382
Lahkomiselnost.
V četrtek, dne 26. oktobra popoldne, je bil v »Katoliškem domu" shod „Gospodarske zveze" na katerem shodu so se kovali visokoleteči gospodarski projekti.
Gospod dr. Šusteršič je, kakor nam je sporočil »Slovenec", razpravljal o ustanovitvi osrednje zadruge, ki bi imela svoje skladišče v Ljubljani ter bi zalagala vse kmetijske zadruge, konsumna društva itd. z vsemi potrebščinami.
Financiranje   tega   načrta  je gospod   dr. Šusteršič
pojasnil   tako-le: „Pri osrednji   zadrugi bi bili redni in
izredni člani. Redni člani bi bili v prvi vrsti posojilnice.
Redni člani bi vplačali glavne deleže, izvenredni člani pa opravilni   delež, ki bi moral   biti   nizek,   na primer
1 krono, ker je osrednja zadruga namenjena kmetu, ki ne more veliko plačati; opravilni delež izatopivši dobi nazaj. Pri vstopu plača izvenredni član pristopnine 1 krono, ki ostane zadrugi. Prvo leto je torej izvenredni član udnine prost. Pričenši z drugim letom prične vplačati udnino, ki bi znašala 1 gld. na leto. Da se ustvari potrebni prometni kapital in se pokrijejo stroški, morala biimeti pri osrednji zadrugi vsaka posojilnica jedenglavni delež 500 gld., ki ostane imetje posojilnice, samo obresto-vanju se odreče. Na ta način bi v kratkem imeli skupaj okolu 50.000 gld. kapitala. Tisto beračijo, katero ima kmetijska družba, spravimo mi skupaj v 24. urah."
Ponosne besede! Le škoda, da „Slovenec" ni tudi povedal, kar je k tem izvajanjem pripomnil č. gospod Hladni k, zakaj potem bi dobila vsa stvar popolnoma drugo lice.
Č. g. Hladnik je namreč pojasnil, da izmed tako-zvanih katoliških posojilnic sploh nobena nima 500 gld. premoženja, in da torej ne more vzeti glavnega deleža. Na to je dr. Šusteršič odgovoril, da posojilnicam sploh ne bo treba vplačati tega deleža, da bodo le po 500 gld. dolga naredile pri ^Ljudski posojilnici", in s tem denarjem se napravi osrednja zadruga.
Tista beračija, katero ima kmetijska družba, se torej ne bo skupaj spravila, ampak naredilo se bo le toliko — dolga.
S tem je povedano vse. Snovanje velikih podjetij na taki podlagi je lahkomiselnost, ki se utegne tako bridko maščevati, kakor nameravana ustanovitev zavarovalnice brez kapitala, kateri zavarovalnici ne more biti sojena druga usoda od one ki je zadela „banko Slovenijo". —