24 številka.
Ljubljana, v soboto 30. jannvarja 1904.
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedejje in praznike, ter vejja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano ■ poftiljanjeni na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpo&ijjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Če 88 trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole" frankovati.  — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah 8t. 5, in aicer uredništvo v I nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Upravniatvu naj se blagovolijo po&Ujati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
if
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na tovo naročbo, stara gospode naročnike pa, katsrlm bo potekla koncem meseca naročnina, orosimo, da Jo ob pravem času ponove, da po&lljanje ne preneha In <Ja dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Vae leto. . K 22-— I Četrt leta . K 650 Pol leta . . „ 11*— I En mesec . „ 1-90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 26-— I Četrt leta . K 6-50 Pol leta . . n 13*— | En mesec . „ 2-30 iar Naroča se lahko z vsakim dnevom C Ikratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. JOT List se ustavlja 10. dan po potekli naroc ni prež ozira vsakemu, Kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
UpratništKO »Slovenskega Naroda".
V blatu tiče.
Kranjski klerikalci so jo s svojo obetiukcijo korenito zevozili. Zdaj tiče do gr a v blatu in lahko bi se jim smemli na ves glas, če bi dežela vsled njih>. vegi hudodelskega početja ne imela tako velikanske škode.
Dj grla tiči ta pobožna sodrga v blatu in obupno se trudi, da bi se rešila iz njega na trdna tla, saj je pa tudi uprav grozna zavest, da je bil kierisairn račun napačen in da utegne nastati katastrofa, če hitro, hitro ne pride rešitev.
Š«-la ob novem letu so izvedeli klerikalci, da so se pri svojem ra-čudu vrezali. Izvedeli so to iz odločbe glede pobiranja deželnih do klad. Iz nje so posneli, da stoji tudi dunajska vlada na stališču deželnega odbora, da je na d:, reč deželni zbor dovolil proračunski provizorij na nedoločen čas, ne sanuo za eno leto in da se torej lahko cthh šest let izhaja, če tudi deželni zbor ne odobri rednega proročuna.
To je bil   hu^l   udarec  za naše
klerikalce. Začeli so obstrukcijo, ker so bili prepričani, da kar na hitro prouzroče zaieljeni prevrat — zdaj pa vidijo, kako so se zmotili. Proračunski provizorij je dovoljen za nedoločen čas in dež. odbor torej lahko vodi dež. gospodarstvo tudi brez dež. zbora, vso dobo za katero je izvoljen dež. zastop.
Zdaj so klerikalci prišli do spoznanja, kako velikanska budalost je njih obstrukcija. Toliko časa, da po teče doba, za  katero je voljen dež. ! zbor, ne morejo čakati, saj se ljudje že zdaj  puntajo,  ker  ni deželnih I podpor.   In kaj bo šele, če deželnih j podpor še nekaj let ne bo in izosta I nejo tudt državne podpore.
Klerikalci so začeli iskati izhoda iz zagate, v katero jih je zapeljal ! njih plitvi dr. ŠusteršiČ. Na volilno ' reformo zdaj niti ne mislijo več. Sicer so v dež. zboru nešte-vilnokrat izjavili, da ne bo obstruk-cije konec, dokler ni sklenjena volilna reforma, ali jasno jim je, da so bile te izjave velika neumnost. To dobro vedo, da se morajo rešiti na drug način, če se nečejo izpostaviti največji nevarnosti.
Za to rešitev je  napravil dr. ŠusteršiČ nov načrt.   Na kratko se glasi:   Zahtevajmo,   da   se od ! strani     deželni predsednik baron   Hein   in    na njegovo mesto postavi klerikalec — potem nehamo z obstrukcijo in   počakamo  mirno,  da po ' teče  doba dež. zbora.   In rni-[ slili so si:   Pri novih  volitvah bo novi  predsednik že znal korigirati srečo tako, da dobimo večino.
Poskusili so res svojo srečo. Ko je cesar pri sprejemu delegatov ozmerjal dr Šusteršiča, je ta vso krivdo za razmere na Kranjskem skušal zvaliti na barona Hein a, češ, barona Heina naj se o d sta vi in k oj bo koneo obstrukci je.
In dr ŠusteršiČ je res mislil, da doseže ta svoj smoter. Temu smotru primerno je uredil tudi svoje postopanje v delegaciji, kjer se je izigral
za velikega Avstrijanca. Dr. ŠusteršiČ je bil edini slovenski delegat, a niti z eno besedico se ni zavzel za pravice in koristi slovenskega naroda. Vsi drugi delegatje rasnih narodnosti so se zavzemali za svoje narode, povdar-jali njih želje in zahteve, povdarjali nji pritožbe in ožigosali krivice, ki se jim gode. Samo zastopnik najbolj zatiranega in najbolj prikrajšanega naroda v avstrijski d r ž a v i, s 1 o v e n s k i zastopnik dr. Ivan ŠusteršiČ, ni zinil o slovenskih narodnih zahtevah in pritožbah, zato pa je zasramoval srbske častnike, ker so odstranili trinoga, ki je srbski narod ubijal, se je navdu seval za o f i c i j a1noba1 kansko politiko, ki gladi pot Nemčiji in hoče germanizirati južne Slovane in se vnemal za svobodo — rimskih kardinalov pri volitvi papeža.
Klerikalci se dobro zavedajo, kako izdajalsko je bilo to postopanje, — kdor namenoma ne stori svoje narodne dolžnosti, je izdajalec — a strinjajo se ž njim, kakor se vsakdo lahko prepriča iz »Slovenca«, ki je z eskamotersko spretnostjo znal prikriti značaj Šusteršičevega postopanja v delegaciji.
Skoro obenem, ko se je dr. ŠusteršiČ skušal prikupiti navzgor in pokazati merodajnim krogom, da kranjska klerik, stranka sploh v narodnem oziru ničesar ne zahteva, je začela krožiti po dunajskih listih vest, da odstopi baron Hein in imenovali so se kandidatje za njegovo dedščino. Ali dr. ŠusteršiČ se je bil s to svojo špekulacijo vrezal. Zaman se je bil v delegaciji prostituiral, zaman je vladi obetal, da je takoj konec obstrukoije, če se mu žrtvuje barona Heina. Vsa ta akci;a se je končala s porazom klerikalcev.
Zdaj so klerikalci napravili zopet nov načrt, in zopet so znatno odnehali. Zdaj ne zahtevajo niti volilne reforme, niti odstranitve bar. Heina, le eno zahtevajo, naj se jim orno
goČi, da na lep način opuste obstrukeijo. Ta »lepi način« naj so jim zagotovi s tem, da se raz pusti deželni zbor in razpišejo nove volitve. Zdaj upajo, da še ohranijo vsaj dosedanje svoje mandate, da ohranijo vsaj svojo posest, če že ničesar ne pridobe in to je tudi nekaj, zakaj kdo ve, kako bi bilo čez nekaj let!
V ta namen so po svojih Žurna-listiČnih pomočnikih spravili v dunajske liste vest, da hoče vlada razpustiti deželni zbor. Nekaj dni je krožila ta vest po listih in klerikalci so težko čakali, kaj poreče vlada. In vlada jim je hitro in točno odgovorila, da tudi iz te moke ne bo kruha in da deželnega zbora ne razpusti.
To je dobra lekcija za to brezvestno stranko, ki je mislila, da sme res nekaznovano počenjati kar hoče. Zdaj v e d o k l e r i k al c i, d a v 1 a d a niti za las ne odneha in da jim niti najmanjše koncesije ne dovoli. Z »šli so v blato, naj sami gledajo, kako pridejo ven.
Odprti sta klerikalcem samo dve poti: ali brezpogojno opustiti obstrukcijo ali pa čakati v obstrukciji, da poteče dežel nemu zboru doba, za kateroje voljen. In tako je prav, zakaj bilo bi neodpustljivo, če bi se vUda vklo-nila obstrukciji in kapitulirala pred njo, neod^ust!jivo, pa tudi usode -p o i n o.
Trgovinska pogodba z Nemčijo.
Dunaj. 29 januvarja. Jutri se zbere tukaj carinska konferenca avstro ograkih delegatov, ki ima na-lcgo, pripraviti vse potrebno, da se začnejo z Nemčijo pogajanja za trgovinsko pogodbo. Določi se čas in kraj tozadevnim pogajanjem. Ker še Nemčija ni na čistem s trgovinsko pogodbo z Italijo in Švico, začnejo se pogajanj« z Avstrijo šele koncem februvarja ali v začetku marca, in sicer v Berolinu. Avstrijo bo pri pogajanjih   zastopal   dr. Stibral,
Ogrsko pa ministrski svetnik Bir6. Ako se do tedaj ne reši avtonomni carinski tarif parlamentarno, dobe pogajanja značaj razgovora.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 29. januvarja. Na dnevnem reda današnje seje je nadaljevanje glavne razprave o proračuna. Prvi govornik po8l. Kari ovi ć je priznal, da ima nagodba mnogo napak, a vendar se mora ž njo računati, ker bi drugače Madjari preko Hrvatov lahko prešli na dnevni red, kakor leta 1848. Dokler se bodo Hrvatje držali strogo nagodbe, bodo napadi, kakor je bil Ugronov, ostali brezuspešni, ker izvirajo iz šovinizma. Šovinizem pa je za vsak narod nesreča, zakaj ideale je treba nositi v srcu, ne pa na jezika. Na Hrvatskem pa že celo ni umesten, ker živite tu dve narodnosti različnega veroizpove-danja, a hrvatski narod je v oblasti štirih vlad, od kojih je samo ena hrvatska. Lepo je, ako se deluje na edin-stvo vseh Hrvatov; toda teoretične raz • prave in patriotske deklamacije tega ne bodo pospešile. V to je trebi uveljaviti politiko dela in treba je pomagati kmetskemu stanu. V svojem daljnem govora je razpravljal o posameznih točkah proračuna, hvalil upravo v Bosni in jo stavil hrvatski vladi v zgled ter izjavil, da bo glasoval za proračun, ker zaupa vladi.
Karlovića je od opozicije odgovarjal dr. Boguslav Mažurani c. V svojih izvajanjih je naglašal, da odklanja proračun iz razlogov, ki so jih naveli že drugi opozicijonalni govorniki. Tudi v krogih saborske veČine se je jelo daniti, da se ne smatra državnopravni položaj za tako ugoden, kakor nekdaj. To je sicer vesel pojav, a je tudi znak, da preti Hrvatski poguba. Govorniki veČine so naglaŠali, da je nagodba rešitev za Hrvatsko in da Madjari pošteno mislijo z nagodbo. To pa ni res. Madjari so sklenili nagodbo, ker so uvideli, da potrebujejo morja. Oni hočejo prosto pot do morja, zato so bili sprva za nagodbo, sedaj pa delujejo na to, da Hrvate popolnoma izklonijo, da jim ne bodo več zapirali pota do
LISTEK.
Ljubezen v pomladi . . .
Zdenko SavinBki,
In takrat se ji je zazdelo, da živi t neki omotici ... V njeni duši so se vršile čudne izpremembe . . . Vsa eutstva so poprej nekam spala, mrtvo je bilo vse v njeni notranjosti ... A sedaj hipoma ta izprememba . . .! Ko ga je zagledala, ji je takoj ugajal, toda več ne . . . Ne, ne! Tako je takrat vpila njena duša, a vse njene misli so morale vendarle k njemu . . . In ko je pričel govoriti ž njo, ko ji je njegov glas zvenel na ušesa, zdelo se ji je, da čuje govor, kakoršnega še ni govoril nikdar nihče ž njo ... In še bolj si jo je osvojil. Že se ni več zavedala, je-li njena duša še njena, ali je-li že njegova, popolnoma njegova .. .
In odslej sta se večkrat videvala. Tudi k njim je večkrat zahajal, toda precej redko; vsaj njej se je tako zdelo . . . Sama ni vedela, pri čem da je . . . Včasih je bil zelo prijazen in zgovoren, a včasih zopet malobeseden,
skoro oduren; bili so pa tudi trenutki, ko je zasijal iz njegovih oči žalostno-teman sijaj; bil je otožen ... In te daj se je tudi njena duša užalostila in le s težavo se je premagala, da ni zaplakala . . . Tako težko ji je bilo pri srca, kakor težak kamen jo je tiščalo . . .
Svojih čutstev se pa vendar še ni popolnoma zavedla. Dasiravno je vedela, da so njene misli le pri njem, vendar si ni upala, da, niti znala si ni pripoznati, da ga ljubi . . . Ljubi? Ljubila še ni nikdar . . . doslej Še ne... To mora b iti čudno — si je mislila v svoji naivni glavici, ko je slišala, da so druge zaljubljene . . . Njena duša je še ostala nedotaknjena, čista . . . Sicer ji je že dopadal marsikateri mladenič, ker je bil pač lep . . . Toda sedaj se ji je zdelo, da ni samo njegova zunanjščina, ki se ji dopada, ampak, da ji ugaja tudi njegovo govorjenje, da ji ugajajo tudi njegove misli in njegovi nazori.
In to ji je bilo novo . . . Doslej še ni nikdar slišala od svojih tovariŠic: Tega imam zato rada, ker je dober človek, ker je   pameten   —, ampak
vsaka je še rekla: Lep je in zato sem vanj zaljubljena.
Kako to? Je-li je njena ljubezen toli različna od ljubezni druginj ? Ali to Čustvo, katero polje sedaj z vso silo v njej, ni ljubezen?
Ni si bila na čistem. Premišljevala in ugibala je semintja . . . Neizkušena in nedolžna mladost! —
Nekoč sta govorila o ljubezni . . . In on ji ie pravil, da je podlaga pravi ljubezni le natančno spoznanje obeh, a da je zunanjščina postranska stvar. In ona je hlastno poslušala te njegove besede; in to ji je delo tako dobro . . . Zavedla se je prvič jasno in določno, da ga ljubi . . .
Vse ji je tako govorilo, vse . . . Listi dreves zunaj v naravi so šušteli pesem o večno-mladi ljubezni . . . Peli in šumeli so ono tajinstveno pesem, ki osvoji celega Človeka, katere čar se vsesa v vse žile in Žilice, v zadnjo kapljico krvi . . . Tudi zunaj je vladala pestro-bujna pomlad, potresena z neštetimi cveti ... — In ptice, veselo letajoče po zraku, so ji pele o jasni ljubezni in cvetlice so ji dnhtele ljubezen nasproti . . . Vsa pomlad, bujno
potresena z vso svojo krasoto, osvo-jujoca si človekovo srce s svojim aromatičnim duhom, ji je bila velik, večen simbol ljubezni; in vse to življenje zunaj ji je vdarjalo na njtno dušo liki simfonija mogočne prirodne ljubezni . . .
A tudi doma je zavladala ljubezen ... Ko je zasijalo soince skozi temne gardine v njeno sobo, videla je ljubezen, kako je oklepala vse stvari, ki so bile v sobi . . . Na vseh stenah, slikah, knjigah na polici, povsodi, pov-sodi je Čutila njeno bližino . . . Celo stari naslanjač v kotu je postal svetel in se ji smehljal prijazno. Vse je bilo tako krasno, tako divno ... In ljudje! Vsi so postali nakrat dobri, vsi so se ji smehljali, vsi so govorili ž njo tako prijazno ... A tudi ona sama je postala vsa druga v svojem občevanju. Vse ljudi je začela ljubiti, berača na cesti m otroka na trati ... in stariše in brate in sestre, vse je začela ljubiti . . . Kakor, da bi jih poprej ne bila nikdar ljubila!
Vse okrog nje je postalo svetlo, jasno, srečno . . . Da, srečno, tako brezmejno srečno . . . SreČa, mladost. . .!
Sele sedaj je spoznala vso lepoto življenja, spoznala svoj namcu cilj življenja. Poprej je živela tja v eu dan, smejala se zato, ker so se vse njene tovarišice tudi smejale, učila zato, ker je v Šolo hodila ... A sedaj so se ji zdele nekatere stvari res tako smešno, — čutila je to — da se je morala iz srca nasmejati; in učila pa se je zato ker je čutila, da je to dolžna svoji, ljubezni . . . Saj je ljubila tudi šolo, šolsko   sobo,   knjige,   vse,   vse , . •
Kakor si je njo celo osvojila ljubezen, tako je tudi ona objela 8 svojo ljubeznijo ves svet, ves veliki svet nebo in zvezde na njem in luno in soince in njega . . .
Njegova bližina je vplivala očaru-joČe nanjo ; ni vedela kaj bi mu M vedala, kaj bi mu odgovarjala na njegova vprašanja; le redkokdaj si ga je sploh upala pogledati, bala se je, da bi on ne bral v njeuih očeh tega, kar je bilo zapisano v njih . — In včasi, takole ko so padale temne sence po sobi, ko se je vlegel mrak na zemljo in ko sta tako kramljala, tedaj je zadrhtel njen glasek, samo malce je zatrepetal ...  In iz njega ge je dala
morja. Obstanek naroda je v nevarnosti. Madjari so na tihem že pričeli boj in v kratkem mora priti do konflikta med njimi in Hrvati. Ta konflikt se naj pospeši, da se bo neizogiben boj do bojeval, dokler še ne bo hrvatski narod vsled napačne vladne politike preveč oslabel.
Za Mažuranieem je govoril madja-ron duhovnik Vukmantić. Tudi on je za nagodbo, ker ista nudi Hrvatom toliko pravic in svobode, kakor je ne uživa nobeden drugi slovanski narod v Avstro-O grški. Da vlada pospešuje ma-djarizacijo in da trpi madjarske uradnike in madjarski jezik na Železnicah po Hrvatskem, ni res. To je zakrivila Mažuranićeva vlada, a sedanja vlada tega ne more več preprečiti.
Vukmantić je nato govoril še o financah, o volilni pravici, o tiskovni svobodi in sklenil svoj govor, da ima v bana že zbog tega zaupanje, ker je ponudil prijateljsko roko duhovščini. — Prihodnja seja bo v soboto dopoldne.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 29 januvarja. V deželnem zbaru je priporočal posl. Saghy znani predlog posl. Smia-lovszkega ter omenjal, da je grof Tis z a govoril o nasilnem nastopanju in o pooblaščenju krone. Grof Tisza je takoj odgovarjal na to očitanje ter rekel med drugim: »Naš trdni sklep je bil in je še, popolnoma izrabiti ustavna sredstva, ki BO nam na razpolago; precejšni del teh ustavnih sredstev je pa takih, da je treba imeti privoljenja krone.«
Budimpešta, 29. januvarja. Liberalna stranka je imela danes konferenco, da razpravlja o predlogu posl. Smiaiovazkega, ki ima namen, da bi se sestavila v rešitev parlamentarnega položaja komisija iz zastopnikov vseh strank. Prvi je govoril ministrski predsednik grof Tisza, pozivajoč stranko, naj
se izreče proti predlogu iz razloga, da parlament državnopravno ne pozna nikakih strank in je poklic večine, da parlamentarnega vodstva ne da iz rok. Sicer pa Smia-Iovszkega predlog tudi nima smisla, ker je večina poslanske zbornice itak proti obstrukciji. Vlada in večina bodeta do zadnjega trenotka porabili vsako priliko, ki omogoča mirno rešitev; vlada si je popolnoma na jasnem, na kak način se doseže razvozlanje. Preden pa se to zgodi, mora biti dognano delega-cijsko delo. Ko se to izvrši, skliče vlada strankino konferenco ter ji razloži vse podbrobnosti svojega načrta.
Budimpešta, 29. januvarja. Tiazov načrt proti obstrukciji obstoji v tem, da se spremeni opravilnik, a to le v enem paragrafu, ki bo določal, da je glasovanje po imenih do pustno le pri zakonskih načrtih; nadalje bo zbornica vsak dan določila, kdaj in kako dolgo naj trajajo seje. Na ta način bo mogoče imeti tudi nepretrgane seje po več dni.
Sprememba pri bosanski upravi.
Dunaj, 29. januvarja. Civilni ad-latus bosanske deželne vlade, baron K u t s c h e r a, ostane na svojem mestu le dotlej, da se novi deželni šef A lb ori popolnoma uvede v svoje posle. Njegov naslednik postane skoraj gotovo sek-cijski načelnik vitez H o r o w i t z, ki slovi za najboljšega poznavalca bosansko hercegovskih razmer.
Za avstrijske Italijane.
Milan, 29. januvarja. Tu je bil včeraj pod predsedstvom Riciotti Ga-ribaldija shod združenih družb nPro Trieste e Trento". Razgovarjalo se je, kako bi se najbolje pospeševala propaganda v prilog Italijanom v Avstriji, da se obvarujejo germanizacije. Izvolil se je centralni odbor s predsednikom Ga-ribaldijem, da agituje v ta namen po celi Italiji.
Reforme v Macedoniji.
Carigrad, 29. januarja. Turška vlada je dvakrat poročala zastopnikom velesil o dozdaj izvedenih reformah. OrožniŠtvo se je primerno preustrojilo ter je med 11.707 orožniki 1134 kristjanov. Volitev sodnikov se je odpravila ter jih sedaj imenuje pravosodni minister, tako mohamedane kot kristjane. Podružnice gospodarskih bank se ustanavljalo povsod, kjer jih že dosedaj ni bilo. Tudi poljski čuvaji so se povsod nastavili, premišljeno izbrani iz Turkov in kristjanov.
Carigrad, 29. januarja. Poslaniki velesil so včeraj po naročilu svojih vlad odgovorili na zadnja tuŠka obvestila glede reform. Dasi se priznava, da se je marsikaj res storilo, se očita turškim obvestilom vendar pomanjkljivost in neodkri-tosrčnost.
Solun, 29. januarja. Avstro-ogrski civilni komisar dvorni svetnik pl. Muller je poklical avstrijskega konzula Krala iz Monastirja semkaj, da mu poroča o položaja.
Carigrad, 29. januarja. Vrhovnemu orožniškemu poveljniku v Macedoniji so prideljeni sledeči častniki velesil: ruski general S o s t a k, francoski polkovnik Berrand, angleški polkovnik Fairholm, avstrijski podpolkovnik Salis-Seevfis, italijanski polkovnik Signorelli in nemški major pl. Al t en. Vsi razen zadnjega so že dospeli v Macedonijo. Vsi ti častniki ne vstopijo v turško službo, temuč ostao ej u nad zoro val ci svojih vlad za organizacijo orožnikov in za vedenje turških čet.
Nemški državni zbor.
Bero lin, 29. januvarja. Posl. Korfantj (Poljak) se je potegoval za poljsko delavce v Zgornji Šleziji, od katerih nemški podjetniki ne zahtevajo samo delo, temuč telo in življenje, prepričanje in vero. Nadalje se je pritoževal o krivicah Poljak m pri volitvah. — Grof Posadowski mu je odgovarjal, da ne bo vlada
pod nikakimi pogoji trpela, da bi Zgornja Poljska postala torišče ve-likopoljske agitaoije. Vlada bo temveč napela vse sile, da to prepreči.
Vstaja v nemški Afriki
Berolin, 29. januvarja. Iz Oka-handje je sporočil nadporočnik B u -low, da so se Hereroji združili s Kafri. Pri obleganju tega mesta je padlo 8 rezervistov. Med Waldau in Okasise so napadli vataši 70 mož broječo nemško patrulo. Nastala je bitka, v kateri je padlo 5 Nemcev in 25 divjakov. Most so divjaki rasdjali.
Rusko-japonski konflikt.
Petrograd, 29 januvarja. Včeraj je bil sklican ministrski svet, da sklepa o odgovoru na japonsko noto. Kaj se je sklenilo, se še ne ve. Zaključke je formuliral veliki knez Aleksej AleksandroviČ in se predlože danes v obliki poročila oarju. Ministrskega sveta so se udeležili: grof Lambsdorff, vojni minister Kuropatkin, podadmiral Avellan in načelnik generalnega štaba Saharov. Odgovor se v soboto pošlje v Tokijo.
To k i jo, 29. januvarja. Včeraj se je znova sešel svet starih državnikov pod cesarjevim predsedstvom. Posvetovanje je bilo izvanredno živahno, ker so došle nove vesti iz Mandžurije, da se Rusija neprestano oborožuje in pomno-žuje svojo vojno silo.
Peking, 28. januvarja. Japonska vlada je rekvirirala 20 parni k o v od parobrodne družbe Nipon-Kaiša.
Berolin, 29. januvarja. Korej faka vlada je velesilam poslala noto, v kateri javlja, da   ostane   ▼ japonsko -ruskem    sporu nevtralna.
New York, 29. januvarja. Iz Tokija se poroča: Ministrski svet je imel dolgo posvetovanje z najodlič-nejšimi bankirji o finančnem po-
io ta ju države. Vlada upa, da bo v slučaju vojna dobila dovolj denarja doma, da ne bo treba iskati posojila v inozemstvu.
London! 29. januvarja. Na Japonskem vlada sedaj najstrožja cenzura; vesti o resničnem položaju na Japonskem sploh ne zapuste dežele. Tudi domači listi ue dobe od vlade nikakih informacij o stanju pogajanj z Rusijo. Vsled tega vlada po vsej državi silno razburjenje, ker se splošno meni, da se nahaja Japonska na predvečeru vojne
Tokijo, 29 januvarja. Vlada bo najela doma posojilo v znesku po 100 milijonov jenov na pet let. Zemljiški davek se bo zvišal za 2 5 milijonov, sladkorni in dohodninski davek paia 15 milijonov jenov. 40 milijonov jenov pa se prihrani, s štedljivostjo v upravi, da bo torej imela vlada v slučaju
vojne 200 milijonov jenov na razpolago.
SOul, 29. januvarja. Deset stotnij ruskega vojaštva je dospelo v Antung V Mandžuriji so se ruske posadke povsodi pomnožile. Vsak dan dohajajo novi vojaški oddelki.
Dopisi
Iz   uradniških krogov.
(Kako se ravna z davčnimi praktikanti.)   0. kr. finančno ministrstvo   odredilo  je z odlokom z dne 2. prosinca 1904, da se vsem praktikantom,  ki   imajo  že  več kot 3 leta službe,   podeli  za   meseca  prosinc in svečan remuneraeija, katera naj bi bila kot dopolnilo do letnega  adjuta 1200 oziroma 1500 K, kateri je določen v od vlade sestavljenem  zakonskem načrtu, ki pa še ni vsled parlamentarnih bojev do danes potrjen. Stališče davčnih praktikantov je že itak dovolj jasno, ni torej treba taistega natančneje opisovati. In finančno  ravnateljstvo tem revežem valjub  naredbi   c. kr. finančnega  ministrstva  še do danes ni nakazalo teh že davno težko zasluženih kronie. Pa zakaj tudi!   Saj gospodje „od zgoraju z zlatimi ovratniki imajo dovolj cvenka in ne trpijo lakote, za trpine praktikante je pa itak že 25 gld. mesečno „preveČ". In kaj se še prakticira pri konštatovanju službene dobe teh ubogih sužnjev? Celo dobo, v kateri je bil tak „srečnež" bolan, se mu pri tem od  službene  dobe odšteje, samo da se tako še prihrani kak vi-narček.   Pravi se, da se odštejejo različni dopusti od službene dobe. Vpraša se, kake dopuste vendar ima davčni praktikant? Kvečjemu dopust vsled bolezni, in druzega ne. In kje je nalezel bolezen, ako ne ravno službi visokega erarja. Praktikant, ki služi že nad tri leta, mora delati toliko,  kakor vsak višji uradnik, da celo več, kajti vobče je znano, da si „ višji" kolikor mogoče stališče olajšajo  in praktikanta z delom preobložijo. In ako zboli, naj bi se mu še ta čas pri določitvi službene dobe za podelitev kake »milosti" odštel?! Pri gospodih z zlatimi ovratniki se pa ravna ravno nasprotno. Ako zboli, dobi še celo kak prispevek v znesku po 200 K ali pa še več. — Stavi se torej prav nujno vprašanje:  Kdaj se bodo vendar nakazale remuneracije za te uboge trpine?
Iz Budanj na Vipavskem. Skoraj gotovo se, gospod urednik, več ne spominjate kakega dopisa iz naše zapuščene vasi, odkar je naš vrli — župan pred par leti pokazal vso svojo tehniško vedo pri podiranju mostov. Od takrat vas nismo več z dopisi nadlegovali. Mirni smo bili Budanjci, odkar smo videli, ,da je našega župana podiranje mostov precej hudo okrcalo po škodoželjnih njegovih prstih, in tudi on sam je bil bolj hladnokrven. Iz mirnega našega življenja pa nas je kar nenadoma zopet prebudil naš g. nune v zvezi z županom in njegovim bratom. To se je namreč takole zgodilo: Pred 3 letmi zgradili smo si tukaj novo lepo cerkev, oddaljeno kakih 400 korakov od prejšne cerkve. Staro cerkev postavil je potem g. Župnik naprodaj. Oglasila sta se menda samo dva kupca. Eden kupec, koji s svojo hišo in zemljiščem meji ob cerkvena tla, in drugi pa brat tukajšnjega Župana. Prvi kupec je nameraval iz cerkve napraviti kapelico, potomcem v spomin, da so se na tem mestu nekdaj delili pradedom naše
občine sv. zakramenti, da je v tem a> dovju bivalo nekdaj Najsvetejše. A temu kupcu cerkev ni bila na prodaj. Kupd je cerkev županov brat, ta petoliznik g. nunca in v nji napravil živinski hlev in svinjake! In zdaj naj Še kdo reče, zakaj da vera peša. Kaj pravi k temu vipavski dekan Erjavec? Kako si tolmači to kupčijo ljubljanski škof V Toda čemu to vprašanje? Vsaj nam gospoda v črnih suknjah opetovano kaže, da ji je denar ne samo svetu vladar, marveč za denar in umazano svojo politiko spreminjajo se svetišču tudi lahko v svinjake. — Ali bi ne bilo iz katoliških ozirov bolj umestno, da bi se bila dala cerkev prvemu kupcu v njegov blagi namen zastonj! Vse kar smo tu povedali, je gola, pristna resnica Vemo pa že naprej, da bodo prizadeti gospodje vse to po svoji liguorijanski morali skušali zasukati in ublažiti. Imamo pa še celi kup zelo pikantnega gradiva, s katerim hočemo počasi na dan. Torej na svidenje!
Pšice iz ribniške doline.
§l.Farovški svinjaki. Občina Struge, Jakličeva podružnica, je sklenila za leto 1904. visoko naklado na žganje, da se napravijo fajmoštru Ke rinu potrebni svinjaki. Ko se izvrši to nujno delo, se napravijo fajmoštru in kuharici še kloseti, da ne bodeta hodila več občanom na glavo. Prav tako. Žganje se sme piti samo v konsumih. Iz hvaležnosti do pokorno vdanih občanov in volilcev in da bode občina ložje izhajala, hoče poslanec Jaklič struškim krošnjarjem odpraviti vse dokiade.
§ 2. Učitelj Jaklič si je navzlic pičli učiteljski plači v kratkem času, odkar dela^ za ljudstvo, preskrbel svojo vilo, dr. Sustersič pa je celo dal za graščino 600.000 kron, g. Višnikar, ki ima vsaj trojno učiteljsko plačo in ki je bil mnogo let tudi poslanec, pa Še ni mogel priti do svoje vile. Naravno je zdaj, da ga strastno napadata, ker ni znal gospodariti in vspešno delati za ljudstvo. Jaklič je objavil zoper njega dolg plamtlet v „Slovencna katerega je zamenjal s Hardetovimi rjuhami.
§ 3. Dr. Schiffrer in Višaikar sta radi znane kroŠnjarske zadeve položila po 200 kron, za trške reveže, ako se jima dokaže, da nista prav imela pri tisti občinski seji in dr. Schitfrer še 200 kron povrh, ako mu dokažejo, da ni on prvi 200 kron obljubil. Nastopite! In vi, gospod dekan, ukažite, da se tista podlasca podpiše, da se bode vedelo s kom ima kdo J opravka. Poštenjaki ste pa taki!
§ 4. Se veČ je pa obljubil g. I. Gruntar, c. kr. notar v poslanem v „Slov. Narodu.u „ Slovenec*1 sličnega poslanega ni hotel objaviti tudi potem, ko se mu je brzojavilo. Zakaj ne? Zato, ker je „Slovenec** poŠteojak, ali je pa res, kar je dr. ŠusteršiČ trdil v .Slovenca", da ni duhovnik niti klerikalec ampak, liberalec ustanovnik kon-suma. Čudno — nihče noče biti ustanovnik. Dekana naj bi se pri ,taroku1 vprašalo.
§ 13. Kar se je v dolenjevaškem konsumu godilo, ko sta v njem gospodarila krepostna bratca - devičarja Zužeka se strinja s tem §. —
§ 14. Zadnja gledališka predstava v „Kat. domuu se je zakasnila, ker je mali Traven ukazal, da se mora na znanega klerikalČka Vendelina Stareta počakati. J. P.
9SflT Dalja v priloai. fa
razbrati vsa njena ljubezen, ona čista, nedolžna . . .
In on jo je razbral . . . Jasno jo je videl, kako da mu podaje njena duša svoje roke in jih izteguje po njem ... In nekoč, — bilo je tudi ob mraku v pozni pomladi, ko je soince zahajalo za zelene gričke in ko sta sedela ob parobku gozda na mali klo-pici, — tedaj ji je zopet zatrepetal glasek, samo malce zadrhtel ... A on je to zapazil in prijel jo za ročico in ji privzdignil temno-kodrasto glavico in ji pogledal v dno njenih zvestih oči in jo pritisnil nase in ji poljubil njene rdeče ustnice ... In njena duša seje oklenila njegove z vso življensko silo; — vsa narava pa je zašumela . . . Veter je zazibal drevesa, trave in bilke žita tam doli ob poljski poti ... in prva zvezdica na nebu je zatrepetala j in se užgala s svojim motnim bleskom, j In tudi njeno srce je zatrepetalo blaženosti . . . Slonela je na njegovih prsih in saujala sanje svoje prve, deviške ljubezni . . .
V tem hipu se je tudi odločno zavedla, da je stopila s prvim korakom v svet, v življenje . . .
In tedaj je prenehala v naravi brezskrbna pomlad in začelo se je vroče poletje . . .
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Drugi del. XV.
Dne 15. novembra 1810. je bila v Ljubljani velika slavnost. S tem dnevom je stopil v veljavo novi Šolski zakon in se je slovesno otvorilo vseučilišče. Marmout je bil vodstvo izročil samim narodnim možem. Vse-učiliškim regentom je imenoval kanonika Josipa Wallanda, vseučiliškim kancelarjem Matevža Ravnikarja, gimnazijskim ravnateljem Valentina Vodnika, kateremu je izročil tudi vodstvo umetniške in obrtne šole ter ga postavil za inšpektorja ljudskih šol.
Pozneje je prevzel Vodnik tudi vodstvo normalne šole, ker je bil ravnatelj Eggenberger odstopil. Eggenberger se je z vso silo upiral slovenskemu učnemu jeziku v normalni šoli in ker ni nič opravil, je na svojo roko odredil, da se morajo otroci vsaj učiti nemškega jezika. Marmont pa je posegel vmes in ukazal, da se smejo samo tisti otroci učiti nemškega jezika, ki se uč6 tudi francoskega jezika.
Toda Marmont je vzel obenem
škofijski oblasti vsak vpliv na ljud sko šolo, čefi, da mora šola služiti narodu, ne pa cerkvi in odstavil v Ljubljani tudi kateheta, ker je stal na stališču, da spada veronauk v cerkev, ne v šolo — in s tem si je med duhovščino nakopal novih sovražnikov. Duhovniki so tajno razvili veliko agitacijo, naj nihče ne pošilja svojih otrok v »brezverske« šole, ali opravili so jako malo. V novo gimnazijo je vstopilo 352 dečkov, veliko več, nego jih je bilo kdaj poprej.
Slovesne otvoritve vseučilišča se je udeležil maršal Marmont z vsemi javnimi dostojanstveniki. Francoski slavnostni govor je imel ilirski naučni minister Rafael Zelli, latinski govor pa kanonik \Valland. Slovenskega govora ni bilo, vsled tega. ker nobeden novih profesorjev ni bil še zmožen slovenski predavati, nemškega govora pa Marmont ni dopustil, dasi je vedel, da bodo vsi profesorji nemški učili.
Po slavnostni otvoritvi vseučilišča je bil v guvernerski palači velik sprejem. Maršalu je ljubljansko mesto po posebni deputsoiji izreklo zahvalo za uredbo šolstva. Vse je pričakovalo, da bo maršal, kakor na-
vadno pri takih prilikah, imel ognje vit govor — a odgovoril je prav na kratko in nekako melanholično, »kakor človek,  kateri  izgublja  tla pod nogami« je menil Andrej Kopitar.
Slovensko prebivalstvo pa je bilo veselo novega šolstva. Na dan otvoritve vseučilišča je priredilo Mar montu velikansko bakljado. Kar Črno je bilo ljudstva pred škofijo in urnebesni klici so grmeli proti oknu, kjer sta stala maršal Marmont in — njegova žena.
Tudi v Damjanovi hiši so ta dan slovesno praznovali. Damjan je povabil vse svoje prijatelje in v odu ševljenih besedah nspival maršalu Marmontu, bodočnosti slovenskega naroda in bodočnosti Ilirije.
— A kaj je bilo danes maršalu, je menil Damjan, da je bil tako ma lobeseden in zamišljen.
— Neugodna poročila je dobil iz Pariza; njegov tajnik Heim odpotuje jutri tja. Kaj da je, ne vem, ali zdi se mi, da hoče cesar maršalu vzeti skoro vso oblast — je rekel Konrad, ki je srečen in vesel sedel poleg Mare.
— Vam pa jaz povem, se je oglasil Kopitar. Slučaj je nanese!, da sem nekaj izvedel. Ali veste, kdo je
literat Peliene iz Pariza, tisti Oni in duhoviti mož, ki je bil nekaj mesecev v Ljubljani? Pellene je zaupnik cesarja Napoleona.
Vsi so strmeli. »Ni mogoče!« — »Kako to?« — Od kod to veste?«
— Vse po vrsti, prijatelji, je rekel Kopitar. Pellene je prišel v Ljubljano, ker ga je cesar sam poslal, da nadzoruje maršala in sploh postopanje francoskih uradnikov Pellene je bil nekdaj tajnik Mirabeau-a, potem agent direktorija na Dunaju in je osebni prijatelj cesarja Napoleona še izza mladih let. Pellene je cesarju poročal, kako velikansko po; u
1 rnost si je Marmont pridobil v Iliriji in da ga narod želi za kralja, in zato hoče Napoleon Marmontu vzeti vso oblast.
— Ali — od kod pa to veste? se je čudil Damjan. Saj to je silno zanimivo!  To se mora maršalu po vedati.
— Maršal Že ve za to — jas sem bil davi pri njem.
— Vi Kopitar? A kako ste vse to izvedeli. In nam ste to šele zda* povedali ?
Kopitar pa ni dal nikakega daljšega pojasnila. Niti Konradu ni hotel povedati, da je bil podkupil so-
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 24, dne 30. Januvarja 1904.
§ 15. Ljubljana nam ga je dala; prevzel je dedŠČino propalega konsuma, nastanil seje v ospredju „Kat. doma". Prosil je za koncesijo vinotoča in nas dekan antiall^oholik se je zanj potegoval. Vendelina Stareta prošnja bila je odbita. Gosp. dekan, kako ste konsekventni. Ko sta zadnjič dva moža utonila, ste se pritoževali v vašem najboljšem listu „Lažiljubu", da je preveč gostiln in sedaj greste v boj za vašega junaka Vendelina. Ali vas ni sram? Vas je Traven komandiral? J. R.
§ 16. V Dolenjivasi ne bodo rabili več babice, ker bode Salehar z dekretom nastavljen.
£ IT. Cvetje Saleherja iz izpraše vanja za velikonočno izpoved: „Pogli-hejta se pod kovtrom — tako se razjarjene    zakonske    spet   v ljubezen spravlja." J. j§.
£ IS. Poljauski petelin Vole: V Jobanovem jezu so našli utopljenca Pirnata iz Velikih Poljan in njegov župnik je vrgel prvi kamen nauj in tarski „Domoljub" piše: Kakršno življenje,, taka smrt!" Ni li to lumparija, da se nad nesrečo svojega bližnjega veselite, in potem svojim vernim ovci rum slikate to kot božji prst. Žandarmerija iztika po lumpili, a kje bi jih največ dobila? Gotovo po tistih hišah, katere ljudstvo gradi, a v katerih nima uikake pravice. — Kaj gospod Vole ? Če Pirnata gor prinesejo, bo tam pokopan, kakor samorilec Koželj. Ste li ti to tudi mežnarju naroČili, da naj po vasi razglasi? —
^ 19. Poljanski Vole ima v osebi župana Andoljška policaja, le vprašamo če mu tudi navodila daje, da sme ljudi na koru daviti in sicer zato, ker so k pomočnici prišli. X. B.
Vipavski torbar.
Podli rD o ni o ljub" se v nesramnosti povzpenja vedno višje. Zadnji list tega umazanega farškega glasila je napolnjen s samimi hudobnimi lažmi. V uvodnem Članku zlasti kruto žali kranjsko učiteljstvo. O njem namreč piše tako nizkotno, kakor nizkotno ni pisal o ljudskih učiteljih gotovo Še nobeden list na svetu. — Zastavljam častno •esedo, (pa ne Zitnikovo ali Krekovo) da so pri nas še klerikalci tak o-le govorili: „No, to pa vendar ni prav, da se tako Črez učenike piše, saj vendar veliko dobrega storijo našim otrokom." — Klerikalci so seveda govorili to v mn enj u, da p i š e „Domoljub" resnico. Kaj bi Šele dejali, Če bi vedeli, da njih „ljubljenec" — nesramno laže. — Učiteljice in učitelji! Vsak naj si izposodi drugo letošnjo številko „ Domoljuba" in prečita naj uvodni Članek. Potem pa se naj nele samo nad listom zgraža, ampak tudi ven Ž njim pri vsaki priliki. Pojasnjujte kmetom in kmeticam podlo laž, da so »liberalci obljubili učiteljem denarja, — da se bodo ustanovili na občinske stroške teatri . . i. t. d." — Bodete videli, vaše delo bode imelo vspeb, vzlic vsej farški gonji. —
Župnik Marci Č, ta najnovejši subŠefredakter „ Slovencev", obljublja v zadnjem „Domoljubu", da nai bode malo .potegnil in pojezil." Kakor smo izvedeli, prijele so se njegove ,pšiceu naprej nosu podkrajskega župnika in sicer tako radikalno, da se mu jena »poteg n j enem u nosu menda napravil   —   rak.   Mi pomilujemo
nesrečnega gospoda, ki je moral vsled
tega v bolnišnico. Zato pa
„Ta zgled vam v eksempel povem — Vam mladim kaplanskim ljudem.'1 —
Občinske volitve v Ložah so razveljavljene — vsaj tako poroča „Domoljub", pa se nič ne buduje nad „pristranskim postopanjem" okrajnega glavarstva, kakor so nedavno jeremija-dovali podkrajski klerikalci t —„Slovencu". — Ej, gospod župnik, še bodo delali Slapenci „zgago" še, dokler ne bodeti tudi Vi in Vaši kolegi ostajali doma za pečjo. Joj, pa kako dobro delo bodete storili, Če proučujete, mesto da agitirate, — najnovejšo — „valimo reformou, pa magari tudi v družbi s svojo kuharico. —
Vipavski   Planici,   vrli napredni možje, „Domoljobovemu torbarju" — umevuo — niso prav všeč.^ Na tozadevno notico odgovarjamo: „Šli bodo Planinci s svojim novim župnikom, č e bode šel on ž njimi.   Planinci so napredni,  gospod  župnik Nikolaj Sta-zinski torej ve, kakšen mora približno biti, da bode spoštovan — od vseh. če bode preveč poslušal vipavskega dekana, mu že naprej povemo, da bode kmalu zopet kompetiral.    Prosimo, da prihajate k nam v znamenju miru! — Sicer  pa  —   „Ćemo  vidjeti — veli Hrvat". —
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. januvarja.
— Šusteršiceva obstnuk-cija žre naprej ! V največjih stiskah je ribniški cestni odbor. Ne more ne naprej, ne nazaj. V dolgovih tiči, kakor zagozda v hlodu! Kaj početi? Sklenil je odbor, v katerem sedi tudi obstrukcijski starosta Pakiž, da naj se za ceste v letu 1904 pobira 50% doklada. Obrnil se je na to s ponižno prošnjo do deželnega odbora, da naj pobiranje te doklade dovoli. Deželni odbor pa je mogel dovoliti le 20% doki a d o, ker vsled obstrukcije ▼ deželnem zboru ni dobil pooblastila, dovoljevati cestnim odborom 20*'9 presegajoče doklade. In sedaj tiči cestni odbor v veliki pasti, in v ti pasti tiči tudi oče Primož Pakiž, ki v deželnem odboru z obstrukcijsko pestjo po mizi tolče, v cestnem odboru pa mora ravno isti Pakiž debele solze točiti nad svojo lastno obstrukcijo. Smešen starček to! Da se vsaj nekaj prihrani, svetovali bi Ribničanom, naj odpuste vse cestarje, ter naj mesto njih na ceste spode ribniške kaplane, da bodo ti lenuhi vsaj kaj delali Tudi se jim bode pri tem vroča kri ohladila, da ne bodo več zalezovali vaših zakonskih žen in vaših deklet! Vrli Ribničanje naj toraj premišljujejo, če bi kaj takega pametno ne bilo. Mi mislimo, da bi bilo prav pametno!
— Katoliška obstrukcija
žre naprej. Vas Gorenje Vreme si je napravila vodovod,   ki  j a  že dogo-
barico v hotelu »Pri divjem možu«, kjer je stanoval grof de Laval, da je zanj spijonirala. Kopitar je zasledoval grofa Lavala, sobarica Marija Ojsterc pa mu je prinašala kazat sploh vsa pisma, kar jih je mogla dobiti pri francoskih gostih, stanujo-čih v hotelu. Tako je prišlo Kopitarja v roke tudi več pisem cesarja Napoleona na Pellenca tisti dan, ko je Pellene pospravljal svoje stvari in se odpeljal v Pariz. Marmont je vsled tega poslal svojega tajnika Heima v Pariz, da prepreči nameravano novo organizacijo, ki naj bi generalnega guvernerja spravila ob vso oblast, a tudi sam je skrbel, da Bi za vse slučaje zagotovi, kar največjo moČ. To je storil zlasti na ta :.".čin, da je, koder je mogel, za župane postavil sebi udane bivše vojake. Ali pri tem je pozabil računati z ilirsko deputacijo, ki je bila šla meseca junija v Pariz poklonit se Napoleonu. Deputaoijo je vodil istrski prefekt Cafalati, iz Ljubljane pa sta bila v deputaciji baron Lieh-tenberg in prekanjeni škof Ricoi. Prav škof Ricci, ki se je Marmontu lilno laskal, je pri vladi v Parizu ipletkari! proti Marmontu in ga dol žil, da hrepeni po kraljevski kroni. In ikof Ricci je mogel toliko laglje ■pletkariti, ker se je bila na plesu pri princu Schwarzenbergu v Parizu igodila strašna nesreča.   Nastal je
bil namreč požar, pri katerem sta zgoreli žena in hči prefekta Cafala-tija, Gafalatiju samemu pa sta zgoreli obe nogi Skof Ricci je sedaj lahko delal, kar je hotel.
Dne 4. decembra 1810. je Ljubljana praznovala obletnico kronanja cesarja Napoleona in obletnico bitke pri Austerlitzu. Zvečer je bil pri generalnem guvernerju sijajen ples. Zbrala se je velika in odlična družba in prišla je celo baronica Cojzova, kajti vsa Ljubljana je bila radovedna na Marmontovo soprogo.
Maršalioa je bila lepa in imenitna dama, a vedla se je ošabno, in prezirljivo ogledovala vse, ki so ji bili predstavljeni. Toda. ko je bila predstavljena Mara, se je maršalioa poživila. Maro je zadel dolg pogled, ki je dekletu povedal, da maršalioa nekaj ve; v tem hipu pa se je Mara že vzravnala in prosto, odkritosrčno in ponosno pogledala maršalici v oči. In tedaj je na občno začudenje mehko in prijazno rekla maršalioa:
— Prosim, gospodična, sedite malo k meni — rada bi s Vami govorila.
Po dvorani so stikali glave, Šepetali so in radovedno gledali kaj da bo.
— Dajte, da si Vas ogledam — gospodična, je rekla maršalioa, ko je Mara sedela poleg nje. Motrila jo je dolgo Časa in  potem nadaljevala.
tovljen in kojemu je obljubljena tako deželna, kakor državna podpora. Vsled obstrukcije je izostala deželna podpora in  gornjevremski kmetje   so v veliki stiski, ker je treba pod vzet cika plačati, če ne, jim grozi s tožbo. Na vrat na nos morali so torej  najeti posojila 10.000 kron,  da se izognejo tožbi. Vsega tega ne bi bilo treba, da so se katoličani v deželni zbornici vedli kot poslanci, a   ne kot   pijanci. Gornje Vremčani, Če še kdaj pride k vam oguljeni dr. Jauez Krek ter vam hoče hvaliti katoliško  obstrukcijo, pokažite mu .svoje dolžno pismo, ki vam bo še dolgo, dolgo časa v kosteh ležalo. Potem, ko ste zašpehanemu Evangelistu pokazali dolžno pismo, pa vzemite kre-pelec   v  roke  in Janezu Evangelistu namlatite  na hrbet   nekoliko katoliške obstrukcije, da bode  vsaj   vedel, kak okus ima ta obstrukcija. Tako naredite, pa bo prav!
— Kravarja Drobnica obstrukcija žre naprej! Obločice leže v volilnem okraju farškega pod-repnika Drobnica. Velika reva je ta Drobnič, in nekaj jih je na svetu, ki prisegajo na to, da ta možiček niti do dvajset šteti ne zna. Vzlic temu je pri obBtrukciji v deželni zbornici klerikalni ta kravarček odpiral svoja ustica, prav kakor da je vsak hip pripravljen s pestjo vdariti. Za svoje volilce se pa Čisto nič ne zmeni, za nje ni niti toliko dosegel, kolikor ima črnega za svojim nohtom! Vas Obločioe ima tega poslanca, in lahko ga je žalostna! Vas dolžuje deželi ogromno svoto na stroških radi neke agrarske razdelitve. Možakarji iz Obločio obrnili so se torej na de želni odbor, da naj jim kaj odpiše od teh stroškov, ker so reveži in berači. Deželni odbor pa je moral prošnjo odkloniti, ker bi smel tak odpis dovoliti deželni zbor, ki radi Drobni-čeve obstrukoije ne posluje. To obstrukcijo pa plačujejo molje is Obločio. In prav drago jo plačujejo! Kaj, ko bi se ti možje združili ter povedali Drobnica, ki se za svoje volilce niti toliko ne smeni kot za svoje krave, da naj pusti politiko ter ostane pri svojih kravah! Bo prav!
— Katoliška žrtev katoliške obstraikcije. Veliko je molil, nebroj božjih potov rje popisal v „Danici", in vsikdar je bil najvda-nejši in najzanesljivejši privrženec kleri* kalne stranke! Nadučitelj Levičnik namreč! Stari Levičnik iz Železnikov! Znan pobožen mož. Sedaj, ko je tla-čanil več nego štirideset let v šoli, podal se je v zasluženi počitek. Kdo bi ga mu ne privoščil, njemu, ki je toliko časa delal v šolskem vinogradu, dokler mu niso vsahnile zadnje moči. Človek ni iz železa, a da bi tndi bil. bi kot ljudski učitelj vendar le opešal,
— Nič se ne čudim, da se je moj lepi maršal v Vas saljubil, prav nič se ne čudim.
— Eksoelenoa! Prosim--
— Ali veste — čemu se čudim ? Da niste podlegli! Moj lepi maršal je jako nevaren. Čar njegove osebnosti je premotil že nebroj ženskih src in — zastrupil mojo zakonsko srečo. Vi ste edina, ki se je znala oteti njegovemu čaru.
Mara je   bila   pripravljena na ostre besede in zato jo je ta laup nost   in   ljubeznivost    sioer tako ponosne maršalice ganila.   Tiho je rekla:
— Težke ure sem imela, eksce-lenoa — a zmagala sem.
V tem je zasvirala godba in mar&al Marmont je pristopil k svoji ženi, da otvori ž njo prvo ka-driljo.
— Prvi ples z menoj, je zakli-oala maršalioa, drugega pa z mojo prijateljico Maro.
In maršal je plesal prvi ples s svojo ženo, drugi ples pa s Maro, in maršalioa je smehljaje gledala lepi par.
— Vse moje nade se podirajo, Mara! — Z bogom tuđi Vi, sadnji ■en mojega življenja — je dihnil mavšal, ko je bil ples končan, in peljal Maro k svoji leni
Ta večer je maršal Marmont zadnjikrat videl Maro Damjanovo.
potem, ko bi imel za sabo Štirideset let poštenega dela! Deželni šolski svet odmeril je gospodu Levičniku beraško pokojnino 800 K. Tudi deželnemu od boru se je videlo kaj tacega krivično, in zategadelj je deželnemu zboru predlagal, da naj se pokojnina v tem slučaju »viša na 2000 K. Ker ni bilo resnega delovanja v deželni zbornici, ostal je gospod Levičnik  na kopnem. Radi tega pa se ima zahvaliti dr. SusterŠiču, dr. Kreku, ker ravno ta dva poštenjaka sta mu požrla zvišano pokojnino. Je že tako, katoliška obstrukcija tepe najbolj   katoliške volilce same!   In   tudi   v   bodoče   bode tako! Popi, sedeči pri polnih loncih, pa bodo Še  vedno  rohneli,   da je obstrukcija največja dobrota za deželo.
— Poslanec in veliki kon-8 u mar Jaklič zopet na široko piše
-„Slovencu'   ter nesramno napada g. Višnikarja. Moža vidno grize, da smo pojasuili, kako delata za ljudstvo on in  ŠusteršiČ in da sino  odkrili njun švindel.  Jezi ga,   daše  kdo drugi razume o krošnjarstvu  in da so je posebno g. Višnikar, kateri že mnogo let živi med  krošnjarji,  pečal tudi s tem vprašanjem, katero smatrata Susteršič in Jaklič za svoj monopol. Ako le kdo spregovori o tem, že zacvilita, kakor bi jima  stopil  na  kurje  oko. Dokler bodo Slovenčevi sotrndniki tako lajali in zavijali, je stvarna polemika z njimi nemogoča.   Ne   vemo,   čemu se tako bojite za mandate,   saj imate, kakor pravite, 38.000  zavednih volilcev za seboj ter vam je zagotovljena pomoč vse kranjske duhovščine od knezoškofa do zadnjega kaplana! Sicer pa delajte v deželnem zboru še 4 leta tako vspešno in vzorno za našega kmeta kakor ste delali prve  dve leti, potem vam mandati nikakor ne morejo oditi. Da je ribniška občina  zahtevala v svoji peticiji,  da se odpravi krivica vsem tistim krošnjarjem, tedaj tudi v kmetskih občinah kočevskih, kateri morajo sedaj plačevati doklade za mestno občino kočevsko, klerikalni voditelji ne bodo in ne smejo priznati, ako nečejo prelomiti prisege, da bodo vse reagirali in zavijali, kar store naprednjaki za ljudstvo.
— , 9Slo v." proti „Zvončku". V četrtek je priobčil šenklavški list strupeno notioo proti »Zvončku«. Mi smo se smejali; ko smo čitali to no tioo, zakaj iz vsake črke gleda — bleda zavist in nevoščljivoBt. Klerikalno gospodo silno jezi, da se »Zvonček«, kateremu so takoj ob rojstvu prorokovali skorajšnjo smrt, toli lepo razvija in si je v kratkem času svojega obstanka pridobil nele lepo število naročnikov, ampak tudi ugledno stališče v mladinski literaturi slovenski, dočim pešata »Vrtec« in »Angelček«, ker nimata dovolj duševne hrane in ker jima ginejo tudi naročniki. Stvarnega seveda »Slovenec« ne more navesti proti »Zvončku« prav ničesar. Ker mu pa ta list, zlasti ker se tiska — sveti križ božji! — celo v »Narodni tiskarni«, hudo teži Želodec, ga seveda mora napasti na vsak način. Pa kako? »Slovenec« si je to prav lahko uredil. Najprvo mu ne ugaja že »Zvončkov« ovoj, ker je na njem naslikan deček s po-nošenim klobukom, s peresom in z luknjičastim rokavom; takisto mu tudi niso po volji Črke, ki se mu zde pre-moderne in pretežko čitljive itd. Čuden patron, ta »Slovenec«, ali misli, da se bo vse ravnalo po njegovem dvomljivem okusu? Da je vsebina »Zvončka« vseskozi izborna, mora molče priznati tudi učeni »Slovencev« kritik, dasi se je v potu svojega obraza trudil, da bi našel kako pego, katero bi mogel porabiti v svoje svrhe. Povsodi jo stikal in našel je samo tiskovnega škrata, ki je z besede »katoliški« napravil »krščanski«. Za to napako se je oprijel in jel smešiti prof. Pirnata, dasi kritikaster glede znanja niti vreden ni, da bi g. profesorju odvesal jermene na črev-ljih. Zdi se, kakor da bi »Slovenca« jezilo, da so »Zvončkovi« sotrndniki tudi srednješolski profesorji Konjsko kopito je pa pokasal klerikalni učenjak ob konou omenjene notice, kjer priznava, da se »Zvončku« sioer ne more ugovarjati niti s verskega, niti a nravnega stališča, a da bo navalio
temu budno pazil, ako bode kdaj prišel v nasprotje s •katekizmom« in ga bo v tem slučaju takoj naznanil šolski oblasti; sicer pa se naj poskrbi, da »Zvonček« izgine iz šolskih knjižnic. — No, ali ne zveni iz teh besed glasno in jasno sama zavist in nevoščljivost ? In da ugodi svoji zavisti, se ne straši niti pred p o d 1 o d e n u n c i j a o i j o. A »Slovenec« hoče biti pošten list!? Fej takšnemu poštenjaku!
— Dr. Deržati, voditelju nemške ljudske stranke, pripetila se je nesreča,   da  )<■  v  delegaciji nasvetoval znano  resolucijo,  ki je  izvir nekake dvorsko-portirske ponižnosti.   Mož je v tem slučaju premalo pomislil vse okol->čiue in končno je  obtičal  v železju. Gotovo   pa je,   da   voditelja nemške ljudske stranke, tedaj ko je stavil ponesrečeni svoj nasvet, nikakor niso vodili kaki dinastični čuti. S svojim predlogom ni  ničesar drugega nameraval, nego armado obdržati v tisten položaju, v katerem se nahaja dandanes. Armada naj bo tudi v bodoče vir poneračevanja kakor je bila do sedaj! To in ničesar drugega   ni   nameraval   dr. Deržata. Nemci mu sedaj  njegov nasvet prav slabo plačujejo.   Dvignili so velik krik proti njemn, in dne 1*4. nWartunga~ so na nekem shodu v Gradcu pričeli brskati po krstnem listu voditelja nemške ljudske stranke.   In pri tem so prišli do zaključka, da je dr. Deržata „ein windis^b-italieniseher   Mischling-4. Na vse zadnje pridemo še do spoznanja, da je najboljša glava, kojo ima nemška levica v parlamentu — slovenske krvi. Za voditelja pristne in  čiste nemške stranke res žalostno !
— Triumf denuncijantov.
Z dvoboji je čudna stvar. Zakon prepoveduje dvoboj in določa za ta Čin ostre kazni, a kdor se ravna po zakonu in odkloni dvoboj, ta trpi socijalno, če že ne postane nemogoč. Zakon prepoveduje dvoboj, kdor je pa aktivni ali rezervni oficir in se ravna po zakonu, tega izbacnejo sramotno iz oficirskega zbora in ga proglase nevrednim, nositi oficirsko suknjo. Te razmere gotovo niso zdrave, ali razmere so take, in dokler se ne urede drugače, dotlej se mora ž njimi računati in mora uvaže-vati, da so dvoboji časih neizogibni. Zaradi tega je pri spodobnih listih v Cislitvanski navada, da o dvobojih ne poročajo, ako se ni o njih začela sodna preiskava. Vsako leto se vrši na stotine dvobojev, ali ogromna večina teh dvobojev se sodno ne preganja, ker jih oblastvom nihče ne naznani, listi pa jih zamolče. Tudi naš list se je vedno ravnal po tej navadi. Bilo je že precej dvobojev v Ljubljani, a mi smo vedno molčali, ker je nečastno, taka dejanja denuncirati. V zanje m času sta se vršila v Ljubljani dva dvoboja. Mi seveda nismo o tem poročali. Pač pa je s slastjo o njih poročal „Slo venec", seveda s plemenitim namenom, da udeležnike denuncira. V enem slučaju je »Slovencev* redaktor celo Častno besedo dal, da se stvar zamolči. Seveda je svojo častno besedo točno snedel in Še tisti dan priobčil obširno poročilo. Danes lahko povemo „Slovenčevim*4 denuncijantskim redakterjem, da so dosegli popoln uspeh. Na podlagi „Sloven-čevea denuncijacije je namreč justično ministrstvo zauka-zalo sodno preganjati dr. Konrada Vodaška, dr. Pavlička in stud. i ur. T rili e rja. Začelo se je že z zasliševanji in zdravniškimi preiskavami. Čestitamo „Slovencu" na tem triumfu njegovega denuncijanstva. Čast komur gre čast. Sempre avanti — dr. Ignacij Žitnik!
— Iz lovskih krogov se nam piše: „Slovenec4 vtika svoj nos v vsako reč. Će more kje hujskati in kaj nasprotstva vzbuditi , potem gotovo pricaplja ter hujska in ščuje. Sedaj pričel je hujskati radi lovov v Ljubljanski okolici. Kmetom prigovarja, da naj love, ki so Že itak sedaj vsi pre-plačani, podraže do blaznosti. Naravno, da kmetje za kaj tacega nimajo gluhih ušes. In do blaznosti hočejo podražiti love! Za goriški lov, s katerega jo zajec radi znane bolezni skoraj izginil, in v katerem ni druzega nego par jerebi«, so zahteva sedaj 600 K.   Čo se
dobi kak norec, ki bi za mali ta lov toliko plačal, je prav, mi občini privoščimo! Ali kmetje bi morali dvoje premisliti. Pravih lovcev je v Ljubljani vedno manj, in tudi zanimanja za lov redno manj. Tisti, ki za nekaj časa love podraže, so skoraj brez izjeme takoimenovani „pečenkarji", ki silijo v lov le zategadelj, da bi hitro potolkli, kar je prednik izgojil. Ko bo lov izbit, pa bodo s svojimi licencami zginili kakor kafra. Kouec bo pa ta, da bo imela občina prazen lov in prazne roke! Ako bodo na primer goriški lov iz-tolki, potem dvajset let nikdo niti petdeset goldinarjev za njega plačati ne bo hotel. Tudi toliko vreden ne bo! Kar občine sedaj jza trenutek pridobe, izgubile bodo potem z obrestmi in obrestmi. Kmetje greŠe na to, da so sedaj lovi v dobrem stanu, ker so jih dosedanji najemniki skrbno gojili. Tudi v tem se razmere lahko korenito spremene. Sedaj je nekaj najemnikov obsedelo, ter v nadi, da lov ne pride na dražbo, lov tudi zadnje leto skrbno in previdno gojili. Od sedaj naprej bodo pa lovski najemniki gotovo previdnejši. Saj se občino lahko v predzadnjem zakupnem letu povpraša, če hoče lov podaljšati ali ne. Ce ne, potem bode pa zadnji dve leti zakupne dobe puška pela, in na dan dražbe bodete s svetimi co iskali zadnjega zajca in zadnjo jerebico v lovišča ! Kako potem dražbe izpadejo, to bo drugo vprašanje. Naj torej „Slovenec" le hujska. Tisti, ki bode škodo trpel, bo vendar le kmet in nihče drugi!
— Vojaške vesti. Poročnik Fran Kette v Ribnici, ki je bil s čakal ni no na dopustu, je poklican k 14. peš polku, poročnik Drago tin Tavzher 27. pešpolka je premeščen v reserov, nadporočniku Milanu P ribiče v i. u 7. pešpolka pa se je dovolilo, da odloži Častniško šaržo. Četnik pri san. oddelku št. 8 Ivan Reiniš je imenovan za tehn. pomočnika II. razr. pri voj. zdrav, ravnateljstvu na Dunaju.
— Poštne vesti. Poštni pom. uradnik I. razr. J. Kar s v Rskeku je imenovan poštarjem II. razreda v Kobaridu, poštni pomožni uradnik Luka Lenassi pa je premeščen iz Ljubljane na Rakek. Poštne službe so razpisane na Železnikih, na Bledu in v Zagorju na Notranjskem.
— Iz Šoštanja se nam piše: E r n s t Poterc, c. kr. davčni kontrolor v Šoštanju, kateri je mirno požrl psovki »šuft« in »verkommenes Individuuma in kateri je mojstrsko žreblje trosil, nastopil je tukaj zopet službo. Ni li zi c. kr. urade in uradnike, sploh pa za predstojne oblasti sramota, da trpe v svoji sredini brez-značajnoga in opaovanega uradnika ? Radovedni smo, kako ga kaj okrajni glavar ali davčni nadzornik titulirata. Vendar ne »šuft« ! Cenjenim bralcem kličemo prejšnje Članke v »Narodu« v spomin!
— Repertoir slovenskega gledališča. Z ozirom na mnoge, pismeno izražene želje odločil se je odbor »Dramatičnega društva«, da se igra jutri zvečer Jal. Verna »Pot okoli zemlje«. Poslej se bo igrala ta igrale kot popoldanska prestava. Popoldne se igra jutri Gost o v a narodna igra »Brat Martin«. — V torek, dne 2. februv arja sta zopet dve predstavi.
— Slovensko gledališče. »Prodana nevesta« se je ža neštetokrat pela na našem odru. In vendar je bilo sinoči — v dobi plesov — gledališče zopet natlačeno polno. Predstava je bila prav lepa. Sicer g-. Orzelski ni bil disponiran, ali potrudil se je vendar, da kar najbolje izvede svojo partijo. Zelo sta ugajala vrla primadona gdč. Ska-
- lova in g. P e s t k o v s k i, pa tudi g. L a n g. Sploh je Šlo vse gladko in točno in je vae sodelujoče osobje želo obilo pripoznanja.
— Družbe sv« Cirila in Metoda ljubljanske ženske podružnice in ženski odbor pevskega zbora »Glasbene Matice« so v proslavljanje v Ljubljano dohajajoČih akademikov in v znak hvaležnosti, da prirede svoj veliki koncert glavni Ciril-Me-todovi družbi v prid — zložil 200 K pokroviteljnine ter odločil pokroviteljem vsakočasnega predsednika akademičnega društva »Mladost«, lmponuje nam iznajdljivost nadih čč. dam in veselimo se družbine koristi ter kličemo vse
ostalo slovensko občinstvo na darežljivo posnemanje.
— Petind va jsetlstnioa. pa
nes prasnuje po slovenski domovini vlo snani rodoljub g. Jan PMbil, Alan ravnateljstva banke »Slavijo« v Ljubljani slavlje svojega 251etnega uradovanja. Jubilar ni znan le kot ljubeznjiv družabnik, nego tudi kot vrl in navdušen narodnjak, ki je pri premnogih narodnih priredbah sode-loval in s svojim simpatičnim in krepkim glasom prav posebno pripo mogel do vspeha. Kdo se ne spo minja raznih pevskih in sokolskih izletov, kjer smo se veselili, videči Pfibila z blagodonečim tenorjem v svoji sredi! V ime njegove 251etnioe prirede mu danes njegovi ožji prijatelji častni večer. Na mnoga srečna leta!
— Izžrebani porotniki.
Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani nastopni gg. za glavne porotnike : A c c e 11 o Valentin, zidar in posestnik ; A g n o 1 a Avg., steklar; Boh m J os., hranilnični pristav ; Orne Ivan, mesar in posestnik ; Č e s n i k Ivan, trgovec; Cešnovar Lovro, gostilničar in .posestnik ; Dachs Ivan, gostilničar in posestnik; Dru k ar Avg., notarski kandidat; Hribar Dragotin, tovarnar; Janša Jernej, posestnik; K r e g a r Ivan, pasar; M a 11 y Pr., tovarnar in posestnik; MartinČič Jakob, ključavničar in posestnik; P e r-s c h e Al., trgovec; S e e m a n n Pavel, tovarnar; Stupica Fr., trgovec; vsi v L j u b 1 j a n i. Nadalje C e 1 e s t i n a Fr., lesni trgovec v Mediji; D e k 1 e v a Josip, posestnik v Postojni; Grabri-jan Henrik, posest, v Vipavi; Hrova-tin Anton, posestnik v Vipavi; Janša Iv., postnik v Begunjah; Jeglič Egi-dij, trgovec in posestnik v Selu pri Radovljici; Kavčič Filip, krčmar in posestnik v Razdrtem; Kane Ivan, posestnik v Podsmreki pri Ljubljani; Krenner Franjo, zasebnik v Kranju; L a p a j n e Drag., trgovec v Idriji; Mauer Andrej, posestnik v Zagorju ob Savi; Modic Fr., posestnik v La-hovem (Lož); M i h e v c Ivan, prevoznik in posestnik v Cevici (Logatec); Pollak Ferdo, trgovec v Kranju; P e r k o Fr., mesar, gostilničar in posestnik v Tržiču; Pogačnik Jo s., krojač in posestnik v Radovljici; P o v š e Anton, posestnik v Spodnji Šiški; P r e m r o v Karel posest, na Vel. Ubeljskem; Slatnar A. tiskar in Trpine Ivan, gostilničar in posestnik v Kamniku. — Nadomestni porotniki so gg.: C o t m a n Fr., posestnik ; Kavčič Fr., sprevodnik v p. in posestnik; Levstik Fr., posestnik; L o v š e Fr., mesar; Mrzel Iv., posestnik; Praprotnik S i m., mizar in posestnik; Sonc Jak., posestnik; T a-borski Ivan, posestnik; T ežak Ant., gostilničar in posestnik — vsi v Ljubljani.
— Nova šolska pomožna knjiga« Gosp Anton Majer je izdelal knjigo »Učne slike iz zemlje pisja. Avstrija. S tremi zemljevidi«. Knjigo je založila tvrdka Kleinmavr & Bamberg
— Prihod Hrvatov. Glasom naznanila iz Zagreba pride v sredo semkaj — poleg drugih gostov — 44 sodelujočih akademikov. Primanjkuje še vedno nekaj stanovanj, na kar se slovensko občinstvo vnovič opozarja. Tudi oni, ki morejo dati za sprejem na kolodvoru na razpolago kako ekvipažo (dvosedežnik ali lsndauer) in zato niso še bili osebno naprošeni, nsj blagovolijo stvar naznaniti gosp. dr. M. Zamiku na mestnem magistratu.
— Koncert in ples hrvatskih akademikov na korist „Družbe sv. Cirila in Metoda". Za koncert dne 3. februvarja je samo še nekaj sedežev dobiti, ker so ne katerniki kupljene sedeže podarili na korist Ciril-Metodovi družbi. Želeti pa bi bilo, da se slavno občinstvo oglaša tudi za stojišča Že sedaj, da pri blagajni ne bo prevelike gneče . Hrvatskih pevcev bo 30, tam-burašev pa 20.
— Odbor telovadnega društva pSokol1 v Ljubljani se je
v seji dne 28 januvarja t. 1. konstituiral tako-le: Dr. Ivan Tavčar, starosta; dr. Vladimir Ravnihar, pod-surosta; dr. Viktor Murnik, načelnik; dr. Fran Windiseher, tajnik; Pavel Skale, blagajnik; dr. Miljutin Zar ni k, Janko Bleiweis vitez Trsteniški, Bo jan Drenik, Oskar Trglav, Avgust Jagodic, odborniki.
— Slovenski visokodolci ljubljanski imajo v ponedeljek, 1. februvarja t. L. ob V. na 8. zvečer svoj drugi sestanek v restavraciji »Narodnega doma«. Ukrepa se glede obiska hrvatskih akademikov v Ljubljani, pri čemer imajo slovenski akademiki važno vlogo. Ker je pa ljubljanskih akademikov manj od hrvatskih, zato se prosi, da pridejo gotovo vsi tukajšnji slovenski visokošoloi brez izjeme na ta sestanek.
— Slavčeva maskarada. Prijatelj društva, ki se je pretekle dni mudil na deželi, poroča odboru, da je tudi zunaj prav živahno zanimanje za maskarado  tako pri  sejmarjih kakor
pri dragem   občinstva, zatrdil pa je, da je vseh teh parola: Na Svečnico v Ljubljano na „Slavcev maskaradni semenj".   No, na semnju pa bode tudi pravi drenj, zabava in vrišč.   Kjer pa so veseli 1 jad je, tamkaj tudi „ beračev** ne manjka, toda te se bode s svojimi „Lajerkostni" in drago ropotijo prav ven ob  cesti na  „konfineu postavilo. Veliki cirkus  „Os-La Gon", kateri se pripelje z lastno godbo, je že na poti, le dresirani osel se še nekaj kuja in ueee Čez „šrango", to pa vsled tega, ker vidi v „ neumnem Avgustu" svojega konkurenta, toda do skupnega nastopa na semnju se bodeta že pobotala, ako ne bode pa ravnatelj   „Kigau vmes „posegel". Vstopnice se bodo dobivale jutri v nedeljo ves dan v restavraciji rNarodnega doma".
— Za postrežbo na Slavcev! maskaradi je najbolje poskrbljeno; ceniki bodo na stenah vidno pritrjeni ter so cene jedil in pijač povsem navadne, v kmetski krčmi „P ri krači" pa se bode točilo domače pivo po 10 nov. vrček. Poleg drugih prostorov bode za goste tudi kegljišče rezervirano in za postrežbo pripravljeno.
— Zaključni venček plesne dole pevskega društva ,Ljub-IJana1 bo v nedeljo zvečer v veliki dvorani »Puntigamske pivnice« na Turjaškem trgu št. 1 Začetek ob polu 8. uri. Sodeluje društvena godba.
— Slovensko pevsko društvo .Lipa' in slovenski tamburaški klub .Triglav1 priredita veliko dobrodelno veselico v korist bednim Makedoneem v ponedeljek, dne 1. svečana t 1. v dvorani »Pun tigamske pivnice« z zanimivim sporedom. Začetek ob 8. Blagajna se otvori ob pol 8. K mnogobrojni ude* leibi vabita naj uljudnije obbora.
— Prihodnja javna vinska pokušnja t tuka|šaji deželni vinski klet', bo v ponedeljek, dne 1. fe bruverja od 7.—10 ure s večer. Ker so mnogi producenti, ki so imeli tu svoja vina razstavljena, ista že razprodali, dospeli so zopet novi uzorei, ki bodo prihodnjič vsem cenjenim obiskovalcem na poskušajo. Cenjeni kupei se torej vljudno vabijo, naj se blagovole vsaj tem potom seznaniti a onimi producenti, ki svoja vica še niso raspeČali. Sedaj je tudi razstavljenih čez 40 raznih, 1—24 let starih, navadnih in boljših ter sladkih vin. Radi čednejše in primernejše razsvetljave se je sedaj napeljala električna luč.
— Žrebanje nabornikov. Dne 10. februvarja t 1. bo ob 9. uri dopoludne pri mestnem magistratu (v pisarni vojaškega referenta) žre banje tistih mladeničev, ki pridejo letos prvič na glavni nabor. Tega žrebanja se sme vsak sam ali pa kateri njegovih roditeljev (oče, varuh) udeležiti. Zapisniki bodo na vpogled ležali od 1. do 10 febr. istotam.
— Upravičena pritožba zaradi pošte v Spodnji Ši^fci. Na pošti v Spodnji Šiški službuje neka ženska, ki se v uradu vede napram Slovencem, kakor Če bi službovala kje na Koroškem. Te dni je neki ondotni podjetnik poslal fantiča na pošto po tiskovino npoštni nalogu. Uradnica ni hotela razumeti ter dvakrat poslala fantiča domov ter osorno govorila: Jest nisem taka Slovenka, jest ne znam take slovenščine." Ne vem, koga je to. Kako je pred tiskano nemško ali slovensko? Po tistem se imenuje, ki je pred tiskano. Zakaj pa niste po nemško povedali?- To jc pa že skrajna predrznost, da bi se smela na pragu Ljubljane kaka nemškutarska babura norčevati iz Slovencev in njihovega jezika. Upajmo, da dotično uradnico poštno ravnateljstvo primerno pouči, ali pa jo odpravi tja, kjer so le „Post-auftragiu doma.
— Straino hudodelstvo. Včeraj ob la/j uri popoldne se je zgodilo v Domžalah nečuveno hudodelstvo, ki je pretreslo eelo okolico. 301etni posestnikov sin Alojsij Cunder, po domače Ovsec, je namreč ustrelil svojega očeta in svojo mačeho. Virok storjenega hudodelstva je, ker mu oče in mačeha nista hotela izročiti premoženja. Po izvršenem hudodelstvu je Alojzij Cunder zbežal. Žandarmerija ga zasleduje. Očeta je krogla zadela v stegno, mačeho ? prsa; kroglji sta obtičali ema v životu; mačeha se bori s sin r rjo. Beneficijat g. Bernik je prihitel na lice mesta in je podelil ranjencema zakramente.
— Iz Kamnika se nam piše: Naš tehant vulgo „Poliru je poslal na sejm 20. t. m. cerkovnika beračit za milodare, da se popravita lesena Rok in Marija na Malem gradu. Cerkovnik je beračil vsepovsodi, obral je vse gostilne in prodajalne in nadlegoval ljudi na trgu iu na živinskem sejmišču, da je še ljudstvo glasno godrnjalo, da oblast trpi tako javno beračenje. No, končne pa ga je le tudi zagledalo oko postave. Prišel je orožnik in cerkovniku odločno povedal, da beračiti ne smejo niti revni  ljudje,   še  manj pa
„bogati leseni svetniki", in mu ukazal, da naj odide takoj domov, ker bi ga moral drugače prijeti in odpeljati v zapor, kakor se to zgodi navadnim beračem. Tehantu to gotovo ni prav, ker mu je na ta način odletelo dokaj lepih kronic, cerkovnika pa še manj, ker dobiva, kakor je sam rskel, po 15% in še več od priberačenega denarja. — In kako so sitni ti tehantovi berači! Prejšnjega cerkovnika je moral neki gostilničar lansko leto, ker se ga ni mogel iznebiti, s klofutami iztirati iz svoje gostilne! Pričakovali smo, da bode vsled tega tehant postal pametnejši in bo beračenje ustavil. Ker pa tega ne stori, smo primorani opozoriti pristojne faktorje, da vendar enkrat rešijo ljudstvo teh nadležnih beračev, ki si na Kranjskem že kar vrata podajajo. Pa tudi sicer je postal naš tehant oblasten kakor kaki mandarin na Kitajskem. Ako mu redar dostavi dopis županstvu in ga pozdravi, mu nPoliru še ne odzdravi, ampak kakor mutec potolČe s prstom po mizi, Češ, redar tu sem položi. Ali ni to surovost ? Pa pravijo, kmet je surov, kakšen pa je potem naš tehant? — Neverjetno, a vendar resnično je, daje postal „Polirtt tudi državni pravdnik. Pretečeni teden je nekdo v klerikalnem tržaškem »Novem listuu nekoliko potipal hinavskega poklerikaljenega Žargita in njegovo ženo, kar našemu tehantu ni bilo prav. Zato je dal imenovani list po celem mestu pobrati. Kaj pravijo sodišča k temu? Ali bodo tudi v tem slučaju molčala, kakor molče, če „Poliru strelja kozle brez lovske karte?
— V rojstni nisi Prešernovi pri RibčuvVrbi — umrl je včeraj dopoldne Jožef V o v k, posestnik te hiše in Prešernov sorodnik. Vovk je bil sin Prešernove sestre, menda Marije. Jjžef Vovk je obiskoval nekoliko časa gimnazijo, je bil baje celo v VI. gimnaziji, a nato je bil obesil dijaško življenje na kol ter prevsel Ribčevo kmetijo. Z velikim ponosom in s veliko navdušenostjo razkazoval je pokojni Jožef Vovk obiskovalcem rojstno hišo Prešernovo, velikana pesnika slovenskega, katera hiša pa je bila tudi rojstna hiša nje gova. R i. p.
— Umrla je v Rtdgoni 27. t. m. gosp* Marija Bratkovič,vdova notarjeva in mati gornjegrajskega notarja Kazimirja Bratkoviča, stara 80 let.
— Z Jesenic se nam z ozirom na notico o rajnem zdravniku Papežu piše: Umrli praktični zdravnik g. Papež na Jesenicah ni bil nikoli nastavljen od kranjske obrtne družbe in tudi ne od prejšnjih tovarniških posestnikov na Jesenicah, marveč nastavljen je bil od bratovske skladnice. Bratovska sklad-nica je zavod zase in ima svoja pravila in svoje oskrbništvo. Papež je bil samo kirurg, torej zdravnik iz stare Šole. Pred letom 1889. je bilo tukaj nastavljenih komaj 120 delavcev. Ko se je pa nova tovarna na Savi otvorila, je naraslo število delavcev od 120 na 2000. Bratovska skladnica je pri tako velikem Številu delavcev sprevidela, da bolehni g. Papež ne bo mogel zmagovati velikanskega dela in je vsled tega nastavila novega zdravnika, ki ni imel samo potrebno strokovno znanje, marveč tudi moč in voljo zadostiti vsem mno-gostranskim zahtevam. Bratovska skladnica ne sme glasom svojih pravil dajati svojem uslužbencem nobene penzije. In čc bi dajala, bi bilo to naravnost v nasprotju z določbami omenjenih pravil. G. Papež je bil tudi sam prepričan, da mu bratovska skladnica ne more in ne sme dati pokojnine. S tem pa ni rečeno, da bi ne bil zadostil svojim dolžnostim in da bi ne vžival spoštovanja. Nasprotno! Čislali in spoštovali smo ga vsi in ostane nam kot vestni zdravnik vednd v najboljšem spominu. V dokaz, da je kranjska obrtna družba vedno z g. Papežom živela v najboljših prijateljskih odnošajih, naj bode omenjeno le, da so njegov sin in njegova dva zeta bili v njeni službi. Od teh sta dva v službi umrla, eden pa je še sedaj uslužbenec kranjske obrtne družbe. Da jc bila takrat zdravnikova plača tako mala, so bili krive slabe gmotne razmere bratovske skladnice. Malo udov, malo doneskov, torej tudi malo opravila in malo plače. A dasi je imel rajnki malo plačo, vendar si je na Jesenicah s svojo marljivostjo in štedljivostjo pridobil lepo premoženje.
— Zverinska sinova. Posestnik Boluca iz Mute pri Ljutomeru je obiskal pretečeno nedeljo Vrbovčevo gostilno v H rastju v družbi svojega soseda. Zvečer sta prišla v gostilno tudi Bolučeva sinova, znana pretepača. Najprej sta se opijanila, potem pa naskočila lastnega očeta, eden z nožem, drugi s stolovo nogo. Ker se je pri tem prevrnila svetilka in ugasnila, posrečilo se je očetu, da se je skril pod mizo. V temi sta sinova naletela na gostilničarja ter ga je eden z nožem sunil v glavo, da se je takoj zgrudil mrtev. Tudi drugi posestnik je dobil nevarne rane.
— V planinskem rajuj m a-skarada »Narodne čitalnice« v Kamniku 2. svečana.   Dekoracij -
ska dela sa to maskarado izborov napredujejo. Dovoljen nam je bil vpogled v a teli je g. J os. Nik. Sad a j karja in čudili smo se krasoti pokrajine, katero ustvarja njegov spretni čopič. Veselje je gledati gospoda Ive Koželja, kako tudi letos spreminja čitalnične prostore v divne livade in bujne senčnate gozde. Obiskovalcem maskarado bode dana prilika v hladu vedno zelenih smrek uživati čarobeo razgled na naše planine, podjetnejšs in isurjenejše turistinje in turisti p* bodo lahko napravili mal iilat n« Grintovc, Sedlo, Brano ali Ojstrico Došle so tudi že slike gosp. Maks« Koželja z Dunaja, katere dokazujejo njegov iiboren slikarski talent i: vstrajnost, s kojo obiskuje slikarsko akademijo na Dunaju. Prijavile so s«? pa tudi še nekatere skupine, meo temi pripeljejo Japonci nekaj zelo zanimivega, kranjski Pavliha ima p* tudi še kaj v svoji potni torbi. Ob polnoči združile se pa bodo vile iu škratje ter zapeli skladbo, katero js slovenski pesnik-skladatelj posvetil planinskemu raju. Kamniški humoristi bodo izdali »Planinskega škrateljčka«, kojega bodo nalašč za to priliko ii Pariza došli kolporteri razdeljevali med udeležence maskarade. Baje pride tudi zastopnik amerikanskoga cirkusa Vanoouver iz Blackfeeta.
— Prostovoljno gasilne društvo v Dobu priredi svojo ve selico v prostorih g. A. Detele dne 7. februvarja. ne 31. t. m.
— Radi klerikalnega shoda v Litiji je bilo včeraj zaslišanih 40 prič. Zaslišani ao bili v Vakovnikon gostilni, k|er se je vršil shod.
— Tamburaši v Staresa trgu prirede v prostorih g. Benčins 2. svečana veselico.
— Tamburaški zbor sa Raki priredi 2. svečana končen v prostorih g. Hrastnika.
— Prostovoljno gasilo* društvo v Mirni peči priredi dne 2. svečana t. 1. plesni venček v prostorih g. O. Spriogerja. čisti dohodek je namenjen za nabavo gasilnega orodja.
— Bralno društvo v fctae* šaku na Pivki priredi v torek, dne 2 svečana, veselieo s godbo, pet jem, šaljivo loterijo, šaljivim dramatičnim prizorom in plesom.
— Vipavska narodna čitalnica imela je 27. januvarja občni zbor, v katerem so bili izvo Ijeni v novi odbor sledeči gospodje: Predsednikom Jurij Hus, podpredsednikom Anton Hrovatin ml, tajnikom Rado Grum, blagajnikom Anton Skala in odbornikom ps dr. Pavel Lučič, Rihard Bol tavzer in Franc Mercina.
— Odlikovanje. Tukajšnji tovarna sodovioe Gust. Fischerja, odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Bordeauxu meseca novem bra s častno diplomo, zlatim križoent in slato kolajno, sa izdelovanje najboljše soda-vode.
— Slovensko društvo ,,Na prej" v Gradcu priredi 2. sreča a* v restavraeiji »Zum vvilden Mann« koncert s plesom.
— Iz hiralnice v Radeč-kega ulicah. Po Ljubljani se go vori, da so rabeljni neusmiljenih se ster nekega umobolnoga reveža, ki se nahaja v hiralnici, dne 28. t nt. zvečer na biralničnem dvorišču privezali in ga pretepali kakor psa. Neko pričo že imamo, če še kdo kaj ve, naj se blagohotno oglasi v našem uredništvu.
— Star tat. Aleksander Stix«, 68 let star, pisar brez posla in stalnega stanovanja, je prišel včeraj po-poludne pit v gostilno Ivana Ahlina na Karlovski cesti št. 28. Ko ni bilo nikogar v gostilni, šel je v stransko sobo in ukradel gostilničarju slato uro in verižioo. Nato je plačal svojo eeho in odšel. Pozneje je prodajal uro in verižioo pri urarju Somnitiu na Sv. Petra cesti štev. 14 Navedenemu se )e pa sumljiv idel in js vsled tega o tem obvestil policijo. Dva detektiva sta Stixo prijela in odvedla v zapor.
— Majdane reci. Služkinja Marija Enhova, stanujoča na Rimski cesti št 29, je našla na Rimski oesti zlato brožo. — Na frančiškanskem mostu je naila včeraj popoludne sa-sennica Terezija Peterca, stanujoča na Dunajski oesti št. 41, denarnico i vsebino 32 K.
— Čarobna predstava ss vrši jutri ivečer ob 8. v gostiln, gosp. Zajca na Rimski cesti Vstop prost
— Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg št. 27, telefon štev. 99. Od 22. do 28. januvarja je dela iskalo 6 moških in 36 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 13 moškim in 36 ženskim uslužbenoem, v 32 slučajih se j* delo sprejelo. Od 1. do 28. januvarja je došlo 210 prošenj z* delo   in   200 deloponudeb.    V 126
ŠVsV* Dalje v prilogi. ~~*MI
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 24, dn6 3Q Januvarja 1904
■lučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moSki: 1 cajem-nik gcgiiine, 2 čevliarja, 1 gostilniški blapec 3 kočj*ž», 5 konjskih hlapcev; i e n s k e: 2 izurjeni prodajalki, 5 natakaric, 3 gostilniške kuharice, 2 sobarici, 6 defelio z% vsako delo, 2 postreiainji. Službe iščejo mo š k i: 1 vrtnar, 2 hišnika, več trgovskih in pisarniških slug; ženske: 1 kolektanti ja za tukaj. 2 prodajalki lačetnici, 2 šivilji, 1 šivilja za na dom, *eč kuhane in drugih poslov.
_ Posredovanje   stanovanj in
mesečnih sob. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
— Hrvatske   vesti. Di-
aški Štrajk na gospodarski akademiji v Križevci h. Slušatelji to akademije so izostali od predavani, ker niso bili zadovoljni s postopanjem prof. Kerna. Ravnateljstvu so predložili obširno spomenico, v kateri so navedeni vzroki štrajka. Dasi so bili dijaki že zaslišani in jim je ravnatelj obljubil, da bo Usedel strogo preiskavo, vendar še štrajk traja dalje. — Zavod Sv. Jeronima v Rimu. »Obzoru« se piše iz Rima, da je bila vzklicna obravnava v zadevi zavoda sv. Jeronima 26. t. m. Kako je pravda iztekla, se še ne ve, ker se bo razsodba šele razglasila čez mesec dni. — Tatvina v hrvatskem aka d. podpornem dru gtvu v Zagrebu. Ukradena kaseta se je n*šla. N*šel jo je vseuči-liški pedel na hodniku, ko je odpi ral dvestročna vrata. Za tata je bila Železna kaseta pretežka in ker se ni dala kot wertbeimerca zlahka odpreti, jO je skril med vratami na hodniku da bi morda kasneje prišel ponio. Tat je odnesel samo 500 K, ki 80 se nahajale v priročni blagajni. Na.dena kaseta se je nesla na re darstvo kj«-r so jo otvorili in v njej našli 2500 K v gotovini. Tatvine po krivem obdjžen^g* pravnika Jarića 80 izpustili takoj na svobodo. — Odgcdenje hrvatskega sabora »-Obzor« javlja, da bo sabor 10. aH 15. svečana odgođen in bo tem sklican šele koncem rožnika ker večina upa, da bo to takrat sklenjena nagon ba z Madjarsko. — Dvoboj v Reki. Radi prepira v nekem javnem lokalu sta si napovedala dvoboj domobranski častnik Hinko Milčenic in gršfii kon-.-ni aszirnt Romej Hotfmann. Dvoboj se je vršil na s&bije Sekun dantje so bili štirje oficn. H ffnann je bii težko ranjen. — Radi sle parstva je dalo državno pravdni-štvo zaprtrt' trgove* Konstantina Ko matica v R**bL Prisleparjena s?ota znaš?* 50 000 K.
— /zanesljiva vest, ali raz-dorček v k.»iolis*Iko-ii»n©dm stranki. Ž, mik in Št k- sta se spopadla B-*hala sta se, kdo je več e&stnih besed pozoba!, in vsak je zase zahteval višji rekord. Vsl^d tega pre pir in osobno žaljenje. Včeraj popo ludne sta imela na dvorišču Škf fi;-skega dvorca, tam pred vhod< m v hlev, težak in krvav d*oboj. Šttfa je dcbtl eno po ust b; Ž trnku pa je Štrfe razmesaril spodnji del trebuha. Vsak svojo sta torej skupila, in sic^r vsak na tistem delu telesa, b k&tenm je v življenju največ grešil. Ne re Čemo, da je to prst božji, pravično je pa gotovo. Mi bi o ti dehkatni aferi še kaj već pisali, pa nočemo na njo opozoriti državnega pravdnika!
— Najnovejše  novice. —
Zastrupijenjes klobasami. V kuhansk šoli v Darmstadtu se je 12 oseO zastrupilo 8 pokvarjenimi klobasami. Sedem oseb je že umrlo, ostalih pet pa je še vedno v smrtni nevarnosti.
— Španski  vojni mini sterLinaresje d e m i s i o n i -ral, da se  mere  dvobojevati 8 poslancem S*rianom.
— Premeten slepar. P«>-štni pomožni uradnik Hans Ser 6' n i g e r iz Karlovih varov je pona redil nakaznico na 7000 K, den^r vzdignil ter odšel v pojskega ž'da preoblečen v Lvov; tam e dobil v roke ne&o tujo korespondenco ter z njeno pomočjo vzdignil Ček za 200000 K ter zbežal.
— Sprejem nadškofa v T r i d e n t u. Dne 28 t. m. je prišel v Tndent novi nadškof Endricci Pri sprejemu je priredila svobodomiselna mladina demonstracijo. Več demonstr ntov je prijavljenih sodišču zaradi protiklerikalnih klicev.
— Tovarna za topove in puške v Plznju, last S k o H *» , je imela v pretečenem letu 728 000 kron zgube.
—    Afera nadvojvode Ferdinanda    Karla. Nadvojvoda je prišel  na Dun*j ter je baje izjavil svojim sorodnikom, da opusti namero, si* poročiti   z   Berto   C z U b r o v o.   Nadvojvoda   nastopi dahši dopust ter odi te s svojo sestro, nad-vojvoflinjo   Anunciato   v Stutt gart   k    svaku   vojvodi Virtemner škemu.
— U m r i j e v Badenu pri Dunaju vpokojeni polkovnik Kari B e -noist de Limonet, bivši poveljnik 27. polka.
— Ženska — gledališčna ravnateljica.     V Čraovicah zgrade novo mestno gledališče, ko jega ravnateljstvo prevzame heroina Adela Sandrook.
— črne osepnice razsajajo zelo hudo v Carigradu.
* O poslancu Pichlerju. Te dni na pota na jng na Dunaju nmrli ogrski poslanec najradikalnejše struje Viktor Picbler je bil pravi sin svojega naroda. Kakor so vsi večji in prekanjeni talenti v vrstah madjarskih politikov in voditeljev bili nemadjar-skega pokolenja, izviral je tndi Picbler iz švabske rodbine, vendar je v javnosti nastopal tako radikalno za madjarsko reč, kakor da bi bil prišel naravnost z Arpadom v Evropo. Svoj mandat si je pridobil z oholim in lažnjivim nastopom. Sele 27 let star kandidoval je leta 1896 v državni zbor. Lahkovernim kmečkim volilcem je pripovedoval, da je bil tajnik in ljubljenec Kossutb Lajoša. Na smrtni postelji ga je Kossutb k sebi poklical ter mu rekel: „Ljubi Pichler! Tebi zaupam svojo Ogrsko! Pazi mi dobro na mojo Ogrsko". Na shode je vedno prinesel seboj debelo knjižico ter vsakega volilca posebej vprašal za njegove želje in zahteve. In vse si je lepo zapisal in vsakemu obljubil, da mu potrebno izposlnje kakor : znižanje ali popolen odpis davkov, oprostitev sina vojaščine, ureditev starih lastninskih pravd za pota i. t. d. Dan pred volitvijo je pisal kandidatu njegov oče, da pride sam opazovat volitev. Pichler je očetu naglo odpisal, da stoji zanj stvar ugodno ter bo že očetu o izidu poročal, na volišče pa naj nikar ne bodi. „ Vedi, da si leta 1849 padel na bojišču za Čast in svobodou je pristavil. Pichler je namreč svojim volilcem pravil, da se je njegov oče leta 1848 in 1849 boril za svobodo domovine ter tudi v bitki padel. Iu naivnim volilcem se niti ta laž ni zdela gorostasna, dasi je bil Pichler šele 27 let star, dočim je od leta 1849 že minulo — 47 let.
* Nepričakovano poiasnilo. A : »Sodaj bi pa vendar rad vedel, zakaj opazujete neprestano mojo ženo?« — B.: »Ali Vam moram to povedati?« — A: »D*, zahtevam od ioćno!« — B: »N », vidite, kadarkoli jo opazujem, si mislim, te le bi pa ne maral!«
* Zdrava starost. Med an
gleško aristokracijo se  sploh opaža visoka starost pri  oopoini telesni in duševni   čiiosti    Tako   je baronica B ur d ett - Coutts 90 let stara, vem dar oprav j 4 vse posle kot v srednji starosti   Vojvod inja Abercorn je 92 Let ftttra ter šteje 150 pet'mcev, med njimi dva sedanj* m dva bodoča vojvoda. Pravi čudež starcev i* 81letni grof Leicester. I«med 18 njegovih otrok jih živi 14 Med me crovimi zeti so štirje gn fi in dva barona. D*si je tedaj že davno pra ded, je njegov najmlađi otrok šele
10 let Star in ravno 50 l*t rn'&jši kot njpgnv urvornjenec. Savtd* je najmlajši iz njegovega drugega zakona. Drug č se je grof Leicester oženil leta 1875, t. j ravno sto let pozneie kot r j«trnv oče
* Dru&tvo brezvercev. Vac-)av A tam* c s tova Hi je us»a ovil v Pragi društvo brezvercnv ter pred loži! pravila nanuestmštvu v potrjenje. V pravil h je rečeno, da morejo biti pravi društveni člani le brezverc; osebe, ki pripadajo kakemu veroiz-povedan|u, se nprejm^jo le kot izven-redni člani N*mr stmšivo ni hotelo pravil potrdit ; isto se je zgodilo tudi pri ministrstvu z rekurzom Prepoved se je utemeljevala s tem, da je v pravilih rečeno, da bo društvo »po spjevalo duševne koristi vseh Čl* nova. V tem je baje protislovje, ker imajo brezverci drugačne duševne koristi k-1 pa pripadniki kake vere. Šele državno sodišče je izreklo, da se je s prepovedjo kršil društveni zakon. Tudi ni r»zv doo, zakaj bi verniki in brezverci ne mogli imeti enakm duš-vnih interesov.
' Bogata polževa večerja.
Dva elegantna Parižana sta nedavno j <i U za stavo polže Stava je znašala 1000 f ankov, ki i h dobi tiBti, ki bo v jeli polžev drugega prekosil. In začela sta jesti z veliko naglico. K » se je prvi gospodov vetivil kot premagan, je bil drugi pri 243 polžu
11 še lin je par n*vrgeJ, p<tem pa spravil ta čak B gata slinasta večerja mu m prav nič škndovtla.
* Devet let nem« Kakor o osojskem mulcu se pripoveduje sle deči resnični d jr- dek: V N*gy lil blizu Koštc na 0^rsk«rn se je pred devetimi lfti oženil Jurij G ing Par mesecev po poroki je zalotil svojo ženo v greš .e.n občevanju z nekim mladeničem. Že je zgrabil Onng sekiro, da posrka ženo ko mu roka omahne ter od de iz sobe, ne da bi pregovoril besrdo. Vest se je naglo ra*.šir>la; sosedje in sorodniki so ga tolažili, toda molčal je ter so bili vsi
prepričani, da je postal mu tast. In tako je ostal oelih devet let. Nedavno pa je nevarno zbolel, in ko ja spo znal, da se mu bliža sadnja ura, je izpregovoril ženi: »Odpuščam ti! Ni sem bil mutast,  le  govoriti nisem smel«. To so bile njegove edine be sede pO devetih letih; kmalu nato je umrl.
* Pet zakramentov v par minutah je prejela te dni neka bolna deklica v bolnišnici v Ž*novi. I-ne je tej »srečni« deklici Berta Hag ter je doma iz Sviee. Bila je dosedaj protestantinja, a se je »spre obrnila«. Najprej ji je škof podelil sv. krst, potem jo je obhajal in birmah Nato so jo eivilno poročili s nekim mladim Italijanom, takoj nato še cerkveno, e končno ii je podelil Škof še poslednje olje. Tako oborožena se je odpravila — na boljši svet.
* Papežev iemstizem za
leto I904. je ravnokar izišel v K mu Papež Pij X. ima kot 264 papež eledeČi naslov v sVmatismu: »Šftof rimski, namestnik Jezusa Kristusa, naslednik apostolskega kneza, papež splošne enotne cerkve, patrijarh zapada, nadškof rimske cer kvene provincije, primas Italije, su vereni gospodar posvetnega premoženja svete rimske cerkve. Kardinalski kolegij šteje 64 Čla nov. Izmed teh ie le Oreglio še po svetil papež Pij IX, dva (Calegari in Merry), |e povzdignil že sedanji pHpež. vst-h ostabh 61 pa je imenoval papež Lev XIII Po letih najstarejši kardinal je G a 1 e s i a iz Pa terma, ki je ravnokar dopolnil 90 leto. Najmlajši je Merry z 38 leti. 40 kardinalov je It%lijanov. 31 jih stanuje v Rimu. Kakšno gospodarstvo je v rimski s&ofiji, dokazuje na|bolje dejstvo, da od leta 1800. še ni noOen papež imel vizitacije v Rimu. Sedanji papež pa namerava takoj fetos zamujeno popraviti.
* Žena in dvoje praset na prodaj. Ne&i kmet v vasi IV-
trovka v irkutskem okraju je pit>al 'krajnemu načelniku: »Č-sc mi je, Vaše blagorodje pr. siti. objaviti v £asoDiB':b, da je v Pctrovki 20 letna ženska — moja žena — in dvoi« praset na pri daj, vse skupaj za 25 ruo!jev. Ž *na ja zelo lepa, pridna gospodinja, toda prepirljiva in hu-doona; prase ti sta dobro hranjeni in debeli. Na željo pt š jem ženo in p^afleti tudi po povzetju«. Ko je okrajni načelnik prečital to p smo, odpeijal se je takoj v Petrovko, ker je mislil, da kmet blazen Toda kmet ja bil prav pameten, le denar je potr -hov<*l, žene ca ne.
* Divji merjasec je napadel v nekem gozdu bhzu F. će v B sni nekega kmeta. Kmet je sekal drva, ko j« pnionn»9t:l mrjaseo k njemu. Vrgtl je sekiro iz rok ter hotel zbežhti, teda mrjaseo mu je OH za petami ter ga 7grabil za hlače. K sreči je imel kmet dva psa suhoj, ki sta mrjasoa napadala ter ga vsaj zadrževala od kmeta. Iz tega nevarnega položaja je kmeta rešila patrola fiaancariev. Finančni n*dp*>znik P** 1 č ie mrjasra nstrel'L
41 Nesrečni milijonar. Da denar Človeka ne napravi srečnega, o tem se je Že dovolj pisalo v zgledih. To potrjuje tudi new yorški milijonar Rockefeller, ki je rekel svojemn prijatelja: „ Človeška sreča ni odvisna od dohodkov ali premoženja. Tudi mene so večkrat pomotoma smatrali za najsrečnejšega Človeka, ker sem bogat. Toda nisem srečen. Moje zdravje je pomanjkljivo in ves moj denar na tem nič ne spremeni. Niti svojih najlepših konj ne morem sam voditi. Zelo bolestno mi je, da moram vedno sedeti. Grozilna pisma dobivam vsaki dan, in moji živci so tako razdraženi, da se neprestano bojim, da je morda za-vratni morilec v moji bližini. Neprestano so mi za petami ljudje, ki me prosijo denaria. Najnesrečnejši človek sem v New-Yorku. Verjemite mi, da pomeni človeku breme vsak dolar, kakor brž ima dovolj denarja za življenje."
* Kdaj so sežgali zadnjo „čarovnico". To se je zgodilo v „kulturni in prosvetljeni" Nemčiji isti dan, kakor se je rodil veliki pesnik Goethe. Takrat je živel v ženskem sa mostanu Unterzell pri Wurzburgu duhovnik, ki je kuhal iz „neznanih" vzrokov hudo sovraštvo zoper nuno Marijo Renata, rojeno baronico Singer pleni. Mossau Po starem običaja je dobival spovednik na veliki Četrtek od vsake nune po eno jajce v dar. Ko je leta 1749 dala nuna Renata duhovniku jajce v roko, začutil je ta hipoma bolečine v roki, ki niso hotele izginiti. Sumljiv dogodek je prišel pred knezoŠkofijsko preiskovalno komisijo, ki je kmalu prišla do prepričanja, da je bilo jajce začarano ter je nnno obsodila v smrt na grmadi. Toda knezoškof je bil blag mož; pomilostil je nuno, da so jo — o b g 1 a v 11 i in šele potem mrtvo truplo sežgali. Obsodba se je izvršila 28. avgusta 1749. Kmalu po smrti je spovedniku roka — ozdravela.
* Dekleta, ki bi se rada m ožila najdejo pravi raj v zapadnih
ameriških državah, kakor v Kanzasa
Wa8hingtonu, Arizoni itd. Tam je toliko samevajočih mož, da ne gledajo ne na mladost, ne na lepoto, najmanj pa na denar pri nevestah, da le dobe družico, pa so zadovoljni. — Tako prinaša v Chikagu izhajajoči list „Record-Herald" sledeče vzdihe samotarja iz Arizone: „Tu potrebujemo cele vagone Žensk, prej ko jih dobimo, bolje je. Postava, obraz in starost so postranske stvari, da so le ženske. Seveda bi dobrim in lepim ženskam dali prednost, toda prosilci ne smejo biti izbirčni. Na tisoče rogate živine stoje do kolena v detelji, dežela je bogata in mladi moški so varčni in premožni. Toda žen ne morejo dobiti. Teh nam manjka.■
* Ruska mesta.   Po naj no
vejši uradni statistiki o prebivalstvu ruskih mest imt Peterburg 1 534000, Moskva 1173000 Varšava 756 000, O lesa 449000, Lodz 351000 K»ev 319000 R.*a 260000 H^kov 197000, Baku 179000, Vitna 162000, Till s 160000 Taškent 156000 Jekaterino slav 135.000, Kišen*v 125000 in Ro-stov 120000 orehivaloev.
• Telefona ni poznal. V Neunkirchenu na Nemškem je dobil župan od oblastnije telefon v uradno porabo. Politični predstojnik je bil sam tako ljubezniv, da je županu na nje govemu domu razložil vse tajnosti aparata. Prišedši domov pa je zapazil, da je pri županu pozabil svoj dežnik. Takoj je pozvonil na telefon ter poklical župana. Župan se je tudi javil pravilno. Predstojnik ga je vprašal, ali ni pozabil v njegovi pisarni svoj dežnik. Župan je res našel v nekem kotu dežnik, stopil ž njim k telefonu ter zaklical : „Gospod predstojnik, res je ostal pri meni neki dežnik, prosim, poglejte, ali je ta vaš!" In pri tem je držal vaški poglavar dežnik k telefonu.
* 2enske kot zdravniki v Ameriki. Lafa 1869 so v Penevt vamji dobile ženske državno dovoljenje, obiskovati medicinsko faku' teto ter polagati doktorske izpite Prestati p* je bilo ženskam najprej hudo nasprotovanje moških tovar š->v na vs-učilišSu. Dandanes inuajo ženske svoja predavanja in svoje kli nike. Očitalo se je ženskam, da štu dirajo ie pro forma, a se pomolijo ter sploh ne prakM^ujejo. Dofeazano pa je,  da izmed 244 promoviranib doktoric jih iavršuie prakso 166 Is nned Sadojih lih je 76 tudi izpoved 1 \ koliko lastoitj » v avoj^nn poklicu 34 jih Basisti le 4000—8000 mark, 20 med   8000—12 000   mark    10 med 12 000—16000 5 med 16 000—20 000, 3  nW  20000—60.000   4  pa med 60000-80 000 mar*   Povprečni dohodki aovrtšk*« žen^ke-zdravnloeznašajo tedaj 12 000 mark.
Poniževalno  za učiteljice.   V nekem Sagr bš^tm letu nmj Čitali inserat;   »I*če se i z pra čana učiteljica  k  dvema otro koma. Mesečna pl*č* 30 K s prost«} oskrb>.   Pogoji:   N^m^ko pogovarjanje,   hrvaš''i   soafcj postrežba pri   obedu«    ZnaCilno   je, kako sodbo imajo v gotovih »inteligent niha krogih o izprašanih učueij.cab. Dopoldne   naj   predstavlja otrokom zvišeno bitje vzgoje in omike, opol dne pa naj istim otrokom polni krož n ke  ter  pazi  na  njihove eksc*n trične želje.   Opasno, da vkljub 600 učiteljicam, ki so brez s!užbe in phfe na Hrvaškem, se ne bo nobena našla, ki bi na ta način sramotila učitelj ski stan.
• Iz perzijskega harema.
Angličanka Muriel Baddigton, ki je bila poročena s stričnikom perzijskega šaha in je ubežala po smrti svojega soproga s pomočjo angleškega poslanika v domovino, ve marsikaj zanimivega povedati iz svojega petletnega zakona. „Moj sin „Allah Nasritu (božji dar)", tako pripoveduje Angličanka v nekem listu, „je bil že kot štirileten deček popolen avtokrat. Vsak vaški otrok je bil njegov suženj. Brez pomoči angleškega poslanika bi sploh nikdar več ne videla svoje domovine, kajti trikrat so poskusili po smrti mojega soproga zastrupiti mi jed. Ker se s perzijskim pajčolanom, ki pokriva celi obraz, nisem mogla prav sprijazniti, oblekla sem se večkrat v služabniško obleko, da sem si lažje ogledala prodajalne in mesto. Kot ideal lepote se smatrajo v Perziji temne oči in črne obrvi, ki se na čelu stikajo. Če 80 lasje svetli, se morajo temno pobar vati v kopeli, ki navadno traja od ranega jutra do poznega večera. Veliko senzacijo je vzbujala pri perzijskih damah moja obleka z mnogimi nabrauci, toda kmalu so vpeljale tudi šahove sestre nabrance na dvoru. O korzetu pa Perzijanke nočejo nič slišati. Izobrazba jc pri perzijskih damah postranska stvar; marsikatera princeziuja ne zna niti čitati niti pisati. Ločiti in v drugič poročiti se morejo le bogate in vplivne žene. Služabnice so po veliki veČini arabske sužnje. Sužnje kaznujejo ali celo obglavijo, navadno radi maleukostuib pregreškov, večkrat samo radi prestopkov v varstvo jim izročeuih otrok; odlične Perzijanke se namreč bore malo brigajo za svoje otroke. Imovina se navadno razdeli enakomerno
med sinove, hčere dobe samo polovico deleža kot doto in si morajo iz tega v zakonu preskrbovati obleko in lepotičje".
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 30. januvarja. Tu je umrl šlezijski državni in deželni poslanec baron Ernest S e d 1 n i c k i v starosti 63 let Našli so davi mrtvega v postelji. Bil je že dlje Časa bolan.
Dunaj 30. januvarja. Parlamentarna komisija češkega kluba je sklicana za sredo na sejo. Brez dvoma je to v zvezi z vladnimi prizadevanji glede nove spravne akcije
Beligrad 30. januvarja. Tu živeči macedonski Srbi nameravajo povodom prihoda Sarafova prirediti protibolgarsko demonstracijo.
Berolin 30 januvarja Zapo-vednik vojne ladje „Hdbicht" javlja, da so se vstaškim rLrerom pridružili tudi Kafri, vsled česar je položaj v nemški koloniji postal jako resen.
London 30 januvarja Iz To-kija se poroča, da nadaljuje Rus'ja s koncentriranjem vojaštva in vojnih ladij v Po. t Arturju.
London 30 januvarja Tukajšnji listi poročajo iz Petrcgrada, da je besedilo ruskega odgovora na japonsko noto že d ločeno. Ta odgovor je neki za Japonsko zadovoljiv. Rjsija je neki Japonski naredila tako važne koncesije, da ne bo težko ohraniti, miru.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo«
Pretekli teden se je pomirilo va-lovje na žitnem trgu popolnoma. Razburljive vesti so docela utihnile, še celo ameriška tržišča, med njimi v prvi vrsti New York in Cikajo ter znana tiraia Armour so ponehala dvigati cene na podlagi samih tendencioznih poročil ter so se končno udala treznemu razmo-trivanju faktičnih razmer na svetovnem trgu. Fluktuacija med tednom je bila le neznatna, kajti vsakojaka poročila iz raznih krajev so bila povae normalna, ki niso vplivala ne na hOs ne na hes. Na ameriških tržiščih so cene krenile v tir, ki odgovarja dejstvu ter vsled tega nekoliko odnehale — pri nas pa so ostale do malega tam kakor pretekli teden, ker se na evropskih triiščih že preje ni pripisovalo ameriški hns posebne važnosti ter so gibale v samostojnem od Amerike več ali manj neodvisnem tiru.
Pšenica za točni odjem ni nič pridobila, nič odnehala, istotako za pomlad in jesen ter notira kakor v preteklem tedenskem poročilu 7^\„7 odnosno T 17 Zaznačiti pa jej je j>rido-bitek v teku meseca od 7Tl :1 na T" >:, za jesen od T na T 7 *s — efektivno blago je pridobilo nominelno v teku meseca 15 vin. v resnici pa tudi 25 do 30 viu. pri 50 klg
Rž tendira efektivno mlačno, ravno tako tudi termin, kije odnehal od C ' n na 6M .
F.edina koruza se dviga se vedno, ker je povpraševanje obsežno. Etektivno blago je poskočilo za dobrih 20 do 25 vin. in se je nadejati še nadaljnih višjih cen, termin-eena se je povzpela od na 5»/M.
Oves vzdržuje cene za točni odjem, termin-kurz je ostal na T>"
Nekako bos pa je zaslediti pri ajdi, za katero je le težko dobiti li-lerantov za marc—april, ker so mnenja, da se bo dotlej znatno podražila.
Moka je ostala nespremenjena.
Sladkor: Kupčija slaba, cene nespremenjene. Prima kakovost notira 07 i t do 68, rezani in prašni notira za 2 kroni višje, kristalni 66*50.
Riž: Konzumentje so se po veČini z blagom preskrbeli, cene so razen na Japonskem nespremenjene. Na Japonskem je označiti pomanjkanje ter se utegnejo cene dvigniti. Laške glaee kakovosti so se pocenile do 2 K.
Petroleju so cene za februar doslej ostale še nespremenjene 38*50 do 39, pričakuje se pa v kratkem na-daljna redukcija, vsled Česar je priporočati previdnosti pri nakupu.
Špirit se dviga rapidno in skoraj ni pričakovati pred novo kampa-nijo odnehanja. 91°/0 notira 134— do 134 50 za 100 1. franko Ljubljaua, brezobvezno.
Kava se je v torek vsled nepri-Čakovauo velikih dovozov pocenila za približno 2 kroni pri .~>0 klg., poskočila pa je že takoj naslednji dan za približno 3 krone ter imamo danes zopet višje cene; sicer pa je situvacija se vedno nejasna.
pomočnika
sprejme takoj 267—5
H. SUTTNER v Kranju.
z dobro brano se sprejmeta dva dijaka ali pa nižja uradnika v skupno sobo.
Kje?   pove   upravništvo „Slov. Naroda". 273-2
Proda sa pod ugodnimi pogoji 259
2 orala obsežno (zraven izvirna voda) oddaljeno tri Četrt ure od Trsta.
Več se izve pri lastniku Leopoldu Dekleva, Vremski Britof pri Divači.
Karike
kanarčke
žvrgolivce (Edelroller)
•samce po 7, 10, 15 kron in višje razpošilja proti postnemu povzetju ali predplačilu
Marija Mehle JStm
pošta Vič pri Ljubljani.
66-4
pranja Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 17
priporoča svoj 79—7
modni salon
v napravo oblek.
Poučuje tudi v krojnem risanju
po najnovejšem sistemu.
Billig&ie
BezngsqueUe aller Asi Mnsikiustrmn. a. Saiten.
d
Lederer & Kreinberg,
Harkneukirchen i s. "70 A
„lbxe instr.8. irirfcJ- preiaw. a. Jederm. za empfehlea." Crir. Parussel
Mll3.-DlT6Ct-
Pošllja so colnlne prosto. 2388—12
Poskusite
(i
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
5-24
/AANPEUEVI OTROBI
Z VUGLICHIM PUHOM NAJBOLJŠI SfU&5TvD [
2/q <50JiTEV POLU AMOTSCH&CS.PCINAI
KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
državne železnice
es. kr. avstrijske
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. PROGA OEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2* m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K <un-Reifling v Steyr, v L'nc na Dunaj via Amstetten — Ob 7, uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno *ad, Inomost, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlatv v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz L in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v TrbiZ, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne- istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak i direktni vozovi I. in U. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NO VEG AMEST A IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutrai iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD T LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri ti m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in Samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrepejskem Času, ki jo za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
Opekarna
4cr*eln1e») 226—2 v Zakojci pri Hudojužni ob novi državni Železnici se da v najem za čag dela železnice ali pa tudi za dalje časa.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov A. Mauri, Hudajužna, Zakojca, p. Podbrdo ob Bači, Primorsko«
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoe sahvalnicami , pošilja diskretno za 90 h ' v avđtr. znamkah gojpa
a. It«up*, Berlin S.W. 220 Linden-str&sse 50
Pariška svetovna razstava 1900.
£41T ĐENTIFBICS DJDOCTEUR FIERRE
*z**'*CULTEm:M£DĐ;i*t'* 0 PAFU<s ST
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. (2105—48)
Naznanilo.
Martin Lampert
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31
prodaja
trboveljski premog
na drobno in debelo; dalje dobra suha
bukova in mehka drva
po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone; rezana in sekana, trda in mehka drva se dobt: na zahtevo v vsaki množini.
Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega
Jurija Jankovica
do domače Il»t»et», obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsako* \rstoe{rtt bla|;a s kolodvora, nit ltoludvor, kakor tudi pri stavbah.
Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni.
Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk
(3301-?)     Jltartin Campert.
Prostorna delavnica in malo slamanje
v sredini mesta se da takoj ali pozneje v najem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 86—7
lAce se spreten
gostilničar
za večjo restavracijo tik železniške postaje blizu Ljubljane. Restavracija obstoji iz velikega salona, ene posebne sobe za goste, velike kuhinje, stanovanja za gostilničarja in sobe za tujce, dalje lepe kleti in ledenice, senčnega vrta za goste, velikega vrta za sočivje, hleva in skladišča. 280-2 Kje, pove upravništvo „Slov. Nar".
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažujete In veleoknsne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
/1/1 I nlli spričeval J it •ur I mm I TU za aru to* vnpeh pri kašlju, tirlpavoMti, katarju in zasllzecaju.
Zavrnite, kar se vam ponadi drugega ! Varujte se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke".
Zavoj 20 in 40 vin. (2780-16)
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leu-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pi. Sladović.
komptoaristinja f
zmožna slovenskega in nemškega jezika za takoj. Plača po dogovoru.
Vprašanja   na   upravo hotela „SUdbahn", Gorica. 257-3
V najem se odda
imetje g. Adolfa Kreuzberger
1. Moderno vrejen mlin v Količevem, v katerem se zmelje na leto 150 vagonov žita, poleg te^a. je še kašarija in zemljišče.
2. Kavarna, prodajalna 2 magacini in stanovanja v Kranju.
Več se izve pri g. Ivanu Cofu v Kranju. 251
Na I. zagrebškem vojaškem j pripravljalnem   zavodu (šola
: in internat) Berislavićeva ulica Št. 12 se prične 98—4
1. maja t. L
17mesecni glavni letni tečaj
j za one mladeniče, ki si hote pridobiti i pravico  do  enoletnega prostovoljstva.
Program na zahtevo zastonj.
r' s
Išče se nadmlinar za večji
valjčni mlin blizu večjega mesta, ki je zmožen tudi položiti manjšo kav<sij Ondi se vsprejme tudi več mlinarjev« Plača v gotovini, brez naturalij.
Ponudbe na adreso „0. K. D. K.~ na upravništvo JSL Naroda". 239
w Svarilo! ~w
Vspeh, ki ga je dosegel
najboljši planinski zeliščni liker
3C8-1
Klauer-jev ..Triglav"
je mnoge zapeljal, da so začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke, ki naj bi škodovali dobremu glasu mojega izdelka. Svarim torej najizreeneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdelovatelj tega najbolj zdravega likerja.
Z odličnim spoštovanjem J# ]£laU6r.
DEĆMAN & Co.
tovarna papirnih, vrečic
LJUBLJANA.
Vzorci in cenik na zahtevo zastonj in franko. |:
Iv -
Parni motor
za 2 konjski sili, v dobrem .stanu, se prav po ceni proda. 266—2
laeop. Tratnik
l Ljubljani, Sf. Petra cesta štev. 27.
Vsi, ki ljubijo uuurega Čaja,
idcoiievajo povsod najfinejši in najboljši čaj na svetu
N D RATE A
zmes najfinejših kitajskih, indijskih in ceyIonskih čajev. Pristen je le v originalnih zavojih.
Glavno zalogo ima: Josip A ne JU, le* karnar v Ribnici na Kranjskem. 2463-20
INDRA TEA IMPORT COM ANY, TRST.
M Vsak dan #fc
1 sveže, najfinejše I
l pustne krofe/
V priporoča    34487 W
I Rud. KirbischI
M        slaS£l*& ar>na ^
Ms Ljubljani, Kongresni trg.
Zavod za mebliranje in dekoracije
Telefon §t. 97.     v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10.     Telefon §t. 97.
1 ■■J^-.-~p*?
J
Pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega,
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, '*(&r^ zagrinjal in preprog. '<^-
Največja izbera
blaga za pohištvo.
Preproste in luksurijozne
ženitbene epraue
solidno In ceno izvršeno
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč.
VABILO
k
281-1
esni veselici
katera bode
v ponedeljek, 1. februarja 1904
vgostilni na Martinovi cesti št.32.
Vstop prost,  aaa  Začetek ob 8 uri.
K obilni udeležbi vljudno vabi
Franc Poljšak
gostilničar.
X
V X
X
X
< X X
^4
X
X X
x x
X X
<
x
X X
X
X x
X
xxxxxxxvxxxxxxxxxxxx ^ ■» - * •
lli'sliivitijii^iriiiliiiili'
Osaki petek
morske ribe.
Sprejemajo se tudi naročila na obed.
X .X
:
5
i
X
(Tudi za 2. uro popoludna )
fCa Svetnico
„SLAVCEV" maskaradni semenj.
Za obilen obisk se priporoča
«-i9    Ivan ^enda.
\X>X\\x,K<X<Xxx xx XX xxxXX
07
EZ
£f~ lastite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna ali četrtletna naročnina, prosimo vljudno, ja nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim po-iiljanje lista ne prestane.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
proti težfcotam prebavljanja in vsem nasledim mnogega sedenja in napornega du&ev-cega dela je aprav neobhodno potrebno do mače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno ju uravnovamo ter ima olajševalen iD topilen aCinek. Škatljica velja 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa Eekar A.. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DDNAJl, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—2
Svila za neveste
od 60 kr. do gld. 11*35 per meter v vseh barvah. Franko in ie oearlnjeno se pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se pošlje s prvo pošto Tovarna ■* hvIIo llehnt-berar. JfciirleU. 3 (75 -1)
prebav IJ a I ne orgrane t§e mora paziti, kajti ni nobenega drugega ersrana v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na aruge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in rodpiramo čistilne funkcije prebavljalnih c»r°anov z milo odvaiajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj gnano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik Ettre^eii. Dobiva se pa tudi po tukaj snih Sbj^ h.a b
f9
Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-47) Glavna zaloga ■ Dunaj, I., Predigergasse 5.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, i*i»iuie prosto Čistilo za zobe je dr. «1. €-. Poppa, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju XIII «5. prlatni
Anatherin £
ustna in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-jeni steklenici a K 280, 2— in r—,
Crcme za zobe v lončkih brez ikodljivega mila. a. 60 vin. ohrani usta, zobe n zobno meso res vedno lepo« zdravo, irez duba in bolečin II (2936 —6)
,,Analherln" pasta zm zobe v
steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Prašek za zobe K 126 Plomba za zobe K 2—. Milo Iz zellse 60 vin.
si prihranite, če si doma barvate
ALBOFERIN
redilno in krepilno sredstvo.
Mi kri, Jači živca, pospešuje slast do jedi,
Kllnlrno   preizkušeno: odllenl
zdravniki ara priporočajo za slabo* I krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke.
Na prodaj po vseh lekarnah in droger jah, *0t prašek 100 gr K 5 —, v tabletah 100
I kosov K 150 in v Čokoladnih  tabletah 100 kosov K 180.   Poslednje nalaee za otroke. ^2998 -22)
Vprašajte svojega zdravnika«
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago ,,Mj©3L". Poskusni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 7U h (črno in višnjevo tegetthof-blau, lu h več;. Poskusni zavitki so za-■stonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupa originalnega lončka odšteje.
„FJLOi" <303,-6>
podjetje   b ar v II   za   t> I a sr o Dunaj. VI, Wallgaase 34.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
ftlelusine ustna in zobna voda
katera otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust*
m. steklenlea z navodom t 14.
IVIeiusine zobni prašek
1 skatljica <i<> vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. == Edina zaloga. -
Zaloga vseh. preizkušenih zdramil , medic, mil, mediclnalnih 7in, specijalitet, najfinejslli parfumov, kirurgicnth. obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
£ež. lekarna Milana Leusteka
_J Ijunijani, Besljetrajcasta št, 1
kPo egj^io^ozgrajenega Pran Jožetove«a ~ iubil, mosta, jhj »38-4
Darila.
U.^ravnifitvu našega lista so poslal :
Za nesrečne Macadoncs: Korl iz Vrtače in Tone z Gmajue nabrala v veseli družbi pri , Llovdu" povodom licitacije „čokolade" 10 kron.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. januvarja: Ludmila Štcerianc, posestuikova hči, 2* 4 leta in Feliks Šker-janc, posestnikov sin, 4l/i leta, Na Milki 4, Bronchitis capitlaris.
V hiralnici:
Dne 28. januvarja: Apolonija Terezija Zupančič, usmujenka, 41 let, jetika,
V deželni bolnici:
Dne 24. januvarja: Marija S&erbinc, gostija, 80 let, ostarelost.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurai dunaj. borze 30. januvarja 1904.
t Denar
100-66 100 65 j i' O-Bft ! 120 65 99 — I 119 10 i 100-—
Nuloibeuf papirji.
4 2°/o majeva renta ... 4 2°/0 srebrna renta    .   .   • 1 4% avstr. kronska renta 4°/o    h w zlata h 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     11    zlata      „       . I 4°/0 posojilo dežele Kranjske 1 4 V,0/© posojilo mesta Spljet \ 4t/»t/«      " »» Zader
4 v*0/, bos -herc žel pos. 1902 ; 4°/0 češka dež. banka k. o. .
4*/f°/o zst pisma gil d hip. D 41/.0/. pest. kom. k. o. z 10°/0 pr.   . . . . • 4\'a70za3t. pisma Innerst hr. ( 4V,°/o    m       ..   ogrske cen.
dež. hr. .....100-6T
100-30
Blago
10085 10085 100-85 120-85 99 20 119-3') 10075
100-—! 100 — 100*— I 100- -
101*10 100 —
100 — 101-75
106 6'
101 —
4Vtf/« z pis. ogr h^p. ban.
4l/,7o 0Dl- °Sr- lokalmh 2e"
leznic d. dr.....
obl češke ind. banke
prior Trst-PoreČ lok. žel. , prior. dol. žei.
11
4
4°/ 40
3° o „ ju2. žel. kup. »/t Vi 41 a° o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1854 ....
„ „ 1860V.    .   . . 1864   ... . „ tizske......
zem. kred. I. emisije TT
„ ogr. hip banke . . „ srbske Si frs. 100 — n tursae .....
Basilika srečke   .   . .
Kreditne
Inomoške „ . . . Krakovske ,, . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr „ ,1 >• . . • Rudolfove m       .   • .
SalcburSke „ . . • Dunajske kom. .
De'nlce.
Južne železnice .... Državne železnice ....
Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske      ,. n       • •
Živno stenske . .
Premogokop v Mostu lBrux) Alpinske montan .... PraSke žel indr. dr. .  . .
Rima-Muranyi.....
Trbovljske prem. družbe Avatr. orožne tovr. družbe Češ Se sladkorne družbe . .
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki .......
20 narke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laski bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
100-100-5' I
98- 5'
99- 70 304— 101*25
185 —
185 - i >67-i 164 25; 2i*4 — j
98R-— I 268-
13-2 — 2176 D 465-82-8I—1 ;i V0--I Bo--! 28-755 67-79—:
H 215 101-10070 10203
10760 102 —
10110 10130
101 —
;0070
100 70 306 — 10165
195 — 18750 261-»C6 25
30O — 292-271-94 60 133 — 22-75 476-87 — 85 — 74 — 56-2975 69 — 83 —
613—: 523 —
8180
85-
66976: 670 76 1616'   1616 —
668-50' 6 9-50 765-50 766-50 S 253-—i 253-60 I' 670* - ! 680'-421—! 422 — 1900—; 1910 —
47850! 385 60 465--i 162—
11-34 19 05 23-42
2 m
116*97 95-20 25275 4*84
479-50 388— 469 — 154—
11-39 19-08 23.51 2401
117 17 95-40
253-25 6-
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 30. januarja 1904. Termin.
Pšenica za april . . .
„ okt. 1903 . Rž „   april     .   .   . t
Koruza „  maj 1904 .   . „ Oves     „ maj  .  .  .  . , F Tek ti v. 2!/i vin. višje.
za 60 kg K 7-90
60 BO 60 60
769 6 62 6-34 6-51
Bleteorologično poročilo.
V-aiua ud morjam tO«*S»  Sr*đoJl «račnJ tlak 786-0 mm.
Jan.	Čas opazovanja	Stan;«) barometra v mm.	% s H«	Vetrovi	NbUO
29	9. zv.	7420	— 21	si svzhod	megla
30.	7. zj.	7408	— 4-8	si. jzahod	oblačno
■	2. pop.	738 7	— 23	brez ve tr.	jasno
Srednja včerajšnja temperatura: —2*3°, normale: — l*9a. Modrina v 9\ arah : 0 0 mm.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti moje ljubljene matere, gospe
Marije Auerhammer
trgovke
izrekam najtoplejšo zahvalo veem prijateljem in znancem, ki so mi izrazili svoje sočutje ter spremljali predrago ranjco k večnemu počitku.
Ljubljana, 30. januarja 1904. 304 Žalujoči sin.
Zahvala.
Vsem, ki so ob smrti našega nepozabnega sina, brata, oziroma svaka, gospoda
Maksa Hrovatina
c. kr. sodnega pristava v Sežani
na katerikoli način izrekli svoje sožalje in ki so spremili v tako obilnem številu predragega pokojnika k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev bodi tem potom izrečena naj-pnsrčnejša zahvala.
Posebno pa se zahvaljujemo častitej obitelji g Župana Muhor-čiča, gg zdravniku dr. Gregonču, c. kr. sodn. svetniku Platzer-ju, kateri so se vsi, za časa bolezni z veliko skrbjo zanimali za predragega pokojnika. — Dalje se zahvaljujemo p n duhovščini, gg. c kr. uradnikom, slavnemu učiteljstvu v Sežani in Vipavi, katero se je korporativno m Šolsko mladino vdeležilo pogreba; slavnima društvoma požarne brambe sežanske in vipavske, gg. pevcem sežanskim in vipavskim za mile žalostinke pri zadnjem sprevodu.
V Vipavi, dne 29. jan. 1^04.
Žalujoča rodbina Hrovatin.
309
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomir jujoči učinek, posebno pospešuje razsli-
zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 6—2
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh iekarnah, večjih
špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
V najem se odda
velika klet
v Spodnji Sliki at. 82, nasproti občinske pisarne. — Klet je jako suha, poleti hladna in po zimi gorka. 228-2 Več pove hišna oskrbnica Ana Svarc.
Lepe £tir)e
5tan©i>anje
obstoječe iz dveh večjih sob s pritikli-nami v I. nadstropju hiše, Hesljeva cesta št. 3, se odda za majev termin stranki brez otrok. 306—1
LJUBLJMSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX. (1904).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K Co h, četrt
leta a K 30 b. Za vso neavatrijske dežele 11 K ao b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Spomini na Prešerna
Spisala Ernestina Jelovšek.
Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja v Ljubljani,
Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2—13
Zahvala.
Namesto običajnih novoletnih daril strankam daroval je ljubljanski trgovec gospod Josip J e b a Č i n prostovoljnemu gasilnemn društva v Štefanji vasi 25 K, za kar mu podpisano društvo izreka piesrčno zahvalo.
V Štefanji vasi, 28. jan. 1904.
Odbor
prostovoljnega gasilnega društva.
Izurjena ŠJVJIja s|amnike
ki zna vse vrste slamnikarskega blaga na stroju Šivati, se sprejme z dobro plačo takoj v tovarni za slamnike Jako bo vita R,  Budapest (Ogrska) IV., Karolygasse 1 (Central Stadthaus). 299
Meblovana
mesečna soba <§>
8 posebnim vhodom odda se s 1. februarjem na Francovem nabrežju itev. 9. 276-3
Pelina tyet
v Spodnji Šiafci itev, 200 se
odda takoj v najem.
Pripravna je za vinske trgovce ali pa za zalogo delikates. 290—1
Učenca
primerno izobraženega sprejme trgovina s špecerijskim, oblačilnim in steklenim blagom 246—3
Li. Fiirsagor
v  ata<lovl|lcl^ Gorenjsko.
Kadi družinskih razmer in da pride otrok pod strogo nadzorstvo se odda na deželo 263—2
v/
ki se je učil 2*2 leti krojaatva.
Ponudbe sprejema gospa Šimec, Ljubljana, Lončarska steza št. 6.
"CTrstcLnc dc-voljena
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. PLDX
Gosposke ulice št 6 302
nnlnoi
I>1 m ti. slu aro za izvrstno hišo, plača 16 gld. n vse prosto: ve* kuhari? v nsvsdne in botjše tilčr; eobarler,
prstu nje,   pomor   gospodinji itd.
itd. — Natančneje v pisarni.
B VABILO
PLESNEMU VENCK
kateri bode
v ponedeljek, 1. februvarja 1904
v gostilni Mpri Tonetu"
na JKar ttnovi cesti št. 36.
Začetek ob 7. zvečer.
Vstopnina prosta.
K tej veselici vljudno vabi
I      Roza Pavšek
1 285 gostilničarica.
1 Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, verande, kuhinje in drvarnice se odda v vili Boh pri
Dolenjskem mostu za mesec maj t. 1.
Qo$tilna
na lepem prostora se takoj proda.
VeŽ se izve v upravništvu rSlov. Naroda". 311-1
Sprejme so t a. k o j
spretna šivilja
kakor tudi par učenk pri Ribje ulice štev. 5. 270-2
oddaljena svojemu narodu, želi živahne korespondence z Izobraženim rojakom. 297
»Kresnica", Hengsbergf Štajersko.
pletenje
Dobro vpeljano
z mehaničnimi stroji
(Meh. 6trickwaren-Erzeugung) se zavoljo družinskih razmer takoj odda. 291
Kdor želi prevzeti in samostojen postati, rabi prav malo denarja.
Kje? pove upravništvo JBL Nar.".
Učenec
se sprejme  v trgovino  z mnogovrstnim blagom. 295—1
Ferd. Hlebš v Kranju.
w     uhjviii t
lov
T na I cm se Imce
na divje peteline
na Kranjskem, ali pa dovoljenje ustreliti 6 — 8 komadov v sezoni.
Ponudbe naj se naslovijo na Ivana Mankoča v Trstu. 2-9—1
Sprejmem takoj
deklico
ki ima veselje učiti se manufakturne ter špecerijske trgovine. Učni pogoji po dogovoru.
Štefan Štekar, trgovec. 278-3 Ajdovščina.
xxxxxxxxxxxxx
domači veselici
katera bod*
303
v ponedeljek, 1. februvarja
v gostilni ,pri Jiojarju4
^ojne ulice Met. 15. Vefop prosi.   SaČcte6 ob 5. uri.
A' itbilnt udeležbi vljudno vabi ter zagotavlja dobro postT<
Ivana ICIic^mavcr gostilničarka.
Naznanilo.
Podpisani si dovoljuje p. n. hišnim posestnikom in strankam uljudno naznanjati, naj pripravijo zaboje s smetmi ob pravem času v vežah, da se tem načinom vsem nedostatkom v okom pride. Vse pritožbe se [prosi ustmeno ali pismeno podpisanemu naznaniti, da vselej potrebno ukrene z ozirom na redno pobiranje smetij.
S spoštovanjem j
Ivan Turk, pomnik
Sv. Petra cesta št. 74.
Delniška družba združenih plvovareo Žalec in Laški trg
v Ljubljani
v v
založnika za zalogo piva na deželi.
Prositelj ima položiti 1000 kron kavcije. Prednost imajo oni, ki so že vodili kako zalogo piva. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: „Delniško-družba v Ljubljani".
274-2
velika čevljev
za gospode, dame, otroke in častnike.
Gamaše, galoče. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
obuval
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
18
307-1
Trgovina z zlatnino in dragotinami
gospoda
Kongresni trg št. 6
se bo vodila na stari solidni način naprej.
o
o
#
o
Pozor!
One gospode, kateri se zanimajo za
motor-dvo
vabim vljudno, da si pri meni ogledajo razstavljeno motor-kolo Joh. puch mod 1904 z najnovejšo, jako priprosto konstrukcijo.   Dajem tudi radovoljno popolna pojasnila.
S spoštovanjem ~
Franc Čuden.
310-1
Največje
naj 5>ta reje parobrodno društvo
na svetu.
Njega
parobr dje obse a
—— velikanskih parnfKov.
HlCPi liO ^onesijivo v fi dnevih
direkfna.najhilrejša prekomorska vožnja z brzoparniki
iz Hamburga v Novi York ali pa vHalifax.
Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik:
Hamburg-Amerika Unie
Fr. Seunigv Ljubljani
I      Dunajska-cesfa št v 31 poleg -velike mitnice ali srange. j
JL«iJ
J
nI
B
B
ffl
Za 5 gld.
Več sto nepremočljivih, nijavih in sivih have-lokov za gospode je došlo.
\ Največja izbera žaketaih, smoking, šetaluih in salonskih oblek od 15 gld. vidje.
„Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
J
B
i
12
aoo—i
Kapamascija & Bondjf.
Oroslav Bernatovič, poslovodja.
S;
jI
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—2
VOZOV.
Ljudevit Borovnik
puškar  v   Borovljah (JFerlaeh) no Horoskem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprtjema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro iz vi £u je. Vse pu&ke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskuse ne. — liustro-82 vani ceniki zastonj. 4
Moška oblačila
I.
pomladanski površnik pomladanska sacco-obleka poletna sacco-obleka laketna obleka ali Setalna obleka kamgarnaste hlače modni telovnik.
Vso to moSko obleko pošiljamo plačila zmožnim osebam po ugodnih plačilnih obrokih, mesečnih ■ «» »Iti.
Za popolno pristojnost in za točno in priležno izvršitev jamčimo Na zahtevanje po&iljamo vzorce blaga z navodilom za mero in cenik zastonj. Na posebno željo pošljemo potovalca 296
Hosp & Komp.
Obrt za fino moško garderobo po meri.
InomostMarU t"«^«"«««"«
Brza postrežba, zmerne cene zagotovljene; vsako naročilo se izvrši v 8 dneh
Izvršujejo ee tudi vsakovrstne uniforme priležno in elegantno
r
(3223 16)
Slastna pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč krepilno na duha In telo:
St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: „ 2 „      „      „   24,  60, 150 „ „ 3 „      „      „   32, SO, 200
Dobiva še v vsaki večji drogeriji in špecerijski trgovini.
tarm
imski vrelec
pošta Kotla, postaja Gusta*
(juz. žel.) Koroško.
nepresežen pri obistnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljanja priznana slatina za otroke. Prava naravno natočena, veleti na nam'zua vod|
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Rdmer-Quelle)
Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 3158—9 Glavna zaloga: HI. KuKinrr, Ljubljana.
(2136)
Novo izboljšani gram O f 0111
(48)     z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico.
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društ/ih m zaseinikiii.
Gramofon-avtomat Wm
Igra samo, če se denar vrže notri.
mm Prodaja na obroke! mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Ouoje $tanoL>anj
s tremi sobami in pritiklino
odda se za 1. feferuvai* leta 1904
v novi stavbi
Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih ulicah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni edbernik v „Ndr dr Tiskarni" :Ii ca na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zak
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
■g— _ mm _ x - -i li     ki daie Čevljem temno-
IF ^yB*y><^l^iH*rf'i'»V0^C|lQ  23   C6V)je črn blesk in ohr
P AM»»r% I Aflfl^.lOŠČil^a mast za svetle čevlje, ki se po njej ■   vJ IIUIvliU 1   HBHauaBM leoo svetijo i usnje kenservirj.
n£% i^Hri ■ m ^'<§^^l^ J-.i..zie iKid) nsnie, chevre*u-, gajftsovo-,
nepremočljivo, me^-ko in vor.j:»6, be tudi v m«.kroti ne od-barva, obleka se ne maže, čevlji se pa fino, črno bleSčijo.
18-5
Štefan Fernolendt
^ c. kr. priv. tova-na (ustanovljena 1832)
^£  C. kr- dvor dobavitelj. Dunaj, I. Schulerstrassa 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata sveinja11, v Londonu nGrand Prix".
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
EV 1
SPECIALNA IZVRŠITE
stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom in glivami, brez vporabe  železnih opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCIIIM & SCHUPPLER
INŽENIR IN MESTNI SIAVBIHSK] MoJsTKU C. kr. deželnosodno zapriseženi zveden9c in cenilec.
235-2
Dalje   stopnice, reser varje, mostove vodne In kanalizacijske naprave, čistine naprave za kap-nico,    utrjevanje kleti
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
j jvtjat j t it t   proti talni vodi, prosto
LuUDLuArlA stoJeče m«sivne stene
cementna dela vsake =r vrste. ==
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
I
VTljudno naznanjam^ da se
preselim dne 30. januvarja t. I.
s svojo čevljarsko delavnico in prodajalno
iz Židovskih ulic št. 5 ua
•Kongresni trg štev. 13.
(t) bivSo „Jfarodno tiskarno*4.)
Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje ter se priporočam svojim častitim naročnikom in slavnemu obČiustvn tudi na novem prostoru, kjer bodeui kakor dosedaj in se bolje vstrezal vsem naročnikom z dobrim iu solidnim delom.
Z odličnim spoštovanjem
2S3-S
Ivan Zamljen
čevljarski mojster.
8X
Linolej in povoščeno blago
prodajajo na debelo najceneje        173—6       Vzorci in ceniki franko.
Vzorci in ceniki franko.
Josip Pfeningberger-ja sinovi KKfflffi^
C- kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten fortland m u laifnit v vedno
jediiakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujosl dobroti, kakor
tudi svojo priznano izvrstno apno*
Priporočila ln spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i t e j & i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: »#-14 Dunaja 1», IMt&simili&zisiv&sso 9.
REBEK
od c. kr. vlade potrjeni zastopnik
1626-33
,Rdeča zvezda'
od južnega kolodvora druga hiša sa desno.
Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja
v Ameriko
je na brzoparnikih te linije.
Potniki bodo edino pri meni brezplačno  zdravniško pre-
== iskani. =
Veljavne vozne listke in natančni pouk izseljencem  dobi se t moji pisarni: Kolodvorske ulice st. 41.
!
New-Yorfc in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrn ine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog.  Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temo, da se mi povrne gl(L 6*60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klin jo: 6 komadov amerikanskih patentiranih ireornih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ „     Jedilnih ilic;
12 komadov „ , *      kavnih ilic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalnica za juho;
1 komad amerikanska patentirana frehrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktoria čašic za pcdklado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 10-5 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša eipalnica za tladkor.
42B komadov skupa]   ssanma*  gld. «3*60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Americansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na wl kakćnl Hleparlfl zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraeno garnituro, ki je posebno prikladna kot p rek r a« no
ienitovanjsko in prilo±nostno davilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. — Dobiva ae edUmo lo v
A. HIRSCHBERCi-a
eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpoSlje.     ^h^, v f In tU nt prašek za njo stane lO kr. +p
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamke (zdrava kovina).
Izv/leeek is pohvalnih pisem.
Bil sem s po&iljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako zadovoljen. Ljubjana.      jako zadovoljen.
Oton Bartuech, c. in kr. stotnik v 27. pesp. Tomaž Eoianc, dekan v Maribora.
Ker ie Vaza garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. — St. Pavel pri Preboldu.
Sr. Kamilo BGhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
30 dni na poizkušnjo
po&ljem vsakomur pristno Bohnel System Roskopf patentirano anker uro in se zavežem, da v teku 30 dni vzamem uro nazaj in da vplačani znesek brez kakega odbitka takoj vrnem.
Pristna Bohnel Svstem Anker 175-2
Roskopf patent-ura
az1tI23c1asr21.eti9.VLe & ©elc-u.nd.iilm kazalcem in s kazalnikom iz prist. patent, steklenice (nt papir), masivnim, 36 urnim ankersklm kolesjem v eleg. črno imit. okrilju iz jekla ali niklja je vsled velike odpornosti in natančnega teka sama in edina najboljša štrapacna ura, ki bodi vsakomur, ki potrebuje močno in zanesljivo štrapacno uro, toplo priporočena.
Stane z lepo nikljasto verižico in tokom vred 3 komadi gld. 6-75, IO komadov gld. 20-—,
Ravno taka ura s podobo Nj. Vel. cesarja, papeža Pija X, lepimi lovskimi ali pokrajinskimi podobami stane 30 kr. več.  Za dober tek ure se 3 leta plsm. garantira. — Proti povzetju jih razpošilja J. tovarniška zalofa Bohnel Rogkopf ur
MAKS BOHNEL, urar, DUNAJ
gld. 2-50
•9 i^Maaa-ff ai*eth<
itrasi
33o"ba.Tritel3   c.   2ex.   6lx& a. -v3.ieLa.T-i Hco-sr-
^tuarilnl Na mn°ga vprašanja čast. bralcev tega lista javljam, da imam •JVdlllU. jaz edino tovarniško zalogo pristnih Bohnel Svstem Roskopf patent anker ur, kar sem tudi prvi prijavil. Vendar pa različne firme moje anonce neprestano ponarejajo in hvalijo preproste pločevinaste ure s plombo ali brez nje, kakršne pri meni stanejo po 1 gld. 70 kr. Pazite prosim natančno na ime MAKS BOHNEL, urar.   Vse druge ponaredbe energično zavračajte.
Ustanovljeno leta 1840
DRAGOTIN PUC
tapetni k In preprogar Dunajska cesta itev. 18
izvršuje vsa tanetnlslaa slala ter ima v zalogi vse v tm straha spadajoee   predmete last« nega Izdelka.
Vodja ljubljanske podružnica itkfttva prva kranjsko mizarske zadrugo v Št. Vidu oad Ljisljan. _
* ------------m
'Ji* imni!if[»lttuiinii.»n»ui<tlilM»..m.iuiiWuiiHi
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Cjubtjani
Sv. Peira cesta štev. 2
F*ilijalka: Resljeva cesta itev. 7
priporoča: Najboljše urejeno lalege različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjla;,
Holuklh zvrzkov, blBJez-nle, ernlla Itd. Dimnik,  Avstrljsha zgodovina zrn IJudiike sole. Xastenske table za trnli-v ee»o raeunleo. Selske knjige za ljudske ■•I«.
9Ialltvenlhe v rasnih vezeh. xlshovlne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Kipe slavenskih literata v. Razna galanter. blaga itd.
Ilzka emt, točna la solina postrsžia.
JOSIP STUPICA
Jerntenar In sedlar
i Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drugo konjsko potrebščino.
m ■ Cene nizke« ■ e>
N C
•O
O
JI C
ogastvo las
z lasnim cvetom in po mado ,Linge Long'
po I K;
isernati xobj«
s jMenthol* - ovo ustno vodo in sobnim praskom po i K 60 h;
epota polti in
telesa 1 ti*"1«"-
§*Jee£9es milom: cvetlično ©o h, cream I K.
Dobiva se le v
c
Orlovi
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg £§| Jurčičev trg
v lij ubijani.
Razpošilja se proti vpoSiljatvi zneska ali s postnim povzetjem.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno in debelo B
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po mtamfaaftsfclUa cenah: t kg. HO h, 5» kg. a 90 h, pri
nakupu večje množine Se ceneje.
JfOVO! Patentirano JCovo!
nepremočljivo mazilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
7
Nc&nanilo.
Usojam si častitim p. n. damam v Ljubljani in okolici vljudno naznaniti, da se sedaj nahaja moj
modni salon
v Dalmatinovih ulicah štev. 3
(v pritličju).
Za mnogobrojni obisk se priporoča j velespoštovanjem 27i-3 3c$ipina Berlin.
V vljudno znanje, da je
zdravilni konjak
dvornih dobavitelje? E. Cusenier & Co., CogMC
prva trgovina te stroke, delniška družba
10 milijonov glavnice
50 zlatih svetinj in IO častnih diplom
na prodaj pri 224 —2
Hr, Ph, Mardetschlager-Ju
zapriseženemu kemiku dežel, sodišča v Ljubljani v izvirnih
steklenicah in s certifikatom.
D. SERAVALLI
tjnbljaaa x Slomškov« ulice itov. 19 x £)nbt]ana
izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 260—2
Cevi is portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče sa tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mise is mozaika in cementa, vodovodne školjko, okraski za fasade, vsakovrstne podobo, konjski žlebovi, goveje Jasli, korita za Svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
# Delo okusno in solidno z garancijo. #
Cene po dogovoru nizke.   Postrežba točna.
a
Družabna potovanja
ar Ait str*
potovalna pisarna SCHENKER & Co.
v zvezi s potovalno pisarno Karol Stangena v Berlinu
v Orient, na L aško, v Tunis, Alžir, na Špansko
in Rnsko.
Zabavne vožnje na jug. Posebne vožnje po Sredozemskem morju.
Svetovna razstava v St. Loulsu.
:----Od 16. aprila naprej vsak teden posebna vožnja.---~
Natančne prospekte pofiilja gratis in franko
internacionalna potovalna pisarna SCHENKER & Co.
iott<
232—2
2966-10 M
jekleni plugi
brane, valjarji
sejalni stroji „Agrieola"
ameriški  StTOJi Za kOŠUJO
trave, detelje in žita
seneni obračale!, senene in žitna grabijo
stiskalnice za seno in slamo
vinske in sadne stiskalnice
hidravliške stiskalnice
mlini in robkalnice za grozdje
sadni mlini, brizgalnice
za trte in rastline sušlliiiki iu parilnlki
za sadje in sočivje
ice
s
patentova-
nlm vrtilnim krožnim mazil-nikom
gfQ]Ol3i za vprežno živino
čistilnice za žito, trijerji, luačilniki za koruzo
rezalni stroji za rezanlco
s patent, vrtilnim krožnim maziliikoa
rezalniki za repo, drobilniki
parilniki za klajo, štedilniki za kotle
premične gnojne sesalnioe
in vae druge kmetijske stroje
izdelujejo in dobavljajo po nsjnovejsl odlikovani konstrukciji
PH. MAYFARTH £ Co.
tovarne kmetijskih strojev, železolivnice in gradilnice za pluge
ls?2- Dunaj,     Taborstrasse Nr. 71. mJUf"
Odlikovani z več ko« 50OJzlatimi, srebrnimi svetinjami itd. Natančni katalogi s podobami zastonj in poštnina prosto.        Zastopniki in razpečevaici ss ittjt.
82
^264699385^85^7^
69
Naznanilo.
Usojam si vljudno javiti vsem svojim p. n. odjemalcem, da sem
ki sem ga imel doslej na sveta g. Kneza
231-2
g«
premestil na svoj lasi ni prostor
nasproti rampe dri. železnice
kjer sem zgradil veliko, zračno sušilnico.
V zalogi imam deske, t rame, morale iz smrekovega in me-cesnovega lesa, lepo suho blago z Gorenjskega in Koroškega. Pripomnim se, da imam za manipulaeijo z lesom v službi izvedenega skladiščnika, ki je Že po mnogih večjih mestih pri velikih trgovinah opravljal enak posel. — Vse blago oddajam po prav ugodnih cenah.
Anton Deghenghi.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo ^ V novi lastni hi$i
na vogalu Dunajske csste in Dilmitinsvih ulic <|
obrestuje hranilne vloge po 4a|,wl«
3*
brez odbitka rcntnc|;a «l»»vK*i, katerega posojll-
ii i c« sama za vložnike plačuje«      (304—78) vj^
Posodila po 5°„ in po 5VV &
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let, |
Uradne ure: raztin nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne. ?X
Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Cg
H^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^ i i ^^i^^l^^^^^^^^^^^^^^O^O^^.^^
&^
P*! fei-e
lit
£g
5vt
priporoča
Tovarna za kruh in pecivo
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelka priznanje vsega občinstva.
W*W Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se najtočneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peeiva,
biškotov in suhorja. i63-e
Vsak dan poslednja sveža peka ob 126. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
sfi
HAVRE-AMERIKA
I KeVJ-Vork 1 Prevaža potnike z brzoparniki, ki za-!aaaaaaaaaaaaaa»J    nesljivo prevozijo v 5V. do 6Vi dni
I Boston I
Cena je iz BUKSA na
preko morja,   po najnižjih ■ cenah v =
omenjena   I philadelphia I <g>
pristanišča: lflMBHB|^^^J v
U. razred (kajite) K 250— III. razred (medkrov)    K 148-—
ggjfS I
Pojasnila daje brezplačno takoj zastopnik:
v
Ivan Bihelj v Buksu (Švica)
poleg kolodvora.
Vožnja LJUBLJANA—BUKS velja = samo 5 gld* 3 kr. ==
AVGUST REPIC [ i™
sodar 5 Ljubljana« Kolezijske ulice 18
(rr Trnovem) izdeluje,  prodega in popravb«
vsakovrstne
po najnižjih eenah.
Prodaja stare vinske sode.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
.cbulzov
najnovejše fazone.
■~e>* Mivke cenea * © «
Prodaja na drobno in debelo.
<3^5^    Ceniki fore»pI»«"iio.
►a     > MK *.»» *•* JV*
3*5
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Tilijatke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
m
Lil
:-ft:
sa
j«
fc)
61
s,
I
Trgovina; modnim in svilenim Blagom ler polre6-ščinami _>a krojače in šivilje
Iiju61jai\a # ^(ari frg šlev. t. #
fiiislidno Blago, s-*-
Gene ni;^c.
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Izborna
zaloga
namiznih in
nastropnih
svetilk,
najnovejše
vrsto
po nlBkm oenab.
i
Naračajte izborno W
i ljubljansko delniško pivo 1
j lz plvovaren I
||    v Žalcu in Laškem trgu. II
0 I Naročila sprejema | —
1 Centralna pisarna ? Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4.
]§      Naznanilo otvoritve in priporočilo. I
*^ Slavnemu p. n.  občinstvu  vljudno   naznanjam7  da  prevzamem   i 11
otvorim dne f. februarja 1904 staro aaaae
1 gostilno gosp. Alojzija Zajca
na Rimski cesti štev. 4
ki je bila redne na jako dobrem ^lasu,
u h n n m n
E
Točil bodem le narairna vina po najiilžjih cenan
Hrvatsko rdeče vino.......liter po 32 kr.
Istrsko belo vino   ........     mu 3^
Istrsko črno vino........ n     n 40
Pristno dolenjsko vino iz Drenovo .   •     mm 44
Stari goriški rizling....... n     n 48
Refoiko v steklenicah...... u    n BO
Rizling v steklenicah...... . 80
Najboljše marčno pivo bratov Roininghaus. Skrbelo se bode tudi vedno za gorka in mrzla jedila. ~^HI \a r»'*polaaj£0 mo tudi 3 eitito prrnot IJt*ue po«fbne Mobr pri pmvne |za druNhnie MfMtanbr.
Zagotavljajoč slavnemu občinstvu najsoiidnejSo in najtočnejSo postrežbo priporočam se obilnemu obisku i er belježim z odličnim spoštovanjem
236—2 Fran Kavčič, gostilničar.     . %
^Kl/^ W MW mi at Mt Mm. w mi. mm. m\i Mt mi Mi m\i mm Bt ■VVHVVVIk
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstva t naroŽitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vellltn zaloga raznovrstne izdelane oprave sa salone. tipalne lil Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišča tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno narocitev se priporoča j*}
Josip Arhar
načelnik.
95-4
T
Kaj je in kaj obsega *m
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni w dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ^b ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doklej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
A??
*?V" w *7V*
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokollranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih.
Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. (3182-16) V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-greogranenem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, trike ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, obcevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, Železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
li DUNAJ*.   .... K 13-—     Zv.   VI. PRIM I DALM.   . K 360 II. SP. AVSTRIJSKO     14.60    Zv. VII. TIR I PREDARL.. „ 12. —
Zv. Zv.
Zv. III. G. AVST. I. SLCB. „ Zv. IV. ŠTAJERSKO   .   . „ 10. — Zv. V. KOR. I.^KRANJSKO (#   8. —
1180    Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32 —
25 — 27,-
Zv. IX. MOR. I SLEZIJA Zv.   X. CAL. I. BUKOV.
Naroča se v'
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi ▼* rsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
trt--m
mm
FR. P. ZAJEC
urar :
J) Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remontoar
nra od gld. 1*00. Srebrna cilinder rem. ara od gld -4-—•
Ceniki zastonj in franko. BJBJ
IMODERC
latančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl
.mW C
ca
^ O
C
o
J* ca
ca
co
O
C c
.— _Q
ca O c
ea «
CD
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!
Vasno!
|os;oii&j6f trgovce is nrejes.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojeraliene »parate in potrebselne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rumu in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Dblastv. konces. oddaja strupov.
Za*   sfc i v i a* o «J «c «
posebno priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, koimož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-+z Drogerija s+-
Anion Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
m
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn. Solidno blago, nizke eene.
nton Presker
krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv, Petra cesta 16
priporoča  svojo veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in plaščev za gospe,
nepre- 5 močijivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših borcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan
sveže najfinejše
pustne krofe
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija
deželnega lekarnarja * tttoekeravl.
Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja.
Dobiva s« ▼ vseh renon. le kar- Ppna I ćLotliir*Q V l«7R   Kaspoiilja s« po postuem poTMtja Uah avstr -odrske drŽave.       UBHfl I OrtUlfJlUO W I ( Ji c« M naročita najmanj 2 akaUjici.
Glavna zaloga: tM^mm JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
233-1 b
priporoča
\ J. ZALAZNIK
Lslaščičarna STARI TRG 21 GLAVNI TRG 6 SV. PETRA CESTA 26
27-9
O
cenovnik o vsakovrstnih štampilijah. Najno-
, . -m_- rr _j i~v, w   mb Btarapiliiah. Wajno
od tiskarja, če se kuDite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko j        8troii za nume vsakdo takoj tiskavizitnice, adresne karte, aviae,  cirkularje,   uradna j r^?-e §aDione ^gce povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več tip kakor drugi |  za plombe V2igalni taki tiskarski stroji in stane z vao opremo
65 črkami fl. - -70 90 „ —'89
127     „        „ I20 140     „        „ l'60 211     ,.       „ 2--
293 črk 354 „ 463 „ 640 „
809        . .
fl
2- 40
3' —
3- 60 5* — O- —
za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Prese za vzbočent tiHek Klišeji po vsaki predlogi, moderni monr grami m zobci za perilo, solidno izvršeni
J. LEVVINSON,
/UMiopiiikl
u ■       u   a * i   j*.    Dunaj I, Adlergasse 7
tovarna stampilj m gumijevih tip, graverska dela.    (teletom 12.179)
Iseejo. UJeiitfraJoee h« \zanie nazuj.
in
OIISi*A na Ruskem, Puškinskaja 16. Onovnlki zastonj. 76—4
i
tat
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
" ____ w  . mm, 1KA_
* oo
Ljubljana, Turjaški trg št. 7
Največja zaloga
* c
i >
_j£) mmmf Vajnlije nne. K»J»oll«lneJ«ie blago,
oo i
... •
rt
II
2a
prodpustno s^ono
priporoča bogato zalogo
Svilenega blaga
ja najfinejše obleke «5^
Srnst Sark> Ljubljana
I87_4 ^rar/ /r^ jreu
II
ANDR0P0G0N"
(IznajđilelJ V. Hcrrmann, Zgornja rolsliava)
^ragsr: je najboljše, vsa pričakovanja prekaša-^   f joče srediitvo za r»*i lan. katero ni ' H nkako sleparstvo, ampak skozi leta z ' nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani Izpadanje lam In odstrani prali aje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja.  Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloara In raz pošiljate v v EJ ubijani pri gospodu
Vaso Petričid-u.
V zaloa-1 imata tudi gg. U. pl. Trn-la6ezy, A. Hane. E. Mark v LJubljani in g A. Kant v Kranju. Dobiva se tudi v .\o> eni mestu % lekarni pri „Angrelju4'.
Preprodajalci popust. 12—5
!!Potniki v Ameriko!!
koncesijonovano društvo za kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru
prevaža potnik.9 naravnost
■  iz Trsta v Xovl-York :
z brzim parnikom ^AmVMJ■UaHOUM' z 1200 mesti III. razreda in s 300 salon-mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom •«€,.-%itl*.Ta-
THUk6^ z 2C00 mesti III. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami.
Cena potne karte za vožnjo, za i m i m = YArlr hrano z vinom in vso postrežbo   iu llolu I llUil~lUil^
III. razred za osebo 180 kron. M_8
Odhod iz Trsta:
»CARPATHIA« 15 decembra 1903. »CARPATHIA« 2. fVbruv. 1904. »AURANIA«     29 decembra 1903.   »AURANIAo     16. februv. 1904.
Natančnejša razjašnjenja, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske lake in železniške postaje iz \oieita-Vorka v notranja mesta Zedlujcni li držav
Severne Amerike daje in preskrbljuje
ijski domači glavni zastop Schroder & Co.# Trst
Via Carlo Ghega št. 8, L nadstr.
Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TRST.
Izdavaio se vozni Mleti tudi na istih parniklh za Palermo, Reapolj, Algir in Gibraltar.
Petniki naj b« zglasijo priT(k:a!iio in prewj pismen« tli brzojanio u lozne b;Me1
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko i nobena druga zavarovalnica. Zlasti [je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak dan ima po preteku petih let pravico do dividende.
T7- z a. j e m n. a, zavarovalna banka v Prag-i, R zervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovansko-narodno upravo. 3-12
Vsa pojasnila daje.
Generalni zastop v Ljubljani, čeprar pisarne so v lastnej bandnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega domjka izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
MADILE. VVUTSCHER
trgovina železnin in kovin
Ljubljana. Valvasorjev trg št. 6.
Največja izbera fe——-
posod za premog, pečnih okrilj, pečnih pred-M     stav z galerijo in brez galerije, kominastih sto-£   \  al in kominastega orodja v različnih izpeljavah.
Orodje za izrezljavanje.
**aa^^.f. - . - ^
999999^
Dobro ldoćn.
restavracija
v sredini mesta Ljubljane, se pod jako ugodnimi pogoji proda« 264—3 Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda" pod „§t. 100".
ŽELODCA
*
tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odatranitri nadležnega zaprtja. V ta namen naj »e rabi najpripravnejše znano sredstvo dr. Šo«f balzam ta irtodce. Ta je narejen ix najboljših iz iskanih adravilmh zelišč aa lek. Vsbuja apetit in pospešuje prebavljanja in provzroča Iehko odvajanje tako, da služi a najboljšim  uspehom aa gojenje aelodea.
H VARILO!
u
Vsi deli embalaže imaju zraven stoječo
postavno depono-vano varstv znamko.
Glavna zalosn
lekarna B. FRA6NER-ja v Pragi,
o. in kr. dvornega dobavitelja
- —    ,.|>rl   črnem  orlu*4 ==
Praga, Mala Strana, ogel Herodove ulica. Po posti razpošilja ie vsak dan. Proti vpošiljatvi K 2*58 se posije velika steklenica in za K 1*50 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoil, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b     detschlager, J. Mayr. 1112-16
In vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja
% MAGGHevo »3555? JUHiNO ZAČIMBO
kajti nekaj kapljic — ki se pridenejo gotovi juhi — zadošča, da dobe slabe juhe, polivke, zelenjave itd. naenkrat presenetljiv, močan okus. 292 <^
Dobi se v vseh trgovinah s kolonialnim blagom, deliketasami in v drogerijah v stekleničicah od 50 v. (če se potem napolni od 40 v.) dalje.
HRANITI
Dobra kuharica
je izšla     wm***£5Lm*___        je izšla
v založništvu Lavosiava Schwentner-ja v Ljubljs
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 65 h.
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaSkega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, m konetno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282-2
Za neveste
najlepše in naj primernejše darilo!
0 ..o- . A j/ aA .#\> v
Jy   64*  Oa1^      (*.     <\y    \v* Xs "5 Av   -"       v-'-v   ••'  ':' '•'
m-
s1 • e»» e-* •» *' » *'*> v» «■'.* ete *+
«♦»   T   W   «*■   «f   T *r
. .  «X» •** •>» «v« af» •*» «fe> «** «X» «X* *»* e»« m*9 «X» •**
»j»    »y     «(»...     v,> H'    «t* n      ';'     T     •■t'      t*     f f
Tint. manki: Sidre.
Liniment Caps. Comp.
iz K le litt-rJt-% «* lekarne ■•ra«l
priznano Izborno, bolečine toli. žeče mazilo; po 80 h., K 1
K 2'— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno prujob Ijenega domačega zdravila na, * jemljejo le originalne steklenic« v z&klepnic&h z naso varstveno znamko   „sidro"   iz Rlchterjev«
lekarne, potem je vsakdo pre^rićac, da je da je dobil originalni
izdelek. 2663—21 *-m
Klehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, L, Elisčina n. 5.
I
. BENEDIKT v LJUBLJANI
naznanja, da bode, ker Še v teku tega leta
I    preseli svojo trgovino v novo palačo »Mestne hranilnice" v Prešernove ulice
1r od I. februvarja t. I. naprej po izredno nizkih cenah prodajala vse modno in Delo blago, na pr.: moško in žensko perilo, kakor srajce, hlače, korzete, -3r   moderce, spodnja krila, predpasnike, žepne robce; pletenine n. pr. moške in ženske nogavice, vse poletno in zimsko pleteno perilo rokavice, kravate itd.
Nadalje se vsi predmeti, ki spadajo med potrebščine za šivilje in krojače, ker se ta stroka popolnoma opusti,
t
§
oddajo po likvidacijskih cenah« ~&kt
V likvidacijo pride tudi svilnato blago, trakovi, čipke, posamenterijsko blago, podloge, gumbi in vse male potrebščine.
Povodom predpusta se tudi odda blago, entreji, rokavice, cvetice, pahljače, čevlji itd. — vse za plese, po čudovita nizkih cenah.
Vsled te izjemne prodaje je mestnim in okoliškim kupovalcem dana prilika, da si nakupijo
solidno in dobro blago po cenah brez konkurence.
1
T-
f
I 4
Tudi se za likvidacijo določena zaloga odda v večjih partijah, eventuelno za one, ki se na novo etablirajo, po zelo vsprejemljivih pogojih.
Od novemberskega termina naprej se pa tudi vsa oprava v trgovini in komptoarju oeno proda.   Ravno tako se tudi odda prostor ta trgovino, eventuelno
tudi stanovanje v hiši za zmerno ceno v najem. >-
domačemu
plesnemu venčku
kateri se priredi 305
v četrtek, 4. februarja 1.1.
v prostorih .Hotela Lloyd*.
Pri plesu sodeluje godna e. kr. pe£-polka mi.        kralj Brlgljeev.
Vstopnina I K.
Ža mnogobrojni obisk vljudno vabita Karol in Jožefa Počivaunlk.
Adolf
Wagenpfeil
zlatar in juvelir
^ a ®* ° a.%v
5fe
a.
.<t>"
k v Ljubljani l
* i!i Priroroča slavnemu p. n. ob- %^fc^V ^ lV
ćinstvu svojo 29:5-12 V ^^o -0 v/   %r> ^ ^ v-
^H^^iair^^i 1 veliko zaioflo fi
>>^>>;|j novosti. I
• o.
re
X
Najcenejše nakupovanje
za morsko in živinsko sol, sol v briketih in rudninsko sol, franko na vsako železniško postajo;
pp- MIHAEL KASTNER-ju v LJUBLJANI
Komini jnka   trgovina   za moI.
1B4-6
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
4Z
24