lz zgodoviue kerščanske ljudske šole. (Dalje.) Xove vseučelišča bile so pa v neki posebni razmeri do Ijudske šole. Ker so izrastle iz katcdralnih šol, stopile so na njihovo inesto, kar zadeva Ijudsko izrejo. Tcdaj ne pošilja več scholasticus, ampak rektor posamesne rejence višje šole tistim dušnini oskerbnikoin, ki potrebujejo pomoči pri podučevanju, in namesti sciiolastica jc pa rektor povsod šolski nadzornik, kjer dt-Iajo njegovi učenci kot ljudski učeniki. Tu in tam še vidinio, da rcktorji potujejo, da šole ogledujejo. *) Ti Ijudski učitelji so večidel Baccalaurci in Licentiati na vseučelišču, in se sraejo poverniti na vseučelišče — k Alma mater-i — kakor so visoke šole imenovali, potcni ko so se med ljudstvom vcrlo obnasali. Xa vseučeliščili so pa učili višje učenosti. Razprava med njimi in duhovni bila je poprejšni enaka; bili so njegovi namestniki pri podučevanju otrok; dobivali so od njega plačo na teden in hrano v njegovi hiši. Zraven tega opravljali so cerkvene službo kot poprej. Bili so neoženjeni, ludi ko so bili učeniki pri v.seučeliščih. ##_) Vendar ne le katedralnc šole je duh združevanja, ki je tačas vladal, močno prešinil in Ijudsko izobraženje povzdignil, anipak ta duh je prenaredil stare in vstanovil brezštevilno veliko novih samostanov, in obljudil z redovnimi brati, in tako je dobivalo Ijudstvo učenike in šole. Opatija CIugny (v škofiji Mapon), ktero je prenaredil pobožni Vilem akvitanski, postala jc Iep izgled za vse samostane. V kratkcin je pristopilo 2000 opatij noter do Poljskega bratovšini ali družbi v Clugny; Ijubezen do ascetiko in do učenosti se jc zopet zbudila. llavno potcm zglcdu je tudi samostan Monte (Jassino veliko poinehkuženili samostanov vzel v svojo sveto družbo. Xa Xemškeni je pobožni opat Vilem 1. 1069. družbo v Hirsav (Virtenibcrškem okrožju Calv) vstanovil. Velika prenaredba Gregorja VII. jc bila pripravljena; slavnili inož za novo dobo ni primanjkovalo. Občenje z daljnimideželami jebilo vzrok, da •) Iz tega sc vidi, zakaj da ima vscučilišče v 1'arizu vcrhovno oblast nad Ijudskc šole po Kranciji. Tudi na Češketn je bilo pozneje ravno tako. Pis. ••) Stopinje so bilc pa te le: Baccalaureus — lavorom ovenčan učenec, ki je sole doveršil; Licentiatus, ki je imel pravico do podučevanja; Magister in Doctor. PU. je vse po vednostih lircpenelo. Veliko vnaujih iznicd ljudstva je hotlo v šole lioditi, tako da so bili proslori preiuajlini. K sreči so se pa redovnc hiše povsod zeld množile. Žlahlni vilezi prisegali so I. 1099. sv. redovnim obljubam, da se hočejo bojevati z ojstrim jpklom zoper vnanje cerkvene sovražnike. Pobožne duše iz med Ijndstva zavezale so sc pa z drugačnimi redovniini obljubami, da se hočejo z orožjem vere in učenosti bojevati zoper barbarstvo v sercu in na du.ši. Leta 1098. je vstal v Cistcrcii (Citeau\) v okolici dijon-ski v Burgund pervi samoslan Cistercienser-jev, ktere je poteni sv. Bernard lako vodil, da so bili znani po širokem svetu. Sto let pozneje imeli so že 2000 opatij in tudi veliko žcnskih samostanov. L. 1119. so se začeli Preinonsdatcnserji, ki so združevali dolžnost kanonikov in nienihov : kniali so živeli po 1000 opatijah in 300 proštijah; bilo jc žc 500 ženskih samostanov pod ravno teni vodiloni. Za lela 1209. je kaj vcselo začcl cveteti red sv. Frančiška in za 1. 1215. red sv. Uominika. Po ravno toh vodilih živcle so tudi nunc. Razširila sla se (a dva reda izmed vseh naj bolj po širokem svetu. Še veliko dnigih cerkvenih družb se je začelo v tcm easu^ v ktercm je vse bilo polno gorečnosti. Vse so pa v Ijudsko izobraženje pripomogle, ako ne z drugim, pa s prepisovanjem knjig. *) Cislercicnzarji pa, desiravno se doma dolgo časa niso pcčali z podučevanjcm, pridobili so si s tem velike zasluge, da so v teni času zasadili kerščansko vero in kerščanske šegc v slovanskc pokrajine nnstran Labe — pozneje Braniborska marka. Tam, kjcr je sila nemškega orožja pa osluduo nekerščansko sovražtvo do Slovanov serca domačili Ijudi globoko ranilo. so pobožni ia krolki meiiihi umeli, kako sc celijo skelecc ranp. Tudi Borusija šteje nied svoje pervc oznanovavce niciiiha Kristjana iz saniustaua Oliva (l. 1209.) in po Livlandii jc cislercipnsarski opal Beitold kerščansko voro in omiko razširjal, Misijarji vsake ver.ste poskušali so spreoberuiti Slovane po izhodinm jczeru (1122. 1230). Franciškani in Dominikani (rudili so se pa, da bi doljne Mongole v kerščansko vero pripeljali. coaij« PHb. i •) Kartusian! so posebno veliko knjig prepisali. Kolikor knjig piepisemo, je rekel opat Guido, (olikn oznanovaveov resnice za seboj pustimo. Pis.