Št. 89.
Izhaja trikrat aa teden * Šestih M*ajlh, in sicer: vsak torok, fetrtek in sobota, dufottoje i*-danje opoldne, režemo izdanje pa ofr &» vA po. poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s ^Kažipotom* ob novem letu vred pO p t) 51 i pra-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vae leto   ..'.* . ... .. .-18. Jt 20 h,.jU gU 6-60
polleta .  .  r.....6 , 60; V   ;*^50 "^
tetrt leta.......3 . 40 „   , •' „   1-70
rcaoiiiiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo .»v Otroški ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. O^rgfak v8ai dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročilu brez d«iposUii«3 iMi-oŠnin* <W »e oziramo.           i   ----..-     .«_.,   .,
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «gofce» vsak petek in atane vse leto 3 K 20 h ali g]d> l*(iG.
«So5a» in »Primorec* se prodajata v gotici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in jeil^rsit« v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni La«-fen5i5 na tr^n delia Caserma in Pipan v ulici Pont« ti^llft FabV«.
SOČA
Tqčaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. . Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.                                                    J l
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniitvo.                   ______
Oglasi in poslanic« se račumjo po pethVvrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 n;., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plaeati loco Gorlcu.
„GoriSk» TIskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Še .Slovansko knjižni«*«. katera izhaja mesečno v 3nopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseJetno 1 gld, 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjiinici» se račtmijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Xv»n Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
t Kralj Umberto. Nesrečna Italija.
»Giovane Italia" ima danes poroznih vzrokov, da plaka nad svojo sedanjostjo in obupuje nad prihodnostjo J — Ko' liko prernemb v dobrih sto letih! Hfcod italijanski ima za seboj slavno, a Mi burno preteklost! V celi soseščini so imeli mogočne države, oni pa so bili razcepljeni na male državice, v večnem Rtom je vladal j)&. papež a na severju „lo straniero* — Avstrija.
V drugi polovici 18. stoletja & je rodila misel — združene Italije ; nastal je doba »carbonarjev*, tajnih družb, ki s& delovale za združenje. Italija je rodila edo vrsto slavnih mož, ki so živeli in umirali '<a »Ha-lia unlta*. Silvio Pellico, Ugo ^ascolo in dr, so posvetili mladi Italiji svoje fenijalno pero. Kdor je cftal zadnjega »poesje giova,-nili", more pojmiti, koliko svetega n^vclušenja je bilo že takrat za — zjedinjenje fctekosane Italije. Avstrija je preganjala »pmlttjcuheS zapirala jih, celo brnski Spielberg jih jo bil vedno poln, ljubljanski grad jih je mnogo požiral, ali velike ideje o »združeni Italiji" ni zatrla.
Po padcu Napoleonovem je ta i^eja dozorevala čedalje hitreje. Italijanski narod je dobil svojega M a z z i n i j a, veliki rodoljuba in — misleca. V svoji razpravi »Ua q u e s t i o n e d' O r i e n t e* se je vroče po-tezal i za Slovence, pripoznavat Jugoslovanom prihodnost in rotil Italijane, naj si pridobe njihove simpatije. DoSel je Cavour, došel kralj Kari Albreht, in v 1. lgik, 1849* 1859. in 1866. se je močila lepa Italija s krvjo — apostolov svobode, bojevnikov %& »zjedinjeno Italijo*. Klobuk z glave pred takratnimi muCeniki! — Kdor Cita v t*si§i #Slo* vanski knjižnici* epizode „Z bojišča*, reče gotovo: Čast takemu rodoljubu!
Dosegli so! »Italia Unita" jfr pobila k 1870. tudi Rim — in il Galantuojfto Vittorjo Emanuele se je preselil v Kvirinal. Osem let pozneje je zatisnil svoje oči, a v Vatikanu mu je še ob smrtni uri zadonel oni trdovratni ,Non possumus!" Njegovo dedScino je prevzel sin Umberto I.
Pomladni mraz.
Novela Svetozara Hurbana Venskega.
(Dalje).
»Toda, duša moja, kaj s& |e zgodilo?« vpraša Črnošinski ter-^e potem obrne h hišni, ko je žena položila glava na mizico ter molčala.
»Velmožni gospod, jaz t\& vem. Prišla sem na zvonenje... <*ospa Še niso bili oblečeni, pomagala sem jim. Pa le jokajo in jokajo! »Domu, Aouru!« kličejo neprestano...«;
»Pojdi ven«, ji ukaže Črnošinski.
»Kaj ti je, dušica?... Ti ^i bolna, mar naj ukažem pozvati zdravnik^, kaj ? Česa ti manjka?«
Marica ne odgovori.
»Nil, .povej, Čemu me mu&i§ ? Kaj seje pripetilo?« S temi besedami se približa ženi ter ji položi roko r»a pl&ča. Marica se zgane, kakor bi se js* bil dotaknil z razbeljenim železom, |ja. sopet položi glavo na hladno mizii*> ploščo.
»Kako to prijetno hladi«, jo dejala kakor v snii; »glava me boli, strašno mi je!«
»Ti si bolna ; nu, ulezi sjo» jaz pozovem zdravnika.«
»Ne, nisem bolna; le zlobni, grešna m nagnjusna sem... oh, kako njenju-sna! Pustite mo, pustite!«
Kolika prememba od takrat I Tisto sveto navdušenje za svojo mlado Italijo gineva, nezadovoljnost gleda na vseh krajih in koncih; rev§Cina podi lju&tvo ven po svetu; ban-ditstvo cvete po južnih deželah — in Italija je postala roditeljica morilcev, razbojnikov svetovne groze!! Italijanska roka je že morila kronane glave in prve državnike v Španiji, Franciji in Avstriji — in eto zdaj je posegla i po svojem kralju, po možu, ki je bil s srcem in dušo udan blagru svojega naroda! — In zato imajo prav tisti Italijani, ki si zakrivajo plakajoče oči ne le vsled globoke žalosti, marveč vsled sramote pred vsem kulturnim svetom. In to spoznanje je hujše od prvega!
Mi Jugoslovani imamo vzrokov dovolj, da iskreno sočustvujemo z nesrečno vladarsko hišo Savojsko, pomlajeno — ako Bog da — s čisto slovansko krvjo krasne Jelene Črnogorske, po kateri naj bi se dovršila poštena prijateljska vez med Italijo in — slovanskim svetom. In zato tudi vsklikamo ob rakvi nesrečne žrtve zlodejske roke s čustvi iskrenega sožalja: Čast spominu Umberta I., Ti pa, Vittorio Emanuele III., nastopaj dedščino svojega očeta z viteškim srcem, ne obupuj nad usodo svoje domovine, marveč loti se trudapolnega dela s pogumom — črnogorskih sokolov, naslonjen ob simpatije vsega stomilijonovega Slovan-stva! Ne" pozabi, da imaš i slovensko deželico kot dragocen biser svoje kraljevske krone!
Krlnarsto zadruge.
Omenjali smo jih že večkrat. Pravila so bila pripravljena že« pred Veliko nočjo. Vprašanje o užitninskih davščinah nas pa naravnost sili, da se takoj ustanove.
Pravila so prirejena po uzornem statutu, -kateri je izdelala vlada na podlagi obrtnega zakona. Važni so zatorej pred vsem le prvi štirje paragrafi, ki določajo pomen in namen teh zadrug. Ti paragrafi so tako jasni, da ne potrebujejo daljšega komentarja. Glase se:
»Pomiri se, to je samo napad vro-Cinice, ki preide! Kako si me prestrašila. Glavo imaš popolnoma hladno...« Pri teh besedah ji bojazljivo položi roko na glavo. »Moraš se premagati.«
»Že sem se premagala!« zakliče Marica z naravnejšim, tišini glasom; »Že je to prešlo! Oh, prestrašila sem te-.. Prešlo je... Pošlji mi hišno.«
Črnošinski otide ter ji pošlje sobarico. Bil je ves prestrašen. Neprijetno mu je bilo tako vznemirjenje domače tišine... Ves se jo tresel. Kaj takega bi nikdar ne bil pričakoval; na to v svojem rodbinskem življenju ni računal. Taki prizori!
Opoludne je odšla Marica v obed-nieo, rujavo pobarvano, bleda, toda mit na. Črnošinski jo je pozdravil kakor navadno. Niti z besedico se ni zmenil o prizoru, ki je deloval nanj, kakor bi mu, vlil mrzli curek na njegovo polu plešasto glavo. »Domu!« mislil si je. »Kaj hoče s tem ? Kaj hoče s tem čudnim hrepenenjem sedaj šesti dan po svatbi?« Smatral se je za velikega dobrotnika, kar so tudi povsod priznavali, ra<ai tega se mu je videla soprogina težnja le velika nehvaležnost. Ko je pogledal na svojo novo prirejeno stanovanje, na celo vrsto svetlih sob, na novo poliišno orodje, je čutil globoko, da je, vz^vši dekle iz revne rodbine, izvršil blagodejno delo. No, saj to preide, si je mislil; ona je še tako mlada, pa jo lahko vse razdraži. Naposled se privadi.
In resnica, dnevi so tekli mirno. Marica je bila sicer tiha, pa cesto jo je
Pravila
Jcrčmarske zadruge . .
za.......
V zmislu § 114. zak. z dne 23. fe-bruvarja 1. 1897. (drž. zak. št. 63) o izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda ima zadruga namen:
Gojiti Čut vkupnosti, delovati in truditi se za poVzdigo stanovske časti mej člani zadruge in njenimi pripadniki, pospeševati skupne občne koristi svojih členov in pripadnikov z ustanovitvijo bolniške blagajne, oziroma podpornega zaloga za svoje člane in prir; <1Mke itd., pospeševati skupne obrtniS o koristi z ustanovitvijo najrazličnejših podjetij kot je zaloga surovin, uzorna klet, pivovarna itd., ter s prevzemanjem užitninskih davščin in doklad na svoj račun, v kateri namen se napravi še posebna zveza krčmarskih zadrug v deželi.
Posebno pa mora zadruga skrbeti:
a)  da so razmere mej gospodarjem in pomočniki pravilne, osobito z ozirom na delavske pogodbe;
b)  da se ustanove in vzdržujejo zadružna prenočišča in delavske posredovalnice, nad katerimi mora zadruga bdeti, da ne postanejo nasprotne občnemu Človečanskemu smotru, ali naj jih celo vzame pod svoje okrilje;
c)  da so dobro urejene stvari, ki se tičejo vajencev, s tem, da izdaje določila, odobrena po oblastvu, in sicer:
z ozirom na strokovno in občno nravno izobrazbo vajencev;
z ozirom na učno dobo, na izpite itd., kakor tudi z ozirom na nadzorovanje, če se drže določila;
z ozirom na potrjevanje učnih spričeval in izdajo izučnih listin;
z ozirom na pogoje izgojevanja vajencev na splof no, kakor tudi na razmerje mej vajenci in pomočniki;
d)  da so voljeni v razsodišče primerno izobraženi možje (§ 12!., 123. in 124.) glede razsojevanja v slučajnih prepirih
mej zadružnimi člani in njihovimi pomočniki, ki so seveda nastali iz delavskih, učnih in plačilnih vzrokov; da se pospešuje ustanovitev razsodne uredbe v razsojo prepirov mej zadružnimi člani, v kateri namen se ima združiti več zadrug; v slučaju, da obstoji centralna, je prestopiti k nji, katera potem prevzame omenjeno uredbo in tudi vse ostale stvari, ki zahtevajo skupno delo;
e)  da niso bolni pomočniki brez" podpore, torej: da so členi bolniške blagajne ; isto velja glede vajencev;
f)  da vsako leto izdaje poročila o vseh onih zadružnih dogodkih, ki so pomenljivi za obrtno statistiko, pristojni oblasti, v slučaju, če obstoji centralna, tudi nji.
Raz ven vf) predpisanih poročil mora zadruga na,zahtevanje pristojnih oblast-nij ter trgovskih in obrtnih korporaoij istim natačno poročati o razmerah, do-tikaječih se zadružnega namena; isto* tako so ti javni organi v prospeh zadružnega namena zadrugi na razpolago.
Zadruga mora obrtni oblasti izreči svoje mnenje, kedar gre za podelitev dovoljenja krčmarske obrti, za katero se zahteva posebnih zmožnosti]', oblast-nija sama pa po priloženem izkazu ni dovolj trdno prepričana o zadostni zmožnosti prosilčevi in o potrebi nove obrti.
§2.
V zadrugo, za katero so obstoječa pravila veljavna, morejo vstopiti osebe, ki imajo samostojno ali kot najemniki krčmarsko in pivničarsko obrt v občinah
okraja.......kot člani (§   3.)   z
uštetimi pomočniki in vajenci kot pripadniki (§ 9.); sedež zadruge je v ... .
......................§_3..............................
Člani  zadruge. Kdor v okraju, ki spada v področje zadruge,  opravlja eno ali več v § 2. ! navedenih obrti j bodisi samostojno bodisi kot najemnik, postane že z otvo-' ritvijo obrti član zadruge ter se mora podvreči vsem zadružnim dolžnostim.
našel z zaplakanimi očmi. To ga ni vznemirjalo. Sklenil je, uvesti jo v družbo. Zahajala sta k mnogim znancem na večerjo ter tudi sama sprejemala goste. Marica ni bila mnogobesedna; mnogo je molčala ter se dolgočasila v družbi. * Vkljub njeni lepoti sp le malo pozornosti obračali na-njo. črnošinski jo to čutil in hlad je prevzel njegovo srce. »čemu jo neki vlačim po svetu«, si je mislil; le pomilujejo me, nihče me ne zavida!« On pa je hotel, da bi ga zavidali.
Nakrat pa je rekla Marica svojemu možu, da ne pojde več v družbo. Premagovala se je baje zato, ker ga je hotela videti duševno mirnega in zadovoljnega. Toda dalje se več ne more. Prosi ga za vse, kar mu je sveto in drago, naj je več ne sili, marveč jo pusti doma.
»Pripravljaš mi kaj prijeten medeni mesec« reče Črnošinski s tihim glasom ; »prekrasno izpolnuješ svojo dolžnost! Ti si gospa Črnošinska, moja draga, in ne več otrok, ne več vaščanska goska. Kaj porečejo ljudje? Jutri morava iti k predsedniku. Mar ne pojdeš?«
»Jaz le prosim in ne odločujem. Moreš me vleči, kamor hočeš. Tvoja žena sem, ti si moj gospod. Toda prositi sme še celo sužnja, ne le gospa. In tako. te prosim, prihrani mi bolest, pojdi, pojdi sam, opraviči me!«
Črnošinski je šel sam k predsedniku. Tam so vsi povpraševali po*hje-govi ženi, katero so tako prezirali, kadar je bila navzoča.
Ves nejevoljen je konečno ušel, z nikomur se ni poslovil. Marico najde zopet v solzah. To ga je razjarilo.
»Kaj ti je zopet?« reče nevljudno. »Že zopet jokaš? Kaj neki pomeni ta večni dež ? Meni se dozdeva, da so te solze kaj lahke in... j ako po ceni! Kaj hočeš ? Prosila si in pustil som te doma. Kaj naj to pomeni ?«
Marica se odobri ter se nasmeji, toda bil je le prisiljen nasmeh. Mož je opazil to prisiljenost in to ga je še bolj razkačilo.
»Znani so mi občutki, solze" in bolečine/kadar ima človek vzroka za-nje... Toda, oprosti, kujati se brez vsakega vzroka, predstavljati se kot mučenica, ko se kar topiš v izobilju... to pa mi kratko in malo ni všeč... Nu, povej! Mar hočeš, da pride sem mati? Pripeljem ti jo... Povej!«
Marica je zrla naravnost pred se po prostranstvu. »Mater?« je rekla tiho, »nisem je vredna! Glej, kako plava oblak nad mestom, kako strašne pošasti se delajo iz njega na nebu... Na to upre svoje oči v tla.
Črnošinski se ji približa. Svetilnica, zakrita s plavkastim klobukom, je le slabo osvetljevala njeno lice, njeno velike oči. Pa s komolcem je odrinila moža.
»Proč... groza mo trese! Kaj sem ti učinila ? Povej, kaj sem ti učinila, da si me tako strašno kaznoval... Proč, ooberi se! Jaz sem nagnjusna stvar, ki nisem vredna, da živim na svetu... Pelji me prod sodnika... o Bog, pred tvojega strogega sodnika !«
Stanje k zadrugi spadajoče obrti in vsako spremembo stanja obrti naznanja zadrugi pristojna (§ 26.) obrtna oblast.
Kdor vrši na podlagi več ali enega obrtnega pisma, oziroma več nego ene dopustilnice samostojno ali kot zakupnik več obrtov, kateri niso združeni v eno zadrugo, mora biti ud vseh zadrug, ki obstoje za te obrte. §4.
Potrebščine zadruge.
Za potrebščine zadruge potrebni novci, izvzemši prispevke za bolniško blagajno za pomočnike in pa za bolniško ali podporno blagajno za mojstre, če se katera osnuje, v kolikor se te potrebščine ne zalagajo iz obresti zadružne imovine, se porazdelujejo na zadružne ude (§ 3.) in se smejo izterjevati po upravnem potu. Kolikšna bodi doklada, o tem sklene vsako leto za prihodnje leto tisti zadružni zbor, kateri odobri letni proračun.
Že doslej so se združevali krCmarji Dolskega, tolminskega, kanalskega in ajdovskega sodnega okraja edino v namen, da so imeli važno besedo pri pobiranju užitnine, kar se vendar tiCe pred vsem njih in njihovih pivcev, — Da pa ne bo treba za vsako tako priliko delati zvez, naj se ustanove krCmar-ske zadruge. Občni zbori načelno sklenejo, da se zadruga udeleži dražbe užitnin ter pooblasti odbor, da izvrši sklep v svojem področju in v zvezi z odbori ostalih zadrug. Vse drugo je malenkost.
Uzorec pravil dobi po jeden zaupnikov v vsakem okraju. Ta naj se pogovori z dragimi in sklice ustanovni zbor, ki pravila sprejme. Ta se predložijo v potrditev — in rec bo urejena. Vse pobliže sporočimo pismenim potom.
Pričakujemo, da bodo gg. krCmarji razumeli, kaj je — n j i h o v a in po njih n a-rodova koristi Na delo! S tem dajo tudi kratkovidnežein okoli »Gorice* vsgled, kako se dola na gotovo in ne tje v zrak — slepe miši loviti!
Dopisi.
V ttoriei, dne 1. avgusta 1900. (Tutti frutti). — Pustimo g. nunce v miru in zaCnimo histerijo o neki drugi klerikalno-»Goričanski* korifeji.
Mož je poznan, ker ima »nadutega" sina, kateri je jeden gkvnih stebrov bande »GoriCanske", in pa zato, ker aspiriraže 30 let v svoji službi na mesto načelnika. Ker mn ta nakana vedno spodleti, se je poprijel sedaj mož trgovine s starimi klopmi. Ta nedolžna klop je sicer stara in polomljena in zato je bila prodana za eno samo kronico : Nekdanji mehikanski »desperado* je vložil svoj veto proti tej kupčiji /t po svoji stari navadi malo pokašljal in »zahrkal*, popravil in vzdignil si hlaCe ter rekel: »Klop se ne sme prodati, ker je moja", in to svojo trditev je podpiral s tem, da je rekel, da mu je nekdo klop zapustil in zraven še pol hleba kruha in še nekaj starih morskih palkov. Tega seveda mu ni nihče veroval, in kupec
mu ni hotel odstopiti klopi. Zato je .gospod* j žalostno potegnil kronico iz žepa in kupil klop, Ali prvi lastnik klopi ni bil zadovoljen s to kupčijo ter je zahteval klopico nazaj, rekoč, da temu .gospodu* ne da klopi ni za sto svitlih kronic.
Gegava bo sedaj klop, to velevažno vprašanje razburja sedaj staro in mlado tam okolu goriških »lukamatij*. — Neka dama, katera nosi »jirhaste« hlaCe, reklamira klop za-se, ker jo rabi 4. avgusta, da razstavi najlepšo familijo goriško, da bo para-dirala v svoji celoti tudi z »retour* poslanim svojim Članom. »Honny svotqui mal y pensel* V gorah, kjer imajo kraji imena po bregovih, je šel pred kratkim časom neki g. župnik k črevljarju merit Crevlje. Vs^del se je lepo na stol, postrežljiv črevljar je sezul desni Crevelj ter zaCel meriti posvečeno nogo. Župnik je gledal malce okrog, kar nakrat pa je obrnil pogled skozi ofiala na nogo, ob kateri je meril Črevljar. Kakor strela je prešinil nuuca neki sveti strah, kajti videl je, da listi papir, s katerim meri posvečeno nogo, je papir — »Sočin". Mož je bil vzel neko staro številko »Soče* ter odrezal od nje papirja za mero.
Kakor bi ga pičil gad, je odmaknil župnik nogo, se hitro obul ter z besedami: »Ne potrebujem črevljev* zapustil presenečenega Čevljarja, ki si je dolgo časa zaman ubijal glavo, zakaj da ga je zapustil župnik tako nagloma ter mu prav za prav ušel iz Crevljarnice!
Nad solkanskim kapelanom Dermastijo ima Bog veliko dopadajenje. V nedeljo se je jezil v cerkvi, ker je bil pcpoludne ples v Solkanu. Pikal je fante, kakor da s plesom prosijo dežja, češ: »Ce ga pa ne bo, ga pa jaz naznanim"! Šment vendar, dež je bil takoj drugi dani Solkanski fantje so res — kakor jih je pikal kapelan — privabili s plesom na zemljo prepotrebni dež, katerega je bil vesel vsakdo, le solkanski kapelan menda ne, ker mu ga ne bo treba oznanjati!
Iz krogov narodiio-napredne stranke, 1. avgusta. (Odkod smelost E. Klav-zarja?!). — Kar si ta možicelj vse upa pri nas na Goriškem, presega res že vse meje. V nobeni deželi bi kaj takega ne trpeli! On piše članke o delikatnih zadevah, tičočih se deželnega zbora in odbora, krade gradivo v deželnem uradu za polemiko proti deželnemu odborniku, ki mu je stopil na dolge prste, napada na brezobrazen način celo napredno stranko, ima v svojem uradu pravcato podružnico klerikalne pisarne: ondi sprejema ljudi v političnih zadevah in ondi piše za »Gorico* !
Napisal je članek »Kdo slepari?" — Prsti me srbe, da bi napisal dolgo poročilo, kdo slepari v deželi že dolgo, dolgo l kdo je hodil raznim županom raCune »delat"! kdo je zavajal stranke v pravde m jim delal rekurze, pritožbe, in sicer obema prepirnima strankama h kratil! kdo je mnogo obljubil, a nič storil in denar obdržal! Toda časa dovolj i za to!
Tu naj le z vso odločnostjo protestujem proti nesramnosti, s kakoršno si upa deželni asistent, ali kar je že, hruliti celo napredno stranko, kakor je storil že večkrat, posebno v Članku »Kdo slepari ?" Kar si ta človek upa,
In zamahnila si je z roko po ple-čah. »Vsi me kislo gledajo. Kako priti iz tega telesa... daj mi vode, vode!«
»No, sedaj prvikrat govorim s teboj resno besedo«, začne mož resno ; »dovolj imam tega! Kaj naj to pomeni? — Spametuj se ter vedi, da se z menoj ni šaliti! Dovolj imam tega!«
»Ti si se šalil ? In vse to je le šala, sen? O, ne, to ni sen. Tu stojiš, da, vidim, vidim! To je strašna istfna...«
»Lahko noč!« reče resnobno ČJrno-šinski. »Grem v svojo sobo,.. naspi se, duša, toda znaj, da pričakujem, da se taki prizori ne bi več ponavljali.« Na to pozvoni sobarici ter otide v svojo sobo, močno zaloputnivši z durmi. Sklenil je biti strog. Maričine vrtogiavnosti je smatral kot posledice pomehkuženja. Tega poslednjega pa mora biti konec.
VI.
In ona je utihnila, kakor utihne miška, kadar opazi v bližini požrešno mačko.. Borila se je s premagujočim jo gorjem in nemirom in kolikor več je potlačevala v sebi čudno domišljijo, toliko bolj je postajala tiha in molčeča.
A. to je še bolj razjarilo njenega moža. Kaka upornost je to vendar! Ona molči pri zajutreku, molči pri obedu, molči pri večerji. Na njegova vprašanja odgovarja le s jedno ah dvema bese-
dama. Njegovo ljubkovanje mu povračil je s hladnostjo; če pa on postane strog, pa utihne popolnoma, zamisli se ter prenaša njegovo razburjenost brez odgovora, brez obrambe.
Ljubkovanj je postajalo čedalje manj, nasprotno pa so se množile razburjenosti, črnošinski je začel ozdrav-Ijati' ženo z zbadljicami; s početka jo je zbadal ž njimi samo takrat, kadar sta bila sama. S smehom na ustnicah je znal pri vsaki neznatni stvari spremeniti svoje besede v želo. Nemilosrčno ji je očital njen' revni stan, da, cel6 grehe njenega očeta. Ona je obrnila časih nanj svoj proseč pogled, položivši si roko na arc6. V njem pa je taka »sentimentalnost« le vzbujala jezo. In ko nič ni pomagalo, jo je začel sovražiti, prezirati. Obedoval je v gostilnici ter pozno prihajal domu. Ona je cula njegove korake po stopnjicah, cula kako je loputal z durmi svoje sobe. Dan za dnevom vedno ista historija. Večkrat ji je kaj očital celo v navzočnosti tujih ljudi j, ne pomislivši, da tako ravnanje vedno kaže razdor pri hiši in nravstveno onemoglost. Plemenit človek pove vse" naravnost v lice. Zbadljica rani, toda ne rodi vspeha; sploh je to orožje babe-žev, topo, ali cesto napojeno s strupom.
(Dalje pride).
je res že čudovito! AK bomo še dolgo trpeli taka psovanja iz — deželnega urada? To v premislek prvakom in županom narodno-na-predne stranke f
Kakor se vidi že dolgo, ima pri  »Gorici* eno najvažniših besed -— E. Klavžar. Naj pride na tapet katerokoli vprašanje, vselej H na površini Klavžar. Zdi se,  da  so  vsi urugi že zgubili $lave, da se ne znajo sploh niti braniti več, a vselej je Klavžar tisti, ki pridno pisari......  In  to  dejstvo je za »Go- I
rico" najžaloslnejSa istina! GregorCiC, Goronini, Rojic e tutti quanti so še v začetku 1. 1899. označevali Klavžarja za človeka, kateremu je treba gledati na prste; obkladali so ga z grdimi priimki...., posebno ga ni mogel videti Goronini. Z "vso pravico! Zdaj paje-j Klavžar njihov voditelj iz vseh zagat, v katere so srečno prilezli. S tem pa je najhuje obsojena »Gorica" in njeni patroni. — Taki ljudje naj vodijo goriške Slovence ? Nikdar l (Dostavekuredništva: V začetku lanskega leta sta videla Goronini in Gregorčiča Klavžarja na Nabrežini. GregorCiC je pisal z Dunaja GabršCeku, naj takoj poizve, kaj je tam delal, gotovo kaj hujskaril proti politiki slov. poslancev v vladnem smislu. — Gabršček je res takoj poizvedel, da je Klavžar porabil neko neznatno priliko v to, da je hujskal proti abstinenci. Govoril je tudi, da edina rešitev iz zagate bo ta, da se izvoli v deželni zbor vsaj en tak mož, v katerega imajo zaupanje vlada in Lahi. Povedal je tudi, da tak mož se je našel J — Ali ni to zanimivo ? zanimivo za Gregorčiča in Coro-ninija, da se vidi njiju mnenje o Klavžarju, a danes je on prvak njiju stranke; zanimivo tudi za Klavžarja, da se vidi, v kakošni službi je bil in — je še danes! Samo s tem razločkom, da takrat je bil dež'- »i glavar grof Fr. Goronini, a danes je Pajer! I
Opatjeselo, dne 29. julija. — »Soča* od 24. jul. je bila priobčila vest, da se je predstavil opajski župan v »Goriški tiskarni" ter zahteval, naj se popravi v »Tutti frutti", kar se mu ni zdelo prav. Prav ima oče župan I Kaj bodo ž njim pometali? Ali ne veste, da on je najinleligenlnejša oseba na Krasu; čemu torej se spodttka »Soča* nad takim možem P Znano Vam mora vendar biti, da je zapel opajski kos v cerkvi, da ga ni moža razven njega, da bi šel še celo v ogenj zanj, in / enomer ob vsaki priliki ga hvali tako, da se je pripetilo v cerkvi, da je rekla na kom neka oseba na pol glasno: Gospod, jenjajte, preveC je hvale, ker drugače mu ušesa do kora zrastejo.
Naš g. nune zelo čisla take može, ki si pridobe v kratkem Času bogastva! Pa, priden pa je! Ni ženske, da bi ga prekosila pri sečenju trave po kolenih, tako, da je nam vsem za vzgled.
Županov stol se mu je priljubil tako, da se posluži pri volitvah tudi takih elementov, katere bi kdo drugi zavrnil. Glavni pripomoček pa mu je g. nune. Pred volitvami prav lepo zapoje v cerkvi ter zaroti vse verne ovčice, naj volijo poštenjaka-župana. Preteklo je že leto, kar je bila volitev staraš;nstva, bil je vložen utok/ali Opajci čakajo še zaman rešitve ; še vedno je ni. No, zato pa je toliko bolj ponosen naš oce župan ob uradnih dnevih, ko s svojima podžupanoma kaznuje »hudodelce". Vsaki, kdor dobi vabilo za v občinsko pisarno, gotovo ne odnese brez kazni pete iz nje, ker velja načelo : kazen mora biti. Ko so poskusili dne 6. maja mlaclenči plesati, je poskrbel župan, da je prišlo skoro j toliko orožnikov, kolikor je bilo fantov. Strašanski hrup je bil radi tega, posebno ko je delil g. nune blagoslov svetega očeta, ko je bil prišel iz Rima, in to veC nedelj zaporedoma. Ko se je pa odpočil oče župan od pota v Rim in iz Rima, &ta se spravila z nuncem: hajd na delo l Treba je bilo kaznovati fante, ker so bili hišo krčmarjevo in fa-rovž strašno »napadli" in »opustošili", da se ni videlo niti znamenja poškodbe, razven jednega stekla za 12 kr., katero pa je bilo ubito le po nakljuCbi. Provzročil je to prav za prav tisti, ki je nekega fanta na dan 6. maja okloftal in ocebal; vsled tega, ker se je hotel maščevati, je zadel s kamenCkcm po nesreči v steklo.
Strašno jih jezi, namreč našo »trojico*, da so bili fantje oproščeni pri obravnavi na okrožni sodniji v Gorici; privoščili bi jim bili ti ljudje nekaj mesecev L..
Sploh pa smo siti Opajci tega samo-držtva, in le Boga prosimo, da bi nas rešil! Županu povemo, da naj ne misli, da ima možgane le on in njegovi svetovalci, nuneu pa, da naj bi v cerkvi drugače pel, in ne
rjul kakor besen, saj nismo gluhi 1 Samo-držtva,, absolutnega gospodarstva, mora biti enkrat konec! Vsaki nekaj velja, zato mora tudi priti vsakdo do neke veljave. Pri našem samodržcu pa, če je najboljši poštenjak, ne velja nič, prezira ga; nasprotno pa, če se ga pritiska, je v njegovih očeh — mož!
Če še ne bo konca te večne gonje proti Opajcem od strani naših samodržcev, se oglasimo še, in sicer se bomo oglašali toliko Časa, da zmagamo ter porušimo samodržko - klerikalno trdnjavo!
Šmarje pri Ajdovščini, 1. avgusta 1900.
—  Nikdar nisem imel veselja, ljudem odgovarjati, ali dopis z Šmarij v 83. št. »Soče* od 19. julija t. I. me tako rekoč skoro pri-moravda: pioiiam ^g. dopisniku,
Predno ste dopis skovali, bi Bilo prav, da bi bili malce pomislili, kajti iz dopisa sodim, da ste še čisto malo časa v naši občini, ali pa da vas kaka druga »dolžnost veže", ker pišete o marsičem čisto drugače, kakor je.
Rad bi Vam kako bridko resnico povedal, ali pregovor pravi: Resnica oCi kolje, in ravno zato, ker se bojim, da bi Vas oči bolele, da bi ne mogli več takih dopisov kovati, kakor je bil omenjeni, torej ravno zato Vam primolčim, da ložje še kateri dopis skujete, potem pa, ako se mi zljubi in mi čas dopusti, Vam odgovarjati na VaS prazen nič, Vam pa povem: O slogi, o kovaCnici jeze, o strankah in o klapi!! Upam pa, da se med tem Časom kaj veC seznanite z razmerami naše občine, ali pa malce več pomislite, tako da ne bt do rekali ljudje, katerim so razmere v občini znane, da pri Vas ni vse v redu.
O b č i n a r.
Iz Prage, 28. julija 1900. (O položaju,—O reformi na srednjih šolah.
—    O trgovskih šolah na Morav-skem. — O učiteljstvu. — Razno). ~ (Konec). — O čilem gibanju v prid trgov« stva in obrtništva na Moravskem se v najnovejši dobi prav mnogo piše. Zlasti se pripoveduje, da se s početkom bodočega šolskega leta otvori kar cela vrsta novih, dvorazrednih trgovskih šol. Kdo jih ustanavlja? Mestni z as topi! »Cas* poroča, da mesta Prerov, Trebič,. Hodonin in Moravska Ostrava otvo-rijo na jesen svoje dvorazredne trgovske šole. Živa potreba sistematične trgovske izobrazbe se prav jasno pokazuje v najnovejši dobi. In kjer imajo smisel za napredek, tanj skrbe, da se dosedanje pomankanje nadomesti. In tako vznikajo strokovne šole. Ljubljana bi imela tu prav hvaležno nalogo. Najbrže se je tudi loti, saj ima že precej časa na čelu Hribarja, moža, ki je znan s svojo naprednostjo in delavnostjo. Ko se uredi v Ljubljani kreditna banka, naj pride na vrsto --*~ mestna trgovska šola. (Citajte v prihodnji št.: Kedaj bomo imeli mi Slovenci trgovsko šolo ? Ur.) Ljubljana s tem stori za Slovence prav veliko. Kdor hitro da, da dvakrat! Tako pravijo. In res je to. Seveda prenagliti se ne smemo nikjer; povsod je potreba trezno in previdno vse razmisliti...
Ker sem že pri samih šolah, naj pa še rečem kakšno o učiteljstvu. Učiteljstvo je stan, ki zasluži za svoje delo vse priznanje in pohvalo. AH, žal, to delo se ne plača tako, kot bi bilo potreba. Kaj pa je vendar učitelj, kaj se zahteva od njega? Učitelj je: 1) vzgojevatelj mladeži; 2) učitelj naroda; 3) inteligentni človek. Da je pa tudi človek, ki potrebuje jesti in piti ter oblačiti se, in še ne samo sebe temveč tudi družino, in ki potrebuje poieg navedenega tudi duševne hrane, to se razume samo ob sebi. Kaj pa se zahteva od njega? 1) da dobro poučuje in vzgaja mladež; 2) da širi prosveto mej ljudstvo; 3) da proganja »črno temo" itd. To se zahteva od njega v znamenju svobodomiselnosti. Klerikalci pa hočejo, da bi bil njihov podrepnik , cerkovnik in bog ve še kaj 1 In kaj se pa da učitelju za vse to ? Odgovor je prav lahak. Učitelj za svoje naporno in muCno delo ne dobi tega, kar zasluži.
Zato mora stati vsak napredni in v resnici svobodomiselni član človeške družbe na strani bojujočega se učiteljstva. Težnjam učiteljstva moramo iti nasproti. Vedeti moramo, da dotlej ne bode šola svobodna, dokler ne bo uCiteljstvo popolnoma neodvisno. Že v interesu naprednosti in svobodomiselnosti same je, da je učiteljstvo mate-rijalno na dobrem stališču. Del boja proti klerikalizmu je boj učiteljstva za opravičene zahteve.  Klerikalizem  je silni in močni so-
vražnik, zatorej?! — Mi z učtfeljstvom, učiteljstvo z nami I Učiteljstvo naš3 ima mej narodom izvrševati eno delo za ideje napredka in svobode, katero je vršilo pošteno duhovenstvo v prvih Časih naše narodnostne probuje.
Zaroka mladega srbskega kralja polni predale lačnih časopisov. Milanu ni &aj* jwA-kaj po godu sklep sina, ker gospa Mašinova ni po njegovem ukusu; on je pač mislil, da najde za sina kako bogato Amerikanko. Namen »dober* s stališča trgovca, samo škoda, da mu sin Aleksander,ni dal prokure nad'seboj. Nekateri časopisi pišejo, da je zaroka Aleksandrova politiške važnosti. Jaz mislim, da ni, ker v obče ni smatrati kralja Aleksandra taka energičnimrda—br se^jprl svojemu očetu. (? 1 Ur.). Karakteristično za Aleksandra je dejstvo, da ga niti generali poslušati niso hoteli, ko jim je bral svoj sklep!
V četrtek 26. t. m. je bil god sv. Ane. V Pragi so se vršile razne tzv. »anenske* slavnosti; najznamenitejša je bila v mestnem tržišču, ki se ponavlja že nekoliko let. Je neobično živahna. In za onega, ki bi se rad udeležil vesele, poskončne slavnosti, prav kakor nalašč. ~ Na Moravskem je te dni umrl dr. Tuček, predsednik izvrševalnega odbora ljudske stranke, prav karakteristična oseba politična. Bil je vzoren domoljub in prav delaven rodoljub. Za Moravsko je prav mnogo storil. Bil je moravski deželni odbornik in večletni državni poslanec.   **"
Domače in razne novice.
Osebna vest. — Suplent na c. kr. gimnaziju v Kranju g, dr, Valentin Kušar je imenovan učiteljem na c. kr. pripravnici v Kopru.
Smrtna kosa, — V Ajdovščini je umrla gospa ondotnega notarja dr, Pasco-letta, stara komaj 30 let. Pokojnica je bila v pravem pomenu besede milostljiva ter z vsemi prijazna, zato pa tudi v ajdovskem trgu na sploh priljubljena. Rojena Italijanka se je priučila kaj rada slovenščine kakor tudi je spoštovala naš narod, med katerim je bivala. Ajdovci bodo pogrešali blago gospo. Truplo pokojnice so prepeljali v Trst.
Bodi jej večni mir in pokoj. g. soprogu pa izražamo svoje sožalje!
Užitnimi t deželni upravi. — Oglasil se je v »G.* tudi znani prof. Berbuč, ki se je podpisal le .deželni poslanec*, ko je kandidoval v resnici za »deželnega o d-bornika*. Mož se je pobahal, da je misel o užilnini v korist dežele njegova intcijativa.... Res je pa, da je pisala »Soča* (pisal sem jaz, ki pišem le vrstice t) že pred kskimi 5 leti, naj bi se napravila v tak namen kaka domača družba....! Res je tudi, da je bil nekdo drugi, ki je Berbuča »zafrkaval", naj »študira to vprašanje*. To je Berbuču tako imponiralo, da je začel študirati, t. j. zanj sta študirala -— dva deželna uradnika.
V ostalem so*same »otrobi" v njegovem članku. Klasičen je posebno stavek:
„Ce bi znašal ta dobiček —  recimo
—  40.000 gld., ne bi trebalo novih doklad za povišane učit. plače....'.
Imenitno ! Recimo, če bi znašal 100.000 gld., bi se dalo učiteljstvu popolnoma vstreči!
—  Recimo pa še dalje! Vipavsko železnico naf zida deželna uprava; dobi — recimo — 300.000! Pri bohinjski dobi — recimo — par milijonov! Vse ceste naj se zidajo v deželni upravi! To bo denarja — recimo! — kakor peska!
Eno pametno pa je povedal vendarle, in sicer to:da čistidobičekodužitnin naj ostane v deželi. — S tem se strinjamo mi tudi! Za to delamo mi tudi! Zato tudi predlagamo ustanovitev — k r č m a r-s k i h z a d r u g, ki prevzetno pobiranje užitnim Te krčmarske zadruge plačajo lahko deželi več nego je prejemala doslej!
Zato prosimo krčmarje, naj ne podpisujejo pooblastil .nikomur! Krčmarske zadruge bodo že vedele, kaj jim bo storiti, da bo prav....! Mi hočemo, da dobiček ostani v deželi! Seveda imamo o tiste m dobičku jasnejše pojme nego prof. Berbuč, ki se lovi za ~ »recimo"-trditve.
»Gor." je najela tudi dopisnika iz »učit. krogov", da — bi lovit kaline. Menimo pa, da so to »tempi passati" ; skušnja je pre-bridka! Učiteljstvo ne pojde klerikalcem ^na Jed, pa naj najeti dopisnik (ako ni vse vkup e iz goriške kovačije) še tako udriha po liberalcih.
Iz našega samostojnega nastopanja je pač jasna podlost »Gorice", ki namiguje, da delamo za zasebnega podjetnika iz takih pa takih razlogov! Wie der Schelm selbst ist, so denkt er von Andern ! Stara resnica!
Po umora Italijanskega kralja Umberta. — V Gorici je videti od torka dalje po vseh prometnejših ulicah, zlasti na Travniku, v Raštelu, na cesti Franca Jožefa itd. Črne zastave. Med onimi, ki so razobesili črne zastave, smo konstatovali malo število italijanskih podanikov in večje onih, ki so čutili kot avstrijski Italijani potrebo, ra-
zobesiti  črno  zastavo iz svojih  hiš ali stanovanj.
Goriški italijanski list »II Friuli Orien-, tale* prinaša vedno črno obrobljen vse po-' drobnosti, ki stoje količkaj v zvezi z umorom italijanskega kralja in s čutilom, katero je prevelo Italijane v kraljestvu in zvunaj njega ob vesti o tem umoru,
JKako vse se godi radi tega umora po tRegione^iUliaV"pVjiam pripoveduje »Pic-colo", ki prinaša podrobnejša poročila, kako je uplivala vest o umoru italijanskega kralja po raznih mestih v naših primorskih pokrajinah, katere se imenujejo italijanske. Prinaša poročila iz Gorice, Pazina, Gradišča, Tržiča, Vodnjana, Poreča, Izole, Krsa, Osora, Umaga, iz Buj, Labinja, Motovuna, Gervinjana, Rovinja, itd. koder povsodi so dali duška ogorčenju ali navdušenju o priliki umoritve italijanskega kralja narta ali oni način. "Italijani po vseh treh krajih so poslali z večine v Italijo tudi brzojavke-sožalnice, nekateri bolj očito drugi bolj skrito občutne.
Iz Gorice so brzojavili v Italijo poleg I zadnjič omenjenih še »Societa popolare fri-ulana", »Ginnastiea", »Unione« (italijansko polit, društvo, kateremu je vodja dr. Pajer), »Gabinetto di Lettura,* »Gioventu friulana", terej sploh vse, kar je moglo nastopati »ofi-cijelno*, končno je prišel tudi goriški magistrat na vrsto.
Goriški mestni svet je določil, da se udeleži slovesne ma«e, katero so določili po 'pokojnem kralju tukaj bivajoči italijanski podaniki ; obkriljevali jih bodo ognjegasci. Tisti čas, ko bodo pokopavali kralja, bodo gorele po mestu gazovo luči, odete črno. Na poslopju v Vrtni ulici, kjer ima mestni svet seje, je razobešena mestna zastava črno pre-gmjena v znamenju žalovanja.
Cujemo, da nekateri tukajšnji italijanski podaniki so prosili pristojno oblast dovoljenja, da smejo razobesiti italijanske zastave, kar se je baje včeraj dovolilo! Doslej Še nismo videli nobene razobešene.
Razstava v Gorici je imela biti otvor-jena v nedeljo dne 5. t, m., ali to se zgodi šele prihodnjo nedeljo, baje radi Žalovanja. Drugi pa si šepetajo, da dela za razstavo še niso gotova, da otvoritev bi se bila morala odložiti tako ali tako; porabili so priliko umoritve kralja, da so pokrili vzrok poznejše otvoritve z — žalostjo 1
Mestna godba na trgu danes ne bo igrala.
Črna zastava je vihrala tudi s hotela Gunkelovega, ali ker je prišel Suceovalv ter se nastanil tam, je morala izginiti.
»Piccolo* nadaljuje s poročili o izrazih žalosti v »Regione Giuli;>". jOpelovano čitamo v laških listih, ki izhajajo po veČini še vedno Črno obrobljeni, izraze kakor »naš kralj" ter stavke, ki odkrito kažejo tiste simpatije naših Italijanov do Italije, katere v drugih slučajih odločno taje. — V torek je bil »Pic-colo" zaplenjen radi brzojavk, katere so poslali tržaški poslanci in pa »Associa-zione Progressista*. Brzojavke so bile menda pregoreče!
Tukajšnji pešpolk št. 47 odide v soboto v jutro na manevre na Kras. Predvčerajšnjim je dospel v to svrho v Gorico tudi oni bataljon, ki drugače biva v Mariboru. Prišel je tudi korni poveljnik Suceovalv, radi česar vihra na gradu črnožolta zastava. Včeraj je šel oddelek vojakov v Panovec streljat; ker je Suceovalv tnkaj, seveda z godbo po mestu. To je nekatere laške gospode tako razkačilo, da so glasno zabavljali, zakaj da igra godba v dnevih, ko imajo »lutto na-zionale" !
Kdo se je s pametjo skregel? — Radi članka o užitnini v »Soči* se je spravila »Norica" seveda zopet na dr. Turno., češ, da se je s pametjo skregal, in daj po njem!
—  Ako rečemo, da dr. T. članka ni ne pisal ne inspiroval in ga je šele čilal, kakor vsak drugi, bo jasno vsakomur, da .gospodje v uredništvu klerikalne klepetulje Že nore v svoji strankarski hudobiji. Zato tudi na ža~ Ijenja in napade na dr. T. dalje ne odgovarjamo ! Zloben človek izreče v eni sapi več lumparij nego jih je mogoče zavrniti v dolgih odgovorih. — Članek v „Soči* je dosegel popoln vspeh! To je dokaz, da je v deželi veliko lakih krčmarjev — ki se niso še s pametjo skregali! In res: krčmar, ki sam sili pod kavdinski jarem deželnega odbora, je bodisi bruinna dušica ali pa — se je s pametjo skregal.
»Tolminsko olepševalno In pogozdo-valno društvo" priredi sijajno veselico dne 5. avgusta na dvorišču gosp. Gazafura v Tolminu, s sledečim vsporedom': 1. Streljanje k tarči na dobitke, prične ob 3. pop. 2. Sreč-kanje na šaljive dobitke, prične ob 5. pop. 3. Šaljive igre, pričnejo ob 6. pop. 4. Koncert, prične ob 8. pop.; Vspored tega koncerta je jako obširen ter obsega izbrane in težke komade za petje in salonski orkester. 5. Ples in prosta zabava. —• Med posameznimi točkami svira c. kr. rudniška godba iz Idrije. Prostori čarobno razsvetljeni. — Bazar, re-staurant in  pivarna  v  veseličnih prostorih.
—    Vstopnina: k veselici 60 vinarjev; za otroka 30 vinarjev; k plesu 1 krono; sedeži v prvih vrstah 1,krono, v naslednjih 40jvin. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Program pri blagajni. P. n,. gospodom tujcem preskrbi odbor večerjo in prenočišče proti pravočasnem oznanilu. K obilni udeležbi  vabi odbor.
Razgled po sveta.
f Kralj Umberto. — Včeraj so imeli y Monzi, kjer leži kraljevo truplo na odru, slovesno črno mašo, katere so se udeležili razni dostojanstveniki. Došel je v Monzo novi kralj Vittorio Emanuele III. Pogreba se udeleži nemški cesar baje sam, govorilo se je tudi, da naš cesar...<pojde. y,.Rim k pogrebu, ali ta" vest se je umaknila drugi, da pojde namreč najbrže nadvojvoda Rainer.
Pri kraljevi rakvi kleči neprestano kralj ica-udova ter moli.
Morilec se imenuje Gaetano Bressi ter je star 39 let. Njegov brat je poročnik pri topničarjih.
Sožalje so izrekli kraljici vsi vladarji Evrope, in sicer na najprisrčnejši način.
Italijanski ministri, izvzemši dva, ki sta ostala v Riniu, bivajo v Monzi. Takoj po pogrebu bo sklican državni zbor, v katerem priseže novi kralj na ustavo.
Italijanski kralj je dospel včeraj ob 6.30 zvečer s svojo soprogo v Monzo. Pričakovali so ga na postaji vsi ministri in velika množica ljudstva. Ko je izstopil iz voza, mu je izročil general Ponza vladino sožalje in mu sporočil pozdrav ljudstva, na kar se je kralj s toplimi besedami, ginjen zahvalil. Vhod na postajo je bil prepovedan in skrbel je jako strogo za red bataljon vojakov skupno z velikim številom javnih organov. —- Po vsej cesti je stalo v gostih vrstah ljudstvo, in mrtvaški mir je vladal med njo, ko se je kralj peljal v vilo,' kjer mu leži oče na parah.
Skupščina družbe sv. Cirila In Metoda, ki je bila včeraj v Radovljici na Kranjskem, se je obnesla dobro. Udeležnikov je bilo kakih 300; povsodi so bili lepo pozdravljeni. Izvršilo se je vse v lepem redu. Poročila so bila odobrena in volitve so stančale v lepem soglasju.
Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev vabi k XII. skupščini, ki bode dne 8. in 9. vel. srpana 1900. 1. v Mariboru. Vzpored: I, V sredo, dne 8. vel. srpana: 1. Ob 4, uri popoldne t Seja upravnega odbora v »Narodnem domu*. Vzpored: I a) Poročilo o delovanju vodstva Zaveze; b) določitev poročila za delegacije; c) predlogi | in nasveti. 2. Ob 8, uri zvečer; Seja dele- 1 gacij v »Narodnem domu". Vzpored; a) Pred- i sednik otvor« sejo delegacij 5 b) poročilo tajnikovo o delovanju Zaveze in Zuvezinili društev; c) poročilo blagajnikovo; č) poročilo računskih pregledovalcev za upravno dobo 1898/99 (§ 15 pos. r.); d) račun »Popotnika* za 1. 1899; e) poročilo glede »Učiteljskega Tovariša"; f) poročilo glede »Zvončka*; g) poročilo o »Šolskem muzeju*; h) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.); i) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Zav. pr.); j) določitev vzporeda za glavni zbor (§ 24. Zav. pr.); k) določitev časa prihodnji (XIII.) glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pr.); 1) predlogi in nasveti; m) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§11. in 12. Zav. pr.). Za delegacije so do-sedaj zglašeni ti-le predlogi Pedagoškega društva v Krškem: 1. Zaveza naj posreduje, da se na Koroškem ustanovi vsaj eno slovensko učiteljsko društvo, na pr. za celovško okolico. 2. Zaveza naj priredi prej ko prej glavno skupščino Zaveze v Celovcu. 3. Zaveza naj s pomočjo slovenskih rodoljubov širi svoje liste in drugo slovensko slovstvo brezplačno med slovenskim učiteljstvom na Koroškem. II. V četrtek, dne 9. vel. srpana: 1. Ob 8. uri zjutraj: Občni zbor društva »Jubilejska samopomoč* v »Narodnem domu". 2. Seje odsekov, ako jih določijo delegacije v »Narodnem domu". 3. Ob 10. uri dopoldne: glavno zborovanje v »Narodnem domu* po vzporedu, ki ga določijo delegacije. 4. Ob L uri popoldne: Banket v veliki dvorani »Narodnega doma". 5. Ob 8. uri zvečer: Zibavni večer s plesom v »Narodnem domu*. (Vabilo m vzpored se natisne posebe. -— Vsaka seja se začne točno ob določeni uri). Za glavno zborovanje sta zglašeni ti-le razpravi: 1. »Slomšek kot pedagog". Govori ravnatelj H. Schreiner, 2. »Kako naj se javi naša stanovska zavest?" Poročevalec nadučitelj Vekoslav Strmšek.                           Vodstvo »Zaveze«,
Sestanek hrvatskih in slovenskih abltorljentov v Zagrebu. — (Izvirno poročilo). — Letošnji hrv. in slov. abi-tnrijentje so priredili v Zagrebu skupen sestanek, katerega se je udeležilo okoli 200 abi-turijentov, med njimi kakih 60 Slovencev. Slovenci so došli v Zagreb v petek popoldne. Na kolodvoru so jih čakali hrv. tovariši, ki so jih prav prisrčno pozdravili, potem so šli skupno v mesto, v spremstvu mnogobrojne policije, katera je bila tudi zabranila slovesen vsprejem kakor tudi vsake oracije. Pač čudne razmere vladajo v kraljevskem Zagrebu 1 Ker je bil ravno pogreb ranjkega Josipa Torbarja, predsednika jugoslovanske akademije, so se ga udeležili vsi abiturijentje in izkazali tako velikemu pokojniku zadnjo čast. Zvečer so se zbrali v novogradiški restavraciji, kjer se je pri časi piva ob splošnem navdušenju vrstila napitnica za napitnico. V soboto pred-poldne je bila skupščina v veliki »Sokolovi* dvorani. Pivi govornik, Hrvat Matic, govoreč o jedinstvu med Slovenci in Hrvati, je naglašal, da ne zadošča samo prijateljstvo, ampak da nas mora vse prošiniti ena državna ideja. Druga točka je bila resolucija, da bi izpiti na zagrebškem vseučilišču postali veljavni tudi za tostransko državno polovico. Tretji govornik je bil E. Stare iz Ljubljane, ki je razpravljal vprašanje o slovenskem vseučilišču. Ko je hotel govoriti  Slovenec  Vo-
du Se k o zjedinjenju Hrvatov in Slovencev, mu je vladni komisar to zabranil. Vsled tega je nastal po dvorani vrišč in hrup, na kar je bil shod razpuščen. Deputacija, ki se je radi takega postopanja pritožila pri mestnem načelniku, ni nič dosegla, da, odgovorilo se jej je celo, da morajo Slovenci drugi dan takoj zapustiti Zagreb 1
Razun banketa je policija vse zabranila. Pri banketu so razni govorniki dali izraz ogorčenju nad nečuvenim postopanjem triadjaron-skih vladarjev v Zagrebu. Lepo sta govorila urednik »Obzora«, prof. Pa s ari č in znani pesnik Jovan Hranilovič. — Med tem so intervenirali pri vladi nekateri poslanci, in doseglo se je, da je bila velika ljudska svečanost v nedeljo spet dovoljena.
V nedeljo zjutraj 30 ogledovali abitur-jentje razne kulturne zavode, popoldne je bila ljudska veselica, v ponedeljek zjutraj pa se je že večina Slovencev odpeljala proti domu, — Shod je utrdil medsebojne vezi, ki vežejo hrv, in slov. mladino, in v tem oziru je popolnoma dosegel svoj namen. — ec. ec. Istrski deželni zbor. — Sejo v torek je otvoril dež. glavar dr. Gampitelli ob 9. uri in 50 min. Navzočih je bilo 17 poslancev italijanske večine (črno oblečenih) in vladni zastopnik Fabiani. Prva galerija natlačena, na drugi precej občinstva. Deželni glavar dr. Gampitelli je s solzami o očeh in globoko ginjen, da ga je bilo semtertje le težko razumeti, čital žalnico umorjenemu kralju italijanskemu.
Vsa zbornica je poslušala stoje. Dr. Gampitelli je rekel, da se je takoj, ko se je razširila tužna vest o zločinu, podal k generalnemu konzulu italijanskemu v Trst, da mu v imenu Istre izrazi svoje sožalje,
Generalni konzul da ga je prosil, naj zastopnikom Istre za ta čin pijetete igrani zahvalo italijanske vlade.
Deželni glavar je slavil vladarske vrline pokojnega kralja, čegar zgubo britko občutita ne le sosedanje kraljevstvo in celokupni italijanski narod, ampak tudi vse človeštvo, Mi smo, je dejal glavar, deležni te globoke žalosti tembolj, ker nas s kraljovstvom družijo skupno vez jezika, zgodovinski spomini, iste koristi in zveza med državama. Nadejam se, da visoka zbornica odobri moj korak, ter da v znamenje žalosti pretrga današnjo sejo in dovoli, da danes na poslopju deželnega zbora vihra istrski prapor, spuščen na pol droga",
Vojna na Kitajskem. — S Kitajskega prihajajo poročila, po kojih je položaj na Kitajskem nespremenjen, torej še zmeraj kolikor toliko nejasen. Glede poslanikov, ki so po kitajskih trditvah še Živi, so je raznesla kakor že zadnjič omenjeno, vest, da jih kit. vlada namerava obdržati kot poroke. Ako je ta vest resnična, bodo imele velevlasti s svojo intervencijo težak položaj, ker Kitajska poroke i/roči onim le tedaj, ako odstopijo od nameravanega prodiranja proti Pekingu. Med tem pa pošiljajo evropske velevlasti Še nadalje svoje čete na Kitajsko in se pripravljajo na veliko vojno z iztokom.
Kitajski poslanik v Londonu je sporočil listu »Tinne",da je dobil brzojavko, ki pravi, da se je Li-Hung-Čang, v soglasju z drugimi podkralji in guvernerji, obrnil do vladarja s prošnjo, v kateri hasvetuje, naj se takoj eskartirajo poslaniki v Tietsin, ah pa naj se jim dovoli, da se postavijo v zvezo s svojimi državami. Kakor hitro kitajska vlada sprejme jeden teh predlogov, ga tudi o tem obvesti. — Iz Šangaja brzojavljajo, da so Kitajci streljali na poslopje angleškega poslaništva od 10. Junija do 16. julija in sicer neprenehoma. Od 16. julija naprej pa mirujejo; toda obkolili so poslopje jako tesno, Ker primanjkuje oblegencem hrana in voda, se je bati za njihovo življenje. — Belgijski zunanji minister je dobil iz Šangaja vest, po katerem kitajska vlada ne dovoljuje več odpošiljatve sifrireuih brzojavk. — Francoski mornarični minister je dobil od admirala CouregoIIes poročilo, v katerem pravi, da je izdal kitajski cesar edikt, po katerem ni kitajska viada odgovorna za sedanje stanje stvarij in ki ob enem naglasa, da dela vlada na to, da se varujejo mejnarodne pogodbe, kakor tudi tujci in misijonarji. —Poroča se, da je bilo v Paotingsa umorjenih 74 misijonarjev. — Rusija odpošlje na Kitajsko razun Odeške brigade, še 4 polke pešcev iz 3. brigade in 3 brigade pešcev iz okraja varšavskega, potem prvo in drugo divizijo topničarstva, ki štejeti 6 baterij. Cela armada, ki jo odpošlje Rusija na Kitajsko, bo štela 75.000 mož.
Oblegani Evropejci imajo dosedaj po poroči!u japonskega poslaništva 80 mrtvih. Živeža je še za 6 dni, toda streljiva pomanj-kuje. — Poročilu iz Šangaja je posneti, da je cesarica-udova zapustila Peking pred 3 tedni in se podala v Sianfu. —- Rusi in Japonci že korakajo proti Pekingu, prišli so do Peitanga; druge čete jim sledijo. V Mand-žurji napreduje grof Saharoff, prišel je pred trdnjavo Pavantung, ki jo je branilo 2000 Kitajcev. Po celodnevnem, boju so Rusi vse predobili in jim vzeli vse   topove in   puške.
Vojna v južni Afriki. — Angleži so pri Zeerustu prepodili Bure in jim pobili 400 mož; tudi so zajeli burskega generala Prinslova z 986 možmi in jednim topom. —¦ Tako se bližamo koncu tragedije v južni Afriki 1
Srbski kralj Aleksander še poroči v nedeljo ob 11 uri dopoludne v Belemgradu v kapeli kraljeve palače.
Zahvala.
Podpisani izrekam ginjenega srca zahvalo vsem onim ljubeznivim, ki so mi izkazovali sočutje bodisi za časa bolezni, kakor tudi o priliki nedomestne izgube moje predrage soproge.
Posebno zahvalo še izrekam velecenjenemu gospodu županu ajdovskemu in drugim, kateri so mi izkazali svoje sočutje s tem, da so mojo predrago soprogo spremili k večnemu počitku, oziroma za dopošiljatev obilnih vencev.
Trst, 31. julija 1900.
Marij dr. Paseoletto.
Pran Wilhelmov            L
odvajajoči   čaj?
od                               t
lekarnarja v Neunkirchen          L
(Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj stane 2 kroni a v. velj.
Išče se
kleparskega učenca
pod dobrimi pogoji; ponudbe je pošiljati na
Štefana Pavčič,
kleparja v Nabrežini.
Inton Obidič,
čevljar
v Semeniški uliei šteV. 4 gW" v Gorici, **W|
priporofa se
ia raznovrstna naroČila po meri
za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro.
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda vKomnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hiši, (Je<*na dvonadstropna, druga jed-nonadstropna). Hiši ste bogato m o b 1 i r a n i, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnico, vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tega še 10.437 m« velik, vzorno vrejeni vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. 3. in 4. let« starosti. Hiši ste jafco pripravni za obrt, posebno pa za letovičnike, ter bi donašaii z ozirom na neverjetno skromno ceno, velik letni dobiček.
Iz prijaznosti posreduje
Josip ŠttrebelJ v Komnu.
S*» VELIKA ZALOGA -••
ŠIVALNIH STROJEV IR OV0K0LES
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munlclpio št. 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, ludi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Nahajajo se tudi v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in (Brez konkurence!)        inozemskih.
SnF-  Cene so od grld. 90 naprej.  -»Jil Z nami \m vsaka konkurenca nemogoča t
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem adani
SAUNIG & DEKLEVA.
Odlikovana tovarna vsakovrstnega
POHIŠTVA
Ivan Doljak v Solkanu
pri Gorici
V lastni hiši.     -*»»«€«<-     Lastne žage.
ZALOG-A
vsakovrstnega pohištva, kompletnih spalnic, jedilnic in sprejemnic, od najnavadnejšega do najfinejšega sloga ; vsakovrstnih slik, zrcal, , okvirjev in stolic,  kakor tudi vseh tapetarskih izdelkov.          |
Zaloga vsakovrstnih desk mehkega  in trdega lesa; i velika izbirka ob ki a d ko v (remeša) in stragarskih I izdelkov,  kakor tudi vseh k mizarski, strugarski in tapetarski stroki spadajočih potrebščin.
I Blago se razpošilja na vse kraje prosto postaja Gorica. Jamči se za točno in solidno postrežbo.
t
Ni kaka skrivnost ni več
da si vsakdo sam doma napravi brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Troplnovec, Absinc, Vermut, Ruski peli-novec, Češki liker, Kimal po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alaft, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 85 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več.
Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina
Tr«t — Yia Belvedere štev. 23.
Prave ii edine želodčne kapljice,
lV.r.Ue». «»«*.,.   Zdravilna m0c teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vrettijo redno prebavlienje, Če se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicico
___           popije. Okrepo po-
Sv. Anton Pador. kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem easu omotica in životom lenost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji ji.                 -9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih le-~ karnah na svetu. Za naročitve in pošijatve pa jedrno le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Baftelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
i Najceneje kupovališce nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
fišna obwala žiTse letne Čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.      " n'   °
2 35
¦m
EMA
DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANt
Tvarina je najboljša cikorija.
ZALOGA
IV.JEBAČI1IH
V LJUBLJANI.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak
zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej Gobovi
kavi, to je cikorija ali: „Xava družbe sv.
Cirila in Metoda v Ljubljani'i
Dobiva se povsod I Glavna zaloga pri: IVAM JEBAČINU v Ljubljani.
Iiran ScMndler
Dunaj, III. Erdbergerstr. it. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z vec kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo,  za   obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor diugod
Ugodni pogoji plačevanja.
Za  reealno postrežbo se garantira,
Solidne zastopnike se išče..
IVAN SCHINDLBR
e. kr. privileg. lastnik.
Dunaj, III. Erdbergcrst. št. \%.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr,: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ullel St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
l^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu Št. 3. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
PriporoCa   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naroČila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
0000000000000000000000
Prva slovenska trgovina z žeiezjem   v Gorici
Konjedic & Zajec
(prej G. Darbo) pred nadškofi jo št v. 5. Podružnica konec Ruštela Štv 2.
Zaloge v ulici Morclli št 12. v Gosposki ulici St 7. v posojilnični bili.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjene in medene pto-ičevlne, orodja za razna obrti in pohlinega, itedilna ognjišča, peči, cavi in predpasnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov e. kr. priviiigovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.