JOSPCSDSBSTVO Cene in sejmska poročila. Cene tujemu denarjn. Na zagrebški borzi se je Zndnje dni dobilo v valutah: 1 ameriš.ki dolar za j5.S0 lJiu. Dne 24. t. m. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov z-i 709.755 do 802.75. 100 nemških mark za 1351.70 do 1354.70. 100 madžarskih pengov za 994.(50 do 995.60. 100 italijaaiskih lir za 300 do 303. 1 ameriški dolar za 58.80 do ;>6.X5. 100 francoskih frankov za. ?.2:> lo '.:25. 100 oeboslovaškili kron za 108.40 do 168.80. S.»jmi: Dne 29. januarja: Rajhcnburg, Sv. Jurij ob Taboru. Dne 30 jamiarja: Vojnik. Dne 31. januarja: Dobova. Dne 3. februarja: Jarenin* in Sv. Jakob o!b Kolbiji. Mariborsko sejmsko poroSiJo z .!nc 24. I. 1928. Prignamih je bilo: 12 konj, 8 bikov, 207 volov, 352 krav in 6 telet. Skupaj 582 komadov. Povprečne tene /'. r izFnu1 živnl.-kc vrste so bile sler!o<:e: iijb.-li voli 1 kg živ? teže od 7 do 8 Din, poldjbcli voli od 6 io 7  Din, plemenski vol' od 5 Jo 7 D, i, Diki za klanje od 7 do 8 Dir>, klavne kr.ive drbele od 6 do 7 Din, plemenske krive od 5.S0 do 6 Din, krave za Klob;isa.-je od 1 do 5 Din, molzne krave od 5 do 6.50 i>ir., brejt krave od 5 do 6.50 Din, mljda živina od 7 do 7.50 Din. Piodalo se je .$16 komndov, od teb v Avshijo 82, v Italijo pa 23 kom.idov. Me&ne cene v Marjborn Volovsko incs.o 10 do 18 Din, telečje meso od 17.50 do 22.50 Din, svinjsko meso svežc 17 Jo 27T.0 Din. Mariborski trg dne 21. januarja 1928. Knkor že po navadi ,je bil trg dobro založen in dobro obiskan. Slaninarjev je bilo 87, ki so delali prav dobro kupčijo, ker so že zjutraj cene znižali in sicer so prodajali meso in slanino po 17 do 18 DLn kg. Radi te dobre kupčije so cene že okoli 11. ure poskočile io 20 do 22 Din za kg. Tudi pri domačih mesarjih je bilo opaziti, da so šli s cenami doli. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov na trgu. Cene so ostale še vedno tako visoke, kakor so bMe teden poprej. Tako so se prodajali piščanci po 20 do 30 Din, kokoši po 40 do 50 Din, rare in gosi po 50 do 75 Din, purani po 60 do 125 Din za komad, domači zajci po 10 do 25 Din za komad, divji zajci 40 do 50 Din komad, ribe 20 do 28 Din kg. — Krompirja so pripeljali kmetje 4 voze in so ga prodajali po 6 do 7 Dtn mernik, zelenjava in sadje se je prodajalo po obiČajnih cenah. L>ončena in lescna roba po 1 do 80 Din, brezove metle po 2 do 5 Din ko-mad, koruzna slama 25 Din vreča. — Seno in slama: V sredo so kmetje pripeljali 9 vozov sena in 3 voze slame, v soboto pa 10 vozov sena in 8 vozdv .-lame na trg. Cenc so bile za seno 75 do 90 Din, za alamo pa 35 do 50 Din za 100 kg. Novi davčni zakon bode mnogo boljši. Naše ljudi gotavo zanima, ali bode novi davčni zakon kaj boljši od dosedanjih. Mirno lahko trdimo, da bo novi zakon v marsičem boljši. Nekatere stvari navajamo, katere bodo zanimale posebno male in srednje davkoplačevalce. Pri posestvih, ki imajo do 500 Din čistega katastralnega donosa, bo davek za polovico nižji, kot do sedaj. Odpade pa še tudi dohodnina. V veljavo bo stopil novi zakon, ako bo te dni sprejet v skupščini, s 1. januarjem 1929, ker se prej ne more to urediti. Dohodnina ostane še letos v veljavi. Za odmero davka bo po novem davčnem zakonu določen poseben občinski davčni odbor, katerega bodo volili občinarji. To je zelo važno. Od 1. januarja 1929 naprej bodo torej davkoplačevalci sami po svojih zaupnikih določili višino davkov za vse posamezne davkoplačevalce v občini. Hiše na kmetih bodo po novem zakonu popolnoma proste hišnega (najemninskega itd.) davka, ako v teh hišah ni kaka obrt ali najemnik. Tudi hiše, v katerih starmjejo viničarji in drugi kmetijski delavci, bodo proste davka. V eni prihodnjih številk bode poslanec Pušenjak natančneje opisal podrobnosti novega davčnega zakona. Iz vinskih rszstav. USPEH II. OBLASTNE VINSKE RAZSTAVE V PTUJU. V Sloveniji, v starodavnem Ptuju, ki leži v centrumu vinskih goric mariborske oblasti, se je pod protektoratom velikega župana mariborske oblasti vršila od 15. do 17. januarja 1928 velika vinska razstava z vinskim sejmom. Mariborska oblast je najboljša vinorodna pokrajina naše države ter obsega sedem večjih vinorodnih okolišev. Vina na tej razstavi zelo številnih razstavljalcev iz vseh vinorodnih okolišev so v 2000 buteljkah nudila najboljša spoznavanja vseh vrst vin, zlasti teh-le sort: renski rizling, laški rizling, traminec, silvanec, burgundec, muškat, mozler, rulandec, muškat-silvanec, frankinja, kabernt, kapčina, portugalka in drugih, in to od leta 1909 do 1927. Po izjavah strokovnjakov, domačih in inozemskih, je doznati, da so naša vina na svoji dobroti v zadnjih letih znatno pridobila in napredovala ter vzdržijo vsako primero s francoskimi in renskimi vini. Tri dni trajajoča razzstava je imela okoli 6000 obiskovalcev, ne le iz naše države, temveč tudi iz Nemčije, Avstrije in Čehoslovaške. Razstava v svojem velikem obsegu, pravilne in okusne ureditve delala je čast Slovencem in celi državi in veliko pripomogla k dobrim kupčijskim zvezam z odjemalci od tu- in inozernstva. Lično in pregledno izdelani katalogi po kmelijskem referentu g. Zupancu so bodoči kažipot za vinske kupce ter se še vedno dobijo pri razstavnem odboru v Ptuju, komad 10 Din. Kdor je posetil to razstavo in pokusil razstavljena vina, je dobil najboljši utis, ki ga bo neizbrisno ohranil. Ker je nameravano, da se v Ptuiu italno vsako leto priredi oblastna vinska razstava s sej- mom in to po želji razstavljalcev in kupcev, je nujno potrebno, da se naše gospodarske inštitucije za njo zanimajo, državne oblasti pa jo podpirajo, osobito dosežejo ugodne trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo, Nemčijo in Čehoslovaško, nadalje pa na mejah kolikor mogoče olajšajo izvoz vina z dobrohotnim carinskim postopkom. Zahvala. Predsednik razstavnega odbora izreka vsem vinogradnikom in razstavljalcem, poslovnemu odboru ter sodelujočim gospodom in cenjenim damam, ki so pripomogli k najboljšemu uspehu II. oblastne vinske razstave v Ptuju. najiskrenejšo zahvalo! Na vinski razstavi in vinskem sejmu v Ljutomeru se je prodaio riad 800 hl vina letnika 1927 in sicer najvcč v sosedno N. Avstrijo, nadaljne kupčije pa so v teku. Vpoštevajoč to dejstvo, moreino sprejeti le z radostjo izid tega vinskega sejma. Razstava je uspela popolnoinn tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. Na dan pred razstavo so bila vina ocenjena od strokovne komisije, ki ji je predsedoval direktor vinarske in sadjarske šolo v Mariboru g. Andrej Žmave. Prisostvovala pasta med drugimi tudi zastopnik velikcga župana g. Jožef Zabavnik in upravnik drž. loznega in ovočnega nasada v Kapcli g. Joško Glaser. Pri tej oceni se je izka zalo, da so bila vina prav izborne kvalitete in so za to mnoga dobila najvišjo oceno. Od priznano dobrih poznavalcev vina gre glas, da je Ijulomcrska vinska razstava v strokovnem oziru na višini ?edtinjega časa in se pristni »Ljulomerčan« po svoji kvaliteti more merili z najboljšimi vini cele E\Tope. Iz tega razloga je cnaka prireditev v Ljutomeru tudi v bodoče kar najbolje na mestu. Gospodarski drob'ž. Gospodarska predavanja v filmib. V času od 7. do 13. t. ni. so bila na več krajih ljutomerskega sreza obdržana predavanja o vinogradih in sadnih škodljivcih ob istočasnem predvajanju krasnih filmov od strani g. dr. Fr. Loscbnigga iz Zagreba. Predavanja so bila zelo dobro obiskana, osobito v Ljutomciu, pri Mali Nedelji, v Apačah in po drugod. Onienjeni filmi so jako inslruklivni. ker prikazujejo mnoge škodljivce n.-iših kullurnih rastlin od početka do konca n.jih razvoja. Mnogobrojni navzoči, med njimi priznani kmetijski strokovnjaki, so sprejcmali predvajanja z navdušonira odobravanjem ter so izražali željo, da bi se enake prireditve po vseb večjih občinah z intenzivnim vinarstvom in sadjarstvom, na kateri način bi se pripomoglo v znatni meri k napredku teh važuih kmetijskih panog. — Vekoslav Alampar, kmetijski referent. Davčni zavezanci se opozarjajo, da poteče dne 31. t. m. rok za vlaganje iupovedi za dohodnino in rentnino ter prijav za davek na poslovni promet, za davek od zaslužka telesnih delaveev in službenih prejemkov privatnih in samoupravnih uslužbencev. Občni zbor Sadjarske podružnice Ptuj se vrši v nedeljo, dne 29. t. m., ob 10. uri dopoldne pri g. Mihaelu Brenčič. Priporočamo sadjarjem, da se polnoštevilno u- deležijo, ker je tudi istočasno pouCno predavanje. Šmarje pri Jelšah. Dne 2. februarja se vrši v Smarju v Katoli&kem domu splošni kmetijski enodnevni tečaj z vzporedom, ki mora zanimati vsakega, ki količknj stremi za napredek gospodarstva. Govorili bodo d<jbro znani gg. govorniki. Tečaj se začne zjulraj ob osmih. Kot prvi govori g. dr Rihtarič, živinozdravnik v Smarju, o prenosu nalezlji vih živinskih bolezni na človeka in kako se pozna prvi znak bolezni. 2. G. Ivan Gračner, ravnatelj oblastnih uradov v Mariboru, o davkih. 3. G. Gorkič Franc, občinski referent v Mariiboru, o občinski upravi. 4. Zidanšck Jožef, živinozdravnik in oblastni poslanec v Mariboru, o živinoreji. 5. Gorkič Franc o zavarovanju goveje živine. 6. G. Gošler Ludovik, poročntk in voja&ki referent na srezkcm poglavarstvu v Smarju: vojaške /adeve in naše občine. Ker tečaj obeta biti, kakor je razvidno iz dmevnega reda, zelo zanimiv, se uljudno vabijo iz celega okraja, da se tc^aja v obilnem številu lvdeležijo vsi, posebno pa še župani, odborniki in občinski tajnLki, na splo&no pa vsi, ki se zavedajo, da jim je vsak dober pouk v veliko korist.