Siromak Joza. I . .«*y (Dalje.) ¦ Oda bi le kmalu prišel sem,« je mislil Cene. »Rad bi videj kakšcn obraz bo naredil.. . Gledal bom izza grtnovja in poJ ¦ ¦ - - tem io hitro odkurim, da me ne dobi hlapec Boštian.« I Cakal je Cene, dolgo Cakal in je postal že nestrpen. Toda naposled je vendar zagledal Jozo, ki je hitel proti grmu po jopiče. Zasmejalo se je Cenetu srce, in obraz se mu je raztegnil v zadavoljen smeli. Prišel ie Joza k grmu; pobral ie svoj jopič in ga oblekel. tiotel je ravno pobrati druge ¦ jopiče; tedaj pa seže nehote z roko v žep. Občuti nekaj mrzlega in ob-, tipljc kačo. I »Hu-uu-u!« ¦ Iz ust se mu izvije prestrašen krik, in zona ga oblije po vsem telesu . . . Strese se in strga jopič raz sebe. Toda vsled prestrašenosti ga ne more sleči. Leta okroK kakor obtvorel in vpije. da gre do mozga. Umolknili so kosci tam pri lilevu, in grabljevke so utihnile . Ozrli sa se na Jozo in so se čudili. ¦ »Kaj pa ie vendar Bovčanu?« de naposled lilapec Boštjan. Vrže vilM v seno in steče proti grmu. Za niim pa hitž kosci in grabljevke. I »Kaj pa ti je vendar!« izprašuje Boštjan in drži Jozo za rame. Al Joza vpije naprej in trga jopič raz sebe. Naposled se posreči hlapcu BoštJ ianu, da mu ga sleče in ga vrže v travo. Takrat pa se sesede siromak Joza na zcmlio in se prične krčevito jokati. Takrat pa zasliši tudi tilapec Boštjatfl smeli izza grmovja in zagleJa Hostnikovega Ceneta. Izpozabil se je bilB Cene in v svojem velikem veselju je dvignil glavo in se je zasmejal veselo. A še predno jo ie utegnil odkuriti. ga je že držala trda pest hlapca Boštjana. Z levico ga je prijel za uho, z desnico pa mu ie nabijal hrbet. Bolelo je Ceneta, da se je zvijal in izkušal uteči, a zaman. Zatulil ie glasno in je prosil: »0. Boštian. pusti me! . . . Pusti me. Boštjan. o dobri Boštjan!« 1A hlapec je vlekel neusmiljeno in ie nabijal po trdem hrbtu. »Kaj si naredil spet Bovčanu?« je govofflra^^^^35!^^^^^^ izmislil?« »Pusti me, Boštjan, o Boštjan!« ie prosil Cene. »Modrasa sem mu dejal v žep . . .« »Kaj, nepridiprav?« se je srdil Boštjan in udarjal in vlekel še huie.; »Modrasa si mu dejal v žep? 0, ti klada hudobna! Pa ga je pičil sedaj — ravno v prst ga je pičil . . .« »O, Boštjan, ni ga pičil.« je tuiil Cene vedno glasneje. »Modras i« rnrtev . . .« »Naj bo živ aii mrtev! V prah te stolčem, ti seme hudobno! Na, da boš pomnil še deset let.« lii desnica ni več nabijala trdega iirbta, ampak se je lotila glave z gorkitni udarci. Teraa se je delala Cenetu pred očmi, in v giavi mu je kar šumelo. Naposled je zabolela tudi hlapca Boštjana roka. 5e enkrat ie zamahnil in ootem je odšel. Cene pa se je vlegel na trato in je bil z nogami ob zemfjo. Bolelo ga je vse. Pckla so ga ušesa, lica so mu gorela in pol glavi mn ie šumelo, kot bi se pretakal hudournik ... ] Vrnil se je hlapec k jokajočemu Jozi. Potegnil je iz žepa Bovčevega jopioa mrtvega modrasa. Prestrašeno so zaklicale grablievke in so stopile nazai. Boštjan pa je stopil k dečku in ga pričel tolažiti. J >.Ne iokaj, Joza. Qlej. rmdras je mrtev in te ni pičil . . . Naredil tfl je to Cene, in dobro sem ga poplačal; Joza. dobro, da se ne bo upal vei« nagajati.« 1 Pomiril se je naposied .loza. Vstal ie in ni več iokal. Le tupatam se je še zdrznil in ga je zazeblo, ko se ie Jomislil modrasa. Šli so kosci, in grabljevke so šle, da pospravijo zadnje seno. Kmalu se je zaslišal spet veseli smeh in lepa pesem mladiti grabljevk. Joza ie splezal zopet na hlev in je pričel spet tlačiti seno. Izginil je bil strah in solze so se posušile. Prišlo ie veselje nazaj. V grmovju pa je ležal Cene. Ihtel je od togote in bolesti in ie bfl z noganii ob tla. Doživel ie sramoto, kakoršne še nikoli. Zmaščevati se ie holel in se je tudi zmaščeval; a pri tem je pade! v težke pesti hlapca Boštjana. tega iieusmilienega Boštjana. Smeje se zdaj tam na hlevu Joza — Cenetu se smeje in njegovemu maščevanju in mu privošči vse . . . Srdito tedaj udari Cene s pestjo po trdih tleh in zavpije.: »Maščujem se . . . In vendar se maščujem! Bovčanu bora zaigra! in tudi nad Boštianom se maščujem . . .« Sklenil je Cene to in se je pomiril. V tem so končali tam pri hlevu kosci in grablievke svoie delo in so se napotili proti domu, ker se ie delal že večer. Šli so doli po potu in so prepevali radostno pesem. Lcpo jih ie bilo slišati in priietno sem gori k gostemu grmovju. Cene pa je snoval Crne naklepe. Na trati je ležal in se ni zmenil za veselo petje. Toda naposled je vstal, ker je videl krog sebe že večer. Pohitel je p.0 Potu za kosci. ki so prepevali že nekje spodai v dolini . . . * * * CS* 148 SS> ^^^^^^^ Privadil se je bil Joza že popolnoma tujine. Dobro mu ie bilo prf Oričarjevih. Tudi hlapec Boštjan ga je imel rad in je pogosto zbijal z njim šale. Mislil ni Joza več tolikokrat na skalnato Trento z žalostjo v srcu. Le tupatam ga ie še obielo domotožje in je zbudilo v njegovi mladi duši hrepenenje po tihi hišici in po malem vrtiču. Toda le za trenotek. Otresel se ie teh žalostnih misli in se ie zasniejal. Kai bi bil otožen, ko vse ne pomaga nič! Dobro se mu godi, zakai bi povešal glavo? Hei, lepo je na svetu kroginkrog, in ni lepa samo zaDuščena, skalnata Trenta . . . Sovražnikov ni imel Joza nikjer. Radi so ga imeli tovariši, ker je btf vesel, in se niso več norčevali in ga dražili. Lepo rnu je bilo in dobro. — Samo Hostnikov Cene ga je sovražil in je gledal niračno in temno za njim. Koval ie še vedno črne naklepe in je čakal priložnosti. Izogibal se ga je Joza in mu je hodil s pota. Sobota ie bila, ko je izvedel Joza. da ga prideta mati in starejša sestrica obiskat iz Trente. Od veselia je poskočil in srce se mu ie za-smejalo. V jutru tistega dne je prinesei nekdo tisto novico iz Trente. Prišel je k Oričarju in je poiskal Jozo. Za uho ga je prijel in se je zasmejal. Pa niu je povedal tisto novico. Ei, lepo bo jutri, to se bo smejal. In smejala se bo mati in tudi sestrica se bo smejala. Pa si bodo pripovedovali dogodke jn novice si bodo razkladali . . . Vesela bo nedelja, kakor še nikoli, in lepa, kakor že davno ne . . . Sel je tisto soboto Joza noter na Travno brdo. Daleč je bilo ta.m pod sivimi snežniki, Gričarjeve ovce so se pasle tam. Šel ie Joza gledat, če so ovce še skupaj in če se niso pogubile. Dolgo je hodil in ie naiiel živino. Lepo se ie pasla po Travnem brdu in niti ene ni manjkalo. Vesel je bil Joza in ie splezal na visoko skalo Zadnje glave. Planinke ie zasledil tam in jili je natrgal. Ves klobuk je okrasil z njimi in se je napotil potera . proti domu. I Medpotoma je srečal gospoda in gospo, ki sta šla na izprehod. V?ell je Joza klobuček z glave in ju je pozdravil. Pogledala sta gospod in gospal planinke in všeč so jima bile. I »Aii nama daš nekaj cvetov?« vpraša gospod. »Rada bi jih, ker sol zelo lepe.« I Joza izbere najlepše cvetove in jili pomoli gospodu. Vzame jiltl gospod in mu podari dve svetli desetici. I Srčno ie bil Joza vesel. Medpotoma je ogledoval svetli denar in jel premišljeval, kam bi ga dejal. A nazadnje se je domislil in se je razve-f selil . . . Jutri prideta mati in sestrica in veselje bo prišlo z njiiTia. Sestrici bo podaril prvo desetico. Kupi naj si kaj lepega, kar ji najbolj ugaja. Drugo desetico pa da materi. naj jo ima za spomin na Jozo, ki 1 služi med tujim svetom . . . »Dober je Joza,« bodeta govorili mati irtl sestrica in se ga bodeta spominjali z veseljem . . Da, materi in sestrjci.l podari desetici; saj sam ju ne potrebuje. Čemu bo njemu denar, ko ima.1 vsega zadosti? I Domislil se ie Joza tega, in dobro se mu je zdelo. Se preden sijS mislil, ie prišel v vas in jo je zavil po stranskem potu proti domu. I Qlej, tam ob plotu je metal Hostnikov Cene denar h kamenčku. DonuB so ga poslali v prodajalnico, naj kupi to in ono. A Cene je postavil sredB pota kamenček in je pričel metati denar. »To ie Miliec . . . to je Tone . . . to je Peter,« je govoril, ko je matal denar za denarjem. Vrgel ga ie kvišku in je štel potem: »Mož, glava . . . glava. mož. — Ei. tako bi te dal, ti Miliec, da bi ne imel nikjer nobenega gumba . . . Tebe, Peter, bi pa lopnil po glavi, da bi bilo joj.« Sel je Cene nazaj in je pričel spet metati denar h kamenčku. Potem pa ga ie pobiral in iska! okrog ... A glej, kam pa je prišla desetica? Vrabca. sein-le ie priletela. a zdaj je ni nikier. Da bi se bila skotalila kam za plot, je nemogoče. Trava ie tam in skozi travo ne more iti. Zaskrbelo je Ceneta, da mu je šlo že na jok . . . O, desetica, ti nesrečna desetica, kam si vendar šla? Tepen bo Cene doma, pa zato, ker jo je metal h kamenčku in io je izgubil . . . Bridko je bilo Cenetu v srcu in obupno je preteknil še enkrat vsak kotiček. A desetice ni bilo nikjer. Sedai se je spomnil hudobnega duha in navdalo ga je novo upanje ... Pride hudobni duh in sede na denar, da ga ni mogoče več najti. Sineje se defku, ki išče obupno kroginkrog jn ne najde izgubljenega denarja. Kajti liudobni duh sedi na njem in ga skriva . . . In domislil se je Cene tudi, kako se prežene hudobni duh in se pride do denarja. Natrga trave in zvije v repii. Položi ga ua kamen. razbija po repičn in govori: »Poidi. hudobni duh! Prikaži se, desetica!- Stolče ves repič in prične iskati nanovo. Toda desetice ni bilo nikjer, naj io išče. kakor jo lioče. 2e več kot pol ure je bilo preteklo, in doma sn "ga že pričakovali. A Cene ni mogel v prodaialnico in tudi domov ni mogel. Izgubil ie desetfco in brez nje ni mogel nič kupiti. Vendar jo je še iskal neutrudno in je brskal po travi. (Konec prih.)