Poštnina plačana v gotovini Štev. 94. V Ljubljani, v ponedeljek, 27. aprila 1942-XX Leto VII. lifclfiCoa pooblaičenka n oglalevanje Italijanskega to tujegt | Uredniltve la aptavai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | ConceMlooarta eadmhra pel la pabBUefiA d) pvoTeaieaao Hattaat brrora: Uniona PubblidU ttaiiana ti A. Milana § ttedadone. Amministraiione: Kopitarjeva 6, Lobiana. = ed aaterai Uniona Pubblidt* lUitaaa & A. Uiiana. II bollettino No. 694: Successi dcgli elementi esploranti in Cirenaica II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Sul fronte Cirenaico, una nostra esplora-zione in forze ha costretto elementi ncmici al ripiegamento. Un »Hurricane« che tentava un attacco a volo radente sn linitii del nostro schieramento avanzato e’precipitato colpito dal fuoco delle artiglierie contraeree; un secondo apparecchio e’stato pure distrutto dalle batterie della difesa di Bengasi durante un incursione notturna che nun ha avuto conseguenza. Formazioni italiane e germaniche lianno bombardato con successo il porto di Tobruch ed altri centri delle retrovie nemiche incendiando numerosi velivoli al suolo ed abbattendo in combattimcnto un »Bristol Blcnheim«. II martellamento delle basi aero-navali di Malta e’continuato con intensita; importanti obiettivi sono stati efficacemente inquadrati. Nel cielo dell’isola, ad opera della caccia tedesca, 1’aviazione inglese ha perduto due »Spitfire«. Uradno vojno poročilo št. 694: Ogledniški uspehi v Cirenajki Uradno vojno poročilo št. 694. pravi: Na cirenajški fronti so bili angleški oddelki spričo večje akcije naših ogledniških sil prisiljeni k umiku. Letalo vrste »Hurricane«, ki je skušalo v nizkem poletu napasti naše prednje postojanke, je sestrelilo protiletalsko topništvo s svojini ognjem. — Baterije protiletalske obrambe pri Bengaziju, so sestrelile še eno letalo pri nočnem angleškem letalskem napadu, ki pa ni imel nič uspeha. Skupine italijanskih in nemških letal so uspešno bombardirale tobruško luko in druga Središča angleškega zaledja in so zažgale mnogo letal na tleh ter v borbi sestrelile letalo vrste »Bristol 151cnheim«. Živo so se nadaljevali letalski napadi na letalska in pomorska oporišča na Malti. Važni cilji so. bili učinkovito zadeti. Angleško letalstvo je v spopadih z nemškimi lovci nad otokom izgubilo dve letali vrste »Spitfire«. Hitler o položaju na bojiščih in o vojnih načrtih Nemčije Pretekla zima je odločila v spopadu dveh svetov — Brezobzirni nastopi za premaganje zimskih težav v nemški vojski — Ojačeno podmorniško vojskovanje ioper Anglijo — Boj z Rusijo do zloma — Hitler dobil neomejeno oblast za brezobzirno zatiranje škodljivcev na notranji fronti Berlin, 27. aprila, s. Včeraj je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Danes ob 15 se bo sešel državni zbor, da bo poslušal vladno izjavo. Prireditev bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Poročilo so dali v posebni oddaji in takoj domnevali, da bo Hitler na tej scii povedal nekaj važnega. Seja je potekla v ozračju navdušenega domoljubja in so Hitlerju pri prihodu in pri odhodu prirejali kar najbolj vnete manifestacije. Dvorana državnega zbora je kazala običajno slovesno lice. Vsepovsod so bile zastave, venci in cvetje. Na zadnji steni pa je širil krila velik nemški orel. Na posebnem odru je bila skupina častnikov in vojakov, nosilcev viteškega križa reda železnega križa. Med gosti je bilo tudi 'odposlanstvo italijanskih vojnih pohabljencev z generalom Baccarinijem na čelu. Sejo je začel maršal Goering,' ki se je v kratkih besedah spomnil padlih za Nemčijo. Nato pa je Hitler med burnim pozdravljanjem začel svoj veliki govor. V naglem pregledu je 'podal razvoj angleške politike v |toletjih. Ta politika je v bistvu temeljila na neslogah in nojih na evropski celini, kar ji je omogočilo, da je z majhnim naporom in z najmanjšimi žrtvami postavila na noge obsežno- kolonialno cesarstvo. Jasno je bilo, da cesarstvo, ki je zraslo v takih okoliščinah, ne bo moglo trajati vekomaj. Kakor so se v Evropi in izven nje uveljavljali drugi narodi, je ohranitev tega ogromnega sestava morala zahtevati vedno večjo vojaško silo, ki bi nazadnje po sili razmer morala preseči celo njene možnosti same. Zaradi tega bi v določenem trenutku angleško cesarstvo moralo imeti podporo in privoljenje Evrope, da bi lahko še naprej živelo. Zmaga zaveznikov v prvi svetovni vojni je bila za angleški imperij le pesek v oči, zakaj prav zaradi nje se je začelo postopno slabljenje in razpadanje angleškega cesarstva. Druga svetovna vojna na se more zaključiti samo z zlomom angleškega imperija. Naj se ta spopad konča kakor koli, Anglija bo na koncu doživela, da bodo njeni zavezniki močnejši od nje. Kakor leta 19(4, so tudi v septembru leta 1939 imeli Judje odločilno vlogo pri tem, da so Anglijo potegnili v pustolovščino* Prav tiste temne sile so odločale tudi Nemško vojno poročilo Hude sovjetske letalske izgube — Uspešno bombardiranje Malte in Tobruka — Drugi angleški napad na nemško mesto Rostock in na češko ozemlje Hitlerjev glavni stan, 27. aprila, s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo: Na vzihodnem bojišču so bili krajevni napadi in delovanje napadalnih čet zmagoviti. Gsamljenii sovražnikovi napadi so se izjalovili. Bojna 'letala so podnevi bombardirala vojaške naprave v Leningradu, Novorosijsku in ob kav.kaški obali. Na Laponskem so nemške čete odbile močne sovražnikove napade in mu prizadejale hude izgube. . Od 11. pa do 25. aprila so Sovjeti izgubila 312 letal, od teh 214 v letalskih bojih, 35 pa po protiletalski obrambi. Ostala letala go bila uničena na tleh. V i6tem razdobju smo izgubii 36 letal. V severni Afriki so nemške in italijanske žete zavrnile britanske ogledne oddelke. Uspešno so bile bombardirane pristaniške naprave v Tobruku. Nemški lovci, ki so bili v spremstvu, so sestrelili osem britanskih letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči napadla britansko letališče ob 'sueškem prekopu. Ves dan so nemška letala v zaporednih valovih hudo napadala vojašnice in barake na Malti. Lahka nemška bojna letala so včeraj pred otokom VVrightom potopila tri angleške trgovske ladje s skupno 10.000 tonami. Angleške bombnike, ki so včeraj podnevi t močnem spremstvu lovskih letal skušali napasti obale zesedenih ozemelj, so nemški lovci prisilili k spopadu. V hudih bojih in po protiletalski obrambi je sovražnik izgubil 19 letal. Kot nadaljnje maščevanje zaradi angleških le-talskiih najpadov na stanovanjske predele nem-ških mest so močne skupine l>ojnih letal v pretekli noči z uničevalno silo in deloma z nizke višine napadle mesto Bath y južni Angliji. Drug nočni napad je veljal vojaškim napravam ob vzhodni škotski obali. Angleški bombniki so v noči na 26. april znova napadli mesto Rostock. Metali so bombe izključno le na stanovanjske predele starega mesta. Civilno prebivalstvo je imelo številne izgube. Razdejani so bili dragoceni spomeniki in •dobrodelni zavodi. Angleška letala so vznemirjala južno Nemčijo in protektorat. Nočni lovci so sestrelili devet izmed napadajočih bombnikov. Geisshardt je na vzhodnem bojišču včeraj dosegel svojo 69. letalsko zmago, ko je •estrelil še sedem sovražnih letal. Berlin, 27. apnila, s. Angleški bombniki so T noči na 25. april napadli stanovanjske predele v Rostocku. Civilno prebivalstvo je imelo izgube v mrtvih in ranjenih. Nekaj stanovanjskih niiš, spomenikov in dobrodelnih zavodov je bilo uničenih. Berlin, 27. aprila, g. V noči na 26. april so angleški bombniki znova napadli mesto Rostock in bombardirali stanovanjske predele. Biila je znatna gmotna škoda, med civilnim prebivalstvom pa mrtvi in ranjeni. pri tem, da je prišlo do posega Združenih držav v sedanjo vojno. Zdaj sta v boju na življenje in smrt na eni strani judovski kapitalizem, zaveznik uničevalnega boljševizma, na drugi strani pa mladi in ubogi narodi, za katere lahko pomeni pogubo že ena sama žetev, ki bi šla po zlu. Evropa se je danes prebudila in koraka zoper skupnega nasprotnika, da bi dosegla skupne cilje. In v imenu te prave mlade Evrope govorim danes. V zimi, ki smo jo pravkar prestali, se je odločil boj med dvema svetovoma. Tisto, kar razglašajo za diktaturo proletariata, je v resnici diktatura judovstva. V tem je razlaga za zaupne zveze med kremeljskimi oblastniki in bogataštvom. Če Evrope ni poplavil boljševi-. zem, je treba zaslugo pripisati tvornim silam Evrope same. Prvi poskusi za boljševizacijo so bili strti v Nemčiji, potem na Madžarskem, toda odločilna bitka zoper boljševizem je bila izvo-jevana v Italiji. Mladina in bojevniki so pod vodstvom poglavarja, ki ga je poslala Previdnost, v krvavem boju uničili boljševizem in postavili na njegovo mesto novo idejo. Človek ne more brati zgodovine fašizma, ne da bi bil ganjen; zgodovine tega epičnega boja, ki ni samo odstranil nevarnosti, temveč se mu je posrečilo tudi pridobiti za novi red množice, ki jih je bil zapeljal marksizem. Saino po zmagi fašizma je mogoče govoriti o rešitvi Evrope. Na vzhodnem bojišču bo prišlo do odločitve v tem velikanskem boju ilarodov. Nepretrgana vrsta velikih nemških zmag pomeni dejstva, ki dajejo pogum, dejstva, ki jih je treba postaviti nasproti angleški propagandi, posebno pa Churchillu, ki je v vseh dosedanjih porazih skušal za vsako ceno najti bodrilnih dejstev. Neznatni peščici angleških vojakov, ki so se pred nekaj dnevi izkrcali blizu Boulognea, v gumijastih čevljih ter s črno pomazanimi obrazi, je treba postaviti nasproti čudoviti nemški nastop na Norveškem, kjer so se cele nemške divizije izkrcale pri belem dnevu v čisto navadnih nako-vankah. Izredno bodrilni so za nas uspehi osi na Sredozemskem morju, na Balkanu, v ruski vojni in v bitki za atlantsko morje, kjer uničujemo in bomo še naprej uničevali stotine tisočev ton sovražnikovega ladjevja. Nič manj bodrilne niso stalne in hrupne japonske zmage. Glede zimske vojne v Rusiji je Hitler dejal: »Nad 140 let že ni bilo tako hude io zgodnje zime. V nekaj malo dneh je toplomer zlezel z ničle na 47 stopinj pod ničlo in še več. pudi mraz, ki je nastopil štiri tedne prej kakor pa smo določili, nas je prisilil, da smo ustavili vojskovanje. Ni bilo mogoče ne napredovati in tudi ne držati nekaterih prednjih postojank. Zaradi tega smo popravili in utrdili našo bojno razporeditev. Lahko vam rečem, da je to delo bilo izredno težko dokončati. Bili so trenutki, v katerih je grozilo, da bodo hromi obležali ljudje in stroji. V tistem trenutku pa sem smatral za svojo vojaško dolžnost, da zvežem svoje ime z usodo voj9ke. Ce se nam je posrečilo biti kos polomu, Posveti načelnika italijanskega generalnega štaba s hrvaškimi vojaškimi voditelji Zagreb, 27. aprila, s. V soboto je prispel z letalom v hrvaško prestolnico načelnik generalnega štaba italijanske vojske general Cavallero v spremstvu generala Roatta. Na letališču so ga sprejeli italijanski odpravnik poslov markiz Giu-stiniani, načelnik vojaškega odposlanstva v Zagrebu general Oxilia in druge diplomatske osebnosti. S hrvaške strani so bili navzoči maršal Kvaternik, zunanji minister dr. Lorkovič in številne druge osebnosti. Razen tega je bil tam tudi nemški general Glaise-Horstenau s skupino nemških častnikov. Zagreb, 27. aprila, s. Včeraj je načelnik glavnega stana italijanske vojske general Ca- vallero zapustil Zagreb in odpotoval v Rim. Z istim vlakom je odpotoval tudi poveljnik 2. armade general Roatta, ki ga je spremljal tudi ob prihodu. Med svojim Kratkim bivanjem v Zagrebu je imel general Cavallero prisrčen razgovor s Poglavnikom, potem pa se je sestal z maršalom Kvaternikom. Pred svojim odhodom je prisostvoval fašističnemu zborovanju za proslavo 21. aprila. Na postaji so bile gostu izkazane časti, enako kakor ob prihodu. Poleg odličnih italijanskih predstavnikov so bili tam tudi hrvaški maršal Kvaternik, zunanji minister, glavni tajnik ustaškega gibanja, z nemške strani pa zastopnik nemškega poslaništva ter general Glaise Horstenau z več častniki. Možnosti in težave za ustvaritev druge fronte proti Nemčiji Ženeva, 27. marca. s. List »La Suisse< obravnava možnosti za drugo evropsko fronto in pri tem podčrtuje razliko, ki obstaja mteSamo v primerih, ko so odpovedali živci, sem moral azdati in sem izdal neizprosne odločitve in to po najvišji pravici, ki mi jo daje volja ljudstva. Iz trdih skušenj v pretekli zimi smo dobili en nauk: izdal sem ukrepe, ki bodo preprečili, da bi se ponovilo tisto, kar se je bilo primerilo. Prihodnjo zimo bomo mogli načeti in rešiti vsa vprašanja. Bojišče bo bolje oskrbljeno in vsi ukrepi bodo izdani zgodaj, če bi se utegnil ponoviti strahotni mraz iz pretekle zime. Nihče ne sme dvomiti o mojem trdnem sklepu. Pričakujem pa enega: da mi nemški narod da pravico, da neposredno nastopim sam vsakokrat, kadar bi šlo za njegov obstanek in da ukrepam o vsem izključno po lastni sodbi. Nad vsem mora prevladovati ena sama misel: treba je 'doseči zmago. Nihče se ne sme moči igrati z določenimi pravicami, ki jih dajejo postave". Danes ni nič več »drugega kakor samo dolžnosti. Zaradi tega zahtevam od državnega zbora, da mi da potrebno moč s tem, da me pooblasti, da bom lahko ravnal tako, da bom slehernega prisilil, da bo korakal naravnost in da odstranim vse škodljivce. Med mnogimi milijoni dobrih državljanov jih samo nekaj ne izpolnjuje svoje dolžnosti, toda tudi teh izjem ni mogoče trpeti. V tem trenutku je brezpogojna dolžnost slener-nega državljana, da se ves žrtvuje. Zaradi tega je nedopustno, da se ljudje na pr. sklicujejo na pridobljene pravice ter zahtevajo dopuste. Ce ima kdo pravico do dopusta, so to bojevniki in delavci v težki industriji..Jaz sam nisem od leta 1939 vzel niti dneva dopusta. Nemška sodna uprava mora služiti narodu, ne pa narod njej. Življenjske koristi naroda morajo biti brezpogojno nad zunanjim spoštovanjem paragrafov. Prišel bo dan, ko se bo bojišče na Vzhodu zganilo in tedaj bo zgodovina povedala, kdo je bil pravi zmagovalec v zimskem vojskovanju. Angleška in ameriška propaganda se zadnje čase baha z grožnjami o velikih operacijah zoper Nemčijo. Ne bojimo se niti Angležev, niti Amerikancev. Če bodo Angleži res vztrajali z nasilniškimi nastopi zoper nemško civilno prebivalstvo, bi bilo prav spomniti se, da sem jaz, ko je angleško letalstvo maja 1940 začelo z nočnimi napadi na nemška mesta, čakal štiri mesece, potem pa sem odgovoril kakor vsi vedo. Tudi danes naj mojega čakanja ne zamenjavajo s šibkostjo; pravim tudi, da bomo vrnili udarec za udarec. V bodočnost lahko gledamo z na j več jim zaupanjem. Boljševiškega velikana bomo tolkli, dokler ne bo padel v kosce. Kar se tiče Anglije, bo podmorniško orožje skrbelo, da ji bo zadajalo vedno hujše udarce. Podmorniško vojskovanje bo na koncu zmagalo. Število naših podmornic raste od meseca do meseca s strahotno naglico. 2e zdaj je dosti večje od največjega števila, ki ga je Nemčija dosegla v svetovni vojni. Italijansko-nemško sodelovanje na Sredozemskem morju se bo nadaljevalo z vedno večjim uspehom. Isto velja za sodelovanje z Japonsko in z drugimi zavezniki na raznih bojnih šahovnicah. _ Mi Nemci imamo v tem boju za biti ali ne biti, samo vse dobiti, zakaj izguba te vojne bi E omenila naš konec. Srednjeazijsko divjaštvo i prišlo nad Evropo kakor ob hunskih in mongolskih vdorih. Nihče ne ve tega bolj kakor nemški vojak in vojaki zavezniških narodov, ki so na bojišču spoznali, kakšna je prava boljše-viška človeška svoboda, ki na lastne oči vidijo kaj je v resnici delavski in kmečki raj. Anglija ne bo nikdar mogla dobiti te vojne, izgubila jo bol Morala bo morda prvič v svoji zgodovini priznati, da se usoda narodov iri držav ne sme zaupati pijanim cinikom in norcem. V tej veliki vojni bo zmagala resnica in resnica je na naši strani. Prosim Vsemogočnega, naj gleda na moje delo kakor dozdaj. Prosim samo, da bi živel tako dolgo, kakor je potrebno za dosego zmage.« Po burnem odobravanju je spregovoril maršal Goring, ki je zasluge za zmago nad zimo in za to, da je nemika vojska zdaj sposobna preiti v napad, pripisal edino Hitlerju. Nato je zahteval od zbornice, naj kakor en mož odobri neomejena pooblastila za Hitlerja, kar so člani zbornice tudi storili. Pogled na zgodovino Ljubljane od pravljičnih časov V našem mestu Je vladalo nekdaj blagostanje Ljubljana, 27. aprila. Zgodovina našega mesta m bogve kako razburkana kakor so zgodovine drugih mest, vendar pa je že od svojega začetka zelo zanimiva. Ko nam manjka zgodovinsko potrjenih začetnih dejstev naše bele Ljubljane, nas popelje še nazaj v preteklost pravljica. Da, pri pravljici se začenja zgodovina Ljubl)ane. Pri pravljici, ki utegne biti v neki meri tudi resnična. Ki; ustanovitelja naselbine Emone na prostoru sedanjega mesta Ljubljane imenuje zgodovina junaka Jazona, ki je hotel pridobiti zase v bajni deželi Kolhidi ob vznožju Kavkaza zlato runo, ki jo je imel kralj Aetes. Spremljevalcu in Jazonu se j« posrečilo ugrabiti poleg zlatega runa tudi še lepo kraljevo hčerko. S plenom so zbežali pred zasledujočim in razjarjenim Aetesom po Črnem morju v Donavo in odtod v Savo in v Ljubljanico; ob bregu slednje so zgradili naselbino Emono. V pravljici o tem junaku in pogumni četi Argonavtov, ki naij bi se zgodila v letu 1223 — imenuje se tudi leto 1228 — pred Kristom, je torej toliko zgodovinski' resnice, da so bile znane naše pokrajine že starim Grkom in da se je razvijal po naših rekah ladijski promet in je cvetela trgovina. Po hudih in dolgoletnih bojih, ki so jih vodili rimski vojskovodja Julij Cezar in Oktavijan ter cesarja Avgusta pastorka Tiberij in Druz pri podjarmljenju ozemlja, kjer so se naselili naši poznejši predniki, 57 pr. Kr. tja do leta 14 po Kr., je postala Emona najvažnejša naselbina ob križišču cest, ki so vodile od vzhoda in 6evera v notranjost rimske države. To križišče ni bilo izbrano samo kot ugodna točka za razvoj trgovine, ampak je imelo predvsem velik in važen strate-gični pomen. Iz močno utrjene Emone — ostanki rimskega zidu na Mirju — je vodila ce6ta proti Nauportu (Vrhnika) v Longaticum in dalje do Aquileje, do osrčja rimskega cesarstva. V vzhodni smeri je tekla cesta proti Celeji (Celju) in še dalje v sredino Evrope skozi glavne postojanke: Savio-Fluvio (Črnuče), ad Quarto de-esinum (pri Mengšu), ad Lublicanos (Lukovica) in Atrans (Trojane). Velike važnosti je bila cesta iz Emone v Si-scio (Sisak), ki je bila speljana po naši Dolenjski Nova grozodejstva morilskih tolp do rimske postojanke v neposredni bližini današnje ViSnje gore ter dalje skozi Trebnje, Novo mesto, preko Krškega polja, dalje ob Savi proti Balkanu. Brez dvoma je vodila tudi pot ob Ljubljanici in na desnem bregu Save, ki so jo uporabljali že Rimljani kot vlačilno stezo, po kateri so vlačili do otvoritve železnice ladje po Savi tja do Zaloga. V severnozapadni smeri preko ljubeljskega sedla je vezal savsko dolino z dravsko vsaj enostaven kolovoz. Na vseh teh in bodoče nastalih zvezah se je razvijal živahen potniški in tovorni promet iz I 6redišča Evrope proti Jadranu, Sredozemlju in Italiji. Trgovina in kupčija sta zavzemali z medsebojnim spoznavanjem narodov vedno večji obseg. — V začetku srednjega veka, ob preseljevanju narodov, je Emona strašno trpela; kajti ravno ta del Evrope je služil za vrata valovom selečih se narodov z vzhoda proti zapadu. Ko se je ljudstvo spet umirilo in se stalno naselilo, se je na rimskih razvalinah zbudilo novo življenje. Mesta, ki so bila razdejana v teh burnih časih, so spet oživela. Kdaj se je obnovila Emona, ni točno znano. Zgodovinsko točno pa je, da je cvetela Lu-bigana — t. j. takratno slovensko ime — že v letu 1144 v živahnem trgovinskem prometu. Zaradi ugodne^ kupčijske lege se je Ljubljana kmalu opomogla in z vseh strani so se vseljevali vanjo ne le samo trgovci, ampak tudi grajska gospoda, ki je zapuščala svoje gradove in si zidala palače na levem bregu Ljubljanice. V 16. in 17. stoletju se je povzpela Ljubljana tako daleč, da se je mogla kosati v trgovini z vsemi, južno od Donave v avstrijski monarhiji ležečimi mesti, izvzemši z Dunajem. V Italijo je Ljubljana pošiljala železo, volno, žito in živino ter prejemala od tam svilo, sukno, začimbe, južno sadje ter morske ribe. Iste predmete so razvažali proti sosedni Hrvaški ter zamenjavali s kožuhovino, živino, medom itd. Zaradi tako ugodnega trgovinskega razvoja je nastalo v Ljubljani pravo blagostanje. V mogočnih stavbah se je zrcalilo takratno bogastvo. Veliki, vsakoletni sejmi, ki so jih obiskovali trgovci iz vse Evrope, so prinašali mnogo denarja ter pospeševali napredek bele Ljubljane. Tekme za državno nogometno prvenstvo gredo h kraju Po tritedenskem počitku v italijanskem nogometnem prvenstvu) 60 včeraj spet nadaljevali borbo za dragocene točke. V tem tritedenskem odmoru so Italijani doc egi i dve lepi *.ed državni zmagi, od katerih je bila posebno druga proti Spancem zelo učinkovita in prepričljiva. V prvi igri 60 gladko odpravili Hrvate, v drugi pa tudi vročekrvne Spance z rezultatom 4 :0. Klubi, ki so bili d ozd a j v elabi formi, 60 jo mogli v teh tritedenskih počitnicah do neke mere popraviti in zbrati vse svoje moči, da bodo čim U6pešnejše privozili do konca. V A. oddelku 6e je 6rečalo 6pet običajnih osem parov, od katerih je veljalo največje zanimanje za srečanje med Ve-nezijo in Romo v Veneziji. Obe moštvi sledita neposredno vodečemu Torinu, pa bi zmaga enega . oin ji.jj drugega prinesla lahko velike spremembe v vrhu ta belice, posebno še, če bi Torino slabo odrezal proti nevarnemu Juvenhisu na 6Vojein *gri- * . %Ču. Vee to je zanimalo včeraij športnike širom države Triestina je imela v gosteh nevarno Genovo. Kot za nam naijbližji ligaški klub se Ljubljančani zanjo zelo zanimamo. * Pa ne bomo preveč razmotrivali, kako m kaj bi bilo, če bi bilo, naj navedemo v kratkem včerajšnje rezultate in bralec si bo 6am še najboljše ustvaril sliko o državnem prvenstvu. Rezultati včerajšnjih tekem: Torino še vedno vodi Firenze — Fiorentina : Livorno 2:0. Modena — Ambrosiana : Modena 1:0. Roma — Lazio : Napoli 1:0. Genova — Liguria : Bologna 2:1. Torino — Torino : Juventus 2:1. Trieste — Triestina : Genova 2:1. Venezia — Roma : Venezia 1:0. Bergamo — Atalanta : Milano 2:0. Vrstni red po včerajšnjih tekmah je naslednji: Torino 32, Roma 31, Venezia 28, Genova 26, Lazio 25, Milano, Juventus 24, Bologna, Firenze 23, Liguria 22, Fiorentina, Ambrosiana 21, Livorno 20, Atalanta 19, Napoli 15, Modena. Tekme v 2. razredu Spezia : Bari 1:1. Savona : Prato 2:0. Alessandria : Vicenza 0:0. Pro Patria : Udinese 0:0. Pescara : Fiumana 2:0. Padova : Lucchese 5:0. Reggiana : Novara 0 :0. Pisa : Siena 1:1. Brescia : Fanfulla 3:0. V tem razredu vodi Bari s 34 točkami pred Padovo. Hova zelenjava na trgu Ljubljana, 27. aiprifla. Odkar je v Ljubljano Olajšan dovoz razne zelenjavo in sadja iz južnih italijanskih pokrajini, se je okus Ljubljančanov v marsičem spremenil. Tako Ljubljančani še nobeno leto niso pojedli toliko pomaranč in ne zaužili toliko limon kakor letos. O pomarančah smo poročali, da jih je Ljubljana samo meseca aprila zaužila nad dvajset vagonov, množino uvoženih limon pa tudi cenijo za ta mesec na kakšnih šest do sedem vagonov. Tudi karfijole so Ljubljančani letos zaužili naravnost ogromne količine, saj dolgo ni bilo nobene druge zelenjave na trgu, kakor cvetača in trgovci računajo, da je Ljubljana samo meseca aprila uvozila okoli 25 vagonov. Torej je stimo za cvetačo izdala Ljubljana ta mesec okoli milijon lir, kar predstavlja že čedno vsoto. Gospodinje in drugi obiskovalci pa sedaj občudujejo na trgu novo vrsto zelenjave, ki je poprej nismo poznali, vsaj v tej obliki ne. Ko gospodinje vprašujejo, kakšna zelenjava je to, dobe na svoje začudenje odgovor, da je to — janež. Ta rastlina ima velike liste, jjodobne listju korenja, pri tleh pa napravi pest debele gilavice, seveda, če ima za to pogoje, to je skrbno roko vrtnarja, dobro zemljo in dovolj toplote. Vse to pa ima v Italiji, odkoder so pričeli k nam že uvažati to zelenjavo. Medtem ko so naše gosjjodinje doslej uporabljale domači in ne tako lepo razviti janež ■le bolj za začimbo, kot dišavo ali ipa za zdravilni čaj, ga v Itali:ji že dolgo zauživajo tako kot pri nas recimo kolerabice. Pa tudi pripravlja se tako. Užitno je vse: listje in glava, zlasti glava da baje zelo okusno prikuho, zato nekatere kuharice pripravljajo samo glave. So pa nekateri, ki cenijo janež bodisi samo poparjen ali pa kar surov — v solati. Na vsak način pa zatrjujejo tisti, ki so že jedli janež v tej ali oni obliki, da je prav okusna jed. Poleg običajne cvetače je prišla sedaj na trg še druga slična kapusnica. Ima daljše liste in podolgovato jedro — običajna cvetača ima okroglo belo jedro. Meso te nove cvetače je še bolj nežno, kakor prave cvetače. Gosipodinje segajo tudi po tej cvetači prav pridno. Z različnih strani nam poročajo, da komunistični partizani povsod, kamor so se vgnezdili g svojo pogubno akcijo, skušajo predvsem na Itasilen in krvav na«n odstraniti uglednejše pripadnike katoliškega verskega prepričanja v smislu navodil komunističnega vodstva. Zlasti jo pri tem ves njihov srd obrnjen proti Hallom Katoliške akcije ter drugih verskih organizacij, ki dobivajo od njih neprestane grožnje. Izvzeti pa niso tudi drugi pošteni možje in fantje, ki teh zločinstev »osvobodilne fronte« ne odobravajo. > Tako so pretekli četrtek, t. j. dne 23. aprila ziečer pri Sv. Vidu nad Cerknico partizani uprizorili grozen zločin. Okrog drvete ure zvečer so pridrli oboroženi ljudje v vas, poiskali na domu posestnika Antona Tekavca, vnetega člann Kat. akcije, ter ga na domu ustrelili. Prav tako so ustrelili istotam svetovidskega župana in posestnika Valentina Sterleta iz Osredka, tudi Hana Katoliške akcije. Ustrelili so isti večer tudi tamkajšnjega občinskega tajnika Franca Sterleta. V noči prod teni groznim zločinom so partizani umorili v Brankovem pri Vel. Laščah 'Alojzija Adamiča, predsednika fantovske Marijine družbe. Pokojni Alojzij Adamič je veljal za vzornega in najboljšega katoliškega fanta, poštenjak od nog do glave. . Slovesno protestiramo proti grozodejstvom, ki jih izvaja skrito organizirana družba mednarodnega trockizma. Pozivamo vso slovensko javnost, da te zločine obsodi, dn pa obsodi tudi njihove povzročitelje. Nihče s.? ne more izgovarjati1 z lastno nevednostjo ali z narodnim idealizmom »osvobodilne fronte«. To so nadvse jasni zločini nad narodom, ki vpijejo k Bogu po maščevanju, zločini, ki vedno bolj in bolj očitujejo svojo ost proti veri in cerkvi*. Vsako podpiranje, zagovarjanje ali sočustvovanje s to tajno organizacijo pomeni soudeležbo pri brato- mornih zločinih. Ni treba ie posebej poudarjati, da je tudi cerkvena oblast ta zločinstva in njihovega povzročitelja obsodila, kar je bila po božjih zapovedih njena stroga dolžnost. Za tiste, ki še hočejo veljati za dobre vernike, je s tem nedvomno določeno, da ne smejo na noben način sodelovati z »osvobodilno fronto« in njenimi partizani, če si nočejo nakopati na svojo vest soudeležbe pri strašnih grehih. C Prof. Tomec Ernest Ljubljana, 27. aprila. Včeraj zgodaj zjutraj je v Ljubljani umrl pro-lesor Ernest Tomec, znani delavec v katoliških verskih organizacijah. Podlegel je operaciji na želodcu. Pokojnik, ki je dočakal 6tarost 57 let, je bil rojen v Fari na Bloakh. Po končani gimnaziji je odšel na vseučilišče na Dunaj in tam končal študije na filozofski -fakulteti ter potem nastopil 6lužbo kot suplent za kla6ične jezike na gimnaziji v Kranju. Kmalu po vojni je prispel v Ljubljano in je poučeval najprej na 3. drz. gimnaziji, potem j>a na klasični gimnaziji. Pred dobrimi desetimi leti je bil upokojen, pozneje pa 6pet postavljen v 6luž. bo. Na klasični gimnaziji je poslej poučeval do 6voje smrti. Pokojnik 6e je že kot študent udeleževal dela v akademskih društvih, pozneje pa je bil viden član v katoliških telovadnih organizacijah. Zadnje desetletje 6e je posvetil delu v Katoliški akciji in vzgoji dijaške mladine. Tej vzgoji je vtisnil pečat svoje odločne in brezkompromisne osebnosti. V javnosti ie malokrat nastopal. Pogreb bo v torek ob pol 4. popoldne z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku naj sveti večna luč. njegovi materi in bratoma pa izrekamo globoko sožalje! Deževna aprilska nedelja Ljubljana, 27. aprila. Včerajšnja nedelja je bila spet silno pusta. Sicer smo pričakovali lepega vremena, vsaj v petek in še v soboto je kuzalo na lepo, vendar smo dočakali dež. Sobotno dopoldne je bilo zelo lepo, počasi pa so se začeli kopičiti oblaki in v noči od sobote na nedeljo je začelo deževati. Od časa do casa je potem deževalo tudi ves včerajšnji dun. Ljudje so bili povečini doma. Tudi dopoldanska promenada je bila le bolj za silo. Popoldne so pa ljudje spet kar navalili na gledališča in kina. Vse predstave so bile razprodane do zadnjega sedeža, mnogi pa še prostora niso dobili. V Jakopičevem paviljonu so pa imeli spet naši umetniki svoj praznik. Znani slikar Matija Jama je priredil v okviru Narodne galerije razstavo svojih del, ki od prvega do zadnjega razstavljenega kosa izpričuje njegovo kakovost in delo. Razstava je bila odprta ob 11 dopoldne in so se je udeležili vsi vidnejši predstavniki naše javnosti. Razstava Matije Jame, člana Akademije znanosti in umetnosti, je še tem bolj pomembna, ker je to obenem za slikarja lep življenjski jubilej, saj praznuje 70 letnico svojega življenja. Na obširnejši^rikaz jubilantove razstave se bomo pa še povrnili. Rovice iz Države Padla 15 metrov globoko, pa se le lažje poškodovala. Hudo nezgodo, ki se je srečno končala brez smrtnih posledic, je imela 16 letna Rita Corra-do iz Savone. Stala je na balkonu in 6e pogovarjala, ko je nenadoma omahnila in začela padati v globino. Na 6vojo 6rečo jo je vrglo tako, da je padla na napušč, ki je omilil težo njenega padca, nazadnje pa je padla še na streho hlevčka, da ee je'le malo jx)tolkla, čeravno je padla v globino 15 metrov. Trdo obsojen skrivalec moke. Pred posebnim sodiščem v Rimu je stal te dni Sammartino Romolo, prodajalec peciva in kruha v Rimu, ker je odtegnil redni porabi okrog 350 stotov moke. Skupaj z njim je bilo naznanjenih sodišču tudi 17 drugih oseb, ki 60 bile^ali v ehižbi imenovanega, ali pa 60 bile obdolžene tatvine, naekrivnega kupovanja moke ali pa kršenja predpisov o prehrani. Za Sammartina je državni tožilec zahteval smrtno kazen, toda sodni zbor je upošteval nekatere okoliščine in mu naložil 24 let strogega zapora. Razen tega je bil neki Rovazzi Pietro obsojen na deset let zapora in 5000 lir kazni, Viola Filomena na devet let in • .............. Ne bo dolgo in že nas bodo uvozniki južne zelenjave presenetili tudi z drugo zelenjavo. Poleg raznih vrst solat, radii če v, zgodnjih kn-pusnic, «e bo kaj kmalu na trgu pojavili prvi grah iz Italije. Zanimivo je da so se na trgu pojavile tudi prve letošnje domače redkvice. Vzgojili so jih nekateri ljubljanski vrtnarji v svojih toplih gredah. 5000 denarne kazni, Rocchini Vittorio na 6edem let in 3000 lir kazni, Bianchini Lucia na 3 leta, 6edem mesecev in 3000 lir denarne kazni. Tisti pa, ki 60 6i pridobili moko mimo običajnih odredb za nabavo tega živila, pva 60 bili obsojeni na še6t mesecev zapora vsakdo. 50 štipendij za študente letalskih in rudarskih znanosti, korporacijsko mini6trstvo ie razpi6alo v počastitev 6pomina letalca Bruna Mussolinija 50 štipendij za dijake rudarstva in letalstva v kra. ljevini. Po več štipendij pripade študentom na vseučiliščih v Rimu, Bologni, v Cagliariju, v Torinu in Genovi. Vsaka štipendija traja eno leto, vendar 6e pozneje še lahko podaljša na tri leta. Letno dobi podpiranec kosmatih 12.000 Lir. Prosilci za te podpore bodo morali vložiti posebne prošnje in bodo morali zraven priložiti tudi izkaze o svojem dosedanjem študiju in o uspehih, ki 60 jih dosegli pri polaganju izpitov. Hrvaški trgovinski minister v Milanu. V Miflano je prispel hrvaški trgovinski minister dr. Dragotin 'Joth. Deležen je bil sprejema, kakor pritiče predstavnikom tujih držav. Dr. Toth 6i je takoj ogledal razstavne prostore milanskega velesejma in je 9večano odprl tudi hrvaški paviljon, ? katerim se je Neodvisna Država Hrvatska prvikrat predstavila tujini i zbirko svojih pridelkov in izdelkov. Podobno paviljone imajo tudi druge države, ki bo včlanjene v trojnem 'paktu. Ustavitev dobavljanja kuriva. Korporacijsko ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri ne smejo trgovci s kurivom za prihodnjo zimsko sezono dobavljati odjemalcem kuriva. Izjemo tvorijo zdravstveni in higieniki zavodi, bolnišnice in okrevališča in podobni. Korporacijsko ministrstvo bo pravočasno objavilo nadaljnja navodila in odredbe, po katerih se bo uredila in izvedla preskrba prebivalstva 6 kurivom za prihodnjo zimo. Razstava italijanske mode v Zttrichu. Italijanska družba za modo je skupaj z italijansko trgovinsko zbornico v Švici pripravila veliko razstavo naj-noveiših vzorcev italijanske mode v Ziirichu. V posebej za to priložnost urejenih prostorih 60 6e od 22. do 25. aprila vrstile modne revije ki 60 imele veliko obiskovalcev. Svicareki tisk je o prireditvi obširno poročal. Pravosodno ministrstvo nadzira sodne postopke proti kršilcem predpisov o prehrani. Sodišča, ki obravnavajo prestopke proti predpieom o prehrani, dostavljajo V6e 6voje razsodbe pravosodnemu ministrstvu, ki ima posebnega uradnika, kateri pregleduje to snov in 6krbi, da ee povsod sodišča ravnajo 6trogo po navodilih, ki jih dobe od ministrstva. Poročajo, da 6e je doslej ugotovilo, da 60 v veeh ob. ravnavanih primerih sodišča točno izvajala dobljena navodila in da ministrstvo še ni imelo prilike, da bi odredilo revizijo razprav. Padel z vlaka in prišel pod kolesa. Karabinjer Domenico Carota ee je iz Rovigna namenil domov na kratek dopu6t. Mož pa je na postaji skočil na vlaik, ki se je že premikal. Pri tem mu je na 6topnici 6podnsniilo, da je odletel in zdrknil pod kolesa, ki so ga razmrcvarila. Obležal je na me6tu mrtev. El Wallace RDEČI KROG ROMAN »Meni se je čudno zdelo,« je dejal ravnatelj potem, ko se mu Je dal Parr spoznati. - »Dekle je hotelo za zastavljeno stvar le deset funtov, čeprav je Budha vreden najmanj 100 funtov.« »Kakšen izgovor pa je imela?« je vprašal Dcrrick Yale, je bil dozdaj le nema priča vsemu, kar se je dogajalo. »Dejala je, da potrebuje denar. Njen oče da ima v svoji zbirki več takih redkosti. Dal ji je ta kipec, naj ga zastavi, toda le za manjšo vsoto, tako da jo bo lahko brez večje težave vrnila in dobila zastavljeni kipec spet nazaj.« , »Ali pa vam je pustila tudi svoj naslov? Pod kakšnim imenom pa se je predstavila?« »Predstavila se je kot Talija Drummond,« je dejal uslužbenec, »Park Gate št. 29.« Derrick Yale je pri tem vzkliknil: »To je vendar Froyantov naslov, ali ne?« Jack je predobro vedel, da je bil to naslov bednega Froyanta i jo še vedno ljubil.« VIII. poglavje. OBTOŽBA Parrov razgovor s Froyantom je bil zelo kratek. Ko je mali suhi mož zagledal detektiva, je čisto prebledel. Na videz ga je 1 namreč poznal. Spomnil se je, da ga je videl v zvezi z Beard-| morovim primerom. »No, no,« je vprašal s tresočim se glasom. — »Kaj pa se je 'zgodilo? Ali so ti peklenski ljudje skuhali spet kaj novega?« »Stvar ni tako huda kakor mislite, sir,« je odvrnil Parr. .— »Prišel sem samo zaradi tega, da mi odgovorite na nekaj vprašanj. Koliko časa imate že Talijo Drummondovo v vaši hiši?« »Tri mesece je že moja tajnica,« je dejal Froyant, pri tem pa je začel nekaj sumiti. — »Zakaj?« »Koliko pa dobiva plače pri vas?« je vprašal Parr. Mr. Froyant je navedel neko zelo nizko vsoto. »Veste, dajem ji tudi hrano in zvečer ima prosto,« je poiasnil, čuteč, da mora opravičiti to bedno plačo. • 1»Ali ji je v zadnjem času kaj manjkalo denarja?« Mr. Froyant se je zastrmel vanj. Pomembna skrb za brezposelno delavstvo Javna borza dela živahno posreduje za delo - V prvem četrtletju letos Je izplačala nad milijon lir podpore - število brezposelnih stalno pada Ljubljana, 24. aprila. Pred dvema mesecema smo poročali o velikem delu Javne borze dela v Ljubljani za socialno skrbstvo ter smo tedaj navajali, da bo enako, kakor v preteklem letu, tudi letos Borza dela Se naprej skrbela za brezposelno delavstvo, in »icer na dva načina: s posredovanjem za zaposlitev in z dajanjem podpor v času brezposelnosti. Tudi pregled čez prvo četrtletje letošnjega dela popolnoma potrjuje, da je Borza dela v celoti izpolnila svojo nalogo. Posredovanje za delo ji je tem bolj uspelo, ker je bil lani Borzi dela priključen^ namestitveni urad, kakor je to ukazal Eksc. Visoki komisar, la namestitveni urad ima izključno pravico in dolžnost posredovati za delo. Brez tega urada ne sme noben delodajalec sprejeti delavca ali nameščenca v službo. Namestitveni urad sam pa mora skrbeti, da pridejo do dela predvsem in v prvi vrsti najbolj potrebni, to se pravi, družinski očetje in pa taki, ki najdalje čakajo na delo, potem šele drugi. Tudi delodajalci so zadnje mesece še bolj pričeli spoznavati važnost Borze dela in namestitvenega urada ter Se sedaj že redno obračajo nanj, še bolj pa seveda delavci sami, ki so dobili popolno zaupanje v to ustanovo. Tudi' glede podpiranja brezposelnih je Borza dela opravila svojo dolžnost. Brezposelni delavci in nameščenci na Borzi dela ne dobivajo nikakršne miloščine ali javne podpore, kakor bi kdo mislil, temveč svojo pravico, ki so jo v času zaposlenosti sami plačali, zakaj v Ljubljanski pokrajini je vsak delavec in nameščenec zavarovan razen proti bolezni, nezgodam in starosti tudi proti brezposelnosti. Kdor je na primer bil v zadnjih dveh letih zavarovan pri Zavodu za socialno skrbstvo, pri Trgovski bolniški blagajni ali pri Merkurju vsaj osem mesecev, to se pravi, da je bil toliko časa zaposlen, ima sedaj pravico dobivati štiri tedne podporo, če je. bil zaposlen in zavarovan 16 mesecev, ima pravico do 8 tedenskih obrokov brezposelne podpore, če pa je bil zaposlen vseh 24 mesecev, potem ima pravico do 12 tedenskih obrokov. Leto6 so bile uvedene še posebne dodatne podpore, ki so znatno ublažile stisko marsikatere družine, da se je pretolkla čez najhujše. Pravico do dodatnih podpor imajo vsi, ki so bili zaposleni in zavarovani v zadnjem letu, in sicer tisti. ■ ki so bili lani zavarovani najmanj 5 mesecev, imajo J pravico do 10 tedenskih obroko/, tisti, ki so bili zavarovani manj, pa do petih tedenskih obrokov. Te dodatne podpore se smatrajo kot nadaljevanje rednih podpor. Kdor je redno podporo že izčrpal, ima še vedno pravico do dodatnih podpor. Sedaj je praksa ta, da kdor je dobival podpore do 15. marca, ima še pravico do nadaljnjih podpor, komur je pa ta pravica tedaj ugasnila, ne dobiva več podpor. Povrh tega pa število nezaposlenih poda, kar se pozna zlasti v aprilu; ko pa se zopet priino večja javna dela, ko bo oživljena gradbena sezona in ko bodo zopet omogočena dela, odvisna od ugodnega vremena, potem bo nedvomno odstotek brezposelnosti v naši pokrajini padel na najnižjo možno mero. S Hrvaškega Ustanovitev odborov za nadzorstvo nad cenami v občinah. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove pripravlja posebno uredbo za ustanavljanje odborov za nadzorstvo cen pri vsaki pokrajinski upravi kakor tudi pri posameznih občinah. Pokrajinski protidraginjski odbor tvorijo prefekt, zvezni tajnik, pokrajinska zaupnica ženskega fašija, župan občine, v kateri ima odbor svoj sedež, krajevni kvestor, podpredsednik pokrajinskih korporacij, ravnatelj pokrajinskega prehranjevalnega oddelka, nadzornik kmetijstva, poveljnik milice za varstvo gozdov ter voditelji gospodarskih sindikalnih organizacij. V ostalih občinah pa bodo sestavljali takšne odbore sledeči: župan, tajnik krajevnega fašija, tajnica ženskega fašija, predstavniki krajevne policijske oblasti ter_ zaupnik gospodarskih sindikalnih odborov. Pokrajinski odnosno občinski odbor ima nalogo določiti posebno mesto, kjer se bodo živila razdeljevala, kraju primerno bo določeval odkupne in prodajne cene v skladu z občimi določili, obenem pa bo nadzoroval izvajanje odredb, ki urejajo vprašanja prehrane širokih slojev. Obenem je ministrstvo dalo navodila pokrajinskim in občinskim protidraginj-skim odborom, kako in kaj naj nakupujejo od pri- Želovalcev in da naj posebno pazijo na to, da odo ljudje vsa odvišna živila zares prodajali odborom, nikakor pa ne skrivaj, da bi se tako razvijalo verižništvo in nezakonito prekupčevanje. Odlok o ustanavljanju teh odborov bo v najkrajšem času objavljen. Nekaj o športnikih, ki so postali milijonarji Svetovni boksarski prvak Johnson si je dal izruvati vse zobe, potem pa Vojni časi, v katerih živimo, eo brez dvoma demoralizirali profesionalni šport, ki je v Evropi, še največ pa v Ameriki mnogokatere športnike spre. menil v resnične Kreže. Razen tega, da je športnik živel 6 6vojimi zaslužki, ki jih je prejemal za 6voje delovanje, je izkoriščal 6vojo športno elavo tudi V reklamne namene s tem, da je dal 6voj podpi6 na najrazličnejše vsakdanje proizvode. Večkrat 60 bili ti proizvodi neznatni in povrhu še neupoštevani. Qe' jc ta in ta prvak potem priporočal to in to zdravilo, je bilo to poslej za ljudi že prccejšnje jamstvo, da je zdravilo v minici dobro, pa čeprav ga ta športnik še nikdar ni niti pokusil, saj je bil zdrav in močan. Kakor pa so 6i ti športniki pridobili na lahek način bajne vsote denarja. 60 ga zapravili na prav tako lahek način, bodisi; zaradi dobrohotnosti, bodisi zaradi razsipnosti. V Italiji ............................................ “ n, če jih je le malo takih, ki so obogateli s športom, pa 60, potem ni njih premoženje šlo v milijone. Denar 60 si pridobili zaradi neprestanega delovanja in' pa svojega skromnega življenja. Čisto drugače pa 6e je dogajalo pozneje v modernih časih v evropskem športnem svetu in še več v ameriškem. Da omenimo 6liičaj M i c k e y a W a 1 k e r j a, ki je imel svetovno prvenstvo v srednji kategoriji boksarjev. Ta je živel zelo raz. sipnO in zapra\il bogastvo, ki so ga cenili na de-se tihe milijonov. Vsak večer v letu je bil na njegovem domu pravcati praznik, pili in jedli 60 prav kraljevsko. Ualker 6e je lahko bahal z najbolj številno garderobo na celem svetu. Tudi Jack D e m p s e y , 6loviti svetovni prvak, je zapravil V6e svoje premoženje — 10 milijonov dolarjev — zaradi tega ker je dvoril znani filmski divi Taylor-jevi, ki je bila njegova 6trast in obenem njegova poguba. — Pa tudi svetovni prvak Johnson je zaslužil denarja na kupe. Z lahkoto pridobljeni denar ga je kar opijanil, zapravil ga je mimogrede. Končal je v revščini. Med njegovimi najbolj slovitimi norostmi naj omenimo tisto, ko si je dal izru-vati V6€ zdrave zobe. Namesto njih 6i je dal na-raviti zlata mostova, zobje pa 60 bili iz čistih briljantov. Carpentier, T u n n e y in Sc hm e. 1 i n g so tudi zaslužili milijone. Toda v razliki Z ostalimi svojimi tovariši in nasprotniki so znali denar bolje obrniti. V področju baseballa, ki je zelo priljubljena amerikan. igra je slovit primer Babea R u t h - a. & Z društvom, za katerega je igral, je imel dogovor za 1 milijon in pol dolarjev plače na leto. Še en. krait toliko je zaslužil s premijami in približno 1 milijon na leto je kasiral za reklamo parfumov, samoveznic, gumijastih pet in čokolade. Vsi ti predmeti so nosili namreč njegovo ime. Dirkalni ‘ahač Fred Archer je ob smrti zapustil 10 mi-ijonov svoji hčerki. Pravijo pa, da je v zadnjih letih svojega življenja zapravil še 40 milijonov z neumnimi stavami. Bogastvo jahalnih dirkačev j« raslo najbolj v Ameriki: Earl Sande je zaslužil v 12 letni karieri nad 60 milijonov._ Ob tej priliki 6e omenja slučaj Georgcsa Lillesa, Ki je v eni sami dirki zaslužil 20.000 dolarjev. — Najbog&tejSi teniški prvak pa je gotovo T i 1 d e n. Njegovo bogastvo je bajno. Govori se celo, da je miliarder. Največ denarja je imel tedaj, ko je organiziral z Borotro in Lacosteom teniško ekipo, e katero je odšel potem po 6vetu na turnejo. Svoje bogastvo 6i je povečal še na ta način, da ee je udejstvoval še v filmu, gledališču, pisal komedije in na stotine strokovnih knjig o teni6u. Tilden predstavlja edinstven primer športnika, ki ga denar ni omamil. Poudariti pa je treba, da je bil Tilden zelo izobražen človek in dobrih lastnosti. Hans von Stuck, Segrave in Campbell so obogateli z avtomobilizmom. Kaj pa naj povemo o N u r -m i j u , molčečem finskem maratoncu? Čeprav vsota njegovih zaslužkov nikdar ni bila uradno objav, ljena, ker so ga vedno smatrali za amaterja, vendar je kljub amaterizmu prišel čez milijon. Tudi pri plavanju so nekateri plavači zelo obogateli, da ne omenimo lej>e Eleonore Holm in W e i s s m ti 11 e r j a, svetovnega prvaka, ki sta 6i pridobila tudi s filmom dosti denarja, se spomnimo na Gertrudo Ederle, prvo žensko, ki je pre. plavala Rokavski preliv. Mnoge tvrdke 60 ji ponudile dogovore, da bi dobile njen podpis za svoje predmete. In veliko ljudi je plačalo znatne vsote za to, da so jo lahko videli v kopalni obleki v na. vadmem bazenu. Gertrudi, ki je preplavala 36 km, se kar ni zdelo mogoče, da je jx> tem rekordu na tako lahek način prišla do premoženja 10 milijonov. Zahtevajte povsod naš list! Predsednik hrvaškega državnega sabora je poslal Hitlerju ob njegovem 53. rojstnem dnevu naslednjo brzojavko: Velikemu Fiihrerju, prvemu borcu in delavcu za dobro in veličino nemškega naroda, želi k 53. •rojstnemu dnevu dobro zdravje in dolgo življenje in mu obenem želi, da srečno dokonča zmagonosno delo za vzpostavitev novega evropskega reda — Marko Došen, predsednik hrvaškega sabora, Na letošnje glasbene igre, ki jih Italijani prirejajo vsako leto ob tem času v Firenzah, so povabljeni tudi Hrvati. Na teh svečanih glasbenih prireditvah bo sodelovala hrvaška državna opera z najpopularnejšo domačo opero: Ero z onega sveta. Igro bodo Hrvati izvajali danes, v ponedeljek 27. t. m. v gledališču: Teatro Comunale Hrvaški umetniki bodo ostali v Firenzi še tri dni, da bodo prisostvovali še ostalim glasbenim nastopom. Povabilo hrvaške državne opere na to glasbeno prireditev je dokaiz, kako italijanski zavezniki spoštujejo to staro hrvaško umetniško ustanovo. Kakor je razvideti iz zagrebških statistik, je nezaposlenost znatno padla v zadnjih mesecih, še bolj pa zdaj, ko se bodo začela razna spomladanska dela, posebno v gradbeni stroki. Pred. neka) dnevi je hrvaški zdravstveni minister odprl šolo za sestre vzgojiteljice. V šolo se je priglasilo 30 sester. Minister je v svojem govoru med drugim tudi dejal, da je bodoča dolžnost tečajnic zelo velika, saj imajo dolžnost, da vzgoje zdravo mladino v novi hrvaški državi. Zagrebška mestna občina ponovno opozarja meščane, naj pazijo na porabo plina. Premoga in drv ima mestna plinarna le malo v zalogi in zato naj potrošniki čim manj porabljajo plin. Če še ta drugi opomin ne bo zalegel, potem bo mestna plinarna primorana, da bo zaprla plin za nekaj ur v dopoldanskih urah. 22. t. m. sta bila v Karlovcu posebna odposlanca zdravstvenega ministra. Oba sta s še nekaterimi krajevnimi činitelji poiskala primerno zgradbo v mestu, v kateri bodo imeli mestni zdravstveni dom. Našli so res zelo lepo stavbo, ki jo bodo kmalu moderno uredili tako, da bo povsem služila svojemu namenu. Nadrejene državne oblasti so odobrile letni proračun mesta Petrinje. Mestna občina je sprejela tudi izredni proračun, iz katerega bodo popravili vse mestne ulice in trge. Začeli bodo graditi tudi mestno hranilnico. V Begišču bodo z začetkom lepih spomladanskih dni začeli graditi delavsko naselbino, ki bo imela zaenkrat le 10 delavskih hiš. 30. t. m. bo na Dunaju »Koncert narodov«, na katerem bo nastopila letos tudi hrvaška država. Državo bo zastopala koncertna pevka gdč. Jelačičeva. Igral bo dunajski filharmonični orkester. Izvajali bodo razne skladbe posameznih skladateljev. Sodelovale bodo tudi Finska, Bolgarija, Švica, Italija in Slovaška. Na križevskem učiteljišču, na katerem so s poukom nadaljevali tako v jeseni, so bili te dni izpiti gojencev za učiteljsko službo. V znani, komaj odprti zagrebški bolnišnici na Rebru so te dni odprli še nekaj oddelkov. To so: očesni, za kožne bolezni, za otroške bolezni, in za živčne bolezni. V prihodnjih dneh bodo odprti tudi še ostali oddelki. V Petrinji, kjer so velike Gavrilovičeve tvor-nice za izdelovanje salame, suhega mesa in slanine, bodo zgradili nove klavnice za prašiče in govedo. V zagrebškem Malem gledališču so delavci zadnji ponedeljek sami igrali svojim tovarišem gledališki komad »Dr. Štiglic«. Zanimanje za gledališko umetnost je med delavci zelo veliko in so se nekateri izmed njih dobro izkazali na odrskih deskah. Pred nekaj dnevi so prišli v Osijek slovaški in romunski predstavniki. Ogledali so sii nekatere važne kulturne in gospodarske ustanove. Hrvaško kmetijsko ministrstvo je osnovalo blizu Zagreba poseben poskusni laboratorij, v katerem bodo proizvajali cepivo za oplemenjevanje soje. Vse cepivo bodo dobivali s pomočjo elektrike. Dnevno bodo proizvajali 300 kg cepiva. S cepljeno sojo se bo donos povečal za najmanj 15 odstotkov. Zagrebški meščani so pred časotn porabili dnevno po 22.000 litrov mleka. Zdaj se je potrošnja povečala še za 8000 litrov. Vso to količino pa bo dodeljevala posebna mlekarska zadruga. Mlekarska področja bodo natančno razdeljena in bo mleko pravično porazdeljeno. Ob priliki letošnjega pomladanskega hrvaškega velesejma bo prirejena na sejmišču tudi posebna razstava, posvečena časnikarstvu. Razstava bo prikazala delovanje vsega hrvaškega tiska, ki zdaj izhaja na ozemlju Nezavlsne Hrvaške države. Razstava bo prirejena v posebnem velikem paviljonu. Te dni je izšlo drugo sporočilo iz glavnega poglavnikovega stana, v katerem pravi, da so hrvaške čete razpršile in potolkle partizanske oddelke na Petrovi gori. Nadalje so očistile področja okrog Kolpe v okrajih Vrgin most, Glina, Vojnič in Slunj. Borbe so trajale dva dni. Poročilo pravi, da je na bojišču obležalo 300 partizanov, 600 pa da je bilo ujetih. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 27. aprila: Peter Kan. Torek, 28. aprila: Pavel oH K. Obvestila Nočno slubo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Javno obvezno cepljenje proti kozam bo v ljubljanski občini opravil mestni fizikat od 4. do 9. majnika. O uspešnem cepljenju dobe starši uradno potrdilo, ki ga je treba dobro shraniti. Če ne prej, bo treba to dokazilo predložiti pri vpisu otroka v šolo. Starši onih otrok, ki bi neopravičeno ne pustili otrok cepiti, bodo jx> zakonu občutno kaznovani. Kraj in čas cepljenja ter druga važna določila so razvidna z lepakov. Semenski krompir dobe interesenti z začetnicami P, "R in S na nakaznice v ponedeljek, dne 27. 1 m., v Majstrovi ulici št. 10, od 9 dalje. Interesenti z začetnico Š pa naj pridejo po nakaznice tudi v ponedeljek 7. t. m v mestni gospodarski urad, Beethovnova ultca 7, II. nad., v sobo St. 35, nato bodo pa dobili takoj krompir v prej navedenem skladišču. Birmanske potrebščine Molitvenike, rožne vence, trakove, šopke, venčke si oglejte v PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE Pred škofijo 5 - L|llbl|aiHl - Miklošičeva e. 5 Opozorilo obveznikom klavne živine na dogon v Ljubljano. Malim obveznikom je bila oddaja živine odložena na poslednja dva meseca obveznega leta, t. j. na maj in junij. Tem in drugim obveznikom, ki dolgujejo le še manjše množine, priporočamo, naj se med seboj sporazumejo, da odda sedaj eden, prihodnje leto bodo pa po tem dogovoru drugi oddali skupno težo. Na ta način bo odj>adlo negospodarsko odprodajanje preostankov živine, posebno zato, ker bo kritje novih obveznosti prihodnje leto manjšim obveznikom še težje. Sedaj se je namreč pokazalo, da prodajajo majhni obvezniki te preostanke gospodarsko močnejšim, ki sami lahko pokrijejo svoje obveznosti. Tisti, ki bo dejansko postavil živino na dogon, naj to naznani pri svoji občini, za Ljubljano naj pa pride h komisionarju v Beethovnovi ulici št. 7, II. nadstropje v sobo št. 45, ob torkih ali sobotah dopoldne to sporočit, da komisar n^ bi drugih vabil z rdečimi listki. Kdor dobi rdeči listek, mora namreč na določeni dogon prignati obvezno težo, drugače bi mu pa bila žival zaplenjena. Ljubljansko gledališče Drama: Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. Torek, 28. aprila: ob 17,30: »Ifigenija«. Red A. Sreda, 29. aprila: ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Sreda. Opern: Ponedeljek, 27. aprila: Zaprto. Torek, 28. aprila: Zaprlo (generalka). Sreda, 29. aprila: ob 17: »Prijatelj Fric«. Premiera. Red premierski. Pietro Mascagnl: »Prijatelj Fric«. Skladatelj je napisal to opero pred približno 50 leti. Libreto, ki ga je napisal Suardon, je posnet po nekem romanu. Slovenski prevod je napravil Smiljan Samec. Letošnja uprizoritev te opere bo vobče prva slovenska predstava. Vsebina obravnava zgodbo o mladem bogatem graščaku, ki je zakrknjen samec. Njegovo prijateljstvo z oskrbnikovo hčerjo Suzo se polagoma spremeni v ljubezensko Čustvo. Izrazito lirska vsebina opere ima številna topla in prisrčna razpoloženja in nudi pevcem učinkovite partije. Peli bodo: Suzo — Vidalijeva. Frica — Franci, cigana Golobova, doktorja — Popov. Ha-neza — Dolničar, Friderika — Kristančič, Katarino — Poličeva. Dirigent: D. Zebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: inž. E. Franz. Prošnja. Revna družina s šestim: otroki od 3 do 12. leta, brez doma in vsakih dohodkov — mož je star 72 let, bolan, nezmožen za delo — prosi usmiljena srca za kakršno koli podporo v hrani, obleki, obuvalu ali denarju. Darove sprejema uprava »Slovenskega doma«, kjer je tudi naslov prosilca. Par konj. Stara 6 in 10 let. Barve: temen pram in fuks z liso na glavi in na desni radnji nogi, že malo mešan 6 sivo dlako. Griva oguljena do komata. Ukradena sta bila v noči od 15. do 16. aprila v Dragovanji vasi pri Dragatušu. Kdor jih izsledi, naj javi karabinerjem in dobi 2000 lir nagrade. — Mušič Jože, Dragonja vas št. 12. SaSicSSaBŽSg #ONE< <.REENfjE v S. S. van Dine I:”::"™-™«™ KRIMINALNI ROMAN ■ »Točno tega ne bi mogel povedati. Krči so jo lahko zvijali dolgo časa, smrt pa je mogla nastopiti tudi takoj, čim je strup zaužila.« »In kdaj je jx> vašem mnenj:: gospa že morala biti mrtva?« , , »Težko mi je to ugotoviti. Mislim pa, da okrog dveh zjutraj.« »Tn strihnin naj bi bil zi>lan ob enajstih ali opolnoči?« »Mogoče.« »Pa niste našli morda kakšnega krožnika ali kozarca, ki bi ji bil lahko služil za zaužitje strupa?« je še vprašal Markham. »Našeil sem kozarec pri postelji. Na njem so bili vidiiii sledovi drobnih kristalčkov.« »Toda, močne doze strihnina pijačo zelo zagrene.« » »Res je, a našel sem na nočni, omarici prazno steklenico citro*nrbonata, ki je huda, zelo kipeča protikislina, in ta je lahko preprečila zopru okus.« »Ali mislite, da je gespa Greenfje-va mogla pripraviti citrokarbonat sama?« »Zdi ee mi to nekaj nemogočega. Takšno pijačo je treba m>5ati dolgo časa, tega pa človek, ki je priklenjen na posteljo, ne zmore kar tako lahko.« »Kar ste nam povedali, je zelo zanimivo. Torej je po vašem mnenju pripravila strihnin in tisto pijačo ena in ista oseba. Dobro bi bilo povprašati še 0’Brienovo.« Heath je poklical postrežnico, toda njeni odgovori niso prinesli nobenega novega odkritja. Odšla je od Greene-jeve gospe ob enajstih. Gospa je bila tedaj še zbujena in je brala. 0’Brien je odšla po stopnicah v svojo sobo, kjer je, kakor jjonavadi, uredila svojo toaleto in potem šla spat v Adino sobo, kakor ji je bil naročil Heath. Vstala je ob osmih ter šla v kuhinjo pripravljat čaj. Greenejeva gospa zvečer ni zaužila nobene 6tvaii, še toliko manj E a ob enajstih citrokarbonat^ Tudi ne i bilo mogoče dopustiti možnosti, da bi 6i ga pripravila sama.« »Vj torej smatrate, da ga ji je dul nekdo drugi?« »Trdno sem prepričali« o tem. Oi:a bi rajši v6o hišo obrnila narobe, kot da bi 6ama kaj naredila.« »Popolnoma očitno je. dragi Mark-ham, da je nekdo moral priti jk> enajsti uri zvečer v sobo in pripraviti ci-trokarbonat.« »Prva naloga je zdaj,« je razlagal Markham in hodil besno po sobi sem in tja, »ugotoviti, kdo bi mogel to storiti. Vrnite se v svojo sobo, 0’Bri-en, in pošljite k nam Sproota.« Kratko zasliševanje je pokazalo, da je Sproot zaprl vrata in se odiprovil v svojo sobo ob pol enajstih. Šibila se je zaprla v svojo sobo po kosilu in je potem ni več zapustila. Ilemming in kuharica sta, čim je bila kuhinja pospravljena, odšli po stopnicah gor malo po enajstih. Sproota je obvestila o smrti stare gospe Greenejeve postrež-nica. Ukazali mu je, naj spusti zavese, kakor je bilo dogovorjeno. Markham je .potem Sproota odslovil in dal poklicati kuharico, ki pa ni ve-dala povedati nič o obeh zadnjih nesrečah in tudi ni postregla z nobeno pomembnejšo novico, kajti ves prejšnji dan je prebila v kuhinji in v svoji sobi. Za njo je prišla Ilemnring. Spričo vprašanj, ki smo jih ji zastavili, je čutila, da leti sum nanjo. Gledala nas je jezno in obenem nekam zmagoslavno. »Ne morete me prevariti,« je spregovorila, »roka Gospodova je udarila grešnika. Bog bodi zahvaljen. Bog ohrani vse, ki ga ljubijo, zlobne pa poikonča!« »Amen!« je dostavil Vanče. »In ker se čutite po tolikšni ljubezni zaščiteno, vam bom ipovedal, Ilemming, da sta bili gospa Greenejeva in gospodična Ada zastrupljeni « Človeku ni bilo treba biti preveč bister opazovalec, pa je kljub temu lahko takoj videl, kako globoko so učinkovale na Hemmingovo te besede. Prebledela je in ustnice so se ji tresle. Ti nenadni smrti sta čisto vrgli iz tir« celo njo! Izpovedala je. da ji zdaj ni več tu obstanka in da hoče iti odtod takoj. Pretežko in preveč neznosno je zanjo začelo postajati dejstvo, da je Iiila priča dogodka, ki je pokazal, kako pravičen je Bog! \ »To je odlična domislica, Hemming,« je pripomnili Vanče. »Tako boste lahko nadaljevali kje drugod s svojim delom natačno po skrivnem razodetju.« Ilemminff je užaljena in vznemirjena vstala toda ko je prišla do vrat, se je obrnila « hudim obrazom proti Markhamu in dejala: »Preden se podam iz tena pogubnega gnezda va* hočem oj>ozoriti. da nikar preveč ne zaupajte gospodični Šibili. Ona je najslabša med vsemi in Bog jo bo že udaril Nobena stvar je ne more rešiti. Pogubl jena je!« »Kateri pa so tisti strašni Sibilini grehi?« je vprašal Vanee. »To je. . ženska brez časti. Prava sramota je, kako se vede nasproti doktorju Von Blonu. Na vseh vogalih se shajata in kujeta zarote kot kakšna zločinca. Snoči jo je doktor prišel obiskat in še vedno ni odšel.« »Tale novica je pa naravnost presenetljiva, Hemrriing. In kako to veste?« »Kako to vem? Suma sem ga povedla tja.« »Res? In kdaj je to bilo? Kje pa je bil Sproot?« »Sproot je viprav tedaj večerjal, jaz pa sem šla k vratom, da bi pogledala na uro, ko je prišel doktor. .Kako je kaj, Ilemming?- me je vpraial in 6e pri tem kot navadno nekam zavaljeno nasnlfchnil.. Postrani me je pogledal in odšel navarnost v njeno sobo.« »Morebiti pa se je bila Šibila slabo počutila in ga je sama naročila poklicati.« Hemming je jezno odšla in potem so poklicali še Sproota »Ali vam je kaj znano, če je bi! doktor snoči kaj tu?« sa je vprašal Vanče, »Ne, gospod, nič mi ni znanega o tem!« »Že dobro. Sproot, bodite tako prijazni in pokličite gospodično Šibilo.« »Da, gospod.« Prišla je čez četrt ure. »Oprostite, prosim,« je dejala in se vrgla v naslan jač. ?Kaj jc novega?« »Nam lahko poveste, kdaj se je doktor Von Blon poslovil od vas?« »Ob tri četrt na enajst,« je odvrnila Šibila in ga pogledala nezaupno. »Hvala. Zdaj vam lahko povemo, da* sta bili Ada in vaša mati zastrupljeni.« Žalost m veselje Andrejčkov 3 o ž e: Risal Jožo Beranek ssac Besedilo priredil Mirko Javornik >,ui [k 673. Ferdinand je pripovedoval vso pot do morja. Tam jih je že čakala ladja. Zvečer so priredili gostijo in izpraznili precej kozarcev na srečno rešitev Ferdinandovo. Čez nekaj dni sta obe ladji odrinili s Filipinskih otokov. Namenjeni sta bili domov v Ameriko. w 671- » ... Začeli so plesti vislice zame. Tedaj sem pa izkoristil priliko, zamahnil s sekiro ter pobil dva najbližja. Drugi štirje so divje zavpili in planili s sulicami nadme. 1 Eden me je dregnil v ramo, toda potolkel sem še dva, dva sta pa odnesla pete. Zdaj sem jo pobral tudi jaz...« 572. » ... Cvrl sem jo, kar so me nesle pete. Bežal sem proti morju. Beg me je zmučil, vrh tega sem pa zagledal za sabo tolpo divjakov. V največji stiski pa sta mi prišla na pomoč in me rešila — kdo bi si bil mislil — moj lastni brat in moj dobrotnik gospod Robert...« elektrarn in drugih električnih naprav, s po-močjo katerih bodo lahko dajali tudi v tej osamljeni severni deželi v razne namene električni tok visoke napetosti. Elektrifikacija v zadnjih desetletjih torej ni izredno napredovala samo po tistih evropskih in drugih deželah, kjer je zlasti močno razvita industrija pač pa tudi v Islandiji, ki je veljala vse do izbruha sedanje vojne tako rekoč za pohabljeno deželo in jo »e večina poznala morda le zaradi njenih čudovitih gej-zirov. ' ^ » ni dajala več ko 500 kw električnega toka. Proizvodnja toka pa se je v letih od 1921 do 1923 v tej elektrarni zelo povečala, kar približno za desetkrat. Izrabljanje vodne sile pa je od leta 1934 dalje doživelo še mnogo večji obseg, ko so zgradili še nekaj novih električnih central. Leta 1937 je začela obratovati elektrarna v Sogu, ki je že takrat lahko dajala 7360 kw. Tedaj so vse električne centrale v Islandiji zmogle približno 16.000 kw. Danes že v precej islandskih mestih gori elektrika, v načrtih pa imajo gradiitev še nekaterih novih Vodne mine in pomorsko vojskovanje Visoke številke, ki naj dokazujejo učinkovitost tega orožja ve so takšne, ki eksplodirajo, kadar zadenejo ob kak drugi predmet zunaj na morju. Imenovali bi jih morda lahko i besedo »udarne« mine. V drugo glavno vrsto min pa spadajo tiste, ki jih lahko užgemo s kopnega s pomočjo električnega toka. Zvezane so namreč z obalo po električni žici. V sedanji vojni so — kar je evoi čas zbudilo silno presenečenje — začeli tudi že uporabljati tako imenovane magnetične mine, ki predstavtljajo veliko izpopolnitev tega napadalnega orožja. Kako učinkovite so lahko mine, dokazuje poročevalec »Centraleurope«, se vidi iz naslednjih podatkov: V zadnji vojni je šlo na račun min 23 odstotkov izgub bojnih ladij in križark, 57 odstotkov na rušiloih in torpedovkah ter 27 odstotkov na podmornicah. Po]e£ tega je bilo 1,100.000 ton trgovskega ladjevja uničenega, težko poškodovanega pa še nadaljnjih pol milijona ton. Zakaj rentgenski žarki lajšajo telesne bolečine Po ugotovitvah italijanskega zdravnika prof. Donaggia bolečine ponehajo zato, ker rentgenski žarki povzročajo organske spremembe na živcih Čeprav vsakdanje skušnje kažejo, da je s pomočjo rontgenskih, ali tako imenovanih X-žarkov mogoče bolnikom vsaj delno, če ne celo popolnoma olajšati bolečine, vendar znanost še ni mogla točno ugotoviti, oziroma natačno razložiti, kakšen pojav se pri tem prav za prav odigrava. Zato je to vprašanje še prav do predkratkim ostalo ne-reieno, čeprav so se razni strokovnjaki na tem polju ie z vso resnostjo z njim . bavili in skušali pravilno odgovoriti nanj. Prof. Arthuro Donaggio, član kr. Akademije znanosti v Bologni, je zadnje čase naredil v zvezi s tem mnogo poskusov, da bi kaj ločnejše ugotovil, zakaj bolniku olajšamo bolečine, če ga obsevamo e rontgenskimi žarki. 0 uspehu teh svojih poskusov je dal potem nekemu italijanskemu časnikarju tudi izjavo, po kateri naj bi ga bili ti njegovi zadnji poskusi privedli ne samo do prepričanja, da je še sporno, če so nekatere dosedanje teorije glede rontgenskih žarkov, ki da lajšajo bolnikom njihove telesne bolečine, res pravilne, oziroma jih je naravnost z neizpodbitnimi dokazi ovrgel, pač pa mu je celo uspelo postaviti novo, nekako zaključno razlago tega vprašanja. Omenjeni italijanski zdravnik je dokazal, da tega pojava pač ne morejo v zadostni meri razložiti teorije, ki pripisujejo nastop človekove neobčutljivosti takšnim zastrupitvam, ki nastiCjajo zaradi preobilice raznih kislin v človeškem organizmu. rrav tako so po njegovem mnenju tudi Še jamo nepotrjene domneve tiste razlage, ki pravijo, da je ublažitev bolečin treba pripisovati ponovnemu uravnovešenju, ki da ga rontgenski žarki vzpostavijo v živčnem sistemu ali v krvnih žilah. Izpodbijati bi se dala celo najnovejša domneva — pravi prof. Donaggio — domneva, po kateri je blagodejni vpliv rBntgenskih žarkov na človekove bolečine treba pripisovati dejstvu, da se pod vplivom teh žarkov samih tvori neka snov, imenovana istamin. Prof. Donaggio, ki je 6 posebnim svojim na* činom raziskovanja, s pomočjo daljnogleda, ugotovil neznatne organične spremembe na človekovih živcih — spremembe, ki nastaiajc vzporedno z zmanjšanjem ali celo izgubo občutljivosti in tako torej tudi vzporedno s' ponehavanjem bolečin — pa je na podlagi kemičnih snovi, ki delujejo proti bolečinam^ tudi dognal dejanske organične spfe-mem.be, ki jih je treba pripisovati fizikalnemu pojavu, kakršen je vprav pojav rdntgenskih ali X* žarkov. Ta sprememba je, kot je dokazal prof. '"Oo* naggio, na podlagi mikrofotogiafij, ki jih je s pomočjo projekcijskega aparata pokazal v primerni povečavi, tudi na platnu, tolik? očitnejša zaradi svojevrstnih značilnosti, ki takoj padejo v oči, vsaj strokovnjaku, ki se na takšne stvari razume. S temi svojimi raziskovanji in ugotovitvami s? je omenjeni italijanski zdravnik pri reševanju vprašanja, ali je s pomočjo rontgenskih žarkov mogoče človeku olajšati njegove bolečine in zakaj, postavil po robu vsem prejšnjim domnevam in nedokazanim trditvam, s tem, da je dokazal, da nastanejo pri obsevanju z rontgenskimi žarki neke spremembe v človeških živcih. In te spremembe se je dr. Do-naggiu posrečilo ugotoviti s pomočjo svojega posebnega načina raziskovanja. Kdo ima bistrejše oko Cfovek po vidu takoj za roparicami kvečjemu 700 m komaj razloči človeka ali kakšno tečjo žuval, čeprav ne stoji pri miru. Za človeka ip za živali roparice torej na splošno velja, da imajo zelo dobro razvit vid in da je ta njihov čut daleč najvažnejši pred vsemi drugimi, dočim na primer pri psih prevladuje čut vohanja. In končno naj še povemo, da ima človek med vsemi sesalci najboljše oči. Dosti ne zaostajajo v tem oziru tudi opice. Človek ima brez dvoma dokaj bistro oko, pa naj že bo za to ali oIk* stvar, ni pa seveda ‘ s tem še rečeno, da od vseh živih bitij na zemlji res tudi najboljše vidi. Bister pogled se ravna v splošnem po tem, koliko za svetlobo občutljivih celic odpade na gotovo površino očeene mrežnice. Pri človeškem očesu jih pride na primer na stotinko kvadratnega milimetra površja 16 do 20, dočim jih je na istem majhnem prostorčku očesne mrežnice 'pri jastrebu 100, Iz tega lahko sklepamo, da ta ptica roparica še neprimerno boljše vidi kot človek, približno petkrat tako dobro. Na splošno imajo divje živalii, ki spadajo v družina mačk, zelo dobre oči. Tako izredno dobro vidi na primer bengalski tiger, na drugi strani pa se njegov vonj uiti daleč ne da pri-pierjafei s pasjim. Pa se vrnimo spet k pticam roparicam, ki brez dvoma uživajo glede izbornega .vida prvenstvo. Sokol vidi kak predmet ali kakšno žival, ki je čisto pri miru na tleh, na primer goloba, na daljavo 1000 m. Na daljavo 50 km sokol lahko natančno viidi ladjo na obzorju. Človek bi moral pač temeljito napeti oči, če bi na takšno daljavo hotel sploh kaj videti od tiste ladje. Pasje oči pa ne »nesejo« tako neznansko daleč, čeprav tudi pes razmeroma še dobro vidi. Pe6 šele na daljavo kakšnih 500 m ali Elektrifikacija Islandije Islandija nima, razen vodnfe sile, toplih vrelcev, tako imenovanih gejzirov, ter naravne sile vetrov, nobendh drugih virov, iz katerih bi črpala pogonsko silo. Tople vrelce so v tej deželi visokega severa začeli izkoriščati šele leta 1923, pa še to y zelo skromni meri. in sicer za ogrevanje gred po vrtovih. Ni manjkalo načrtov, kako koristno izrabiti ta razmeroma precej bogati vir energije, ki jo islandska zemlja daje tako rekoč Zaetonj, toda vse do danes so vsi načrti ostali res še samo načrti in tudi ni verjetno, da bi bili kaj kmalu tudi uresničeni. Silo tekočih voda pa so začeli v Islandiji izkoriščati za proizvajanje električnega toka že leta 1902, ko je prvič stekla električna centrala v mestu Hafnarfjorfiu, a vse do leta 1921 Najdaljše stopnice na svetu Najdaljše stopnišče na sveta imajo na Kitajskem. Ima nič manj ko 6800 stopnic, ki vodijo iz mesta Tajšjan do templa, ki so ga postavili na 1500 m visoki gori. Kar 14 ali celo 15 ur se zamudiš, če hočeš priti po teh stopnicah do tistega kitajskega svetišča in nazaj! Korenček gospodu Lepicu. Dragi moj papa. Pravkar sem izročil Tvojega zajca gospodu Legrisu, našemu profesorju za zgodovino in zemljepis. Zares se mi je zdelo, da go je darilo razveselilo. Iskreno se Ti zahvaljuje. Ker sem bil vstopil s svojim mokrim dežnikom, mi ga je vzel iz rok in ga odnesel v prednjo sobo. Potem sva se pomenkovala o vsem mogočem. Rekel mi je, da bi moral biti ob koncu leta v zgodovini in zemljepis ju prvi, če bi le hotel. Ali mi pa boš verjel, da sem ves čas najinega razgovora stal in mi gospod Legris, ki je sicer, ponavljam, zelo ljubezniv, ni niti stola ponudil. Ali je bila pozabljivost ali'nevljudnost?! Ne vem in bi rad vedel, dragi moj papa, kaj Ti sodiš o tem._ Gospod Lapic Korenčku. Dragi moj Korenček. Nikoli Ti ni nič prav. Ni Ti prav, ker Te je poslal gospod jScques v klop sedet, m ni Ti prav, ker Te je pu6til gospod Legris stati. Morda si še premlad: da bi smel zahtevati obzirnosti. In če Ti gospod Legris ni ponudil stola, oprosti mu. Brez dvoma ga je premotila Tvoja majhna postava, da je1 mislil, da sediš. Korenček gospodu Lepicu. Dragi moj papa. Slišim, da se odpravljaš v Pariz. Delim S Teboj veselje, ki ga boš imel pri obisku našega glavnega mesta, ki bi ga hotel tudi jaz spoznati in kjer bom v duhu s teboj Razumem, da zaradi šole jaz ne morem na takšno pot, toda porabljam priliko, da zaprosim Tebe, da mi kupiš v Parizu-eno ali dve knjigi. Kar jih imam, jih znam že na painet. Izberi kakršno koli, saj je navsezadnje vsaka enako vredna. Rosebno pa bi imel rad »Ilen-riado«, ki jo je spisal Fran?ois-Marie-Arouet de Voltaire, in »Nouvelle llčloise«, ki jo je spisal Jean Jacques Rousseau. Če ju prineseš — saj so knjige v Parizu skoraj zastonj — Ti prisegam, da mi ju prefekt nikoli ne bo zaplenil. j. renard roman grdega otroka IZBRANA PISMA Korenčkova gospodu Lepicu in nekaj odgovorov gospoda Lepica Korenčku Korenček gospodu Lepicu. * Zavod sv. Marka. Dragi moj paipa. ..... Od mojih počitniških pohodov na ribji lov se mi je začelo izpuščati. Veliki tvori se mi delajo po stegnih. Ležim. Kar na hrbtu mirujem in bolniška strežnica mi deva obliže. Dokler se mi tvor ne jjredre, me boli. Potem pa,se niti ne zmenim več zanj. Ampak se množijo tudi piščanci. Za vsakega, ki se mi zazdravi, «e narede trije novi. Sicer .pa upam, da ne bo nič hudega. Tvoj ljubeči te sin. Odgovor gospoda Lepica. Dragi moj Korenček. Ker se pripravljaš na prvo obhajilo in se učiš katekizma, moraš vedeti, da Človeštvo ni čakalo nate, da bi spoznalo, kaj so tvori. Kristus je imel rane na nogah in rokah. Ni tožil in so g a bolj bolele kakor tebe tvoji tvori. Tvoj ljubeči te oče. Korenček gospodu Lepicu. Drag« moj papa. Z veseljem T* sporočam, da m,i je zrasel zob. Čeprav še nisem v tistih letih, sodim, da sem dobil prezgodnji modrostni zob. Upam. da ne bo ostal edini in da Ti bom vselej v zadoščenje s svojim vedenjem in svojo marljivostjo. Tvoj ljubeči te sin. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani. Jože Kramarič - Izdajatelj: tni Sodja - Urednik: Mir* o Javornik - Rokopisov oe vračamo - .Slo* enski dom« uhaja ob dela«n.k,h ,b 12 - Me* večna naročnina 6 lir. ta inozemstvo 15 Ur — Uredništvo! Kopitarjeva ulica 6/111 — Upravni Kopitarjeva n lica 6, Ljubljana - Telefon »«e*. 40-01 de 40-01 - Podminlca. Novo mnto