GLAS NARODA The Urges* Slovenian D the United Stale*« List slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Holiday«. 75,000 Readers« TEUFOH: CHeliea 3—3878 No. 48. — Stev. 48. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—3871 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 28, 1936 —PETEK, 28. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. FAŠISTI PREVZEMAJO VLADNE VAJETI V TOKIO V Akron, 0., se vrše pogajanja za poravnavo stavke FISHER ŽELI ZASUŠANJE DR. CONDONA Zeli, da bi bil dr. Condon zaslišan 1 a e pred 3 0. marcem. — Konferenca med Wilentzem, col. Schwarzkopfom in držav. pravd. Hauckom. TRKNTON, X. J., 27. febr. — Hauptmamiov glavni zagovornik C. Llovd Fisher je rekel, da bo pozval generalnega pravilnika Davida T. \V i Ion t za, ozneje pa je rekel, da je videl Hauptman-na. Governor Hoffman jo rekel, da je Wliited lagal. Vsled tega bo governor od Wilentza zahteval, da odstavi Haucka kot državnega pravdnika v obravnavi proti Whitedu. Samo ako generalni pravilnik priporoča, more biti Hauck odstavljen. Ta predlog pa bi moral biti stavljen sodniku Tren-cliardn. Hoffman bo liajbrže za javnega obtožitelja predlagal bivšega govcrnerja Silzerja. DEPUTIJI SO BREZPOVODA STRELJALI Crempa ni prišel fc orožjem šerifom nasproti. Njegovo družino so solzne bombe prepodile iz Hiše. ELIZABETH, N. J., 21. feb. — Tekom obravnave proti štirim pomožnim šerifom, ki so obdolžoni uboja Mrs. Sophie Oiempa, je njen mož John pričal, da so šerifi brez kakega izzivanja napadli i njegovo, hišo v Scotch Plains -G. septembra in ustrelili njegovo ženo. Crempa pravi, da niti sam, niti njegova žena nista streljala. Obtoženci so pomožni šerifi Charles Remlev in bratje Edward, Vincent in Richard Ca-rolan. 26. .septembra so prišli do Crempove hiše, da bi Crem-l>i izročili sotlnijsko povelje, kc-r je raztrgal žiee električne napeljave čez njegovo farmo. Crempa je rekel, da njega in tijegovo ženo solzne bombe pregnale iz hiše na verando. Šerifi -so skozi okno vrgli bombo v hišo in takoj nato je od zunaj padlo okoli 40 strelov. Crempa se je slednjič s svojo ženo, 19 let staro hčerjo Kameli jo in sorodnikom Frankom Sikora odločil, da gre iz hiše in se preda šerifom. 4 4 Moja žena je šla naprej z dvignjenimi rokami," je rekel Crempa. 44Komaj smo bili zunaj, padejo zopet streli in moja žena je padla. Tudi jaz sem držal roke nad glavo in nikdo lined nami ni imel ničesar v ro- Iknh." 44Zakričal «sem : Prosim, nehajte streljati, zadeli ste mojo ženo; toda me niso poslušali in so Se dalje streljali. Tedaj sem se prepričal, da so nas ho-j teli .pobiti. Šele tedaj sem sko-; čil v hišo in se vrnil z revolverjem. Mislil sem, da se moram braniti in som hotel umreti kot \ojak. Toda revolver se ni hotel sprožiti." POMOŽNI DELAVSKI TAJNIK MacGRADY KOT POSREDOVALEC AKRON, O., 27. februarja. — Medtem ko je prišlo do novih stavkarskih izgredov, je pomožni delavski tajnik MacGrady, ki se je z aeroplanom pripeljal iz Washingtona, pričel s posredovanjem, čigar namen je poravnati stavko I 5,000 delavcev pri Goodyear Tire and Rubber Company. SVOJEVRSTNA OPERACIJA NI POMAGALA L<)WELL, Mass., 25. feb. --471etni McCov, kateremu je zdravnik z navadno žago odžagal roko, ki se mu je zataknila mod dvigalo in traverzo jietdeset čevljev visoko nad Zemljo, jc umrl sinoči v St. Joseph bolnišnici. POROM BREZ BOLEČIN WASHINGTON, I). C., 26. februarja. — Na neki tukajšnji kliniki preizkušajo serum, 'ki omogoča porod brez bolečin. Ko porodnici vbrizgajo serum, globdko zaspi ter spi štiri do šest ur. Ko sc prebudi, ne čuti nobenih slabili posledic. HITLER NOČE ZVEZE Z1TAUJO Je odklonil zvezo petih držav. — Nemčija se boji Anglije in Francije. — Mussolini bo odpovedati locarnsko pogodbo. BI M, Italija, 27. febr. — Mussolinijeve sanje o zvezi ]>e-tih držav — Italije, Nemeije, Poljske, Avstrije in Madžarske — so se razpršile, ko je kancler Hitler zavrnil načrt za tako zvezo. Ker tedaj Mussolinijev načrt, ni uspel, bo il duce zavrgel locarnsko jmgodbo in italijansko-francoski sporazum z dno 7. januarja 1935. Polog tega bo tudi Italija izstopila iz Lige narodov, ako bo Liga še izostrila sankcije proti Italiji. Navzlic temu, da je Hitler zavrgel njegov načrt, upa Mussolini, da bo kdaj pozneje še prišlo do te zveze. Hitler je sporočil Mussolini-ju, da je Nemčija sedaj še gospodarsko in vojaško preslaba, da bi mogJ.i stopiti v tako zvezo, ker bi si s tako zvezo nakopala sovraštvo Anglije in Francije in se proti njima ne bi mogla braniti. Obljubil pa je Mussoliniju popolno nevtralnost do Italije. Navzlic temu, da sedaj še ni mogoče pričakovati, da je taka zveza mogoča, jo pod tajnik zunanjega urada Fulvio Suvieli sprejel zvečer nemškega in francoskega poslanika. Francoski poslanik grof de Cham-brun je po mnenju diplomatov vprašal Suviclia, kaj pomenijo konference z nemškim poslanikom in ako hoče Italija v resnici prelomiti s Francijo, ako ji Liga narodov naloži oš ostrejšo sankcijo. Chambrun jo nato brzojavil v Pariz, da naj Francija v Ženevi ne zahteva novih sankcij proti Ttaliji. Toda zunanji minister Flandin misli, da hoče Mussolini s svojimi pretnjami samo prestrašiti Francijo. Pomožne šerife C. O. Konrada, A. J. Andersona in C. Wimlsorja je napadlo 20 stav-karjev, ko >so hoteli s surovim gum i jem naložen železniški voz zapeljati na. železniški tir tovarne. Stavkarji so na železniškem tiru ]M>stavili šotor, katerega je vlak podrl, nakar so se stavkarji vrgli na šerife ter šerifa Konrada in Andersona podrli na tla. Konrad je dobil take poškodbe, da je moral biti odpeljan v bolnišnico. Stavkarji so bili oboroženi s palicami, katerih pa se pri napadu na šerife niso poslužili. Zvečer jo imel MoGradv daljšo konferenco z zastopniki delavske unije. O ]»otoku konference ni ničesar znanega. Z delavske strani pa prihaja zatrdilo, da je predsednik Uood-\oar Co., P. AV. Litchfield pripravljen pogajati se z zastopniki stavk a rje v. Po nekem poročilo iz Washingtona je predsednik American Federation of Labor Win. Green prinesel v Akron ček za $2000 kot prvi prispevek stavkarsko blagajno. Poleg tega pa je Green poslal v Akron se dva delavska organizatorja . Odbor za industrijsko organizacije, kateremu načel j nje John L. Lewis, je poslal v mesto Akron pet organizatorjev. Litchfield se nahaja v svojem uradu kot "prostovoljen jetnik". Poleg tega je tudi stalno v tovarni okoli 1000 delavcev, ki so si tudi postavili postelje. BELGIJA SE ŠE VEDNO BOJI NEMČUE Nemška armada bo kmalu zased!a Porenje. — Belgija b o opozorila Anglijo na nevarnost. LONDON, Anglija, 26. feb. Angleška vlada je bila opozorjena, da bo iz Bruslja prejela važno "svarilo. Belgijska \iada sedaj razpravlja o tem, kako bi bilo mogoče odvrniti nevarni položaj, ki bo na-tal, ko bo demilitarizirana zona ob Keni izginila. Po mnenju belgijske vlade je to samo vprašanje časa, kajti Nemci so že zavrgli marši katero «k>locbo mirovne pogodbfc in nobona sila jim ne more u-hraniti, da alcov snega in za odmetavanje* snega je mesto potrošilo $6,350,000. KATALONIJA JE ZOPET AVTONOMNA MADRID, Španska, 25. fob. — Nova vlada je odobrila zakonski osnutek, ki daje španski provinci Kataloniji popolno avtonomijo. Kdo bo prihodnji japonski ministrski predsednik, se ne ve. Vpoštev prideta baron Hiranuma, načelnik japonskih fašističnih organizacij, in fašistični voditelj, bivši vojni minister general Sadao Araki. Vstaše straži oddelek vojakov, ki izvajajo v cesarjevem imenu vojno pravo. Drugo brodovje pod poveljstvom podadmirala Takayoši Kata je dospelo v Osaka zaliv na južnem koncu glavnega otoka. Prvo brodovje bo dospelo nocoj v Yokusuka mornariško bazo. Bojne ladje i-majo namerjene topove na glavno mesto. Usmrčenemu ministrskemu predsedniku Okadi zbirajo v cesarjevi palači naslednika. Navzoči so princi, ministri, kolikor jih je še ostalo, in visoki vojaški dostojanstveniki. V palači bodo ostali tako dolgo, da bo sestavljeno novo ministrstvo. Usmrčeni ministrski predsednik Okada je bil natihem pokopan. Pogreba sta se udeležila samo dva njegova tajnika. Kje so ga pokopali, ni znano. Izvedele so se tudi podrobnosti o njegovi smrti. Včeraj zjutraj so vdrli vstaši v njegovo hišo, premagali stražnike in ga ustrelili. Starec ni bil takoj mrtev. Toliko moči je še imel, da se je priplazil na vrt, kjer je izdihnil. Po Japonskem so prepovedana vsa javna zborovanja. Časopisje ne sme objaviti nobene vesti, ki bi utegnila razburiti javnost. Banke v Tokio so zopet odprte. MOSKVA, Sovjetska unija, 27. februarja. — Znani boljševiški publicist Kari Radek pravi, da je bil vojašk puč na Japonskem resen korak k fašistični vladi. Po njegovem mnenju so bili vstaši prepričani, da se jim ne bo nič zgodilo in zato so odstranili glavne nasprotnike japonskega fašističnega gibanja. WASHINGTON, D. C., 27. feb. — "Ali pomenijo krvavi dogodki na Japonskem novo razširjenje japonske ekspanzivne politike?" S tem vprašanjem je zaposlena washingtonska vlada, ki prejema brzojavna poročila o položaju na Japonskem od poslanika Joseph C. Crewa. Toda uradniki celega položaja ne morejo pregledati, ker se premi-nja od ure do ure.__;_____ _ . . .j s&if*^... V. ■ S3- - IfŠ • £29 CI ipiMMHIII I I 91 MDD'A New York, Friday, February 28, 1936 THE LA nr. VST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. Glas Naroda" nevsao raBUsmNfi oomtani iA "SLABMABODA CViht < the r—te) Except » m mu m i miiii i ta ilt HM Bt New X« Ca pol tod flJOO tuo fcstf fe 6*2 Eftlbmm S« pol lote IVO M Ono W0 m mm fVJO 9sj0 on>*kem vojaSka klika odločilno besedo. Miltaristi imajo na vesti prodiranje v kitajsko ozemlje, in če bi šlo vse po volji militaristov, bi že zdavnaj izbruhnila vojna z Ru«sijof katero smatra ja)ioaska vojaška klika za največjo sovražnico. Zaenkrat se še ne ve, kako se bodo dogodki razvijali in razvili. Toda če bodo vstaši uspešni, bo ostala japonskemu cesarju le senca sedanje oblasti in dostojanstva. Na prestolu bo sicer ostal, toda njegova vloga 1k> slična vlogi italijanskega kralja, to se pravi, da ne bo smel več odločevati o usodi Japonske, kajti to vlmgo bodo prevzeli japonski fašisti. Nedavno je rekel v angleški poslanski zbornici angleški vnanji minister Anthony Edent da je sedanji mednarodni položaj i« to tak o opasen kot je bil leta 1914, torej pred izbruhom svetovne vojne. Japonski militarizem se da primerjati nemškemu, ka-ikoršen je bil pred vojno. Japonska je na taki višini napredka kot je bila predvojna Nemčija. Nemški generalni štab ni leta 1914 niti najmanj dvomil, da bo z lahkoto premagal francosko armado. Istega mnenja so z ozirom na Rusijo japontsici vojaški voditelji. Pred dvaindvajsetimi leti se je neonskim generalom posrečilo vsiliti nemškim državnikom in gospodarskim voditeljem svojo voljo. Sličen proces se vrši že precej časa na Japonskem. Današnje stališče japonskim militaristov je slično stališču nemških leta 1914. Nemčija je morala udariti leta 1914, kajti dve leti kasneje ibd bila zgrajena ruska »strategiona železnica do poljske meje. Japonski vojaški voditelji smatrajo sedanji čas najbolj pripraven za udar, kajti gradnja novih ruskih železnic v Šibi riji naglo napreduje. Zmerni Japonci pa niso pozabili in ne morejo pozabiti^ v kakšno mizerijo je pahnil nem Ski militarizem leta 1914 nemški narod. Moč in sposobnost japonske armade nvažujejo, nihče pa ne more jamčiti, da bi bila japonska armada v slučaju vojne stoodstotno uspešna. Naposled pa tudi prav dobro vedo, da bi ne imeli Japonci posla samo z Rusijo, pač pa tudi z drugimi narodi, predvsem z Angleži. Vse to jih sili k umerjenosti. Japonski militaristi pa nimajo teli pomislekov. Trdno <00 uverjem, 3© napočila ura odločitve. SMRT; VlSNJEGOR-SKEGA VETERANA VIŠNJA GORA, 11. febr.— Zopet se je zredčile vrste višnje gorskih veteranov, zopet je u-gasnilo življenje moža, ki je bil dolgo vrsto let osrednja o-sebnost tukajšnjega javnega ^življenja. V noči od nedelje na ponedeljek je umrl gostilničar in posestnik Franc Škufca. Njegova smrt je vse tembolj zadela, ker je prišla tako nepričakovano. Pokojnik je bil v, nedeljo Še čil in zdrav v krogu svojih gostov. Zvečer mu je l>ostalo nenadoma slabo, je v posteljo, kamor so mu prinesli črne kave, ki jo je brez težave popil. Nato je legel in zaspal — in se ni več prebudil. Pokojnik je bil mar-kantna osebnost. V mladih letih je bil živinski trgovec in kot tak poznan daleč naokrog Saj ni bilo sejma, katerega so on ne bi udeležil. Pri kupčiji je bil vseskozi poštenjak. no branjevko Terezijo Konra-dovo, in jo z nožem večkrat sunil tako močno v prsa, da je obležala mrtva. Baje^ gre za maščevanje, ker je mesar izgubil tožbo za 3,300 Din. Morilca so aretirali. TRAGEDIJA VOJNEGA INVALIDA UMOR V MARIBORU MARIBOR, 12. febr. — Državni most v Mariboru je bil danes opoldne pozorišče krvavega zločina; 43-letni mesarski mojster Ferdinand Kuapič je sredi mostu ustavil 45-let- LJUKLJANA, 12. febr. Samomorilna manija, ki že teden dni razsaja v Ljubljani, je zahtevala novo žrtev. Snoči si je v neki kavami na periferiji g^lJmesta pognal kroglo v glavo i vojni invalid Franc Mulec in davi je v bolnici izdihnil. IVAN SMOLNIKAR UMRL ŠOŠTANJ, 13. febr. — V torek ponoči je umrl po dolgi in mučni bolezni v 74. letu staro-! sti upokojeni šolski upravitelj Ivan Smolnikar, ki je prebival 54 let v tistem mestu. Rodil s«' je 19. aprila 18G2 v Olju, učiteljišče je dovršil v Mariboru, poklicano pa se je udejstvoval najprej pri Sv. Janžu na Vinski gori, potem v Ra zbor ju, od leta 1882 pa v prijazni Za vodni nad Šoštanjem. VELIKANOC V VAŠI D O M O V I N I Potujte v Evropo preko Havre z našimi izletniki na krasnem udobnem parniku CHAMPLAIN 27. MARCA Odpluje z novega modernega pomola S8, zaiMulnu 4S. cesta. New York * 1 TRETJI RAZRED do LJUBLJANE in NAZAJ ZA SAMO J198 .00 IN DAVEK Povratne karte veljavne dve leti. MODERNE KABINE . . . UDOBNOST DOliltA UKANA druga odplutja iz new york: NORMANDIE W. aprila; 1». maja ILE de FRANCE 4. apr. 11. jun. PARIS 21. marcu; 11. aprila CHAMPLAIN 2. maja 33. maja Za iw>poUiu pojasnila in karte vprašajte llušo poublaSOi'lle agente <3faeneh, JQjrie Iz Jugoslavije. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V J OOOBLATIJO $ 1.75_________Din. 10« « S. II___Din. MO t 7 AS-Din. 3M SILI« - Din. SM mu____D««, litt HUM - Za KMM 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI dORl ALI VOLI wnmkm tot »joraj w+ntmo, bodm v dtoarHh aH limb e: ne prispevke. tes llte-m' Povijati se v vsaki VRAT SI JE PRERE-ZAL—ZAMAN ČAKAL SMRTI &IBENTK, 12. febr. — V soboto zvečer si je hotel v Kranji uri Šibenikn končati življenje težak Andrija Milutin. Legel je v mrtvašnici na mrtvaško nosilnico, si prerezal z britvijo vrat in čakal na smrt, ki pa je ni bilo. Mož je star 70 let in naveličal se jo življenja. Videč, da smrt noče priti ponj. jo začel klicati na pomoč. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu zašili rano. 2ENA Z DVEMA MATERNICAMA MOSTAH, 12. febr. — Na oddelka mostarske bolnice [»odlegla v torek zastrupi jen ju ob splavu nedonošonega otroka kmetica Gjurgja Okiljevič. Pri raztolesonju se je pokazalo, da jo imela dva normalno razviti maternici. SMRTNA KOSA starosti, pa tudi pri detetih ni sladkorna bolezen nič kaj redkega. Podedljivost igra dozdevno precejšnjo vlogo pri tej bolezni. Tako je sladkorna bolezen bolj pogosta pri Židih kot pri ne-Židili. Tudi je bolj pogosta pri ženskah kot pri moških. V mnogih slučajih se zdi, da je sladkorna bolezen združena z debeluliostjo, ali resnični značaj te zvezo ni popolnoma jasen. Kar je važno, da se zna, jo da s pomočjo modernih metod zdravljenja more diabetičar živeti normalno dolgost prisojo-nejra mil življenja in uživati ga. V prihodnjo-m članku bom nekaj povedal o insulinu. V Trstu je na svečnico umrl znani rojanski župnik Josip Jurca. Bil jo sin slovenskega čevljarja, ki je bil doma iz Stu-denega nad Postojno. V šolah se je n a vzel italijanskega duha in jo bil že pred vojno znan kot politično najbolj vnet italijanski duhovnik, ki je kot mlad župnik v rojanski cerkvi Sv. Mohorja in Fortunda že pred koncem preteklega stoletja u-vajal italijansko cerkveno petje in drugo obrede. Že prod vojno si je spremenil priimek v Juri-zo, po vojni pa še enkrat v Giorgi. Zaradi svojega političnega delovanja jo bil ponovno odlikovan. Po vojni so jo umaknil iz političnega življenja. Bil jo dolga lota bolan. To dni so ga pokopali z velikimi častmi. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. "NASI NAJLEPŠI KRAJI" SraU tekočega tedna smo dobiti in takoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlopšili krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo 1k> dotbil vsakdo brezplačno, kdor nam pošlje do 15. MARCA že vsaj polletno narofmino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. RUPPERTS R.U-B 1T iN ■..... '-K 1 Naročite se na "Glas Naroda*' največji slovenski dnevnik v Združenih državah^ NEKAJ O JEDI Pravzaprav bi moral reči o 14jedenju", toda ta beseda nekam tuje zvoni, dasi jo dan-zadnem isrečavam v starokraj-skih listih. Neka rojakinja me je pozvala, naj ji povem, kako je treba jesti, češ, da sem zadnja leta o pitju povedal že več ko preveč. Kako naj «e je! Jej, da boš sit, — so rekli naši očanci, pa sedaj živimo v drugačni dobi, in je treba tudi formo vpoštevati. Pred leti sem spoznal mlado dekle, — gartroža in med, vam rečem. Tako sem bil zaverovan v njo, da mi niti na um ni prišlo, da je tak krasen in nežen stvor podvržejo potrebam in zahtevam navadnega Zemljana. Zdelo se mi jo, da se z jutranjo roso hrani in da v splošnem živi od svežega zraka. Nekega nedeljskega jutra pa stopim v njen dom. Prišel sem nenapovedan in nepričakovan. Stopi vsi v kuhinjo sem ostr-mol. Za mizo je sedela razmrše-nih las, zaspanih oči in le za silo oblečena, pred seboj je i-mela pa tako skledo kofeta, tako veliko skledo, vam rečem, da bi se mogla iz nje vsa družina nasititi. In kako je zajemala in kako jo žvečila tri zemlje, ki so bili; hkrati nalomljene v kofe. Pri priči me je minilo vse občudovanje, in nedolžna stva-i ica se mi je nam ah izprem"-nila v požrešno pošast, ki jo je treba le enkrat na dan, toda takrat pošteno nakrmiti. Večkrat sem že čul debato, kako je treba jesti pečeno ribe ali pohano kokoš. Kako naj se šparglji jedo? Če je treba držati nož v levi ali desni roki? Ali se spodobi s kosom kruha omiti krožnik, ako je jed okusna in če nisi še sit? Na taka vprašanja mi je težko odgovarjati, kajti z etiketo sem skregan že zadn jih pallet. Vedno sem se namreč držal pravila: jej tako, da se boš nasitil. Piščanca je najlažje obirati, ee ga v rokah držiš. Edinole belo meso je mogoče, — po mojih načelih, — z r.ožem in vilicami trančirati, toda jaz ne dam dosti za belo meso. Riba je najboljša, če ji s prsti od.straniš hrbtenico, dočim zna spreten jedec krožnik golaža, brez noža in brez vilic, samo z dvema žemljama pospraviti. Tej umetnosti sem se že tudi jaz priučil, pa ne popolnoma. Kadarkoli jem golaž na ta in odino pravilen način, si tudi nekoliko rokav opadkam, kar dokazuje, da še nisem eksipert v tej stroki. Kava je najboljša s kruhom, ki je v njo potiankam. Nekateri pravijo, da je nož samo za rezanje mesa. Pa ni res. Na banketu, ki sem se ga lani udeležil, sem občudoval rojakinjo, ki je izredno spretno zajemala z nožem grah in fižol. Imela je pač precej široka usta in ni bilo nevarnosti, da bi se urezala. Moje prijatelje bo gotovo zanimalo, kako uživam jed, ki ji ni para na svetu — kaiko jem idrijske žlikrofe. Povsem enostavno. Eden mora biti v želodou, eden v požiravniku, eden v u-stih, eden na vilicah, enega pa z očmi požiram. Vse to se mora vršiti istočasno, če hočeš, da ti bo xes teknila ta augeljska jed. G L'A a V A R D D 'A New York, Friday, February 28, 1936 THE LARGEST 8IJ0VENE JTA1LT 1V V. If. 51. DOBROTNIK PROTI SVOJI VOLJI Peri grad, lastnik velike trgo-yi»e, je bil rojen pod srečno zvezdo. V Pariz je prišel z devetindvajsetimi leti in sprejet je bil v eno največjih trgovin v Rue de Rennes. V začetku je raznašal samo blago odjemalcem in pri tem je pretrpel mnogo lakote. Toda sreča mu je bila mila, hitro je napredoval, bil le marljiv in tudi na izpolnitev svojega znanja ni pozabljal. In tako je postal po volji usode v razmeroma kratkem času iz siromašnega fantiča milijonar. 7, naraščajočim bogastvom je pa okamenelo njegovo srce in tako je veljal Perigard kmalu za največjega lakomneža vsega Pariza. Kakor vsak trgovec je imel tudi Perigard svojega konkurenta in ma misleč, da je zadeva s tem i vzdihoval za izgubljenim de- urejena. Bouohival — on je bil namreč tisti, ki je rešil Bouti-vptovo rodbino bede — je pa to čas nadaljeval svoje delo. IVz teden dni so priobčili listi drugo vest, podobno prvi. To pot je Perigard povedal tajniku, da on v resnici ni dobrotnik, o katerem pišejo po novi-nah, in hotel je protestirati. Tajnik mu je pa nujno svetoval, naj molči tudi drugič, če je molčal prvič. Ko se je zadeva ponavljala tretjič, je pograbil Perigard klobuk in hotel takoj hiteti v redakcijo. Na pragu je pa srečal štiri reporter je, ki so bili namenjeni naravnost k njemu. Prosili so ga, naj jim da svojo icer lastnika bližnje' fotografijo, rla jo objavijo v no-trgovine v Rue de Sevres, Bou- j vinah. Zdaj Perigard ni Imel chivala, ki je prišel do svojega , več poguma priznati, da ni do-bogastva nekako tako kot Pc- brotnik, ki bi ga radi ovekove-rigard. Toda Bouchival ni nikoli pozabil na svoj nizki rod in rad je pomagal siromakom. Nikoli čili. In tedaj se je pri eel a njegova nesreea. Ob blizu in daleč | so začeli romati k njemu siro-ni odrekel pomoči tam, kjer je'maki, proseč ga, naj jim poma-bila res potrebna in zgraditi jejga v stiski. Zaman se je Perigard prijemal za glavo, za- dal celo bolnico sanaforij, in zavetišče za siromake. Ker je imel dobro srce je sovražil Perigardovo lakomnost in sklenil je kaznovati ga. Treba je bilo samo najti način, kako to storiti. TVfda Bouchival ni dolgo razmišljal. Nekega dne se je pojavila v novinah naslednja vest: Plemenito dejanje velikega dobrotnika. Rodbino delavca Oskarja Bout i veta je rešil bede dobrotnik, ki hoče biti imenovan. Oskar Boutivet se je vrnil po 6 mesecih iz bolnice in še zdaj ni za nobeno delo. Rodbina se je med njegovo dolgo boleznijo finančno docela izčrpala. Imela ni končno niti toliko, da bi si kupila hrano, ker je morala prodati i obleke in pohištvo. Fbogi ljudje so živeli v največji bedi, ko je nenadoma prišla rešitev. Neimenovani dobrotnik jim je podaril tri tisoč frankov in obljubil, da jim bo pošiljal skozi dve leti vsak mesec tisoč frankov. Smatrali smo za svojo dolžnost dognati dobrotnikovo ime, čeprav je hotel ostati neznan. Dobrotnik je gospod Rene Perigarrl, lastnik znane trgovine v Rue de Rennes. Marsikdo je presenečeno či-tal to vest, dokler ni končno vzel Peri gardo v osebni tajnik ■novin in odliitel z njimi k šefu. nef je kar ostrmel. Najprej je hotel takoj oditi k uredniku lista in zahtevati pojasnila. Potem si je pa premislil. To bi konealo zanj s polomon. Najbolje bo torej igrati resničnega dobrotnika, zlasti če ga to ne stane niti beliča. Nikomur ni torej omenil tega nesporazu- man se je zagovarjal, da ne more dajati tolikim podpore. TTo-češ nočeš je moral podpirati reveže, čeprav je na tihem'spomenik. narjem. Obenem ga je mučila misel na neznanega povzročitelja te nesreče in niti v spanju mu ni dala miru. Besnel je pri misli, kako se mu mora iznajdljivi neznanec smejati. Zelo rad bi bil dognal, kdo je, da bi se mu osvetil. Zato je poiskal najprej delavca Boutiveta, da bi od njega kaj zvedel. Toda pri njem je zvedel samo, da mu je pri-lTesel nepričakovano podporo u-radnik, uslužben pri Perigar-du. In v nadaljnih primerih se je glasil odgovor enako. Ko je pa vprašal, kakšen je bil dotič-ni uradnik, je ugotovil, da je bil nedvomno njegov blagajnik. Nesrečno naključje je pa hotelo da se je bil ta smrtno ponesrečil na železnici bas pred dvema mesecema. Ko je pregledal račun, je Perigard opazil, da ga je bivši blagajnik 'olajšal približno za petdeset tisoč frankov, a na enem listku je bilo celo napisano. — Na račun tega starega skopuha vzel 30,000 frankov. Toda Perigard se ni jezil. Radostno si je oddahnil, kajti edini človek, ki je vedel, jo bil mrtev. In od veselja mu je dal Perigard postaviti marmornat STOPA POj MLEČNI POTI ZDRAVILNI SMRTNI STRAH 38-letnega kmeta Petra Mr-čoha iz vzhodnopoljske vasice Starowske, obiskuje danes navzlic hudi zimi od blizu in daleč na stoti-ie ljudi, da bi se čudili njegovi čudežni ozdravi-! tvi. Pred osmimi leti je Mr-čoh padel z drevesa in je bil tedaj po vsem telesu mrtvo-uden. Pred dnevi pa so odšli vsi domači iz hiše v gozd, da bi tam nabrali drv. Mrčoha pa so pustili s petimi otrokmi doma. Najstarejši otrok šteje 8 let. Bili so v kuhinji okrog ognjišča, ko je vdrla k njim nenadoma tolpa kakšnih deset volkov. Živali so tako dolgo naskakovale vrata, da so se jim vdala. Otroci so se še pravočasno rešili iz kuhinje po lestvici na podstrešje, nakar so se zverine vrgle na nebogljenega bolnika. Tedaj je tega, očitno pod vplivom smrtne groze, nenadoma zapustil mrtvoud. Planil je pokonci, zagrabil goreče poleno na ognjišču in začel na vso moč udrihati po volkovih, ki so preplašeni zbežali. Eno izmed živali je še stisnil med vrati in jo z udarci pobil do smrti. DAN ŽENSKIH MOZITVENIH PONUDB MISS RUTH WESTON gledališka in filmska igralka ki sedaj nastopa v Goldwynovem filmu "Splendor" Gledališke zvezdnice morajo biti vedno v svoji največji jK>poluo>ti. Pijejo mleko, tla olxlrze svojo energijo in sijajno le.poto brez strahu, tla bi pridobile na teži. Obdržite • svojo živahnost, ne da bi pridobili na teži s pitjem mleka. Ce pa hočete strokovnjaško izgubiti težo, pišite po knjižico "Tlie Milkv W ay". Obedi zvez som je neko 22-letno dekle iz Shropshirea napravilo nekemu tamojšnjemu plemeni t ašu bfjjš na 29. februarja možitveno ponudbo, mož pa je podjetno dekle odklonil, ker se mu je zdelo, da ženske takšnih ponudb pač Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. POSLEDICE NEPREVIDNE VOŽNJE Na železniškem križišču blizu Fort Wayne je skušal reliefni delavec Marion McBridc s svojim avtomobilom prehiteti vlak. V avtomobilu je bila vssa njegorva družina, obstoječa iz osmih oseb. Vsi so bili mrtvi. KNJIGARNA 216 WEST I8th STREET a NARODA" NEW YORK, N. Y. i n Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 1'čna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. COS strani. Trda vez. Cena......5.— Opis iK»sameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in dru^e narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BITRSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. .30 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Z.-odovI-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 23(5 strani. Cena .........................80 Denarni prohleni je zelo zapleten in težaven in ga ni mogočo storiti vsakomur jasnega. Pisateij. ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Hnraek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravi! najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 206 strani. Cena ....................1 20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................G0 Podroben opis starib ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zrezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 straui. Cena ......1,— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena.....50 Poljudni spisi o naravoslovju in zVezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena .................90 Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vet. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----n. Del Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. P««^^ ^6 st* 70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA In FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena -........................1.— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cenal.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi>odarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD. KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh ln ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel tflere. 60 strani. Trda vez. Cena ...................75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcr, ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena .........................1.50 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav-ljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. • / ' -5§ J55 .70 .50 .60 .80 .75 .65 .70 .80 ,30 30 .50 OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko Idejo jugo-slovanst va. DO ORHIDA DO BITOLJA. -'rani. Cena Zanimiv potopis s slikami listin krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 238 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavimo, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 102, 141, 133 strani. Cena mehko vez. •Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal ravel Kunaver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lei>ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nas:n najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 2">1 str..„ Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tryba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Velier. 341 strani. Cena .... Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 v knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 2fiG strani. Vezano. Cena ........ .75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 72S strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6._ STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena.......50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože f.avtižar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej knj"» naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venskl slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 24S strani. Vezana. Cena 1.45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frafcc Veber. 352 strani. Cena ........................L50 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti; burke ln šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k eodovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govenika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirki! zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. .35 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ...... V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš gvo- ' je zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____1JM Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinnrja Josipa Mala. V kejigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačar. Cena......................lT2jt Sestav, delovanje in nega človeškega telesa. .90 .40 r JS o .25 .50 .50 JtO J55 60 .40 m _____ WLH 9 91MUD1* New York, Fjriday, February 28, 1936 TWB LincnfBT VrJOVEKto ffJILT TN V. W. 9. PRODANE DUSE 46 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. L a h. k a k a j a Po kosilu pošlje gospa Worth Bozo z nekim naročilom iz obednicc. Ko je z Vendeloin sama, mu pravi smeje: "Prej-le ste imenovali dr. Laarsena srečnega. Kdp vam brani, da ste srečni na isti način kot on?" Njegove oči se s temnim pogledom zapičijo v njene. 44To sumi dobro veste, gospa Worth. Ne smem biti tako nehvaležen, da bi vam oi1 pel j al vašo nečakinjo. In poleg tega — enako sijajnega življenja, kokršnega ste ji dali vi, jaz ne morem nuditi." 44Kar se mene tiče, saj nimam srca iz kamna. Kar pa se tiče Bože — ali bi radi natančno vedeli, kako misli o skromnem življenju, ki ji ga hočete dati?" 44Morete si misliti, tla bi zelo rad vedel, ako ji ne bi bilo pretežko pustiti tako sijajno življenje v vaši liKj." 4 4 Dobro, to boste takoj izvedeli. Prosim, stopite za to zagrinjalo iu ne izdajte svoje navzočnosti, pa naj bo tukaj govorjeno karkoli, kadar se vrne Roza. Priznavam vam, da hočem biti tudi jiiz na jasnem v tej zadevi. In to se bo takoj zgodilo." Zvedavo jo pogleda, pritisne njeno roko na svoje ustnice in pravi: 44 Zaupno storim vse, kar mi ukažete." 44Torej naglo za zagrinjalo — in nobenega glasu, dokler vas ne pokličem." Vendel stopi za zagrinjalo, katerega gospa skrbno poravna, da je bil za njim popolnoma skrit. Gospa pa zopet sede in brezbrižno meša v svoji skodelici. Cez nekaj minut se Roza vrne ter se začudena ozre po sobi. 44Kje pa je dr. Vendel, teta?" Gospa Worth jwrine skodelico oil sebe in pravi: 44D, to je zelo nerodna stvar; naenkrat je zbežal." 44Zbežal? Tako naglo — in ne da bi se od mene poslovil?" 44Da, Roza. Pomisli samo, porabil je tvojo odsotnost in mi je rekel, ovedali z besedami?" 44Da, Roza, potem mi je žal. Nikdar te ne bom imenovala •za svojo dedinjo, če vstrajaš pri tem, da se poročiš s tem revežem." Roza poklekne pred teto. 44Ljuba teta, ne huduj se na mene, toda poželjenja po tvojem premoženju nimam. Ohrani mi samo svojo ljubezen, če ti rečem, da mi nobena stvar ne more nadomestiti sreče, kakor če postanem Vendelova žena. Pusti me, da grem k njemu, da mu povem, kajti ti bi ga s svojimi besedami napravila nesrečnega." 44Ne bodi tako lalikoniišljena, Roza! Pomisli samo: tebi nudim sijaj in bogastvo iu kot moja dedinja moreš vstreČi vsaki svoji želji." "Samo ene ne, ki mi tisočkrat odtehta vse to. Kaj mi koristi bogastvo, ako onesrečim sebe in njega?" "Mogoče pa bosta nesrečna, ako boš morala na njegovi strani stradali, njega pa bodo trle težke skrbi." 4iO, rajši ob Vendelovi strani v bedi in skrbeh, kot pa brez nje_ga v sijaju in obilnosti. Ne bodi huda — pusti me, da grem k njemu in mu povem, da bo mnjegova, pa naj pride, kar hoče. Nič več ne sme biti nesrečen!" "Torej tako malo se zmeniš za bogato dedščino, ki sem ti jo namenila?" 44Ne zmenim se malo, ker mi to kaže, kako rada me imaš. Zahvalujem se ti za tvojo dobro voljo, toda Viktorja Vendela lie morem pustiti za denar in njegovo vrednost." 44Skoda, škoda! _ S teboj sem imela ]x>vsem drugačne načrte. Namenila sem se, da nastavim v tovarni mladega družabnika, zelo zmožnega, in bistrega moža. Postal naj bi tvoj mož. To bi bito za tebe vse kaj drugega, pomisli to!" "Nrčesar ne morem pomisliti," pravi Roza razburjeno; 44 vem samo, da ne bom nikdar nikogar drugega kot Vendelova. Pusti me, tla grem k njemu, da ga rešim muke." 44 Saj pogledala bi si mojega novega mladega družabnika. Saj dr. Vendel ni tako lep, tla se mu nikdo drugi ne bi mogel primerjati." 44In če je tvoj družabnik bog lepote, nikdar ga ne bi mogla ljubiti. Moje srce je Vendelovo in sam tudi ve, kot vem t jaz, da je njegovo srce moje. Ko bi ti le vedela, kako težko mu je bilo me vedno tako službeno srečevati. Vsled tega je neizmerno trpel, kakor tudi jaz." 4 4Tako — jaz sem pa mislila, da si neizmerno srečna v moji hiši." 44O, teta, tako sem ti bila hvaležna in čutila sem se srečno. Postala si mi kot druga mati, in zelo me boli, da tvoji želji ne moreni vstreči. " Pomisli samo, da si svoji celi družini v kljub šla v svet z možem svoje ljubezni, ker so te hoteli od njega ločiti." 44Ali naj to pomeni, da bi tudi ti storila isto, ako bi jaz vaju hotela ločiti?" .(Dalje prihodnjimi - jt BOGATEGA. ZRELEGA DELA TOBAKA—"IT'S TOASTED" SREDNJI LISTI Vrhn? listi vseh tobačnih rastlin utegnejo dati končni rezek, allcalijslci okus. Spodnji listi povzročijo kislobnost v kap. Samo srednji listi so, ki se približujejo v naravi najbolj okusnemu kislobno-alkalijskemu razmerju. V LUCKY STRIKE cigaretah so rabljeni srednji list?. LUCKIES SO MANJ KISLOBNEI Zadnje kemične preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kts-lobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. • Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupia- 1 B R A N D B immMMMtm ; » ! ■ 1 B R A N D C wwmmwwmm • B R A N D D nmmmmmm W/M/M/M/MMM II IT'S TOASTED"—Zaščita vašega grla —proti draženju — proti kaši ju roerrtehi 133«. Tb. Aaarteaa To LADJA ZGUBLJENIH Xa Francoskem vse tiste kaznjence, kateri so bili obsojeni na težko ječo, odpeljejo v pregnanstvo v zloglasno kolonijo Guavano na ameriškem obrežju. Te nesrečnike preva-! ža stara ladja "La Martinie-re." Vkrca vajo jih v umazani luki St. Martin de Re. Tudi pred kratkim so na staro ladjo vkrcali več «to nesrečnikov, ki so jih privedili semkaj od vseh strani Francije. Dve noči so jih vozili. V oklopnili tovornih automobilili so pripeljali nad 300 v železje okovanih obsojencev, ki se bodo morali za svoje grehe pokoriti na Hudičevih otokih, kakor nazivajo tisto kazensko kolonijo tam v Ameriki. Kolikor pa jih niso pripeljali v avtomobilih, so jih pripeljali v zavarovanih železniških vagonih. Ti kaznjenski vlaki so posebno dobro zastraženi ter vozijo le 30 km na uro. C1a*snikar popisuje prihod teh nesreč n i kov takole: Točno ob 12.40 so se pripeljali vojaški nadzorni uradniki kriminalne uprave ter so sprejeli svoje varovance. Se enkrat vsakega natančno preiščejo, nakar jih oblečejo v novo kaznjensko obleko kostanjevo rjave barve. S tem so tako rekoč živi pokopani. Država jim preskrbi še nekaj hrane, da jim mornarsko vrečo, dve odeji, dve bisagi, dve platneni obleki, dve srajci, dvoje lesenih cokel j, kovinasto steklenico, cinasto žlico, kozarec ter nekaj konzerv, s čimer je za pot vsak preskrbljen. Nato pa dva in dva prikujejo skupaj ter jih zbero na dvorišču starodavne trdnjave. Tu še enkrat pre-bero imena vseh, nakar vsakdo dobi svojo Številko, s katero ga poslej kličejo. S t«'lii je llelial biti član človeške družbe in o-stane le še številka. Te sužnje sedaj odvedejo skozi dvojni špalir črnih senegalskih strelcev od trdnjave do pristanišča. To je njihova zadnja pot po francoskih tleh. Tedaj pa se je nekaj zgodilo. Xekdo izmert obsojencev je drugemu nekaj zašej>etal. Pariška vedeževalka je namreč prorokovala, da se bo stara kaznjenska ladja na tej vožnji potopila. Sicer ne sme noben kaznjenec z drugim govoriti, vendar se je kakor blisk med njimi razširilo, da se bo stara ladja na t«'j vožnji potopila. Tu BENETKE SE VRAČAJO K GONDOLAM če ve otoke. Ob žični ograji stoji njegova 73 let stara mati in joka. To je njeno zadnje slovo oil sina. Med drugimi je tu glasovi ti __ marseilski razbojnik C'alixi, ki je ubil tri policiste. Divje gle-| Zgodovinsko mesto na lagu-da, z okovano desnico zamahne, uali je imelo še pred 3D leti do da zarožlja železje in zakliče: 3*000 gon00 elegantnih gondol patneijskih r o d 1» i n. Razmah in r.apredek tehnike gondol nI kar čez noč odpravil, pač se je n? močno znižalo njih število. Majhni parniki na kanalu Grande in motorni čolni so nadomestili slikovite gondole, od katerih je ostalo samo 500 med f»73 kaznjenci je kar v hi- uia od njih tudi pisma in po- čolnov, ki so jih radi najemali zdrave svojcem. Straža Senegal-1 romantično razpoloženi tujci, škili Zamorcev je sedaj niočnej-, navdušeni za lokalni kolorit ša kakor navadno. Pričakujejo ( beneških lagun ter nekaj sta-še sto kaznjencev. To so tisti rokopitnežev iz konservativnih uporniki, ki so se v ječi pred patricijskih rodbin. lm izbruhnil nravi ut>or. Xastal je silen vrišč. Puškina kopita so padala po glavah nesrečne-žev, deset ponorelih so morali utakniti v prisilne jopiče. Ta desetoriea je ostala na suhem, ker so jili vtaknili v opazovalnico male Inke. kjer bodo počakali priliodniega transporta. Tjadja cele štiri tedne potrebuje od Francije-do Onvane. Ko se vrne, pridejo tudi ti na vrsto. Sicer pa v tem transportu ni bilo nobenih posebnih zločincev. Le Hameau je bil med njimi, ki že drugič nastopa to žalostno pot. Pred 20 leti je nekoga ubil, baje v dvoboju. Deset let se je za to pokoril v močvirnih krajih Hudičevih o-tokov, dokler se mu z 9 tovariši ni posrečilo pobegniti v TTolandsko Guavano. Tu ga je prijelo domotožje, da se je nky- padlo 40 vojakov Vsi ti uporniki so bili obsojeni na Hudiče-ve otoke. Kazensko kolonijo na Gua-vani je ustanovil Napoleon TIT. leta 1854. DOŽIVLJAJ Z DVEMA "NUNAMA" Trenčiitskl zdravnik dr. Bre-znv je doživel te dni nevaren dogodek. Vozil se je s svojim avtom proti Skalki. Xa poti sta ga ustavili dve nuni s težkima kovč«»goma in ga prosili, če bi smeli prisesti. Zdravnik jima je prijazno ugodil. Med •vožnjo pa je potem opazil, da nuni nista nuni, temveč dva preoblečena moška. Xi pokazal, cal na ladjo in ž njo kot nežna-i da je to odkril, čez nekaj časa nec srečno prišel domov na Strah pre 1 sankcijami je pa legel tudi na modema prometna sredstva v Bcnatkali. Vlada je namreč zelo omejila količino bencina za motorne ladje na kanalu Grande in za motorne čolne po dingili beneških ulicah. Zapuščene in pozabljene gondole prihajajo znova do veljave in Benetkam se vrača slikovito lice prvih let 20. stoletja Tradicionalne gondoh* plovejo tiho po gladini beneških kanalov, le tu pa tam mot' njihov mir brnenje motornih čolnov. To gre na račun hitro sli. Zato je bil pa za nekaj let podaljšan življenski rok razkošju deževnih in patrieijskili palač, ki so :»h v temeljih ogra-žali valovi izpod ladjic in motornih čolnev nr lagunah. prišel Francosko. S svojo staro materjo se je srečno sestal ter hotel pri njej ostati. Da bi ju pa ne odkrili, se je mati sinu na ljubo preselila v tuj kraj, kjer ju nihče ni poznal. Mati in sin sta živela srečno in pošteno življenje. Tako je minilo nekaj let. K nesreči pa je bil v tisti kraj prestavljen orožnik, kateri je Hameaua že od prej poznal. Vnovič so ga okovali in sedaj vnovič potuje na Hudi- prijela. pa se je ustavil, češ, da motor nekaj nagaja in ga mora popraviti. Izstopil je in pozval neznanca, naj storita isto tako. Ko sta bila zunaj je naglo skočil v voz, pegnal avto, ostavil osupla preoblečen ca za seboj in se vrnil po ovinkih v Tren-čin, kjer je prijavil stvar policiji. V kovčejrih so našli moderno — vlomilsko orodje. Policija je takoi začela zasledovati "nuni", pa ju doslej še ni "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina • za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. SHIPPING NEWS Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. J9. februarja: Con te di Savoia v Gem a 4. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 7. marca : Champlain v Havre 11. marca : A qui t a uia v Cherbourg Washington v Havre 14. marca : lie de Fram-e v Havre 18. marca: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg JI. marca: Paris v Havre mn rra: MANHATTAN v Havre "iT. marca: Cbamplain v Havre Aquitania v Cherbourg "iS .marca: Con te . maja: ' Europa v Bremen