78
Jezikoslovni pomenki.
Odgovor.
^Novice" prav ravnajo, da odpirajo včasih svoje liste jezikoslovnim pomenkom in so tako pripomočnice , da naš jezik čedalje bolj napreduje. Marsiktera dobra drobtinica je prišla že po tej poti na dan; al gotovo je tudi, da mar-sikteremu dovolijo očitno govoriti le zato , da se ne more pritožiti, da se v škodo slovenščine ni razglasila njegova beseda. Ako pride po tej poti tudi marsiktera pomota na dan , se ravno po tej poti tudi lahko«popravi. Jezikoslovci, ki se očitno oglašajo, če tudi kaj napačnega učijo, niso nikoli slovenščini tako nevarni, kakor taki, ki si ne upajo na beli dan, ampak skrivej silijo ljudem, ki jim verjamejo, krive jezikoslovne nauke.
Naj sledi po tem vvodu moj odgovor. Pravilo v staroslovenščini je, da ženske imena na —a dobivajo zmanjševavno pritiklino —ica, na pr. ryba, ry-bica, glava, glavica itd.; ženske imena pa, ki se končujejo s tenkim jerom, pritikajo pomanjševane tenkemu jeru samo zlog —ca ali pa —ka, na pr. dv'r (Thiir), dvVca, zel7, zeTka (Kraut) , klet, klefea in kiefka, Zelle; in temu pravilu tudi v živih slovanskih narečjih „de regula", kolikor enake zmanjševavne oblike rabijo, ne nahajamo nič nasprotnega; primerjaj serbsko: ker v, kervca, noč, nočea, reč, rečea (nasproti pa reka, rečica), stvar, stvarca itd.; ravno tako rusko: myška, myšca; češko: d vir, dvirka, pest, pestka, nit, nitka.
Res je, da se pri izgovarjanji čuti nekako presledje (Zvvischenraum) med korenino (osnovo) in pomanjševavnim končajem, in da bi bilo dobro, če bi v pravopisu imeli kako znamenje za to, — al da ga nimamo, iz tega ne sledi, da bi morali pisati i, kjer nima mesta.
Nasvetovana pisava se priporoča s tem, da je staroslovenščini (čujte možaki, ki se nanašate na staroslo-venščino, pa je ne razumite prav!) in drugim slovanskim narečjem primerna, in da se po njej preči v pomanjšavni obliki razodeva , kaka da je beseda sama na sebi, nepomanjšana, kakor smo gori vidili pri: reč ca in rečica. Glede na neke posebne v ??Novicah4C št. 17 in 18 zastran tega omenjene besede, moram odgovoriti: da na Krajnskem se bolj sliši:   kokoška   in k večjemu   kokošca (v starosloven-
ščini pa nahajamo tudi kokosa, torej kokoši ca), kosci ca (na drugi stopnji pomanjšano od k os tka), peščica (ravno tako od pestka), slaščica pa ni pomanjšano, ampak ima le tako obliko. Kdor se je le nekoliko pečal s slovenščino, bo vedil, koliko gre čislati tisto terjenje, da se kjekod na Slovenskem i, na kterem ni naglaska (tonlos), tako razumljivo izgovarja, da bi se zavolj občnega pravila ne mogel izpustiti. Pomisliti je pa še, da pri besedah, ki imajo končnico na —a in na soglasnik , kakor so: britev in britva, cerkev in cerkva, molitev in mo-litva, pesem in pesma in mnogo takih, gre pri pomanjševanji obliki —ica vsaj enaka, če ne večja pravica.
Cigale.