Življenje slavnih Slovanov,
XII.
Uositej Obradovič.
D i mi tria, po samostanskem imena: D o si tej Obradovič, modroznanec serbski, je pervi izmed pisateljev tega naroda spoznal imenitno resnico, da mora pisatelj narodu, ako ga hoče z vspehom podučevath bukve v domačem jeziku spisovati, ter je začel zares tudi pervi tako ravnati. Popred so serbski pisatelji neko mešanico iz serbskega in starega cerkvenega jezika pisali, ktere ni priprosti narod umel. Obradovič je staro ne-spametuo navado poderl, in svojemu narodu več koristnih bukev v maternem domačem jeziku napisal. Kakor žejni popotnik po hladni vodici, tako je hrepenel narod serbski po spisih Dositejevih, ter se iz enega več koristnega naučil, kot iz vsih poprejšnjih v nerazumljenem jeziku pisanih. Drugi pisatelji to vidili, so Dosi-teja po malem posnemali. in dan današnji ee vei po njegovem izgledu ravnajo.
—   2    —
Dositejeve zasluge so po tem takem velike. S svojimi spisi se je poslavil. Življenje svoje je sam obširno popisal. Ob kratkem po tem popisu hočem Slo-vencom od tega imenitnega moža naših bratov jugoslovanskih kaj več jaz povedati.
Rojen je bil Obradovic v Cakovem v Banatu Temešvarskem leta 1739. Oče, kupec, in mati sta bila slovanskega roda. Se otrok je imel sinek Dimi tri a veliko veselje do šole, in prec pervo leto mu je šlo v ojej vse tako dobro v glavo, da kmalo vse tovarše prekosi.
Mladeneč pa ni bil le dobre glave, ampak todi dobrega, smilnega serca. Kedar koli je bil v šoli kteri tovarš tepen, se je tudi on jokal. Posebna vljudnost ga je navdajala tudi v možki dobi, veje tako rekoč iz vsih njegovih spisov in ga mora vsakemu bravcu priljubiti.
Po smerti starišev je pridnega dečka tetec (tetin mož) P ar č a ni n posinovil in duhovskemu stanu namenil. Ali mladi, nevedni Dim i tri a se iz nekih bukev misli navzame, da bi šel po izgledu puščavnikov, od kterih je bral, tudi on v puščavo, da bi se tudi on posvetil. Ker je slišal, da je na Turškem veliko samin, pobegne sknvši na Turško. Skerbni tetec pa ga doteče in nazaj v Cakovo pripelje, kjer se je vedični mladeneč poslej pri nekem Gerku gerškega jezika učil.' Ali še vedno na puščave misli. Tetec, da bi mu to misel pregnal, ga da v Temešvar nekemu rokodelcu v nauk. Ali duh bistroumnega dečka po dragih ukih hlepi. Rokodelstvo ga ne veseli. Vendar ga pri delu stara misel mine. (Konec   sledi.)
—   3   —
Življenje slavnih Slovanov.
XII. Dositej Obradovič.
(Konec.) Neki tovarš mu jo spet obudi. Oba jo potegneta puščav iskat; pa ostaneta v Sremskem samostana, prelepem O povem. Ondi je mladi Obradovič po napeljevanju umnega kaludžerja (meniha) Mi I ut i no v i ca, kteri ga je sedanji svet bolje poznavati učil, svojo staro misel sprevergel in se pokaludžeril, potem pa sel križem svet. Hodil je po Horvaškem, Serbskem, Dalmatinskem , Gerškem , Laškem , Turškem, Poljskem , Ruskem, Nemškem, Angleškem in drugod. Bil je v naj večjih mestih: na Dunaju, v Benetkah, v Carigradu, v Petrogradu , v Lipsku, v Parizu in Londonu. V tem času  se je  naučit  do   dobrega   po  latinski,  gerški.
— 6 —
nemški, laski, francoski, ruski in angleški; po staro slo venski se je bil že popred naučil, po serbski in v laški je znal od mladih nog — vsega skup deset jezikov. Na Dunaju se je učil razunjezikov tudi modroznanstva, v visoki šoli Ha Is ki na Pruskem je poslušal nauk modroznanstva, lepoznaustva in bogo- ali veroznanstva. Veliko lepega je po svetu vidii, veliko koristnega se naučil.
Serčno žele tudi svoj narod po izgledu drugih omikanih narodov omikavati, ki jih je po svetu vidil, se verne čez 25 let sopet med svoje rojake, je marljivo koristne bukve opisoval in šole popravljal. Nazadnje je bil v Beligradu serbski starašina, šolski nadzornik in učenik otrok Cernesra Jurja, gospodarja (kneza) serb-skega, kjer je 1. 1811 tudi umeri. Narod serbski tega učenega moža še dan danes posebno spoštuje. Sprelep kamen zaznamuje njegov grob v stolni cerkvi Beligraški. Čemi Juri, ne učen, pa razumen mož, je Do sit ej a tako čislal, da ni šel nikdar iz zbora memo njegove stanice , da ga ne bi bil gredoč obiskal. Odhajaje pa mu je velikokrat kak cekin v roko stisnul.
Spisi Dositejevi, ki um razsvetlujejo . serce in šege zboljšujejo, so: 1. život i priključenja Dositeja Obradoviča (popis lastnega življenja), 2. pisma kao produženje životopisa, 3. basne, jako čislane, 4. soveti zdravoga razuma, 5. etika ili filosofija nravoučiteljna, €. sobranije raznih nravoučiteljnih veščij (reči) na polžu (korist) i uveseljenje, 7. mezimac (zadnji sin), 8. blagi običaji (nauk se lepo obnašati), 9. pervenac ili bukvica Bositejeva (modri izreki), 10. pisma domača.—Vse te spise je drugič natisnul in na svet dal D. Me da kovic v Zemljiuu (Zemunu) 1850.
—    7    —