Ichaja vsak četrtek feStnina plafcuui t gate-nni -¦-*•_ l^eto V„ Št. lO "V Ljubljani, dne 1. avgusta 103^_____________Cena 1 l>m BOJEVNIK Dr. Josip Hacin: (Govor pri Sv. Urbanu pri Ptuju ob odkritju spomenika padlim vojakom v svetovni vojni.) Velik praznik pomeni za Vas dan, ko postavljate spomenik svojcem, padlim v svetovni vojni. Iz govora mašnikovega, ki je daroval službo božjo-, ste Culi, kakšne žrtve je zahtevala svetovna vojna in kakšno katastrofo pomeni ta vojna za celo človeštvo. Iz vsake katastrofe pa, ki je zadela človeštvo, so se, kakor kaže cela zgodovina, rodile .za človeštvo tudi gotove dobrine. Težke posledice katastrofe, ki jo pomeni zadnja svetovna vojna, trajajo še vedno, vendar pa zlasti naš narod že danes vidi, da svetovna vojna zanj ne pomeni le katastrofe, ampak tudi vstajenje k novemu življenju. Svetovna vojna je pripeljala slovenski narod v novo državno skupnost ter mu s tem dala svobodo in možnost samostalnega in samoniklega nacijonalnega udestvova-nja in ustvarjanja. Posledice tega bodo v polni meri občutili šele poznejši rodovi, vendar pa se že danes v polni meri zavedamo, da je katastrofa, v katero je vrgla človeštvo svetovna vojna, zibelka naše narodne svobode. Tako je kri teh žrtev, ki jim danes postavljamo spomenik — zavestno ali nezavestno — pomagala ustvarjati našo narodno svoliodo. Ker hočemo krvi teh žrtev izkazati hvaležnost in spoštovanje, ji postavljamo spomenik. Na ta veliki praznik, ko se hočemo izkazati hvaležnim vsem onim, ki so —-zavestno ali nezavestno — žrtvovali svoje življenje za našo narodno svobodo, je umestno, da se vprašamo, ali smo vredni težkih žrtev, ki jih je zahtevala naša svoboda, ter vredimo svoje življenje tako, da bo način istega v skladu s hvaležnostjo, ki smo jo dolžni krvi, preliti za našo svobodo. Če hočemo biti odkriti, moramo priznati, da prvih 16 let naše narodne svobode nikakor ne kaže, da se zavedamo njenega pomena in da smo hvaležni onim, katerih kri je tekla za to svobodo. Podobni smo bratom, ki so služili dol" ga leta pod tujimi gospodarji, pa so se po dolgih letih Itrpljienjla osamosvojili in se vrnili pod svoboden krov očetove hiše. In vsak je hotel v očetovi hiši uveljaviti način življenja, ki ga je videl pri svojem gospodarju, pozabil pa je na duh, ki jih je v mladosti družil v očetovi hiši. In v razprtijah so uničili očetovo hišo. Pod različnimi gospodarji smo tlača-nili stoletja. Naravno in neizogibno je, da smo se pri tem do gotove meje navzeli tujega duha in tuje kulture. Vsi, prav vsi. Vsak duha svojega gospodarja. Vsak pa si je pod tujim jarmom obdržal in prigojil lepe, najlepše lastnosti. Vsak ima za seboj veliko trpljenje in velike žrtve za nacionalni obstoj. In kaj delamo že šestnajst let svobode? Drug drugemu očitamo njegove slabosti, ki jih je prinesel od tujega gospodarja v očetovo hišo, vsak hoče uveljaviti kot edino pravilno to, kar je prinesel seboj od tujega gospodarja. Pri sebi samemu smatramo za dobro tudi to, kar je morebiti slabo, pri svojem bratu za slabo tudi to, kar je morebiti dobro. Brat očita bratu njegove slabosti, ne prizna pa mu njegovih vrlin. In tudi ne išče v njem kakih vrlin. Velik del izmed nas je vseh šestnajst let postopal na ta način in postopa tudi šel danes. Razumljivo je to, ker smo bili na svobodo in skupno življenje premalo pripravljeni, toda ta način skupnega življenja pelje v pogubo in se ne sme nadaljevati. Političen položaj po širnem svetu - ¦ ¦ Spor med Italijo in Abesinijo zavzema čedalje večji obseg. Priglašajo se prostovoljci za obe državi, vendar je videti, da simpatizirajo bolj z Abesinijo. Svoj vstop v abesinsko vojsko prijavljajo zlasti angleški neaktivni vojaki in častniki. Prijavljajo pa se še iz Nemčije in Amerike. Na čelu akcije za pomoč Abesincem so se postavili v Ameriki ameriški črnci, ki delajo silno propagando pod geslom: Afrika Afrikancem! Z Abesinci so solidarni tudi Arabci. Po poročilih arabskih listov se je prijavilo mnogo Felahov abesinskemu konzulu v Jeruzalemu, s prošnjo, naj jih sprejme v abesinsko vojsko. Na abesinsko stran se je v zadnjem času postavila tudi Japonska, zato jo sedaj italijanski listi napadajo z veliko srditostjo. »Messagero« pravi, da prehaja nesramnost Japonske v pravo vetrenjaštvo. To je tista država, ki je v ugodnem trenutku zapustila Društvo narodov, da bi mogla napasti in zavzeli Mandžurijo in zasužnjiti državo s 40 milijoni ljudi. »Giornale d' Italia« pa misli, da je Ja-poska zavzela to stališče na angleško vpodbudo. Sploh je značilno, da podpira angleško časopisje, ki pravi o sebi da je neodvisno, »rumene razbojnike«. Prostovoljci za Italijo pa se priglašajo predvsem iz Avstrije in iz Madžarske. Značilno je, da so zadnje dneve v grškem etočju Dodekanezu, ki spada pod Italijo, »*' Itali- janske oblasti silijo prebivalstvo, ki je po večini grške narodnosti, naj bi prevzelo italijansko državljanstvo in s tem tudi vse • dolžnosti, zlasti dolžnost vojaškega službovanja, ki za dodekaneške Grke dozdaj ni bila v veljavi. Italijanske oblasti pritiskajo posebno na domače zdravnike in delavce, da bi se priglasili za službo v italijanski armadi. Spričo vseh teh dogodkov ni čuda, če prevladuje naziranje, da bo abesinska vojna povzročila najstrašnejšo svetovno vojno, ker bo vpletla v spor premnoge države. V tem smislu je napisal znani raziskovalec Afrike Hubbard v »The New York American« senzacijonalen članek, v katerem pravi, da mora Italija vedeti, da bo vojna z Abesinijo nekaj strašnega. Če pa to ve, zakaj sili v Abesinijo? Zakaj je dosedaj že investirala nad 60 milijonov dolarjev v priprave za vojno (3 milijarde Din našega denarja), in to samo v Eritreji in Somaliji, ne vštevši stroškov za prevoz svoje ogromne armade iz Italije v Afriko? Zakaj? Ali je Abesinija vredna še nadaljnih 200 milijonov dolarjev (10 milijard Din), kolikor jo bo vojna brez dvoma stala? Po Hubbardovem mnenju sili Italija v Abesinijo, ker je dobil Mussolim čisto tajna poročila o petrolejskih plasteh v bližini italijanskih kolonij in da hoče seči po tem petroleju, ker ga Italija sama nima, a ga mora imeti, če hoče biti svetovna sila. Italijanske bojne in trgovske ladje, italijanski tanki in oklopni avtomobili potrebujejo petrolej kot gonilno silo. Tudi sicer je Abesinija za Italijo sijajna kolonija, odkoder bo prihajal denar v materno deželo. Italija je z abesinskim trgom preskrbljena z vsem, kar potrebuje za svoj gospodarski napredek. Medtem je Italija mobilizirala nove tri divizije in vpoklicala pod orožje letnike 1909 do 1912 inženjerjev in avto-mehanikov. ,'Tudi letalsko ministrstvo je izdalo povelje za mobilizacijo pilotov in izrecnih strokovnjakov. Mornariško ministrstvo pa je naročilo zgradbo 10 podmornic, ki morajo biti vse gotove do začetka prihodnjega leta. Z matično ladjo za letala »Miraglio« je Italija pretekle dni odposlala dve eskadrilji napadalnih letal za Vzhodno Afriko. Preden je ladja odplula, so se vršile velike manifestacije, pri katerih je sodeloval tudi državni podtajnik general de Valle. General je izjavil časnikarjem, da bo sam v kratkem prevzel vodstvo transporta 300 nadaljnih vojnih letal. Znak za sovražnosti bo pa dal — kot poročajo nekateri francoski listi — sam Mussolini, ki bo odpotoval z letalom na afriško bojišče. Spor med Italijo in Abesinijo se bo reševal v kratkem pred Društvom narodov, V tem oziru pa je zanimiv komentar italijanskih listov. Po tem komentarju se Italija, »učiteljica pravice«, dedinja velike rimske tradicije, dobro zaveda, da ni mogoče v teh okoliščinah, ko si stojita nasproti civilizacija in barbarstvo, lojalnost in zloba, ločiti prava od meča. Njena pot je določena in ona ji bo sledila brez oklevanja do konca. Naj si le nikar nihče ne domišlja, da bi jo mogel odvrniti od te poti po stezah sprejemljivih rešitev ali pa zapeljati v slepo ulico diplomatskega kompromisa, ki bi vse pustil pri starem, da, morda celo obrnil na slabše. To je ravna pot, ki vodi do jasnega cilja: dokončno zagotoviti mir in možnost plodonos-nega dela v naših kolonijah v Vzhodni Afriki, neprestano ogroženi od onega žarišča nemirov in groženj, ki ga predstavlja Neguševo cesarstvo. Če si kdo domišlja, da je mogoče ozdraviti to kugo z diplomatskimi mešetarjenji namesto z železom, naj si le to domišlja, toda Italija se je po dolgi in bridki izkušnji svojih odnošajev z Abesinijo odvadila udajati se s prevelikim zaupanjem takim poskusom. V Franciji zmaguje levica Dalekosežni dogodki se vrše tudi v Franciji. Finančni kapital je tam tako močan, da si je dovolil znano igro s francoskim frankom samo zato, da bi izsilil bolj desničarsko vlado. Zaradi krize francoskega franka, oz. zaradi obširnih pooblastil, ki so jih zahtevali ministrski predsedniki očitno zato, da delajo brez parlamenta, so padle že tri vlade. Končno je sestavil vlado Laval, s katerim se je kriza vlade rešila do jeseni. Za odločilni boj se pripravljata oba tabora: levica — socialisti, komunisti in velik del radikalov — in desnica. Udarno moč francoskega finančnega kapitala predstavlja francoska narodna banka — država v državi. Samo ob sebi je razumljivo, da sede v banki zastopniki velikih bank, težke industrije in raznih koncernov. V rokah teh mogotcev je skoraj vse francosko časopisje. Vodi pa to finančno kamarilo senator de Wendel, izdajatelj mnogih časopisov. Od njega se lahko reče, da je odvisna skoraj vsaka vlada, ker če ne parira, groze ti finančniki s padcem francoskega franka in z raznimi državnimi papirji. Obe stranki: levica in desnica sta pomerili svoje moči na največji francoski narodni praznik 14. julija. Dopoldne je bil slovesni mimohod vse pariške gar- Dr. Beneš. nizije pred predsednikom republike, popoldne pa revija bojnih čet levičarskih in desničarskih skupin. Sredi med obema taboroma pa se je postavilo 100 tisoč mož redne vojske, ki so tvorili kordon. Bila so razna ugibanja, koliko mož bodo spravili skupaj eni in drugi. Govorilo se je, da bo spravil skupaj polkovnik de la Roque, voditelj »Ognjenih križev«, najmanj 200.000 mož. Na praznik pa se je izkazalo, da nima ljudskih množic za seboj. Dočim se je levičarske: revije udeležilo najmanj pol milijona ljudi, se je desničarske komaj okoli 50 tisoč. Organizacija »Ognjeni križ« uživa podporo Lavalove vlade. Cilji te organizacije so isti kot fašistični, čeprav to zanika. Tako n. pr. zahteva, da je treba dati vrhovni državni oblasti posvetovalne organe iz vrst posameznih stanov in ustanov. Državna oblast naj ne bo odvisna od raznih poslanskih dogodkov. Potrebno je sodelovanje delavskih in delodajalskih sindikalnih organizacij, ki jim je treba njihove spore za vsako ceno preprečiti itd. Zmeda v Nemčiji Nemirne dneve preživlja tudi Nemčija. Notranjepolitični položaj je silno zapleten, kakor kaže nova kampanja proti katoličanom, zidom, proti Stahl-helmu in končno proti — komunistom, ki jih je čedalje več. Vedno bolj se množe obsodbe zaradi politične propa-gade. Oblasti so bile prisiljene, da kaznujejo nakup komunističnih tiskovin in knjig kot pripravo veleizdaje. Ali tudi to zadnje sredstvo se je izkazalo kot premalo učinkovito. Hud boj bijejo z režimom katoliki, ki jih je zelo razvnela zadnja okrožnica predsednikom pokrajinskih vlad po predsedniku pruske vlade in šefu državne tajne policije generalu Goringu. Goring odklanja v načelu kulturno borbo proti katoliški cerkvi, smatra pa za potrebno, da je treba nastopiti z vso odločnostjo proti vsem, ki v imenu političnega katoličanstva ovirajo nacionalno. socialistično državo. Zaradi tega opozarja državne oblasti, na uporabijo vsa zakonska sredstva proti tisti duhovščini, ki zlorablja svoj verski položaj v politične s vrhe. Okrožnica pravi dalje, da nacionalno socialistična država pospešuje univerzalnost krščanstva in s tem tudi katoli- Vsak bojevnik naj pridobi še enega naročnika! Ozrimo se vsak v samega sebe: v vsakem je mnogo vrlin, a v vsakem tudi mnogo slabega; tudi iz sveta tuje kulture, v katere območju je živel, je vsak prinesel seboj kako dobrino, ki bi nam bila lahko v korist. Ozrimo se nato na svoje brate. Spoznali bomo, da sta razmerje med slabim in dobrim, razmerje med tujim in samoniklim podobni kakor pri nas samih. Mesto da iščemo pri svojem bratu njegove slabe strani, iščimo pri njem to, kar ima na sebi dobrega, ter si to prilastimo! V sebi samem pa iščimo to, kar je v nas slabega, ter skušajmo to izkoreniniti! To je velika naloga, ki nam jo nalaga hvaležnost do prelite krvi, ki ji danes postavljamo spomenik. In le tedaj, če ta duh prešine vsakega posameznika v celi novi državi, bo mogoče govoriti o resnični svobodi, le tedaj bomo vredni onih žrtev, ki so padle in one krvi, ki je bila prelita — zavestno ali nezavestno — za našo narodno svobodo. Stran 2___________________________________________________»Bojevnike, dne 1. avgusta 1935.___________________________________________________ Štev. 10. Ske cerkve. Država dovoljuje cerkvi in njenim vernikom vse potrebne verske ustanove, radi tega pa naj cerkev ne zapusti svojega verskega delokroga, in naj ne stopa v politično borbo. Cerkev ne sme klicati Boga proti državi. »In vendar so ti odvratni pojavi v javni ali prikriti obliki na dnevnem redu.« Cerkveni starešine so dolžni spoštovati državo na podlagi škofovske prisege. Prav tako morajo paziti tudi na delo svoje podrejene duhovščine. Okrožnica navaja primere, da so duhovniki kot šolski učitelji zavzemali negativno stališče proti nacionalnemu socializmu. Razen tega so tudi primeri, da so se cele organizacije bavile samo s politiko, čeprav so verske. Tako se na pr. verske organizacije katoliške mladine čedalje bolj odtujujejo svojemu verskemu delu. Ce v tem ozira ne bo kmalu izpremembe, jih bo morala oblast smatrati za politične organizacije in jih prepovedati. Notranje politični položaj še kompli-cira nenadna draginja. Živila so že za 25 do 30 odstotkov dražja kot pred mesecem. Ker je vlada prevzela obveznost* da bo ohranila ravnotežje med cenami v prometu na drobno in delavskimi mezdami, je nastalo vprašanje, ali bodo povišali za 25 do 30 odstotkov tudi delavske in nameščenske plače. V Avstriji po starem V Avstriji se je pripetila huda avtomobilska nesreča zveznemu kancelarju dr. Schuschniggu. Njegov avtomobil se je zaletel pri Lincu v drevo in se skoraj popolnoma razbil. Kancelarjeva žena je obležala mrtva, kancelar sam, njegov sin in šofer pa so zadobili poškodbe, kot se je pozneje izkazalo, težke le šofer. Ko je prejela dunajska vlada poročilo o nesreči, ni mnogo manjkalo, pa bi Heimwehr napravil državni udar, ki bi bil vrgel na oblast vodjo Heimwehra Starhemberga. Šele ko se je razvedelo, da je kancelar le lahko ranjen, je postal državni udar brezpredmeten. Znani turistični spor med Avstrijo in Jugoslavijo se je zadovoljivo rešil. Posledica sporazuma bo, da se bo promet z Jugoslavijo in zlasti s Slovenijo znatno dvignil in da bosta imeli od tega obe državi velike koristi. Pred selo Male zveze Poročali smo že, da nastaja s pogodbami Francije in Čehoslovaške s Sovjetsko Rusijo popoln preokret v srednjeevropski politiki. Dne 20. julija bi imela biti seja Male zveze, na kateri se je v mednarodnih političnih krogih pričakovalo z »veliko napetostjo poročilo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša o obisku v Sovjetski Rusiji. Ker pa je prav takrat padla Jevtičeva vlada, je bila seja Male zveze preložena na kasnejši čas. Kakor poroča sedaj »Dimineatsa«, ki ima ozke zveze z romunskim zunanjim ministrom Titulescom, je seja Male zveze sklicana za 29. avgust na Bled. Seja bo tem pomembnejša, ker je tudi Romunija pripravljena podpisati posebno pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Dr. Benešu in Titulescu pripisujejo načrt, da hočeta na vsak način izsiliti politič-zavezništvo med Sovjetsko Rusijo in Malo zvezo. In doma ¦ - ¦ Tudi pri nas živimo že delj časa v izrednih razmerah. Lanski proračun je bil namreč podaljšan le za štiri mesece S. F. in je zato postal zelo pereč nadaljni proračun. Stojadinovičeva vlada se je odločila, da predloži narodni skupščini finančni zakon, predlog zakona o proračunskih dvanajstinah za dobo od 1. avgusta t. 1. do 31. marca prihodnjega leta ter naknadne in izredne kredite k proračunskim dvanajstinam za april, maj in junij t. 1. in k proračunu za 1. 1934/35. Veliko pozornost je vzbudil že finančni zakon, katerega § 63 je v prvotni stilizaciji povzročil mnogo razburjenja tudi pri večini poslancev, ki jo je Stojadinovičeva vlada pridobila zase. Zato je vlada omilila pooblastimo zahtevo, tako da se ta sedaj glasi: »Ministrski svet se pooblašča, da na enak način (kakor za gospodarske ukrepe, Op. ur.) lahko izda uredbe z zakonsko močjo o tisku, o udruženjih, shodih in dogovorih ter o izvolitvi narodnih poslancev v Narodno skupščino v soglasju s posebnimi odbori Narodnega predstavništva, ki se bodo sestavili na način, kakor to določa § 17 zakona o poslovnem redu v senatu, oziroma v narodni skupščini. Od vlade predloženi materijal je najprej obravnaval finančni odbor in ga odobril z večino glasov. Nekateri poslanci so predložili posebne amandma-ne, med njimi tudi slovenski poslanci. Vlada je sprejela le nekatere amand-mane, kakor uredbo o zgradbi belgraj-skega pristanišča s kreditom 200 milijonov Din, o najetju posojila 60 milijonov Din za zgradbo vodovodov i. t. d. Amandmani, ki so jih vložili slovenski poslanci, so bili odklonjeni. Razprava o proračunu v narodni skupščini se je vršila prav tako po skrajšanem postopku. Govorili so skoraj sami opozicionalci, ker vladni poslanci niso hoteli zavlačevati debate. Po tridnevni debati (od 19. do 21. t. m.) se je načelna razprava zaključila. Pred načelnim glasovanjem o proračunu je imel predsednik vlade daljši govor, v katerem je protestiral proti očitkom, da gre za »razkošen« proračun dvanajstin. Državni proračun za 1. 1934/35, je dejal, je znašal 10 milijard 171 milijonov Din. Mi smo ta proračun z dvanajsti-nami podaljšali enkrat za 4 mesece, sedaj pa še za 8 mesecev in če smo dodali gotove vsote naknadnih in izrednih kreditov, smo istočasno gotove kredite tudi črtali, in tako znaša danes naš državni proračun za 1. 1935/36 z vsemi naknadnimi in izrednimi krediti 10 milijard 265 milijonov Din, torej za 94 milijonov več kakor prejšnje leto. Vnadaljnem svojem govoru je ministrski predsednik poudarjal, da ne sme nič več posegati v volilno borbo policijski in orožniški aparat, kakor se je to godilo pri petomajskih volitvah. Pred očmi mu je sistem dveh velikih strank. Vlada je prepričana, da so samo velike stranke lahko v korist naši državi in ljudstvu. »Mi ne želimo ustvarjati velikih strank od zgoraj, temveč prepuščamo ljudstvu, prepuščamo vam, političnim ljudem, da greste na delo, kadar boste smatrali to za pri, merno in potrebno, razume se, vse v mejah zakona.« Po Stojadinovičevem govoru so poslanci načelno glasovali o proračunu. Vsega je glasovalo 192 poslancev, od teh za proračun 190, proti 2. Dne 22. t. m. se je pričela podrobna razprava, ki se je še istega dne končala. Pri poimenskem glasovanju je bil proračun v skupščini dokončno sprejet in sicer z 218 glasovi. Proti je glasoval le eden. Tako pri načelnem kot pri podrobnem glasovanju se Jevtičevi poslanci niso udeležili glasovanja. Naša narodno gospodarska kriza Potrebna Je popolna preorljentacija vsega narodnega gospodarskega postopanja Najvažnejše narodno-gospodarske statistične številke Jugoslavije pravijo, da so padli vsi naši narodni dohodki do konca lanskega leta od normalnih. 80 na 35 milijard letno, da se cenijo pri tem nazadovanju direktni zunanji vzroki na 40%, vzroki notranjih gospodarskih napak pa na 60% vsega padca, da so padli dohodki kmečkega prebivalstva za dve tretjini, dohodki vseh ostalih poklicev pa povprečno za polovico. Najhujše je prizadeto pač naše poljedelstvo, katerega pridelki so padli zaradi sve- tovnih industrijsko-agrarnih škarij za 40 do 50% bolj, kakor industrijski proizvodi. Ker dohodkov našega maloagrarstva tudi s prehodom k strojni mehanizaciji poljskega dela ni mogoče izenačiti s svetovno velepo-sestjo in ga spraviti v sklad s svetovno industrijo, je treba skrbeti pač za dosego notranjega industrijsko-agrarnega ravnovesja s popolno preorijentacijo vsega narodno-go-spodarskega postopanja po smotrenih in enotnih smernicah. Naše sedanje agrarno gospodarstvo je nesmotreno, brez enotne linije, blago je ne-standarizirano in prodaja zato zelo slaba. Na vseh krajih se čuti občutno pomanjkanje smotrene vsedržavne, enotne produkcijske in prodajne organizacije. Nekaterih pridelkov imamo preveč ter jih ceno izvažamo, na drugi strani pa drago uvažamo stvari, ki tudi pri nas uspevajo. V prav mnogih pridelkih imamo samo navidezno, umetno povzročeno in gospodarsko zelo škodljivo nadprodukcijo samo zato, ker imamo pod-konzum prav vseh proizvodov. Smotreno narodno gospodarjenje v agrarstvu in ustvarjajoči ukrepi v industriji ter denarstvu bi domač konzum agrarnih produktov lahko prav izdatno dvignili in eksistenčni položaj našega kmetijstva znatno zboljšali. Za vzgled samo nekaj primerov. Naš povprečni žitni pridelek znaša letno kakih 50 milijonov kvintalov, poraba kakih 44, maksimalni prebitek za izvoz največ 6, sigurno pa samo 3 milijone kvintalov na leto. Žitni podkonzum v naših mestih in pasivnih krajih sigurno daleč presega naš izvoz in bi pri urejenih razmerah kazalo pridelovanje žita stopnjevati, ker obstoji možnost, da na istem prostoru pridelame 100 do 150% večji žitni pridelek od sedanjega. Naši travniki in pašniki bi lahko redili še enkrat toliko živine, kakor je danes, če bi se skrbelo za primerno pognojitev travnikov in pašnikov, ki se pri nas zanikrno izkoriščajo do popolne propasti. Sladkorja porabijo na zapadu 25 kg na leto in glavo, pri nas pa samo 6 Vi kg. Znižanje previsoke trošarine, poseg države v sladkorni kartel in drugi ukrepi bi dvignili konzum sladkorja, cene in posevke sladkorne pese v dobro kmeta in vsega ostalega gospodarstva. Konopljevega blaga izvozimo do 40% od vsega pridelka po nizkih cenah, na drugi strani pa uvažamo za vreče drago juto. Lanenega blaga uvozimo letno za 7 milijonov Din, lan pa uspeva po naših brdo-vitih krajih prav odlično. Vina pridelamo letno povprečno 3J4 milijonov hI, porabimo ga sami 2.8 milijona hI ali 20 1 na osebo ter nam ga ostane še 700 tisoč hI na leto, kateri prebitek uničuje vse naše vinogradništvo. Dvignjeni splošni življenjski standard bi omogočil, da bi prišlo na vsakega Jugoslovana še nadaljnih 51, ali skupaj 25 litrov na leto in vinogradniške krize bi bilo konec. Stvar bi ne bila prav nič huda, saj pride na vsakega Madžara 351, na Španca 84, Italijana 96, Francoza pa celo 143 litrov na leto! Gradbenega lesa porabimo 0.27 kubm na leto in osebo, Nemci pa zaradi višjega splošnega življenjskega standarda 0.55 kubm gradbenega lesa poleg obilo ksilolita, ma-gnezitove mase in sličnih gradbenih lesnih nadomestkov. Manjvredne in cenene ovčje volne obilo izvažamo, prav tako pa uvažamo silno drage boljše vrste. Naša sadjereja in reja perutnine sta večinoma zelo zanemarjeni, neenotni in dajete merkantilno nesfandarizirano ter zato manjvredno blago. Industrija je količinsko večinoma nezadostna, kakovostno pa zelo nesortirana. Večinoma je tujega izvora, tako da požanje pri naših, svetovno izenačenih blagovnih cenah vse bonitete znižanih carin za surovine ter naših nizkih delavskih mezd inozemstvo — na škodo naših carinskih dohodkov, na škodo naše valute in na škodo po tej industriji znižanega agrarnega izvoza. Denarja ali univerzalne gospodarsko-obratne glavnice imajo zapadne države po 3000 do 4000 Din v bankovcih na osebo. Zedinjene države pa še devetnajstkrat toliko privatnega, obračunskega prometa v izvrstno organiziranem privatnem denarstvu. Pri nas pa imamo kakih 300 dinarjev bankovcev na osebo, od katerih je velik del poskrit, a poslovno popolnoma neorganizirani, dasi prav mnogoštevilni denarni zavodi že kar štiri leta ne poslujejo! Malo obratne glavnice, malo denarja in malo gospodarske muzike imajo vsi zanikrneži. Janez Rožencvet in Pavel Kreutzer: Simoniia „SluIbo dobi, kdor saioii toliko in toliko tisoč" Še gnusnejsa slmonija V dejanju apostolov (8. pogl. 5—24) pripoveduje evangelist Lukež, kako je prišel apostol Filip v Samarijo krščevat in krstil tam tudi nekega uglednega čarovnika Simona. Za Filipom sta prišla v Samarijo apostola Peter in Janez, ki sta krščene birmala. Ko je čarovnik Simon videl, kako je prišel sv. duh nad vse, na katere sta apostola polagala roke, jima je ponudil denar in dejal: »Dajta tudi meni moč, da bo vsak, ki bom roke nanj položil, prejel sv. duha.« Apostol Peter mu je odgovoril: »Pro-klet bodi ti in tvoj denar, ker meniš, da boš božji dar z njim kupil.« Po tem nesrečnem Simonu pravimo, da je pridobivanje cerkvenih služb in pravic s kupovanjem in podkupovanjem ali zvijačo »simonija«. Kdor še ni vse zgodovine pozabil, se bo spomnil, koliko zla je prinesla stoletja in stoletja vladajoča simonija. Šele potem, ko se je oglasil Luter in za njim drugi reformatorji, jo je Tridentinski koncil vendarle zatrl. Sedaj v naši cerkvi, hvala Bogu, ni več simonije. Imamo pa morda še hujšo posvetno simonijo, ki je prav ogaben madež na našem kulturnem plašču. Dnevniki pri-občujejo prav pogosto takele oglase: »Službo dobi, kdor založi toliko in toliko tisoč.« Kakšne sposobnosti naj ima ta človek za službo, oglasi nič ne povedo. Torej je to gotovo ali najgrša simonija ali pa najnesramnejša sleparija na račun brezposelnih. Včasih se je policija živo zanimala za vsak dvomljiv oglas. Ker ti oglasi ne prenehajo, je skoraj gotovo, da se policija zanje ne zanima. Seveda pa ne smemo misliti, da je simonija povsod tako očitna. Drugje je bolj skrita, a zato morda še bolj gnusna. Na primer pri oddajanju služb, ki bi morale biti javno razpisane. Za te službe ne znaša cena par tisočakov, ampak še nekoliko več. Celega človeka. Službo mora namreč človek sam s seboj plačati. Ali je človek za službo sposoben ali ne, ali jo je potreben in vreden, ne vprašajo. Poglavitno je, da se je človek za službo prodal in udinjal tistim, ki hočejo imeti iz javnega denarja plačane agitatorje, priganjače, podrepnike in ovaduhe. Torej prav taka nesrečna simonija, kakor nekdaj v srednjem veku. Če kdo ne verjame, naj samo v našem mestu malo naokrog pogleda in nabral bo slučajev nič koliko. Med njimi na primer takele: Uradnik, ki se je v javni službi hudo pregrešil, ne pride v disciplinarno preiskavo, zato, ker je velik strankarski priganjač in ovaduh. Nasprotno, premeščen je v tak oddelek, kjer ima za svoje nečedno delo še več časa in priložnosti. Pri javni ustanovi dela več brezposelnih intelektualcev mesece in mesece zastonj, toda ista ustanova ima uslužbe-nih več upokojencev, ki prejemajo poleg visokih pokojnin tudi še velike plače. Pravijo, da so ti ljudje nenadomestljivi. Tisti, ki delajo zastonj, menijo, da bi bil vsi ti dvojni zaslužkarji v službi nadomestljivi, ali kot agitatorji so menda res nenadomestljivi. Začetkom letošnjega leta je bila pri neki javni ustanovi sprejeta v službo hčerka visokega državnega uradnika, za katero se je takoj našel primeren kredit, čeprav njena namestitev ni bila nikjer proračunsko predvidena. Družinskega očeta pa, ki je bil pri isti ustanovi uslužben že od leta 1933., so sredi letošnjega leta vrgli na cesto, ker baje ni kredita. Stvar je pa v resnici ta, da ta uradnik pri zadnjih volitvah ni storil tega, kar so gospodje šefi hoteli. Zato je precej letel in niti zadnje plače ni dobil. Gostilničar, ki večkrat postreže visokim gospodom, je srečno pri eni ustanovi spravil v službo kar dva sinova. Tisoči družinskih očetov pa zaman trkajo in iščejo skromnega zaslužka. In podobnih primerov bi človek lahko še dosti nabral. Ali ne bi bilo dobro, da bi se tudi proti tej posvetni simoniji začelo ravno tako mogočno gibanje, kakor nekdaj proti cerkveni? Zaradi stavke tiskarskega delavstva nam je bilo nemogoče preje iziti. V podobnem položaju so tudi nekateri drugi tedniki, katerih izid se prelaga od tedna do tedna in mislijo ponekod na deželi, da so sploh prenehali izhajati. Prosimo naročnike in prijatelje našega lista, naj nam oproste neredno izhajanje, ki ga nismo mi zakrivili. i«Boi Uredništvo »Bojevnika« sprejema dopise le za list, v zadevi razpuščenega »Boja« pa se naj vsi obračajo na bivšega predsednika: Stane Vidmar, Sav-lje, p. Jezica pri Ljubljani. «tev. 10. _________________________________________»Bojevnike, dne 1. avgusta 1935. ________________________ Stran 3 vvBoj" v borbi za moralo v našem javnem življenju Dva govora na bojevniških zborovanjih v Trebnjem in na Bledu, zaradi katerih toži minister dr. Kramer Staneta Vidmarja Notorično je, da ta struja, oziroma njeni voditelji niso bili ni&aar zasidrani v širokih ijudskih plasteh. Kljub temu je imela ta struja z majhnimi presledki, ves čas po prevratu v politiki odločujočo besedo. Ne zavidam nikomur osebno in tudi nobeni struji odločujoče besede v politiki, sem pa mnenja, da so sredstva in metode, ki se jih je posluževati v nacionalni politiki, različne od onih, katerih se poslužuje večina političnih oseb, ki so izšle iz narodnoradikalne struje. Notorično je, da časopisje te struje z dnevnikom »Jutro« na čelu ves čas svojega obstanka siika kot »piotiaržavne elemente< — izraz protidržavni element že človeku preseda — vso ono ogromno večino slovenskega ljudstva in vse voditelje te ogromne večine, kateri imajo v kakoršnenucoli oziru naziranje, ki se od njihovega razlikuje. Notorično je, da ta struja ni poznala doslednosti v tem, da bi vezaia svoj program s sorodnimi programi, ampak je vezala osebe z osebami in ne programa s programom, in to ie raai tega, da oDOrži v rokah moč, brez ozira na korist države in brez ozira na politično vzgojo naroda. Najeklatantnejše se je to pokazalo takrat, ko se je ta struja h svojimi voditelji strnila v tesno zvezo z gibanjem Stjepana ftadiča in z osebo Stjepana Kadiča, katerega je takorekoč dan popreje še slikala in preklinjala kot izdajalca domovine, brezidejnega demagoga i. t. d. Notorično je, da so bile zadnje skupščinske volitve proglašene za svobodne. JQjub temu j© struja, o kateri govorim, v Dravski banovini proklamirala, da je izdajalec domovine oni, kdor ne gre volit, ter po volitvah v Ljubljani izdala brošuro, v kateri je navedla vse one, ki se volitev niso udeležili — seveda s pozivom na bojkot. Njqrti Rozman v Ljubljani, ki spadata oba v l njegovo najbližjo politično okolico. j In cela Ljubljana, in tudi ta dva i pravkar imenovana, so pripovedovali, i da je take stvari govorila soproga zasebnega obtožitelja. Morebiti bi bile moje besede kaznive, \ če bi izšle iz moje inicijative. Če pa je i zasebni obtožitelj sam napadel mene, če je sam pripovedoval, kaj se mu očita — menda od mene ali od organizacije 1 »Boj« — pa sem na javni poziv izjavil, 5 da za take govorice ne nosim odgovornosti, ker jih nisem trdil, ne more biti } to ničesar kaznivega. Ves ostali del mojih govorov v Trebnjem in na Bledu, ki ga zasebni obtoži- : telj inkriminira, je razumeti predvsem kot kritiko dela one struje, o kateri sem ' govoril v pričetku svojih izvajanj. V drugi vrsti pa so moje besede name- L njene vsemu nezdravemu v državi. Po-vdarjati moram pri tem, da se je v času, ko so bile govorjene inkriminirane besede, razpravljalo o nezdravih razmerah v državi zelo obširno tudi v Narodni L skupščini. Boj, ki se je proti vsemu nezdravemu . vodil takrat od gotovih krogov v Narodni skupščini, je bilo treba podpreti med narodom. > s Da se morejo pravilno oceniti vse moje besede, se je treba umisliti v dogodke onih dni, v katerih so bile go- i vorjene. V dokaz temu, kakšna vprašanja so i bila takrat na dnevnem redu, predla-i gam, naj se rekvirirajo in prečitajo skupščinski zapisniki, zlasti interpelacije in debate o interpelacijah, vloženih one dni. ' Pri razpravi je dal Stane Vidmar še nekaj pojasnil zaradi boljšega razumevanja njegovega že prej podanega zagovora, nakar je bila razprava preložena, da se izvedejo predlagani dokazi. O nadaljnem poteku te za javno življenje vsekakor zelo zanimive pravde bomo še poročali. lisali na vse pretege. Brez vsega tega so prijeli z vnemo za delo, ki ga pa niso obračali le sebi v korist, nego so ga razširili tako, da je brojno število ljudi uživalo sadove njih poštenega, pravičnega in človekoljubnega delovanja. Zal, da je sličnih slučajev tako skromno število med narodi, dočim je ljudi nasprotnega mišljenja in dela več kot preveč. Poslednji so torej druga vrsta ljudi, ki pa si pač ne morejo osvajat duš, ker niso možje na mestu, njih namen ni prijateljsko obzorje, ni odkrit, je potvorjen in varljiv! Izkušnja uči, da kdor komu največ obeta, mu končno najmanje ali pa nič ne izpolni. Končno pa bi radi slični brezvestneži še nekaj veljali, bili radi ljubljeni in hvaljeni! Piškav oreh pa ostane piškav, čeprav bi ga stokrat z zlato peno prevlekel! Podobnih obljub in prevar pa še nihče na svetu ni toliko doživel, ko ravno mi revni vojni invalidi. Vzemi samo v roke med vojno izhajajoče časopisje in prepričal se boš! Koliko obetov vsepovsod in od vseh slojev, kaj vse se bo po vojni storilo za bojevnike, ki bodo poškodovani in pomoči potrebni, samo da bodo vztrajali v borbi ter oteli domovino! In res, domovina je bila rešena, a ona hvalisana milosrčnost, kje je?! Zginila je kakor kafra, zgolj da drugi uživajo, uboge vojne žrtve pa naj poginejo makar od gladu! Spravi vse grehe človeštva v en okvir, a najbolj grd in ostuden bo ta, izvršen nad našimi vojnimi žrtvami! Tudi najboljše podpiran (ako bi sploh bil!) ni več vesel, ko se zaveda, da je pohabljenec do smrti, kajti zdravi udje so več vredni kot srebro in zlato. Kaj pa naj reko potem še oni, ki so jih reducirali in med njimi celo 100% vojne invalide. Odtam, kjer*bi jim šla pomoč, se le režijo njihovi nepopisni muki kakor satani in tudi ravnajo ž njimi kakor satan s človeško dušo. Je li to kakšna kultura, človečanstvo ali krščanstvo? Pa se naj obrnejo na svoje občine, one so tudi dolžne pomagati svojim potrebnim! Da, resnica, dolžne so jim po- Strto 4 Bojevnik«, dne 1. avgusta 1935. Štev. 10. magati, ali jim pa tudi pomagajo, je pa drugo vprašanje. Ni moj namen kritizirati naše občine, resnici v obraz pogledati pa nam tudi tukaj ne more nihče zabraniti. Sicer pa so si tudi občine po svojem ustroju različne. Jaz imam v mislih in popisu le svojo pristojno občino Ribnica na Pohorju. Rad bi jo sicer kot svojo najbližjo instanco prisrčno pohvalil, a je nimam zakaj. In zbog česar ne? Prvič je ona zabranje-vala pred par leti svoje podpise, ko je šlo za odkup invalidnin. Če bi tega ne storila, bi še marsikateri invalid prejel pred svojo redukcijo primerno odškodnino. Še bolj mračen ter grajevreden pa je drugi slučaj, ko se mi podpisanemu, še edino živečemu 100% invalidu v domači vasi, ni hotelo podeliti službe občinskega sluge! Med drugim z izgovorom, da kot 100% invalid-bolnik (toda reduciran!) ne bi mogel opravljati te službe. Za pokojnino prejemati sem torej prezdrav, za službo in delo pa sem bolan, to je civilizacija in demokracija, da bi bilo treba modrijana iz Orienta, da bi to dvoje in tako nasprotnih vprašanj spravil v pravi tir! Javnost naj sodi sama, gre H slična službica prvenstveno osebi, ki za domovino nima nič zaslug, ali invalidu, ki je za domovino kri prelival in se je v službi za njo pohabil, da si s težkim delom ne more služiti kruha. Vojni invalid. MURSKA SOBOTA. Novo kopališče. Kakorkoli smo še vedno mnenja, da bi bilo najprej ustanoviti potrebne so-cijalne institucije, predvsem zgraditi novo osnovno šolo, vendar moramo objektivno priznati, da je napravila naša občina z novim kopališčem velik napredek v higijenskem ozira. Pri otvoritvi je bilo čuti več govorov, potrebnih, pa tudi nepotrebnih. Pogrešali pa smo eno: noben govornik ni dovolj poudaril, da je novo kopališče edina zasluga našega župana. Ako se on ne bi za stvar zavzel s tako vnemo, ako ne bi on dan in noč nadzoroval gradnje, ne bi imeli danes kopališča. Želimo, da bi se takse za kopališče tako znižale, da bi bil obisk mogoč tudi siromašnim slojem in pa da bi se ugotovilo, da je »voda v vsakem ozira brezhibna. Naši gasilci. Soboški gasilci so razposlali mnogo-brojna vabila za pristop k njihovi četi. Marsikdo bi se z veseljem odzval temu vabilu, ako bi imel garancijo, da se ne bo pri četi nič več dogajalo to, kakor se je dosedaj. Naši gasilci so bili namreč prevneti agitatorji pri volitvah za razne kandidate. Gasilstvo mora ostati prosto strasti javnega življenja in mora biti v vsakem ozira vzvišeno nad dnevnimi političnimi dogodki. Ako se bo pri četi izvršila kaka sprememba tudi v na-čelstvu, je upati, da bo v bodoče naša gasilska četa res to, kar mora biti po svojem namenu. Donesek k naši davčni praksi. Znano je, da so pri nas davkoplačevalci hujše obdavčeni kakor drugod. Tako n. pr. se zaračuna krčmarju kot čisti dobiček od litra vina 1.50 Din, drugod samo 1 Din. En stan pa je pri nas bolj obdavčen kakor drugod v vsej Sloveniji. V rokah imamo odlok rekla-macijskega odbora iz Maribora, ki je določil nekemu davkoplačevalcu dohodnino v izredni visoki višini radi tega, ker zaposluje gotovo število uradništva. Znano pa je, da dotičnik le zato vzdržuje to osobje, da ne poveča števila brezposelnih, tedaj iz čisto socijalnih vidikov. Odpor proti zidom. Iz Hrvatske prihajajo glasovi, da je nastal v javnosti precejšen odpor proti zidom. Povod temu so dali židje sami, ker so pri zadnjih volitvah z vso vnemo agitirali za g. Jevtiča. Hrvati spregledujejo. Tudi pri nas so bili židje krepki agitatorji za Jevtičevo listo in so računali na njegovo trajno vlado. Pa so se zaenkrat ušteli, upamo, da za vedno. Opaža se tudi med našimi židi neka večja molčečnost. Upamo in bo treba poskrbeti, da bo ta molčečnost še večja in trajnjk Poravnajte naročnino, če tega še niste storili! Novice Radijska postaja pod novo upravo. Naša radijska postaja je dobila novo upravo pod vodstvom dr. Mihe Kreka, predsednika Katoliške akcije. Ljubljanska bolnica. Ljubljanska bolnica ima vsako leto več bolnikov. Do 30. junija letos je bilo sprejetih v bolnico 12.881 bolnikov, to je okoli 1000 več kot lansko polletje. Te številke zgovorno pričajo, kako zelo nam je potrebna nova moderna bolnica!' Likvidacija municijskih skladišč. Ljubljanska mestna občina bo končno vendarle počasi likvidirala muni-cijska skladišča na ljubljanskem polju. V ta namen je že prejela od Državne hipotekarne banke 2 in pol milijona dinarjev, s katerimi zgradi nova skladišča v bližini Ljubljane. S preložitvijo skladišč se bo odslej lahko neovirano razvijal severni del Ljubljane. Prosvetni zvezi oživljeni. Notranji minister dr. Korošec je izdal dekret, s katerim se upostavljata leta 1933. razpušceni Provsvetni zvezi v Ljubljani in Mariboru z vsemi včlanjenimi društvi. V razlogih navaja dr. Korošec, da banska uprava v Ljubljani ni pred razpustom zaslišala predstavnikov obeh zvez niti ni zadosti proučila či-njenic, ki so bile odločilne za pravilno presojo vprašanja. Socialistična »Svoboda« razpuščena. Kr. banska uprava je razpustila društvo »Svoboda«, delavsko kulturno in telovadno zvezo Jugoslavije v Ljubljani »radi ravnanja zoper državni in družabni red in radi prekoračenja statutarnega delokroga«. Razpuščene so tudi vse njene podružnice v Sloveniji. Pokojnine bodo revidirali. O priliki razpravljanja o proračunskih dvanajstinah v finančnem odboru sta poslanca Drašovič in Ivaničevič govorila o nepravilnem penzioniranju in navajala primer, da prejemajo penzijo razni posredovalci brez vednosti onih, ki bi morali penzijo prejemati. Na te pripombe je finančni minister odgovoril, da bodo v kratkem vse penzije revidirane in da bodo v slučaju nepravilnosti osebe, ki so prejele denar, morale vsega povrniti državi. Enakopravnost pri državnih investicijah. Pod tem naslovom je objavil »Jugo-slovenski Lloyd« uvodni članek,v katerem naglasa, da se pri proračunskih dvanajstinah niso v enaki meri upoštevali interesi vseh delov države. Tako je n. pr. namenjenih prosveti v Belgra-du 32 milijonov Din, v Zagrebu in Ljubljani skupaj pa le 9.2 milijona Din. Za pristaniške naprave v Belgradu 160 milijonov (v resnici 200 milijonov, kot poročamo v političnem pregledu, op. ured.), v Splitu pa le — 3 miljone! In vendar je znano, da so naše pomorske luke v zelo slabem stanju, obale se rušijo, ne gradijo se nove naprave, čeprav postaja pomorski promet vsako leto večji. Vse investicije od 1. 1919. izvršene na Primorju znašajo komaj 92 milijonov Din, dočim je za Belgrad v enem samem letu predviden izdatek, ki je za 70 milijonov večji od tega zneska (v resnici za 108 milijonov Din) »Jugoslovenski Lloyd« navaja še drage primere, ki so v ostrem nasprotju z deklaracijo nove vlade, v kateri je bilo zlasti podčrtano vprašanje enakopravnosti. Radio v Jugoslaviji Kakor poročajo iz Belgrada, bo naša država povečala oddajne postaje, in sicer belgrajsko na 100 kw, zagrebško in ljubljansko na 20 kw. Poleg tega bo zgradila tkzv. relais stanice v Skoplju, Sarajevu in Mariboru. Naročnikov je doslej v vsej državi nad 60.000, dočim jih jte v sosednji Avstriji desetkrat toliko. Potrebna je temeljita izpopolnitev naših radijskih postaj zlasti, kar se programa tiče. Konkordat podpisan. Pretekle dni je bil podpisan v Rimu konkordat med našo državo in cerkvijo, s katerim se ureja medsebojno razmerje. Besedilo konkordata še ni povsem znano. Ve se le za nekatere podrobnosti, kakor da se bo cerkvi pri nas priznala gospodarska avtonomija in se tedaj cerkvenih veleposestev ne bo dalo več razlastiti brez sporazuma s cerkvijo. Država bo tudi prispevala za vzdrževanje duhovščine in bogoslužnih potreb. Ljubljanska škofija postane nadškofija. Naši akademiki v Parizu V Parizu se je osnovalo Udruženje jugoslovanske akademske omladine, ki naj bi predstavljalo naše akademike v Parizu in skrbelo za propagando naše domovine v Franciji. Za predsednika je bil izvoljen dr. Miloševič iz Belgrada, za tajnika Janko Sernec in za blagajnika inž. Dušan Avsec, „ba Slovenca. Delavski vestnik Na naslov inšpekcije dela. Iz raznih podjetij dobivamo od delavstva poročila, da se podjetniki ne ozirajo na določbe zakona o zaščiti delavstva, zlasti glede delovnega časa. Ponekod delajo od 12 do 18 ur in vse to brez dovoljenja! Ali se je potem čuditff1 da izgublja delavstvo spoštovanje pred zakoni? Komaj izdana uredba potrebna revizije. Dne 1. junija t. 1. je stopila v veljavo uredba o sanaciji pokojninske blagajne bratovskih skladnic, ki sta jo vzakonila dr. Marušič in minister za gozdove in rudnike Popovič. Ker so se pri uveljav-ljenju te uredbe prezrli delavski predlogi, nasprotno so se upoštevali predlogi delodajalcev, je i »minljivo, da je delavstvo nezadovoljno z uredbo. Položaj delavstva se je poslabšal in se že dela na akciji za reuzijt uredbe. Ce ne pride do revizije, se je namreč bati, da pokojninsko zavaiovaiije rudarskega delavstva popolnoma, propade. Dohodki v pokojninsko blagajno se leto za letom manjšajo, izdatki pa večajo. Gospo darstvo Naše papirnice. Iz poslovnega poročila združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode posnemamo, da se je pri nižjem številu delavstva produciralo (lani 912 vagon. papirja (100 vagonov več kakor 1933.) Izkazani dobiček je znašal 1,530.000 dinarjev. Dobiček sladkornih tovarn. Čisti izkazani dobiček sladkorne tovarne »Bačka« je znašal lani 3,500.000 Din. Predlanskim je tovarna še izkazovala 3,300.000 Din izgube. Sladkorna tovarna v Novem Vrbasu pa je izkazala 3,485.571 Din čistega dobička po odpisu 3,112.214 Din. Ta tovarna ima 50 miljonov Din delniškega kapitala, rezerv pa 55 milijonov. Te rezerve predstavljajo pravzaprav dobiček, ker se rezerve ne zbirajo z zgubami. Ljubljanski realitetni trg. V kupčijah s hišami in zemljišči je bilo od novega leta do 30. junija t. 1. 25,771.259 Din prometa. Na Ljubljano je odpadlo 91 pogodb za 71.780.954 Din, na okolico pa 375 pogodb za 7,990.305 dinarjev. Naš pomorski promet Trgovska zbornica v Splitu je objavila pomorsko statistiko za leto 1934. Iz nje je razvidno, da se je naš pomorski promet lani nekoliko dvignil, ker je prispelo v naše luke 81.022 parnikov in 11.269 jadrnic s skupno lonažo 17.38 milijona neto-registrskih ton. Največji blagovni promet je bil v lu-kah: Split, Dubrovnik, Šibenik, Sušak, Met-kovic in Omiš, ki je predstavljal lani 90% vsega blagovnega prometa naših luk. V odstotkih izraženo je došlo v naše luke 76-5% jugoslovanskih ladij, 19-4% italijanskih, 2% angleških, 0-8% nemških in 0-5% grških ladij. Tonaža naših parnikov je znašala lani 318.509 ton. Ladij za dolgo progo smo imeli 62 z 270.694 tonami, za veliko obalno plovbo 19 s 26.086 tonami, za malo obalno plovbo pa 89 z 21.729 tonami. Poleg tega smo imeli 407 ladij in čolnov z motorjem, 262 jadrnic s pomožnim motorjem, 11.175 jadrnic in ribiških ladij, dva plavajoča doka » 5500 tonami in dva plavajoča dvigala z 286 tonami. RetauniSlfagcijai »EVO, KAKO LAHKO JE PRISLUŽITI DENAR!« Korupcijska afera, ki jo že nekaj časa obravnavajo pred sodiščem v Osi-jeku, daje zanimiv vpogled v poslovanje naših velepodjetij, ki so večinoma v rokah tujcev. Tako je bivši narodni poslanec in minister dr. Nikič priznal, da je prejel od gozdnih velepodjetij »Našičke« in »Podravine« 800.000 Din, od tvrdke Gutmann pa 900.000 Din. Državno pravdništvo ga obtožuje, da je bila to podkupnina za izigravanje agrarne reforme, dr. Nikic pa trdi, da je bil to le »advokatski honorar«. Dragi obtoženci so prejeli, »honorarje za čezurno delo«. Tako je dobil agrarni referent Ljapkovič 210.000 Din, šef sarajevske mestne kontrole Handži-nikolic pa 150.000 Din za »pospešeno reševanje« nekih agrarnih zadev. Eden glavnih obtožencev Schlesinger je priznal, da je izročil advokatu Mija-toviču 60.000 Din, da tudi pomaga izigravati agrarno reformo. Ta Mijatovič je v gostilno vrgel na mizo 60 tisočakov in vzkliknil: »Evo, kako lahko je prislužiti denar!« ENO MILIJARDO DIN VSAKO LETO MANJ ZASLUŽKA! Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev,, pri katerem morajo biti prijavljeni vsi uslužbenci, je v naši državi delakj: 17.000 delavcev za »plače« izpod 8 Din dnevno ali mesečno 168 Din; 284.000 ljudi za »plače« 14 do 20 Din dnevno ali 336 do 480 Din mesečno; 380.000 ljudi za 20 do 29 Din dnevno ali 480 do 696 Din mesečno; Zdaj pa pomislite, da mora človek plačati iz tega stanovanje, luč itd., kaj mu ostane za hrano in obleko?! A kaj pa brezposelni! Kako naj kupuje brez denarja? Plače pri nas stalno padajo, a dobički kapitalistov rastejo; dočim je znašalo 1930. L povprečje 27.76 Din, je padlo lani na 22.19 Din. Zdaj pa seštej-te, koliko znaša ta padec pri 600.000 delavcev in nameščencev! To zmanjšanje zaslužka znaša povprečno letno eno milijardo Din, aH pet milijard v zadnjih petih letih! To je vsota, ki je višja od vseh dolgov kmetov v Jugoslaviji! Dvigniti zaslužke delavcem in nameščencem pomeni tudi izplačilo kmečkih dolgov. Vsak kmet ve, da je treba zemljo najprej pognojiti in da blag dež zalije seme, ako hoče rastlina dobro pognati, cvesti in dati dober sad. Zato je zdrava ljudska pamet najmerodajnejša za reševanje gospodarskih problemov. Korenina kmečkega blagostanja je v dobro pognojenih, dobro plačanih ljudeh, ki kupujejo kmečke pridelke. Povzdigniti, zboljšati položaj kmetov je torej mogoče edino-le na ta način, da se dvigne kupna moč širokih ljudskih množic. Priškrniti je treba neomejeno kapitalistično izkoriščanje, pa se bo zboljšal položaj delovnega ljudstva mest in vasi. »Ljudski glas« ŠE K VOLITVAM V DELAVSKO ZAVAROVANJE. Pišejo nam: V zadnjem »Bojevniku« ste navedli, da je delavsko zavarovanje v težkem položaju, ker dolgujejo delodajalci okoli 170 milijonov Din. Bog ve, če je vedel pisec, da dolguje samo država 30 milijonov dinarjev. Država bi vendar morala dajati dober zgled malomarnim plačevaleem zavarovalnih prispevkov, a tako . . .?! 9000 PRITOŽB NEREŠENIH. Iz Belgrada poročajo: Minister za gozdove in rudnike je izdal na podrejeno osobje odlok o ekspeditivnosti dela. Dosedaj se je dogajalo, da so nekatere vloge čakale mesece in leta na rešitev. Ker je to gospodarski resor in gospodarstvo ne trpi odlašanja, je na, ložil referentom, da ne sme nobena sprejeta vloga biti zadržana delj kakor pet dni, sicer se uvede postopanje rMi te zakasnitve. — Brez komentarja! Tovariši, naročajte in širite naš tednik! Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija in odgovorni urednik Rudolf Wagner. — Tisk tiskarne Mak so Hrovatin v Ljubljani. — Naročnina znaša do konca leta Din 20.-------Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Kolodvorska uL St. 8 v Ljubljani. — Telefon št. 3770. — Plačliivo in tožliivo v Liubliani. — r>fc ntf ianKl.