Uredništvo
inupravnistvo:
■Kolodvorsko ulico štev. 16.
2 urednikom bo moro govoriti v«ak dan od It. do 12. uro.
Rokopisi ho n« vračajo.
Inserati:
Boititopua potit-vrata 4 kr., pri *8čkratuom pojavljanji dajo «o popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. nri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnibtvu: za celo loto G gl d., za pol leta 3 gld., /,a četrt leta 1 gl d. 60 kr., na tnosec 50 kr., pošiljatov na dom valja mesečno 9 kr. yeč.
Po posti volja
aa celo leto 10 gl., aa pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 00 kr. in za jeden rueioc 85 kr.
Štev. 221.
V Ljubljani v petek, 21. novembra 1884.
fr
I.
Schonererjeva pravda.
Čestokrat se pripetč pravde, katere vzbujajo navzlic svoji stvarni neznatnosti občno zanimanje. Ni ravno interesantna juridična stran, zaradi katere javno mnenje svojo pozornost obrača na sodnijsko razsodbo, tudi posebne politične vnaujosti nimajo te pravde, i» vender jim nikdo politične važnosti odrekati ne more. Takim pravdam je na vsak način prištevati tudi one dve, kateri sta se vršili te dni pred dunajskimi porotniki. Poslanec svetelski, glasoviti S c h o n e r e r, uložil je tožbo zaradi žaljenja časti zoper dva razširjena dunajska časnika : „Neues Wiener Tag-blatt“ in »Vorstadtzeitung1', tedaj zoper lista, katerih prvi med dunajskim občinstvom morda Več naročnikov broji nego vse slovenske no-vine skupaj. In drzen poskus se je posrečil! Dunajski porotniki so zatožena urednika za kriva spoznali in sodišče je obsodilo vse tri zatožence, slehernega za jeden mesec zapora. In to niso bili navadni novinarski težaki, plačani od vrste! O Moricu Sz ep s u pripoveduje javna govorica, da si je uže milijone pridobil s svojim listom , in da je tudi Ed. H u g e 1 jako vpliven mož v avstrijski stolnici, vidimo Najbolj iz tega, ker je dolgih deset let kot ifiestni odbornik posedal v dunajskem mestnem zastopu. Strela tedaj ni treščila v osatje, izbrala si je prav košato, oblastno drevje. Strah pred dunajsko časnikarsko „mafijo“ vidno gi-neva, in kodrasti orijentalci v uredniških sobanah na dunajskem „Ringu“ in v „WollzeileK uže bridko tarnajo in žalujejo po minuli slavi, kakor so njih pradedje nekdaj zdihovali in solze pretakali na obrežji babilonskih potokov po izgubljenem Jeruzalemu!
Nikdo nam ne more očitati, da količkaj simpatizujemo z junakom te sodnijske epizode, z vitezom Schonererjem. Baš nasprotno, mož je nam zopern v vsakem oziru, in politično nezrelost premnogih privržencev zjedi-njene levice v naših oččh najbolj osvetljuje
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spi«al Ivan Turgenev, po«lovanil * * *
(Dalje.)
XXVI.
Dež je bil ponehal, ali veter je pihal s podvojeno silo — meni ravno nasproti. Ko sem bil na polu poti, prebrnilo se je skoro pod mano sedlo, ker je bil remen čez trebuh popustil; jaz stopim s konja in začnem z zobmi remenje nategovati . . . kar zaslišim, kako me nekdo po imenu kliče . . . Su-Venir je tekel po travnikih k meni. „Kako, bratec", kričal mi je uže od daleč, „ali vas je Premagala radovednost? No, se ve da . . . I'udi jaz tečem naravnost tjži, kamor je zbežal Harlov . . . Kajti, prej ko kaj takega zopet vidiš, lehko umreš!"
—	Vi se hočete veseliti o svojem delu, rečem nevoljno, skočim na konja in ga zno-vič zapodim v skok. Ali nemirni Suvenir ni °stal za mano in so je celo bežč hohotal in Šalil. Naposled pridemo pred Jeskovo: — uže
faktum, da so t a ke ga v e 1 j aka si mogli postaviti na čelo. Pač vzbujajo njegovi govori pozornost, toda nikakor ne s svojo temeljitostjo, z duhovitimi novimi idejami, z logičnim umovanjem, temveč le z nebrzdanimi izbruhi navadne neolikanosti, s sočnatiini izrazi, kakor jih čuješ pogostoma ob nedeljah pred dunajskimi „linijami“, akose natrkani veseljaki iz Hernalsa ali Neulerchenfelda vračajo domov vom hochsten Heurigen. Velikonemško rovanje rožnovskega vlastelina, klečeplastvo njegovo pred njegovim malikom Bismarckom mora žaliti vsako samosvestno avstrijsko srce.
Tudi njegove protižidovske agitacije mu niso mogle pridobiti naših simpatij; dasi ni-kakeršni prijatelji židovskega napuha, vender odločno zanikamo, da se bode važno to vprašanje dalo rešiti s tako surovimi sredstvi, kakor jih dandanes uporablja in nasvetuje Scho-nererjev antisemitizem. In kaj porečemo o njegovem zasebnem življenji? Le toliko, da se nam vidi čisto neprimeren posel za poslanca, cele noči po krčmah posedati in pi-jaučevati z nezrelimi mladeniči ter da nam čudno postopanje nasproti lastni materi in sestri, kateri je „z ajdovico“ izkadil iz hiše, tudi — da hujšega izraza ne rabimo — preveč ne imponuje.
Toda, kako je to, da se je možu te baže posrečilo, pridobiti si vedno rastoči vpliv v nemško-liberalni stranki? Nemška akademična mladina večjidel slepo prisega na besede svojega mojstra Schouererja. V svojem volilnem okraji je Schonerer tako ukoreninjen, da se mu tudi pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne treba bati protikandidata. Kadar potuje po drugih kronovinah, ga vneti pristaši pozdravljajo s frenetičnimi ovacijami, in povsod tam, kjer je Nemštvo v istini utrjeno, zlasti na severnem Češkem in v Šleziji, označuje ime njegovo političen program, kateri broji na tisoče in tisoče zvesto udanih partizanov. Primerjaj neznatno osebo Schonererjevo z izredno veljavo tega apostola nemško-radikalne
stranke, in začudeno bodeš vprašal samega sebe: Ali je nemško pleme v Avstriji zares uže toliko propalo, da boljšega barjaktara ne nahaja v svojih bojnih vrstah nego je samo-silnik svetelski, g. vitez Schonerer?
Stvar ima simptomatično važnost, in na to opozarjamo svoje čitatelje. V normalnih razmerah ljudski tribun Schonerer i pri svojih rojakih ne bi mogel imeti nobene posebne veljave. Kar se duševnih zmožnosti,)' tiče, zeva tako globoko brezdno med Schonererjem z jedne in korifejami nemške opozicije, Herbstom, Plenerjem, Sturmom, z druge strani, da bi morali v očigled rastoči veljavi kolovodje nemških radikalcev vsklikniti z Hamletovim očetom: „0 Hamlet, kak odpad je to!“ Ali nemško ljudstvo čuti s prirojenim instinktom, da ga svoji poklicani veljaki ne vodijo po pravi poti, da jim ni za narodni blagor, da z jalovimi demonstracijami in praznimi govori le begajo svoje volilce. Nezadovoljnost s strankarskimi voditelji, nezadovoljnost s sterilno levičarsko politiko, jedino to nam mora razjasniti čudno prikazen, da Schonererjeva veljava uže danes presega in nadkriljuje veljavo vseh drugih junakov, kateri glavne uloge igrajo v politični komediji naših levičarjev.
Da se bode Schonererjev vpliv z nova ojačil vsled zadnjih obravnav pred dunajskimi porotniki, to je temna stran zanimive pravde. Ali nekoliko koristi bode vender tudi ona donašala javnemu gibanju v naši državni polovici. Spridena dunajska žurnalistika, katera si je žepe polnila z nečistim dobičkom, zlati mamon si nakupičila s podpiranjem umazanih borznih spekulacij ter iz prešestvovanja potegavala svoje dividende, ta izrodek velikomestnega novinarstva imel je dosedaj plein pouvoir v krasni avstrijski stolnici. Terorizmu te pisateljske svojati se je Dunaj ponižno klanjal, gorjč njemu, kedor se je drznil, upirati se neomejeni tej diktaturi! Nič ni bilo sveto časnikarskim flibustirjem na dunavskem obrežji, preganjali so političnega protivnika v
je pred nami nasip in tam dolgi plot in topoli krog selišča . . . Jaz prijezdim k vratom, skočim s konja, privežem ga in od začudenja kar obstanem.
Od sprednje tretjine strehe na novem poslopji videlo se je samo več oder; deske in mlinci ležali so na tleh v nepravilnih kupih ob obeh straneh poslopja. Da si je bila streha, kakor je rekel Kvvicinski, slabotna, bila je vsa stvar vender neverjetna.
Na stropu pod odrom, zagrebena v prah in nesnago, premikala se je okorno-naglo Črno-bleda gromada in stresla je zdaj še stoječi dimnik (drugi se je bil uže podrl), zdaj pa je strgala kako desko ter jo vrgla doli, zdaj pa zdaj se je zopet uprla proti gredam. To jo bil Harlov. Tudi zdaj se mi je zdel po-polen medved: glava, hrbet in pleča — vse je bilo medveje; noge je razstavljal široko ter stopinje ni pregibal — prav po medveje. Silen veter je pihal vanj od vseh strani ter mu privzdigaval njegove zlepljene lasi; strašno je bilo videti, kako se je tu pa tam porudelo njegovo golo telo med luknjami raztrgane obleke; strašno je bilo slišati njegovo divje, hripavo mrmranje. Na dvoru je bilo mnogo ljudi: babe, otroci iu dvorovska dekleta stis-
kala so se ob plotu; nekoliko kmetov zbralo se je par korakov	od njih	v	posebno	gručo.
Stari pop, kateri mi je bil uže znan, stal je gologlav na krilcu druzega	poslopja,	držal
križ od medi z obema rokama ter ga zdaj pa zdaj povzdigaval molčč in nezaupno, kakor bi ga hotel Harlovu pokazati. Poleg duhovna stala je Evlampija, prislanjala se s hrbtom na steno in gledala nepremično na očeta; Ana pa je — zdaj pogledavala skozi okno, zdaj je zopet izginjala, zdaj se zopet prikazovala na dvorišče, in se zopet vračala v hišo; Sljot-kin — ves bled,	rumen, v	stari suknji	za po
noči, z nekako	polhovko	na	glavi, z edi-
nocevno puško v rokah, begal je s kratkimi koraki zdaj tj&, zdaj zem. On je bil zdaj postal ves žid, kakor pravijo; sopihal je, grozil se in tresel, meril s puško na Harlova, potem si je zopet obesil puško čez ramo — zopet je pomeril, kričal, jokal ... Ko zagleda mene in Suvenira, pririje se takoj k nama.
—	Glejte, glejte, kaj se tukaj godi! zacvili on •— glejte! Martin Petrovič je znorel, po polnem blazen je — in glejte, kaj dela! Jaz sem uže poslal po policijo — ali nobenega še ni videti, če vanj strelim, vsaj mi postava nič ne more, ker ima vsak človek
najskrivnejša zavetja rodbinskega življenja, s surovo desnico razgrinjali so svetu vse tajnosti mirnega domačega kroga. Nehotč se spominamo one pravde, v kateri je mnogo resnejši značaj, nego je Sckonerer, bivši državni poslanec Kronavvetter, zastonj zadoščenja iskal pred dunajsko porotno sodnijo. Kar se njemu ni posrečilo, izvojeval je Scho-nerer, s hudim udarcem je zadel brezobzirno, silovito dunajsko časopisje, in tedaj, dasi nam je oseba tega zastopnika ravno tako odurna kakor nam je zoperno njegovo politično ro-vanje — izid pravde njegove se vender ujema z javno moralo, torej se ga radujemo i mi s svojega, Schonererjevim nazorom čisto protiv-nega stališča!
Sklep delegacij.
Delegacije so zaključene. Mirno in tiho vršila so se zasedanja te parlamentarične naprave in nikdar nismo zadeli na žive, dramatične prizore, na razburjene govorniške boje, kakeršni nam tolikrat done nasproti pri obravnavah našega državnega zbora. One zadeve, katere spadajo v področje avstrijskih delegacij, tudi niso take, da bi se obravnavale na oni način, kakor vprašanja, ki so na dnevnem redu v dunajski, oziroma peštanski zbornici. Ustavno predpisana kontrola delegacij se ne mora pečati z vsemi podrobnostmi in ne more na dolgo in široko razpravljati vsakega par-lamentnega vprašanja, kakor je to mogoče v naših družili parlamentaričnih korporacijah. Delegacije se morajo zadovoljiti s tem, da le v obče grajajo ali odobravajo, da le v velikih potezah merijo dejanje in početje vlade ter izrekajo zaupanje ali nezaupanje le bolj v splošni obliki. Minister zvunanjih zadev je navezan pri svojem delovanji na toliko različnih in vedno se spreminjajočih faktorjev, da ga ni moč vezati s posameznimi točkami in pogoji, da mu ni mogoče predpisavati stroge poti in mu določevati uže naprej vse njegovo postopanje. Zanj morejo veljavne biti le splošne doktrine; posameznosti se uže morajo prepustiti njegovi spretnosti in njegovemu političnemu pregledu. Jednako je z vojnim ministrom. Tudi njemu ni mogoče za daljšo dobo natanko določiti, kaj bode potreboval; želj njegovih ni mogoče obesiti na veliki zvon in jih razkriti širnemu svetu — kajti vrednost dovoljenih svot lahko postane v onem tre-notku ničeva, kakor hitro se raztrobi njihov pomen in njihova potreba.
S tega stališča je pač postopala letošnja delegacija; grof Kalnoky našel je povsodi pravi razum za svoja zahtevanja in prijaznost, ki nam je mnogo olajšala težko njegovo stališče. Temu je dokaz milostivo poročilo Njegovega veličanstva, ki je pri sklepu nazna-
pravico, varovati svoje imetje! Jaz bom kar strelil! Pri moji veri, da bom strelil!
On poskoči proti hiši.
— Martin Petrovič, varujte se! Ako ne greste s strehe, vas ustrelim!
— Le streljaj! zasliši se s strehe hripav glas. — Le streljaj! Poprej pa na to le darilce !
Dolga deska prileti od zgoraj, in ko se je v zraku dvakrat prevrnila, lopne na zemljo, Sljotkinu ravno pred noge. Ta se ji komaj izogne, Harlov pa se zahrohotš,.
— Jezus Kristus! zašepeta nekdo za mojim hrbtom. Jaz se ozrem: bil je Suvenir. Aha! mislim si; zdaj te je prešel smeh!
Sljotkin zagrabi kmeta, ki je stal blizu njega, za vrat.
— Vsplezaj vender gori, vsplezaj, vsple-zajte, vi hudiči, zavpije on in strese kmeta s svojo močjo — rešite mi moje imetje!
Kmet stopi par korakov naprej, povzdigne glavo, zamahne z roko in zakriči: „Ej! vi! gospod!” — obrne se na mestu ter se vrne.
— Lestvico! lestvico prinesite! zavpije Sljotkin k drugim kmetom.
— Kje naj jo vzamemo? odgovori mu nekdo.
njalo delegacijam veselo včst, da so delovale po polnem v zmislu presvitlega vladarja in da so vresničile zaupanje, katero je stavila domovina vanje. Še celo v taboru zjedinjenc levice se ni kazala v toliki meri ona taktika, kakeršno smo imeli priliko že več nego 15 let opazevati v njenem postopanji. Letos so vtih-nila ona vedna zdihovanja, in oni pojavi vedne nezadovoljnosti, ki so se oglašali v preteklih dobah, in s čudom smo videli letos, da se je stvar na bolje obrnila in da se je opozicija nekako pritisnila k splošno pripoznavanim tendencam. Poprej ni preteklo nobeno leto, da ne bi bili gospodje, ki se nahajajo dan danes v šotorih opozicije, napadali ministra vnanjih zadev in z velikimi potezami prekrižavali namenov vojnega ministra; letos pa so njihovi izvoljenci zapustili staro to pot in s pravim pogledom in s pravo razumnosto krenili skupno s sedanjo večino.
Se v6, sedaj so bili drugi zastopniki v delegacijah, nego minula leta, in novi možje one stranke glasovali so dan danes s tolikaj sovraženo večino, da dovolijo potrebščinam vojnega ministra in odobrijo politiko grofa Kalnokyja. Med tem ko so poprej imeli prvo besedo Herbst, Sturm, Rechbauer in dr., bila sta letos glavna zastopnika levičarske manjšine poslanca Chlumezky in Beer, ki sta glasovala na poprej označeni način z delegacijsko večino in tako pokazala, da je vsaj pri nekaterih prodrlo boljše prepričanje in zmagal državno-pravni razum. Gledč na to so pač razne izjave nasprotnega časnikarstva in glasil levice brez posebnega pomena, ko tarnajo, da se je zasedanje delegacij tako mirno vršilo in da se niso pričeli v njih viharni boji in strastni prizori, kakeršne žalibog doživljamo tolikrat v naših sedanjih parlamentarnih napravah. Zato jočejo, da tako hitro rešenje velevažnih točk škoduje odličnosti te korporacije, uničava njen pomen ter ji jemlje vse zanimanje. Velevažne izjave o shodu v Skjernjevicah in jasno zagotavljanje evropskega miru ; ugodno stanje v okupiranih deželah in redna uprava doli na jugu; temeljite razprave pl. Kallaya o bos-niških razmerah in pogled na produktiviteto onih investicij; druge vesele pridobitve — vse to je premalo dunajskim „svetovnim listom !“ ko bi se bili razlegali po dvorani burni glasi, ko bi se bile cele tedne spuščale pušice tj& in sem — potem bi bili brali dolge kolone hvale in hvalisanja v opozicijonalnih glasilih. Tako pa se govori malo o letošnjih delegacijah; se ve, nam se zdi, da je to molčanje iz one strani ravno najboljše spričevalo, najboljši dokaz, da so spolnile važno svojo ulogo!	—o—
— In tudi če bi jo imeli, reče počasi nek glas — kdo bi hotel splezati? To bi bili norci! Zavije ti vrat — da le migne!
— Koj te ubije, reče mlad, plav človek z neumnim obrazom.
— In zakaj tudi ne? pravijo drugi. Sprevidel sem, da bi kmetje tudi sicer, ko bi nevarnost ne bila tako velika, jako neradi izpolnili povelje svojega novega gospodarja. Oni so Harlovlje delo odobravali — da si so se mu čudili.
— Oh, vi razbojniki! zastoka Sljotkin — jaz vas vseh....
Ali v tem trenotji podrl se je s strašnim ropotom poslednji dimnik — in v oblaku rumenega prahu, kateri se je nenadoma vzdignil, zakričal je Harlov zmagoslavno, visoko povzdignil svoje okrvavele roke ter se z obrazom obrnil k nam. Sljotkin zopet pomeri nanj.
Evlampija ga potegne za laket.
— Pusti me! reče on in se ves besen obrne k nji.
— In ti — ne drzni se! reče ona — in njene modre oči so se grozno zabliščale izpod skrčenih obrvi. — Oče razdera svoj dom. To je njegova last.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Prihodnjo nedeljo obdržavalo bodo »Slovensko pevsko društvo" v dvorani mariborske čitalnice svoj prvi občni zbor. Kakor uže ime kaže, raztegnilojaode novo društvo svoje delovanje čez celo Štajersko. Buditi z uarodnim petjem slovensko narodno čutstvo na Štajerskem, namen je novemu društvu; kako in v koliko bode doseglo svoj namen, zavisno bode od previdnega postopanja njegovega.
V zlati Pragi vršile se bodo prihodnji teden volitve za mestni zastop. Mladočehi postavili so svoje kandidate proti staročeskim zastopnikom. Zanimivo je, da so nekatere osebe, katere so prej bile v prvih vrstah Mladočehov, sedaj podpisale staročeski volilni oklic, med ostalimi tudi deželni poslanec dr. Skarda.
V finančnem odseku ogerskega državnega zbora razpravljalo se je včeraj o finančnem položaji Ogerske. Seji prisovstvovali so vsi ministri. Izvestitelj Hegediis je izjavil, da se je doseglo ravnotežje med rednimi dohodki in troški. Zaradi precejšnjih izrednih izdatkov je deficit za leto 1885 sicer še velik, no izvestitelj se nada, da bode mogoče brez novih davkov v prihodnje doseči ravnotežje.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor bil je včeraj s prestolnim govorom otvorjen. V prestolnem govoru omenja se, da se bodo državnemu zboru predložili nekateri važni zakonski načrti ; o trocarskem shodu v Skjernjevicah se veli: „Veseli me posebno, da se je prijateljstvo z državami, s katerimi nas spajajo rodbinske vezi in bližnje sosedstvo, z Avstrijo namreč in Rusijo, učvrstilo vsled shoda v Skjernjevicah tak6, da je trajno prijateljstvo osigurano za dolgo časa. Jaz se zahvaljujem Bogu za to sigurnost in za to čvrsto poroštvo miru!“
V Rumnnski vršile so se ta teden občinske volitve v celi kraljevini; izpale so skoro povsod v vladi prijaznem zmislu. — Predvčerajšnjem pričele so se volitve za komoro. Do sedaj znani rezultat je za vlado povoljen. Komora otvorila se bode dne 22. novembra.
Dopisi.
S Trate pri Loki, 20. novembra. (Izv. dopis.) Mnogokatera hudobija dovrši se tu v naši okolici, tatvine postale so uže precej navadne, vsakdanje, da se nam ne zdi uže skoro nič novega, če kdo pripoveduje, da mu je zmanjkalo zdaj to, zdaj ono. Omenim naj za danes le jedno. V noči od 12. na 13. t. m. ulomil je v tukajšnji farovž neznan tat, izdrl je
— Lažeš, to je naše.
— Ti praviš, da je naše; — ali jaz pravim, da je njegovo.
Sljotkin se je skoro zadušil od jeze; Evlampija vprla je vanj svoje oči.
— O, dober dan! Bodi zdrava, hčerka preljubezniva! zagrmi na strehi Harlov. Pozdravljam te, Evlampija Martinovna! Kako se ti godi s svojim prijateljem?... Ali se kaj lepo poljubljata, ali se ljubita?
— Oče! zasliši se zveneč Evlampijin glas.
— Kaj je hčerka? odgovori Harlov iu stopi prav na rob strehe. Na njegovem obrazu prikazalo se je nenavadno smehljanje —jasno, veselo — in ravno zavoljo tega posebno strašno, hudobno smehljanje ... Mnogo let kasneje videl sem ravno tako smehljanje na obrazu človeka, ki je bil k smrti obsojen.
— Prenehaj vender, oče; pridi doli. Mi smo vsega krivi; vse ti povrnemo. Doli pridi!
— Kako moreš v našem imenu govoriti ? vmeša se Sljotkin. Evlampija pa samo svoje obrvi še bolj skrči,
— Jaz ti vračam svoj del — vse ti dam nazaj! Prenehaj, pridi doli, oče! Odpusti nam • Odpusti — meni.
Kdor se je udeležil te veselice, ostala mu bode gotovo v prijetnem spominu, kajti bila je veselica, pri kateri se je vnemala ljubezen do prevzvišene dinastije in do svojega naroda. In gotovo je vsakdo hvaležen prirediteljem^! j
Razne vesti.
— („Martinove“ gosi — cesarju v dar.) Posebna doputacija požunskih Izraelitov ima navado, vsako leto prinesti cesarju v dar „ Martinovo" gosi. Tako je tudi letos prinesla doputacija cesarju ta dar. Cesar vzprejel je to deputacijo prav prijazno ter izrekel stojo zadovoljnost, da je deputacija došla tako točno v Budimpešto. Prej so se „Martinove“ gosi navadno na Dunaji oddajale. Potem je vprašal cesar deputacijo, če so se v Po-žunu razni veroizpovedanci pomirili, in ko je jeden mož iz deputacijo potrdil vprašanje, jo dejal vladar: „To me iz srca veseli!" Na to je cesar povpraševal še o razmerah v občini in odpustil prijazno deputacijo. V predsobi je dvorni uradnik naznanil deputaciji, da pridejo darovano gosi na cesarjevo mizo.
— (Dunajsko učiteljice v Chile.) Dnč 6. septembra t. 1. nastopile so štiri dunajske učiteljico dalnjo pot t Chile, da tam poučujejo šest let deklice v zavodu v Valparaisu. Došle so srečno vse štiri na omenjeni kraj. Vožnja trajala je vkupno 43 dnij.
— (Prebrisan slepar.) ,,Edinost“ poroča iz tržaške okolico: „ Imeniten, plemenit g. X pride nekedaj v X. k očetu, koji je imel odraslega sina, da je moral k vojaški nabiri. Gospod nagovori očeta: „Vi jest ga bo storla, da vaša sina ne soudata." „ Dobro1* odgovori očo. „Ma ga bo storla ben mi dva za Šenka, “ nadaljuje g. X. Ker jo bil sin prešibek, zato so ga oprostili vojaščine. Dnigo leto pride zopet g. X. k srečnemu sinu ter ga preiskuje, rekoč: „Ja, letos si ga šaroka; jest ga ima straha, ke boš „tauglick“ tista leta“. Sin je bil prost vojaščine drugo in tretje leto — to se v6, ker je pomagal g. X. Za to pride gospod „švind-lar“ piro leto po sod vina in Skrinjico butelj. Drugo leto je ukazal vrhu njegovega „šenka“ nesti tudi drugomu gospodu požeruhu v Trstu „za ana kafe“. In res, sinko nese precoj drugi dan onemu gospodu lep „blek“, ki ga je gospod bradač tako lepo in skrbno vtaknol v žep. To ni bil edini slučaj. — Gospod X. ima ta princip: če vzamejo sina v vojake, najdem izgovor, da so se gospodje doktorji zmotili; če ga ne vzamejo, pa bom srkal pri neumnem kmetu, kakor pijavka kri. Takšne nepoštenosti so gode v tržaški okolici.
— (Umor arhimandrita Theophila.) O umoru legata bolgarskega eksarha, arhimandrita
Thoophila v Dibri (Macedonija), poroča „Pol Corr.“ iz Sredca: Koncem meseca julija nastala je govorica, da se snuje napad na arhimandrita. Prijatelji njegovi so ga vsled tega svarili, da naj so varuje. Ko jo prišel pater Theophil na dan sv. Elijo v Lazaropolje, čakali so ga tam orožniki dibriški in ga odveli s silo v Dibro. Tu pa je duhovnik zvedel, da ga prav za prav nobena oblast ni vkazala zapreti; takoj se jo podal k turškemu sodniku, da bi se pritožil zaradi tacega samosil-stva in prosil za spremstvo nazaj v Lazaropolje. Komaj je arhimandrit zapustil Dibro, pridružila sta se mu dva kmeta na poti, a kmalu sta jo krenila v stran. Nista bila še daleč, kar začujeta, da puške pokajo in da jo duhovnik zaklical: „Kaj ni nobenega tu, da bi videl morilce moje?" —Kmalu po tem zavratnem umoru priprla je oblast vse odlične može lazaropoljske; trdi so, da zato, ker so zahtevali, da se morilci ostro kaznujejo. . . . Prav turško!
— (Novi Salomon.) Iz Euske se poroča posebno zanimljiva razsodba nekega sodnika v pokrajini Kijeva. Kmetica iz Liporoca je bila namreč obdolžena tatvine, a sama ni obstala krivde in nobena priča jej tega dokazati ni mogla. Torej bi skoro ne ostalo drugega, nego da jo sodnik spozna nekrivo. Premodri sodnik pa si je razlagal drugače to zadevo, napravil je naslednjo obsodbo: „ Sicer ni dokazano po pričah, in tudi zatožena ni sama obstala krivde, a če se pomisli, da zatožena ni lepa, a skuša, kakor vsa dekleta to vrste, kmalu dobiti moža, sklepam, da je zatožena krala iz tega namena, da bi si z ukradenim denarjem pomogla do moža in zaradi tega se mora zatožena obsoditi v pet mesocev zapora."
— (Velikansk spomenik.) Poroča se iz Washingtona: Spomenik, kateri so postavlja J. Washingtonu, je uže zdaj 520 črevljev in 10 palcev visok; torej je najvišja stavba na vsom svetu.
— (Nesreča na železnici.) Na Houston-in Texas-osrodnji želoznici skočil jo dne 13. t. m. vlak iz tira ter pal čez strm jez. Deset oseb je bilo mrtvih in petnajst ranjenih.
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Deželni šolski svet je začasno učiteljico Marijo Kavčič v Loškem Potoku imenoval stalno učiteljico na dvorazrednici ravno tam.
— (Razstava ženskih ročnih del.) Dn6 7. decembra t. 1. otvorila se bode razstava ženskih ročnih del v veliki dvorani tukajšnje realke. Častite gospe, katere se hotd s svojimi izdelki udeležiti te razstave, izvedo ponatančneje o
Omrežje pri oknih ter se spravil potem v sobo po plen. Iskal je se v6 da v prvi vrsti denarja, a ker tega ni mogel dobiti, zadovoljiti se je moral s tem, kar mu je prišlo pod roko. Pobral je tat gosp. župniku suknje, perilo in nekaj sladorja, vse vkup vredno okolo 64 gld. Med potom pa se je tatu vender menda zdelo ®alo nevarno, nositi župnikovo suknjo, zatorej je preobrnil najprej vse žepe ukradenih sukenj, češ, morda je vender tu notri kak „b(5r“. Ni se mu poneslo. Iz gnjeva o slabem plenu odvrgel je za farovžem nekaj ukradenih rečij, katere so pozneje našli, vender ima župnik Se škode nad 30 gld.
Iz Rudolfovega, 20. novembra. (Izviren dopis.) Dolgo časa uže se nisem oglasil, a med tem so vam vender vse zanimljivosti poročali drugi dopisniki, prijatelji, katerih imate mnogo v našem mestu. Dovolite, prosim, da danes spregovorim nekaj besedij o slavnosti, katera se je priredila v gimnazijskem poslopji ‘Inž 18. t. m. zvečer povodom godovnega dneva Nj. veličanstva cesarice. To slavnost, veselico priredili so gimnazijski učenci. Gosp. ravnatelj ima namreč lepo navado, da vsako leto priredi s svojimi učenci na godovni dan Nj. veličanstva cesarice primerno slavnost, veselico, petje in deklamacije, dobro Vedoč, da se mora v mlada srca koj vcepiti iskrena ljubezen do prevzvišene dinastije, in to zgodi se najbolje s takimi veselicami. In pa še druge posebne vrednosti so t,e veselice. Nabere se namreč pri dobrotnikih za take prilike nekaj. denarnih doneskov, s katerimi se potem nakupi obleka, katera se razdeli med i'evne dijake.
Vspored tej veselici bil je precej obširen in zanimljiv, primerne pesni in domorodne deklamacije in konečno veselo-igra „Zamujeni vlak". Petje bilo je izborno pri vseh točkah, saj je mlade pevce poučeval gvardijan, gospod o. Hugolin Sattner; in če to povemo, ni nam še treba na dalje pohvalno omenjati po-»amnih točk — vse so se izvele izvrstno, in občinstvo jo tudi navdušeno ploskalo pri vsaki pesni.
Tudi igra se je dobro igrala, in marsikatero sicer vedno resno obličje zategnilo se je nocoj vender na smeh.
Od darov, kateri so se nabrali, nakupila se je zimska obleka in obdarili so se: iz prvega razreda 8 učencev, iz drugega razreda 4 učenci, iz tretjega razreda 6 učencev, iz četrtega razreda 1 učenec, razen tega pa je dobilo 9 učencev obutalo, 3 učenci perilo in 3 učenci pokrivalo. To je gotovo lepo darilo in hvaležno se bode spomiuala mladina tega dneva in dobrotnikov.
Za dijaško podporno društvo nabralo se je na prostovoljnih doneskih 55 gld. 51 kr.
Harlov se še vedno smehlja. — Prekesno, golobica moja, reče on in vsaka beseda njegova je zvenela, kakor iz medi. Prekesno si ganila svojo dušo! Kar se je po gori zvalilo, tega ne vdržiš več! In ne pazi zdaj več name! Jaz sem propal človek! Ti rajši pazi na svojega Volodko: ali vidiš, kako lep mladenič je postal! Pazi tudi na svojo kačjo sestro: ravnokar kaže svoj lisičji nos iz okna in draži svojega ljubega moža proti meni! Ne, gospfida! Vi ste mi hoteli streho vzeti — zato vam tudi jaz ne pustim brvna na brvnu! S svojimi rokami sem jo postavil, s svojimi rokami jo tudi poderem — sam s svojimi rokami! Vidite, še sekire mi ni treba!
Pljune si v obe roki in zopet zagrabi podpore.
—	Ali bodi dovelj, oče, reče z nova Ev-lampija in glas ji je bil nekam čudno mil. — Pozabi, kar se je zgodilo. Veruj mi; saj si mi vedno zaupal. Pridi doli; pridi v mojo sobico in lezi na mojo mehko posteljo. Posušim te in ogrejem; zavežem	ti	tvoje rane, viš,
roke si si	obdrgal.	Živel	boš	pri meni, kakor
v Kristovem naročji, sladko boš jel in še slaje spal. Da,	mi smo	krivi;	ali	spozabili smo se
in grešili;	odpusti	nam.
Harlov zmigne z glavo. — Ne klepeči mi! Jaz naj bi vam verjčl, kaj še! Vi ste v meni vso vero zatrli! Vse ste zatrli. Orel sem bil in vi ste iz mene naredili črva... in — z nogo ste me poteptali! Dovelj? Jaz sem te ljubil, sama veš — ali zdaj nisi več moja hči
—	jaz ne tvoj oče... Jaz sem propal človek! Pusti me na miru! In ti, streli uže vender, ti bojazljivec, ti jari junak! zakriči Harlov, ko se je bil naenkrat obrnil k Sljotkinu. — Kaj vedno meriš? Gotovo si se spomnil postave, ki pravi: Kadar streže obdarovanec po življenji daritelja — govori Harlov počasi — tedaj ima daritelj pravico, vse nazaj vzeti? Ha, ba, ha. ali se bojiš, ti postavnik! Jaz ničesar ne zahtevam nazaj — jaz kar vse pokončam ... Le sproži!
— Oče! vsklikne uaposled Evlampija.
— Molči!
— Martin Petrovič! bratec! odpustite velikodušno! zajeclja Suvenir.
— Oče, golobček moj!
— Molči,psica! zakriči Harlov. Suvenirja pa še pogleda ne — ampak samo pljune proti njemu.
XXVII.
V	tem trenotji prikaže se Kwicinski s vsem svojim spremstvom na treh vozeh — pri vratih. Trudni konji so sopihali in možje poskakali so drug za drugim v blato.
—	Oho! zakriči Harlov na vse grlo. — Armada ... glejte, armada! Celo armado so poslali proti meni. Ta bo lepa! Sam posvarim vas, da bom tistega, ki si želi sem na streho
—	spustil po glavi zopet doli! Jaz sem strog gospodar, nepoklicanih gostov ne maram! Tako je!
On zgrabi z obema rokama sprednji par gred, za tako zvani »načelni nogi" — in ju začne z veliko silo stresati. Naslonivši se na kraj odra, vleče ju tako rekoč za sabo m pri tem jednakomerno popeva kakor burlakl: „Se enkrat! še enkrat! uh!"
Sljotkiu teče k Kvvicinskemu in začne tožiti in javkati... Ta mu ukaže, naj bo „na miru" in se pripravi, da bi izvršil svoj načrt. Sam se postavi pred hišo in, da bi Harlova zmešal, začne mu razlagati, da to ni plemenitaša vredno, kar on počenja.
(Dalje prihodnjič.
tem pri učiteljici za umetelno pletenje gdč. Ivani Foderlovi. Potrebne steklene omare izvolila jo prepustiti na razpolaganje tukajšnja trgovinska in obrtna zbornica.
— (Tour- in retour-vozni listki na južni železnici.) Vodstvo c. kr. priv. južno-železniške družbe naznanilo je trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da bode s 1. januvarijom 1885 počenši izdavalo vozne karte ali liste za tjh in nazaj in to na postajah med Ljubljano in vseli druzih železnične črte Borovnica-Divača, Šenpeter-Reka in Zalog-Zidani most- Brežice. Karte med Ljubljano in postajami do Prestraneka in do Zidanega mosta bodo veljale po dva dni, one do Reke in Brežic pa po tri dni. Če se bode izdala karta v saboto ali v dan pred praznikom, takrat se nedelja ali praznik ne bosta vštela med one dni, za katere karta velja; tedaj bode veljala vsoloj še dolavnik po nedelji ali prazniku.
— (Plemenske bike in junice,) katero je prodajala na javni dražbi dnč 20. t. m. v Lesc ah c. kr. kmetijska družba kranjska, kupili so naslednji gg.: Janez Gabrijelčič, Pran Legat iz Losec, Miha Razingor iz Pod Korena, Martin Žvegelj z Rečice, Janez Strupi iz Čirčič in oskrb-ništvo blejske graščine.
— (Čuvajte otroke.) Iz Budanj pri Vipavi se nam z dne 17. t m. poroča: Včeraj proti poludnovu pusti žena tukajšnjega posestnika Jarneja Božiča št. 24 svojega nad dve leti starega sin-čeka (očeta slučajno ni bilo doma) na ognjišči na malem „čokci“ sodečega, da gre v gorenjo sobo svojega okolu tri mesece starega novorojenčeka previt. Med tem naroči svoji desetletni hčerki, da naj segreje plenice ter naj je donese materi. Hčerka stori to. Potem nese iste materi, a bratca pusti samega. Obedve, nič hudega sluteči, zamudili sta se jako malo časa, ko se spodaj začuje krik mimogredočih:	„Fantič gori, gori!" Ko priteče
mati vsa zbegana in brezupna — tudi drugi sosedje — najdejo na fantičku vso oblekico zgovoto, a pod njo — strah in groza — telo od glave do nog vse spečeno. Ubogo, trpeče otroče izdihnilo je svojo blago dušico potom čez pot ur. Torej zopot, roditelji, pozor! Kajti deca niso nikdar preobva-rovana!	Lt.
— (Nesreča.) Iz Gorenje Vasi se nam z duš 15. t. m. poroča: Dne 8. t. m. zvečer šla je posestnica M. P. iz Malenškega Vrha s svojim jednoletnim otrokom v naročaji v kuhinjo po lonec vrelega mleka. Vračajoča se z loncem, polnim vrelega mleka, pado na pragu z otrokom vred in z vrelim mlekom polije otroka po prsih in na vratu; ubogo dete umrlo je dne 10. t. m. v groznih bolečinah.
— (Za turiste!) V nedeljo dne 23. t. m. otvorila se bodo jama pri Babjem Zobu blizu Bleda; razsvitljava bode slovesna. Ob 10. uri do-poludne podali se bodo udeleženci proti jami po novih stopnicah, katere je oskrbel avstrijski klub turistov.
Odpovedana ljubezen.
Četrtek je v koledarji, Dies Jovis, najzabav-nejši dan za urednika „Ljub]janskega Lista" Razveseljevanja nedolžnega veselja itak ni mnogo v naši beli Ljubljani, zlasti ga pogrešam« v narodnih krogih, odkar so naši najboljši komiki sto-' pili v politično areno ter so sedaj engažirani v radikalni kolibi na Kongresnem trgu, katera ni pristopna vsemu svetu. Ni čuda tedaj, da urednik slovenskega vladnega glasila ves toden željno čaka na četrtek večer, katori mu bode sigurno razvedril čmerikavo čelo. Koj o določenem času prisopiha njegov galopin v uredniško sobo v Kolodvorskih ul. . — pardon! v blatnih ulicah ter mu izroči frisch vorn Zapfen najnovejši proizvod radikalne modrosti, ljubljanskega „Slovana“ ravnokar izdano številko. Tudi včeraj smo hlastno posegli po tem mesnem ekstraktu neoskrunjenega narod-' njaštva, kateri je še v predzadnji, z dvema pri-' logama pomnoženi številki toliko dragocenega prostora posvotil naši skromni osebi — a gloj, kaj je to? S čem smo so tako zamerili plenipotencija-riju naših »intransigentov", da nam jo odpovedal' ljubozen tor nas no bode več obradostil s svojimi gracijoznimi skoki?! Še pred kratkimi štirinajstimi
dnevi čitalo se je zloglasno ime „Šuklje“ po vseh kotih in kotičkih „Slovanovih", in mislili smo, da „Slovanov" urednik časi celo sanja o svojem ponižnem kolegi v „blatnih ulicah". In sedaj naenkrat to čisto nepričakovano, žalilno preziranje!
»Odšle ne bodemo temu, o najpro-stejših psovkah in zabavljicah živečemu listu nikdar več odgovarjali", tako so zčve stroga obsodba „Slovanova". Mi pa se klaverno naslanjamo nazaj v svoj uredniški naslanjač, tožno si manemo oči ter bridko vzdihujemo: Ali je „Ljublj. List" svojo predpravico pri „Slovanu“ izgubil vsled zlobno pisanih Mixed- Pickles, ali je to usodna posledica one sodnijsko obravnave, pri kateri je jeden glavnih sotrudnikov „Slovanovih“ tako nesrečno bil obsedel na golih, trdih tleh!
In kakor da bi nam „Slovan“ prav drastično hotel dokazati, kolika da je naša izguba, razveselil nas je še zadnji dan z nekaterimi jako okusnimi šalami, ravno tako, kakor se na smrt obsojenemu zločincu tudi še zadnji večer postreže z izbrano jedjo in pijačo! Najprej ingenijozni dovtip o »blat-nih ulicah" s pikantnim dostavkom:	„Naslov
ulic je pomenljiv za uredništvo!"
Nadejamo se sicer, da bode tudi sedanji mestni odbor, v katerem ima g. Ivan Hribar, kakor je videti, prvo besedo, ne temu calembourgu na ljubo, svoje očetovske skrbi odtegnil temu mestnemu delu ter na ta način „Kolodvorsko ulico" zopet spremenil v staro „Blatno Vas". Ali tudi brez tega, koliko vabljivih perspektiv nam odpira duhovita „ Slovanova" šala. V istini, prav ima naš spoštovani novinarski kologa: Nomen esi omen — iz krajnega imena se mora sklepati na vsebino lista in na urednikovo osebo. „Ljublj. List" se ureduje v Blatnih ulicah, kakor vi trdite, vašega „Slovana" pek<5 in frigajo na — Kongrosnem trgu. „Naslov ulic je poraonljiv za uredništvo"
—	slove vaša beseda, in tedaj jo po vsem verjetno, da bodo „Slovanovi" državniki še enkrat prestopili v diplomatično kariero. Morda pozčvejo g. Ivana Hribarja, kateri je vsekako veščak v svetovni trgovini, na berolinsko konferenco, vsaj kot tehničnega svetovalca, g. Trstenjak pa utegne našo državo zastopati na onem kongresu, kjer se bode prej ali slej, ne vemo sicer, če potom „Iztočne zaveze", uredilo balkansko vprašanje. Čestitamo!
S jako mastnimi črkami ovaja „Slovan" Šukljejeve „najiskrenejše in najzaritejše" pristaše, češ, da so odtegujejo javnim sejam mestnega odbora. Mi sicer nikdar in nikjer trdili nismo, da baš izključno radikalni odborniki no zahajajo k razgovorom v mestno dvorano, in naposled se tudi čisto nič ne čudimo, da so nekateri mestni odborniki, ki so svojo delavnost in zmožnost uže obelodanili v mostnem zastopu in pri vsaki drugi priliki, zadnje leto som nekoliko hladneje postali v tem oziru. Saj ni nič posebno vabljivega, pri vsaki seji posluškovati jednolično padanje katarakta Hribarjeve zgovornosti! Ali kaj ste priznali s svojo nepremišljeno opombico, mojstri »Slovanovi" ! Prod štirimi meseci ste uže slovesno so rotili, da sta „Ljublj. List" in njegov urednik »politično mrtva" in sedaj indirektno obstanete, da je celo v sedanjem mestnem odboru večina njegovih pristašev. Kajti vsaj pri zadnjih sejah manjkalo je navadno po kakih 13 mestnih odbornikov, katere ste sami proglasili kot brezbožne Šukljejeve privržence. Ker se pa lehko dokaže, da je tudi med navzočnimi vsaj nekoliko bilo takih, ki doslej še ne prisegajo na vaše blagovestje, potem je naravni zaključek ta: da ima „Ljubljanski Lis1;" dandanes colč večino v ljubljanski mostni hiši! Ali je to bila vaša intencija, gospoda »Slovanova" ?
In sedaj naj se kedo temu še čudi, da bodemo prav bolestno pogrešali svojega razvedrilca s Kongresnega trga!
London, 20. novembra. Kabinet je vče-j raj premotrival Northbrookove predloge, a jih j zavrgel. Sklenilo se je, da se rešitev egiptovskega finančnega vprašanja za zdaj odloži.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Linec, 20. novembra. Škof Rudigier se bolje počuti.
Berolin, 20.novembra. „Nord. allg. Ztg." poroča: V včerajšnji konferenčni seji je naznanil pooblaščenec Amerike, da je Unijska vlada imenovala tehničnim delegirancem Stan-leya.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 21. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih................81'40
»	»	»	» srebru......................82-65
Zlata renta...................................104'05
5% avstr, renta..................................96-70
Delnice ndrodne banke......................... 872- —
Kreditne delnice . . .  ....................... 295-75
London 10 lir sterling..........................122-75
20 frankovec....................................  9-71
Cekini c. kr..................................... 5-77
100 drž. mark....................................60-__
Uradni g-lasnik
z dne 21. novembra.
Eks. dražbe: V Kranji posestvo Jur. Stefeta iz Predoselj (2320 gld.) dne 24. decembra od 10. do 12. ure. — V Škofji Loki posestvo Gašparja Habjana z Rudnega (608 gld. 30 ki-.) dne 19. decembra. — V Krškem zemljišče Fr. Bizjaka iz Arta (320 gld.) dn6 17. decembra; zemljišče Mihe Kerina iz Osredka (1600 gld.) dne 13. decembra. — V Metliki posestne užitne pravice Mart. Štefaniča iz Rozalnice (270 gld.) dnč 24. novembra. — V Bistrici zemljišče Andr. Meršnika iz Smerij (1245 gld.) dnč 12. decembra. — V Kostanjevici zemljišče Jožefe Fabijančič iz Vel. Mrašovega (90 gld.) dne 3. decembra; zemljišče Jan. Kodriča iz Brezja (820 gld.) dnž 10. decembra.
Tuj ei.
Dne 19. novembra.
Pri Maliči: Meyri, potovalec, iz Curiha. — Rasmo, trgovec, iz Bočna. — Just, trgovec, z Dunaja. — Hirschmann, trgovec, z Dunaja. — Baronica Kal-lina, udova c. kr. dež. namestnika, iz Gradca. — Strekelj, župnik iz Komna.
Pri Slonn: Weltinann, trgovec, z Dunaja. — Luka, potovalec, iz Liberce. — Czechak, trgovec, iz Brna. — Obkircher, agent, iz Gradca. — Hamleitner, trgovec, iz Gradca. — Bazzek, trgovec, z Reke. — Bichl, inžener, iz Boh. Bistrice. — Šlibar, kaplan, iz Šmartnega pri Kranji.
Pri Južnem kolodvoru: Diamant, trg. potovalec, iz Prage. — Kočy, trg. potovalec, iz Budimpešte. — Praetorius, c. kr. lajtenant, iz Gorice. — Ruard, zasebnik, z Save.
Pri Avstr, carji: Pischkur, izdelovalec harmonik, iz Kamenika.
Srečke
z dnš 14. novembra. Brno:	77	17	2	76	61.
Meteorologično poročilo.
a O	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempo- ratura	Votrovi	Nebo	Mokrimi v mm
►	7. zjutraj	736 93	+ 5-0	bzv.	megla	
c	2. pop.	735-47	1-7	zpd. sl.	js-	0 00
0	9. zvečer	734-93	— 4-8	bzv.	megla	
W
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
In. v. Kl6inmayr & Fefl. Bamlierc-ova
knjigarna v Ljubljani.
1—
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.