Cena 2700 DIN - Leto XLII - št. 39 (KMIMSSJMESGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran s m 9: NOVINARSKI VEČER V LOMU POD STORŽIČEM Temeljna banka Gorenjske /o ljubljanska banka GORENJCinI FORMUU^J tAl * HI A tANKA Reveža nihče ne mara Pravijo, naj vsak začne pri sebi. Prav, začnimo pri novinarstvu. Odlično je moč pojasniti, kaj se dogaja v razviti Evropi in kaj pri nas. Na hannovrskem sejmu v sobi za novinarje ni bilo več pisalnih strojev, le računalniki, ki so v razvitih deželah že povsem običajno delovno orodje. Pri nas pa še vedno redkost, kdor na računalnik članka še ni napisal, v takšni sobi nima kaj početi, le na peti se lahko obrne, malo zaradi strahu, malo zaradi sramu in preostane mu pisanje na roko. Podobne primerjave bi lahko potegnili pri mnogih stvareh in pri vseh ugotavljali, kako zaostajamo za Evropo, kako v slepi zaverovanosti vase in lastne prepire postajamo vse bolj osamljeni in revni. Reveža pa nihče ne mara, nihče se ne bo zmenil za nas, če se ne bomo zganili sami. S prepričanjem, da nas Evropa potrebuje in vabi v svoje naročje, si kaj prida res ne moremo pomagati, če se sami nismo pripravljeni spremeniti do te mere, da bi postali enakopravni član evropske družine in potemtakem ne bi več držali klobuka v veži. Vsaj v Sloveniji je dozorelo spoznanje, da potrebujemo preskok iz količine v kakovost, da je to naša življenjska nujnost, da nam je naposled dovolj ograjevanja od Evrope in prilagajanja drugačnemu svetu, ki nikoli ni bil resnično naš. V pripravah na Evropo devetdesetih let še zdaleč torej ne gre le za gospodarsko sodelovanje, kakor mnogi še vedno ozko razmišljajo, temveč gre za kopico vprašanj in problemov, ki so se nam nakopičili, od demokracije in človekovih pravic do povsem konkretnih oblik sodelovanja, skratka za način življenja in dela, ki si ga na Slovenskem želimo, v vseh delih Jugoslavije morda še ne, vendar je to le vprašanje časa. Problemska konferenca SZDL Slovenije na temo "Priprave na Evropo devetdesetih let", ki danes poteka v Ljubljani, je zastavljena široko, že iz gradiva je moč razbrati, da se bo dotaknila številnih vprašanj in problemov, njena dragocenost ho prav v tem, da nam bo odstrla obzorja našega vključevanja v Evropo. Glede na dosedanje izkušnje je moč napovedati, da bodo ponekod v Jugoslaviji sejo komentirali kot napad na jesenski vrh neuvrščenih. Zato jim recimo že vnaprej: reveža tudi neuvrščeni ne potrebujejo. M. Volčjak Le nakaj sto ljudi se je zbralo na sobotni proslavi ob 50-letnici Prešernovega muzeja v Vrbi, kjer je bil slavnostni govornik Ciril Zlobec. Številni pa so pomembno obletnico proslavili tako, da so prihajali v Vrbo po ves dan, si ogledali Prešernovo domačijo in se napotili po poti kulturne dediščine. - Foto: F. Perdan Visoški dvorec rešen propadanja - Tavčarjev dvorec na Visokem v Poljanski dolini je očitno rešen propadanja, s tem pa je škofjeloška občina družno s svojim gospodarstvom oprala velik občinski madež. Pri urejevanju Visokega je bil storjen prvi korak. Treba bo narediti še drugega: v dvorec je treba prinesti življenje, dejavnost. Ločani želijo, da bi Visoko ostalo kulturni spomenik z gostinsko, turistično In kulturno vsebino, za kar ima največ pogojev. J. K., slika F. Perdan eeanje prvoborcev Skofja Loka, 22. maja - Občinski komite zveze komunistov vabi jutri, v sredo, na srečanje prvoborcev škofjeloške občine. Prvoborcem do ob 9. uri spregovorila predsednica občinske vlade Ida Fihpič-Pe-cehn o dosedanjem in prihodnjem razvoju drobnega gospodarstva, °b 10. uri jim bo predsednik obrtnega združenja Franc Sifrer predstavil združenje in obratovalnico na Trati, uro kasneje pa jih bo direktor Seširja Miro Pinterič popeljal še skozi klobučarsko proizvodnjo. H. J. V četrtek in petek v Bohinju Počastitev jubilejev ZKJ Radovljica, 19. maja - Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko in gorenjski občinski komiteji ZKS bodo na skupni seji, ki bo v petek, 26. maja, ob desetih v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, počastili 70-letnico ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije oz. Zveze komunistov Jugoslavije ter 50-letnico Titovega konstituiranja centralnega komiteja KPJ (v hiši Tomaža Godca v Bohinju). Kot je povedal Janko Stušek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, letos mineva tudi deset let, odkar je bil Tito zadnjič na seji centralnega komiteja ZKS in tudi desetletje, odkar je bil v Bohinjski Bistrici zgrajen dom Joža Ažmana, v katerem je tudi bila seja. Slavnostni govornik na petkovi slavnostni seji, ki se bo začela z Internacionalo in končala s Prešernovo Zdravljico, bo Štefan Korošec, sekretar predsedstva CK ZKJ. Seje se bosta udeležili tudi delegaciji slovenskega in jugoslovanskega centralnega komiteja ZK, sicer pa bodo na njej podelili tudi priznanja (spominske značke) petim Gorenjcem, ki so v zvezi komunistov že petdeset let ali še dlje. V počastitev jubilejev ZKJ bosta v Bohinju še dve prireditvi. V četrtek, 25. maja, ob štirih popoldne bodo v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli stalno razstavo Julijske Alpe 1915-1917 iz zbirke društva mali vojni muzej Bohinjska Bistrica, uro kasneje (ob petih) pa se bo v domu Joža Ažmana začela javna tribuna "Gospodarski razvoj in varstvo okolja v posebej varovanih območjih", na kateri bodo sodelovali predstavniki ZK, Triglavskega narodnega parka, zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kmetijskih, gozdarskih in turističnih organizacij z območja parka, inšpekcijskih služb, krajevnih skupnosti, znanstvenih ustanov, upravnih organov in še številni drugi. CZ. Ustavnim razpravam ob rob Molk ni pravi odgovor Kranj, 22. maja - Javna razprava o osnutku dopolnil k slovenski ustavi se preveša v drugo polovico. Strnjene ocene doslej še niso bile izrečene in lahko sodimo samo po razpravah, na katerih smo bili prisotni kot časnikarji. Udeležba nikjer ni bila dobra, prav tako pa se v razpravi oglašajo predvsem ljudje, ki se na te zadeve bolje spoznajo in so nasploh aktivnejši v politiki. Živahnejše razprave lahko pričakujemo na napovedanih tematskih razpravah, ki jih, kot vemo, pripravljajo v zbornici, pravosodju, po družbenopolitičnih organizacijah. Čeprav verjamem, da so ljudje marsikdaj že nasičeni z raznimi ponavljajočimi se javnimi razpravami, kandidacijskimi konferencami in podobnimi zbori, na katere vabimo ljudi, na katerih je, priznajmo, še vedno preveč ponavljanja in žvečenja že prežvečenih stvari, na tokratnih ustavnih razpravah prazni stoli in molk nista dobra. V razpravo so ponujene za državljane Slovenije in za slovensko državo važne rešitve, in dolgoročno gledano, odločilne, zato te razprave sploh ne smemo jemati z "levo roko". Predlaganim naprednim rešitvam je treba dati podporo, v dopolnjeno ustavo pa spraviti še kaj, kar naj bi po sodbi predlagateljev počakalo do naslednjega spreminjanja ali nove ustave. V sedaj predlagana dopolnila je prišlo marsikaj zaradi pritiska javnosti in s tem pritiskom kaže nadaljevati. Molk v javni razpravi pa k temu ne prispeva, pa tudi prav kmalu nam je lahko žal, če vse prepustili raznim organom in organizacijam. J. Košnjek GLAS V«^ sk*na^«fklioški *lei.;»Sko postaj« m "i i vi k pripeljal koroške turiste. Lo- č v* ^»"v«"$oM'" i "^rAxy>/ /daj <^ap\xyry\u nxv* Isu dfr hjcyy^cxu v^ouVtulv ^oJ^yy^u. ixoj r^exjuvwa^' JUmsv JpooL ^ckvi Na gostovanju v zamejstvu Dolgoletna želja Selčanov po novem šolskem poslopju se je uresničila poleti 1982. Ob otvoritvi je prvič nastopila šolska folklorna skupina. Težko je bilo z izposojanjem narodnih noš, zato so se pri turističnem društvu domenili, da jih bodo šoli kupili. Vsa zahvala gre ustanovitelju, krojaču Vebru, ki narodne noše izdeluje. Po nekaj letih se je skupina predstavila v novih narodnih nošah in poimenovali so jo šolska folklorna skupina turističnega društva Selca. Pred letom dni se je zavzeti vodji folklore pridružila učiteljica telesne vzgoje Gartnerjeva, ki je začela vaditi ritmično skupino ob jazz glasbi in uspela sestaviti enoten kolektivček deklet višjih razredov. Ob letošnjem praznovanju Prešernovega dne v Železnikih so sodelovali tudi pevci iz Rupe-Peč pri Sovodnju ob Soči in izrazili željo, da bi našo folklorno skupino videli tudi v zamejstvu. V obeh skupinah smo začeli pridno vaditi. Prišla je nedelja, 30. aprila, lep, sončen dan, ko smo odšli na pot. Z nami so bili tudi nekateri starši in predstavniki turističnega društva. V vasi, kjer vsi prebivalci govorijo slovensko in imajo zelo razvito kulturno dejavnost, so nas prijazno sprejeli. Kmalu so napolnili prireditveni prostor. Začel se je program drugega dne njihovega "praznika frtalje". Najprej je pel mešani pevski zbor iz Mirna pri Gorici, sledil je pozdravni govor in nekaj domoljubnih recitacij. V drugem delu je najprej nastopila naša ritmična skupina z izraznimi plesi, zatem pa še folklora s tremi spleti gorenjskih plesov. Kako smo navdušili naše brate zamejce, je pokazalo dolgotrajno ploskanje. Predšolski otroci so ob strani plesali, starejšim so se orosile oči. Mnogi so pritiskali na kamere. Ob zaključku so si predstavniki izmenjali darili in naš predsednik turističnega društva je povabil njihov pevski zbor na našo etnografsko prireditev dan koscev, ki bo v nedeljo, 18. junija, v Selcih. Zahvaljujemo se našima tovarišicama vodjema za ves trud in prizadevnost, kakor tudi turističnemu društvu, ki nam je omogočilo to gostovanje. Urška Hafner, 4. r. OŠ Selca Na začetku, na koncu, vmes pa, kadar je bilo treba, je »vžgal« ansambel Sava pod vodstvom harmonikarja Marjana Rekarja... Rdečo nit pri prelistavanju »časopisa v živo« je med prireditvijo povezovala učiteljica v Lomu Mira Kramarič, za to, da ne bi kje nepričakovano »zaškripalo«, posebno pri žrebanju 54 nagrad, pa je skrbel (Mirina boljša polovica) Tone Kramarič... Za kulturno tradicijo, Kud letos praznuje že 70-letnico, jim v Lomu tudi za naprej ni treba biti v skrbeh. Anica, Karmen, Saša in Luka so z nastopom popestrili pogovore o kulturi... Smeha polna dvorana: »sodnik« in »Brajdič« - Boris Kuburič sta na sredini »časopisa« poskrbela, da je bilo »prebiranje« tudi veselo... Jože Kavčič, poveljnik Gasilskega društva Lom Majhni, a neustrašni Vsaka sposobna vas mora imeti tudi gasilski dom. V Lomu pod Storžičem so ga na pobudo gasilskega društva, ki deluje že od leta 1921, dobili pred skoraj četrt stoletja. Še dlje, kar 27 let, pa gasilcem poveljuje Jože Kavčič, ki nam je v pogovoru nanizal nekaj dejstev o tem malem, vendar dobro usposobljenem in opremljenem društvu. Pravi, da pokrivajo dokajšen teren, ne le gornje in spodnje vasi, temveč še vse območje planin tja do tisoč metrov nadmorske višine in čez. 18 članov je ves čas aktivnih, moškim pa sta se pridružila tudi ženska desetina in podmladek. Čeprav jih ni veliko, neustrašno bedijo nad 120 domačijami in 420 ljudmi v vasi. Štiri leta imajo tudi gasilski kombi (prav bi jim prišla tudi cisterna). Če se pojavi rdeči petelin, je v vasi na voljo 12 hidrantov, v gornji vasi pa sta tudi oba požarna bazena. Odkar poveljuje gasilcem v Lomu pod Storžičem, Jože Kavčič pomni štiri večje požare: goreli sta dve hiši, gospodarsko poslopje, razplamtel pa se je tudi gozdni požar. Ena od gorečih hiš je bila - kakšna ironija - prav njegova. Ko smo poveljnika vprašali, kako je med vrlimi gasilci tod z gašenjem žeje, je poudaril, da gasilec sploh ne moreš biti, če ga ne znaš tudi piti. Veselice, ki bi potešila tudi žejo drugih Lomljanov, pa žal že lep čas niso pripravili, saj so z denarjem sila na tesnem. D. Z. Žlebir Jože Kavčič Danica Žlebir Novinarski večer Gorenjskega glasa v Lomu pod Storžičem Za vsakogar nekaj in zasluženo priznanje Lom pod Storžičem, 20. maja - Lomljani so vabilo na napovedani Novinarski večer s podelitvijo priznanja Gorenjskega glasa za dosežene uspehe pri uresničevanju programa krajevne skupnop-sti, za katerega so se dogovorili že v začetku tega srednjeročnega obdobja, vzeli zares. V soboto ob 19. uri je bila dvorana Doma družbenih organizacij v Lomu polna. Poleg gostov, med katerimi so bili predstavniki z občine, iz pobratene krajevne skupnosti Planina, pa pokrovitelji, v dvorani skorajda ni manjkal vsaj po en član domačije v krajevni skupnosti. Bilo pa je tako, kot smo že napovedali. Dobri dve uri in pol smo novinarji Gorenjskega glasa skupaj z domačini in gosti v živo prelistavali časopis, z narodnimi vižami, petjem, humorjem pa smo preganjali dolgčas. Nazadnje pa smo podelili priznanje krajevni skupnosti, zaradi katerega smo vse to tudi počeli v Lomu in med obiskovalce v polni dvorani izžrebali in razdelili prek petdeset nagrad. Andrej Žalar Na začetku, še preden je Mira Kramarič povabila k mikrofonu direktorja in glavnega urednika Gorenjskega glasa Štefana Žargija, potem pa ves čas povezovala rdečo nit prireditve, je nastopil ansambel Sava pod vodstvom Marjana Rekarja. Fantje s pevko Majdo so potem ves čas, kot se to spodobi, skrbeli, da smo se vsi skupaj, tako novinarji in sogovorniki, kot domačini v dvorani, na trenutke malce oddahnili. Vžigal pa je ansambel Sava potem še kar lep čas po prireditvi. Takoj po začetnem ogrevanju in uvodnem preganjanju treme pa je bila seveda beseda namenjena slavljencem. Janez Godnov, do nedavnega pet let predsednik krajevne konference SZDL Lom: »Vsa ta leta, ko se je v Lomu marsikaj dogajalo in resnično tudi veliko naredilo, smo se vedno o vsem skupno pogovorili in dogovorili v socialistični zvezi, za uresničevanje dogovorov pa je potem skrbelo vodstvo krajevne skupnosti s predsednikom sveta Francem Lovrenčakom. Vodovod, ceste, obnova doma so bile nekatere večje akcije. Se vedno pa nas čaka precej dela in današnja prire- ditev je lepa spodbuda vsem, da bomo, kot doslej, nadaljevali tudi v prihodnje...« Janez Meglic, predsednik gradbenega odbora za ceste. »S cestami smo se v krajevni skupnosti že od 1972. leta naprej kar precej ukvarjali. Trije samoprispevki oziroma prispevki so bili zanje. Povsod in vedno, ko je bilo treba, smo vsi skupaj popri-jeli za delo. Lani smo imeli veliko akcijo pri urejanju ceste v Grahovšah. Letos, čez zimo, je bil Lom do cerkve veliko gradbišče, zdaj pa nas čaka odsek proti domu...« Viktor Blagotinšek Janez Meglic Janez Godnov Francu Lovrenčaku (desno) smo izročili priznanje Gorenjskega glasa, Lomljani pa so nam v spomin na srečanje poklonili sliko, za katero se jim je zahvalil direktor in glavni urednik Štefan Zargi... Franc Lovrenčak, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Vse, kar smo se dogovorili, smo doslej uresničevali nekako po programu. Čaka pa nas še precej dela. Dokončno bo treba urediti pokopališče in dvorano, javno razsvetljavo do doma, športni center, pa trgovino z bifejem že težko vsi čakamo. Vendar me ne skrbi, da ne bi bili vsemu temu kos ob sodelovanju vseh v krajevni skupnosti in ob takšni pomoči širše skupnosti, kot je bila doslej in za katero smo še posebej hvaležni...« Viktor Blagotinšek, strokovni delavec v cestno-komunalni skupnosti Tržič. »Prepričan sem, da je priznanje, ki ga danes podeljujete krajevni skupnosti Lom, prišlo v prave roke. Na komunalnem področju je bilo res veliko narejenega in če bo tudi v prihodnje potekalo vse tako, kot smo načrtovali, najbrž ni bojazni, da ne bi tudi načrtovano s skupnimi močmi uresničili...« Po tem pa so se pogovori novinarjev prepletali z nastopi ansambla, pevcev, reci-tatorjev, harmonikarjev, s humorjem, zbadljivkami... vse dokler nismo nazadnje podelili priznanja in po pogovoru s predstavnikom pokrovitelja z Janezom Ivni-kom, vodjem tržiške poslovne enote Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske izžrebali in razdelili še 54 nagrad. In tako smo vse skupaj slovesno in veselo zašpilili ob prijetnem prepričanju, da smo srečali na večeru, ki se ga bomo še lep čas spominjali... In naslednji Novinarski večer? Seveda bo; jeseni... A. Žalar Franc Lovrenčak LJUBO ZAPLOTNIK zelo dobrodošel v Lomu Lom bo naposled dobil trgovino Lom, 20. maja - Dolga leta je bila trgovina tema, ki so jo neheno obravnavali na zborih krajanov, noben trgovec pa ni hotel priti v odmaknjeno, toda zelo lepo vas, dokler se s prebujanjem podjetništva ni našel zasebnik, Ljubo Zaplotnik. Marica Volčjak "Prepričana sem, da ste najbolj zaželen 'pritepenc' v Lomu, kako to, da ste prišli sem tako daleč, iz Spodnjega Bitnja, kjer ste doma?" "Večkrat sem prišel sem, k prijatelju, vas je lepa..." 'Tudi žena ni domačinka, se niste ženili tukaj?" "Ne, na žalost ne. To sem hotel reči. všeč so mi bili ljudje, všeč mi je bila vas, pa sem zagrabil." 'Temelje ste že zgradili, povejte nam, kaj bo v poslopju, kdaj bo zgrajeno?" "Najprej bo morala biti trgovina, potem pa majhen bife, da bomo možje lažje čakali na ženske, ko bodo med policami, potem pa na vrhu še nekaj sob, da se bomo v Lomu lahko šli turizem." "Nič niste povedali, kdaj bo to?" "Glede na obljube, ki smo jih bili vajeni poslušati vsa ta leta, bi lahko rekel, prihodnji teden. Toda, ne bom obljubljal, kolikor bo denarja, toliko bo narejenega. Žal pa so družbeni žaklji zelo prazni, za sovlaganje ni zanimanja, moj žakelj pa se tudi prazni." "Deset let ste že obrtnik, avtomehanik, kako to, da ga boste zamenjali za trgovca?" "Saj veste, kakšne želje ima fant, avto, pa avtomehanik. Zdaj pa bom poklic zamenjal takole bom rekel, pri avtomobilih se ne moreš z nikomer pogovarjati, toda kaj ni čisto drugače, če se ljudje pogovarjajo, moj hobi je tako postal življenjski cilj." —mm M. Volčjak Ljubo Zaplotnik VINKO PERNE, obrtnik v Lomu Prispevki poberejo toliko kot plače Lom, 20. maja - Dvanajst obrtnikov imajo v Lomu, najrazličnejših strok, Vinko Perne in njegova žena imata galvaniko in orodjarno, tudi Vinko se je prijazno odzval pogovoru na novinarskem ve- "Rekli so mi, da ste najbolj prizadeven in podjeten obrtnik v Lomu?" "Ne vem, kaj bi rekel, dvajset let imam že obrt, trudim se, da bi naredil čim več, da bi bilo v Lomu zaposlenih čim več in vsem ne bi bilo treba na delo v Tržič, upam, da sem vsaj malo uspel." "Oba z ženo imata zaposlenih deset delavcev, skupaj vas je torej že za majhno tovarno, morda že razmišljate o tem, da bi postali podjetje, našli še kakšnega družabnika?" "Misel je lepa, saj obrtnik ni povsem enakopraven, vendar pa vse še ni urejeno, še vi- Vaščani poleti pravijo: dim probleme, ko bo vse jasno, bomo morda napravili tudi to." "Dvajset let ste že obrtnik, katera leta so bila za obrt najboljša?" "Lahko bi rekel, da so bila takrat, ko sem začel, takrat je bilo lažje kot danes. Bolje je bilo v sedemdesetih, kot je zdaj v osemdesetih letih, ker imajo velike tovarne, Gorenje, Iskra in druge, za katere izdelujemo drobne izdelke, razne kontakte in kovinske dele, vse manj denarja, plačilni roki se daljšajo, na dva meseca. Družba, davkarija pa ne čaka, vse bi rada imela že naslednji mesec, skupaj moramo spraviti za osebne dohodke, vemo, da so krediti dragi, obresti visoke, res imamo probleme." "Vas davkarija krepko privija?" "Davki so bili včasih večji, kot so zdaj, včasih so bili 60, 70 in več odstotni, zdaj so 35, toda tudi to je težko plačati, če tebi tovarne ne plačajo računov. Še večji problem pa so družbene dejavnosti, sisi, kakor jim pravimo, ki poberejo toliko, kot dobi delavec v plačilni kuverti. Dokler se to razmerje ne bo spremenilo, bomo težko zaposlovali nove delavce." M. Volčjak Vinko Perne Gremo k mami in atu u pvanino Med najbolj priljubljenimi vaščankami sta nedvomno majerici Marija Meglic in Jožefa Godnov, ki domala že trideset let skrbita za živino na planinah pod Storžičem. Med najbolj znanimi in priljubljenimi sta v Lomu nedvomno nji-_ hovi »majerici«, ki Mflfi vsako poletje skrbita Wfr#* f*^Km>^^K'l za živino na planinah. Marija Meglic in Pepca Godnov sta domala že trideset let na planini Javornik, pod Storžičem in na Konjščici. Kadarkoli se domačini odpravljajo na planino, vedno rečejo: »Gremo k atu in mami na pvanino«, se pravi k Mariji in njenemu moži ter k Pepci, ki ji tudi pri delu pomaga mož. Ni čudno, da sta obe majerici tako zelo priljubljeni, saj sta nadvse zgovorni, prisrčni, odprtega srca in pridnih, zgaranih rok. Obe sta v najboljših letih, na planinah pa bosta vztrajali, dokler bosta le mogli. »Deset let sem bila pod Storžičem, sedemnajst let pa na Konjščici,« je rekla Pepca, Darinka Sedej »vmes je bilo le malo prekinitev, da nisem šla v planino. Tedaj pač, ko so prišli na svet otroci. A še tedaj so šli še majhni čimprej z menoj v planino. Planinci, ki so prihajali, so se odkrito čudili, ko so na travniku zagledali v košku domala še dojenčka... A tako je bilo, kajti planine so moj dom. Povem vam, da sem pasla, ko sem bila še čisto majhna, tako da niti beckov nisem še znala sama prešteti... Marija se spominja let, ko je bila na planini Javornik še stara koča, ni bilo ne vode in ne elektrike. »Zdaj je dobro,« pravi, »prej pa smo res trpele. Več kot »firklc« ure daleč je bilo treba iti s »škafom« po vodo, svetile pa so petrolejke. Delamo sir, pa ne bohinjskega, ampak »tabelega, tapravega«. Med obiskovalci pa je najbolj priljubljen »masonek«, a tu- Marija Meglic di »tazelenga« se ne branijo. Včasih, ko je bilo manj obilja, se je kuhala tudi »matuza«, jed z manj zabele, bolj revna in manj nasitna.« Pepca tudi pripoveduje, kako ji je bilo hudo tedaj, ko je vzela v prostovoljno varstvo ovce, ki so se od nekod priteple. A žal se je zgodilo, da jih je poklal pes, lastnik pa je trdil, da poklane ovce niso bile njegove. Prišlo je do tožbe in nekaj časa je Pepca sodniku dopovedovala, kaj se je v resnici zgodilo. Ko pa ni nič pomagalo, je jezno udari; la z »marelo« po sodniški mizi... Odkritosrčni Pepci, ki naj bi bila kaznovana zato, ker je ovce le reševala, je bilo treba verjeti. Marija Meglic in Jožefa Godnov tudi letos odhajata na planini. Doklej še? »Dokler bova mogli in dokler naju bodo še hoteli, « se smejita prijazni majerici. D. Sedej Jožefa Godnov Torek, 23. maja 1989 NOVINARSKI VEČER V LOMU 9. stran cmKmmmmoiLAS Kramljanje z Marico Praprotnik in Markom Valjavcem »Žakelj« ni nikoli dovolj poln za vse Valerija Meglic, predsednica kulturno-ume-tniškega društva Lom Med gosti Glasovega večera v Lomu sta bila tudi Marica Praprotnik, predsednica občinske konference SZDL Tržič, in Marko Valjavec, namestnik predsednika izvršnega sveta Tržič. Z njima se je pogovarjala naša odgovorna urednica Leo-Leopoldina Bogataj Poldina Bogataj. Ko je Marico Praprotnik povprašala o nalogah SZDL v krajevni skupnosti, je navrgla tudi misel o SZDL kot rnareli, pod katero zadnje čase vedrijo tudi nove politične zveze. Ali se tudi v Tržiču že kaže kaj takega? Predsednica tržiške fronte je odvrnila, da tudi tržiška marela ni zaprta za tovrstne pobude in se po potrditev obrnila na navzočega tovariša Sajovica, ustanovitelja kmečke zveze v tem koncu. Marica Praprotnik pa je pritrdila tudi izboru našega časopisa, da je Lom če že ne najaktivnejša, pa vsaj ena najbolj prizadevnih krajevnih skupnosti v tržiški občini. Dejala je, da so se pod okriljem fronte v Lomu že pogo-stoma pogovarjali, tako o povsem krajevnih problemih od asfaltiranja ceste do gradnje trgovine, kot tudi o volitvah, ustavnih spremembah in podobnem. Hkrati je izkoristila priložnost in navzoče povabila k javni razpravi o ustavnih spremembah, ki se začenja ta teden. Na koncu je pohvalila tudi uspehe te krajevne skupnosti in poudarila, da najbrž ne bi toliko naredili, če ne bi delali družno vsi Lomljani. Marica Praprotnik Marka Valjavca, zastopnika tržiškega izvršnega sveta, pa je urednica povprašala o tem, kakšna je tržiška vlada. Kljub rasti prispevnih stopenj, kar je med večernim pogovorom z novinarjem očital eden od sobe-sednikov, je denarja vse manj, je dejal Valjavec. Podobne težave in razvojne želje kot Lomljani imajo tudi v drugih krajevnih skupnostih. Občina pa jih skuša vse spraviti v realen okvir. Žal je ta v Tržiču vsako leto ožji, tako da Marko Valjavec ni mogel izraziti kakega pretiranega optimizma. Pač pa je navrgel, da so v občinski resoluciji tudi načrti Lomljanov našli svoje mesto. Kakšnega predsednika bi bili Lomljani najbolj veseli, je namestnika vprašala naša urednica. Marko Valjavec je dejal, da bržčas takšnega z velikim »žakljem«. Toda žakelj ni nikoli dovolj poln za vse, pa še polno lukenj ima. V Tržiču se bodo prizadevali, da bi čimveč denarja ostalo doma, je obljubil Valjavec. O tem, kako so z Lomljani usklajevali želje in možnosti, pa je dejal, da je bilo dosti nesoglasij, vendar so se slednjič zgladila. Tudi Lomljani so namreč doumeli, da več, kot je bilo zapisanega v resoluciji, ni bilo mogoče uresničiti. Tudi v prihodnje se bo dinamičen razvoj nadaljeval, to pa je najbolj odvisno od Lomljanov samih, če bodo znali na pravih mestih zastaviti pravo besedo. Sicer pa se Marko Valjavec, kot je dejal, odkrije pred delegati iz Loma - res so zelo dejavni. Marko Valjavec Milan Rozman, Joža Rozman in Ludvik Soklič o lomskem športu Od Javornika do Himalaje Jože Košnjek Sedaj imamo okrog najmnožičnejša smo "Sport ima v Lomu res dolgo tradicijo. Začenja se že pred vojno, po vojni pa je bila pri Kudu ustanovljena športna sekcija, ki je delovala do leta 1976, vodil pa jo je v glavnem Ludvik Soklič. Tega leta pa je bilo ustanovljeno samostojno športno društvo. V glavnem ga je vodil Janez Meglic. 300 članov. Mislim, da organizacija v Lomu, "jed sekcijami pa je najbolj aktivna smučar-. a> potem pa imamo atletsko in strelsko sekajo, namiznoteniško in šahovsko,'" je povedal Mllan ROZMAN. Najbolj ste pa ponosni na planino Javor-n'k. na center lomske smučarije. "Javornik je naš simbol, naš ponos. Gori Sn»o skupaj, vsi Lomljani, naredili kočo, sku-Paj s pašno skupnostjo. Gori so najvažnejše nase tekme, kot je Javorniški veleslalom, po-J&tti še Kramarjev smuk, dvoboj z Jezerjani. 1 "di Bojan Križaj in Grega Benedik in tudi ?***M znani smučarji so sodelovali na naših tekmah. To nam je čast."' ^ Čast je tudi predsedniku, da je športnik. Največ smuča, kros teče, se navdušuje nad turnim smukom, skratka je športnik z vsem srcem. Joža ROZMAN je alpinist, tesar in kmet, Verjetno edini s tem poklicem med alpinisti. "Plezati sem začel leta 1973, med alpiniste sem bil sprejet leta 1976, v hribe pa hodim od prvega leta starosti.'" Spomini na Čo Oju, na tvoj največji uspeh v alpinizmu, na tvoj prvi osemtisočak. "V navezi sva z Viki-jem Grošljem zvedela, da je bil Tomazin že na vrhu, vendar sva vedela, da je to prevelika obremenitev za en dan. Odločila še za tabor 4 450 metrov više, bil je sneg, slabo vreme, naslednji dan pa sva krenila proti vrhu in popoldne okrog 16. ure sva bila na vrhu. Takrat izreden mraz, minus 40 stopinj, v bazi pa minus 25 stopinj.'" Te je kdaj strah? "Strah me ni. Kvečjemu kakšen rešpekt, pred steno, vrhom. Strah pa me je, potem ko gledam diase, kje sem lezel.'" Kaj praviš na dosežke dveh tvojih prijateljev, Toma česna in Vikija Grošlja? "To sta uspeha svetovnih kvalitet. Malo je ljudi na svetu, ki so sposobni kaj takega narediti. Fajn je, da so to slovenski alpinisti. Tudi meni je lepo, da so včasih med nami.'" Ludvik SOKLIČ, športnik, športni delavec, sedaj kronist. Kaj si napisal o Lomu, lomskem športu, smučanju? Joža Rozman Milan Rozman "Knjigo sem prinesel s seboj. Bilo je gradivo od leta 1954 in to gradivo bi bilo škoda zgubiti. Treba se je bilo odločiti in potegnil sem boljšo varianto. K temu sem dodal še nekaj strokovnega gradiva o alpskem smučanju. Porajale so se mi misli na mlada leta, ki smo jih s kolegi tukaj preživeli v tej lepi, prečudoviti lomski dolini. Treba jo je varovati, da bo narava taka ostala. 30 izvodov je bilo narejenih in če bi bil interes, se novi izvodi knjige lahko še naredijo. Knjiga se lahko dopolnjuje z novimi podatki rezultati.'" Nekaj besed o vsebini knjige. "Mogoče bi omenil, da smo leta 1954 v Lomu organizirali prvo smučarsko tekmo. Tekma je bila v Slaparski vasi. Bilo je pa tekmovanje v petih smučarskih disciplinah. Nekaj nas je v dvorani. Čase smo merili z Ba-vantovo budilko. Bistvo je, da se je smučanje takrat začelo in je še danes. Bili smo v Kudu, športniki so tudi igrali in peli in dejavnost se je takrat prebudila. Dosegli nekaj odličnih rezultatov. Iz lomskih vrst je izšel državni prvak v slalomu Andrej Soklič, med mladimi pa tudi v Sloveniji in na Gorenjskem. Recimo Vinko Meglic in Tone Primožič. Pa tudi ostali. So se nas v Tržiču kar malo bali.'" J. Košnjek Ludvik Soklič Ivanka Meglic, predsednica aktiva kmečkih žena: Moški na kuharski tečaj? • Dejavnost v aktivu kmečkih žena je eden redkih trenutkov, ko kmečke žene ubežite vsakodnevnim opravilom. Če primerjate današnji čas s tistim, ko ste odraščali - kakšna je razlika? "Danes je za kmečko ženo še celo težje, kot je bilo ne- le nnW ■ kdaJ- Včasih Je bila Humoenica svojemu možu, zdaj pa mora Cveto Zaplotnik prijeti za vsako delo, ker so kmetije majhne in se je veliko moških zaposlilo." • Poleti ni časa za dejavnost v aktivu, pozimi pa le najdete nekaj uric. Kji j vse delate? "Večkrat se zberemo v Lomu ali v Križah na raznih predavanjih - o gospodinjstvu, kulturi, zdravstvu, prireji mesa in mleka, sirarstvu...Poleti gremo na izlet - ponavadi za en dan, kadar pa smo šle1 za dva dni, je bilo doma že narobe. Veste, možje ne morejo biti dva dni sami." • Letos pozimi ste pripravile v Lomu tudi kuharski tečaj, za katerega pa se je izkazalo, da je imel to napako, ker niste nanj povabile tudi možov. Če bi znali kuhati, bi tudi lažje šle na dvodnevni izlet. "Imate prav. Drugo leto bomo pripravile tudi kuharski tečaj za moške." • Kaj vse ste kuhale na tečaju, kaj se naučile...? "Imele smo dobrega učitelja, kuharja iz blejskega hotela. Kuhale smo za praznične in vsakdanje dni. Sicer pa - drugo leto vas bomo povabile na zaključek tečaja in se boste lahko sami prepričali." C. Zaplotnik Ivanka Meglic Jože Perne, predsednik pašne skupnosti: Zadovoljni športniki, kmetje in krave Pta&£ s.kuPnost Lom je bila ustanovljena daJdo danes?"'leU" VSC StC naredi,i 06 te" kočn Na planini Javornik smo postavili novo smo nvaPe"'aU. vodovod in elektriko, uredili tra],+pasnik Bičevje, zdaj ko je narejena nova scica" 3 vlaka' delamo tudi na planini Konj- *ajt?fna sezona posebno dolga. Koliko časa . . Približno štiri mesece - en mesec v doli->n tri v planinah." m f.red kratkim sem v Gorenjskem glasu med sku oglasi zasledil, da kar sedem pašnih topnosti išče pastirja. Je pastirja težko dobi- "Pri nas smo imeli srečo. Para, ki sta tudi tukaj v dvorani, na novinarskem večeru, že vrsto let dobro skrbita za živino. Zdaj ko je na Javorniku nova koča, pa se za to delo zanimajo tudi mlajši upokojenci." • Kakšne so pogoji za pastirja? To sprašujem za to, če bi me v Gorenjskem glasu dali na čevelj in bi ostal brez dela." "No, ja, tudi šnops bi moral znati prodajati..." • Pred nedavnim sem v našem časopisu prav učeno pisal, kako biki z nekontroliranim poreklom vsevprek naskakujejo krave in telice. Se kaj takega dogaja tudi na vaših planinah? "To je težko reči. Boste morali priti v kontrolo. Sicer pa - s strokovnega stališča je pravilno, da takšnih bikov na planinah ni." • Pa še tole: je zaraščanje tudi pri vas problem? "Naša sreča je, da imamo v vasi športnike, ki so nam očistili velik del planine. Mi smo zadovoljni, da se je ustanovilo športno društvo, kmetje pa smo tudi zadovoljni, da imajo krave dovolj trave." Jože Perne C. Zaplotnik Praznujemo sedemdesetletnico Lomsko kulturno-umetniško društvo letos praznuje 70-letni jubilej. Njemu v čast je dramska sekcija pozimi naštudirala igro Ignacija Borštnika Stari Ilija, ki so ga preimenovali v Tomaža. Z njo so gostovali doma, v okoliških vaseh in tudi na Planini pri Rakeku, s katero so pobrateni. 9. aprila so imeli zadnjo predstavo, velika čast zanje pa je bila tudi ta, da so v Tržiču odprli srečanje gledaliških skupin. In*se z nečim se lahko pohvali lomska igralska skupina; edina v tržiški občini je letos uspela pripraviti predstavo. »Dobivali smo se pol leta, po trikrat na teden, sodelovalo je tudi veliko mladih, svežih igralcev, med katerimi smo odkrili nekaj pravih talentov. Za naslednjo sezono nam bolj slabo kaže, ker so kar štirje fantje odšli k vojakom.« Društvo ima tudi pevsko sekcijo. Pevovodja Tone Soklič vodi mešani, moški in ženski zbor. Z društvom najtesneje sodeluje šolsko kulturno društvo, ki ga vodi Mira Kramarič. »Med pomembnejše pridobitve štejemo k 11-dovo sobo, ki smo jo z denarno pomočjo občinske zveke kulturnih organizacij in krajevne skupnosti Lom temeljito obnovili.« Septembra bodo v društvu pripravili Večer pod lipo, ki postaja tradicionalen. Na prvem so prikazali običaj vasovanja, lani, na drugem vleko lomskega ploha, letos pa bodo tudi kaj zanimivega našli. Običajev jim ne manjka, prav tako ne zamisli in vo-lje. H. Jelovčan Helena Jelovčan Valerija Meglic Janez Slapar, pesnik in zgodovinar Naša preteklost, to smo mi Janez Slapar ima več poklicev in zanimanj. Je kmet, delavec, pesnik, zgodovinar, če omenimo le najbolj značilna. Kot zgodovinar že od svojega petnajstega leta naprej raziskuje in zapisuje preteklost Loma, korenine njegovih ljudi, običaje, dogodke. Med najbolj zanimive in poznane šege vsekakor sodi lomski ploh. »S turističnim društvom Tržič smo zaradi njega že prišli navzkriž. Ploh vlečemo, če se od božiča do pusta noben fant v vasi ne oženi. Nekaj zadnjih let so ohceti bile, v Tržiču pa so vseeno hoteli prireditev.« Lomskemu kronistu je žal vsakega dokumenta, fotografije, ki jo ljudje iz nevednosti ali malomarnosti zavržejo. Marsikatero dragoceno pričevanje o preteklosti je že našel na odpadu. Naj mu ljudje za božjo voljo prinesejo vsaj pokazat, preden mislijo vreči stran! Pesmi Janeza Slaparja pojejo o vsem, kar doživlja, vidi okrog sebe: o naravi, planinah, delu. Svoje pesmi pogosto tudi javno bere, zelo veliko starim ljudem v domovih upokojencev, ki so mu zadnje še posebej hvaležni. Tudi objavlja jih, večinoma v Družinski pra-tiki. Pa še drobna, hudomušna zanimivost o priimku Meglic, ki je v Lomu najpogostejši. Janez Slapar pravi, da ima korenine v megli, da je torej pravilni poudarek na i, ne na e, kamor so ga Meglici prenesli najbrž iz same sramežljivosti. H. Jelovčan Janez Slapar Pepca Blejc-Gabrčeva iz Loma, ki je prišla na prireditev iz Mengša, in pevski zbor pod vodostvom Toneta Sokliča, sta v živo vsak na svoj način potrdila dolgoletno kulturno tradicijo v Lomu pod Storžičem. Harmonikar Vili Meglic pa se je predstavil kot zelo dober »učenec« Pepce Blejc... Glavnega pokrovitelja prireditve-Ljubljansko banko, Temeljno banko Gorenjske je zastopal vodja poslovne enote v Tržiču Janez Ivnik, ki je med drugim omenil, da tudi Lomljani v tržiški občini radi zahajajo v banko. Banki pa so se pri podpori prireditve in z nagradami, kar 54 jih je izžbrebal mali Marko, pridružile tudi delovne organizacije v Tržiču in zasebniki. Da pa so po končani prireditvi prišle tudi med izžrebane v dvorani, je poskrbel Tone Kramarič... Prireditev je s fotoaparatom ves čas budno spremljal Franc Perdan Četrto svetovno prvenstvo za mladince v kegljanju_ Borisu Benediku dve zlati in srebrno odličje Celje, 21. maja — V dvorani Golovec na novih kegljiščih se je v petek končalo letošnje že četrto mladinsko svetovno prvenstvo v kegljanju. Med desetimi reprezentančnimi vrstami pri mladincih in mladinkah so jugoslovanski kegljači dosegli zavidljive uspehe. Bili so najboljši med najboljšimi. V obeh konkurencah so osvojili reci in piši kar deset odličij. Osvojili so kar štiri zlata, štiri srebrna in dve bronasti odličji. Skupno deset. Čestitamo! V moški mladinski konkurenci je za reprezentanco Jugoslavije nastopal tudi kegljač kranjskega Triglava Boris Benedik. Iz Celja se je v Kranju vrnil z dvema zlatima kolajnama in eno srebrno. Zlato je osvojil skupaj z ostalimi v ekipnem delu tekmovanja, skupaj z Dundičem sta bila svetovna prvaka v dvojicah. Boris Benedik pa si je srebrno odličje prikegljal med posamezniki. S 2.792 podrtimi keglji je bil takoj za svetovnm prvakom Damirjem Dundičem. Za ta naslov je Dundič podrl 2.803 kegljev. D. Humer Tržiške delavske športne igre Peko najboljši Tržič 10. maja — Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu zveze sindikatov je letos, ko so na osrednji občinski prvomajski prireditvi na Brezjah pri Tržiču predali spominske pokale desetim najboljšim, razglasila rezultate delavskih športnih iger. Letošnja »nesnežena« zima je nekoliko okrnila celoten program iger, saj so odpadla prav gotovo najbolj množična tekmovanja v sankanju, veleslalomu in tekih na smučeh, zaradi težav z vremenom pa so med letom odpadla še nekatera tekmovanja. Zato so se organizatorji akcije tudi odločili, da v tem ciklusu tekmovanj razglasijo samo najboljše ekipe, ne pa tudi posameznike, saj bi številnim naredili krivico z razglasitvijo najboljših posameznikov, medtem ko drugi niso imeli niti malo možnosti boriti se za visoka mesta. Kljub tako okrnjenemu programu tekmovanj se je vseh izvedenih udeležilo več kot 1100 delavcev in delavk, kar je ob dejstvu, da se je vsako leto zimskih iger, ki so letos odpadle, udeleževalo še okrog 500 tekmovalcev in tekmovalk, lepa udeležba, s katero smo lahko zadovoljni, je med drugim dejala predsednica trži-škega sindikata Vera Ume kova na podelitvi priznanj najboljšim. Akcije Delavske športne igre 1988/89 se je udeležilo 4400 ZS iz tržiške občine in le Kmetijska zadruga Križe, LB TBG PE Tržič, Dom Petra Uzarja, Zavod za kulturo in izobraževanje in DPO občine se niso udeležile niti enega samega tekmovanja. Za vse te pa velja še posebno povabilo na tekmovanja v novem ciklusu, ki so se že začela! Najboljša v Delavskih športnih igrah 198/89 je bila OOZS Peko Obutev II, ki je z osvojitvijo 7899,95 točke prepričljivo prehitela drugouvrščeno ekipo OOZS Peko DSSS 4511,68 in tretjo OO ZS Peko Orodjarna 4313,35. Na naslednja mesta so se uvrstili: 4. Društvo upokojencev 3785,81; 5. Peko Obutev I 2965,73; 6. Rog Cevarna Ret-nje 2499,10; 7. TOKOS 2470,92; 8. ZLIT 1977,50; 9. Upravni organ SO Tržič 1460, 28; 10. KTL Lepenka 1272,20. J. Kikel Skupščina jugoslovanskega smučarskega sklada Srečanje s Tomom česnom - Kranjski planinci so pretekli četrtek organizirali srečanje s Tomom Česnom, članom tega društva in načelnikom alpinističnega odseka Planinskega društva Kranj ter odličnim alpinistom, ki je preplezal kot prvi človek po direktni smeri 2800 metrov visoko steno Jannuja v Nepalu. Toma je nagovoril predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar, čestitke za njegov velik dosežek pa so mu izrekli še predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva in naš znani himalajec Tone Škarja ter predsednik slovenske telesnokulturne skupnosti Andrej Brvar. Česen je nato zanimivo odgovarjal na vprašanja prijateljev alpinizma. Tomo je vrhunski športnik, ni pa suženj športa, je poudaril Škarja, ki je od vsega začetka verjel, da bo Tomo uspel. Ni namreč samo odlično telesno pripravljen, ampak je tudi duševno zelo krepak in zato lahko zmaguje take stene. Beseda je nanesla tudi na alpinizem kot vrhunsko kranjsko športno panogo, ki mu bo treba bolj pomagati (Živila naj bi bila pokrovitelj tega športa), čeprav se je za odlične alpiniste Cesnovega kova vedno našel denar. Česnov podvig v Jannuju pa ima še poseben pomen. Sovpada s praznovanjem 90. letnice organiziranega planinstva v Kranju, prav tako pa mineva 10 let od osvojitve Everesta, najvišje gore sveta, na kateri sta kot §rva Jugoslovana prav tako stala kranjska alpinista Andrej tremfelj in že pokojni Nejc Zaplotnik. J. Košnjek, slika F. Perdan Vaterpolo Jutri prvi krog za državnega prvaka Kranj, 22. maja — Jutri, v sredo, bodo ponovno zaživela letna in zimska kopališča širom Jugoslavije. V sredo se začne prvi krog zaključka za državni članski vaterpolski naslov, ko bodo na dve zmagi igrali vaterpolisti osmih uvrščenih v prvi A zvezni ligi in dva pr-vouvrščena iz prve B zvezne lige. To sta Medveščak iz Zagreba in Triglav iz Kranja, ki sta se sezoni 1989-1990 uvrstila v prvo A zvezno ligo in v zaključni del letošnjega državnega prvenstva. Torej vaterpolski ples v prvem krogu se začne jutri. Prva žtiri moštva iz A lige bodo v tem krogu počivala in čakala na razplet dogodkov prvega in drugega kroga. Kranjski Triglav bo torej v sredo ob 20. uri v domačem letnem bazenu gostil peto uvrščeno moštvo iz A lige Kotor. Triglavani računajo, da bodo s pomočjo številnih gledalcev v domačem bazenu premagala A ligaša Kotor. Srečno v sredo ob 20. uri na letnem bazenu v Kranju! D. Humer ureja JOŽE KOŠNJEK Pretresi med proizvajalci smučarske opreme Portorož, 18. maja — Končala se je skupščina jugoslovanskega smučarskega sklada. Predsednik tega sklada, Milan Sterban, je po burnih predhodnih razpravah le z mero potrpežljivosti do potankosti izpeljal tudi to skupščino, ki se bo v novem olimpijskem ciklusu še bolj zavzeto lotila svojega dela. Najbolj razburljivi so bili pretresi med proizvajalci smučarske opreme, še posebno med proizvajalci smučarskih čevljev. Tako kot je že več let v navadi, so se v Portorožu, v hotelu Metropol, ponovno zbrali predstavniki jugoslovanskega smučarskega sklada na redni letni skupščini. Kar dva dni so potekale razprave, zadnji dan, v četrtek, pa so sprejeli načrt dela v novem olimpijskem obdobju. V kratkem orisu naj povzamemo našo jugoslovansko smučari-jo, ki jo je ocenil direktor alpskih smučarskih reprezentanc Tone Vogrinec. »Kljub nekaterim težavam je bilo to obdobje zelo uspešno, kako naj bi tudi ne bi bila. Na svetovnem prvenstvu smo osvojili tri medalje. Mateja Svet zlato v slalomu in bronasto v veleslalomu, Tomaž Cižman pa bronasto v super veleslalomu. Bili so tudi dokaj zavidljivi uspehi ženske in moške A alpske reprezentance. In tudi mladinci so posegli na svojem mladinskem svetovnem prvenstvu po treh medaljah. Pa naj še kdo lahko reče, da niso bili uspehi. Danes, v sredo, bodo v Vsak tekmovalec in tekmovalka vseh reprezentanc od proizvajalcev dobivajo premije za rezultate. V blagajno alpincev so doprinesli 215.000 DEM. Mateja Svet 67.320, Veronika Sarec 23.400, Pušnik 14.280, Cižman 47.070, Benedik 13.340. Skakalci so s svojimi uvrstitvami v nordijce dodali 23.600 DEM. M. Debelek 5.200, Zupan 3.550, Lotrič 3.750, Ulaga 2.400. Izbrane so že A reprezentance za A žensko in moško pri alpincih. V ženski A je sedem tekmovalk: Mateja Svet, Veronika Šareč, Katjuša Pušnik, Mojcka Dežman, Mateja Potisk, Kadra Zaje, Narcisa Šehovič, v moški A pet - Tomaž Čižman, Grega Benedik, Robert Zan, Sašo Robič, Gregor Grilc. A moška reprezentanca -smučarski skoki - Matjaž Debelak, Janez Debelak, Matjaž Zupan, Primož Ulaga, Primož Kopač, Miran Tepeš, Goran Janus, Rajko Lotrič. ospredje prišle večje debate, ne o naših uspehih, temveč o proizvajalcih smučarske opreme, na sporedu sta namreč seji obeh izvršnih odborov. Nordijcev in alpincev. Naši strokovni vodstvi obeh skipoolov se bosta morali pogovoriti s proizvajalci smuči, vezi, tekstila in smučarskih čevljev. Obelodanili bodo nekatere probleme z našimi tekmovalci, ker se včasih obnašajo vse prej kot ljubiteljsko.« In res je bilo tako. Najbolj žgoča tema in debata se je razvila med proizvajalci smučarske obutve, saj so po svoje skušali upravičiti svoje poslanstvo. Najbolj jih moti nelojalna mkonku-renca članov sklada. Najbolj ostri med vsemi so bili predstavniki San Marca, ki so izrekli nemalo obtožb na račun proizvajalcev smučarskih čevljev italijanske znamke Tecnica. Le-ti so jim »speljali« več kot dvajset naših smučarjev in smučark. Zaradi muhavosti naših tekmovalcev so morali sprejeti ostrejša merila pri menjavi materiala. Tekmovalec ali tekmovalka, ki samovoljno zapusti reprezentančne vrste in se čez leto želi vrniti Podeljevanje pokalov po prireditvah je svojevrsten ceremonial. Največkrat gremo prehitro preko tega dejanja. Letošnje pokale Planica 89 je izdelala steklarna Boris Kidrič v Rogaški Slatini. Načrte zanje je izdelal ing. arh. Dušan Klun iz Ljubljane, ki skrbi za celostno podobo Planice. Tudi mojstri v Rogaški so uspeli in z največjo skrbnostjo so jih sami pripeljali v Planico. Priznali so, da so med njihovimi številnimi izdelki pokali za Planico njihov ponos. med najboljše, mora nastopati v opremi, s katero je tekmoval pred izstopom. Vsi opremljevalci so si bili enotni, da smuči ni moč zamenjati vsaj dve leti, kar je še posebno važno za mlade tekmovalce. Jugoslovanski, smučarski sklad je sprejel medse nova opremljevalca pokrival, italijansko firmo Invicta in Univerzale iz Domžal. Zahvalil se je svetovni znani firmi Conte of Floren-ce, ki je v zadnjem letu pokazal veliko brezbrižnost za našo smu-čarijo. Zaradi tega so ga izključili iz jugoslovanskega smučarskega sklada. Na skupščini sklada je predsednik konference Milan Sterban naglasil, da je bilo delo v pretekli sezoni z domačimi in tujimi partnerji izredno uspešno. Vsekakor so največ prispevali v alpski sklad alpinci. Ti so nabrali in iztržili 904.990 DEM, nordij-ci pa 600.000 DEM. Rezultati naših tekmovalcev in tekmovalk v pretekli sezoni so plod dela vseh dejavnikov in vloženega napora v napredek našega smučanja. Tu so bili res pravi dejavniki vse tiste delovne organizacije iz Slovenije in tudi prijatelji, ki so nam denarno pomagali. Upajmo le, da bomo s takim delom in uspehi vseh naših nadaljevali in spet pridobil1 nove domače in inozemske partnerje za pomoč jugoslovanski smučariji. Še posebno za najmlajše. To so bile pozdravne besede predsednika SZ Slovenije Janeza Zajca na skupščini. Za novo sezono 1989-1190 imajo alpinci že podpisane anekse ■ s partnerji. Upamo, da bodo dobil' 900.000 DEM. Za realizacijo programa je potrebnih 800.000 DEM. Del bodo morali nadoknaditi z akcijo Podarim-dobim-Kje dobiti 20 do 30 odstotkov manjkajočih sredstev. Kot je dejal Tone Vrogrinec, jih bo treba pridobiti, drugače bodo moral' krčiti programe. Direktor nordijcev Lojze Gorjanc pričakuje za novo sezono 700.000 DEM-Primanjkovalo jim bo. Spet je tU akcija Podarim-dobim in vse kar se bo še pridobilo. D. Humer Tekmovanje za 13. maj, Dan varnosti Osnovna organizacija sindikata Postaje milice Kranj je v sodelovanju z UNZ Kranj in PPM Kranj izvedla že tradicionalno športno srečanje v počastitev 13. maja - Dneva varnosti. Tekmovanje je potekalo v streljanju z zračno puško, kegljanju, šahu, nogometu, v namiznem tenisu. Tekmovale pa so naslednje ekipe: UNZ Kranj, PM Kranj, PPM Kranj, PMM Brnik, občinski štab TO Kranj, VP-1098 Kranj, Klub Maksa Perca Kranj in G RS Kranj. Ekipno in posamično so bili doseženi naslednji rezultati: Ekipno streljanje 1. mesto Postaja prometne milice Kranj 647 krogov, 2. Klub Maksa Perca Kranj 624, 3. Postaja milice Kranj 619 krogov -vsi od 800 možnih krogov, itd. Posamično streljanje: 1. Marjan Fon PPM Kranj 177 krogov od 200 možnih, 2. Jože Sitar KMP Kranj 1712, 3. Kolar iz PMM Brnik 170. Ekipno v šahu 1. KMP Kranj, 2. GRS Kranj, 3. UNZ Kranj, 4. PMM Brnik, 5. PM Kranj. V malem nogometu je prvo mesto med vsemi ekipami dosegla UNZ Kranj, 2. PPM Kranj, 3. POPM Kranj, 4. VP 1098 Kranj, 5. PMM Brnik in 6. GRS Kranj. V namiznem tenisu je prvo mesto in drugo osvojila Postaja milice Kranj s I. in II. ekipo, 3. PPM Kranj, 4. GRS Kranj, 5. UNZ Kranj, 6. PMM Brnik. Vrstni red ekip v končni razvrstitvi je bil naslednji: 1. PPM Kranj 19 točk, 2. PM Kranj 18, 3. KMP Kranj 14, 4. GRS Kranj 11, 5. PMM Brnik 11, 6. UNZ Kranj 10, 7. VP 1098 Kranj 3 in ekipa TO brez točk. TO zaradi službene zadržanosti ni nastopil. Razglasitev rezultatov je bila v GRS Kranj 12. 5. 1989, kjer je načelnik UNZ Kranj podelil najboljšim prehodni pokal in priznanja. Vsa tekmovanja so bila dobro organizirana in izvedena. J. Sitar Planinski pohod in tabor OD TEKME DO TEKME Kranj, 21. maja - Planinsko društvo Kranj organizira v soboto, 27. maja pohod na Stol. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina do Žirovnice, od koder bodo izletniki krenili do Valvazorja in naprej do vrha Stola. Ker je letošnji pohod na Stol organiziran v ugodnejšem času, se bodo kranjski izletniki v dolino vračali prek pobočja Belščice skozi Medji dol do Javorniškega rovta, kjer jih bo čakal avtobus. Za izlet bo potrebna dobra planinska oprema, vodila pa ga bosta Matija Gran-dovec in Jože Šparovec. Prijave in vplačilo 15.000 dinarjev sprejemajo v pisarni Planinskega društva do zasedbe mest. V pisarni Planinskega društva pa prav tako že sprejemajo (lahko tudi po telefonu 22 - 823) prijave in dajajo pojasnila interesentom za planinski tabor Vala-is 89, ki bo med 11. in 18. julijem v okolici Zermatta v Švici. V načrtu naj bi se udeleženci tabora povzpeli na Alphubel (4206 metrov), na Dom (4545), na Pollux (4092 metrov) in Castor (4228 metrov), videli pa bodo tudi Zer-matt z Matterhornom in druge znamenitosti tega območja. Planinci bodo odšli iz Kranja 11. julija zvečer, vračali pa se bodo 18. julija. J. Košnjek Opravičilo in popravek Kranj, 21. maja — Vpetkovi-številki v pogovoru s kapetan-ko RK ženske ekipe Kranj Duplje Leonido Kastelic je prišlo do neljube napake pri naštevanju igralk celotnega moštva, za katero se opravičujemo. Trener Andrej Kavčič je imel za igro igralke - Lenič, Sonc (vratarki), Gradišar, Zon-tar, Nataša Mežek, Valant, Jakšič, Kastelic, Orehar, Baj-rovič, Bratož, Jadranka Mežek, Jeruc, Bitenc, Čeferin. D. H. Škofjeloško namiznoteniško prvenstvo - V športni dvorani na Podnu je bilo škofjeloško občinsko namiznoteniško prvenstvo za člane do 30 in od 30 do 40 let. V pivi kategoriji je zmagal Roman Cenčič, v drugi pa nekoliko presenetljivo Peter Žagar. V kategoriji do 30 let je zmagal med 18 igralci Roman Cenčič (Jelovica) pred Ivkom Bokalom (Jelovica), Boštjanom Rantom (Partizan), Tomažem Šturmom (Iskra) in Domnom P°" ljancem (Partizan). V kategoriji od 30 do 40 let je zmagal Peter Žagar (Partizan), sledijo pa Boris Pešelj (Partizan), Fadil Jogič (Tehnik), Peter Kalan (LTH), Franc Prevodnik (Jelovica) itd. - J. Starman Zmaga Godešiča - Moštvo KS Godešiča je presenetljiv zmagovalec turnirja v malem nogometu za krajevne skupnosti iz škofjeloške občine. Tekmovalo je 14 ekip krajevnih skupnosti. Zmagal je Godešič pred Pod-lubnikom, Kamnitnikom, Sorico itd. - J. Starman Abrahami na Kokrici Kokrica, 22. maja - Abrahami, vabljeni na Kokrico, kjer se v četrtek začenja zanimivo tekmovanje v kolesarjenju, streljanju, kegljanju, gozd" nem teku in skoki v daljino ter čez plot. Pravico sodelovanja imajo vsi. ki so bili ali bodo letos stari 50 let, torej vsi, rojeni leta 1939. V četrtek bodo od 16. ure dalje tekmovanja v kolesarjenju, streljanju in kegljanju-v petek bo ob 16. uri začetek gozdnega teka in skokov, v soboto, 27. maja-pa se bo opoldne v Dežmanovem parku začelo družabno srečanje, na katerega ste vabljeni tudi tisti, ki sicer ne boste tekmovali. Zabave in smeha ne bo manjkalo. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom tekmovanj. To je uradno obvestilo in Kokričani že prijavljenih ne bodo posebej obveščali. j ^ Mladi rokometaši v Škofji Loki Škofja Loka, 23. maja - Rokometni klub Termopol iz Škofje Loke bo priredil v četrtek, 25. maja, v športni dvorani na Podnu finale slovenskega prvenstva šolskih športnih društev v rokometu za pionirje-Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri. Sodelovala bodo moštva ŠšD Podlubnik iz osnovne šole Ivana Groharja, ŠŠD Pionir iz Slovenj Gradca, ŠŠD Ptuj iz Ptuja in ŠŠD Ljubljana. j Končana moška in ženska republiška rokometna liga Preddvorčani se selijo v nižjo ligo Kranj, 22. maja — Končana je moška in ženska republiška rokometna h-ga. Nova prvaka "elitne slovenske moške in ženske lige sta Šoštanj i° Mlinotest iz Ajdovščine. Od ekip z Gorenjske se bodo Preddvorčani skupaj s Fužinarjem iz Raven in Črnomljem v novi sezoni podali v nižJf rang tekmovanja. V ligi je pri ženskah ostal Alples iz Železnikov, Prl fantih pa Termopol iz Škofje Loke. V zadnjem kolu so v moški ligi Preddvorčani igrali doma s Prulam'-Po izenačeni igri so iztržili le točko, ki pa je bila premalo za obstanek v ligi. Termopol je bil na gostovanju v Šoštanju pri novem prvaku. Doma' čini so pokazali, kdo je prvak, in Termopol visoko premagali. Več uspe' ha so v ženski ligi imela dekleta Alplesa. Doma v dvorani Poden v Škofjf Loki so gostile Fužinarke. Bile so toliko boljše, da so zmagale s petim1 goli razlike. Moški - Preddvor : Prule 22 : 22 (9 :14). Preddvor — Rogelj, Lombar 5, Božovič 4, Kožar, Arnež 6, Žibert 6, Kos, Krivec 1, Gregorc, Komovec Šoštanj : Termopol 27 : 19 (13 : 9). - Termopol - Peternel, Cinku, Sokolov, Bešter 3, Berce 1, Pokorn 1, Dolinar 2, Završnik 3, Ramovž 8, Ce-tanovič 1, Grun. Ženske - Alples : Fužinar 27 s 22 (11 : 8). — Alples — Kotar, Kejžar 1-Jelenič 8, Rupar 1, Olič 3, Pohleven 3, Oman 1, Penko 3, Lušina 2, Berce 3, Kalan 2, Trojar. D Humer Torek, 23. maja 1989 RAZVEDRILO. 11. stran m&^rnm^oiLAS "TEMA TEDNA Človeška natura je res čudna. Medtem ko bi še lani vsi moji bližnji sorodniki in znanci prisegali, da sem bolj jezljive, popadljive in krvoločne sorte, so minuli teden onemeli. V tistem hipu, ko so sredstva javnega obveščanja oznanila, da se pri nas strelja, obeša ali kako drugače s smrtjo kaznuje za neskončno vrsto kaznivih dejanj, so pac pričakovali moj običajni surovi izbruh: »Pali po neprijateljih te svobodoljubne in humane države! Smrt izdajalcem, separatističnim propali-cam in iredentističnim teroristom! Le kdo, ki je pri zdravi, pa bo trpel v lastni sredi človeka, ki z zelenim flomastrom podcrtava neke stavke in s tem neposredno ruši temelje te trdne, stabilne in ljudomile države! Nikdo!« In v tem stilu naprej, vse do zaključnega refrena Za domovino - s ...naprej! Tokrat me je prvič stisnilo pri srcu in prevzela globoka žalost. Le, že, da še naprej nimam nič proti, da se strelja, obesa ah samo preventivno izolira vse, kar drugače misli kot naša nezmotljiva oblast, ki je od vekomaj in za vekomaj. Ampak med dejanji, ki se pri nas kaznujejo s smrtno kaznijo, je tudi - piratstvo! Ko so namreč naši pravniki, ki se skupaj z demokratično svetovno javnostjo zavzemajo za odpravo smrtne kazni, brskali po zakonih, je v pomorskem zakonu nekdo odkril, da so pirati, ki se smukajo v naših vodah, nemudoma ob glavo, če jih seveda primejo. Odkrito me je ganilo, kajti morski razbojniki mi niso pri srcu šele od Vikingov dalje. Občudujem jih še iz egipčanskih časov, ko so operirali še na ladjah iz papirusa. Saj vem, da jim je v nekdanjih časih bridki meč po mednarodnem pravu takoj po za-ietju nemudoma odsekal glavo, ampak da se to dogaja tudi da- ■ IVI I Razbojniški potenciali nes? Tu in zdaj, tako rekoč pred mojimi očmi?!? Zdaj pa res zamerim Tanjugu, da me niti enkrat samkrat ni izvolil informirati, da v naših vodah prežijo na naše ladje gusarji. Le-ti s hitrimi motornimi jadrnicami ali čolni bliskovito napadajo, ropajo tovore in strahujejo potnike, šikanirajo mornarje in častnike na krovu in spravljajo v obup strumne kapitane! Doslej smo pač verjeli, da je piratstvo cvetelo v srednjem veku in se le še kvečjemu na Jamajki in v Tihem oceanu ohranilo do dandanašnjih dni. Zdaj pa po ovinkih zveš, da jih naši zakonodajalci pričakujejo tako rekoč na vsaki morski milji sinjega Jadrana. Če pa so se začasno potuhnili pod kakšno morsko pečino, je treba biti pripravljen tudi na to, da jih v našo luko pripelje kakšna naša ladja, ki jih je mimogrede kje zajela. Po mednarodnem pravu se jim namreč sodi v državi, od koder je ladja, ki jih je ujela. Zdaj veste, da se razbojništvo kontra država ne dogaja le na kopnem - v okviru specialne vojne in kontrarevolucije - ampak tudi na morju. Ne recite, da je vse skupaj ena pasja figa in da se vas nič ne tiče. Še kako koristno je, da veste, kaj vas čaka, če vas mahoma popade gusarska slast. V taki deželi, kjer so razbijaški in razbojniški potenciali evidentni, kjer bi bilo zaradi vsesplošne državniške izprijenosti in odcepitvenih teženj najbolje kar pri priči uvesti izredne ukrepe, tudi gusarstvo ne bi bilo nič čudnega. Mimogrede se lahko najde kak slovenački morski terorist, ki bo operiral na tistih dveh koprskih morskih miljah in širše. V obup vsejugoslovanske zajednice, ki skoprni od tuge in sramote, če kakšen Slovenac samo malo izravna svoj večno upognjeni hrbet in dvigne svojo glavo... D. Sedej intervju Kaj bi z Iskro - TELEKOM mi reci TELEKOM! Kar pomeni telekomunikacije, če veste, kaj to pomeni. Približno. A kaj vas nič ne skrbi, da ne bi kdo temu vašemu TELEKOMU zlobno dodal še en M in bi nedvoumno zvenelo: TELE - KOMM, TELE PRIDI, če ne zamerite! V našem oddelku smo razmišljali tudi o takih insinuaci-jah, uzurpacijah in degradacijah. A so brezpredmetne in kvečjemu nov donesek primitivizma. Ljudje pa, tovariš Kunšte-ter, vendarle težko sprejemajo, da se vaše, v svetovnem merilu prav irelevantne enotice imenujejo TERMINAL, INSTRUMENT, UNITEL... Povem vam, da so zadeve tržno raziskane in v svetovni tehnološki terminologiji običajne. To pa ni res! Ford je že od pamtiveka samo Ford, pa je veliki Ford! Vaša Iskrica na Blejski Dobravi, s komaj še kaj zaposlenimi, pa naj bo poslej UNITEL. Ne UNIčena TELematika, kot se hudobno sliši, ampak united telecomunication, če kaj razumem. In - roko na srce, tovariš Kunšteter: TERMINALS niso nič drugega kot produkcija telefonov, ne res? Po vašem naj bi šli v svet samo z ISKRO? A vi sploh veste, kako so jo tuji poslovneži v izgovorjavi že pačili: ajskra, iskra, ajšklja... Kampu Šobec tudi vsi tujci pravijo SOBEK. Treba je enkrat že stvari internacionali-zirati tudi v tem smislu. In bog nam pomagaj, če bomo pljusnili v postindustrijsko družbo s takimi konservativci, kot ste vi! Brez skrbi. Preden bo po moji deželi pljusnila tretja tehnološka revolucija, boste vi lahko izvedli že pettisočpetstoti terminološki transfer v nazivu firme, mene pa bodo dotlej tako ali tako že dvakrat prekopali... D.Sedej V tistem hipu, ko se je naša «rrna vseh firm, Iskra seve, pre-tfansformirala iz tozdov v enoviti subjekt, je še pred žlahtno spojitvijo s Siemensom že zače-a razmišljati, kakšne imenitne nazive si bo nadela. Če kje, potlej v Iskri vedo, da obleka dela c|oveka. In zakaj, lepo vas prodni, se tudi mi ne bi lepo oblekli, če je možnost in priložnost? ^akaj ne bi bili kunštni in imenitni, bolj svetovljanski, bolj •cestni... Saj že v Finžgarjevih £asih dekla Francka ni hotela uiti več Francka in se je jezila: *"usti no, to kmečko Francko! ani, Fani mi reci, je bolj mestno..,« In Finžgarjevo literaturo so *zeli za svetal in koristen zgled pudi Iskraši: kaj neki bi le s to Kpe«ko Iskro> TELEKOMUNI-*vEJSN mi reci, je bolj mestno... Za vse tiste, ki danes zijate *°t teleta v nove, imenitne Iskri-£e napise ob naših cestah, na aterih Iskra opozarja na svoje okaine proizvodne celice, nekaj nujnih pojasnil. Zbrali smo jih v °asem velikem intervjuju s tovarišem Janezom Kunšteter-j®n»> sefom Iskrinega oddelka za enehno in bliskovito menjavo nazivov firme. Tovariš Kunšteter, kako se js^utno imenuje združena CVEK Vodič za seks Državne biblioteke v britanski pokrajini Devon so organizirale anketo, ker so želeli izvedeti, katere knjige so najbolj popularne med tistimi, ki slabo vidijo ali so starejši in za katere so na voljo posebne knjige z velikimi črkami. Kaj se je pokazalo? Pokazalo se je, da se je na prvem mestu popularnosti pojavila knjiga z naslovom: Vodič za seks... Koliko bo dobil mož Jane Fonda? Zdaj je že jasno, da se Jane Fonda ločuje od svojega moža, znanega politika iz Kalifornije, ker ni več nobene možnosti, da bi se pobotala. Mož popularne filmske igralke je te dni objavil, da se bo z vsemi silami boril za to, da dobi polovico ženinega premoženja, ki se ocenjuje na 120 milijonov funtov. Razen tega se »bo boril« tudi za hišo, ki je vredna milijon funtov in za ranč Santa Barbara, ki je vreden okoli pet milijonov funtov. Mesto dvojčkov Mestece, ki je okoli 130 kilometrov oddaljeno od Lagosa, ima verjetno svetovni rekord v koncentraciji - dvojčkov. Od 25 družin iz plemena Joruba so v 22 družinah dvojčki! Strokovnjaki, ki so proučevali ta primer, nimajo nobene obrazložitve, sami prebivalci pa pravijo, da se to dogaja samo zato, ker pijejo posebno vodo. Pripadniki plemena dvojčke smatrajo za posebna bitja z nadnaravnimi močmi. Skrb za starost Med ameriškimi komiki je nedvomno veteran 63 - letni Jerry Levvis, ki bo spet postal oče. Nje- gova druga soproga ima 38 let in pričakuje svojega prvega otroka, medtem ko ima slavni komik že šest odraslih sinov. Prijateljem je zaupal, da si zdaj zares zelo želi hčerke, priznal pa je tudi, da ga skrbi starost - svoje žene! Indija hoče dragocenosti Indijska vlada je najavila, da bo od britanskega muzeja v Londonu zahtevala, da vrne del dragocenosti, ki so jih nezakonito odnesli iz Indije. Med temi so tudi dragulji in diamanti, ki so jih iz Indije prinesli za časa kolonialne uprave. Čeprav se zavedajo, da bodo dragocenosti zelo težko dobili, indijska vlada vztraja. Zakaj je umrla najbogatejša ženska Po pisanju italijanskega lista L'Europeo je najbogatejša ženska na svetu, Christina Onassis, umrla kot žrtev prevelike doze kokaina. Italijanski list trdi, da je bila že štiri leta narkomanka in da ji je neki Klaus Peperniak, ki je sin nacističnega zločinca Klausa Barbija, dobavljal kokain. Trdil je, da je Christina najboljša stranka, saj je dnevno potrošila štiri doze ali en gram čistega kokaina. Peperniaka so pred kratkim ujeli v nekem španskem letovišču s 30 kilogrami kokaina in tako tudi odkrili detajl o Christini Onassis in o možnem vzroku njene smrti. JEZ Zapora po tržiško Le močan glas igralca Rajka Stuparja in citre Joža Varge so preglasile ropot voznikov avtomobilov, ki so prejšnji četrtek vozili mimo Kurniko-ve hiše. Pred njo so namreč Lendavčani pripravili kulturni program ob odprtju razstave njihovega lončasrtva in ličkarstva. Nekateri obiskovalci so nemočno pogledovali miličnika s postaje milice Tržič. Prišla sta, da bi omogočila kratko zaporo prometa na cesti pred Kurnikovo hišo. Organizatorji kulturne prireditve so namreč zaprosili za časovno omejeno zaporo, vendar jo očitno miličnika nista mogla zagotoviti. Otvoritev je bila motena, gostitelji so skrivali zadrego. Mnogi namreč niso mogli razumeti, kako so isti miličniki pred kratkim poskrbeli za tekače in za ves promet zaprli veliko več cesta, kot bi jih morali tokrat... LJUDSKI OBIČAJI Urban, cel let in dan zaspan Sv. Urban praznuje 25. maja svoj god; v pratiki ga srečujemo z grozdom v roki, čeprav v Urbanovem življenju ni ničesar, kar bi spominjalo na vinogradništvo. Vendar pa je ob njegovem godu trta v cvetju in tako mu je ljudstvo v vinorodnih krajih zaupalo skrb za vinsko letino. Povsod se mu priporočajo za lepo vreme: Sv. Urban jasen, jeseni hasen. Če na Urbana sonce sije, jesen polne sode nalije. Zgodilo pa se je tudi, da je sv. Urban nekoč prinesel celo slano, ki je pomorila vse, kar je bilo zelenega. To se je ljudem hudo zamerilo in neki tesar je njegovo podobo kar iz pratike izrezal... Urbanovo pa je ponekod tudi pastirski dan, češ da morajo pastirji na ta dan zgodaj vstati. Kdor zadnji prižene na pašo, potegne vse muhe na svojo živino. Zato naj bi bila na njegov dan vsa okna odprta. Muhe bodo potlej mimo odletele, češ saj ni nikogar doma. Kdor pa na Urbanovo pozno vstane, mu zabrusijo: »Urban, cel let in dan zaspan.« ANEKDOTI Nevarnost Romanopisec in pisec komedij Achille Campanile je bil na oddihu v gorski vasici. Povedal je direktorju hotela, da bi rad odšel na izlet v gore. »Ne pozabite, da je pot nevarna: okrog se klatijo volklovi in na ne-' zavarovanih mestih piha zelo močan veter.« Vseeno grem.« »Naj vam še povem, da je nekoč veter prevrnil osla.« »Upajmo, da se to ne bo ponovilo,« je bil neomajni Čampanille. Dolgočasna komedija Campanile je nekoč v milanskem gledališču sedel s soprogo in poslušal zelo dolgočasno komedijo. Po prvem dejanju je hotel oditi »Nikakor ne,« je dejala soproga, »vstopnici so nama poklonili in ne bi bilo vljudno, da odideva. tom° dmgem dejanju Je Campanile odločno vstal in se napotil k vra- »Kam pa greš,« ga je vprašala žena. »Plačat vstopnici,« je Campanile zapihal od jeze. Male gorenjske vasi Obrne Piše:D.Sedej V soteski so se Turki obrnili... Med Bohinjsko Belo in Nome-nltm' P°d Babjim zobom, je bila ne i3 res majhna vasica, Obr-§ ' s. komaj tremi kmečkimi hi- «nu. Le-te še danes trdno stoji-n'^.ndar se jim je pridružilo še s*aj novih v Strminah, kot pra-J30 domačini. Strmine in Obrne zdaj imenujejo skupno Obr-ir>' Zaselek- kjer domačini gradili Pfecej" novih hiš ali popravljajo stare domačije, en ^trmmah smo se srečali z no najstarejših vaščank, ki je |Jj?sia v Strmine pred petdesetimi leti, tedaj, ko sta bili tu le dve sem hišici. Pod cesto ob poti p °? Nomenju sta stali, danes g? je v Strminah ali uradno na Drnah že trinajst novih hiš. Za- selek vaščani upravičeno imenujejo Strmine, saj je res na strmem pobočju, v gozdu med košatimi smrekami. Z nove ceste, ki pelje proti Bohinjski Bistrici, je videti le strehe hiš,'y katerih prebivajo Obrnčani. Berta Humar 75-letna Berta Humar takole pripoveduje: »Rojena sem bila na Primorskem, pred petdesetimi leti pa sem se z možem preselila v Strmine, na Obrne. Tedaj je bila v bohinjski Soteski še žaga, kjer so bili večinoma moški iz vasi tudi zaposleni. Bilo je kar težko; na kmete sem hodila delat, da sva z možem lahko preživljala družino. V Strminah so imeli »parte«, gozd torej, večinoma v lasti kmetje z Mlina in Bleda; vaščani pa so hodili na delo v tovarne po bližnjih krajih. Počasi je raslo naselje, izključno delavsko, z izjemo treh kmetij na Obrnah, ki stojijo še danes. Turki so se obrnili Zakaj se vas imenuje Obrne? Kdo bi natančno vedel! Izročilo pripoveduje, da so Turki prišli do sem, potem pa so se ustrašili in se obrnili. Od tod naj bi izhajalo ime, čpprav je vendarle malce nerazumljivo, zakaj naj bi se obrnili, ko pa je jasno, da so prišli tudi v Bohinj. V skali, v nepo- sredni bližini, so tudi vklesani neki znaki in številke, ki naj bi izhajali iz tistih časov.« Med vojno so na Obrnah veliko pretrpeli in bili v stalnem strahu. V neposredni bližini stoji vojašnica. Berta pravi, da so jo gradili leta 1935, v njej je bila starojugoslovanska vojska, leta 1941 so jo zasedli Nemci, po vojni pa partizani. Spominja se partizanske minerske akcije na železniški progi proti Bohinju in žrtev. Prav tako so ji še v živem spominu časi, ko so napadli in zažgali Nomenj. »Bili so hudi časi, živeli smo v strahu in v pomanjkanju. Trije vaščani so v partizanski vojski tudi padli: Sr-nov, Ivan Gogala in Franc Črv.« Radi bi imeli telefonske priključke Pri Humarjevih so zdaj obnovili hišo, tako kot domala vsi vaščani. Sofija Humar je »ta-mlada«, doma z Ribčevega laza v Bohinju. K Hribarju, kot se po domače reče, se je primožila pred tridesetimi leti. »Kaj vem, zakaj se po domače reče pri Hribarju! Tako vedno pravijo Kupljenčani, verjetno zato, ker stoji hiša na hribu, na Sofija Humar kuclnu. Danes domačini živimo kar dobro, čeprav smo kar precej oddaljeni od trgovine in pošte. Zelo radi bi imeli vsaj en te- lefon, saj imamo do Bohinjske Bele slabo uro hoda. Tam je trgovina, celo v spodnji vasi, kar je za nas kar precej daleč. Res je, da skozi vas še vedno vozi avtobus, vsako uro pripelje, a vožnja postaja kar hudo draga. S telefonsko napeljavo pa bo verjetno kar težko, saj ima še Bohinjska Bela komaj nekaj telefonskih priključkov.« Vas je dobila elektriko leta 1953; prej so zajemali vodo pri izviru pri Zotlarju, potem pa so se vaščani sami potrudili in položili cevi za vodovod. Vodo jim tako daje »Belčnk« kot pravijo potoku nad vasjo. V Strminah ali na Obrnah so danes še bolj odmaknjeni, tudi od prometa, ki ga je vzela nova cesta skozi Sotesko proti Bohinju. V gozdičku nad staro cesto so še bolj skriti in zakriti, a zato nič manj zadovoljni, celo nasprotno. Čeprav so kar precej oddaljeni, so radi v svoji strnjeni vasici nad bistro bohinjsko Savo, kjer imajo resnično svoj pravi mir in spokoj... ureja DARINKA SEDEj • 15% popusta za izdelke Keramike v vseh industrijskih prodajalnah: — industrijska prodajalna TOZD Keramika, Slakova ulica 5, Novo mesto, tel. (068) 21-201 — industrijska prodajalna TOZD TKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto, tel. (068) 21-826 — industrijska prodajalna TOZD TKI, Vosnjakova 7, Ljubjjana, tel. (061) 317-984 — industrijska prodajalna TOZD TKI, Trpimirova 25, Zagreb, tel. (041)410-523 — industrijska prodajalna TOZD TKI, Dubrovačka 4, Rijeka (051) 33-970 • 30% popusta za opuščeni program v TOZD Keramika Novo mesto • 10% popusta za gotovinsko plačilo • Možnost prodaje s čeki 1 + 3 obroke (prvi obrok 35 %) — brezplačna izdelava načrta, oblikovanja in dimenzioniranja peči, kaminov in kmečkih peči — izdelava načrta, dostava vsega potrebnega materiala in »montaža pati«, — ves material za peči takoj — na enem mestu, — zajamčene cene in popusti z ugodnostmi od 3.5. do 31. 5.1989. W .t/ A. I |VL^a^i GIP »PIONIR« KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5 tel.: (068) 21-201, 24-298, 26-016 Mizarstvo in profiliranje lesa 0VSENIK ALOJZ KRANJ Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Iz masivnega lesa izdelujemo: • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov • kotne, zaključne in okrasne letve VIDEOTEKA ELMONT BLED, p.o. 64260 BLED Delavski svet DO Elmont Bled je na svoji seji dne 9. 5. 1989 sprejel sklep o ponovnem razpisu del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTOR DO - za 4 leta 2. VODJA PROIZVODNJE - za 4 leta kandidati morajo poleg splošnih pogojev in družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica izpolnjevati še naslednje pogoje: L— imeti mora končano visoko ali višjo šolsko izobrazbo splošne, ekonomske ali tehnične smeri, — imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, — predložiti mora perspektivni razvojni program delovne organizacije. 2. — imeti mora VII. stopnjo šolske izobrazbe tehnične smeri (elektro ali strojna), — imeti mora najmanj štiri leta delovnih izkušenj na podobnih delih. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zapečateni ovojnici v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov ELMONT BLED, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled - za razpisno komisijo. Mednarodno podjetje Slovenijales Trgovina Drobno gospodarstvo je podrast industrije Na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva minuli teden v Kranju je, tako glede industrije kot drobnega gospodarstva, vzbudilo nemajhno pozornost Mednarodno podjetje Slovenijales Trgovina. Že napovedi iz vodstva podjetja pred začetkom sejma so bile nenavadne m če je morda na trenutke ob tem kdo pomislil, da gre deloma najbrž za svojevrsten sejemski reklamni efekt, je nastop podjetja na sejmu potem to prav gotovo ovrgel. Mednarodno podjetje Slovenijales se je namreč resnično in v pravem pomenu besede predstavilo kot organizator proizvodne kooperacije. Generalni direktor podjetja Slovenijales Trgovina dr. Matija Škof je že pred sejmom povedal, da bo podjetje poslej uporabljalo to kranjsko prireditev za dolgoročno dogovarjanje. V nanovo organiziranem podjetju namreč računajo, da bi v prihodnje povečali delež drobnega gospodarstva v svojem prometu s sedanjih 4 na 30 odstotkov. Zahteven cilj, ki ga načrtujejo v prihodnjih štirih letih. Da pa bi takšen skok in hkrati tudi prodor lahko naredili, so ustanovili v okviru podjetja poseben Center za drobno gospodarstvo, preko katerega bodo ponujali trženje in kapital. Pa ne le to, predstavljali bodo tudi izdelke, za katere iščejo kooperante in jim nudili pomoč. trošnika, ampak tudi za industrijo,« je poudaril namestnik generalnega direktorja Slovenijales Trgovine inž. Stane Rant. »V tem vidimo tudi svoj delež, da cilje lahko uveljavljamo. Naši cilji pa so: preskrba z re-promateriali, predstavljanje kooperacij za določene programe, preskrba potrošnikov z njimi... Potrošniki namreč danes velikokrat iščejo ali izdelke ali polizdelke, ki jih marsikdaj doma ni na tržišču. Naš namen je, da tovrstno ponudbo izpopolnimo, razširimo...« Slovenijales Trgovina je torej podjetje, ki kooperantom nudi najrazličnejše usluge in potem takšne »usluge« predelane v izdelke, največkrat zelo iskane, ker so še vedno dosegljivi le v tujini, potem ponudi na trgu tudi potrošniku. Pri uresničevanju takšnega programa, ki so si ga zastavili že zdaj »gledajo« tudi čez mejo, saj na primer tesno sodelujejo s šestimi italijanskimi družinskimi firmami CNA Pesa-ro Ur bino. To združenje se je na sejmu v Kranju v okviru Sloveni-jalesa Trgovine prav tako predstavilo z namenom, da s sodelovanjem Centra za drobno gospodarstvo v Slovenijalesu najde nove kooperante za morebitno tesnejše sodelovanje čez čas. Za začetek bodo na primer v Slovenijalesu uvažali vrata za različne kuhinje, doma pa naj bi s kooperacijami izdelovali stranice zanje. Nekaj podobnega načrtujejo na področju različnih rezil in drugih izdelkov, kjer na široko odpirajo s kooperacijo vrata drobnemu gospodarstvu. Skratka, čeprav se sliši neverjetno, Slovenijales že dolgo ni več predvsem trgovina z lesom, ampak je v njenem poslovnem programu še veliko drugega; le- Inž. Stane Rant »Mi smo trgovci, kar pa ne pomeni, da smo le trgovina za končnega kupca oziroma po- sa je le še pičlih 20 odstotkov. Kot mednarodno podjetje pa ima Slovenijales Trgovina danes 20 podjetij in predstavništev po svetu, nenehno pa navezuje nove stike. »Sicer pa smo na Gorenjskem bili doslej malo, premalo prisotni. Mislim pa, da to ne bo več dolgo, saj že prihodnje leto načrtujemo tukaj gradnjo salona,« je napovedal inž. Stane Rant. Še pred nedavnim, ko Slovenijales Trgovina ni bila reorganizirana in je delovala po bran-žah, na področju drobnega gospodarstva, kar zadeva drobno kooperacijo, ni bilo prave povezave. Še včerajšnji tozdi pa so danes področja in eno takšnih je zdaj tudi drobno gospodarstvo. Zato so tudi ustanovili Center za drobno gospodarstvo. »V Centru organiziramo proizvodno kooperacijo za opremo bivalnih prostorov, za stroje, široko potrošnjo in tudi za marketing. Do nedavnega je bilo sodelovanje z drobnim gospodarstvom še v obliki kupoprodajnega odnosa. Zdaj pa je pristop drugačen. Kupci so danes vedno bolj zahtevni, kriti- če namreč neka kooperacija začenja presegati prvotne p°" slovne stike, ni razlogov in za' držkov, ki bi preprečevali nastanek mešane firme. Takšnin »odprtih« stikov pa v Slovenijalesu Trgovini (poudarek Je namreč tudi na trgovini) načrtujejo v prihodnje še več... čni. Kritični pa smo tudi mi; še Eosebno do proizvodov, ki jih upci recimo pri nas ne dobijo. Zdaj smo v Centru nekako soodgovorni, da trgovina dobi takšne proizvode skozi kooperacijo. Ta kooperacija pa se kaže tudi v skupnem oblikovanju, imamo pa tudi svoje arhitekte. To pa pomeni, da vse skupaj pravzaprav prerašča že v proizvodno koopracijo, kjer mi preskrbimo načrte, potem skupaj oblikujemo izdelke, poskrbimo za material in nazadnje rudi za trženje takšnih izdelkov,« je na sejmu v Kranju podrobneje razložila nastop Slo-venijalesa Trgovine Neva Ma-her, direktorica Centra za drobno gospodarstvo v mednarodnem podjetju. Ob takšni opredelitvi in načrtovanem cilju je potem seveda nastop Slovenijalesa Trgovine v tako obsežni ponudbi na sejmu prav gotovo razumljiv. S Deb/na orgcnzadja SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA Neva Maher številnimi izdelki so se predstavili, za katere pa so iskali kooperante. In res je tisto, da je bilo vse, kar je bilo na ogled in je iskalo kooperanta tudi zanimivo in iskano na trgu oziroma med kupci. Ob tem pa velja poudariti še eno posebnost nanovo ustanovljenega Centra za drobno gospodarstvo. Center načrtuje tudi soustanavljanje novih podjetij v Slovenijalesu; Henrik Peternelj Ko smo po končanem sejmu povprašali o vtisih in uspešnosti nastopa Slovenijalesa Trgovine, smo izvedeli, da je bil ta nastop vsestranska osvežitev; pa ne le med obiskovalci, ma*' več rudi za samo sejemsko pri* reditev. Predsednik organizacijskega odbora letošnjega l4, mednarodnega sejma koope" racij industrije, trgovine drobnega gospodarstva Henrik Peternelj, predsednik kranjski' ga izvršnega sveta je povedal, da je bil nastop Slovenijales? Trgovine za sejem velika spod' buda. Pa ne le za sejem, marveč tudi za ostale nastopajoče n? sejmu. Če bi uspeli nadaljevati kar pa nenazadnje moramo, r. rekel Henrik Peternelj, P?tej: mislim, da bi lahko dosegli. o~ bi bil na tem sejmu ves razsta' vni prostor v prihodnje poir\ Slovenijales Trgovina ima pra, gotovo že na samem začeta precejšnje zasluge za to. 13. STRAN C<^S^S&U©82IGLAS Kje so najpogosteje prometne nesreče Na gorenjskih cestah je (najmanj) osemnajst črnih točk Kranj, 19. maja - Čeprav bi pričakovali, da so črne točke le nevarni ovinki, križišča in ne-kajdeset metrov dolgi cestni odseki, pa se na gorenjskih cestah "točke" razpotegnejo in razširijo tudi v tri, štiri ali celo več kilometrov dolge nevarne odseke, ki se od ostalih razlikujejo predvsem po tem, da so na njih pogostejše prometne nesreče in da je večja tudi "bilanca]' mrtvih in hudo poškodovanih. Ko so pred nedavnim predstavniki Cestnega podjetja Kranj, Skupnosti za ceste Slovenije, prometne milice in UNZ Kranj na posvetovanju v Lescah obravnavali prometno nevarne odseke in črne točke na gorenjskih avtomobilskih, magistralnih in regionalnih cestah, so jih našteli osemnajst. Izpostavili so le najbolj kritične odseke in mesta, sicer pa smo na petkovi seji koordinacijskega odbora svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu slišali, da jih je vsaj še dvajset več in da jih je veliko tudi na lokalnih cestah. Seznam črnih točk, ki ni prvi, je izdelan in pomeni le prvi in najmanjši korak k odpravi nevarnih mest in odsekov. Cestarji in Vsi, ki so odgovorni za prometno varnost, se vedno izgovarjajo na pomanjkanje denarja. Verjamemo, da so sredstva v kriznih časih in v razmerah še slabo zgrajenega cestnega omrežja, velik problem, vendar nam izkušnje iz preteklosti kažejo tudi to, da se je denar našel, ko se je na kritičnem mestu zgodilo nekaj hudih prometnih nesreč. Cesta od Pod tabor a do odcepa za Kranj-vzhod upravičeno velja za najbolj nevarni cestni odsek na Gorenjskem: samo lani je °ilo na njem 58 hudih prometnih nesreč s skupno štirinajstimi mrtvimi. Ker gre za del, v katerem se promet najbolj zgosti in so tudi hitrosti precejšnje, bi bila rešitev v tem, da bi zgradili še dva pasova in uredili Pravo avtomobilsko cesto. Poleg te je na magistralni cesti Kranj - Korensko sedlo še šest črnih točk. Na odseku od Lesc do Pod-vina, kjer prevladujejo nesreče z materialno škodo, se kruši zgornja plast in bi bila nujna nova asfaltna prevleka. V republiški skupnosti za ceste obljubljajo, da bodo to morebiti storili še pred svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu. Na cesti od Žirovnice do Lesc so v vozišču nastale štiri do pet centimetrov globoke kolesnice, ki zlasti ob deževju povzročajo voznikom precejšnje preglavice. Ureditev ceste (in nevarnega Križišče pri Mlekarni v Kranju je se-maforizirano in označeno po predpisih, vendar v njem kljub temu dokaj pogosto "poka" avtomobilska pločevina, ugašajo pa tudi življenja. "Ce se bo tako nadaljevalo, nas bo javnost prisilila, da bomo ugotovili, kaj je narobe, in poiskali boljšo rešitev," je dejal Stane Božič, predsednik koordinacijskega odbora občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ker je bilo slišati očitke, da je v križišču pre-hiter prehod iz zelene v rdečo luč in obratno, bodo to v kranjskem cestnem podjetju preverili. Na odseku bohinjske ceste Brode - Ga-berk so nastali posedki pri mostovih. Ker domnevajo, da je za to črno točko kriv graditelj, SGP Primorje, bo investitor zahteval, da odpravi posledice nekakovostne gradnje. Poseben problem predstavlja cesta od Zavarovalne skupnosti Triglav v Kranju do odcepa za avtomobilsko cesto Kranj - vzhod. Na tem odseku, kjer je zlasti ob konicah izjemno velik promet (od tovornjakov in avtobusov do kolesarjev in mopedistov) in je tudi vozišče 2elo slabo, je bilo samo lani 23 hudih nesreč. Se najbolje bi bilo, da bi celotni odsek obnovili in na vseh večjih križiščih postavili semaforje, a ker zato ni denarja, bodo poskušali razmere ublažiti z začasnimi ukrepi - z osvetlitvijo Prehodov za pešce, z dodatnimi označbami, s postopno semaforizacijo križišč. Za začetek bodo v križišču cest Kranj - Brnik in Delavski most - Bri-*°f postavili večje prometne znake, okrepili talne označbe in na nepredno-stni cesti namestili utripajoče luči. križišča v bližini Vrbe), na kateri je bilo lani 28 hudih prometnih nesreč, za zdaj ni v načrtu. Črna točka pri železniški čuvajnici (gre za nepregledni ovinek) bo prišla na vrsto, kot pravijo v kranjskem cestnem podjetju, po končani letošnji poletni turistični sezoni. Pri avtobusni postaji na Belci, kjer je poleg ovinka še gladek asfalt, so sicer že začeli obnavljati cesto v dolžini dveh kilometrov in pol, vendar je inšpektor ustavil dela. Ureditev črne točke Podkuže (gre za oster, nepregledni ovinek) je v letošnjem planu republiške cestne skupnostim in bo bržkone tudi uresničena: približno pol kilometra ceste bodo posodobili še pred začetkom turistične sezone, preostali del nevarnega odseka pa po sezoni. Oster, dvojni ovinek na cesti Podkoren - Korensko sedlo povzroča preglavice predvsem šoferjem večjih vozil, ki se strinjajo, da bo težav konec šele tedaj, ko bodo cesto speljali drugače. Načrti so že izdelani, ni pa denarja. Čeprav gre le za 250 metrov dolg odsek, bi ga bilo treba veliko. Na regionalnih cestah je najmanj enajst kritičnih mest in odsekov. Na cesti Labore -Žabnica, kjer je bilo lani 24 hudih nesreč s petimi mrtvimi, je najnevarnejši ovinek v Zabnici, kjer bi morali z odbojno ograjo ločiti vozišče od pločnika za pešce. Na cesti Sv. Duh - Virmaše je vozišče široko le 6,5 metra, promet pa je velik in mešan, saj so na cesti hkrati osebni avtomobili, težki tovornjaki, traktorji, kolesarji, mopedisti in pešci. Ker je bilo lani na tem odseku 21 hudih nesreč s tremi mrtvimi, bi bilo treba urediti pločnike in kolesarsko stezo in drugače speljati nekatere priključke na cesto. Križišče Stari dvor v Škofji Loki je neustrezno, prav tako križišče v Britofu, v katerem je bila prav pred kratkim huda nesreča. Križišče je nepregledno; vozniki, ki pripeljejo iz šenčurske ali iz kokriške smeri, pa imajo zaradi širine ceste občutek, da so na prednostni cesti. Problem bo omiljen šele tedaj, ko bo do konca zgrajena cesta Kranj -Hotemaže. Odkar se je velik del prometa usmeril iz "izvoza" Kranj-zahod proti Kokri-ci, je postalo nevarno tudi križišče med Ko-krico in Mlako, kjer bo treba začasno zagotoviti preglednost, dokončno pa zgraditi novo in semaforizirano križišče. Cesta od mostu na Lancovem do Lipnice je ozka, ovinkasta in z neutrjenimi bankinami in bi jo bilo treba obnoviti, isto velja tudi za odsek Žirovnica - Selo, na katerem je bilo lani 13 hudih nesreč z dvema mrtvima. Precej kritičnih mest je tudi na cesti Gorje - Bled, nevarno past pa pomeni tudi dvojni nepregledni ovinek na bohinjski cesti v Kam-njah. C. Zaplotnik V triglavski steni se je raztreščilo športno letalo ^"edarica, 21. maja - Zvezna komisija še raziskuje prizorišče tj. Sy^e zahodnonemškega športnega letala, ki se je v sredo raz-^escilo v skalovju Malega Triglava. V razbitinah 10 let stare ^stj6 ^C umr'a dužina Schwartz iz zahodnonemškega mesta in ^ sredo> 17- maja, popoldne je 36-letni Gottfried Schwartz z ženo 2atSlnoy°ma z letališča na Krku, s cessno poletel proti severu. Uro ščif01 "*e ^etai°' i&st Schwartzevega rojaka Michaela Hauserja, tre-nje° V steno Malega..Triglava. V nesreči so poleg pilota umrli tudi rL 8a0va 34-letna žena Angelika ter 9-letni sin Andreas in 6-letni Ma-n° Anatol. Hu ^a 'etaiu» ki je na Krku startalo v precej nezanesljivem vreme-p' So v megli zaledenela stekla, kar je tudi povzročilo tragedijo. Kot 2ft 0ca Delo, so na brniški kontroli letenja zaznali pilotovo prošnjo ll0.raaarsko vodenje, nato pa je letalo kmalu izginilo z radarja. Ta-so t SO zasUjtili nesrečo, je stekla iskalna akcija. Gorski reševalci ra,^uPia ponesrečencev ob koncu tedna, ko so jim bile vremenske GORENJSKA NOČNA KRONIKA MASONČNI STRANI AL? Boj Jezerjanov za pitno vodo dolo^° S° ^ezerJani iani slovesno odprli nov, šest kilometrov Koč Vodovoa' ki so 8a speljali z Anclove planine v Ravenski soč m Za ^atere8a so Poleg prispevkov "žrtvovali" še 18 ti-Pitn arniških ur, so si mislili, da je s tem težav pri oskrbi s preb°.Vodo konec. Kmalu so spoznali, da so se ušteli in da je tr(j- .^anje čez formalne ovire še precej težje kot kopanje po ka uezerski zemlji. Ker je vodni vir na spodnjem delu pašni-ji turi83 lastni^' Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, gno-sen Z umetnimi gnojili in na katerem se od spomladi do je-1 Pase okrog sto goved, je nevarnost, da ne bi prišlo do o ,FeDltne okužbe pitne vode. Jezerjani so zato že lani predla-v- 1 ln zahtevali, da bi z občinskim odlokom zavarovali vodni bu' Vendar doslej še niso ničesar dosegli. No, nekaj so le! Po „ r.nem sestanku, ki je bil pred kratkim na Jezerskem in se šd "lf udeležila kar tretjina krajanov, je občinski sanitarni in-u^ktor odredil, da mora KŽK Gorenjske ograditi najožje ob-šd t v°dnega vira oziroma približno en hektar zemljišča. In-VeP i r k° tudi izdal odločbo o zaščiti vodnega vira, ki naj bi 3ala do sprejetja ustreznega občinskega odloka. Tudi Francka ni nič boljša Bivši mož je ondan razgrajal po Franckinem stanovanju. Ker se je bala, da bo vse razbil, je klicala kranjske miličnike. Do njihovega prihoda sta nekdanja zakonca družno razbijala po svojem kvartirju. Ko so modri ugotovili, da niti Francka ni nedolžni angel, so obema izstavili vabilo k sodniku za prekrške. Milovan je bil hujši Kljub blagozvočnosti njunih imen Milovanu in Miroslavu ne bi pripisali milih in mirnih značajev. Dokaz za to je njuno zadnje srečanje na kranjski avtobusni postaji, kjer sta si skočila v lase. Miroslavu se je dalo to pot laže dopovedati in se je hitro pomiril. Milovan pa še ni bil voljan zapustiti prizorišča, zato je moral na, hladno. Koliko zaleže očetova beseda Neki avtoritativni oče iz okolice Škofje Loke sinu ni dovolil pripeljati prijateljev v hišo. Ponoči ima pod svojo streho pač rad mir. Znano je, da se današnja mlajša generacija ne odlikuje ravno po poslušnosti in ubogljivosti. Obojega je manjkalo tudi omenjenemu sinu in druščini. Če ne milo, pa s silo, so rekli in vdrli v hišo. Z njimi so potem imeli delo miličniki. Milica prekinila kopel Ločanka je klicala milico, ker je z alkoholom podkrepljeni mož nadlegoval njo in otroke. Fantje v modrem so neutegoma prišli na pomoč, vendar je bil mož že odšel počivat - v kopalno kad, kjer je obležal kar oblečen. Kopel gor ali dol, moral je na milico, da po mu izprašali vest. Šele potem so ga spustili k zasluženemu počitku - verjetno v banjo. Obljubam ni verjeti Nadvse trdovraten je bil možakar, ki ga je miličniška patrola večkrat v eni noči zalotila pri razgrajanju. Ko ga je močno okajenega prijela prvič, je obljubil, da bo pridno odšel domov. Že čez slabo uro je bil v Vi-noteki, kjer gostje niso več mogli prenašati njegovega nadlegovanja. Tretjič so ga zalotili pijanega za volanom, četrtič pa v domu JLA, kjer je nadlegoval osebje. Navsezadnje so doumeli, da njegovim obljubam, češ da bo poslej razumen, ni prida verjeti. Razgreto glavo sije do jutra hladil v kletnih prostorih kranjske milice. Pijača ga je položila Nedavno je škofjeloški dom upokojencev obiskal neznanec, ki mu je bilo do pijače. Očitno je je nekaj že prinesel s seboj pod kapo, kajti na lepem je padel in se pobil. Zakrpali so ga v zdravstvenem domu, nato pa so ga na milici še temeljito izprašali. ZjOo/0 n*ka| km In bodimo i9Wd tudi drugim, da bo aomki < na cotli xai»» Člorok. Zdrave sile Misel, da turizem niso samo hoteli in kulinarika, ampak tudi cesta, prometna (in splošna) varnost, oznake ob cestah in še marsikaj drugega, je sicer že precej "oguljena" in staromodna, vendar jo je smiselno ponavljati že zato, ker je nekateri še vedno ne razumejo ali je nočejo razumeti. Očitek je v prvi vrsti mogoče nasloviti na blejske "zdrave sile" (če se izrazim v mladinskem žargonu), ki so preprečile, da se bo Bled tudi v letu, ko prireja svetovno veslaško prvenstvo, ubadal z velikimi prometnimi zagatami, se dušil v izpušnih plinih - in podobno. Trije miličniki-študentje (v beli uniformi), ki jih bo plačalo turistično gospodarstvo, bodo le obliž na hude prometne "rane" in na veliko pomanjkanje parkirnega prostora, za katerega velja, da ga že v polovici zasedajo natakarji, kuharji, receptorji in ostali gostinsko-turistični delavci. Nova vpadnica do Bleda (od savskega mostu prek betinskega klanca do LIP-ove posloven stavbe) bo sicer velika pridobitev za Bled, toda kaj, ko jo bodo bržkone začeli graditi prav med glavno turistično sezono. Ker je pričakovati, da se bo letos zaradi draginje še več ljudi kot lani odreklo morju in se odločilo za enodnevne izlete na Šobec, na Bled in v Bohinj (ali kam drugam), bo prometni kaos verjetno še precej večji. Že lani je bilo ob konicah (predvsem ob množičnih prireditvah na Bledu in v Bohinju) katastrofalno: promet se je prvič doslej ustavil celo na avtomobilski cesti, na odseku od Črnivca do Bleda pa se je to dogajalo kar precej pogosto. Spoznanje, da Bled potrebuje prometno (od)rešitev, je sicer pomembnejše od vprašanja, kakšno obvoznico naj bi zgradili (severno ali južno?), vendar pa bo, kot kaže, treba tudi glasno in jasno povedati, kdo so "zdrave sile", ki zavirajo reševanje prometnih in turističnih problemov. C. Zaplotnik Gorski reševalci Slovenije v akciji »Podporni član« Denar za reševalno opremo Ljubljana, 11. maja — Sekretariat Komisije GRS pri Planinski zvezi Slovenije je sprožil akcijo »Podporni član«. Načelnik slovenskih gorskih reševalcev, Danilo Škerbinek, pravi, da bodo ves tako zbrani denar porabili namensko za nakup drage reševalne opreme. Natisnili so 2000 posebnih nalepk z znakom GRS in pripisom »Podporni član«. Reševalci večine 16 postaj GRS jih že ponujajo posameznikom po 30 tisoč dinarjev, organizacijam in zasebnikom pa po ceni 100 tisoč dinarjev. Vsi darovalci v obrti so za ta znesek oproščeni dajatev. Vse nalepke so oštevilčene, reševalci pa bodo darovalcem dejali tudi potrdila. Akcija, da ob sedanjih donatorjih, Zdravstvenih skupnostih, Zavarovalnici, Loterijskem zavodu, Civilni zaščiti, pridobijo še nekaj denarja, ima korenine v sosednji Avstriji. Tamkajšnji reševalci si tudi s tem zboljšujejo reševalno opremo. Le-ta je draga, večino pa jo morajo naši reševalci kupiti v tujini. O rezultatih akcije »Podporni član« bodo seznanili vse darovalce. M. Kunšič Kdo mu je še posodil denar? Kranj, 19. maja - Preiskovalci UNZ Kranj utemeljeno sumijo 34-letnega Draga Satlerja iz Kranja, obrtnika s kemično čistilnico in šiviljstvom, da si je sposojal denar in obljubljal, da ga bo vrnil, vendar pa tega ni storil. Od decembra 1986 dalje si je namreč pri najmanj šestih posameznikih izposodil za razširitev obrti in za nakup vozila 102.250 mark, 22.000 šilingov, 157.600 švicarskih frankov in še 450 milijonov dinarjev. Denar si je sposojal samo od znancev ali od tistih, ki so mu jih le-ti priporočili. Ker denarja ni vrnil, so se upniki vse pogosteje oglašali pri njem. Za nekaj časa je izginil, nato pa se je oglasil sam. Preiskovalcem je med drugim povedal, da naj bi denar izgubil, oziroma da naj bi znanec, kateremu je posodil veliko vsoto, umrl. V oddelku za zatiranje kriminalitete pri UNZ Kranj prosijo vse, ki naj bi jih Satler še ogoljufal, naj jih pokličejo po telefonu na številko 22-171. Dvanajst osumljenih, osmerica v priporu Grabež armaturnih mrež? Kranj, 19. maja - Kriminalisti oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ Kranj so "pretrgali" dobro razpredeno mrežo, ki je skupini Jeseničanov omogočala, da je na lahek način, s krajo in prodajo armaturnih mrež, ki jih izdelujejo v Kovinarju, služila precejšnje vsote denarja. Gre za skupno dvanajst ljudi, od katerih jih je osem v priporu - pet iz Kovinarjevega tozda Kovinska predelava, dva iz Merkurjevega tozda Univerzal in en zasebni prevoznik, čeprav obtožnica še ni vložena, imajo preiskovalci dokaze, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da je skupina od predlani do letošnjega aprila (toliko časa naj bi trajalo nečisto poslovanje) ukradla in prodala 700 armaturnih mrež. Za kako velik grabež gre, najbolje pove podatek, da ena tovrstna mreža stane približno 900 tisoč dinarjev, kilogram mreže pa okrog 13 tisočakov. Skupina ni imela posebno težkega dela in je le dobro izrabila razmere, kakršne so bile v podjetju - pomanjkljivo notranjo kontrolo in slab nadzor nad dobavnicami, ki povrh vsega sploh niso bile oštevilčene. Vse to je posameznikom iz Kovinarja omogočalo, da so po dobro vpeljanem sistemu kradli mreže in jih razvažali in prodajali po domala vsej Jugoslaviji. "Na delu" so bili le popoldne, ko so vodilni že odšli domov; sicer pa so za "tatinsko akcijo" hitro pridobili tudi nekaj delavcev iz Univerzala pa prevoznike in "stranke" po Jugoslaviji. Kako načrtna in popolna je bila organizacija, pove že to, da so nekateri prevozniki sami iskali kupce mrež po bosanskih in srbskih vaseh in da so nekateri med njimi celo najeli skladišča, kamor so spravljali nakradene mreže. Zavzetost vseh, ki so sodelovali v grabežu, je bila tudi razumljiva, saj se jim je kopičil "zaslužek" v dinarjih, markah, šilingih in frankih. Podatek, da je eden od osumljenih Jeseničanov, v desetminutnem "poslu" iztržil 25 milijonov dinarjev, bržčas pove dosti. V Kovinarjevem tozdu Kovinska predelava, kjer na mesec predelajo v armaturne mreže 1200 ton materiala, je po doslej zbranih podatkih zmanjkalo od predlani do letošnjega aprila 222 ton materiala. Preiskava je pokazala, da so osumljeni prikazovali napačno debelino mrež in potvarjali podatke o dejanski proizvodnji, sicer pa je bil eden "glavnih" tudi član inventurne komisije. Zanimivo je tudi to, da so prevozniki imeli s sabo uradno napisane dobavnice, ki pa so bile samo za kritje, saj ne računov ne kopij dobavnic ni dobila Kovinarjeva finančna služba. / ureja CVETO ZAPLOTNIK £ MERKUR V MAJU IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA SKORAJ VSEGA BLAGA V SKUPNI VREDNOSTI NAD 500.000 DIN IZ NASLEDNJIH BLAGOVNIH SKUPIN: • BELA TEHNIKA • GOSPODINJSKI APARATI • EMAJLIRANA POSODA • ELEKTRIČNO IN ROČNO ORODJE, VARILNI APARATI, VIJAČNO BLAGO, • ELEKTRO IN VODOINSTALACIJSKI MATERIALI • MATERIALI IN OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE • GRADBENI MATERIALI t BARVE, LAKI, PREMAZI ZA VEČINO BLAGA NUDIMO: 15 % POPUST ob gotovinskem plačilu ali plačilo v 4 OBROKIH brez obresti PLAČILO S ČEKI v 4 mesečnem zaporedju POSEBNA UGODNOST pri nakupu beie tehnike Gorenje in LTH možnost plačila v 5 OBROKIH brez obresti 10% POPUST članom stanovanjskih zadrug. Ugodnejši pogoji ob nakupu večje količine opeke. VSA POJASNILA O UGODNOSTIH NAKUPA DOBITE V PRODAJALNAH 5 MERKUR kranj TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ RAZPISUJE za šolsko leto 1989/90 za študente na višjih in visokih šolah naslednje štipendije: Poklic Št. zahtev. Število poklica štipendij — zdravnik — specialist kirurgije za ortopedijo (medicine dela prometa in športa) VII 1 — dipl. inž. usnjar, pred. tehnologije VII 1 — dipl. ekonomist VII 4 — dipl. ekonomist — informatik VII 1 — dipl. org. dela — kadrovska dej. VII 1 — dipl. org. dela — informatik VII 1 — dipl. inž. elektrotehnike — elektronika VII 3 — dipl. inž. elektrotehnike — logika in sist. VII 1 — dipl. inž. strojništva — konstrukterstvo VII 2 — dipl. inž. strojništva — tehnologija VII 1 — dipl. soc. — kadrovik VII 1 — inž. usnjar, pred. tehnologije VI 5 — inž. strojništva — konstrukterstvo VI 3 — inž. strojništva — tehnologija VI 1 — inž. kemijske tehnologije VI 2 — org. dela — proizvodna dejavnost VI 2 — ekonomist VI 1 Za učence srednjega usmerjenega izobraževanja RAZPISUJE naslednje štipendije: — obutveni tehnik V 12 — gumarski tehnik V 2 — upravno administrativni tehnik V 2 — kemijski tehnik V 2 — naravoslovno-matematični tehnik V 2 — aranžerski tehnik V 2 — ekonomski tehnik V 1 — komercialni tehnik V 1 — izdel. spod. delov in sest. obutve IV 2 — izdel. zg. delov obutve IV 3 — pomožni izdel. spod. del. obutve II 2 — pomožni šivalec zg. del. obutve II 3 Prijave na razpis sprejema Tovarna obutve »Peko« Tržič, kadrovski oddelek, referat za izobraževanje — do 15. junija 1989. Kandidati za štipendiranje morajo prijavi na obrazcu SPN-1 (DZS 8,40) — Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, (za vpis v I. letnik srednjeusmer-jenega izobraževanja spričevala od 5. do 8. razreda) oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o vpisu v šolo oz. višji letnik Višina kadrovskih štipendij je določena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji, za deficitarne poklice (poklici na vseh stopnjah in smereh čevljarstva, gumarstva, strojništva in računalništva) pa bomo poleg osnovne štipendije in potnih stroškov izplačevali še dodatek v višini 200 točk, kar je v skladu z omenjenim samoupravnim sporazumom. KUPUJETE V CELOVCU Z DOBIČKOM? POVRNITE SI NAPRIMER POTNE STROŠKE! ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAŠ BON ZA DOBIČEK, KI VAM OMOGOČI ŠE DODATEN POPUST! NASLOV: Fa. B. Ankerst, 64243 Brezje, P. P. 2 MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE LJUBLJANA. Titova 3 Poslovna enota Kranj — Knjigarna in papirnica, Maistrov trg 1 objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja VODJA POSLOVNE ENOTE Pogoji za zasedbo: — višja ali srednja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne *smeri — pasivno znanje dveh svetovnih jezikov — tri leta ustreznih delovnih izkušenj — organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje PE Dela »in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavnih pogojev najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: Mladinska knjiga, TOZD Knjigarne in papirnice, Ljubljana, Titova 3. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po prejemu sklepa na Komisiji za delovna razmerja. GIDOR obrtno podjetje p.o. GORENJA VAS Delavski svet delovne organizacije »GIDOR« Gorenja vas na podlagi 126. in 128. člena statuta razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, ali — da ima višješolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne vloge skupaj z dokazili na naslov: »GIDOR« Gorenja vas, razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa. Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili po končanem razpisnem postopku. KOMPAS HOTEL RIBNO PRIREJA teniški turnir za rekreativce pod pokroviteljstvom Kompas Eurocard za posameznike in dvojice 27. in 28. maja s pričetkom ob 8. uri prijave sprejemamo v recepciji hotela ali po telefonu (064) 78-661. TTLT JOKAINVEST LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA »LOKAINVEST« Škofja Loka nudi možnost nakupa novega 2-sobnega stanovanja v FRANKOVEM NASELJU v ŠKOFJI LOKI in garsonjero ter 2-sobno stanovanje z 2 kabinetoma v ŽELEZNIKIH. Informacije: Lokainvest Škofja Loka, Titov trg 3/a,telef. 621-781. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica 51500 Kranj objavlja prosta dela in naloge KOMISIJSKO ŠTETJE GOTOVINE v podružnici Kranj — 1 delavec v ekspozituri Jesenice — 1 delavec v ekspozituri Radovljica — 1 delavec v ekspozituri Škofja Loka — 1 delavec Pogoji: — III. stopnja — ekonomska ali družboslovna — 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — preizkus ročne spretnosti — starost najmanj 18 let — nekaznovanost za kaznivo dejanje zoper družbeno in zasebno premoženje. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom do 30. 9. 1989. Kandidate vabimo, da oddajo prošnje v kadrovsko službo Službe družbenega knjigovodstva, podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 64000 Kranj, v 8 dneh po objavi. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nsub d TZO SLOGA Zadružni svet TZO Sloga razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TZO Kandidati naj izpolnjujejo poleg splošnih, z zakonom določenih, še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba kmetijske ali ekonom-sko-komercialne smeri — 5 let delovnih izkušenj — poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, razvidne iz rezultatov dosedanjega dela Delavec bo izbran za opravljanje nalog poslovodnega organa za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41, Kranj, s pripisom »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. PEKO TRŽIČ Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v razvojno pripravljalnem sektorju dela in naloge VODENJE PRIPRAVE DELA ZA TOZD ORODJARNA Pogoji za sprejem:* — diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih — aktivno znanje enega tujega jezika — poskusno delo 3 mesece VODENJE RAZVOJA IN PRIPRAVE TERMOPLASTIČNlH MATERIALOV Pogoji za sprejem: — diplomirani inženir kemije in 3 leta delovnih izkušenj — aktivno znanje dveh tujih jezikov — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj oddaja pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi v Gorenjskem glasu na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. Torek, 23. maja 1989 MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLfl 16 aparati stroji Avtoličarji pozor! Prodam novo brizgalko SABBA SET. Beleharjeva 47, Šenčur_7902 Kosilnico BCS-petrolej in dvobrazdni P'u9, ugodno prodam. Mihelič Peter, podbrezje 168, Duplje_ 7917 Vile za obračanje sena za konjsko vPrego, prodam. Lahovče 14, Cerklje ____7922 Vodarn pralni stroj APOLO 12 in šte- gjnjk, 2+ 2. g 35-709_7926 Prodam novo ŽAGO Dolmar 120~ »34-468_ 7941 u9odno prodam TV LOEVE OPTA-56 »25-579_7942 ELECTRONIC 90, neregistriran, pro-ggrn.gr 621-803_7945 prodam motorno ŽAGO Stihi 051. »22-889, popoldan_7959 Brezžični telefon domet od 5-12 km in "ov RADIOREKORDER z dvojnim kasetofonom, poceni prodam. «22-991 .____ _ 7967 PRODAM BARVNI TV z daljinskim uPravljanjem, star 1 leto. «631-784 7603 Prodam barvni TELEVIZOR iskra, cena gOSM, « 28-477_7991 Prodam skoraj nove verige za traktor Tomo Vinkovič. « 64-256 8001 inles gradbeni Material Srnrekov opaž ugodno prodam. »79-563_7908 ^rastove plohe, prodam. Kurirska pot j^Kranj_7923 Prodam ponte, lege in deske colarice, Vse dobro ohranjeno. Cena po dogo-v°ru. Jazbec Stane, Savska 4, Lesce _ 7927 rodam rabljeno cementno strešno HggkoZg. Brnik 27_7930 ^elo ugodno prodam rabljena dvižna Prazna vrata. « 38-374, popoldan 4___7974 FABIJON. 7975 /°dam suh smrekov «66-991, po 20. uri /odam OPEKO BH 6 1500 kosov. Brejca 3, Kropa, « 79-690_7976 Pa ž (šolungo) za oboke in steber (po Pertu) za objekt C 4, prodam. «j9 452 7982 p-—■----,—_ rodam novo strešno opeko Dravo ?rad trajanko cementno siv, 400 kosov n "0 slemenjakov. Gasilska 14, Šenčur _ 7997 hupim J^uPim rabljeno kuhinjo 5°Poldan «633-539, 7914 'xuPim jedilni KROMPIR desire. Jago- S!£^«/ 73-447_7957 ^uPim enoosno prikolico za vleko ^gbnjh avtomobilov, « 79-996 7968 I^Pim bazen za mleko 200-300 litrov. «36-394 8024 **&zno prodam (tt°oam DIRKALNO KOLO vvander ^'62) in KOLES. ČEVLJE št. 43 Jt[Pj4) 622-833_ Lat*arn ^antovsko kolo na 5 prestav. «C Olga, Cankarjeva 46, Radovljica 7911 SiK,dam industrijski šivalni STROJ F0Fmcr<' dele za AUDI 80' G0LF' niti £XCORD in kotno sedežno gar- - ^ z mizico. « 50-660 7918 Prodam krmni KROMPIR. «49-514 _7920 SURF za učenje prodam. « 75-889 _ 7925 Prodam dekliško obhajilno obleko, be-le barve, št. 134. « 49-473_7937 Prodam dobro ohranjen GUMI VOZ. Ropret, Adergas 32, Cerklje_7946 Prodam večjo količino plastičnih ple-tenk 20 litrskih. Jagodic, « 73-447 _7958 Prodam seno in bukove butare. ■»46-691_7962 Prodam žensko poročno obleko, št. 38-40 unikat, klobuk in torbico. « 74-479_ 7972 Prodamo STAJICO. Rosic, Šorlijeva 3, Kranj_7985 Prodam rabljene deske za surfanje brez jader, cena 50 SM za kos. ■g> 77-634_7999 Prodam jedilni krompir in smrekove plohe. Breg ob Savi 4, « 40-079 8002 Prodam omare za dnevno sobo stare eno leto in novo izpušno cev za 126 P. « 36-098_8003 Prodam obleko za obhajilo. « 36-270 Prodam belo poročno obleko št. 38. «43-127_8012 Nudimo pregibna ateljejska slikarska stojala. «74-863, dopoldan 8013 Prodam lovsko PUŠ KO bokarico, kaliber 757/12. « (064) 57-610, po 19. uri _8020 stan.oprema Prodam spalnico in sedežno ( dva fo-telja in trosed).« 33-772_7906 Prodam sedežno garnituro: trosed, dva fotelja in kotni element. « 33-929 _7907 Prodam SPALNICO, staro dve leti, cena 600 SM. Begunje 161_7933 Ugodno prodam sedežno garnituro staro 2 leti in preprogo 4x3. «82-327 Naslov v oglasnem oddelku. 7963 Ugodno prodam zamrzovalno SKRINJO 380 litrsko, malo rabljeno, cena 150 SM. «26-320 _7970 Prodam električni ŠTEDILNIK 7 let star (4 elek. +pečica). «23-830 7987 Prodam 4-delne omare za dnevno sobo in sedežno garnituro. Milan Deja-novič, Kokrški breg 1, Kranj 8004 Rabljen štedilnik (4 elek., 2 plin), ugodno prodam.« 46-622 8010 stanovanja 2-sobno stanovanje ( 64 kvad.m) na Planini prodam ali zamenjam za manjše. «38-461_7916 V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj_7924 V Tržiču vzamem sobo v najem. « 52-055_7965 GARSONJERO na Bledu zamenjam za večje stanovanje na Bledu. « 78-958 7988 15. STRAN r:.-ntmm)i<)(GLA& nudi: po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje. samo 87.320 din velika izbira vrtnega pohištva, tudi za gostince. Se priporoča Lesnina v Kranju irvna Jesenicah priporočamo! 3-sobno opremljeno stanovanje v Kranju oddam v najem. « 33-801 7993 Mladi par brez otrok išče enosobno stanovanje v najem relacija Kranj-Ra- dovljica« 82-443_8000 Fnosobno stanovanje vzamem v najem za daljšo dobo. Naslov v oglas- nem oddelku._8005 Dvosobno družbeno stanovanje na Planini zamenjam za večje. « 36-270 _8006 Dve študentki iščeta sobo ali garsonjero v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. « 22-719, dopoldan 8011 vozila_ Prodam motor AVTOMATIK M 3, letnik 1986, rdeče barve, prevoženih 2000 km. «23-474_7901 Prodam FORD EXCORD, letnik 1976, neregistriran, obnovljen. Ogled sobota, nedelja Ana Hasanagič, Pševska 21, Kranj _ 1^1 Prodam JUGO KORAL 40, letnik 1989 ali menjam z doplačilom za GOLF die- sel« 89-080_7910 Z 850, letnik 1985, ugodno prodam. «36-293 7913 PIZZERI3A PBB GRABOM' TRŽIČ, Koroška 26, tel.: 52-055 stari del mesta - 200 m od cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peci Prodam Z 128, letnik 1987, ogled po 17. uri. Zapuže 3/a, Begunje 7905 Prodam BMW 1602, letnik 1974, regi-striran celo leto in Z 750, letnik 1981, registriran celo leto. Demšar Jernejka, Frankovo nas. 41, Šk. Loka, « 631 -886 _ 7909 Prodam 126 P, letnik 1983. «85-215, od 20. ure dalje_7915 Ugodno prodam Z 101, dobro ohranjeno, letnik 1979, registrirano za celo leto. Rudi Feger, Cankarjeva 31/a, Rado- vljica, stan. 1_7919 Prodam karamboliran Z 1300, v celoti za rezervne dele. « 25-622_7921 Prodam karambolirano Z 101 GTL, le-tnik december 1983. « 35-378 7928 Prodam Z 101 super, letnik 1978, ohranjeno. Rekar Mateja, Titova 41, Jesenice «85-522 7929 Prodam LADO NIVO, «64-313 letnik 1987. 7932 Prodam FIAT 126 TGL, letnik 1987, registriran do aprila 1990. « 632-088 _7935 Prodam avto znamke P 125, letnik 1978, dobro ohranjen, prevoženih 73.000 km, cena po dogovoru. Rožna dolina 29, Lesce 7938 Prodam Z 101, letnik 1980, prevoženih 81.000 km. Bjelič, Slap 1, Tržič 7939 Prodam BUGGY. Zavrl, Predoslje 132 _7940 Prodam osebni avto PGL 126, star dve leti, prevoženih 10.000 km. Godešič 79, Šk. Loka_7944 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirano do maja 1990. Mošnje 18/a, Radovljica _7947 POLONEZ 1500 karamboliran, prodam celega ali po delih. Olup, Hlebce 9, Lesce 7949 AVTOMATIK « 34-670 poceni prodam. 7950 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1984. Pod Plevno 5, Škofja Loka, « 632-468 _7951 Poceni prodam registrirano DYANO, letnik 1976, FIAT 125 in litoželezno KAD. C. JLA 33, kranj, « 24-927 7954 Prodam R 18, letnik 1979. « 633-002 _7955 Prodam generalno obnovljen avtomobilski MOTOR Mercedes 220 D, menjalnik in sprednje steklo za IMV KOMBI. «77-107, zvečer_7956 Nov 126 GL, še neregistriran, ugodno prodam. «77-917_7969 Prodam lita platišča ATS z gumami 175/70 M 601. Sire, Ul. XXXI. div. 14, Kranj _7971 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972, re-gistrirano do julija 1989, prikolico in rezervne dele. « 66-601 7979 Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK A 3 MS, letnik 1985, dobro ohranjen z vsemi dokumenti na 280 SM. Andrej Jamnik, Podlubnik 162, škofja Loka 7980 Prodam JUGO 45/A, letnik maj 1986, prevoženih 15600 km. «622-574, popoldan 7981 Prodam AVTOMATIK A 3 MS, letnik december 1986. « 23-830 7986 Prodam Z 750, letnik 1977. int. 232 dopoldan '25-661, 7990 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, registriran dq konca februarja 1990, dobro ohranjen, bele barve. «(061 )265-292 _8009 Prodam osebni avto AUDI 60, letnik 1971, registriran do julija 1989, cena 550 SM. «81-772_8014 Prodam MOPED TORI KROS in 100 kosov strešne opeke grafitno sive s posipom. Japelj, Podljubelj 70 8015 Prodam APN 6. Perko Brigita, c. 4. juli- ja 35, Tržič_8017 Prodam LADO 1300, letnik 1972. « 80-957_8018 OPEL CORSSO 1,2 LS, letnik 1987, 4 vrata, 24.000 km, prodam. Mazi, Gore-njesavska 41, «24-205 8019 JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Ba-lanč Janez, Zg. Besnica 79 8021 Prodam FIAT 850, letnik 1976, za 300 SM, registriran do julija 1989 in veliko • rezervnih delov. Marjan, Lesce, Alpska 54_8022 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Lazar Majranca, Dežmanova 3, stan. 8, Lesce_8023 zaposlitve Zaposlim KV PLESKARJA - LIČARJA ali delavca za priučitev. OD po dogovoru. Pleskarstvo in lakiranje kovinskih predmetov Zupan, Jezerska c. 93/c, Kranj 7636 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR-JA. OD po dogovoru. «23-143, zveče^_7654 Takoj sprejmem vsa zidarska dela. «45-447 7704 Redno ali honorarno zaposlitev dobi oseba stara od 25 do 30 let z lastnim prevozom za organiziranje in vodenje prodaje. Ponudbe s kratkim življenje-pisom na Šifra: TRGOVINA 7904 ŽENSKO pomoč na domu takoj potrebujem. Hrana in stanovanje v hiši. « (064) 632-585_7964 Pizzerija pod Gradom v Tržiču honorarno zaposli prijetno dekle ali fanta za delo v strežbi. « 50-348 ali 52-055 _ 7966 Šivanje dam na dom. Šifra: OVER-LOCK 8008 živali Prodam KRAVO, ki bo junija tretjič te-letila. Podlipnik, Selca 70_ Prodam 20 in 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7575 Prodam KRAVO, frizijske pasme, ki bo drugič telila. Jerala, Podbrezje 218 _7688 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. Begunje 85/a, « 73-560 7934 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Apno 1, Cerklje 7936 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Peternelj, Podbrezje 32 7948 Prodam tri po 25 kg težke PRAŠIČKE. Zg. Brnik 7_ 7973 Prodam 10 tednov staro TELIČKO si-mentalko 120 kg težko. Pavel Kolman, Zgoša 40, Begunje 7978 Kozo, mladiča, srnate pasme.kupim. Pogačnik, « 28-861, int. 2949 7983 Prodam teden dni starega BIKCA čr-nobelega. «49-166_7984 Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. Stane Kuralt, Žabnica 49, « 44-522 7992 posesti Marketing agencija CLM Bled vam nudi STROKOVNO POMOČ pri prodaji, nakupu, zamenjavi hiš, stanovanj, posesti, parcel, vikendov. C. v Megre 7/a, Bled, «78-356_7592 Prodam starejšo hišo adaptirano do III. faze, z vrtom, v Struževem, ali zamenjam za dvo in pol sobno stanovanje v okolici Kranj. « 23-145 7943 IZDELOVANJE IGRAČ OLGA BREZ AR Ibritof 112/a, Kranj tel.: 064/36-092 obvestila ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, naročite na « 75-610. KVALITETA! 5765 Vabim vse, ki so zaključili 3. letnik Trgovske šole v Kranju od februarja do junija 1959, da se zaradi srečanja ob 30-LETNICI oglasijo Silvi FRČES (Rozman) na t« 81 -141, int. 25, dopoldan! _7953 Polagam in brusim parkete in montiram stenske in stropne lesne obloge! «81-441, int. 2839, do 14. ure in 84-444, po 14. uri_7960 Sprejmemo vsa zidarska dela, notranja in fasadna (s svojim odrom in orodjem, za šolanje, opaž). « 36-430 7998 ostalo Družina z otrokom, starim dve leti, vzame v najem enosobno stanovanje v Tržiču ali okolici za nedoločen čas. «51-486, od 15. do 18. ure 7912 Oddam prvo in drugo KOŠNJO sena in otave v izmeri 1 ha. Legat Ivan, Pristava 2/a, Tržič, « 57-589 8016 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz Sektorja za kakovost in zanesljivost JURE KADAK roj. 1941 Od sodelavca smo se poslovili v torek, 16. maja 1989, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ Nenadoma nas je zapustil dragi mož, očka, dedi in tast AVGUST HRVATIN-GUSTEL podpolkovnik v pokoju Pogreb bo v sredo, 24. maja 1989, ob 15. uri na kranjskem pokopališču'. Žalujoči: žena Angelca, sin Branko in hčerka Majda z družinama ZAHVALA Po težki bolezni je 6. maja prenehalo biti srce naše dobre in skrbne mame, babice, prababice, sestre in tete ELIZABETE KIKELJ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Beleharju, dr. Šuputovi, vsem zdravnikom in ostalemu osebju Bolnišnice Golnik, ki so se v zadnjih trenutkih borili za njeno življenje. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem, sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja in cvetje. Žalujoči: hči Almira z družino Kranj, 15. maja 1989 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata in stari ata JANEZ BOGATAJ p. d. Janezov ata s Srednjega brda Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč, darovano cvetje in vence, prav tako tudi vsem znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za zdravniško pomoč in nego osebju ZD Gorenja vas. Posebna zahvala tudi duhovnikom in pevcem za lep pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi Srednje brdo, 24. aprila 1989 V SPOMIN Odšel si tja, odkoder ni vrnitve, s seboj odnesel srečo, smeh in bol, ne vrneš se, čeprav pričakovan boš noč in dan vsa nadaljnja leta, ostala za teboj bo le boleča rana. Mineva leto dni žalosti, odkar Te ni več med nami naš dragi FRANCI MARINŠEK Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala VSI NJEGOVI ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša nadvse dobra mama, stara mama, prababica, teta in tašča AMALIJA PESTOTNIK p. d. Rekarjeva mama iz Kokre Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Merkurja za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Naklr VSI NJENI Kokra, 11. maja 1989 i NOVICE Df DOGODKI Že tretja letošnja sejemska prireditev v Kranju Oprema za zaščito Kranj, 22. maja - V Kranju je že skoraj vse pripravljeno in nared za letošnjo tretjo sejemsko prireditvev - za 17. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo od 6. do 9. junija, in sicer na celotnem sejemskem prostoru v Savskem logu. V začetku minulega tedna sta predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar in direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar s prireditvijo in posebnosti Kranja (mesta prireditelja) se- znanila predsednika predsedstva SR Urne gore dr. Branka Koštica. Le-ta je z zadovoljstvom sprejel povabilo, da letošnji 17. sejem v Kranju tudi odpre. Konec tedna pa je bila v Beo- Razvili so nov prapor - V prostorih Avto moto društva Kranj je bila v petek redna osma seja skupščine delegatov Avto moto društva Kranj. Obravnavali in ugodno so ocenili delo v minulem letu, nato pa so sprejeli program in finančni načrt za letos. Izvolili so tudi nove organe društva ter podelili priznanja in odlikovanja. Še posebno slovesno pa je bilo na koncu seje skupščine, ko so razvili nov prapor društva. V imenu pokrovitelja ga je razvil in izročil dosedanjemu predsedniku društva Stane Božič, direktor Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. - A. Ž. Gasilci so se pomerili v usposobljenosti in znanju - Na športnem igrišču pri osnovni šoli v Olševku v kranjski občini je bilo v soboto občinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. V usposobljenosti in znanju pri suhih in mokrih vajah se je tokrat merilo kar okrog 1200 gasilcev (od najmlajših do najstarejših in tudi precej žensk je bilo med njimi) v 120 ekipah. Tekmovanje je bilo v posameznih disciplinah dopoldne in popoldne, tekmovalci pa so bili razvrščeni v sedem skupin. Vse tekmovalne desetine so ob koncu dobile pismena priznanja, prve tri najboljše iz vsake discipline oziroma skupine pa pokale. Prvaki pa so dobili tudi prehodni pokal. - A. Ž. - Foto: G. Šinik RAIN MAN največja filmska uspešnica letošnjega leta že v naših kinematografih! Režija: Barry Levinson Igrajo: DUSTINHOFFMAN, TOM CRUISE, VALERIA GOLI NO Pretresljiva zgodba o dveh bratih! Žarek upanja za bolezen našega časa -avtizem! 4 OSKARJI89!2ZLATA GLOBUSA!2 ZLATA MEDVEDA! KINO CENTER: vsak dan do 25. maja nato še v kinu ŽELEZAR Jesenice, m^omu kinu Tržič in kinu Dom Kamnik * j NE ZAMUDITE! gradu tiskovna konferenca za predstavnike sredstev obveščanja iz drugih republik. Tudi zelo številčna udeležba predstavnikov obveščanja na tiskovni konferenci potrjuje, da vlada letos za to tradicionalno sejemsko prireditev v Kranju veliko zanimanje po vsej državi. Sicer pa se bodo tokrat na prireditvi predstavili doma vsi najpomembnejši proizvajalci opreme in sredstev za civilno zaščito, veliko zanimanje zanjo pa je tudi med strokovnimi krogi. Za poseben seminar o mestu in vlogi civilne zaščite pri odpravljanju posledic naravnih in drugih težjih nesreč je prijavljenih že več kot 250 udeležencev iz vse države. Sejemski prostor je tokrat poln in razprodan do zadnjega kvadratnega metra. Sicer pa bo Kranj v sejemskih dneh največje prireditveno mesto v državi. To še posebno velja za gostinstvo oziroma turizem, ki lahko pričakujeta kar lepo število uslug in prenočitev. Na tiskovni konferenci so, poleg predstavnikov zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, predstavniki iz Kranja (Henrik Peternelj, Franci Ekar in Jelko Kacin) ter Miran Bogataj, komandant civilne zaščite v Sloveniji, predstavili tako Kranj kot letošnjo prireditev. Poleg številnih izdelkov in predstavitev, seminarja in ekološkega festivala velja že tokrat kot zanimivost napovedati razstavo hišni zaščiti oziroma varnostnih napravah za dom in zanimivo vajo o razsutem oziroma razlitem nevarnem tovoru na železnici. To bo prva takšna vaja v državi doslej. Obogatitev letošnje prireditve pa bo tudi prikaz različnih društevenih dejavnosti, kot so jamarji, gorski reševalci, letalci, radiovezisti, taborniki in drugi. A. Ž. -L GLASOVA ANKETA 1 Računovodja ne more biti vsak Kranj, 19. maja — V petek dopoldne so v stavbi SO Kranj kranjski računovodje in financarji proslavili trideseto obletnico obstoja svojega društva. »To je najmočnejše strokovno društvo v Kranju s skoraj tisoč člani. Kakih trinajst let potrebuje človek, da postane dober računovodja. S srcem in dušo mora živeti s svojim poklicem. Tam, kjer je dober financar, tam je tudi podjetje uspešno. Kakšen je dober računovodja in ali je v podjetju pomembnejši od direktorja, sta bili vprašanji. Nekateri so povedali več nekateri manj. Jožica Čufer, finančna služba, Aerodrom Ljubljana, predsednica društva »Dober računovodja mora predvsem vestno opravljati svoje delo, poleg tega pa tudi skrbeti, da njegova DO dobro gospodari s tem, da opozarja na morebitne nepravilnosti in hkrati daje tudi določene predloge za izboljšave. Jasno je, da je najbolj pomemben v neki firmi direktor, računovodja mu lahko le dobro svetuje. Sicer pa na zahodu pravijo tako - tam, kjer je dober financar, tam je tudi podjetje uspešno. Zdravko Erznožnik, vodja računovodstva, TOZD Agromehanika Kranj »S svojo sedeminštiride-setletno prakso bi lahko rekel takole. Nekdo, ki je za menoj prevzel delovno mesto v enem od kranjskih podjetij, mi je po petnajstih letih rekel, da je šele po toliko letih ugotovil, da človek potrebuje trinajst let, da postane dober računovodja. Brez neke prakse, poznavanja tehnološkega procesa in sploh poslovanja podjetja ne moreš biti dober računovodja in tudi ne moreš sodelovati v vodstvenem teamu. Tako je poleg šolske izobrazbe, ki je danes seveda nujno potrebna, pomembna tudi nekajletna delovna praksa. Predpisi so izredno obširni, finančno poslovanje je danes zelo zahtevno, zato je zgolj neka specializacija za vodstvenega delavca premalo. Le-ta mora poznati družbene razmere, tržna razmerja, skratka biti mora široko razgledan gospodarstvenik. V podjetju je brez dvoma najpomembnejši direktor. To pa zato, ker je pred kolektivom, samoupravljala in celotno družbo odgovoren za pravilno in uspešno poslovanje, seveda pa morajo vodilni kadri imeti tudi precejšnjo mero organizacijskih sposobnosti, tako da je končni rezultat, tako obseg poslovanja, kot tudi končni finančni, uspeh zadovoljiv. Zato je pomembnost direktorja zanesljivo večja od ostalih delavcev, s tem pa ni rečeno, da finančni in računovodski delavci s svojimi ažurnimi informacijami ne morejo pomembno vplivati na odločitve tako kolektiva, samoupravnih organov, pa tudi vodstvenm delavcev in pa direktorja samega.« Janko Valjavec, Planika »Računovodja mora imeti določeno znanje in najbrž tudi osebnostne sposobnosti oziroma specifične osebnostne poteze, da lahko obvlada stresno situacijo, saj pogosto prihaja v konflikt z ljudmi, ki hočejo, da naredi nekaj drugega, kar on namerava. Točno v takih primerih se vidi, da ne more biti vsak računovodja, ker, če se soočiš z ljudmi, ki so v takih primerih tvoji nasprotniki, potrebuješ močan značaj. Le-te-ga se da pridobiti tudi s šolanjem (tako so na-primer managerske šole na zahodu), kjer ti izoblikujejo značaj, ki ga nosiš s seboj v službo. V podjetju je precej takih zadev, ki so odvisne od računovodje in primernosti njegovega značaja. Računovodja mora s srcem in dušo živeti s svojm poklicem, še v prostem času ne sme pozabiti, da je računovodja. Stalno mora spremljati sredstva informiranja, da ve, kaj se dogaja v družbi. Vsak dan se kaj dogaja. Vsak dan se kaj novega sprejme. Vsekakor je pomembnejši člen v firmi računovodja in ne direktor. Direktor mora fabriko voditi in ne samo upravljati, tako kot jo pač upravlja. Očitno še manjka nekdo nad njim, medtem ko ima računovodja točno določeno funkcijo.« Mira Bender, Tekstilna šola »V današnjem času je zelo težko biti dober računovodja, saj je potrebno s precejšnjo mero spretnosti voditi finančne posle in čim bolje vse skupaj urediti po današnjih zakonih, ki včasih niso čisto primerni. Ampak zakon je zakon in mislim, da se ga je treba držati. Tako direktor kot računovodja sta oba enako pomembna, vsak na svojem področju. Nesmiselno je, da računovodja dela neke stvari, ki se ga ne tičejo brez direktorja, ali pa obratno, da direktor dela določene finančne zadeve mimo finančnika. foto: Igor Kavčič Gorazd Šinik Razprava v izvršnem svetu dopušča dvom Škofja Loka, 22. maja - Bojim se, da bo kar 44 strani obsegajoča ocena dosedanjega razvoja drobnega gospodarstva v občini Škofja Loka s predlogi ukrepov za nadaljnji razvoj obležala - kot že pre-nekatero podobno gradivo doslej - na dnu nekega uradniškega predala, življenje pa bo šlo mirno svojo pot naprej. loška občina ne zapira meja za dobre pobude. Na papirju. Kajti v resnici že lep čas obrtnik z dobro zamislijo in zajetnim moš-njičkom denarja, torej tudi bodoči izdatni napajalec občinskega proračuna in sisovskih blagajn, v Škofji Loki ne bi mogel dobiti najosnovnejšega: prostora. Ideja za obrtno cono se namreč seli iz enega plana v drugega in ostaja črka na papirju, medtem ko so skromne možnosti le v okviru stanovanjskih naselij. K tej bojazni navdaja sama ocena, opis sedanjega stanja obrti, ki na primerih (resda malce ponesrečeno izbranih) devetnajstih družbenih obrtnih podjetij dokazuje, da so ti kolektivi vse kaj drugega kot "naj" model koncentriranega znanja, fleksibilnosti, tržnosti, podjetij torej z okrog sto zaposlenimi, kakršna so uspešna v tujini in kakršne ima \j mislih naš novi Zakon o podjetjih. Tudi loška zasebna obrt je vse prej kot spomenik podjetnosti, saj je v vseh primerjavah z drugimi gorenjskimi občinarrfi (ki pa tudi ravno ne blestijo) prav na repu. Bolj bojazen kot obet zbuja tudi opazno nasprotujoča debata v občinski vladi, ki je na eni strani izražala hotenje po večjem, hitrejšem napredku družbene in zasebne obrti, na drugi pa nemoč, če že ne kar obup, češ saj odgovornih za ta razvoj, ki imajo nalogo ustvariti pogoje, tako ali tako nič ne predrami. Poglejmo. Izvršnica Ida Fili-pič-Pečelin je dejala, da škofje- Druga ovira za hitrejši prodor zasebne pobude v loški občini tiči v samem občinskem aparatu, ki je po tradiciji birokratski in je njegov posluh za zasebno iniciativo pogosto odvisen od tega, s katero nogo vstane kak referent. Primer podjetnega mladeniča, ki je 13. februarja oddal vlogo za obrtno dovoljenje, pa še do danes ni dobil ne takega ne drugačnega odgovora, medtem ko za lokal že nekaj mesecev plačuje krepko najemnino, žal, Kladivar in Vibro za zgled Ocena dosedanjega razvoja drobnega gospodarstva v škofjeloški občini s predlogi ukrepov za nadaljnji razvoj je bila tudi osrednja točka razprave na četrtkovi seji občinskega komiteja zveze komunistov. Komite je v bistvu potrdil sklepe "Pinteričeve komisije" za družbenoekonomske odnose, ki s gradivu med drugim pogreša oceno kooperacij med večjimi organizacijami in enotami drobnega gospodarstva. Komunisti so menili, da je treba z ukrepi ekonomske politike spodbuditi večja podjetja, da bodo ustanavljala nova majhna podjetja (primer Kladivar in Vibro v Žireh) oziroma izločala iz svoje sestave tiste proizvodne programe, ki bi se v samostojnem podjetju lažje in uspešneje razvijali. Podpirajo projekt Optima in ustanovitev svetovalne organizacije kot podjetja za opravljanje poslovnih in intelektualnih storitev za strokovno pomoč pri nastajanju novih enot drobnega gospodarstva. Podpirajo tudi vlaganja tujega kapitala v nove programe, tehnologijo, prestrukturiranje, ne pa v "umazano industrijo" ali proizvodnjo, ki temelji na izkoriščanju poceni delovne sile. Glede na to, da je (tudi) razvoj enot drobnega gospodarstva v prvi vrsti odvisen od sposobnosti vodilnih ljudi (analiza stanja kvalifikacijske strukture kaže izredno nizko stopnjo strokovne izobrazbe), komunisti terjajo, da se razvoju teh ljudi in sploh kadrovski politiki v občini vendarle da ustrezno mesto in pomen. Pričakujejo pa tudi, da bo prostorski problem, ki zavira razvoj obrti, zares rešen v enem letu, kot je obljubljeno v predlogih ukrepov. H. J- Kako iskrena je želja po razmahu drobne obrti? V Žireh o ekologiji V sredo, 24. maja, bo v osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh ob 18. uri okrogla miza na temo ekologije. Pod skupnim naslovom Kako dolgo bo še zelena moja dolina, bodo gostje, predsednik gibanja »Zelenih« dr. Plut, član sveta za varstvo okolja pri SZDL prof. Leo Šešerko, doktorji Zupančič, Kri-žnar in Nikolič, pa direktorja RUŽV in Termike in še mnogi drugi strokovnjaki na tem področju, odgovarjali na vprašanja, kot so voda-vir življenja, kako dolgo še, kaj pomeni umiranje gozdov, kako živeti z naravo, ali je industrija zares največji onesnaževalec in druga. Prireditelji 00 ZSMS Selo trdijo, da bodo strokovnjakom zastavljali vprašanja, politikom pa zahteve po ukrepih za bolj zdravo življenje v njihovem kraju. I. K. ni osamljen. Skratka, v Škofji Loki je treba na obrtno dovoljenje včasih čakati več mesecev, medtem ko nekje blizu, v neki drugi občini, postopek lahko speljejo v nekaj dneh in se nekje drugje obrtne delavnice grade pod streho stanovanjske zadruge in spet drugje ponujajo že zgrajene delavnice ljudem v najem, na preizkus njihovi podjetnosti. Zato se je izvršni svet, ki vendarle zna razmišljati širše m ki je tudi že naveličan številnih kritik z vseh koncev ter birokratskega nespoštovanja njegovih prizadevanj in sklepov za hitrejši razvoj obrti na Škofjeloškem, upravičeno odločil, da zahteva bistveno poostreno odgovornost komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora kot tudi ostalih občinskih služb za uresničitev politike, ki jo na tem področju vodita izvršni sve in občinska skupščina. Če misli resno, potem se b0' dočim loškim podjetnikom (*e izvzamemo naklonjeno zakonodajo) obetajo boljši časi. Še zla' sti, če bo Gorenjska (bankaj uspela zbrati t. i. rizični kapita za dobre podjetniške ideje, če bo (pod streho zbornice?) zaživel podjetniško inovativni center i*1 če bo tudi pri domačem obrtne01 združenju zaživelo svetovanJe bodočim loškim podjetnikon^ kako naj se znajdejo med papir ji in uradniki. Nekaj denarja z& ta namen kani pogrešiti celo ot>' činski proračun. H. Jelovčan