Novice.
Državni zbor.
v seji dne 3 0. jan. nadaljevala se je razprava o proračnnii naucnega ministerstva. Posl. Sokol poteza se za narodno šolo rekoč, le tisti narod more biti svoboden, ki ima šolo v svojih rokah. Avstrijski narodi je nimajo. Grovornik toži tudi o zatiranji Slovanov na Ogerskem. Posl. dr. Krona-wetter napada klerikalce in očita vladi, da hoče njih želje spolniti. Govornik je odločno zsf nekonfesijonalno šolo. Tudi omenja govornik Slovanov kot vedno zvestih državljanov. Ko-nečno se bavi z židovskim vprašanjem in napade duhovnike. Posl. dr. Ebenhoch zavrača odločno napade Kronawettrove na duhovnike. Posl. Masarjk pravi, da so pogoj verski šoli tudi verska učiteljišča in po teh tudi gimnazije, realke in vseučilišča. Govornik napada levico kot stvariteljico sedanjega slabega Ijudsko-šolskega zakona. Konečno pojasnuje šolske razmere na Češkem in izjavlja, da bodo glasovali on in njegovi somišljeniki proti proračunu.
V seji dne 31 jan. vpraša posl. dr. Steinwender ^načelnika odseka za volilno reformo, kaj je s poročilom glede uvedbe neposredne volitve v kmetskih občinah. Posl. baron Widmann kot načelnik odgovarja, da se je o tem pričela v odseku že generalna debata. — Nato se nadaljuje razprava o proračunu naucnega ministerstva. Posl. B en del zagovarja nasproti Masaryku levičarje kot branitelje šolskih zakonov in slika sedanjo šolo kot tako, s katero morejo biti konservativci zadovoljni. Posl. Hauck zahteva krščanske šole, v katere bi ne bilo vsprejemati židovskih otrok in učiteljev. Židje imajo itak že povsod najboljša mesta. Po stvarnih popravkih nekaterih poslancev govoril je še poročevalec grof Pininski. Po njegovem mnenji učila naj bi se na gimnazijah koreniteje zgodovina umetnosti in književnosti. Poljaki so bili vedno zato, da je vzgoja v ljudskih šolah nravno-verska. Očitanje, da je sedanja šola nekonfesijonalna, je neopravičeno. Na to zbornica vsprejme proračun naucnega ministerstva in začne razpravo o proračunu bogočastnega ministerstva. Posl. dr. Krona\vetter priganja na to, da se že skoro osnujejo farne občine. Po njegovem mnenji bi bilo najbolje, da se fare vzdržujejo iz prostovoljnih doneskov vernikov. Sedaj plačujejo te vsi občani ne glede na vero.    Govornik se konečno bavi z ustanovitvami
novih samostanov in pravi, da se mora po zakonu izposlovati privoljenje deželne vlade za take ustanovitve, in da je to razglasiti v dižavnem zakoniku. Tudi je govornik proti prosja-cenju redovnikov. Naučni minister baron (rautsch zavrač<i p )sl Kronavvettra, ki je zato, da se loči dižava popolnoma od cerkve. V Avstriji se je treba ozirati na konfesijonalne-razmere. Tudi zavrača predgovornika glede prosjačenja redovnikov in ustanovitvi samostanov. Posl. baron Mor se y tudi zavrača posl. Kronawettra, ki je napadal katolišlfb cerkev. Proračun bogočastnega ministerstva se na to vsprpjme.
V" seji dne 3. febr. razpravljal se je proračun zai visoke šole. Posl Ludwig je za zboljšanje plač t^bniškin^ profesorjem. Posl Barwinski zahteva, da se ustanovi v Lvovu malorusko vseučiliš-^e. Posl Seichert zahteva usta-novitev toli potrebnega češkega vseučilišča na Moravskem io-se pri tem sklicuje na vladino obljubo iz 1. 1876. Posl. Wil-dauer je za zboljšanje plač profesorjem na visokih šolah. Naučni minister baron Grautsch pripoznava, da so pritožbe-glede plač vseučiliških profesorjev opravičene in obljubuje-pomoč Posl. Campi je za pomnožitev profesorjev, kateri predavajo na vseučilišču v Inomostu v italijanskem jeziku. Posl. grof Kounic zahteva, da naj se vseučiLško študiranje omogoči tudi ženskam in posl Luzzatto ponavlja željo, da se-naj ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče. Ko je govoril še-poročevalec Beer je zbornica vsprejela proračun za visoke-šole. Pri debati o proračunu za srednje šole govoril je posl. Hofm an-Wellen h of za zboljšanje stanja srednješolskin> profesorjem, mej temi posebno suplentom. Posl. Habermann je za to, da se odpravi na gimnazijah pouk grščine, mesto-tega pa vveda pouk v kakem modernem jeziku, na realkah naj se pa vvede latinščina Razprava se na to zaustavi. Posl. Spinčič in tovariši interpelujejo vlado glede nevarnega in neznosnega položaja Hrvatov in Slovencev v Istri. Lahi Slovane napadajo, jih psujejo in jim celo pretijo s smrtjo Inter-pelantje navedo slučaje in vprašajo vlado, kaj namerava vlada v varnost Slovanov v Istri  storiti.
V seji dne 4. febr. nadaljeval se je proračun o-srednjih šolah. Posl dr. Tu ček pojasnjuje srednješolske razmere na Moravskem, zahteva ustanovitev češke gimnazije-V Ostrovi in razširjenje češke nižje gimnazije v Brnu Naučni minister baron Gautsch neče o reformi gimnazij ničesar vedeti, ker se mu zde te reforme škodljive. Odpravi pouka v grščini se odločno upira, tudi skrčiti se ne da ta pouk, ker bi tako izgubil ves svoj pomen in obrazilno silo. Temelja sedanjr srednješolski organizaciji ni p^eminjati, temveč ostane naj tak kakor je; gimnazije in realke naj bodo strogo ločene. Posl. dr. Kraus pritrjuje naučnemu ministru. Posl. Slama zahtevki podržavljenje raznih srednjih šol na Češkem Zlasti se poteza za podržavljnnje češke gimnazije v Opavi in želi konečne rešitve glede vprašanja o čeških šolah na Dunaji. Posl. Hauck zahteva ustanovitev nove srednje šole v desetem okraju dunajskem. Posl. E om au čuk se bavi z maloruskimi šohkimi razmerami in zahteva za bukovinske Maloruse, katerih je nad 300.000 posebno srednjo šolo. Posl. Spinčič razpravlja v izvrstnem govoru srednješolske razmere na Primorskem in se pritožuje o zatiranji Slovanov ondi Posl. Burgstaller nasvetuje državno subvencijo italijanskim srednjim šolam v Trstu, katere vzdržuje občina. Ko je še poročevalec posl Beer govoril, vsprejel se je proračun za srednje šole in nekatere resolucije-mej njimi tudi ona o zopetni ustanovitvi kranjske gimnazije.
52