GrosuPlJe (centrala) sP 908 NRŠ KRAJ 1996 INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE Letnik 2, št. 9, september 1996 7. in 8.september PRIREDITVE IN PRAZNOVANJA V OBČINI DOBREPOLJE Že v soboto, 7. septembra bo slovesna predstavitev Zbornika občine Dobrepolje. V nedeljo, 8. septembra si boste lahko v dopoldanskih urah ogledali živinorejsko razstavo, popoldne pa bo slovesen priv-zem občinskega grba in razvitje občinske zastave ter odkritje doprsnega kipa Fra- Tudi v času dopustov občina nadaljuje z izvajanjem programa, ki so si ga začrtali v letošnjem proračunu. Občina - kljub počitnicam __delavno Končana je cesta na Vodice in asfaltiranje v k Sv. Antonu, v Tisovcu, Cetežu in Paki. Končana je tudi cesta proti Krki do občinske meje in del ceste proti Kočevju. Dela še potekajo na Vidmu in v Podpeči. Urejata se tudi dva vaška centra. Več na str. 2 Obnovljen spomenik iz 1. sv. vojne na Vidmu - delo Franceta Kralja nu Jakliču. Podrobneje o programu na str. 3 Iz vsebine: •» OBČINSKE NOVICE •* INTERVJU: MARJAN PODOBNIK EXTEMPORE •* KULTURNI PRISPEVKI •» 0 KAMNOLOMU •» POGOVOR Z ŽUPNIKOM •» POLETNE PRIREDITVE •» DEJAVNOSTI UPOKOJENCEV •* RAZLIČNE INFORMACIJE Naslednja številka Našega kraja izide v začetku oktobra. Prispevke sprejemamo do 20. septembra. 119960027,9 Občina - kljub počitnicam delovno Kot ste lahko že sami opazili, občina nadaljuje z izvajanjem svojega programa, začrtanega v letošnjem proračunu. Odprte so takorekoč skoraj vse "fronte." Ko boste to brali, bodo nekatera dela že končana, nekatera pa še v teku. Končana je cesta na Vodice. Tukaj moram pripomniti i/redno prizadevnost vaščanov, pa tudi začasnih prebivalcev - vikendašev, saj so zares požrtvovalno pristopili k delu in bili pripravljeni finančno pomagati, da nam je to uspelo. Končano je asfaltiranje k Svetemu Antonu, v Tisovcu, Čcle/.u in Paki, (tudi v teh vaseh so ljudje sami plačali zemeljska dela). Ob sodelovanju vaščanov Ho-čevja je končana cesta proti Krki do občinske meje. Pričakujemo, da jo bo naslednje teto dokončala občina Ivančna Gorica, saj naprej poteka po njenem ozemlju. Končan je tudi del ceste proti Kočevju, do odcepa za Rapljevo. Dela potekajo na Vidmu, v P(Kipeči. Urejata se dva centra vasi, in sicer v Ponikvah, kjer je delo zelo obsežno in zahtevno. Kula prizadevni vaščani so naredili mnogo prostovoljnih akcij in zadeva dobiva svojo podobo. Zelo prizadevni so tudi Zagoričani, ki so v kratkem času naredili zelo veliko, saj so poleg ureditve vasi nabavili tudi nov gasilski avto. Za ureditev centra v Kompoljah se pridobiva gradbeno dovoljenje, vendar bomo z. deli najverjetneje počakali, ker so se vaščani odločili, da najprej uredijo prostore nad gasilskim domom za potrebe mladine in kulturne dejavnosti. Kot sem že večkrat rekel, potekajo skoraj vsa dela ob izdatnem organizacijskem in finančnem sodelovanju vaščanov posameznih vasi. Moram reči, da občani vse bolj spoznavajo, daje tudi urejena komunikacija del njihovega standarda in da se izplača malo potrudili in sodelovati. Jasno se vidi, da dela stečejo prej in bolje, če pri tem sodelujejo vaščani. Kjer je sodelovanje in pripravljenost večja, tam je delo prej in bolje opravljeno. Nekateri seveda tega še ne razumejo in poskušajo na različne nači- ne zadevo zakomplicirati in s tem otežujejo delo. Jasno je, da povsod primanjkuje denarja, če pa malo pomagale sami, bodisi z denarjem ali s prostovoljnim delom, se da narediti mnogo več. Običajno se dogaja, da so ljudje v oddaljenih vaseh pripravljeni več prispevati in sodelovati. To jc razumljivo, ne pa čisto pravično. Po pravilih bi morali biti vsi enako obremenjeni. Tega seveda ni mogoče doseči, vendar na občini vztrajamo pri tem, da bi morala biti pri teh zbiralnih akcijah neka minimalna obveza, ki jo morajo prispevati vsi. To naj bi bilo pri cestah nekako takole. Ce se dela prvič asfalt na novo, je minimalni prispevek za vsa gospodinjstva, ki so vezana na to cesto 1000 l)l'M, če se dela preplastilev, ali obnova asfalta, pa jc minimalni prispevek 300 DKM. To naj velja za vse, kadar jim gre asfalt mimo hiše ali so na določeno cesto ali pol vezani, ne glede na to kakšne kategorije je ta cesta in ne glede na to, ali je to v Tisovcu ali na Vidmu. Seveda so dejanski prispevki tudi večji, če želijo vaščani zadevo pospešiti in narediti prej ali bolje. To je odvisno od njih. Ta minimum pa naj bo za orientacijo vaškim odborom in va.ščanom pri organizaciji del. Za vnaprej bomo delali po načelu, kjer je pripravljenost občanov večja , tam se dela prej, loje najbolj pošteno. Vsi ti prispevki so seveda prostovoljni, loda brez njih se delali ne da. Vse prispevke pa bomo letos objavili v Uradnem listu, občani pa bodo zanj prejeli potrdilo, tako da bodo šli v celoti v davčno olajšavo. V Potiskavcu bomo postavili malo čistilno napravo. V tej vasi imajo že zgrajeno dvojno kanalizacijo, ki jc za uspešno čistilno napravo nujna. Za lo smo se odločili, da bomo videli kako uspešno lo deluje, potem bomo z deli postopno nadaljevali. Pri takšnih čistilnih napravah je možno dobiti 50'/ denarja od Ministrstva za okolje in prostor, če imaš seveda svojo polovico. Prekrili bomo ludi streho na šoli v Strugah, ker je bila zelo slabo narejena in neprestano zamaka. Za izgradnjo prizidka k osnovni šoli na Vidmu, ki ga bomo po predvidevanjih začeli graditi v naslednjem letu, se izdelujejo načrti. Potrebno je vse prila godili novim normativom po novem zakonu, tako za vrtec, kot za šolo. Izbran je že izvajalec za obnovo dela vodovoda in to na delu, kjer so sedaj salonitne cevi. Salonitnih cevi jc sicer kar IS kilometrov, ki jih bomo poskušali zamenjavali postopno, ker se vsega istočasno ne da. To je torej kratek pregled glavnih del na komunalno cestnih delih, ki smo jih zašla vili v letošnjem letu. Poleg lega jc seveda še več različnih del in projektov, ki jih izvajamo. Ob pomoči občine in prizadevnosti med niškega odbora bo izšel ob sto letnici zadruge v Dobrcpolju in ob sto letnici Kulturnega društva ter drugih jubilejih prvi zbornik občine Dobrepolje - Naši kraji in ljudje. Obnovili smo spomenik iz. I .svetovne vojne, delo Franceta Kralja. Na zelenici pred Jakličevim domom bomo postavili doprsni kip Franu Jakliču, kol izredno zaslužnemu Dobrepoljcu. Vse to bodo spremljale prireditve, program in potek je objavljen na drugem mestu. Dela potekajo torej na vseh področjih, tako da jih komaj dohajamo, in lako je prav. Zraven pa se seveda dogajajo tudi zelo neljubi dogodki, kol miniranje v kamnolomu in stečaj Iskre. Tudi to poskušamo reševati po svojih močeh, vendar imamo, zlasti pri stečaju Iskre, zelo malo možnosti in pristojnosti, Včasih dobim občutek, da so nekateri prepričani, da bi moral župan udariti po mizi in stečaja ne bo. Temu seveda ni tako, ker občina po novi zakonodaji nima nobene direktne odgovornosti in zadolžitve za gospodarske družbe. Smo v stalnem kontaktu s stečajnim upraviteljem, ki bo skupaj z oslalo ekipo skušal naredili vse, da bi se ohranilo čim več delovnih mest. Kako se bo rešila Iskra, je mnogo bolj odvisno od delavcev, listih, ki še delajo, in tudi tistih, ki v podjetju ne delajo več. Potrebna bo velika razumnost in solidarnost, da se bodo delovna mesla ohranila. To je nekaj utrinkov iz nič kaj počitniških počitnic. Pozdravlja vas Župan A nton Jakopič OBČINA DOBREPOUE RAZPISUJE DODATNI RAZPIS ZA KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ NEPORABLJENIH SREDSTEV IZ LETA 1995 I 1. Sredstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 1.500.000,00 SIT z valutno klavzulo v DEM, po srednjem tečaju BS in 12% letni obrestni meri, od katere bodo kreditojemalci plačevali 4%, preostanek pa se bo poravnaval iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Doba vračanja posojila je 5 let. MMMMHHMMMMMMMMNMMMHM 2 Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: • gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, • nakup in posodobitev opreme, • razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd., • za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč, • za programe predelave in trženja. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: • v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene, • so kmetijski zavarovanci, • so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo, • imajo ekološko primernejši program, • z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča. Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe. 4. Osnovna dokumentacija, ki jo je potrebno priložiti vlogi: • vloga za podporo investiciji — bančni obrazec, ki se dobi na občini, • zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo), • osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba), • izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih, • odločbo o statusu kmeta, oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo. • pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljeknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije, • posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca, • če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita, • za nakup opreme, predračun ali račun, • za nakup kmetijskega zemljišča, overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu: • v primeru gradnje, ali nakup zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 1.500.000 SIT; • za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.000.000. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu občine Dobrepolje do 10.10.1996. Župan občine Dobrepolje Anton Jakopič Vse prebivalce Občine Dobrepolje in druge obiskovalci' VABIMO na sklop prireditev, ki bodo v soboto, 7.9.1996, in v nedeljo, 8.8.1996. Prireditve se prirejajajo: • ob Sto letnici Kmetijske Zadruge Dobrepolje, oz. sto letnici zadružništva v Dobrepolju; • ob sto letnici Kulturnega društva Dobrepolje; • ob slo letnici rojstva Franceta Kralja; • ob 95- letnici rojstva Toneta Kralja; • ob slovesnem privzemu grba in razvitju zastave občine Dobrepolje. Prireditve bodo v sledečem redu: V soboto, 7.9.1996, ob 20. uri, bo v Jakličevem domu na Vidmu slovesna predstavilav Zbornika Naši kraji in ljudje, ki je pravkar izšel. Knjiga na več kot 4(X) straneh z barvnimi fotografij ami različnih avtorjev opisuje Dobrepoljsko občino iz različnih področij. Knjigo bo mogoče na sami prireditvi tudi kupiti. Predstavitev bo spremljal kulturni program, v katerem sodelujejo: Zagoriški fantje, ženski oktet in Jože Zaje z violinskimi cilrami. V nedeljo, 8.9.1996 bo: - ob 9.30 uri na Vidmu pri zadružnih hlevih občinska živinska razstava. Razstavo organizira Govedorejsko društvo Do-brepolje-Slruge. Razstavi bo prisostvoval tudi g. prof. Jože Os-terc, minister za kmetijstvo Republike Slovenije. G. minister bo sodeloval tudi pri ocenjevanju živali. Začetek razstave bo spremljala tudi dohrepoljska godba. S svojimi specialitetami sodeluje tudi Društvo kmečkih žena. - ob 13.30 uri bo v dvorani Jakličevega doma razgovor z ministrom Ostrcem o problemih kmetijstva in podeželja. Vabljeni vsi, ki vas (a problematika zanima. - ob 15. uri bo slovesen privzem grba in razvitje zastave občine Dobrepolje in odkritje dopisnega kipa Franu Jakliču na zelenici pred Jakličevim domom. Na prireditvi bodo med drugimi spregovorili tudi minister za kmetijstvo g. Osterc o pomenu zadružništva, in gospod Vali Jurečič iz Heraldičnega Društva Slovenije o pomenu in nastajnju grba in zastave občine Dobrepolje. Prireditev ho spremljal bogat kulturni program, v katerem sodelujejo: dohrepoljska godba, moški pevski zbor Ralko Fahiani, moški pevski zbor iz. Strug ter cerkveni mešani pevski zbor. Vse prireditve bodo v vsakem vremenu. Ce bo vreme lepo, bo večidel prireditev zunaj, drugače pa v dvorani Jakličeve ga doma. zunaj pa samo tiste, ki v dvorani ne morejo bili. Po pi ii > (lit.ili bo velika vrtna veselica, ki jo organizira Gasilsko društvo Videm. Zabaval vas bo ansambel Ivana Pug-lja. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Vabijo: Občina Dobrepolje Uredniški odbor zbornika Naši kraji in ljudje Govedorejsko društvo Dobrepolje-Struge Gasilsko društvo Videm ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA 8. september - praznik rejcev rjavega goveda Govedorejsko društvo Dobrepolje -Struge ima 15 članov, vodi pa ga predsednik društva Jože Zrnec iz Zdenske vasi. Na zadnjem sestanku so se odločili, da bodo organizirali živinorejsko razstavo rjavega goveda v NEDELJO, 8. 9.1996 na Vidmu. Razstava bo na prostoru pred zadružnim hlevom. Rjavo govedo ima veliko zaslug za to, da je kmečko prebivalstvo sorazmerno dobro preživelo v času največjih kriz. Pomembnosti rjavega goveda in živinoreje so se dobrepoljski in struški kmetje zelo dobro zavedali že zgodaj, saj so začeli uvažati sivorjave krave in bike iz Švice in s tem izboljšali dolenjsko sivko, ki je bila sicer dobra za skromne razmere, vendar je premalo dajala. S križanjem so dosegli večji okvir živali, več mleka pri kravah in večji prirast pri pitani živini. Živinorejska razstava je velik praznik in priznanje za rejce, ki gojijo rjavo govedo. Vsi boljši rejci imajo govedo v A-kontroli. Od teh bodo odbrane najboljše živali za razstavo. Ob praznovanju se bomo spomnili tudi naših prednikov, ki imajo velike zasluge, da je govedoreja na današnji stopnji. Rjave telice so dajale dober dohodek dolga leta dobrepoljski in struški dolini. V zadnjem času pa je prodaja plemenskih telic slabša, zato upamo, da bo prodaja telic zopet stekla, s tem se bo utrdil smisel A-kontrole, ki je pri velikem številu rejcev že v dolgoletni tradiciji. Obeta se nam veliko praznovanje za vse, ki se čutimo rejce goveda in ki živimo z živino. Poleg živinorejske razstave pa bomo praznovali tudi 100-let-nico Kmetijske zadruge Dobrepolje. Zadružništvo ima v Dobrepoljski dolini dolgoletno tradicijo, ki bi jo bilo potrebno nadaljevati in s pomočjo zadružnih idej krepiti kmetijsko zavest in napredek kmetijstva ter s tem ekonomsko moč in razvoj kraja. Za razstavo bodo potrebna precejšnja finančna sredstva, čeprav je med člani odbora veliko zanesenjakov, ki so pripravljeni opraviti veliko dela brezplačno. Tako smo se obrnili na vse poslovnežev občini, da nam priskočijo na pomoč in nam omogočijo organizirati razstavo, utrditi rejsko zavest, promovirati kraj in občino ter se spomniti in zahvaliti našim prednikom za pravo začrtano pot. Vse rejce in občane vabimo, da se razstave udeležijo, vse tiste rejce, ki imajo odbrano živino za razstavo, pa prosimo, da živali čim bolje pripravijo za razstavo in jo s ponosom pripeljejo na razstavni prostor. Kmetijski s velo valeč: Jože Andolšek ing. agr. Intervju: MARJAN PODOBNIK "Kmetijstvu in podeželju namenjamo največ pozornosti." Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke, sem srečala na prireditvi Srečanje družin irr prijateljev v Podgori v začetku letošnjega julija. V Dobre-polju je bil že večkrat. Z našim županom, Antonom Jakopičem, zanj pravi, da ga zelo ceni, se dobro poznata. V Podgori pa je bil prvič. Povsem privatno, s svojo simpatično mlado družino, na povabilo prijatelja in glasbenika Tadeja Hrušovarja. Zame pa je bila to edinstvena priložnost, da v našem glasilu predstavim še enega prvaka strank slovenske pomladi. Je že tako, da znane osebnosti nimajo miru pred novinarji niti v privatnem življenju. Vendar Marjan Podobnik ni bil videti prav nič nejevoljen, ko sem ga ob tako neprimernem času povabila na razgovor. Najin pogovor se je začel ob poslušanju glasbe - o čem drugem kot o glasbi. Marjan Podobnik se je namreč kljub obremenjenosti in pomanjkanju časa odločil, da se po daljšem odmoru ponovno preizkusi v glasbi. Ponovno. Ker se je z njo že ukvarjal v študentskih letih in tudi kasneje, ko je bil kmetijski svetovalec. Nastopal je s skupino POT, ki je pri Ognjišču pred leti izdala svojo samostojno kaseto. Kdaj pa kdaj smo ga slišali zapeti in zaigrati na kitaro tudi ob različnih srečanjih, tudi političnih, s čimer si je gotovo pridobil dodatnih simpatij. Prepričana sem, da bo tako tudi sedaj, ko bodo njegove pesmi, in pesmi še nekaterih drugih avtorjev, izšle na kaseti v modernejši priredbi Tadeja Hrušovarja. Z njim nastopajo še nekateri že uveljavljeni pevci kot so Oto Pestner, Anika Horvat in Manja Šalamun. Kaseto, ki bo izšla v teh dneh, namerava predstaviti na prireditvah izključno humanitarnega značaja, dohodek pa bo namenil gradnji pediatrične klinike in drugim humanitarnim namenom. Na političnih predvolilnih shodih svoje kasete ne bo predstavljal, čeprav pravi, da nima zadržkov vzeti kitaro in kaj zapeti, če je seveda vzdušje pravo in če ga poslušalci prosijo za kaj takega. Kljub glasbi in številnim drugim hobijem in interesom pa je Marjan Podobnik predvsem politik, zato sva ob omembi volitev kaj hitro prešla na politične in predvsem predvolilne teme. Na vprašanje, če se v stranki že intenzivno pripravljajo na letošnje držav-nozborske volitve, je odgovoril pritrdilno in nadaljeval s predstavitvijo svoje stranke: Smo najstarejša od novoustanovljenih demokratičnih strank, letos preznujemo osmo obletnico ustanovitve, v tem času pa smo si pridobili dobre in slabe izkušnje tako na državni kot na lokalni ravni. Veseli smo velikega volilnega uspeha, ki smo ga dosegli na lokalnih volitvah, saj smo dobili največ županov med vsemi strankami. Ob tem uspehu pa imamo tudi občutek odgovornosti. Želimo in prizadevamo si, da bi nove občine uspešno delovale, da bi župani lahko udeja-nili program naše stranke, za katerega mislim, da je zelo dober. Od treh županov v novonastalih občinah, ki so nastale na območju prejšnje grosupeljske, sta kar dva župana iz SLS. Ja, to sta Anton Jakopič pri vas v Dobre-polju in Rudolf Rome v Grosuplju. Ob sta zelo aktivna, oba v klubu županov SLS in oba pomembno sooblikujeta politiko stranke na vseh področjih. Rudoll Rome je še posebno dober poznavalec lokalne samouprave. V čem se program vaše stranke razlikuje od drugih? Med drugim naš program vsebuje decen-Iralizacijo oblasti. Sedanja popolna centralizacija je zaskrbljujoča, celotno vodstvo je v Ljubljani, kar se odraža v njegovem delovanju. SLS ima razpršeno svoje članstvo po vsej Sloveniji. Čutimo potrebo, da bi sc morala država razvijati enakomerno, predvsem bi sc moralo razvijati podeželje. Prav kmetijstvu in podeželju namenjamo največji poudarek. Kakšno mnenje imate o proporcional- nem in kakšno o večinskem volilnem sistemu? Razplet okrog referendumskih pobud še ni znan. V državnem zboru so se dogajale zanimive stvari, vendar se v tem pogovoru ne bi spuščala v podrobnosti in taktiziranje strank, vprašala bi vas le za načelno stališče o tem? Sedanji volini sistem je preveč zapleten, po drugi strani pa je precej delikatno in tvegano spreminjati volilni sistem pred volitvami. SLS se načeloma zavzema za večinski sistem, vendar smo za postopnost in in mislimo, da se bo treba po volitvah resno lotiti globalnih sprememb volilnega sistema. Po celem svetu velja pravilo, da ustava in volil ni sislem pomenita temelja stabilnosti drža ve. Spremembe naj zato ne bi bile prepogoste, po drugi strani pa naj bi ga ljudje dobro poznali in na podlagi njega izražali svojo voljo. Sedanji sistem bi se nekoliko izboljšal, če bi prišlo vsaj do ukinitve nacionalne liste in če bi volilne enote imele enako zastopanost v parlamentu. Sicer pa vsak volilni sistem nima povsod po svetu enakih učinkov, zato primerjave niso vedno na mestu. Ali se Vam ne zdi, da je ena največjih slabosti sedanjega sistema, da omogoča velike volilne prevare? To je res, vendar so te možne tudi v drugačnih volilnih sistemih. Vse je odvisno od volilcev in njihove osveščenosti. Kaj pričakujete v stranki od bližnjih volitev? Prizadevali si bomo seveda za čim boljši volilni rezultat. Z dobrim volilnim rezultatom bomo imeli več možnosti sooblikovali vlado, naš interes je sodelovati v vladi, kajti le s sodelovanjem pri izvršilni oblasti bi lahko v večji meri uveljavljali program naše stranke. Kakšne so možnosti za skupen predvolilni dogovor med strankami slovenske pomladi? Če bo prevladala pri vseh treh strankah Na slikah: Marjan Podobnik z družino in znanci v Podgori ocena, daje kljub razlikam koalicija med nji mi najboljša za prihodnost Slovenije, je možno, da do tega pride. Trenutno se take ocene še ne kažejo, zaenkrat seje o skupnem predvolilnem dogovoru laže pogovarjati z SDS kol s SKD. Dobro bi bilo, da bi prišlo med strankami pomladi vsaj do trdnega dogovora o skupnem oblikovanju vlade po volitvah v primeru zmage.. Eden od uspehov sedanje vlade je pridruženo članstvo Evropski uniji. Kako gledate na vstop v EU, do katerega naj bi v prihodnosti prišlo? SLS ima velike pomisleke glede priključitve k EU. Na tem področju se utegnejo zgoditi usodne stvari, zato nam ni vseeno, kakšna bo prihodnja vlada. Če v lem času ne bo odgovorne politike glede podeželja in njegove zaščite, se podeželju slabo piše. Ob taki poltiki kot je zdaj, se podeželju ne obeta nič dobrega. Letos smo praznovali peto obletnico samostojnosti. Imamo kljub težavam razloge za samozavest? Pel let po osamosvojitvi bi se Slovenci morali pogledati v ogledalo in ugotoviti veliko razlogov za samozavest, ker smo se uspeli obdržali samostojnost, Morali pa bi tudi kritično ocenili delovanje. Vprašanje je. če nam bo usoda vedno lako naklonjena, kot nam je bila do sedaj. Včasih se zdi, da jo preveč izzivamo. Zavedali bi se morali, da smo v prvi vrsti Slovenci, slovenski lobi doma in po svetu bi zalo moral delovali enotno. Tako sva zaokrožila najin pogovor prav takrat, ko sta sc tudi ljubka nadcbudncž.a (na sliki skupaj z. očkom) naveličala igrati z. avtomobilčki, ki sla jih odkrila V bližini. Najbrž sta ž.c malo pogrešala sestrico, ki jo je med pogovorom odpeljala mamica Tatjana. Priprava pogovora: M. Steklasa Foto: Naš kraj Volitve so vse bliže Vroča tema letošnjega poletja so referendumi in polemika o volilnih sistemih. Celo zagovorniki obstoječega proporcionalnega volilnega sistema priznavajo, da ta ni dober Treba pa je tudi dodati, daje nerazumljiv vo-lilcem, še posebno kar zadeva sestavo državnega zbora na osnovi dobljenih volilnih izidov, zato v tem smislu tudi nepošten, kol tO ugotavljajo socialni demokrati. Idealnega volilnega sistema preprosto ni, vsak ima svoje prednosti in slabosti. Katere prednosti pa vendarle prinaša večinski volilni sistem.' Predvsem enakomerno regionalno zastopanost, ki jo sedanji sistem ne zagotavlja. Vsak od HS-ih volilnih okrajev dobi enega poslanca. Izvoljen je tisti, ki dobi večino oddanih glasov. Ce lega ne dobi v prvem krogu, se uvrstita dva najbolje uvrščena kandidata v drugi krog. Voli se torej ljudi, ne stranke. Nekateri se sprašujejo, zakaj je SDS soraz merno pozno prišla na dan s to pobudo, če misli, da so prednosti tako velike'.' Socialdemokrati so najprej usmerjali svoje napore v predvolilno povezovanje strank slovenske pomladi. Ker pri ostalih dveh strankah, predvsem pri SKD, zaradi različnih VZrokov( tudi zato. ker je SKD vladna stranka), ni naletela na ustrezen odziv, je bilo treba iskali drugačen način za dosego islega cilja - predvolilno povezovanje pomladnih strank. Sedanji proporcionalni sistem, še posebno, če vsaj približno držijo javnomnenjske raziskave, ne prinaša občutnejših sprememb po volitvah, nakljub velikemu porastu glasov za SDS. Tega se zaveda tudi sedanja koalicija, zalo ni t vrha. Eni i/.bcrcjo varne poli, drugi bolj nevarne, eni uspejo priti do vrha, drugi le nekaj metrov. Važno jc, koliko kdo išče Boga, koliko si kdo prizadeva in sc v življenju trudi. Tudi v življenju se naša vera kaže zelo različno. Eni mislijo, daje za vero najbolj važ no, da hodijo v cerkev, v privatnem življenju pa živijo dokaj mimo božjih in cerkvenih zapovedi. Drugi pridejo morda v cerkev bolj poredko, v praksi pa jim Bog in njegova volja veliko pomeni. Kol katehet vedno želim pomagati mladim ljudem, da bi bili velikodušni, širokosrčni, plemeniti, živeti z jasnimi cilji. Čc sc bodo trudili za to, bodo tudi Bogu zelo blizu. Predvsem jim želim, tki bi po lepem življenju do segli šc mnogo lepšo večnost. Do vsega lega nam pomaga ravno vera v Boga, ki jc ljubezen sama in nam naroča naj iz le ljubezni tudi mi živimo. Življenje vsakemu človeku 1111 di veliko težav, loda Bog nam prihaja na pomoč. Veren človek sc vedno zaveda, da ni v življenje vržen slučajno, pač pa nad njim bedi roka Očeta, ki ga neizmerno ljubi in mu želi dobro. Za Boga nihče ni nepomemben, on vsakega ljubi in išče, tudi ko mi pred njim bežimo ali ga nc maramo. Tudi ob smrti ne bo on nikogar obsodil, vsak se bo sodil sam, saj kdor v tem življenju noče Boga, ga tudi ob smrti ne bo hotel. Seveda pa jc veliko vprašanje, proti kakemu Bogu sc ljudje borijo, Kdor pozna pravega Boga, ga nikakor ne more zavračati, saj s tem zavrača najvišjo lepoto, dobroto, resnico. Taki ljudje pa so zelo redki, čc sploh so. Človekova najvažnejša naloga pa je, da Boga išče in ga skuša spoznati. Kristjanom to pomaga Cerkev, katero je ustanovil Jezus Kristus, učlovečeni božji Sin. Ona nam odkriva božjo voljo, zato smo dolžni prihajati v cerkev in po njej spoznavati Boga in življenje po veri. Alojz Rebula je v nekem razmišljanju napisal: "Verouk še ne naredi kristjana, kot planinska knjiga ne naredi planinca." Pri tem je mislil, da mora človek tudi sam priti do določenih spoznanj. Se Vam zdi v tem smislu primerjava ustrezna? Primerjava se mi zdi zanimiva, lahko pa se različno razlaga. Verouk nikakor še ne naredi kristjana. Čc bi naredil, bi imeli v naši župniji same dobre kristjane, saj so domalega vsi tveuo od ostale mladine. Tudi današnja mladina ni bistveno drugačna, kot je bila ali pa kot bo vedno mladina. Mladi ljudje so vedno polni idealov, polni navdušenja, skratka dobri. Toda živijo v okolju, karšno pačje, in to potem vtisne svoj neizbrisni pečat v mladega človeka. Pregovor: "Povej mi s kom se družiš in povedal ti bom, kakšen si", šc kako drži. Mladega človeka so same oči. sama ušesa. Zeli se čim več naučili, čim več spoznati, čim več doživeti. Kaj gleda, kaj posluša, kakšen duhovni zrak diha, pa je največ odvisno od nas starejših. Jezus je zelo svaril, naj gledamo, tla ne bomo pohujšali malih. Ena največjih verskih zapovedi je tista o ljubezni do bližnjega. Zdi se, da je prav to • v M A iTlti1 r JfiP^' .6$ «tnm- **** * obiskovali verouk. Zdi pa sc mi, da je vsakemu verouk pomagal, daje Boga in življe nje po veri bolje spoznal in ga laže vzljubil. Ne moremo ljubiti, česar nc poznamo. Vprašanje pa je, koliko je verouk vedno ustrezen, kako odgovarja na potrebe mladega človeka, Katehet je pri verouku podoben staršem in učiteljem. Ne vem, čc so kateri starši ali učitelji, ki nc bi želeli kar najboljše vzgojiti in naučiti svojih otrok, toda marsikdaj iz najrazličnejših vzrokov to nc uspe. Glede verouka bi poudaril zlasti, da je verouk brez sodelovanja staršev in širšega občestva zelo malo učinkovit. Šele ko mlad človek vidi lepoto življenja po veri, sc ga bo tudi sam oklenil in to je namen verouka. Zakaj se Vam zdi, da je med mladimi toliko agresivnosti, nestrpnosti in različnih vedenjskih odklonov? Kakšno mnenje imate o današnji mladini in kakšno o mladini v naši župniji? Mladina v naši župniji se ne razlikuje bis- zapoved najtežje izpolnjevati in da se prav v medsebojnih odnosih človeška narava najbolj razgalja v svoji nizkotnosti. Kako razmišljate o tem? Ko so Jezusu postavili vprašanje, katera je največja zapoved, je zelo jasno povedal: "Prva in največja zapoved je ljubi svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem, druga pa je tej enaka, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." V današnjem času sc mnogi nagibajo zgolj k nekemu humanizmu, brez Boga. Ljubezen do bližnjega brez Boga izgubi svoj temelj. Brez Boga hitro postane človek predmet naših koristi. Kolikor ga potrebujem, tolikoga ljubim (kar de jansko sploh ni več ljubezen, pač pa navad na sebičnost). Vsi ljudje smo božji otroci, med seboj pa bratje in sestre. Vsi imamo ena ke pravice pod soncem. On ljubi vse enako, pošilja dež in sonce hudobnim in dobrim in tudi nam naroča naj ljubimo svoje bližnje, nc bolj kot sebe, ampak tako kot sebe. Meri- lo torej je vsak sam. Jezus jc povedal šc bolj natančno s svojim zlatim pravilom, koje rekel:" Kar želite, da bi drugi vam storili, tO storile vi njim in česar ne Želite, tudi vi njim ne storite. Kdor se trudi, da bi živel po teh navodilih okuša že na zemlji košček raja, ker pa se mnogi lega nc držijo, jc na zemlji marsikje in marsikdaj košček pekla. Kako bi komentirali naslednjo opažanje? Pogosto je med ljudmi opaziti nekakšno dvoličnost v obnašanju. Nekateri, vsaj po zunanjem videzu zelo pobožni ljudje, se pogosto obnašajo v nasprotju s cerkvenim naukom ali pa imajo polna usta kritike na račun vsega, tudi cerkvenih zadev, kakor hitro prestopijo cerkveni prag. Kristjan, ki stalno išče na Cerkvi samo napake in jo kritizira, je podoben otroku, ki stalno išče napake na svoji materi. Vsi vemo, da nobena mati ni popolna, prav tako ni popolna tudi Cerkev, saj je sestavljena iz. ljudi. Ker pa je Cerkev božje - človeška ustanova in ji je Kristus obljubil svojo stalno navzočnost, jo kljub človeškim napakam ljubimo in spoštujemo, kakor dober otrok ljubi in spoštuje svojo mater. Vsak član Cerkve bi sc moral tudi z vso iskrenostjo truditi, da bi bil čim boljši, potem bi imela Cerkev manj napak. Seveda je vsaka dobro namerna kritika dobrodošla in smo jo dolžni povedati, pa naj se tiče najvišjega predstavnika Cerkve, ali pa čisto preprostega vernika. Najbolj zmotno pa je. ko nekateri mislijo, da so Cerkev samo papež, školje in duhovniki. Ti so samo služabniki božjega ljudstva, ki imajo v tem ljudstvu posebno službo, Cerkev pa jc vse božje ljudstvo, ali kakor je rekel apostol Pavel -Cerkev je Kristusovo skrivnostno telo. Vsak, kije bil krščen, je njen ud, Kristus pa je njena glava. Ko kritiziram Cerkev, dejansko kritiziram sebe in svoje soude, kakor če bi roke kritizirale noge, srce pa recimo pljuča. Veliko se govori in piše o današnji pri-dobitniški in zmaterializirani družbi, o moralni krizi, o odsotnosti vrednot, potrebe po duhovnih vrednotah so nekje na zadnjem mestu. Kako kot duhovnik gledate na to? Ko proučujemo zgodovino, spoznamo, da je človek vedno bil nagnjen k uživaštvu, da so ga enkrat bolj, drugič manj, omamljale materialne dobrine in seje duh vedno moral boriti proti mesu. Človek je in ostane telesno duhovno bitje. Čc preveč prevlada kar je telesnega, ali če človek živi samo še za telo, se to nujno maščuje. Duhovno otopi, nima več duhovnih moči za prenašanje težav, ki jih je vsako življenje polno in preteklost nas uči, kako so cele pokrajine, celi narodi propadli. Marsikaj jc v današnjem času takega, da bi človek kar sklepal, da nimamo kdo vc kakih perspektiv. Na drugi strani so pa tudi danes izredno plemeniti, velikodušni, požrtvovalni in nesebični ljudje, po katerih smemo upati, da se bo rešila "krščanska Evropa". Ni pa rečeno, da nc bodo morali v novem tisočletju prihajali misijonarji iz, Afrike in Azije, kjer je trenutno krščanstvo zelo sveže in močno, v Evropo, ki postaja vedno bolj pomehkužena, ki nima več veselja do življenja in naporov, ki želi samo čim bolj uživali. Bati seje, da bodo morda ne v celoti, lahko pa v velikem delu, evropski narodi propadli. Sam sem v skrbeh tudi za slovenski narod, saj je med nami vedno manj veselja do življenja, vedno manj navdušenja in smisla za prave vrednote. Lahko pa se to hitro obrne, za kar pogosto molim in upam, da bo ravno po vernih prišla rešitev. Kristjani iritiramo bili sol, kvas in luč sveta. Trdno upam, da je v ljudeh naših krajev veliko takih, ki imajo v sebi dovolj moči, da bodo nosilci življenja in krščanske kulture tudi za prihodnje rodove. Po drugi strani pa je očiten razmah raznih alternativnih gibanj, ustanavljajo se verske sekte itd? Pri vsem tem se zdi, da je država precej naklonjena tem gibanjem. Kako Cerkev gleda na to? Kako Vi osebno? Zadnje čase smo priče zatonu komunistične ideologije. Marsikomu sc zdi tudi krščanska vera pretežka in bi jo radi prikrojili po svojem okusu in željah. Ker pa se brez vere ali kake ideologije nc da živeti, sc oklepajo raznih sekt in alternativnih gibanj. Te imajo v sebi marsikaj dobrega, so pa človeške iznajdbe, ki bodo čez. nekaj časa, tako kol so nastale, tudi propadle. Ko so Judje na vsak način hoteli uničiti porajajoče sc krščanstvo, jim je rekel učitelj postave Gamalicl: Čc je to človeško delo, bo propadlo, če pa je božje delo, ga ne boste mogli uničiti, pa če se še tako borite proti njemu. Zgodovina dokazuje, tla je krščanstvo božje delo, zato ga ni moglo uničiti nobeno preganjanje, niti lastne napake kristjanov nc, pač pa je po vsakih preizkušnjah vera postala šc bolj živa in prečiščena. Kristjani spoštujemo vsakega človeka, naj bo katerega koli prepričanja. Koliko pa ima prav, kar uči, sc bo pokazalo v prihodnosti, Če pustimo ob strani vse napade in negativno pisanje po papeževem obisku v nekaterih naših časopisih, je bilo dogajanje ob papeževem obisku veličastno. Prosila bi Vas za kratko mnenje, kako ste doživeli ta obisk in kaj pričakujete od obdobja po papeževem obisku? Zelo lepo ste rekli, daje bilo dogajanje ob papeževem obisku veličastno. Tudi sam sem ga tako doživljal. Papež je človek globoke verc in zaupanja, človek, ki nc išče sebe, pač pa vedno in povsod samt) Boga, katerega oznanja. Zato takt) privlači ljudi in mu vsi ljudje dobre volje prisluhnejo. Po obisku je pomembno samo eno, da bi to, kar nam je povedal premišljevali in skušali v življenju uresničili. Poudarjal je, naj Živimo iz svojih krščanskih korenin, naj bomo ponosni, (nc pa domišljavi), naj ljubimo življenje in sc trudimo za svetost, h kateri smo vsi poklicani. Nič pravzaprav novega, to so stara krščanska načela, o katerih Cerkev govori žc 2000 let, pa vendar jc stalno potrebno, da sc preverjamo, ali res te smernice poznamo in še bolj ali se res trudimo, da bi po njih živeli. Ali želite ob tej priložnosti še kaj povedati našim bralcem? Najprej bi sc rad vsem opravičil, če so moji odgovori predolgi. Na toliko in tako bogatih vprašanja sc krajše skoraj ne tki odgovorili. Rad bi povedal tudi, da se vsake številke Našega kraja razveselim, ker je pisano zanimivo, na dostojni višini. Glavni urednici in vsem, ki pišete, samo želim, da bi šli po tej poti naprej. Vse dobit) želim tudi naši mladi občini, ki si lepo utira pot, predvsem želim vsetTi občanom, tla bi živeli meti seboj v strpnosti, spoštovanju in razumevanju, navdušeni za vse veliko, lepo in dobro - potem se nam obeta lepa prihodnost. Gospodu župniku se zahvaljujemo za pohvale in lepe misli in mu želimo še veliko zadovoljstva med svojimi fara ni. Pripravila: M. S te klasa misu Žalitve so argument tistih, ki so brez argumentov. (J.J. "Rousseau) Čim več je zakonov, tem več je lopovov. (I. Torkar) Marsikdo je bogat, vendar nima ničesar; marsikdo je ubog, pa ima veliko bogastvo. (Salamon) Projekt IGRE BREZ MEJA uspešno zaključen RTV Slovenija je 11. avgusta, 1996 predvajala posnetek Iger brez meja /, nastopom dobrepoljske ekipe v Torinu. Dobro uro in pol promocije ekipe in s leni kraja si lahko le želi vsak slovenski kraj, Mirno lahko zapišemo, uspešen nastop ekipe, godbe in navijačev, ki so v dežju vztrajali na prizorišču do zgodnjih jutranjih ur. Vsega lega direndaja pa ne bi bilo, če ne bi imeli idejnih pobudnikov: Janeza Pavlina. Braneta Ternovška in Alojza Kuplenka. Projekt je bil zahteven za nastopajoče in še bolj za zbiranje finančnih sredstev, saj je bilo potrebno zbrali 1.732.975 SIT sredstev. Stroški bodo še nekaj višji, saj bo potrebno plačali še davke od računa sponzorjev. Več kol polovico sredstev je pridobilo Turistično društvo Dobrepolje s prizadevnimi člani Pavlino Novak. Janezom Pavlinom m Sianeioni Škuljem. Ponovno bi radi omenili glavnega sponzorja lirmo HYUNDAI, ki je prispevalo 450.000 SIT. Pri Športnem društvu sla se za sredstva trudila Brane Jcrnovšek in Alojz Kuplcnk. Županstvo občine je prispevalo 300.000 SIT. Kot posameznik pa se je za denarna in materialna sredstva potrudil Slave Palčar, za kar mu iskrena zahvala. Zahvala velja tudi Tinelu Mirtu in Matički Žnidaršič za pomoč pri pripravi propagandnega gradiva. Poleg zahvale vsem. ki so kakorkoli pomagali se/nam je bil objavljen v julijski številki glasila - se zahvaljujemo še naslednjim darovalcem: KOMUNALNO PODJETJE LJUBLJANA, KMETIJSKA ZADRUGA DOBRLPOL.il . CANKARJEVA ZAU )ŽBA LJUBLJANA, Žaga POGORELC Podtabor, Mesarija AMBROŽIČ Ribnica. ČUK d.o.o. Idrija. Radio ZELENI VAL. Predsednik odbora IliM: Stane Škulj Foto: Naš kraj IGRE BREZ MEJA V TORINU Brez podpore s tribun ne gre Zamisel, ki je še pred letom dni bila le v glavi enega od zagretih članov Turističnega društva Dobrepolje, Janeza Pavlina, seje letos, 5. julija, dokončno realizirala. Izkazalo seje, da ne kaže gojiti manjvrednostnih občutkov. 4P 1 četudi si majhen in nepoznan. {Cako je prišlo do realizacije, smo sproti poročali, 0 organizacijskem odboru, ki se je formiral iz članov S pitnega in Turističnega društva v času priprav, prav tako. Za vrle igralce, ki so se vneto pri- pravljali in kasneje nastopili na igtah brez meja. pa je že dolgo navijala vsa občina. Najbolj vneti pa so šli ekipo bodrit prav v 'Torino. Znano je, da je. da je bila Z igralci tudi dobrepnljska godba, ki je v 'Torinu več kot izpolnila pričakovanja Tja se je odpeljala s posebnim Kompasovim avtobusom, Turistično društvo pa je organiziralo poseben prevoz za ostale navijače, ki se jim je pridružilo tudi zastopstvo "Našega kraja". Nekaj čez. 30 sc nas je nabralo in prepričana sem, da ni bilo nikomur žal za ta izlet. Zadovoljni smo bili z dogajanjem na igrah, pa tudi družba na avtuhu-su je bila enkratna Dolga vožnja, ki je bila za nekatere izgovor, da se nam niso pridružili, sploh ni bila naporna, saj smo se peljali z udobnim avtobusom in izkušenim šoferjem, ki se je izkazal s svojo družabnostjo in gostoljubnostjo. 16 Da sta bila vožnja in z njo izlet zares turistična, sta namesto vodiča poskrbela kar predsednikTD Stane Škulj in voznik Vinko Zabukovec, ki sije po neštetih prevoženih kilometrih pridobil precej izkušenj turističnega vodiča. Osvežitev med vožnjo so omogočili pogosti postanki. Kot se za prave navijače spodobi, pa so se kar med vožnjo naučili navijaško himno. Ko smo se pripeljali pred hotel, kjer je bila nastanjena dobrepolj-ska ekipa, je pred njim že igrala naša godba, kije tja prispela malo pred nami. Še zadnji posnetek naše ekipe pred tekmovanjem na samem prizorišču, potem pa se je začelo zares. Od tu naprej pa smo dogajanje, seveda s časovnim zamikom, lahko spremljali vsi skupaj tudi na televiziji. Tudi rezultata še še spomnimo - četrto mesto od šestih ekip. In kako je bilo /. našim vračanjem domov? V jutranjih urah. Zadovoljno, le malo bolj zaspano. Zaradi neprespane noči, ki je bila za nami. Tekst: M. Steklasa, foto: Naš kraj Takole pa sta se razveselila ponovnega srečanja župan in njegova žena, ki se je tja pripeljala z nami. Župan je moral biti zaradi protokolarnih obveznosti vTorinu že nekaj dni prej. Vse skupaj pa je zabaval vnet navijač Janez Gačnik izPodgore. DAN GODBE DOBREPOLJE 96 V nedeljo, 30. junija, je bila na Vidmu velika prireditev, ki smo jo organizirali dobrepoljski godbeniki. Že meseca marca smo godbeniki začeli razmišljali o večji priredi Ivi, ki bi v Dobrepolje pripeljala več nastopajočih in seveda tudi gledalcev iz drugih krajev. Iskali smo zvrst glasbe, s katero sc tudi sami ukvarjamo, in tako smo povabili šest godb iz naše bližnje in daljne okolice. Vse godbe so sc odzvale našemu povabilu. V začetku aprila SO že slekle priprave za prireditev "DAN GODBE". Hitro se je približevala zadnja junijska nedelja. Organizacijskega dekt smo imeli zelo veliko, poleg tega pa smo v juniju imeli še deset nastopov, vendar je bilo do nedelje, 30. junija, vse pripravljeno. Že v dopoldanskih urah smo godbeniki kljub dežju začeli pri- pravljati prireditveni prostor v središču Vidma, kjer naj bi se odvijal kulturni program napovedan za 15. uro. Z negotovostjo smo zrli v nebo in ugotavljali, kaj bo z. vremenom popoldne. Nekaj godbenikov pa je "Pri Zo ri" že pripravljalo 400 malic za povabljene godbenike, mažoret-kc, narodne noše, balonarje in druge goste. Na veliko veselje organizatorjev se je nebo razjasnilo in pokazalo se jc celo sonce. Ob 14. uri so začeli prihajati avtobusi z godbeniki iz. vseh občin, ki mejijo na občino Dobrepolje, posebni gost pa je bila mengeška godba. Ob prijetni glasbi in veselem razpoloženju smo sprejemali goste, od katerih je bil mar- Pokrovitelji prireditve "DAN GODBE": OBČINA Dobrepolje ZKO Dobrepolje, Grosuplje, ivančna Gorica TRGOJANd.o.o., Videm AVTOVLEKA in AVTOMEHANIKA Kastelic Štefan, Videm Pekarna BLATNIK, Predstruge Cvetličarna LILIJA, Videm TURISTIČNO DRUŠTVO Turjak Okrepčevalnica "PRI ZORI" Gostilna MAJOLKA, Videm Narodne noše in mažoretke so popestrile praznovanje sikdo prvič v Dobrcpolju. Pred gostilno Majolka se je začela oblikovati povorka posameznih godb. V središču Vidina, pred Kmetijsko zadrugo, pa seje zacelit zbirati množica gledalcev, ki so nestrpno pričakovali začetek programa. Prizadevni člani Združenja šoferjev in avlomeha-nikov Grosuplje so zaprli cesto skozi Videm, policisti PPGrosuplje pa so še dodatno poskrbeli za prometno varnost sodelujočih in gledalcev. Točno ob 15. uri seje izpred gostilne Majolka začela parada, na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo pa je Igor Aha čevčič prevzel glavno vlogo povezovalca programa. Na z.iičetku parade so šle narodne noše in kasneje tudi pred vsako godbo cn par. Sledile so mažoretke iz Kočevja, za njimi pa godbe iz. Kočevja, Ribnice, Stične, Mengša, Grosuplja, Novega mesta in Dobrcpolja. Po končani paradi skozi Videm so se za čeli predstavitveni nastopi posameznih godb. Pred vsakim nastopom je Igor prebral nekaj podatkov o godbi in kar hitro sta minili dve uri ob znanih zvokih domačih in tujih melodij. Utrinki iz zabavnega dela prireditve Vsaka godba je prejela spominski krožnik "DAN GODBI-: DOBREPOLJE1996" in šopek rož, ki jih je brezplačno pripravila cvetličarna Lilija. Posebna popestritev je bil solo nastop mengeškega župana g. Janeza Peta. ki je aktivni član mengeške godbe. Seveda je vse nastopajoče in gledalce pozdravil tudi dobrepoljski župan g. Anton Jakopič. Ga. Tatjana Lam-pret, strokovna sodelavka ZKO, pa je prireditev izkoristila tudi za medobčinsko srečanje godb Do-brepoljc, Grosuplje in Stična. Tem godbam je podelila tudi posebna priznanja. Posebna zanimivost na koncu prireditve je bil skupni nastop vseh godbenikov v združeni "MEGA" godbi s 350 člani. Zai- Skupni nastop vseh godb grah SO tri skladbe: Slovenci, Pozdravljena Slovenija in Na Roblek. Dirigirali pa so prof. Marjan Sajovic, prof. Franc Gornik in prof. Josip Mihelčič. Po skupnem nastopu seje prireditev preselila na igrišče, kjer seje nadaljeval zabavni del z ansamblom Stradonarji, balonarji, predstavila pa sc je tudi dobre-poljska ekipa na igrah brez. meja.Obiskovalci pa so uživali ob dobri hrani, pijači in bogatem srečelovu. Na koncu bi se v imenuh vseh godbenikov in KUD Dobre-poljc zahvalil številnim, ki ste prišli poslušat in bodril vse nastopajoče. Zahvala velja tudi vsem sodelujočim godbenikom, mažoretkam, narod- nim nošam, ZŠAM Grosuplje, PP Grosuplje, DGPMŽ Velike Lašče, KOMI 750 in vsem ostalim, ki ste nam materialno ali kako dingače pomagali pri organizaciji tako velike prireditve. Predsednik godbe Dobrepolje: Andrej Skantelj loto: Naš kraj Povezovalec programa Igor Ahačevčič in Tatjana Lampret iz ZKO Nov dosežek P6D Zagorica Prav gotovo se vas še veliko spominja zagonskih gasilcev, ki so na požar čez drn in strti pridrveli z. gasilskim vozom na konjsko vprego, na njem pa stara motorna brizgal na. Za takratne čase je bilo to še nekako sprejemljivo. V sedanjih časih, ko je zaradi zahtevnejših gradbenih konstrukcij in novejših materialov (umetne mase...) tudi gašenje zali levnejše, pa se morajo temu primerno prilagajati tudi gasilci.Tempu razvoja prostovoljna gasilska društva zaradi premajhne pomoči sicer ne moremo popolnoma sledili, trudimo pa sc, da bi, kot žc davno v preteklosti, le pomagali ob nesrečah z vsemi svojimi močmi in čim boljšo Opremo, ki jo v okviru sredstev še uspemo kupiti. V PGD Zagorica smo v letošnjem letu kupili novo gasilsko vozilo znamke Lada Ni-va. V ta namen strto v nedeljo, 18.8.1996, v vasi priredili proslavo. Začela seje s parado, v kateri je nastopilo osebje in vozila skoraj vseh gasilskih društev iz naše občine. Nadaljevala seje s svečanim prevzemom in blagoslovom vo/.ila. Proslavo so s svojim petjem popestrili Zagonski fantje, seveda pa ne gre brez. dobrepoljskih godbenikov. Po proslavi seje začela velika vrlna veselica, s katere mislim, da ni odšel nihče razočaran, saj je rajanje z domačim ansamblom Zelena dolina trajalo do jutranjih ur. Gasilsko društvo Zagorica je bilo ustanovljeno leta 19.31. V svoji zagnanosti so šc istega leta postavili gasilski dom. Svoje tlelo, za katerega so sc oklicali, so začeli z. navadno lestvijo. Zc naslednje leto so nabavili nekaj cevi in vrvi ter voz, katerega smo letos obnovili in smo ga s ponosom prikazali v paradi. Brizgalno je leta 1933 društvo dobilo brezplačno v najem od dobrepoljske čete. Zc leta 1938 pa je društvo kupilo tudi svojo prvo motorno brizgalno, ki se je v i/.pravncm stanju ohranila tlo današnjih dni. Kmalu so uvideli, tla je gasilsko društvo z vozom na konjsko vprego ob eventuclnih intervencijah prepočasno, zato so leta 19X3 nabavili enoosno prikolico, ki jo jc bik) moč priklopiti na traktor ali osebni avtomobil. Leta 1990 jo je zamenjalo sicer že rabljeno orod no vozilo, kije bilo preti tem kisi Pt il) Spodnja Slivnica. Zc leta 1986 so sc začele porajati tudi želje in potrebe po novem razvoju, saj sla bila lak« moloma briz-galna kot tudi avtomobil kljub vzdrževanju v slabem slanju. Novo molorno brizgal-no smo nabavili pred petimi Icli, sedaj pa je na intervencije, ki pa jih upam ne bo, pripravljeno tudi novo gasilsko vozilo. Po delu, ki je bilo opravljeno v zadnjih letih, lahko vidimo, daje društvo zelo aktiv no in da ni bojazni, tla bi bilo v bližnji prihodnosti drugače. Pohvala velja vsem gasilcem in vaščanom /agorice, saj brez njih ne bi bilo napredka, ki ga dosegamo. Se posebej sc zahvaljujemo (iasilski zvezi Dobrcpoljc in vodilnim v njej ter vsem obrtnikom in podjetnikom, ki so nam priskočili na pomoč pri nabiralni akciji- Milan Purkat, PGI) Zagorica Foto: Avguštin Grm SREČANJE DRUŽIN IN PRIJATELJEV V Podgori je bilo veselo "Življenje brez praznikov je kot dolga pot brez prijetnih srečanj." Tako so napisali vaščani Podgorc na vabilo na srečanje družin in prijateljev, ki je bilo letos organizirano že drugič in tako v resnici postaja tradicionalno, kot so si vaščani zamislili že ob prvi uspeli prireditvi v lanskem letu. Letos so ponovno potrdili, da se znajo odlično organizirati in da vsako dobro zamisel tudi izpeljejo. Kdo je najbolj zaslužen, da je vse skupaj uspelo, nismo poizvedovali. Tudi ni bilo potrebno, saj so vsi skupaj delovali zelo usklajeno in bi vsak posebej zaslužil priznanje. Prijetno vzdušje z dobro glasbo v središču vasi res nudi občutek domačnosti in prijaznosti. Letos so imeli obiskovalci na tej prireditvi priložnost pozdraviti ekipo Dobrepolja, ki seje prav tisti dan vrnila iz iger brez. meja v Torinu. Prireditev je podprlo veliko sponzorjev, za kar se jim vaščani iskreno zahvaljujejo. Odločili so se. da bo ves prihodek od letošnje prireditve namenjen za obnovo cerkve Sv. Nikolaja v Podgori. ' Še nekaj utrinkov iz. prireditve: M. Steklasa, foto: Naš kraj DRUŽINSKI KOTIČEK Ker je mesec september čas, ko se prične otrokom največja obveznost obiskovanje šolskega pouka, naj bo ta kotiček tokrat namenjen prav njim: Boris A. Novak PRAVICKOIROK Mojc pravice so perutnice, s katerimi bom poletel na rame očka in mame. Pravice do mame nima le služba, meni je potrebna mamina družba! Imam pravico: biti sit, nor na pomirit, jest sladoled, ker sem sladkosned, bili vesel, če sem debel, poslušati glasbo, kakršno hočem (sicer se zjočem) In imam še eno eno pravico, ki mi ni preveč všeč, ker je bolj dolžnost, ki tišči mladost, laka je reč: pravico na izobrazbo, ker se rima na glasbo in pomeni, da moram v šolo. pa čeprav rajši pijem kokakolo. Muči me vprašanje, kako uskladili dve temeljni otroški pravici: po eni strani pravico tlo šolanja, po drugi strani pa pravico do igranja in do jutranjega spanja. Jaz sem bel in ti si črn, jaz debel, It suh kot trn čeprav midva sva čist' drugačna, sva oba enako lačna. On je rumen in ona rdeča, druga barva, ista sreča. ('eprav različni smo po koži, se vsem v osami strašno loži pt) edini mami. mami, mami: prav to je največji mik, daje ta naš edini svet tako poln razlik. Pripravila A. S. Sonce za vse Mnogo otrok, ki so sodelovali na oratoriju, ne bi znalo ponoviti besede oratorij, potem, ko so jo prvič slišali. "Kakšna čudna beseda!" Zato je prav, da rečemo nekaj besed o oratoriju. označene /. različnimi barvami, za katere so popoldne tekmovali. Sli smo se ra/.nc igre. Prva dva dneva je bilo bolj slabo vreme, zalo smo se igrali v prostorih župnišča, v sredo pa je prav zares posijalo sonce za vse, nc le v naših srcih, pač pa tudi na nebu, zato smo z veseljem odhiteli na igrišče in lam nadaljevali z. našimi igrami. Najbolj pestro pri igrah jc bilo, kadar se nismo mogli odločiti, katera skupina je bila boljša. Vsaka jc bila namreč prepričana, daje najboljša. Toda vse sc jc lepo izteklo, saj srno na koncu vsi dobili nagrade. Konec dober, vse dobro! To pa šc ni bilo vse. V času oratorija jc bil tudi izlet v naravo, nogometni turnir, kolesarski) tekmovanje, karaoke in še in šc. Zaključili smo v nedeljo dopoldne z. mašo, zvečer pa s prireditvijo v Jakličevem domu. Pred polno dvoran« so otroci predstavili svoje delo. Zvrstik) seje kar nekaj dramskih in glasbenih toč. Najbolj zanimive so bile seveda karaoke, ko so se predstavili mladi pevci in pevke. Vsi, ki sle slišali tc nadc-budneže, sc boste strinjali, da Dobrepoljc pevskt) nc bt> zamrlo. Program je popestril tudi čarodej Toni. Po prireditvi ste si lahko ogledali tudi razstavo izdelkov, ki so jih otroci delali po taborih. Upamo, da so otroci s pomočjo oratorija postali vsaj majhen sončni žarek za vse, saj je bil tt) namen. Skoraj vsi otroci so se strinjali, da bi oratorij ali veselo dvorišče, kot smo mu včasih rekli, še kdaj ponovili. Pa si podrobneje poglejmo, kaj so rekli nekateri od njih. Vodja oratorija, salezijanec Jaka, skupaj z nastopajočimi Ustanovil gaje sv. Janez Bosko, ki je pred več kot sto leti zbiral zapuščene fante iz to-tniskih ulic, pogosto brez. doma in dela. Oratorij vsebuje štiri temeljne prvine: dom, ki sprejema, župnijo, ki evangelizira, šolo, ki uvaja v življenje in dvorišče za prijateljske stike in življenje v veselju. Danes sc oratorij dogaja povsod po svetu. Na tisoče otrok se zbira skupaj, se uči, igra, spoznava nove prijatelje in si tako nabira pomembne izkušnje. Letos smo se tudi mladi iz Dobrepolja odločili, da bomo naredili nekaj takega za naše otroke. Salezijanec Jaka jc bil poln idej in z veliko potrpežljivostjo jc vodil ves oratorij, animatorji pa smo mu po svojih močeh pomagali. Vsak dan smo z. otroki prebrali zgodbo o vsem znanem junaku Iztoku iz romana Pod svobodnim soncem. Ob njegovi življenjski zgodbi smo spoznavali svoje Življenje in se iz njegovih izkušenj mnogo naučili. Po zgodbi in po molitvi, s katero smo Bogu priporočil i cel dan, jc bilo delo po taborih. Delovalo je kar šest taborov, in sicer plesni, dramski, glasbeni, umetniški, risarski in likovni. Otroci so si glede na svoje želje in sposobnosti odločili za cn tabor, katerega so potem cel teden obiskovali. Poleg lega pa so bili razdeljeni tudi v osem skupin, ki so bile I I Najbolj mi je bilo všeč petje. HERMAN Bilo jc zclt) dobrt). Najbolj všeč so mi bile igre. TADEJA Vse je bilo dobro. LUKA V začetku mi ni bilo všeč zaradi slabega vremena, potem pa mi je bilo čedalje bolj. Najboljše mi jc bilo v glasbenem taboru. Spoznala sem nove prijatelje in dobila izkušnje z. delom v skupini. MARTINA Najbolj sem bila zadovoljna s karao-kami. EVA Bilo mi je všeč. Šc najbolj petje v glasbenem lahoru in da sem lahko igral kitaro. PRIMOŽ Bilo je super, samt) preveč smo vpili in sem bila čisto brez. glasu. Spoznala sem veliko novih prijateljev. KATJA Dobro je bilo, ko smo delali čestitke, igre brez meja in tudi vse drugo. ANDRIJA Svoje mnenje so povedali tudi animatorji. Bik) je zelo pestro, polno in bogato. Otroci so nas obogatili in utrudili. BARBARA Super. MARKO Utrudljivo za telo in poživljajoče za duha. Za en teden smo sc vrnili v otroš-L Ivo. LUCIJA Bilo je zelo zanimivo. Kot animator sem spoznal, tla smo lahko dobri prijatelji kljub starostni razliki in drug drugemu lahko veliko damo. JANEZ Čarodej Toni sije izbiral partnerje v dvorani Pripravila: Vida Jakopič Foto: Naš kraj Planinsko društvo Dobrepolje Danes se že pojavljajo ideje po omejevanju obiskov v visokogorju in uvajanju nekakšnega elitizma oziroma vse večja komercializacija s pobiranjem vstopnin, parkirnin, taks ... Iz povsem materialnih razlogov sedanjega intenzivnega razslojevanja bo do tega elitizma, žal, še prehitro prišlo. Istočasno povsod v Sloveniji ponovno odkrivajo "bližnje" pohodne rekreacijske točke kol nujno potrebne za ohranjanje širših psihomotoričnih sposobnosti. Trenutno ob koči vkopavamo še 700 1 rezervoar za vodo, zato se bodo groba večja dela razen vzdrževanja pristopne poti zmanjševala. Testiranu) solarno napravo, kjer pa sicer poletna blagodejna senca zelenega goz- obilnimi pogostimi padavinami in zlasti nevihtami ni naklonjeno lepim vzponom v visokogorja Slovenije. Vsekakor je potrebna še treznejša presoja, primerna oprema ter solidna psihofizična kondicija Se v snegu smo se 23. marca udeležili pohoda Nova Štifta. Travna goni, Ogenjca. Jelenov žleb v organizaciji PD Ribnica s cca 60 udeleženci. Pohod jc bil zahteven, saj jc 29.6.1996 - Savinjski gaj (društveni izlet PD Dobrepolje v Logarsko dolino) da ne koristi sončnemu kolektorju. /. letošnjim letom smo združeni v najmanjšem MIX) PZ Slovenije po razfoi utiranju največje Ljubljanske MDO Z nad 50 PD (PD Kočevje, Ribnica, Loški Potok, Velike Lašče, Dobrepolje). Upitni, da bomo člani PD Dobrepolje še nadalje v takem oziroma še razširjenem številu sodelovali tudi v današnjih izrazito materialističnih časih pri brezplačnem delu tako z.it delo društva kol koče PD. Letošnje dosedanje vremenske razmere z bila letos tam prava zima s 60 cm južnega snega. Po govoru župana pa jc pohod v slaven spomin zmage fizično utrjenih sloveti skih fantov, ki so se 26. marca 1943 spopadli z izključno pripadniki okupatorske vojske Italije. Podobno "čist" boj je bil, iz vsebine govora župana g. Rometa, istega leta po kapitulaciji Italije kasneje na Ilovi Gori med številnimi neizkušenimi Slovenci in z verzi-ranimi Nemci, kjer pa jc bil izhod povsem drugačen. V novem snegu, a le do H) cm, jc bil 14. aprila krožni pohod od Sv. Antona mimo Vodic na 68,7 m Limberg z ostanki pranasclbi-ne in mimo prijetne jase bivše ekonomije gradu na ohranjeno veličino zidovja Starega gradu. I I. maja je bilo številno srečanje na 1563 m Blcgošu, kjer so mnoge skupine raznih šol pripravile samostojne kulturne programe. Vreme ni bilo naklonjeno, a vseeno je bilo prisrčno. Pohod v organizaciji našega PD 4. maja iz Vidma. Strug s 15. udeleženci do Sv. Ane ter od tu pojačani na 43 iz ostalih društev MDO preko Grmade do Kamen vrha je bil v prijetnem spomladanskem dnevu. N;i soparno nedeljo 2. junija je bil resnično množičen pohod na 1836 m Golico. Narcise so cvetele le še v višini cca 1400 m. Na vrhu smo opazovali večkrat ponovljen prelet jadralnega letalca nad našimi glavami. Po spustu med vrhovi seje z vzgonskim vetrom ob pobočju vedno vračaj nad sam vrh Golice. Letos je bil ponovno lep in številen pohod v nedeljo, 9. junija po vchkolaški kulturni poli Levstika, Stritarja ter Trubarja v organizaciji sosednjega PD. Bil je še v povezavi z občinskim praznikom, z jutranjo mašo let godbo Dobrepolja ob zaključku na Rašci v Trubarjevem gaju. V mnogih vaseh so z obloženimi mizami domačega peciva, sadja in prijaznim klepetom "zadrževali" pOhodnike. Prav lepo so letos izpeljali tudi novo traso od Stritarjeve Podsmreke do Rašce. Čestitam. 22.junija predviden vzpon na 2132 m Stor-žičje odpadel zaradi nevarnega vremena, kinje skupina "junakov" plastično opisala v Planinskem vestniku. Ena od resnično novih pohodnih poti pa je bil Koslelski pohod 25. maja s preko 300 udeleženci iz celotne Slovenije. Iz doline Kolpe na Vasi se povzpneš preko 700 m po novi lepo markirani poli. Enkraten je pogled na visoke navpične stene Kužlja tudi iz. nove ceste ob Kolpi, s katero so domačinom nizvodno otl Osilnice odprli komunikacijo po slovenski strani tlo ceste proti Kočevju. Nasprotovanje "Zelenih" Slovenije proti izgradnji te skromne povezave je resnično nerazumljivo. Ozek asfaltni trak gre dalje ob Kolpi pod Kostelom do Starega Trga. Letošnji društveni izlet v soboto, 29. junija, je bil namenoma v dokaj oddaljeno Logarsko dolino, saj nas tja pot nc zanese prav pogosto. Minit) Kamnika preko 923 m visokega prelaza Črnivec smo se ustavili za ogled zanimivosti v Gornjem Gradu. Predsed nikTD g. Franc Pustoslemšek nas je vodil po etnološkem muzeju, zanimivi zbirki starih razglednic in nabožnih podobic ter po kaic-drali sv. Mohorja in Fortunata z najvišjo osrednjo ladjo 52 m ter največjim volumnom v Sloveniji s stalnim božjim grobom. Tu je bila namreč včasih letna rezidenca ljubljanskih knezoškofov, a je poslopja pred koncem vojne večinoma uničil požar. Se zanimivejša je bila prijetna razlaga žup- nika v Radmiiju g. Jožeta Vrtanarja v nekdaj znani romarski cerkvi sv. Frančiška Ksa-verija. Tam so sc v časih "imperialne" Avstrije odkupovale razne kronane glave, in to večinoma nežni spol za svoje grehe s podarjanjem vezenih masnih plaščev iz srebrnih ter zlatih niti. Gospod Jože, kot duhovno in telesno vitalen, skrben obnovitelj cerkva v svoji župniji občasno obleče tudi 24 kg težak plašč vezen iz zlatih niti iz cerkvene zakladnice. Cesta v ledeniški nastanek Logarske dol i -ne se še vedno popravlja od velikih poplav I. novembra 1990. Takrat je dolino Podvo-lovjek nad Lučami zaradi velikega deževja presekal zemeljski plaz. Za njim sc je akumuliralo cca 6 mio m3 voclc. Preboj lega nasipa z vodo je pustošil vse do Bregane. HE Vrhovo (po sotočju Save s Savinjo) je imela kar 3050 m3/s pretoka, kar je soliden že za Donavo v Djcrdapu. Logarska dolina sc za- radi odmaknjenosti, odseljevanja izjemno hitro zarašča. Pogled iz ceste zalo nc da več tistega vlisa nekdanjega amfiteatra med vi-sokomo gorami. Dvomim, čc bodo uspeli z idejo, da bi po dol i ni do najvišjega slapa Slovenije 90 m Rinkc, vozili izletnike in planince s kočijami. So pa od lu lepi vzponi nad dvatisočake: Mrzla gora 2203 m, Planjava 2394 m Ojstrica 2350m, Raduha 2062 m, Skuta 2532 m, Turska gora 2251 m, Brana 2252 m, Rinkc: Štajerska 2289 m, Kranjska 2453 m, Koroška 2433 m; ali pa prehod preko 1864 m Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico. Ob povratku je bil šc ogled obnovljenega Savinjskega gaja v Mozirju s skupinskim posnetkom udeležencev izleta. Predsednik PD Alojz. Nučič Popotovanje AKZ po Štajerski in Prekmurju Verjetno je že vsem več ali manj znano, da poleg strokovnih ogledov, razstav, raznih predavanj ter tečajev pripravljamo tudi izlete s strokovnimi ogledi kraja in njegovih značilnosti. imajo ravno tako v krogu narejeno sobo za pokušino - degustacijo vin. Ko smo si vse lept) ogledale, si privoščile prvovrstna vina ter malo sira in kruha, strto sc podale naprej proti Veržeju. Tam strto zavili proti Mlinu na Muri. To je res enkratno doživetje, ko stojiš pri mlinskem kolesu na sami veliki Muri, ki je tudi žc vključena v obmejni pas z Madžar sko. Mlin melje, mlinar pa prodaja moko: belo, črno, ajdovo, kakršno si pač zaželiš. Od tu smo sc odpeljale naprej do Rogaške Slatine. V samem zdravilišču smo si nekoliko potešile žejo. Pot smo nadaljevale do kraja, ki je znan po izdelavi lončene glinaste posode. Tam smo imele priložnost videli tudi sam potek izdelave ler tudi samega nakupa lončene posode. Nato nas jc pot peljala do mariborskih hribov, kjer smo imele na krneč-kem turizmu pozno kosilo. Žc kar pozno v noč smo sc podale proti domu. Vožnja je biki lepa, vendar ludi dolga in naporna. Kostno na koncu potegnile črto skozi celodnevno potovanje, smo bile vse zelo zadovoljne, čeprav smo bile tudi vse zelo utrujene. Tudi stilna pokrajina je bila zelo lepa. Veliko je žita, koruze, pese in tudi vinogradov. Ravno Ptujsko polje je ena sam ravnina. O, kako je bil lep pogled s Ptujske Gore . Drugi dan pa smo zvedeli, daje toča uničila večji del pridelka. Kakšna škoda. Res jc, povsod je lepo, vendar pa je doma le najlepše. Mislim, tki nc bi nobena zamenjala s še tako ravnino svojega doma in svojega kraja. Marija Nučič Tako smo si v mesecu juliju zamislile popotovanje po Štajerski in po Prekmurju. Kar 85 sc nas je zbralo iz treh aktivov oz društev podeželskih Žena. Navsezgodaj smo se odpravile od doma ter sc z dvema avtobusoma odpeljale do Ptuja in Ptujske Gore, znane romarske poli. Sicer pa so cerkev ravno obnavljali, pa smo imele kljub temu v sami cerkvi priložnost veliko slišali o samem nastanku cerkve in tudi o okoliških prebivalcih. Po zapetih pesmih in ogledu cerkve srpo sc podale naprej. Še prej pa smo se malo podprle s sendviči in čajem. Druga postaja je bila v Ormožu in ormoški kleti, znani pt) kakovostnih vinih. Klel je zelo velika, cca 25 m ali pel nadstropij (ali šc bolje podnadslropij) v samo globino, klet je oblikovana v krogu. V njej so poleg betonskih cistern lutli leseni sotli. Od tam pa smo šle v drugo nadstropje v višino, kjer Utrinki z mlina na Muri Romanje na Ptujsko goro Naš kraj DEJAVNOSTI UPOKOJENCEV Dobrodošli v Dobrepolju V zadnjem času je po zaslugi turističnega, športnega, kulturnega in drugih društev, pa tudi posameznikov, vse več slišali za Dobrepoljsko dolino. K vsem zaslužnim, ki poskušajo našo občino predstaviti navzven, lahko štejemo tudi podjetje EUROTOUR. Njegov direktor in voznik, Vinko Zabukovee, je v letošnjem poletju, točneje 29. junija, organiziral izlet v Dobrepo Ije in pripeljal k nam več kol 40 predsednikov in vodij upokojenskih društev ter klubov iz Ljubljane in širše okolice. Mnogi med njimi so bili prvič pri nas. Gospod Piko, ki se kol predsednik Društva upokojencev Dobrepolje, pogosto srečuje z njimi, je povedal, da ga je že večkrat kdo vprašal, kje je vendar to Dobrepolje. če ga še na zemljevidu ni mogoče najti. No, odslej bo teh zadreg konec. Vsaj za tiste, ki so se udeležili lega izleta. K boljši predstavi Dobrepoljske doline in njenih vasi je pripomogel avtobusni ogled poti vodstvom Ivana (iran-dovca. Sc posebej pa so si ogledali lipov gaj in cerkev sv. Antona ter razstavo grafik Toneta Kralja v šoli na Vidmu. Ustavili so se tudi v Predstrugah. kjer so si ogledali laboratorij KNDOV1TAL. Na koncu je sledil še zaključek s kosilom in družabnim srečanjem v Podkraju na Vidmu. Mislim, da se ne molimo, če trdimo, da so bili udeleženci zadovoljni z izletom in počutjem v Dobrepolju, zalo upamo, da to ni bil njihov zadnji obisk v teh krajih. M. S. Foto: Naš kraj Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Spet seje nabralo nekaj novic, s katerimi bi vas rad seznanil. Gotovo vam je znano, da letos praznujemo 5o-lctnico obstoja Društva upokojencev Slovenije. Ustanovljeno je bi-1 o I S. 12. 1946, teden upokojencev pa je bil v začetku julija. Vseh upokojencev jc v letošnjem letu v Sloveniji 416400. od teh je 55% članov upokojencev. Kar se tiče našega društva, pa tudi v poletnih mesecih nc miruje. 14. julija smo imeli peto sejo, na kateri smo obravnavali sprotne zadeve. Med le spada tudi nabava materiala za našo kuhinjo in ventilatorja v našem prostoru. Za našo kuhinjo smo izkopali nasutega materiala in ometali. Sedaj pride na vrslo še izdelava in montiranje stenskih omaric in polic. Narediti pa bo treba tudi nova vrata in leseno steno, pregrado na hodniku, za kar bosta poskrbela in naredila .Jože Riglcr in Frenk Godec. Upokojenci hodimo na izlete tudi v poletnih mesecih. 27. julija smo šli v Belo krajino. Vse jc potekalo po predvidenem programu. Najprej smo si ogledali vas Gotenica na Kočevskem, kije spomeniškega značaja, nato Kočevsko Reko. kjer imajo novo cerkev, prejšnja je biki porušena po drugi svetovni vojni. Tu smo se za krajši čas ustavili na kavi, nato pti smo se odpeljali proti Črnomlju. V Adlcšičih smo si ogledali čipkarstvo, potem pa smo si lahko v trgovini Beti nakupili spodnje perilo. V vinski kleti v Metliki pa smo lahko pokusili pel vrst vina, za spomin pa je vsak dobil še kozar ček zii spomin. Od tam smo šli na Suhor k g. župniku Francu Siliciju, kjer smo imeli kaj videli. Zmotili smo ga ravno pri zdevanju sena v kozolec. Ima devet glav goveje živine, od tega šest krav, za kar skrbita njegovi sesti i, pa tudi za druga dela. Zelo lepo nas je sprejel in nas pogostil s svojim vinom in čajem. On pravi, da živimo z ljudmi za ljudi. Pri delu mu pomagajo še bratje in nečaki ter nečakinje, ki pridejo na dopust k njemu. Vinograda nismo videli, vendar je povedal, tla ima 1500 trt. Ima vsit gospodarska poslopja kot vsak pravi kmet. Pri njem jc, kolje bik) včasih. Skrbi ga, ktlo bo prevzel posestvo. Sezidal je novt) župnišče, ki zgleda kol kmečka hiša. nobenega razkošja ... Koje bil še pri nas, je sezidal župnišče v Ponikvah. Tudi cerkev imajo zelo lepo, posvečena je sv. Jožefu. Vsak od nas seje želel kaj pogovorili z njim, vendar nas jc preganjal čas in morali smo naprej proti Dolenjskim Toplicam v Loško vas na kosilo. Jam smo sc malo poveselili, nakar smo šli domov. Bilt) nas je kar za dva avtobusa. To je res lepo, da srno se zbrali v tako velikem številu. Bil je lep izlet, pa tudi vreme nanije bilo naklonjeno. Videli smo precej lepega, saj Sta Do lenjska in Bela krajina zelo lepi, Iz.lcl na vinsko trgatev pa načrtujemo od sredine septembra naprej. Čc sc bomo odlt>čili. bomo šli v Vipavsko dolino. O tem vits bodo Še naknadno podrobno obvestili naši člani izvršnega odbora po vaseh. Obremenitve okolja s hrupnimi dejavnostmi kamnoloma KPL Dobrepolje V dneh med 12.7. in 17.7. 1996 je Zavod RS za varstvo pri delu, Center za ekologijo, toksikologijo in varstvo pred sevanji, opravil obSirnejŠe meritve in analize hrupa v naselju Fredstruge. Njihov cilj jc bil raziskava obremenitve prebivalstva s hrupom, šc zlasti zaradi dejavnosti, ki so povezane z obratovanjem kamnoloma KPL Dobrepolje. Meritve so bile opravljene z najmodernejšim instrumentarijem, pri ocenjevanju vpliva hrupa na okolje pa so bile upoštevane predvsem zahteve Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uredba A) ter Uredbe t) hrupu zaradi zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uredba B), ki sta bili objavljeni v Uradnem listu RS. Št. 19/95. Uredba A med drugim predpisuje tudi mejne vrednosti hrupa posameznih virov in celotne obremenitve okolja v dnevnem (dnevna raven) in v nočnem času (nočna raven). Preiskovalno območje ob kamnolomu je po svoji strukturi zelo heterogeno, saj se poleg individualnih stanovanjskih objektov (zlasti ob regionalni cesti) na njem nahajajo tudi proizvodno-trgovsko-obrtni objekti (žaga, mizarstvo), prisotne pa so tudi določene kmetijske dejavnosti. Glede na zahteve 4. člena Uredbe A, uvrstimo zato večino prizadetega območja v III. stopnjo varstva pred hrupom, to je trgovsko-poslovno-stanovanj-sko območje, ki jc hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje) ter območje namenjeno kmetijski dejavnosti. Najpomembnejši vir hrupa na obravnavanem območju predstavlja cestni promet po regionalni cesti Rašica - Mlačcvo, kamor jc vključen tudi promet iz. kamnoloma. Najpomembnejši viri vezani na obratovanje kamnoloma so poleg transporta materiala s tovornimi vozili šc drobljenje, pikiranje in transportiranje drobljenca s trakovi na deponijo. Enkrat tlo dvakrat mesečno se vrši tudi razstreljevanje, ki pa v okviru teh meritev in analiz, ni bilo zajeto, zato ga bo potrebno analizirali naknadno, Poleg kamnoloma predstavlja pomembnejši proizvodni objekt šc žaga. V zvezi z. njenim vplivom jc najpomembnejše obratovanje ventilacije, oziroma izpuh žagovinc na pokrilo deponijo. Občasno je slišno tudi nakladanje in razkladanje lesa in vožnja nakla-dačev, kar pride zlasti do izraza pri stanovanjskih objektih takoj čez cesto. Slišen jc tudi vpliv železniškega prometa na progi Ljubljana - Kočevje, ki pa je zelo redek in na splošno več prispeva h koničnim kot pa k ocenjenim ravnem hrupa, V manjši meri jc prisoten tudi vpliv drugih dejavnosti (mizarstvo). Glede na zahteve navedenih predpisov je hrup povezan z obratovanjem prometno - infrastrukturnih objektov potrebno obravnavati in ocenjevati posebej. Za prometni hrup SO polrebne ugotovitve 7. člena Uredbe A, ki prttvi, da dnevna in nočna raven hrupa, kot posledica obratovanja enega ali več obstoječih prometnih infrastrukturnih objektov, nc smeta na obravnavanem območju presegati ravni 69 tIBA oziroma 59 dBA. Za prizadeto območje nadalje predpisuje Uredba A omejitev 58 dBA za dnevno in 48 dBA za nočno raveti, ko gre za vire hrupa, ki niso prometni infrastrukturni objekti, kar se nanaša na čiste dejavnosti kamnoloma, kot sla n. pr. drobljenje in pikiranje. Omejitve obstajajo v tem primeru tudi za 1% konice, in sicer 85 dBA v dnevnem in 70 dBA v nočnem času. V nočni čas štejemo obdobje med 22.00 in 6.00, v katerem pa kamnolom nc obratuje. Obremenitve med 6.00 in 7.00 ter 19.00 in 22.00 se obravnavajo štirikrat oziroma za 6 tIBA strožje kol v preostalem času. Čeprav daje glavni prispevek k hrupu na obravnavanem območju cestni promet, ki se običajno obravnava enotno, nas je informativno zanimala ocena prispevka povezana samo z obratovanjem kamnoloma. Poleg tipičnih kamnolomskih dejavnosti kol so drobljenje, pikiranje in razstreljevanje, je, kot zna- no, na kamnolom vezan tudi transport riala s težkimi tovornimi vozili. Med meritvami je bil kontinuirano spremljan Časovni potek imisijc hrupa posameznih virov in celotne obremenitve okolja. Opravljene SO bile frekvenčne analize hrupa v rcal nem času in ustrezne statistične analize. Pri kratkotrajnih dogodkih, kot vožnja tovornih vozil, je bila merjena tudi ekspozicijska raven hrupa (SEL) in Deležen dele/, tovornih vozil v oziroma iz. kamnoloma. Opravljene meritve in analize so pokazale, tla obratovanje kamnoloma s svojipti dejavnostmi kol so notranji transport, drobljenje, pikiranje, obratovanje odpraševalne naprave in vpliv transportnega traku ne prekoračuje dnevne ravni hrupa, kakor tudi ne koničnih vrednosti. V času 7,5 urnega dnevnega obratovanja kamnoloma, jc bila povprečna raven hrupa teh dejavnosti preti najbolj izpostavljeno stanovanjsko hišo (Fredstruge 8) 55 tIBA. V dosedanjih meritvah pa ni bil zajel vpliv razslreljevanja, ki ga ho potrebno analizirati naknadno. Prav tako ni bilo zabeleženih prekoračitev maksimalno dovoljene ravni hrupa zaradi vplivit cestnega prometa, vključno s tovornimi vozili, ki prihajajo po pesek v kamnolom in ga odvažajo. Povprečna raven hrupa teh vozil tekom delavnika je znašala 62 tIBA, celotnega prispevka kamnoloma pa 63 dBA. Pri izračunu dnevne ravni hrupa pa je seveda potrebno upoštevati celoten dnevni čas, torej tudi čas, ko kamnolom ne obratuje. Zato je njegova dnevna raven za dober decibel nižja od zgoraj navedenih vrednosti. Natančnejše analize nočnega hrupa v okviru tc naloge niso potrebne, ker takrat kamnolom nc obratuje. Iz tega jc razvidnt), da daje glavni prispevek k obremenitvi okolja s hrupom kamnoloma vožnja težkih vozil. Vendar pa jc hrup tovornih vozil povezanih s kamnolomom znatno nižji od celotnega obstoječega hrupa, h kateremu največ prispeva preostali promet in druge hrupne dejavnosti. Razlika ob delavnikih je 4 - 7 tIBA, kar pomeni, tla prispevajo vozila iz kamnoloma le 20 - 40% k celotni zvočni energiji, ki obremenjuje okolje. Širše in dolgoročno gledano pa je ta pt is pevek kamnoloma šc manjši, ker se navedene vrednosti nanašajo na najbolj izpostavljen objekt, in to ob delavnikih. Ostali stanovanjski objekti SO s hrupom kamnolomskih dejavnosti manj obremenjeni, pa tudi dolgoročno povprečje je manjše, ker kamnolom ob sobotah, nedeljah in praznikih ne obratuje. mag. Ferdinand Deželak, dipl.ing. OBRATOVANJE KAMNOLOMA Varnosti še ni 21. avgusta, dober mesce in pol po eksploziji v kamnolomu, ki je povzročila poškodbe na objektih, so nas vaščani Predstrug obvestili, daje ob miniranju listi dan ob I 1.50 ponovno priletelo kamenje na dvorišče med Gačniko-vo in Draženovičevo hišo. Po prijavi so prišli na ogled inšpektorji in ugotovili, da je bil kamen, ki so ga našli, velik 8x5x3 cm, poškodb pa na srečo ni bilo. Predstavniki podjetja za miniranje in vrtanje so se po tem dogodku obvezali, tki bodo v prihodnje še povečali tehnične varnostne ukrepe. Eden od vaščanov, JanezGačnik (st.), ki je bil ob tem dogodku doma na balkonu, pa je za Naš kraj povedal naslednje: "Odločil sem se. da bom vedno, če bo le možno, z videokamero snemal miniranje v kamnolomu. Tako sem v sredo meti 11. in 12. uro, koje dogovorjen čas za miniranje, snemal z domaČega balkona. Po eksploziji sem zaslišal nekaj takega, kol tla bi v bližino priletelo kamenje, vendar videli nisem mogel ničesar. Ko sem prišel na dvorišče, je sosed potrdil mojo domnevo. Rekel mije, tla je spet priletel kamen, vendar ga tumore najti med zelenjem. Vendar ga dogo ni bilt) treba iskati. Takoj, ko smo ga našli, smo obvestili gospoda Drobnica, ki je javil naprej. Prišli st) inšpektorji in župan in po ogledu napisali zapisnik t) dogodku. Obenem pa bi rad povedal še tole: 13. avgusta smo vaščani Predstrug dobili podatke o meritvah hrupa, kot je bilo zahtevano, medtem ko rezultatov meritev prahu tlo zdaj še nismo dobili. Kar sc tiče rezultatov meritev hrupa, z. njimi nismo zadovoljni in se z njimi ne strinjamo, ker niso bili upoštevani vsi faktorji, ki sc nanašajo rta obratovanje kamnoloma. Zahtevali bomo ponovne meritve, s temi nikakor nismo zadovoljni, hrup se lahko meri tako ali drugače. Prepričan sem. daje bilo več tlecibelov, kot je dovoljeno. Zelo me zanima, na osnovi česa je inšpektor izdal ponovno dovoljenje za miniranje." Vaščani Predstrug so se 21. avgusta zbrali na sestanku vaške skupnosti, na katerem so se seznanili z rezultati meri-tev hrupa, prišlo pa je tudi tlo določenih dogovorov in zahtev. M. S. Izvlečki iz zapisnika vaške skupnosti Predstruge Sestanek je bil 21.8.1996 in se gaje udeležilo 18 vaščanov. Obravnavana je bila problematika obratovanja kamnoloma. Najprej je predsednik vaške skupnosti g. Anton Drobnič seznanil vaščanc z dogodki, ki so sledili po zaprtju kamnoloma, v razpravi, ki je sledila, so bile podane naslednje pripombe: MERITVE HRUPA Rezultati meritev hrupa niso realni, ker pri meritvah niso bili upoštevani vsi dejavniki ani z obratovanjem kamnoloma. Vaš- čani zahtevajo, tla se pri naslednjih meritvah hrupa upošteva še naslednje: 1. Dejanski obratovalni čas je 9 ur, saj obratujejo od 6. - 15. ure, in nc 7,5 ur, kot je upoštevano pri sedanjih meritvah, zaradi cesarje povprečna dnevna obremenitev s hrupom nižja. 2. Pri obremenitvi območja s hrupom naj se upoštevajo vsi faktorji, tudi promet težkih tovornih vozil iz kamnoloma, saj je posledica obratovanja kamnoloma. 3. V času izvedbe meritev v kamnolomu niso opravljali vrtalnih del in miniranja, zalo vaščani zahtevajo, da se upošteva tudi tO. 4. Pri vsipu materiala v vsipni jašek in pri pikiranju pride do izrazito močnih in motečih tonov, kar pa pri izračunu hrupa ni bilo upoštevano. • Cesta po mnenju vaščanov ni zadovoljivo očiščena, ker se material pri čiščenju samo porine ob rob cestišča; • Opozorilne table in tudi ograja okrog kamnoloma, kar je zahteval republiški rudarski inšpektor, niso nameščene; • vaščani niso zadovoljni z miniranjem, ker je še vedno čutiti precej tresljajev, želijo uradne podatke o meritvah seizmike; • KPL in občina Dobrepoljc naj obveščajo predsednika vaške skupnosti o sklicu sestankov najmanj dva dni pred sestankom, da sc lahko pridobi sklepe vasi (nazadnje so predsednika vaške skupnosti obvestili eno uro pred sestankom); • Vaščani so odločno proti podaljšanju delovnega čitsa in delu ob sobotah, ker hočejo vsaj malo miru; • Vaščanc zanima, kaj se dela na dolgoročnem sklepu zapiranja oz. premestitve kamnoloma. Na sestanku je bil imenovan odbor, ki bo vnaprej spremljal problematiko kamnoloma, sc udeleževal sestankov in obveščal vaščanc, v katerem so poleg sveta vaške skupnosti še: Janez Gačnik, Janez Gačnik (ml.), Jožica Fabjan in Majda Samec. Dogovorjeno je bilo še: • G. Drobnič se dogovori na Republiškem rudarskem inšpektoratu za sestanek in možnost vpogleda v prijavo javnemu tožilcu, ker vaščanom šc vedno ni znan vzrok razmeta, zanima pa jih tudi, kaj je KPL naredilo, da jim jc dovoljeno miniranje. • Odbor bo organiziral okroglo mizo 0 problematiki obremenjevanja okolja. Predsednik vaške skupnosti: Anton Drobnič Do?1'*)1' ° plasti* Naš kraj OBVESTILO Zaradi nemotene in pravočasno priprave glasila Naš kraj vas obveščamo, da bomo objavljali samo tiste prispevke zunanjih dopisnikov, ki jih bomo dobili v uredništvo pravočasno, to je do roka, ki ga vsakokrat objavimo v našem glasilu. Če ta ni posebej objavljen, velja do 20. v mesecu. Prispevki, ki jih bomo dobili kasneje, bodo objavljeni v naslednji številki. Spoštovane dopisnike prosimo, da to z razumevanjem upoštevajo od naslednje številke dalje. Izjema bodo lahko le posamezna poročila o aktualnih dogodkih, ki jih pripravlja uredništvo. Vprašanje kamnoloma je večplastno - drugič Članek gospoda župana v posebni izdaji glasila Naš kraj "Vprašanje kamnoloma je večplastno" terja pojasnilo njegovih izjav, s katerimi želi zavesti širšo dobrepoljsko javnost in prikazati vaščane Predstrug kot nergače, ki ne poznajo demokratičnega komuniciranja. Gospod župan je že v uvodu priznal, daje bil problem kamnoloma izpostavljen skoraj na vsaki seji občinskega sveta; bil je prisoten tudi na sestankih vaške skupnosti, kjer se je razpravljalo o kamnolomu. V oktobru 1995 so ga vaščani poklicali, da bi prišel v Predstruge in videl, kako se praši iz kamnoloma, pa žal ni imel časa. Komunalno podjetje Ljubljana ni realiziralo zahtev vaščanov iz. leta 1993. Tudi v dolgoročnih in srednjeročnih planih bivše občine Grosuplje je bilo zapisano, da se izdela poseben ureditveni načrt za območje kamnoloma, pa nič od tega. Sprašujem gospoda župana, kakšne demokratične metode bi morali še uporabiti vaščani? S strani vaščanov so bile do tega dogodka uporabljene vse možne demokratične metode, ostala je le še skrajna prisila in zaprtje kamnoloma. Krivdo za zaprtje kamnoloma lahko pripišete Komunalnemu podjetju Ljubljana in pa samemu sebi, gospod župan, ker poprejšnjih opozoril vaščanov niste obravnavali z vso potrebno resnostjo. Morda do tega dogodka sploh nc bi prišlo, če bi pravočasno pristopili k problemu. Zakoni s področja varstva okolja in urbanizma vključujejo sodelovanje prebivalstva z name- nom, da sc zagotovi ustavna pravica do zdravega in čistega življenjskega okolja in zmanjšajo nasprotja med tistimi, ki odločajo in obremenjujejo okolje, in tistimi, ki nosijo posledice. Vključena je tudi lokalna oblast, ki naj bi usklajevala različne interese. Ce prebivalci sodelujejo pri oko-Ijevarstvcnih vprašanjih in odločajo skupaj s predstavniki gospodarstva in lokalne skupnosti, je mnogo večja verjetnost, da bo razvoj potekal skladno z. ekološkimi načeli in zadovoljstvo vseh strani. Gospodu županu tudi ni všeč način komuniciranja posameznikov. Kakšno komuniciranje pa ste pričakovali od ljudi, ki so bili v življenjski nevarnosti'? Marsikdo je bil presenečen tudi nad vašim komuniciranjem, čeprav niste bili življenjsko ogroženi, le vaša čast je bila malo prizadeta. Geološki zavod iz Ljubljane, ki izvaja miniranje, je po mnenju njihovega direktorja in gospoda župana, najbolj usposobljeno podjetje v Sloveniji. Da to podjetje le ni tako strokovno, dokazuje še en njihov "spodrsljaj", ko je ravno tako v mesecu juliju prišlo do smrtne žrtve pri vrtanju v kamnolomu Razdrto, o čemer ste lahko brali v časopisih. Za gospoda župana je seveda najbolj sporna dolgoročna zahteva vaščanov Predstrug, da se začne postopek za pridobitev nove lokacije in istočasno postopek za zapiranje kamnoloma. Sklep je sprejel občinski svet in Komunalno podjetje Ljubljana, občina pa naj zagotovi novo lokacijo za premestitev kamnoloma. To bi bila idealna rešitev za: KPL, ki se zaveda bližine naselja in nenehnih konfliktnih situacij, vaščane Predstrug, občane Dobrepo-Ija, ki bi šc naprej imeli poceni pesek, občino Dobrepolje, kateri so pomembni prihodki od kamnoloma, pa tudi zaposleni bi obdržali delovna mesta. Zakaj torej gospod župan temu nasprotuje in išče vse mogoče neargumentirane razloge'.' V letu 1993 je bila izdelana raziskovalna naloga "Ocena stanja in vrednotenje ležišč gradbenega kamna v občini Grosuplje", kjer je geološko raziskanih več perspektivnih ležišč gradbenega kamna v Dobrcpolju. Verjetno obstajajo še druge raziskave iz obdobja, ko se je ta kamnolom odpiral, kot vedo povedati starejši vaščani. Zc takrat je bila možna še druga lokacija, ki bi bistveno manj vplivala na naselje, ki pa žal zaradi takratnega total ita-risličnega sistema, ki ni upošteval volje krajanov, ni bila izbrana. V Sloveniji seje v zadnjih letih že več kamnolomov preselilo iz neposredne bližine naselij na bolj primerne lokacije. Tudi v Dobrcpolju bi morali storiti vse, da se to realizira. Ekonomska analiza ne more biti samo kratkoročna, saj je izkoriščanje kamnoloma dobičkonosno v kratkem času, na dolgi rok pa vsa bremena brezobzirne izrabe padejo na celotno družbo oziroma v tem primeru na občino. Dolgoročni stroški bodo verjetno višji od trenutne gospodarske koristi, bremenili pa bodo vse občane Dobrcpolja. Izračunajte, koliko bo stalo popravilo ceste, ki sc vsakodnevno uničuje zaradi težkih tovornih vozil iz kamnoloma. Gospod župan! Nc glejte samo trenutno stanje na občinskem žiro računu! O županovih tezah "zaprimo vse, kar povzroča ropot", ki se po županovih trditvah širijo pred- Urednica vsem v Prcdstrugah, pa samo tole: Tiste dejavnosti, ki sodijo v naselje in delajo po predpisih gotovo niso na udaru. Gospod žit pan se strinja, da naj delajo vsi po predpisih. Tudi mi kot vaščani ne zahtevamo nič drugega kot spoštovanje zakonov in predpisov, ki so v veljavi in jih morajo povzročitelji obremenjevanja okolja spoštovati, če hočejo obratovati. Saj smo končno vendar "demokratična država", kjer veljajo zakoni in tudi pravice državljanov za vse, ne le za nekatere, kot je bilo v prejšnjem sistemu. Ustavna pravica nas državljanov pa je tudi pravica tlo zdravega in čistega življenjskega okolja. Gozdarski obrat je res na udaru, pa nc zaradi nevoščlji vosti, kot govori gospod župan, ampak zaradi drugih tehtnih raz logov, ki so njemu Že dolgo poz nani. Meritve hrupa v gozdarskem obratu so kar precej presegle dovoljeno raven že pri obstoječem obratovanju, pa tudi prometna in požarna varnost na leni prostoru je zelo slabo urejena oziroma ni v skladu z nobenimi predpisi. Se enkrat poudarjam, da ne zahtevamo zapiranja (gospod župan pretirava), ampak obratovanje po predpisih, kar večkrat poudarja tudi gospotl župan v svojem članku, le da si jih po svoje razlaga. Zelo pozitivno za občino bi bilo da bi sc obrnila do občanov za nasvcle in sugestije nc samo v primeru kamnoloma, ampak (udi v drugih primerih, na primer: "Kaj menite o uvedbi na domestila za uporabo stavbnega zemljišča?", katerega ste hoteli pred kratkim uvesti ne glede na mnenje občanov. Majda Samec Ni nam vseeno, kaj se dogaja v Predstrugah__ n Posebna izdaja informativnega glasila občine Dobrepol jc Naš kraj v juliju 96 jc bila posvečena dvema alarmantnima dogodkoma v naši dolini, to je stečaj ISKRE - stikalni elementi ter eksploziji v kamnolomu. Oboje seje dogodilo v Predstrugah, relativno majhnem naselju, tranzitni vasici med severnim in južnim delom naše občine, cestnim in včasih tudi železniškim križiščem, ki je dodobra razburkal večino občanov, v sicer nekoliko mirnejših dopustniških mesecih. Kot avtorica tega zapisa želim reči nekaj besed na to temo. Nesmiselno je teoretizirati in razpravljati o zadevah, ki so že "umrle". Pa vendar! Stečaj katerekoli firme predstavlja zadnji, upam si reči dokončni stadij nekega poslovanja in kljub morebitnemu trudu "še živih" kadrov v bivši firmi se poskusno oživljanje tehnoloških procesov skoraj nikoli povsem ne vrne v primarno dejavnost. Dobrepoljska ISKRA jc nedvomno imela zanimiv program procesne tehnologije, ki je bila nekaj desetletij avtonomna nc le na Slovenskem, ampak širšem jugoslovanskem trgu. Stremeti bi bik) potrebno po hitrem, ekspanzijskem tehnološkem suportu, razvoju in osvajanju novih programskih sklopov n opuščati tržno nezanimive artikle, kar sc jc nedvomno pokazalo pri izgubi jugo tržišč. Ob cm pa bi bilo potrebno postorili še marsikaj in vodilna struktura bi morala biti gonilna sila celotnega "aparata", ki zna team-sko poskrbeli za celoten poslovni nivo tako, da se vsak zaposlc-i v njem čuti koristnega. Samo z znanjem, doslednostjo, poštenim odnosom do sistema ter korektnim ponašanjem do sodelavcev sc rodi uspešen delovni kolektiv, ki zna in zmore preživeti tudi "hude" čase. Ker sem bila v Iskri tudi jaz zaposlena šest let, dobro poznam "notranjo atmos- fero", ki ni nudila osnovnih ustvarjalnih pogojev, zato sem jo zapustila. Podobno so verjetno čutili tudi mnogi tehnologi Iskre, vsi domačini, ki sojo množično zapuščali, čeprav SO se v njej zaposlili tudi zato, da bi prispevali in vnovčili svoje znanje v bližini svojega doma, pa so sc zaradi poznejših spoznanj v Iskri odločili za službovanje v oddaljenih krajih. Škoda, da velikih konjuktur-nih časov v 70-80 letih in dobrih poslovnih rezultatov vodstvo Iskre ni rcinvestiralo v proizvodno tehnologijo, ampak so se viški prisluženih sredstev odvajali v Center Iskre, Ljubi jana ter občinske sklade. Škoda, Iskra jc bila za premnoge Dobrcpoljce osnovni vit dohodka, mnogim dodatna možnost za preživetje, ves čas so zaposleni v neposredni proizvodnji pridno delali in čakali, da sc bodo zadeve le kako uredile, vendar jc bilo v preteklosti laično povedano, premalo storjenega za "dobro in ponovljivo" kvaliteto izdelkov, katera se ne dosega s pomočjo "človeških rok", ampak primerne proizvodne tehnologije. K vsemu temu pa so nedvomno pripomogli tudi izredno težki tranzitni polilično-družbeno gospodarski časi, ki rušijo vse, kar je neprofitabilno. Drugo še živo podjetje v Predstrugah jc kamnolom, kije gotovo profitabilno. Menim, da je župan g. Jakopič v svojem prispevku "Vprašanje kamnoloma jc večplastno" analitično opredelil to podjetje iz več zornih kotov in v bistvu nimam k temu nič dodati in se z njegovimi ugotovitvami strinjam. Normalno je tudi ogorčenje vaščanov, saj bi verjetno podobno storili tudi drugi, če bi bili na njihovem mestu. Vse premalo sc zavedamo svojih pravic, da bi morale biti odločitve demokratične ter osnovane na naših mnenjih, sugestijah ter idejah. Osnova za to pa je naše strpno in kulturno obnašanje. Povedati bistvo ob pravem trenutku in kraju ter se izogibati vsesplošnega kritizerstva, kritik brez argumentov, naj bi bilo vodilo nc le občanov naše občine, temveč vseh Slovencev! Kamnolom bi moral brezpogojno delovati po kvalitetno na-jooptimalncjši tehnologiji, ki bi omogočala ekološko in varnostno še sprejemljivo delovanje, kolikor je to mogoče ob dejstvu, daje kamnolom del naselja. Glede dejstva, da kamnolom v sedanji obliki deluje že več kot dve desetletji, pred tem pa jc nekaj desetletij delovala apnenica, in vedenju, da jc v Predstrugah avtohtonih prebivalcev cca le polovica, se sprašujem, kdaj jc prišlo do "asimbioze" vaščanov in delovanjem podjetja kamnolom?! Zakaj ni bilo pravočasnih reakcij v vodilnih strukturah bivših KS, saj je znano, daje bil predsedujoči v KS Videm dolgo let ravno vaščan vasi Predstrugc, ki so mu bili aktualni problemi kamnoloma gotovo najbolj pre-zentni? V času, ko je vodstvo kamnoloma ekspanzijsko širilo dejavnost, bi bil najprimernejši trenutek za pogovor in dogovor "o še sprejemljivem" delovanju kamnoloma. Vsa opozorila vaščanov so bila prezrta, bivša vodstva KS sc verjetno niso re sno ukvarjala s to zadevo. Zal je tako, da nas na realna tla postavi šele šokantni dogodek. Silovito miniranje v začetku julija 96, kije k sreči povzročilo le materialno škodo, nas mora strezniti vse. Osebno sem proti zaprtju kamnoloma. Zavedati se moramo, da bi bila to v tem trenutku najenostavnejša odločitev, vendar ne pozabimo, kako hitro lahko nekaj ukinemo, podremo in koliko truda, volje in znanja in sredstev je potrebnt) za aktiviranje nečesa novega! Občinska uprava mora skupaj s predstavnikom vasi pri odgovornih v kamnolomu striktno in brezpogojno zahtevali, da pričnejo delovati po pogojih, ki so jih postavili vaščani Predstrug in kateri so bili potrjeni tudi na izredni seji občinskega sveta. Tina Shawish 0 medsosedskih odnosih Zelo pogostt) lahko zasledimo po časopisih, kako jc s sosedskimi odnosi v tem ali onem kraju. No, da bodt) tudi v Dobrcpolju lahko malo več zvedeli o naših odnosih v vasi Podgorica, sem se namenila napisati nekaj vrstic. Ravno, ko smo napeljali žico, da bi drugi dan speljali trto -znak življenja, si je moral nekdo, ki mu jc bilo to tako napoti, vzeti toliko časa, da jc preplezal SVOJO ograjo z vedrom kisline ter priti dt) naše trle ter jo zelo močno politi. Znaki so vidni še danes, tako na trti, ki je samo še del suhih vejic, kot tudi na zemlji okoli nje. Pa tudi, ko jc plezal čez ograjo, se mu jc kislina polila. Ob ogledu kriminalista iz, grosupeljske policijske postaje je vrečka, v katero je dal vzorce vpričo njega in mene, spreminjala barvo. Malo naprej od te trte je okno v shrambo, ki je samo zamreženo. Še naprej pa je hlev z živino in krmo. Tako da ne bi kdt) mislil, daje ta prišel le zaradi trte. Tako se zgodi samo nekomu, ki ima dobrega soseda, ki ima manj prostora okoli svojega doma. Če ne znaš nagajati drugače, pa začneš še s strupi. Kot je dejal g. kriminalist, kaj takega v svoji praksi še ni videl, pa tudi, da to vsekakor jc za v javnost in v poduk tistemu, ki si je drznil kaj takega storiti. Sicer pa se pravica vedno izkaže, kot sc tudi storilca kaj kmalu najde. Marija Nučič Dolgoročna lokacija nove komunalne deponije za občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Vprašanje, kdaj do nove medobčinske komunalne deponije postaja vse bolj aktualno, sorazmerno bližini roka, ko poteče obratovalno dovoljenje deponiji na Stehanu, tO je 1.5.1997. Kaj jedo sedaj že narejenega in katere aktivnosti so v teku'.' Javno komunalno podjetje Grosuplje je z vsemi tremi občinami spomladi letošnjega leta podpisalo pogodbo o pripravi predhodnih in izvedbenih del za novo centralno deponijo komunalnih odpadkov. Pri iskanju lokacij in izgradnji nove deponije pa bomo upošteval i evropske standarde, kar pomeni minimalno oddaljenost od naselij, ki znaša vsaj 300 m, vodolesno tesnjenje dna deponije in popolni zajem ter odvoz, izcednih voda. Do danes smo skupaj z. zunanjimi institucijami in posameznimi strokovnjaki - poznavalci lokalnih značilnosti proučili hidrološke razmere in geološko sestavo tal na potencialnih območjih in ob upoštevanju še drugih makrolokacijskih kriterijev kot so poseljenost - oddaljenost naselij od lokacije deponije, lege deponije glede na večja urbana območja - dolžina transportnih poti in prometne dostopnosti opredelili tri potencialne lokacije, ki so primerne za gradnjo deponije. Vse tri so gozd in ležijo ob stari regionalni cesti Grosuplje - Višnja Gora. Prva lokacija "Spaja dolina", ki je primerna za gradnjo deponije leži na meji med občinama Ivančna Gorica in Grosuplje, obsega pa dva kraka zgornjega dela Spajc doline. Dno dolin je pokrito z. glinenimi nanosi - vo-doncpropuslna do slabo vodo propustna tla, lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov, ugodna prometna dostopnost in zadostne kapacitete za dolgoročno lokacijo, primerna reliefnost za gradnjo deponije. Druga lokacija "Mačkovka - Gavgc" leži vzhodno od lokacije Spaja dolina na drugi strani prevala, kjer poteka regionalna cesta in predstavlja tudi razvodnico vodoizbirnc-ga območja. Dno'doline je slabo vodopre-pustno - glineni in gruščeni nanosi, lokacija leži v širšem - vplivnem območju zajetja Gavge za Veliko Loko. V primeru izbora tc lokacije bo potrebno zagotoviti nadomestni vodni vir, sicer pa ima lokacija ugodno prometno dostopnost, primerno reliefnost in zadostno prostornost. Tretja lokacija "Brce" predstavlja jugozahodno pobočje hriba Brce med regionalno cesto Grosuplje -VišnjaGora in krajevno ce- sto na Spodnje Brezovo, na severovzhodni strani pa sega do razvodnice, ki poteka nekako po meji gozda in ostalih kmetijskih površin. Pobočje hriba je prekrito z bogatim glinenim nanosom - vodonepropustna do slabo vodopropustna tla, lokacija nima vpliva na varovana območja vodnih virov. Dodatne mikrolokacijskc preveritve (po- Zadnjc čase se veliko govori o azbestu, njegovi uporabi in škodljivosti za zdravje. Ker o azbestu pravzaprav ne včmo veliko in med prebivalci krožijo govorice o nevarnostih, ki jih prinaša splošna uporaba azbesta, podajamo nekaj osnovnih podatkov in ugotovitev. Azbest je vlaknasta snov iz. skupine vlaknastih silikatov, ki imajo komercialno uporabo zaradi svojih visokih nalcz.nih trdnosti, odpornosti na vročino in kemikalije predvsem v gradbeništvu (izolacije, tesnila, azbestni papir in lepenka, azbestno cementne cevi za vodovode in kanalizacije, krovne plošče in drugi izdelki) ter v industriji avtomobilov pri izdelavi zavor. Azbest se nahaja v več kot 3(KK) izdelkih. Azbest sc deli v dve skupini: serpentinsko in amlibolno. V serpentinsko skupino spada krizontilni azbest, ki sc uporablja pretežno za proizvodnjo azbestno cementnih cevi. Azbestno cementne cevi so sc začele uporabljati v začetku tega stoletja. Težko je dobiti natančne podatke o tem, koliko azbestno cementnih cevi je bilo do sedaj narejenih in vgrajenih, po podatkih iz tuje literature jc v obratovanju več kot 2,5 milijona kilometrov azbestno cementnih cevovodov, predvsem na področju tranzita vode za pitne in namakalne namene ter odvajanja odpadnih in padavinskih voda. Pri nas SO pričeli vgrajevati azbestno cementne cevi v začetku petdesetih let tega stoletja. V občini Grosuplje sc je v sisteme za oskrbo naselij s pitno vodo do leta 1980 vgradilo: drobnejši izračuni kapacitet, idejne rešitve konstrukcij posameznih deponij s faznostjo izgradnje, možne rešitve odvodnjavanj izcednih vod, odplinjevanje, dostopnosti ipd.) so v proučevanju. Do meseca septembra, ko bodo potekale predstavitve lokacij širši javnosti (krajevnim sredinam in občinskim svetom), bodo opravljeni tudi informativni razgovori z. lastniki zemljišč. Ocenjujem, da kljub časovni stiski potekajo priprave za novo komunalno deponijo dovolj hitro, da bo možno v letošnjem letu določiti dolgoročno lokacijo. Obljuba bivše občine Grosuplje, da v letu 1997 prekine odlaganje na Stehanu in prostorska omejenost obstoječe lokacije - deponija, bo namreč zapolnjena skladno z, ureditvenim načrtom, nam določata čas in naloge za čim hitrejši izbor in izgradnjo nove deponije. Javno komunalno podjetje Grosuplje v.d. direktor Janez Skarlovnik - na vodovodni sistem Šmarje 4600 m azbestno cementnih cevi, - na vodovodni sistem Grosuplje 19500 m azbestno cementnih cevi, - na vodovodni sistem Stična 45000 m azbestno cementnih cevi, - na vodovodni sistem Dobrepolje 16700 m azbestno cementnih cevi. Po letu 1980 se je prenehalo z vgrajevanjem azbestno cementnih cevi za potrebe pitne vode, vgrajevale pa so se le še za odvajanje odpadnih voda, od leta 1994 pa sc tudi za it) področje ne vgrajujejo več. Azbestno cementne cevi so po opustiivi na področju pitnih voda zamenjale litož.elezne in PVC cevi pri večjih presekih ter PE-ccvi iz. trdega polietilena pri manjših presekih. Na področju kanalizacij pa sc sedaj vgrajujejo pretežno specialne betonske cevi z. mulo in PVC cevi za zamočvirjena zemljišča. Azbestno cementne cevi so slabo odporne na kislinsko korozijo, bodisi zunanje Zemljine, ki obdaja zakopano cev, kakor tudi medija, ki sc pretaka po njih. Ob kislinski koroziji pride dt) raztapljanja in cepitve vlaken, ta vlakna potujejo z medijem dt) končnega uporabnika. O vplivu azbesta na zdravje je bik) do sedaj že veliko napisanega in povedanega. Mikroskopsko majhna azbestna vlakna delujejo fibrogeno in kancerogeno, čc pridejo v telo po dihalnih poteh. V prvem primeru povzročijo zavezi vijanje pljuč in porebrne mrene. To obolenje ima dolgo latenčno dobo in ga ni mogoče takoj dokazati, možno pa je Ali so azbestno cementne cevi zdravju škodljive? teči, da ob dolgotrajni izpostavljenosti vdihavanja azbestnih vlaken pljuča izgubijo svojo elastičnost, otrdijo, njihova občutljivost se občutno zmanjša. To zavcz.ivljcnje imenujemo z drugim imenom tudi azbestoza. Azbest deluje tudi rakotvorno; najpogostejša oblika raka. ki se pojavlja pri rizičnih skupinah, je pljučni rak in rak poiebrne mrene. Druga možnost vnosa azbestnih vlaken v tek) je spitno vodo v gasttointestinalni trakt - prebavila. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je raziskavam vnosa azbestnih vlaken v telo preko pitne vode namenila veliko pozornosti. Iz. rezultatov je razvidno, da azbest, ki pride v organizem s pitno vodo. ne predstavlja nobene merljive nevarnosti za zdravje. To dokazujejo tudi epidemiološke študije, ki niso potrdile hipoteze o porastu lizika zaradi malignih obolenj. Številni rezultati raziskav ne morejo dokazati vpliva azbestnih vlaken, ki prihajajo v organizem s pitno vodo na človeško zdravje. Zaradi vsega navedenega ni prišlo do prepovedi uporabe azbestno cementnih cevi za potrebe transporta pitne vode, dano je bilo le priporočilo, da sc v primeru, če so vode ali zcmljine agresivne, stena cevi premaže z internim premazom. Voda testirana po standardu AW-WAC 400-77, sc gletle na določen indeks agresivnosti (Al) smatra kol: - zelo agresivna pri vrednosti Al 1I,9, - neagresivna pri vrednosti Al >I2,(). V prvem primeru ni dovoljena uporaba azbestno cementnih cevi, v drugem primeru je dovoljena uporabit avtoklaviranih azbestno cementnih cevi, v tretjem primeru je dovoljena uporaba tudi tistih cevi, ki niso izdelane po avtoklaviranem postopku. Na notranjo steno se nanašajo epoksidni premazi debeline 100 - 300 mikro metrov. Ti premazi imajo ateste o neoporečnosti pitne vode. Premaz v osnovi imibilizira vlakna v azbest cementu in preprečuje emisijo v tekoči medij. V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje že od letii 1980 nc vgrajujemo azbestno cementnih cevi v vodovodne sisteme. Zaradi dotrajanosti in posledično velikega števila okvar obstoječe cevovode zamenjujemo po načrtu porabe amortizacije z liloželcziu mi in polietilenskimi cevovodi. Zaradi kar precejšnje dolžine azbestno cementnih cevovodov bo trajalo še precej časa do popolne opustitve teh cevovodov. S povečanjem proračunskih sredstev za obnove dotrajanih in azbestno cementnih cevovodov bi ta čas lahko ludi skrajšali. Viri: Javno komunalno podjetje Grosuplje Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana Vodja službe komunalne oskrbe Tomaž Rigler Nasveti policije pred začetkom šolskega leta Mesec avgust je čas, ko tečejo priprave na pričetek novega šolskega leta. V priprave so vključene šole, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in policijske postaje. Pri tem imamo v mislih prometno varnost. Otrokom in njihovi prometni varnosti morajo namenjati pozornost skozi celo leto, tistim, ki prvič stopajo na poti, ki jih vodijo v šolo, pa zlasti v prvih dneh. Policisti to delajo s celo vrsto načrtovanih aktivnosti, med katere sodi tudi posredovanje nasvetov staršem, vsem udeležencem v prometu, vzgojiteljem in predvsem otrokom. Te nasvete vam posredujemo danes. HOJA OTROK 1. Otroci praviloma nc smejo hoditi po vozišču m nc postajati na njem. 2. Na poti v ali iz. šole morajo biti predhodno seznanjeni o varnih poteh. Starši prehodijo varne poti z otrokom in mu dajejo zgled. 3. Predno gre otrok čez vozišče, naj pogleda in se prepriča, ah ne prihaja kakšno vozilo. 4. Vedno naj pogleda trikrat (levo in desno in ponovno levo). Otrok naj z. dvigom roke nakaže, da namerava čez cesto. 5. Stiino viden prehod za pešce je je me sit), kjer otrok lahko prečka vozišče. 6. Ponoči iti i ob zmanjšani vidljivosti morajo otroci med hojo nositi na vidnem mestu odsevna telesa (kresničko). 7. Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, morajo nosili poleg kresničke tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. 8. Otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveni zavod, morajo imeti na poti spremstvo osebe starejše od 14 let. 9. V izjemnih primerih lahko vrtec po predhodnem posvetovanju s starši in na njihov pisni zahtevek, dopusti znižanje starost ne meje osebe za spremstvo. 10. V tem primeru pa so starši v celoti odgovorni za varnost otroka na poli v vrtec ali na poli domov. 11. Siimo na cesti, ki nima pločnika, smejo otroci hoditi po skrajnem levem robu vo- zišča, in to drug za drugim. OBVEZNOSTI VOZNIKOV 1. Nikoli nc oviraj pešcev, ki so že stopili na prehod za šešec, zato vedno vozi z zadostno zmerno hitrostjo. 2. Če vidiš ob prehodu za pešec otroke, stare in onemogle ali invalide, vedno ustavi vozilo in jih pusti mimo. 3. Po cesti, na kateri so luže, prilagodi vožnjo tako, da nc škropiš pešcev, voznikov koles z motorjema ali kolesarjev. 4. Nikoli nc sekaj skupine otrok ali kateregakoli drugega organiziranega sprevoda, ki sc premika po vozišču. 5. Nc zapelji na zaznamovani prehod za pešec, kadar je očitno, da bi moral na njem ustaviti. 6. Vedno zmanjšaj hitrost: a) ko pripelješ do kraja, kjer je postavljen prometni znak "otroci na cesti"; b) pred zaznamovanim prehodom za pešce; c) na delu ceste, po katerem hodi veliko pešcev, še posebej, če so na cesti otroci, invalidi in slabotne osebe. PREVOZI OTROK 1. V vozilu lahko vozite le toliko otrok, kol je navedeno v prometnem dovoljenju. 2. Za manjše otroke priporočamo vgradnjo in uporabo posebnih otroških sedežev. 3. Otroci naj uporabljajo varnostne pasove tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih, ne glede na starost. 4. Otroci do 12. leta naj bodo potniki le na zadnjih sedežih. 5. Majhni otroci lahko vozijo kolo le v spremstvu odrslih oseb. 6. Samostojno vožnjo koles in koles z motorji jim starši lahko dovolijo šelc potem, ko pridobijo potrdilo t) znanju cestnopro-metnih predpisov. 7. Med vožnjo koles z motorji morajo obvezno uporabljali zaščitno čelado. 8. Na kolesu z motorjem ali kolesu lahko vozite otroka starega do sedem let samo, če jc na vozilu posebej pritrjen sedež, za otroka s posebnimi stopalkami. 9. Kolo in kolo z motorjem morata biti predpisano opremljena, naprave na vozilu morajo brezhibno delovati. 10. Otroka starega nad sedem let ni dovoljeno voziti na kolesu 11. Na kolesu Z motorjem pa lahko vozi- mo Otroka starega nad sedem let le na sedežu, ki je namenjen za prevoz. 12. Vozila, s katerimi se prevažajo otroci, morajo imeti na sprednji in zadnji strani predpisan znak za označevanje vozil, s katerimi sc prevažajo otroci. 13. Pri vstopanju in izstopanju otrok se takega vozila ne sme prehitevali. 14. Voznik vozila, ki vozi otroka, mora vedno, če je le mogoče, ustaviti izven cest. 15. Starši! Vedno pospremite svojega otroka od vozila do varne poti oziroma šole. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Črna kronika ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE Taborska o, Grosuplje te I ./faks: 764-1 I 1 OBVESTILO Vse delavce, člane sindikata Iskre, Stikalni elementi Dobrepolje ponovno obveščamo, da naj svoje popolne vloge (kakor je navedeno v vašem lokalnem časopisu "Naš kraj") oddajo na našem naslovu, v kolikor želijo zastopanje v stečajnem postopku in sicer najpozneje do 9.septembra letos. KDOR BO ZAMUDIL TA ROK, NE BO MOGEL UVELJAVLJATI TERJATEV PREKO SINDIKATA. Poudarjamo, da tudi tisti, ki trenutno še delajo, če želijo plače za maj, junij, regrese itd., morajo svoje zahtevke vložiti pri nas do 9. septembra 1996. ali preko svojega odvetnika, kot samoplačnik, najpozneje do 19.9.1996. Vsi nečlani, ki ste podpisali pooblastila za odvetnika Lada Arčona, Slovenska 6, Ljubljana, se morate obrniti v začetku septembra na odvetnika na njegovem naslovu, oziroma ga lahko prej pokličete na tel. št. 090-4113, v kolikor želite zastopanje. Sekretarka: Vilma Horvat Poletni dnevi hitro minevajo. Ker pa no bilo vročine, za nekatere pa tudi nc prave zabave, so si jo nekateri privoščili po svoje., ne oziraje sc, ali je to drugim všeč ali ne. Pa si poglejmo nekaj takih zabav. 25.6.96 Znani povratnik kršitev javnega reda in miru, doma iz Strug, si jc tokrat privoščil zabavo v lokalu Krajčck na Vidmu. Takoj po prihodu v lokal, jc pričel izzivati gosta z žaljivkami. Gost sc mu jc za kratek čas umaknil, nato pa sc je vrnil v lokal. Takoj zatem je dobil udarec v zatilje. S lein pa šc ni bilo konca zabave. Nasilnež jc gosta prijel za vrat in ga odvlekel iz lokala, nato pa odrinil od sebe, daje padci po tleh. Na zabavo so bili potem povabljeni policisti, vendar nasilnež ni imel več toliko poguma, da bi počakal na kraju prijatelje v modrem. 29.6.96 Svojevrstno zabavo si jc privoščil sedemindvajsetletni varovanec DVZ, ki je v večernih urah hotel dobiti v roke svojo zdravstveno kartoteko. Da bi svoje načrte uresničil, je vlomil v sobo delovne terapije in tam razbil telefon. Nato je razbil sleklo na hodniku stanovanjskega bloka in obenem grozil ostalim prebivalcem s pretepom. Zabavo jc potem nadaljeval v svoji sobi, koje iz. nje skozi okno na dvorišče zmetal svojo posteljo, stole in oblačila. Vse skupaj pa jc popestril z. glasno glasbo. Pri vsem tem mu je vseskozi pomagal alkohol. Ker v zavodu ni imel več postelje, so za njegovo prenočišče na Povšctovi 5 v Ljubljani poskrbeli policisti. 2.7.96 V zasebnem stanovanju na Vidmu sta sc sprla bivša zakonca, ki šc vedno stanujeta pod isto streho. Prepir seje pričel, ko je domov prišel pijan nekdaj glava družine in pričel zmerjati nekdanjo družico in ji obenem groziti, dajo bo zaklal. Nasprotnica mu ni ostala dolžna in mu je žaljivke, vrnila. Med prepirom so skozi okna stanovanja letele steklenice, ni pa znano, če so bile polne. 3.7.96 V gostilni Majolka na Vidmu seje prepiral in nespodobno vedel občan iz Strug, ki jc naročil pijačo za svojo družbo.V njegovi družbi jc bil tudi znani kršitelj javnega reda in miru, ki v tem lokalu ni več po Strežen. Ker mu tako natakarica ni postregla, sc jc med njo in naročnikom vnel prepir, med katerim jc kršitelj stisnil roko natakarice in ji prizadel sled poškodbe. 9.8.96 V Ponikvah seje na svoj način lotil pospravljanja stanovanja sedcminlridcsctlct-ni domačin. Okoli 21, ure jc prišel domov pijan in začel prepir z. ženo. Da sosedje nc bi vsega slišali, jc povečal jakost raditi in televizije. Žene je kljub temu zmanjšala jakost, nakar je čistilec s pručkb razbil steklo na vra tih dnevne sobe. Nato seje na hodniku lotil rož in jih zmetal na dvorišče. Za rožami je pospravil šc stole in lestev. Žena mu jc potem poskušala nadaljne pospravljanje preprečili, s leni pa si je takoj prislužila udarec v prsni koš, nato pa šc davljenje. Ker sc kršitelj ob intervenciji ni hotel pomiriti inje grozil, da bo s kršitvijo nadaljeval, si je prislužil počitek v prostorih za pridržanje. 18.8.96 V zasebni stanovanjski hiši v Bruhanji vasi pa seje sprla tašča z. zetom. Zelje prišel na obisk k tašči, kjer jc žc bila njegova žena. Tašča zeta ni spustila v hišo in je pred njim zaklenila vrata. Vstop mu je omogočila žena, ki mu jc skozi okno podala ključ. Po vstopu v hišo seje med njim in las čo vnel prepir, v katerem jc zet porinil taščo, daje padla, pri tem pa z glavo udarila ob rob postelje in sc poškodovala. Policijska postaja Grosuplje KOMUNALNE GRADNJE d.o.o. Pogoji pod 2: - poklicna izobrazba 1290 Grosuplje ustrezne smeri Cesta na Krko 7 - vozniški izpit B, C in E kategorije - delovne izkušnje Razpisujemo prosti delovni mesti: Delovno razmerje bomo sklenili za 1. vodovodni instalater nedoločen čas, s polnim delovnim 2. šofer - strojnik časom in z 2 mesečnim poskusnim delom. Pogoji pod L- IV. stopnja strokovne Pisne prijave z opisom dosedanjega izobrazbe ustrezne smeri dela in dokazili o izpolnjevanju - eno leto delovnih izkušenj pogojev pošljite v H dneh po objavi - vozniški izpit B kategorije na gornji naslov. IZŠLA JE KNJIGA "Nekaj o vojni škodi in pravicah" Sredi maja je izšla knjiga prof. Ivice Žni-daršič z naslovom "Nekaj o vojni škodi in pravicah zgodovinska, pravna in humanitarna dejstva". Na 204 Straneh avtorica predstavi: zakone in predpise, ki jih jc nekdanja Jugoslavija sprejela v letih po drugi svetovni vojni, na osnovi katerih so popisovali in ocenili vojno škodo; - podrobni opis datumov dogovarjanj Z naslednicami agresorskih držav v drugi svetov ni vojni o vprašanjih povračila vojne škode in kaj je terjala in dobila bivša država na osnovi omenjenih sporazumov; - podatke, kako so druge države urejale vprašanja vojnih odškodnin takoj po drugi svetovni vojni, pa tudi po združitvi Nemčij in razpadu Sovjetskega imperija; posamezne arhive in muzeje, ki hranijo gradiva o žrtvah vojnega nasilja in pove, s katerega območja so žrtve, zajete v teh arhivih; - repatriacijske baze v Sloveniji v letu 1945, našteje vseh 40 baz z navedbo komandantov in političnih komisarjev teh baz. Knjigo sla recenzirala univerzitetni profesor dr. Janko Prunk in zgodovinarka prof. Metka Gombač. Oba recenzenta sta knjigo zelo ugodno ocenila. Dr. Janko 1'runk je med drugim dejal, "da bo knjiga služila oblastnim organom in Zgodovinarjem, ter da ima bogastvo podatkov, ki so smiselno razporejeni in označeni z. viri. Avtorica govori o ljudeh, ki so zelo trpeli zaradi nacizma in fašizma, niso pa ustvarjali herojskega dela zgodovine. Država jih je prezrla in vprašanja vojnih odškodnin ni rešila". Prof. Metka Gombač pa je povedala, "da prihaja knjiga ob pravem času, v razgibanem trenutku, ko se na različnih ravneh ponovno odpirajo vsebinska vprašanja o dogodkih v času druge svetovne vojne. Sedaj imamo na enem mestu zbranih veliko podatkov o vojni škodi, hkrati pa dan napotek zgodovinarjem - upravi, daje veliko vprašanj s tega aspekta še nerešenih in bi bilo treba še marsikaj preučiti in ovrednotiti". Na predstavitvi brošure v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani se je zbralo več kot slo predstavnikov vseh žrtev vojnega nasilja, zgodovinarji in predstavniki vlade K Slovenije. Vsi so si bili enotni, da bo vsebina te publikacije koristna za nadaljne uveljavljanje pravic žrtev vojnega nasilja. Takega mnenja je bil tudi Ivo Piry. predsednik Medresorske komisije vlade RS za obravnavo vprašanj vojne škode. Knjigo lahko naročile po ceni 950 SIT pri Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne Ljubljana, Na jami 1, tel 061/553-584 ali 061/445-087 Društvo daje informacije in nudi strokovno pomoč pri uveljavljanju statusa invalida - civilnega invalida vojne. Invalidi, če menile, tki je vaša invalidnost posledica vojnih tlogodkov ali poškodb z vojaškim materialom, pokličite v pisarno društva. MI) civilnih invalidov vojne Ljubljana Informacija o delovanju DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Kot jc znano, je 1.7.1996 nastopila s svojim delovanjem Davčna uprava RS s svojimi organizacijskimi enotami, kot so: - Davčna uprava RS, Glavni urad, Jesenkova 3, Ljubljana; - Davčni urad Ljubljana, s posameznimi izpostavami, tako jc novi naziv naše izpostave: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije Davčni urad Ljubljana l/postava Grosuplje Kolodvorska 4, 1290 GROSUPLJE Dobili smo tudi nove telefonske številke, in sicer: Vodja DURS Izpostave Grosuplje in tajništvo:763-618 Kax in delavci DURS: 764-452 Vložišče in delavci DURS: 773-331 Vodja Izpostave: Anton Žitnik Iako je prazen dom. dvoriSče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok 7.a vedno nam ostaja. ZAHVALA K Bogu jc odšla, a v naših srcih bo živela večno, dohiti, skrbna in ljubeča mama, stara mama in prababica JULKA ZABUKOVEC iz Podpeči 27 Ob njenem odhodu k Bogu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sle nam stali ob si rani. nas vzpodbujali in nam pomagali. Iskrena hvala za pomoč in molitev sosedom. še posebej Jakopičevim in Bakalovim, vsem sorodnikom in znancem za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku Francu Skulju za slovesen pogrebni obed in moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje. Hvala tudi vsem. ki sle jo še zadnjič obiskali na našem domu in jo v velikem številu pospremili k počitku na farno pokopališče. Vsem naj Bog bogato poplača. Vsi njeni Naš kraj KINO 9/1996 KINOPROGRAM ZA SEPTEMBER 96 KINO "DOBREPOUE" PETEK, 6. september, ob 20.30 uri ameriška romantična drama MESEČINA IN VALENTINO KRATKA VSEBINA: BON JOVI prvič na lllmu inje že požel številne odlične kritike. Ljubezenski tilm pripoveduje 0 mladi ženi, ki je izgubila moža v prometni nesreči. Rebbeea je poplnoma izgubljena in misli že na samomor, zato ji mlajša sestra in prijateljice v hišo pripeljejo pleskarja(B( )N .IOVI), ki pa se bolj ukvarja z Rcheceo kol s pleskanjem hiše ... NEDELJA, 8. september, izjemoma samo ob 20.30 uri ameriška uspešnica - pustolovski tilm SMRTONOSNI SPOPAD KRATKA VSEBINA: Film je posnet po motivih računalniške igrice in stripa. Zlobni čarodej galaksije vsake 1(K) let organizira turnir v bojevanju. Zemljani so bili na tem turnirju že devetkrat zapored premagani, če se to zgodi še desetič, bo na Zemlji za vedno zavladalo razdejan je in zlo. 11 soda Zemlje je odvisna od treh smrtnikov, ki jih v boj popelje RAYDEN, bog bliska, ki jih pripravi do tega, da dobijo moč za spopad z navidez, nepremagljivim nasprotnikom. PETEK, 13. september, ob 20.30 uri ameriška ljubezenska komedija SABRINA KRATKA VSEBINA: Sabrina je lepa hčerka šoferja na posestvu bogate družine LARABIE. V prelepo Sabrino se zaljubi najmlajši sin bogataša LARABIJA, ki svojemu sinu ponuja roko hčerke svojega poslovnega partnerja. Ker se oče ne more sprijaznili Z dejstvom, da bo sin poročil šoferjevo hčerko, naroči starejšemu sinu, naj poseže v novo nastalo razmerje in ga razdre ... SOBOTA, 14. september, ob 20.30 uri ameriški akcijski triler IZVIRNI STRAH KRATKA VSEBINA: RICHARD GERE igra neusmiljenega odvetnika, ki se hoče proslaviti tako, da brani kaznjenca, ki jc skoraj že obtožen. Odvetniku ne gre za to, da bi rešil človeka pred sodnimi mlini, ampak da bi sebi ustvaril ugled in si dvignil ceno. V tej svoji sehičnosti je spregledal nekaj zelo pomembnega, kar ga ho postavilo v brezizhoden položaj... NEDELJA, 15. september, ob 15. uri in ob 20.30 uri ameriška nora komedija - uspešnica TAJNI AGENT 000 KRATKA OZNAKA: Nora komedija - nekakšno nadaljevanje filmov'GOLA PIŠTOLA" vsaj igralce je isli. Rim je narejen izključno za zabavo, saj lahko rečemo, daje ves lil m en sam smeh. Vabljeni vsi, ki si želite v kinu razvedriti in se nasmejati. PETEK, 20. september, ob 20.30 uri ameriški akcijski spcktakcl BARB WIRE - NE KLIČI ME PUNČKA KRATKA OZNAKA: BARB WIRE je lastnica ze lo popularnega nočnega kluba in hkrati odpadnica ter profesionalna lovka na glave. Spretno rokuje z orožjem, kakršnega sc nc bi sramoval niti ARNOLD SCHVVARZENEGGER. Občutek odgovornosti, želja po pustolovščinah in pohlep po denarju ženejo BARB v še tako tvegane spopade s sovražniki, ki bodo nemiloslno ob življenje takoj, ko bo slišala, dajo kličejo "Punčka!"... V glavni vlogi trenutno najbolj razvpita holywood-ska zvezda PAMELA LEE ANDERSON. SOBOTA, 21. september, ob 20.30 uri ameriška nora komedija NAREDNIK BILKO KRATKA VSEBINA: S UAL MARTIN je narednik ameriške vojske in vodja garaže v vojaški bazi. Lahko bi rekli, daje dobrosrčen prevarant in vojaška vozila posoja za denar, ki ga seveda spravi v svoj žep. Stvari se zapletejo, ko Pentagon pošlje v vojaško bazo nadzornika Thorna, ki Bilka dobro pozna, saj gaje pred petnajstimi leti zvito prevaral. Thorn se odloči, da bo z Bilkom poravnal 15 let staro zamero. Kakšen bo razplet? NEDELJA, 22. september, ob 15. uri in 20.30 uri ameriški akcijski - uspešnica ERASER KRATKA VSEBINA: ARNOLD SCHVVARZENEGGER zopet v akciji. Kriminalci povzročijo zmešnjavo med EBI in državo. SCHVVARZENEGGER rešuje svoje kliente, ki so prišli v nemilost države in EBI. Eilrn je dobil posebno priznanje za akcijske prizore. PETEK, 27. september, ob 20.30 uri ameriški zgodovinski spcktakcl ŠKRLATNO ZNAMENJE KRATKA VSEBINA: Zgodba se dogaja na vzhodni ameriški obali v mešanem mestecu z ko-lonialisti in indijanci sredi 17. stoletja. V mestu vladajo strogi cerkveni mogotci in hud puritanski red. Hestcr (DEMI MOORE) jc verna mlada žena, ki se v času moževe odsotnosti naveže in zaljubi v mladega duhovnika. Hcster zanosi. Ker noče izdati, kdo jc oče, jo obsodijo na zaporno kaz.cn. Rodi v zaporu. Porodnico izpustijo iz zapora in jo označijo s sramotnim znamenjem škrlatno črko A. NEDELJA, 29. september, ob 15. uri in 19.30 uri ameriški triler CITY HALL KRATKA VSEBJNA: Al PAČI NO igra župana velikega mesta. Živi v mestni palači imenovani CTTY HALL. Zivljejc teče mirno, dokler bmtalno nc umorijo črnskega dečka. Začnejo se hudi rasni nemiri, ki jih župan skuša pomirili, vendar je v igri nekdo, ki mu je veliko do tega, da sprave med črnci in belci v mestu šc dolgo ne bo ... NAPOVEDUJEMO USPEŠNICE, KI PRIHAJAJO NA NAŠE PLATNO Že v NEDELJO, 20. oktobra 96, predvajamo največjo uspešnico letošnjega leta, ameriški film "MISSION: IMPOSSIBLE" (MISIJA: NEMOGOČE). V glavni vlogi TOM CRUISE in JOHN VIOGHT. Film je akcijsko vohunski in je prejel najvišja priznanja filmskih kritikov, seveda pa tudi gledalcev, saj si ga je že v prvem tednu predvajanja v Ameriki ogledalo rekordno število gledalcev. .... V. V NEDELJO, 27. oktobra 96, predvajamo drugo največjo uspešnico do sedaj, film "TVVISTER". Film prikazuje tornado z imenom TVVISTER in vse grozote, ki jih povzroči ta najbolj grozljivi fenomen narave. V filmu so odlični vizualni efekti podjetja INDUSTRIAL LIGHT & MAGIC, ki je opremilo tudi film JURSKI PARK. Tudi zgodba je zelo napeta, saj prikazuje skupino znanstvenikov, ki morajo priti v srce tornada in ga onemogočiti. V NEDELJO, 8. decembra 96, na Marijin praznik, predvajamo ameriško - hrvaški film MARIJA (GOSPA), posnet po resnični zgodbi o dogodkih v Medjugorju. O vsebini: Junija 19981 v MEDJUGORJU šest otrok trdi, da se jim je prikazala Mati božja. Vesti o tem dogodku se bliskovito širijo. Kraj obiskuje vse več romarjev, radovednežev in novinarjev iz vsega sveta. Tedanje jugoslovanske oblasti se trudijo, da pojav proglasijo za navadno prevaro. Otroci naj bi imeli privide, župnika Medjugorja pa nagovarjajo, naj ovrže pričevanje otrok. Ker se takemu ukazu upre, je deležen policijskega zaslišanja, civilne oblasti pa izvajajo pritisk na cerkvene oblasti, naj vplivajo na svojega podrejenega, naj pojav proglasi za neresničen in s tem prepreči romanja, ki so že prerasla v množičen pojav. Po nalogu politikov intervenirata milica in vojska. Cerkveni vhod zabijejo z deskami, dostop do cerkve je strogo prepovedan. Župnik, frančiškan, JOŽO ZOVKO, se odločno postavi v bran svojega cerkvenega poslanstva, na silo odpre vhod v cerkev in mašuje pred številno množico. V strahu pred mednarodnim incidentom oblasti sicer umaknejo oborožene enote vojske in milice, a zaprejo puntarskega župnika in ga obtožijo verbalnega delikta, spodbujanja upora zoper oblast. Sledi montiran proces in obsodba na tri leta in pol zapora. MEDJUGORJE je postalo svetovna božja pot. Danes je frančiškan JOŽO ZOVKO gvardijan frančiškanskega samostana v Širokem Brijegu. Frančiškana JOŽA ZOVKA igra znani ameriški filmski igralec MARTIN SHEEN. Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec, Tina Šuštar, Katja Gregorič. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Lektorica: Ema Sevšek. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.