IHIIBTVENE Verska obnova - natboifša oDramba. Katoličani v Nemčiji morajo pod pii-> tiskom narodnega socializma veliko trpeti. Vsako udejstvovanje katolicizma v javnosti je strogo prepovedano, čcš, da to ni verski, marveč politični kato licizem. Kot politiko smatrajo politični glavači narodnega socializma celo procesije z zastavami ia verskimi znaki. Verskim mladinskim organizacijam je prepovedano nošenje unlform djn nastopanje z društvenimi znaki. Če pa imajo fcakšno zgolj bogoslužno prireditev med štirimi stenami hiše božje, napravijo plačane čete narodnega socializma obhode okoli cerkve z vreščanjem, tuljenjem, babnanjem in muziciranjem. Kdor se ne ravna po odločbah nacionalističnib. vsemogočnežev, ga poleg denarne globe čaka ikoncentracijsko taborišče. Z nasilstvom bi radi katoličane odtrgali od njihove vere ter jih. prepeljali v poganski tabor. Katoličani pa se svoje vere še tesneje oklepajo. Paderbornski nadškof Klein je nedavno rekel: »Odkrito in iskreno izjavljam, da ni bilo v naši nadškofiji nikdar toliko navdušenih dokazov in spoznavanj za vero ko v preteklem letu.« Trierski škof dr. Bornevvasser je izpovedal: »13 let sem škof v Trievu, pa vsa ta leta nisem našel med katoličani toliko verske prepničanosti in jakosti, fcolikor jih sedaj opazujem v vsakem mestu in v vsaki vasi svoje škofije.« Miinsterski škof grof Galen piše v svojem škofijskem listu: »Zadnji čas se je izvršil nov razcvet Marijinih družb v Nemčiji. St^roslavne družbe so se spomnile vzvišenib namenov svojih ustanoviteljev in idealov Marijinih družb. V mnogih župnijah so vznikle nove družbe moških, iki se dobro zavedajo, Ivolikega pomena je češčenje Matere božje vprav za može.« Nemški katoličani so si torej v svesti, fcaikšen zaklad je za nje katoliška vera, zato si ga ne dado iztrgati, marveč se g& še tesneje oklepajo. Da jim ga ne bi ugrabili sovražniki, ga skrbno zaklepajo v svoje — srce. Ker je versko udejstvovanje v javnosti onemogočeno, so prenesli težišče verskega dela na znotraj, v svoje duše. Iz njih pa se vera iztrgati ne da. Nekaj sličnega je tudi bilo opažati med slovenskim ljudstvom, ko so absolutistične vlade dr. Srskiča in Uzunovica, kojih predstav- niki v Sloveniji so bili JNSsarski poglavarji dr. Kramer, Pucelj, dr. Marušič, tlačile in teptale svobodo in pravo katoliške ceiikve in katoličanov. Ko je vera morala v javnosti molčati,.je tem glasnejše govorila v srcih katoličanov, katera so se obnavljala v Kristusovi resnici in milosti. Veličastni evbaristični kongres v Ljubljani je dokazal, kako globoko je ta obnova zajela srca in ikako široke kroge med ljudstvom je zavzela. Verska obnova je, to spričuje zgodovina in izkustvo, veri najboljša obramba. Na tej osnovi se mora vršiti v bodoče vse naše delo v javnosti, osobito na področju prosvete. Prosvetni tabor pri Št. Petra niže Maribora v nedeljo dne 1. septembra. Spored: v nedeljo po rani službi bažji je v samostanski šoli občni zbor prosvetnega društva »Skala:. Ob pol 10. uri zahvalna služba božja s pridigo v cerkvi Matere božje na Gori. Popoldne ob dveb \ župni cerkvi večernice in po v&černicab. tabor na prostem pred cerkvijo. Na taboru nastopita dva govornika ter zastopniki naše mladine. Sodeluje znana šentpeterska godba, društvsni tamburaški zbor ter cerkveni pevski zbor. Na predvečer bodo pa po šentpeterskih hribiri in gričkih goreli kresovi ter oznanjali slovesnost prihodnjega dne. Fantovski tabor v Brežicah. Evharistično gibanje, katerega noaiteljica je mladina, vak>vi mogočno po slovenski domovini. Številni fantovski tabori in veličastna udeležba na njih priča, da je ta pokret mogočen in da bo obrodil tudi zaieljene sadove. Mladina iz Posavja v tem pokretu noŁe zaostati. Zato se bo v nedeljo, 1. septembra zbrala iz vseh župnij obširne videmske dekanije na svojem fantovskem taboru v Brežicah! Bo to magočna manifestacija ljubezni, vere in zvestabe velikim idejim, ki so globoko zakareninjene v srcili mlad&ga rodu. Ob 9 bo zbiranje udeležencev na kolodvoru, odk&der bo odhod z godbo na čelu v župno cerkev. Tam bo ev. raaša in pridiga, ki j.o bo opravil odposlanec Prevzvišenega. Med mašo bo Jjudsko petje pesmi, ki &o se pele na evharističnem kongresu v Ljubljani. Po maši pa bo slavnostno zborovanje, na katerem bo^ sta govorila dva govomika iz Maribora. Fantf je iz vs&ga Pasavja, ta dan vsi v Brežice! Sv. Marjeta ob Pesnicl. Vsem in vsakomu brateko vabilo! Pridite si ogledat y nedeljo,: 1. septembra vei, stari in mladi, ki še čutite pašteno in krščansko, tukajšnjega spokornika »Slebernika«, ki se bo proizvajal po večernicab. z ljudskimi petimi litanijami in petim angelskim češčenjem, na prostem pred cerkvijo. Večernice se bodo opravile ta dan ob' sedmih zvečer. Ker priredi »Sleheraika« župnija Sv. Marjeta ob Pesnici le za dober zgled in pobožen nauk mladini, je vstopnina prosta. Pišece. Naš-e prasvetno društvo je oživljeno. Neikaterim pa ni bilo prav, da smo se Bogu zahvalili z zahvalno pe&mijo za vrnitev dru^ štva. Hm! Še Bog ne mare vsem uatrefii. Kma-: lu bomo sedaj uredili tudi knjižnico, ki so nam jo ob »preseljevanju narodov« vso zmešali. In zopet bo lepa knjiga na razpolago našim članom. — Za 1. september pa vabimo vse može in fante ;ia fantovski tabor v Bre-! žice ob 9.30 dopoldne. Vsi iz fare se ga mcn ramo udeležiti, da bomo pokazali, da nas je še zelo veliko vnetih za dobre in lepe stvari. ne samo za nož in kol. Slovenska Bistrica. Pomlad se je razlila V, nedeljo, 11. avgusta čez Slovensko Bistrico in abjela hribček Sv. Jcčefa, ki se je odel v svečano obleko, da dostojno sprejme cvet slovenjebistriške dekanije in Dravskega polja. Kresovi so zagoreli v no.fi in slovesna peserm zvonov je oznanjala praznik fantov, ki so ee zbrali k proslavi evharističnega Kralja. Nepozaben bo ostal vtis zgodnjega jutra, ko so se stotine in sbotine fantov vsipale v mesto in ga preplavljale. Pesem je donela iz vseb smeri. 1500 fantov se je uvrstilo v štiristope tei- v veličasten sprevod, na čelu pa godba in številni fantovski prapori KA. Pokanje topičev je pozdravljalo fantovsko armado, ki je med prepevanjem litanij Matere božje do zadnjega kotička napo.lnila veliko cerkev sv. Jožefa.: Najprvo je stolni kanonik dr. Ivan Žagar bia-: g&sl&vil novi prapor FKA iz Slovenske Bistri-! ce ter imel takoj nato pridlgo in sv. mašo, med katero so peli moški pevski zbori iz vse dekanije pesmi, ki so se pele na evharističnom fcongresu v Ljubljani. Po maši se je vsa tisočpetstoglava množica etrnila pred cerkvijo v m&go-čen zbor. Domači g. župnik Ivan Šolinc je z navdušenim pozdravom otvoril slavnostno zborovanje, katerega je vodil dekan Ozimič iz Lapo-rja. V imenu dekanijskega vodstva FKA je pozdravil zborovanje Ivan Jerovšek. Takoj nato je govoril bogoslovni profesor dr. Jože Jeraj o sveti Evharistiji kot viru pravega ve&elja, Akademik Ciril Žebot je govoril o fantovski KA in o potrebd prosvetnega dela. Mirko Geratič je pozdravil zborovanje v imenu Slomšekovega okrožja ter podčrtal potrebo poglobitve verskega duha v oživljeni katoliški prosveti. V imenu posameznih župnij je pozdravilo zborovanje še osem fantov. Iz vseh govorov je izzvenela misel: Poglobljeno evharistično življenje je edini izhod iz duhovne krize v lepše dneve na vseh poljih. Dal Bog temu lepemu dnevu svoj blagoslov! Sv. Benedikt v Slovenskih goricah. Starodavna romarska cerkev Sv. Treh kraljev je postala v nedeljo, 4. avgusta pozorišče, pri kateri sO se odigrali dogodki iz dobe, ko so gorele grmade po slovenski zemlji in oznanjale vest: Turek je v deželi! Benediška župnija je 8 sodelovanjem vseh faranov vprizorila igro »Miklova Zala«, katero je nalašč za zunanjo in farno prireditev priredil bogoslovec Petančič. C&l teden prej so bile na delu pridne roke, da so postavile tribuno in pa pripiavile ¦vee potrebno za uprizoritev zgodovineke igre. Ves dan je bil posvečen. domovinski misli, vsi govori v cerkvi in izven cerkve so i.zzveneli y smielu domovinske Ijubezni. Menda še nikdar ni bilo pri Sv. Treh kraljih toliko ljudi kakor tokrat. Iz vseh Slovenskih goric, da, celo iz Maribora in mariborske okolice sino videli ljudi. Bilo je neke vrste narodno roman.je. 0 igri naj rečemo samo to, da so se vei sodelujoči, okrog 130 jih je bilo, prav dobro vživeli v svoje vloge. Podall eo resnično igro ter živo predočili težke čase, ki so jih preživljali naši predniki ob turških navalih. Marsikomu se je v strahu stisnilo srce, ko so privihrali pravcati divji Turki na iskrih konjih ter se utaborili v strah in trepet kristjanov, prav tako pretresljiv je bil trenotek, ko mora iti uboga krščanska raja v turško sužnost. — Igra je v ča&t fari, igralcem in režiserju. Vendar pa bi eno pripomnil za v bodoče. Za tako množico ljudstva — bilo jih je najmanj 2000 — je treba zadoatno število rediteljev, najmanj 50. Tudi pri gradnji tribune je treba gledati na to, da je ta zgrajena v obliki stopnišča, da se tako omogoči pogled na pozorišče tudi onim, ki so zadaj. Take igre so težko vprizorljive in tudi ne dosegajo pravega učinka prav zato, ker občinstvo, ki nima dovolj ugodnega prostora, ne more vsega videti pa tudi ne ališati, zato pa eili tembolj v ospredje in s tem dela zmedo. Gornja Radgona. Kat. prosvetno društvo je zo-pet pričelo z delom. Redni občni zbor bo ob koncu eeptembra, tako, da bomo zimsko sezono pričeli z novimi močmi in silami. Že danes opozarjamo, da ee bo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. septembra predvajal v dvorani Posojilnice film o evharističnem kongresu v Ljubljani. Ne pozabite ei ga ogledati! Sv. Križ pri Ljutomeru. Xaše bralno društvo se že pridno pripravlja na novo igro. V nedeljo dne 25. avgusta priredi zelo lepo igro v 4 dejanjih »Vzor zvestobe«, ki je polna globoke in ganljive vsebine. Začetek ob treh popoldne. Pred&tava ee vrši v naši Slomšekovi dvorani. 351etnica prosvetnega dela v Ljutomeru. — Dne 8. septembra ne bomo v Ljutomeru prazn;ovali samo lOletnice Katoliškega doma, ampak tudi 351etnico prosvetnega dela v Ljutomeru sploh. Pred sedanjim Prosvetnrra društvom je namr&č v Ljutomeru abstojalo in delovalo »Bralno društvo. za ljutomersko okolico«, k.atero je bilo ustanovljeno že 22. jan. 1899. Ustanovitelj društva je bil takratni kaplan g. Brglez. Društvo je imelo svoje prostore pri g. Vaupotiču v Ljutomeru. V začetku je imelo 165 članov. Takoj si je osnovalo lastno knjižnico. Društvo se je v poznejših letih moralo večkrat seliti: od Vaupotiča v mežnarijo, iz mežnarije v kaplanijo, iz kaplanije v dvorano g. Kukovca pri glavnem kolodvoru, dokler ni bil leta 1925 postavljen in blagaslovljen novi Katoliški dom, v katerem je našlo prenovlieno Prosvetno društvo svoje stalno zatočišče. Društvo je skozi vsa leta imelo svoje prireditve z igrami in drugimi nastopi, pri katerib je večkrat sodelovalo »Slovensko pevsko društvo«, pod vodstvom g. Zacherla. Duhovni vodje društva so bili največkrat ljutomerski kapla- ni. Za časa kaplanovamja g. kaplana Škamleca in g. prof. dr. Kocipra v Ljutomeru je društvo posebno živahno delovalo. Dolgo ča<sa jo vodil društvo g. Ignac Lipovec s Podgradja. Vmes so bila leta, ko je društvo tudi spalo, pa je prišel spet podvig prosv&tnega dela od kake prosv&tne osebe. V dobi orlovekega razmaha je vse posle Prosvetnega društva prevzel orlovski odsek, po letu 1930 pa zopet Prosvetno društvo. 8. september bo torej za Ljutomer vea prosvetni praznik, jubilej 351etnega prosvetnega dela. Pridružite se nam in pridite tega dne v obilnem številu v Ljutomer. lOletnica Katoliškega doma. Fantje in tlekleta, da ne boste pozabili na 8. september. Vsi iz domače fare moramo tega dne, biti zbrani okrog Katoliškega doma. Naiš novi prapor je naročen. Tako bo lep, da boete ponosni nanjega. Ob pol 9. uri bo zbirališče pri Katoliškem domu. Z godbo odkorakamo v štirietopih k pozni sv. maši. V cerkvi bo pridiga in blagoslov novega prapora. Bomo že še izdali, kdo nas yse obišče tega dne. Dekleta narodne noše (dečve) si pripravite, in rdeče nageljne za sebe in za fante. Po jnaši bo slavnostno zborovanje na travniku za Katoliškim domom. Med drugimi govori tudi dr. Hohnjec, ki je govoril prj otvoritvi Kat. doma pred 10 leti. Nekaj častnih članov bomo ob tej priliki imenovali, one, ki eo nam Katoliški dom postavili. To zborovanje naj bode pravi prllsvetni- tabor za ljutomersko okolico, ormoški okraj in Prek-: murje. Sasedna društva iz imenovanih krajev, ali ste ukrenila vse potrebno po zadnji okrcžnici, katero ste dobila od nas. Razmis,ljajte in nam poročajte, koliko vae pride. Vsi movate priti, fantje in dekleta, saj ste bili vsi tudi že pred 10 leti pri blagoslovitvi našega doma. Z nami boste veseli. To bo prva blagoslovitev novega prapora po oživljenju naše ljudske prosvete. Ko bi Vi vedeli, kako bo drag in lep, bi nam tudi kak denarni prispevek poslali. Saj vemo, da boste po svojih močeh, kaj ne? Hvaležnost za hvaležnost! Tudi oni, ki ste zadnji čas dobili pismeno prošnjo s položnico Okrajne posojilnice v Ljutomeru, boste pi-ispevali kak dar. Prosimo lepo! Čekovna št&vilka 10746. Osmega septembra pa na svidenje v našern Ljutomeru pri blagoslovitvi našega prapora! Koko so v sforili Casili proti tiftfiiEi iovcem. Milo postopanje. Jasno je, da je v prav starih časih lov bil svoboden za vse. Ko so zemljo razdelili, je tudi lov postal last tistega, Cigar je bila zemlja. Ko je v srednjem veku fevdalna gospoda imela v lasti vso zemljo — z malimi izjemami svobodnih kmetov — si je na tej zemlji lastila tudi izključno pravico do lova. Radi toga so nastali veliki boji med zastopniki zemljiške gosposke in med kmeti. Gosposka je neupravičene lovce strogo kaznovala. Zato je že leta 1230 izšlo zakonsko določilo (Sacksenspiegel), ki veleva: »Ker je Bog ustvaril Ijudi, jim je dal tudi oblast nad ribami in ptiči in vsemi divjimi živalmi. Zato nihče ne sme izgubiti svojega življenja radi teh živali.« Podobno določa tudi staronemški zakonik »Schwabenspiegel« iz leta 1275: »Noben sodnik ne sme ikomu vzeti življenja, niti zaradi divjačine, niti zaradi ptičev, niti zaradi rib.« Iz tega je razvidno, da je srednjeveška zakonodaja hotela omiliti preveliko strogost zemljiške gosposke z lovskimi tatovi. Razvoj pa je šel dalje. V frankovski državi je kmalu dotbil kralj edino pravico lova v gozdovih (lovski regal). To svojo pravico je branil tudi proti svojemu plemstvu. Franc. zgodovinar škof Gregor Tourski pripoveduje, da je frankovsil<i ikralj Guntram (560—593) nekoč na lovu našel ostanke ubitega iura. Poklical je na odgovor svojega gozdarja, kateri mu je priznal, da je tura ubil kraljev ikomornik Kundo. Nato je fcralj dal svojega komornika zapreti. Kundo pa je tajil, nakar je Skialj določil, naj med gozdarjem in komorniikom dvoboj določi resnico. Ker pa je bil ikoinornik že prileten, se je po nudil namesto njega za dvoboj njegov nečak. Oba nasprotnika, komornikov nečak in gozdar, sta se začela boriti. Nečak je vrgel v gozdarja sulico in ga podrl. Nato je mladenič potegnil nož in ž njim hotel padlemu gozdarju prerezati vrat. Ko se je sklonil čezenj, je ranjeni gozdar z zadnjimi močmi svoj nož potisnil mladcniču v trebuh. Tako sta oba na istem mestu izdihnila. Ko je to videl komornik Kundo, je hotel ubežati v cerkev sv. Marcela, kjer bi ga kralj ne mogel prijeti. Preden je stopil na cerkveni prag, so ga zasledovalci prijeli, privezali na lcol in kamenjali. Kinte kazni. Še 900 let ikasneje najdemo krute kazni proti lovskim tatovom. Saksonski volivni fcnez Moric je divjega lovca dal privezati na jelena in žival pognal v gozd. Za njim pa je spustil pse. Ta strašni lov je trajal toliko časa, dokler se ni jelen zgrudil. Divji lovec na jelenu pa je bil od vej in grmovja ves razmesarjen. Leta 1656 so divjega lovca privezali zadaj za jelena, kateri ga je vlačil s seboj. Ubogi človek je bil tako zbit, da je potem, ko so ga odvezali, kleče prosil, naj ga usmrte. Ob Luthrovih časili — okrog leta 1517 — je vojvoda Urh Wurtemberški izdal tale odlok: »Vsakomur naj se izdolbejo oči, kdor bi s puško ali z lokom šel po polju ali v lovišče, ali bi sicer bil sumljiv.« V Weimarju na Nemškem so proglasili »vse divje lovce za očitne pocestne razbojnike in morilce, (katere je treba takoj obesiti, njihove žene pa žigosati ter jih vtakniti v ječo«. Kakor že omenjeno, so na Wurtcmberškem posebno kruto ikaznovali divje lovce. Odlok iz leta 1756 določa, da je vsakemu divjemu lovcu treba odsekati desno roko, ali pa mti dati na glavo »čepico divjega lovca«, tkatero naj nosi vse življenje. Ta čepica je bila strašno mučilno orodje. Okrog obsojenčeve glave so prikovali želczen obroč, ki je bil tako ozek, da se je z vso silo pritiskal na glavo. Na ta obroč so potem pritrdili težko železno jelenovo rogovje, katero je bilo težko 20—25 funtov. To je moral nositi obsojenec. Druga Jiuda ikazen za divjega lovca je bila ta, da so ga privezali. To privezovanje je ostalo mnogo let v navadi. Še celo v. svetovni vojni je bil tega deležen marsikak slovenski vojak. Privezovanje divjih lovcev je bilo še hujše, kakor pa privezovanje vojakov v vojni. Roki so mu zvezali na hrbtu navzkriž. Tako zvezani roki so privezali na dolgo vrv, katera je visela čez kak visok tram. Za to vrv 90 obsojenca dvignili visoko v zrak ter ga nato nenadoma spustili na tla. Preden pa je z vso težo svojega telesa siromak priletel na tla, ga je tik pred tlom zopet nenadno dvignila kvišku napeta vrv. Lahko si mislimo, kako strašne bolečine &o to bile. Druga taka stroga navodila so bila: »Kdor bi na prepovedanem kraju lovil ribe ali rake, 'emu naj se užge riba ali rak. Nato ga s palicami pretepo in izženo iz dežele.« V mali nemški kneževini Nasavski so imeli tele določbe: »Gozdni in lovski uslužbenci naj posebno pazijo na divje lovce. Če-jih zalotijo pri delu in jih ne morejo prijeti, smejo na nje streljati, da jih dobe žive ali mvtve v roko. Kogar s puško v roki zalotijo v gozdu ali na ikakem drugem sumljivem 'kraju vstran od navadnih cest, naj ga lovci takoj ustrele, ne d*a bi ga poprej opozorili.« Značilna je tudi tale odredba: »Kdor vidi človeka, da po polju ali pd gozdu s psi goni in lovi, naj se potrudi, da ga ujame. Če bi pa divji lovec hotel uiti, ga mora zasledovati in naj po vaseh dajo zvoniti plat zvona.« Take strašne določbe nikakor niso bile utemeljene in bi jih s človeškega stališča nihče ne mogel zagovarjati. Razumemo jih le kot orožje tedanje zemlji&ke gosposke v boju za svoje predpravice, katere so jim bile več, kakor pa človcško življenje. Maribor. V zadnji številki smo pomotoma poročali, da je preminula v mariborski liolni&nici 141etna hčerka železničarja Tomaža Franca, Ob železnici v Mariboru. Pravilno se glasi: hčerka Tomaža Frasa. Kamnica. Anton Lorbek — ni ga vec med nami; zapustil nas je prijatelj Sabnikov Tona. Malo pred izpolnjeno svojo COletnico je zatisnil trudne oči mož — pravi slovenski hra-st, ki je hrabro vzdržal v vseh burjah elovenskega življa in zemlje gladne Siidmarke in Schulvereina. Njego>va knjižnica shranjuje mnogo letnikov lepo vezanega »Domoljuba« in najljubši prijatelj njegove hiše je že od nekdaj »Slovenski gospodar«, ki je tam radevolje tudi vsakomur na razpolago. Ob izbruhu svetovne vojne je moial kot mlad posestnik takoj na fronto v Galiciji, potem v Italijo in južno TiroLsko ter ee je šele leta 1920 vrnil iz italij. ujetništva. Pridno se je zop&t poprijel gospodarstva. poleg tega pa dal svojo moč in biatro glavo tudi splošnemu Slagru na razpolap:o. Bil je dolgo časa tajnik doniače kmečke pasojilnice in je skozi leta načeloval kamniški občini kat župan ter si mnogo prizadeval tudi za procvit naše šole. Poleg rS?stne hiše mu je bil najljubši kraj domača cerkev in še posebe Sv. Urban, na kojega pokopali&ču je dobil tudi svoj zadnji počitek. Mnogo prijateljev in znancev ga je spremilo na zadnji poti, v prvi vrsti naši ljubi sos&dje od Sv. Križa z g. županom Hladejem na čelu. G. župnik Božiček mu je govoril ganljivo slovo, kamniški fantje pa so mu lepo zapeli na domu in ob grobu. Bog poplačaj vsena, rajnemu pa daj neminljivo pla^ čilo v nebeeili. Pišece. Umrla je na Piršenbregu Jožefa Vrstovšek, žena Mihaela Vrstovšek. Dobra hiša je zgubila blago gospodinjo v najlepših letih. Odkar se je je lan-i hčerka ponesrečila, ni bila več trdna. In pred nekaj dnevi smo jo pokopali. Zgodila se je božja volja. Lepo sprevidena ee je poslovila od tega sveta. Bog naj Da tolaži moža in sinčka! Brinjeva gora. 0 taboru fantov in mož konjiške dekanije, ki se ga je udeležilo okoli 4000 mladeničev in mož in ki je potekel nadvse sijajno, smo že nakratko poročali. Dodatno še poroeamo, da je g. konjiški arhidijakon Franc Tovornik kot zastopnik g. knezoškofa vodil veličastno procesijo od sv. Neže do cerkve Matere bažje, kjer je imel s prisrčnimi besedami nagovor na može in mladeniče ter nato oprayil pontifikalno sv. mašo, pri kateri so prav Jepo prepevali združeni moški zbori. Na zborovanju, ki ga je vodil g. Šarlah iz Konjic, so govo-rili predsednik Prosvetne zveze dr. Ilohnjec, urednik Košiček iz Ljubljane, akademik Gornjak in zaetopiiki fantovskib organizacij. Z mogočno evharistično himno »Kristus kraljuj« se j€ končalo sijajno zborovanje. Litanije pod pros-tim nebom pred Najsvetej&im z odpevki kakor na ljubljanskem evharističnem kongresu so bile veličasten zakfjuček lepega shoda. Šmarje pri JelŠah. V nedeljo dne 25. avgusta bo v Katoliškem domu proslava njegove 10letnice. V eoboto bomo zakurili kresove pri Sv. Roku in Sv. Miklavžu. V nedeljo popoldne po večernicah je akademija z govori, petjem in z vprizoritvijo »Skrivnosti sv. maše«.