GLASILO SZDL OBČIKE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN LETO 17 SEPTEMBER 1978 CENA 3 DIN ZKS Kamnik 9. kongres ZSS 0 STANOVANJSKIH osnove in Predsedniku Titu izročili zlato plaketo Kamnika Med visokimi gos«, ki so v soboto, 9. septembra na Budu pri Kranju obiskali tovariša Tita sta bila tudi Franc SvetelJ, predsednik kamniške občinske skupščine in Danijel Arti-ček, sekretar občinskega komiteja ZKS Kamnik. Ob tej priložnosti sta mu osebno izročila najvišje občinsko priznanje — zlato plaketo Kamnika, ki mu je bila podeljena ob občinskem prazniku v preteklem letu. Foto: .Joco Žnidaršič VPRAŠANJIH Na pobudo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je občinski komite Zveze komunistov Kamnik 27. junija organiziral odprto posvetovanje o razmerah v stanovanjskem gospodarstvu na področju naše občine. Poleg članov komiteja so posvetu prisostvovali in dali pomemben prispevek predstavniki SIS za stanovanjske in komunalne zadeve, predstavniki izvajalcev, predstavniki porabnikov, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in drugi. Posvetovanje je bilo zelo konkretno saj so vsi navzoči lahko posredovali svoje dobre in slabe izkušnje o sedanjem delu. Prvi predsednik Stanovanjske skupnosti tovariš Peter Plevel je opozoril na dosežene uspehe, pa tudi na izredne organizacijske težave, s katerimi se je skupnost srečevala v svojem prvem mandatu. Ing. Pucelj je nakazal problematiko komunalne skupnosti, ing. Martine paobšir. no problematiko izvajalcev gradbenih del, v katerih je na prvem mestu pomanjkanje lokacij za blokovno gradnjo. Iz izvajanja predsednika IS to-I variša Pengova je bilo jasno srečanje interni-rancev V našem kraju je bilo začetku avgusta prvo srečanje kamniških ta-temirancev z interniranci iz Železne kaple in okolice. Srečanje, ki ga je or-ganizirala komisija za in. ternirance pri občinski Zvezi borcev, so popestrili s krajšim kulturnim Programom, kjer so nasto. pili reoitatorjl iz osnovne šole Tomo Brejc, harmonikarja iz domžalske osnovne šole in oktet bratov Pirnat, ki so bili tudi interniranci. Po pozdravnem govoru Marice Brejc, Predsednice kamniške komisije za taternirance, je zbranim spregovorila Mara Bešter, nekdanja inter. niranka in zapornica, ki Je poudarila povsem pomen sodelovanja z zamejskimi Slovenci ter pomembno vlogo naše do. movine v svetu, njeno ne. Uvrščenost in suverenost. Srečanja se je udeležila tudi Sonja Lapajne, članica republiške komisije za taternirance ter Mimd Vo-sank, predsednica interni-rancev iz železne kaple in Joset Nischelwitzer, pred. ssdnik odbora koroških interni rancev, ki sta se imenu zamejskih gostov hvalila za lep sprejem in prisrčen kulturni pro-Sram. interniranci iz Koroške so si ogledali tudi tovarno ETA Živilsko in ostrijo. NAJ NE BO ODVEČ Na povečano nevarnost zaradi večjega števila vlakovna »kamniški progi« smo opozo. rili že pred štirimi meseci. Ne bo odveč, če to opozorilo ponovimo, kajti pričelo se je šolsko leto, bliža pa se tudi jesensko vreme in z njim slaba vidljivost na prehodih preko železniške proge. Opozorilo velja prav vsem, od najmlajših do najstarejših, pešcem, predvsem pa voznikom motornih in drugih vozil. Prometni znaki pred prehodi preko proge niso sami sebi namen, temveč so postavljeni zato, da opozarjajo, ta jih je potrebno upošte. vati. Prav zaradi neupoštevanja prometnih znakov, konkretno znaka »USTAVI«, sta se na dveh prehodih preko železniške proge, ki je je na Kamniškem dobrih pet kilo- metrov, pripetili od meseca maja do danes dve prometni nesreči, od katerih je ena ter. jala človeško življenje, ob drugi pa je nastala precejšnja materialna škoda. Res, da prehodi niso zavarovani z zapornicami, razen enega, pa še te zapornice ne zaustavijo vedno pešcev in kolesarjev. Pred vsemi prehodi pa so postavljeni prometni znaki, ki se morajo upoštevati, saj bomo le na ta način zagotovo prispeli na drugo stran tirov nepoškodo. vani in živi. Kljub opozorilu, žive meje, grmičevje in druge ovire še vedno onemogočajo preglednost na prehodih preko proge. Ali moramo zares čakati na odločbe pristojnega organa ali celo nesrečo, da bomo uspeli zagotoviti preglednost na prehodih, kar pa žal velja tudi za nekatera križišča in cestne priključke. Železniška proga naj ne bo mesto za igro ta preizkušanje raznih spretnosti. Nevarna je tudi hoja po progi ali prečkanje na poljubnem mestu. Odrasli, predvsem pa starši morajo opozarjati najmlajše na te nevarnosti. Opozorila pa ne bodo zalegla, če bomo prav odrasli hodili po progi in jo prečkali tam, kjer se nam zljubi. In prav to tudi počnemo, mlajši pa se zgledujejo po nas. OBČANI! STORIMO VSE, KAR JE V NAŠIH MOČEH, DA BO NESREČ CIM MANJ! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mirni Vošank, predsednica intemirancev iz železne kaple se je v imenu gostov zahvalil« Marici Brejc za prisrčen sprejem in gostoljubje. razvidno, da se z urejanjem celotne urbanistične dokumentacije zagotavlja tudi prostor za nadaljevanje stanovanjske gradnje. Velika ovira pa so navadno lastninski odnosi in ozki interesi posameznikov, ki izsiljujejo nenormalne odškodnine. Ugotovljeno je, da se stanovanjska vprašanja rešujejo ne organizirano, na več mestih in organih. Nujno potrebno je zagotoviti koordtaacijo med vsemi. Nekje mora bitii mesto dogovarjanja, nekdo mora zagotavljati skladno delovanje vseh služb ta organov. Stanovanjska ta komunalna skupnost morata delati po istem načrtu. Stanovanjska izgradnja se mora načrtovati dolgoročno in usmerjati glede na vrste in lokacijo izgradnje. Skladno s takim načrtom se morajo izdelati ostali načrti komunalne in druge ureditve, in za to tudi realizirati gradnja spremljajočih objektov. Posebno poglavje predstavlja izdelava gradbene dokumentacije. Kamnik ima urbanistični načrt, ki je izhodišče vse gradnje. Zaostaja pa izde lava druge dokumentacije ta tavestitorjii — družbeni in zasebni — porabijo preveč časa ta tudi živcev, preden dobijo gradbeno dovoljenje. Preveč se zapleta tudi pri adaptaoi jah, posebno v zaščitenem de lu mesta. Pri komunalnih delih pa izdelava dokumentacije zaostaja toliko, da se povzroča gospodarska škoda, saj sredstva pritekajo hitreje, kot se izvajajo načrti. ' Potrebno je izdela*! ta ure sničiti načrt za prehod na ekonomske stanarine in zagotoviti hišnim svetom večji delež sredstev za vzdrževanje zgradb. Ugotavlja se, da se v ta namen porabi zelo malo sredstev, in da mnogi sifcano vanjski objekti propadajo, ker koristniki nošo zainteresirani za vzdirževanjie. Hišni sve ti bodo marali prevzeti obveznost za dobro gospodarjenje. V prihodnosti se sredstva za stanovanjsko gradnjo ne bodo več oblikovala po prispevni stopnji (v Kamniku 7 odstot kov bruto OD), ampak se bodo zagotavljala pri delitvi do hodka ta iz dohodka. To pomeni, da bodo OZD morale zelo dobro planirati svojo stanovanjsko gradnjo, ki bo odvisna od dohodka. Na to spremembo se bo potrebno že sedaj pripraviti. Vsekakor se bodo dohodkovni odnosi uveljavili tudi v stanovanjskem gospodarstvu. Občinski komite ZK bo imenoval posebno delovno skupino 3—5 ljudii, ki bo izdelala temeljito analizo o celotni stanovanjska problematiki v Kamniku, D. ARTTCEK cilji za nadaljnje delo Razprava o osnutkih doku. mentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo 25. ta 26. oktobra v Mariboru, praktično ni ta ne more biti zaključena. Dobila bo le drugačno obliko, konkretno aktivnost, ki bo usmerjena v izpopolnjevanje in konkretno delo v vseh oblikah sindikalne organiziranosti, predvsem pa v osnovnih organizacijah sindikata. Podprli smo Osnutke dokumentov, kritično ocenili naše delo in opredelili naloge pri nadaljnji preobra. zbi sistema socialističnega samoupravljanja. Tako bi lahko strnili izčrpno oceno dosedanje aktiv, nosti ta dela kamniških sindikatov, ki jo je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Brlogar ▼ razpravi, v kateri so sodelovali predsedniki vseh osnov, nih organizacij sindikata, člani občinskega sveta ZS Kamnik ter predstavniki ostalih družbenopoUtičnih dejavnikov v občini. Praktično ni bilo področja, ki se ga v razpravah ne bi dotaknili. To je bila pravzaprav ocena sedanjega stanja na vseh področjih in oblikah sindikalnega dela ta kritična ocena tiste problemtike, ki je v naši občini najbolj pereča. Katerim področjem delovanja sindikata je v bodoče potrebno posvetiti več pozorno, sti kot doslej? V Stolu so npr. izpostavili vprašanja organiziranosti in delovanja sindikata, kadrovske ta štipendijske politike, še posebej pa procesov združevanja. Al-prem se zavzema za oživljanje dela sindikalnih skupin, v nekaterih drugih organizacijah pa so temeH'te'e oMe-lali vprašanja svobodne menjave dela, uveljavljanja delegatskih odnosov, planiranja itd. Marsikje so poudarili nuj. nost proučevanja potreb gospodarstva za njegov nadaljnji razvoj ter vprašanja akumulativne sposobnosti ob Istočasnem usklajevanju potreb ta možnosti za razvoj družbenih aktivnosti. Pri oblikovanju, vrednotenju ta končni realizaciji programov SIS pa bo potrebno sočasno planiranje ta usklajevanje razvojnih planov v gospodarstvu ta družbenih dejavnostih. Poudarili so nujnost po hitrejšem dograjevanju družbenega sitema informiranja. Precejšen del razprav je bil usmerjen v Izpopolnjevanju oblik ta metod delovanja sindikata za ustvarjanje takšnih pogojev v celotnem sistemu družbene reprodukcije, ki bodo vzpodbujale ta omogočale afirmacije vsake, ga posameznika, tako znotraj delovnega okolja kot tudi izven njega. T. MAUNARM MSKA KNJIŽNIC* KAMNIK Ž. STRAN SEPTEMBER 1978 KAMNIŠKI OBČAN Dr. Avguštin Lah, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja je odprl drugo največjo slovensko čistilno napravo v Studii pri Domžalah. Ob občinskem prazniku Anton štunn. nekdanji revolucionar in družbenopolitični delavec na Kamniškem je prejel najvišje priznanje kamniške občine — zlato plaketo Kamnika. USPEHI SKUPNIH PRIZADEVANJ »Ob letošnjem občinskem prazniku Kamnika Ln Domžal lahko ugotovimo, da smo v sodelovanju in s skupnimi prizadevanji med obema občinama storili velik korak naprej, kar nam dokazuje ena izmed največjih pridobitev — skupna čistilna naprava,« je med drugim poudarila Marija Ivkovič, predsednica domžalske občinske konference SZDL v svojem slavnostnem govoru na skupni slavnostni seji v dvorani kina Dom v Kamniku. Franc Svetel j, predsednik občinske skupščine podeljuje srebrno plaketo Alfonzu Boltarju za prizadevno delo na področju razvoja občine. Na svečani otvoritvi centralne čistilne naprave v Studi pri Domžalah je med drugim spregovoril dr. Avguštin Lah, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja, ki je čistilno napravo tudi odpri. V svojem slavnostnem govoru je predvsem poudaril pomen in nujnost nadaljnih skupnih prizadevanj pri preprečevanju onesnaževanja človekovega okolja. Po otvoritvi čistilne naprave so se delegati vseh treh zborov iz obeh občin ter številni gostje, med katerimi so bili Franc Leskošek-Luka, član sveta federacije, Marjan Rožič predsednik skupščine mesta Ljubljane, Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta ljubljanske mestne skupščine, Jože Drnovšek, predsednik občine Litija, dr. Avguštin Lah ter delegati iz pobratenih mest Slavonske Požege, Travnika, Gornjega Milanovca in Gendringena na Nizozemskem, udeležili slavnostne seje. Na skupni seji v Kamniku sta oba predsednika sosednjih občin Franc Svetelj in Jernej Lenič, podelila preko 50 priznanj zaslužnim občanom in organizacijam. Nekdanji kamniški revolucionar in zaslužen družbenopolitični delavec Anton Sturm je prejel najvišje priznanje — zlato plaketo Kamnika in red zaslug za narod z zlatim vencem. Kamniško zasavski odred pa je prejel domicil, ki mu ga je podelila skupščina občine Domžale. Nagrado sklada Toma Brejca je letos prejel Aladin Lanc, akademski kipar za svoja kiparska, slikarska in pesniška dela. Tudi v številnih kamniških krajevnih skupnostih so svečano proslavili občinski praznik z otvoritvami novih pridobitev, s kulturnimi in športnimi prireditvami ter tekmovanji enot civilne zaščite in gasilcev. M. JANČAR Na otvoritvi novega Aiprcmnvcga obrata predelave aluminija na Rakovniku je govorili tudi Danijel Artiček, prejšnji direktor te tovarne in sedenji sekretar občinskega komiteja ZKS Kamnih. Ob praznovanju krajevnega praznika v Srednji vasi, ki je posvečen dnevu vstaje slovenskega ljudstva, začetku oboroženega odpora na Kamniškem ln občinskemu prazniku, so krajani pripravili tudi uspešne vaje pripadnikov civilne zaščite in gasilcev ter povorko kmetijske mehanizacije in stare obrti. MDB dr. Emil Orožen ŠTIRIKRAT UDARNA Mladinska delovna brigada dr. Emila Orožna iz Kamnika je letos prvič sodelovala na zvezni delovni akciji. In to na na> večji pri nas v letošnjem letu, saj je v eni izmeni delalo tri tisoč brigadirjev, skupno pa bo na tej akciji sodelovalo 21 tisoč mladincev in mladink. Dna izmed pomembnejših pridobitev ob letošnjem prazniku je prav gotovo asfalt od Podk orjaka do Motnika v Tuhinjski Novega športnega doma in ureditve nogometnega štadiona na Duplici so se razveselili predvsem športniki in mladina, ki bodo lahko odslej tudi koristno izkoristili urice prostega časa. Na pot smo odšli tretjega julija, bili pa smo zelo zaskrbljeni, ker se je ponovil isti dogodek kot lani — šele na vlaku v Ljubljani smo opazili, da nas je samo 76 od predvidenih 90 brigadirjev. Ker nas je bilo premalo, nismo na delovišču naredili dovolj efektivnih ur, zato so nam odbijali od norme. Vendar nas tudi to ni motilo, da ne bi norme presegli vsaj za 20 odstotkov. Bile so tudi krize, vendar nam je kljub temu uspelo postati udarna brigada udarnega dne in prve dekade s poprečno normo 128 odstotkov. Tako smo v prvi skupni razvrstitvi dosegli peto mesto med desetimi brigadami. V drugi dekadi pa smo delovne rezultate še popravili in dosegli poprečno normo 160 odstotkov. Se posebej ponosni pa smo na podvig, ki smo ga pripravili 27. julija, ko je bil v počastitev dneva vstaje BiH ter Hrvatske udarni dan, mi pa smo istočasno proslavili še občinski praznik in dosegli normo 368 odstotkov ter s tem postavili rekord vseh štirih izmen. V skupni razvrstitvi smo dosegli sedmo mesto in si priborili še dve prizna-njd za družbene aktivnosti. In kaj smo delali v okviru družbenih aktivnosti? Komisija za inform-iranje je izdala pet biltenov, pripravila deset stenskih in en foto časopis, posneli smo dve radijski oddaji za brigadirski radio Mladost, za radio smo pisali tudi poročila. Kulturna komisija je pripravila brigadirski večer — predstavitev naše brigade, kulturni in zabavni večer, proslavo za občinski praznik, sodelovala pa je tudi na brigadirskih večerih in recitalih ter kvizih, ki so jih pripravile druge brigade. Skrbela je tudi za ureditev okolja paviljona in spal. nic. Komisija za idejno politično delo je pripravila šest predavanj o aktualnih temah, razgovore v ekviru Kluba ak tualnosti in organizirala udeležbo naših brigadirjev na predavanjih, ki jih je organiziral štab v okviru naselja. Komisija za šport je organi, zirala sodelovanje na športnih tekmovanjih v okviru naselja in tekmovonia znotraj brigade in pripravila več prijateljskih tekem z ostalimi brigadami. Dan vstaje slovenskega naroda smo počastili delovno. Normo smo presegli za 40 odstotkov, pripravili smo radijsko oddajo in jo posvetili temu dnevu, izdali posebno številko Brigadirja in stenčas. Komisija za IPD je organizirala pohod na najvišji vrh v okolici, kjer smo izobesili zastav-) in zakurili kres. Podobno je bilo na občinski praznik. O delovnem rezultatu že veste, pripravili pa smo še proslavo in razstavo, s katero smo predstavili Kamnik in delovne organizacije. Potrudili smo se, kolikor smo le mogli, če pa ne bi bilo jezikovne pregrade, pa bi bili rezultati še boljši. In kaj smo na tej akciji pridobili? Dvajset udarniških značk, devetnajst priznanj, dve priznani! za družbene aktivnosti, štirikratno udar-nistvo in mnogo izkušenj, ki nam bodo v prihodnjih ak. cijah še kako koristile. Trideset brigadiriev je zaključilo različne oblike izobraževanja, vzgojili smo nekaj novih mladinskh aktivistov in sedem novih članov Zveze komunistov. Delali pa smo tudi napake, nredvsem disciplinske narave. Teh prihodnie leto zafrotovo ne bomo ponovili, saj smo na lastni koži občutili, kako vplivajo na delovne rezultate. Pa še to: brigada Vera Bla-gojevič, ki jo je poslala uni. verzitetna konferenca ZSMJ Beograd in je dosegla prvo mesto v naši izmeni, je bila dotirana z 80 starimi milijoni dinarjev, druge brigade so dobile nekoliko manj, naša brigada pa je od pokrovitelja, tovarne TITAN iz Kamnika, dobila šest milijonov. Tudi to ni majhna vsota, toda pokazalo se je, da za zvezno akcijo to le ni tako velika vsota (in predvsem zadostna vsota). Istočasno se zahvaljujemo našemu pokrovitelju za vso pomoč, ki nam jo je nudil ter predstavnikom skupščine občane Kamnik in družbeno političnih organizacij za obisk in čestitke. Praznovanje občinskega praznika v Mostah OTVORITEV ZBIRALNICE Ml m Načelo, da morajo vse krajevne skupnosti sodelovati s svojim programom in z delovnimi uspehi v proslavljanju občinskega praznika, je bilo vodilo Moščanom, da so se še intenzivneje pripravljali in vložili veliko napora z željo, da bd novo zbiralnico mleka in prostore krajevne skupnosti odprli ob občinskem prazniku. In res, v nedeljo, 30. 7. 1*78, je bila ob 15. uri svečana otvoritev, naslednji dan pa že prvi prevzem mleka. Ne želja po novi zgradbi, potrebe so pokazale, da kmetovalci na tem področju potrebujejo zbiralnico mleka. Podatki kažejo, da je prav v Mostah nekaj kmetov, ki vsakodnevno oddajo največ mleka v celotni občini. Tako se krajevni skupnosti ni bilo težko odločiti na to koristno investicijo. Čeprav ta prob. lem ne zadeva samo krajevne skupnosti, ampak tudi kmetijsko kooperacijo, pospeševalno službo in še koga, je bila KS vseeno prisiljena, da zaradi nezadostne prizadevnosti omenjenih rešuje to vprašanje. Tako je krajevna skupnost v prvi polovici tega leta prispevala kar 35 milijonov, kmetijska kooperacija EMONA pa 15 starih milijonov za zbiralnico mleka. Praznični zbor občanov je najprej pozdravil predsednik krajevne skupnosti tov. Žagar Doorninik, nakar je o kmetijski problematiki spregovoril direktor Smone tov. Hren. V nadaljevanju slovesnosti so podelili priznanja OF naj. zaslužnejšim krajanom. Predsednik KK SZDL tov. Piber-nik Franc je podelil priznanja naslednjim tovarišem in tovarišioi, ki so si zelo prizadevali na področju kraiev-ne samouprave in pri delovanju društev: Plevel Vilu, Završnik Cvetki, Žagar Dominiku, Korbar Marjanu in 2e-leznikar Antonu. Na slovesnosti je bila poudarjena večja vloga krajevne skupnosti, pomen krepitve SZDL v krajevni samoupravi, podan pa je bil tudi predlog, da bi KS Moste vsako leto praznovala svoj krajevni praznik. Po končani prireditvi je bilo srečanje občanov, ki so se množično udeležili otvoritve zbiralnice mleka in prostorov kratevn« skupnosti. S. Z. KAMNIŠKI OBČAN SEPTEMBER 1978 STRAN 7 jgggnske prometne nevarnosti PREPREČUJMO NESREČE! vi , Počitnice so končane, čas v dopustov je minil in zopet bo ^potrebno nekaj časa, da se Privadimo na normalno življenje. Del tega življenja je ** tudi promet, saj smo vsi nje-" govi udeleženci. Pojav zmanj- • šane pazljivosti po počitni-» škem razpoloženju ni nova stvar. Se posebej je ta pojav al opazen pri otrocih, ko se s il pričetkom šolskega leta pričnejo tudi drugačna doživetja i in skrbi, kot so jih imeli i m«d počitnicami. Prisotna pa jI ni samo zmanjšana pazljivost i Pri otrocih, ampak tudi pri 0 voznikih vseh kategorij in 3 vseh starosti. Res je, da so otroci na ce-5 sti vse leto. Toda v času tra-' Janja šolskega leta jih je več, 1 v večjih skupinah in bolj kon-' centrirani na določenih krajih. * Kot že rečeno, so tudi manj i1 paljivi. Pričakovali bi, da bodo vozniki motornih vozil to i) tudi upoštevali, vsakodnevna 1 praksa pa kaže dirugačno sli-iko. zarjajo da bi radi prečkali ce- j družbljamo. Del družbene sa- Pred prehodi za pešce, posebno še pred šolami, lahko opazujemo voznike, ki vozijo s tako hitrostjo, kot da pre- »jui hodov sploh ni, pa četudi jih jemu namenu, učenci z divognjeno roko opo- Družbeno samozaščito sto. Le zakaj tako!? Ulice skozi mesto so sorazmerno ozke, promet pa iz leta v leto gostejši. Nekatere voznike to sploh ne moti. Ne moti jih niti omejitev hitrosti, ne bližina šol, vrtcev in drugih javnih ustanov. Njihove brezobzirne vožnje ne zaustavijo niti opozorila, niti skrb za varnost drugih udeležencev v cestnem prometu, predvsem otrok in starejših. Na srečo taki vozniki ne prevladujejo, predstavljajo pa veliko nevarnost za vse udeležence prometa. Vseh prometnih nesreč pa niso krivi le vozniki motornih vozil. Tu so še vozniki koles z motorji, kolesarji in pešci in prav med njimi je največ otrok. Tudi za te udeležence v cestnem prometu veljajo cestno prometni predpisi. Re dek je kolesar, ki pravilno in pravočasno nakaže spremembo smeri vožnje, kar je pomembno predvsem pri zavijanju v levo, cesto največkrat prečkamo nenadoma, ne da bi se prepričali, če je prehod varen, pa tudi začrtani prehodi največkrat ne služijo svo- mozaščite je tudd skrb za var no počutje občanov v cestnem prometu. Zato moramo svoj delež pri tej skrbi prispevati prav vsi in vsakdo posebej. Starša z nenehnim opozarjanjem otrok na pasti, ki prežijo na otroke na cesti, na pra vilno ravnanje in obnašanje pri prehajanju preko cestišča, vzgojitelji v vzgojno-varstve nih ustanovah in šolah pa i učnim predmetom prometna vzgoja, ki mora dobiti vidnej še mesto v vzgojnoiaobraže vodnem procesu. Za varnost v cestnem prometu naj skrbi tudi avtošola, združenja šofer jev in aivtomehanikov ter druge organizacije in organi, seveda pa tudd sredstva javnega informiranja, vključno z glasila delovnih organizacij. ZAČNIMO VZGAJATI SEBE IN DRUGI NAM BODO SLEDILI! Človek je sam »krojač« svoje varnosti in varnosti sočloveka tudi na cesti. Le z rastjo zavesti in kulture tudi na področju prometa, bomo uspeli zmanjšati število prometnih nesreč, število člove. ških žrtev in veliko materialno škodo KRONIKA POROKE po- maj Tratnik Marjan, delavec lz Dola pri Mozirju in Matjaž Saška, prodajalka lz Zagorice; Bergant Avgust, avtomehanik iz Podgorja in Burja Izidora, natakarica iz Vrh-polja; Dedič Derviš, delavec iz Duplice in Ljubijankid Razija, delavka iz Duplice, Golob Franc, kovinostrugar iz Zg. Stranj in Sle-bir Sonja, delavka iz Stolnika; Osolnik Jožef, delavec iz Poljane v Tuhinju in Poljanšek Francka, delavka iz Bele peči; Pavlic Stanislav, lesni tehnik, bvijaoč v Sidolu 6, star 28 let in Pavlic Ivanka, strojna glazirka, bivajoča v Potoku 8, stara 20 let. Majetič Ismet. delavec lz Kamnika ln Zganjar Francka, admini-stratorka iz Kamnika; Janževec Anton, avtomehanik iz Kamnika in Podbelšek Nada, prodajalka lz Vrhpolja; Zobavnik Daniel, strojni ključavničar lz OlSevka in Balantič Jožica, servlrka iz Zakala; Jerič Jožef, Šofer lz Buča in Spruk Marija, delavka iz Gozda; Močnik Janez, delavec iz Zagorice in Kuhar Anica, delavka iz Krivčevega; Hočevar Franc, elektro instalater lz Kekinj in Berlec Olga, planer fin. sredstev iz Kamnika; Slapnik Janez, strojni ključavničar iz Godiča in Homar Anica, prodajalka lz Kamnika; Beštic Ivan, strojni kltučavnifiar iz Kamnika in Slapnik Andrejka, administrator iz Godiča; Sarec Zdravko, obr. elek-tričar iz smarnice ln Cerar Marija, predica iz Preserij; Golob Pavel, orodjar iz Nevelj in Petek Marjeta, dijakinja iz Križa pri Komendi; Potočnik Franc, iz črne in štllec Marija, delavka iz Črne; Bergant Janko, prodajalec lz Podgorja in Krehllč Ivana lz Duplice; Trehtžan Branko, orodjar lz Kamnika in Grilc Marija, orodajalka iz Komende; Zorman Franc, strojni tehnik iz Suhadol in Bricelj Dragica, vzgojiteljica iz Šenčurja. terca Frančiška, druž. upokojenka, stara 88 let iz LJubljane; Poga-čar Frančiška, druž. upokojenka, stara 92 let lz Kamnika; Potočnik Stanislav, oseb. upokojenec, star 88 tet iz Ljubljane; Mravlje Marija, oseb. upokojenka, stara 64 let lz Trobelnega v Tuhinju; Golob Janez, oseb. upokojenec, star 53 let iz Kamnika; Brojan Ivana, oseb. upokojenka, stara 75 let iz Smarce; Homar Marija, prevžit-kanca, prebivajoča v Markovem št. 7, stara 79 let; Resnik Angela, prevžitkarica, prebivajoča v 2obejevem it. 7, stara 87 let. NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA Sonja Lenček Domžale, Kidričeva 18 Cenjena naročila na telefon doma št. 72-591, od 6. do 8. ure ter od 20. ure dalje. VABIMO nove pevke k ženskemu pevskemu zbo. ru »Solidarnost« Kamnik. Javite se ob torkih in četrtkih ob 19. uri nad kavarno »Veronika«. Vabljene! ROJSTVA Noč Dani, roj. 7 . 6. 1978 v Komendi 18. SMRTI i. ■— r.. Smo varni pri prečkanju ceste na prehodu za pešce? lzJ)oma upokojencev VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Rosec Franc, vzdrževan, star 75 let iz Županjih njiv; Žagar Jožef, delavec, star 34 let iz Tunjic; Sizat Mihael, km. upokojenec, star 80 tet iz Godiča; Vavpetič Frančiška, os. upokojenka, stara 75 let iz Kamnika; Močnik Janez, lnv. upokojenec, star 76 let iz Zakala; Orešnik Kazatina, kmetica, stara 78 let iz Volčjega potoka; Golob Janez, os. upokojenec, star 70 let lz Godiča; Lap Ivana, stara 44 let, kmetica, gospodinja, iz Komende 8; Jerman Anton, star 71 let, os. upokojenec, iz Gmajnice 30/a; Drolc Terezija, upokojenka, v Zgornjem Tuhinju 22, stara 82 let; Vrtačnik Karol, upokojenec, bivajoč v Srednji vasi 8, star 69 let. Sušnik Ivana, stara 89 let iz Godiča; Uržlč Neža, gospodinja, stara 77 let iz Tunjiške mlake; Miholjevič Viktor, inv. upokojenec, star 51 let iz Kamnika; Pe- Te dni je praznoval v Kamniku 95. rojstni dan Avgust Hlepce, ki je bil kot prvorojenec izmed dvanajstih otrok rojen leta 1888 v Hinjah v Suhi krajini. AVGUST HLEPCE Pred odhodom v takratno avstro-ogrsko vojsko, kjer je dobil precej znanja iz ra" čunstva in nemškega jezika, si Je že kot otrok služil kruh 8 Pastirovanjem, potem pa je bil delavec v opekarni. Po odsluženju vojaškega "^ka je dobil zaposlitev pri železnici; najprej kot zavirač, potem sprevodnik in nazadnje vlakovodja. Pri železnici je po štiridesetih letih dela dočakal tudi upokojitev. Svojo proletarsko zavest je pokazal zelo zgodaj, saj je sodeloval že pri znanem re-voluctonarnem pohodu železničarjev po Zaloški cesti v LJubljani, 24. aprila 1924, kjer Je padlo tudi trinajst žrtev. Med vojno je sodeloval v OF in bil zlasti prizadeven pri skrivanju ilegalcev. Po vojni Je Ml petnajst let aktiven član in dve leti tudi odbornik v krajevni organizaciji ZB v Zdolah pri Krškem. Zelo ponosen je tudi na svoji dve hčerki Pavlo in Anico, ki sta sodelovali v OF. Hči dr. Anica por. Cevc je bila aktivna revotucionarka in Je danes ravnateljica Narodne galerije v Ljubljani. Avgust Hlepce je zgled po. štenega, dobrega malega človeka, ki mu je v Titovi Jugoslaviji priznana vsa veljava, saj uživa lep pokoj in ob. čutek, da je živel polno in koristno življenje. Vsi prebivalci Doma irpo-ko.lancev v Kamniku želijo našemu Jubilantu, da bi še dolgo živel med njimi ter užival r>r"37mo rjo^trežbo in prijetno okolje doma. F. CEBULJ KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ p. o. Mengeš, Prešernova c. 2 zaposli DELAVCE z osnovno ali nepopolno osnovno šolo za priučitev v zidarski, ključavničarski in parketarski stroki. Delo se združuje za nedoločen čas. Vse informacije dobite na upravi podjetja. Ali želiš biti srečen in zadovoljen v svojem poklicu? Odloči se za obetaven poklic in postani vrtnar. Pridruži se nam, ki oblikujemo lepše življenjsko okolje. Ko boš spoznal, kako pomemben in mikaven je rastlinski svet, nam boš kasneje hvaležen, da smo v rani mladosti potrkali na tvoje srce in te usmerili v poklic vrtnarja. ARBORETUM Volčji potok, 61235 Radomlje takoj sprejme v uk štiri mladeniče s končano osemletko. Zagotovljeni so jim delovni pogoji in lepa prihodnost. ■ Obiščite nas in postanite poklicni oblikovalci našega kulturnega okolja! RAZPIS Izobraževalni center Rudolfa Maistra Delavska univerza Kamnik organizira naslednje tečaje: — začetni tečaj nemščine za otroke od 5 do 10 let — začetni tečaj nemščine za učence od 11 do 15 let — začetni tečaj nemščine 2000 Prijave sprejemamo do 1. oktobra 1978 vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure telefon 831-452. OSNOVNA ŠOLA FRANA ALBREHTA KAMNIK razpisuje prosta dela oziroma opravila: Cistilka za čiščenje šolskih prostorov. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatke naj oddajo prošnje za sprejem v 15 dneh od dneva razpisa v tajništvo osnovne šole. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KAMNIK razpisuje za šolsko leto 1978/79 štipendije za šolanje na šolah, ki usposabljajo za pedagoške poklice: 2—3 štipendije za razredni pouk 1 štipendijo za glasbeni pouk 1 štipendijo za tehnični pouk 1 štipendijo za matematlko-fiziko Prednost imajo: a) kandidati z boljšim učnim uspehom b) kandidati, ki so po mnenju službe poklicnega usmerjanja za izbrani poklic primernejši c) otroci delavskih in kmečkih staršev Pravilno izpolnjenemu obrazcu »Prijava za štipendije« je potrebno priložiti potrdilo o vpisu v šolo in prepis zadnjega šolskega spričevala. IZOBRAŽEVALNI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK Delavska univerza Kamnik bo v sodelovanju z Visoko ekonomsko komercialno šolo iz Maribora organizirala študij ob delu. Zato zbiramo predhodne prijave za prvi letnik VEKŠ, ki naj bi bil v študijskem letu 1978/79 v Kamniku. Način študija študij ob delu bo organiziran v Kamniku, kjer bodo vsa predavanja, vaje in tudi izpiti. Ce študent v omenjenem roku ne konča letnika se lahko v naslednji letnik vpiše evidenčno. Pogoji za vpis V prvi letnik se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali gimnazijo, ekonomsko srednjo šolo, upravno-administrativno šolo, tehnično šolo vseh smeri, delovodsko šolo, komercialno šolo, poslovod-sko šolo, hotelirsko šolo ali podobno srednjo šolo. K študiju vabimo tudi tiste študente, ki so se že vpisali v VEKŠ, vendar študija niso dokončali. Njim bodo opravljeni izpiti priznani. Prijavni rok Delavska univerza Kamnik bo zbirala evidenčne prijave za vpis do 10. oktobra 1978. Vse potrebne informacije o pogojih, prijavah in načinu študija dobite na Delavski univerzi Kamnik, telefon 831-452. SVILANIT — KAMNIK Tekstilna tovarna n. sol. o. TOZD FROTIR n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge 10 TKALK FROTIRJA Pogoj: osnovna šola, priučevanje do 6 mesecev Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s polnim delovnim časom v treh izmenah s pogojem tromesečnega poizkusnega dela. Začetni osebni dohodek znaša 4.500 din, kasneje pa pri povprečno doseženih rezultatih dela od ca. 4.500 do 6.000 din. Glede na pogoje dela imajo tkalke še posebne ugodnosti in sicer: 1. Tkalkam, ki delajo v treh izmenah nepretrgano več kot 6 mesecev v letu, pripada dodatno 3 dni rednega letnega dopusta. 2. Tkalkam pripada dodatno 1 dan rednega letnega dopusta zaradi ropota na delovnem mestu. 3. Tkalkam, ki so v preteklem letu opravile najmanj 480 nočnih ur, pripada dodatnih 3 dni izredno plačanega dopusta (od 1. 1. 1979 dalje). 4. Tkalkam, ki so z letnim gospodarskim planom razporejene (stalno) na delo v treh izmenah, pripada 5 odstot. konjunkturni dodatek (od 1. 6. 1978 dalje). 5. Tkalkam, ki delajo v nočni izmeni, se omogoči v razdobju 5 let preventivno okrevanje ob pogoju, da tkalka v letu razporeditve na preventivno okrevanje dela v nočni izmeni in da je delala v nočni izmeni tudi zadnja 4 leta pred letom, v katerem se razporeja na preventivno okrevanje. Loločilo velja od 1. 1. 1979. dalje. 2 STROJNIH ŠIVALK Pogoj: osnovna šola, priučevanje do 3 mesecev. Poskusno delo 45 dni. Osebni dohodek strojne šivalke znaša od ca. 3.460 do ca. 4.000 din. 2 VZDR2EVALK PROSTOROV Pogoj: osnovna šola. Poskusno delo traja 45 dni. Osebni dohodek vzdrževalke prostorov znaša od ca. 3.100 do ca. 3.600 din. Košarka: FERBEŽAR - MRAKOV MEMORIAL Zadnjo avgustovsko soboto je bilo pod koši na kamniškem igrišču spet živahno. Kamniški košarkarski delavci so v spomin na Slavka Ferbežarja in Duleta Mraka priredili Fer-bežar-Mrakov memorial. Za spremembo od prejšnjih let se tokrat niso odločili za članski turnir, pač pa so želeli prikazati celotno dejavnost v klubu, in so zato povabili kadete in mladince iz Domžal, žensko vrsto iz Mengša in člansko ekipo Triglava iz Kranja, ki so se pomerile z ustreznimi kamniškimi ekipami. Kljub deiževnamu in hladnemu vremenu so bili gledalci priča zanimivim obračunom, najbolj pa so presenetile kamniške kadetinje, ki so se več kot uspešno upirale dekletom iz Mengša, ki nastopajo v članski republiški ligi. Omenim naj le, da Kamničanke ne igrajo nikjer, da le trenirajo, ker zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov za vadbo v zimskih mesecih kamniški košarkarji ne morejo niti misliti na uspešno delo s štirimi vrstami. Domači kadeti so prepričljivo izgubili z Domžalčani, povedati pa je treba, da so naši fantje vsaj dve leti pod starostno mejo, ki dovoljuje nastopanje v kadetski konkurenci, torej imajo mladi igralci še veliko priložnosti, da se oddolžijo domžalskim in tudi drugim tekmecem. Mladinska tekma je pokazala, da nobena od ekip še ni pripravljena na tekmovanje v republiški ligi, zato so se vrstile napake, na koncu pa je zmagala srečnejša ekipa Domžal. Članska tekma je bila vrhunec memoriala, v goste je prihajala perspektivna ekipa Triglava, član prve slovenske lige. Kamničani, okrepljeni z Branetom Marnom, članom Bresta, z Mengšanom Oster-manom in Močnikom, članom Domžal, so vzeli tekmo zares in okoli 200 gledalcev je videlo košarko, kakršne v Kamniku že zlepa ni bilo. Kranjčane so prekosili prav v vseh elementih igre, v skoku pod košema so bili mnogo boljši in trener gostujoče ekipe Peter Brumen ni našel učinkovitega orožja proti razpoloženim domačim strelcem. Tekme so sodili domači sodniki Benkovič, Serbel in Maleš, slednji je sodil tudi člansko tekmo skupaj z mednarodnim sodnikom Brum-nom iz Domžal. -joh S seminarja smučanja S Ferbcžar-Mrakoveoa memoriala MARMOLADA 78 Tehnika kot metodika poučevanja alpskega smučanja je danes vse bolj kvalitetna, zato je potrebno iskati vedno nove načine in metode, da se doseže zaželjeni maksimum. Zaradi tega je za doseganje dobrih rezultatov potrebno stalno obnavsjati smučarsko znanje, osvajati vse tisto, na prvi pogled malenkostno, kar pripelje tekmovalca do dragocenih stotlnk prednosti ali pa smučarja začetnika do hitrejšega in varnejšega krniarjenja na snegu. Prav tega se vodstvo Društva učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja kamniškega področja, ki povezuje strokovne smučarske kadre na območju Domžal, Mengša in Kamnika, dobro zaveda. Ni dovolj le seminar pred smučarsko sezono. V sezoni se marsikaj spremeni, dopolni aH izloči, odvisno od mnenja tistih, ki pozorno spremljajo delo na snegu. Prav te pozitivne spremembe se obnovijo in »uzakonijo« na po-sezonskem seminarju, ko je stvar še sveža. V ta namen je Republiški zbor učiteljev smučanja pri- pravil posezonski seminar za profesionalne učitelje v začetku junija na Kaninu, ki sta se ga udeležila tudi dva naša predstavnika, Štele in Schnabl. Novosti s področja tehnike in metodike ter deloma organizacije smučanja sta posredovala udeležencem posezonskega seminarja na Marmoladl v Italiji. Ni slučaj, da je bil posezonski seminar zopet na Marmeladi. To visokogorsko smučišče, ki leži v osrčju Dolomitov, nedaleč od znane Cortine, nas privlači predvsem zaradi odUčhih snežnih razmer, dobro vzdrževa- nih smučišč, nizkih cen pen-ziionov in za strokovne kadre brezplačnega sistema žičnic in vlečnic, kar še bolj opravičuje ekonomsko raču-nico. Na seminarju, ki je bil v začetku julija, se je zbralo nad 30 učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja iz SK Kamnik, SD Mengeš in Domžale ter iz DUVTS kamniškega področja, sodelovalo pa je celo nekaj sodnikov, ki so bili zadolženi za izvedbo tek movanja v VSL za Kamniški memorial. Tako seminar kot tekmovanje ni bilo le na nadmorski višini (3302 m), pač pa predvsem na strokovni in kvalitetni ravni. Okolica Mar-molade je udeležencem nudila tudi dopolnilno rekreacijo. Tako smo se v ALlegheju pomerili v veslanju, v Capri-leju v nogometu, teniški turnir pa je bil v Rocca Pietoru. In še nekaj rezultatov veleslaloma: Ženske: Pintar, škrlep, Mo-žek, Kregar; moški nad 33 let: Štele, Šuštar, Schnabl, Pintar; moški do 33 let: Zo-bavnik, Skok, žlindra, Kola-rič. S. M. TEK PO ULICAH KAMNIKA Občinska konferenca ZSMS Kamnika je tudi letos ob sodelovanju s Smučarskim klubom pripravila tek po ulicah Kamnika v počastitev občinskega praznika in X. kongresa ZSMS. Organizatorji, kljub vabilom vsem OO ZSMS, športnim društvom kamniške in domžalske občine in povabilom vseh slovenskih atletskih klubov, še vedno niso dosegli takšne množičnosti, kot si jo želijo. Tekmovalci, ki so se v soboto, 29. julija, zbrali na Trgu prijateljstva, so tekmovali v 4 kategorijah: pionirke, pionirji, mladinci in člani. Rezultati: ponirke: 1. Poljanšek Marta, 2. Brelih Metka, 3. Dolinšek Jana; pionirji: 1. Volčini Jure (Trzin), 2. Osolnik Peter (Kamnik), 3. Klopčič Peter (Kamnik); mladinci: 1. Rokavec Marko (OD, 2. Majes Marjan (01.), 3. Rosulnik Hinko (Ol.)i člani: 1. Novak Franc (OD, 2. Anič Dragan (Velenje), 3. Vujasin Svetlan (OD. Tekmovanje je uspelo, saj si je tek ogledalo veliko gledalcev iz Kamnika in okolice, organizatorji pa so ga brezhibno pripravili. S. Z. Novak je bil petkratni zmagovalec PLANINSKI KOTBCEBC BOHINJ 78 Tako kot prejšnja leta, smo se kamniški taborniki tudi letos odpravili na letno taborjenje v Bohinj. Letošnji tabor Je bil že drugič v dveh izmenah. Prva izmena, naši najmlajši — MC, so pridobivali in obnavljali svoje taborniško znanje od 20. T. do 30. 7. 1978. Druga Izmena starejših tabornikov in klubovcev pa je taborila od 31. 7. do 9. 8. 1978. Na letošnje taborjenje smo se pripravili vestneje kot prejšnja leta, saj smo dobili veliko nove opreme, ki nam jo ob slabem vremenu zelo koristila. Tudi raše vrste so se močno povečale, zato je potrebno za tako taborjenje pripraviti celotni program, ki se bo izvajal na njem. Potrebno je določiti vodstvo, ki ima zahtevno nalogo. O vseh stvareh Je treba obvestiti starše tn tabornike in Se veliko je drugih stvari, ki na prvi pogled sploh ne izgledajo poruembne, pa vendar so. Samo taborjenje se je začelo Se pet dni prej, ko so naSi »ko-liščarji« urejati in postavljali tabor. To delo so opravili zelo vestno, tako da taboreči s samim urejanjem tabora ndso imeli dosti ( dela in so lahko več časa posve- i tii li pridobivanju znanja v Gozd- ' ni Soli, ki je bdla vsak dan. Gozdna šola je potekala v naravi in je temeljila na praktičnem delu. Na taborjenju so taborniki osvojili preko 40 veščin, 18 preizkušenj in 10 zvezd. Tudi športno življenje je raz- gibano, saj smo vsako Jutro pričeli s telesno vzgojo, v popoldanskem času pa smo prirejali igre z žogo, plavalna tekmovanja, ki so se odvijala v Bohinjskem jezeru. Jezera pa nismo uporabljali samo za plavanje, ampak smo na njem tudi jadrali. S seboj smo imeli jadrnico in mnogi, zlasti starejši taborniki, smo se naučili jadranja. Tako kot v mnogih drugih dejavnostih, smo tudi v športu sodelovali z ostalimi odredi, ki taborijo v Bohinju. Na 4. teku okoli Bohinjskega jezera je naša ekipa dosegla prvo mesto. Tudi med posamezniki smo zmagali. Prvo mesto je zasedel Rokavec, taborniško lame »RUKI«. Sodelovali smo tudi na odbojkarskem tekmovanju in dosegli drugo mesto. Bohinj in njegova okolica pa sta primerna tudi za daljše in krajše izlete. Obiskali smo slap Savice, Komno in Vogar. Vsi smo prepričani, da je letošnje taborjenje zapustilo vsem ta-borečun lepe vtise. Pokazalo se je, da smo že premagali veliko težav, ki so nas pestile pred nekaj led. Pred nami pa stoji Se nekaj zaprek, ki jih moramo pre-broditd. Tega se vsi zavedamo in se po taborjenju Se z večjo zagnanostjo lotevamo novega dela. S. D. Iz dela odseka za varstvo narave Gorski stražarji lz odseka za varstvo narave pri PD so lil. julija nadaljevali s čiščenjem trase pod gondolsko žičnico na Veliko planino. Pri tem so jim pomagali tudi člani alpinističnega odseka, ki so se varovani z vrvmi spustili po strmini tik pod zgornjo postajo nthalke in očistili travnata pobočja poseke pod žičnico raznorazne umazanije. na Kamniško in Kokr-ško sedlo Ze pred leti so člani odseka GS postavili na počivališčih ob poti na Kamniško in Kokrško sedlo sode za odpadke. Pokazalo se je, da je teh sodov premalo, in da so poti kljub temu nastlane z raznimi odpadki — predvsem odvrženo embalažo od sadnih sokov. Zato Je odsek zaprosil ETO za nekaj odpadnih plastičnih sodov, ETA jih je podarila šest. Sode so namestili ob poteh na sedli, da bi vanje ujeli Se tiste odpadke, ki bi drugače ležali na Meh. Čiščenje poti Ob zaključku poletne sezone je predvidena očiščevalna akcija, v kateri naj bi počistili preostale smeti na poteh, kjer Je največ prometa. To naj bi bilo nadaljevanje znane akcije iz prejšnjih let »OČISTIMO GRINTAVEC«. Točen datum bo objavljen v omarioi PD Kamnik, predvideno pa je, da bi bilo to čiščenje ob zapiranju koč na sedlih. Ze danes pa vabimo vse ljubitelje čistega in naravnega okolja, da se nam pri tem delu pridružijo. Slavnostna seja 10 PD Kamnik Letos praznuje planinsko društvo Kamnik visoki jubilej. 85 let je minilo, odkar je JOSIP MOČNIK sklical zavedne Slovence v Kamniku, ki so nato v gostilni KENDA ustanovili prvo podružnico SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA, katero je bilo nekaj mesecev prej ustanovljeno v Ljubljani. V spomin na ta pomembni dogodek je imel izvršni odbor planinskega društva Kamnik na isti dan, t. j. 19. julija slavnostno sejo. Po uvodnem pozdravu tajnika PD tov. STANETA PABJANA, je spregovoril sedanji predsednik PD, tov. SLAVKO RAJH. V govoru je na kratko orisal zgodovino PD od ustanovitve do danes, pomen planinstva za Kamnik, uspehe kamniških alpinistov in smernice za nadaljnje delo. V imenu družbenopolitične skupnosti je navzočim spregovoril in jih pozdravil ter čestital k visokemu jubileju predsednik občinske skupščine Kamnik, tov. FRANC SVETEL. Ta ■-lavnostna seja je bila samo del slovesnosti ob tem visokem jubileju. V oktobru bo v Kamniku organiziran planinski teden, v okviru katerega bo slavnostna akademija, razstava planinske fotografije, predavanje z barvnimi diapozitivi in še planinski izet. Izlet na Triglav PD Kamnik se je letos začelo aktivneje ukvarjati z organizacijo večjih Izletov. Tako je v okviru proslavljanja 2001etnice prvega vzpona na Triglav organiziralo ob dnevu vstaje slovenskega naroda izlet na »sveto« goro Slovencev. Izleta, ki je potekal iz doline Vrat na Kredarico in nato na vrh Triglava, naprej pa v Bohinj, se je udeležilo 35 planink in planincev. Za varnost je skrbelo pet gorskih reševalcev. Pozornosti vredna je udeležba IS mladih planincev iz osnovne šole Stranje, članov planinske sekcije, ki so se pod vodstvom aktivne in prizadevne mentorice tov. MARIJE GOLOBOVE udeležili tega izleta. Izleta čez Robanov kot na Ko-rošico, Babe, Planjavo, Kamniško sedlo in nato v Kamniško Bistrico ki je bil 5. in 6. avgusta v lepem vremenu se je udeležilo samo pet planincev in planink, zato pa je bila udeležba na proslavi 200-letnice prvega vzpona na Triglav in odkritja spomenika Štirim srčnim možem, prvopristopmi-kom, ki Je bila v Ribčevem lazu, toliko večja. Kar 50 Jih Je bdlo iz Kamnika, od tega največ iz planinske sekoije Kemijske industrije Kamnik. Pregled vzponov v juliju in avgustu V juliju in avgustu so člani AO Kamnik opravili 135 vzponov. Plezali so v Kamniških in Julijskih Alpah, pa tudi v Avstriji, Franciji, Italiji in Švici. Od te množice vzponov naj omenimo samo najpomembnejše. Najprej dve prvenstveni varianti, in sicer varianta Hruške (IV+) v Koglu, Id sta jo naredia JANEZ BENKO VIC in FRANC HOLCAR in pa Izstopna varianta Jakove smer) (III, IV) v Rzeniku, ki sta jo preplezala KREGAR Dušan in PODBEVSEK Dušan. Centralno smer v Planjavi (V A 1) Je ponovila IRENA MARKUS skuoaj s POLLAKOM, pa tudi KREGAR MARJAN, PLEVEL JANEZ in PODBEVSEK DUŠAN. IRENA MARKUS in POLLAK BOJAN sta ponovila Se Perčičev steber (VI—) in Lahovo smer (VI) v Vežici. Slednjo sta preplezala tudi BENKOVIČ JANEZ in GLADEK MILAN. V Vršičih sta JANEZ BENKOVIČ in FRANC VETORAC ponovila Mengeško smer (V—VI A 2), v Dedcu pa Centralni steber (VI). V Koglu pa sta BENKOVIČ JANEZ in GLADEK MILAN preplezala še Kamniško smer (VI—). V Julijskih Alpah je IRENA MARKUS skupaj z MILANOM GLADKOM v severni triglavski steni preplezala Prusik-Szalavevo smer (IV+), HUMAR DUŠAN in PLEVEL JANKO pa skalaško smer z Ladjo (IV+). V Sitah pa je PLEVEL JANKO S PERKOTOM iz Tržiča ponovil direktno smer (V+). BENKOVIČ JANEZ in GLADEK MILAN smer Belač—Zupan (V), KREGAR MARJAN in POLLAK BOJAN pa smer Herlec— Kočevar (V—, IV). V Italiji j« VIOLETA POTOCAR skupaj s POLLAKOM opravila prvo jugoslovansko ponovitev več kot 1400 m visokega J A GER.RUCKER V JAGERHORNU (3970 m). V Franciji pa so JANEZ BENKOVIČ, JANKO PLEVEL in DUŠAN PODBEVSEK preplezali v Grand Charmozu SV greben (V). Po-' leg tega je bilo opravljenih š» veliko lažjih vzponov, tako doma kakor tudi na tujem. Plezalna šola Kakor vsako leto, tako bo AO Kamnik tudi letos organiziral plezalno šolo. Začela se bo 27. septembra ob 18. uri v prostorih PD Kamnik, Tomšičeva 1, in bo trajala približno do maja prihodnjega leta. Predavanja bodo v prostorih PD, praktične vaje pa v plezalnem vrtcu v Starem gradu. Namen šole je posredovati udeležencem znanje o osnovah plezanja v zimskih in letnih razmerah itd., zato je zelo zaželjeno, da vsi prijavljeni obvladajo osnove znanja za varno hojo po gorah. Pogoj za vpis v plezalno Solo J« starost 18 let, za mlajše (starejše od 16 let) pa pismeno soglasje staršev In pa članstvo PZJ — PD. Pri vpisu se plača tudi premija 270 din za nezgodno zavarovanje, ki je obvezno. Vpis Je v pisarni planinskega društva vsak ponedeljek, sredo in petek med uradnimi urami do 27. 9., lahko pa se vpišete tudt 27. 9. od 18.—19. ure v prostorih PD Kamnik. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK - Ureja ur^išM c^oor - Klavni tn odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHBVC — Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CGP Delo v Ljubljani 0DM