# Do revolucije smo bili Slovenci v kršèan- stvu. Uradno, politièno in statistièno smo bili v kršèanstvu. Pol stoletja je politièno sceno neogro`eno obvladovala katoliška stranka. Na anagrafu so bili redki primeri ljudi, ki se niso izjavljali za rimske katolièane. Izstopi iz katoliške Cerkve so bili bolj izjemni kot redki. Posebno pode`elje je bilo pod domi- nacijo katolištva, politièno in kulturno. Po- de`elske odre je v glavnem zasedala katoliška dramatika. V šolstvu je imel svoje èastno me- sto verouk, tako v osnovni kakor v srednji šoli, èeprav je bilo osnovnošolsko uèiteljstvo pod moènim vplivom liberalizma. Na uni- verzi se je lahko teološka fakulteta sklicevala na svojo pionirsko vlogo pri ustanovitvi slo- venske univerze. Mladino so najmoèneje nagovarjale ka- toliške organizacije, od levièarske Zarje preko duhovno usmerjenih mladcev v Katoliški ak- ciji do salazarsko usmerjenih Stra`arjev. Eden od dveh vodilnih ljubljanskih dnev- nikov je bil katoliški. Kultura je imela dve moèni oporišèi v literarnem Domu in svetu in v znanstvenem Èasu, tik pred vojno tudi v personalistièno anga`iranem Dejanju. Ka- toliška kultura se je lahko naslanjala na veè zalo`b, od tradicionalne Mohorjeve do Nove zalo`be. Na šolskem podroèju so se lahko ka- tolièani ponašali z odlièno humanistièno gim- nazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Katoliške in- telektualce je povezovalo ugledno Katoliško starešinstvo. Versko `ivljenje je bilo zelo `ivahno in oz- namenovano z razliènimi pobo`nostmi. Ma- nifestativna katoliška vitalnost se je posebej izrazila v zadnjem desetletju pred vojno, ko je prišlo v Ljubljani do dveh mednarodnih katoliških kongresov: do Kongresa Kristu- sa Kralja in še posebej do Evharistiènega kon- gresa. Omeniti moramo tudi široko razve- jano katoliško športno organizacijo Fantov- skih odsekov in Orlov. In katoliško prisot- nost med izseljenci z Rafaelovo dru`bo. Skratka: lahko reèemo, da je vso polo- vico stoletja vse do revolucije katolištvo v Sloveniji nudilo podobo mno`iènosti in kompaktnosti, to pa še posebej na pode`e- lju. Na politièni ravni je skozi desetletja z lahkoto ohranjalo veèinski konsenz prebi- valstva na volitvah. Ali je tej zunanji podobi odgovarjalo tudi dejansko stanje kršèanskega fenomena na Slo- venskem, tako da je bilo mogoèe mirno zreti v prihodnost glede mo`nosti nastopa idej- nih ali organizacijskih kriz? Zanesljiv detektor stanja v neki dru`bi je kultura. Z vidika kulture bi bila podoba sta- nja kršèanstva na Slovenskem manj pozitivna. Opozicijo proti sebi je do`ivel od slovenske strani `e Slomšek. Prvo evropsko kulturno jedro, ki se je izrazilo v dvojici Prešeren-Èop, je uèinkovalo razsvetljensko-liberalno. Do konca stoletja je prišlo do odpadov med du- hovšèino (Lenart, Aškerc) in do zaostritve v polemiki z nasprotniki. Med modernisti je Cankarjevo kršèanstvo bilo bolj èustveno kot refleksno, po dvajsetih letih pa je zaèel pro- nicati med inteligenco marksizem. V tride- setih letih je prišlo do zanimive konfrontacije: katoliškemu organizacijskemu potencialu se je èedalje bolj zoperstavljal miselni potencial  % 7 &    *  203*   *  *   *      marksistiène levice. Sicer pa je omenjeno str- njenost naèela odcepitev kršèanskih sociali- stov, ki so potem med revolucijo postali sa- teliti Partije in se konèno odpovedali svoji identiteti. Katoliške enotnosti ni bilo veè niti v kulturi, èe upoštevamo izstop mnogih so- delavcev iz uvršèenega Doma in sveta ob Koc- bekovi krizi. Kljub vsemu temu pa je zunanjemu opa- zovalcu dajal slovenski katolicizem vtis neke mno`iène in v glavnem kompaktne skupnosti. Kako se je potem moglo zgoditi, da je isto Ljubljano, ki so jo v desetletju pred vojno za- sule mno`ice Kongresa Kristusa Kralja in Ev- haristiènega kongresa, samo èez kakšno leto obvladala Komunistièna partija s svojim tro- janskim konjem, Osvobodilno fronto, s svojo propagando in še posebej s svojim terorjem? Èez štiri leta je bilo ono ponosno kato- lištvo, ki se je bilo pred vojno predstavilo sve- tu z dvema mednarodno odmevnima kon- gresoma, v prahu in pepelu: škof na begu, katoliško politièno predstavništvo v eksilu, domaèa Cerkev v prime`u aretacij, denacio- nalizacij in policijskega terorja, vse katoliške strukture ukinjene, od tiska do šolstva, za- vedni katolièani degradirani v drugorazredne dr`avljane. Bi se bilo zgodilo s slovenskim katoliš- tvom po vojni drugaèe, ko ne bi bilo reklo svojega ne Osvobodilni fronti in bi sodelo- valo s Partijo, namesto da se je v svojem pro- tikomunistiènem boju naslonilo na okupa- torja? Po mojem je mo`en en sam jasen od- govor: ne. Tudi ko bi bili vsi slovenski ka- tolièani šli z Osvobodilno fronto, njihova po- vojna usoda ne bi bila bistveno drugaèna in to iz razloga imanentne izkljuèujoènosti le- ninistiène stranke, ki ne prenese niti poten- cialnega konkurenta, da ne govorimo o nje- nem destruktivnem odnosu do religije. Si- cer pa so tu dokazi: primeri iz drugih kato- liških skupnosti, na primer èeške in še po- sebej poljske, ki jim Partija oèitka kolabo- racije ni mogla naprtiti, a je vendar z njimi ravnala skrajno sovra`no, z istim ciljem po- polnega unièenja kot na Slovenskem. Na Slovenskem je poseben dokaz v rav- nanju Partije do njenih bivših zaveznikov, kršèanskih socialistov, ki jih je Kidriè v pi- smu CK KPJ oznaèil kot “zlato jamo” Par- tije. Pa so prav ti bivši “zlati” zavezniki so v povojnem re`imu postali privilegirano lo- višèe tajne policije, njenega vohunjenja in provokacij. Njihov voditelj Kocbek pa je po- stal glavni sovra`nik re`ima, ki ga je bilo treba policijsko nadzorovati prav do zadnjega diha v zavetišèu na Bokalcah. Raziskava zase bi bila potrebna o tem, kako se je obnašalo slovensko katoliško telo pod komunizmom, od hierarhije do mno- `ice vernikov. Cerkvi je bila dana milost, da je dobila ne samo svetniškega, ampak tudi znaèajsko nezlomljivega škofa. Njegovim na- slednikom, ki so nastopili v manj ostrih raz- merah in ob obnovljenih diplomatskih sti- kih s Svetim sede`em, je bilo la`je. Katoliška mno`ica pa se posebno na pode`elju ni bis- tveno skrèila, nasprotno, tam v šestdesetih letih je bilo èutiti v zraku znamenja nove krš- èanske renesanse. Teološka fakulteta, èeprav `e l. 1952 izloèena z univerze, je do`ivljala pre- tresljiv naval. Èe je del duhovšèine zaznamo- val trenutek oportunizma s Ciril-Metodij- skim društvom, je druga skupina duhovni- kov, teoloških profesorjev, izrazila katoliš- ki odpor z znanim nastopom, kvalificiranim kot “banda štirih”. Zaradi njegovega preroš- kega zagona je treba tukaj posebno omeni- ti lik mladega duhovnika Franèka Kri`nika, èloveka krekovskega formata. Da je slovenska Cerkev odigrala med ko- munistiènim re`imom eminentno opozijsko vlogo, dokazuje debela knjiga zgodovinarke Griesser-Peèar z vsemi navedenimi procesi proti duhovšèini. V tem pogledu se noben drug stan ne more primerjati z njo, še naj- manj pravniški. Vendar bistvo je bilo bistvo  % 7 &    * # # katoliške opozicije, na katero laièna osamos- vojitvena stran pozablja, `e v samem obstoju Cerkve, v njeni institucionalni neodvisno- sti in v mno`ièni podpori njenih vernikov. Vsaka nedeljska maša je objektivno bila de- monstracija proti uradnemu ateizmu re`ima.  * Defenzivna dr`a evropskega katolištva se odra`a tudi v nekoè tako katoliško samoza- vestni Sloveniji. Dovolj je pogledati, kakšno je katoliško zastopstvo v parlamentu sloven- ske republike: dve stranèici, ki skupaj ne do- se`eta kaj veè kot 10 % glasov volilnega te- lesa. Zakaj ta dvojnost, ko bi tudi sama enot- nost v parlamentu komaj kaj zalegla? Ob osa- mosvojitvi kakšnega bistvenega idejnega raz- hajanja med slovenskimi katolièani ni bilo. Vsi so si bili enotni v presoji, da je bila za njimi ateistièna policijska diktatura, po kateri je bilo treba vzpostaviti evropsko demokra- cijo. Da je kljub tej enotni presoji prišlo od samega zaèetka do razcepa v katoliškem vo- lilnem telesu, je torej mogla biti kriva ne ideja takšne ali drugaène katoliške politike, am- pak bolj ambicija ljudi, ki jim je bila lastna veljava pomembnejša kot katoliška stvar. Dejstvo je, da tudi v demokratiènem siste- mu kristjani na vladni ravni ne morejo igrati drugaène vloge kakor satelitsko, posebno èe ta pride posebej prav vsakokratni vladni ve- èini (današnji na primer v zadevi projekta go- riškega megazabavišèa ...). Ko bi katoliška Cerkev imela tostranske ci- lje, kakor ji oèitajo njeni nasprotniki, bi ob tej minorni parlamentarni vlogi katolièanov bil pogled na slovensko katolištvo deprimen- ten. Toda kristjani si morajo osve`iti zavest o temeljno nadnaravni vlogi Cerkve, da na- mreè Cerkev prvenstveno ni za ta svet. Kdor zanemari ta eshatološki vidik, vlaèi Kristusovo skrivnostno telo na raven, ki ni njegova. Ni nujno, da se to mora zgoditi levièarsko usmer- jenemu kristjanu, kakor se je zgodilo Edvardu  % 7 &    * Angel Velikonoènega tridnevja, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, 176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.     $ Kocbeku. Lahko se zgodi tudi desnièarsko us- merjenemu, ko na primer hoèe identificira- ti slovensko katolištvo, èe ̀ e ne Cerkev, z neko katoliško usmerjeno politièno opcijo. Je nadnaravni pogled alienacija od sveta? Katolièan bi se moral odloèiti zanj, tudi èe bi to bil. Pa izkušnje ka`ejo, da ni, saj prav nadnaravni pogled, ki je pogled vere, iz`a- reva svojo silo v `ivljenjsko konkretnost. Kar se tièe hierarhije, je osamosvojitve- na doba imela dva po temperamentu anti- podna, èeprav po vnemi za Kristusovo stvar enakovredna pastirja: enega, nosilca pred- vsem ideje sprave ob tragiènem razkolu, ki tudi po revoluciji še razdvaja naš narod; dru- gega, kulturnika evropskega formata, nosilca katoliške jasnosti in samozavesti. Zunanje katoliško dogajanje je do`ivela dva viška, dva obiska velikega Janeza Pavla II., enega, povezanega z beatifikacijo Antona Martina Slomška. Do`ivelo je tudi zunanje manifestacije, kot na primer uprizoritev pa- sijona v Škofji Loki in drugje. Do`ivelo je si- nodo s klicem po `ivljenju v èasu `alostne- ga demografskega upada. Do`ivelo je novo karizmatièno romarsko središèe, dolenjski Kurešèek. Slovesno je proslavilo nekaj jubi- lejev, kakor na primer 300-letnico ljubljanske stolnice. V samostanu v Stièni je bil usta- novljen muzej slovenskega kršèanstva. Z us- tanovitvijo novih škofij je dobila slovenska Cerkev novo pluralno predstavitev z mo`- nostjo, da slovenski verski genij pride še bolj do izraza. Cerkev je bila aktivna na ravni kul- turnoverske in karitativne dejavnosti, glede te je celo tekmovala z dr`avnim Rdeèim kri- `em in s tem izzvala ljubosumje še moène an- tikršèanske levice. Po nesreènem poskusu s Slovencem takoj po osamosvojitvi katolièanom svojega dnev- nika ni uspelo postaviti. Obe katoliški zalo`- bi, Mohorjeva in Dru`ina, pa se lahko poh- valita s spodbudno aktivnostjo. Tudi s pod- vigi, ki imajo vsenarodni odmev, kakor je bil  % 7 &    * Angel Vstajenja in razodetja Duha, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, 176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica. # #  % 7 &    * izid celotnega Platona pri Mohorjevi. Pogled na revijalno geografijo èloveka ne poteši: laiè- ni Novi reviji bi morala odgovarjati enako- vredna katoliška revija, namesto nje pa ima- mo v matiènem prostoru veè periodiènih publikacij z omejenim vsebinskim zajemom, z nekakšno alergijo do o`je slovenske prob- lematike, tu pa tam z domoto`jem po fol- klori. Toda èe `e govorimo o katoliški uni- verzi, bi si morali biti glede kulturnih me- ril na jasnem. Komaj kje je najti izraze katoliške inte- lektualne volje, posebno ker je videti kato- liška inteligenca, ki le ima imenitne predstav- nike posebej v humanistiki, dezorganizira- na. Društva slovenskih katoliških izobra`en- cev, ki sicer objavlja skromno, a tehtno letno glasilo Zrno, v javnosti ni èutiti. Èlovek ima obèutek, da današnji slovenski katolièan ob spominu na hiperorganiziranost predvojnega katolištva pri nas (hiperorgani- ziranost, ki ji niso manjkala ljubosumja in spori) èuti alergijo do zamisli kakšnih novih discipliniranih skupinskih zdru`b. Ko da je organizacijski eros, ki je razvnemal mlade ka- tolièane pred vojno, ugasnil. Ali pa je to utru- jenost po katakombah? Kje torej smo? V reorganizirani slovenski Cerkvi, a ob rahlem upadanju cerkvenega obi- ska in duhovniških poklicev, ob rastoèi rezervi do Cerkve zaradi denacionalizacijskih obda- rovanj, ob narašèanju drog in alkoholizma med mladino, ob poganski dr`i v kulturi.   * Geografsko in zdaj tudi politièno vkljuèeni v Evropo bomo šli, kamor bo šla nova Evropa, ki noèe v svojem statutu Kristusa. Kaj drugega bi si bilo te`ko misliti. Da bi Slovenija ostala v tej novi in poganizirani Evropi sreèna en- klava, si je komaj mogoèe predstavljati. Je torej tukaj pesimizem obvezen? Ni. Je pa realen, èe si Bog ne privošèi kakšnih izred- nih posegov zunaj naše predvidljivosti. Èe zgodovina gre naprej, kakor gre, ne more pe- ljati drugam kakor v še veèje potrošništvo, v še veèjo oddaljenost od Cerkve, v èedalje veèje ignoriranje Kristusa. V èedalje globlje poganstvo. Èe ne bo èude`ev - ti pa so pri Previdno- sti, ki je zadnjih sto let presenetila svet z Lur- dom, Fatimo, Med`ugorjem, s patrom Pi- jem, materjo Terezijo, Janezom Pavlom II., z razsulom marksistiènega imperija, zmeraj mo`ni - bomo šli v poganstvo. Pravzaprav bomo vztrajali v poganstvu, saj smo v njem `e - v intelektualni sferi od razsvetljenstva, na ravni mase pa `e nekaj desetletij. Med vrednotami, ki usihajo, je tudi na- rodna zavest. Ob dramatiènem demograf- skem upadu in liberalno-levièarski ravnodu- šnosti do narodne usode naj bi bil slovenski katolièan v tem zvest tradiciji katoliških ro- dov, prvi nosilec narodne zvestobe, in sicer ne v domaèijski odtujenosti, ampak v sproš- èeni svetovljanski odprtosti. Se bo s temi opcijami katolièan znašel sam? Morda, a z neèim bo`jim ob sebi: s svo- jo vero v Kristusa. Navsezadnje to ne bi bilo niè nezasliša- nega. Dovolj je, da se spomni, kako so morali apelirati na svojo vero njegovi bratje v pre- teklosti, postavljeni pred prav tako drama- tiène perspektive: kako je denimo notranje reagiral kristjan ob vpadanju barbarov, ob prelomu Rima z Bizancem, ob Lutrovem raz- kolu Evrope, ob razsulu papeške dr`ave, ob sooèenju z nacizmom in leninizmom ... To se pravi: kršèansko bivanje - drama- tièno bivanje, kakor je sicer zmeraj bilo. Niè ule`anega, rutinskega, manjvredno tradicij- skega, ampak sprotno spopadanje z miste- rijem zla v sebi in dru`bi. Najprej v sebi in šele potem v dru`bi. Torej v nobeni preroš- kosti, ampak v poni`nosti delovnega dne, v zvestobi dvema stebroma: Resnici in Ljubez- ni. In ob gotovosti, da je Kristus res vstal, da je `iv med nami. Tudi na Slovenskem.