J I | Proizvodnja in \ !| produktivnost \ j; v januarju 1970j I* Osnovni plan blagovne | f proizvodnje smo v januarju \ f presegli za 1%j, medtem pa (; I1 smo dvanajstino letne pla- (( nirane vrednosti dosegli le J s 7,7% (100 = 8.33%). Do j, < tega razkoraka prihaja za- p radi planirane dinamike p ' mesečne proizvodnje, ki p * predvideva za januar re- p * monte v pomembnejših ob- p ' ratih. V primerjavi z istim p '( mesecem preteklega leta p \ pa je vrednost blagovne p 1, proizvodnje manjša za 20 j > f odstotkov. <• i1 Manjšo proizvodnjo od ([ I1 one, ki je bila dosežena v , januarju 1969, smo dosegli: p — .surovega cinka in pra- \ I1 hu iz destilacijskih peti za (( (1 20 %, ker dve peči nista J, obratovali; p |i —žveplene kisline način- 'J i kovi liniji za 8 % zaradi re- J, <* monta; i ([ — cinkove pločevine za d (i 36% zaradi remonta, ki se (l je nadaljeval iz decembra; J, — čašic za galvanske ele-J, mente za 36%; <> — zamak cinka za 79%; p — anilinskih barv za 35,5 (i odstotkov; 'J (Nadaljevanje na 4. strani) I' I' I' (L I' LETO XVII. CELJE, 15. FEBRUARJA 1970 ŠTEVILKA 2 Naloge komunistov na področju idejno-političnega usposabljanja Na deseti seji občinske konference Zveze komunistov Slovenije so komunisti razpravljali med drugim tudi o krepitvi idejne vloge Zveze komunistov in o njenih nalogah. Na osnovi gradiva, ki ga je poprej pripravila posebna komisija, je občinska konferenca sprejela stališča, ki jih bodo morale obravnavati vse organizacije Zveze komunistov na celjskem področju. nosti zadnjih aktivnih političnih dogovorov, razčiščevanj in akcij vodstev Zveze komunistov. Na podlagi tega postavljamo pred celjske komuniste naslednje naloge: Na podlagi tez z delovnim naslovom »Naloge komunistov na področju idejno-političnega u-sposabljanja«, razprav pred konferenco ter referata, je občinska konferenca ZKS Celje sprejela naslednje naloge občinske organizacije Zveze komunistov: PODROČJE AKTUALNIH IDEJNO-POLITICNIH PROBLEMOV V OBČINI Za opredelitev nalog komunistov na tem področju nam kot izhodišče služijo analize odmev- — vodilna vloga, razredna pripadnost, razvijanje demokratičnih odnosov in avantgardnost narekuje, da se komunisti v vseh situacijah vztrajamo in dosledno borimo za odpravljanje takih odnosov, ki postavljajo delovne (Nadaljevanje na 2. strani) Sindikat o situaciji v podjetju PROBLEME JE TREBA REŠEVATI CIM MANJ BOLEČE Aktivnost družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov je v zadnjem času usmerjena predvsem v iskanje čim boljše rešitve za podjetje, ki je v zadnjem času zašlo v težave. Ugotavljamo, da je podjetje zaključilo poslovno leto z izgubo. Po veljavnih predpisih takemu stanju sledijo restrikcije to je manjši osebni dohodki, ustavljanje proizvodnje, odpuščanje delovne sile in vse posledice, ki iz tega izhajajo. # konferenca je opredelila naloge in nakazala poti razreševanja v tem času najpomembnejših idejno-polifičnih obvez Zveze komunistov kot organizacije in komunistov posameznikov, predvsem na naslednjih področjih: — na področju aktualnih idejnih problemov delovanja komunistov v občini Celje; — na področju vsebinske diferenciacije članstva ZKS; — na področju idejno-političnega usposabljanja članov Zveze komunistov v občini Celje. Družbeno politične organizacije so se po svojih močeh aktivno vključile v reševanje nastalih problemov; organizirale so več sestankov na raznih nivojih v in izven podjetja, in sicer zaradi tega da se izognemo najhujšemu. Iz raznih razprav, kjer je bilo obravnavano stanje podjetja in Izdelali smo 550-litrski mešalec Pred dnevi je pričel obratovati v našem obratu za proizvodnjo grafičnih preparatov nov 550-litrski mešalec. To zahtevno napravo so izdelali v naši mehanični delavnici po zamisli in načrtih šefa konstrukejskega biroja tovariša Milana Kocjana, dipl. ing. Ker mešalec s tako veliko prostornino še ni izdelala niti jugoslovanska industrija niti tuji poizvajalci, smo naprosili inženirja Kocjana, da nam predstavi svoj projekt, oziroma izum. strojev in jih prilagoditi z delovnimi stroji. Obdelovalna tehnika strojegradnje zajema na našem stroju dvostebelni sistem s puščičastim vodilom, ki je združen s posebnim samozapornim reduktorjem in tvori zaključni sistem posebnega študijskega kompleksa. pogoji poslovanja, se da izluščiti nekaj zaključkov in stališč, ki se bodo morala uveljaviti, če Bomo hoteli rešiti nastale probleme. Za izboljšanje našega položaja je potrebno dosledno izvesti notranje in zunanje ukrepe, za kar pa je potrebno veliko razumevanja vsega kolektiva. Ze večkrat prej so bilTpSudar-jeni sklepi o povečanju discipline, o štednji, odgovornosti, racionalnosti itd. Prav tako se v Za potrebe obrata grafičnih preparatov je bilo treba skonstruirati mešalec vsebine 550 litrov. Vendar so specifične zahteve za ta obrat takšnega značaja, da mora stroj opravljati dvoje različnih funkcij. Glavna naloga je intenzivno mešanjev poleg tega pa mora hkrati imeti mehanizem za dviganje celotnega mešalnega sistema iz kotlička V — 600 litrov. Podobnega mešalca, k) bi o-pravljal vse te naloge za zahtevane kapacitete v Jugoslaviji še nismo izdelovali. V kratkem opisu bi omenili zahtevnost konstrukcije. Meša- lec mora doseči intenzivno mešanje, kar opravlja krilni mešalni element, ki ga je mogoče prestavljati in korigirati njegov nagib. Poizkusi so pokazali, da je mogoče zmešati najgostejši medij že v 3 do 5 minutah. Naslednja zelo zahtevna konstrukcijska naloga narekuje dviganje vsega mešalnega in dvižnega mehanizma iz mešalne posode. Ravno ta funkcija narekuje posebno težko nalogo, zato takih mešalcev v Jugoslaviji dose-daj še nismo proizvajali. Na tem mestu bi omenili dejstvo, da se mora konstruktor srečati s spoznavanjem tehnike obdelovalnih Zanimivo je tesnenje stroja na-pram kotličku, ki je izvedeno s profitno elastično gumo. Tesnenje je tako popolno, da ne pronica niti kapljica medija navzven. Obrat, ki je površinsko mali, narekuje veliko okretnost posod za šaržiranje. Tudi omenjeni problem je rešen s koleščki, ki so pod kotličkom in se le-ta lahko premika na vse strani. Cena takega mešalca, če bi bil naročen v tujini bi znašala okoli 300.000,00 din. Doma izdelan stroj pa je stal 25.000,00 din. Iz omenjenega se vidi, kako zelo je priporočljivo z lastnimi silami osvajati domačo strojegradnjo. takem času nehote postavlja vprašanje, kaj bo z ljudmi, če se bo proizvodnja zmanjševala, zaustavljala in podobno. Sindikat stoji na stališču, da v takih primerih ni sprejemljiva alternativa odpuščanja delovne sile, temveč je potrebno poiskati možnosti za notranje premestitve ali pa najti zaposlitev v drugem podjetju. Torej z razumevanjem ljudi in s pravilno politiko tudi v naj slabšem primeru ne bi smel biti tako rekoč nihče brezposeln. Zunanji sindikalni forumi so nam v tem stališču izredno pripravljeni pomagati, čeprav še ni pravega strahu, da bo do tega prišlo. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ljudi v njihovih ustavnih in političnih pravicah v odvisnost od birokratskih, tehnokratskih, etatističnih teženj in neformalnih skupin; — ob uresničevanju vsebine 15. ustavnega amadmaja moramo komunisti snovati svojo aktivnost in se močneje /angažirati pri konkretnem oblikovanju splošnih aktov zlasti pri vsebinski razmejitvi pristojnosti /med delavskim svetom in njegovimi izvršnimi organi. Komunisti se moramo v delovnih sredinah odločno spoprijeti z vsemi negativnimi težnjami, ki bi ogrozile neposredne interese delovnih ljudi. lastniki proizvodnih sredstev in ne upoštevajo interesov širše družbene skupnosti; — komunisti se moramo angažirati kot pobudniki dogovarjanja o merilih za delitev osebnega dohodka ter se v največji možni meri truditi za usklajevanje razmerij; Komunisti moramo vztrajati na tem, da 'se spoštuje vsakoletni dogovor' " o najnižjih možnih osebnih dohodkih v občini. Nosilec dogovora je občinski sindikalni svet. Prav tako je potrebna takojšnja skupna akcija s sindikatom za ugotavljanje stanja glede razprav o osebnih dohodkih v Celju. m. Pogled v obrat ratinacije Ob tem je potrebno voditi posebno skrb o razumnem postavljanju konkretnih pravic in dolžnosti posameznim izvršnim organom, na tej podlagi je potrebno zagotoviti sistem odgovornosti in demQkratične kontrole; — komunisti moramo na najširši osnovi razvijati iniciativo delovnih ljudi, za oblikovanje politike na vseh področjih dela in življenja. Saj nam le to zagotavlja njihovo sodelovanje v uresničevanju zastavljene politike; — razvoj proizvajalnih sil in samoupravnih odnosov nalaga komunistom vlogo, da vztrajajo in se borijo za večje strokovno Prav tako morajo biti najvišji osebni dohodki izpostavljeni javnemu preverjanju kriterijev, po katerih so se oblikovali; — ob tem, ko se komunisti zavzemamo, za zmanjševanje socialnih razlik, pa ne negiramo načela nagrajevanja po delu z vsemi vzpodbudami, ki jih tak sistem poraja; — konfliktne situacije (prekinitve dela), ki so v zadnjih dveh letih v številčnerii upadanju, so še vedno prisotne kot posledica nezadovoljivo rešenih sistemskih vpašanj, zlasti pa še neustreznih samoupravnih proiz^ vodnih odnosov. Komunisti moramo v svoji aktivnosti biti spo- in družbeno-politično usposablja- sobni odpravljati temeljne vzro nje, še zlasti neposrednih proiz- ' Martin ANDREJ AŠ Ko so mikroclnkove plošče abrušene, jih je treba še obrisati (na sliki!) Civilna zaščita v novem zakonu o narodni obrambi Pred enim letom je Zvezna skupščina sprejela zakon o narodni obrambi. To je eden najvažnejših zakonov sprejetih v zadnjem času. Ta zakon razširja osnovo za povezovanje naporov vseh dejavnikov naše družbe v obrambi svobode, neodvisnosti in suverenosti Jugoslavije. Preko njega se krepi in še bolj uresničuje naša nacionalna tradicija, da j,a varovanje svobode največja pravica in dolžnost vsakega občana, da je vsak vojak občan, pa tudi vsak občan vojak, kadar je to potrebno. V sedanjem nemirnem svetu priprave na samoobrambo koristijo ne samo potrebam za primer vojne. Čim večja je naša obrambna sposobnost, tem manjša je možnost, da bi bila kršena naša varnost. Zato zakon o narodni obrambi, ki odpira širok prostor za pobudo vseh ljudi, prispeva ne samo h krepitvi obrambnega duha in samoupravnega povezovanja naporov oboroženega ljudstva v splošni narodni obrambi, marveč prispeva tudi k zagotovitvi miru. Naša domovina, socialistična Jugoslavija je po vsem svetu znana, kot neomajen borec za trajen mir, za pravico vsakega naroda in države in proti vojni, kot sredstvu za reševanje problemov v mednarodnih odnosih. V tem boju nismo o-samljeni. Vojno kot način za reševanje odnosov med narodi vse bolj odločno in organizirano obsojajo napredne sile v svetu. V svetu so še vedno številne in močne nazadnjaške sile, ki se ne odpovedujejo niti najbolj surovi, najbolj okrutni zločinski vojni, če lahko po tej poti uresničujejo svoje imperialistične cilje. Zato mora biti in je nenehna, stalna krepitev obrambne moči naše socialistične dežele, sestavni del našega boja za mir, za svobodo, za pravice vsakega naroda do neodvisnosti; za enakopravnost med narodi. Kakšne so možnosti, da kot občan pomagaš danes krepiti obrambno moč svoje dežele? Te možnosti so številne in pomembne. Kot član kolektiva v katerem delaš, kot občan pa - tudi na svojem domu, povsod lahko sedaj v miru veliko narediš, da sodeluješ v določanju obrambne politike dežele, pri pripravi osebnega in družinskega pribora za prvo pomoč, predelavi kleti v zakloni- šča, pripravi orodja za čiščenje ruševin in podobno. Zelo važno je, če veš, da v sodobni vojni ne bo razlike med fronto in zaledjem, marveč da bo v primeru y*>jne celotno državno ^zeanljfe' postalo vojno prizorišče takoj, ko se bo napad začel. To pomeni, da bi se tudi Smotrna uporaba denarja za pridobitev j stanovanj pomeni več stanovanj Več stanovanj — hitreje do stanovanja! Morda imate neustrezno stanovanje? Morda nestrpno čakate, kdaj se boste selili? Morda tiho upate, da'boste tudi vi prišli na vrsto? MORIJA SE VAM ZDI, DA PRAV VI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI NIMATE IZ-G LEDOV? MORDA VAM LAHKO POMAGA STANOVANJSKO POSOJILO? KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA vam skuša ustreči s svojimi programi stanovanjskih posojil. Stanovanjc rabite seveda takoj, vendar je od vaših dohodkov odvisno, koliko posojila lahko vzamete in kdaj boste torej prišli do stanovanja. Ce nimate prihrankov, bo šlo počasi, za mnoge prepočasi. Skušajte najti ustreznejšo rešitev hi pospešiti zadevo v sodelovanju z vašo delovno organizacijo. Ce bo denarja premalo za vaše stanovanje, bo pa morda dovolj za stanovanjsko posojilo pri KB Ljubljana. MORDA BOSTE PRIŠLI DO STANOVANJA NA ENEGA IZMED NASLEDNJIH NAČINOV: — z vezavo denarja za pridobitev stanovanj pri KB Ljubljana lahko vaša delovna organizacija že po 10 mesecih uporablja sta- novanjsko posojilo v višini 175 % od vezanega zneska. S tem posojilom vam lahko delovna organizacija oskrbi najemniško stanovanje, ali pa ga prenese neposredno na vas, če nameravate sami poskrbeti za svoje stanovanje, — delovna organizacija vam lahko da posojilo po lastnih, internih predpisih in s posredovanjem KB Ljubljana, — delovna organizacija lahko varčuje za stanovanja pod enakimi pogoji, kot veljajo za občane, — z vplačilom v kreditni sklad KB Ljubljana lahko delovna organizacija dobi takojšnje stanovanjsko posojilo v višini 200% od vplačane vloge. Ce že imate nekaj prihrankov, predlagajte ZDRUŽENO VARČEVANJE. Tako boste varčevali vi in obenem bo za vas varčevala vaša delovna organizacija. Posojilo boste dobili na vaše prihranke in na prihranke vaše organizacije in bo torej znatno večje. REŠITEV VAŠEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA SE V TEJ ALI ONI OBLIKI SKORAJ GOTOVO NAHAJA V ENEM IZMED KREDITNIH VARČEVALNIH PROGRAMOV KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA! ti skupaj s svojo družino znašel takoj neposredno na bojišču, čeprav utegne biti fronta oddaljena od tvojega kraja več sto kilometrov. Prav tako je zelo važno, da nikoli ne pozabiš naslednjega: naš samoupravni družbeni sistem in naša zamisel o vseljudski odra m-' bni vojni omogoča, da še kot občan ne glede na svoje delovno mesto in družbeni položaj izkažeš kot aktiven dejavnik pri organiziranju narodne o-brambe v miru in pri aktivnem organiziranem odporu v vojni. Obramba dežele je tvoja pravica in dolžnost kot občana socialistične Jugoslavije. Tvoja sposobnost, da boš branilec neodvisnosti svoje dežele, je odvisna predvsem od tvoje zavesti in odločnosti, da se napadalcu odločno upreš. Zato je ;nujno, da se usposobiš kot pri-tpadnik ene izmed enot civilne 'zaščite za potrebe samozaščite: • pomoč samemu sebi, družini in najbližjim soobčanom. Ne smeš podcenjevati mož-'liosti in pomena osebnega pri- • spevka h krepitvi obrambne moči svoje dežele. Čeprav je uničevalna moč; moč sodobnega orožja zelo visoka, pa se vseeno lahko učinkovito obvarujemo, če pravočasno in spretno ukrepamo. Zato ne smemo pozabiti, da bo od tega zelo pogosto odvisno življenje družine, soobčana in nas samih. Pripravljenost in znanje bosta naša največja prispevka k obram- : bni moči naše domovine. Nadaljevanje na 4. strani) TRIJE UVOŽENI NASVETI h rancoski gospodarski tednik »Les Informatious« redno daje navodila za vodenje podjetja in marketinga. Navajamo tri primere: — Ne investirajte, preden niste preučili tržišča! Investicija je finančni izraz komercialne politike. To velja za potrošno blago kakor tudi za investicijske proizvode. Ne kupujte opreme za izvršitev kakega velikega naročila v u-panju, da vam bo ta oprema pritegnila druga naročila. Potencial za proizvodnjo ne u-stvarja tržišča. Pred investiranjem dobro raziščite tržišče. Objektivno poznavanje verjetnega obsega prodaje vam omogoča, da čim bolje precenite zmogljivosti proizvodnje, ki jo je treba izdelati. Primer, ki ga navajamo to dokazuje: Neko podjetje za kovinsko predelovalno industrijo, ki proizvaja polizdelke za kemično industrijo, bi moralo kupiti nov stroj in okleva, kateri model izmed dveh bi nabavilo. To o-klevanje je razumljivo: en stroj je desetkrat dražji od drugega. Podjetje raziskuje tržišče in ugotovi, da bo dražji stroj rentabilnejši v primeru, če uspe podjetju doseči 15 odstotkov udeležbe na tržišču. Ali lahko dosežemo ta cilj? V podjetju napravijo anketo. Odgovor je pozitiven: Preučevanje tržišča daje dovolj elementov, da se določi načrt, ki o-mogoča realizacijo nad kritičnimi 15 odstotki. — Ne prodajajte pameti — bodite praktični! Kadar sestavljate dokumentacijo ali navodila za uporabo, ne bodite znanstveni, ampak konkretni. Tehnične in znanstvene brošure zanimajo le malo število strokovnjakov. Karkoli prodajate, zdravila ali žerjave, preverite najprej različna stališča, preden sestavite dokumentacijo svojega proizvoda. Le tako boste izvedeli, kakšne informacije morate dati.. Ne dovolite, da se tehniki naslanjajo nad pisanjem različnih opisov, ki jih nihče ne razume. Tak opis mora biti stvaren in mora Proizvodnja in j ♦ produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) — tekstilnih in kenzervir-nih pomožnih sredstev za 88%; — cinkovega sulfata za 56%; — litopona za 1%; — modre galice za 61 %; — mikrocink plošč za 7 %; — avtotipijskih plošč za 73%; — organolov za 27 %; — korocinka za 44 %; V januarju smo dosegli le 5,11 % letnega plana, oziroma 61,32 % dvanajstine letnega plana izvoza. Vrednost izvoza, dosežena v januarju 1970 je znašala 371.528 3 in je za 33% manjša od one, ki je bila dosežena v istem mesecu preteklega leta. 80,18% vrednosti izvoza je bilo prodano na konvertibilna področja, 12,42% na vzhodnoevropsko področje in 7,40% na ostala klirinška področja. Ker je vrednost proizvodnje v primerjavi z istim mesecem preteklega leta padla za 20 %, število zaposlenih pa le za 2%, znaša padec produktivnosti na zaposlenega v primerjavi z doseženo produktivnostjo v januarju 1969 18 %. 4 CINKARNAR Obrezovanje cinkove pločevine v valjarni ustrezati potrebam strokovnjaka, mora pa biti tudi navodilo za uporabnika, ki ni učena oseba, pa mora kljub temu poznati tehnične prednosti stroja ali kakšnega drugega predmeta. Največkrat je tehnična dokumentacija tako napisana, da je sam pisec ne razume, vsi nadaljnji strokovnjaki pa po nepotrebnem dobivajo komplekse, ker mislijo, da premalo znajo. — Ne prodajajte in izvažajte od primera do primera —-ustvarjajte komercialno mrežo. Če hočete res dobro prodajati ali celo izvažati, se ne zadovoljite z naročili, ki vam jih kdo »slučajno« prinese. Ne pošiljajte samo tu in pa tam svojega predstavnika, da »povoha« tržišče. Tržišče je treba sistematsko obdelovati, bodisi do- mače ali tuje. Stranke nimajo zaupanja do podjetja, ki se pojavi le tu in tam, stalen kontakt s kupci in morebitnimi kupci je važen. Obiskati je treba vse, ker so stranke užaljene, če jih izpustimo, in se obrnejo na konkurenco. Konkurenca hitro izkoristi priložnost in o črni proizvod, ki ga vi ponujate. Rezultat: tržišče je pokvarjeno. Vaše je najboljše? Delajte kakor druga velika podjetja. Vrstni red je naslednji: najprej raziskava tržišča, nato poiščite primerne ljudi in formirajte skupino prodajalcev. Seveda morate vedeti, kaj in kdaj boste dobavljali. Težko tistemu, ki prodaja dozdevne proizvode z namišljenimi dobavnimi roki. Kadar je vse to jasno, lahko šele začnete uspešno »napadati« tržišče. Cinkovi predloži zloženi v prcdsušilnici Civilna zaščita (Nadaljevanje s 3. strani)) Narodi Jugoslavije niso nikoli zapirali oči pred stvarnostjo: zavedajo se nevarnosti, ki grozi vsemu, kar so doslej ustvarili. Naši narodi niso nikdar omahovali, kadar je bilo treba braniti svobodo in neodvisnost. Moč in številčnost na- OTROŠKIDODATEK OBVEŠČAMO vse upravičence do otroškega dodatka, da si takoj nabavijo v knjigarni tiskovino — obrazec DZ št. 8,40 »IZJAVO V ZVEZI Z UGOTAVLJANJEM UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA ZA LETO 1970«. ROK je do 28. februarja 1970. Kdor do tega roka ne bo dostavil v obračunski oddelek »IZJAVE«, mu bo ukinjen otroški dodatek s 1. aprilom 1970. Obračunski oddelek Cinkarne —• Celje padalcev nista nikoli napravili nanje vtisa, niti jih nista za-strašili. Iz lastne zgodovine so se naučili, da je narod neuničljiv, če se je pripravljen boriti ne glede na sovražnikovo moč in okrutnost. Zato je naravno, da opiramo našo obrambo na vseljudski odpor, na odpor ljudstva proti napadalcu. Izvirnost naše obrambe pa ni v tem. Tudi vsi drugi narodi so se bojevali proti okupatorju. Noben narod pa ni doslej organiziral obrambe v samoupravni družbi, v kateri postanejo vsi družbeni posli, tudi narodna obramba, pravica in dolžnost slehernega občana. »Narodna obramba« je rečeno v zakonu »je enoten sistem organiziranja in pripravljanja družbenopolitičnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij in občanov za obrambo dežele in njihovo sodelovanje v oboroženem boju in drugih oblikah odpora, zaščiti in reševanja prebivalstva ter materialnih dobrin in v izpolnjevanju drugih nalog, važnih za narodno obrambo.« NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU V letu 1969 smo dosegli zelo slabe rezultate. Naraščanje števila poškodb in izgubljenih dni je opaziti že v letu 1968 in se je še stopnjevalo tudi v letu 1969. Vzroki naraščanja števila poškodb pri delu in števila izgubljenih dni zaradi teh poškodb so predvsem pomanjkanje ustrezne delovne sile in močna fluktuacija. Težki delovni pogoji posebno v metalurgiji, kjer mora kljub vročini in prabu delavec opravljati še fizično naporno delo, terja zahtevo po določenem profilu delavcev. Delavec naj bi bil zdrav, žilav in imel določeno industrijsko tradicijo. Vendar v današnjem času ne moremo dobiti delavcev zahtevanega profila in tako smo prisiljeni zaposliti delavce večinoma iz področj brez industrijske tradicije. Šolanje in prilagajanje takšnih delavcev terja velike stroške. Po drugi strani so končni rezultati nezadovoljivi. Večina delavcev se ne zna prilagoditi novi delovni okolici. Fluktuacija narašča in z njo tudi število nezgod pri delu. Težka finančna situacija v našem podjetju, ki ovira pravilno stimulacijo za dobro in varno delo, se odraža v nezainteresiranosti do brezpogojnega izvajanja varstva pri delu. Nazadnje zastarelost delovnih naprav in priprav, ki so le s Težavo komaj zadostno vzdrževane ter razne improvizacije v proizvodnji tudi prispevale k naraščanju števila poškodb. 0 Barva, pripravljena za sušenje — v obratu v Mozirju STRUKTURA POŠKODB PRI DELU V LETU 1969: Stevho poškodb izgub. dni Smrtna poškodba 1 — Hujših poškodb 11 701 Lašjlh poškodb 365 5.797 Skupaj: 377 6.498 PRIMERJAVA REZULTATOV S PRETEKLIMI LETI 1969 1968 1967 1966 1965 Poprečno število zaposlenih 2094 2057 2140 2123 2047 Število poškodb pri delu 377 294 224 304 287 Število izgubljenih dni 6498 6030 4057 4884 4376 Število poškodb na 100 zaposlenih 18 14 10,5 14,3 14 Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo 17,1 21,6 18,1 16,1 15,2 Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 3,08 2,90 1,90 2,25 2,14 Število poškodb na poti 61 38 23 56 38 Število izgubljenih dni 1817 906 928 1191 1409 Skupaj vseh poškodb 438 332 247 360 325 Skupaj vseh izgubljenih dni 8315 6936 4985 6375 3785 Pri naraščanju številk poškodb pri delu participira predvsem metalugija in vzdrževalni obrati ter interni transport. Pri teh delovnih enotah je naraščanje števila poškodb pri delu neposredno pod vplivom uvodoma navedenih vzrokov in težav. Pogoj za izboljšanje stanja je predvsem materialna konsolidacija podjetja, na podlagi katere bi se lahko lotili več koristnih ukrepov za postopno izboljšanje delovnih pogojev in zagotovili zainteresiranost za brezpogojno izvrševanje varnostnih ukrepov pri delu. V DECEMBRU SO SE PRI DELU POŠKODOVALI V NOVI ŽVEPLENI KISLINI Franc MIHEVC je pomagal dvigati cevi za parni kotel; pri tem je dobil prah piritnih ogorkov v oko. x V TALILNICI / Ivan MUŠKATEVC se je pri nakladanju vozičkov s saržo postavil za voziček. Njegov sodelavec je pa pripeljal prazni voziček ter z njim zadel v golen desne noge. Franc PLANJŠEK si je pri odstranjevanju predležev vlil tekoči cink v čevelj. Dobil je opeklino po nartu. Feliks PULKO je vlival cink v vlažne kalupe. Pri tem je cink brizgnil ter ga opekel pod brado in po desnem ušesu. Anton COLNARIČ je vstavljal predleže v pečna okna. Pri tem so se mu predleži podrli in ko je hotel preprečiti padec le-teh, se je opekel po prstih na roki. Franc KITAK je vlival cink v vlažne kalupe. Pri teVn je cink brizgnil ter ga opekel po levi strani obraza. Franc KOREZ je čistil stransko steno pečnih zaves, pri tem mu je padel žareči ogorek v čevelj ter ga opekel po sklepu leve noge. Ivan UTRANKAR je preizkušal delovanje novega rotorja na skupnem kondenzatorju. Pri tem je z desno roko obračal jerme- Dclavec uliva cink v obratu sekundarne proizvodnje nico rotorja. Ko je ugotovil, da se rotor lahko obrača, ni odstranil pravočasno roko od jermenje ter vklopil pogon. Jermen mu je potegnil roko k jermenici ter mu stisnil kazalec ob varnostni pokrov. Anton ROBIČ, ki je bil opozorjen na nezgodo tovariša Ut-rankarja, je na podoben način hotel ročno zavrteti rotor in pri tem nehote vklopil pogon. Tudi njemu je jermen potegnil roko ter mu poškodoval tri prste desne roke, ki mu jih je stisnilo ob rob zaščitnega pokrova jerme-nice. Božidar BAŠIČ je potiskal industrijski voziček in ni opazil da na tiru leže grude, le-te so mu voziček ustavile in pri tem ga je zadel drugi voziček od zadaj ter ga udaril po obeh nogah. V NOVI RAFINACIJI Marjan DEČMAN je ugotovil prekomerno naraščanje pritiska v kadmijevi koloni. Hotel je odpreti izpustno odprtino. Ko je stopil h koloni, je že pritisk dvignil (pldščo. Plamen, ki je p^ihnil 'izpod plošče, ga je opekel po desni strani obraza. Suljo MAJKOVIČ je čistil saržirno odprtino s sekačem. Pri tem mu je le-ta spodletel in ga udaril v desno stran prsi. V SEKUNDARNI PREDELAVI Jurij VETRIH se je pri odpiranju thede peči udaril v prst leve roke z železnim drogom. V VALJARNI Karl PALIR se je pri rezanju cinkovih plošč udaril v palec desne roke. Martin VODEB si je poškodoval sredinec desne roke, ko je vezal in zlagal 150 kg cinkove bloke za transport. Leopold KOLAR se je opekel po gležnju, ko je preveč napolnil zajemalko s tekočim cinkom, tako da se mu je cink razlil po tleh. Ljudmila POLENIK je prenašala cinkove trake iz mesta, kjer so se segrevali, k stiskalnici. Pri tem so se traki zrušili ter so ji padli na stopalo leve noge. V OBRATU SVINČEVIH OKSIDOV Danilo KRSTIČ je zlagal svinčene bloke. Pri tem mu je blok zdrsnil ter mu pritisnil prst na desni roki. (Nadaljevanje na 7. strani) Izdelovanje retort v keramiki PISMO PSIHOLOŠKI POSVETOVALNICI Spoštovani gospod doktor! Verjetno se še spominjate, kako je neki Cassanova izjavil, da je ni ženske, ki se ne bi dala osvojiti. Samo vsaka na svoj specifični način. V to sem tudi sam verjel od takrat, ko sem prebral, da je vaš stanovski kolega Freud dal osvajanju žensk še psihološki značaj. Zato sem tudi imel v gimnaziji psihologijo vedno odlično. Pa sem prišel do poklica, in ko sem se za silo oblekel po »Varteks« modi sem sklenil, da lahko pridejo na vrsto tudi ženke. Ko sem prebral vso ljubezensko literaturo vaške knjižnice in preštudiral vse številke Eve in Adama, sem se z vso resnostjo spustil v svet odraslih. Gospod doktor, ne mislim vas z opisovanjem avantur spominjati na pretekle čase, ampak bom povedal le toliko, kolikor je potrebno za lažje razumevanje moje nesreče. Da boste razumeli, kako težko sem si pridobil sloves taktnega osvajalca ženskih src in na kako čuden način sem bil oropan moške samozavesti. Mlada soseda je bila nedovzetna za čare moškega sveta in ker je imela hišo, avto (in nezakonskega otroka), ^ sem skušal z mladeniškim žarom odtaliti skladovnico ledu. Vsak dan sem jo prišel prosit za ščepec soli in ko mi je nekega dne podarila kar cel zavoj, so bili moji obiski pri kraju. Za »bog lopaj«, rumov čaj in polurni klepet sem ji spravil premog in kljub zgodbam o strahovih, ki baje strašijo osamljene žene, sem zanjo še vedno bil le siten sosed. In ker je bila za Novo leto tako zelo o-samljena, sem ji prišel voščit praznike. Pa je le pokukala skozi kukalo, odprla vrata, kolikor je dopuščala varnostna veriga, mi stisnila roko in zaželela: »Lahko noč.« Ko me je nekega dne ogovorila na cesti z: »Gospod, ste vi napravili mojemu sinku tako lepo fračo?« sem odkril njeno šibko točko. Napravil sem otroku še pet frač, deset lokov, štiri sablje in bolj ko me je hvalil materi, bolj vzpodbudni so bili njeni nasmeški. Spoznala je, da morda le ne bi bil tako slab krušni oče. Ko pa je vsa stvar postajala že sumljivo nevarna, sem paglavcu prisolil krepko zaušnico. Od takrat mi je bilo prihranjeno neljubo spravljanje premoga brez slehernega opravičila. Neka znanka je bila res brezupen primer. Ker bi jo dim zadušil, ni pokadila niti cigarete, bila je stoodstotni abstinent in izpod krila je kazala le po- Alarjan Drev: DOLG HOJE GENERACIJE V današnji številki »Cinkarnarja« objavljamo sestavek tovariša Marjana Dreva, izmenskega tehnika v grafiki, -Dolg moje generacije«. Tovariš Drev je poslal svoj spis na uredništvo »Komunista« in se s tem pridružil okoli osemdesetim mladinkam in mladincem iz Slovenije, ki so se odzvali -Komunistovemu« razpisu. Sedemčlanska žirija je podelila tovarišu Drevu drugo nagrado v višini 1.000 din. Na zgodovino si lahko ponosen, ravnodušen pa do nje ne moreš biti, lahko se je __ sramuješ. Ko sem se po končani šoli zaposlil, sem bil razočaran. Zaradi česa, ne vem niti sam, toda zdi se mi, da se mi je ves tisti svet, o katerem sem bil pri osemnajstih letih prepričan, da ga držim v rokah, sesul v prah. Človek se zave svoje majhnosti in nepomembnosti, ko vstaja vsako jutro ob pol petih, da ne bo zamudil službe, zlaga in prešteva bankovce svoje začetniške plače, sanjari o avtomobilih in željno čaka nedelje, ki ga bo vsaj malo dvignila iz sive vsakdanjosti. Ko pa je nedelja mimo, spozna, da je bil ta, sedmi dan v tednu ravno tak kot je bil pred tednom, dvema in ki bo čez mesec dni. In v ponedeljek se začne življenje zopet od začetka. Morda sem upal, da me bo »kadrovik« vsaj pohvalil zaradi odličnega uspeha v šoli, da bomo »mi mladi kadri« z elanom in strokovnostjo rešili tovarno težkega finančnega položaja in da bomo prek organov delavskega samoupravljanja za vedno obračunali s protekcionizmom, korupcijo in s hinavščino. Vendar z obrtniškega delovnega mesta res nisem mogel vplivati na uspešnost poslovanja, delavsko samoupravljanje pa sem spoznal prek oglasne deske pri vratarju. Dvakrat je namreč sindikat vabil člane na izlet, v tretjem oglasu pa je prodajal krompir po šestdeset dinarjev za kilogram. Disciplinska komisija je izrekla deset javnih opominov delavcem in s tem je bilo moje praktično. poznavanje delavskega samoupravljanja končano. Med člani kolektiva se sicer oblikujejo privatne diskusije o najbolj perečih problemih, vendar imajo enako mnenje le delavci istih plačilnih kategorij. Ce so sc razlike med posameznimi plastmi ljudi povečale, ne vem, vem pa, da so danes precej velike. Vse to sem videl, spoznal in občutil na lastni koži in. zato sem razočaran. Vendar je do obupa še daleč. Kadar človek ne ocenjuje obstoječega stanja skozi točko mirovanja, ampak gleda realnost skozi prizmo gibanja, nq more obupati. Poprečna življenjska doba je danes blizu sedemdesetih let, homo sapines pa živi že več tisočletij in toliko je tudi staro človeštvo. Zato ne vem, komu naj bom hvaležen za svoje rojstvo! Staršem? Dedu, babici? Starim Grkom? Egipčanom? Ali pa morda »pitekantropu«, iz katerega se je razvil človek? Ne verjamem namreč, da moram biti za petsto dolarjev dohodka na prebivalca hvaležen staršem, stricu ali pa sosedu, ki je padel na Mrzlici, na ta način, da iz hvaležnosti nosim kratko frizuro in si vsak dan brijem brado. Dolg človeka je mnogo kompleksnejši in ni le odgovor dveh generacij.. Zato so starši, stric in padli sosed le konkretne osebe najbližje preteklosti. Lahko sem sicer sprt z očetom, lahko sovražim strica, lahko se z njima prepiram (kar vsekakor ni lepo), nimam pa pravice kaznovati celotnega človeštva, preteklo in prihodnje, s svojim delom. Ce izhajam iz te resnice, se tudi trume dolgolascev popolnoma neopravičeno bahajo s_ svojo pasivnostjo, misleč, da gre le za boj proti stari generaciji, generaciji »trinogov«. Pojav brezdelnežev pogoj uje-le pomanjkanje odgovornosti pred samim seboj, pred preteklostjo in prihodnostjo, pa naj se ti imenujejo dekadenti, anarhisti, beatniki ali hipiji. S človekovim rojstvom se rodi samo mala vzmet v mehanizmu neke generacije. Ker brez še tako majhne vzmeti ni mehanizma, ni s stališča človeštva nihče nepomemben. Vsi so moralno dolžni graditi nikoli dokončano zgradbo civilizacije in poskrbeti, da bodo njihovo delo nadaljevali novi delavci. Zato lahko rečem, da so ti ljudje le vez med preteklo in prihodnjo generacijo in so iz sebe zgradili novo nadstropje človekovega napredka. Ce bi ljudje spoznali svojo »prirojeno« dolžnost bi ne bilo samomorov, niti brezdelnih tavanj in stara generacija bi lahko delo brez pomislekov prepustila naslednikom. Zato ni dolžnost naših staršev samo v tem, da nas izšolajo, oblečejo in ostrižejo po modi tridesetih let, ampak da nam predvsem privzgojijo čut odgovornosti do človeštva. Da bi vedeli, da se z nami ne sme prekiniti igra tisočletij, in da se ne bo treba sramovati zgodovine naše generacije nikomur. Rekel sem, da nisem obupal. Nimam pravice! Razočaran sem nad delom, tovaro, samoupravljanjem, nad obstoječim stanjem. Ker pa ni boljše poti kot je borba za human in demokratičen socializem, se bom za ta cilj tudi boril. Vendar ne z orožjem v roki niti ne z dolgimi diskusijami, pač pa na svojem »obrtniškem« delovnem mestu. Mislim, da bom tako najlažje poplačal dolg preteklosti in da se našim potomcem ne bo treba sramovati nekega Dreva Marjana, človeka generacije dvajsetega stoletja. lovico kolen. Ker pa je bilo dekle inteligentno, so bili fantje še ob zadnjo trohico poguma. Takrat sem se spomnil, da je ta prilika kot nalašč zame. Ko so predvajali film »Kdo se boji Virginije Wolf«, sem se vscdel k njej. Dvorana je bila skoraj prazna in ni bilo tako važno, kje sedi. Četrtina ljudi je zapustila dvorano predčasno in ko je bil film končan, sem še vedno zamišljeno strmel v platno. Ker sem se pred vsakim koncertom temeljito ndspal, sem kmalu postal njen stalni spremljevalec na razstavah, gledališčih in operah. Po- časi sem spoznal, da moram vedno kadar greva na sprehod, zavzdihnili: »Kako čudovita harmonija barv!« Takrat sem tudi prišel do prepričanja, da moram vsaj pet minut ganjen opazovati sončni zahod, se raznežiti ob pogledu, na primer (Nadaljevanje na 7. strani) NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU (Nadaljevanje s 5. strani) Roman BIZJAK je hotel namestiti jermen na transmisijo. Ker pa je to napravil med obratovanjem, je dobil roko med jermen in jermenico ter si jo je poškodoval. Ponesrečenec ni upošteval navodil za varno delo. V OBRATU UMETNIH GNOJIL Franjo IVOŠ je pri nakladanju vreč s superfosfatom v železniški vagon zdrsnil in z bremenom padel. Po padcu je občutil bolečine v desni nogi in prsnem košu. V OBRATU KEMIJA II Franc ARNŠEK je saržiral v mešalni boben. Pri tem je spodrsnil ter padel preko soda. Udaril se je v prsni koš. demontaži zobnika. Pri tem je sodelavcu spodrsnilo kladivo ter z ročajem udarilo ponesrečenca v oko. V TRANSPORTU Adam BUŠNJA je premikal vagon z železnim drogom. Pri tem mu je drog spodrsnil ter ponesrečencu stisnil prst leve roke. Drago ZADRAVEC je razkladal zmrznjen gramoz iz vagona. Ko je skušal odtrgati zmrznjeno grudo, se je le-ta prelomila. Ponesrečencu je spodrsnilo, padel je poleg vagona na tla ter se udaril v gleženj in golenico leve noge. m. Skupni kondenzator v talilnici V OBRATU GRAFIKA Ana SINANOVSKY je dobila izpuščaje po rokah pri delu z oksalno kislino. Ivanka TERŽAN je dobila izpuščanje po rokah pri delu z oksalno kislino. Milena STANKOVIČ je dobila v rano na prstu raztopino oksalne kisline, ki je povzročila, da se ji je rana pričela gnojiti. V PLINARNI Ostoje BOKOVIC je prijel ne,-previdno voziček za odvoz ogorkov ter si odrgnil kožo na prstu leve roke. Peter DIMITRIJEVIC je čistil generator. Pri tem je s čistilnim drogom zadel ob prirobnico generatorja ter si odrgnil kožo na zapestju leve roke. Jože SENKIS je prijel neprevidno za voziček za odvoz ogorkov ter si pri tem poškodoval prste na levi roki. V MEHANIČNI DELAVNICI Martin ROJNIK je pri menjavanju cevi prijel za ostri rob ter se skozi rokavico urezal v dlan desne roke. Anton ŽMAVC je koval strgalo za topilnico pod pnevmatičnim kladivom. Pri tem mu je zbilo klešče iz rok ter mu jih je vrglo v glavo. Presekale so mu spodnjo čeljust. Janko VAJDL je pomagal pri Jusuf SPAHlC si je pri razkladanju zmrznjenih koncentratov poškodoval levo roko v zapestju. V SKLADIŠČIH Ivan JAKŠE je nakladal bloke cinka. Pr-i tgm mu je en blok zdrsnil ter mu padel na stopalo desne noge. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega Franca ROMIHA se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Cinkarne Celje za izkazano razumevanje in pomoč v času njegove težke in dolgotrajne bolezni. Globoko smo hvaležni za poklonjeno cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji potu Posebna hvala za poslovilne besede ob njegovem grobu in izraženo sožalje. Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ga je rad inrel in sočustvoval z njim in mu kakorkoli želel dobro, še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči Romihovi. Ali želite postati član Prešernove dražbe Tudi letos bo Prešernova družba iz Ljubljane izdala svojo knjižno zbirko, ki bo obsegala: 1. PREŠERNOV KOLEDAR za leto 1971, bogato ilustriran tudi z večbarvnimi podobami ter mnogimi aktualnimi prispevki in priročnimi podatki. 2. Leopold Suhadolčan: SLEDOVI MOLČEČIH, napeta povest, pisana v slogu kriminalke. 3. F. S. Finžgar: PREROKOVANA, povest klasika slovenske literature, po kateri bo rada segla posebno šolska mladina v okviru obveznega čtiva. 4. Pavel Zidar: PIŠEM KNJIGO, mladinska povest, prepolna fantastike mladega človeka, ki jo bodo radi čitali z enakim užitkom tudi starejši. 5. D. H. Lavvrence: IZGUBLJENKA, roman odličnega angleškega pisatelja o meščansko vzgojeni ženi, ki se hoče otresti konvencionalnih spon. 6. Dr. Metod Mikuž: ZGODOVINA NOB, to je knjiga, ki bo še prav posebno dobrodošla učeči se mladini ne glede na vrsto in stopnjo izobraževanja. 7. DRUŽABNE IGRE, opis vsakovrstnih prt nas priljubljenih pa tudi manj znanih iger, od onih na karte, šaha do raznih zabavnih iger. Vseh sedem broširanih knjig bodo prejeli člani Prešernove družbe za članarino 30 din. Poleg tega bodo vsi člani sodelovali na velikem nagradnem žrebanju. Prijave za članstvo Prešernove družbe sprejema poverjeni-ca PK Vida SVEČAK, pisarna družbenopolitičnih organizacij. V. S. itimiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimimmiiMiiiimiimm GLOBUS E Nova tovarna Blexen | = (.Unterweser) podjetja "Ti- | Š tangesellschaft GmbH« Le- = | verkusen je začela obrato- | I vati. V drijgi polovici maja = = so .dosegli svojo celotno | = dnevno proizvodnjo 100 t ti- E = tanovega dioksida. Tovarno = E so zgradili v 20 mesečin; | E siroški so znašali 120 miii- “ E jenov DM. I * I = Zvezna republika Nemci- = = ja je po proizvodnji H,SO, e E na 4. mestu svetovnih pro- = E izvajalcev: za ZDA, SZ Jn E E Japonsko. Po da sedaj zna- | | nih načrtih bo v letu 1970 1 | dodatna kapaciteta znašala E | 1,2 milijona ton S