Obiskali smo
mladinske
aktive
v delovnih
organizacijah
Komisijo za družbeno eko-nomske odnose je občinska konferenca ZMS Ljubljana-Center na svoji drugi seji za-dolžila, da obišče vse aktive zyeze mladine v delovnih orga-nizacijah in tako ugotovi, kakš-no je stanje v posameznih ak-tivih. Komisijo je čakalo zelo težko delo, kajti imela je vse premalo stikov s samimi aktivi in tako sprva nismo vedeli, ka-ko naj se te naloge lotimo. Na delo smo šli skoraj brez kakrš-nihkoli uporabnih podatkov o aktivih. To pomanjkanje infor-rnacdj nas je takoj na začetiku postavilo pred kočljivo vpra-šanje: kako in kje začeti? Za-to smo najprej sestavili vpra-šalnik, iz katerega smo potem dobilli tiste najosnovnejše po-datke, ki so nas zanimali: ko-liko mladih je v delovni or-ganizaoiji, koliko je mladih komuoistov, kakšen je pro-gram dela aktiva in podobno.
Reauitatl, kl smo jih z obti-ski dobili, so bili za člane ko-misije kot ledena prha. V sko-raj vseh aktivih srno naleteli na izredno neakbmio in neor-gamizirano delovanje. Res je, da je bilo tudl nekaj izjetn, vendar je večina aktivov ob-stajala samo na papdrju; ime-li so sicer predsedstvo, pred-sednika, sekretarja in blagaj-nika, ter tudi dober program dela, toda narejenega ni bilo skoraj nič ali pa zelo zelo inalo.
Ko smo se p<>govarjali z mladimi v delovnih organiza-cijah, smo ugotovili, da je pre-cej problemov, ki tarejo mla-de. Ponekod je to stanovanj-eka problematika, drugje je to pripravniška doba in nagraje-
vanje, pri drugem podjetju so v ospredju problemi u<Sencev v gospodarsfevu, mladtaiski ak-tivi pa se povsod bojuijejo z zelo aktuakiim probJemom, ki mu pravimo nezainteresdra-nost mladih za delo y družbe-nopolitičnih organizacijah in v organih samoupravljanja. Za-nitnivo je tudl to, da so o vseh teh problernih mladi zelo ma-lo raaprajvljali in še manj so jih poskušali reševati. Vse pre-pogoste so izjave mladih: Kaj pomaga, če mi o teh težkih in perečih problemih razpravlja-mo, saj bodo tako ali tako oni tam zgoraj vse naredili po svo-je. Kaj take resignirane izjave pomenijo? Mladi se premalo zavedajo svojega položaja in vloge v delovni organizaciji. Ne zavedajo se tega, da so tudi oni del te organizaoije, da tudl omri prispevajo svoj deilež k ustrvarjanju skuipnega dohodka in uspehu in raznroju delovne organizacije, in da zato ne morejo iai ne smejo stati ob strani, ko se razpravlja in od-loča o talko pomembnih sfcva-reh, kot so: delitev dohodka, stanovanjska poldtdka podjetja, uveljavljanje amandmajev ta podobno. To so tudl stvard, ki ponavadi najbolj prizadeva-jo  mlade  člane  podjetja.
Ugotovlti moramo, da so mladi o vseh teh problemih in ukrepih za reševanje teh problemov izredno slabo infor-mirana.
Kaj moTamo ob teh alar-manibnih ugotovitvah nareditd? Menim, da je glavni vzrok za takšno stanje premajlma druž-beno politična usposobljenost mladih. Mladi se vse premalo usposabljajo tako  v podjetjih
kot v šolah. Posebno bi tukaj pouidariJ šole, saj se tam mla-dl ljodje izobražutjejo in fcudi izoblikujejo svojo miselnost in odnos do družbe. Morali bomo.torej organiztrati izobra-ževalne seminarje za mladino v delovnih organizacijaii, in ne samo za mladino, temveč tudi za starejše, saj ravno ti vse prevefikrat dajejo mladiin slab vagled s svojim negativ-nim odoosom do določenah vprašanj. Zveza mladlne kot organizacija zdmžuije mlade in zastopa njihove initerese, bo morala zastaviti vse svoje sile za reševanje te ndč kaj ugod-ne  situacije.
Resolucija trefcje seje komfe-rence ZKJ nam je nakazala na-loge in nas tudi zav^uje, da jih takoj izvajamo, kajti v na-sprotnem primeru se lahko zgodi to, da bomo imeli mla-dino, kl ji bo malomeščanska in potrošniška misehiost ne-kaj popoilnoma vsakdanjega, kar pa je daleč od interesov naše samoup<ravne socialistič-ne usmeritve.
Miloš Jenko