Steno grafični zapisnik
sedme seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dn6 3. oktobra 1. 1883.
KilMMer KrW
der steöenten Sihung
ites hninisdien lanitfngcs
cwt 3> ®ktabev 1883.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar Gustav grof Thur n - Val s as sina. — Vladina zastopnika: Deželni predsednik baron Andrej Winkler in c. kr. okrajni glavar grof Anton Pace. — Vsi članovi razun: Knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar, Josip Braune, dr. Robert Schrey pl. Redl werth in baron Alfons Zois.
D ne"vn.i red.:
1.	Branje zapisnika 6. seje deželnega zbora dne 29. septembra 1883.
2.	Naznanila zborničnega predsedstva.
3.	Vtemeljevanje predloga deželnega poslanca gospoda dr. Vošnjaka glede zboljšanja materijelnih razmer kmetskega stanu.
4.	Vtemeljevanje predloga deželnega poslanca gospoda Šu-klje-a glede naprave poljedelske-, oziroma vinorejslce šole na Dolenjskem.
5.	Poročilo verifikacijskega odseka o volitvi deželnih poslancev veleposestva. (Priloga 21.)
6.	Poročilo verifikacijskega odseka o volitvi deželnega poslanca za kmetske občine črnomelj-Metlika. (Priloga 28.)
7.	Poročilo odseka za volilno reformo o prenaredbi deželnega volilnega reda. (Priloga 29.)
8.	Ustno poročilo finančnega odseka o §. 11., marg. štev. 6., letnega poročila.
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o §. 11., marg. štev. 7., letnega poročila.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi mostu čez Kulpo pri Vinici. (Priloga 20.)
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler und der k. k. Bezirkshauptmann Anton Graf Pace. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von:	Fürstbischof Dr. Johann
Chrysostomus Pogačar, Josef Braune, Dr. Robert von Schrey Edler von Redlwerth und Alfons Freiherr von Zois.
©oycgordnimg:
1.	Lesung des Protokolls der 6. Landtagssitzung vom 29. September 1883.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Begründung des Antrages des Landtagsabgeordneten Herrn Dr. Bošnjak, betreffend die Verbesserung der materiellen Verhältnisse des Bauernstandes.
4.	Begründung des Antrages des Landtagsabgeordneten Herrn äuklje, betreffend die Errichtung einer Ackerbau-, beziehungsweise Weinbauschule in Unterkrain.
5.	Bericht des Verifieationsausschusses über die Wahl der Landtagsabgeordneten aus dem Großgrundbesitze. (Beilage 21.)
6.	Bericht des Verifieationsausschusses über die Wahl eines Landtagsabgeordneten für die Landgemeinden Tschernembl-Mött-ling. (Beilage 28.)
7.	Bericht des Wahlreformausschuffes über die Änderung der Landtagswahlordnung. (Beilage 29.)
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den §. 11, marg. 6, des Rechenschaftsberichtes.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den §. 11, marg. 7, des Rechenschaftsberichtes.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend den Brückenbau über die Kulpa bei Weiniz. (Beilage 20.)
13
64
VII. seja deželnega zbora kranjskega dnč 3. oktobra 1883.
VII. Sitzung des krainischen Landtages am 3. Oktober 1883.
11. Ustna poročila finančnega odseka o peticijah:
a)	Riharda Dolenca, vodje vino- in sadjerejske šole na Slapu, za remuneracijo;
b)	Andreja Lenarčiča, pristava vino- in sadjerejske šole na Slapu, za remuneracijo;
c)	in d) „Glasbene Matice“ za podporo;
e)	„Glasbene Matice“ za prostor v reduti;
f)	gimnazijskega ravnateljstva v Kočevji za podporo ubogim učencem;
g)	podpornega društva dijakov v Novem mestu za podporo.
Obseg; Glej dnevni red razun 8., 7., potem 11. c in e točke.
11. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen:
a)	des Richard Dolenc, Directors der Wein- und Obstbauschule in Slap, um Remuneration;
b)	des Andreas Lenarčič, Adjunkten an der Wein- und Obstbauschule in Slap, um Remuneration;
c)	und d) der „Glasbena Matica“ um Subvention;
e)	der „Glasbena Matica“ um Überlastung einer Lokalität im Redoutengebäude;
f)	der Gymnasialdirection in Gottschee um Unterstützung für arme Schüler;
g)	des Studenten - Unterstützungsvcreines in Rudolfswerth um Unterstützung.
Inhalt: Siehe Tagesordnung mit Ausnahme der Punkte 6, 7, 11 c und e.
Seja se prične ob 15. minuti čez 11. uro dopolurtne.
Beginn der Sitzung um 11 Ahr 15 Minuten Vormittags.
Deželni glavar:
Potrjujem, da je slavni zbor sklepčen in pričnem sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, zapisnik zadnje seje prebrati.
1.	Branje zapisnika 6. seje deželnega zbora dne 29. septembra 1883.
1.	Lesung des Protokolls der 6. Landtags-sihnng vom 29. September 1888.
(Zapisnikar bere zapisnik zadnje seje v nemškem jeziku — Der Schriftführer liest das Protokoll der letzten Sitzung in der deutschen Sprache.)
Deželni glavar:
Želi morebiti kdo gospodov, da se prebrani zapisnik nekako popravi ? Ako ne (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), je zapisnik odobren.
Velečastiti gospodje poslanci!
(Poslanci vstanejo — Die Abgeordneten erheben sich von ihren Sitzen.)
Jutri obhajamo god presvitlega cesarja. Pri naznanjeni sv. maši prosimo Vsegamogočnega, da nam še veliko let v blagor države in dežele ohrani milostljivega vladarja. Za god voščimo presvitlemu cesarju, kar njih Veličanstvo sami žele, mir in zadovoljnost med narodi, k temu sodelujmo, kar je v naših močeh.
Ich bitte, Herr Landeschef, die ehrfurchtsvollen Glückwünsche an die Stufen des Allerhöchsten Thrones gelangen zu lassen.
(Ves zbor navdušeno trikrat kliče: „Živijo in Slava!“ — Die ganze Versammlung stimmt in ein dreimaliges „Živio! und Hoch!")
Deželni predsednik baron Winkler:
Radostno vstrežem želji gospoda deželnega glavarja.
2.	Naznanila zborničnega predsedstva.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Preden prestopimo k dnevnemu redu, imam omeniti, da je samo ena peticija slavnemu zboru prispela, in sicer:
Ich überreiche eine Petition der philharmonischen Gesellschaft in Laibach um Gewährung einer Subvention. (Izroči se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
3.	Vtemeljevanje predloga deželnega poslanca gospoda dr. Vošnjaka
glede zboljšanja materijelnih razmer kmetskega stanu.
3.	Begründung des Antrages des Landtagsabgeordneten Herrn Dr. Bošnjak, betreffend die Verbesserung der materiellen Berhältniffe des Bauernstandes.
Poslanec dr. Vošnjak:
Slavni deželni zbor!
Predlog, katerega sem slavnemu zboru v poslednji seji izročil, nasvetuje, da se naj deželnemu odboru naroča sklicati enketo, ki bi preiskovala uzroke slabih materij elnih razmer našega kmetskega stanu in potem stavi svoje predloge deželnemu zboru v prihodnji sesiji.
Ni treba dokazovati, kako zelo kmetski stan hira, ne samo na Kranjskem, temveč sploh po vsej Evropi. Glasovi, ki dohajajo o teh razmerah iz sosednjih dežel in druzih držav, vsi jednako potrjujejo, da posebno v zadnjih 20 letih je kmetski stan, namestu da bi napredoval, v materij alnem oziru rapidno propadal. Če pogledamo v oficijalne liste, nahajamo cele strani napolnene z oznanili o eksekutivnih dražbah kmetskih gruntov, ki oznanujejo žalostni konec kmetskih obitelij, ker do take dražbe pride še le takrat, kadar se je kmetu že vse njegovo premakljivo blago zarubilo in prodalo. Če pogledamo v gruntne knjige, najdemo uknjižene take ogromne svote hipotekarnih dolgov na kmetskih posestvih, da še misliti ne moremo, kako bi se poravnali. V statističnega mesečnega lista zadnjem zvezku se nahajajo številke hipotekarnih dolgov za vse dežele avstrijske, in iz teh poizvedamo, da je na Kranjskem intabuliranih na kmetskih posestvih 54,885.000 gld. hipotekarnih dolgov z raznimi obrestmi; največ svot po 5% nekoliko pa tudi po %% do \0% in celo \?j% in višje. Največ teh dolgov je uarastlo odleta 1848., ko se je kmetsko ljudstvo sicer oprostilo tlake in desetine, pa ne vajeno take svobode, kakeršna se mu je najedenkrat dala, se nje krivo posluževalo. Državno postavodajstvo pa se ni oziralo na kmetski stan ter v postavah brez praktične podloge preziralo njegove potrebe in posebnosti.
Daljni dokaz, kako kmetski stan propada, nam je izseljevanje iz dežele, kar bi se gotovo ne godilo tako obilno, ko bi se kmetje mogli preživeti doma. In tako žalibog vidimo, da se naše kmetsko ljudstvo izseljuje iz domovine ali čez morje ali v sosednje dežele si kruha iskat. Nasledke tacega izseljevanja čutimo potem tudi v tem, da bolniški troški neizmerno naraščajo, ker sto in sto naših ljudij se mora oskrbovati v javnih bolnicah zvunaj dežele, kar stane deželo 60.000 do 70.000 gld. na leto.
Vse to nam kaže zares žalostno stanje našega kmetskega ljudstva in cele naše dežele, ktera je v prvi vrsti poljedelska in šteje največ kmetskega prebivalstva. Iz statističnega izkaza od leta 1879. vidimo, da je mej 484.000 prebivalci 54.600 kmetskih posestnikov, ki imajo 113.300 poslov in 158.000 rodbinskih članov in da skupaj 337.000 ljudij spada na kmete, tedaj je vkupno tri četrtine prebivalstva kmetskega stanu in le ostali del se od trgovine in obrtnije živi. Kako pa se more trgovina in obrtnija razvijati, ako mej najštevilnejšem delom prebivalstva,
mej kmetskim ljudstvom zaradi njegove ubožnosti ne najde konsumentov?
In kaj je krivo očividnemu hiranju kmetskega stami? Kakor sem že omenil, se od 1848. leta, ko seje začelo birokratično - centralistično vladanje, do novejšega časa postavodajstvo ni skoraj nič oziralo na kmetski stan. Dovolilo se je oderuhom pobirati vsakojake obresti in dolgove vsake vrste intabulirati na zemljišča in, dasi je dobro za javno pravo imeti urejene gruntne knjige, je ravno ta inštitut našemu kmetskemu stanu močno škodoval, ker je vsak upnik, kadar je kaj kmetu posodil, se dal precej intabulirati in tako so nastali sedanji neizmerni dolgovi. Največ teh dolgov je nastalo iz neizplačanih dedščin in kupnin. Zato bi bila velika potreba, da se dedno pravo, ki je še iz rimskih časov, za naš kmetski stan spremeni in uredi. Patrimonijalno premoženje, ako je v gotovini ali v vrednostnih papirjih, se lahko razdeli, ah kmetsko posestvo se ne sme in ne more tako razdejati, kakor denar ah papirji. Tedaj bi se dedno pravo na kmetih moralo že zdavnej tako urediti, da bi glavni dedič, ki ostane na gruntu, neko večjo pravico imel do patrimonijalnega posestva, kakor njegovi sodediči.
Druga napaka je po mojem mnenji, da se smejo intabulirati na kmetska posestva neplačane kupnine. Naš kmet, če ima gotovega denarja le toliko, da plača vadium in neznaten del kupnine, si le prerad k svojemu zemljišču kupi kak kos zemlje. Pozneje se tolaži, bom že izplačal, kar ostanem na dolgu; kupnina se pa intàbuhra na njegovo posestvo in kmet pride v če dalje večje dolgove, ker še obrestij plačati ne more.
Vsled samouprave so tudi javna bremena za kmeta silno narastla, ker imamo zraven državnih davkov še deželne, okrajne, občinske itd. priklade, ki se plačujejo v gotovem denarji. Kako je kmet v stanu prislužiti si tohko gotovega denarja, kolikor se dan za dnevom od njega zahteva? Tedaj se ni čuditi, da tako silno propada kmetski stan. Z rastočo revščino pa se množe berači, in to je spet vehka nadloga, ki kmetu hudo breme nalaga. Berači se klatijo po deželi, dobivajo obleko, denar in druge reči, kar vse skupaj večkrat toliko znaša, kolikor kmet davka plačuje. In od tega bremena ni noben kmet izvzet, ker se berači, zlasti pa cigani, klatijo najraje po vaseh in posameznih kmetskih hišah.
Pravosodstvo bi se glede na kmetijske razmere tudi moralo predrugačiti. Urejena justica je se vé da dobra stvar, ah bi se vender morala za toneta urediti tako, da bi ne imel plačevati tako silnih stroškov pri vsakem pravnem činu. Zapuščinske razprave, namestu da bi se pri sodnjah brezplačno razpravljale, se navadno izročujejo notaijem; tožbe, če so še tako malenkostne, sodnije navadno advokatom nakazujejo, namesto da bi jih kratkim potom reševale, in tako se zgodi, da v nekaterih okrajih stroški za taka pravosodna dela znašajo tohko, kolikor direktni davki.
Kdo se bo potem čudil, da kmet ne more zmagovati naloženih mu bremen in da leto za letom v huje dolgove zabrede, posebno če pridejo zaporedoma slabe letine, kakerŠne so bile v zadnjih 10. letih. Omeniti mi je žalibog nesrečne prikazni, da se v mnogih krajih le prehudo širi žganjepijanstvo, katero je že marsikaterega nesrečneža spravüo na kant. K vsem tem nadlogam pride še konečno vehka konkurenca
zunanjih dežel v gospodarskih pridelkih, za žito iz Busije in Amerike, za vino iz Hrvatske in Ogerske, da domači pridelki nemajo prave cene. Kako bo potem kmet prišel do gotovega denarja, katerega mu je vsaki dan treba za javne in domače potrebe? —
Navel sem celo vrsto nadlog, ki tarejo kmeta in zavoljo katerih materijalno propada naš kmetski stan. Nastane zdaj vprašanje, ah je sploh mogoče še pomagati in kako? Razmere so res hude, pa obupati še ne smemo. Številke, katere sem navel o hipotekarnih dolgovih, so res neizmerne, človek bi sodil, da se take ogromne svote nikdar ne bodo dale poravnati in da mora priti do splošnega poloma, ker je le še malo kmetov, ki so pravi lastniki svojih zemljišč, večina pa samo še po milosti svojih upnikov. A mi moramo misliti na sedanje denarne razmere in da je danes denarni promet ves drugačen kakor poprej. Ako se je za odkup gruntne odveze na Kranjskem izplačalo kacih 9 do 10 milijonov goldinarjev, ne smemo obupati, da se tudi hipotekarni dolgovi ne bi dah amortizirati.
Pri drugem vprašanji, kako pomagati, moramo imeti pred očmi na jedni strani tista kmetijstva, katera so še v razmerno dobrem materijalnem stanu, da jih obvarujemo propada, na drugi strani pa oni del kmetijstva, ki je že v dolgove zabredel in le še odvisi od prizanesljivosti upnikov.
Ohraniti, kar še ni propalo, se bo dalo po postavah posebnostim kmetskega stami primernih. Da se pa omogoči amortizacija hipotekarnih dolgov, bo morala dežela sama napraviti denarni zavod : deželno hipotekarno banko.
Zakonodajstvosebov prvi vrsti moralo pečati z dednim pravom na kmetih, kjer ne more tako ostati, kakor je dozdaj v navadi. Nek pot se' mora najti, da tisti dedič, to prevzame kmetsko posestvo, ne bo imel preveč izplačati na dedščinah in se ne bode pri nastopu kmetije v take dolgove zakopal, da se propad kmetije že naprej vidi. Pri centralni vladi na Dunaji so se že začeli posvetovati o tem za kmetijstvo velevažnem vprašanji ter mishjo na postavo, s katero bi se uredilo dedno pravo na kmetih in določil za kmete neki eksistenčni minimum, ki se ne bode smel prodajati po eksekutivni dražbi, da se tako ohrani neodvisno kmetijstvo. V Ameriki že imajo tako postavo, po kateri je zabranjeno po eksekuciji segati na celo kmetijo — Heimstättengesetz. Tudi na Nemškem kaj jednacega nameravajo, da se zabranijo dražbe kmetskih gruntov in se ne pahne tohko nesrečnih rodbin v beraštvo ter se s tem ne množi število državi nevarnih socijalistov. Nadalje bo se moralo omejiti pravo intabuliranja dolgov na kmetska posestva. Tega mnenja je tudi slavni nemški učenjak bivši minister dr. Schäffle, kateri nasvetuje, da bi se zneski iz neplačanih kupnin in dednih deležev ne smeh intabulirati na kmetska posestva. Ako se to zabrani, potem zapremo tisti vir, iz katerega največ dolgov na kmetskih posestvih nastaja. Sploh se bo moralo jedenkrat rešiti agrarno vprašanje in kmetijstvo tako podpirati, da bo pridnemu posestniku mogoče, tohko prihraniti za svoje dediče, da ne bode treba zemljišča preobložiti s pravicami in dednimi deleži. Agrarno vprašanje je gotovo težavno, ah lotiti se ga vender moramo, da ne pridemo do nevarne socijalne krize. Država mora dalje skrbeti, da pravosodje ceneje postane, zlasti da se kmetske zapuščinske razprave vršijo kolikor mogoče brez stro-
škov in da ne bodo sodnije pri vsaki pravdi zahtevale odvetniške intervencije.
To je tedaj naloga državnega in deželnega zakonodajstva, ako hoče pomagati kmetskemu ljudstvu. Pa treba je brze pomoči, ker je naše kmetsko posestvo večinoma že tako v dolgove zabredlo, da kmet prav za prav ni več lastnik svoje zemlje, ampak njegovi upniki so pravi lastniki in kmet živi le na milost in nemilost na svoji zemlji, ker upniki ne silijo k prodaji, ne vedoč, kaj bi s tacimi zemljišči potem začeli. Omenil sem že amortizacijo hipotekarnih dolgov. Da se omogoči, morala bo dežela sama osnovati kak denarni zavod, čegar nalog bi bil amortizacija dolgov na kmetskih posestvih.
O vsem tem in množili družili vprašanjih se bo imela posvetovati enketa, katero predlagani, ter potem storiti kmetijstvu koristne sklepe.
Iz teh nagibov tedaj sem izročil svoj predlog, katerega slavnemu zboru prav gorko priporočam. Ako se našemu trudu in delu, kar upam, posreči, da zares dejansko pomagamo našemu vrlemu kmetskemu stanu, postavili si bodemo večni spomin v hvaležnih srcih naših potomcev; postavili pa bodemo s tem tudi najtrdnejši temelj naši slovenski narodnosti, kajti, ako bo naš kmetski stan materijalno dobro urejen, potem se nam nikdar ni bati nobene sile nasprotnih političnih sistemov, niti pritiska tujih narodov. Potem bodemo Slovenci res svoji gospodarji v svojem domu, na slovenskih tleh, in s tem, da smo se trudili za blagostanje kmetskega stanu, skrbeli smo najbolj za blagor vsega slovenskega naroda. (Živioklici.)
V formalnem oziru nasvetujem, da se izroči moj predlog gospodarskemu odseku v pretres. (Dobro-klici.)
(Obvelja. — Angenommen.)
4. Vtemeljevanje predloga deželnega poslanca gospoda Šuklje-a glede naprave poljedelske-, oziroma vi-norejske šole na Dolenjskem.
4. Begründung des Antrages des Landtagsabgeordneten Herrn Suklse, betreffend die Errichtung einer Ackerbau-, beziehungsweise Weinbanschule in Unterkrain.
Poslanec Šuklje:
Slavni zbor!
V tej visoki zbornici imam jaz čast z nekaterimi svojimi kolegi zastopati našo Dolenjsko stran.
Kdor pozna to stran naše dežele, bo rad pritrdil, da jo je narava z raznimi zakladi bogato obdarila; ob enem mi bo pa tudi moral priznavati, da je ta stran naše dežele silno zanemarjena, v vsakem oziru zapuščena.
Poglejmo nekoliko materijelni položaj naše Dolenjske strani. Glavni viri materijelnega blagostanja, viri, kateri povsod največ denarja privabijo v deželo, povse manjkajo po Dolenjskem. Obrtnije, razvitega prometa pri nas na Dolenjskem ni in ga gotovo tudi
ne bo, dokler ne bo potrebne komunikacije, zlasti železnice. Povsod drugod po širokem našem cesarstvu se zidajo železnice, elektrika bo kmalo tekmovala s parom, le pri nas na Dolenjskem k večera še kak samotni voznik svojo utrujeno živino podi črez strme klance, črez katere je gospodarska modrost preteklega stoletja izpeljala dolenjske ceste. Vsa Dolenjska je tedaj izldučljivo navezana na kmetijstvo, zlasti pa na vino- in sadjerejo. Vsi smo prepričani, da je Dolenjska stran za te stroke gospodarstva jako prikladna in ko bi se naš dolenjski kmet v tem oziru izobrazil, bi gotovo imel dobrega zaslužka. Ako je to istina, gospoda moja, potem treba gledati, da kolikor mogoče povzdignemo kmetijstvo na Dolenjskem, sicer ta lepa stran naše dežele materijelno popolnoma propade in namesto zdravega in krepkega naroda, ki bo zmožen prenašati državna bremena, bodemo imeli le agrarni proletary at.
Moja gospoda, v vsakem oziru je na Dolenjskem kmetijstvo, zlasti sadjereja in vinoreja, v jako slabem stanji. O poljedelstvu, ki je na Dolenjskem še zmiraj na tistej stopnji, na kateri so druge dežele že pred 100 leti bile, še govoril ne bom. Glede sadjereje le toliko omenim, da je Dolenjska kakor navlašč ustvarjena za to stroko kmetijstva, podnebje vgodno in da bi v tem oziru naša Dolenjska lahko tekmovala z južno Tirolsko. To mi bo vsaki pritrdil, kdor pozna razmere dolenjskih krajev. In vendar prekoračite lehko velike daljave, ne da bi našli eno plemenito jabelko, en žlahten sad. Na Gorenjskem, kjer je podnebje mnogo slabše, je v tem oziru vse mnogo bolje, in če Dolenjec stopi v Gorenjsko vas, se ne more dosti načuditi lepemu, žlahtnemu sadju.
Kako pa je pri nas na Dolenjskem z vinorejo? Res je, gospoda moja, da imamo nekoliko umnih gospodarjev; resje, da v nekaterih krajih, posebno v Metliškem, Krškem in Kostanjeviškem okraji prav zdravo in dobro kaplico pridelujejo; ali z žalostjo moram reči, da je vinoreja na Dolenjskem sploh še zmiraj zanemarjena. Sklicujem se na obširno poročilo strokovnjaka, vodjo Slapske šole, gospoda Dolenca. Ta je bil leta 1879. od deželnega odbora odposlan na Dolenjsko, da se seznani z ondotno sadjerejo in vinorejo. On je o tem obširno poročilo sestavil. Jaz sem prebral to poročilo in moram z težkim srcem reči, da nisem mogel ugovarjati hudim tožbam gospoda Dolenca o teh strokah gospodarstva na Dolenjskem. V omenjenim poročilu sklicuje se gospod vodja na to, da imamo na Dolenjskem po svojih vinogradih veliko slabih, podnebju neprimernih trt, da mešamo trte, ne oziraje se na to, kdaj kaka trta dozoruje, da jih slabo obrezujemo, slabo obdelujemo in pa, da se opazuje pri naših vinogradih na Dolenjskem splošni pornanj-kljaj, da se povsod prezgodaj trga.
Ravnokar se je gospod poslanec dr. Vošnjak skliceval na to, da naše vino težko konkurira z vinskimi pridelki iz Hrvatske in Ogrske, Istre in Štajerske. To je naravno in v sedanjih razmerah tudi ne bo drugače. Omenjeni strokovnjak, gospod Dolenc, pravi v svojem poročilu (bere — liest):
„Die einzige, wahre und richtige Ursache, welche an der so geringen Qualität des Unterkrainer Weines Schuld trägt, ist und bleibt bis ans weiteres — die Unkenntniß, die höchste Primitivität, sei es im Weinbau selbst oder in der Kellerwirtschaft. Ich kann sagen, daß mir der Weinbau beinahe sämmtlicher öfters, ungarischer
Weinländer bekannt ist, doch so primitiv, so jungfräulich — wie in Unterkrain — fand ich ihn wohl nirgends."
Jaz sem se o tej zadevi tudi posvetoval z drugem strokovnjakom, kateremu so dobro znane vse razmere v našej kranjskej deželi, z gospodom Kramarjem. Pa mi je tudi pritrdil, da je vinoreja na Dolenjskem slaba in da je glavni vzrok temu položaju nevednost ljudstva.
Gospoda moja, čejepavse to resnično (in žalibog da je), daje sadjereja in vinoreja na Dolenjskem vsled nevednosti ljudstva v tako slabem položaju, potem sledi po mojih mislili za nas dolžnost, da damo temu ljudstvu šolo, da mu priskrbimo zavod, kjer bi se prebrisal in na racionalno kmetijstvo priučil. Povsod vidimo, da je naše občinstvo na Dolenjskem zavzeto za take šole in tedaj sem se vsojal staviti tako šolo v svoj predlog, katerega imam danes čast tukaj vtrjevati.
Gospoda moja! Morebiti se bo ugovarjalo mojemu predlogu, da na Dolenjskem šola za sadjerejo in vinorejo ni potrebna, češ, da imamo tak zavod za Kranjsko na Slapu. Z druge strani se mi bode morda očitalo, da se moj predlog premalo ozira na nevgodni položaj deželnega zaklada in da mu previsoka bremena nalaga.
Dovolite mi, gospoda moja, da prav na kratko odgovorim na te ugovore. Moram odkritosrčno reči, da mi Dolenjci od one šole na Slapu nimamo nobene koristi. Tudi takrat, ko se je sklenilo, ustanoviti to šolo, so se poslanci iz Dolenjske strani, gospodje Kramarič, Zagorec in Savinschegg, protivili šoli na Slapu in zahtevali tako šolo za Dolenjsko. Ako pomislimo, da ima Dolenjska 24.000 oralov vinogradov, tedaj petnajstkrat toliko, kakor Vipava z 1747 oral, potem moramo vendar smatrati, da je bila napaka osnovati tako šolo na Notranjskem, na deželnej periferiji.
Čujejo se tožbe, da je Slapska šola slabo obiskovana. Jaz se temu ne čudim, ker vidim glavni vzrok v tem, da Dolenjci jako neradi v Vipavo pošiljajo svoje sinove. Priznavam sicer, da različnost podnebja ne upliva na teoretični pouk v trtoreji, ali vendar je na Dolenjskem sploh razširjen predsodek, da nam treba vsa drugačna vinoreja nego Vipavcem, in take predsodke oblastno ignorirati vendar ne gre. Nadalje, kakor je znano, je naš kmet strogo konservativen. On mora poprej sam viditi, kaj je koristno, teoretični nauk in teoretični nasveti nanj nič ne vplivajo. On hoče in se zna z vspehom učiti le iz avtopsije. Ker je pa Slapska šola preveč oddaljena od Dolenjske in ker Dolenjci nimajo prilike, potom avtopsije se prepričati o njenih uspehih, rečem še enkrat, da je od Slapske šole za nas Dolenjce splošne koristi premalo.
Kar se tiče drugega ugovora, da se premalo oziram na deželno blagajno in na slabe finančne razmere naše dežele, moram odkritosrčno reči, da nisem bil prijatelj onemu projektu, ki se je leta 1875. stavil v tej zbornici. Vsled tega projekta bila bi država za ustanovitev kmetijske šole na Dolenjskem 30.000 gld. dala, dežela naša pa bi bila doplačala še 80.000 gld. iz svojega zaklada. Take žrtve naše dežele so mi se prevelike zdele.
Jaz marveč mislim, da bo naša Dolenjska zelo zadovoljna, ako dobi vinorejsko in sadjerejsko šolo po izgledu Slapske šole, le da se še nakupi toliko travnikov, polja in njiv, kolikor je potrebno v prvej
vrsti za živinorejo, od katere se potrebuje dobrega gnoja tudi za vinorejo. Vse to bi se dalo s primerno malim troškom doseči.
Pri tej priliki bi morebiti koristno bilo razpravljati tudi drugo vprašanje, ki se je stavilo od kompetentne strani: ali bi ne kazalo morebiti opustiti Slapško šolo, ter jo prestaviti na Dolenjsko?
Gospoda moja! Dovolite konečno še kratko opazko. Jaz mislim, da imajo poslanci dolžnost, tolmačiti želje svojih volilcev, da se imajo skrbno ozirati na javno mnenje. Ako pogledate danes moj predlog, našli bodete, da je podpisan od vseh gospodov poslancev, katere so izvolile kmetske in mestne občine na Dolenjskem. To po mojem mnenji jasno dokazuje, da to, kar jaz danes predlagam, ni fingirana potreba, ampak, da gre tu za vitalno korist naše dežele, da se moj predlog ozira na želje vsega prebivalstva na Dolenjskem.
Čast mi je tedaj priporočiti prav toplo moj predlog; v formalnem oziru pa predlagam, da se ta moj predlog izroči gospodarskemu odseku v pretres. (Dobroklici — Bravorufe.)
(Obvelja — Angenommen.)
5. Poročilo verifikacijskega odseka o volitvi deželnih poslancev veleposestva.
(Priloga 21.)
5. Bericht des Verificationsansschnffes über die Wahl der Landtagsabgeordneten aus dem Großgrundbesitze.
(Beilage 21.)
Poslanec Svetec:
Jaz prosim za besedo in stavim predlog, da bi se točka 5. in 7. iz današnjega dnevnega reda odstavile in djale na dnevni red prihodnje seje in sicer zastran tega, ker se o omenjenih točkah vršijo še neki dogovori.
Deželni glavar:
Želi kdo govoriti o tem? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.)
Prosim tiste gospode, kteri se strinjajo s predlogom gospoda poslanca Sveteca, da se 5. in 7. točka za danes odstavite iz dnevnega reda, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.)
6. Poročilo verifikacij skega odseka o volitvi deželnega poslanca za kmetske občine Črnomelj -Metlika.
(Priloga 28.)
6. Bericht des Verifieationsausschuffes über die Wahl eines Landtagsabgeordneten für die Landgemeinden Tschernembl-Möttling.
(Beilage 28.)
Poročevalec Kersnik:
(Bere prilogo 28. — Liest die Beilage Nr. 28) in predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Volitev g. Ed. Deu - a kot poslanca kmetskih občin volilnega okraja Črnomelj-Metliškega se potrdi.
(Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
8.	Ustno porodilo finančnega odseka o 8- H, marg. štev. 6., letnega poročila.
8.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den §. 11, marg. 6, des Rechenschaftsberichtes.
Poročevalec Dev:
Meni je poročati o delovanji kranjskega deželnega odbora in sicer o §. 11., marg. št. 6., letnega poročila.
Sklep slavnega deželnega zbora dne 19. septembra 1. 1882., vsled katerega se je imela c. kr. deželna vlada naprositi, da naj c. kr. okrajnim glavarstvom zaukaže, da brzo in energično izterjajo predplačiloma iz kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada na račun strank izplačane potne stroške, naznanil je deželni odbor deželni vladi ter povdarjal znameniti zastanek 20.695 gld. 58 kr. dotičnih predplačil. Koncem leta 1882. znašal je ta zastanek 17.482 gld. 94 kr. in do konca meseca junija 1. 1883. se je zopet izterjalo 1693 gld. 65 y2 kr. Nasproti temu pa znašajo leta 1883. do zdaj na novo naukazana dotična predplačila na račun strank 1124 gld. 92 kr.
Odsek za letno poročilo predlaga, da slavni zbor to na znanje vzame.
(Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
9.	Ustno poročilo finančnega odseka o g. II., marg. štev. 7., letnega poročila.
9.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den §, 11, marg. 7, des Rechenschaftsberichtes.
Poročevalec Dev:
Sedma številka letnega poročila v §. 11. se glasi (bere — liest):
„Pri sklepanji proračuna zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1883. vstavila se je med stroške plača še za enega uradnika pri c. kr. zemljišno-odveznih krajnih komisijah s 1350 gld. le pod tem pogojem, da se do konca 1. 1882. c. kr. deželna vlada zaveže, da bode vsa opravila v zemljišni odvezi in uravnavi, kar bi jih bilo zoper pričakovanje še koncem leta 1884. nerešenih, preskrbela na ta način po državnih
organih, da njihove plače kakor tudi drugi dotični stroški ne bodo nikakor obtežili niti zemljišno-odveznega zaklada niti drugih deželnih sredstev. Na to se je ministerstvo za notranje zadeve z razglasom dne 20. septembra 1. 1882., št. 4761, izjavilo, da se vlada ne zaveže dokončati dotična opravila do konca 1. 1884., kar se je slavnemu deželnemu zboru na znanje dalo v seji dne 26. septembra 1. 1882. Ker pa deželni zbor ni najdel povoda, o tej zadevi še kaj vkreniti, naznanil je deželni odbor c. kr. deželni vladi z dopisom št. 5800, dne 4. oktobra 1. 1882., da ni v stanu pritrditi, da bi se vstanovila služba še enega komisarja v zemljišno-odveznih zadevah. “
Tudi tukaj nimam nič pridjati, ampak v imenu odseka za letno poročilo prosim, da slavni zbor to na znanje vzame.
(Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi mostu čez Kulpo pri Vinici.
(Priloga 20.)
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses, betreffend den Brückenbau über die Kulpa bei Weiniz.
(Beilage 20.)
Poročevalec Dev:
Leta 1868. prosila je viniška občina, da se most čez reko Kopo na Hrvatsko sezida. Dopisovanje zavolj tega mostu je trajalo dalje časa in slavna deželna vlada se je zanimala za to podvzetje in vsled tega se je tudi ogledna komisija podala na lice mesta in vršilo se je sledeče (bere prilogo 20. — liest die Beilage 20):
„Finančni odsek predlaga:
Slavni deželni zbor vzame naj to poročilo o sedanjem stanji zgradbe upitnega mostu odobrovalno na znanje ter naj postopanje deželnega odbora o tej zadevi potrdi in sklene, da se znesek 1194 gld., ki vsled prenaredbe načrta po razmeri še pripade na tukajšnji sklad, prevzame na deželo kranjsko oziroma na deželni zaklad in da se to sporoči kralj, hrvatski deželni vladi. “
(Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
11.	Ustna poročila finančnega odseka o peticijah:
a)	Riharda Dolenca, vodje vino- in sadje-rejske šole na Slapu, za remuneracijo;
b)	Andreja Lenarčiča, pristava vino- in sadjerejske šole na Slapu, za remiine-racijo.
11. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über Petitionen:
a)	des Richard Dolenc, Direktors der Wein-und Obstbauschule in Slap, um Remuneration ;
b)	des Andreas Lenarčič, Adjunkten an der Wein- und Obstbauschule in Slap, um Remuneration.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Slavni deželni zbor!
Lani je gospod vodja Slapske šole Rihard Dolenc priporočil deželnemu odboru, naj uvede praktični kurz za učitelje na Slapski šoli. To se je storilo ter je lani kurz trajal tri tedne in se ga je 14 učiteljev vdeležilo. Letos je tudi bil kurz od 16. avgusta do 6. septembra in je bilo v kurz sprejetih 16 učiteljev in sicer 14 na deželne in 2 na lastne stroške. Vsled vpeljave učiteljskega kurza učitelji Slapske šole nimajo nobenih počitnic. Poprej so imeli 14 dni počitnice in sicer od 1. do 14. novembra in potem med letom nekoliko dni o Veliki noči. Ker ni kazalo skrajšati poduk za učence na šoli, ukazal je deželni odbor poduk končati 31. oktobra, in 1. novembra pa se zopet novo šolsko leto začne. Gg. Rihard Dolenc in Andrej Lenarčič sta menda edina med učitelji, ki nimajo počitnic. Priznati se pa tudi mora, da je podučevauje na učiteljskem kurzu jako težavno, zlasti za direktorja, kteri ima od jutra do noči s teoretičnem in praktičnem podučevanjem dosti opraviti.
Vodja Rihard Dolenc in adjunkt Andrej Lenarčič prosila sta deželni odbor, naj jima za izredni trud dovoli remuneracijo. Deželni odbor ni mogel v tej zadevi nič ukreniti, ker ni imel nobene svote v ta namen, ampak je obe prošnji oddal deželnemu zboru, ki jih je izročil finančnemu odseku v pretres. Finančni odsek je pretresel obe prošnji in nasvetuje:
„Slavni deželni zbor naj dovoli gosp. vodji Rihardu Dolencu za poduk pri učiteljskih kurzih 1. 1882. in 1883. remuneracijo 60 gld. iz deželnega fonda Slapske šole“. (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
„Slavni deželni zbor naj dovoli adjunktu Andreju Lenarčiču za poduk pri učiteljskem kurzu 1. 1883. remuneracijo 20 gld. iz deželnega fonda Slapske šole“. (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
c)	in d) „Glasbene Matice“ za podporo;
c) und d) der „Glasbena Matica“ um Subvention ;
e)	„Glasbene Matice“ za prostor v reduti.
e)	der „Glasbena Matica“ um Ueberlassung einer Lokalität im Redoutengebaude.
Landeshauptmann:
Ich erlaube mir die beiden Gegenstände von der hentigen Tagesordnung abzusetzen, weil mittlerweile Umstände eingetreten sind, welche ergeben haben, daß diese Gegenstände noch nicht spruchreif sind.
Ako ni ugovora (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), se te dve točki odstavljate od današnjega dnevnega reda.
f)	gimnazijskega ravnateljstva v ICočevji za podporo ubogim učencem;
f)	der Gymnasialdirektion in Gottschee um Unterstützung für arme Schüler;
g)	podpornega društva dijakov v Novem mestu za podporo.
g)	des Stndenten-Unterstützungsvereines in Rudolfswerth um Unterstützung.
Poročevalec Kersnik:
Slavnemu zboru ste došli dve prošnji in sicer nižje gimnazije v Kočevji in višje gimnazije v Novem mestu za podporo ubogih dijakov. Finančni odsek se je držal glede rešitve teh dveh prošenj merila, po kterem so se ravnali prejšni deželni zbori ter je le neki razloček glede zneska podpore za ti dve gimnaziji. Predlaga pa finančni odsek:
„Slavni deželni zbor naj sklene: Vodstvu c. kr. nižje gimnazije v Kočevji se dovoli v podporo ubožnih učencev 100 gld.“ (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
„Slavni deželni zbor naj sklene: Podpornemu društvu dijakov na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu se dovoli podpora 200 gld.“ (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
Deželni glavar:
Dnevni red današnje seje je končan. Prihodnjo sejo odločim na saboto 6. oktobra.
Na dnevni red sledeče seje s privoljenjem postavljam :
Poročilo verifikacijskega odseka o volitvi deželnih poslancev veleposestva.
Poročilo odseka za volilno reformo o prenaredbi deželnega volilnega reda.
Poročilo finančnega odseka o računskem sklepu norišno-stavbenega zaklada za 1. 1882. in dotični predlog machine.
Poročilo finančnega odseka o proračunu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1884.
Poročilo finančnega odseka o deželnih hiralničnih ustanovah.
Ustno poročilo upravnega odseka o tem, da bi zavarovalne družbe zoper ogenj pripomogle k stroškom za požarne namene.
Ustna poročila finančnega odseka o peticijah: „Glasbene Matice“ za podporo;
„Glasbene Matice“ za prostor v reduti; čipkarske šole v Gorjah za podporo;
Karoline Hočevar za pokojnino;
Ane Adamič-ove za miloščino.
Ustna poročila upravnega odseka o peticijah:
občine Trzin zarad vravnave potoka Pešata;
občin Prem, Smerje, Čelje i. dr. za prena-redbo §§. 73. in 75. občinskega reda;
okrajnega cestnega odbora Krškega za uvr-stenje Krško - Kostanjeviške okrajne ceste med državne ceste oziroma za podporo;
posestnikov iz Račne, Slivnice in Št. Jurija zarad vravnave potoka Šice;
Seja se konča ob 40. minuti čez 12. uro.
ribičev iz krakovskega in trnovskega predmestja v Ljubljani za podporo.
Finančni odsek ima sejo jutri 4. oktobra ob 11. uri dopoludne. Odsek za volilno reformo ima tudi jutri sejo ob 11. uri dopoludne.
Der Ausschuß für die Wahlreform hält morgen Vormittag um 11 Uhr seine Sitzung.
Melden die Herren Obmänner keine weiteren Siz-znngen an? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich. — Po prestanku — Nach einer Pause.) Die Sitzungen des Finanzausschusses und des Ausschusses für die Wahlreform collidiren, ich bitte daher etwas zu gedulden, damit eine Änderung getroffen werde.
Der Ausschuß für die Wahlreform versammelt sich mithin morgen um 11 Uhr Vormittag, der Finanzausschuß morgen um 4 Uhr Nachmittag.
Sklepam sejo.
Schluß der Sitzung 12 Ahr 40 Minuten.

Založil kranjski deželni odbor.
Laibach. Druck Millitz.