Iz življenfa (aponshcga hmetovalca. Japonska predstavlja hribovit otok, čegar notranjost se še danes ni umirila; odtod torej razni potresi in izbruhi ognjenikov. Od kmetijstva živijo ljudje le ob izlivih velikih rek ter v njih dolinah. Od tega, kar se pridela na 15 odstotkih celokupne površine Japonske mora živeti (reci in piši) 65 milijonov prebivalcev. Na enem kvadratnem kilometru obdelane zemlje živi torej 969 ljudi. To je izredno visoko število, če pomislimo, da odpade na en kvadratni kilometer v Nemčiji vkl/ub vsej skrbni obdelavi površine le 185 ljudi. Na Japonskem ni več prostora za prebivalstvo, ogromni porast števila prebivalstva je imel za posledico silen gospodarski razmah, kolonijalnega področja ni, kamor bi zamogel odriniti domači previšek ljudstva. Zato je Japonska povsem slična Nemčiji, kjer so beležili od leta 1870/71 naprej silno industrializacijo, beg ljudstva z dežele v mesta ter porast siromaštva med izobraženci. Japonska kmetija. Japonska kmetija je brez izjeme vzgled novodobnega kmetijskega gospodarstva, ki ga gospodar obdeluje po vseh izkušnjah umnega kmetijstva. Seveda, z našimi kmetijami se japonska ne more primerjati, kajti način obdelovanja in gospodarstva sploh je tako različen, da je primerjava možna kvečjemu s kako boigarsko vrtnarijo. Japonske njive so tako vzorno očiščene plevela, ker izruvajo plevel kar sproti s korenino vred. To je seveda ipogoče v deželi, kjer sploh ni posestev, ki bi merila več kakor en in pol hektar.ja. 70 odstotkov japon- skih kmetovakev obdeluje manj kot 1 hektar površine, le en odstotek poseduje več kot pet hektarjev. Poslednja posestva se nahajajo bolj na severu, kjer manjša površina sploh ne bi zadostovala za preživljanje ene same rodbinei Polovico kmetovalcev je šteti med posestnike', druga polovica so najemniki, ki imajo posestva v najemu za dobo 10 do 12 let. Sedaj namerava viada spremeniti suženjsko stanje najemnikov, ki morajo plačevati lastnikom velike svote, tako, da bi postali sami lastniki. Reorganizacij* kmetijstva je sedaj glavna skrb vlade, površine je vedno manj, in tudi z regulacijo rek se mnogo ne da pridobiti, ker naraste število japonskega ljudstva letno za 830.000 do 1,000.000. Kljub temu je podeželje zelo gosto obljudeno. V malih kmetijskih obratih opravjjajo vsa dela ročnim potom. V južni in srednji Japonski žanjejo dvakrat na leto: najprej pšenico in ječmen, nato pa riž. Pšenico sejejo koncem februarja ter jo požanjejo v juniju. Riž je sredi oktobra že zrel. Avgusta so soCna polja riža v najlepšem cvetu. V hribih se nahajajo zadružna jezerca, iz kateiih črpajo vodo za namakanje njiv, ki so posejane z rižem. Kjer riž ne uspeva, dobiva kmetijstvo že obliko vrtnarstva. Japonski kmetje so zelo napredni in prekašajo celo nemškega in angleškega kmetovalca. Pomisliti je treba, da izvaža samo Nemčija letno 250 do 300 tisoč ton umetnih gnojil na Japonsko, razen tega še Anglija. Industrija dušika pa je na Japonskem že tako na pohodu, da bo v najmanj pet letih sama zamogla kriti potrebe japonskega prebivalstva. Poleg tega love japonski kmetovalci iz bližnjih jezer vodne traveplezalke tcr jih mešajo z drugim gnojem, in sicer radi kalijeve vsebine. Japonska kmetska hiša je vzor čistosti in reda. Iliše so lesene, veei.noma iz taksusovega ah" bambusovega lesa. Pred hišo prekrasen vrt, brez katerega si ni mogoče misliti Japonca. Krizanteme v najpestrejših barvah vsepovsodi. Ljudje so prijazni in vljudni ter radi postrežejo z najboljšim zelenim čajem, sadjem itd. Vsaka hiša ima dve do tri sobe, nadalje kuhinjo in — tudi v najrevnejši hiši — kopalnico. Japonec se skoplje dnevno dva do trikrat v skoro vroči vodi (38 stopinj Reumierja), nakar se shladi v ledenomrzli vodi. Japonce se more smatrati kot tisto ljudstvo, ki je glede telesne in stanovan.jske čistoče na prvem mestu. Pred stanovanjskim poslopjem se nabaja povsod gospodarsko poslopje: šupa za orodje, nadalje pokrito gnojišče, kjer mešajo kompost, ter nekaka klet za shranjevanje murvinega listja, ki ga uporabljajo za krmljenje gosenicsviloprejk. Hlevov na Japonskem nimajo, ker živina tam ne vozi tovorov. Japonci goje največ sviloprejko, ker prinaša kmetovalcu najboljše dohodke. Japonska proizvaja Se danes G0% celokupne proizvodnje surove čiste svile, ki je kijub konkurenci umetne svile še zmiraj ohranila svoje visoke cene. Japonski kmet goji v nasadih tudi bambus, ki ga uporablja za gradnjo hiš, plotovja, orodja itd. Na poljih, ki so najskrbneje obdelana, raste so.ja (fižol Daljnega vzhoda), sladek krompir, melone, fige, pa tudi vinsko trto gojijo v svrho pridelovanja namiznega grozdja. Kjer zemlja ni za omenjere razstline, posadijo čajeve grmiče. Japonski kmet brez izjeme zapisuje vse dododke in izdatke v svoje knjige ter zamore vsakomur dnevno pokazati bilanco svojega posestnega stanja. Knjige vodijo tako vzorrto, da tega ne najdemo niti na zapadu. Pri malem kmetu znaša čisti letni dobiček v našem denarju 28.000 Din. 1-lektar zemlje stane izredno visoko ceno 420.000 Din, to je deset do tridesetkrat več k*ot na zapadu. Te visoke cene so postedica pomanjkanja zemlje. Da je japonsko kmetijstvo tako visoko razvito, je pripisovati predvsem moderni ljudski šoli s šestletnim obveznim poukom, nadalje celi vrsti najboljšili srednjih in visokih kmetijskih šol. V vsaki vasi imajo občinskega ekonoma, ki je kmetovalcem na razpolago z nasveti in praktičnim razkazovanjem. Japonska viada izda ogromne svote za pospeševanje kmetijstva. Svoje strokovnjake pošilja vsako leto po vsej Evropi, da študirajo naše izkušnje ter jih doma vzporejajo s svojimi. V kmetijskih knjižnicah nižjih, srsdnjih in visokih šol se nahajajo skoro vsa glavna dela nemške, angleške. francoske, italijanske kmetijske literature. Kmetijstvo ima na Japonskem zato prav dobre pogoje, ker skrbi gosto želozniško omrež.ie in pa dcbre ceste za to, da suravijo pridelke čim preje na tržišča. V meslih imajo moderne tržnice in hladilne naprave, kjer se prodaja blago prebivalcem sorazmerno po ceni, dota v ogromnih količinah. Poleg tega skrbijo v raznih preizku.evališčih za dobro kakovost pri- delkov, po.ebno isvile, tako da nihče ne more škodovati slovesu japonskega blaga. Iz vsega tega je razvidno, da bi se tudi mi Slovenci lahko marsičesa naučili od kmetskih sotrpinov na lepem Japonskem.