SLOVENSKI TED teto - Año VI Uredništvo in npravništvo U. T. 59 - 3667 Calle AÑASCO 2322 JVe jemanje strank vsak (lan od 15,-18. "EL SEMANARIO ESLOVENO" Itfaročnina za pol leta 9 arg. 8.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno Cena 10 cent. t o S? O i mttmmmmammmmtmmmmmmmmmmKmi • am TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Novi goriški nadškof proti Slovencem Gorica, novembra 1934. Ko je novi goriški "adskof Cario Margotti prišel v Gorico, je v nastopnem govoru v stolnici poudaril, da bo deloval v duhu miru in pravičnosti. Na svoj je napisal geslo: "Pax et justitia". 2e prva njegova dejanja pa pričajo, da je PttŠel z trdnim namenom in z izdelanimi načrti, sistematično romanizira slovenski del goriške nadškofije. Ponovno je poudaril, da je treba Vfie cerkveno življenje romanizirati. V" vodstvo centralnega bogoslovnega semeniš-je imenoval same Italijane. Med vzgojitelji s'ovenskib In hrvatskih bogoslovcev iz goriške, fržaške in poreške škofije ne bo odzdaj več niti Pnega slovanskega duhovnika. Fašistovska vla-.ie v juniju s silo odstranila iz semenišča pod-v°djo profesora Antona Rutarja in ga internima v Umbriji; druga dva slovenska bogoslovja profesorja je konfinirala v mestu. Ko je poletna roka brutalno izvršila prvi del naloge, •lP nadškof na izpraznjena mesta postavil La-To je rimska pravičnost! Slovenska govorica — prepovedana! Dne 28. oktobra — na obletnico fašistovskega Pohoda na Rim — je nadškof izdal nov pravil-je potrdila rimska kongregacija za seme-hlwa — torej je zanj odgovoren tudi Vatikan. Pravilnik določa, da je uradni in občevalni •'"'-¡k v semenišču italijanski. Slovenski in hr,-vatski bogoslovei se torej ne bodo smeli med se- razgovarjati v materinščini. Ta papeški bije v obraz naravni pravici človeka in ^oveškemu dostojanstvu. Prepovedane so logiko seveda tudi molitve, petje, predavanj.» v slo-'^uščini ali hrvaščini. Vsi bogoslovei se morajo oblačiti po laškem ttfteinu. Predpisana jim je laška halja, peleri-"a do kolen, laški klobuk, ki mu naši ljudje lH'avijo "gnezdo". Tako naj že smešna obleka "'•»venske bogoslovoe neprestano spominja, da pod laškim .'erkvenitu jarnjom. Ivdor-iodlo-1 to obleko mod šolskim, letom, ali o počitpr ;¡ '"'n se iz bogo-iovniee izključi! latinščina no mora izgovarjati po laškem »ačiuu. Vsa korespondenca je pod cenzuro ravnate- .. odlok "miroljubnega in pra. ičnejr r nad-je napravil na slovensko Ijiulstvumuičen 1,1 Porazen vtis. V njem se oeiiu-ivat ikanska !Utll|era, da slovenskemu duhovi- mu narašča-; )U zl(>mi hrbtenico in da stvori iz njega voljno za poitalijančevanje lastnega naroda. Dvojna mera rimske pravičnosti v, drugače postopa Vatikan z nemško manj-na južnem Tirolskem. Bogoslovno semeje v Briksnu je popolnoma nemško. Rektor, ')0(lvodja in vsi člani vodstva so zavedni Nem-1 > °beevalni jezik je nemški, celo pouk se vrši Otoškem jeziku! Bogoslovei imaju nemško ' Je> nemško knjižnico, nemška predavanja, donoso! Kateri razlogi so nagnili Vatikan, da je tako nasilno dal romanzirati bogoslovno semenišče v Gorici? Nadškof odlok pravi da ga navdihuje samo "korist svete Cerkve in skrb za zveličanje duš". Toda pravo ozadje te zadeve se pokaže, če se spomnimo na kampanjo fašistovskega časopisja proti bogoslovnemu semenišču. Vladino časopisje je tedaj zahtevalo odstranitev vseh slovenskih profesorjev iz vodstva semenišča, uvedbo laške noše, prepoved slovenskega jezika, popolno romanizacijo vsega življenja v zavodu. Nadškofov odlok vsebuje vse te zahteve. Torej moramo ugotoviti grenko resnico, da tega odloka ni papežu in kardinalom rimske kon-gregacije vdihnil sveti duh, ampak duh fašizma. Odgovornost Jugoslovanskih škofov Ko je bil nadškof Margotti prestavljen iz Carigrada v Gorico, je njegovo osebno glasilo "La Vie catholioue" pisalo, da je njegovo imenovanje za goriškega nadškofa z velikim zadovoljstvom pozdravil tudi jugoslovenski episkopat.. Vemo, da sé je eden naših škofov, ki je čutil vestno dolžnost posredovati v zadevi pri Vatikanu, vrnil v domovino z. veselo novico, da pride na goriška stolico pravičen mož, ki si je v mednarodnem živi j ep ju razširili obzorje in ki pozna in ljubi južne Slovane. Tudi so nekateri listi katoliške smeri -—med njimi tudi "Slovenec" — pozdravljali nadškofa Margotti,ja, kot moža nove pravične smeri. Po teh prvih bridkih dokazih bo, upamo, tudi katoliSki episkopat moral spremeniti svojo sodbo; in oni voditelji naše cerkve, ki niso udarjeni z rimsko slepoto, bodo morali ugotoviti. da se Vatikan noče in noče odmakniti s svojega protislovenskega stališča. — Dejanja govore! Pričakujemo pa tudi dejanj od jugoslovanskih katoliških škofov, ki so sinovi cerkve, zna-nilke pravičnosti in ljubezni, pa tudi sinovi na-; šega naroda. Po ten; dvojnem naslovu po dolžni spregovoriti — ker bi m,olk ob uboju lastnega naroda bi} težak, nepozaben zločin! DEKRET NADŠKOFA MARGOTTIJA V potrdilo izvajam gorinavedenega članka i-rinaHun® v originalu dekret nadškofa ;M r;.co!tija. l'rot. N. 109/34, Cario •Margotti,- Prclafotidorn estico di Sua Sautitá Per la grSÉadf Dio K del la Sa»ta .Sede Apostólica Arcívescovo"'Metropolita di Gorizia Principe dLSacrCh Romano Impero Etc. DECRETO Norme disciplinan per il Seminario Centrale Teologioo di Gorizia í» aggiunta e a modifica parziale degli Statuti « Regolamenti.giá in vigore nel Seminario Céntrale Teologico di Gorizia, tenendo presentí le condizioni attuali del pió Instituto tanto caro al nostro euore di Pastore e di Padre ed avendo in vista solamente il vero progresso spi-rituale e morale dei Nostri diletti Seminaristi, presi gli opportuni accordi con la S. C. (Sacra Congregazione) dei Seminari e delle Universitá degli studi, abbiarao stabilito le seguenti norme disciplinan, che in virtñ del présente decreto dichiaramo in vigore in sostituzione di otre norme di qualunque titolo. 1. L'ammissione al Seminario Centrale Teologice Arcivescovile di Gorizia e riservato a Noi. Perianto sia i nuovi candidati alia S. Teología come pure qnelli ehe giá erano negli anni scorsi alunni del Nostro Seminairo Teologico dovranno indirizzare a Noi la domanda di am-missi-one o di riammissione corredandola coi documenti in uso. 2. Insieme alia domanda dovra ogni sin golo candidato presentare una dichiarazione, como all'unito foglio con la qüale ai obbliga di os&er-vare le leggi e i regolamenti del Nostro Seminario; 3. L'abito uniformeper tutti gli alunni dri Nostro-Seminario Teológico importa: la sotta-na ñera alia yomana lunga fino al tallone ; »carpe e calze nere; fascia ñera con frangía rossa; capello alia romana; collarino; per la stagione fredda un mantrilo néro fino al ginoechio; per la stagione calda «n ferralolíno ñero alia ri>-níana. • 4. L'abito uniforme come sopra e obbligato-rio per tutti < i -seminaristi. La vestizione de» nuovi alunni ¡sará fatta-eon apposita funzion- ■ cina al prinoinio dell'amjo iaocademico. La de-posizione dell'abito uniforme sia durante l'an-no scolastico, sia durante- -le- vacanze-in fami-glia e causa sufficenta per l'espulaíene dal Seminario. 5. Per il servizio delle Sacre funzioui tutti i seminaristi; saranno, provvitfti-di una cotta di forma litúrgica o ,roti mednarodni policiji, ter so je bati. da povzroči ta incident hujše posledice. ŠTRAJK V SOLUNU A' solunski tobačni tovarni je nastala stavka,-toda delavstvo se je takrat zaprlo v tovarni in noče iti ven dokler se ne bo ugodilo zahtevam delavstva. policija dovolila, da se lahko štrajkujočim do- Nekaj dni so bili celo brez jesti, sedaj pa je važa jedača. Med stavkujočimi je mnogo žen. Solunski delavski sindakati os se vzdržali za 4 ur? v znak solidarnosti. ITALIJANSKO-ABESINSKI INCIDENT Na italjansko-abesinski meji v takozvauem Sonialiland je prišlo do hudega incidenta kateri je povzročil mnogo žrtev, in to posebno na abesinski strani. Abesinija je zadevo predložila Zvezi narodov kjer pravi, da so italjanske čete zavzele z orožjem kraj Ualual, ter prosi za razsodišče. Italija pa odbiva to poročilo z noto, v kateri pravi, da je Ualual italjanski, katerega so zahtevali Abesinei zase, ker seveda italj. poveljnik, se ni hotel ukloniti so Abesinei navalili na italjansko posadko, toda ta napad je bil odbit. Italjanslca nota vsled tega pravi, da Abesinija nima pravice zahtevati razsodišče vsled tega dogodka, ki se ga smatra kot navaden napad. 30 mož italj. kolonijalnih čet je ubitih. Abesinija je zopet protestirala proti zadnjim izjavam Italije. VILLA MONTES OGROŽEN Glavni stan bolivijanske vojske Villa Montes je ogrožen. Paragvuajci korakajo iz treh' strani proti tej točki. Kolona ki je zavzela tie dni vodnjake pri Irindagne, se smatra da je izvršila operacijo, ki nobeden ne bi bil predvideval, ker je zahtevalo prekoračiti pot od 70 km brez nikake vode. Bolivijanci, ki so enkrat zgubili vodnjake, so bili izročeni strašnemu poginu vsled žeje. Štejejo več tisočev takih ne-srečnežev. fratelli senza alcuna distinzione di diocetii o regione, di lineue ecc. p fomentare nel miglior modo una schieta e sentita caritá fraterna. 14. Gli aluuni si presenteranno sempre volen-tieri per il servizio dell'altare e per il canto sarro, sia nella chicsa del Seminario, sia nella Metropolitana e in altre chiese q liando lie sia-no richiesti a mezzo dei Superiori. 15. Le domeniche e altri giorni festivi, si re-chettano gruppi e designati dalla Direzione n el le Chiese della cittš. e dei difttorni per assi-slere i giovarietti. degli oratori festivi durante la mjessa e le altre funzioni e per insegna-re ai piccoli il catechismo. 16. Gli alunni potranno chiedere di essere ri-cevuti da S. Bccellenza Mons. Arcivescovo per tramite dolía Direzione che non potrá ricercar-ne i motivi ma dovrá tvasmettere la domanda e far sapere ai richiedenti il giorno e l'ora fis-sata per l'udienza. Dato a Gorizia dal Nostro Palazzo Arcive-seovile questo di 23 ottobre 1934. Cario Arcivescovo. INCIDENT V OGRSKEM PARLAMENTU Italijanski minister za korporacije Asquini, bivši rektor tržaške trgovske visoke šole, je napravil obisk ogrskemu parlamentu v Budimpešti. Ko jc stopil v dvorano je nek socijali-stičn i poslanec vstal in zaklical "Dol z Musso-linijem", kar je povzročiol v dvorani zmedo in ostre ugovore od strani vladne večine, katera se je čutila dolžno potom svojega govornika spustiti veliko pohvalo na račun Italije. ITALJANI JACIJO ČETE NA OTOKU RODOS Otok Rodos, v egejskem morju tik rnalo-azijske turške obale, katerega je Italija dobila po italj.-turški vojni 1. 1912. je od strani Italjanov bil spremenjen v trdnjavo od koder prihajajo poročila, da ga te dni Italija znatno jači z četami in materijalom. Turki v odgovor so koncentrirali v bližini vojaštvo ter pravijo, da hočejo tam obdržati manevre. V PODONAVSKIH DRŽAVAH Silna napetost med Jugoslavijo in Ogrsko je ponehala, Poročila navajajo sicer, da Jugoslavija še vedno izganja Ogre, toda le v malem Številu. Jevtič, kateri je podal dimlsijo izgleda, da je izbran kot bodoči voditelj dražvnih poslov, s tem je zagotovljena zmernost od strani Jugoslavije. Regent Pavel mu je dal nalog sestavit novo vlado, kar je dokaz da se ni hotelo poslušati, bolj ostre državnike, ki so se kazali nezadovoljni z rešitvijo v ženevi. Tz pogovorov ki jih je Jevtič začel izgleda, da namerava vključiti v vlado tudi bivše voditelje parlamentarnih strank, ki so obstojale pred izjemnim stanjem proglašenim v letu 1929. Dr. Korošec za bivšo S.L.S. in radikal Milovanovič sta se posvetovala z Jevtičem. Na Ogrskem se razumljivo tudi čuti v vlad- nih krogih vpliv izreka zbora Zveze narodov, vsled tega so tam mnenja, da aleo ne pride do kakih izvanrednih dogodkov, bo morala vlada Gombosa odstopiti, kar bi seveda zadovoljilo Jugoslavijo, s tem bi bil spor zaenkrat resen. V Romuniji se tudi delajo potežkoče današnjim državnim voditeljem, tam pa je začela zopet rovariti bivša ljubica kralja, znana Lu-pešcu, ki se tako rada vmešuje v državne posle. OKNO V SVET Trst. V ladjedelnici v Tržiču so splavili prvo poljsko motorno ladijo, ki bo nosila ime '■Pilsudski". Navzoč je bil poljski poslanik v Rimu. Hull, Anglija. Po 8 letih odkar so zadnjo ženo obesili, so v tem mestu obesili ženo z imenom Mayor, ker je zastrupila svojega moža. Vse prošnje na kralja in kraljico niso pomagale. Ljudstvo je klečalo in molilo na vratih zapora, ko se je tragična funkcija vršila. Leixos. Portugal. V parnik "Orania" holand-&ke zastave, je trčil nek portugalski parnik. "Orania" se je v 45 minutah potopil, toda potnike in posadko so rešili. Orania je bil na potu v Buenos Aires. Oviedo. Poročajo iz Asturije, da je tujska legija in marokanski strelci silno divjali v tej provinci. Nešteto umorov, ropov, onečaščenja žen in otrok so povzročile te čete plačancev. Se vedno vlada silno ogorčenje proti tem div-jaštvom. Cuba. Ta nesrečni otok ne more priti k miru-Pred par dnevi je eksplodiralo v glavnem mestu La Habana, kar 40 bomb, ki so povzročile nešteto škode in 5 ranjenih. Sedanji nemiri so EN IMPERIAL ZAD0Y0U TUDI NAJDELiKATNEJŠI OKUS NUEVA CERVECERIA ARGENTINA S. A. SALADILLO 2273 - BUENOS AIRES oto MOINTINO EVOLUCIONANDO DENTRO DE FRONTERAS ARGENTINAS No. 2Š2 SLOVENSKI TEKNI K STRAN a Po naj več naperjeni proti polkovniku Batista, ''' kakor znano je od narednika skočil, do sarže polkovnika. Beogr/d, Zunanji minister Jevtič in minister Poljedelstva, sta se odpovedala svojim mestom. Oviedo. Zaprli so 20 rudarjev, ker so propc-vali Internaeionalo z dvignjeno roko in zaprto Pestjo. Shangai. Vladne čete so zasedle mesto Tsnng-Tao, ki je bilo v rokah revolucionarjev, ''vi bojih med temi četami, je bilo na strani ''evolueijonarcev 3000 mrtvih. Coronel. Chile. V tem mestu je nastal velik Požar. V času ko so ognjegasci gasili, so neki Zločinci naskočili zapor in ukradli nekaj denarja iz blagajne. Beograd. V nedeljo je clva miljona rezervistov podalo prisego Kralju Petru II. Zagreb. Dvema profesorjema tukajšnjega v8eučilišča se je posrečilo potom posebnega fotografiranja dobiti pisanje na nekem starem egiptovskem papirusu, ki je bil zavit v mumijo Egiptovske princezinje. Pisanje je baje v etru-jeziku, t. j. najstarejši jezik ital. poloto- Bukurešta. 1400 državnih uradnikov so romunske olasti zaprle, ker so tekom let, pone-V(1rili čez 4 milja rde lejov državnega denarja. París. V Tulonu so splavili veliki podmorski ^oln, ki ima .1384 ton. f'oln je eden največjih na svetu. Berlin. V Hamburgu je dobil zavetišče znani Wti diktator Kube. Vlada Kube je prosila nemško vlado naj se ji Machado izroči. Nem-<3.ia je to zahtevo odbila. Z0E30); ARGENTINSKE VESTI 8 V dar dobite 0n0i==£¿==i0E30 ó D ' MMI UVVIIC O na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. g P. Quiroga 1275 DOCK SUD S S Atelje MARKO RADALJ g a==r.......!,:toEgoc^= I0E30E IOBO AVENIDA GENERAL PAZ Visoka zbornica jc spremenila v zakon, tozadevni projekt za izpeljavo te avenide, ki bo tckl.i vsq r.aokoht mesta. Širokost avenide bo 103 metrov. Eskpropijaeija potrebnih žemljišč je dovoljena. SINDAKAT POMOČNIKOV IN KUHINJSKIH DNINARJEV Ta findakat je otvoril svojo lastno posredovalnico dela v ulici Venezuela 1349. Odprta ho vsaki dan od 8—11 in od 14—17 pop. Imenovani sindakat vabi vse v tej stroki delujoče, da se vpišejo. ZAPRETJE TRGOVIN Od 15. januarja pr. 1. bodo morale vse trgovine, kakor določa nov dekret, zapreti ob 20. uri. VOLITVE V TUKUMANU Deželne volitve so potekle v precejšnem redu. Samo je beležiti en prepir, ki je stal eno žrtev. Volilo je 75%, pričakuje se zmago radikalov. NACISTI VPRIZORILI NEMIR V tukajšnjem gledališču "Teatro Comico" Corrientes 1280, se vprizarja revija pod imenom ''Las Hazas". V tretjem prizoru se vidi karikaturo Hitlerja in več pijanih v uniformi nacijev. Ko se je začel ta prizor je nekih 40 ljudi začelo protestirati, nakar je občinstvo reagiralo in baje te bolj vroče preteplo. Prišla je policija in nekaj teh srditih Nemcev aretirala. Na pritožbo nemškega poslanika, so gledališče zaprli, ljudski protesti pa so prisile, oblasti, da so zopet dovolili otvoritev. "CACHALOTE ZGUBLJEN Oblasti in tvrdka, kateri je pripadala ribiška ladja "Cachalote" so končno priznali, da je ladja zgubljena. Več drugih ladij te tvrdke in takorekoč vse manjše ladje vojne mornarice so več dni iskale zgubljeno ladjo, istotako so vojna letala pomagala, toda vse zaman. Ko se je Žc vso iskanje pustilo, je ribiška ladija "Ti- VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše ui najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI BOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali nam pišite — da sa boste perpričali. Uradu jemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30. to" porpčala,. da je našla nekaj desk, ki so menda ostanek "Cachalote-ja", ali te najdene deške, koso bile pregledane v mestu, so zbudile pri izvedencih mnogo dvoma in se ne more o njih zagotovo trditi da pripadajo izgubljenemu "Chaealoteju", vsled tega je bil "Tito", zopet poslan na iskanje še kakih bolj sigurnih r ledov o pogrešani ladji. MESTNA KRONIKA DRAMATIČEN KONEC DRUŽINSKE ŽALOIGRE Žalosten dogodek, ki bo najbrže stal življenje treh oseb in radi katerega bodo še najbolj trpeli trije nedolžni otroci v starosti 9, 6, 3 let se je dogodil v torek popolnoči v. bližnjem okraju San Martin. Glavni krivec vsega je bila nezvesta žena, ki je svojega moža varala in o-troke prepuščala samim sebi, da so lačni in umazani tavali po ulicah, samo zato, da je zadostila no jim strastem s tem da so je pajdaših z drugim moškim. . Adolfo G. Fontella, 45 letni policijski stražnik se je pred kakimi 10 leti poročil z sedaj 35 letno, Alfonsino Leppe v tem času se jima je porodilo troje otrok in sicer 2 deklici in en deček, ki ima sedaj komaj tri leta. Še do pred kratkim sta zakonca živela v miru v ul. Gral. Hornos 734 v Caseros, toda zadnje čase je Fontella park ra t prišel domov ob nenavadni uri in opazil, da žene ni bilo doma ter našel lačne otroke same. Začel je sumiti kaj je z ženo in tako dognal, da ima ljubavno razmerje s 24 letnim Cosme Arias. V pondeljek je ponovno prišel domov predčasno in našel otroke same, ki so bili. celi dan brez jedi. Obupan se je zatekel h komisarju, ga prosil varstva za otroke ter se je po brezuspešnem iskanju žene proti deseti uri-podal v službo. Radi velikega razburjenja je okoli polnoči prosil za dopust in se napotil proti domu. Počakal je "colectivo" in se radi gnječe vsedel k šoferjii ne, da bi bil opazil v .notranjosti avtomobila svojo ženo, lei se je v družbi ljubimca peljala domov, enako tudi onadva nista opazila ali spoznala njega in tako so. se vsi trije pripeljali na mesto kjer je bilo treba . izstopiti. Fontella se je pri izstopu nekoliko zaustavil, da bi pozdravil, neke znance, ko je nenadoma zagledal ženo, ki je izstopila v družbi Arias-a. Začel jo je zmerjati, A-rias, ki se je bal, da bo še kaj hujšega je potegnil iz žepa revolver in ustrelil proti stražniku, ki se je v. prsa zadet, zgrudil, vendar je imel še toliko moči, da je tudi on vzel pištolo in ustrelil proti njima ter zadel Arias-a v trebuh in svojo ženo v prsa. Prepeljali so jih nemudoma v bolnišnico kjer imajo zelo malo upanja, da še kdo ozdravi. POSKUSEN SAMOMOR 20 LETNEGA DEKLETA Na postaji "Piedras" podzemeljske železnice "Anglo Argentino" se je v torek pop. v nemalo presenečenje vrglo pribl. 20 letno dekle na tračnice po katerih se je približeval vlak. Morda bi svoj namen tudi dosegla, da iti takoj skočil zanjo uslužbenec železnice, Luis Barre-la, ki jo je takoj dvignil in obenem dajal zna-ni v>j * sirnjevodju bližajočega vlaka kateremu se je posrečilo ustaviti .vlak ti k prod uslužbencem. Intervenirala je takoj policija in spravila 4 SLOVENSKI TEDNIK SILVESTROV VEČER SE BLIŽA Vsi se pripravljajo na Silvestrov večer, ki se bo vršil s sijajnim vzporedom v ulici Al/sina 2832. Po končanem sporedu pa bo igrala do jutra znana in vsem priljubljena orkestra "Pan- ehito". Vzporéd je tako sestavljen, da se bodo vsi »entimenti zadovoljili. Prvo pesem bo zapel mešan zbor: "Nazaj v planinski rajM. Ta pesem vas bo povedla v kraje, kjer ste preživeli detinska leta. "O zlatih dni spomin..." Drugo pesem bo tudi zapel mešan zbor "Ujetega ptiča tožba". V toj pesmi je izražena vsa simbolična tragedija Primorskega zasužnjenega ljudstva. "...A enega mi vzeli niste, pa mi ne vzamete nikdar. To pesmi so srebrno čiste... Zdaj v oski kletki bom prepeval, vam duše mrzlo bom ogreval, in sebi bom hladil gorje". V domovini niti s petjem nemorejo hladiti gorja, zato je naša pesem v tujini tem tragičnejša. Tretjo pesem "Triglav" tudi zapoje mešan zbor. ".. .Trighvj; blišče so vrhovi, kaj delajo gleda sinovi. On videl je zgodbo Slovenje otrok, je slišal njih petje njih vrisk in njih jok. Vse .i o vihar raždjal, narod pa žmiraj stal... S tem je povedano toliko kot, zá. dežjem mora solnee priti. Pogum in volja velja. "šume vrhovi dreves"'je četrta točka izvajana od mešanega ókteta. "Šume, šume vrhovi dreves. Pod "drevjem soča šumi... Al veš kaj reka šumi-.. Kako, kako lepo je doma, kjer deček hodil sem z njo... Ta pesem prikazuje vzvišenost prve nedolžne ljubezni. Peto točko zapoje moški zbor "Kam"? Ta pesem prikazuje zaljubljenca, ki ga dekle ne mara. "Ni zame mestd vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje... Samo'to vem samo to znam, i ezavestno dekle na-reiitao postajo kjer so zdravniki dógnali,;da je .zadobila le par udarcev pri pade«; Ime življesja naveličanega dekleta ni znano. POŽAR UNIČIL TRGOVINO JESTVIN V zgodnjih jutranjih urah pretekle srede se je nenadoma pojavil- agenj> « trgovini jestvin v ul. l araguay -oii95 -katere lastnik je Camilo Vázquez. V par^ minutah se. je požar tako razširil, da se j je- bilo bati, ..da peride še na bližja poslopja. Poklicanim-mestnim gasilcem se je po dveh urah. napornega dela -posrečilo požar uničiti. Povzročena škoda inaša po izjavah gospodarja 16U0Ú peso v in je bila zavarovana za 15.000 pesov. Vzrok požara ie ni mogoča ugotoviti. _ s Z NOŽEM V pekarni obstoječi v ul. Patagones 2029 sta se v sredo popoldne 29 letni Friderik Nunjez in 18 letni Aldo Alvarez, ker mu ni mogel drugače dokazati da ima on prav, je Alvarez pri-eolil svojemu tovarišu krepko zaušnico, ta se je tako . razjezil, da je,: pograbil v-bližini leteči nož in ga dvakrat zasadil- Alvarezu v trebuh nakar je pobegnil. Alvareia so nemudoma prepeljali v bolnišnico kjer bo moral ostati precej časa predna ozdravi. N»njee-a;so :p® nekajurnem iskanju prijfeli ter ga spravili ná "hladno", da bo lahko premišljeval v kakšne namene so narejeni noži. da pred obličje nje ne smem. S tem je izražena najglobokejša ljubezen moškega do ženske, ki ga tira v obup. Take ljubezni je danes manj in manj, ker prihajamo tudi ljudje bolj in bolj v živalsko razmerje. . . Šesta točka "Denarja ni" zapoje moški zbor. To je pesem polna humorja prav nalašč za današnje dni, ko denarja nikjer ni in tako se tudi naša pesem glasi. . . Sedma točka je "Večerni zvon", poje moški zbor. Ta pesem prikazuje večerno idilo domače vasi, ko glasovi zvonov mehko valovijo po dolinah in planinah... Osma točka je "Dekle med rožami", poje moški oktet. Ta pesem je simboličen cvet in zlati žarek kristalne ljubezni fanta in dekleta. Deveta točka "Jaz bi rad rudečih rož", poje moški oktet. "Dekle daj mi rož rudečih. . Rož rudečih zame nimaš, rožmarina tudi nič ? .. Žalosten sem jaz fantič. To je pesem ljubezni, pesem pomladi, na vasi v soboto zvečer. Deseta točka je Rožmarih, to je dramatični prizor s petjem. Vsebina te drame je nasljed-nja. Oče usadi hčerki rožmarin in jo uči naj ravna kot se spodobi z njim. Dekle poje vsa srečna, "Rasti, rasti rožmarin. . . Dekletu je cvetel rožmarin, kmalu pa je začela goljufati fante z njim. Fantje pridejo in ji zapojejo: "Kaj boš reva ti goljfala"... Dekle se je pričela zavedati kam je zabredla. Postala je žalostna. Fant pride in poje: "Dekle zakaj si žalostno.. . Ker usahnil mi je rožmarin"... mu odgovori dekle. Nato pridejo še dekleta in se norčujejo: "Tin, tin. tin, Tinei je vsahnil rožmarin... II koncu No. 282 pride pevec in tragično zaključi: "Odšla je dekle, ni je več..." Ta prikazen v slikah je nekaj posebnega, cc se bo posrečilo pravilno jo predstaviti. Enajsta točka je "Planšarica", to je šaljb' prizor s planin. Pri tem bodo vžili veliko veselja naši malčki, pa tudi odrasli se boste od src« nasmejali. Tako je program vsestransko izbran in moril« se mu bo še kaj dodalo, vsaj tako smo slišali, da ima namen režiser Živec z neko točko občinstvo iznenaditi. Rojaki in rojakinje. Pridite na Silvestrov večer polno številno in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje in znance. Prosvetni zbori so va® jamstvo, da boste imeli popolno užitek. Enako bo tudi pri prosti zabavi znani orkester vseh zadovoljil. Nasvidenje torej na Silvestrov večer v ulic' ,Višina 2832. DRUŠTVENE VESTI DAROVALCI ZA BOŽIČNICO Brata Kurinčič $ 5.—. Po $ 2.— Kristina Peric in Slavica Ušaj. Po $ 1.— Henrik Lasič, Stane llijavee, Ivanka Suligoj, Franc Trebše. Leopoldo Skrbeč, Sofija Furlan, Albin Rogelj«' Janko Koron, N. N., Škrbec Andrej. Po 0.50 Fr. Sulic-, Iv. Kuljat, Fr. Bak, Honnan T., Silv-Bon, Ivančič. Roza Ščuka $ 0.40. Josip Gorja« $ 0.30. Skupaj $ 21.20. Od prejšnjega tedn« $ 35.90. Torej supaj $ 57.10. Srčna hvala vsem. rv^arifta—.........................rtr-irt, -ir.r-r^r-r 'iftgaftl ■—-IOC300 9 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO L u i o D o i VABI NA VELIKO PRIREDITEV ki se bo vršila na v Silvestrov Večer v dvorani XX Settembre v ul. Alsina 2832 točno ob 9 uri zvečer pa do jutra. D V s p o r e d í 1. Anton Nedved. Nazaj v planinski raj. (meš zbor) 2'. Jakob Aljaž. Vjetega ptiča tožba. (meš. zbor) 3. Flajšuian. Triglav, (mešan zbor 4. N. N. Šume vrhovi dreves, (mešan oktet) O 5. Venturini. Kam? (moški zbor) 6. V. Vodopivec. Denarja ni. (moški zbor) 7. N. N. Večerni zvon. (moški zbor) 8. N. N. Dekle med rožami, (moški oktet) 9. V. Vodopivec. Jaz bi rad rudečih rož. (moški oktet) 10. V. Vodopivec. Rožmarin, (dramatični prizor s petjem) ^ 11. S. Sardenko. Planšarica. (šaljiv prizor s planin) o Po končanem vzporedu prosta zabava in ples IGRALA BO ORKESTRA PANCHITO. 0 K OBILNI UDELEŽBI VABI ODBOR. J 0t3O«==30gotssQgaog===ioE3or loaocsssaoBoesaa-aoao^ No. 282 fcLOVKNSM TEDNIK STRAN 5 341. 342. 343. 344. 345. 346. 347. 348. 349. 360. 351. 352. 353. 354. 355. 356. 357. 358. 359. 360. DRUŠTVENA KNJIŽNICA Istra Kliče (spisal Jakob Soklič) Za domačim ognjiščem (spisal Filip Ter- čelj) Občonsko Dete. (spisal Branislav Nušič) Sadjarstvo (spisal Josip Rustja) Guía de correos (spisal Federico M.) Vodnikova Pratika (sp. M. Ambrožič) Pol litra vipavca, (spisal Damir Feigel) Gospodična Irma (spisal Fr. Bevk) Koledar (Izdala goriška M. D.) Tatič (spisal Fr. Bevk) Preokret poljedelstva (spisal G. Viller) Nova pesmarica (spisal Stjepan Radič) Najnoveje pripovedke (spisal Stjepan Radič) Grigorije Petrov (spisal Stj. Radič) Novi Čovjek (sp. Stj. Radič) Ženitba Cara Dušana (spisal N. N.) ženitba Cara Dušana (spisal N. N.) Naša (spisal Ivo Rupič) Naša nar. umetnost (spisal N. N.) Najnoveje pripovedke (spisal Dinka S.) DOMAČE VESTI DOPISOVANJE ZA TISKOVNI SKLAD Pavla.......... $ 7.— Cirila........................2.— Jelka...............2.— Olga.............. „ 2.— Josip Krajniger.........1.— Silvija Zega........ „ 2.— N. N................2,— F'avla Grzej........ „ 5.— Skupaj.......... $ 23,— Od prej.......... 50.— Skupaj...... $ 73,— Vsem se uprava najprisčnejše zahvaljuje. Naročniki in naročnice. Trdno smo prepričani, da se zavedate, kaj je Slovenski Tednik za vas, in zato pričakujemo, da boste sledili zgornjemu vzgledu ter pomagali, da bomo vzajemno položili trden temelj našemil skupnemu glasilu. V slogi je moč! SEJA VESELIČNEGA ODSEKA V četrtek 27 t. m. ob 8 uri zvečer se bo vr-fiila seja veseličnega odseka. Prosim, da se je vsi Člani odseka udeleže, da ne bo potem kakih nesporazumljenj pri izvrševanju posameznih funkcij na prireditvi silvestrovega večera. Načelnik M. P. IZ ROSARIO HIMEN V soboto dne 15 decembra sta si prisegla zvestobo do groba naš rojak in redni član SDD. Triglav tov. Alojz IJšaj, doma iz črnič pri Vi-Pavi, z našo rojakinjo Amalijo Urbančič. Ovadba se je vršila v hiši njegovega svaka Edvarda Toplikar. Bilo je nadvse prijetno. Pre Pevale so se lepe slovenske pesmi in so se sva-tJe razšli še le pozno v noč. Novo poročenema želimo obilo sreče in zadostnosti. Tajnik SDD T. J. Grahek VRTNA ZABAVA se bo vršila v znani gostilni bratov Ivurinčič, v nedeljo popoldne 23 decembra. Igrala bo godba društva Tabor. Cen. gostom bo vsestransko list reženo. ŽALOSTNA VEST Dora Perfeta, ki je naročnica S. T., je dobila od doma žalostna vest, da ji je umrla mati v Ložicah pri Plavali na Kanalskem. Dori in preostalim sorodnikom naše najiskre-nejše sožalje. BOŽIČNA LOTERIJA Letošnja božična loterija, je stala v znaku mizerije. ltasprodaja in cene te loterije se niso gibale več kot toliko. Edino zadnji dan se je ljudstvo ojunačilo za nakup. Dviganje loterije se je pričelo kakor navadno in glavni dobitek je kaj kmalu skočil na dan ob 10 h 6'. Bila je to štev. 31479, ki je bila celotno prodana v direkciji dne 14 t. m. Izžrebani glavni dobitek je bil kupljen od skupine 121 delavcev kamnoloma v Cruz del Eje (Cordoba) med katerimi sta "zadela" tudi naša rojaka Ludvik Mislej in Gregor Može. MALA POŠTA Neimenovani. — Vi ste mnenja, da vsi časopisi lažejo. Mi bi k temu še dodali da vsi govorijo tudi resnico, samo je vprašanje s kakšnega stališča in komu v prid. Kapitalistično časopisje ali časopisi ljudi, ki potom istega išče zasebnih koristi, piše popolno resnico zase in za svoje porfite in grobo laže za koristi ljudstva v splošnem. Nasprotno pa časopisje, ki je last ljudstva, seveda teh časopisov je danes še zelo zelo malo in še ti so pod kontrolo javneo blasti, ki je v rokah prvih, piše resnico za ljudi in je škodljivo interesom prvih. Slovenski Tednik je last organizacije in neprenehoma piše, ljudje organizirajte se, vse drugo boste potem lahko dosegli. Ker pa so Slovenci in v splošnem ljudje preveč navajeni prejemati "dobro" od drugih, zato naš glas, in glas ljudskega časopisja, nima zadostnega odmeva in tako tudi uspehov ni kot bi bili lahko, če bi ljudstvo razumelo pomen organizacije. Goriški. — Na taka vprašanja ne odgovarjamo. Iz Vaših besed zveni degeneriranje Vaših čutov in sljednjič se bo isti pojav pokazal tudi na telesu. Vas ne poznamo, vendar sklepamo, da nimate nobenih misli, ki Vam lahko dajo pečat moža, ki sme s zaupanjem gledati v bodočnost. IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA Martin Lustik: Naročnino prejeli v redu in imate plačano do 28 februarja. Pozdrav. J. Mislej : Naročnino za 2 leti prejeli. Pozdrav. M. Zadel: Zadevo'glede knjig smo izročili društvu. Pozdrav. Da bomo na jasnem sporočamo, da urednik za svojo osebo ne sprejema nikakih denarnih prispevkov. Poslati je treba vse le za tiskovni sklad S. T. Eden najlepših in tajinstvenih praznikov je vsekakor Božič. Že priroda ustvarja ono tajno in sili ljudi v krog domačega ognjišča, v krog družine. Izvor tega praznika, kakor večinoma vseh praznikov sega daleč nazaj v prekrščan-sko dobo, v dobo poganstva, v dobo čaščenja stoterih bogov. Toda v bistvu ostane vedno eno in isto, Božič ostane vedno praznik, ki časti družinsko življenje in to kjer si bodi. Tudi pri mladini se vzbujajo v tem času hrepenenja k lastnemu domu. Koliko zaobljub se vrši v tihi božični noči, ko gredó ali pridejo od božičnih obredov, koliko načrtov, koliko nad in upanj se potihoma izpregovarja in misli. V tem delu svetá, kjer je vse narobe, se mora umetno vse domače šege in navade obujati. Eno takih sredstev je brez dvoma Božična Loterija, ki je prišla iz Španije. Mnogo in mnogo, skoro bi se reklo miljone ljudi, ne morajo mirno spati te dni, misli se jim vedno vrsté okoli glavnega dobitka — La Grande. Malokje, da bi se ne ugibalo, kaj pride za ena številka, preroki rastejo kot gobe. Vse mogoče kombinacije se upošteva. Koliko žrtev se naredi te dneve, da se kupi vsaj eno dvajsetinko. Toda, letos izgleda, da mnogi, ne bodo v stanu se udeležiti, ker oni naval ki je bil običajen pri nakupu pri direkciji loterije, se je edino zadnji dan pojavil, tudi cene so bile precej zmerne. Povpraševali smo tu in tam, kako bi se razni uredili aleo bi jim padla Grande v mošni-ček. Pri odgovorih, smo dobili vtis, da je naš živelj še vedno pošten in razumen. Skoraj brez izjeme bi uporabili za utrditev doma in družine, vsi bi si nakupili hišo, eni tu, drugi v Jugoslaviji, tretji bi se poročili in kupili hišo, to-raj z eno besedo vse misli se vedno vrte okoli ene in iste želje, namreč utrditi, ali si ustvarit domače ognjišče. NAROČNICA PIŠE 1'pam, da ste v redu prejeli ta mali dar, ki je sieer težko prislužen, a iz srca poslan za tiskovni sklad Slovenskega tednika. Vsem rojakom in rojakinjam želim srečne in vesele božične praznike. Na prireditev Silvestrovega večera ne bom mogla priti, dasi bi zelo rada. Zadovoljiti se bom morala žalibog le s čitanjem vsporeda v •Slovenskem tedniku. Pa,vla Grzej. Slovenska o**'1"* in fr°ovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za krogi je in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Ptfl kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 ; Buen L VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI STKAN (i No. 282 M I a d i n s k Božično darilo Ledeno mrzle snežinke so pačasi razgrinjale svojo belo odejo po drevesih, pogrinjale travnike in raztezale svoj plašč vsepovsod. Trpkost in tuŽnost vladata v Križmanovi hiši. V sobi leži še mlada ženska z bledim obrazom kot bi ji izginjala zadnja kaplja krvi. Mala Majdica ji prinese, edino kar je še v kuhinji našla, malo črne kave. Bolna ženska pije v presledkih in z največjim naporom. — Mamica, - povprašuje nedolžno Majdica kedaj bode sveti večer, tisti, ki si mi vedno pravila, da prinese darila dobrim otrokom. Mlada mati se zdrzne, z mislimi računa, nato ji z votlim glasom odgovori: — Nocoj. S košarico v roki stopica Majdica po stezici, ki pelje v bližnji gozdiček, da nabere zelenega mahu. i'pala je, da ji mali .leznšček, ki pride nocoj na svet, prinese kako darilo kot ji je prinesel pred leti jaslice in pastirčke, ki jih bo tudi nocoj razvrstila po zelenom mahu. Neizmerno si .je želela, da bi ji božje dete prineslo okraskov, da bi postavila tudi božično drevesce, ki prinaša toliko veselja. Željno je Majdica pričakovala božiča. Ah. da bi skoro prišel, je vsak dan vzdihovala. In danes, ko ji jo mamica povedala, da je sveti večer, jo je prevzelo nepopisno veselje. Nič ni čutila mraza ko je trg.ila izpod snega zmrzel mah. Ni čutila mrzlih snežnik, ki so se ji zaletavale v obraz. Da je bilo nebo sivo brez gorkote, dasi jo zmrzovalo, da so drevesa pokala in je Maj-diei ledenei obraz, ji .je srce živelo v gorkem veselju in srečnem pričakovanju. Le misel da ateka, ki si ga je tako močno želela, po katerem je vedno koprnela, ne bo nocoj pri jaslicah, je Majdici grenilo notranje veselje. Našte-tokrat. je povpraševaln mamico, kedaj se vrne a tek, da bo zopet tako lepo kot je bilo prej. -Mamica jo je dolgo časa zagotavljala, da pride, slednjič ji je povedala bridko resnico, da ateka ne bo nikoli več, ker ga je umorila kruta vojna. Z vsakim dnom bolj občutita mamica in Majdica bridko izgubo «teka. Od kar ga ni več je njiju pričelo pravo gorje. Mnogokrat ni bilo skorijce kruha pi-i hiši. Mamica je prav radi bede onemogla. Majdica pa ni pogrešala samo kruha temveč tudi dobre očetove roke, ki jo je prej tolikokrat božala po mehkih kodrih. Kako se je mogla premagovati, ko je videla druge otroke kako jih atek boža in ljubkuje, samo ona nima ateka, ker ga ji j.- vojna pobrala. In še hujša je zavest ki ji razjeda mlado srce, d:i ga ne bo nikoli več videla. V svoji nedolžni dušici ni mogla razumeti, zakaj so ravno njej ubili ateka, ko je bila vendar vedno t s ko pridna in starše tako neizrekljivo ljubila. Njeni drobni prstki so že postajali črni in trdi od nabiranja /mrzlega mahu in bila je že skoro pokrita od mrzlih snežink, ko se je prebudila iz mučnega premišljevanja. S strahom jo opazila, da se že temni. Naglo pobere košarico in urno odide domov, kjer je mamica gotovo že vsa v skrbeh čaka. Mad potjo ji šepetajo ustnice kot v molitvi: — Da atek dragi, tudi tebi prižgem nocoj svečo pri jaslicah, ker na tvojem probu jo nomo rom. Samo Bog ve kje. morda i oddelek \ kakem jarku počiva tvoje ranjeno srce. Morila tvoj groo Krasijo koprive in trnje. Zato naj bo roža na tvojem grobu moja molitev in .wcciea na tvojem grobu naj bo moja ljubezen. -\a mizi lepo razvrsti nabrani mah, postavi .jaslice m razvrsti pastirčke in ovčke. Ko vse icpo napravi se poglobi v brezlišno molitev. ^vie-. besedo ne more na dan. Obraz ji je bil pogreznjen v dve bolestni gubi. Nežno pritisne aéerivo na prsi jo vroče poljubi, zaihti in oma ¡me. uva srebrna bisera priplavata iz njenih temnili nepremično zročih odprtih oči, — bile so zaunje solze. ao plakaj mamica, jo tolaži Majdica, saj razumom, verjemi mamica, da sem srečna, ker mi Je božič prinese] najlepšo darilo tvoj poljub in tvojo ljubezen zlata mamica. Mamica ni čula več njenih tolažijivih besed, samo oči so strmeie v nje bledi obrazek. Tedaj je Majdica zaslutila, da je ostala sirota sama na svetu in bo morala k tujim ljudem služit si kruha. Skloni se k mamici in jo glasno posip-Ije s poljubi, kot bi jo hotela z nova prebuditi k življenju. Iz ust se ji tržejo besede polne bridkosti. zapuščenosti in trpljenja: — O božič, kako nepričakovano in kruto je tvoje darilo-. . Cirila Danilo Gorinšek: »E o D o I II o ¡1 o 30I íoaoi 30EX0 M O Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN ilravnik lioln. Alvear I'rcglcd od 3—8. Ot ročke iu notranja bolezni. ZOBOZDRAVNICA Pregled od 3—6. IOE AVDA. SAN MARTIN 2261 U. T. 59, Paternal 1632 sssaonoL.:. »73oeoi o D o sz»« Otrok liaz okno pleza nageljček, prijazno tam rdi; čeprav je lep ta nageljček — —: od Majde lepši ni. Ob nageljčku je ptičica, iz kljunčka pesem vre, a dasi poje prelepo :— zna Majda lepše še. Nad nageljčkom in ptičico se solnee v svet iskri, a mimo solnca lepši lesk •se Majdi iz oči smeji. Kaj nagelj, ptička, solnee, vse. kar biva naokrog! Miljonkrat več, ko ves ta svet očetu je otrok! Sreča Če gre burja prek polja, čez dole in gore, toplo v izbi je doma, kaj nam burja more? Če bi žalost k nam prišla, dnevi neveseli, svitio nam je v dnu srca. kam bi žalost deli? 4 Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. Calle CABRERA 4311 U. T. Palermo, 2383 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2570 Bs. Aires Telefon: 59 - 052? inr^w--II No. 282 SLOVANSKI TEDNIK STRAN 7 D e k I i s k Josepina Furlan: Božična noč Božična noč kako si lepa, ko legaš na gore in log. Vsa narava k molitvi sklepa roke, ko k nam prihaja Bog. Na nebu zvezdice žarijo, vsepovsod je tih pokoj. Misli pa domov hitijo, ah, tako nikoli kot nocoj. Pri mizi zbrana je družina pogreznjena v tiho bol. Na mizi kruha ni in vina, denarja komaj je za sol. Oj sveta noč, ti srečna noč! K nam prihaja tolažnik! Nam daje upa novo moč! Oj pridi skoro Rešenik! Božič v tujini Vsak dan odtrgam en listič s koledarja, ga zmečkam in vržem v koš. Včasih ,si v tem trenutku mislim: zopet sem se en dan bližje smrti. Tudi danes kot navadno, otrgam listič in na nasljednjem čitam "25 de Diciembre, Navidad Ue N. J." Za hip zastanem z delom, v duši se mi vrstijo slike iz onih časov, ko me ni presenetil naznanjajoč rojstvo Rešenika. O blaženi časi, ko sem cele mesece nestrpno pričakovala ta lepi praznik. Kako z veseljem smo zgodaj vstali ter šli k nolnočniei. Na nebu so veselo pomižikavale zvezdice, kot bi se z nami rado-vale. Glas zvonov se je razlival v tiho noč in ljudje so od vseh strani prihajali. Koliko veselja so nam prinesli božični prazniki, če nam je nebo nasulo snega. Od soseda do soseda smo delali stezice ter se kepali, da jt bilo veselje. Dan pred božičem smo šli iskati zelenega mahu ter primerno božično drevesce. Prav nič nismo čutili mraza, saj je bilo v naših dušah tako prijetno in toplo. Božič, božič se je «Hlo vsepovsodi. Jaslice in okinčano drevesce Je krasilo uborno sobo, prižgali smo svečke in radostno zapeli "Kaj se vam zdi pastrički vi", ftodil se je Rešenik. Kakor iz sna se prebudim pri spominu na zhite čase. V prsih me stiska, mori, zavpila bi ln prodrla skozi to sivo zidovje, če bi videla v tem rešitev-.. Slišim vso mehkobo zvonov, sladke besede mamice, prijateljev in znancev. Kakor sen beži vse to mimo mene. Sama sem Popolnoma sama v tem trdem zidovju med tu-3l®»i ljudmi. Tudi tu je božič; tudi tu zvonijo zvonovi a v moji duši ni božiča ni božičnega 0{bneva... Moje misli mi bežijo tja daleč čez morje v zasužnjeno Primorje. Tam kjer žive moj J-u* in zaman pričakujejo rojstvo njega, ki 1 '-drobil spone krutega fašizma. Živimo v upa-^iVi da bodejo tudi naše Primorje obsijali lep- a greda ši žarki, žarki blagostanja in svobode. Takrat nas bodo spet objele naše gore in pesem veselja bo zaorila po naših dolinah in planinah. Ali bodo naznanili prihod našega odrešenika zvonovi, ali topovi? Tega ne vemo, vemo samo da ga bodo naznanili. . . n. a. č. Božični spomini Kako z veseljem smo pričakovali božični praznikov, ko smo bili doma še kot otroci, posebno pa nadvse skrivnostne božične noči. Nič lepšega ni bilo za nas otroke, kot postavljanje jaslic in celo odrasli so se radovali z nami. Na materinem obličju se je bralo praznično razpoloženje in celo očetu je izginila iz obraza vsakdanja skrb. Naši domovi so se svetili v lučicah in nad njimi se je razlegala vesela pesem zvonov. Vsi smo se zbrali pri jaslicah ter prepevali lepe božične pesmi. Mehki skrivnostni glasovi zvonov no nas vabili k skupni polnočnici. Zdelo se nam je da samo nocoj tako zvonijo in nežno božajo naše duše. Doma smo prižgali svečke, da je božično drevesce zažarelo. Žarela so tuid naša srca in obrazi od sreče in veselja. Dasi je vladala ostra mrzla zima in je sneg ocleval vso naravo z belim plaščem, nismo čutili mraza. Naše otroške duše so bile polne tople sreče, ki se nam ne povrne nikoli več. Ostali so nam le še spomini. Teh prelepih spominov smo si nabrali največ o božiču ker ob teh praznikih tudi smo bili deležni naj več sreče in veselja. Zato nam ostanejo ti spomini trajni in nas zvesto spremljajo tudi v tujini. Naša usoda je pač taka, da smo se morali ločiti od naših dragih in zapustiti ljubo domovino. Razkropljeni po vsem svetu se trudimo za vsakdanji kruh. Tudi v tujini čutimo božično noč, a čutimo tudi, da nam ne bo poklonila one sreče, ki smo jo uživali doma. A tudi naši dragi doma ne uživajo več veselih božičnih praznikov. Poleg skrbi, ki jih tarejo za obstanek, jim bolest stiska srce ob mislih na svoje drage, ki nedolžni umirajo po vlažnih ječah. Spominjajo se tudi na tiste, ki tavamo po svetu. Mati s skrbjo pričakuje sina ali hčerko, kako rada bi jih pobožala in naslonila na razbolelo srce. Otroci hrepene po starših in njihovi ljubezni, kajti ljubezni ateka in mamice jim ne more nihče nadomastiti. Njih srca so žalostna, njih duše osamljene. Nocoj nas kot še nikdar pogrešajo. "Vejo, da si naša srca danes bolj kot nikoli želijo biti doma, da bi skupno praznovali sveti večer. Ah, zaman. Le misli nam hitijo v naše domove in nas spajajo z našimi dragimi. V teh dneh nam je tujina mrzla bolj kot nikoli, vendar ne klonimo. Pozdravimo božično noč z upanjem, da nam prinese novega veselja. Oirila Božič v tujini Dekleta, bližajo se nam lepi božični prazniki, ki nam vsem prinašajo obilo lepih spominov, ko smo pričakovale te praznike z večjim veseljem, kot jih pričakujemo v tujini. Kot služkinje, smo postale popolnoma otrple ze vso poezijo domače vasi. Vendar draga dekleta, nesmemo pozabiti na lepoto, ki smo jo doma vžile, nesmemo pozabiti na lepo domače običaje, nesmemo pozabiti na materin nauk in nesmemo pozabiti, da se tudi tukaj Jezušček rodi in da prihaja za ves svet odrešit ter vseh ljudi osvoboditi suženjstva. Spominjajmo se domačih tudi s kakim darom, da jim tako olajšamo bedo v katero jih vsak dan bolj pehajo fašistični tirani. Gotovo ee marsikateri bridko stori ob spominu na nekdanje otroške čase. Ampak, vse. se je iztíremeniio. Tudi naši"doma ne pričakijejo božiča. kot so ga nekdaj. Kolikim materam se solzi oko po hčeri ali sinu, ki se jim v tujini bog ve kako godi, in če je vsega drugegai v izobilju, manjka tople materine ljubezni. Ubogo materino srce je strah misliti, da se morda ne bodo videli nikoli več. Marsikateri oče si v tujini išče trdega zaslužka, trga si iz ust, da more obvarovati gladu sojih v domovini. In marsikateri onemogel očka je v domovini, ki zaman pričakuje iz tujine, kamor je sinko odšel, kakega priboljška. Koliko sinov trolini v ulažnih italijanskih ječah. Ti nesrečneži, niti svobodno nemorejo umirati temveč jih nasilno priganjajo k smrti. Kolikim staršem krvavi srce tembolj ob teh praznik, ko prihaja On, ki prinaša mir in dobro voljo vsem ljudem.. . O Rešenik, kedaj boš prinesel tako težko pričakovani mir. . . Kedaj boš ukazal solncu naj vrže tople žarke zlate svobode tudi nam... Če starčki ne pričakujejo ničesar več, mi mlajši ne smemo izgubiti upanja!... Vsaj nocoj naj bo tudi v naših srcih "Sveta noč, blažena noč. . •" J. Jeram STRAN S "íLOViiN'SKI TEDNIK No. 282 RAZGOVOR Z G. ANDREJEM GABRSCKOM Ljubljana, 20. novembra 1934. Gospod Gabr-ščelc! Te dni poteka Vaša sedemedesetletniea. V hvaležno dolžnost si čutimo, da Vam ob tej priliki čestitamo. Ni to navadna čestitka, kot jo zahteva meščanska olika, ampak v njej je nekaj več. V njej je tudi zahvala in čut hvaležnosti vsakega emigranta in Slovenca tu in onstran meje, za vse Vaše delo, Vaš trud, ki ste ga vložili v letih svojega življenja ljudstvu. Mirno lahko trdimo, da je bilo vse Vaše delo, vseh plodonosnih let posvečeno le borbi za narod, pred vsem borbi za oni del našega naroda, ki preživlja danes najtemnejše dni, kar jih jé sploh živel in kar jih je sploh mogoče živeti. Naše ljudstvo svoje može, ki so delali zanj, spoštuje in jili ne pozablja. In ako bi ono ljudstvo, ki ste ga Vi oblikovali, vodili in delali zanj skozi desetletja, ako bi ono danes moglo, bi bil ta naš poskus vsaj deloma izkazati Vam svojo hvaležnost, tako majhen, da bi nas bilo sram. Toda usoda je hotela, da nam iz vsega ustvarjanja in dela, trudapolnega dela in boja, ostala danes le emigracija in vse njene težave, da nam je od vsega tiska danes ostal le en list, a večini jarem, težak jarem. Zato ne sodite po tem. Ko Vas naprošavamo, da bi nam, sam podal nekaj utrinkov iz svojega življenja, o katerem bi se lahko pisale knjige, saj je z njim povezan del zgodovine našega naroda, izrekamo toplo željo, da bi zdravi in veseli, s svojo mla-deniško odločnostjo, še enkrat stopili na tribuno pred ljudstvo v Gorici. V Javnosti ste se začeli udjestvovati jako mladi. Kaj Vas je gnalo pri delu in kje ste črpali toliko energije? "Že v Kobaridu, v ljudski šoli, sem imel dobre in zavedne učitelje. Nemalo vzgleda sem imel tudi v lcatehetu Simonu Gregorčiču, čigar devetdeseti rojstni dan smo praznoavli letos. Dalje v svojem rojaku Josipu Krilanu-Paglia-ruzziju in drugih. Največ pobude pa sem dobil nn konrškem učiteljišču kjer nas je vzgajal v ljubezni za rodni je/.ik prof, Julij pi. Klein-mayr 'tér'pok. prof. Vekoslav Spin.',ič, ki nas je grabil z vso močjo in nisem odnehal, dokler nisem izvedel in dosegel, kar sem imel v načrtu. V najlepšem spominu so mi ostali dnevi v Sofiji, kjer sem bil na kongresu društva slovanskih novinarjev, katerentu sem bil slovenski predsednik. Na neoslovanskem kongresu sem bil pa predsednik kulturne sekcije. V Sofiji smo se počutili res kot med brati. V mestni hiši so nam priredili banket. Govoril sem slovenski, a da so me razumeli, sem govoril čisto odersko slovenščino. Moj govor je silno navdušil vse prisotne, zlasti Bolgare in posebno Bolgarke, ki so me obsule z rožami tako, da sem, lahko rečem, komaj gledal iz njih. Svoj govor sem moral nadaljevati na stolu, navdušenja pa ni bilo ne konca ne kraja. Da pripomnim še: Bolgari razumejo med vsemi Slovani najlažje Slovence, zlasti če rabimo čisto slovenščino in če govorimo počasi. Na ta dan, oziroma na ta večer v Sofiji imam najlepši spomin iz svojega življenja." Najhujši in najtemnejši dnevi Vašega življenja? Jo j, takih je vse polno. V mojem razburkanem in vsetransko težkem življenju se je pojavil marsikakšen temen oblak, vendar ne vem, kateri bi bil najtemnejši. Težkoče so se pojavljale skoraj pri vsakem našem koraku, ki sem ga in ki smo jih storili, bodisi za naš gospodarski, politični ali kulturni napredek. Zapreke smo imeli, ko srno ustanavljali slovensko ljudsko šolo v Gorici, pri delu za družbo sv. Cirila in Metoda in sploh povsod. Že ko sem bil učitelj, so in i naložili disciplinarno preiskavo in da sem se ji izognil, sem pustil učiteljsko mesto in odšel v Gorico. Tu sem bil boj proti tistim, ki so bili vzrok moji disciplinski preiskavi. Uradnim krogom pa sem bil v napotje kjerkoli sem se pojavil. Že to, da sem bil, ko se je v Avstriji 1. 1898. organiziralo slovansko časnikarsko društvo, poleg Holečka, Kuf-nerja in drugih, soustanovitelj tega, da sem i-mel na kongresu istega prvo predavanje, ni bilo merodajnim krogom po volji. Dt ne pozabim, najtežji in najstrašnejši pa so lili doživljali v vojnem času. Velik del na-■n dežele je bil izpraznjen. Ljudje so morali časih nar s polja v transportne vlake tako, da mnogokrat niso rešili drugega, kakor golo ¡ivljenje. Razposlali so jih na vse kraje mno-" jih je ostalo na bivšem Kranjskem, ki so se Teži - ljali z delom na kmetih in podporami, če > ..i1 kaj dobili. Nekaj jih je bilo raztresenih ra nih krajih Štajerske, obeli Avstrij in po POZO» ROJ * m Kruiačnica m trgovina i raa i ¡fakturnim blagom, er sploh z vsemi potrebščinami Slamniki od % 1.95 dalje Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5025 L,\ PATERNA 1. BiTENOS AIRES drugih deželah bivše Avstrije. Največ pa so .jih spravili v begunska taborišča, ki so bila raztresena po raznih krajih okrog Dunaja in celo na gornjem Češkem. Po Kobaridu se je ustanovil na Dunaju o-srednji odbor za vrnitev beguncev in obnovitev Primorja. Vodstvo tega urada je bilo poverjeno meni. Bilo je veliko begunskih družin, ki niso ves čas begunstva prejele niti begunske niti vojaške podpore. To pa zato, ker ljudje niso imeli potrebnih dokumentov s seboj. Marsikakšni begunski družini sem kasneje u-redil, da je dobila vse zaostanke in prejemala podporo za naprej v redu." Vaše delo v Gorici? Ko sem zapustil učiteljstvo, sem odšel 1. 1889. v Gorico. Poleg dela pri listu "Soči" sem se udejstvoval vsepovsod. Največ dela in bojev pa je zahtevalo vprašanje ljudske šole v Gorici. Potrebne prispevke smo nabirali od posameznika do posameznika in v "Soči". Vendar pa smo že prvo leto 1890. nabrali toliko, da smo poleg otroškega vrtea lahko vzdrževali štiri razrede dekliške ljudske šole in že računali tudi na prve razrede deške šole. Dela je bilo povsod v izobilju. Moji dve knjigi "Goriški Slovenci" sta zrcalo tudi mojega dela tekom dolgih 50 let." Ali je naše ljudstvo zaslužilo tako usodo? "To vprašanje, dragi moji, je odveč. Samo po sebi umevno: da naše ljudstvo ni zaslužilo take usode, ki je uajokrutnejša med vsemi usodami, ki so kdaj teple kak narod. Že njegova zgodovina sama govori in dokazuje, da je naš zasužnjeni narod vreden drugačnega postopanja. Zgodovina našega naroda tam doli se loči od zgodovine ostalih Slovencev. Dočim so bili ostali Slovenci po usodi slovenskih Korotan-cev od kralja Sama dalje mnogo odvisni od nemške mentalitete, šeg in navad in pod stalnim vplivom germanstva, smo bili Slovenci ob Soči in Adriji ločeni od njih. Navezani smo bili na nižjo, na jako živahno zgodovino Ogleja in Benetk, tudi Trsta, na tisto zgodovino, ki se je razvijala okrog Jadranskega morja, torej z jasnim pogledom v široki svet. Zato tudi mišljenje našega ljudstva, njegova notranja duševna vrednost, vse je bilo neizmerno daleč od usodepolnih vplivov germanstva na ostale Slovence. Saj so bili Slovenci v gornji Soški dolini že teritorialno popolnoma ločeni od ostalih, več ali manj germanskemu vplivu izpostavljenih Slovencev. — Na naše prednike so silno vplivali boji med Benetkami. Oglejem in Trstom, v katerih se je naše ljudstvo celo naučilo sovražiti in zaničevati italijanski in be-nečanski živelj. Zato so bili boji v novejših dobah proti italijanstvu tako žilavi in uspešni. To dokazuje tudi naša govorica, ki ne trpi pod neokusnimi vplivi nemščine. Saj je še celo Vodnik v svojih "Novicah" zahteval, da je treba slovenski jezik graditi pod zdravimi vplivi naših obmejnih Slovencev, ne pa pod vplivi ljubljanskih predmeščanov. In zato so tudi ljubljanske "Novice", posebno od leta 1854. dalje odločno zahtevale vpliv našega primorskega narečja na književno slovenščino. Hočem torej reči, da je minulost našega, sedaj zasužnjenega naroda tako svetla, častna in zdrava, da je ta del našega naroda zaslužil drugačno usodo nego jo preživlja." Tudi za Vaše načrte bi Vas vprašali, saj vemo, da še vedno žilavo delate? "V kratkem času sem, s pomočjo svojega spomina, ¿zdal dve knjigi, v delu pa imam na-daljni dve, od katerih je ena že skoraj gotova. Za tretjo in četrto knjigo pa bom moral po material še enkrat na Dunaj. — Po padcu Bachovega agoslutizma smo dobili na Goriškem kmalu občinsko avtonomijo. Trst in Istra sta bila v. tem daleč za nami. V Is.tri je odločevala manjšina proti večini. Le v novejšem času so si Hrvatje opomogli. To bom tudi podrobno opisoval v svojih dveh knjigah o Trstu h* Istri. No. 282 áLOVÉNSIvl TEDNIK S'TMN (j Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) Restavrant "O S O R I O" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMIUO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Malo je dežel, ki bi imel svojo preteklost tako lia dlani kot jo ima Goriška z mojima dVe-m i knjigama, in tako jo bosta imela Trst in Istra. Kakor je torej pričakovati v prav kratim času, da bo prva knjiga (do leta 1876.) gotova, tako upam, da bo v teku dveh let gotova že druga knjiga o Trstu in Istri clo najnovejšega časa. Potem poročeni: O Gospod. Tvoj sluga je dokončal!" Kaj mislite o emigraciji, njenem delu in smernicah? "Emigrantstvo bodi prehoden pojav. Smo emigranti, a komaj čakamo, da se povrnemo v ljubljene domove, tja pod naše goriško solnee in tja k Adriji. Smo emigranti, a ne maramo ostati za vedno v emigranstvu, niti asimilirati se z ludstvom, med katerim nam je usojeno živeti grenko emigantsko življenje. Naš idedl je: — Nazaj, nazaj v planinski raj! Nazaj, tja k naši Soči in sinji Adriji. In nismo izgubili upanja, da nam vedno neprijazna politična usoda pokaže nekega dne, kar čez noč, prijaznejše lice. Saj opazujemo potek te splošne srednjeevropske politike, opazujemo preobrate po načelu: včerajšnji sovražniki so danes naši prijatelji in obratno, ter z vso upravičenostjo moramo verjeti, da naš dedni sovražnik, dasi na bojnem polju vedno tepen, ne bo žel tudi končne lavorike uspehov za zeleno mizo diplomatov. Smemo verjeti, da pride končno čas tudi za nas, ko se vrnemo — domov, domov. Naša naloga med rodnimi brati je edino ta, da vzbujamo v njih zaupanje in vero v našo konečno zmago. Organizirajmo in pomagajmo povsod tam, kjer se deluje za tak preobrat v srednjeevropski politiki, ki mora v končnih posledicah prinesti našemu narodu osvobojenje. Smo pa lojalni in zvesti državljani velike Jugoslavije, ki bo popolnoma šele tedaj, ko ji v svetlo njeno krono prinesemo še svetle bisere naše Goriške, našega Trsta in naše Istre. Italijani so v svojih najhujših političnih borbah izdali narodni kolek z napisom: "Italia é fatta, ma non compiuta!" in tako pravimo tudi: "Jugoslavija je ustvarjena a še ni dovršena !" Zato pa naglašam, da potrebujemo simpatij in sodelovanja vseh naših bratov na jugu brez razlike drugačnega cliferenci-ranja in naš "sacro egoísmo" nam nalaga da z vso svojo dušo in vnemo delujemo s tistimi življi, ki hočejo, da bodi Jugoslavija zdrava na znotraj i nkrepka na zunaj, brez našega pobližjega vmešavanja v takozvane strankarske boje. To tudi, če bi se marsikdaj naše stališče ne zdelo "honorovo", vsekakor pa je "zdo-¿•ovo," Pripov.edal nam je o tem in onem živo in prepričevalno in z ogromno svežostjo spomina. Zdelo se nam je, kot da nam pripoveduje o dogodkih, ki so se šele včeraj, ali pred nekaj dnevi odigrali. Imena oseb od najbolj znanega, pa do zadnjega s katerimi je občeval, so mu ostala po desetletjih še vedno v spominu. Njegovi zadnji dve knjigi jasno pričata o tem. Ko smo prišli k njemu, je tičal v celem kupu papirjev in listin ob pisalnem stroju — njegovem iovem delu o Trstu in Istri. Videli smo da smo ga prekinili v delu, kar bi vsakogar vznevoljilo. Toda on se je z nami z njemu lastno prijznostjo, razgovarjal celo popoldne. Stanuje v prijaznem domu svojega sina. A iz vsega se vidi, da dela, dela, da je ohranil kljub letom in naporom še ogromno duševno in telesno svežost. Naj pripomnimo še, da mu je senat kraljevi- PRIMORSKE 1EST! Trst. Tržaški "I'iccólo" poroča o obsežnem delu regulacije reke Pivke, ki da bo velikega póm,ena za pivškega kmeta. V resnici je regulacija Pivke namenjena v vojne svrlie. V ¿maiju pri Kopru so ob priliki smrti zavednega fašista Josipa Derin, imeli fašisti veliko slavje. Derin je bil med tistimi prvimi fašisti, ki je preganjal naše ljudi po zgorni Istri in nekega dne se jo znašel s prestreljeno glavo. Oblasti so poza ¡»r le pol vasi in sporočile v javnost, da so .'•'i »bili slovenski komunisti. To je bilo lete 11)24, Pola. Franca Grnbiša iz Pazina je kaznovana na 250 lic globe, ker je prinesla iz svobodne roško zone nekaj sladkorja in kave. Za isto je kaznovana Ladavac Marija iz (Cero vel j in Roza Mohorovič iz Novakov. Neki očka je bil kaznovan pa zato. ker je kupil na Reki tobak za svojo pipco. ZOPET ENA ŽRTEV FAŠIZMA Franc Rener iz štjaka, ki so ga finančni stražniki obstrelili, podlegel rani v tržaški bolnici Sežana, 15 nvoembra. Zadnjič smo Vain poročali o težkem in podlem zločinu, ki sta ga iz- ne -Jugoslavije že lani v posebni seji 24. novembra po daljši razpravi in v dvakratnem poimenskem glasovanju priznal od države 50-letno nacionalno delovanje. Ob tej priliki je ja-ko obširno in lepo govoril senator dr. Rožič in za ti jim Dalmatinec don Frane Ivaniševič. Oba govora sta najlepše priznanje 50-let,nega dela našega jubilanta. Morda pride po enem letu, ravno za njegovo 70-letnico to vprašanje tudi v Skupščini na dnevni red. In to bi bilo najlepšo darilo naroda za njegovo 70-letnico Š. K. vršila dva finančnika na Vse Svete, u Štjaku. Žrtev tega zločina je Franc Rener, poses nik iz Štjaka. Itakor vsi naši kmetje, tako je tudi on le životaril od svojih pridelkov. Da -i v :>.j malo olajša življenje je baje kuhal Žganj '• No. zato je zvedel neki bivši karabi ;er in fašistični ovaduh ter to takoj javil f . a; ,f.i. Fin mičiiiki so takoj alarmirali íu Ko je Rener opazil približaj oče .¿nik- je takoj vedel, da mu ne prinašaj > m." dobrega. Zato se je hotel skriti v bližnji g. :".!. da ••«• po tem prepriča po kaj so prišli. I\.¡ pa j hitel za hišo proti gozdu, ga je eden h -d nj,' opazil in mu baje zaklical, da se w- -vi. Ur t pa ni slišal ničesar in hitel daljo... f'eda.i .o finančni stražniki pričeli streljati m sprožili na njega štiri strele. Eden strel ga V zadel , nogo Ranjenega Ren era so prepeljali v ¡. «riško bolnico. Toda tn so rano zanemarili, Z nevarno infekcijo so ga po par dneh odpravili v tržaško bolnico. Tu so 11111 morali, radi nastale infekcije odrezati celo hogo. Toda, ker je bila operacija izvršena prepozno in prepovršno je nastalo zastrupljanje krvi in nesrečnež je v groznih mukah umrl v nedeljo dne 11 novembra. Franc Rener je bil pošten in zaveden kmet. Ril je oženjen in oče dveh otrok in dobro poznan v okolici ter mnogo cenjen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. r> wA K Wg NMi 111 mi Wé HH i Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov 12 ODDELKEV Oddelek za vermcne bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji lišaj, itd. ' Nace]nica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radiosltopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave, Sanatorični -oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih ecnaX Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO STRAN lü ¿LOVbNSiÜ TEDNIK No. 282 Utrinki iz nase nove domovine PISE PROSTOSLAV SAVINJSKI a MATE" NARODNA ARGENTINSKA PIJAČA (Nadaljevanje) Lastniki nasadov imajo v službi dninarje, ki jih v Misiones nazivljajo z indijanskim izrazom "mansú". Ti mansú-ji so takšna mešanica narodov, da se Bog usmili. Polovica njih je domačinov indijanskega porekla, druga polovica jo pa skupaj zbobnana iz vseh vetrov Evrope in Azije. Celo -Japonci so med njimi. To so pravi moderni sužnji. Obilo prilike sem imel na mojih potovanjih po Misiones opazovati brezsrčno izžemanje teh mansú-jev. Argentinski parlament je kolikor mi je znano v zadnjih 20 letih parkrat obravnaval ta pereči problem — žal praktičnega se ni nič ukrenilo. Problem je tako razsežen, da ga hočem obravnavati ob priliki v posebnem članku. Pridelovanje yerba mate je vrlo delomorno in dozdevalo se mii je — ko sem preštudiral ves ta proces pridelovanja — da zahteva več truda kakor grozdje in hmelj. Drevesa se morajo parkrat na leto čistiti od golazni kar je že samo na sebi zamudno. Ko prispé čas obiranja gre kakih 15—20 mansujev pod vodstvom enega capataz-a (delovodje) v nasade. Seboj prinesejo "machetes" dolge malo zakrivljene nože, podobne turškim sabljam, s kateri-mi klestijo veje. Včasih naletijo v~Véjevju tudi na kakšno kačo one grozne vrste "yarará" zva-ne in gorje mansu-ju, ki ji je s svojim srpom odseicai rep. .Izgubljen je! V četrt ure posivi ter počrni popolnoma, kot cla bi mu bil vlil v kri cijankaiija! toploti sem opazil, da je pokrajina Misiones siüid "bogata" na vseh vrstah Kač, strupenih in nestrupenih. Celo v sobe farmarjev se splazijo in nikakor ne spada med redicosti, da se Kača splazi med spanjem na ženo ki ima dojenčka ter ji sesá mleko iz prs. Gorje materi aKo se prebudi ter v prvem strahu lioee odgnati strupeno kačo. — Oddaljili smo se od predmeta, najdimo nazaj. Ko so okiestiii veje napravijo velik ogenj, mahajo nad njim z vejami da se posuše vendar pazeč da se ne zazgejo ter ne navzamejo dimovega duna. Potem popeljejo listje v takozvano "bar-bacua". To je po nase ene vrste kozolec. V teh kozolciJi začne nov sušilni proces, ki traja navadno Zé ur. Capataz mora silno paziti, da se blago v slučaju ciezja ne zmoči — ker bi bilo nerabno — ter da ogenj ne povzroča preveč dim,a. ilo je blago posušeno se je rasprostre po dooro stoiceni zemlji, prostor se zove "cancha" kjer se vrši razlisutev blaga. Nato pride basanje blaga v takozvane "surraos". To je vrlo. duhovita metoda, ki nadomestuje prešanje blaga. "Surrao" je neke vrste vreča iz svežega usnja. Vrečo dobro nabašejo jo zašijejo ter izpostavijo solnčmm žarkom. Vsled upli-va solnca se usnje vreč mogočno stisne in tako dobijo vreče 60—100 kg tehtajoče, in predstavljajoče kar najmanjši volumen. Sedaj je treba prenesti blago na sedež eatan-cierja, tu blago zmeljejo bolj tanko ali bolj debelo, kakoršna je pač želja veletrgovcev, nato se blago prerešeta in končnoveljavno pride v sode iz mehkega lesa od 25—150 kg. Ivo še nismo plavali v krizi je bila cena yerba-mate-ja silno ugodna za proizvajalca. Saj so veletržci plačevali producentom do 60 — 70 cts. za kilo. Za konzumenta je pa cena yerba-mateja dvojno ugodna ker je neizmerno cenejši od kave ter kitajskega čaja. Zakaj pravijo Argentinci "cebar mate'' namesto "servir mate" ? Ne pravijo li: servir vino, cerveza, cafe, te? Hočejo v tem povdariti važnost funkcije. V starih, neevropiziranih rodbinah izvršuje ta posel najstarejša krščenica, ki je mogoče že 30 let pri hiši in ta funkcija jc tako važna kot v starem Rimu ona Vestalinj. * Ako yerba mate zasluži največji slavospev je pa način kako se ga podaja vreden največje graje. Vstopite v argentinsko hišo, kadar je v njej cel trop obiskovalcev. Vsi znanci kvadre so se zbrali, širokopleča brezzobna etarka, kak bradat paragvayski veteran, trebušast sosed, ki venomer noslja, ozkoprsen študent, ki mu jetika riše rože na licih, bledične mladenke, ki ves dan venijo za šivalnim strojem. Priznajmo, da si mlajši svet vsak dan umiva usta ter neguje zobovje. Pritrese se stara služkinja z rešilno pijačo v tresočih se rokah. Podá jo gospodinji. Stavil bi za vsako ceno, da je bila starka v kuhinji prva ki je oslinila ogabno bombiljo. Pričenja se "matear". Iz rok gospodarice roma v roke najbližjega obiskovalca in polagoma iz rok v roke iz usten v ustne. Vsake ustne ostavijo na bombilji svoj delež slin in ustne nesnage. Osnažiti ter posušiti bombiljo ali celo odkloniti gostoljubnost znači v mnogih argentinskih rodbinah — žalitev, posebno zunaj na kampu. Pomislite samo na občutek ko pride bombilja v ustne tuberkuloznemu, bolnemu na raku v grlu ali kojega zobovje gloda pioreja! "Guatn Apetit Schani!" bi rekel Du-najčan. Skoro v vseh rodbinah se krčevito držijo te zamazane kužne razvade, ki žali želodec ter zadaja klofuto higieni! Vsi tujci, ki so prepotovali Argentino so ta način podajanja yerba-mate stigmatizirali kot "gran vicio nacional". Naj bo to stokrat tradicija, Argentinci bi morali odpraviti tradicijo, ki se ti pri njej obrača želodec 1 Naj mi bo oproščena ta robata kritika te razvade ali bolj robata kot moja kritika je razvada sama! ** * Čujem, da je med argentinskimi Slovenci precej matepivcev. Pozdravljeni somišljeniku dino vam polagam na srce v vašem največjem ga pijem jaz in mnogi drugi. Pripravite si ga interesu pijte mate na bolj delikaten način kot v kakršnikoli posodi za čaj kajti mate vsled tega ne bo izgubil svoje arome. Najprvo se pusti zavreti vodo ter se ji pridene količino yerbe, ki se želi. Nato pusti vreti voto še par minut, se ji prilije mrzle vode ter se precedi v skodelico. Mnogi ga posladijo drugi mit primešajo mleka. Strastni matopivci ga pijejo vedno brez primesi, to je glasoviti "mate amargo". Mate je treba piti vsikdar v toplem stanju, samo tako je prijeten okusu. V teh okoliščinah raztopi voda večje število snovi yerbe med kojimi so mnoge zelo aromatiSne. >s * >!* Prczanimivo je, da je mate pred par leti povzročil celo carinsko vojno med Bolivijo in Argentino, ki pa je danes hvala Bogu že odpravljena. Proizvajalcem v Misiones ni bilo po. godu, da je Brazilija pošiljala ogromne količine na argentinski trg. Ko so se pritožili pri pri buenosajreški vladi, je le-ta znatno omcji-ja braziljanski uvoz ter ga obtežila 's znatnimi carinami. Posledica je bila, da je braziljanska vlada udarila takšno carino na argentinsko žito in moko, da je bil argentinski izvoz v Brazilijo skoro popolnoma podvezan. Ta napetost je trajala skoro dve leti. Danes spada to že v zgodovino ter sta si Argentina in Brazilija kon-ljantni mejašici. "Kje bi bili Argentinci posebno oni, ki živijo na kampn, ako bi ne imeli rešilnega mate-ja!" mi je rekel nemški zdravnik Dr. Stein-baeh tam doli v Patagoniji kmalu nato ko sva r;e spoznala. Tn je nadaljeval: "dobro veste, da je glavna prehrana prebivalstva na kampu pečeno meso, galletas in mate. Ali po množini zavzema meso prvo mesto. Mate deluje v ledvicah, jet.rali in mehurju kot nekakšna metla, ki očisti organe one strupene kiseline, ki jo v medicini nazivljamo "acido urico" in koja v drugih razmerah polaga toliko ljudi v prerani grob. Kako bi sicer "gaucho" na kampu, ki zavžije na dan 1—IV2 kg mesa mogel ohraniti svoje truplo prožno in sveže notri v visoko starost?! Kaj no vidimo na kampu vsak dan kako 80 letni "gaucho", ki ima lase tako goste kot srako-pirjevo gnezdo, izmed kojih mu ni niti eden pobeljen, ki mu je zobovje kakor iz mramorja, kakor pravim ta "gaucho" v enem skoku zajaše ¡skrega vranca, čegar jeklo ves mili dan poje po širnem kampu. Mate je ta čudodelnik, ki mu očisti kri in telo vseli strupenih kiselin. Jojine-ne, kje bi bila Argentina brez mate-ja !" K o n e c Veliki zavod "RAROS MUIA" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseli oblikah. Popolno zdravljenie na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje lan. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez opeiacije in bolečin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka pre bava, bruhanje, rane. 6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS, USE8A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenjo. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi, SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 No. 282 ¡SLOVENSKI TEDNIK STllAN 11 PALERMO SAMEMU SEBI SIN Thomas Stearns, lastnik cele vrste pomembnih finančnih podjetij v Chicagu, je pred nekaj časom izgubil svojo ženo. Ker je njegov sin padel 1917 na francoskem bojišču in se je ostareli mož že pred leti spri s svojimi sorodniki, je ostal sam na svetu. Nekega dne te samote ni več prenesel in je sklenil, da se poroči. Tzbral si je vdovo svojega sina in ker v Ameriki ni zakona, ki bi prepovedoval takšno zvezo, sta stopila s 30 letno lepo žensko kmalu pred oltar. S to poroko pa je nastala zamotana situacija, ki jo skušajo zdaj rešiti ameriški listi. Predvsem je postal 60 letni bankir s to poroko samemu sebi sin, saj je mož svoje snahe. Se bolj čuden je postal položaj njegove druge žene, ki se lahko imenuje tašča sama sebi. dočim je pokojna prva žena napredovala do Dr. J. HftHK Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. ZDRAVLJENJE Z ULTRAVIOLETNIMI ŽARKI Tucumán 2729, esq. Pueyrredóo Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER NIZKE CENE čina matere svojega moža. Prava zmešnjava pa bo nastala, če se iz tega zakona rodi kaj otrok. Ti otroci bi bili potem vnuki svojih staršev. ČITAJ IN POMNI Žlahtnim kamnom so že od nekdaj pripisovali čudovite lastnosti. O demantu so bili prepričani, da dela človeka nevidnega, indijski ahat je podeljeval ljudem moč zgovornosti, kameol je baje krotil srd, hiacint je pospeševal dobro spanje, ametist je zmanjševal opojnost, granta je preganjal demone, bezoar je ščitil človeka pred kugo in strupom, aspilat pa pred ognjeni. Skrjanec poje skozi vse leto, medtem ko utihnejo drugi ptiči že v juliju. V splošnem menda velja pravilo, da je petje Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od S do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjntraj. Ulica Reconquista 629 V. T. RETIRO 1852 pri ptičih tem grše, či mlepše je njih perje. Pomislimo samo na pava! Če vidimo netopirje, kako prhutajo po zraku, nehote mislimo, da imajo te živali zelo razvito glavo, pred vsem dele ob licih. To pa ni res. Netopirji imajo le fino razvit čut sluha in tipa. Ta dva čuta jima povesta, kod morajo leteti, da ne zadenejo ob kakšen predmet. Netopir ima namreč na sprednjem delu glave kožico, ki mu pove, kod naj leti brez ovir. Besedo "šofer" so prvotno rabili v Franciji za člane neke roparske tolje, ki je svoje žrtve mučila na ta način, da jim je sežigala noge. =X0E30B= ior DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovorneg? zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Bier»oragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRT7I PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Spocija, l.i:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X -- DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE ST OVEF3KO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 j ►OO i> -i ORRAGIA SIFILIS Y DEMAS VEN El» INSTITUTO MAS AN .BRASIL 923 El» INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS PLAZA COMSTSTUCIOIM D E A O A 12 o E5. '.'.3 A 21 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TVRK OSORIO 6085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 ORGANO DE LA CO LECTIVIDAD YUGO ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Galle AÑASCO 2322 Año VI. Nuni. 282 \ buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin NOVA KOALICIJSKA VLADA V JUGOSLAVIJI Bivšemu ministru zunanjih zadev, Jevtiču se po prvem protestu radikalov, ki niso bili zadovoljni z imenovanjem nove vlade, posrečilo sestaviti zopet novo v kateri so sledeči državniki: notranje zadeve Popovič, vojna Živkovič, finance Stojadinovič, sodba Kojič, trgovina Verbanič, poljedeljstvo Jankovip,. zdravstvo Saarbrücken. Javljajo da je socijalističui vodja Saara Ernst Braun z zvijačo bil spravljen na nemško ozemlje kjer so ga Nemci aretirali. Vlada Saara je uložila protest. Moskva. Znana komunistična voditelja Ziuo-viev in Kameneff st i bila aretirana, ko sta zapuščala Kremelj po nekem dolgem sestanku s Stalinom, kateri je potomo radija razglasil, da ne bo miroval dokler ne uniči opozicijo ki jo vodita gori imenovana in kateri so baje kirvci umora K i rova. ZUBOZDR A VNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15- 20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. •><) - 1723 Trellos 2538 ISKRE Gost v gostilni pokuša vino, potem pa se razjezi: "Tu notri je vendar polovico vode." "Ali res?" se čudi gostilničar. "Prosim, pa pijte drugo polovico!" DEFINICIJA ŽENSKE "Ženske so kakor deli sveta." "Zakaj ?" "Nu, z 20 leti so vroče ko Afrika, s 30 divje kot Azija, s 40 na višku tehnike kot Amerika, s 50 zgarane kot Evropa, s 60 zapuščene kot Avstralija in s 70 mrzle kot polarni kraji." ** * NI RAZUMEL "Včeraj sem dobil papigo za svojo ženo". "Srečen človek! Moje pa noče nihče zamenjati." ** * "Včeraj, gospod Smola, sem vas videl s hčerkami v kavarni. Krasni sta. Dva angela!" "Oh, ka mi to pomaga, ko ju noben hudič noče." GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo IZKUŠENA BABICA FILOMENA BSNEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na 'lom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. r..vd?tr. U. T. 2:: Buen Orden $289 -- Bs.' Aires Decembra: 23—Augustus 26—Madrid 27—Alsina Decembra : (iz Genove 9.12.) (iz Hamburga 6.12.) (iz Marsilje 6.12.) Odplovejo CLINICA DENTAL DEL PLATA Dr. Carlos Ch. Lalanne Specijalni aparati »a per-foracije paladarja. Zlate krone 22 karatne $ 16. — Garantirano delo. — Posvetovanja brezplačno. CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 m od 14—18. 25—Belle Viste 27—Cabo S. Augustin 28—Augustus (v El Havre 21. 1.35.) (v Genovo 19.1. 35.) (v Genovo 13.1. 35.) VREDNOST DENARJA Nakup Pordaja 100 dolarjev . 100 ital. lir 100 dinarjev 100 čeških kron 100 frankov 1 funt šterlinfr 396,— 33.90 8.70 16.— 26.40 19.40 397.20 34.70 9.45 17.40 27.20 19.90 socaci 30E30tS=l0E30E nosaosr: SOE30E ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA Joyería FEDER ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino O D o Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. FOROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE o D o o o D o OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA NAPRAVIMO 10% POPUSTA ENO URILO 10 VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH lonoi GE30E loeron I0E30E 101=301 O D o I o o