11— 11 Izhaja v Trstu
»sai M oa i. j)op
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Urtdaištvo li apranism
ul- del Lavatoio *t. 1,1.
Telefon 18-67.
I--------------------
II———H I Posamezne itev. se prodajajo po 8 stat
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■................—| |
Glasilo „Narodne delavske organizacije41 in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
V znamenju pasjega biča.
Imel je mož psička, lepega, dobrega, Pridnega psička, imel pa je tudi lisico in volka. Psiček je bil res lep, dober iti priden, kajti kadar se je zahotelo možu, je bilo treba le migljaja, in psiček se je dvignil pokoncu in lepo poprosil s šapicami, če se je le zazdelo gospodarju, je zaplesal psiček, kakor mu je zažvižgal gospodar. Ni bilo tako globoke vode, da ne bi bil psiček planil vanjo, samo ker je (nož za šalo vrgel v vodo svojo palico, ki itak ni bila nič vredna, planil je psiček v ''odo, ne da reši palico, temveč da stori voljo svojega gospodarja, ki se je le hotel pobahati, kako lepega, dobrega in pridnega psička ima. In če je mož potem pobožal psička, je psiček cvilil in tulil same radosti, da ga je pogladila gospodarjeva roka, dasiravno bi bil lahko cvilil in tulil lakote, kajti od same besede „priden“ in samega „božanja“ ne more živeti niti naj pridnejši kužek.
Bilo pa je to tako.
Mož ie imel tudi lisico in volka, ki ju je imel silno rad, dasiravno mu je lisica ukradla kokoš, kjer in kadar mu jo je le mogla, in mu je volk trgal najlepše ovce. Kar nič nista skriva’a niti lisica niti volk svojih tatinskih navad, poleg tega pa sta še iz vsega svojega lisičjega in volčjega srca sovražila gospodarju tako zvesto uda-nega psička, ki je zvesto stražil gospodarjevo imeije in prestal marsikateri hud boj z lisico in volkom, da obrani gospodarjeve kokoši in ovce. Razpraskan, raz-grizen in hudo krvaveč je potem psiček, ko je odgnal lisico in volka, prihajal k gospodarju, ponižno in udano mukajoč z repom, po trebuhu se je priplazil do gospodarjevih nog in hvaležno obliznil peto gospodarjevega črevlja, hvaležen, da je sftiel braniti gospodarja in njegovo last, misleč obenem, da bo vsaj po vsem tem dobil krvavo zasluženo skorjico kruha. Toda motil se je dobri, pridni, zvesti in udani kužek. Bolj je ljubil gospodar hinavsko lisico in požrešnega volka, pa je poplačal pučkovo udanost in zvestobo z — brco. Io čim večkrat je psiček tvegsl svoje življenje za gospodarja, saj so se lisici in volku marsikdaj pocedile sline ne samo po gospodarjevih kokoših in ovcah, temveč celo
PODLISTEK.
Križ.
V rastlinstvu poznamo križnice; v živalstvu nahajamo pajka po imenu k riža v e c, ki ima na zadku iz belih peg sestavljen trojni križ ; o s e 1 nosi svoj križ na hrbtu, kojega mu neusmiljen človek še drugače ,,p r e k r i ž a". V zemljepisju
—	geografiji — imamo svetokriške otoke, v astronomiji — zvezdoslovju — južni križ — sestav zvezd. V soma-tologiji — teloslovje — se učimo, da ima vsak človek svoj križ t. j. križno kost; ravno tako vsi sesavci. Domača živinoreja pozna „križanje“ med živalmi. Matematika — računstvo — se poslužuje dveh križev (-f- X). Numizmatika (veda o poznavanju raznega denarja) ima svoje „križake" star denar. V muziki — godbi — so vpeljali^ tudi križe, ki zvišajo noto za pol glasa. Če se pa nabere mnogo mnogo takih križev v začetku skladbe, tvorijo ti križi za marsikaterega igralca —
—	velik križ, ki je kriv, da gre vse »navzkriž". V fiziki — prirodoslovju — pri termometru pomeni križ (+) stopinje nad ničlo ali stopinje gorkote. — Kot mornarjem nam je križ tudi dobro znan :
po mesu dobrorejenega gospodarja samega, tem več brc je dobival, in končno je vzel gospodar še bič in neusmiljeno bil po ubogemu psičku. Ni se pa to zgodilo samo enkrat, ne, bilo je to dan za daevom, saj Bta lisica in volk prihajala od dne do dne grabežljive]ša, psiček pa po vseh brcah in udarcih z bičem pazlj vejši, udanejši, zvestejši in — lačnejši, dasiravno je bil tako zelo udan in zvest, da je celo sam nosil v gobčku bič, s katerim ga je tepel gospodar.
Zgodilo pa se je da je vrgel gospodar skorjico trdega kruha ubogemu psičku, ki jo je z veseljem pograbil in jo hotel tibo in mirno ^glodati v svojem kotičku. Ni pa bilo to prav hinavski lisici in grabežljivemu volku. Sla sta k gospodarju ter zahtevala, da zopet vzame svojemu zvestemu in udanemu čuvaju in varihu skorjico psičku izpod zob. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: zarenčal je zvesti in udani psiček rekoč: vsaka pesem je le nekaj časa lepa in zasadil svoje ostre zobe s katerimi je dotlej tako udano in zvesto branil gospodarja in njegovo last, v — gospodarjevo roko. f In,prav imeU--------------------————
Ali si more misliti kdo psa, ki bi bil1 bolj zvest in bolj udan svojemu gospodarju, kakor je bil dolgih šeststo in še več let slovenski narod vladar, ki rodbini grofov Habsburških, katerim je s svojo srčno krvjo, ki jo je prelival na vseh mogočih bojiščih, pomagal zgraditi ono mogočno stavbo, ki jo dandanes imenujemo avstroogrsko monarhijo ? Medtem ko soj drugi narodi danajsnje naše države marsi-katerikrat pozabili plačati svoj dolg zvestobe in udanosti Avstriji, je nima naš slovenski narod na stbi niti najmanjše pegice, vedno in vselej je stal kakor zvest in udan pes svojega gospodarja via straži ter krvaveč iz tisoŽ ran, pozabljajoč sebe in svojce, branil — cesarja^'Avstrijo. Ni ga bilo v stoinstoletjih krvavega bojnega plesa, da ne bi bil v njem igral tudi naš mali slovenski narod državi v ^korist ter čast in slavo, sebi pa v p; gin, ni je bilo po visokih glavah ali po pameti ali pa tudi nespametno zamotane štrene, da ne bi bil za nje zagrešitev izgubljal naš narod svojih najboljših sinov radovoljno, z veseljem in navdušenjem, saj „je tako ukazal
ladje se križajo na visokem morju ; križarji stanejo ogromne svote. Pri sodniji je bil nekdaj — z» časa teme in nevednosti — grozen inštrument: „križni sod“.
Tudi drugače mu je zgodovino odka-zala častno mesto: poznamo „križarje", križarske ^ vojske, ki — žalibože —.niso rešile križa v jutrovih deželah, kjer se še vedno šopiri mohamedanski polumesec. V koledarju nahajamo : najdbo križa, sv. Janeza o 1 križa, križev teden itd.
Križ je ustvarjen za za družbo, samevati se mu ne ljubi; kot pameten mož pa ne išče družbe v nepoznanih, visokih krogih, ampak ostane rad med svojimi, sebi enakimi. Taki sorodniki — po lastnosti — so: težave, nadloge, grenkosti skrbi in bridkosti ; sorodnik po krvi in obliki pa je sveder, ki ima kakor že re-čenole »n konec manj.
Kakor nahajamo med ljudmi visoke in nizke stanove — plemenite in preproste razločujemo tudi dvojno vrsto križev. Pie menitega stanu so zlati, z biseri in demanti posuti in se nahajajo na prsih odlikovanih oseb. Križi iz kamena, lesa in železa so pa nizkega ali plebejskega stanu. Ako hočemo, imamo zastopan tudi srednji stan po srebrnih križih ; v nižje sloje pa spada — „Križ koromačev".
naš cesar, naš kralj", in praznili so se domovi naših očetov, naši domovi, slovenska kri je pojila tuja polja, opustela pa so naša, saj ni bilo koga, da bi jih obdeloval, med nas se je vrival tujec, zavzel, kar je bilo najboljšega, naš narod pa, ki je pogibal za druge, je postal narod siromakov, hlapcev, sužnjev.
In ni ga bilo potem tistega gospodarja, za katerega je naš narod prelil potoke krvi, za katerega se je dal trgati na kose, da bi bil siromaku vrgel skorjico trdega kruha pravice, ne, za tega neustrašenega borilca za čast in slavo Avstrije ta Avstrija ni imela nikdar pravice, temveč edino le bič. Lisica na jugu in volk na severu sta ostala gospodarjeva ljubljenca, dasiravno sta bila prav onadva tista, proti katerima je zvesti in udani pes f— Slovenec stal noč in dan na straži ter branil in varoval svojo Avstrijo. Med tem ko je Avstrija delila vso pravico med druge, je slovenski narod dobil le tupatam drobtinico, ki je padla z mize) in še celo to mrvico so mu vzeli, samo če so opazili, da jo je vjel. In “da bi se ta^pasje zvesti in udani hišnj varih morda le ne opomogel, so ga ..izročili na mildst in nemilost njegovima najljutejširna sovražnikoma, na jugu lisjaško prevejanemu Italijanu, na severu pa volčje požrešnemu ^Jlemcu. In ta dva, v polni posesti vseh pravic, naj pazita, da bo zvesti in udani čuvaj trpel dvdjno krivico:	krivico s strani črno-
nehvkležne države in krivici s strani svojih dveh po isti državi z vso materinsko skrbjo negovanih zatiralcev, Italijana in Nemca.
To je torej usoda slovenskega naroda, to je torej’ plačilo za njegovo stoinstoletno udanost in zvestobo, tako plačuje velika mogočna Avstrija svojega najzveštejšega podanika. Bilo je vedno tako, in tako je tudi še dandanes !
Res neizmerna mora biti ljubezen slovenskega naroda do države, ki nam na tak način vrača milo za drago, da tako mirilo, tako pasje ponižno in pohlevno prenaša vse udarce, ki jih dobiva od te države dan za dnem, da se niti ganil ni, ko je videl, kako brutalno gazijo po njegovih pravicah, s kakim nesramnim cinizmom se tepta v blato vse, kar mu je naj dražje, kako mu naravnost odrekajo
Križ je tudi predhodnik marsikojemu dejanju.
Križamo se pred molitvijo, kedar se zabliska ; križ napravi gospodinja na hlebu, predno ga načne; mati prekriža svojega otroka, ko ga pošlje kam daleč, voznik napravi križ pred konjem, predno ga požene ; pastirji prekrižajo ogenj, da lažje ugasne, itd.
Zasebni ali privatni križi so: slabo vino, luknjasti črevlji, stara devica itd.
Veliki križi so dalje: povodenj, suša, požar, i. dr. Križ opravlja tudi marsikojo službo : Meči in misli se „križajo“; marsikaj gre večkrat „navsknž“ ; potepuha ,.prekrižamo" s palico in se radi „odkri-žamo" sitnežev. Neprijetno in zoperno je poštenemu človeku, ko prosi za službo, da mora napraviti cel „križev pot". Naš narod šteje leta na križe in pravi : ta ima 5, oni 6 križev. Nobeden se’ tako ne boji križa, kakor „hudobec“.
Otroci imajo neko igro, pri kateri govore : „Križ, kraž, kralj Matjaž" ; tudi nastavljajo uganjko : „kljuka 5, križ 10 ; 2 in 3 — kol’ko stri ?"
Križ ie jako star; pojavil se je v začetku sveta in trajal bo do konca.
Po svoji postavi ali stasu dele se križi v male in velike. Malih ne bodem našteval, ker to niti pravi križi niso : zato
pravico življenja, in vse to ali država sama, ali pa njeni protežiranci. Toda vsaka pesem je le en čas lepa!
Zadnji dnevi so pokazali, daje tudi nam Slovencem končno postala stvar preneumna. Dovolj smo robotali, predosti-krat smo nesli svojo kožo naprodaj za druge, dovolj naše krvi je poteklo za čast in slavo, neverno, koga — če smo tako dobri, tako sposobni, tako zmožni za „kanonenfuter“, hočemo in zahtevamo tudi pravic, ki nam gredo 1 Ako hoče Avstrija tudi še nadalje imeti v nas, kakor smo bili dosedaj, svoje zveste in ndane čuvaje svojih koristi, naj nam tudi povrne to našo zvestobo in udanost, naj nam da, kar nam gre! Saj pa tudi ne zahtevamo nič izrednega, nič prekomernega, nikakih predpravic, saj zahtevamo le to, kar nam je že zdavnaj postavno zajamčeno, s slovesno prisego cesarja samega zagotovljeno, saj hočemo le enakopravnosti in nič drugega!
Ako pa smo prišli v naši slavni Avstriji že tako daleč, da se ne smemo zanašati na taka jamstva, na take slovesne prisege, ako pa je stvar taka, da se nam bodo slej ko prej še one malenkostne mrvice, ki smo si jih dobili od onih tako slovesno zajamčenih pravic, zlobno trgale izpred ust, ako bo slej ko prej že zadostoval migljaj kakega preperelega, doma za pečjo slavno onemoglega nazovivojaškega zlatoovratnikarja, ali pa par hujskajočih vrstic v kakem „velelojalnem, avstrijskega patriotizma cvilečem" veleitalijanskem ali velenemškem časopisu, da bo vse, kar čuje na „c. kr.“, padlo z bičem po nas, no, potem naj si pa pripišejo posledice oni sami, ako bo lepi, pridni, dobri, zvesti in udani psiček s ostrimi zobmi pograbil po roki, ki ima zanj le bič, ne pa kruha!
Naj bo to potem „patriotizem na odpoved" ali pa »brez odpovedi", kaj nam mar! Vi glejte, ki imate vojke v rokah, da se vam voz ne prevrne ! Mi smo storili svoje dolžnosti več ko preveč, in če vi nočete umeti svojihnapram nam, vaša skrb, naš greh, vaš kes ! Mi si omivamo roke,
takoj na vrsto z velikimi ! — Velik križ je, kedar boli — „križec" ; še večji je — vsaj za nekatere — kedar čakajo na »kri--žeo", a
„Njega od nikoder ni".
Največi križ pa je, kedar nima človek križa — v žepu.
Križi se jako hitro rnnože ; zato jih nahajamo po vseh delih sveta, v (bogatem) mestu, kakor v revni vasi ; v krasni palači, kakor v preprosti hišici; pri rokodelcu in uradniku ; pri duhovniku in učitelju ; pri profesorju in študentu; pri kmetu in cesarju. Vsaka družina, vsak človek ima svoj križ.
Iz besede križ so nastale — razun že omenjenih — še nekoje druge, n. pr.: križada — kjer se ceste križajo ; križaki, star denar ; križanka — cvetica ; križast s križem oskrbljen ; križati — mati križa otroka, tudi: mučiti, trpinčiti ; križpolje; križnik — nosi križ; in slednjič beseda „križem“, ki pomenja marsikaj, kakor: roke križem držati, križem gledati ; noge križem dejati ; vse gre križem ; vse križem govori, kiilem morja se voziti; pošlji osla križem svet, pride nazaj uliat ko pred pravi pregovor itd.
(Pride še.)
Dne 4, septembra vse k sprejemu puljske N. R. O.!
ne mislite pa vi, da si jih boste vi svoje nato omivali morda v naši krvi, kar tako radi storite, da se operete svojih grehov. Ne, prišel bo čas, ko se pošteno ogledamo, in obračunamo z vami in vašim bičem, pa če prav potem:
za nami potop!
■■ ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Odlok c. kr. železniškega ministrstva v zadevi povišanja penzije in provizije starega reda.
Na podiagi dogovora s c. kr. finančnim ministrstvom se povišajo, veljavno od
1.	januvarja 1910, pokojnine, ki tečejo iz penzijskega zaklada za uradnike in pod-uradnike, in iz provizijskega zaklada za sluge in pomožne uslužbence c. kr. državnih železnic, tistim penzijonistom in pro-vizijonistom, ki so bili definitno nameščeni, in ki so bili upokojeni pred 1. novembrom 1899, na tisto mero, katera bi pripadala tem uslužbencem, ako bi bili deželni ugodnosti ureditve plač uslužbencev c. 1 r. drž. železnic od 1. novembra 1899 še v aktivnem stanju.
Slično se povišajo užitki preskrbo-vanja, ki prihajajo iz penzijskega ali provizijskega zaklada avstrijskih železnic, vdovam tistih uslužbencev, ki so bili definitivno nameščeni in ki so pred 1. novembrom 1899 stopili v pokoj, ali so pred tem časom umrli.
Odlok c. kr. železniškega ministrstva v zadevi dovolitve izrednih penzijskih in provizijskih prispevkov v smislu § 5 zakona z dne 14. julija 1910, drž. zak. list 132,
Na podlagi dogovora s c. kr. finančnim ministrstvom se dovolijo veljavno od januvarja 1910 izredni penzijski, oziroma provizij ski prispevski iz obratnih sredstev tistim uslužbencem, ki so bili definitivno nameščeni in upokojeni po 31. oktobru 1899, vendar pa pred 1. julijem 1906, in katerih pokojnina ne doseže letnega zneska 3000 K, in sicer se poviša
1.	uslužbencem s štatnarično penzijo, oziroma provizijo do izključno 1000 K za
12%;
2.	uslužbencem s štatuarično penzijo ali provizijo od 1000 K do izključno 2000 K za 8%, in
3.	uslužbencem s štatuarično penzijo ali provizijo od 2000 K do 3000 K za 5% od štatuarične penzije, oziroma provizije.
Skupna svota štatuarične penzije, oziroma provizije in izrednega penzijskega, oziroma provizijskega prispevka pa ne sme prekoračiti v 1. točki omenjenih slučajih svote 1080 K, v točki 2. omenjenih slučajih svote 2100 K in v točki 3. omenjenih slučajih svote 3000 K, in v nobenem slučaju ne sme skupna svota penzije ali provizije prekoračiti tiste svote, katera se dobi, ako se prišteje upokojenim še 40% kvota dunajske stanarine tistega razreda, za katerega je bila namenjena.
Pred objavo tega odloka dovoljeni penzijski, oziroma provizij ski prispevki se imajo všteti k izrednim penzijskim, oziroma provizijskim dokladam.
Izvanredni prispevki penzije, oziroma provizije se pri odmeri preskrbitvenib užitkov 'zaostalih, kakor pri odmeri pogrebnega kvartala ne vštejejo.
zjž Podružnica »Jesenice". C. k.
deželna vlada je z odlokom št. 1678/pol. z dne 18. julija 1910 potrdila pravila za podružnico „J e s e n i c e“ Z. J. Z. Stem je dovoljena ustanovitev te podružnice in ker je več kakor za podružnico potrebno število članov že prijavljenih centrali Z. J. Z. v Trstu, se vrši v najkrajšem času ustanovni shod te podružnice. Da se je prijavilo v tako kratkem času toliko članov je gotovo tudi zasluga tistih tovarniških sirovežev, kj so tulili na prvem shodu kakor sestradani volkovi.
zjž— Zvezde padajo. Drž. železnica izdaja vedno take pametne naredbe, da jih mora vedno zopet popravljati. Pii uravnavi plač itd. pri nižjih uslužbencih se marsikdaj spremeni stopnja kategorije, in namesto da bi imel pravico nositi uslužbenec 2 ali 3 zvezdi, kakor prej, ima pravico po novi reformi le do ene, oziroma dveh zvezd. Ker pa ima njegova uniforma te stvarce že našite, se seveda tudi marsikateri ne obotavlja, in nosi s ponosom eno zvezdo več, kakor mu pripada. Da, poznamo celo slučsj, da je imel nekdo nižjih uslužbencev galajopico in na njej prišito prav namenoma eno zvedo več,
da se pokaže svoji punci bolj veličastno, in kadar jo je pričakoval v bližini cerkve sv. Antona, smo ga videli paradirati vedno v galajopci. Ker je bilo zlorab preveč, je izdalo c. kr. ravnateljstvo drž. železnic naredbo, v kateri strogo zapoveduje, koliko zvezd sme nositi nižji užlužbenee. la zdaj so pričele padati zvezde. Našle so se po postajah, po progi in cestah, in marsikateri, ki se je gledal s ponosom v zrcpiu, premišljuje sedaj o lepi preteklosti, v kateri je bil bolj ponosen sam nase, ako-ravno se pomnožena zvezda ni še čutila pri cvenku v žepu. In kaj šele punca ! Kako bode gledala !
zjž— Otrok iz šole. Ko smo bodili še v šolo, se spominjamo, da še je nahajal vedno kdo, ki je prav rad tožil svoje sošolce, in to ali iz zlobnosti, ali pa, da se je stem prikupil učitelju. Takega sošolca smo imenovali tožnika. Seveda nam tak brihten fant ni prizadel škode, k večjemu, da so nas vzeli malo bolj na piko. Taki tožitelji pa se najdejo žalibog le prepogostokrat tudi v resnem človeškem življenju, in to še posebno med nami uslužbenci pri železnici. Ker pa tu neha vsaka šala, ker ima tako zatoževanje lahko tudi težke gmotne posledice za posameznika, potem to ni več otroško zatoževanje ampak ima namen, drugemu škodovati pri svojih predpostavljenih v njegovi službeni lastnosti, ali ga celo spraviti ob kruh. In takega tiča, ki opravlja ta lepi posel, imenujemo »denuncijanta". To lastnost ima menda tudi neki vlakovodja Tschofenigg, menda tisti, ki je bil izvoljen od socialdemokratov za delegata v zavarovalnico avstrijskih železnic proti nezgodam. Srtčal je ta vlakovodja Tschofenigg pri svoji vožnji neki tovorni vlak, katerega partija mu ni bila prav pri srcu, bržkone premalo internacij onalna. In . pri tem vlaku je videl menda vse v neredu, akoravno je bil vlak pregledan po za to postavljenih organih pred svojim odhodom Videl je ta vlakovodja, da so vrtinci nagnjeni na eno stran, klini ne vtaknjeni in verige v neredu. Vsega tega niso videli revizijski organi, pač pa mimogrede vlakovodja Tschofenigg, ki se je vozil vendar mimo z osebnim vlakom s precejšnjo hitrostjo. No, in še isti dan je ta Tschofenigg ob priliki šole za vozno osobje zatožil to partijo nri dotičnem predpostavljenemu uradniku. Ker pa je bila to menda le debela laž, je razvidno, da je hotel on to partijo le počrniti, to se pravi — denunciral je. Ako bi se nahajal tovorni vlak res v takem neredu, je moral videti v tem vendar nevarnost za kako nesrečo in bi bil moral to javiti precej na prvi postaji, ker le stem hi bil zabranil kako eventualno nesrečo. Ker pa je bil sam prepričan, da stvar ni taka, je pustil tovorni vlak mirne vesti drdrati proti njegovemu cilju in šel potem ovadit svoje službene kolege. Svetovali bi vlakovodju Tschofemggu, naj pometa prej pred svojim pragom, potem naj gre druge toževati, ako se že hoče prikupiti pri svojih predpostavljenih na škodo drugim. Mislimo, da on ni tako slabo plačan, da bi na tak način moral škodovati drugim mlajšim, morda sam sebi v korist. Ni najlepša človeška lastnost, skušali škodovati drugemu na tak način in to še posebno ne s strani kakega vlakovodje. Ako najde zopet kak vlak v takem neredu, potem pa prosimo, da to javi precej prvi postaji, da se ne prigodi kaka nesreča, kakor tokrat, ko je obstajala v tem, da je po tal on denuncijant.
zjž— Železniški zdravnik. Neverjetno, ali vendar gola resnica je, da nekateri železniški zdravniki mislijo, da 60 pacijenti železničarji in njih družine radi njih tu in ne oni radi železničarjev. Izprva se potegnejo taki zdravniki z vso vnemo za ta mesta, seveda ker so dobro honorirana, in zraven pa uživajo vse ugodnosti železniških uradnikov. Ko pa je tak človek enkrat imenovan železniškim zdravnikom, pa mu postajajo železničarji nekaki nadležni pacijenti ali bolniki. Kako železničarje preiskujejo in odpravljajo, nam ni treba razjašnjevati, ker to je imel priliko opazovati in izkusiti marsikdo sam na sebi. Ni dosti, da so železničarji navezani na gotovega zdravnika in da jim ta sme zapisovati le najnavadnejše in najpotrebnejše stvari, si dpvoljuje potem kak tak zdravnik še kako prav sirovo ravnanje s člani, bolniške blagajne in to celo še z ženskim spolom. Ako si že moški pustijo dopašti včasih kako renčanje, pa nikakor ne gre, da bi se ravnalo še z družinskimi člani po nečloveško. Eden takih železniških zdravnikov je menda dr. Wolfer v Gorici, ki se je menda izrazil, da on ne potrebuje železničarjev pacijentov. Gospod doktor, saj se vendar lahko odpoveste te — neprijetne (?) službe. V skrbeh za svoje -
otroke, ki imajo, kar je spoznati po kašljanju, oslovski ka elj, se zateče k temu zdravniku neka mati, žena železničarja. Že prvikrat, ko je prišla, se je menda izrazil: „Ako vam dam zdravilo ali pa ne, je vse eno !“ No, pomagalo res ni veliko. Dobila pa je dotična mati po drugi osebi neki prašek za kašelj, po katerem je menda kašelj malo polegel. Mati se zateče k zdravniku, da bi jej zapisal ta prašek na račun bolniške blagajne.. Zdaj pa je bil ogenj v strehi. Kričal je: „Vaš mož je mizar, jaz sem pa zdravnik11 in se grozno jezil, zato ker ga je ta nesrečna mati prosila za to uslugo. Pa nič bi ne rekli k vsemu temu, ako bi se ta zdravnik obnašal proti njej vsaj deloma tako, kakor hi odgovarjalo njegovi akademični izobrazbi, ampak postal je sirov, kričal kakor zbesnel in pehal to ubogo ženo v sobi kakor kako zločinko. Vpil je, da ne podpiše za prosti list in da tudi ne zapiše zdravila. Nazad nje, ko se je zdelal nad svojo žrtvijo, je j menda milostno prijel za pero, ga pomočil v črnilo in zapisal nekaj, bogdedaj pa morda po želji matere, ki trepeta za svoje otroke. Damo mu kot zdravniku deloma prav, ker menda on vse boljše ve, ampak ako so omenjeni prašek rabili drugi z uspehom v isti namen, potem res ne vemo, zakaj bi zdravnik ne ustregel želji klijenta, ko vendar njega nič ne stane. Slavno c. kr. ravnateljstvo državnih železnic pa prosimo, da pouči tega zdravnika o ravnanju s svojimi klijenti, ali pa naj se odpove te njemu nadležne alužbe.
zjž— Opomba uredništva. Ker nam danes primankuje prostora, objavimo dopis o razmerah na postaji Gorica v prihodnji številki.
z ž— V Prago. Opozarjamo člane in sploh slovenske železničarje zopet na polet v zlato Prago ob priliki enkete (velikega zborovanja) slovanskih železničarjev, ki se vrši dne 10., 11. in 12. septembra t, 1. v zlati Pragi. Na samo radi velikega pomena te prve enketa, katere se udeleže jugoslovanski železničarji, ampak že radi važnosti dnevnega reda prosimo vsakega železničarja, ki mu je po svojih sredstvih kolikor mogoče, da se udeleži tega važnega izleta in zborovanja. In kdo naj bi si ne želel ogledati lepe stostolpe zlate Prage ? Omenimo, da bode prenočevanje brezjdačno in se torej z varčnostjo lahko izhaja z majhno kvoto. Kdor se udeleži torej 10., 11. in 12. septembra enkete v Pragi, naj nam to naznani prej ko mogoče, da mi potam pravočasno naznanimo število udeležencev v Prago, udeležnikom pa potem naznanimo čas odhoda vlaka. Vsak naj prosi za dopust in prosto vožnjo z brzovlakom. Kdor še ni videl mesta Prage, in kdor želi videti in spoznati ugled in moč slovanskih železničarskih organizacij, naj ne zamudi te ugodne prilike, udeležiti se tega izleta k enketi »Lige slovanskih železničarskih organizacij !“
zjž— Podružnicam. Umestno je, da se udeleži enkete v Pragi od vsake podružnice vsaj en zastopnik. Naj se to pravočasno naznani centrali. Po enketi se vrše potem shodi podružnic, na katerih se bode poročalo o različnih referatih ali razpravljanjih na tej enketi.
zjž— Našim članom. Članom v Trstu in tistim, ki prihajajo v Trst, priporočamo popolnoma novourejeno »Gostilno članov N. D. 0.“, katere upravitelj je znani veščak gostilničar Hinko Kosič. Odbor gostilne sestoji tudi na polovico iz članov »Zveze jugoslovanskih železničarjev". Gostilna se nahaja blizu južnega kolodvora na vogalu Via Gliega in Via Carradori. Točijo se izvrstna vina in budjeviško pivo. Kuhinja pripoznano dobra in cena.
zjž— Podružnica Maribor Z. J. Ž. Nemila usoda je zadela našo podružnico. Komaj dober mesec po ustanovitvi je ponesrečil v službi zvesti naš član Jernej Pelko, in že nam prihaja vest, da je ponesrečil 16. t. m. drugi naš član, Mart n \Yogme, zavirač južne železnice v Mariboru, pri Zi danem Mostu v valovih Save. Kopal se je v Savinji ter hotel preplavati Savo, pri tem pa je prišel močan vrtinec, kateri ga je potegnil v globočino, in je na ta način utonil. Nesrečni mož zapušča ženo, otroka in mater, ki so prišli sedaj v naj večjo revščino, ker Wogme ni bil ne pri kakem pogrebnem društvu in tudi ni imel še let za pokojnino. Podružnica Maribor Z. J. Ž. je ukrenila vse potrebno, da reši nesrečno družino vsaj deloma iz trenotnega pomanjkama.
Nesrečnemu članu blag spomin !
Tovariši!
Širite naše glasilo!
Dne 4. septembra.
Narodna Delavska Organizacija je razposlala narodnim društvom v Trstu in okolici sledeče vabilo:
Kakor Vam je znano, je naša slavna vlada v svoji velikanski skrbi za javni mir in red prepovedala izlet v Pulo, k* ga je nameravala prirediti NDO. v nedeljo, dne 7. t. m. Izlet je bil prepovedan in se nimogel vršiti.
NDO je imela s pripravami za izlet velikanskih stroškov, ki so ostali vsled prepovedi izleta nepokriti.
Da vsaj nekoliko pokrije te stroške, da vsaj kolikor mogoče nadomesti veliko škodo, provzročeno po c. kr. vladi, sklenila je NDO da priredi v nedeljo, dne
4.	septembra, popoludne
veliko veselico,
kakor nadomestek za prepovedani izlet v Pulo, in to zlasti tudi zato ker priredi ja
dan Narodna Radnička Organizacija v Puli
velik izlet v Trst
da tako pokaže svojo solidarnost z NDO.
Prosimo torej slavna društva, da se dne 4. septembra udeleže toliko sprejema naših puljskih tovarišev, kolikor popolu-danske veselice ter nam tozadevni sklep naznanijo zadnji čas do dne 25. t. m. Vse podrobnosti objavimo pravočasno.
Odbor N. D. O.
Domače vesti.
d— Konfiskacija. Gospod c, kr. državni pravnik je vzel v roko svoj rdeči svinčnik in nam razmesaril našo zadnjo številko, kakor pač zna le on. In kaj smo vendar storili tako hudega, da smo zapadli sveti jezi gospoda varuha javnega redu in miru ? Saj nismo storili nič drugega, kakor da smo povedali resnico in nič drugega kakor resnico ? Ali morda ni resnica, da je imela avstrijska država za nas avstrijske Slovane, zlasti pa za nas Slovence in Hrvate, za vso našo neomajno zvestobo le nehvaležnost, nezvestobo ia zatiranje ? Ali ni vedno in vselej protežirala naših najljutejših sovragov, Nemcev in Italijanov ? Tlačili in zapostavljali so nas vedno, tlačijo in zapostavljajo nas tudi dandanes! Ali to morda ni res, gospod c. kr. državni pravnik ? In ali ni nfiorda res, da vsaka sila izzove protisilo, da dobi vsak zločin svoje plačilo ? Saj prav zato sedite vi, gospod c. kr. državni pravnik, na svojem visokem stoličku, da poskrbite zato,, da se izvrši to, kar smo mi trdili! In taka stvar, taka resnična stvar potem zapade vašemu rdečemu svinčniku! Gospod c. kr. državni pravdnik, ali vas ni pič la kaka posebna muha, da ste se razhudili tako zelo ? Recite nam le, gospod c. kr. državni pravdnik, vi varih pravice in resnice, ali ni morda res, da vse notranje delovanje naše države meri že dolgo nad sto let sem le nato, da izginejo nenemški narodi, da požrešni Nemec požre vse, kar ni nemškega v naši blaženi Avstriji? In recite nam, ali tako ravnanje ni res zločin, najgrši zločin, ki ga le more kdo zakriviti na telesu našega naroda ? Ako je kaznjiv zločin, storjen na posamezniku, ako ste takoj za petami zločincu, ki ubije, ki oropa svojega bližnjega, zakaj ne iztegne svoje roke po zločincu, ki ubija, ki oropa cel narod, tisoče, milijone najzvest-jših podanikov tiste države, ki vam je poverila vaš vzvišeni posel čuvaja resnice in pravice, temveč iztegujete svojo roko po listku, ki je zakrivil strahoviti zločin, da je povedal — resnico, golo resnico, da mora tudi tak zločin dobiti svoje plačilo! Pa še to-le: gospod c. kr. državni pravdnik! Ali. hočete morda vi prevzeti in povrniti škodo NDO., ki jo ji je napravila visoka c. kr. vlada z nepričakovano prepovedjo že dovoljenega izleta v Pul. ? L j pridite k nam, in povedali bomo, kako se ta škoda da izraziti v — stotakih ! Iu pa povejte nam takole čisto po pravici, ali bi bil prepovedal izlet v Pulo nemškemu »Turnvereinu" ali italijanski »Gmnastichi11 ? Prav gotovo ne 1 Prepovedan pa je bil N. D. O., in to prav zato in edino le zato, ker je — slovenska. Če bi bila ta organizacija nemška ali italijanska, ali pa tudi socialnodemokratična, prav gotovo bi ne bilo prepovedi !
Ali ni tako gospod c. kr. državni pravdnik ? In če to povemo, nas konfisci-rate. Ali se ne zdi vam samim m koliko čudna ta stvar. In kaj smo še storili ? Povedali smo najsvetejšo resnico, za katero so stekli potoki slovanske krvi, rekli smo, da smo mi Jugoslovani vedno iskali svoj spas v Avstriji in vi ste se tako zelo bali, da bi ta nepobitna, a v svojih posledicah za nas tako bridka resnica ne pomotila po va3 tako skrbno čuvanega javnega reda in

! In če kdo potem vedno in vedno feuje najzvestejšo službo z najgršo nehvaležnostjo, ali se ne pravi to potem odbijati dotičnika od sebe. Ali potemtakem ni res, da je Avstrija s svojo nehvaležnostjo odbijala in še odbija Jugoslovane od sebe? la če se to dogaja odkar vzhaja in zahaja solnce nad avstrijskimi Slovani, če so vzlic temu ti narodi vztrajali v neomajni zvestobi do države, ki jim je na tak način vračala ajihovo zvestobo, če pa je končno prikipela sila do vrhunca in je to zatirano ljudstvo začelo razmišljati o teh stvareh in je te misli tudi povedalo v javnosti, gospod c. kr. državni pravdnik, ali ne čutite, da je bilo upravičeno v to ? In če glasilo jugoslovanskega narodnega delavstva ponovi te upra-vičere misli, ali ga je treba potem zapleniti ? Gospod c. kr. državni pravdnik! Povemo vam, da je tu pač vsaka konfiskacija udarec v vodo! Kaj vam pomagajo vsi vaši rdeči svinčniki in vse vaše zaplembe! Dokler bo država, dokler bo c. kr. avstrijska vlada na tak nezaslišan način teptala pravice jugoslovanskega narodnega delavstva kakor je to delala doslej, posebno pa ob priliki prepovedi izleta v Pulo, ako bo na tak način sama silila naše ljudstvo v razmišljanje, so zastonj vsa taka, rekli bi skoraj, otročja sredstva .— kvečjemu mo rajo le še poglobiti ta razmišljanja. In kaj takega vendar nočete doseči vi, gospod c. kr. državni pravdnik, vi varih javnega miru in reda ! Toiej pamet, gospod c. kr. državni pravdnik, in pa — na sv.denje ! Kaj ne,
da ! ?	_____________________ J
"Slovensko delavstvo."" Pod tem naslovom je ljubljansko „Jutro“ z'dne 14. avgusta priobčilo uvodnik ki zasluži, da se pobavimo ž njim. Evo torej tega članka, kolikor zadeva N. D. O. :
„Kar le bilo na Slovenskem treznejšega in inteligentnejšega delavskega elementa, ta se je organiziral v socijanode-inokratski stranki. — In prav nič čudnega ni na tem! Slovenska narodna napredna stranka je bila skoziinskozi nedemokratična, v nji delavstvo ni moglo iskati zaslombe, kot slepo orodje klerikalizma se ni pustil izrabljati inteligenten delavec, in njegova naravna pot ga je vodila v takrat edino res delavsko organizacijo v socijalno demokracijo ! Tukaj danes ne pomaga nobeno jadikovanje, lastna breibrižnost je kriva tega dejanskega položaja !
Šele v zadnjih letih se je v Trstu začelo resno res slovensko delavsko gibanje, ki se je preneslo tudi v Ljubljano 1 In o tem gibanju par besed odkritosrčnih in resničnih, upravljenih na noben naslov 1 — Ne mislim tu govoriti o tržaškem gibanju, na mislih mi je le 1 ubljanska „Narodna de lavska organizacija". Mlada je, mnogo ne moremo že v tako kratkem času pričako vati od nje, a vendar maramo odkritosrčno priznati, da ni storila niti tega, kar smo pričakovali! Par let že obstoji ta organizacija, a niti najmanjšega dela, pozitivnega uspeha ne more zabeležiti! To je pa tudi popolnoma naravno, ker ta organizacija nima onega realnega temelja, ki je prvi in edini temelj vsake stanovske skupnosti, delavec, ki v slučaju potrebe išče v svoji organizaciji opore in podpore, se ne more obrniti na N. D. O., ker mu ne more nuditi tega, kar on išče in potrebuje! In dokaz temu je dejstvo, da se je oklenilo takoj v začetku N. D. O. impozantno število slovenskega delavstva, ki je pa tekom časa zapustilo ladjo ! In pred žalostnim dejstvom stojimo, da je v zadnjem času reprezenti-ral N. D. O. delavski naraščaj, ki je s svojim dramatičnim, tamburaškim in veseličnim odsekom in raznimi zabavnimi prireditvami reprezentiral stanovsko deb-vsko organizacijo. Vsa čast delavskemu naraščaju, ki potrebuje zabave in razvedrila, ki deluje na svojo roko, a bati se je, da zapusti tudi ta naraščaj vr te slovenskega delavstva m se poizgubi ter odtuji narodu, ker se nihče na briga zanj, ker je prepuščen sam mu sebi!
N. D. O. ne sme in ne more biti nikdar torišče posameznih oseb, ki s svojo neumestno in neprimerno ambicijo neiz tnemo škodujejo organizaciji, ki je stanovska, ki je v n*i oseba nič, a vse skupnosti interesov. In ravno de stvo, da se vse delo v N. D. O. osredotočuje v praznih besedah, prirejanju veselic, je vzrok, da N. D. O. nima danes v javnosti onega pomena, ki bi ga morala imeti! Po inicijativi tržaške N. D. O. je bil sprejet nov organizacijski Statut, ki si vsi obetaio od njega vse najboljše, ali tudi ta štatut ne bo dosti pomagal, ako se bo dosledno in vedno za-
nemarjalo delo, ako se bo govorilo samo prazne besede ! Veliko je na Slovenskem ljudi, ki bi delovali v in z N. D. O., a odbija jih ravno medsebojno osebno ro-vanje v organizaciji, brezdelnost in neprimerna ambicija raznih oseb!
Sine ira et studio sem napisal te besede, priporočal bi pa še tržaškemu osrednjemu vodstvu, da naj vedno računa z dejstvom. da je N. D. 0. v Ljubljani mrtvo rojeno dete, dokler bo ista osebni pašaluk a ne stanovska organizacija. Mi smo popolni demokrati in Slovenci, zato nas pa boli, ko vidimo, da je zašla slovenska narodna delavska organizacija po krivdi nepomembnih posameznikov na popolnoma napačna pota, ki vodijo do popolnoma naravnega procesa — do razpada ! Zato pa tudi pravimo: „M a n j veselic, a več realnega, socijalnega dela!"
Veliko resnice, ako ne vsa, je v teh izvajanjih in marsikaj bi mi še debelo podčrtali. Resnica je namreč, da so N. D. O. v Ljubljani že takoj izpočetka postavili njeni, mordaji celo narinjeni ustanovitelji na napačno stališče, ker so ustanovili N. D. O. le kot sredstvo v dosego svojih lastnih ali pa gotovih strankarsko političnih namenov. Na tak nsčin ustanovljena strokovna organizacija pač res ne more uspevati in to temmanj, ako so se potem celo ti»ti, ki so izpočetka kar »goreli" navdušenja za dobro stvar, videč, da stvar ne kaže zanje pričakovanih uspehov, počasi umaknili in prepustili celo stvar, da pač plava ali pa tudi utone. Mnogo krivde, da N. D. O. v Ljubljani ni mogla uspevati tako, kakor je bilo pričakovati, zadene tudi tiste ljudi, ki so prav iz zgoraj omenjenih nagibov hodeč svoja separatistična pota zahtevali popolno samostojnost za ljubljansko N. D. O.
Hoteli so biti sami svoji, da bi tem lažje izrabljali N. D. O. za svoje namene, in prav to se je kruto maščevalo, ne na njih, pač pa na ljubljanski N. D. O , ki je brez zveze z utrjeno tržažko N. D. O. začela nazadovati, ker pa že pomenja polom. Dočim so se v tržaški N. D. O. uvedla mnogoštevilne občekoristne naprave, je bilo to v Ljubljani nemogoče, ker je b la ljubljanska N. D. O. sama zase preslaba, spojenje s tržaško N. D. O. pa se je dosledno odklanjalo. Drugačna pa se kaže bodočnost ljubljanske N. D. O. sedaj po sprejetju novega organizacijskega Statuta. Ljubljana je sprejela glavna pravila tržaške N. D. O. in se tako odrekla svoji samostojnosti. Obenem stem pa ie sprejela tudi vse druge naprave tržaške N, D. O., kakor podporne zakLde itd. in se postavila pod nadzorstvo osrednjega vodstva N. D. O. Stem so podani tudi za ljubljansko N. D. O. popolni življenski pogoji in to tembolj, ker bo osrednje vodstvo strogo gledalo nato, da izginejo iz N. D. O. vse osebnosti in da se posvete vse razpoložljive moči resnemu delu v korist delavstvu, ne pa posameznim osebam, ki bi skušale izrabi.ati NDO v svoje namene. Hvaležni smo člankarju v »Jutru" na njegovih odkritosrčnih besedah in ga edino le še poživljamo, da se tako odkrito, kakor se je lotil kritike, tudi poprime realnega, socialnega dela in da skuša čim največ enakomislečih privesti v krog N. D. O. D.i, manj veselic, a več realnega, socialnega dela, to je tudi naše mnenje. Dajmo mladini prilike, da se pozabava, a dajmo ji tudi prilike, da se pouči in iz dirazi. Ako je dosedaj bila mladina tista, ki je držala kvišku prapor N. D. O. v Ljubljani, ne zaostanite za mo vi starejši in pokažite ji z resnim delom zgled, kako je treba delati realno in socialno. Tako trdno upamo, da bo tudi v Ljubljani, v središču Slovenije, zopet vzcvetela N. D. O. v blagor našega narodnega delavstva!
d— Izlet puljske NRO v Trst. Kakor javljamo že na drugem mestu, priredi puljska NRO dne 4. septembra velik izlet v Trst, da tako nadomesti po naši preslavni c. kr. vladi prepovedani izbt tržaške NDO v Pulo in tako pokaže svojo solidarnost s svojimi tržaškimi sobrati. Prepričani smo, da narodno delavstvo v Trstu in okolici z največ,o radostjo pozdravi to veselo vest
in da bo dne 4. septembra pokazalo, kako iskreno ljubi svoje puljske tovariše in so bojevnike za pravice narodnega delavstva. Sklep je torej tu, pričeli smo tudi že s pripravami za dostojen, veličasten sprejem svojih puljskih bratov in tovarišev in nadaljevali bomo s t-mi pripravami. Treba je pri celi stvari edino le še nečesa, da bo stvar v popolnem redu :trebajele še dovoljenja slavne c. kr. oblasti, katero si bomo seveda preskbeli pravočasno, in pote m, d v a d n i pred napovedanim izletom, zopet — prepovedi! No, upamo pa vendar, da so razmere v Trstu vsaj nekoliko drugačne od onih v Puli, upamo vsaj, da v Trstu ne bo zopet kakih Ripperjev in drugih takih ljudi, ki se najprej tope same prijaznosti in vljudnosti, potem pa kar čez noč izpreminjajo svoje mnenje slečejo svoj ovčji kožuh in se pokažejo v svoji pravi volčji podobi. Poudarjamo torej, da upamo, da v Trstu ni takih ljudi, ki se zboje par hujskaških brencljev v uredništvu kakega čifutskega lista, ali pa če skremži svoj obraz par mlečnozobih mazzinianskih fantalinov, za katere ni treba policijskih sabelj in revolverjev, da se uže-nejo v kot, temveč edino le v vodo namočene veje ali pa cunje.
. Kakor torej rečeno, smo uverjempthr-tju ne bo zapreke, vendar pa poudarjamo fo-le .- naj se pristojni činitelji nikakor ne igrajo z ognjem, naj nikar ne sejejo vetra kajti prepričani naj bodo, da bi v tem slučaju želi požar v takem viharju, kakor ga še ni bilo. Slovesno izjavljamo: namen narodnega delavstva ni bil in tudi sedal ni, da bi izzivalo, da bi motilo javni mir in red ! Po naših avstrijskih zakonih, spreletih po ljudskem zastopstvu in potrjenih po našem ustavnem vladarju, ki je slovesno prisegel, da se bodo v naši državi enako čuvale ustavne pravice vsakega posameznega in vseh državljanov, imamo tudi mi narodni jugoslovanski delavci pravico združevanja, imamo tudi mi pravico, da sprejemamo v svoji sredi svoje trate. Te pravice nam ne more in ne sme jemati nihče, niti kak c. kr. admiral niti kak c. kr. namestnik ali c. kr. policijski ravna-
telj, še manj pa kak čifutski list, ali pa kak smrkav mnzzinianski paglavec! Mi nismo in ne bomo izzivali, in stvar poklicanih činiteljev je, da poskrbi zato, da tudi nas ne bo nihče izzival, posebno pa ne na naših rodnih slovenskih tržaških tleh 1 Za to so tu, to je njihova dolžnost. Upamo torej, da jo bodo tudi izvršili v olni meri l
d— Miačfina7~ Mar tlelo!—Od—st*. "' Jakoba nam pišejo:	Kakor je v obče
znano, je v šentjakobskem okraju z ozirom na to, da so vsi glavni in naivečji zavodi blizu sv. Jakoba, največje število delavcev — članov N. D. O. Umevno je tedaj, se je uvidela potrebn ustanoviti pri sv. Jakobu okrajno skupino N. D. O., sestoječo iz šterih krajevnih skupin, to je : iz skupine „Sv. Marko-Sv. Andrej11, „Lloyd“, »plinarna" in »Linolej". V glavnem napredujejo vse povoljno in vršijo s tem svojo nalogo. Veseli odmevi so to ako pomislimo, da so v odborih vseh teh skupin večinoma priletni, skromni možje, ne razpolagujoči z onim znanjem, ki je za to potrebno. A vendar v sv. Jakobskem okraju ne primanjkuje — mladina. Nelepo je, da mladina ni dosedaj čutila potrebe stopiti v bojne vrste družinskih očetov, ki ob vseh skrbeh za vskdanji kruh najdejo vendar časa za splošnosti namenjene zadeve. S tem nikakor nočemo predbacivati šentjakobski mladini narodno nezavednost, ker vem in moram priznati, da vrši v pevskih društvih svojo narodno dolžnost; moje je pa mnenje, kakor očeta družine, da bi se ravno mladina, ki nima posebnih skrbi, morala zavzemati za delavska vprašanja, napredek N. D. O. i. t. d., kajti jaz mislim da za delavca pride najprej njegovo eksistenčno vprašanje in potem še-le druge zabave, petje, igre (dramatika). Mladina ! N. D. O. te krvavo potrebuje ! Le od tebe je odvisna bodočnost, ker ko bodemo mi družinski očetje onemogli in ako nas ne bodeš ti nadomestovala, v kar kliče sveta dolžnost, bodo morale naše skupine zaspati večni sen, kajti na dlani je, da sedaj, ko se je na zadnjem izr. obč. zboru N. D. O. sprejel novi štatut in ko se bodo v najkrajšem času vršile volitve skupinskih odborov, potrebujemo svežih moči. Naj mi tedaj ne zameri šentjakobska mladina, ako
m«m	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	aaB
1 RS t-	S1 \a obroke ~ZZ	Š rn 5*"
as £ «o E ra 2	Uelika zaloga izdelanih oblek	= CD ca — pj NI
ro E *	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna	E! ra
CD	. —. >o O o	za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	ca
k ° co	Adolf Kostorls, ul. S. GlouannI 16,1. n. zra-en „BUF-'ET AUTOMATICO“.	< o T“
	POZOR 1 Skladišče ni v prltll-	0	POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju. >H| A5j| 6ju, ampak v prvem nadstropju.	■
m m		a m
<21
2f
21
21
flajvecja slovenska manijaki urna trgovina v £rstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
V zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. flV* Udom Jt j). 0. dajeva 10°|o popusta ~W1
□ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q

Priporočamo našim gospodinjam pravi	kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
<1. Zv* II, TUM. S: Sl. V.
I Konsumno zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. : Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Miramare
III.	v Škednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega spodarskega podjetja Je namenjen Vam in Vaši sveti stvari!
go
le
družinski očetje tu javno izražamo željo in apeliramo na njeno sodelovanje. Upam, da ta glas ne bo glas vpijočega v puščavi in da ta moj nasvet ne bo padel na nerodovitna tla, temveč da bo padel na rodovitna tla in obrodil mnogo sadu. Mladina! Na tebi počiva nadaljni napredek in procvit naše prepotrebne in za naše delavce koristne „Narodne delavske organizacije" !
Star odbornik.
d— Daleč tam doli, menda v osrednji Afriki, je živel zelo ljudomil, res člo-človeško dober vladar. Njegova prva stvar je bila, ko je nastopil vlado, da je odpravil ljudožrstvo, suženjstvo in druge take nečloveške navade, ki so dotedaj bile še v polni veljavi v njegovem kraljestvu. Zato so ga tudi njegovi podaniki ljubili iz vsega svojega srca. Kralj je bil v resnici dober, a drugačni so bili tisti ljudje, ki so stali prvi pred njegovim obličjem.
Ti so se še spominjali onih starih časov, ko so si lahko privoščili, kakor se jim je pozdelo, lepe mastne pečenke. Pograbiti so dali namreč prvega podanika pa so si ga dali potem napraviti kot pečenko ali rižot ali kaj podobnega. Zato jim tudi ni nič kaj ugajala zapoved, da naj si odslej polnijo svoje želodce s fižolom in drugimi takimi stvarmi, ne pa s človeško pečenko. Zlasti jim to ni šlo v glavo, da bi si o velikih praznikih ne privoščili kaj „boljšega“. Posebno piko, pa so imeli na neko tiho in mirno zatišno deželico, v kateri je bivalo kralju najudanejše ljudstvo, katero pa je imelo nesrečno lastnost, da se je odlikovalo s posebno dobrim, prhkim mesom. Na to ljudstvo so imeli oni veli-kaši posebno piko in kadar so le mogli, so si privoščili večjo ali manjšo pojedino iz te deželice. Izvedel je kralj tupatam o takih dogodkih, toda velikaši so ga z lažmi in zvijačami znali premotiti, da so imeli v rižotu krokodilje, ne pa človeško meso, ali pa so rekli, da so dali ukončati ljudi, ker so se uprli dobremu vladarju, a pojedli pa da jih niso. Zgodilo pa se je, da so si zopet privoščili tako pojedino iz tiste dežele na predpražnik kraljevega rojstnega dne. In dobro jim je teknila. Ljudstvo, ki je udano ljubilo svojega vladarja, je začelo mrmrati in se zelo razburjati rad takim ravnanjem njegovih velikašev in reklo je, da se ne bo dalo na tak način več klati in peči, zato pa je tudi gledalo zelo začudeno, ko je izvedelo nekaj res zelo čudnega. Bil ie praznik vladarjevega rojstnega dne, katerega je ljudstvo praznovalo z vso udanostjo in spoštovanjem.
Ta dan pa so velikaši priredili veliko pojedino. In prav iz tiste vasi, kjer so v zadnjem času pobirali pečenko za velikaško mizo, so se našli zastopniki tistih vaščanov, odlični možje, ki so si djali nov predpasnik
okolu pasu, in so šli k velikašem, se po-
nižno, kakor je to bila vedno njihova navada, pred njimi vrgli na trebuh, se pri-, plazili do njih, jim poljubili noge in ]ih zagotovili svoje globoke udanosti. Velikaši so jim zato dovolili, da smejo pobirati drobtinice, ki so padale tisti dan z njihove mize. In prišli vo potem tisti zastopniki vaščanov v svo o vas pa so rekli: „Ali smo jim pokazali tem velikašem zobe. Nikoli več ne bedo jemali pečenke izmed nas !* Ljudstvo pa se je naveličalo takega govorjenja in je njim pokazalo zobe. Naprej pa ne vemo te štorije.
d— Opozarjamo na veselico, ki jo priredi pojutrišnjem naše bratsko pevsko društvo „ 11 i r i j a “ v prostorih delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Pevsko društvo »Ilirija" je v tako ozki
zvezi z našo N. D. O., tolikokrat ji je že
pokazalo svojo naklonjenost ob vsakojakih njenih prireditvah, da pač veže dolžnost naše člane, da se udeleleže v čim največjem številu te veselice bratskega društva. Na svidenje torej v nedeljo popoludne pri veselici pevsk ga društva »Ilirije" !
d— Zahvala. Podpisani se najpri-srčnejše zahvaljujem svojim tovarišem iz proste luke, ki so mi s podporo, ki so jo nabrali med seboj v znesku K 14-20, v moji bolezni storili veliko dobroto. Najpri-srčnejša hvala vsem darovalcem!
Martin Kresevič.
Organizacijske zadeve I
o— Konsumna zadruga članov podružnice N. D. O. za Ajdovščino-Šturje in okolico sklicuje za 28. t. m. ob 3. uri pop. v zadružne prostore v Sturjah svoj redni občni zbor. Dnevni red je : 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo nad-zorništva. 3. Računsko poročilo za prvo poslovno leto. 4. Uporaba prebitka. 5. Volitev enega člana odbora in enega člana nadzorništva. 6. Slučajnosti.
Za odbor :
Evgenij Rayer tč. načelnik.
o— Krajevna skupina N. D. O. Sv. Marko—Sv. Andrej se udeleži v nedeljo, dne 21. t. m., korporativno velike
veselice bratskega pev. društva »Ilirija", katera se bo vršila na vrtu „Kons. društva"
pri Sv. Jakobu.
o— »Gostilniška in kavarniška zadruga članov N. D. O." ima svoj I. redni občni zbor dne 28. avgusta. Kraj, čas in dnevni red se objavi pravočasno.
Tajnik.
DflkOVl.
V znamenje ogorčenega protesta
proti brutalni krivici, ki jo je zadala c. kr. vlada N. D. O., stem da je prepovedala izlet v Pulo. in tako gmotno znatno oškodovala N. D. O., so darovali v pokritje stroškov: »Trgovsko Obrtna Zadruga" K 1O80; Kerže in dr Brnčič po 5 K ; Purkart J. K 3'60; 'Bonefačič K 3 ; Dol-jak A. K 2‘60 ; Polič, Bregan, Rebula, Turk A. po K 2 ; Kreševič A. in Čelan po K 2'20 ; Semič, Povh A., Klun J., in Ukmar A. po 1'60 ; Kočevar C., Turk F., Vovk V. po K 1‘60 ; Lavrenčič I. Renko A., Gul J., Sajevič J., Petrinja J., Furlan F., Nedode A., Ootar K., Lipolt & Kleva in Hlača I. po 1.20; Ciač F., Požar A., Štebelj I., Š^efe J., N. N., Godina V., Čermel F., Domačin J., Slokar J., Cotič, Morel J., Lukač M., Mahne F., Nusdor-fer I., Bjekar J.,. Čuš F., Cijak J., Gruden F., Vižintin I., Škof, Može P., Bolo-nič I., Vlahovič V., Frank I., Dujmovič A., Kosmina L., Sturman, Škrinjar M., Meglica G., Ujčič I. in Frank po 1 K ; Besednjak I. 80 st., Svetna M., Pahor J., Sajevič J., Stember A., Kobal I., Tominc A1, N. N., Pregare R., N. N, Pangerc J,, Primšar M., Verbi I., Pušpan K., Olenih A., Vovk A., Germek, Kordiš A., Pertot, Vatovec A. in Samanič po 60 st. ; Verčon, Šimnovec, Rože’ in Hlača J. po 40 st ; Vovk, Jenič, N. N., Gern in Sulič po 20 st.; N. N. 30 st. ; Pertot A. 80 st.
Skupaj K 120-50 Voznina v Pulo. V znamenje protesta proti prepovedi izleta v, Pulo sta tovariša Josip Juriševič in Josip Babi č,' člana skupine N. D. O. „Lloyd“, razdelila voznino, namesto da bi si jo dala vrniti od N. D. O., tako-le : po 1 K podpornemu zakladu N. D. O., po 1 K skladu .Narodnega Delavca", po 1 K godbenemu odseku N. D. 0. in po 60 st. za pokritje škode, povzročene po c, kr. vladi N. D. O. s prepovedjo izleta v Pulo. Skupaj torej dva vozna listka — K 7’20. Najprisrčnejša zahvala zavednima tovarišema ! Da bi našla mnogo posnemovalcev !
Sklad „Narodnega Delavca 4.
Ob priliki razvitja zastave pevskega društva »Zastava* v Lonjerju dne 14. t. m. se je nabralo za »Narodnega Delavca" K 12 52.
Odgovorni urednik: STEFAN K08. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA EDINOST" v Trstu.
Članom N. D. O. pozor
Po služite se vsi ur in zlatanine
ulica del Rivo 26
Alojz Povh
Slovensko podjetje I
=»•
Popolnoma prenovljena
Gostilna članov N. P. 0.
(Hinko Kosič)
Trst, ulica Carradorl In Gliega
vblizu južnega kolodvora)
se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. češko budje-viško pivo. Izvrstna kuhinja.
II#
■ ■ ■ ■
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petronlo številka 1.
A. B.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina!
lastni pridelek v Jesenicah pri OmiŠn .
v ulici Valdirlvo 17 (Telefon l4°o;
v kateri prodaja na malo in veliko. — priporoča slav. občinstvu svoje gostit „A11’ Adrla“ ul. Nuova Štv. 11 in „Ai dalmati“ ulici Zndecohe štv. 8 v katerih W
svoja vina I. vrst.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Aoque — TRB*
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših ln starti1 vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene ZTaer??j Se DriDoroča svoiim roiakom za naročbe boa19
Se priporoča svojim rojakom za naročbe na debelo ali na drobno za razne slavnosti. P°" roke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletu* čas se priporoča malinovec in tamarindo.
prevzel
Popisani naznanja sl. občinstvu, da j®
pekarno in slaščičarno
ul. Molin Grande štv 9.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kril** in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Tanča'-
Počakaj me, počakaj! kam tečeš tako hitro ?
Že par ur letam in iščem trgovino, v kateri se go* vori slovenski, pa jo ne morem najti; kupiti bi si moral obleko.
Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina ?
Prosim Te povej mi takoj!
v
Y	Ce hočeš biti dobro*postrežen, pojdi, kamor zahajamo
mi vsi, namreč k
V. DOBAUSCHEK
H TRST - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST
■ fl	Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečker
IH	po jako ugodnih cenah, ter blago prve vrste. Dobiš tudi
JUhE Vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, te, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in r-ujave, rumene in bele, naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd.
Na razpolago je še kakih 2500 letnih oblek za moške, ter se zaradi pozne sezije prodajajo z znižanjem 20°/o vse^ cen Vrhutega dobi darilo vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.—
Hvala lepa, sedaj grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, ka potrebujem.
Na svidenje!
AUSTRO - AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
10. Setembra parnik ..Oceanja1 Nowi-York via Patrasso-Palermo.
8 Setembra parnik „Francesoa“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obš:rnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molin Ptooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.

Cene nizke
M. AITE
brez konkurence
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5*

Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za '2 leti.
Članom N. D 0, so zn Žane cene.
V obeh prodajalnicali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikaklh zadržkov, poskusiti in se prepričati
-JADRANSKA BVNKA v TKSTU -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
VSEDHOSTflE PAPIRJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRlJoRITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
~~ VALUTE IH DEVIZE---------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO
Esfcoipt menic in laso, borzna naročila
S#FE-DEP0$1TS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Uradne ure; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi : »JADRANSKA11 —• Tr.t.
41
VLOGE NA KNJIŽICE
— TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----------
Telefon : 1463 in 973.   *  --—