Primerjava dveh napitkov ob teku na dolge proge* Comparison of Two Isotonic Beverages Drunk During a Long-distance Run* Mitja Lainščak** Ključne besede tek pijače telesne tekočine izotonične raztopine telesna teža krvni pritisk hematološki testi urinska analiza Izvleček. Pitje tekočine ustrezne prostornine in sestave med naporom delno popravlja nenormalnosti v ravnovesju telesnih tekočin in tako izboljšuje človekovo fizično zmogljivost. V prospektivni primerjalni raziskavi na 12 zdravih treniranih tekačih na dolge proge smo ob teku na 18 km preizkušali učinke pitja izotoničnega napitka (Izomaratonik, Krka) v primerjavi z vodo, obakrat ob enaki shemi pitja. Pitje izotoničnega napitka ustrezneje nadomešča izgubljeno tekočino ob teku na dolge proge kot pitje vode. Preiskovanci so v dveh zaporednih poskusih pretekli po 18 km in med vsakim poskusom popili 700 ml tekočine, prvič vode in drugič izotonične-ga napitka. Pred tekom in po njem smo jih stehtali, jim izmerili krvni tlak leže in sede ter odvzeli vzorce krvi in seča. Povprečna starost preiskovancev (11 moških in 1 ženska) je bila 34,9 ±9,1 (povprečna vrednost ± standardna deviacija) let, povprečna telesna višina 173,5 ±7,2 cm in povprečna telesna masa 73,0 ± 9,8 kg. Med poskusoma ni bilo razlik v počutju in zmogljivosti preiskovancev, so pa preiskovanci bolje, čeprav ne značilno, prenašali izotonični napitek. Značilno bolj se je znižal sistolični krvni tlak, tako leže kot sede, pri pitju vode. Serumski koncentraciji natrijevega in kloridnega iona sta se značilno manj povečali pri pitju izotoničnega napitka. Pitje izotoničnega napitka je v primerjavi s pitjem vode uravnovesilo krvni tlak in ublažilo spremembe v sestavi plazme in urina. Key words running beverages body fluids isotonic solutions body weight body pressure hematologic tests urin analysis Abstract. Drinking adequate amounts of fluid of appropriate composition during exercise can partly normalize abnormalities in homeostasis of body fluids and improve physical performance. The objective of this prospective comparative study was to test the effects of isotonic beverage (Izomaratonik, Krka) and water drunk during an 18 km run. Isotonic beverage supplements fluid lost during long distance running more adequately than water. Subjects ran 18 km in each of two consecutive trials. They drank 700 ml of water in the first trial and the same amount of isotonic beverage in the second. Before and after the run we measured their weight, blood pressure both in the sitting and supine position, and took the blood and urine samples. The study involved 11 men and one woman, all healthy and well trained long-distance runners, with a mean age of 34.9 ±9.1 (SD) years, mean body height of 173.5±7.2 (SD) cm and mean body mass of 73.0 ±9.8 (SD) kg. No differences were found between the two beverages concerning their effects on the performance and general feeling of the runners. The subjects, however, reported better tolerance for the isotonic beverage; the difference being not significant. The decrease in the systolic blood presure, both in the supine and sitting position, was significantly greater during the water trial. The increase in serum concentrations of sodium and chloride was significantly lesser during the isotonic beverage trial. In conclusion, ingestion of the tested isotonic beverage stabilized blood pressure and minimized changes occurring in plasma and urine of the long-distance runners. "Objavljeno delo je bilo nagrajeno s Prešernovim priznanjem študentom v letu 1998. **Mitja Lainščak, dr. med., Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ulica 22, 9000 Murska Sobota. Uvod Človeško telo je odprt sistem, ki mora vzdrževati stalno notranje okolje. Notranjost telesa je sestavljena iz več predelkov, katerih sestava je različna. Posamezne vrednosti so s številnimi bolj ali manj zapletenimi mehanizmi na osnovi negativne povratne zveze vzdrževane v zelo ozkih mejah, ki omogočajo normalno delovanje organizma kot celote. Pravimo, da je organizem v ravnovesju (1). Najpomembnejša sestavina vseh predelkov je voda, ki je osnovno topilo in omogoča procese izmenjave snovi (disociacija, filtracija, difuzija, osmoza; pasivni transport). V vodi so raztopljene organske in anorganske snovi, ki dajejo predelku njegove značilnosti. Predelke med seboj ločuje polprepustna membrana, ki omogoča pasivni transport snovi, medtem ko aktivni transport opravljajo posebni mehanizmi. Sestava predelkov je prikazana na sliki 1. 160 140 g 120 o § 100 80 60 40 20 0 ] Znotrajcelična tekočina ] Zunajcelična tekočina I Plazma Slika 1. Elektrolitska sestava predelkov (2). Elektroliti prehajajo med predelki na osnovi koncentracijskega gradienta in težijo k isti koncentraciji v vseh predelkih. Ravnovesne koncentracije vzpostavlja aktivni transport, ki je tako nujen za vse življenjske procese. Voda prehaja med predelki na osnovi hidro-statskega in osmotskega pritiska. Natrijeva črpalka je najbolj znana oblika aktivnega transporta in je obenem najpomembnejši mehanizem vzdrževanja prostornine celice (3,4). Prostornina telesnih tekočin in še posebej zunajcelične tekočine je najbolj odvisna od koncentracije natrija (5). Vpliv fizi~ne aktivnosti na organizem Fizična aktivnost je dejavnost, med katero na človeški organizem deluje več motenj. Nanje organizem odgovori s pomočjo ravnovesnih sistemov. Najpomembnejše motnje so pregrevanje (hipertermija), dehidracija (izsušitev), izguba mineralov (elektrolitov) in hipoglikemija (6-8). Telo se pred pregrevanjem brani predvsem s potenjem, saj je za izhlapevanje vode potrebna energija, ki jo s toplotno energijo da telo in se tako hladi. Izguba telesne tekočine s potenjem lahko doseže celo do 1 l/m2uro oz. 2-4 l/uro in lahko hitro pripelje do izsušitve (6, 7, 9, 10). Znojenje predstavlja hipoosmotično izgubo (vsebnosti elektrolitov v potu so prikazane v tabeli 1 (11-13)), zato pride do premika vode iz znotrajcelične tekočine (ICT) v zunajcelično tekočino (ECT). Prostornina obeh predelkov se zmanjša (6, 9). Pri izsušitvi pride do zmanjšanja volumna plazme, ki je posledica prehoda vode iz žil v ECT delujočih mišic (12, 14, 15). Športniki se temu prilagodijo in začnejo sčasoma izločati večje količine manj koncentriranega znoja (7, 16). Čeprav telo izgublja tudi elektrolite, pride najprej do znižanja telesne zmogljivosti. Pri 2-3-odstotni izgubi telesne teže zaradi izgube telesne tekočine se telesna zmogljivost zniža za 10-15% (6, 10, 17). Z izgubo vode pride do izgube mineralov, kar lahko vodi do pojava specifičnih znakov, simptomov in v najhujšem primeru celo smrti. Ob dolgotrajni fizični aktivnosti lahko pride do hipoglikemije. Športniki poznajo t. i. »gli-kogenski zid«, ob katerega »trčijo« po približno 120 minutah. Takrat se porabijo zaloge glikogena in telo mora najti druge vire energije (18). Tabela 1. Vsebnost elektrolitov v znoju. Elektrolit Vsebnost [mg/l] Natrij 920-1500 Kalij 155-400 Magnezij 20-60 Klor 165-1170 Kalcij 12-160 Telesu moramo zagotoviti zadostno količino vode in snovi, ki jih med naporom izgublja. Hitrost nadomeščanja je odvisna od hitrosti praznjenja želodca, ki v najboljšem primeru ne preseže 25 ml/min in tako v večini primerov ne dosega izgube s potenjem (40-50 ml/min) (6, 10, 12, 17, 19). Poleg vnosa je pomembna tudi absorbcija in izkoriščenost vnesenih snovi, ki lahko zelo niha in je odvisna od temperature in sestave tekočine, fiziološkega stanja športnika itn. (10, 16). Občutek žeje je slab pokazatelj hidriranosti organizma, saj se pojavi prepozno, t. j., ko je organizem že dehidriran. Z nadomeščanjem tekočine in elektrolitov je treba začeti prej, pri čemer se lahko držimo osnovnih vodil (6-8, 12). Vsem naštetim motnjam so med tekom na dolge proge najbolj podvrženi netrenirani in neosveščeni ljudje. Veliko in zelo tvegano skupino tvorijo rekreativci, ki svoje telo premnogokrat obremenijo in izčrpajo do te mere, da utrpijo posledice za svoje fizično in psihično zdravje. Dnevne potrebe in posledice pomanjkanja Dnevne potrebe organizma po elektrolitih so prikazane v tabeli 2 (11, 20-22). Tabela 2. Dnevne potrebe po elektrolitih. Elektrolit Potreba [g/dan] Natrij 1,1-6 Kalij 1-6 Kalcij 0,8-2 Magnezij 0,35-0,6 Fosfor 0,8-2 Klor 0,5-5,1 V primeru nenadnega pomanjkanja posameznega iona pride do prerazporeditve le-tega med predelki. V primeru izsušitve je najhitrejši odgovor pomik iz ICT v ECT. Ravnovesje je ob kroničnem pomanjkanju večinoma vzdrževano s pomočjo hormonov, prebavil in ledvic. Natrijev in kloridni ion. Sta najpomembnejša kation in anion ECT in sodelujeta pri vzdrževanju osmotskega pritiska v telesnih tekočinah, vzdrževanju membranskega potenciala in pri vodnem ravnovesju. Do pomanjkanja pride pri močnem znojenju in driski. Opisani so primeri t. i. zastrupitve z vodo, ko veliko izgubo telesne tekočine nadomeščamo le z vodo in ne vnašamo dovolj natrijevega iona. Posledica pomanjkanja so apatija, znižan krvni tlak, mišični krči in celo koma (23, 24). Kalijev ion. Je glavni kation ICT. Je glavni ion transmembranskega potenciala in je tako bistven dejavnik za delovanje mišic, živcev in transportnega epitela. Do pomanjkanja pride po močnem znojenju in dolgotrajni driski. Posledice pomanjkanja so alkaloza, motnje v vzdražljivosti srca in mišic, motnje ledvičnih funkcij (20). Kalcijev ion. Se nahaja v celicah, kjer je vezan, in v plazmi, kjer je vezan na albumine. Telo ima največjo zalogo kalcija v kosteh in jo lahko v primeru zvišanih potreb tudi aktivira. Ioniziran kalcij je odgovoren za fiziološke procese. Sodeluje pri aktivaciji številnih encimov, uravnavanju napona srčne mišice, prenašanju živčnih impulzov in uravnavanju prepustnosti celične membrane. Do pomanjkanja pride pri ledvičnih okvarah in malabsorpciji. Posledica pomanjkanja je tetanija (20). Fosfatni ion. Je glavni anion ICT. Je sestavni del mnogih koencimov in mnogih energetsko bogatih spojin; sodeluje pri vzdrževanju kislinsko-baznega ravnotežja v krvi. Do pomanjkanja pride zaradi malabsorpcije. Posledice nenadnega pomanjkanja so mišična slabost, hemolitična anemija in duševna zmedenost (20). Magnezijev ion. Je kation ICT. Sodeluje v reakcijah presnove in je naravni kalcijev antagonist. Do pomanjkanja pride zaradi zmanjšanega vnosa, prevelike izgube, malabsorpcije. Posledice pomanjkanja so mišična slabost, tremor, fascikulacije in motnje v delovanju srca in ožilja (25-27). Padec telesne zmogljivosti in posledice pomanjkanja mineralov lahko preprečimo z uživanjem tekočine ob telesnem naporu. Z uživanjem izotoničnega napitka omilimo spremembe v sestavi telesnih tekočin in ohranimo telesno zmogljivost, medtem ko z uživanjem vode vplivamo predvsem na slednje (28). Namen raziskave Človek med fizično aktivnostjo in po njej uživa večje količine tekočine, največkrat vodo in/ali izotonične napitke. Namen primerjalne prospektivne raziskave na zdravih treniranih prostovoljcih je bil ugotoviti razlike med učinki pitja vode in izotoničnega napitka med fizično aktivnostjo. Rezultate smo presojali z oceno: • počutja, • zmogljivosti, • vrednosti telesne mase in krvnega tlaka, • laboratorijskih analiz krvi in seča. Naša delovna hipoteza je bila, da je za nadomeščanje izgubljene tekočine ob teku na dolge proge ustreznejši izotonični napitek. Preiskovanci in metode Preiskovanci V raziskavi je sodelovalo 12 zdravih treniranih tekačev na dolge proge, 11 moških in 1 ženska, starih 20 do 52 let. Vsi se aktivno ukvarjajo s športom in so včlanjeni v Tekaško sekcijo Radenska. Preiskovanci so bili seznanjeni z namenom in potekom preiskave, v katero so prostovoljno privolili. Zbrali smo pisne privolitve vseh preiskovancev. Prostovoljci v času raziskave niso uživali nobenih zdravil in energetskih ali izotoničnih napitkov. V tem času so trenirali redkeje in manj intenzivno. Med načrtovanjem in v samem poteku raziskave smo upoštevali načela Helsinško-to-kijske deklaracije za biomedicinske raziskave na ljudeh ter pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije. Metodologija Nekaj podobnih raziskav je že bilo opravljenih, kar nam je bilo v pomoč pri metodologiji. Večina raziskav je bila izvedena s pomočjo cikloergometra ali tekalne preproge. Mi smo se odločili za tek na prostem, saj je to okolje, s katerim se srečuje tekač med tekom. Med tekači so bile razlike v največji fizični zmogljivosti, vendar so bile dovolj majhne, da smo jih lahko zanemarili pri oblikovanju raziskave. Kilometrski čas tekačev pri teku na 21km je bil med 3 min 50 s in 4 min 30 s, zato lahko zaključimo, da je hitrost teka 12 km/h za tekače predstavljala različno obremenitev, vendar je bila submaksimalna oz. pod lak-tatnim pragom. Dolžina proge 18 km je tako predstavljala 90-minutno submaksimalno obremenitev, ki je značilna za t. i. distančne tempo teke. Distančni tempo teki so poleg intervalnih tekov bistveni del priprav tekačev na dolge proge. Čeprav smo s tekom na prostem tvegali neprimerljive vremenske pogoje, smo tako zagotovili homogenost skupine, ki je obenem bila sama sebi kontrola. Tako dobljeni rezultati so bolj verodostojni. Prostornino zaužite tekočine in vmesne presledke smo določili na podlagi podobnih raziskav, lastnih izkušenj in vremenskih razmer. Temperatura napitka in presledek med vnosom sta bila izbrana tako, da je bilo praznjenje želodca čim bolj optimalno. Metode Preiskovanci so sodelovali v dveh poskusih, v katerih so zaužili različno tekočino, enkrat vodo in drugič izotonični napitek. Poskusa sta si sledila v razmaku 12 dni. V poskusu, ki je trajal približno tri ure, so preiskovanci zaužili 700 ml napitka in pretekli 18 km v uri in pol. Med prvim poskusom so preiskovanci pili pitno vodo, med drugim pa izotonični napitek. Vsak izmed preiskovancev je užival tekočino iz svoje stekleničke, ki je bila skupaj z vnaprej pripravljeno tekočino shranjena v hladilni torbi na konstantni temperaturi 14°C. Vodo smo dobili iz vodovodnega omrežja v Murski Soboti, analizo zanjo smo dobili na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto. Kot izotonični napitek smo uporabili Izomaratonik, Krka (29). Sestavi napitkov sta bistveno različni, predvsem v vsebnosti elektrolitov, ogljikovih hidratov in osmolalnosti. Ravninska proga je potekala na prostem, z začetkom in koncem pred Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer so potekale vse meritve in laboratorijske analize. Hitrost teka je bila stalna (1 km/5 min) in je bila vzdrževana s pomočjo spremljevalca na kolesu z merilcem hitrosti. Za varnost preiskovancev so med samim poskusom skrbeli zdravnik, medicinska sestra in študent medicine, vsi obenem tudi preiskovanci, ter spremljevalci na kolesu in v avtomobilu. Protokol Telesno višino smo preiskovancem izmerili le med prvim poskusom, medtem ko smo vse ostale meritve in preiskave opravili tako med prvim kot tudi med drugim poskusom. Med poskusom so bili preiskovanci oblečeni in obuti v športno opremo. Preiskovanca smo najprej stehtali (TM), nakar je legel na mizo. Krvni tlak (RR) smo mu izmerili po dveh minutah. Preiskovanec je nato sedel na stol, kjer smo mu po dveh minutah spet izmerili krvni tlak. Medicinska sestra je preiskovancu odvzela dva vzorca krvi (iz komolčne jame in prstne jagodice). Na koncu je preiskovanec dal še vzorec urina, ki je skupaj z vzorcema krvi šel v nadaljnjo biokemično analizo. Pol ure pred tekom so vsi preiskovanci naenkrat zaužili 200 ml tekočine. Čas do teka so porabili za ogrevanje in ostale priprave na tek. Med tekom so vsi preiskovanci tekli skupaj z enako hitrostjo. Vsakih 15 minut (prvič 15 minut po začetku in zadnjič 15 pred koncem teka) so zaužili 100 ml tekočine. Takoj po koncu teka smo ponovili enake meritve (v enakem vrstnem redu) kot pred tekom. Naslednji dan so preiskovanci izpolnili vprašalnik po testu. Analiza podatkov Analiza subjektivnih podatkov Prostovoljci so pred privolitvijo izpolnili vprašalnik za prostovoljca, s katerim smo dobili osnovne antropološke podatke. Po prvem in drugem poskusu so izpolnili vprašalnik po testu (slika 2), s katerim smo zbrali podatke o prostovoljčevih občutkih o počutju, zmogljivosti in zaužiti tekočini. VPRAŠALNIK PO TESTU 1. Kako ste se počutili po testu? a) zelo dobro b) dobro c) slabo č) zelo slabo 2. Kako bi opisali vašo utrujenost po teku? a) huda b) znatna c) srednje huda č) majhna 3. Ste med testom ali po njem opazili omotičnost? a) da Kdaj? pred med po b) ne 4. Kako bi ocenili zaužito tekočino? a) prijetna b) primerna c) znosna č) neprimerna 5. Kako ste prenašali zaužito tekočino? a) pil sem jo rad b) dobro c) pil sem jo z odporom Datum Ime in priimek Slika 2. Vprašalnik po testu. Analiza objektivnih podatkov Vremenski podatki: temperatura zraka, relativna vlažnost, zračni tlak, smer in hitrost vetra. Podatke smo dobili pri Hidrometeorološki postaji Rakičan, ki se nahaja v neposredni bližini mesta izvajanja poskusa. V krvi smo določali: pH venske krvi, koncentracijo bikarbonata v venski krvi, koncentracijo glukoze v serumu, aktivnost aspartat aminotransferaze (AST), aktivnost alanin aminotransferaze (ALT), aktivnost kreatin kinaze (CK), koncentracijo uratov v serumu, koncentracijo kalija v serumu, koncentracijo natrija v serumu, koncentracijo klorida v serumu, koncentracijo kalcija v serumu, koncentracijo fosfatov v serumu, koncentracijo magnezija v serumu, osmolalnost seruma, koncentracijo levkocitov v krvi in koncentracijo hemoglobina v krvi. Vseču smo določali koncentracijo kalija, koncentracijo natrija, koncentracijo klorida, koncentracijo sečnine, koncentracijo kreatinina, koncentracijo uratov, gostoto in osmolalnost Laboratorijske analize vzorcev krvi in urina je opravil biokemični laboratorij Splošne bolnišnice Murska Sobota. Statisti~na analiza V statistični analizi smo izračunali naslednje številske značilnosti minimum, maksimum, poprečno vrednost (POP), standardno deviacijo (SD) in standardno napako poprečja. Uporabljali smo statistično metodo dvostranski parni t-test za primerjanje poprečij dveh odvisnih vzorcev (30). Izračunali smo tudi razlike podatkov po teku in pred njim. Dobljene spremembe smo analizirali s t-testom (31). Z Wilcoxonovim testom predznačenih kategorij (32) smo obdelali odgovore na zadnji dve vprašanji v vprašalniku po testu. Za računski del statistične analize smo uporabljali program Microsoft Excel, različica 5.0c. Rezultati Rezultati, ki so predstavljeni na histogramih, so med testoma bodisi statistično pomembno različni bodisi kažejo trend, ki ga razlagamo v razpravi. Statistično pomembne rezultate smo zaznamovali z zvezdicami: * - statistično pomembno pri stopnji tveganja med 0,01 in 0,05, ** - statistično pomembno pri stopnji tveganja med 0,005 in 0,01, *** -statistično pomembno pri stopnji tveganja med 0,001 in 0,005, ****- statistično pomembno pri stopnji tveganja, manjši od 0,001. Subjektivni podatki Slike 3-5 prikazujejo porazdelitev odgovorov na 1., 2. in 4. vprašanje iz vprašalnika po testu. Nihče od tekačev ni opazil omotičnosti ob prvem ali drugem teku, zato smo tretje vprašanje pri obdelavi rezultatov izpustili. Peto vprašanje je po pomenu in rezultatih precej podobno četrtemu, zato smo ga izpustili. Z Wilcoxonovim testom predznačenih kategorij smo preskusili domnevo, da je vpliv primerjanih napitkov na oceno zaužite tekočine različen. Možne odgovore smo oštevilčili takole: prijetna - 3, primerna - 2, znosna - 1 in neprimerna - 0. Wilcoxonova vsota preznačenih kategorij je bila T = 2,5, medtem ko je kritična vrednost za T pri 5-odstotnem tveganju T = 2,1. 60 % 50 % S 40 % £ 30 % 20 % 10 % 0 % □ Voda Izomaratonik zelo dobro Slika 3. Počutje po testu. dobro slabo zelo slabo 100 % S 80 % 60 % 40 % o 20 % 0 % huda srednje huda majhna Slika 4. Utrujenost po teku. □ Voda Izomaratonik 80 % § 60 % re 40 % od 20 % 0 % □ Voda Izomaratonik prijetna primerna Slika 5. Ocena zaužite tekočine. neprimerna znatna znosna Objektivni podatki Vremenske razmere in čas dneva V tabeli 4 so predstavljeni vremenski podatki v času obeh poskusov. Tabela 4. Vremenski podatki v ~asu poskusa. Izotonični napitek Datum Ura Temperatura Relativna vlažnost Zračni tlak Veter 28.4.1997 17.00 14,2°C 72% 1015 mbar 1-4 m/s, jugozahodni 10.5.1997 11.00 19,6°C 46% 1018mbar 6-9 m/s, jugozahodni Antropološki podatki prostovoljcev V raziskavi je sodelovalo 12 prostovoljcev (11 moških in ena ženska), eden je sodeloval le v prvem poskusu. Poprečna starost preiskovancev je bila 34,9 ±9,1 let. V poprečju so v višino merili 173,5 ± 7,2 cm, tehtali pa 73,0 ±9,8 kg. Telesna masa in krvni tlak Med obema poskusoma se je značilno znižala telesna masa (voda: p < 0,001; Izoma-ratonik: p = 0,004), med prvim poskusom pa sta se značilno znižala sistolični krvni tlak sede (slika 6; p = 0,01) in sistolični krvni tlak leže (p = 0,029). V primerjavi s prvim poskusom se je med drugim telesna masa manj znižala, diastolični krvni tlak se je znižal bolj, sistolični krvni tlak pa manj, vendar nobena od sprememb ni bila značilna. 130 120 110 100 90 ----------------------------------------------— 1 -12 -9 -3 Voda Izomaratonik Voda Izomaratonik Slika 6. Sistoli~ni krvni tlak sede pred tekom in po njem (mm Hg). Analiza krvi Količine, ki smo jih spremljali v krvi, so večinoma kazale isti trend spremembe. Med obema poskusoma je značilno povečala vrednost aktivnosti AST, aktivnosti CPK, števila levkocitov in koncentracije kalcija, fosfata, magnezija, natrija (slika 9) in klorida (slika 10). Aktivnost ALT je značilno porasla le med drugim poskusom. Med drugim poskusom je bila značilno večja sprememba vrednosti aktivnosti ALT, značilno manjša pa je bila sprememba vrednosti AST. Značilno manj sta se med drugim poskusom povečali koncentraciji natrija (slika 9) in klorida (slika 10). Koncentracija glukoze je med prvim poskusom ostala ista, medtem ko se je med drugim celo povečala (slika 7). Koncentracija kalija se je med prvim poskusom zvišala, medtem ko se je med drugim znižala (slika 8). AV pred po Voda pred po Izomaratonik Voda Izomaratonik 0,30 0,25 0,20 0,15 0,10 0,05 0,00 » Slika 7. Koncentracija glukoze v serumu pred tekom in po njem (mmol/l). pred po Voda pred po Izomaratonik Voda Izomaratonik -0,05 » Slika 8. Koncentracija kalija v serumu pred tekom in po njem (mmol/l). Vrednosti ostalih količin so se bodisi zvišale (osmolalnost seruma, hemoglobin in pH) bodisi znižale (bikarbonat), vendar njihove spremembe med poskusom ali spremembe vrednosti niso bile značilne. 142 ® 141 > ■iS, 140 <8 1 139 138 pred po Voda pred po Izomaratonik Voda Izomaratonik Slika 9. Koncentracija natrija v serumu pred tekom in po njem (mmol/l). 99,0 98,5 72 98,0 97,5 97,0 - 96,5 pred po Voda pred po Izomaratonik Voda Izomaratonik Slika 10. Koncentracija klorida v serumu pred tekom in po njem (mmol/l). Analiza seča Vrednosti analiziranih količin v urinu so se med obema poskusoma značilno znižale v primeru kalija in natrija. Med prvim poskusom smo značilno nižjo vrednost izmerili pri koncentraciji klorida, med drugim pa značilno višjo pri koncentraciji kreatinina. Osmolalnost urina se je med obema poskusoma znižala, vendar sprememba vrednosti ni bila značilna (slika 11). Sprememba vrednosti prav tako ni bila značilna za nobeno od ostalih merjenih količin. 4 3 2 0 1000