NEENOTNO URESNIČEVANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC
Pomoč po več kanalih
V naši občini smo uspeli uveljaviti razmeroma širok krog socialnovarstvenih pravic. Vendar lahko ob te/ pozitivni ugotovitvi povemo tudi to, da nam doslej še ni uspelo napraviti reda pri usklajevanju in poenoten/u pogojev, meril in kri-terijev za uveljavljanje teh pravic. Ne gre samo za normativno neenotnost, marveč se različnost uresničevanja omenjenih pravic povečuje v kon-kretnih postopkih njihovega uveljavljanja. O vseh teh vprašanjih je 2. junija razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine Center.
Pridobitev socialnovar-stvenih pravic je odvisna od dohodkovnih zmožno-sti posameznikov aJi dru-žin in od njihovih socialnih razmer. Ker pa že dokazii o tem ne zbirajo na enak na-čin, prihaja do razlik, tako da vsem prejemnikom so-cialnovarstvene pomoči ni zagotovljeno pokrivanje minimalnih         družbeno
opredeljenih življenjskih stroškov. Sistem dopušča celo možnosti za kopičenje socialnih pomoči različne-ga izvora in dajanje teh po-moči tistim, ki bi si lahko s svojim delom zagotovili socialno varnost. Doslej namreč v okviru postopka uveljavljanja socialnovar-stvenih pravic ni mogoče evidentirati, kako se te ko-pičijo.
Delovni ljudje in občani lahko pridobe te pravice tudi zunaj samoupravnih interesnih skupnosti. Kot nosilci socialnovarstvenih ukrepov se v organizacijah združenega deJa javJjajo sindikati. Obstoje še druge organizacije, ki dodeljujejo to pomoč samo na podlagi sprotne presoje.
Ko so govorili o neizena-čenosti meril in kriterijev, so pri skupnosti socialnega skrbstva, kjer je dohodek pomembno merilo za pri-dobitev denarne pomoči, ugotovili, da je poseben problem višina družbene denarne pomoči, ki za ob-čane pomeni edini vir pre-življanja. Že od lanskega oktobra le-ta znaša 4425 di-narjev, kar ne pokriva naj-nujnejših življenjskih stro-škov. Kot minimalni živ-ljenjski stroški pa se javlja-jo dokaj različni zneski.
V skupnosti za zaposlo-vanje ureja dajatve za brez-
poselne zakon, tako da skupnost nima možnosti za samostojne ukrepe. Ugotavljajo pa, da so seda-nja nadomestila razmero-ma visoka in ne spodbuja-jo iskalcev zaposlitve, da bi si čimprej našli delo.
V stanovanjski skupno-sti menijo, da je najbolj vprašljiv normativ stano-vanjske površine. V Cen-tru na primer je veliko sta-rih, nefunkcionalnih sta-novanj z veJiko površino, ki pa presegajo normativ in tako stanovalcem odvze-majo upravičenost do del-nega nadomestila stanari-ne. Skupnost invalidskega in pokojninskega zavaro-vanja ugotavlja neustrez-nost kriterija za odmero varstvenega dodatka, ki ga ne bi smeli odmerjati po višini pokojnine, marveč bi moral postati socialni korektiv. Oprostitev pri-spevka k stroškom zdrav-ljenja zahteva bistvene spremembe, menijo v zdravgtveni skupnosti, saj zdaj prispevek ne zmanjšu-je obiskov v zdravstvenih domovih, prav tako pa ni-ma posebnega ekonom-skega učinka.
Na seji izvršnega sveta občinske skupščine so predlagali več ukrepov, med katerimi poudarjajo zlasti potrebo po večji koordinaciji med posamez-nimi nosilci, ki zagotavlja-jo sociaine pomoči. Za bolj objektivno ugotavljanje dohodkovnih zmožnosti in socialnih razmer bo po-trebno tudi tesnejše sode-lovanje SIS z združenim delom in krajevnimi skup-nostmi. Nedvomno pa bo treba bolj sistematično za-sledovati tudi učinke so-cialnih pomoči.