KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
80.
kos.
V LJUBLJANI, dne 4, oktobra 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
519. Uredba o izpremembi 51. 17. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov.
520. Dopolnitev v pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije.
521. Denaturiranje dehidriranega Špirita.
522. Oddajanje špirita tvornicam kisa brez plačila drž. trošarine.
523. Razpis — ocarinjanje cvetic kot rastlin za presajanje.
521.	Telefonski promet z inozemstvom.
525. Objava glede izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933.
526. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
519.
Na osnovi § 290. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujemo
uredbo
o izpremembi člena 17. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov z dne 6. junija 1931., št. 67.150.*
Clen 1.
Člen 17. uredbe o uslužbencih kazenskih in drugih podobnih zavodov z dne 6. junija 1931., št. 67.150 (»Službene novine« z dne 15. junija 1931., št. 132/XL1)** se izpreminja in se glasi:
»Uslužbenec pazniške stroke v kazenskih in podobnih zavodih, izvzemši sodne zapore, se mora takoj upokojiti ali pa prevesti v drugo stroko, ho dovrši 55 let starosti.
Uslužbenec pazniške stroke v sodnih zaporih se mora takoj upokojiti, ko dovrši 60 let starosti.«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 31. avgusta 1933.; št. 83.843.
Minister pravde B. Maksimovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. septembra 1933., št. 206/LXII/612.
** »Službeni Ust« št. 579/77 iz 1. 1931. '
520.
Dopolnitev
v pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije.*
Na vlogo kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Osjeku z dne 4. maja 1933., št. 1145, naj bi se v pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije, predpisanih dne 17. oktobra 1922., št. 7309/III, dopolnila točka 11. pod VI. b), kd se nanaša na ateste, tako, da je v bodoče postavljati na seme lucerne in domače detelje, ki se izvozi iz naše države, atest z rdečo črto od desne na levo in z označbo v francoskem 'in nemškem jeziku, da je seme lucerne in domače detelje domačega izvora — Provenanoe yougosilave — Jugo-slawische Herkunft; zato in pa ker je postavljenih v naši državi več trifolinskih postaj za čiščenje semena lucerne in domače detelje in izločanje debelozmate pre-deuice in da utegne seme lucerne in domače detelje, pridelano v naši državi, v bodoče iti pod domačo znamko in našim domačim jugoslovanskim imenom, ter po mnenju kmetijske poskusne m kontrolne postaje v Topčaderu št. 1875 z dne 27. maja 1933. in na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo
odločam:
»V pravilniku in normah o kontroli semenja kulturnih rastlin kraljevine Jugoslavije z dne 17. oktobra 1922., št. 7309/111,** se točka 11. pod VI. b), ki se nanaša na ateste, dopolni tako, da je v bodoče postavljati na seme lucerne in domače detelje, pridelane v naši državi in očiščene na trifolinskih strojih od debelo-zrnate predenice (Cuscuta), ki se izvozi iz naše države, atest z rdečo črto od desne na levo z isto vsebino, kakor je predpisana na str. 23. in 24.*** omenjenega pravilnika
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 20. julija 1933., št. 162/XLV/467.
** »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923.
*** Str. 143 »Uradnega lista« iz 1. 1923.
dne
in z označbo v francoskem in nemškem jeziku, da je seme lucerne in domače detelje domačega izvora — Prove-nance yougoslave — Jugoslawiscke Herkunit
Podjetja in ustanove, ki nameravajo izvoziti seme lucerne in domače detelje, so dolžne, omogočiti kontrolnim organom, da ustanove z absolutno gotovostjo, da je blago domačega izvora, in prijaviti pristojnim kontrolnim postajam vsako partijo naravnega blaga pred čiščenjem in po čiščenju, da utegnejo voditi potrebno kontrolo.
Atest na licu.
(Oznaka semenske vrste.)
Izid analize na kakovost semena je označen na drugem delu atesta, ki ga je treba zahtevati od prodajalca semena.
(Glej narobno stran!)
St.
St. *,*■«, Vrsta semena
— 7 cm —
a.
! 3_ , 3
—
O
5'
Povprečni ogledek semena, vzet iz te vreče, ustreza predpisom zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin z dne 30. novembra 1921. ter ni onečtfčen s predenico (Cuscuta).
(Glej narobno stran!)
. Plombiral:	Direktor:
• Od desno na levo rdeča črta in rdeče natisnjeno zdolaj: »atest o domačem izvoru«, ob strani pa v francoskem jeziku: »Provenance yougoslave«.
Prednjo odiločbo je natisniti v >Službenih novinah« in vročiti vsem kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam, banskim upravam, ministrstvu za trgovino in industrijo, ministrstvu za finance — oddelku za carine in ministrstvu za zunanje posle, da se interesenti z njo upoznajo.
V Beogradu, dne 8. julija 1963.; št. 34.769/11.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
Atest na hrbtu.
O
Prodajalec nima pravice s tem atestom dokazovati kakovost semena v odprti vreči, ker velja atest samo za seme v zaprti vreči z državno plombo.
Datum
Žig zavoda
Datum
Prodajalec nima pravice, s tem atestom dokazovati kakovost semena v odprti vreči, ker velja atest samo za seme v zaprti vreči z državno plombo.
* Rdeče natisnjeno zgoraj: »atest o domačem izvoru«, ob strani pa v nemškem jeziku: »Jugoslavvische Her-kunft«.
521.
Denaturiranje dehidriranega špirita.*
Minister za finance je predpisal z odločbo z dne 29. avgusta 1933., št. 74.753, da je uporabljati kot sredstvo za denaturiranje dehidriranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom, 2% metilovega alkohola jakosti 99-6% po teži, ki sme imeti v sebi največ 1% acetona.
Metilov alkohol kot sredstvo za denaturiranje se mora poslati pred uporabo kemijskemu laboratoriju ministrstva za finance v analizo.
Ta dva % metilovega alkohola gresta na račun bencina tako, da se meša 20% špirita +2% metilovega alkohola z 78% bencina.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	septembra 1933., št. 206/LXII/614.
Metilov alkohol kot sredstvo za denaturiranje se mora uporabljati izza dne 1. oktobra 1933.
Zaloge specialnega bencina, s katerim se je doslej dehidrirani špirit denaturiral, uporabljajo dehidraeijske postaje lahko kot sredstvo za denaturiranje dehidriranega špirita do končne porabe.
S to odločbo je razveljavljena odločba gospoda ministra za finance z dne 28. septembra 1932., št. 75.548.**
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, dne
4.	septembra 1933., št. 74.758.
** »Službeni list« št. 080/84 iz 1. 1932.
522.
Oddajanje
špirita tvornicam kisa brez plačila državne trošarine.*
Gospod minister za finance je izdal na osnovi člena 68. zakona o državni trošarini in prilogeV. k točki II. § 1., izvršilnega navodila k zakonskemu členu XX iz
1.	1899., pod št. 63.152 z dne 19. julija 1933. nastopno odločbo:
Tvornicam kisa se mora oddajati špirit brez plačila državne trošarine v nastopnih količinah:
Na 1 kad normalne velikosti (t. j. visoke 2‘25 m do
2-50 m s premerom 1-12 m zgoraj in 1 m spodaj) največ (3) tri litre čistega alkohola za 24 ur.
Po prednjem je treba izračuniti, koliko špirita sme nabaviti kakšna tvornica kisa na leto brez plačila državne trošarine za proizvodnjo kisa.
Samo ta količina špirita, izračunana na ta način, se sme oddati poedini tvornici kisa zaradi proizvodnje kisa brez plačila državne trošarine.
Superkontingenta finančna direkcija ne sme oddati brez odobritve ministrstva za finance, oddelka za davke.
Ta predpis stopi v veljavo po razglasitvi v »Službe-nih novinah«.
Direkcija izračuni, ko izdaja odobritve za nabavo špirita brez plačila državne trošarine zaradi proizvodnje kisa, po gorenji odločbi na osnovi izvidnega zapisnika, koliko špirita lahko poedina tvornica kisa na leto predela, in odobri najvišjo tako izračunano količino špirita.
Direkcija se mora po gorenji odločbi povsem strogo ravnati in o tem obvestiti vse organe finančne kontrole v svojem območju.
Iz oddelka za davke ministrstva za finance, dne 22. julija 1933.; št. 63.152.
523.
Razpis.
Ocarinjanje cvetic kot rastlin za presajanje **
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem glede ocarinjanja cvetic kot rastlin za presajanje nastopno komentarsko pojasnilo:
Po točki 1. št. 36. uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se ocarinjajo vse cvetice, ki se uvozijo kot rastline za presajanje in gojenje s korenino in zemljo ali brez njiju, neglede na to, ali imajo lesnata stebla (vrtnice, španski bezeg [lipovka], sleč, azaleje, oleandri in dr.) ali pa sočna (klinčki, vijolice, šeboj, spominčice in dr.), katerih cvet rabi za okras in nakit.
To pojasnilo je vpisati v komentar carinske tarife pri točki 1. št. 36.
Dne 28. julija 1933.; št. 20.378/IV.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevid s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	julija 1933., št. 170/XLVIII/511.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	avgusta 1933.. št. 174/XLIX/515,
524.
Telefonski promet.*
Uveden je telefonski promet:
1. Tržič — St. P61ten (Avstrija), izza dne 20. avgusta 1933.; taksna enota za navaden triminutni pogovor 4-20 zl. fr.;
2. Maribor — Abbazia in Grado, izza dne 20. avgusta 1933.; taksna enota 2-25, odnosno (za Grado) 2-55 zl. fr.;
3. Cerknica —Bologna, Roma in Venezia (Mestre), izza dne 20. avgusta 1933.; taksna enota 2-85, odnosno 3-45, odnosno 2'25 zl. fr.;
4. vsi kraji v Jugoslaviji — nemške ladje na morju, izza dne 16. avgusta 1933.; nadrobnejši pogoji so natisnjeni v »Službenih novinah« str. 1013 do 1015;
5. Ptuj —Bolzano, Gries in Merano (Italija), izza dne 25. avgusta 1933.; taksna enota 3-60 zl. fr.;
6. Rimske toplice — vsi kraji v Franciji, izza dne 25. avgusta 1933.; taksna enota l-35 zl. fr. v korist jugoslovanske uprave; terminalna taksa v korist francoske uprave in tranzitni taksi (avstrijska in švicarska) zavise od kraja v Franciji, s katerim se opravlja pogovor;
7. vsi kraji v Jugoslaviji — vsi kraji v Nemčiji, izza dne 1. septembra 1933.; Jugoslavija se deli samo na dva taksna pasa in gre Jugoslaviji 1-50 zl. fr. za pogovore glede krajev prvega pasa in 2-70 zl. fr. glede krajev drugega pasa; Nemčija pa je razdeljena na tri pasove v prometu čez Avstrijo, na štiri pasove pa v prometu čez Češkoslovaško in Madžarsko. Nemške terminalne takse so določene od taksne enote:
1. čez Avstrijo:
2-10 zl. fr. za prvi pas;
3-10 zl.	fr.	za	drugi	pas;
5-70 zl.	fr.	za	tretji	pas;
2. čez Češkoslovaško in Madžarsko:
1-50 zl. fr. za prvi pas;
2-10 zl.	fr.	za	drugi	pas;
3-30 zl.	fr.	za	tretji	pas;
4-50 zl.	fr.	za	četrti	pas.
Takse tranzitnih prizadetih uprav ostanejo neizpre-menjene, t. j. njihove takse znašajo: Češkoslovaška 2-40 zl. fr., Avstrija 1-80 zl. fr. in Madžarska 1-50 zl. fr.;
8. Ptuj — vsi kraji v Franciji, izza dne 5. septembra 1933.; terminalna taksa v korist jugoslovanske uprave znaša 1-35 zl. fr., tranzitne takse in terminalna taksa v korist francoske uprave zavisi od kraja v Franciji, s katerim se pogovor opravlja.
Banove uredbe.
525.
Št. 11-1933.
Objava.
Izpiti za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933. se bodo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri kraljevski banski
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. avgusta 1933., št. 185/LVI/563 (ad 1. do 3.), z dne
5.	septembra 1933., št. 201/LIX/593 (ad 4. do 7.). z dne L septembra 1933., št 203/LXl/009 (ad 8.).
upravi Dravske banovine v Ljubljani meseca novembra in decembra 193B.
Kandidati za pripustitev k tem izpitom naj vložijo prošnje na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, oddelek za trgovino, obrt 111 industrijo v Ljubljani, naj-kesneje do 1. novembra 1933. Prošnje morajo biti opremljene po čl. 10 ministrske uredbe o opravljanju navedenih izpitov, »Službeni list« št. 58, odnosno 59/9 iz leta
1933.,	z izpričevali o dovršenih šolah, rednimi dokazili o predpisanem praktičnem delu v stroki, domovnico, kratkim popisom dovršene strokovne zaposlitve in potrdilom o položeni izpitni pristojbini. Izpitna pristojbina se položi pri blagajni glavne pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani in znaša poleg takse za vlogo v znesku Din 5-— v kolkih po tar. post. 95. zakona o taksah: za graditelja Din 200—, za elektrotehnika pa Din 100-— in v gotovini Din 700-— po čl. 11. zgoraj navedene ministrske uredbe.
V prošnji je izrečno navesti stroko in ali se izpit opravlja prvič, odnosno ponavlja.
Izpitni termin se priobči vsakemu kandidatu z odlokom o pripustitvi k izpitu.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1933.
Izpitna komisija za graditelje visokih in nizkih zgra*Jb ter za elektrotehnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani.
526.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 187 z dne 18. avgusta 1963.
Z odlokom ministra za promet z dne 27. julija 1933. je bil p r e ved e n Skočir Marcel, prometni zva-ničnik I. kategorije 3. skupine, pri postaji Bohinjska Bela, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Z odlokom ministra za promet z dne 27. julija 1933. je bil preveden Ljubej Martin, prometni zva-ničnik I. kategorije 3. skupine pri postaji Bistrica, za pomožnega prometnika X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933. je bil preveden Sodja Janez, prometni zvaničnik I. kategorije 3. skupine pri postaji Medvode, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Z odlokom ministra za promet z dne 27. julija 1933. je bil preveden Kolarič Albert, prometni zvaničnik
I.	kategorije 3. skupine pri postaji Ruše, za pomož.nega prometnika X. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933., G. d. št. 45094/33, je bil preveden Ruckauf Karel,
prometni zvaničnik I. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine pri postaji Trbovlje.
Z odlokom ministra za promet z dne /o. julija 1933., G. d. št. 45184, je bil preveden Simončič Maks, prometni zvaničnik I. kategorije 2. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine pri postaji Polzela-Braslovče.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933., G. d. št. 48002/33, je bil preveden Babošek Alojzij, prometni zvaničnik I. kategorije 3. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine pri postaji Sv. Lovrenc.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933., G. d. št. 44231, je bil preveden tlls Alojzij, vozovni nadzornik, zvaničnik I. kategorije 3. skupine, za pomožnega pregledovalca vozov X. položajne skupine pri kurilnici Maribor.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. julija 1933., G. d. št. 44246, je bil preveden Zevnika r Daniel, prometni zvaničnik 1. kategorije 4. skupine, za pomožnega prometnika X. položajne skupine pri postaji Pesnica.
Z odtokom ministra za promet z dne 27. julija 1933., je bil preveden Valas Josip, prometni zvaničnik
I.	kategorije 3. skupine pri postaji Laze, za pomožnega prometnika X. položajne skupine s 1. periodskim poviškom.
Številka 188 z dne 19. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. avgusta 1933. je bil postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani po potrebi službe v prometno-komercialnem oddelku za poverjenika iste položajne skupine Soklič Janez, dosedanji poverjenik pri postaji Kranj.
Številka 189 z dne 21. avgusta 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
8.	avgusta 1933. je bil postavljen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za višjega pristava VII. položajne skupine Kep ec Ivan, dosedanji kontrolor iste položajne skupine pri isti direkciji.
Številka 199 z dne 22. avgusta 1933.
Z odlokom ministra za poljedelstvo z dne 10. avgusta 1933., štev. 51810/1, je bil postavljen po potrebi službe za veterinarskega pristava sreza gradaškega v VIII. položajni skupini dr. Lubec Adalbert, veterinarski pristav iste položajne skupine sreza litijskega s sedežem v Višnji gori.
Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 12. avgusta 1933., štev. Kus 1984/33, na podstavi čl. 19. zakona o tisku razširjanje in prodajanje mesečnika »Književnost« štev. 8., ki se tiska v Zagrebu.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 8. avgusta 1933. je na podstavi čl. 6. začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih odobrena dr. Nagodetu Crtomiru, inženjerju iz Ljubljane, javna praksa na ozemlju kraljevine v gradbeni stroki.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 80. kosu IV. letnika z dne 4. oktobra 1933.
Razglasi osrednje vlade
Razglas o tečajih listin,
izdanih na zlato ali tujo valuto, veljavnih od 1. oktobra 1933. dalje.
Ker se vrednost listin, izdanih na zlato ali tujo valuto, proti dinarju izpreminja. ie zaradi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in zaradi odrejanja pristojnosti pri
razsojanju določil g. minister za finance z odločbo broj II. 122.560 z dne 26. septembra 1933. nastopne tečaje, po katerih se mo-rajo vse listine, ki se glase na zlato ali na tujo valuto, preračunavati na vrednost dinarja, ter se morajo po tem znesku pobirati takse Po zakonu o taksah in odrejati pristojnost pri razsojanju:
1 napoleondor		Din	218-60
1 turška lira		«	249-—
1 angleški funt ....		178’—
1 dolar		**	37-50
1 kanadski dolar ....		37 —
1 nemška zlata marka . .	9*	13-70
1 zlat zlot . 		91	6-40
1 avstrijski šiling . . .	**	690
1 belg 		*	8-—
1 pengo 	 .	♦V	8-90
1 braziljski milreis . . .	n	5-30
1 egiptovski funt . . .		199-50
1 uruguajski pezos . . .		16-—
1 argentinski pezos . . .		11-—
1 turška papirnata lira	4«	27-50
100 albanskih frankov . .	V*	1093"—
100 zlatih francoskih fr. . .		1111"—
100 francoskih frankov . .	•v	224*50
100 švicarskih frankov . .	4*	1111--
100 italijanskih lir ... .		302'—
100 nizozemskih goldinarjev		2313 —
100 romunskih lejev . . .		33-—
100 bolgarskih levov . . .	v*	40-—
100 danskih kron ....	v«	794-50
100 švedskih kron ....	•n	916-60
100 norveških kron . . .	v*	894-50
100 pezet 		M	480-—
100 drahem			33-—
100 češkoslovaških kron . .		170" —
100 finskih mark ....		78"50
100 letonskih lat		„	1105"—
Tem kurzom, ki veljajoča čas od 1. oktobra 1933., se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28K-% na ime »primat, uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih primerih:
1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov:
2. ko se pobirajo pristaniške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalni tečaji za angažiranje >n potrošnje po proračunu za leto 1933./34. Pri vseh držav, izplačilih v tujih valutah: in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v datu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% Državne hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarie.
Iz ministrstva za finance v Beogradu.
(»Služb, nov.« z dne 30. sept. 1933., št. 223.)
Razglasi kraljevske banske uprave
III./5. No. 7114/1.	2388
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. septembra 1933.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina:
Ptuj: Cvetkovci (Cvetkovci 1 primer).
Svinjska kuga:
Brežice: Globoko (Globoko 3 dvorci), Mostec (Mostec 4 dvorci), Videm (Stara vas 2 dvorca, Videm 3 dvorci). Celje: Petrovče (Novo Celje in Petrovče po 1 dvorec). Črnomelj: Loka (Zagarci 1 dvorec), Semič (Kal in Maline po 1 dvorec), Stari trg (Predgrad' 1 dvorec), Talčji vrh (Otovec 2 dvorca). Konjice: Konjice okol. (Nova vas in. Sp. Pristova po 1 dvorec), Tepanje (Perovec 1 dvorec, Tepanje 2 dvorca), Žiče (Draža vas 5 dvorcev). Ljubljana: Dol (Dol 4 dvorci, Zaboršt 1 dv.). Dolsko (Sv. Helena 1 dvorec), Podgorica (Pšata 3 dv.), Šmarje (Sap 1 dvorec). Ljutomer: Boreči (Boreči 1 dv.). Grlava (Banovci 4 dvorci), Noršinci (Babinci 4 dv.), Ljutomer (Ljutomer 2 dvorca), Veržej (Veržej 1 dvorec). Maribor desni breg: Pobrežje (Pobrežje 1 dvorec), Studenci (Studenci 1 dvorec). Maribor levi breg: Gooova (Gočova 1 dvorec), Krčevina (Zg. Kalvarija 1 dvorec), Sv. Peter (Malečnik in Nebova po 1 dvorec), Sp. Voličina (Sp. Voličina 1 dvorec), Plač (Ciringa 2 dvorca, Podgrac 1 dv.), Ščavnica (Sp. Ščavnica 2 dv.), Šetarova-Radehova (Šetarova 4 dv.). Zg. Kungota (Zg. Kungota 1 dv.). Metlika: Črešnjevec (Črešnjevec 1 dv.), Gradac (Gradac 2 dvorca, Klošter 1 dvorec, Okljuka 1 dvorec). Suhor (Sela-Luža 2 dvorca), Radoviča (Bojanjavas 2 dvorca, Boldraž 1 dvorec, Radoviča 5 dvorcev, Slamna vas 4 dvorci), Podzemelj (Otok 1 dv.). Novo mesto: Dobrniče (Gor. Selce in Dol. Selce po 1 dv.), Novo mesto (Novo mesto 1 dvorec). Toplice (Obrh 1 dv.). Prevalje: Prevalje (Farna vas 3» dv., Stražišče 1 dvorec, Zagrad 1 dvorec), Tolsti vrh (Javornik 1 dvorec). Ptuj: Pobrežje (Pobrežje 2 dv.). Sv. Urban (Janežovski vrh 1 dvorec), Žerovinci (Cerovec 1 dvorec). Radovljica: Ovsiše (Lipnica 1 dvorec, Sp. Dobrava 5 dvorcev). Ljubljana mesto: 2 dvorca. Maribor mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Kamnik: Ihan (Ihan 1 dvorec), Krašnja (Žirovše 1 dvorec), Moravče (Ime-
nje 1 dvorec). Krško: Boštanj (Kompolje 1 dvorec). Laško: Laško (Laško
1 dvorec), Marijagradec (Lasiše 1 dv.), Št. Lenart (M. Grahovše 1 dv.. Vrh 2 dvorca, Žigon 1 dvorec), Sv. Krištof (Sv. Krištof in Šmarjeta po 1 dvorec). Litija: Kresnice (Kresniški vrh 1 dv.), Kandrše (Vidrga 1 dvorec), Moravče (Moravče 1 dv.). Ljubljana: Dolsko (Petelinje 1 dv.). Ljutomer: Stročja vas (Stročja vas 1 dvorec). Maribor desni breg: Poljčane (Poljčane 1 dvorec). Maribor levi breg: Sp. Duplek (Spodnji Duplek 1 dvorec), Zg. Kungota (Gaj 1 dvorec). Prevalje: Vuzenica (Št. Vid 1 dvorec). Slovenjgradec: Šoštanj (Šoštanj
2 dvorca).
Perutninska kolera:
Prevalje: Dravograd (Dravograd 9 dvorcev).
Kuga č-ebelne zalege:
Ljutomer: Ljutomer (Ljutomer 1 dv.), Trnovska vas (Trnovska vas 1 dvorec).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. septembra 1933.
*
II.	No. 22193/1.	2390—3—1
Razglas.
Bacz Irena, posestnica valjčnega mlina na parceli štev. 66/67, k. o. Mlajtinei, siez Murska Sobota, prosi za dovoljenje izkoriščanja vodne moči potoka Lendave z novo turbinsko napravo.
Izraba bi znašala pri 9 mesečni vodi Qu-450 1/sec; brutto 18'1 k. s., maksimalno pa 24 k. s. pri padcu 302 m.
O tem se razpisuje na podstavi ČL 3ff. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne
30.	junija 1930., Sl. list štev. 333/52, ter čl. 73. zakona o občnemu upravnem postopku
na sredo, dne 25. oktobra 1933.
komisijska razprava s sestankom komisije ob p o ld e veti h na mestu samem.
Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem Mstu kr. banske uprave Dravske banovine« pa do dne razprave razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi urami pri sanskem načelstvu v Murski Soboti.
K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom, da morejo glede poslovanja, ki se izvaja na razpravi, predložiti svoje pripombe pismeno upravnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani do dne 21. oktobra t 1., najkes^eje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem.
Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz ČL 75. zakona o občnem upravnem postopku.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino.
Ljubljana, dne 28. septembra 1908.
K V. No. 129/22—1933.	2389	3—2
Razg-las o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo lesenega mostu preko Pišence v Kranjski gori
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. oktobra 1933. ob 11. uri dop,
v sebi štev. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gajevi ulici 5/II soba št. 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 150.732-78.
Podrobnosti razpisa sc razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. septembra 1933.
*
K V-No. 4577/7.—1933.	2332—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko potoka Brestovca v Rajhenburgu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1983. ob 11. uri dop.
v sobi št. 215 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami ,v Gajevi ulici 5/II-, soba 218.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proiačuna, ki znaša 84.621-20 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. septembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 198/33..	2416
P 199/33.	t
P 200/33.
P 201/33.
Oklic.
a)	Haložanu Valentinu, b) Ačku Simonu. c) Špesu Filipu in č) Rubingu Petru, vsem neznanega bivališča, je vročiti v pravdni stvari dr. Lipolda Franja in Lipold Ivanke, obeh v Mari-
boru, proti ad a) do č) navedenim radi ugasnitve zastavne pravice glede terjatev v znesku Din 50, 100, 100 in 28 gld.
a.	v. sklep z dne 28. septembra 1933., opr. štev. P 198, 199, 200 in 201/3, s katerim je dostaviti tožbo skrbniku.
Ker je bivališče zgoraj pod a) do č) imenovanih neznano, se jim postavlja za skrbnika Ferme Stanko, sodni služi-telj pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici, ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglase sami ali ne imenujejo pooblaščenca.
Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II.,
dne 28. septembra 1933.
*
P 105/33—1.	2396
Oklic.
Tožeča stranka Jernejčič Josip, pos. in trgovec na Vrhniki, je vložila proti toženi stranki Mohorčiču Jožetu, čevljarju na Vrhniki st. 216, sedaj neznanega bivališča, radi 141 Din 50 p s prip. k opr. št. P 105/33—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 8. novembra 1933. ob devetih pred tem sodiščem v sobi štev. 4, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Verbič Josip, ravnatelj Občinske hranilnice na Vrhniki, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 14. septembra 1933.
T 24/33-3	2417
Amortizacija.
Na prošnjo Perc Antonije, šivilje iz Presečnega, p. Planina pri Sevnici, se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imejitelj poživlja, da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
»Sprejemni list« Obrtniške samopomoči, zveze obrt. zadrug, reg. pomož. blagajne v Ljubljani. Beethovnova 10, glaseč se na ime Robič Uršula, članska štev. 1284. Upravičenka za posmrtnino Perc Antonija, šivilja v Presečnem, vrednost sprejemnega lista Din 3500-—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 1. oktobra 1933.
•j*
J 160/33—6.	2393
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. o k t o b r a 19 3 3. dopoldne ob desptih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selišči, vi. št. 20.
Cenilna vrednost: Din 53.818-20.
Najmanjši ponudek: Din 35.878-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljutomeru, dne 20. septembra 1933.
E 635/32—20	2414
Dražbeni oklic.
Dne 26. oktobra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Čagona, vi. št. 127, Čagona, vi. št. 150, Sp. Verjane, vi. št. 22.
Cenilna vrednost: dinarjev 35.400—, dinarjev 1.892-—. dinarjev 5.655-—.
Vrednost pritikline: Din 550-—.
Najmanjši ponudek: Din 41.386-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 31. avgusta 1933.
&
I 458/33—5.	2306
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 193 3. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiša štev. 37 na Dolu pri Hrastniku s hlevom in pašnikom, zemljiška knjiga Dol pri Hrastniku, vi. št. 293.
Cenilna vrednost: Din 4.210-50.
Najmanjši ponudek: Din 2.105-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 13. septembra 1933.
I 455/33—5.	2188
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: hiše in vrta, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 24.
Cenilna vrednost: Din 10.657-—.
Najmanjši ponudek: Din 5.328-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, dne 4. septembra 1933.
m r 749/33.	Proglasitev	za	mrtve.	2300
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci iz svetovne vojne za mrtve, ker se more o njih po § 1. ces. naredbe z dne 21. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku, pogrešance same pa pozivlje sodišče, da se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dajo to na kak drug način na znanje.
Priimek, ime, rojstni dan, poklic in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Proglasitev mrtvim predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je postavljen po-	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče
			grešanemu		
Gomboc Vinko, rojen 16. januarja 1887., del., v Stru-kovcih.	Avgusta 1914. odrinil k 27. domobr. p. p. v Sisek, odtam na bojišče v Srbijo. Udeležil se bojev ob Drini 1. 1914. Zadnjič pisal septembra 1914. Od takrat pogrešan.	žena Gomboc Frančiška	—	12. IX. 1933. T 47/33—6	15. IV. 1934.
Berglez Jožef. roj. 6. marca 1883., pos. v Mrhovski vasi, obč. Pekel.	Julija 1914. odšel v Maribor k 47. p. p., nato v Galicijo, kjer je bil marca 1915. ujet: od Rusov. Zadnjič je pisal 15. septembra 1917. iz Železnaje Domge, gub. Perm v Rusiji; od tedaj pogrešan.	žena Berglez Julijana	—	12. IX. 1933. T 10/33-4	15. IV. 1934.
Pušenjak Alojz, roj. 27. maja 1873., vinirer v Cezanjevcih.	Leta 1914. odrinil v Maribor k 26. domobranskemu polku, odtam v Galicijo, kjer baje pri Gorlici padel. Zadnjič pisal 1. 1914, od tedaj pogrSšan.	žena Pušenjak Marija	—	12. IX. 1933. Og 6/33—4	15. IV. 1934.
Horvat Jožef, rojen 7. aprila 1891., poljedel. v Benkovcih.	Odrinil 1. 1915. k topn. polku v Pozsony, odtam na italijansko fronto, na zadnje redov pri težk. haub. polku 6, 24. baterija, polj. pošta 168. Ob polomu padel v italijansko ujetništvo in se vračal 1. 1919. z nekim češkim transportom, od tedaj pogrešan.	svak Ferčak Jožef	—	12. IX. 1933. Og 8/33—5	15. IV. 1934.
Korošak Franc, rojen 10. januarja 1883., pos. v Ber-kovcih.	Odšel 1. 1915. s 26. domobr. polkom, drugo četo, drugim vodom v Galicijo, vojna pošta 26. Zadnjič pisal junija 1915., od takrat pogrešan.	žena Korošak Jožefa	—	12. IX. 1933. Og 15/33-4	15. IV. 1934.
Weiss Jožef, rojen 7. marca 1887. v Hercegorščaku, pristojen v Gor. Radgono.	Odrinil 21. junija 1915. k 87. p. p. v Celje, ob razsulu ujet od Italijanov 1. novembra 1918. Bil je zelo slab in baje med transportom v ujetništvo umrl. V začetku ujetništva še pisal, od tedaj pogrešan.	žena Weiss Terezija	—	12. IX. 1933. Og 17/33-3	15. IV. 1934.
Pečuh Matija, rojen 27. januarja 1882., pos. v Bunčanih.	Odšel avgusta 1914. k 87. p. p. v Celje, nato na rusko fronto in bil 3. novembra 1914. pri Grodeku ranjen. Od tedaj pogrešan.	žena Pečuh Terezija	—	12. IX. 1933. Og 20/33-4 •	15. IV. 1934.
Kramberger Jožef, rojen 29. marca 1883., viničar v Zavrhu št. 17.	Odrinil 27. julija 1914. k 47. p. p. v Maribor, odtod v Galicijo. Zadnjič pisal 30. avgusta 1914. Od -tedaj pogrešan.	žena Kramberger Terezija	—	12. IX. 1933. Og 22/33-3	15. IV. 1934.
Bakan Matija, rojen 16. decembra 1875., poe. v Murskih Črncih št. 48.	Odšel 1. 1915. k honv. p. p. v Vesprem, Madžarska, odtam v Galicijo; zadnjič pisal 1. 1917., od tedaj pogrešan.	žena Bakan Verona	Kopic Franc, viš. pis. ofi-cijal pri okr. sodišču v Mariboru.	12. IX. 1933. Og 24/33-3	15. IV. 1984.
Salamon Josip, roj. 8. septembra 1888., pos. v Dol. Slavečih.	Odšel ob splošni mobilizaciji k 83. honv. p. p. v Szombathely, odtam v Galicijo; 1. 1915. od Rusov ujet; 1. 1915 ali 1916. še prejel poslani denar, od tedaj pogrešan.	žena Šalamon Klara	—	12. IX. 1933. Og 25/33—4	15. IV. 1934.
Schaberl Franc, rojen 2. decembra 1887., pos. v Moto-- vilcdh. •	Odrinil 1. avgusta 1914. k 18. domobr. polku v Koszeg, iz rumunske fronte avgusta 1917. zadnjič pisal, baje padel, ker od tedaj pogrešan.	žena Šaberl Marija	—	12. IX. 1933. Og 26/33-4	15. IV. 1934.
Černjavič Alojz, roj. 29. maja 1879., viničar v Rakovcih 28.	V marcu 1915. odrinil s 87. p. p. na rusko bojišče. Zadnjič pisal 10. maja 1915., od tedaj pogrešan.	žena Černjavič Julijana	—	12. IX. 1933. Og 30/33—3	15. IV. 1934.
Mekiš Janez, rojen 17. januarja 1872., pos. v Nuskovi štev. 22.	Ob izbruhu vojne odšel v Szombathely, odtam z nekim artil. polkom 1. 1916. na italijansko fronto, zadnjič pisal junija 1916., baje raztrgan od granate, ker od takrat pogrešan.	žena Mekiš Verona	—	12. IX. 1933. Og 21/33—5	15. IV. 1934.
Priimek, ime, rojstni dan, poklic in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Proglasitev mrtvim predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je postavljen pogrešanemu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče
Vidovič Janez, roj. 21. avgusta 1874., del. v Mariboru.	Odšel 15. maja 1915. h kadru v Celju, od-tam junija 1916. na italijansko fronto, tam ranjen in ujet. Zadnjič pisal 4. februarja 1918., od takrat pogrešan.	žena Vidovič Marija	—	12. IX. 1933. Og 32/33-4	15. IV. 1934.
Rihter Auton. rojen 5, januarja 1S86., del. v Zg. Novi vasi.	Ob izbruhu vojne odrinil v Maribor k 47. p. p. in nato z 2/V1I poh. komp. v Galicijo, v Przemyslu ujet, tam baje umrl.	žena Rihter Helena	—	12. IX. 1933. Og 33/33-4	15. IV. 1934.
Svetanič Štefan, roj. 1. januarja 1875., del. v Sotini 1.	Odrinil k 18. honv. polku v Koszeg, nato poslan v Šopronj in v Galicijo, zadnjič pisal iz Šopronja marca 1915., nato pogrešan.	žena Svetanič Julijana	—	12. IX. 1933. Og 36/33-4	15. IV. 1984.
Gomboc Štefan, roj. 9. marca 1895., p os. sin v Ivanjcih.	Dne 15. maja 1915. odrinil k 48. p. p. v Vel. Kanižo, nato na tirolsko fronto. Jeseni 1918. baje padel ter od tedaj pogrešan.	brat Gomboc Franc	—	12. IX. 1933., Og 37/33—3 i	15. IV. 1934. 1 . ' - r
OTsenjak Jožef, rojen 18. februarja 1889. v Murski Soboti.	Ob izbruhu vojne odrinil v Przemysl k trdnj. art. polku, 15. marca 1915. ujet, januarja 1916. v bolnici v Samarkandu, od takrat pogrešan.	sestra Fujs Ana, roj. Ovsen jak	—	12. IX. 1933. Og 40/33—4	15. IV. 1934.
Hajdinjak Franc. roj. 16. junija 1883., pos. v Gor. Slavečih.	Odrinil ob izbruhu vojne k 18. domobr. polku v Kiiszeg, odtam v Galicijo. Zadnjič pisal iz Koszega. Nato pogrešan.	žena Hajdinjak Marija	—	12. IX. 1933. Og 41/33—4	15. IV. 1934.
Rogač Franc, roj. 26. septembra 1876., pos. v Nuskovi.	Odrinil k 18. honv. p. p. v Šopronj, ranjen v Galiciji, nato z italijanske fronte zadnjič pisal 30. decembra 1915., od tedaj pogrešan.	žena Rogač Marija	—	12. IX. 1933. Og 42/33-6	15. IV. 1934.
Skledar Pavel, rojen 4. januarja 1875., kočar v Serdici.	Ob začetku vojne odšel k 83. p. p. v Szom-bathely, ranjen, imel amputiran kazalec in sredinec desne roke, nato odšel z delavsko četo na italijansko fronto, ujet in dodeljen 134. komp. L. P. v Albaniji. Zadnjič pisal 1. 1919. v septembru.	žena Skledar Marija	—	12. IX. 1933. Og 43/33-3	15. IV. 1934.
Car Štefan, roj. 22. decembra 1876., pos. v Poznanovcih 22.	Odrinil 2. avgusta 1914. k 18! honv. polku v Koszeg. Avgusta 1915. v Galiciji ujet. Zadnjič pisal iz Sibirije 1. 1920., od tedaj pogrešan.	sin Car Kolman	—	12. IX. 1933. Og 45/33-4	15. IV. 1934.
Zver Jožef. roj. 22. februarja 1897. v Renkovcih.	Odšel jeseni 1. 1915. v Vel. Kanižo. Dodeljen 6. honv. polku, 2. bataljon. 6. četa. Baje 6. julija 1916. pri vežbab v zaledju rumunske fronte raztrgan od granate, od takrat pogrešan.	očim Recek Marko	—	12. IX. 1933. Og 46/33-4	15. IV. 1934.
Žitek Jožef, rojen 16. marca 1876., pos. v Rakičanu.	Odrinil ob izbruhu vojne v Przemysl k trdnjavski artiljeriji, tam 1. 1915. ujet. Baje v taborišču Kazalinsk 18. aprila 1916. umrl za tifusom, ker od takrat pogrešan.	sin Žitek Franc	4	12. IX. 1933. Og 47/33-3	15. IV. 1934.
Rodošek Florijan, rojen 30. aprila 1887., prist. k Sv. Bol-fenku pri Ptujski gori.	Ob začetku vojne odšel k 87. p. p. v Celje, nato na rusko bojišče. Med potjo iz Bol-noka na. Madžarskem 15. avgusta 1914. zadnjič pisal. Nato pogrešan.	žena Rodošek Kristina	—	14. IX. 1933. Og 48/33-3	15. IV. 1934.
Okrožno sodišče v Mariboru, pis. odd. III.,
dne 19. septembra 1933.
I 169/33—10.	2363
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1933. dopoldne ob d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Straška goroa, vi. št. 41, 29.
Cenilna vrednost: Din 5028-—.
Najmanjši ponudek: Din 5028'—.
Varščina Din 503'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uvebavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kozjem, dne 18. septembra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
929.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1933.
Besedilo: Karel Golob Dentaldepot.
Obratni predmet: Trgovina z zobo-zdravniškimi in zobotehniškimi potrebščinami.
Imetnik: Golob Karel, trgovec v Ljubljani, Selen b ur go va ulica 7.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 9. septembra 1933.
Fi 473/33 — Rg A VII 125/1.
*
930.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1933.
Besedilo: »Philips« jugoslovensko tr-govačko a. d., podružnica Ljubljana.
Obratni predmet: Prodaja produktov in aparatov za brezžično telegrafijo, in telefonijo, prodaja produktov in aparatov za uporabljanje žarkov »X«, prodaja produktov Neon« in prodaja ostalih proizvodov, ki so z navedenimi v zvezi.
Družbina oblika:
Tvrdka je podružnica pri trgovačkem sudu v Beogradu od 20. septembra 1929 protokoliranega glavnega zavoda enakega imena in obratnega predmeta, ima svoja pravila z dne 16. avgusta 1929 odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo dne 27. avgusta 1929., br. II. 22720/K, in osnovno glavnico v znesku
1,000.000 Din, razdeljeno na 1000 na ime glasečih se delnic po 1000 Din, ki so polno vplačane.
Upravni odbor družbe sestoji iz treh članov.
Za družbo se podpisuje na ta način, da se pod s štampiljo odtisnjeno besedilo družbine firme podtpišeta en član Upravnega odbora in en prokurist ali pa dva člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
Henrik Berntsen, Viktor Vikerhauzer in Fran Paulie.
Prokurist Johanus van der Sten. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. septembra 1933.
Fi 501/33 — Rg B III 95/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
931.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1933.
Besedilo: »Blisk« družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki.
Po sklepu občnega zbora z dne 28. avgusta 1933. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Inž. Vaj k Hugo, podjetnik iz Ljubljane, Celovška cesta 246.
Likvidacijska firma: »Blisk« družba z. o. z. trgovina s kovinskimi izdelki, v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. septembra 1933.
Fi 483/33 — Rg C V 104/2.
*
932.
Sedež: Ljubljana. *
Dan vpisa: 16. septembra 1933.
Besedilo: Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., podružnica Ljubljana.
Na občnem zboru dne 20. maja 1933. sc se izpremenila pravila družbe v členih 27., 38., 43. in 44.
Upravni odbor sestoji iz 12 do 18 članov.
Izbrišeta se člana upravnega odbora dr. Brugger Maks in dr. Morawetz Gott-lieb, vpišeta P a se člana upravnega odbora: dr. Muller Emil, ravnatelj Banque Commerciale de Bale v Ziirichu, in Freund Oto, ravnatelj Češke Banke Union v Pragi.
Izprememba pravil je bila odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo dne 10. junija 1933., pod II Br. 19914/K.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1933.
Fi 477/33 — Rg B III 66/6.
Izbrisala se je nastopna firma: 883.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 16. septembra 1933. Besedilo: Jadranska montanska družba z o. z.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1933.
Fi 471/33 — Rg C I 78/33.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
934.
Sedež: Podreče p. Smlednik.
Dan vpisa: 18. septembra 1933. Besedilo: Kmetijska strojna zadruga
Podreče p. Smlednik, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov, in sicer s tem, da nabavlja potrebne kmetijske stroje in druge priprave za pogon in obdelavo ter jih daje svojim članom v uporabo.
Zadružna pogodba z dne 4. septembra 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z okrožnico.
Načelstvo sestoja iz načelnika, pod-načelnika in 3 članov.
Člani načelstva so:
Jamnik Franc, posestnik, Podreče 18, načelnik;
Burgar Jože, posestnik, Podreče 16, podnačelnik;
Burgar Jakob, posestnik, Podreče 22;
Čebašek Franc, posest., Podreče 30;
Zevnik Ferdo, posestnik, Mavčiče 16.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za zadrugo tako, da se podpišeta pod njeno tvrdko dva člana načelstva.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. septembra 1933.
Fi 505/33 — Zadr. X 393/1.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopnih zadrugah:
935.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 25. septembra 1933. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Skubic Matija-Josip, vpisal pa član načelstva Papež Leopold, posestnik iz Loke št. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. septembra 1933.
Fi 50/33 — Zadr. II 156/11 *
936.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 21. septembra 1933. Besedilo: Agrarna zajednica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za dolnjelendavsko okolico v Dolnji Lendavi.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Raj Marko, Lutar Štefan, Hozjan Josip in Vida Franc, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva:
1. Hajdinjak Anton, narodni poslanec v Odrancih (predsednik),
2. Verbanjšek Anton, katehet v Dolnji Lendavi,
3. Zver Josip, kolonist v Zamostju,
4. Kuhar Štefan, posestnik v Trimlinih. Dosedanji predsednik Kiraly Josip je
podpredsednik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 21. septembra 1933.
Zadr. III 8/12.
#
937.
Sedež: Ivančna gorica.
Dan vpisa: 25. septembra 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Ivančni gorici pri Stični, r. z. z n. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Rojec Anton in Erjavec Alojzij, vpisala pa člana načelstva Kavšek Ignac, posestnik v Vel. Černelu št. 10, in Medved Jože, posestnik v Mrzlem polju št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. septembra 1933.
Fi 48/33 — Zadr. III 87/2 *
938.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. septembra 1933. Besedilo: Mizarska zadruga v Ljubljani. registrovana zadruga z omejeno
zavezo.
Izbriše se član načelstva Podobnik Ivan, vpiše pa član načelstva Repič Josip, mizarski pomočnik v Ljubljani, Jeranova ul. 14.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1933.
Fi 468/33 — Zadr. X 183/4.
*
939.
Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 25. septembra 1933. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, r. z. z o. z.
Izbrisal se je načelstveni član Bajuk Anton,
vpisal pa član načelstva Nemanič Marko, posestnik v Drašičih št. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. septembra 1933.
Fi 47/33 — Zadr. III 104/8
*
940.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 21. septembra 1933. Besedilo: Kletarsko društvo v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zav.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 5. in 38. Opravilni delež znaša 25 Din. Okiažno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. septembra 1933.
Zadr. I 35/82.
*
941.
Sedež: Pirniče.
Dan vpisa: 18. septembra 1933. Besedilo: Zadružna elektrarna v Pirničah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Jerala Janez, vpiše, pa član načelstva Oman Janez, posestnik v Sp. Pirničah 38.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. septembra 1933.
478/33 — Zadr. X 278/3.
*
942.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 21. septembra 1933. Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član upravnega odbora Praprotnik Edvard, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora šestan Dušan, učitelj v Ptuju.
Zadružna pravila so se izpremenila v členu 61., točkah 5., 6. in 7.
Okrožno kot trg, sodišče v Mariboru,
dne 21. septembra 1933.
Zadr. II. 60/28.
*
943.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 25. septembra 1933. Besedilo: Kmetska gospodarska zadruga v Ribnici i okolico, r. z. z o. z.
Izbrisal se je načelstveni član Jecelj Peter,
vpisal pa član načelstva Petelin Fr., posestnik v Ribnici št. 73.
Obenem se je vpisala izprememba pravil tako, da se odslej oznanila izvršujejo le z nabitjem v zadružni pisarni. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. septembra 1933.
Fi 49/33 — Zadr. IV 34/4 *
944.
Sedež: Skaručna.
Dan vpisa: 18. septembra 1933. Besedilo: Mlekarska zadruga v Skaručni, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 3. septembra 1933 so bila sprejeta nova pravila.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarstvo in nravno povzdigo svojih članov.
Javni razglasi zadruge se vršijo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Skaručni in Šinkov tura in po potrebi s pismenimi obvestili ter z oglasi v listih.
Načelništvo sestoji iz načelnika, pod-načelnika in petih odbornikov.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva člana načelstva.
Izbrišejo se člani načelstva Kosec Janez, Drešar Jože, Sršen Franc, Gubane Luka, Vode Jernej in Kosec Alojzij; vpišejo pa se člani načelstva:
Kosec Franc, posestnik, Vojsko 10, načelnik;
Kristan Franc, posestnik, Selo, 10, podnačelnik;
Debevc Ivan, posestnik, Polje 29; Kosec Franc, posestnik, Skaručna 11; Podgoršek Alojz, posestnik, Vojsko 12 in Ovijač Jože, posestnik, Polje 27. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
9.	septembra 1933.
Fi 485/33 — Zadr. III 219/60.
*
945.
Sedež: Šmarjeta.
Dan vpisa: 20. septembra 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Zoran Jožef.
vpisal pa se je član načelstva Jeglič Franc, posestnik v Orešju št. 1. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. TI., dne 20. septembra 1933.
Fi 52/33 — Zadr. II 64/12 *
946.
Sedež: Šmarjeta.
Dan vpisa: 24. septembra 1933.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Šinar* jeti, r. z. z o. z.
Izbrisala sta se načelstvena člana Livk Ivan in Zoran Jožef,
vpisala pa člana Jeglič Franc, posestnik v Orešju, in Perko Viktor, kaplan v šmarjeti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. septembra 1933.
Fi 53/33 — Zadr. II 202/10 *
947.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 18. septembra 1933.
Besedilo: Mlekarska zadruga na Vrhniki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 6. avgusta 1933. so bila sprejeta nova pravila.
Načelstvo sestoji iz načelnika in štirih odbornikov.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva.
Zadruga razglaša svoje objave na oglasni deski in z oklicem pred cerkvijo.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
15. septembra 1933.
Fi 434/33 — Zadr. III 182/60.
Izbrisala še je nastopna zadruga:
948.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 18. septembra 1933. Besedilo: Gradbeno društvo učiteljstva na tehniški srednji šoli v Ljubljani, r. z. z o. p.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. septembra 1933.
Fi 504/33 — Zadr. VII 149/19.
Konkurzni razglasi
949.
St 5/33—6.	2405
Oklic.
Prezadolženka: Gospodarska zadruga, reg. zadruga z o. z. v Mariboru.
Namesto razrešenega upravnika kon-kurzne mase dr. Boštjančiča Leopolda, odv. v Mariboru, se postavlja dr. Slokar Karel, odv. v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.. dne 29. septembra 1933.
*
950.
S a 31/32—13.	2401
Sklep.
Poravnalna zadeva tvrdke Gradnik in drug, družbe z. o. z. v Ljubljani.
Na predlog dolžnice tvrdke Gradnik in drug, družbe z o. z. v Ljubljani, s tusodnim sklepom z dne 1. avgusta 1932-, opr. št. S a 31/32—2, uvedeno poravnalno postopanje se v smislu § 56 t. 4 zak-o prisil, por. izven konkurza ustavlja, ker je dolžnik poravnalni predlog pred poravnalnim narokom umaknil.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. Ifl* dne 22. avgusta 1933.
951.
Por 13/33—83.	2380
Potrditev poravnave.
Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku pred sreskim sodiščem v Kranju dne 15. julija 1933. med dolžnikom Kapušinom Stankom, trgovcem z mešanim blagom v Kranju, in njegovimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. septembra 1933.
*
952.
Por. 3/33—41.	2333
Sklep.
Poravnalna stvar Lapajneta Ivana, lastnika tvrdke Lapajne Ivan, izdelovanje kreme za čevlje in čistila v Ljub-ljani-Moste.
Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku pred podpisanim sodiščem dne 22. junija 1933. med dolžnikom Lapajnetom Ivanom in njegovimi upniki, se potrjuje.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. avgusta 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 13.460/2379—1933.	2342—3—2
Razpis licitacije.
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo cevovoda za zgradbo carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici ter o II. pismeni ponudbeni licitaciji za popravilo carinskih skladišč ob Einspielerjevi ulici v Mariboru.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podlagi rešitve kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 161/78—1933, odnosno V. No. 4398/13 z dne 14. septembra 1933., odnosno V. No. 3043/8 z dne 26. julija 1933. ter na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za dobavo in montažo cevovoda za zgradbo carinske pošte in za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
ter za izvršitev popravila carinskih skladišč v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo, vse tri na dan 14. oktobra 1933 ob 11. uri
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8/1. soba štev. 5.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam, soba štev. 3, odnosno je tam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din. 5'—.
Ponudbe je vložiti v obliki enotnega
popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
1. za dobavo in montažo cevovoda za vodovod Din 67.792-10;
2. za popravilo lesenih ramp Din 48.574-53;
3. za propravilo carinskih skladišč Din 60.570‘02.
Za vsako izmed dobav, odnosno del je predložiti posebno ponudbo v posebni kuverti.
Zapečatene ponudbe,- kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9. z dne 25. marca 1933, »Službene novinec br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932, vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z napisom »Ponudba za...............
od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in
11.	uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, da ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane za dobavo in montažo cevovoda Din 6800-—, za popravilo ramp Din 5C00-— in za popravilo skladišč Din 6100-—, odnosno za tuje državljane za cevovod Din 13.600—, za rampe Din 10.000 in za skladišča Din 12.200-—.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopol. pri mestni blagajni mariborski v Mariboru, Slomškov trg štev. 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru,
dne 23. septembra 1933.
*
Ob. No. 1075/7.	2371	2—2
Razglas.
G. Pšeničnik Vinko v Vrhjeh št. 50 je zaprosil za dovoljenje, da bi smel postaviti mlin na motorni pogon na parceli št. 66/2 v kat. občini Vrhje, upravna občina Kapele.
Na osnovi §§ 105., 108. in sl. obrtnega zakona odrejam komisijski ogled in razpravo za 23. (dvajsettretjega) oktobra 1933. s sestankom na mestu samem ob
10. uri. Mejaši in interesenti se vabijo, da prisostvujejo. Ugovore je podati najkesneje pri razpravi. Kesnejši ugovori se ne bodo upoštevali. Načrti so na vpogled pri sreskem načelstvu v Brežicah.
Sresko načelstvo v Brežicah, dne 25. septembra 1933.
*
Štev. 82/4—1933.	2346—2—2
Razpis.
Razpisujemo nabavo:
260 m podzemeljskega kabla 2x1*5 mm, 8 kabl. glav,
5 kg kabl. smole.
Ponudbe, kolkovane s 5 Din, najkesneje do 5. oktobra 1933.
Uprava umobolnice v Novem Celju,
dne 23. septembra 1933.
7345	2317	3-3
Razpis nabave.
Za nabavo zdravil, obvezil, zdravniškega pribora in lekarniških potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. novembra 1933. do 31. marca 1934.
se razpisuje olertalna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 86. do 98. zakona
o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika o pogojih za nabave bolničnega inventarja dne
25. oktobra 1933. ob 11. uri v pisarni lekarne občne državne bolnice.
Pojasnila o množini in kakovosti potrebščin in o pogojih in navodilih z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje predstojnik lekarne.
Uprava občne drž. bolnice v Ljubljani,
dne 18. septembra 1933.
Št. 1387.	2400—3—1
Razpis nabave.
Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 18.605 in 18.985 se razpisujeta za nabavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu za razdobje od dne
I. oktobra 1933. do 31. marca 1934. v drugič ofertalni licitaciji, in sicer:
I. v torek, dne 17. oktobra 1933. ob
11. uri bo pismena licitacija za nabavo vseh vrst mesa in slanine, mleka in mlečnih izdelkov;
II. v sredo, dne 18. oktobra 1933. ob
II. uri bo pismena licitacija za nabavo:
a) kruha,
b) moke in mlevskih izdelkov,
c) špecerijskega blaga in hišnih potrebščin.
Natančnejši pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice za duševne bolezni, v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 28. septembra 1933.
*
Štev. 17/3—1933.	2370—3—2
Razpis.
Uprava bolnice razpisuje s tem zavarovanje zavodnih poslopij proti požaru za dobo 10 let.
Podrdbnos-ti in pogoji se dobe pri upravi bolnice v Novem Celju, ki sprejema ponudbe, kolkovane z Din o-—, priloge po Din 2-—, najkesneje do 15. novembra 1933.
Uprava umobolnice v Novem Celju,
dne 26. septembra 1933.
Štev. 1503/33.	2394—3—1
Razglas o licitaciji.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 36 vagonov cementa
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. oktobra 1933 ob 11. uri dop.
v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni; Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v Gor. Radgoni, Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 235.800',—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona,
dne 27. septembra 1933,
*
K štev. 1503/33.	2895—3—1
Razglas.
Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje na dan 19. oktobra 1933. pismeno ofertalno licitacijo za dobavo 30597 fašinskih butar za regulacijska dela na obmejni Muri. Podrobna pojasnila so na razpolago pri Murski sekciji.
Murska terenska tehnična sekcija Gornja Radgona, dne 27. septembra 1933.
Štev. 2643/E—K-	2398
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne razpisuje dobavo:
500 žarnic 40 vatov, 220 voltov,
500 žarnic 60 vatov, 220 voltov. Žarnice rabi za javno razsvetjavo, zato naj. se navedejo cene brez trošarine, franko Ljubljana, vštevši vse odbitke.
Ponudbe je vposlati do 7. oktobra t. 1.
v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za žarnice«.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske,
dne 29. septembra 1933.
Razne objave
2412
Vabilo na 12. redni občni zbor
tvrdke »Kovina«, prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. v Mariboru,
ki bo
dne 19. oktobra 1933. ob 16. uri v pisarniških prostorih tvrdke na Teznu pri Mariboru, Vodnikova ul. 28,
z naslednjim dnevnim redom:
1. Citanje in verificiranje zapisnika o
11.	rednem občnem zborn z dne 15. decembra 1932.
2. Poročilo uprhvnega sveta.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Predložitev rač. zaključka za 31. december 1932. in podelitev absolutori-ja upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
5. Volitev članov upravnega sveta in odobritev kooptaeij, izvršenih od rednega občnega zbora z dne 15. decembra 1932.
6. Volitev članov nadzorstvenega sveta in sklepanje o njihovih nagradah.
7. Slučajnosti.
Posest vsakih 10 delnic daje pravico na en glas. Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo svoje delnice najmanj 4 dni pred sestankom zbora položiti pri:
1. blagajni tvrdke : Kovina« v Mariboru,
2. Celjski posojilnici v Mariboru,
3. Jadranski banki v Ljubljani,
4. Obrtni banki v Zagrebu,
5. Merkur-Bank Wien.
Upravni svet.
*
2416
Razglas.
Tridesetosmo žrebanje 4!4%nih zastavnih listov in 4'A% komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke« se bo vršilo dne 16. oktobra 1933. Izžrebalo se bo nominale K 11.600-— 4K%nih komunalnih zadolžnic.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1933.
Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, prej »Kranjska deželna banka«.
jj;
2373—2—2
Poziv upnikom.
Podpisana zadruga se je po sklepu občnega zbora z dne 18. junija 1933.
prostovoljno razdružila in prešla v likvidacijo, kateri sklep je bil vpisan v zadružni register pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 20. junija 1933. pod cpr. štev. Zadr. V 41/10.
V smislu § 40. zadružnega zakona se pozivljejo upniki zadruge, da prijavijo v roku 60 dni, računajoč od zadnjega poziva v »Služjbenem listu kr. banske uprave Dravske banovine«, svoje terjatve likvidacijski firmi v roke predsednika Martina Š t e r b a 1 a , lupet-niškega mojstra v Ptuju.
Maribor, dne 27. septembra 1933.
»Edinost«
Vzajemno gospodarsko društvo reg. zadruga z o. z.
Maribor v likvidaciji.
Šterbal Martin s. r. .Sagadin Joško s. r.
*
2418
Objava.
Izgubil sem potrdilo, da se na mene ne nanašajo določbe 8 103. zakona o zaščiti delavcev iz 1. 1922. glede na določilo § 7. pravilnika o zaposlovanju ino-
zemcev
Ta odločba inšpekcije dela v Ljubljani je bila izdana dne 12. marca 1926., št. I. br. 1031/26.
Potrdilo progfhšam za neveljavno
Rabinek Ivan s. r.
*
2391
Objava.
Izgubil sem odhodno izpričevalo obče obrtne nadaljevalne šole'v Kranju, izdano dne 29. maja 1927. in odpustnico 8 razredne osnovne Sole v Radovljici, izdano'koncem šolskega leta 1925.
Obe izpričevali proglašam za neveljavni.
Radovljica, Predmesto št. 50, dne 28. septembra 1933.
Domnik Ernest s. r.
* 2880 Objava.
Izgubil sem obrtni list št. 6020, izdan dne 29. avgusta 1927. od sreskega načelstva v Murski Soboti za izvrševanje trgovine s perutnino, jajci in divjačino v živem in zaklanem stanju s stajali-ščem v Rankovcih št. 14. ter ga proglašam za neveljavnega.
Rankovci, dne 27. septembra 1933.
Ratnik Emerik s. r. trgovec, Rankovci št. 14.
*
2413
Objava.
Ukradena mi je bila akademska legitimacija univerze kralja Aleksandra I-v Ljubljani na ime Smolej Viktor, rodom iz Prvačine. Proglašam jo za neveljavno.
Smolej Viktor s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.