26. Številka. V ljutim v fetrtek. 31. Januarja HOJ. XL. leto. fahaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofttl prejeman za a tati m ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 Kp za četrt lete 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s^pošil tanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za raje d3tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat/— Dopisi naj se izvole frankovatJ — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. aadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon št 34. Jffesetna priloga: „Slovenski Tehnik" Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telefon it 85. Vabilo na narocBo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da io o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs j leto .. E 24-— I Četrt leta .. E 6 — Pol leta... „ 12-— I £n mesec .. „ 2-— V upravništvu prejeman na mesec E1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja,: Vse leto .. E 25-— 1 Četrt leta .. E 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 E. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. MF Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. gy List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času._ Upravntšivo ..Slovenskega Naroda". Crna maffia. Iz Sicilije izvira beseda maffia. Za besedo in za pojmom je prišla k nam tndi podobna organizacija, in sicer si jo je ustanovila klerikalna stranka, da bi ž njo laglje in hitreje dosegla svoj namen: uničiti vse, kar je svobodomiselnega na Slovenskem. Siciljski mafijozi se poslužujejo noža in pušk; slovenski mafijozi delajo z moraličnim zastrupi j en jem, z lažjo in z obrekovanjem, s hudobijo in z denuncijacijo, sploh z vsemi sredstvi terorizma, da tako ubijejo može, ki so jim na poti, ali cele organizacije, ki se jim ne uklonijo. Prvi večji pojav črne maffie smo doživeli pred leti. ko so klerikalci z infernalno hudobijo poskusili kompromitirati „Kmetijsko družbo" s tem, da so uprizorili že tolikrat popisano afero z žlindro. In od tedaj gre to početje neprestano naprej. Klerikalci imajo svoje vohune na vseh koncih iu krajih, česar ne izvedo po poslih v spovednicah, to izvedo po svojih špijonih, ki jih imajo med vsemi stanovi, med delavci in med obrtniki, med trgovci in med uradniki, po vseh uradih in delavnicah. Nihče ni varen pred temi vohuni, zakaj ti skrbno prikrivajo svoj značaj, se delajo velike liberalce ali socialiste, si trkajo na prsa in zabavljajo na klerikalce kar se da. Takih ljudi se je težko varovati. Kolikrat se je že zgodilo, da so bile zaupne, v prijateljskem krogu izrečene besede drugi dan v „Slovencu" ; kolikrat se je že primerilo, da so klerikalci izvedeli celo za besede, ki so bile izrečene v najintimnejši družbi, kjer se vede človek „sans gene" in ne polaga vsake besede na tehtnico. Kako imajo klerikalci svoje vohunstvo organizirano, je pokazal tudi nedeljski zaupni shod. Vabljeni so bili sami možje, ki uživajo popolno zaupanje — in vendar je bilo med njimi nekaj ljudi, ki so kot vohuni v klerikalni službi. Nevarnost je pri tem toliko večja, ker izkoriščajo klerikalci uspehe svoje vohunske organizacije na najbrezob-zirnejši način. Kdor je odvisen, tega denuncirajo, direktno ali anonimno; kdor je neodvisen, temu skušajo na drug način škodovati, bodisi na zaslužku ali na ugledu, v javnosti ali v rodbini. „Das gefahrlichste ist die geflii-sterte Liige," je nekoč rekel Bismarck v nemškem državnem zboru. Tudi s tem orožjem delajo klerikalci. Komur ne morejo drugače do živega, tega se lotijo z lažmi in obrekovanji. Zlobnost klerikalcev je v tem DOgledu naravnost infernalna. Kar naenkrat gre po vsem mestu hudobna govorica. Vsak ji nekaj doda, kakor je že človeška navada in naposled nastane cel roman — popolnoma izmišljen, od konca do konca zlagan. Menda ga že ni slovenskega politika, ki bi ne bil žrtev takega obrekovanja. Spominjati se je le treba, kake nečuvene infamije so svoj čas krožile po Ljubljani o županu povodom afere zloglasne ma- dame Lowy. Da so bili provzroČitelji teh infamij klerikalci, to so pokazali poznejši dopisi v klerikalni „Reichs-postu. Pred to maffljo in njenim zastrupljenim orožjem ni nihče varen. Klerikalci so spravili hudobijo v zi-stem, kakor Tomaž Akvinski versko naziranje in hočejo s to infernalno hudobijo uničiti vse, kar se jim ne ukloni. Proti tej Črni maffiji se mora združiti vse spodobno prebivalstvo v namen, da jo zatre. Seveda ni to lahka stvar. Prvo in morda edino sredstvo je socialno bojkotiranje klerikalcev. Le tako brezobzirno družabno bojkotiranje zna pomagati, kajti kdor bo potem še občeval s klerikalci, bo sumljiv in se ga bodo ljudje lahko varovali. Proti lažem in obrekovanjem, s katerimi delujejo klerikalci, pa je ni pomoči, ker provzročireljev in raz-nasalcev navadno ni mogoče prijeti in postaviti pred sodišče. Toda priti mora do solidarnosti spodobnih ljudi proti tem lažem in obrekovanjem, sumniČenjem in natolcevanjem, in s to solidarnostjo se bo končno zatrla tudi naša črna maffia. Polonyijeva afera. Budapešta, 30. januarja. Šele danes je justični minister Polonvi izročil formalno ministrskemu predsedniku prošnjo za demisijo. Ker bo prošnja brezdvomno sprejeta, se lahko afera že sedaj smatra za končano. Preden pa se je odloČil za demisijo, je stavil dva pogoja: da bo poslanski zbornici sam naznanil svoj odstop in da mu parlament izreče — zaupnico. Proti zaupnici pa sta bili ustavna in ljudska stranka in tudi velik del neodvisne stranke. Končno se je dosegel kompromis, da se zaupnica sicer opusti, le neodvisna stranka kot večina državnega zbora izreče Polonvju zaupanje v posebni resoluciji. Polonvi se je že poslovil od svojih državnih tajnikov v ministrstvu. Najprej napravi daljše potovanje, potem pa se zopet posveti političnemu delu ter stopi skoraj gotovo v očitno opozicijo proti ministrstvu. Ministrska kriza v Črni gori. C e t i n j e, 30. januarja. Knez Nikola je poklical k sebi vse poslance in ministre, ki so pred par dnevi podali demisijo ter pozval poslance, naj si izbero iz svoje srede novo ministrstvo, Poslanci so knezov predlog hvaležno odklonili, Češ, da je po u>tavi kaj takega knezova prerogativa. Nato je knez poslance pozval, naj mu vsaj svetujejo nove ministre, nakar so mu poslanci svetovali, naj zopet pokliče na krmilo dosedanje ministrstvo R a d u 1 o v i e. Ločite/ cerkve od države na Francoskem. Pariz, 30. januarja. Soeijali-stično in radikalno časopisje izjavlja, da so pog' ji v znani izjavi škofov nesprejemljivi. Škofje hočfjo naložiti državi nov konkordat, ker silijo občine k obveznostim, ki so v nasprotju z javnim in privatnim pravom. Klerikalno časopisje pa izjavlja, da je Škofovska izjava ultimatum za vlado ter je le od vlade odvisno, ali naj bo to pisarje mirovna pogodba ali pa vojna napoved. Drgcdki na Ruskem. Petrograd, 30. januarja. Na glavni ulici Vasiljevskega Ostrova so danes neznani zločinci ustrelili ravnatelja jetniščnic G u d i m o. Odesa, 30. januarja. Pri volitvah volilnih mož iz delavskih skupin so bili v celem okraju izvoljeni so-cijalistični kandidati. Moskva, 30. januarja. Pri volitvah volilnih mož je bilo izvoljenih 230 socijalistov in le dva konzerva-tivca Tudi z dežele prihajajo vesti o socialističnih zmagah. Revolucijonarno gibanje v Venezueli. London, 30. januarja. V hiši podpredsednika republike, generala Gomeza je bilo tajno politično zborovanje. Ko je prišel gubernator dr. Mata shod razgnat, so ga zborovalo; ustrelili. Tudi več policajev v njegovem spremstvu je bilo ustreljenih. XX. Slavna skupščina druftoa „Pravnik". Društvo „Pravnik" je imelo snoči ob osmih v restavraciji „Nar. doma" svojo XX. redno glavno skupščino, ki je bila dobro obiskana. Zborovanje je otvoril društveni podpredsednik g. dr. Maj ar on, ker je predsednik g. dr. Ferjančič odložil predsedstvo med letom. Pozdravil je z iskrenimi besedami navzoče in proglasil sklepčnost. Društvo tem bolj napreduje, kolikor dalje obstoja. To dokazuje, da so bili in so nameni društva pravi. Dasi zahteva društvo od svojih članov obilno dela in žrtev, se vendar njih krog mi »oži. To je dokaz, da se slovenski pravniki zavedajo svoje dolžnosti. Gospod govornik je podal nato kratek pregled društvenega delovanja v preteklem letu, kar je razvidno iz sledečega taj-nikovega poročila. Gosp. dr. Volčiču se za trud iu požrtovalnost pri prevodu civ. pravd. zak. izreče zahvala. Gosp dr. Ferjančiču, ki je bil med prvimi ustanovitelji društva in 14 let njegov predsednik, ki mu je s svojim vplivom pridobil marsikaj koncesij pri ministrstvu pri izdajanju zakonov v slovenskem prevodu, se izreče pismena zahvala za vse to. Pri spominu na umrla člana dež. sodnega svetnika Šuflaja in notarja Gregorčiča so navzoči v znak sožalja vstali s sedežev. O delovanju društva je poročal tajnik g. dr. Žirovnik. Društvo ima danes 160 rednih in 1 častnega Člana. Med letom je pristopilo 13 članov, 1 je izstopil, 2 sta umrla. Napram lanskemu letu je število naraslo za 10. „Slov. Pravnik" ima 185 naročnikov. Priraslo jih je od lanskega leta 38 Odbor je imel 6 sej, redakcijski odsek pa 5 Društvo je obračalo največjo pozornost društvenemu glasilu, ki je je urejeval g. dr. Maj ar on. XXII. letnik „Pravnika" vsebuje več zanimivih razprav, posebno mnogo slučajev iz sodne in upravne prakse. Intenzivneje se je rabil preteklo leto tudi hrvatski jezik, da se omogoči hrvatskim pravnikom posluževati se tega lista. Vsled tega je pristopilo 29 naročnikov v okrožju tržaškega dež. sodišča. LISTEK. Slrohovnlci dveh hran. Zgodovinska povest (Dalje.) XVIII. Sinje tebe poždiralo more Kakcno će proždriti i mene, Na kamenu usrid sinja mora. Hrv. narodna. Ko je Kržan Sel v cerkev sv. Marka po pismo vojvod i nje Asunte, je Tomo ostal pred cerkvijo in na tihem preklinjajo svojega gospodarja trdoglavost pasel svoje poglede na veselem in živahnem gibanju mnogo-brojnega občinstva. Tomo ni pazil na svojega gospodarja, Kržan je pa »pričo pisma vojvodi oje Asunte popolnoma pozabil na svojega slugo in kmalu zapustil Markov trg, da poišče jadrenico „Maria Immaculata". Sčasoma se je Tomo naveličal Čakanja pred cerkvijo in ko se je občinstvo razgubilo, jo je mahnil doli proti morju, kjer stojita še dandanes velikanska kamenita stebra. Benečani so ta stebra pripeljali pred davnimi leti iz Levante, a ležala sta celih petdeset let pred doževo palačo, ker so se izjalovili vsi poskusi, ju postaviti pokonci. Beneška vlada je razpisovala bogate nagrade tistemu, ki postavi ta dva stebra, in te nagrade so privabile nebroj arhitektov iz vseh krajev v ponosne Benetke, toda vsi poskusi so se izjalovili. Naposled se je oglasil tudi lom-bardski arhitekt Baratieri. Bil je to znamenit strokovnjak, obenem pa velik čudak. Republika beneška mu je ponujala velke vsote, če postavi stebra pokonci, a mož je vse odklonil. Nato mu je dož obljubil, da mu izpolni vsako željo, ki jo izreče kot ceno za svoje delo. In zdaj se je Baratieri lotil dela in je res posavil stebra pred doževo palačo, za plačilo pa je zahteval, da mora biti vsakemu dovoljeno, igrati med tema stebroma hazardne igre, ki bo bile sicer v Benetkah prepovedane pod smrtno kaznijo. Dož ni hotel prelomiti dane besede in je izpolnil arhitektovo željo. Od tedaj je bilo med tema stebroma celih Štiristo let vedno živahno gibanje. Ljudje so igrali noč in dan, na karte in na kocke, za ve- like in male vsote. Med tema stebroma so nehali celo vsi stanovski razločki. Ponosni patricij in priprosti mornar sta bila tu enako vredna in enakopravna in tukaj se je zgodilo, da je bil slavni beneški admiral Venier igraje na kocke s svojim gon-dolirjem izgubil vse svoje premoženje in se vsled tega na mestu ustrelil. Igranje med tema stebroma se je tako udomačilo, da je republika iz javnih ozirov na vse načine skušala zatreti to navado. Ugled doŽev je zahteval, da vlada ni preklicala izdanega privilegija, z drugimi sredstvi pa ni ničesar dosegla. Da bi odgnala igralce, je vlada dolgo let med tema stebroma dala izvrševati vse smrtne kazni. A tudi to ni ničesar pomagalo. Celo pod vešali so ljudje kartali in kockali ponoči in podnevi. PriSedli do stebrov, se je Tomo pridružil igralcem, ki so stali v gosti gruči okrog igralcev in a največjim zanimanjem opazoval, kako se je sreča menjavala. Gledalci niso bili nič manj razburjeni kakor igralci sami, ki so Čepeli na kamenitom tlaku in vpili in se prepirali, vriskali ve- selja, če so dobili, in kleli, Če so izgubili, tako, da so se Tomu kar lasje ježili. Najstrastnejši igralec je bil že prileten ogorel mož, krepak in široko-pleč. Oblečen je bil, kakor je bilo predpisano za beneške patricije, v ozke, nog se oklepajoče črne hlače. Imel je Črno suknjo, opasano z bogatim pasom iu kratko črno pelerino. Na črnem baretu se je zibalo veliko Bnežnobelo pero. Ta igralec je imel čudovito srečo. Kar zapored je dobival in polnil svoje žepe. In drug za drugim so morali soigralci odložiti kocke, ker jim je zmanjkalo denarja. Tomo je kakor zamaknjen opazoval to igr°- Čim dlje je gledal, toliko bolj se je razvnemala njegova kri, toliko bolj ga je prevzemala želja, da bi sam poskusil svojo srečo. Končno mu je prišla misel, da ta igralec vendar ne bo vedno in vedno dobival, da se mora sreča vendar enkrat obrniti. Ta misel se je neprestano podila po njegovih možganih in čim dlje je trajala igra, toliko bolj se je Tomn utrjala misel, da mora dobiti, če kocke le enkrat vrže. Ravno je bil zadnji igralec iz- gubil ves svoj denar. Srdito zabavljajo je vstal in jezno odšel in zdaj se ni nihče ganil, da bi stopil na njegovo mesto. Srečni igralec se je ozrl po gledalcih in žvenketaje s cekini in tolarji, ki jih je držal v rokah, je zaklicali — No — ali se nihče več ne upa poskusiti svoje sreče. Mislite li, da sem jaz srečo vzel v zakup ? Nihče se ni oglasil, tudi Tomo ne, dasi ga je kar lomilo hrepenenje po kockah. V tem hipu je igralec zapazil Toma. (5i tal mu je z obraza, kaj misli in veselo-porogljivo je zaklical v hrvatskem jeziku: — Poskusi ti svojo srečo, mladi rojak. Najbrž si kak mornar, kaj ne? No, rojaka sva, in da vidiš, kako te imam rad, stavim ves denar, kar ga imam v rokah proti enemu samemu tolarju. Sedi, dečko in vrzi kocke. En tolar gotovo premoreš — a glej, jaa imam tu v rokah cekinov in tolarjev kolikor jih ti Se videl nisi. Tomo je dobro čutil porogljivost tega prigovarjanja, a uplaSilo ga to ni. Skromno je stopil is vrste gledalcev in se usedel na tla. — Vrni kocke, je ukazal patricij. Društvo je preteklo leto pospeševalo izdajo zakonov v slovenskem prevodu. Ljubljanski občinski svet je dal v ta namen H000 K brezobrestnega posojila iz vseučiliščnega zaklada, ca kar se mu izreka zahvala. V preteklem letu so izšli civilnopravni zakoni kot IV. zvezek zbirke avstrijskih zakonov v slovenskem prevodu pod uredništvom dež. sod. svetnika g. dr. Ed. Volčiča. Sodni tajnik g. Regal j prevaja obč. državljanshi zakonik *» slovenščino, da izide najbrž 1. 1908. kot V. zvezek „Pravnikove" zbirke zakonov. Odbor je pravkar z g. dr. Milanom Skrijem na Dunaju v dogovoru glede prevoda t govskega zakona in meničnega reda na slovenski jezik. G. dr. Volčič je dal društvu svojo delavno moč na razpolago tudi za prevod zeinljekujižnega zakona in notarskega reda. Odbor se je obrnil tudi na pravosodno ministrstvo, naj se nakupijo za vsa sodišča, koder se govori slovenščina, slovenski prevodi zakonov. Ministrstvo je ustreglo prošnji glede kaz. zakonika, kaz. pravdnega reda in izvršilnega reda, glede civilno-pravdnih zakonov bo pa v kratkem. Interveniral je v tem oziru gosp. dr. F e r j a n č i č. Društvo se je po deputaciji poklonilo županu g. Ivanu Hribarju ob 10-letnici njegovega župano-vanj a. To poročilo je bilo odobreno brez ugovora. Blagajnikovo poročilo je podal g. dr. Ž vige 1 j : Dohodki so znašali med drugim: plačani zaostanki članarin in naročnin do incl. 1. 1905 14t*4 K 50 h, za 1. 1906. plačane članarine in naročnine 2345 K, posojilo magistrata ljubljanskega 3000 K. Vseh dohodkov je bilo 7075 K 89 h. Med izdatki je omeniti: Za tisk „Slov. Pravnika" '2032 kron 60 h, uredniški in sotrudniški honorarji 1435 K 50 h, izdatki za knjige in časnike 287 K 40 h, vračilo magistratu ljubljanskemu I. rok 300 K. Vseh stroškov je bilo 4414 K 37 h. Potemtakem je blagajniškega prebitka 3261 K 52 h. (1905 je bilo koncem leta primanjkljaja 108 K 77 h.) Faktičnega prebitka je 1124 K. Društveno premoženje izkazuje : aktiva 9145 K 77 h (prebitek 3261 K 52 h, zaostanki na članarinah io naročninah 2 62 6 K 50 h, zaloga izvršilnega reda 3257 kron 75 h. i Pasiv je 2700 K kot dolg mestu Ljubljani. Čisto drštveno premoženje znaša 6445 K 77 h, s knjižnico časniki in sobno opravo. IzvrŠevalnegareda aktiva znašajo 2349 K 75 h, pasiva pa 2295 K 23 h. Proračun izkazuje 3900 kron dohodkov in 3000 K stroškov, torej 300 K prebitka. K temu poročilu je vprašal g. dr. Triller, zakaj je društvo v zvezi s prodajalnico Fischer in ne Schwentner? Na društvenem glasilu je naznanjeno, da se „Pravnik" naroča pri Fischerju. Ko se je neki slovenski pravnik iz Gradca obrnil na Fischerjevo trgovino s slovenskim pismom glede ..Pravnika", je dobil nemški odgovor. G. dr. Maj ar on jo obljubil, da se opusti dotično naznanilo na -Pravnika". Nastalo je, ker je ob začetku razpečavanja izvršilnega reda trgo- vina Fischer ponudila društvu več ugodnosti. Nato je g. notar Hudovernik izvajal sledeče: Zaostanki na članarinah in naročninah se večajo od leta do leta. Ako poj de tako naprej, pride društvo nekega lepega dne zaradi tega ua kan t. Skupščina naj sklene, da se bodoči odbor pooblasti, da te zaostanke brezpogojno iste rj a eventualno tudi po odvetniku. Ako društvo izgubi take člane in naročnike, ne bo nobene Škode. — Predlog gospoda Hu do ver nika j e bil sprejet soglasno. Namesto odsotnega knjižničarja g. Dermote je podal njegovo poročilo g. di. Žir ovni k. Našteval je knjige, ki so se naroČile preteklo leto. Stanejo okoli 200 K. Društvo je bilo naročeno na iste liste kot 1905. Nasvetoval je dela, katera naj se na-roče v tekočem letu V imenu revizorjev je poročal nadsvetuik g. Pole. da so vse bla-gajnične knjige in računi v redu, zato predlaga, da se da blagajniku abso-lutorij. Sprejeto. Nato so se vršile volitve. Izvršile so se per acelamationem in so bili izvoljeni: za predsednika odvetnik g. dr. Majaron, v odbor pa sledeči gospodje: notar Hudovernik, sodni tajnik dr. Papež, sodni avskultant dr. Polec, namestnik državnega pravdnika dr. Rogi na, notarski kandidat dr. Stojan, kou-cipist Škarja in odvetniški kandidat dr. Š vi gel j. Zunanji odborniki: dr. Bab ni k, ministerijalni svetuik na Dunaju, dr. Hrašovec, odvetnik v Celju in dr. Zuccon, odvetnik v P ulju. Za preg'ednika računov sta bila iznova izvoljena g£ odvetnik dr. Munda iu nadsvetnik Pole. Iz odbora izstopivšima članoma gg. Dermoti in dr. Žiro vnik u se je izrekla zahvala za njuno delavnost. Pri raznoterostih je nasvetoval g. dr. Ko kalj, naj bi se iznova oživili pravniški izleti, ki so bili preje v navadi, a so se zadnji dve leti opustili. Potrebni da so za prijateljsko spoznavanje pravnikov med seboj in zdaj mnogo olahkočeni zlasti z novo železnico. G. predsednik je obljubil, da bo odbor uvaževal ta nasvet. liani ni bilo prilik za tako izlete. <4. dr. Švigelj je želel, naj bi se agitiralo zanje, da bodo čim lepše uspeli. G. dr. Kokalj je nato predlagal, naj se izreče zahvala uredniku „Pravnika" g. dr. Maj ar on u za njegovo izborno urejevanje. G Hudovernik je predlagal, naj se mu izreče osobito zahvala, da ga že toliko let urejuje. 10 let je njegov urednik, prejšnjih 10 let pa je bil vesten sotrudnik. Tem besedam se je pridružil g. dr. b v igel j in sta bila predloga soglasno sprejeta. G. dr. Majaron se je zahvalil za prijazne besede. 15 let že faktično urejuje „Pravnika". Dobil je veselje in ljubezen do tega. G. govornik je izrazil željo, da bi vse pisarne, ki imajo kak zanimiv slučaj, naznanile tega uredništvu, da bo list zanimivejši in raznoličnejši. Na predlog g. dr. Sviglja se izreče pismena zahvala sedai jemu odvetniku na Nižje Avstrijske m in biviemu dež. sod. svet. gosp. dr. Karlu \Vengerju, kije za časa svojega bivanja v Ljubljani bil ^ ed no na svojem mestu in kazal proti vsa-kemur vsakokrat izredno Ijubeztijivost in naklonjenost. Tomo je najprej potegnil izza srajce, kjer je shranjeval svoj zaklad, en tolar in ga položil na tla, patricij pa je istotako storil z denarjem, s katerim je doslej žvenketal. Tomo je vzel v roko koščeno posodico v kateri so bile kocke. Najprej ai je vsako natančno ogledal in jo pretehtal, če ni na kakem koncu kaj svinca vlitega. Patricij je to zapazil in z dobrohotnim smehom rekel: — Previden si, dečko. Lej, to je prav! Zdaj je Tomo pomešal kocke v posodici dvakrat iu trikrat in kocke vrgel na tla. — Enajst pik, je zaklical patricij. Posebne sreče nimaš dečko, će hoceŠ slušati svet izkušenega moža, odvadi se kockanja. Med temi besedami je patricij sam vrgel kocke. -— Dvanajst pik, so na en glas zakričali gledalci. Dvanajst pik! Tomu seje zazdelo, da se ne podere nebo na njega. Še ganiti se ni mogel, tako ga je prevzela razburjenost. A to je trajalo le en trenotek, potem pa je Tomo planil kakor lev na svojo žrtev, na dobljeni denar, in ga začel tlačiti za srajco. — Počakaj, dečko, počakaj, se mu je rogal patricij. Nikar se ne prenagli, dan je še dolg. Le sedi na svoje meato, zdaj vržem jaz prvi kocke. —Ne, gospod, ni jih treba vreči, je sicer spoštljivo, a odločno izjavil Tomo. Sami ste mi rekli, naj se odvadim kockanja. To bo res najbolje. Gledaloi so se smejali na ves glas. To je patricija spravilo tako v jezo, da je planil pokonci in hotel Toma udariti. Mahnil je, a zadel ni, zakaj Tomo se je sklonil k tlom in se splazil med gledalce in pobegnil z dobljenim denarjem. Patricij, ki ga je bila poprej sreča naredila prešernega, je zdaj kar pobesnel. Preklinjal je Toma in ves njegov rod in se rotil, da ga že dobi in da ga kakor mačka potopi v morju. Bilo je to strahotno rotenje, izraz tako brezmejno divjega temperamenta, da so se poslušalci kar groze umikali. Tomo tega ni slišal, kajti stal je že v cerkvi sv. Marka in zahvaljuje se Materi božji tersatski za pomoč v igri obljubil, da ji kupi tri debele sveče, kadar pride zopet domov. (Dalje prih.) G. KavČnik je predlagal, naj se priobČujejo v .Pravniku" iz7irni Članki tudi v hrvatskem jeziku, kakor je obveza napram hrvatskim kolegom. Gosp. dr. Majaron je pojasnil, kako je stvar, da se dosedaj niso priobčevali. Gospodje so obljubili take Članke, poslali jih pa niso. Zato odbor ne more spolniti svoje dolžnosti v tem oziru. Skrbelo se pa bo, da se stvar popravi. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je gospod predsednik zahvalil za vse nasvete in zaključil skupščino. Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. januarja. — Kdo bo napredni kandidat za ljubljanski državno zb o rskl mandat? Pri izbiranju in določevanju kandidatov je med naprednjaki in med klerikalci velik, bistven in načelen razloček. Tega „Slo-venec" očividno ne pojmi in vsled tega piše dan na dan najgorostas-nejše budalosti o naprednih kandidatih za ljubljanski državnozborski mandat. Da ne bo taval v temi, mu moramo vendar že iz Človekoljubnosti odpreti oči. Stvar je taka-le: Klerikalni poslanci niso zaupniki volilcev, marveč samo zaupniki duhovnikov in kot taki izvršujejo samo povelja svojih gospodarjev. Dokler bo naš kmet neveden ter indolenten, bo vedno volil po volji svojega duhovnika. Pri napredni stranki je to drugače. Napredni volilci so samostojni možje, ki glasujejo po svojem prepričanju, ne backi, kakor klerikalni volilci in kdor hoče biti napredni poslanec, mora že kot Človek uživati zaupanje volilcev samih. To je prvi bistveni razloček med napredno in med klerikalno stranko. Klerikalcem je s tem izbiranje jako olajšano, ker se jim ni treba nič ozirati na volilce. Drugi bistveni razloček je ta, da se mora narodno-napredna stranka ozirati na sposobnost kandidatov, med tem ko je to pri klerikalcih, kakor pričajo dejstva, popolnoma postranska stvar. Napredni poslanec mora s svojim delovanjem zadovoljevati toliko in toliko volilcev in mora zanje delati; klerikalni poslanec pa nima druge dolžnosti, kakor da parira duhovski komandi. Ozirati se mora samo na škofa in njegove najožje svetovalce, drugi ljudje, zlasti pa volilci. itak nimajo nič govoriti v stranki. Moč klerikalne stranke sloni na vplivuin na agitacij-ski delavnosti duhovščine, moč napredne stranke pa na prepričanju svobodnih volilcev. To je kapitalen razloček, ki izvira od tod, da hoče narodno-na-predna stranka koristiti narodu, klerikalna stranka pa le cerkvi. Naravno je, da ima narodno-napredna stranka vsled tega pri izbiranju kandidatov večje težave, kakor klerikalna. Backi volijo na komando, možje pa po prepričanju. Velike izbire nima niti narodno-ca-predna, niti klerikalna stranka. To bo menda vsakdo priznal. Državnozborski mandat je veliko breme in pomeni vedno veliko izgubo za človeka, ki ima svoj poklic in mora živeti od svojega dela. Izmed klerikalnih advokatov n. pr. je samo dr. SusterŠič v položaju, da prevzame državnozborski mandat, zakaj „Ljudska posojilnica" funkcijonira, če je dr. Šusteršič tudi celo leto na Dunaju. V takem položaju pa ni kmalu kak človek in če prevzame mandat, pomeni to zanj gotovo izgubo in sicer tako, da je v naših razmerah ne more skoro nihče prenesti. O tem bi vedela dr. Tavčar in Plantan marsikaj povedati. Klerikalci si pomagajo iz te naravne, iz razmer nastale stiske na jako preprost način. Vse pobero, kar dobe. Enemu je politika „kšeft" in mandat mu je sredstvo za zaslužek — če prestopi v klerikalni tabor, dobi lahko takoj mandat. Drugi je posestnik in bi rad dihal svobodni zrak veselega Dunaja — in tudi ta dobi mandat. Narodno - napredna stranka pa si tako ne more pomagati. Kan-didatje, kakor so Pogačnik, Demšar, Žitnik, ti so pri narodno • napredni stranki nemogoči, ker bi jih nihče ne volil Klerikalci lahko po- bero moči zadnje vrste in backi jih izvolijo, napredna stranka pa more kandidirati samo moči prve vrste. Po teh pojasnilih mislimo, da bo pojmil tudi „ Slo venec", kakšen velik razloček je med klerikalci in med liberalci pri izbiranju kandidatov in zakaj je tako težko dobiti sposobnega kandidata. Ljudi, katerim je državnozborski mandat denarna podpora ali preskrbi j euje, takih napredna stranka ne more rabiti. „Slovenec" spremlja posvetovanja narodno-napredne stranke o dr-žavnozborskem kandidatu z opazkami, ki naj bodo poredne in dovtipne, pa so samo neslane in otročje. Dr. Tavčar in župan Hribar ne marata kandidirati, dr. Majaron, dr. Triller in dr. TVindischer so kandidaturo odklonili. Specijelno glede dr. Windi-scherja bodi povedano, da mu je iz-vrševalni v dbor soglasno ponudil kandidaturo, vedoč, da bi bila ta kandidatura jako simpatična uradnikom, trgovcem, obrtnikom in tudi delavcem, a dr. Windischer jo je odklonil iz osebnih ozirov pa tudi s posebnim ozirom na svojo službo v trgovski in obrtniški zbornici. Mandat, to bo vsak priznal, je stvar, ki spodobnemu človeku ne provzroča drugega, kakor dela skrbi in stroške in zato se ga branijo ljudje, ki imajo kaj izgubit*, trgajo pa se zanj le ljudje, ki nimajo ničesar izgubiti nego le kaj profitirati. — Vprašanje o bod čem ljubljanskem kandidatu je še vedno pereče in ves svet se zanima, kdo se pri sedanjih razmerah poda na križevi pot te kandidature. Pri „Slovenčevih" je zanimanje največje, ti bi najraje izvedeli ime našega kandidata, da bi se prejkotprej pripravili, kako bi izvohali in prevohali njegovo zasebno življenje. Gorje mu, če ta pobožna družba zaloti kako pegico na našem kandidatu. Boltetov Pepe s Kodelo-vega, ki je dandanes drugi ljubljanski škof, bode imel čez glavo opraviti, in pat. volilci bodo izvedeli marsikaj novega in zanimivega. Na drugo stran se pa tudi v naših vrstah marsikaj dogaja, kar* vzbuja zasmehovanja pri naših političnih nasprotnikih. Kakor navadno, se tudi sedaj marsikdo sili v ospredje, kojega nihče klical ni. Tako se pripoveduje, da se znani tržaški krogi, ki niso ne krop ne voda, tudi zanimajo za bodočo ljubljansko volitev ter se potezajo za kandidata, ki bi naj svetu pričal, da so tudi v Ljubljani zmagale gloriezne ideje tržaške. Mi ne rečemo ničesar drugega, nego to, da take intervencije od periferije ne potrebujemo, ker bi kandidatu le škodovala ! — Pozabili so jih! Naglo, nad vse naglo, je poslanska zbornica zadnje dni svojega življenja reševala ra'.lične stanove in z bogato roko poskrbela celo za visoke gospode, ki nosijo zlate ovratnike s tremi zvezdami in še za višje gospode. Tako naglo je slo, da je bilo mnogo ljudi prezrtih in prihrajsanih. Duhovnikom, katerih službenega dela pač nihče ne more smatrati kot delo v pravem pomenu besede, so zvišali plačo, a starih uradnikov, ki so stopili pred letom 1S95. v pokoj in dobivajo za svoje dolgoletno in naporno službovanje jako skromne pokojnine, tako da le komaj životarijo, teh se ni nihče spomnil. Ko so ti možje službovali, so imeli borno plačo in zdaj imajo pokojnine tudi tako malo, da ne morejo ne živeti, ne umreti. — Odvetniška zbornica kranjska je imela včeraj izreden občni zbor. Sklican je bil, da sklepa o re-signiranju predsednika disciplinarnega sveta dr. S u y e r j a. Po poroČiiu dr. Papeža je sklenil zbor, da se; odpoved dr. Suverja ne odobri in da ima ta še naprej izvrševati funkcijo predsednika disciplinarnega sveta. — „Slovenčeva" škodoželjnost. Pred par dnevi je priobčil „Slovenec" škodoželjno notico, da je bila odpuščena iz službe učiteljica Mara I T. Pobožni dopisnik je tega prav vesel in imenuje odpuščeno učiteljico „liberalno Sappbo". Naj bi bil povedal, da je odpuščena sup-lentka, ki je s 50 kronami (!) preživljala sebe in mater žrtev duhov- ske denuncijacije in duhovske maščevalnosti. — Odklonjeni ljubimci so navadno zlobni, a Če postane zloben mož, ki je pod ribniškimi louoi imel skrite posebne vrste fotografije iu ki je pod škofovimi zavodi pozabil svoja škornjice, padejo vse njegove grdo-bije nanj nazaj. — Življenjepis Simona Gregorčiča. Ožji rojak g. Ign. Grun-tarja, c. kr. notarja v Ribnici, j» svetoval g. Gruntarju naj bi napisal življenjepis Simona Gregorčiča. Znano je namreč, da je bil veliki pesnik intimen prijatelj g. Gruntarja, s katerim je živahno ko-respondiral in ga večkrat obiskoval. Gotovo so g. Gruntarju znane o Gregorčiču podrobnosti, ki doslej Še niso prišle v javnost G. Gruntar je nato dne 24. januarja dotičnemu gospodu poslal sledeči odgovor: „Nazna-njamVam, da hranim veliko pisem Simona Gregorčiča. Na mojo prošnjo je sestavil g. Anton Burtjer, filolog na dunajski univerzi, kije jako priden in vesten mladenič, životopis Simona Gregorčiča. Delo sem poslal pred par dnevi Goričanom v pregled. Ta životopis izide k m a 1 u". — Kako se vzdržuje nemštvo na Spodnjem Štajerskem? Te dni je imela podružnica nemškega „Schul-vereina" v Celja svoj občni zbor. Predsedoval je zborovanju znani učitelj na meščanski šoli v Celju Ai-strich, ki je v svojem govoru med drugim naglasa! tudi tole: „Če se ozremo na razmere na Spodnjem Štajerskem, moramo priznati, daje močan odstotek prebivalstva v nemških jezikovnih otokih slovanskega pokolenj a. To dejstvo ni nio neveselega, nasprotno, dokazuje samo, da imamo v seoi moč, absorbirati tuje elemente, da smo si 1 ohrauili sposobnost, delovati germa-nizatorično, kar nam je pa že nemogoče v sudetskih deželah. Te moči se moramo v večji meri kakor doslej zavedati in težiti za tem, da jo čim najbolj koristno uporabljamo ter tem potom pomnožimo nemško prebivalstvo." Te besede so veleznačilne, ker so odkritosrčne. Aistrich priznava ■ tem indirektno, da bi nemštvo na Spodnjem Štajerskem šlo že zdavna rakom žvižgat, ako bi ne bilo slovenskih odpadnikov — nem-š k u t a r j e v , ki so edina opora trhlega nemštva v spodnještajerskih trgih ia mestih. To smo mi veduo trdili, dasi so temu razni nemški listi med njimi v prvi vrsti „Deutsche Wacht" odločno ugovarjali, Češ, da tvorijo nemški živelj na Spodnjem Štajerskem sami pristni Nemci in da med njimi Di nobenih slovenskih odpadnikov. Sedaj pa „Deutsche "Wacht- sama, priobČujoČ Aistrichov govor, priznava, da je močan odstotek takozvanih Nemcev na Spodnjem Štajerskem slovenskega pokolenja. Mi pa gremo v tem oziru še dalje in trdimo, da tvorijo vse takozvano spodnještajer-sko nemštvo zgolj slovenski in slovanski renegati in da se lahko prave, pristne Nemce prest e j e na prstih obeh rok. To se lahko dokaže, ako je treba, vsak trenotek. A'i ne gospodje Ra-kuži, Orniki, Jaborniki, Kovačici in drugovi *? — Promocija. Danes je bil na graškem vseučilišču promoviran pravni praktikant g. Gvidon Srebre doktorjem prava. Čestitamo! — Imenovanja in preme* stltve v sodni službi. Sodni svetnik v Ljubljani Adolf Elsner je imenovan za svetnika pri nad-sodišču v Gradou. Sodni svetnik v Celju Alojzij Gregorin je dobil naslov in značaj nadsvetnika. — Premeščeni so : Deželnosodni svetnik Tomaž Oajnkar, predstojnik okr sodišča v Sevnici v Maribor, Josip Starič, predstojnik okr. sodišča v Mokronogu na Brdo, okrajni sodnik Jakob Jarc iz Črnomlja v Višnjo goro, sodni tajniki dr. Frano Peit-ler iz Kozjega v Kamnik, dr. Pavel Clementsohitsch iz Ljutomera v Gradec, dr. Ludvik Treo iz Črnomlja v Kranj. — Sodni tajnik Fran Kobler v Ljubljani je imenovan za dež. sodnega svetnika sa Ljubljano, okrajni sodnik Josip Žmavec na Brdu za sodnega tajnika z& Ljubljano; za okrajne sodnike so imenovani sodni pristav Alojzij Seliškar v Kranju za Sevnico, Anton Mejač v Ribnici za Mokronog, Adolf Matzl v Ptuju za Borovlje, Juri Fajfar v Trebnjem za Črnomelj. — Za sodne pristave so imenovani avskultantje dr. Karel Wein-gerl za Ljutomer, dr. Fran Žiher za Kozje, dr. Ivan Vuk za Ribnico, dr. Arnold Mallj za Slovenjo Bistrico, dr. (t v i d o n Schoner za Gornjo Radgono — Sodna tajnika dr. Edvard Pajuič v Kamniku in dr. Anton Roj ic v Celju sta imenovana za namestnika državnega pravdnika, prvi za Novo mesto, drugi za Celje — Iz politične Službe. Okrajni komisar Ignacij pl. Ruber v Kočevju je poklican v notranje ministrstvo. Okrajni komisar Leon Gras-selli v Postojni je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. 11 pisarne slovenskega gleđ&ii&Ča« Jutri, v petek (pai) se poje tretjič v sezoni melodiozna Do-niz^tt'jeva opera „Luci a d i Lam-mermooru. V sobojto popoldne (a lože nepar) se vprizori drugič v se-Boni Finžgarjev rD ivji love cu, zvečer ni predstave. V nedeljo po-p poldoe (za lože par) se ponovi zadnjič v sezoni sloveča Hauptmannova dramatska bajka „Potopljeni z v o nu, zvečer (par) pa se vprizori drugič na slovenskem odru rArle-žanka". drama iz provausulskega življenja, spisal Alphonse Daudet, vgiasbii Georges Bizet — Prihodnji teden gostuje na slovenskem odru domači umetnik g. Ign. Borštnik, v igrokazu rK up či j a j e kup či j au Les Aridires sont les Affaires), spisal Octave Mirbeau. Igra spada med najboljše proizvode moderne francoske umetnosti in je osobito v veliki -vlogi Izidorja Lechata izborno zarisan zua-čaj parvenua, ki je pripravljen žrto-vati svoji brezmejni pohlepnosti vse, tudi srečo svojih lastnih otrok. Gospod Borštnik je kreiral z velikim uspehom ta značaj v Zagrebu in bo igral pri nas vlogo v slovenskem jeziku. — Intendanca slovenskega gledališča nam piše: V Vaše suočno gledališko poročilo se je vrinilo par pomet. Ni res, da se je opera „Lu-cia di Lammermoora ponovila v okrajšani obliki, tako da se je končala predstava že pred deveto ur >, temveč se je imenovana reriza izvrševala natančno tako kakor premiera in je bil konec predstave nekaj minut pred deseto uro. Kar se črt sploh tiče. je omeniti, da se je pri premieri le to izpustilo, kar se navadno na vseh odrih izpušča, tri take črte pa so se celo odprle. — u&bademiia". Dne 2. februarja bo ob V/,5. uri pop.ldne v ^Mestnem domu" prvo predavanj e iz cikla, ki ga prirede hrvaški vse-učiliški profesorji. Govoril bo profesor zgodovine dr. Ferdo Si-šić o predmetu: O postanku današnjega geografi čne ga p o j m a Dalmacija in o vprašanju z j e-dinjenja Dalmacije s Hrvaškim. Vabimo društva kakor po-samnike, da se v Čim največjem številu udeleže tega predavanja, ki bo obravnaval, aktualno vprašanje sedanje politične dobe na Hrvatskem. —■ Predavanje. Na Svečnico bo ob 2. popoldne v mali dvorani Mestnega duma predavanje za drustve-nike „Ljinlskega izobraževalnega in podporhega d'uštva.a Predaval bo g. ces. svetnik Franke o temi rS e-danji družabni slojiu. Dru-štveniki se vabijo, naj se polcošte-vilno udeleže tega velezanimivega predavanja. — „Kako naj sodelujejo ca£e žene in matere pri boju proti jetiHi". Kakor smo že poročali, predava v nedeljo, 3. t. m. ob petih popoldne v pMestnem domu" gosp. dr. Demeter Bleiweis vitezTrste-niški, kako naj sodelujejo naše žene in matere pri boju proti jetiki. Gosp. predavatelj se bo oziral v svojem predavanju zlasti na sledeče točke: 1. Kako odgajati otroke, da ne obole (se ne okužijo) za jetiko. 2. Kako odgajati otroke, ki imajo uagnenje (dispozicijo) za jetiko. 3. Strežba jetiČnikov. 4. Higijeniške in varstvene naprave v hišah, V katerih žive jetičniki. Predavanje je torej tako, da mora zanimati ne le ženske, temveč vsakogar. Saj je pač vsakomur potrebno, da se seznani pobliže s sovražnikom, ki nam ugrablja vsako leto toliko nadebudnih življenj — z jetiko ter z napravami, ki jo morejo pobijati. Vstop k predavanju je vsakomur prost. — Akademija. Snoči je v „Mest-nem Domuu nadaljeval urednik R. Pmto-demšek svoje predavanje „Pud slov. svobodnim soincem in v senci ±.olumesecau. To pot je predaval o potovanju po južni Srbiji, podal slike iz Niša, s pirotskega polja, opisal divjeromantični gorski predel nSise-vačke klisurett, Caribrod, sofijsko ravan, mesto Sofijo ter kazal na veliko sorodnost Bolgarov in Slovencev in njihovega jezika. Končno se je tudi dotaknil najnovejšega gibanja na Bolgarskem, čigar ost je obrnena proti knezu Ferdinandu, ter izrazil mnenje, da je položaj princa koburškega na Bolgarskem zelo nevaren in da ga prav lahko zadene ista usoda, kakor njegovega prednika — Predavatelj bo ciklus svojih predavanj za sedaj prekinil in jih nadaljeval v postu. — Planinski ples dne 2. svečana obeta mnogo presenečenja. Stopnišče in vestibul v „ Narodnem domu" bodeta izpremenjena v gozdno pokrajino, kjer se bode sveže zelenje, mah, smreke in bršljan menjaval s sivim skalovjem. V stranskih prostorih velike dvorane in v mali dvorani bodo istutako z zelenjem okinčani paviljoni. Razvrstitev pavilj nov bode sledeča: Ob veliki dvorani na levo bodo paviljoni za slaščice, vino in briffet, na desno pa za šampanjec, kavo in čaj; v veliki dvorani sami bode paviljon za cvetlice in prodajalna veseličnega lista „Zlatorog" (pod načelstvom gospe Ane dr. Toplakove in I. Bulovčeve ter gospodičue Darinke Frauketove); v mali dvorani, kjer bodo postavljene mize, bodeta paviljona za vino in buffet ter čaj. Pri vseh paviljonih bode sodelovala lepa vrsta požrtvovalnih narodnih dam in stregla z mnogovrstno pijačo ter cenimi jestviuami. Imena vseh sotiudoic se objavijo pozneje. Ker bodo na razpolago vsi prostori v prvem nadstropju ^Narodnega doma", bode letošnji planinski ples najobšir-nejsa predpustoa veselica in bode nudil gostom vsestransko zabavo. — Slovensko planinsko društvo ujuduo vabi celotni damski odsek h končnemu sestanku radi priprav za planinski ples v soboto dopoldne ob desetih v „Narodni domtt. — Zaključni venček „Slavče- vih" plesnih vaj se vrši jutri, v petek 1. svečana t. 1. v Čitalnični dvorani Narodnega doma. Začetek ob polu 9. uri zvečer. Pristop imajo člani „Slavca" ter njih obitelji, po njih vpeljani gostje ter gojenci plesnih vaj. Sodeluje izborni ljubjanski sekstet na lok. — Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo snoči v hotelu „Južni kolodvor" svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obUkan. Posebno mnogobrojno so bile zastopane učiteljice. Predsednik vodja g. Dimnik je otvoril zborovanje s prisrčnim pozdravom. Posebej je pozdravil g. dr. Ilešiča. — Tajnik učitelj g. Wi-d e r je poročal o delovanju društva v preteklem letu. Društvo je priredilo štiri učiteljske večere s strokovnimi predavanji. Tudi za tekoče leto je napovedanih že več predavanj, med drugimi bodo predavali gg profesorji Bezjak, Macher, dr. Ilešič in učitelj g. TVider (nadaljevanje o moderni šoli). Večeri pa so bili slabo obiskovani. Izmed 70 ljubljanskih učiteljev in učiteljic prihajalo jih je le povprečno 23. V bodoče mora tudi to biti drugače. Pri tej priliki je tudi grajal, da se učiteljstvo premalo zanima za svoj stanovski list „Učiteljski Tovariš". — O denarnem stanju je poročala učiteljica ga. Olga K o b a u. Dohodkov s preostankom iz prejšnjega leta je imelo društvo 150 K, stroškov pa G4 K 24 v. Računi so se odobrili. Po daljši debati je ostala dosedanja čian8rina 2 K. — Na predlog g. Rezka je bil izvoljen dosedanji odbor, in sicer g. Dimnik predsednik, g. M a r o 1 t podpredsed-daik, g. Sadar tajnik, ga. Kobau blagajničarka, g. W i d p r knjižničar, g Javoršek pevovodja in g. F u r-lan odbornik. — Pri slučajno.-tih je priporočal g. Likar več duševnega zbliževanja in kolegijalnega življenja med učiteljstvom. — Potem je predaval g. W i d e r o novem šolskem in učnem redu, in sicer z ozirom na učence, starše in učitelje. Pri vsaki točki se je razvnela debata, v kateri se je povdarjalo, da si mora ujitelj-stvo ohraniti samostalnost ter si ne sme pustiti vezati rok z vsako novo pedanterijo. Razne tablice, na katerih so tiskane vsakovrstne naredbe, naj bi se sploh odpravile iz šolskih sob, ker jih učenci sploh ne čitajo. Izda le živa učiteljeva beseda. K temu predmetu so govorili gg Škulj, Jelene in dr. Ilešič, ki je posebno priporočal roditeljske večere. _ Določbe glede šolskih maš naj se ne sprejmejo v šolski red, ker je to stvar veroučiteljev. — Glede vprašanja, ali bi se naj za prve razrede pričel pouk šele ob 9. uri, se je večina izrekla proti, češ, otroke je dobro kolikor mogoče utrditi. V tem zmislu bta govorila posebno gg. dr. II ešič in Furlan. — Najdaljša debata pa se je razpletla pri točki, ali se naj uvede nerazdeljeni pouk. Proti nerazdeljenemu pouku sta se oglasili le gdč. voditeljica Marout in ga. K o b a u. Sklenilo se je, da se uvede nerazdeljeni pouk kolikor je to sploh mogoče. — Končno se je poverilo poročevalca, naj izdela le okvir za novi Šolski in učni red, a pred uradno konferenco se naj predloži Se enkrat javui razpravi. — V pokriti« deficita pri »Glasbeni Matici" so se obrnile sodne obravnave po posredovanju g. dr. Furlan a v znesku 20 K, po posredovanju gosp. dr. K okalja v znesku 20 K in po posredovanja g. dr. R a v n i h a r j a tudi v znesku 20 kron. — Tajništvo »Slovenske Matice" se je v zadnji odborovi seji podelilo upokojenemu oficijalu južne železnice g. Franu PodkrajSku, ki nastopi to svojo službo s 1. marcem. — „Slovenska Matica". Knjige „Slovenske Matice" za lansko leto so danes izšle. — Roditeljski večer. Starše, vzgojevalce in prijatelje šolske mladine opozarjamo na „Roditeljski večer", ki bo jutri (petek) ob šestih zvečer v telovadnici I. mestne šole v Komenskega ulicah. Vstop prost. — Pogrebna družba Marijine bratovščine. Letni doneski po 2 K se vsled sklepa zadnjega občnega zbora pobirajo 2., 3. in 4. februarja pri društvenem načelniku Francu Majerju na Vozarski poti št. 6. — Pomožni uradniki ces. kr. državnih železnic. Kakor se čuje, so se združili vsi diurnisti c. kr. drž. železnic in si snovali društvo, ki se imenuje „Zveza pomožnih uradnikov c. kr. državnih železnic" s sadežem v Beljaku. Dosedaj je pristopilo 350 članov. — Kranjsko vojaško veteransko društvo priredi 2 svečana plesni venček. — Strojni kurjači kurilnica Južne ŽcJeŽnice piirededne 1. svečana na Martinovi cesti št. 32 v gostilni g. Frana Poljšaka plesni venček. — Pevsko društvo „Lipa" še enkrat opozarja, da priredi jutri v petek, 1. svečana, veliko predpustno veselico v gostilni pri Pavšku, po domače pri Tonetu na Martinovi cesti. Sodeluje tamburaški klub rZarja". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Dvoje SOVlh slik je razstavil slikar gosp. Peter Z m it e k v 3ehwentnerjevi izložbi. Faa predstavlja umrlega Simona Gregorčiča, druga mater g sp. Mejača. Poslednja slika je dokaj boljša od Gregorčičevega portreta. Seveda je ubošte-vati, da je Žmitek slikal Gregorčiča po fotografiji in da živega ni nikdar videl. — Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi na pustno nedeljo siiajen plesni venček v prostorih g. Končana. V zvezi s tem plesnim ven kom velik korso, kateri se bo vozil po glavnih ulicah Rožne doline. Vsesplošno zanimanje za to prireditev kaže, da utegne postati ta veselica ena najlepših v letošnjem pred pustu. Vsaj so pa tudi obljubili svoje sodelovanje veseljaki celega sveta, med drugim Japonci, Kitajci, Dalmatinci i. dr. Iz Brazilije pa je odplul brzoparnik, kateri dovede celo družbo braziljancev v Rožno dolino. Da bode zabava popolna, skrbeli bodo najboijsi klovni iz cirkusa Barnum & Bdilev, kateri so tudi že na por,u v Rožuo dolino. — Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški pinedi na svečnico 2. febr. v gostilni pri Pavšiču veselice. Spored: Petje. Razne zabave. Ples. Začetek tečno ob štirih popoldne. — V Prevojah pri Srdu priredi kmetijska družba od 4. do 7. februarja poučni tečaj o živinoreji. Poučevali bodo gg. ravnat-elj Gust. Pire, dež. mlekarski nadzornik J. Legvart in vet. nadzornik J. Pavlin. — Nova sokolsko duštvo. V če^njici pri Kiauju se je ustanovil „Planinski Sokol" in je vlada že potrdila njegova pravila. — Slovenskega čebelarskega društva podrutnica na Bohinjsfei Beli jo prijela 100 K podpore od deželnega odbora, da bo mogla še uspešnejše nego dosedaj gojiti čebelarstvo, to važno panogo gospodarstva na Kranjskem. — Umrla je v Št. Jerneju 30. t. m. gospa Karolina Trošt, nad-učiteljeva soproga. Pogreb bo v petek popoldne. N v m. p.! — Narodna či alnica v Krškem priredi na pui>tni torek v či-talmških, prostorih (gostiln a Scheuer) v Kiškem I maskerado s plesom. Vstop je dovoljen Članom in od njih vpeljanim gostom. — Dr. Josip Abram t. V starosti 74 let je predvčerajšnjim umrl v Gorici dr. J o s i p Abram, bivši dolgoletni dež. poslanec in deželni odbornik goriški. Pokojnik je bil po poklicu advokat, a je izvrševanje prakse opustil pred mnogimi leti, ko je namreč postal dež. odbornik. V tej lastnosti je mnogo storil za go- rifiko deželo, ki mu gotovo ohrani blag spomin. — NOVO Železnico. Tovarnar pl. Frosini Sessler namerava zgraditi vzpenjačo na Sv. Goro pri Gorici, nadalje električno železnico od Lovrane do Kraja, končno pa Se železnico iz Gorice čez Tržič v Gradež in iz Gorice v Sesljan. Za vse te koncesije je že vložil proSnjo. — „Narodna čitalnica" v Bojanu pri Trata uprizori na Svečnico dne 2. svečana t. 1. v novi dvorani konsumnega društva v Bojanu veliko predpustno predstavo „Lumpaci-Vagabund". Ta borka se bode v Trsta prvič uprizorila. — 30.000 kron je poneveril na Reki trvdki Piok & Winter-stein poslovodja Epstein, ki so ga prijeli v Budapešti. — Strelski klnb pri „Novemu svetu", naznanja strelcem tega kluba, da bode vsled praznika v soboto, streljanje jutri v petek. — Na adreso sanitetne oblasti. Prav ponižno vprašamo, ali so postave za vse enake? Po lovski postavi se smejo zajci streljati do 15. januarja. Neki ljubljanski trgovec z delikatesami v Židovski ulici ima pa še 30. t. m. zajce na prodaj. Vprašanje je, ali so oni zajci, ki so v izložbi, bili ustreljeni pred 15. januarjem ali pozneje. Če so bili ustreljeni pred 15. januarjem, tedaj moramo le čestitati ljubljanskemu občinstvu, ki ima tako zdrav že odec, ki prenese tudi dva tedna staro divjačino-. Ali so pa morda oni zajci samo „našo-pani" ? Naj poskrbi sanitarna oblast, da se bo tudi le sveža divjačina prodajala! Oe so pa oni zajčki res sveži, torej ne nad dan, oziroma en teden stari — kaj pa pravi potem lovska postava? Morda bi se edino le po-lentarji zadovoljili s starim mesom — Kranjci ne. Eden, ki ljubi zdrav želodec. — Kaznovan obreko valeč. Znani, že večkrat predkaznovani leta 1855. v Mariboru rojeni, v Ljubljano pristojni brivec Jožef Jerič kuha že od nekdaj sem nad policijo hudo jezo in se je hotel lansko leto nad njo maščevati s tem, da je raznim oso-bam pisal v brezimnih pismih o policiji take gorostasnosti, kakor da bi obstajala iz samih Don Juanov. Prišli pa so mu na sled in značajni mož se je moral včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem zagovarjati zaradi hudodelstva obrekovanja. Jerič je tajil, da bi bil on tista propalica, ki bi se mogla brez vsakega povoda izmisliti reči, ki bi že brez njegovih pisem absolutno ne mogle ostati prikrite, povedal je pa tudi, da o policiji nič takega ne ve, kakor je pisal. Ker je pa sodišče o njegovi krivdi imelo pravomoćne dokaze v rokah, ga je obhodilo na 14 mesečno ječo, in je upati, da ga vsaj ta iz pametuje in mu že enkrat zapre prehudo sapo. Navedenec je svoj čas obsedel v Gradišču zaradi obrekovanja že 13 mesecev. —- Zelja se jima je spolnila. Danes okoli poluoči sta po Frančiškanskih ulicah dva vinjena ponočnjaka tako razgrajala, da se je razlegalo daleč naokrog. Ker sta hotela na vsak način dobiti družbo, sta začela naposled še glasneje klicati: „Policaj, policaj!" in res se prikaže izza vogla mož postave ter odvede veseljaka na osrednjo policijsko stražnico, da so ju legitimovali, potem sta pa zopet šla svojo pot dalje, a ne več tako pogumno, temveč mirno, kakor dve ovci. — Pošten najditelj. Ko se je odgonski sprevodnik Karel Kupfer danes zjutraj s poštnim vlakom peljal iz Gradca v Ljubljano in je šel med •Pragerskim in Celjem v kloset, je tam našel veliko vsoto denarja. Ker se v kupeju ni nihče zglasil, da bi denar pogrešal, ga je najditelj oddal pri ljubljanskem mestnem magistratu. $elavsfeo gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 17 Macedoncev, 10 Črnogorcev, 25 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je pa prišlo 32 Slovencev in Hrvatov. V Iuomosfc je odšlo 30 Hrvatov. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Nervoznim in slabotnim, posebno takim, ki se Čutijo radi prestale bolezni revne, utrujene in oslabljene, so zbudili veliki uspehi, ki jih je dosegel že veliko let sloveči Sanatofjen, gotovo največje zanimanje. Kakor se razvidi iz izrekov in dopisov znamenitih zdravniških avtoritet, je Sanatogen povsod tam neprecenljive vrednosti, kjer je treba, da se organizem okrepča, posebno tam, kjer trpi ob enem tudi živčevje. Pa tudi vsem tistim, ki so še v sredi boja za uspeh v življenju, bodisi na gospodarskem, ali znanstvenem polju, dozorijo po rabi Sanatogena najsrečnejši uspehi, ker ta aparat krepča organizem za branj ujo če in povišuje izredno njegovo odpornost. Opozarjamo izrecno na današnje Številki priloženi prospekt izdelovalnice Sa- natogena Bauer & O i e, Berlin SW. 48. — Jugoslovanska VOStl. Hrvatski sabor. Politična situvaoija na Hrvatskem se je v zadnjih dneh zelo poostrila. Položaj ni postal samo resen, nego oelo velekritičen. Starče-vičanci so vložili 15 nujnih predlogov in 15 interpelacij, obstrukcijski material, o katerem se lahko razpravlja več tednov. Govori se, da je ban grof Pejačevie odpotoval v PeSto v svrho, da se dogovori z ministrskim predsednikom, da li ne bi kazalo sabor razpustiti. Vendar pa koalicijski listi zatrjujejo, da se sedaj še ne misli na razpust sabora. V včerajšnji saborski seji so se razpravljali nujni predlogi, ki so jih vložili Starčevi-čanci. Dr. Horvat je utemeljeval svoj nujni predlog o tiskovnem zakonu. K temu predlogu so govorili oddelni predstojnik dr. B a d a j , Peršič in dr. Josip Frank. Posl. S u pilo se je izrekel proti nujnosti Horvatovega predloga ter obširno razpravljal o intrigah dr. Franka proti koaliciji in proti novemu kurzu. Dotaknil se je tudi takozvane Argusove afere in dokazoval, da je dr. Frank obrekoval koalicijo celo pri ogrski vladi, da bi s tem preprečil, da bi prišla do moči na Hrvatskem. * Najnovejše novice. Za krsto prestolonaslednika Rudolfa sta ob obletnici smrti poslala vence nemški cesar in vojvoda Kumberland. — Črna lista krojače v Na Dunaju se je ustanovila zveza krojačev, ki je razposlala po vseh glavnih mestih imenik zamudnih plačnikov. — Kotel na lokomotivi se je razpoČil na postaji Oetzthal. Strojnik in kurjač sta nevarno ranjena. Škoda je velika. — V hipni blaznosti je v Liitzelsachsenu na Nemškem neki Peter Hoerd s sekiro ubil svojo ženo in štiri otroke. — Strahovita lakota razsaja v severni Kitajski. Cele vasi so že izumrle. — Za otrpnenjem tilnika so umrle v Pragi tri osebe. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 31. januarja. Ob z svat ja v slovesni seji izrekel cesarju zahvalo za sankcijo n Tanje voldne reforma. Dunaj 31. januarja. T govia-sko ministrstvo namerava obda-čiti telefjnske pogovora is kavarn in gostiln I^dat1 hoče karta, ki jih bode mcral kupiti vsak, kd:>r bo h^tel govoriti na te'ef3Q v kavarni in v gostilni. Ka^ar-narji in gostilničarji b:do od prodan h kait djb.vali nekaj odstotkov. Budimpešta 31. januarja. V današnji seji poslanske zbornice je Polonyi sam naznanil svojo demisijo. Izjavil je7 da je bil obrekovan, in ker noče dostojanstvo justičnega ministra izpostaviti nobeni eventualnosti; je podal svojo demisijo. Storil je vse, kar je dolžan interesu dežele, svoje stranke in svoje osebe. V imenu neodvisne stranke je potem Pavel Vojczky prečital dolgo izjavo, nakar se je Polonvi zbornici priklonil in je zapustil parlament. Zagreb 31 januarja. Obslruk-c'ja Fran-ovcev je trajala do da-n3S ob 3 zjutraj. 01 polaoči do 3 ure so bili v sabora taki prizori, da jih ni popisiti. Ba'ce'ona 31. januarja. Tu so našli bombo, ki je'pri preiskavi v artiljerijski vojašnici eksplodirala in stotnika, ki jo je preiskoval, težko ranila. Bratje! Včeraj dne 30. t. m. je preminul naš brat Maks Jer še. Pogreb se vrši jutri, v petek dne 1. svečana, ob 3. uri pop. iz deželne bolnice. Zbiramo se pri deželni bolnici. Brate prosimo, da se pogreba udeleže čim najštevilneje. „Na z d ar!" Odbor. Meteorologlčno poročilo. Viiln« uad morjem 0G«J Srednji ir*čui tUk 736 0 mm s> .S n O L_ O. Čas opazo vauja Stanje barometra V tu:u 25 5 ^ o. > B 2 6 i= H B Vetrovi Nebo 30 9. 72Ž0 —0 1 Bi. svzh. •neg bi 7. aj. ?2l 7 — 1 8 brezvetrno oblačno • 2. pop. 7*3 5 -10 si. j vzu oblačno Srednja vSeraUnja temperatura: 0*3- nor-male: — *•§• — Padavina v «m 14 8. Borzna poročila. „Kreditna bank« ¥ Ljubljani11. Uradni kurzi dun. borze SI. januarja 1907. Mal«»>.ai ***** 4*3*/. majski renta . . 4*2°/, srebrna renta . . • 4* # avstr. kronska renta. . 4«/, „ zlata *•/• agrtka kronika renU . 4«/ 9 zlata . 47, posojilo dež. Kranjske 4V,*/8 posojilo mesta Spljet 41/ m • Zadar 4*/!% bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. •. 4»///. zast. p"isma gal. del. hipotečne banke . . ♦**/■•'• Pc5t- kom- k o. a &U pr, . . . 4*///, zast pisma Innersl hranilnice..... 4*/t*/« "st- P»sma ogr. eanlr. dež. hranilnice. . . 4V.#/. z. pis. ogr. hip. ban. 41/,*). obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4*/«*V« obl- ^e5ke ind- ba°ke 4»/. prior. lok. Želez. Trst-Porcč...... 4% prior, dolenjskih žel. . S°/t prior. juž. žel. kup. XU% 4»/,*/. avstr. p os. za Žel. p. #. Srečke. trečke od 1. 1860»/. . . -i od L 1864 . . . . „ tizske...... . zem. kred. L emisije I „ » H. - ogrske hip. banke . \ srbske a trs. 100— turške...... srečk« . . . Umni 99 15 10« 15 99 3 > 117 20 97 7b 11435 99 1<> 104-50 99 85 99 65 99 HO 99 40 Blago 99 35 100 85 99 f o 117 40 95 9^ 11455 100 tO 101 51 100 85 100 *»5 9970 99 90 Saši lik a Kreditne • • • • lnomoške • . . • Krakovske ■ t • • Ljubljanske 9 • . • Avstr. rdeč. krila m ... Ogr. » . » - • • Rudolfove 9 . . » Salcburške 9 . • • Dunajske kom. „ • * . DelnlM. Južne železnice .... Državne železnice. . . Avstr.-ogrske bančne dela.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske w > ♦ - Zivnostenske . . ■ Premogokop v Mostu (Brua) Alpinske montan . . . . iraške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. 4m2t*< Avstr. oroine tovr. družb« Ceske sladkorae dmifct Valata. kr. cekki...... 100 20 101 20 105*70 100 — 100 — 100-— 100-100 — 99 90 £8 7? 316 2 100 65 215-*665 1M5 n «74 5 281 ro 2 2-100 -;70 -22 5( 44-)._ 77 - 92 16 - 47 - 28*25 f6- 82* 500- 10 5C 35 5,- 25» 164 1783 83^» 9i4 76) P21 ?X2 ! 67o 143 1VF6 19 03 23 60 24 -»17-40 95 50 2?3 4 4 1C6 70 101- 100 50 100 30 100 20 101- 99 75 317 25 101 66 218 -2 86^ !6>50 284-50 294 60 2ft2 -10S-171 24 50 1*7 — 9) »8 - 61 — 49 30 25 6'V 91 -608 — 165 — 691 10 179260 687 f\ l 8-625 245-bO 772 -62 i — 2vtk — 574 25 Ž>3 5J 573 - 144 — 11 40 19-11 23 f 8 24 08 17 60 957o 2-53 Žitne cene v Budimpešti« Dae 31 jannarja 1907. Termin. Pšenica za april . . aa 50 kg K 7 43 . oktober . . » fO „ , 7*7 G april ... m W m » 07 maj . . . „ 6o „ n 5 21 julij .... 50 , „ 6-0 aprd ... „ 60 . 740 Z drzno RS Koruza Oves I i Tužnim srcem naznanjam v svojem ter v imenu svojh otrok preža-lostno vest, da je naš preljub jeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, strte in svak, gospod VEHCEL KERŽISNIK občinski obhodnik danes, 30 t. m. ob ■ \4 zjutraj, po in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 67 let, pr- minul. Pogreb dražega ranjcega se vrši jutri v petek iz hiše žalosti v Motovunu pri Divači na ondotno farno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporoča se v blag spomin in molitev. 396 Motovun, 31. januarja 1907. Helena Keriisnik, soproga. — Rudolf Keržisnik, c ar. rač. podčastnik, sin — Tončka in Matilda Keriisnik, hčeri. — Agneza Keržisnik, sestra. Mesečna soba elegatitno mehlovana, 8 posebnim vbo dom, se odda takoj v OradiSčn ŠtCV. 13. t9b-\ Izprašan kurjač ki je ob enem tudi ključavničar se sprejme za parno opekarno. Pred nost imajo oui, ki so ie službovali pri enakih opekarnah. Nastop sluibe s L aprilom 1907. Plača po dogovora ivuudne pod „tzprašan kurjač" na upravništvo „Slov. Naroda-4. «144—6 Oabilo plesnemu «s venčku kateri bode v petek, dne 1. febr. t. L v prostorih pivovarni&ke restavracije „Perles" v Prešernovih ulicah. Začetek ob 8- uri zvičen Ys!op prost. K obilni udeležbi najvljudneje vabita 3*4 3 in JW. J(o!ak. (T4622-13 Zahtevajte le Marka prve vrste. Ugaja vsakemu poznavatelju. Dobi ae v zavojih a 20 h do K 2-— cisti sa -: [čistilnim eksrra V' o 610 Najboljše č»! __-j n a svef. ni I ■ I to t£ —j — Si o — ce3 4 pastil olajšujejo kašelj, razkrajajo shz. i I V _ 3 < o. o 1 škatljica 20 h, 11 škaUJic 2 kroni Naročila izvršuje točno po povzetja lekarnar Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta. trn »■■takten« tra«vU« v O9- Mal M lito pod ngudoimi pogoji •prctoegm 374—1 prodajalca. Ponudbe naj go poIHejo pod »postni predalček 35" ▼ Llabljant. Vabilo Mm občnemn zboru Kmellke Hranilnice In posojilnice v Smortnem pri LltUl din« S. februarja mh i. url po pol. v oh^lo.kl »iiiu^tft, DNEVNI RED: 1. Volitev Članov naČeUtva mesto odgtopiviih. 2. Razoosterosti. 3 2 K obilni udeležbi vabi: NAČELSTVO. Noben trgovec naj ne knpi za novo leto 1*J08 o R 0> U 9 A O reHaii toleflarjev _ dokler ni ni ogledal moje krasne 2 velikanske kolekcije. g Poareč lo He mi je pridobiti edino zastopstvo juž. uvatr. n. detele od 288—8 *5. Zaradi takojl. odpotovanja se proda starenemska prav dobro obra-njena ura nn atofaln, 2,plišasta naslan|aea, 2 afo]alnika za palme, 2 lovski alikif preprosto In dvoj-nato karnisef staronemskt stoli, postelja z omaro In Umnica, Jedilna omara, kuhinjska miza, stelaža, deska za likanje, banja za kopanje sede, llnolej, preproge Ltd. 370 Rimska cesta et. 12, II, levo. Kot vajenec ee iftČe inteligenten in adrav, okoli 15 let star mladenič, ki bo dobival skozi 4letno očno dobo potrebno stanovanje, brano in obleko. Tovarna se s pogodbo zavele, da se nčeoec v štirih letih v stavbi klavirjev popolnoma izobrazi. Ponndbe: Henrik Bremltz, c. kr. dvorni zalagatelj v Trstu, Boccaccio trg it. S. 340—2 10*000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 6-50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, crnih ali rjavih na trakove z moeno zbitimi podplati, n«jnovej8e oblike, dalje par moSkih in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih. V*i 4 pari Minilo a*50 14. Za naroćitev zadostnje dolgost 37(5 Razpošiljanje po p«ivzetjn. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Ner.trajajoće rad z:\m- jvhmi Opr. Št. E 127-2. v 337 Si cs > U o B o > prvih dveh 3*- | svetov, tovarn 2 in imam vsled tega nele najlepše 2- in najinteresanfnejse, temveč < tudi g najcenejše koledarje. & Kdor si želi kolekcijo ogledati, £. naj mi bla^. po dopisnici Daz-naniti na kar iste predložim. Ivan Bonač v Ljubljani. Vdled sklepa z dne 22. prrs'nca 1907 opravilna številka E 12 7 2 se pn.da dne 5. februarja 1907 dopoldne ob d. uri v Leske vcu št. 22 pri Krškem ua javni dr«žbi: različno štacunsKo bla$o in sirer želsžnina. manufaktura, cikorija, papir, sladkor, moka, sol, riž, špirit, lopate, sodi in poseda. K-či se »mejo ogledati dne 5, februarja 1907 v časa med 8. in 9. uro predpuld e v gori navedeni štacuoi. C. Kr. okr. sodim o Krškem, odd. III, dae 22. prosinca 19l»7. Vabilo k prvi veliki predpustni veselici ki jo prirede ljubljanski obrtniki no Svetnico, dne Z. februarja 1907 v veliki dvorani hotela „Union". Svira vojaška godba c. In kr. pešpolka Lepold II. kralj Belgijcev st. 27. Me i odmorom: Kupleti, komični prizori s petjem in spremi je vanjem klavirja. 1. »Kozel ni, osel ni, kakšna brna si pa Ti", Al. Sacha. 2. „Dinstman", Al. Sachs. Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina za gosp. 1 K 40 vin., za dame 1 K. — Vabijo se tudi vsi prijatelji obrtnega stanu. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri $r. Cudnu v Prešernovih ulicah in v trafiki g. Sonkala Da««t r ti stolne cerkve. Na snidenje dne 2 februarja 1907 o uel. doorani hotela ,onlon\ sn-8 Ueselični odsek ljubljanskih obrtnikov. v I. nadstropja, ob<«tojp^e iz 3 ali 4 nob se odda ?a maiev termin v Kolodvorskih ulicah št 35 D. Rovsek. 963 3 Pouk u bluuirju Želi dajati mlad ▼ tej stroki dobro izveibau mož po jako nizki ceni. Pismene ponudbe pod fiifro ,ponk' na upravništvo B81ov. Naroda". 34^ 2 Hn. Sgaikin zapriseženi agent v Trstu iŠ2e različnih zastopstev za žito, kolonijalno blago, prek^jeno mego. papirno hia o ia druge. zadevne predmete za Trat — Primorako. Proai bo sa pogoje, vzorce. 373 - 1 Stanovanja z 2 in 3 gobami se oddajo v Sod-Lijakih oz. Kolodvorskih ulicah. Več se poizve pri kamnostbn Vodniku. 319-3 D JJU po stanovanje (boječe iz 3 s<-b, knbinje, kopalne 8«be. pralnice in z drn^i i»ri tih linami, se takoj po ng-odoi orni Odda. Natančn-ie pri A. SuSUikU Do Zaloški cesti št. 21. 29—4 ki si bote zsgotoviti trdno in *t*lnc eksistenco ob dobrem zaslužku, dobe dela, dobro vaj-7 in -stlilio pl^co v tvi»rLoci za klavirje 341 - 2 Bremltz u Trstu, Boccaccio trs 5. Panoraina-kosmorama ?&z**miH Duorsk! trg It 3 pod „Narodno kavarno". Od 27. jas nariu »<*.& priporoča k žrebanju dne I. februarja I907 " Turške srečko kiirz K 169•— glavni dobitek frs. 300.000.' Srečke laškega rud. križa K 49 — glavni dobitek lir 15 000. Promese na drž. srečko iz L 1860: cele 35 K, petiuke 13 K, glavni dobitek K 600000 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vždiga po 4/s °/ . aMI>aa|M™oa»ssssssssssssssssssn mmnmmmmmmmmomBumB itma t* '.rrvmuUmmmoma Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szaniner v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št. 4 % wDerby«. pleklek« Prod. št 373. Bozcalf % tnoćnimf podplati K iS- pred- it 690. Irhovina ■ iir. podplati K 6* — . . 403. Lakorina.......lfi 60 • 720 t-*»">Tina . . . . „ 6-SO dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naroćilik zadostuje prod. štev. *i2o-85 Neprilelni izdelki se zamenjajo. Oitllal l»r*»pl«»w In p««lnlne proai«. Pred 8t. ! 148. Chevrette s polkoutes pod pet. šiT.podpl. K 9*—. — Pred it 1149. Franc. ChfTrraui, 8t Looia XV. pod petki K \ 2' — Pred. St 653. Sabahld . . a 667. Ia Boacalf 610. Lak o t in a K 10 N . 13-. 18 Isdajatelj in, odgovorni oredaik: Ras to P ua t oa 1 emSek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne- CXJ