informacije o dogodkih v občini Krško izdajatelji INDOK center Krško odgovorni urednik* Ivan Kastelic nakladat 200 izvodov številka: 19 datum: 21.1.1980 V E S T N I K '. DA,NE Vsi predvideni podpisniki družbenega dogovora o nalogah in ustanovitvi INDOK centra v občini Krško so v teh dneh prejeli gradivo, po katerem so že dolgo povpraševali. >o je delovni in finančni načrt za leto I98O ter ključ z izračunanimi prispevki po-¦ameznih ustanoviteljev centra. Skupni stroški v letu I98O so ocenjeni na 1.700.000 din (opravičujemo se za tiskovno napako, nastalo v eni izmed prejšnjih številk) in hajvečjo obremenitev ob vsoti za dohodke in prispevke predstavlja tisk skupnega delegatskega glasila. ZAKLJUČNI RAČUNI 79 Svojo pravico in dolžnost, da sami odločajo o zadevah svojega dela,izpolnjujejo delavci v temeljni organizaciji združenega dela tudi s tem, da obravnavajo in ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja na podlagi informacije in poročila poslovodnega organa obTCakem periodičnem obračunu in zaključnem računu. Da bi to pravico do vpliva delovnih ljudi na družbeno ekonomski in družbeno politični razvoj res izpolnili, je zveza sindikatov v sodelovanju z drugimi družbenimi dejavniki v republiki, organizirano začela snodbu-iati delavce, da aktivno so- To naj bi izhajalo vsakih 1*+ dni in prejemali bi ga vsi člani temeljnih delegacij v občini, vsi delegati in člani samoupravnih teles TOZD (tudi tisti, ki prebivajo izven naše občine) in v krajevnih skupnostih, občinsko vodstvo, društva in šole. Skupna naklada je torej nekoliko zmanjšana od prvotno predlagane (od 8000 na 5000 izvodov) , zato bo cena tiska posameznega izvoda višja, večji pa bodo tudi stroški razpošiljanja glasila. Kljub temu bo naložba 750.000 din za vse publikacije centra poplačana, saj bodo delegati in vsi ostali delovni ljudje v občini dobili enotno glasilo - informacijo o dopaja-nju v občini. Ob koncu naj poudarimo, da je INDOK center v o čini Krško še relativno mlada ustanova in da j vsa njegova dosedanja dejavnost bila usmerjena ravno v ustanovitev predlaganega glasila. Pri svojem delu bo center močno odvisen od sredstev, ki jih bo zbral od ustanoviteljev, zato vabimo vse, naj ga v akciji formalnega ustanavljanja in zbiranja sredstev za njegovo .-4. -;_ _«,¦), - 2 - rezultatov svojega dela in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Ta prizadevanj ' (fco se iztekla v uspešno akai^f zaključni računi 1978 in se v letošnjem letu nadaljujejo z akcijo Z^ljuJ^l račuiii 1979« Akcija teče po pfil^jBtmu, *wikaterega,. so se .d'ogo-> vorili in so si ga začrtali vsi njeni nosilci že oktobra lani. V krški občini je družbenopolitično in družbeno vodstvo sklenilo podaljšati ?ok za razpravo o Resoluciji o politiki izvajanja plana za leto 1980, do 20. januarja. Tako bodo delovni ljudje v združenem delu imeli možnost dodobra pretehtati svoje načrte in zmogljivosti ter jih uskladiti s trenutnimi gospodarskimi gibanji v domovini in svetu. Do konca januarja bodo ppslčvodni organi organizacij združenega dela pripravili dodatno informacijo in poročilo o poslovanju in gospodarjenju za leto 1979« Ta ocena naj bi služila za odločanje o delitvi ustvarjenega dohodka po zaključnem računu. V februarju načrtujejo v sindikalnih skupinah razprave o poročilih in predlogih za delitev dohodka. Do ?A. februarja pa naj bi delavski sveti in organi upravljanja sprejeli Zaključni račun 1979 in dokončno sklepali o delitvi dohodka. Na občinskem sindikalnem svetu so nam povedali, da imajo pri uresničevanju akcije "Zaključni računi" tudi nekaj težav. Ponekod se še srečujejo z miselnostjo posameznikov in določenih skupin, ki so prepričani, da se da delati še po starem in da so novi ukrepi, kot so izdelava primerjalnih podatkov med sorodnimi dejavnostmi in z letom 1978, le balast.Pri tem tudi ne morejo ali nočejo uvideti, da je osnovna zahteva le, da morajo poročila o gospodarjenju biti razumljiva in pisana v pogovornem jeziku. Problemi se pojavljajo tudi pri usposobljenosti subjektivnih sil, ki naj bi kot politični pobudniki celotno akcijo vodile in pospešile. < Vodstvo akcije se ponekod srečuje tudi z neorganiziranostjo računovodskih služb (zlasti v TOZD, ki imajo sedeže izven krške občine), kar ima za posledico zamujanje rokov. V lanski akciji (ZR 78) je bilo možno najti opravičilo v tem, da je akcija pozno začela, vendar pa je bilo že takrat sklenjeno, da naj bo akcija stalna, ki naj se izvaja tudi ob periodičnih obračunih, zato bo vse ovire treba pravočasno odstranjevati! Ob oceni v poročilu o zaključnem računu, ki so ga sestavile strokovne službe, je potrebno ugotoviti uspehe stabilizacijskih programov, ki so bili sprejeti ob začetku leta in to nalogo bi morali opraviti dokaj konkretno -tudi z razumljivimi številčnimi podatki. Zato je planske dokumente potrebno poleg ostalih podatkov vnesti tudi tiste s področja stabilizacijskih programov, tako da bo stabilizacijski program sestavni del samoupravnega plana za leto 1980. Predstavniki SDK v Krškem vseskozi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami in Gospodarsko zbornico kot eden od nosilcev akcije. Njihova naloga je skrb za strokovno plat dejavnosti in pa v tem, da nudijo izvajalcem in pripravljalcem poročil ustrezne podatke o OBtalih organizacijah v isti panogi ali pa za preteklo leto. Glede zamujanja rokov so poudarili zlasti, da je temeljni cilj v tem, da obravnava celovito zajame vso problematiko, poišče njeno bistvo in rešitve problemov in da je v ta namen vredno nekoliko potrpeti zaradi rokov! mPOK BILTEN_______________ ZAGOTO VITI BOLJŠE GOSPO DARJ E NJE Analiza poslovnega uspeha OZD za leto 1979» priprave na razpravo o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1976 - 80 v letu 1980 je bila med najpomembnejšimi temami, ki so jih decembra na zadnji lanski seji obravnavali člani občinske konference ZK Krško. Glede na to, da letos pričakujemo sistemske ukrepe, ki naj bi. zagotovili stabilizacijo našega gospodarstva in ki naj bi sedanje pogoje gospodarjenja poostrili, so člani konference sprejeli nekaj usmeritev za nadaljnje gospodarjenje. Razprava o predlogu resolucije bo trajala do 20. januarja in do takrat naj bi nosilci samoupravnega planiranja v svojih okoljih prevrednotili programske usmeritve za letošnje leto ter jih uskladili z republiško in zvezno resolucijo. Člani konference so za uskladitev resolucije predlagali tudi, da bi januarja sklicali poseben posvet z vsemi nosilci planiranja v združenem delu, individualni mi poslovodnimi organi ter strokovnimi planskimi službami. Obravnavanje periodičnih poslovnih rezultatov naj se kot način dela u-veljavi tudi v samoupravnih interesnih skupnostih in ne le v združenem delu. Člani konference so se pri razpravi o pomanjkanju delovne sile v krški občini zavzeli za to, da Številka 19 Stran 3 na novo zasnovane naložbe usmerimo tja, kjer so že presežki delovne sile, pa četudi izven občinskih meja. Razprava je tekla tudi o oceni i-zvajanja zakona o združenem delu v občini. Pripravila jo je komisija za spremljanje izvajanja tega zakona in o oceni sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine že razpravljala. Oceno komisije so člani konference v celoti sprejeli in se v razpravi poglobili zlasti ob dejstvu, da se določila zakona o združenem delu prepočasi uveljavljajo. Kot potrebne ukrepe so predlagali, da se pospeši dohodkovno povezovanje temeljnih organizacij združenega dela, posebej pa še povezovanje proizvodnih temeljnih organizacij s trgovskimi. V organizacijah združenega dela je treba - v skladu s sklepi P CK ZKJ in CK ZKS - zagotoviti stalno spremljanje poslovnih rezultatov. Člani konference so se zavzeli tudi za to, da se čimprej zagotovi takšen sistem delitve osebnega dohodka, ki bo predvsem odvisen od ustvarjenega dohodka ter produktivnosti in kakovosti dela. Samoupravne interesne skupnosti naj bi v celoti seznanjale združeno delo z rezultati svojega poslovanja. Kar zadeva samo organiziranost posameznih delovnih e-not, je treba posvetiti vso skrb tistim, ki izpolnjujejo pogoje za drugačno samoupravno organiziranost. To velja tudi za področje vzgoje in izobraževanja. Vse delovne organizacije naj že v začetku letošnjega leta pregledajo vse svoje samoupravne akte in jih - če niso v skladu z veljavnimi predpisi - takoj uskladijo I.K. 21. januar 1980 Stran 4 INDOK BILTEN Spominski park ŽUMBERAK- GORJANCI Čateške toplice bodo ob koncu tega tedna gostitelj posveta, ki ga sklicuje odbor za negovanje tradicij NOB pri Skupščini skupnosti spominskega področja Zumberak - Gorjanci. Skupnost, ki so jo ustanovile občine dveh sosednjih republik:Brežice, Krško, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Ozalj, Samobor in Ja-strebarsko, si je zastavila dve smeri delovanja: obujanje tradicij NOB, razvijanje kulturnega sodelovanja in utrjevanja bratske skupnosti dveh sosednjih narodov. Po drugi plati pa je delo te skupnosti usmerjeno v gospodarski napredek prebivalstva na tem območju. Ta napredek naj bi temeljil zlasti na omogočanju razvoja turizma, omogočanju prometa in vzpostavljanju zvez med kraji, ki so v času narodnoosvobodilnega boja bili temeljni nosilec in trdna o-pora partizanskemu gibanju. Pri samem gospodarskem razvoju naj bi tem krajem pomagali s podpiranjem napredka kmetijstva in z omogočanjem razvoja obrtnih dejavnosti, bodisi v zasebnih rokah ali v okviru majhnih obratov. To so seveda načrti za daljše obdobje dejavnosti. V delo te skupščine je vključena tudi republiška organizacija ZZB, da pa bi zagotovili stalnost dela, usklajevanja akcij med zasedanji skupščine, se je skupnost odločila za zaposlitev poklicnega tajnika. Pri tem velja poudariti, da ne gre za eno samo istočasno akcijo, ampak za več akcij in dolgotrajno delovanje, ki ga je nujno treba uskladiti. Zato je tudi namen ča-teškega posveta, ki je pred nami, v tem, da se udeleženci akcije zmenijo za oblike nadaljnjega delovanja, ki bo vsekakor temeljilo na prenašanju tradicij NOB. Potrebno se bo domeniti za enoten način in kriterij zbiranja podatkov o vseh pomembnih dogodkih v zvezi z narodnoosvobodilnim gibanjem na tem območju. Dejstvo je, da je prič čedalje manj in da je treba podatke, med katerimi so nekateri dragoceni, zabeležiti, preveriti in shraniti. Udeleženci posveta bodo tudi določili način označevanja krajev pomembnih dogodkov ter se domenili o organizaciji izdelave turističnega vodiča z zemljevidom tega ozemlja in zbornika, posvečenega gorjansko - žumberačkem hribovju in njegovemu pomenu. Pomembno vlogo v celotni akciji imajo tudi mladinske delovne akcije, tako za udeležence akcij kot domače prebivalstvo in za krepitev bratstva med narodi. I.K. Predstavniki občine Krško bodo s predstavniki 47 drugih občin porečja Save v petek, 19. januarja v Zagrebu slovesno podpisali družbeni dogovor 0 SKUPNIH AKCIJAH OBČIN IN NASELIJ ZA PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA VODA V POREČJU REKE SAVE. To bo prva konkretna uresničitev sklepov medrepubliškega raziskovalnega projekta o regulaciji in ureditvi reke Save, popularno imenovanega "Sava 2000".Bistvo družbenega dogovora je zagotovitev trajne in usklajene dejavnosti OZD, KS in občin za preprečevanje onesnaževanja Save in njenih pritokov. (Po "DELU" NK) 21. januar 1980 Številka 19 INDOK BILTEN Stran 5 RADIO LJUBLJANA IN LOKALNE RADIJSKE POSTAJE (LRP) PRIPRAVLJAJO SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O PROGRAMSKEM, TEHNIČNEM IN EKONOMSKEM SODELOVANJU NOV POLOŽAJ LRP SPORAZUM BO V JAVNI RAZPRAVI DO 31. JANUARJA LETOS, PRIPOMBE NA NJEGOVO VSEBINO PA SPREJEMAJO SVETI ZA INFORMIRANJE PRI OK SZDL Eno od osnovnih načel, ki izhaja iz tega sporazuma, je, da Radio Ljubljana postaja strokovno-tehni-čni nosilec srednjeročnega in dolgoročnega razvoja in načrtovanja radiodifuzije v SRS. S tem bo omogočeno poenotenje in preko tega tudi lažje nabavljanje nadomestnih delov za naprave ter tudi enakomeren tehnični razvoj vseh LRP. Zato se v sporazumu LRP tudi zavezujejo, da bodo najkasneje po podpisu tega dokumenta prilagodile svojo tehnično bazo oz. naprave, tehničnim normam. Same norme pa bo RTV Ljubljana pripravila najkasneje v letu dni po sprejemu sporazuma. Lokalne radijske postaje opravljajo za potrebe Radia Ljubljana vlogo dopisnika na svojem območju in se s svojimi prispevki vključujejo v vse pomembne oddaje. Sodelovanje je predvideno tudi v okviru kulturnoumetniških ali glasbenih oddaj. To sodelovanje je obojestransko, saj si bodo Radio Ljubljana in LRP med seboj izmenjavale prispevke, nove oddaje in arhivske posnetke. Pri oblikovanju programa za svoje potrebe so LRP samostojne, s svojim programom le • e smejo prekrivati informativnih oddaj osrednjega programa (I.) ob 15»00 in 19,00 uri ter Studia ob 17n, kadar je ta oblikovan kot sekcijska oblika SZDL. Zaradi čim boljšega obveščanja Radio Ljubljana in LRP prehajajo na poenoten čas oddaja- nja lokalnih postaj. Načeloma je ta čas na srednjem in ultra kratkem valu, ob delavnikih med 12,00 in 15,00, ter med 15,30 in 18,00. Ob nedeljah in državnih praznikih bodo lokalne postaje oddajale med 10,00 in 16,00 uro. Oddajniki, pretvorniki in instalacijske naprave bodo prešle v u-pravljanje RTV Ljubljana, ki bo s tem prevzela tudi stroške obratovanja in vzdrževanja teh naprav, tako da bo oddajanje programa potekalo v predpisanih normativih. V času, ko preko oddajnika ne bo potekal lokalni radijski program, ga bo RTV Ljubljana lahko uporabljala za oddajanje enega od osrednjih radijskih programov. Pri gradnji ali oredelavi oddajniških in pretvorniskih točk za LRP bo RTV Ljubljana sodelovala s 50 % vrednosti potrebne tehnične opreme. Prevzela bo tudi vsa tehnična strokovna opravila s svojega področja. Sporazum tudi natančno razmejuje finančno plat nove oblike sodelovanja in organiziranja odnosov med Radiom Ljubljano in lokalnimi radijskimi postajami. Slednje se bodo morale tudi glede zbiranja finančnih sredstev odločneje postaviti na lastne noge. Omenimo naj le še, da je za krško občino najpomembnejša brežiška radijska postaja. I.K. Številka 19 21. .januar 1980 Stran 6 INDOK BILTEN i ii i i-11 t i i M t H i i i ii t lil H II II i i t i 1 i i i i ti t ii i i ii t i | tili i i t t l i i i i i i iii i H iii ii i iii t t n ii i i i I i(iiii i i i i i i h t i i i i i i i iiiii i i i i ( i i (¦ i i i- ivi-.i i i 18. JANUAR 1980 : PRVA LETOŠNJA SEJA IZVRŠNEGA SVETA I-1:1 '1*1-1 TH*] Mi i i i (ii I i i i t t i i i i t i iiii i iiii i i i i i i i i i i i i t i iiii i i i n ii ii i i i i i ii iii ii i i hi i i iii iiiii ii i ii iii n i i i i i i-1 i (i i i i i I i i i i i i i i n iiiii Povzetki gradiv za sejo ii mi 11 11 i i i n i ii i iii i i i iiiii t i i i n i i iii i iii i ii.i i i i i O PREDLOGU "RESOLUCIJE 1980" l-'Ivl I 1 I 1- I I I I I I I I t I 1 I !• II' I I | I 1 | I lil j I * i-.i j i j t !¦ j i i t ti j i i j I-1 t i i i niiii !• I I I-.I :¦!• I'i:l tvl.I | lili- I | I I¦¦!• •¦!• i I I 1 I I 1 I iiiiilili illili11ilili1iiiii1i i SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA Na svoji 37. seji bo Izvršni svet skupščine občine Krško najprej razpravljal o RESOLUCIJI O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980 in sprejel stališča za pripravo predloga enake resolucije za občino Krško. Republiška resolucija je objavljena v U-radnem listu SRS, št. 1/80. RAZŠIRITEV GRAMOZNICE BREGE IGM "iSava" Krško, ki črpa gramoz v gramoznici Brege, je Izvršnemu svetu SO Krško naslovila vlogo, iz katere je razvidno, da so zaloge gramoza v njihovem "črpališču" pri koncu in da bi bilo nujno zagotoviti površino cca 4-ha z zadostnimi zalogami gramoza za čas do sprejetja prostorskega načrta občine Krško. V dopisu predlagajo dvoje variant: a) zahodno od obstoječih gramoznic v celotni dolžini od ceste Mrtvice - Drnovo do avtoceste ali b)zahodno od gramoznice IGM "Sava" samo v bližini ceste Mrtvice - Drnovo. Izvršni svet bo razpravljal o potrebnem soglasju, pri tem pa bo prav gotovo upošteval ZAKLJUČKE s sestanka v zvezi z eksplo-atacijo gramoza na Krškem polju dne 26. oktobra 1979, ki jih je izoblikovala komisija pod predsedstvom ing. Franca Jeniča. Člani izvršnega sveta bodo obravnavali predlog ODLOKA 0 SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA 0 ZAZIDALNEM NAČRTU DELA MESTA KRŠKO, ki naj bi ga predložili v sprejem zboroma združenega dela in krajevnih skupnosti. Na osnovi projekta Projektivnega biroja IGM "Sava" bi naj spremenili in dopolnili zazidalni načrt dela mesta Krško, in sicer "Kare C - Območje med novim hotelom in Cankarjevo ulico. Spremembo zazidalnega načrta je predlagala Stanovanjska skupnost občine Krško. Po javni razgrnitvi, pripombah, mnenjih in u-gotovitvah ustreznih dejavnikov Ckomisija za urbanizem, KS Krško, inšpekcijske službe itd.) bo IS lahko pripravil dokument za skupščinsko sejo. DOVOLITEV UPORABE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV Podpisniki "Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji" naj bi sprejeli sklep, da dovolijo Skupščini občine Lenart uporabo sredstev solidarnosti za delno kritje škode, ki je nastala zaradi neurja in toče v juliju lanskega leta.Sredstva v višini 2.863.000 din bodo uporabili za delno kritje škode na področju kmetijstva in komunalnega gospodarstva ( popravilo lokalnih cest). Izvršni svet bo razpravljal o predlogu sklepa. 21. januar 1980 Številka 19 Stran 6 INDOK BILTEN »i iii I t i i II M i i i iii i i i i iiiiii II 1 1 1 lili 1 1 1 i i iii i i i li ii 11 1 M 1 1 M 1 1 1 II 1 11 1 t i i ii i i i i i i l 1 l l t i lit m i n iii i i ii i ii-1 i i ii i i J.i..i i I *:!.!• l.-i ¦ ii.i.i i i- I 18 • JANUAR 1980 • • PRVA LETOŠNJA SEJA IZVRŠNEGA SVETA -------- i i i i i Mi i i i-II-l i J. 1 Ivi 1 lil lil IIII i i i-,iSI 1- 1 III ii iii i i i i i i i ¦ i t i ii iii i ii i i j iii i ¦ i i i t 1 l 11 i iii i i i i ii ii i i n i iii i t i t ¦' ni i i i i t i i i iiiiii i i• i*I. i i Povzetki gradiv za sejo • i iiii i i i i i iiii ii i i i i i i i i.i i i i i 0 PREDLOGU "RESOLUCIJE 1980" ¦i*i*i i i i i i i i i i i i i i i i i r ir i i | i i | i iii ji i Mi i j i .itni iii i Jj' I-1 i i-1 i i i i ii i SPREMEMBA ZAZIDALNEGA NAČRTA ¦ i i i i i i i i i i ^m i ii i i i i i ii iti i i i i i i i i i t i i i t i i i i i !• I I II I 1 I 1 I 1 ¦ I I II I 1 ll t I i l'.l 4 JI 11.111 J 1 I J-1'.l'ij' I I•¦¦! I Na svoji 37- seji bo Izvršni svet skupščine občine Krško najprej razpravljal o RESOLUCIJI 0 POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 V LETU 1980 in sprejel stališča za pripravo predloga enake resolucije za občino Krško. Republiška resolucija je objavljena v U-radnem listu SRS, št. 1/80. » RAZŠIRITEV GRAMOZNICE BREGE ? IGM "oava" Krško, ki črpa gramoz v gramoznici Brege, je Izvršnemu svetu SO Krško naslovila vlogo, iz katere je razvidno, da so zaloge gramoza v njihovem "črpališču" pri koncu in da bi bilo nujno zagotoviti površino cca 4-ha z zadostnimi zalogami gramoza za čas do sprejetja prostorskega načrta občine Krško. V dopisu predlagajo dvoje variant: a) zahodno od obstoječih gramoznic v celotni dolžini od ceste Mrtvice - Drnovo do avtoceste ali b)zahodno od gramoznice IGM "Sava" samo v bližini ceste Mrtvice - Drnovo. Izvršni svet bo razpravljal o potrebnem soglasju, pri tem pa bo prav gotovo upošteval ZAKLJUČKE s sestanka v zvezi z eksplo-atacijo gramoza na Krškem polju dne 26. oktobra 1979, ki jih je izoblikovala komisija pod predsedstvom ing. Franca Jeniča. Člani izvršnega sveta bodo obravnavali predlog ODLOKA 0 SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA 0 ZAZIDALNEM NAČRTU DELA MESTA KRŠKO, ki naj bi ga predložili v sprejem zboroma združenega dela in krajevnih skupnosti. Na osnovi projekta Projektivnega biroja IGM "Sava" bi naj spremenili in dopolnili zazidalni načrt dela mesta Krško, in sicer "Kare C - Območje med novim hotelom in Cankarjevo ulico. Spremembo zazidalnega načrta je predlagala Stanovanjska skupnost občine Krško. Po javni razgrnitvi, pripombah, mnenjih in u-gotovitvah ustreznih dejavnikov ^komisija za urbanizem, KS Krško, inšpekcijske službe itd.) bo IS lahko pripravil dokument za skupščinsko sejo. B&J&Bfl-fiflfl&flfi&flflflmfl-fltt&B HflfiŽflB&BŽžflfiž&Bfl BBIbSS H h h Hub S hoBwsBHg2Hbhb h b h HBffl BHB oSBs H DOVOLITEV UPORABE SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV ji i i i Podpisniki "Družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji" naj bi sprejeli sklep, da dovolijo Skupščini občine Lenart uporabo sredstev solidarnosti za delno kritje škode, ki je nastala zaradi neurja in toče v juliju lanskega leta.Sredstva v višini 2.863.000 din bodo uporabili za delno kritje škode na področju kmetijstva in komunalnega gospodarstva ( popravilo lokalnih cest). Izvršni svet bo razpravljal o predlogu sklepa. 21. januar 1980 Številka 19 : INDOK" BILTEN < i t i iit t lil i i ti i'. 1 l II l t l l -.-i. i lil. i i! ii i i i. •IvKi.; ¦ i- K lv|. |..i •'|v|. II Ivi* PUBLIKACIJSKA OBČINE KRŠKO KARTA ri ii it m l H'! 1 1 vi I 1 i.l i lil Ii ii Ivi.i t i j ; ii i iiti ¦ I | t II 1 (¦i-1 II- .JJ II Geodetska uprava Krško je leta 1977 izdala PREGLEDNO KARTO OBČINE KRŠKO (1 : 50.000). Karta je med uporabniki naletela na zelo ugoden odziv, zato so jo morali ponatisniti. Ker bo zaloga kmalu pošla, potrebe po karti pa so iz dneva v dan večje, načrtuje Geodetska uprava novo izdajo občinske karte, tokrat v priročnejšem, publikacijskem formatu (A 3 oz. 29,7 x 42 cm). Karto bodo lahko vključevali v dokumentacijo planerji in analitiki strokovnih služb povsod tam, kjer je zaže-ljena tudi grafična ponazoritev vsebine. Pri prvem natisu načrtujejo izdajo karte v 3000 primerkih. 0 "projektu" bo razpravljal Izvršni svet in podal svoje mnenje o njegovi ustreznosti. ODMIKI OD URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE BflttBflBBflBBflflflBflBBfiBBBflBflflflBflBBBBBl Izvršni svet bo zavzel stališče do mnenja svoje komisije za urbanizem o nesprejemljivosti reševanja garažiranja osebnih avtomobilov z nadkritjem parkirnih prostorov pri stanovanjskih poslopjih v družbeni lasti. Izvršni svet bo sklepal tudi o negativnih lokacijskih odločbah oddelka za gradbene in komunalne zadeve so Krško in o ustreznosti lokacijske dokumentacije Projektivnega biroja IGM "Sava" za nekatere stanovanjske hiše. Številka 19 Stran 7 DAVČNE NAPOVE D I Davčna uprava skupščine občine Krško je pozvala občane k vložitvi napovedi za odmero davkov. Zadnji rok je 31. januar 1980. Za nepravočasno vložitev napovedi bodo odmerjeni davek povečali za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev. Zavezancem, ki napovedi ne bodo vložili, pa bodo odmerjeni davek povečali kar za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. Za leto 1979 morajo vložiti napovedi zavezanci davka od osebnega dohodka, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku: - iz samostojnega opravljanja o-brtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, - iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, -iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, - od premoženja in premoženjskih pravic (od oddajanja opremljenih sob le, če dohodek presega 3-000 dinarjev), - od posesti gozdnega zemljišča nekmetje, ki so lastniki več kot 0,5 ha gozda, če njihov dohodek presega 20.000 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov 10.000 na enega, - iz skupnega dohodka, če čisti dohodek presega 248.000 dinarjev (Za vsakega vzdrževanega družinskega člana se vsota zviša še za 41.000 din oziroma za 61.000 din za otroka, ki je moten v telesnem ali duševnem razvoju. Za leto 1980 morajo vložiti napovedi t. i. "pavšalisti": - ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, - ki opravljajo intelektualne storitve. V tiskanem POZIVU K VLOŽITVI NAPOVEDI je podrobno navedeno, kje morajo kateri zavezanci vložiti napoved. N.K. 21. januar 1980 Stran 8 INDOK BILTEN IS L X 1 S V z 1 k r I v S' i: 1« 1: ni hi Zi m h< ce di v ne 12 pc bc ČK at dn iz se KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST Zagotoviti dovolj hrane! Medobčinska gospodarska zbornica Posavja sklicuje za ponedeljek, 21. januarja v krškem hotelu "Sremič" razširjeno sejo Koordinacijskega o-dbora za spremljanje dejavnosti pri pripravi planov za naslednje petletno obdobje. - Kot edina točka dnevnega reda je napovedana razprava o problematiki klavnic v Posavju. - V prilogi vabilu je dopis in gradivo Kmetijske zemljiške skupnosti občine Krško za vse udeležence regijskega posvetovanja o nalogah pri uresničevanja kmetijske zemljiške politike. V priloženem gradivu sta "Akcijski program Kmetijske zemljiške skupnosti v regiji Posavje" in "Izhodišča za izdelavo akcijskih programov za leto 1980 in srednjeročnih planov 1981 - 85 kmetijskih zemljiških skupnosti v regiji Posavje". V obeh programih so že delno usklajene naloge, ki jih bo treba opraviti tako v Posavju kot v občini Krško, če naj kmetijstvo in produkcija hrane res pride na zeleno vejo. Med začrtanimi nalogami so zlasti naslednje: pospešiti je treba ustrezne oblike organiziranosti kmetijske proizvodnje in zagotoviti večjo finančno udeležbo bank pri realizaciji investicijskih programov. Z ekonomskimi ukrepi je treba omogočiti hitrejši razvoj podeželja in ohranitev poseljenosti manj razvitih področij. Pri izdelavi prostorskih planov bo treba zagotoviti pravilno razmejitev prostora, čuvanje in smotrno izrabo kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa je v gradivu poudarjeno, da namen teh ukrepov ni omejevanje razvoja drugih dejavnosti, temveč je treba doseči usklajevanje vseh interesov v prostoru. V ta namen bo nujno treba dosledno spoštovati tudi zakonska določila o dajanju soglasij k spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč. Kljub zakonskemu določilu o prenosu kmetijskih zemljišč v kmetijski zemljiški sklad, nekatere občine tega še niso opravile do določenega roka, zato zemljiška skupnost vztraja na tem, da se vsa zemljišča v družbeni lasti, ki jih^ ne uporabljajo delavci ali združeni kmetje v kmetijskih organizacijah, takoj prenesejo v ta sklad. Sem sodijo tudi zemljišča, ki so z dolgoročnimi urbanističnimi plani sicer namenjena za zidavo in so namenjena kmetijski obdelavi vse dokler na njih ne začnejo graditi. Uskladiti bo potrebno zemljiški maksimum za kmete in še zlasti za nekmete ter viške zemljišč odstopiti najprimernejšim obdelo -valcem* Ravno tako je treba uskladiti interese pri usmerjanju proizvodnje na opredeljenih kmetijskih področjih. Vso skrb bo potrebno posvetiti tudi zaokrože -vanju zemljišč v večje proizvodne celote, njihovemu urejanju (arondacije, komasacije, medse -bojna menjava), izboljšanju kakovosti zemljišč ter izboljšanju ekonomske sposobnosti zaščitenih kmetij in preprečevanju njihovega drobljenja. Iz niza sklepov in nalog naj povzamemo le še eno: preko zakona o preživninskem varstvu kmetov je treba ustvariti pogoje za oblikovanje sredstev za reševanje socialnega varstva ostarelih kmetov. Večino teh nalog bo prevzela kmetijska zemljiška skupnost, bodisi kot nosilec ali kot usklaje -valeč, zato ji je potrebno zago- 21 21. januar 1980 Številka 19 INDOK BILTEN Stran 9 POKALI IN DIPLOME ZA DOSEŽENE USPEHE NA IGRAH DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1979 ;:;:it+t? ........+++ Občinski svet zveze sindikatov Krško sklicuje v skupščinski sejni dvorani razširjeno sejo v sredo, 23. januarja, Na seji bodo podelili pokale in diplome za dosežene uspehe v delavskih športnih igrah, ki so se odvijale v letu 1979. Ob tem bo predsednik komisije za organizacijo in izvedbo podal poročilo o poteku iger. Iger so se udeležile ekipe skoraj vseh organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja občine Krško. V lahki atletiki so se ženske e-kipe uvrstile v teku na 60 in 400 m ter skoku v daljavo in metu krogle takole: 1. SDK Krško, 2. NE v izgradnji, 3. Labod - TOZD Libna. Moške ekipe so tekmovale v teku na 100 in 800 m, skoku v višino in daljavo, metu krogle, diska in kopja. Skupna razvrstitev ekip je bila taka: 1. SOP Krško, 2. Kovinarska Krško, 3. Metalna - TOZD TGO Senovo. Ostale tekmovalne discipline so bile še: mali nogomet,rokomet,odbojka, kegljanje, šah,namizni tenis, streljanje, vlečenje vrvi, kros, plavanje (posamezno 50 metrov kravi, 50 metrov prsno, štafeta 4 x 50 metrov kravi) in balinanje. Končna skupna uvrstitev ekip je sledeča: ženske: 1. LB Tem. pos. banka Krško, 2. Labod - TOZD Libna Krško, 3. Žito - TOZD Imperial in Pekarna. moški: 1. Kovinarska Krško, 2. SOP Krško, 3. Celuloza Krško« j ~ zagotoviti družbeno in materialno podporo ter kadrovske in prostorske pogoje. I. K. OD FEBRUARJA DO MAJA FILMSKE MATINEJE V DELAVSKEM DOMU KRŠKO illfHIIHlMK itiiftiiiiiiiiii ttii.Mkfiiiki Gosji pastir Otroci železnice Nore dirke Toma in Jerrvja Živali - filmske zvezde Njih 14 Plava ptica Hajduški časi Fantast. potov, v balonu Štirinožni detektiv Tom in Jerry - večna naspr. Predstava "Komedije" Zagreb "0KAJ" je planirana 15. februarja 1980 ob 19.30 v veliki dvorani Delav -skega doma. 10. 2. 17. 2. 24. 2. 2. 3. 9. 3. 16. 3. 23. 3. 30. 3. 6. 4. 13. 4. Številka 19 21. januar Bo Stran 10 V decembru preteklega leta je skupščina SRS sprejela predlog ZAKONA 0 ZDRAVSTVENEM VARSTVU, ki določat enotna načela za sistem zdravstvenega varstva, družbenoekonomske odnose med udeleženci svobodne menjave dela na tem področju, organizacijo in delo samoupravnih interesnih zdravstvenih skupnosti, zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva in določa načela za samoupravno organiziranje na področju zdravstvenega varstva. V dokumentu je zdravstveno varstvo opredeljeno kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Glavni vir za zadovoljevanje potreb na področju zdravstvenega varstva so dohodki temeljnih organizacij združenega dela in prihodki delovnih ljudi. Zakon določa obvezno združevanje občinskih zdravstvenih skupnosti v medobčinske zdravstvene skupnosti in v Zdravstveno skupnost Slovenije. Ena izmed določb narekuje uvedbo predsedstva skupščine kot kolektivnega organa s predsednikom, predvideno pa je tudi u-stanavljanje posebnih sodišč združenega dela za razreševanje sporov med izvajalci in porabniki na področju zdravstvenega varstva. Predlagani obseg zagotovljenega zdravstvenega varstva je širši od obsega po doslej veljavnem zakonu, saj se nanaša tudi na: mladino do 19. leta starosti, žene v zvezi z uresničevanjem pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, delovne invalide, invalidne otroke in druge invalidne ose- 21. januar 1980 INDOK BILTEN be, upokojence, varovance v socialnih zavodih, prejemnike družbenih denarnih pomoči, ostarele kmete, ki prejemajo starostno pokojnino ali preživnino, in njihove zakonce, starostnike nad 65 let z nego na domu, patronažno obravnavo in ambulantno zdravljenje ter brezposelne osebe, prijavljene pri skupnostih za zaposlovanje delavcev. Popolno zdravstveno varstvo je zagotovljeno borcem NOV. Razširitev velja tudi za naslednja obolenja: hemofilija, zvišani krvni pritisk in multipla skleroza. Nekatere pravice do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom so prenesene v skupnost otroškega varstva,in sicer urejanje nadomestil za porod in čas tra -janja porodniškega dopusta. Glede proste izbire zdravnika pravi zakon,da ima vsakdo pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije.Uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva s samoupravnim sporazumom uredijo način uveljavljanja pravice do proste izbire zdravnika in zdravstvene organizacije. Pri tem ne morejo sprejeti in izvajati ukrepov^ katerimi bi preprečili uresničevanje te pravice. Zakon daje pooblastila za zdravstveno varstvo pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti,da v skrajnem primeru tudi z ustreznimi administrativnimi ukrepi zagotovi zadostno število zdravstvenih delavcev, ko je ogroženo zdravstveno varstvo prebivalcev. V poglavju o zdravstvenem varstvu v izjemnih razmerah nalaga zakon zdravstvenim skupnostim in organizacijam, da v splošnih samoupravnih aktih opredelijo naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter v planskih aktih zagotove tudi sredstva. N.K. --------------------Številka 19 ¦M