:j g Glasilo g jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan. Naročnina za avstro-ogrske kraje mesečno 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2'75 K. Posamezna itevilka 10 v. Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne Tračajo, Inserati. Tristopna petit-vrstiea 26 vin. za enkrat, 20 vin. za dvakrat; večkrat po dogovoru. 54. štev. V Ljubljani, v petek, dne 24. maja 1907 Leto X. NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo »Rdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: (Jpravništvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1. Stranka brezpravnih. Sijajajna zmaga socialne demokracije v Avstriji učinkuje čudovito različno. Tudi na Slovenskem, kjer smo na celi črti podlegli in kjer je še vse ruzburjeno zaradi domačih volitev, je vtisk neizbrisen. Odseva pa na vseh straneh v drugačni luči. »Slovenec* poroča brez posebnih opomb. »Slov. Narod* se od srca veseli, doma pa brez obzira na svoje srčno veselje, udriha po socialnih demokratih. »Nova Doba* pa pribija, da je dospela socialna demokracija na vrhunec svoje moči, nad katerega se ji ni več moč dvigniti; in iznašlo je glasilo »Gospodarske stranke*, da je socialna demokracija prenehala biti stranka brezpravnih, stranka zatiranih. Čudna so pota slovanske žurnalistike; presenetljiva je iznajdba najmlajšega sadu njenega telesa. Organ mladih razglasi, da socialna demokracija ni več stranka zatiranih, stranka brezpravnih. Ne razloži tega, ne argumentira, ne dokaže; zapiše, pa basta. Od čitateljev zahteva, da ji morajo brezpogojno verjeti. Dvom in ugovor sta v Gospodarski stranki prepovedana. Kar nima temelja, ima pa morda namen, ki ga ne bo težko uganiti. Že nekaj časa trdi gospodarsko glasilo, da imajo bodočnost stranke, ki so vse drugačne, kakor socialna demokracija. Zmaga z dne 14. maja pobija njeno trditev, a spreten žuinalist se mora znati rešiti iz vsake zagate, pa kaj bi bilo enostavnejše, kakor zapisati: Letos je bilo tako, pa ne bode nikoli več? Le utemeljitev, utemeljitev — ta je hroma. Ce nismo več stranka brezpravnih, tedaj zaboga bi bilo vendar treba povedati, čegava stranka smo poslej. Mar stoje izza 14. maja v našem taboru sami privilegiranci in kapitalisti? Kam so izginili zatirani in brezpravni? Ali jih sploh ni več, ali pa stoje že vsi pod dežnikom Gospodarske stranke? Brskajoč po svojih možganih najde človek k večjemu en moment, katerega bi se mogla oprijeti absurdna trditev. Da je socialna demokra-kracija dosegla tako ogromno število mandatov, je moralo glasovati za njene kandidate ogromno število volilcev. In morda so računi nekaterih ljudi taki, da mora ta silna množica, ki šteje že po dosedanjem pregledu približno milijon ljudi, obsegati take, ki niso potlačeni in brezpravni. To samoposebi seveda ne bi izpremenilo značaja stranke. Tudi če bi kak fevdalec ali mi-lionar glasoval za Nemca ali Adlerja, ostane stranka še proletarska. Ali kalkulacija, ki hoče obleči socialno demokracijo po sili v novo obleko in ji vtakniti novo jedro, je temeljito napačna. Ni se zgodilo, da so oddali za njene kandidate mnogoštevilni privilegiranci glasove, ampak splošna in enaka volilna pravica je pokazala prvič, da je armada iskoriščanih in potlačenih nepregledna in drugič, da se zavedajo vse širši krogi svojega odvisnega in nedostojnega položaja, pa se zato zbirajo pod zastavo brezobzirnega boja. Nikakor ne morejo naši, nasprotniki razumeti razrednega stališča socialne demokracije. Sam pojm družabnega reda jim je tuj in odtod prihajajo večne zmote. Narode, stanove, poklice, vse mogoče vidijo na svetu. Za naravoslovje se zanimajo in za pesništvo, za narodno nošo in za domačo trgovino. Ali tako daleč ne prodira njihov vid, da bi razločili delitev vsega človeštva v malo skupino, ki gospoduje skoraj absolutno s pomočjo svoje posesti in v neštevilno množico, ki mora zaradi pomanjkanja lastnine hlapčevati prvi skupini. Po celem svetu, pri vseh narodih je ta ločitev dveh razredov, in razvoj kapitalizma ga nujno pospešuje. Rešitve pa ni v okviru družabnega reda, ki se imenuje kapitalistični, ker je vsaka priložnost za nabiranje privatnega kapitala nevarna svobodi brezposelnih slojev. Socialne demokracije na- loga mora torej biti poraz kapitalizma, kar se da doseči edino s pomočjo zatiranih. Bivstvo socialne demokracije se ne more iz-premeniti z nobeno zmago in z nobenim porazom. Bilo bi pa tudi skrajno nespametno, le pomišljati na kako mutacijo. Brezpravnost in potlačenost je neločljivo združena s kapitalističnim zistemom in vojska izkoriščanih je tako velikanska, da mora biti najmočnejša tista stranka, ki jih združuje in organizira. Socialna demokracija je dosegla v Avstriji velik uspeh, ali o vrhuncu njene moči se še nikakor ne more govoriti, ravno zato, ker je še preveč brezpravnih in zatiranih, ki se še ne zavedajo svojega položaja in ne vedo, kje je njih tabor. Kulminacijo doseže socialna demokracija, kadar ^e ji posreči, zdramiti in izobraziti ter organizirati vse tiste legije, ki je njih pravo mesto pod njeno zastavo. Kadar pa pride tako na vrhunec, je zmaga njena. Kot politična stranka postane tedaj seveda nepotrebna, ali končati ne more tako, kakor fevdalne in meščanske stranke. Kadar pade kapitalistični zistem, bode vse socialno in vse demokratično; vsa družba je tedaj socialna demokracija. Konec narodnjaške komore. Trst, 20. maja. Konec italijanske narodno-liberalne stranke je podoben smrti razuzdanca, ki po razkošnem vživanju obesi svoje malovredno telo na gabrovo vejo. 14. majnika še prevzetna in ošabna, da ji ni bil nihče do kolena, je 15. maja pod mogočnim vtiskom socialno-demokratične zmage uprizorila žalosten beg iz političnega življenja. Priznati moramo, da se tako sijajnega uspeha nismo niti sami nadejali. Na smago Pittonija smo sicer računali, glede ostalih treh kandidatov v tržaškem mestu pa nismo gojili prevelikih nadej: če smo pričakovali tudi tu kaj uspehov, je bilo v večji meri vroča želja, kakor pa sad hladnega prevdarka. Izid volitev pa nas je poučil, da smo PODLISTEK. Hans Klrchsteiger: Pod spovednim pečatom. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil E. Kristan. Dalje. Na griču, ki so ga obdajali krasni razkošni vrtovi, se je dvigalo veliko, ponosno poslopje, večje nego knežji dvor. Sladek spomin na srečne dni je vstal v Hercogovi duši. Tukaj je bil že pred mnogimi leti. Dobro je še poznal vse štiri stolpe, Dva je imela samostanska cerkev, enega prelatura, enega pa pokopališčna cerkvica. To je bil krasni samostan Limpah. Tukaj je bil že nekdaj kot prelatov gost. Poučeval je ubozega dečka in njegov nekdanji dijak je sedaj prelat tako krasnega samostana. Obšel ga je skoraj kes, da ni postal sam samostanski duhovnik. Toda to ni bil nikoli poklic zanj. Premalo se mu je zdelo, vedno le moliti brevir na koru; kot duhovnik je hotel služiti človeštvu. Da bi v samostanu dobro jedel in pil, ni bil namen njegovega duhovništva; srečen je bil, da je smel prenašati v žgočem solnčnem žaru, v dežju in viharju, v snežnem zametu svojim revežem čez visoke hribe tolažbe in pomoči. Še nekdo je bil v tem samostanu, ki ga je poznal. Toda stari pater Oto, nekdanji njegov inštruktor na gimnaziji, gotovo ne živi več. Dolgo je sedel Hercog na tem prostoru, zatopljen v pogled krasnega samostana in ljubkega trga, čegar hišice ob glavni cesti so bile videti spričo samostana kakor piščanci, ki teko za kokljo. Hercog je primerjal ta prosti solnčni dvor z mračnim samostanom, za čegar zidovjem je bil tako dolgo jetnik. Tukaj življenje, tam smrt. Tukaj mir, tam mučenje samega sebe. In vendar hočejo baje povsod služiti enemu bogu. Blažen mir je plaval nad samostanom in nad rajsko dolino. Mir! Oh, da bi ga mogel najti tudi on! Zakaj vendar ne! Gospod prelat mu je bil vedno prijatelj; celo kaplana bi mu bil poslal ako bi mu bil dal škof jurisdikcijo. In prelat tudi ni podložen tujemu škofu. Seveda, za duhovnika ne bi mogel vstopiti v samostan. Ali kako srečen bi bil, ako bi našel tukaj le malo celico in vsakdanji kruh! Zaslužil bi si gotovo oboje dvojno in trojno. Na samostanski pristavi, v zakristiji, v biblioteki, povsod bi našel dela kot služeč brat. In dolgo mu itak ni več živeti. Česa naj si še želi na svetu, kakor miren prostorček, kjer lahko pokojno umre? Ako je zanj še miru na svetu, tedaj ga je sam Bog poslal v Limpah. Kakor glas iz nebes je začel zvoniti zvon, jasno kličoč: Pokoj! Pokoj! Drugi mu je sledil z enakim zvokom. Že je bil Hercog na poti, ko se je oglasil še tretji zvon z naznanjanjem miru in končno je pelo vseh sedem samostanskih zvonov harmonično pesem miru v visokih in globokih glasovih. A ko so vsi zadoneli, je bil Hercog že pri cerkvenih vratih, okrašenih z bogato umetniško rezbarijo. Sveta tajnostna tema je vladala v cerkvi in se je še povečala, ko se je položil črn oblak pred solncc. Na glavnem oltarju so gorele voščene sveče, ne da bi razširjale kaj svetlobe, tako skrivnostno, kakor da ni ta sveti kraj več na grešni zemlji. Kakor blaženi duhovi iz svetovja miru se je prikazalo dvajset menihov v belih oblekah pred božjim tabernaklom. Kakor svetnik je bil pred njimi prelat z zlatim križem na prsih. Zvon je poklical sveto občino k večernici. Zdaj so zapeli slavospev božji tako slavnostno in vzvišeno, da so potekle staremu župniku solze po obrazu. Saj je poznal vsako besedo in ma-loda ni zapel v svojem kotu zadaj z menihi na glas. Toda kaj bi bil smel on, zavrženi sin cerkve, pomešati svoj glas s svetim petjem teh duhovnov? V srcu pa je moral peti. Izmed vseh glasov je razločil doneči spev prelatov. Kako krasno je znal peti božjo slavo! Da, med temi pobožnimi duhovniki bi našel zopet svojega boga, od katerega ga je ločil škof. Solza za solzo je kapala nekdanjemu župniku iz oči; tukaj je našel svoj zadnji cilj: pokoj duše. Tudi zemljo so poškropile blagoslovnekaplje; solnce je raztopilo črni oblak v oplodujoč dež. se motili, da smo podcenjevali svoje vztrajno orga-nizatorično delo, ki smo ga zlasti poslednjih šest let neumorno in brez prestanka vršili med tržaškim delavstvom. Kolosalni polom narodno-liberalne kamore, ki je neizogibna posledica splošne in enake volilne pravice, je bilo treba obleči v prijaznejšo vnanjost. Narodno-liberalna stranka, ki se je leta in leta vzdrževala le z najpodlejšimi volilnimi sleparstvi na površju, je postala naenkrat — užaljena. Zamerilo se ji je, da smo preprečili njene dvomljive volilne mahinacije in začela je besno kričati o socialističnem terorizmu. — Ubogo politično jagnje! O terorizmu kajpada ne more biti govora. Volitev se je do 2. ure popoludne vršila v polnem redu. Sodrugi so korakali v sklenjenih vrstah z godbo na čelu na volišče — z odprtimi glasovnicami v rokah, kar je napravilo globok vtis tudi na nasprotnike. Popoludne pa so opazili naši ljudje neko sumnjivo gibanje v agitacijskih lokalih narodno-liberalne stranke. Nekatere neznane in dvomljive individue, ki so odhajali na vozeh s prikritimi številkami iz teh lokalov, so naši kolesarji zasledovali in tako zajeli nekaj sleparjev ter jih izročili policiji. Razburjeno ljudstvo je nekaj takih ljudi preteplo. Narodno liberalni stranki je takoj vpadel pogum, čim je videla, da s sleparstvom ne pojde. Na zahtevo Veneziana sta prišla dva bataljona vojakov iz Gorice, ki pa nista imela nobenega resnega posla. Za ožje volitve se vzlic resignaciji liberalne stranke intenzivno pripravljamo. Še enkrat bo korakalo tržaško delavstvo iz svojih delavnic k volilni žari, da manifestira svojo moč, ki je sad so-cialno-demokratičnega prepričanja in dela. Slovenski nacijonalci so izdali za ožjo volitev parolo, da se volitev ne udeleže. Posnernajp očividno svoje italijanske somišljenike. Krščanski socialci — katerih pa je zalo pičlo — so sklenili glasovati po socialno-demokratične kandidate. Politični odsevi. Zgodovina trozveze. 20. maja je minulo petindvajset let, odkar se je sklenila zveza med Avstro-Ogrsko, Nemčijo in Italijo. Ob tej priliki podaja Frkf. Ztg. zgodovino trozveze. — Obseg trozveze ni določno znan; posneti se ga da le iz objav raznih diplomatov in iz vsebine starejše avstrijsko-nemške zveze. Rodila se je trozveza iz potrebe Nemčije, da si ugotovi in utrdi pridobitve iz nem-ško-lrancoske vojne. Prvotni Bismarkov načrt je obsegal tri cesarstva: Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko, toda rusko-turška vojna in berlinski kongres sta ta načrt pokopala: Rusija, ki jo je Bis-mark spravil ob sadove zmage, se je Nemčiji odrekla. Italijo je privedlo v trozvezo poslabšanje razmerja do Francije; v Franciji je bila na krmilu klerikalna stranka, ki je oznanjala kar očitno vojno proti Italiji. — Prememba svetovno-političnega položaja je vzela trozvezi mnogo eksistenčne opra- Menihi so že zdavnaj zopet izginili iz svojih umetniških, starih kornih stolov. Samo dva sta še ostala v cerkvi: Bog v mramornatem, z zlatom obloženem tabernaklu in povsem v ozadju starec s povezanimi rokami, ki jih je dvigal k molitvi pred lice. Celo uro je molil za prijazen sprejem v samostanu in ko je končno stopil iz cerkve, so se svetila kamna na samostanskem dvorišču, kakor da jih je kdo ravnokar umival. Solnce se je smejalo kakor otrok izza kopelji in tudi lice starega moža se je zdelo s solzami pomlajeno za mnogo let. Čudno! V najhujši bedi, ob najtežjih dolžitvah, v mrazu in v lakoti ni mogel tako plakati; ali upanje, da najde dobre ljudi, je storilo, da je zaihtel iz globočine prs. Neodločen je še stal na samostanskem dvorišču. Da bi le prelat že vedel za njegovo nesrečo? Kako usmiljeno in ljubeznipolno ga pač sprejme! Kdor zna tako krasno peti slavo božjo, mora biti dober človek. Toraj v božjem imenu h komorniku, da ga naznani. V tem hipu je prišel skozi vrata star, ča- stitljiv samostanski duhovnik. Takoj je posegel v žep, da bi daroval navideznemu beraču nekoliko vinarjev, ter je hotel iti dalje. Toda Hercog ni sprejel miloščine. Imel je od denarja, ki ga je bil našel v žepu suknje, še krono, seveda zadnjo. Ali sedaj, ko je našel nova nebesa ni več potreboval denarja. Stari menih se mu je zdel znan. In vprašal ga je; vičenosti. Med Francijo in Rusijo je došlo do defenzivne zveze, s čimer je bilo v Evropi ustvarjeno ravnovesje; tudi razmerje Francije in Italije se je med tem zboljšalo. Trozveza korenini danes več v tradiciji, kot v potrebah mednarodnega političnega položaja. Krščansko-socialni Dunaj. Krščansko-soeialna stranka je odnesla iz dunajskega volilnega boja sicer največ mandatov, vendar je število zanjo oddanih glasov dokument njenega propada. Udeležba je bila vsled volilne dolžnosti skoro popolna. Krščanski socialci so prejeli od 326.287 glasov 158.008, socialni demokratje 124.606 in ostali svobodomiselni kandidatjo 43.673 glasov. Protiklerikalci -so dosegli za 10.000 glasov več kot klerikalci. — Statistika dunajskih volitev dokazuje upadek krščan-sko-socialne stranke; kvišku jo drži edinole volilna geometrija. Tako je pod vodstvom Luegerja, ki pomenja za stranko obstoj; čim izgubi stranka svojega voditelja, bode končana tudi njena pol. vloga. Volilna statistika na Moravi. Na Moravskem so prejeli klerikalci 128.800 glasov, socialni demokratje 100.600, agrarci 42.960. Mladočehi in naprednjaki 39.850 in Staročehi 10.270 glasov. Manifest demokratično-Iiberalnega bloka v Nemčiji. Svobodomiselna ljudska stranka, svobodomiselna zveza in nemška ljudska stranka so izdale skupen manifest, ki povdarja, da treba z ustavnimi reformami, predvsem z odpravo trirazrednega vo-. lilnega sistema, uveljaviti dejansko ravr.opravnost vseh državljanov. Dalje se izreka oklic za svobodo vede, vesti in vere in za modernizacijo šole v tem duhu. Končno izjavlja manifest, da liberalna levica ne bode nikdar iz taktičnih ozirov odnehala od svojih načelnih zahtev in da nikdar ne bo privolila — konservativcem na ljubo, v zdražitev ljudskih živil. Hribar — izvoljen. Kar smo videli in napovedali že vnaprej, se je zgodilo. Liberalni kandidat Ivan Hribar je v Ljubljani pri ožjih volitvah odnesel znatno večino nad klerikalnim Kregarjem. Druzcga po izidu pri prvi volitvi tudi pričakovati ni bilo. Kajti prolili-beralni kandidat bi se bil meril s Hribarjem — tudi če bi bili šli klerikalci, Nemci in socialni demokratje složno zanj v boj — na enaki podlagi ln z enakimi avšpiciji, in odločitev bi bila nad vse dvomljiva. Da bi bili podpirali klerikalnega kandidata, to je bilo od prvega trenutka popolnoma izključeno, ker bi nasprotovalo temeljnemu načelu socialne demokracije. Socialno-demokra-tična stranka je demokratična stranka in kot taka protiklerikalna. V smislu tega načelnega stališča sta sklenila nemška in češka socialno-demokratična stranka, da povsod aktivno nastopi proti klerikalni stranki; zato je sklenila tudi jugoslovanska socialno-demo-mokratična stranka, da v vseh izvenkranjskih okrajih aktivno poseže v volilni boj proti klerikalnim kandidatom. Glede kranjske liberalne stranke je izvrševalni odbor sklenil izjemno stališče. Sicer nam je tudi v Ljubljani ljubše, da prodre protiklerikalni kandidat — ne iz simpatij do župana Hribarja in do tiste nesrečne klike, ki si lasti neopravičeni pridevek narodno-napredne stranke, temveč iz čisto negativnega razloga: iz absolutnega političnega sovraštva „Oprostite, prečastiti, ali niste pater Oto?“ »Seveda. Sem, sem. A sedaj nimam časa." „Tudi za vašega nekdanjega dijaka Hercoga ne?" „Kaj? Vi ste Hercog? Ni mogoče. Ta je vendar župnik v Gospojni. Vi pa, vi —“ ‘»Ste ubog berač, ste hoteli reči. Kaj niste slišali ničesar o moji nesreči?" „Ne čitam časopisov. Ali župnik Hercog ne morete biti na noben način. Saj niste duhovnik." „Ali se še spominjate, kako je bilo, ko sem imel na zemljevidu poiskati Bordo pa ga nisem našel. In ko ste mi pokazali mesto na karti, sem vskliknil: Saj to ni Bordo, saj je to Bordeaux.“ »Seveda, seveda se spominjam. Torej si res Hercog. Pojdi takoj z menoj v refektorij. Seveda nimam časa, a za te si ga mor. m vzeti. Važno pot imam. V trgu imamo čevlja ja, ki je edini protestant v fari. Imel sem ga že tako daleč, da bi bil postal prihodnjd nedeljo katoličan. Ali včeraj pride naenkrat k meni, pa mi pravi, da ne bode nič iz tega in da odpade tudi njegova katoliška žena k protesta' tizmu. Kaj takega 1 Taka nesreča! Kriv je tega le časopir. Pravj i amreč, da je čital v gostilni nekaj, kar ga jč zopet pahnilo od naše vere. Ravnokar sem hotel iti k njemu po tisti prokleti list. Da, da, to ničvredno časopisje napravi mnogo nesreče v božji cerkvi. Ali pojdi sedaj z menoj." do klerikalne stranke, s stališča, da še v parlamentu ne po m no že vrste organizovanega klerikalizma, ki bode nedvomno tvorila glavno bojno fronto proti socialno-demokratični frakciji v državnem zboru. Da stranka aktivno ni posegla za liberalnega kandidata ljubljanskega, za to je imela dosti tehtno motivacijo. Stranka se pod nobenim pogojem ni mogla zavzeti za kandidata tiste stranke, ki je nedemokratična v svojem jedru, ki se ni strašila nobenega napora, da bi odžrla brezpravnemu delavstvu volilno pravico. Nemogoče, naravnost nesmiselno je, da bi socialno-de-mokratično organizovano delavstvo oddalo svoje težko pridobljene, trdo zaslužene volilne glasovnice kandidatu tiste stranke, ki mu nekaj mesecev prej ni privoščila teh glasovnic. Izključeno je, da bi soeialno-demokratično delavstvo božalo libe-reklno stranko s sekiro, s katero mu je malo prej ta stranka hotela odbiti glavo. Toda brez ozira na te tehtne pomisleke je bila abstinenca socialno-demokratične stranke že na dan prve volitve gotova stvar. Naša abstinenca je imela značaj in pomen energičnega protesta proti nečuveni falzifikaciji volitev, ki so jo uganjali naši nasprotniki, in ker se liberalci v Ljubljani nahajajo v posesti uradne moči, predvsem liberalci. Voliini rop, ki se je izvršil nad delavstvom z nedostavlje-njem ogromnega števila delavskih glasovnic, dalje po vseh pravilih izvedena volilna sleparstva, podkupovanja, cvetoča kupčiji z volilnimi glasovi, razširjanje očevidno neresničnih vesti, ki so zasledovale izključni namen, preslepiti volilstvo — vse je to vzelo prvi volitvi zakonito začrtani značaj volilnega akta. Mi teganadebelo organiziranega sleparstva nismo niti za tre-notek smatrali za volilni akt, s tem smo si zavarovali stališče za vse nadaljne korake, ki smo jih z ogromnim tozadevnim gradivom v rokah sklenili storiti v zadevi ljubljanskih volitev. Iz tega smo dosledno izvajali, da je »vsaka konsekvenca, sloneča na prvem protipostavnem volilnem aktu, takisto protizakonita in neveljavna, in zato je stranka sklenila z abstinenco ignorirati ožje volitve, ki niti sence kakšne veljavnosti ali postavnosti imajo zase. Ge bi bil storil drugače, bi sankcijoni-rali vso podlost, ki se je vršila pri volitvi, vrgli bi iz rok orožje, ki ga bomo potrebovali pri korakih za razveljavljenje ljubljanske volitve, izdali bi delavstvo, ki so nasprotne nam stranke izvršile nad njim zločinski rop. Kolikor moremo že v tem trenotku pregledati, tudi ožje volitve podlosti prav nič ne zaostajajo za prvo volitvijo. Tudi pri tej volitvi sta igrala denar in laž najveejo vlogo. Zato je že danes goto v o, da stoji Ljubljana pred novo volitvijo, ki se bode morala vršiti v mejah zakona. In pri tej novi volitvi nastopi tudi socialno-demokratična stranka, ki je ožje volitve s protestom ignorirala. Domače stvari. Fri ožji volitvi v Ljubljani je dobil Hribar 3092, Kregar 2102 glasa. Po posameznih odsekih je bilo razmerje sledeče: 1. Komisija v Mestnem Domu Hribar 332, Kregar 227; 2. Ko- Oba sta šla po dolgem hodniku, na čeg.ir stenah so visele velike slike, predstavljajoče mnogoštevilne čudeže, ki jih je bil storil šele pred kratkim za svetnika razglašeni utemeljitelj tega krasnega samostana. Pogled na vse te svete podobe je napolnil Hercogovo srce z upanjem in z vero. Pobožni menihi, pred vsemi gospod prelat, so žrtvovali mnogo tisoč kron, da so dosegli v Rimu razgiašenje svojega utemeljitelja za svetnika. Tisti duh ljubezni, ki je povzročil, da je storil ustanovitelj samostana take mdeže usmiljenja nad reveži, jih navdahne, da sprejmo tudi njega v bratovski ljubezni. Kako lahko in prosto se je dihalo v tem hodniku! Že sedaj se je čutil tukaj tako doma; čega, kakor da je na^el že davno tu domovino miru in ljubezni. Pravi mož miru in ljubezni je tudi stari pater Oto. Kakor mlajšega sobrata ga je peljal skozi vrt v ref ktorij. Tukaj se je# zdel Hercog sam sebi čisto majhen. Svetla mramorna dvorana, za dva nadstropja višave, okrašena s skulpturami in slikami, je sprejemala skozi dolgo vrsto okenj, ki so bila višja od cerkvenih, polno luči. Raz sijajni mramor je tekla svetloba v široki strugi na gladka mozaikova tla. Samo krožniki na belih prtih so razodevali, da je to navadna samostanska jedilnica, sicer bi se jo moralo smatrati za paradno dvorano cesarja, ki vlada v njej nad delont sveta. ________ Dalje prih. misija v realki Hribar 667, Kregar 353; 3. Komisija v 1. drž. gimnaziji Hribar 262, Kregar 168; 4. Komisija pri Sv. Jakobu Hribar 510, Kregar 328; 5. Komisija v šoli na Ledini Hribar 597, Kregar 440; 6. Komisija v Trnovem Hribar 366, Kregar 245 * 7. Komisija v Vodmalu Hribar 202, Kregar 185; 8. Komisija na Barju Hribar 156, Kregar 156. Hribar je dobil 987 glasov večine. Velik del Nemcev je popolnoma ignoriral sklep svoje stranke. Kako se je veliko število socialno-demokratičnih volilcev preslepilo, da so šli proti sklepu stranke glasovati, o tem se bode še natančnejše govorilo. Zmage pijani so ljubljanski liberalci. Ko se je izvedelo, kakšen je izid ožje volitve, se je začela zbirati množica, v kateri je bilo vse polno mladoletnih in prav pravih otrok. V liakarjih so se vozili agitatorji, Predovič je celo jahal. Ta množica se je valjala po ulicah, iz hripavih grl kričeča »Živio Hribar». Iz hiše banke «Slavije» se ji je Hribar priklanjal. Na Gradu so streljali, iz okna je visela trobojnica, na stolp so pa nataknili belo zastavo. Demonstracija in demonstracija — ne, to ni vseeno! Zvečer so imeli sestanek v «Narod-nem Domu*. Slavili so — zavednost. «Narod» se čudi, da imamo vedno opraviti z liberalci. Kako pa naj bi bilo drugače, ko ne mine ura, da nas ne bi ravno liberalci napadali, izzivali, ugovarjali, podtikali nam vsakovrstne laži ? Vsa naša borba proti liberalcem v Ljubljani ni nič druzega, nego obramba. Za ofenzivo nimamo niti časa in če boj proti klerikalizmu zadnji čas ni bil tako intenziven, kakor bi ravno mi želeli, ni bil tega kriv nihče drugi, nego ljubljanski liberalizem. To pa je najtehtnejši dokaz njegove škodljivosti. Rekli smo, da ovira ta sorta liberalizma samo protiklerikalno delo in to se pokazuje od dne do dne jasnejše. Kdor bi n. pr. hotel sešteti le liste mahinacije, ki so jih iztuhtali liberalci zadnje dva dni pred ožjimi volitvami, bi se moral za nekaj časa odreči vsakega druzega poklica. Kaj pa še, kdor bi hotel poseči nekoliko dni nazaj! V kolikih oblikah je bil variiran izmišljen kompromis s klerikalci ! Kristan n. pr. bi moral imeti vsaj dva salona in najmanj 48 ur časa na dan, da bi bil mogel sprejeti vse tiste obiskovalce, ki. jih je po »Narodovih*, seveda »zanesljivih* trditvah, baje imel zadnje dni pri sebi. Vse oblike navadnega družabnega občevanja bi bil moral človek zatajiti, da bi bil ustregel »Narodu* in njegovim resnicoljubnim amaterskim poročevalcem. Ge je klerikalec mimogrede vprašal socialnega demokrata, kako je spal, bi ga bil moral z gromovito grobostjo zapoditi, zakaj drugače je že «Narod* vedel, da sta «konfe-rirala*. Uradnik bolniške blagajne ne bi bil smel opravljati svoje službe, zakaj če je stopil v hišo, kjer je imel kontrolirati bolnike, je že agitiral, seveda za Kregarja 1 Tako se je grmadila laž na laž, Pa to je bil še bolj negativni del. Skoraj še bolj plodovito je bilo pa pozitivno «delo». Za železničarje so citirali kar sodruga Resla v Ljubljano, da bi protestiral proti sklepu jugoslov. soc.-demokratične stranke. Sodrug Resi se ni ganil s Štajerskega, ali liberalni agitatorji so ga »videli* v Ljubljani in nekateri čarodejniki so celo »govorili* (!) ž njim. Kristan je že prevzel uredništno «Slovenca». Drug sodrug dobi polovico Šušteršičeve grajščine za stanovanje. Klerikalci odstopijo socialnim demokratom Gostinčarjev mandat (menda kar z Gostinčarjem vred). Tako se je to raznašalo po celi Ljubljani, laž je sledila laži, kakor voda v slapu. In »Narod* se čudi, da smo imeli polne roke dela z bojem proti liberalizmu! Kdo pa je kriv? Tenoristi, basisti in baritonisti, ki se potikajo brez angažma po svetu, bi bili predvčeraj lahko naredili izvrstne kupčije. Močan glas je bil v Ljubljani nekaj vreden in kdor ni bil iz jekla, je lahko naredil izvrstno kupčijo. Liberalni in klerikalni agitatorji so neprenehoma nadlegovali ljudi, ki niso imeli nič druzega, kakor svoj glas, in prav lepo odškodnino so ponujali za to. Korumpirati nasprotnike, je bil pri teh volitvah edini namen cenjenih protisoeialistov in glede tega okusnega cilja so bili liberalci in klerikalci popolnoma solidarni. To imenujejo »povzdigo ljudstva!* Ve6 Združitve potrebujejo ljubljanski socialni demokratje. Nujno potrebno je v ta namen, da dobe svoje redno zibirališče in shajališče. Da so v stvari razne težave, to ne sme opravičiti zanemarjanja. Težave so nam dobro znane, toda teh je povsod in naprej pride samo, kdor jih premaga. Redno shajanje sodrugov je velevažno, da se okrepi v delavcih čut solidarnosti, brez katerega je ne-mogoče vsako socialno delo. V dosego tega cilja bode treba skupnega postopanja političnih in strokovnih organizacij, pa seveda tudi dobre volje sodrugov samih. Ne gre se le za to, da se dobi neke centralrie prostore za društva, ampak delavci morajo tudi zahajati tja. Seveda mora biti preskrbljeno, da imajo taki prostori privlačnosti. Delavci se morajo tam prijetno počutiti, najti morajo priložnost za čitanje, za koristne pogovore, pa tudi za razvedrilo. NI delavski dom, kakor v velikih mestih, še ne bode kmalu misliti v mali Ljubljani; v manjšem obsegu pa se mora omogočiti tudi tukaj, kar imajo delavci tudi že v manjših mestih. Dokler ne bodemo imeli tega, tudi ne bode pravega političnega življenja med ljubljanskimi delavci. Naš shod v Mestnem domu izrabljajo liberalci in klerikalci tako, da bi speljali vodo na svoj mlin. Liberalci vedo vse, kar se je govorilo proti klerikalcem, klerikalci pa narobe. Ali socialna demokracija je storila svoj sklep z lastnega stališča, ne liberalcem, ne klerikalcem na ljubo. Kakšno naivno domnevanje je vendar to, da bi morali socialisti pri vsakem koraku jemati obzire na eno ali na drugo stran? Dajte si vendar že enkrat dopovedati, da smo samostalna stranka in da imamo svojo pot. Državnozborske volitve so takorekoč končane in na Kranjskem prihaja zopet v ospredje vprašanje: Kaj bo z deželnim zborom? Ravnanje vlade je v tej stvari že več kakor komodno. Nezaslišano je v parlamentarni državi, da sme biti deželno zakono-dajstvo tako puščano v nemar, kakor se godi to pri nas. V deželnem dvorcu sedi pač deželni glavar, svoje pisarne imajo tam deželni odborniki, toda nihče ne ve, ali kaj delalo ali ne in kje imajo sploh podlago za kako delo, V državi se upelje splošno in enako volilno pravico, v deželi smo pa sploh brez parlamenta. Ne skliče se ga, ne razpusti se ga, kakor da bi bilo vse skupaj nepotrebno in kakor da bi bil deželni zbor samo dekoracija, brez katere se tudi lahko izhaja. Državnozborske volitve so res odvračale oči prebivalstva od tega dejstva, ali sedaj so te volitve končane in mislilo se bode tudi na deželni zbor. Tako kakor je šlo doslej, ne more iti dalje. Od vlade se bode zahtevalo jasen odgovor: Ali imamo na Kranjskem deželni zbor, ali ga nimamo? Kdo izziva? «Slovenski Narod* je v torek pripovedoval, da so socialni demokratje ponoči v Zidovskih ulicah klicali «Pereat llrjbar* in iz tega izvaja — kompromis med socialisti in klerikalci. 'Naj bi pa »Narod* tudi povedal, kako je prišlo do teh klicov, pa bi bila stvar takoj jasna. Nekoliko naših sodrugov je šlo v pondeljek o polnoči z ženami, odnosno sestrami povsem mirno po Židovskih ulicah. Na pragu restavracije »pri Roži* je stal kavarnar in liberalni agitator Krapeš ter jih je začel izzivati s klici »Pereat Kristan. Na to so odgovorili »Pereat Hribar*. Ge bi bil Krapeš molčal, pa bi bili molčali naši sodrugi. Krapeš pa je mislil, da sme samo on dajati duška svojemu političnemu navdušenju. Besen je alarmiral svoje tovariše v gostilni, pa so udrli za našimi sodrugi. Najbolj sta se odlikovala Krapeš in solicitator Kocjan, ki je enemu socialistov zbil klobuk z glave. Seveda je bila tudi policija takoj na nogah. Kadar bi je bilo treba, se je pa lahko išče z lučjo. Društvene vesti. Podružnica Jesenice splošnega strokovnega in pravo varstvenega društva naznanja, da so samo sledeči sodrugi opravičeni, pobirati društvene. doneske; Anton Lovšek, vratar, Ivan S c h reli g er, vozni strežaj in Josip Zbašnik, kurjač. Zaradi rednega obračunavanja naj izročajo udje samo omenjenim sodrugom svoje doneske, pa nikomur drugemu. Socialni pregled. Izključitev v berlinski stavbni stroki. V soboto je organizacija berlinskih stavbnih podjetnikov izključila vse stavbno delavstvo berlinsko za tri tedne. Prizadetih je 100.000 delavcev. Najnovejše vesti. Trst, 23. maja. Volitve se vrše mirno, skoraj dolgočasno. Italijanski in slovenski nacionalci se, kakor kaže, res vzdržujejo glasovanja. Dunaj, 23, maja. V Lcopoldsladtu, kjer sta v ožji volitvi Ofner in kršč. socialec Jesevvitz, so aretirali več kršč. socialnih agitatorjev, ker so trgali nasprotnikom glasovnice. Od 10.515 volilcev jih je do opoldne volilo 7000. Na Landstrasse do opoldan od 16.802 volilo 8000; v ožji volitvi je socialist Silberer s kršč. soc. Prochazko. Zelo živahen je boj v Meidlingu, kjer stoji proti socialistu Wutschlu kršč. socialec Mender. Volilcev je 21.106. Do opoldne glasovalo 10.000. Dunaj, 23. maja. Baron Aehrenthal obišče Tittonija v Rimu; kralj Viktor Emanuel ga sprejme v gradiču Racconigi. Bruselj, 23.maja. Včerajšnja seja zbornice je bila zelo hrupna. Socialisti so vnovič pozvali ministra za delo, naj dokaže ah pa prekliče cbdol-žitve proti vodjam stranke v Lježu. Minister je odgovoril, da ne more pokazati pismenih dokazov, a da jih ima. Socialist Fournemont je skočil z dvignjenp pestjo proti ministru, drugi so mu sledili, pristaši večine so 'jih zadržali. Taki prizori so trajali do konec seje. Neufcbatei (pri Boulogne sur Mer), 23. maja. Pet delavcev, ki so popravljali peč v cementni tvornici, je zadušil plin. Poskusi, da se jih oživi, so bili brezuspešni. Pariz, 23. maja. Prihodnjo nedeljo bode v Saint Etiennu kongres socialistične zveze loar-skega okraja. Neka podružnica zveze je sklenila predlagati, da se izključi učnega ministra Brianda iz stranke. London, 23. maja. V južni Afriki so rudarj štiridesetih jam v stavki. Pri rovu Robinson so se spopadli stavkajoči s stavkokazi. «Daily Ghroničle* javlja, da so rudarji skoraj vseh jam v stavki. London, 23. maja. Sklep irskega narodnega konventa, ki se je izrekel proti irskemu zakonu, smatra radikalno in unionistično časopisje kot udarec za vlado. Splošno se pričakuje, da bode Birolov zakonski načrt preklican. Peterburg, 23. maja. Vodstvo kadetov pravi, da so vesti, ki jih razširja vlada o zaroti proti caru, zelo pretirane ter imajo samo namen, navidezno opravičiti neštete aretacije. Peterburg, 23. maja. Monarhisti nastopajo proti predsedniku dume Gol o vinu. V včerajšnjem »Novem Vremenu11 objavljajo odprto pismo s 54 podpisi monarhističnih poslancev, v katerem mu očitajo, da je vzlic prevdarjeni odsotnosti levice razglasil, da obsoja duma soglasno zaroto proti carju. Pismo zaključuje z besedami: „Vaše be?Nede o soglasju nam zvene kakor hinavščina in se nam zde nedostojne visokega mesta, ki ga zavzemate. Za svojo dolžnost smatramo, razglasiti to z javno izjavo, da Vaše besede ne zapeljejo Rusije in da ne zakrijejo pravega značaja te soglasne izjave.11 Odessa, 23. maja. Ko se je približal sprevod s truplom pri zadnjem atentatu z bombo ubitega polic, jskega častnika Pan asi k a cerkvi, v kateri je tudi truplo pri eksploziji ubitega policijskega nadzornika na odru, sta naenkrat izmed množice počila dva strela. Nastala je velika panika. Dve ženi sta omedleli. Ker se je mislilo, da sta prišla strela iz bližnjega hotela, je več mladih ljudi začelo streljati na hotel. Lahore, 23. maja. V okolici Ravalpindi se je že dlje časa rezširjala govorica, da so po nalogu vlade zastrupljeni vodnjaki, ne da bi se bilo moglo priti razširjevalcem vesti na sled. Zlasti velika je bila razburjenost v Haranbolu, kjer se je reklo, da tam ni bolezni kakor kuga, ampak da je dala vlada namenoma zastrupiti vodnjake in tako stotisoč ljudi na teden pomoriti. Sedaj se je posrečilo, zasačiti razširjevalca vesti v osebi nekega Juda. Obsojen je na dve leti ječe in na 500 rupij globe. Eden njegovih pomočnikov je obsojen na 18 mesecev težke ječe. po zaključku lista. Trst, 24. maja. Pri ožji volitvi izvoljeni soci- jalisti: Oliva, Pagnini, Scabar. Dunaj, 24. maja. Izvoljeni so socijalisti Wutsche), Forstner, Pernerstorfer, Hackenberg. * Izvoljeni so nadalje v celovški okolici: so-cija list Lukas; na Češkem: Bluha, Hannich; v Tešinu: Reitzncr; v Linču: Spielmann; v Judenburgu : Thaler; v Trento: Avanzini; potem Ofner, Hock, Hofmann, ministar Derschatta, Malik, Na-gele, Wolf, Fort, Kramar, Klofač, Baxa. Poslano. Odgovor «Edinosti*. »Edinost* je prinesla v št. 138. od 21. maja t. 1. članek pod naslovom «Malomarnost podjetnikov*. V tem članku piše da se je zgodila nesreča v Gorici, pri kateri se je ponesr ečilo 7 delavcev, in dostavlja, da se je podrl Ropasu vodnjak v Solkanu. Tržaški klepetulji bodi povedano, da se vodnjaki, ki jih izdelujem po svoji lastni iznajdbi nikdar podreti ne morejo in je vsaka nesreča popolnoma izključena. Meni se je ukazalo delati, kakor so gospodje hoteli, in ne tako, kakor imam jaz predpisano v »Patentschrift* št. 2028. V teku desetih let, kar izdelujem vodnjake, nisem imel še nikdar nobene nesreče, pač pa sem v Št. Petru na Krasu pred nekaj leti rešil dva delavca ki sta bila zasuta v vodnjaku, gotove smrti z lastno živ-ljensko nevarnostjo; nihče drug se jih ni upal rešiti, akoravno se je zbralo iz treh vasi ljudi vku-paj. Da so moji vodnjaki ena najboljših iznajdb v tej stroki bode potrdil vsak, kdor je moje delo kdaj videl, in takih merodajnih prič imam na razpolago več, kakor ima »Edinost* odjemalcev ali naročnikov. Da se je vodnjak v Solkanu podrl, ni nihče drugi kriv, kakor Soča, kije narasla črez noč tako visoko, da je odnesla in izpodkopala opore. Ako bi bil vodnjak po moji zavarovani iznajdbi napravljen, ga ne odnese niti deset Soč. Namen »Edinosti* v tem članku je ta, da bi me spravila ob zaupanje pri občinstvu ter mi od-jedla zaslužek, ker sem socialist in nikak pripadnik te ali one falirane liberalne stranke v Trstu ali na Goriškem. Kot podjetnik in socialist pa sem plačeval svoje delavce vsikdar po trideset krajcarjev več, kakor kak patentirani narodni podjetnik. Tako je ta stvar, stara tetka, in nič drugače. Gorica, dne 25. maja 1907. Filip Ropaš. lastnik c. k. patenta za izdelovanje cementnih rovokopov in vodnjakov. Okr. organizacija v Gorici sklicuje na dan 26. maja 1907 ob 9. uri dop. svojo lzvann z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora glede zadnjih volitev. 2. Politična organizacija. 8. Poročilo blagajničarja. 4. Strankina sredstva. 5. Slučajnosti. Tem potom se vabi vse zaupnike krajevnih organizacij mesta Gorice in goriške okolice, da se udeleže te važne konference polnoštevilno. Okrajni odbor. Izkaz prostovoljnih darov. Tiskovnemu skladu dnevnika so prispevali: Ljubljanski mizarji 10 K; nabrano na shodu v Biljah po soduigu Cotiču 3 K. Skupaj 13 K. Volilnemu skladu je prispeval J. F. somišljenik 1 K. Da se Kathreinerjeva Kneippova sladna kava prodaja v celili zrnih in skrbno spravljena v izvirnih zavojih, to zvišuje nje splošnoznane velike vrline in jamči vsaki kupo-valki za čistost blaga in za nemožnost, da bi se kava ponarejala s tujimi pnmeski, ali pa tudi, da bi jo kvaril prah, tuj duh i. t. d. Saj je ponos naših gospodinj, da redno kupujejo le to, kar je pristno in najboljše. Ce torej pri Kathreinerjevi Kneipppvi sladni kavi pazijo na izvirne zavoje z imenom Kathreiner in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko, si ne zagotavljajo samo tečno čistega blaga, ampak tudi nezmanjšani okus in priljubljeni, izpodbudni kavin vonj, ki odlikuje pristno Kathreinerjevo kavo po načinu nje proizvajanja, dandanes za izvrstnega, priznanega po vsem sve^u. Izjava. Jaz podpisani Josip Gostič, pomožni kurjač južne železnice v Ljubljani, stanujoč na Martinovi cesti št. 32 s tem preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem dne 2. aprila javno izrekel zoper g. Jakoba Milavca, predsednika krajne skupine Ljubljana društva »Prometna zveza južne železnice«, in pa zoper odbor iste ter izjavljam, da so popolnoma neresnične in neutemeljene. Obenem se zahvaljujem imenovanemu gospodu in odboru, da sta mi velikodušno odpustila. V Ljubljani, dne 21. majnika 1907. ' Josip Gostič (podp. Vodušek) Franc Oblak, priča. Vabilo II. „Prve idrijske čipkarske zadruge v Idriji’1 vpisane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 9. Junija ob 2. uri popoldne v prostorih ženskega društva „Veda“ (Kogejeva gostilna, I. nadstr.) DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika 1. rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva o delovanju zadrugo v letu 1906. 3. Poročilo računov za leto 1906. 4. Volitev 4 nadzornic in 2 namestnic. 5. Razgovor o uvedbi bolniške, oziroma porodno podpore članicam zadruge, 6. Predlogi in nasveti. ZA NADZORSTVO: Ivana Štravsova Alojzija Kosova zapisnikarica. predsednica. Opomba. Pristop k občnemu zboru imajo le članice s člansko knjižico, ki jo morajo oddati pri vstopu, lirez članske knjižice ni vstop dovoljen. Vuka poiaredba id tonatiteK le lazilvo. Edino pravi Je Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 4 62-44 Tllermvo ceitlloltllio aiziio proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3 60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. / Te dve domači zdravili sta povsod znani in Se od nekdaj sloveči. Naročila se naj naslovljojo na: EtKimr ft.Thic tilice $t. 12 in spoštovanim gostilničarjem avoje novo varjeno, prignano steklenicah. Ustanovljeno leta 1855. Šteyilka telefona 210. Iidajatelj in odgovorni urednik F i a nB a r 11, x Tisk* It. Pr Lampret v Kranj«.