11Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? POVZETEK: Longitudinalni podatki iz raziskave Slovensko javno mnenje in mednarodne raziskave ISSP nudijo πiroko empiriËno podlago za analizo razπirjenosti in dinamike ekoloπkih orientacij v Sloveniji v tridesetletnem obdobju. Rezultati analize pokaæejo, da so sta poglavitna dejavnika, ki pojasnjujeta razπirjenosti ekoloπkih orientacij, izobrazba ter obËutki ogroæenosti. Vpliv starosti je zelo πibek, kar postavlja pod vpraπaj razlagalno moË teorij tranzicije vrednot pri pojasnjevanju razπirjenosti ekoloπkih orientacij. Iz opazovanja trendov je razvidno, da ocene ekoloπkih tveganj v Sloveniji doseæejo vrh v letu 1990, nato pa v naslednjih desetih letih postopoma upadajo. Podatki kaæejo, da je gibanje teh ocen mogoËe bolj uËinkovito pojasniti z druæbeno-ekonomskim kontekstom in dogodki, πe zlasti ekoloπkimi nesreËami in z njimi povezanimi politiËnimi in medijskimi prioritetami, kot pa s kulturno dinamiko. Zadnji del prispevka je posveËen analizi zaupanja javnosti v razliËne vire informiranja v zvezi z okoljem. Rezultati kaæejo, da ima javnost najveËje zaupanje v strokovnjake in okoljevarstvene organizacije, vendar pa analiza teh akterjev pokaæe tudi njihove moæne pristranosti in posebne interese. KLJU»NE BESEDE: ekologija, javno mnenje, tranzicija vrednot, ocene tveganj, viri informiranja 1. Razπirjenost ekoloπkih orientacij V okviru projekta Slovensko javno mnenje Centra za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za druæbene vede so bile doslej izvedene æe tri specializirane raziskave z ekoloπko tematiko, od tega dve (leta 1993 in 2000) v sklopu mednarodnega projekta ISSP1. Poleg tega so bili v raziskavo Slovensko javno mnenje æe od leta 1973 redno vkljuËeni kazalci ocen razliËnih ekoloπkih tveganj. Ta obseæna in longitudinalna zbirka podatkov nam nudi dobro podlago za kompleksnejπo empiriËno analizo ekoloπkih orientacij prebivalcev Slovenije, kar je tudi namen priËujoËega prispevka. Prvi del je namenjen oceni razπirjenosti ekoloπkih orientacij, drugi del razpoznavanju poglavitnih dejavnikov, ki pojasnjujejo njihovo razπirjenost, tretji del analizi trendov obËutkov ogroæenosti javnosti zaradi ekoloπkih tveganj in Ëetrti analizi zaupanja javnosti v razliËne vire informiranja v zvezi z okoljem. Najprej bomo skuπali odgovoriti na vpraπanje, kako razπirjene so pravzaprav ekoloπke orientacije v slovenskem prostoru. Aktualne kazalce teh orientacij imamo na voljo predvsem v raziskavi Slovensko javno mnenje 2000, ki je vkljuËevala tudi mednarodno raziskavo o okolju2. Raziskava je bila v Sloveniji izvedena v novembru leta 2000 na 12 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar naËin osebnega intervjuja, konËno πtevilo anketiranih je bilo 1070. Vzorec je bil reprezentativen za slovensko populacijo v starosti od 18 let naprej. Uvodoma velja pojasniti, da kot ‘ekoloπko orientirane’ pojmujemo tiste posameznike, ki na ravni staliπË izraæajo naklonjenost varovanju okolja. Ob tem pa ne æelimo prehitro sklepati, da jim skrb za okolje pomeni tudi vrednoto. Vrednota v socioloπkem pomenu je koncept, ki naj bi doloËal ravnanje posameznika, zato so za merjenje prisotnosti ekoloπkih vrednot veljavni predvsem kazalci dejanskih ravnanj, s katerimi anketiranec izkazuje skrb za okolje. Ker pa v tem prispevku uporabljeni kazalci vkljuËujejo predvsem raven staliπË in pa hipotetiËnih ravnanj, ki so bliæje staliπËem kot dejanskemu ravnanju, je primerneje uporabiti pojem ‘ekoloπke orientacije’. Obenem pa bomo v nadaljevanju skuπali presoditi, koliko ekoloπke orientacije segajo tudi na raven vrednot. Pri ocenjevanju razπirjenosti ekoloπkih orientacij tudi ne bomo uporabili posameznikovih ocen ekoloπkih tveganj, za razliko od nekaterih drugih analiz (Grendstad, Selle 1997:152). Te ocene po naπem mnenju ne merijo dobro ekoloπke orientiranosti, πe manj pa ekoloπkih vrednot posameznika, paË pa merijo le njegovo zaznavo ogroæenosti okolja. Iz te zaznave pa ne moremo enoznaËo sklepati na ekoloπko orientiranost, poleg tega pa je zelo obËutljiva na medijske prioritete (podrobneje o tem v zakljuËnem delu). Razπirjenost ekoloπkih orientacij bomo ocenjevali s pomoËjo deskriptivnih kazalcev na treh dimenzijah, saj gre za kompleksen oziroma sestavljen koncept. Prva dimenzija je postavljanje ekoloπkih prioritet, druga je hipotetiËna pripravljenost na plaËevanje ekoloπkih stroπkov, tretja pa je razseænost ekoloπkega aktivizma, ki je tudi edina izmerjena s kazalci dejanskih ravnanj. Iz prikaza v Tabeli 1 vidimo, da deleæ anketirancev, ki izkazujejo ekoloπke prioritete, niha med 36% in 58%. StaliπËa do prioritetnosti ekoloπkih ciljev so bila merjena na naËin, ki je od anketiranca zahteval aktivno zagovarjanje ekoloπke izbire. V anketi je namreË znan pojav ‘nagnjenosti k soglaπanju’, πe zlasti pri manj izobraæenih kategorijah respondentov (Schuman, Presser 1996:203-230; De Vaus 2001:101). Gre za tendenco dela anketirancev, da soglaπajo s ponujeno trditvijo ne glede na njeno vsebino, oziroma za to, da je za anketiranca na sploπno veËji napor izraæati nasprotovanje kot soglasje s ponujeno trditvijo. Ker je izkazovanje naklonjenosti varovanju okolja obenem staliπËe, ki je sploπno druæbeno sprejeto, oziroma je v medijskem in politiËnem govoru praviloma pozitivno nagrajevano, je dokaj verjetno, da se v odgovore anketirancev vpisuje tudi element dajanja ‘druæbeno zaæeljenih odgovorov’, torej takih, pri katerih si je anketiranec vπeËen z vidika veËinsko sprejetih pogledov. To je drug znaËilen pojav pri anketi, πe posebno pri metodi osebnega intervjuja. Iz obeh razlogov je bilo torej primerno naloæiti anketirancu ‘breme zanikanja’ - Ëe je hotel izraziti svojo ekoloπko orientacijo, je moral zanikati neko nasprotno trditev. V Tabeli 1 so odgovori, ki nakazujejo ekoloπko orienti- ranost, v osenËenih poljih. 13Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? Tabela 1: Deleæi ekoloπko orientiranih glede na 3 dimenzije ekoloπke orientacije. (N=1070) (v vrstiËnih %) Vir: SJM 2000 Poglejmo si najprej prvo dimenzijo. Najmanjπo razπirjenost postavljanja ekoloπkih prioritet (36%) izmerimo s prvim kazalcem, oziroma pri prvi trditvi, da je skrb za varovanje okolja pomembnejπa kot skrb zaradi ekonomsko-socialnih problemov. Tu je ekoloπka opredelitev najostreje zoperstavljena eksistencialni problematiki posamezni- kovega æivljenjskega standarda in (le) dobra tretjina anketirancev ta ‘preizkus’ trdnosti ekoloπkih orientacij prestane. Prav materialni standard gospodinjstva in πirπi gospodarski cilji, ki nanj vplivajo, so namreË praviloma tista toËka, na kateri mnogi anketiranci ekoloπke orientacije podredijo drugim, torej ekonomskim prioritetam. Zato lahko ta kazalec vzamemo kot spodnji prag pri oceni razπirjenosti ekoloπkih prioritet. Seveda pa velja opozoriti, da se πe vedno gibljemo na ravni sporoËenih staliπË in da je tudi v ta deleæ zelo verjetno vgrajen element ‘druæbeno zaæeljenega odgovora’, kar bi pomenilo, da je tudi skozi ta kazalec deleæ anketiranih z jasno ekoloπko prioriteto do neke mere precenjen. Ostala dva kazalca pokaæeta viπje deleæe razπirjenosti ekoloπkih prioritet. Druga trditev (kjer ekoloπke prioritete izkaæe 42% anketiranih) prav tako vsebuje neko 1) Postavljanje ekoloπkih prioritet 3 moËno ne soglaπam soglaπam + sploh ne + soglaπam niti -niti soglaπam PreveË nas skrbi prihodnost naπega okolja, premalo pa vse kar se danes dogaja v zvezi s cenami in zaposlitvijo 50 14 36 Ljudje so preveË zaskrbljeni zaradi πkode, ki jo okolju prizadeva Ëloveπki napredek 43 15 42 Mnoge trditve o ogroæenosti okolja so pretirane 29 13 58 2) HipotetiËno plaËevanje ekoloπkih stroπkov zelo kar precej pripravljen nepripravljen + kar precej + zelo pripravljen niti - niti nepripravljen Kako zelo bi bili vi pripravljeni na to, da bi plaËevali dosti viπje cene z namenom, da bi se varovalo okolje? 45 32 23 In kako bi bili vi pripravljeni plaËevati dosti viπje davke za to, da bi se varovalo okolje? 32 31 36 In kako bi se bili vi pripravljeni odpovedati vaπemu æivljenjskemu standardu za to, da bi se varovalo okolje? 34 36 30 3) Ekoloπki aktivizem da ne Ali ste v zadnjih petih letih podpisali kakπno peticijo v zvezi z varstvom okolja? 12 88 Ali ste v zadnjih petih letih dali denar kakπni skupini za varstvo okolja? 11 89 Ali ste v zadnjih petih letih sodelovali pri protestu ali demonstraciji, ko je πlo za varstvo okolja? 4 96 14 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar dilemo. ©koda za okolje je tu implicitno pojmovana kot posledica ‘napredka’, s Ëimer zoperstavimo dva cilja: napredek ali varovanje okolja. V tretji trditvi pa elementa dileme ni in prav tu je deleæ ekoloπko orientiranih (tj. tistih, ki zanikajo trditev, da so mnoge trditve o ogroæenosti okolja ‘pretirane’) najveËji (58%). Iz tega bi æe lahko sklepali, da je tudi opredeljevanje anketirancev za ekoloπke prioritete dokaj obËutljivo na prikazovanje ‘stroπkov’ oziroma tovrstnih dilem. Ko namreË okoljske prioritete postavimo v okvir dileme: varovanje okolja nasproti gospo- darski rasti, niæjim cenam, delovnim mestom (predpostavka oblikovalcev vpraπalnika je tu seveda bila, da so to realne druæbene dileme oziroma alternative), se deleæ orientiranih za okoljske prioritete zmanjπuje toliko bolj, kolikor bolj to dilemo zaostrimo, oziroma jo zvedemo na raven æivljenjskega standarda gospodinjstva4. To æe nakazuje omejitve, kar zadeva trdnost (veljavnost) ekoloπkih orientacij, oziroma opozarja na previdnost pri opredeljevanju teh orientacij kot vrednot, saj vrednote praviloma doloËajo stabilne in dolgoroËne prioritete posameznika. Druga v Tabeli 1 prikazana dimenzija se dotika treh vidikov hipotetiËnega plaËevanja ekoloπkih stroπkov. Anketiranci so morali odgovoriti, kakπno ‘ceno’ za varovanje okolja bi bili pripravljeni plaËati v obliki ‘dosti’ viπjih davkov, cen izdelkov in zniæanja æivljenjskega standarda. Tretjina anketiranih je odgovorila, da bi bila pripravljena plaËevati dosti viπje davke ali pristati na zniæanje æivljenjskega standarda v korist varovanja okolja, 45% pa bi jih bilo pripravljenih plaËevati dosti viπje cene. Ponovno je potrebno izpostaviti, da se tu gibljemo na ravni kazalcev hipotetiËnih ravnanj, iz tovrstnih kazalcev pa praviloma ni mogoËe dobro napovedati dejanskega ravnanja anketiranih, πe zlasti ne takrat, kadar se v odgovore vpisuje druæbeno zaæeljena dræa. Ta pa je, kot smo æe omenili, pri tematiki kot je varovanje okolja dokaj verjetno. Tudi na ravni hipotetiËnih ravnanj pribliæno dve tretjini anketirancev ne izrazita jasne pripravljenosti za plaËevanje ekoloπkih stroπkov. Med 23% in 36% jih temu izrecno nasprotuje, pribliæno tretjina pa se opredeljuje za srednjo, neodloËno opcijo (niti pripravljen - niti nepripravljen)5. Najmanjπe deleæe ekoloπko orientiranih pa najdemo (izmerimo) s tretjo serijo kazalcev, ki meri ekoloπki aktivizem, oziroma ekoloπko politiËno delovanje. Deleæ ekoloπko aktivnih se tu giblje med 4% in 12%. Po eni strani bi lahko sklepali, da so ti deleæi tako nizki zato, ker ti kazalci edini merijo raven dejanskega ravnanja in kot taki niso toliko podvræeni dajanju druæbeno zaæeljenih odgovorov6. Vendar pa ta serija kazalcev ni primerna kot izkljuËno merilo za oceno deleæa ekoloπko orientiranih anketirancev. Gotovo sicer dræi, da lahko pribliæno 10% deleæ anketiranih, ki so podpisali peticijo ali dali denar okoljevarstveni skupini, πtejemo k moËno ekoloπko orientiranim. Obenem pa so ti kazalci moËno situacijsko pogojeni, odvisni od moËi in naËina delovanja okoljevarstvenih skupin v konkretnem druæbenem prostoru, od πtevila njihovih javnih pobud in podobno7. Anketirani v razliËnih okoljih torej kljub svoji morebitni ekoloπki orientiranosti nimajo enakih priloænosti sodelovati pri takπnih akcijah, ali pa svoje ekoloπke orientacije ne izraæajo na tak naËin. Zato ti kazalci, naslonjeni na navajanje ravnanj, deleæ ekoloπko orientiranih lahko precej podcenijo. Njihova prednost pa je, da (vsaj v naπem prostoru) nakaæejo deleæ moËno angaæirane skupine v odrasli populaciji. 15Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? Naj omenimo πe eno dimenzijo, ki predstavlja moæni kazalec ekoloπkih orientacij, a je tu nismo vkljuËili, in sicer ‘zeleno potroπniπtvo’. Ta dimenzija je na prvi pogled zelo uporabna, ker prav tako vsebuje kazalce dejanskih ravnanj. V raziskavi leta 2000 smo anketirance spraπevali, kako pogosto se ‘posebej potrudijo, da kupijo sadje in zelenjavo, vzgojeno brez pesticidov’ in po navedbah anketirancev naj bi jih to vedno ali pogosto poËelo 35%. ProblematiËnost mednacionalnih (in tudi medregijskih) primerjav kazalcev ‘zelenega potroπniπtva’ pa je v tem, da so zopet dokaj obËutljivi na druæbeni kontekst. Razπirjenost ‘zelenega potroπniπtva’ lahko preprosto odraæa vse veËjo prisotnost tovrstnih produktov na trgu (glej tudi Anderson: 1997:92), lahko je povezana z davËnimi olajπavami, veËjo tehniËno kakovostjo ali celo niæjo ceno. V teh primerih s kazalci ‘zelenega potroπniπtva’ prisotnost ekoloπkih orientacij seveda precenimo. Podobno je s kazalci ki merijo sortiranje odpadkov - po podatkih iz raziskave leta 2000 to vedno ali pogosto poËne 39% anketiranih v Sloveniji. Tudi ti kazalci so zelo obËutljivi na kontekst, oziroma organiziranost tovrstne dejavnosti v nekem lokalnem ali nacionalnem okolju8. Poleg tega ta vrsta ravnanja ni nujno veljaven kazalec ekoloπke orientiranosti, saj je lahko predvsem odraz redoljubnosti iz oportunitete, bliæine tovrstnih objektov, sortirnih kontejnerjev ipd. »e sklenemo uvodni pregled razπirjenosti ekoloπkih orientacij pri nas, bi lahko rekli, da so se (neobvezna) staliπËa o potrebnosti varovanja okolja æe dokaj πiroko uveljavila kot del posameznikovih orientacij. Obenem pa lahko ugotovimo, da pribliæno dve tretjini anketiranih opustita jasno naËelno ekoloπko dræo, Ëe ekoloπke cilje postavimo v kontekst stroπkov, oziroma v kontekst ekoloπko-gospodarskih dilem, pri Ëemer je raven izkazane ekoloπke aktivnosti, ki predstavlja najstroæje merilo izpriËane ekoloπke orientacije, æe precej nizka. 2. Dejavniki pojasnjevanja ekoloπkih orientacij 2.1 TeoretiËna izhodiπËa »e je bil naπ namen v prvem delu predvsem oceniti stanje razπirjenosti ekoloπkih orientacij, je namen drugega dela ugotoviti, kateri dejavniki najbolje pojasnjujejo prisotnost ekoloπkih orientacij pri posamezniku, oziroma vplivajo na to, da posameznik ali neka skupina izkazuje moËnejπo prisotnost teh orientacij. Na podlagi literature lahko sklepamo predvsem na dva sklopa takπnih dejavnikov: socialno-demografski dejavniki (izobrazba, starost) ter politiËno-nazorski djavniki (egalitarizem, individualizem in postmodernizem). 2.1.1 PolitiËno-nazorski dejavniki V literaturi je najbolj izpostavljena povezava med ekoloπko in postmaterialistiËno orientacijo, ki temelji na znani Inglehartovi teoriji postmaterialistiËne tranzicije vrednot. Postmaterializem je po njegovi interpretaciji nov sistem vrednot, ki se je v zahodnih industrijskih druæbah priËel πiriti po drugi svetovni vojni in katerega kljuËna znaËilnost je odmik od materialistiËnih vrednot. Medtem ko materialistiËni sklop vrednot vsebuje preference po stabilnem gospodarstvu in stabilnem politiËnem sistemu, ki je zmoæen 16 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar ohranjati red, so za postmaterialistiËni sklop znaËilne preference po socialni in politiËni participaciji (tu Inglehart πe posebej izpostavlja podporo novim ekoloπkim gibanjem), samouresniËitvi, estetiki, zadovoljevanju intelektualnih potreb, ter poudarjanje druæbene solidarnosti. Inglehart vidi v okoljevarstvu celo eno kljuËnih ideoloπkih opor post- materializma, saj po njegovem mnenju neposredno sooËi materialistiËne in postmateria- listiËne vrednote, ko zaostri dilemo med kakovostjo okolja in gospodarsko rastjo (Inglehart, v: Grendstad, Selle 1997:152-158; Diez-Nicolas 1999:332). Inglehartova empiriËna operacionalizacija postmaterialistiËnega koncepta vrednot je dobro znana in mnogokrat uporabljena (celotno besedilo vpraπanja je na voljo v Prilogi 1). Temelji na razvrπËanju druæbenih ciljev, od katerih dva sodita v materalistiËni sklop vrednot (ohranjati red v dræavi, prepreËevati naraπËanje cen), dva pa v post- materialistiËni (poveËati vpliv ljudi na vladne odloËitve, zaπËititi svobodo govora)9. Predpostavka je, da se je anketiranec, ki mora izmed πtirih moænih izbrati dva cilja, na ta naËin prisiljen odloËiti, katere vrednote so zanj najpomembnejπe. Operacionalizacija je bila sicer podvræena nekaterim kritikam, zlasti to velja za opcijo ‘ohranjanje reda v dræavi’, ki po mnenju Flangana meri avtoritarnost, ne ekonomski materializem (Flangan v: Grendstad, Selle 1997:157). Zato naj bi Inglehartov indeks sicer ustrezno meril πtevilo antiavtoritarnih postmaterialistov, medtem ko precenjuje πtevilo materialistov, saj v to kategorijo (skozi opcijo ‘ohranjanje reda v dræavi’) v bistvu priπteva tudi avtoritarneæe. Zato naj bi podcenil skupno πtevilo nematerialistov, ki so desno orientirani. A glede na to, da oËitkov ‘postmaterialistiËni’ dimenziji operacionalizacije ni, je to za naπo analizo ustrezna mera, saj nas predvsem zanima ta vidik. Indeks postmaterializma tako sega od 0 do 2, pri Ëemer dobi 2 toËki anketiranec, ki je dvakrat izbral ‘postmaterialistiËni cilj’ in ga πtejemo za ‘postmaterialista’, 1 toËko pa anketiranec, ki je izbral en post- materialistiËni cilj (je ‘delni postmaterialist’). Takπno obliko uporablja tudi veËina drugih podobnih raziskav (Diez-Nicolas 1999:337). Na podlagi tega indeksa naπi podatki za leto 2000 pokaæejo, da je v Sloveniji ‘Ëistih’ postmaterialistov le 10%. Delnih postmaterialistov, ki izberejo vsaj en postmaterialistiËni cilj, je 60%, ‘materialistov’, ki obakrat izberejo materialistiËni cilj, pa je 30%. V tem teoretiËnem kontekstu velja omeniti tudi to, da je Wildavsky znotraj svoje ‘teorije kulture’ postavil ekoloπke orientacije v drugaËen kulturno-ideoloπki sklop. Izmed πtirih kulturnih sklopov, ki se po tej teoriji izmenjujejo skozi zgodovino (fatalizem, individualizem, egalitarizem in heirarhija), ekoloπke orientacije po njegovem mnenju sodijo v egalitarni sklop (v evropskem politiËnem jeziku bi ga lahko imenovali ‘leviËarski’), neekoloπke pa v sklop individualistiËnih (v evropskem prostoru ‘liberalnih’) orientacij. Individualisti po njegovem mnenju zmanjπujejo pomen ekoloπkih tveganj, med drugim tudi zaradi skrbi, da bi ta sluæila kot izgovor za poveËevanje druæbenega nadzora in omejevanja zasebne pobude (Wildavsky v: Ellis, Thompson 1997:158-159). Nasprotno pa egalitaristi teæijo k omejevanju tako neenakosti kot podjetniπke pobude, saj je nereguliran trg po njihovem gledanju vzrok tako socialnih neenakosti kot uniËevanja okolja. Po mnenju Wildavskega, ki je, mimogrede, s to svojo tezo vzbudil precej polemik, cilj okoljevarstvenikov zato ni le, ali celo ni predvsem, skrb za okolje, paË pa æelja po preobrazbi druæbe v smeri egalitarizma in zmanjπevanja tekmovalno- 17Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? individualistiËnega naËina æivljenja (1997:170-184). Obenem naj bi πlo aktivistom ekoloπke mobilizacije tudi za teænjo po solidarnosti, vkljuËenost v socialno kohezivne skupine, podobno kot pri verskih sektah (Bell 1998:94). V skladu s to teorijo bi torej lahko priËakovali, da bo ekoloπko orientacijo mogoËe povezovati z egalitarnimi orientacijami. Æal v naπem vpraπalniku izvirne operacionalizacije individualizma- egalitarizma ni bilo na voljo (za operacionalizacijo glej Grendstad, Selle 1997:161), zato povezanosti med tem ideoloπkim sklopom in ekoloπkimi orientacijami ne bomo mogli empiriËno preverjati. 2.1.2 Socialno-demografski dejavniki Drugi sklop dejavnikov so socialno-demografske znaËilnosti anketirancev. Posebno zanimivo je opazovati zvezo med ekoloπkimi orientacijami in starostjo, saj se tu zopet opiramo na Inglehartovo tezo o postmaterialistiËni tranziciji vrednot, po kateri naj bi bile mlajπe generacije ‘razvitih’ druæb, oziroma generacije zadnjih desetletij 20 stoletja, socializirane bolj v skladu s postmaterialistiËnimi vrednotami, katerih element so tudi ekoloπke orientacije (Diez-Nicolas 1999:332). Naπ namen je empiriËno preveriti, ali je takπna zveza znaËilna za naπ prostor, kar pomeni, da priËakujemo, da bo spremenljivka starost v negativni zvezi z (veËjo) ekoloπko orientacijo. Nasprotno pa lahko na podlagi nekaj razliËnih teoretskih izhodiπË priËakujemo pozitivno zvezo med izobrazbo in ekoloπkimi orientacijami. Da naj bi bila viπja izobrazba pozitivno povezana z ekoloπko orientacijo, je najprej skladno z Inglehartovo tezo, saj ta orientacija sodi v sklop postmaterialistiËnih vrednot. Te pa so po svojem ustroju blizu tipiËnim vrednotam izobraæenskih slojev, kot so individualizem, avtonomija, participa- cija - in v πtevilnih raziskavah je bila potrjena zveza med izobrazbo in postmaterializmom (Diez-Nicolas 1999:341). Druga relevantna teoretiËna razlaga je Galtungova teorija o druæbenem centru in periferiji. Po tej teoriji so skupine, ki tvorijo druæbeni center (tj.skupine z visokim druæbeno-ekonomskim poloæajem) tiste, ki prve pridobijo vednost o novih dejstvih, so tudi tiste, kjer nastajajo nova staliπËa in vrednote, kjer je viπja participacija itd. Skladno temu naj bi se centralne skupine prve oziroma najbolje zavedle tudi πkodljivih posledic industrializacije za okolje (v: Diez-Nicolas 1999:335). Viπjo izobrazbo tu pojmujemo kot atribut umestitve posameznika v druæbeni center, kjer priËakujemo veËjo ekoloπko orientiranost. Tretja teorija, ki napoveduje omenjeno zvezo, pa je Bergerja teza o ‘razredu znalcev’ (knowledge class), ki ga sestavljajo intelektualci, izobraæenci v javnem sektorju, izobraæenci na mestih svetovalcev in podobni; za njihovo delo je znaËilna odmaknjenost od materialne proizvodnje. Po avtorjevem mnenju se ta sloj zavzema tako za πirjenje dræave blaginje kot za varovanje okolja, ker je v obeh teh primerih njegova pridobljena izobrazba visoko vrednotena (Berger v: Anderson 1997:95). S tem skuπa torej ta sloj zaπËititi svoj poloæaj, oziroma vnovËiti svoj kulturni kapital ali strokovno ekspertizo. 2.2 Vzorci povezav MoË in smer zveze posameznih dejavnikov z ekoloπkimi orientacijami pri nas smo preverjali s kontingenËnimi tabelami in pripadajoËimi statistikami (kontingenËni 18 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar koeficient in (2 test). Ker so ekoloπke orientacije kompleksen koncept, bomo za ugotavljanje smeri in moËi povezav tu uporabili le tri izbrane kazalce vseh treh dimenzij, predstavljenih v Tabeli 1, za vsako dimenzijo po enega. Tabela 2: Deleæi soglaπanja s pozitivno ekoloπko orientacijo za razliËne kategorije dejavnikov. (deleæi v %) Vir: SJM 2000 * prikazani so samo % deleæi soglaπanja (seπtevek ‘soglaπam + moËno soglaπam’) ** prikazani so samo % deleæi pripravljenosti na plaËniπtvo (seπtevek ‘kar precej pripravljen + zelo pripravljen’) *** prikazan je % deleæ odgovorov ‘da’ Rezultati analize povezanosti ekoloπkih orientacij z dejavniki so prikazani v Tabeli 2. Iz gibanja odstotnih deleæev in pripadajoËih statistik je razvidno, da je izobrazba tudi pri nas pozitivno in znaËilno povezana z vsemi tremi vidiki ekoloπkih orientacij. Za bolj izobraæene je bolj znaËilno zavraËanje postavljanja socialno-ekonomskih prioritet pred ekoloπke, veËja je tudi pripravljenost plaËevati hipotetiËne ekoloπke stroπke, viπji izobrazba 3 letna 4 letna viπja, osnovna poklicna srednja visoka cc10 (N=316) (N=240) (N=330) (N=138) sig preveË nas skrbi okolje, 0.24 premalo cene in zaposlitev* 63 58 40 31 0.00 pripravljen plaËevati 0.23 dosti viπje davke** 23 27 40 45 0.00 v zadnjih petih letih 0.23 podpisal ekoloπko peticijo*** 5 6 19 23 0.00 starost do 25 26 do 40 41 do 60 nad 60 cc (N=169) (N297=) (N=347) (N=216) sig preveË nas skrbi okolje, 0.18 premalo cene in zaposlitev 39 43 54 62 0.00 pripravljen plaËevati 0.12 dosti viπje davke 32 32 33 32 0.01 v zadnjih petih letih 0.15 podpisal peticijo 20 12 13 4 0.00 postmodernistiËna orientacija - delni mode- postmo- postmo- rnist dernist dernist cc (N=301) (N621=) (N=107) sig preveË nas skrbi okolje, 0.08 premalo cene in zaposlitev - 54 50 39 0.09 pripravljen plaËevati 0.17 dosti viπje davke - 23 36 37 0.00 v zadnjih petih letih podpisal 0.12 ekoloπko peticijo - 9 11 23 0.00 19Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? je izkazani ekoloπki aktivizem. Z viπanjem izobrazbe naraπËa predvsem deleæ tistih, ki so vsaj deloma ekoloπko orientirani, torej v tem okviru izgine skupina povsem nezainteresiranih za to problematiko - ta se nahaja v niæje izobraæenih skupinah in je precejπnja. Tako na primer 50% anketiranih z osnovnoπolsko izobrazbo navaja, da ne bi bili pripravljeni plaËevati viπjih davkov v korist varovanja okolja, medtem ko je takih med srednje in visoko izobraæenimi le okoli 25%, veË pa jih je v vmesni kategoriji ‘niti pripravljen niti nepripravljen’. Seveda pa je moæna razlaga tudi ta, da je pri bolj izobraæenih uËinek dajanja druæbeno zaæeljenega odgovora pri tej tematiki moËnejπi in se zato v sredino lestvice ‘skrije’ veË potencialnih neplaËnikov iz te kategorije. PriËakovana pozitivna zveza med ekoloπkimi orientacijami in starostjo pa se pri nas potrdi le delno, oziroma je zelo πibka. Pri opredeljevanju dejanske moËi te zveze je namreË potrebno paziti na moËno povezanost med starostjo in izobrazbo (kontingenËni koeficient tu je kar 0.40). »e zvezo med prvo trditvijo (preveË nas skrbi okolje, premalo cene in zaposlovanje) in starostjo opazujemo (preverimo) znotraj posameznih izobrazbenih skupin, zveza ostane znaËilna le pri kategoriji visoko izobraæenih. Mlajπi izobraæenci so torej bolj ekoloπko orientirani kot starejπi izobraæenci, medtem ko pri ostalih treh izobrazbenih kategorijah ta zveza ni statistiËno znaËilna. Podobno je pri drugi trditvi (pripravljenost plaËevati dosti viπje davke), kjer se πibka znaËilna zveza s starostjo ohrani le znotraj kategorije anketirancev z osnovnoπolsko izobrazbo, v drugih izobrazbenih kategorijah pa je neznaËilna11. Iz tega sledi, da so pri pojasnjevanju prisotnosti ekoloπkih orientacij razlike v izobrazbi precej pomembnejπe kot razlike v starosti. Zveza ekoloπkih orientacij z izobrazbo se pokaæe kot moËnejπa in bolj konsistentna kot pa njihova zveza s starostjo. Na opisni ravni pa seveda πe vedno ostaja dejstvo, da so mlajπe generacije bolj ekoloπko orientirane, Ëetudi sama starost ni poglavitni pojasnjevalni dejavnik za to, paË pa je tu zveza posredna (izobrazba nastopa kot intervenirajoËa spremenljivka). Naπi podatki torej ne potrjujejo jasno Inglehartove teorije o socializaciji mlajπih generacij v ekoloπko dimenzijo post-materialistiËnih vrednot. Razlog je lahko bodisi v napaËnem teoretskem priËakovanju (da je ekologija del postmaterialistiËnega sklopa vrednot, ali da deluje skozi socializacijski uËinek), bodisi v neustreznosti mere ekoloπkih orientacij, bodisi v neustreznosti te teorije za naπ prostor. Naj omenimo, da je veliko avtorjev skeptiËnih do Inglehartove teze o socializacijskem prodoru ekoloπkih vrednot. Andersonova na primer meni, da gre pri naraπËanju ekoloπkih orientacij in obËutkov tveganj v zadnjih desetletjih v resnici predvsem za reakcijo javnosti na ‘nove groænje’ in ne za (postmaterialistiËni) vrednotni obrat kot tak. Po podatkih angleπke raziskave MORI na primer med ‘temno zeleno’ orientirane sodi veË ljudi iz skupine nad 55 let kot iz skupine, stare od 18 do 34 let (Anderson: 91-97), kar je v neskladju s teoretskimi priËakovanji. Tudi naπi podatki so pokazali, da spremenljivka starost izgubi veËino svojega uËinka, Ëe anketirane izenaËimo po izobrazbi. Mlajπi so torej kot skupina bolj ekoloπko orientirani predvsem zaradi v povpreËju viπje izobrazbe in ne toliko zaradi medgeneracijske socializiranosti v ekoloπke orientacije. Z vidika komentiranja teorije postmaterialistiËne tranzicije vrednot pa je dodatno relevantno dejstvo tudi to, da naπi podatki ne pokaæejo statistiËno znaËilne zveze niti med starostjo 20 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar in postmaterialistiËno orientacijo nasploh. »e namreË to zvezo kontroliramo z izobrazbo, uËinek starosti zopet povsem izgine. V resnici je torej v naπem prostoru edini dejavnik, ki pojasnjuje moË postmaterialistiËne orientacije, (viπja) izobrazba. Med nazorskimi dejavniki smo empiriËno preverjali le uËinek postmaterializma, kjer se pokaæe statistiËno znaËilna, vendar po jakosti zelo πibka, zveza z ekoloπkimi orientacijami. Postmaterializem je sicer prav tako povezan z izobrazbo (kontingenËni koeficient 0.21), vendar ima tudi samostojni uËinek12. Kdor je postmaterialist bo torej bolj verjetno tudi ekoloπko orientiran, ne dræi pa, da zato, ker bi prihajal iz mlajπe generacije. Kot smo videli, se namreË socializacijski uËinek ekoloπkih orientacij ni potrdil, niti v naπi niti v veËini tujih raziskav. Nazorskih prediktorjev Wildavskega (egalitarizem, individualizem) z naπimi podatki nismo mogli kreirati in ocenjevati njihovega vpliva na orientacije. Velja pa omeniti, da je takπna analiza na norveπkih in ameriπkih podatkih pokazala veËjo predikcijsko moË teh kazalcev kot jo imajo Inglehartovi (Grendstad, Selle 1997:164). Analiza avtorjev Ellisa in Thompsona za ZDA namreË pokaæe jasno povezavo redistributivnega egalitarizma in ekoloπke orientiranosti. Iz njune analize pa izhajajo tudi druge zanimive ugotovitve, na primer ta, da so moËno ekoloπko orientirani posamezniki (‘temno zeleni’) izrazito naklonjeni nekaterim protidemokratiËnim in protiliberalnim staliπËem. Avtorja zato menita, da je ta skupina verjetno zmoæna zlorabiti ekoloπke cilje, se postaviti kot avantgarda za njihovo doseganje in delovati v imenu drugih - ter se pri tem posluæevati nedemokratiËnih sredstev. Njuna empiriËna analiza tako potrdi kljuËno tezo Wildavskega, da ekologizem ne predstavlja avtonomne ideologije, paË pa je sestavni del ‘egalitarnega’ ideoloπkega sklopa (Ellis, Thompson 1997:172-183). Vpraπljivo pa je, ali bi se takπni vzorci potrdili tudi v naπem prostoru. Tu mislimo predvsem na mnogo manjπo profiliranost slovenskega prostora glede na kazalce ‘redistributivnega egalitarizma’. Kar zadeva naklonjenost moËni socialni vlogi dræave in sorazmerno nenaklonjenost zasebnemu podjetniπtvu (‘pridobitniπtvu’), v naπem prostoru ni bistvenih razlik med levim in desnim volilnim telesom, zato verjetno tudi ne obstaja prepoznavna individualistiËno profilirana skupina, ki bi nasprotovala ekoloπki orientaciji z individualistiËno-podjetniπke paradigme (Rus v: Toπ 1994:91-111; Malnar 1996: 164-170). V tem smislu lahko tudi analizo Ellisa in Thompsona, oziroma povezovanje ekologije z levimi orientacijami, jemljemo predvsem kot πtudijo primera, saj se kot uËinkovita pokaæe predvsem v druæbah z doloËenim vrednotnim profilom. Æe sama avtorja navajata druge analitike, ki za evropski prostor npr. ugotavljajo zveze med ekologijo in desniËarskimi, celo faπistiËnimi gibanji (Bramwell v: Ellis, Thompson 1997:182). Tudi Wildavsky in Douglas sta omenjala desne navezave na ekoloπko problematiko, saj naj bi moralistiËni zagovorniki tradicionalnih ameriπkih vrednot postavljali vzporednice med neËistostjo narave in karcinomi v telesu, oboje pa razlagali z nemoralnostjo v ekonomiji in politiki (v: Anderson 1997:110). Zanimive politiËne navezave pokaæe tudi meritev iz leta 1990 na obmoËju nekdanje Jugoslavije, ko je bila najviπja ekoloπka senzibiliziranost izmerjena v Sloveniji in na Kosovu, torej v najbolj raznolikih podroËjih, kar zadeva ekonomsko razvitost in prisotnost zeleno orientiranih politiËnih akterjev. 21Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? Toπ (1993:69) je to presenetljivo dejstvo pripisal temu, da se je ekologija na Kosovu v tedanjem obdobju umestila v nek etniËni oziroma nacionalni diskurz. Skozi ekoloπko skrb so Albanci izraæali obËutke eksploatiranosti s strani srbske dræave. UmeπËanje ekologije v konkretni ideoloπki sklop je torej mogoËe mnogo bolje pojasniti s konkretnim druæbenim kontekstom kot pa z univerzalnimi vzorci, iz Ëesar sledi tudi primernost metode πtudije primera za takπno analizo. Drugo vpraπanje pa je, ali se ekoloπke orientacije veæejo na volilno telo katerega od politiËnih blokov ali strank. Inglehart na podlagi analize za NemËijo in Francijo ekologizem v politiËnem prostoru umeπËa izven tradicionalne levo-desne delitve, torej kot avtonomno politiËno opcijo (Inglehart 1997:145, 249). Analiza te vrste na naπih podatkih pokaæe, da med volilci strank, razdeljenih v dva prepoznavna politiËna bloka (LDS, ZLSD, DESUS na eni, ter SDS, NSI, SLS na drugi strani) ni statistiËno znaËilnih razlik, kar zadeva razπirjenost ekoloπkih orientacij po vseh treh merjenih dimenzijah13. Ekologija ostaja pri nas politiËno dokaj enakomerno razprπena po politiËnem polju, oziroma zaenkrat ni mogoËe trditi, da se primarno umeπËa v katerega od ideoloπko- politiËnih polj. 3. Longitudinalni trendi ocen ekoloπkih tveganj V predzadnjem delu se naπa analiza pomika iz strukturne na medËasovno dimenzijo. Naπ cilj je analiza dinamike oziroma trendov v zaznavi ekoloπkih tveganj, obËutkov ogroæenosti anketirancev zaradi okoljskih problemov. Uvodoma velja izpostaviti, da je zaznava teh tveganj z vidika laiËnega posameznika preteæno ne-izkustvena. Radioaktivnega sevanja, gensko spremenjene hrane, kemikalij v hrani ali ozonske luknje izkustveno ni mogoËe zaznati. Poglavitno mesto, kjer se tveganja izvorno konstruirajo kot spoznanje, je zato znanost, kar izpostavlja Beck v svoji teoriji druæbe tveganja. Pri ekoloπkih tveganjih gre praviloma za groænje, ki jih ni mogoËe videti ali zaËutiti in katerih uËinki so vËasih zamaknjeni na naslednjo generacijo. Zaznava tovrstnih groæenj zato zahteva ‘Ëutila znanosti’. V strogem pomenu so zato ekoloπke groænje znanstveno konstruirane, le znanost ima sredstva, orodja za to, da jih predstavi kot ‘probleme’, ali pa da tega ne stori (Beck 1993:162-163). OdloËilna vloga znanosti pri konstruiranju ekoloπkih problemov pa πe ne pomeni, da znanost odloËilno vpliva tudi na izpostavljenost posameznih tveganj v javnosti, ali na poudarke, ki jih v javnosti dobijo. Tu v ospredje mnogo bolj stopita medijska in politiËna logika, kot bomo videli kasneje, v zadnjem delu prispevka. Po sploπnem konsenzu analitikov se je koncept ekoloπkih tveganj - in z njim ekologizem kot politiËni projekt oziroma ideologija varovanja okolja - v Zahodnem svetu priËel uveljavljati na zaËetku sedemdesetih let, ko je postal del politiËnega govora, ko je priËelo naraπËati πtevilo prostovoljnih organizacij, vladnih in mednarodnih agencij, kot tudi skrb javnosti zaradi stanja okolja (Grendstad, Selle 1997:158, Diez Nicolas 1999:332). Serija ekoloπkih katastrof v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja (»ernobil, Bhopal, Otok treh milj) pa je, obenem z naraπËajoËo popularizacijo znanstvenih podatkov o okoljskih spremembah, izpostavila transnacionalno naravo 22 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar ekoloπkih vpraπanj. Javnomnenjske raziskave v zahodnoevropskih dræavah kaæejo sploπno naraπËanje okoljevarstvenega interesa javnosti v osemdesetih letih, ki doseæe vrh okoli leta 1990. V tem desetletju postanejo stranke zelenih opazna sila v evropskem politiËnem prostoru in v nekaterih dræavah (©vedska, Zahodna NemËija, Belgija, Italija, ©vica, Avstrija) tudi doseæejo opazno πtevilo poslancev v parlamentu (Anderson 1997:86, Bell 1998:189). 3.1 Gibanje ocen ekoloπkih tveganj Trende gibanja ocen ekoloπkih tveganj v slovenskem prostoru bomo prikazali s pomoËjo indeksa, narejenega na podlagi kazalcev iz raziskave Slovensko javno mnenje, v kateri so bili takπni kazalci (deloma) uporabljeni æe leta 1973. Niz tveganj za tvorjenje indeksa je imel v razliËnih letnih raziskavah svojo daljπo ali krajπo razliËico. Daljπa serija indeksov sega v leto 1973 (do leta 2000) in pri njej je indeks sestavljen na podlagi ocene 5 ekoloπkih problemov. Druga, krajπa serija indeksov, ki sicer naslavlja πirπo problematiko (vsebuje ocene 7 ekoloπkih problemov), pa sega od leta 1986 dalje, ker sta bila prejπnjemu nizu tveganj dva problema dodana (celotno besedilo vpraπanja s tveganji je v Prilogi 2). Indeks je v obeh primerih narejen na naËin preprostega seπtevanja πtevila ekoloπkih problemov, ki jih anketiranec zaznava kot nevarne. Kot merilo, da nek ekoloπki problem zaznava kot nevaren, smo vzeli desni del lestvice, torej pritrdilni odgovor ‘mi πkoduje, zelo me moti’ ali ‘æivljenjsko me ogroæa’. Anketiranec pri vsakem ekoloπkem problemu, kjer izbere enega od teh dveh skrajnih odgovorov, dobi po 1 toËko, tako da je razpon indeksa od 0 do 5 (serija 1973-2000) oziroma od 0 do 7 toËk (serija 1986-2000)14. Gibanje agregatnih ocen πtevila tveganj v Sloveniji je prikazano v Tabeli 3. NesreËo v jedrski elektrarni v »ernobilu smo vzeli kot referenËni dogodek, ki definira posamezna znaËilna obdobja, saj je iz podatkov razvidno, da je bil prav ta dogodek kljuËen za pojasnjevanje sprememb ekoloπkih orientacij v naslednjem obdobju. Prvi, pet-stopenjski indeks nam daje moænost vpogleda v dogajanje v sedemdesetih letih. IzhodiπËe je leto 1973, ko je povpreËno πtevilo navedenih nevarnih tveganj manj kot 1. V vseh meritvah pred »ernobilom (kamor sodi tudi meritev 1986, ki je bila izvedena πe pred nesreËo), se povpreËje giblje blizu ena, iz Ëesar sledi, da se ocena nevarnih ekoloπkih tveganj pri anketirancih v povpreËju omejuje na en primer. Na 7 stopenjskem indeksu pa je tik pred »ernobilom (1986) to povpreËje manj kot 2 (1.62), naslednje leto pa naraste na 3.26. V enem letu iz 45% na 68% naraste tudi deleæ tistih, ki zaznavajo vsaj eno nevarno ekoloπko tveganje, iz 14% na 37% pa deleæ tistih, ki zaznavajo 5 ali veË nevarnih ekoloπkih tveganj. PovpreËna ocena πtevila nevarnih tveganj doseæe vrh leta 1990, ko anketiranci v povpreËju navajajo skoraj 4 nevarne ekoloπke probleme (3.88). 23Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? Tabela 3: Gibanje povpreËnega πtevila ekoloπkih tveganj na podlagi indeksa 5 in 7 ekoloπkih problemov. Vir: SJM 1973-2000 Dogajanje po letu 1986, ki je z vidika hitrosti sprememb v ocenah anketirancev nadvse dinamiËno, bi lahko imenovali ‘uËinek »ernobila’. Po eni strani gre za njegovo ‘demonstracijsko’ dimenzijo, saj je v javnosti deloval kot kljuËni referenËni dogodek zvezi v z ekologijo, kot dokaz, da je ekoloπka katastrofa velikih razseænosti res mogoËa. Po drugi strani pa je imel ta uËinek trajnejπo institucionalno dimenzijo, saj je povzroËil veliko politiËno in medijsko izpostavljenost problematike ekoloπkih tveganj nasploh, prodor ‘zelenih’ politiËnih akterjev, gibanj na javno sceno. Zato je vrh uËinka zamaknjen v leto 1990, ko v veËini dræav izmerijo najviπje ocene tveganj (glej tudi Toπ, Trampuæ 1993:5). Takπna dinamika ocen ekoloπkih tveganj nakazuje, da je njihov najmoËnejπi prediktor doba oziroma dogodki, ki vplivajo na obËutke ogroæenosti prebivalstva. Vidimo, da ocene ogroæenosti v povezavi s konkretnimi dogodki lahko narastejo zelo hitro. Obenem lahko sorazmerno hitro tudi upadejo, ko medijska in politiËna izpostavljenost problematike upade. Ta ‘prevelika’ dinamika ocen ekoloπkih tveganj je obenem tudi razlog za vpraπljivo veljavnost teh kazalcev kot kazalcev trajnejπih ekoloπkih orientacij anketiranca. Pri pomembnem delu anketiranih so v ocene tveganj oËitno vgrajeni predvsem aktualni dogodki in ne trajnejπe orientacije. Vendar pa lahko poveËani obËutki ogroæenosti v nekem obdobju krepijo staliπËa in ravnanja, ki jih definiramo kot ekoloπko orientirana. »e v nekem obdobju veliki deleæi prebivalstva ekoloπka tveganja dojemajo kot nevarna, bodo tudi bolj pripravljeni postaviti ekoloπke prioritete pred druge, plaËevati ekoloπke stroπke ali delovati v korist ekoloπkih ciljev15. Zelo verjetno pa je, da bo del anketiranih takπna ravnanja in prioritete opustil, ko mine neko obdobje ‘ekoloπkega preplaha’. Porast ocen tveganj med letoma 1986 in 1987 lahko ocenimo kot primer takπne ekspanzije ‘ekoloπkih orientacij’ (kolikor jih opazujemo skozi zaznave tveganj), povezane z nekim dogodkom in njegovimi medijskimi in politiËnimi uËinki. Ekoloπka tveganja so po »ernobilu postala izpostavljena politiËna in medijska tema in so moËno prodrla v zavest javnosti. V raziskavi SJM leta 1987 je 89% anketiranih zatrdilo, da se ‘boji ponovitve tovrstne katastrofe pri nas ali kje blizu nas v Evropi’ (Toπ 1997:570). pred »ernobilsko »ernobilsko post- obdobje obdobje »ernobil. ob. 1973 1976 1980 1986 1987 1990 1993 1998 2001 povpreËno navedeno πtevilo nevarnih tveganj (max = 5): 0.92 1.50 1.30 1.17 2.21 2.71 2.21 2.00 1.83 povpreËno navedeno πtevilo nevarnih tveganj (max = 7): - - - 1.62 3.26 3.88 3.15 2.81 2.50 % deleæ ljudi, ki zaznava vsaj eno nevarno ekoloπko tveganje 41 56 47 45 68 75 67 64 61 N = 2098 2059 2031 2053 2033 2050 1044 1008 1098 24 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar ZnaËilno je tudi, da javnost ni segmentirala ekoloπkih tveganj, paË pa se je poveËala zaznava teh tveganj nasploh. V Tabeli 4, ki prikazuje gibanje obËutkov ogroæenosti za pet posamiËnih kazalcev indeksa ekoloπkih tveganj lahko vidimo, kako je ‘Ëernobilski vlak’ v enem letu - in nato πe za petletno obdobje naprej - povzroËil velik porast ocene tveganj pri vseh16. Tabela 4: Gibanje deleæa ocen o nevarnosti posameznih ekoloπkih tveganj (prikazan je seπtevek odgovorov ‘πkoduje, me zelo moti’ in ‘æivljenjsko me ogroæa’) (v %) Vir: SJM 1973-2000 V devetdesetih letih pa se priËnejo ocene tveganj postopoma zniæevati in se leta 2001 æe precej zniæajo, glede na leto 1990. Vendar pa se ne zniæajo na raven, prisotno pred »ernobilom. Deleæ ljudi, ki zaznava vsaj eno nevarno ekoloπko tveganje se je v predËernobilskem obdobju gibal okoli 45%, v postËernobilskem pa se je ohranil nad 60%. Tudi povpreËno πtevilo zaznanih nevarnih tveganj je ostalo viπje kot pred »ernobilom, Ëeprav se precej zniæa v primerjavi z vrhom, doseæenim leta 1990. V Tabeli 4 tudi vidimo, da vsi elementi indeksa ne prispevajo enako k zniæevanju obËutkov ogroæenosti, Ëeprav se gibljejo v isti smeri (upadajo). Glede na svoje najviπje deleæe tako πe zlasti upadejo obËutki ogroæenosti, kar zadeva nuklearne elektrarne, pa tudi skrb zaradi ‘propadanja gozdov’. Videti je, da so anketiranci postali nekoliko bolj selektivni, obenem pa tudi, da je ekologija, oziroma zavedanje ekoloπkih tveganj, ostala del njihovih orientacij. Podobno ugotavlja Bell, ko pravi, da kljub precejπnjim nihanjem v ocenah ekoloπkih tveganj ekologizem oËitno predstavlja veË kot modno muho in se je vsidral kot trajna tema politiËnih razprav (Bell 1998:189). Tudi naπi podatki to potrjujejo. Kljub temu pa velika dinamika zaznav ekoloπkih tveganj predstavlja enega poglavitnih argumentov, s katerimi se postavlja pod vpraπaj teza, da se v razvitem svetu krepijo ekoloπke vrednote, kot del sklopa postmaterialistiËnoh vrednot. Tudi Diez- Nicolas ugotavlja, da je gibanje obËutkov ogroæenosti mogoËe mnogo bolje pojasniti z dogodki kot pa s socializacijskimi uËinki. Ob tem navaja, kako imajo kratkoroËne ekonomske krize za posledico hiter obrat v (staliπËih) javnosti, ki priËne ekonomske prioritete postavljati pred ekoloπke. Nasprotno temu pa druge postmaterialistiËne vrednote ne kaæejo takπne obËutljivosti na zunanje dogajanje (Diez-Nicolas 1999:347). Kar zadeva obËutljivost na zunanje dogodke, tako ekoloπke kot ekonomske, torej ‘obnaπanje’ ekoloπkih orientacij odstopa od ‘obnaπanja’ sicerπnjih post-materialistiËnih 1973 1975 1980 1986 1987 1990 1993 1998 2001 onesnaæenost voda 16 30 27 23 45 42 47 42 39 onesnaæenost zraka 21 28 21 20 33 48 37 31 30 uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih 15 28 28 30 53 49 50 49 43 jedrske elektrarne in odpadki - - - 15 42 31 36 31 24 propadanje gozdov - - - 31 62 50 57 50 43 N = 2098 2059 2031 2053 2033 2050 1044 1008 1098 25Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? vrednot, oziroma od obnaπanja vrednot nasploh. Ekoloπke orientacije, πe zlasti pa ocene ekoloπkih tveganj, so, kot je videti, najmanj stabilen element postmaterialistiËnega sklopa vrednot, oziroma je teæko zagovarjati tezo, da so (æe) etablirane kot ‘vrednote’, v podobnem pomenu, kot so to npr. druæbena participacija, toleranca, solidarnost itd. Na tem mestu se nam zdi primerno narediti πe kratek ekskurz o medËasovni dinamiki zveze med izobrazbo in ocenami ekoloπkih tveganj. V drugem delu naπe analize smo videli, da je izobrazba dejavnik, ki najbolje pojasnjuje ekoloπko orientiranost posameznika. Kot je videti, pa to ne velja (veË) za pojasnjevanje posameznikove zaznave ekoloπkih tveganj. MedËasovne primerjave pokaæejo, da so bolj izobraæeni anketiranci v prvih dveh obdobjih ekoloπka tveganja ocenjevali znaËilno viπje (glej Prilogo 3). V postËernobilskem obdobju pa pride do sprememb. Z meritvijo 1998 sistematiËne razlike priËnejo izginjati in skoraj enako visoke obËutke ogroæenosti izkazujejo anketiranci s poklicno in srednjo ter visoko πolo. V meritvi leta 2001 pa med najniæje in najviπje izobraæeno skupino ni veË statistiËno znaËilne razlike17. »e je bila torej (viπja) izobra- æenost v prvih dveh obdobjih dejavnik zviπevanja ocen ekoloπkih tveganj, se zdi, da zdaj deloma postaja dejavnik zniæevanja, strah pa se seli v kategorije niæje izobraæenih. Del razlage za sorazmerno veËji upad obËutkov ogroæenosti pri izobraæencih verjetno lahko iπËemo v njihovem izrazito naklonjenem odnosu do znanstvene argumentacije. Ta se v primeru ekoloπkih tveganj odraæa v veËji ‘informiranosti’ izobraæencev, pri Ëemer informiranost pojmujemo kot boljπe poznavanje prevladujoËih strokovnih mnenj, argumentov, podatkov v zvezi z ekoloπkimi tveganji (o delni spornosti takπne definicije bomo govorili v zadnjem delu Ëlanka)18 . To lahko jemljemo kot potrditev teze iz omenjen teorije center-periferija, ki pravi, da se v druæbenem centru koncentrira viπja informiranost oziroma znanje (Diez-Nicolas: 335). MogoËe je torej, da je v predËerno- bilskem in Ëernobilskem obdobju veËja informiranost pomenila predvsem veËje zavedanje nevarnosti razliËnih vidikov ekoloπkih tveganj, v postËernobilskem pa veËje zavedanje relativnosti teh tveganj in nasprotujoËih si strokovnih interpretacij. »e sklenemo pregled gibanja ocen ekoloπkih tveganj skozi Ëas, bi lahko rekli, da ob enakih drugih pogojih (tu imamo v mislih predvsem odsotnost veËjih ‘ekoloπkih preplahov’) lahko priËakujemo nadaljnje zniæevanje ocen ekoloπkih tveganj, saj ta tveganja na lestvici politiËno-medijskih prioritet nikoli veË niso bila tako visoko, kot okoli leta 1990. Vendar pa lahko, kot smo videli, dokaj nepriËakovano pride tudi do hitrih sprememb. Andersonova navaja tri poglavitne faktorje, ki vplivajo na gibanja obËutkov ekoloπke ogroæenosti javnosti: sploπno mesto ekologije v medijskih in politiËnih prioritetah, ekonomska situacija v druæbi, ter pojavljanje medijsko odmevnih ekoloπkih dogodkov (Anderson 1997:92). Glede na obËutljivost teh ocen na ‘dogodke, bi se trend (umirjanja) torej lahko zelo hitro obrnil. TeoretiËni model analize ocen tveganj v javnosti mora zato vkljuËevati tudi vlogo virov informiranja in zlasti medijev, kot glavnih posrednikov med viri informacij, dogodki in javnostjo. V zadnjem delu Ëlanka se bomo zato ukvarjali z vpraπanjem, katere vire oziroma akterje informiranja v zvezi z okoljem javnost dojema kot najbolj legitimne, verodostojne. 26 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar 4. Zaupanje virom informiranja Vpraπalnik iz leta 2000 je meril zaupanje anketiranih v pet virov informiranja19. Iz Tabele 5 je dokaj jasno razvidna hierarhija virov, kar zadeva stopnjo zaupanja javnosti vanje. Dva za javnost najbolj verodostojna vira sta univerzitetni strokovnjaki ter ekoloπke skupine. Mediji zasedajo sredinsko mesto, saj jim zelo ali precej zaupa le tretjina anketiranih, veËina pa se nahaja v skeptiËni srednji kategoriji. Najmanj zaupanja uæivajo vladne sluæbe, πe zlasti pa podjetja, pri katerih dve tretjini anketiranih izraæata preteæno ali popolno nezaupanje. Tabela 5: Zaupanje virom informiranja o okolju. (v %) Vir SJM 2000 Zaupanje strokovnjakom na univerzah je torej na sploπno zelo visoko, πe viπje pa je pri izobraæencih. Nakazali smo æe, da je veËje zaupanje te kategorije v znanstveno argumentacijo lahko tudi eden od razlogov relativnega upada ocen nevarnosti ekoloπkih tveganj pri njih. Izobraæenci, ki so sami del sistema znanosti, prej - v primerjavi z drugimi - sprejmejo logiko argumentacije strokovnjakov, ki tveganja praviloma relativizirajo oziroma zanje postavljajo ‘meje statistiËne znaËilnosti’ (Hannigan 1995:99). Viπje zaupanje izobraæencev v argumente znanosti in stroke pokaæejo tudi nekateri starejπi podatki v zvezi z jedrskimi tveganji pri nas. Tako se leta 1990 izobraæenci bistveno bolj kot druge kategorije strinjajo s trditvijo, da ‘jedrske elektrarne obratujejo vedno bolj zanesljivo’ (Kurdija 1993:118). Kar zadeva usodo jedrske elektrarne Krπko, pa so se v zaËetku devetdesetih let manj izobraæene skupine bolj zavzemale za referendum, izobraæene pa za odloËanje strokovnjakov (Gantar 1993:134). Ne nazadnje so bili bolj izobraæeni tudi znaËilno bolj naklonjeni sprejeti odlagaliπËe radioaktivnih odpadkov v svojem kraju, ob pogoju, ‘da je varno’ (1993:137), kar zopet predpostavlja predvsem ustrezna zagotovila strokovnjakov o tem. Vendar pa strokovnjakom najviπje zaupanje med vsemi viri izkazujejo tudi vse druge izobrazbene skupine. Ob tem pa πtevilni avtorji izpostavljajo, kako znanost oziroma stroka pri ocenjevanju ekoloπkih tveganj nikakor ni enotna, paË pa je strokovno in tudi interesno razcepljena. Hannigan nekoliko ironiËno poudarja, kako so znanstvene πtudije ekoloπkih tveganj zanesljive le, dokler jih ne izpodbijejo naslednje πtudije. Ob tem navaja ‘spiralo’ odkrivanja posledic kislega deæja, pri Ëemer del znanstvenikov odkriva πkodljive uËinke za gozdove, drugi znanstveniki ta odkritja zavrnejo, naslednji jih ponovno odkrijejo itd. (Hannigan 1995:99). Isti primer navaja Lomborg, ki pa ob tem tudi izpostavi, kako za definicijo nekega ekoloπkega tveganja lahko stoji tudi interes zelo zaupam + zaupam do ne zaupam preveË + precej zaupam doloËene mere Ëisto niË ne zaupam strokovnjaki na univerzah 69 23 8 okoljevarstvene skupine 58 32 10 mediji (radio in televizija) 35 46 19 vladne sluæbe 15 41 44 podjetja, industrija 6 28 66 27Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? dela znanstvene skupnosti. Tako navaja, da se je 10 let razprav o kislem deæju konËalo tako, da je strah v zvezi s tem v glavnem izpuhtel, obenem pa je bilo v tem desetletju v Zahodni Evropi izvedenih veliko πtevilo raziskav tega pojava, ki so jih v okviru nacionalnih raziskovalnih programov financirale dræave, katerih javnost in politiko je del znanosti opozarjal na to nevarnost (Lomborg 2001:37). Tu lahko dokaj neposredno na delu opazujemo resniËnost Bergerjeve teorije ‘knowledge class’, oziroma vidimo, kako izobraæenci - v tem primeru tehniËnih strok - skozi postavljanje ekoloπkih tveganj vnovËijo svojo ekspertizo. Okoljevarstvene skupine so po zaupanju javnosti na drugem mestu. Zaupanje vanje je znaËilno viπje pri mlajπih20. Poglavitna prednost okoljevarstvenih skupin je v tem, da jih javnost praviloma vidi kot moralne oziroma naËelne akterje, za razliko od npr. vlade, medijev in zlasti podjetij, pri katerih ekoloπki interes ni prioriteta, ali pa je celo v ostrem nasprotju z njihovimi prioritetami. Zato javnost, pa tudi mediji, tem skupinam izkazuje sorazmerno visoko zaupanje21. Protipol okoljevarstvenim skupinam so podjetja, ki jih javnost zaznava kot izrazito zainteresiran in s tem pristranski, nekredibilen vir informacij, zato je zaupanje podjetjem je izredno nizko22 . V literaturi ne manjka primerov, ki dokazujejo, da so podjetja zaradi svojega ekonomskega interesa pogosto zainteresiran oziroma pristranski vir informacij. Po nekaterih kritiËno-teoretskih πtudijah pa imata visoka tehnologija in teænja po zaπËiti interesov podjetij, predvsem nukleranih elektrarn, implikacije tudi za celotno druæbeno organizacijo, ki jo potiskata v smeri veËje centralizacije in poveËevanja nadzora (Uhan v: Toπ 1993:26). Kar javnost praviloma spregleduje pa je dejstvo, da so zainteresiran vir informiranja lahko tudi okoljevarstvene skupine, predvsem zaradi svoje politiËne ali ideoloπke motiviranosti. Tudi zaupanje uradnim ali vladnim virom je sorazmerno nizko, saj jim po lastnih trditvah preteæno zaupa le 15% ljudi. V tem kontekstu je zanimiv tudi podatek, da je v raziskavi Slovensko javno mnenje leta 1990 le 31% ljudi menilo, da bi ‘v primeru morebitne nesreËe v jedrski elektrarni Krπko odgovorni takoj in odkrito obvestili javnost’ (Toπ 1999b:52). Hannigan izpostavlja, kako uradni viri praviloma poudarjajo iracionalnost strahov javnosti in si kot poglavitni cilj zadajajo izobraæevanje, s pomoËjo katerega naj bi javnost uvidela pretiranost svojih reakcij (1995:104). Vladni ali uradni viri se po nekaterih raziskavah v medijih sicer najbolj citirajo, vendar pa so pogosto bolj odmevna medijska sporoËila okoljevarstvenih skupin. Uradni viri so pogosto poËasni in zadræani, medtem ko so sporoËila okoljevarstvenih skupin praviloma hitra, atraktivna in dramatiËna, torej bolj v skladu z medijsko logiko ‘produkcije novic’ (Anderson 1997:166). Vendar pa je na podlagi ugotovitev nekaterih raziskav s kvalitativno metodologijo mogoËe sklepati, da je zaupanje uradnim virom verjetno precej veËje kot anketiranci navajajo v anketah. Raziskovalci Glasgowske medijske skupine so tako s panelno kvalitativno raziskavo ugotavljali odnos britanske javnosti do BSE. Pokazalo se je, da se je javnost pri prvem preplahu v zvezi z BSE leta 1992 moËno zanaπala na verodostojnost vladnih ekspertov o nemoænosti prenosa bolezni na ljudi. Bolezen so zato dojemali kot nerealno nevarnost, niso imeli namena spreminjati svojih prehrambenih navad, medijsko poroËanje, ki je 28 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar temeljilo na ‘alternativnih’ razlagah nevladnih strokovnjakov, pa so oznaËevali kot senzacionalistiËno. Ko pa je vlada v letu 1996 uradno objavila, da obstaja moænost povezave med BSE in novo obliko kreutzfeld-jakobove bolezni, so priËeli isti respondenti to bolezen dojemati kot zelo nevaren problem, radikalno so spremenili prehrambene navade in intenzivno so priËeli spremljati medijsko sporoËanje o bolezni. Kljub izraæenemu ogorËenju zaradi zavajajoËega staliπËa vlade v preteklosti, so tako respondenti zopet sprejeli staliπËe istega uradnega vira kot verodostojno oziroma odloËilno za svoje ravnanje (Reilly v: Philo 1999:128-144). Mediji imajo med viri informiranja posebno mesto, saj so obenem posredniki med vsemi ostalimi viri in javnostjo. Zato so prav mediji, tako z lastnimi staliπËi, kot z naËinom posredovanja staliπË drugih virov, moËno udeleæeni pri ‘produkciji’ obËutkov ogroæenosti. Mediji k problematiki ekoloπkih tveganj pristopajo na sebi specifiËen naËin, skozi logiko ‘produkcije novic’. Praviloma pri novicah, povezanih z ekologijo, izpostavljajo predvsem vidik tveganja, dramatiËnost, nevarnost za zdravje, osredotoËajo se na konkretne dogodke, poudarjajo vizualni element ter izpostavljajo morebitno politiËno kontroverznost tematike (Anderson 1997: 115-122). Pomen elementa ‘socialne drame’ za pridobitev medijske pozornosti poudarja tudi Hannigan (1995:69). Prav s pomoËjo medijev velike uËinke v javnosti pogosto doseæejo ekoloπke skupne pritiska, katerih akcije so v nekaterih primerih zavestno ustrojene tako, da doseæejo Ëim veËjo medijsko odmevnost. VeË avtorjev omenja primer organizacije Greenpeace, ki ob svojih akcijah vedno poskrbi za atraktivne posnetke, akcije so zastavljene dramatiËno, konfrontacijsko, javnost jih vidi kot ‘herojske’ (boj ‘Davida proti Goljotu’). Zaradi takπnega ustroja so za medije ‘pravo darilo’, kot navaja Nick Gallie, nekdanji direktor za publiciteto pri Greenpeaceu (Anderson 1997:35, 126). Analize ravnanja medijev kaæejo, da sami mediji zaradi logike pridobivanja obËinstva in z njo povezanega iskanja ‘zanimivih’ novic, naravno konvergirajo predvsem k ekoloπkim organizacijam in ‘disidentskim’ znanstvenikom. Rothman in Lichter (v: Gross, Levitt, Lewis 1996:231-242) sta za prostor ZDA naredila πtudijo reprezentativnega vzorca 400 strokovnjakov, Ëlanov zveze raziskovalcev rakavih obolenj, ter analizo vsebin vzorca 1206 prispevkov iz vodilnih elektronskih in pisanih medijev na temo zveze med stanjem okolja in rakom. Ugotovila sta, da medijsko poroËanje bistveno odstopa od prevladujoËih staliπË strokovnjakov, zato pa je dokaj blizu staliπËem okoljevarstvenikov. Tako je 85% medijskih prispevkov navajalo, da Ameriki grozi ‘epidemija raka’, kar je menilo tudi 60% okoljskih aktivistov in le 31% strokovnjakov. Da so rakotvorne snovi nevarne tudi v najmanjπih dozah, je navajalo 66% medijskih prispevkov, veË kot 50% aktivistov in 28% strokovnjakov. Da je mogoËe iz testov na æivalih sklepati na stanje pri ljudeh, pa je soglaπalo 50% medijskih prispevkov in 27% strokovnjakov. ©e ena zanimiva ugotovitev raziskave je bila, da imajo strokovnjaki, ki so bili v medijih najbolj izpostavljeni ali citirani v zvezi z omenjeno problematiko, v sami znanstveni skupnosti sorazmerno najmanjπi ugled. Avtorja ob tem menita, da mediji s tem javnost zavajajo, saj kot staliπËa znanstvene skupnosti prikazujejo staliπËa posameznikov, ki od nje odstopajo in jim s tem podeljujejo “znanstveno” avtoriteto (1996:240). Tudi Andersonova navaja pritoæbe strokovnjakov, da se mediji, kar zadeva 29Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? ekoloπka tveganja, pogosto zanaπajo na ‘psevdo-eksperte’, da predvsem poudarjajo emocionalni vidik, nesorazmerno izpostavljajo nekatera tveganja ali dogodke ipd. (1997:115). Obenem pa naπi rezultati kaæejo, da javnost sporoËil medijev ne sprejema nekritiËno, saj veliko zaupanje medijem v zvezi z okoljem izkazuje le tretjina anketirancev. Da je odnos med medijskim sporoËilom in obËinstvom dokaj kompleksen in ga ni mogoËe pojasniti zgolj z enosmernim vplivom, pa kaæejo tudi mnoge medijske πtudije (npr. Philo:1999). Ugotovimo torej lahko, da avtoriteta znanosti predstavlja najmoËnejπi argument pri prepriËevanju javnosti v zvezi z okoljem oziroma ekoloπkimi tveganji. Na to avtoriteto se sklicujejo tako vlada kot okoljevarstvene skupine. Kljub prednosti, ki jo anketiranci v anketi dajejo ekoloπko ‘naËelnim’ okoljevarstvenim skupinam, v katere izraæajo dokaj visoko zaupanje, pa nekatere bolj poglobljene πtudije kaæejo, da javnost implicitno najbolj verjame uradnim virom. 5. Sklep Na podlagi analize in teoretiËnih priËakovanj bi lahko naredili sklep, da se bo deleæ postmaterialistiËnih vrednot v Sloveniji na sploπno poveËeval, v njegovem okviru pa tudi prisotnost ekoloπkih orientacij - postavljanja ekoloπkih prioritet, pripravljenosti na plaËevanje ekoloπkih stroπkov, veËje ekoloπke politiËne aktivnosti in drugih ekoloπkih ravnanj. Vendar pa to priËakovanje veæemo predvsem na poveËevanje deleæa kategorije izobraæencev v naπem prostoru, kar se bo posredno odrazilo v veËji ekoloπki orientiranosti mlajπih oziroma prihajajoËih generacij. Pogoj za takπen (rastoËi) trend pa je odsotnost morebitnih dolgotrajnejπih ekonomskih ali politiËnih pretresov, na katere je prav sklop ekoloπkih orientacij med vsemi elementi postmaterialistiËnega sklopa najbolj obËutljiv. Prav zaradi takπne pomanjkljive trajnosti in stabilnosti teh orientacij ter njihove premalo deterministiËne povezave z ravnanji, se nam izraz ‘ekoloπke orientacije’ zdi ustreznejπi od izraza ‘ekoloπke vrednote’. Obenem pa lahko priËakujemo, da bo gibanje ocen ekoloπkih tveganj bolj dinamiËno in s tem manj predvidljivo, saj so te ocene πe bolj obËutljive na konkretne dogodke oziroma ekoloπke preplahe ter na poslediËno politiËno in medijsko izpostavljenost tematike. Zaenkrat pa v naπem prostoru ostaja odprto tudi zanimivo vpraπanje, ali se bo ekolo- gija bolj jasno umestila v enega od obeh obstojeËih strankarskih oziroma politiËnih blokov, ali pa se bo morda jasneje kot doslej vzpostavila kot samostojna politiËna in ideoloπka pozicija, kot je to primer v nekaterih drugih evropskih dræavah. Inglehart tako na podlagi analize za NemËijo in Francijo ugotavlja, da se ekologizem v politiËnem prostoru teh druæb umeπËa izven tradicionalne levo-desne delitve in ostaja avtonomna politiËna opcija (Inglehart 1997:145, 249). Za slovenski politiËni prostor bi zaenkrat lahko ocenili, da politiËni in ideoloπki potencial ekoloπke tematike ostaja na strani vladnih in nevladnih politiËnih akterjev πe dokaj ‘neizkoriπËen’, Ëeprav je ta tematika izrazito politiËne narave - umeπËa se v kontekst razvojnih vpraπanj, vpraπanj druæbenih prioritet in ciljev, vpraπanj kakovosti æivljenja, predvsem pa tudi v kontekst vpraπanj nadzora (nad stanjem okolja, ravnanjem ljudi, podjetij ipd.) in s tem v kontekst odnosov druæbene moËi. 30 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar Zahvala Na tem mestu se æelim zahvaliti obema recenzentoma, πe zlasti pa Anton Krambergerju, za trud in tehtne metodoloπke pripombe k prvi verziji besedila, ki so veliko pripomogle h konËni kakovosti in preglednosti celotnega prispevka. Opombe 1. Projekt ISSP (International Social Survey Programme) poteka od leta 1985 in trenutno vkljuËuje 38 dræav. V okviru raziskave se izvajajo periodiËne meritve veËjega πtevila druæboslovno relevantnih tematik na nacionalnih reprezentativnih vzorcih. Tematike: druæina, vloga dræave, neenakost, ekologija, religija, nacionalna identiteta idr. 2. V Ëasu analize mednarodni primerjalni podatki πe niso bili na voljo, saj mednarodna datoteka pri raziskavi ISSP nastane z zamikom dveh ali treh let. 3. Lestvica pri prvi dimenziji: 1 - moËno soglaπam; 2 - soglaπam; 3 - niti soglaπam, niti ne soglaπam; 4 - ne soglaπam; 5 - sploh ne soglaπam. Lestvica pri drugi dimenziji: 1 - zelo pripravljen; 2 - kar precej pripravljen; 3 niti pripravljen, niti nepripravljen; 4 - kar precej nepripravljen; 5 - zelo nepripravljen. 4. V tem kontekstu so zanimivi primerjalni rezultati na enako vpraπanje, zastavljeno leta 1993 v prvi ekoloπki raziskavi ISSP. Takrat je staliπËe, da je skrb za okolje pomembnejπa kot dogajanje v zvezi s cenami in zaposlitvijo izrazilo 53% anketiranih v nekdanjem Zahodnem in 39% v Vzhodnem delu NemËije, to staliπËe pa je bilo nasploh manj pogosto pri anketirancih iz tranzicijskih dræav. To potrjuje ugotovitev, da prisotnost gospodarskih problemov praviloma zniæuje ekoloπke prioritete javnosti, k Ëemur prispeva tudi manjπa politiËno-medijska izpostavljenost ekoloπke problematike v dræavah z gospodarskimi teæavami. 5. Ta opcija sicer tvori mersko sredino lestvice, obenem pa anketirancem pogosto omogoËa umik iz skrajnih odgovorov, ki jih v resnici zastopajo, a jih ne æelijo (javno) izraziti, ker tak odgovor ni ‘vπeËen’. Zato se lahko v tem deleæu skriva precejπen del anketirancev, ki ekoloπkih stroπkov v resnici niso pripravljeni plaËevati. »e bi hoteli to dilemo izostriti, bi morali vpraπanje postaviti v dihotomizirani obliki in anketirance s tem ‘prisiliti’, da se jasno opredelijo - iz tako izostrene dileme je zatem moæen umik anketiranca le z neodgovorom na vpraπanje. 6. Dajanje ‘druæbeno zaæeljenih odgovorov’ se sicer vpisuje tudi v anketiranËevo sporoËanje ravnanj. Za anketirance je tudi pri navajanju dejanskih ravnanj, znaËilna doloËena ‘pristranost spomina’. Metodoloπki eksperimenti kaæejo, da anketiranci pogosto sporoËajo viπjo frekventnost druæbeno zaæeljenih ravnanjih (npr. obiskovanje knjiænice, udeleæba na volitvah) kot je dejanska, ali pa niæjo frekventnost ravnanj, ki bi lahko πkodila njihovemu ugledu (npr. pitje alkoholnih pijaË). 7. Po podatkih raziskave ISSP iz leta 1993 so deleæi anketiranih, ki so dali v zadnjih petih letih denarni prispevek okoljevarstveni skupini, zelo razliËni: Nizozemska 44%, Kanada 41%, Norveπka 29%, NemËija 19%, Italija 14%, Slovenija 8%, »eπka 6% itd. Podobne razlike so, kar zadeva podpisovanje peticije. 8. Po podatkih ISSP 1993 odpadke vedno sortira 56% anketiranih v Zahodni NemËiji, 44% na Japonskem, 43% Avstraliji in na Nizozemskem, 38% v ZDA, 26% v Italiji 20% v Britaniji, ter 18% na Madæarskem, 17% v Sloveniji, 12% na »eπkem, 9% na Poljskem, 4% v Rusiji. 9. Obstaja tudi πirπa razliËica indeksa, ki je sestavljen iz 12 ciljev. Vendar se oæja razliËica zelo pogosto uporablja kot zadostna, saj je v visoki korelaciji z ostalimi 8 kazalci (glej tudi Diez- Nicolas 1999:337). 31Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? 10. Testi povezanosti so bili narejeni z zgoπËenimi, tri-stopenjskimi lestvicami odgovorov na navedene trditve 11. Pri zadnjem kazalcu (podpisovanje peticije) pogoji za tovrstno statistiËno kontrolo niso podani, zaradi premajhnega πtevila anketiranih, ki so odgovorili, da so podpisali peticijo. 12. Tako na primer v kategoriji anketiranih z osnovno πolo 59% ‘materialistov’ ne bi plaËevalo viπjih davkov zaradi okolja, med postmaterialisti z osnovno πolo pa je takih le 21% (veËina pa jih ‘prebegne’ v srednjo kategorijo neodloËenih - niti-niti). V skupini visoko izobraæenih pa je viπje davke pripravljenih plaËevati le 15% ‘materialistov’ in kar 59% ‘postmaterialistov’. V srednjih dveh izobrazbenih kategorijah pa razlike niso tako izrazite. 13. Povezavo smo ugotavljali s kontingenËnimi tabelami med tremi kazalci ekoloπkih orientacij ter strankarsko orientacijo. Volilci strank so bili razdeljeni v dva politiËna bloka, saj volilnega telesa posamiËnih strank zaradi premajhnega πtevila anketiranih ni bilo mogoËe analizirati. Vse tri zveze (ekoloπke dimenzije po dveh blokih) so bile statistiËno neznaËilne. 14. Indeks bi lahko sestavili tudi tako, da bi v seπtevek vkljuËili vse vrednosti na lestvici pri posameznih kazalcih oziroma problemih. Poglavitni razlog, da se nismo odloËili za to razliËico, je dejstvo, da lestvica pri tem vpraπanju z vidika enakomernosti gradacije ni optimalna, oziroma nima zadostnih znaËilnosti ‘lepe’ ordinalne lestvice, kot je npr. Likertova. 15. Kot ilustracijo pomena obËutkov ogroæenosti za staliπËa, povezana z ekoloπko problematiko, lahko navedemo tudi podatek, da se je leta 2000 za delovanje jedrske elektrarne Krπko do dokonËne izrabe zavzemalo 64% anketirancev, ki menijo, da v naslednjih 5 letih v Evropi ne more priti do jedrske nesreËe podobne Ëernobilski, in le 20% tistih, ki menijo, da je takπna nesreËa zelo verjetna. 16. Gozdovi se tu pojavljajo kot posebno specifiËna kategorija, kjer javnost redno zaznava visoka ekoloπka tveganja, Ëetudi ni posebnih strokovno podprtih razlogov za to. Verjetno bi bila razlaga tega pojava mogoËa skozi analizo specifiËnega simboliËnega pomena gozdov, deloma celo politiËne izpostavljenosti gozodv. Deloma pa gre lahko za metodoloπko razlago, namreË za dokaj ‘dramatiËno’ formulacijo vpraπanja, ki govori o ‘propadanju gozdov’ (Malnar, ©inko 1998). 17. StatistiËno znaËilnost razlik med skupinami smo preverjali z ONE-WAY analizo variance (na povpreËju indeksa ekoloπkih zaznave tveganj). 18. V vpraπalniku leta 2000 je bilo postavljenih veË trditev, ki so bile namenjene preverjanju anketiranËevega poznavanja ekoloπkih problemov. Pokaæe se, da je boljπa informiranost povezana predvsem z viπjo izobrazbo. Tri ali πtiri pravilne odgovore na πtiri ‘testna’ vpraπanja navede le 14% anketiranih z osnovnoπolsko izobrazbo, 23% s poklicno, 37% s πtiriletno srednjo in 52% z viπje- ali visokoπolsko. 19. Lestvica: 1 - zelo zaupam; 2 - precej zaupam; 3 - zaupam do doloËene mere; 4 - ne zaupam preveË; 5 - Ëisto niË ne zaupam 20. Zanimivo je, da viπje zaupanje mladih ni znaËilno za noben drug vir informacij. To nakazuje, da je sorazmerna ‘hladnost’ mladih do ekologije pri nas morda v tem, kar izpostavi Eder, da je namreË ekologizem danes æe skoraj izgubil atribute alternativnega politiËnega diskurza in je postal del mainstream politiËnega diskurza. Atribute alternativnosti so po njegovem ohranili le πe deli ekoloπkega gibanja, kot npr. borci za pravice æivali in radikalnejπa gibanja ‘globoko zelenih’ (v: Anderson 1997:101). Mlade pa pogosteje privlaËi prav radikalnejπa politiËna forma. 21. Ilustrativen je tu primer spopada med ekoloπko organizacijo Greenpeace in multinacionalko Shell, ki je hotela leta 1995 v morje potopiti naftno ploπËad Brent Spar. Greenpeace je trdil, da bo na ta naËin v morje izteklo 5000 ton nafte. ‘Spopad’ je bil dramatiËen, medijsko atraktiven 32 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar in je povzroËil bojkot Shellovih produktov v NemËiji in v nekaj drugih dræavah. Shell je popustil in ploπËadi ni potopil. »ez nekaj mesecev je Greenpeace priznal, da so bile njihove meritve napaËne in da bi v morje steklo bistveno manj nafte (75-100 ton), Ëemur je sledilo obdobje precejπnjega medijskega skepticizma do Greenpeacea (Anderson 1997:111-112). 22. Kot reakcija na nezaupanje javnosti je nastalo tako imenovano korporacijsko ‘zeleno oglaπevanje’, pri katerem so zelo aktivne zlasti jedrske elektrarne, ki imajo pogosto organizirane posebne centre za obiskovalce, v katerih promovirajo svojo ‘zeleno’ podobo (Anderson 1997:111) Literatura Anderson, A. 1997. Media, Culture and the Environment. London: UCL Press. Beck, U. 1993. Risk Society. London: Sage. Bell, M.M.1998. An Invitation to Environmental Sociology. Pine Forge Press. De Vaus, D.A. 2001. Surveys in Social Research. London: Sage. Díez Nicolàs, J. Industrialization and Concern for the Environment. v: Toπ, N.,Mohler, P.,Malnar, B. 1999. Modern Society and Values: a comparative analysis based on ISSP project, (Scien- tific library, 39). Ljubljana: Faculty of Social Sciences; Mannheim: Zuma, Center of Survey Research and Methodology Ellis, J., Thompson; M 1997. Seeing Green: Cultural Biases and Environmental Preferences v: Ellis, J., Thompson; M. Culture Matters. Westview Press. Gantar, P. StaliπËa o lokaciji in izgradnji skladiπËa NSRO. v: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Grendstad, G., Selle, P. 1997. Cultural Theory, Postmaterialism, and Environmental Attitudes v: Ellis, J., Thompson; M. Culture Matters. Westview Press. Hannigan, J.A. 1995. Environmental Sociology. London: Routledge. Inglehart, R. 1997. Modernization and Postmodernization. Princeton: Princeton University Press. Kurdija, S. Kaj menijo tipiËne populacije o jedrski energiji in nuklearki Krπko. v: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Lomborg, B. 2001. The Sceptical Environmentalist. Cambridge University Press. Malnar, B. Ekoloπka zavest Slovencev. v: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Malnar, B. 1996. Zaznava druæbene neenakosti. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Malnar, B.,©inko, M. 1998. Slovensko javno mnenje v letu 1998 o slovenskih gozdovih. Zbornik gozdarstva in lesarstva πt. 62. Ljubljana: Gozdarski inπtitut Slovenije. Reilly, J. ‘Just another food scare? Public understanding and the BSE crisis’. v: Philo, G. 1999. Message Received. New York: Longman. Rothman, S., Lichter, S. 1996. Is Environmental Cancer a Political Disease? v: Gross, P., Levitt, N., Lewis M. The Flight from Science and Reason. New York: Johns Hopkins University Press. Rus, V. StaliπËa Slovencev do lastninjenja. v: Toπ, N. (ur.) 1994. Slovenski izziv II. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Schuman, H., Presser, S.1996. Questions and Answers in Attitude Surveys. London: Sage. 33Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Ekoloπke orientacije - trajne vrednote ali prehodni preplahi? Toπ, N. Ekoloπka zavest Jugoslovanov. v: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Toπ, N.,Trampuæ, C. StaliπËa o nuklearni elektrarni skozi Ëas. v: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. Toπ, N. (ur.) 1997. Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Toπ, N. (ur.) 1999. Vrednote v prehodu II. Slovensko javno mnenje 1990-1998. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Uhan, S. Pogled na jedrsko energijo. V: Toπ, N. (ur.) 1993. Ekoloπke sondaæe. Ljubljana: Fakulteta za druæbene vede - IDV. ZA (Zentralarchiv für Empirische Sozialforschung an der Universität zu Köln) 1995. Machine readable codebook, ISSP 1993, Environment. Köln: ZA. Priloge Priloga 1: Inglehartova mera postmaterializma Prosimo izberite eno od spodaj naπtetih stvari, za katero vi osebno mislite, da bi morala biti najviπja prioriteta za Slovenijo, najbolj pomembna stvar, ki bi jo bilo treba narediti. V Sloveniji bi morali predvsem.. 1 - ohranjati red v dræavi 2 - omogoËiti ljudem, da v veËji meri vplivajo na vladne odloËitve 3 - prepreËevati naraπËanje cen 4 - πËititi svobodo govora 8 - neodloËen In katera od prej naπtetih stvari bi morala biti v Sloveniji po vaπi oceni sledeËa prioriteta, druga najpomembnejπa stvar, ki bi jo bilo treba narediti? Priloga 2 : Mere ekoloπkih tveganj, SJM 1973 - 2001 Lestvica: 1 - to sploh ni problem v mojem okolju 2 - tega ne obËutim, me ne moti 3 - me moti, a ni tako hudo 4 - mi πkoduje, me zelo moti 5 - æivljenjsko me ogroæa Tveganja: a) onesnaæenje zraka, smrad, dim b) onesnaæenost naselij, odpadki, umazanija c) onesnaæenost voda, industrijske odplake, kemikalije d) onesnaæenost prirodnega okolja, odpadki, smetiπËa e) uporaba kemikalij v prehrambenih proizvodih f) propadanje gozdov (od 1986 dalje - op. avt.) g) ogroæenost zaradi nuklearne elektrarne, radioaktivnih snovi in odpadkov (od 1986 dalje - op. avt.) Priloga 3: Gibanje povpreËnega πtevila nevarnih ekoloπkih tveganj (7 tveganj) - razlike po izobrazbenih skupinah. 34 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39-40: 11-34 Brina Malnar Vir SJM 1986-2001 Naslov avtorice: Dr. Brina Malnar Fakulteta za druæbene vede Center za raziskovanje javnega mnenja in mnoæiËnih komunikacij Kardeljeva pl. 5, 1000 Ljubljana e-mail: brina.malnar@uni-lj.si Rokopis prejet januarja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, aprila 2002. Po mnenju uredniπva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvantitativno argumentacijo). pred- »ernobilsko po- »ernobilsko obdobje »ernobilsko obdobje obdobje Stopnja izobrazbe 1986 1987 1990 1993 1998 2001 osnovna 1.15 2.51 3.11 2.46 2.31 2.14 2-3 letna srednja 1.57 3.29 3.84 3.06 3.11 2.92 4 letna srednja 2.19 3.86 4.43 3.82 2.72 2.49 viπja, visoka 2.30 4.18 4.71 3.86 3.36 2.56 Skupno povpreËje 1.62 3.26 3.88 3.15 2.81 2.56