81 75 V torek, četrtek in so* hoto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanj o na dom ta vse leto 8 p. — k. „ pol lota 4 „ •— „ četrt „ 9 „ 20 „ l»« |»i>*ti : za vso leto 10 g. — k „ pol kita B „ — „ „ četrt „ 3 „ 00 p Vredniitvo in opravništvo je v koroški ulici hiš. št. 220 Oznani In Za navadno tristopnn vrsto bo plačuje • ■ kr. v,e tiska I krat ;* m >. n „ 2krat, ■ >> »>. it n 3krnt. veće pinmonke s« plačujejo po prostoru. Za vak fin,-k jo plačati kolek (stempelii 7.a 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Vabilo na naročbo- Koncem tega meseca poteče prvo poletje našega lista in večini naših bralcev naročilo. Vabimo tedaj vse p. n. naročnike, hteri hote prejemati naš list tudi v prihodnje, naj sroja naročila brz ho brž ponove, da moremo določiti potrebno Število iztisov in da se razpošiljanji' nikakor ne pretrga. Program našemu listu ostane nepremenjen, držali se ga bodemo zvesto in neustrašeno ter neglede na žrtve skrbeli, da bode list v vsacem oziru ustrezal tirjatvani, kakoršne slovenski narod dandenes staviti more do političnega časopisa. Naš list velja v Mariboru brez pošifanja na dom t za vse leto S gld. — kr. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt ,, 2 ,, 20 „ S pošilanjem na dom ali po pošti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta Si „ — ,, „ četrt „ 2 „ 00 „ Naročnina se naj blagovoljno pošila po poštnih nakaznicah in vsigdar napiše natančna adresa, kjer treba tvdi zadnja pošta, dolžni na robniki so lepo prošeni, da svojo zaostalo narod nino nemudoma dopošlejo. V Mari b oru, t. jidija 1811. -Slov, Narod." „Valorlasiclu'1. NaS Članek BKon se rvati vol in naš program" jo vzbudil na ebnebji „Vaterlandovomu velik vi-bur, blisk in grom in dvojna strela je sinila na nas, hvala boga, oboja vodena. Prva v podobi uvodnoga n:ka z nenavadnim naslovom „S!ovenischesu, druga priprosti obliki dopisa z Gradca. \ Kakor Z ene strani obžalujemo, da sc je ta sadova od dotične strani zbog žaljeno samovolje in dozdevno nezmotljivosti strastno potegnila na polje osobnosti, da le je nad nun: razlil ve-* zarad novspehov v dru z i h krogih pridržani žole, nam vendar nalaga naša časnikarska čast dolžnost, da ta napad primerno odvrnemo. Kar se tiče uvodnega članka moramo izreči, da jo v njem na svojem mostu lo dvakrat rabljem izrek „wenn wir nicbt irren", ker se „Vaterland"-ovi časnikarji jako motijo, nko mislijo- da jo gOflp, dr. Vošnjak vrednik našemu listu, se bolj pa, da bi bil ou pisal omenjeni članek, in v najvoči zmoti so, ako domnevajo, ka r.o z njimi strinja večina in to najodličtiejih slovenskih poslancev, Vsa replika potrjuje le našo misli, ktore smo izrekli v omenjenem članku. Res da nam Slovencem „Vaterland" nekako milostljivo dovoli, ka smemo gojiti svoj jezik in svoje običaje, kar bo pa tičo ideje narodnosti, pa odločno pravi, ka n i k d a r dovolil ne 1» on e , d a bi si k t o r a k o I i narodnost b r o z n z i r n na historične skupine, s t v a r i 1 a n o v o d r ž a v n o moje. ker je to puntarsko I načelo.(slo!) Le tedaj, kodar se bo zopet dovršilo historično pravi, le tedaj smemo mi Slovenci pričakovati, da se naSe zahteve vzamo v pretres. Zediojenje Slovencev je „k e i n e s w o g s d u r c h a u s u n m o g 1 i c h", vresničilo so bode pa le tedaj, k e d a r dob orno Štajerskem deželne m zboru večino, k t o r a bodo tej ideji prijazna! To je menda jasno dovolj in ne zdi so nam tnuje vrodno pretresovati ostalo stavke, se men j pa prepirati so z vitežkim „Va-tcrland^om o tem, kdo ima na Slovenskem več in zanesljivejši bralcev, mi ali on. Prostopivši k dopisu z Gradca, pisanemu petrolejem strasti, opomnimo pred vsem, ka nam jo jako ljubo, da vmrMi no moremo, zlasti ker še no čutimo niti potrebo niti voljo do tacega čina, kar se pa tiče predbacivanja. da W rb^roljuhi plačevali naše dolgove, odvrnemo, da je trt 'gola n e r o s n i 0 a , kajti plačevale so so edino lo delnice, ktero so podpisali žrtvoljubni rodoljubi, ki so ustanovili list. no več no menj. To je pa bila njih lastna blaga volj«, ktera pa pri dopisniku z Gradca izgubi mnogo vrednosti, ako jo oponaša tor misli, da mi vsled tega ne bomo spolnovnli svoje dolžnosti in branili pravice svojega naroda tudi njemu nasproti. Gospod dopisnik nam očita mladeniško nezrelost in jo rabi kot neovrgljiv argument proti nam, Češ, „fen-tal som ga." A nam je hvala bogu jako ljubo, da smo so mladi in čili , kakor jo bil gospod dopisnik svoje dni in si nikdar no želimo tiste zastarelo zrelosti, da bi so navduševali za vitožke, srednjovoko uzoro , da bi vitezi in knjeginjami polnili gradovo in grajščine, ktere so do kosti ožulile naS rod, da bi na vsakem homcu stavili robstvu svetišče. Vrh tega smo v 19. stoletji že v tacem položaji, da no treba vsacemu, kdor hočo govoriti, spričevati so s ki'Btnim listom ali „Kuhpooken-improngszeugnis" , atopak debata jo slobodna. Kar pa gospod dopisnik govori o tem, da smo izrekli svojo pripravljenost v.u dobro plačo in po okoliščinah pisati tudi po druzem programu, pripisujemo njegovi preživi domišljiji, ktera mu jn napravil;* „Schabernack." Da jo ..Vaterland'1 priobčil slovensko spomenico jo res, a ravno tako jo istina, da so gospodje poslanci vsi prek sklenili, spomenice ne objaviti, da je tedaj dotičnik bil indiskreten, in ta je gospod dopisnik sam, kteri je vrh tega denes nasproten temu, kaljo v spomenici podpisal sam. Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine. •) L. 788. kmalo po Tasilovem padu so Avari, kakor so se bili ž njim pogodili, z eno armado v Furlanijo in z drugo na Bavarsko pridrli, pa so bili na obeh krajih premagani in morali so so potem, ko so mnogo ljudi izgubili, v svoje pokrajino vrniti. To sramoto oprat pridere še tretja truma na Bavarsko ; pa tudi njej se je ravno tako godilo. Po teh srečnih zmagah prido Karol v Regensburg in tam ustanovi razdelitov in upravo na novo pridobljenih dežel. Bavarska ni več dobila svojega vojvoda, ampak upravno opravilstvo je, kakor sploh v svojih deželah, izročil posameznim grofom, ki so bili vsak čez svoj okraj postavljeni. V slovenskih, to je korotanskih pokrajinah pa je brž ko ne vladarsko oblast zastran do-jfcčih reči puBtil domačim poglavarjem, knezom in županom. Poslovanje teh grofov in drugih poglavarjev *) (Hoj: G. Fr. v. Ankershofen, llandbuck der Geschiehtu Herzogthums Kiirnthon II. 15d. 2 u !! Hel't. — B. D ii ni ml o r Uebor dio Budustlichcn Marken des frunkisehim Keiebes unter don Karolingern, v „Archiv tur Kunde cisterr. Ge-sebichts(|uellenu 10. Itd. — Dr. II. Jiriček, Panonija « IX. stoljeću. Književnik. God. III. Sv. I. — Šufai-ik. Slov. Altertiimer iiborsotzt von M. v. Kbrenfekl 11. Ud. pa so nadzorovali kraljevi namestniki, ki so morali za red in mir po svojih deželah skrbeti in ob vojski voditi trumo istih dežel. Prvi nam znani namestnik ali „prae-feetus Bsiovaris" kakor ga imenujejo letopisoi, je grof' G i; r o 1 d, Karlov svak, ki je bil na tem mestu do 1. 799. Njemu je bila izročena Bavarska dežela in Koro-t a m j a do Dravo ; južni del pod Dravoj pa jo bil brž ke no nadzorništvu furlanskega vojvoda Krika podvržen. (Ank. p, 118.) Te nradbe so bile le začasne, toliko, da so bile to mejne dežele zavarovane proti Avarom, pred kterimi ni bilo upati miru predno no bi bili celo vničoni. In njih vničiti jo Karel tudi sklenil. Vnel so je prepir zavoljo mejo mod Krunici in Avari, in iz prepira jo nastala vojska ki je z malo prenehljaji trpela do 1. 803. Kari sam jo vodil svoje armado proti divjim sovražnikom ; posebno velikokrat pa je šol nad nje sin Karlov, Pipi D, kralj italijanski. V teh bojih so poleg Nenieov tudi Hrvatje in Slovenci svojo kri prelivali. Najhujša sila je Avare zadela 1. 796. ko 80 jih z dveh strani zgrabili : z južne strani namreč jo prišel Erik, vojvoda furlanski, združen s panonskim knezom Vonemiroin (— brž ko ne je bil Zvouomir knez panonskih Hrvatov — Jireček p. 87. —). malo pozneje pa jih je prijel na bolj severni strani Pipiu, kterega je Gerold spremljal, ki jo v svojem krdelu gotov i tudi korotanskih Slovencev imel. Domače razprtije med Avari bo bile Frankom v poinoč. V prejšnih časih so namreč imeli le enega poglavarja, takrat pa je bil poleg Hakana Be Ingur poglavar. Pa vnel se jo punt v kterem so oba svoja viša oblastnika ubili in si zopet lo enega poglavarja izvolili, kakor jo bila prej navada. Po neslogi oslabljeni se niso mogli dosti ustavljati in fraulcovska vojska je vzela in opustošila njih (davno „hritigo." L. 799 pa, ko je Gerold zopet šol nad njo njih nezvestobo kaznit, je v boji junaško srnrt storil iu neki Saksouec , ki ga jo vedno zvesto spremljal, je njegovo truplo otel in v Reichouau-ski samostan prinesel, kteremu je bil grof za svojih živih dni mnogo dobrega storil. Z Avari pa so imeli Franki nepienehano vojsko : kolikorkrat so bili premagani, tolikokrat so se udali in zvestobo obljubili — še celo krstiti so so dali nokteri poglavarji in velikaši — ali vselej so čez malo časa pozabili obljube in se zopet spuntali. To je trpelo, dokler njihova moč ni colo oslabela in so so 1. 803 za stanovitno podvrgli. Prišli so takrat v Regensburg ZodaOi poglavar panonskih Avarov in mnogi drugi avarski iu slovenski velikaši ter so Karlu zvestobo obljubili, ktero pozneje niso več prelomili, flakanska čast se jo zdaj pri njih brž ko ue odpravila, vendar jo je bil pozneje poglavarju Abrahamu ki se je bil dal krstiti zopet podelil. Propad avarske moči so pospeševali razen domačih razprtij boji s Slovenci, ki so se zdaj avarBkega jarma so znobivši, hoteli zmaščevatt za vse to neusmiljeno 1531 75 Sicer pa gospođu dopisniku ni>mo nevoščljivi, ako ima nad „Vaterlandom* tako ogromno veselje, ako ga smatra kot svoj uzor in kuje v zvezde, — vsake oči imajo svojega slikarja in praktičen Cerkničan jo nekdaj na vprašanje: „Kaj ne, oče, da je naša dežela najlepša?" osupnenemu mestnjanu lakonično odgovoril: „Lahko da, ker še druge nisem videl !a Da je centralizem najhujši sovražnik slovansko-narodne prostosti, ta vednost menda ni privilegiran „arcanum" gospoda dopisnika, kakor tudi to ne, da je nebo visoko in 80 miljonov Slovanov daleko. Vsakako pa niti gospodu dopisniku znano ne hode, kolika je visokost neba, kakor menda tudi to ne, da so vsi češki listi skoro istim načinom kakor mi, izrazili svoje mnenje o „Vaterlandu", da tedaj njegova stranka ne bodo tako velikanska, ampak le „ein Trupp Reisige", da je ta uzorni list še pred našim člankom uzročil občo nevoljo med odličnimi narodnjaki, da je bilo mnogo in obče priznanih peres pripravljenih pričeti boj z nVaterlandu-om, kteri je donašal mnogo in mnogo našemu narodu nasprotnih člankov. Naštevajo nnm dalje naše dozdevne politične grehe, ktere pa popolnem odobrava javno mnenje, naši bralci in večina našega naroda, se zaleti gospod dopisnik v svoji slepi zlobi celo do izreka, daje „S 1 o-Tenski Narod" kriv, da so volitve v Mariboru tako nesrečno izpale. Vzeli hi si na posodo od „Vaterlanda"-a „Cactnsa XXII.*, da bi se ž njim smejali, ako bi stvar ne bila povedana tako prokleto resno in ako bi ne imeli toliko prirojenega humorja, da nam ga ne treba na poBodo. S tem stavkom je pokazal gospod dopisnik nwess' Geistes Kind er sei", kjer se drugači ne more, tam pomaga n e-sramno natolcevanje, črnenje in laž ali da se poslužimo izraza „Vaterlandu-ovega — „per-fidija*! Kajti, kdor je bral naš list lanjsko leto, ko so bile volitve, se bo gotovo spominjal, kako smo neustrašeno pisali v tem oziru, kako je bil skoro ves prostor našega lista odmenjen in posvečen volitvam, edino le volitvam, kako je naš bivši, sedaj že v prezgodnjem grobu ležeči vrednik Tomšič agitoval po mestu in po deželi, razpostavljal svojo telesno varnost, svetoval, prigovarjal in vso sile duha obrnil le na to, da bi bil izid volitev srečnn. Celi slovenski Š ta jer, da celi slovenski svet nam bo pritrdil, da smo v tem oziru storili svojo dolžnost do zadnje pičice. Za Boga 1 to nesramno očitanje, je ako le kaj, pripravno nas nekoliko potolažiti nad Tomšičevo smrtjo, kajti to bi ga bilo prebritko zadelo, take nehvaležnosti si ni zaslužil niti Tomšič, niti naš list, ta izrek je narekovala le zloba, samovolja, oseben fanatizem in žaljena ničemurnnst. Prepuščajo osebne napade dotičnikom, bi lahko pretresavali še stavek za stavkom, pa s tem jim prisvojili preveliko važnost, ktoro nikakor nimajo, kajti tako piše le človek, kteri bi rad na Slovenskem vsilil svojo diktaturo, dasiravno zabi, da k temu treba biti VBaj na Francoskem in biti iz tacega lesa, iz kterega se režejo Gambette ; tako piše le mož, kteremu se pri mnogi priliki ni posrečilo terorizirati drugači mislečo večino in kuha zbog tega srd in strup v srcu, tako se huduje le človek, kteri ne strpi druge misli nego svoje in kteri je javno in množim že rekel, da mu je namen naš list vničiti in to samo zbog tega, ker ne čujemo na njegov avtokratičon krik „Sic vol o, sic j u b e o", ampak se ravnamo po naših druzih, bolj praktičnih, kor no tako divje strastnih voditeljih. Gospodine dopisnik! evo nas, da Vas poznamo in to bolj nego Vam ljubo, smo Vam pokazali — prostor pa nam ne pripušča bo dalje baviti z Vami in nadaljevati nepotrebno, ker neplodno polemiko — opomnimo Vas pa, da kar se tiče obljubljenega „Kappzaum" ste Vi menda pozabili, ka je nebo visoko a na njem vi-zeča, nam namenjenja brzda za Vas nedosegljiva. Kar se pa tiče Vašega vničenja, ste nam Vi sami v slepi zlobi m ujo prihranili! Dopisi. Is Iajllbljane, 28. junija. [Izv. dop.j Ne-utrudljivo delavni vodja zboru čilalniških pevcev gosp. Vojteh Valenta, je jako lepo misel sprožil, za ktero se že delajo priprave, da se vresniči. Ta misel je ustanovljenje „glas bene matice", kteremu društvu bi bil namen izdavati dobre muzikalije, podpirati skladatelje v vsacem oziru in posebno skrb imeti na to, da se slovenske narodne pesmi in napevi nabirajo. Tudi cerkveno petje bi glasbena matica gojila. Če pomislimo, da jo na polji muzikalne literature nastala jako občutljiva suša, moramo radostni nazdravljati ustanovljenje tacega društva. Gotovo bodo vsi prijatelji slovenskega petja to društvo dejanski podpirali, tudi slovenska duhovščina se ga bo udeleževala in tako pospeševala naše cerkveno petje. — Ustavoverna stranka je izgubila zopet jako odličnega in delavnega privrženca. Bralcem „Slov. Naroda" bode še v Bpominu strastni sovrag slovenskemu uradovanju, davkarski uradnik gosp. Mar-chetti, kteri je na čisto slovenska pis :ia pisal svojej trpinčenje, ki so je morali nekdaj kot njihovi podložniki prestati. Zato je bil 1. 805 avarski kapschaw (hakan) šel pred cesarja Karla in ga prosil, naj Avarom odkaže drugih stanovališč v gornji Panoniji med Sabario in Karnuntom, ker v dosedanjih jim ni moči prestati zavoljo nasilstva Slovenov. Leta 811 je moral Karel celo vojsko poslati mirit Avare in Slovene, ki so se bili hudo sprli. Nato so prišli poslanci obeh narodov pred Karla v mesto Aachen. Frankovska sila tedaj, domača nezložnost in boji z osvobojenimi Sloveni so podrli moč Avarom takraj Tise. Kar jih pa je onkraj Tise ostalo, jih je bulgarski knez Krom podjarmil. O propadu avarskoga nekdaj tako mogočnega kraljestva nam je Suida ohranil neko povesi, ki je sicer brž ko ne le pravljica, pa nam vendar dobro pokaže surovi značaj tega divjega naroda. Suida pravi : „Bulgari so na vso moč zatrli Avare. Krem pa je uprašal neke avarske jetnike: Kaj mislite? zakaj je neki naš vladar z vsem svojim ljudstvom propadel ? In odgovorili so mu: Zato ker so so začeli med seboj tožiti, in to je bil uzrok, da so r.ajhrabrejši in najrazumnejši možje morali poginili. Potem krivičniki in roparji so postali tovarši sodnikom. Vrh tega se je vgnezdilo pijančevanje, ker vsi so se napajali in mamili z obilnim vinom ; vgnezdila se je zapravljivoBt in lakomnost, vsi so postali kupci in so eden druzega goljufali". Te bosede nam popisujejo surov barbarski narod, kteremu blagi mir ni kakor drugim narodom nemške klavzule i. t. d. — Marchotti je bil jsko iskren ud konstitucijonalnega društva in zveze .Keuerscheu" Denes pa je gosp. Marchetti za nemško propagando izgubljen in gosp. Ehrfeld v svojem steklenem salonu •dohodno vse črno prepreže in razobesi črno zastavo, kajti Marchetti-ja so pred malo dnevi, zarad mnozih goljufij, ktere je zagrešil na škodo davek plačnjočega občinstva pri finančnem ravnateljstvu spodili iz službe ter ga naznanili kriminalni sodniji. — Včeraj se je objavila razsodba — kakor itak že veste — v pravdi Do-menigovi po skoro 14 dni trajajoči konečni obravnavi. Dežmanov prijatelj gosp. Andre Doroenig menda ne bo več užival svit prostosti, ker je že sedaj valed preiskovalnega zapora, kakor je opomnil njegov zagovornik, mumija. Pri konečni obravnavi smo imeli priliko slišati juridično bistroumen govor gosp. dr. Razlaga, kteri je zagovarjal gospo Domen igo vo in zopet dokazal svojo izvanredno govorniško nadarjenost. Član gledališči nega odbora gosp. Schmidl, kterega so pri konečni obravnavi razkrili kot vodjo vseh goljufij, vsega humbuga, je sicer nekrivega spoznan, a visi mu še vedno Damo-klov meč nad glavo v podobi upora državnega pravd-nika. Gospa Emilija Domenig, kteri je Mahrova gospa od lanskega leta botra, se je jako sans gene obnašala pri obravnavi. Drastičen je bil prizor, ko je Domenig trdil, da ima dva otroka, njegova sopruga pa da ima tri (imela je namreč med preiskovalnim 15 mesečnim zaporom svojega moža Jiaison" z nekim častnikom). Gosp. Domenig, ki o tem nič vedel ni, je kar sršil os njo. Cela pravda je le dolga vrsta goljufij in zvijač. Ker gosp. Schmidlnu ljubljanski zrak ne bo več po godu, zadene tudi nemški gledališčini odbor britka izguba, kar jako obžalujemo. — Iz laikega trga, dne 30. junija. [Izv. dop.j Dopisnik iz Haloz nam v št. 73. .Slov. Nar." pripoveduje, da je sedanjo c. kr. ministerstvo štirskim slovenskim poslancem zahtevajočim določen obrok, do kterega se bi moral naučiti vsaki uradnik poslovajoč na slovenskem Štirskem v slovenščini uradovati, odgovorilo, da tega zaradi starejših uradnikov storiti ne more. Prečita je celi dopis smo si mislili : To je pisala- poštena domo- in rodoljubna slovenska duša, tako mora biti, Slovencem se mora ravno tako slovensko dopisovati iz uradov, kakor Nemcem in Magjarom itd., toda zgodilo se pa vendar ne bo, kakor dolgo bomo to po tej poti tirjali, kakor do sedaj, pristavili smo zraven. In zares za koliko bolj ugodni položaj imajo v tej zadevi naši bratje na Kranjskom, kjer so narodnjaki v velikej množini v deželnem zboru in vendar de oni ne morejo tako daleč se priboriti, da bi se samo iz deželnega odbora, izvzemamo c. kr. urade, občinam in posameznim stran- blagostanja in sreče, ampak le nezloge in mehkužoosti donašal, kar jim je vzelo edino dobro lastnost njihovo, namreč hrabrost. (Dummler 10.) Ko je padlo njih kraljestvo, je kmalo tudi ves narod zginil; ker njih moč je bila največ zidana na podvržena ljudstva, nasproti kterim so oni le menjši del, le plemenitaški stan bili. Po zmagi nad Avari 1. 796. je prišla vsa Panonija pod Karla velikega, kteri je politično upravo izročil svojemu svaku Geroldu, crkveno upravo pa je tako vredil, da so gornjo Pano-nijo dobili pasovski, Panonijo med Rabo in Dravo pa solnograški škofi. Kakor proti vzhodu, se je v tem času tudi na jugu širilo frankovsko kraljestvo. Istra je žo 1. 791 bila pod Karlom, pa imela je Še svojega vojvoda, kterega Kari v nekem pismu do kraljice Fastrade med pomagava sina Pipina posebno hvali zavoljo hrabrosti. (Ank. p. 133.) V začetku 9. stoletja bo bere o nekem istranskem vojvodu Janezu, ki ga je Karel na pritožbo njegovih podložnikov po sod-n i i i iz svetnih in duhovnih velikašev sostavljeni dal odstaviti. Nato so dobili Istrani pravico si sami deželne iu duhovne gospodo voliti, ktero jim je Ludvik pobožni potrdil. Tudi Liburnijo in severni kos Dalmacijo blizo do Cetine je furlanski vojvoda Erik pribojeval, izvzemši mesta, ki so se še le okoli 1. 806 Karlu v varstvo podala, zavoljo česar je velik razpor nastal med Karlom in bizantinskim cesarjem Nikeforom. L. 810 (812?) pa sta sklenila pogodbo, v kteri je bizantinski cesar svojo poimensko vlado čez dalmatinske Hrvate prepustil nemškemu cessrju, sebi pa pridržal mesta Kotar, Dubrovnik, Splet, Trogir in Zadar in pa otoke, Ozero, Rab in Krk. (Šaf. 283.) — Med Dravo in Savo v nekdanji Valeriji so bili tisti Hrvati, ki so se bili okoli 1. 638—640 od svojih dalmatinskih bratov odcepili, posebno državico osnovali z glavnim mestom S i s e k. Izprva so bili podložni bizantinskemu cesarju; pa kmalo so se iznebili te odvisnosti in so potem nekaj časa pod svojimi knezi svobodno živeli, doklsr niso prišli pod frankov zmerom bolj se raziirjajočo oblast. Kdaj se je to zgodilo, na tanko neverno; 1. 769. pa ae omenja neki panonski knez Vonomir (Zvonimir), ki je bil gotovo poglavar teh Hrvatov. Vse te južne dežele so bile izročene viši oblasti furlanskega vojvoda Erika, ki je umrl pri obsedi liburnskega mesta Tersat, kjer 10 ga meščani s puščicami in kamenjem ubili. Njegov naslednik je bil Kadolah. (Dummler p. 7.) Sedaj so bili vsi Slovenci podložni Karlu velikemu in sicer razdeljeni v teh-le deželah: Vzhodna krajina, kteri je bila na vzhodu meja Dunajska gora (Wienerwald), je na zahodu malo prek Aniže segala in tudi primerni kos sedanjega Avstrijskega na levem bregu Donave je sem spadal. V tej deželi so potem, ko je bila Avarom oteta, Sloveni pomešani z Nemci prebivali. Druga dežela je bila Panonija, ki je v tem času blizu tiste meje imela, ka- kam samo v slovenščini pisalo; ako mi hočemo rla bomo slovenščino v govoru in pisanji izurjene uradnike dobili in da bodo ti tudi v resnici tako pisali, kakor mi želimo, moramo jih k temu prisiliti. Pa kaj, sila je prepovedana, bi nam znal kdo odvrniti. Nikakor ne. Državnopravno nam je raba slovenščine v besedi in pismu zagotovljena in pripuščena, poprimimo se te pravice in posoemajmo Nemce, Lahe, Mažare itd., ako mi pridemo k njim in želimo kaj od njih , oni nas navadno nečejo razumeti in poslužiti se moramo njih jezika, delajmo tudi mi tako. Čestitim čitateljem hočemo z izgledom poatreči. Naša sosedna občina sv. Krištofa, ena najvećih kmetiških občin na Štirskera, si je najela v besedi in pisanji zmožnega tajnika in mu je naložila dolžnost le v slovenščini poslovati. Imenovani taj nik, izurjen v uradniškem poslovanji, zmožen slovenščine in nemščine, zraven pa neustraŠljiv boritelj za napredek slovenskega naroda, stanovitnega značaja, je pred kratkim časom prišel sem pozdravit vrlega za pov zdigo slovenske narodnosti vnetega župana v občini sv. Krištofs. Pri tej priliki smo se s tem človekom snidli in delj Časa v njegovi družbi ostsli in se prepričali, da a« on pri vsih razgovorih z vsacira človekom le slovenščine poslužuje; da, tudi smo bili nazoči ua kolodvoru, ko se jo odpeljal in ko mu je neki kondukter rekel: Wenn sie mit mir reden, so miissen sie deutsch reden. Naš tovarš mu je odvrnil: No urnem kaj pravite in se je vsedel v kupi, kamor jo kondukter branil, ta pa je zaprl vratica in zarenčal: Auf meine alten Tage werde ich noch slovenisch lomen miitsen Slovenci posnemajmo izgled splošno, zedinimo se v velike občino , nsjemimo si za občinske pisarje slovenščine zmožne ljudi, naložimo jim dolžnost v naših zadevah le v domačem jezici poslovati, občujroo tudi na domači zemlji med seboj in med tujci edino le v domačem jezici in hitro bomo dosegli vspeh , kteroga se ie nadejamo. Samouprava pri občinah se bo vtelovila, vlada jo bo razširila, na slovenske vloge ss nam bo tudi tako odgovarjalo in dopisovalo uradnike bomo prisilili se takoj alovenščine naučiti tisti pa, kteri tega storiti ne bodo hoteli, zapustil nas bodo eden za drugim, nam ne bo mar, kam se bodo kukovice preselile, vlada si bo gotovo prizadjala da bo na izpraznjena mesta sposobne ljudi nastavila Tedaj posnemajmo izgled, bodimo stanovitni, spodbujajmo drug druzega in dosegli bomo v kratkem, kar želimo ksr zahtevamo, gotovo. S tem da mi tako ravnamo se ne pregrešimo zoper obstoječe postave in vendar ravno tem postavimo uradnikom najkrajši obrok, do kterega morajo sposobni biti v slovenščini uradovati. Pokažimo svojimi deli, z ravnanjem, da to hočemo imeti kar pro-mo v svojih spisih in zborih, držimo bo načela; doma 9 domače in prihodnost bo naša. kor za rimskih cesarjev. Na zahodu jo je mejila ravna črta, ki se potegne od dunajske gore do julskih pla nin doli skoz sedanje Štajersko, tako da je Ptuj za popaden, Celje in Ljubljana pa ne, na vzhodu in so veru pa Donava, in Raba je Panonijo delila v zgornjo in dolnjo. V zgornji Panonijo so bili iz prva še Avari sli s časom so pozginili in Sloveni z onkrsj Donave in Bavarci so se jeli po teh krajinah naseljevati. V sever nem delu dolenje Panonije med Rabo in Dravo so sta novali Slovenci nekoliko pomešani z ostanki Gepidov in Avarov in tudi nekterimi nemškimi naseljenci. (Jire ček p. 88, 90.) Med Dravo, Donavo in Savo pa v tistem delu Panonije, ki se je nekdaj imenovala .Valeria" so stanovali Hrvati in Slovenci. — V Korotaniji, ki j razun sedanje Koroške tudi Štajersko in Kranjsko de želo do panonske meje in tudi en del Tirolske obse gala, so bivali Slovenci, le tam pa tam z nemškim naseljenci pomešani. Tako je bilo tudi v Istri. V Li burniji in Dalmaciji do Cetine so pa bivali Hrvati. Vrh tega so še stanovali Slovenci po goriškem in idrijskem okraji, ktera sta pod furlansko mejno grofijo spadala Vso te dežele so bile m g j n e dežele in raz deljene pod dve namesnije kteri je Drava ločila. Kar je bilo nad Dravo je bilo grofu G e r o 1 d u izročeno do do njegove smrti 1. 799. Njegove dežele je prevzel G o t e r a m pa brez Bavarske, ktera je avojega grofa dobila. Za Goteramo, kterega so Avari 1. 802 v boj ubili, je prišel Werinhar. Kar je bilo pod Dravoj je bilo po smrti E r i k o v i furlanskemu mejnemu grofu Kadolahu do 1. 819 in za njim Balderik izročeno. (Dalje prih.) Politični razgled. Bo li papež pri prihodu laškega kralja, kteri je na jutri odločen, zapustil Rim, ali ne, se ne ve, to je gotovo, da če odide , se bode naselil na otoku Korzi-kanskem in mu je francoski poslanec grof Harcourt v ta namen ponudil iregato „Orenoque„ na razpolaganje. Razne stvari. Državni zbor je potrdil postavo, po kteri ovoljujo mesečno svoto državnega proračuna za mesec julij. Denes vzame zbornica poslancev v posvetovanje ovo posojilo, za ktero pa neki ne bo potrebne veČine. Govori se, da bode zasedanje državnega zbora 15. julija končano in da se prično deželni zbori 7. avgusta; oficijozni listi trde, da ostane državni zbor, kakor je a da bo bo pomnožen Čehi, sklical v jeseni. O spravi s Cehi se še ne ve kaj in kako, vso kar se o njej poroča je le govorica, toliko je skoro gotove, da je dognana, da se bode deželnim zborom dal obšir-neji delokrog in da se predrugačil volni red. Nemiri med delalci so na dnevnem redu. V Ko-nigshiitte na Pruskem so razdjali stanovanje rudniškega nadzorništva, ječo razrušili in skušali ropati, zlasti pri zidovih. Zvečer bo prišli hulani in jih pregnali iz trga. Šteje se 7 mrtvih in 10 ranjenih. V zapor so jih deli 60. Vsled tega se je proglasilo obsedno stanje. Ravno tako so bili nemiri med delalci v Pragi, ki podirajo trdojavino obzidje in so hoteli prisiliti višo plačo. Delavci, kteri so si napravili praznik so na de-ajočo metali kamenje, policija jih je ukrotila. Francosko* posojilo „začetek oslobođenja" je našlo nenadno ugoden vspeh. Podpisavanje se je žo vstavilo. Finančni minister Pouyer-Queitier jo to v narodnem zastopu naznanil rekoč: Včeraj smo v 6 urah zmogli 4500 miljonov frankov , Pariz sam je 2000 miljonov podpisal, dežela nad miljardo in inostranske dežele tudi miljardo. Od nekterih krajev še nimamo sporočil. Ta položaj nam daje mogočnost, spolniti svoje dožnosti proti Nemčiji in dežole oprostiti okupacije. Mi ne bomo čakali na dogovorjene plačilne obroke. Vsega vkup so je znamvalo za posojilo več nego 5000 miljonov frankov, kar kaže žrtvovoljnost Francozov in željo skoro zopet zavziroati stališče, ktero bo izgubili v zadnji nesrečni vojski. Časniki v Parizu objavljajo svoje kandidate za prihodnje volitve, zgolj radikalna imena. General Mac Mahon se je odrekel vsaki kandidaturi. — Do 24. ju nija zarad političnih pregreškov obsojene Alzasijance n Loreneze je car Viljem pomiloatil. V Metzu in Strassburgu so bili krvavi boji med Prusi in domačimi prebivalci. Sploh se povsod kaže neizmerno narodno sovraštvo, časnik „Liberte" pripoveduje: „Zadnji petek je prišel vlak z 800—1000 vjetih Francozov v Char-mes-Bur-MoielleV Mestjani so hiteli na kolodvor pozdravljat svoje nesrečne rojake. Vojaki ginjeni so od zdravljali z vskliki in poljubi. Nemški častnik, ki je imel povelje na kolodvoru, je bil to ovacijo žaljon in je trdil, da so francoski vojaki kazali pesti. Ko de vlak odpelje, strelite dve straži nanj,- kar je francoske vojsko tako razkačilo, da so hoteli od prihodnje postaje iti nazaj, maščevat se nad Prusi. K sreči da jih jo ravno nazoč polkovnik pomiril. Tudi po drugod se pripete enake surove dogodbo. Pariz hote, novimi trdnjavami in nasipi tako vtr-diti, da bode ne le nepremagljiv, nego da ga ne bo mogoče niti oblegati. Mnogo nemških častnikov se vtihotapi v Pariz, da si jim stavijo vsakoršne zapreke Ker so jih često Parižani spoznali in so potem nastale praske, se je poslala pritožba Mac-Mahonu in pruskemu poveljniku. A n g 1 e ž k i konzul poroča iz Shanghai-ja vojaki so promagali prebivalce Koreanske na King-Hoa, ter so razdjali koreansko trdnjavo, ancev je obležalo pet sto. Naši so izgubili častnika in dva prostaka mrtva, sedem je bilo ranjenih Laški kralj jo odpotoval v Neapel, kjor so ga srčno in slovesno sprejeli. Obiskal je razstavo ter razdelil 19 zlatih svetinj, od kterih je dobilo dve avstrij sko mornarstvo. Naši otoku Kore enega * („Kvety*), izvrstni češki ilustrovani Ust, imajo v svoji 26. številki t. 1. jako lepo izdelano podobo našega Tomšiča z obširnim životopisom. Naročili smo obilo število posebnih iztisov, ktere bomo, kakor hitro nam dojdejo, pošilali VHacemu, kdor se oglasi. Omenjena številka BKvety" bi utegnila nektere tudi zbog tega zanimati, ker jo v njej jako lepo po gosp. Fr. Zverini narisana starinsko imenitna bazilika v Logu. *(Ministerska odločba glede slobodnoga zborovanja.) .Občanska, beseda" v Žizkovu je pri občnem zboru sklenila nekoliko resolucij , vsled kterih je policija pričela kazensko preiskavo proti družabnikom. V ta namen je zahtevala od načelnika polo, na kteri so zapisani vsi pri občnem zboru nazoči druŠtveniki, zapisnik zborovanja in natančni prepis vseh sklepov in resolucij. Načelnik „Občansko besede" se temu proti postavnemu in svojevoljnemu ukazu ni vdal. Zaukazala mu je policija, ka mora zanaprej, ke-dar naznanja novo sprejete društvenike, vsigdar povedati tudi njihovo bivališče, da bi jih policija, kedar treba, laglje dobila. Proti temu protipostavnemu za-ukazu se je vložila pritožba pri c. k. namestniji, ktera policijski zaukaz ni le potrdila, nego načelniku društva celo naložila, da mora nemudoma predložiti imenik vseh društ-venikov ter njih stanovališča. Proti tacemu postopanju, se je odposlala energična vloga na ministeratvo notranjih zadev, ktero ni le svojovoljoo ukaze policije in namestnije zavrglo, timveČ jim poslalo zasluženi „nos", da s takim nepostavnim postopanjem nadlegajo mestjane in poniŽujo spoštovanje državnih uradov. Ker bi se pri nas utegnilo kaj enacega primeriti, obračamo pozornost društev na to, ka po ministerski odločbi sub Nr. E, 6.109 in po §. 32 društveno postave ne treba naznanjati bivališč društvenikov. * (Nova hranilnica.) V Kranji se snuje, kakor poročajo „Novice" za gorenjsko stran nova hranilnica. Domoljubi iz Škofjeloka, Tržiča in Kranja so pristopili kot ustanovniki ter po §. 3 dotičnih pravil prevzeli potrebno poroštvo za 20.000 gold. in pravila izročili vladi v potrjenje. Radostni tudi mi nazdravljamo ta v gmotnem oziru velevažni korak, ki bode ustrezal stari potrebi, ter izrekamo željo, da bi ta izgled posnemala tudi Novo mesto za Dolenjsko in Postojna za Notranjsko s pristavkom, naj bi dotičniki prevdarjali, bi li založnica ne zadostovala, kteri zavod do sedaj na Slovenskem še ni zastopan. * (Francoski demanti.) Najlepši demant v francoski kroni je tako imenovani „regent", kterega je vojvoda orleanski z v bul o še mladoletnega Ljudevita XV. od nekega Pitt-a kupil za 2% miljona in kteri se sedaj ceni na 12 miljonov. Poprej je imela francoska krona skoro ravno tako dragocen demant, kteri je bil že zgodovinsko imeniten, ker jo bil prvi, kterega so brusili, z imenom „Sancy." Pred 500 leti bo ga prinesli z Indijo in lastnik mu je bil „Karei predrzni," kteri ga imel pri sebi, ko ^a je v bitvi pri Nancj zadela smrt. Prost vojak ga je našel in prodal za en goldinar. Leta 1489 ga jo dobil portugalski kralj Anton in v denarni zadregi prodal za 100.000 frankov Francozu Sancy, od kterega ima svojo ime. Ko je šel Sancy kot poslanec v Solothurn, mu je ukazal kraj Henrik III., da naj mu pošle v poroštvo ta demant. Slugo, kteri je demant kralju nesel so pa medpotoma ubili, demanta pa ne dobili, ker ga je bil požrl. Sancy je pustil razparati truplo in našli so demant v želodcu. Pozneje ga je imel Jakob II angležki kralj, potem Ljudevita XIV. iu XV. Leta 1635 ga je kupil ruski knez Demidov za pol mijona rubljev a ga zopet 1. 1836 v Parizu prodal za 625.000 frankov. Ta deiuaut ima obliko hruške, tehta 52 in pol karatov in jo popolnem čist. * (Bes o d a.) V nedeljo 2. julija predstavlja Laška \ Čitalnica dve veseli glodiščini igri: ,Zvtsts do smrti" in .Medeni tedni*, h kteri veselici slovenske rodoljube uljudno vabi odbor. P. n. občinstvu dajemo na /nanje, da smo v-led svoje proinjo na c. k. namestuijo v Oradei dobili privoljenje (koncesijo), da osnujemo v Mariboru svojo lastno tiskarnico. Po mnogovrstnih okoliših »adrsavani smo vendsr po muogi muji in vztrajajoči skrbi se dotirao priprava tako daleč dotirali, ka nam bode mogoče tiskarnico otvoriti še tekom tega meseca. Jemali smo pri naročevami dotmin-s-a blaga in strojev v poitov vse najnoveje iznajdbe, tako da nam bo mogoče ustrezati vsim tirjatvam, ktero se v dsoešnjim veku staviti morejo. — Natsnčueja naznanila rasposljemo v kratkem na blagovoljni ogled. — Lastniki narodne tiskarnico in .Slov. Naroda." Za Tomšičev spominek: Prenestk . . '.»81 gld. 70 kr. Gosp. M. V. L, v Idriji ..... 6 „ — „ Gospodje uradniki banke .Slavije" v Progi.........25 ., — ., Gosp. France Pečenko, župnik v Renčah l — ,i ,, Murko Vale.-, kaplan „ „ . „ Anton Bajeo, učitelj „ „ — .. 50 „ .Tos. Kragelj, duh. pomočnik v Kanalu......... 2 „ — „ „ Anton Sovdat. c. lc. finančni komisar v Toniinu..... 2 „ — ,, ,. France Kokote*, c k. davkarski kontrolor v Toniinu .... 1 — Skup . .1019 gld. 20 kr. Listnica 1 rrdništva : Gospod F. Z. stui. jur. na Dnnaji reete Ladi s« lana Bubus: Vašo pisanje amo kljubu § l!>. tisk. zak. vrgli na dostojnu iin'.-to — v koš, kakor bo slovenski narod Vas bsenil tje, k a m o r k n /. e V a š c> i m e. Dunajska borsa 30. junija. Srebro ......... 121 gl. 50 kr. 'j w iiii/iiiiiijam. da odprem početkom julija 1.1. no Ptuii podružnico, da tako vstrežera že davno čuten! potrebi svojih izven Maribora blvajočih kupcev. Naštevanje moje, kakor znano, jako velike zaloge ne pripušča prostor denainjega lista. Priobčim jo tedni prihodnji teden. AvgiiNf nriii4»fl. lastnik prve in najveće prodojnlnioe biserov, zlata srebra in blaga iz kineikega srebra za dolenjo Štajersko, za sedaj v Mariboru, pozneje na Ptuji. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. Prva Štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma, varni/i Talagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vinceiicij-a kandutli-a v Gradci, tovarna: Beethovenstrasse 21, priporoča svojo iz najboljšega stajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsoHuneje dovriene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. Troti primernemu vplačilu na olajšanj«' p. n. občinstva tudi plačila na tvots Izključljiva prodaja pri 12) zmezninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradci. Rothschild & Comp. 0|.( i lilmi:;. 21 UL XI j« Nove najogodniše ~^LM[ i g**ra iB h *iB*iižl»€'> Z dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200 000,150.000, 140.000, 100.000, 70 000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kob'1-nvMu svotin list velja gld. 8 kot prvasvotft ; na 20 kralj, ogerskih državnih srečk, Kole:ovan svotin list velja gld.6 kot prvs stota; na 20 ces. turških srečk, Kole kovan svdtin list. velja gld. 6 kot prva svota i na 40 vojvod. Braunschvveig-skih srečk, Kolekovan svotin list velja gld. 5 kot prva svota; HV Wai vse srečkanje veljaven 20 delež na državne srečke od I. 1864 po 8 glđ eden — 9 po g d. 70 — 20 po gld. 150. 20" delež na kraljevske ogerske srečke pO 7 gld. eden — 6 po gld. 40 — 20 po gld. 130. 20' delež na petne srečk od leta 1839 po gld. 10 eden — lO po gld. 95 — 20 po gld. 185 Promesse za vsako srečkanje. TVJin'Ooil it zA c. borso so proti gotovini ali primernemu nnznanilu kar nar nar bolje izvršujejo. lUynpoVftllJe in |»roa le i/. Staj era. Vsi predmeti naj se blagovoljno naznanijo saj do 1. avgusta t. 1. Hstanjčne programe in oglasilo o liste zahtevajoči m razpošilja Razstavni odbor v Ptuji. R. Mayr-jev vi'?'; r»Sj»s i>;-bj x€»|»t»r imtiko a ga z«& t'i*4*vniv krvi. Priznano izvrstno pomaga ta čaj zoper putiko. protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži, odprte rane itd. jn j« zaradi izvanrednih vspehov kakor tudi /bog nizko ceno vso enake predmete dale d prekočil, tako da je v kratkem času ne le tia Stajarskem nmpak tudi v sosednji!) deielall na posebno dobrem glasu. R. Mayr-jev (»»il^SliRfifi rA"«\ aa*3ch IHSsKSBli. II i tro potolaži često jako hude proti-0 a 8 t e, r o v m a t i O n S in n o r v o z n o bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navodno znano pod imeni: bol v križu, z v i-nen j o sklepnih kosti, trganje po udih. bolo 6 ina v bedru, t r o s e n j e, s p l n s na slabost živcev, hromota, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se je ž) mnogokrat skazal in so ne d a