u»ilu lokoalotanako knetake trttt. - tal 3» Din m ml« let«. — it utoionutn IV Dla. — post noina Storilka 1 Iltn. — V Insrratnera dela vaaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Dtn.
Uti*|> rukf arcda ob « tjutraj. — Sptai Ia doiilai uaj a« poSlUnjo CreUuUtvn „l)oaoUab«", »arofntaa rtkUmaeU« Ia huoratl pa tlpraralitTn „Domnl,|uba" t Ijnhljaiil, Kopttarjora illea itei. 6.
Za večni mir.
Kdo bi mogel verjeti vanj: v večen mir, v večno prijateljstvo med državami! Ko pa imamo v evropskih in izvenevrop-skih državah toliko vodilnih državnikov, ki nimajo čuta pravičnosti, niti čuta odgovornosti pred Bogom. Njim je moč, brezobzirna moč lastne države oni bog, ki ga molijo. In če je mogoče to moč doseči potom vojne, potem jim je pravičnost in gorje tisočerih družin deveta briga. Če pa morejo to moč doseči potom raznih mirovnih pogodb, jim je morda tem ljubše, toda ne iz ljubezni do miru in iz strahu pred vojno, temveč zato, ker oboževano moč svoje države morda lažje dosežejo na ta način.
Zato pravimo, da manjka v nas vere v večni mir, dokler ta mir ne bo pognal svojih korenin od tam, kjer se začno Bog in njegove zapovedi. ■ 1
Vendar, pa moramo priznati, da so se državniki — vsaj precejšnje število izmed njih — iz svetovne vojne vendarle nekaj naučili. Naučili' so se, da je vojna največje gorje, da vojna pomeni izgubo v vsakem oziru, da stalne priprave za vojno ali oboroževanje pomeni za vsako državo ogromno breme itd.
Državniki so prišli do prepričanja, da je mir prvi pogoj, če hoče ljudstvo gospodarsko in duševno napredovati. Zato verjamemo v njihovo dobro voljo, da ohranijo in utrdijo svetovni mir, čeprav, spričo strahotne sebičnosti ter nadutosti kakšnih •Mussolinijev ne moremo še verjeti v resnični uspeh njihovih prizadevanj.
V teh dneh so podpisali v Parizu vse tiržave medsebojno pogodbo, da je napadalna vojska zločin, da bodo vsako državo, ki bo napovedala vojsko, preden bo o sporu razsodilo svetovno mirovno sodišče, ostale države bojkotirale kot zlo-činko. Predlog za to pogodbo je stavil zunanji minister Združenih držav Amerike Kcllog. Vse evropske države razen Rusije so pogodbo podpisale ozriroma se izrekle, da jo bodo podpisale. Ne bomo preiskovali, že je Kellog res predlagal to pogodbo iz najčistejše ljubezni do miru, ali zato, ker bi nova evropska vojska pomenila izgubo vsega ogromnega denarja, ki ga ima Amerika v Evropi. Ne gre tudi za to, če so vse države podpisale res iz prepričanja (n. pr.
Italija) ali iz strahu pred javnim mnenjem cele Evrope in Amerike.
Gre tu za važno dejstvo, da so države rekle: kjerkoli se dva spreta, tedaj se nikjer ne pusti, da bi si skočila v lase ter ee obdelovala s pestmi in nožem in kdor bi bil hujši, tisti ima pravico na' svoji strani. Temveč oba gresta pred sodnika, mu razložita ves spor in sodnik premisli in presodi. Prav tako naj bo med državami. Če se dve državi med seboj spreta, tedaj bi bila največja neumnost, pa tudi krivica, ko bi se državi stepli med sabo. Zakaj prav lahko bi tista država, ki nima prav, ostala zmagovalka in slabejša država bi poleg krivice, ki jo mora nositi, imela še ogromno škodo izgubljene vojske. Ali ni to najhujša krivica? Ali ni ta krivica tem hujša, ker je v pretep potegnjenih na tisoče družin, ki so čisto nedolžne pri tem, če se slučajno . dva jeznorita državnika ne znata malo premagati..
To spoznanje vodilnih državnikov je ogromen napredek v mirovni ideji. Kar je pa najvažnejše pri tem, je to, da bo ta ideja tako zašla v meso in kri naro'dov, da bo vsakega državnika strah vsaj javnega mnenja, če ne Boga, če bo hotel meni nič tebi nič napasti sosedno državo.
Šele takrat, kadar bo ta misel čisto prešla v meso in itri narodov, šele takrat se bo začelo tudi z razorožitvijo, s čimer se bodo prihranili za ljudsko gospodarstvo in prosveto ogromni milijoni. Danes pa je žal samo šele spoznanje, ni pa še vere. Zato pa predlogov o razorožitvi države ne sprejemajo tako rade kot pogodbo za večen mir.
Zadnji korak in največji uspeh tega mirovnega spoznanja pa bi bila ustanovitev ene same države iz vseh evropskih držav, takozvane Panevrope. Če bo ena država _ seveda z velikimi avtonomijami posameznih delov — potem ima več komu vojske napovedati. Zal imamo danes samo šele ime te velike države.
Bog daj, da bi mirovna ideja, ideja večnega miru, ki se sicer polagoma in z velikimi napori vedno bolj oblikuje, čimpreje doživela še nadaljnja zmagos!av]a.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
LJUDSKI TABOR
na Homcu pri Kamniku
se bo vrifl ▼ soboto, na Mali Šmaren, dne 8, septembra 1928 ob treh popoldne. — Poročali bodo narodni in oblastni poslanci.
Vabi okrajni odbor SLS za okraj Kamnik.
Nemci o dr. Korošcu.
Če bereš »Jutro«, »Domovino« ali »Kmetski list«, tedaj moraš priti do prepričanja, da je dr. Korošec največji lump v državi. Da vidite, kakšnega •zlobnega in satanskega obrekovanja so zmožni žerjavovski časopisi, priobčujemo mnenje', ki ga je izrekel nemški časopis »Rundschau« (Obzornik). Takole piše:
»Če v kaki politični skupini ne gre več naprej in voz grozi, da se prevrne, takrat gredo po katoliškega duhovnika. Njegovi pridigi sicer morda ne verjamejo, računa pa se z njegovo vestnostjo. Njegovi požrtvovalnosti se zaupa, da se bo žrtvoval za nehvaležne naloge. Zaupa se njegovi premišljenosti — ki izvira iz pogleda na posmrtnost, — da bo nalogi kos. V svetovni vojni se je to večkrat zgodilo. Pred nami vstajajo glave Braunsa, Seipla, Jur-gurtija. Sedaj se je zgodilo v Jugoslaviji. Ravno tri tedne je tam trajala kriza. Vu-kičevičeva vlada je dala ostavko, potem ko so padli streli v skupščini, Nove vlade Vukičevič ni hotel sestaviti. Sedaj je končno prišel na pomoč katoliški duhovnik Korošec, Anton Korošec, tako ga imenujejo, je Slovenec. Že v poslednjih letih stare Avstrije je bil priznan vodja tega najsevernejšega in kulturno najvišje stoječega dela Jugoslavije. Na njegovo vzpodbudo so se Slovenci 1. 1918. izrekli par mcsccev preje, kakor Hrvati, za priključitev k jugoslovanski državi. S tem so si zagotovili mnogo boljši položaj. V nasprotju s Hrvati imajo tudi zelo vzorno katoliško organizacijo. Od 2o njihovih poslancev jih pripada 20 katoliški Slovenski ljudski stranki.«	^
NOVieAR
Stan e državnih f narsc.
»Jutro« in »Domovina« in »Kmetski list« kar na debelo spuščajo najzlobnejše laži v svet, da bi očrnili dr. Korošca, ker se žerjavovsko črnenje v Belgradu in na dvoru nič več ne obnese in celo odločno odklanja. O. Žerjav bi vedel o tem v svojo veliko žalost nekaj zelo zanimivega povedati.
In so se spravili na državne finance. Po-jutranjem, če ne že jutri bo država doživela finančen polom in kriv je seveda kdo drugi kot dr. Korošec, ki je sploh seveda vsega kriv, tudi če kakšna liberalna kokoš pravočasno jajca ne znese.
Liberalne laži je pa bilo tudi to pet hitro konec. Bivši finančni minister dr. Bogdan Markovič je izjavil naslednje:
Naš finančni položaj se v teh dveh poslednjih proračunskih letih ni poslabšal, ampak i sorazmerno i absolutno zboljšal in ustalil. V teh dveh letih sta bili vladi g. Uzu-noviča in g. Vukičeviča. Kljub popolnoma neurejenim in težkim političnim, posebno pa težkim gospodarskim razmeram v državi, se ta doba našega finančnega razvoja lahko smatra kot doba urejevanja naših financ. Kajti, če bi v tem času in v teh tako težkih razmerah tako vodili finance, ket so jih vodili v prejšnji dobi (v debi žerjavovcev in radičevcev) bi mi pretrpeli finančni polom.
V	prejšnjih dobah, so državni proračuni rastli, naglo naraščali v vsakem proračunskem letu, tako da so se v najkrajšem času dvignili na 13 milijard dinarjev.
Z naraščanjem proračuna je seveda v istem sorazmerju rastel davek, so rastle takse ir druge dajatve, tako da je dejstvo ogromnih bremen ogrožalo ves narod tisti čas, ki ga označujejo nasprrtni gospodje ket boljši, k?kor je današnji. V ti tem času splošno dobrih gospodarskih prilik, tedaj ko so bile razmere ugodne za urejevanje in ustaljenje našega finančrega položaja, tedaj so izdatki izven proračuna samo v enem proračunskem letu sedali preko cele milijarde dinarjev.
V	tistem času so napravili leteče dolgove.
V	tistem času se je financiralo skoro stalno s proračunskimi dvanajstinami in se je s tem omc.gočavalo vladam, da so trosile narodni denar brez skupščinskega nadzorstva in da se jc napravila zmeda v državnih financah.
V	tistem času je narod moral plačev ti davke po najrazličnejših sistemih in davčnih lestvicah.
In po tolikih letih državnega življenja se v tistem času ni niti začelo z izpolnjevanjem državnih obvez, ki smo jih sprejeli z mirovnimi pogodbami, kar je usodno vplivalo na naš zunanji kredit.
Vse to je v tistem času ustvarilo taka in tolika javna bremena, da so onemogočila vsako delo in vsak napredek v narodnem gospodarstvu. To je v glavnih potezah pravilna ocena prejšnjih razmer v naših financah.
Z nnSo umelno
mošlofo esenco »flosfln"
Bi lahko vsakdo z ma iini stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domačo pija o. Cena 1 Blekle-nici za 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 4 '—. Dobi sc samo v <lrofccrlJi A Kane vlnova, Ljubljana in droRerlJi Wolfrnm n si. M Kune, Mširl-iior. — Tudi letos kupujemo lipovo cvetje.
Otvoritev ri?d'?ske oostae.
Preteklo soboto 1. septembra je bil za Slovenijo velik in pomemben dan. Otvo-rila se je slovenska radio-postaja, ki jo je zgradila država iz računa nemške vojne odškodnine in ki jo je za 15 let oddala v najem Prosvetni zvezi v Ljubljani.
Slovenski radio je zato tolikega pomena, ker bo nosil slovensko besedo in slovensko pesem daleč preko mej slovenske domovine po celi širni Evropi. Slovenci so majhen narod in nas Evropa splošno ne pozna. Le pojdi n. pr. v Nemčijo ali Francijo — prav redek izobraženec bo vedel, da obstoji slovenski narod, da o preprostem človeku niti ne govorimo.
Letos pa je prvi na široko proslavil naše ime naš voditelj dr. Korošec, o katerem piše vse evropsko časopisje z velikim spoštovanjem. Prosvetna zveza pa bo druga, ki bo potom radio-postaje sleherni dan ponesla naše slovensko ime med najširše sloje evropskega prebivalstva. Zakaj pomisliti moramo, da ima po drugih državah radioaparat že skoro vsaka tretja ali četrta hiša.
Velikega pomena je naša radijska postaja za naše Slovence preko državnih meja. Čuli bodo slovensko besedo in slovensko pesem, ki je morda sami ne smejo več zapeti. Ohraniji bodo potom radia stik z materjo-domovino in s stikom ljubezen. Kar državna meja loči, to bo vezal radio.
Za nas Slovence v domovini pa bo radio še največjega pomena. Vsak dan lahko poslušaš prvovrstno godbo — čisto in natančno, kot bi peli ali godli tik pred tabo, sleherni dan moreš poslušati doma za pečjo sijajna predavanja naših najboljših strokovnjakov o vseh mogočih predmetih. To je cela ljudska univerza. Našim
Ali se je v zadnjih dveh letih izboljšal? Finančna politika je v tem času stremela za tem, da uredi državno gospodarstvo.
Predvsem smo nehali s proračunskimi dvanajstinami in državi smo dali v tem času dva redna proračuna in ne samo to, ta dva zadnja državna proračuna sta zmanjšala državne izdatke za celo in polno milijardo dinarjev. Če bi ne delali take politike, bi naš državni proračun mesto 12 milijard danes bil 15 milijard dinarjev. V tem času naše finančne politike smo poravnali za skoro 400 milijonov letečih dolgov in to tistih letečih dolgov, ki so bili posledica finančne politike prejšnjih let.
V tem času smo se držali resnice, da finančni uspeh zavisi od uspeha gospodarstva v državi in smo začeli z raznimi olajšavami državnih bremen. Znižale so se mnoge takse, naklade in davki, znižale so se cene monopol-skih predmetov, posebno tistih, ki so življenjske potrebščine širokih ljudskih slojev. V ta čas pada značilni in odločilni zakon o izenačenju davkov. To, česar niso poprej dovršili v desetih letih državnega življenja, se je izvršilo sedaj.
■ 111 111 ""™»«tt'ia društvom ne bo treba več iskati predavateljev — v dvorani se ti bo iz zvočnika razlegalo najboljše predavanje. Da, celo jezikov smo se začeli učiti potom radia — hrvatsko, nemško, francosko, italijansko.
V soboto je bila torej otvoritev. Do-poldan je radio po širnem svetu nosil otvoritveni govor, s katerim je oblastni predsednik dr. Marko Natlačen otvoril ljubljanski jesenski velesemenj. Nato koncert godbe dravske divizije. Popoldan pa je pisatelj in župnik Finžgar govoril o slovenski besedi in nje lepoti. Tako razločno se je čula vsaka črkica njegovih besedi, da bi človek mislil: pred mano sedi in mi govori, Zvečer je bil prenos iz gledališča, kjer se je pela in igrala opera »Prodana nevesta«.
In tako gre sedaj vsak dan naprej — približno 4—5 ur programa. So pa to šc vedno poskusna oddajanja, ki bodo trajala do 28. oktobra. Takrat ob desetletnici osvoboditve slovenskega naroda bo slovesna otvoritev. Vsa vprašanja za montiranje radioaparatov se naslavljajo na naslov: Radio - postaja, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
Prihodnjič bomo objavili, koliko približno ta reč stane in kako je narejena.
d Ministrski predsednik g. dr. Korošec je bil sprejet 28. avgusta na Bledu od kralja v avdienci. Obiskal je tudi Ljubljano in Maribor, kjer je sprejel višje upravno uradništvo, nakar se je vrnil, ne da bi podal radovednim časnikarjem kako politično izjavo, v Belgrad.
d Kako je z orožnimi vajami, K orožnim vajam kličejo v prav velikem številu vinogradnike in kmetovalce. Ljudje so radi tega zelo razburjeni, ker je klicanje na orožne vaje v jesenskem času huda
nEaansaiHanBmaBBanBai
Osen! v SeUačkem domu.
Liberalna laž je zopet sama sebe udarila po zobeh. V Seljačkera domu v Zagrebu je izbruhnil požar. Preden so sploh preiskavah, kako je požar nastal, so zrjavovski in framasonski časopisi oznanjali celemu svetu! Vlada je dala Seljački dom zažgati.
Sedaj pa se je vršila ni.tančna preiskava, kako je ogenj nastal. In po preiskavi je naenkrat vse utihnilo. Toda liberalno časopisie ni imelo toliko poštenosti v sebi, da bi gruo obrekovanje preklicalo.
Kakor se sodi, je požar nastal na ta način: V sobi, ki je posvečena Radičevemu spominu, so vedno gorele sveče pred Radičevo podobo. V sobi pa je bilo vse polno vencev s trakovi. V poletni vročini je samonosebi umevno, da se je kakšna sveča skrivila ter prišla v detik z lahko gorljivimi predmeti, kj jih je bilo v sobi vse polno. Tako je nastal požar, ki je seveda takoj objel vso sobo.
K<io naj danes sploh še kaj verjame brez-verskemu tisku?
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
stvar. Zato se je bil pred tednom obrnil loslanec Žebot na ministrskega predsednika dr. Korošca in na vojnega ministra tpt8!!rafič.no in potom posebne okrožnice ter prosil, naj se za kmečke prebivalce v jesenskem času orožne vaje odložijo. Nato /poslanec Žebot prejel odgovor, da se bodo orožne vaje za sadjarje in vinogradnike kolikor mogoče krajšale in odločile. __ Od posredovanja poslanca Zebota bodo torej prizadeti kaj imeli, od hujskanj žer-iavovcev in radičevcev, ki nič za ljudstvo ne delajo in v Belgrad samo po poslanske p!ače hodijo, pa imajo naši ljudje samo
škodo. ............„
d Hmeljarji imajo po.ovicno voz.i,o. Direkcija državnih železnic je obvestila vse železniške postaje na tozadevnih progah, da imajo hmeljarski nabiralci običajno vozno olajšavo oziroma ugodnost za povratek na svoj dom.
d Radičevski poslanci vendarle še priznavajo Belgrad, prav za prav blagajno bel<>rajske skupščine, ker so od »okrvavljenega režima«, s katerim nočejo imeti nič skupnega, že potegnili plače za september, dasi nočejo delati v narodni skupščini. Mesečna plača jim znese okrog pol milijona dinarjev.
d Služkinjam, ki nameravajo v Belgrad. Slovenske služkinje so si najele v Belgradu sobo, ki bo pod vodstvom starejše gospe na razpolago kot prenočišče dekletom, ki so slučajno brez službe. Želeti je, da dekleta čim manj gredo v svet, ako pa je katera le primorana, da pride iskat zaslužka v Belgrad, naj se radi pojasnil oglasi v katoliškem župnem uradu, Krunska ulica 23.
d Slovenski otroci iz Weslfalije in Porenja. Doznili smo od popolnoma verodostojne strani, da sta tem otrokom samo Nemčija in Jugoslavija dovolili prosto vožnjo, republika" Avstrija pa ne. Avstrija ni dovolila nikakih voznih olajšav, marveč je hilo treba plačati za otroka po navadnem veznem ceniku prav tako, kot za vsakega odraslega potnika.
d Gospodarska korist protialkohol-r.ega gibanja. V zadnjih letih zaznamuje brezalkoholna industrija pri nas silen razvoj, kar ima iudi ugodne posledice za naj-firše sloje ljudstva. Maline so se n. pr. pred leti prodajale po prav nizki ceni, sedaj se prodajajo na debelo po 10 Din kg in še dražje. Brez dvoma bodo tudi vinogradniki in sadjarji kmalu spoznali, a?, se more naš težaven gospodarski položaj omiliti le s tem, da se proizvajajo naravni brezalkoholni sokovi iz grozdja in sadja za domačo uporabo in izvoz.
d Za župana pri Sv. Juriju ob Pesnici je bil izvoljen odličen naš pristaš g. Ivan Leber. Tudi oba svetovalca sta naša somišljenika.
d Pri Javni ikra dela v Ljubljani je tlelo na razpolago: moškim: 4 kotlar-jc-m, 5 kovinostrugarjem, 10 pleskarjem, črkoslikarjem, 4 mizarjem, 1 sedlarju z u izdelovanje torbic, 2 pilarjema, 1 stroj, ključavničarju, 4 elektromonterjem, d kleparjem, i tapetniku, 25 čevljarjem za šivano'delo, 3 mlinarjem, 1 kamnoseku, 1 slaščičarju, 2 hlapcema, 6 zidarjem, o tesarjem, i mlademu kuharju, 4 navadnim
delavcem, 1 mlinskemu skladiščniku, 9 vajencem; ženskam: 1 vzgojiteljici za francoski i nangleški jezik, 2 štepancama, 2 spulericama, 1 orožniški kuharici, 1 hotelski sobarici. (Pojasnila daje Borza dela
'	Otroci iz Westialskega in Porenja
se vračajo 12. septembra, to je prihodnjo sredo. Odhod iz Ljubljane gl. kol. od 2.15, Litija 13.7, Zagorje 13.22, Trbovlje 1X30 Hrastnik 13.38, Zidan most 14.00, Celje 14 44, prihod v Maribor 16.34. V Mariboru
prenočijo in se odpeljejo iz Maribora dne 13. septembra zjutraj ob 5.40. Prosimo vse one osebe, pri katerih se nahajajo otroci, da jih pravočasno pripeljejo k vlaku.
d Kales morilec svojega prijatelja. V Mehiki je bil kakor znano umorjen novoizvoljeni predsednik Obregon. Bivši predhodnik Kales, krut preganjavec kristjanov in oboževani vzornik naših žerjavovcev, je takoj obdolžit umora katoliško Cerkev in sicer neke redovnice. Sedaj pa je prišlo na dan, da je morilca najel gospod Kales
O
Vsi me imajo radi '
pravi razumna Mica. »Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je R A D I O N!"
Varuje perilo!
»arn, ker ni prenesel;" da je bil njegov prijatelj izvoljen za predsednika. Nasi liberalni Časopisi so pač z veliko naslado priobčili laž, da so redovnice umorile OLre-gona, preklicali pa tega doslej še niso.
it Ali so hlapci in dekle kmatskib gospodarjev podvrženi plačevanja uslužberiega davka? Podpisani sem dobil od mnogih strani pritožbe, da člani finančne kontrole zahtevajo, da morajo tudi hlapci in dekle na kmetih plačevati uslužbenski davek. Ker so finančne kontrole napačno tolmačile določila zakona, sem se obrnil na finančno ravnateljstvo. Te dni sem dobil naslednji odgovor: »Hlapci in dekle, ki opravljajo tudi poljska dela, so prosti uslužbenskega davka. Oskrbniki večjih posestev, ki ne opravljajo poljskih del, pa podlegajo uslužbenskemu davku. V tem smislu je podučil davčni urad tudi vse starešine iin. oddelkov, ki so se prišli informirat glede tega davka in se jim je naročilo, da naj v dvomljivih slučajih pošljejo stranko na davčni urad, da se tukaj razsodi, če obstoja davčna obveznost ali ne.« Iz tega sledi, da so kmetski hlapci in dekle prosti uslužbenskega davka. — Franjo Žebot.
d Cvetje kraljice Marije na svežem grobu male Lidije. V Škofji Loki je te dni zatisnila za vedno oči mlada 121etna Lidija Kaleari. Zadnja želja ji je bila, naj po njeni smrti poprosijo kraljico Marijo, da ji na njen grob položi svojega cvetja. Dc-klica je namreč obdržala kraljico v spominu še iz leta 1922., ko se je fe-ta vozila skozi Škofjo Loko in ji je ob tisti priliki mala Lidija izročila kito cvetja v pozdrav. Željo male pokojnice so sporočili na Bled in res se je Nj. Vel. kraljica odzvala in poslala roditeljem šopek ciklam, ki jih je sama v ta namen natrgala v gozdu. Sporočila je, da naj to cvetje dado deklici v krsto, dočim ji je k pogrebu prinese! kito belih rož sam odposlanec kraljice Marije, višji oficir dravske divizije v Ljubljani. V imenu kraljice jih je položil na sveži grob male Lidije.
d Petdesetletnico tiskarskega delovanja je praznoval pretekli teden strojni stavec v Jugoslovanski tiskarni g. Leopold Werzak. Želimo gosp. jubilantu še mnogo srečnih let!
d Železniška postaja v Škofji Loki dobi električno razsvetljavo. Na pobudo g. poslanca Brodarja je občina Stara Loka vložila prošnjo, da se na postaji ničvredna petrolejska razsvetljava nadomesti z električno. Ministrstvo je prošnji ugodilo ter se s tozadevnimi deli prične v kratkem. Občina je naprosila tudi za verando in pitno vodo na postaji. Ker so s tem zvezani večji stroški, so se ta dela preložila na prihodnje leto na nov proračun.
d Priporočamo obisk razstave cerkvenih paramentov v škofijski palači, v II. nadstropju. Razstavljeni so cerkveni paramenti, ki jih je naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkva ljubljanske škofije. Razstava je odprta od srede 5. septembra do nedelje 9. septembra, vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6.
d Nova konjska semnja. G. veliki župan je dovolil, da se na živinska semnja, ki se vršita na Grosupljem vsako leto 29. septembra in 25. aprila smejo poleg goveje živine prignati tudi konji.
d Dne 9. septembra v Komendo na fantovski tabor. Začetek ob 1 popoldne. Na taboru govorita dr. J. Basaj in dr. L. Cainpa. Po taboru telovadna prireditev komendskega orlov, odseka. Igra godba iz Mengša.
d Socialdemokrati so priredili 1. septembra v ljubljanskem Mestnem domu shod, ki pa so ga komunisti razbili.
d Umrl je v noči od 31. avgusta na 1. septembra dubrovniški škof dr. Jo^ip Marčelič. Vladal je to škofijo 34 let.
d Ižanska cesta začasno zaprta. Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da je Ižanska cesta radi izvrševanja želcvo-betonskih mostičkov čez Galjevec kanor tudi čez Koruznikov jarek za vozni promet do nadaljnega zaprta. Za pešpot so postavljene zasilne brvi, na katerih pa naj pešci ne postajajo. Vozni promet sc naj vrši torej z Barja proti Ljubljani po Ižanski cesti samo do šole, potem pa po Pe-ruzzijevi poti in Dolenjski cesti. Isto v:1!'.! za nasprotno smer Ljubljana-Barje.
d Monštreaco so ukradli vlomilci v Tržišču na Dolenjskem. Vratica pri taber-naklju so bila iz močne kovine in vend.tr jih je hudodelec stri. Vlomilec je mehanik, ker je v zakristiji pustil vse vijake od monstrance in kelihov, dokaz, da je previdno vse posode razdrl v posamezne dele, celo šipico z monstrance je pustil na mestu. Zadevo preiskuje orožništvo.
d Hiša jc pogorela posestniku Halo-žanu nad Takalcami pri Sv. Križu. Ker ni vode blizu, mu je pogorelo hiša, le kozolec mu je domače gasilno društvo rešilo.
d Velik gozdni požar na Hrvatskem. V Petrovi gori blizu Karlovca jc požar uničil veliko množino suhega lesa, ki je bil v skladih naložen poleg tamkajšnje industrijske železnice. Zgorelo je skupaj 9t€0 kubičnih metrov polen v vrednosti 9CO.OCO Din. Požar je nastal vsled suše in silne vročine, ki še vedno vlada po vsem Krasu. 0£enj je gasilo skozi celo noč čez <j00 delavcev.
d Pod in hlev sta zgorela gostilničarju Francu Brucku v Smolenji vasi pri Novem mestu. Zažgala je zlobna roka.
d Dve ženski in dve čredi ovac usmrtila strela. V bližini vasi Vrlike pri Splitu je divjala te dni popoldne strahovita nevihta. Najprej se je vlila ploha, potem pa se je vsula toča, katere zrna so bila težka do 5 dkg. Strela je usmrtila kmetico Baro Cetiničevo in pa neko 17letno deklico. V bližini pa je udarila strela v dve čredi ovac in pobila 75 ovac. Vsa žetev, kolikor je je še bilo na polju, je uničena.
d Opozarjamo na današnjo prilogo Laboratorija »A!ga-< na Sušaku. Priporočamo jo Vaši pozornosti.
d Krojni tečaj na dipl. krojnem uči-lišču v Ljubljani, Stari trg 19, za krojače, šivilje in nešivilje z dežele — sc prične 10. septembra. Preizkušeni, zelo lahko razumljiv krtj. Revnejšim ceneje. - Informacije brezplačno. Preskrbovanje služb.
d Proti zaprtju in hemercidom, motenju v želcdcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josef«-jirenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih
delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo raz-krajajoče in vselej milo odvajalno. Do-biva se v lekarnah, drogerijah in speče--rijskih trgovinah.
Stenice, bolhe, ir.uhe, komarje tudi suhe uniči, ljubi oče, mati, sin, če vedno rabič, »ZACHERLIN.I
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika 7.a naglo ozdravljenje, ker so to najbotši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina - vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo tri velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din. tri steklen. -.Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak.
EVIiAKISTICM SHOD V KRŠKEM
z (iiliariotuno Iriduevuiio v dekaniji Videni — Leskvvee.
lin:1 T. in 8. septembra pobožnosti po vseh »upuili cerkvah kakor je bilo oznanjeno.
9. m plembra (nedelja) od ti do pol 10 v žujini cerkvi izpostavljeno presv. It. Telo; ob pol 10 slavnostni cerkveni govor in slovesna sv. maša pred župno cerkvijo v Krškem, na to: Manilestacijsko zborovanje pred župno eerkvija v Krškem. Popoldne : od 13 do 14 v župtii cerkvi v K.-škem izpr*:n\ Ijpno Najsvetejše; ob 14 pred župno cerkvijo sklepni govor, potem slovesna procesija z Najsvetejšim po mestu, posvetitev Srcu Jezusovemu, zahvalna pesem, blagoslov.
Kol govorniki so določeni: gg. dr. Tomaž Mlinar, dr. Cukaln, dr. Karol Opudor in dr. Marko Natlačen.
1.	Vzemimo s seboj z natančno določenimi nosilci farno bandero ali \suj zastave Mar. družb.
2.	Zbirališče (čas ob pol 2 popoldne) za procesijo je pred meščansko Šolo.
3.	Spored procesije: a) šolska mladina, b) Mln-denišlie Mar. družbe (znaki) in sploh fantje, c) možje, d) mala bandera, svetiljke, godba, ognjegasoi, ev. strelska družina, pevci. Najsvetejše: častno spremstvo (12 ključarjev), uradi, župani, občinski < ibcrnfki, e) dekliške Mar. družbo (trak in svetinja), f) ženstvo.
4.	Bandera so dopoldne v krogu ob zboroval-nem prodoru med mlaji, zaslave ob oltarju.
5.	Shod je za vse (mošk in ženske) — posebno dobrodošli so fantje in možje tudi pri proccjiji.
(i. Za slučaj dežja:
pofcožnost za može in faule ieskovške dekauijo v župni cerkvi — za može in fante videinske ilrka-r.ije v samostanski cerkvi — za žene in di klela v cerkvi sv. Rezallje tako za ene kot druge ob 10 dopoldne in ob 2 popoldne.
7. Nedeljski Slovenec objavi skupino slik Krško. Sezile pridno po njeni. Trgovci ln obrtniki se opozarjate nn inserate.
S Župljanil Ne pozabite nikjer naznanili slavnostni dan z zažignnjem kresov!
Dobrnvski Oicl priredi na. Mali Šmaren tclo-vrdni nastop z zelo peslrim sporedom. Nastopijo člani, članice (v novih krojih) in mladci. Po nastopu veselica z godbo, srečelovom itd. Vabljeni vsi 1
n Prosvetno društvo v Trebnjem priredi dne 16. sept. r,b pol 1. pop. tombolo in veselico na prostoru pred grailbo novega »Doma«. Za 3 Din lahko zadfiiete šivalni slroj v vrednosti 4000 Din ali šivalni stroj vreden 3<KX) Din, kolo vredno 2(XK) Din. norda celo kako govedo, ki bo tudi zastopano med dobitki. Vseh dobilkov bo 400.
Tombola z veselico, pri kateri bo pesler sjio-red ob sviranju priznane godbe, se bo vršila v korist gradbe . Prosv. doma«. Srečke za lombolo slu-
t raziskovanja
je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se
ŽENSKA HVALA
vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi
Schichtovo Terpentin milo
tmm.ur« ■ t/rtr, aj* ■»»
PO SVETU
HalMa.
s Razno. Na Proseku je zgorela po-tujčevalnica »Lege Nazionale«. — G. Ema Rudclfova, učiteljica na Razdrtem je prestavljena v Montenero di Valcocchiara v Abruzze. — Požar je uničil hlev posestnika Antona Breclja v 2apužah pri Ajdovščini. — V Gorjanskem so blagoslovili nov križev pot. — Novo železniško postajo je dobila Košana na Krasu. Ustavljata se dva potniška vlaka, toda le avgustu in septembru. — Te dni so blagoslovili novo baziliko na Sv. Gori pn Gorici. — Tudi učitelj iz Grgarja je moral oditi na službovanje globoko v Italijo. — Občina Medeja v Brdih je pridružena Krminu. — Hiša in hlev sta zgorela posestniku Fr. Kavčiču v Lipi pri Temnici.
n o jo po 3 Din, in jih razpečavaio fantje in dekleta. Dobite pa jih tudi v zadrugi >Kmet. društva-
n Iz županske zveze za ljubljansko oblast, tajništvo županske zveze je prevzel z dnem 1. septembru 1928. 1. Fran Kristan, občinski revizor pri ljubljanskem oblastnem odboru. Nanj naj sc do nadaljnjega naslovljajo dopisi za razna pojasnila.
u Državna učna delavnim za kofarstvo v I, i-(lovljici sprejema dnevno učence. Redni pouk se prične kakor na srednjih šolali, l/učenim detiv-cem preskrbi zaved delo in zaslužek.
u Pri Sv .Joštu nad Kranjem bo v nedeljo,
10. t. m. romarski shod v počeščenje Žalostne Matere božje. Sv. bogoslužje bo ob (i m C. uri.. .^E"' vedovanje na predvečer in v nedeljo. Častilci žalostne Matere božje, pridite v obilnem Številu I
-Prepevajte«, zbirka narodnih m drugih domačih pesmi za ljudsko petje - od mnogih teko pričakovana - je iz51a v drugi izdaji v založbi
Kstolška cerke\
s Vatiken in Kitajci, Zn?no je, da je na Kitajskem hud nered. Južna ali nan-kinška vlada je zdai na vrhu. Ona zastopa ostro narodno politiko za neodvisnost od evropskega vpliva. Evropske vlade tega ne gledajo rr.de, a papež je priznal v posebnem pismu opravičenost kitajske borbe za svobodo. Njemu je dovolj, da vlada zagotovi katoliškim misijonarjem zakoni'o varstvo, kakršna jim gre po kitajskih postavah. S tem odpade francccka pravica pretoktorata (varstva) katoliške cerkve v Kini in V?tik.xn stopi v neposredne zveze kitajsko vlado.
Romunija.
s Uničujoč vihar te divjal te dni v Romuniji v pokrajini Tadenamd in napravil ogromno škodo na poljih in v gozdovih. Vihar je izrul nad 10 tisoč borovih drevss in podrl mnogo brzojavnih drogov, tako da so bile brzojavne in telefonske zveze
Svete vojske- v Ljubljani, Poljanski nasip 10. V domači hiši, v društveni dvorani, na vasi. na polju, v go^du, na potovanjih, povsod se glasi in odmeva lepa domača pesem. — Napevi (viže) so znini, toda komaj začne družba peti, pa mora že nehati, ker ne zna — besedila. Kavno temu hoče od pomoči ta knjižica, ki vssbuje 170 pesmi. Ce naročile 10 izvodov skupaj, dobile eno knjižico brezplačno! Denar i>ošljite v naprej Ilaliko tudi v znamka'') in boste dobili knjigo poštnine prosto.
ii Zgubil sem v torek dne 23. avgusta t. 1. večjo vsoto denarju - 2500 Din z denarnico vred n sicer lia poli o l Mokrega polja do I recne. Mudil sem se ludi nu živinskem sejmu v Novem meslu ni na svinjskem na Loki pri Novem mestu. Polten naHitelj naj ga proti nagradi 500 Din posije ra naslov: Kovačič Anton pos. Gor. Vrhpolje p. bt. Jernej na Dolenjskem.
pretrgane. V Tadenamdu se je pod pritiskom viharja celo zrušil zvonik.
Albanija.
Zogu I. V Albaniji se igrajo kralja. Dosedanji državni predsednik Alumed Zogu se je dal proglasiti za kralja. Ljudstvo je dobilo strog ukaz, da mora biti navdušeno. Italija pa je rekla svoj Amen.
Madžarska.
s Madžarska, ognjišče nemira v Evropi. Ob priliki praznovanja sv. štefan-skih slavnosti je poslanec ogrskega parlamenta Urmanczu poudarjal v svojem govoru, da ne bodo Ogri nikoli pripustili drugim narodom niti za ped širok kos ogrske zemlje. »Mi ne tajimo,« nadaljuje, »mi smo v središču Evrope ognjišče nemira. Ne tajimo, da povzročamo nevarnost za izbruh vojne. Dajte nam naše stare meje nazaj, ker je to v interesu evropskega miru!«
Čehe s:©v?ška.
s Kaj pravijo o nettunskih dogovorih Cshi. »Prager Pressa« piše: »Nettunski dogovori pomenijo po svojem bistvu razširjenje že obstoiečih obsežnih pogodb med kraljevino SHS in Italijo, zlasti izpopolnitev reške in rapallske pogodbe. Pogajanja se vlečejo že skozi štiri leta. Uvedel jih js Pašič v oktobru 1924 in so se razbila najprvo ob odporu Hrvatov in Slovencev. V zimi 1924 so morala biti prekinjena. Zanimivo jtf, da so bila zopet započeta šele pod vlado Pašič-Pribičevič, 'edaj ped soodgovornostjo moža, ki je danes vodja opozicije. Še večjega inte-
resa jc pa dejstvo, da je prišlo do zaključka pcgajanj pocl koalicijsko vlado Pašič-Radič. Pritrditi moramo zato ministru Šumenkoviču, ki je v odsotnosti zunanjega ministra Marinkoviča branil dogovore v skupščini, ko je 4zjnvil, da so konvencije sad skupnega političnega in tehničnega dela vseh odgovornih činiteljev in strank v kraljivini SHS,«
Francija.
s Strašna nesreča. Minister zgorel. Trgovski minister Bokanovvski se je peljal z letalom. Radi napake v motorju pa se ie vnela bencinska zaloga, letalo se je vžgalo ter z velikim hruščem padlo na tla. Rabili so dve uri, da so čisto razmesarjeno truplo ministrovo dcbili izpod razvalin. Mrtve so še tri druge csebe, ki so bile v letalu. Francoski listi pišejo, da so francoski motorji sploh slabi in zato da je toliko letalskih nesreč. Zahtevajo, da se francosko letalstvo postavi na čisto novo podlago.
Nemčija.
s Tudi socijalisti so militaristi, kadar
lim kaže. Prejšnji nemški državni zbor je veljavno glasoval, da se zgradi oklopna križarica (bojna ladja). Socialisti so bili protivni. Sed&j so pa socialisti na vladi in sklep je Ireba izvesti. Socijalistični ministri so rekli, naj so torej križarica naredi. Seveda je nastal vrišč v časopisju, češ, taki-le so socijalisti; ko so na vladi, delajo kakor drugi. Kancler Muiiller pa sc zagovarja, da veljavnega sklepa ni mogoče prevreči brez hudih političnih posledic. Bolje je, da socialisti grade križa-rico, kakor da bi pustili vlado nasprotnikom. Mož ima prav.
s Pet velikih idej. Na državnem zborovanju mladinskih udruženj Nemčije jc govoril dr. Sonnenschein, eden najboljših poznavateljev novega mladinskega gibanja, o katoliški cerkvi: »Pokazati hočemo, da si ti, o cerkev, nespremenljiva resnica in edina kultura vsakega in tudi nemškega bistva. Damo svoja srca. Kaj pa nam daš ti, o cerkev? Daješ nam pet velikih kulturnih idej: Prvič svetovno občestvo — drugič enotnost vere — tretjič dih demokracije — četrtič nam daješ v tej razbili Evropi moč, da se obnavljamo in se združujemo v duhu nravnosti in veselja _ in daješ nam neizčrpno mero zdržnosti in krepčine v času, ko vse reči razpadajo v brezobličnosti nravstvenega razdora ...«
Drobne novice.
3700 milijonov dolarjev znaša proračun Zedinjenih držav ameriških.
Brezposelnih industrijskih delavcev je
v Angliji 1,250.000.
Okrog 15 milijonov meterskih stotov sladkorja bo napravila v bodočem letu Rusija.
30 milijonov dolarjev posojila hoca najeti Japonska v Ameriki.
Staro trinadftropno poslopje se je zrušilo blizu Neapelja v Italiji. Dva zidarja mrtva.
50 komunistov so zaprli v Parizu, Ker so hujskali vojake k uporu.
6»
Rndovan Hrastov:
K er sa brda, kier so skale...
i.
V	sobotnih popoldnevih ožive znova in znova železniški peroni. In 5c v nedeljah zjutraj in potlej zvečer, ko se spet vračajo vsi oni, ki so bili odšli na pot, v planine, v gore. Danes je peč planinstvo stvar, ki je postala domača domala vsem in jo goje vsi sloji, revni in bogati ljudje, kajti je ko-i istna in potrebna prav vsem.
Pa smo tako na Jesenicah. Prvi dolgčas. Zakaj človeku na poti je vsako čakanje odveč, vsaka minula mu je dragocena. Tam pa je navadno treba čakati, čakali...
No, končno Kranjska gora. Pridemo vanjo počasi, prav počasi. Pomikamo sc skozi sotesko in čez mostove, kakor da jezdimo polža in naša vožnja res nič ne sliči železniški. Tainle pred leti je tt.<l skozi podirala Sava. Kakor je majhna, je razdrla vse, tudi železnico, pa njene mostove prav takisto. Zato se komaj pomikamo. Ker je pri nn» vsaka reč le komaj za silo skupaj zmašena in popravljena.
Kranjska gora je letoviški kraj. Je pa tudi izhodišče za nekatere izlete, gorske ture. Tudi lepn, v vojni skrbno zgrajena in za vojaške n.\ mene prirejena cesta gre iz Kranjske gore skozi dolino Velike I'i Senco na sedlo Vršič in potem doli v Trento. Cesta zdaj prav izborilo služi turistom. Je lepo speljana, višje gori v zanimivih in mogočnih serpentinah, lepo gladka, položna, še nekaj posebnega inin ta cesta. Kadar hodim po njej, se mi vedno dozdeva, kakor bi hotela nnzna-čiti uekak križev pot. Ne samo radi prečudno lepe podobe Matere Hožje, ki je obešena na ovinku; pa ne radi velikega lesenega križa, ki stoji ob cesti in vodijo do njega stopnjice in je brez liogn; pa niti toliko rudi same kapelice skoro pod vrhom, ki so jo iz smrekovega lubja zgradili ruski vojni ujetniki, ki ko gradili to pol. Ne! Temveč zato, ker te cesta spominja prav ob vsakem koraku na tiste bridke dni, ki smo jih preživeli ob vojski. Ker ve.j, da je bila ta cesta grajena ob času najhujše vojne vihre, grajena v silni naglici in z neštevil-nimi vojnimi ujetniki. In končno Se zato, ker veš, koliko ko ti ujetniki pretrpeli v teli gorah, ko so sredi zime delali in kopali prav tako, kakor vsak drug čas; ko so vsi lačni zmrzovali in hrepeneli
Amundsena še niso našli.
Indijski pesnik Rabiudranath Tagors
je bil zadnje tedne v Salzburgu.
Na Češkoslovaškem je 2167 volivcev plačalo nad 100 tisoč Din kazni, ker niso šli k volitvam.
Berlin ima 44 gledališč, 78 varietejev, 363 kinemategrafov in 196 drugih nočnih zabavišč.
V	Nemčiji je od 26 milijonov zavarovanih oseb 13 milijonov spolno bolnih.
Na Msdžarskem je še vedno nad dve sto tisoč Slovakov
350.0C0 ljudi je zbolelo v Grčiji na neki kužni bolezni. Mnogo mrtvih.
Znanega nemškega milijonarja Stin-nesa so v Nemčiji zaprli. Jc na poseben način oškodoval držayo za velike vsote.
V	Rigi je bil krvav spopad med policijo in stavkuječimi delavci. Baje je 200 mrtvili.
28 hiš je uničil požar v vasi Roniene v italijanskem Tridentu.
Pri podzemski železniški nesreči V Njujorku je bilo 20 potnikov mrtvih in več sto ranjenih.
100 let bo minulo 9. sept. 1928. odkar se je rodil slavni ruski pisatelj Tolstoj.
po daljni domovini — ko je prišel nekega dne velik plaz raz gore, ki jih je sam podsul nekaj stotin. Koliko pa jih je pomrlo vsled gladu, vsled nečloveških naporov, to se niti ne ve.
Ali ni potem res, dn te cesla mora spominjati ua križev pot človeštva I'?
Dolenjski popotnik.
Naši poslanci so izposlovali nekatere podporo za prepotrebno popravo občinskih cest. Občinska in vaška pot od državne ceste do Podgrada v šrrihel-stopiški občini je bila skrajno zanemarjena. Na tej peti so veliki klanci, katere je treba znižati, Oblastni odbor je naklonil občini Šmihel* Slepiče 2C.000 Din podpore, da se ta pol popravi. Znesek 10X00 Din je občina že dobila nakazan, ostanek pa dobi, čim po pol spravljena v dobro stanje.
Tudi občina Brusnicc je dobila od oblastnega odbora za popravo občinske poti iz Brusnic do Gatcrja podporo 10.030 Din. Občinska cesta sc bo i:a ta način spravila v dobro stanje tako, da bo služila obilnemu prometu iz Gorjancev in bo po-rabna tudi za avtomobile. Klanec pri Ločni blizu novomeškega pokopališča popravlja okrajni cestni odber s privolitvijo oblastnega odbora. Cesta se bo razširila, deloma zvišala, klanec pa ponižal. — Stranska vas sc poteguje zalo, da bi bila sprejela ccsla od Petelincev do Poganccv med občinske ccste, Šmihcl-stopiškn občina je tudi pripravljena to ccsto sprejeti med občinske ccste in je napravila že tozadevni sklep, ki pa še ni pravomočen, ker sta sc dva interesenta pritožila. Čim bo za-čeva rešena, sc ho vložila prošnja za podporo, ki je že v ta nair.cn pripravljena in sc bodo tudi izvršile od naših oblastnih poslancev potrebne intcrvcncije.
Pied kratkim je bila trasirana prestavitev klanca med Selom ii: Podturnom v topliški občini ter prestavitev klanca pri Soteski in tamošnji most. Trasiranjc sta izvršila od oblastnega odbora poslana gg. inženirja Jancžič in Fink. Izvršiti se in:a še tudi trasiranjc prestavitve nekaterih drugih klancev, zlasti pri Črmošnjictih v stopiški lari, pa tudi v orchovški občini.
V Birčni vasi je dograjena kapnica beneškega sloga s podporo oblastnega odbora in higijenskega zavoda v Ljubljani. Interesenti so zelo pridno vršili vožnje in delo. tako da je bila la toliko prcpolrcbna kapnica izvršena s skupnimi močmi, Vaščani jo sedaj že uporabljajo. Odposlanec higi-jenskegu zavoda si je z našimi poslanci ogledal ludi v nekaterih občinah sludcnce, od koder bi sc dnli napeljati potrebni vodovodi, tako v mirno-peški, brusniški in šmihel-stopiški občini. Ogledal si jc ludi teren za nekatere kapnice. Akcija se vedi sporazumno med cblaslnim odborom in iiigi-jenskim zavodom po intervenciji naših poslancev.
Upam, da se bo i v lein, za prebivalstvo prcpolrebncm vprašanju, dosegel uspeh.
DOL PRI LJUBLJANI.
Dne 20. avgusin 19L\S, že v mraku, je začelo gereli gospodarsko poslopje pri Vogenčku. Ogenj se je hitro širil in nevarnost je prHila celi vasi. Hitro je prihitela požarna brambn. Zlasti je pripomogla k popolnemu uspehu motorna brizgainn i/. Podgorice. Opazilo se je, kako so ročne moči hitro pešale. Močan motorni pritisk pa je brizgal rgrcinne množine ve.le na goreče poslopje. In lal<» se je posrečilo požar popolnoma udušlli. Pripominjamo lo še zlasti zato, ker svoj čas ni hotel znani žerjavovski ngitator iz Dola navedenemu druSIvu storili neke usluge. Pa je društvo vendar pokazalo svojo idenlnost. — Očividec.
Prcprlfojte ce o trpožnostl
vrvarskih izdelkov
i/, prve kranjske vrvarne
IVAM N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31
in pri podružnicah v Mariboru, Vtlrlniska št. 20, Celje, Kralja Petra ccsta it, 33 in v Kamniku, Sutna it. 4.
NEMIUE.
V nedeljo, dne 2. septembra so jo Vršil v ,'emiljah le]) shod SLS. Zbrali so se skoraj vsi puseslniki, ki so interesirani na cesti od Zgornjo Hesnine do Janinika. To ceslo so si Ia dan ogledn i i narodni poslanec Ivan Brodar, oblastni odbornik prof. Jarc, oblastna poslanca Planina in Umnik ter načelnik gradbenega oddelka pri oblastnem od-beru ing. Rueli. Udeležencem so potem na s'.iodii obrazložili svoje, stališče glede ceste in delo slraii-li(. v Narodni skupščini in v Oblastni skupščini. Obljubili so tudi za takoj izdatno podporo. Ob tej priliki je opozoril prof. jarc na smešno škodljivo stališče naših političnih nasprotnikov, da je bolje, ila se sploh nič ne naredi, kakor da bi naša stranka kaj naredila. Takoj s« je oglasil samostojni lesni trgovec Klemenčič iz Selc in je to stališče praktično zastopal, Obenem je hotel očitati navzočim poslancem njihove dijele in je rekel, naj bi le dijete šle za cesle. Navzoči so ga nicd smehom vprašali, ali on kot član okrajnega cestnega odbora tudi daje sejnine rajši za ceste, pa je moral umolkniti. Predlagana zaupnica SLS iu njenim lunkcionarjem je bila sprejela z velikim navdušenjem. V resnici vsi prebivalci okoliških vasi težko pričakujejo, da tudi tukaj oblastni odbor začne s prekoristulm delom.
ROB.
Letos smo napravili korak naprej kot že dolgo ,ie. Pred kratkim se je otvoril za nas poštni urad z naslovom Rob na Dolenjskem. Zahvala za Usla-novilcv pa gre poslancu g. Škulju, ki ni odnehal dokler nismo dosegli cilja za katerega je 011 nam dal pobudo in delal zanj. Hvala mul
ŠMARTNO OB SAVI.
Tudi pri nas napredujemo. Zadnji čas so naši gasilci priredili prosle vaje, katerim je prisostvovalo tudi sedem sosednjih druMev. Minulo nedeljo pa je nase gasilno društvo pripeljalo novo motorno brizgalno, ki je bila popoldne z največjo slovesno->-ljo blagoslovljena.
Zadnji čas je obvestil naše tri vasi odvetnik dr. švigelj s predlogom, dn tudi tja spadajoče vasi Šmartno, Obrije in Hrastje prispevajo primerno vsoto za pokopališče pri 1). M. v Polju, črnino se nam zdi, da se občina D. M. v P. ni poprej dogo-
vorila bodisi pismeno ali ustno z zgoraj imenovanimi vasmi ali njih zastopniki, predno je to jizročila gospodu odvetniku. Čudna pa se zdi tudi itn navada vsakemu, prijatelju ali znancu, ko sliši, da pri nas nosimo žive ljudi v našo žtlpno cerkev ; sv. Petra, mrtve pa v D. M, v P. O ta velika zmota (naših prednikov I Ko gremo k pogrebu, moramo ;ili po njivah in grobljah, tako d« bi morali celo 'nosilci krste imeli včasih eno nogo daljšo od druge. Pa vso lo naše ljudi nič ne plaši. Nekateri hočejo še vedno hoditi doli. — Saj imajo vendar tudi imenovane vasi pri cerkvi sv. Martina v Šmartnem pripravljeno zemljišče, da bi imeli lasiuo pokopališče, ki l)i ga postavila cerkev. Nedaj ljudi je, ki niso zadovoljni s leni, da bodo morali voziti duhovnika za pogreb. Ko smo imeli v šmarlnem posvetovanje, je nekdo predlagal, da nnj kar eden izmed domačih mož na šmarskem pokopališču blagoslovi jamo in mrliča, čež, da imajo to vpeljano že v Več krajih. Na te besede je pa dobil točen oa-govor, da ako bomo imeli svoje pokopališče, si bomo preskrbeli tudi gospoda duhovnika.
NA PLANINSKI GORI
bo romarski shod na praznik Rojstva M. I). samo za može in fante. Služba božja bo ob 7 in 10 z govorom obakrat. Popoldne ob 2 govor, pete litani-nlje M. U. in blagoslov. Spovedovanje prične ob 5 zjutraj. V nedeljo 9. IX. je pa običajni letni shod za vse ljudi. Spovedovalo se bo že na predvečer. Moški pevci iz raznih župnij se naprošajo, da prt-neso pesmarice s seboj in se vabijo na kor. (Cecilija I. del, Slava Brezmadežni iu Povsod Boga.)
D0B0VA.
25. avgusta t. I. ob 22.09 se je čutil v dobov-ski fari precej močan valovit potresni sunek. Razen strahu ni bilo nobene druge škode. Ponovil so je kratko na to še en lahek sunek. Čutil pa se je zopet simek 2G. avgusta dopoldan. Smo pač blizu središču potresa, pa upajmo, da ne bo hudega. Letina je v naši fari deloma dobra. Krompir je dro-' ban, koruza bo bolj slaba, sadja skoro nič, vino bo pa prve vrste. — Odkar je zapustil Dobovo rajnki g. ravnatelj Gajšek, se je lu marsikaj spremenilo. Šolska mladina je vse drugačna kot je bila pod strogim vodstvom g. Gajška. Vidi se, da manjka močne vodilne roke. — Tu v Dobovi, četudi je ve-
čina SLS, je vendar nekaj zagrizenih pristašev KDK. Tako nečuveno prostaško se izražajo o vladi in njenem predsedniku, da se čudimo, da orožniki mirno poslušajo lo zabavljanje. Pod vsakim drugim režimom bi jili že zadela občutna kazen. Ce ne bo lemu konec, bomo vsakega javno pozvali na odgovor.
D. M. v Polju.
Tudi pri nas smo imeli letos hudo sušo. Fižol je popolnoma uničen, niti semena ne bomo pridelali, večinoma so ljudje zelenega poruvali, da bo za krmo. Tudi krompir je ostal droban. Zlasti je pn uničena otava in detelja. Treba bo zmanjšati živino v hlevu. —■ V naši občini se mnogo zida, posebno v bližini novega postajališča D. M. v Polju. Prebivalstvo občine se neverjetno hitro množi. Zato je popolnoma neumevno, da se je osobje naša pošte skrčilo ter se je radi tega omejila dostava pošle. Dočim sta do maja t. 1. dostavljala dva pi&-monoša vsak dan, dostavljata sedaj vsak drugi dan. Ker pa je pošle toliko, je ne moreta po celem okolišu dostaviti. Pa smo tako zopet prikrajšani za dva dni. Radi tega trpimo škodo posebno pri želea* niških obvestilih, radi česar je treba plačati visoko ležarino od blaga. Poštna uprava naj vendar uvidi, da lo ne gre in naj varčuje kje drugje, ne pa pri naši itak preobloženi pošti. I)a je pri nas na počti velik promet, je razvidno iz tega, da so v okoliSu v D. M. v Polju: Vevška papirnica, postaja Zalog, orežniška postaja, župni urad, oddelek finančne kontrole, dve osnovni šoli, umobolnica, graščina Fužine ter mnogo obrtnikov in rokodelcev, katar! dajo pošti več ali manj posla.
LOKOVEC PRI RIMSKIH TOPLICAH.
V nedeljo dne 16. septembra se bodo vriil« v občini Loka pri Zidanem mostu, kamor pripadamo Lokavčani, občinske volitve. Tukaj po Sokov-cu in po Gračnici hodi demokratski agitator, ie$, volite demokrate, potem dobimo na Gračnioi to jft med postajami Rimske Toplice in Zidani most, kjer je sedaj dovlačibiica, postajališče. Koliko je vredna ta njihova obljuba, kaže dejstvo, da ni nobeden demokratskih občinskih odbornikov v Loki v tej zadevi odprl ust. Istotako tudi ne od demokratske gospodarske stranke izvoljeni sicer tako zgovorni Marijagraški občinski odbornik Kokote«, ki je iz?
97
Razno.
En gram radija z a 3 milijone dinarjev jc nedavno kupila naša država v Češkoslovaški. Radij je kakor znano doslej edino zanesljivo sredstvo za zdravljenje raka. Radii izdelujejo na Češkem. 00 vagonov rude porabijo, da dobe 1 gram radija in eno celo leto sc na razne načine kuha in prekuhava 60 vagonov rude za en sam gram radija. Zato ni čudno, da je lo zdravilo lalto drago.
Ledeni jezovi v Himalaji sc rušijo. V Himalajskem gorovju se je zrušil nad 300 metrov širok ledeni jez, >ki je predstavljaj naravno dolinsko zaporo proli vodam Šika. V dolino so nato udrle silne vodne mase, ki so se bile zbrale za jezom in tvorile 45111 globoko jezero. Ker so bili pravočasno opazili, da jez |X>-pušča, so mogli brzojavno obvestili 5000 metrov "izje ležeče kraje in na-se'bine v Kašmirju, ki jih sedaj izpraznujejo.
1'atron avlomobilistov. Patron in zaščitnik avlomobilistov je sv. Krištof. V Ameriki so v njegovo čast postavili že mnogo kipov.
Slavko Savinšek;
V soliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
»To si je Cilka izmislila, da reši Matevža!«
;; Ne vem, edvme odvetnik naglo, »Cilka ne laže rada, preveč je pobožna in pridna!«
Ivan komaj požira slino, tako mu je mučno in tesno. Vročica mu vidno in znova zagori v obrazu, po telesu pa šine mrzel pot. Odvetnik čuti, da je za danes dovolj in da brez nevarnosti za Ivanovo življenje ne sme nadaljevati. Zato vstane.
»Moram iti, imam še na sodniji opravka. Tedaj naj pozdravim na Fužini?«
»Vse znance!« zaprosi Stanko, Ivan pa molči.
Molk vlada v bolniški sobi dolgo časa, ko odide odvetnik. Stanko sloni na komolce oprt na postelji in strmi nekam predse, skozi okno, ki ima razgled v gorenjsko plat. V očeh mu gori hrepenenje kakor večerna zarja v triglavskem in kakor jutranja zarja v
dovških revtih.
Pa se zmisli Sianko Ivana. Pogleda k njemu 111
ko la molči, ga nagovori:
»Ivan, ali spiš?«
Ne!« se glasi kratek odgovor.
Ivan morda si se pa le zmotil?
Ivan molči.	.
Ivan, tovariš tvoj sem, zaupati nu smes kakor spovedniku! Daj, reci mi: čemu se neceš dali prevideti, ko je nevarnost vsak dan večja?«
Ozdravim!« bruhne iz Ivana. _ _
»Tudi kaj drugega je možno! Bolje je biti pripravljen! Glej, jaz sem tako miren, odkar sem zad-
njič opravil vse potrebno. Ti pa ne najdeš ne miru, ne spanca. Verjemi, tudi vsled tega nek
Ivan ne odgovarja. Ivan misli sicer v srcu tudi enako: ve, da ga peče vest in zato ne more zaspati, da se mu zato bolezen slabša. Ali vedno še upa, da ozdravi. In če ozdravi, je Cilka izgubljena zanj, kakor hitro zdaj pove resnico. Če pa se spove, bo moral resnico povedati in Matevž bo prost. Preden bo mogel sam vstati s postelje, bo Cilka Matevževa žena in — z Bogom sreča za vedno! Zato pa raje ta pekel v duši, raje noči brez spanja in vrtajočega črva v duši noč in dan, pa ž njim rahlo, rahlo upanje, da ne moreta Matevž in Cilka skupaj! Ha je vse to, kakor pa mimo vest, toda zavest, da je Cilka izgubljena zanj za vedno!
Ivan, slišiš, ali naj naročim sestri, naj za jutri zjutraj poprosi gospoda,«
»Pusti me v miru! Ne maram!« trdo odgovarja Ivan, Stanko čuti vso bol in gorje, ki upije iz tovariša v teh besedah in v srce se mu zasmili nesrečni drug. O, tudi Stanko sluti, kaj teži Ivanovo vest, da ne more videti duhovnega gospoda; vedno bolj sluti, a si ne upa priznati, kor mu je bil prezvest drug vedno Ivan ves čas službovanja in ga je v srce zaklenil tako globoko morda ravno vsled napak njegovih. Zato Stanko ne sili dalje vanj, ampak leže nazaj na postelj.
V nedeljo je prišel mladi Matevžev odvetnik* Rozmanov doktor s prvim vlakcm iz Ljubljane v Fužino. Komaj je utegnil doma pozdraviti mater m očeta, ko je že odhitel proti Dobravi, presekaval cesto z vsako le-možno bližnjico in bil že pred deseto mašo mimo Jermana pri Hribarjevih.
Iz postelje v kamri so zagorele vanj velike m modre Cilkine oči, ko je prišel z Janezom v hišo. »Gospod doktor, kako je Matevžu?« je zaproeiM
med vseh občinskih odbornikov najbližji prostoru, kjer bi imelo bili novo poslajališče. Upanje imamo, ako bo mogoče priti do postajališča, d« nam bo istega priborila Slovenska Ljudska Stranka, kateri bomo Lokavčani 10. septembra oddali svoj glas. Neresne in samo obljub in praznih besed [Milne demokratske agitatorje, ki bodo te dni lazili okrog nas, pa bomo poslali domov za peč.
ST. JKRENEJ NA DOLENJSKEM.
Odkar gospodari na občini zopet SLS, je znbt-JelMi polno uspešnega dela v prid gospodarstvu. Dobil« je en vagon koruze, ki jo je raz/telila nied pomoči potrebne male posestnike in kajžnrje, izkupiček pa se bo porabil za popravo jbčinskih polov. — Živinorejska zadruga je izposlovala od oblastnega odbora, okrajne blagajne, občino in posojilnice 8200 Din, katero vsoto je razdelila '£>■ avgusia o priliki premovanja živine živinorejcem. 250 Din je darovat tudi g. poslanec Sušnik. Zaprošena je bila tudi liberalna >Kmečka posojilnica-, pa ni niti pare prispevala. — V prihodnjih dneh začne higienski zavod z asanacijo vasi Gor. in Dol. Gradišče. V teku treh let bo pri vseh gospodarjih narejena gnojna jama, gnojišče in po higienskih predpisih zgrajeno 6tranišče ter trije vodnjaki. To bo stalo približno 150.000 Din. — Pred volitvami smo rta viti v svoj gospodarski program graditev gnojnih jam in gnojišč. Prvi uspeh je (u. Letos bo napravljenih 20 gnojnih jam. Ali ni to velikanski uspeh? — Poslanec Sušni k je izposloval od ministrstva za zgradbe 5000 Din podpore za popravo poti od Pleterjev do Stražnika. Zaprosili smo za napeljavo telefona, kar bo služilo lahko vsakomur zlasti pa trgovcem. Za oškodovance po mrazu smo pri oblastnem odboru zaprosili za podporo in obljubljeno je za druso M o, ker je za letos izčrpan ves (tonar za elementarne nezgode. — Za konjsko premovanje dne 18. 8. pa je bilo razdeljenih okrog 11.000 Din, zopet vsot« kakršna Je ni bila za podobno priliko nikdar razdeljen«. Ljudstvo se veseli takega dela. feprav ga samostojni ovirajo kolikor morejo. Mi pa bomo nadaljevali pot, katero smo začrtali- za prospeh, procvit in izboljšanje gospodarstva v naši občini. N« hujsknrije nekaterih lagrtzencev sc pa ne bomo ozirali. Iz navedenih dokazov p« je razvidno naše delo. Naj navedemo Se to, da je oblastni odbor za občino dvakrat več
dal za razne občekoristne uaprave in za posameznike za razne podpore, kakor pa je na raznih davščinah (žganje, vino, pivo) od občine dobil. — IJmrla je v sredo 22. avgusta v Dol. Maharovcu pri St. Jerneju Ana Prhne. Zapušča dva nepreskrbljena otroka. Bila je dobra krščanska mati in žena. Bog ji bodi plačnik.
kranjska gora.
To poletje je bilo pri nas prijetno Vreme smo imeti gorko in lepo. Od začetka je bilo sicer nekoliko suše, pozneje pa vsak teden ravno pra/ dežja. Zato tudi letina ne bo preslaba. Se otave bo precej. Izredno sta lepa fižol in koruza. Tako da srno zadovoljni. — Letoviščarjev smo imeli Udi dovolj, več kot lansko lelo. Nekaj denarja je že prišlo v našo župnijo. Marsikdo si bo opomogel. Zlasti smo bili veseli, ker je bilo vsak dan v župni cerkvi toliko maš. Zdravi smo tudi; spomladi nam je pa grozil legar. pozneje so razsajale med otroci ošpice, med odraslimi pa hud oslovski kašelj. Več bolnikov je bilo prepeljanih v deželno bolnico v Ljubljani, tri so tudi doli odmrle. Zdaj pa je zepet vse dobro. Bog nas ima še vedno rod, dasi smo v verskem življenju zelo mlačni. Slab vzgled namreč. od strani mnogih letoviščurjev vpliva na nas, da postajamo od dneva v dan versko brezbrižnejši. Predvsem je to žalostno, kf-r nekateri tako brez-miselno skrunijo Gospodove dni iu tako trdovratno naročajo ter berejo brezverske časopise. > Domoljuba je sicer veliko, a še vedno premalo, vsuj še onkrat toliko bi ga lahko bilo.
PODGORICA.
Ivan ni tega navajen, da bi trdo delal, pa malo zaslužil. Zato si je zmislil drugače. Pustil je trdo lopato in hotel začeti trgovino z galanterijo. Šel je v noči od 27 na 28. avgusta k sosedu g. Antonu Kovaču v stanovanje in si prisvojil par rjuh, svileno ruto, par čevljev, žcnr.ko ročno torbico, okrog 100 Din gotovine in zlat prstan. Drugo jutro pa ie že odprl celo kramarijo. Nabavil je vse po nizki ceni, prstan pa bi rad dal kar z« ljubezen. Potem sc je Ivan napotil proti Domžalam, kjer je zavil v gostilno in si naročil nekaj dobrega za pod zobe. Ko se je mastil z dobro pečenko, pa ga potepta po rami roka pravice. Ivanu sicer to ni bilo nič po volji, toda ker ga
je orožnik s tako odločno prijaznostjo povabil na ričet naravnost v justično palačo, gospodu Ivanu pač ni kazalo povabila odkloniti.	'
lom.
Dne 26. avgusta je umrl Gregor Soklič, posestnik, cerkovnik in bivši večletni župan občino Sv. Katarina pri Tržiču. S pokojnim je umrl eden starih modrijanov Lomljanov; poznal je vso zgodovino lomske župnije in posameznih družin. Bil je dober, zanesljiv mož, ki se je zlasti tudi v javnosti potegoval za dobro slvaru. Vnel je bil posebno za lepoto hiše božje, domače župne cerkve, ki slovi tudi okolici radi svoje ličnosti.
DVOR.
V nedeljo 26. avgusta so se vršile pri nas občinske volitve z« občino Dvor. V naši občini so bila vedno vroč« tla. Že od nekdaj naši liberalci vseh vrst poskušajo, kako bi dobili občino v roke. To traja že 40 let. Naši volivci odbijajo napade n i-sprotnikov in trdno drže občino v rokah. Že dolgo si pa naši liberalci niso delali tako velikih upov, kakor za zadnje volitve. Vse so žs pripravili, kako bodo po volitvah svojo zmago proslavili. Toda zavednost naših volilcev jim je silovito prekrižala r.:-čune. Se nikdar ni naša zastava lako zmagonosno plapolala nad občino Dvor, kakor po teh volitvah. Naši dve listi r.la dobili 12 odbornikov iu 163 glasov, združeni nnsprotniki na obeh listah so pa dobili vsega skupaj samo 5 odbornikov. Mi smo od zadnjih volitev pridobili vsega skupaj samo 5 odbornikov in smo s tem pridobili v občini dvetre-tinsko večino, s katero bomo mogli koristno gospodariti v blujor občine in nam vsaj nasprotniki ne bodo mogli delati neprilik. Vsem zavednim volil-cem se najtcpleje zahvaljujemo za njihovo zavisnost. Želimo tudi, da bi se Se eni ostali, ki se drže učitelja Dekvala, streznili in prišli v tabor ljudstva. 'živeli naši zavedni volilci.
dolenja vas.
Pred par meseci smo si ustanovili Živinorejsko zadrugo, ki deluje tako marljivo, da ima pokazati že kaj lepe uspehe. Ima lastnega plemenjaka in merjnsca, u v kratkem si nabavi še enega plemenjaka, ker postaja zadnje vedno jačja Kaj privlačna moč pa je lastna živinska savarovalnira, ki je
Ia postelje v kamri so zagorele vanj velike modre Cilkiue oči, ko je prišel z Janezom v hiSo.
dekle, ko je zagledalo doktorja. Saj je bil zadnjič, ko je bil na prošnjo duhovnega gospoda pri njih in napisal njeno izjavo glede financarjevih besed, tako dober ž njo in ji je obljubil, da bo pogledal po Matevžu ter ž njim govoril.
»Ničesar hudega mu ni. Pozdravlja Vas, gospodična, in Vam naroča, da se čimpreje pozdravite. Rad bi, da Vas najde zdravo in čilo, ko se vrne prost iz za poro v.-
> Ali imate kaj upanja, gospod doktor? r vprašuje Janez željno.
>Pa še mnogo! Samo tega presnetega Tilna moramo dobiti za vsako ceno! Treba bo ponj na Koroško.
»Morda bi Meta kaj vedela o njem, mati njegova,<. svetuje Janez.
>Saj res, na to nisem ni mislil! Janez, stopite gor še danes. Nekdo pa mora potem takoj na Koroško, če zveste kaj pri materi, kje se klati Tilen. In če tudi ne, bi bilo vendar dobro, da ga gre kdo iskat dol k Dravi in sicer kak tak, ki se doli spozna.
»Janez!; zagori iz Cilke.
»Gospod doktor, prav rad grem jaz. Sem blizu Mntevževe domačije doma, poznam tam okrog kmete in najlaže bi jaz poizvedel.
/Izvrstno! Še danes popoldne Vam preskrbi ni na Fužini potno dovoljenje, Janez. Dali nii boste seboj, ko se bom vračal, pastirja ali koga drugega, pa Vam bo prinesel dovoljenje še nocoj in jutri že lahko pogledate v zeleno Koroško.«
>0, hvala, gospod doktor! se mu zahvali Cilka in v očeh se ji upanje lesketa.
»Ali boste kmalu zopet z Matevžem skupaj, gospod doktor?« vpraša dalje.
Dragocene živali. Največji živalski park v Evropi je brez dvoma v Londonu, katerega imenujejo na kratko »cu«. Tukaj tudi narekujejo cene raznim živalim in je torej londonski »cu« neka-ha živalska borza. Seveda pa se mora ta »bor?.;-, ravnati po povpraševanju in dobavi. So tudi take živali, katere sploh nimajo r.obene cene, tako n. pr. žirafa. Odraslo žira to namreč ni mogoče po železnici transportirati. Kače velikanke predajajo po dolžini, a velikanske želve po uteži. A tudi Iu niso cene enake, kajti dobro razvita zdrava žival \rže vedno več kol pa zaostala. Nosorog ie vreden povprečno po 5000 dolarjev, povodni i konj 45(10. slon 3500, mlada žirafa 30C0, cebra 750, pingvin 375, medved 350. rajska »lica 200 in opica 40 dolarjev (I dolar je ca. 50 dinarjev).
Kako vpliva premogov prah na pljuča? V krajih, kjer je dosti lo-varn in rudnikov, vpliva zrak radi premogovih drobcev dražimo na di; hala in povzroči zato kaj lahko razne katare. Pojavi se najprej vnelje, ki sc razvija od zgoraj navzdol. Daljše bivanje v premogovnem prahu nudi
jrejena tako, da ne zahteva nič dajatev in ne povzroča nič stroškov. Zgrajena jc na temelju samopomoči. Pred tedni je zadruga priredila premova-JJje u zadružno živino. Premovanju sla prisostvovala obl. poslanca gg. Skubic in Strnad, ki sta izrekla svoje priznanje agilneinu odboru. Nekaj je nergačev, ki obgrizejo vsako dobro stvar, a pameten človek jih ne posluha, pač pa zadruga dobiva Jlane tudi iz drugih občin.
Viri pravesa veselja.
Cvetice,
Na, zdaj sem jo pa izkupil. Čemu se revež mešam v stvari, ki jih ne razumem,'
»Vse vam je na misel prišlo, vsem ste odkazali svoj vir veselja, na nas dekleta ste pa pozabili. Le počakajte, tega vam nikoli ne bom odpustila. Ali ni cvetje po naših deviških gredicah toliko vredno, da bi našlo svoj prostor tudi v predalih vašega pisanja? Kar popravite svojo napako, če ne, bom na vas vse svoje žive dni huda in še pri drugih dekletih vas bom počrnila.
Še vedno na vas nejevoljna
Mina P.«
Hudirjal Ali zdaj vidite, v kakšnih škripcih sem? Le kje je ta gorenjski ro-bavs zvedel za moje ime!
Sicer je pa res: moja krivda, moja velika krivda, da so te miljenke dekliških oken in ljubljenke vseh človeških oči prišle tako pozno na vrsto. Hotel sem pa prav s tem svojim činom pokazati, da so te naše miljenke po mnogih vaseh kar naravnost zaničevane, zapuščene, bolje povedano, opuščene. In to ravno ni prav.
Pojdi skozi vas in poglej po oknih in
po vrtnih gredicah. Našel boš dosti cvetja in tudi dosti poštenih in pametnih, pa zato tudi veselih in vedrih deklet, našel boš pa tudi gole gredice in prazna okna in za temi okni navadno otožna in potrta dekliška srca. Ni cvetja na oknih, pa ni cvetja tudi na licih, in veselja v srcu, in veselo pesem, ki bi vrela skozi grlo, so zamorile grenke solze. Kakor je hiralo cvetje na oknih in venelo po gredicah, ker ga ni gojila nežna dekliška roka in ga ni zalivala, tako je venelo cvetje poštenja in je usihala roža veselja, ker dekle je zašla v izprijeno ozračje vaških oštarij in beznic in je iskala svoje moči v močvari greha.
Da bi ne bilo tako!
Res želeti bi bilo, da bi se naša dekleta z večjo nežnostjo vrnila spet nazaj k cvetju in k cveticam. Kakor poštena šola navaja naše fante na sadjerejo, prav tako mora seznaniti naše deklice z nego iji gojo vrtov in cvetja na vrtnih gredicah kakor tudi v posodah na oknih ali pa še bolje: na nalašč zato narejenih policah. Ti nauki ne smejo biti med zadnjimi.
Gotovo je, da negovanje cvetic da nekaj dela. In spet gotovo je, da delo po njivah in po polju, po travnikih in po ko-šeninah zaradi tega dela ne sme trpeti. Ali dekle, ki se je že v svojih zornih letih zaljubila v svoje cvetke, bo že našla primeren čas, da bo svoje delo pri njih opra-. vila. Zvečer bo pripravila vodo, da jih bo zjutraj zgodaj z njo porosila; ne ledeno-mrzla studenčnica, ampak s primerno segreto in poslano vodo je nrimerno za zalivanje nežnih cvetic. Prišla bo nedelja
in takrat bo prilika, da pregledaš natančneje svoje ljubljenke, da jim odvzameš ovenelo perje, da jim malo prerahliaš prst, da jih rešiš kakšne nepotrebne golazni (uši in drugega mrčesa), da jim daš primerno oporo, če vidiš, da so že mpčno razrastle. Verjemi mi, da to ni hlapčevsko delo in da boš imela zaradi teh opravil lahko vedno mirno vest. Prišel bo kakšen deževen dan, pridejo tako zvani sopraz-niki, ko težko delo vsaj malo odneha sv. Florijan, sv. Ana, sv. Rok); take in druge dneve pa boš našla priliko, da boš to in eno cvetko, ki ti hira, presadila v novo, večjo posodo, da ji boš poiskala nove, rodovitne prsti, ker je ta že preveč izmozgana, da boš s potaknjenci razmnoževala svoje bogastvo.
Ko bo prišla zima, boš že našla pri« merno svetlo sobo in par stolov ali pa nekaj zavrženih desk, da boš svoje cvetke obvarovala pred prezgodnjo smrtjo.
Sicer pa, dobra moja dekleta, ne morem tukaj narediti drugače, kakor da vas opomnim na spis g. ing. Cirila Jegliča, ki izhaja že par let v »Mladiki« in ki bo v kratkem izšel tudi v posebni knjigi. Tam vas ta gospod o ravnanju s cvetkami v vsakem oziru primerno poučuje ln vam popisuje tudi vse najvažnejše vrste sobnega in vrtnega cvetja. Ko bodo knjigo naznanili naši časopisi, naj ne bo poštenega dekleta, ki bi skoparila z dinarji in bi si ne hotela nabaviti omenjene knjige. Že sedaj varčujte, da boste imele takrat denar kar pripravljen. Ali bo tako?
(Konec prihodnjič.)
98
,ieko gotovo varstvo pred pljučno jetiko, kajti prah povzroča, da pljučno tkivo zadebeli, obenem se zato zatvorijo tudi male krvne in limfne žilice, radi česar potem bacili je-tike ne najdejo ugodnih tal za rast in se tudi ne morejo razširjati v soseščini. Mladi delavci, pri katerih pljuča še niso tako spiemenjena, razmeroma lahko obole za jetiko. — Radi mnogo kataraličnih obolenj, hudje v takih krajih dosti kašljajo, zato je nevarnost razširjanja jelike po jetičnih bolnikih velika. V krajih, kjer je dosti premogovega prahu, je treba torej gledali, da se odpomore tej nadlogi.
Volirnm. Tako se imenuje zeio trda kovina, ki je 10 krat težja kot voda. / jeklom skupaj jo uporabljajo za izdelovanje oklepnih plošč, puškinih liopit itd. Je pa la kovina zelo draga in je to ovira za nje splošno uporato.
Naprstnik je izumil "koli leta 1680 Holandec zlatar Nikolaj Benschoten V začetku je bil ie kra-filni predmet, kot danes prstan; šele tekom časa so spoznali njegov prai-hčni pomen
»Takoj, ko pridem v Ljubljano, če /elite. Bi mu radi kaj sporočili?«
>Pismo bi mu napisala, če bi mu je hoteli nesti.«
:: Kar dajte! Jaz stečem še na vrh Golice, pa malo se še pri gospodu v župnišču oglasim, okrog petih pa pridem tod mimo in vzamem pismo seboj. Tedaj na svidenje k
In takoj se je spravila Cilka s postelje in napisala Matevžu naslednje pismo:
Ljubi moj Matevži
Pozdravljam te daleč notri v Ljubljano, predno Ti nadalje pišem. In Ti sporočani, da sem že skoro popolnoma zdrava in pravi doktor, da bo kmalu zopet kakor preje. Ljubi Matevž, doktor iz Ljubljane pravi, da Te bo rešil, samo Tilna moramo dobiti. Janez ga gre te dni iskat in bo šel vprašat Meio pod Lepi vrh in Majdo na Breznico po njem. Potlej bcš pa Ti prišel nazaj iz Ljubljane in naju bodo gospod župnik takoj oklicali enkrat za trikrat, ker so zdaj morali prekiniti, in beva že v par tednih mež in žena. Janez tudi vedno po Tebi vprašuje, pa že pripravlja grunt in hlev in skedenj, da bo novi mladi gospodar lahko zadovoljen, pravi. In vedno mi streže in samo zame ima cči, kakor bi bila hči njegova. Ljubi moj Matevž, za Teboj in materjo imam Janeza najraje^ in ga imam rada, kakor svojega cšeta. In ko prideš k naai, ne bo Janez več za hlapc i, ampak bo za strica pri naju dveh.
Ne smeš biti preveč žalosten, cla še Ti ne zbolis. Saj boš kmalu zopet pro.,t, pravi gospod doktor, ki ie tako dober in se (ako briga za Te- in za Tvojo stvar. ICako bi bilo, če bi njega ne imeli? Gospod župnik go prav udeli. ko so nieg? r.-o?il>. In te pozdravljajo,
vsak dan so pri nas, da me tolažijo. In Ti že dam vedeti, da ie Mana zdaj že čisto zdrava, da se bosta s Tinetem vzela še to poletje in pravi Mana, da počakata, da bosta poroki hkrati.
Zdaj pa Te čez hribe in doline pozdravljam, in Te prosim, ne ženi si preveč k srcu in kmalu pridi k nam nazaj!
Te pozdravlja Tvoja
Cilka.
To pismo je ednesel popoldne Rozmanov doktor seboj, ko je odhajal v Fužino, odkoder je poslal Janezu polno dovoljenje. Pismo je v pondeljek oddal Matevžu, ki ie sedel na postelji ves dan in strmel predse v Cilliino pisanje ter gledal med črkami Golico in Dobravo in Hribarjevino, pa modre Cilkine oči, ki so ga klicale.
Janez je v nedelje koj po kosilu odrinil v Lepi vrh k Meti, Tilnovi materi. Dobil jo j.e samo doma, Terpina je bil že davi odšel v Zaplaz in dalje po delini, da pogleda po svojih bolnikih.
Mater Meto je bolezen hudo vzela in Janez skoro očem ni verjel, da je to tista žena, ki jo je preje poznal. Ko je vprašaj če je bil Tilen med tem časom kaj tukaj, mu je Meta pevedala, da je vsa v skrbeh zanj, ker ni glasu cd njega. Čudno se ji vidi, da se sin zadnje čase tako boji financarjev in orožnikov. Zdaj ji Janez pove, kar ve o uboju.
Pcdgane objedlc otroka. V Milanu so v nekem si-remaškem stanovanju ob-jedle podgane novorojenega otroki — 11 dni mu je bilo — tako da ga je mati našla mrtvega v po. sleljci.
V novem nemškem parlamentu je 31 poslancev žensk, spola: 12 jih pripada socijalistom, 3 katoliškemu centrumu, 3 komunistom, 2 nem. narodni stranki, 2 ljudski stranki in 2 demokratom.
Me v Kanado I
»Domoljub;; je že ponovno svaril naše ljudi, naj se ne izseljujejo v Kanado. Te dni smo ponovno prejeli poročila, ki potrjujejo, kako pravilna so bila naša svarila in koliko ljudi se je obvarovalo nesreče, ki so jih poslušali. Ljudem se tu v domovini brezvestno obljublja vse mogoče, samo da zapeljivci dobe cd žrtev svoj delež. Potem se pa izkaže, da je "bilo vse obljubljanje samo kruto varanje in izžemanje denarja iz ljudi. Letos pcleli je odšla iz Slovenije v Kanado skupina 60 izseljencev. Vsak od teli je rabil za potovanje za vse stroške najmanj 13.000 Din. To se pravi, da smo izgubili samo pri teh 60 izseljencih 800.000 dinarjev gotovega denarja. Poleg tega so bile to najboljše delovne moči. Vsak je mo-
ral biti popolnoma zdrav, sicer ni tnogel odpotovati.
ln kaj poročajo ti Izseljenci? Da so bili strašno razočarani. Doma so dobili jamstvena pisma da bodo takoj ob prihodu dobili delo, plače 1 dolar na dan in pa brano. V resnici pa ni nihče dobil dela. Jamstveno pismo n e velja v K a n a d i ni č. Nobenega drugega pomena nima kot to, da jili oblasti pustijo iz države. Pa ne samo to, da morajo oni okrog postopati, celo tisti še niso dobili dela, ki so že pred štirimi meseci pri -1 i v Kanado. Nekaj upanja na delo daje žetev. Toda žito je še (sredi avgusta) zeleno. Kako bo mogoče dobiti delo. ko je več lisce delavcev brezposelnih. Ko bo žetev končana, pa jih čaka črna negotovost. Mnogo cd teh prevaranih izseljencev so imeli
Objavljamo danes en lep primer, da bi se videlo kaka priznanja in zalivale dobiva Laboratorij „ALGA" na Sušaku od najuglednejših rseb radi {zbornih uspehov, ki r.n dosezaji v iseh kra.ib in v vseh slufauh z železnatim kino-vinom „Energin"
Dr. Nikola M. Dobrečic
Areibiskup Barski Primas Srptkl BAR (Črna Gora) S. H. S.
Cijenjeni Laboratorij "ALGA,,
SUŠAK
Molim Vas.da mi izvolite poslati za tnoju upotrebu, jer ovdje hara malarija, a Vaši lijekovi vrlo dobro djeluju: 6 velikih booa "ENERGIN„ željezovito kina-vino s a odnosnira da rom.
OvaJ s,am lijek uzimao do sada i mogu reci, da mi je vrlo dobro činio.
Takodjer Vas molim, da ili ujedno sa tom mojom pošiljkom ili posebno pošalj ste, mome NADBISKUPSKOM SIRO-TIŠTU- ARCIBISKUPIJ A, BAR ČRNA- GORA nekoliko boca "ENERGIN,, željezovi-tog kina-vina za jačanje krvi i nekoliko boca "ALGA,, proti reumati-zmu što ce Vam dobri BOG naplatiti.
Toplo pozdravljam g. direktora, kojeg sam tamo upoznao i šaljem Va-šoj cij. i dobrotvornoj firmi moj blagoslov.
Vaš odani
Dr. Niko'a M DalirCfič,
nadškof barski, primas srD.-uti 111 r (Oi-ua gura) S. II. S.
Cenjeni Laboratorij
„MiGA" — Siral;.
Prosim Vas, da ini blagovolite poslati za mojo porabo, ker tod div a malarija, Vaša zdravila pa zelo debro ufinkuje.;o: C velikih steklen c Eaergin železna-U ga kina-vina z o inosnim durom.
To zdravilo sem doslej že jemol in morein reči, da mi je zelo dobro delo.
Prav t j ko V»3 p ros m, da obenem s to mo o p i-šiljalvijo ali pi posebej pošljetemojemu n adšl; o-fijskemu s irotiSSu — Nadškof i ja, Bar, črna gora, nekoliko steklenic Er.ergin železnutega kina-vina za krepitev krvi in nekoliko steklenic ALGA proti re ninlizniu, a dobri BOG naj Vam vse povrne.
Toplo pozdravljam g. ravnatelja, s kalerim sem se lam spoznal, in Vaši cenj. in dobrodelni tvrdki pošiljam svoj blagoslov.
Vaš udnni t Nikola, na Ibiskup.
Enako navdušena priznanja dobiva Laboratorij „ALGA" na Sušaku dnevno tu li za domače sredstvo „ ALG A" proti revmatizmu, protinu in prašek „MAGNA", ki je najboljše srelst.o za či-65enje it jdca in Jrev ter za zboljšanje prebave.
Naslov za naročila: Laboratorij „ALGA", Sušak, Tv/orniika uiica 45.
tu doma dobro življenje in posel, pa so šli in pustili vse in pa,Ili v nesrečo.
Sedaj nas iz Kanade pozivajo, naj po-svarimo vsakogar kdor bi se nameraval iz-seliti v Kanado, da naj ne sili v nesrečo. To žalostno poročilo naj bo pač resen opomin vsem tistim, ki se hočejo izseliti iz domovine.
Ako nekoliko premislimo razmere izseljencev ob odhodu, bomo prišli do za-klju/ko, da jo najpametnejše ostati dov a. Ti izseljenci ho rabili za potovanje za vse stroške 1D.OCO Din. svoto, ki jo je v teli .('asih zelo težko zbrati. 13.000 Din vsak izseljenec v Kanado popolnoma n plodontsno, samo za to, da pride v Kanado, kjer mora pa brez dela postopali. Le
• MsaM oplasralSs
Vsaka drobim vrstica ali nje prostor velja za enkral !>iii 5. Naročniki „l)omoljnba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Esuilarshi r^Hniii	1 mfzorsha mnsa
in uaiBHBii 80 ----meta takoj zn fineja dela, va enec dobrih in poštenih slarišev, stalno mesto. Hrana in stanovati, e v h š\ — Travnik Franc Trebnje.	se sprejmeta. Hrana iu stanovanje v hiši. — Henrik Florjančič. Viž-marje 6. št. Vid n. Lj.
	HOUBfiDiCO v ---nniern v Uliku št. 3, p. Vodice. Ivanu Knez.
toečnisn vo,i;>a moe --se da v najem. Več se poi/.ve pri Ne/.i Sopotnik. Zapla-lrna, ji. Vransko pri Celju.	
	tiraun s teletom planinske pasme, ki ima dnevno 14 do Ili lilrov m ekn, proda LanSirah, D. M Polje piul Ljubljano. ilouačnico in hUo 7. milim po.-e .Ivoni v prometnem kraiu dnm v najem ali prodani. Več ]>ove Jožef Gre-tenSek. p. Je-enice-Fužlne Gorenjsko.
Fozar, mizurji! Potrebujem večjo količino pohištva zn trgovino. Na ponudbe inl:>-re<eutov, ki bi mojli izdelovati in pošiljati pohištvo s; ose i) no javim. Jako > Habič, 14 iš-ko\ičeva 13 a, Zagreb.	
PolhDue hožs in vse druge kupuje v vsaki koli ini in sito* celo lelo : Z d ra v i č, Ljubljana, Fl: rijanska ulica y.	CieiJljarski poinočtiili zanesl i v, vajen /.bilega dela. išče s!u"he pri noštenein mojstru. — N i-dov pove uprava pod štnv. S162.
	* omočflina in iičbusi!
Hiasco ii h'on<sm z dobrimi spričevali, starosl fcz 30 let in DEKLE, ki zna molztl, obenem kot kuhinisko dekle išče hotel ,.Štrukelj. Ljubljana.	
	sprejme Janko Rogelj, krojaštvo Loka-Zidani nioat.
	Mijll-inia <l"brokuije: .|U nega, kateri je vešč tudi malih lesarskih del se sprejme. Pogo i po dogovoru. Prednost imnjo oženjo-ii'. Simon iu Zarnikovi Krtina 41.
ŠilJSliCa ZI> kovaško- --- polkovsko obrl sprejmem. Prednost ima oni, ki se ie že nekoliko učil. I-an Lukač, kovač, p. Sava ob ju?., žel.	
	Kouašltsga učenca
	zdravega in krep -ega ki ima prirojeno veselje do le obrti sprejmem takoj pod zelo ugodtiimi pogoji. Franc Klemene, kovač, Smar-ca 21, p. Kamnik.
Mors&efla BajBnco	
močnega sprejmem. -Ponudbe: Alojzij Bre-celjnik. Ljubljana VII. Celovška 93.	
malo upanja jc, da bo ob žetvi dobiti dela. Vsa poročila soglašajo v tem, da morajo tam v Kanadi neprimerno bolj delati, nego tu doma. Po zimi jih čaka zopet brezposelnost Kakšen je konec vsega? Najmanj 13 lisoč dinarjev izgubljenih in zavrženih, več mesecev časa izgubljenega, v času zaposlitve uničevanje telesnih moči z čezmernim in napornim delom ali pa vsled prevelike brezposelnosti — silno slabo upanje na zo-petno zaposlitev v prihodnjem letu.
Če bi telesno zdravi kanadski izseljenci s 13.000 Din gotovine v žepu tu v domovini delali z isto podjetnostjo in delavnostjo, kot morajo to v tujini, bi pač imeli povsem druge izglede za svojo bodočnost. Koliko časa in zdravja bodo v Kanadi porabili, da bodo v sedanjih razmerah dobili nazaj potne stroške. To se pravi, da bodo bogve po kolikih letih po izgubi časa in telesnih sil začeli tam, kjer so bili, ko so odha;ali iz domovine. Razlika je še ta, da so daleč stran od rednega življenja in da jih čakaio novi stroški za vrnitev. Najmanj 13.000 dinarjev je treba zopet Šteti, ne da bi mogli ta denar na kakršenkoli način plo-donosno uporabit.
13.000 Din, zguba časa in telesnih sil, brezposelnost, ni čuda, da nesrečni izseljenci preklinjajo Kanado in izseljeniške agente in prav vsakega svare, naj jim ne slede.
Ljubljanski vetesejem
od 1. do 10. septembra
l)o sedaj ujeenejta tvrdka v državi! SkladUče m e i n e l a h b k o t d
Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R. LOROER, M A. K I BOR «t. t07-A.
Violine od llin 9.v—, ročne harmonike od Diu 85'-luiubiirico od Din 98'-, gramofoni od Din :i4s'-ZaktmjU Mi Kliki kitalo«, Mini Kini po!l|«no tuzjlilno
Sodnik; »Kako to, da ste v blagajni, v katero ste vlomili, pustili bankovce za tisoč dinarjev?«
Obtoženec: »Moj pajdaš me je oklo-futal radi tega in žena me je vso noč zmerjala, zdaj mi pa še vi predbacivate mojo površnost.«
Kmetijski pridelki, stroji I Posebnost: V nedeljo dne 9. sept.
Razstava plemenske goveje živine.
(Vse pasme Slovenije, 150 glav.)
Ttkraa slovenskih harmonikarjev.
" Nastopi preko 60 harmonikarjev. Lepe nagrade.
Sijajno zabavišče. Polovična vožnja.
Vse vrste bakrenih
kotlov
Izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka
Jos. OTOREPEC, MubSJana
Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške ul.)
Francoska linija - French Line
Cie. G e. Transatlantlqae
Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki. —Newyork samo S«/i dni čez morje. V .! /no Ameriko, Argentino, Chiie, Uruguay vsak leden iz flavre, Bordeaoi in Mar-llije: Cie. Ciiargeur* Riunis, Sud-At!antiqno, Transporta Haritime*. Izvrstna hrana, tzhorna postrežba, vino brezplačno. Vea pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KfiAKER, Ljubliana Kolodvo, jka ulica 35
Laiište
(laKeno slamo)
kupuje v vsaki množini po najvišji cent
Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri Ljubljani.
Naročite vzorce ln
spregledali
boste, da je za nakup sukna. kamsaroa tn šev-jota za moške obleke, volne, cefira. parhenta, pliša in kambrika, bar-iuna za ženske obleke, platna ter vse manufak-
■	ture, najbofjša tn na cenejša veletrgovina
S R. Stermecki, Celje št 19, Sioveniia
I	N »kup 2» veletrgovino Stermecki se VTŠi
I	izključno direktno Iz najboljših svetovnih
I	tovarn, radi tega pride na prodaj samo
■	dobra in solidna ro a. po ni/,jih cenah kakor S	povsod drugod. Naročila čez 500 Din pošt-
PROTI HEMOROIDOM
Men hemoroldalnl •erum
„lteclo S rol" - nredpinuje ga »reko 30.000 idravnl-kov po celem »vetu — prodira avtomatsko rlo sedeta povzrotovalea bolezn ter brto odstrani bolečin«, srbe ico, vnetje In povzroči, da hemoroidi kmalu izgln. Jo. Dobiva se r vseh Ie arnah.
:pe rc sa~benzit !:
: RERI:
Kemik Izjavlja:
Barva j« ilvljanje blaga In obleka I Bsnzlt-Nadmllo n* Ikoduj« barvam, kar ob«to|l njegov kamtfinl učinak samo v tem, da razkroji nesnago. In malčob« . vsfod tega konzsrvlrs Benzi: M-dmilo tkanin«.
Barvast« tkanine so . ajo najprej ureskusltl, ako so pralne. Ako pr«n«»«|o pranj« v topil ali mrzli vodi, se morajo v mrzli ali topli Bonzlt-mllntcl. oprati, večkrat temeljito liplaknitl In poeuSitl v senci. Prepričajte »e, kako lahko odstranjuj« Benzit-Nadmilo mastn« madeia Iz obtok In razumeli bo«t«, da razkroji Benzit-Nadmlfto pri pranju vso nesnago In maStobo v perilu. To Je prt'pranju z navadnim mitom tnogoi« samo tedaj, ako s« perilo dolgo Izkuhavi, drgn« In krtsftl.
BenziT-
TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR
S
N
NI N M N S* M N N N M H
m

reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloae po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni p ači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 120 milijonov Din.
H N N IN

Kadar kupujete
Strange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
ZIMA
najboljša in najcenejša pri
M. Maslerl
tovarna iime Straži šče pri Kranju.
Rasfiittski želodčni liker
preizkušen io znan, kol domače zdravilo, izdeluje 111 dobavlja ga
«0 edlnole E. JERAS in drug, Lfub?!ana, Dunajska cesta 33.
Vseh vrst pristnega domačega žganja, ruma, likerjev itd. itd.
Malinove< pristni naravni izdelek iz gorskih malin in druge sadne soke dobavljamo vsako množino po najnižjih cenah.
Pšenica
ceneje nego koruza; porabite priliko za nakup, dokler cena Se nizka, pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska ;esta itev, 36.
Prometni zasod za premog
d. d. Ljubl ana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premoči domači in inozemski za domačo * kurjavo in industrijske svrhe
KooaSUž premog V8eh vrst
KoM s. livarniškl, plavžarskl in plinski
Brikeie.
Prometni ziood za premog d. d. o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15, I. nadslr.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: cospobanka.
Telefon št. 2057, 2470 in 2979.
Kiipitti! in rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo--, vloge nad »in 30o,ooo.ooo
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 '/2% vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije)
Izdajatelj r Dr Hran« Kilmec
V
Uredrik; Franc Zabiet.
7,8 Jugoslovansko tiskarno: Karel C'e&