Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti Sodni adjunkt v Celju je postal dr. Fr. Hradecky. Poštarjem v Zidanem mostu je imenovan Ferd. Ceh. Odbor okrajnega zastopa maribors kega se je tako-!e sestavil: Načelnik dr. Jarifz Šmiderer iz Maribora, namestnik J. D. Bankalari iz Maribora, odborniki dr. Franc Kornfeld iz Maribora, A. Damian iz Št. Jurija, R Pahner iz Manbora, Pavel Kamerer iz Maribora, dr. H. Loiber iz Maribora. Razven enega sami Mariborčani! Razven enega sami meščani! In to bi naj bil zastop za okraj, za kmete! Okoličanski kmetje, vzdramite se vendar enkrat in se postavite na Iastne noge! Državna pomoč poškodovancem. Poslanec Žičkar je stavil dne 6. junija v državrfem zboru ta-le nujni prediog: Dne 27. maja 1.1. se je usula toča po občinah Loka, Planinska vas in Prevorje v političnem okraju brežiškem ter naredila preveliko škodo. Žito na polju, vinogradi in sadunosniki, vse je uničeno, posebno v prvih dveh imenovanih občinah. Da se prebivalstvu v stiski hitro in zdatno pomaga, stavirao podpisani poslanci ta-le nujni predlog: Visoka poslanska zbornica naj sklene: C. kr. vlada se pozivlje, da močno oškodovanemu prebivalstvu oraenjenih občin zdatno pomaga. Zičkar, dr. Gregorec, Robič, Berks itd. Predlog se je sprejel. — V zadnji seji državnega zbora 8. junija je bil sprejet med drugimi tudi nujni predlog Žičkarjev za podporo nekaterim po toči poškodovanim iz občine Presečno in za posestnike iz občine Št. Peter pod gorami, poškodovane po nalivih. Slovenska obrtna šola. Dne 18. maja je stavil dr. Gregorec ta-le samostojni predlog v državni zbornici. Ker na Štajarskem za Slovence, ki štejejo okoli pol milijona, ni nobene obrtne šole, ker je slovenskim obrtnikora le takrat mogoče narediti potrebno skušnjo na obrtni šoli v Gradcu, ako znajo nemški, kajti skušnje se vršijo le v nemškem jeziku, ker morajo obrtniki, ako ne naredijo nemške skušnje v Gradcu, hoditi v Ljubljano, da naredijo na tamošnii obrtni šoli slovensko skušnjo, kajti sicer so v vedni nevarnosti, da bodo kaznovani, ako imajo obrt brez predpisane obrtne šole, stavijo podpisani poslanei predlog: Visoka zbornica naj sklene: Naučna uprava se pozivlja, naj ukrene vse potrebno, da se na Spodnjem Štajarskem kot najhitreje ustanovi slovenska obrtna šola osobito za podeželne obrti. Dr. Gregorec, Žičkar, Robič, Berks itd. Poslanec dr. L. Gregorec je odda! interpelacijo na trgovinskega ministra, zakaj blizu 2 leti ne reši proženj občin Kapela, Murski vrh, Ivanjci, Ivanjšica, Očeslavci, Radenci, Hraslje, Mota, župni urad Negova za dvojezične pečate pri poštah v Ivanjcih in Radencih. Nadalje je vložil isti poslaneo peticijo zo reguliranje Drave, ki je v Pušencih, Frankovcih in Obrežu odnesla že 850 oralov rodovitne zemlje. Iz šole. Kot učitelj k Sv. Miklavžu pri Ormožu pride Ivan Tomažič iz Svetinj. Stalnim učiteljem je imenovan Franc Čepe v Kamnici. Učiteljica za ročna dela v Olimlju in Virštajnu je postala gospa Marija Lorber, roj. Blaj. V stalni pokoj je stopil Južef Čeh, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Ustmeni zrelostni izpiti se začnejo na učiteljišču 21. t. m., na gimnaziji in na ženskem učiteljišču dne 25. t. m. V stalni pokoj stopi koncem šolskega leta naš štajarski rojak Maks Pleteršnik, profesor v Liubljani. Skušnja iz štajarske zgodovine se je vršila na mariborski gimnaziji dne 9. t. m. Obe prvi darili, srebrni svetinji, sta dobila Slovenca Bogovič in Muin; nadalje so bili odlikovani po sledečem redu: Wenigerholz, Pirnat, Glonar, Fohn, Vrečko, Levstik, Zagoričnik. Porotne obravnave v Mariboru se vršijo po tem redu: 11. junija proti Juriju Doberšeku radi ropa in Mariji Danko radi detomora; 12. in 13. junija prideta pred porotnike Jožef Meisl in Mat. Baumann obtožena goljufije; 15. jumja Marija Semlič in Anton Kramberger, umor; 16. junija Martin Markovec, posilstvo in Neža Vidovic, detomor; 18. iunija Jožef Gošnak, zavratni umor; 19. in 20. junija Ivana in Alojzij Brunčič, goljufija, požig, tatvina; 21. iunija Vinoenc Kandmgpr, požig in France in Ana Voršič ter Jožt-f Kaučič in Jožef Kovačič, goljufija; 22. junija Ivana Muršič in Alojz Brodnjak, umor; 23 junija Viljem Fnsch, prestopek tiskovnega zakona; 25. iunija >S. P.«, prestopek tiskovnega zakona. Kam naj gredo dijaki? One dijake, ki mislijo vstopiti v kadetno šolo, opozarjamo, da se bo drugo leto slovenski poučevalo samo v kadetni šoli v Strasu pri Spielfeldu, da bo torej to edina nekako slovenska kadetna šola. V kadetno šolo se lahko vstopi po dovršeni četrti šoli. Ker še nimamo slovenske trgovske šole, svetujemo Štajarcem graško trgovsko akademijo. Trgovci bi naj, bolj gledali na akademično izobražen naraščaj. Slovenski Štajarci imamo, kolikor nam znano, le dva trgovsko-akademično izobražena trgovca. To je naravnost Skandal. Kdor hoče vstopiti v trgovsko akadeinijo, moral je dovršiti kako spodnjo srednjo šolo ali tri razrede meščanske šole. Potrebna starost 14 let. Mi letos zopet opozarjamo, naj se rodoljubi zanimajo za dijake, ki nočejo ali ne morejo na srednji šoli dalje. Mi radi dajemo v tem oziru vsa potrebna pojasnila. Na Spodnji Hajdini pri Ptuju se je, kakor smo poročali, izkopal lani Mitras tempelj. Sedaj je tam postavljeno lepo štirioglato poslopje in notri je sestavljen tempelj tako, kakor je bil prej v zemlji. Tempelj se lahko ogleda vsak dan, straži ga M. Vnuk, izkopavec starin. Nove izkopnine pri Ptuju. Martin Vnuk, izkopavec starin Je našel na spodnjem haidinskem polju na Graharjevi njivi dve veliki poslopji, dolgi 22 m. Tlak je iz rdeče malte in marmorja večinoma v mozaiku, stene imajo vsakovrstne slikarije. Nadalje se je našla svetilka, skleda, ključi, ključavnica iz medenine itd. V poslopju je tudi kopališče. Kar se je dalo, se je preneslo v ptujski muzej. Slovenci ptujskega okolišča, ki ste zvesti svoji veri in svojemu cesarju, ogibajte se v Ptuju Bismarkove ulice, ki je imenovana po največjem sovražniku katoliške cerkve in avstrijskega cesarstva. Nesrečno vojsko 1. 1866. je povzročil ravno ta Bismark. Slovenci. držite se trdno. Štajerec se bo imenoval novi list, ki ga misli izdajati nemško trgovsko driištvo v Ptuju. Li.st bo gojil skrito nasprostvo proti slovenskemu narodu ter vabil Slovence, da kupujejo blago nemških trgovcev. Nasproten bo torei pred vsem slovenskim trgovcem. Rodoljubi, naznanite nam, kateri trgovci bodo razpečavali ta list. Proti nemškim trgovcem, ki se hočejo tudi v slovenske javne razmere vmeševati, nastopali bomo brezobzirno. Poskušen samomor. Bivši učitelj in skladateli Valentin Stolzer je skočil v Gradcu radi bede v Muro, a so ga rešili. Med Mariborom in Ptujem hočejo napraviti novo zvezo z avtomobili za osebni in tovorni promet. Ta zveza bode ceneja nego železniška zveza čez Pragersko. Letina v Savinjski dolini obeta biti dobra. Sadja se je jako veliko nastavilo, tudi sena bo prav dosti. Bog nam daj za naprej le ljubega solnca, da bi ie mogli sušiti! V Zagorji kozjanskega okraja ponesrečil se je krovec Znojič. Pokrival je, a pod nogami rau je deska popustila in padel je tako nesrečno, da so morali nemudoma duhovnika poklicati. Revež potrl si je križ in bo teško okreval. Nemškutarska zlobnost. Govori se, da je Gregorečevo hišo z gospodarskimi poslopji pri Ptuju zažgala hudobna roka iz nasprotnega narodnega tabora. Žalostni pojavi v narodnostnem boju. Preiskava bo pokazala, ali je ta grozna vest resnična. Velika nesreča se je zgodila dne 7. t. m. pri strelni postaii v Cerovcih, okraj ljutomerški, ker se je pri strelbi proti toči užgala precejšnja množina smodnika in sta se s tem ranili 2 osebi, tako da bo eden od teh težko okreval. Krivo je neprevidno ravnanje s smodnikom in pa nepravilno strelišče, kar bodi v svarilo vsem, k, imajo z jednakimi rečmi opraviti. Nameščanje učiteljstva po Spodnjem Štajarju. V Št. Ilju nad Manborom je razpisano mesto učitelja, a že zdaj se opozarja, da \e mesto pred vsem odločeno za Nemca. Sinovi slovenskih starišev torej niso sposobni za vsa učiteljska mesta, slovenski stariši pa so sposobni donašati k plačevanju vseh šolskih stroškov. Sploh se opaža, da se po Spodnjein Štajarju najboljša mesta najrajše dajejo tujcem, ne pa sinovom Spodnještajarcev. Tudi nemški učitelji se pritožujejo čez to ravnanje. Tukaj bi naj zastavilo bojevito jungovsko učiteljstvo svoje sile, ako hoče sploh kedaj kaj koristnega storiti. Nove šole. Gotovlje dobe dvorazredno ljudsko šolo in se izločijo iz šolskega okraja Žalec. Deželni šolski svet štajarski je dovolil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jednorazredno privatno dekhško šolo na Muti. Štajarski deželni mnzej se razširi ter deželni stavbeni urad že razpisuje dotična dela. wCvrček" se je igral zadnjo soboto drugikrat v mariborskem Narodnem domu. Igralci so tekmovali med seboj, kdo bo boljše izvršil svojo nalogo. Igralo se je dovrSeno. To je bila zadnja igra pred velikimi počitnicami. Mariborsko slovensko občinstvo je hvaležno vsem, ki so doslej na kakikoli način sodelovali pri gledaliških predstavah. Novomašniki naše vladikovine. V mašnike bodo posvečeni gg. iz četrtega leta: Adlasnik Franc iz Ljubljane, Planinc Franc iz Podsrede; iz tretjega leta: Bosina Franc iz Dobove, Florjančič iz Studenic, Goričan iz Št. Lovrenea na Dr. polju, Jager Avgust iz Št. Jakoba v Slov. gor., Koeiper Ivan iz Velike nedelje, Kosi Jakob od Sv. Križa pri Ljutomeru, Matija Slavič od istotam, Franc Spindler od Malenedelje. Subdiakonat se jim bo podelil 16, diakonat 18. in mašništvo dne 20. julija. Cmureški Bismarkovci. V Cmureku so se najbolj potegovali za Bismarkov trg zdravnika Krautgaser in Barth, trgovci PriSing, Koletnig, Deront, gostilničarji Šveighofer, Poš, žganjar Ftirst. Krautgaser je tudi odstopil od katoliške vere. Slovenci, zapomnite si ta imena in vedite, da so to vaši nasprotniki! Z nemško šolo v Št. Pavln še ni miru. Neko človeče agituje za-njo in pravi, da jo bodo irneli tudi Vrančani in Št. Jurčani. No Vrančani jo bodo res imeli kakor se sliši in kakor nekaterniki žele. A Šent Jurčane je že pamet srečala ter o tem nič ne vedo in tudi nočejo nič vedeti. V Braslovčah nameravajo ustanoviti Rajfajsenovo posojilnico. Odobrujemo to misel. V Slovenski Bistrici je umrl dne 11. junija notar Franc Ratei, star 76 let. Mladeniška in dekliška drnžba pri Sv. Juriju ob Taboru lepo napreduje. V prvo je stopilo do zdaj v petih mescih že 90 mladeničev, deklic pa je že 185. Prva deklica iz družbe se je omož-la dne 6. maja in isti dan je tudi prva umrla. Bila je to pridna Ivana Drnovšek, ki si je bolezen tako rekoč nakopala s svojo delavnostjo. Bila je vzgled krščanske služkinje. Ljudje pa, ki so videli njen zelo lep pogreb so rekli: to ni pokop, to ni pogreb, to je svatba! In res je bilo bolj svatbi podobno kot pogrebu. Z Bogom, pridna Ivanka! V Ivanjcih se delajo priprave za občinske volitve. Volitev se je vršila sicer že pred enim letom, pa ker nekaternikom ni bila po volji, se je ovrgla. Nemškutarska stranka je začela pridno agitarati s pijančevanjem, pri katerem zabavlja proti vsemu, kar je pošteno. Pametni in pošteni volilci nemškutarjem ne bodo šli na limance. lz Celja. Agitacija Nemcev proti 10letnici celjskega Sokola je že v najboljšem tiru. Občinski svet je sklical sejo in odposlal protest v Gradec, da se 10-letnica ne sme vršiti, in vahtarca se že pridušuje, da lOletnice ne bo in daje s tem korajžo mestnim fakinom, jih drega in navdušuje, češ, le proslavite se zopet letos s palicami in karaenjem, za drugo bodemo že mi skrbeli. Župan Stiger pa se je odpeljal na Dunaj, da opraviči že v naprej vedenje svojih občanov, katero se bo pokazalo o sokolski slavnosti. Drugo vprašanje pa je, ali bodo na Dunaju Stigerjevo opravičenje sprejeli, in zopet drugo vprašanje, ali ga bodo še smatrali za župana, kajti njegova doba je gotova, a gotova še ni njegova zopetna potrditev za župana celjskega. Izgubila se je Neža Janžekovič, kmečko dekle od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, pošta Juršinci pri Ptuju. Dekle je popolnoina priprosto oblečeno in najbrž celo boso odšlo in sicer že 6. t. m. zvečer. Ako bi siroto kdo videl, naj jo prime. Ker je že mnogo let bolehava, je jako slaba. Stara je 24 let. Vse stroške bodo stariši z veseljern povrnili, ako se dekle le zopet najde. Nova slovenščina. Kdor ne verjame nemškim listom, da je nova slovenSčina nerazumljiva naj posluša: »Lepo posestvo v .... (Tisti, kateri to kupiti bočejo, se tudi na novo v delovanji stoječo južno železnico (Grobelno) proti Krapina posebno opominja.) obstoječe iz ene gospodske hiše, jako lepo postavljeno, iz dvanajstih izbah, poslopjah, iz lepim lesom i. t. d., iz 29 jugah, od tega 4 juge njive, 17 jug travnikov, V/2 juge vertov, 4 juge hoste i. t. d., brez prostih reči, nezadolžnjeno, je prav po ceni za prodati. Izreke da « To je res nova slovenščina, ki je popolnoma nerazumljiva! Toda pomirjeni bodimo! Take slovenščine ni v naših knjigah, ampak na oglasih. ki jih tiska nemška mariborska tiskarna. Najbolj je podobna ta slovenSčina še slovenščini po naših uradih. Kdo gospodari v Gradcu? Pod tem zaglavjem piše >Slovenec«, da je izvedel iz gotovega vira, da so nemški dijaki zahtevali od c. kr. profesorja, rektorja ces. kralj. vseučilišča, naj stori na pristojnih oblastih vse potrebne korake, da vojaška godba ne bo več javno nastopala ne v Gradcu, ne v okolici. In rektor vseučilišea je točno slušal ukaz svojih dijakov, oblezel policijo in namestništvo, zahtevaje v imenu dijaštva, da se prepove vojaški godbi igrati, ker bi sicer utegnili nastati nevarni nemiri med dijaštvom. In — namestništvo je ugodilo tej — upravičeni zahtevi! — Seveda, seveda, to se ume! Domisliti se samo ne moremo prav, kdaj je bil Gradec izdan v oblast dijakov in od kdaj je avstrijsko vojaštvo dolžno pokoriti se željam rnlečnozobnih neraških dijakov!!! Grof Clary, dični namestnik v Gradeu, pomagajte nam, da se domislimo! Krmljenje s krompirjem. Krmljenje mladih konj s krompirjem se jako priporoča. Konji, ki so pri premeni dlake kašljali, so kašelj zgubili, ako se jim je dajal krompir. Ker pa krornpir nima v sebi dovolj dušika, se mora konjern dajati h kratu kako drugo močnejšo krmo, kakor otrobe. Krompir, ki se daje konjem, se mora razrezati na kosce. Če se poinladi daje krompir konjem, morajo se kalovi skrbno odpraviti. Društvene zadeve. Slomšekovo slavnost priredi 17. t. m. popoldan ob 3 uri pri J. Gselman-u tik železniške postaje »Katol. gospodarsko bralno društvo« v Hoči. Pri neugodnem vremenu se bode slavnost vršila naslednjo nedeljo ob istej uri. Rodoljubi! z mnogobrojnim obiskom pokažite, da znate ceniti zasluge Slomšekove. Od daleč in blizo vabi goste k obilni vdeležbi najuljudneje odbor. Iz Ponkve se nam poroča: Odbor za prireditev Slomšekove slavnosti ima v nedeljo 24. junija, ob 4. popoldne na Ponkvi svojo sejo. Ker bode ta seja prva in bržčas tudi edina v ta namen, pozivljajo se gg. odborniki, da se je polnoštevilno in točno udeležijo. Začasni odbor. Političen shod pri Sv. Barbari blizu Vurbt-rga priredi v nedeljo 17. t. ni. po večernicah >Katoliško politično društvo za okraj sv. Lenart v Slov. gor.« z naslednjim vsporedom: 1. PoročMo državnega in deželnega poslanca Fr. Robiča. 2. Gospudarske razmere na Spodnjem Štajarskem. 3. A. M. Slomšek. vzor pravega rodo- in domoljuba (govori podpredsednik Fr. Muršič). 4. Razni pogovori, predlogi in nasveti. Rojaki Slovenci! S tem shodom začne naše politično društvo obhajati stoletnico rojstva največjega, najslavnejšega Slovenea A. M. Slomšeka. Tekom leta priredi enake shode na raznih krajih. Pokažite svojo hvaležnost SlomSeku s tem, da trumoma obiskujete take shode. Kmetijsko drnštvo na Dunaju je imelo pretekli rnesec sejo, v kateri se je razpravljalo o pospeševanjn sadjarstva, posebno pa o povzdigi izvoza sadja. Podale so se te določbe, ki so bile tudi sprejete: 1. Izposluje naj se primerno znižanje prevoznih stroškov, posebno ako se pošiljajo železniški vozovi polni blaga po avstrijskih progah, ali pa v inozemstvo. 2. Ustanovijo naj se šole, v katerih naj bi se poučevala z besedo in dejanjem reja iabolk, cvetlic, različnega sočivja itd. 3. Nastavijo naj se sadiarji, kateri bi nadzorovali jabolkorejo v posameznih deželah države. 4. Ustanovijo nai se posebne šole za sadjarje. 5. Sadjarstvo naj se poučuje praktično tudi na ljudskih šolah. 6. Nabavijo naj se naslovi vseh tvrdk, katere trgujejo s sadjem, in delati je na to, da se potom teh doseže kolikor mogoče vspeha. 7. Povspešuje naj se sajenje sadnih dreves ob občinskih in državnih cestah; v to svrho naj se naprosi vlado, da prispeva s primernimi doneski. Slavnostna akademija v Celju. Prihodnjo nedeljo pnredi »Narodna Čitalnica« v zvezi z vsemi narodnimi društvi v Celju v proslavo Franceta Prešerna in v korist njegovemu spomeniku v Ljubljani v veliki dvorani Narodnega dotna slavnostno akademijo. Vspored jako lep. Začetek ob polu osmi uri zvečer. Iz drugih krajev. Štrajk slovenskih delavcev v Vevčah je ponehal. Ugodilo se je delavskim zahtevam. Krščanski socialei so krepko podpirali štrajk, a zraven se trudili tudi za ugodno poravnavo. Umrl je v Kranju ondotni dekan gosp. Anton Mežnarec v starosti 67 let. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za olepšanje in popravo kranjskih cerkva, pred vsem župne eerkve. Bil je vrl rodoljub in sploh značajen mož. V Kranju je služboval kot kapelan, župni upravitelj, župnik in dekan vsega skupaj 42 let, a kot dekan 25 let. Pokoj duši njegovi! Poštna hranilnica. Leta 1899 se je na Avstnjskem vplačalo v poštno hranilnico čez 445 milijonov gld., a izplačalo blizu 380 miliionov. Cesar bo letos obiskal goriško deželo. Obisk se pričakuje pred pozno jesenjo. Električno razsvetljavo dobi mesto Kranj in je občinski odbor sklenil, da prične s pripravljalnimi deli. Mestna godba v Ljubljani menda končno vendar pride do uresničenja. Minolo soboto zvečer je bil v ta namen sestanek prijateljev te ideje, ki so sklenili pričeti s pripravami. Menelikova lula Črni cesar Abesenije, Neguš Menehk, je storil prisego, da je pokadil prvo in zadnjo pipo tobaka. To se je zgodilo nedavno. Menelik je pri neki priliki videl, s kako slastjo kadi neka družba angleSkih delavcev tobak. To ga je tako zanimalo, da si je tudi dal prinesti pipo ter jo nabasati z naiboljšim tobakom. Mislil si je: ako ta stvar tako ugaja priprostemu angležkemu delavcu, zakaj bi ne ugajala tudi mogočnemu cesarju Abesinije? Prižge in prične vleči. Nekaj minut je vlekel, da se je dim valil v oblakih krog njega; kmalo pa odloži pipo in slabo mu je postalo. Moral je v posteljo in se zdraviti več dni. Ko vstane, priseže, da je bila to prva in zadnja pipa tobaka, ki jo je kadil, in izdal je ukaz, da noben Abesmec ne sme kaditi tobaka, ker je isti škodljiv človeškemu zdrav|u. lz Celovca. Dne 7. t. m. je zborovalo »Katnl. pulitično druStvo za Koroško« v prostorih tukajšnjih rokodelskih pomočnikov. Po pozdravu predsednika č. gsp. Greg. Ein- spielerja, spominja se tajnik med drugim zamrlih udov stolnega prožta Vai. Miillerja in Kanduta. Nato prav pošteno okrca nemSko liberalno večino v deželnem zboru deželni poslanec Fr. Grafenauer, in napove tudi, da deželni zbor ne bo imel več dolgo rairnih sej, ako ne bo pravičen. (Burno odobravanje). — Č. g. Val. Podgorc, prvoboritelj za gospodarsko organizaciio, poroča, da deluje skladišče dobro in ima že 600 udov. Vsi nemSki trgovci pa so napovedali skladišču bojkot, a tega se ne vstraSi ta ljudski boritelj ter pravi, da bo sprožil zoper te sovražnike zadnji top, namreč konzumno druStvo v Velikovcu. Središče slovensko bode kmalu Velikovec ne Celovec. — Blagajničar, g. dr. Kraut poroča o dobrem gmotnem stanju našega društva. Prečita se krzojavka državnega poslanca, č. gosp. L. Einspielerja, kateri nam naznanja, da državni zbor umira. Sklenilo se je, napraviti zapisnik vseh knjig v zasebnih knjižnicah v lažjo porabo. — G. V. Legat stavi predlog, da se prihodnje Ijudsko štetje vrši po narodnosti in ne po občevalnem jeziku. Društvo načeloma ni za obštrukcijo, loda Cehi se borijo le za svoje pravice. Konečno se izrečejo Čehom simpatije, naj ostanejo v desnici in izreče se državnemu poslancu čast. g. L. Einspielerju zaupanje. Poslanec dr. Bulat f. V 64. letu svoje dobe ie umrl v soboto na Dunaju pred kratkim oboleli državni poslanec in predsednik dalmatinskega deželnega zbora dr. Kajetan Bulat. Kot poslanec je v državnem zboru pripadal najprej Hohenwartovemu klubu, pozneje pa slovanski krščansko-narodni zvezi, v kateri je v zvezi s poslancema Povšetom in BarwinsVim vodil predsedstvo. Šoli prijazen libepalizem. Rim je liberalno vladanje tako osrečilo, da se je zaliberalno vsegamogočnostjo v Rinm število takih, ki ne znajo brati, povišalo za 10 odstotkov. V Iki se dne 15. junija sklene pomladanska doba za zdravljenje. Od srede junijado srede julija bodo odslej vsako leto tudilukaj »počitnice«. V tem času se bode hišazdravilnica (Sanatorium) temeljito osnažila; perilo in hišna oprava se bo popravilo in čč. sestre usmiljenke dobijo tako priložnosti, da polagoma opravjjo blagonosne duhovne vaje. — Duhovniki-bolniki, ki se želijo zdraviti v društveni hiSi na Iki, morajo 1. pristopiti »podpornemu društvu za bolne mašnike v Gorici« kot dosmrtni udje, potem moraio 2. društveno predsedništvo v Gorici prositi za vsprejem in 3. dokazati, da podnebje v Iki utegne njihovo ozdravljenje pospeševati. Vsak zrak ne ugaja vsaki bolezni.