"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE
GLASILO
PROSVETNE) MATICE J.S.Z.
no. — ST. 1335.
AM W
M. I0V9
chicago, ^ll.. maja (may 4.) 1933.
LETO — vol. xxviil
KONGRES POVERIL VLADI DIKTATORSKO MOČ
VZLIC IZJEMNIM ZAKONOM SE KRIZA ŠE NIČ NE ZMANJŠUJE
Norman Thomas svari.—Nejasnost v vladnih namerah za inflacijo.—Vprašanje plač, zaposlitve in cen
Kongres je v ¡profilih dveh mesecih »prejel število drastičnih naredlo za odpravo krize in poveril predsedniku Rooseveltu diktatorsko moč, kakršne še ni imel noben a-imeriški predsednik v mirnem času. Norman Thomas izjavlja, da je kongres storil s tem veliko napako, kajti nobenemu posamezniku se ne bi smelo dati tako absolutnega mandata v odločevanju o gospodam ski usodi ameriškega ljudstva. I>ne 28. aprila je bila sprejeta v kongresu tudi postava, ki dovoljuje inflacijo brez v naprej določenega reguliranja. Ta moč je izročena predsedniku, kateri sme znižati tudi vrednost ameriškega dolarja v zlatu do polovico. Ameriški kapitalizem je s svojim blaznim špekuliranjem in ogromnimi tatvinami povzročil ekonomski polom, v kakršnem je inflacija neizogibna zato, ker sta obe kapitalistični stranki nasprotni davku na kapital. Da-li bo šla inflacija v tej deželi do skrajnosti, kakor je šla n»pr. po vojni v Nemčiji, Rusiji in Avstriji, je zdaj še vprašanje. Vladni krogi obljubujejo, da bo "kontrolirana", ampak prav tako so obljubovali v Nemčiji in drugih deželah. Milijone brezposelnih in zadolženih delavcev se veseli inflacije, ki pa bo zanje koristna le, če bo novi denar porabljen za javna dela in ako mu ne bo končno vzeta vsa nakupna moč. V slednjem slučaju bo delavsko ljudstvo še bolj obubožano in takozvani življenski standard zleze na ničlo.
Rooseveltova administracija ima zdaj pravico tiskati milijarde papirnatega denarja in zvišati kredite, dobila je pravico znižati vrednost dolarja v zlatu za polovico, izročen ji je mandat za reguliranje cen poljskih pridelkov, pod njenim področjem, nadzorstvom in kontrolo je ustanovljena posebna korporacija za odlkuipo-vanje dolgov na farme, dalje slična korporacija za odkupovanje dolgov na stanovanjske hiše, ima pravico regulirati carine, povečala si je nadzorstvo nad bankami in ob enem zaprla mnogo bank ne da bi pomagala vlagateljem, do prihrankov; ustanovila je armado za pogozdevanje, nakazala je z odobritvijo kongresa na-daljne kredite posameznim državam za podpiranje družin nezaposlenih delavcev, povabila je v Washington zastopnike enajstih držav na posvetovanje o skupnih ekonomskih problemih—ampak kljub vsemu je kriza veliko večja kot je bila lani ob tem času, in brezposelnih je več, kot pa jih je bilo pred tremi meseci.
AU SODELUJETE
^toun
IM nji za
širjenje
Proletarca*
Naredbe, ki jih je predlagala vlada in jih odobril kongres, imajo namen odpraviti krizo kapitalizma, namesto da bi se vlada oiprijela take gospodarske politike, ki bi pomagala delavskemu ljudstvu neglede na reševanje kapitalizma. Imela je najboljšo priliko socializirati banke, pa jih je rajse pustila še v naprej privatnikom in jim vrhu tega pomagala z ogromnimi posojili. Namesto, da se bi poslu-žila drastičnih metod za zaposlitev delavcev, hoče to doseči z indirektnimi sredstvi. V tem oziru se taktika Roosevel-tove administracije od Hoovro-ve nič ne razlikuje.
Tudi vladmi načrt za skrajšanje delavnika je namera, ki bo v praksi brez posebne vrednosti za delavce. Proti njemu so indiustrialci, kajpada iz pro-fitarskih nagibov, pa tudi predstavniki Ameriške delavske federacije, ker smatrajo, da ne bo pravično uveljavljen in da bo odločujoče nadzor stvo za izvajanje zakona v rokah delodajalcev, ki kontrolirajo tudi politično moč države. Eden konservativnih podpredsednikov A. F. of L. je celo priznal, da ako bo vsa kontrola izročena vladi, ki bi smela določati poleg dolgosti delavnika tudi višino mezde, bo delavstvo moralo "iti v politiko" in si osvojiti vlado, ker od sedanje ne more pričakovati pravičnosti.
Plače se še vedno znižujejo, meditem ko se življenske potrebščine draže.
Taka so dejstva in za delavce prav nič razveseljiva. Mi bi rajše poročali, da se kriza manjša, da je padanje mezde ustavljeno in da gredo v mnc gih industrijah plače zopet navzgor; vsak delavec želi, d i se bi začela armada nezaposlenih vidoma krčiti—toda želje ao želje in dejstva ostanejo dejstva. Ako program sedanje administracije ekonomskega toka kmalu ne obrne k izboljšavanju, je popolen krah sedanjega gospodarskega reda v tej deželi neizogiben.
Konvencija brezposelnih meseca maja v Chicagu
Razne organizacije brezposelnih delavcev bodo imele v Chicagu konvencijo dne 13.— 15. maja. Sodelovanje in u-deležbo so prijavile iz vseh krajev Zed. držav. V pripravljalnem odboru je zastopanih nad trideset organizacij. Na-čeljuje mu Kari Borders.
šE "NAVALI" V BANKE VZLIC REORGANIZACIJI
Tatoozvanf bančni moratorij, ki we jo pričel v Michiganu in «a jo končno predsednik Raosevelt razširil na vae banke w Zed. državah, je imel za tisočero vlagateljev zelo neugodne posledice. Npr., banke v Detroitu in Clevelandu «o Ost*fc> v fcaftati tudi de (potema, tvo je bil moratorij preklican, dovoljenje ksa pos&arvan je pa <o dobile samo banke, ki jih je vlada smatrala «olventnam popolnoma. V obeh omenjenih mestih ao bile ustanovljene nove banke na račun likvidne imo-
:ne projiniih.ir*^»^ so r» > hanke pri šle pod upravo bančnih uradnikov zvezne vlade. Ti ao v Detroitu sporočili vlagateljem, da lahko dobe na ta in ta <dan od *v*ojih vlog 174 milijonov dolarjev. Slika pokazuje, ako s veseljem so se poslužili prilike. ,Ve» lik odstotek vloženega denarja pa (ostane v "zamrznjeni" imovini hi bo treba še dolgo čakati, da se "oUja", v kolikor ae to sploh zgodi. Okrog pet (mili jard dolarjev ljubkega .denarja je V zaprtih banlcab. 1
TEROR V NEMČIJI SE NADAUUJE.-SOVJETSKI POSLANIK SPREJEL HITLERJEVE POGOJE
Sigrid SchuAtz poroča iz Berlina v brzojavu z dne 28. aprila čikaški Tribuni, da so fašistične oblasti poslednje dneve aretirale toliko socialistov in komunistov, da so postali jetniški tabori prenatrpa-ni in otvarjajo nove.
Hitlerjeve fašistične čete vpadajo v urade socialističnih listov in jim uničujejo rekorde in stroje. Stotine socialističnih agitatorjev je napadenih i® aretiranih vsak teden. Vsi profesorji, ki so bili aktivni v socialistični stranki ah pa ji bili naklonjeni, so odpuščeni. Vsi bivši javni uradniki, ki so bili člani socialno demokratične stranke, so na črni listi.
Divjanje proti Židom se isto-tako nadaljuje. Biti Žid je v Nemčiji danes samo na sebi zločin. Profesor Herman Ja-cobsohn, učenj aški veščak v indo-germanrfklh jezikih, je izvršil samomor. Bil je star 53 bet. Fašistična oblast mu je vzela služibo profesorja na u-niverzi vsled njegovega židovskega pokolenja.
Socialistična stranka deluje otvorjeno, kolikor ji je v mejah terorja in obstoječih re-strikcij mogoče, v ostalem pa tajno. Komunistično gibanje je zdaj pod pritiskom terorja ubito. Posamezniki ga skušajo obnoviti s tajnim delovanjem. Velik del slabo pouče-
TOM M00NEY V NEVARNOSTI PRED NOVOOBSODBO
Tom Mooney je sicer dobil novo'obravnavo, obstoji pa nevarnost, da ga bo sodnik Louis H. Ward v San Francisou, pred katerim se vrše zasliša-vanja, znova obsodil, četudi je distriktni pravnik Matthew A. Brady izjavil, da Mooneyja ne bo prosekutiral, ker nima proti njemu nikake obremenilne evidence. Sploh je Brady za osvoboditev Mooneyja in pravi, da je bil krivično obsojen. Naloga dokazati , nekrivdo Mooneyja pade torej na o-brambo, namesto da bi mu tožit ef j i dokazali zločin, radi katerega je v ječi od 1. 1916. Prvo zasliiavanje le je vrSilo 26. aprila. Ker pa je zunaj
sodne palače demonstrirala velika množica in klicala, "mi hočemo Mooneyja", je sodniik Ward dejal, da Mooneyjevi pristaši na ulici otežikočajo nepristransko obravnavo in jo je odložil do 22. maja t. 1. Ko so ga prvič sodili, so bile tudi demonstracije, ampak takrat proti Mooneyju, zato se sodnik ni nič zgražal in tudi ne izjavljal, da otežkočajo "nepristransko" obravnavo. Glavni zagovornik Mooneyja je Frank P. Walsh. Socialistična stranka apelira na delavstvo, da naj v tem boju da obrambi vso mogočo moralno in gmotno pomoč.
nega delavstva se zdaj pod vplivom fašistične propagande navdušuje za Hitlerja. 2e dne 5. marca je milijon bdvftih komunističnih volilcev oddalo svoje glasove fašistom, medtem ko je Število socialističnih glasov bdlo skoro isto kakor pri prejšnjih volitvah vzlic temu, da je bila volilna agitacija socialistom preprečena.
Nedavno je policija udrla v urade nemško-ruske petrolej-ske družibe, ki jo kontrolira sovjetska Rusija, zaplenila listine ter delavce in klerke a-retirala. Policija je nato pojasnila, da je izvršila vpad, ker kompanija vposluje komuniste. Vsled tega incidenta je bilo v Moskvi precej nejevolje. Dne 28. aprila pa je sovjetski poslanik v Berlin obiskal Hitlerja in nemškega zunanjega ministra, da poravnajo dife~ renče, časopisje je poročalo, da je bil sestanek uspešen in da so odnošaji med sovjeti in Nemčijo spet prijateljski. Sovjetski poslanik Leo M. Kinčuk je Hitlerju obljubil, da nem-šk o ruska petrolejska družba v Nemčiji ne bo več zaposlje-vala komunistov, niti ne druge kompanije v Nemčiji, ki so ipod kontrolo sovjetske Rusije, pač pa bodo mesta komunistov zavzeli delavci, ki niso nasprotni fašističnemu preobratu. V zameno je Hitlerjeva vlada obljubila, da bo Nemčija v bodoče kupovala več petroleja in drugih oljnih izdelkov od Rusije. Nemški fašisti tudi upajo, da ibo vsled ekonomskega bojkota med Rusijo in Anglijo profitirala nemška industrija, ki bo dobila od sovjetov mnogo izmed onih naročil, katere so prej oddajali Angliji.
Cenizura v Nemčiji je zdaj absolutna. Ne samo, da go-apodari nad časopisjem popolnoma, nego trebi tudi knjige, ki niso po volji Hitlerjevemu režimu.Še celo v Jugoslaviji in na Ogrskem je več tiskovne svobode kakor v Nemčiji. Cenzor ustavi lahko vsak list ali pa ga suspendira za dobo do šest mesecev. Radio je komplitno pod upravo in vodstvom Hitlerjevega ministrova za propa-
gando. Vlada ima poseben biro, zv&n "film", ki odločuje, kaj smejo in kaj ne smejo predvajati v kino teatrih. Za gledišča je poseben biro v področju istega ministrstva, ki pregleda vsako igro preje, pred-no se jo sme vprizoriti. Socialne drame s socialističnimi tendencami, dalje drame, ki so protimiliftaristične in pacifistične in komedije, v katerih se avtorji oziroma igralci norčujejo iz militarističnih junakov, kajze^jevcev in patriotov, so prepovedane.
Velike manifestacije prvega maja v skoro vseh deželah po svetu
Prvi maj je delavstvo praznovalo skoro povsod po svetu v velikem navdušenju. Tudi v deželah z diktaturami so se vršile manifestacije, zunaj, kjer so bile dovoljene, drugod pa v dvoranah.
Adolf Hitler je proglasil 1, maj v Nemčiji za državni praznik, ki ga je porabil za fašistične manifestacije, ni pa s» tem ubil prvemu maju mednarodnega značaja, Čeprav je to nameraval.
V	Zed. državah je demonstriralo na ulicah tisoče delavcev. Kot običajno, je prišilo tu in v več drugih deželah do neljubih spopadov med delavci raznih struj. V vseh slučajih so bili povzročitelji komunisti s svojimi običajnimi vpadi in izzivanji.
V	nekaterh krajih je demonstrante razganjala policija.
Podrobnosti o prvomajskih manifestacijah bodo v prihodnji številki.
Komuniste preiskujejo
Najbolj neplodne in nepotrebne so tiste preiskave, ki skušajo dognati, kaj počno komunisti. Kljub temu je tudi illinoiska legislatura sklenila, da bo nekaj državnega denarja porabila za raziskovanje komunističnih aktivnosti, ki jd bi bile lahko znane brez preiskovanja.
IGRANJE NA RAČUN SLOGE DELAVCEV
«k i m van, ker slabe organizirano moč delavskega razreda. Nesoglasja radi vprašanja taktike, programa itd •o nekaj naravnega; zgodovina delavnega gibanja beleži tu^ di nemalo fanatičnih bojev v vnrtah organiziranega proletari-
jata. Iz teh rarak v prešlosti se bi lahko učili, da jih ne bi ponavljali.	^
Kadar so delavci zaposljeni v borbi med sabo, ne morejo posvečati vse svoje pozornosti skupnemu sovražniku—izkoriščevalcem, in te resnice se kapitalizem kaj dobro zaveda. Zato se tako rad poslužuje agentov provokatorjev, rujejo v unijah, da jih demoralizirajo, in ki eni pod krinko konservativne opozicije in drugi z masko skrajnega radikalizma na obrazu begajo delavriko maso, da jo drže v razdvojenosti. Res je tudi, da mnogo nesoglasij in razprtij povzročijo tisti voditelji, ki so sicer iskreni, lojalni delavski stoari, toda nepopustljivi v svojem stališču.
Borba, ki traja v delavskih vrstah danes, silovito slabi delavsko odporno silo proti reakciji in fašizmu, ob enem pa smeši delavce. Diference, ki obstoje med socialističnimi in ko-munističnim strankam, so velike, vendar pa ne tolikšne, da bi bile nepremostljive. Ker je sporazum potreben m mogoč, se je socialistična internacionala obrnila na moskovsko za pogajanja, ki maj bi privedla v sporazum in nato v enoten boj proti fašizmu. Komunisti pa na spravo še niso pripravljeni, ker je sovraštvo med njimi do socialistov prerazpaljeno. Namesto, da bi se vodstvo kominterne iskreno izreklo za skupnost, je odgovorilo na ponudbo indirektno s svojimi pogoji in ob enem dalo svojim strankam nalogo, da naj delujejo naprej v "razkrinkavanju" socialistov pod geslom "enotne fronte". Stališče komunističnih voditeljev je še vedno, kakor od početka, da se jim morajo vse stranke brezpogojno podvreči.
Dokler obdrže komunistični voditelji tako stališče, je solidarnost delavskega razreda neizvedljiva. Oni to dobro vedo, ziato'ifMcvajo cd svojih atranik, da razbijejo vse druge delavske skupine, če jih ne morejo osvojiti. To pojasni, čemu vodijo tako silovit, nepošten boj proti socialistom. Vsled teh izkušenj delavci drugih delavskih strank komunistom več ne zaupajo, neglede kako vabijo v svojo "enotno fronto". V nastopu so komunisti silno agresivni, toda ko hitro reakcija pokaže roge in artopi na plan, je komunističnih groženj mahoma konec in stranka izgine. To se je očitno pokazalo v Italiji in Nemčiji. V vseh kapitalističnih deželah so komunisti veliko bolj uspešni v rušenju delavske solidarnosti in v bega-nju delavskega ljudstva, kot pa v boju zoper kapitalizem.
Mnogo komunistov je iskrenih in skrajno požrtvovalnih. Veliko pa je med njimi tudi provokatorjev, ki jih je postavil ▼ njih viste kapitalizem, da vrše pod masko revolucionarstva delavstvu škodljivo delo. Njihova taktika se od taktike iskrenih komunistov ne razlikuje, kajti oboji se poslužujejo laži, oboji hujskajo in oboji grme o revoluciji, pa četudi nimajo niti toliko moči, da bi mogli osvojiti eno samo občino zase.
Proletarec se ■ polemike s (komunisti ogiba, ker bi z njo tratili le prostor in čas. Od časa do časa pa je vendar potrebno razjasniti čitateljem in članom razvoj v delavskem gibanju, ali pa pribiti laži, ki jih trošijo komunisti..
V	New Yorku izhaja komunistični dnevnik na 4. straneh, ki nemalokrat porabi polovico prostora z napadi na socialiste. V eni sami številki (dne 28. aprila) je z velikimi naslovi razgrnil tri temeljne laži v namenu, da oblati socialiste. V članku v dveh kolonah na prvi strani piše, da je tajnik socialistične stranke v New Yorku pisal šefu policije za protekcijo in mu zagotovil, da socialisti s policijo vsikdar sodelujejo. V povračilo je zahteval, da naj policija prepreči dohod komunistov na Union Square v času, ko se bo na njemu vršila socialistična prvomajska manifestacija. V članku je toliko laži, da jih lahko otipije vsakdo, ki intimno pozna delavsko gibanje. Ampak tisoče in milijone delavcev je nepoučenih in na naslov teh se glase komunistični apeli in obdolžitve.
V	isti številki je naslov preko šestih kolon na pni strani, ki pravi, da je Clarence Senior na konvenciji ohijdke soc. stranke meseca aprila dejal, da je Tom Mooney kriv zločina, lisci Jstcrega je v ječi, in ako ni kriv, naj ostane zaprt radi svojih drugih prestopkov. Clarence Senior izjavlja, da ni nikdar kaj takega rekel, pač pa deluje ves Čas za osvoboditev Mooneyja rn je bil v ta namen tudi v Califomiji, kjer je Mooneyja obiskal osebno.
In potem laži.o socialistih v Nemčiji, dalje laž, da sta šla Norman Thomas in Morris Hillquit čestitati predsedniku Rooseveltu ter kup drugih—vse v eni številki "revolucionarnega" dnevnika na 4. straneh!
Temu pravijo oni "propaganda za enotno fronto". V resnici je njihovo pisanje in njihova provokacijska taktika strup, ki ne samo ruši delavsko solidarnost nego seje tudi srd in blazno sovraštvo ene skupine delavcev do drugih. Socialistična stranka napreduje kljub njihovim napadom, in bo rasla, ker je njena taktika iskrena in poštena in njen program tak, kakriten je ameriškemu ljudstvu ter delavstvu v obče potreben. In dalje zato, ker «e bori proti kapitalizmu, kar je za delavsko stranko edino prava naloga._ _
$100,000 je 'prenizka plača'
Sewell L. Avery, ki je predsednik . Montgomery Ward kompanije v Chicagu, ima $100,000 plače na leto. Ko je pred dobrim letom prevzel to službo, je dejal, da je $100,000 zanj preznika plača zato so mu dovolili, da sme kupiti od kompanije 100,000 delnic po zni-
žani ceni, namreč po $11 delnico, in s tem je napravil, $825,000 čistega dobička, ali skupno s plačo blizu milijon dolarjev v enem letu. Ako pa ae pritoži delavec imenovane kompanije bossu, da je plača $15 na teden prenizka, ga odslove.
r K v/ i« r, t »
» «
PROLETAREC
1 shaja mk četrtek, ik»
I lil
■	' ————-'----~---'	-	---1->-----. Ml.»::.,. r------.	,	--------—-
Učiteljsko osobje v Chicas» v demonstracijah proti dela brez plače
CïmSU	SocWÍMtA- Zm«
MABOČNINA ▼ Zadinj«nih driavah «a calo lato M 00; ta pol lota 11.76; aa latrt laU 91.00.
r. aa calo leto »1.60; aa pol lata $2.00
Tal ieàopW ta oflaai morajo btti ▼ naAam uradu naj-ta do poadaljka popoldna aa priobiit^r w Horilkl takožaia tadna.
PROLETAREC
rravy Tfcaiaday by <àa J«®oaUv Waitoan'. Publiahinf Co., laa.
ItOt.
fUiaCRIPnOH BATWÊ' Ono Yoar M.Ot; «ta M 9LOS.—Foraisa Coaatrioa. M 10; SU Moa tka «1.0t.
Il.fi 1 T aar
PROLETAREC
"Udarec v temo"
Senator Johnson iz Cahfornije, ki se smatra za republikandkega progresivca, je v debati v senatu oanačil vladini inflacijski načrt xa "udarec v temo", ampak je vseeno glasoval zanj. Prianal je, da nihče v naprej ne ve, kakšni bodo učinki nove postave, zato jo je treba pač preizikusiti. Znaten direkten davek na kapital bi bila veliko bolj sigurna metoda, ampak zanj se je ogreval dozdaj samo en senator. Ker so za ohranitev sedaiyega sistema, in za protektiranje privatne svojine bogatašev, zdravijo bolne razmere s sprejemanjem raznih novih postav, kakrine so se doadaj še vse izkazale za "u-darec v temo".
Hitter sodi Utcratnro
Diktator Adolf Hitler je ljudstvu v Nemčiji predpisal, kakšne knjige sme, in kakšnih ne sme «tati. Vse "obsojene" knjige bodo pobrane iz javnih knjižnic in seia^ne na grmadi. Dela, ki so jih napisah «nudeči m znanstvenki Karl Marx, August Bebel, Beinstein Lassalle, Kari KauU&y, Ltettknedht, Max' Adler, Upton Sinclair in dmci wciah-ati bodo, ali pa so že bil» izročena plamenom. Dela Lenina, Bukharina, Trockija m drugih v komunističnih vrstah je nemèki îa-èizem istotako obsodü v smrt na grmadi. Enaka usoda je doletela knjige tisftih nemških pisateljev, ki so židje po rodu. Izmed pripovednih pisateljev so na črni listi Heinrich Mann, Erich Maria Remarque, Arnold Zweig, Adrien Thomas in cela vrsta drugih. Le tiste njihove knjige bodo dovoljene, ki so pisane "v duhu prerojenja arijske Nemčije" (karkoli že to pomeni). Se slabše nego prej imenovanim pisateljem se godi pacifističnim književnikom. Hitlerjeva vlad» pa bo dala vso mogoče oporo literaturi, ki bo opevala slavne čine—pa magari ie v tako legendarni obliki—«Ure Nemčije, H«mških rodov in junakov iz davnih dni. Po mnenju ministra za propagando bo le taka književnost spet obudila v Nemcih nekdanji
ponos in samozavest.
To, kar počne Hitlerjeva vlada, ni prav nič novega. Ze mnogi diktatorji in tirani so skušali zapreti resnici pot z uničevanjem knjig, njih avtorje pa so pomorili. Tirani iz iprošlosti so pozabljeni v zgodovini, medtem ko umorjeni misleci žive naprej s svojimi deli, večji kot pa so bili takrat, ko jih je posvetna ali pa cerikvena oblast pahnila im grmado aii v mučilnice, da bi zabrisala njihova dognanja m potopila njihova prepričanja.
LaliLfoživi, koruptni deirJ;i!nratskî i.i rcpuilik"\na*tî jnvrt
uradniki ter.' bankirji v ChÎM!ÏU »o li'!i pr
tO 1 v
j
o
pečeni vsled energičnega nas&^pn učiteljic b učite! jo v, 1J zahtevajo plato Za a\oje dc j^. Mesto jim jo digjje za ^>rošl h devet mesecev v vaoti ,nad uideset milijonov dolarjev. Učiteljsko oaobje je dolgo potrpežljivo čaka'o in sprejemalo oblju-
i . N ' i t*y zao ^i s protestnimi shodi. Ker
r." jr ¡v,	; pr rrtjirati na, ulico, ali "politiani" so bili
Z\ > irii i 11 ' illn rito ittc rairilo demcjnstracije, kakršno \V.	4	pa se vedno le obljubujejo
in * \h \v »,j:> V lay: v razna hoput^ ¡tjajti dta prihodnjih
1'tov jo io proeoj d)ileč.
"Direktne akcije" in kriza
Propadanje kmetij, ki so v tej krizi sie v stotisočih na (kant, ima za posledico obup med farmarji, ki si dajejo duška v nasilnlih akcijah. Stavke farn?arjev.na osrednjem zapadu, v Oklahomi, Texasu itd., dalje njihovo demonstracije p*ošlo jesen in v tem letu, nasilno preprečevanje šerif o\hh javnih dražb, poskus farmarjev v Le Marsu, Iowa, ki so se odloČili linčali tor'nika pa so ga le mučili, dalje izgredi učiteljic v Ohicagu, de-monstraeje brezposelnih, grožnje bivših vojakov z novim pohodom v Washington in drugi slični izpadi dokazujejo, da se bliža ipotrpežljivost ameriškega ljudstva h kraju.
oje seveda je, kaj bi to ljud-gio doseči s takozvanimi di-ijami, ker je brez programa in rganizirano, razen v demokrat-blikanski stranki.
Nade v pravilen, koristen preobrat dajejo le gibanja, kot je socialistično, in zborovanja, kot je bil kontinentalni kongres v Wa-shingtonu 6. in 7. maja. Brez enotne organizirane akcije z dobro zasnovanim socialnim* piogramom ne bo izhoda iz krize ne-glede kako se bi farmarji upirali, delavci demonstriraj pred uradi reliefov in neglede na proteste učiteljic, ki zahtevajo plačo za svoje delo. Preuredba gospodaretva po socialističnih načelih je edino, kar ljudstvu še preostane, če se hoče trajno otresti brezposelnosti, bede in drugih socialnih nadlog, kateiih vzrok je v kapitalizmu.
REFERENDUM V KLUBIH JSZ
Iz urada socialistične stranke so bile poslane glasovnice vsem socialističnim klubom, da članstvo odloČi o vprašanju izjemnih znamk. Po sedanjih pravilih sme glavni urad poslati na vsakih pet plačanih znamk dve izjemni, do katerih so upravičeni tisti brezposelni člani, ki so brez sredstev.
Glasovnica ima tri propozi-cije. Ena predlaga, da naj ostane sedanji sistem. Druga, ki jo predlaga socialistični lokal v Ueadingu, Pa., določa, da sme glavni tajnik poslati toliko izjemnih znamk, kolikor jih lokalni tajniki zahtevajo» torej brez omejitev. Newyor-&ki socialistični lokal pa predlaga, da se lahko isoda za vsa-kin 10 plačanih znamk 5 izjemnih, ali 20 odstotkov. Glasovnice morajo klubi vrniti naj-; pozneje 10. junija. O predlogih se glasuje po proporč-nem sistemu in jih bo vsakdo zaznamoval s števiVkami namesto s križem. Namreč član, ki bo glasoval za enega izmed imenovanih predlogov, ga bo označil s številko 1, in potem sme glasovati še za enega izmed ostalih dveh, ki ga označi s št. 2. S tem izrazi, kateremu predlogu daje prvo, in kateremu drugo prednost.
Na glasovnicah so ob enem vprašanja o poklicu člana in pa h katerim drugim organizacijam pripada. Te ,podatke potrebuje glavni urad stranke v s vrh o statističnega pregleda o kompoziciji članstva.
predsednik zbora Frank Alesh. O značaju mednarodnega delavskega praznika v letu fašistične reakcije je govoril profesor Majrnard C. Krueger, predsednik eksekutive socialistične stranke čikašfkega okra-a.
Skoro vsa družba je ostala v dvorani tudi po končanem sporedu in se zabavala pozno v večer ob zvokih J. Kočevarje-vega orkestra.—c.
O koncertu "Save"
Chicago, 111. — Proslo nedeljo popoktne smo imeli v Chi-cagu silovite nalive in padala b. ii<> Sle p^tojanfcc v tej dr/avi je toča ¡kakor za stavo. V enih delili mesta je divjal po
Konvencija soc. stranke v (Mihi
Barton .O. — Konvoncift» »oc. atranko, ki e» je vr*i!a 22., 23. in 24. aprila, m» j« uddeftrlo oferof? sto de karate v. Zastopanih je bilo s svojim» delegati tudi nekaj klubov JSZ Soie klube, ki po združeni vxhodna-ohijftki konferenci JSZ, Je laatopnl kot delo£Q<t T>isec tega poročila.
Konvencijo je otvoril a. Jo«. Mar-tinek i v®podl>u:inim govorom. Prisoten je bil tudi Joseph Rha.it v h Daytona. socialL«tičr i kandi lat ra guvernerja l 1932. Poleg debato* je bilo navzočih precej znanih strankinih agitatorjev, organizatorjev in drugih aodrugov. Prvi dan al^oro-vanja je delegacijo nagovx»îil tudi Normal Thomas, ki je med dragim dejal, da preti ameriškemu ljudstvu nevarnost fa&izma. . Komunisti, katere n< kateri porabi i« jo za bevhav, nisio faktor, pai pa zelo majhna skupina, medtem ko faiiatična reakcija pridobiva na moči, je dejnî Thomas. Socialistična ftranka ima veliko nalogo—zajezitP f »žizem, in v ta namen mora okrepiti rvojo borbo ra celi črti.
Zvečer ¡¿tega dne je Thomas govoril ia banketu, luitcrega ae je u-del^žilo kakih pet sto ljudi. Pr<d-todoval je a., Jo8. Shatta. Thomas je v svojem govoru med drugim kon-atatiral, d»a Kooseveltcv program nc nu li izhoda iz krize, zato bo ljudstvo nad Rooaevtltom ie celo bolj razočarano kukor je bilo nad Hoov-rom.
V«e zborovanje sa je vršilo v najlepšem ie<liu. ¿'prejeta so bila nova pravila državne organizacije in precej resolucij, ki se tičejo vadtaih pro-mov. Sklep dek'gacije je bil, da
Soc. stranka v IHroisu
Poročilo o k'Mvenciji illinoinke ■ocmll.tiČBie stranke To na 8. rt»-ani v te i fttevllki. V novo ekselcu^ Ivo,
ki Atoje en. 't čl»rK»v, je bil izrood delegatov klubov JSZ izvoljen a
Donald J. UitikK.
O nfcpre i u it ; nko v 1 1 nofco;>ki
jo bil proôVo lito p resen eil j i vo velflt»
j*.* |k»j\n" il j - v \	ni-k bc i
Laikr«. Novi klul i l ili ut4»nov-ljani ne siimo v Cîiic^u ki v drugih
JaUljc
Mm* do tU i.
, ter sodruge In sodružice sr4>-kluba. Vsi ste nnm dobro-Ña svklenje v aoboto 6. maj«.
ČL
Thomas v Penni
Norman Thoimas bo govoril na horfhi dne 13. maja v GreenMhurgu in 14. maja na New K^fipgto-ni, Pa. V (¡reerustwirgu bo govoril zvečer v High Schoo 1 avditoriju, ki ima 1,700 sodeiev. Sloven ki delavci v J
tlUno .-kih moiih, nvgo v veliki me- ¿l'*''' ^ vabljeni, da .e udeleže teh li i udi med pi trmogarji.	rfiodov.
Bcn Laik; sporoča, da ee bo prva cja nove c? , ive vrlll« 18. in I(onrprf 7Kp.r0 <<Prp5prPnM
Na nji bo	umna 1 rtMfifn
izvoljen tu«.li novi tajnik. Ako ima Ckic«kg<s Ml. — Zojiot je tu zelena ta aii oni klub «^««tijo, kako po- pomlad. Tudi depresija je ne astavi,
kot ne ustavi pevskega zf>ora "Pre-Soren", ki gre naprej kljub sLabiai
večati mritacijfcko delo, aH če želi priporočati k oni za tajnik-.; diiavne orgawxisacije, raj to poroči na sle-ckči	^Ute Office S. P., 3262
North Ave., Chicago, 111.
i nv>r<
I amp;
igli im ti dri: Ue ofHočDi t
«>, ki jtJ
Po eben odbor ylaCî^^ljcv in bîv-	maja
Ji*dirfcutorjcv Kaaparjeve banko, ki j l>-: na i ..'¿>0 '
LYi Stri filinii-i 14)31« 7Í1-
Kasparjeve banke

V 1 na delo z v.>o avo>o mbčjo za poja-
čaaje soclalistiöno stranke.
..i.. , 1 Jo*«ph Skoff. leg tudi vihar—in ta vremen-	_____
ska nepriiika je vzrok, da u-	.
xuieäba na -savinem" kon- Akcija za reorgauziranje
certu islo nedeljo ni bila tako ' obilna kakor običajno.
V	prvem delu je mešan zboi zapel "Himno delu" (Joseph Scheu), "Dobro jutro" (dr. A. Schwab), "Julianjo" (Miroslav Kunčič), "Nazaj v planinski raj" (A. Nedved) in socialistično koračnico, katero je pel za kulisami, na odru pa ja bila ob spremiljevanju to pesmi vprizorjena živa slrka "Prvi maj", ki je napravila na gledake mogočen vtis.
V	drugem delu je bil predvajan pevski prizor "V gostilni ipri Smeafcu". Videli smo očeta gostilničarja, sejma rje, natakarice in fantovsko ter dekliško družbo. Prizor vsebuje nekaj dovtipov in večjo zbirko narodnih pesmi, ki jih pojejajo solisti, kvartet in par duetov, večinoma pa ves zbor.
. Koncert se je vršil pod vodstvom Savi nega zborovodje Ja-<lcoly& Muhe. Pevce Je spremljala ntf klavir Mim. Mary Muha.
Ves koncertni spored je bil dobro predvajan in je občinstvu zelo ugajal. >
Pozdravni govor je imel
Desetletnica kluba JSZ v Sh?hoyganu
Sh*#M>y*an, Wi». — Klub H. 235 JSZ priredi s sodelovanjem ženskega drufttva <4Slovej*ka.'\ in klubovega pevskega Otk"Jca ''Pivnica'' slavno,* desetletnice obstanka v nedeljo 21. maja. Na sporedu so nmzi>kalne in pevske točke v zboi ih, v kvartetih in duotih. Po končanem programu, i re prične ob 7:30 zvečer, bo plesna zabava. Vstojmraa je 25c. Slovensko d« iavstvo v ¿3^boyganu, Mihw.tfukec|u in družili sosednih naselbinah je vabljeno, da nu» potseti v ČitriN^ečjeni številu. Zagotavljamo vsem obilj uiitlc*, dobro p^etrežbo in oeprisHjeio zabavo.—Odbor.
ča»r>m. Da pa prikaže svoio živ-ljensko silo tudi na aunaj, priredi v nedeljo 7. maja pop. v «dvorani SNPJ velik pomAackovdci koncert 6 Sojjivim prizorom "Tihotapci". Po programu bo ple« v obeh dvoranah. P^log vae-ga P.fiemKvvega zbora bo«?te ¿uli tu-ali njegov kvarUt in ul.Ut, ki le-kaj pos« Vvega. Gostujoča 7bora «ta "Slovan", ki je najstarejši tlov. zbor v tem mo«tu, in čoSki moški rf>or "Lira", ki poseduje nad 80 pevcev. Laivtko poletje so imeli več pevskik nn.stoTiov rta Češkem, in letos bodo peli na svetovni raatavi v Chicagu. Poleg teh nastopijo dekleta litvin-dkega pevskega zbora L. K. M. v sek»tetu. Igral bo tudi litvinški tambur.iSki kvartet Kazlat kas.
Iz tega vklite, da se vam obeta bogat (hiševni užitek, po prog mm u pa mnogo zabave. Zadovoljnost in dobro vs«stran*ko postrežbo vam jamči "Prešeren".—Anton Udovič.
Konferenca v West Allisu
Klubi in druiitfva Prosvetne mutice v okrožjih Mnwuiuk e, Ch c r«, W<iu-kegan in	naj izvolijo de-
legate na konieie too, ki se viši v nodeljo 14. maja, ako to ta niso storili. Kor.ieivnca se prič; e ob 1):30 dopoHne v Kraljevi <.ivH>rani, 6001 W. Madison St., West AUh, Wis.
V soboto sle vabljeni na
norih skle
' Ck cafo, IIU Večkvat i t; m, kako ♦o ali ono d uStvo, .* li ki; '), ohhaja
svoj iuiiilcj in obletnico.
Khib St 1U Jd je bil ustarooiv-ijtn pikkI par jm- <ei, fr«:\» da 80 ne4-r
Koncert "Svobode* na . prostem
Detroit, Mich. - Povslu «bor
"Svoboda" je za to sezono «putftit svojo običajno koncertno prireditev v «fvorani, deloma v:l ! tkm/no Fla-bih razmer, in pa da «e da a U.-m vač prilike za priredba drugim a%raaiza-cijam.
Namesto koncai^a v d\-oraai pa bo imela "Svoboda" koncert m pio-stein. Vrfiil se bo v »oboto 1. julija na Tra^ jevi faiir.l, !l Mile Oocjuinder ll<i To bo torej o-b enem tudi "moon-light" piknik. Fevci in "Svobode" se marljivo- vadijo rtv to prireditev, ki bo nJktvj po-icimcfa.
/Smo&aotti pevskega zbora

t. i ti.
i to n¿¡
e jubilej; j pro.4ave, s < \i a, da no bi rr.o-i>riiedb. 7v; to fmo ' iti V4i8 za dorrjučo .5 klub j rireiil v ¿0-lokalu «trbukaga klu-H^ou?n Av . Namen .e v bančni paniki junija	za-jtj ».ubrtve je, prvič da se sibavsono,
prla vnuta, deluje, da se jo reorgaM aiigi* da se bo^jlo sp©*ratno med
pošlov.s.nju. \ ta |	ia ttC	u , ; ;, ];aj
nan.- ¿i zbira nov kapital v viioti ne j srodsr.ev za £Aoje tebc^e izdatke, maffij kd	Deinico so po |v ; > ^«oj«) i6c. Dobite jih pii
ČUuiLh ki čl;: north in Na to ZK-o
bo: \ obii u
ki je odsek kluba St.. 114, so ri anone. U ve tja vil se je s svojimi bogwtinji ktncerimiinl t]:<>redi in težkimi vo\ivrJ. Zbor "Svoboda" va^5 sacotavlja, da ne samo da bo ostal m pi ¡dobljeni višini, nego bo tudi gtopredoval l
o bor, J. Usrlihg, J. SpencUd, M. Jurca, A. N&pru
¿>ar,Vr. Ik* reotgunisfarttfia le, ¿vl^o se imen»o\wno vsoto tlobi in ako se vlagatelji ^>0razumejo z reorga-niisa.cijakun t^lboiom, da ne bodo tkju»Ii od	vlog Utkoj po od-
pi; ju vcČ kot 40 o*k»t/>tkov, odtalo pa dobe, ko bo baraka »pravila v dt-nar takouvaije <4zaanrzJi jene aktive i>uvioi iiUiie<l vkgaioljsv želi vič po-ja uil, mu jih bo <lad Jimil J. Smrz, »j. M. ivi.Jovee, Cleo. M;uumiUcr ali kctljckoli, ki je Član reo.ganizacijiJ.e-K.i odboiH. Ta odbor ima po.^bno ionnule, 'Ki jtii «norijo podpiycAi vla-[^»ticlji, uivo to za leoig^anizncijo, ii l»u	za one, ki želo po. uUi dci-
c iji baritiO. Vlagat» lji, n»o<l ka-terimi j-j vei^j- Slovotucov, imajo v , banki blizu tri in pol milijona dolarjev.
!WO d ul k
HI
čloiutvc
nicai. kluba V unackl Pí o ;\\X) voibirro ike rua 1 kluba fit 1
l. 16 na k .roa. ;\Se član-lth side, njih pri-
Copati in revni New York
V mestu New York preživlja nad desetino prebivalcev javna podpora, namreč občinska 1 uržavna.
........
i t 'M- J -v i+^t v • i> t
Jugoslovansko občinstvo v Chicagu in okolici ¡e vljudno vabljena na
Četrti pomladanski koncerti igro

ras*
Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem
PRIREDIL ANTON KRISTAN
r	(Nadaljevanje).
V jeseni 1. 1894. je na nekem nedeljskem shodu v Ljubljani tedanji kanonik gospod Ši&ka sprožil misel, naj se ustanovi delavsko konsumno druStvo, kar je delavstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Za ustanovitev kon-suma se je pričelo takoj delovati, toda strašni potres 1. 1895. je povzročil preložitev ustanovitve, ker je v "Gradišču" poškodoval dobljene prostore.
Toda vkljub vsem težavam se je I. ljubljansko delavsko konsumno društvo ustanovilo in začelo v poletju 1895. poslovati v sedanjih podzemnih prostorih na Kongresnem trgu. Za načelnika si je konsumno društvo izbralo mojo malenkost, za tajnika pa Zales-jaka. Za konsumno društvo, katero je dr. Krek podpiral z vsemi silami, so si z marljivim delom pridobili posebnih zaslug Pli-berftek, Bahar, Zalesjak, PodbeVšek itd. Konsumna društva so pričeli ustanavljati tudi izven LJubljane, tako v Mriji, na Jesenicah, pri D. M. v Polju, v Starem trgu pri Ložu itd. S konsumnimi društvi se je pričelo šele pravo zanimanje za delavske gospodarske in družabne razmere.
Dr. Krek je ustanovil poleg delavskega političnega društva tudi organizacijo za nepolitične delavce "Mladinsko društvo", katerega predsednik je bil Ludovik Kotnik. Toda to društvo ni razvilo posebnega delovanja in je precej zgodaj zaspalo.
Iz tega društrva je pozneje nastala "Kri-čansko-socialna zveza, izprva kot nepolitična izobraževalna delavska organizacija, v kate- 1 ro je pokojni dr. Krek vložil ogromen kapital
socialnega pouka."
Krsčanski socialci so po iniciativi dr. Kraka ustanovili svoj list, ki je pod imenom "Glasnik" izSel 8. nov. 1894. Urednik je bil Franc Ziller, veliko pa je delala Cilka Krekova. Članke, ki so dajali smer, je seve pisal 1. E. Krek.
13. okt. 1898 so krščanski socijalci sprejeli "socijalni program delavskih stanov", ki ga je potem kot "magno charto" poznejše Slovenske ljudske stranske odobril in za svojega akceptiral II. katoliški shod.
Katoliško narodna stranka seve ni dovolila mlademu gibanju samostojnosti, držala ga je pod kuratelo, kar se je videlo zlasti 1. 1896, ko so pri drž. volitvah postavili v ljubljanski okolici kandidatom dr. Žitnika, ki ga je pa kat. nar. stranka odklonila in je Žitnik moral odstopiti od kandidature. Dr. Gregorič, ki je prevzel knšč. soc. kandidaturo, je seve propadel. L. 1897 v V. kuriji so hoteli kršč. socijalci kandidirati Jožeta Go-stinčarja, ali vsled odpora v vrstah katoliško-narodne stranke, ki ni marala za delavca, je moral prevzeti kandidaturo dr. J. E. Krek, ki je bil seve izvoljen, ali je igral pri znani "železničarski debati" zelo žalostno vlogo.
(Konec.)
ki ga priredi
pevski zbor "PREŠEREN"
Smrt člana "Danice *
mn Kr.
SiiebOjn
1 ia un


rgan ,W»». — Tu je dne 24.
po dalj« bolezni roj«k k Modle, filar 45 let. Kil je ihr. pwvsKega abara "Danice" In rttusU.. öM'J. V biioboygaiiU je iivel '¿'6 let. Z>apu¿cu oopiogo in dva aina.
Poročevalec
v nedcilo maja v dvorani SNPJ,
2557 S. I Awndale Ave., CHICApO, ILL.
PO PROGRAMU p! ES IN PROSTA ZABAVA.
Ijrral '¡n M narcli of Melodjr «rkoater. t a tudi v spodnji dvorani. f VSTOPNINA 40c. SAMO ZA PLES 30c. 4 F r. cfcek bočno ob 3. popoldao. ' i...................MM M..................M
Vojna igra v Aziji
Japonska nadaljuje z osvajanjem Kitajske kljub temu, da je bila radi svoje imperialistične politike ter nasilnega osvajanja tujih teritorijev spoznana na zboru lige narodov krivim kršitve mirovnih pogodb in določb v ustavi društva narodov. .
Ker imperialistične sile niso nikoli dopustile, da si bi Kitajska zgradila močan vojmi aparat, je zdaj napram japonskemu prodi-vnju brezmočna. V bitkah pade ipo več sto do tisoč Krajcev in le malo japonskih vojakov. Japonske* gospoduje danes ne le vsi Mandžuriji, nego si spravlja pod svojo kontrolo tuUi severno Kitajsko južno od kitajskega zidu.	^	1
Načrt japuiiske vlade dalje določa kon-fisciranje vzhodno-kitajske želfeznice, ki teče skozi Mandžurijo do Vl&divostoka. Zgra-una jo je Uuaija pod carizanom. Po revoluciji je osuaia v posesti sovjetske Rusije. Ta je v upravo pritegnil«! tudi Kitajsko. Ja-punčka osvojitev te železmice, ki je neformal* no izvibci.a, bi bila provokacija napram Kusiji 111 bi zelo povečala vojno nevarnost med obema deželoma. Vprašanje je, koliko časa bo sovjetska vlada'mogla mirno trpeti jacanje japonskega militanzjna ob sibirski meji. bo vi matični imperialisti v Tokiu pro-pagiiajo, oa naj Japonska takoj to pomlad osvoji v iuuivoatok ter vso vzhodno bibirijo, kaju po njin mnenju prilika za Japonsko še ni uiui 111 ko 11 tako ugodna in morda nikdar več ne bo.
V MosKvi motre situacijo na daljnem vziiouu hladnokrvno, kar pa ne zmanjša nevarnosti vojne med Kusijo m Japonsko. Vsa zunanja politika Japonske je namreč usmer jena tako, kot da vojno z Rusijo hoče izsiliti, ¿ed. urzave in evropske velesile se zdaj ne utegnejo dosti zanimati za potek dogodkov v Aziji, ker so zaposlene z domačimi gospo-darskimi 111 političnimi problemi ter ktt^T strofaLno ekonomsko krizo.
Dve vprašanji
Kam se je izgubil opevani ameriški živ-ljenski standard? Kje so zdaj "visoke plače ameriških delavcev", o katerih so tako bahavo govorili kapitalistični politiki?
: "

.... .. .....v-. .... mz......
P R O L F.
, m :
»•SOSOiOOOOO»«
! r. ZOLA:

RIM
Etbi»
•Ml
........................
(Nadaljevanje.)
Sicer pa je pograbila v divji vihri »lave megalomanija državo samo. Slo je za to, da se hipoma vlije triumfalna Italija in doseže v petindvajsetih letih ono enotnost in veličino, za katero so drugi narodi potrebovali stoletja solidnega dela. Razvila se je torej mrzlična delavnost in denar se je razsipal za kanale, lutke, ceste, železnice, za prekomerna javna dela sploh. Ustvarjali« izdelavah to veliki narod, ne da bi bili kaj računali. Izza «veze z Nemčijo je požiral vojni in mornariški proračun fl>o nepotrebnem milijon«. Neprenehoma naraščajoče potrebe pa so se zadovoljevale le z emisijami; leto za letom 00 »e jemala posojila. V samem Rimu je veljala stavba vojnega ministrstva deset milijonov, ona finančnega pa petnajst miljonov. Sto miljonov so izdali za pedogotovljena obrežja, in več kakor dvesto-petdeset milijonov ¿o vtaknili v utrdbe okrog mesta. Vedno in vedno je vzplamtevala u-sodepolna prevzetnost, dvigal se sok teh tal, vstajal duh, ki se more razvijati le v prevelikih načrtih; zaslepiti svet in ga osvojiti, je TO namen, ki se oživi, čim le Stopi noga na kapitol čim se le dotakne nakupdčenega prahu vse človeške moči, ki s« je tam zaporedoma podirala.
"Da, dragi prijatelj," je nadaljeval Nar-cisse, "a Če bi hotel začeti z vsemi povestmi, ki se raznašajo, ki si jih ljudje šepetajo v uho, če bi Vam hotel navajati dejstva, bi osupnili in se ustrašili zaradi višine blaznosti, do katere se je moglo to piavzaprav razumno, lenobno in sebično mesto vzpeti v strašni mrzlici igralske strasti. Ugonabljali se niso le mali ljudje, nevedni in neumni, temveč tudi visoke obitelji, skoraj vse rimsko plemstvo je tedaj izgubilo svoje prvotno premoženje, denar, palače in galerije mojstrskih del, ki jih je imelo zahvaliti radodarnosti papežev. Ta ogromna bogastva, z» katera je bilo treba stotetij nepotizma, da so se mogla zbrati v rokah malodtevitnih posameznikov, so se v kratkih desetih letih raztopila kakor vosek v ognju ažiotaže."
Docela je pozabil, da govori z duhovnikom, pa mu je pripp.vedoval eno teh dvoumnih zgodb.	^
"Poglejte le našega prijatelja Darija, kneza Boccanero. Zadnji svojega imena je in živeti mora od drobtin svojega strica, ki sam nima nič druzega kakor svojo plačo. Ej, gotovo bi se ponosno vozil v svoji karosi, če
•e ne bi bila pripetila &idna »godba z vilo Montefiori . . . Gotovo so Vam jo Že povedali ; velika zemljišča te vile so odstopili neki finančni družbi za deset miljonov; jpotem je špekulacijoOto poželjenje pograbilo kneza Onofrija, Darijevega očeta, pa je zopet drago pokuipil svoja zemljišča .igral in dal zidati; naposled je pogoltnila katastrofa poleg teh desetih miljonov še vse, kar je imel, vse ostanke nekdaj ogromnega bogastva Bocca-ner ... Ali najbrže Vam niso povedali, kakšni tajni nagibi so posegali vmes, kakšno vlogo je pri tem igral grof Prada—da, ločeni soprog dražestne kontesine, katero pravkar pričakujeva. Bil je ljubimec kneginje Boc-canere, lepe Flavije Montefiori, ki je knezu pribavila vilo. O, to je bilo krasno b^je. znatno mlajša od svojega soproga. Pt trdijo da je imel Prada sopioga sjpomočjo žene v rokah, tako da se mu je ona zvečer odrekla, če se je stari knez branil podpisati ali pa «e lotevati kupčije, ki ¿e mu je zdela od začetka sumljiva. Prada je pri tem pridobil milijone, ki jih zdaj zelo pametno in preudarno troii. Kar se tiče lepe, zdaj dozorele Flavije, Vam je znano, da je ob polomu rešila malo premoženje, pa se srčno odpove dala naslovu kneginje Boccanera, da si je mogla kupiti lepega možs za drugega soproga. Ta je zdai zdatno mlajši od nje; napravila je iz njejk markija Montefiorija, in dasi ima že petdeset let za seboj, živi veselo in v bojiu lepoti... Pri vsem tem ni bilo nobene žrtve razun našega dobrega prijatelja Darija; on je popolnoma uničen, pa je vendar pripravljen, da vzame svojo sestrič-no, ki sama m mnogo bogatejša od njega. Seveda ga hoče imeti na vsak način, on pa ni sposoben, da je ne bi ljubil prav tako, kakor ljubi ona njega. Sicer bi se bil davno kakor toliko drugih knezov oženil s kakšno Američanko, ki podeduje milijone; ali mogoče je tudi, da sta se temu upirala kaidiual in donna Seraiina, zakaj na svoj način tudi onadva junaka, jponosna trmasta Rimljana, ki nočeta, da bi se njiju kri pomešala s kakšno drugo ... No, upajmo, ds bosta dobri Dsrio in dražestna Benedeta srečna skupaj."
Obmolknil je, sli Is par korakov je napravil % t pa je tiho nadaljeval:
"Sorodnika imam, ki je napravil pri vil* Montefiori sikoraj tri milijone dobička. Oh, kako mi je žal, da sem prišel šele po Uj jur naški dobi ažiotaže sem! Kako zabavno je noralo biti tedaj I In kakšne poteze je moral delati hladnokrven igralec!"
(Dalje prihodnjič).
čudodelno pivo
"Vrnite nam dobro pivo, pa bo dobilo delo stotisoče ljudi, milijone dolarjev pride v cirkulacijo in tako bo s povrnitvijo dobrega razpoloženja zelo pomagano tudi drugim industrijam.—Prerokba se še ni uresničila.
Sest mililo**?"' Ontario v vodo, še?t milil oni v v zrak
Na sliki je novi zrakoplov auneriske vojne mornarice, lu je bil pred dnevi prvič spu-¿¿en v zrak. Imenuje se "Macon* in je »ličen zrakoplovu "Akronu", kateri je 4. aprila padel blizu New Jerseyja v morje. Ok»og 70 moi "Akronove" posadke je Izgubilo živ-
ljenje v valovih. "Aknon" je stal ^ameriško ljudstvo $6,000,000 in za njegovo vzdrževanje nadaljne stoti «očake. Novi zrakoplov
"Macon" jo ima ko drag eksperiment. Oba sta bila zgrajena V .Aknotnu, O., po naročilu vlade v vojne namene.
0 konvenciji soc. stranke v Springfieldu
Ckicago. 1IL — IlUnoiska ooeiali-etična stranka je imela po dolgih lotih zopet konvencijo, ki n j« vršila v 61oveiskem narod, domu v Spriag-fiekfo dne 22. m 28. aprila. Zastopanih je bito 45 klubov s 86 delegati. Vseh klubov imk stranka 92 in okrog 1200 članov, od toh okrog pokmca v okraja Cook.
Prod d vesni loti ni stranka imela nobenega angleškega kluba iivon Chfc» eaga in ie tukaj le par. Socialistično gibsaje »e je pričeto ftiriti v Aru g i pctovici 1981 m dani fcmioo loto rast k) v vedno večjem tempu. V oveh lotih jo bilo v driavi ustanovljenih okrog 70 klubov, kar je lep napredek.
Prettftn* večina delegatov Je poročala, da klubi polagajo velike val-aoat v isoforaievalno delo. Skoraj vil klubi imajo predavanja in mnogi tuši učne tečaje o oocializmu in to-kolOi socialnih in ekonomskih problemih. Is tega je rasvidno, da «o tta gradi na trdnih tlefe.
Pretežna večina delegatov jo bila ti "down state"—isven okraja Cook. Dobro so bili zastopani rudarji, mod katerimi se je «ocialiotično gibanje pričelo širiti iele lanako poletje. Danes je med njim), iamreč med progresivnimi rudarji močan socialistični sentiment. Delegat iz Taytorvilla jo poroč&i, da bi njih klub «tel tri do potato članov, če bi rudarji ne bili toliko prisadeti vi led krize in Stavke. Sli6ao so omenjali tudi drugi delegatje is rudarskih revirjev.
Konvencija je bfla mirna, brez kakšnih razburljivih incidentov. Trem zastopnikom komunistične stranke je povedala, da bi razpravljanje o enotni fronti nič ne hasnito, dokler se no isboljšajo odnosa j i med obema stnanioama. Sprejela je nova pravila, enajst resolucij in izvolila ek-taLurtivo 11 članov ,med katerima «ta tsd.' ibdroga Lotrich iz Chicago in Cerk is Waukegana (slednji ni bil na konvenciji). ' Tri resolucije se aanašajo aa otavfeo progresivnih rudarjev, ena od teh za odstavitev guvernerja, ker rabi oboroežno silo proti stavkarjem in ker je privolil v ukinitev civilnih svobodščis v stavkovnem okioziu.

pridružite se
Osebno spremljanim izletom
V nOMOVINO
S. S. BERENGARIA — 18. maja
Spremlja g. Dubinski S. S. AQUITANIA — 27. maja
Spremlja g. Weber S. S. AQUITANIA — 15. junija
Vsi pamiki odplujejo iz New Yorka. Za nadaljne informacije se obrnite na CUNARD zastopnike v vaicm jti^Iu ali pa nu
CUNARD LINE
346 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO, ILL. Potujte udobno.	Cene zmerne.
Konvencija so je zaključila v do» kras razpoloienju. Breme gostitelja oo prevzeli večinoma naši sodrugi In Jtdniginje, ki so ga lsvršili prav dobro. Kot drugi rudarji so tudi naSi tffcdjo močno prizadeti *aled krize in dolgo stavke. Kljub silnim teškodam ta neverjetnemu terorizmu s strani oblasti, Peabody Ooal Co. in Lewiso-ve organizacije pa upajo na zmago. To zmago jim fteli tudi socialisti Ana stranka, ki potem konvencijo apelira na vse člane in dolavrtvo sploh, da stavkarjem pririoo&jo na pomoč s zbiranjem % pristavo!jrih prispevkov. — A. G.
Splošna potniška agentura.
Zastopa vne glavne parobrodne 5rte, železnice in avtobuse.
VINKO ARBANAS	LOUIS DRNEK
1664 Bkse Island A ve., vogal 18th St. CHICAGO, ILL.	1	Tal. Can*l 1233
Slovencem v Chicagu se obetajo boljši časi
Chicago, 111.—Predzadnja nedelja je bila v Chicagu pravi pomladanski dan. Sijalo je toplo solnce, zrak je bil kristalno čist—bil je ipač dan, kakršen vabi rojake v naravo nabirati regrat. In mi pravi žena : "Lepo je danea, tfreva na sprehod."
"Prav rad bi še«I," sem jo zavrnil, "ampak v roke mi jc prišel le laik z vabilom na shod pri Pavki." In sem ji ga pokazal. "Vidiš," sem rekel, "tule je napisano: 'Važno vabilo na politični shod vseli Jugoslovanov scanujočih v 22. in ¿6. war,di." Povedal som ji nadalje, da je dneva res skoro ¿koda, da bi ga ubil na kakem shodu, ampak ker sem slučajno Jugoslovan ui vrhu tega živim v predpisani vvui-di, mi ne kaže drugega, kot da izvršim svojo narodno dolžnost in se udeležim zborovanja.	,
Povabil sem še prijatelja, ki je tudi Jugoslovan ill živi v isti watdi, pa sva jo mahnila na važni shod. Oiirog trideset oseb je bilo navzočih. Torej zadosti za pra\i jugoslovanski politični shod. Otvoril ga je rojak John Zvezich. Cto-voril je na kratko o pomenu našega sestanka in take stvari. Predsedoval pa je dr. Franjo Pavlich. Zapisnik jc vodil naš stari znanec v naši ward i John Potokar.
Prvi govornik na dnevnem
redu je bil Frank Pečnik. Namenjen je bil pretežno slovenskim socialistom. Konstatiral je z zgodovinsko važnim poudarkom, da smo Slovenci za-fučtkali celih petindvajset let s to umazano socialistično politiko itn zraven pa še zmetali proč mnogo stotakov. Skrajni čas je, je rekel, da se organiziramo v stranko, katera je sedaj na krmilu. To se pravi, pojdimo k demokratom 1 (Kaj niso že šli v času ko se je volilo CermakaT—Pitanje korektorja.) ,
Jaz sem čisto pozabil na prijatelja,ki je dremal,pa sem se zamislil: "Saj res! Vsi Slovenci k demokratom! Pa bo dobro I Čehi so demokrati, pa Poljaki in Irci, Nemci m Lit-vinci—mu imajo shižfoe, mesfc-ne in drugačne dobre službe, le mi Slovenci jih nimamo in zato gledamo v glavni urad SNPJ, kako bi jih tam dobili. Ko tako premišljujem, me zdrami spet Pečnikov glas. Pravil je, da je boljše biti hinavec pri demokratih kakor pa pri socialistih, hinavec pa itak moraš biti, je konstatiral, pa bodisi v katerikoli stranki. hi ker je zdaj na krmilu demokratska stranka, je dolžnost Jugoslovanov, da z njo sodelujemo. Kadar ipa pridejo socialisti ali komunisti na krmilo, pa bomo Jugoslovani sodelovali z njimi. Ce je že treba, da si hinavec, saj lahko švigamo iz ene v drugo straniko— samo da se bo Jugoslovanom vedno dobro godilo!
Dentist Pavlicih pa je prebral svoj govor. Bil je sličen Pečnikovemu kar se jedra tiče, le lupina je bila lepša.
Hrvat Babich je govoril v I angleščini. Vsi ti so agitirali ■ za demokrate. Babich je ob enem pridigal stari evangelij, i da nnj vedno izvolimo dobrega ?Kveka, in ako se izkaže, da ni dober, pa v drugič izvolimo drugega dobrega človeka.
Ubogi Babič menda ne ve, da to neumnost Amerikanci uganjajo že od kar obrtoji ta republika.	t
Med prisotnimi so bili R. J. Zaverinik, Paui Berger, Anton Hrast, Komatar in več drugih —do SO vseh skupaj, kot sem že omenil. Izvoliti so tudi zaupnike, katerih naloga bo iti po hišah nabirati podpise i>i prepričati demokrate, da delajo slovenskim demokratom krivico, ker jih ne upoštevajo. Saj so vendar Jugoslovani zadnjič glasovali za Cermaka in novembra lansko leto za Roosevelta. Zato pa sta bila tudi ' izvoljena. Nam se naj zahvalita. Res, da se med Slovenci veliko govori o socialistih, ampak koliko fl>a je Socialistov! Drtigi pa so hinavci, kakor j« priznal sam rojak glavni govornik in izjavil, da se bol(j izplača biti hinavec v hinavski stranki, kakor pa v taki, ki nofcemkrat ne zmaga !
Za zaupnike so bili med drugim imenovani Frank Pečnik, Strniša, Komatar, J. Zvezich, Anton Hrast, M. Kržan, John Potokar, J. Jurečič in nekaj dTugih. Kar se mi je zdelo posebno čudno, je, kako morejo nekateri ljudje biti nekaj ur komunisti in se du-šati radikalno v istem lokalu, nato pa čez dan ali dva govore za demokrate in zmerjajo socialiste. Socialiste pa
napadajo v vsaki vlogi, namreč če pridejo skupaj kot komunisti, dežuje na socialiste ogenj in žveplo, in če se snidejo kot demokrati, pa spet dežuje na socialiste ogenj in žveplo.
Naj mi uredništvo oprosti, če sem porabil nekaj dragocenega listovega prostora a tem poročilom. Drugič, ako bo apet tako lep dan, bom Šel rajše v forest preserve balifl-cat.—Eden navzočih.
««New Loader"
«•«UM —>alls»lol toMu
Izhaja v New Yeefcn. Wasoêaé-na 12 aa loto, $1 aa pel U4a»
Najfeoljèe urejevaa aa*te*i so-
cialistttni list y AmerfM. M** rt» slovanskih delavcev ga *t*
Nanrffca si ga tudi vi Naročnino saai sprejema "Proletary"
Zmaga socialistov v Westonu, W. Va.
V mestu Weston, W. Va., je bil izvoljen za župana socialist dr. M. S. Holt, ki je postal med vojno znan vsled svoje opozicije proti vstopu Zed. držav v klanje. Bil je že trikrat socialistični kandidat za senatorja. Njegovo ime zaradi "tehnikalij" ni bilo na tiketu za občinske volitve ,toda volila so ga zapisali na ballot sami in ga na ta način izvolili. Dobil je 2,100 glasov, ali 400 več, kot njegov najbližji opo-nent. Weston ima blizu 9,000 prebivalcev. Dr. Holt je star že 85 let, toda še vedno močan in zdrav ter aktiven član stranke.
ni rekonstrukcijski korporaciji, dasi je država Illinois kvoto, ki ji je bila v ta namen dana na razpolago za posojilo, že izčrpala. Znašala je $47,000,-000. Odgovorni uradniki komisije in zastopniki države so apelirali v Washington, naj se jim nakaže nadaljne kredite, drugače bodo morali meseca aprila ustaviti, ali vsaj zelo omejiti podporo.
Senatorji in nižje plače
Senatorji so glasovali za odredbo, ki daje predsedniku moč zniževati plače federalnim delavcem, in dovolili, da se jo sme znižati tudi njim z $10,000 na $8,500 na leto. Smatrajoča so se s tem izkazali za zelo "požrtvovalne". Ako se upošteva ,da je vsak senator upravičen še do par tisočakov za najem tajnika, ki mu opravlja posle, in da za tajnike najemajo največ svoje žene, hčere ali sinove, in da jim vlad% plačuje za vožnjo 15c na miljo, tedaj njihova "požrtvovalnost" ni ravno taka, da bi jo človek moral občudovati.
Naval fašistične reakcije na socialistični Dunaj
Zmaga fašizma v Nemčiji je zelo ojačala tudi avstrijski fašizem, ki ima v vladi kance-larja Dollfussa veliko zaslom-bo. Prepovedala je politične Stavke, razpustila socialistično milico in ¿daj stika za orožjem, tki ga imajo baje skritega v velikih količinah.
Avstrijska socialistična stranka je imela radi kritičnega položaja 15. in 16. aprila konferenco, na kateri je sklenila, da bo branila svoje ustavne pravice in republiko do skrajnosti. Zaključila je, da se bodo vse njene prvomajske manifestacije vršile v tem smislu.
Svetovna razstava V Chicagu • '
Kljub krizi se priprave za otvoritev avetovtne razstave to poletje v Chicagu nadaljujejo. Pričakujejo, da jo obišče več milijonov ljudi. V p oslu go (po-setnikom je bil ustanovljen Visitors' Tourist Service, čigar urad je na 608 S. Dearborn St.


Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street
1:30—8:30—6:30—8:30 Daily T.I. Crawford 2212.
at 1858 W. Cemiak Rd. 4:30—6:00 p. m. daily. Tal. Roo»«v«fc 1695 Wadnesdav and Saxulay by appointments only. RmI<W* TaUt Crawford »440 II no «niw«r— Call Austin 5700
PrUteeajta k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JED NOTI.
Narailta «I d««*»*
"PROSVETA"
SUM >• cela Uta M-OO, pol lata 33.00.
Ustanavljajte nova draAtva. Deset ilanov(k) Je trofca sa aovo dmétvo. Naslov ta Mot la sa tajnifttvo ie:
2ss7 S. LAWNDALK AVK.,
CHICAGO. ILL.
Decentralizacija bogastev
Senator Huey Long vz Louisiane se veliko huduje nad multimilijonarji. Pravi, da pro-speritete ne bo, dokler se ameriška bogastva ne razdeli tako, da pridejo zopet med ljudstvo, namesto da jih poseduje nekaj familij. V senatu je predlagal dodatek k ustavi, ki bi dal kongresu pravico zapleniti del kapitala. Temu pravi Huey Long "decentralizacija bogastev".
——
Pomožna akcija v stiski
Illinois Emergency Relief Commission, ki ima nalogo preskrbovati družinam brezposelnih hrano in kurivo ter brez domcem prenočišča, je spet v velikih stiskah za sredstva. IT-veden je sicer nov davek na potrebščine, toda predno ss bo na ta način zbralo večjo vsoto, bi imenovana komisija spet rada dobila posojilo pri federal-
Prehlad vzrok pljučnice
Obramba proti njemu je čisto drobovje. Driite odvajalne organe v redu ¡Odstranite zastrup-ljive snovi iz telesa. Jemljite
TRIN ERJEVO GRENKO VINO
Mâwiiikât l/idêr
: »40 Junen« Ave. milwaukee. wis. hmmm»MM»MM#MMM»
•odrucom in imf atiCarjkm v clkv2landu. Soi« klaW k. ST JSZ. so w«o v oiaaooa efc 7i*S
:
printing
by
I
ArLAirohireL4hi.Ca
2356-58 S. Crawford Ave., Chicago, Ul.
ToL Low »dal« SOIS
Baretindc & Son
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Tel. 147S.
If. D. Sodro g i la in pridobivajte ai« klub« lor «avOh latarea. V «rgaiaaadji la Ja aaia moi

FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA

NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMKRIKX
N ARODN A "TISKARN A
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUK CHICAGO, ILL.
j	-v	" » i|» ,
, -ll*v*n»kmn, Hrroikoat,	¿«Ami, Pi
kokor twdi v Aofflolbo«i io N< Nolo pomknmt — ii«liooino ao drefttve la



A Jugoslav Weekly	|
Devoted to the Interest ] of the Worker*. OFFICIAL ORGAN OF j Jugoslav Federation S. P. i
OLETAR
KDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, H COMMONWEALTH J|
no"
1338.
chicago, ill., may 4. 1933.
Forward to Labor's Congress
On to Washington and the Continental congress on May 6 and 7! From the cities and the fanms delegates are on their way to tlhe capital of the nation. They will voice the demands of millions of work-
per cenit in the printing industry.
These are cold figures but back of them are human beings, jobless workers and broken families.
Moreover, the federal govern-
ere. They will report of ■ k u	xi
hraken homes a,>d families, of	"" S,\nct,on *
ill-fed children, of jobless men, of anxious mothers, of stricken farm«, of . young men and women without hope of a future.
We are in the fourth year of the industrial panic. Are conditions improving? They are not. We wish they were. We would rejoice if jobless men were going back to work. We would be happy if farmere were emerging from their terrible hardships. We do mot believe that out of a vast sea of misery we will necessarily get intelligent thinking.
To think and act as normal human beings we must at least know whether we are going to eat, whether the children will be properly clothed and whether the family can be kept together. That, at least, is a minmium that should be guaranteed and even that is not assured today. Our natural resources, our industries and our machines make this possible. We go to Washington to demand at least a decent human existence.
Why do we summon the masses to send delegates to Washington? Because unemployment is increasing. Wages are being slashed and farmere still face a hopeless future.
The American Federation of Labor figures show another increase in the number of the jobless. The 'number increased nearly 160,000 in February over the previous month. In March, the month of the financial panic, about 230,000 workers were discharged. In three months the total number of the new jobless was nearly 390,000. This means that the total number out of work is now well over 13,000,000.
The increase is about 40,-000 more than the number President iRoosevelt proposes to employ in reforestation camps at a dollar a day!
The results of all this cannot be ignored. "Millions are going back to the primitive Hfe of two cenlturies ago, and as their standard of living is reduced to starvation levels, industry cuts itB activity and its earning power until it can no longer make payment on debts," says William Green. ~ The usual upward seasonal trend this spring has also vanished. Unemployment reports show 72 per cent out of work in the building industry; 50 percent in manufacturing; 49 ¿per cent in the metal trades; 31 per cent in the dothing industry; 30 per cent in motion pictures and theatere, and 22
stark poverty at a low subsistence wage in its reforestation camps. This dollar-a-day program and the 15 per cent wage cuts for government workers has been a signal for wage cuts by the employing class. The Roosevelt administration sets the example and the employing class follows it The IPnited States Steel corporation cuts wages, the Public Service Corporation of New Jersey follows, and this policy becomes a general trend.
A. F. Whitney, speaking for the railway unions, cries out in protest This union executive declares: We are face to face with the cold fact that the annual earnings of our workers are approximately $29,-000,000,000 below what they were in 1929, and m my opinion it is a crime to approach this unemployment situation with a program that will only temporarily furnish a few hundred thousand men with employment."
And what of the capitalistic nations as a whole ? They are in a race downward toward zero in trade with each other.
The national industrial conference board has published a study which shows that the total value of the trade of 24 nations has declined from $52,-800,000,000 in 1929 to $20,-000,000,000 in 1932. The decline in 1932 was $10,000,000,-000 and for the last three years was 62.1 per cent!
In §J1 the history of the world there has never been such a rapid decline of the economic activity of mankind. The rulers at the top have not chedked it; it is time for ths victims below to thinik and act.
The Hoover deal was a charity can and the Roosevelt new deal differs little from it. Labor and Socialism must march together, first for genuine relief and then for the abolition of this Egyptian bondage of capitalism.
So, on to Washington May 6 and 7. The Working masses must speak their minds !
—The New Leader.
"Buy American"
Congreeswoman Florence P. Kahn of California decided to do her bit to save the country from foreign good*. She discovered to her great patriotic horror «hat die chain in congress and in the aommerce department came from Czecho-Slovakia, and ahe made a noise about It.
The Czecho-Slovak envoy thereupon pointed out that C»echo-SIovale legislators and clerics used almost exclusively American typewriters, American adding machines, and other cffice equipment, that Czecho-Slovaks eat California products on tablecloth made of Annerioan cotton and that the balance of trade between the United States and Czecho-Slovakia is two-to-one in our favor.
Four millions of Americana make their livelihood from the export trade according to The Business Week, and would thus be compelled to find other employment if the "Buy American" campaign should be completely successful—The World Tomorrow.
Here's A Bargain
Now that the water is out of the stock and boiuMtoldens are wet all over, Uncle Sam can buy back the whole country for what it co* to kill 50,000 Germans some time ago. Come on, Uncle, let's make Ameriaa safe for eatocaacy.
Every cloud has a silver lining. When the farmere were weH off they sold cream and kept the skim milk, keeping up interest payments. Now that they quit paying irterest. some of 'em are actually putting cream to their coffee again.
Why Capitalism Must Go
Let us view this system of capitalism for a moment to see jutft how secure it really is.
Capitalism depends entirely upon profits—in which we include rent and interest—for its existence.
Capitalism has now reached the stage of development where it is well-nigh impossible to reinvest capitalist's profits with an assurance that they will receive dividends upon the investment Improved machinery, methods of production, and greater, and gi cater consolidation has created a situation where, if all industry were to start tomorrow on a fulltime basis, it would only take three or four months' fulltime production to create all that could be used up in a year. This ability to create and inability to distribute the product is a sure sign of the rapidly dying condition of capitalism.
So we say that regardless of the workers fighting among themselves, regardless of ths control of government through the old political parties by the present ruling class, regardless of the control of the police, militia, army and navy or the ipublic press, the death of ca-
pitalism as an era in the life of mankind is very near at hand, (because when invested capital cannot obtain profit, capitalism ends.
So we say, regardless of these bitter surface signs, things are far from "hopeless".
The force and the direction of that force necessary to create the new order will be with us when the time arrives. —Toledo Union Leader.
Steel Takes a Tip
The predictions of organised labor that the wage reduction policy of President Roosevelt would be seized upon as justification for drastic wage reductions in private business have been fully materialized.
United States Steel was the first to fall in line with the "new deal". It ie .the largest employer of labor in the nation. It ie a militant foe of organised labor.
A few days after Mr. Roosevelt's economy law was passed by congress the United States Steel corporation announced a slash of 10 per cent for all "white collar" employes to take effect April 1. This made the third salary reduction during the past 18 months. The firet two cuts aggregated 25 per cent.
The "new deal" ha« begun to take on all the appearances of a new steal. In the long run, it amounts to that—Minnesota Union Advocate.
CONTROL OF PRICES
Not Very Bright
Turning tobies« workers into tenant fanners is the unemployment remedy set up by WMton-Sslem'i (S. C.) badk-to-the- i arm movement sponsored by Mayor Geoige W. Co an, Jr., and the Social Service Exchange. Under the teivns arranged the landowners will furnish stock and ¿arm tools. The families will be permitted to use enough of What they produce to keep them alive and in work* ing condition. Then the landlords will come in and take a crack at the surplus products.
The outlook doesn't seem very bright for the back-to-the-farm unemployed.—Cleveland Citizen.
If inflation is not to become the final disaster to wage and salary workers and the holders of savings bank accounts and insurance policies, it must be clearly stated at the beginning, that it will be stopped when the commodity price level rises above the level of, let us say , 1926 and 1927, Norman Thomas, Socialist leader, declared in a statement criticizing the fl>lan to give power to the president to inflate at will and any method he chooses.
"To give one man such power and to subject him to the enormous forces which will struggle for its use is not in the long run the way of safety or of wisdom," Thomas saidw	. •
Recalls Inflation Prediction
"I predicted inflation and defended the desirability of controlled inflation when Roosevelt and Hoover were both talking about 'sound money'. The need for some inflation was greatly increased by the terrible deflation consequent upon the closing of banks with from $4,000,000,000 to $6,-000,000,000 deposits following the bank holiday. The government's failure to nationalize the banks or to work out any consistent plan for making *ie money in them more generally and equitably available left to it no practical alternative than inflation of the currency.
"For the failure to nationalize the banking system we shall pay a dear price in more ways than one-
Dangerous Precedent been
"Concerning' the president's plan two general comments are in order.
"On principle it is a dangerous precedent to give the president/blanket power to inflate by any method and at wili It is a bad situation when senators disgree whether $6,000,-000,000 or $20,000,000,000 of
THE LAST STRAW"
Definitions Up-To-Date
Capitalism. A state of economic anarchism in which the individual seeks the common good by trying to get the best of everybody concerned.
Anarchism. A society without a head.
Controlled Canitalism. The attempt to supply a head to an organism that can only function without one.
Mining. Ait of extracting mineral* such as coal from a hole without getting In the hole.
Manufacturing. The expenditure of human energy in an endeavor to cover the cost, the depreciation, extension, improvement and obsolescence of the machine processes by which human being« are junked
Merchandising. Selling goods for more than they cost by marking "below cost".
Agriculture. Which soil.
The science
by are
by
converted into farm mortgages way of greater yield.
Farming. An exercise in lifting mortgages.
Government. A more or lees successful attempt at equalizing the burden of wealth by relieving the lower classes of the necessities of life.
War. A contraption that hse praiseworthy murder, arson, lying snd rape on one side; pure cussed-neas on the other; and a lot of innocent corpses between.
Preparedness. The manufacturing and efficient use of killing implements in the name of Peace on Earth, Good Will to Men.
Battleship. A combination of high pressure salesmen snd bill collector, dressed in Armor plate.
Profit The fallacy of balancing a pound of income with two pounds of outgo.—The American Guardian.

JOHN BAER IN LABOR, WASHINGTON, D. C.
additional currency can be had under the proposed measure."	» ,
Thomas declared the »president should have recommended specific measures of inflation which should have been acted upon by congress. Against 0ne-Man Control f "To give one man such power and to subject him to the enemious forcés which will Struggle for its use is not in the long run the way of safety or of wisdom" he said.
"While ,the president emphasizes controlled inflation there are no evidences of adequate control, except his own goad judgment, written into the bill. Jf inflation is not to become the final disaster to wage and salary woiikers and the hold ere of savings bank accounts and insurance policies itanust be clearly sitated at the beginning, that it will be stopped when the commodity price level rises above the level of, let us say, 1926-7. That is when inflation ceases to be reflation.	, 1 "Public Works Needed'* "Inflation should ,be not only controlled in amount but directed in distribution. Not silver mine owners but the unemployed should be its principal beneficiaries.
"The best outlet for edition-
al currency or spending power is through Ithe bands of unemployed workers, first by means of maintenance allowance, and then by a iprogram of public works. The administration's program both of relief and of public woilks is wholly inadequate. .
"Finally it must be emphasized that to resort to inflation after wages have been pushed down to sweat-dhop levels may well be the final goad to make
workers revolt.
i
Wage Increases Needed
"President Green of the American Federation of Labor is right. No policy, even of controlled and directed infls* tion, will be tolerable to the workers without an immense campaign for raising wages. Inflation will double the need for a steadily rising minimum wage. Lesrialation may help, but there wild be no guarantee of effective legislation or its enforcement without organization of the workers, both politically and industrially.
'The real moral of the whole story is that what we need more than more money is proper distribution of weaith. That will require of regruilation of banks and industries, but social ownership ind planned production for use and not profit.

ARCH LIGHTS
'ffltyt
Never before in the history of modem civilization have the workers found themselves in such dire straights on any. May Day, as on May Day 1933. With the effect» of the deplorable breakdown telling their talcs as never before, still the workers find themselves disorganized as always. All sense the need of unity and unified action against the on rushing terror and reaction of Fascism. All sense the need of jobs, of food, clothing and other necessities, but all also act separately in their attempt to achieve their goal. That will never do. That will never gain for us that freedom, jobs, etc. Workers you must agitate for a powerful Socialist Party now. A
year hence may be too late. • • •
A good many Jugoslavs participated in the May Day parade in Chicago on May 1. A good many more than at any other May Day parade since the war, but not nearly as many as should have. Some estimated the size of the parade as equal to that of last year. Others opined it to be considerably larger. While expecting a good deal better aitteixjaince, the tricfoery of the present rulers in flashing news of bomb explosions, presumably perpetrated at their will, thrust a fear into many would be paradere and kept them away. Have we a right to expect a msss celebration? With hundreds of thousands of unemployed in the city we had hope that they will realize their condition. Where were they? At home letting someone else battle for them. No good can, be done at home. Their place
was in the line of march.
• • •
Sometimes our spirits are dampened because the people do not respond to our call and our pleas. At other times we are inspired. We can say that the convention of the Socialist Party of Illinois at Springfield, 111., oi April 22 and 23 was one of those inspirational event* Some 85 delegates from 51 branches of the party were seated and deliberated on the vital problems confronting our Part" The sessions were orderly and without any antagonism. Everyone present was there for the express purpose of building for the paity and the decisions reach" ed will assist in this work. An up to date constitution was adopted. A new State Executive Committee of eleven was elected. Ten resolutions were adopted and many good recommendations for the Executive
Committee received.
• • •
Two Slovenes are members of the new Executive OcuWmittee which, according to the new constitution, will meet at least six times each year.
The first meeting of this new committee was held immediately after the convention to arrange for various details for its first regular meeting. It was decided to hold this first meeting in Taylorville, ID., on May 13 and 14.—The convention was held in the Slovene Dom and our Jugoslav comrades a. «ted materially in the arrangements.
see
On Monday, April 24. 1933, the Jugoslav Fraternal Brotherhood met in Milwaukee, Wis., and selected Vatno Grill of Cleveland as representative to the Continental Con-gieis and wired the Labor Committee of the House to report the 30 hour bill favorably out of the committee. Much was said about consolidating the eight Societies of this Federation into one Strong fraternal union.
• • •
At the regular monthly meeting of branch No. 1 JSF last Friday nigh*, this writer was selected to represent the club at «he Continental Congress. Four new member» were accepted and Josko Oven completed his lecture. A very good attendance was had.
• • *
Last Sunday, I appeared on the seventh anniversary program of the Mohawk Lodge of La Salle, IiL While in La Salle 1 have had a chance to s^aak to several comrades and sympathizers. AH explained that they have an unusually hard field in which to work and agitate. The situation in La Salle is very similar to that of Springfield so far as our movement amfong our people is concerned except, that Sprir^field is still harder hit because of the mine strife. People are down and out, rosignated and shift aimlessly about. The active workers too, have felt the *ing of the panic and unemployment with the natural result that they too, are unable to do much of anything. Everywhere it is necee-sary to repeat tho game story, that nothing will come of itself. If wo are to get anything better for our-selves well have to go out after it. Hence, it is absolutely necessary that
they get into active service again.
• • •
The State Executive Committee will receive offers and en*>loy the SAate Secretary at their coming meeting on May 13, 14. Anyone wishing to serve Aould apply t*% thn Socialist Party of IHinois, f&2 W. North Ave., Chicago, IIL
"The fir* Aall be last and the 1a* shall be first," said the )obiess fraik janitor to ;l,e grast barker, aruscling him out of his place om the bread-lins.	^^