LETO XVIII,, STEV. 127
LJUBLJANA, SOBOTA, 1. JUNIJA 1957
SLOVENSKI
Izdaja m tlsKa Casoplsno-zaloZruSKO podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav. tu odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva uL št. 1 ln 3. telef. št. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana. Tomšičeva ulica št. l/II. telefon št. 23-522 do 23-526. — Oglosni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon št. 23-396, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun prt Kom. banki LJubU- št. 60-KB-5-Z-367. — Meseč, naročnina 230 din.
BEDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU
Utrjevanje prijateljstva
Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je sporočil, da bo avgusta obiskala Indonezijo in druge države jugovzhodne Azije naša delegacija pod vodstvom S. Vukmanoviča
Predsednik Tito Ohrida
Ogledal si je s svojim spremstvom hidrobiološki inštitut, atelje umetniške rezbarije. Narodni muzej in prirodoslovni muzej v Strugi
BEOGRAD, 31. mala. (Tanjug). Zastopnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo jugoslovanska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta .Svetozarja A'ukmanoviča na povabilo indonezijske vlade v drugi polovici avgusta obiskala Indonezijo. Udeležila se bo proslave dneva neodvisnosti te države. Razen tega bo imela jugoslovanska delegacija v Indoneziji politične in gospodarske razgovore.
Na povabilo tamkajšnjih vlad bo naša delegacija obiskala tud: Indijo, Burmo in Pakistan, verjetno pa še nekatere druge države v tem delu sveta. Pričakujemo. da bo obisk jugoslovanske delegacije v Indiji, Burmi, Indoneziji: in Pakistanu prispeval k nadaljnjemu razvoju prijateljskih zvez Jugoslavije s temi državami, predvsem pa gospodarskega sodelovanja z n iml.
Nato je povedal, da bodo v delegaciji poleg podpredsednika Vukmanoviča državni podsekretar v sekretariatu za zunania zadeve Vladimir Velebit in generalni guverner Narodne banke FLRJ Vojislav Guzina. Obisk jugoslovanske delegacije v državah jugovzhodne Azije bo trajal dva meseca.
Zastopnika državnega sekreta-ruia za zunanje zadeve so nato vprašali v zvezi z izjavo predsednika Tita v Makedoniji o
Macmillcn ne bo povabil Mao Ce Tanga
London, 31. maja. (Reuter) Predsednik britanske vlade Macmilian je danes odklonil predlog, naj b; britanska vlada povabila v goste predsednika N:tajske Mao Ce Tunga i>n kitajskega predsednika vlade Cu En Laja. Govoreč v Spodnjem
domu o tej pobudi, ie britanski predsedn-k dejal, da d-i njegov:
sodb- sedanji čas ne bi bil primeren za tak ob-isk.
Zoliju večina zagotovljena
Rim. 31. maja. (Tanjug) Prvi dan -debate v senatu o programu vlade si je Zolijeva vlada že rago‘ovila večino. Zastopniki krščanske demokratske, monarhistične in neofašistične skupine v senatu so obljubili, da bodo podpri:: vlado. Te tri skupine imajo večino glasov v senatu.
Zahodnonemšket mornarica na manevrih
Bonn, 31. maja. (Reuter) Zahodu on emško obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo oterog 60 ladij zahod-n-onemške mornarice sodelovalo v pomorskih manevrih, ki bodo v Baltiškem in Severnem morju od 13. do
23. j lini ja.
odnošajih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, če pričakuje jugoslovanska vlada, d,a bo sovjetska vlada zdaj izpolnila svoje obveznosti glede graditve aluminijevega kombinata in tovarne gnojil v Jugoslaviiji. Odgovoril je, d:a jugoslovanska vlada še vedno upa in si prizadeva, da bi se našla obojestranska zadovoljiva rešitev tega vprašanja.
Odgovarjajoč na vprašanje, kakšno je stališče jugoslovanske vlade do nedavne izjave francoskega predstavnika v pododboru organizacije Združenih narodov za razorožitev Julesa Močili, da bi se morali v uvodnem sporazumu o razorožitvi dogovoriti glede uničenja sedanjih zalog -atomskega orožja ali uvesti nadzorstvo nad preusmeritvijo tega orožja v mirnodobno proizvodnjo, je zastopnik državnega sekretariata dejal: >Jugoslavija je povedala svoje stališče o koristnosti četudi začetnih in delnih sporazumov o razorožitvi. Strinjamo se s francoskim predstavnikom Julesom Mo-
cnom, da je treba čimprej skleniti sporazum o uničenju sedanjih zalog nuklearnega orožj-a. Še naprej se bomo zavzemali za to. da bo sklenjena popolna pre-p:ved njegove uporabe. Nismo pa mnenja, da bi morali s tem povezovati sklenitev začetnega sporazuma«.
Na vprašanje, kako ocenjujejo
Gripa tudi v Evropi
London. 31. maja (AP) Zdaj so gripo, ki že nekaj mesecev razsaja po državah jugovzhodne Azije, prenesli v Evropo. Prve primere te vrste virusne gripe so opazili v Veliki Britaniji. kamor so jo verjetno prenesli potniki, ki so z. ladjami prispeli iz Azije. Zastopnik mednarodne ustanove za raziskovanje gripe v Londonu je povedal, da so gripo najprej prenesli v Rotterdam in se utegne po mnenju medicinskih
strokovnjakov prav naglo razširiti po evropskih državah. Dosedanja proučevanja v tem londonskem zavodu so pokazala. da gre za popolnoma neznani virus, proti kateremu za zdaj nimajo uspešnega sredstva.
razgovore predsednika Eisčnho-uerja in zahodnoneimškega kanclerja Adenauerja v zvezi z razgovori o razorožitvi v Londonu, je izjavil, da so v smislu časopisnih poročil na razgovorih v Vashingt-onu vztrajali pri tem, da morata biti razorožitev in sporazum o združitvi Nemčije v medsebojna povezanosti. »2* prej smo poudarjali«, je dejal »da raz or o ž iitv enega vprašanj-a ne bi smeli povezo vati z združitvijo Nemčije, ker bi s tem zašli v začaran krog, iz katerega ni izhoda. Lotiti se- je treba vprašanj. za katera so podane možnosti«.
Na današnji konferenci je zasl c-pni-k državnega sekretariata za zunanje zadeve povedal tudi, da. je imel državni pc-dsekretar dr. Mladen Ivekovič med nedavnim zasebnim obiskom na Dunaju razgovore z visokimi avstrijskimi državniki. Čeprav je
šlo za zasebni obisk, so bili razgovori zelo koristni za razvoj prijateljskih čustev in odnoša-jev med Avstrijo in Jugoslavijo. Obsegali so razna vprašanja, ki zanimajo obe državi.
Križarjenje »Galeba« po Sredozemlju
Beograd, 31. maja (Jugopres) S šolsko ladjo jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« bodo v začetku junija, slušatelji in gojenci višje pomorske akademije, vojne pomorske oficirske šole in vojne pomorske akademije odšli na 27-dnevno križarjenje po vzhodnem delu
Sredozemskega morja. Obiskali bodo Aleksandrijo, Beirut, La-takijo in Pirej. V ieh pristaniščih se bo »Galeb« zadržal nekaj dni, njegova posadka pa bo obiskala vojne pomorske ustanove in šole ter zgodovinske in kulturne spomenike.
Ohrid, 31. maja. Ohrid, kamor je sinoči prispel predsednik republike Tito, -ni bil nikdar bolj Slavnosten kako-r danes.
Nekoliko -pred" 9. uro je predsednik republike obiskal s soprogo Jovainko. Lazarjem Koli-ševskim, Ljubčo Argovim in drugimi h-idrobiofl-oški inštitut, kjer se je seznani: z delom te znanstvene ustanove, ki se bavi s proučevanjem rastlinskega in živalskega sveta v Ohridskem jezeru, posebno pa z razmnoževanjem postrvi. Predsednika Tita .je p-ozdra-vil znanstveni sodelavec inštituta Slave Hadžišče v im-eriu kolektiva 'in ga obenem obvestil, da izpusti inštitut vsako leto v jezero ® do 10 milijonov postrvi.
Predsednik Tit-o se je zlasti zanimal za življenje ohridske jegulje. Ko si je ogledal ribogojnico in laboratorij inštituta, so mu izročili v dar zbornik znanstvenih del sodelavcev inštituta, njegovi soprogi pa pre-
pariranega galeba. V neposredni bližini instituta je čakal predsednika republike izvidniški oddelek »Bran«. Ob tej priiliki ga je mladinski prvak v streljanju z zračno puško Branko Sašovski seznanil z delom oddelka in ga povabil, naj bj prisostvoval streljanju mladih z zračno puško. V tem majhnem »tekmovanju«, v katerem so sodeloval; predsednik Tito, njegova soproga Jovanka. Lazar Ko-lisevski in drugi, je Branko Sašovski pogodil »desetico«, medtem ko je predsednik Tito zavzeli drugo mesto, ko je pogodil »deveti: co«. tretje mesto Pa je zavzela njegova soproga Jovanka.
Predsednik si je zatem ogledal atelje umetniške rezbarije med navdušenim ‘pozdravljanjem ljudstva, ki je napravilo nepregleden špalir skozi ves Ohrid. Tu si je ogledali mojstrske tvorbe v globokem Dezu. Zlasti so vzbudili pozornost iz-
Po volitvah v Južni Tirolski
Od našega stalnega dopisnika
TRST, 31. maja. (Po telefonu). »Prvi vtisi iz Bolzana kažejo, da smo znova sredi hladne vojne . ..« Tako začenja današnji »Corriere della Sera« dopis z Južne Tirolske, kjer so bile 19. tega meseca upravne volitve, šest dni kasneje pa kongres avstrijske Volkspartei. Oba dogodka sta opozorila, da se problem Južnih Tirolcev ne odvija v snieri pomiritve, marveč — sodeč po pisanju omenjenega lista, po volilnih rezultatih, po predvolilni kampanji in po resoluciji, sprejeti na kongresu Volkspartei — v smeri zaostrovanja.
Volilni rezultati so značilni za vzdušje, ki je v zraku: Italij-janska krščatisko-demokraaska stranka in avstrijska Volks-par-
tei sta dobili večino, tej večini
ob strani pa stoji glasovanje obeh skrajnosti — leve in desne — to .1® KPI in MSI.
Tudi volilne priprave so zgovoren odraz stanja Župnijsko glasilo iz Bolzana je na primer objavilo pismo v nemščini, ki med drugim pravi: »Vsakdo se
mora vprašati: »Koga naj volim?« Je samo en odgovor: »Voli krščansko listo!« Toda zopet se vsiljuje vprašanje: »Katero izmed obeh?« (Italijanski krščanski demokrati in avstrijska Volkspartei). Zopet je samo en odgovor: »Voli našo narodno lislo!« (avstrijsko Volkspartei), kaijt.i vse, kar se skriva pod krinko krščanske demokracij«, to je sovraštvo, obrekovanje, za-n'kanie duhovnih vrednot in nejavnih pravic, vse to nima kaj opraviti s krščanstvom. Kadar gre za napad na katero koli na-
IZ ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE
Industrija in kmetijstvo
Vsk!aditev proizvodnega programa strojegradnje in kemične industrije s potrebami kmetijstva — Stalno nadzorstvo nad kakovostjo predmetov namenjenih za izvoz
BEOGRAD. 31. maja. Delovni program strokovnih odborov Zvezne industrijske zborni ce v tem letu je bil glavni predmet razprave na današnji seji upravnega odbora zbornice. ki .ji je predsedoval Tod or Vujasinovig. Upravni odbor je razen tega izvolil člane petih strokovnih odborov zbornic«.
Člani upravnega odbora so se zanimali 7,7 nadial.inje redno oskrbovanje industrije s surovinami, da bi se neovirano nadaljevalo povečanje proizvodnje. k; se je začelo v prvih mesecih. S tem v zvezi bodo cc-gani zbornice izvrši1!: podrobno analizo o oskrbovanju industrije z reprodukcijskim materialom. s kontnimi izdelki in energijo, p polcžaju izvora in uvoza industrijskih izdelkov in o gibanju cen.
Tud: na tem sestanku so poudarili potrebo po čim tesnejšem sodelovanju industrije in kmetijstva, zlasti glede na proizvodnjo surovin za živilsko in kemično industrijo, kakor tudi potr.ebo sodelovanja med kmetijskimi organizacijami in kovinsko industrijo. V vrsti ukrepov. ki jih predlagajo, zasluži posebno pozornost razvijanje surovinske podlage za predelovalno -industrijo zaradi inten-Kjrnruejšega Izkoriščanja njenih zmogljivosti, ureditev vprašanja garantiranih cen kmetij-sfcih pridelkov. kakor tudi vskladitev pro:zvodne-ga programe strojegradnje in kemične industrije s potrebami kmetijstva .
Proučevanje načel ln tehrike •ervega sistem ta razdeljevanja
Ekupnega dohodka gospodarskih organizacij in pripravljanje predlogov o ustanavljanju in uporabljanju amortizacijskih skladov ib o letos glavna naloga odbora za finančne zadeve in plačni sistem zbornice.
Na področju zunanjetrgovinskega prometa čakajo Zvezno Industrijsko zbornico v glavnem tri naloge. Kot najvažnejšo poudarjajo uvedbo stalne kontrole nad kakovostjo predmetov, namenjenih za izvoz. Bazen toga bodo delali tudi za poslovno zbliževanje tovarn zaradi skupnega izdelovanja predmetov za izvoz ali predmetov. namenjenih za domači trg, predvsem ob izkoriščanju domačih surovin.
Posebno pozornost bodo posvetili šolanju kadrov za industrijo, in rudarstvo, b-e-z katerega si m mogoče zamisliti resnejšega povečanja delovne storilnosti. Upravni odbor je mnenja, da bi b;lo treba zaradi pospeševanja industrijske psoizvodnje usmeriti delavnost združeni in (strokovnih organov zbornicp k proučevanju možnosti za uvajanje avtomatizacije pri posameznih procesih proizvodnje in za uporab-
ljanje Izotopov na določenih področjih proizvodnje.
Upravni odbor se je strinjal, da bi bilo treba investicije v industriji usmerjati predvsem na povečanje proizvodnje v sedanjih 'tovarnah.
ž;h narodnostnih pravic (av-6tiijske manjšine), tedaj so liberalci, komunisti, socialisti in krščanski demokrati enotni .. .«
Tako župnijsko, glasilo iz Bol-
■ -- -
z?ra.
25. ma;ja pa s« rje za zaprtimi vrati sestal kongres Volikspaa-tei. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva: 1. popolno pokrajinsko avtonomijo; 2. popolno enakopravnost nemškega in italijanskega jezika; 3. konec forsiranega priseljevanja iz južnejših pokrajin, ker je po mnenju prvakov Volkspiantei to nevarnost za obstoj nemške narodnostne skupine. »V -kolikor pa tem zahtevana ne bi moglo biti zadoščeno v okviru ustavnih določil, se bodo Južni Tirolci poslu žili svete pravice do samoodločbe narodov, pravice, ki jo je svoj čas zahteval za Trat sedanji zunanji mi-n;ster PeLla«. Tako nekako s« namreč konča resolucija, sprejela na kongresu Volkspartei.
Dokument so ocenili v Bolzanu kot »eksploziven«. Za kaj pravzaprav Sre in 'kaj je dalo povod, da so Južni Tirolca medvojno geslo »Molči, sovražnik te posluša«, zamenjali za drugo »Bodi glasnejši, da te bo slišal tudi oddaljeni prijatelj«?
Tvegano bi bilo dati kompleksen in objektiven odgovor na zamotano vprašanje, 'Ki zahteva med drugim tudi podrobno poznavanje stvari. Toda razvoj na Južnem Tirolskem je nesporno pokazal, da problem v vsej resnosti obstoja ne glede na to. ačl je moč odobravati ali ne metode, s katerimi skušajo neposredno prizadeti najti zadovoljivo rešitev.
Objektivno bistvo problema je nedvomno v ugotovitvi, da postajajo (Nemci manjšina na ozemlju, kjer so bili nekoč v večini. Iz tega sledi teza, da je manjšina obsojena na smrt, če ni zagotovljen nespremenjen narodnostni značaj ozemlja, na katerem prebiva- Ti.ro-lci si namreč jemljejo za zgled sosednjo Ticino v Švici, naseljeno z Italijani. »Švica ne bi bila Svdoa, če bi se narodnostni značaj kantonov spreminjali v Škodo ene ali druge narodnosti«, je zapisal neki višji švicarski zvezni funkcionar, po narodnosti Nemec. Preseljevanje 5- enega kantona v drugega v Švici ni prepovedano, toda Nemec, ki se preseli na primer v Ticino, se mera aklimatizirati, nima pravice d-o nemških
šol. do nemških društev itd. Notranji minister Tambroni pa je prav pred nekaj dnevi pred volitvami v Bolzanu znova poudaril, da se priseljevanje v Južno Tirolsko ne bo ustavilo, ma.rveč nasprotno, da bo še pospešeno. To je bil glavni povod za močno reakcijo, ki «o jo — najbrže upravičeno — krstili za »hladno vojno«.
Ena n zmed zahtev, ki jih je postavil kongres Volkspartei, je ustavitev doseljevanja Italijanov. Fo.rmulacij'a je v taki obliki dvoumna, saj ne vež, ali gre za aplikacijo zakona, ki je v veljavi tudi v drugih velikih itaiijanstaih mestih, denimo v Genovi, Milanu, Torinu itd. — zakona, ki omejuje doseljevanje — ali pa za zahtevo, ki posega v ustavna določila; fe-ta namreč dovoljujejo slehernemu državljanu nemoteno gibanje po državi. Ce se opremo na italijanske vire, dobimo vtis, da gre za aplikacijo zakona, ki preprečuje nesmotrno naseljevanje v velikih mestih, kajti že pokojni! ministrski predsednik De Gasperi je opozoril, da ta zakon ne velja -za Trentino — Alto Addge (Južno
Tirolsko) zaradi izjemnega položaja te dežele.
Zahteva po pokrajinski avtonomiji pa ima svoj izvor v različnem tolmačenju sporazuma De Gasperi—Gruber. Sporazum namreč določa, da bodo imeli Južni Tirolci upravno in zakonodajno avtonomijo. Južna Tirolska je sicer reg v sklopu dežele Trentino—Alto Adige, kj ima svojo upravno in zakonodajno avtonomijo, toda v tej deželi so Italijani v večini, ker so Južni Tirolski priključili Trentino. Zato zahtevajo Tirolci, porivajoč se na določila sporazuma, popolno avtonomijo pokrajine, v kateri so Nemoi v večini.
Seveda sta 't*o I® dve Izmed mnogih komponent. Nesmiselno bi bilo zakrivati si oči pred problemom, ki obstoja, ne glede na to, kaiko se je med vojno obnašalo prebivalstvo, ki je duša tega problema. Toda postavlja se tudj drugo vprašanje: ali morejo biti »kričanje, da te sliši oddaljeni prijatelj«, dinami tne akcije, zasipanje nemških in avstrijskih avtomobilistov z j iredentističnimi tte-taiki. ter prikrito namigovanje na akcijo za odcepitev od državne skupnosti, pozitiven prispevek k rešitvi v obojestransko zadovoljstvo? Smo namreč v obdobju, za katerega' tako na Dunaju, kot v Rimu trdijo., da se polagajo temelji Združene Evrope . .. ! Pot do tega cilja nedvomno vodi preko medsebojnega zbliževanja, sodelovanje manjšin pia naj bi bil most, ne pa jarek na tej poti.
M. SuStar
redna reprodukcija debarskega stropa v ornamentu in drugi predmeti, med njimi ornamenti za stebre novega hotela v Ohridu. Kolektiv mu je daroval v globokem rezu .izdelanega godca na gajde, njegovi soprogi pa predieo.
Ko je odhajal iz ateljeja, je predsednik republike zapisal v spominsko ■ knjigo: »Mislim, da je ta umetnost velikega pomena za našo državo. Zelo sem zadovoljen, ker sem imel priliko osebno spoznat; ustvarjalne sposobnosti naših delavcev v Ohridu.«
Zatem si je predsednik republike ogledal velik modem; hotel, ki ga dokončujejo. V Narodnem muzeju se je seznanit: s predmet; in dokumenti iz raznih dob zgodovine. Ob tej priliki so mu darovali kopijo glave Apolona iz 2. stoletja, dva albuma fotografij starega Ohrida, predsednikov;; soprogi pa stekleno vazo iz 18. stoletja in srebrno filigransko zapestnico. Predsednik republike si je ogledal tudi staro cerkev sv. Sofije iz 11. stoletja in cerkev sv. Kli-menta. ki slovita po svojih freskah. Posebno se je zanimal za konzerviranje fresk.
Po ogledu znamenitosti v Ohridu je predsednik republike obiskal Strugo, 15 km daleč od Ohrida. Prebivalci Struge so mu kakor že prebivalci Ohrida priredili najprisrčnejši sprejem. Na mnogih transparentih so bili napisani pozdravi v makedonskem iin šiptarskem je.ziku. V tem mestecu na bregovih Črnega Drima in Ohridskega jezeča, si je predsednik republike ogledali prirodoslovni muzej, v katerem so redki primeri živali,
rib in ptic. Tu so mu poklonili srebrn pokal in redek primer davi utovljene ribe, tako imenovanega krap-otniika. Predsednikovi soprogi so darovali drape-rije v Straškem narodnem vezenju in še nekatere.. predmete.
Okoli poldneva se je predsednik republike vrnil s svojim spremstvom v Ohrid.
Ob prisotnosti generalnega sekretarja ZK Jugoslavije Josipa Broža-Tiita je bilo nocoj"v Ohridu posvetovanje s sekretarji občinskih komitejev ZK in predsedniki občinskih ljudskih odborov s področja bitoljskega in ohridskega okraja. Posvetovanju so prisostvovali tudi sekretar CK ZK Makedonije Lazar Koviševski in člani' izvršnega komiteja ZK Makedonija Krsto Crvenkovski, Ljubčo Ar. sov in Strah.il Gigov, sekretarja okrajnih komitejev ZK in predsednika ljudskih odborov obeh
okrajev. Na posvetovanju so
razpravljali o pospeševanju kmetijstva, dosedanjih težavah in . perspektivah, 'kakor tudi o možnostih za naglo likvidiranj a gospodarske zaostalosti v hribovitih okoliših.
Kanclevfeue izjai e
BONN, 31. maja (Tanjug).' — Zahodnonemškj kancler Adenauer je danes na tiskovni konferenci povedal »tališče svoje vlade do združitve Nemčije in razorožitve v smislu njegovih nedavnih razgovorov s predsednikom Eisenho«er-jem v tVashingtonu. Zanikal je, da bi bile po teh razgovorih razlike v stališčih obeh vlad do medsebojne povezanosti spo-, razorožitvi In rešitve nemškega
XVD Partizan Narodni dom v Ljubljani je priredil včeraj, ob 50-letnici društva, javni nastop m letnem telovadišču v. Tivoliju. Na sliki: članico v mimohodu prod tribuno
Vodja zabodnonemške vlade je dejal, da napetosti, ki o« nastala ■ po vojni ter razdeljenosti Nemčije kot posledice le-te, ni mogoče odpraviti od danes na jutri, pač pa je za to potrebna daljša doba, nemara leto ,ali dve. Zato bonnska vlada podpira zamisel, da bi z izvedbo prvega dela razorožitve, ki bi utegnil trajati tako dolgo, ustvarili zaupanje, ki je nujno potrebno med obema glavnima partnerjema. Posledica tega zaupanja bi bila nova četverna konferenca o Nemčiji, s pogojem, da bi bila le-ta uvod v drugi del razorožitve.
Politični opazovalci v Bonnu so sprejeli današnjo izjavo Adenauerja kot znamenje, da je morala zahodnonemška vlada pod vplivom washington-skih razgovorov opustiti svojo koncepcijo o teim, da se morajo razgovori o razorožitvi začeti s sporazumevanjem velesil o Nemčiji. Njegove ižjav« so v tem pogledu nova prvina v nariranju bonnske vlade, ker je doslej to stališče zastopala samo opozicija. Današnje previdne izjave predsednika zahodnonemške vlade, ki je tudi e Spvjetski zvezd govoril v du-
hu sporazumevanja. Imajo za očitno znamenje, da računa Adenauerjeva vlada z ugodnim izidom londonskih razgovorov o 'razorožitvi, ki bi prinesel važne prvine v mednarodno politično življenje, mimo česar tudi njegova vlad« ne bi mogla iti, ne da bi se izpostavila nevarnosti izolacije.
Eisenhovrer Cotyfu
TVashington, 31. maja (AP) Predsednik ZDA EisAihower je danes poslal sporočilo francoskemu predsedniku republike Reneju Cofyju, v katerem izraža upanje, da bo predsednik Coty lahko nekoliko pozneje obiskal ZDA.
VREME
Stanje vremena 31. maja:	Cez
Francijo 1e v. zahodno Sredozemlje prodrl nekoliko hladnejši zrak. Zaradi mešanja tega zraka z nekoliko toplejšim, ki priteka nad naše kraje od jugozahoda, se vzdržuje še pretežno oblačno vreme.
Napoved za soboto:	Toplejšo
vreme s spremenljivo oblačnostjo, v alpskem svetu krajevne plohe. Temperature ponoči med 4 in 8, v Primorju okrog 12, najvišjo dnevne temperature do 23 stopinj Celzija.
Združitev mariborskega in ptujskega okraja
3 kraj na odbora SZDL v Ptuju in Mariboru sta dala pobudo za združitev obeh okrajev
OB SKUPfiCINl ZW1 SLOVENIJE
Maribor, 31. maja. Okrajni odbor SZDL v Ptuju je na svoji srdi 29. t. m. razpravljal o u pravno-leriltorlalnih problemih ptujskega okraja in občin. Na podlagi daljših razgovorov po občinah ptujskega okraja, pri okrajnem ljudskem odboru In
republiških forumih je prišel do sklepa, naj se ptujski okrpj
združj z mariborskim.
2 e ob us‘suro vit vi komun je bilo nesno postavljeno vprašanje združljive ptujskega in ma-irborsikaga. okraja, ker je ptujski; okraj eden najmanjših ne samo v Sloveniji, marveč v vjej državi in je dejansko oskrbovalno zaledje industrijskega Maribora, s katerim je povezan z dobrimi prometrimi zvezami. Zalo povprečna oddaljenost ni pomerila večje ovire. ICljub
temu pa je takrat prevladalo mnenje, da je tre "o a počakati, dokler se ne utrdi novi mariborski okraj in ne učvrstijo no-v.ouistan.ovljene komune. Po dveh ret'h se je sistem komun razvil tako. da novi položaj sam narekuje združitev ptujskega in mariborskega okraja.
Vse večje prenašanje p-ristoj-
nosV z okraja na občine jima
7„r, posledico, da prebivalstvo nima več toliko neposrednih stikov z ok.ra.jam. ker večino zadev rešujejo občine same. Zato jo okrajni odbor SZDL, v iPtuli'.’ sklenil pred'1'gniti OLO v M čiri boru in ljudski skupščini LES združitev obeh okrajev.
G'ode na to se je danes sestal tudi okrajni odbor SZDL za miariiborBki okraj. Seje se
je udeležilo tudi več republiških in zveznih ljudskih -poslancev. Ob začetku seje je predsednik Vladko Majhen naglasil d-a. take	up ravn o -te r i-tio.riailn e
spremembe narekujejo gospo-d-anski razvoj sam. Tudi uprav-no-teritioniailn-a razdelitev se mora prtlasoditi gospodarskemu razvoju, ker bi vsako zaostajanje ime-lo lahko z slo škodljive posledice zia nadialijinjii razvoj. Mariborski im ptujski okraj sta enotno gospodarsko področje, ker se med seboj izpopolnjujeta. Z združitvijo obeh okrajev 6e bodo zn s,t. n o znižali tudi administrativni izdatki za celotni okraj, ker zaradi združitve ne bo treba povečati dosedanjega aparata mariborskega okraja. Združitev industrijskega področja ma.riboirskega .in agrarnega področja ptujskega okraja bo brez dvoma vplivala tudi na hitrejši razvoj agrarnega področja.
Podpredsednik OLO Tine Lah je navedel nekaj podatkov o
gospodarskem pomenu take združitve obeh okrajev. Z združitvijo ptujskega dn mariborskega okraja bo nastala gospodarsko zaokrožena celota z in-
dustrijo, kmetijstvom in gozdarstvom. torej prirodn-o in vsestransko razvito področje- Zn-at-nejiia gospodarekta zmogljivost bo omogočila hitrejši napredek kmetijstva im večjo vs-klaj enost posameznih gospodarskih panog.
V razpravi so govorili tudi zvezni ljudski poslanec dr.
Makso Snuderl. republiški poslanec Jože P e te jan in predsednik'OLO v Mariboru Milan Apih, ki je poudaril, da je združitev obeh okrajev v korist splošnosti, ter zagotovil vsestransko pomoč prebivalstvu dosedanjega ptujskega okraja. Tov. Ivan Janžekovič je opozoril -na potrebe perspektivnega plana razvoja komun. tov. Karel Reberšek pa je naglasil gospodarske im kulturne naloge, ki jih ima Maribor kot naravno središče tega področja. Pod-
predsednik OLO I. skof j« naglasil, da se bo s tem sprostil
kvaliteten kader, ki bo lahko prešel na komune, tako da pomeni to kvaCtetem skok v utrjevanju komun. Tudi vsi drugi govorniki so se izjavili, za združitev obeh okrajev:
Ob koncu so sprejeli resolucijo -republiški, ljudski skupščini in OLO v Mariboru, v ksiteri se okrajni odb-o-r SZDL v Mariboru strinja s predlogom -okrajnega odbora SZDL v Ptuju, da se oba okraja združita. Ker pa bo nastalo z združitvijo obeh okrajev novo in e-notno okrajno področje se ne bo smelo oviratti občine posameznih krajev in prebivalstva, če bi predl-agatli kaike teri to.rialne spremembe pni občinah, ako šo koristne za -prebivalstvo in na— d-al-jnjii razvoj občin. R. O.
Prva skrb otrokom padlih in rehabilitaciji invalidov
Ob diainašntji skupščini ZWI Slovenije v Ljubljani je prav, da zapišemo nekaj besed o delu te organizacije ki je eden pomembnih činiiteljev v naši družbi. Pomemben kot organizacija, ki itma v svojem programu na prvem mestu skrb za otroke in vdove padlih boroev ter skrb za rehabilitacijo invalidov. Z V VI Slovenije vključuje nad 31.000 članov od katerih jih nad 8000 dela v organih delavskega in družbenega upravljanja ter v vodstvih političnih in družbenih organizacij. To pa je tudi edem izmed pokazateljev pomena im vloge invalidske organizacije v družbenem življenju.
ovina m izvoz
Zadnje čase je izbira v naših trgovinah izredno narasla. Ugotovitev velja v enaki meri za pozrošne kot za tehnične ;predmete. V izložbenih oknih so številni izdelki domačega in tujega izvora, na katere pred nekaj leti ni bilo mislili. Vse To vzbuja prijeten občutek, napredka in neredko preko mere budi želje potrošnikov po modnih novitetah, sodobnih praktičnih predmetih in zlasti po zadnjih tehničnih pridobitvah za dom in osebno rabo.
Velik del te pestre ponudbe so izdelki domačih tovarn, precej pa je tudi blaga iz uvoza, saj je znano, da smo v preteklem letu uvozili iz raznih držav najrazličnejše predmete od galanterije, tekstila, hladilnikov pa do pralnih strojev, torej predmetov za široko potrošnjo za skoro celih 9 milijard deviznih dinarjev. Čeprav je naš izvoz izredno narasel, predstavlja gornja vsota skoraj 10 odstotkov celotnega jugoslovanskega izvoza v letu 1956.
Uvožene so bile predvsem tiste vrste blaga in predmetov, ki jih naša industrija še ne izdeluje ali pa v premajhnih količinah. Toda kakor povsod, so se tudi tu pojavile težave. Pomanjkanje izkušenj, spremenjene prilike na mednarodnih tržiščih, različna gledanja in predvsem določeni interesi so prispevali svoje. Tako je bil prvotni način dodeljevanja deviz za nakupe v inozemstvu neprimeren. Temu je moral nujno slediti še manj sodoben način prodaje uvoženega blaga na avkcijah. Tudi sicer so si razne administrativne ustanove zagotovile čim več vpliva pri teh izrazito trgovskih poslih in so njihovi uvozniki sestavljali sezname blaga ter odločali, kaj naj se kupi. Ker niso poznali potreb tržišča in potrošnikov, je prišlo do nakupov tudi takega blaga, ki ni ustrezalo, pač pa obtičalo na zalogah in šlo v denar šele po večkratnem znižanju pod nabavno ceno. Na pritisk prizadetih je bil ta sistem spremenjen. Pravico do nakupa deviz za široko potrošnjo so dobila vodilna grosistična podjetja in s tem kot poznavalci■ potreb na tržišču odločali, kakšne vrste blaga naj se kupi. in uvozi.
Toda ostalo je še marsikaj, kar se mora popraviti in iz-
predmet ali celo lastne izdelke. V »Slovenskem poročevalcu« od 11. t. m. smo brali o
škodi, ki je zaradi takega stanja prizadejana rudniku svinca v Mežici. Podobno je bilo odvzeto dovoljenje za izvoz lastnih izdelkov cementarnam Anhovo in Trbovlje, tovarni elektromotorjev v Mariboru in še mnogim industrijskim podjetjem.
Odklonitev registracije navedenim in drugim velikim proizvodnim podjetjem je v očitnem nasprotju z načelom, ki ga narekuje gospodarska potreba in ki ga je osvojil celo organ, ki je registracijo odklonil. Značilno je, da je bila prav za iste izdelke odklonjena registracija tudi raznim zunanjetrgovinskim podjetjem, ki so bila nedavno pooblaščena za izvoz omenjenih in drugih zlasti še proizvodov barvaste metalurgije.
Nič boljše ni stanje glede uvoza. Po ponovni registraciji podjetij ni niti eno podjetje v LRS pooblaščeno za uvoz pločevine, tehničnega železa, koksa, poljedelskih strojev, in materiala za našo dokaj razvito elektroindustrijo, pisalnih in računskih strojev, foto-ma-teriala. pisemskega papirja, nalivnih peres in podobno. Komite za zunanjo trgovino tudi smatra, da nobeno zunanjetrgovinsko podjetje v Sloveniji nima pogojev, da bi opravljalo uvoz zobnih ščetk, glavnikov, brivskih potrebščin in drugih galanterijskih predmetov, čeprav so pred tem dolgo vrsto let uvažala razno galanterijo. Za vse navedene materiale in predmete se mora naša predelovalna industrija in grosistična trgovska mreža posluževati zunanjetrgovinskih podjetij v drugih republikah.
Odveč je poudarjati, da je tako stanje, ki izključuje vsako zdravo konkurenco, nevzdržno. Koliko dragocenega časa zapravljajo vodilni uslužbenci podjetij za romanje v Beograd in koliko nepotrebnih stroškov, zapoznelih dobav, zastojev v proizvodnji in vsakovrstnih nevšečnosti je povzročenih. Stvari je treba čimprej urediti.
Pri obravnavanju našega blagovnega prometa — notranjega trga in izvoza — imamo občutek, da manjka neka usklajenost, čeprav se ta po-
Razpravljanje o pokojninskem zavarovanju in javnih uslužbencih
Beograd, 31. maja. Pravni
svet zveznega izvršnega sveta se je sestal zaradi razpravljanja o prednačrtnh zakonov o pokojninskem zavarovanju in o javnih uslužbencih, ki sta jih. izdelali skupni komisija zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta.
Dopoldanski seji sta prisostvovala člana zveznega izvršnega sveta, predsednik odbora za socialno politiko Moma Markovič in predsednik skupne komi-
pri Saleu. Kolesarka Marija Orešnik se je peljala v kino v 2alec. Vozila je po desni strani. Za njo je pripeljal motorist Jože Štraus,
ki se je s polno silo zaletel v kolesarko. Po trčenju sta oba drsela po cesti še okoli 10 m. Tu je Orešndkova obležala mrtva, hudo poškodovanega Štrausa pa so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je poškodbam podlegel. Motorist Štraus zapušča ženo in tri otroke. Kako je nastala nesreča, še ni pojasnjeno. Znano je le. da sta oba vozila v isti smeri proti Žalcu in da je bila cesta ob uri nesreče prazna.
Uspeh jugoslovanskih pevcev
BRUSELJ, 31. maja. Jugoslovanski pevci so si na velikem
ki je v polfinalu dobila prvo nagrado v skupini sopranov. V sJkupin-i kol-oraturnih sopranov je dobila Dobrila Bogoševič iz
j^ajgre^ta tJretflo predfin-ailno nagrado.
Skrb za otroke padlih borcev 6e je močno okrepila zlasti po skupnem plenumu centralnih odborov ZVVI in ZB. Od tedaj
so se osnovne in okrajne organi ^scij © ZV VI v^dr^o bolj zani-male za vzgojo in šolanje teh otiok. Mnogo sredstev je bilo potrošenih prav v ta namen. Surno republiški odbor je štipendiral v raznih šolah 58 otrok padlih. Od III. kongresa ZVVI Slovenije pa do letos so okrajni in občinski ljudski odbori dali za pomoč in štipendije 400 milijonov dinarjev, ZVVI pa je sama prispevala n-ad 10 mil-ijo--.nov dinarje-v. Ob tem pa je treba reci, dia kljub temu, da tudi skrb za vzgojne probleme ni bila majhna, ja bilo vendarle premalo storjenega za družbeno vzgojo teh otrok in njihovo vzgojo doma.
Profesionalna rehabilitacija vojaških vojnih in mirovnih invalidov je -tudi dosegla ‘vidne uspehe. ZVVI Slovenije je mnogo prispevata k organizaciji tečajev, v katerih so se invalidi usposabljali za nov poklic. Razen tega pa so tudi gospodarske organizacij® našle
USPOSABLJANJE ČLANOV DELAVSKIH SVETOV
sije zveznega izvršnega sveta in mednarodnem festivalu v Ver-
boljšati na področju blagovne' gosto omenja. To se vidi po-izmenjave. To gre težko, ker sebno pri izvozu važnih živ-se prav na tem področju kri- Ijenjskih potrebščin — živil in iajo razni interesi in zavira tekstila. Zaradi izvoza preko-pot k zdravi konkurenci na merne količine mesa in živi-škodo potrošnikov in celotne- ne v kratkem obdobju sicer ni ga gospodarstva. To velja tako nastopilo pomanjkanje na noža uvoz kakor za izvoz, kar tranjem trgu, pač pa je giba-
bo mo dokazali v naslednjih stavkih.
Za opravljanje izvoznih ali uvoznih poslov mora imeti trgovsko, oziroma proizvodno podjetje dovoljenje, to je registracijo pri Komiteju za zunanjo trgovino. Zato mora izpolnjevati določene pogoje, ki jih ugotovijo pristojni republiški organi in šele na podlagi tega ter temeljite ocene gospodarske utemeljenosti, dajo svojo pritrdilno ali zavrnilno oceno. Po zdravi presoji bi moralo biti mišljenje republiškega organa za končni »da« ali »ne« merodajno. Toda temu še daleč vi tako. Le tako je mogoče d- h V. a uri nedavni ponovni registraciji mnogim. že leta delujočim podjet-jern odvzeta pravico., da uvažajo ali izvazajo ta ali drug
nje izvoza povzročilo občuten dvig cen doma in močno prizadelo potrošnike v mestih in industrijskih središčih. Nekatere vrste tkanin, katerih proizvodnja je omejena, prav tako izvažamo v takih količinah, da redno že nekaj let le-teh primanjkuje na domačem trgu. Takih primerov bo verjetno še več. Pri tem se nehote vsiljuje vprašanje dvojnega tira v našem blagovnem prometu. Dobrine, ki jih proizvajamo za trg. imajo svojo pot preko trgovine na notranje ali zunanje tržišče. So tedaj tržno blago in bi se moralo kot tako obravnavati in usmerjati iz mega samega mesta. Verjetno bi pri taki ureditvi preprečili motnje na notranjem, trgu brez škode ali celo v dobro izvozu.
-N-
zvezn.e ljudske skupščine Z3 izdelavo predpisov na področju socialnega zavarovanja Krsto Topivoda.
Načela zakonskega načrta o pokojninskem zavarovanju je obrazložil sekretar skupne komisije Zdenko Has. Svet je v načelu sprejel ta zakonski načrt, nato pa je prešel na obravnavo posameznih določb zakona.
Sir Lourer.ce Olivier potoval s soprogo skozi Ljubljano
Ljubljana, '31. maja. Nocoj je potovalo skozi Ljubljano 61 članov Shakespearovega spominskega gledališča iz Stratforda, ki ga vodita znana angleška in filmska igralca sir Laurence Olivier in njegova žena Vivian Leigh. Nastopili bodo v Beogradu in Zagrebu s Shakespearovo dramo »Titus Andro-nicus«.
»Jadran« na potovanju
Reka, 31. maja. Motoma potniška ladja »Jadran« je sinoči odplula z Reke v Benetke, odkoder bo jutri zjutraj nadaljevala pot s skupino 185 nemških turistov v Hamburg. To je prvo v vrsti potovanj, ki jih bo do konca novembra opravila do severnoevropskih, sredozemeljskih in zohodnoafiriišikih luk. »Jadranska linijska plovba« je sklenila z znanim nemškim potovalnim uradom »H apna g Lloyd-. pogodbo za serijo potovanj s to ladjo. Po pogodbi bo opravila osem potovanj iz Hamburga do raznih luk Islanda in Norveške, na drugih štirih potovanjih pa se bo dotaknila luk v Sredozemlju in Zahodni Afriiki. Povratek ladje v Reko pričakujejo ob koncu novembra. To bo doslej eno izmed najdaljših križarjenj naše ladje.
Predavanje v Postojni
POSTOJNA, 31. maja. Sinoči je imela v Postojni Izredno zanimivo predavanje članica izvršnega sveta LRS Olga Vra-bičeva o vlogi žen v našem družbenem življenju. V svojem predavanju je obširno govorila tudi o veliki vlogi stanovanjske skupnosti in vseh mogočih oblik, ki se jih bomo lahko v teh skupnostih posluževali in ki bodo lahko razbremenile ženo njenih vsakdanjih skrbi.
Hudo neurje nad Zenico
Zenica, 31. maja. Popoldne je na Zenico padala kot oreh,; debela toča. V nekaj minutah ao bile uliice v mestu dn okolici pekrite s 5 cm debelo plastjo toče. Nekoliko drobnejša toča je med dežjem ponovno padala na Zenico čez poiure. Neurje je povzročilo, veliko škodo. Toča je popolnoma uničila kmetijske posevke in sadje, ki je dobro uspevalo. Na zahodni strani mesta je razbila šipe skoro na vseh oknih. Ponekod je pretrgala v mestu električne vode. Zaradi neurja sta bila prekinjena dva manjša daljnovoda, zaradii česair je zmanjkalo elektrike v rudniku Radakovem, ka.r je otežkočiio črpanje podzemeljske vode. V jami so zaradi tega ustavili delo. Neurje je v glavnem zajelo področje -eniške Občine.
Dve smrtni žrtvi prometna nesreče
viersu v Belgiji priborili prvo in tretje mesto v finalnih tekmovanjih. Glavno ve.liko nagrado festivala, ki so ga sinoči
končali ob sodelovanju približno 100 pevcev iz 10 evropskih držav, je prejel romunski operni pevec Nicolae Herlae. Sopranistka Milka Bertapele iz Zagreba d® zavzela prvo mesto
v finalnih tekmovanjih, basist Djordje Djurkovič iz Beograda pa je dobil tretjo nagrado.
V finalnih tekmovanjih j® sodelovala tudi sopranistka Danka Fircova iz Novega Sada,
V Sloveniji prirejajo seminarje za člane delavskih svetov. in upravnih odborov, ki &o bili nedavno izvoljeni in med
katerimi je mladih delavcev in uslužbencev več kakor prej. V ljubljanskem okraju je šlo skozi seminarje nad 2.500 članov delavskih svetov in upravnih odborov. Slušatelji so se seznanili z osnovami gospodarske politike, s tarifno politiko, delovnimi metodami delavskih svetov itd. V kiratkem se bo v Pon ©vicah pri Litiji začel širši seminar za predsednike delavskih svetov in upravnih odbo-rov. V Trbovljah priravljajo krajše seminarje, ki jih bo v daljšem razdobju obiskalo okoli 1.400 članov. Podobne tečaje bodo priredili tudi v drugih okrajih. V koprskem okraju
predvidevajo širše sestanke kolektivov največjih podjetij, na katerih bodo obravnavali razdeljevanje družbenega dohodka in gospodarjenje podjetij. Vse te seminarje organizirajo s pomočjo komisij za delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje pri okrajnih odborih SZDL.
Računajo, da bodo jeseni v vseh okrajih nadaljevali v večjem obsegu delo za usposabljanje članov organov cle-lavt-kega samoupravljanja. Na podlagi izkušenj iz sedanjih seminarjev bodo organizirali popolnejše seminarje, na katerih se bodo člani samoupravnih organov podjetij še bolj temeljito seznanili z gospodar* skiml zadevami podjetij in komun.
Jasna politična usmeritev
značilna za konferenco Socialistične zveze občine Ljubijtma-cenler
Morda Je včasih utrudljivo^ sedeti po ves dan na kakšni konferenci Zlasti to velja, če poslušamo le ugotavljanja znanih pojavov, stvari ali dejstev. Po takih sejah je udeležencem rado žal izgubljenih ur in često upravičeno.
Prijetno spremembo je pomenila konferenca Socialistične zveze za občino Ljubljana Center. Delegati so poslušali poročilo predsednika dr. Jožeta Pernuša: govoril je o stvarnih vprašanjih, ki danes neposredno zanimajo politični aktiv in državljane. V komisijah pa je več kot tretjina udeležencev posegla v razpravo in Je tako konferenca : zbrala številne pobude in predloge. Ce temu dodamo še govor Mitje Ribičiča, ki je ocenil številne pojave v javnem življenju, značilne prav za središče Ljubljane, potem je razumljivo. zakaj so si delegati ob razhodu želeli Se takega plodovitega srečanja.
Časopisno poročilo ne dovoljuje prevelike cfošrjnnosiS- Zato naj se omejim na nekatere dele predsednikovega poročila, ki nedvomno zanimajo članstvo So-ciiailisitiične zveze, posebej v Ljubljana.
Predlog občinskega družbenega načrta konkretno kaže, da so letos nastopili pomembni premiki v delitvi narodnega dohodka, ali z drugimi besedami, da gospodarstvu ostajajo tnai-no večja sredstva za lastno razpolaganje, kot je to bilo doslej. Da je ta trditev utemeljena, kaže dejstvo, da bodo letos ostala kolektivom z.a samostojno razpolaganje v o-bcind povečana sredstva v skupnem znesku 553 milijonov, olli za 23 % več kot v letu 1956. istočasno ko predvideva družbeni načrt, da se bo
povečal družben* proizvod za oleoli 5 %. Zato ni nobenega razloga, da bi gospodarske organizacije stremele za povečanjem dohodkov z zviševanjem cen, ker jim sam sistem delitve dohodka zagotavlja, vsaj za začetek, da povečujejo lastna sredstva z večjo proizvodnjo in višjo produktivnostjo. Tako postaja odgovornost za cene, s tem Pa tudi za veiiik del življenjskega standarda, v večji meri stvar
gospodarstva samega. Razumljivo je. dia vse to povečuje vlogo in odgovornost delavskih svetov in vodstev podjetij za S°~ spodarjenje.
Znane so težave, ki jih Imajo podjetja zaradi številnih prošenj in vlog raznih društev, organizacij in ustanov za pomoč. Lani so gospodarske organizacij e razdelile v te namene okoli 60.000.000 din. Občinski odbor SZDL je daj lotos pobudo za ustanovitev posebnega sklada, v katerega naj bi podjetja prispevala prostovoljno iz svojih skladov za samostojno razpolaganje. Ta sklad bo upravljal poseben odbor, v katerem bodo zastopniki prizadetih oirganiiziacij in podjetij, ki bodo vlagala svoja sredstva v ta sklad. Predložena rešitev, katero je sprejelo že več podjetij, bo zagotovila večji družbeni nadzor o uporabi teh sredstev podjetja se bodo rešila često nadležnih prosjačenj, društva pa tudi ne bodo visela v zraku in ne bodo prepuščena raznim zvezam, od kaiterih je
v
o
Nenadoma nas je zapustil član delovnega kolektiva
FRANC HORVAT
Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 2. junija 1957, ob 16. uri popoldne iz Andrejeve mrliške veže na Žalah v Ljubljani.
Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Uprava in sindikalna podružnica trgovskega podjetja »EMONA« Ljubljana
doslej mnogokaj zaviselo.
V večjih mestih, zato tudi Ljubljani, razmišljajo sedaj ustanavljanju novih stanovanjskih skupnosti. Te ne zmanjšujejo vloge hišnih svetov, niti niso kakršen koli nov oblastni organ. Tudi ne pomenijo le reorganizarlje ■ sedanjih stano-vaimjskh skupnosti. Zato pri ustanavljanju novega družbenega telesa ne gre za nikakršno reorgamizaci jo obstoječih ustanov. marveč za kvalitetno nov družbenio-upravni organ. Ustanavljat; pa teh skupnosti ne gre administrativno, marveč se je treba obrniti do prebivalcev, ki naj sami povedo, ali so na določenem predelu potrebe po takj skupnosti, kakšen naj bi bil n.jih teritorialni obseg, katere najnujnejše naloge. O vsem tem naj bi razpravljale osnovne organizacije SZDL, hišni sveti in stanovalci hiš.
Važna je ugotovitev, da so samoupravni organi pokazali: lani in letos povečano skrb za čuvanje splošnega ljudskega premoženja, da so močno dvignili zakonitost poslovanja, zaradi česar danes skoraj ni več primerov, da bi lahko še govorili o onih oblikah gospodarskega kriminala, ki je še pred par leti povzročal močne motnje in težave kot so bile n. pr. manipulacije z raznimi črnimi fondi, organizirano šušmarstvo itd.
Zapisano je le nekaj izvlečkov misli Sz celodnevnega dela dve sto delegatov. O drugem pa še kdaj pozneje.
razumevanje za invalide in dosti pripomogle k rehabilitaciji le-,teh. Prav tako važen problem, ki ga je ZVVI reševala skupaj s podjetji in ustanovami, je prekvalifikacija Invalidov. Uspehi, ki jih invalidi dosegajo .pri strokovnem usposabljanju in v poklicnem delu, nam kažejo, da je na tem področju pričeto delo organizacije dobro zastavljeno in da ga kaže v tej smeri nadaljevati ter še razširiti. S temi uspehi so bili odstranjeni dvomi v to, da so invalidi za del0 sposobni prav tako kot zdravi ljudje. Treba je le, da so pravilno zaposleni in da imajo za svoj« delo dovolj strokovne usposobljenosti.
Mednarodna razstavo otroških risb
Zagreb, 31. maja. V oktobru bo v Zagrebu mednarodna razstava otroških risb z vseh petih kontinentov, ki bo predočila obiskovalcem, kako sj otroci zamišljajo vsem skupno in bližnjo temo — Moj dom. Za to I. mednarodno razstavo otroških risb. ki bo od 1. do 15. oktobra, so že prispela dela otrok iz Finske. Bolgarije. Sovjetske zveze, Amerike, Egipta, Izraela, Danske, Norveške, Češkoslovaške, Kitajske, Nemčije. Libanona, Avstrije. Belgije. Brazilije, Japonske, Kanade, Maiie. Francije, Holandije in Mehike.
Doslej je center za likovno vzgojo otrok, ki organizira razstavo. prejel nad 22.000 risb. izmed katerih bo poseben odbor izbral za razstavo 950 najbolj uspelih. Tudi iz 140 kraiev Jugoslavije je prispeio veliko število risb.
Za najbolj uspele risbe bodo pode lij zlato, srebrno in bronasto kolajno mesta Zagreba. Iz Zagreba bodo prenesli razstavo v Beograd dn druga republiška središča.
Obvestilo čebelarjem
O GOZDNO OPAZOVALNI SLUŽBI
Tudi v letošnjem letu bodo prihajala z gozdnih opazovalnic tridnevna oziroma enodnevna poročila. Preko pravočasnih obvestil v časopisju in radiju bodo dostopna vsem čebelarjem. Po potrebi bodo v obvestilih tudi tolmačenja o vrstah najdenih ušic t. j. o naravi opazovanih znakov, da bi bila v pomoč k ustreznemu načinu čebelarjenja.
Predvidoma' bodo prihajala poročila s 30 opazovalnic, ki so razmeščene v naslednjih področjih- Trnovski gozd (Nemci pri Lokvah. Predmeja. Podkraj. Krnica, Hrušica). Logaško — Rakit-niška planota (Ravberkomanda, Bakelc — Sliviee. Kalce, Kamnik pri Preserju. Rakitna, Iška vas, Tomišcli, — Strahomer). Kočevsko (Fara ob Kolpi, Lokve pri Delnicah. Predgrad ob Kolpi, Crmošnjice, Občice Podstenice, Pndturen. Jurka vas). Jelovica (Rovtarica. Martinček). Bočna v Zg. Savinjski dolini. Selnica ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na P.. Šmartno na P.. Mariborska koča. Radvanje. Do 30. 5. so prispela obvestila s 15 postaj.
Čebelarje In organizacije, k1 so odgovorne za opazovalnice, vabimo, da vzpostavijo čim prej vse opazovalnice. Gledati je tudi na to. da bo v kontrolnem panju ži-valna družina, ki ima najmanj 8 zaleženih satov.
Dne B. 5 zapadli sneg te ležal ponekod do ld. t. m., slana pa še nadaljne 4 dni (Hrušica, Rakitna). Po mnenju nekaterih gozdarjev so bile ušice delno uničene. Vendar so do 20. 5. biie vidne ušice. mravlje ali znaki mane pod smreko (Iška vas. Hrušica, Bočna) in pod hojo (Podturen, Iška vas. Hrušica, Bočna). Omenjamo tudi. da se je mana na 11-stovcih (Občice. .Turka vas) po slanah, ko so pozebi! poganjki hrasta, hoje in smreke, mestoma Donovno nastopilo. V naknadni hladni in deževni dobt od 25. 5. dalje čebele niso izletavale. mnogo kje jih je bilo treba krmiti. Javljenih je tudi nekaj primerov majske bolezni.
Čebelarje, ki bodo zasledovali naša obvestila, opozarjamo, da bomo iz tehničnih razlogov nava-1all uoadek ali prirastek teže opazovalnih panjev po naslednjem ključu. O pomeni padec teže ali izravnano tehtnico. 1 donos od n—0.50 kg 2 donos od 0.50—1 kg. 3 donos od 1—2-kg. 4 donos od 2— 3 kg in n donos preko 3 kg. Zato je priporočati da si izrežete odnosno zapomnite prednji ključ.
Kmetijski inštitut Slovenije
Vsem znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl dobri mož dn skrbni oče, stari oče
JAKOB PETRIČ
Pogreb bo v nedeljo dne 2. junija ob 15. uri iz mrliške veže sv. Petra na Zalah.
Globoko žalujoči: žena Ana, otroci: Drago, Vinko, Tone, Minka, Francka in Bina, vnuk in vnukinja ter ostalo sorodstvo.
Žalujoče družine: Petrič, Valenčič.
Celje, 31. maja. Sinoči okoli 20. ure se Je v Šempetru v Savinjski dolini pripetila huda p»ometn« nesreča, ki Je zahtevala dve smrtni žrtvi, 20-letno 'trgovsko pomočnico pri kmetijski zadrugi v Šempetru Majdo Orešnik in 37-ietnega Jožeta Štrausa la Vrbja
Delovni kolektiv In upravni odbor Kmetijske zadruge Šempeter, Savinjska dolina, sporoča, da je tragično preminila v cvetu mladosti naša trgovska pomočnica
MAJDA OREŠNIK
Pridno in vestno delavko ohranimo v trajnem spominu.
Pogreb bo v nedeljo, 2. junija 1957, Ob 10. url ▼ Šempetru.
KMETIJSKA ZDRUGA SAVINJSKA DOLINA
Umrla je naša dobra mami, sestra, babica, tašča svakinja in teta
ANA BR!LLYI roj. ČERNE
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 2. junija 1957, ob 17. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče.
2alujcči: hčerka Anica pctr. Demšar; sinovi Hinko, Tone in Marjun z družinami, brat Franc in ostalo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Beograd, 31. maja 1957.
'smm
m * ■	w ■	■	■
Tuji režiserji
Streli na bejrutskih ulicah »o znamenje, da je arabski svet danes žalostno razdvojen. Tisti, na katere so streljali. mislijo, da pomeni sprejetje Eisenhovcerjevega. načrta za Srednji vzhod prodajanje Libanona. tisti pa, ki so ukazali streljati, so prepričani, da je Eisenhowerjex:a doktrina nekaj zelo dobrega.
Libanon je doslej vozil nekako po sredi poti, čeprav ni skrival svojih simpatij do Zahoda.. Očitno je hotel ostati finančno še najbolj stabilna arabska država, ki se ne želi vmešavati v spore, še manj pa, da bi se sama. prepirala z drugimi. Zakaj položaj je takšen, da bi ga lahko imenovali »komedijo zmešnjav«, če ne bi bila zadeva, preresna. Jordan se vljudno zahvaljuje sirijskim četam, da so med izraelskim napadom prišle na jordansko ozemlje, hkrati pa jih obtožuje, da so se vmešavale
v notranje jordanske zade.r.e. Medtem ko so sirijski rmjaški krogi ostro napadli režim v
Amanu, je sirijska vlada skušala stvar izgladiti in je objavila zelo pomirjevalno sporočilo.
S tem. seznam presenečenj
vi izčrpan. Staro sovraštvo med Saudovo in hašemitsko kraljevsko hišo je videti pokopano. Saud se je pravkar vrnil iz Bagdada, kjer so mu podarili, z diamanti okrašen
meč, misli pa v prihodnjih dveh obiskati Aman, prestol-nico Jordana. Toda. tisti, ki bi radi videli, v tem dokaz, da bo Sand obmil Naserju hrbet, se najbrž zelo motijo. S tem bi Saud zapravil dragoceni in. pomembni. položaj posrednika v arabskem svetu, ki je, kot že rečeno, razdvojen na škodo Arabcev, samih.
Pri vsem tem pa Izrael ne ve. a>i naj pošlje skozi prekop sroio ladjo ali ne. Prvo izraelsko ladjo, ki je skušala priti skozi prekop, so Egipčani leta 1P.54 zap'eni.li. En dan Izraelci pravijo, da. bodo ladjo poslali, naslednji dan, da. je ne bodo poslali, tako da je to bolj podobno trganj',l listov marjetice ali preštevanju gumbov na jopiču.
Povrh vsega tega je prišla zdaj novica, da se je v Jordan v7~n.il »zli duh« Samir Rifaj, stric mladega kralja Huseina. Sirijski in egiptovski krogi pravijo, da bo ta kralja spravi pa
listine o vojaški zvezi in prijateljskem sodelovanju s Sirijo in Egiptom pni skupnem poveljstvu, s čimer je hotel pokazati, da ima fo zavezništvo še za veljavno.
Na Srednjem vzhodu se torej dogaja več reči hkrati, in to veredkoma uprav nasprotujočih si reči. Zato je oeenje- ( vgn j? položaja tako zelo težavno. napovedovanje razvoja pa nemogoče. Toda za vso to »komedijo zmešnjav« je popolnoma določno čutiti roko tujih režiserjev, čeprav ni mogoč0 trditi., da bi igra. vedno potekala po njihovih zamislih.
Bip
vil. še bolj na desno. Hkrati je Husein dal deponirati
Plllmllnova posvetovanja
Pariški listi so mnenja, da bo Pilimlin opustil prizadevanja za sestavo nove vlade, če ne bo dobil podpore socialistov — Francija skuša dobiti novo posojilo v ZDA, vendar Američani
temu niso preveč naklonjeni
.	-S§
Paril, 31. maja. (Reuter) Vodja ljudskega republikanskega gibanja Pierre Pflimlin je danes ra čel posvetovanja s političnimi osebnostmi, da bi ugotovil možnosti za sestavo nove francoske vlade. Davi je obiskal predsednika narodne skupščine Le Troquera, predsednika sveta re publike Monnerviila, predsednika skupščine franc, unije Sarra nta in predsednika ekonomskega sveta Emila Rocha.	1
Ko bo končal posvetovanja, bo sporočil predsedniku republike, če končno sprejema mandat za sestavo nove vlade. Kakor pišejo časopisi, bo Fflimiin, če ne bo dobil podpore socialistov, opustil prizadevanja za sestavo vlade.
»Parisien libere« obtožuje socialistično stranko, da bi hotela vsiliti svoje mnenje vsej skup-
ščini in zastonj zagovarja trmasto stališče ter odklanja sodelovanje 'neodvisnih. Prej ali s tej bo morala opustiti to svoje stališče, meni časopis. »Franc Tire ur« meni, da bi bil najboljši izhod iz sedanj® vladne kriz« sestava socialistične vlade, ki bj jo .podprli sredina in umerjeni. »Humanife« in »Liberation« sodita, da morajo biti re-
publikanske sil« v Franclji ' vznemirjeno. Za mdr v Aiid.ru in socialni napredek francoskega prebivalstva je .treba doseči enotnost vseh sil republikanske levic«.
Ameriški veleposlaniki v Franciji Ajnory Houghton je odpotoval danes v Washingiton na Posvetovanje. Njegovo Pot spravljajo v zvezo s prizadevanjem
francoskih gospccAarcfcrJh. krogov, da bi še pred 'koncem leta dobili novo ameriško doiarsko posojilo. Težaven finančni položaj Francij e, ki je bil povod za padec vlad« socialista Ouya Mol-leta, se je močno poslabšal za-
PO BRITANSKI ODLOČITVI 0 RAZŠIRITVI TRGOVINE S KITAJSKO
ZDA so nezadovoljne
State Department je izdal o nezadovoljstvu uradno sporočilo — Posebna seja japonske vlade — Veliki Britaniji utegnejo slediti tudi druge evropske države — Tudi Kanada je potegnila z Londonom
radi pomanjkanja deviz im spričo dejstva, da Francija ne mor« zadostiti obveznostim v plačilni uniji. mednarodni banki in splošnih zunanjepolitičnih zvezah.
Po vojni je dobila Francija od ZDA za kritje proračunskega primanjkljaja izredno veliko pomoč. Razen pomoči po Marshallovem načrtu in subvencije
ra kritje stroškov vojne v Indo— kini je dobila od leta 1952 do 1956 okrog tisoč milijard frankov ameriške pomoči. Od tedaj se je je-ba omejila samo na »Off shore«.
V ameriških diplom atskifa krogih v Parizu izražajo danes skrajno zaskrbljenost spričo velikih gospodarskih težav ter odkrito nezadovoljstvo zaradi dejstva, da so francoske politične stranke v tako. zmed enem položaju sprožile vladno krizo. Taiko velika nesoglasja, kot so #e pokazala v zadnjem času med državama- g±ede problemov Srednjega vzhoda, resno ovi.raj o ameriške uradne kroge, da bi dta-li Franciji izdatnejšo pomoč in podiporo.
M
tillll
m 1	s	imm
=1	-	w%
l!
liliiillii
SllllllPif
::či>xvx-
Kaže, da bodo v Londonu le sklenili vsaj delen sporazum o razorožitvi, za kar je že skrajni čas. Kljub temu pa velesile ie vedno trošijo denar za najmodernejše dirigirane izstrelke, ki nosijo atomsko razstrelivo. Izstrelke bodo sedaj dobile tudi nekatere zahodnoevropske armade. Na sliki je ameriški dirigirani izstrelek, ki se imenuje »Honest John«, ali po naše,
»Pošteni Janez«
Washington. 31. maja. (AP) V uradnem sporočilu State De-pa-rtmenta o sklepu britanske vlade, da bo ublažila embargo V trgovin; z LR Kitajsko, j© rečeno, da so ZDA a tem
nezadovoljne in da bodo še naprej izvajale popolni embargo v
trgovini s Kitajsko.
Kakor sodi j-o v tukajšnjih uradnih krogih, bo sklep londonska vlade povzročil, da bodo tud; druge države, kot so Japonska, Zahodna Nlemčiiija, Francija in Italija, posnemate njen zgled. Washingtonski opazovalci menijo, da je sklep Londona najhujš; diplomatski p-oraz, ki
ga je prizadela Velika Britanija Združenim državam Amerike po britanskem in francoskem napadu na Egbpt, ter da se utegnejo zaradi tega poslabšati odnošaji med zahodnima velesilama. Britanska poteza bp verjetno naletela tud.-; -n-a hudo nasprotovanje nekaterih članov kongresa, posebno republikanskega vodje v senatu kalifornijskega senatorja Wil!iiama Knovzlanda.
Japonska vlada je imela davi dve uri trajajočo sejo. na kateri je razpravlja i-a o britanskem sklepu glede trgovine z LR Kitajsko. Uradni zastopnik vlade
je izjavil, da s o sklenili o tem
takoj obvestiti presednifca Ki-ši— ja, ki je na uradnem obisku po državah jugovzhodne Azije. Leta naj bi med razgovori v Wa-shi-ngtonu .ponudil posredovanje Japonske, da se prepreči razpad »kitajskega odbora«, ki v Parizu proučuje problem trgovine med Zahodom in LR Kitajsko.
Japonski časopis »Tokio Sum-bu.n« je pozval vjiado. naj s« loti ublažitve trgovinskih omejitev z LR Kitajsko. Japonska mora glede tega zavzeti enako stališče kot Velika Britanija, ki je prav tak-o kot Japonska članica pododbora za nadzorstvo nad trgovino s Kitajsko. Ce se je London cdiočil sam brez sporazuma v pododboru ublažit; omejitve, ni nobenega povoda, da -mu se tudi Tokio- n« bi pridružil.
Kanadski minister ra zunanje zadeve Laster Pearson je izrazil
«9« «§>if	•#••••*•■	••»•#••••	•#•*••*••	••••#
UPRAVNI ODBOR
INDUSTRIJE ZA PRERADU PAMUKA »Rutko Pavlovič«
NIS
nspisuje natečaj za dopolnitev delovnega mesta
vodje tehničnega oddelka podjetja
POGOJI: Tehnična fakulteta z najmanj 5-letno prakso v tekstilno-bombažn-i industriji ali Srednja tehnična tekstilna šola z najmanj 10-letno prakso v tekstilno-bombažni industriji.
Nastop službe takoj. Piača po tarifnem pravilniku podjetja.
Dvosobno stanovanje v neposredni bližini podjetja je zagotovljeno.
Rok za vložitev prijave je 15. junij 1957.
Vsa potrebna pojasnila dobijo interesenti ustmeno ali pismeno pri imenovanem podjetju na telefon št. 20-45 in 25-70.	2978-R
Nsodvisnost in gospodarstvo
V Parim moČTHv prizade vaj«, zmanjšati pomen Izjav«.
ki jo je dal bivši ministrski predsednik pred Narodno skupščino; Guy Moliet je namreč malo prej, preden so mu izrekli nezaupnico, razglasil, da je fran coska vlada sklenila odreči tu -nizijski vladi 2 milijardi frankov, ki bi jih morala poslati v Tunis na osnovi pogodbe o fran co-ski pomoči Tuniziji. Ta pogodba, ki predvideva v celoti 12 milijard pomoči, je bila podpisana komaj pred nekaj tedni. Moliet j« odrekel to pomoč zaradi »tunizijskega odnosa do alžirskega problema«.
kolonialnega re-
V Tunisu je bčl cčuiev na to izjavo povsem drugačen, kot so pričakova.!j v Parizu. Predsednik viade Burgi-ba je namreč ostr0 obtožil francosko vlado, češ da n-; samo prekršila sporazuma. sklenjenega pred dobrim mesecem, temveč tudi gospodarsko in finančno pogodbo iz leta 1955. »Ta skiep francoske vlade ne more ostati orez reagiranja z naše strani,« je povedal Burgiba in nadaljeval: »Ko smo podpisali pogodbo o finančni pomoči, je bil splošno znan naš odnos do alžirskega vprašanja . . Nikol; nismo prikrivali, da podpiramo težnje bratskega naroda in da je treba ta spor rešiti tako. da bo zadostil alžirskim upravičenim zahtevam in hkrati zavaroval bistvene francoske interese«. Toda v svoji izjavi je #e>i tunizijski ministrski predsednik še dalje:	»Sklenili	smo
obresti se gospodarskega va-reršrtva. ki smo ga podedovali
po 65 letih žima .. .«
T© izjav« so naletele na odmev tudi v tunizijskem tisku. List »As Sabah« je ob tem napisal: »Smo zelo veseli, ker nam je Francija odrekla pomoč. Ta pomoč je omejevala našo suverenost. Odslej bomo naposled užival- svojo popolno svobodo . . .«
Iz teh izjav in takega pisanja Je mogoče razbrati razpoloženje v Tunisu. Tega so se zavedi; tudi v Parizu, zakaj Tunizija je tako rekoč odrekla svoje sodelovanje v coni franka in odpovedala tudi carinsko uniio s Francijo. Posledice so za Francijo lahko zelo neprijetne; na d.rugl strani pa je tudi jasno, da bo imela mlada tunizijska država hude težave. V Tunisu so že napovedali najstrožje gospodarsko varčevanje, češ da je to pametnejše, kot da bi se odrekli; najmanjšemu delcu neodvisnosti.
Za Tunizijo »e J« pojavil nov problem; eno je politična neodvisnost, nekaj drugega pa Je go-spodarska neodvisnost. Ta pro-blem se pojavlja tudi v drugih gospodarsko zaostalih državah, ki so se otresle kolonialnega gospostva, znašle pa so se pred vprašanjem. kako urediti svoje gospodarske probleme, ki so v enaki meri odvisni od kapitalnih naložb, strokovne delovne sile kot od izvoza in tržišč. Položaj v katerem se je znašla Tunizija «« bistveno ne razlikuje od razmer v Maroku.
Tudi Maroko Je dobil svojo politično neodvisnost, toda znašel sc Je v težkem gospodarskem položaju. ki ga sili, da išče tujo finančno pomoč. Del francoskih politikov nasprotuje sleherni finančni pomoči taki državi, ki podpira alžirski upor In »preganja prijatelje Francije«. Toda prav tako se nekateri francoski politiki zavedajo, da bi poslabšanje gospodarsko socialnih razmer v Maroku spremenilo sedanje politično ravnotežje v Maroku. * čimer bi bil v nevarnosti francoski gospodarski položaj v tej državi. V Parizu dobro vedo. da Ima Istiqlal na programu agrarno reformo in nacionalizacijo nekaterih industrijskih panog. Izvedba tega programa bi vsekakor prizadela francoske položaje, sprožila pa bi hkrati še hujši val frankofobije. »Ta nevarnost ni utvara!« je ob tem vprašanju napisal pariški »Le Monde«. Kljub temu pa se v Parizu obotavljajo pomagati Maroku. ..
Maroški minister za gospodarstvo Abderrahim Bouard je decembra poročal pre-d posvetovalno skupščino v Ral,atu o gospodarskih razmerah. Mladi voditelj I»tiqlala, ki vodi celotno maroško
gospodarsko ln finančno
sinoči mnenj«, da je Velika Britanija s tem, da je ublažila omejitve v trgovini s Kitajsko, ravnala najbolj realistično. Tudi Kanada bo storila, »kar bo za
njo najboljše«, lcajtl tudi ona
mora iskati tržišča za svoj izvoz, 'je dejal Pearson.
Britanska skiep o ublažitvi embarga prot; LR Kitajski je ■naletel na močan odmev v francoskem tiaku. Konservativni » Aurore« 'pozdravlja to »pogumno britansko odločitev« in. vprašuje: »Aiii naša vlada in naši politik,; mislijo, da mora Francija nadaljevati embargo do Kitajske samo zato, ker Je tako všeč Američanom?« »Franc Ti-reur« pa napoveduje naglo ukinitev francoskega embarga, brž ko bo .rešena sedanja vladna kriza. Po dogodkih na Formozi. piše časopis, je bo drugi veliki neuspeh ameriške nestvarne politike na Daljnem vzhodu. Tretji pa je že na pragu, kajti aziij-siko-afniška skupina držav bo na jesenskem zasedanju Generalne skupjjčtne spet zahtevala 'revizijo kitajskega predstavništva. Ce hočejo ZDA preprečili,i ta neuspeh, ki bi .porazno deloval na ves Zahod, bodo morale čim prej spremeniti svojo togo. nespametno stališče do LR Kitajske, piše »Franc Tireur«.
Kulturna konvencija
Rabat, 31. rnaia (AFP). V Rabatu so podpisali konvencijo o kulturnem sodelovanju med Francijo in Marokom.
INDUSKI GOSPODARSTVENIKI 0 NAŠEM SAMOUPRAVLJANJU
Poročilo iz Jugoslavije
Poročilo, ki ga je dala indijska delegacija po obisku v Evropi, podrobno opisuje tudi delovanje delavskih svetov in upravnih odborov v
Jugoslaviji
NEW DELHI, 31. maja. (Tanjug). Včeraj Je bilo objavljeno poročilo vladne delegacije, ki je prejšnjo Jesen obiskala več evropskih držav, da bi proučila razne sisteme udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij in ra teh temeljih pripravila indijske delavce za sodelovanje v upravljanju.
Med poročili o evropskih državah, ki jih je delegacija obiskala, je največ pozornosti posvečeno delavskemu samoupravljanju v Jugoslaviji. Države, ki jih je delegacija obiskala, deli poročilo na dve 'skupini: V države, v kaite-riiih delavci sodelujejo saimo v posvetovalnih telesih. aiii pa imajo v upravi samo
svoje zastopnike, kot s,o Velika Britanija, Švedska, Belgija in Nemčija, v drugo pa Jugoslavija, kjer, kakor'je rečeno v poročilu, delavci saimii sestavljajo upravo in »kj*r n,i posvetovalne vloge niti delitve praivic z zastopniki zasebnega kapitala«.
industriji se neposredna demokracija izraža v sistemu delavskega upravljanja.
Poročilo nato nadrobno pojasnjuje delovanje delavskih svetov in upravnih odborov ter navaja obširne izvleč-ke iz člankov in študij uglednih jugoslovanskih družbenih in političnih delavcev o tem vprašanju. Delegacija med drugim opisuje obisk v »veliki tovarni motorjev pri Beogradu« dn pravi, da je dobila vtis, kot da bi se mudila v veliki zadrugi. »Odsotnost razrednega občutka in velike neenakosti v dohodkih je omogočila nastanek ustreznih družbe-
IIači-n, kako Jugoslovani obli- rili pogojev za samoupravlja-
kujejo svojo ekonomijo, napravlja vtis velikega laboratorija, pravi poročilo. Kar so ustvarili, imenujejo Jugoslovani neposredno demokracijo. Poglavitno načelo tega je decentralizacija. V
TELEGRAMI
LONDON — V Karačiju bo od 3. do 5. junija sestanek svet* bagdadskega pakta. Razpravljali bodo o poročilu ekonomskega sveta tega pakta ter obrambi držav članic pred »subverzivno dejavnostjo« drugih držav.
KAIRO — Položaj v Libanonu Je še vedno resen. V Bejrutu so bili tudi včeraj hudi neredi. Število mrtvih in ranjenih ni znano. Demonstracije so bile tudi v notranjosti države.
SANTIAGO DE CHILE — Nemška ribiška ladja se je potopila v bližini otoka Kirlklna. Deset članov posadke Je utonilo. Vzrok nesreče ni znan.
GUATEMALA — Honduras in Niknragua sta slovesno obljubila, da bosta mirno rešila sporna vprašanja. Podpisala sta deklaracijo, ki Je bila objavljena ob zaključku zasedanja konference držav centralne Amerike.
PARIZ — Avstrijski minister obrambe Ferdinand Graf Je prispel v Pariz na enodnevni uradni obisk. Povabila ga je francoska vlada.
MOSKVA — Ministrstvo kmetijstva in ministrstvo sovhozov sta se združila v eno ministrstvo. Za ministra novega resora je imenovan Vladimir Mackievič.
DŽAKARTA — V Džakarti so se začeli razgovori o odnošajih med Indonezijo in LR Kitajsko. Sodelujeta ministra za zunanje zadeve obeh držav.
PEKING — V zadnjih IS mesecih so na Kitajskem demobilizirali milijon vojakov. Pekinški radio poroča, da so demobilizirani vojaki dobili zaposlitev v kmetijstvu ln industriji.
PJONGJANG — Severnokorejski minister za zunanje zadeve Nam II je v posebni izjavi odločno obsodil namero ZDA. da bi dobavile Južni Koreji atomsko orožje in povečale število ameriških čet na KorejL.
nje«, ugotavlja poročilo. Delegacija opisuje nano večer na delavski univerzi v Beogradu, rekoč, da »nepoznavanje jezika ni oviralo, da ne hi občutili duha izrednega stremljenja, ki prevladuje tam«.
Kio na koncu opozarja na podobnost med jugoslovanskim in indijskim gospodarstvom, vprašuje delegacija, koliko je jugoslovanski sistem izvedljiv v Indiji. Na to vprašanje odgo-
varja z besedami dveh vodilnih jugoslovanskih funkcionarjev: »Ni treba, d.a bi nas posnemali. Svobodni ste in sčasom bost« našli svojo lastno pot«.
Druga britanska vodikova bomba
London, 31. maja (Reuter) — Londonski »Daily Mail« piše davi, da bodo danes na Božičnih otokih sprožili d rti g o poskusno eksplozijo britanske vodikove bombe v skupini poskusov modernega nuklearnega orožja. Po prvi poskusni eksploziji H bombe so opazili, kakor trdi ta dnevnik, radioaktivnost zraka več sto milj daleč od Božičnih otokov.
Rimski razgovori se bodo nadaljevali
KAIRO, 31. maja (Reuter). — Uradni zastopnik egiptovskega ministrstva za trgovino je izjavil, da rimski razgovori med britansko in egiptovsko delegacijo »niso končani niti pretrgani«, pač pa, da se bodo v kratkem nadaljevali. Kakor J« povedal, je vodja egiptovske delegacije na rimskih razgovorih Haisam Sbas odpotoval v Kairo, da bi se posvetoval z vlado.
Položaj ¥ Beirutu
Poročajo, da je armada gospodar položaja — 340 ljudi aretiranih, med njimi bivši premier Seub Salam
Bejrut, 31. maja. (Reuter) Libanonska vojska in policija sta, kakor pravi današnje uradno sporočilo, gospodar položaja, varnostne sile pa so postavljene pod vojaško poveljstvo. V včerajšnjih neredih je padlo pet demonstrantov, libanonsko časopisje p* piše, da je bilo ubitih več kot deset ljudi.
Policija je prijel* 340 ljudi. Oblasti so danes zaplenile pet opozicijskih dnevni/kov. Areti-
nl prikrival težav, ki bremenijo gospodarsko življenje Maroka. Tl problemi so tako zapleteni, da Jih ni mogoče na mah rešiti. Tudi Maroko naj bi se lotil najstrožjega varčevanja, ker Je pač le na ta način mogoče zavarovati neodvisnost! Pri tem torej vidimo, da se ubada Maroko prav z istimi problemi kot Tunizija — In da sta obe državi našli edino rešilno pot — varčevanje.
Bouqbid je tudi povedal, da s« Je proizvodnja zmanjšala in da zato narašča brezposelnost. »Gospodarske razmere kažejo na značilno odvisnost Maroka od tujine!« je bil zaključek poročila gospodarskega ministra.
Razglasitev neodvisnosti ul niti malo spremenila tega osnovnega dejstva. Večina investicijskega kapitala v Maroku pripada tujcem. Rudniki in vsa industrija — razen kopanja fosfatov — je v rokah tujega, so pravi francoskega kapitala. Vse poslovanje v teh obratih vodijo evropski tehniki. Oh tem torej n! težka ugotovitev, da Je »maroško gospodarstvo izven maroškega nadzorstva«. Kaj predvidevajo Maročani za rešitev tega vprašanja? Gospodarski minister Je povedal ta cilj: maroška nacija mora upravljati s svojim bogastvom in s svojimi silami naj bi razvila finančna sredstva, ki bi Jih lahko posvetila obnovi in graditvi države. To je seveda cilj, ki ga ni tako lahko doseči, zakaj »nagla marokaniza-clja«, ki bi bila izvedena brutalno, bi vsekakor prizadela gospodarski potencial: prišlo bi do bega kapitala in tehnikov...
Maroku kot v Tuniziji stopa v ospredje ostro protislovje: težnja po čim večji neodvisnosti zadeva ob težav«, k; so gospodarskega značaja. Obe državi nimata sredstev — ne finančnih ne strokovne delovne sile — da bi lahko zagotovili neodvisnost •vojega gospodarstva, od tod
.pa tudi odvisnost od tujine. Se pravi od Francije.
Odnošaji med Francijo in Marokom pa so že v kratkem razdobju poldrugega leta od osvoboditve šli skozi več kriz, med katerimi je bila najhujša tista, do katere je prišlo po ugrabiitv.; Ben Bell* in njegovih tovarišev; pred kratkim je nastala napetost še zaradi aretacije in internacije sinov' pokojnega ma-rakeškega paše El Glaouija; ves čas pa je v ospredju problem — Sahare. »Obmejni spor« v južnem Maroku je zelo občutljiva zadeva, zakaj Maročani trdijo, da je Mavretanija del sultanata. Ta problem s« je zaostri] do takšne stopnje, da so v Rabatu začeli govoriti, da »neodvisnost nima nobene vrednosti. brž ko zgubimo samo zrnce saharskega peska«.
Mlade držav« so pač zelo občutljive gjede vsega, kar zadeva njihovo neodvisnost. To se kaže tudi v zahtevi, ki j-o postavljata obe državi Severne Afrike, ko s.; prizadevata doseči popoln umik francoskih čet z njihovega državnega ozemlja.
Se večje nezaupanje pa zbuja akcij* za ustanovitev »Velikega Maghreba« — arabske federacije v Severni Afriki, ki bi naj segala od »Soiluma do Casa-blanke«. To je ideja, ki jo hoče ostvariiti Burgiba. V tem velikem političnem konceptu pa ima seveda Alžirija svoje posebno mesto, zakaj po besedah Burgibe »naš boj za neodvisnost ne bo končan, dokler naši alžirski bratje ne bodo svobodni«.
Severnoafriški načrt za federacijo Maghreba je dobil svoje prve politične oblike z ustanovitvijo »severnoafriške delavske zveze«, ki združuje sindikalne zveze Severne Afrike — libijsko, tunizijsko, alžirsko in maroško. Sindiikati so v Severni Afriki prevzeli politično pobudo. ki naj pripelje do ustanovitve velike države s 25 milijoni prebivalcev. To je načrt, v katerem bo imela tudi Alžirija svoje mesto. Od tod tud; napetost, k; nastaja med Parizom in Tuoiizom, zakaj prav Burgiba s; prizadeva najti čimprejšnjo rešitev alžirskega vprašanja, se pravi zagotoviti Alžiircem podoben položaj, kakor ga že Imajo
Toda med Marokom in Fran- Tunizijci in Maročani. To delo-cijo že štiri mesece obstaja še vanje je vznemirilo pariške po-ena napetost; gre namreč za od- litike ln Guy Moliet je prav nošaje Maroka s Španijo; Tako zaradi tega odrekel finančno Maroko kot Tunizija iščeta zu- pomoč turaiiziljstoi vladi, da bi jo nanje stike ln prav Španija se s tem spravil v še težji; gospo-jima zdi primerna za protiutež darski položaj in potem — na francoski politiki. V Parizu pa kolena. To p* j« .tvegana poli- I gledajo »a te diplomatske po- *0km. kj s« zna obrniti proti I dcuse x velikan nezaupanj em. Fnccodt...	D.	8.	■
ran je bivši predsednik vlade in vodj,a opozicije Seab Salam. Danes je začel stradati, rekoč, da ne bo prenehal z gladovno stavko, dokler vlada Sami Sol-ha ne bo odstopila. Zastopniki opozicijskih strank pravijo, da bodo ipravtafco stavkali do odstopa vlade. Med aretiranimi sta baje tudi dva častnika libanonske vojske.
Neko vladno sporočilo pravi, da so vojaške in policijske sil« onemogočile zaroto, katere na-man je bil vreči vlado in predsednika Chamouna.
Egiptovski časopisi izražajo mnenje, da je vlada Sami Solha v težavnem položaju. »A.i Abram« misli, da je vlada s tem. da je sprejela Eisenhowerjevo doktrino o Srednjem vzhodu, izzval* opozicijo, ki meni. da bi billa morala vlada počakati na izid volitev in šel© potem odločiti. Vladi naklonjeni »Al Saab« kategorično zavrača obtožbe, da bi bil Egipt podpiral libanonsko opozicijo, rekoč, d* je prišlo gibanje v Libanonu naravnost iz naroda.
Menderes v Bagdadu
Bagdad, 31. maja. (AFP) Predsednik turške - vlade Adnan Menderes, ki je na poti v Karači, se je ustavil v Bagdadu, kjer je imel danes sestanek z iraškim predsednikom Nurii S-att-diom. Zastopnik turške delegacije je povedla!, da sta govorila o položaju ha Srednjem vzhodu. Predsednik Menderes se je sestal v Bagdadu tudi x britanskim vejeppslan ikom v Irailcii MichMiom 'VVrightiora.
i str. ? SLOVENSKI POROČEVALEC 7	127	~	L	JUNIJA	1357
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V TRBOVLJAH
Ločitev trgovine z mesom od predelave Pomlad v trboveljski dolini
bi bila najprimernejša rešitev problema oskrbovanja mesta z mesom
Trgovinska zbornica ljubljanskega okraja je pripravila skrbno analizo o oskrbi potrošnik središč z mesom. V njej je Rmcgo, zelo dragocenih podal-kov, 'kii v svoji povezanosti po-
vedo marsikaj, kar bi morali
Storiti, 6e bi hoteli imeti -boljšo oskrbo mesta in pctrošnih središč z mesom.
Na podlagi te analize je bila na zadnji seji upravnega odbora trgovinske zbornice, ki so se je udeležili tudi predstav-niiki mesarskih podjetij, zelo obširna razprava. Ker so bile nekatere misli im pripombe meti razprave zelo tehtne, jih bomo v skrajšani obliki posredovali.
Zakaj tako počasi?
Povsod v Ljubljani hi daleč naokoli se je že zgodaj pričela gradbena sezona. Povsod zidajo. gradijo. povsod rastejo hiše, hloki, rastejo cela naselja itd. Le v Šentvidu ne zidajo ni^; saj so komaj od osvoboditve do danes zgradili eno samo stavbo z desetimi stanovanji. To je vse od leta 1945 do danes. Pa si bo kdo mislil, da občinski ljudski odbor ne dela, sc ne briga za stanovanjsko izgradnjo, ne zna -koristtu sredstev stanovanjskega sklada In podobno. Ne, to ni točno! Občinski ljudski odbor se že briga, saj bi ra.d gradil, saj podvzema to in ono, pa naleti na ovire, naleti na postopke, na zavlačevanja tam na okraju, kjer morajo k vsaki stvari dati svoj pristanek in reči dokončni »da«. I*i prav tega »da« ni in ni. In prav zaradi tega se ne more pričeti z deli.
No. pa si malo oglejmo, kako je s tem zavlačevanjem. Ze lani je občinski ljudski odbor pripravil vse potrebno za gradnjo šeststo no van.iske hiše v ulici za pošto. Vse je bilo pripravljeno in vsi so sc že veselili, da bodo vsaj s prvim Julijem lani pričeli kopati temelje in da bo hiša letos spomladi gotova za vselitev. S tem bi lahko občina rešila nekaj najnujnejših in najtežjih ter kričečih primerov stanovanjske stiske in ugodila prosilcem. Teda zmotili smo se. Vse je bilo pripravljeno, načrti so stali 250.000 din; pa se Je našel nekdo pri komisiji za odobritev investicijskih programov, da Je načrt za cca 9 kvadratnih metrov zajel preveč zazidalne površine in načrt je bilo treba popraviti, za kar je morala občina plačati novih 32.009 din. Projektant je izjavil, da Je moral napraviti iz dobrega slab načrt.
No. in ta načrt je prišel spet v revizijo,	kjer se	je
nekdo spomnil.	da je	še
preveč razkošen in da je treba še odpraviti vse balkone. Zopet je bilo treba načrt popraviti,	da ga	je
končno prva komisija sprejela. Ko pa Je	prišel	ta
načrt pred glavno komisijo, pa Je le-ta kritizirala vse tisto, kar je prva komisija velela popraviti.
Sedaj smo pa pri stvari, da med temi komisijami namreč ni koordinacije, da to, kar ena zahteva, druga odklanja. Tako je ta nabrt zastajal po predalih in komisijah skoraj dva leti in, namesto, da bi stavba že bila naseljena, je še sploh ni. Končno bodo menda sedaj enkrat pričeli z gradnjo te hiše po tolikokrat popravljenem načrtu in na intervencijo ljudi z občine.
Tudi gradnja drugega stanovanjskega In trgovskega poslopja, se vleče 7.e toliko časa. ker se ni-sn mogli zedinit!, ali naj bo v Šentvidu kavarna ali restavracija in ker so tudi ta načrt spreminjali in o njem vse preveč razpravljali. In zaradi takega^ postopka se ljudje sprašujejo: »Komu naj koristijo taki postopki?«
Mislimo, da ho treba tu malo več računati s posledicami takega postopanja, ki po nepotrebnem povzroča negodovanja.	—	r.
Poglavitna ugotovitev, ki se js že med razpravo najbolj kazala, je bila o nujnosti decentralizacije sedanjega načina oskrbovanja mesta z mesom. V zvezi s tem je neločljivo povezano vprašanje ločitve trgovine z mesom in predelovanja mesa. Po-treba po tej ločitvi se kaže iz raznih gospodarskih razlogov, med (katerimi so tudi visoki režijska stroški in pa včasih pretirano visoke cene mesu. Skoraj vsi, ki so se oglasili v razpravi, so menili, da so sedanje nenormalne cene predvsem posledica sedanje organizacije. Trgovina z mesom ima v Ljubljani p-«e-ten distributivni značaj.
Ce bi oddvojili trgovino z mesom, od predelave bi dosegli še r.ekaj, kar bd ji koristilo in sicer 'to, da bi se sredstva, ki bi nar-tajala v trgovini, .tudi v njej porabljala. Doslej so pa vsa sredstva dajali' le v stroj« za predelovanje mesa, prav nič pa za novo opremo trgovin, to je za prodajanje mesa.
Pri ločitvi trgovine z mesom od predelovanja mesa bd bila osnovna naloga novah trgovinskih podjetij z mesom, da izboljšajo kakovost. To je danes pog’ avitno vprašanje za potrošnika, v njegovi vsakodnevni prehrani z mesom.
Doseči ta smoter, to je mnogo boljšo postrežbo in z boljšim mesom, je bil torej glavni namen skupne seje upravnega odbora trgovinske zbornice in predstavnikov mesarskih podjetij. Podlaga za iskanje rešitve je bila omejena ekonomska artaliraa o skrbi središč z mesom. Ko so razpravljali o teh možnostih, so se odločili izmed petih variant za četrto, ki je naj-piimemejša. Dopolnili so jo še z delom tretje variante, in sicer s predlogom, da bi po reorganizaciji sedanjega sistema oskrbovanja z mesom med drugim oddvojili kot samostojna trgovinska podjetja taste prodajalne, kii imajo letno nad 30 milijonov din prometa. Torej to naj bi vključili k četrti varianti, ki predvideva postopen prehod od sedanjega sistema na novega in sicer takole.
Iz sedanjih podjetij »Mesnine« in »Mesar« bi ustanovili troje novih podjetij, in sicer dve detajlistični dn eno proizvodno. Podjetje »Mesnine« naj bi poslej razpadlo na dvoje podjetij, od katerih bi eno predelovalo in prodajalo samo konjsko meso; drugo podjetje pa bi postalo strogo detajliatično. Sedanje podjetje »Mesar« pa bi postalo tretje, prav tako samo
detajliiatično podjetje. Obe de-tajlistični podjetji bi obdržali sedanje prodajalne, dobili pa bi še nekaj manjših prodajale« od ostalih treh podjetij.
Fcdjetja Tovarna mesnih izdelkov, Tovarna konzerv Vič in »Meso izdelki« pa bi poslovala kot doslej. Razen od njih bi ue-tailistična podjetja lahko kupovala meso tudi pri zunanjih podjetjih (Škofja Loka, Kranj, Stična itd.).
Takšna ločitev trgovine, ki seveda še ne bi bila popolna, bi prav gotovo vplivala na proizvodnjo in ji začela narekovati kakovost, predvsem pa bi vplivala na znižanje cen, kar v sedanjem sistemu sploh ni mogo-
če. To je pa tudi pričakovanj«, ki ga potrošnik že dolgo zaman goji kot željo.
Prti tem je treba izreči priznanje okrajni trgovinski zbornici, ki je v Slovemiiijd med prvim’., ki s temeljito ekonomsko študije živinskega tržišča in oskrbe mest odpira perspektivo, oziroma kaže pot iz zagate, v kateri je kočljivi problem prehrane prebivalstva z mesom v gosto naseljenih področjih. Ekonomska analiza in predlogi s te seje pa bodo zelo tehtni in utemeljeni nasvete Mestnemu svetu, ko bo le-ta razpravljal o reorganizaciji oskrbovanj a mest in večjih potrošnih središč v ljubljanskem okraju.	—vr
Pravzaprav so začeli s praznovanjem občinskega praznika že pred dnevi, ko so bile razne prireditve. Danes ob 9. uri dopoldne bo otvoritev vajenske razstave v restavraciji »Turist«, popoldne psa bo na telovadišču telovadni nastop TVD »Partizan«, na katerega se je društvo že dolgo pridno pripravljalo. Jutri ob 9. uri bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Po seji bo otvoritev zdravstvenega doma, nato pa ob 11. uri koncert mladih v Delavskem domu.
Vsak občinski praznik, ki spominja Trboveljčane na 1. junij 1924, leo so zavedni rudarji ustavili pohod jugoslovanskega fašizma in piv; v
iiff
svetu opozorili na njegovo nevarnost, prinese Trbovljam nove uspehe in zmage. Ce bi šli po vrsti, bi lahko naštevali vedno nove in nove pridobitve; začetek obratovanja sodobne tovarne rudarskih strojev, izgradnja velikega števila novih stanovanjskih blokov, modernizacija in mehanizacija rudnika, ustanovitev novih podjetij: Elektrostandard, Strojno mizarstvo, Mehanika in drugih, asfaltiranje ceste, zgraditev Partijskega doma,' otvoritev Delavskega doma in še in še. Trboveljčani pa ne bi bili zvesti tradiciji rdeče trdnjave, če ne bi imeli tudi danes trdno veno v bodočnost. To lepo lastnost so podedovali iz časov izpred vojne, ko so v težkih pogojih in včasih v brezizgledni situaciji vztrajali v borbi za svoje pravice. Dostikrat v tej svoji težiti borbi tudi niso uspeli, toda nikoli niso izgubili vere v bodočnost. Trboveljčani so tudi danes še vedno taki. Kajti ni malo težav, ki jih kljub napredku še vedno tarejo. Malo stran od glavne ulice so še vedno sledovi preteklosti, ki je pustila največ posledic ravno v Trbovljah. Nikjer namreč ni bilo izkoriščanje delavcev tako hudo kakor ravno v zasavskih revirjih, ki so jim kapitalisti samo jemali, zelo malo pa vračali. Posledica tega so stara rudarska naselja, nezadostne in pomanjkljive ko-
le dni smo lahko opazovali pionirje-prometnike, ki so usmerjali promet na ljubljanskih ulicah
Arhivarji so polagali račun
Pojasnila Državnega arhiva Ljudske republike Slovenije
V Slovenskem poročevalcu Je bil 24. maja objavljen članek v katerem očita avtor Državnemu arhivu, da ne opravlja svojih dolžnosti na strokovnem področju in odklanja sodelovanje pri strokovni In sindikalni organizaciji arhivarjev, »amreč pri društvu arhivskih delavcev LRS. Kot odgovor navajamo nekaj statističnih podatkov o strokovnem delu ustanove v zadnjih dveh letih.
V tem času Je kolektiv Izdelal stvarno imensko in krajevno kartoteko za 96.932 strani stanovskega arhiva, uredil 9 graščinskih oziroma samostanskih arhivov in arhivov raznih gospodarskih podjetij. Člani kolektiva so sodelovali pri delu za Slovenski gospodarski leksikon, sodelovali pri sestavlja,, Ju bibliografije z« historični inštitut SAZU, pri sestavljanju bibliografije za Zgodovinski časopis za dobo 1951	— 1956, pri slovenskem biografskem
KUJ MISLIJO METEOROLOGI 0 NIŠEM POLETNEM ODDIHU ,
Cez nekaj dni se bo začela sezona poletnih oddihov, vreme pa je čemerno, oblačno in deževno. Mnogi ljudje že vprašujejo, kako bodo izkoristili svoje poletne počitnice. Zanje je najvažnejše, ako se bodo odločili za morje, ali bodo lepi in sončni dnevi ali pa bo deževalo. Vprašali smo dva ugodna meteorologa, poklicnega strokovnjaka A. Obuljena in amaterja Borisa Koljeička.
Kaj sta povedala? Strinjala sta se v glavnem, da bo letošnje poletje deževno. Pravita, da bo to »kmetijsko poletje«, ker kažejo izkušnje, da slede blagim zimam deževna poletja, ki dajejo boljšo letino kakor sušna. Obuljen ni hotel dati kakšne določnejše prognoze za daljšo dobo vremena. Značilno je, kakor je poudaril, da so v tej dobi temperature v južnih krajih Evrope enake temperaturam v severnih krajih Evro-
pe in na Uralu, kar je nenavaden pojav.
Amater-meteorolog, ki je znan po svojih napovedih vremena za daljšo dobo, Boris Koljčički je bil bolj določen glede naših perspektiv za poletne počitnice. Dejal je, da so za poletje po blagi zimi značilne kratke vročine z mnogimi vmesnimi padavinami. Po njegovem mnenju bomo imeli v pivi polovici junija precej dežja, zlasti popoldne. Enako bo tudi v prvi polovici julija. V drugi polovici obeh mesecev bomo imeli lepo sončno vreme z nevihtami. Sele v avgustu se bo vreme pomiriilo, medtem ko bo v septembru stabilno. Tedaj bo sončno in toplo vreme.
Tako pravijo meteorologi, ali se bo njihova napoved uresničila, pa bomo šele videli. V vsakem primeru ne bomo mogli vsi izkoristiti počitnic meseca septembra.
leksikonu (pripravili bo 79 gesel), pri Jugoslovanski enciklopediji (pripravili so 15 gesel), pripravili so za objavo gradivo za gospodarsko zgodovino Slovencev (urbarji), priobčili so 17 člankov v poljudno znanstveni reviji Zgodovinskega druStva »Kroniki« oziroma strokovnem glasilu Zveze društev arhivskih delavcev FLRJ »Arhlvistu« in »Loških razgledih«.
Poleg vsega navedenega Je kolektiv opravljal tudi terensko službo, ki zajema vse področje LR Slovenije. Tako smo n. pr. nadzirali škartiranje upravnih arhivov ter pomagali z nasveti in navodili pri ureditvi starejših administrativnih arhivov pred letom 1952. V tem času je Državni arhiv zbral tudi precej starega arhivskega gradiva, ki so ga hranili uradi ali zasebniki. Tako neprestano Izpopolnjuje svoje zbirke. V zadnjih letih so se fondi na osnovi zbiranja malone podvojili. Res, da mnogo teh dragocenih fondov ne moremo ustrezno namestiti čemur so krivi samo objektivni razlogi. — namreč pomanjkanje prostorov. Z uvidevno pomočjo ljudske oblasti pa bodo verjetno tudi te ovire v doglednem času premagane.
Tudi očitek, da se naS kolektiv odteguje delu v arhivskem društvu, je neosnovan. Ze vsa leta obstoja omenjenega društva so uslužbenci Državnega arhiva nosili vso težo dela v društvu in tudi na zadnjem občnem zboru so trije uslužbenci Državnega arhiva prevzeli odborniške funkcije, med njimi mesto blagajnika in tajnika. Sprva so se sicer branili, ker so želeli, da bi center ne bil vedno v Državnem arhivu, temveč. da bi za nekaj časa vodstvo društva prevzela kaka druga ustanova n. pr. Mestni arhiv v Ljubljani. Ker pa so udeleženci občnega zbora želeli, da se novi odbor sestavi na osnovi starega, so se uslužbenci Državnega arhiva vdali in zopet prevzeli funkcije v društvenem izvršnem odboru. Ravnatelj Državnega arhiva Je bil vedno sporazumen s tem, da smo Imeli seje odbora, sekretariata, članske sestanke in občne zbore v službenem času, da ne bi oviral dela društva, ki ima številne člane v podeželju in bi se ti v popoldanskem času ne mogli udeleževati društvenega življenja. Vsa navedena in izpričana dejstva dovolj Jasno govore o stanju v Državnem arhivu Slovenije. Ce bi jih člankar Slovenskega poročevalca v svojem poročilu o občnem
zboru arhivskih delavcev poznal in pravilno ocenil, bi prišel do drugačnih sklepov' in ne bi brez stvarne potreDe vznemirjal naše Javnosti.	Delovni	kolektiv
munalne ureditve, nesodobni __________ _	.
in sploh neprimerni javni lo- lo privlačujejo. Vem, da ni 1 kali, trgovine, gostinske in življenje v starih, vlažni obrtne delavnice, zdravstvene ustanove itd. Najbolj značilen primer, kako so kapitalisti zelo malo skrbeli za razvoj revirjev, so ozke in nevarne ceste, ki povezujejo Trbovlje z ostalo Slovenijo. Človeku se zdi, kakor da so kapitalisti namenoma odvajali revirje cd ostale ---------—--------------------^
Slovenije, ker so se bali na- Najnovejše vesti in tinsindki predmega vpliva rudarjev.	g)	v	»SLOVENSKEM
Ker zaloge premoga v Trbovljah pojemajo, bi človek
mislil, da Trbovlje nimajo nobene perspektive. Pa ni tako. Mnoge majhne delavnice, ki so
bile še pred leti v sestavu rudnika, so pozneje postale ob pomoči rudarskega delovnega kolektiva samostojna podjetja, ki danes zaposlujejo tudi pa več sto ljudi. Značilen primer za to, kako je iz malega zrasla sodobna tovarna, je Strojna tovarna, ki zaposluje že nekaj mani kot tisoč ljudi. Tovarna je začela proizvajati komplicirane rudarske stroje tako rekoč brez izkušenj in zadostnega števila strokovnjakov, toda danes njeni ixielki že slovijo tudi zunaj.naših meja. V prihodnjih letih bo povečala proizvodnjo za sto odstotkov in zaposlila več sto nove delovne sile. Lepe načrte za prihodnost pa imajo tudi ostala trboveljska podjetja, kot na primer Cementarna, Elektrarna, Strojno mizarstvo, Elektrostandard, Mehanika in druga. Tudi rudniku se obeta še lepa bodočnost. Na področju Hrastnika, predvsem pa pri Dolu, kjer so odprli nov obrat, so še bogate zaloge premoga, ki jih bodo lahko še desetletja izkoriščali.
V Trbovljah lahko še vedno najdete tista tipična rudarska naselja, čeprav je tudi vedno več novih, sodobnih stanovanjskih blokov, ki jih bo iz leta v leto več, dokler stare rudarske kolonije ne bodo povsem izginile. Moram pa reči, da me rudarske kolonije po svoje ze-
' 'ahko žnih in
tesnih stanovanjih, ki jih je v Trbovljah še kar precej, toda življenje ljudi v teh kolonijah je tako pristno in domače, da si marsikdaj želim, da bi bilo vsaj malo od tega tudi v odnosih med ljudmi v drugih naseljih ...	F. Šetinc
POROČEVALCU«
V zvezi z dograditvijo podjetja in poveSanjem kapacitete proizvodnje
■	U :	K.
- - V
<#**,
i4.
FABSHKA AUTiMOBELA PRI BOJ
išče:
5 STROJNIH INŽENIRJEV z daljšo prakso v stroki,
VEČ STROJNIH INŽENIRJEV začetnikov, tudi z manj prakse,
ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za delo v ambulanti podjetja, K0RESP0NDENTA - DAKTIL0GRAFA za nemški jezik VEČ STROJNIH TEHNIKOV s prakso in začetnikov.
Plača po dogovoru. Komfortna družinska stanovanja zagotovljena, samska v Samskem hotelu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje službe in pogoji na naslov:
FAP. FABR1KA AUT0M0B1LA PBIB0J.
2843-R
Poljudna psiho-biološka razprava
Nemogoče je opisati vse te brezštevilne potnike; bilo bi preveč. Morda bom o priložnosti razložil, kaj sem doživel na svojih mnogih potovanjih. Za enkrat se bom omejil le na nekatere potovalne momente.
Ne rečem, da ne doživi človek na potovanju včasi tudi kaj veselega. Toda to so izjeme. Večidel je potovanje sestavljeno iz samih neprijetnosti, pomanjkljivosti, tragedij in nepredvidenih zapletljajev.
Potniku grenijo življenje:
a)	Prtljaga. Je je ali preveč ali premalo, prav pa nikdar. Ce je je malo, si vso pot beliš glavo, kaj vse si pozabil; če je je več, pa trepetaš, kako se boš s tem otepal na postajah, kako boš vso to robo strpal v prenapolnjeni kupe, venomer št.eješ (posebno gospe to rade delajo) od ene do osem. Ko si prišel na cilj svojega potovanja in še preden se oddahneš, navadno ugotoviš, da jih ni osem, temveč samo šest. Ugibaš, ali si manjkajoča. dva izgubil v tramvaju, ali pozabil že doma ali P. kolodvoru. Končno se spomniš, da si jih naštel, tik
preden si Izstopil, še osem. Torej sta dva ostala v vlaku. Ko z zadnjo iskrico upanja preštevaš že enkrat preostalih šest, če ni morda vendarle še kje sedmi, z grozo opaziš, da peti sploh ni tvoj, temveč neki tuj kovček.
Zelo poredkoma se zgodi, da prinese potnik na cilj vse to, kar je hotel odnesti od doma. Nekaj je pozabil že doma, če ni izgubil v tramvaju ali mu ni kdo sunil na kolodvoru, nemara je pa tudi pustil na vlaku, na polici.
b) Sopotniki. Praviloma jih Je preveč. Stalno odpirajo in zapirajo napačna okna; zatohlo je ali prepih. Drugega ne more biti. Med seboj niso vedno prijazni, temveč včasi zelo nasprotno. Mnogi vozijo s seboj dojenčke ali otročičke ali druge domače živali, ki poskrbijo za izdaten trušč. Nekateri potniki so se poprej zadržali dve uri v kolodvori % ? restavraciji, drugi imajo s seboj harmoniko, če ne celo trobente, spet drugi so vneti člani pevskih društev. To in še marsikaj so sestavine potovanja, ki naj bi bilo pravzaprav v prijetno razvedrilo.
c) Lastnosti vlakov so večidel neprijetne. V glavnem so: pred nosom tl odpelje s postaje; večkrat ne vozijo tja. kamor želiš priti ti; prerado imajo zamude; ustavljajo se na vsakem oglu; v voznem redu so, na kolodvoru jih pa ni. Itd.
Za konec tega poglavja bom samo Se popisal žalosten dogodek, ki sem ga sodoživljal, ni dolgo tega.
Kraj: oddelek v tretjem razredu.
Osebe: Jaz,
vlak.
sprevodnik,
gospa,
dojenček (osem mesecev),
Binče (tri leta),
Zali (pet lert), ljudstvo.
Gospa (nemirno prešteva kovčke, pestuje dojenčka, ki tuli, da ti gre mraz po kosteh, miri oba starejša, ki delata z najboljšimi in presenetljivo izdatnimi močmi vse mogoče, da nam odraslim delata kratek čas).
Jaz (sem zaenkrat še čisto miren).
Ljudstvo (zabavlja čez pamže, češ,'naj že dajo mir, se prerekajo o tem, kdo je prišel prvi in podobno).
Sprevodnik (za sceno): Odhoooodl (zabrlizga.)
Vlak (zacvili in odropota).
Dojenček: Uaaaii!!
Gospa: Hvala bogu, smo se vsaj premakmlil
Binče: Mama, lulat!
Gospa: O, ti nesreča, nisi mogel doma?
Binče: Mama, lulaaaat!!!
Gospa (išče v zadregi, kam bi z dojenčkom): Gospod, ali ste tako prijazni? Poujčkajte za trenutek malega, srčkan otroček je in vi imate gotovo tudi otroke!
Jaz (zavzdihnem): O, da, imam. (Sočutno.) Kar dajte meni to reč, bom že pazil, da ne pade na tla.
Gospa (odhiti z Binčkom).
Jaz (se borim z dojenčkom, ki se strašno dere in se me na vso moč brani).
Ljudstvo: Nesrečni pamži, ali bo že mir?
Mir (ga ni, ker v tej sceni ne nastopa).
Gospa (se vrne z Binčkom in prevzame zavoj): Hvala lepa, veste, s"s peljem k sestri na obisk, pa sem morala vzeti svoje srčke s seboj. Tako so mirni in dobri, le v vlaku so malo bolj živahni.
Zali (je šla na obisk k ljudstvu, ki deloma kvarta).
Glas iz ljudstva: Ti tele! Ali nisi mogel »unterfutzljati« kralja? Zdaj pa Imaš! (Zali, ki je neopazno zme-
štrala karte.) Smrklja nesrečna, kako bom zdaj preštet »Štihe«? Izginil
Zali (se umakne k meni): Stric, imaš cukre?
Binče: Tic, čukle!
Sprevodnik (vstopi): Vozne listke prosim!
Ljudstvo (mu jih ponuja v ščipalni postopek).
Gospa: O gospod, ker ste že tako prijazni, prevzemite še malo mojega srčka, samo, da poiščem listke.
Jaz (prevzamem paket): Z veseljem 1
Gospa (išče v denarnici, v torbicah, po žepih, listka ni. Nervozna je že. Odpira kovčke, pa spet torbice in išče na sedežu).
Jaz (se čudim dojenčku, ki je za čudo mdren in z velikim užitkom nekaj žveči. Opogumim se in mu vzamem tisto reč iz kljuna).
Dojenček: Uaaaueeee!!
Jaz (odvijam nekakšno slinasto kepico).
Sprevodnik (je med tem že poščipal vse ljudstvo, samo še ne mene, ki pestujem, in gospo, ki išče): Vozne
listke, prosim!
Jaz: Dovolite, gospa, zdi se mi, da je tole vaš listek.
Gospa: Hvala bogu, je že tu! Le kje je drugi?
Sprevodnik (sočutno in t razumevanjem): Dajte mi ta čas tega, medtem pa loiščite drugega. (Se spravi na študij posvaljkanega listka).
Jaz: Gospa, mislim, da se zaman trudite z iskanjem. Brez dvoma je srček že použil prvi listek, pri drugem sem ga pa jaz zasačil.
Gospa: Jej, jej, kaj bo? Nesrečno dete!
Jaz: To ni nič hudega. Vozni listki so lahko prebavljivi. Nerodno bi bilo, če bi se srček spravil na druga hranila, ki jih cenijo dojenčki. Ce bi pogoltnil recimo dinar ali iglo ali gumb, bi bila stvar bolj nerodna. Mend je enkrat moj ...
Pot
navzgor
Obračun, podan na zboru Glavne zadružne zveze Slovenije pretekli ponedeljek, je bil po svoji vsebini bogat in vzpodbuden. Kmetijske zadruge kot osnovne enote zadružne zgradbe so v zadnjih letih po svoji materialni in organizacijski moči postale gospodarski činitelj prve vrste na naši vasi. Sicer še ne povsod, toda v splošnem to že lahko trdimo za njihovo precejšnjo večino. Najtežje obdobje notranjega organizacijskega utrjevanja, preurejanja in zbiranja sil je v glavnem, prebrode-no. Lastne materialne sile, ki jih zadruge ustvarjajo s svojo pestro gospodarsko dejavnostjo od odkupa do proizvodnje ter tudi vse večja materialna pomoč družbe so jim omogočile, da so v zadnjem času že močno posegle na področju proizvodnje ter začele razvijati v vseh panogah kmetijstva tudi njene socialistične oblike. Krepak in odločilen korak v tej smeri je nedvomno omogočilo jasno spoznanje naših zadružnih delavcev, predvsem pa komunistov, kot je to te dni poudaril tov. Tito v Skoplju, kakšna je pot do naprednega kmetijstva, pri nas in kje je njihovo mesto ter vloga v tej preobrazbi. Da je namreč ta pot le preko socialističnih oblik in graditve socialističnih odnosov na vasi in da smisel naših naporov na tem področju nikakor ni pospeševanje proizvodnje v tradicionalnih oblikah individualnega kmetijstva. Do tega spoznanja prihajajo tudi kmetijski proizvajalci, ter se vse bolj zavedajo, da je tudi zboljšanje njihovega življenja mogoče le v teh novih oblikah in sicer zboljšanje življenja na osnovi višje in kvalitetnejše organizacije njihovega dela ob razvijanju proizvodnih sil zadruge, nikakor pa ne na osnovi njihove individualne gospodar-S rv 0 krepitve.
Razprava na občnem zboru je pokazala na številne pestre socialistične oblike razvijanja proizvodnje in kooperacije individualnih proizvajalcev z zadrugo. Teh oblik bo vedno več pač ustrezno naraščanju zadružnih proizvajalnih sredstev in kmetijski pestrosti posameznih gospodarskih področij. Nesporno je tudi dejstvo, da se z naraščanjem teh oblik in proizvodnje v njih utrjujejo ne samo zadruge temveč se tudi dviga življenjska raven samih proizvajalcev. V kolikor pa so ponekod doslej zadruge še pospeševale kmetijstvo, ne da bi pri tem razvijale socialistične oblike in utrjevale socialistične odnose na vasi, je treba vedeti, da s to prakso v bodoče seveda na noben način ne bodo mogle nadaljevati. Razveseljivo je končno, da imajo naše višje zadružne organizacije že dokaj jasne perspektive in načrte za razvijanje kmetijstva po posameznih širših proizvodnih področjih. To bo olajšalo delo in povečalo uspehe zadrug, vse skupaj pa dejansko pomeni, da so v našem kmetijstvu ustvarjeni trdni temelji za solidno pot navzgor.	A. J.
Šentjur
Seststano vam jaki blok, ki ga. rad* šentjurska občina, bo rihodnji mesec dograjen. Ta-.'O bo nekaj družin le dobilo ■repotrebna stanovanja. Obči-.a ima tudi letos v načrtu radii j o novega bloka.
L. M.
mm
Zvezno kmetijsko tekmovanje
V radgonski	občini	tek
Predsednik Tito si ogleduje plantaže vinogradov v Bogdancih v Makedoniji
V kmetijskem nagradnem tekmovanju v radgonski občini tekmuje sedem kmetijskih zadrug, kmečka delovna zadruga z Žepovcih, Kmetijsko gospodarstvo Črnci in vinogradniški gospodarstvi v Radgoni in m
Kapeli. Tekmujejo v 32 skupinah na 380 ha površin, v tekmovanje pa je vključenih 678 tekmovalcev zadružnikov. Predvsem tekmujejo za višji pridelek pri pšenici, kocruzi in krompirju, v sadjarstvu, vinogradništvu, v proizvodnji mleka in vzreji prašičev.
Največ skupin tekmuje v pridobivanju krompirja, tri skupine tekmujejo tudi v urejevanju pašnikov. Kmetijska zadruga v Radencih bo izvedla demonstracijske poiskuse s krompirjem »rt Fonan, Merkur, Aeker-segen in Rani Bemov ter P°-
skuse z besarabskimi sončnicami, .tobakom in koruzo. Posadila je 30.000 sadnih drevesc, ki jih bo posredovala svoj im članom. S posebnim 'aparatom ugotavlja analizo zemlje in daje zadružni kom navodila za umetna gnojila.
Vinogradniški gospodarstvi Kapela in Radgona tekmujeta
s 3 skupinami aa obnovo vinogradov na površini 30 ha v gojenju priznanih vinogradniških žlahtnih sort. Kmetijski strokovnjaki zadrug in proizvajalne zveze dajejo tekmovalcem nasvete in navodila za čim smotrnejšo uporabo umetnih gnojil in obdelavo polj za dosego čim večjih pridelkov.	IKa.
V Slovenskih goricah
sadjarstva
Ploden obračun KDZ »Simon Gregorčič« v Bukovici
Kmečka delovna zadruga »Simon Gregorčič« v Bukovici pri Gorici je pred kratkim že osmič od svoj e ustanovitve položila obračun svojega letnega dola. Zadruga dobro gospodari. Od 190 ha zemlje, s katero razpolaga je 85 h* plodne. V zad-njiih letih so izvedli tudi večja melioracijska dela ob reki Vipavi. Na teh površinah so uredili lepe plantaže breskev. Tako imajo že 30 ha bre-skrinih nasadov.
Obračun jim je pokazal naslednjo sliko gospodarstva v lanskem letu. Poljedelstvo in vrtnarstvo jim je dalo 3.6 milijonov dohodkov, medtem ko so imeli 3.7 milijonov stroškov, kar pomeni 117 tisoč din izgube, sadjarstvo 7.1 milijona din dohodkov, 6.1 milijona din stroškov, kar se pravi več kot milijon dan dobička. Samo breskev so lani prodali 70.000 kg. Strojni park je imel 15.4 milijone din dohodkov, 14.4 milijona din stroškov ali 643.000 din dobička." V živinoreji so imeli, nad 450 tisoč din izgube čin prav tako 95.000 din izgube v vinogradništvu. razen tega so imeli 624 tisoč din izrednih dohodkov in nad 200.000 din izrednih izdatkov.
Ob itaki bilanci bo morda marsikdo pomislil, da ne gospodarijo dobro. Vendar ni tako. Ob vsej prizadevnosti in trudu jim je toča lani poklestila večji del pridelkov. Tej naravni sili se razen sadja, ki pa je biiio tudi prizadeto, niso mo-gle tako uspešno upreti ostale kulture. Praksa torej kaže, da so imelj prav, da so širili sadjarstvo in mnogo investirali v nove nasade. Pri živini pa je problem drugačen. Zadruga namreč more rediti živino (imajo 102 glavi goved), da dobe dovolj organskega hlevskega gnoja za nove nasade in vinograde ter njive, brez katerega ne morejo računati na visoke pridelke. Travnikov in senožeti pa imajo maio, saj so lani pri-delaild 'le okoli 2000 metrskih stotov krme, kar je absolutno premalo. Priimianjklj aij krme za prehrano živino so morali kupiti po visokih cenah in to močnata krmita in pesne rezance; toda ne dovolj, da bi s tem dvignili tudi mlečnost. 36 krav mlekaric jim je pri molži dalo 44.294 litrov mleka. Sicer pa se trudijo in prizadevajo, da bi postopoma izločili vso neprimerno? živino dn redili samo plemensko. Samo za gnoj pa bi
morali imeti vsaj 300 govedi v svojem hlevu.
Strojni park je bil skrbno izkoriščen in vse njive in vinogradi kakor tudi sadovnjaki so bili pravočasno obdelani. Razen tega so delali tudi usluge nečlanom. Dobička, ki ga je ustvaril strojni park, pa ne bodo delili med zadružnike. Ves bo šel v sklad za izpopolnitev strojne opreme in za popravila. 2e lani
posadili z mladimi breskvinimi sadikama. Pri Šempetru so tudi opravili razna izboij sevalna dela.
Letos namerava zadruga v svojem programu zgraditi lopo za strojni park, napraviti nov večji vinograd in nasad jablan in hrušk. Razen tega se je vključila v zvezno nagradno tekmovanje v proizvodnji breskev. katerim zadnja slana in
so kupili nov traktor goseničar .pozeba nista hudo škodovali
s priključki za obdelavo vinogradov in sadovnjakov in tri-brazdni plug.
Na Lužniku so stari neplodni vinograd preorali in razširi d -v n-ov breskvin nasad. Na Mar-getenci so lani izboljšali zemljišče dn uredili nov breskvin nasad, ki so ga letos že delno
medtem ko so vinogradi skoraj povsem uničeni. Za uspešno delo je zadruga prejela od glavne zadružne zveze diplomo in plaketo, njen predsednik Angel Mlečnik pa priznanje. Velike zasluge za obnovo sadjarstva pa ima tudi zadružnik Pepi Mlečnik.	"JP
Kmetijsko tekmovanje, ki Je uvedeno v zveznem in republiškem merilu, je dokaj različno odjeknilo v Slovenskih Goricah. Nekatere zadruge kot je to Lenart, Gradišče, Jurovski dol, Voličina itd., so dokaj skrbno proučile možnosti tekmovanja ter tudi organizacijsko storile svoje. V glavnem bodo kmetje zasebniki tekmovali v pridelovanju krompirja in žitaric ter v živinoreji, dočim je za sadjarstvo manj zanimanja ker zadnja elementarna nezgoda
— pomladanski sneg v začetku maja, povzročil na sadnem
KG Cerkvenjak se razvija
Kmetijsko gospodarstvo Cerkven jak v Sl. goricah je z ozirom na reorganizacijo oziroma likvidacijo KG Gradišče pridobilo okrog 70 ha zemlje na področju Senarske ter nekaj osnovnih sredstev kot so traktor in razni stroji. S tem je posestv,o dobilo pogoje za nadaljnji razvoj živinoreje, saj imajo prihodnje leto v načrtu gradnjo novega hleva za 50 govedi, dočim so letos enega z zmogljivostjo za 48 govedi adaptirali. Obnova sadovnjakov je doslej zajetla 25 ha površin in 2 ha vinogradov ter jo bodo še nadaljevali. Nedavno so v okviru samega kolektiva rešili tudi notranja vprašanja nepravilnega vodenja posestva z odstavitvijo ‘ dosedanjega upravnika ter je delavski svet z upravnim odborom vzel pobudo za dvig kmetijske proizvodnje v svoje roke.
drevju po Slovenskih goricah ogromno škode. Tam kjer so uporabljali kmetje zasebniki na kredit dobljeaa umetna gnojila pravilno, kjer je bila tudi semenska odbira ppavilna, bo uspeh zaigotovlljien. Precejšnja pomanjkljivost je bila letos v tem. da spričo dajatve tolikšne količine umetnih gnojil na kredit zasebnikom na splošno ni bilo dovolj pouka o smotrni in strokovni uporabi le-teh.
STEKLARNA »BORIS KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
sprejme v službo:
stenodaktilograiinjo
ali
strojepisko
Prošnjo z življenjepisom dostavite Upravi podjetja najkasneje do 10. junija 1957. 2983-R
ska šola in tehnična vzgoja
lak v Irtih grah
Pridelovanje tobaka zavzema .v Slovenskih goricah vectno večji obseg. Na podiročju lenarške občine je bilo lani 34 pogodbenih pridelovalcev, predvsem gospodarstev zasebnega sektorja, dočim se je ob ]e.toš-njem sajenju to število povečalo na 78 pridelovalcev. Obrat za predelavo poskusnega tobaka v Ljubljani je na posebnem predhodnem sestanku v Lenartu seznanil pridelovalce z letošnjimi pogoji ter sklenil tozadevne pogodbe. Obenem je bila zemlja, namenjena za pridelavo tobačnega pridelka analizirana .ter so prejeli pogodbeni pridelovalci potrebno količino umetnih gnojil brezplačno kakor tudi potrebne sadike, ki so jih v minulih dneh vsadili v zemljo. Z ozirom na nekajletne izkuš-
nje obrata bodo gojili predvsem sorte »Havana«, »Segedinska roža«, »Nova crnja«, »Byrlej«, »Loc-vvood« in »Paragvaj«. Pridelovalci bodo dobivali med nego in odgojo pridelka, kakor tudi spravila, posebno strokovno pomoč od samega obrata, ki na ta način ustvarja z poskusnim pridelovanjem osnovno bazo na kritje potreb domače tobačne industrije ter potreb za izvoz. Pridelovanje tobaka sc rsekakor izplača, saj da pri smotrni obdelavi na 1 ha po 300.000 din dohodka. Pridelovanje tobaka zavzema v Slovenskih goricah pomembno mesto, prav kot pridelovanje malin, katerih površine se od leta do leta večajo, da bi tako tudi naša industrija za proizvodnjo sadnih sokov dobila su-rovine.
Na naj starejši kmetijski šoli v Sloveniji, na kmetijski šoli Grm .pri Novem mestu. s<> lani znatno izpopolnili in razširili učne pripomočke in učni načrt. V šoli se gojenec nauči v resnici vse tisto, ka.r potrebuje za sodobno kmetovanje.
Številne učne pripomočke, M jih je šola zbrala v času svojega sedemdesetletnega obstoja, so lani še pomnožili in izpopolnili. Med te spada tudi dobro opremljena delavnica, v kateri gojenci v zimskih mesecih, ko ni možno Praktično delo na posestvu, pridobe znanje in spretnost v rokodelstvu. V delavnici se namreč nauče raznih manjših popravil domačega orodja, pletenja košev, izdelave
zabojev, nasadil za razno orodje ter drugih koristnih del, ki
■	Lesno Industrijsko pod-	•
•	jetje Ljubljana, Parmova	{
•	ul. 37, razpisuje delovno	j
|	mesto EKONOMA. Nastop	;
?	službe takoj ali pa s 1. ju-	•
?	lijem 1857 s prakso v po-	j
•	slih ekonomata. Točne j ša	*
•	podatke dobite na upravi,	:
•	kamor naslovite pismene	^
a	ponudbe.	2892-R	|
••*•••»•* e»M«M»a
Jabolčnega zavijača pri nas vse premalo zatiramo, čeprav nam vsako leto uničuje na tisoče kilogramov jabolk in hrušk. Vsak sadjar vidi ogromno škodo — »črviva« jabolka, ki predčasno odpadejo. V nekaterih letih nam gosenice jabolčnega zavijača uničijo 50—90*/i plodov in vendar je le malo sadjarjev, ki jabolčnega zavijača zatirajo. Naši sadjarji so že nekako navajeni na »črvivost« jabolk in črvivo sadje pokrmijo prašičem ali pa ga porabijo za sadjevec. Tako gre vsako leto ogromno narodno premoženje v izgubo, saj Črvivi plodovi niso trpežni, temveč naglo gnijejo, kakovostno pa sploh nimajo skoraj nikakršne vrednosti.
Medtem ko smo smatrali ameriškega kaparja v našem sadjarstvu kot »sovražnika št. 1« nikoli nismo posvečali dovolj pozornosti najstarejšemu sovražniku našega sadjarstva — jabolčnemu zavijaču. Res, da jabolčni zavijač ne ogroža obstoja naših sadnih nasadov, saj uničuje le plodove, vendar je gospodarska škoda, ki nam jo že desetletja povzroča, večja od škode, ki nam Jo prizadeva ameriški kapar ali kateri koli drugi sadni Škodljivec.
Kljub temu, da vsak otrok potna »črva« v jabolku, vendar le malokdo ve. da so ti »črvi« prav-saprav gosenice drobnega lepega metuljčka — jabolčnega zavijača (Carpocapsa pomonella), ki ga le malokatero oko opazi, saj leta po večini le v mraku, podnevi pa ždi skrit po razpokah lubja; pe-pelnosiva krila mu kot strešica pokrivajo telo; zapazimo ga težko, ker je skoraj iste barve kot drevesna skorja. Krila so povprečno progasta, ob koncu prednjih kril pa imajo prekrasno ovalno bakre-nordeče zlato obrobljeno »zrcalce«. Po tem znamenju z gotovostjo lahko spoznamo metuljčka jabolčnega zavijača.
Pri nas se pojavijo metuljčki Jabolčnega zavijača konec maja, začetek junija ter letajo vse do avgusta oziroma 'začetka septembra. Let in pojav metuljev je odvisen od vsakoletnih vremenskih prilik. Največ metuljev leta v drugi polovici Junija in v juliju; če pa je vreme toplejše, pa lahko glavni let metuljev opazujemo začetek junija.
Po oploditvi priCne samica kmalu ob lepem vremenu odlagati svoja drobna, opalno se svetlikajoča jajčeca na plodove, pa tudi na liste in vejice. Vsaka samica odloži v 10 do 20 dneh okoli 80 jajčec (pri nižjih temperaturah, ob deževnem, hladnem vremenu manj; pod 14" C odlaganje jajčec sploh preneha).
Cez 8—14 dni (kar Je zopet odvisno od vremena, posebno od temperature zraka), se iz jajčec izvalijo drobne, komaj vidne gose-ničice, ki pa se prav kmalu pregrizejo skozi jabolčno povrhnico v notranjost plodu. Goseničice so sprva bele, pozneje poltene barve, imajo 16 nog, temnorjavo glavo s čvrstimi čeljustmi in so po telesu lahno bradavičaste in redko-dla-kave. V plodu se kmalu pregrizejo do plodišča, kjer poškodujejo tudi pečke. Svoje odpadke Izločajo gosenice sprva skozi vhodni rov, pozneje pa skozi poseben rov, ki si ga zvrtajo od peščišča navzven.
Gosenice se v plodu hranijo 3—4 tedne, dokles ne dorastejo. Odrasle gosenice so navadno mesnordeče barve in dosežejo dolžino 1,5—2 cm. Odrasle gosenice zapustijo plod in se po nitki spustijo na veje ali debla, kjer se v zavetnih skrivališčih, najraje pod staro suho skorjo, nekatere tudi v zemlji zapredejo v kokon.. Večina gosenic se zahubi. iz bub pa se kmalu razvijejo metuljčki drugega zaroda. Mnoge gosenice prvega ter gosenice drugega za-
roda pa v zapredkih prezimijo in se šele prihodnja leto spomladi zabubijo.
KAKO ZATIRAMO
S temeljitim čiščenjem sadnega drevja, strganjem stare suhe skorje in z zimskimi škropljenji z rumenimi pripravki (1—2% Rume-san in Kreozan) uničimo mnoge gosenice v kokonih pod staro suho skorjo, po deblih ln vejah. Vendar pa moramo jabolčnega zavijača redno zatirati tudi v poletnem času, če hočemo plodove obvarovati okužb.
POLETNA ŠKROPLJENJA proti jabolčnemu zavijaču pri nas vse premalo upoštevamo, vendar so nujno potrebna, če hočemo pridelati zdrava jabolka.
PRVIČ ŠKROPIMO proti Jabolčnemu zavijaču po cvetenju, v prvi polovici junija, DRUGIČ konec junija do srede julija in TRETJIČ konec julija do začetka avgusta (proti drugemu zarodu Jabolčnega zavijača).
Za zatiranje Jabolčnega zavijača so učinkovita razna kemična sredstva, kot na primer svinčeni arze-nat, razni DDT pripravki (Pan-takan. Pepein, Gesarol) ter para-thionski pripravki (Fosferno. Pe-stox, E €0 5, Parathion — Pinus, Parathion — Dupliar itd.). Vse te pripravke uporabliamo v mešanicah z raznimi fungicidi (sredstvi proti glivičnim boleznim) za Istočasno zatiranje škrlupa In drugih glivičnih bolezni ter Jabolčnega zavijača. Parathionski pripravki so istočasno učinkoviti tudi proti rdečemu pajku, listnim ušem in dugira sesajočim žuželkam.
Tako priporočamo n. pr. sledeče koncentracije škropiv:
1.0.3% COSAN ali DITHANE z dodatkom:
a) 0.4*/« Svinčenega arzenata ali
b) 1% Pantakan tekoči ali 0,2*/» Gesarol
c) 0,05% Fosferno (Pestoz, Slstox,
Parathion, E 005).
2. l—2»/» žvepleno-apneno brozgo ali 1% Sumbarit ali 0,5—1% bakreno apno z istimi dodatki insekticidov kot prej navedeno.
Ob prvih dveh škropljenjih uporabimo lahko svinčeni arzenat ali parathlonske pripravke, dočim smemo za tretje Škropljenje pri zgodnjih sortah uporabiti le DDT pripravke. Parathionsklm pripravkom dajemo prednost, če imamo opravka tudi z rdečim pajkomi ameriškim kaparjem ter Ustnimi mušicami.
cosan in Dlthane imata prednost pred bakrenimi in ivepleni-
J.ih kmečki gospodar alj pa Bodoči kmetijski strokovnjak mora obvladati. Orodje ra delavnico je ob njeni sedemdesetletnic; poklonila Sola Ljudske tehnika.
Gojenci letošnjega letnika pa se bodo usposobili Se za novo koristno stvar — postali bodo traktoristi. Vodstvo šole je organiziralo *a gojence še poseben traktorski tečaj, na katerem st bodo po opravljenem izpitu pridobili zvanje pol kvalificiranega mehanika. To koristno novost je vodstvo šole uvrstilo v učni program zato. ker se v kmetijstvu uporablja čedalje več strojev in jim bo tako pridobljeno znanje zelo koristilo pri delu. Izkušnje kažejo, da je potrebno poleg znanja o umnem obdelovanju zemlje tudi obvladanje stroja, s katerim se to delo opravlja hitreje in cemetje.
Tudi drugače je učni program v šoli sikrbno sestavljen. Teoretično pridobljeno znanje v predavalnici gojenci sproti dopolnjujejo s praktičnim delom na vzornem posestvu šole. v hlevih, na vrtu, v čebelnjaku, vinogradu, v sadovnjaku, na obširnem poskusnem zemljišču za številne kulture in drugod. Vsa dela na posestvu so skoraj v celota mehanizirana, pri tem pa ne zanemarjajo tudi ročnih del. Tud; molžo krav Imajo še mehanizirano. Gojenci Imajo vso oskrbo v šoli, kjer skrbe tudi
za njihovo razvedrilo. Julija letos bo zapustilo šal0 43 gojencev. med tem pa se že javljajo novi. Upajo, da jih bo prihodnje šolsko leto še več. Sola jih lahko sprejme, nudi jim res vsestransko izobrazbo, naše kmetijstvo pa tudi potrebuje čdmveč izobraženih kmetovalcev in strokovnjakov. (rt
• «M«»
i	STEKLARNA
f	»BORIS KIDRlC«
| ROGAŠKA SLATINA
•	proda pod izredno
T	ugodnimi pogoji
t osebni avto »TATRAa
•
i 2 kom 3-tonske prikolice
•	za	tovorni	avto.
•
j Interesenti si laliko j ogledajo vozila v samem j	podjetju vsak dan
j	od 8. do 14. ure.
j	2983-R
•••#■ ■••••*>•• ••••»••• ••«*•••• •*•••••(
• OGLAS 9 v »Slovenskem # poročevalcuc —
9 gotov # uspehi
Za povečanje donosa gre
Nedavno je bila na Blokah v
Novi vasi zanimiv sestanek. Zbrali so se predsedniki in tajniki zadrug z Blok, Loške doline in Cerknice, iz Ljubljane Pa so prispeli zastopniki Zavoda za fairmacijo, Gospodarske poslovne zveze. Semenarne, podjetja Slovemiija-sadje, Gosia-da. Pogovorili so ?e o možnosti pridelovanja zdravilnih zelišč, travnih semen, jiagiodiičevja in zelenjave na notranjskem področju. Notranjska ima svoje posebnosti v sestavu tal in klime. ki ji narekujeta tud; posebnost v pridelovanju. Doslej so se tu bavili največ z živinorejo in pridelovanjem krompirja. Strokovnjaki ,pa so bili mnenja, da bi bilo to področje primemo tudi za pridelovanje nekaterih zdravilnih rastlin, travnih semen in malin. Vse te rastline bi povečale vrednost hektarskih donosov, s tem pa
Nova tovarna mlečnega sladkorja
Razen za gradnjo stanovanj, ki Jih nameravajo graditi nekatera tolminska podjetja, so bili pred kratkim odobreni krediti tudi za gradjo nove, velike in moderno opremljene to-
ZATIRAJMO
JABOLČNEGA
ZAVIJAČA
mi pripravki, če se bojimo ožigov
listov in plodov pri sortah, Iti »o n? baker občutljive.
Kmetijski institut Slovenije bo letos dajal napovedi za pravočasna škropljenja proti jabolčnemu zavijaču. Ker je uspeh borbe proti jabolčnemu zavijaču predvsem odvisen od PRAVOČASNIH škropljenj, priporočamo sadjarjem, da se držijo napovedi in nasvetov naše prognostične službe za varstvo rastlin, ki bodo objavljeni po radiu in v dnevnem ter strokovnem časopisju.	Ing. V. M.
vam« mlečnega sladkorja v Tolminu.
Prav gotovo je vsem dobro znano tolminsko čajno in navadno maslo ter prvovrstni tolminski sir. Na planinah okrog Tolmina se pase na stotine glav živine, ki daje vsak dan “velike količine dobrega mleka. Vse to in pa dejstvo, da imajo v načrtu še izboljšavo pašni-
štva tn živinoreje, vsekakor zagovarja obstoj te tovarne, ki bo potrebovala vsak dan velike količine mleka. Tovarna, ki bo velikega pomena za našo zdravilsko industrijo, bo zrasla v razmeroma kratkem času 14 do 15 mesecev kakor računajo. Zanimivo je tudi to, da bo nova tovarna, ko bo zgrajena, tudi pospešila turizem. Poleg narodnega dohodka, ki ga bo ustvarjala, bo tovarna tudi segrevala vodo. To toplo vodo bodo porabili za kopalni bazen ter za novo ljudsko kopališče. Tovarna bo namreč uporabljala velike količine vode ter jo bo pri obratovanju segrevala tudi do 40 stopinj Celzija. To bodo speljali v kopalni bazen in v ljudsko kopališče, kar bo za Tolmin predstavljalo veliko pridobitev.
Pri gradnji te tovarne bedo sodelovala skoro vsa obrtniška podjetja na Tolminskem, saj bodo izdelala vso notranjo '(premo. Poleg tega bo nova tovarna nudila tudi zaposlitev tamkajšnjemu prebivalstvu. Id je doslej moralo večkrat iskati dela drugod,	R.	V.
tudi dohodek kmetov v tem področju. Travna semena bi prispevala tudi k izboljšanju domačih travnikov, saj je Notranjska posebno znana po gojenju živine. Maline in nekatera zdravilna z e Miše a pa rastejo tukaj tudi samoniklo, troha jim j-e le izboljšati rastne pogoje 3
primerno obdelavo.
Sestanek je bil prav koristen, saj so verjetno nekateri prav sedaj prvič slišali, da s« da s temi nasadi znatno pove-oaitj vrednost donosa. Zvedeli pa so tudi, kaj bi se dalo napraviti, da bi se to tudfi doseglo. Seveda je sedaj od kmetov samih odri®no, kako bodo to izpeljali in zakaj se bodo odločili. Predvsem se je treba odločiti in pričati s .poskusnimi nasadi, da se bodo seznanili tudi s posebnostmi tega pridelovanja. Strokovnjiaikii pa so jim obljubili, da jim bodo nudili strokovno pomoč, ki jim bo potrebna.
Tako bi v tem predelu sčasoma poleg živine in krompirja tudi zdravilna zelišča, travna semena, maline in zedenjava
lahko dala večji donos in večji dohodek.
j	Potovalni	urad »ADRIA«	•
i	v Portorožu	*
•	potrebuje	t
j	VEČ	VODIČEV	{
i s znanjem tujih jezikov, * :	predvsem francoščine. J
• Za avtobusno postajo i
•	v Kopru potrebuje	j
I	DVA PROMETNIKA	?
•
• Pogoj: prometni izpit. 4 ? Plača po tarifnem pravil- • ?	niku	12.000 din.	•
?	Služba	je sezonska,	•
•	nastop takoj.	•
•	• Znanje tujih jezikov	j
•	zaželeno.	g
f	Ponudbe na upravo	i
•	»ADRIE«, Poitorož.	f
•	2977-R	i
4	•
••«••••• »•»«•••
J*
3
Krava-robot
V ameriških trgovinah so se pojavili aparati, ki proizvajajo »sintetično* mleko iz maščobe, mleka v prahu in vode z dodatkom vitaminov. V propagandnih opisih trdi tovarna, da bo v prihodnjih mesecih odprla številne mlekarne, oziroma prodajalne svežega mleka v krajih, kjer sploh -ni krav.
NI VEČ SKRIVNOSTI
j .Ugrabljena' * mornarja
Charlie Chaplin, ki živi z družino v Švici, ima zdaj šest otrok. S hčerkama Evgenijo in Viktorijo je obiskal svojega šestega otroka,ki ga je žena Oona rodila v neki lausannski kliniki. Otrok
je punčka.
••••e« ©®®©©©©©•©©©©«©••• •••e® a
-j
D
it
3
—> m
ys.
Nevsakdanja zgodba je te dni šla od ust do ust na obali Acapulca, kjer sta dve Meksikanki odpeljali dva mlada italijanska mornarja. Vročekrvni lepotici sta se namreč z motornim čolnom približali italijanski šolski ladji »Montecuccoli«, ki je bila zasidrana v zalivu Acapulca in »ugrabili« 2il letnega Francesea Pioimilla in njegovega 20 letnega tovariša Daniela Favoretta.
Zal ladja ni utegnila čakati na ugrabljenca, in ko sta se Francesco in Daniel, po desetih dneh bivanja v paradižu, hotela vrniti na krov, se je že ladja s p-olno brzino vračala v Italijo.
Italijansko poslaništvo v Mexiko City se je zavzelo za dvojico in jo po-slalo nazaj v Italijo. — Manj razumevanja za »ugrabitev« pa je pokazalo vojno sodišče, ki je oba kratkomalo zaradi dezertira-nja obsodilo na šest mesečni zapor.
Prisluškovanje pred vrati se tudi modernizira. Prisluškovalne aparature, ki so jih doslej uporabljale obveščevalne službe, so že zastarele in diplomatom ne bo treba več preiskovati lestencev, telefonov, mi* In celo postelj, da bi se prepričali, če ni kje montiran prisluškovalni aparat. Elektronska tehnika se je tako zelo razvila, da je detektivom zelo olajšano delo. Ameriški tehniki so namreč izdelali takšne mikrofone, da lahko z njimi poslušajo na veliko daljavo. O tem je pred kratkim razpravljala tudi sodna komisija pri senatu države Kalifornije in ugotavljala, kaj je pri vsej tej tehniki še diskretno ali privatno. Največ pozornosti zbujata dve napravi. Prva je drobcena radijska postaja, ki jo lahko montirajo v sleherni avtomobil. Sprejemnik je v drugem avtomobilu. Zasledovalci lahko spremljajo ne samo vsak razgovor med šoferjem in potnikom, temveč tudi vsak premik motorja. Se bolj Izpopolnjena pa je prisluškovalna puška«. To je mikrofon, napravljen v obliki puške. Ce to »puško« usmerijo v zaželeno smer, lahko poslušajo .razgovor na daljavo več sto metrov in to celo, če se pogovarjajo šepe-taje. Prav lahko je s tako »puško« prisluškovati pogovorom, ki jih imajo recimo na drugi strani ulice v neki pisarni. Detektivi, ki so morali pričati pred preiskovalno senatno komisijo, so povedali, da se teh naprav poslužujejo razni trgovci. V Los Angelosu si je takšno napravo omislil nek trgovec z avtomobili. Tisti, ki so prišli kupovat avtomobil, so se običajno umaknili na posvet, trgovec pa je s to napravo prisluškoval, kaj pravijo o avtomobilu, kaj mu je na njem všeč, zvedel pa je tudi, kako so kupci pri denarju. To mn je pomagalo, da je stimnke potem
postregel po njihovih željah ...
Osvetljeni prometniki
Prometniki v Berlinu imajo že nekaj časa posebne pasove, na katerih so pritrjene električne žarnice. Baterije imajo v posebnih torbah na hrbtu. Ponoči na križiščih tako šoferji 'vidijo miličnika in še tako nepreviden vozač se potem ne more izgo» var j ati, da policaja ni videl.
Kokoši ujele volka
V neki vasi Trenti so tri kokoši ujele velikega volka. Volk se je priplazil v hlev, kjer je podavil že več kokoši in zajcev. Potem so ga pa napadle iri kokoši. ki so ostale pri življenju. Skočile so mu na hrbet In ga tako divje kljuvale, da se jih ni mogel rešiti. V tem je prišel še gospodar, ki ga je potem ubil s kolom.
V majhnem kalifornijskem mestu Ansheimu je 'bila pred dnevi na nogah vsa policija; iskali so ugrabljenega štiriletnega Thea de Hooga, za katerega so domnevali, da so ga ugrabili. Otrok je izginil kmalu popoldne. Po brezuspešnem iskanju s-o pozno zvečer obupani starši sedeli v kuhinji pri mizi in oče de Hoog je želel nekaj popiti, zato je njegova žena odprla hladilnik —-in zagledala v njem čepečega otroka. Theo se je hotel igrati dedka mraza, vrata hladilnica pa so se avtomatično zaprla. Na srečo je otrok iz te pustolovščine odnesel le nekaj ozeblin.
Po štirih mesecih in šestihdneh se Je 28. maja v Benetkah
končal proces Montesi. Vsi glavni obtoženci — vseh skupaj je jo bilo 13 — so bili oproščeni, ker niso zagrešili kaznivega de-
janja, le mlado eksistencialistko Adriane Bjsaccio je sodišče ob-
sodilo na 10 mesecev zapora zara-dl simuliranja zločina.
Avtomat, ki ga vidite na sliki, je novost tudi za Dunaj. Postavili so ga zato. da bi l.iudem omogočali kupovanje knjig tudi v Času, ko so knjigarne zaprte. Iz avtomata dobite zaželjeno knji- © go in ostanek denarja v omotu, v katerem je zavita knjiga. Co © vam knjiga ne ugaja, jo lahko vržete nazaj v avtomat in dobita 9
drugo.	#
•
Smrt enaindvajsetletne Wilme Montesi je ostala še nadalje skrivnost. 94 spisov, v katerih je bilo zbrano gradivo preiskave in nad 200 prič, ki jih. je zaslišalo sodilšče v Benetkah, ni moglo odkriti skrivnosti njene Mm rt i. Pač, do neke mere vendar. Državni tožilec .je v svojem dojkam govoru ugotovil, da sta
oo^gotrajna preiskava in proces odkrila vsaj to, da tVilma ni umrla zaradi nesreče, ki naj bi ee ji bila zgodila pni kopanju nog, niči ni mogoče misliti, da je storila samomor. Nekdo jo je
*
ubil. Toda kdo? Tu (je popolna tema, kolikor ne ibi v rahlem namigu javnega tožilca lahko sumili tVilrmn-ega strica Giuseppeja, ki si je s svojimi lažnimi alibiji sam nakapal sum na glavo.
Kriminalisti bd morda lahko govorili o »perfektnem zločinu«, ko je zločinec tako spretno zabrisal vse sledi, da ga ni bilo m.ogoče odkriti. Tcdia takrih zločinov je pri današnjem razvoju tehnike, s (katero razpolagajo preiskovalni organi, vedno manj. Vsekaflooir drži, da bi bilo zlo-
Osvežiti bodo morali znanje abecede
Bred kratkim je a.nglešici aodalistični časopis »Reynolds Kews« objavil, da tisoči mladih odraslih Britancev ne znajo brati niti enostavnih besed ali rapisati dosti več kot svoje ime. Zato so v nekem londonskem liiLŠtitut-j uvedli večerne šole, v katerih naj bi si učenci v sta-zlos-ti od 19 do 40 let osvežili
•voje znanje abeoeae.
Šestindvajsetletno dekle — navdušena šivilja — se je vpisala v večerno šolo, ker ni znala brati navodil na krojnih polah. Neki; mladenič, katerega monmarica ni hotela sprejeti, ker ni znal rešiti nalog pri sprejemnem izpitu, j-e izjavil: Dovolj mi je tega, da v restavracijah ne znam prebrati niti jedilnega lista! Prav naveličal sem se že pogledovati na krožnike drugih gostov, preden sem ■d mogel naročiti jed....!«
Nevesta v veži
Gnenke solze je točila šestnajstletna nevesta Doreen Fil-
kin iz Birminghama, ko je morala med tem — ko so gostje na njeni poročni slavnosti v lokalu pili na. njeno srečo — ostati v veži. V Veliki Britaniji je namreč vstop v javne lokale dovoljen le osebam, ki so dopolnile osemnajsto leto in zaradi tega je morala mlada nevesta pri svojem poročnem sprejemu lepo čakati v veži.
Pes išče kavo
Na meji med Nemčijo in Nizozemsko zelo cvete tihotapstvo s kavo. Da bi to omejili, so nemški cariniki dobili posebnega psa, ki obvoha prtljago, in ko zavoha kavo. začne lajati. Baje ima odlične uspehe in sr se carinik! tako navdušili za ta način nadzorstva, da so sklenil, nabaviti še več takšnih psov Toda dosedaj jim to še ni uspelo, ker niso še mogli najti dru-pse, ki bi bili tako »navdu-za kavo.
mm
iiii§gl§ g
liim
;fi.
•Vv.
:V II:
. - ■ ■ . ... " ■ ....
i:V til
Ta ogromna »skodela«, ki ima v premeru 7,6 m nima nobene zveze s prisluškovalno puško. To je radijski teieskop, s katerim znanstveniki v ZDA spremljajo sonce ter sprejemajo njegovo radijsko energijo in šume. V geofizičnem letu bo vrsta takih ogromnih teleskopov vsakodnevno merilo energije, ki jo oddaja sonce in registrirala sončne pege in druge motnje na soncu. Računajo, da bodo s pomočjo teh opazovanj dobili pomembno podatjce o vplivu sonca na
pesnijo in m Trema
frinca mno©o laže najti, Se bi ga iskali takoj dn ne šele čez nekaj let. če se ne bi Wiilmriini svojci zadovoljili! z ugotovitvijo, da se je dekletu zgodila nesreča.
Toda na procesu je prišlo
marsikaj na dan. Med drugim tudi ito, da je tVilmina mati prav radia sprejemala denar od številnih novinarjev, katerim je dajala podatke o evojri hčerki. Morda je tudi dobila denar, da bi kaj zamolčala. Tožilec je izrazil prepričanje, da družina Montesi skriva neko skrivnost, ki sodišču onemogoča, d« tbi odkrilo zločinca.
Preiskovalni organi in sodišče zločinca ndteo odkrili, čeprav so za preiskavo in proces potrošili okrog 110 milijonov lir. ki jih bodo seveda plačala italijanski davkoplačevalci. Odkrili pa so vse polno uma-zanije, v kateri si« valja itali janska visoka družba. Toda obtoženci so nedolžni. .. Tudi Markiz Montagna, za katerega nečedne posle j« preiskovalni sodnik zbral kar precej dokaznega gradiva. Toda vse to nima zveze z Wih»ino smrtjo. Takega mnenja j« bilo soda-šče.
In tako j« proces Montesi končan, ni pa končana »zadeva Montesi*. Verjetno se bo sedaj nadaljeval proces proti novinarju Mutu, ki je vso zadevo sprožil, Anna Maria Moneta Caglio ima nad glavo že 80 procesov zaradi žalitve časti. Javni tožilec j o je razglasil za lažniivko in sploh pokvarjeno žensko. To bo (gotovo da.lo še več poguma tistem, o katerih grdobijah je govorila. Vsega si prav gotovo ni izmislila, toda po teki ceni sedišča bodo tudi tisto, kar je res lahko, prikazali kot laž.
Pierro Piccioni, Ugo Monta-gna, bivši kivesitor Sevenio Polilo in drugi obtoženci so zapustili Benetke, z njimi pa tud; SO odvetnikov, njihovih branilcev. Caisi se menjajo in morda tudi tistim političnim krogom, ki so po kanalih sprožili obtožbo Piccionija, ni več potrebna njegova glava. Morda njegov oče, bivši zunanji minister ni
več tako nevaren tekmec prvakom kireoanskodemokratske stranke?
Ponesrečena svečanost
Na visokem odru, ki so ga postavili v neki vasi v bližini Padove, so se zbrali cerkveni in vojaški funkcionarji. Imeli so neko svečanost za avtomobili-stg. V času pa, ko je govori! sam škof, se je oder naenkrat podrl in vsi odličniki so se znašli na tleh. Eden med njimi si je zlomil nogo. Poklicali so rešilni avto, da bi prepeljal ponesrečenca v bolnišnico. V splošnem razburjenju pa je šofer spregledal, da ponesrečenca še 'niso spravili v avto, in je odbrzel prazen proti bolnišnici. Sedaj so začeli loviti še rešilni avto in so ga le s težavo dohiteli, da ae je vrnil in odpeljal ranjeno* k zdravnikom.
Dobro si oglejte sliko! Na njej sta »dva Pepeta«. Komika, ki nastopata po raznih evropskih mestih imata tako navado, da eden od njiju potuje v kovčku, ki ga nosi drugi. Ne vemo pa, če na ta način goljufata tudi letalske družbe. Verjetno ic, saj denarja jima najbrže ne manjka. Sicer pa, kaj se ve...
Brez poguma
ni
K
2e drugič, v zadnjih mesecih, je v cirkus ki areni oče z bliskovito prisotnostjo -duha rešil svojega otroka pred smrtnim padcem. Nedavno je neko francosko artistko v zadnji sekundi ujel oče, ko je strmoglavila z znatne višine.
Pred nekaj dnevi pa je petnajstletna italijanska akro-batka Maria Zorzi v cirkusu
»Canestrelli« pri dvojnem salto mortale, ki ga je izvajala v višini osem metrov, za la3 zgrešila trapeč in se za trenutek zamajala v zraku. Gledalci so prestrašeno zakričali, ko je mlado dekle zdrknilo v globino in že je bil oče z enim skokom v maneži, kjer je v zadnjem hipu prestregel padajočo deklico. Oba sta padla v pesek,, vendar sta se takoj nepoškodovana dvignila ob burnem ploskanju gledalcev.
Marija je dobila samo brazgotino na kolenu — .in v začudenje vseh, brez strahu, z nasmehom na obrazu in popolnoma mirna, splezala ponovno po vrvi in svojo točko ponovila — tokrat uspešno, kot da ne bi pred par minutami za las ušla smrti.
— Kar brez skrbi kupite to sliko, garantiram vam, da ima mol
spodnje hlače!
K
g
R
LJ
S
R
E)
u
k?
!
c;
£
m
RIŠE: MiWI
MUSTER
i
N
G
U
52. Balu in Baghira sta pozdravila Kajo, JI želela dober	53. Z najslajšim glasom Je zadel pripovedovati Kaji,
lov in začela z naglušno kačo govoriti o vseh mogočih	kakšen pogovor je ujel med opicami: imenovale so Kajo
stvareh: o lovu. drevju, živalih in končno tudi o bandar-	breznoga rumena glista in Jo obrekovale, da je ©d starosti
logu Kaia se je jezna pritoževala, kako so Jo predrzne	Izgubila vae zobe in da se zato ne upa lotiti živali, večje
opice, preden so nenadoma izginile, grdo zasmehovale. To	od kozlička. Kaja je sikala in seveda pristala, da se udeleži
je bila voda na Baghirov mlin!
zasledovanja bandar-loga.
54. Ko so premišljevali, kam neki so opice z Mavglijem zbežale, so zaslišali klice iz zraka: »Gor, gor poglej, Balu iz sijonijskega krdela!« Bil je jastreb Cii, ki je klical: »Pošilja me Mavgli in sporoča, da ga je bandar-Iog odnesel na drugi breg reke. Zasledoval sem jih! Opice so človeškega mladiča odnesle v Hladne brloge!«
BnuLgagn
KOLEDAR Sobota, 1. junija: Radovan.
Za gozdarskega Inženirja sta di-plomirala Pipa Rud; in Pogačnik Janez. Cesti taji o kolegi.
Na elektrotehničnem oddelku tehn. fakultete sta diplomirala Bonča Janez in Gliha Marko. Iskreno čestitamo — kolegi.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 1. VI. DO 7. VI. 15)77 — NOČNA OD 20. DO I. URE. 03 NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni clom VJC:
Dr. Grapa r Stane. tel. 23-372, Kogojeva 5. V odsotnosti zdravnika klicati tel. 32-740 — ali 22-427. Ob nedeljah dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. od S—14 ure tel. 21-797. Zdravstven! dom BEŽIGRAD;
Dr. Set'na Miloš. Veli kov.* k a 7, tel. 31-281.
Zdravstveni dom SlSKA;
Dr. Voglar Zlatko, Celovška 34-1. tel. 21-808.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Vrbica Milena, tel. 31-381. Komenskega 22. V odsotnosti zdravnika klicati tel. — LM 30-200.
Zdravstveni dom MOSTE;
Dr. Debevec Rado. Ljubljana, Krekova ul. 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tefe-fon LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Krejfci Fedor. Privoz 18. tel. 20-767. v odsotnosti zdravnika klicati tel. L M 20-500. V soboto dežurna služba že od dalje.
Zdravstveni dom — ŠENTVID:
ur«
Tel. 73
ali LM 741.
Tombola na ljubljanskem Gradu bo v nedeljo ob l«. uri popoldne. Bogati dobitki: motorno kolo, kolesa, radioaparati, blago za obleke itd. ter še 500 lepih dobitkov
Kmetijsko gospodarstvo Vrbje pr: Zz.cu sporoča, da prošenj za s red? tv a iz sklada zs prosto razpolaganje odslej ne bo obravnavalo. ker so v ta namen izčrpana ter prosilcem ne bo več odgovarjalo.
Zabavišče Tivoli. Pričetek obra-tovania danes v soboto od 15. ure dalje, jutri v nedelio od 13.
Ribiči! V nedeljo, dne z. junija 1957 ob 7. uri zjutraj bo IV ribiško športno tekmovanje Ribiškega društva Ljubljana, in sicer na stadionu ZSD Ljubljana — Šiška Vabljeni.
TEKSTILNA INDUSTRIJA »PETAK- DKAPŠIN« beCej
proda
polsicbilni parni stroj
znamke » Assm an n- S t-ocker StutgarU
z generatorjem, leto izdelave 1928.
Ogrevna površina 27.60 m* pritisk 12 atm., moč 120 hp - 240 obratov, generator 150 K.W amp., napetost 220/380, obratov 1000.
Cena 4,000.000 din. Stroj v pogonu si lahko ogledate vsak dan. razen nedelje. Demontiranje bo 15. VIII. t. 1.
2976-R
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v •nedeljo 2. junija ob ugodnem vremenu brez el. energije odjemalci, ki so oskrbovani iz trafo postaj: Zaplana, Mlin in KLI Logatec, Gornji Logatec, Dolj-nji Logatec. 2iberše, Opekama in Parketarna Verd, Borovnica. Dražica in Rakitna od 5. -do predvidoma 39 ure;
Domžale I. Domžale II. Dob. Vrba, Lukovica, Krašnja. Blagovica, Zlato polje, Tuhinj. Šmartno v  Tuhinju. Pcdhruška, Znojile KraŠce, Moravče. Peče. Kan drse. Studa, Ihan. Tobi Ihan. Dol, Podgrad. Dolsko in Senožeti od 6 ure do predvidoma 14 ure. Elektro-Ljubljana okolica
Ogled Križank. Jutri v nedeljo, ob 11. uri dopoldne ob vsakem vremenu vodstvo po Križankah, ki ga "prireja Ljubljanski festival. Razlaga umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. V okviru naslednjih vodstev bo tudi govor o Plečniku in Križankah. Ljubitelji Križank vljudno vabljeni. Ogled je brezplačen.
HIŠNI RED Občine Vič dobite pri vratarju občinske stavbe Trg mladinskih del. brigad št. 7 in v papirnici na Tržaški c. 75. — Hišni red mora biti izobešen v vsaki stanovanjski hiši.
Dne 23. 5. 1.957. je v trenutni •duševni zmedenosti odšel neznano kam Stane Milavec star 49 let, oblečen v rjavo obleko, pokrit z modro baretko in s sivim ženskim kolesom. Kdor bi kaj vedel o njem, prosim naj javi takoj ženi Mici Milavec, Ljubljana, Titova 85.
Želodčni katar, čir na želodcu ln dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom: rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah, ki ga dobe pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju« v Ljubljani.
POSKUSITE SE VI
NAJBOLJŠO KREMO!
»FLEK« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj *FLEX«, kjer kupuješ milo!
Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo. potem zahtevaj ULTRAGIN-sport kremo.
Pegesan krema Vam zagotovo odstrani pege. Zahtevajte povsod Pegesan novi z rdečo-zlato etiketo.
Zadnji krik francoske mode — svetlo barve šminke »EVELINE« eo dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju ln Novem
mestu.
Perkutol Vclour krema, pol-mastna. hranilna, za nego mladostne, normalne ali malo mastne in občutij d ve kože. Se ne sveti, uporabna za dan in noč.
Za Vaš »Makc-Up« uporabljajte PERKUTOL FOND kremo (Foundation izgovori faundeišn) v šestih barvah. Za vsako kožo in ji da svež, mladosten izraz.
Negovana žena uporablja hormonske (nočne) in vitaminske (dnevne) kreme »EVELINE« za suho ali mastno kožo. Dobite jih v drogerijah.
TRAJNE H O L L YW O O D
ŠMINKE v novih pastelnih barvah, narejene po najboljših francoskih receptih dobite v drogerijah in vseh trgovinah s kozmetiko Slovenije.
PREDSV5NJA
Obiščite v okarini sejma prometnih sredstev TURISTIČNO PREDAVANJE o izletih v Trst in Benetke, spremljano s 3 D barvastimi diapozitivi! Predavanje bo vsak dan od in. do 17. ure v kinodvorani GR. Vstop prost.
Mizarsko obrtno podjetje šiška - Ljubljana Knezova ulica 28
prevzame
v sušenje neomejene količine smrekove?!n rezanega lesa
Sušilnica je novejšega tipa, izdelana za breztoplotno zračno sušenje in je primerna Le za sušenje lesa, ki se uporablja za stavbena mizarska in tesarska efela.
Za uporabo sušilnice se toplo priporočamo!
2975-R
GGSFCDiMJE! Iščete kvalitete?
Kupujte »BILMil« pudinge
VSEII OKUSOV!
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobote, l. Junija ob 20: Sofokles: Kralj Oidipus. Abonma K. Nedelja. 2 junija ob 20: Priest-ley: Odstranite norca! Izven in za podeželje.
OPERA — LJUBLJANA
Sobota, 1. junija ob 20: Verdi: TRUBADUR. Izven in za pode-
žel j e.
Nedelja, 2. Junija o'o 20: Čajkovski:	LABODJE	JEZERO.	Izven
in za podeželje.
Ponedeljek, s. junija ob 20: Produkcija Srednje baletne Sole.
V soboto v »Trubadurju, gostuje Dragica Savnikova kot Azu-cena,
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobote, L Junija ob 20:	Sidney
Hovard, »Pokojni Christopher Bearn. Izven (Davenport — Angel Arčon).
Nedella, 2. junija ob 20:	Anny
Ticliv, »Vselej sta dve možnosti«. Izven.
Ponedeljek, 3. junija. Zaprto.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Mestni dom Sobota, 1. junija ob 20: O. Stuart: »Čudovite pustolovščine«, veseloigra. Gostovanje v Litiji. Nedelia, 2. junija ob 16: F. Zlžek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Zadnja popoldanska uprizoritev. Izven
Ob 29: F. Žižek: »Jezični dohtar Petelin«, burka. Zadnja večerna uprizoritev. Izven.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon 32-860.
Šentjakobsko gledališče bo gostovalo v soboto 1. junija ob 20. uri zvečer V LITIJI s Stuartovo veseloigro: »Čudovite pustolovščine«. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v poslovalnici »Našo knjige« v Litiji.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega 12.
Nedelja, dne 2. VI. 1957; Stojan: »BILO JE — SEDAJ« glasbena komedija, krstna predstava. Pričetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic je v nedeljo od 10 do 12 ure in dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke —■ Viteška dvorana
Nedelja. 2. Junija ob 10:	Sylvia
Kammerman —	4 enodejanke:
»Semenke«, »Rdeča kapica«. »Sneguljčica«, »Lev in miš«. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni v Križankah (tel. št. 21-472) dnevno od 10—12 in uro pred predstavo.
DPD SVOBODA — Dolenjska cesta gostuje v dvorani »Tehnike«, Jeranova 14,
Trnovo.
Sobota. 1. iunite ob 20: »PRI BELEM KONJIČKU«. opereta v treh dejanjih. Vstopnice 2 uri pred predstavo.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg 5t. 2 Sobote. 1. junija, ob 17: Pengov — Simončič »Zlata ribica«. Nedelja. 2. junija ob U: Pengov — Simončič: »Zlata ribica«
Prodaja vstopnic danes od 10—12 ure na upravi Resljeva c. 3S tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja, 2. junija ob 10.:	Miloš
Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Radečah. Torek. 4. junija ob 16.: Prežihov Voranc: »Pemjakovi«. III. sred-nj ešo!ski('8bonm a.
Sreda. 5. iimiia ob 20.: Ivan Cankar:	»Ob	svetem	grobu«. Pri-
poveduje Marijan Dolinar. — Izven.
Petek, 7. Junija ob 20.: Prežihov Voranc: »Pernjakovi«. Gostovanje v Laškem.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
V soboto, dne 1. junija 1957, ob 9. uri: B. Čebulj: »JANKO IN METKA« gostovanje v Ivanjkov-
cih.
Ob 14. uri: B. Čebulj: »JANKO TN METKA« gostovanje v Ormo-
Ob 16. uri: B. Čebulj: »JANKO IN METKA« gostovanje v Ormožu.
Predstave organizirane za Sole Velika Nedelja. Ormož. Tlardek. Hum, Ivanjkovci in Kog.
V nedeljo, dne 2. junija 1957. ob 14. uri: J. Lutoivski: »DEŽURNA SLUŽBA« gostovanje v Makolah Ob 16 uri:	J. Lutrovski: »DE-
ŽURNA SLUŽBA« gostovanje v Majšperku.
ŠOLSTVO
T-jTTOSTROJ INDUSTRIJSKA SOLA RAZPIS
v Ljubljani, bo vpisovala učencev T. razred za šolsko leto 1957 53 od 27. maja t. 1. dalje vsak dan (razen nedelje) od 8. do 12. ure. osebno ali pismeno.
Kandidati, ki se žele vpisati v I. razred morajo imeti uspešno dovršeno nižjo gimnazijo ali osemletko ter ne smelo biti mlal-ši od 14 let in ne starejši od 1« let.
Za sprejem mora vsak predložiti naslednje dokumente: lastnoročno pisano prošnjo kol-kovano s 30. — din državne takse in kolekom .ljudskega odbora za 20. — din (v prošnji naj kan-didat napiše poklic, za katerega ~ se želi izučiti, podatke o starših, njihov poklic in točen naslov stanovanja). rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in karakteristiko — oceno šole, ki jo je obiskoval.
Vsi prijavljeni bodo pred dokončnim sprejemom preizkušeni (psiho-tehnični preizkus) in zdravniško pregledani, vsak pa bo pravočasno pismeno obveščen, kdaj nai pride k preizkusu.
Ravnateljstvo šole bo sprejelo 105 učencev in to za poklice: stroj-ni ključavničar — 30 učencev;
splošni ključavničar — 20 učencev; .
strugar — 30 učencev; livar — 20 učencev; modelni mizar — 5 učencev.
V času šolanja, ki traja tri leta. prejemajo učenci denarne nagrade po doseženem učnem uspehu in sicer od 2.000 — 4000' din mesečno, učenci livarji pa dobivajo še poseben dodatek v višini din 500 mesečno.
Vsak, ki bi želel stanovati v internatu, celotna oskrba znaša mesečno din 4.000. naj to navede v prošnji za sprejem v šolo. priloži pa naj še v vseh točkah izpolnjeno prijavo za sprejem v internat (obrazec 1.74).
Vse ostale informacije lahko dobite pismeno ali telefonično na št. 21-810 do 819 interno 417.	8
Uprava šole Administrativna šola v Ljubljani, Roška 19, sprejema pravilno opremljene prošnje za sprejemni izpit samo do 5. junija, po pošti do vključno 6. junija. Naknadnih prošenj ne bo mogoče upoštevati v nobenem primeru. V šolo se
OBVESTILA
Pravkar Izšlo! Predlog enotnega sistema za analitično ocenjevanje delovnih mest
Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS. Ljubljana (račun KB 60-KB-2-Z-304) je izdal priročnik za sistematično analitično ocenjevanje delovnih mest za prvo fazo in začetek druge faze izvedbe. To je popravljeni in dokončni osnutek sistema ocenjevanja.
Ker je naklada omejena, opozarjamo gospodarske organizacije na ta važen priročnik. Cena 735 din za izvod s poštnino, ki jih Je nakazati z naročilom.
RADIO
SPORED ZA SOBOTO Poročila:	5.05,	6.00,	7.00,	8.00,
10.00, 13.00, 15.00, 17.00. 19.30, 22.00, 22.55.	—	5.00—7.00 Dobro jutro,
dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—7.40 Reklame in obvestila; 7.lo Zabavni zvoki— vmes ob 7.20—7.30 Naš jedilnik; 8.05 Ruske narodne in umetne pesmi poje basist Boris Christov ob spremljavi malega zbora p. v. Feodora Potorjinske-ga; 8.25 Zabavna matineja; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Milica Bartenjev; Plevel; 9.30 Lepe pesmi, znane melodije (sodelujejo: altistka Mari an Anderson, tenorist Benjami-no Gigli, violinist Henrvk Sze-ryng, pianisti Ediith Farnadi, Franz Rtipp, Tasso Janopoulo 1n orkester Dina Olivieria): 10.10 Revija zabavnih ansamblov in solistov; 11.15 Dober dan. otroci! (kako je krojač Sukanec postal kralj); 11.30 Domače napeve izvajajo mariborski ansambli; 12.00 Stanojlo Rajičič: Koncert za čelo in orkester: 12.30 Kmetijski na-
sprejemmi izpit, m predpisane tiskovine za prijavo dobite osebno ali pismeno v tajništvu šole. V jesenskem roku ne bo sprejemnih izpitov. — Ravnateljstvo.
S
P UT N I K S 1 o V E N I 3 A
VOZNI RED EXPRE3
V vseh poslovalnicah PUTNIKA SLOVENIJA, v prodajalnah JU-GOREKLAMA in v knjigarnah in papirnicah lahko KUPIT E naj-novejši VOZNI RED EXPRES 1957-58. Cena 140 dan.
IZLET V LONDON
V avgustu OSEMDEVNI Izlet V LONDON. V'Londonu ogled mesta 7. avtobusom. Posebna privlačnost avtobusni izlet v Wind-so^ski grad. Prijave do 15. julija.
STE SE 2E ODLOČILI
bavna in plesna glasba na tekočem traku:	18.89 Okno v svet.
Švedska:	18.15	Pojeta ženski in
moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Linaria: 18.45 Jezikovni pogovori: 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Veseli večer;
21.00 Melodiie za razvedrilo (Kon-feranso vodi Janez Sever); 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.00—
24.00 Oddaja za tujino (prenos Iz Zagreba); 22..15—24.00 UKV program: V plesnem ritmu za konec tedna.
II. PROGRAM
12.30 Mali komorni koncert; 13.00 Napoved časa. poročila in vremenska nanoved; 13.10 Za prijetno razpoloženje predvajamo spored zabavne glasbe:	14.20 Ljub-
ljanska kronika in obvestila; 14.35 Josef Haydn: Simfonija št. 100 v G-duru »Vojaška«; 15.00—15.15 Napoved časa. poročila in vremenska napoved: 22.15—24.00 V plesnem ritmu za konec tedna.
Z P H V A L E
ZAHVALA Vsem. ki ste našo ljubo, nena-kje boste letos preživeli prijetne domestljlvo mamo počitnice? Kakor vsako Jeto tudi	nv»..
letos razpolagajo vse poslovalnice	ANO	uoncak
PUTNIKA SLOVENIJA s potreb-	spremili	na njeni zadnji poti, JI
nimi podatki o letoviščih, cenah	darovali	cvetje, nam stali ob stra-
in prometnih zvezah. Pravočasno	n! in lajšali bol, najlepša hvala,
nam sooročite Vaše želje za rezer-	Posebno	zahvalo zdravnikoma dr.
vacijo hotelske sobe. Pridite našo poslovalnico in svetovali Vam bomo! FUTNIK SLOVENIJA Vam bo priporočil prijetne počitnice!
B A Z PISI
R AZPIS
Tovarna glinice ln aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, razpisuje sledeča delovna mesta:
1. Za obratovodjo energetske centrale in plinarne. Pogoj — strojni ali elektrostroj ni inženir 7. KMetno prakso.
2. Za vodio oddelka za operativno evidenco opreme. Pogoj: strojni inženir z 5-letno prakso.
3. Za referente za strojno opremo. Pogoj: strojni tehnik z 5-letno prakso.
4. Za referenta za elektro opremo. Pogoj: elektro tehnik z 5-letno prakso.
5. Za dva evidentifarja za vodstvo kartoteke strojne in elektro opreme. Pogoj: nižja srednja šola z 3-letno prakso.
6. Za tehničnega risarja. Pogoj: nižja srednja Sola z Izpitom za tehničnega risarja in 5-letno prakso.
7. Za administratorja. Pogoj: nižia srednja šola z znanjem strojepisja.	R
Samska in družinska stanovanja na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe možen takoj. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo na upravo podjetja.
RAZPIS
Inštitut »Jožef Stefan« razpisuje naslednja delovna mesta: materialnega knjigovodje, strojepisko z znanjem stenografije, kleparja; za delo na področju radioaktivnih izotopov pa: elektrolntenirja za šibki tok, elektrotehnika in kemijskega tehnika.	R
MB DOPUST!? DA!
PEKARNA TRZIN, sprejme pekovskega pomočnika. Ponudbe poslati na Upravo pekarne Trzin, p. Mengeš.	K 1536-1
DOBRO DAKTILOGRAFSO, po možnosti z znanjem stenografije, sprejmemo v službo. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača 'po tarifnem pravilniku. Poitudbe na TEHNO IMPEX, Ljubljana, Beethovnova ul. 12/1.
R 1535-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme gostilna »Na vasi«. Vodnikova 106, Ljubljana. 11037-1 NATAKARICO, pridno in pošteno, so rej me gostilna »Na vasi«, Vodnikova 105, Ljubljana.
11036-1
KROJAČI ŠIVILJE! Od 1. VII. do 10. VII. bo tečaj krojenja v Cri-kvenici, vodil ga bo Verdamk iz mariborske mojstrske šole. Javite se:	Lisjak Mijo, Briliv,
Primorje.	11041-2
sprejemajo samo dijakinje, ki so	sveti	— Jože Kregar: Vrt v ju-
z lepim uspehom dovršile naj-	niju;	12.40 V tričetrtinskem taktu:
manj Štiri razrede srednje šole in 13.15 Igrajo Veseli planšarji: 13.30 so stare vsaj 14 let. Vojne sirote	od arije do arije; 74.20 Žanimi-
naj istočasno s prošnjo predložijo	vosti	iz znan. in teh.; 14.35 Naši
potrebno potrdilo Zveze borcev posluš. ččstifajo In pozdravljalo, ali pristojnega ljudskega odbora, 15.15 Zabavna glasba, vmes rekla-ker se na reklamacije po izpitu me: 15.40 Nove knjige: 18.00 Glasne bo mogoče ozirati. Šolski raz- bene uganke; 17.10 Kaj bo prihod-glas s potrebnimi navodili za nji teden na sporedu; 17.30 Za-
Trtniku in dr. Volavšku, duhovščini in pevcem.
Ljubljana, 31. maja 1957.
Žalujoči ostali.
~ MALI OGLASI
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izdela najhitreje FOTO HOLYNSKI. Cankarjeva S.	10440-2
FOTO IIOLVVSKI se priporoča za
vsa fotografska dela v atleljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Tel. 21-669.
10440-2
3 DELAVCE ZA DELO V NOČNEM EKSPF.DITU, sprejme časopisno založniško podjetje »Slovenski poročevalec«.
5 DELAVCEV — TEŽAKOV, sprejmemo takoj v službo. Prednost imajo v Ljubljani ali bližnji okolici stanujoči in zdravi moški do 40 let starosti. Plača do 50 din na uro. Reflektanti naj se zglase v nabavno prodajnem oddelku podjetja »Metalka«. Ljubljana. Titova 33 (dvorišče Špedicije Globus).	R	1539-1
DELAVCA ' ZA SKLADIŠČE trg pomočnika za skladišče šoferja — mehanika s potrebno kvalifikacijo. . sprejme Trgovsko podteje »Usnje«. Ljubljana. Gradišče 10. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja.
R 1539-1
3 NEKVALIFICIRANE DELAVCE.
vojaščine proste, sprejmemo takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nekvalificiran delavec«.
MOTOR »GUZZf« 500, novejši, proda Bronk. Celovška 99, Ljubljana.	11045-4
26. MAJA sta bite na maturantskem plesu v domu JLA zamenjana moški ln ženski dežnik. Prireditelji prosijo, da ju prinesete na VIII. gimnazijo, kjer dobite svoja.	10860-10
32-LETNI KMEČKI FANT, želi spoznati kmečko dekle s posestvom v okolici Ljubljane. Dopis v ogl. odd. pod »Pošten«.
10903-11
NATAKARICO za Dalmacijo, sprejmem. Starost okrog 20 let. Kapitanovlč Gajo, Kaštel Stari.
10984-1
ISCEM službo kot usnjar,
kjerkoli v Sloveniji, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe poslati SP Kranj pod »Lemakron«.
10978-1
TRAVERZE 3.50 m dolge, profil 16, prodamo. Partizan, Narodni dom.	11029-4
ŠPORTNI VOZIČEK na kroglične ležaje, nov, prodam. Aljaževa štev. 5/1.	11028-4
VESPO PRODAM. Ogled v nedeljo od 8. ure dalje. Drinovc, Resljeva 31, Ljubljana. 11016-4 LOKAL ZA ELEKTRO-FINOME-HANICNO obrt vzamem v najem. Ponudbe pod »Finomeha-nika« v ogl. odd.	1101S-3
PODPISANI BRSTOVSEK EDO, preklicujem veljavnost spričeval 5. in 6. razreda gimnazije.
11050-11
OSKRBNIKA -CO za planinsko postojanko v Tamarju — Planica, sprejmemo. Lahko upokojenci, nastop takoj. Informacije dnevno, razen ponedeljka In sobote od 12.—13. ure v pisarni PD Univerza, Ljubljana, Miklošičeva 5 a.	R	1525-1
»JUB« TOVARNA BARV, Dol pri Ljubljani, razpisuje mesto
mezdnega knjigovodje pod sledečimi pogoji:	srednja šolska
izobrazba ali nižja šola s 3-letno prakso v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje na razpolago. Nastop službe takoj. R 1531-1 2 KOMPLETNI POSTELJI, dobro ohranjeni, prodam. Naslov v ogl. odd.	10936-4
MALO RABLJENO MODERNO KUHINJSKO POHIŠTVO, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 15.—16. ure.	10S29-4
AVTO »ADLER JUNIOR«, zelo dobro ohranjen, prodam za 350.000! Tekavec, Gradišče 4.
10886-4
FIAT 1500 Cabriolett, Izven serije, v najboljšem stanju, prodam. Poizve se: Zgur, Vrhovčeva 8 a.
10781-4
GASILCI, prodam nov voz na peresih. primeren za montiranje motorke. Joras Anton, Ribnica št. 262.	10779-4
NOVE SKOBELNIKE (ubil penite). prodam. St. Jakob ob Savi št. 35.	10259-4
STAR DENAR VSEH VRST odkupim ali zamenjam. Forvadbe pod »Zbirka« v ogl. odd.
14805-5
ZARADI STAROSTI prodam lepo kmečko posestvo. Stavbe so v dobrem stanju. Možna je tudi razdelitev posestva na manjše dele. Marija Rudolf, Cmi vrh nad Idrijo št. 47.	10922-7
ZA STANOVANJE in hrano delam v- dopoldanskih urah do 14. ure. Ponudbe v ogl. odd. ood »Gospodinjska pomočnica«.
10842-9
IZGUBLJENO DENARNICO, dne
27. V. 1957 od Državne založbe na Titovi — do trgovine »Peko«, oddajte proti nagradi v ogl. odd. »SP« Ljubljana.	-10
OBRTNIK ISCE okrog 500.090 posojila, nudi procentne obresti, garancija hiša in stroji. Naslov v ogl. odd.	10784-11
K »VESELIM PRIJATELJEM« za dobro voljo ob prvovrstni kapljici. ocvrti piščančki in ribe. vsega po izbiri, ob četr. godba veselih planšarjev na'vrtu, vabi kolektiv gostilne »Veselih prijateljev«, Ciglarjeva 2 — Moste.
-11
SPORED ZA SOBOTO
KINO »UNION«: premiera jugosL filma »NI BILO ZAMAN«. Ted- -nik:	S Titom po Makedoniji.
Predstave ob 15, 17, 13 in 21. url. Ob 10 uri matineja istega filma.
KINO »KOMUNA«; amer. rum »VZHODNA-ZAHODNA STRAN«. Brez tednika. Predstave ob 15,
17. 19 in 21. url. V gl. vlogi: Ava v Gardner.
KINO »SLOGA« amer. barvni film »GOSPOD 880«. Tednik F. N. 22. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. uri. V gl. vlogi: Burt Lan-caster.
KINO »VIC« jugosl. nem. barvni film »KRUH IN SOL«. Tednik: F. N. 22. Fredstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V gl. vlogi: Marcelo Mastroiani.
PREDPRODAJA VSTOPNIC V vseh štirih kinematografih od 9.39—U. in od 14 ure dalje, za matinejo v kino Union p3 od 9 ure dalje.
KINO »SOCA«:	amer. barvni
film »MELBA«. Predstave ob IS,
18. in 20. uri. Prodaja vstopnic samo od 14. dalje.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«: amer. barv. film »RDEČE PODVEZE«. Predstava ob 20.15 url. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 0: ital. film »JUTRI BO PREPOZNO«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15. uri.
• SISKA«:	amer. film »PRELOM-
NICA«. — V glavni vlogi: John Garfield in Patricia Neal. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dal.ie. Na sporedu samo še danes in jutri.
TRIGLAV:	angleški barvni film
»PARIZ MESTO ZALJUBLJENIH«. Tednik. Predstave: Ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V glavni vlogi: Alec Guinness in Odile. Versois.
•LITOSTROJ«:	amer. barv rilm:
»GOLA DŽUNGLA«, ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
ŠENTVID: amer. barv. film »VELIKA NOC CASANOVE«, ob 13. in 20.
ZADOBROVA: amer. film »ZASEDA«.
VEVČE:	amer. barv. film •PO-
SLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«.
ČRNUČE: amer. barv. film »ROBERTA«, ob 20.
DOMŽALE; amer. film »SELINA«, ob 18. in 20.
KAMNIK »Dom«:	amer. film
»UPOR NA LADJI BAUNTI«.
BLED: angl barv film »ZVEZDA INDIJE«, ob 18. In 20.30.
NOVO MESTO »Krka«:	amer.
barv. film »TO JE LJUBEZjsN«.
KRANJ »Storžič«:	angl. barv.
vistavs. film »PLAVOLASA ZAPELJIVKA«, ob 17.30 in 20.
KRANJ »Letni-Fartizan«:	franc,
film »OČKA, MAMICA. SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 20.30.
KR 6N.T »Svoboda«:	franc, film
»OČKA, MAMICA, SLUŽKINJA IN JAZ«, ob 19.
'JESENICE »Radio«:	premiera
amer. filma »VIKEND V VAL-DORFU«, ob 18. in 20.
JESENICE »Plavž«:	amer. film
»BEG IZ GUYANE«, ob 18. in 20.
GOSPODINJSKO POMOČNICO Z znanjem nelcaj kuhe, takoj sprejmemo v dobro službo v Ljubljani. Gosposka 8.	109^2-1
NATAKARICE, honorarne sprejme gostilna »Veselih prijateljev«, Ciglarjeva 2, Moste.	11024-1
ZASTEKLENO OMARO ln fotelje, prodam. Naslov v ogl. odd.
11010-4
BELO LESENO STENO za pred-
sobo, prodam. Marinkovič Do-bran, Smartinska 23,'II. vhod.
10991-4
AVTOMATSKO ČRPALKO za hišni vodovod, prodam. Naslov na podružnico SP Kranj.	19983-4
DIATONIČNO HARMONIKO, novo, ugodno prodam. Naslov na podružnici SP Kranj.	10382-4
GASILSKO DRUŠTVO pri Predosljah prodaja zapravljivček (prek) z večjimi sedeži. Na vpogled Mengeš, Prešernova 36.
1C931-4
BREJO KRAVO, teško nad 500 kg, prodam. Hrastje 22, p. Šenčur.
10980-4
TRITONSKI TOVORNI AVTO, generalno popravljen, zamenjamo za osebni ali prodamo. »Ko-vinoles«, Šentvid pid Stični.
10363-4
PIANINO, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. 10330-4 SOSTANOVALEC DOBI TAKOJ vso oskrbo. Naslov v ogl. odd.
10995-9
3'/s SOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v vili na Prulah zamenjam za enako ali samo 3-sobno v centru ali na Vrtači in med štud. naseljem. Pismene ponudbe na naslov v ogl. odd.
10936-9
KAMIONE generalno popravljene 3 in 5 ton, bencinski in Diesel Mercedes motor, velika Kipper naprava, dele motorja, prodamo. Avtodelavnica, Babo-ničeva 2, Zagreb.	R	1548-4
MESALNICO ZA BETON 256 in za omet 150 litrov, prodamo po zelo ugodni ceni soc. in privatnemu sektorju. Ogled v skladišču Transjug, Ljubljana.
R 1549-1
DIFERENCIAL ZA FIAT 1500 proda društvo Ljudske tehnike »Motvoz in platno«, Grosupje, Informacije in ogled v tovarni »Motvoz«.	R	1540-4
M S E i B G B
Sobota, 1. junija.
Dežurna lekarna:
Glavni trg 20.
NARODNO GLEDALrSCE
Ob 20.: Shatv »Pygmalion«. — Premiera — Izven in za premierski abonma.
RADIO
5.90 — 8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.60 — 3.05 Domače vesti; 8.05 — 8.15 Objave; 8.15	—
8.40 Plesne zvoke izvajajo naši ansambli; 8.40 — 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35 — 15.00 Želeli ste — poslušajte!; 15.00 — I <.09 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 17.00 — 17.10 Domača poročila:	17.10 — 17.20 Objave; 17.20
— 17.30 Nekaj zborovskih skladb Antona Schwaba; 17.30	—	17.40
Radijska reportaža; 17.40 — 18.00 Igrajo Pohorski fantje. pojeta Sonja in Milan,; ’8.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
UMETNOSTNA GALERIJA
Likovna razstava mariborskega pododbora DSLU. Razstavlja 22 umetnikov DSLU 153 del.
KINO
Ptuj: sovjet, film »Pedagoška
poema«.
Murska Sobota: ob 20. amer.
barvni film »Ljubimka divjega zapada.«
»Planinka«.
S TURISTIČNIM POSOJILOM SAP-TURIST BIROJA
Vse formalnosti za potovanja. Izlete in letni oddih uredite v poslovalnici SAP-TURIST BIROJA na Miklošičevi 17, tel. 50-645!
Zahtevajte pri nas programe in poscjilal
8 str. / SLOVENSKI POHOČEVJILEC / St. 127 - 1. junija 1957
wcC "Am
Clani in Članice v zvezni atletski ligi
Prva dogodka-v Zagrebu in Ljubljani
Po nastopih mladincev tildi tekmovanje članov in Glede na visoke kvaliteto prvenstvo a velikimi upi. letos zanj dve koli, po šest ekip pa bo nastopilo še v seni v Zagrebu, za ženske n ih prvakov branita Partiza
in mladink, se bo danes začelo
članic v zvezni atletski ligi. slovenskih ekip pričakujemo to Kakor prejšnja leta bosta tudi najboljših moških in ženskih finalu. Finale za moške bo je-pa v Beogradu. Naslova držav-n (moški) in Odred (ženske).
Slovenija je Imela lani med finalisti po dve moški m zenska ekipi. Letos lahko pričakujemo, da bomo to normo vsaj nekoliko presegli. Medtem ko ponovni plasma ženskih ekip Kladivarja in Odreda v finale ne bi smel biti problem, kar veli a kolikor ^ll_ ko tudi za moške Kladivarja in Ljubljane, bi letos utegnili presenetiti še moška ekipa Odreda, ki bo bržkone nastopala v skoraj popolni zasedbi ter atletinje Maribora.	.
Naiboljša slovenska društva bodo danes in jutri nastopala v Ljubljani oziroma v Zagrebu, v Ljubljani bo trobol krajevnih rivalov' Odreda Ljubljane in Svobode. celjski Kladivar pa oo šel gostovat 'v Zagreb, kjer bo imel. za nasprotnika tamosn.u drusL.l Dmamo in Mladost. Ve.ja omeniti še nastop Mariborčanov, ki bodo startali doma.
MOŽNOST ZA REKORDE
Po dolgem deževju lahko napo-gl e d upamo, ds bo atletom n a k i o-
S AH DOMA IN PO SVETU
V Dublinu
Na conskem šahovskem turnirju' v Dublinu je bilo predvčerajšnjim odigrano XIII. (m predzadnje) koio, v katerem so se partije končale takole:
Gllgorič : Benko 1:0, Conradi : Karoszv 0:1. Pachmann :	Dreier
remi. Fairhurst : O’Sullivan 1:0, Durao :	Schmidt 0:1, Van Sbel-
tinga Giustolizi remi, Dunkelblum
Alrsacder remi. Partiji Sten-
borg — \Valter in Llacio — Plat-
ter sta bili prekinjeni.
V prej prekinjenih partijah sta zmagala Giustolizi nad Fairhur— stom m Llacio nad Dunkelblu-m°m.
Včeraj dopoldne so odigrali
zadnje prekinjene partije takole:
Stenhorg l vValter 0:1, Llatio : Fletter 0:1. Schmidt :	Faihurst
1:0.
Stanje točk pred zaključkom turnirja:	Pachmann 13.5, Gligo-
rič in Benko 12. Schmidt 13.5. Alexander 10. Van Sheltinga, Llado in Giustolizi 8.5, Stenborg in Walter 3. Platter 7,5, Fairhurst ln Dunkelblum 7 itd.
Danes igrajo zadnje kolo. v ka-terem ima Gllgorič kot črni za nasprotnika Dreierja.
Šahovska zveza Jugoslavije Je določila igralce za našo ekipo v dvoboju s Sovjetsko zvezo, ki bo od 1. do 20. julija v Moskvi. V poštev za nastop so bili vzeti velemojstri: Gllgorič. Ivkov, Trifunovič, Matanovič in Pirc, mednarodni mojstri Ka.raklajič, dr. Ne-deljkovič in Milič ter mojstra Udovčič in Bertok.
Ekipa se bo od 6. do 20. junija skupno pripravljala na Kosmaju. 25. junija pa odpotovala v Moskvo.
njeno tudi vreme. Prav to bi
u+e gnilo ta dva dni biti zelo pomembno Mnogi slovenski atleti so namreč (kljub začetku sezone!) že pripravljeni na velike storitve in prvo ligaško kolo . jim daje možnost, da svojo dobro formo tudi pokažejo. Jurišev na rekorde bo v Zagrebu sicer več kakor v Ljubljani, toda obe tekmovanji bosta zelo kvalitetni.
V Zagrebu bo v središču zanimanja predvsem srečanje odličnih srednjeprogašev Murata (Dinamo) ter Vipotnika in Važiča (Kladivar). Vipotnikov slovenski rekord na 1500 m je 3:48,4. morebiti ga bo danes popravil. To lahko trdimo zaradi njegovih odličnih rezultatov iz Beograda in Budimpešte, ki jih Je dosegel v slabem vremenskem okviru. Za Muratom in Vipotnikom bo tudi Vsžič verjetno izboljšal svo.1 doslej najboljši rezultat — 3:52.6.
In še dva slovenska atleta bosta bržkone oznamovala zagrebški miting. Gre za Romana Leška,,ki je letos že dvakrat popravil republiški rekord v skoku s palico (zadniič v nedeljo v Sofiji — s skokom 430 cm) in našega olim-
pijca Staniča Lorgerja, ki bo letos prvič startal na svoji specialni progi — 110 m z ovirami. Naj omenimo še državno rekorderko v teku na 800 m Ančko Slamnik, ki bo v Zagrebu tudi letos tekla na svoji standardni progi.
Kaj pa v Ljubljani? Tu bodo boji, predvsem pri moških, zelo izenačeni. Na startu bo tudi cela kopica mladih atletov, ki bo gotovo odločilno posegla v dogodke. Z zanimanjem pričakujemo stan Ingoliča in Tratnika na srednjih progah, reprezentanta Puca na ovirah, Penka v krogli in drugih. Pri ženskah bo nastopila tudi Milena Usenik, ki ji bo tokrat — prvič letos — najbrž uspel met nad 14 m.
Sicer pa: če bo šlo vse po načrtu — slovenski atleti ne bodo razočarali. Po vestnih pripravah za sezono pa je to tudi prav in zaslužimo tako.
— eb
PODROBNOSTI O LJUBLJANSKEM NASTOPU
Trobol Ljubljana — Odred — Svoboda bo danes in jutri na stadionu Ljubljane v šiški. Začel se bo obakrat ob 16. uri. Tekmovali bodo v celotnem olimpijskem
Nogomet. Jutri od 10. url bo
na igrišču Krima prvenstvena tekma ljubljansko-primorske lige med Izolo in Krimom. Predtekma ob 8.30. Na igrišču Grafičarja ob Linhartovi cesti pa bo ob 10. uri prvenstveno srečanje med Grafi-čarjem in Tržičem s predtekmo (ob 8.30) mladinskih moštev istih nasprotnikov.
V ZADNJEM KOLU L CONSKE LIGE ZA SEZONO M5S-*
Petnajstič Odred : Ljubljana
Ljubljanski nogometni derby je bil že vsakokrat privlačen športni dogodek. Se posebej je veljalo to takrat, kadar je dvoboj nogometnih sosedov iz Šiške in Bežigrada odločal o kakem naslovu — in tako velja tudi tokrat, ko gre Odredu za obstoj v ligi.
Povsem na kratko je položaj takšen: Odred in Turbina imata pred zadnjim kolom enako število točk. Odred pa boljši (mnogo boljši) količnik golov- Morebitna
zmaga v nedeljskem derbyju pomeni torej za rdečo - bele zanesljiv obstanek v conski ligi —
ne glede na rezultat tekme Turbina - Rijeka na Reki.
Lestvica je sedaj takale
Split Šibenik Rijeka Trešnjevka Metalac Uljanik Tekstilae Ljubljana Jadran Odred Turbina Grafičar
21 17 21 12 21 12 21 11 21 10 21 9 21 7 7 7
4
5 5
21
21
21
21
67:21 35 4 48:24 29
6 52:32 27
7	48:33	25
7 33:29 24
8	43:35	22
4 10 40:44 -18
4 10 32:42	18
3 11	30:49	17
5 12 25:36	13
3 13	20:45	13
1 15	19:67	11
Čeprav 'je Ljubljana v spomladanskem delu prvenstva igrala z mnogo večjim uspehom kot Odred. 1e vprašanje zmagovalca v
jutrišnji tekmi vendar povsem
odprto. OdredovcJ se bodo gotovo zelo potrudili m prav zaradi tega bo tekfna najbrž tudi izredno razburljiva.
Nedeljska tekma bo petnajsto prvenstveno srečanje mestnih, rivalov po vojni. Dosedanja bilanca kaže v prid Odredu, v podrobnem pa so izidi naslednji:
ODRED - LJUBLJANA
1946 — 3:3, 0:2, 0:1, 1947 — 2:0. 1:2. 2:1, 3:1, 1952 — 5:0, 5:0. 4:0. 1953 — 2:1. 1955 — 2:1. 1956 — 3:0. 0:2. Odred	14	8	2 4	32:15
Ljubljana	14 4 2 8 15:32
V ostalih tekmah zadnjega kola
conske lige bodo igrali: Trešnjev-ka Metalac. Šibenik - Uljanik, Split - Jadra, Grafičar • Teksti-
lac in Reka - Turbina.
O ljubljanski tekmi še tole: *re-Canje bo na stadionu ob Titovi cesti z začetkom ob 16.30 uri. V predtekmi za kvafilikacije bosta Igrala Poštar in Domžale (ob 14,30). Vstopnina — 105. 85 ln 65 dinarjev.
SLOVAN . TRIGLAV 4:1
V zaostali prvenstveni nogometni tekmi ljubljansko primorske
: lige je včeraj ljubljanski Slovan premagal enajstorico Triglava 4:3. Tako se je razlika med vodečim Krimom in drugoplasiranim Triglavom zvečala na štiri točke, ter je Krimu za najvišje mesto
iz preostalih dveh kol potrebno le še pol točke.	(N. D.)
sporedu brez deseteroboja, boje in maratona — torej: moški —
100. 200	400, 800. 1500.	5U00.	10000.
flO m, in 400 m. 3000 steeple, 4 X 100 4 krat 400, daljina, višina. troskok. palica, .krogla, disk. kopje kladivo, ženske — 100. 200. 800. 80 z, 4 X 100, krogla, disk. kopje, daljina, višina.
Pri moških bo nastopila Ljubljana brez nekaterih posameznikov. ki so v JLA. Odred pa ima na voljo skoraj vse najboljše- Pri ženskah -je Odred velik favorit, vendar bo njegova ekipa nepopolna, ker je Stamejčičeva še vedno poškodovana.
EVROPSKO PRVENSTVO V BOKSU TRIJE JUGOSLOVANI V POLFINALU
Praga, 31. maja Jugoslovanska boksarska ekipa .1e dobila slednjič še tretjega polfinalista, ker je Davidovič v poltežki kategoriji prepričljivo zmagal nad Nemcem tValdoschekom. V lahki kategoriji je Vitič gladko izgubil po točko v borbi s Poljakom Pazdi-o-rom. Tudi Tkalčiča je po točkah premagal Italijan Benvenuti.
Drugi polfinalist je Lukič, ki Je v poliveltrski kategoriji premagal Avstrijca Koniga po točkah. Op. ur.)
Jakovljevič Je, kakor Javlja agencija Reuter, v polfinalu premagal Schonberga (Zah. Nemčija) ln se tako uveljavil v finalno tekmovanje.
Do kratki In mučni bolezni nas Je za vedno zapustila naša draga sestra ln teta
JERŠIN IVANKA
Pogreb nepozabne pokojnica bo
v nedeljo dne 2. junija 1957 ob 15.30 uri iz Zal Jakobove mrliške vežice na pokopališče
Ljubljana, Cerknica Sl. V. 1957 Žalujoči:	sestre	in	bratje	.	ter
ostalo sorodstvo.
Po težki bolezni Je preminula naša dobra mama, stara mama
MARUA MIKLIČ
Na njen poslednji dom jo spremimo v soboto 1. junija 1957 ob 17. uri Iz Medvod St. 61 na pokopališče v Presko.
Žalujoči: sinovi Izidor, Tone s družino, Ivan z družino, Rudi z družino, hči Pepca in vnuka.
Umrla je naša ljuba mama, stara mama
MURIJE HESIilK loj. BLATNIK
Pogreb bo v sdboto, dne 1. junija 1957, ob 16. uri Iz
fožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: otroci Mimi. Dana. Julči z Boženo, Jože in Slavi z družinama, sesti« Francka, Rezka, Julka, Tinca, Danica in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Ponikve, Rašica, Vrhnika, 30. maja 1957.
Ms.'
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žaloštr.o vest, da se je smrtno ponesrečil naš nadvse ljubljeni mož, oče, sin, brat, svak in stric
JOŽE ŠTRAVS
iz Vrbja pri 2alcu
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo iz- hiše žalosti, Vrbje, v nedeljo, 2. junija 1S57, ob 16. uri na pokopališče
v Žalcu.
Globoko žalujoči: družina Štravs, Glavan, Stranovnik, Cink.
Vrbje pri Žalcu, dne 31. maja 1957.
V 75. letu starosti je po težki bolezni umrla
ANA MEGLIČ roj. VERT0VŠEK
vdova po ključavničarskem mojstru.
Pogreb pokojnice bo v soboto 1. junija 1957 ob 16.30 iz Petrove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoče družine Meglič in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 31. maja 1957.
ZAHVALA
Prav vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin mojega prerano preminulega moža
RAFKA K0RETIČA
in se me spomnili v moji žalosti se iskreno zahvaljujem. Posebej moram izreči zahvalo vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja, podjetju »Razvitak« pa še posebej za vso pozornost. Strokovnemu sindikatu trgovcev in gostincev Ljubijana-Center, upravnemu odboru in članom sindikalne podružnice »Razni«, ki so se s pesmijo in prisrčnim govorom poslovili od njega. Globoko zahvalo sem dolžna tudi zdravnikom kirurške klinike, posebno tov. dr. Breskvarju, ki so se toliko trudili, da bi ga ohranili pri življenju.
Ljubljana, dne 30. maja 1957.
Žalujoča Tonil Kordič
'S«
NA VSE KOPAČE ČRNEGA REVIRJA IN VSE OSTALO PREBIVALSTVO TRBOVELJ SE OB NJIHOVEM OBČINSKEM PRAZNIKU 1. JUNUA 1957 LEPO SPOMINJAJO IN JIM ČESTITAJO:
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB NOV OKRAJNI KOMITE LMS
(CrGovCje
Cementoma — Trbovlje Elektrarna Trbovlje — Trbovlje Trgovsko podjetje »Železnina« — Trbovlje Avtoprevozniško podjetje — Trbovlje Mesarsko podjetje »ROG« — Trbovlje Uprava za gozdarstvo 0L0 — Trbovlje Splošna bolnica — Trbovlje »MESO« — Trbovlje Krojaštvo in šiviljstvo — Trbovlje Gostinsko podjetje »Majolka« — Trbovlje Trgovsko podjetje »Vitaminka« — Trbovlje Jereb Ivan, splošno ključavničarstvo — Trbovlje
Cerk Franc, brivsko-frizerski salon — Trbovlje Kozina Karl, slaščicama — Trbovlje Vozelj Stanislav, brivski in frizerski salon — Trbovlje
Medvešek Ludvik, parna pekama — Trbovlje Mikulec Rajko, damsko in moško krojaštvo — Trbovlje
Medvešek Rafael, mizarstvo — Trbovlje Cestnik Valentin, mizarstvo — Trbovlje — Globušak
»Z Marbornom bi radi govorili? Bojim se, da ga ni v uradu. In mislim tudi, da se danes ne bo več vrnil. Ali je zadeva nujna?«
»Ali se bo sploh še vrnil — mislim, če se bo še javil?« je Hamon zasopi j en vprašal.
»Gotovo bo prišel, saj ima jutri zjutraj zelo nujen razgovor z glavnim šefom.«
»Mar nima nobenih prijateljev — kje pa stanuje Slone?«
Welling si je popravil očala in ostro pogledal svojega obiskovalca.
»Zelo ste zaskrbljeni in radi bi čim prej govorili z njim. Se je mar zgodilo kaj neprijetnega?«
»Da — reči hočem ne. Vsaj nič važnega — tiče se samo mene in Marborna.«
»Tako?« je dejal Welling. Nato je stopil k mizi, odprl veliko knjigo ter poiskal Slonov naslov. Napisal ga je na list papirja in ga izročil Hamonu.
»Zelo sem vam hvaležen, kapetan Welling! Nisem pričakoval od vas, da se boste tako potrudili.«
»Za stranke storimo vselej vse, kar je v naši moči,« je Weling tiho odgovoril.
Brž ko je Hamon odšel, je uradnik dvignil telefonsko slušalko in poklical službujočega v pritličju.
»Moški imena Hamon bo prišel vsak čas mimo vas. Sporočite seržantu Lawingtonu, naj mu sledi in ga ne izpusti iz oči. Vedeti hočem, kam je namenjen in kaj se bo z njim zgodilo.«
Ko je obesil slušalko, si je mel roke in zrl v daljavo.
»Mislim, da se bo marsikaj zgodilo,« si je rekeL
/
22
James Morlake se še ni bil nikoli vračal v dvorec Wold tako počasi kot to popoldne. Kaj lahko si je predstavljal, da so
Sussexčani v dno pretreseni. Vikarji in cerkveni odbori, gospodje in dame iz vrst podeželskega plemstva, lordi in lastniki graščin, ki so ga vabili na svoje domove, in celo vaščani, ki so mislili, da je njihovo premoženje ogroženo, so bili gotovo videli v njegovi aretaciji in sodnikovih besedah njegov p^fcom. Na deželi je živel v velikem slogu, imel je dvorec, hišnika, hišnega upravitelja in kak ducat služabnic, kuharjev in ostale služinčadi. Števila svojih vrtnarjev, ki jim je dajal plačo, pa ni niti natanko vedel.
Smehljal se je ob misli na učinek, ki ga je bil moral narediti na ljudstvo proces zoper njega. Svoji služinčadi je plačeval zelo dobro in je zelo lepo ravnal z njo. Hišnik in njegova žena sta se bila zmeraj kar topila od hvaležnosti zavoljo malenkostnih pomoči, ki jima jih je ob raznih priložnostih dajal. Kaj si bosta mislila sedaj, si ni mogel predstavljati, zakaj z dvorcem Wold ni bil prišel v stik vse od svoje aretacije. Ravnatelju majhne.bančne podružnice v Creithu je bil naročil, naj še dalje izdaja denar za plače in za vzdrževanje gospodinjstva. Vendar je bil ves ta čas prejel samo eno pismo, a še to je bilo vrtnarjevo, ki ga je vpraševal, ali navzlic zadnjim dogodkom še zmerom želi, da zasadi narcise ob vhodu v park, kakor je bil naročil.
Krilna vrata parka v dvorcu Wold so bila široko odprta in zavil je na vozno pot. Šofer, ki ga je čakal, ga je slovesno in spoštljivo pozdravil in prevzel avto z nekim uradnim izrazom, ki Jamesu ni dal nič dobrega slutiti. Odšel je v dnevno sobo. Hišnik se mu je globoko priklonil in mu odprl vrata. »Ali je vse v redu, William?« je vprašal Morlake, ko si je počasi slekel plašč in rokavice ter mu oboje izročil. »Vse je V najlepšem redu,« je rekel William Cleaver. »Rad bi pa prosil za čimprejšnji razgovor z vami, gospod Morlake.«
»Kakor želite,« je odvrnil James. »Odnesite plašč in se nemudoma vrnite!«
Hišnik se ni počutil nič kaj ugodno, ko je zopet vstopil.
»Rad bi vas prosil, da naju z ženo odpustite.«
»Zapustiti me hočete? Vam nemara služba ni več pogodu?«
»Zelo dobra je,« je odgovoril Cleaver nekoliko nervozno. »Vendar mi podeželski zrak ne de dobro — a v mestu imam ponudbo za dobro službo.«
»No prav,« je rekel James kratko.
Odklenil je neki predal svoje pisalne mize in vzel iz ročne blagajne nekaj bankovcev.
»Tu imate plačo do današnjega dne.«
»Kdaj naj zapustim službo?«
»Takoj,« se je glasil kratek in jedrnat odgovor. »Cez eno uro odpelje vlak v vaše tolikanj zaželeno mesto. Glejte, da boste do takrat odšli. Ste me razumeli, Cleaver?«
»Da, gospod,« je rekel zmedeni možak. »Še drugi so me za to prosili, a sem odklonil, da bi se s tem ukvarjal.«
»Razumem — pošljite jih noter z njihovimi prošnjami!«
Prva je prišla kuharica, obilna ženska, ki je dala mnogo na dober glas in je bila vneta kristjanka.
»Rada bi vam odpovedala, gospod Morlake.«
»Zakaj pa?«
»Nečakinja je bolna pa bi rada odšla k njej, da bi ji stregla.«
»Radi bi torej nemudoma odšli?« »Ne bi vas hotela spraviti v zadrego s svojim nenadnim odhodom, je pohitela. »Da vam ustrežem —.« ' »Ne potrebujem nikakih uslug,« je rekel Morlake. »Hišo boste nemudoma zapustili! Ako je vaša nečakinja bolna, lahko umre še pred koncem meseca. Tu imate plačo.«
\