ŽIO
1. Sonet.
,,1-Ni dobro samemu človeku biti!" Tako je modri Bog tedaj  govoril, Ko iz prsti je bil Adama storil:
Zato  mu  sklene  ženo ustvariti.
Tako ti sam  ne boš nikdar na sveti,
Če jedno  samo te srce umeva,
Če jedno samo hoče te in zna objeti.
Adam je spal na trati mahoviti.  — In glej,  ko  dan se v jutru je  zazoril, Adam vesel je Evo nagovoril,
Življenja se pričel je veseliti.
Sicer zastonj ti krona je kraljeva! Dasi krog tebe roji so nešteti — Med temi roji vendar sam  boš —  reva.
F. S. Fin\gar.
2. Sonet.
V
eselo  se topi tvoj glas  srebrni Ob zori že,  kanarček,  zlata ptica, Ko zadnja zvezda  obledi  —   danica, Pa ko na zemljo vlega mrak se črni.
Le poj! In solzo s petjem  mi utrni, Ki sama tuge  bridke je družica, Ko skrivno porosi  mi bleda lica —
Le poj!  Srce  mi  s  petjem  spreobrni.
Zaprt!  A tvoje ne utihne grlo! Zakaj?  Med svet nikdar ni tebe gnalo, Sveta  nikdar oko  ni tvoje zrlo.
A jaz  molčim.   —  Srce je svet spoznalo, Spoznanje to je  pesni)   vir  zaprlo Razbilo sreče ladijo ob skalo.
F. S. Fin\gar.
Celje in okolica.
(Narodno-društvene  črtice.
Poleg  raznih spisov  sestavil Andrej Fekonja.) (Dalje.)
Slovenstvo v Celju.
(Prva doba.)
„Scer je mila slovenšina že od davnej v Čelu tiho zavetje in lubo domovje imela."
C. SI. Novine 1848. 3.
„Lepo Cele v sercu slovenskiga kroga leži, in se veličastno po rajski Savinski dolini ozira, v mestu pa in okrog mesta veliko gorečih Slovencov živi, ki bi dali za slavo in srečo svojga roda kri in živlenje.
Pripravna lega in lepo število okrog živečih rodolubov je že zdavnej Celjskimu mestu mogočnost podala, pa tudi dolžnost naložila, v sedajnim povsodnim razvijanju narodniga zavedanja tudi svoje Slovence zbudjati, zbujene k zaželenimu cilu vladati, in pred zahojami varvati jih; o mladi naši literaturi se zasluženo storiti; duhovske moči svojga kroga v sebi zbrati, ter — v edinosti moč spoznaje — roda omikanje  in  slovenŠino  hrabro  podpirati."
Tako je pisal v »Celjskih Slovenskih No-vinah" 1. 1848. štev. 3. neki F. K , želeč od njih se poučiti o vsem, „kar nam je potrebno, kar je za nas koristno in kar je za nas vedavredno". A z ozirom na tu navedene besede hočemo pregledati posamezno, kaj in kako so že od nekdaj naši Slovenci v Celju in po okolici delovali za slovenstvo, posebno v oddelku književnem, v krogu zabavno-poučnem in v obče v zmislu narodno-prosvetnem: da je torej pa osobito v tej dobi „mila slovenščina v Celju imela tiho zavetje in ljubo domovje".
Slovenski pisci.
Že je vredno spomina, da je nekdaj v Celju bival Primož Trubar, ok. 1530, ako-prem se je šele kakih dvajset let pozneje oglasil s   knjigo   slovensko   tam   v nemški Tubingi.1)
') In zanimivo je tudi, da so nekdanji celjski luterani nabavljali slovenske knjige. Tako je Joan Waidinger, pre-dikant v Sarfenavi pri  Žalcu, 1. 1 592. kupil k isti cerkvi