#   6   %"   “Kako sploh obstaja maša bez posvetitve?” je ob neki prilo`nosti protestiral katoliški pre- lat. Izvedel je namreè, da je Sveti sede` odo- bril obhajanje evharistiène daritve po ana- fori (tj. evharistièna molitev), katere avtorja sta Addai in Mari, in v kateri ni posvetilnih besed: “To je moje telo in to je moja kri”. Odgovor je seveda, da take maše ne more biti. Kaj pa potem je posvetitev, èe niso to besede, s katerimi je Jezus posvetil evharistijo pri zadnji veèerji? $,   (9.  (:: Ena od nalog teologov je razlaga avten- tiènih odloèitev cerkvenega uèiteljstva. Taka odloèitev so zagotovo Smernice za dovoljenje pristopa k evharistiji vernikom kaldejsko in vzhodno-asirske Cerkve, ki so bile izdane 26. oktobra 2001. Odloèitev so odobrili Papeški svet za spodbujanje kršèanske edinosti, Kon- gregacija za nauk vere ter sam pape` Janez Pavel II. Te smernice naj bi vernikom dveh sestrskih cerkva, ki izhajata iz iste starodavne apostolske tradicije, zagotavljale, da bodo lah- ko evharistijo prejeli tudi, èe bo duhovnik njihove Cerkve odsoten. Katolièanom, ki iz- polnjujejo pogoje za prejem obhajila, ki ga duhovnik pri asirski evharistiji posveti z ev- haristièno molitvijo po Addaiju in Mariju, zgoraj omenjene smernice zagotavljajo, da prejemajo resnièno Kristusovo telo in kri. "     ; Vendar pa se je v zvezi s tem pojavila di- lema. Èe katoliška Cerkev uèi, da posvetilne besede predstavljajo bistveni del evharistiène posvetitve, kako potem lahko svojemu ver- niku odobri prejem obhajila, ki ga duhov- 6 <+.= 2 %     ; nik posveti brez teh besed? Vendar pa Rim `e od nekdaj spoštuje tradicijo, in anafora po Addaiju in Mariju je dejansko zelo tradicio- nalna. Teologi se strinjajo, da je to ena iz- med najstarejših anafor, ki se `e stoletja upo- rablja v starodavnem vzhodno-asirskem krš- èanstvu, ki izhaja iz Mezopotamije. Vatikanski odlok zavzema zelo odloèno in pogumno stališèe, ko anafori po Addai- ju in Mariju prizna veljavnost zaradi apostol- ske tradicije vzhodno-asirskega kršèanstva in starodavnosti te anafore. Odsotnost posve- tilnih besed v anafori pove`e z zgodovino ev- haristiène molitve in z asirskim evharistiè- nim naukom o besedah posvetitve, katere- ga naèela se ka`ejo pri razlagalcih in pri dru- gih dveh vzhodno-asirskih anaforah, ki pos- vetilne besede imata. S teološkega in liturgiènega vidika lahko argumente povzamemo takole: katoliško uèiteljstvo uèi, da sta tradicionalni bogoslu`- ji naših vzhodnih sestrskih Cerkva vredni vsega spoštovanja. Vsi teologi se strinjajo, da je evharistièna molitev po Addaiju in Ma- riju ena izmed najstarejših anafor, ki se še vedno uporablja. Najnovejše študije zago- varjajo mnenje, da omenjena anafora v svoji prvotni obliki posvetilnih besed sploh ni vse- bovala - to, v nasprotju s stališèem starej- ših študij, ni edinstven primer: tudi veè dru- gih zgodnjih evharistiènih molitev prav tako nima posvetilnih besed. Omenjena anafora morda res posvetilnih besed ne navaja do- besedno, paè pa posredno, ko omenja po- stavitev evharistije, zadnjo veèerjo, Kristu- sovo telo, kri in daritev Cerkve. Tako ana- fora skuša obnoviti Jezusove besede: “To de- lajte v moj spomin”.    #    V tej razlagi lahko opazimo napredek v katoliških liturgiènih študijah, ki so poda- le zgodovinski in teološki okvir za zgoraj omenjeni konsenz, h kateremu je najbolj pri- pomogla metoda, ki jo sam imenujem eku- menska teologija. Gre za nov naèin preuèe- vanja kršèanske tradicije, s katerim naj ne bi spodbijali in dominirali, ampak predvsem is- kali dogovor in povezovanje. Ekumenska teo- logija zavestno poudarja skupno tradicijo, na- ka`e pa tudi razlike. Le-te so morda nasta- le kot posledica zgodovine, kulture in jezi- ka, ne gre pa za bistvene razlike v apostol- ski veri. Taka teologija se skuša zelo poglobiti v stališèe druge strani, da bi ga, kolikor je to najbolj mogoèe, razumela in sprejela. Na nek naèin gre za sodelovanje, ne pa za tekmova- nje: obe strani namreè skušata razumeti sta- lišèe svojega sogovornika in se ne osredoto- èata zgolj na lastno mnenje. Tako prizadevanje in metoda temeljita na naši veri, da Sveti Duh ostaja s Cerkvijo, svo- jo prièo, in šèiti njeno integriteto - to se je posebej pokazalo v stoletjih, ko Cerkev še ni bila razdeljena. Ker nekatera izmed vprašanj, ki nas loèujejo, segajo v ta stoletja, z goto- vostjo lahko trdimo, da te razlike ne vplivajo na vsebino apostolske vere. Poleg tega tudi katoliška Cerkev priznava, da vzhodne Cerk- ve v zgodovinskem smislu predstavljajo apo- stolsko vzhodno kršèanstvo ter da so njene sestrske Cerkve. Iz tega izhaja, da je vsak po- gled na kršèansko tradicijo, ki v celoti ne upo- števa starodavnega tradicionalnega nauka teh Cerkva, zelo pristranski. Iz vsega povedanega je razvidno, zakaj je Cerkev skušala ugodno rešiti problem veljav- nosti anafore po Addaiju in Mariju. Na kak- šni legitimni teološki in ekleziološki osno- vi je lahko Rim trdil, da tako starodavna apo- stolska Cerkev nikoli ni imela veljavne ev- haristiène daritve, èe pa so njeno najpomem- bnejšo anaforo uporabljali stoletja in ji ni- koli ni nihèe oporekal - niti cerkveni oèet- je niti katera koli lokalna ali provincialna si- noda, pa tudi ne ekumenski svet, katolièa- ni, patriarh ali pape`? Tako ugodno rešitev so sporazumno pod- prli pomembnejši katoliški teologi, ki se stri- njajo, da so bile posvetilne besede najzgod- nejšim evharistiènim molitvam dodane ka- sneje. Te besede pa ne manjkajo samo zgoraj navedeni anafori, ampak še vsaj desetim dru- gim zgodnjim evharistiènim molitvam. Tudi Apostolsko izroèilo je posvetilne besede zaèelo uporabljati šele v èetrtem stoletju. Potemta- kem torej ne obstaja nobena prednicejska ev- haristièna molitev, za katero bi lahko doka- zali, da je vsebovala posvetilne besede. 3 0       V zadnjem èasu so katoliški teologi zaèeli zagovarjati širše stališèe, da pri evharistièni posvetitvi duhovnik moli nad darovi. To sta- lišèe lahko opazimo v uradnih katoliških be- sedilih, navdahnjenih z Drugim vatikanskim cerkvenim zborom. Splošna navodila k rim- skemu Misalu (izdana 18. novembra 1969) ev- haristièno molitev opišejo takole: “Sedaj se prièenja vrhunec in središèe celotne daritve - evharistièna molitev, tj. molitev zahvale in posvetitve /…/” (št. 54). Beseda “posvetitev” tukaj nakazuje evharistièno posvetitev. Ta šir- ši pogled zasledimo tudi v novem Katekiz- mu katoliške Cerkve, ki anaforo razlo`i ta- kole: “z evharistièno molitvijo, molitvijo zah- vale in posvetitve (konsekracije), prispemo do srca in vrhunca obhajanja /.../” (št. 1352). Omenjeno stališèe zagovarja tudi “München- ska izjava mešane katoliško-pravoslavne ko- misije za teološki dialog”, ki je izšla julija 1982: “ /…/ evharistièna skrivnost se dopol- ni v molitvi, ki vsebuje besede, s katerimi je Beseda, ki je meso postala, postavila zakra- ment; dopolni se tudi v epiklezi, v kateri z vero navdahjena Cerkev Oèeta prosi, naj po Sinu pošlje Duha …”.   6   %"    # Preprièanje, da je posvetilna molitev osrednji del anafore, ne pa nek del le-te, ki se pojavlja v “obrazcu”, ustreza skupni tra- diciji še nerazdeljene Cerkve. Tako interpre- tacijo zasledimo v veè besedilih, ki so jih za- pisali cerkveni oèetje - npr. Justin v “Zago- voru” (“Apologia”); Irenej v delu “Zoper kri- voverstva” (“Aversus haereses” IV, 18.5), okoli leta 185; Ciril in Janez Jeruzalemski v “Mi- stagoških katehezah” (“Mystagogic Cateche- sis” 1,7), po letu 380.         "  Ali to pomeni, da posvetilne besede ne posveèujejo? Nikakor ne. Po preprièanju cerkvenih oèetov jih moè Jezusove besede posveèuje za veèno. Klasièno latinsko dog- mo o besedah postavitve evharistije v smi- slu “besed posvetitve” lahko zasledimo `e pri svetem Ambro`u (339-97), ki ta nauk ned- voumno zapiše v dveh razpravah: v delu “De sacramenti” IV, 4.14-17, 5.21-23 (“O zakra- mentih”) in v razpravi “De mysteriis” IX, 52- 54 (“O skrivnostih”). Vendar pa Ambro` posvetilnih besed ne razume kot “obrazec”. V svoji razpravi “De sacramenti” (“O zakramentih”) moè Jezuso- vih besed pripisuje popolnosti Bo`je Bese- de: “ /…/ Kristusova beseda je tista, ki postav- lja zakrament. Katera Kristusova beseda? Ti- sta, po kateri je vse nastalo ... Torej vidite, kakšno moè ima Kristusova beseda. Èe ima torej Jezusova beseda tako moè, da je ustvarila nekaj, kar prej ni obstajalo, kako moène so šele njegove besede pri spreminjanju neèe- sa, kar `e obstaja”. Prav to skuša povedati tudi sveti Janez Krizostom v svojem delu “Homilija o Judo- vem izdajstvu” (1/2, 6): “To je moje telo,” pravi. Ta beseda /…/ potem ko je bila nekoè izgovorjena, od takrat do današnjih dni do- polni daritev na vseh oltarnih mizah sveta”. Tudi doktrina svetega Janeza Damašèana, “zadnjega izmed grških oèetov” (753/4), ki jo zasledimo v delu “De fide orthodoxa” (“O pravi veri”), to potrjuje: “Kristus je rekel: ‘To je moje telo’, ‘To je moja kri’ in ‘To delaj- te v moj spomin’. In to se po moèi njegovih besed vrši, dokler ne pride”. Vsi ti mo`je niso krivoverci, ampak svetniki in oèetje, ki jih kot take slavimo v bogoslu`nem koledarju katoliške Cerkve. Tu zagotovo velja stari izrek: Lex orandi legem statuat credendi (Naj pravila molitve doloèajo pravila vere). Po preprièanju cerkvenih oèetov torej pos- vetilne besede vedno posvetijo daritev, celo v anafori po Addaiju in Mariju - moè Jezu- sove besede namreè za vekomaj posveèuje vsa- ko evharistijo, ki se bo opravljala do konca èasov. Duhovniki torej današnje darove kru- ha in vina v moèi Jezusove besede posveti- jo s posebno molitvijo - z anaforo. Kako po- samezne anafore to izrazijo, pa se po svetu zelo razlikuje in je odvisno od lokalne tra- dicije, doloèene zgodovine in nazorskih vpra- šanj èasa in kraja. Po mojem mnenju zgodo- vina prièa o tem, da gre za dogmatski konf- likt, ki se ni razvil med vzporednimi, ampak med razliènimi izrazi za isto realnost v raz- liènem zgodovinsko-cerkvenem okolju. Tak pristop (opisan v prejšnjih odstavkih, op. prev.) zasledimo v tem zanimivem in po- polnoma avtentiènem novem vatikanskem odloku. Presenetljivo je, da je le-ta kljub ši- rokemu zgodovinskemu pristopu in drznosti pritegnil zelo malo pozornosti. Po mojem mnenju je to najpomembnejši nauk, ki ga je cerkveno uèiteljstvo sprejelo po Drugem va- tikanskem cerkvenem zboru.  ! "16  * Robert J. Taft, univerzitetni profesor na Papeškem inštitutu za vzhodne Cerkve v Rimu in svetovalec Vatikanske kongregacije za vzhodne Cerkve, je bil eden izmed tistih, s katerimi se je Sveti sede` posvetoval pred odobritvijo odloka, ki je opisan v tem èlanku.   6   %"