Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društro" y Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. StanoTske učiteljske praTice. Moralno moč in veljavo je dobilo učiteljstvo z drugimi stanovi vred, ko je padel v Avstriji absolutizera, ko se je uvedlo ustavno življenje. Z drugimi stanovi vred je učiteljstvo pridobilo veliko z državnim zakonom z dne 21. grudna 1867, s katerim so se uredile temeljne pravice avstrijskih državljanov. Posebno je pa bil za učiteljstvo važen državni zakon z dne 25. vel. travna 1868, s katerira je bil pokopan konkordat, t. j. pogodba, zavoljo katere je bilo šolstvo podvrženo glede nadzorstva cerkvi. S tem, da se je konkordat odpravil, in da se je razraerje med šolo in cerkvijo drugače uredilo, je pridobilo učiteljstvo veliko raoralne raoči in veljave. Bilo ni več podložno le enemu, sicer jako spoštovanemu stanu, marveč je prišlo pod nadzorstvo države. Država je sicer to nadzorstvo res tako uredila, da so dobili uradniki največ vpliva, toda zakonodajstvo je novo šolsko nadzorstvo uredilo v ustavnem duhu, ker je ustanovila za šolsko nadzorstvo veliko korporacij, za katere je odredila, da jih mora duh ustave in parlamentarizma prešinjati. In učiteljstvo se ravna le po duhu naših dobrih šolskih zakonov, na katere je priseglo, ako pazi, da se pri izvedbi šolskih zakonov in sploh pri šolski administraciji ne greši zoper ustavnost, zoper parlamentarična pravila, določena največ še v sarnih zakonih. Na podlagi državnega zakona o šolskem nadzorstvu so izišli deželni šolski zakoni, kateri so pri šolskera nadzorstvu dovolili vsem stanovom in tudi učiteljem, da sodelujejo, soglasujejo in skupno odločujejo v šolskih in učiteljskih zadevah. Radi tega borao glede stanovskih intelektuelnih ali moralnih pravic učiteljstva govorili: 1.) o pravicah uciteljev v domačem uoiteljskem zboru; 2.) o pravicah učiteljev, katere imajo v svojem uradu, v svoji službi; 3.) o učiteljskih pravicah a) v krajnem šolskem svetu, b) v okrajnem in c) v deželnem šolskem svetu; 4.) o učiteljskih pravicah v a) okrajni in b) v deželni učiteljski konferenciji. Ker mora učitelj svojo službo vestno po danih šolskih zakonih in ukazih izvrševati, zato so dolžne politične in sodnijske gosposke, ga braniti, ako bi ga kdo motil v izvrševanju njegove službe, n. pr. ako bi prišli starši, svojci ali gospodarji šolskih otrok ali kdorkoli v šolo, kjer bi se jezili in razgrajali nad učiteljem. Ako je bilo samo majhno raotenje, ga kaznujejo politične gosposke; ako je bilo žaljenje časti ali slični prestopki, sodi stvar pred kazenskega sodnika. V šoli ima učitelj pravico, da ondi vpričo šolskih otrok sam gospodari, da ga pri vzgoji in pouku nihče ne moti. Po obstoječih zakonih se niti udje krajnega, niti okrajnega šolskega sveta ne smejo vtikati v pouk v navzočnosti šolske mladine. To pravico imajo le šolski voditelji, c. kr. okrajni in c. kr. deželni šolski nadzorniki, kateri iraajo za izvrševanje te dolžnosti potrebne sposobnosti in primerne informacije. Sicer pa mora učitelj v svojem razredu nasproti učencem postopati nekako asolutno, seveda le z ozirom na zakone in naredbe z ozirorn na didaktiško-pedagoška načela. (Dalje.)