Delo mladine v krajevni skupnosti
Krajevna samouprava je za-ostajala za razvojem družbeno-ekonomskih odnosov in samo-upravljanja, zato jo je potreb-no razvijati in prilagajati do-seženi stopnji družbenih odno-sov.
V osnutkih obeh ustav smo napravili konec omahovanju, ali so nam kiajevne skupnosti potrebne ali ne. Po predlogih v osnutkih ustav so obvezne. S tem bodo dobile zelo vidno mesto v strukturi občine, zelo pomembno vlogo pri povezova-nju in v samoupravni integraci-ji delovnih ljudi ter njihovih delovnih organizacij in interes-nih skupnosti, pa tudi pri združevanju njihovih sredstev za zadovoljevanje vrste skup-nih socialnih, kulturnih, izobra-ževalnih in drugih potreb v ¦vsakdanjem življenju delovne-ga človeka.
Pri tem je potrebno poudari-ti, da razvijanjfc in poglablja-nje samoupravnlb odnosov zno-traj krajevne skupnosti ni mo-goče reševati =>o.mc s sistemski-nu ukrepi, temveč predvsem z zavestno in organizirano akeijo občanov ita subjektivnth sil. Poudariti je potrebno pomen in vlogo družbenopolitičnih or-ganizacij v krajevni skupnostd, čeprav le-te ne smejo in ne mo-rejo nadomestiti oblik nepo-srednega samoupravljanja, predstavljajo pa njegov sestav-ni del, ki zagotavlja enotnost akcije v krajevnl skupnosti.
Pri razvijanju krajevne sa-mouprave pa je potrebna ak-tivna vloga mladine, ki ne mo-re temeljiti samo na organiza-oijski ureditvi temveč pred-vsem na vsebinski preobrazbi in njend krepitvi. OK ZMS si mora zato prizadevati, da usta-novi aktive ZM povsod tam, kier jih še ni ali samo života-rijo in se boriti za to, da se uve-ljavijo in ostanejo aktiven de; javnik na terenu, v krajevni skupnosti.
Zato je potrebno začeti z ak-cijo 1000 aktivov ZM v krajev-ni skupnosti, ki naj prispeva k povečan^u števila aktivov na terenu 111 k njihovi vsebinski preobrazbi, ter k večjemu uve-ljavljanju mladih v samouprav-nem dogovarjanju in odločanju v krajevni skupnosti.
Aktivnost mladine na terenu je potrebno preusmeriti in uravnotežiti ter zagotoviti, da bo ustrezne pozornosti deležna tudi skrb za zadovoljevanje in-teresov, ki izvirajo iz položaja in možnosti mladdh v krajevni skupnosti. Ob zadovoljevanju interesov na področiu kulture, športa, zabave in rekreacije je potrebno v večji meri organlzi-rati aktivnosti, ki bodo omogo-čale mladim široko družbeno-politično aktivnost in vpliv za družbeno življenje in ki jih bo-do usposabljale za takšno ak-tivnost.
Odnos in razlika med akti-vom ZM na terenu in mladin-slcm klubom sta v praksi vefr krat nejasna. Vseblna dela je pogosto ista, razlika naj bi bi-la samo v nazdvu ali v prosto rih. Aktiv ZM mora v praksi postati najširša oblika združe-vanja mladih na terenu, ki se dogovarjajo o vseh vprašanjih in razvijajo aktivnost na različ-nih ppdročjih. Mladinski klub pa je samo metoda dela tega aktiva, ki zadovoljuje samo ne-katere interese mladih. čeprav predstavlja mladinski klub možnost vključevanja in reali-zacije programov specializira-nih. in drugih organizacij med mlade in s tem širino dejavno st\ ie njegova aktivnost preoz-kp 'n ie potrebna ob niem tu-di dejavnost aktiva ZM, ki mo-
ra zagotavljati tudi napredno in koristno vsebino dela kluba.
S pomočjo predavanj, šol za življenje, javnih tribun, semi-narjev ua drugili oblik družbe-nopolitičnega in splošnega izo-braživanja in usposabljanja je potrebuo zagotoviti, da bodo člani akuva široko usposoblje-ni tako za de!o v ZMS in kra-Jevm skupnost] kot za širšo ak-ttvnost.
Aktivi ZM v krajevni skupno-stt se morajo vključevati v vse obiike družbenega dogovarja-nja in odločanja v krajevni skupnosti, zbore občanov, sve-te krajevne skupnosti, komisi-je itd., ter v delo družbenopo-litičnih organizacij, društev in drugih oblik dejavnosti na te-renu.
V novih stanovanjskih nase-ljih, kjer se prostorsko širi ob-stoječa krajevna skupnost, pa bi bilo potrebno misliti na gra-ditev ustreznih komunalnih ob-jektov, ki so nujno potrebni občanom ter družbenopolitič-nlh organizacij terena za razvi-janje njihove dejavnosti.
Aktivi ZM lahko mnogo prispe-vajo na področju socialistične solidarnosti. Z vrsto solidar-nostnih akcij za izenačevanje življenjskih pogojev (npr. pro-stovoljne delovne akcije), ter vefijo skrbjo za človeka prispe-vajo k odpravljanju ranogih probleraov in težav tako svojih vrstnikov kot starejših ob-čanov.
Položaj
ZMS
v krajevnih
skupnostih
Stanje v organiziranosti zve-ze mladine v krajevnih skup-nostih naše občine nikakor ni zadovoljivo. Mladine, stanujoče v vseh osmih krajevnih skup-nostih, je ogramno, vendar vse dejavnosti po krajevnih skup-nostih ne zajemajo niti en od-stotek mladine.
Tako imamo v KS Stari Vod-mat mladinski klub, ki se uk-varja predvsem s športao de-jaivnostjo (ima mentorja), v KS Gradišče je vase zaprta sekcija Ljudska tehniJca (mo-delarstvo), v KS Ajdovščina je MA Majde Šilc zaprtega tipa (ima mentorico). Na Poljanah je disco klub, športne sekcije in tabomiki na osmovni Sodi Tone Tomšič, v KS Stara Ljub-ljana je organizlrama mladinska sekcija članov ZB, v zadnjem času odprtega tipa in podmla-dek RK, v KS Kolodvor je po-novno ustanovljena komisija za mladinska vprašanja pri IO KK SZDL, na Prulab. so organi-zirani taborniki, obstajajo pa tudi možnosti za ustenovitev MA (prostor, meotor, finance). V KS Tabor so po začetnem zletu aktiva mladih komunistov popustili in bo potrebno z ustanovitvijo MA začeti iznova.
Občinska konferenca ZM bo morala poiskati stik z ustrezni-mi organi specializiranih orga-nizacij (Zveza tabornikov, Po-čitniška zveza, Planinska zveza, Občinski odbor Ljudske tehni-ke itd.) in s skupnimi močmi razširiti interesna področja roladine ter ustaeoviti mladin-ske aktive po vseh KS naše občine. Vendar je potrebno po-udariti, da je pri tem delu nujna povezava predvsem s SZDL, ZK in občino ter saimo krajevno skupnostjo, saj dru-gače ne bo uspeiia.