Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 128.
V LJUBLLJANI, pondeljek, 6. julija 1925.
Posamezna številka Din 1’—.
LETO n.
NARODNI D
IriMja vsak dan opoldne, izvzemii nedelj c	in	praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20*—, inozemstvo Din 80*—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO DT UPRAVNI8TV0: SIMON GREGORČIČEVA ULICA 8TEV. 13. TKLRFOl 8TBV. 352.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.
Ražo* pri poštnem ček. uradu štev.
Kje je felonija?
Zagrebška Pribičevičeva Riječ« si je v svoji petkovi številki dovolila uvodnik, v katerem pravi, da bi radikalna stranka zagrešila felonijo (izdajstvo) nad samostojnimi demokrati, temi svojimi preizkušenimi zavezniki v najtežjih dneh«, če bi pripustila, da se razbije »nacionalni« blok in stvori vlada RR.
Ne tiče se nas radikalna stranka in zato ne bi uvodnika »Riječi« niti omenili, če ne bi bil tako zelo značilen za mladine in njihovo neverjetno nesramnost.
Pred vsem eno vprašanje: Ali so mar samostojni demokrati sodelovali v sedanji vladi iz idealizma in zastonj? Ali si mar niso pustili sodelovanja naravnost sijajno plačati in sicer na škodo davkoplačevalcev?
Kako so sploh prišli v vlado PP? Ali mar ne z izdajstvom demokratskega programa in jugoslovenske misli, s tem da so za ceno ministrskih sedežev izskočili iz demokratske stranke in hvalili nakrat to, kar so še včeraj grajali? In stranka, ki je s felonijo prišla do moči, ta bi še hotela očitati izdajstvo drugim?
Kaj pa bi bili samostojni demokrati, če jih ne bi držali radikali? Kdo pa.bi se sploh še zmenil za to nazadujočo in poginu zapisano stranko? To vidimo danes najbolje, ko samostojni demokrati niti skrivati ne morejo svojega strahu, da je za vedno konec njihove glorije in njihovega teroriziranja, če izpadejo iz vlade. Vsa Jugoslavija pa ve, da ni mladinski strah brez podlage, temveč nad vse utemeljen, ker stranka,.ki je živela le od zlorabe politične moči in denarja, ta stranka mora nujno propasti, če pride ob moč. Že celo pa stranka, ki nima prav nobene zaslombe v narodu, katero narod z vso odločnostjo odklanja, kakor je to za SDS že neštetokrat dokazano!
»Zvesto zavezništvo mladinov je bilo v resnici zavezništvo čisto svoje vrste.
V	Sloveniji so razumeli zavezništvo tako, da so persekvirali radikale (slučaji Herbst, inž. šega itd.), na Ilrvatskem pa so \ tem oziru sli celo tako daleč, da so morali vsi radikali brez izjeme javno protestirati proti njihovemu zavezništvu , ker so bili bolj persekvirani od radičevcev. To zvesto zavezništvo« se je dalje izkazovalo v tem, da so mladini prejeli par dobro plačanih upravnih mest, da so njih ljudje postali ravnatelji in šefi oddelkov in (]a so izpremenil i vso Slovenijo v svojo satrapijo. In ker ne bodo mogli več terorizirati, imajo drzno čelo govoriti o feloniji!
Svojim volilcem so mladini obljubljali zmanjšanje davkov, cele kolone so napisali o izenačenju davkov, obljubljali so celo vrsto drugih stvari, toda niti ene obljube niso izpolnili, temveč za ceno satrapske moči so izdajali dosledno interese svojih volileev. In nato bi še govorili o feloniji drugih, če ti vsled mladinskih gieho\ ne morejo z njimi več sodelovati. .
Kdo pa je silil samostojne demokrate,
so v Sloveniji in na Hrvatskem, kjer so imeli vso moč, postopali tako, da živ krst noče o njih ničesar slišati, da se morejo ponašati s tem, da so najbolj osovražena stranka Jugoslavije. In po pravici najbolj osovražena! Ali naj sedaj radikali zavoljo mladinskih nasilnežev izdajo interes države, ki glasno zahteva, da mora priti do sporazuma med Hrvati in Srbi! Ostali bi zvesti demokratski misli, ne izdali bi jugoslovenske misli, Pa vam ne bi bilo treba govoriti danes
o	feloniji, ker ne bi bili potem izključeni od vsakega sodelovanja.
Ni prehodne vlado
Zagreb, 6. julija. Vaš dopisnik je imel včeraj priliko govoriti z enim najbolj odličnih članov HSS. Na vprašanje, kako potekajo pogajanja med radikali in ra-dičevci, je odgovoril:	Vse	gre	dobro!
Sporazum bo gotovo' dosežen in kmalu! Premagati je treba le še nebistvene težave! V vseh glavnih vprašanjih pa je že dosežen sporazum, kakor ste itak mo-
gli videti iz drugega komunikeja o pogajanjih med radikali in HSS.
Na vprašanje, če pride najprej do homogene radikalne vlade in šele potem do vlade RR, je odgovoril vašemu dopisniku dotični član HSS, da ni govora o homogeni radikalni vladi, ker se o prehodni vladi sploh ne govori!
Seja hrvatskega narodnega zastopstva.
HRVATSKI NAROD JE ENOIH sEN. — ZAUPNICA PAVLU RADIČU.
Zagreb, 6. julija. Za včeraj dopoldne je bila sklicana v Zagreb plenarna seja hrvatskega narodnega zastopstva. Za sejo je vladalo največje zanimanje, ker so se imela na tej seji odobriti pogajanja, ki jih vodijo radičevci z radikali.
Seja je bila polnoštevilno obiskana. K seji so prišli vsi poslanci HSS in Hr-vatske Zajednice in edino posl. dr. Šu-perina je ostal vsled pogajanj z radikali v Beogradu. Seje se je nadalje udeležilo vseh šest bivših poslancev HRSS, ki so med ustanovitelji stranke. Pred palačo, kjer se je vršilo zborovanje je bilo vse polno radičevcev iz vseh delov Hrvatske, ki so vztrajali do konca seje, da čujejo poročila svojih poslancev. Ne-poslancem je bil vstop na sejo strogo zabranjen.
Seja bi se morala pričeti že dopoldne, toda je bila vsled izmučenosti poslančev, ki so ravnokar prispeli iz Beograda, preložena na popoldne.
Popoldansko sejo je otvoril podpredsednik Kovačevič, ki je predlagal, da se Pavlu Radiču takoj izreče zaupnica. Nje-
gov predlog je bil po kratki debati soglasne sprejet.
Nato je v dolgem govoru orisal Pavle Radič smernice hrvatske politike ter poročal v zvezi s tem o'sporazumu. Po referatu Pavla Radiča se je razvila živahna diskusija, ki je pokazala, da vlada zlasti med seljaškimi poslanci HSS popolna enodušuost. t Niti najmanjšega znaka opozicicnalstva ni bilo opaziti, pa čeprav je bil Pavle Radič v svojih izvajanjih silno rezerviran. Vsi Hrvatje čutijo, da morajo biti enodušni in na drugi strani se zavedajo tudi tega, da je največja tajnost delegatov za pogajanja potrebna, ker bi drugače bila vrata za intrige samostojnih demokratov na stežaj otvor-jena.
Seja je trajala dc pol devetih zvečer in sc se nato poslanci HSS odpeljali v Beograd, da prisostvujejo današnji seji skupščine.
Poslanski klub HSS je torej celotno in enodušno odobril stališče delegatov HSS ' za pogajanja z radikali. S tem je dose-J žen predzadnji korak za pepolen spora-I zum med radikali in radičevci.
P.ed sejo skupščine.
RAZNE KOMBINACIJE. — DR. PERIČ KANDIDAT ZA FINANC. MINISTRA.
Beograd 6. julija. V političnem življenju je vladalo včeraj popolno zatišje. Težišče politične situacije je bilo prene-šeno v Zagreb, kjer so se imeli stvoriti važni sklepi. V zvezi z današnjo sejo narodne skupščine so se razširile najne-verjetnejše kombinacije. Govorilo se je, da se bodo radikali vzdržali r:d današnje seje skupščine, da bi ohranili sedanjo situacijo in da bi megla opozicija v parlamentu izzvati krizo vlade.
Pašiča so včeraj pesetili: Marko Trif-kovič, A ca Stanojevič in nato še Maksimovič. Politični krogi so opazili, da je dr. Ninko Perič včeraj večkrat prišel v radikalni klub in takoj nato posetil Pašiča. To so gotovi politični krogi tolmačili s tem, da je dr. Ninko Peric kandidat za finančnega ministra v novem kabinetu.
Beograd, 6. julija. Z velikim zanimanjem pričakujejo politični krogi današnje seje radikalnega kluba, na kateri se bo odločilo, ali se Lukinič radi znane afere izroči sedišču. V radikalnem klubu je večina za to, da se Lukiniča izroči sodišču, ki naj celo zadevo preišče.
Nekateri poslanci pa smatrajo, da se ne sme storiti tak precedens.
Kar se tiče današnje seje skupščine, kjer je na dnevnem redu obtožnica proti Lukiniču, ne bo na njej prišlo do nobenih važnih sklepov. Predvsem se seja ne tio pričela ob določeni uri, radi seje radikalnega kluba. Tudi običajne formalnosti bodo zavzele dober del seje. Sama vladna večina pripravlja za današnjo sejo nekoliko nujnih zakonskih predlogov in bi se s tem onemogočil prehod na dnevni red. Tako se bo obtožnica proti Lukiniču zopet zavlekla vse dotlej, dokler ne bodo razčiščeni odno-šaji med radikali in samostojnimi demokrati in dokler se ne bo pričelo s sestavo RR. vlade. Na seji skupščine bo »amo prečitana obtožnica in Lukini-čev zagovor. Misli se, da se bodo konkretne razprave o tej aferi vršile v torek.
Politični krogi so zelo mnogo razpravljali včeraj o Stjepanu Radiču in o interniranem vodstvu HSS. Pravijo, da je ta stvar odložena do sklenitve sporazuma. Po vsej priliki bodo St. Radič, dr. Maček in tovariši izpuščeni na svobodo, da se bodo mogli braniti na svobodi.
; Nobeno čudo ni končno, če niso poznali samostojni demokrati nikdar zve-! stobe do programa in če so za stran-, karske koristi zatajili tudi dano besedo. Vsaj so jih njih voditelji k temu naravnost napeljavah. Ni pozabljeno, kako so vodilni ljudje SDS zagrešili besedolom-stvo glede ljubljanskega mandata. Ni pa pozabljeno tudi to, kako je g. Svetozar Pribičevič slovesno obljubil, da se bo
umaknil, če bi bil zapreka sporazumu med Hrvati in Srbi in kako danes to obljubo drži z intrigami proti sporazumu.
Sami ste si samostojni demokrati izkopali svoj grob in v stiku vaše dosledno malenkostne politike je, če si ob zadnji uri skušate pomagati z argumenti klepetulj. In tak argument je vaš očitek
o	feloniji, vi »zvesti zavezniki za prompt-no plačilo«.
Beograd in sporazum.
VELIKO ZANIMANJE BEOGRADA ZA ZAGREBŠKO SEJO.
Beograd, 6. julija. Politična situacija v Beogradu ni včeraj zabeležila nobenega važnega dogodka. Včerajšnja seja narodnega zastopstva je privabila v skupščino veliko število poslancev, ki so ho-i teli od novinarjev doznati o poteku te i seje. Politični krogi so polagali veliko važnost na sklepe, storjene v Zagrebu.
J RADIKALI ZA SPORAZUM.
j V radikalnem klubu je bilo včeraj ne-[ koliko vodilnih članov radikalne strau-| ke, ki so se razgovarjali o sporazumu. 1 Pripominja se, da so prihajali v klub . tudi neki člani glavnega odbora radikalne stranke, ki niso poslanci. S popolno : gotovostjo moremo reči, da je ogromna j večina radikalov za sporazum. Vendar : izgleda, da to vprašanje ne bo prišlo v ! razpravo na današnji seji radikalnega j kluba, ki je sklicana za danes ob 8.150. Na j tej seji bodo sklepali samo o vprašanju, j ali se izroči Lukiniča sedišču, ali ne.
i POGAJANJA 80 V GLAVNEM ŽE DOVRŠENA.
Marko Trifkovič je včeraj obvestil Pašiča o dosedanjem poteku pogajanj z radičevci za sporazum, ki so v glavnem že dovršena. Aca Stanojevič je Pašiču po-‘ ročal o razpoloženju za sporazum pri nekaterih radikalskih prvakih, s katerimi je govoril.
i	——.....................    -.....  .
! POPARJENOST MED SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI.
Beograd, 6. julija. Med samostojnimi demokrati se opaža vedno večja popar-jenost. Zlasti slabo so učinkovale na nje giožnje Pribičeviča, da bo prinesel o Pašiču in radikalih »naravnost senzaci-( onelna razkritja. V tej grožnji je videlo
i	vse popolno onemoglost, ki je bila tudi ! primerno komentirana. Dosti je bilo tudi opaženo, da je odpadla tako glasno napovedana avdijeuca dr. Žerjava pri kralju. Zadnji aduti samostojnih demokratov so odigrani in pravica je dobila besedo.
VESTI 0 NESOGLASJU MED RADIČEVCI IN ZAJEDNICARJI.
Zagreb, 6. julija. Politični krogi do-znavajo, da je bila zaupnica Pavlu Radiču postavljena na dnevni red pred samim referatom, da bi se tako onemogočilo zajedničarjem prisostvovanje na seji sami in da bi na ta način Pavle Radič poročal o situaciji samim radičeveem. Govori se, da so neki radičevski poslanci zahtevali od dr. Bazale, dr. Poliča in Trumbiča, da naj položijo svoje mandate, ker niso bili izvoljeni kot zajedničar-ji, marveč kot radičevci. Ostavke drugih zajedničarskih mandatov pa niso zahtevali radi tega, ker izgleda, da ostali za-jedničarski poslanci povsem soglašajo s politiko HSS, medtem ko edino omenjena trojica predstavlja opozicijo.
ZMAGA JUGOSLAVIJE.
Zagreb, 6. julija. Nogometna tekma za prvenstvo države med Gradjanskim in beograjsko Jugoslavijo je končala v razmerju 2 : J za Jugoslavijo, ki si je za to leto priborila prvenstvo. Kralja je zastopal komandant 4. armije v Zagrebu general Matič.
KONGRES NARODNIH ŽELEZNIČARJEV.
Zagreb, 6. julija. Včeraj se je pričel kongres Udružeuja nacijonalnih železničarjev. Na kongres so prišli delegati iz cele države. Kongres traja dva dni.
Boljševizem na Balkanu
Vsem kulturnim ljudem!
Poleg Češkoslovaške in Poljske sta.... Rusija in Bolgarija slovanski državi, ki sta za Jugoslavijo neprimerno večje važnosti v vsakem oziru. In jugosl. diplomacija, ki gleda v bodočosnt, se bo brezdvomno trudila, da si pridobi prijateljstvo obeh slovanskih držav. Desetletja smo budili in gojili idejo bratske slovanske vzajemnosti. Prišlo je že celo do veličastnega vseslovaskega kogresa leta 1908. v Pragi in dve leti pozneje v Sofiji. Ali mislite, da so se popolnoma izgubili sledovi onega iskrenega bratstva, ki se je z veliko ljubeznijo negovalo? Vojna je sicer mnogo zabrisala, mogočna Rusija gre svojim posebnim potem, ki nam morda ni simpatičen, ali vendar je bilo treba previdno zbrati ostanke prejšnjega dela in — nadaljevati. Srbija je bila vendar vedno negovan-ček Rusije — in tudi to dejstvo bo moralo le dcbro vplivati na bodoče medsebojne od-nošaje v novem evropskem koncertu. Nikar pričakovati, da bo ruski velikan letal za Jugoslavijo in se ji ponujal. Slabejši išče močnejšega, da se nasloni nanj, čeprav je ta opora le moralna. Saj smo vedno govorili, da je že sama eksistenca mogočne Rusije za nas manjše slov. narode ogromnega pomena. Ali namesto pametne politike nasproti novi Rusiji, ki je mogočnejša nego kdajkoli prej, smo videli, kako so našli v Jugoslaviji Wran-glovci zavetišče za svoje utopije, videli smo, kako so tam žalovali za carizmom in so sanjali o njega restavraciji ob čudoviti rodbinski ambiciji . . . Ali je bilo res vsega tega treba? In koliko je državo stala taka ruska politika?! — Potem tisti večni bau-bau z boljševizmom, komunizmom, — in končno še v zvezi v Radičem in hrvaškim seljaštvom, o katerem je celo Pribičeviču v Sisku ušla iz ust sodba, da nikdar ne bo komunistiško. Z Rusijo jo je naša politika korenito zavozila in veliko časa mine, mnogo bo treba truda, predno bodo dosedanji pogreški popravljeni. Ali ni neverjetno čudno, da celo Mussolini kaže — pravo pot? Kar njega ne moti, je brez dvoma priporočljivo tudi za Jugoslavijo! Stran vse njergljanje in . . . na pot realne politike!
Z Bolgarijo imajo Srbi že stare račune od Milanovih časov. Od takratne bratomorne vojne dalje ne more priti do prijateljskega sožitja, ki bi bilo dostojno in v obojestransko korist. Razveseljiv pojav je bila skupna balkanska vojna 1. 1912. Ali usodno proklet-stvo je imelo tudi tu svoje kremplje vmes. Prvotni sporazum med Srbijo in Bolgarijo glede na delitev Macedonije — ni bil izpolnjen in sicer na domnevano škodo — Bolgarov. Ne prvi ne drugi se niso niti v sanjah nadejali, da bodo mogli . . . toliko deliti. Po bitki pri Kumanovu so Srbi podili Turke kakor ovce doli preko Bitolja, a Bolgari do Čataldže, le Adrianopelj je ostal trd oreh sredi okupirane Trakije. Tudi tu so morali priti-Srbi na pomoč in le ž njihovo pomočjo so bili Turki poraženi. Niso bili Bolgari tisti, ki bi dali Srbom po pogodbi morda 50.000 mož na pomoč, marveč zgodilo se je narobe. In na tak način so prišli Bolgari na Egejsko morje, o čemur pred vojno ni bilo nikakih nad. — Po tolikih nepričakovanih pridobitvah je razumljivo in naravno, da je Srbija raztegnila svoje prvotne in od zaveznikov odobrene zahteve. Obdržala je okupirane dele Macedonije daleč preko Šar planine, ki igra važno vlogo v pogodbi zaveznikov, in daleč preko ozemlja, ki je bilo prepuščeno arbitraži ruskega carja, prijatelja Srbije in Bolgarije. — Ali prišlo je do nesrečne druge bratomorne vojne, v kateri sta se okoristili tudi Rumunija in Grška^ na račun Bolgarije in gotovo ne v korist južnih Slovanov v obče.
Ni treba biti bolgarofil, marveč le trezen presojevalec dejanskega položaja, kdor meni, da so Bolgare silno bolele nikdar pričakovane izgube v Macedoniji. Da je ta še dalje ostala v turški oblasti, ne bi se čutili tako hudo zadete. Kdor hoče to dejstvo prav razumeti, mora vedeti, kaj vse so delali Bol-
Na Dunaju, 4. juilja 1925.
gari v Macedoniji po berlinskem kongresu, ki je hotel varovati manjšine v turških pokrajinah. Vsled medsebojne ljubosumnosti signatornih velevlasti so Turki piskali na vse dolžnosti do drugih narodnosti in kon-fesij, ali niso delali Bolgarom nikakih ovir pri njihovi kulturni propagandi, pri organizaciji cerkve v bolgarskem smislu. In tako so Bolgari imeli v Macedoniji lepo napredujoče šolstvo, ljudsko in srednje, vzdrževali so celo obrtne, trgovske šole in gimnazije za deklice. Cela odlična vrsta bolgarskih politikov in književnikov je iz Macedonije! Pa so doživeli nekaj, česar niso nikdar pričakovali. Koliko razočaranje, kolika žalost! — Moremo torej tudi tisočkrat odobravati srbske pridobitve na Balkanu, moremo jih po svoje opravičevati, ali zopet moramo razumeti — bolgarsko bol in jezo, ki sta pognala Bolgarijo v svetovno vojno na strani Avstrije in Nemčije. Južni Slovani imamo največ povoda, da bridko obžalujemo to novo, grozno bratomorstvo. Bolgari so bili hudo kaznovani, potisnjeni so bili od Egejskega morja, vse pridobitve Izza balkanske vojne je v glavnem pokopala Grška, dasi je graeca fi-des pustila Srbijo na cedilu, Dobrudžo pa je itak pograbila Rumunija. Ali nam morejo biti Rumuni ih Grki ljubši gospodarji od Bolgarov?! Ako bi prišlo do uresničenja starega pravega ideala, do — združene Jugoslavije od Triglava do Črnega in Egejskega morja, tedaj bi šele čutili, da so bile vse te bolgarske izgube — tudi naše izgube. In ako nam je usoda količkaj pravična, tedaj nam da še priliko spoznati in občutiti, kako nesposobna in nesrečna je bila naša balkanska politika. Kratkovidna je bila ta politika po prevratu, ko ni hotela nič slišati o tein, da je prišel čas, ko moramo mnogo pozabiti ali vsaj odpustiti in — kakor sem Često pisal tudi jaz — delati politiko bodočnosti. Nesposobna je bila naša politika ves čas, ko je vladal v Bolgariji dober prijatelj Stambo-lijski. Da so vodilni krogi razumeli svojo nalogo, ne bi prišlo do krvavega padca Stam-bolijskega. Od takrat datuje naša novejša — nesrečna politika na Balkanu! Pod kvasa-renjem o boljševiški-propagandi na Balkanu smo pustili, da se je Cankov utrjeval v Bolgariji in da zdaj z boljševizmom opravičuje mesarsko klanje najboljših sinov bratskega nam naroda. Pod parolo »ne vmešavati se v notranje zadeve tuje države« ves kulturni svet nemo gleda zločinstva lopovske tolpe uzurpatorjev, da po nemili svoji volji koljejo, obešajo, streljajo vse, ki so jim karkoli v napotje. Škandal je to za ves civilizirani svet, neodpusten greh pa je na strani sosednje Jugoslavije, da je dajala lopovom potuho pod krinko — boljševiške propagande. Da je mogel priti celo v Beograd tisti krvnik Kalfov, ki nam je dajal na kongresu lige Društva narodov na Dunaju Teorije o isti Macedoniji in da je bil tam celo prijazno sprejet, to nas mora prešinjati z najostrejšim odporom in studom nad vsem, kar se godi na Balkanu.
Ruski in bolgarski narod pišeta na račun Jugoslavije težak register grehov. Dal Bog, da bi prišli do veljave možje, ki bi mogli račune z bratskima narodoma prijateljski poravnati!
Namesto Rusov in Bolgarov pa so pri nas v 'časti Rumuni, dasi nam mora biti jasno, da med Rumunijo in Rusijo ne bo miru, dokler ni poravnan račun Besarabije — in ne bo prijateljstva z Bolgarijo, dokler je Dobrudža jabolko razpora. — O Besarabiji sem nekoliko pisal že lani v znanih člankih
o	Rusiji v »Narodnem Dnevniku«. Kar Ru-muni tu počenjajo tudi pod krinko boljševiške nevarnosti, to vodi do nove še veliko bolj krvave svetovne vojne. To je nekaka pomnožena izdaja — Alzacije in Lorene. Besarabija in režim gospodina Bratianu s
 1 ~ 1 ~	nl.nllnmam	n	n	lKnl Vj
V	vseli časih so se znale .politične stranke iznebiti svojih nasprotnikov, če ne drugače, pa z nasiljem in umori. Kar pa se sedaj dogaja na Bolgarskem, to nima primere v zgodovini in more navdati sočustvujočega človeka z grozo.
Po političnih umorih v tisočih brez sodnega postopanja in sodbe se vrše sedaj pod pretvezo sodnega postopanja justični umori v stotinah. Vojno sodišče deluje mrzlično. Ne samo politično prepričanje in idejna propaganda se kaznuje s smrtjo! Pod isti paragraf pade tudi pomoč, ki se jo nudi preganjancem in njih otrokom! Da ne sme pomagati oče sinu, brat bratu, je grozovitost, ki je zgodovina ne pozna. Groza se stopnjuje naravnost v strahovitost, če se čita, da se ne prizanaša niti mladini. Mladoletni, po večini dijaki, učenci in učenke se postavljajo pred sodišče, mnogi od njih so bili obsojeni na, smrt in to za delikte, ki jih niti ne razumejo.
Pomilovanja vredna glupost Bolgarske, da ubija svoje duševne delavce, ko pisatelje, odvetnike, profesorje, učitelje, poslance, zdravnike, duhovnike — za te gre večinoma
—	se maščuje obenem tudi na popolnoma nedolžnih. Stari voditelji, mali otroci umorjenih so oropani svojih vernikov, svojih prehranjevalcev.
Nikakor se ne sinemo pomiriti z dejstvom, da so se godili politični množestveni justični umori v vseh časih! Vendar enkrat mora trpinčeno, iz tisoč ran krvaveče človeštvo biti plat zvona in se braniti proti slepoti, krutosti, brezmiselnosti, pa naj pride od katerekoli strani.
Kličemo ves civilizirani svet, da izrazi svoj gnus do blaznega podjetja sedanjega bolgarskega režima in da zahteva z vso silo: To sramoto treba iz sveta izbrisati in ubogi, s krvjo prepojeni deželi je treba dati mir in napredek!
Konec z justičnimi umori!
Takojšnjo najširšo politično amnestijo za vse!
Ta proglas so izdali socialisti, človekoljubi in učenjaki nemške Avstrije!
Ti plemeniti ljudje so se povzpeli nad vse politične ozire in samo humaniteta, čustvo do bližnjega, jih je napotila za ta plameneč oklic proti krvnikom Bolgarske!
Koliko bolj pa smo dolžni mi Jugosloveni, ki smo bratje po krvi mučeniškemu bolgarskemu narodu, ki smo bratje po ciljih bodočnosti s pristaši Stambolijskijeve ideje, da ne zapustimo teh, ki so v sili zaradi prijateljstva do nas!
Če pravijo človekoljubi nemške Avstrije: proč s sramoto Cankove vlade, potem moramo reči mi, proč s sramoto, da se tej zločinski vladi nudi z jugoslovenske strani tudi najmanjša pomoč!
Če zahtevajo človekoljubi nemške Avstrije, da se proglasi najširša amnestija za vse politične kaznjence, potem mora biti naša skrb, da bo ta amnestija izdana in tudi pošteno izvajana!
V	prvi vrsti onih kulturnih mož, ki se bore proti krvavemu terorizmu Cankove vlade, mora biti naša država. In sedaj, ko se zamenjuje vlada Cankova z vlado Ljapčeva, ko se menja naslov firme, mora biti naša skrb, da opozorimo svet, da se je menjal samo naslov, da pa je ista firma ostala.
Mi moramo biti tisti, ki skrbimo za pravilne informacije evropske javnosti o bolgarskih tiranih, ker to dolžnost nam nalaga kultura in skrb za svojo bodočnost.
Več ko apel na kulturni svet je naša dolžnost in to bodi ob apelu kulturnih ljudi nemške Avstrije posebej povdarjeno!
Podosuiemo.
Županska zveza za Slovenijo je poslala j vilno, da je pač nad vse lahko, če občinski velikemu županu spomenico, v kateri od- i funkcionarji, ki so po večini priprosti ljudje, ločno nastopa proti kršitvi avtonomnih pra- j zagreše sem pa tam kako pomoto. Županska
 : „	  l___	ia	7a	to	nriroiola	nncoKn	a	nniipna	io.
vic občin, kar se dogaja z razpuščanjem po stavno izvoljenih občinskih odborov in z zavlačevanjem novih volitev, ki bi po zakonu morale biti razpisane v šestih tednih.
Pravilno povdarja tudi Županska zveza, da ne gre vsled kake pomote, ki bi jo zagrešil kak občinski funkcionar, kaznovati vse občine. Enako je res, da nimajo prav nikjer v Sloveniji občinski funkcionarji namene upirati se oblastem in da je tudi vsled tega to masno razpuščanje občinskih odborov nedopustno.
Malo hujša stvar je pa trditev Županske zveze, da je bilo mnogo občinskih odborov
razpuSSenih, ne da bi so jim mo^la očitati.
kaj šele dokazati, niti najmanjša krivda. Mislimo, da je storila Županska zveza napačno, da ni vse te slučaje podrobno omenila, ker tako postopanje treba ostro kaznovati!
Končno omenja Županska zveza čisto pra-
zveza je zato prirejala posebne poučne tečaje in državna uprava je preje pomagala s tem, da je pošiljala na te tečaje uradnike kot predavatelje in jim plačala potne stroške.
To se pa sedaj ne dogaja več in na tozadevno prošnjo, ki jo je vložila Županska zveza že v drugi polovici marca, še do danes ni prejela odgovora.
Županska zveza ne kvalificira tega postopanja. Storimo zato to mi in pravimo, da je to neoprostljiv škandal! Upamo, da bo v najkrajšem času popravljen in da bodo krivci poklicani na odgovor. Je pa nad vse značilno za naše mladine, ,da ne gredo kmetskemu
ljudstvu na roko niti tedaj, kadar sp- skuSa
naobraziti.
Spomenica Županske zveze je težka obtožba naše pokrajinske uprave in upamo, da se bo o njej v kratkem tudi na pristojnem mestu obravnavalo.
Polnične vesti.
— »Hrvat«, glasilo Hrvatske Zajedniee pravi o sporazumu: Hrvatska politika se je vedno gibala v smeri sporazuma. Jugoslo-venski odbor se je dogovoril s predstavite-lji srbskega naroda na podlagi sporazuma in tako je nastala Krfska deklaracija. Po prevratu so bili vsi Hrvati razven frankovcev za sporazum in bili so prepričani, da je druga politika sploh nemogoča. Proti sporazumu je bil Pašič, ki je na povratku v domovino govoril v Sarajevu o Srbih treh vero-izpovedanj. Kmalu je za njim pricapljal Pri-‘	Bonriih	■	bičevič, ki je 1. decembra leta 1920. izjavil,
pokoljem in S,re iar?vr„I n Evrorse i da bo v desetih letih napravil iz Hrvatov cev - so sramota za Evropo. In Evropa se	^	^ srt/gami Vsled tega
je začela borba za sporazum, ki da so jo do svojega prihoda v Beograd vodili Hrvati sa-
že giblje, da se te sramote reši. Ali v Jugoslaviji veste kaj o vsem tem? Prihodnjič več o tem!	A.	G.
Poslabšanje nemško-sovjetskih odnošaev
Moskovsko sodišče je obsodilo na smrt tri nemške dijake, ki da so kot člani teroristične nacionalistične organizacije »Consul« prišli v Moskvo, hlinili velikansko komunistično navdušenje z namenom, da bi prišli v stik z vodilnimi sovjetskimi ljudmi in izvršili potem atentate na Trockega, Stalina, Radeka in druge sovjetske magnate.
Posledica tega procesa je čisto politična in osvetljuje sedanje nemško-ruske odnoša-je, ki so se po konferenci v Genovi vidno znatno poslabšali. Moskva je postala nervozna in ne zaupa več tako Nemčiji ko prej©-Sovjetski politiki dobro čutijo, kako Anglija vedno bolj vpliva na Nemčijo in kako jo skuša pridobiti za svoje politične načrte proti sovjetom.
Nervoznost Moskve je zlasti narasla, ko se je pričela debata o garancijskih paktih, ker so bili sovjeti prepričani, da bi se Nemčija s sklenitvijo teh paktov za leta dolgo odtujila od sovjetov. Sovjeti pa so računali na pomoč Berlina.
Korespondent agenture »Rus« poroča, da se vrše v Moskvi zaradi vesti o vstopu Nemčije v Zvezo narodov vsakodnevna važna posvetovanja, katerim prisostvujejo »si vplivnejši sovjetski diplomati in sicer: čičenn, Litvinov, Rotstein (ki je bil na zahtevo Vel. Britanije odpoklican kot sovjetski poslanik v Perziji), Krestinski (sov. poslanik v Nemčiji), Krasin (poslanik v Parizu), Stalin, Ka-merijev, Trockij in drugi. Razpravljalo se je
o	sledečih stvareh:
1.	Nemško-sovjetski odnošaji v najbližji bodočnosti ter zlasti eventuelna obnGvitev
vojaške zveze, ki je bila za dobo 5 let sklenjena leta 1922. v Genovi.
2. Predlog nemškega poslanika Brockdorff-Rautzana glede vstopa Rusije v Zvezo narodov istočasno z Nemčijo.
3. Nadaljnja politika sovjetov na Kitajskem.
4. Možnost koalicije evropskih držav proti
mi. Na februarskih volitvah pa se je izjavila za sporazum že večina jugoslovenskega naroda in z govorom Pavle Radiča je bila ustvarjena izhodna točka za današnjo situacijo. Pod silo razmer je moral končno tudi Pašič pristati na sporazum, toda ne za sporazum med Hrvati in Srbi, temveč za sporazum med radikali in HSS. — če se torej danes govori o sporazumu, petem to ni nič novega, temveč splošna narodna stvar, ki se mora danes ali jutri rešiti in ki je bila dogma Hrvatov od prevrata dalje in ki je postala
i	nnnn	..	TlJ	/tnnrmfl	V
to koalicijo prepreči.
Razprave se vrše v največji "tajnosti, toda
vodja komunistov odvetnik Popov in dva njegova spremljevalca.
- Coolidge za sigurnostne pakte. Pri pa-triotični proslavi v Cambridge-u, v državi Massachusetts, je imel predsednik Coolidge velik govor, v katerem se je dotaknil tudi garancijskih paktov, ki jih mislijo skleniti evropske države. Coolidge je izjavil, da bo Amerika moralično podpirala te pakte, ker služijo ideji miru. Ce si evropske države medsebojno ne zaupajo, potem je pravilno, da z garancijskimi pakti zasigurajo mir.
— Koliko dolgujejo zavezniške države Veliki Britaniji? Po uradnih podatkih dolgujejo Veliki Britaniji: Francija 623,279.000 funt šterlingov, Italija 533,399.000, Portugalska 21,544.000, Jugoslavija 28,481.000 (ali okoli 7.840 milijonov dinarjev), Rumunska 24 milijonov 778.000 in Grška 23,355.000 funt šterlingov. Od vseh teh vsot je prejela Velika Britanija dosedaj samo 20 milijonov funtov šterlingov od Nemčije na račun reparacij, dočim je plačala Ameriki že 80 milijonov funtov šterlingov. Po Balfourovem principu, bi morala Velika Britanija dobiti že 600 milijonov funtov in je zato razumljivo, če je v zadnjem času pričela Velika Britanija na svoje dolžnike pritiskati.
= Državni proračun sovjetske Rusije. Na finančni konferenci je podal Sokolnikov
SSSR, boj proti tej koaliciji in pota, da se j s prihodom HRSS '' ^eogra tu i	*	1	pregied o proračunu za bodoče leto, ki bo
U UJuF oreorii.	!	£»	j.	no nieffovem _• znašal W
v komunisti&iih krogih se o njih živahno la miseV že tu, temveč danes gre le sa to,
debatira. V teh krogih se pravi, da je nastopila doba, ko se je treba odločiti za eno ali i drugo stran. Ali kompromis z evropskimi 1 državami ali pa pomnožitev sovjetske pro- ! pagande. Odločno prevladuje struja, ki pravi, da so kompromisi nesprejemljivi, ker po- j vzročijo samo likvidacijo stranke.
V	zadnjem času je silno narastel vpliv Trockega in pravilno je, da so Nemci z njim v zelo dobrih odnošajih. Nemško poslaništvo ni pretrgalo s Trockijem zvez niti tedaj, ko je bil Trockij v pregnanstvu.	j
Na vsak način se bo na sedanjih konfe- 1 rencah v Moskvi odločilo, če se bo poglobila , nemško-ruska zveza na škodo Poljakov in Angležev, ali pa bo predvsem merodajna za sovjete samo komunistična propaganda na Daljnjem vzhodu in bo s tem postal boj z Veliko Britanijo glavni cilj. V tem slednjem slučaju bo prišlo do ohlajenja nemško-ruskih zvez in smrtna obsodba treh nemških dijakov naj bi bil prvi znak tega.
Z ozirom na interese Vel. Britanije do ruske propagande v Aziji, je treba razlagati tudi prijateljsko stališče Londona do obnovitve Nemčije.
kakšen bo sporazum.
= Beograjske »Novosti« so f?'®de sporazuma skeptične in pravijo, da Pride do nove vlade šele v jeseni. Pravilna rešitev pa bi bila samo koncentracijska vlada in ne vlada RR. Na čelu te vlade ne bi smel biti Pašič, ker da je njegova politika doživela polom. Za sestavo koncentracijske vlade ima vse potrebne lastnosti edinole Ljuba Jovanovič m zato, da se more reči, da se bliža ura g. Ljube Jovanoviča, pa čeprav ga je Pasič postavil formelno v ozadje.
= Cankov odstopi. Demokratičerski zgo-vor kakor se bolgarska vladna stranka tako po nevrednem imenuje ko naš »nacionalna blok, je pozval Cankova, da odstopi. Novo vlado bi sestavil Ljapčev, sedanji predsednik Demokratičeskega zgovora. — Stanje^ je na Bolgarskem še dalje nevzdrzno. Režim se potaplja v krvi in skuša z vislicami podaljšati sebi življenje. V Vrači je bilo obsojenih 5 »komunistov« na smrt na vešala, v \ arni se je pričel proces proti 144 komunistom m 'zahteva državni pravdnik za — 40 oseb smrt na vešalih. — Pri Vračaru so bili ubiti
po njegovem mnenju   -
rubljev. Dohodki iz neposrednih in posrednih davkov se cenijo na- 1508 milijonov, iz transportov na 1748 in iz drugih panog na 500 milijonov. Glede izdatkov je Sokolnikov mnenja, da je treba zvišati izdatke za narodno obrambo »ne morda radi tega, ker želi sovjetska Rusija vojno, marveč, ker mora, kakor vsak dober hišni posestnik, katerega posest narašča, skrbeti za svojo vaimost-. Glede inozemskega posojila je izjavil Sokolnikov, da bo treba rešiti vprašanje predvojnih dolgov, kljub temu, da jih je vlada črtala. »Mi smo voljni prevzeti obveznosti, katere bomo tudi izpolnili, toda biti morajo v mejah možnosti in dati Rusiji gotove koristi.« Mednarodni položaj Rusije je povoljen. Vlada je naročila zlate červonce, ki so določeni za plačila v Perziji, Afganistanu in Kini Na ta način bi se izpodrinil ameriški dolar, ki je dosedaj tam v obtoku-
—Zahteve Kitajske. Nota Kitajske vsep J 13 točk in sicer zahteva Kitajska: 1- Je' nje izjemnega stanja. 2. Izpustitev vse i aretiranih Kitajcev in zopetno	vx?f
kitajskih šol. 3. Kaznovanje vseh povzročiteljev policijskih nemirov. 4. Poplačilo škode kitajskim trgovcem, obrtnikom in podjetni-
kom. 5. Zavezniške države se morajo^ opra-viftiti. 6. Ustanovitev mešanega sodišča. 7. Vsi stavkujoči morajo biti zopet sprejeti v službo. 8. Delavske plače treba zboljšati J. Kitajci se smejo udeleževati^ magistralnih sej in Kitajci naj dobe proporčno zastopst\ o.
10. Šangajski magistrat ne sme graditi nobenih novih poti izven mestnega ozemlja.
11. Vse omejitve tiskovne svobode treba preklicati 12 Vsem kitajskim prebivalcem se prizna poina zborovalna in združevalna svoboda. 13. Tajnik magistrata se odpusti.
—	Vse te točke se nanašajo na mesta in ozemlja, ki so pod tujo upravo. Stališče evropskih' držav h kitajskim zahtevam še ni odrejeno, ker se vrše še pogajanja med velesilami.'Največja težkoča je v tem, ker ni v Kitajski vlade, ki bi imela popolne' avtoritete in mogla to, v kar se je zavezala, tudi izvesti.
—	Položaj na Kitajskem. V Sivatau je prišlo do spopada med demonstranti in mornarskimi vojaki. V Kantonu je bila ustanovljena nacionalna vlada, kateri pripada tudi sin Sunjatsena. K slavnostnem nastopu nove vlade so bili povabljeni tudi zastopniki tujih držav, ki so pa vabilo odklonili.
= Napredek demokracije na Holandskem. Tri državnozborskih volitvah so stranke desnice dobile 54 mandatov, stranke levice pa 40 mandatov. Desničarji so izgubili 17 mandatov na levico.
Dnevne vesti.
agitacija SDS.
Ker gore agitatorjem SDS tla pod nogami, so začeli obljubljati. Tako je govoril neki samostojni demokrat na nekem sestanku samostojne demokratske stranke, sledeč de-magoški govor:
»Zgradili bomo vam šolo . . •«
— Bravo!
»Uredili bomo vam ceste . ■ •<
— Tako je!	‘	,
»Zgradili bomo vam tudi most . . .«
— Pa nimamo reke.
»Dali bomo vam tudi reko!
= Spremembe v grški diplomaciji. »Politika« poroča, da je pričakovati sprememhe v grški diplomatični službi. Tako bo grški poslanik v Beogradu Zamados prestavljen v Berlin. Na njegovo mesto pride sedanji berlinski poslanik Kanelopulos.
BOLJŠEVIŠKI POGOJI ZA PVRATEK V RUSIJO.
Boljševiško časopisje razpravlja te dni o načinu, kako si je na najsigurnejši način mogoče pridobiti vse pravice državljanov sovjetske Rusije. Gre za izseljence m begunce od katerih dandanes pac marsikdo sanja ’o povratku v Rusijo. Sosnovski, eden izmed boljševiških časopisnih generalov, pripoveduje (ali pa si je izmislil) v »Pravdi«
o	vdovi generala, ki je potožila svoje gorje kompetentnemu funkcijonarju. Ali bo njen sin, emigrant, beli gardist, našel milost, ako se vrne v sovjetsko Rusijo? Seveda, vstopil je v inozemstvu v službo sovjetske Rusije, uporabil je -svojo vojaško preteklost zato, da je deloval kot vohun za sovjetsko Rusijo. Zasačili so ga in utaknili v ječo »v tuji državi«. V ječi je začel študirati »nov svet«, to se pravi, čital je Ljeninove spise, toda, ali bo vse to zadostovalo, da se opere njegova preteklost? Kaj je odgovoril gospod funkci-jonar? »No, samo ob sebi se razume, da si je vaš sin pridobil v sovjetski Rusiji državljanstvo, na kar najbolj siguren način.« Na povratku skesanih grešnikov, ni političnemu biroju ničesar ležeče. Toda ljudje, ki .niso »idioti«, ki »so uvideli, da ni več boga ne carja«, ti so pripravljeni delati za Moskvo, ti ljudje »so dosti storili, da dosežejo odpuščanje domovine«. Ta migljaj s kolom na naslov ruske emigracije nudi Evropi in ruski emigraciji najboljši dokaz, kako izgleda v resnici življenje v tej deželi.
Književnost.
KAZAN, VOLČJI PES.
Spisal Oliver Curvvood. Poslovenil P. v. B. Ljudska knjižnica, 19. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izv. Din 18.—, trdo vezanemu v platno Din 30.—. ~..Ta kanadski roman je eno najveličastnejših del ameriškega slovstva in je vzbudil velikansko senzacijo. Preveden je bil takoj v skoro vse civilizirane jezike in je povsod imel nenavaden uspeh. To je živalski roman, a pusti daleč za seboj živalske pripovedke Angleža Setona Thompsona ali pa Ruyard Kipplingove povesti iz indijske džungle. Kazan ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih kanadskih pustinjah, temveč je obenem tudi napet roman, da ga oni, ki ga je začel čitati, ne more odložiti, predno ga ni prečital do konca. Kar se tiče napetosti, se more kosati -z vsakim modernim romanom. Opozarjamo bralce na izredni užitek, ki jim ga bo nudil ta roman.
Planinski Vestnik. Izšla je 7. številka »Planinskega Vestnika« s sledečo vsebino: Dr. Rudolf Andrejka je priobčil z ozirom na bližajočo se otvoritev koče na Ratitovcu članek »Ratitovec«. V listu je tudi slika omenjene koče. G. Janko Mlakar zanimivo opi-snje svoje ture po Salcburški pod naslovom »Wiesbachhorn«. Slede še nekateri sestavki, ki bodo zanimali ljubitelje narave.
glas iz občinstva.
Na kolodvorski pošti je pri enem okencu zaposlena samo ena gospodična, ki ima dela čez glavo, zakaj odpraviti ima včasih 12 do 15 strank naenkrat. Naravno je, da se pripeti, da mora vsled tega ta ali oni čakati po pol ure. Ker so stranke po večini trgovci in uslužbenci, katerih čas je drag — da se tako izrazimo — bi bilo želeti, da se nastavi še ena uradnica, vsaj je dosti brezposelnih gospodičen, ki bi rade vstopile v poštno službo.
DRAGINJA IN STRANKE.
Za časa volitev je eno najbolj priljubljenih agitacnih sredstev vseh strank grmenje proti draginji. Zlate gradove obljubljajo te-. J s.G’ahkarji volilcem in celo leta 1923. smo ze slišali, kako se je obljubljalo, da bo moka ]>o 10 kron, sladkor pa po 40.
Minejo volitve, so pozabljene tudi obljube, lo vidimo zlasti tedaj, ko se je iz prebivalstva samega pričelo spontano gibanje za boj proti draginji. Ker pa to gibanje ni organizirano, zato tudi nima onega uspeha, kakor bi ga moglo in moralo imeti. Krivda za neorganiziranost protidraginjskega gibanja pa zadene stranke. Kakor za vse druge stvari, so apatične tudi za draginjo in menda zanima stranke samo še ugibanje o beograjskih vladnih kombinacijah.
Le tako je mogoče, da je šlo vse preko poročila o sestanku gostilničarjev, na katerem je bil sprejet novi cenik za jedila. Po tem ceniku bi veljal v drugovrstnih gostilnah jutranji golaž — da omenimo samo eno stvar 5 dinarjev, to je 45 švicarskih san-tunov ali najmanj 40 zlatih vinarjev. Da je hi vsota več ko pretirana, ni treba povdar-jati in zato je po večini gostilen tudi dejansko nižja. Novi cenik bi torej pomenil taktično po mnogih gostilnah povišanje cen in naše stranke na to molče.
Zakaj pa imamo potem pravzaprav stranke? Za politične pravice ljudstva se ne brigajo, kakor kaže mirno prenašanje ukinjene ljubljanske avtonomije. Za kulturne stvari se tudi ne brigajo, kar opažamo dnevno. In ne brigajo se niti za gospodarske stvari in za odpiavo draginje, pod katero prebivalstvo naravnost ječi.
Ali res mislijo stranke, da so tu samo zaradi volitev?
— Malo pojasnila. »Slovenec« je indigui-ran vsled našega članka o klerikalizmu. Naj nam bo dovoljeno zelo kratko pojasnilo. Današnji notranji politični položaj, ko je SLS kljub svoji legalni legitimaciji potisnjena v ozadje in izklj. od sporazuma, priča, da je v politiki SLS neka napaka. So ljudje, ki mislijo, da je ta napaka samo taktične narave, docim mislijo drugi, da je vzrok v samem programu SLS. Naše mnenje smo izrekli v uvodniku in ne v članku, napisanem pod psevdonimom »Alfa«. Ker pa smo se v uvodniku ozirali v prvi vrsti le na politiko strank, v kolikor zadeva razmerje do drugih plemen oziroma narodov v Jugoslaviji, izpopolnjujemo svoj uvodnik In trdimo, da je postalo za SLS aktualno vprašanje njene laizacije. Kakor so morali o tem razpravljati popolari, tako se bo morala pečati s tem vprašanjem tudi SLS. Sicer pa je SLS dejansko, čeprav premalo jasno, že na poti laizacije in sicer s tem, ko je proglasila sebe za vseslovensko stranko. Je vendar jasno, da ne more biti res vseslovenska stranka nelaična stranka in ; zato mislimo, da bo ta problem vedno močnejši in da je mogoče že danes za SLS zelo j aktualen. In ker se je pisec članka o kleri- 1 kalizmu tega vprašanja dotaknil, zato smo ! njegov članek priobčili, v pričakovanju, da izzove stvarno debato. Te pa »Slovenec« ni dal, kar v interesu razčiščenja pojmov samo obžalujemo.
— Urednik »Istarske Reči« predan drž. pravdniku. Zaradi nedolžne satirične notice na v Julijski Benečiji obstoječe politične razmere, priobčene pod rubriko »Franina i Gjurina« je predan ravnatelj in odgovorni urednik »Istarske Reči« državnemu pravdni-§*vu.
— Z ubranjen koncert tržašče Glasbene Matice. Tržaška Glasbena Matica je nameravala prirediti v Tomaju velik koncert, ki bi se ga bili udeležili zastopniki vseh slovenskih pevskih društev. Vstopnice so bile že vse prodane, v zadnjem trenutku pa je tržaški prefekt prireditev prepovedal.
—- Odlikovanje v vojaški službi. Odlikovani so: z redom belega orla 4. razreda kapitan fregate Bernard Jeločnik; z redom belega orla 5. razreda polkovnik Jovan Naumovič; z redom Sv. Save 3. razreda bri-gadni general Sava Trifkovič in konjeniški polkovnik Jovan Svabčič; z redom Sv. Save 4. razreda inž. podpolkovnik Edvard Štefin; z redom Sv. Save 5. razreda pehotni podpolkovnik Karel Dolenc, pehotni major Štefan Krčmar in artiljerijski major Štefan Bogu-mil Armič.
— Promocija. V soboto je promoviral na zagrebški univerzi doktorjem prava iz državne vede g. abs. jur. Lovro Loretto. .
— Imenovanje. Docent beograjske univerze g. dr. Milko Kos je imenovan za izrednega profesorja pomočnih zgodovinskih ved na zagrebškem vseučilišču.
— Na tehniški visoki šoli v Brnu je z odliko bil te dni promoviran za inženerja kemije gospod Franjo Kočevar iz Hrastnika.
— Izpremembe v poštni službi. Premeščeni so: Leopold Rihar od poštnega urada Ljubljana 1 k poštnemu uradu Ljubljana 2, Terezija Žnideršič iz Doljnjega Logatca v Planino pri Rakeku, Antonija Koželj iz Ljubljane 1 v Moravče, Josip šavelj iz Celja v Žalec, Anton Kroflič iz Ljubljane 1 v Celje in Marija Kasjak iz Sv. LoVrertcn v Krško vas.
— Izpremembe v vojaški službi. Administrativni kapitan Edvard Hribar je trajno upokojen, avijatični podporočnik Anton Čad pa je reaktiviran.
— Izpremembe v državni službi. Revizor pri carinarnici v Ljubljani Dragotin Bogner je imenovan za upravnika pri glavni carinarnici v Nišu, revizor pri carinarnici v Ljubljani Karel Gergljič pa za upravnika pri glavni carinarnici v Vinkovcih. Glavni revizor pri carinarnici v Beogradu Janko Jankovič je v istem svojst.vu premeščen h glavni carinarnici v Bohinjski Bistrici. Premeščeni so: izvršilna uradnika Anton Vok iz Celja v Maribor, Ivan Saksida iz Ptuja v
Celje in kanclist Leopold Wallner iz Višnje i,v,o v rluj koi izvršilni uradnik.
— iz »uradnega usta«, z-adnji »Uradni Ijsi < prinaša med drugim sledeče: »ivaredba inuiisusiva za agrarno reiormo z dne 29. aprila iyz5 o dolžnosti kolonistov, naselje-niu v severnili krajin »naredbo o določanju oajektov in subjektov agrarne reforme« in natečaj za mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca pri Združeni bratovski skladnici v Velenju.
— uradnja higijeuske visoke šole. Dne 1. avgusta se poiozi temeljni kamen higijen-s.vt visoke šole v Zagrebu.
— V sepoljski novinarski kongres. Pripravljalna dela za vsepoljski novinarski kongres so tako daleč napredovala, da je sma-tiati kongres zasiguranim. Katerega dne se kongres vrši, še ni določeno, gotovo pa je, da se vrši v Varšavi.
— Na šumarski fakulteti zagrebške univerze je položil diplomski inženerski izpit g. Franjo Jurhar iz Griž v Savinjski dolini.
— Izpit iz stavbenega inženerstva je položil v Pragi g. Lojze Majce iz Ljubljane.
— Iz učiteljske službe. V 3. skupino II. kategorije so postavljeni: Valerijami Arri-gler, učiteljica v Skaručini, Erna Likar-Go-spodarič, učiteljica na Rakeku, Ana Meliva, učiteljica na Uncu, Ana Mitierhamer-Ste-genšek, učiteljica v Toplicah v Zagorju, Marija Učakar, učiteljica pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Marija Perko, učiteljica meščanske šole na Jesenicah, Leopoldina Plevelj, učiteljica v Sevnici, Ana Šeme, učiteljica v Šmarjeti (srez Krško), Franja Weber, učiteljica v Starem trgu pri Ložu in Vilma Kladnik, učiteljica v Sevnici.
— Razpisano inesto. Odda se služba okrožnega zdravnika v Planini pri Sevnici. Prošnje je vložiti do dne 12. julija pri velikem županu ljubljanske oblasti.
— Statistika belgijskega prebivalstva. Po zadnjem uradnem štetju šteje Belgija 7 milijonov 684.474 prebivalcev in sicer brez od Nemčije odstopljenih okrajev Eupen in Mal-medy, ki štejeta 59.785 prebivalcev. Število moških je znašalo 3,793.512, število žensk pa 3,891.162.
— Šolska statistika Zagreba. V preteklem letu je obiskovalo ljudske šole v Zagrebu 4812 otrok, meščanske šole 802 učenca, obrtne šole'3924 dijakov. V splošnem je bilo v šolah, za katere skrbi mestna uprava 9538 dijakov. To ogromno število učencev je podučevalo 180 učnih moči.
— Razvoj sokolske ideje na Poljskem. Ob priliki sokolskkega izleta v Poznanj, ki se ga je udeležilo 8.000 delegatov in 6.000 telovadcev, so ugotovili prireditelji, da se razvija v Poljski sokolska ideja vedno lepše. Izrazili so nado, da bo dosegla v par letih sokolska organizacija isto intenziteto, kakor jo je imela pred vojno na Češkem.
— Poljski izvoz. Državna trgovska bilanca Poljske izkazuje za mesec marec 70 milijonov deficita. Po zadnjem poročilu ministrskega predsednika se je ta deficit meseca aprila zvišal na 93 milijonov zlatih. Poleg tega pa se je zmanjšal uvoz iz inozemstva v mesecu aprilu za 7 milijonov zlatih. Uvoz se ni zvišal, izvoz je pa padel. Padec izvoza pa se ne tiče množine eksportiranih predmetov, temveč njihove denarne vrednosti. Ta je padla za 25%.
— Potres na Japonskem in v Kaliforniji. Na južnem Japonskem in v Kaliforniji je bil zopet močan potres. Na Japonskem sta dve mesti popolnoma porušeni. V Santi Barbari je izbruhnil vsled potresa požar. Iz Bogote v Kolumbiji poročajo, da je začel vulkan Caleras bruhati. Mesto Florida je najbrže uničeno.
— Drzen vlom. Te dni je vlomila ciganska tolpa, ki je taborila v bližini Požarevca, v trgovino tamošnjega trgovca Jakoba Kon-stantinovida ter odnesla za 50.000 Din blaga. Trgovčevega brata, ki je spal v trgovini, so omamili s kloroformom. Tolpa je naslednjega dne izginila brez sledu.
— Tragedija izza časa okupacije v Srbiji. Te dni so našli v bližini vojaškega strelišča v Beogradu zakopano truplo avstrijskega oficirja. Pri njem so našli dozo za cigarete z napisom Josef Reicher. Policija sumi, da gre za misterijozen umor, ki je vzbujal 1918 v Beogradu veliko senzacijo ter je še danes nepojasnjen. Glavno vlogo v tej drami je igrala neka beograjska dama. Nadporočnik Reicher je bil prideljen nekemu bataljonu okupacijske armade v Banjici. Trije njegovi podčastniki so imeli intimne zveze z neko lepo beograjčanko, ki se je dopadla tudi njemu. Po težkem trudu se mu je posrečilo, da si je pridobil tudi on njeno srce. Nekega dne pa je dama nenadoma izginila iz Beograda. Nadporočnik je sumil, da so damo spravili s pota njegovi trije rivali. Zato jim je jel delati v službi težkoče. Končno jih je ovadil pri vojnem sodišču radi poneverbe uradnega denarja. Zato se sumi, da so ga na mestu, kjer so ga sedaj našli, pričakali v zasedi in umorili ter zakopali. Beograjska policija je o zadevi obvestila dunajsko in upati je, da se bo stvar kmalu ugotovila.
— 'Kapela kot skladišče tihotapcev. Finančni organi so našli v podstrešju neke kapele pri Jarčevem dolu v Bosni skladišče utihotapljenega tobaka. Tihotapci so imeli v kapeli celo stroj za rezanje tobaka. Ker obiskuje ljudstvo cerkev samo ob nedeljah in praznikih, so imeli tihotapci ves teden čas za svoje delo.
— Morilec Lederer zblaznel. Morilec Gustav Lederer, ki je, kakor znano, obsojen radi umora prekajevalca Kudelke na smrt, je postal v ječi silno pobožen, tako da napravlja utis versko blaznega človeka. Preiskali ga bodo psihijatri, da se ugotovi, če ne simulira.
— Tragična smrt narodnega poslanca. Površnost naše javne uprave je zakrivila
prezgodaj smrt delavnega narodnega poslanca Hamzalija Ajanoviča. Ajanovič se je odpeljal v petek zvečer z avtomobilom iz Tešnja v Sarajevo, od koder se je nameraval z ostalimi poslanci JMO odpeljati v Beograd k pondeljkovi seji Narodne skupščine.
V	avtomobilu se je vozila še njegova soproga in ravnatelj Muslimanske Trgovske Banke iž Tešnja, ki je avto vozil. V bližini Banja Luke je zavozil avto s precejšnjo br-zino na neki most, ki je bil v stanju poprave, kar pa ni bilo označeno, kakor zahtevajo ! upravni predpisi. Avto je padel v 15 metrov
i	globoko strugo. Ajanovič je padel naravnost na glavo in je ostal na mestu mrtev. Oba sopotnika sta bila težko poškodovana. Po-
i	kojni Ajanovič, rodom iz Tešnja, je študiral gimnazijo v Sarajevu in pozneje posečal filozofsko lakulteto zagrebške univerzg. Po prevratu se je posvetil političnemu življenju in se pridružil muslimanskemu gibanju. Kot politik je bil zelo spreten in si je znal s svojim nastopom pridobiti simpatije vseh parlamentarnih tovarišev. JMO pa je izgubila z njim pridnega delavca, naša skupščina pa talentiranega in .sposobnega politika. Pokojni poslanec je bil tudi urednik sarajevske »Pravde«, glasila Jugoslovanske muslimanske organizacije.
— Zgradba nove tehnične fakultete v Beogradu. V avgustu se prične graditi v Beogradu novo poslopje za tehnično fakulteto. Stroški so proračunjeni na 70 milijonov dinarjev. Stavba bo končana v 3 do 4 letih.
— Fašisti in rdeča ovratnica. »Vonvarts« poroča, da je prišlo na italijansko švicarski meji do fašistovskega napada na švicarske turiste, ker je imel nekdo izmed njih rdečo ovratnico. Fašisti so prekoračili mejo in so se umaknili šele tedaj, ko je švicarska straža nanje streljala.
— Zaplemba 16 hektolitrov vina. Finančna straža je te dni doznala, da prodaja Hrvat-sko planinsko društvo že pet let vino na Sljemenu, ne da bi imelo za to potrebno koncesijo. Ob tej priliki je bilo v tamošnji planinski koči zaplenjenih 16 hektolitrov vina, proti društveni upravi pa je bila vložena ovadba na finančno ravnateljstvo v Zagrebu.
— Relegiranje medicinca, ki je pagnal svojo ljubico v smrt. Beograjska univerzitetna disciplinarna komisija je izrekla te dni sodbo nad medicincem Ljubomirom Živkovičem, ki je, kakor znano, pognal s svojim nečloveškim obnašanjem svojo koleginjo in prijateljico Milenijo Markovič v smrt. Ljubomir Markovič je bil spoznan nevrednim časti akademika beograjske univerze ter relegi-ran. To je najstrožja kazen, ki jo more izreči univerzitetna oblast. Da postane pravo-močna, jo mora potrditi minister prosvete.
— Protestni izredni občni zbor društva geometrov v Ljubljani. V nedeljo, dne 28. junija je sklicalo društvo geometrov v Ljubljani izredni občni zbor, da protestira proti nezakonitemu postopanju Generalne direkcije katastra pri napredovanju geometrov z visokošolsko naobrazbo. Po ostri debati o celem geodetskem vprašanju se je na občnem zboru soglasno ugotovilo, da je skrajno krivično uvrstitev geodetov zakrivila delegacija ministrstva financ v Ljubljani, ki se ni zavzela za uvrstitev geometrov z visokošolsko naobrazbo v 1. kategorijo drž. činovni-kov. — Največja krivda pa pade na generalno direkcijo katastra, ki se absolutno protivi vsaki uvrstitvi geodetov v I. kategorijo in sicer z ozirom na razmere, ki vladajo v geometerski stroki v Srbiji. Razven memoranduma na univerzo v Ljubljani, kjer se naproša univerzitetni svet, naj zahteva od finančnega ministrstva obvezno izjavo, da se absolventi geodetskega oddelka na tukajšnji univerzi uvrstijo v 1. kat. drž. činovnikov in v slučaju negativnega odgovora naj sklene ukiniti geodetski oddelek, ker ne more nositi odgovornosti za moralno in materijelno škodo geodetov, je bila soglasno sprejeta tozadevna resolucija.
— Vlom v cerkev Sv. Petra v Rimu. Dne 4. t. m. ponoči so vlomili baziliko Sv. Petni v Rimu tatovi. Iz zakladnice so odnesli raznih dragocenosti v skupni vrednosti 4 milijonov lir.
— Dietmar, Kindermann in Woescht obsojeni na smrt. Svoječasno smo poročali o treh nemških dijakih, ki so bili v Moskvi aretovani radi špijonaže. Preiskava je »ugotovila«, da so bili poslani od neke nemške organizacije v Rusijo z nalogom, da izvrše > na Trockega in Stalina atentat. Te dni so bili obsojeni na smrt.
— Nesreča pri delu. Te dni se je pripetila v Zagorju na železnem mostu rudniške železnice velika nesreča. Vlak, ki je vozil premog od premogovnega perišča na nakladal-nice, je vrgel štiri ženske, ki so čistile most, v potok. Padle so kakih 10 metrov globoko na kamenje v potoku. Delavka Josipina Jurij se je ubila, dve sta bili težko, ena pa lahko ranjena.
— Dober tek. Dočim se večina današnjih ljudi pritožuje nad slabo prebavo, imajo drugi, ki so se znali med vojno založiti s primerno zalogo živil, še prilično dobro ohranjen želodec. Vse pa presega sin nekega norveškega stavca, ki sne vsak košček papirja, ki mu pride pod roko. Stariši imajo z njim velik križ, ker morajo skrbno paziti, da jim ne poje došle korespondence, predno je niso prečitali. 11-letni deček pa je kljub temu zelo razvit, kar najbolje dokazuje njegova telesna teža 60 kilogramov. Zdravniki, ki so ga preiskali, majejo z glavami, ker ne morejo ugotoviti nobene abnormalnosti. Za pisarno deček ne bo.
— Vžigalice »Družbe sv. Cirila in Metoda«, katere ima v zalogi tvrdka Iv. Perdan nasl. v Ljubljani, prinašajo Družbi lepe dohodka Ravnokar smo prejeli od imenovane tvrdke prispevek Din 10.900.— za vžigalice in od družbinega čaja Din 1000.—. — Ti prispevki pa se lahko še zvišajo, čimveč vžigalic se proda. Narodna dolžnost Sloven-
Z o. Zaščilni znak
(■ev je, da kupujejo C. M. vžigalice, ker s tem podpirajo (ibrambeno šolsko družbo sv. Cirila in Metoda.
—	Sklep šolskega leta »a drž. realki v Mariboru V letu 1924/25 je bilo vpisanih na zavodu 428 učencev in 41 učenk, torej skupaj 469 učencev. Koncem leta je ostalo še 420 učencev in 39 učenk. Jugoslovenov je bilo 401 (87-%) ostalih Slovanov 11, Neih-cev 39 (9-6%) in 1 Italijanka. Pravoslavnih je bilo 7, evangeljskih 9. Učni uspeh:	43
odličnjakov, 16 vrlo dobrih in 260 dobrih, skupaj takih, ki so absolvirali z uspehom 320 (70%, to pomeni proti lanskemu letu napredek, zakaj lansko leto jih je bilo samo 61%). Nezadosten uspeh: 25 (5-9%). Ponavljalni izpit jih -ima 103 (22-%). Neklasifiei-ranih jih je ostalo 7. Za leto 1925/26 je sprejetih že 99 učencev in učenk v 1. razred.
Ljubljana.
—	Mfstr~ jra?tavl»a.!nici >mn tomesečno d;*&- nov.	1924	zastavljenih pred-
metov 9. julija t. 1. ob 3. uri popoldne.
1— Kake clnau ii sadni mošt ali vino skozi cclo lete liif alkobf>'a v sndih je zelc važno gospodarsko vprašanje, ki more zanimati vsakogar. Dne 6. julija pride g. U. Kggenberger iz Švice ter bo predaval v pondeljek in torek (obakrat ob 19. uri) v dr. Krekovi gospodinjski šoli (Šelenburgova ulica 1). Z ozirom na važnost tega problema se vabijo vsi interesenti, da se teh preda-, vanj udeleže. Praktični poskusi se bodo vršili v lorek, sredo in četrtek. Vstop vsakomur prosi. Udeležbo pa je prijaviti do 18 uit v pondeljek pisarni >Svete Vojske«' na Poljanskem nasipu 10. kjer dobi vsak udeležene/ In« plačno vstopnico, brez katere pa brezpogojno vstop ne bo nikomur dovoljen.
Gospodarstvo.
Carina pri nas in pri sosedih.
>Neue Freie Presse« objavlja interesantno primerjalno tabelo o uvoznih carinah v av-stro-ogrskih nasledstvenih državah in v Nemčiji. Ker je spričo novega carinskega zakona stvar za nas še posebej aktualna, prinašamo to tabelo ekscerptu.
Volnena prejica do št. 12 št. 12 do 29
Volnene tkanine
Volnene odeje
Usnje za podplate
Leseno pohištvo (najfinejše)
Sekire
Lopate
Dinamo-motorji: 200—500 kg 500—1000 kg 1000—3000 kg
Žarnice
Jedilno orodje (posrebr.)
Ključavnice za pohištvo, navadne Komentar je nepotreben.
X Naša častna konzula v Španiji. Ministrstvo inostranih del je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico, da sta bila z ukazom z dne 29. maja t. 1. postavljena za častna konzula v Španiji gg. Gjorgje Panajot v Barceloni in Jovan Kružič-Turina v Las Pal-mas.
X Znižanje takse za francosko vidiranje potrdil o izvozu blaga. Trgovska in obrtniška zbornica je dobila sporočilo, da je ministrstvo inostranih del na prošnjo ministrstva trgovine in industrije in posameznih zbornic začelo pogajanja s francosko vlado
Na posamezne predmete (v 100 kg) je carina v zl. kronah (nekdanja Avstro-ogrska = AO, avstr, republika - A, Češkoslovaška = ČSL, Ogrska = O, Jugoslavija — Jug., Poljska = P, Nemčija — N):
AO	A	ČSL	O	Jug.	.P	X
14.—	14 —	18,—	24,—	20,—	79.20	7.20
19.—	19.—	24.43	36.—	3(1.—	79.20	13.20
190.—	207.—	307.14	350/300	180/250	420,—	204.-
29.—	50.—	62.14	60,—	250.—	448.—	162,—
45/55	50.—	85.71/10	2 120/170 130,—		78/91	36.—
40.—	70 —	128.57	3C0.—	360.—	700.—	86.40
17.50	17,—	20.—	28,—	30,—	20.—	5.40
17.50'	22.		24,—	28/34	30,-	20,—	5.40
32.—	50.—	118.—	140/125	120,—	270,—	10.80
27.—	45.—	101.14	125.—	80,-	190.—	8.40
27.—	40.—	101.14	110.—	80,—	190,—	8.40
2C0.—	200,—	371.40	300/000	600.—	300/800	90.—
240.—	350.—	668.57	500,—	800.—	525.—	288,—
30/38	38/50	71.40/94.	88 60/90	80/120	50/80	18/24
radi znižanja dosedanje takse, katero so zahtevale francoske konzularne oblasti za viza na potrdilih o izvoru blaga. Pogajanja glede tega vprašanja so se uspešno končala in tukajšnje francosko poslaništvo je obvestilo ministrstvo inostranih del, da je soglasno v sporazumu z našo vlado, francoska vlada določila, da se potrdila o izvoru blaga v vrednosti izpod 100 zlatih francoskih frankov vidirajo brezplačno, a da se potrdila o izvoru blaga od 100 ali več frankov vidirajo proti plačilu 5 zlatih francoskih frankov. Francosko poslaništvo je izdalo v tem zmislu
iiaredbo vsem francoskim konzulatom v naši državi.
X Legitimacije la jadransko razstavo v Splitu, ki se bo vršila ob priliki otvoritve nove liške proge od 25. julija do 25. avgusta 1925 je dobiti za znesek pu 20 Din v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na legitimacijah, ki nudijo posetnikom po državnih železnicah, kakor tudi na ladjah Jadranske in Dubrovniške plovitbe 50% popusta, so natisnjena tudi vsa pojasnila glede veljavnosti legitimacij s predpisi.
X \ ažno za mizarska podjetja. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da bo komanda V. S»T*tr» 1 iolrrv	»■	\Ti5n	noKnfiltv
i —	— “Mjiuicjoc uu iiajjji i|»i
sle. Producenti in trgovci te stroke se pozivajo, da vpošljejo svoje kataloge in cenov-nike pisarniškega lesa gori navedeni komandi. Pri določanju cene se mora predvideti in vračunati ceno s prodajo franke-vagon železniška postaja Niš in plačanje 4 Vi% za državne takse in davke.
XGraški velesejem. Jesenski velesejem v Gradcu se bo vršil letos od 29. avgusta do 6. septembra. Ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic je dovolilo za udeležence velesejma tako popust na tovornih tarifah, kakor .udi 25% znižanje osebnih tarifov na vseh železnicah. Natančnejše informacije dobijo interesent je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice, kjer so tudi prijavnice za udeležbo na tem sejmu na razpolago.
Širite »Nar. Dnevnik”.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar AleksandoP tiskarna »Merkur« » Ljubljani.
(28)
U okiooniaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
»Pred telo? Pred svoj gol trebuh?« reče ogorčeno nepoboljšljivi posmehovalec. »Če si bom hotel osna/.iti r.os, vendar ne bom s svojim organom za duhanje jadral okrog vašega trebuha. Ne, slišite, iz tega ne bo nič — ampak nekaj drugega vam dam — tu, Green potegne iz žepa škatljico za očala, svoja očala vam posodim!«
Deacon poprosi raje delavca. A tudi pri teli nima sreče. Nobeden mu ne da kaj obleke, eden izmed njiju pa ima robec in tega dobi in še povrhu košček niti.
»Ali tak-le se vam vendar ne smem pokazati,« stoka še vedno mr. Deacon, ki se nenadoma zelo sramuje dame.
»Sila kola lomi,« odloči slednjič Leonor, >pridite iz trstja, a ostanite za mano.«
Tedaj se prikaže Deacon, pred telesom ima privezan velik, rdeč robec, na katerem je naslikan spomenik Device Orleanske.
Ko premaga prvo zadrego, napne vse sile, da bi odvrnil Leonor od njenega namena, opozarja jo na vse mogoče nevarnosti, pomanjkanje vode itd.
»Tu na špecijalki vidimo dosti večjih in manjših rek, ki jih mora avto prebroditi, ker tečejo vse od vzhoda proti zahodu. In sedaj, ko je pravkar minila deževna perioda, bo povsod dosti vode, divjačine pa tudi ne bo manjkalo.
Iu Indijanci, ki bodo kmalu za vami? Rotim vas, pojdimo nazaj v Omaha Citv, ali pa vsaj v fort
Kearny — ali še bolje, počakajmo tu, mr. Hartung se bo vrnil gotovo sem!«
»In če ne more v avtomobilov« notranjost? Ne, mi gremo po sledu, dokler nam bo to mogoče. Ostanite sami tu, ali pa pojdite, kamor hočete.1
Na ramo obesi več ustreljenih vodnih ptičev, trije tehniki storijo isto in takoj se podajo na pot.
In mr. Deacon ni ostal ob reki! Nekaj trenutkov se bojuje sam s seboj, nato pogleda obupno proti vzhodu in zahodu .in potem jo udari za družbo. Pri vsakem koraku dvigne visoko noge, zakaj trava je precej ostra; spredaj mu frfota mesto figovega lista robec z Devico Orleansko in z zmagoslavno zastavo.
10. Na pločniku.
Zaman išče Georg	kljuko, da	bi odprl vrata.
Tukaj se domisli,	da gre tu	za skriven	meha-
nizem, ki mu ga še niso razložili.
Komaj razloči vrata, tako dobro zapirajo, ali tam kjer so, opazi gumbe s šestrobnimi glavicami, prime prvega, z lahkoto ga zavije, enako drugega, tretjega in tako vse po vrsti.
Navijanje enega ali več teh gumbov prav gotovo odpre vrata; vprašanje	je v kaki	kombinaciji	naj se
to	zgodi. Georg ima le	eno roko	svobodno, z	drugo
se drži za ročaj, ki jih je več, pri navadni vožnji so izginili v plošče. Zopet pa misli Georg, da je oni ženi-jalni človek, ki je sestavil avto, videl že naprej tudi možnost, da bo treba odpreti vrata v največjem diru, torej le z eno roko.
Tako liplje po vseli gumbih, ki jih vrti v levo in j v desno, dokler ne uvidi, da na ta način ne doseže
svojega namena, če lie po nezaslišanem naključju. Zakaj gumbov je mnogo in kombinacij še več.
Beg pomagaj, bi rekel Adam, to je pa lepa reč!«
Georg hoče sedaj ugotoviti, kako izgleda pred njim. Ker so imeli monterji opravila tudi na vnanji strani avta, je spuščena stopnjica kroginkrog in prav tako tudi ročaji, ki jih sicer ni možno videti.
Ko stopi Georg na stransko stopnjico, mu završi nasproti silovit veter, katerega povzroča divjajoči avto sam. Bil je v istem položaju kakor železniški izprevodnik, kadar stopa v brzovlaku od ene stopnice do druge. Georg pa ni železniški izprevodnik, ki je že vajen tega; prav neprijetno se počuti v tem viharju, pod sabo vidi zemljo', kako drvi navzad; v glavi se mu začne vrteti.
Zalo zopet hitro stopi na pločnik. Pride, mu misel, da bi skočil dol, a pravtako hitro jo zavrže. Pogledal je v stran in navzdol. Tudi, če bi ne vedel, da vozi avto sto kilometrov na uro.
Nikogar Jftjj W pftmffm ^ejstvoi 'da Wo lokomotive irzov lakov urejene na sto kilometrov, da avti pri tekmah ali drugih športnih prireditvah vozijo s hitrostjo še več kilometrov. Sto kilometrov zadostuje popolnoma, da je nemogoč vsak skok — to se pravi, poskoči lahko vsakdo, ali njegov tilnik je v prav resni nevarnosti. S hitrostjo štiridesetih kilometrov vozi navadno osebni vlak. Pri pretečih nevarnostih, so že mnogokrat skočili izprevodniki iz vlaka, a le malokateri si ni polomil kosti — kako nevarno je skočiti z veza, če se splaše konji, in tak voz nikakor ne napravi stirideset kilometrov v uri, toliko hitrost nv.vija edino dober dirkalni konj tik pred startom; pa vprašajte jokeja, ki je gotovo zelo gibčen, če si upa tedaj skočiti raz konja.
i OGLASI i
ed Din Jh—; ▼saka nadaljna V 50 paro.
Oglase
za vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«. Beograd. Knez Mihajlova ulica 11, telefon 263!).
Fižol vseh vrst, suhe gobe, repno seme, kumno, mravljinčna jajca in druge pridelke kupuje
SEVER & KOMP., LJUBLJANA.
Cene sporočamo na zahtevo.
Amerikanec,
premožen, bi se, vrnivSi v domovino, rad seznanil z gospodično v »tarosti 20 do 25 let. Denar postranska stvar. Cenjene ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Srečen zakon«.
Revirni gozdar
« državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvo-vritnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter (Tovori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. •
Municija
za lovsko p\iško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28.
Kmet — vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s siiko na upravo lista pod »Ekonom«.
Potne vizume
od strani konzulatov v Beogradu preskrbuje najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, št 2639. Po pošti poslani potni listi se takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Visokošolec
išče primerne zaposlitve za čas čitnic. Sprejme tudi inštrukcije za , jesenske izpite (humanist). Ponudbe na upravo lista pod »Visokošolec .
Gospodična
ooužuje citre proti nizkemu hono-7arju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista.
Tekstilbazar
Ljubljana. Krekov trg. 10, prvo nadstropje,
prodaja:
FROTIRJE,
KREPK.
DELENE,
CEFIRJE,
MIZNE PRTE itd. po vnovič znižanih cenah.
Dr. Alojzij Vrtačnik in Dr. Drago Marušič
naznanjata, da sta svojo odvetniško pisarno
preselila
v poslopje Pokojninskega zavoda za nameščence na ::	vogalu Aleksandrove ceste-Gledališke ulice. ::
€4
^GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN iPBDICIJUU »UBIAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA. 44.
Naslov bf«o]avkami	Talefon	liifMllAMi
,QROM”.	«•».
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlla vsa v to strolco spad^JoC« posl* n^Jhltrej« In pod kulnnlnlml pogoji.
Eaatopnlkl družbe spalnih vose S. O. *-eb ekspresne pošiljke.	_
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar došli!
Oblike damske od Din 70'— do Din 150-—, otroške od Din 50-— do Din 70'- nakileni od Din 100‘-naprej — dokler traja zaloga. Oglejte si cene v izložbi
MINKA HORVAT, Ljubljana,
Stari trg štev. 21
«••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••••••••_
Kurja očesa
Skladišče t lekarnah ali drogerijah naruv-nosi iz tvornice in glavnega skladišča.
II. nil, lekarnar, M
. I
Najbolj« Šivalni stroji ln kolMB a* edino la
Josip
Petelinc-a
GRITZNER, PHČMIX in ADLER
M rodblM, «M Is l»<WrtJo
Ljubljana £
Mim* hratMst. HBrtn PalavUaa na popravna IfavtUko. *MmM Na malo.
„Opeka
prvovrstne zfcts>k« priporoča ^ opekama
„EMQBA“ D. D.
t Ljubljani —	»«
Vl&s (Brdo) — Pi«*ru* » Pr slakovi «Uc< *. UllSJa.
Proda se
rndi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha * gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Po-tebno pripravno za profesijoni9ta ali lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov:	Anton	Zruštek,	posta	Misli-
nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji.