VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655^ nasglas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 35 • LETO XVI • 25. OKTOBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško cena: 150 SIT (dvojna številka) Km 9MMm mmmM MMMtr OBMOČNA ENOTA KRŠKO Ob mesecu požarne varnosti Gasilsko-reševalna vaja uspela Krško, 22. oktobra - V soboto smo bili pred zgradbo Srednješolskega centra na Hočevarje-vem trgu v Krškem priča zanimivi gasilsko-reševalni vaji. V vaji, ki je bila organizirana ob mesecu požarne varnosti, so sodelovali poveljstvo Gasilske zveze Krško, osem ekip prostovoljnih gasilskih društev, dve ekipi Poklicne gasilske enote Krško ter kot reševanci učenci osnovnih šol, sicer gasilski podmladek. Ob 11. uri je poveljnik Gasilske zveze Krško Avgust Mlakar sprožil alarm zaradi požara v stavbi srednje šole, v kateri so ostali učenci. Ekipe so ob hitrem prihodu uspele pogasiti požar ter začele reševati učence, in sicer z uporabo 28-metrske hidravlične zglobne ploščadi, imenovane tudi sky lift, ter spustnice, ki je vzbudila tudi največ pozornosti med mladimi. Ko so bili vsi KršHi pihalci uspešni Zlato plaketo s pohvalo za trud otroci rešeni, so gasilci pregledali še celotno stavbo, da ne bi še kdo od učencev ostal notri. V drugem delu vaje pa smo videli demonstracijo gašenja gorečega avtomobila, ki je bil udeležen v prometni nesreči, reševanje ukleščenega iz vozila z uporabo pnevmatskih škarij in nudenje prve pomoči ponesrečencu. Vzporedno z vajo je podjetje Unicommerce iz Ljubljane predstavilo prodajna prugrama Stihi in Viking. Toni Koren, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije: "Vaja je zelo lepo uspela. Gasilci, tako prostovoljni kot poklicni, so prikazali veliko usposobljenost in primerno opremljenost tudi za reševanje v zelo zahtevnih situacijah. Uspešnemu delu je razlog tudi v dobrem sodelovanju poklicnih enot." (Pagliuca) Gašenje gorečega avtomobila Ob prazniku Krajevne skupnosti Kostanjevica Zaključili tudi Šolski kompleks Kostanjevica, oktobra - V počastitev krajevnega praznika so se v tem mesecu odvijale raznovrstne prireditve in predstavitve društvenega delovanja z različnih področij, ki so množično pritegnile mnoge krajane, v mestece pa privabile še ljudi od drugod: 11. tek ob Krki, otvoritev sekcije Ra-diokluba Kostanjevica, 12. re-gata okoli kostanjeviškega otoka, srečanje območne organizacije RK Krško, 15. tek po ulicah Dolenjskih Benetk, predavanje Skrivnosti Gorjancev, tekmovanje v malem no- flBS' KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 gometu, slavnostna seja skupščine KS, sledijo pa še predavanje Kostanjevica, turizem in okolje, košarkarski turnir trojk in letni plesni koncert skupine Harlekin. Osrednja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti je bila slavnostna seja skupščine KS Kostanjevica, ki je potekala na OŠ Jožeta Gorjupa 21. oktobra, na dan, ko so ustrelili talce iz Kostanjevice in Prekope med drugo svetovno vojno. Po besedah predsednika skupščine Braneta Jordana letošnje leto ni bilo v znamenju velikih pridobitev, kot je bilo lansko (zaključek del pri telefoniji, izboljšanje cest). Na mrtvi točki je ostala obvoznica, poglobil se je problem vodooskrbe, dela na planiranih cestah se ne nadaljujejo, mesto Kostanjevica pa še vedno čaka na nadaljnje postopke ureditvenega načrta. Brane Jordan: "Sprijazniti smo se morali s čakanjem na sprejem Nadaljevanje na 12. strani Predsednik Pihalnega orkestra Videm Ivan Učanjšek (levo) in dirigent Drago Gradišek sta prejela najvišje priznanje - zlato plaketo s pohvalo. Maribor, 18. oktobra - Krški pihalni orkester Videm je v mariborski Unionski dvorani nastopil na 16. državnem prvenstvu pihalnih orkestrov v koncertni skupini. Načrtno delo 91-članskega kolektiva na čelu z dirigentom prof. Dragom Gradiškom se jim je obrestovalo, saj so za svoj odličen nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo, kar je najvišje slovensko priznanje na področju te glasbene zvrsti. Več o uspehu na strani 3. (Galex) Devet dva -proti utiranju otrok Jutri dopoldne (26. 10. 1995) bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane v krškem kulturnem domu pripravilo tri lutkovne predstave. Naslov igrice je »Devet dva« in v njej avtorica Svetlana Maka-rovič otrokom starim med 5 in 7 let dopoveduje, da lahko poiščejo pomoč na OKC Policijske postaje, ki ima telefonsko številko 92. Lutkovne predstave organizira policija, za vsako najde tudi sponzorja. V igrici policista pooseblja prijazni medo. Jutri bodo prišli na vrsto otroci iz Krškega, Podloga in Koprivnice. (Ika) -K?.f.fL-r~! BfKŽKje Trg bgnancav l» ttL 06O8 S-Z3& m oeoe i t*. Oa B3-»-55. f»x OS B3-8-47 Ojnajrta (Ki 22 M. OS BI-aO-77 MARIBOR CEUS PirUzroka c 3* gutajanska c 3a t*. OS ZMEO t*. OQ 28-936 f»c 062 2&460 fix OG3 ?!K »ton *nK ^Rn fW5 *mi »OT-i'¦R-* »to! .mi *^» «m»» 'KZ -^S J-S-J žm* 1™^!* -------------4- BretišM oktober Prireditve ob brežiškem občinskem prazniku Občina Brežice 28. oktobra praznuje svoj občinski praznik, vendar so se prireditve ob prazniku že začele s postavitvijo temeljnega* kamna za Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah, proslavo ob 50-letnici brežiške gimnazije, otvoritvijo prenovljene dvorane in koncerta Pevskega zbora "Planina" Cerklje ob Krki ob njihovi 25-letnici, otvoritvijo primarnega vodovoda Čatež-Cerklje, jesenskim živ-ža-vom, otvoritvami novih poslovih prostorov, občinskimi tekmovanji in še mnogimi drugimi prireditvami. V sredo (25. oktobra) bo v Župeči vasi otvoritev novih proizvodnih prostorov Kovaštva Zorko, v Posavskem muzeju pa bo na ogled razstava del likovne kolonije na temo mesta Brežice. V četrtek (26. oktobra) pripravlja dramska skupina KUD Fra-njo Stiplovšek gledališko predstavo Komedija Ljubezni, naslednji dan pa bo v prostorih hotela Terme Čatež otvoritev razstave fotografij Oskarja Gerjeviča. Atletski klub FIT Brežice pripravlja skupaj s Športno zvezo Brežice v petek (27. oktobra) ulični tek Brežiški oktober '95, v soboto pa se lahko odločite za XIX. pohod Po poteh brežiške čete. V soboto, 28. oktobra, bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu svečana seja občinskega sveta, na kateri bodo podeljene oktobrske nagrade in priznanja za leto 1995. Po seji pa bo sledil koncert Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič. Program prireditev ob občinskem prazniku je zagotovo bogat. Brežiški oktober ponuja vsakmur nekaj, zato ne zamudite. (Galex) (2, DRUGA STRAN NAŠ GLAS 35, 25. KTOBER 1995 J Delitvena bilanca pred vrati Župani pripravili predlog kriterijev za delitev bivšega občinskega premoženja Kozje, 21. oktobra - Občinski svet Kozje bo zasedal 30. oktobra. Na seji bodo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog kriterijev za delitev občinskega premoženja bivše občine Šmarje pri Jelšah. Predlog so pripravili župani novih občin, ki so kar na treh sestankih usklajevali svoje zahteve. "Predlog načina delitve premoženja bivše občine Šmarje pri Jelšah med nove občine" je delovno gradivo, na podlagi katerega naj bi svetniki v vseh novo-nastalih občinah sprejeli kriterije kot osnovo za delitev premoženja bivše občine. Župani predlagajo delitev: I. po legi stvari; II. po številu prebivalcev in III. kombinirani kriteriji. I. Po legi stvari: a) nepremičnine - stavbna zemljišča, kmetijska in gozdna zemljišča (6. aprila 1941 v lasti občin), naravno jav- no dobro (parki in podobno) in zemljišča, pridobljena z vknjižbo preko Centra za socialno delov b) stavbe in infrastruktura: stanovanja, nekateri objekti komunalne infrastrukture, ceste in prometna infrastruktura, kulturno- zgodovinski spomeniki, zaklonišča, športni objekti, poslovni prostori, stavbe javnih zavodov in ostale občinske stavbe. II. Po številu prebivalcev: upravna stavba Aškerčev trg 12 Šmarje pri Jelšah, delež občinskega premoženja v Veterinarskem zavodu, ustanoviteljske pravice na javnih zavodih - ZD Šmarje, I8lasbena šola Rogaška, OŠ Rogaška, Ljudska univerza Rogaška in ustanoviteljski delež bivše občine na JZ Celjske lekarne (stavbe se delijo po legi, deleži se ugotavljajo le na ostalem premoženju); premoženje ostalih JZ - OŠ se deli po sedežnem kriteriju - občine so že prevzele upravljanje. Po številu prebivalcev se razdelijo tudi terjatve bivše občine. III. Po kombiniranem kriteriju se razdeli osnovni kapital JP "OKP" Rogaška Slatina. Družbeni kapital Javnega podjetja se deli po treh kriterijih: 1.) infrastrukturi objekti proizvodnje in distribucije vode - na osnovi fizične porabe vode (Kozje 5,7 %); 2.) objekti odvajanja in čiščenja odpadnih voda - po lokaciji (Kozje 0 %); 3.) ostali osnovni kapital pa na osnovi števila prebivalcev posamezne občine (Kozje 11 %). Ugotovljeni osnovni kapital bi se po prej naštetih kriterijih delil takole: Rogaška Slatina 10.715 preb., 418.953.000 SIT ali 51 %; Rogatec 3.235 preb., 43.971.000 SIT ali 5 %; Šmarje pri Jelšah 9.764. preb., 145.728.000 SIT ali 18 %; Kozje 3.716 preb., 42.206.000 SIT ali 5 %; Podčetrtek 5.000 preb., 145.237.000 SIT ali 18 %. Del premoženja odpade tudi na občino Slovenska Bistrica (Polj-čane) v znesku 27.667.000 SIT ali 3 %. (Toni) STUDIO KJiea oirvia, CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58 68270 KRŠKO TEL.: 0008/2 1 78 1 - FITNESS - TURŠKA KOPEL - SOLARIJ - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE. Druga javna tribuna ZLSP v Posavjii Gospodarski razvoj Slovenije v luči socialdemokratskega programa Krško, 16. oktobra - Številni udeleženci javne tribune so prispevali k izboljšanju gradiva za socialdemokratski program ZLSD Slovenije. Tribuno je vodil Silvester Gorenc, predsednik OO ZLSD Krško. Poleg članov, simpatizerjev in drugih sta se tribune udeležili tudi dr. Metka Tekavčič in Cvetka Tinauer iz vodstva stranke. Gostji sta predstavili ekonomski del programa. Dr. Tekavčičeva: "Cilj našega programa je uspešna in socialno pravična država. Mnogi menijo, da tega ni možno uresničiti, ker da prihaja do konflikta idej. V stranki menimo, da je to uresničljivo, saj skozi resorje, ki jih zasedajo naši ministri iz vrst ZLSD, to uresničujemo. Gospodarska uspešnost je pogoj za socialno pravično državo. Država ima vzvode, s katerimi uravnava razdelitev bremen. Gospodarska uspešnost se dosega v dobrih podjetjih, kjer vlada ustrezen odnos med delom in kapitalom. Lastninjenje podjetij je na višku, prevladuje koncept notranjega odkupa, ki omogoča, da so de-.lavci večinski lastniki. Skrbi pa nas nekaj področij, ki so napeljana v nepravo smer. Eno od njih je premalo upoštevana regionalna komponenta. Razlike se povečujejo, moralo pa bi biti ravno obratno. Ljubljana se zaradi hude centralizacije zelo krepi, druge regije pa izgubljajo. Mislimo, da bi te trende morali v najkrajšem času spre- meniti in preiti na uravnotežen regionalni razvoj. Drug problem je precenjeni tolar, ki jemlje sapo aktivnim izvoznikom. Tretji problem pa je tehnološko zaostajanje gospodarstva, kar je posledica prehude obremenjenosti. Izvoz je še naprej naša edina možnost in kvaliteta je tu pogoj, tako na Zahodu kot tudi pri nas. Prihaja čas, ko se mora Slovenija bolj odločno vključiti v obnovo gospodarskih vezi med novimi državami, nastalimi iz bivše Jugoslavije. Vojna je te vezi pretga-la, z vzpostavitvijo miru pa bi morali izkoristiti prednosti, ki jih imamo: poznamo jezik, navade in potrebe tega prostora. Lahko bi postali učinkovit vezni člen." 'Tinauerjeva: "ZLSD ima v vladi najtežje resorje, ker ima najboljše kadre. Smo na prehodu v kapitalizem, v znane različne variante, in pametno bi bilo, da izberemo tak sistem, ki nam bo v korist. Najbližji nam je skandinavski tip, ki gradi na človeku in socialni državi. Tak cilj je zastavljen tudi v našem programu. Malo gospodarstvo ima korenine v obrtništvu, ki je na tem prostoru prisotno že veliko desetletij. Njegov pomen raste, saj bude. V ministerstvu za gospodarske dejavnosti se tega zavedamo, zato formiramo pospeševalno mrežo za razvoj malega gospodarstva. Na področju finančne pomoči smo zelo razdrobljeni. Borimo se za združitev pod eno streho, saj bi s tem povečali učinkovitost. Po mojem bi moral imeti Sklad malega gospodarstva le jamstveno vlogo. Največji problem slovenskega gospodarstva je, da ni konsenza o nadaljnjem gospodarskem razvoju, kar je za državo in njeno gospodarstvo zelo slabo." V razpravi so sodelovali: Emil Vehovar, Marjan Urbanč, Valentin Dvojmoč, Jože Habinc, Edo Komučar, Lojze stih, Vojko Omerzu, Ivan Glagovšek, Ivan Kozole... Vsi razpravljalci so bili zelo kritični do stanja v gospodarstvu, do neučinkovitosti države, sodstva in zaščite gospodarskih subjektov in zaposlenih. Z mnenji razpravljalcev bosta gostji seznanili komisijo, ki je pripravljala dokumente, da jih ustrezno dopolni. (Toni) Avtctiae^ ptKriko UGODNA PONUDBA Škoda Felicia Kombi - najcenejša caravan izvedba 1.514.500-1.844.800 Ugodni kreditni pogoji. Odkup Vašega rabljenega vozila. Zagotovljen servis. O kakovosti in udobju Felicie Kombi se lahko prepričate sami. V našem pooblaščenem servisu in prodajalni škoda v Krškem si lahko od blizu ogledate in preizkusite testno vozilo! Pokličite nas, da se domenimo! 0608/31-218 (prodaja) 21-280 (servis) Zapuščina gospe Oemcheh (1) Dobrotnica je bila naša rojakinja rast še ni dosegla vrha. Privatizacija, denacionalizacija in sanacija bank so usodni dogodki, ki naj bi pospešili tudi to vejo gospodarstva. V tej panogi bi lahko zaposlili veliko delavcev, seveda pa mora biti to naš skupni cilj in k njemu mora biti naravnana dejavnost države. Tako zaposlovanje rabi določene spod- Poročali smo že, da je bil na žiro račun brežiške bolnišnice aprila nakazan znesek 10.000 USD, ki ga je zapustila gospa Rosalie Demchek iz ZDA kot izraz njene zadnje volje, zapisan v testamentu. Vodstvo Splošne bolnišnice Brežice si je prizadevalo, da bi o omenjeni dobrotnici pridobilo vsaj kakšne informacije, vendar zaman. Danes pa je že mnogo več znanega. Pred nedavnim je namreč neki krajan sporočil, da Rosalie Dem- chek izhaja iz Dolenjega Leskov-ca pri Brestanici, pisala pa se je Rozalija Glas. Gospa Glas-Dem-chek je bila torej naša rojakinja, ki je podobno kot mnogi Slovenci že v mladosti zapustila rodno grudo, živela in umrla pa v ZDA. Kljub veliki oddaljenosti domačega kraja, sodeč po njeni zadnji potezi, ni pozabila svoje domovine, saj se je spomnila celo na brežiško bolnišnico in ji pomagala s svojim prispevkom. (Ga-lex) BretlšHa delegacija v Bonnlnghelmu Obnovljeni stiki brežiške občine s KD Mura Pred dnevi se je brežiški župan Jože Avšič skupaj s predstavniki ZKO Brežice mudil na gostovanju pri slovenskem kulturnem društvu Mura iz Bonningheima, ki združuje slovenske zdomce, zaposlene v omenjenem kraju in okolici Brežiška občina je pred desetimi leti vzpostavila stike s slovenskim kulturnim društvom, ki letos praznuje 15-letnico delovanja. Vendar pa so po osamosvojitvi Slovenije stiki z društvom zamrli. Župan Jože Avšič se je ob tej priložnosti pogovarjal z županom Bonningheima o sodelovanju med občinama, srečal pa se je tudi s svetovalcem slovenskega veleposlaništva v Bonnu ter slovenskim konzulom iz Muenc-hna. (Galex) Krški častniki zaključili letošnje delo Krško, 22. oktobra - V petek so se v Gasilskem domu v Krškem zbrali častniki, da bi zaključili cikel aktivnosti usposabljanja ter počastili 50. obletnico zmage nad fašizmom. Zbrane je najprej nagovoril predsednik občinskega Združenja slovenskih častnikov Krško Ernest Brezni-kar, nato pa je predsednik Zveze Predsednik ZZB NOV Slovenije general Ivan Dolničar Predsednik Združenja slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara združenj borcev NOV Slovenije general Ivan Dolničar spregovoril ob 50. obletnici zmage nad fašizmom s poudarkom na udeležbi in prispevku NOB v teh skupnih operacijah. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Združenja slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara in sekretar Janko Ljubic, ki sta se pohvalno izrazila o delu občinskega Združenja slovenskih častnikov Krško. Srečanje so končali ob pogostitvi v pogovoru o realiziranih in nadaljnjih nalogah. (Pagliuca) 40.000 in ODGRNJENA ZAVESA Preden je delovna skupina za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju začela z delom, je Silvo Gorenc zbranim povedal, da v "penziji" sicer niti ni tako dobro. "Zakaj si poslanci pripravljajo teren za skok v penzijo? Se je med vami kdo vprašal, zakaj, in zakaj tako mladi? Tudi slovenski pisatelj in profesor zgodovine in zemljepisa Janez Trdina se je upokojil mlad. Bolje, upokojili so ga. Več kot trideset let je preživel v pokoju v Novem mestu. Zakaj? Ker se je takratnemu režimu, v že zdavnaj rajnki Avstro- Ogrski, zdel nevaren. Raje so ga videli v penziji, kot pa da bi še naprej pisal in "pohujševal" mlade slovenske rodove. Morda pa se ravno to godi tudi poslancem. Morda bi se jih kdo rad znebil in jih zato rine v penzijo," je razmišljal predsednik delovne skupine S. Gorenc. Ni kaj dodati, morda je pa res. Zakaj ne bi organizirali promocijskega sestanka, na katerem bi o obnovi in ureditvi Senovega spregovorili strokovnjaki, nanj pa bi povabili bankirje, poslance, predstavnike krajevne skupnosti in vse zainteresirane podjetnike, ki bi jim konkreten načrt najbrž zlezel pod kožo. Nekaj podobnega so naredili Brežičani s svojo Slovensko vasjo, toda tam se zadeva ni ustavila pod kožo, ampak prodira vse globlje in vse bolj žgečka. Morda si takšnega žgečkanja želijo tudi v Krškem, kar pa niti ne bi bili tako čudno, saj se na krških ulicah res ne da več najti nasmejanega človeka. Toda če bi si zadevo podrobneje pogledali, bi se zlahka dalo ugotoviti, da večini nobeno žgečkanje ne bi več pomagalo do smeha. Morda le še denar, veliko denarja. Kako bo v bodoče poskrbljeno za senovške rudarje? Dobro, je zagotovil novi direktor Herman Kunej. Tisti, ki so v rudniku ostali, bodo lahko odslej brez skrbi. Trajnih presežnih delavcev ne bo več. Dela bo ravno toliko, kolikor ga za dvestočlanski kolektiv mora biti. Morda bo Rudnik Senovo v zapiranju kmalu novo podjetje, s svojim žiroračunom, žigom in še čim. Vendar pa rudarje s Senovega čaka še trnova pot delitvene bilance z RRPS, ki ima sedež v Trbovljah in od koder so v zadnjih letih dirigirali poslovno politiko senovškega rudnika. Pri tem so bili, vsaj tako kaže, zelo uspešni. Zase, seveda. Ker so bili trboveljski valpti istočasno še pravi krvosesi, so rudniku na Senovem povsem pošle moči. Izguba v zadnjih letih se je zelo povečevala, to pa Zasavcev, vsaj kot je videti, ni nič motilo. Še več. Poslovodni organi RRPS niso nikoli izdelali načrta ali strategije, ki bi rudnikom, s katerimi so upravljali, prinesla rentabilno poslovanje. Ne, to se gospodom v Trbovljah ni zdelo pomembno. Zato se je zdelo vprašanje župana Danila Siterja na seji delovne skupine še kako aktualno: "Kdo je načrtoval in diktiral poslovno politiko Rudniku Senovo, kako je do izgub sploh smelo prihajati in zakaj je to očitno nekomu ustrezalo?" Vprašanja so prava, zanimivo pa bi bilo slišati tudi odgovore (ne)odgovomih. Občinska uprava potrebuje pravopis. Krški občinski svetnik Martin Lešnjak je na eni od sej občinskega sveta spraševal o Romih in njihovih prometnih prekrških. To vprašanje je priromalo tudi na Policijsko postajo Krško, kjer so se policisti začudili nad lastnim terminorr). Iz dopisa oz. svetniškega vprašanja, ki jim ga je naslovila ustrezna občinska služba, je razvidno, da se policiste imenuje kar za policaje. Zato policisti in policaji opozarjajo občinsko upravo občine Krško, da slovenski pravopis pozna naziv policist. Stara šola pri vodnjaku. Zanemarjen objekt v centru Brežic zagotovo ni ponos svojemu imenu niti občini. Zato so se brežiški občinski svetniki odločili, da je potrebno stavbo stare osnovne šole pri vodnjaku čim prej urediti. Pozvali bodo lastnike, če pa se ne bodo odzvali, bo dela opravilo kar komunalno podjetje. Iz tega sodeč je jasno, da se bo urejanje kar zavleklo, čeprav bi si stara šola zaslužila več pozornosti že mnogo prej. Dirigent Gradišek ob uspehu »¦Ostale orkestre smo prijetno presenetili" Prof. Drago Gradišek, dirigent Pihalnega orkestra Videm Krško: "Na tekmovanje smo se kvalitetno pripravljali, opravili pa smo tudi intenzivne priprave na Rogli. V skupini, ki je izrazito profesionalna, smo kot debitanti nastopili prvič. Upali smo le na obstanek, za kar bi morali osvojiti vsaj bronasto plaketo. Z rezultatom sem izredno zadovoljen in tudi vesel, da so bili godbeniki nagrajeni za svoje de-lo._ V Mariboru smo zagotovo presenetili tako ostale orkestre kot poslušalce. Uspeh je tudi rezultat pravilne strategije našega orkestra, saj se je velik trud godbenikov ob finančni pomoči sponzorjev pri projektu obrestoval. Dosegli smo več, kot smo pričakovali. Mislim, da je naš uspeh lahko tudi v ponos kraju, kjer je instrumentalna glasba izrazito močno zastopana in dosega vidne uspehe. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so nas podprli, godbenikom in vsem sponzorjem, ki so nam pri tem projektu pomagali, in želim si, da bi bilo tako tudi v naprej." d GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 Projekt vinsko-turističnih cest *r\ 0bmo«me obrime Vzgled so lahko sosednje, vinogradniško bolj razvit* države, ki so vinske ceste izgradile ali obeležile že \ T ^ -rnjtntia^r BACiaulB __________________________pred desetletjem__________________________ ^•tm~/ ZBQRMICt POSAVJA 3 Sevnica, 18. oktobra - Ideja o pristopu k izdelavi Projekta slovenskih vinskih cest je stara že več kot pet let. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v septembru 1992 takratnim slovenskim občinam, v katerih se je odvijala vinogradniška proizvodnja, svetovalo, da ustanovijo komisije, ki bodo vodile in usklajevale potek izdelave projekta vinske ceste v svoji občini. Ustanovljena je bila republiška projektna skupina za vodenje projekta, v decembru 1992 pa je takratni občinski Izvršni svet sprejel sklep, s katerim je. imenoval petčlansko komisijo za vodenje izdelave projekta vinske ceste na območju občine. Za izdelavo idejnega projekta slovenskih vinskih cest je Ministrstvo zadolžilo Biro za projektiranje in inženiring d.o.o. Maribor. S strani občine in občinske komisije je bil Biroju dostavljen družbeni plan, agrokarta, pred-v log predvidene trase vinske ceste z obstoječo gostinsko ponudbo in zgodovinskimi znamenitostmi. Še pred razgrnitvijo idejnega projekta pa se je izvedelo, da je štajerski vinogradniški del občine Sevnica izpadel iz območja poteka vinske ceste, kar je bilo tudi jasno vidno po uradni predstavitvi projekta v Mariboru. Biro so opozorili na nestrinjanje s projektom. Dolenjski vinogradniški del je bil vključen v Goi^jedolenjsko visokotu-ristično cesto, medtem ko so šele v avgustu 1995 občino Sevnica obvestili, da je tudi štajerski del občine vključen v projekt vi-sokoturistične ceste. Občinska turistična zveza Brežice je decembra 1994 pripravila sestanek predstavnikov posavskih občin, kjer je bil imenovan projektni svet Bizeljsko- sremiške visokoturistične ceste, v katerega so bili imenovani štirje predstavniki iz brežiške občine, trije iz krške in dva iz sevni-ške občine. Projektni svet je imel nalogo pripraviti program razvoja Bizeljsko-sremiške visokoturistične ceste, ki obsega dolgoročni, srednjeročni in kratkoročni načrt. Dolgoročni načrt predvideva: - motiviranje in izobraževanje prebivalcev tega območja, - pospeševanje gospodarskih in turističnih tokov in - sooblikovanje zakonskih okvirjev in nadzor. Srednjeročni načrt predvideva: - asfaltiranje celotne glavne trase VTC in sanacijo slabih mest na obstoječi cesti, - označitev turističnega območja z vsemi potrebnimi označbami, - izdelavo turistično-propagan-dnega gradiva, - pomoč pri aktiviranju najobe-tavnejših gostinskih in turističnih točk na celem območju in - spodbuditi izdelavo prostor-sko-ureditvenih pogojev za območje VTC. Kratkoročni načrt predvideva: - umestitev sveta v institucionalni okvir, - označitev območja VTC in posameznih točk, - asfaltacijo posameznih delov glavne trase, sanacijo in asfaltiranje posameznih odsekov in - zagotoviti razvojna sredstva za izbrane točke s kmečkim turizmom in vinotoči. Glavna trasa bo tako potekala od Sevnice preko Lončarjevega Dola, Vranja v Podvrh, Trnovec in skozi Selce v krško občino. (dama) Zaposlovanje tujcev v Posavju Koga posavski delodajalci raje ___________zaposlujejo?___________ Na pobudo sevniškega svetnika Blaža Jeneta so na območni enoti republiškega zavoda za zaposlovanje pripravili informacijo o zaposlovanju tujcev v sevniški občini in v Posavju Sevnica, 19. oktobra - Zakon o zaposlovanju tujcev je bil sprejet sredi leta 1992. Po prehodnih določbah Zakona se je uredil status vseh že zaposlenih delavcev iz drugih republik nekdanje skupne države, ki so po osamosvojitvi Slovenije postali tujci na delu v Sloveniji. Tisti, ki so imeli na dan uveljavitve Zakona sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in vsaj 10 let delovne dobe v Sloveniji, so pridobili osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, ostali zaposleni tujci pa osebno delovno dovoljenje za določen čas. Po teh določbah je bilo v Posavju izdanih 1678 delovnih dovoljenj, in sicer 347 tujim državljanom za nedoločen čas, od tega 29 v sevniški občini. Za ostale tujce, ki so takrat pridobili osebna delovna dovoljenja za čas enega leta, so bila nadaljnja delovna dovoljenja za delo v RS odvisna od interesa delodajalca in obstoja ali neobstoja domačih primernih iskalcev zaposlitve, ki bi bili pripravljeni sprejeti ponujeno zaposlitev. Do konca meseca septembra so na RZZ OE Sevnica prejeli 1710 vlog, od katerih so pozitiv- no rešili 1500 delovnih dovoljenj, negativne odločbe je prejelo 95 oseb, medtem ko je bilo zaradi nepopolne dokumentacije ali umikov vlog tudi 74 zavržb. Ostale vloge so v postopku in čakajo na dopolnitev. Tako je število vlog za zaposlitev tuje delovne sile v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo in sicer za 300 vlog. Najpogosteje se izdajajo delovna dovoljenja za dela v gradbeništvu, kmetijstvu, komunali in energetiki. V sevniški občini je pridobilo delovna dovoljenja 67% tujcev za dela v gradbeni dejavnosti in 29% v kmetijski dejavnosti, Marjan Vodopivec. direktor komerciale v novomeškem Labodu: Lastno podjetje za izvoz na Češko Novo mesto, 19. oktobra -Labod je eno izmed konfek-cionarskih podjetij, ki uspešno opušča dodelavne (lohn) posle s tujimi partnerji in jih nadomešča s povečevanjem proizvodnje lastnih kreacij. Od proizvodnje bluz in srajc so uspešno prešli tudi na vrhnja oblačila, že lani so uveljavili blagovno znamko Ella Vivaldi, ki ponazarja eleganco in živahnost, njihova ciljna skupina pa so poslovne ženske in moški. Ker je slovensko tržišče omejeno, so se Labodovci morali usmeriti na izvoz. Pri izvozu so se zaradi objektivnih okoliščin usmerili na nekdanjo Vzhodno Evropo. Marjan Vodopivec, di- rektor komerciale v Labodu: "Prodor na zahodno tržišče je izredno težak in tam naša blagovna znamka še nima svojega mesta. Smo pa uspešno prodrli na češko tržišče, ki je za nas ugodno." Iz izkušenj vedo, da je klasičen izvoz za proizvajalca hud napor in tveganje, zato so se lotili drugačne metode. Skupaj s Čehi so ustanovili podjetje na Češkem in tako sedaj svoje izdelke prodajajo kar v lastnih prodajalnah. Trenutno jih je v Pragi pet, "A na glavni praški ulici načrtujemo deset svojih prodajaln za drobno prodajo, podjetje pa nam bo poslužilo tudi za razvoj grosistične dejavnosti," pravi gospod Vodopivec. Povprašali smo tudi po lastninjenju Laboda in po krškem obratu Libna. Marjan Vodopivec: "Lastninjenje je v konfecij-ski industriji relativno preprosta zadeva. To je delovno intenzivna panoga, kjer delovna sredstva ne predstavljajo velike vrednosti, šestdeset odstotkov vrednosti podjetja je relativno lahko zbrati s certifikati delavcev, bivših zaposlenih in upokojencev. Kaže celo, da bomo pri nas določen del vrednosti certifikatov morali (po obračunu) vrniti na račune lastnikov. V Labodovi lastnini pripada za dober odstotek družbenega premoženja upravi- čencem iz denacionalizacijske-ga postopka, dedičem Šivalnice moškega perila Medic, a večjih zapletov ni." Kar zadeva Krško Libno: "Prepričan sem, da imajo v Krškem s kakovostnim delom in svojim programom bluz trdno prihodnost. Pomemben premik na bolje smo dosegli z uvedbo enoizmenskega dela." V Krškem imajo namreč že nekaj časa samo eno delovno izmeno, kar je zaposlenim delavkam vsekakor prišlo prav in to se pozna tudi na rezultatih. (Ika) ostali pa v drugih dejavnostih. Na OE v Sevnici opažajo, da je kljub visoki domači brezposelnosti pritisk delodajalcev za zaposlovanje tujcev, še posebno tistih iz bivše države, še kako izrazit. Kvalifikacijska oziroma izobrazbena struktura tujcev, ki so jim bila izdana delovna dovoljenja, je zelo nizka. V občini Sevnica je bilo letos do konca septembra izdanih 500 delovnih dovoljenj za prvo zaposlitev, kar izhaja iz podatka o številu izdanih delovnih dovoljenj za novo zaposlitev tujcev v Sloveniji, in zaposlitev, ki pomeni nadaljevanje že sklenjenih zaposlitev. Od tega 202 delovni dovoljenji za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu, 201 delovno dovoljenje je bilo izdano delavcem, ki so že imeli slenjeno delovno razmerje, tako da gre v teh in ostalih primerih za t.i. "podaljšanje" delovnega dovoljenja. (dama) ^LPO1! UPRAVA in TRGOVINA; B. Milavcev 3. Breiice Tel /Fax: 060B 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office *// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 '068/81-118 P.E. NOVO MESTO Ljubl|anskac.27 068/323-000 Prevzemite obrtno dovoljenje in odločno Vse, ki še niste prevzeli obrtnega dovoljenja in odločbe na svoji območni obrtni zbornici, pozivamo, da to storite. Obrtno dovoljenje boste potrebovali pri vseh nadaljnjih upravnih postopkih za spremembo, razširitev ali ukinitev svoje dejavnosti. Inšpekcijski organi pri svojem poslovanju že zahtevajo na vpogled nova obrtna dovoljenja z odločbo. Poleg tega pa pripravljajo tudi obširnejšo akcijo pregledovanja dovoljenj za obratovanje. Enaki interesi -skupen nastop Vodstvi Obrtne zbornice Slovenije in Združenja podjetnikov Slovenije sta se dogovorili, da bosta takrat, ko imata ob posameznem vprašanju enake interese, nastopali skupaj oziroma enotno. Že na začetku sodelovanja sta ugotovili, da je nekaj tem, ob katerih bi bil skupen nastop koristen tako za obrtno zbornico kot za združenje, in sicer: strategija razvoja malega gospodarstva, področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja samostojnih podjetnikov posameznikov, subvencioniranje prispevkov za neto izvoznike, paket davčne zakonodaje in nadaljevalne aktivnosti za boljšo zaščito upnikov. Prav tako kaže pripraviti tudi skupna stališča do razpisa Ministrstva za gospodarske dejavnosti za področje malega gospodarstva za prihodnje leto in o aktivnostih na področju uvajanja kakovosti po standardih Iso 9000. Vodstvo OZS se bo z vodstvom gospodarske zbornice moralo čim prej pogovarjati tudi o tem, kako reševati problematiko članstva. GOST-TUR '95 Gostinci so bili obveščeni, da je v Mariboru v dneh od 11.10. do 15.10.1995 potekal III. Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-TUR '95. V času sejma so bile organizirane spremljevalne prireditve. V programu prireditev GOST-TUR-a '95 je organizirala sekcija gostincev pri OOZ Maribor posvet gostinskih sekcij območnih obrtnih zbornic Slovenije. Na posvetu je tekla razprava o novi šolski zakonodaji in o problemih vodenja knjigovodstva v gostinstvu. Obvestilo članom o poslovanju zbornic v prazničnih dneh Območne obrtne zbornice iz Brežic, Krškega in Sevnice obveščajo vse svoje člane in ostale stranke, da v dneh od 30.10.do 1.11.1995 ne bodo poslovale. VULKANIZERSTVO, OPTIKA, POPRAVILO GUM, TRGOVINA Rostoharjeva 62, 68270 Krško, Slovenija tei.:(0608) 21-407, fax:(0608) 32-410 AVTO OPTIKA, VULKANIZERSTVO, UGODNA PRODAJA ZIMSKIH GUM, ALUMINIJASTA PLATIŠČA Z Ljubljanske borze Tudi minuli teden je Slovenski borzni indeks (SBI) nadaljeval pot navzgor. Tokrat je pridobil dobrih 40 točk oziroma 3,1 odstotka. Indeks je sicer še vedno indikator dogajanja na borznem trgu delnic, vendar ga ne moremo več primerjati s starim indeksom. Kot smo že omenili, sedanji SBI sestavlja le še 8 delnic (prej 12), saj se več ne upoštevajo prednostne delnice, ki so po svojem kotiranju zelo podobne obveznicam. Zato so dnevne spremembe indeksa večje in imajo posamezne delnice večji vpliv na spremembe indeksa. Po dolgem času skromnega dnevnega obsega sklenjenih poslov, s katerim so se srečevali na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev, je bil minuli teden med najživahnejšimi v letu. Že v ponedeljek so borzni posredniki sklenili nadpovprečno število transakcij, v sredo in četrtek pa je promet celo presegel pol miljarde tolarjev, kar se že dolgo ni zgodilo. Tečaj redne delnice Mladinske knjige Založbe, ki je teden nazaj močno rasel, je tudi tokrat nadaljeval, sicer malo manj strmo pot navzgor in tako pridobil še dodatnih 2,3 odstotka vrednosti. Za enak odstotek se je podražila tudi delnica Term Čatež. Redna delnica borznoposredniške hiše Nika se je podražila za odstotek, delnica Dadasa pa za 4,6 odstotka. Za toliko se je povišal tudi tečaj redne delnice BTC-ja. Najbolj opazni pa sta podražitvi rednih delnic Finmedie in Hmezad banke, in sicer za 14,9 oziroma 17,2 odstotka. Banka Vipa je izdala novi emisiji obveznic in prednostnih delnic, s katerimi se bo pričelo trgovati 25. oktobra in sicer v okviru borzne kotacije B. Oznaka za obveznice druge izdaje bo VIP 2, za prednostne delnice druge izdaje pa VIPP. število kotirajočih prednostnih delnic se tako poveča za 17.500 delnic; vsaka izmed njih pa ima nominirano vrednost 20.000 SIT. (NANI) C NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 GOSPODARSTVO D Hov avtosalon r Brežicah Družinska tradicija se nadaljuje Radanovičevi so bili in so še vedno ena nosilnih družin, kjer se že tretji rod ukvarja danes s podjetništvom, v preteklosti pa z obrtjo družinsko podjetje in poslovanje pritegnil tudi svojega sina Mihaela. Tudi direktor podjetja Porsche Interavto Slovenija Norbert Win-disch se je družini Radanovič zahvalil za dolgoletno uspešno sodelovanje in povedal, daje ve- sel, da lahko prisostvuje otvoritvi novega avtosalona v Brežicah, ki ni le velika pridobitev za družino, pač pa tudi za mesto Brežice, občino in končno tudi za organizacijo, ki ji skupaj s podjetjem Radanovič pripadajo, (dama) Župan Jože Avšič, predsednik DS dr. Ivan Kristan in družina Radanovič Brežice, 19. oktobra - Podjetje Radanovič Brežice je družinsko podjetje, kjer si že tri generacije podajajo roko in sledijo tradiciji, ki jo je "vsadil" Mihael Radanovič, oče sedanjega lastnika podjetja, prav tako Mihaela Radanoviča, že leta 1910. Slavnostne prireditve, otvoritve novega avtosalona, sta se udeležila brežiški župan Jože Avšič in predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan ter direktor podjetja Porsche Interavto Slovenija Norbert VVindisch. Leta 1910 se je v obrtni delavnici g. VVuta za strojnega in orodnega ključavničarja izučil oče sedanjega lastnika podjetja in se s priporočilom svojega mojstra odpravil na Dunaj, v tamkajšnjo tovarno avtomobilov Graef und Stieft, kjer si je prislužil diplomo mojstra avtomehani-ka. Po vrnitvi v domovino je Mihael Radanovič odkupil delavnico svojega mojstra in postal eden prvih poklicnih avtomeha-nikov in šoferjev tistega časa v Zasavju in Posavju. Leta 1960 je očetovo delavnico prevzel sin Mihael, sedanji lastnik podjetja Radanovič. Pred petindvajsetimi leti so staro delavnico podrli in na istem mestu zgradili novo, modernejšo. Postali so pooblaščeni servis za avtomobile znamk VW in Audi. Pred petimi leti pa so se v podjetju odločili tudi za prodajo vozil in zgradili avtosalon, kjer so poleg že omenjenih znamk uvedli tudi prodajo in servis avtomobilov znamke Seat. "Rad bi se zahvalil vsem, ki so od začetka projekta sodelovali z nami in si prizadevali, da bomo danes odprli vrata novemu poslovnemu objektu, v katerem bo trgovina z nadomestnimi deli za znamke VW, Audi in Seat, prodaja vozil VW in Audi ter upravni prostori za vse tri blagovne znamke," je v pozdravnem govoru povedal lastnik podjetja Mihael Radanovič, ki je v Obrtništvo in podjetništvo dobivata vse večji pomen Ob otvoritvi novega avtosalona podjetja Radanovič Brežice je predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan med drugim povedal: "Današnjega slavnostnega dogodka sem se udeležil iz dveh razlogov, zaradi naraščajočega pomena obrtništva in samostojnega podjetništva in zaradi spominov na gimnazijska leta, ki sem jih preživel tu, v Brežicah. Obrtništvo in samostojno podjetništvo dobivata v državi vse večji pomen. V Sloveniji je več kot 45.000 samostojnih podjetnikov, blizu 51.000 nosilcev obrtnih dovoljenj in okrog 5000 gospodarskih družb. Radanovičevi se s tem objektom priključujejo k prizadevanjem tistih, ki si želijo hitrejšega gospodarskega napredka naše države. Družini Radanovič ob otvoritvi novega poslovnega objekta čestitam in vam želim še veliko prihodnjih uspehov." Tel.: 0608/41-110, 41-370 Fax: 0608/41-110 GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA. Trg svobode 1 NOVO! NOVO! NOVO! Osem sob, vključno z recepcijo in stopniščem, v celoti prenovljenih v višji standard, s šestnajstimi ležišči, apartmajem, prho, kadjo, kabelsko TV (30 programov), hladilnikom, konferenčnim salonom z do 25 sedežev, restavracijo z bogato ponudbo in posebno sobo z do 15 sedeži. Družina Radanovič je vzgojila mnogo današnjih podjetnikov in obrtnikov Tudi župan občine Brežice Jože Avšič je družini Radanovič čestital ob otvoritvi novega avtosalona, ki je najlepše darilo družine mestu in občini ob bližajočem se občinskem prazniku: "Ta objekt je resnično velika pridobitev. To ni le vaš družinski uspeh, ampak je tudi nekaj novega v mestu, ki je s tem objektom tudi lepše in bogatejše, bogatejše predvsem za nekaj delovnih mest. V družini Radanovič se že tretji rod ukvarja z obrtništvom oz. podjetništvom. Vedno je bila ena nosilnih obrtnih družin v brežiški občini, ki je bila po vseh kriterijih ponavadi med manj razvitimi, bila pa je vedno zelo razvita na področju obrtništva, malega gospodarstva, sedaj podjetništva in trgovine. Vse te vsebine pa so se danes znašle v objektu, ki ga odpiramo. Posebej je potrebno poudariti, da je družina Radanovič vzgojila generacije, danes samostojnih podjetnikov, ki že tudi zaposlujejo in vzgajajo nove generacije, ali pa tistih mladih, ki razmišljajo o podjetništvu. Vse to so uspehi, zaradi katerih se Radanovičevim v svojem imemu in imenu celotne občine iskreno zahvaljujem." Zaposleni bomo poskrbeli, da se bodo gostje (tudi Vaši poslovni partnerji) pri nas počutili prijetno. Cene so zelo konkurenčne. JVa sriienje t hotelu Ajiort.t. Zaposlovanje - RZZ Novi programi izobraževanja in usposabljanja Pri zaposlovanju postavljajo pri Zavodu na prvo mesto tiste skupine brezposelnih, ki so na trgu delovne sile v najslabšem položaju: dolgotrajno brezposelne, starejše, osebe brez poklicne izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri ni povpraševanja, in mlade. Obseg programov pospešenega zaposlovanja teh skupin določajo finančna sredstva, pogoj za vključitev vanje pa je predvsem čas čakanja brezposelnega na zaposlitev. Rudnih Senovo postaja nov, samostojen pravni subjekt V organizacijski shemi ne sme biti ____________dvojnosti____________ Tako so menili člani delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika _____________________Senovo v zapiranju. Brez razvojnega sektorja enostavno ne gre. Senovo, 20. oktobra - V poslovni stavbi Rudnika Senovo je potekala 5. seja delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika senovo v zapiranju, v kateri so člani spregovorili o izvrševanju sklepov Občinskega sveta, sprejetih na septembrski seji. Rudnik mora postati nov, samostojen pravni subjekt in enakopraven partner na osnovi pogodbe v vseh poslovnih zvezah in zastavljenih projektih. Seje delovne skupine, ki jo je sklical predsednik Silvester Go-renc, so se z namenom, ugotoviti, kako teče izvajanje zastavljenih nalog v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju, udeležili župan Danilo Siter, Peter Žigante, Zoran Šoln, Herman Kunej in Jože Kržan. Kot so ugotovili, je večina nalog že izpeljanih oziroma nekatere še tečejo. V naslednjem mesecu naj bi, po nekaj zapletih, končno tudi formalno stekla registracija novega podjetja - Rudnik Senovo v zapiranju, katerega direktor bo Herman Kunej. Na Senovem so pripravili in tudi sprejeli vse potrebne splošne akte in druge dokumente, med prvimi pa so pripravili statut novega podjetja in ga že predložili vladi RS. Šele s soglasjem vlade in registracijo na okrožnem sodišču bodo lahko pristopili k operacionalizaciji projekta, ki pa ne rešuje samo problemov Rudnika Senovo, ampak temelji na vsestranskem razvoju Senovega in širše okoli- Kot je povedal Herman Kunej, so do sedaj na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti odklanjali vsako pomoč (v obliki finančnih injekcij) tistim, ki so preza-poslovali rudarje, kar je v nasprotju z dogovorjenim. Namenjenih in namenskih sredstev na Senovo še ni, oziroma ne v dogovorjenem obsegu, pa čeprav je državni sekretar Boris Sovič po besedah Hermana Kuneja le Predsednik in člani delovne skupine za spremljanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s problematiko Rudnika Senovo v zapiranju med 5. sejo v poslovni stavbi rudnika zagotovil, da bo dosegel tudi to. Trenutno je najbrž največja težava v tem, da je Rudnik Senovo še vedno poslovna enota RRPS, kar pa naj bi se z registracijo novega podjetja končno spremenilo. "Postati morate samostojno in neodvisno podjetje, ki bo tudi poslovalo povsem samostojno," se je zavzel predsednik delovne skupine Silvester Gorenc in nadaljeval: "Organizacijska shema rudnika irv vse dejavnosti mora vključevati zapiralne in razvojne funkcije. To je prava strategija, kajti eno brez drugega ne gre." "Do 26. oktobra se bo na rudniku upokojilo nekaj deset ljudi, nekateri so ali si še bodo poiskali zaposlitev pri drugih delodajalcih, tako bo po tem datumu na rudniku zaposlenih še 215 delavcev, od tega\jih bo 21 na čakanju. Na osnovi rezultatov poslovanja sem optimist in lahko zagotovim, da med zaposlenimi ne bo več trajnih viškov," je povedal direktor Herman Kunej. Jože Kržan je menil, da bo potrebno narediti vse, da bo Rudnik s svojim imetjem gospodaril sam in da je k ideji tfgba pritegniti tudi predstavniketjrugih rudnikov, medtem ko je župan Danilo Siter vprašal, zakaj sredstva, namenjena rudniku Senovo, niso prihajala, če pa so, kako so gospodarili z njimi in ali se lahko zgodi, da registracija podjetja ne bi gladko stekla in tako na Senovo ne bi dobili za letos predvidenih sredstev. Direktor Kunej mu je odgovoril, da zapletov z registracijo ne bi smelo biti in po zagotovilih, ki jih ima, bodo sredstva, namenjena rudniku ^enovo, do konca leta na Senovo tudi prišla. Na koncu se je Peter Žigante zavzel, da se vsak po svoje potrudi in poskuša vplivati, da bodo v vladi RS statut Rudnika Senovo v zapiranju kar se da hitro pregledali ter tako dali zeleno luč okrožnemu sodišču, ki bo v sodelovanju z vodstvom podjetja postopek registracije tudi uradno izpeljalo. (dama) Programi zajemajo pridobivanje psihosocialnih veščin, delo z osebnostno rastjo in svetovanje, izvajala pa jih bodo različna podjetja iz Posavja in Ljubljane. Z delom so začeli večinoma septembra. Tako imenovana kovnica znanja vsebuje dva programa; eden je namenjen psihosocialni pripravi starejših brezposelnih, v drugega pa naj bi se vključevali težje zaposljivi mladostniki. Svetovalno delo s starejšimi, dolgotrajno brezposelnimi osebami zajema skupinsko in individualno delo za ohranjanje psihične in fizične kondicije ter mobilizacijo lastnih moči. Tudi socialno težje prilagodljivim skupinam so ponudili oblike pomoči s skupinskim delom, zlasti za osebe, ki imajo težave s socialno komunikacijo na delovnem mestu ali jih je brezposelnost še posebej osamila in odmaknila od življenja. V tej skupini se bodo učili novih vzorcev socialnega vedenja in komuniciranja ter oblik samopotrjevanja. Za skupino brezposelnih z največ 10 let izobraževanja so pripravili tečaj funkcionalnega opismenjevanja, po pridobitvi temeljnih opismenje-valnih spretnosti jih bodo vključili v nadaljnje oblike strokovnega usposabljanja. Zavod je pripravil tudi tečaj iz vodenja administracije in enostavnega ter dvostavnega knjigovodstva, pa tudi seminar izdelovanja ravninskih načrtov s programsko opremo Autocad za osebe tehničnih strok. Za brezposelne nad 40 let in z vsaj višjo izobrazbo so organizirali eksperimentalni program usposabljanja za mentorje študijskih krožkov. Novost Zavoda so tudi klubi za iskanje zaposlitve, način dela z brezposelnimi osebami, ki ga bodo izvajali s pomočjo zunanjih sodelavcev. Oblika je namenjena dolgotrajno brezposelnim; v klubu se bodo člani usposabljali v spretnosti učinkovitega iskanja zaposlitve. Odločitev o izvajalcu - PCPI Krško - so sprejeli v začetku septembra, prva skupina pa naj bi začela z delom v drugi polovici oktobra, (iz mesečnih informacij RZZ) d KMETIJSTVO NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J Bolezni vina 1 Če vino spremeni vonj, okus ter videz zaradi delovanja živih celic plesni, bakterij in kva-sovk, govorimo o bolezni vina. Kemične spremembe, ki jih povzroči nezaželeno delovanje drobnoživk, so lahko tako velike, da je vino neužitno, pokvarjeno in neprimerno za prodajo. KAN je pogosta bolezen, zlasti pri vinih z manj alkohola. Povzročajo jo glive iz rodov Candi-da, Pichia in Hansenula, ki se nahajajo že na grozdni kožici. S predelavo preidejo v mošt, preživijo vrenje in se razmnožijo šele v vinu, ko se izgubi zaščitna plast med alkoholnim vrenjem nastalega ogljikovega dioksida. Na površini tvorijo sivo-belo, tudi do en centimeter debelo kožico, ki pri stresanju vina razpade in se potopi. Kan se odraža v znižanju alkohola, ki se razgradi v ogljikov dioksid in vodo. Vedeti moramo, da kan predstavlja prvo fazo za ugoden razvoj in delovanje ocetnokislinskih bakterij. Bolezen preprečimo z vedno dolitimi sodi. Z žveplom si pomagamo le posredno, ker veže kisik. Če je bolezen že napadla vino, previdno odstranimo nastalo kožico; pri skoraj polnem sodu z dolivanjem skozi dolgi lijak, pri polpraznem pa s pretokom. Pri močnejšem pojavu vino čistimo z aktivnim ogljem (25-30 g/hO. OCETNICIK je pogosta bolezen vin z nizkim alkoholom v slabih vinskih kleteh. Nastane kot posledica delovanja ocetnokislinskih bakterij, ki so v naravi zelo razširjene. V poznem poletju se razvijejo zlasti na poškodovanih jagodnih kožicah in s stiskanjem preidejo v mošt in vino. V ugodnih pogojih (nizek alkohol, prisotnost zraka in višja temperatura) predelajo alkohol preko acetaldehida v ocetno kislino, ki se kaže v večji vsebnosti hlapnih kislin. Dopustna zgornja meja hlapnih kislin je v belem vinu 1,1 g/l, v rdečem pa 1,2 g/l. Vsebnost hlapnih kislin kaže na potek alkoholnega vrenja, na razmere v kleti in na zdravstveno stanje vina. Nastanek ocetne kisline preprečujemo s hitro predelavo grozdja, drozgo in mošt pa čim manj izpostavljamo zraku, beli mošt razsluzimo, dodamo selekcionirane kvasovke, rdečega pa pred vrenjem preventivno žveplamo. Po končanem vrenju sode dolijemo, v polnem sodu se zaradi pomanjka- nja zraka ocetne bakterije ne*, morejo razviti. Ciknjeno vino močno žveplamo, pasteriziramo ali sterilno filtriramo. Hranimo ga v hladrtem prostoru in ga hitro porabimo. Pri močnejšem ciku vino pred filtracijo čistimo s 15-20 g/hI aktivnega oglja. Priokusa po ocetni kislini ne moremo nikoli odpraviti, lahko ga le omilimo. Pravočasno in strokovno žveplanje je ukrep, ki zagotavlja, da bomo ohranili vino zdravo in neoporečno. MLEČNI CIK je bolezen, kjer mlečnokislinske bakterije spre-minjajo*sladkor v mlečno kislino, manit fr» ogljikov dioksid. Pojav je pogost pri vinih, ki niso dokončno povrela, bolezen pa spremlja tudi manitno vrenje. Bolezen spoznamo po vonju in okusu, ki nas spominja na kislo zelje. Vina z nižjo kislino in nepo-vretim sladkorjem ter malo žveplana vina so za mlečni cik bolj dovzetna. Cik preprečujemo z razsluzevanjem mošta, vodenim alkoholnim vrenjem, pravočasnim žveplanjem ter rednim dolivanjem sodov. Pri ZAVRELICI bakterije razgrajujejo vinsko kislino in glicerin. Pojavi se z višanjem temperatur, spoznamo pa jo po tihem vrenju (šumu) in sproščanju ogljikovega dioksida. Vino postane motno, včasih tudi spremeni barvo. Pri pravočasnem ukrepanju bolezen preprečimo z močnim žveplanjem in ostro filtracijo. VLEČUIVOST - Povzročitelji so bakterije in kvasnice v vinih, ki so bila dolgo časa nepretoče-na ali pa so dolgo ležala na dro-žeh. Bolezen se rada pojavlja pri vinih z nizkim alkoholom in kislinami ter nepovretim sladkorjem. Vino je motno in vlečljivo, pravimo, da teče kot olje. Vlečljivost preprečimo s popolnim prevretjem mošta, pravočasnim in hitrim pretokom, če pa je že prisotna, jo odpravimo z zračnim pretokom in močnim žveplanjem. Vinskih bolezni poznamo še več, vendar so zgoraj opisane najpogostejše. Če se pojavi bolezen, za katero ne poznate vzroka in ne veste, kako naj bi jo odpravili ali omilili, je prav, da se obrnete za pomoč na najbližjo strokovno usposobljeno klet. Kmetijska svetovalna služba Krško: Vinko Brkovič, dipl. kmet. ing. Prt Pencovih iz lOO kg semena 8 ton krompirja Kostanj - izziv za pridelovalce Kostanj je pri nas manj pomembna sadna vrsta, zato pa je toliko bolj cenjen zaradi kakovostnega lesa, ki je zelo uporabna surovina za gradnjo in predelavo. Posebej cenjeni so bili sodi za vino iz kostanjevega lesa, danes pa vsled poplave drugih materialov so-darstvo izgublja svoj pomen. Kljub temu še vedno veliko vinogradnikov prisega na kostanjeve sode. Bolezen kostanjev rak (Endothia parasitica), ki je pokosila ogromne sestoje avtohtonega kostanja, se počasi umirja. Potrebe po tej sadni vrsti so velike, kar smo spoznali tudi pri nas in tako uvozili sadike kostanja iz Italije, ki pa bodo še nekaj let na preizkušnji. Predvidevajo, da izvira kostanj s Sardinije. Botanično uvrščamo kostanj v družino bukev (Fagaceae) in rod Castanea, ki obsega številne vrste, od katerih je najpomembnejša vrsta Castanea sativa - atlantsko-submedi-teranski kostanj. To je izhodiščna oblika najboljših plemenitih sort. Plodove kostanja so poznali in nabirali že v pradavnini. Danes ga gojijo zaradi visoke rasti v glavnem v gozdnih sestojih ali kot posamezna drevesa po vrtovih. Kostanj spada med bolj dolgožive sadne vrste, saj niso redki primeri tudi 1.000 let starih dreves. Pri nas je bil kostanj v preteklosti veliko bolj razširjen. Sestavljal je obsežne gozdove, ki so marsikje nadomeščali bukov gozd. Njegovemu nazadovanju kot vodilne drevesne vrste je največ pripomogla bolezen kostanjev rak (Endothia parasitica), ki se je hitro in neustavljivo širil. Z novimi azijskimi vrstami kostanja so poskušali nazadovanje omiliti, vendar te sorte niso dosegle organoleptičnih lastnosti domačega kostanja. V zadnjem času se delovanje kostanjevega raka umirja zaradi pojava, ki mu strokovnjaki pravijo hiperviru-lentnost. Glivo Endothia parasitica je nameč napadel virus, s tem pa je rak izgubil svojo nekdanjo agresivnost. Danes so že znane različne metode umetnega vnašanja hipervirulentnosti s Jezica ali kupula s plodovi cepljenjem dreves v starih nasadih in pridelovanje hipovirulen-tnih sadik. Zaradi številnih dobrih lastnosti uvrščamo kostanj med pomembna sadna plemena, čeprav je obseg njegovega pridelovanja pri nas zanemarljiv. Plodovi imajo visoko biološko vrednost, in sicer vsebujejo: 30% vode, 38% škroba, 22% sladkorja, 0.95% glukoze, 12.5% saharoze, 3% maščobe, 5.2% beljakovin, 1.6% celuloze, 0.98% mineralnih snovi in 10.58% askorbinske kisline. Kar se tiče zemljišča, spada kostanj med najzahtevnejše sadne vrste. Ne odgovarjajo mu težka, apnena in prevlažna tla. Kostanj je občutljiv na pomanjkanje kalija v tleh. Najbolj mu ustrezajo hribovita zemljišča na silikatni podlagi, prav tako pa tudi kamnita in peščena tla, ki so dovolj globoka, rodovitna in zmerno vlažna. Dobro uspeva na nevtralnih in slabo kislih zemljiščih. Zemljišča z več kot 8 odstotki aktivnega apna v tleh niso primerna za gojenje kostanja. Prav tako mu ne odgovarjajo izpostavljeni vetrovni položaji. Na Primorskem uspešno gojijo kostanj do nadmorske višine 1.000 metrov, medtem ko v notranjosti ne bi šel več kot 600 metrov visoko. Pravilo, ki velja pri pridelovanju kostanja, je, da so nižja rastišča vsaj dvakrat donosnejša od višjih. OBVESTILO Vse članice Društva kmetic Krško in tudi vse tiste, ki bi si želeli ogledati izdelovanje aranžmajev za 1. november, obveščamo, da bo demonstracija v Vrtnarskem centru Kerin v Krškem, in to v četrtek, 26. oktobra 1995, s pnčetkom' ob 19. uri. Vabljeni v čim večjem številu! ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO Pri Pencovih na Velikih Vodenicah imajo v shrambi veliko krompirja, ki je ves zelo debel. Največji oziroma najdebelejši gomolji tehtajo več kot kilogram in so različnih oblik; s kančkom domišljije vsak kaj predstavlja. Franci Penca: "Kupili smo semenski krompir škotskega porekla, super elita, desire. Posadili smo ga na približno 20 arov preorane celine. Na njej 9 let ni bilo nič posejanega in tako je bila zemlja spočita in težka, res pa je, da je bilo letos tudi leto za krompir. Škropil sem ga dvakrat z ridomilom. Krompir smo pobirali sredi septembra in bili zelo presenečeni nad količino, saj je iz 200 kg posajenega zraslo 8 ton čistega pridelka, ki je res posebnih oblik in izredne debeline. To je bilo prvič, kar pridelujemo krompir." yf 060^61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT VVindovvs 95 35.990,00 SIT Pencovi imajo 18 ha zemlje, njihova kmetija je mešana, saj imajo vsega nekaj. Njihova posebnost pa so prav gotovo prašiči ameriške rdeče pasme, ki jih imajo kar 41; svinje so mesnate in izredno rodne, saj imajo do 18 mladičev. Pasma se je pri nas razširila pred kakšnimi štirimi leti, vendar v našem okolju še ni zelo znana. Pencovi razmišljajo o kmečkem turizmu, ideja pa se je porodila ob prvih projektih vinske ceste. Dobro možnost vidijo v povezavi med Kostanjevico in Pleterjami. (Lea) Kostanj je rastlina submedite-ranskega podnebja, zato zahteva dolgo vegetacijo, ki traja 6 do 7 mesecev. Občutljiv je na večje temperaturne spremembe in na prezgodnji mraz. Sončni zimski dnevi in jasne noči z nizkimi temperaturami mu prav tako ne odgovarjajo. Tudi močni vetrovi, visoke letne temperature in suša negativno vplivajo na njegovo rast in razvoj. Najbolj mu ustreza vlažna klima s toplim poletjem. Dobra osvetljenost drevesa je pogoj za visoko rodnost. V času cvetenja mu odgovarja temperatura med 15 in 18 stopinjami Celzija. Višje temperature imajo negativen vpliv na oplodnjo in s tem na količino pridelka. Za normalno dozorevanje plodov mora biti jesen dolga in lepa. Povprečna temperatura se mora proti koncu dozorevanja gibati okrog 12 stopinj C. Kar se tiče padavin, je pomembno, da so pravilno razporejene preko celega leta. Vlaga in vlažnost zemljišča sta ena glavnih dejavnikov uspešne rasti in obilnega pridelka. V preteklosti so kostanj razmnoževali izključno s sajenjem semena, zato se je razširilo veliko število različnih tipov in populacij. V novejšem času ga razmnožujemo skoraj izključno s cepljenjem. Zaradi zelo zahtevnega cepljenja in slabe oprijemljivosti cepiča s podlago se z razmnoževanjem kostanja ukvarjajo redki posamezniki, ki imajo več ali manj uspeha. Cepi se na nakaljen kostanjev plod. Tega stratificirajo in po preteče-nem določenem obdobju jarovi-zacije semena ga nakalijo in v mesecu februarju vanj potakne-jo cepiče. Starejši les zaradi drugačne sestave ne pride v poštev za cepiče. Pri nas zaradi muhavosti podnebja cepijo kostanje v rastlinjakih, saj je februarja še premrzlo, medtem ko jih v Italiji zaradi milejšega podnebja cepijo na prostem. Mlade rastline potrebujejo za zdravo rast rahlo kisla zemljišča. Sprva je bil prijem 10- do 15- odstoten, danes pa dosegajo najboljši drevesni-čarji okrog 50- odstotni prijem. Kostanj se obira v glavnem s tresenjem dreves v času, ko plodovi zlahka izpadejo iz ježastega ovoja. Pred pakiranjem v vreče je plodove potrebno primerno osušiti. Skladišči se pri 0 do 4 stopinjah C in 80- do 90-odstot-ni relativni vlagi. Zaradi večje zračnosti ni priporočljivo skladiščenje v debelih slojih. Pojav plesni in kaljenja sta najpogostejša spremljevalna dejavnika nepravilnega skladiščenja plodov. Pojav plesni preprečimo s prezračevanjem prostorov, navsezadnje pa tudi s sredstvi za varstvo rastlin. Da plodovi ne bi kalili, vzdržujemo ustrezno temperaturo (0 stopinj C). Kostanj je sadna vrsta, ki ji zaradi bolezni (kostanjev rak) nismo posvečali večje pozornosti. Omenjena bolezen je pokosila cele gozdne sestoje kostanja, ki jih je potem zamenjala bukev. V zadnjem času se bolezen počasi, a vztrajno umirja zaradi pojava hipervirulentnosti. Tako nastaja tudi vse več prostora tudi za to sadno vrsto, ki je v Evropi primanjkuje. S selekcijo domačih debeloplodnih sort kostanja, uvajanjem perspektivnih sort iz tujine in pravim pristopom bi lahko tudi sami izkoristili tržne možnosti, ki se ponujajo, saj je povpraševanje po tej sadni vrsti veliko. Rajonov, primernih za pridelovanje žlahtnih sort kostanjev, je kar nekaj, obveščanje in zagrevanje ljudi za tovrstno pridelovanje s strani stroke in drugih pa je naslednji korak, ki ga moramo narediti pravočasno. (Revija SAD) 81M S TRŽNIC lipi BREŽICE KRŠKO SEVNICA JAJCA it 14 16 JABOLKA 50 55 50 HRUŠKE 210 200 200 OROZDJE 240 250 260 KM sto 600 560 BANANE 130 120 120 UMONE 2O0 220 210 POMARANČE 220 220 200 PARADIŽNIK 320 300 300 PAPRIKA 360 350 360 PETERSlLJ 370 ivt 370 OHROVT 220 250 240 SOLATA 210 200 200 KROMPIR 40 30 30 KORENJE 130 150 150 POR 320 300 320 ČEBULA tO 70 70 ČESEN 330 300 300 FIŽOL (ZRN.) 300 J00 300 SVEŽE ZELJE 30 30 30 CVETAČA 280 300 300 OREH 1.100 1,000 OPOMBA VZETE SO NAJNIŽJE CENE, KOLIČINE SO IZRAŽENE V KILOGRAMIH C NAŠ GLAS 35 25 OKTOBER 1995 KMETIJSTVO " PODJETNIŠTVO D Uresničene dolgoletne sanje mag. Janeza Istenlia: KMETIJSKI NASVETI Razširjena šampanjerija za biieljsha vina, ki imajo idealno sestavo, potrebno za to, da iz njih nastane vrhunsko peneče vino po klasični šampanjski w|Pl Cfl w I Id 119 w ¦ VjU -------------------------------2^------------------------------- v mesecu novembru Nova vas, 20. oktobra - V navzočnosti kupcev, članov Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina (odpiralcev s sabljami) in novinarjev so v Novi vasi na Bizeljskem pred novimi prostori prerezali slavnostni trak za zorenje penečih vin v šampanjeriji Istenič. Naložba je veljala 45 milijonov tolarjev, Isteničevemu družinskemu podjetju Barbara International pa bo v prihodnjem letu omogočila povečanje števila steklenic v zorenju na 220.000 (za 30 odstotkov). Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo smo izvedeli, da je bistvo nove naložbe in del skrivnosti uspeha Isteničevih prav težnja po čim kakovostnejši pripravi surovine za peneče vino. To je seveda dobro, zdravo grozdje, iz katerega pridobivajo najkakovostnejše vino, pri tem se pa že od začetka proizvodnega procesa, kolikor je le mogoče, ogibajo nepotrebni uporabi žvepla. Seveda skrivnost ne bi bila skrivnost, če bi nam jo izdali v celoti. Zato so gostitelji povedali predvsem to, da imajo novo pnevmatsko stiskalnico za grozdje, ki do potankosti ustreza potrebam, računalniško krmiljen sistem nadziranja toplote v moštu in okoliških prostorih, filtra iz kremenčeve pene, s katerim belo vino kar najhitreje zbistrijo, ter še kaj. Grozdje sort chardon-nay, laški in renski rizling, sau- Slavnostni trak je z mečem prerezal Štefan Špilak, glavni prior province Svetega Fortunata za Slovenijo, Miha Istenič, direktor podjetja Barbara International, pa je z drugim (topim) mečem odbil zamašek steklenice penečega vina. vignon, rumeni plaveč in beli pi-not odkupujejo od petdesetih stalnih pridelovalcev, ki da dobijo svoj trud redno tudi poplačan. Razen omenjene naložbe so gostitelji letos že posodobili končno proizvodnjo penečih vin in podvojili zmogljivosti za stresa- nje steklenic, nabavili stroj za odstranjevanje kvasovk, zapiralko za plutovinaste zamaške in vezalko za košarice. Tako znaša sedanja letna proizvodnja 150.000 steklenic. Trenutno menda v svetu dajejo prednost suhim penečim vinom, tako sta tudi njihovi vini Barbara in No. 1 Cuvee Speciale v Parizu osvojili prix d'exellence. Vse, kar danes predstavlja Is-teničeva šampanjerija na Bizeljskem, pa se je začelo pred 27 leti, ko se je s specializacije v Franciji (tudi v pokrajini Cham-pagne) vrnil današnji senior podjetja (kot pravi sam sebi), mag. Janez Istenič. S seboj je prinesel spoznanje, da Francozi za svoj znameniti mehurčkasti napoj uporabljajo podobno vino, kot uspeva pri njegovem tastu na Bizeljskem. Prvi ljubiteljski poskusi so dali serijo s tisoč steklenicami, ki je vsako nadaljnje leto rasla, sadno drevje na posestvu je zamenjala trta, spoznanja so se nabirala. Danes imajo razen obrata za proizvodnjo penečih vin tudi prostor za degustacijo, a pri tem se ne nameravajo ustaviti. Prihodnje leto bodo, po besedah direktorja podjetja Iste-niča mlajšega, Mihe, zgradili še dodaten prostor, namenjen vrhunski kulinariki, ki se poda k šampanjcem, ter osem gostinskih sob, ki bodo nosile imena njihovih izdelkov. To bo morda zametek nadaljnjega razvoja turizma na Bizeljskem. (ika) Javna dražba konj na Bizeljskem Bizeljsko, 22. oktobra - V nedeljo je bila pri Jožetu Kreinerju, kjer je konjereja že družinska tradicija, organizirana javna dražba konj. Prireditev sta organizirala Jože Kreiner in Janko Šepetavc, ki sta bila tudi glavna ponudnika konj, dražbo pa je vodil Stane Verbole. Predstavili so štiri žrebeta letnik 95, tri žrebeta letnik 94, osem kobil in žrebcev ter plemenjaka. Prodali so dva konja. Kot je povedal Stane Kreiner (Jožetov brat), namen prireditve ni bila le prodaja, ampak srečanje ljubiteljev konj ter zaključek kasaške sezone. Upajo, da se bodo podobne prireditve uveljavile. Med bizeljskimi griči se je v lepem vremenu zbralo okoli 150 "potencialnih kupcev" iz Ljutomera, Bleda, Ljubljane, Zagreba in Bizeljskega. Organizatorja sta bila zagotovo ponosna, da sta se prireditve udeležila tudi legendi slovenskega kasaškega športa Frenk Kerin, Konrad Hojs in Darko Pole. (Bojana Balon) Konjeniška zveza razpisuje Konjeniška zveza Slovenije v mesecu novembru ponovno razpisuje seminar za inštruktorje jahanja (vodje jahalnih šol). Doslej je organizirala že tri seminarje za inštruktorje jahanja, verificirane vodje jahalnih šol, uspešno jih je zključilo 140 slušateljev. Zaradi zagotovitve potrebnega nivoja izobraževanja morajo kandidati brez tekmovalne licence opraviti sprejemni izpit pri pooblaščenih trenerjih KZS. K seminarju, ki bo obsegal teoretični in praktični del, lahko pristopi vsakdo, star vsaj 18 let, s končano OŠ in ki ima tekmovalno licenco ali opravljen sprejemni izpit. Predavali bodo priznani strokovnjaki s področja veterine, konjeništva, zootehnike, prava in zavarovalništva. Seminar se bo pričel 10. novembra ob 15. uri v prostorih Biotehniške fakultete, Groblje 3, Domžale. Vse dodatne informacije lahko dobite na sedežu KZS na tel. 061/1333-228, ali 061/1315-155. (Kati) Sedlarstvo pri Tonetu Smerdeju VRHJE - Med dejavniki, ki so zaznamovali našo deželo takšno, kot je bila včasih — pestra, domača, zanimiva in nezamenljiva, je tudi slovenska domača obrt. Ogromno jih je bilo, manj pa jih poznamo danes in še te bolj površno. Ob »ugodnih« povojnih pogojih, industrijski težnji po serijski proizvodnji in večji zaposlitvi ljudi iz vasi v mesta se je ta veja vse bolj zanemarjala in nekontrolirano izginjala. Pristne, trpežne domače izdelke so zamenjali industrijski. V novejšem času je domača obrt zopet vse bolj priznana, mnogi se trudijo na bolj ali manj uspešen način oživeti stare vrednote Nekdo, ki v tem vsekakor uspeva, je sedlar Anton Smer-dej iz okolice Kapel. Konjski komati različnih velikosti, zanimivih in z okusom izbranih barv, dajejo svojevrsten pečat njegovi delavnici, v kateri se poleg delavnega materiala in orodij nahaja tudi nekaj šivalnih strojev muzejske vrednosti. Za delo, ki je sedaj le njegov konjiček, se je izučil še pred vojno pri sedlarskem mojstru Alojzu Trglavcu iz režic. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Nemčijo, kjer je preko borze dela dobil mesto samostojnega sedlarja pri obrtniški družini. Po prihodu domov je delal nekaj časa pri Ivanu Korenu na Bizeljskem, kasneje pa se je zaposlil v Tovarni pohištva Brežice kot tapetnik in na Prevozu. Sedaj je že sedem let v pokoju, zadnja štiri pa se aktivneje — predvsem iz ljubezni do tega dela — ukvarja z izdelavo komatov. Čeprav je edini daleč naokrog, ki se ukvarja s to dejavnostjo, resnih odjemalcev nima. V bližnji okolici se le trije gospodarji ukvarjajo z rejo konj za delo na polju. Večjega pomena so zanj sejmi in razstave domače obrti, na katerih vabilo se z veseljem odzove. Sodeloval je že na Celjskem obrtnem sejmu, kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, Kamniku, na prireditvi za izseljence v Postojni... Marsikje tudi demonstrira svoje delo in s tem potešuje radovednost gledalcev, ki jih pri njegovem »štantu« nikoli ne manjka. (Anita Filipčič) Sv KOSTAK, d.d. Krško, kot upravljalec tržnice v Krškem, obvešča vse prodajalce cvetja in sveč ob bližajočem se prazniku, da smo uredili dodatni prostor za prodajo omenjenih artiklov na tržnici (na zgornje platoju). Tako bo prostor na razpolago že v soboto, 21.10. in predpraznične dni - 28.10 do 1.11.1995. Vse ostale dni je možna prodaja sveč in cvetja tudi na spodnjem platoju. Smatramo torej, da smo s tem ukrepom organizirali prodajo na enem mestu in ni potrebe za prodajo izven tržničnih prostorov. Zima je pred vrati in zelenjavni vrt je potrebno pripraviti za zimo. Zelenjava, ki je odporna na mraz, ostane na gredah: zimska solata, motovileč, brstični ohrovt, por, trajna kuhinjska zelišča in še kaj. Priporočljivo pa je, da jo pokrije-te s plastjo listja ali slame, zimsko solato in motovileč pa vsaj s smrečjem ali praprotjo, da ju mraz ne osmodi. V zavarovan prostor prenesite tudi občutljiva zelišča: žajbelj, rožmarin in pehtran. Radič, endivijo in ostale solat-nice prekrijte s tunelom iz folije (če tega niste storili že prej). Tunel naj bo ob toplem vremenu odkrit in dobro prezračen, da zelenjava pod njim ne gnije. Pred vdorom voluharja naj bi bila greda spodaj zavarovana z žično mrežo. Korenasto zelenjavo najbolje shranite tako, da jo zasuje-te z vlažno mivko. To storite v hladni kleti, kjer ne zmrzuje, ali pa jo vložite v zaprto gredo in zavarujte pred mišmi. Zeljne glave vložite - da se dlje ohranijo - s kocenom vred v zasip ali klet. Izpraznjene vrtne grede pre-rahljajte, če so tla zbita in težka, z vilasto lopato, da jih mraz predela. Drugače pa tal ne preko-pavajte, ampak le prerahljajte in grede obdajte z grobim kompostom, zrezano slamo ali listjem, tako da ostanejo živa in obvarujejo drobnoživke pred mrazom. Obenem mislite na vrtni kolobar in temu primerno tla gnojite. V mokrem in mrzlem vremenu lahko odpadki na kompostišču gnijejo, namesto da bi se humi-zirali. Priporočljivo je, da kom-postišče zavarujete pred obilno močo s pokrovom, folijo ali listjem. Na okenski polici Občutljive in tudi manj občutljive rastline ste verjetno že spravili na varno - v zavetje hiše. Prezimovajoče rastline zalivajte odvisno od vsebovane vode, ki je v toplejšem prostoru večja, v hladnejšem ali zelo hladnem pa veliko manjša. Sproti odstranjujte ovele, porjavele ali nagnite liste in ovelo cvetje, da se ne širijo bolezni in škodljivci. Ob zunanji temperaturi nekaj stopinj nad ničlo prostor čim več zračite. Morda še niste utegnili pripraviti potaknjencev pelargonij za prihodnje leto. Še vedno jih lahko narežete in potaknete v lončke. Postavite jih na svetlo in toplo okensko polico, kjer se bodo kmalu ukoreninile. Poznojesenski vrt je lahko še vedno lep, če je urejen. Zato odstranite vse enoletnice, pore-žite odevetela stebla trajnic, grede pokrijte s kompostom ali listjem. Dobro je, da mačehe in vrtnice pokrijete s smrečjem. Rastline morajo pod zimsko zaščito dobivati svež zrak, zato jih ovijte s slamo, smrečjem ali praprotjo. Pred mrazom zavarujte tudi druge občutljivejše rastline, na primer: lilije, krizanteme, mlade sadike magnolije, metličevje in drobnocvetne fuksije, ki lahko tako zavarovane prezimijo na prostem. Če še niste utegnili posaditi spomladanskih čebulic, to storite čim prej. Sicer pa je še čas za sajenje raznih okrasnih rastlin, okrasnega drevja, grmovja, med njimi tudi vrtnic in pope-njavk, dveletnic in trajnic. Vrtno trato pograbite, sicer bo pod odpadlim listjem trava gnila. Vlage tlem to jesen sicer ne manjka, kljub temu pa jih pred zamrzovanjem še namočite, da se zimzelene rastline čez zimo ne bodo izsušile, še posebej v zavetju hiše, kjer je manj vlage. Ponovno lahko obrežete listo-padno živo mejo, da bo videti bolj urejena. Pred zimo pa ne obrezujte vrtnic, ker obrezane prej pozebejo, pač pa jih ogrnite s prstjo in pognojite s preperelim hlevskim gnojem. Očiščen vrt bo tako privlačen in lep v pozni jeseni, vi pa si boste oddahnili od vedno priga-njajočega dela. Pripravila: Branka Radej-Koren, ing. agr. Problematika plačevanja mleka V sevniiki občini so pridelovalci mleka nezadovoljni z odkupnimi cenami in kriterji za odkup mleka Sevnica, 20. oktobra - Odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu občini Sevnica je na zadnjih dveh sejah obravnaval problematiko kmetijstva v občini, zlasti pa so se dotaknili mnogih perečih problemov, med katerimi je tudi problematika plačevanja mleka po kriteriju suhe snovi brez maščob, ki ga je, tako kot ostale, uvedel Pravilnik o kakovosti mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv. Nesporni kriteriji, na katere "¦•vejci s pomočjo stroke imajo vpliv, so higienska kakovost, tol-šča in somatske celice, kamen spotike pa predstavlja suha snov brez maščob, katere meja je postavljena zelo visoko, to je 8,5%, zato je variabilni del cene mleka več kot 20 SIT. Da je ta meja zelo visoka, se da ugotoviti tudi po tem, da v sevniški občini več kot polovica že samo t.i. družinskih kmetij, kaj šele ostalih, tega kriterija ne dosega, kljub pomoči stroke in vrhunskih strokovnjakov. "Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot tudi vladi predlagamo, da ponovno prouči kriterij suhe snovi brez maščob za oblikovanje cene mleka, ker stroka še nima kratkoročnih rešitev za odpravo tega problema. Slovenija je namreč edina evropska država, ki upošteva suho snov BM kot kriterij za oblikovanje cene mleka, in Ljubljanska mlekarna edina mlekarna v Sloveniji, ki ga dosledno upošteva, kar kaže na precejšen monopolni položaj te mlekarne v slovenskem prostoru. Naša prizadevanja so usmerjena k temu, da že tako zaostrenega položaja kmetijstva ne poslabšujemo še s kriteriji za oblikovanje cen, ki so edinstveni v Evropi, in ne dopuščamo prevelikega vpliva predelovalni industriji, ki želi močneje vplivati na prirejo in prodajo izdelkov," je stališče Odbora za kmetijstvo pojasnil njegov predsednik Srečko Ocvirk. (dama) d RAZVEDRILO NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J Z. OVEN 21.3.-21.4. DVOJČKA 21.5.-21.6. ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED IS. OKTOBROM IN J. NOVEMBROM 1995 Razočarani boste nad ljudmi, saj boste pri marsikom odkrili stvari, ki vam niso všeč, vendar pa morate vedeti, da vsi reagiramo na lastnosti, ki so značilne tudi za nas, vendar si jih nočemo priznati. V bistvu smo drug drugemu ogledalo in naš cilj je sprejetje vseh, ne razbitje. Če ste polni načrtov o tem, kako boste nekje v prihodnosti napravili to in ono, kam boste vložili denar, kaj boste storili prihodnje leto in tako naprej - se bo zgodilo samo eno. Izgubili boste sebe, izgubili boste ta trenutek. Prihodnosti ni, preteklosti ni, je le tukaj in sedaj. Mogoče je, da se boste znašli v večji psihični stiski, kar lahko neugodno vpliva na vaše zdravje, posebno pa na tiste, ki so nagnjeni k težavam srca ali prebavil. Če je le mogoče, se ne obremenjujte z drugimi, saj so neumnosti drugih tudi vaše. Poiščite mir. Vaša čustva do drugih bodo prepej otopela. Zakaj? Ker ste polni podzavestnih misli»o prevarah, ločitvah, nezaupanju, kar je posledica vaših dejanskih izkušenj na teh področjih. Res, težko je odpustiti tisto, kar so vam drugi storili. Pomislite pa tudi, kaj ste vi storili drugim! Razočaranja nad ljudmi se vrstijo eno za drugim, vi pa morate le pogledati vase in tam najti vse odgovore na vsa vprašanja. Sami ste popolnoma odgovorni za vse svoje odločitve in za posledice le-teh. Rešujte svoje probleme, ki so odraz odnosov z ljudmi. Do razočaranj ponavadi pride, kadar od ljudi preveč pričakujemo. S kakšno pravico lahko pravzaprav od drugih karkoli pričakujemo? Vedno smo sami tisti, ki moramo opraviti vse delo, drugi nam lahko pomagajo, vendar le takrat, ko smo nesebični. Fizično in zdravstveno počutje se bo poboljšalo pa tudi odnosi z bližnjimi se bodo popravili. Vaša volja bo bistveno večja, vendar vedeti morate, da naravni ritmi delajo po svoje, da za vsakim soncem pride dež in seveda tudi obratno. Moder človek to ve in se ne razburja. Vaše delo bo spet pridobilo na veljavi in tudi vi boste uspešnejši. V bistvu gre za to, da je človek srečen, če se počuti vrednega, če mu drugi posvečajo pozornost. Ko njegova vrednost navzven pade, pade tudi njegova (navidezna) samozavest. In konec je blizu. Psihična prenapetost bo imela posledice tudi na telesni ravni in bilo bi dobro, da odvečno energijo prečistite vsaj s fizičnim gibanjem, športom, kar je mnogo bolje kot da sedite v gostilni in se opijate. Opijanje vodi v pekel lastne duše. Če imate dovolj pod palcem, potem v tem trenutku petkrat dobro premislite, preden ga boste investirali. Nekdo nima čistih namenov z vami. Lahko bi veliko izgubili. Tudi tisti, ki so že prej vlagali, bodo lahko v tem obdobju - in tudi kasneje - mnogo izgubili. V ljubezni vas še kar naprej čakajo težave, odvisno pač od tega, koliko ste se v resnici spremenili. Vedno imate možnosti za spremembe, s čimer lahko posredno vplivate na okolje. Nikoli ne moremo spreminjati drugih, saj to vzbuja pri ljudeh še večji odpor. Pot do ljubezni gre skozi pekel ali skozi trnje do zvezd, kot bi lahko rekli. Vsaka težava ima svoj vzrok in treba ga je poiskati. Če hočemo ozdraviti posledico, moramo najti vzrok. No, to je tudi razlog, zakaj medicina ni vedno uspešna. Sicer pa se večina ljudi nahaja prav v tem stanju. O ® LEV 23.7.-23.8. Farmacevtov nasvet Svečke Svečke so zdravilni pripravki za v črevo. Najpogosteje so zašiljene, valjaste ali stožčaste oblike. Pri sobni temperaturi so čvrste, medtem ko se pri telesni temperaturi raztalijo ali raztopijo v črevesnem soku. Zdravilne učinkovine, ki jih vsebujejo, so enakomerno vmešene v podlogi, ki ne draži črevesne sluznice. Izdelujejo pa se z vlivanjem ali s stiskanjem. Rada bi ponovno opozorila, da svečke niso za uživanje, ampak za v črevo. Velikokrat se je žal že dogodilo, da je pacient svečko pojedel, kar pa je zelo neprijetno. Zdravnik se odloči za zdravila v obliki svečke takrat, kadar je pacientov želodec preobremenjen, ali pa ni moženo uživanje skozi usta. Pogosto pri otrocih in starejših ali izčrpanih bolnikih. In kakšna je pravilna uporaba - aplikacija svečke? Kako uporabljati svečke: 1. Če je potrebno najprej izpraznite črevo in ga temeljito umijte! 2. Umijte si roke! 3. Odstranite ovojnino svečke! 4. S pomočjo prsta vstavite svečko v črevo! Pri tem je najbolje, če ležite na boku s skrčenimi koleni. 5. Svečko potisnite čim globje v črevo! 6. Najbolje je, če ležite še pol ure, da svečka ne izdrsne iz črevesa. 7. Ponovno si umijte roke! 8. Pri otrocih stisnite ritko za nekaj minut! 9. Preprečite izpraznjenje za najmanj eno uro (razen, če ste uporabili' svečko za odvajanje)! Opozorila: zdravilo shranite na suhem mestu, pri sobni temperaturi; zdravilo shranite nedosegljivo otrokom!; ni za uživanje!. Najpogosteje se svečke uporabljajo za nižanje previsoke telesne temperature, bolečinah, krčih v trebuhu, kašlju in nepravilnem odvajanju blata iz telesa. Ne zamenjajte jih z vaginalnimi globulami! O njih prihodnjič. Breda Drenek-Sotošek mr.ph.spec. informatike, zasebni lekarnar TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. ^8 S m. KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. Odlično se lahko odrežete na kateremkoli področju, povezanim z izobraževanjem. Odlično se boste razumeli z ljudmi in prav verjetno je, da se boste radi podali v družbo, ki jo boste iz nekega razloga potrebovali bolj kot kdajkoli. Morda boste tam spoznali nekoga zanimivega. Z vašim optimizmom in diplo-matičnostjo se boste mnogim prikupili. Tudi v sebi lahko naredite premik, tako da v resnici sprejmete tiste, ki vam niso všeč, ki imajo drugačne poglede. To je prava podlaga za ljubezen do samega sebe in do vseh bitij. Le tako naprej. Vaša energija bo na višku, toda vprašanje je, kako jo vi sprejemate. Vase zaprti, čustveno intenzivni in ljubosumni škorpijoni se ob dotoku energije počutijo lahko še slabše, zato je pametno vložiti nekaj napora in odstraniti vse negativne stvari iz svojega bitja. Spustite se iz sveta svoje domišljije, nehajte fantazirati, kako bi bilo dobro to in ono. Bodite tukaj in sedaj. Odločite se in se svoje odločitve držite. Vendar pa mora biti odločitev vaša, prava in ne sme izhajati iz strahu. Svojo ljubezen posvetite le enemu in vzljubili boste vse. Vaše notranje napetosti se bodo odražale na odnosih z drugimi in v družbi boste lahko naleteli na odpor z druge strani, in to samo zato, ker skušate drugim vsiliti svoje mišljenje. Vsak človek ima drugačno mišljenje, naša naloga pa je to sprejeti. Prav pa ima le Bog. Vaš ekstremizem lahko povzroči prepire z okoljem, tudi z nadrejenimi in sodelavci. Preveč se ukvarjate s politično situacijo in ne vidite, da je svet poln drugih stvari, ki niso odvisne od politike. Politika sama pa je krivec za vse zlo, ki ga ljudje doživljajo. Večjih težav ne boste imeli, razen v komunikaciji z ljudmi, s katerimi ne morete in ne morete najti skupnega jezika. Če je človekov um zmeden, se to odraža na vseh ravneh njegovega bivanja, hkrati pa predstavlja oviro na poti k drugim. Poiščite vzroke za to. Vaši prijatelji ne delajo tako, kot bi vi želeli. Želeti si od drugih karkoli je zelo sebično. Bolje se je opreti na lastne izkušnje in sposobnosti ter delovati. Ob pravem času boste tako dobili prave prijatelje in sodelavce. Potrebno se bo več učiti, sicer ne boste zmogli. Vaše ljubezensko življenje bo popestreno z novimi dogajanji. Če se bosta s partnerjem bolj odprla drug drugemu, bosta doživela eksplozije ekstaze, tisti, ki pa partnerja nimate, boste doživljali večje napetosti v svoji notranjosti. Ljubite sebe in ves svet bo vaš. Družba vam bo dobro dela in tudi ljudje bodo z vami zelo zadovoljni. Možno je, da boste malce odtujeni, neprisotni, tako da vam kakšen resen pogovor ne bo odgovarjal. Si pač drugje nabirate energijo. Zelo veliko se boste lahko naučili in zelo kreativni boste. Malo olajšanja pri vaših napetostih vam bo zelo koristilo. Dobro je razjeziti se, ker jeza, ki jo zadržujete v sebi, privede do velikih težav. Ko se resnično razjezite, ji tako dovolite, da odide. Vsekakor se morate naučiti uporabljati svojo voljo, vendar ne v škodo drugih. Želeli boste biti opaženi v družbi in lahko boste uporabili neobičajna sredstva. Ženske boste bolj seksi, saj iz vas kar kipi želja po priznanjih, ki ste jo toliko časa potiskale. Vaš partner, če ga imate, pa bo lahko ljubosumen, kar pa je njegova stvar in ne vaša. Bono Baršek PA SE SLIŠI, ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Ena gospa, pa ni bila edina, je grozila, da nas bo dala v "Kje pa vas čevelj žuli," ker smo jo hoteli naročiti na Naš glas. Da to ni fair play - da se jih je že veliko drugih pritožilo nad našim načinom vsiljevanja. Pač: malo reklame ne bo škodilo... Odjavljanje naročnine našega cajtenga je podobno eksploziji bombae atomicae, samo vrstni red ni čisto enak. Pri A-bombi je menda najprej svetlobni val, zatem udarni, potem pa še vročinski. Pri naših ne-ne-bomo-naročnikih pa je najprej udarni val, potem udarni in potem udarni. Ne boste verjeli, kako vse se da z besedmi človeka malodane ubiti... Z modrim abonmajem v novo sezono Krško, 21. oktobra - Kulturni dom Krško je v soboto otvoril letošnjo abonmajsko sezono, in sicer z gledališko predstavo modrega abonmaja, uspešnico Raya Cooneva To imamo v družini. Komedijo je izvedla ekipa kranjskega Prešernovega gledališča, ki je polno dvorano dve uri držala v stopnjujoči se napetosti in smehu. O priliki velja še povedati, da je povpraševanje po abonmajih Kulturnega doma veliko, letos so pridobili skoraj osemsto članov iz vsega Posavja, trije kakovostni programi - gledališki, glasbeni in otroški - pa zagotavljajo dober obisk tudi sicer, (nic) Razstava del likovne kolonije Galerije Neke V brežiški Galeriji Meke bodo v sredo, 25. oktobra 1995, ob 19. uri odprli razstavo del likovne kolonije v počastitev praznika občine Brežice. Udeleženci kolonije so bili Cvetka Miloš, Jože Kotar, Milan Todič, Savo Sovre, Marjeta Godler, Jure Cihlar in Jože Marine. Razstavo bo odprl dr. Matjaž Kmecl, za popestritev programa pa bo poskrbelo pesniško gledališče AVTODAFE, ki ga sestavljajo pesnik Matjaž Pikalo ter Jaka in Andrej Hawlina. Otvoritveni program bo potekal v malem avditoriju brežiškega gradu, razstava pa bo na ogled do 15. novembra 1995 v Galeriji Meke. Razstava fotografij Oskarja Gerjeviča V počastitev občinskega praznika občine Brežice bo v petek, 27. oktobra 1995, ob 19. uri v avli hotela Terme v Termah Čatež otvoritev razstave fotografij Oskarja Gerje-viča iz Brežic, fotoamaterja II. stopnje. Otvoritveni govor bo imel predsednik Obrtne zbornice Brežice Franc Brata-nič, kulturni program ob otvoritvi pa bo izvedel pevski zbor VIVA iz Brežic. Se vedno brez naslova ponedeljek, 16.10 Danes sem imel dvakrat zelo povišan krvni tlak; Balki, vedno opevan in enkraten (kar še vedno je), v zelo resnem trenutku pokaže zelo malo oz. nič odgovornosti. To se je v zadnjem mesecu zgodilo že nekajkrat in "za kazen" je ostal doma, tako da sem na oddajo odšel sam. Red mora bit, pa čeprav sam. Ko sem že mislil, da se mi danes ne more nič več zgodit in ko sem z dobrim namenom po oddaji pri Žaretu naročil dva deci mineralne vode (beri: radenske), sem moral od taistega človeka poslušati "očitke", kako da lahko pijem radensko (beri: pri radenski premalo zaslužim), ko pa vsi ostali pijejo normalno pijačo (beri: nekaj, pri čemer več zaslužim). Žare, zvišaj cene (beri: dobil boš račun, ker ti delam reklamo). torek, 17.10. Dva deci radenske pri Žaretu in njegov "kisel ksiht" (beri: zopet je premalo zaslužil), še dobro, da pridem večkrat na dan in se tako nabere. sreda, 18.10. Že pred nekaj dnevi mi je San-di (Adidas - AFP) sporočil, da se na sedežu ADIDAS-a v Nemčiji zanimajo za letošnjo "himno" Streetballa v Sloveniji "Street-ball is my name". Komad naj bi uvrstili na nekakšno kompilacijo, ki jo Adidas posname vsako sezono. Nekaj imen iz letošnje: Public Enemy, Coast 2 Coast, Wa-ren G., Shaquille 0'Neal in drugi. Kar nekako mi ne gre v glavo, da bi lahko med takšnimi imeni slišal tudi Stretball Team. Mogoče bo Žare takrat bolj zadovoljen, pa čeprav bom spil samo dva deci radenske. četrtek, 19.10. Brežice so prazne, večina jih je odšla v Ljubljano na koncert "simplov". Lokali so prazni in ob takšnih trenutkih je vsakdo dobrodošel, tudi tisti, ki pijejo dva deci radenske. sobota, 21.10. Danes sem imel "športni dan"; res je bil pasivne narave, vendar je za začetek tudi to dovolj. Najprej sem si ogledal košarkaško tekmo v Brežicah in po tekmi so navijači peli "zmaga je doma ostala". Enako so peli tudi v Do-bovi, čeprav bi se zopet prav kmalu lahko končalo kako-drugače (Denič, pred tabo kapo dol; ženske pa še kaj več). Po kinu je bilo pri Žaretu preveč ljudi, da bi lahko v miru spil svojo običajno dozo. Sicer pa je bolje tako, saj bi radensko pila tudi Rebeka, kar bi Žareta prav gotovo dotolklo. Se nekaj sem danes opazil; ko sem z Rebeko, mi ima vsakdo kaj za povedat ali za vprašat... le zakaj? nedelja, 22.10. Gospodov dan, danes rezerviran tudi za motokros na Prilipah. Govori se, da bo Kruno na nočni dirki podelil pokal, in ker bo zunaj kmalu noč in tega nikakor ne bi želel zamuditi, se jaz poslavljam. Pa še na radensko moram; ubogi Žaro. Se beremo drug teden. (EDI) C NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 ŠPORT IN REKREACIJA D KOŠARKA KK Interier : KK Satcx 77 : 65 (15:19) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 700, sodnika Lindič (Ljubljana) in Poljanšek (Žiri). Gostitelji so vodili praktično ves prvi polčas, Mariborčani so dve minuti pred koncem le izenačili na 27:27. V nadaljevanju je Satex z dvema trojkama Šuštaršiča in s šestimi zaporednimi koši Kotnika povedel z 41:37 in Krčani so zaostajali vse do 37. minute, ko je bilo še 65:61 za goste. Sledil pa je velik preobrat, Mariborčani niso več zadeli, košarkarji Interierja pa so z delnim izidom 16:0 zanesljivo obdržali točki doma. KK Interier: Zaturovski 3 (1:1), Kraljevič 9 (1:4), Krajcar 4, McDonald 12 (1:4), Nakič 35 (15:16), Ademi 10 (6:7), Kralj. (J.A.) KK Idrija : KK Interier 74 : 96 (41:48) Modra dvorana Idrija, gledalcev 1.700, sodnika Vidič (Tolmin) in Hafner (Medvode). Igralci Interierja so v 8. kolu v gosteh zanesljivo premagali vodilno ekipo Idrije. Vzdušje v prepolni dvorani je kazalo, da nameravajo domači nadaljevati s serijo zmag. Vendar jim tokrat odlični igralci Interierja niso dovolili, da bi se domači ponovno veselii. Predvsem odlični McDonald, Nakič in Zaturovski so ob pomoči ostalih soigralcev povsem zasenčili domače igralce. Z odlično igro v napadu so jih povsem razbili, tako da je končna razlika 22 točk več kot zaslužena. Igralci Interierja tako nadaljujejo boj za visoko uvrstitev. V soboto jih v Leskovcu čaka težka tekma z Iskro Litusom, ki je nepričakovano v spodnjem delu lestvice. KK Interier: Zaturovski 14 (3:4), Kraljevič 12 (0:1), Krajcar 12 (2:2), McDonald 19 (2:2), Nakič 25 (2:2), Ademi 6, Kralj 8. (J.A.) A-l SKL Smelt Olimpija 8 6 2 674:589 14 Kovinotehna Sav. 8 6 2 708:647 14 Idrija 8 6 2 632:575 14 Interier 8 5 3 659:630 13 Bavaria Wolltex 8 5 3 639:640 13 Litostroj 8 4 4 647:629 12 Rog. Donat Mg 8 4 4 613:641 12 Satex 8 3 5 647:643 11 Helios 8 3 5 595:625 11 Republika 8 3 5 561 :566 10 Iskra Litus 8 2 6 464:532 10 Triglav 8 1 7 594:716 9 KK Brežice-KKEIek«ra 78:71(45:15) Srečanje so bolje pričeli gostje iz Velenja in vodili do 10. minute, nakar so pobudo prevzeli domači in zanesljivo dobili prvi polčas. Drugi polčas so spet bolje pričeli %ostje, ki so kmalu izenačili rezultat. Na koncu so se domači le nekoliko bolj potrudili v obrambi in zaluženo zmagali ter obdržali prvo mesto na lestvici. Za Brežičane so nastopili: Rozman 25, Horžen, Antolovič 14, Jalovec, Šantelj, Krivokapič 8, Stergar, Rostohar 10, Ogorevc, Marčetič 11, Krošelj 10, Kajba. (JjV) RK Primorske Novice : RK Interier 19: 11 (14:19) Modra dvorana Hrpelje, gledalcev 600, sodnika Kalin in Korič (oba Ljubljana). Krčani so kmalu povedli s 4:0 in gostitelji so prvič izenačili šele v 18. minuti (6:6). Nato se je v zadnjih minutah prvega polčasa tekma že odločala, saj so si Hrpeljčani priigrali štiri gole prednosti, pri čemer je še največ opravil Šiškovič, ki je bil zagotovo najboljši mož na igrišču. Poleg njega je v domačih vratih spet dobro branil Valenčič, medtem ko na drugi strani mladinski reprezentant Imperl ni imel svojega dne. Bivši gostitelj in zdaj igralec Interierja Karlo Špende pa je pravzaprav edini, ki je pri gostih pokazal dobro igro. RK Interier: Imperl, Iskra 4, Špende 7, Mašič 2, Bogovič, Škof, Urbane 2, Kukavica 1, Dragar 1, Levičar, Deržič 1, Cvijič 5. (J.A.) RK Rudis Rudar : RK AFP Dobova II: 19 (11:14) Dvorana OŠ Trbovlje, gledalcev 600, sodnika Krasna in Vodopivec (oba Ajdovščina). Trboveljčani so pred domačim občinstvom doživeli pravi polom. Srečanje so začeli dobro in v 10. minuti že vodili s 7:3. Nadaljevanje pa je bilo v znamenju gostov, pri katerih so blesteli Begovič, Ocvirk, Mijačinovič in vratar Denič. Dobovčani so izenačili na 10:10, ob koncu prvega dela pa je Stojakovič spet popeljal goste v vodstvo. V 39. minuti je bilo nato še 17:17, pobudo pa so spet prevzeli izvrstni gostje, ki so izkoristili katastrofalno igro "rudarjev" in si priigrali pet golov prednosti. Proti koncu tekme so nato povsem razbili nasprotnike, ki so si ob koncu privoščili nekaj atraktivnih potez. RK AFP Dobova: Denič Dapo 5, Begovič 9, Mijačinovič 7, Kekič, Voglar, Ocvirk 6, Češnovar, Žibert, Glaser, Stojakovič 2, Kuhar. (JJV.) RK Interier : RK Fructal 14 : 14 (19:19) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 450, sodnika Povalej (Celje) in Melanšek (Velenje). Tekma je bila povsem v znamenju enakovredne igre in izenačenj. Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu, kar 23-krat pa je bil izid izenačen. Na trenutki sta bili moštvi v obrambi pregrobi. Tako so si domači priigrali 10, gostje pa 12 minut kazni. Po izenačenem prvem polčasu so gostitelji začeli bolje in nekajkrat povedli z dvema goloma, vselej pa so jih gostje ujeli. Končnica tekme je bila izredno razburljiva. Gostje so povedli z 22:21, nato je pri rezultatu 23:23 domači rezervni vratar škof ubranil sedemmetrovko, 15 sekund pred koncem pa je 24. gol za domače dosegel Cvijič. Domači so očitno že slavili zmago, gostje pa so na hitro izvedli napad, v zadnjih minutah pa je Deržek dosegel izenačujoči gol. Remi povsem ustreza dogodkom na igrišču, čeprav se utegne še zaplesti. Pri gostih je bil zaradi pretiranega ugovarjanja sodnikoma izključen vodja moštva Rustja, s sojenjem pa so bili nezadovoljni tudi Krčani, ki so napovedali pritožbo zaradi kršenja pravil igre. RK Interier: Imperl, Cvijič 5, Iskra 5, Špende 6, Mašič 1, Bogovič 2, Urbanč, Kukavica 3, Dragar 1, Deržič 1, Martinčič. (J.A.) RK AFP Dobova : RK Prevent 11 : II (15:19) Športna dvorana Dobova, gledalcev 600, sodnika Tomič in Skubic. Gostje iz Slovenj Gradca so na začetku povedli, potem pa je ves prvi del tekme prevladovala ekipa AFP Dobove in si do konca polčasa priigrala pet zadetkov prednosti. Do sredine drugega polčasa so domači z izvrstno igro prdnost še povišali (18:11), nato pa so se spet začeli poigravati z živci navijačev. Gostje so se približali le na gol zaostanka (20:19) in na vidiku je bil razburljiv finiš, ki pa so ga gostitelji vendarle srečno pripeljali k novi zmagi. Slaba igra Dobovčanov po visokem vodstvu je postala že kar navada, tokrat pa se je vse končalo srečno. Predvsem po zaslugi odličnega Mijačinoviča, v odločilnih trenutkih pa je svoje dodal še Glaser. Pri gostih so bili najboljši Leskošek, Petričevič in Maksič. RK AFP Dobova: Kastelic, Dapo 4, Begovič, Mijačinovič 10, Kekič, Voglar, Ocvirk 2, Češnovar 1, Žibert, Glaser 4, Stojakovič 1, Denič. (J.A.) 1. SRL Piv. Laško 4 4 0 120: 84 8 AFP Dobova 4 3 1 98: 84 8 Kodeljevo 4 3 0 89: 77 6 Gorenje 4 2 1 83: 82 5 Interier 4 1 2 96: 98 4 Akripol 4 2 0 69: 68 4 P. nov. Pro mak 4 2 0 85: 95 4 Fructal 4 1 1 77: 84 3 AMC Slovan 4 2 0 83: 83 2 Inž. Šarbek 4 1 0 80: 84 2 Prevent 4 1 0 93: 99 2 Rudis Rudar 4 0 1 81 : 116 1 RK Dol pri Hrastniku - RK Lisca 11 : II (11:7) V 3. kolu II. SRL so Sevničani izgubili na gostovanju v Hrastniku. Tekmo so začeli slabo v napadu, saj so prvi zadetek dosegli šele v 10. minuti. Domači so zanesljivo polnili sevniško mrežo in dobili že prvi polčas. Tudi v nadaljevanju so imeli domači pobudo, na kar se je trener Kokalj odločila za tesno pokrivanje veterana Raušla, žal pa je bilo to prepozno. Sevničani so celo uspeli izid dvakrat izenačiti (20:20, 21:21), vendar so domači v zadnjem napadu uspeli doseči zadetek in s tem tudi zmago. Za RK Lisco so nastopili: Marcola, medved, Jug 3, Mijovič 1, Povše, Rantah 2, Plazar 1, Sirk 4, Sečki 2, Lupše 3, Simončič 5, Teras. (Galex) NK Šmarje - NK Krško 1: 4 (1:1) Krčni so v soboto z zmago na gostovanju potrdili naslov jesenskega prvaka MNZ Celje. S tremi zadetki razlike so premagali igralce iz Šmarja, strelci so bili Molan V., Zakšek, Plankar in Brdik. (Pilip) NK Laško - NK Brežice 9 : 9 (9:9) V zadnjem krogu so Brežičani gostovali pri ekipi Laškega, vendar v Hrastniku. Z izborjeno točko so obdržali 3. mesto na lestvici, kar bo dobro izhodišče za nadaljevanje prvenstva. (Pilip) NK KIV Vransko - NK Odred 1 : I (9:1) Kozjani, največje presenečenje jesenskega dela, so bili na dobri poti za zmago. Z zadetkom Pečnika so povedli v prvem polčasu, v nadaljevanju drugega dela pa popustili, tako da je zmaga ostala na Vranskem. (Pilip) Končna tabela HNZ Celje - - člani Krško 7 5 2 0 18:6 17 Usnjar 7 5 1 1 23:1 16 Brežice 7 4 1 2 14:7 13 Laško 7 3 2 2 12:8 11 Vransko 7 3 1 3 13:10 10 Odred 7 3 0 4 9:17 9 Kovinar 7 1 1 5 11:14 4 Šmarje 7 0 0 7 3:40 0 HALI NOGOMET Brežiška občinska liga Brežice, oktobra - V 7. kolu brežiške občinske lige so bili doseženi naslednji rezultati: ŠD Sela (juniorji) - GH Cepin 1:9, ŠD Bizeljsko - ŠD Sela 5:7, Videoteka Sony - Okrepčevalnica Gaj 1:5, Videoteka Sony (juniorji) - Bistro Kekec 2:8, Kafe bar Tamara - ŠD Skopice 4:0, prost ŠD Studenec. Po sedmih kolih je v vodstvu GH Cepin pred Okrepčevalnico Gaj in ŠD Studenec. (Galex) Občinsko prvenstvo v malem nogometu Na igrišču pri OŠ Boštanj so se občinskega prvenstva v malem nogometu za 7. in 8. razrede udeležile vse ekipe sevniških osnovnih šol, razen ekip Tržišča in Šentjanža, ki sta udeležbo odpovedala. V zagrizenih bojih so mladi nogometaši pokazali veliko mero borbenosti, pa tudi poguma in prave športne sreče ni manjkalo. Zmagala je ekipa OŠ Boštanj, ki si je prislužila nov pokal za v bogato šolsko zbirko pokalov. Kmalu pa se obeta tudi občinsko prvenstvo v malem nogometu za 5. in 6. rezrede, tokrat pod okriljem OŠ Blanca. (B.M.) STRELJANJE I. Pohorski bataljon Ruše : Kanja Leskovec 1711:1977 Leskovški strelci so zamudili prvo priložnost za zmago v I. slovenski strelski ligi. Nastopili so brez Dejana Županca, kar je slabo vplivalo tudi na ostale člane ekipe in poraz je bil neizbežen. Leskovški strelci: Grabnar 561, Arh U. 558, Zorič 558. (J.A.) "n Kanja Leskovec - Kamnik 1654 :1674 V 2. kolu III. slovenske strelske lige so mladi Leskovčani nepričakovano izgubili. Kljub dobremu streljanju, predvsem Silva Vrščaja, je bilo vseeno premalo, da bi premagali goste iz Kamnika. Za leskovške strelce so nastopili: Arh B. 545, Mlakar 542, Vrščaj 567. (J.A.) Prvi rating turnir Plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec so na prvem plesnem rating turnirju v letošnji sezoni, ki je potekal v nedeljo v Ljubljani, dosegli naslednje uvrstitve: pionirji - 14. mesto v ST in 20. mesto v LA Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 15. mesto v ST in 16. mesto v LA Jaka Piltaver in Tina Korber, 19. mesto v ST in 24. mesto v LA Iztok Urbanč in Katja Zakšek, 20. mesto v ST Marko Babic in Sanja Antolič, 21. mesto v ST Bogdan špoler in Staša Puntar; mlajši mladinci - 3. mesto v LA in 4. mesto v ST Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. Na rating turnirju je nastopil tudi pionirski par Mitja Stanič in Anja Žvab, ki nastopa za Plesni klub Bolero. Uvrstila sta se na 13. mesto v ST in 20. mesto v LA plesih. (Galex) PPK Lukec odhaja na evropsko prvenstvo V dneh od 26. do 29. oktobra bo v Annesvju (Francija) potekalo evropsko prvenstvo v stepu, na katerem bosta barve Slovenije zastopali tudi mladi perspektivni plesalki PPK Lukec Vesna Vučajnk in Josipa Fink. Z odličnimi rezultati v pretekli sezoni sta si priplesali pravico do letošnjega nastopa na EP. Tekmovali bosta v disciplini step pari, kar je vsekakor poseben izziv, saj morata pokazati izredno tehniko in harmonijo. Josipa Fink že ima izkušnje z nastopi na EP saj je Slovenijo že zastopala na mladinskem EP letos junija v Ljubljani in ob majhni smoli osvojila 5. mesto. Vesna Vučajnk pa je letos prvič nastopila v članski kategoriji in si s 3. mestom na DP priplesala karto za Francijo. Plesalki bo v Franciji vodil Dušan Vodlan kot trener in član izvršnega odbora sekcije za show dance pri Zvezi plesnih organizacij Slovenije. Stroške udeležbe na tem tekmovanju bo krila Zveza plesnih organizacij Slovenije. Ker vodstvo PPK Lukec stremi po čimboljšem strokovnem delu, so k sodelovanju pritegnili najboljšega slovenskega trenerja za standardne plese Fredija Novaka, za latinskoameriške plese pa Danielo Novak. Tako sedaj strokovni svet sekcije za športni ples sestavljajo Dušan Vodlan, Fredi Novak, Marko Vodnik, Šana Vodnik in Daniela Novak, kar zagotavlja kvalitetno delo tekmovalcev. (Galex) Športno plezanje Uspeh najmlajših športnih plezalcev na tekmi la državno prvenstvo Celje, 14. oktobra - Najmlajši člani Posavskega alpinističnega kluba so se udeležili tekme za državno prvenstvo za mlajše kategorije in se vsi tudi uvrstili na zelo dobra mesta. Najprej sta nastopili v kategoriji clcibank (deklice, rojene leta 1984 in mlajše) Nina Zaje in Saman-tha Hruševar. Nina je zasedla šesto mesto, Samantha pa je bila osma. Naslednji je nastopil v kategoriji cicibanov Nejc Pozvek in med devetnajstimi uvrščenimi zasedel sedmo mesto, kar je njegova doslej najboljša uvrstitev. Še boljši pa je bil Tadej Bernik (na sliki) v kategoriji mlajših dečkov (dečki, rojeni leta 1982 in 1983), saj je zasedel odlično peto mesto, kar je tudi največji uspeh naših tekmovalcev. Tudi v tej kategoriji je konkurenca zelo huda, saj je bilo uvrščenih kar dvajset tekmovalcev, Tadeja pa so premagali le štirje, ki so tudi reprezentanti Slovenije. Ti rezultati naših najmlajših plezalcev pa niso kar tako tudi zato, ker so slovenski športni plezalci v mlajših kategorijah eni najboljših na svetu, kar je potrdilo tudi zadnje svetovno mladinsko prvenstvo v športnem plezanju, kjer so naši plezalci osvojili kar tri medalje. Dobre uvrstitve naših najmlajših tekmovalcev so vsekakor lepa vzpodbuda za delo vnaprej. Trenutno obiskuje krožek in treninge športnega plezanja dvajset osnovnošolcev, in sicer vsak torek in četrtek v osnovni št>li Brestanica. Za tiste, ki bi želeli poskusiti, se lahko do konca oktobra še vedno vpišejo v krožek in se nam pridružijo. (Gorazd Pozvek) Stol so našli, le mize ni bilo nikjer Leskovški pionirji uspešni V 1. kolu pionirske državne lige v streljanju so nastopili tudi strelci iz Leskovca in SD Kruno Brežice. Ekipno so Leskovčani pristali rta 3. mestu (526), Brežičani pa na 6. mestu (516). Med posamezniki se je najbolje odrezal leskovški strelec Zorko, ki je S178 krogi zasedel 5. mesto. Ostael uvrstitve: 13. Pacek (Leskovec), 16. Zakošek E., 17. Zakošek I. (oba Brežice), 18. Šumej (Leskovec) itd. (J.A.) Do te ugotovitve so prišli mladi planinci PD Lisca Sevnica, ko so se julija med desetdnevnim taborjenjem v dolini Završnice povzpeli na 2.236 m visok Stol. Lepi razgledi na bele skale, strme prepade in nekoliko niže na lepotice planike in modrooke encijane so se jim zapisali med najlepše spomine. Povzpeli so se še do Valvasorjevega doma, Tinčkove koče, Poljske planine, Roblekovega doma in nekateri so v dežju osvojili še Begunj-ščico. Hodili so tudi po ravnem: v Žirovnici so obiskali Čopovo hišo in v soteski Vintgar občudovali ribe in mavrico. Med mlade planince je prišel celo umetniški fotograf Jaka Čop in jim s čudovitimi diapozitivi predstavil pravljico o Zlatorogu. V taboru so poslušali predavanja iz planinske šole, navdušeni opravili orientacijsko tekmovanje, knjižni kviz, športne igre, pisali in risali za bilten. Tudi za zabavo je bilo poskrbljeno: prepeval jim je Adi Smolar, uprizorili so karaoke in zaplesali disko v štabnem šotoru ob baterijski razsvetljavi. Enkratni in nepozabni dogodki, ki jih bodo navduševali za skupno planinarjenje in tabore še v prihodnje, pa so: hrana kuharice Micke, krava Roži, ki je Simoni pojedla srajco, gorska kolesarska dirka, ki je potekala kar po taboru, Pepetova razlaga misli Najprej zdravje, polkultura - najprej prdneš, nato se opravičiš... (Prispevek po končanem taboru zapisala Jelka Slukan, pedagoški vodja) (W ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J tS. množični tek po ulicah Dolenjskih Benetk Kostanjevica, 20. oktobra -15. množičnega teka po ulicah Dolenjskih Benetk se je letos udeležilo 421 tekačev, kar je bila prav gotovo množična oziroma rekordna udeležba. Glavni organizator Matjaž Za-jelšnik ocenjuje, da so bili letošnji rezultati teka izvrstni, postavljeni pa so bili novi rekordi kostanjeviške proge na 4.000 metrov. Med moškimi je bil najhitrejši Romeo Živko s časom 11.03,40, med ženskami pa Mateja Udovič s časom 13.09,50. Rezultati teka po ulicah Dolenjskih Benetk cicibanov, letnik 1987/88: 1. mesto Klemen Bučar OŠ Šentjernej, 2. mesto Mi-simi Vulnet AK Rudar Trbovlje, 3. mesto Jaka Ogorevc AK FIT Brežice. Med cicibankami je 1. mesto osvojila Anja Veble AK FIT Brežice, 2. Lucija Križnik OŠ Krško, 3. mesto pa Špela Bevc OŠ Krško. Mlajši dečki letnik 1985/86: 1. mesto Jože Bučar OŠ Šentjernej, 2. Aleš Dular Oš Krško, 3. mesto Stanko Plazar OŠ Sevnica. Med mlajšimi deklicami pa je bila najboljša Petra Sovdat iz OŠ Krško, sledila ji je Branka Virtič iz OŠ Sevnica, 3. pa je bila Anja Planine iz OŠ Krško. Letnik 1983/84. Med mlajšimi dečki je bil najboljši Boris Žerjav iz AK FIT Brežice, 2. mesto je zasedel Gregor Hotko AK FIT Brežice, 3. pa Jože Šmit-hofer AD Štajerska Maribor. 1. mesto v kategoriji mlajših deklic je zasedla Katarina Kovačič iz OŠ Šentjernej, 2. Vida Repnik-Prešeren iz Oš Rodica Domžale in 3. Jasmina Klahočer iz OŠ Koprivnica. Med starejšimi dečki letnik 1981/82 je bil najboljši Borut Veber iz OŠ Sevnica, 2. Ro-bin Papež iz OŠ Sevnica in 3. Marčelo Knez prav tako iz sev-niške osnovne šole. 1. mesto med starejšimi deklicami tega letnika je osvojila Petra Radišek KARATE Racmanovi trikrat zlato Idrija, 22. oktobra - Tekmovalci in tekmovalke Karate kluba Brestanica so se udeležili 2. državne pokalne tekme in zabeležili lep uspeh. Karolina Racman je osvojila tri zlate medalje (kate, borbe in pokal skupno). Požun Vesna je s 4. mestom obdržala skupno 4. mesto, Martina Sluga pa je kljub odsotnosti po dveh tekmah ostala na 4. mestu. Karate klub Brestanica obvešča, da je še nekaj prostih mest na Senovem, zato pohitite z vpisom. Član brestaniškega karate kluba Jože Pire je pred dnevi nastopal za člansko reprezentanco Slovenije v Nemčiji in zelo dobro nastopil, z njegovim nastopom je bil zadovoljen tudi selektor reprezentance. Sedaj pa se Jože skupaj s tekmovalcema Filo in Hriberškom pripravlja za nastop na DP, konec januarja prihodnje leto pa bo nastopil tudi na EP. (Galex) športna zveza Brežice in Planinsko društvo Brežice organizirata XIX. POHOD "PO POTEH BREŽIŠKE ČETE** ki bo potekal v soboto, 28. oktobra, v Pečicah in okolici. Prireditev bo potekala kot množičen planinski pohod (cca. 3 ure hoje) in kot tekmovanje v orentaciji. Za vse udeležence pohoda bo organiziran avtubusni prevoz iz Brežic. Informacije okrog pohoda in tekmovanja v orentaciji šZ Brežice, fax./tel.: 61-251. •• memorial v ruskem kegljanju Krško, 20. oktobra - V spomin na tragično preminulega Milana Mižigoja - Čura je v staro-vaški Okrepčevalnici Buršič potekal že 9. tradicionalni memorial v ruskem kegljanju. Med 16 tekmovalci je bil s 124 podrtimi keglji najboljši Branko Drobež -Boni, lani drugi na memorialu. Tudi lanskoletni tretjeuvrščeni Bogo Pire - Čelo (113) se že pomika k samemu vrhu, saj je z drugim mestom pred Jožetom Zvonarjem (94) potrdil kvaliteto izpred let, ko je trikrat zapored osvojil prehodni pokal. Tekmovalci so zbrani denar od startni-ne namenili v spomin na premi- nulega prijatelja, ki je v prostem času rad podiral keglje pri Bur-šiču. (Galex) iz OŠ Sevnica, 2. Aleksandra To-movič AK Rudar Trbovlje in 3. Karmen Prešeren-Repnik OŠ Rodica Domžale. Podeljeni so bili tudi prehodni pokali mesta Kostanjevice za pionirske kategorije. 1. mesto je tako zasedla OŠ Krško, 2. OŠ Šentjernej, 3. OŠ Sevnica, 4. OŠ Brestanica, 5. mesto pa si delita OŠ Kostanjevica in OŠ Senovo. Tekli pa so tudi po progi dolgi 4.000 metrov. Med dečki letnik 1981 in mlajšimi je bil najboljši Borut Veber iz Sevnice, sledil je Boris Žerjav iz Brežic, 3. pa je bil Robi Papež iz Sevnice. Med mladinci letnik 1976/1980 je 1. mesto zasedel Robert Grojzdek. Med mladinkami letnik 1977/ 1980 je bila tretja Janja Košak iz AK Sevnica. Med mlajšimi veterani je 2. mesto zasedel Jože Jere Sevnica, 4. pa Polde Bučar iz Kostanjevice. Med starejšimi veterani je 2. mesto zasedel Marjan Novak iz Krškega, 3. pa Franc Tomše iz Brežic. (Lea) Državni sekretar Urbane: "Potrebovali bi vec pokritih Športnih objektov" Pretekli teden je v sejni sobi brežiškega stadiona potekal pogovor z državnim sekretarjem za šport dr. Jankom Strelom in svetovalcem za objekte na slovenskem ministrstvu Janezom Ur-bancem. Pogovora, ki ga je sklical brežiški župan Jože Avšič, se je udeležilo kar precejšnje število ravnateljev, učiteljev telesne vzgoje, trenerjev in drugih športnih delavcev brežiške občine. Teme pogovora so bile: organiziranost športa v Sloveniji in lokalni skupnosti, financiranje športa, gradnja športnih objektov in šolski šport. Dr. Urbane je povedal, da bi v tem trenutku potrebovali najmanj tretjino več pokritih objektov, kot jih imamo sedaj. Vodstva je potrebno obnoviti in okrepiti z novimi mlajšimi kadri, za vse je dovolj prostora, vendar za vsakega pri svoji nalogi. Šport je ponos države in Slovenija je športna dežela, saj zadnja leta redno aosega odlične rezultate na vseh področjih. Poudaril >je tudi, da je v Sloveniji 12 odstotkov redno športno aktivnih ljudi, kar pa je kar za 5 odstotkov manj kot v ostalih razvitih državah. V Sloveniji je kar 5 odstotkov otrok, ki so končali osnovno šolo, pa ne znanjo plavati. Sicer pa je zelo pohvalil brežiške športne delavce, saj je rekel, da je to, kar je bilo storjeno z maldino v Brežicah v zadnjih devetih letih, izredno veliko. Devet let nazaj je bilo to območje globoko pod povprečjem, danes pa je kar za 30 odstotkov boljše od drugih, predvsem pa se to pozna v šolah in službah, saj imajo neprimerno manj težav z zdravjem. Brežice imajo poseben tempo in zato želi, da ga športni delavci tudi obdržijo in pokažejo Sloveniji rezultate svojega dela tudi V bodoče. (Karmen Molan) Športno društvo Sušica Branko Drobež - Boni Društvo so ustanovili februarja leta 1983 in je imelo že prvo leto 65 članov. Danes jih ima 127, pokriva pa področje desnega brega Krke, od Pristave do Velikih Malenc. Vodi ga Drago Kovačevič, tajnik pa je Marjan Lopatic, s katerim smo se o društvu tudi pogovarjali Društvo ima več sekcij, najbolj aktivna pa je nogometna s šestimi ekipami; iz nogometa se je zamisel o društvu porodila. Trenirajo na igrišču v Cerkljah, zadnji dve leti pa organizirajo tudi zimsko vadbo v Brežicah. Turnirje so pripravili že sedemnajs-tkrat, letos prvič ponoči. V okviru šahovske sekcije pripravljajo prvenstva društva. Sekcija za tenis in namizni tenis že 11 let zapovrstjo organizira prvenstvo krajev- ne skupnosti za vse kategorije. Vadijo v bivši šoli v Bušeči vasi. Košarka in odbojka sta domeni ene sekcije, ki pozimi domuje v telovadnici cerkljanske osnovne šole. Pod Šport in rekreacijo spada vse ostalo; kolesarjenje, kegljanje in izleti na smučarske tekme. Zadnjih šest let so sodelovali z društvom v Cerkljah na Gorenjskem, zdaj pa so ti odnosi malo manj aktivni, kar Marjan Lopatic nekoliko pripisuje tudi menjavi generacij. O načrtih pa pove: "Niso le želje, več je problemov. Naša osnovna težava so prostori; zdaj smo popolnoma odvisni od drugih. Včasih smo imeli sedež v gasilskem domu na Pirošici, zdaj pa v stari šoli v Bušeči vasi. To pa je le začasna rešitev." (nic) GIMNASTIKA Prehodni Holvjev pokal je ostal Brežričanom Brežice, 22. oktobra - V nedeljo je TD Sokol Brežice organiziralo tradicionalni Holvjev memorial v športni gimnastiki, ki je hkrati tudi kvalifikacijsko tekmovanje v športni gimnastiki za nastop na slovensko državno prvenstvo. Telovadci in telovadke TD Sokol Brežice so dosegli naslednje rezultate: mlajši dečki - 3. mesto ekipno, 4. Vovk, 8. Černelič, 15. Cetin in Prjstajko; kadeti - 3. Žerjav; mlajše deklice - 2. mesto ekipno, 7. Kržan, 13. Vidmar; starejše deklice - 1. mesto ekipno, 2. Cetin, 4. Šavrič, 5. Oljačič; mladinke - 1, mesto ekipno, 4. Gerjevič, 5. Ogorevc. Tekmovalka Gym RAIN-a Zaplatič je pri mlajših deklicah osvojila 13. mesto. Prehodni Holvjev pokal je ponovno osvojilo TD Sokol Brežice v trajno last. (B. Žnideršič) Športna poštna torba Kdo se boji Cym RAIN-a? Brežiška gimnastika monopolistično po starem V nedeljo je v Brežicah potekal tradicionalni 24. Hollvjev memorial v moški in ženski športni gi-manstiki v organizaciji TD Sokol Brežice, ki pa je, žal, ponovno razburil duhove športnega spora in (ne)dialoga v športni panogi med TD Sokol in GK Gym RAIN Brežice, ki še izpred dveh let ni dobil svojega končnega epiloga. Tokrat se je zgodba v prenovljeni demokratični obliki ponovila. Organizator je namreč ponovno razpisal selekcijsko oz. kvalifikacijsko tekmo za mlajše in starejše pionirke B programa Gimnastične zveze Slovenije, kar pa omenjena tekma oz. memorial po sklepu Strokovnega odbora ženske športne gimnastike pri GZS ni, saj pogoji ne ustrezajo kriterijem za tovrstno tekmo državnega nivoja, kar se je tudi letos izrazilo v udeležbi. Hkrati je bilo tekmovanje razpisano za vse tekmovalce in tekmovalke oz. klube in društva, ki so včlanjeni v GZS, torej krovno republiško panožno zvezo, zato se postavlja vprašanje, ZAKAJ brežiški GYM RAIN od organizatorja NI prejel razpisa. Na zadnji dan prijave, 14. oktobra 1995, je sledila urgenca na GZS in prijava ekipe mlajših pionirk B programa GZS na omenjeno tekmovanje, a že v torek je sledil "hladen samosvoj tuš" organizatorja, ki ni prijavil vseh treh tekmovalk, temveč le eno, češ, da ostali dve nimata izpisnice iz Sokola. Tu pa se pravzaprav vse začne, saj Gimnastična zveza nima tehničnega pravilnika za prestop iz kluba v klub v tej kategoriji, saj so tekmovalke premlade in o izbiri interesne dejavnosti odločajo same oz. njihovi starši. In razmišljanje: 1. Predvsem je izrednega vzgojnega pomena 90-letnega športno- vzgojnega kluba, da kljub urgenci staršev, ki so se odločili deklico vpisati v drug klub, ni dovolilo zastopa na omenjenem tekmovanju. 2. Če bi veljala njihova, potem sem tudi sam še vedno član TVD Partizana oz, zdajšnjega TD Sokol Brežice že od leta 1971, ko sem se vpisal in ŠE danes NISEM ne zahteval ne dobil izpisnice. 3. Kdaj bo strokovni pedagoški kadet (športni) ločil t.i. športni razred Brežice in panožno dejavnost TD Sokol Brežice? 4. Kdo lahko kritizira samovoljo in monopol v panogi oz. kdo in zakaj jo dovoljuje in koliko je tu tudi politične moči? 5. Kdo se koga boji!? In zakaj?? Renato Zorko ULIČNI TEK "BREŽIŠKI OKTOBER '95" in 1. DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V CESTNIH TEKIH AK FIT Brežice prireja v petek, 27. oktobra, ob 16. uri ulični tek "Brežiški oktober '95" in 3. državno ekipno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v cestnih tekih. Start in cilj bo pred stavbo občine Brežice. Tekmovalci se bodo pomerili v šestih kategorijah na 2.200 oz. 4.400 m dolgi progi. "Maši sportniki'95" ^*^Ta **^>> __*T3 _»-*T3 ^>"T3 .-"*^a ^S> ^^b ^^fc> GLASUJEM Kupon št. 4/95 - za našega športnika .................... - za našo športnico .......................... - za ekipo (moško ali žensko)... Priimek in ime ........................................ Naslov .......................................................... Kraj ................................................................. r NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 RAZVEDRILO ID PA SE SLIŠI... Telekomova želja. Ob vsaki pridobitvi se vsi zahvaljujemo nekomu, ki je pomagal pri izgradnji oz. na kakršenkoli način pomagal, da smo do nje prišli. Nato pa ti nekdo zaželi, da pridobitev čim koristeje uporabiš in da bi ti dobro služila. Tako je ob mnogih slovesnostih in tako je bilo tudi na otvoritvi prostorov pošte in telekomunikacijskega omrežja v KS Globoko. Na koncu je predstavnik Telekoma Slovenije krajanom zaželel čim boljše telefoniranje in čim več impulzov. Želja, vredna posluha. 600 SIT v nič. Lansko leto so na Gimnaziji in srednji ekonomski šoli v Brežicah uvedli novost, imenovano dijaške izkaznice, ki naj bi dijakom poleg kontroliranega vstopa in izstopa iz šole omogočale tudi razne druge ugodnosti. Zanjo so morali dijaki odšteti 600 tolarjev, poleg tega pa jih letos sploh ne morejo uporabljati. Bilo bi bolje, da bi si za ta denar dijaki privoščili kakšno drugo "ugodnost." Taglavni direktor Našega glasa, Jože Kos, si je nekoč kupil konkurenčni cajtung in naši zmeraj budni fotografi so ga pri tem neprevidnem dejanju zalotili. Predlagali smo kompromis: šef prispeva pijačo, mi bomo pa tiho. Ker pa ga ni žepa, ki bi prenesel toliko pijače, je bilo šefu na koncu že dosti. "Pa objavite, če upate!" Upamo! Če prenesemo tiste, ki se redno spravljajo na nas, bomo prenesli tudi njega. Turist hotel v Brežicah je že pred meseci zamenjal lastnika. Kako vemo? Se je pač izvedelo, kar se na splošno že dolgo ve. Novi lastniki bivšega brežiškega Turista se najbrž sploh ne sekirajo, če v mestu enostavno ni prenočišč, pa tudi, ko so še bila, so morebitne goste receptorji v hotelu kar sami na nočitev pošiljali v Terme Čatež. Čudno, Posavje in Terme pa ja nista isti firmi. No, sedaj to niti ni več tako pomembno. V zadnjem času mnoge Bre-žičane na nočnih sprehodih skozi mesto jezi še vedno razsvetljeni napis "Turist hotel", ki ga dejansko ni več. Ti ljudje niso dlakocepci ali nevrotiki, pač pa Brežičani, ki so svoj hotel spoštovali, ljubili, ga obiskovali, sedaj pa ga objokujejo. Morda pa še ni prepozno. Preu-reditvena dela se še niso začela! Na koncertu Simple Minds v Ljubljani se je zbralo veliko mladih iz vse Slovenije, precej pa jih je prišlo iz sosednje Hrvaške. Nekaj tisoč ljudi je v mali dvorani v Tivoliju prepevalo pesmi in se veselilo dobrega koncerta, ki jih v Sloveniji vsekakor primanjkuje. Zakaj? Zato, ker jih preprosto ni. Zakaj jih ni? Zato, ker mora vsak koncert biti v Ljubljani, v Ljubljano pa vsi umetniki nočejo, z izjemo nekaterih. Zakaj? Zato, ker po koncertu kritiki ponavadi rečejo, da se je veselila vsa Ljubljana ali pa, da je ljubljansko občinstvo res uživalo ali pa, Ljubljana kaj takega še ni videla ipd. Ni res, na konceru Simple Minds je bilo zelo malo Ljubljančanov, tako da se tokrat ni veselila samo Ljubljana, pač pa tudi njena širša okolica. Vključno z Zagrebom in Reko. Štiri generacije, štirje Mihaeli. Najstarejši Mihael Radanovič je bil oče sedanjega lastnika podjetja Radanovič Brežice Mihaela Ra-danoviča. Sedanji lastnik Mihael Radanovič je v podjetje vključil svojega sina Mihaela Radanoviča, ki je tako že tretji Mihael Radanovič, ki bo z družinsko tradicijo očitno nadaljeval. Toda tu se zgodba z Mihaleli še ne konča. V družini je že tudi četrti Mihael Radanovič, najmlajši Mihael, ki še kako rad pokaže, kdo je in od kod prihaja. Enostavno. Pri Radanovičevih imajo res srečo. Mihaeli namreč. MALO ZA ŠALO, MALO ZA RES Kako potegniti ljudi s foteljev? Na Grmadi sta minulo nedeljo predstavnika Planinskega društva Videm in 40 X BEND-a, ob prisotnosti predstavnika Krajevne skupnosti Krško, podpisala svečano listino z namenom, da bi skupaj storili kaj dobrega za Krčane, posebej še, da bi jih spravili s foteljev in jih popeljali na Grmado ter tako krepili zdravje svojih sokrajanov. V svečani listini se podpisnika zavezujeta, da bosta organizirala vsaj dvakrat na leto (junij, oktober) pohod na Grmado, kjer bo veseli del. PD Videm je dolžno pripraviti pohod in priskrbeti vse potrebno za dobro počutje (jedačo in pijačo), 40 X BEND pa se obvezuje, da bo razveseljeval pohodnike s prijetno glasbo. Pohode bo moralno in materialno podprla KS Krško. (Galex) Republiški seminar pedagogov »horna« Simple Ninds opravičili vsa pričakovanja Koncert, kot ga v Hali Tivoli že dolgo ni bilo. Nadaljevanje turneje Good News from the Next World. Krško, 22. oktobra - Glasbena šola Krško je gostila osem peda-gov, ki poučujejo instrument rog v Sloveniji. Predaval je akademski glasbenik in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Jože Ko-cjančič. Vsi udeleženci so na seminarju aktivno sodelovali, veliko pozornosti pa so posvetili psihološki pripravi učencev pri pouku in na nastopih ter specifiki instrumenta rog. (Galex) Koncert Laibacha v Ljubljani Slovenija v NATU -NATO v Ljubljani Skupina Laibach je pred letom izdani album "Nato" koncertno predstavila že po vsej Evropi, video spoti The Final Countdovvn, In The Army Now ter War pa so bili predstavljeni domala po vsem svetu. Petnajsto leto delovanja bo Laibach zaznamoval v Ljubljani, in sicer z zadnjim koncertom evropskega dela promocije (takoj zatem začnejo teči priprave za turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki). Poleg programa s plošče "Nato" bodo predstavili tudi nekaj materiala s prejšnjih plošč, med njimi tudi s plošč "Laibach" ter "Nova Akropola", ki sta ta mesec doživeli ponovno izdajo, tokrat na CD-formatu. Jubilej bo Laibach zaznamoval v četrtek, 26. oktobra, ob 21.30 uri v dvorani DAKOTA - DC3. Znano je, da so Laibachovi nastopi mnogo več kot samo koncert; poleg nastopa, ki bo predstavil tako ploščo NATO kot material z zgodnejših plošč, bodo obiskovalci lahko prisostvovali vizualnim projekcijam, ves "performance" pa bo tehnično opremljen z vrhunskim ozvočenjem in "light shovvom". Poseben gost večera bo Peter Paracelsus (alias P. Traven). RTV Slovenija bo posnela ta izjemen dogodek ter ga predvajala konec novembra v svojem programu, ta čas pa potekajo tudi pogovori o morebitnem prenosu po Internetu. Odštevanje se je pričelo! Laibach in NATO v četrtek v Ljubljani. (Galex) "Simple Minds so navdušili," je bilo v petek zjutraj slišati komentarje na slovenskih radijskih postajah. Mnogi glasbeni kritiki so si bili edini, da je spremenjena zasedba ben-da odlično odigrala svoje "komade" in še kako podžgala občinstvo v razprodani mali dvorani Hale Tivoli v Ljubljani. Pevec in vodja Jim Kerr in kitarist Charlie Burchill sta skupino ustanovila leta 1978. Najbolj ustvarjalni, ko so ovekovečili vsaj ducat velikih uspešnic, so bili Simle Minds v zasedbi Jim Kerr, Charlie Burchill, klaviaturist Mick Macneil in bobnar Mel Gavnor. Iz tega obdobja so znane Mandela Day, Belfast Child, VVaterfront, Kick it in, Santctifv vourself, Alive and Kicking, Ghost Dancing, Don't you in še nekatere, ki smo jih lahko slišali tudi v Tivoliju. Sicer pa se je koncert začel z novejšo uspešnico She's a Ri-ver, z nove plošče Good News from the Next World, tako pa se imenuje tudi turneja, ki jo je skupina začela spomladi in se sedaj počasi zaključuje. V nadaljevanju smo lahko slišali še Someo-ne, Somewhere in Summertime, Up on the Catvvalk, Hvpnotised, sledile pa so že prej naštete starejše uspešnice, ljubljanski publiki očitno bolj znane, saj je z Jimom Kerrom v drugi polovici koncerta prepevala vsa dvora- . na. Duh skupine Simple Minds tako tudi v bodoče ostaja isti. Jim Kerr in Charlie Burchill sta okrog sebe ponovno zbrala glasbenike, ki bodo lahko nadaljevali s "preprosto čudovitim" trendom, skupina pa pripravlja že tudi nov izdelek, CD ploščo, ki bo izšla v začetku 1997. leta. (dama) Nagradna križanka »Labod« Novo mesto Sponzor tokratne nagradne križanke je tovarna Labod iz Novega mesta. Labod se je že pred dolgimi leti uveljavil s krojenjem in šivanjem moških srajc in ženskih bluz, tem so, v bivši tovarni Libna dodali športni program, že nekaj časa pa žanjejo uspehe tudi na področju vrhnjih oblačil. Imajo skupino prodornih oblikovalk, ki so s svojimi modnimi kreacijami uspele prodreti med sodobne, mlade poslovne ženske in moške. Njihovi izdelki nosijo blagovno znamko Ella Vival-di, ime, ki ponazarja eleganco, prihajajočo iz Laboda. Pravilno rešene križanke morate poslati do 4. novembra 95 na naslov: Naš glas, CKŽ 23 Krško. Izmed reševalcev bomo izbrali enega, ki bo za nagrado prejel žensko bluzo. Izročili mu (ji) bodo nagradno bluzo v Labo-dovi industrijski prodajalni v Krškem ali v Novem mestu. " hui ogiasi KUBO"" GLAS"? • S NAŠ GLAS PERGAM. KRALJ SLUŽKINJA NA KMETU OTOK OB ŠKOTSKI OBALI III ENOTNI VEIC.0R V &"ATEM j BELGIJSKI PEVEC NASILJE ^^Jm RIMSKI KONJENIK ERA, VEK I *Q&, PRVI MOŠKI JEZERO V KENUI SEST. BOJAN MACUR FILM. IGRALEC SHARIFF AMER. ZVEZNA DRŽAVA MORSKA RIBA NIKO KURENT VALfNTlN OMAN ••'• FENICAN BOGINJA VESIAČ (JANI) DELFŽ DRUŽAJ}. Štrleči del TELESA ERBU PRITR-DILNICA TANTAL BOLG. PISATELJ IGEORGU REŽISER (ŽARKO) PRIKAZ ČESA NADAV POGLED Z VIŠINE TERME R PADOV1 MZOZ, NOSOM. KLUB *\ RIM. BOG OGNJA MONGOL. DINAST. NA KITAJSKEM REKA POZAB UENJA VRSTA SIRA NAŠ GLAS JUDEZEV SIN GESLO KRIŽANKE 1 JUDOV. 1 I VNSKA KRALJICA IZ KELTSKE MJTOL KRALJ MAZEPA IVAN SOKRATOV TOŽILEC JAPON. PISATELJ (AkJNORI) j IRICKJ NATRIJ MESTO V ROMUNU GRŠKI KIPAR DON NASjOVV ANGUJ DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI J f« PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J NA KRATKO: Kostanjev piknik na Grmadi Krško, 22. oktobra - Prizadevni člani Planinskega društva Videm so pripravili že tradicionalni kostanjev piknik na Grmadi. Okoli sto pohodnikov se je na Grmado odpravilo peš z ribnika na Resi, nekateri pa so se na vrh kar pripeljali. PD Videm je poskrbelo za hrano in pijačo, saj ni manjkalo niti odojka, mošta, še manj pa Kostanjeva nedelja v Kostanjku Kostanjek, 22. oktobra - V lepem, vendar hladnem nedeljskem popoldnevu so se vaščani Kostanjka zbrali na kostanjevi nedelji. Začelo se je z rezanjem kostanja, ki so ga so mladi nabrali že dopoldan. Nato je zdolski župnik pri Žajberjevi kapelici blagoslovil vozila in voznike. Pri blagoslovu je bil prisoten tudi krški župan Danilo Siter. Potem pa so se vaščani zabavali ob kostanju, moštu ter zvokih harmonike do večernih ur. Kostanjčani si želijo, da bi kostanjeva nedelja postala tradicionalna. (Pagliuca) Nrliika vežica na Zdolak skoraj urejena Zdole, 22. oktobra - Gradnja mrliške vežice in njene okolice, ki traja že sedem let, se počasi bliža koncu. Asfaltirati morajo še parkirišče v velikosti 400 kvadratnih metrov ter dovozno pot v dolžini 100 metrov. Zasebnik bo naredil navoz gramoza do utrditve ter položil robnike, Cestno podjetje Krško bo cesto asfaltiralo, za lepši izgled pa bodo poskrbeli vaščani sami pod strokovnim vodstvom Franca Nečemra. Čeprav mrliško vežico že uporabljajo, bo s 1. novembrom objekt končno zaživel v vsej svoji podobi. (Pagliuca) Člani Društva podeželske mladine aktivni Krško, 19. oktobra - Člani upravnega odbora Društva podeželske mladine so se zbrali na sestanku skupaj s svetovalko Branko Radej-Koren, kjer so se odločili, da bodo organizirali izobraževalni tečaj o kletarjenju, na katerem bodo lahko sodelovali vsi, ki jih ta dejavnost zanima. Letos se niso mogli udeležiti tekmovanja v oranju, ker je njihov plug pokvarjen, zato ga bodo skušali prodati in kupiti novega. Na seminarju o delu z mladimi, ki bo v Novem mestu, bodo skušali predstaviti svoje programe in aktivnosti. (Lea) Študentski servis tudi v Breiicak Brežice, oktobra - Študentski servis Maribor je posredoval delo dijakom in študentom doslej le v Krškem, s 1. oktobrom pa je odprl nove prostore tudi v Brežicah (Trg izgnancev 14, 4. nastro-pje Dijaškega doma). Po besedah vodje brežiške enote Martine Flis so se prvi dijaki in študentje že oglasili pri njih in tudi dobili delo, opravljajo pa tudi fotokopirne storitve po ugodnih cenah. Študentski servis Brežice vabi, da jih obiščete, in želi vsem dijakom in študentom prijazno in uspešno šolsko oz. študijsko leto. (Gaiex) Kaj bo s progo Triisce-Krmelj Krmelj, 20. oktobra - Železniška proga Tržišče-Krmelj je stara sedemindevetdeset let. Namenjena je bila transportu premoga iz rudnika Krmelj in prevozu ljudi. Ker rudnik od leta 1961 ne obratuje več, se je rentabilnost proge močno zmanjšala. Svoje je naredil še vrtoglavi razvoj cestnega prometa, tako da je ostal industrijski železniški tir Tržišče-Krmelj pozabljen in zanemarjen. Ko je šla Metalna leta 1993 v stečaj in je novo podjetje INKOS d.o.o. vzelo od stečajnega upravitelja del proizvodnje v najem, se je znova pokazala potreba po uporabi tega tira. Ker SŽ omenjene proge ne vzdržujejo primerno, obstaja nevarnost, da dostave na njem ne bodo več dovolili, če se določene pomanjkljivosti ne odpravijo. Podjetje INKOS d.o.o. nima potrebnih sredstev za sanacijo proge, ima pa interes, da se proga ohrani in uporablja, zato bodo skupaj s KS Krmelj zaprosili občinski svet, naj nameni temu projektu del sredstev iz občinskega proračuna, vzdrževalna dela pa bo prevzelo podjetje INKOS samo. (dama) 1 Ob prazn/Hu Krajevne skupnosti Kostanjevima Zaključili tudi šolski kompleks Nadaljevanje s 1. strani občinskega proračuna, zaradi nesprejetja občinskega statuta ne poznamo statusa krajevne skupnosti. Moti pa nas predvsem to, da morajo vse formalne zavore čutiti predvsem obrobne krajevne skupnosti, občinsko središče pa s smelimi projekti ne daje upanja za nas niti v bodočem srednjeročnem obdobju. Odločitev naših ljudi na referendumu za občino Krško je bila verjetno pogojena z upanjem, da je prihodnost v veliki občini obe-tavnejša in varnejša." Da Kostanjevičanom volja do dela ni pošla, kaže tudi zaključen šolski kompleks, ob katerem so se najprej zbrali. Predsednik sveta KS Milan Herakovič se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k napredku v KS. Upanje in voljo tako vlivajo dejavna društva, podjetni posamezniki in vsi, ki hočejo premakniti voz napredka v hitrejši tek. Najslovesnejši del skupščine je bila prav gotovo podelitev odlikovanj. Za častnega meščana mesta Kostanjevica je na predlog Galerije Božidarja Jakca posmrtno odlikovan Ladko Ku-kec. Plaketo mesta Kostanjevica je prejel predsednik sveta KS Milan Herakovič. Priznanja so prejeli: Andrej Unetič, Miro Ro-bek, Anton Palčič, Marjan Cvel- Srečanje varovancev na Libni Libna, 21. oktobra - Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim osebam občine Krško, je organiziralo srečanje varovancev in njihovih staršev oziroma skrbnikov, ki so se pod vodstvom predsednika društva Daneta Mižigoja zbrali pri cerkvi sv. Marjete na Libni. Gospod kaplan Marko ŠramI jim je posvetil mašo, v kateri je vse prisotne nagovoril z iskrenimi, preprostimi besedami in izrazil razumevanje za njihove težave in potrebe. Po maši je obdaril varovance s slaščicami, ki so jih na njegovo pobudo spekle dobrotni-ce iz videmske fare. Izrazil je željo, da bi tudi v bodoče so- deloval pri delu društva. Celotno druženje je popestril Janez Runovec iz Krškega, ki je varovance popeljal s konji, Bine Klanjšek in Ivan Benje pa sta igrala na harmoniko in kitaro; vse to je med varovanci vzbudilo veliko veselja in dodalo nova doživetja. Dane Mi-žigoj: "Veseli smo, da se ne čutimo osamljene, saj naše prošnje nikoli ne naletijo na gluha ušesa. Posamezniki, obrtniki in podjetja so vedno pripravljeni prispevati vsaj minimalni delež in s tem omogočijo, da društvo Sožitje kakovostno opravlja svoje delo v korist duševno prizadetim osebam v občini Krško." (Lea) Srečanje biokemikov v bolnišnici Brežice, oktobra - Splošna bolnišnica Brežice bo v prvih dneh novembra gostitelj strokovnega srečanja medicinskih biokemikov, ki se ga bodo udeležili biokemiki iz celjske, koroške in posavske zdravstvene regije. Na srečanju, ki bo potekalo na temo "Markerji v diagnostiki karcinoma prostate", bo sodelovalo okrog dvajset strokovnjakov s področja medicinske biokemije. (Gaiex) Prebivalci Rostokarjeve so varnejši Krško, 19. oktobra - Cesta, ki je doslej med pešci terjala že štiri žrtve, je sedaj varnejša. Izvajalec del Kostak je namreč obnovil 1.000 metrov cestišča ter zgradil pločnik in javno razsvetljavo. Investicijo v vrednosti 37 milijonov SIT je financirala občina iz proračuna. Z gradnjo so začeli konec leta 1994, največ del pa je bilo opravljenih med majem in oktobrom tega leta. V naslednjem letu bodo obnovili tudi spodnji del Rostoharjeve ter uredili nevarno križišče na koncu te ulice, česar zaradi težke finančne situacije proračuna letos niso mogli realizirati. V načrtu imajo tudi izgradnjo kanalizacije, ki bo povezana s centralnim zbirališčem, in postavitev čistilne naprave v mestu. Župan Danilo Siter: "Skoraj sem se izgubil, ker je prostor resnično zelo lepo urejen. Mislim, da projekt v Krškem predstavlja prelomnico v smislu urejevanja cest, ulic in naselij. Standard, ki ga dosegamo na cesti, naj nam bo vodilo za razmišljanje in odločanje v bodoče!" (Pagliuca) bar, Vasja Čuk, Brane Čuk, Lovsko društvo, Martina Strajnar, Mladinski pevski zbor župnije svetega Jakoba, Turistični podmladek na OŠ, osnovna šola, Momo Vukovič, Pihalni orkester Kostanjevica, Kostak Krško, Agrokombinat Krško, Matjaž Za- jelšnik. Priložnostni program so popestrili učenci osnovne šole in kostanjeviška godba na pihala, prišla pa sta tudi župan občine krško Danilo Siter in Škocjana škocjana Janez Povšič. (Lea) 5. obletnica delovanja krajevne organizacije RK Kostanjevica, 18. oktobra -Ob peti obletnici delovanja krajevne organizacije Rdečega križa Kostanjevica je v restavraciji Pod Gorjanci potekalo delovno srečanje, ki so se ga udeležili tudi predsedniki območne organizacije in predstavnica RK Krško Marta Bosina. Skupaj so se pogovarjali o humanitarnem delu, izmenjali izkušnje in spregovorili o težavah, ki jih spremljajo.Za pester kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole in plesna skupina Harle-kin. Naloge aktivistk RK so kar obsežne: zbiranje pomoči za hrvaške begunce, obnovitev članstva, obiski starejših članov ob novem letu na njihovih domovih in v domovih starejših občanov, dostava in razdelitev mednarodne pomoči socialno ogroženim družinam. Letos so si zadale še dve dodatni nalogi: vse občane, ki praznujejo 90. ali višji rojstni dan. obiščejo in obdarijo s skromnim darilom. Leto družine pa nadaljujejo tako, da vsako družino, ki pridobi novega člana, obiščejo in obdarijo z majhnim spominkom. Predsednica krajevne organizacije RK Stanka Černoša je orisala delo organizacije in se zahvalila svojim sodelavkam za nesebično pomoč in ves trud, ki ga vlagajo v v dobro drugih ljudi. Tudi predsednik sveta KS Milan Herakovič je.pohvalil delo aktivistk Rdečega križa, ki je tudi pomembno za njihov kraj. (Lea) Skrivnostni podzemni svet Gorjancev Kostanjevica, 20. oktobra -V dvorani kulturnega doma se je odvijala prireditev Kluba jamarjev pod naslovom Skrivnosti Gorjancev, ki je plod celoletnega dela skupine jamarjev. Prikazali so 300 barvnih diapozitivov iz izbranih jam in brezen našega kraja, obogatenih s komentarji in živo glasbo citrarja Darka Duha. Za potrebe tega projekta je skupina jamarjev organizirala preko 30 fotografskih akcij in posnela preko 1.000 diapozitivov. Poleg nekaterih najlepših jamskih objektov iz Gorjancev -brezno Rupa na Rovišču, brezno Hladilnik, jama Stričanica, Kreščak, brezno pri bosanski bajti, Bizjakova jama - pa so prikazali tudi posnetke letos odkritih novih delov kostanje-viške jame. Brane Čuk, predsednik kluba< "Jamarji imamo vzhodno od Ja-vorovice vse do Velike Doline evidentiranih blizu 60 jam in brezen, ki skrivajo v svojem podzemlju neprecenljivo naravno dediščino. Ta dediščina, ki jo je narava ustvarjala skozi milijone let, ni naša last, temveč so nam jo posodili na vpogled naši otroci, vnuki in kasnejši rodovi." Naravna dediščina pa je danes zelo ogrožena. Neprimerna komunalna ureditev raznih objektov, celo celih naselij, uporaba umetnih gnojil, škropiv, odlaganje raznih odpadkov kjerkoli, samo da ni na domačem dvorišču, ima katastrofalne posledice. Še posebej se to odraža na kraškem ozemlju, ker so naravni zemeljski filtri preslabi za vso to nesnago. To pa je tudi vzrok marsikje slabe, skoraj neužitne pitne vode. Brane čuk: "Jamarji že dolgo opozarjamo na to problematiko in če bo predstava pripomogla k vsaj minimalnemu izboljšanju razmer, bo naš cilj dosežen." (Lea) Bližajo se prazniki, ob katerih svojci um rlim urejamo zadnji dom. Običajno je ob teh dneh mnogo odpadkov ob pokopaliških zidovih in ograjah. Da bi zagotovili maksimalni red, je KOSTAK organiziral dežurstvo s kontejnerskim vozilom. Tako lahko upravljalci pokopališč in krajevne skupnosti planirajo odvoze ob nedelovnih dneh in to javijo na telefon št. 21-515 ali 22-416. Istočasno želimo obvestiti vse občane, kjer je organiziran odvoz komunalnih odpadkov, da bo moten režim odvoza v prazničnih dneh. Odvoz bo organiziran poleg delovnih dni še: v TOREK, dne 31.10.1995, in nato z enodnevnim zamikom običajnega razporeda od četrtka, 2.11.1995, do vključno sobote, 4.11.1995. Prosimo občane, da sprejmejo spremenjeni režim odvoza odpadkov z razumevanjem. (Kostak, d.d.) TEKOČE IM4IHUIJI ! r NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 PO NAŠIH KRAJIH m Mercator- Preskrba Kaj pravijo t Nova samopostrežna na Senovem Prerf nekaj dnevi so na Senovem odprli prenovljeno prodajalno M- Preskrbe. Tokrat smo v njej zbrali nekaj mnenj: Marjana Kodelja, poslovodki-nja: "Vse trgovine v sistemu Merca-torja so dobro založene z artikli. Tudi v naši, na novo prenovljeni poslovalnici je tako. Nov razpored pultov in regalov je omogočil, da smo na police zložili in kupcem ponudili še več kvalitetnega blaga. Ob tem moram omeniti razne akcijske prodaje in stalno nizke cene nekaterih izbranih artiklov. Posebno bogata ponudba obsega živila, sladkarije, delikatesne izdelke, sadje, čistila in drugo. Kljub temu, da je bila trgovina zaradi prenove krajši čas zaprta, so se vrnili stari kupci, vsak dan pa prihajajo novi obrazi, ki se na naše veliko veselje pojavljajo vsak dan, in tako postajajo naše stalne stranke. Novost v naši prodajalni je posebna elektronska tehtnica, na kateri stranke same tehtajo sadje in zelenjavo, s pritiskom na poseben gumb (slika izbranega artikla) dobijo listek s težo in ceno artikla. Nov razpored blaga ne moti kupcev, saj so zelo iznajdljivi. Če pa kaj le ne najdejo, jim pomagamo in tudi svetujemo. Odpiralni čas je prilagojen strukturi kupcev. Med tednom imamo odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah pa: parni meseci od 7. do 19. ure, v neparnih mesecih pa od 7. do 13. ure, takrat imamo tudi nedeljsko dežurstvo. Mislim, da s takim obratovalnim časom zadovoljujemo potrebe vseh kupcev." Milena Gorenc, skupinovodja v Lisci Senovo: "V Marketu sem stalna stranka. Živim v neposredni bližini in od vsega začetka kupujem v tej trgovini. Tudi sedaj po končani obnovi je tako. Tu najdem vse kar rabim za gospodinjstvo. Imajo velik izbor blaga ter ustrežljive in prijazne prodajalke. Cene so v glavnem na prejšnji ravni, nekaj je pa celo nižjih. Veliko je izdelkov, ki se prodajajo po akcijskih cenah. S postrežbo sem zelo zadovoljna, če se bodo tudi naprej tako trudili in še povečevali ponudbo, bodo zagotovo imeli še več stalnih kupcev." Andrej Strnad, upokojenec s Senovega: "Market je moja najbližja in največkrat obiskana trgovina, sem pridem tudi večkrat na dan. V času prenove sem jo zelo pogrešal. Vesel sem, da je sedaj še bolj založena. Rabil sem kar nekaj časa, da sem se navadil na novi razpored. Cene so v glavnem enake prejšnjim, bi pa bilo lepo, če bi imeli še več akcijskih in stalno nizkih cen za čim več artiklov. Z uslužbenkami sem zelo zadovoljen, saj so vse zelo ustrežljive in pozorne do kupcev. Mislim, da bodo morali še nekaj narediti na reklami, saj še nimajo napisov in nekateri, predvsem tisti, ki niso domačini, ne vedo, da je tu trgovina. K temu veliko prispeva tudi prevleka na šipah, saj se ne vidi v notranjost. Mislim, da bi morali problem sončnih žarkov reševati z žaluzijami, okna so lahko dobra reklama." Ob 30 lecnici Radiohluba Prekopa in v okviru krajevnega praznika Kostanjevice Kostanjevica, 14. oktobra -Ob praznovanju 30. obletnice Radiokluba Iskra Prekopa in v okviru krajevnega praznika Kostanjevice na Krki je pri osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici potekala otvoritev prenovljenih prostorov sekcije S59DCF in antenskega stolpa, ki je oziroma bo opremljen z antenami za KW, UKW in UHF področja. Predsednik radiokluba Mojmir Pustoslemšek: "Vzporedno z razvojem radioamaterske dejavnosti kluba Prekopa smo v letu 1976 začeli razvijati tudi sekcijo Kostanjevica, ki je delovala občasno, vendar vezano na prosti čas šoloobveznih članov. Sekci- ja se je kasneje, ko je bila zgrajena nova Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica, preselila v majhen prostor, kjer so aktivni člani delovali v svojem prostem času. Obenem pa je sekcija organizirala v osnovni šoli tudi tečaje, na katerih so vzgajali naše nove amaterske kadre." Po ogledu sekcije je sledila slavnostna seja Radiokluba z družabnim srečanjem. Klub radioamaterjev ima sedaj 110 registriranih članov, 20 jih ima licenco, imajo pa tudi nekaj podpornih članov. Radioamaterji ugotavljajo, da lahko sedaj sekcija normalno deluje tudi s svojo pedagoško amatersko funkcijo. (Lea) . BREŽIŠKA P0R0DKIŠHICA V času od 15. pa do 23. oktobra so v Brežiški porodnišnici rodile: Katarina Miklavčič z Gornje, Prekope - Tilna, Sonja Bračun iz Krškega - Matica, Margita Bosančič iz Brežic - Leo, Metka Kolenc iz Velikega Dola - Desiree, Karmen Kos iz Krškega - Anjo, Nataša Krejan iz Sevnice - Gregorja, Janja Babnik iz Dolenje vasi - Ano in Milena Mirt iz Krškega - Davida. Vsem iskreno čestitamo! Ustvarjalni dogodek v Podsrodl Umetniška delavnica in razstava likovnih del Podsreda, 14. oktobra -Dolgo časa opuščeno šolsko poslopje z velikim dvoriščem je bilo središče še enega kulturnega dogajanja na prelepem in skoraj neokrnjenem Kozjanskem. Šolsko poslopje je z dejavnostjo firme Okolus dobilo novo vsebino, ki jo je na prireditvi ob mnogih priznanih umetnikih predstavilo širši javnosti. Po osnovni zamisli naj bi njihova dejavnost dopolnjevala turistično ponudbo Podsrede in širšega Kozjanskega. Prireditev je bila sestavljena iz dveh samostojnih delov. Prvi je imel naslov: Ustvarjalnost v delu, v njem so se predstavili: J. Bonča, akad. kipar; Miljenko Li-cul, grafični oblikovalec - prikaz nastanka slovenskega tolarja (10.000 SIT); Andrej Mlakar, režiser - TV projekt o Sloveniji in Okolus z mojstrsko delavnico, v kateri so prikazali postopke ročne izdelave papirja. V drugem delu, razstavi likovnih del, pa so svoje eksponate razstavili: Jaglenka M. Leban iz Celja - slike na steklu; Marjetka S. Gerjevič - umetniška fotografija; Milan Zornik - scenografija v akvarelih, Stanko Dobrina -eksponati in Jože Božiček - olja na platnu. Prisotne je najprej pozdravil Jože Božiček, duša Okolusa, ki je ob tem predstavil dejavnost, s katero se ukvarjajo. Poudaril je, da poskušajo dopolnjevati bogato dejavnost Kozjanskega parka, pa tudi popestriti turistično ponudbo kraja Podsrede in celotnega Kozjanskega. Jože Božiček: Ena od naših nosilnih dejavnosti je ročna izdelava papirja, ki vam jo danes s ponosom predstavljamo. Ročno izdelan papir je izziv za oblikovalce, saj iz unikatnih oblik izdelujemo izvirne diplome, sporočila, spominske listine, dele embalaže, etikete in podobno. Profesorica Milena Moškon, soustvarjalka kulturnega prostora v Kozjanskem parku je spregovorila in z nekaj mislimi ocenila današnji kulturni dogodek. Za prijetno razpoloženje pa so po opravljenem delu in ogledu razstavljenih eksponatov poskrbeli znani slovenski citrar Karli Gradišnik in Vaški godci, za postrežbo z izbranimi mesninami pa Mesarstvo Lajči iz Plešivice. (Toni) Klubi la pospeševanje zaposlovanja Zavod za zaposlovanje je pri nas pooblastil PCPI Sevnica, 12. oktobra - V Po-savju je trenutno 4.700 nezaposlenih in aktivna politika zaposlovanja terja postopno širitev dejavnosti. Tako so k javnim delom, finančni pomoči pri samozaposlovanju, sofinanciranju pripravništva in drugim oblikam dodali še klube za zaposlitev. Toni Koren, direktor Zavoda za zaposlovanje v Sevnici: "V te klube vključujemo nezaposlene osebe zato, da jim dajemo nova znanja, ki zanje pomenijo gotovo tudi lažje in uspešnejše zaposlovanje. Ugotavljamo, da iskalcem zaposlitve pogosto manjkajo osnovna znanja o predstavljanju bodočim delodajalcem. Tu je tudi vrsta znanj, ki bi ljudem prišla prav pri opravljanju določenih nalog. V klubih lahko posameznike tudi spodbudimo, jih motiviramo za nadaljevanje iskanja dela. Po daljšem čakanju na delo motivacija namreč pada, brez osebnega vključevanja pa tudi okolje težko pomaga in potem uspeha ni. Delo v klubih poteka v obliki delavnice, vodijo ga strokovni delavci, skušamo pa doseči, da je posameznik aktiven in da pride -do določenih spoznanj o samem sebi in o tistem, kar bi lahko pri- neslo rešitev njegovega problema. Zavod za zaposlovanje RS je podelil koncesije ustreznim službam, ki so usposobljene za vodenje dela v takih klubih in pri nas je to pooblastilo dobil Posavski center za permanentno izobraževanje." Zavod potencialne kandidate za vključitev v Klub najprej povabi na razgovor, na katerem jih seznani z delom in cilji srečanj, poravna pa tudi vse stroške, ki nastanejo v zvezi z delovanjem. Stalno tudi nadzira delo konce-sionarja v klubu. (Ika) TELEVIZIJA NOVO MESTO itf&all s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH SPORTHI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri / NOVICE Obnovitveni tečaj ;* higienskega minimuma Do konca tega tedna se lahko prijavite na obnovitveni tečaj za higienski minimum. Vse informacije iahko dobite na kmetijski svetovalni službi ali preko telefona 22-352. KS Globoko Krajani so nove prostore že težko čakali Globoko, 21. oktobra - V sklopu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku je potekala tudi slovesnost v KS Globoko. Tam so namreč namenu predali novo prostore krajevne skupnosti, obnovljene prostore pošte in telekomunikacijskih objektov. V Globoko so prišli tudi predstavniki Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije ter predstavniki brežiške občine in upravne enote. Zbranim je spregovoril Ivan 2ivič, ki je poudaril pomembnost velike pridobitve za krajevno skupnost. "Čeprav ni vse teklo po načrtih, saj smo naleteli kar na nekaj težav, smo do telefona le prišli. Veliko je bilo narejenega, vendar brez pomoči krajanov preko samoprispevkov danes verjetno še ne bi odpirali novih prostorov. Nekaj je pomagala tudi občina," je še dodal Živič. Nad prostori nove obnovljene pošte so pridobili tudi prostore za delovanje društev in organizacij, ki jih v krajevni skupnosti ni malo. Krajevna skupnost Globoko je podelila tudi priznanji Ivanu Živi-ču in Antonu Kmetiču za dolgoletno požrtvovalno delo v krajevni skupnosti in širše, predstavnika Pošte Slovenije ter Telekoma Slovenije pa sta prejela zahvali. (Galex) Anton Harapin je skupaj s predstavnikoma Pošte Slovenije in Telekoma Slovenije prerezal slavnostni trak novih prostorov pošte v KS Globoko. Plaz v Gorjanah sanirajo Kozje, 21. oktobra - Ob zadnjem obilnem in dolgotrajnem deževju smo poročali o plazu, ki je v Gorjanah ogrozil magistralno cestno povezavo Koprivnica-Podsreda. Plaz je odnesel več kot polovico cestišča, kar je imelo za posledico zaprtje ceste za ves promet. To je zelo prizadelo prebivalce in potnike, ki morajo prestopati na druge avtobuse. Občina Kozje je hitro interve- nirala in sprožila vse potrebno za sanacijo ovire. Direkcija za ceste je objavila razpis in izbrala izvajalca. Dela bo opravilo Cestno podjetje Celje. Če bodo vremenske razmere ugodne, bodo po izračunih dela opravljena v treh do štirih tednih. Načrt sanacije predvideva postavitev dveh škarp, s katerima bodo preprečili podobne dogodke. Eno bodo postavili pod cesto, drugo pa nad njo. (Toni) Krški astronomi imajo teleskop Astronomsko društvo Nuklearne elektrarne Krško je konec septembra končno dobilo lasten teleskop. Ob denarni pomoči NEK in člana društva so prišli do uporabnega aparata, ki jim bo olajšal nočna opazovanja. Teleskop je izdelek firme MEADE iz Združenih jjržav Amerike, s premerom oglefjala 20 cm ter goriščno razdaljo dveh metrov, s povečavami od 80- do 222-krat. Osnovna naloga instrumenta bo opazovanje in fotografiranje objektov v vesolju ter pomoč pri organiziranih dejavnostih društva v Posavju in širši okolici. Tako imajo astronomi amaterji v Krškem poleg številnih manjših instrumentov (katerih lastniki so člani društva) še društveni teleskop, ki jim bo krepko pripomo- gel pri njihovem delovanju. (Se-bastijan Jakša) Teleskop MEADE 2080 ob manjšem teleskopu Konus SAVOUREZ AVEC Tonete LIMONADA S PIVOM • + • TEL.: 0608/22-446; FAX: 0608/22-447 (u ŠOLA NI ŠALA NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J Leto strpnosti Društvo invalidov občine Krško je v 20. številki Našega glasa ob mednarodnem dnevu invalidov in svetovnem letu strpnosti objavilo razpis na temo 'Bodimo drug do drugega strpni'. Na razpis so se odzvali le šolarji iz Brestanice in s Senovega, vendar je društvo invalidov prejelo enajst dobrih pisnih stvaritev, med katerimi smo tri izbrali za objavo v našem časopisu. Šola ni šala Ta teden je najlepši, Enkrat v letu nam je lepo. Dnevi so nam posvečeni, Edinci mi nismo. Nobeden od nas ni kaznovan. Otroci smo pridni, Tovarišice prijazne, Rišemo, pišemo in barvamo. Ostanimo prijatelji. Ko pa domov pridemo, Atekom v naročja sedemo. Zvonka Kozole, 7.r OŠ Koprivnica Kaj ti pomeni beseda eooi? Nekaj "odštekanega". Gregor, 7.b Nekaj naj, naj, naj, naj, super. Andreja, 7.b Če smo v Sloveniji, govorimo slovensko, in ta beseda ni slovenska. Damjan, 7.b Kadar nimamo domače naloge, je cool. Dušan, 7.b Nekaj, kar me spravi v dobro voljo. Slavko, 7.b Nekaj "ljubljanskega" in angleškega. Tanja, 7.b Kadar uživam, je cool. Barbara, 7.b Da je nekaj mega, spon, špica, super... Uroš, 7.b Brezvezna beseda. Jože, 7.b V angleško-slovenskem slovarju pa sem prebrala, da pomeni cool - ohladiti, hladen, svež. Kaj moremo, sedmošolci sso pač drugega mnenja. Zbrala in uredila Nuška Cirjak, OŠ Artiče, novinarski krožek. Noja prihodnost V prihodnosti bi rad postal lesni tehnik in športnik. Boris V življenju bi rada postala policistka ali kaskaderka. Tak poklic me zelo mika, vendar mislim, da mi ne bo uspelo. Nataša Hočem postati učiteljica slovenščine. Ker rada berem in pišem, si zelo želim postati tudi pisateljica. Sandra Moja prihodnost bo bogata s potovanji... Jasmina Rada bi'Jmela dober poklic, predvsemjaa bi bila rada srečna. Mojca *<* Želim si postati zdravnica in delati kot kirurg na ljubljanski kliniki. Katarina Rad bi postal poklicni košarkaš pri NBA ligi; Chicago Bulls. Aleš V prihodnosti bi rad postal trgovec z avtomobili. Tadej. Želim nadaljevati očetov poklic - avtoprevoznik. Dejan Moja prihodnost še ni točno začrtana. Upam, da bom imela dober poklic. Fani Rad bi postal milijonar in slaven košarkaš. Roman Želim, da ne bi bilo vojn in hudobnih ljudi. Tako bi se v miru izučil poklica. Andrej V prihodnosti bi rad postal mizar in dobil dobro ženo. Martin Imel bom dobro gospodinjo in vsaj enega sina. Aleš, Jože Rad bi postal športnik ali imel poklic, ke je v zvezi z računalništvom. Andrej Rada bi obiskovala srednjo glasbeno šolo in nato glasbeno akademijo. Po tem bi potovala in se naužila življenja. Nato pa bi se preselila v Anglijo in se tam ukvarjala z glasbo. Lina Kdo ve, mogoče pa se nam vse to uresniči? Zbrala in zapisala: Lina Ravbar, 7a novinarski krožek, OŠ Artiče Mesec požarne varnosti na sevniški osnovni šoli Oktober je mesec požarne varnosti. Tako kot po Sloveniji potekajo tudi v sevniški občini aktivnosti za izboljšanje požarne varnosti. Gasilci Gasilskega društva Sevnica so obiskali vrtce in otroke seznanili s svojim delom. Aktivnosti s tem v zvezi pa potekajo tudi na naši šoli. Drugošolčki so imeli naravoslovni dan na to temo. Obiskali so gasilce, ki so jim pokazali gasilsko opremo in povedali mnogo zanimivega in poučnega: seznanili so jih z delom, ki je zelo nevarno in humano hkrati, saj pomagajo ljudem v nesrečah. Delovno področje gasilcev je v izvajanju požarne preventive, gašenje požarov, strokovno usposabljanje ljudi za pomoč pri požarnih in elementarnih nesre- čah. V šoli so drugošolčki poglobili znanje in se seznanili z mnogimi nevarnostmi in načinom premišljenega ravnanja v nevarnih trenutkih. Učenci so tudi sami opisali primere, ko so kaj podobnega videli ali celo doživeli. Naravoslovni dan so zaključili s prikazom novega znanja in se poglobili v sporočilo berila "Maja lika". Učenci prvega razreda pa bodo gasilce še obiskali. Več učencev v naši šoli sodeluje tudi v gasilskem krožku, štiri učenke pa se aktivno pripravljajo na občinsko tekmovanje na temo o gasilcih, ki bo v novembru na naši šoli. Želimo jim veliko uspehov, mi pa bomo skrbeli, da bo delo gasilcev nenevarno zanje in za nas. ANJA LUZAR, 3.d novinarski krožek na OŠ Savo Kladnik SEVNICA Naravo smo pustili naravi V preteklem tednu smo imeli na naši šoli zbiralno akcijo odpadnega papirja. Pokazali smo spoštljiv odnos do narave, saj smo zbrali 9.086 kg starega papirja. Na razredni stopnji so bili najbolj uspešni učenci 4.b, 4.d in 4.a razreda, na predmetni stopnji pa učenci 6.d, 5.a in 6.a razreda. Zavedamo se, kako velik del narave smo ohranili naravi. Hkrati trkamo na vest tistim učencem, ki se v tej zbiralni akciji niso posebno pretegnili. Mi pa zbiramo papir že za nasled- n,°' LUCIJA NOVŠAK, 3.d novinarski krožek na OŠ Savo Kladnik SEVNICA NAŠ GLAS VAŠ OGLAS 11! Bodimo strpni! r < Dan za dnem, leto za letom so naše ulice polne ljudi. A nismo vsi enaki. Če imamo dobro odprte oči, takrat lahko opazimo človeka, ki ni takšen kot mi. On je lahko invalid. Telesne hibe, poškodovane možganske celice, berz določenih udov in že si človek drugačne vrste - invalid. Rojstvo otroka je nekaj posebnega. Včasih pa se prav ta posebnost spremeni v moro, ki ji ni konca, namreč takrat, ko ti zdravnik reče, da tako želeni otrok ni takšen, kot bi moral biti. Čisto preprosto rečeno -otrok ni normalen. Takrat smo postavljeni pred mejo, vprašanje, ali bomo takšnega otroka sposobni vzgajati ali pa ga bomo oddali v zavod. Marsikdo izmed staršev poskusi, a po mukah, malo časa, ki ga imajo na razpolago za vzgojo, le odpovedo. Odpovedo se tako želenemu otroku. Mi si še predstavljati ne znamo, kakšna bolečina takrat razjeda srca ljudi, ko svojega otroka daje drugim v vzgojo in se sami pri sebi zavedajo, da niso zmožni vzgajati svojega otroka. Toda gledano iz drugega kota, brez osebnih bolečin, je to najboljša možnost za starše in otroke. Starši ne trpijo več porazov z vzgojo, neuspehov z mislijo, da bo otrok le enkrat normalen. Otroci pa imajo strokovno vodstvo, ljudi, ki so strpni in pripravljeni na dolgoročno vzgojo. Toda tem otrokom manjka marsikaj, predvsem razumevanje, pomoč in strpnost ljudi iz okolice. Zakaj samo pogledi, kimajoče glave, zasmehujoč pogled, zakaj se ne bi našla kakšna dobra roka, prijaznost v očeh in lepa beseda na ustih. Vsega tega bomo zmožni, vendar šele takrat, ko se bomo zavedli, da so tudi invalidi ljudje iz mesa in krvi kot mi, da imajo dobro srce in dušo in da je njihova drugačnost bolezen drugačne vrste, kot jo lahko imamo mi. Večkrat bi moral priti dan, ko bi se vsi izmed nas spomnili na tiste, ki trpijo v svoji drugačnosti. Usoda jim ni bila naklonjena, nekaterim že ne od rojstva, drugim kasneje. Zato se zamislimo in nekaj ukrenimo. če že ne drugega, pa bodimo vsaj prijazni in strpni, na ulici pa takšnemu človeku poklonimo prijazen nasmeh. Vanja Moškon, Reštanj, Senovo. Moramo biti boljši ... Moramo biti boljši ... boljši kot kruh, ljubezen in boljši kot je naše življenje. Moramo biti boljši od vseh prijaznih ljudi na tem prijaznem, a včasih malo krutem svetu. Moramo biti boljši od tistih ljudi, ki nikoli nikomur ne namenijo nasmeha in prijazne besede, kako srečni so ljudje, če jim na cesti rečeš dober dan. Tudi če že obupajo, se jim v mislih prikaže žarek upanja. Upanja, ki jim ga damo mi, in to z nasmehom in prijazno besedo. Tudi jaz sem že opazila, kako prijazna beseda čudežno deluje. Velikokrat prijazna beseda in pozdrav privabita na ustnice nasmeh. Tudi še tako temen dan postane svetel in bolj prijazen. Zato imejmo radi druge ljudi in jim kdaj namenimo lep nasmeh in prijazno besedo! Martina Koren, literarno-novinarski krožek, OŠ Adama Bohoriča, Brestanica Moramo biti boljši Zakaj moramo biti boljši? Zato, ker smo ljudje. Edina živa bitja, ki znajo govoriti, se pogovarjati, človek lahko presoja in lahko se česa nauči, zna razmišljati. Žival pa tega ne mgre. Vendar so živali pomembne za ljudi in zato ne smemo živali ubijati, jih uničevati. Moramo jih imeti radi. A človek se vedno ne zaveda, kaj počne in če je dobro ali slabo, kar govori. Velikokrat je to grda beseda, ki sočloveka prizadene. Beseda lahko bolj boli, kot če te kdo udari. Človek ne ve vedno, kam bo šel, kako bo nadaljeval pot, ki si jo je zastavil, in kje bo našel svoj cilj. Mogoče bo cilj našel pri ljudeh, živalih ali pa pri samem sebi. Mogoče pa cilj sploh ne bo našel. Ljudje znamo grdo ravnati z naravo in to tudi počnemo. Vendar se ne bo več tako moglo nadaljevati, ker bo narava kmalu uničena, če že ni zdaj. Naravo, ki je del človeka, moramo obvarovati pred propadom. Mogoče je med nekaterimi ljudmi velik prepad. Zakaj? Zato, ker sovražijo prijatelje, jim ničesar ne privoščijo in so sebični. Toda v teh ljudeh se lahko najde tudi dobrota. Vsak človek je dober, le če to sam hoče. mnogi ostajajo sami, osamljeni, brez prijateljev, brez bližine, stiska rok, brez DOBER DAN. Ne spreglejmo jih! Mnogo jim bo pomenila naša beseda, naš pozdrav! Hodimo po svetu S SRCEM v SRCU, BODIMO PRIJATEJI! Ana Kunej, literarno-dopisniški krožek, OŠ Adama Bohoriča, Brestanica STUDIO BREŽICE I A D I 0 POSUJ Učenci leskovške in podloske šole se učijo v naravi Učenci četrtih razredov OŠ Leskovec pri Krškem in njene podružnice v Velikem Podlogu so tudi v tem šolskem letu, kot že vrsto let prej, izvedli Mini šolo v naravi na Kalu in ostalih bližnjih zasavskih hribih. Mini šola v naravi je potekala ob koncu septembra in v začetku oktobra v dveh skupinah. Učenci in spremljevalci smo bivali v planinskem domu na Kalu nad Hrastnikom in obiskali nekoliko višji l^rib Mrzlico. Ena skupina pa je opravila pohod na Mohor. Obiskal nas je lovec in nam pokazal lovsko kočo ter trofeje. Gozdar, ki nas je vse navdušil s svojo strokovnostjo, pa nam je povedal veliko o gozdu, gozdnih rastlinah in živalih ter nam pomagal uloviti lubadarja. Sami smo uprizorili lov na lisico tako, da nas je pot po posameznih vnaprej postavljenih toč- kah pripeljala do "lisičjega brloga", kjer smo morali poiskati svojo (papirnato) lisičko. Poskrbeli smo tudi za zabavni del in si v ta namen zvečer organizirali kostanjev piknik in disko. Da bi za naše prijetno počutje kar najdlje vedeli, smo napisali tudi pesmice in domišljijske spise o tem, kako bi se mi počutili v koži gozdnih živali. Učenci in tudi učitelji ter ostali spremljevalci smo bili s takšnim "šolanjem" nadvse zadovoljni, saj smo spoznavali naravo v živo, poleg tega pa smo gradili tudi dobre medsebojne odnose in navezovali nova prijateljstva. Učili smo se živeti z naravo in v naravi. Skratka, bilo je poučno in predvsem zabavno. "Vsi skupaj bi z veseljem še šli v tako šolo," so ob koncu povedali učenci. Melita Zagorc, dipl. psihologinja Težave s prostorom na OŠ Raka ••Polni smo želja in načrtov,** je delo svojega učiteljskega kolektiva označila ravnateljica Justina Molan po napornem letu obnavljanja starega dela šole, ki je zahteval ogromno vzdržljivosti in iznajdljivosti. Obnovljeni del bo slovesno otvoritev dočakal konec oktobra. V zadnjih nekaj letih je OŠ Raka doživela veliko sprememb; prostorskih in vsebinskih. V letošnjem šolskem letu so zaposlili strokovno delavko. Dobili so tudi precej novih didaktičnih sredstev in tehnologije, zlasti av-dio-vizualne in računalniške opreme, kar bodo znali ceniti in že koristno uporabljajo. Zamenjali so veliko pohištva, nekaj ga še pričakujejo, zlasti za računalniško učilnico. Težave s prostorom trajajo že dlje časa. Normativi glede števila učencev v razredu so se spremenili. Oddelke z večjim številom učencev delijo tudi pri pouku športne in tehnične vzgoje ter gospodinjstva. Drugo prostorsko oviro predstavlja vrtec, ki je za trenutne potrebe premajhen in lahko sprejme le malčke in sredinčke. Letos so bili tako prisiljeni prvič zavračati otroke iz drugih krajevnih skupnosti. Mala šola sicer ima prostor, v nekdanji pisarni, vendar je ta več kot neprimeren. Če se bodo njihovi načrti z novim vrtcem, ki jim je obljubljen že od lanskega decembra, uresničili, bodo na Raki imeli dovolj prostora tudi za bližajočo se devetletno šolo in še za jasli, po katerih je na Raki tudi vedno več povpraševanja. Glede na obljubo bi morala biti dokumentacija urejena še letos. Prostorsko stisko so za potrebe šole za letos rešili, saj so končali obnovo stare šole, kjer sta dobila prostor prvi in drugi razred ter računalniška učilnica. Do sedaj so se morali znajti; nekaj prostora jim je odstopila krajevna skupnost, v razred so preuredili dve pisarni, in pri pouku so oddelke občasno združevali. Precej dela jih še čaka: plinska napeljava je zastarela in se z obnovo iz varnostnih razlogov ne bo dalo čakati. Tudi šolsko igrišče je neuporabno, ker na njem zastaja voda in je ob večjih padavinah bolj ribnik kot igrišče. Morda bo vendarle treba najti še kako pot, da se nadoknadi izgubljeno; do državnega sofinanciranja posodobitve potre! nih šol se očitno ne bo dalo več priti, občinski proračun pa tudi ni žakelj brez dna. Ali to nujno pomeni, da bodo šole v občini Krško tehnološko zastarele? In kaj to pomeni za kvaliteto pedagoškega dela? (nic) Predšolska vzgoja slavi visok jubilej Oktobrske dejavnosti brežiškega vrtca Brežice, oktobra - V letošnjem šolskem letu, ko slavimo 50-letnico organizirane predšolske vzgoje v Brežicah, pripravlja kolektiv WZ Brežice vrsto prireditev, s katerimi bodo svojo bogato dejavnost predstavili staršem in širši javnosti. Otroci in vzgojiteljice so že v oktobru izkoristili lepo jesensko vreme in se večkrat odpravili v gozd, na kmetije, mladi planinci so opravili dva izleta, nekaj skupin otrok je nabiralo kostanj in opazovalo čudovite jesenske barve. Vse skupine brežiškega vrtca, ki jih je brez jasli osemnajst, so ali pa še bodo imele jesenska popoldanska srečanja otrok, staršev in vzgojiteljic. Na teh srečanjih so otroci pripravili staršem kratke kulturne program, imeli so likovne delavnice, ličkali so koruzo, jedli kostanj, ki so ga pekli starši, se igrali razne igre, velikokrat pa tudi peli in plesali ob glasbi. Oktobrske prireditve bodo zaključili z ogledom lutkovne igrice z naslovom Kot kupček zemlje, ki jo je pripravila Lutkovna skupina KOKI, ki jo sestavlja 6 vzgojiteljic brežiškega vrtca. Vse predšolske otroke, ki ne obiskujejo WZ Brežice, vabijo, da si igrico ogledajo v četrtek, 26. oktobra, ob 17. uri v telovadnici vrtca (Šolska Ulica 5). (Galex) Področno tekmovanje iz logike Krško, oktobra - Na področnem tekmovanju v logiki so se pomerili osnovnošolci z Rake, iz Kostanjevice, Krškega in Brežic. Prvouvrščeni iz vsake starostne skupine se bodo pomerili na državnem tekmovanju, ki bo potekalo 11. novembra na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Rezultati - 5. razred: 1. Nina Fric (Krško), 2. Marko Trajkovski (Brežice), 3. Gregor Čuk (Kostanjevica); 6. razred: 1. Janja Pi-bernik (Kostanjevica), 2. Irena Zagorc (Kostanjevica), 3. Boštjan Levičar (Krško); 7. razred: 1. Anja Curhalek (Kostanjevica), 2. Marina Benič (Brežice), 3. Renata Molan (Krško); 8. razred: 1. Gašper Štrubelj (Krško), 2. Maja Bašič (Brežice), 3. Katja Kržičnik (Kostanjevica). Pri izvedbi področnega tekmovanja sta finančno pomagala sponzorja NEK in Občina Krško. (Galex) SLAŠČIČARNA IVANKA KOŠAK C TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ \ j V TEL:(068) 81 860 V IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU, SLAŠČICE, DO MAČ SIADOLED, SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE. DEI..ČAS VSAK DAN fr» OB PONEDELJKIH ZAPRTO SE PRIPOROČAMO! f NAŠ GLAS 35, 25 OKTOBER 1995 KRONIKA - CESTE - VODOVODI w Sanacija zdolskega Inega sistema Zdole, 20. oktobra - V letih 1991 in 92 je Kostak zgradil črpalno vrtino s prečrpališčem, črpalni jašek, prečrpališče Graben ter vodohran Kostanjek, ki so del vodovodnega sistema za oskrbo naselij Zdole, Kostanjek, Raztez in Gorica. V tem času so se pokazale številne napake in pomanjkljivosti v projektu, saj so se v novem prečrpališču Graben črpalke pokvarile kar devetnajs-tkrat: prišlo je do lomljenja oso-vin, pregoreli so motorji ter zgoreli kontaktorji in komandni elementi v komandni omari. Zato je za letos predvidena dopolnitev projekta, in sicer v delu objekta prečrpališča Graben. Zamenjane bodo črpalke, vgrajeni protipovratni ventili, ki bodo preprečevali lomljenje osovin, predvidena je pregradna stena iz aluminijastih profilov, ki bo ločevala vodni prostor in strojnico in bo namenjena varnosti delavcev pri vzdrževanju. V vodno ce- lico bo vgrajen pregradni filter iz nerjavečih krivljenih profilov z nerjavečo mrežico. Filter bo preprečeval prodor peska v sesalni del vodne celice in tako ščitil črpalke pred njim. Izvedena bodo tudi elektrodela, in sicer zamenjava uničenih elementov, podnožij in kontaktorjev, v elek-troomarice pa bodo vgradili grelce za preprečevanje kon-denzacije vlage. Vrednost naložbe je 4 milijone SIT, izvajalec del pa bo CRP iz Brežic. Zdolani si želijo, da bi nadzor nad vodovodnim sistemom prevzel Kostak, ki ima za to usposobljene strokovnjake, poleg tega pa sisteme vsak dan nadzirajo. Krajani KS Zdole pa so tudi ogorčeni, saj se celotna naložba financira samo iz dela proračuna, namenjenega KS Zdole, pa čeprav tretjino načrpane vode koristijo prebivalci Gorice in Razteza iz KS Brestanica. (Pa-gliuca) Cestna problematika r sevniški obilni Ali se bodo gradbišča odprla? V Sevnici se pripravljajo na preplastitev cestnih odsekov, sanacijo lesenih mostov in rekonstrukcijo nekaterih lokalnih cest Zdolani kmalu po boljših cestah Zdole, oktobra - V začetku oktobra sta Komunalno stavbeno podjetje Kostak in KS Zdole začela graditi cesto skozi strnjeno naselje Pleterje, na katero so krajani čakali že vrsto let. Cesto v dolžini 400 metrov so financirali Sklad za vzdrževanje cest ter krajani s prispevki 1.000 DEM po gospodinjstvu, lastniki vikendov pa so odšteli 500 DEM. Prebivalci Pleterij se bodo z novo cesto, ki naj bi bila končana predvidoma konec oktobra, izognili prahu. V teh dneh pa bodo začeli graditi cesto Ravne-Vrh v dolžini 1.100 metrov. Krajani so že pred dvema letoma z lastnimi sredstvi razširili cesto, jo utrdili z gramozom in naredili odvodnjavanje, vendar jo je kljub temu potrebno asfaltirati zaradi problemov ob dežju, kajti cesta se nahaja na strmem terenu. V prvi fazi bo Komunalno stavbeno podjetje Kostak saniralo zemeljski plaz, potem pa bo Cestno podjetje cesto asfaltiralo. Finančna sredstva izhajajo iz proračuna občine ter od krajanov, ki bodo prispevali kar 2.000 DEM po gospodinjstvu oziroma 1.000 DEM po vikendu. Cesto bi radi pričeli uporabljati pred zimo. (Pagliuca) Okrogla miza o varnosti otrok v prometu ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Čatež-Cerklje Cerklje ob Krki, 11. oktobra - Svečane otvoritve primarnega vodovoda Čatež-Cerklje v vojašnici slovenske vojske so se udeležili poveljnik Dolenjske pokrajine, brigadir Janez Butara, in drugi poveljniki enot, štabov in ustanov ter obrambni minister Republike Slovenije Jelko Kacin. Organizatorja slovesnosti sta bila Obrtno-komunalno podjetje Brežice z direktorico Vladko Kežman in Občina Brežice z županom Jožetom Avšičem. Za kulturni program sta poskrbela moški pevski zbor Planina iz Cerkelj in moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice. Novozgrajeni primarni cevovod sodi v sklop dograditve centralnega vodooskrbnega sistema Brežic, v skladu z izbrano varianto reševanja iz Študije dolgoročne oskrbe s pitno vodo občine Brežice, ki jo je izdelal Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane. Primarni cevovod je dolg dobrih šest kilometrov, in sicer od priključka na napajalni cevovod nad Motelom Čatež do priključka jaška v 210. Učnem centru Cerklje ob Krki. Gradnja je potekala v dveh odsekih: od Čateža ob Savi do Krške vasi in od Krške vasi do Cerkelj ob Krki. Gradnja je skupaj trajala devet mesecev. Vodovod na hidrantu so odprli minister za obrambo Republike Slovenije Jelko Kacin, župan občine Brežice Jože Avšič, direktorica Obrtno-komunalnega podjetja Brežice Vladka Kežman in podpolkovnik Stanislav Zlobko, poveljnik vojašnice. (Lea) Sevnica, 12. oktobra - V sevniški občini čaka na preplastitev sedem cestnih odsekov, sanirati bo potrebno pet lesenih mostov, kar petnajst lokalnih cest pa bo potrebno rekonstruirati. Občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel predlagano prioriteto za vse tri projekte, izvajanje pa naj bi se že delno tudi začelo. Kako zagotoviti finančna sredstva? Občinski svet je sprejel predlagano prioriteto za preplastitev cestnih odsekov, po kateri bodo dela na posameznih odsekih potekala v naslednjem vrstnem redu: 1. Krmelj-Gabrijele (delno), 2. Gobavce-Dolnje Brezovo, 3. Tržišče-Malkovec, 4. Blanca-Rožno, 5. Radna-Mali Luko-vec, 6. Krmelj in 7. Rovišče— Hudo Brezje. V razpravi so svetniki menili, da je popolne obnove potreben most v Križišču pri Žagi, na cesti Križišče-Hinjice, nato most čez Mirno na isti cesti, kjer naj bi obnovili zgornji sloj in zamenjali obstoječo ograjo z jekleno, kot tretji bo delno obnovljen tudi most na Pokle-ku, na cesti Trnovec-Poklek, delno ali v celoti pa bosta obnovljena tudi most na Kalu čez potok Hinje, na cesti Šen-tjanž-Kal in most pri železniški progi na cesti Križišče-Gabrje. Tudi rekonstrukcija lokalnih cest bo potekala po izglasova-nem zaporedju: 1. Breg-Okro-glice, 2. Telče-Nova Gora, 3. Grahovica (klanec)-Brezovi-ca-Križišče, 4. Blanca-Čanje, 5. Loka-Žirovnica, 6. Laze-Primož, 7. Šentjanž-Kal, 8. Okroglice-Razbor, 9. Razbor-Križ, 10. Brezovica-Okič, 11. Laze-Nova Gora, 12. Za bukovje- Pokojnik, 13. Boštanj-Grahovica, 14. Zabukovje-Dol in 15. Veliki Cimik-Roženberk. Svetniki so sprejeli tudi predlog kriterijev za spremembo prioritete za rekonstrukcijo lokalnih cest, ob lastni udeležbi krajevne skupnosti in krajanov. Lastna udeležba krajevne skupnosti je lahko v denarju, materialu in izvršenih delih v vrednosti najmanj 2.000 DEM na gospodinjstvo ali prispevkih krajanov in KS v višini najmanj 50% predračunske vrednosti planirane rekonstrukcije. Koliko sredstev so krajani sploh zmožni še prispevati sami, se ni vprašal nihče. Kot da je denarja v izobilju, (dama) Iz Kovinarske odnesel vet kosov orodja Neznani storilec je v času od 13. do 18. oktobra, na neugo-tovljen način, po vsej verjetnosti pa skozi nezaklenjena vrata, prišel v prizvodno halo procesne opreme, kjer je na več predalih delovnega pulta potrgal ali pore-zal ključavnice obešanke ter iz predalov pobral več kosov orodja in druge opreme. Izginilo je več brusilk (kotne, čelne) znamk Iskra in Bosch neznanih in neu-gotovljenih serijskih številk, nekaj električnih podaljškov, merilnih trakov, ključev, mizarskih spon, avtogeni rezkalnik in več vrtalnih strojev. Materialna škoda znaša okoli 480.000 SIT. Čudno se zdi, da celih pet dni, kljub temu, da se prizvodnja ne odvija več, ni nihče opazil, da je bilo v hali procesne opreme potrganih več varnostnih ključavnic. Zaprl mu Je pot Na križišču regionalnih cest izven naselja Trnje pri Brežicah se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval C.J. (1926) iz Dobove. C.J. je vozil osebni avtomobil iz smeri Brežic proti Čatežu ob Savi. Ko je na križišču v Trnju zavijal levo v smeri proti Dobovi, mu je nasproti, iz smeri Čatež ob Savi proti Brežicam, pripeljal Š.F. (1935) iz Bukoška, ki je v križišču vozil naravnost. Prišlo je do trčenja obeh vozil, pri tem pa se je C.J. hudo telesno poškodoval in so ga prepeljali v bolnišnico, Š.F. pa ni zadobil telesnih poškodb. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 2.000.000 SIT. Oba voznika hudo poškodovana Na magistralni cesti izven naselja Krško se je 16. oktobra ob 14.50 zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča v smeri vožnje. Pri tem sta se dve osebi hudo telesno poškodovali. L.S. (1976) je vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Krškega proti Sevnici. Iz- ven naselja Krško, kjer vozišče poteka v preglednem desnem ovinku, na sredini vozišča pa je vrisana bela in dobro vidna prekinjena črta, je L.S. vozil po levem prometnem pasu, namenjenem za promet vozil iz nasprotne smeri. V trenutku, ko je bil L.S. na levem pasu, je nasproti pripeljal P.P. (1936) in vozili sta na levem pasu tudi trčili. Oba voznika sta v nesreči zadobila hude telesne poškodbe, sopotnici v vozilu L.S. pa sta se le lažje telesno poškodovali. Škoda, nastala ob trčenju obeh vozil, znaša cca 1.600.000 SIT. Vztrajni ilegalci Na mednarodni železniški mejni prehod Dobova sta se 21. oktobra ob 11.30 pripeljali državljanki R Hrvaške na železniško postajo v Dobovo z namenom, da odpotujeta v Brežice. Ko so policisti opravili pregled dokumentov, potnici nista izstopili iz vlaka in presedli na lokalni vlak, ampak sta se odpeljali nazaj na Hrvaško. Na železniški postaji Sutla v R Hrvaški sta izstopili ter se vračali peš ob železniških tirih v R Slovenijo. Ob 12.15 so ju policisti opazili pri prestopanju meje med drža- vama, nato pa so ju opazili tudi v Rigoncah, več kot 300 m v notranjosti R Slovenije. Potnici nista znali pojasniti svojega dejanja in sta se po razgovoru z mejnimi policisti vrnili na Hrvaško. Romski obračuni V romskem naselju Rimš pri Krškem so se 18. oktobra* zadrževali Romi J.J (1951), H.D. (1969), H.M. (1964), B.B. (1968), vsi iz Straže pri Raki in K.D. (1955) z Otočca.Okoli 18. ure je zaradi starih sporov, glede nedavnega požiga hiše J.J., prišlo do spora med J.J. in H.M. Med prepirom je J.J. z neznanim ostrim predmetom, najverjetneje nožem, v trebuh zabodel H.M., ki seje nato kljub poškodbi iz romskega naselja z avtomobilom sam odpeljal v bolnišnico v Novo mesto. J.J. se je po storjenem dejanju napotil po cesti v smeri proti Smedniku. Okoli 300^ m od romskega naselja ga'je dohitel brat poškodovanega H.jkA., H.D. Tudi med njima je prišlo^do prepira in nato še do pretepa, v katerem je bil J.J. hudo poškodovan po glavi in zaradi poškodb odpeljan v brežiško bolnišnico, H.D. pa je po storjenem dejanju odšel neznano kam. Sevnica, 12. oktobra - Vsi vemo, da je varnost otrok v prometu zelo pomembna. Tako je v četrtek sevniški župan Jože Peternel pripravil v prostorih sevniške občine že tradicionalno okroglo mizo na temo "Varnost otrok v prometu", ki so se je udeležili predstavniki učencev vseh osnovnih šol v sevniški občini. Župan je najprej pozdravil vse udeležence, ki so nato predstavili probleme, ki se jim zdijo pomembni v domačem okolju, in o njih tudi na kratko spregovorili. Po skoraj pravem "poslanskem" odmoru in malici je predstavljene težave komentiral župan. Med drugim je govoril tudi o označevanju ulic v Sevnici, o t.i. ležečih policajih, o razbitih ogledalih in polomljenih prometnih znakih pa tudi o gradnji novih pločnikov in asfaltiranju bolj "odmaknjenih" cest. Na koncu je vsem skupaj obljubil, da bo po svojih močeh pomagal pri vseh zastavljenih problemih, v kratkem pa bo obiskal tudi vse sevniške osnovne šole. (Beno Marušič) Vloma v Kovlnotehno nI bilo Agencija la varnost nima nič i odnesenim blagom V Našem glasu številka 33 (11. oktober) smo pod naslovom "Vdrli v trgovino Kovino-tehne" objavili povzetek policijskega poročila, na podlagi katerega se da sklepati, da je šlo za vlom in tatvino. Gospod Ljubo Božovič, direktor Agencije za varnost iz Krškega, ki skrbi za varovanje Inter-marketa v Brežicah, nam je zagotovil, da vloma sploh ni bilo. Po njegovih podatkih je namreč vhodna vrata razbil eden izmed kupcev v Intermarketu - z vozičkom, medtem ko so bili pogrešani predmeti dejansko ukradeni, in sicer očitno v času, ko je bil sistem elektronskega varovanja izklopljen. Nekdo je verjetno uspel pretentati dodatni varovalni sistem, ki ga proti zmikavtom uporablja prodajalna v rednem obratovalnem času. Agencija za varnost sicer varuje (elektronsko in drugače -po potrebi) objekt Intermarketa v celoti, ker ji je to naročil lastnik zgradbe. Hkrati pa varuje tudi posamezne prodajalne znotraj hale - če to naročijo lastniki objektov. Po zagotovilih Ljuba Božoviča sistem ni zatajil: "Več kot gotovo je, da do tatvine ni prišlo v času, ko je deloval sistem elektronskega varovanja." (Ika) Število preRršhov raste Romi praviloma ne plačajo kazni Krški občinski svetnik Martin Lešnjak je na 7. Seji občinskega sveta naslovit občinski upravi kar nekaj vprašanj v zvezi z romsko problematiko. Še posebej ga je zanimalo, zakaj se smejo Romi voziti z neregistriranim vozilom in brez vozniškega izpita. Po podatkih krške policijske postaje so Romi v letu 1993 storili 91 prekrškov s področja prometne varnosti, kar je predstavljajo kar 6 odstotkov vseh prekrškov na območju krške občine. V^ naslednjem letu se je romski odstotek celo povišal na 10 odstotkov, saj so storili kar 175 prekrškov. V prvi polovici letošnjega leta so Romi storili kar 261 prekrškov ali 32 odstotkov vseh kršitev prometne varnosti v občini. Mnogi Romi so prepričani, da ne potrebujejo vozniškega dovoljenja, saj so jih krški policisti v prvih šestih mesecih zalotili v 157 primerih brez omenjenega dovoljenja. Vozila, kj so v lasti Romov, velikokrat niso registrirana, kar dokazuje podatek, da so bili samo v prvih šestih mesecih letos zaloteni pri vožnji z neregitri-ranim vozilom kar v 97 primerih. Podatki tako števila voznikov brez dovoljenj kot števila neregi-triranih vozil v primerjavi s predhodnimi kažejo, da problematika na tem področju strmo raste. Rorrii storijo tudi več prekrškov, za katere je predpisana mandatna kazen, ki pa jo na kraju praviloma nočejo plačati. Plačilne naloge pa je po besedah policije nesmiselno izdajati, saj kasneje ni moč od njih izterjati kazni oz. izpostava RUJP Krško tega ne stori. Vendar pa je potrebno povedati, da Romi res storijo veliko prometnih prekrškov, povzročitelji prometnih nesreč pa so v manj primerih. Predlani so povzročili eno, lani dve in v prvih šestih mesecih letos eno prometno nesrečo, v vseh primerih pa je šlo za lažje nesreče. (Gaiex) CH OBVESTILA - REKLAME NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J O nasilju nad otroki Pri devetnajstih letih sem prišla k hiši za tamlado. Tašča je bila natančna in stroga. Pri vzgoji svojih otrok je uporabljala trdo roko. Nikoli ni prizanašala s palico. Zelo se je jezila name, ker otrok nisem tepla in mi govorila: "Boš že videla, kakšni bodo tvoji otroci, po glavi ti bodo hodili, udari, dokler je čas, zaničevali te bodo..." Neke nedelje sem šla zaradi takih očitkov psihično čisto raz-rvana k maši, solze so mi polzele po licih... Pokleknila sem v spo-vednico k sedaj že pokojnemu gospodu Lavriču in ga vprašala: "Povejte mi, gospod župnik, ali otroke pri vzgoji tepemo ali ne?" "Draga mamica, otrok nikoli ne tepemo, ker sovraštvo vedno rodi sovraštvo in nasilje vedno rodi nasilje. Pri nas je bilo veliko otrok, pa starši niso nikoli položili roke na nas. Otroci morajo ubogati na lepo besedo." Domov sem šla popolnoma pomirjena. Ko danes opazujem svojih pet otrok, kako radi se imajo med seboj in k$ko tudi oni lepo ravnajo s svojltrii otroki, vidim, kako prav mi je svetoval pokojni gospod Janez. V moji duši je zapisan z zlatimi črkami. Tinca Kuhelj, Šentjernej Delovanje NEK Y septembru l Septembra je jedrska elektrarna Krško dosegla 92,9-odstotno razpoložljivost in 87,7-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 392.212 MVVh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 0,7 stopinj C, največ pa 1,4 stopnje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 8,25 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBq) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,038 odstotka od dopustne letne doze (200 GBq). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,39- odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 41 sodov SRAO in tako kumulativa zdaj znaša 10.413 sodov. Odgovor na članek Jesenski slikarski živ-žav OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU PLESNA ŠOLA LUKEC Vabi k vpisu v : ¦ plesni vrtec za otroke od 4.-7. leta starosti ¦ tečaje družabnega plesa za mladino in odrasle (začetni in nadaljevalni tečaj) Informacije in vpis na tel. 0608/22 269 in 32 795 ali osebno v prostorih Plesne šole na C. 4.julija 38A, Krško Glede na članek Jesenski slikarski živ-žav, ki je bil objavljen v Našem glasu, dne 18.10.1995, vam sporočamo, da smo starši in malčki enote na Maistrovi nezadovoljni z vsebino članka. V organizacijo prireditve smo skupaj z vzgojiteljicami in varuhinjami vložili veliko truda, kar pa ni v članku nikjer omenjeno. Vso organizacijo so prevzeli zaposleni v WZ Brežice, enota na Maistrovi, z našo pomočjo. Zato se starši zahvaljujemo vsem zaposlenim, da so toliko prostih ur žrtvovali za pripravo, izvedbo ter zaključek jesenskega slikarskega živ-žava. Galeriji Meke smo hvaležni za sodelovanje, hkrati pa razočarani nad neizpolnjeno obljubo o razstavi likovnih del naših otrok. Zaradi odklonitve Galerije Meke so sedaj ta dela razstavljena v otroški izložbi brežiške blagovnice (za kar se jim iskreno zahvaljujemo) in v WZ Brežice, enota na Maistrovi. Starši otrok iz enote na Maistrovi M-^ Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323300 Telefax: +386 68/342 094 Ca* oddajanja: Ob sobotah oddajamo doklar naa bost« klicali. Vsak dan oddajamo mad 5.30 In 24.00 uro. Naš glas išče sodelavce Se vam morda ni uspelo vpisati na želeno fakulteto, ste morda brezposelni? Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo lektorje, novinarje in vse ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Pokličite nas v uredništvo na telefon 21-868 ali 22-791 ali pa nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. ODPIRALNI ČASI IN DEŽURNA SLUŽBA LEKARN V POSAVJU OD 1. NOVEMBRA 1005 DALJE LEKARNE PO OBČINAH/DNEVI PONEDELJEK TOREK SREDA REDNI DEŽURNA REDNI DEŽURNA REDNI DEŽURNA DEL. ČAS SLUŽBA DEL. ČAS SLUŽBA DEL ČAS SLUŽBA BREŽICE JZ LEKARNA BREŽICE 7-19 19-21 7-19 19-21 7-19 19-21 KRŠKO JZ LEKARNA KRŠKO 7-20 0 7-20 0 7-20 20-21 -LEKARNA KOSTANJEVICA 8-18 0 8-15 0 8-15 0 A.K0RITNIK-DULAR "LEKARNA NA VIDMU" 8-19 19-21 8-19 19-21 8-19 0 SEVNICA JZ LEKARNA SEVNICA 7-20 0 7-20 0 7-20 20-21 -LEKARNA SENOVO 7-19 0 7-19 0 7-19 0 - LEKARNA KRMEU 7-14 0 9-19 0 7-14 0 -LEK.P0STAJA PLANINA 7-13 0 7-13 0 7-13 0 B.DRENEK-S0T0ŠEK "LEKARNA POD SV.R0K0M" 8-19 19-21 8-19 19-21 8-19 0 ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJE IN PRAZNIKI REDNI DEŽURNA REDNI DEŽURNA REDNI DEŽURNA REDNI DEŽURNA DEL ČAS SLUŽBA DEL. ČAS SLUŽBA DEL ČAS SLUŽBA DEL ČAS SLUŽBA BREŽICE JZ LEKARNA BREŽICE 7-19 19-21 7-19 19-21 7-13 13-21 9-13 0 KRŠKO JZ LEKARNA KRŠKO 7-20 20-21 7-20 20-21 7-13 13-21 9-12 7-9 in 16-19 -LEK. KOSTANJEVICA 8-15 0 8-15 0 0 0 0 0 A.K0RITNIK-DULAR "LEKARNA NA VIDMU" 8-19 0 8-19 0 8-12 0 0 0 SEVNICA JZ LEKARNA SEVNICA 7-20 20-21 7-20 20-21 7-13 13-21 9-12 16-20 -LEKARNASENOVO 7-19 0 7-19 0 7-12 0 0 0 -LEKARNA KRMEU 7-14 0 7-14 0 0 0 0 0 -LEK.P0STAJA PLANINA 7-13 0 7-13 0 0 0 0 0 B.DRENEK-S0T0ŠEK "LEKARNA POD SV.R0K0M" 8-19 0 8-19 0 8-14 0 0 0 V času dežurstva v lekarnah izdajajo najmanj: t lujna zdravila in pomožna zdravilna sredstva, predp isana na recept istega oz. predhodnega dne. Navedeni redni delovni čas in dežurstvo so ekarne določile v pogodbah z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Sloveniie 0E Krško. w d.o.o. inženiring IR INŽENIRING, d.o.o. KRŠKO "IR" INŽENIRING D.O.O. KRŠKO objavlja na podlagi 5. člena razpisa (Naš glas št. 28 z dne 6.9.95.)in 9. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Naš glas št. 15 z dne 20.4.95.) naslednji seznam upravičencev do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem: Stanovanje tipa A: - Ljudmili Kuplenik, Kostanjevica, - Miloju Joviču, Krško, - Romani Hriberšek, Kapele, - Urošu Bračunu, Pišece, - Mariji Činžar, Brestanica, - Elizabeti Martinčič, Krško, - Jožetu Pleterskemu, Krško. Stanovanje tipa B: - Francu Škalerju, Brežice. Stanovanje tipa D: - Zvonki Zbiljski, Krško. Stanovanja tipa E: - Matjažu Lipovšu, Senovo. V Krškem, 25.10.1995 Pripravila: Komisija za dodelitev neprofitnih stanovanj Direktor: Jože Kos "Kino servis" Brežice Kulturni dom Krško 25. X. ob 20. uri, 26. X. ob 18. in 20. uri in 27., 28. in 29. X. ob 18. ari: ŠKRLATNA PLIMA, akcijska drama 27. X. ob 20.15 uri: CASA-BLANCA (*), drama 28. X. ob 20.15 uri: AMERIŠKI GRAFITI (*), glasbena komedija 29. X. ob 20.15 Uri: THELMA IN LOUSE (*), komedija 30. in 31. X ob 18. uri: BUTEC IN BUTEC, Komedija 30. X. ob 20.15 uri: LASJE (*), glasbeni 31. X, ob 20.15 uri: TAKSIST (*), kriminalka 1. XI.: ni predstav 2., 3., 4. m 5, XI. ob 18. uri: WILLY 2, mladinski 2., 3., 4., 5. in 6. XI. ob 20. uri: ROMANCA V MIAMIJU, romantična komedija C) -Filmski potep ob 10O-let-nici filma 26. X. ob 19. uri, 27. X. ob 20. uri in 29. X ob 18» uri: BAT-MAN ZA VSE ČASE, znan-stvena fantastika i Kino Kostanjevica 28. X. ob 20. uri: LEON, triler 29. X. ob 20. uri: ZGODBA IZ BRONXA, drama 4. XI. ob 20. uri: KONGO, pu stolovski triler 5. XI. ob 19. uri: GOSPA PARKER IN NJENI 5, XI. ob 21. uri: GOSPODARJI LUTK, znanstvena fantastika Kino Šentjernej 27. X. ob 19. uri: LEON, triler 27. X. ob 21. uri: ZGODBA IZ BRONXA, drama 4. XI. Ob 19. uri: KONGO, pustolovski triler 4. XI. Ob 21. uri: GOSPODARJI LUTK, znanstvena fantastika MALI CGLASi Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo v Krškem (Polšca). Tel.: 22-S22. Ugodno prodam diatonično Železni ko vo harmoniko, malo rabljeno, Cis Sis Ha. TeL: 77-322 (po 18. uri). Tlake (estrihe) izdelujemo strojno. Sigma. Pokličite na številko: 0609/622-014. Iščemo strokovne svetovalce za prodajo na področju Posavja. Nudimo vam brezplačno izobraževanje. Fiksen dohodek in dodatno nagrajevanje po rezultatih vašega deta. Pokličite nas, da se dogovorimo za razgovor. Informacije rta telefon: 0608/ 31-247. Najamem enosobno stanovanje ali garsonjero v Posa-vju. Zaželjena telefon in centralno ogrevanje. TeL: 31-415. Ugodno prodamo staro hišo (voda, elektrika, kabelska do hiše) v Stari vasi (v Krškem). TeL: 0608/32-401. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. TeL: 33-608. Obnova kopalnih kadi s 5-letno garancijo po vsej Sloveniji. Adapta s.p. Tet.:063/39-080. Želite dober zaslužek in razgibano življenje (imate avto in telefon) -bodoči sodelavci za območje Posavja (s srednjo ali višjo izobrazbo) - pokličite nas na telefon 0608/62-293 (od 9. do 12. ure). Mercedes 250, disel, letnik 1987, bež barve, 155.000 km, v odličnem stanju, na novo registriran prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. TeL: 33-972, mobitel 0609/618-924. Na Vidmu oddam obnovljeno stanovanje v dvojčkih. TeL: 0608/67- 180. 96 C NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 RAZPISI w Komisija ža oddajanje poslovnih prostorov v najem Občine Brežice v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur.l.RS, št.69/93) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEN I. Poslovni prostor v stavbi Holijeva steza 1: - dve pisarni v izmeri 55,26 m2. II. Poslovni prostor v prizidku stavbe CPB 48 z vhodom iz Levstikove ulice: - tri etaže v skupni izmeri 240 m2 (pritličje 80 m2, nadstropje 80 m2 in podstrešna etaža 80 m2). Pogoji najema - Najemnik dobi v najem poslovni prostor pod pogojem, da ga uporabi za potrebe svoje dejavnosti. Investicijski vložek se bo upošteval pri obračunu najemnine za najeti poslovni prostor. - Najemna pogodba se sklene v 8 dneh po prejetju obvestila o izbiri. - Najemnina bo določena v skaldu z Odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnih prostorih in ostalih pogojih v Oddelku za gospodarske zadeve Občine Brežice, CPB 18, Brežice, soba št. 23, vsak dan od 8. do 14. ure ali po telefonu 0608/62-050. Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako "za javni razpis" v 8 dneh od dneva objave na naslov: OBČINA BREŽICE - KOMISIJA ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM, CPB 18, BREŽICE. Ponudbi je potrebno priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prosilca, dokazilo o finančnem stanju prosilca in potrdilo o stalnem bivališču. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Datum: 16.10.1995 Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem Občine brežice <*> raicfe Jej«: *-*¦"—» Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:............................................................................................. Kraj, datum: .............................................. (podpis naročnika in žig) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Občinski svet Občine Kozje, Komisija za pripravo aktivnosti v zvezi z občinskim praznikom in za pripravo predloga celostne podobe občine OBJAVLJA INFORMATIVNI JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IDEJNE ZASNOVE GRBA IN ZASTAVE OBČINE KOZJE Ponudbe za informativni javni razpis morajo biti predložene do vključno 24.11.1995 do 15. ure na naslov: Občina Kozje, Kozje 37,63260 Kozje, z oznako "Ne odpiraj - ponudba za razpis". Informacije lahko dobite vsak dan med 7. in 15. uro na telefonu: 781-074, ga. Suzana Frece. Komisija bo tri najboljše avtorje nagradila z denarnimi nagradami v zneskih: 20.000,00 SIT, 30.000,00 SIT in 50.000,00 SIT. Ponudniki bodo o izidu natečaja obveščeni v 10 dneh po zaključku razpisa. Kozje, 19.10.1995 PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PRIPRAVO AKTIVNOSTI V ZVEZI Z OBČINSKIM PRAZNIKOM IN ZA PRIPRAVO PREDLOGA CELOSTNE PODOBE OBČINE Franc Potočnik REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KRŠKO CESTA KRŠKIH ŽRTEV 14 KRŠKO, 16.10.1995 OBVESTILO ZA JAVNOST Obveščam vse občane, organizacije in skupnosti, da preide UPRAVNA ENOTA KRŠKO, na podlagi Odredbe o določitvi uradnih ur, sprejete od načelnika Upravne enote dne 12.10.1995, s 1.11.1995 na nov razpored uradnih ur, in sicer: - v ponedeljek in torek od 8.00 do 14.30 ure, - v sredo od 8.00 do 16.30 ure, - v petek od 8.00 do 12.30 ure. IZ RAZPOREDA SLEDI, DA SE OB ČETRTKIH URADNE URE UKINEJO. Nov RAZPORED uradnih ur pa ne velja za krajevne urade - TU OSTANE NESPREMENJEN. Načelnik: ANTON PODGORŠEK, dipl.iur. Občinski svet Občine Kozje je na podlagi 17. člena Statuta Občine Kozje (UL RS, št. 54/95) in v skladu z Odlokom o uvedbi prispevka za izgradnjo sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda (UL RS, št. 27/94) in na svoji 6. redni seji dne 27.7.1995 sprejel sklepe: - o povišanju takse za povračilo stroškov izgradnje vodovoda, - o povišanju prispevka za izgradnjo sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter - o uvedbi takse za povračilo stroškov financiranja sanacije skupnega odlagališča in komunalne opreme. Tako velja v Občini Kozje naslednji CENIK nekaterih komunalnih storitev, ki jih opravlja OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE, Podjetje za obrtne in komunalne storitve, p.o., Rogaška Slatina, Zdraviliški .trg 13. Prodajna Enota cena mere SIT dejavnosti od m3 porabljene vode b) za gospodarstvo od m3 por. vode c) gospodinjstva, ki niso priključena na javni vodovod, plačujejo pavšal mesečno SIT 5. ODVOZ ODPADKOV a) za gospodinjstva m2 b) za gospodarstvo in ostale m2 c) za deponiranje m3 6. TAKSA ZA POVRAČILO STROŠKOV FINANCIRANJA SANACIJE SKUPNEGA ODLAGALIŠČA IN KOMUNALNE OPREME a) za gospodinjstva m2 b) za gospodarstvo m; m3 30,25 m3 45,05 212,00 5,75 9,00 332,20 6,50 10,15 c) za deponiranje m3 373,20 b) 2. 1. VODA a) za gospodinjstva, šole, vrtce, zdr. domove, org. DPS, Dom upokojencev, Center za soc. delo. za gospodarstvo in ostale TAKSA ZA POVRAČILO STROŠKOV IZGRADNJE OJAČITVE VODOVODA a) za gospodinjstva b) za gospodarstvo in ostalo 3. KANALŠČINA Zavezanci plačila kanalščine so samo koristniki javne kanalizacije in čistilne naprave, na osnovi m3 porabljene vode. a) za gospodinjstva b) za gospodarstvo in ostale 4. PRISPEVKI ZA IZGRADNJO SISTEMOV ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA (UR RS, št. 27/94) a) za gospodinjstva in družbene m3 m3 68,00 89,10 m3 m3 30,00 39,00 m' m3 4,00 5,40 Takso po gornjih tarifah plačujejo vsi koristniki obveznega odvoza smeti, in sicer 75% (za gospodinjstva 4,90 SIT/m2, za gospodarstvo pa 7,60 SIT/m2), 25% takse pa bremeni proračun Občine Kozje. 7. PRISPEVEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO VODOVODNO OMREŽJE a) od stanovanjskih hiš 39.445,00 b) od ostalih objektov 1,00% (od investicijske vrednosti gradbenih del) 8. PRISPEVEK ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE a) od stanovanjskih hiš 19.100,00 b) od ostalih objektov 0,50% (od investicijske vrednosti gradbenih del) V prodajni ceni je vračunan 5% prometni davek po tar. št. 3 od prometa proizvodov za vodo in 5% prometni davek po tar. št. 1 od prometa storitev za smeti in kanalščino. Pod točko 1 a) je zajet vodni prispevek v višini 4,80 SIT/m3, ki se plačuje po Uredbi o vodnih povračilih (UR RS, št. 41/95). V skladu z 21. členom Odloka o dobavah pitne vode (UL RS, št. 8/93) se za individualne stanovanjske hiše, vikende, vinske kleti itd. plačuje mesečna števčnina v višini 100,00 SIT. Cene po tem ceniku se začnejo uporabljati od 1.8.1995 dalje. OBČINSKI URAD OBČINE KOZJE UPRAVNI ODBOR SKLADA ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŠMARJE PRI JELŠAH (ustanovljen za občine Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje) v sodelovanju s SKLADOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA ter UBK BANKO ENOTO ŠMARJE objavlja AZ PIS ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA I. Na natečaj za pridobitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki ter - pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti. Sedež obratovalnice, podjetja oz. kraj investicije mora biti na območju občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec ali Šmarje. II. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - samozaposlovanje in - dolgoročne in kratkoročne kredite. Sredstva za samozaposlitev se dodeljujejo v višini 1.500 DEM kredita tistim prosilcem, ki so bili pred samozaposlitvijo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in kot brezposelne osebe prejemajo določene ugodnosti s strani Zavoda, ter vsem ostalim prosilcem, ki se samozaposlujejo, v višini 2.500 DEM kredita tolarske protivrednosti. Sredstva za širitev dejavnosti se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, turizmom in storitvami proizvodnega značaja, - povečevanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter sa-mozaposlovanja, - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva na mednarodnih trgih, - ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti in urejanje sodobnih tehnologij, - ustanavljanje enot in razvoj malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja, - lokacija naložbe na demografsko ogroženem območju. III. Prošnja za razpis mora vsebovati: 1. poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razviden še: - delež lastnih sredstev, - donos in likvidnost projekta, - čas vračanja vloženih sredstev, - ostali pričakovani ekonomski učinki, - možnost novih zaposlitev; 2. odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja oziroma priglasitveni list o vpisu v register podjetnikov posameznikov: 3. dokaz o izvršitvi samozaposlitve - prijava za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje; 4. dokazilo glede namena pridobitev sredstev pri razširitvi poslovanja: - kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali generalno popravilo opreme, 't - gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo razširitev poslovanja, - predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejavnost, - izjavo o nameravani zaposlitvi; 5. potrdilo o plačanih davkih; 6. zaključni račun za leto 1994 oz. potrjeno davčno napoved; 7. Bon 2 in BON 3 za pravne osebe; 8. izpis prometa na žiro računu za zadnjih 6 mesecev za samostojne podjetnike, če niso komitenti UBK banke; 9. zemljiškoknjižni izpisek za nepremičnine - star največ 5 dni. IV. Skupni znesek razpisanih sredstev znaša 80 mio SIT. Odplačilni pogoji posojilojemalca so: - doba vračanja: dolgoročni krediti do treh let odvisno od poslovnega načrta in narave laganj, kratkoročni krediti do enega leta, - moratorij za dolgoročne kredite od 6 mesecev do enega leta, - višina obrestne mere R + 8,5%. V. Predlog sklepa o dodelitvi posojila pripravi Upravni odbor Sklada za razvoj obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah v sodelovanju z odbori za gospodarstvo občin Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje ter v soglasju z UBK banko, ki predhodno obravnava vloge za kredit v skladu z veljavno metodologijo banke. Upravni odbor izda sklep o dodelitvi posojila najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisa. Po pridobitvi sredstev sklene posojilojemalec posojilno pogodbo z^UBK UNIVERZALNO BANKO, d.d. PE Šmarje pri Jelšah. Posojilojemalec je dolžan zavarovati kredit 100% v skladu s pogoji banke. Posojilojemalec se ob sklenitvi posojilne pogodbe dogovori o | vzpostavitvi komitentskega odnosa z banko. Bančne stroške in stroške zavarovanja kredita plača posojilojemalec. VI. Prošnje za dodelitev posojila se vložijo na naslov: Sklad za pospeševanje obrti in podjetništva Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12, nakasneje do 10. novembra 1995. Vse dodatne informacije so vam na voljo v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, ga. Zinka Berk, ga. Irena Jarov, ga. Lučka Kučan, telefon 821-111. C« ZADNJA NAŠ GLAS 35, 25. OKTOBER 1995 J 1 Naša anketa: Kruh bi lahke bil tudi slovenska turistična zanimivost Vladna zamrznitev cen vseh vrst kruha, v katerih je pšenična moka, pravzaprav v javnosti niti ni zbudila pretirano opazne pozornosti. Če gre torej za klasičen realsocialistični trik, namenjen ohranitvi socialnega miru (kot vladi očitajo mnogi), potem njena odločitev ni dosegla cilja in TO na volitvah ne bo prineslo dodatnih glasov. Naša poizvedovanja so pokazala, da v slovenski družini, ki prejme mesečno na primer 100.000 tolarjev skupnega dohodka in poje približno kilogram kruha (po 140 SIT), pomeni izdatek za kruh 2-do 3-odstotni strošek. Učinek zamrznitve cene kruha take družine torej ne bo spravil iz finančnih zagat, ob tem da se marsikaj drugega draži po zakonih tržišča in da nekatere pomembne stvari po drugi strani (recimo voda) skorajda sploh nimajo cene. Država seveda mora nadzirati in zavirati rast cen pri določenih vrstah blaga, a pri tem naj bi šlo predvsem za stvari, ki .predstavljajo ekonomsko "H Razen vladnih poskusov, da bi zamrznila cene kruha, se pe-karjem jezijo lasje tudi ob sodobnih evropskih prehrambnih gibanjih, ki so kruh obdolžila preobilja kalorij in ga izrivajo z jedilnika. Pri Slovencih je kruh vedno užival nekakšno posebno mesto v prehrani in miselnosti. Danes si njegovi proizvajalci močno želijo, da bi tako tudi ostalo. Njihovi poskusi, da bi pekli čedalje boljše in bolj domiselne izdelke iz kvašenega testa, torej niso samo plod učenja v tujini. Kar pa zadeva primerjavo cenovnih razmerij pri nas in v tujini samo tole: nabavna cena moke v Nemčiji znaša 50 pfenigov za kilogram, prodajna cena kruha pa 4 marke. V Sloveniji je nabavna cena moke 60 pfenigov, prodajna cena kruha pa 1,5 DEM. Tudi s tem podatkom so nam postregli pekarji. kategorijo in, če verjamemo zgoraj navedeni trditvi poznavalcev, kruh to ni. Kaj k temu pravijo peki? Alojz Muhič, direktor Dolenjskih pekam (ki prodajajo svoj kruh tudi v Krškem), trdi, da zamrznitev cen za pekarsko industrijo pomeni proizvajanje z izgubo in finančni polom. Cena pekovskih peciv res ni omejena, a razmerje med proizvodnjo kruha in žemljic se giblje krepko v škodo slednjim. Delež peciv se giblje med 8 in 15 odstotkov proizvodnje. Pekarji so si že doslej pomagali z dopolnilnimi programi, s proizvodnjo keksov in slaščic, saj trdijo, da je bil njihov zaslužek pri kruhu minimalen. Trenutno še lahko mlinarjem ne priznavajo novih cen. Dokler bodo ti imeli še stare zaloge pšenice, bo nekako še šlo, potem pa... Vladi očitajo, da se obnaša kot monopolist. Pravijo, da bi slovenski peki samo z uvoženo pšenico dosegali veliko nižjo ceno kruha. Zatrjujejo, da ni nihče proti temu, da država podpira domače kmetijstvo, a v Sloveniji pridelamo le tretjino potrebne moke (89 tisoč ton). Dve tretjini je uvažamo iz ZDA, kjer je cena bistveno nižja. Ker pa gre pšenica preko državne ustanove (blagovnih rezerv), prodaja država mlinarjem tudi to pšenico po cenah, ki jih določi vlada. Seveda letijo očitki pekarjev na rovaš kmečkega "lobija", ki je tako cenovno politiko zagotovil preko svojega ministrstva. Kaj bodo proti lastni ekonomski potopitvi naredili peki? Pravijo, da so preko Združenja pekov in sklaščičarjev Slovenije zagrozili z opozorilno stavko, na katero vlada ne reagira. Predstavniki žitne skupnosti pa so pri vladi dosegli, da bodo skupaj določili osnovne, tako imenovane socialne kruhe, kot jih imajo druge države in kot smo jih tudi pri nas poznali nekoč. Tako bodo v prihodnje socialne kruhe lahko pekli po nižji, socialni ceni, za specialne kruhe pa bodo lahko svobodno oblikovali cene. Tako bo pekarstvo lahko vsaj delno prešlo na tržno gospodarstvo, blagodat, ki je, po zagotovilih pekarjev, doslej pri nas še niso občutili. Bomo videli, kako se bo to obneslo, v našo anketo pa smo tokrat sicer povabili nekaj pekarjev (vsi niso pristali na razgovor), predvsem pa tudi potrošnike kruha. (Ika) Alojz Muhič, direktor Dolenjskih pekarn: "Na kateri izdelek smo ponosni? Pri nas imamo skoraj vsak mesec kaj novega. Tokrat je to trškogorski sonček, popolnoma zdrav kruh iz moke, kvasa in soli. Pred časom sem dvema gostoma iz Nemčije postregel z navadnim črnim kruhom, ker drugega nisem imel pri roki: skoraj pol štruce sta pojedla in nista ga mogla pre-hvaliti. Mar ne sodi tudi slovenski kruh med turistično ponudbo kot del kulinari-ke?" Mihaela Avguštin, namestnik poslovodje Mercatorjeve prodajalne v Sevnici: "V trgovini prodajamo kruh iz sevniške pekarne Klasje in pekarne Bruno iz Gabrijel. Belega kruha prodamo največ, vse pogosteje pa stranke kupujejo gabrijelski domači kruh in druge polnozrnate kruhe. V naši ponudbi izdelkov iz testa je tudi različno pecivo, ki gre prav tako vse bolj v prodajo, predvsem žemljice in sirove štručke. če primerjam cene kruha s cenami nekaterih drugih artiklov, se mi kruh res ne zdi drag." Ivan Markič, samostojni pek iz Kanala ob Soči, trenutno na dopustu na Čatežu: "Imam sodobno opremljeno pekarno, ki sem jo odprl pred letom dni. V današnjem času je podajanje v pekarstvo lahko le teorija, saj je to ogromna investicija z majhnim doprinosom. S strani vlade se mi zdi nepošteno, da je zamrznila cene kruha in s tem povečala odkupno ceno pšenice in moke. Sam sem najbolj ponosen na domači kruh italijanskega tipa, imenovan Primorec, ki je mlečen in hrustljav." Aleš Rihtar iz Sevnice: "Včasih sem bil pravi "jedec" in oboževalec kruha, sedaj pa se mu raje izogibam. Kot vidim, mati ne kupuje več belega kruha, ampak polnozrnatega in povedati moram, da ga včasih tudi sam poskusim in da je dober. Zadnje leto sem preživel na dalnjem vzhodu, kjer kruha, takšnega kot ga imamo mi, sploh ne poznajo. V Koreji ali na Japonskem izpadeš pravi čudak, če ob rižu, še vedno njihovi glavni jedi, ješ še kruh." Karel Kozole, lastnik pekarne Kruhek v Sevnici: "V pekarni pečemo preko 40 vrst različnih vrst kruha in peciva. V zadnjem času se stranke navdušujejo predvsem nad polnozrnatimi kruhi, posebno dober pa se jim zdi naš koroški kruh, ki ga imam tudi sam najraje, ter med pecivi buhtlji in sojine palčke. Zamrznitev cen belega pšeničnega in koruznega kruha, pri tem pa podražitev cen moke, se mi zdi nerazumljiva in nespametna, toda tako je." Milena Slivnik, Pekarna Maučič-Sliv-nik Brežice: "Ponudba kruha na trgu je zares bogata. V naši pekarni, ki ima že 70-letno tradicijo, pečemo bel in črn kruh ter šest vrst peciva. To vse speče mož Mirko, moko pa dobimo iz dobovskega mlina Volovec. S cenami smo povsem konkurenčni, stranke pa nam zagotavljajo, da je kvaliteta našega kruha že vrsto let na enaki ravni, še posebej dobro gredo v promet sirove štručke in slaniki." Mlinarji in peki nezadovoljni Vlada RS je konec septembra sprejela uredbo o določitvi najvišjih cen pšenične moke in kruha, s katero so določene najvišje drobnoprodajne cene vseh vrst pšenične moke, razen namenskih pšenic ni h mok, cene pšenične moke za nadaljnjo reprodukcijo in drobnoprodajne cene vseh vrst kruha. V najvišje drobnoprodajne cene moke so vključeni tudi stroški trgovine na debelo in drobno, ki smejo znašati največ 20 odstotkov od drobnoprodajnih cen moke, ni pa v največje drobnoprodajne cene vključen davek od prometa proizvodov. Zaradi zamrznitve cen kruha je zveza mlinarjev in pekov že naslovila na vlado protest, kajti po njihovem mnenju je zamrznitev neutemeljena in nezakonita. Zato vladi predlagajo, naj uredbo spremeni in določi najvišje cene te za dnevni kruh, cene vseh drugih vrst (posebnega kruha in peciva) pa naj bi se oblikovale prosto kot doslej. (Ga!ex) Sandi Papež, vodja pekarne Papež: "Glavno merilo kakovosti in cene so naši kupci. Ti so pokazatelji uspeha na trgu. V našem interesu je ohranjati oziroma izboljšati kakovost, zato delamo tudi na razvojnem področju. Pečemo 40 vrst kruha in peciva, vsak pečen izdelek nam je v ponos, kajti vanj smo vložili ogromno truda in ljubezni do poklica." Dragica Cepin, prodajalka v trgovini Švajger Kozje: "V naši trgovini imamo pestro izbiro vseh vrst kruha. Imamo ga kar sedem različnih vrst in tež, ob tem pa tudi druge pekarske izdelke in različno pecivo, ki ga dobivamo iz pekarn. Kruh nam dostavljajo trije dobavitelji: Pekarna Re-snik Kozje, Pekarna Rogaška in Pekarna Šalehar Imeno. Ponudba je velika in pestra, cene pa sprejemljive. Vsakdo lahko najde kruh za svoj okus." e- Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice JtlttCft* d.o.o. Ob kofetku Dijak, atlet in ob priložnostih tudi raziskovalec Brežičan Robert Lesarje dijak četrtega letnika brežiške gimnazije, Zoisov štipendist in član Atletskega kluba FIT Brežice. K pogovoru pa smo ga povabili iz povsem drugega razloga. Del letošnjih šolskih počitnic je Robert namreč preživel v Franciji, kjer se je udeležil poletne šole. "Bil sem edini predstavnik iz Posavja med štirimi Slovenci, ki smo odšli v Sainte-Marie Mineš, kjer smo obiskovali geološko- arheološka naj-dbišča, predvsem iz 16. stoletja, opravili pa smo tudi vrsto izkopavanj. Te mednarodne poletne šole so se udeležili dijaki in študentje iz Francije, Španije, Nemčije, Italije in Slovenije. Živeli smo v šotorih, drugače pa smo se ves dan potikali po najdbiščih. Vodil in pomagal nam je francoski geolog in zgodovinar Pierre Fluck." Kako je bilo s kritjem stroškov za udeležbo na poletni šoli v Franciji, ki verjetno niso bili zanemarljivi? "Stroške tabora je krila francoska vlada, ki ima velik posluh za tovrstne dejavnosti. Republiški zavod za zaposlovanje nam je plačal vpisnino, stroške potovanja pa smo krili sami. V Francijo smo se odpravili kar z avtomobi- li, tako da smo si lahko tudi med potjo ogledali marsikaj zanimivega. To je bil moj prvi stik s svetom, saj na poletnih šolah v tujini navežeš prijateljske stike z dijaki in študenti iz mnogih držav." Kaj te je pritegnilo k raziskovanjem? "Že poleti 1994 sem se udeležil poletnega tabora, ki je potekal v Sloveniji, natančneje v Podlju-belju. Raziskovali smo opuščene rudnike, ki jih je v tej "vesoljni" Sloveniji kar nekaj. Tabora smo se udeležili dijaki srednjih šol in gimnazij, ki smo Zoisovi štipendisti. Ni mi žal, da sem se tabora udeležil, saj sem spoznal mnogo več, kot sem pričakoval. Ob koncu tabora smo svoje misli zbrali in zapisali v biltenu z naslovom S kladivčki do skrivnosti, ki sem ga sam tudi uredil." Po dveh taborih imaš zagotovo svoje poglede na raziskovanja? "Pravo zanimanje za raziskovanja se mi je porodilo šele v Franciji, ko sem imel priložnost o tem razmišljati kot o samostojni znanosti. Najprej sem mislil, da se bom usmeril na študij geologije, vendar pa sem še vedno bolj nagnjen k fiziki. Raziskovanjem se nameravam bolj posvečati v prostem času, ki pa ga je žal bolj malo." Rober Lesar je namreč član AK FIT Brežice. Tekmuje v disciplini met kladiva, ki je v Brežicah kar paradna disciplina. V začetku tega meseca je nastopil tudi na mladinskem evropskem atletskem prvenstvu skupine A na Češkem, kjer je zastopal barve atletske ekipe iz Celja. Med 12 tekmovalci je z metom 49,90 m osvojil 7. mesto. Drugače pa je Robert že "zalučal" orodje 52,78 m, kar predstavlja njegov osebni rekord, ki ga je dosegel na tekmovanju v Brežicah. Uspešno pa nastopa tudi med sta- Robert (desno) med izkopavanjem na bogatem najdbišču keramike v Franciji. rejšimi mladinci, saj je šestkilo-gramsko kladivo vrgel kar 57,16 metrov. Kaj meniš o svoji športni karieri v prihodnje? "O tem je težko govoriti, saj bom že naslednje leto študiral izven domačega kraja, kjer sedaj treniram. Vem pa, da se bom najprej posvetil študiju in šele nato športu." (Galex) *