Kdor želi v vradnimu ali pa v oananilnimu listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstico z navadnimi čcrkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sam Iratlni list st. i ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar za pre-stavljenje odrajta. k f O. listu ljubljanskima časnika, ipetfk S 4. Vel. trama l§50. »t. 7238. Naznanilo. c26•> 1 Z začetkam 2. polovice šolskiga leta 1850 so te le šolske štiftinge za oddati: 1.Ena Janez Dimicovili, v testamentu od 23. Rožnika 1759, ustanovljenih šolskih štifting z letnimi 54 gold. 42 kr! Ta štiftinga se more samo v gimnazialnih šolah vživati in namenjena je samo za šolce štiftnikove žlahte. — Če pa šolcov te žlahte ni, za mladenče iz vasi Podgir, in če tudi tacih ni, se podeli takim, ki so sploh vMen-guški lari rojeni. — Kteri to štiftingo dobi, ima dolžnost za štiftnika vsakdan lavretanske litanijespsalmain de profundis moliti. Pravico jo podeliti ima vsakočasni Šiffersteinov korar v Ljubljani z Menguškim fajmoštram. 2. Od Jakoba Antona Fancoja v testamentu od 1. Svečana 1795 narejena štiftinga z letnimi 36 gold. Ta se more skozi vse šole vživati in je za uboge šolce mestniga ali kmetijskiga stanu sploh namenjena. Pravica jo podeliti gre poglavarstvu krajnske kronovine. 3. Ena od nekdanjiga krajnskiga dežel-niga glavarja Ju rja Lenkoviča v testamentu od 16. mal. Serpana 1601 napravljenih štifting z letnimi 37 gold. 16 kr. dobriga denarja. Namenjena je za ubog« šolce sploh, tode morajo v Ljubljani v šolo hoditi, in pravica jo podeliti, gre poglavarstvu krajnske kronovine. — Uživavec ima dolžnost za štiftarja vsaki danpsalm de profundis in 3 oče naše in češena si Maria i. t. d. in vsako sredo in saboto en del roženkranca moliti. 4. l)ve, od ranjciga gospoda Teržaškiga škofa, Matevža Ravniharja, s testainen-tam od 25. veliciga Travna 1844 narejene štiftingi ? vsaka z letnimi 80 gld. Te štiftingi greste solcam iz očetove in materne žlahte štiftarja, ne tako bolj bližnje ali daljne žlahte, kakor takim, ki imajo dobro glavo, se dobro uče in lepo zaderže. Ce pa tacili šolcov ni, jo znajo dobiti v Vačah rojeni, tako sicer, de se na vvsihoze-rih izverstniga šolca pred takim gleda, ki je res vžlahti pa slab učenec. Če pa tudi tacih ni, zamorejo te štiftingi šolci iz Vaške fare, in podfar Šent-Lampert, sveta Gora, Iloteč, potem sinovi podložnih grof Lambergoviga ko-rarja in poslednjič šolci iz Krajnske dežele sploh dobiti. — Pravico, ju podeliti, ima Ljubljansko škofijstvo. 5. Perva in druga od Matija Sluga, bivšiga fajmoštra v Slivnici v letu 1716 narejenih štifting, vsaka z letnimi 65 gld. 44 kr. dobriga denarja. — Vsaka teh štifting gre narpervo šolcam iz štiftarjeve žlahte, posebno takim, kteri so iz očetovske Slugove ali materne Kraljeve rodovine; v pomanjkanju tacih iz žlahte pa šolcam, kteri so iz soseske sve-tiga Janeza v Ihanu in poslednjič na Krajn-skirn rojenim sploh. Pravica, te štiftingi, ki se morete v vsaki šoli vživati, podeliti, gre narbližnji žlahti imenovane rodovine. Kteri hoče ktero teh štifting dobiti, ima svojo z kerstnim, siromaštvinim, kožnim in šolskimi pričevanjskimi listi od poslednjih dveh šolskih pollet, kakor tudi če je v rodu, s postavnim rodnim listam in druzimi spričbami prcvidjeno pisano prošnjo in sicer glede šlif-tingepod4. kar pri tukajšnim škofijstvu, glede ostalih pa narpozneje do 5. Rožnika po zadevnim šolskim predstojništvu pri tukajšnim poglavarstvu vložiti. — Od c. k. krajnskiga poglavarstva V Ljubljani 6. veliciga Travna 1850. Chorinsky, 1. r. Št. 7829. (25.) 2 Naznanilo ki zapopade razpis konkurza za službo kanc-lijskiga oficiala pri c. k. dačncm vodstvu krajnske kronovine. Pri c. k. dačnem vodstvu je služba kanc-lijskiga oficiala z letno plačo od 600 gld. z XI. redam vsakdanje plače za postaviti. Tisti, ki to službo dobiti žele, imajo svoje dobre svedočene vloge do konca tega mesca pri c. k. deželnem poglavarstvu vložiti. Ljubljana 16. maja 1850. Gustaf yrof Chorimki/ j deželni poglavar. Št. 6291. Naznanilo. (23.) 2 Po naznanjenju c. k. kameralniga dohod-niga oskerbništva od 12. m. Travna št. 3o69 je visoko c. k. denarstvino ministerstvo z razpisani od 9.111. Travna št. 4585 zastran štem-pljanja tergovskih in obertniških bukev za vse kronovine, ktere začasna postava od 9. Svečana 1.1. zastran odrajtovil od pravdnih opravil, pisem in vradnih djanj zadene, to le določiti za dobro spoznalo : Z ozeram na §§. 30 in 31 začasne postave od 9. Svečana 1850 se v olajšanje davku podverženih dovoli, de se smejo štempeljnu podveržene bukve tako le štempljati, in je davku podverženim na voljo dano, ako zapovedane pogodbe dopolnijo, tisto vižo štemplja-nja izvoliti, ktero svojim okoljnostim pristojno mislijo: 1) Štempljanje štemplju podverženih bukev, ako so nevezane, se more zgoditi, če se štempelj na pervi list pritisne. Kdor hoče take bukve štempljati dati, ima na pervi strani namembo bukev, ali zadnjič ali so kake druge tergovske ali obertniške bukve biti namenjene, in število pola, iz kterili obstoje, potem dan, mesec in leto zapisati in to s svojim podpisani poterditi; potem skozi bukve terdno nit tako potegniti, de en konec niti skozi pervi list, drugi pa skozi zadnji list bukev pride. Davku podverženi je za resnico tega kar pove, odgovoril. 2) Tako pripravljene bukve se imajo v c. k. kolečnico (Stampelamt) prinesti. Tukejse pregleda, ali so te pogodbe spol-njene, zlasti ali je nit prav skozi bukve potegnjena in je porok, de se kaka goljufija ne zgodi; ako vradnija vidi, de so imenovane pogodbe natanjko spolnjene, se en konec niti na pervi, drugi pa na zadnji poli bukev z pečatnim voskam pripečati, na vosek pa pečat te kolečnice pritisne. Potem se bukve štempljajo in šicer samo na pervi poli, tode z enim ali več koleki ali štempeljni, kteri morajo znesku pristojni biti, ki je za cele bukve primeril. 3) Nezvezane bukve ali pa tudi posamesne pole se morejo tudi štempljati dati; tukejse na vsako polo, ko se poprej znesek plača, ki za vse pole skup gre, štempelj pritisne, kteri je po postavi zapovedan. Ako so pa davku podverženi, kteri so svoje bukve tako pripravili, kakor je v 1. odstavku tega naznanila rečeno, z druzimi, kteri teh pogodb ne spolnijo, pri kolečnici snidejo, imajo uni pred temi se odpraviti. 4) V nasledku k III. g. najvikšiga patenta od 9. Svečana 1850 se pripusti, tergovskih S p i štempljanju podverženih bukev, za kterili ali obertniških bukev, ktere so bile že pred to postavo rabljene, dotistihmal nerabljeni del prihodnji rabi prihraniti in štempljati dati. Takrat se ima do nove postave rabljeni del bukev razločno odločiti in kar v poznejši rabo namenjeni del utiče, se ravna z njim, kakor §. 1. prieijoeiga naznanila veh'. Nit, ki se skozi potegne, ima nerabljeni del bukev obseči, in nit se pripečati na pervi in na zadnji poli tega odrajtovilu poverže-niga dela, tudi se pritisne na pervi list tega dela tolikošen štempelj, kolikoršen po meri gre. 5) V krajih, kjer za dohodne zadeve namenjena okrajna oblastnija v duhovni ali dav-knivradniji, znajo tergovci inobertniki, kadar začasna postava od 9. Svečana 1850 v moč stopi, prositi, de se njih bukve v poslopju njih obertništva štempljajo. Iz tega namena imajo okrajni oblastniji dvojni ne-štempljan spisek teh bukev, vkterim naznanijo namembo vsacih posebej, število pola in velikost bukev po priložnim izgledu, narpo-zneje do konca maliga Travna t. 1. predložiti, primerno odrajtvilo pri kolečnici, ali če je v kraju ni, pri zberni denarnici zoper pobotnrlist ali gvitingo odrajtati. Dukve morajo tako pripravljeni biti, kakor je v §. 1 zapovedano. Okrajna oblastnija stori, de grejo poslanci dohodne oblastnije v štacuno ali v obertnikovo poslopje in tam, ako se bukve s spiskam skladne najdejo, s posebnim ročnim štempeljnam vsake v spisku zapisane bukve štempljajo, in od denarnice spisano kvitingo za plačano odrajtovilo prevzamejo. Ob enim se plačana štempljina, dan, ka-daj je bila plačana, in številka zapisnili bukev, pod ktero jc plačano odrajtovilo zaznamovano, zapiše. 6) Pod tergovskimi in obertniškimi bukvami se pa umejo sploh vse zapisovanja opravil, ki se čez kupčijo ali drugo obertnijo, čez posamesne dele kupčijo ali obertnije ali čez pripomočne opravke za tako početje pišejo, te zapisovanja nej bodo zvezane ali sošite ali na posamesnih polah ali listih. 7) Pri izmeri odrajtovila za tiste tergovske in obertniške bukve, ktere so štempeljnu za 1 kr. za polo podveržene, ima ta izmera veljati, če cela pola ni veči, kakor 380 štir-jaškili ali kvadratnih paleov. Ako je pa cela pola veči, pa vunder ne veči kakor 504 štir-jaških paleov, se za vsako polo štempelj za 2 kr. plača. Ako je pa zadnjič cela pola veči kakor 504 štirjaških paleov, dobi vsaka pola štempelj za 3 kr. 8) Določbe nazočiga naznanila imajo tudi za bukve mešetarjev (senzalov) in notarjev veljati. s e k štempljanje v poslopju obertništva se prosi: Da- > Oblika papirja Odrajtovilo Hakos t bukev Število Število pol v vsacih bukvah ali velikost pole v dunajskih palcih Za vsako polo posebej Opomba. šteta številka bukev i} o M o - Mera v o □ palci čili Sploh > >® kr. gld. |kr. 1 2 3 4 Glavne bukve Saldne kontne in kontno kurent-ne bukve . . Tkavske bukvijo t rac a .... i. t. d. 1 2 100 1 200 100 2 40 24 24 14 20 30 720 28 672 20 280 24 480 6 6 1 2 20 20 — 3 20 1 20 Te bukve obstoje iz CO pol; 30 pol je že popisanih in oddeljenih. Skup . . 143 — — — | 44 | 40 Na Dunuju 20. maliga Travna 1850. lynatz Peter 1. r. fabrikant pavoljnine v predmestju N. Opomba. 1) Samo tiste bukve se imajo posamesne naznaniti, kterili oblika papirja je različna, ali ktere so po njihni namembi različnimu odrajtovilu podveržene. 2) Velikost pole v dunajskih štjrjaških palcih se izrajta, če se širokost cele pole z visokostjo pole, ki je v dunajskih palcih naznačena, vmnoži ali multiplicira. Od c. k. poglavarstva V Ljubljani 20. maliga Travna 1850. CJiorinski/ 1. r. št. 6929. Naznanilo. C»«0 2 V čvetertim razredu normalne šole v Mihove« v okraja Petrovardinskiga graničarskiga regimenta je mesto za učenika risanja in tehniških predmetov z letno plačo šterili sto goldinarjev spraznjeno. V ta namen bo po razpisu visociga mini-sterstva bogačastja in uka od 10. mal. Travna t. 1. št: 2779/5 za imenovano spraznjeno mesto konkurz 3. Rožnika v tukajšni normalni šoli. Kteri žele to mesto dobiti, se imajo verli /sicer potrebnih vednost in lastnost še posebej skazati, de slovanski jezik popolnoma umejo, ker bi se sicer hkonkurzu ne mogli pripustiti, in oglasiti se jim je narpozneje do dneva pred dnem konkurza pri c.k. vodstvu tukajšne normalne šole. C. k. poglavarstvo krajnske kronovine. V Ljubljani 30. mal. Travna 1850. Št. 2111. Naznanilo (24.) 2 shrambi spravijo, se odrajta za to od vsake 1 krajcar v srebru. 1 2. Dolžnost frankiranja. Vse v no-trajno deržavo po posti poslane pisma se morajo frankirati. §. 13. Frankiranje in rekomancliranje z poštnimi markami. Frankiranje in odrajt-vilo za rekomandiranje se mora z poštnimi markami zgoditi. §. 14. Vrednost pisemskih mark in prodaja. Take marke so po 1, 2, 3, 6 in 9 kraj- carjev, in sicer: barve » » » od odrajtvil za pisma z pisemskimi m a r k a m i. V spolnenje naj višjiga sklepa od 25. septembra 1849, kteriga jc ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb razglasilo, imajo v oziru odrajtvil od pisem in drugih plačil, potem rabe pisemskih mark z 1. junijam 1850 sledeče odločbe v djanje stopiti. 1. Pisemska cena. Cena za enojno pismo znese: a} za tisti kraj, na kterem se pismo na pošto da.........2 kr. b) za deset milj.......3 „ cj čez 10 do 20 milj.....G „ d) čez 20 milj.......9 „ 2. Enojno pismo. Enojno pismo je tako, ki nima čez en lot teže. §. 3. Cena rase po teži. Za pisma čez en lot in zdvema lotama se odrajta dvojnata plača, čez dva do tri lota trojnata itd. za enojno pismo. §. 4. Zaznamovanje po pošti pošilajočih pismam enakih reči. Kar od pisem v tesnejšem pomenu beseda velja, velja tudi od drugih reči, ki se pošiljajo v pisemskih zvezkih, kakor: pisarija, tiskanje, izgledi itd. g. 5. Ponižanje odrajtvil. Za pošiljanja pod križnim zavitkam, ako v njih raznn napisa, leta in dneva in podpisa nič druziga ni pisa-niga, se odrajta brez de bi se na daljavo gledalo za vsak lot en krajcar. Za na ogled poslano robo in znamnja, ki se na pošto tako dajo, de se lahko spoznajo, se plača za vsaka dva lota enojna poštnina. Tem pošelitvam ogledne robe in znaminj, sme kdor hoče ponižaniga odrajtvila deležen biti, le eno enojno pismo pristaviti, ktero se, de se poštnina odloči z robo ali znamnjem, vred zvaga. Od pošiljanj zadnje baže se vendar le po 16 lotov teže po omenjeni naredbi ravna. 6. Nazaj poslane pisma. Za nazaj poslane pisemske pošilitve, ktere se niso mogle napisanim izroditi, se posebna poštnina odrajta. 7. Poštnina za rekomandirane pisma. Pošilitve, ki se rekomandirane (na recepise) na pošto dajo, morajo popolnama frankirane biti, od kterih v kraju, kjer se na pošto dajo, 3 krajcarje, za vse druge kraje pa 6 kraje, odrajta, kdor jih na pošta da. 8. Retour recepise Ako kdo retour recepise, to je take recepise tirja, ki z podpisani prejemnika nazaj pridejo in se pošil-javcu izročiti imajo, mora ta zato ko pismo na pošto da, tisto poštnino kakor za enojno pismo odrajtati. g. 9. Popraševanske pisma (Quastionen). PopraševansKe pisma so podveržene predplačilu pristojne poštnine enojniga pisma. Brezplačilno poslanje popraševanskiga pisma se vendar zamore tirjati: a) ako tisti, ki je pismo na pošto dal, pi smo od tistiga skaže, kterimu je pisal, v kterem mu naznani, de pisma še o tistem času ni dobil, v kterem bi ga bil že imel prijeti, ali h) če plačanih retour recepisov"4 po preteku potrebniga časa nazaj ni bilo. 10. Poštnina za izročitve (Zustellungs-gebiihr). Za izročitev poštnih pisem v poštnih krajih, kernobeniga od deržave postavljeniga pismonosa ni, se plača od vsakega */a kr. v srebru. S- 11. Poštnina za shrambo. Ako se pošilitve po tirjanju prejemnika pri poštni oddajni vradniji dokler jih ne vzame, v posebni po 1 krajcarju rumene „ 2 „ čeme „ 3 „ živorudeče „ 6 „ rudečorujave „ 9 „ modre (plave") „ Vsak jih zamore, ako denarje odrajta pri vsili c. k. poštnih vradnijah kolikor hoče kupiti. Vsaka poštna vradnija, ki v raznih prostorih stanuje, bo kraj, kjer jih prodaja, z napisani zaznamovala. Razun poštnih vradnij ne sme za zdaj nobeden pisemskih mark prodajati. 0 2 Razglas dražbe. Po sklepu mestniga odbora tio mestna go sposka po javni dražbi na zapečatene oferte mestni dac od pijač in mesa skozi tri leta namreč od 1. veliciga Serpana 1850 do posled-njiga dnemaliga Serpana J853 v najem dala. Dražba bo 27. dan veliciga Travna t. 1. pred poldnain od 10. do 12. ure. Pogodbe in pravila v najem dajanja od 15. Svečana 1844 št: 1409, po kterih se bo dražba napravila, zna sleherni v Terstu pri podpisani mestni gosposki, potem v Benetkah, Milanu, Zadru, Ljubljani, Gradcu, naDunaju in vlnšpruku pri zadevnih mestnih gosposkah pregledati. Od c. k. politiško ekonomiške mestne gosposke. V Terstu 21. maliga Travna 1850. Kari žl. Cometli. Tajnik. st. 2558. K on k ur z ("O * za pridobitev mesarske pravice V Kamniku je od dveh sedaj obstoječih mesarskih pravic ena za podeliti. Kdor si to pravico pridobiti želi, mora skazati, de je dobriga zaderžanja, de je v mesarstvu znajden in de ima dosti premoženja, de se more mesarije podstopiti. Vloge se jemljejo pri kantonskem poglavarstvu v Kamniku do 10. junija. C. k. kantonsko poglavarstvo v Kamniku 14. maja 1850,