SOCIALNA STANOVANJA PONOVEN str, 3
PRILOGA OB OBCINSKEN PRAZNIKU str. 5-16
v
IŠČEJO TRENERJA
BOMO NASEDLI ALI IZPLAVALI?
TO SE MAZNEMO PA GREMO
(Mef) Kako naj uvodničar piše ob občinskem prazniku? Naj spomni na vse napake, ki so se v nekem kraju in lokalni skupnosti nakopičile v letu dni ali naj hvali vsa dobra dela, ki so bila v tem obdobju opravljena?
V Izoli imamo bolj ali manj isto oblast že več kot desetletje in to je hkrati obdobje, ko se je Izola uveljavila v slovenskem prostoru in postala nekakšen vzorec uspešnega lokalnega vladanja. Pravzaprav bi lahko rekli, da imajo drugod boljše mnenje o naši lokalni oblasti kot ga imamo sami, ampak to je pač normalno, saj mi vidimo tudi tisto, kar novinarji ali gostje spregledajo.
Izdani se namreč radi jezimo zaradi vsake luknje v cesti, zaradi zaprte pešpoti, zamud pri gradbenih delih pa tudi zaradi preobsežne prodaje občinskih zemljišč, spregledamo pa tisto na kar nas opozarjajo obiskovalci od drugod.
Ti nam radi povedo, daje Izola danes lepo mesto, da je v tem mestu veliko dogajanja in da ima še vedno nekaj tiste mediteranske duše, ki so jo mnoga turistična mesta izgubila.
Seveda ima vsaka oblast opozicijo, enkrat jasno profilirano, drugič prikrito, vsekakor pa takšno, ki skuša vladajočim pripeti čimveč napak in jih zapeljati na čeri neuspešnosti. Oblast pa ima tiste, ki jo podpirajo in jo skušajo odpeljati v čimbolj vame vode. Novinarji skušamo biti pri tem predvsem pošteni opazovalci, če pa kdaj pomagamo poriniti barko od čeri to še ne pomeni, da smo stopili na stran oblasti. Pomeni le to, da nam ni vseeno kako se bo končala plovba te barke na kateri smo vsi, čeprav eni v vlogi krmarjev, drugi pa le v vlogi potnikov. Zavedamo pà se tudi, da če bomo potonili se bodo najprej rešili tisti iz kapitanske kabine.
i\/i erro i\/i a>oc]
tel. 05/1640 42 53 • Industrijska 11'.• Izola
fC Banka Koper
10. julij 2003
k) h
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401110 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Je pa res čudna ta mladina, al' dela kuro al'pa je le fina. Kako da jim ni škoda take dobre torte, se vidi da so neke nove sorte, ker nam so včasih dali le kos kruha pa je bila mladina bistveno bolj suha kot danes, ko ne jejo kruha ne potice pa so zaliti kakor dobre krvavice. Zato si bom privoščil, dva ugriza, saj se nič ne bo poznalo.
Mulci pa naj bodo malo lačni, da jih ne bi kar razgnalo.
IZOLA, tel.: 616 80 00
///avto
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15-18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's NOT DEAD
V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja.
KORISTNO OPOZORILO Z ZAMUDO
Koliko časa bo treba čakati, da se prepreči morebitna	nesreča.
Takšna in podobna vprašanja si vedno znova postavljamo starši, ko opazujemo tuje otroke (svojim seveda pod nobenim pogojem ne bi dovolili na razpadajočo drsalnico), ki se posebno v poletni sezoni spuščajo po drsalnici na kopališču na Svetilniku.
Res je, da v neposredni bližini (končno) nastaja	težko
pričakovano novo	otroško
igrišče, vendar slednje nikakor ne more biti izgovor, da se nič hudega slutečim mladobudnežem lahko zgodi najhujše, ko se brez kopalk spuščajo po poškodovani (beri preluknjani) in zaradi tega za otroke nevarni drsalnici.
Zatorej, ali naj se omenjeno drsalnico čimprej popravi ali naj sejo odstrani, da se marsikatere počitnice v Izoli ne bodo končale na urgenci.
V.K., Izola
Pripis uredništva: Še pred izidom časopisa smo ugotovili, da "drsalnice" ni več v peskovniku, saj so delavci Komunale odpeljali vsa stara igrala, kijih bodo zamenjali z lesenimi in otrokom prijaznejšimi.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
v
Čestitamo Izolankam in Izotanom ob svojem, občinskem prazniku.
Bodimo ponosni nad skupnimi dosežki in ne pozabimo na preostale probleme.
SOUSTVARJAJMO SVOJ KRAJ !
Z veseljem se odzivam na vašo pobudo o soustvarjanju našega okolja. Na to temo sem se že nekajkrat oglasil, posebno pa smo bili glasni ob grozeči stanovanjski pozidavi pobočja ob svetilniku.
Kar precej je bilo v zadnjih letih obnovljenih stanovanjskih hiš, vendar je še vedno precej objektov, ki so še kako potrebni temeljite prenove. Seveda pa zahteva taka obnova stanovanja kar veliko sredstev, posebno za obnovo starejših objektov. Najbolj iznajdljivi naši someščani uspevajo tudi na tem področju, saj se lotevajo dokaj zahtevnih in dragih obnovitev.
Težko pa je razumeti, da že skoraj dokončani objekti na področju marine še vedno čakajo na dokončanje. Neugledna ograja z imenom izvajalca »Kraški zidar« že nekaj let bode v oči, saj naj bi bila to svojevrstna »reklama« za investitorja ali izvajalca, ki mu ni uspelo objektov dograditi in jih predati svojemu namenu. Z gotovostjo lahko trdim, da je prav področje marine eno najbolj obiskanih sprehajališč v Izoli, saj ga obišče dnevno kar precejšnje število sprehajalcev in seveda lastnikov plovil, ki so jih zaupali marini.
Skromen poseg, ki zasluži pohvalo, je bila razširitev mostička ob izlivu nekdanjega hudournika v morje. Tako je omogočeno srečanje sprehajalcev ne da bi čakali, da pridejo na vrsto. Prav okolica tega mostička pa je pravo nasprotje urejenosti večine lokacij za plovila. Morda je to krivična ocena tistih, ki bi morali poskrbeti tudi za estetiko, vendar, če ni še potrebe po odstranitvi trohnečih lesenih hlodov in druge podobne navlake, naj se poslužijo vsaj plastične mreže, ki naj zakrije - vsaj po videzu - dokaj zanemarjeni del marine.
S podobno oceno bi si drznil ovrednotiti tudi prizadevanje za obnovo objektov Arigonija, o katerem je bilo že kar nekaj obvestil, vendar je zaenkrat stanje objektov nespremenjeno in vsaj po videzu dokaj neugledno. Torej: Soustvarjajmo naš kraj, da bo še lepši !
R. Makovec, Izola
KOLESARSKA NADLOGA
Nikakor se ne morem sprijazniti z ukrepom naših občinskih funkcionarjev, s katerim so prepovedali kolesarjenje po obalni poti od luške kapetanije do slaščičarne Ekrem oziroma Levstikove ulice. Za tak nesmiselen ukrep je občina celo angažirala dva čuvaja ali inšpektorja, ki vestno odganjata kolesarje, ki bi si drznili popeljati po tej obalni poti.
Človek se vpraša, kakšno nevarnost predstavljajo kolesarji, ki si drznejo kolesariti po edini dokaj vami poti, ki je brez vzpetin in brez avtomobilskega prometa. Koga ogrožajo ti prometni predrzneži? Prostora je dovolj za pešce, za kopalce in sprehajalce, le malo več razumevanja tudi do tistih, ki si želijo tovrstne kolesarske rekreacije in se zadovoljijo tudi s polževo hitrostjo. Vašim inšpektorjem pa privoščim bolj produktivno delo kot preganjanje kolesarjev.
Rajko Makovec, Izola
PODJETNIŠKA POSOJILA S POMOČJO RRC
Samostojnim podjetnikom in gospodarskim družbam, ki so člani garancijske sheme pri Regionalnem razvojnem centru (RRC) Koper, je trenutno na voljo 185,6 milijona tolarjev ugodnih dolgoročnih posojil. Banke so v juniju zmanjšale letno obrestno mero za najeta posojila na TOM + 0,06 odstotka, letna članarina za prosilce pa je od letošnjega maja manjša za polovico in znaša 25.000 tolarjev.
Garancijska shema je oblika finančne vzpodbude za malo gospodarstvo, ki ga je država prenesla na regije. Delovati je začela v letu 1999. Država in lokalne skupnosti nudijo s svojim premoženjem garancijo za posojila, ki jih člani sklada najamejo pri izbranih bankah. V sklad se lahko včlanijo obrtniki, samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja, ki morajo pri tem plačati članarino.
Kreditni odbor garancijske sheme pri RRC Koper se je v aprilu 2003 odločil zmanjšati članarino za polovico, na 25.000 tolaijev, kar bo zmanjšalo stroške podjetnikov in gospodarskih družb. Dodatno ugodnost pri najemu posojila pa predstavlja tudi nižja obrestna mera. Koprski RRC se je v juniju dogovoril s sodelujočimi bankami (Banko Koper, SKB banko in Abanko) za znižanje letne obrestne mere s TOM + 2,8 odstotka na TOM + 0,06 odstotka. Prosilcem je na voljo 50-odstotna garancija za zavarovanje odobrenega posojila pri banki, preostalih 50 odstotkov pa zavarujejo skladno z bančnimi pogoji. Zaprositi je' mogoče za najmanj milijon in največ deset milijonov tolaijev posojila, ki gaje treba vrniti najkasneje v petih letih z možnostjo polletnega moratorija. Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30 odstotkov lastnih sredstev. Odobrena sredstva lahko porabi za nakup opreme, nakup, gradnjo ali obnovo poslovnih prostorov ter nakup, ureditev ali opremljanje gradbenega zemljišča.
V garancijsko shemo pri RRC Koper je vključenih 140 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb. Prosilcem je bilo od začetka njenega delovanja v letu 1999 odobrenih za skoraj milijardo tolarjev sredstev.
RRC Koper
8. redna seja Občinskega sveta
BIVALNE ENOTE NAMESTO SOCIALNIH STANOVANI
Izolski občinski svetniki se bodo zadnjič pred počitnicami sešli v četrtek, 17. julija in obravnavali poslovno poročilo ter zaključni račun Komunale za leto 2002, ob tem pa obravnavali tudi pravilnik o oddajanju socialnih stanovanj v najem ter problematiko uresničevanja pravic pripadnikov italijanske narodnosti.
NOVOST PRI SOCIALNIH STANOVANJIH
Pobudnik teh sprememb je bila občinska svetnica iz vrst ZLSD, BArbara Motoh, ki je Občinskemu svetu dala pobudo o zagotovitvi prostorov za takoimenovano prehodno sobo za brezdomce, občinski upravi pa seje pri pripravi pravilnika pokazalo, daje najbolje, če kar spremeni in dopolni obstoječi pravilnik o socialnih stanovanjih. Osnovni pravilnik so tako razširili s pojmom »bivalnih enot« in hkrati zapisali, katere pogoje mora izpolnjevati prosilec za dodelitev takšne bivalne enote. Pravilnik določa da gre za rešitve začasne narave in se pogodbe sklepajo za določen čas.
K pripravi sprememb je predlagatelje vodila predvsem potreba po reševanju nujnih življenskih stisk socialno ogroženih ljudi, ki so ostali »na cesti«, nudenje začasnega bivališča in pomoč pri iskanju stalnega, reševanje nujnih primerov tudi brez razpisa itd.
KOMUNALA V ŠTEVILKAH
Finančno poročilo javnega podjetja Komunala Izola je gotovo dokument vreden temeljite razprave, tudi zato, ker je poročilo napisano tako zapleteno, da je iz njega zelo težko razbrati ali je Komunala poslovala z dobičkom ali izgubo. Glede na številne investicije bi bila izguba dokaj razumljiva, saj so v lanskem letu dokončali selitev uprave na novo lokacijo, zaživel je sistem ločenega zbiranja odpadkov, investirali so v deponijo, urejali parke in zelenice, postavili namakalne sisteme in uredili kanalizacijski sistem v Postojnski ulici, kupili koše za smeti, klopi, drogove za svetilke itd.
Vse to seveda stane in Komunala zagotovo zgolj z osnovno dejavnostjo ne ustvarja zadostnega dohodka, kar je moč razbrati iz podatka, da seje čisti dobiček v lanskem letu spremenil v izgubo v višini 35 milijonov tolarjev, kar glede na opravljeno delo niti ni veliko. Vprašanje pa je, če morda le ne bi bilo dobro nekoliko upočasniti njihov razvoj, saj je poslovanje podjetja vendarle v veliki meri odvisno od občine kot edine lastnice, ta pa je v podjetju prisotna s 162 milijoni posojil in lizingov. Lahko bi rekli, da se Komunala obnaša podobno kot občina, ki skuša z investiranjem v svojo lastnino povečati njeno vrednost in zato ni niččudnega, da so investicije v lanskem letu znašale kar 173 milijonov tolarjev.
VELIKA POŽARNA OGROŽENOST
Sušno stanje v naravi in močna vročina so skoraj vsako leto povod za razglasitev velike požarne ogroženosti v naravnem okolju. Obenem pa je tudi prišel poletni čas, ko se marsikdo odloči za manjši piknik v naravi. Trenutno požarna ogroženost ni razglašena, je pa stanje ob zmanjšanju vodostaja že kritično.
APELIRAMO NA VSE OBČANE, DA NAJ BODO PRI KURJENJU V NARAVI SKRJANO PREVIDNI OZ. ČE NI NUJNO POTREBNO, NAJ TEGA NE POČNEJO. VSEKAKOR PA. ČE POTREBUJETE POMOČ....POKLIČITE NA 112 !!!
Z gasilskimi pozdravi,	d ^	i
Predsedstvo GZ Izola
Mladi iz Slovenije in zamejstva pripravljajo letos že trinajsto Drago mladih, ki bo potekala med 10. in 13. julijem v Piranu in se je bo udeležilo preko 70 mladih iz Slovenije in zamejstva. Med številnimi obiski in predavanji bodo v četrtek zvečer obiskali tudi Izolo.
Draga mladih je zrasla iz vsakoletnega srečanja Draga, ki se odvija konec avgusta na Opčinah pri Trstu in gradi na vrednotah slovenstva, demokracije ter povezovanja. Letos bo mladinsko srečanje prvič potekalo v Sloveniji in Italiji, odslej pa se bo vsako leto selilo v drugo slovensko mesto.
Pri pripravi letošnje Drage mladih sodelujejo mnoge mladinske organizacije iz Slovenije in zamejstva. Za cilj so si zadli preobraziti Drago mladih v prvo vseslovensko intelektualno srečanje mladih v upanju, da se sodelovanje organizacij preko meja še poveča ob vstopu v Evropsko unijo. Tokrat bodo spregovorili o ustvarjalnosti mladih v slovenski družbi in skupaj poiskali nove priložnosti uveljavljanja mladih v kulturi, medijih, gospodarstvu, politiki in izobraževanju. Delo bo potekalo v obliki okroglih miz z uglednimi gosti in z ustvarjalnimi ter pogovornimi delavnicami.
Sreačnje bo odprl predsednik državnega zbora Borut Pahor, različen delavnice pa bodo vodili Lojze Peterle, dr. Tone Jamnik, Evelina Umek, Murat in Jose, Franci Kek, Aleš Rozman, Jure Leskovec, Dejan Steinbuch ter Veselka Šorli Puc.
Pripravili bodo tudi okrogle mize na katerihvbodo sodelovali dr. Peter jambrek, dr. Boštjan Žekš, Rudi Šeligo ter dr. Aleš Debeljak. Seveda ne bo manjkalo tudi večerne^zabave, ki jo bodo popestrili Matjaž Javšnik, Vlado Kreslin ter Žarko Petan.
OPTIKA IZOLA

KRISTANOV TRG 3


Iskrene čestitke ob občinskem prazniku
k) h
šifra
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku
nepremičnine ^omi
S.p. Ivan Konstantinovi univ.dipl.ekon.
Urbanistično urejanje Izole
OD LEPOREČJA DO ARGUMENTOV
V sredo je potekala javna razprava za kar tri zazidalne nčrte, po katerih se bo v prihodnje znatno spremenila podoba našega mesta. Čeprav gre za različne načrte, pa so vsi trije pravzaprav povezani, saj urejanjo območje, ki sega od Trga republike preko Leninove do Livad.
Med najbolj vidnimi novostmi, ki jih predlaga zazidalni načrt Prešernova -Drevored l.maja, so krožišče med Dantejevo in Drevoredom l.maja, gradnja trinadstropnega poslovno stanovanjskega objekta s pritličjem v dveh nivojih na območju parkirišča pri starem zdravstvenem domu ter cesta povezava po Leninovi ulici do Livad. Tu se začne območje zazidalenga načrta »Cesta A«, ki predvideva gradnjo krožišča na Prešernovi cesti, ter opredeljuje traso ceste, ki bo vodila mimo osnovne šole Livade ter se iztekla na Južno cesto. Potem pa je tu še zazidalni načrt Livede - zahod , ki ureja 15,7 hektarjev veliko območje trikotnika med Južno in Prešernovo cesto, kjer naj bi zrasel vodni park ter stanovanjski objekti. V primeijavi z zazidalnim načrtom, ki gaje razveljavilo ustavno sodišče, je po novem predvidenih nekaj več zelenih površin, skoraj tretjina tega območja pa je namenjena za univerzitetne programe in dodatno stanovanjsko gradnjo. Ta del območja še ni izrisan, saj bodo konkreten projekt za to območje izbrali kasneje z izvedbo natečaja v okviru evropskega projekta Europan.
Ko smo se v sredo dopoldne odpravili v avlo občinske stavbe na Postojnski ulici smo sicer opazili nekaj ljudi, ki so si ogledovali razgrnjene načrte, vendar pa je bila v vseh treh knjigah pripomb (za tri zazidalce), zapisane le ena pripomba. Nanašala seje na ZN Livade in sicer je nekdo opozoril, da so glede na predvideno višino objektov odmiki med njimi premajhni z vidika osončenja. Nekaj pripomb bo zagotovo podanih še v javni razpravi (o tem več prihodnjič), vendar pa je očitno, da ljudje niso zainteresirani, da bi se v takšne razprave vključevali, ko je še čas. Pripombe se večkrat pojavljajo kasneje, ko dela že stečejo in je za spremembe prepozno.
TUDI LIVADE II JE BIL SPREJET BREZ PRIPOMB
Primer je prejšnji zazidalni načrt za območje Livade II, ki je bil svojčas prav tako sprejet brez posebnih pripomb in razprav, kasneje pa je padel na ustavnem sodišču.
Snovalci projekta turistično poslovno stanovanjskega centra Livade II so projekt tedaj takole predstavili:
"Navedeni projekt je bil zasnovan v 1. 1996. Nosilec projekta in investitorje družba TPC Livade, Organizacija in izvajanje investicij, d.o.o. Izola. Ustanovitelji družbe so GIP Stavbenik d.d. Koper - večinski lastnik ter še pet podjetij s področja izvajanja investicijskih del, kar zagotavlja tehnično in finančno usposobljenost za realizacijo tega zahtevnega projekta._
'akcija akcija AKCIJA'
DIGITALNI TERMOMETER
samo 999 SIT
hitra meritev, zvočni signal za začetek in konec meritve, spomin, natančnost 0,fC, vodoodporen
REVITA
URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
r
Glede na to, daje projekt skladen z zastavljenimi cilji razvoja turizma v občini Izola, je projekt dobil podporo na občinskem nivoju, saj projekt ne prinaša le nove turistične ponudbe, temveč dopolnjuje obstoječo ter dviguje raven celotnega turizma v občini. Pomembno je dejstvo, daje delovanje centra preko celega leta, tako da bodo bolje izkoriščene tudi obstoječe nočitvene kapacitete. V poletni sezoni bo center lahko sprejel do 2500 gostov, v zimski sezoni pa do 600 gostov. Z izgradnjo centra se bo pridobilo veliko število novih delovnih mest, investicijska študija pa dokazuje, da bo poslovanje centra uspešno in donosno.
Takoj po verifikaciji projekta seje pričelo z izdelavo zazidalnega načrta, ki je bil javno razgrnjen v mesecu marcu 1998, ko je bila organizirana tudi javna razprava. V času javne razgrnitve in razprave ni bilo nasprotovanja temu projektu, poleg tega pa je bila večina predlogov in pripomb upoštevana pri izdelavi predloga zazidalnega načrta. Pred sprejemanjem predloga zazidalnega načrta na Občinskem svetu, je bila organizirana druga javna obravnava, na kateri se je javnosti predstavil predlog zazidalnega načrta ter bile podane obrazložitve o upoštevanju predlogov in pripomb, ki so bile podane na osnutek zazidalnega načrta. Tudi tokrat projektu ni nihče nasprotoval, tako da je Občinski svet dne 19. 7.1999 soglasno sprejel odlok o zazidalnem načrtu Livade."
Za boljšo predstavo o tem, kako je moč tako ali drugače predstavititi določene projekte pa objavljamo še nekaj citatov iz predstavitvenega materiala za vodni prk, ki naj bi zrasel v Livadah. Za vsak primer, da bomo znali kasneje ocenjevati realnost
Magnetno središče doživetij
Vodni park Livade je osrednji, strateško najpomembnejši, doživljajsko in ambientalno najprivlačnejši del novega turistično poslovno stanovanjskega centra Livade.
Dinamično mestno in sanjsko naravno središče
Kompleks z notranjimi in zunanjimi kopališči, s sprostitvenimi in razvedrilnimi ambienti, številnimi lokali in prostori raznolikih doživetij ter hotelom je središče vsega dogajanja v naselju. Zasnova kompleksa je grajena na dvojnosti:	prepoznavni različnosti in obenem
komplementarnosti ter prepletanju mestnega in naravnega okolja. Vodni park Livade je dinamično urbano in sanjsko naravno jedro, okoli katerega se bodo zgradile vse ostale turistično stanovanjske kapacitete.
Sanjska morska oaza
To je morje sanj z milimi, mehko zaobljenimi samotnimi otočki, zalivčki, skrivnimi lagunami, peščenimi obrežji, s svetilnikom, ki nad skrivnostno morsko votlino vabi v nove dogodivščine na otoku sredi moija; to je sanjska, čarobna obmorska pokrajina z dehtečim in bogatim sredozemskim rastlinjem, zglajenimi kamnitimi potkami, terasami,sončnimi in senčnimi kotički, vselej prežetimi s spokojno radostjo in vedrino. Sem, v ta sanjski morski svet prihajajo prebivalci in obiskovalci, se tukopajo, sončijo, sproščajo, poležavajo v kristalnih zalivčkih, zelenih lagunah, na peščenih plažah, uživajo v razigranih dogodivščinah ali v spokojnem miru. Poleti in pozimi pa se lahko sprehajajo po promenadi, ki sklenjeno in v uravnovešeno celoto povezuje urbano in naravno, dva svetova torej, med katera smo venomer razpeti, ujeti v hrepenenja zdaj po enem ali drugem, ki pa jih tu, v vodnem parku Livade, z lahkoto uresničimo in se radostno predajamo enemu in drugemu, tako da sta vselej zanosno izpolnjena srce in duša.
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE IZOLA ISKRENO ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU.
IN OCCASIONE DELLA FESTA COMUNALE A TUTTI I CITTADINI DEL COMUNE DI ISOLA FACCIAMO I PIÙ SINCERI AUGURI.
županja / Il Sindaco Breda Pečan
Kaj lahko storimo za vas v Izoli?
Poslovalnica Izola
Ob prazniku občine Izola čestitamo vsem občankam in občanom ter želimo prijetne in varne dni.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. OBMOČNA ENOTA KOPER Predstavništvo Izola telefon: 641 52 48 fax:	640 01 20
Konec agonije osmih mornarjev	v
LADJA SINES JE KONČNO PRODANA
Zgodba ladje Sineš in njene posadke, ki jo v Izoli spremljamo že začetka letošnjega leta, je vendarle dobila epilog. Ladja je prodana, posadka, ki je na privezu v izolski ladjedelnici vztrajala ves čas, pa zadovoljna. Novi lastnik Sinesa je albanski ladjar, ki je za plovilo odštel nekaj nad 400.000 ameriških dolarjev.
Posadka, ki so jo sestavljali trije Romuni, šest Ukrajincev ter dva Italijana je prejela skupno 70.000 dolarjev, nam je povedal Branko Krznarič, predstavnik ITF-ja, mednarodnega sindikata pomorščakov, ki je ves čas aktivno sodeloval pri reševanju tega primera. Posadka je že zapustila ladjo, Ukrajinci so v sredo že odpotovali domov, Romuni pa naj bi v domovino odpotovali predvidoma v četrtek.
Iz kupnine bo ladjedelnica prejela okrog 40.000 dolarjev za plačilo popravila ladje, odpovedali pa so se stroškom priveza. Tako se bodo vendarle rešili ladje, ki že več kot pol leta zaseda privez ob delovnem pomolu. Naj spomnimo, daje ladja po mednarodnih pomorskih pravilih zapuščena že od konca januarja letos, lastnik pa posadki že prej ni več zagotavljal hrane in plačila. V času, ko je bila ladja na privezuje stekla solidarnostna akcija, v kateri so pomorščakom pomagali tako izolski Rdeči križ kot številni posamezniki, ki so mornarje oskrbovali z življenjskimi potrebščinami. Da bi opozorili na nevzdržno situacijo so se pred prvomajskimi prazniki mornarji odločili celo za gladovno stavko, ki pa so jo kmalu prekinili.
Kot je dejal Krznarič, je tudi sam zadovoljen s tem razpletom, prav tako pa so zadovoljni tudi na sedežu ITF-a v Londonu, kjer so ga ves čas podpirali. Kot je dejal je za 14 dni prestavil svoj odhod v London, saj je bil prepričan, da gre tokrat za resnega kupca in zdaj odhaja mirne vesti. Zgodba ladje Sineš je sicer doživela srečen konec, predstavlja pa poučen primer za naše pomorske oblasti o tem, kaj se lahko zgodi v našem malem morju.
Krznarič je že v času, ko se je zdel razplet veliko bolj črn, opozoril Ministrstvo za promet, da bo treba sprejeti takšno zakonodajo, ki bi v podobnih primerih omogočila hitro intervencijo države. Kot nam je povedal, doslej ministrstvo v tej smeri še ni reagiralo, sam pa že pripravlja predlog, kako bi s spremebami v pomorskem zakoniku uredili to področje. Smiselno bi bilo zgledovati se po portugalski zakonodaji, ki predvideva, da država lahko zapleni zapuščeno ladjo in z njo razpolaga. Le na ta način bi se v prihodnje lahko izognili podobnim zapletom z ladjami, ki priplujejo v naše ozemeljske vode.
(Karmen Bučar)
VABILO NA TOVARIŠKO SREČANJE
Vabimo vas na kultumo-družabno prireditev, ki jo v okviru praznovanja občinskega praznika »11.julij« prirejata Občina Izola in Združenje borcev in udeležnencev NOB.
Tovariško srečanje bo v soboto, dne 12.julija ob IS.uri v hotelu Delfin v Izoli.
Po pozdravnem govoru, kulturnem programu in podelitvi priznanj sledi večerja z družabnim srečanjem in plesom,
Boni za večijo so kot običajno na voljo na sedežu Združenja borcev v Plenčičevi ulici od ponedeljka 7.7. do četrtka 10.7. med 9. in 12.uro. Prisrčno vabljeni.
FRANTAR PREDSEDNIK IZOLSKE SKD
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Izola je na svoji redni seji v četrtek 3.7.2003 imenoval Aleksandra Frantarja za predsednika občinskega odbora.
V prejšnjem mandatu občinskega sveta je bil Frantar eden od svetnikov iz vrst omenjene stranke, oziroma pred združitvijo svetnik SKD-ja. Jeseni bodo imenovanje morali potrditi še člani izolskega SLS-a na občnem zboru. Sedež stranke ostaja na Gregorčičevi 74.
Manufaktura
Trgovsko podjetje d.d.
Poslovalnica 14, Komarjeva 1 Poslovalnica 16, Koprska 20
Ob občinskem prazniku čestitamo vsem zvestim kupcem in jih vabimo v Manufakturine trgovine, kjer je dober nakup pravilo.
TABORJENJE V DOLENJI VASI
Vabimo vas, da se udeležite letos že 46. taborjenja v čudovitem zelenem okolju Dolenje vasi, ki je namenjeno prav vsem članom rodu, ter vsem tistim, ki si želijo preživeti deset dni v zdravem in varnem naravnem okolju, v prijetni družbi.
Redni tabor (šolski otroci): 21. do 30.07.2003
Klubovski tabor (starejši taborniki z družinami) 30.07-10.08.2003
DOLENJA VAS je ob reki Jablanovici na Gorenjskem
Za člane RJS Izola : 33.000 SIT, za nečlane oz. šolske otroke : 35.000 SIT
(cena vključuje prevoz z avtobusom, bivanje v šotorih tip Savica na
oblazinjenih ležalnikih, 4 obroke na dan, organizacijo in izvedbo 10
dnevnega programa)
MOŽNO JE PLAČILO NA 2 OBROKA-jun.,jul. pred odhodom) INFORMACIJE in VPLAČILA Vsak petek od 19:30 - 20:30 v Taborniški sobi v Livadah (poleg O.Š. Livade-športna dvorana), na vodovih sestankih na spletni strani www.rjsizola.rutka.net ali na GSM 031/377-588.
CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA PROGRAM POSVETOVALNICA ZA MLADE IN STARŠE VABI NA
TABOR POD ŠOTORI "UMAKNI SE NA LEPŠE" OB KOLPI OD 2.8. DO 9.8.2003
Tabor je namenjen mladim od 15. do 20. leta.
Na tem skupnem bivanju bomo, vsak po svoji moči, prispevali k prijetnemu druženju, zabavi, medsebojnemu sodelovanju, dobrim odnosom in spoštljivemu odnosu do narave.
To bomo počeli v okviru različnih delavnic, ki bodo vključevale interakcijske igre, raziskovalne vaje, igre vlog, pogovore,...
CENA tabora je 13.000,00 SIT.
PRIJAVE z vplačilom zbiramo do 25.7.2003 na Pittonijevi 2 v Izoli (nasproti trgovine Nanos HRIB), od ponedeljka do petka, od 13.00 do 16.00 ure. Število prijav je omejeno. Čas odhoda in prihoda bomo sporočili ob prijavi.
Za vse dodatne informacije kličite na tel.: JANO PERŠIČ- 051/315-896 ali MIRJANO PALČIČ BUBNIČ- 051/315-895
750 let izolske neodvisnosti
POZABLJENA OBLETNICA
Obletnice so redne spremljevalke vsake države, občine ali mesta in tudi holi jih ne manjka. Na nekatere se spomnimo, druge pa nam kar zbežijo iz spomina. Tako smo se Izolani spomnili 1070 letnice prve omembe Izole, izolska italijanska skupnost pa je ob tej priložnosti izdala knjigo in pripravila slovesnost, ki nas je spomnila na to, da se zgodovina ni začela in se ne bo končala z nami, čeprav imamo včasih tak občutek in se tako obnašamo.
Kar nekako mimo nas pa je zbežala druga obletnica, ki je za samozavest Izole in Izolanov prav tako pomembna. Pred 750 leti se je namreč Izola osvobodila spon oglejskega patriarha in dobila svojo lokalno, neodvisno oblast. Čeprav je bila ta oblast formalno zelo konkretna z imenovanjem Generalnega sveta, ki je takrat upravljal izolsko občino pa je vendarle trajalo še veliko desetletij in stoletij, daje Izola dosegla resnično upravno neodvisnost.
Izolskega podžupana in urednika založbe II Mandracchio, Silvana Sau-a, smo zaprosili naj v pisnih dokumentih preveri resničnost navedb o tej obletnici. Prelistal je nekaj dokumentov in zgodovinskih knjig ter nam poslal ta dopis:
>. žs n] ‘
Nel volume "La nostra storia", pubblicato a Isola dalla redazione del "Mandracchio" nel 1997, all'anno 1253 sta scritto: "Isola riesce a liberarsi delle strette del Monastero di Aquileia e si costituisce comune indipendente".
Nel volume "Isola" del prof. Luigi Morteani, che a fine '800 e stato insignito della cittadinanza JJ§	onorario di Isola, e pubblicato
sempre dalla redazione del i— '-''Sl-- " É '	"Mandracchio" nel 1998, nel
rifare la storia della nostra citta sta scritto: "Isola non si stanca nelle sue aspirazioni Nel 1253 (1. maggio?) troviamo tre consoli, magistrati che avevano il potere esecutivo e che sorsero colla libera costituzione della citta; il il consiglio maggiore ed il minore come potere legislativo ed un camerario del comune: i quali tutti si trovano presenti nel consiglio generale congregato nel palazzo del comune (1253) e nominano solennemente aue smarci a procurarsi per intervenire in causa contro la abbadessa del monastero di S. Maria. Questo fatto ci dimostra chiaramente che Isola era riuscita finalmente a svincolarsi dalla giurisdizione feudale del monastero, costituendosi a comune indipendente" Anche lo storico capodistriano Janez Kramar, nel suo volume "Isola, citta di pescatori e operai" (Izola, mesto ribičev in delavcev), pubblicato nel 1987, fa riferimento al 1. maggio 1253, pur se con minor precisione, probabilmente per aver attinto sommariamente proprio dal Morteani: "Dne 15.1253 so konzuli v Izoli imenovali prokuratorje za pomiritev spora z oglejskim samostanom. Tega dne omenjajo v Izoli Generali svet, tako naj bi se namreč imenovala Veliki in Mali svet skupaj. Sklical ga je izolski podestat Tondone di Montelongo. Na sejo v komunsko ložo je skliceval člane novega Generalnega sveta komunski glasnik (precone). Kljub doseženi avotnomijipa so bili Isolani..»"
Ne consegue, almeno stando ai riferimenti storici, che a partire dal primo maggio 1253, quindi 750 anni fa, su delibera del Consiglio Generale di Isola guidato dal podesta Landone di Montelongo e costituitosi in seduta congiunta dal Consiglio Maggiore e dal Consiglio Minore, convocati a Palazzo Comunale dal Camerario, Isola decise di liberarsi dal giogo pluridecennale del monastero di Aquileia e di organizzarsi secondo le regole del libero comune. E probabile che già in quell'anno sia stato approvato un primo Statuto di Isola, per il quale si hanno notizie storiche, anche se il primo esemplare custodito in archivio di Stato a Fiume risale al 1360.
SORGA
G O 5 T I L fi A TRATTORIA
Izola je kraj, ki gaje lepo obiskati in mi smo del te nove, turistične Izole. Občinski praznik je tudi naš praznik, zato VSE NAJBOLJŠE.
Brkič Sonja s.p. / Morovaulica4 / 6310 Izola-SLO telefon 00386 5 640 35 00 fax 00386 5 640 35 00
FOTOLABORATORIJ, STUDIO IN TRGOVINA
Drevored 1 maja 4a tel.: 05/ 640 39 77 fax.: 05/ 640 39 78 GSM: 040-687 102
Nam se ni treba predstavljati, saj smo del Izole in dolgoletni zapisovalci njenih dogodkov in ljudi. Skozi naše roke in stroje je šlo na tisoče obrazov, nasmejanih na dan poroke, brezskrbnih na šolskem izletu ali resno zbranih za osebne dokumente. Začeli smo s filmom, danes smo sredi digitalije, pripravljamo pa se tudi na nove dosežke fotografske umetnosti. Zato tudi imamo takšno ime: ART FOTO.
Ime, ki mu Izolani vsa ta leta zaupate.
Vsem iskreno čestitamo ob prazniku.
ELTA
0.0.0.
PREMRLOVA 1, IZOLA
KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA
V Izoli smo manj kot desetletje a se nam zdi, da smo tu od nekdaj. Spoznali smo veliko Izolanov, prišli smo v mnoge domove v starem delu mesta in zdaj tudi v Jagodju, poskrbeli smo za dobro ponudbo televizijskih programov in za res dober signal, že nekaj časa pa po naših kablih hitijo tudi signali internetnih povezav.
Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem, Izolankam in Izolanom čestitamo ob prazniku in verjamemo, da bomo skupaj hiteli novim uspehom in razvoju naproti.
Tel: 05 66 34 370 Fax: 05 66 34 360
e-mail: elta@elta.si
s
Turistični rekordi padajo
HOTEL MARINA SE POSTAVLIA V NOVI OBLEKI
Na povsem prenovljeni terasi hotela Marina je bila včeraj tiskovna konferenca na kateri so izolski turistični delavci ob prisotnosti županje Brede Pečan predstavili letošnje predsezonske rezultate in napovedali nekatere investicije, ki jih pripravljajo za posezono oziroma za kasnejši čas.
Prednost so imeli seveda domačini, ki so ob terasi povsem prenovili tudi kuhinjo, vrednost vseh teh del pa je znašala 86 milijonov tolarjev. Kuhinjo so prenovili v celoti, obnovili so vse potrebne inštalacije, zamenjali vso opremo po zahtevah HACCP-a, uredili novo kanalizacijo, uredili dostavo za kuhinjo in točilnico, na terasi pa zamenjali tlake, postavili novo nadstrešnico ter uredili meteorne vode in prenovili fekalno kanalizacijo. To pa še ni vse, saj bodo jeseni obnovili vhodni del z recepcijo in kavarno, uredili restavracijo z dvema manjšima kongresnima dvoranama ter zgradili bazensko rekreacijski prostor z dvema masažnima bazenoma, savno in solarijem, obnovili pa bodo tudi kotlarno z gretjem in hlajenjem. Dela v tej drugi fazi bodo veljala kakšnih 130 milijonov tolarjev. Hotel bodo v času prenove zaprli in ga ponovno odprli aprila 2004.
Da bi pokazali, kako niso prenavljali le prostorov ampak so posegli tudi v samo ponudbo hotela so pripravili vrsto zanimivih mediteranskih jedi, ki so navdušile povabljene novinarje in druge goste. Pokušali smo pršut s svežimi figami na parmezanovih lističih z balzamičnim kisom, hobotnico z belim fižolčkom in divjim koromačem, koprivo ve njoke s škampovimi repki in praženimi mandlji, hobotnico »po domače« s polento, mlado teletino na sočnih melancanih s kozjim sirom pa tudi slasten figov štrudel in druge dobrote z mediteranskim pridihom. Po zagotovilih bodo te jedi redno na njihovem jedilniku, cenovno pa so dostopne povprečnemu slovenskemu žepu.
Povejmo še, daje v nadaljevanju tiskovne konference predstavnik lastnika Belvederja napovedal tudi investicije v hotel Belvedere, direktorja hotelov Delfin in Simonov zaliv pa sta predstavila njihove investicijske načrte med katerimi je posebej zanimiv poseg Hotela Delfin v plažo, kjer želijo urediti prvo naravno nočno kopališče pri nas. Njihove načrte bomo natančneje predstavili v naslednjem Mandraču.
Povejmo še, da smo na tiskovni konferenci dobili podatke o obisku v prvih mesecih letošnjega leta, kjer zadnje tri mesece beležimo višjo zasedenost sob kot v lanskem letu, kar je presenetljivo, saj smo lani beležili tako dobro predsezono, da je bilo skoraj preoptimistično pričakovati še večje število gostov. Kot zanimivost še podatek, da se je zelo povečalo število tujih gostov, posebej Nemcev, ki se odločajo za Izolo namesto Portoroža, kjer so prednost dali kongresnemu turizmu pred tedenskimi avtobusnimi gosti.
Na vprašanje o tem, ali se bomo letos približali magični številki 400.000 nočitev pa smo dobili odgovor direktorja Giz-a, Lojzeta Pečana, ki je zatrdil, da smo številko morda dosegli že lani, vendar je še vedno dober del turistov neprijavljenih oziroma so podatki premalo popolni.
Čestitamo ob občinskem prazniku, z željo, da se Izola še naprej razvija v mesto, ki je tudi po naši meri.
Društvo invalidov Izola
BALADOOR Z OKUSOM
Letošnji, že drugi Baladoor Jazz festival je nedvomno postregel z dobro glasbo a žal ni bil deležen pozornosti, ki si jo zagotovo zasluži. Že res, da je datumsko sovpadel z ljubljanskim jazz festivalom in festivalom Lent, ki je prav tako imel svoj jazzovski program, vendar je gotovo največ vplivala sočasnost s Primorskim poletnim festivalom, saj oba organizatorja računata na isto občinstvo.
Društvo Baladoor je imelo tudi to smolo, da so v zadnjem trenutku izgubili soorganizatorja (Center za kulturo šport in prireditve občine Izola) tako da so bili bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Kljub temu so pripravili tri zares kvalitetne večere. V prvem je poslušalce bolj prepričal oktet Roberta Jukiča, drugi večerje bil povsem v znamenju Matije Dediča, tretji večer pa je navduševal stari mojster bluesa, Roy Roberts s svojim Blues bandom.
Tisti, ki so si vzeli prost večer za obisk festivala so bili več kot zadovoljni, manjkajočim pa je lahko žal.
Sicer pa, upajmo, da bo naslednje leto festival z novim terminom doživel boljši odziv kot je bil letošnji, morda tudi pri lokalnih medijih, ki so ga povsem spregledali.
PRIHAjA MEDITERAN FESTIVAL
Petek, 11. julij ob 20.30 3 BIG BAND IZOLA
Prvi dan festivala je tudi dan izolskega občinskega praznika, zato se bo praznični večer začel z nastopom domačega 3 Big Banda z gosti. Sledil bo nastop izolskih praporščakov, ob 22.00 pa prvi iz serije koncertov Mediteran festivala
Kosovni odpadki (Italija - FJK)
Nekakšna superskupina glasbenikov iz Vidma in okolice, ki sicer delujejo v različnih skupinah od Arbe Garbe do Zuf de Žur, je bolj za šalo kot zares oblikovala projekt Kosovni odpadki in s pesmijo Ciganski Bobiči dobesedno obsedla poslušalce radija RAI Stereo 2, zdaj pa tudi poslušalce ljubljanskega Radia Študent.
Kosovni odpadki so furlanska skupina, vendar tako zelo slovenska, da bolj skoraj ne bi mogli biti. So namreč zelo pozorni do glasbe Rezije in tudi tiste, ki pride k njim preko furlanske nižine, dodajo pa ji svojo tradicijo s primesmi klezmerja tržaških Židov. Iz projekta je nastalo glasbeno doživetje. Vstopnine NI.
Sobota, 12. julij - Kočani Orkestar (Makedonija)
Zagotova ena najbolj znanih makedonskih ciganskih godb, ki jo enakovredno gostijo jazz festivali in festivali svetovne glasbe po vsem svetu. Nekajkrat so nastopili že na Rocksilde festivalu na Danskem, Womadu (GB), Sfinks (Belgija), Lucerne Jazz festivalu (Švica) pa tudi na Drugi godbi v Ljubljani, nastopali so s Khaledom, Viniciom Caposello in
drugimi velikani jazza in ethno glasbe. Na Mediteranu bodo predstavili glasbo s svojega najnovejšega albuma z zanimivim naslovom Sam na svoji poroki, kjer bomo spoznali tudi njihove vokalne sposobnosti. Vstopnina 2.500 Sit (Študentje 1.500 Sit)
Zapiranje obalnega pasu
RAVNANIE PO ZAKONU IN "ZAKONITE" BATINE
Z zakoni je že tako, da na papirju držijo, v življenju pa so velikokrat le zapisana beseda, ki ne pomeni prav veliko. Tako je očitno tudi z zakonskim določilom, da je morska obala zemljišče v javnem dobru, ki si ga nihče ne sme lastiti, saj je vendarle državna last. V Izoli smo pri spoštovanju tega določila šli morda najdlje, saj je občina s posebnimi dogovori dosegla, da je moč izolsko obalo prepešačiti vse od Ronka do Delamarisa, od tam naprej pa je teh možnosti zelo malo.
Zato so bili nemalo presenečeni Izolani in Izolanke, ki so se v soboto pred večer odpravili na plažo Pod Rivedere a so naleteli na zaprta vrata in varnostnike, saj se je na plaži San Simona dogajala njihova tradicionalna sobotna noč na plaži. Kopalci, ki niso imeli nobenega namena obiskati ta koncert so se, kot že nekajkrat dotlej, odpravili mimo ograje po obalni proti drugemu koncu kopališča, takrat pa se je zapletlo. Varnostniki, ki jih vsako soboto najame organizator prireditve so od njih zahtevali naj se vrnejo, sledila so pojasnjevanja, da nimajo nobene pravice zapirati prehod ob morju in končno je bil prepir že tako hud, da je pritegnil pozornost tudi drugih varnostnikov. Nenadoma je od zadaj prihitel eden od njih in enega od enajstih Izolanov porinil v vodo naravnost med ostre skale.
Napad je bil tako nepričakovan, da so se eni in drugi za trenutek ustavili, potem pa je napadeni skočil iz vode in z nekaj udarci položil varnostnika. Toda takrat seje šele začelo. Udarci so padali na vse strani, tako da seje na prizorišču zbrala množica ljudi, skorajda večja kot tista, ki je sledila koncertu.
Verjetno je kdo od varnostnikov medtem poklical policijo in ko so na prizorišče prišli dečki seje del »kršiteljev« že umaknil, ostala pa je peterica, ki so jo policisti obvladali z vklepanjem in kakšno brco pod rebra, nato pa so jih, pred očmi številnih firbcev odpeljali v marico. Trije so končali v priporu v Piranu, eden je moral noč prespati v Kopru, peti pa je končal v bolnici z napočenim rebrom in številnimi podplutbami (na fotografiji).
IZOLANI PREPREČILI BRODOLOM
M Sobotno popoldne si bo 58. letni ZILLE Giorgio, doma iz okolice Trsta, poveljnik 18,5 dolgega dvo jambornika z imenom Barbarossa, kateri pluje pod zastavo St. Vincenta and Grenadinesa, spominjal še dolgo časa.
Prisebni občani Izole in uslužbenec Uprave Republike Slovenije za pomorstvo Goran Mrdženovič preprečili brodolom lesene lepotice.
Ob 12.55 uri je Zille Giorgio nameraval s svojo ladjo pristati na carinskem pomolu v Izoli. Manjkalo je le nekaj metrov do pomola, ko je odpovedal motor.. Severozahodnik, kije v tistem trenutku pihal z močjo okoli 3 bf, je začel ladjo nositi proti skalometu glavnega pomola v Izoli. Ko je uslužbenec URSP izpostava Izola Goran Mrdženovič opazil, da poveljnik lepotice ne bo mogel ustaviti, je stekel po pomoč do poveljnika ribiške ladje 65-IZ, Robija Skočaja, ki je takoj izplul v zalivček med obema pomoloma. Prisebni občani pa so z lesenim plohom ladjo zadrževali, da ni udarila v skale vse dokler je ribič ni potegnil na varno. Kljub temu je ladja nasedla, saj je morje na tem delu obale globoko okoli metra in pol, medtem ko je je ugrez Barbarose tri metre. Po prvih ugotovitvah na ladji ni nastala materialna škoda.
Na ladji je bilo petnajst Tržačanov, ki so nameravali sobotno popoldne preživeti v Izoli. Zaradi varnosti ladje in potnikov in morebitnih poškodb na ladji je Barbarossa odplula proti Trstu, kjer bodo lesenjačo	temeljito
pregledali.
Foto in tekst: Miha Črnič
Nekaj dni po dogodku so posledice udarcev in uklenitve še vedno dobro vidne, vroča kri pa se je polegla in udeleženci se dogovarjajo, kaj jim je ukreniti. Glede na to, da niso bili pobudniki pretepa in so le želeli v praksi uveljaviti pravico do prostega prehoda ob morski obali, so se odločili, da bodo od varnostne službe prireditelja zahtevali odškodnino, saj so v morju ostala tudi sončna očala, verižica, ura, telefonček in še kaj. Predvsem pa jih bolijo udarci in dejstvo, da so bili vklenjeni in odpeljani v marico kot kriminalci, čeprav so le želeli do sosednjega kopališča.
Ob sobotah, ko organizator Noči na plaži zapre prehod, je dostop do Belvederja in Podbelvederja ter v obratni smeri praktično onemogočen. Sprehajalci se morajo namreč odločiti za vsaj tri kilometre daljšo pot po nevarni cesti brez pločnika in razsvetljave mimo Belvederja in spet navzdol do plaže. Glede na to, da Občina Izola za prost vstop na plažo plačuje po osem milijonov na sezono je res nerazumljivo, da organizator ne poskrbi za drugačno obliko zapiranja prireditvenega prostora. (MF)
POTOVANJE OTROK ČEZ DRŽAVNO MEJO
V zadnjih dneh se je že močno povečal prehod državne meje domačih turistov, ki hodijo na letovanje v tujino, najpogosteje v Republiko Hrvaško. Pogosto otroci do 15. leta starosti ne potujejo s starši, ampak z bližnjimi sorodniki ali celo z osebami, s katerimi niso v sorodu, trenerji in podobno. V takšnih primerih 7. člen Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije določa, da morajo imeti otroci oz. njihov spremljevalec pri sebi potrdilo, ki ga izdajajo pristojne upravne enote ali diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini.
Se vedno se zgodi, da otroci potujejo brez potrdil. To pomeni, da se jim ne dovoli izstopa iz države, kar seveda povzroča nejevoljo. V izogib neprijetnim situacijam na meji policija svetuje, da si pred odhodom na dopust uredite vse potrebne dokumente v skladu s pogoji za potovanje otrok v tujino. Katere listine potrebujejo otroci za organiziran prehod državne meje z Republiko Hrvaško?
Zaradi racionalizacije postopka pridobivanja dovoljenj za prehajanje državne meje organiziranih skupin otrok (šole, vrtci, ..) do 15. leta starosti, zadostuje, da organizator izdela spisek otrok, ki potujejo v skupini Spisek otrok, ki ga mora potrditi ravnatelj oziroma predstojnik zadošča kot dovoljenje za prehod skupine otrok na mejnem prehodu. Vodja skupine mora imeti pri prehodu državne meje pri sebi potrjen spisek otrok in ga mora pokazati policistu, ki opravlja mejno kontrolo.
Olajšave se nanašajo samo na potrjevanje dovoljenj zakonitih zastopnikov za otroke do 15. leta starosti, ki potujejo v tujino brez njihovega spremstva, organizirano in v skupini, vsak otrok pa mora imeti svojo veljavno potno listino ali osebno izkaznico.
kemična čistilnica
MARA
Ljubljanska 22, Izola tel.: 05/ 641 88 55
URNIK: od 8-12 in 16-18 sobota 8-12
NUDIMO VAM TUDI ČIŠČENJE IN PRANJE PREŠITIH ODEJ IN DEK TER MALA POPRAVILA IN ŠIVANJA.
Čestitke ob
11. julij - praznik Občine Izola
Izola je čislo prava občina. ImaŽupanjo, tri podžupane, občinski svet, komisije in odbore, pododbore, politične stranke, upravno enoto, občinsko inšpekcijo, redarsko službo, policijsko postajo, bolnico in zdravstveni dom, sedem šol, tri vrtce, dve pošti, knjižnico, dve lekarni, župnišče, sedem cerkva, pet krajevnih skupnosti, tri semaforje, sedem parkirišč, štiri hotele, dva avtokampa, štiri kopališča, tri bazene, pet otroških igrišč, en stadion, dve nogometni igrišči, tri športne dvorane, pet telovadnic in nekaj več kot 14.500 dokaj zadovoljnih občanov. Takšna občina si zasluži svoj praznik in ga tudi ima. To pa so ljudje, ki imajo največ besede v naši občini.
Festa comunale di Isola
11L:
■à,
pv* i'
W
; y
si
Fa certamente piacere sentirci dire dai nostri vicini (Capodistria e Pirano), che a Isola ogni giorno succede qualcosa di interessante, non tanto forse sul piano politico, quanto su quello delle manifestazioni pubbliche, culturali o sportive che siano, o di normale assestamento viario, urbano e sociale del territorio.
Tanto più in questi giorni di festeggiamenti e ricorrenze legate alla Festa Comunale. A questo importante avvenimento avremmo voluto partecipare anche noi, magari con l'inaugurazione dell'ormai doppiamente storico Palazzo Manzioli (storico per la sua data di nascita e "storico" per la durata dei lavori di ristrutturazione e restauro) alla cui riuscita si è direttamente impegnata anche la nostra città intervenendo là dove è venuto a mancare il sostegno dovuto e promesso da parte dello Stato. Sarebbe stato certamente un nuovo motivo di orgoglio e dimostrazione del fatto che, dopotutto, è proprio nelfambito delle autonomie locali che l'essere "diversi" trova gratifiche anche quando la macchina deH'amministrazione statale si inceppa. Da questa cconvinzione pure il nostro impegno continuo e costante per far funzionare al meglio quella macchina rappresentativa di tutta la cittadinanza, al di la del colore politico e del credo ideologico, che è il Consiglio Comunale. Da qui il nostro costante sforzo, pur nell'ambito delle modeste forze di cui disponiamo, per mantenere vive le radici storiche di un tessuto urbano e sociale che sta costruendo le premesse per un futuro di inserimento e integrazione nel più vasto contesto europeo, di cui già tra qualche mese saremo cittadini.
E, poiché siamo in materia di storia e di avvenimenti storici, ai quali necessariamente è legata anche la scelta dellTl luglio per celebrare la Festa Comunale, perché non avviare un dibattito per identificare - senza nulla togliere alla data odierna - altri avvenimenti che possano forse meglio valorizzare e ricordare la crescita della nostra citta nel suo lungo e non sempre facile percorso più che millenario? L'anno scorso, per esempio, abbiamo celebrato il 1070.esimo anniversario del primo documento storico in cui viene riportato il nome di Isola; quest'anno (è stato Mef a ricordarmelo) ricorrono 750 anni (1. maggio 1253?) da quando Isola si è liberata del sistema feudale del patriarcato di Aquileia dando inizio al lungo periodo della sua indipendenza comunale, sancita da uno Statuto e da regole e rappresentanze elette direttamente dai propri cittadmi; oppure, ancora, l'approvazione dello Statuto comunale (5 novembre 1360) ancora conservato in archivio che sancisce definitivamente la piena autonomia amministrativa, sociale e politica della nostra cittadina. Infine, come possibile scelta, anche la data in cui nacque il simbolo della colomba con il ramoscello d'ulivo per esser sfuggita all'attacco delle navi genovesi e che tutfoggi rappresenta pienamente la sua attualità.
A tutti i cittadini Isolani l'augurio di continuare ad essere orgogliosi del proprio Comune, fieri del suo passato, pienamente impegnati nella costruzione del suo presente e del suo futuro.
NIČ NE BOMO ODPIRALI ZARADI PRAZNIKA
Ob občinskem prazniku se seveda spodobi zastaviti nekaj vprašanj županji Bredi Pečan, ki ji je letošnji praznik že sedmi po vrsti v vlogi prvega človeka občine Izola. Z njenim prihodom je občinski praznik postal nekako pomembnejši predvsem pa odmevnejši, tudi z nekaterimi populističnimi akcijami, kot so bile brezplačne sardelice za vse, ki so jih potem po simbolični ceni prodajali obiskovalcem praznika.
Letos sardelic ni, tudi tradicionalne feste na Lonki smo se odrekli in tudi velikih dosežkov ne bomo proslavljali, čeprav je res, daje Izola zadnje dni spominjala na eno samo gradbišče.
-	Mnogi so porekli, da hitite z gradbenimi deli prav zaradi praznika.
-	Ničesar ne bomo odpirali za praznik, ker nič ne bo dokončano do praznika. Septembra pa bomo svečano odprli prizidek k osnovni šoli Livade, saj gre za pomemben objekt za naše šolat]e, malo kasneje pa bomo odprli tudi prostore nove knjižnice v prostorih vrtca Livade.
-	Pa vendar so se nekatera gradbišča zavlekla celo v julij.
-	Res je. Postavljanje kabla na Sončnem nabrežju se je zavleklo v dogovoru z gostinci, tako da smo preskočili čas Evrofesta in so nadaljevali takoj zatem. Pri stari občinski stavbi pa so odkrili nekatera nujna dodatna dela. Tako so ugotovili, daje treba zamenjati okna in zato se je zavleklo delo na fasadi. Pa tudi pri strehi so odkrili, da so nekateri tramovi zelo slabi in jih je bilo treba zamenjati. Za zamudo na svetilniku pa morate vprašati na Komunali.
-	Predlani smo odpirali zdravstveni dom kot eno največjih investicij zadnjih let v občini Kako se je izšla ta velika finančna naložba?
-	V slabih dveh letih po formalnem odprtju zdravstvenega doma smo uspeli prodati vse poslovne prostore v tej stavbi in to po ugodni tržni ceni 400.000 Sit za kvadratni meter površine v četrti fazi. Zadovoljni smo tudi zato, ker so, z izjemo trafike, vsi prostori namenjeni zdravstvenim uslugam in so v domu zdaj praktično skoraj vsi izolski zdravniki z izjemo tistih zobozdravnikov, ki so že prej delali v svojih ambulantah.
Nadaljevanje na 15. strani)
Našemu mestu
¥
ali iz
Ponosen sem, da imam kot podžupan občine Izola priložnost dati svoje znanje in politično opredelitev v mesto, ki ga imam rad. Izola ni samo na pragu Mediterana, kot jo turistični delavci velikokrat ob promociji svoje dejavnosti predstavljamo domačim in tujim gostom, temveč je predvsem biser, ki ga ne smemo pokvariti, s svojimi ozkimi interesi drugačnih nerazumnih hotenj.
V programu koalicijske stranke DeSUS smo jasno zapisali, daje Izola naša vrednota in bomo občankam in občanom z našim političnim delom, zagotovili pogoje za dobro počutje, delo in življenje in kot podžupanu in članu občinskega sveta mi je dana možnost, da izvajam sprejete skupne programe. Zavedam se, da so nekatere odločitve težke, kot je težka vsaka korenita sprememba v življenju, vendar so izkušnje in usmeritev, delati za ljudi tiste prednosti, kijih izkoriščam pri svojem delu. Tako kot v gospodarstvu, kjer vodim hotel, ki velja za gazelo turističnega gospodarstva menim, da je potrebno priložnosti Izole, ki so v težko ustvarjenem pa vendar razpoznavnem »imageu« dobro unovčiti. Smelo načrtovati nove gradnje, ohraniti staro mestno jedro, dati priložnost delu in znanju tudi skozi Univerzo na Primorskem, kot tudi usmerjati razvoj podeželja, so programi, ki imajo trdno osnovo in se izvajajo.
Ob prazniku naše občine je prav, da si zaželimo veliko dobrega. Da se spomnimo na dan, ki smo ga izbrali za naš praznik in pogledamo v prihodnost. Zavedanje, da ustvarjamo danes za naše zanamce pa nas obvezuje k smelemu in odgovornemu delu.
Naša pot je jasna in kot sem prepričan in verjamem v Izolo, verjamem v našo prihodnost.
Branko Simonovič
»FAMOSA«
Marsičesa iz zgodovme Izole se lahko spomnimo ob letošnjem prazniku. Med drugim ne smemo pozabiti, da se je pred 750 leti naše mesto osamosvojilo izpod fevdnih gospostev in je prvič omenjeno v pisnih virih zasedanje velikega in malega mestnega sveta 1.5.1253 v občinski palači. Takrat seje začel samostojen razvoj našega mesta, kjer so domačini odločali o svoji usodi. »FAMOSA«. Tako so imenovali Izolo že v srednjem veku sosedje iz Kopra in Pirana, to verjetno zaradi iznajdljivosti in prilagodljivosti naših prednikov, ki so živeli v tem malem a prijetnem mestecu. Opažam da nam to »slavo«, ki jo pridobivamo v zadnjih letih nazaj nekateri kar zavidajo.
Po težki tranziciji, ki seje začela konec osemdesetih let, po veliki brezposelnosti in zaprtju več obratov in tovarn smo se izolani sami s svojimi močmi počasi postavili nazaj na noge. To se je Izoli skozi zgodovino večkrat dogajalo, zato moramo v tem trenutku, ko smo spet v vzponu, ko se nam naše mesto vidno spreminja na boljše, paziti, da našega razvoja ne zavozimo s pretirano pozidanostjo in s počitniškimi stanovanji, kjer se iščejo maksimalni dobički, občani pa ne bomo imeli nobenih koristi. Menim, da nam mora biti prva skrb zadovoljstvo naših občanov. To pomeni polna zaposlenost večine občanov, možnosti kvalitetnega šolanja, prizorišča za prosti čas, dovolj neprofitnih stanovanj in stanovanj za občane po primernih cenah. Le zadovoljni občani bodo sprejeli z nasmeškom turiste, obiskovalce in sosede v goste.
Ob 11.juliju občinskem prazniku občine Izola želim vsem občankam in občanom veliko uspehov in osebne sreče, vsem turistom, obiskovalcem in občudovalcem našega mesta pa prijetno počutje v našem kraju.
VIVA LA »FAMOSA«
Igor FRANCA podžupan
Silvano Sau
Letošnji nagrajenci
Priznanje Občine Izola $ plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino se posthumno podeli
Borisu BENČIČU
akademskemu slikarju
s hvaležnostjo za lepoto in vrednote, ki nam jih je podaril s svojo umetnostjo
Utemelj itev:
Slikar Boris Benčič je bil Izolan. Tega ni nikoli pozabil povedati. To so vedeli vsi, ki so cenili in poznali njegovo umetniško ustvaijanje. Bil je slikar, scenogarf, oblikovalec, fotograf, filmski ustvarjalec, animator. Eden najbolj plodnih in samosvojih umetnikov Slovenske Istre. Človek z IDEJO in idejami, ki jih je udejanjal.
Prvič je opozoril nase že kot osnovnošolec, ki je v filmskem krožku »Zarja« Konija Steinbacherja na OŠ Vojke Šmuc v Izoli snemal animirane filme in zanje prejel vrsto nagrad. Takrat so mediji pisali o fantu, ki je »prekosil učitelja«, kasneje so ob njegovem imenu pogosto zapisali »enfant terrible«. Zato, ker si je upal, ker v njegovem ustvaijanju ni bilo meja.
Iz slikarskega platna , kjer je bil kralj figure in je nanj kot protagoniste pogosto postavljal prijatelje in znance, je z lahkoto preskočil k ustvaijanju scene na gledališkem odru, v animirani film, na televizijo, video. Posnel je dva igrana celovečerna filma, ustvaqal tudi na glasbenem področju. Energija velikega umetnika je bila pogosto samouničevalna, a je bil človek, ki si ga čisto preprosto moral imeti rad. Z otroško dušo je ustvarjal, čutil, ljubil. Bil je drugačen, a vendar tako zelo - eden od nas.
Akademski slikar Boris Benčič je leta 1979 diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Za svoja dela je prejel preko 60 nagrad in priznanj, med njimi tudi Prešernovo nagrado za gledališko scenografijo. Imel je dolgo vrsto samostojnih in skupinskih razstav.
Rodil seje 13. marca 1957 v Kopru, umrl je 10. maja 2002 v Izoli, kjer je ves čas tudi živel. Boris Benčič je bil in ostaja Izolan. Na to smo lahko ponosni.
Priznanje Občine Izola s plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino prejme
DOM UPOKOJENCEV IZOLA
ob 50. obletnici delovanja
zato, ker je Dom upokojencev Izola največja izolska družina. Družina, v kateri si stroka podaja roke z ljubeznijo, skrbjo in nego. A tudi in predvsem - z ljubeznijo do življenja.
U t eme Ij i t e v:
Beseda dom označuje prostor, kjer se počutimo dobro, domače in sprejeto. Četudi to ni tisti kraj, kjer smo se rodili in živeli. Besedo dom, naš Dom upokojencev Izola, ki letos praznuje 50. obletnico obstoja - ustanovljen je bil leta 1953 - v celoti opravičuje. Lahko bi rekli, da je to hiša, v kateri živi največja družina Izole. Tvorijo jo stanovalci, njihovi svojci in prijatelji ter seveda kolektiv. To ni običajen kolektiv. V njem so ljudje, ki skrbijo za druge ljudi. Na način, zaradi katerega je občutek, da se bomo za temi zidovi postarali, za vsakogar med nami manj neprijeten. Tu domuje pesem, tu se veliko dogaja, tu se starostniki srečujejo ob številnih družabnih aktivnostih in se vključujejo tudi v širše okolje naše Izole.
Nastanitev, oskrbo in kakovostno zdravstveno nego nudi Dom upokojencev več kot 240 starejšim občanom Izole in širše okolice. Vsa ta leta so veliko lastnih sredstev namenjali izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev. Z uspešno pridobljeno pomočjo države pa so 150 milijonov tolarjev namenili zelo zahtevnemu izboljšanju komunikacijskih poti ter tako postali bogatejši za dvigala, a tudi nov del ambulante in kapelico. Vse te izboljšave, še posebej te v zadnjih letih, niso ovirale bivanja in udobja stanovalcev.
Našteto pomeni pridobitev tako za stanovalce doma, kot tudi za ostale starejše občane.
Znati delati s srcem, strokovno in hkrati s pogledom v lepši jutri so lastnosti, kijih ob okroglem jubileju Doma upokojencev Izola, še posebej podčrtujemo. Zaradi dolgoletnih uspehov in vsega naštetega jim gre naš hvala in visoko občinsko odličje.
Priznanje Občine Izola s plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino prejme
ljubo KLANJŠČEK
za dolgoletno uspešno in srčno vodenje Doma upokojencev Izola
Utemeljitev:
Biti na čelu Doma upokojencev zagotovo ni primerljivo z vodenjem drugačnih institucij. Tu se kapital ne šteje v številkah, pač pa v ljudeh. Tem seje treba znati posvetiti, jih začutiti in delati za njihovo dobro. Jesen življenja je tisti čas, ko potrebujemo prijazno bivalno okolje, za dobro počutje pa skrb, nego, zdravstveno storitev.
To so cilji, ki si jih je Ljubo Klanjšček zadal ob prihodu na to delovno mesto in jih, s pomočjo 100 zaposlenih, v dobro 240 stanovalcev, ves čas tudi uresničuje. Skrb za naložbe, ki so izboljšale bivanjske pogoje, a tudi zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih, se je obrestovala. Vidna je. Tako kot se obrestuje njegova skrb za izobraževanje delavcev in s tem seveda dvig kakovosti storitev.
Pri svojem strokovnem delu posveča posebno pozornost delu z ljudmi. Njegov čut za pomoč ljudem v stiski, topel odnos do ostarelih in prijaznost pa potrjujejo, da je pravi človek - na pravem delovnem mestu. Nagrajenca poznamo kot ustvarjalnega someščana: aktivnega v življenju in delu krajevne skupnosti Staro mesto in občine Izola, kot tudi aktivnega predsednika območne enote Rdečega križa Slovenije v Izoli.
Zaradi njegove dolgoletne uspešnosti pri vodenju Doma upokojencev Izola in vodenju območne enote Rdečega križa Slovenije v Izoli ter soustvarjanja družbenega življenja v Izoli prejme priznanje Občine Izola.
Nagrado Občine Izola z ustrezno listino prejme
Marjetka POPOVSKI
Zato, ker je znala slišati tiho prepevanje in ga spodbuditi v živo in glasno petje tistih med nami, ki so v jeseni življenja. Izola je z njeno pomočjo bogatejša, bolj prijazna in odprta.
Utemeljitev:
Če bi Maijetka Popovski, fizioterapevtka v Domu upokojencev Izola, stanovalcem doma pomagala le z veščino svojega poklica, bi jo le-ti vseeno imeli radi. A skrbi za telo, je dodala tudi skrb za - dušo. Tistih, ki tam živijo in niso pozabili na glasbo in pesmi svoje mladosti. Storila je več, tega ne znajo in ne zmorejo vsi. Ob svojem rednem delu je stanovalce, ki so prepevali po svojih sobah in tako ohranjali svoj »danes« živ in živahen, pritegnila k sodelovanju in pevskem zboru. Pred sedmimi leti so se javnosti predstavili prvič in ni jih bilo veliko. Danes pevski zbor »Val moija« šteje 25 članov. Maijetka pa je ne le dirigentka pevcem in instrumentalistom, pač pa tudi skladateljica, ki je delo svojih varovancev nadgradila s projektom snemanja kasete in CD plošče z naslovom »Spominska«. Nastopati so seveda začeli v domu, potem so se njihove poti daljšale - v mesto, okolico, leta 2002 že v Ljubljano na 3. festival za tretje življenjsko obdobje, isto leto v Kamnik, kjer je Val moija osvojil 1. mesto na reviji pevskih zborov Socialnih zavodov Slovenije. 16. maja 2003 pa se je v Izoli zgodil pevski dogodek, kakršnega ne pomnimo: 39 pevskih zborov s 790 ne ravno najmlajšimi pevci iz vse Slovenije - stanovalci različnih Domov upokojencev, je združilo svoje glasove na 10. reviji pevskih zborov Socialnih zavodov Slovenije. Sem sta jih pripeljala zmaga našega zbora Val moija v Kamniku in seveda Marjetka Popovski, zaslužna zanjo.
Nagrajenka s svojim predanim delom prispeva ne le k boljšemu počutju svojih varovancev, pač pa tudi k večji razpoznavnosti Doma upokojencev Izole in mesta Izole.
Zato si zasluži nagrado Občine Izola z ustrezno listino.
Rokomet
FANTJE IŠČElOTRENERit
Moški rokometni klub Izola sestavlja dokaj solidno ekipo za nastopanje v drugoligaškem prvenstvu, v klubu pa so se odločili, da bodo po vzoru na žensko ekipo, z moštvom, ki ga bodo sestavljali predvsem mladi domači igralci že letos skušali doseči vrnitev v 1. B ligo, kamor po kvaliteti gotovo tudi sodijo. Seveda za kaj takega potrebujejo tudi pravega trenerja in kot vse kaže skušajo k sodelovanju privabiti izkušenega treneija z Dolenjske, ki je vajen dela z mladimi ekipami, saj je eno takšnih pripeljal vse do orvoligaškega tekmovanja. Zaključni pogovori so menda potekali včeraj zvečer.
Jadranje OPTIMISTI SLABO
V Stari Gradu na Hvaru seje v ponedeljek začelo evropsko prvenstvo jadralcev v . razredu Optimist na katerem sodelujejo /j tudi slovenski jadralci, ki pa so po dveh " dneh regat povsem v ozadju razpredelnice, saj je med 178 jadralci najboljši Matej Pistotnik na 95-tem mestu, dragi pa so uvrščeni še slabše. Tudi dekletom se ne godi veliko bolje, saj je Tina Sosič šele 62-ta med 102-mi tekmovalkami.
Od Izolskih jadralcev v tem razredu je letos v reprezentanci le Simon Laganis iz Olimpica, ki bo čez nekaj dni odpotoval na svetovno prvenstvo v Palmo de Mallorko. |
Judo
DOBER NASTOP NA KRKU
Mladi judo tekmovalci ŠD Vitalis so na pokalu Krka na otoku Krk dosegli nekaj lepih rezultatov.
St. deklice:
KAPUČINO

TONE BARIČ AMBASADOR IZOLE
Neuradno srno izvedeli, da bo županja občine Izola
1. mesto: Jerneja Salober (kat. nad 57 kg) 3. mesta Sara CehlČ (kat. nad 57 kg)
1. mesto: Romi SntjlaoiČ (kat. do 57 kg)
St. dečki:
3. mesto: Klemen Križman (kat. do 66 kg) Ml. dečki:
5. mesto: Gregor Kogovšek (kat. do 46 kg) Cicibani:
5. mesto: Jan Bajramovič (kat. do 30 kg) 7. mesto:TomiSla*PranjiČ(kat. do 30 kg)
organizatorju Eurofesta, Tonetu Banču, ob letošnjem občinskem prazniku podelila naslov Ambasador Izole. Doslej se s tem naslovom ponašajo: Koni Steinbacher, Primorski fantje in Onavio Brajko.
Utemeljitev bomo seveda slišali na slavnostni seji v petek zvečer, zato gredo nagrajencu iskrene čestitke, nekaj pripomb na organizacijo letošnjega Eurofesta pa mu bomo prihranili za čas po slavju.
ll.Eurofest2003
EUROFEST JE NAPOLNIL IZOLO
Končan je tudi enajsti rokometni festival. Preko 2500 aktivnih udeležencev in številni spremljevalci iz 19 držav, skupaj 151 ekip v štirinajstih kategorijah. To je bilanca letošnje udeležbe, bilanco pa si je lahko popravil tudi masiketeri gostinec in trgovec, saj so mladi rokometaši iz cele Evrope dobesedno preplavili izolske in koprske ulice. Od sobote 28.junija do četrtka 3.julija so statistike zasedenosti turističnih zmogljivosti 'ponorele'. Še posebej zato, ker se je letos Eurofest zgodil nekaj dni prej in tako omogočil ekipam, ki so prišle od daleč, da lahko nemoteno sodelujejo na dveh izmed največjih podobnih turnirjev v Evropi - poleg Eurofesta še Teramo.
O pomembnosti Eurofesta priča tudi podatek, daje turnir uvrščen v uradni koledar prireditev pod okriljem evropske rokometne zveze - EHF. Šest parov mednarodnih sodnikov iz Avstrije, Hrvaške, Grčuje, Makedonije, Romunije in Slovenije je nba Eurofestu nabiralo znanje in izkušnje. EHF je pripravil predavanja za mlade sodnike, od koder so sodniki prešli direktno na igrišča in nabirali izkušnje. Kot nam je povedal avstrijski sodnik Radojko Brkič: "Glede na to, da nastopajo ekipe iz različnih držav in predstavljajo različne načine igranja rokometa imamo tu možnost spoznavati in se prilagajati na njih. Katarci igrajo popolnoma dragače od Švedov. Neprecenljive izkušnje tudi za največja tekmovanja."
Generalni sekretar evropske rokomtene zveze Mishael Wiederer, ki je v petek pred Eurofestom v Avditoriju pred televizijskimi ekrani izžrebal skupine za prihodnje evropsko moško rokometno prevsntvo, ki bo v Sloveniji, je preživel naslednji teden v Izoli, kjer je budno spremljal dogajanja na rokometnih igriščih, še posebej tam, kjer je nastopala tudi njegova hčerkica.
/ \ POfiLED STRANI
piše ŽARKO ^ ^ za Kapučino Šporrt
Rokometno mrtvilo jc nekoliko (pričakovano) razburkiala vest, o menjavi selektorja članske reprezentance. Pričakovano, saj po neuspehu v Kopru. Markoviču ni ostalo več adutov. Naslednik naj bi žebil znan, toda ... Tudi nam je iskanje
trenerskega kadra nekoliko »razburkalo« vsakdanjike. Odgovor in ime sta zelo blizu. Res, da izbira ni bila lahka predvsem pa, trajne rešitve zahtevajo veliko časa. Ob vsem pa je potrebno zadovoljiti kar nekaj »apetitov«. Vse izkušnje, nekaj jih je, so botrovale, da se stvari uredi za daljše obdobje. Časa je še kar nekaj. Prvenstvo se bo pričelo v oktobru (4.10.), ostaja pa urejanje odnosov in nastavitve strokovne piramide. Težko jc napovedati ali so »Izolani« zreli za takojšnjo vrnitev med prvoligaše, igralski kader ostaja isti, nekaj igralcev končuje, vse tako ostaja povezano z ambicijami in realnimi odnosi kluba. Igralski kader ostaja isti, nekaj igralcev končuje, vse tako ostaja povezano z ambicijami in realnimi odnosi kluba. Izolsko sprehajanje iz lige v ligo naj bi se končno ustavilo. Vsi si želijo čim višje, vendar so potrebne spremembe. Ne gre pozabiti naših sosedov (Koper,
Kozina) ki ob vseh željah in volji samo čakajo na napake. Tradicija se4veda ima nekaj teže, časi in trenutna situacija pa zahtevata maksimalen pristop vseh v klubu. Nič novega, boste dejali, vendar brez minimalne ljubezni do kluba, barv in še česa, tudi »kopanje v denarju« ne zagotavlja uspeha. Vodilno mesto na obali smo trenutno izgibili (oboji), toda krivulja življenja ima svoje zakonitosti in te bo potrebno ob pravem času izkoristiti. Žal so vse napovedi tvegane, okolje v katerem se mora toliko stvari pokriti jc še bolj nepredvidljivo. Bliža se občinski praznik, zoper bo podeljenih nekaj komplimentov, zaslužili bi tudi kakšno grajo. Moje želje gredo vsem športnikom za uspešno delo. Politikom pa, noja...
www.goldenindex.com
Eurofest se je začel z mimohodom vseh ekip od Svetilnika do Lonke, kjer je bilo ponovno postavljeno centralno igrišče. Razigrana mladost po izolskih ulicah je ravno pravi uvod v takšno prireditev in nekakšen znak vsem Izolanom, da so v Izoli ponovno rokometaši iz cele Evrope. TakO SO
domače mlade Igralke pripravile nailepfl 'šov', Čehi so bili najboli Izvirni, naj večjo zastavo pa so s seboj prinesle Svedinje. Tudi letos je tekmovanje potekalo na sedmih standardnih prizoriščih, lonka, dvorana V Kraški,
telovadnica OŠ livade, šolsko igrišče ob OŠ Volke Šmuc, mini Igrišče ob OŠ Dante Alighieri, montažno Igrišče v Kopru poleg SDK-ja, dvorana Bonilika In izjemoma dvorana Burja na Škofijah, kamor so organizatorji prenesli del tekem prvega dne, ko je udeležence nekoliko ohladil dež.
Poleg plesnih večerov z DJ-|em Lovrotom so bile na sporedu tudi vse stalne večerne prireditve. Slavko Ivančič je zabaval udeležnce na večeru z tekmovanjem za Zlati gol, s katamaranom PrlHCO Of VonlC6 so se predstavniki ekip odpravili spoznavat lepote slovenske obale ponoči in letos prvič se je izbor za MISS In MiStra EurofOSta preselil v Koper, na slikoviti Titov trg z Ložo, prenovljeno Pretorsko palačo ... Izkazalo seje, da ima izolski ženski rokometni klub poleg izredno dobrih rokometašic tudi najlepšo med njimi, InCS Kaltak.
Seveda pa je bil v ospredjju Eurofesta rokomet in predvsem večerne tekme so privabile na tribune veliko število gledalcev. Najbolj zanimivo je bilo zagotovo, ko je nastopala ekipa EurOSad, ki je sodelovala pod znakom evropske unije, saj so njene barve zastopali igralci iz različnih držav in predvsem rokometaši, ki so obeležili zadnjih trideset rokometa v svetu. Olimpijski prvak iz Leta 1972 v Munchenu HrVOjfi Horvat, njegov zet zmagovalec na Olimpiadi leta 1996 v Atlanti, skupaj z Zlatanom
Saracevlčem, Mirkom Baščem, Alvarom Načinovičem, brala Bojovič, dva
izmed tistih, ki sta s Slovanom igrala v finalu lige prvakov v osemdesetih in številni drugi...
Povedati je treba še, daje logotip, kije krasil plakate in majice udeležencev zmagal na natečaju izvedenem pred Eurofestom. Poleg tega so med prireditvijo udeleženci lahko sodelovali še na foto natečaju, a za konec lahko omenimo vsaj uvrstitve domačih ekip. Pri fantih so se domači igralci predvsem zabavali, medtem, ko so dekleta Maestrala iz Izole osvojila drugo mesto v kategoriji letnika '92, Izola Bori pa tretje mesto med letniki '93 in drugo mesto med letniki '88. Svoje bivanje na slovenski Oabli pa si bodo zapomnile tudi igralke iz Švedske. Ob prijaznosti vseh, s katerimi so imle opravka, do kopanja in vročega sonca, predvsem pa zaradi druženja na 'Lovoriki Slovenije' z njihovimi rokometnimi zvezdniki, večkratnimi evropskimi in svetovnimi prvaki, ki so na Švedskem idoli in nedosegljivi. Tu pa so se po tekmi Švedska - Španija v dvorani Bonifika pomenili z mladimi rokomtašicami. Na koncu pa so vsi zadovoljni odšli domov in se poslovili z nasvidenje prihodnje leto'
KONČNI REZULTATI:
Kategorija - Categorg Na 1992 - Nini handball
l.RK CIMOS (SLO), 2.HC ZLIN (CZ), 3.RK KRŠKO (SLO), 4.0Š DUŠAN BORDON (SLO), 5.TJ LEDEC (CZ), 6.RD IZOLA (SLO)
KATEGORIIA ■ CATEGOIII MB -1991
l.MŠK POVAŽSKA BYSTRICA (SVK), 2.URK ŠTUDENTSKI GRAD (YU), 3.KOPRIVNICE (CZ), 4.HC ZLIN (CZ), 5.RK ZAGREB (CRO), 6.HRVATINI (SLO), 7.HC BW FELDKIRCH (AUT)
KATEGORIJA ■ CATEG0R1NC -1990
1 BANIK (CZ), 2.MŠK POVŽSKA (SVK), 3.RK CIMOS (SLO), 4.CRVENA ZVEZDA (YU), 5.RK ZAGREB (CRO), 6.HRVATINI (SLO), 7.HC BW FELDKIRCH (AUT)
KATEGORIJA-CATEGORTND-1988
1 BANIK (CZ), 2.ŠSKH ZARUBOVA (CZ), 3.RK CIMOS (SLO), 4.SPOTRO MOKYKLA (LT)
KATEGORIJA - CATEGORT NE -1986
1 RK DOBOVA (SLO), 2.RK SEVNICA (SLO), 3.RK BADEL-ZAGREB (CRO), 4.RK CIMOS (SLO), 5 ESTENSE (IT), 6.RD PRULE 67 (SLO), 7.RK BORAC (YU), 8.HK SLAVIA PRAGA (CZ), 9.KUNGALVS(SE), 10.HC BW FELDKIRCH (AUT)
KATEGORIJA-CATEGORT NE-1984
1 JISKRA TREBON (CZ), 2. TJ LEDEC (CZ), 3. RK DOBOVA (SLO), 4. PILISVOROSVAR (HU),
KATEGORIJA-CATEGORT NG-SENIORS
1 EUROSAD (EU), 2. NIGHTMARE (SLO), 3. RK OBILIČ (YU), 4. QATAR (QAT)
KATEGORIJA - CATEGORT RIA -1992
1 HC ZLIN (CZ), 2.MAESTRAL IZOLA (SLOL 3.RK MATULJI (CRO), 4.EGYETERTES DOROG (HUN), 5.SOKOL KOBYLISY (CZ), 6.ŽRK BREŽICE (SLO), 7.ŽRK BORI KMO (SLO), «.MAESTRAL KOPER (SLO)
KATEGORIJA - CATEGORT WB -1991
1.SOKOL PORUBA(CZ), 2. ŽRK SEVNICA(SLO), 3. ŽRK BORI KMO (SLO), 4. DHK OLOMOUC (CZ)
KATEGORIJA - CATEGORT WG -1990
1. DHK OLOMOUC (CZ), 2. ŽRK UMAG (CRO), 3. TJ SOKOL PISEK (CZ), 4. MGA HANDBALL AUT), 5. SOKOL PORUBA (CZ), 6. RK BURJA (SLO)
KATEGORIJA - CATEGORT WD -1988
1. Tj Sokol Pisek (CZ), 2. Bori Izola (SLO), 3. DHK Olomouc (CZ), 4. MGA Handball (AUT), 5. Sokol Kobylisy (CZ), 6. Sokol Poruba (CZ)
KATEGORIJA CATEGORT WE-1986
1. DHK Olomouc (CZ), 2. Sokol Kobylisy (CZ ), 3. Eslovs (SWE), 4. TJ Sokol Pisek (CZ)
KATEGORIJA CATEGORT WG SENIORS
1.TIGRICE (SLO), 2.DHK OLOMOUC (CZ), 3.TJ SOKOL PISEK (CZ), 4. RK BURJA (SLO)
KATEGORIJA - CATEGORT NH JUNIOR NATIONAl TEANS
1. Slovenia (SLO), 2. Qatar (QAT), 3. Belgium (BE)
KDOR NI UVESLAN NI IZOLAN
Tudi v klubu VK Izola je veliko novosti. Začela se je poletna šola veslanja, za učence letnika 88' in mlajše, obnovili smo četverec gig, katerega si lahko ogledate na pročelju hangarja (na plaži poleg hotela Delfin), imamo tudi novo maskoto izolskih veslačev in sicer je to morski pes SHARKY - » Ta poredne ugrizne, prav zares u.
Naš slogan je KDOR NI UVESLAN NI IZOLAN...
Odprli smo tudi spletno stran. Naslov za vse firbce, surfaije in pa še koga je:
http://vkizola.cjb.net/
Stranje še v izgradnji zato nas obiščite, dajte pripombe, predloge, želje,... Vabljeni!
VK Izola
SOLA VESLANJA VK ARGO
veslaški klub ARGD Izola Vam predstavlja osnovni program ŠOLE VESLANJA, ki se prične v torek, 24.6.2003, po podelitvi spričeval Osnovni program traja dva meseca, od zadnjega šolskega dne do konca avgusta, in je namenjen predvsem otrokom, starim od 10-11 let (končan 4. razred). Prvih Štirinajst dni je Strnjenih (vsak dan, brez vikendov) zaradi hitrejšega motoričnega učenja. POZnOjO POteka Vadba 3X tedensko (ponedeljek, sreda, petek dopoldne po 2 uri), sobote pa so, po dogovoru, namenjene dodatnim aktivnostim, kot so Izleti, POhOUi, pikniki, Plavanje, potapljanje, kolesarjenje, rolanje Ipd. Za zaključek je predviden izlet v AQUALANDIJD in Veslaški krst s sklepno prireditvijo, na kateri dobijo otroci diplomo o opravljeni šoli veslanja. Sami se nato odločijo ali bodo z veslanjem nadaljevali in se tako pridružili ostalim 40-im veslačem v klubu, v celoletno šolo veslanja.
Cena šole veslanja je 2 x 6.000 SIT, z možnostjo plačila na dva obroka.
J.C. OLIMPIO IZOLA POLETNA ŠOLA JADRANJA
V	šolo jadranja se lahko vpišejo otroci od 6. do 13. leta starosti, pogoj je, da so plavalci in imajo radi morje in šport. Za vse udeležence poletne šole jadranja smo pripravili organizirano vadbo pod vodstvom trenerja Jurija Dorošenka in pomočnikov - tekmovalcev J.K. Olimpie.
V	ceno šole jadranja (2 tedna: 25.000 Sit) je vračunano vodenje šole, zavarovanje udeležencev, kosilo, majica poletne šole in priznanja ob zaključku šolanja. Lahko se odločite tudi za dnevni obisk šole jadranja. TERMINSKI PLAN ŠOLE JADRANJA
I. od 23. junija - 4. julija, II. od 7. do 18. julija (priporočamo), III. od 21. julija do 1. avgusta (priporočamo), IV. od 18. - 29. avgusta nadaljevalni tečaj za bodoče tekmovalce.
Vse dodatne informacije daje trener Jurij Dorošenko (041 584 056) in drugi vaditelji v prostorih kluba v Volaričevi ulici (ob parkirišču Lonka) in na klubskem privezu ob igralih na Lonki.
Jadralni klub Burja Izola
organizira šolo jadranja za najmlajše jadralce v razredu optimist.
Tečaj predbideva osnove jadralnih veščin, tako teoretičnih kakor tudi praktičnih. Jadrnica je idealna za otrokovo prvo izkušnjo na morju z vsemi njegovimi čari! Tečaji: * 5 dnevni skupinski tečaj, * 5 dnevni individualni tečaj, * 6 dnevni popolni tečaj (vključuje spanje v apartmaju, hrano, varstvo, igro,...)
Pripravljamo tečaje v naslednjih terminih:
* 1. - 6. julija, * 5. -10. avgusta
Sprejem za izolske odličnjake
GENERACIJA, KI BO VODILA EVROPO?
Izolska županja oziroma Občina Izola je konec prejšnjega tedna pripravila sprejem za odličnjake izolskih osnovnih šol in izolske glasbene šole. Večina se jih je odzvala povabilu in na prenovljeni terasi hotela Marina jih je izolska županja nagovorila z besedami, da bodo čez nekaj več kot desetletje prav oni morali prevzemati odgovornost za vodenje občine, potem pa tudi države in morda kar Evrope.
"Naša šola je zahtevna" je povedala 'in vi, ki jo opravljate z odliko boste morali tudi v prihodnje prevzeti mnoge odgovorne naloge, tako kot odgovorno opravljate svojo šolsko obveznost'.
Podelitve so se udeležili tudi predstavniki šol: Lenčka Prelovšet ravnateljica OŠ Vojke Šmuc in Maja Cetin, pomočnica ravnatelja OS Livade, skupaj z razredničarkami in odličnjaki ter nagrajenimi učenci.
Prišli so tudi prejemniki zlatih priznanj iz logike, in italijanskega jezika ter nosilci Vegovih priznanj in nagrade za tekmovanje Vesela šola Seveda so priznanja prejeli tudi najuspešnejši učenci izolske glasbene šole, ki sta jih spremljali vodja izolske šole Darinka Jug in direktorica Glasbenega centra Koper, Marija Gombač.
Priložnostno slovesnost na kateri so učencem podelili posebna občinska priznanja so popestrili plesalci hip hop skupine Titty Dance, slišali smo tudi kratek nastop nagrajenega kitarista izolske glasbene šole Jako Kluna, vsi pa so se najbolj razveselili velike torte, ki so jim jo pripravili izolski slaščičaiji.
Tomažičeva 10, Izola, tel.: 05/ 66 07 000
Našim gostom in vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku !
Da bi vam prihranili čas in olajšali nakupovanje smo v Merkurju zaokrožili našo ponudbo na dva glavna prodajna sklopa.
Prodajni program MERKURDOM je namenjen opremljanju doma in ureditvi vrta oz. okolice. Prodajni program MERKURMOjSTER pa zagotovo pritegne pozornost domačih mojstrov, obrtnikov in podjetnikov.
Obiščite nas:
MERKUR, Polje 21, Izola, tel.: 05 663 57 50
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
V Izoli raste sodelovanje.
Vsem občanom se zahvaljujemo za sodelovanje in podporo pri urejanju okolja v občini.
Čestitamo ob občinskem prazniku.
A Isola cresce la collaborazione.
Ringraziamo tutti i cittadini per la collaborazione e il supporto nella cura dell'ambiente nell'ambito comunale. Auguri per la Festa Comunale.
Zeleni telefon za informacije in pripombe občanov: 05/ 66 34 950 Telefono verde per informazioni e suggerimenti dei cittadini: 05/66 34 950
MÌLIÌARDO IN POL ZA ARRICONI IN KULTURNI DOM
(nadaljevanje z desete strani)
-	Območje okoli novega zdravstvenega doma ter predlogi ureditev so trenutno predmet javne razgrnitve in razprave.
-	Tam je najprej predvidena cesta A, ki bo povezala Leninovo in Južno cesto in se bo gradnja začela drugo leto. Poleg tega je tam predvidena še stanovanjska gradnja Primorja, ki pa je nekoliko reduciral svoje projekte, ker bi bilo treba odkupiti in podreti tri zasebne hiše, ki bodo najverjetneje zdaj ostale s spremembo zazidalnega načrta. Tretji gradbeni poseg pa je v območju vrtca, kjer bomo prezidali in dozidali pavilijone, saj je neracionalno imeti dve enoti vrtca na razdalji 500 metrov. Poleg igralnic bomo vrtec opremili tudi z nekaterimi nadstandardi kot je naprimer bazenček za učenje plavanja, malo telovadnico in tako naprej. Računam, da se bomo vrtca lotili okrog leta 2005. Naslednje leto moramo namreč zagotoviti denar za nadomestna stanovanja za lastnike in najemnike stanovanj v Kulturnem domu in Arrigoniju. Potem pa bo treba oba objekta najverjetneje podreti in na novo zgraditi, saj so temelji, posebej dvorane v parku Arrigoni, zelo slabi in potrebni velikih posegov. Ta dva objekta nas bosta stala približno milijardo in pol, kar je seveda strašno velika investicija.
-	Kaj pa knjižnica?
-	Knjižnica se že dela in lahko povem, da so odkrili, da so tlaki v sedanjem vrtcu strahotno slabo grajeni, takorekoč brez izuolacije, skorajda zgolj z betonom preplastena zemlja.
-	V oči bode še en projekt ob starem zdravstvenem domu.
-	Gre za objekt, ki naj bi bil nekakšna zrcalna slika starega zdravstvenega doma. Investitor, ki je že plačal komunalni prispevek je predvidel nekaj sprememb v primerjavi s prvim projektom, med drugim pa predvideva ohranitev sedanje pešpoti med novim zdravstvenim domom in Drevoredom 1. maja, tako da bodo ohranjena tudi drevesa v parku, z izjemo tistih, ki jih je treba res posekati. Drevesa namreč imajo življensko dobo in jih je treba obnavljati. Prej ali slej bo to doletelo tudi platane v drevoredu 1. maja.
PRIZNANJA NAJBOLJŠIM UČENCEM
Na prejšnji strani smo zapisali, kako je bilo na sprejemu za izolske odličnjake in nagrajene učence, zdaj pa jih še poimensko predstavimo.
OS Vojke Šmuc, ravnateljica Lenčka Prelovšek razredničarka 8.a razreda - Nikolič Nada
Doris Frank, Tomaž Kapun, Jan Kovačič, Barbara Raimondi, Vida Samotorčan
in. Katja Mahne, ki je poleg odličnega uspeha pod mentorstvom Neve Slavec
dobitnica ZLATEGA PRIZNANJA IZ LOGIKE. Dobitnica ZLATEGA PRIZNANJA
IZ LOGIKE je tudi Larisa Marjanovič učenka 6.c razreda
Razredničaka 8.b razreda - Umer Debora
Aljoša Bolje in Sanja Behrami
Razredničarka 8.d razreda -Kerševan Ana
Sanja Ratkovič, Jan Martinčič, Anita Suvajdžič, Petra Poje, Ines Hrvatin ZLATO PRIZNANJE V ZNANJU IZ ITALIJANSKEGA JEZIKA je pod mentorstvom Maje Gržina prejela Deniz Aljese Aitino?, učenka 8.a razreda Osnovna šola Dante Alighieri il preside dr. Luciano Monica Capoclasse Franca Cimador Papič
Lavrič Danei, Morato Ivan Petra, Novak Maja in Zottich Gaia Osnovna šola Livade - pomočnica ravnatelja Maja Cetin)
Razredničarka 8.a razreda Nuša Karlovič
Mitja Glavič, Katja Klun je tudi dobitnica SREBRNEGA VEGOVEGA PRIZNANJA. Sanja Zukanovič je dobitnica srebrnega Cankarjevega priznanja in prav tako srebrnega priznanja iz tekmovanja v angleškem jeziku Razredničarka 8.b razreda Nataša Grbac Dujmovič
Marko Jelič, Urša Tomažič je dobitnica srebrnega priznanja iz tekmovanja v angleškem jeziku, kot tudi Tanja Pogačnik. Ela Markočič učenka 3. razreda je državna prvakinja VESELE ŠOLE. Naslov naj Športnika šole in uspehe na tem področju je dosegel Luca ValdeviL
Glasbena šola Izola vodja šole Jug Darinka Odlične uspehe so dosegli:
Kitarist Jaka Klun mentor Boštjan Andrejc, pianistka Zarja Vatovec mentorica mag. Aleksandra Alvanja Drucker, pianist in skladatelj Matej Bonin mentorja Aleksandra Češnjevar-klavir in Ambrož Čopi-kompozicija,
Otroški pevski zbor centra za glasbeno vzgojo Koper pod vodstvom Maje Cilenšek z mladimi pevkami in pevci koprske in izolske glasbene šole, ob klavirski spremljavi Nuše Gregorič
-	Naj večje pa je območje Livade - zahod.
-	Zdaj smo šele razgrnili ta projekt, s sprejemanjem pa bomo še počakali, najmanj do soglasja vlade za spremembo družbenega plana. Mislim, da bo rešitev v tem območju boljša od tiste v razveljavljenem zazidalnem načrtu. Moram tudi naravnost povedati, da je znani investitor TPC Livade naredil hudo napako, ko je severozahodni del izvedel v tako betonski obliki s pregosto pozidavo in to se jim bo kot bumerang vrnilo ob sprejemanju spremembe zazidalnega načrta. Zavedamo se, da mora biti pozidava redkejša, bliže tisti v starih Livadah in tako je tudi naravnan ta projekt.
-	Kaj se dogaja z Argom?
-	Lastnik oziroma investitorje dobil gradbeno dovoljenje za rušenje vsega tistega, kar lahko ruši, to je vse razen dimnika, vhoda v tovarno in kurilnice. Takoj po rušenju bo začel izkopavanja za gradnjo dvonivojske garažne hiše za približno 1.000 avtomobilov, ki se bo na severni strani zaključila z nizom poslovnih prostorov. Za druge gradnje pa še ni narejena niti sprememba prostorskih aktov in ker se inmvestitor zanima za gradnjo stanovanjskih objektov bo takšen predlog seveda še predmet temeljitih razprav.
-	V bližini je tudi dokaj zapuščeno območje hladilnice Ribe in Delmarja.
-	Gre za območje, ki ga prodajajo lastniki sami in med morebitnimi kupci je menda tudi Relax d.o.o., ki je sicer že kupil območje Arga. Občina se za nakup tega območja ne zanima, kaer je njegova cena previsoka, skušala pa bo kupiti tista zemljišča, ki jo bodo zanimala in bodo imela primemo ceno.
-	Mimo marine ne moremo. Kdaj bo ta gordijski vozel razvozlan?
-	Aleksander gaje razsekal a to še ni prava rešitev. Treba je najti začetek in konec, seveda pa je to zelo težko, če nekdo na eni strani skuša vozel razvozlati, drugi pa ga na drugem koncu ponovno zapleta. Vseeno upam, da bomo do konca leta razjasnili večino teh zgodbic in bomo do konca zime dobili v upravljanje turistično pristanišče v celoti kot javno dobro (morje in dno) in bomo po pomorskem zakoniku nekoga pooblastili, da skrbi za varnost v tem pristanišču. Po vsej verjetnosti bo to Porting, ker nima smisla, da se zaletavamo z glavo v zid, vendar bomo vsaj vedeli kdo pije in kdo plača. To pomeni, da bo koncesija oddana, kako bomo razreševali razmerje javnih in zasebnih privezov pa bomo morali doreči v občinskem svetu, kjer bomo morali priti do končnega soglasja o tem, koliko privezov bo v javnem in koliko v zasebnem upravljanju. Več od tega pa ne bi pripovedovala, saj v trenutku ko na občini nekaj napovemo na drugi strani že pripravljajo protiukrepe.
-	Bralci in občani, ki imajo plovila na takoimenovanih "komunalnih" privezih v marini so zaskrbljeni, saj se morajo septembra posloviti od teh "ugodnosti".
-	Mislim, da je takšnih lastnikov približno 98 in njihovo skrb seveda razumem. Žal mi je le, da vprašanj, ki so jih zastavili meni niso takoj poslali tudi medijem, ker so jih zdaj za propagando izkoristile nekatere stranke. Sicer pa je iniciativa teh ljudi prava in da tudi sami vedo, da bi mi te priveze že zgradili, če bi nam Marinvest oziroma g. Calassi dovolil, da mi prevzamemo gradbeno dovoljenje, kije zdaj v njegovi lasti. Na črno pa ne moremo graditi, saj opažamo, kako hitro se angažirajo inšpektorji kadar občina dela nekaj brez vseh dovoljenj.
-	Govorimo samo o investicijah a to ni bistvo delovanja neke občine.
-	Povsem se strinjam s tem in moram povedati, da skušamo predvsem preusmeriti naše napore v takoimenovan softver, v ljudi, v družbeno zdravje te občine, ki ni v stavbah ampak je v dobrem počutju teh ljudi. Rezultat tega je tudi množica pododborov, ki smo jih ustanovili v zadnjem času in so rezultat prepričanja vseh strank, daje treba graditi predvsem na ljudeh in odnosih med njimi. Ponekod smo šele na začetku, drugod pa že imamo prve rezultate. Največ smo naredili pri ustanovitvi društva Drevo življenja in odprtjem informacijske pisarne za odvisnike in da se že pripravljamo na pridobitev gradbenega dovoljenja za terapevtsko skupnost v Cetorah. Jeseni pa bomo zagnali projekt zdravo mesto, ki ima množico pododborov in tako bomo premaknili celotno filozofijo zdravega življenja z mrtve točke. Ko bomo zares doživeli za projekt bomo ugotovili, da ni pomembno kaj zgradimo ampak kako živimo. (DM)
Vsak dan ena prireditev
8. SEZONA MEDITERAN FESTIVALA
/
V petek zvečer bo Manziolijev trg pozdravil že osmo izvedbo Mediteran festivala, prireditev, ki je v teh letih prerasla začetniške težave in lokalne okvirje ter postala eden od zaščitnih znakov izolskega poletja.
Tokrat bo Mediteran festival v rednem programu gostil 12 koncertov znanih imen takoimenovane svetovne glasbe, dodati pa je treba še najmanj 2 koncerta, ki se bosta zgodila izven rednega programa. A o tem kasneje. Tudi letošnji Mediteran festival se bo zgodil ob pomembni podpori Občine Izola, s skromnim prispevkom Ministrstva za kulturo RS, pa tudi ob zelo korektnem sodelovanju Hotelov Belvedere	in
Simonov zaliv ter ob sponzorstvu Droge ter še nekaterih lokalnih podjetij.
Seveda pa festivala ne bi bilo brez zvestega občinstva, ki vsa ta leta z nedeljenimi simpatijami	spremlja
koncerte skupin, ki so prišle iz prav vseh kontinentov z izjemo Antarktike.
/ KOSOVNI ODPADKI
j&A ' m KOČANI ORKESTAR .
'	01 VA VOI
ST n EMALINE DELAPAIX,,
jr MAURIZIO GERÌ SWINGTET& r ZORAN PREDIN
»i WUXING
BRINA &STRING.SI
JP u MEDITERRANEAN R CELTICDUBCONNECTION,
MARWAN ABAD0&
| PETER ROSMANITH .. ,,
guTHINKOFONE ,
W ETHNOINSULA BAND
E u. LOKUAKANZA
MANDINGMA
^ a EZLEK
Izola / Isola • Slovenija ^ Manziolijev trg / Piazza Manzioli
festival
pravijo mimoidoči turisti, ko z Belvederja pogledajo na Izolo in okolico. Pa ne le od daleč, tudi od blizu je Izola vredna ogleda in občudovanja. Ponosni smo, da smo lahko prispevali k njenemu videzu z ohranjanjem starega in ustvarjanjem novega.
Vsako leto prenovimo nekaj stanovanj, obnovimo nekaj fasad, popravimo nekaj streh in skrbimo za boljše bivalne pogoje in urejene poslovne prostore.
Velikokrat iz starega naredimo novo, tako kot v primeru hiše v Smrekarjevi ulici, ki smo jo zaradi nedostopnosti obnavljali takorekoč »preko« Manziolijeve palače. Thdi skriti deli Izole tako dobivajo novo, sodobno podobo.
STAVBENIK
SERVISNE STORITVE DOO, KOPER
Otvoritveni koncert Mediteran festivala se bo zgodil skupaj s slavnostnim koncertom izolskega 3 Big BAnd-a. Ta petek ob 20.30 bodo občinskemu prazniku najprej zaigrali člani domačega big banda z gosti, potem pa bo sledila še otvoritev Mediteran festivala, ki smo jo zaupali veseljakom iz Furlanije, izvrstni skupini Kosovni odpadki, ki bo zagotovo pognala kri po žilah vsem generacijam.
Petkov koncert bo brezplačno darilo občine njenim občanom in gostom, za sobotni koncert pa bo treba plačati vstopnino, saj bomo gostili eno najpomembnejših godb s tega dela Evrope. Kočani Orkestar so izvrstni glasbeniki, ki se dobro znajdejo tudi v jazzu, hip hopu ali v klasični ljudski glasbi. Če je Bregovič kralj romske glasbe so Kočani Orkestar njegovi veliki vzorniki.
Letošnji program je predvsem raznolik in prinaša zanimive dogodke za različno publiko. Tisti, ki radi plešejo in se veselijo bodo zagotovo doživeli takšno atmosfero na nastopih Kosovnih odpadkov, Kočani orkestra, Oi Va Voi, Think of One in Mandingma, resni poslušalci bodo lahko uživali ob Kitajcih Wu Xing, Palestincu Marwan-u Abadu, naši Brini s String.si, zelo posebni bodo nastopi avstralske ženske skupine Ematine Delapaix, italijansko slovenska kombinacija Maurizio Ceri --Zoran Predin in Mariborčanov Ezl Ek, čisto samosvoji bodo elektronski klasiki MCDC, kultni didgeridoo mojster Charlie McMahon pa bo poleg koncerta pripravil tudi glasbeno delavnico. Zelo verjetno bomo dodali še nekaj posebnosti, od tržaške skupine Alima do Janija Kovačiča z godalnih kvartetom, a o več o tem takrat, ko bodo stvari dogovorjene. Medtem pa vabimo na ogled spletne strani www.mediteran-festival.com in na koncerte, kjer bo na voljo tudi katalog s promocijsko zgoščenko letošnjih sodelujočih na festivalu.
OAZA
salon za nego telesa
Izola
Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 6414 033,6413 106
Ob prazniku občine Izola iskreno čestitamo, z željo, da bi se Izola še naprej __________tako turistično razvijala
INKA d.o.o. in EUREST d.o.o. Podružnica Izola
želita vsem Izolankam in Izolanom
veselo praznovanje občinskega praznika!
Izola spreminja svojo podobo in tudi mi smo del teh sprememb. Tisti, ki so bili pri nas pred leti nas zdaj gotovo ne bi niti spoznali.
V povsem prenovljeni restavraciji Eurest smo namreč poskrbeli za prijetno počutje svojih gostov, ki jim ponudimo tudi tisto, kar bodo drugod zaman iskali
Naš jedilnik smo v sezoni prilagodili poletni prehrani, pripravili smo celo vrsto zelenjavnih menujev in zelo pestro izbiro zelenjavnih prilog. Ko pri nas izberete glavno jed lahko dodate od 8 do 10 takšnih zdravih, zelenjavnih prilog, ki so posebej pri srcu nežnejšemu spolu.
Na jedilni list smo dodali še nekaj otroških menujev in sploh poskrbeli za to, da si bodo turisti in obiskovalci Izolo zapomnili tudi po dobri hrani in prijazni postrežbi v restavraciji Eurest.
i<x
l v. \ (1,0,0,
Cankarjev drevored 17 / 6310 IZOLA Tel št.: (05) 64 00 520 Fax št: (05) 64 00 525
Eurest
Podružnica Izola Cankarjev drevored 17 / 6310 IZOLA Tel št: (05) 64 18 305 Fax št.: (05) 64 15 139
Vstopnine ni !
Petek, 11. julija ob 19.00 - ploščad Hotela Riviera / SGTS/
Podelitev Občinskih priznani Rok Weber trio
Nedelja, 13. julija od 9.00 dalje
MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE
Po ulicah starega mestnega jedra Ob 20.00 - podelitev nagrad in priznanj na Manziolijevem trgu Od 20.30 dalje - nastop skupine ŠUKAR
Vstopnine ni !
Ponedeljek, 14. julija ob 20.00 - Manziolijev trg
8. Glasbeni festival FENS 2003
Vstopnina: 500 SIT
15, in 16. julija -Manziolijev trg Plesne predstave Četrtek, 17. julija ob 20.30 - Manziolijev trg
Produkcija
Center za glasbeno vzgojo Koper / Glasbena šola Izola vljudno vabi na
KONCERT
UDELEŽENK MEDNARODNE POLETNE KLAVIRSKE ŠOLE
IGORJA LAZKA
Na fotografiji vodja poletne klavirske šole Igor Lazka in udeleženka Nastja Suhadolnik
ki bo v sredo, 16. julija 2003, ob 19. uri v dvorani GŠ Izola
(Besenghijeva palača).
Na programu bodo dela J. S. Bacha, W. A.Mozarta, L. van Beethovna, ______EChopina, C. Debussyja, S. Prokofjeva in A. Hačaturjana.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
obvešča, da je knjižnica od 1.7. do 31.8.2003 odprta za obiskovalce od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure, ter ob ponedeljkih in četrtkih še od 18.00 do 20.00 ure.
Ob sobotah je knjižnica zaprta.
kino ODEON
Četrtek,10., petek, 11., sobota, 12., in nedelja, 13. julija ob 19.00 in 21.00
KROG
Ponedeljek, 14., torek, 15., in sreda, 16.7. ob 21.00 - poletni ART KINO
CÌ VRI Z N J / Fedro Almodovar -Evropski film leta 30020scar za najboljšo zgodbo 2003
Četrtek, 17.. petek, 18., sobota, 19. in nedelja, 20. lubja ob 19.00 in 21.00
JOHNY ENGLISH
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
MIRO HAJNC »Voda«
galerija ALGA
Hig. ■' &&
četrtek, 10, julija ob 19.30	■ _
Otvoritev razstave zbiratelja
Janeza Janežiča	1
/ izbor eksponatov različnih tematskih razstav /
■a
a*;
<
■4% *»' *
,	A
OBČINA IZOLA COMUNE DI ISOLA OBČINSKI SVET
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI
V sredo 11. junija 2003 je bila v Izoli 1. konstitutivna seja Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin občine Izola.
Svet zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev javnih služb, usklajuje interese uporabnikov in oblikuje predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine, opozarja občinski svet in župana na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave in druge naloge v zvezi z izvrševanjem pravic in dolžnosti uporabnikov javnih dobrin na področjih :
•	energetike,
•	prometa in zveze,
•	komunalnega in vodnega gospodarstva,
•	stanovanjskega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi objekti, napravami in površinami v lasti občine,
•	varstva okolja in urejanja prostora.
Trenutno je v obravnavi problematika kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav v občini Izola. Rešitve in predlogi bodo predloženi Občinskemu svetu pred pričetkom kurilne sezone, to je do konca meseca septembra 2003.
Ker je naš skupni interes izboljšati kvaliteto življenja v naši občini, naprošam občanke in občane, da v pisni obliki dostavijo svoje predloge in ideje na naslov :	Občina Izola - Comune di Isola
Sončno nabrežje 8 6310 IZOLA
Svet uporabnikov javnih dobrin
Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin bo obravnaval prispele predloge in ideje iz vseh navedenih področij. Rok za pisne predloge in ideje ni omejen.
Predsednik sveta i Bojan Dundara
V__________________________________________________________________/
KRIMINALIJE
DIRKAČI DO KONCA
Na policijo so prejeli obvestilo, da je voznik osebnega avtomobila divjal po cesti in zapeljal v jarek. Neznanemu vozniku je uspelo avtomobil izvleči iz jarka in ga spraviti na cestišče a je ob prihodu policistov začel bežati. Sledila je zasledovalna vožnja med katero je do takrat še neznanec ogrožal tudi varnost drugih udeležencev v prometu, nato pa je ponovno izgubil oblast nad vozilom in spet zapeljal v jarek. Ob prijetju sta se voznik in sopotnik policistom upirala tako da so morali uporabiti prisilna sredstva. Pripeljali so ju v prostore policije, voznika pridržali, sledi pa še prijava sodniku za prekrške zaradi kršenja reda in miru in zaradi cestnih prekrškov.
KASKADERJI NA DELU
Policisti so obravnavali tudi dokaj nenavadno poškodbo pri delu. Delavca sta med vožno odskočila z zadnjega dela tovornega vozila in pri tem tako nesrečno padla, da sta se oba lažje poškodovana.
LEPOTCI NA POMOLU
Izolo so obiskali stari lepotci iz družine Rols Royce-ov. Deležni so bili pozornosti domačinov in turistov, ki niso verjeli, da lahko avtomobili, ki so bili narejeni pred pol stoletja še vedno tako dobro zgledajo in tako zanesljivo vozijo.
FOTOKOPIJA DENARJA
Poletna gneča v primorskih trgovinah je tudi priložnost za zamenjavo ponarejenega denarja. Pred dnevi so policisti obravnavali kar dva primera. V eni od trgovin v starem delu Izole je neznanec vnovčil fotokopiran bankovec za 10.000 SIT.
DELAVNA KRAJA
V zadnjih 14 dneh je nekdo iz podnajemniškega stanovanja v Izoli ukradel pnevmatsko kladivo Dewalt in vrtalni stroj Iskra. Lastnika ocenjujeta skupno vrednost odnešenih predmetov na 100.000 SIT.
PREHITRI SKUTERJI
Med poostrenim nadzorom nad vozniki koles z motorjem so policisti zasegli kar tri takšna prevozna sredstva zaradi suma, da imajo vgrajene nehologizirane naprave.
PRETEP, VERZIJA ŠT 1
O dogodku sicer pišemo tudi na eni od notranjih strani Mandrača, zapisali pa smo jo tako, kot sojo povedali udeleženci. Policisti pa so v svojem poročilu zapisali, da so prejeli obvestilo o pretepu večjega števila oseb na prireditvenem prostoru. Zaradi kršitve javnega reda in miru pod vplivom alkohola in grožnje, da se bodo vrnili na kraj dogodka in se maščevali so policisti štiri kršitelje zadržali in jih bodo predalagli v postopek pri sodniku za prekrške.
STARI ZNANCI Z ŽILETKAMI
Tudi tokrat je bil na delu znani prodajalec žiletk za britje. V trgovini je poravnal račun za sok, v žep pa spravil dva paketa žiletk. Varnostnik gaje opazil in tudi ustavil.
SRAKARSKE
-	Občanka je prišla na policijsko postajo in povedala, daje neznanec v času njene odsotnosti vstopil v njen apartma in ji ukradel mobilni telefon in 1.500 tolarjev.
-	Na policijsko postajo so prejeli obvestilo, da neznanci serijsko kradejo na plaži in v kamp prikolicah. Z zbiranjem obvestil in s postavitvijo zasede so izsledili tri osumljence, ki so se vozili v kombiju. Pripeljali so jih na postajo, jim zasegli večjo količino garderobe, nekaj mobilnih telefonov in denarnic. Predmete so vrnili lastnikom, storilce pridržali, čaka pa jih kazenska ovadba.
-	Neznanec je vlomil v depandanso in tujemu turistu ukradel digitalni fotoaparat, mobitel, ključe osebnega avta in 1.000 Evrov. Policaji so mu na sledi.
-	Neznanec je vlomil tudi v stanovanjsko hišo in tam ukradel tri ročne ure, kalkulator, vžigalnik, svetilko in 450 Evrov.
-	Na parkirišču v Jagodju je v neznano izginilo kolo znamke Trake čmo rumene barve. Vrednost kolesa lastnica ocenjuje na 120.000 SIT.
-	Ponoči je neznanec vlomil v klet, kjer je ukradel kolo, vredno 70.000 SIT.
-	Neznani storilec je na parkirišču v ulici Oktobrske revolucije skušal vlomiti v tam parkiran osebni avtomobil. Poškodoval je ključavnico prednjih levih vrat, a mu očitno ni uspelo vstopiti v vozilo, tako daje od namere odstopil.
ALKO LESTVICA
Dokaj pridni smo bili prejšnji teden, saj je rekorder nabral solidnih 1.67 g/kg, srebrni je napihal za 1.21 g/kg, za bron pa je bilo potrebno 0.88 g/kg krvi. En voznik je odklonil strokovni pregled za alkohol, eden pa za mamila.
MALI OGLASI
■	GORSKO KOLO (jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TRIKOMA! 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413 554
•	PODARIM GRUNDING TV, radio na plošče 6413 554
■	več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
•	Rabljeno kuhinjsko pohištvo, vključno z inox štedilnikom in pomivalnim koritom, podarim. Informacije na 041 613 299
■	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
■	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENE obleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
■	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA, dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer » PRODAM MODEM ZA KABELSKI internet Elta, tel 031 448 535
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw, bencin, nova - še nerabljena. Cena po dogovoru, tel 641 93 18
•	PRODAM HLADILNO SKRINJO Gorenje v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPED Tomos A3 (automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 4563
■	UGODNO PRODAM BALKONSKO žaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 641 6762
•V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799 490
-	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp, letnik 2000,10.000 km, viola-čme barve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
-	KOSIM TRAVO, tel 031 604846
-	12.maja smo na SVETILNIKU POZABILI VIJOLČASTO TORBO iz trde plastike, v kateri so bile šolske stvari. Najditelja prosim če pokliče na tel. 6417-395 ali 041 249 806
-	MAMA Z DVEMA SINOVOMA (7,15 LET) NUJNO IŠČE STANOVANJE V OBČINI IZOLA-041 515109
-	NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam, klicati na 041 856855
-	FIAT UNO 60S, 1 1986, dobro ohranjen prodam. Cena po dogovoru. 070295 051
•	MATI in SIN - Izolana, iščeta manjše enosobno stanovanje za najem za daljši čas. tel. 640 00 10 (uredništvo Mandrača)
■	PRODAM DOBRO ohranjene Roleije št. 38 za 5.000SIT. tel 6415100
-	PRODAM POROČNO obleko,številka36-38. Cena po dogovoru, tel: 041/348 624
•	Inštruiram italijanščino za osnovno Šoloin angleščino za osnovno in srednje šole tel. 041315 966.
MJW&WHC
je tednik holanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnikafa) mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; teL05/640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAF1KA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
NOVA TURISTIČNA ATRAKCIjA
V soboto, 5. julija 2003 so se prvič javnosti predstavili izolski sbandieratori oziroma praporščaki ali metalci zastav, skupina, ki je nastala pred slabim letom dni, ko je posebna izolska delegacija obiskala pobrateno občino Tolentino in se tam seznanila s to zanimivo in atraktivno veščino.
Srečko Gombač, ki je takrat vodil skupino mladih Izolanov na usposabljanje v Tolentino je povedal, da so se za prvi nastop pripravljali razmeroma malo časa, saj niso vedeli, kako bo z izdelavo zastav in oblačil, končno pa so mladi člani skupine dali predloge za izdelavo zastav, Janja Sever je izdelala osnutek oblačil in celotne podobe skupine in v dobrem tednu dni so bili praporščaki opremljeni in zastave izdelane, potem je bilo treba pripraviti še program, ki je zaenkrat še kratek, vendar že pripravljajo nove figure. Turisti in mimoidoči na Sončnem nabrežju so bili z njihovim nastopom zelo zadovoljni, svoje pa je dodal še izvrsten nastop pihalnega orkestra iz Tolentina.
Skupino sestavljajo: Karen Tomažič, Alja Mihalič, Alan Škrjanc, Niko Sardoč, Elena Mahne in Tadej Godec. Ponovno jih bomo lahko videli ta petek, 11. julija ob 21.30 uri na Manziolijevem trgu pred otvoritvenim koncertom Mediteran festivala.
MOTOHOV KOT
...VlbCL... UPAM -5AMO,	^
CNÀ NI TO SCZDNSnA zSARbE-RO&A ... CAD NASLE&N3EAA UPORABNIKA ...	____^
-..3i viufc.i-rmrvu 3* j i
G&ClNC ...OZIROMA KOMUNALE ... OZIROMA INŠPEKCIJE... bOBILA NOVO LEPO ODLEKO... ^
KONCERT OB PRAZNIKU
Zdi se že tradicija, čeprav se bo zgodilo šele drugič. Občinski praznik bo tudi tokrat s slavnostnim enournim koncertom počastil izolski 3Big Band, zasedba, ki je Izolanom zelo blizu, saj njene nastope vedno spremljajo v velikem številu in z velikimi simpatijami.
Letošnji nastop 3Big Banda se bo zaokrožil s spominom na Big Band DPD Svoboda Izola, kije deloval pred več kot štirimi desetletji, nadaljeval pa z nastopom praporščakov in zaokrožil s koncertom izvrstnih Furlanov nenavadnega imena Kosovni odpadki, ki bodo dejansko odprli letošnji Mediteran festival.

*****
DROGA
Droga Portorož, Živilska industrija d. d.. Industrijska cesta 21, 6310 Izola
info@droga.si www.droga.si info: 080 1131
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format
A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir,	r 1.000 kosov	32.000 SIT
zgibano na format amerikanke.	3.000 kosov	43.000 SIT
	5.000 kosov	57.000 SIT
	10.000 kosov	85.000 SIT
VIZITKE
AZ_
100 - 500 kosov 18.000 SIT 501-1000 kosov 20.000 SIT
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
| ^	| BIROGRAFIKA
L3BORI
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA in KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b | 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si