Eazgled po šolskem svetu. — Ido — mednarodni jezik — so pred dvema mesecema uvedli na visoki tehniški šoli v Budimpešti kot prostovoljen predmet. Važno je, da se je to zgodilo po sklepu rektorskega senata, ki mu je bil seveda tudi Esperanto znan. Idojezik uči baron Žiga pl. Szenkereszty, član trgovskega ministrstva. — Strokovne šole v novi Srbiji. Srbska vlada je sklenila še tekom letošnjega leta v vseh večjih krajih na novem teritoriju ustanoviti strokovne šole. Ravno iste predmete bodo predavali v ženskih pridobitnih šolali, zlasti tam, kjer ne bo strokovne šole. — Šolsko vprašanje v Belgii!. Tri dolge mesece je razpravljala belgijska zbornica o šolskem vprašanju in zdaj je srečno prišla do glasovanja o šolskem zakonu. »Zarja« pravi, da se glasovanju o posameznih paragraiih zakona ponavlja enak prizor: Socialni demokratje in liberalci prihajajo z izpreminjevalnimi predlogi, dokazujejo njih važnost in upravičenost, Kovore gluhim ušesom in končno sprejme reakcionarna desnica člen za členom po vladni predlogi. Klerikalci glasujejo točno in neutrudljivo kakor dobro namazan stroj za dobičke samostanov. Zakaj to glasovanje prinese samostanskim šolam petindvajset miljonov. Toliko približno dovoljuje novi šolski zakon kot subvencije za pouk po samostanih. Z obema rokama siplje država klerikalnim šolam denar, za javne, občinske šole je pa skopa do skrajnosti. — Mesto Bruselj bo dobivalo po novem šolskem zakonu za vsakega učenca 37 frankov državnega prispevka; samostanske šole bodo pa dobivale za vsakega učenca po 69 frankov! Novi zakon nalaga občini Bruselj 85 tisoč frankov novih bremen. samostanske sole v Bruslju bodo pa dobivale po 205 tisoč frankov več kakor doslej! Samostanske šole v Antwerpnu bodo dobivale le za 375.000 frankov več kakor občinske. — Klerikalci so prvotno trdili, da bodo zahtevali za samostanske in občinske šole enako visoke državne subvencije. Klerikalci vsega sveta so si pa v tem enaki, da so jim obljube deveta briga in tako so pozabili tudi belgijski klerikalci na prvotno zalitevo in so zahtevali za samostanske šole mnogo več kakor za občinske. Vlada je seveda prikimala, saj so tudi njej občinske šole s posvetnim učiteljStvom jako neljube. V neki belgijski vasicl so se uprli prebivalci proti samostanskim šolam in so zahtevali občinske šole. Starši so štrajkali več mesecev in niso pošiljali otrok v samostansko šolo. Vlada se pa ne zmeni za njihovo prošnjo, starši štrajkajo se dalje, in otroci so brez pouka. — Subvencije, v tako visoki izmeri namenjene samostanskim šolam od vlade, imajo pa še drug namen. Vlada bo postavila vsako leto v proračun 25 miljonov za šole. V resnici bo pa precejšen del te vsote rabila kot volilni sklad, iz katerega bo seveda podpirala klerikalce ob volitvah. Zato se branijo vlada in klerikalci z vsemi štirimi kontrole v tem fondu, ki jo zahteva opozicija v zbornici. Vlada pa utemeljuje to s tem, češ, da bi bilo od vlade skrajno neokusno, če bi hotela nadzirati »privaten« pouk. Plačevati sme, nadzirati ne! Glavni namen tega šolskega zakona je, da prinese klerikalcem politiške dobičke in da utrdi politiško vlado klerikalizma.