- 859 - zapoved božjo*, ne zadostujejo , ker iz takega splošnega ali poverilnega obtoževanja spovednik ne more posneti, kaj spove- denec v mislih ima. Nekteri se spovedujejo : »Boga nisem ljubil — ljubila — tako, kakor bi ga bil imel — bila imela — ljubiti; na Boga nisem tolikokrat mislil — mislila —, kolikokrat bi bil mogel — bila mogla nanj misliti; nisem tako pobožno molil —, kakor bi bil imel — bila imela — moliti" i. t. d. Take obtožbe prav za prav ne povedč ničesa, in toraj ni treba na spovedi ž njimi časa tratiti. Nekteri spovedenci nektere posebne grehe na znanje da¬ jejo s posebnimi besedami, ktere greha nikakor natanjčno ne naznanjajo. Nekteri sami seboj nečistost doprinašajoči pra¬ vijo : „Sem nečiste želje imel ali imela*. Kako bi zamogel spovednik iz takega obtoževanja sklepati na listi strašni greh v djanju, ki ga prištevamo vnebovpijočim grehom ? Tu in tam zaznamnuje kdo kak greh s posebnim imenom, ki si ga je sam izmislil, in iz kterega imena spovednik njegovega greha nikakor spoznati ni v stanu. Takih splošnih ali neumev- nih izrazov, ki ali nič ne povedo ali pa vse kaj drugega povedo, kakor to, kar je, se jo na spovedi ogibati; in treba je greh na znanje dati določno, kar se da, da spovednik greh prav pozna. In ko bi kdo kakošnemu grehu imena ne vedel, naj ga opiše po njegovih posebnih lastnostih, iz kterih bo spovednik kmalu zvedel, kteri greh da je in kam da spada. Prizadevati pa si mora , da je beseda , če tudi natanjčna in določna, vendar le, kolikor je mogoče, poštena in spodobna. Ua se bo grešnik spovedal razločno, je treba, da svojo spoved opravi lepo z verstjo ali z r e d o m a. Da bi kdo to, kar gre na zadnje, povedal naj poprej, da bo vse križema in navprek pripovedoval, eden in isti greh večkrat povedal, ali ga pa vmes vpletel, kader od kake druge reči govori, ali da bi opuščal, kar je povedati potrebno , ali vse drugači pripo¬ vedoval, kakor je sploh navadno-', kazal bi s tim nerednost ali nerodnost, kakoršne se je treba na spovedi ogibali. Prej- den se tedaj spovedenec spovedovati začne , naj se prekriža, ter reče spovedniku : „Duhoven oče 1 prosim svetega blago¬ slova, da se svojih grehov prav čisto spovem*. Po zadobljenem 54 * 943 vam moram razložiti tri stavke ali tri reči, ter vam odgovar¬ jati na te le trojne vpraševanja: I. Kdo sme prejemati zakrament svetega poslednjega olja? II. Kdaj se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja? III. Kako se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja, da bo človeku zaleglo v zveličanje ? 3. Poslušajte razlaganje pervega stavka ali pervega vprašanja : I. Kdo sme prejemati zakrament svetega poslednjega olja? Na vprašanje: Kdo sme prejemati zakra¬ ment svetega poslednjega olja? vam odgovorim: Zakrament svetega poslednjega olja sme in z a m o r e prejeli vsak katolišk kristijan, kteri se svoje pameti zave, in je nevarno bolen. a) Zakrament svetega poslednjega olja sme prejemati vsak katolišk kristijan. — Da smejo zakrament svetega poslednjega olja prejemati le samo katoliški kristijani, ni treba posebno razlagati in spričevati; le samo katoliški kristijani namreč so udje svete katoliške cerkve, in le samo katoliški kristijani imajo toraj pravico do zakladov milosti, ki jih sveta katoliška cerkev deli. Ako bi tedaj obolel kak človek, kteri ni katolišk kristijan , ali kak tak človek, ki še cIo kerščen ni, in toraj še kristijan ni, ne sme mu nobeden mašnik deliti niti zakramenta svetega posled¬ njega olja, niti nobenega drugega svetega zakramenta ne, o9m keršanskega katoliškega Kterega je spisal po druzih spisih duhoven Ljnbljanske škofije. Ceterto poglavje: Od svetih zakramentov. V CeloTcn 1871. Nostisnila Jan, & Fried. Leon. if ^-oZcooi U 9 Obseg in kazalo. IV. Poglavje: Od svetih zakramentov. s L Razdelek. Od L keršanski nauk. Stran gnade Božje: Kaj je gnada Božja? — Kako se gnada Božja razdeli? — V čem obstoji dejanska gnada? — Ktere posebne imena ima dejanska gnada? .... 1 II. keršanski nauk. Ali nam je dejanska gnada potrebna? — Kterim ljudem daje Bog dejansko gnado? — Kaj nam je storiti, da nam bo dejanska gnada v zveličanje služila?. 13 III. keršanski nauk. Od posvečujoče gnade: — V čem obstoji posvečujoča gnada? ali: Kaj je posvečujoča gnada? IV. keršanski nauk. Kaj dela posvečujoča gnada v človeku? — Po kterem potu dobi grešnik posvečujočo gnado Božjo? .41 'V. keršanski nauk. Kakošen sad obrodi posvečujoča gnada Božja v človeku? — Ali za more človek za gotovo vedeti, da se znajde v posve čujoči gnadi ? . 55 tl Stran II. Razdelek. VI. keršanski nauk. Od svetih zakramentov sploh. Kaj je sveti zakrament? ...... .74 VII. keršanski nauk. Koliko je svetih zakramentov? Kako se razdelijo? .... 85 VIII. keršanski nauk. Kaj je potrebnega v veljavno in vredno prejemanje svetih zakramentov? .96 III. Razdelek. Od svetih zakramentov posebej. IX. keršanski nauk. §. 1. Od zakramenta svetega kersta. Kaj je sveti kerst?.106 X. keršanski nauk. Kaj nam daje sveti kerst? ali: Ktere dobrote zadobimo pri svetem kerstu?.122 XI. keršanski nauk. Kdo sme kerščen bitti ? Kdo sme kerstiti ?.145 XII. keršanski nauk. Kje se sme kerstiti? — Kako se mora kerstiti? . . . . 155 XIII. keršanski nauk. Kteri obredi se nahajajo pri delenju zakramenta svetega kersta? — Obredi pred kerščevanjem.165 XIV. keršanski nauk. Obredi med kerščevanjem navadni, in obredi po svetem kerstu 177 XV. keršanski nauk. Od dolžnosti tistih ljudi, ki se vdeležujejo svetega kersta: Dolžnosti kerščencev. — Dolžnosti staršev do kerščencev. 186 ra XVI. keršanski nauk. Stran Dolžnosti botrov do kerščencev. — Dolžnosti kerščencev do botrov. ..200 XVII. keršanski nauk. §. 2. Od zakramenta svete birme. Kaj je sveta birma? — Sveta birma je pravi od Jezusa po¬ stavljen zakrament. — Kako se loči sveta birma od svetega kersta? — Ali nam je sveta birma potrebna v zveličanje ? 214 XVIII. keršanski nauk. Ktere dobrote nam daje zakrament svete birme? .... 228 XIX. keršanski nauk. Ali smo dolžni zakrament svete birme prejeti? — In kako ga moramo prejeti?.241 XX. keršanski nauk. Kako se zakrament svete birme deli?.252 XXI. keršanski nauk. Ktere dolžnosti vodi sveta birma za seboj? —Dolžnosti bir¬ mancev, —• dolžnosti staršev, — dolžnosti botrov. . . 263 XXII. keršanski nauk. §. 3. Od zakramenta svetega Rešnjega Telesa. Ka je zakrament svetega Rešnjega Telesa?—Različne imena tega svetega zakramenta. — Namen, zavoljo kterega je Jezus postavil ta sveti zakrament.. . 272 XXIII. keršanski nauk. Zakrament svetega Rešnjega Telesa je pravi zakrament. . 282 XXIV. keršanski nauk. Jezus Kristus je v zakramentu svetega Rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pričujoč.. 291 XXV. keršanski nauk. Kdaj? kako? in kako dolgo je Jezus Kristus v zakramentu svetega Rešnjega Telesa pričujoč? . .. 305 IV XXVI. keršanski nauk. Stran Ktere posledice se izhajajo iz Jezusove pričujočnosti v za¬ kramentu svetega Rešnjega Telesa? .317 XXVII. keršanski nauk. Ktere dolžnosti nam naklada pričujoenost Jezusova v zakra¬ mentu svetega Rešnjega Telesa?.. . 328 XXVIII. keršanski nauk. Zakramenta svetega Rešnjega telesa kar dar ali daritev. — Od splošnih darov.341 XXIX. keršanski nauk. Od daritve starega zaveta ali starega zakona.353 XXX. keršanski nauk. Od Jezusove daritve na svetem križu. — Od Jezusove daritve v nebesih.366 XXXI. keršanski nauk. Od Jezusove daritve na zemlji v zakramentu presvetega Re- šnega Telesa. — Daritev svete maše postavljena. — Daritev svete maše izročena aposteljnom in njih na¬ slednikom .378 XXXII. keršanski nauk. Daritev svete maše pervih tri sto let po Kristusu, opravlje- vana in obhajana od aposteljnov in apostoljskih nastop- nikov. ..*.389 XXXIII. keršanski nauk. Daritev svete maše po zadobljenem zunajnem miru obhajana. — Popisovanje nekdanjih cerkev ..402 XXXIV. keršanski nauk. Daritev svete maše po zadobljenem zunajnem miru obhajana. — Popisovanje nekdanje službe Božje.415 XXXV. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od za¬ četka do pristopa... 439 v XXXVI. keršanski nauk. Stran Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od pri¬ stopa do darovanja.. . 452 XXXVII. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od da* rovanja do predglasja. 473 XXXVIII. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od pred¬ glasja do povzdigovanja.491 XXXIX. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od povzdigovanja do Očenaša.508 XXXX. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od Očenasa do obhajilne molitve.532 XLI. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. — Od ob¬ hajilne molitve do konca.. 558 XLII. keršanski nauk. Odgovori na nektere vprašanja od svete maše, da se ž njimi doslejšne razlaganje v vedo svitlobo postavi. — Kaj je sveta maša? — Od koga? kdaj? in zakaj je daritev svete maše postavljena? — Kdo opravlja daritev svete maše?.570 XLIII. keršanski nauk. Zakaj opravlja mašnik daritev svete maše? — Komu se da¬ ritev svete maše opravlja? — Koga še katoliška cerkev s telesom in kervjo Jezusovo Bogu Očetu daruje? . • 584 XLIV. keršanski nauk. Za koga daruje mašnik daritev svete maše? 694 VI XLV. keršanski nauk. Stran Ali imajo vsi kristjani prave zapopadke od svete maše? — Zakaj se v rimsko — katoliški cerkvi daritev svete maše opravlja v latinskem jeziku? — Čemu opravljajo mašniki v posebnih oblačilih daritev svete maše? , . 605 XLVI. keršanski nauk. Čemu imajo mašne oblačila več barv? Čemu so služabniki, ki mašniku pri altarju strežejo, vsaj ob večih praznikih v posebnem oblačilu? — Ktere so mašne posode? — Čemu je kadenje pri službi Božji? — Čemu je svečava pri službi Božji? — Čemu sta polštra na altarju? — Čemu so cvetlični šopki na altarju? — Čemu je blago¬ slovljena voda pri cerkvenih vratih v kropilniku? . . 618 XLVH. keršanki nauk. Čemu se pri službi Božji poje in orgija in muzika dela? — Čemu med službo Božjo klečimo? — Čemu pri molitvi roke na persih sklepamo? in na kviško obernjene der- žimo? — čemu se, zlasti ob nedeljah in zapovedanih praznikih, k službi Božji čedniše napravimo? — čemu je katoliška cerkev toliko molitev, opravkov in ceremonij pri sveti maši zapovedala ?.633 XLVIII. keršanski nauk. Zakrament svetega Kešnjega Telesa kar Obhajilo. — Od dolžnosti prejemati zakrament svetega Kešnjega Telesa. 646 XLIX. keršanski nauk. Način, po kterem moramo prejemati zakrament svetega Reš- njega Telesa. — Zaderžanje pred svetim Obhajilom. — Od dušnega pripravljanja za sv. Obhajilo. — Daljno in bližnje pripravljanje za sveto Obhajilo.659 L. keršanski nauk. Od telesnega pripravljanja za sveto Obhajilo. LI. keršanski nauk. Zaderžanje med svetim Obhajilom, in zaderžanje po svetem Obhajilu.'. 674 683 VII Stran LIL keršanski nauk. Dobrote, ki jih dobivamo po prijemanju svetega Rešnjega Telesa. 698 Lili. keršanski nauk. Od svete popotnice. — Od duhovnega Obhajila, — in od nepridnega Obhajila.710 LIV. keršanski nauk. Od nevrednega Obhajila. . .719 LV. keršanski nauk. §. 4. Od zakramenta svete pokoro. Pokora kar čednost: v čem obstoji? — Ali je potrebna in koristna?.732 LVI. keršanski nauk. Pokora kar zakrament. — Sveta pokora je pravi in resnični zakrament. 742 LVII. keršanski nauk. Kterim ljudem je .zakrament svete pokore v zveličanje potreben, in kterim ljudem je koristen.751 LVIII. keršanski nauk. Ktere gnade ali dobrote daje zakrament svete pokore? . . 761 LIX. keršanski nauk. Kaj nam je treba storiti, da bomo vredno prejemali zakrament svete pokore? — Od izpraš* vanja vesti: Kaj je? Ali je potrebno? kakšno mora biti?.. 772 Od kesanja ali obžalovanja grehov? mora biti? . LX. keršanski nauk. Kaj je? in kakšno 787 LXL keršanski nauk. Kako potrebno da je obžalovanje grehov ali kesanje, in kaj moramo storiti, da ga v sebi prav obudimo? . . . • 604 VIII LXII. keršanski nauk. Stran Od terdnega sklepa: Kaj je? — Ali je potreben? — Koliko reči zapopada? — Kakošen mora biti? — Kako se pridobi? 815 LXIII. keršanski nauk. Od spovedi: Kaj je spoved? — in kako koristna je spoved? 835 LXIV. keršanski nauk. česa se je treba spovedovati ? — in kako se je treba spo¬ vedovati? ...845 LXV. keršanski nauk. Komu 86 moramo spovedovati ali kakošnega spovednika si odbrati? — Od velike ali dolge spovedi: Kaj je. dolga spoved? — komu je potrebna? — komu koristna? — komu škodljiva? — kdaj naj se opravlja? —■ kako naj se opravlja? — .861 LXVI. keršanski nauk. Komu je sveta odveza dati? — komu prideržati? — komu odreči? — Od zadostenja ali naložene pokore: v čem obstoji? — počenili se naklada? — kako se mora opravljati? 873 LXVII. keršanki nauk. Od odpustkov: kaj so odpustki? —kolikeri so odpustki? . 891 LXVIII. keršanski nauk. Kaj nam je treba verovati v ozir odpustkov? — Kaj nam je treba storiti, da odpustke zadobimo?.904 LXIX. keršanski nauk. §• 5. Od zakramenta svetega poslednjega olja. Zakrament svetega poslednjega olja je pravi in resničen za¬ krament._ .920 LXX. keršanski nauk. Od dobrot, ki jih zakrament svetega poslednjega olja deli onim, kteri ga vredno prejemajo.930 IX Stran LXXI. keršanski nauk. Kdo sme prejemati zakrament svetega poslednjega olja? — Kdaj se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja? — Kako se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja?.942 LXXlI. keršanski nauk. Kdo sme deliti zakrament svetega poslednjega olja? — Kako se deli zakrament svetega poslednjega olja? . . . 958 LXXIII. keršanski nauk. Od bolezni: — Kakošne misli naj kristjan v ozir bolezni ima? — Bolezen je kristjanu v velik prid, ako si jo ve v prid oberniti. — Kako naj se kristjan v bolezni za- derži, da mu bo bolezen res v prid?.979 LXXIV. keršanski nauk. §. 6. Od zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja. Kaj je sveto mašnikovo posvečevanje? in ktere dobrote deli onim, ki ga prejemajo?.992 LXXV. keršanski nauk. Kdo zarnore veljavno deliti zakrament svetega mašnikovega posvečevanja?.1003 LXXVI. keršanski nauk. Kdo zarnore in kdo sme prejeti zakrament svetega mašniko¬ vega posvečevanja? .1013 LXXVII. keršanski nauk. Od zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja posebej: — Od tonzure in štirih nizih redov ali blagoslovov . . . 1025 LXXVIII. keršanski nauk. Od treb viših redov ali blagoslovov zakramenta svetega maš¬ nikovega posvečevanja; — in sicer naj poprej od Sub- diakonata in Diakonata.1037 X LXX1X. keršanki nauk. Stran Od treh viših redov ali blagoslovov zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja; in sicer od Prezbiterata ali mašništva. ..1050 LXXX. keršanski nauk. Od škofovskega posvečevanja: — Kaj je? in kako se deli? 1063 LXXXI. keršanski nauk. §. 7. Od zakramenta svetega zakona. Sveti zakon se sklepa le med dvema osebama, enim možkim in eno žensko. — Sveti zakon je pravi in resničen za¬ krament.1076 LXXXII. keršanski nauk. Sveti zakon je nerazvezljiv, ter veže za ves čas življenja . 1092 LXXXIII. keršanski nauk. Od prejemanja zakramenta svetega zakona: in sicer naj po¬ prej od Božjega poklica v zakonski stan.1106 LXXXIV. keršanski nauk. Kaj je storiti pred poroko? — ali od vrednega pripravljanja na zakonski stan, in sicer naj poprej od daljnega pri¬ pravljanje na zakonski stan .1120 LXXXV. keršanski nauk. Od bližnjega pripravljanja za zakonski stau.1137 % LXXXVI. keršanski nauk. Kaj je storiti med poroko? — in kako se obnašati med pre¬ jemanjem zakramenta svetega zakona?.1163 LXXXVII. keršanski nauk. Od obnašanja po poroki in na svatovščini ali ženitnini . . 1177 LXXXVIII. keršanski nauk. Od dolžnosti zakonskega stanu: — in sicer naj poprej od splošnih dolžnost zakonskih ljudi.—Zakonska ljubezen. 1191 XI LXXXIX, keršanki nauk. Stran Od dolžnost zakonskega stanu: in sicer naj poprej od splošnih dolžnost zakonskih ljudi: 2. Zakonska zvestoba. 3. Na¬ sprotna podpora in posvečenje.1203 XC. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskega stanu posebej: — Dolžnosti moževe. 1222 XCI. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskega stanu posebej: Dolžnosti ženine. . 1240 XCII. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskih do svojih otrok, ali dolžnost staršev. 1257 XCIII. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskih a. do svoje družine. — b. do svojih starih. — c. do hiše. — d. do gosposke. — e. do soseske. 1279 ■ / 1 I. keršanski nauk. Od gnade božje: — Kaj je gnada božja? — Kako se gnada božja razdeli? — V čem obstoji djanska gnada? — Ktera posebne imena ima djanska gnada? 1. Prava pot v nebesa je gotovo znana tistemu kristi- janu, ki je v keršanskem nauku dobro podučen, in tedaj ve, kaj mora verovati, kaj upati, in kaj ljubiti; kajti ravno v veri, v upanju, in v ljubezni obstoji prava pot v nebesa. — Kakor pa popotniku ni zadosti, da mu je znana prava pot, temveč se mora tudi pomočkov poslužiti, da po pravem potu zamore hoditi, in priti tje, kamor je namenjen ; ravno tako tudi kri— stijanu ne zadostuje, da bi mu bila le samo znana prava pot proti nebesom, ampak se mora tudi poslužiti pripomočkov, kteri mu pomorejo, da zamore po pravem polu hoditi, ter doseči svoj cilj in konec in srečno v nebesa priti. Ti pripo¬ močki pa so Kristijanu gnada božja. In ker nam gnada božja dohaja deloma po molitvi posebno pa po svetih zakramentih, pa tudi po zakramentalnih bi mogli zdaj govoriti od molitve in od svetih zakramentov in od zakramentalij ; a ker smo od molitve zadosti obširno govorili že pri drugem poglavju ker- šanskega nauka, pri upanju , treba nam je zdaj govoriti naj poprej: IV. Poglavje. Od svetih zakramentov. A prejden nauk od svetih zakramentov pričnem , moram . vam še poprej kaj povedati Keri. d. If. pogl. 1 2 I. Razdelek. Od gnade božje. 2. Od gnade božje prav dostikrat slišite govoriti , tudi vi sami to lepo besedo marsikterikrat v ustih imate in na jeziku, kaj si pa mislite, kaj čutite v sercu , kader slišite iz¬ govarjati ali kader sami izgovarjate to milo besedo ? — Treba je, da od gnade božje imate pravi pojem ali zapopadek, ker bi brez tega njene vrednosti, in tedaj tudi vrednosti svetih zakramentov ne vedeli prav ceniti. Toraj se nam naj poprej nastavlja to le vpraševanje: Kaj je gnada božja ? Beseda „gnada* ima različni pomen. Včasih pomenja to, kar priverženost ali vdanost, ter vdanost do človeka nižejega stanu. V tem pomenu sprejemljemo besedo, kader pravimo: „Ta človek je pri kralju v gnadi* ali pa : „Ta člo¬ vek je v gnadi pri tem ali unem imenitnem gospodu*. V tem pomenu je tudi angelj Gabriel govoril od gnade, kader je rekel Mariji: „Gnado (ali milost) si našla pri Bogu*. (Luk. 1, 30.) S temi besedami jej je hotel reči: „Bog ti je prav posebno priveržen in vdan*. Beseda gnada navadno pomenja tudi dar ali dobroto, ktero imenitniši človek nižejemu člo¬ veku skaže iz same dobrotljivost, ter ne išče zanjo nikakovega odškodovanja. Tudi v tem pomenu besedo gnado lahko spre¬ jemljemo glede ljudi in glede Boga. Kader nam kralj ali cesar ali kak drug imeniten gospod skaže kako dobroto, do ktere nobene pravice nimamo , tej dobroti gnada pravimo. Gledd Boga v tem pomenu beseda gnada pomenja vse dobrote, ki nam jih je Bog že kdaj skazal, in nam jih še zdaj skazuje dan na dan, naj si že bodo te dobrote ali te ali une verste; kajti Bog je brez vse primere imenitniši memo nas revnih ljudi, on nam ničesa ni dolžen, in vse, kar koli nam dobrega da, je dar njegove dobrotljivosti. Sveti apostelj Pavl pravi: „Ako iz milosti (ter gnade ali dobrote), tedaj ne iz del, - 3 (klere smo mi doprinašali); sicer milost (gnada) ni več mi¬ lost (gnada)«. (Rimlj. 11, 6.) Po tem takem nam je beseda gnada v širjena pomenu vsak nezaslužen dar božji, kleri v sami dobrotljivosti božji svoj studenec, svoj začetek ima. Od, gnade božje kar dobrote govoreči pa moramo razlo¬ ček narediti med natornimi darmi in med nadnatornimi, ki nam jih Bog deli. Nalome dari imenujemo tiste božje dobrote in darove, kteri pripadajo k naši natori ali so obstojni deli naše natore. Taki darovi so, postavim: naša duša in naše telo, um in volja, peteri počutki, zdravje, bogastvo, po¬ sebne dušne in telesne zmožnosti i. t. d. Vse te natorne dobrote, bodi si dušne ali telesne , ne spadajo k gnadi, od ktere bomo govorili na lem mestu. — Nadnatorne ali čez- natorne dari pa imenujemo tiste darove, kteri nas povzdigujejo nad naše natorne moči, in niso obstojni del naše natore, in si jih tudi ne moremo prislužiti s samim natornim prizade¬ vanjem. — In ti nadnatorni darovi so spet dvojni, ter vu- nanji in notranji. Vunanje nadnatorne darove imenujemo tiste darove, kteri nam v zveličanje služijo po vunanjih potih, ter po takih potih , ki se nam razodevajo po naših počutkib. Take pota, na primero, so: božja beseda, lepi zgledi drugih ljudi, ker- šanska izreja, božje razodenje, sveta cerkev, i. t. d. Notranji nadnotorni darovi nasproti pa so tisti darovi, ktere nam Bog po notranjih potih deli, ter nam, postavim, ura razsvitljuje, voljo k dobremu nagiba, nas grehov očiščuje, nas posvečuje. In ravno la gnada je gnada v pravem, ožejem ali tesnejem pomenu, od ktere bomo govorili v naslednjih ker- šanskih naukih. Ta gnada tedaj je notranj, nadnatoren dar božji ali pomoč božja, ki jo Bog brez našega zasluženja in la po Jezusovem neskončnem zasluženju naši duši deli v zveličanje. 1 * Da bomo te besede prav razumevali, treba je pozornost obračati posebno na te tri reči: Vpervič: Gnada božja je dar božji ali pomoč božja; drugič: Ta dar ali to pomoč nam Bog naši duši deli v zveličanje; in tretjič: Ta dar ali to pomoč nam Bog deli le samo po "Jezusovem ne¬ skončnem zasluženju. Jezus Kristus namreč nas š svojo smertjo na svetem križu ni le samo greha rešil, ampak nam je pridobil tudi zgubljeno nebeško deleščino ali dedšino, ktero sta nam Adam in Eva z grehom zapravila , in nam ob enem tudi pridobil potrebne nadnatorne pripomočke za nebesa in večno zveličanje v nebesih. Jezusu tedaj gre hvala in za¬ hvala za vsako gnado, ki jo od Boga dobivamo v naše zve¬ ličanje. Zatoraj piše sveti apostelj Pavl, rekoč: „V Kristusu imamo odrešenje po njegovi kervi, odpuščenje grehov po bo¬ gastvu njegove gnade, klera nam je bila obilno podeljena". (Efež. 1, 7. 8.) In nek učen škof sedanjih dni piše: „Vse božje gnade so cena terpljenja in smerti Kristusove, in vsake gnade, ki jo dobivamo, se tako rekoč derži kaplica njegove drage kervi". Jezus Kristus nam je tedaj s svojim terpljenjem in svojo smertjo na svetem križu gnado božjo zaslužil, sveti Duh pa nam jo deli v naše posvečenje; sveti Duh je toraj naš Posvečevalec. Notranja nadnatorna gnada se spet na dvoje razdeli, ka¬ kor si je že ali memogredoča ali stalna , v posvečenje po¬ možna ali posvečenje vstanovilna gnada. Tista notranja nad¬ natorna gnada, ktera nam k svetosti pomore, ter nas pri po¬ sameznih dobrih delih podpira, imenuje se djanska gnada; tista notranja čeznatorna gnada pa, ktera v nas svetost vtem- Ijuje, ter nas svete dela ali posvečuje, imenuje se posveču¬ joča gnada božja ali gnada opravičevanja. Djanska gnada se razteguje na posamezne dobre dela človekove; posvečujoča gnada božja pa se razteguje nad ves nadnatorni stan človeka kar božjega otroka. Sveti Avguštin razloček , ki je med to in uno gnado, zaznamnuje tako le : „Bog nas ne ozdravlja le samo s tim , da vničuje to, kar smo zagrešili, (posvečujoča — 5 - gnada božja), ampak tudi s tim , da nam moč daje, da nič več ne grešimo (djanska gnada božja ). a Od obedvojne to gnade vam moram kaj več povedali. Govorili bomo tedaj naj poprej A.) od djanske gnade božje potem pa B) od posvečujoče gnade božje. A.) Od djanske gnade božje. 3. V ozir djanske gnade božje mora vsak kristijan, da je v keršanskem nauku dobro podučen, vedeti in umevali so- sebno teh le pet reči: 1- v čem obstoji djanska gnada božja; II. ktere različne imena ima; III. kako potrebna nam je; IV. kterim ljudem Bog to gnado deli; in V. kaj moramo storiti mi, da nam bo v zveli¬ čanje zalegla ta gnada. — Vsako teh petih reči bomo posebej pregledali in bolj na drobno. I. V čem obstoji djanska gnada božja? Djanska gnada obstoji v nadnatorni božji pomoči, ktera nam um razsvitljuje in voljo nagiba, da se hudega varujemo, dobro pa hočemo in delamo. Ime¬ nujemo jo toraj tudi božjo pomoč. To gnado ima v mislili sveti Pavl , ko pravi ; „Bog je , ki dela v vas hoteli in do- polnovati«. (Filip. 2, 13.) Djanska gnada božja dela naj poprej na um tistega človeka, kteremu jo Bog daje, ter mu um ra. , in voljo nagiba. Z umom in pametjo, kader sta se , perla, zamore človek že sam ob sebi spoznati marš. e natorno reč; ravno tako ga tudi volja njegova zmozn^g da zamore storiti kaj takega, kar ne presega njegov ^i nih moči. Po tem takem si zamore vsak cloveK, - 6 - odperto pamet ima , pridobivati znanosti in umetnosti, naučit? se tujih jezikov i. t. d. kajti to so zgol natorne reči. Ravno tako zamore vsak človek, ker slobodno voljo ima, prav osker- bovati svoje časne opravila , in opravljati clo nravno dobre dela, ktere so zgol natorne. človeka, postavim, ki je mehkega serca, vtegne že njegova natorna, prirojena dobroserčnost na¬ gibali, da usmiljenje skazuje potrebnemu bližnjemu. Ta natorna luč naše pameti in ta natorna luč naše volje pa še nikakor ni to, kar je gnada. Gnada je poseben, od Boga neposredno ali kar naravnost dodeljen dar, ki nas zmožne dela, da si pri¬ dobivamo znanosti in da doprinašamo dela, ktere presegajo naše natorne moči. Dovolite, da vam to reč po prilikah bolj razvidno naredim. Vsakdo zmed nas ima dve očesi, s kterima zamore viditi in dobro razločiti marsiktere reči, dokler mu niso predalječ odmaknjene od oči; kader pa mu je ta ali una reč predalječ odmaknjena od očesa, ne more je nič več viditi in razločiti. Ako si pa pred oko nastali dober daljnogled ali take očala, s kterimi se gleda v daljno daljavo, zagledal bo s pomočjo daljnogleda mnogo in mnogo reči, kterih z bosim očesom ni mogel doseči, ni mogel zagledali. Tudi imamo dve roki, s kterima zamoremo našim močem primerno težo od tal vzdigniti in naprej spraviti. Je pa kaka reč pretežka, ter presega naše moči , ne bomo je od tal vzdignili in naprej spravili, naj se vpiramo in trudimo, kolikor le koli hočemo. Da si pa privzamemo navor ali vinto, ne bo nam treba po¬ sebnega truda, in bomo tisto reč od tal vzdignili in spravili naprej. Glejte, kar je daljnogled našim očem, in kar je navor našim rokam, to na primero je djanska gnada našemu umu in naši volji. Djanska gnada naš razsvitljuje, da spoznamo to, kar bi pri natorni luči našega uma ali naše pameti spoznati ne mogli ; djanska gnada nas nagiba in krepča, da hočemo in tudi storimo to , kar bi z nalorno močjo svoje volje nikakor ne mogli zveršiti. Natorne moči našega uma in naše volje ne zadostujejo, da bi spoznali, opuščali, zahtevali in storili vse to, kar nam je v zveličanje potreba spoznati, opuščati, zahte¬ vati in storiti. In tedaj nam pride na pomoč djanska gnada, ki nas razsvitljuje , da spoznamo, kaj moramo opustiti in kaj storiti; in nas nagiba in krepča, da se varujemo in ogibamo — 7 tega, kar smo spoznali za hudo, in zahtevamo in storimo to, kar smo spoznali za dobro in pravo. Djanska gnada na po- sled tudi še naše zgol natorne dobre dela požlahtnuje, ter jih iz njegovega zgol natornega stana povzdiguje, davajoč jim nadnatorno ceno. Da djanjska gnada res v tem obstoji, uči nas sveto pismo in izročilo. Že kralj David je prosil Boga, rekoč : „Daj mi pamet, in preiskoval bom tvojo postavo, ter jo spol no val iz vsega serca . . . Nagni moje serce k svojim spričevanjem“, (Ps. 118, 34. 36.) to je: »Pomagaj mi s pomočjo svoje gnade, o Gospod! da tvoje zapovedi spoznam, ljubim in spolnujem*. Kralj David je tedaj veroval , da djanska gnada naš um raz- svitljuje, in našo voljo nagiba in krepča, da spoznamo, zahte¬ vamo in storimo to, kar je dobrega. Ravno to je tudi Jezus učil, ter je rekel: »Nihče ne more k meni priti, ako ga ne vleče Oče, kleri me je poslal*. (Jan. 6, 44.) Oče pa člo¬ veka vleče le s tim, da od ene strani razsvilljuje njegov um, da spozna Jezusa in njegove nauke, in od druge strani s tim, da njegovo voljo nagiba in krepča, da dela in ravna po tem spoznanju. Tedaj tudi Zveličar sam na znanje daje, da bistvo djanske gnade obstoji v lem, da nas ona razsvitljuje, nagiba , krepča, da se hudega varujemo in da dobro storimo. — Ravno tako določno sveta cerkev o tem govori. Milevljanski cer¬ kveni zbor pravi : »Obodvoje je dar božji: vednost, kaj da nam je storiti, in ljubezen (pripravljenost), da to storimo; zakaj kakor je pisano od Boga : On ljudi uči modrosti, pisano je tudi: Ljubezen je iz Boga*. — Enako učijo tudi vsi cer¬ kveni očetje. Med drugimi pravi sveti Avguštin: f/ Gnada dela ne le, da spoznamo, kaj nam je storiti, ampak da spo¬ znano tudi storimo; da ne verujemo le, kaj moramo ljubiti, ampak tudi ljubimo to, kar verujemo.* — In tudi v svojih očitnih molitvah sveta cerkev ravno to večkrat na znanje daje. V sredo po pervoposlni nedelji moli pri Večernicah: »Prosimo le, o Gospod! razsvetli naše duše z lučjo svoje či- slote (svitlobe), da spoznamo to , kar je pravo*. Očitno je tedaj, da djanska gnada obstoji v tem , da z nadnatorno lučjo razsvitljuje naš um, in z nadnatorno močjo nagiba našo voljo, da se hudega varujemo, in dobro zahtevamo in storimo. — 8 — Vtegnil bi sicer kdo vgovarjati, ter reči, da marsiktcri- krat vunanje reči, postavim: dobri zgledi, pridige, posebne nesreče in nadloge nagibajo in pripravljajo ljudi, da spoznajo grehe, delajo pokoro in poboljšajo življenje, in postanejo po¬ božni ; kar loraj storijo, po tem takem ni vspeb ali sad nad- natorne gnade, ampak je le vspeb ali sad ravno imenovanih vunanjih reči. — Na ta vgovor odgovorim : Res je, da mnogo ljudi po vunanjih nagibih pride do tega, da spozna resnico in doprinaša dobro ; toda vse to prav za prav ni vspeh teh vu¬ nanjih reči , temveč le vspeh notranje, nadnatorne gnade, ktero Bog človeku deli ravno pri teh vunanjih primerljejih. Ako mu Bog s svojo gnado na pomoč ne pride, bi nad njim brez vspeha ostale vse vunanje reči. — Sveti Norbert je bil svoje mlade leta ves v svet zamaknjen. Posvetnega duha iz njega spraviti niso mogli ni opominjevanja dobrih prijallov, ni pridige, ki jih je poslušal, ni lepi zgledi, ki jih je gledal, ni nesreče, ki so ga zadevale. Prigodi se pa, da mu nekega dne ob hudi uri strela ravno pred noge vdari, ter ga na tla podere. Gotovo je celo uro ležal v omedljevci. Na zadnje omedljevca mine, in Norbert se spet zave. A zdaj je bilo tudi njegovo serce vse razsvitljeno. Vse nerodnosti pretečenega življenja mu prav živo stopijo pred oči. Do dobrega spozna, kako nečimurno in nestanovitno da je vse časno blago, in kako potrebno da je skerbeti pred vsem drugim za dušo in dušno zveličanje. In res pri tej priči terdno sklene, odpo¬ vedati se vsemu, kar je posvetnega, ter se le Bogu darovati in Bogu služiti, kar je tudi storil in spolnoval do konca svo¬ jega življenja. — In zdaj vprašujem : Je mar sama strela sve¬ tega Norberta tako spremenila ? Gotovo ne, marveč je strela služila v priliko, ktere se je Bog poslužil, da mu je Bog na¬ proti prišel in ga podpiral s svojo gnado; in ravno ta gnada je bila, ki je svetemu Norberlu um razsvitljevala , mu voljo nagibala in krepčala , da je sklenil svoje življenje poboljšati, in da ga je tudi poboljšal. Deržimo se loraj tudi mi, ljubi moji ! Avguštinovih besed , ki pravi: „To je naj veča prednost (imenitnost) gnade, da nihče ne pride k Bogu, kterega bi gnada k temu ne nagibala. Zakaj pa da nagiba tega in ne unega, o tem, tebi, o človek! ne gre soditi, ako nočeš v - 9 - zmoto pasli. To imej za resnico in to razumevaj: Ako ne čutiš, da bi te gnada nagibala, prosi, da te bo nagibala. Drugo vpraševanje v ozir djanske gnade je : II. Ktere posebne imena ima djanska gnada? Djanska gnada ima različne imena. Dobro je, da jih poznamo, in poznavši jih še bolje razvidimo, kako drag dar da nam je gnada. Različnost teh imen se izhaja deloma : a) iz načina, po kterem djanska gnada v nas dela, deloma h) iz časa, o kterem v nas svojo delavnost razodeva, deloma c) iz vspeha, kterega nad nami razodeva. a) V ozir načina, po kterem djanska gnada v nas dela, imenuje se zdaj razsv itlj e valna, zdaj nagi batna ali me čil n a, kakor si že svojo moč razodeva ali s tim, da nam um razsvitljuje, ali pa voljo k dobremu nagiba. — Razsvillje- valno gnado ima v mislih kralj David, kader moli: »Pošlji svojo luč in svojo resnico, da me peljete in pripeljete na tvojo sveto goro«. (p s . 42, 3.) — Od nagibalne gnade govori prerok , kader vpelje Boga tako le govorečega : „Kamnato serce bom vzel iz njih mesa, in jim bom dal meseno serce , da se rav- najo po mojih zapovedih«. (Eceh. 11, 19. 20.) Ker djanska gnada, naj si je razsvitljevalna ali nagibalna, človeku pomaga , hudo opuščati, dobro pa hoteti in storiti , imenujemo jo tudi gnado pomoči. h) Ako pogledamo na čas, o kterem djanska gnada nad nami svojo delavnost razodeva , imenujemo jo naj poprej memoidočo ali memogredočo, ker ne ostaja v nas, kakor posvečujoča gnada božja, ampak pride in spet odide, ter tako rekoč memogrede svojo delavnost razodeva nad nami, s tim , da nas razsvitljuje, nagiba in krepča. Djanska gnada namreč Kerš, a. IV. pogl. ^ 10 - le tako dolgo pri nas ostane, dokler jo potrebujemo, da ob- veršimo tisto red, zaveljo ktere smo djansko gnado prejeli; potem pa odide. Kader pa spet v tak stan pridemo , da djanske gnade potrebujemo, daje nam jo Bog spet na novo. Z djansko gnado, da po priliki povem , je ravno taka, kakor z jedjo. Mi ne jemo zmerom, ampak le takrat, kader smo lačni; ravno tako nam tudi djanske gnade Bog zmerom ne daje, ampak le takrat, kader je potrebujemo, in kakor mi jesti jenjamo, kader smo se nasitili in nahranili, ravno tako tudi djanska gnada jenja v nas delati, kader je več treba ni. Od tod tudi ime memoidoča gnada. V ozir časa, o kterem v nas dela, je djanska gnada na dalje zdaj prehodilna ali budilna, zdaj spremljajoča ali sodelavna, zdaj sledilna ali zveršilna gnada. — Pre¬ hodilna ali budilna je djanska gnada, kader na naš um in našo voljo svojo delavnost razodeva, dokler mi k temu še clo nič ne pripomoremo. Ker nas ta gnada kar nanagloma kakor iz spanja budi, nas na kako reč opomni, nam nenadama serce pretrese, pravimo jej budilna gnada. Od te predhodilne ali budilne gnade govori' kralj David, kader pravi: „Njegova (božja) milost me bo prehitela". (Ps. 58, 11.) To gnado tudi sveti Pavl v mislih ima, kader piše Kološanom (2, 13.): „Tudi vas, ki sle bili mertvi v pregrehah ..., oživil je (Bog) ž njim (s Kristusom)". Na to gnado kaže Gospod sam, kader v skrivnem razodenji svetega Janeza (3, 19, 28.) tako le govori: „Ktere jaz ljubim, tiste svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro. Glej! stojim pri vratih in terkam". — Spremljajoča ali sodelavna je djanska gnada, kader nas potem, ko nas je kar predhodilna gnada k dobremu že zbudila, spremlja in podpira, da zamoremo začeto dobro tudi nadaljevati. Spremljajočo gnado ima kralj David pred očmi, kader pravi: „Tvoja (božja) milost me spremlja vse dni mo¬ jega življenja". (P s . 22, 6.) Od nje sveti Pavl piše Rimljanom (8, 26.): „Duh podpira našo slabost". Od te gnade tudi sveti Avguštin govori, kader pravi: „Gnada rast daje dobri volji, in jo polagoma okrepča tako, da zamore popolnoma spolnovati božje zapovedi." Sledilna ali zveršilna ali spopolnilna je djanska gnada, kader nam pomaga, da do konca doženemo — 11 dobro, ktero smo s pomočjo predhodilne gnade pričeli in s po¬ močjo spremljajoče gnade nadaljevali. Od sledilne gnade go¬ vori kralj David, kader moli: „Poterdi, o Bog ! kar si med nami storil«. (Ps. 67, 29.) Da bote to trojno djansko gnado bolj spoznali, postavite si jo lahko tako le pred oči: O trenutleju, o kterem človek na svoje zveličanje še ne misli ne, obudi gnada v njem kako zveličavno misel; čuti se k dobremu nagibanega , da sam ne ve, kako mu je to prišlo. Glejte, to je predhodilna ali budilna gnada. Ako človek posluša to navdajanje, pomaga mu gnada dalje; podpira ga, da nadaljuje dobro, ktero je delati sklenil ali delati že začel. Glejte to je spremljevalna ali sodelavna gnada. Ako človek s pomočjo te gnade dobro in pridno dela, stoji mu gnada spel na strani, da srečno skonča in zverši s pomočjo gnade začeto in s pomočjo gnade nadaljevano dobro delo. In to je sledilna, zveršilna ali spopolnilna gnada. c) V ozir vspeha, ki ga djanska gnada nad nami raz¬ odeva, imenujemo jo ali zadostno ali delavno ali stano¬ vitno gnado. — Zadostna gnada je tista, ktera nas postavlja v kak stan, da se zamoremo hudega varovati in dobro delati, pa nobenega vspeha nima nad nami, ker se jej ustavljamo. Zadostna se imenuje ta gnada, ker nam za doprinašanje dob¬ rega zadosti moči daje , pa brez vspeha ostane le zgol po našem zadolženju. Od le gnade zveličar govori, ko pravi: ^Jeruzalem, Jeruzalem! ki moriš preroke, in kamnjaš njih, kteri so k tebi poslani ; kolikorkrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor koklja zbira svoje piščela pod peruti, in nisi hotel«. (Mat. 23, 37.) Na zadostno gnado kaže tudi »postelj, rekoč : ^Opominjamo vas, da gnade božje nepridoma ne pre¬ jemate". (II. Kor. 6, 1.) „Duha (ter gnade svetega Duha) ne ugasujte«. (I. Tes. 5, 19.) — Delavna gnada je tista, klen se človek nikoli ne ustavlja, dasiravno bi se jej lahko ustav¬ ljal, in ktera toraj vselej ima zahtevani dobri vspeh , in se tudi ravno zato delavna gnada imenuje. Taka delavna gna a ’ na primero , je bila tista gnada, ktero je kar na pervi klic poslušal in ubogal Matevž, bivši poprej cestninar, potem pa 2 — 12 - apostelj in evangelist; ravno tako tudi tista gnada, ktera je spreobernila Caheja, Dizma na križu, svetega Pavla. Od te gnade govori sveto pismo, kader pravi: »Kraljevo serce je v Gospodovi roči kakor vodotoki; kamor koli boče, oberne ga". (Pregov. 21, 1.) To gnado tudi Jezus v mislih ima, kader reče: »Vsi bodo od Boga podučeni. Sleherni, kteri je od Očeta slišal, in se naučil, pride k meni". (Jan. 6, 45.) Sta¬ novitna gnada ali gnada stanovitnosti je tista, ktera človeka podpira, da začemši ali od svojega kersta ali od svo¬ jega resničnega spokorjenja stanoviten ostane do svoje smerti. Ta je tista neprecenljiva gnada, od ktere Bog govori po pre¬ roku Jeremiju (32, 40.) rekoč: »Svoj strah jim bom v serce dal, da od mene ne odstopijo", to je, da vam za svetim Av¬ guštinom povem : »Moj strah, kterega jim bom v serce dal, bo tako vspešen, da se me bodo stanovitno deržali". Od te stanovitne gnade govori tudi zveličar, kader moli za svoje učence, rekoč: »Sveti Oče! ohrani jih v svojem imenu, ktere si mi dal". (Jan. 17, 11.) 4. Že iz tega, kar ste dosihmalo slišali od djanske gnade, lahko spoznate, ljubi moji! kako drag dar da je ta gnada. Spoštujte in obrajtajte toraj ta dar višeje kakor vse pozeineljske dari, in vedno pridno delajte s to gnado. Sveti Avguštin pravi: »Ne gnada sama in tudi ne človek sam, tem¬ več gnada dela ž njim". Skazujte tedaj s pridno sodelavnostjo, da je gnada delavna v vas, in bo od dne do dne bolj in bolj svojo delavnost razodevala nad vami, ter razkazovala ka¬ kor v podobi, da je ona tista božja moč, ktera um človekov razsvitljuje in njegovo voljo budi, nagiba in krepča , da se hudega varuje, dobro pa zahteva in dela. Amen. 13 II. keršanski nauk. Ali nam je djanska gnada potrebna? — Kterim lju¬ dem daje Bog djansko gnado? — Kaj nam je storiti, da nam bo djanska gnada v zveličanje služila? 1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam začel razla¬ gati nauk od gnade božje. Povedal sem vam, da je gnada božja v širjem pomenu vsak nezaslužen dar božji; v ožem , tesnejem ali pravem pomenu pa so pod besedo gnada božja zastopljeni notranji, nadnalorni darovi, ki jih Bog brez našega zasluženja naši duši deli v zveličanje. To gnado nam je Jezus Kristus zaslužil s svojim terpljenjem in s svojo smertjo na svetem križu, in sveti Duh nam jo deli v naše posvečenje, sveti Duh je toraj naš posvečevalec. Ta gnada je dvoj¬ na : je djanska in je posvečujoča. Djanska gnada, sem rekel uni dan, obstoji v nadnatorni božji pomoči, klera nam um razsvitljuje in voljo nagiba , da se hudega varujemo in dobro zahtevamo in delamo. Ta djanska gnada ima različne imena. V ozir načina, po kterem v nas dela , je ali razsvit- ljevalna ali nagibalna; v ozir časa, o kterem v nas dela, je ali memoidoča, ali predhodilna, ali spremljajoča, ali sledilna; v ozir vspeha, s kterim v nas dela, ali zadostna, ali delavna ali stalna. 2. A zraven tega, da sem vam razložil , v čem da djanska gnada obstoji, in ktere posebne imena da ima , vam moram na dalje tudi še povedati: III. Kako potrebna nam je djanska gnada. Ali nam je djanska gnada res potrebna ?-— Preden vam na to vpraševanje odgovorim, moram par besedi sprego- - 14 - voriti v ozir krivih ver , ktere so krivoverci na dan znašali zastran potrebnosti djanske gnade. V petem stoletju je živel menih , Pelagij po imenu, ki je med drugimi zmotami terdil tudi to zmoto, da zamore človek z zgol natornimi močmi svoje volje spolnovati vse božje zapovedi, premagati vse skušnjave, vkrotiti vse strasti, in dospeti do keršanske popolnamosti. Pelagij je tedaj terdil, da djanska gnada človeku v večno zveličanje potrebna ni. Pelagij je s svojim krivim naukom našel veliko nasledovalcev, ki so jih po njem imenovali Pela- gijane. Kader so bili pa Peiagijani od svetih cerkvenih oče¬ tov, sosebno od svetega Avguština zmote prepričani , in od svetih cerkvenih zborov kar krivoverci razglašeni , razgublje- vala se je polagoma njihova krivovera zmed kristijanov ; a nekteri zmed krivovercev vendar le niso še hotli zmote po¬ polnoma zapustiti, in so iskali srednje poli med Pelagijevo zmoto in med katoliško resnico. Med drugim so namreč učili, da je djanska gnada v zveličanje sicer potrebna, začetek zve¬ ličanja pa, ter molitev za gnado, hrepenenje po posvečenju , in sosebno začetek vere ali pripravljenost, vero sprejeti, izhaja se edino le iz slobodne volje človekove. Ker so ti krivoverci Pelagijevo krivovero na pol popustili, na pol pa prideržali , imenovali so jih Semipelagijane ali Napolpelagijane. Katoliška cerkev je pa tudi ta nauk Napolpelagijanov oklicala za krivo¬ vero, ter razglasila in verovati ukazala, da je v čeznatornih rečeh, to jo takih rečeh , ktere zadevajo njegovo zveličanje , djanska gnada je človeku potrebna, in to tako potrebna, da v ozir tega brez nje clo nič ne premore. — To katoliško versko resnico moramo zdaj bolj na drobno pregledati, in se prepri¬ čati, da le ona, ter katoliška cerkev, pravo terdi. a) Djanjska gnada nam je potrebna k vsakemu zve- ličanskemu djanju, to je: k vsakemu dobremu delu, ktero večno zveličanje človekovo zveršuje ali človeka za večno zveličanje pripravlja. Človek sicer zamore s svojimi zgol natornimi močmi zahtevati in zverševati natorno dobre dela; tako, na primero, zamore ljubiti svoje starše in svoje prijatle, zamore revežem dobrote skazovati, zamore bili zmeren in trezen, čist, krotek in pohleven i. t. d., ako pri tem nima po- - 15 sebno hudih in vedno vanj dirajocih skušnjav. Da človek z natornimi močmi zamore zahtevati in zverševati natorno dobre dela, pride od tod, da sta vsled pervega greha v paradižu um in volja človekova sicer oslabljena , vendar pa ne popolnoma razdjana. Take iz zgol nalomih moči izhajoče dela, dasiravno dobre in hvalevredne, vendar le nimajo nobene zveličavne uioči za večno življenje. Da bodo naše dela imele tako zve¬ ličavno moč, treba je vsem ljudem, grešnikom in pravičnim, gnade svetega Duha , to je: treba jim je še clo v začetek takih del navzgornega razsvitljevanja in nagibanja. To je do¬ ločen nauk naše svete vere, opirajoč se na sveto pismo in na ustno izročilo. Sveti Pavl piše: »Ne kakor da bi premogli iz sebe kaj mislili, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga a . (II. Kor. 3, 5.) „Nihče ne more reči: Gospod Jezus drugači, ko v svetem Duhu“. (I. Kor. 12, 3.) In Jezus pravi. »Brez mene ne morete nič storiti^. (Jan. 15, 5.) Ako po teh besedah sami iz sebe še zmožni nismo misliti kaj dobrega, ako brez pomoči svetega Duha še clo: »Gospod Jezus!“ ne moremo zaslužljivo reči, ako brez božje pomoči clo nič večno zveličanje zadevajovega ne moremo storiti, je očitno, da k vsakemu, in clo naj manjšemu zveličavnemu delu, in še clo v začetek ali pričenjanje vsakega zveličavnega dela potrebujemo djanske gnade. — Ravno to določno uči sveta cerkev. Cerkveni zbor je v mestu Orange leta 529. to le določil: »Ako kdo terdi, da za večno zveličanje zamoremo z natornimi močmi kaj storiti, ali misliti ali izvoliti, kakor bi imeli (storili, misliti ali izvoliti), ali (da zamoremo) vdati se zveličanskemu nauku svetega evangelija brez razsvitljevanja in nagibanja svetega Duha, vodi ga krivoverni duh“. Sveti Avguštin toraj kar na¬ ravnost tako le uči: »Kdor hoče pravoveren biti, mora spoz¬ nati. da se brez gnade božje ne more opraviti ne naj manjše (delo), ktero spada k bogoljubnosti in resnični pravič- Kar katoliški kristijani se moramo po tem takem deržati te dvojne resnice, ter ene, da človek z zgol natornimi močmi zamore sicer zahtevati in zverševati natorno do re dela ; druge pa, da mu je v zahtevanje in zverševanje do n del, da bodo nadnatorno ceno imele, neobhodno potrebna po sebna pomoč djanske gnade. nosti 16 - b) Sosebno je nevernikom in krivovercem djanska gnada potrebna za to, da do prave vere pridejo. Tako nas Kri¬ stus sam uči, ter pravi : „To je delo božje , da verujete v njega, kterega je on poslal". (Jan. 6, 29.) In svetemu Petru je rekel: „Blagor ti, Simon, Jonov sin! ker meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih". (Mat. 16, 17.) Z obad vojnimi besedami je Gospod na znanje dal , da vera svoj začetek izpeljuje iz gnade božje. In kader je žena iz Tiatire, ki je škerlat prodajala, Lidija po imenu, po¬ slušala svetega Pavla, in verovala njegovim besedam, pove sveti Lukež, da je to storila zato , ker jej je Gospod serce odperl, da je pazila na to, kar je učil sveti Pavl. (Ap. dj. 16, 14). Pomoč djanske gnade je potrebna še clo za začetek vere, to je v to, da je človek pripravljen, pravo vero sprejeti. Ta nauk izpeljuje sveti Avguštin iz poprej omenjenih besedi Pav¬ lovih, ki pravi, da „ne premoremo iz sebe kaj misliti kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga". (II. Kor. 3, 5.) Na te besede aposteljnove navezuje ta sveti učenik svoj nauk, ter pravi: „Nihče ne veruje kake reči , da bi poprej ne ve¬ roval, da je treba verovati . . . Ako tedaj še zmožni nismo , iz lastne moči kaj misliti , ampak je naša zmožnost iz Boga , tudi nismo zmožni, da bi kaj verovali iz lastne moči, ker tega (verovati namreč) ne moremo, brez da bi mislili 1 '. Ravno tako določuje cerkveni zbor v mestu Orange (Cone. Araus. II, C. 5.), da začetek vere in clo pripravnost za vero ne izvira iz naše natore, temveč je dar gnade. Neverniki in krivoverci tedaj s tim, da se jim resnice svete vere oznanujejo, ter po samem oznanovanju svetega evangelija še nikakor ne pridejo do vere ali verovanja, in še clo ne do pripravljenosti, da bi verni poslali; ampak Bog jih mora še posebej razsvitljevati in na¬ gibati, ali da z drugo besedo povem : Bog jim mora dati svojo gnado, da božji nauk poslušajo in sprejemajo z zveličanjaželj- nim sercem. Brez te gnade bi nevernika ali krivoverca k pravi veri pripraviti ne mogli ne naj razvidniši razlogi, in še clo čudeži ne. 17 - c) Djanska gnada je potrebna vsem grešnikom , naj so že ali neverni ali verni, v opravičenje, to je v to, da se greha znebijo in da se posvetijo. Sveto pismo v ozir spo- korjenja grešnikovega govori vedno tako, kakor od kake reči, pri kteri Bog pervo stopinjo stori; govori namreč, da Bog grešniku spoznati da njegov reven stan, da njegovo serce meči in k pokori nagiba. Tako, na primero, prerok Jeremija (31, 18.) prosi Boga , rekoč : „Spreoberni me , in bom spreobernjen«. Ta resnica nam bo lem bolj razvidna in tem bolj jasna , ako si pred oči postavljamo , kaj da mora pri opravičenju grešnik sam storili. Grešnik mora, kakor hote pozneje bolj obširno slišali, verovati, upati, mora Boga ljubiti začeti, mora svoje grehe obžalovati z nadnatorno žalostjo, in terden sklep storiti, da se bo poboljšal. Kako pa bi zamogel grešnik vse to sto¬ riti s svojimi natornimi močmi, dokler sam ob sebi še nobene zveličavne misli ne more v svoji glavi obuditi. Ako je tedaj grešnik po resničnem spokorjenju opravičen , naredila je vse to le božja gnada. Ravno zato določuje sveti Tridentinski cerkveni zbor, in pravi: „Ako bi kdo terdil, da zamore člo¬ vek brez predhodilnega navdihovanja in brez pomoči svetega Duha verovati, upati, ljubiti in pokoro storiti, kakor je po¬ trebno , da mu bo gnada opravičenja v del, bodi izobčen (preklet)«. (Sess. 6, c. 3.) d) Djanska gnada je vsem ljudem, ter pr"«”, kakor tudi nevernikom in grešnikom, potrebna, da prem b j _ y in vedne skušnjave. Jezus ne opominja le samo g ^ ampak tudi pravične, rekoč: „čujte in molite, a n P ^ skušnjavo«, (Mat. 26, 41.) in v Očenašu je vsem •*. • 0 « le prošnjo na jezik položil: »Ne vpelji nas v s (Mat. 6, 13.) Po čemu bi nas Jezus tolikanj oporni J* ’ molimo za božjo pomoč in gnado , ko bi vse s ni 0 s- magati zamogli iz lastnih moči ? Ravno zato o o j poliški cerkveni zbor, ter pravi: „Kader se vojsuij skušnjave in zoper željo poželjenja, pride nam z« 10 ® 1 P •« pa ne zavoljo naše volje,.. ampak le zavoljo ožje p ^ in sveti Avguštin veli: „Vedeti nam je tre a , a , koee, i se spokoril in zveličal. Tako, na P nme . Gospod: po svojem preroku : »Kakor resnično P verne VL sv0 - Nočem smerti hudobnega, temveč d. h d ^ govori; jega pota m živi«. (Eceh. 33 , 11) 1 ^ nQ{ . e? da bi bili „Gospod poterpežljivo ravna zavol o , * . obernili «. nekteri pogubljeni, temveč da bi s V gg šniki (II. Petr. 3, 9.) Ako tedaj Bog hoče ^ ^ g otrebno spokorili in zveličali, je gotovo, da j . ne bilo. gnado daje, ker bi brez gnade spokorjen] ^ rav j. Ravno zato določuje Tridentinski cerkveni z ’ bi jj ^ ..Tisti, hi so »dobljeno gnado. oprav,'ceni« * * ^ prlM . z:rpo sp :: k r;r”.Se i;. (Sess. 6. cap. 14.) c) Tudi nevernikom in kriv o ver ®®® ^ j vendar djansko gnado, če tudi ne ob vsakem r ® nU gic( ! r toliko gnade o posebnih časih in posebnih priložnostih, „ V pličali Da jim daje, d« zamorejo do pravo vere pni. n. m “ u '• “ je lo res, posnamemo iz besed aposleljnovi , ■ P r ” nu;c hoče , da bi bili vsi ljudje zveličam , in P liudie, prišli-. (L Tim. 2, 4.) Ako tedaj Bog ” jVspozI in tedaj tudi neverniki in krivoverci, pogani J ^ nanju resnice prišli in zveličani bili, mora jim go n j svojo gnado dati, ker bi brez tiste ne mog 1 ni . p 0£an i e , zveličani biti. Terdili so nekteri učeniki, ter re ‘ ba v judje, krivoverci in drugi enaki ne dobivajo me e od Kristusa, in tedaj je tudi njihova vol J“ “'“l 1 ™ l0 f e rditev m zadostne gnade“. Papež Aleksander vil. j P zavergel, in kar katoliški nauk razglasil, da aj , g „ na do. jo nevernikom in krivovercem v zveličanje po r Akvin X* Ravno to učijo tudi sveti cerkveni očetje. S ve i . • n # F«vi: „Ko bi kdo, v gojzdih ali med1 divjo urejen, pri zahtevanju dobrega in zametavanju hudega 5 ih )- ie )g 1 - 1- lo to ati mi 22 ga vleče natorna pamet, pričakovali je pri takem terdno , da mu bo Bog ali po notranjem navdihovanju razodel to , kar je k veri potrebnega, ali pa da mu bo poslal oznanovalca svete vere, kakor je poslal svetega Petra do stotnika Kornelija^. (Apost. dj. 10.) To je tedaj tolažilna resnica , klere se moramo deržati : Bog daje vsakemu človeku, pravičnim, grešnikom, nevernikom in krivovercem djanske gnade toliko, kolikor je potrebujejo za zveličanje. Dasiravno pa Bog vsem ljudem vsploh in vsakemu člo¬ veku posebej potrebno mero gnade daje, da se zamorejo zve¬ ličati ; dasiravno se tedaj nobeden človek ne pogubi brez svojega zadolženja: vendar je le gotova resnica , da ne pride vsem ljudem enaka in e ra gnade v del, ker Bog, ki popolnoma slobodno in neodvisno svoje gnade deli, enemu več, drugemu manj gnade daje. Da je mera gnade različna pri različnih ljudeh, daje na znanje Kristus sam v priliki, v kleri pove, da je gospod enemu hlapcu izročil pet talentov, drugemu dva , tretjemu le enega (Mat. 25, 15.); pa tudi z naslednjimi be¬ sedami: „Gorje tebi, Korozajn! gorje tebi, Belsajda 1 zakaj ako bi se bili y Tiru in Sidonu godili čudeži, kteri so se pri vas godili, pokorili bi se bili davno v ojstrem oblačilu in v pepelu.“ (Mat. 11, 21.) Te besede pač ne pomenjajo nič drugega, kakor to : Ko bi bili prebivalci v Tiru in Sidonu prejeli enako mero gnade, kakoršno so prejeli prebivalci v mestih Korozajn in Belsajda, bili bi se že davno spreobernili. Zakaj da Bog enemu večo, drugemu manjšo mero gnade daje, je od njegove strani neizvedljiva skrivnost, ktera nam bo še le sodnji dan razodeta ; od naše strani pa je odvisno sosebno od molitve in od našega zvestega prizadevanja, da nam Bog ali več ali manj gnade daje. Pravičnim, postavim, daje Bog toliko gnade, da se zamorejo, če tudi ne vseh odpustljivih, pa se ogibati vsaj vseh smertnih grehov. Ako tedaj pravični to gnado pridno porablja, in goreče in stanovitno moli, deli mu Bog brez dvombe Še obilnišo mero gnade. Ravno tako daje Bog vsem grešnikom toliko gnade, da se zamorejo spokoriti in poboljšati, ako le 23 — resnično hočejo, če si ledaj kak grešnik to gnado v prid obrača, in goreče in stanovitno moli, daje mu Bog gotovo še obilniše gnade, s kterih pomočjo se lagleje obvaruje , da v greh nazaj ne pade. Ali tudi popolnoma terdovratni in oterpnjeni grešniki, kteri vse navdihovanje in nagibanj e gnade od sebe odbijajo, dobivajo še toliko gnade, da se za- morejo spokoriti in zveličati? — Na to vprašanje odgovorimo , opiraje se na izreke sve- toga pisma in svetih cerkvenih učenikov: Da, tudi popolnoma terdovratni in zakerkojeni grešniki dobivajo od Boga še to¬ liko gnade, da se zamorejo spokoriti in zveličati. Sveti Pavl P'še: „Ali zaničuješ bogastvo njegove dobrotljivosti, in poter- pežljivosti in prizanesljivosti, in ne veš, da le božja dobrot¬ ljivost k pokori napeljuje ? Po svoji terdovratnosti pa, in ne spokornem sercu si nakopavaš jezo na dan jeze in razodenja pravične sodbe božje“. (Rimlj. 2, 4. 5.) Ker apostelj terdo- vratne grešnike k pokori opominja, in jim zavoljo njihove terdovratnosti večno pogubljenje napoveduje , moramo iz tega skleniti, da tudi oni dobivajo potrebno gnado za pokoro in rešenje. Ravno to uči tudi sveta cerkev, ki v Kolinskem cerkvenem zboru leta 1536. tako le govori : „Nobeden greš¬ ni ni tako hudoben, da bi mu Bog gnado spokorjenja popol¬ noma odtegnil, dokler na zemlji živi“. Tudi sveti cerkveni učeniki enoglasno na znanje dajejo svoje prepričanje, da Bog nobenega, in tudi naj terdovratnišega grešnika kar brez vse gnade ne pusti, dokler na zemlji živi. Sveti Avguštin, na primero, pravi : „Pri človeku ni nobeno zaslepljenje serca tako veliko , da bi mu , dokler še živi, odtegnjena bila vsa notranja, božja luč“. In sveti Gregor Veliki piše: ,,Kdor vedno greši in dalje živi, prenaša ga božja previdnost s pri¬ zanesljivostjo , da bi ga odvernila od njegove krivičnosti . Ako tedaj božja previdnost oterpnjenega grešnika , dokler še od njegove krivičnosti'odverniti hoče, gotovo mu tudi v potrebno gnado daje tako dolgo, dokler živi. — Sveto pismo s >cer tu in tam govori od mere pregreh, ktera, kader je polna, nobenemu usmiljenju več prostora ne dopusti; toda teh besed ne smemo prav po čerki obračati na to, da deli duhovne gnade, ampak kar se tiče delenja časnih dobrot; in če tudi sveti očaki take besede tu in tam obračajo na notranjo ali djansko gnado, hočejo s tem povedati le to, da grešnikova hudobija Boga včasih pripravi k temu, da mu svojo gnado v manjši meri deli. Da je mera njihovih grehov zverhana, za- rnoremo reči tudi od tistih grešnikov, ktere nagla smert v sredi njihovih grehov prehiti, in jim toraj nič več časa za pokoro ne pusti. Taka nagla in neprevidena smert je strašna kazen za opornost, s ktero so se grešniki božji gnadi vedno ustavljali. Pri vsem tem pa smo se lahko prepričali, da Bog tudi naj terdovratnišim grešnikom , dokler živijo , deli tolike gnade, kolikor jim je je treba, da se spokorijo in zveličajo. — Ta resnica pa vendar ne sme zapeljati nobenega grešnika, da bi svoje spokorjenje odlašal na poznejši čas ali cIo na smerlno uro; zakaj vsakdo naj dobro premisli, da, nebeško zdravilo gnade božje zdaj od sebe odbijajoč, tega zdravila pozneje ali clo na smertni postelji gotovo ne bo porabil boljše, nego slabejše, ako mu Bog za zmerom ne odtegne potrebnega časa in s potrebnim časom tudi gnade za pokoro v kazen, da je tako dolgo gnado ponidoma rabil ali od sebe odbijal. Sveti Avguštin veli: „Kakor svoje grehe namnoži tisti, kteri obupa, tako jih namnožuje tudi tisti, kteri po tem načinu odpuščenja upa, da sam pri sebi pravi: Delam, kar hočem; Bog je do¬ ber ; kader se bom spokoril , odpustil mi bo že. Slobodno reci tako, ako ti je zagotovljen jutersnji dan. Ali te mar ne opominja ravno zato (ker ti namreč juteršnji dan ni zagotov¬ ljen) sveto pismo s temi le besedami: Ne mudi se spreober- niti se k Gospodu , in ne odlašaj od dne do dne; zakaj na- nagloma bo prišla njegovo jeza, in ob času maščevanja te bo vgonobila ? Glej, v dvojnem obziru je božja previdnost čula za nas. Da ne obupamo in tako grehov ne namnožimo , od- perla nam je varno luko (zavetje) pokore; nasproti pa , da prederzno ne zaupamo in jih tako ne namnožimo , pustila nas je v ozir našega smertnega dneva v negotovem”. Poslušajte odgovor šo na to le posebno vpraševanje : S kakošno pravico smemo terditi, da Dog vsem ljudem za zveličanje zadosti djanske gnade da, ko vendar le toliko majhnih otrok pomerje p red kerstom? To smemo terditi s popolno pravico: Tukaj namreč go¬ vorimo od djanske gnade, to je od liste notranje gnade, ktera uam um razsvilljnje in voljo nagiba, da je človek postavljen v ta stan , v kterem zamore božje zapovedi spolnovali i. t. d., in tedaj pa se samo ob sebi razumeva, da taki otroci, literim se pamet ni še odperla, te gnade niti ne potrebujejo in niso niti dovzetni za njo. Naj si je toraj osoda takih pred svetim kerstom zamerlih otrok v večnosti taka ali taka, vendar se le katoliška resnica , da Dog vsem ljudem v zveličanje potrebne djanske gnade zadosti da, ne obrača na omenjene olroke, kte- r >m se pamet ni še bila odperla , ampak se obrača na tiste ljudi, kleri se svoje pameti že zavedo, in so toraj za djansko gnado že dovzetni. Zdaj vam moram v ozir djanske gnade razložiti še zad¬ nji stavek: V. Kaj nam je treba storiti, da nam bo djanska gnada v zveličanje služila. Da nam bo djanska gnada v zveličanje služila, se jej a ) ne smemo ustavljati, temveč moramo b) ž njo pridno delati. Neizrečeno imenitno je to in uno. a) Pervo je: Da nam bo djanska gnada v zveličanje služila, ne smemo se jej ustavljati. — Znašli so se kri¬ voverci, ki so terdili, da ni mogoče ustavljali se djanski gnadi, ker ona vse sama stori v človeku. Tako je Luter učil, ki je človekovo voljo primerjal z živinčetom , kterega človek jaha , 'n ktero mora iti tako, kakor ga jezdic vodi. Rekel je: »človeška volja je v sredi (med Dogom in satanom), kakor tovorna živina. Ako satan na njej sedi, hoče to in gre tje , Kori. n, IV, pogl. - 26 - kamor satan hoče; abo pa Bog na njej sedi, hoče to, in gre tje, kamor Bog hoče". Ravno to je pozneje terdil tudi Jan- zenij, ter rekel: „V stanu padle natore . (to je: od kar je Adam grešil) ne ustavlja se človek nikoli notranji guadi". Po nauku teh krivovercev človeku guada vzame prosto voljo, in človek bi po tem takem ne bil drugega, nego stvar, ktera slobodne volje nima. Da je to zmota, spričuje sveto pismo. V svetem pismu preroki, sveti Janez Kerstnik, aposteljni , in Kristus sam prav dostikrat opominjajo, naj spokorno in popolno živimo, ali opominjajo k pokori in popolnamosti. Vse te opo- minjevanja — kaj nam pač na znanje dajejo drugega, nego to resnico, da gnada božja človeka sicer razsvitljuje in k dobremu nagiba, da je pa vendar le od človeka samega od¬ visno, ali se hoče vdati gnadi božji ali pa ne. Da človek slobodno voljo ohrani tudi takrat, kader ga gnada božja pod¬ pira, sveto pismo tudi s temi le besedami na znanje daje: „Ako se hočeš zapoved deržati . . . ohranile te bodo. Postavil je pred tebe vodo in ogenj; po čemur hočeš, stegni svojo roko. Človek ima pred seboj življenje in smert, (dobro in hudo), kar hoče dano mu bo". (Sir. 15 , 16 — 18.) Ravno tako tudi vsi sveti očetje z enim glasom terdijo, da nobena gnada, če tudi še tako močna , človeku sile ne dela, in da tudi delavna gnada, ktero si človek vsegdar v prid obrača , slobodne volje človeku ne otemlje. Sveti Frančišek Salezijan pravi: „Tako prijetna je gnada in tako ljubeznjivo oklepa naše serca , da clo nič ne moti prednosti naše volje; in tako močno, in ob enem tako mehko (nežno) nagiba našega duha, da naša prostost tudi naj manjše sile ne terpi. Veliko moč ima gnada, pa ne da bi naši prostosti silo delala, temveč jo le k ljubezni nagibala". Sveti cerkveni učeniki tudi to le sklepajo : Ako bi z gnado zgubili svojo prostost, ne bili bi zmožni ni za zasluženje, ni za zadolženje , in tedaj tudi ne niti plačila niti kazni vredni. Ravno to je hotel sveti Avguštin povedati z naslednjimi besedami: „Ako bi gnade božje ne bilo, kako bi Bog svet rešil; in ako bi prostosti ne imeli, kako bi Bog svet sodil ?" In sveti Tridentinski cerkveni zbor v ozir tega tako le določuje: „Če bi kdo terdil, da človekova volja po tem, ko je od Boga nagibana in spodbujena bila, s 27 — tim, da se božjemu nagibanju in klicanju vda , ne more (z gnado) delati, in da svojega privoljenja ne more odtegniti, kader 'bi rada , ampak je nedelavna kakor kaka neživa stvar, in da se le terpivno (pasivno) zaderži : bodi izobčen". Bog tedaj ne vničuje in ne zaderžuje prostosti naše volje z nobeno gnado ne, ampak pride le naši nezmožnosti na pomoč , nas razsvitljuje, oserči, okrepča , naj zmožni postanemo, da dobro izveršujemo. Ako se pa gnadi ustavljamo, ne bo gnada nič v nas delala ; in tni za spoinovanje dobrega ne bomo zmožni poslali, ker nočemo zmožni postati. Da nam bo toraj djanska gnada v zveličanje služila, ne smemo ustavljati se jej. b) K temu pervemu pa je treba še drugega. Da nam bo djanska gnada v zveličanje služila, moramo zvesto ž njo delati. Sveti Avguštin pravi: „Naš pomočnik je sicer Gospod; pomagati pa se zamore le tistemu, kteri tudi prosto- v °ljno kaj poskuša; zakaj Bog našega zveličanja y nas ne Gela, kakor bi bili mertvi kamni ali kake take reči, kterim nalora ni dala ni pameti ni proste volje". Prav lepo tudi sveti Krizostom pove, ter reče : „Kakor zemlja brez dežja nič ne obrodi, in dež sam brez zemlje nobenega sadu ne stori; r£ >vno tako tudi gnada nič ne premore brez volje, in volja nič brez gnade". Tedaj ne gnada sama, ne človek sam, temveč vzajemno delo gnade in zvestega sodelovanja člove¬ kovega z gnado naredi, da se zamore človek hudega varovati in dobro delati in za svoje zveličanje skerbeti. lo resnico nam sveti Pavl razkazuje z naslednjimi besedami: „Po gnadi božji sem to, kar sem, in njegova gnada v meni ni bilo Prazna, ampak sem več delal kakor vsak zmed njih; toda ne jnz, ampak gnada božja z menoj". (I. Kor. 15, 10.) Od lega, da je treba z gnado božjo delati, sle mislim , zadosti prepričani; a nekaj drugega bi me vtegnil vprašati e den ali drugi, in to je: Kako nam je treba z gnado božjo delati, da nam bo v zveličanje služila? Odgovor na to vprašanje je: Navdajanju gnade se je toeba vdati, ter storiti to, k čemur nas gnada nagiba. Kader 3* 28 - se, postavim, spočne v tvojem sercu, ljubi kristijan! kaka ne- čimurna, ali nečista, ali nevošljiva, ali togotonosna misel, takrat se ti gnada znotraj oglasi, ter ti pravi: Zatri to misel, pregrešna je in te kaznivrednega dela pred Bogom. Ta klic gnade božje moraš verno poslušati, ter pregrešno misel ne¬ mudoma in serčno od sebe odvračevali in odbijati. — Kader misliš iti v kako druščino, med malopridne tovarše, ter se vdeleževati njihovega razveseljevanja , pri kterem bi vtegnila v nevarnost priti tvoja nedolžnost in tvoja vera, kliče te gnada božja in ti pravi: Nikar ne hodi tje, odpovej se temu razveseljevanju; prav lahko bi škodo terpel na svoji duši. Ta glas gnade božje zvesto poslušaj, ter se ogibaj nevredne to- varšije, nevarnega razveseljevanja. — Morda že dalj časa nisi bil pri sveti spovedi, in si o tem času svojo vest omadeževal z marsiklerim odpustljivim grehom in poslednje dni še cIo s smerlnim grehom. In gnada božja ti vest zbudi in le kliče: Idi nemudoma k spovedi, ter si očisti svojo dušo ; ako ne, si utegneš svoje večno zveličanje na zgubo postaviti. To opo- minjevanje gnade božje moraš spet lepo vbogati, in, poprej ko je mogoče, spovedali se prav ponižno in popolnoma. — Dana ti je prilika, opravili kako dobro delo, postavim : Jezusa v svetem rešnjem Telesu obiskati ali k svetemu Obhajilu pristo¬ pili, enemu ali drugemu revežu ali bolniku kako ljubav sto¬ rili , vadili se v poterpežljivosti, krolkosli, prizanesljivosti. Gnada ti prigovorja: Stori to; kajti dobro je in Bogu dopad¬ ljivo , in ti bo zaleglo za večno srečo. Tudi tu gnado božjo vbogaj, ter nemudoma opravi dobro delo. Bog se pa pri delenju djanske gnade ne posluži le samo naše vesti, da bi nas razsvitljeval in k dobremu nagibal, am¬ pak se v to posluži, kakor sem vam že pravil, tudi vunanjib pripomočkov, kakoršni so, postavim: kaka pridiga, kake po¬ božne bukve, kaka bolezen, neprevidena smert tega ali unega človeka i. t. d. Tudi take vunanje pripomočke, na ktere Bog svojo gnado navezuje, moramo si v prid obračati, ter se jib poslužiti v svoje poboljšanje in posvečenje. Ti ljubi kristijan! slišiš morda kako pridigo od tega ali nnega grrha , od tega ali unega hudega nagnjenja, od te ali une slabe navade, kteri 29 - si ravno ti vdan. Misli si, da ravno to , kar slišiš, je pripo¬ moček, klerega se Bog poslužiti hoče v tvoje poboljšanje; in se loraj tudi resnično poboljšaj. — Ali pa dobiš v roko kake dobre bukve, v kterih najdeš nauke in opominjevanja, ki so kakor nalašč za tebe narejene, in ti serce mečijo in k dobremu nagibajo. Misli si, da to nagibanje je delo gnade božje , ter kar hitro stori to, k čemur te gnada opominja in nagiba. — Ali pa vidiš ali slišiš, kako je kak človek, kak grešnik kar nanagloma umeri, brez duhovnega in brez svetih zakramentov. Reci tedaj samemu sebi: S to naglo in neprevideno smertjo me gnada božja opominja, naj nemudoma zvoj dušni stan lepo oskerbim, in se posihmalo prav pridno pripravljam za srečno smert. In kar samemu sebi prigovarjaš, to tudi stori. — Ali pa te napade kaka bolezen, za ktero dolgo časa bolehaš. V takem stanu spet samemu sebi reci: To bolezen mi je Bog poslal, da svoje serce od sveta odtergam, za svoje grehe po¬ koro delam, in večo skerb imam za svoje zveličanje. In kakor si rečeš, tako tudi stori. Tako, ljubi kristijan! moraš delati z gnado , da ti bo v zveličanje služila. Notranje navdihovanja, razsvitljevanja in nagibanja moraš, da ti še enkrat povem , voljno poslušali in vbogati, in se ob enem v svoje spokorjenje in poboljšanje, v pridobivanje keršanskih čednost in dobrih del, in v svoje po¬ svečenje pray pridno posluževati vseh raznih vunanjih pripo¬ močkov, na ktere Bog svojo gnado navezuje. Vedi, da se ti je naj hujšega bati, ako bi od sebe odbijal obilne in velike gnade, ktere ti vedno dotekajo : Bog bi ti vtegnil svoje gnade prikrajševati, ali pa ti na zadnje odtegniti clo čas, da bi se nič več ne mogel poslužiti njihovih gnad. Naj ti v ozir tega pred oči postavim prav žalosten zgled: Radbot, kralj Frizov, je bil od svetega Vulframa v res¬ nicah svete vere podučevan, in se je privoljenega kazal, pre¬ jeti sveti kerst. Sveti Vulfram storil je veliko čudežev, ter med drugimi obudil dva otroka, ktera so molikom v čast v Vodi vtopili; to je obudilo s pomočjo gnade božje v sercu - lega molikavskega kralja sveto poželjenje, ter poželjenje po - 30 - svetem kerstu. Prišel je dan, o kterem bi bil imel kralj sveti kerst prejeti. Že je mislil kralj stopiti h kerstnemu studencu, kar mu pride na misel, da svetega škofa še poprej vpraša , kje da se znajde večina njegovih predhodnikov, Frizinskih kraljev, ali v paradižu, kterega mu obeta, ali v peklu, s kte- rim mu žuga. Sveti Vulfram mu na to vpraševanje odgovori odkritoserčno in po svojem prepričanju. Ko Radbot to sliši, nemudoma se od kerstnega studenca nazaj odmakne, ter reče, da se ne more pripravili, da bi zapustil častitljivo družbo knezov in kraljev, svojih predhodnikov, ter v sredi kardelca revnih ljudi v nebeškem kraljestvu stanoval. In naj si sveti Vulfram še toliko prizadeva, kralj od svetega kersta nič več noče slišati, in je terdovratno od sebe odbijal vsako gnado. Ali glejte, kazen božja je terdovratneža kmalu doletela. Ne¬ kega dne pošlje nekoliko mož do svetega Vilebroda , ter ga prosi, naj bi k njemu prišel, da bi se ž njim posvetoval za¬ voljo prejemanja svetega kersta. Mož božji jim odgovori: „I(er je vaš gospod zaničeval nasvetovanja našega svetega brata Volframa, kako bi se smel zanašati, da bo sprejel moje nasvetovanja. Memo tega sem pretečeno noč vašega kralja vkovanega vidil v žarečo verigo; mislim, da je večnemu po¬ gubljenju že zapadel". Vsemu temu vkljub se sveti Vilebrod vendar le odpravi na pot, da bi kralja obiskal; a potoma zve, da je kralj že umeri — brez svetega kersta. Kakoršna se je godila temu kralju , taka se godi večidel vsem, ki gnado zaničujejo. V kazen zato , da od sebe odbi¬ jajo ponujane gnnde , odtegne jim Bog na zadnje čas , da se gnad nič več ne morejo poslužiti, in nesrečneži se zvernejo v večno pogubljenje. Ravno zato si globoko v serce vtisnite nauk, ki vas uči, kako da je treba z gnado pridno delati, in tega nauka se verno deržite in ga zvesto spolnujte , da vas ne zadene to, kar je naj hujšega ! Amen. - 31 III. Keršanski nauk. Od posvečujoče gnade: — V čem obstoji posvečujoča gnada? — ali: Kaj je posvečujoča gnada božja? 1. Gnada božja, od ktere zdaj v keršanskih naukih go¬ vorimo, je djanska gnada in je posvečujoča gnada. Dosihmalo smo govorili od djanske gnade. V dveh keršanskih naukih sporedoma ste slišali, v čem da djanska gnada obstoji, klere Posebne imena da ima, kako potrebna da je, kterim ljudem jo H°g daje, in kaj da je treba človeku storiti, da mu bo djanska gnada v zveličanje služila. 2. Govoriti pa moramo zdaj tudi še B. Od posvečujoče gnade božje. V ozir posvečujoče gnade božje vam moram dali nauk zadevajoč naslednje petere reči: I. Kaj je posvečujoča gnada božja ali gnada opravičenja? II. Kaj dela posvečujoča gnada v človeku? III. Po kterem potu dobiva človek posvečujočo gnado božjo? IV. Kakošen sad obrodi posvečujoča gnada v čl oveku ? V. Ali zamore človek vedeti za gotovo, da se nahaja v stanu posvečujoče gnade božje? Govoriti nam je tedaj od vsake teh reči posebej. 32 - 3. Naj poprej premislimo : I. I(aj je posvečujoča gnada božja ali gnada opravičenj a. Posvečujoča gnada božja je tista gnada, ktera nas pred Bogom stori pravične in svete in v nas ostane, dokler smo v stanu pravičnosti. Ker nas pred Bogom opravičuje, imenujemo jo tudi gnado opravičenja. — Ali da vam to reč bolj na tanjko povem, rečem : Posvečujoča gnada božja ali gnada opravičenja je nezaslužen, nadnatoren, od svetega Duha nam za stalno dodeljen dar, po kterem iz grešnikov posta¬ nemo pravični, otroci božji in dediči nebeškega kra¬ ljestva. — Da bote te besede bolje razumevali, premislimo vsako posebej: a) Posvečujoča gnada je nezaslužen, nadnatoren dar. — Nezaslužen dar jo imenujemo, ker si je sami ni¬ kakor ne zaslužimo , temuč nam jo Bog deli iz samega usmi¬ ljenja , iz same ljubezni. Dokler človek posvečujoče gnade božje nima, je grešnik. Grešnik pa si posvečujoče gnade ni¬ koli in nikakor ne more zaslužili. Grešnik namreč, dokler se v grešnem stanu nahaja, dobre dela ali doprinaša, ali jih pa ne doprinaša. Ako dobrih del ne doprinaša, ne zasluži si ni¬ česar, naj manj pa posvečujočo gnado božjo. Ako pa dobre dela doprinaša, doprinaša jih ali s svojimi zgol natornimi močmi, ali pa jih doprinaša s pomočjo djanske gnade. Ako dobre dela doprinaša s svojimi zgol natornimi močmi, si s takimi dobrimi deli ravno zalo, ker so zgol natorne dobre dela, nikakor ne more zaslužiti nadnatornih darov , kakoršen nadnatoren dar je ravno posvečujoča gnada. Pa tudi, če dobre dela doprinaša s pomočjo djanske gnade, ne more si ž njimi posvečujoče gnade v plačilo pridobiti, ker mu manjka ljubezni, in je ravno zato, ker mu ljubezni manjka , po nauku svetega Pavla pred Bogom nič. (I. Kor. 13, 2.) Te njegove dobre dela vtegnejo sicer Boga nagniti, da mn daje veče in obilniše djanske gnade, ktere mu pomorejo, da posvečujočo gnado zadobi, toda zaslužiti si s temi dobrimi deli ne more 33 - niti nobene djanske gnade, niti posvečujoče gnade. To je tudi razločno izrečeni nauk svetega pisma in njegove nezmotljive razlagovalke, svete cerkve. Sveti apostelj Pavl piše: „Ko se je pa dobrota in ljubezen Boga , našega Zveličarja prikazala , nas je, ne iz del pravičnosti, ktere smo mi storili, ampak po svojem usmiljenju zveličal v kopelji prerojenja in ponovljenja svetega Duha«, to je pri svetem kerstu, v klerem smo bili po svetem Duhu prerojeni in prestvarjeni. (Tit. 3, 4. 5.) In Rim¬ ljanom (3, 23, 24.) piše ravno ta apostelj: „Vsi so grešili in potrebujejo božjega veličastva (opravičujoče gnade). In so opravičeni zastonj po njegovi milosti, po odrešenju, ktero je v Kristusu Jezusu«. Sveti Pavl tedaj uči, da posvečujoče gnade ali gnade opravičenja deležni ne postanemo zavoljo svojih dobrih del, temveč edino le po božji dobroti, in da si je toraj nikakor ne moremo sami zaslužiti. Da si te gnade nihče ne more sam zaslužiti, temveč nam jo Bog iz samega usmiljenja deli zavoljo Jezusovega neskončnega zasluženja , uči tudi ne¬ zmotljiva naša učenica, sveta cerkev, ktera na svetem Triden¬ tinskem cerkvenem zboru tako le določuje: „Delavni vzrok (opravičenja) je usmiljeni Bog, kteri nas iz milosti očiščuje in posvečuje; . . . zaslnžilni vzrok pa je njegov preljubi Edino- rojenec, naš Gospod Jezus Kristus , kteri nam je , dokler smo še sovražniki bili, v preobilni ljubezni, s ktero nas je ljubil s svojim presvetim terpljenjem na lesu (svetega) križa opra¬ vičenje zaslužil, in je Bogu Očetu za nas zadostovanje opravil«. (Sess. 6. cap. 7.) Po vsi pravici tedaj posvečujočo gnado 'menujemo nezaslužen dar. Posvečujočo gnado pa imenujemo tudi nadnatoren dar. Natorni darovi, postavim: življenje, zdravje, peteri počutki, um, v °lja i. t. d. se ozirajo le na sedajno življenje , in človeka , kleremu so dani, ti darovi ne povzdigujejo nad njegovo na¬ turo. Vse drugači jo pa z nadnatornimi darmi. Kader Bog človeku da kak nadnatoren dar , ozira se ta dar na duhovno a li večno življenje, tel* povzdiguje človeka nad njegovo natoro, 1° je: več naredi iz njega," kakor kar bi človek kar človek kil. Take nadnalorne darove so dobili naši pervi starši s tim, je bilo pred grehom neumerjoče tudi njihovo telo , in da 34 so bili prosti vsega terpljenja; kajti to ne pripada k natori človeški, da bi bilo neumerjoče tudi njegovo telo , in da bi bil popolnoma prost vsakega terpljenja. Nadnatoren dar je bila sosebno svetost in pravičnost, ktero je Bog dodelil našim per- vim staršem, kader jih je vstvaril; kajti da je človek svet in pravičen, gotovo ni zastavljeno v njegovi natori. Ker pa po¬ svečujoča gnada nič drugega ni, kakor svetost in pravičnost, ktero je človek zavoljo greha naših pervih staršev zgubil, ktero pa zamore po Jezusovem neskončnem zasluženju spet nazaj dobiti, je več kot gotova, da je posvečujoča gnada nad¬ natoren dar v pravem pomenu. b) Posvečujočo gnado imenujemo na dalje dar, ki nam je od svetega Duha za stalno dodeljen. Ta stavek ali ta beseda ima veliko v sebi. Sveti Duh , tretja božja oseba (peršona) v sveti Trojici, je delivec vseh nadnatornih darov, in tedaj tudi delivec posvečujoče gnade. To gnado pa nam deli za stalno, ter tako, da v nas ostane. Ravno zato jo imenujemo v nas prebivajočo ali stalno (habitualis) gnado ter jo ločimo od djanske gnade, ktero memogredočo zovemo , ker nam Bog djansko gnado deli le za toliko časa, kolikor časa je potrebujemo, da doprinašamo kako dobro delo, po tem pa se nam djanska gnada spet odmakne. Kader človek spi, takrat nič ne govori in nič ne dela, in se ne giblje ; živi pa vendar le, ter živi tako dolgo, dokler mu smert luči življenja ne izpihne. Ravno tako tudi pravični človek nad¬ natorno življenje, ter življenje posvečujoče gnade božje, vedno v sebi ima, naj si ga že z dobrimi deli razodeva ali ne raz¬ odeva: to nadnatorno življenje mu vzame le duhovna smert, to je: smertni greh. Dokler smertnega greha ne stori, ohrani nadnatorno življenje; ohrani posvečujočo gnado božjo. Kader tedaj apostelj pravi, da je ljubezen božja v naše serca izlita po svetem Duhu (Rimlj. 5, 5.), ne pomenja mu beseda ljube¬ zen božja tukaj nič drugega, kakor posvečujočo gnado, in ka¬ der pravi, da je v našem sercu izlita, hoče s tem na znanje dati, da ta gnada v našem sercu prebiva stanovitno ali stalno, dokler namreč smertnega greha ne stori. - 35 Znašli so se krivoverci, ki so terdili, da človek, kader je gnado božjo dobil, je po tem nič več ne more zgubiti; ali pa če jo že zamore zgubiti, zgubi jo le samo s tim, ko bi zašel v nevero. — Pervo je terdil krivoverni Kalvin , ter rekel: „Pravični ne morejo posvečujoče gnade nič več ne zgubiti; in da bi tudi naj veče hudobije doprinašali, ne bodo jim tiste pri Bogu (v greh) zarajtane". Ta nespametni in brezbožni nauk je nauku svetega pisma kar naravnost nasproti. Po pre¬ roku Ecehielu (18, 24.), postavim, pravi Bog: „Če se pra¬ vični od svoje pravice oberne , in počenja hudobijo po vseh gnusobah, ktere je hudobni navajen delati, ali bo mar živel ? Vse njegove pravične dela , ktere je storil, bodo pozabljene ; v svoji spačenosti, s ktero se je spačil, in v svojem grehu, s kterim je grešil, v njima bo umerl“. Bolj na tanjko Bog ni mogel povedati, da pravični , kader se hudo pregreši, zgubi svojo pravičnost, ali, kar je vse eno, zgubi posvečujočo gnado božjo; in da se pogubi, ako v grehu umerje. Kristus in apo- steljni tudi prav dostikrat ih prav goreče opominjajo pravične, naj čujejo in molijo, da bi ne padli. (Mat. 26, 41. — 1. Kor. 10, 12.) Te opominjevanja bi bile po vsem nepotrebne, ko bi pravični posvečujoče gnade ne mogli več zgubiti. Resnično je tedaj, da en sam smerten greh, in če bi bil tudi le samo z miseljo storjen ali z željo, je že zadosti , da pravičnemu vzame posvečujočo gnado božjo. Po vsi pravici toraj določuje sveti Tridentinski cerkveni zbor, ter pravi: „Ako bi kdo terdil, da tisti, ki je enkrat opravičen, gnade nič več ne more zgu¬ biti : bodi izobčen". (Sess. 6. can. 23.) — Drugo zmoto je ha dan znosil Luter, ki je terdil, da pravični posvečujočo gnado zgubiti sicer zamorejo, toda jo zamorejo zgubiti le s 6m, da v nejevero padejo, nikakor pa ne s kakim drugim smertnim grehom. Rekel je: „Vidiš, kako bogat je Kristijan; sakaj ako bi tudi hotel, vendar bi le ne mogel zveličanja Zgubiti, če bi bili tudi še tako veliki njegovi grehi , razun da bi ne hotel verovati. Noben greh ga ne more pogubiti, ka¬ kor le sama nevera". Vse drugači pa govori sveto pismo, ki dostikrat in prav razločno pove, da gnado božjo človeku v zame, in ga večnega pogubljenja vrednega stori ne le ne¬ vera, ampak tudi vsak drug smerten greh. Naj vam vpeljem - 36 - le svetega Pavla, ki pravi: „Nikar se ne molite! ne nečist¬ niki, ne molikovavci, ne prešestniki, ne mehkužni, ne nečisti s svojim spolom, ne tatje, ne lakomniki, ne pijanci, ne pre- klinjevalci, ne roparji ne bode posedli božjega kraljestva*. (I. Kor. 6, 9. 10.) Pravični tedaj posvečujočo gnado zgubi, kakor hitro smerten greh stori, naj si je kakoršen koli si bodi; in pade v večno pogubljenje, ako se resnično ne spokori. Ravno zato je sveti Tridentinski cerkveni zbor tako le določil: „Ako kdo reče, da ga razun nevere ni nobenega (drugega) smertnega greha, ali da se z nobenim, če tudi še tako veli¬ kim grehom, izvzemši nevero, enkrat zadobljena pravičnost ne zgubi : bodi izobčen*. (Sess, 6. can. 26.) Kakor gotovo je tedaj, da je posvečujoča gnada dar, ki vedno ostane v sercu človekovem, ki jo je prejel; ravno tako gotovo je , da to gnado človek spet zgubi z vsakim smertnim grehom. Majhni ali odpustljivi grehi, da tudi od njih kaj v misel vzamem, sicer niso tako strupeni, da bi človeka pripravili ob gnado božjo ; vendar pa so škodljivi tako, da lepoto posve¬ čujoče gnade v človeškem sercu tamnijo, njeno moč slabijo, sosebno, kader se labkomišljeno doprinašajo in s premisiikom ali naprejvzetjem , in da pot naravnavajo smertnim grehom , s kterimi gre posvečujoča gnada po zlem ali na zgubo. To res¬ nico nam sveto pismo spričuje z naslednjimi besedami: „I{dor majhno zametuje, bo sčasoma padel*. (Sir. 19, 1.) Zatoraj, ljube duše! da ne pridete v nevarnost, smertno se pregrešiti, in posvečujočo gnado božjo zgubiti, varujte se prav skerbno in stanovitno tudi malih, odpustljivih grehov. c) Do zdaj smo pregledovali tabo rekoč, vunanje lastnosti posvečujoče gnade; zdaj pa moramo premišljevati še njene notranje lastnosti, njeno bistvo. Rekel sem, da je gnada božja dar, ki nas iz grešnikov naredi pravične, naredi božje otroke, naredi dediče nebeškega kraljestva. V tem trojnem včinu ravno obstoji notranja lastnija ali bistvo posvečujoče gnade božje. — 37 — Posvečojoča gnada božja je dar, ki nas iz grešnikov naredi pravične. Da posvečujoča gnada res lo dela , kaže že njeno ime, ter ime: posvečujoča gnada ali gnada opravi¬ čenja. Posvečujočo jo namrev imenujemo zato , ker nas po¬ svečuje ali svete dela; in gnado opravičenja jo imenujemo, ker nas opravičuje ali pravične nareja. Posvečujoča gnada božja človeka vsega prestvari in poDovi, ter naredi, da po¬ stane ves drugi, kakor je bil poprej. Poprej je bil z grehom oskrunjen, kakor z ostudno gobo; zdaj se je goba pre¬ grehe vsa zgubila na njem, in ozaljšan je z lepoto svetosti in pravičnosti. Poprej je bil na duši mertev; zdaj živi življenje pravičnih. Poprej je bila njegova duša podobna vmazani koči (bajti), do klere se je gnjusilo Bogu in njegovim angeljem ; zdaj je podobna prelepi palači, na ktero se z naj večim do- padanjem ozirajo Bog in nebeški duhovi. Z eno besedo: po¬ prej je bil grešnik, ki se je od Boga obračal; zdaj je pravi¬ čen, ki se od greha odvračuje , in le k Bogu obrača v lju¬ bezni. To popolno prerojenje in prenovljenje, ki ga posveču¬ joča gnada v duši človekovi naredi, ima aposlelj pred očmi, kader piše: „Tudi vas, ki ste bili mertvi v pregrehah, . . . je oživel ž njim , ker vam je odpustil vse pregrehe". (Kol. 2, 13.) „Oprani ste, ali posvečeni ste, ali opravičeni sle v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga". (I. Kor. 6, 11.) — Kader je sveti papež Sikst kerstil svetega mučenca Cereala, vskliknil je Cereal ves srečen veselo : „Jaz vidim luč nad mene priti, ki je svillejša memo solnca!" Bila je gnada svetega Duha, ktera se mu je vidno prikazala. To nam je živa priča, kako lepega da posvečujoča gnada človeka naredi. Žive priče pa so nam tudi veliki in očitni grešniki , ktere je posvečujoča gnada v svetnike prerodila. V spomin vam sklicujem svetega Matevža, cestninarja Caheja, očitno grešnico Marijo Magdaleno, desnega razbojnika na križu, sve¬ tega Pavla, svetega Avguština. Sveti Pavl je bil tako rekoč dereč volk, in gnada božja ga je mahoma prerodila v krotko, Pohlevno ovčico; ta posoda , polna grozovitosti je postala iz¬ voljena posoda, ki je nosila dar svete vere bližnjim in dalj¬ nim narodom ; iz ošabnega farizeja je postal ponižen kristijan; preklinjevalec svetega imena Jezusovega je poslal zvest učenec 38 - Kristusov ; naj bolj kervoločni in naj terdovratniši preganjalec keršanske vere je postal naj gorečniši oznanovalec ravno te svete vere. Od spreobernjenja Pavlovega piše sveti Janez Krizostora tako le: „Je li kdo vidi! kdaj veči čudež memo tistega, ki se je s Pavlom dogodil ? Gotovo je bil to veči čudež, voljo Pavlovo si pridobiti in spremeniti , kakor ko bi mertve v življenje budil ; kajti pri obudovanju mertvih je na- tora kar brez obotavljanja vbogala tistega , kleri jej je zapo¬ vedoval, tukaj pa je bilo navezano na slobodno voljo, ali se hoče vdati ali pa odreči svoje privoljenje". — Ravno taka je bila s svetim Avguštinom. Gnada božja ga je iz velikega grešnika prerodila v velikega svetnika. Pred svojim spreober- njenjem je sveti Avguštin mislil, da mu je nemogoče, obvarovati čistost serca ; po svojem spokorjenju pa je zaklical ves vesel: „Oj kakošno spremenjenje se je dogodilo v mojem sercu! Vso svojo srečo nahajam zdaj v tem, da se anam tega, brez česar bi poprej, kakor sem mislil, živeti ne bil mogel". Sam nad seboj je tedaj skusil sveti Avguštin, koliko da premore gnada božja, kako mogočna in zmagovalna da je , in kako mogoče dela clo take reči, ktere so se človeku nemogoče zdele; in tedaj je spet zaklical prav iz dna serca: „Gnada božja je naj skrivnejša, notranja, čudovita in neizrekljiva moč, ktera iz ne- hotečih slvarja hoteče". — Ko bi se znašel kak pripomoček, po kterem bi se kamnje spreminjalo v naj čistejše zlato, ali po kterem bi se mertvi oživljali ali v življenje obujevali ; kako močno bi ljudje hvalili in obrajtali tak pripomoček ! Ali glejte, posvečujoča gnada božja še vse veče čuda dela; ona grešnika spremeni v svetnika, in ga, ki je poprej mertev bil, obudi v duhovno življenje. Ali ni to moč, ktera neskončno prekosi vsako moč na zemlji ? Posvečujoča gnada božja je na dalje dar, ki nas v božje otroke prerodi. Dokler se človek znajde v grešnem stanu ali stanu pregrehe, ne more Bog na njem spoznati svoje prave podobe, in tudi ne more nad njim dopadenja imeti; marveč vidi na njem podobo satanovo , ki je njegov nasprotnik, in toraj je človek, bivši v grešnem stanu, pred božjim obličjem ostuden in sovraštva vreden. Kakor hitro pa je človek s po- - 39 svečujočo gnado od svojih grehov očiščen in posvečen, za¬ gleda Bog nad njim svojo podobo, ima svoje dopadenje nad njim, in mu nakloni svojo ljubezen; sprejme ga za svojega otroka, in mu hoče oče biti. To srečo opravičenega človeka pred očmi imevši zakliče apostelj ljubezni: ^Poglejte, kakošno ljubezen nam je skazal Oče, da se božje otroke imenujemo , in (da) smo (božji otroci)«. (I. Jan. 3, 1.) Ako bi kak kralj kako revno dete zaklical na svoj kraljev dvor, ter ga za svo¬ jega otroka dovzel, križema bi se razlegal gias: „0 kolika čast, kolika sreča je doletela tega deteta !« Toda glejte, ne kak pozemeljsk kralj, temveč Bog sam, kralj nebes in zemlje, za svoje otroke sprejemlje vse tiste, kteri so posvečujoče gnade deležni postali. Ali mar ni to čast, tako obilna in velika, da pred njo vsa posvetna čast in imenitnost zgine, kakor dim ? Pa še več vam povem : Posvečujoča gnada je dar, kteri nas naredi dediče nebeškega kraljestva. Kader kdo kakega tujega otroka za svojega sprejme, s takim otrokom ravno tako ravna, kakor s svojim lastnim, ter mu tudi dedščino odloči, kakor svojemu lastnemu detetu. Ravno to stori tudi Bog slehernemu, ki je posvečujočo gnado v del dobil. Oče nebešlu ima le enega Sina, kteri je njegov pravi, mu v vsem onaki Sin , in ta je Jezus Kristus , naš Gospod in Zveličar. Slehernega pa, ki posvečujočo gnado prejme, Bog v svojega dediča napravi ravno tako kakor svojega edinorojenega Sina , In ga deležnega stori svojih večnih nebeških darov in dobrot. Ravno zato piše apostelj: „Ako smo pa otroci (božji), smo tudi deleži; deleži sicer božji, sodeleži pa Kristusovi«. (Rimlj. 8, 17.) Posvečujoča gnada božja je tedaj zares tisti dar, po kte- rem iz grešnikov postanemo pravični, otroci božji in dediči a li deleži nebeškega kraljestva. 4. Ljubi kristijani! draga in predraga nam je že djanska gnada; podpira nas, pomaga nam , da pridemo do pravičnosti, pa, če smo že opravičeni, da pravični ostanemo in zaslu¬ žne dobre dela delati zamoremo: toda še vse dražeja in vse — 40 — veče cene je posvečujoča gnada; ona nas zares pravične nareja in svete, nas povzdigne v božje otroke, in nas naredi dediče nebeškega kraljestva. Po vsi pravici toraj pravi sveti Avgu¬ štin : »Posvečujoča gnada nadvlada (presega) ne le vse zvezde in vse nebesa, temveč tudi vse angelje". . . . »Posvečujoča gnada je sveti Duh sam, in je toraj naj veči dar“. Pri¬ zadeval sem si sicer, da bi vam z besedo dopovedal, kaj da je posvečujoča gnada božja ali gnada opravičenja ; toda niti jaz niti kak drugi človek ni v stanu, do dobrega zastopiti, še manj pa popolnoma razložili, kolikanj drag dar da je posve¬ čujoča gnada božja. Ne bomo se motili, ako rečemo : Posve¬ čujoča gnada je toliko vredna , kolikor vreden je Bog sam , ker je njegov naj veči dar, ki nas njemu prilasluje in njega nam, kader jo v del dobimo in dokler pri nas ostane. — Minulo je že nekoliko let, da so pobožen misijonar ali ozna- novalec svete vere tako le pisali iz polnočne Amerike: Te dni enkrat pride k meni neka ajdovska deklica, ter me lepo prosi da bi jo kerslil, ter sprejel v sveto katoliško cerkev. Pripo¬ vedujem jej, da se mora poprej podučevali vsoj v naj polreb- niših resnicah naše svete vere, prejden bo prejela sveti kerst. »Podučena sem že ft , reče deklica, »kajti imam prijallico, ki je kristijana, ta me je podučevala, in kar je ona vedela, naučila sem se tudi jaz . Kader se prepričam, da zares dobro zna vse potrebne nauke, in kader vidim, kako bistre glave da je, in kako da njeno serce vse gori od hrepenenja po svetem kerstu, vprašujem jo še, ali še starše ima, in ali od tega, kar misli storiti, kaj vedo, in kaj da k temu pravijo? Odgovori mi: »Danes zjutraj sem prosila očela, naj mi privolijo, tu sem ili, pa so me ojstro pogledali, ter rekli : Že nekaj časa opa¬ zujem, da si vsa spremenjena, in ne vem, kaj bo s teboj! Le idi; a povem ti: Ako zvem, da si se pokristjanila , na vrata te bom nabil, in tepel tako dolgo , dokler se mi mertva ne zgrudiš pred noge! a »In ti se nič ne bojiš ?“ vprašujem jo na dalje. »Kaj bi se bala“, mi reče, »kader bom kerščena, kader bom zadobila posvečujočo gnado božjo, in mi bodo moji grehi izbrisani! poprej da uinerjem, poprej pojdem v nebesa ! tt S kerstno vodo sem jo oblil, z belim oblačilom nedolžnosti gena jo ogernil ; in vsa vesela in mirna je šla k svojim star- - 41 šem domu. Kaj je njen oče ž njo storil, ali jo je do smerti pretepal ali ne, še nisem zvedel; lo pa vem, kar Jezus pravi, da, kdor očeta ali mater zavoljo njega zapusti, zadobil bo večno življenje. — O da bi pač tudi mi vsi posvečujočo gnado božjo tako močno obrajtali in spoštovali, kakor jo je obrajtala in spoštovala la ajdovska deklica, — po tem blagor, trikrat blagor nam ! Amen. III. Keršanski nauk. Kaj dela posvečujoča gnada v človeku? — Po kte- rem polu dobi grešnik posvečujočo gnado božjo? 1. Posvečujoča gnada božja ali gnada opravičenja, ktero sem vam v zadnjem keršanskem nauku razlagati začel, je ne¬ zaslužen, nadnatoren, od svetega Duha nam za stalno podeljen dar, po kterem iz grešnikov postanemo pravični , otroci božji in dediči ali deleži nebeškega kraljestva. — Vsako teh besed sem vam posebej razložil, in lahko sle iz tega razlaganja spoznali, kako velik dar božji da nam je posvečujoča gnada božja. 2. Da vas pa od velike cene in vrednosti posvečujoče gnade še bolj prepričam, razlagal vam bom zdaj: II. Kaj dela posvečujoča gnada v človeku, ki jo je prejel? Posvečujoča gnada dela v človeku sosebno dve reči, ki nobenemu človeku nista pod oblastjo, tudi nobenemu an- gelju ne, ampak jih le Bog sam v lasti ima. Te dve reči ste: a) očiščenje od vseh, -vsaj od vseh smertnih grehov, •n s tim tudi odpuščenje večnih kazen; b) posvečenje in prenovijo nje notranjega ali duhovnega človeka, Kerš, n, IV, pogl. 4 42 — a) Posvečujoča gnada opravi v človeku, ki jo prejme in kader jo prejme, vpervič očiščenje od vseh njegovih grehov, ter vsaj smertnih grehov, in mu s tim nakloni tudi odpuščenje večnih kazen. Ta stavek bomo spet na dvoje razdelili, ter govorili noj poprej od očiščevanja od grehov, po tem pa od odpuščenja večnih kazen. Posvečujoča gnada od grehov očiščuje človeka, ki jo prejme in kedar jo prejme. Krivoverci šestnajstega stoletja, in njihovi nasledovavci, protestantje, terdijo, da grešniku, kader posvečujočo gnado ali gnado opravičenja prejme, grehi ne bodo resnično odpuščeni in zbrisani, temveč le pokriti. Njihov nauk v ozir tega se tako le glasi: »Kader učimo, da smo po delavnosti svetega Duha na novo rojeni in opravičeni, s tim ne mislimo, da bi se opravičenca in prerojenca po pre- rojenju v bistvu in življenju nobena krivičnost več ne deržala, temveč rečemo, da Kristus s svojo popolno pokorščino po¬ krije vse njihove grehe, ki v tem (sedanjem) življenju še zmirom tičijo v natori". Po tem nauku bi bila posvečujoča podobna obvezi, ktera rano sicer obveže, ozdravi je pa ne. Ta nauk pa je nauku svetega pisma in nauku cerkvenih oča¬ kov kar naravnost nasproti. Sv. pismo, govoreče od od¬ puščenja grehov, posluži se besedi »oprati" ali »odmiti" in »očistili". Sv. Pavl, na primero, pravi: »Oprani ste, posve¬ čeni ste, opravičeni ste". (I. Kor. 6, 11.) Sveti Janez piše: »Kri Jezusa Kristusa nas očisti od vsega greha". (I. Jan. 1, 9.) K temu pristavlja slavni škof Bossuet: »Te krivice Bogu ni¬ kakor ne smemo delati, da bi mislili, da je še pričujoče to, kar je on zbrisal, in da se ni zgubila nečednost (nesnaga), ktero je on odmil. Oprati ni to, kar pokriti, ampak odmiti, in to tem bolj, ker Bog v to ne rabi kervi juncev in kozlov, temveč nedolžno kerv svojega Sina, ktera, bivši neskončno čisla, očiščuje našo vest od mertvih del, kakor aposlel govori", (Hebr. 9, 14.) Sveto pismo na dalje tudi z še bolj razločno besedo pove, da posvečujoča gnada grehe zbrisuje. Po pre¬ roku Jeremiju (33, 8.) govori Gospod Bog: »In jih bom očistil vso njihove krivice, s ktero so grešili zoper mene; in odpustil jim bom vse njihove pregrehe, s kterimi so se zoper - 43 - mene pregrešili in me zaničevali". In po preroku Izaiju (43, 25 ; 44, 22.) : „Jaz sem , jaz sam sem , ki zbrisujein Ivoje krivice zavoljo sebe. Zbrisal sem tvoje krivice, kakor oblak". Bolj razločno nam Bog ni mogel povedati, da bi nas prepričal, da so nam grehi resnično odpuščeni, da so zbrisani in pokon¬ čani ; da tedaj grešnik po lem, ko je prejel posvečujočo gnado, ni več grešnik, ampak pravičen. Tudi naš Zveličar ne govori od pokrivanja grehov, temveč od resničnega odpuščenja, ka¬ der reče merlvoudnemu in očitni grešnici: »Tvoji grehi so ti odpuščeni". (Mat. 9, 2. Luk. 7, 48.) In kakor govori sv. pismo, govore tudi vsi cerkveni očaki in učeniki. Tako, na primero, sveti Avguštin odgovarja Pelagijanom, ki so vgovar- jali in terdili : „Sveti kerst ne dodeli odpuščenja vseh grehov in ne zbriše hudobij: ampak jih le odsterže, tako da korenine vseh grehov še zaostanejo v mesu". Na to reče sveti Avgu¬ štin : »Kdo, razun kakega nevernika, bi to lerdil ? Mi rečemo, da (sveti) kerst dodeli odpuščenje vseh grehov, da hudobije pokonča, in ne le oslerže". In sveti Gregor Veliki pravi: »Pri kerstnem kamnu zginejo vsi grehi, ravno kakor bi iskra zginila v valovih morja; kajti nič pogubljevavnega ni in ne ostane v tistih, ki se po (svetem) kerslu v Kristusu Jezusu zdnajdejo". Opiraje se na ta nauk svetega pisma in cerkvenih očakov je sveta cerkev zavergla nauk od zgol pokrivanja grehov kar neresničen in krivoveren nauk, in je v svetem Tridentinskem cerkvenem zboru loko le določila : „Kdor pravi, da po gnadi Jezusa Kristusa, ktera se v (svetem) kerslu deli, ne bo odpuščen izvirni greh, in terdi da ne bo pokončano to, kar spada k bistvu greha , ampak da bo le odbrito (odstri¬ ženo) ali ne več pripisano: bodi izobčen". (Sess. 5, can. 5.) Sveta cerkev uči tedaj kar terdno versko resnico, da posve¬ čujoča gnada človeka, ki jo prejme in kedar jo'prejme, res¬ nično očisti od njegovih grehov, mu jih zares zbriše in po¬ konča , nikar pa da bi mu jih le samo pokrila. Opravičenec je tedaj očiščen od vsakega smerlnega greha ; odpustljivi grehi pa mu utegnejo še ostati. Ti od¬ pustljivi grehi namreč zamorejo ostali poleg posvečujoče gnade božje, le s smertnim grehom se posvečujoča gnada zgubi. - 44 — Zatoraj pravi sveti Tridentinski cerkveni zbor, da , „kader v tem umerljivem življenju cIo naj veči svetniki in pravični včasih padejo v majhne in vsakdanje grehe, kteri se tudi od¬ pustljivi (grehi) imenujejo, zavoljo tega vendar le ne jenjajo , pravični bili; zakaj tista beseda (prošnja) pravičnega je po¬ nižna in resnična : „OJpusti nam naše dolge«. (Sess. ti. cap. 11.) Kar kazen zadeva, je kazen ali večnnali časna, ter taka, ktero bi moral ali na tem svetu terpeti, ali pa na unem svetu v vicah. Večna kazen bo grešniku po gnadi opravičenja od¬ puščena tako v zakramentu svetega kersta, kakor tudi v za¬ kramentu sv. pokore; nasproti pa bodo časne kazni v zakra¬ mentu svetega kersta sicer vselej odpuščene , nikakor pa ne bodo vselej zbrisane in odpuščene v zakramentu svete pokore. Toda od tega bo kaj več povedanega, kader pride na versto nauk od zakramenta svetega kersta in svete pokore. To tedaj je pervi, čudapolni učin, ki ga posvečujoča gnnda ali gnada opravičenja v grešniku opravi in naredi: očisti ga vsaj od vseh smertnih grehov, in mu ob enem , če tudi ne vselej vseh časnih, pa vsaj vselej vse večne kazni zbriše. b) Pa še več stori posvečujoča gnada ali gnada opra¬ vičenja . ona opravi tudi posvečenje in prenovljenje no¬ tranjega ali^ duhovnega človeka. Pred oči si postavite kako sobo ali hišo, vso zamazano, nečedno in nesnažno, ki je pa zdaj odločena imenitnemu gospodu v stanovanje. Kaj bo treba Storiti, da se v njej napravi takemu gospodu dostojno stano¬ vanje ? Kaj ne, naj poprej bo treba vso nečednost in nesnago ž nje spravili; toda s tim še ne bo vse opravljeno: treba bo sobo ali niso tudi še olepšati, ter jo oskerbeti s čednim pohišnim orodjem, da bo poslala prijazna in dostojna v stano¬ vanje tolikemu gospodu. Glejte, ljubi kristijani! nekaj temu podobnega se zgodi tudi s človekom, kader posvečujoča gnada v njega pride. 1 red vsem drugim očisti serce človekovo od vse nečednosti in nesnage njegovih grehov; toda s tim še ni zadovoljna, temveč ga tudi še prelepo ozaljša, ter mu dodeli pravičnost in svetost. Te reči gi p a n e smete misliti tako, 45 - kakor da bi serce človekovo, ktero posvečujočo gnado prejme, le po verhu ozaljšano bilo; kakor so ozaljšane stene kake sobe ali hiše; ne smete misliti, da zadobljena pravičnost in svetost le na sercu tiči; tega ne, ampak božja ljubezen in gnada mu pravičnost in svetost v serce vtopi tako, da je od tiste vse prevzelo in pregreto, ravno kakor žareče železo od ognja. Tako serce je zdaj popolnoma spremenjeno in prenov¬ ljeno, tako da, ko jo poprej od Boga odvernjeno in k grehu obernjeno bilo , odvernjeno je zdaj od greha , obernjeno je k Bogu; ali da z drugimi besedami povem : dokler se je človek znašel v stanu pregrehe, ljubil je greh, do Boga pa ljubezni ni imel ; zdaj pa, ko je grešnik zadobil gnado opravičenja, studi in sovraži pregreho ; in ljubi Boga iz vsega serca. Po¬ prej se je deržal sveta , posvetnega blaga in posvetnega ve¬ selja, služba božja mu je zoperna bila, in za to, kar je več¬ nega, ni se zmenil; zdaj pa ima časne reči za smeti, ter išče le to, kar je zgoraj, in služi Bogu s svetim veseljem. Tako tedaj dela posvečujoča gnada ali gnada opravičenja, ter notranjega ali duhovnega človeka vsega prenovi in posveti , tako da opravičenec po vsi pravici s svetim Pavlom reči zamore: „Živim, toda ne jaz; živi pa v meni Kristus®. (Gal. 2, 20.) Ravno to nam hoče povedali sveto pismo, kader opra¬ vičenje imenuje zdaj prerojenje, (Jan. 3, 5. 6.) zdaj prenov¬ ljene svetega Duha, (Tit. 3, 5.) zdaj spet pravi, da je treba starega človeka sleči in novega obleči. (Efez. 4, 22 — 24.) In sveta cerkev ravno to uči, ter na Tridentinskem cerkvenem zboru izobčenje izreče rad tiste, ki terdijo, da bo človek opravičen že s samim odpuščenjem grehov kar brez vsega ozira na gnado in ljubezen, ktero sveti Duh po njegovem sercu razlije, in ktera v njem prebiva. (Sess. 6, can. 11.) Posvečujoča gnada ali gnada opravičenja tedaj resnično grehe zbrisuje in ob enem posvečuje in znotraj ali v duhu prenavlja tistega človeka, kteri jo prejme, in to kar takrat, kader jo prejme. Pri vsem tern pa le vendar ne smemo pre¬ zreti, da tudi v takem opravičenem človeku še zmerom ostane iu tiči hudo poželjenje in nagnjenje k hudemu, ktero iz greha - 46 - izhaja. Ta poželjivost sama ob sebi pa še ni greh, in se v svetem pismu greh imenuje le zato, ker se iz greha izhaja, in spet v greh zapelje, kakor hitro se jej volja vda. To resnico je sveti Tridentinski cerkveni zbor določno izrekel, in clo z izobčenjem zažugal tistim, kteri bi nasprotno misel terdili, in nasprotni nauk zagovarjali in branili. (Sess. 5. 5.) Ljubi moji! ako vso to, kar sle od posvečujoče gnade slišali v zadnjem in današnjem keršanskem nauku, prav pridno prevdarjale in premišljujete, lahko bole sami spoznali, in vam ne bo treba še le pripovedovati, koliko hvalo da smo ne¬ skončno dobrotljivemu Bogu za to gnado dolžni, in kako skerbno da si moramo prizadevati, da si jo obvarujemo po tem, ko smo jo pri svetem kerstu prejeli, in da si jo po pravi pokori spet nazaj dobimo, ako bi jo bili s smertnim grehom zgubili. Misijonar ali oznanovavec svete vere, ki je v daljni Ameriki sveto vero oznanoval, zadene nekega dne na divjaka, kteri je nenavadno gorečnost razodeval za sveto vero Jezu¬ sovo. Kakor hitro je bil ta divjak v resnicah svete vere Jezusove zadosti podučen, in za prejemanje svetih zakramentov zadosti pripravljen, kerstil ga je misijonar in tudi obhajal. Te sreče je bil divjak iz serca vesel, in zanjo iz serca hvaležen. Misijonar gre na to dalje po svojih aposloljskih polih; čez leto in dan pa spet nazaj pride v tisti kraj, v kterem je divjak poslal tolikanj goreč krislijan. Kakor hitro divjak zve, da je duhoven prišel, hiti k njemu, pade predenj na kolena, in vroče solze, solze veselja, ga polijo. Od samega veselja ne ve, kaj bi storil, ko spet vidi pred seboj tistega , po kte¬ rem je zadobil novo življenje v Kristusu Jezusu. Kader pa občulljeji veselja nekoliko potihnejo, prosi duhovnika, da bi mu spet vživati dal srečo, kakoršne ga je deležnega storil o pretečenem letu. „Od ktere sreče mi tukaj govoriš ?« vpra¬ šuje ga misijonar. „0 moj oče! zaverne divjak, „ali vam zamore to neznano biti? od sreče govorim, da bi prejel telo svojega Boga, (sveto rešnje Telo)«. Misijonar reče : „Moj sin ! prav rad ti to storim; toda poprej se moraš spovedati! Si li že izprašal svojo vest?« Divjak reče: „Moj oče! vsak 47 -* dan izprašujem svojo vest, kakor ste mi naročali lansko leto a . Misijonar veli: „Če je taka , poklekni, in se spovej svojih grehov, v ktere si padel po svojem kerstu“. Divjak vpraša, rekoč: „Moj oče! kterih grehov noj se spovem?« Misijonar odgovori: „Obtoži se vsaj vseh smerlnih grehov, s kterimi bi se bil vlegnil pregrešiti zoper božje zapovedi«. „Smertnih grehov?« reče divjak ves osupnjen, „Ali niar človek še za- more žaliti Boga po tem , ko je kerščen bil ? Ali se mar nahajajo taki kristijani, .kteri bi zmožni bili tolike nehvaležnosti?« In pri tem, da to reče, oblivajo ga obilne solze. Tudi misi¬ jonarja oblijejo solze; in je hvalil Boga, da si je tudi v Amerikanskih gojzdih pripravil lake molivce in častivce, ki ga molijo v duhu in resnici. — Kako lep nauk daje ta do- godba nam, ljubi kristijani! da si gnade božje, ki smo jo pri svetem kerslu prejeli ali pri sveti pokori na novo dobili, skerbno varujemo, in se loraj skerbno ogibamo vsaj vsakega smertnega greha. III. Po kterem potu zadobi grešnik posvečujočo gnado? Da bo grešnik , ki se v smertnem grehu nahaja, posve¬ čujočo gnado ali gnado opravičenja prejel, mora tako, a) Bog °d svoje strani, kakor tudi b) grešnik od svoje strani storiti to, kar je v to treba. a) Kaj mora Bog storiti, da človek, ki se v smert¬ nem grehu znajde, prejme posvečujočo gnado ali gnado opra¬ vičenja ? — Odgovor: Bog mu mora s svojo djansko gnado naproti priti, to je: razsvitljevati ga mora in nagibati, da se od greha proč oberne, in sklene poboljšati se. Že pri razlaganju djanske gnade ste slišali, da človek brez pomoči djanske gnade ne more dospeti do opravičenja , in da brez nje še clo začetka ne more storiti za opravičevanje. K temu mu mora Bog pomagali; razsvitljevati ga mora, da spozna svojo revščino, in spozna nevarnost, v kteri se znajde njegovo zveličanje ; tudi voljo mu mora nagibati, da se dela loti , ter začne delati, kar je treba v opravičevanje. Ce ga Bog s svojo gnado ne razsvitljuje, ne nagiba in ne poterduje, grešnik 48 - bi se ne prižel ne svojega spokorjenja. Terdo se moramo tedaj deržati te verske resnice, da dela opravičevanja ali za- dobivanja posvečujoče gnade božje ne prične grešnik , ampak Bog sam, kar nam do dobrega spričujejo znane besede Pav¬ love, ki pravi: „Ne premoremo iz sebe kaj misliti, kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga“. (II. Kor. 3, 5.) Pa tudi po tem, kader se je grešnik s pomočjo predho- dilne gnade vzdignil, ter storil pervo stopinjo za opravičenje, mora ga Bog še podpirati, in mu dalje pomagati; zakaj kakor bi iz lastne moči dela svojega spokorjenja ne bil mogel pričeli , ravno tako bi tistega tudi ne mogel iz lastne moči nadaljevati in skončati. Zmerom mu je tedaj treba pomoči djanske gnade božje, da bo spolnil vse to, kar mu je od nje¬ gove strani treba storili, da doseže opravičenje. Zatoraj go¬ vori apostelj: „Bog je, kteri dela v va3 hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji“. (Filip. 2, 13.) Djanska gnada tedaj opravičevanje grešnikovo pričenja, nadaljuje in skonča. Tega pa ne sinemo razumevati tako, kakor da bi gnada sama opra¬ vila vse opravičevanje; tudi grešnik mora delaven biti, ter gnado božjo obračati v to, v kar mu je dana; kajti v zadobljenje opravi¬ čenja ali posvečujoče gnade božje je neobhodno potrebno obadvojno, ter gnada od strani božje in sodelavnost z gnado od strani človekove, se ve, da to le takrat, kader človek, kteri ima opravičenje zadobiti, ni kako nebajno ali majhno dete, ktero še pameti nima, ampak je že toliko odraščen, da je sodelovanja že zmožen. (Cone. Trid. Sess. 6. cap. 5.) b) Na vpraševanje: Kaj pa mora človek, ki se v smertnem grehu znajde, od svoje strani storiti, da posvečujočo gnado ali gnado opravičenja zadobi ? — odgovarjam vam : Človek mora s pomočjo djanske gnade verovati, mora upati, mora Boga ljubiti začeti, mora svoje grehe obžalovati; in potem mora zakrament svetega kersta prejeti, ali pa, ako je že kerščen, prejeti zakrament svete pokore. Perva reč, ktera je od strani človekove, ki se v smert¬ nem grehu znajde, v zadobljenje opravičenja potrebna, je vera. To nam razlaga apostelj s temi le besedami: „Brez vere ni 49 - Mogoče Bogu dopasti«. (Hebr. 11, 6.) Ravno zato tudi sv. Tridentinski cerkveni zbor vero zaznamova kar »začetek člo¬ vekovega zveličanja, kar vzrok in korenino vsega opraviče¬ vanja, brez ktere ni mogoče Bogu dopasti in priti v občestvo ž njegovimi otroki«. (Sess. 6. cap. 8.) Ta v opravičevanje potrebna vera pa ne obstoji le samo v zaupanju na zasluženje Jezusa Kristusa , kakor terdijo novejši krivoverci, temveč ob¬ stoji v tem, da človek veruje ali za res ima, ter za resnico spozna vse, kar je Bog v Kristusu razodel, in kar sveta cerkev verovati ukazuje, in sosebno da človek za res ima, da bo grešnik od Boga opravičen ž njegovo gnado zavoljo Kristusovega odrešenja in zasluženja. Vso to vero Kristus prav razločno tirja, ter pravi: „Kdor veruje, in bo kerščen , bo zveličan ; kdor pa ne veruje, bo pogubljen«. (Mark. 16, 16 .) Vso to vero so v opravičenje zahtevali tudi aposteljni. Tako sta sveti Pavl in Timotej jelničarju ali varhu ječe v Filipah na njegovo vprašanje: „Gospoda! kaj mi je storiti, da bom zveličan?« odgovorila: „Veruj v Gospoda Jezusa, in boš zve¬ ličan ti in tvoja hiša«. (Ap. dj. 1P, 30. 31.) Tudi sveta cer¬ kev je že od nekdaj tiste, ki so hotli kerščeni biti, terdo zavezovala, da so morali vse razodete resnice svete Kristusove vere verno sprejeti in se jih terdno deržati; ravno zato so morali še malo poprej, prejden so kerščeni bili, apostoljsko vero glasno moliti, kar je tudi še dandanes v navadi. Po vsi pravici je tedaj sveti Tridentinski cerkveni zbor izobčenje iz¬ rekel nad tiste, kteri terdijo, da v opravičenje ni potrebna vsa keršanska vera, ampak je potrebno le samo zaupanje v božje usmiljenje. Sveti zbor namreč pravi: „Ako bi kdo učil, da opravičevalna vera nič drugega ni, kakor (samo) zaupanje na božje usmiljenje, ktero (usmiljenje) grehe odpušča zavoljo Kristusa, ali da bomo opravičeni po samem tem zaupanju : bodi izobčen«. (Sess. 6. cap. 12.) Kdor koli tedaj se znajde v smertnem grehu, in hoče gnado opravičenja zadobiti , mora verovati vse, kar je Bog razodel, in kar sveta cerkev vero¬ vati zapoveduje. Ta vera sama pa v opravičenje še ni zadosti. Vera namreč se ozira le na um človekov; opravičenje pa, to že - 50 veste, prenavlja vsega notranjega človeka; loraj je zraven vere v opravičenje potreba še drugih reči. Vera človeku poleg drugih resnic pred oči postavlja božjo neskončno pra¬ vičnost, in kader grešnik premišljuje svoje poprejno pregrešno življenje, vidi, da je kaznovanja vreden, in se bati začne; strah ga pretresa. A ravno ta vera ga tudi uči, da Bog ni le samo neskončno pravičen , ampak da je tudi neskončno usmiljen; in kader premišljuje božje neskončno usmiljenje, spočenja se mu v sercu upanje, da mu bo Bog odpustil za¬ voljo Kristusovega neskončnega zasluženja. In ravno to ker- šansko upanje je druga reč, ktera je od strani grešnikove potrebna, da zadobi opravičenje. Ako bi grešnik res veroval vse, kar je Bog razodel, in kar nam njegova sveta cerkev verovati ukazuje, pa bi pri sami tej veri ostal, in bi se za¬ upljivo k Bogu ne obračal, in bi zavoljo božjega neskončnega usmiljenja in zavoljo neskončnega zasluženja Jezusovega od- puščenja grehov in gnade ne pričakoval, manjkalo bi mu k opravičevanju potrebnega pripravljanja. Dokler namreč grešnik upanja še nima, ne približa se k Bogu, in je toraj tudi ne¬ zmožen, da bi prejel gnado opravičenja. Upanje v božje ne¬ skončno usmiljenje je tedaj v zadobljenje opravičenja grešniku ravno tako potrebno, kakor potrebna mu je vera. Ravno zato išče Jezus v vseh grešnikih obuditi upanje , ter jim za¬ kliče : „Pridite k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bom poživel«. (Mat. 11, 28.) Tudi aposteljni in cerkveni očaki grešnike prav dostikrat opominjajo k upanju, dobro vedoči, da bi brez upanja bili popolnoma nezmožni, zadobiti gnado opravičenja. Ako hoče toraj grešnik gnado opravičenja zadobiti, mora upati, da mu je Bog milostljiv in usmiljen , in da mu bo zavoljo Jezusovega neskončnega za¬ služenja odpuščenje dodelil, in če bi bil tudi še tolikanj in še tako hudo grešil. To upanje ga bo podpiralo, da ga breme njegovih grehov na tla ne podere in v obupanje ne pripravi; to upanje mu bo serčnost dajalo in ga priganjalo, da se k Bogu oberne, in stori vse, kar je potrebnega v opravičenje. Tretja reč, ktera je od strani grešnikove v opravičenje potrebna, je, da grešnik začne Boga ljubiti. Martin Luter 51 - je terdil, da bo človek opravičen že po sami veri. Da je to zmota, in da je v zadobljenje opravičenja poleg vere in upanja tudi ljubezen potrebna, prav določno uči sveto pismo. Sveti aposlelj Pavl piše : „V Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne ncobreza, ampak vera, ktera po ljubezni dela". (Gal. 5,6.) Kako malo da pomaga sama vera brez ljubezni , pove spet ravno ta apostelj, rekoč: „Ako bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel , nič nisem". (I. Kor. 13, 2.) Opirajoč se na te in mnoge druge izreke svetega pisma je določil in razsodil sveti Tridentinski cerkveni zbor , da je vsaj začetek ljubezni k opravičenju res potreben. (Sess. 6. cap. 9.) Saj pa tudi to ne more drugači biti; zakaj dokler grešniku na Bogu ni še nič ležeče, dokler nima še nobeno želje, nobenega hrepenenja, da bi Bogu dopadel, njemu služil, se njega oklenil in deržal, je njegova volja še vsa spačena in hudobna , in toraj tudi ni mistiti, fda bi opravičenje doseči zamogel, dokler se znajde v takem stanu. Da bo tedaj greš¬ nik zamogel opravičenja deležen postati, mora spremeniti svojo sprideno voljo, predrugačiti svojega spačenega duha ; mora se od hudega odvernili in k Bogu oberniti, mora si božje prijaz¬ nosti želeti, ali z drugo besedo, začeti mora Boga ljubili. Četerta reč, ktera je od strani grešnikove potrebna v zadobljenje opravičenja, jela, da grešnik svoje grehe obža- luj e, to je: da se kesa, da je Boga razžalil, da svoje grehe studi in čerti, in da terdno sklene, odsihmalo nič več ne grešiti. Ta žalost nad grehom je prav ponatorno sklenjena z božjo ljubeznijo; kajti kakor hitro grešnik začne Boga ljubiti, ne dopade mu greh nič več, in tedaj tudi greha nič več ne ljubi, temveč ga čerti in sovraži; žal mu je, da je Boga raz¬ žalil, in resnično voljo ima, ga nič več ne razžaliti. Ta žalost nad grehom je pa tudi res neobhodno potrebna , da zadobimo opravičenje; kajti nikakor bi ne mogli reči, da se znajde na polu opravičenja tisti človek , kteri greh, namesto da bi ga sovražil iz celega serca, le še ljubi s celim sercem , kteremu kar nič ni žal, da je Boga razžalil, in kteri še ne misli ne na to, da bi se poboljšal in da bi Boga nič več ne žalil. Ravno zato pa tudi sveto pismo za opravičenje neodjenljivo 52 tiria žalost nad grehom in poboljšanje življenja. Zveličar pravi: „Če se ne spokorite, bote vsi ravno tako poginili". (Luk. 13,3.) Zatoraj uči sveti Tridentinski cerkveni zbor, da sta bila žalost nad grehom in terdni sklep poboljšati se vsaki čas potrebna v odpuščenje grehov. (Sess. 14. cap. 6.) Ako tedaj grešnik s pomočjo gnade božje veruje , upa , in začne Boga ljubiti in svoje grehe obžalovali, dopolnil je s tim to, kar spada k pripravljanju, po kterem pripravljanju se dobiva opravičenje; toda s tim še ni zares opravičen, to je: on še nima posvečujoče gnade božje. Treba je, da opravi še peto reč, ktera je od strani grešnikove potrebna v zadobljenje opravičenja, in la reč obstoji v tem, da prejme svete za¬ kramente, ktere je Jezus postavil ravno zato, da se po njih opravičenje zadobi. Ti zakramenti so, kakor je bilo že po¬ prej povedano, zakrament svetega kersta in zakrament svete pokore. Ako grešnik, kteri hoče opravičenje zadobiti, še kerščen ni, mora prejeti sveti kerst. Ako pa je že kerščen , in je gnado opravičenja zgubil po kakem smertnem grehu , mora prejeti zakrament svete pokore. V unem zakramentu, v svetem kerstu , pride mu gnada opravičenja v popolni meri v del; kajti pri sv. kerstu zadobi odpuščenje vseh grehov in odpuščenje vseh kazen, časnih in večnih, tako da bi, ako bi se po tem nič več ne pregrešil, in bi v takem stanu umeri , kar naravnost v nebesa šel. V tem zakramentu pa, v zakra¬ mentu svete pokore, tudi zadobi gnado opravičenja, toda tako, da mu bodo po svetem kerstu storjeni grehi izbrisani, in mu odpuščene vsaj večne kazni, in da kar božji otrok pravico zadobi do dedščine nebeškega kraljestva. Vidite, ljubi krislijani! to vam je pot, po kterem zamore človek, ki se v smertnem grehu znajde , zadobiti posvečujočo gnado božjo ali gnado opravičenja. Pervi začetek stori Bog sam, ki grešniku naproti pride s pomočjo djanske gnade, ter ga razsvitljuje in nagiba, da bi se spokoril. Po tem mora grešnik, da bo gnado opravičenja zares prejel, z nadaljno po¬ močjo djanske gnado božje verovati, upati, Boga ljubiti začeti, svoje grehe obžalovati, in na zadnje prejeli zakrament svetega kersta, ali pa , če je že kerščen bil , prejeti zakrament svete - 53 — pokore. In zdaj mi povejte: Bi bil pač Bog od svoje strani zamogel storili več, in od nas in od naše strani zamogel za¬ htevali manj memo tega, kar zahteva, da bi nas k sebi nazaj potegnil in v svojo gnado sprejel, ter nas posvetil in opravi¬ le!, kader smo se po kakem smertnem grehu od njega ober- nili, od njega ločili ? Gotovo ne! Bodimo mu toraj hvaležni, ter zvesto hodimo po potu , kterega nam jo po svojem ne¬ skončnem usmiljenju sam odkazal, da po tistem spet pridemo do njegove ljubezni. Zdaj vam moram odgovoriti še na to le vprašanje: Ako je človek po tem potu, ki smo ga ravno kar popisali, zadobil posvečujočo gnado božjo, ali sezamore tagnada v njem tudi pomnožiti ali pa pomanjšali? — Odgovor je ta le: Pri svetem kerslu ali pri sveti pokori zadobljena posvečujoča gnada božja se za more pomnožiti, in se tudi res pomnoži ne le P° prejemanju svetih zakramentov, ampak tudi po pobožnih y ajnh in po doprinašanju dobrih, zaslužilnih del. Tako uči določno in jasno sveti Tridentinski cerkveni zbor, ter kar na¬ ravnost spodbija nauk tistih, ki so terdili nasprotno misel. (Sess. 6. cap. 10. can. 24.) Pa od tega bo kaj več pove¬ danega pozneje, kader se vam bo razlagal nauk od svetih zakramentov. — V ozir pomanjšanja zadobljene posvečujoče gnade božje vam pa na poprej zastavljeno vpraševanje dajem ta le odgovor: Posvečujoča gnada božja po malih ali odpust¬ ljivih grehih v ozir svojega bistva sicer ne bo pomanjšana , ho pa v svoji delavnosti ali svojem delovanju oslabljena, v rasti in pomnoževanju zaderžana, in s tim se polagoma pri¬ pravlja pot, da pride na zadnje popolnoma na zgubo. Tega nauka sicer sveta cerkev ni še popolnoma določila, vendar pa so se ga deržali sveti Tomaž Akvin in mnogi drugi bogo¬ slovci in cerkveni učeniki. Ta nauk, ljubi moji! naj nas modre dela in previdne. Opravičenec se sicer, kakor sveta cerkev razločno uči, (Cone. Trid. Sess. 6. can. 23. et cap: 4.) brez posebne gnade božje Ves čas življenja ne more obvarovati vseh odpustljivih grehov; pri Vsem tem pa se zamore vendar le s pomočjo gnade božje ob¬ varovati mnogih odpustljivih grehov, in ravno zato ga tudi - 54 - odpustljivi grehi okrivičijo ali krivega delajo pred Bogom. Ču¬ vajmo se toraj in varujmo tudi malih, odpustljivih grehov, kolikor se jih le koli varovati zamoremo z božjo pomočjo, da nas mali grehi ne zapeljejo v velike grehe, kterih vsak- teri nas mahoma pripravi ob posvečujočo gnado, ob duhovno življenje, in ako se ne spokorimo, ob večno zveličanje. Na vso moč si prizadevajmo, da si obvarujemo in ohra¬ nimo posvečujočo gnado božjo. Srečen, zares srečen je, kdor v gnadi božji živi in v gnadi božji ostane do konca svojega življenja. Dokler se v gnadi božji znajde, je božji ljubljenec, božji otrok, ja srečen in miren v sredi vseh časnih nesreč, in nebeška dedščina mu je zagotovljena. Ničesa se mu ni treba bati , kajti znajde se pod posebnim varstvom božjim. Cio umreti se ne boji, kdor v gnadi božji živi. Dva rudarja sta na Angležkem v globoki jami premog kopala. Ravno sta bila naveitala veliko pečino , sta praha (smodnika) vanjo na¬ bila, in ga holla zažgati ; a prenaglo se jima vname, in ravno se hoče vžgali. Ni prostora, se umakniti, nf mogoče jima uiti. Naglo skočita v pletar (koš), v kterem sta se bila v jamo spustila , ter težaku navzgor zaupijeta, naj ju nemudoma potegne iz jame. Ali oj nesreče ! težak je prešibek in pre¬ slab, da bi zamogel obadva na enkrat iz jame potegniti; pre¬ težka sta bila. . ■ V tej smerlni nevarnosti reče eden rudar drugemu. „Zivi ti, hočem pa jaz umreti. Ti si zdaj še ter- dovraten grešnik, in če v takem stanu umerješ, pogubljena bi bila tvoja duša. Jaz pa zaupam, ako bom moral zdaj umreti, da bom zveličan po milosti našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki me jo odrešil^. Ni čakal, kaj mu bo tovarš na to rekel, temveč kakor bi trenil, skočil je iz pletorja, se v kot stisnil, pokleknil, in mirno čakal, da bo vstrelilo, in ga ubilo. Ravno tovarš na svitlo pride, in y jamo pogleda: kar pokne. Kos pečine iz jame verže, in njemu, ki je ravno iz jame prebeg¬ nil, razpraska lice, ter mu znamnje naredi, naj bi pomnil vse žive dni veliko nevarnost, kteri je vbežal. Dasiravno ves kervav, vendar se le hitro spet v jamo spusti, pobirat ostanke svojega nesrečnega tovarša. - Kako pa S e začudi, kader najde svojega tovarša živega in zdravega, ter sliši, kako Boga *— 55 — hvali in časti. Pečovje se je razletelo ob desni in ob levi; n jemu pa tudi betvice zlega storilo ni. — Srečen, kdor v gnadi božji živi, angelj božji mu na strani stoji, in roka Go¬ spodova ga varuje I Ali še vse bolj srečen listi , kdor v po¬ svečujoči gnadi božji stanoviten ostane do konca svojih dni ; kajti unod groba mu je pripravljena krona večnega življenja 1 Amen. V. keršanski nauk. Kakošen sad obrodi posvečujoča gnada v človeku? — Ali zamore človek za gotovo vedeti, da se znajde v posvečujoči gnadi? 1. Govorivši od posvečujoče gnade sem vam dosihmalo razložil, kaj da je posvečujoča gnada; — kaj da posvečujoča gnada dela v človeku, ki jo prejme; — in po kterem potu da grešnik posvečujočo gnado božjo dobi. Od pervega sem govoril v predzadnjem keršanskem nauku, od drugega in tret¬ jega pa v zadnjem keršanskem nauku. 2. A povedati vam moram v ozir posvečujoče gnade še: IV. Kakošen sad obrodi posvečujoča gnada v človeku ? Na vpraševanje: Kakošen sad posvečujoča gnada v človeku obrodi? — odgovorim: Posvečujoča gnada obrodi v človeku dobre dela, to je: zaslužilne dela, ter lake dela, s klerimi si človek zazluženje nabira pri Bogu. Posvečujoča gnada božja je seme ali kalica, ki se vsadi v serce človekovo, - 56 — ktero je rodovitni zemlji podobno in zanjo prav pripravljeno. V takem sercu posvečujoča gnada kakor žlahtno zerno lepo požene , raste in lep sad stori, sad bogoljubnega življenja. Ravno zato primerja Zveličar sam pravičnega človeka, to je : takega človeka, ki posvečujočo gnado v posesti ima , dobremu drevesu, ktero dober sad rodi. Ta sad so dobre dela, ki jih tak pravičen človek doprinaša. Da bote pa še bolj, ter prav dobro razumevali to reč, vam bom zastavil troje vpraševanj, in na le trojne vpraševanja vam bom sam odgovarjal in vam jih na drobno razložil. a) Pervo vpraševanje je: Ktere dobre dela človek doprinaša v stanu posvečujoče gnade? Odgovor: Človek doprinaša naj poprej zapovedane dobre dela, po tem pa, kolikor mu je mogoče, tudi tiste dobre dela, ktere so le nasvetovane. Rekel sem, da pred vsem drugim doprinaša zapovedane dobre dela. V to verslo spada naj poprej to, da človek spolnuje deset zapoved božjih, pet cerkvenih zapoved in spolnuje dolžnosti svojega stanu. Deset božjih zapoved mora spolnovali vsakdo, naj si je, kdor koli si bodi, ker so zastavljene na natorno postavo , kteri so podverženi vsi ljudje brez razločka, in ravno zavoljo tega slehernemu veljajo besede Jezusove, ki pravi: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapo¬ vedih (Mat. 19, 17 .) — Kar Kristijani smo na dalje dolžni, spolnovali tudi tiste zapovedi, ki nam jih je dal Kristus, naš Gospod, ki sam pravi: „Vi ste moji prijatli, ako storile, kar vam jaz zapovedujem«. (Jan. 15, 14.) — K zapovedim Kri¬ stusovim spadajo prav za prav tudi cerkvene zapovedi; kajti sveta cerkev je Kristusova namestnica na zemlji, ki je od njega pooblaščena, naj vlada vernike , in jim tedaj zapovedi daje. Vsaka nepokorščina do svete cerkve je nepokorščina do Kristusa samega, ki ravno zato pravi: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslal«. (Luk. 19,16.) — Zraven zapoved božjih, Kristusovih in cerkvenih, ima pa še vsak človek po svojem posebnem stana tudi posebne dolž- - 57 - nosti, ktere mora tudi spolnovati. Ako bi namreč svoje splošne keršanske dolžnosti spolnovali, posebne dolžnosti svojega stanu pa bi zanemarjali, ne bil bi Bog z nami zadovoljen, in bi ne mogli zveličani biti. — Vidite tedaj: pravični človek , ki se znajde v stanu posvečujoče gnade božje, stori pred vsem dru¬ gim to, kar mu velevajo desetere božje zapovedi, zapovedi Kristusove, petere cerkvene zapovedi in dolžnosti njegovega Slanu; in to storivši ne zveršuje le samo tega, kar je spolno¬ vati dolžen, ampak doprinosa s tim tudi dobre, zaslužilne dela. Oj kako dober je tedaj Bog, da nam to, kar smo kar brez vsega vgovora spolnovali dolžni, zarajta clo y zaslužilno delo, za kterega nam tudi še plačilo pripravlja. Rekel sem na dalje: Človek v stanu posvečujoče gnade opravlja, kolikor more, tudi tiste dobre dela, ktere so nam le samo nasvetovane. Da se nahajajo tudi take dobre dela, spričuje sveto pismo. Rekel je Jezus sam unemu mladenču, ki ga je vpraševal, kaj naj stori , da večno življenje zadobi , ter mu odgovoril: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi*; >0 po tem je še pristavil: „Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš zaklad imel v nebesih*. (Mat. 19, 17. 21.) S temi besedami naš Gospod prav na tanjko razloček nareja med zapovedanimi dobrimi deli in med samo nasvetovanimi: spolnovati zapovedi mladenču zapoveduje •Jezus kar neodjenljivo pogojo, da se zveliča ; razdajali vse časno blago med uboge pa mu le nasvetuje kar pripomoček, da bode popolnoma in kar pripomoček, da zadobi tem obilniše plačilo v nebesih. Ravno tako uči apostelj v ozir devištva , ter pravi: „Od devic pa nimam Gospodovega povelja; svčt pa dam*, naj namreč ostanejo v deviškem stanu. (I. Kor. 7,25.) Sveto pismo tedaj razločno uči, da imamo poleg zapovedanih dobrih del tudi še samo nasvetovane dobre dela, ktere uteg¬ nemo imenovali nad zasluž ilne ali Yeč ko zaslužilne dobre dela. O tem nam tudi lastna zdrava pamet spričevanje daje. Ako bi bili mi terdo zavezani doprinašati vse dobro, ktero nam je le koli mogoče doprinašati, padali bi pri vsej, in tudi naj veči gorečnosti vedno v grehe , ter storili grehov brez števila, ker nikoli ne storimo dobrega toliko, kolikor nam j,e Kerš, n, IY, pojU ^ - 58 — mogoče storiti. In po tem takem bi mogli zgubiti vse veselje, vse zaupanje, in bi morali obupati nad svojim zveličanjem. Da bi nam Bog prav vsako reč, ktera je dobra in njemu do¬ padljiva , spolnovati naročal kar lerdo dolžnost, bil bi Bog ojstrejši memo vsakega pozemeijiskega očeta , teri od svojih otrok ne tirja pokorščine prav za vsako reč, ampak jim mar¬ sikaj na voljo pusti. Kdo pa bi se prederznil od Boga mis¬ liti kaj takega ? Res je sicer, da se na zapoved opirajo vso dobre dela, ktere zamoremo spolnovati; toda taka zapoved zavezuje le do kake posebne meje in o posebnem času. Za¬ povedano, postavim, nam je, da moramo vbogajme dajati; da bi morali pa vse svoje premoženje v miložnjo obračati, ali pa da bi, dokler ni kake posebne zaveze, ravno o tem času, ravno na tem kraju, ravno tej ali uni osebi vbogajme dajali, to nam ni zapovedano. Zapovedano nam je, da moramo moliti; da bi pa, na primero, vsak dan obmolili sv. rožni- hranc, nam ni zapovedano. Ravno to velja od drugih zapoved, ktere nam zapovedujejo, da moramo kaj dob¬ rega storiti; vse segajo do odločene meje; ako stopimo čez to mejo, storimo s tim več, kakor kar nam zapovedujejo , in si s tim nabiramo tim obilniše zasluženje. Pravični človek pa, ki se znajde v stanu posvečujoče gnade, prizadeva si tudi res, tudi lakih nezapovedanih, nadzaslužilnih dobrih del dopri— našati toliko, kolikor le koli zamore, in si s tim nabira velik zaklad zasluženja za nebesa. — Tudi iz tega, vidite, spet lahko posnamemo, kako drag dar da je posvečujoča gnada božja. Človek, ki te gnade nima, je odločen od Kristusa, ki je studenec nadnatornega življenja, je mertev ud na telesu, čegar glava je Kristus; kar koli tedaj v takem stanu dobrega stori, nima nobene ceno za nadnatorno življenje, za večno zveličanje. Ravno zato veli sveti Pavl: „Ko bi razdal ubo¬ gim v živež vse svoje premoženje, in ko bi svoje telo dal, tako da bi gorel, ljubezni pa bi ne imel, nič mi ne pomaga a . (I. Kor. 13, 3.) Dasiravno so dobre dela, ki jih kdo doprinaša, dokler se v stanu posvečujoče gnade ne znajde, koristne, da si ž njimi od neskončno usmiljenega Boga zadobi gnado spokorjenja in včasih tudi odvernenje časnih kazen ali pt kako časno piačiloj vendar mu le za nebesa, za večno 59 življenje nič ne pomagajo, za nebesa in za večno življenje so mu take dela le zgol mertve dela. Po tem takem posvečujoča gnada v človeku, ki jo ima , obrodi nadnatoren sad za večno življenje, obrodi dobre, za nebesa zaslužilne dela. In ravno zavoljo te njene nadzemeljske rodovitnosti je ona neprecenljiv d ar , kterega nismo v stanu zadosti obrajtati, in za kterega nismo v stanu Boga zadosti zahvaliti. b) Drugo vprašanje je: Kaj je treba, ali koliko r eči je potrebnih, da bodo dobre dela, ki jih človek v stanu posvečujoče gnade doprinaša, res dobre, to je: za večnost zaslužilne dela? Odgovor: V to so potrebne tri reči, namreč: odstrani bo žje obljuba plačila; od strani človekove pozem- Jjisko potovanje in dober namen; od strani dobrih del Pa, da so nravno dobre in radovoljno ali prosto¬ voljno storjene. Da bodo dobre dela, ki jih človek v stanu posvečujoče gnade opravlja, zares dobre, to je, za nebesa zaslužilne dela, je od strani božje potrebna obljuba plačila. Luter Martin je terdil, „da tudi pobožen človek v vseh svojih dobrih delih greši, in da dobro delo, če tudi še tako dobro storjeno, je vendar le vsakdanj (odpustljiv) greh*. Kako napčna in čudna da je ta terditev, je prav očitno; kajti če bi človek, ki do¬ prinaša dobre dela, grešil, ne bilo bi med dobrimi in hudimi deli nobenega razločka, in bi bilo vse eno , ako bi, na pri¬ mero, Boga hvalil ali pa preklinjal, miložnjo dajal ali pa kradel i. t. d. To tedaj ne gre, marveč so dobre dela , ki jih človek v stanu posvečujoče gnade doprinaša, resnično dobre in Bogu dopadljive; kajti storjene so od takega človeka, ki je zavoljo svoje tesne zveze s Kristusom ves požlahnjen (pre¬ novljen) in posvečen. Akoravno pa so dobro dela takega človeka dobre in Bogu dopadljive, vendar le po misli cerkve¬ nih učenikov sploh njihova cena in vrednost ni taka , da bi že zavoljo te svoje notranje vrednosti same ob sebi plačilo zaslužile pri Bogu, ampak te dobre dela so plačila vredne le zavoljo božje obljube, plačila vredne le zato, ker jim je Bog sam plačilo obljubil po svoji nezmerni dobrotlji¬ vosti, Na to božjo obljubo tedaj, in ne na vrednost^ naših — 60 — dobrih del samih ob sebi , zastavljamo svojo vero in svoje zaupanje, da si, dobre dela delajoči, pred Bogom nabiramo zasluženje, na kterega je navezano veliko plačilo. To nam hoče sveti Avguštin povedati s temi le besedami : »Bog je naš dolžnik, ne kakor da bi bil od nas kaj prejel, temveč ker je obljubil, kar mu je dopadlo**. Da bodo dobre dela, ki jih človek v stanu posvečujoče gnade opravlja, zares dobre, to je, za nebesa zaslužilne, je od strani človekove potrebno pozemljisko potovanje in dober namen. — Z besedo »pozemljisko potovanje** hočem povedati to, da mora človek, dobre dela delajoč, živeti še na tem svetu. Na tem svetu je čas setve; tam v več¬ nosti je čas žetve. Kader pride že žetev, pretekel je že čas za setev; in človek mora zadovoljen biti z žetevjo tako, ka- koršna je, naj si je ali dobra ali slaba. Ravno tako tudi človek v večnosti nič več zaslužilnega ne more storiti, nic več ne more zamujenega dohiteti, slabo storjenega popravljati; tamkaj bo le žel, kar je tukaj sejal, plačilo vžival le za to, kar je tukaj zaslužil. To nam hoče povedati Zveličar, kader pravi: „Jaz moram delati dela tistega, kteri me je poslal, dokler je dan; pride noč, ko nihče ne more delati**. (Jan. 9, 4.) Ravno to ima tudi modri mož v svetem pismu pred očmi, kader govori: »Kar- koli more tvoja roka storiti, urno stori; ker na spodnjem svetu, kamor ti hitiš, ni ne dela, ne umnosti, ne modrosti, ne vednosti**. (Pridigar 9, 10.) — Dober namen pa, ki je od človekove strani potreben pri doprinašanju dobrih del, je dobra misel ali dobra volja, da bi Bogu služil in Boga častil s tim, da dobre dela dela. Kdor tedaj dober namen ima ozira se pri vsem svojem djanju in nehanju na Boga, ter vse, kar koli stori, stori le zato, ker Bog tako hoče, stori zato, da bi Bogu dopadel, da bi Bogu skazoval svoje spoštovanje, svojo ljubezen, svojo pokorščino. Kader pravim, da pravični človek stori vse zato, ker Bog tako hoče, ne menim nobenih drugih razun dobrih in ravnoterih del, to je : takih, ki so same na sebi dobre, ali pa same na sebi niti dobre, niti hude, kakoršneso, na pri¬ mero, jed, pijača, spanje, šetanje i.t.d. Z besedo »vse** se tukaj ni¬ kakor ne smejo tudi misliti hude dela; kajti hudo delo tudi p» - 61 - naj boljšem namenu nikdar ne bo dobro postalo in zaslužilno; kar je hudega , je hudo, in ostane hudo, in se nikakor ne more prevreči v kaj dobrega, Bogu dopadljivega. Laž, tatvina, kletvina, kriva prisega so in vedno ostanejo hude in pregrešne reči, če hi tudi kdo lagal, da bi jezi in prepiru v okom pri¬ šel; ali pa kradel, da bi z ukradenim blagom vbogajme dajal; ali pa preklinjal, da bi v strah in pod pokorščino spravil svoje podložne, ali pa po krivem prisegel, da bi življenje rešil svo¬ jemu bližnjemu. Dober namen se tedaj le na dobre in na ravnolere dela obrača, in pri lakih delih dobrega namena tudi nikoli manjkali ne sme, ako hočemo, da bodo zaslužilne ali zasluženja vredne vse te dela. Bog namreč vse bolj gleda na dober namen kakor pa na veliko imenitno djanje; clo majhno dobro delo, ki ga pa človek opravlja z dobrim name¬ nom, da bi Bogu dopadel, je vse več vredno pred božjim obličjem, kakor pa naj imenilniše delo, kteremu manjka dob¬ rega namena. Sedel je nekega dne Jezus v tempeljnu, tem- peljnovi pušici nasproti, in je gledal , kako so ljudje denarje metali v pušico; in veliko bogatih je veliko verglo. In uboga vdova je prišla, in je dva denarca vanjo vergla, kar znaša en vinar. In je svoje učence poklical, in jim rekel: „Resnično, Vam povem, da ta vdova je več vanjo vergla, kakor vsi, kteri so v pušico metali. Zakaj vsi so vanjo vergli od tega, česar so obilno imeli; la pa je iz svojega uboštva vanjo vergla vse, kar je imela, ves svoj živež“. (Mark. l'J, 41 — 44.) Uboga vdova je z dobrim namenom , da bi Bogu dopadla , v pušico vergla vse, kar je imela; ravno zato je bil pa tudi njen majhni dar Bogu vse bolj dopadljiv, kakor pa obilni da¬ rovi bogatinov, ki so le bolj iz nečimurnosli in hvalehlepnosti v pušico pokladali svoje darove, kakor pa iz ljubezni do Boga. Od Midasa, kralja Frigije, pripovedujejo, da so mu bogovi na njegovo prošnjo dodelili ta posebni dar, da se je v zlato spre¬ menila vsaka reč, ktere se je te le koli dotaknil. To, da kako, je le bosa pravlica ; čista resnica pa je, da z dobrim namenom tudi prav priprosle, vsakdanje opravila , kakoršne so dela po polju, po vinogradih , ali pohišne dela , in tudi jed , pijača, čuvanje, spanje, postanejo, da z besedo sv. Anzelma Povem, zlate in božje, to je, prav veliko vredne in zaslužilne. k. — 62 - Ravno zato pravi Zveličar: „Kdor koli da pili komu zmed teh naj manjših le kozarec vode v imenu učenca, resnično vam povem, ne bo zgubil svojega plačila". (Mat. 10, 42.) Zaloraj tudi opominja sveti Pavl: „Ali tedaj jeste ali pijete , ali kaj druzega delate, vse k časti božji delajte". (I.Kor. 10,31.) Da bodo dobre dela, ki jih človek opravlja v stanu po¬ svečujoče gnade, zares dobre , ter za nebesa zaslužilne dela , je na zadnje tudi še od strani dobrih del potrebno, da so zares dobre ali nravno dobre in prostovoljno storjene. Naj poprej, pravim, morajo biti dobre dela nravno dobre. Nravno dobre pa so, kader je reč sama ob sebi dobra, in kader so tudi okoljščine dobre. Naj poprej mora reč sama ob sebi dobra, ali delo mora samo ob sebi dobro biti, to je: to, kar človek misli in želi, kar govori in stori, mora biti po božji volji; kajti Bog zamore poplačati le to, kar mu je do¬ padljivo; vse pa, kar je hudega, mora Bog po svoji svetosti sovražiti in po svoji pravičnosti strahovati. Tudi okoliščine takega dela morajo bili dobre, to je: k dobremu delu, da bo zaslužilno, ne sme pristopiti nobena taka reč, ktera je Bogu nevšečna in ne dopadljiva. Taka reč, postavim, bi bila, ako bi kdo miložnjo dajal, pa z nejevoljo; ako bi kdo grešivšega podložnega svaril, pa bi zraven preklinjal; ako bi kdo molil, pa le iz nečimurnosti, da bi ga ljudje hvalili i. t. d. Vendar pa opomnim, da za kako dobro delo, da bo zaslužilno, ni ravno neobhodno potrebno, da bi bilo dobro v toliki meri, in storjeno tako popolnoma, da bi se ga clo nobena nepopolnost ne deržala. Kdor bi, postavim, railošnjo dajaje enmalo nejevoljen bil, ali pa podložnega opominjevaje enmalo preveč se raz¬ vnel, ali pa molitev opravljajo enmalo nečimurnosti v sercu občutil ali radovoljno razmišljen bil, res bi si sicer s tim zasluženje svojega dobrega dela pomanjšal, in se zavoljo svo¬ jega pregreška pred Bogom časne kazni vrednega storil, a vsega zasluženja pa bi zavoljo tega vendar le ne zgubil. S takimi dobrimi deli dela Bog ravno tako, kakor delamo mi z jabelki, ktere so nekoliko nagnjite; kar je gnjilega, obrežemo in veržemo proč, kar pa je dobrega, povžijemo. Ravno tako tudi Bog majhne pregrešite in nepopolnosti, ktere se nam med - 63 naše dobre dela vlezejo, odbere in v stran spravi; kar pa je dobrega nad njimi, dopadljivo sprejema in poplača. — Dobre dela morajo tudi še prostovoljno ali dragovoljno storjene biti, to je storjene s tolikanj slobodno in samostalno voljo, da bi jih bil človek tudi kar lahko opustil, ako bi bil hotel. Kar je s silo in primoranjem ali natezanjem storjenega, ni ne plačila vredno ne kazni. Ako bi, postavim, kako dete zapoved očetovo spolnilo, pa no dragovoljno, temveč le zato, ker je bilo od očeta v to prisiljeno, nima pri svoji pokorščini no¬ benega zasluženja, in sicer ravno zato ne, ker ni radovoljno vbogalo temveč le prisiljeno. Ravno zato sveto pismo plačilo prilastuje le tistemu, ki prostovoljno opravlja dobre dela, ter reče od pravičnega: „On bi bil lahko grešil, pa ni grešil; hudo storil, pa ni storil, zato je uterjeno njegovo blago v Gospodu*, to je: pridobil si je zaklad pri Gospodu, obilno plačilo v nebesih. (Sir. 31, 10. 11.) c) Tretjo vprašanje je: Kaj si človek zasluži z dobrimi deli v stanu posvečujoče gnade oprav¬ ljen imi ? Odgovor: V pravem ali tesnejem pomenu si zasluži po- množenje posvečujoče gnade božje in večno zveličanje; v širjem pomenu pa si zasluži stanovitnost do konca, de¬ lavno gnado, in spokorjenje, ako bi bil padel. Dobre dela, v stanu posvečujoče gnade storjene, zaslu¬ žijo človeku pomnoženje posvečujoče gnade in večno zveličanje. To resnico je očitno razglasila sveta cerkev v Tridentinskem cerkvenem zboru. (Sess. 6. can. 32.) — Da se zamore posvečujoča gnada pomnožiti, uči sveto pismo z raz¬ ločno besedo. Sveti Peter pravi: „Rastite (ali doraščajte) v gnadi in v spoznanju Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa*. (II. Pelr. 3, 18.) Sveti Pavl piše: „DopoInujmo posvečenje v strahu božjem*. (II. Kor. 7, 1.) In v skrivnem razodenju (22, 11.) beremo: „Kdor je pravičen, bodi še pravičniši, in kdor je svet, bodi še svetejši*. Zavoljo teh in še drugih svetopisemskih izrekov se posvečujoča gnada zamore pomnoževati, ker nas ravno ti izreki opominjajo, naj si jo - 64 - pomnožujemo. Pomnožujemo si pa posvečujožo gnado z dob¬ rimi deli, ki jih doprinašamo. S posvečujočo gnado je ravno laka, kakoršna je i našimi dušnimi zmožnostmi. Ako svoje dušne zmožnosti pridno vadimo, zmirom se bolj izurjamo. Ravno tako tudi, ako s pomočjo gnade pridno doprinašamo dobre dela, prihajamo na vedno višejo stopnjo svetosti. Bog namreč plačuje našo gorečnost, in nam za vsakim dobrim delom, ki ga iz ljubezni do njega storimo, pomnožuje po¬ svečujočo gnado, tako da v njegovi ljubezni vedno bolj rastemo, vedno pravičniši in svetejši prihajamo. To nam spričuje sveto pismo s priliko od talentov. Uni hlapec, ki je pridno obračal svojih pet talentov, ni dobil le samo sladke obljube, da mu je zagotovljeno večno življenje, ampak je poverh za svojo goreč¬ nost prejel še drugi talent. In k temu pristavi Jezus: »Vsa¬ kemu, kteri ima, dalo se bo, in bo obilno imel*. (Mat. 25, 21. 29. 29.) To se pravi: Vsak pravičen, ki goreče do- prinaša dobre dela, prejel bo v plačilo za svojo gorečnost pomnoženje posvečujoče gnade, ktera v njem prebiva, da bo postal še pobožniši in svetejši. — Dobre dela pa nam ne zaslužijo le samo pomnoženja posvečujoče gnade, ampak tudi večno zveličanje. Tudi to resnico nam spričuje sveto pismo š razločno besedo. Svojim aposteljnom je rekel Jezus : »Bla¬ gor vam, kader vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene ; veselite se, in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih*. (Mat. 5, 11, 12.) In sveti apostelj Pavl piše: »Bog bo po- vernil vsakemu po njegovih delih, tistim sicer, kteri po sta¬ novitnosti dobrega djanja slave in časti in nestrohljivosti iščejo, večno življenje*. (Rimlj. 2, 6. 7.) S temi in mnogimi drugimi izreki je povedano, da dobre dela večno zveličanje v plačilo imajo, in po tem takem to plačilo tudi zaslužijo. In če je tako, zaslužijo si tudi pomnoženje zveličanja v nebesih , to je: Yeč ko pravični človek dobrega stori, tem veče plačilo bo v nebesih imel, tem obilniše zveličanje bo vžival. Zatorej veli sveti Pavl: „Kdor pičlo seje, žel bo tudi pičlo; in kdor seje v obilnosti, žel bo tudi v obilnosti*; (II. Kor. 9, 6.) s klerimi besedami hoče to le povedali: Ravno kakor tisti, ki na svoji njivi obilno semena poseje, obilnišo žetev ima 65 - memo unega, ki le nekoliko zernic pomeče po svoji njivi; prejel bo tudi kristijan, kteri, za vse dobro goreč, se vsake prilike poprime doprinašati dobre dela, enkrat v nebesih vse obilniše plačilo memo unega , ki manj dobrega stori. — Zdaj vesle , ljubi moji! kako imenitne dari da nam dobre dela , v stanu posvečujoče gnade storjene, v pravem ali tesnejem po¬ menu zaslužijo pred Bogom. Zaslužijo nam namreč pomno- ženje posvečujoče gnade in večno zveličanje, ktero je tem obilniše, tem obilniše ko so dobre dela. Vendar pa ne smete misliti, da so naše dobre dela same ob sebi toliko vredne , kolikor vredni da so darovi, ktere nam zaslužijo naše dobre dela. Ni ga tako imenitnega dobrega dela, da bi bilo vredno takega plačila, kakoršno je večno zveličanje! Toda kar našim dobrim delom cene primanjkuje, dostavlja od ene strani rado¬ darnost božja, ktera jim obeta toliko plačilo, od druge strani pa naša zveza ali zedinjenje z Jezusom po posvečujoči gnadi, zavoljo kterega zedinjenja naše dobre dela, če so tudi le človeške in minljive , dobijo neminljivo ali neskončno ceno, in nam toraj tudi zaslužijo darove neskončne cene, ter po- množenje posvečujoče gnade in večno zveličanje. Dobre dela, v stanu posvečujoče gnade storjene, zaslu¬ žijo na dalje v širjem pomenu tudi stanovitnost do konca, delavno gnado, in spokorjenje, ako bi bili padli. Rekel sem : v širjem ali nepravem pomenu, ker Bog te tri darove človeku sicer večkrat daje v plačilo za njegove dobre dela , vendar pa obljubil ni, da mu jih bo dajal v plačilo za njegove dobre dela. V ozir teh darov tedaj prav za prav ne moremo reči, da nam jih naše dobre dela zaslužijo , ampak imajo v ozir njih naše dobre dela le prosilno moč pri Bogu, da nam zavoljo njih tem lagleje skazuje svoje usmiljenje. — Ravno zato nam dokončana stanovitnost ni tak dar, kterega bi si zamogli zaslužiti v pravem pomenu; kajti Bog nam te gnade ni obljubil v plačilo za to, da smo doprinašali dobre dela. Od njegove dobrotljivosti pa vendar le zamoremo pričakovati, da nam bo dodelil gnado dokončne stanovitnosti ali stanovitnosti do konca , ako dobre dela pridno doprinašamo. Te misli je tudi sveti Avguštin, ki pravi: „Dar dokončne stanovitnost se - 66 - zamore zaslužiti (to je: zadobiti) le s ponižno prošnjo*. — In kakor dokončana stanovitnost, tako je tudi delavna gnada dar, kterega si prav za prav ali v pravem pomenu ne mo¬ remo prislužiti s tim, da doprinašamo dobre dela; kajti Bog se z nobeno obljubo ni zavezal, da nam bo dal to gnado ; vsemu temu vkljub pa se vendar le smemo zanašati na božjo dobrotljivost, da bo ona delavno gnado, ter tisto gnado, ktera ima vedno dober vspeh in učin, dodelila vsem tistim, ki dobre dela pridno doprinašajo. Tudi spokorjenja, ako bi bil padel, si človek prav za prav ali v pravem pomenu prislužiti ne more, ampak se zadobi le po božji dobrotljivosti. Ako je namreč kristijan padel v velike grehe, daje mu Bog gledč njegovih obilnih dobrih del, ki jih je doprinašal poprej, dokler se je znašel v stanu posvečujoče gnade, velike in nenavadne (izvanredne) gnade, s kterih pomočjo se spet vzdigne od svo¬ jega padca , in se resnično spokori. Zgledov za to tolažilno resnico nahajamo obilno v svetem pismu. Tako, na primero, je rekel prerok Jehu kralju Jozafatu: ^Hudobnemu daješ po¬ moč, in prijaznost sklepaš ž njimi, ki Gospoda sovražijo, in zatoraj si sicer zaslužil jezo Gospodovo; pa dobre dela so se našle nad teboj, zato, ker si odpravil loge (molikovanje) iz dežele Judove*. (II. Kron. 19 , 2. 3.) Bog je tedaj kralju Jozafatu svojo milost spet naklonil zavoljo dobrih del, ki jih je kralj doprinašal v poprejnih letih, prejden je bil pravo pot zapusti vsi se na pot pregrehe spustil. Ravno tako smemo verjeli, da sta tudi kralj David in sveti Peter, ki sta se oba- dva hudo pregrešila, zavoljo svojih poprej doprinašanih dobrih del usmiljenje in milost našla pri Bogu. Tudi skušnja nas uči, da taki grešniki, kteri so v stanu posvečujoče gnade dobro delali, poprej ali pozneje slovo dajo svojemu grešnemu živ- Ijenju in se na pot pokore obernejo, in sicer sosebno zalo, ker jim Bog zavoljo njihovih poprejnih dobrih del velike in clo nenavadne ali izvanredne gnade daje, da se spokorijo in poboljšajo. V nepravem ali širjem pomenu nam tedaj dobre dela, v stanu posvečujoče gnade storjene, zaslužijo do¬ končno stanovitnost, delavno gnado in clo spokorjenje, ako bi bili padli v kak smerten greh. 67 - Poprej že sem vas opomnil, kako veliko ceno in vred¬ nost da ima posvečujoča gnada že zato, ker nas pripravne dela doprinašati dobre dela; zdaj vas pa tudi še opomnim na neprecenljivo vrednost dobrih del samih. Začetnik dobrih del je Bog sam, ki iz tega , kar dobrega storimo , nareja dobre , to je zaslužilne dela s tim, da nam zanje plačilo obeta. Za¬ četnik dobrih del je Bog na dalje tudi zato, ker nam z djansko gnado naproti pride, in nas z djansko gnado tudi podpira, da to, kar je dobrega, ter dobre dela, zahtevamo in doprinašamo. Začetnik dobrih del je Bog na zadnje tudi še zato , ker so dobre dela zastavljene na zedinjenje človekovo z Jezusom Kristusom po posvečujoči gnadi. Očitno je tedaj da že zače¬ tek dobrih del, ki se iz Boga samega izhaja, daje našim dobrim delom toliko imenitnost in vrednost, da se tista od vse pozemljiske imenitnosti in vrednosti loči tako, kakor se ločijo nebesa od zemlje. — In kakor je Bog začetek in studenec naših dobrih del, je ravno ta Bog tudi njih cilj in konec in njih plačilo. Dobre dela namreč nam zaslužijo obilnišo lju¬ bezen božjo ali pomnoženje posvečujoče gnade in Boga sa¬ mega v posestvo ali večno zveličanje, in v posebnem pomenu nam zaslužijo tudi tiste darove, ki so nam potrebni v zveli¬ čanje, ter dokončno stanovitnost, delavno gnado in spokorjenje, ako bi bili padli. Kje se pač znajde kaka reč, s ktero bi si zamogli zaslužiti kaj imenitnišega, kaj veličastnišega! Oj s koliko gorečnostjo bi morali toraj doprinašati dobre dela. Ako se že posvetni človek tolikanj trudi in nateza, da bi si pri¬ dobil minljivega pozemljiskega blaga in da bi si zložno in ve¬ selo naredil svoje časno življenje ; moramo si tudi mi prizade¬ vati in se truditi na vso moč, da dosežemo te nebeške dari. Od kralja Aleksandra Velikega pripovedujejo , da je vselej , kader je s svojo vojsko oblegel kako mesto, gorečo bakljo dal pred mestom natakniti, obležencem sporočevaje, da je pri— voljen se ž njimi pogajati in jim milost skazovati, dokler še baklja gori; kader pa baklja ugasne, morali se bodo podati na milost in nemilost. Enako tudi Bog z nami ravna. Dokler nam še baklja ali luč pozemljiskega življenja gori, zamoremo dobre dela doprinašati in za svoje zveličanje delali; kader je pa dogorela luč našega življenja in ugasnila, je vse delo pri - 88 kraju, in Gospod nas bo sodil take, kakoršne nas najde. Te resnice nikdar nikar spred oči ne spustimo; ta resnica naj nas priganja, da svoje kratko, časno življenje pridno obračamo v doprinašanje dobrih del, in da po dobrih delih svoj poklic in svoje izvoljenje (zveličanje) dogotovimo. (I[. Petr. 1, 10.) Res je sicer, da velikih in imenitnih del večidel ne moremo doprinašati; ali glejte, pri rokah imamo pripomoček, po kte- rem zamoremo tudi svoje majhne in malovredne dobre dela spremeniti v imenitne neprecenljive dela. Ta pripomoček je, kakor ste slišali, dobri namen. Doprinašajmo toraj vse svoje dobre in tudi ravnotere dela vsegdar s tim dobrim namenom, da bi ž njimi Bogu dopadli. Od neke rusovske cesarice pri¬ povedujejo , da je nekdaj iz samih velikih ledenih kosov dala zgraditi veličansko palačo ali grad. Kako da se je to poslopje svetilo in lesketalo, dokler je merzlo zimsko solnce svoje žarke vanj opiralo, ne da se ni dopovedati ni popisali. Kedar pa pride spomlad in s spomladjo vred tudi solnce toplejše prihaja, raztopilo se je in je zginilo krasno ledeno poslopje. Enaka se Rodi kristijanu in njegovim dobrim delom, dokler jih ne doprinaša z dobrim namenom. Dokler jih obsija po- zemljisko solnce, leskečejo se morda pred obličjem ljudi kar imenitne dobre dela ; kader jih pa tam na sodbi obsveli solnce božje pravice, razpuhtijo in razpadejo v nič, in ne dobivajo nobenega plačila. Karkoli tedaj storimo, storimo z dobrim namenom! Obudimo dober namen vsako jutro, prejden se podamo po svojih opravilih; mislimo si ali pa recimo: »Go¬ spod, moj Bog! vse, karkoli bom danes mislil, govoril in storil; vsak zdihljej in gibljej in vsako stopinjo; vse, kar mi bo dobrega doteklo ali me hudega zadelo, darujem tebi! Vse naj se zgodi iz ljubezni do tebe, vse bodi tebi v čast in hvalo !“ Ta dober namen nas bo spremljal celi ljubi dan in na vse naše djanje in nehanje razodeval svoj dobrotni vspeh , akoravno bi ga pri vsakem posameznem delu posebej v mislih ne imeli ; spremljal nas bo in bo naše dela posvečeval, eko ga le no zaviramo in ne ustavljamo s kakim slabim namenom. Se bolje pa bo, ako ta dobri namen tudi čez dan večkrat obudimo, t( si mislimo ali pa rečemo: »Vse iz ljubezni do tebe, o moj Bog \ u ali pa: »Vse v večo čast božjo l u ali pa: - 69 — »Vse v imenu božjem !* Dobri namen obuditi in ponavljati tudi čez dan nam je potrebno sosebno takrat, kader kaka skušnjava nad nas pritiska , ter nas naganja v jezo , v nepo- terpežljivost ali v kak drug greh, da tem lagleje premagamo skušnjavo in si obvarujemo dober namen že zjutraj storjen. Kako lepo in prav bi bilo, ako bi ob vsakem takem primer- leju reči zamogli s sercem in jezikom: »Ti, skušnjava , si že prepozno prišla; svoje dela sem že oddal, ter jih daroval svojemu ljubemu Bogu: tebi nimam kaj dati, le proč bodi od mene in iz poti se mi spravi!“ Ostal nam je za razlaganje v ozir posvečujoče gnade božje še zadnji stavek: V. Ali zamore človek za gotovo vedeti, da se znajde v stanu posvečujoče gnade? Na vprašanje: Ali zamore kak človek za terdno prepričan biti in za gotovo vedeti, da se znajde v posesti, v stanu posvečujoče gnade,? odgovorim: Tega nezmotljivo in za terdno vedeti brez posebnega božjega razodenja ne more noben človek; vendar pa zamoremo po neklerih znam- njih verjetno soditi, da se znajde v stanu posvečujoče gnade tisti človek, nad kterim se razodevajo te znamnja. a) Brez posebnega razodenja božjega nezmot¬ ljivo in za terdno vedeti ne more nobeden človek, da se znajde v posesti ali v stanu posvečujoče gnade. Nobeden človek namreč za terdno ne ve, ali je dopolnil vse, kar je potrebno, da zadobi gnado božjo , in sosebno, ali je s pravo nadnatorno žalostjo obžaloval svoje grehe, ali ne. Za- toraj pravi modri mož v svetem'pismu : »človek ne ve, ali je ljubezni ali serda vreden*. (Pridig. 9, 1.) In sveti apo- stelj Pavl piše : »Nič sicer nimam na vesli; toda v tem nisem opravičen; Gospod pa je , kteri me sodi*. (I. Kor. 4, 4.) Ravno to uči tudi sveta cerkev v Tridentinskem cerkvenem — 70 zboru, rekoč : „Kakor nobeden pobožen ne sme dvomiti nad božjim usmiljenjem, nad zasluženjem Kristusovim in nad močjo in delavnostjo zakramentov : ravno tako zamore vsakdo, ozi¬ rajoč se na samega sebe in svojo slabost in na nedovoljno (preslabo) pripravljanje, glede svoje gnade v strahu biti in v skerbeh, ker nihče s tako terdno vero, da bi se nobena zmota vanjo vriniti ne mogla, vedeti ne more, ali je zadobil gnado božjo". (Sess. 6, cap. 9.) Vzamimo pa , da bi bil kdo res zadobil posvečujočo gnado, vendar le nezmotljivo gotovo ne ve, ali še ima zadobljeno gnado, ali pa jo je že zgubil s kakim smertnim grehom. Kako dostikrat ravno v ozir tega samosvoja ljubezen človeka v zmoto zapelje 1 Vsakdo mora po vsi pravici zdihovati s kraljevim prerokom Davidom: „Kdo spozna pregreho ? Očisti me mojih skrivnih grehov!“ (Ps. 18,13.) Kako lahko se godi, da neprevidoma pademo v kak smerten greh, in si še ne mislimo ne, da smo vanj padli, in gnada božja nam je šla po zlem. Cio dobrih del, ki jih kdo dopri- naša, ne sme imeti za nezmotljive znamnja, da se znajde v stanu gnade božje. Sveto pismo pripoveduje, „da so pravični in njihove dela v božji roči", in da je „vse za prihodnjost privarovano (toda) kar negotovo". Razlagovaje te besede tako le govori sveti Hieronim : „Rad bi vedel, kterega da Bog ljubi, in nasproti, kterega da sovraži. In našel sem, da se dela pravičnih znajdejo v božji roči; da pa vendar le tudi pravični zdaj (v sedajnem življenju) ne morejo vedeti, ali jih Bog ljubi, ali ne. V prihodnjosti (po njihovi smerti) bodo to vedeli; kajti tamkaj je sodba; zdaj je še vojska". — Vzamimo pa še ta posebno srečni primerlej, da se kdo znajde v stanu posvečujoče gnade, vendar le nima neprevarljive gotovosti, da bo tudi še posihmalo in do konca svojega življenja v gnadi božji ostal in večno življenje dosegel. Stanovitnost v gnadi namreč ni navezana le samo na božjo pomoč, ampak je ob enem navezana tudi na sodelavnost človekovo. Nobeden človek pa ne ve za gotovo, ali bo zmirom delal ali sodelo¬ val z božjo pomočjo, kakor bi mogel delati, ali ne bo. Ker smo k hudemu nagnjeni, in nam tudi svet in satan veliko skušnjav prizadevata, zgodi se prav lahko, da Bogu nezvesti postanemo in v grehe pademo, Toraj govori sveta cerkev na - 71 — Tridentinskem cerkvenem zboru, in pravi: „Nihče naj, dokler še v svojem umerijivem telesu živi, .... v svojem domiš- ljevanju ne zaide tako dalječ, da bi za terdno veroval, da se prav gotovo znajde med številom izvoljenih, ravno kakor da bi zagotovljeno bilo, da opravičenec nič več ne more grešiti a 'i pa, če bi grešil, da si sme zvest biti gotovega spokorjenja. Kajti ne moremo vedeti, razun po posebnem razodenju, ktere (ljudi) da si je Bog izvolil*. (Sess. 6, cap. 12.) Gotova in terda resnica je tedaj, da brez posebnega razodenja božjega nobeden človek za terdno vedeti ne more, da se znajde v posesti posvečujoče gnade božje in da bo v njej ostal do konca življenja. b) Vsemu temu vkljub imamo pa vendar le gotove znamnja, po kterih sme človek, ako jih sam nad seboj najde, verjetno soditi in sklepati, da se znajde v stanu posvečujoče gnade, in da bo enkrat zveličan; kajti v svetem pismu se večno življenje obeta sosebno tistim, kteri imajo le znamnja nad seboj. Take zanesljive znamnja so po nauku cerkvenih učenikov te le: Pervo znamnje je: ako človek prav občuten in veden strah pred grehom ima, tako da se dobro zave, da je vsak trenulljej pripravljen rajše preterpeti vsaktero muko, ka¬ kor pa smerlen greh storiti. Drugo znamnje je: velika ljubezen do Boga, in Velika gorečnost za molitev, sosebno za notranjo molitev ali za premišljevanje, ktera človeka navdaja. Tretje znamnje: ako človek božjo besedo posluša z Veseljem, posluša pazno, ter po božji besedi hrepeni, in si tudi skerbno prizadeva, po zaslišanih naukih življenje obvarovati. četerto znamnje: ako je kdo prav goreč za pre¬ jemanje svetih zakramentov, in sosebno živo vero ima, da je Jezus v naj svetejšem zakramentu pričujoč, tako da ga 72 — živi spomin na to Jezusovo pričujočnost vsega prešinja in mu v sercu vnema pobožnost, hvaležnost in ljubezen do Jezusa. Peto znamnje je: prav priserčna ljubezen in po¬ božnost, ki jo kdo v sercu ima do matere božje Marije, prečiste device. Šesto znamnje: veliko usmiljenje do bližnjega, ki se znajde v kakem terpljenju , in vsegdar pripravna volja , z veseljem mu na pomoč prihiteli, bodi si z miložnjo ali kako drugo pomočjo. Sedmo znamnje je: ako kdo veliko gorečnost razo¬ deva za zveličanje duš, in jo razodeva sosebno takrat, kader mu to nareja veliko truda in velike težave. Osmo znamnje je: ako ima kdo tako serce, ktero ni le samo prosto vsakega radovoljnega nagnjenja do napuha in nevošljivosti, ampak je še clo resnično veselo, da se on ponižuje in drugi pa poveličujejo. Deveto znamnje je: ako je človek navdušen od od- kritoserčne ljubezni do sovražnikov, tako da vsem prav iz serca rad vse odpušča. — Blagor duši, ktera vse te znamnja resnično zapazi nad seboj! Taka duša sme z veliko verjet¬ nostjo misliti in soditi, in z velikim zaupanjem zaupati , da se znajde v stanu posvečujoče gnade, in da enkrat pride v večno zveličanje. Ker tedaj v sedajnem življenju brez posebnega razodenja božjega nikoli nimajo popolnega prepričanja in nezmotljive gotovosti, ali se resnično znajdemo v posesti posvečujoče gnade, in ali bomo kdaj zveličani: prizadevajmo si, ljubi kri— stijani! da, kakor nas apostelj opominja, strahoma in trepetaje delamo za svoje zveličanje. (Filip. 2, 12.) Skerbno se varujmo ysega, kar je poprej popisanim znamnjem nasproti, sosebno se varujmo napuha in nečimurnosti, kakor tudi lenobe v službi božji, nemarnosti in mlačnosti pri svojem delu za zveličanje- Nikoli nikar ne pozabimo besede Gospodove, ki pravi: „Vsak, bteri se povišuje, bo ponižan; in kdor se ponižuje bo povi¬ šan«. (Luk. HO Sveti Anton je vidil nekega dne ves svet - 73 - preprežen z mrežami, ki jih je satan nastavil ljudem , in je milo zdihoval: »Oj , kdo se bo odtegnil vsem tem mrežam ? a In na to zdihovanje je zaslišal svetnik nadzgorni glas, ki mu reče: »Ponižnost, Anton! ponižnost je varna pred njimi“, pred mrežami namreč. In res, ljubi mojil ako pri živem spoznanju svoje revščine in nezmožnosti prav ponižni ostanemo, in sami sebi čisto malo zaupamo, nasproti pa vse svoje zaupanje za¬ stavljamo na božjo mogočnost in dobroto, znajdemo se na pravem potu; kajti Bog nam, ponižnim ki smo, ne bo odtegnil svoje gnade. (I. Petr. 5,5.) Z vso skerbjo si tedaj obvarujmo cisto vest, varujmo in ogibajmo se vsakega greha, ne le smert- nega, ampak tudi vsakega radovoljnega odpustljivega greha. Bodimo goreči v poslušanju božje besede, v prejemanju svetih zakramentov, v češčenju najsvetejšega zakramenta, v pobožnosti do Marije, matere božje, in vsploh do molitve. Na posled si prizadevajmo, da revežem in siromakom dobrega storimo, ko¬ likor zamoremo , in vsem svojim razžaljivcem in sovražnikom hudo z dobrim povračujemo. Ako tako Bogu služimo v po¬ nižnosti in stanovitni gorečnosti, smemo terdno zaupati, da se znajdemo v stanu posvečujoče gnade, da bomo v tem stanu do konca stanovitni ostali, in enkrat prišteti zveličanim -ne¬ beškim prebivavcem; kajti pri takem djanju in ravnanju imamo Uad seboj znamnja, po klerih smemo to sklepati z veliko ver- jetnostjo, in zaupati z velikim zaupanjem. Amen. 6 Kera. n. 17. pogl. — 74 — VI. kersanski nauk. Od svelih zakramentov: — Od svetih zakramentov sploh. — Kaj je sveti zakrament? 1. V poprejnih keršanskih naukih smo obravnavali nank od gnade božje, in v zadnjem keršanskem nauku sem ta nauk skončal s tim, da sem vam odgovor dal na to le dvojno vpra¬ šanje : Kakošen sad obrodi posvečujoča gnada v človeku ? in: Ali more kak človek za gotovo vedeti, da se nahaja v stanu ali v posesti posvečujoče gnade božje ? 2. Zdaj pa pridemo do pripomočkov, kterih se moramo po božji naredbi poslužiti, da zadobimo posvečujočo gnado božjo. Med temi pripomočki na pervein mestu so: sveti za¬ kramenti ; kajti sveti zakramenti svojo delavnost razodevajo sami iz sebe, ter nam kar sami iz sebe in sami ob sebi de¬ lijo gnado , ako jej sami kakega zaderžka na pot ne nastav¬ ljamo ; drugi pripomočki, kakoršni so : zakramenlalije in mo¬ litev , pa so navezani na našo vrednost in pravo rabo teh pripomočkov. Govorili bomo tedaj zdaj od svetih zakramen¬ tov ; a prejden vam vsak sveti zakrament posebej razlagat* začnem, treba je še od svetih zakramentov vsploh kaj povedati II- Razdelek. Od svetih zakramentov vsploh. Dokler pa od svetih zakramentov vsploh govorim, bo zadosti, da vam razložim te le tri stavke: Kaj je zakra¬ ment? — Koliko je svetih zakramentov, in kako se razločujejo? — Kaj je potrebnega, da se veljavno jn vredno prejemajo sveti zakramenti? 75 8. Pervo vprašanje, pri ktercm bomo danes ostali, in mu odgovora poiskali, je: Kaj je zakrament? Zakrament je vidno in delavno znamnje nevidne gnade božje, od Jezusa postavljeno v naše posvečenje. Beseda „zakrament* se izhaja iz latinske besede „Sa- cramentum*, in je neverskim Rimljanom pomenjala kako sveto, Bogu posvečeno reč. „Sacramenlum*, na primero , so imenovali kako zavezo, v ktero so se s prisego zavezali, ali pa kak posvečen kraj, v kterem se je hranilo ljudsko blago, in tudi tako blago samo so „sacramentum c< imenovali. V sve¬ tem pismu pomenja beseda »sacramentum* to , kar skrivnost, ter kako skrivnostno, sveto reč. Tudi sveta cerkev rabi to besedo v tem splošnem ali širjem pomenu, ter med drugim včlovečenje Sina božjega imenuje „sacramentum* ali zakrament; ra vno tako tudi skrivne sodbe božje, in druge enake reči, bterih s samim umom razumeti ne moremo, imenuje zakrament. Sveta cerkev pa besedo zakrament rabi tudi še v ožem ali tesnejem pomenu, in v tem pomenu jej je zakrament to, kar je zdaj nam, ter vidno in delavno znamnje nevidne gnade božje, od Jezusa postavljeno v noše posvečenje. Iz tega kratkega razlaganja se vidi, da so k vsakemu zakramentu bistevno potrebne tri reči, ter a) vidno in de¬ lavno znamnje, b) nevidna gnada božja, in c) postav¬ ljanje po Kristusu v naše posvečenje. — In od teh teeh reči vam bom zdaj povedal toliko, kolikor vam je od n jih vedeti potrebno. a) K vsakemu zakramentu je naj poprej treba vidnega delavnega znamnja. Naj poprej je znamnje bistveno in neobhodno potrebno. »Znamnje* imenujemo tako reč, ktera pomenja ali na znanje ^je kako drugo reč. Kader, na primero, zagledamo, da iz 6 * - 76 - dimnika dim kviško puliti, nam je dira znamnje, da v peči ali na ognjišču gori; ali kader je zemlja mokra in cesta blat- nasta , nam je to znamnje , da je deževalo. Tudi pri vsakem zakramentu se mora znajti kaka taka reč, ktera pomenja ali naznanja kako drugo, ter nevidno reč. Nadalje je vidno ali vidljivo znamnje bistveno potrebno k vsakemu zakramentu; kajti kaka skrita ali nevidna reč bi nam nikakor ne mogla na znanje dajati kake druge skrivne ali nevidljive reči. Vidno ali vidljivo pa nam tukaj ni le samo to, kar vidimo, ampak tudi to, kar slišimo, ali vsploh to, kar po svojih peterih vunanjih počulkih na znanje dobi¬ vamo. Vidne ali vidljive so nam tedaj take reči, take djanja in take besede, ki jih sprejemamo ali na znanje dobivamo po svojih počutkih. Voda, postavim, križma, olje so nam vidne reči. Oblivanje kerščenca z vodo, maziljenje birmanca s sveto krizmo so nam vidne djanja. Izrekovanje besed: „Kerstim te v imenu Boga Očeta in Sina, in svetega Duha* so nam pa besede, ki jih vidimo ali prav za prav slišimo. Opomniti moram, da kaka vidna reč sama ob sebi ni še tako znamnje, kakoršno je potrebno k zakramentu. Voda, na primero, križma in olje niso še vidno znamnje k zakramentu potrebno ; kajti če vodo, križmo, olje vidimo, iz samega tega, da jih vidimo, še ne moremo sklepati, kaj da imajo pomenjati ali na znanje dajati. Vidne reči nam postanejo vidne znamnja še le tokrat, kader v zvezo pridejo s kakim djanjem, to je, kader se ž njimi kaj dela ali opravlja. Kader postavim, vidimo koga, ki vodo vzame in jo izlije nad glavo detetovo, iz tega posnamemo, da to oblivanje nekaj posebnega pomenja. Pa tudi djanje, ktero se opravlja s kako rečjo, samo še ne daje po¬ polnoma gotovega vidnega znamnja; kajti iz njega, iz tega djanja namreč, se ne more še posneti do dobrega, kaj da pomenja ali na znanje daje to djanje. Ako bi, na primero, vidili, da kdo vodo vliva na detetovo glavo, lahko bi tudi mislili, da je to storil zato, da bi detetu ali glavo umil, ali pa mu jo ohladil i. t. d. Da ktero, s kako rečjo storjeno djanje postane določno, nedvomljivo znamnje, mora še beseda - 77 - ž njim v zvezo stopiti; beseda tedaj mora spremljevati djanje, ktero se opravlja , da se s tim jasno in določno na znanje daje, kaj da kdo misli storiti. Ako, postavim, kdo vodo vliva nad detetovo glavo , in ob enem izrekuje besede: „Kerstim te v imenu Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha", vedel bo vsakdo, ki to vidi, da se temu detetu deli sveti kerst, in da vunanje oblivanje z vodo pomenja očiščevanje duše od ma¬ deža greha. Vidno znam nje tedaj, kakoršno je neobhodno potrebno k vsakemu zakramentu, obstoji iz kake posebne reči, iz kakega posebnega djanja, in iz posebnih besedi, ktere spremljajo djanje, ktero se godi s kako posebno rečjo. Brez izgovarjanja teh posebnih besedi ne postaneta ne reč ne djanje tako znamnje, kakoršno je potrebno k svetemu zakramentu. Zato veli sveti Avguštin v ozir svetega kersta, in pravi: »Vzemi besedo proč, in kaj ti bo voda drugega kakor voda? Pride pa beseda k elementu (to je : k vidni reči in vidnemu djanju), postane ti zakrament". Bogoslovci ali cerkveni učeniki imenujejo to vidno, k vsakemu zakramentu potrebno , in iz kake posebne reči, ka¬ kega posebnega djanja in posebnih besed obstoječe znamnje, tvarino (materia) in obliko (forma). Tisto reč, klera se k svetemu zakramentu rabi, imenujejo daljno tvarino, kakoršna Je, postavim, pri sv. kerstu voda, pri sveti birmi križma itd. Daljno ali oddaljeno tvarino imenujemo tako reč, ker je sama °b sebi od zakramenta še oddaljena , in mora bližeje priti in ž njim v dotiko ali zvezo stopiti, da bo zakrament, zares pravi *akrament postal. Kader se pa tista reč k enemu ali drugemu zakramentu res rabi, in sicer tako rabi, kakor je predpisano ali zapovedano, imenujejo jo bližnje tvarino. Vlivanje vode n a detetovo glavo je, postavim, pri svetem kerstu bližnja tva¬ rina. Pod besedo oblika pa si mislijo bogoslovci tiste besede, ktere se po naredbi Jezusovi izgovarjajo takrat, kader se fabi tista reč, ktero tvarino zovejo. Besede : „Kerstim te v •menu Boga Očeta in Sina in svetega Duha", so oblika pri svetem kerstu. Te besede se oblika imenujejo zato, ker djanju, ktero se s kako rečjo obveršuje, dajejo posebno podobo ®li posebno obliko, tako da se človek, razlagovaje listo djanje, - 78 - ne more lahko več zmoliti. Kader tedaj kdo pri svetih za¬ kramentih slisi govoriti, ali morda v kakih bukvah sam bere od tvarine in oblike ali materije in forme, naj ga te besede nič nikar ne motijo, ker ne pomenijo nič drugega kakor vidno znamnje, ktero je k vsakemu zakramentu potrebno. Na vprašanje: Ali tudi šege, ter obredi ali cere¬ monije, med delenjem svetih zakramentov navadne, spadajo k vidnim znamnjem ali k tvarini in obliki? — odgovorim, da ne spadajo; kajti niso, kakor so vidne znamnja od Jezusa Kristusa samega postavljene in zapovedane, ampak jih je le sveta cerkev vpeljala, in toraj niso neobhodno potrebne, da se veljavno delijo sveti zakramenti. Pri svetem kerstu, na primero, je veliko takih obredov ali takih ceremonij. Ako ravno se take šege ali ceremonije tudi izpustijo, kakor se pri kerstu v sili tudi res godi, in se rabi le samo vidno od Jezusa postavljeno znamnje, vendar le je sveti kerst popolno¬ ma veljaven. Dasiravno pa šege ali ceremonije k svetim za¬ kramentom niso bistveno potrebne, vendar le jih zavoljo tega ne smemo premalo ceniti, jih svojevoljno opuščati ali z dru¬ gimi zamenjati; kajti sveti Tridentinski cerkveni zbor pravi: „Ako bi kdo terdil, da bi se smeli že od nekdaj navadni in poterjcni, pri prazničnem delenju svetih zakramentov rabljeni obredi katoliške cerkve zanemarjati, ali kar brez greha od delivcev svojevoljno opuščati, ali od vsakega duhovnega pa¬ stirja z drugimi novimi zamenjati: bodi izobčen". (Sess. 7. can. 13.) To določilo svetega zbora je zastavljeno na drobne razloge. Sveta cerkev jih je namreč vpeljala pod varstvom in s pomočjo svetega Duha. Kdor bi jih tedaj zadosti ne spoštoval ali jih svojevoljno z drugimi zamenjaval ali jih clo opuščal, pregrešil bi se zoper sveto cerkev in zoper svetega Duha, ktcri sveto cerkev vodi. Na dalje segajo ti obredi clo v perve čase keršanstva, nekteri clo od samih aposteljnov svoj začetek izpeljujejo; toraj jim že tudi zavoljo njihove starosti nobeden ne sme spoštovanja odtegovati , jih z drugimi zame¬ njavati ali pa opuščali. To se na zadnje tudi še zato ne sme zgoditi, ker nam ti obredi še bolj kakor druge vidne znamnja pred oči poslavljajo, kakošne in kolike gnade da nam sveti - 79 - zakramentje delijo, in ker nam pred oči postavljajo tudi dolž¬ nosti, ktere prevzamemo po prejemanju svetih zakramentov, in ker s tim veliko pripomorejo, da se oživlja in pomnožuje naša pobožnost in naše spoštovanje do svetih zakramentov. Rekli smo, da ne le vidno, ampak tudi delavno znam¬ ke je neobhodno in bistveno potrebno k vsakemu svetemu zakramentu, to je: tako znamnje, klero to, kar je nevidnega, namreč gnado, ne daje le samo na znanje , ampak nam tisto tudi deli. Kader kjekod dim zagledamo, iz tega sklepamo , da se ondot znajde ogenj ; kajti dim izvira iz ognja, naznanja ogenj. Ker pa dim ognja ne dela, ampak ga le naznanja , dim ni delavno znamnje. Nasproti pa, da zagledamo na nebu ta m en oblak, sklepamo iz tega, da bo kmalo deževalo; tamen oblak nam je znamnje, ktero na znanje daje, da bo deževalo. A to znamnje nam je delavno znamnje, ker je oblak vodo- nosen, in dež vzrokuje in iz sebe izpušča na zemljo. Take delavne znamnja so tudi sveti zakramenti, ker nam tega, kar jo nevidnega, gnado namreč, ne dajejo le samo na znanje, a mpak jo (gnado) tudi uzrokujejo, to je, resnično delijo. Ka¬ der se tedaj, na primero, kerstna voda izliva nad detetovo glavo, in se ob enem izgovarjajo pri svetem kerstu navadne besede, to oblivanje in izgovarjanje nam ne naznanja le samo, da se v detetu godi nekaj nevidnega, ter notranje očiščevanje in posvečevanje, temveč to oblivanje in izgovarjanje detetovo dušo po nevidnem potu tudi res očiščuje in posvečuje. Tudi v stari zavezi so imeli že zakramente, na primero : obrezo- Va nje, mnogotere očiščevanja ; toda ti zakramentje stare zaveze niso bili delavne znamnja. Ti zakramentje so gnado sicer naznanjali, a uzrokovali in delili je niso. Papež Eugen IV. v svojem dopisu do Armencev piše: ^Zakramentje stare zaveze gnade delili niso, ampak so le vpodobljevali, da bo (gnada) deljena zavoljo Kristusovega terpljenja; naši zakramentje pa gnado dobivajo, in jo delijo tistim, kteri jih vredno prejemajo*. Ravno to je hotel povedati tudi . sveti Janez Kerstnik , kedar je rekel: „Jaz sicer vas kerščujem v vodi k pokori; kteri pa Za menoj pride, je močnejši, kakor jaz. .., on vas bo kerstil v svetem Duhu in v ognju*. (Mat. 3, 11.) Hotel je s tim 80 - sveti Janez povedati to le: „Moj kerst je le šega ali cere¬ monija, ktera vpodobljuje ali pred oči postavlja kerst Kristusov, S kterim je sklenjena nadvzgorna gnada; moj kerst sam ob sebi nima moči, da bi komu grehe odvzel, kerst Kristusov pa sam ob sebi in ob svoji moči dušo očiščuje in posvečuje". Da sveti zakramenlje nove zaveze niso le samo vidne, ampak so tudi delavne znamnja, to je: da zavoljo svoje notranje lastne moči gnado delijo, brez ozira na vrednost tistega, ki jih deli , in brez ozira na tistega , ki jih prejema , da jim le kakega zaderžka na pot ne nastavlja ; določila je sveta cerkev v svetem Tridentinskem zboru kar naravnost, ter razglasila, rekoč: „Ako bi kdo terdil, da zakramenlje nove zaveze ni¬ majo v sebi gnade, ktero na znanje dajejo, ali da je (gnade) ne delijo tistim, kteri jej nobenega zaderžka na pot ne na¬ stavljajo, ravno kakor bi bili le samo vunanje znamnja gnade, ktera se po veri dobiva ali po pravičnosti , ali kakor bi bili posebne znamnja, s kterimi se spričuje keršanska vera, po kteri se verniki razločujejo pred svetom od nevernikov: bodi izobčen". In na drugem mestu pravi: „Ako bi kdo terdil, da po zakramentih nove zaveze ne bo gnada dodeljena za¬ voljo zveršenega dela (to je: z delenjem zakramentov), ampak da vera na božjo obljubo sama zadostuje, da se zadobiva gnada, bodi izobčen". (Sess. 7. can. 6, 8.) Po tem takem je gotovo, da so zakramentje ne le vidne, ampak tudi delavne znamnja , in da nam tedaj to , kar nevidnega imajo , ne naznanjajo le samo , ampak tudi uzrokujejo ali delijo sami ob sebi in sami iz sebe ali sami ob svoji moči. In to, kar zakramentje ne¬ vidnega v sebi imajo in nam delijo, je gnada božja. b) In ravno ta nevidna gnada je druga reč, ktera je neobhodno in bistveno potrebna k vsakemu zakramentu. Beseda „gnada" nam tukaj pomenja tisto reč, ktero zakramentje v človeku uzrokujejo, učinjajo ali doprinašajo. Imenuje se ta gnada nevidna, zato, ker je ne moremo sprejemati po vu- nanjih počutkih, ter je ne moremo z očmi viditi, z ušesi sli¬ šali, z rokami prijeti. - 81 - Če pa zdaj vprašujemo: Kaj delajo zakramentje V človeku? ali z drugo besedo: Kakošno gnado zakra- mentje človeku delijo? bomo v odgovor dobili: Zakra- mentje človeku naj poprej delijo posvečujočo gnado, ktera, kakor ste že pri nauku od gnade božje slišali, obstoji v tem, da se človeku odpustijo in zbrišejo grehi in kazni , in da se notranji ali duhovni človek, to je serce človekovo , prenavlja in posvečuje. Kader človek posvečujočo gnado na novo prejme, postane iz grešnika pravičen, postane otrok božji, postane dedič nebeškega kraljestva. Kader se pa po¬ svečujoča gnada v človeku, ki jo že ima, pomnoži, postane s lim še pravičniši, še svetejši in Bogu dopadljivejši, pa tudi obil- nišega plačila v nebesih vreden. Z red o m a se posvečujoča gnada na novo dobiva le pri dveh svetih zakramentih , ter v zakramentu svetega kersla in v zakramentu svete pokore; izvanredno ali nenavadno, to je , v posebnih primerlejih pa se ta gnada na novo dobiva tudi v zakramentu svetega po¬ slednjega olja , in kakor nekteri cerkveni učeniki mislijo, tudi pri sveti birmi in pri drugih zakramentih. V petih zakramentih, 'zvzemši sveti kerst in sveto pokoro, bo sicer zredoma ali ponavadno posvečujoča gnada le pomnožena, ker mora človek, prejemajoč te svete zakramente , posvečujočo gnado že imeti. V izvanrednem slučaju ali nenavadnem primerleju vtegne pa tudi zakrament svete pokore posvečujočo gnado le pomnožiti, •n sicer takrat, kader človek prejemajoč zakrament svete po¬ kore , le samo majhne ali odpustljive grehe na vesli ima , in se toraj že znajde v stanu posvečujoče gnade božje. Poleg posvečujoče gnado, ktero sveti zakramenti človeku na novo delijo ali v njem pomnožujejo , deli vsak sveti za¬ krament po svojem posebnem cilj in koncu tudi še posebno gnado, ktero cerkveni učeniki imenujejo gnado zakramenta fl Ii zakramentalno gnado. Sveti kerst, postavim, zraven posvečujoče gnade deli tudi še to posebno gnado , da se mu v serce vlije ali vsadi kal ali šeme keršanske vere, upanja in ljubezni in pomoč podeli, da zamore človek kakor božji otrok po naukih svetega evangelija živeti; sveta birma deli zraven po- množenja posvečujoče gnade tudi še to posebno gnado , da - 82 - kerščeni človek po njej postane serčen in močen , da zamore svojo vero očitno spoznavati in po njej živeti tudi takrat, ka¬ der skušnjave nanj pritiskajo ali ga preganjanje zadeva. A od te posebne gnade bo posebej kaj povedanega pri vsakem po¬ sameznem zakramentu. Da sveti zakramentje ravno to dvojno nevidno gnado delijo, spričujejo sveto pismo in sveti cerkveni očaki; toda te posebne svetopisemske spričevanja in spričevanja svetih cerk¬ venih očakov vam bom na dan znašal takrat, kader bo beseda prišla na posamezne svete zakramente. Na lem mestu naj navedem le samo to, kar učeni Tertulijan govori v ozir te reči, ter pravi: „Meso (telo) bo (pri svetem kerstu) oprano, da bo duša očiščena od svojih madežev; meso se zaznamnuje (in mazili pri sveti birmi), da bo duša poterjena; meso se (pri svetem poslednjem olju) mazili, da bo duša posvečena; meso se (pri mašnikovem posvečevanju) obsenči s pokladanjem rok, da bo duša razsvitljena od svetega Duha ; meso se (pri svetem Obhajilu) nahrani s telesom Gospodovem in ž njegovo kervjo, da bo duša poživljena^. c) Tretja reč, ktera je k vsakemu zakramentu bistveno in neobhodno potrebna, je ta, da je zakrament postavljen od Jezusa Kristusa, postavljen v naše posvečenje. — Da so vsi sveti zakramenti postavljeni od Jezusa Kristusa , je že iz svetega pisma razvidno. Od nekterih svetih zakramentov, od svetega kersta namreč, od svete pokore in od svetega rešnjega Telesa nam sveto pismo z razločno besedo na znanje daje, da so postavljeni od Jezusa Kristusa ; od drugih svetih zakramentov pa nam pripoveduje, da so jih aposteljni delili, in delili ž njimi ljudem nevidno gnado božjo. In ravno iz tega je razvidno, da so tudi ti zakramentje od Jezusa postavljeni; ako bi namreč ne bili postavljeni od Jezusa samega, ne bili bi jih aposteljni ljudem delili; in ako bi jih vendar le delili, bi s tim ljudem vsaj gnade božje ne bili mogli deliti. Ljudje zamorejo sicer vpeljati in rabiti posebne vidne znamnja, po¬ sebne šege in navade; a nadnatorne gnade ž njimi sklenili - 83 - ali nanje navezati nikakor ne morejo ; kajti deliti gnado božjo, je le božje delo. Ako so tedaj aposteljni s pokladanjem rok, po ma¬ ziljenju s križmo ali svetim oljem i. t. d. ljudem nevidno gnado delili, moramo iz tega za terdno skleniti, da je Jezus Kristus te vidne znamnja vpeljal, in ž njimi svojo gnado sklenil, ter aposteljnom naročil, ljudem gnado deliti po teh vidnih znam- ajih. Ravno zato tudi aposteljni niso hotli veljati za vteme- Ijilce , ampak le za služabnike in delilce svetih zakramentov. »Tako naj nas ima vsak ko služabnike Kristusove in delilce božjih skrivnost^, piše sv. Pavl. (I. Kor. 4, 1.) Da so vsi sveti zakramenti od Kristusa postavljeni, določno uči tudi sveta cerkev, ter pravi v Tridentinskem cerkvenem zboru: „Ako bi kdo terdil, da zakramentje nove zaveze niso vsi postavljeni od Jezusa Kristusa: bodi izobčen®. (Sess. 7, can. 1.) Namen ali cilj in konec, zavoljo kterega je Jezus svete zakramente postavil, je naše posvečenje. Ravno zato je s temi vidnimi znamnji sklenil in na le vidne znamnja navezal posvečujočo gnado in druge posebne gnade. Te vidne znamnja tedaj so postavljene in namenjene, da nam te gnade delijo, W nam sad Jezusovega odrešenja , ki ga je enkrat za vselej opravil na svetem križu, po naših dušnih ali duhovnih potre¬ bah donašajo vedno in vedno, ali da vam z bolj umevno besedo povem, od grehov nas očiščujejo, nam serce prenav¬ ljajo, nas posvečujejo. 4. Te so tedaj tiste tri, k vsakemu zakramentu bistevno a li neobhodno potrebne reči : vidno in delavno znamnje , ne¬ vidna gnada božja , in postavljanje po Jezusu Kristusu v naše posvečenje. Pravim, da so bistevno potrebne reči: kajti °ndi, ker se znajdejo te tri reči, je zakrament; kjer pa Manjka le ene teh treh reči, ondi zakramenta ni. Ako tedaj Veste, ljubi moji, kaj da le tri reči v sebi imajo, s tim tudi Veste, kaj da je zakrament; kajti ravno te tri reči skupaj strinjene so zakrament. Želim pa'i da bi vam pri lem znanju tej vednosti serce prazno ne ostajalo, marveč tudi kak do¬ biček imelo. In da se to zgodi, pomislite, kako modro in do¬ brotljivo da je naš Zveličar naravnal, da nam je zakramente - 84 kar vidne znamnja postavil. Sveti Krizostom pravi: „Ako bi človek telesa ne imel, delil bi mu Bog svoje gnade kar take, kakoršne so same ob sebi (brez vidnega znamnja); ker je pa duša s telesom sklenjena, deli mu to, kar je nevidljivega (gnado namreč), vidno*. Ako bi Gospod svoje gnade ne bil navezal na vidne znamnja svetih zakramentov, ne bilo bi nam znano, ali smo gnado božjo prejeli, ali je nismo prejeli, ker smo pozemljiske stvari, ki nimamo le samo duše, ampak imamo tudi telo. Ker je pa Gospod gnado z vidnim znamnjem v zvezo spravil, lahko vemo , da nam svojo gnado deli, vemo tudi uro in clo trenutlej, o kterem se to zgodi, o kterem nas gnada doteka. — Modrost in dobrotlji¬ vost Zveličarjeva se razkazuje na dalje tudi v tem , da je postavil take znamnja, ktere prav lepo postavljajo pred oči, kaj da gnada božja v nas dela. Voda , postavim , ima tako lastnost, da madeže izmiva in izpira; kako primerno je tedaj, da se voda rabi pri svetem kerstu, ker nam ravno voda lepo na znanje daje, da sveti kerst dušo očiščuje izvirnega in vseh drugih pred svetim kerstom storjenih grehov 1 Mazilo rane ozdravlja, telesne bolečine zmanjšuje, in udom moč in gibč¬ nost daje; in tedaj nam tudi maziljenje s sveto križmo pri sveti birmi prav lepo kaže, da nam gnada božja hudo pože- ljenje zmanjšuje, in naši duši moč in urnost daje, da sveto vero očitno spoznavamo in serčno in neprestrašeno po njej živimo. — Vidne znamnja poslavljajoč je Jezus res modro in dobrotljivo ravnal tudi zato, ker je njegova sveta cerkev vidna in očitna. Ko bi nas Bog kar na skrivnem posvečeval, in bi vidnih znamenj nevidne gnade ne bilo , ne vedeli bi, kdo da se znajde v cerkvi božji, in kdo ne; ne bilo bi nam znano, kdo je kristijan, in kdo ni. Ker se pa sveti kerst in drugi sveti zakramenti očitno prejemajo, vemo, kteri so udje svete cerkve, da se jih s tim z večo vzajemno ljubeznijo oklenemo. — Ako vse to pred očmi imamo , smo kar prisi¬ ljeni, spoznati, da je Jezus res vreden vse naše hvaležnosti in vse naše ljubezni. K njemu se tedaj obračajmo, kolikorkrat koli se na to njegovo dobroto spomnimo, k njemu priserčno zdihujmo: „Gospod ! tvoji ljubezni ni še bilo zadosti, da nam le svojo gnado deliš, deliti nam jo hočeš tudi še po takem — 85 — potu, na tak način, kteri nam prav živo in prepričalno pred oči postavlja tvoje neizrekljivo usmiljenje. Sprejmi zato vso našo ljubezen , in bodi zato češčen in hvaljen toliko milijon milijonkrat, kolikor milijonov zvezd se leskeče in utrinja gori nad nami na milo jasnem nebu Amen. \ VII. Keršanski nauk. Koliko je svetih zakramentov in kako se razdelijo? 1. Po besedah svetega pisma smo vsi „otroci jeze a , vsi smo v izvirnem grehu rojeni; in kedar odrastemo , za¬ dolžujemo se tudi še z lastnimi grehi. Iz tega žalostnega stana si sami nikakor ne moremo pomagati; ne moremo’ se opravičiti, da bi bili Bogu prijetni in pri njem plačila vredni. To storiti je le Bogu samemu mogoče , in to nam tudi stori po Jezusovem neskončnem zasluženju. Jezus Kristus je za nas terpel in umeri, pa nam tudi postavil in zapustil svete zakramente, po kterih nas sveti Duh opravičuje in posvečuje, ter Bogu dopadljive dela in plačila vredne. — Kaj da je za¬ krament, slišali ste v zadnjem keršanskem nauku, s kterim sem vam svete zakramente razlagali začel. 2. Danes gremo s tim razlaganjem par stopinj naprej, >n bomo tedaj premišljevali, koliko je svetih zakramentov in kako se sveti zakramenti razdelijo. 3. Na pervo vprašanje: Koliko je svetih zakra¬ mentov? bo vsakdo kar hitro povedal: Svetih zakra¬ mentov je sedem, in sicer teh le sedem: 86 - a) sveti kerst; b) sveta birma ; c) sveto rešnje Telo ; d) sveta pokora ; e) sveto poslednje oljo ; f) sveto mašnikovo posvečevanje ; g) sveti zakon. Da je svetih zakramentov ravno sedem, in ne več in ne manj, posnamemo a) iz svetega pisma , b) iz soglasnega nauka svetih cerkvenih očakov, c) iz nauka svete katoliške cerkve, in d) tudi še iz tega, ker jih ravno sedem potrebu¬ jemo, in jih ravno sedem zadostuje vsem našim potrebam. a) V svetom pismu sicer ni razločno in kar narav¬ nost zapisano , da je sedem svetih zakramentov ; pa tudi ni zapisano, da jih je več, ali da jih je manj kakor sedem. Da ta nauk za lerdno versko resnico sprejmemo , tudi ni neob- hodno potrebno, da bi moralo kar naravnost zapisano biti, da je svetih zakramentov sedem. Saj tudi beseda „sveta Tro- jica“ v svetem pismu zapisana ni, in vendar nam je nauk od svete Trojice terden versk nauk. Akoravno pa v ozir svetih zakramentov številka sedmerka v svetem pismu razločno za¬ pisana ni, nahajamo vendar le v svetem pismu izrekov zadosti, kteri nam zdatno spričujejo, da je svetih zakramentov ravno sedem. Od svetega kersta govorijo sveto evangelije, apo- stoljsko djanje, in listi aposteljnov tako dostikrat, da ni potrebno, nanašati tu sem posameznih izrekov. — Da je sveta b i r m a od Jezusa postavljen zakrament, posnamemo iz toga , da sta aposteljna Peter in Janez v Samarijo šla , roke pokladat in svetega Duha delit tistim vernikom, kteri so sicer že kerščeni bili, svetega Duha pa niso še bili prejeli. (Apost. dj, 8, - 87 14—17.) — Kako da je Jezus zakrament svetega rešnjega Telesa postavil, pripovedujejo nam skoraj z eno in tisto be¬ sedo sveti evangelisti Matevž, Marka, Lukež, in za njimi sveti apostelj Pavl. (I. Kor. 11, 23 — 26.) — Da tudi sveta pokora v število zakramentov spada, spričujejo nam besede Zveličar- jeve, ki jih je govoril aposteljnom, rekoč: ^Prejmite svetega Duha. Kterim bote grehe odpuščali, so jim odpuščeni ; in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani*. (Jan. 20, 22. 23.) — Od svetega po sl e d njega olja kar zakramenta, od Jezusa postavljenega, razločno govori sveti apostelj Jakob (5, 14. 15.), rekoč: „Je kdo bolen med nami, naj pošlje po cerkvene mašnike, in naj molijo nad njim, in naj ga mazilijo z oljem v imenu Gospodovem ; in verna molitev bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih , bodo mu odpuš¬ čeni*. — Syeto mašnikovo posvečevanje nam sveti Pavl razglasuje kar zakrament, od Jezusa postavljen, ter piše svo¬ jemu učencu Timoteju, kterega je bil v škofa posvetil, rekoč: ^Opominjam te , da obudiš gnado božjo , ktera je v tebi po pokladanju mojih rok“. (TL Tim. 1,6.) — Po razločnem nauku ravno tega aposteljna je tudi sveti zakon zakramen¬ tom prištet. V ozir njega namreč tabo le piše Efežanom (5, 32.): „Ta skrivnost (to je: ta zakrament) je velika; jaz pa rečem v Kristusu in v cerkvi*. — S temi kratkimi be¬ sedami , mislim, je za zdaj že zadosti dopričano, da sveto pismo uči, da je zakramentov, od Kristusa postavljenih, ravno sedem. Pozneje pa bo pri razlaganju posameznih svetih za¬ kramentov obširniše in bolj na drobno razlagano to, kar je bilo zdaj le bolj na kratko povedanega. b) Sveti cerkveni očaki vsi z enim glasom spriču¬ jejo, da je svetih zakramentov ravno sedem, ter svoje spriče— vanja zastavljajo in opirajo na ravno tiste besede, s kterimi sveto pismo spričuje, da so sveti zakramentje vsi, kolikor jih je, od Jezusa postavljeni. Nekteri očaki, na primero, stari Tertulijan, sveti Avguštin, v svojih spisih naštevajo vseh sedem »akramenlov. In kader se je kak krivoverec vergel na enega ali drugega zmed svetih zakramentov, ter hotel terditi , da ni od Jezusa postavljen, vzdignil se je že tudi kak cerkveni očak — 88 - ter katoliško rasnico braneč overgel krivoverni nauk. Posa¬ mezni izreki, s kterimi sveti cerkveni učeniki spričujejo, da je vseh sedem zakramentov od Kristusa postavljenih, pridejo pri razlaganju posameznih zakramentov na versto. c) Sveta cerkev je sedem svetih zakramentov spre¬ jela, in se vedno terdno in nepremakljivo deržala tega števila. Kader koli se je vzdignil kak krivoverec , in hotel ali ta ali uni zakrament spodriniti zmed števila svetih zakramentov, sto¬ pila mu je sveta cerkev nemudoma nasproti, in njegov nauk kar krivoveren nauk razglasila. Tako je zavernila v tretjem stoletju krivoverne Novacijane, ki tistih, kteri so ravno kerščeni bili, birmati niso pustili ; v četertem stoletju je obsodila Ma- nihejce, kteri so zakrament svetega zakona zavergli; v dva¬ najstem stoletju se je ustavila Albigenzarjem, ki so jeli krive nauke med svet trositi v ozir svete birme, svete pokore, svetega poslednjega olja in mašnikovega posvečevanja , in v šestnajstem stoletju je serčno nasproti stopila Martinu Lutru , Cvingliju, Kalvinu , in drugim , ki so razun dveh ali treh za¬ vergli vse druge svete zakramente. Sveta cerkev je tedaj že od nekdaj učila, in se tega nauka lerdo deržala, da je sedem svetih zakramentov, od Kristusa samega postavljenih. — Na dalje v tem , da je kaka reč že od nekdaj in povsod v sveti cerkvi v navadi, nahajamo po vsem gotovo poroštvo, da ima tista reč od Kristusa samega svoj začetek in od njegovih aposteljnov. In ravno taka je s svetimi zakramenti. Ako bi bil eden ali drugi zmed njih pozneje postavljen, dalo bi se izznati, kdaj da je vpeljan, na kterem kraju in od kterih mož je vpeljan. Tako, postavim, je za vsako posamezno krivovero znano, kje, kdaj in od koga je bila vpeljana. Cerkveni pred¬ stojniki, ter škofje, bi bili gotovo kar hitro svoj glas povzdig¬ nili, kakor so ga vzdignili pri vsaki krivoveri , ako bi se bil kdo vzdignil, ter hotel za zakrament oklicati kako reč, ktera se dosihmalo ni spoznala za zakrament in ni bila prišteta med svete zakramente. In vendar nič ni znanega , da bi se bilo kdaj kaj takega zgodilo. Zgodovina nam ne naznanja nobenega časa, o kterem bi bila za zakrament oklicana kaka reč, ktera dosihmalo ni bila zakrament j in nam no naznanja nobenega - 89 papeža, nobenega škofa, nobenega mašnika, nobenega cerkve¬ nega zbora, kteri bi bil postavil kak nov zakrament; zgodovina tudi kar nič ne ve, da bi se bil kjekod kdaj spočel kak raz- por zavoljo vpeljevanja kakega novega zakramenta. Gotovo nam je to neoveržljivo poroštvo , da ravno sedem je svetih zakramentov, od Kristusa samega postavljenih. — Porok tega pa nam je še neka druga dogodba. Gerška, razkolniška cerkev, ktera svojega patriarha v Carjemgradu ima, je sicer očitna sovražnica naše, ter rimsko-katoliške cerkve; a vendar ona naši sveti cerkvi nikdar ni očitovala , da bi bila naša sveta cerkev nauku svetega pisma ali nauku aposteljnov nasproti ravnala s tim , da spoznava in uči , da ravno sedem je od Kristusa postavljenih zakramentov. In kar je za resnico ka¬ toliškega nauka še posebno imenitno, je to, da je razkolniški Carigrajski patriarh Jeremija zavergel protestantovsko Avgs- burško (versko) spoznavanje, ktero , le samo dva zakramenta sprejemajoč, je tudi njemu bilo poslano od Luteranskih Vilem- berških bogoslovcev, da bi ga tudi on polerdil in sprejel. O Za čelku sedemnajstega stoletja se je sicer po volji izteklo Sedmograškim Kalvincem, da so na svojo stran spravili, ter Za svoj nauk pridobili Cirila Lukarisa, ki je pozneje postal Carjigrajski patriarh. S Kalvinci vred je tedaj Ciril Lukaris sprejel le samo dva zakramenta, ter kerst in obhajilo; a uz- dignila se je zoper njega vsa iztočna , ter gerška cerkev, in bar po njegovi smerti je njegov naslednik Ciril iz Bereje (Beroea) v Carjigrad sklical cerkveni zbor , v kterem je bilo Prekletstvo ali izločenje izrečeno nad Cirila Lukarisa , ki je v peljal nov nauk, in ni veroval, da je po Kristusovi naravnavi sedem svetih zakramentov. Terdna, na nauk svetega pisma, svetih cerkvenih očakov bi svete cerkve zastavljena resnica tedaj je, da je sedem svetih zakramentov, ki jih je Jezus sam postavil. Po vsi Pravici je toraj sveta cerkev v Tridentinskem zboru tako le določila: „Ako bi kdo terdil, da., zakramentje nove zaveze niso vsi postavljeni od Jezusa Kristusa, Gospoda našega , ali da jih je več ali manj kakor sedem, ter: kerst, birma, zakra¬ ment altarja, pokora, poslednje olje , mašnikovo posvečevanje Kerš, n, IV. pogl. — 90 in zakon, ali da eden zmed teh sedmih ni resnično in v pra¬ vem pomenu zakrament: bodi izobčeu“. (Sess. 7, can. 1.) d) V tej veri, da je sedem svetih zakramentov, od Kristusa samega postavljenih, bomo še bolj polerjeni, kader pogledamo na naše poglavitne potrebe, naše večno zveli¬ čanje zadevajoče. Ravno sedem stopinj je v našem življenju posebno imenitnih, o kterih nam je božja pomoč in gnada posebno potrebna, da srečno dosežemo svoj namen, srečno dospemo do svojega cilj in konca, naj se že znajdemo v tem ali unem stanu, v teh ali drugih okoljščinah življenja. Te imenitne stopnje ali ti posebni položaji našega življenja so: perva stopnja ali perva doba je naše rojstvo ; druga stopnja je tista doba našega življenja, o kteri se nam začne pamet odpirali in razvijali; tretja stopnja je tista doba , o kteri je treba zmožnosti in moči razvijati za keršansko popolnamost; na četerti stopnji se znajdejo tisti, ki so pravo pot zgrešili in zašli, in jim je toraj treba iskati prave poti; peta in šesta stopnja je tista doba, o kteri se človek odloči za enega tistih dveh posebnih stanov, kterih eden, ter zakonski, ima le bolj pred očmi to, da se ohranja človeški rod in izreja v domačem družinskem življenju ; drugi ter duhovski stan pa ima sosebno pred očmi to , da se keršansko izrejajo ljudje, to je izrejajo za boljše ter večno življenje ; sedma stopnja je lista doba , o kteri se mora človek ločiti iz tega sveta , se iz časnega pre¬ seliti v večno življenje. In glejte, vsem tim potrebam našega življenja sedmeri sveti zakramenti popolnoma zadovoljujejo in zadostujejo. Kader se človek porodi , leži ga izvirni greh , kteri ga nedopadljivega in kaznivrednega dela pred božjim obličjem ; sveti kerst pa mu izmije in izbriše ta dolg ter ga Bogu dopadljivega naredi in nebeškega kraljestva vrednega- — Hudo nagnjenje pa tudi še po svetem kerstu ostane V človeku; s tim hudim nagnjenjem v sercu stopi med zapeljivi svet, med kterim ga čaka tolikanj in tako hudih skušnjav, da bi ga vse pretežko stalo jih premagati; in tu mu pride sveta birma na pomoč, ter ga navdahne s serčnostjo in napoji z močjo * a boj zoper skušnjave. — Ali človeška slabost in silna moč skušnjav vsemu temu vkljub človeka vendar le premaga, da — 91 pade, večkrat pade, marsikterikrat clo v smertne grehe pade ; in v takem žalostnem stanu ga sveta pokora spet vzdigne, ter na pravi pot pripravi. — Od padca je sicer vstal , ali neka slabost in nezmožnost mu je ostala , in v vedni nevarnosti se znajde, da bi na novo ne padel, namesto da bi v čednosti napredoval in v popolnosti rastel; zakrament svetega rešnjega Telesa pa mu daje močno nebeško jed, ktera ga redi in krepča, da v dobrem raste. — človek si izbere slan, stopi v zakonski stan, ki je tolikanj imeniten, da se ohranja člo¬ veški rod in dobro izrejajo zanamci, stan, ki je ves poln težav in preimenitnih dolžnost, klerih bi ne mogel spolnovati brez posebne božje pomoči ; in v tem stanu mu deje zakra¬ ment svetega zakona potrebno pomoč in podporo. — Ali pa se človek odloči za drugi stan, ki ljudi kar naravnost vodi Večnemu cilj in koncu naproti, slan, kleri je ravno tako ime¬ niten in častitljiv, kakor trudopoln in težaven ; in glej, tu mu zakrament svetega mašnikovega posvečevanja daje veljavo in potrebno pomoč. — Na zadnje dospe človek do tistega po¬ menljivega trenutleja , o kterem mora s smertjo borec se svet Opustiti; in takrat mu zakrament svetega poslednjega olja daje potrebno serčnost in moč. — Ravno sedem svetih zakramen¬ tov je tedaj potrebnih, da se zadovoljuje in zadostuje vsem duhovnim potrebam človekovim. Vseh sedem potrebujemo, in nobenega nam ne sme manjkati, da nam je pomoč pri rokah v vseh okoljščinah življenja. Tem rajše in tem terdnejše moramo toraj mi, katoliški kristijani, verovati, da je ravno s ®dem svetih zakramentov, in ne več ne manj. 4. Drugo vprašanje, na kterega sem vam danes odgovor obljubil, je: Kako se sveti zakramentje med seboj raz¬ ločujejo? ali: kakošen razloček je med enim in dru¬ žim zakramentom ? Odgovor na to vpraševanje je: Sveti zakramentje se izločujejo deloma a) po potrebnosti, kolikor si je namreč tn in uni ali bolj ali manj potreben; deloma b) po imenit¬ na ti, kolikor si je eden bolj imeniten memo drugega; in deloma c) po učinu, ki ga razodeva ali ta ali uni. —^Sveta 92 — cerkev sama zahteva, da moramo spoznati razloček med sve¬ timi zakramenti, ter clo izobčenje izrekuje nad tiste, kteri terdijo, da se sveti zakramentje nič ne razločujejo med seboj. (Cone. Trid. Sess. 7. can. 3.) Toraj je potrebno, da se so- znanimo z. razločkom, kteri biva med svetimi zakramenti. a) Naj poprej delimo in razločujemo svete zakramente po potrebnosti, po kteri je eden zakrament bolj potreben memo drugega, in nekleri zakramenti clo niso potrebni vsem ljudem. Kar ta razloček zadeva, treba je vedeti, da je sveti kerst zmed vseh drugih naj potrebniši zakrament; kajti brez svetega kersta ne more nobeden človek zveličan biti, pa tudi nobenega drugega svetega zakramenta ne more veljavno pre¬ jeti, dokler ni kerščen. Za svetim kerstom je sveta pokora naj potrebniši zakrament, in sicer za tiste, ki so se po svetem kerslu smerlno pregrešili. Za njim pride zakrament svetega rešnjega Telesa na versto, za lem sveta birma, in za nevarno obolele kristijane sveto poslednje olje. Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja in svetega zakona sta v ozir po¬ trebnosti na zadnjem mestu, ker sta sveti cerkvi in človeštvu v sploh sicer potrebna, nikakor pa ne potrebna vsakemu po¬ sameznemu človeku , in mnogim ljudem še clo dostojna nista. Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja ni dostojen za ženski spol v sploh, in tudi za nektere osebe moškega spola ne; in tudi zakrament svetega zakona iz natornih in nravnih vzrokov ni dostojen za vse ljudi. Ravno zato niso prav imeli tisti, ki so terdili, da zoper voljo Stvarnikovo ravna, in na- tornemu namenu človekovemu nasproti dela tisti, ki v samskem stanu živi, ali pa kak poseben stan s posebno postavo zavezuje v samijško ali deviško življenje. b) Na dalje razločujemo svete zakramente po imenit¬ nosti ali vrednosti ali častitljivosti. In v ozir tega je za¬ krament svetega rešnjega Telesa naj imenitniši, naj častilljivejši in naj svetejši, ker ne hrani v sebi lo samo gnade, kakor drugi sveti zakramentje, ampak resnično in bistevno v sebi ima tudi začetnika gnade, Jezusa Kristusa samega. Ravno zat° tadi sveti Dionizij terdi, da ta zakrament je skrivnost vseh - 93 - skrivnost. Med unimi šestimi svetimi zakramenti je v ozir imenitnosti in častitljivosti na pervem mestu sveto mašnikovo posvečevanje, ker je ravno temu zakramentu dana oblast, oskerbovati in deliti tega in vse druge zakramente; na drugem mestu je sveti kerst, na tretjem sveta birma, na četertem sveta pokora, na petem sveto poslednje olje, in na šestem ali zadnjem mestu sveti zakon ; kajti v tem 'tesneji zvezi ko je kak zakrament z zakramentom svetega rešnjega Telesa, tem •menitniši in tem častitljivejši je po nauku cerkvenih učenikov. c) Sveti zakrarnentje se na zadnje razločujejo tudi še po svojem učinu ali vspehu ali svoji delavnosti. Nekteri sveti zakrarnentje posvečujočo gnado na novo delijo, drugi mu pomnožujejo posvečujočo gnado, ki jo človek že ima ; in ravno iz tega razločka se izhaja razdelitev, po kteri se eni zakra¬ mente imenujejo zakrarnentje mertvih, in drugi zovejo za- kramentje živih, kar vam moram bolj na drobno razložiti. Mertve imenujemo tukaj liste ljudi, ki duhovnega življenja v sebi nimajo, in toraj niso pripravni, za nebesa si nabirati kako zasluženje, ravno kakor telo, v kterem duše več ni, tudi nič v eč pripravno ni, za la svet kaj delati ali storiti. Ta uu- kovna smert izvira iz smertnega greha, v kterem se človek znajde; kajti greh porodi smert, ter vzame duši duhovno živ¬ ljenje, Tista dva zakramenta tedaj, ktera je Jezus postavil zato, da greh iz duše izbrišeta, in jej namesto njega posveču- jočo gnado dasta, ter jo iz smerti pregrehe v življenje gnade obudita, imenujeta se zakramenta mertvih, to je: zakramenta za merlve, za tiste namreč, kteri posvečujoče gnade še nimajo, a li pa, kteri so jo poprej imeli, in so jo s smertnim grehom Zgubili ; tedaj za tiste, ki so ali zavoljo izvirnega ali pa ža¬ lijo lastnega sinertnega greha na duši mertvi. Ta dva za¬ kramenta sta sveti kerst in sveta pokora. Sveti kerst je namenjen tistim, ki so zavoljo izvirnega greha, — sveta pokora P a je postavljena za liste, ki so zavoljo kakega lastnega smerl- n e ga greha na duši mertvi, da s pomočjo teh dveh svetih Zakramentov zadobijo duhovno življenje, ter življenje v po¬ večujoči gnadi božji. — Žive nasproti imenujemo liste ljudi, ki nimajo ni izvirnega, ni drugega velikega greha nad seboj, - 94 in tedaj v posvečujoči gnadi živijo. Tistih pet zakramentov tedaj, kteri posvečujočo gnado, kader jo že imamo, v nas po- množujejo, imenujemo zakramente živih, to je: zakramente za žive, za tiste namreč, ki nobenega smerlnega greha nimajo nad seboj, in tedaj v gnadi božji živijo, da se v tem duhov¬ nem življenju ohranijo in vedno popolniši prihajajo. Ti peteri sveti zakramentje so: Sveta birma, zakrament altarja, sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje, in sveti zakon. Teh svetih zakramentov tedaj ne sme prejemati listi, ki se znajde v smertnem grehu. Takemu človeku bi ravno tako malo hasnili, kakor malo basni jed merlvemu človeku ali mer- liču. In še clo v tem hujši stan bi se postavil, ako bi smerl¬ nega greha si svest vendar le prejel enega ali drugega teh zakramentov. Tak človek si duhovno smert pomnoži , ravno kakor bi si bolezen namnožil ali si clo smert na glavo na¬ kopal bolnik , kteri bi vžival tako jed, ktera se bolniku ne prileže. V ozir učina svete zakramente razločujemo na dalje, kte- rih no smemo več kakor enkrat v svojem življenju prejemati, in v take, ki jih smemo večkrat prejemati. Nekteri zakra- mentje namreč imajo lak učin ali tak vspeh in tako moč , da duši tistega , ki jih prejme, vtisnejo neizbrisljivo znamnje, in se toraj veljavno in brez smertnega greha ne smejo več ka¬ kor enkrat prejemati. Taki zakramentje so trije : sveti kerst, sveta birma, in sveto mašnikovo posvečevanje. Drugi šlirji zakramentje se smejo več kakor enkrat prejemati, ker nobenega takega neizbrisljivega znamnja v dušo ne vtisnejo, in ker člo¬ vek večkrat vtegne priti v take okoljščine , v kterih jih po¬ trebuje, in za ktere jih je Jezus postavil. 5. Vidite, ljubi moji! kako lepo nam je Bog v sedmih svetih zakramentih pomoč in zdravilo poskerbel za vse okolj¬ ščine našega življenja. Bog sicer neprenehoma skerbi za nas; ali kakor kak pozemeljski oče v posebno imenitnih okoljščinah svojim otrokom tem obilmše in tem radodarnišo skazuje svoj 0 ljubezen, ravno tako nam tudi Bog v tem obilniši meri razo^ deva svojo ljubezen takrat, kakor smo njegove pomoči 'š® 95 posebno potrebni. Zatoraj pravi sveti Ambrož: „V Kristus« imamo vse, in Kristus nam je vse. Ali želiš zdravja za svojo rano? On je zdravnik (pri svetem kerstu, kjer ti ozdravlja rano izvirnega greha). Ali le vročnica stresa ? On je studenec (pri sveti birmi, kjer ti vročino skušnjav ohladi.) Ali ti hu¬ dobija težo dela? On je pravica (v zakramentu svete pokore, kjer te z Bogom spravlja in breme pregreh od tebe jemlje). Ali potrebuješ pomoči ? On je moč (v naj svetejšem zakra¬ mentu oltarja, kjer te hrani s svojim mesom in svojo kervjo). Ali se smerti bojiš ? On ti je življenje (v svetem poslednjem olju, kjer te lotaži in ti zagotovlja boljše življenje v nebesih). Ali te straši tema ? On (i je luč (v zakramentu svetega maš- nikovega posvečevanja, v kterem ti oskerbljuje tiste, kteri ti oznanujejo luč prave vere). Ali po nebesih hrepeniš ? On ti je pot (v zakramentu svetega zakona , v kterem te, kader si poročen, uči in krepča, da hodiš po pravem potu proti nebe¬ som, in da tudi svoje otroke vodiš po tem polu).* Kako nezmerna je tedaj dobrotljivost našega Boga in Zveličarja, da nam v vseh imenitniših okotjščinah našega življenja deli ravno tisto gnado, ktere potrebujemo! Kako velika pa bi bila tudi naša nehvaležnost, ako bi zanemarjali, za zveličanje svojih ubogih duš vode večnega življenja zajemati si iz tega sedme¬ rega studenca, iz studenca svetih zakramentov, po kterih nam doteka gnada božja! Da si tudi mi, ljubi kristijani ! s tako nehvaležnostjo nikdar duše ne omadeževamo, sklicujmo si prav pridno v spomin besedo Gospodovo, ki jo je nekdaj govoril Samarijanki ob Jakobovem studencu, ter rekel : „Slehern, kteri pije od le vode, (ter vode gnade božje), ktero mu bom jaz dal, ne bo žejen vekomej ; ampak voda , ktero mu bom jaz dal (v svetih zakramentih), bo v njem studenec vode izvirajoče v večno življenje*. (Jan. 4, 13. 14.) Amen. - 96 — VIII. keršanski nauk, Kaj je potrebnega v veljavno in vredno prejemanje svetih zakramentov? 1. Sedem je svetih zakramentov, ne več, ne manj. Porok tega nam je nauk svetega pisma, svetih cerkvenih očakov, svete cerkve; in ravno teh sedem svetih zakramentov zadovoljuje in zadostuje vsem našim duhovnim potrebam. Raz¬ ločujejo se med seboj deloma po tem, kakor si je ta ali uni bolj ali manj potreben memo drugih; deloma po tem, kakor si je eden ali drugi bolj imeniten ali častitljiv memo drugih; deloma po učinu, ki ga ta ali uni nad nami razodeva , ter nam ali posvečujočo gnado na novo deli, kakor zakrament svetega kersta in svete pokore , ki ju zakramenta mertvih imenujemo, ali pa posvečujočo gnado v nas pomnoži, kar sto¬ rijo : sveta birma , sveto rešnje Telo , sveto poslednje olje, sveto mašnikovo posvečevanje in sveti zakon , ki jih zakra¬ mente živih imenujemo. Natanjčniše razlaganje vsega tega je bilo zapopadeno v poslednjem keršanskem nauku. 2. A prejden vam začnem svete zakramente posebej razlagati, moram vam še odgovor dati na to le vprašanje: Kaj je potrebnega, da se veljavno in vredno prejemajo sveti zakramenti? Da vam bom na to vprašanje jasen in umeven odgovor dal, moram vam poprej razložiti, kaj se pravi kak zakrament prejemati veljavno in neveljavno, vredno in nevredno. Veljavno prejeti kak zakrament se pravi, prejeti zakrament sam brez vsega ozira na gnado , ktera je sklenjena z zakra- 97 mentom. Kdor, postavim, k svetemu Obhajilu pristopi, prejme zakrament svetega rešnjega Telesa, naj si je že ali po vred¬ nem ali po nevrednem bil pri svetem Obhajilu. — Neveljavno prejeti svet zakrament pa je toliko, kakor sveti zakrament clo ne prijeti. Ako bi kdo, na primero, šel k spovedi k maš- niku, kteri od škofa za spovedovanje nima pooblastenja, prejel bi neveljavno zakrament svete pokore, to je: on bi ne bil prejel zakramenta svete pokore, in njegova spoved bi nič ne veljala. — Vredno prejeli kak zakrament se pravi, z za¬ kramentom vred prejeti tudi gnado, ktero zakrament deli. Ako se, postavim, s skesanim sercem in odkritoserčno spoveš svojih grehov pooblastenemu ali postavljenemu mašniku, in sveto od¬ vezo dobiš, prejel si vredno zakrament svete pokore. — N e- vredno prejeli kak zakrament se pravi, zakrament sicer pre¬ jeti, nikakor pa ne prejeti gnade, ktero ta zakrament deli, in si ob enem tudi še velik greh, ki se mu božji rop pravi, na Vest navaliti. Ako bi se kdo spovedal, in bi tudi sveto od¬ vezo prejel, pa bi pri tem ne imel prave žalosti nad grehom, resnične volje, poboljšati se , prejel bi sicer zakrament svete pokore, toda bi ga po nevrednem prejel, to je; ne prejel ki niti odpuščenja grehov, niti gnade božje, in bi zraven tega tudi še božji rop storil. Po tem kratkem razlaganju veljavnega in neveljavnega , Vrednega in nevrednega prejemanja svetih zakramentov pre¬ stopim na razlaganje tega, kar je potrebnega, da se veljavno prejemajo sveti zakramenti; po tem pa vam bom razložil, kaj jo potrebnega, da se vredno prejemajo sveti zakramenti? 3. Kaj je treba, da se veljavno prejemajo sveti *okram enti ? Odgovor: K veljavnemu prejemanju svetih zakramentov j e treba več reči, in sicer a) od strani delivca, in b) od strani prejemnica svetih zakramentov. a) Od strani delivca, to je od človeka, ki zakrament deli, je za veljavno prejemanje svetih zakramentov potrebna. - 98 - Prava ali dostojna oblast, na dalje prava raba vidnega znamnja, in na zadnje volja ali namen, to storiti, kar sveta cerkev stori in zahteva. — Naj poprej , sem rekel, gre k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov prava ali pravna oblast, to je: tisti, ki zakrament deli, mora imeli oblast v to, da ga sme deliti. Jezus Kristus je oskerbljevanje in delenje svojih svetih zakramentov izročil svojim aposteljnom. Ravno zalo piše sveti Pavl : „Vsakdo naj nas ima ko služabnike Kristusove in delivce božjih skrivnost". (I. Kor. 4, 1.) Ta oblast je po Jezusovi naredbi od aposteljnov prešla na njihove naslednike v sveti službi, na škofe in mašnike. Pravi delivci svetih zakramentov so tedaj škofje in mašniki svete katoliške cerkve. Napčna in krivoverna bi bila toraj tista terditev, s ktero hi kdo terdil, da sme svete zakramente vsakdo deliti. Sveti Tridentinski cerkveni zbor pravi: „Ako bi kdo terdil , da imajo vsi Kristijani oblast za oskerbljevanje besede in vseh zakramentov: bodi izobčen". (Sess. 7. can. 10.) Le samo kerstili zamore vsak človek, kader je sila; sveto birmo pa in sveto mašnikovo posvečevanje smejo le samo škofje delili. Ako bi tedaj kdo kak zakrament prejel od takega delivca, kteri delili ta zakrament nima pravice in oblasti, prejel bi zakrament neveljavno, naj si mu je že ali znano ali neznano, da delivec nima pravne oblasti. Taka bi, postavim, bila, ako bi se kdo spovedoval kakemu človeku, kteri nima mašnikovega posve¬ čevanja , ali pa ko bi se birmati dal komu, ki ni v škofa posvečen. — K veljavnemu prejemanju svetih zakramentov gre na dalje prava raba vidnega znamnja, to je: tisti, ki zakra¬ ment deli, mora se tvarine in oblike ali vidnega znamnja po- služiti prav ali pravno, ter tako, kakor je Kristus zapovedal in njegova sveta cerkev. Ako bi tvarino, ali obliko, ali oba- dvojno bistevno spremenil, in tedaj vidno znamnje rabil dru- gači, kakor je Kristus zapovedal in sveta cerkev , ne bil bi človek zakramenta veljavno prejel, in bi ga clo ne bil prejel- Tako, postavim, bi kerst ne veljal , ako bi oni, ki kerščuje, namesto vode rabil pivo , vino ali mleko , ali ako bi besed i „Kerslim te v imenu Boga Očeta, in Sina, in svetega Duha" med oblivanjem ne izgovoril; ali pa, ako bi kerščenca I 0 prekrižal, ter rekel: „V imenu Očeta, in Sina in svetega - 09 — Duha. Amen", ter bi besede : „Kerstim te" ne izgovoril. — K veljavnemu prejemanju svetih zakramentov je od strani de¬ livca poslednjič potrebna še volja ali namen, storiti to, kar cerkev stori, to je: listi, ki zakrament deli, mora vunanje opravilo , kakor ga sveta cerkev k bistvu zakramenta potreb¬ nega predpisuje, opravljati s tim namenom, da bo storil to, kar zahteva sveta cerkev, da so s tim stori. Znašli so se ljudje, ki so terdili, da tak namen ni potreben k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov; a papež Aleksander Vlil. je leta 1690. to terditev zavergel, kar zmoto oklical, in s tim na znanje dal, da je k veljavnemu prejemanju svetih zakra¬ mentov potreben namen, storili to , kar zahteva sveta cerkev. Vendar pa ni polrebno, da bi se moral delivec zakramenta spomniti namena, storili to, kar cerkev zahteva, ravno o tistem trenutljeju , ko zakrament deli. Dobro in tem boljše je, ako se to zgodi; a neobhodno polrebno ni; zadosti je, da je po¬ prej ta namen imel, če bi se ga potem tudi do živega ne spominjal med delenjem svetih zakramentov. Spovednik , po¬ stavim, v spovednico grede obudi namen, da bo spovedal vse, ki pridejo k spovedi, in odvezal vse, ki bodo vredni svete odveze ; naj si že potem spove sto ljudi ali pa še več, ako- ravno bi se pri vsakem spovedencu posebej ne spominjal po¬ prej storjenega namena, delil bi vendar le veljavno sveto odvezo, veljavno delil sveti zakrament; kajti sperva storjeni dobri namen je zmerom delaven in vspešen , dokler ga ne Ustavi. Vse druga bi bila, ako bi , postavim, kakih deset ljudi spovedal, potem pa namen vstavi!, ter ne hotel več de¬ liti svetega zakramenta; v tem slučaju bi le pervih deset Veljavno prejelo sveti zakrament, vsi drugi, kar bi jih potem spovedal, bi svetega zakramenta ne prejeli, ker ni imel več volje, jim ga deliti, in se mu ni več htelo storiti to, kar za¬ hteva sveta cerkev. — To tedaj je polrebno v ozir delilca svetih zakramentov, da se veljavno prejemajo sveti zakramenti. b) Zdaj se oberriimo k prejemalcu, to je k človeku, ki Zakrament prejemlje, da zvemo, kaj je od njegove strani po¬ trebnega k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov. - 100 - Od strani prejemalca je k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov potrebno naj poprej, da je živ, na dalje, da je kerščen, in na zadnje, da ima namen prejeti svete zakramente. — Perva potreba je, da je tisti, ki hoče kak zakrament prejeti, ž i v. Sveti zakramenti namreč so pripo¬ močki , po kterih dobivamo gnado božjo in večno zveličanje; ravno zato se zamorejo deliti le takim ljudem, ki so še živi; kajti po smerti se gnade nič več ne delijo. Kader tedaj kako dete mertvo pride na svet, ne moremo ga več kerstiti; tudi bolnika ne moremo od grehov odvezovati in ga ne moremo v sveto poslednje olje djati, ako poprej umerje, prejden maš- nik k njemu pride, da bi ga previdil. — K veljavnemu pre¬ jemanju svetih zakramentov je od strani prejemalca na dalje potrebno, da je kerščen, to je: kdor še kerščen ni, mora poprej sveti kerst prejeti, prejden zamore enega ali drugega svetih zakramentov veljavno prejeti, če bi tedaj kak nevernik k sveti birmi pristopil ali k spovedi šel, prejel bi on ta dva zakramenta neveljavno, ker še ni kerščen bil. — Na zadnje je k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov od strani pre¬ jemalca, kteri se svoje pameti že zave, potreben tudi namen ali volja, svete zakramente prejeti. Kristus noče stu¬ denca svojih gnad v svetih zakramentih odpirati tistim, kteri svetih zakramentov nočejo prejemati, ker zoper njegovo voljo noče nobenega človeka svetega in zveličanega narediti. Ravno zato uči papež Inocencij III. in pravi, da tisti, ki nikoli ne privoli, ampak se zmerom ustavlja , nikakor ne prejme svetih zakramentov. Pri takih pa, kteri se svoje pameti še ne za¬ vedo, kakor je pri kerstu novorojenih otrok, namesluje cerkev sama njihovo privoljenje. To , kar je bilo zdaj povedanega , velja za vse zakramente, le za zakrament svetega rešnjega Telesa ne velja ; kajti zakrament svetega rešnjega Telesa je in ostane zakrament kar brez vsega ozira na to, kdo da ge prejme. Ta presveti zakrament vtegne tedaj veljavno prejeti tudi tak človek, kteri ni kerščen, ali kteri bi njega prejemajoč ne imel volje ali namena ga prejeti. Zdaj veste, kaj je tako od strani delilca kakor tudi od strani prejemalca potrebnega k veljavnemu prejemanju svetih zakramentov. 101 4. Imamo pa še drugo vprašanje, na kterega je treba odgovoriti, in to je : Kaj je treba, da se vredno prejemajo sveti zakramenti ? Kakor k veljavnemu, je tudi k vrednemu prejemanju svetih zakramentov potrebnih več reči deloma a) od strani delil ca, deloma tudi b) od strani prejemalca. a) Od strani delil ca se za vredno prejemanje svetih zakramentov zahteva le to, da delilec veljavno, ter tako, kakor je ravno poprej povedano bilo, deli sveti zakrament. Da bo pa kdo veljavno delil kak sveti zakrament, ne zavisi od tega, ali je on, ki zakrament deli, veren ali neveren, po¬ božen ali hudoben, človek , ki je za prejemanje kakega za¬ kramenta prav pripravljen, prejel bo gnade svetega zakramenta, naj si mu ga deli ali ta ali uni. To je jasno določila svela cerkev v Tridentinskem cerkvenem zboru , rekoč: „Ako bi kdo terdil, da kerst , kterega kak krivoverec v imenu Očeta , in Sina, in svetega Duha deli s tim namenom, da bi storil to, kar cerkev stori, ni pravi kerst: bodi izobčen"; in na dru¬ gem mestu pravi : „Ako bi kdo terdil, da delivec , ki se v snierlnem grehu znajde, zakramenta ne opravi ali ne deli, nkoravno bi opravil vse bistevne reči, ktere spadajo k oprav¬ ljanju ali delenju zakramenta: bodi izobčen". Ako bi tedaj kdo od kakega pogana, ali juda ali krivoverca kerščen bil tako, kakor svela cerkev zapoveduje, prejel bi s tim gnado tega svetega zakramenta ravno tako , kakor da je kerščen od kakega katoliškega krislijana, katoliškega mašnika ali škofa. Ali če kdo zakrament svete pokore, svetega rešnjega Telesa, svetega poslednjega olja prejme od kakega mašnika , ki se v snierlnem grehu znajde, deležen bo gnad teh svetih zakramen¬ tov ravno tako, kakor da le svete zakramente prejme od po¬ božnega, svetega mašnika. Vzrok temu je ta, da sveti za¬ kramenti svoje moči nimajo od tega, ki jih deli, ampak od ^služenja Jezusovega, ki je svete zakramente postavil. De- lilcev se Kristus posluži le kakor orodja ; gnada se ne izhaja — 102 iz delilcev, ampak se izhaja iz zakramentov, na ktere je na¬ vezana. Zatoraj pravi sveti Avguštin: „Zakramenlje zavoljo tega niso nič bolj sveti, ako jih kak pobožniši (delilec) deli, ampak so sami ob sebi in sami iz sebe sveti in resnični za¬ voljo svetega in resničnega Boga, čegar lastnina so". Zlahno vino si ostane žlahno, ali ga piješ iz zlate ali sreberne, ali pa le iz perstene posode; tudi pri svetih zakramentih dobiš enako drage gnade, naj ti jih deli pobožen ali hudoben delilec. To resnico nam poprej omenjeni cerkveni očak , sveti Avgu¬ štin, tako le pred oči postavlja : „Judež Iškarjot je kerščeval, in ni bilo treba za njim še enkrat kerščevati; Janez (Kerstnik) je kerščeval in za Janezom je bilo treba še enkrat kerščevati. Kajti kar je Judež delil, bil je kerst Kristusov; kar pa je Janez delil, bil je kerst Janezov. Judeža sicer (s tim) pred Janeza ne postavljamo; kerst Kristusov pa, če ga tudi Judež deli, postavljamo pred kerst Janezov, če ga tudi Janez sam deli". Neka boječa duša se je bala , sveto odvezo in sveto Obhajilo prejeli iz rok nevrednega mašnika, ker je mislila, da pri takem dehlcu sveti zakramenti ne bodo svoje moči razo¬ devali nad njo. Sveta Birgita pa jo je lepo podučila, ter jej rekla ; „Nikar naj te to kar nič ne skerbi; vratar naj si tudi še tako gobov, da le ključe ima, odperl ti bo ravno tako, kakor da je zdrav. Ravno taka je s sveto odvezo in z za¬ kramentom svetega rešnjega Telesa". Dasiravno pa je zastran gnade svetih zakramentov vse eno, ali nam jih vreden ali nevreden delilec deli, vendar je le, kader si lahko zberemo, boljše, da svete zakramente pre¬ jemamo po vrednem delilcu. Sosebno velja to za zakrament svete pokore, ker razsvilljen, goreč in pobožen spovednik za boljšanje in posvečevanje svojih spovedencev gotovo vse več stori, kakor pa lak, ki nima ni razsvitljene gorečnosti, ni pobožnosti. Od strani delilca po tem takem za vredno prejemanje gvetih zakramentov ni treba drugega razun tega, da jih ve¬ ljavno deli. — 103 b) Več kakor delilec pa mora storiti prejemalec sve¬ tih zakramentov, ako hoče njihovih gnad deležen postati. Sveti zakramentje, to že veste, svoje moči nimajo od vred¬ nosti delilčeve, ampak od Jezusa in njegovega zasluženja , kteri nam je v svetih zakramentih zapustil zaklad svojih gnad. Iz tega pa se vendar ne izhaja , da bi vsakdo, ki kak svet zakrament prejme, s tim gotovo tudi prejel gnado tistega za¬ kramenta. Kruh ima moč, človeka rediti in krepčati ; kader bi ga pa užival bolnik , ki je nevarno bolen , narejal mu bo kruh težave ali pa mu clo smert zavdal, [namesto da bi ga redil in krepčal. Ravno taka je s svetimi zakramenti. Sveti zakramenti so dušni ali duhovni kruh, in hranijo v sebi moč, človeka opravičevati, posvečevati in krepčali. Da bodo pa to svojo moč razodevali nad nami, moramo biti zanje dovzetni, ter imeti nad seboj take lastnosti, ktere se z učinom svetih zakramentov zlagajo in vjemajo. Ako teh lastnost nimamo, postavljamo ravno s tim , da nam pomanjkajo te lastnosti de¬ lavnosti svetih zakramentov na pot jez ali zaderžek , da no¬ bene gnade nad nami ne morejo razodevati, in da nam njihovo prejemanje služi še clo v pogubljenje. Da bomo tedaj vredno prejemali svete zakramente, treba je za nje pravega pripravljanja. To pripravljanje pa ni pri vseh zakramentih eno in isto. Za vredno prejemanje svetega kersta in svete pokore je potreba vere, upanja, začetka ljubezni, žalosti nad grehom in terdnega sklepa poboljšati svoje živ¬ ljenje. Komur bi manjkala tudi le samo ena teh reči, prejel bi nevredno ta dva sveta zakramenta. Le pri malih otrocih, ki sveti kerst prejmejo, dokler še pameti nimajo, se ve , da s e ne morejo zahtevati vse te reči. Za vredno prejemanje drugih petih svetih zakramentov, je pred vsem drugim potrebno to, da se prejemalec znajde v stanu posvečujoče gnade božje, to je ; kdor hoče enega ali drugega teh svetih zakramentov prejeti, vsaj smertnega greha nobenega ne sme imeti na vesti. Toda od pripravljanja bo še pri vsakem posameznem svetem Zakramentu, kedar pri keršanskem nauku versta nanj pride , kaj več povedanega. Tukaj naj le samo to še opomnim: Kdor kak svet zakrament nevredno prejme, ne le ne bo de-i - 103 - ležen gnad, ki jih la sveti zakrament deli, ampak se s tim tudi še strašno velikega greha krivega stori , kteremu grehu božji rop pravimo, ker ta greh svetim zakramentom, kakor Bogu posvečenim rečem, po nevrednem prejemanju oropa čast, ktera jim gre, in jih onečasti in oskruni. O tem tako le govori sveti Janez Damaščan: „Prav velika pregreha med kristijani, pregreha, ktera strašne kazni nad nje sklicuje, je nevredno prejemanje svetih zakramentov. Onečastilci njihovi (svetih zakramentov namreč) bodo vekomaj pili iz keliha božjega maščevanja". 5. Ljubi kristijani! storimo kar zdaj nemudoma terden sklep, da iz studenca, iz kterega nam dotekajo gnade svetih zakramentov, ne bomo le samo večkrat pridno zajemali, am¬ pak da bomo to storili tudi vselej s pravim pripravljanjem. Popoten gospod potuje nekega dne po potu , ki je navkreber peljal verh hriba. Potoma zadene na fantiča prav revno ob¬ lečenega. Ker se mu fantič vidi dobrega serca , ponudi mu gospod srebern groš v dar. Fantič pa se izgovarja, in pravi : „ Gospod ! jaz groša ne morem vzeti, ker nimam žepa, da bi ga vanj djal". Temu fantiču so podobni vsi tisti kristijani , kteri sicer večkrat prejemajo svete zakramente, toda brez pravega pripravljanja. Tudi oni nimajo žepa, da bi gnado vanj spravili; kajti nihovo serce ni pripravljeno, da bi gnado vanj sprejeli. In ravno zato, ker pripravljeni niso, nobene gr.ade ne dobivajo, marveč prejmejo nesrečo in pogubljenje. Gnade, ki nam jih sveti zakramentje delijo, so neizrečeno ve¬ like; pripravljanje, ktero se od nas zahteva za vredno preje¬ manje svetih zakramentov, pa ni tolikanj težavno, marveč je v primeri z obilnimi in velikimi gnadami, ki jih pri svetih zakramentih dobivamo, le majhno in lahko, in vendar je tako veliko takih kristijanov, kteri le neradi prejemajo svete za¬ kramente, in jih še takrat, kader jih prejemajo, po nevrednem prejemajo. Ko bi mogel v hudi bolezni storiti kaj velikega in težavnega, da bi ozdravel, gotovo bi to rad storil; tem rajše moraš še le storiti , ako se ti nič velikega in težavnega ne naroča , ampak le kaj malega in lahkega ! Z enako besedo go hlapci Naamanovi prigovarjali svojemu gospodu, da bi mn 105 — k zdravju pomagali. Naaman, Sirskega kralja veliki vodja, in bogat mož, je bil gobov. Pri njem je služilo Izraelsko dekle. Le ta reče nekega dneva Naamanovi ženi : »Oh, naj bi bil moj gospod pri preroku v Samariji, gotovo bi ga očistil gob*. Naaman, ko to zvč, napravi se k preroku Elizeju, in vzame seboj velike darove, kterih pa mož božji ni hotel vzeti. Naaman pride, in obstoji pred vrati preroka s konji in vozmi. Elizej mu sporoči: „Pojdi, in koplji se sedemkrat v Jordanu, ter boš očiščen*. Naaman je bil hud, in reče: „Sem mislil, da bo vun k meni prišel, in ime svojega Boga klical, in me ozdravil. Niste le boljše Abana in Tarfara, reki Damaški, memo vseh vod v Izraelu ?“ Oberne se, in se serdit proč odpravlja. Hlapci pa k njemu stopijo, in mu reko: »Oče, a ko bi ti bil prerok naložil kaj težkega, gotovo bil bi storil ; koliko bolj pa, ker je le rekel: Koplji se, in boš očiščen*. Naaman gre, se skoplje v Jordanu sedemkrat, in očiščen je bil od gob. (IV. Kralj. 5, 1 — 14.) Ljubi kristijani 1 ako bi Oam bil Bog v ozdravljenje naših duš bolezen, v ktero nas je Š r eh pripravil, in ako bi nam bil Bog, da si zadobimo njegovo Snado, ktera nam je za zveličanje neobkodno potrebna, zapo- v edal naj težavniše dela opravljati , naj bolj vtrudljivo poto¬ vanje nastopiti, ter prehoditi hribe in doline, preveslati viharno, nezmerno morje, darovali vse premoženje , morali bi vse to ra di in dragovoljno storiti za toliko neizrekljive dobrote, kterih s tim deležni postali. Kajti greha se znebili, večnemu trpljenju in pogubljenju oditi, gnado božjo zadobiti, in večno Zv eličanje si zagotoviti, so reči, tolikanj potrebne in tolikanj imenitne, da jih potrebniših in imenitniših ni 1 Ali glejte , kako dobrotljiv je Gospod, naš Bog! Da tolikih neprecenljivih darov in tolikih nezmernih dobrot deležni postanemo, Gospod ^°g v svojem neskončnem usmiljenju ne terja in ne zahteva °d nas le to, da pridno in vredno prejemamo svete zakramente, ktere'je naš Gospod in Zveličar, Kristus Jezus, postavil v ^>aše posvečenje, postavil v naše • zveličanje. Storimo tedaj, ® e enkrat rečem, storimo terden sklep, da bomo svete zakra- mente radi prejemali, pa se tudi za prejemanje svetih zakra¬ mentov vselej pridno in vredno pripravljali 5 in kar sklenemo, tudi zvesto spolnujmo, ter vsegdar s pravim in vrednim Ker«, n. IV. pogl, ® — 106 pripravljanjem prejemajmo svete zakramente, da nam bodo v prav obilni meri dotekale gnade, hranjene v teh zveličanskih studencih, in da s tim prihajamo vsak dan boljši in popolniši , in vsak dan svetejši, enkrat pa, kader se nam izteče tek našega pozemeljskega potovanja, postanemo zveličani. Amen. IX. keršanski nauk. Od svetih zakramentov posebej. — Od zakramenta svetega kersta: Kaj je sveti kerst? 1. Kar je od svetih zakramentov v sploh vedeti potreb¬ nega, povedal sem vam. Povedal sem vam, kaj je zakrament) koliko je zakramentov in kako se razdelijo ali razločujejo, in kaj je potrebnega , da se veljavno in vredno prejemajo sveti zakramenti. 2. Zdaj pa je treba od svetih zakramentov posebej govoriti. III. Razdelek. Od svetih zakramentov posebej. §. 1. Od zakramenta svetega kersta. Pri nauku od zakramenta svetega kersta se bomo oziraj A.) »»j poprej na to, kaj je sveti kerst in kaj dela ali H 107 nam daje; na dalje B.) na to, kaj je vedeti potrebnega v ozir delenja zakramenta svetega kersta; in C.) na to, kakošne dolžnosti da prevzamejo tisti ljudje, ki se svetega kersta vdeležujejo. A.) Kaj je sveti kerst in kaj daje sveti kerst. Naj poprej vam bom razložil: I. Kaj je sveti kerst; >n potem: II. Kaj nam daje sveti kerst. I. Kaj je sveti kerst? 3. Beseda „kerst“ ima svoje ime od imena Kristuso¬ ma, Dokler namreč človek kerščen ni, ni Kristusov, tem- v eč se znajde pod oblastjo in v sužnosti hudega duha, pod čegar oblast je padel in v čegar sužnost je prišel po pervem Srehu in Adamovem zadolženju. Kader je pa človek kerščen, ’ z pere mu kerslna voda in odmije Adamov dolg, reši ga iz Pod oblasti in iz sužnosti satanove, in naredi, da postane Kristusov, da postane krislijan. človeka kersliti je tedaj to, kor narediti ga Kristusovega , in kerst ima po tem takem od Kristusa svoje ime. Kerščuje se z vodo, kar je res prav primerno. Voda to lastnost, da omije, opere, očisti ali človeka ali kako drugo reč, in ker voda to lepo lastnost ima, veljala je že od mdaj ljudem tudi za podobo notranje čistosti. Toraj nahajamo v starodavnih časih med neverskimi narodi, ter med Per¬ dani, Egipčani, Gerki in Rimljani različne umivanja in krop¬ ljenja z vodo. S tem umivanjem in kropljenjem so se mislili storiti svojim bogovom in se pogubljenja rešiti. mnogo pomenljive so bile po Postavi zapovedane umivanja pri Judih v stari zavezi. Judom J« Bog sam zapovedal po Mozesu, da se morajo z vodo oprati, se s tim pripravljati na sprejemanje božjih zapoved , klere l'ui je Bog sam oznanil iz Sinajske gore. (II. Moz. 19, 10.) fudi jj m j 0 bilo po postavi zapovedano, z vodo oprati in o- ®*ščevati se od mnogotere nečistosti. (III. Moz. Vi —* 8 , r”«ijive storili svojim bo, ^slejše od teh neverskih in 108 Ravno tako je bila pri Judih navada, da je moral nevernik, judovsko vero sprejemajoč, z vodo opran ali v vodo polapljan biti v znamnje, da si mora s pokoro dušo očistiti grehov, ako hoče prištet bili izvoljenemu ljudstvu božjemu. Da je Jane* Kerstnik v puščavi kerščeval, znano nam je iz svetega evan¬ gelija. Kerst Janezov je ljudi zavezoval k pokori in pobolj- šanju življenja. Jezus sam se je dal Janezu kerstiti. Ni se mu dal kerstiti, kakor bi njegovega kersta potreboval, temveč se mu je, kakor terdijo sveti cerkveni učeniki, dal kerstiti zato, da bi dal tedajnim Judom zgled in nauk, da je dobro, po Ja¬ nezovem kerstu zavezali se k pokori; na dalje, da bi s tim, da je sv. Duh v podobi goloba vidno prišel nad njegovo glavo, na znanje dal, da bo tisti kerst, kterega bo on postavil, ljudi resnično posvečeval po svetem Duhu; na dalje zalo , da bi vodo Jordanovo in s tim tudi vso drugo vodo za svoj kerst pripravil, ter očistil in posvetil; in na zadnje tudi še zato, da bi s tim , da je on sam kerst pokere prejel, povabil vse ljudstva, naj pridejo k njegovemu kerstu. Da je kerst Jezusov ves drugi kerst, kakor kerst Jane¬ zov, spoznal je Janez sam , ter rekel: „Jaz sem vas kerslil z vodo, on pa vas bo kerstil s sv. Duhom ft . (Mark. 1, 8.) Ravno to je tudi Jezus zam na znanje dal v pogovoru * Nikodemom, v klerem pravi: »Resnično, resnično, ti povem, ako kdo ni vnovič prerojen, ne more viditi božjega kraljestva"* Mu reče Nikodem : »Kako more človek rojen biti, ko je star? More li v drugič iti v telo svoje matere, in prerojen biti Jezus je odgovoril: »Resnično, resnično ti povem , ako m prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v božj 0 kraljestvo. Kar je rojeno iz mesa , je meso; kar je roje** 0 iz Duha, je duh“. (Jan. 3, 3 — 6.) Na vprašanje: Kdaj je Jezus sveti kerst postavij in zapovedal ?“ vam odgovorim za svetimi cerkvenim* očaki in za Rimskim katekizmom, da je Jezus sveti kerst p 0 ' stavil že takrat, kader se je od Janeza v Jordanu kerst*!' dal. V ozir tega govori sveti Gregor Nacijanec , in pravi * »Kristus se je kerstiti dal, da bi starega Adama v vodi p 0 " - 109 - kopal, sosebno pa, da bi posvetil vodo, naj bi imela moč, posvečevati liste, ki bodo kerščeni." In sv. Avguštin piše »Ker se je Jezus Kristus v vodo potopil, zadobila je voda moč, odmivati vse grehe". Iz teh in drugih izrekov je raz¬ vidno, da je Jezus Kristus sveti kerst postavil že takrat, ka¬ der je on sam od Janeza kerščen bil v Jordanu. Da je Jezus sveti kerst res postavil že pred svojo smertjo, posnamemo tudi lahko iz tega, da je že pred svojo smertjo Jude kerščeval po svojih učencih. V evangeliju svetega Janeza namreč beremo : »Po tem je prišel Jezus in njegovi učenci v judovsko deželo, (to je : iz Jeruzalema na deželo), in je ondi ž njimi prebival •n je kerščeval". (Jan. 3, 22.) In na drugem mesta beremo: »Kader je tedaj Jezus zvedel, da so farizeji slišali, da Jezus več učencev dobiva, in kerščuje, kakor Janez, dasiravno Jezus ni kerščeval, ampak njegovi učenci, zapustil je Judejo, in je šel zopet v Galilejo". (Jan. 4, 1—3.) — Sveti kerst je tedaj Jezus že pred svojo smertjo postavil; a zapovedal ga je še le po svojem vstajenju. Po svojem vstajenju od mertvih namreč, preden je v nebesa šel, zapovedal je Jezus svojim učencem kerščevali, rekoč: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na semlji. Toraj idile, in učite vse narode, in kerščujle jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha". (Mat. 28, 18. 19.) 4. Po tej vpeljavi naj krenem spet nazaj, ter vam od¬ govor dam na vpraševanje: Kaj j e sveti kerst ? Sveti kerst je pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem bo človek z vodo in božjo besedo od iz¬ virnega greha in vseh drugih pred svetim kerslom storjenih grehov očiščen, in v Kristusu kakor nova stvar za večno življenje prerojen in posvečen. To, kar sem zdaj povedal, razložil vam bom bolj na drobno, da bole bolje umevali, kaj je sveti kerst. a) Sveti kerst je, sem rekel, zakrament. — Vsak zakrament je, lo že veste, vidno in delavno znamnje nevidne'-i 110 — gnade božje, od Jezusa postavljeno v naše posvečenje. In vse te posebnosti nahajamo tudi pri svetem kerstu ; ravno zato je sveti kerst pravi zakrament. Pri svetem kerstu nahajamo vidno znamnje; kajti vidno zamnje svetega kersla je voda, oblivanje z vodo, in med oblivanjem izgovarjanje besedi: „Jaz te kerstim v imenu (Boga) Očeta, in Sina, in svetega Duha“. To znamnje je prav očitno in določno, ker ga lahko vidi vsakdo, ki je pričujoč, kader se kerščuje. — To vidno znam¬ nje svetega kersta je pa tudi delavno znamnje, ker nevidne gnade ne daje le samo na znanje, ampak jo tudi uzrokuje , jo tudi deli. Kader je sv. Peter Judom rekel: „Spokorite se, in daj se kerstili slehern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov; in bole prejeli dar svetega Duha“, (Ap. dj. 2, 38.) tedaj je s temi besedami prav določno izrekel, da človek pri svetem kerstu zadobi duhovno življenje, ter gnado božjo, zadobi odpuščenje grehov in dar svetega Duha po Jezusovem neskončnem zasluženju, da tedaj tisto vidno znamnje, kteremu pravimo sveti kerst, vse te gnade v človeku uzrokuje, jih človeku deli. — Iz tega pa se samo ob sebi izhaja, da je sveti kerst tudi znamnje nevidne gnade, to je: da sveti kerst deli notranjo gnado. Sv. kerst namreč dušo grehov očiščuje, jej novo življenje dodeli, jo v stanovanje svetega Duha spremeni, i. t. d. Vse le reči pa so take gnade, kterih sicer viditi ne moremo, pa se nam naznanjajo ali raz¬ odevajo po vidnem znamnju. — Pri svetem kerstu nahajamo poslednjič tudi še tretjo posebnost ali lastnost, klera je potrebna k vsakemu zakramentu; in ta posebnost obstoji v tem da , kakor vsak zakrament, je tudi sveti kerst postavljen od samega Jezusa, postavljen v naše posvečenje. Kader je bil Jezus od Janeza kerščen v Jordanski reki, razodela se je vsa sveta Trojica, ter Oče, Sin in sveti Duh. S tim razode- vanjem je Bog očitno in praznično na znanje dal , da mu je sveti kerst všeč in dopadljiv, in da ga hoče imeti; in s tim , da se je sam kerstiti dal, in so se razodele o njegovem kerstu vse tri božje osebe (peršone), je , kar smo že poprej opom¬ nili, Jezus sveti kerst tudi res postavi! , pa ga je tudi narav¬ nost zapovedal, kader je rekel svojim učencem: „Idite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha*. (Mat. 28, 19.) Da je res Jezus sam postavil sveti kerst, posname se iz obnašanja aposteljnov, kteri so slehernega, ki je sveto vero Jezusovo sprejel, kerstili ali ker- sliti zapovedali. Ravno tako sveti cerkveni očetje Jezusovih besedi niso razumevali v nobenem drugem pomenu razun v lem, da je Jezus ž njimi res sveti kerst ne le postavil, am¬ pak tudi zapovedal kar pravi zakrament. Med drugimi pravi Tertulijan : „Po Kristusu je (sveti) kerst kakor oblačilo vere postavljen med število zakramentov . . . Voda je imenitnost vere prejela v posvečevanje*. Sveti kerst je tedaj pravi za¬ krament, ker v njem nahajamo vse tri k vsakemu zakramentu potrebne reči, ter vidno in delavno znamnje , nevidno gnado, in postavljanje od Jezusa samega v naše posvečenje. b) Sveti kerst je pervi in naj potrebniši zakrament. Pervi zakrament se sveti kerst imenuje zato, ker nam je favno sveti kerst vrata, skoz ktere pridemo v pravo cerkev, v vidno kraljestvo božje na zemlji, in iz svete cerkve in po sveti cerkvi v nebesa, v nevidno kraljestvo božje unod groba. Da s svetim kerstom stopimo v božje kraljestvo , izrazi sv. apostelj Pavl s temi le besedami: „V enem Duhu namreč smo mi vsi kerščeni v eno telo*. (I. Kor. 12, 13.) Pervi zakra¬ ment se sveti kerst imenuje tudi zato, ker mora človek poprej kerščen biti, prejden prejme kak drugi sveti zakrament. Pred svetim kerstom ne more nobenega drugega zakramenta veljavno prejeti. Vsi drugi zakramentje namreč imajo la namen, da posvečujočo gnado ali pomnožujejo, ali pa zgubljeno na novo delijo. To pa vsakdo ve, da se ne more niti namnožiti, niti na novo zadobiti nobena taka reč, klere poprej ni bilo. Ravno zato se mora sveti kerst naj poprej prejeti , da se v njem zadobi posvečujoča gnada božja, ktera se v drugih svetih za¬ kramentih ali namnoži, ali zgubljena na novo zadobi. — Sveti kerst, zraven tega, da je pervi zakrament , je tudi naj po¬ trebniši zakrament. Naj potrebniši se imenuje zato, ker brez svetega kersta nihče ne more biti zveličan. Dva sveta zakramenta imamo, kterih prejemati nobeden ni zavezan, in je človeku le na voljo dano, da jih prejme, ali pa ne prejme poleg lastne volje ; in ta dva zakramenta sta sveto mašnikovo. — 112 — posvečevanje in sveti zakon. Zakramente svete birme , sve¬ tega rešnjega Telesa in svetega poslednjega olja moramo pre¬ jemati zato, ker Kristus to zapoveduje in njegova sveta cerkev. Kader nam pa mogoče ni, dopolnili te zapovedi , zamoremo tudi brez prejemanja teh treh svetih zakramentov zveličani bili. Zakrament svete pokore je potreben vsem tistim , kteri so gnado svetega kersta zgubili po kakem smertnem grehu. Tistim pa ki nobenega smertnega greha ne storijo, zakrament svete pokore sam ob sebi ni ravno potreben ; a potreben je, in dolžni so ga prejemati zato, ker sveta cerkev zapoveduje spovedovati se vsako leto vsaj enkrat postavljenemu in po- oblastenemu spovedniku. Zakrament svetega kersta pa je slehernemu človeku brez razločka neobhodno potreben v zve¬ ličanje. Kdor svetega kersta ne prejme, bodi si že po last¬ nem zadolženju ali brez lastnega zadolženja, ne more doseči večnega zveličanja. Jezus Kristus je namreč sveti kerst oklical za tako sredstvo ali tak pripomoček, ki je v zveličanje vsakemu človeku neobhodno potreben, ter je rekel: „Ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo. (Jan. 3,5.) Gospod Jezus tukaj govori od vsakega človeka vsploh, naj si je že ali otrok ali odraščen človek. Ta verska resnica nam bo še bolj jasna in razvidna, ako ozir imamo na nauk o izvirnem grehu. Ravno zato učita sveti Justin mučenec in sv. Irenej, da brez svetega kersta ni zve¬ ličanja. In sveti Ambrož pravi : ^Kristus nikogar ni iz pod postave snel, tudi deteta ne; nihče ne ide v božje kraljestvo, razun po zakramentu svetega kersta a . Enako učijo sv. Av¬ guštin, sv. Krizostom, sv. Gregor Veliki in drugi sveti učeniki. In ravno to terdi tudi sveta cerkev. V cerkvenem zboru v Fiorenci na Italijanskem je določila, rekoč : „Ker je po člo¬ veku (Adamu) smert padla na vse , po besedah Resnice ne moremo iti v nebeško kraljestvo, razun da smo prerojeni iz vode in svetega Duha“. In v svetem Tridentinskem cerkve¬ nem zboru pravi: „Ako kdo terdi, da je sveti kerst na voljo puščen, to je: da v zveličanje potreben ni: bodi izobčen 4 *. (Sess. 7. can. 5.) In to tudi res ne more biti, da bi bilo v ozir svetega kersta človeku kar na voljo dano, da ga ali prejme ali pa ne poleg svoje lastne volje : kajti vsak človek - 113 — kar Adamov potomec nosi nad seboj izvirni greh , in dokler se znajde v takem stanu, ter v izvirnem grehu, ne more niti Bogu dopasti, niti priti v nebesa. „Po enem človeku je greh na svet prišel, in po grehu smeri, in je tako smert prišla nad vse ljudi, ker so vsi v njem grešili*, (Rimlj. 5, 12.) piše sv. Pavl. Sv. kerst pa je edini pripomoček, ki nas reši iz tega žalostnega stanu; in ravno zato je sv. kerst tudi neobhodno potreben slehernemu človeku, in še cIo majhnim otrokom. V časno življenje nobeden človek no more stopiti po drugem Potu, razun po polu telesnega rojstva ; tudi do duhovnega živ¬ ljenja in večnega zveličanja ne more človek dospeti po no¬ benem drugem potu , razun po polu duhovnega prerojenja a li svetega kersta. V ozir tega nič ni ležeče na tem, ali je dele rojeno od keršanskih ali nekeršanskih staršev ; kajti iz¬ virni greh se ga derži v tem in tudi v unem slučaju, ker je Posvečujoča gnada osebna , ter na osebo navezana reč, in se loraj od staršev ne more preseliti na otroke. Iz tega se izhaja, da ne morejo v nebesa priti tisti °troci, kleri brez svetega kersta odmerjejo. Dasiravno taki otroci nobenega lastnega greha nimajo nad seboj, imajo vendar ■e nad seboj izvirni greh, kteri jim brani v nebesa priti gle¬ dat in vživat Boga, ker nič nečistega v nebesa ne more. (Skr. raz. 21, 27.). Ravno zato veli sv. Avguštin : „Ako ho¬ češ katoličan biti, varuj se verovati, terditi in učiti , da za- *Oorejo odpuščenje izvirnega greha zadobiti tisti otroci, ki pred Sv etim kerstom umerjejo*. Ravno to določuje sv. Tridentinski Ce rkveni zbor , kader pravi , da morajo tudi otroci kerščeni biti, ako se hočejo izvirnega greha znebili, in priti do gle¬ danja božjega v nebesih. (Sess, 5. n. 4.) Dasiravno pa otroci, brez svetega kersta zamerši ne morejo priti do gledanja bož¬ jega v nebesih, vendar le smemo misliti in verjeti, da jih Bog 1,6 obsodi v tiste peklenske muke, ktere imenujemo muke °bčutnosti ali muke občutljejev. Papež Inocencij III. pravi: »Kazen za izvirni greh obstoji v tem, da je človek oropan gledanja božjega , kazen za djanski greh pa so večne muke Peklenske*. Ker tedaj majhni otroci le samo izvirni greh ded seboj imajo, djanskega greha pa nimajo , smemo po pra- 114 vici misliti in verjeti, da, akoravno Boga v nebesih ne gle¬ dajo in ne vživajo, vendar le s terdovratnimi grešniki ne terpijo peklenskih muk. Sv. Gregor Nacijanec pravi: „Majhni (nebajni), pred svetim kerslom zamersi otroci niti ne pridejo v nebeško veličastvo, niti jih božji sodnik obsojuje v muke, ker, dasiravno s svetim kerstom niso zaznamovani, vendar le se tudi niso zadolžili z nobeno djansko krivico*. Vsemu temu vkljub pa nam je vendar le neznana skrivnost, v kakšnem stanu da se znajdejo unod groba taki otroci , ker nam Bog v ozir njih ničesar ni razodel in na znanje dal. Sveti cerkveni učeniki so večidel te misli, ktero sem vam ravnokar povedal, da so namreč taki otroci gledanja in vživanja božjega sicer oropani, pri vsem tem pa vendar le ne terpijo pravih muk , kakoršne terpijo zaverženci v peklu; in nekteri bogoslovci ali cerkveni učeniki, in ž njimi sv. Tomaž clo menijo , da taki otroci ne le ne terpijo peklenskih muk, ampak da še clo vži¬ vajo neko natorno zveličanje. Vendar pa vse te misli niso nobena verska resnica, marveč so le dozdeve ali menilve. In da bi tudi res taki otroci vživali tako natorno veselje in na¬ torno srečo , vendar le je ta natorna sreča proti večni sreči v nebesih to , kar je svitloba berieče svetilnice proti svitlobi rumenega solnca na milojasnem nebu. Ravno zato naj starši bodo na vso moč skerbni, da jim po njihovem zaJolženju brez svetega kersta ne umerje nobeden njihovih otrok. Vedite, da so matere, ktere niso same, terdo zavezane, skerbno čuti nad detetom, akoravno ga ni še na svetu, da kake škode ne terpi in se mu kaka nesreča ne pripeti. Nesreča se mu prav lahko prigodi, ako se mati, z detetom pod sercem nezmerno jezi, ali premočno žaluje , s težkim vzdigovanjem se preveč nateguje, nespametno pleše itd. Ojsler odgovor čaka pred Bogom tiste starše, ki so sami krivi, da jim dete umerje brez svetega kersta. Toraj tudi niso brez greha starši, kleri svojega novo¬ rojenega deteta nočejo poslati k svetemu kerstu, kakor hitro jim je mogoče, in brez veljavnega vzroka odkladajo sveti kerst. Hujše se pregrešijo tisti starši, ki so sami krivi, da jim dete mertvo pride na svet. Naj hujše pa se pregrešijo razuzdanke, ktere varovaje si pred svetom poštenja in dobrega imena sad svojega telesa brez svetega kersta pošljejo v več- 115 - nost. Ubijavke so, in ubijavci so vsi, kieri jim, kakor si koli bodi, v to kaj pripomorejo. Pridni kristijani so vsak čas skerbno gledali na to, da so njihovi otroci prejeli sveti kerst. Naj vam v ozir tega dovedem zgled , kterega nam tako le pripo¬ veduje sam sv. Avguštiu : Znan nam je čudež , ki se je do¬ godil v mestu Ucala na Afrikanskem. Neka žena je imela sina, ki ni še bil kerščen ; in ko dete umerje, mati ni se dala potolažiti. Objokovala ga je ne zavoljo tega , ker je zgubil oasno življenje, ampak zato, ker je zgubil večno življenje. Vsemu temu vkljub pa vendar le vzame deteta vsa polna za- npanja, ter ga zanese v cerkev svetega mučenca Stefana. Tje dospevši priserčno prosi svetnika , da bi jej nazaj dal sina , klerega je zgubila, ter ga tako le nagovarja : „Sveti mučenec! sam vidiš, da mi ni več ostalo nobeno tolažilo, ker ne u >orein reči, da je pred menoj šel moj sin ; ti veš , da je Zgubljen , in da je to edini vzrok mojih solz. Daj mi tedaj P° svoji priprošnji sina nazaj, da ga bom v posesti imela vsaj v nebesih, pred obličjem tistega, ki je tebe kronal*. Med tem d a tako moli, otrok oživi. Nemudoma nese žena deteta k maš- ftikom. Bilo je kerščeno in birmano. Kakor hitro pa je sveti kerst prejelo in sveto birmo , umerlo je spet. In mati ga je 1 Veselim obličjem spremljevala za pogrebom, ravno kakor bi ga ne pokladala v hladni grob , ampak le v naročje svetemu n >učenču Štefanu. — Glejte, tako močno so nekdaj kristijani °brajtali sveti kerst! Dasiravno pa je zakrament svetega kersta ali kerst vode ^obhodno potreben v zveličanje, vendar le se takrat, kader mogoče ga prejeti, nadomestiti da s kerstom želje in ker- s lom kervi. Naj vam toraj tudi od tega dvojnega kersta N povem. Kaj je kerst želje? Kerst želje je goreče hrepenenje in resnična volja, pre¬ dli zakrament svetega kersta, sklenjena s popolnoma ljubeznijo do Boga in resničnim kesanjem zavoljo storjenih lastnih gre- b°v. .— 2a kerst želje je naj poprej potrebno to , da človek 116 - poželjenje in hrepenenje ima po svetem kerstu, in da bi sveti kerst prav rad prejel, ako bi mu mogoče bilo. Pri tistih, ki vedč za sveti kerst, in jim neznano ni, kako potreben da je sveti kerst, mora biti to hrepenenje razločno (volum expli- citum) ; pri tistih pa, kterim niti od keršanstva vsploh, niti od svetega kersta nič znanega ni, zadostuje nerazločno hre- penjenju po svetem kerstu (volum implicitum); to obstoji v tem, da človek resnično voljo ima, storiti vse, kar Bog zahteva za zveličanje. Da jo v tej resnični volji sklenjeno tudi bre- penjenje po svetem kerstu, akoravno to ni naravnost izrečeno, umeva se samo ob sebi. Da kerst želje takrat, kader kerst vode prejeti mogoče ni, zadostuje v zadobljenje gnade in zve¬ ličanja, razločno uči sveta cerkev. Kader je namreč v svetem Tridentinskem zboru izrekla, da po tem, ko je oznanenje svetega evangelija zaslišal, nihče iz grešnega stanu ne more postavljen biti v stan gnade božje, razun po svetem kerstu, na zadnje tudi še pristavlja: „ali pa z hrepenenjem po tistem (svetem kerstu)“. — Ta resnica se opira tudi na samo Je¬ zusovo besedo, ki pravi: „Kdor mene ljubi, bo ljubljen od mojega Očeta ; in jaz ga bom ljubil . . . Ako mo kdo ljubi , spolnoval bo moje besede; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala«. (Jan. 14, 21 — 23.) S temi besedami zagotovlja Gospod tistim, ki ga ljubijo, svojo lastno ljubezen in ljubezen svojega Očeta, dasiravno od njih ne zahteva tudi svetega kersta. Iz teh besed je jasno, da tisti , ki Jezusa ljubijo , postanejo opravičeni, in so jim tedaj odpuščeni grehi in večne kazni ; Bog namreč svoje ljubezni in svoje prijaznosti ne daje grešnikom, ampak le pravičnim.— Da kerst želje resnično nadomesluje kerst vode, učijo tudi sveti cerkveni učeniki, in med drugimi sv. Ambrož o tisti pri¬ ložnosti, ko je mladi cesar Valentinjan II. umeri brez svetega kersta ravno takrat, ko se je odpravljal v mesto Milan, da bi ondi kerščen bil od svetega Ambroža. Mnogi so obžalovali smeri cesarjevo tudi zato, da je cesar brez svetega kerstu šel iz tega sveta. Sv. Ambrož pa jih tolaži v lepem govoru, v klerem je rekel med drugim: „Siišim, da ste vsi polni opanljive žalosti zato, ko Valentinjan svetega kersta ni še bil prejel. A vedite, da je že davno svetega kersta želel, in še — 117 pred malim časom mi je na znanje dal, da želi, naj bi ga jaz kerstil, in me je bil ludi ravno zato k sebi poklical. Ali mar loraj ni prejel gnade, ktere je tako serčno želel ? Gotovo, prejel jo je ravno zato , ker jo je želel tako močno ! Kakor so mučenci, dasiravno ne še kerščeni, oprani bili z lastno kervjo, tako je ludi njega očistila njegova ljubezen in njegovo hrepenenje". Dasiravno pa kerst želje v zveličanje zadostuje, vendar le ne smemo pozabiti, da je kerst želje le samo nadomestilo pravega kersla, klero nadomestilo pravi kerst nadomestuje le takrat, kader človeku mogoče ni, prejeti kerst vode. Kakor hitro pa je človeku priložnost dana, prejeli kerst vode, dolžen je prejeti ga ; in ako bi ga ne hotel prejeli , ne mogel bi večnega zveličanja doseči, in ludi nobenega drugega zakra¬ menta bi ne mogel veljavno prejeti. — Kerst želje na dalje tudi po svojem učinu ali vspehu ni tako močen, kakor je kerst vode. Kerst vode namreč popolnoma izbriše vse grehe in vse kazni, večne in časne; od kersla želje pa ni vselej go¬ tovo, da bi izbrisal vse časne kazni , ker je pri kerstu želje odpuščenje časnih kazni odvisno od tega, kako velika da je žalost nad grehom in kako velika da je ljubezen. Zakrament svetega kersta se nadomestuje tudi s kerstom kervi. In kaj je kerst kervi ? Kerst kervi obstoji v tem, da nekerščeni človek želi kerščen biti, pa priložnosti nima, da bi prejel ta sveti zakra¬ ment, in pri tem svojo kerv prelije in svoje življenje da za Kristusa in njegovo sveto vero, ali z drugo besedo : da mu¬ čenec Kristusov postane. Da pa kdo res mučenec ali marternik postane, treba je naj poprej, da zavoljo prestanih muk ali marler ros umerje, razun da ga Bog pri vseh mukah živega ohrani po posebnem čudežu, kakor je živega obranil svetega Janeza evangelista, ki je bil v Rimu v sod vrelega olja ver- žen, in vendar ni umeri. — Da kdo mučenec Kristusov postane zahteva se, da umerje za Kristusa , za vere Kristusove voljo, »avoljo kake keršanske čednosti, zavoljo spolnovanja kake 118 keršanske dolžnosti. Kdor sicer po nedolžnem smert preterpi, pa ne zavoljo kake tako reči, klera je s sveto vero naravnost v zvezi in dotiki, ne prišteva se mučencem , dasiravno si s tem, da po nedolžnem lerpi, zasluženje nabira pri Bogu. — Da bo kdo mučenec Kristusov poslal, mora smert preterpeti radovoljno, in jo mora preterpeti iz nadnatornih nagibov. Kdor muko ali smert preterpi prisiljen , preterpi zoper svojo voljo , ali preterpi iz častilakomnosti ali upornosti , nikakor ni mučenec Kristusov. — Da bo kdo mučenec Kristusov postal , treba je na zadnje tudi še, da se znajde v stanu gnade božje, ali ko bi se ne znašel v stanu gnade božje, mora vsaj pravo žalost obuditi nad grehom, ter nadnatorno, vsaj nepopolnoma žalost nad grehom, kajti brez take žalosti nad grehom odrastli človek tudi v zakramentu svetega kersta in svete pokore ne zadobi niti odpuščenja grehov, niti opravičenja. — Ako tedaj mučeniška smert vse te lastnosti ima , nadomesluje kerst vode pri takem človeku, ki še kerščen ni. Tak človek je kcrščen s svojo lastno kervjo, in je tedaj opran, opravičen in posvečen. To resnico nam poterdi Kristus sam, kader pravi : „Kdor zgubi svoje življenje zavoljo mene, ga bo našel“, (Mat. 10, 39.) to je : našel bo pravo, ter večno življenje. Ravno to učijo tudi sveti cerkveni učeniki. Sv. Ciprijan pravi , da kersta ni oropan tisti, ki je kerščen bil s kerstom kervi. Sv. Avguštin veli: „Kterikoli brez zadobljene kopve prerojenja umerjejo Kristusa spoznavajoč, služi jim to v odpuščenje grehov ravno tako, kakor bi bili umiti v svetem kerstnem studencu 44 . Sveti Bazilij uči; „Eni so se bojevali, in so za vero umerli, dasi¬ ravno niso kerščeni bili; a ti so kerščeni bili v svoji kervi 44 * Sv. Ciril Jeruzalemski govori: „Kdor kerščen ni, ne more biti zveličan nobeden razun mučencev, ki nebeško kraljestvo dosežejo brez kersta vode 44 . In učeni Terlulijan naravnost pove, da imamo še drugi, poseben kerst, ter kerst kervi. Ravno tako tudi sv. cerkev že od nekdaj kar nič ni dvomila> da so zveličanje dosegli tisti, ki sicer niso bili kerščeni, pa so bili martrani ali mučeni zavoljo Kristusa; marveč j® bila tako terdno prepričana , da so šli v večno življenje, da se jej še cIo potrebno ni vidilo, zanje moliti; prav pa in dobro se jej je vidilo , jim skazovati posebno čast , kakoršna - 119 - se skazuje le svetnikom v nebesih. Kerst kervi namreč je vse popolniši kakor kerst želje; kajti kerst kervi človeka ne reši le samo greha in večnih kazen, temveč mu nič manj ko kerst vode izbriše tudi vse časne kazni, in mu zavoljo pre- stanih muk pripravlja še obilniše plačilo v nebesih kakor kerst vode. Kersla kervi vtegnejo deležni poslati clo nedoumetni otroci, kleri se umorijo zavoljo Jezusa, ko med tem taki otroci kersta želje ne morejo še prejeti. Ravno zato sveta cerkev že od nekdajnih časov češčenje skazuje tistim nedolž¬ nim otročičem, ki jih je Herod zavoljo Jezusa pomoril, in kteri so , kakor sveta cerkev pravi, spoznavali Jezusa ne z besedo, nego s svojo smerljo. Kerst kervi je v pervih časih keršanstva prejelo veliko ljudi. O tistem času, o kterem so neverski cesarji kristijane grozovito preganjali, mučili in morili, vidili so jelničarji, ra- beljni in neverniki, kako serčno in močnodušno da se obnašajo kristijani v vseh teh strašnih mukah. Ko to gledajo, posije jim gnada božja v dušo, da se s celim sercem oklenejo Je¬ zusove vere, ki jo na ves glas spoznavajo, ter pravijo : „Tudi mi smo kristijani 1“ Mnogi zmed teh spoznovalcev Jezusovih je bilo ugrabljenih in pomorjenih, prejden jim je bilo mogoče, prejeli zakrament svetega kersla. Taka je bila med drugimi tudi s Klicerijem, nekim kmetovalcem. Kader so namreč sv. Jurja rabeljni peljali v muko in smert, poklekovalo je mnogo ljudi prednj, in so po njem čudoma zdravje zadobili v Jezu¬ sovem imenu. Med njimi je bil tudi Klicerij, ki je na te čuda na ves glas klical : „Velik je Bog kristijanov!“ Na ce¬ sarjevo povelje ga zgrabijo in na morišče peljejo. Klicerij pa ves srečen in vesel stopa pred vojaki, ter z glasnim glasom prosi Boga, da bi mu mučeništvo ali mučeniško smeri zarajtal za kerst. In to se je tudi res zgodilo; prejel je kerst kervi nič manj kakor unih petdeset neverskih modrijanov, ki so se prepirali s sveto Katarino, in jih je ona s resnico keršanske modrosti vse premagala in Kristusu pridobila. A ker so se neverstvu odpovedali in keršanstvu podvergli, bili so v ogenj verženi. Toda manj kakor spečenine in smert jim je skerb in strah narejala ta okoljščina, da ee niso bili kerščeni. To- — 120 - lazila pa jih je sveta Katarina , ter jim prigovarjala in rekla : „Ne bojte se, kajti kmalu bole kerščeni v svoji lastni kervi \ u — Take mučence, ki so svojo kerv prelivali in svoje živ¬ ljenje darovali za Jezusa , prejden so kerščeni bili, poveličal je Bog mnogokrat s tim, da je njim v čast storit mnogo ču¬ dežev. To nam je živa priča, kako imeniten da je kerst kervi. Iz tega, kar sem vam zdaj pravil od svetega kersta, prepričali ste se lahko, da je sv. kerst, ker brez njega nihče ne more v nebesa priti, res naj potrebniši zakrament, in le samo v sili ga nademestuje pri odraščenih kerst želje, in pri otrocih in odraščenih kerst kervi. Preljubi kristijani 1 iz dna serca tedaj zahvalite Boga, da vas je kar po rojstvu poklical k temu naj polrebnišemu zakramentu, k svetemu kerslu ; kajti s tem vam je skazal dobroto tolikanj potrebno in tolikanj ve¬ liko, da vam potrebniše in veče skazali ni mogel! Ker pa nihče nima popolne gotovosti, da je prav in veljavno kerščen, svetovati je slehernemu , da večkrat poleg popolnoma žalosti nad grehom obudi v svojem sercu tudi svete želje po svetem kerslu, ter moli ali v sercu ali z besedo ali to le ali enako molitev: „0 moj Bog in moj Gospod ! ako bi se bila pri mojem kerstu kaka potrebna reč zgrešila ali opustila , da za¬ voljo tiste nisem bil prav kerščen, želim si, in sicer prav priserčno želim svetega kersta, in sem pripravljen, sveti kerst prejeti, ako bi potrebno bilo. Poterdi ti , o Gospod, mojo voljo Po takem potu bi s kerstom želje prejel večno zve¬ ličanje, kdor bi kersta vode no bil prejel veljavno. o) Sveti kerst je, smo rekli, zakrament, v kterem bo človek „z vodo in božjo besedo očiščen 44 . S temi be¬ sedami hočemo na znanje dati, da vidno znamnje, k svetemu kerstu potrebno, je voda in božja beseda , ktera se izgovarja med tem, da se človek obliva s vodo , ali da to reč bolj učeno povemo: Tvarina svetega kersta je voda, oblika sv. kersta so besede, ktore se nad keršencein izgovarjajo med oblivanjem z vodo. Pri tem je treba pomniti, da mora biti tvarina z obliko zvezana ali strinjena, ker svetega kersta ne j - 121 — naredi niti sama voda niti oblivanje z vodo ampak obadvojno skupaj, ter oblivanje z vodo in izgovarjanje dotičnih besedi med oblivanjem še le naredi in spolnuje sveti kerst. Pri tej reči ali v ozir teh dveh reči se niti naj manjša reč ne sme predrugačiti ali spremenili, kar vam bom še določuiše povedal takrat, kader vam bom razlagal nauk, kako da se deli za¬ krament svetega kersta. Na dalje smo rekli, da je sv. kerst zakrament, „v kte- rem bo človek od izvirnega greha in vseh drugih pred svetim kerstom storjenih grehov očiščen in v Kri¬ stusu kakor nova stvar za večno življenje prerojen *n posvečen" S temi besedami so na kratko izrečene in Povedane vse dobrote, ki nam jih deli zakrament svetega kersta, ter nas popolnoma očisti vsakega greha, ne le izvirnega, ampak tudi vsakega drugega greha, klerega bi bil človek sam storil pred svetim kerstom ; nas popolnoma očisti in oslobodi tudi vseli kazen , ki smo jih z grehom zaslužili, ter večnih kazen in časnih; nam dušo vso prestvari in prenovi s tem, da posvečujočo gnado vanjo vlije , in jej vtisne neizbrisljivo z uamnje, ktero znamnje kerščenega človeka naredi otroka božjega in brata Jezusa Kristusa, in dediča nebeškega kraljestva. 5. Dobrote pa, ki nam jih sveti kerst daje , so neiz¬ rečeno imenitne. Treba je, da jih bolj na drobno pregledamo, bolj na lanjko premišljujemo. To pa se bo zgodilo, ako Bog da, v prihodnjem keršanskem nauku. Amen. Keri. n. IV. pogl, 9 122 X. keršanski nauk. Kaj nam daje sveti kerst? ali: Ktere dobrote zado- birao pri svetem kerstu? 1. Razlagovaje nauk od zakramenta svetega kersta moramo, rekel sem zadnjič, naj poprej premišljevati , kaj je sveti kerst in kaj nam daje sveti kerst. Kaj da je sv. kerst, znano vam je iz poslednjega keršanskega nauka , v kterem sem vam povedal, da je sveti kerst pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem bo človek z vodo in božjo besedo od izvirnega greha in vseh drugih pred sv. kerslom storjenih grehov očiščen, in v Kristusu, kakor nova stvar za večno življenje prerojen in posvečen. Vse te besede so vam bile obširno razložene vse do tistih, ktere naznanje dajejo dobrote, ki nam jih deli zakrament sy. kersta. 2. Ker vam teh dobrot zadnjič nisem zadosti na tanjko razložil, bom od teh dobrot obširniše danes govoril, ter vam odgovoril na vprašanje : II.) Kaj nam daje zakrament svetega kersta? ali z drugo besedo: Ktere dobrote dobivamo pri zakra¬ mentu svetega kersta? Dobrote, ki jih v zakramentu svetega kersta zadobimo, so: o) odpuščenje vseh grehov; b) prerojenje za večno življenje in posvečenje; c) zedinjenje s Kristusom in njegovo cerkevjo; in d) neizbrisljivo znamnje. a) Perva dobrota, ki jo v zakramentu svetega kersta dobivamo, je odpuščenje vseh grehov. Vsak človek greh 123 že seboj na svet prinese. Ta greh je izvirni ali poerbani greh. Zraven tega greha vtegne človek , kteri ni v otročjih nedoumnih letih kersčen bil, imeti še kak lasten, djansk greh, greh, ter ali smerten ali odpustljiv greh , ki ga je sam storil še pred svetim kerstom. V sv. kerstu pa se človek očišči vseh teh grehov, ter popolnoma očišči izvirnega greha in vseh djanskih grehov, velikih in majhnih. Da je to res, uči sv. pismo. Kjerkoli namreč sveto pismo govori od dobrot, ki nam jih sv. kerst deli, pove nam , da nam sv. kerst izbriše vse grehe, vse grehe brez razločka. Že v stari zavezi govori gospod Bog in pravi: „lz!il bom na vas čiste vode, (te be¬ sede merijo na kerstno vodo), da hote očiščeni od vseh svo¬ jih gnjusob*. (Eceh. 36, 25.) In sv. Peter je Judom rekel : »Spokorite se, in daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje svojih grehov*. (Ap. dj. 2, 38.) Kader je sv. Pavl Judom v Jeruzalemu pripovedoval svoje spreobernjenje, povedal jim je med drugim tudi to , da je Ananija, ki je bil od samega Jezusa k njemu poslan, tako le govoril, ter mu rekel: „Vstani , in daj se kerstiti, in klicaje v njegovo ime operi svoje grehe*. (Ap. dj. 22, 16.) Ravno ta apostelj, govoreč od grehov, s kterimi so se bili zadolžili Korinčani poprej, prejden so kerščeni bili, pristavlja naslednje besede: „ln taki ste sicer nekleri bili; ali oprani ste, ali posvečeni ste, ali opravičeni ste v imenu Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa in v Duhu našega Boga*. (I. Kor. 6, 11.) S lemi besedami sv. Pavl prav določno govori od sv. kersta, Kteri je Korinčanom, kader so ga prejeli, izbrisal vse tiste grehe. Da sv. kerst vse grehe popolnoma izbriše, učila je tudi sv. cerkev vsegdar. Že v tistem verskem spoznavanju, kterega je v Nicenskem cerkvenem zboru določila, spregovo- r u na vpraševanje, ktero se mi je zastavilo, odgovoril seui 128 odkritoserčno, kaj da verujem. Videl sem roko stegnjeno iz nebes, in angelje (v zraku) plavajoče nad menoj. Brali so (angelji) iz strašnih bukev vse moje grehe, ki sem jih le koli storil od otročjih let, so jih sproti zbrisovali, in mi po tem pokazali bukve, ki so bile zdaj beleje memo snega. Zdaj tedaj, veliki cesar, in vi gledalci zmed vseh stanov, ktere so naše brezbožne igre v ozir teh božjih skrivnost v smeh pri— pripravile, verujte z menoj, ki sem vse veče kazni vreden memo vas: da Jezus Kristus je Gospod, ki je vreden, da ga molimo, in si prizadevajte, odpuščenje zadobiti od njega ft . Cesar osupne, kader to sliši, se razserdi, ukaže Genezija naj poprej s šibami pretepati, po tem pa ga z drugimi mukami mučili , da bi ga prisilil molikom darovati. Genezij pa je vedno od¬ govarjal: „Ni ga gospoda, da bi se primerjal tistemu, kleri se mi je poprej prikazal; njega jaz molim , njega ljubim iz vse svoje duše. In da mi je tudi lisučkrat umreti, ne ločila bi me nobena reč od njega. Nikdar nikoli mi clo naj grozovit- nejše muke Jezusa ne bodo iztergale niti iz mojih ust, niti iz mojega serca. Prav priserčno obžalujem vse svoje grehe. Joj meni, da sem še le tako pozno začel njemu (Jezusu) slu¬ žiti \ u S takimi in enakimi besedami je Genezij popravljal svoje poprejne bogokletstva, ter iskal vsem, ki so ga poslušali, obuditi v sercu enako žalost, kakoršno je čutil tudi sam. Bojč, da bi ga mnogi ne nasledovali, odsekali so mu nemudoma glavo. Genezij je umeri kar mučenec, ter rešil in zveličal svojo dušo. Glejte tu izgled, kako da sveti kerst človeka spreoberne, spremeni, ter vero, upanje, ljubezen in druge čed¬ nosti v njem obudi! Povejte tedaj, ljubi kristijani! ali bi nam bil pač Bog zamogel obilnišo dobroto skazati, in nas z večim bogastvom obogateti, kakor s tim, da nas je pri svetem kerstu oblagodaril s tim, da nas je prerodil in dal toliko drugih gnad, ki jih sveti kerst deli? — Korotanski vojvoda Ingo je leta 791. napravil veliko gostijo, in je nanjo povabil plemenitaže, ki so bili še neverniki, pa tudi kardelo revnih težakov (de- lalcev), ki so bili že kristijani. Plemenitažein je ukazal mizo naravnati na dvorišču, ter jim dati bornega kruha , slabega mesa in vina nič kaj posebnega v perstenih posodah. Uboge J - 129 kristijane pa je vojvoda posadil v svojo obednico, ter jim postregel z naj slajšim vinom v zlatih in srebernih kupicah, jih gostoval z naj okusnišimi jedmi in kraljevsko radodarnostjo. Temu se plemenitaži niso mogli zadosti načuditi; njihova ča- stilakomnost je bila razžaljena; serd se jim je vnemal v sercu, niso se mogli višeje premagovali, in ošabno stopijo pred voj¬ voda, ter vprašujejo, zakaj da jih tako gerdo nazaj deva in zaničuje ? Mirno in pohlevno jih vojvoda zaverne , rekoč : »Nikakor se nikar ne čudite, da tako ravnam. Ti le (težaki) so sicer revni na časnem blagu, pa so po svetem kerslu bo¬ gati postali na božjih gnadah; otroci božji so in dediči Naj- višega ; vse spoznavam za svoje brate v Kristusu. Vi pa ste sicer bogati na minljivem blagu, pri tem pa vsi revni na du¬ hovnih zakladih; vaša duša je še omadeževana z madežem izvirnega greha in mnogimi lastnimi grehi; vi ste še zmirom sužnji tame in častivci nevrednih molikov. Kaj čuda tedaj, da si ne štejem v čast, bivali v vaši družbi , nasproti pa si želim te svoje keršanske brate blizo sebe imeti in počastiti1“ Tebi, ljubi kristijan! se morda nikoli ne bo zgodila taka čast, da bi te zato, ker si kerščen , kak pozemljisk kralj ali cesar Ua obed povabil, kakor je vojvoda Ingo povabil svoje uboge delalce, keršanske težake; pa nič ne maraj, še vse veča čast ti je v del prišla. Sv. kerst te je spremenil v sveto stvar, v božjega otroka , v dediča nebeškega kraljestva. Bog sam le zdaj vzame k svoji mizi; na svoji duši si bogatejši memo vseh kraljev in cesarjev sveta, ker imaš v posesti nebeški zaklad posvečujoče gnade božje, in ž njo vred tudi neprc- eenljive dari vere , upanja , ljubezni in vseh drugih čednost. Pregledovaje to svoje obilno bogastvo, kterega si prejel pri svetem kerstu, zdihni večkrat s svetim Krizostomom : „Kader sem kerščen bil v Kristusu, s tim nisem bil le samo rešen iz 8 užnosti greha, ampak sem tudi svet poslal; ne le svet, am¬ pak tudi pravičen; in ne le pravičen, ampak tudi božji otrok; ‘u ne le božji otrok, ampak tudi sodedič Jezusa Kristusa ; in 116 le njegov dedič, ampak tudi njegov ud; in ne le njegov ud, ampak tudi tempelj; in ne le tempelj, ampak tudi orodje svetega Duha“, 130 - c) Tretja dobrota sv, kersta je zedinjenje s Kri¬ stusom in njegovo cerkevjo. Kader sem vam razlagal, kaj je sv. kerst, povedal sem, da bo človek po tem svetem zakramentu v Kristusu prerojen in posvečen. S pristavkom „v Kristusu* se na znanje daje, da se človek po svetem kerstu s Kristusom zedini. Pred svetim kerstom človek ni Kristusov, še ni v zvezi ž njim, ni ž njim zedinjen. Podoben je divjaku, Y kterega še ni vcepljen žlahni cepič. Po svetem kerstu pa se s Kristusom na lanjko zedini, ž njim v tesno zvezo stopi. Ravno zato tudi pravi sv. Pavl : „Kteri koli sle v Kristusu kerščeni, oblekli ste Kristusa. Tukaj ni Jud, no Gerk; ni suženj, ne prost; ni možak, ne ženska. Zakaj vi vsi ste eno v Kristusu Jezusu*. (Gal. 3, 27. 28.) In sv. Leon pravi: „Slehern, ki je po svetem kerstu prerojen, se tako rekoč od¬ reže od debla starega grešnega človeka, in se kor novi člo¬ vek vcepi v Kristusa. Nič več ne velja za mlajšega unego mesenega očeta, ampak za izhajnika Zveličarjevega, ki je človek postal ravno zato, da bi mi božji otroci postali*. — Zveza ali zedinjenje ne zadeva le samo duše, ampak se raz¬ tegne tudi na telo tistega, ki je kerščen, tudi telo njegovo se s Kristusom zedini, in postane Kristusova lastnina. Ravno zato veli sv. Pavl: „Ali ne veste: da so vaše telesa udje Kristu¬ sovi?* (I. Kor. 6, 15.) Kerščeni človek zamore tedaj govo¬ riti za ravno tem aposteljuom, rekoč: „Zivim, toda ne jaz; živi pa v meni Kristus*. (Gal. 2, 20.) In ker so ondi, kjer se znajde Kristus, božji Sin, znajde tudi sveti Duh, poslane človek po svetem kerstu tudi tempelj svetega Duha; zatoraj spet pravi sv. Pavl : „Ali ne veste, da so vaši udje tempelj svetega Duha, kleri je v vas, kterega imate od Boga , in da niste svoji?* (I. Kor. 6, 19.) In na zadnje, ker ondi, kjer prebiva Kristus, božji Sin, prebiva tudi Bog Oče , pride pri svetem kerstu tudi Bog Oče v človeka, da bi v njem prebi¬ vališče imel; za tega voljo veli Jezus: „Ako me kdo ljubi, spolnoval bo moje besede; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala*. (Jan. 14, 23.) S tim tedaj, da se po svetem kerstu s Kristusom zedini, postane človek prebivališče vseh treh božjih oseb (peršon). In oj kako - 131 - obilna je gnada, kako velika čast, ki jo človek s tim doseže! To je prav dobro spoznal in čutil sveti Leonida, oče slovečega cerkvenega učenika Origena. Dokler je Origen še nedolžno dele bil, ustal je njegov oče Leonida marsikterikrat po noči muihorna stopil pred spijočegn deleta , svojega sina, razgernil mu persi, ter mu jih kar tempelj svetega Duha spodobno po¬ ljubil. Kristijan moj ljubi 1 kako pa ti obrajtaš to neprecen¬ ljivo gnado, da si po svetem kerstu ud Jezusa Kristusa postal 'u tempelj svetega Duha ! S pristavkom „y Kristusu** se tudi še na znanje daje, da človek po svetem kerstu v zvezo stopi ne le s Kristusom , a mpak tudi ž njegovim duhovnim telesom, ter ž njegovo sveto cerkevjo. Dokler človek kerščen ni, še ni Kristijan, in ,le spada k sveti cerkvi Jezusovi, akoravno bi od keršanskih staršev rojen bil. Kristijan in ud svete cerkve Jezusove po¬ stane človek še le po svetem kerstu. Ravno zato beremo od tistih treh tisučev Judov, ki so se na binkeštno nedeljo spre- °bernili in so sveti kerst prejeli, da se je tisti dan okoli tri tisuč duš pridružilo, to je: s sveto cerkevjo zedinilo. (Ap. dj. 2, 41.) Sveta cerkev sama je že od nekdaj verovala in učila, da po svetem kerstu poslane človek njen ud in njen otrok. To svojo vero sveta cerkev na znanje daje od ene strani s tim, da pri svetem kerstu kerščenca ne spusti kar naravnost V cerkev, ampak ga le pred cerkvenimi vrati sprejme; od druge strani pa s tim , da otrok , ki so umerli brez svetega kerstu, na pokopališču ne pokopuje v sredi med drugimi mer¬ ilci, ampak jim odkazuje za pokopališče poseben prostor. Sv. berst nas tedaj v zvezo spravi in zedini s sveto cerkevjo , s Kristusovim duhovnim telesom. In kako velika in neprecen¬ ljiva dobrota je tudi to zedinjenje ! S tim, da nas sveta cerkev Po svetem kerstu sprejme za svoje ude, za svoje otroke, od¬ pre nam neusahljiv studenec božjih milost in gnad ; kajti kar u dje svete cerkve deležni postanemo vseh zakladov božjih 8čad, ki jih je Kristus izročil svoji cerkvi, ter deležni dobrot, bi nam dotekajo iz daritve svete maše, deležni gnad, ki nam jib delijo sveti zakramenti, deležni molitve vernih krislijanov - 132 in zasluženja, kterega so si nabrali svetniki. — Sv. Ludovik, s kralj Francoski, je posebno rad zahajal v kapelico Poasiskega £ grada, v kteri je sveti kerst prejel. Temu so se čudovali , nekteri zmed njegovih prijatlov, ter ga vpraševali, od kod to, ] da ima toliko ljubezen do te neznatne kapelice. Sv. kralj ji® , odgovori, in pravi : „Prijatli moji! bi mar v časti ne imel tega kraja, v kterem mi je došla tolika čast, da sem krislijan postal ? V Poasiski grajski kapelici sem bil ozaljšan s krono Jezusa Kristusa in bil maziljen v božjega otroka s svetim oljem odrešenja. Ta čast pa je brez vse primere več vredna, kakor minljiva čast (pozemljiskega) kralja, ktere časti sem v prelepi Remski cerkvi deležen postal. Tukaj sem po kronanju prejel pravico, usesti se le na pozemljisk tron, čegar vrednost in veličastvo je za mene pri kraju o moji smerti; po svetem kerstu v Poasiju pa sem prejel upanje do nebes in pravico , da postanem dedič božji in dedič njegovega večnega, neizrek¬ ljivega veličastva!“ — Ljubi krislijan! ali imaš tudi ti take misli, kakor jih je sveti Ludovik imel, v ozir te neprecenljive dobrote, da si po svetem kerstu postal krislijan, postal ud svete cerkve ? d) Ceterta dobrota svetega kersta je ta , da človeku V dušo vtisne neizbrisljivo znamnje, in se ravno zato ta sveti zakrament ne sme nič več kakor le samo enkrat ve¬ ljavno prejeti. Tako uči sveto pismo in sveta katoliška cerkev. Sv. Pavl piše: „Kteri nas poterduje z vami v Kristusu , in nas je mazilil, je Bog, kteri nam je tudi pečat vtisnil, in dal zastavo Duha v naše serca“. (II. Kor. 1, 21. 22.) Apostelj govori tukaj od zakramenta svetega kersta in svete birme, in pravi, da nam ta dva sveta zakramenta ne dajeta le samo maziljenja in zastave Duha, to je: posvečujočo gnado božjo , pravico božjih otrok in dedščino nebeško, ampak da tudi pečat ali znamnje vtisneta v našo dušo. — Ravno to uči tudi sveta katoliška cerkev, ki izobčenje izrekuje nad tiste, ki tajijo, da sveti kerst , sveta birma in sveto mašnikovo posvečevanje v dušo vtisnejo duhovno neizbrisljivo znamnje, in kteri terdijo > da se ti trije zakramenti smejo več, kakor enkrat prejemati. 133 - (Cone. Trid. sess. VII. Can. 9.) To duhovno znamnje je pri svetem kerstu tisto znamnje, ktero človeka v božjega otroka spremeni, in enkrat zadobljeno se to znamnje ne more več zgubiti vso dolgo večnost no ! Toda to neizbrisljivo znamnje bo svojo moč različno razkazovalo vso dolgo večnost, ter drugači pri izvoljenih v nebesih, drugači pri zaveržencih v peklu. Izvoljenim v nebesih bo to znamnje na vse vekomaj Veljalo za znamnje slave in časti; vsem nebeškim prebivalcem namreč bo na znanje dajalo, da so oni, kterim je to znamnje vtisnjeno, na vso moč zvesto služili Bogu, in slavno zmagovali satana, svet in poželjivo meso. Izvoljenim samim neizrečeno Veliko veselje nareja to znamnje, kolikorkrat koli se nanj ogledajo 5 to znamnje namreč jih spominja vsega vojskovanja •n vseh nevarnost, ki so jih prestali v pozemljiskem življenju; j'b spominja zatajevanja, kteremu so se podvergli, jih spominja Ba čednosti, v kterih so se vadili; jih spominja na gorečnost, s kakoršno so spolnovali vse svoje keršanske dolžnosti, in za ktero zdaj neizrekljivo srečo vživajo v nebesih. — Nasproti P® zaveržencem v peklu neizbrisljivo kerslno znamnje služi v naj veče osramotenje, v naj groznejo žalost in v nezmerno obupnost. Hudi duhovi jih zasmehujejo, zaverženci zmed ne¬ vernikov jih zasramujejo in preklinjajo, in sami zoper sebe razsajajo in divjajo zato, da so tako nespametni bili in slepi, Jer niso holli služiti Bogu, ampak so služili zapeljivemu svetu *b goljufni pregrehi, ktera jih je zvernila v večno pogubljenje. Vsi obupni žalujejo in ječijo: „Kerščen sem ter nosim znamnje božjega otroka nad seboj, pa sem suženj satanov, oropan dedščine nebeške, obsojen v peklenske muke, v kterih mi je °stati na vse vekomaj. Oj gorje mi, gorje ! M O krislijan moj Uubi J pazi, da ne boš prisiljen, kdaj tam v večnosti ravno tako vdihovati! Nikdar nikoli nikar v nemar ne spuščaj znamnja , ^ se je pri svetem kerstu v tvojo dušo vtisnilo 1 To znamnje fiaj te prav močno nagiba, da gnado pri svetem kerstu prejeto, skerbno varuješ in obvaruješ! Od svete Veronike pripovedujejo, da je sveto Jezusovo obličje, v njeni putni pert vtisnjeno, P r av dostikrat pregledovala, in kolikorkrat koli ga je pregle¬ dovala , zalivale so jej solze polne ljubezni oči, ter jo na- — 134 — ganjale, da je Jezusa, svojemu Gospodu, z jezikom in sercem na novo zaobetala ljubezen in zvestobo. Še vse lepšo podobo je Jezus v tebe, ljuba duša! vtisnil pri sv. kerstu ; vtisnil je v tebe podobo božjega otroka. Oj, spoštuj to podobo, ter jo v veliki časti imej! Skazuj se vedno kar dobrega otroka svojega nebeškega Očeta s tim, da zvesto in stanovitno spol- nuješ njegovo sveto voljo ! 3. Zdaj sem vam razložil, kaj je sv. kerst in kakošne dobrote da nam deli. Še enkrat na kratko povzamimo po¬ glavitne stavke tega razlaganja, da se nam tem globokejše vtisnejo v spomin. Še vse bolj koristno in hasnovito pa bo , ako vsakdo zmed vas to razlaganje sam na sebe obrača in na svoj kerst. Kar je in kar daje sveti kerst vsem sploh, to jo in to daje sveti kerst tudi tebi posebej, ljubi kristijan ! Ako si ti slep na telesu , prišel pa bi kdo , ki bi te ozdravil od tvoje slepote, kaj ne, da bi mu te velike dobrote ves svoj živi dan ne pozabil ? Po izvirnem grehu si bil na duši slep j prišel pa je Gospod , ter ti prinesel pri svetem kerstu nadna- torno luč, luč svete vere, ktera te razsvitljuje , da spoznaš Boga in njegovo sveto voljo, spoznaš svoj cilj in konec, spoznaš vrednost svoje duše , spoznaš veliko svojo prihodnjo čast unod groba. Ali mar ta dobrota ni vse veča dobrola, kakor bi bila una dobrota, da bi te bil kdo ozdravil tvojo telesne slepote ? — Ako ti je telo vse bolno, da si kruljeV ali hrom ali od kake druge bolezni nadlegovan ; prišel pa bi kdo, da bi te rešil vseh teh nadlog ; bi mu mar ne bil hva¬ ležen ves svoj živi dan ? Zavoljo izvirnega greha pa je bila bolna tvoja duša, bila vsa slaba, kruljeva in hroma, za dobro vsa nezmožna, okužena s smertno boleznijo hudega poželjenja- Prišel pa je Gospod, in te je ozdravil po svetem kerstu. Netil 0 poželjivosti je sicer še pustil v tvojem sercu, pa ti je dal ob enem tudi nadnatorno moč, da zamoreš hudo poželjenje stra¬ hovati in krotiti, in to krotiti tako , da ti vse napadanje hu¬ dega poželjenja služi le v to, da si tem obilniše zasluženj® nabiraš in si tem veče veličastvo pripravljaš v večnem živ¬ ljenju. Bi mar za vse to ne vedel veče hvale Gospodu, kak° r - 135 bi jo vedel tistemu, ki ti je ozdravil bolno telo? — Ako bi se bil kralju ali cesarju zameril s tim , da si ga zaničeval ali zasramoval; prišel pa bi kdo, kteri bi kraljevo jezo potolažil, in ti odpuščenje in milost zadobil pri njem ; o kako močno bi tega moža ljubil, in mu hvaležen bil vse svoje žive dni ! Po izvirnem grehu si bil res otrok jeze božje, zaničevanja vredna stvar pred obličjem kralja vseh kraljev, pred obličjem samega živega Boga. Prišel pa je Gospod, ter je pri svetem kerslu ti dolg odvzel, te z Bogom spravil, in te v božjega otroka, v božjega prijatla spremenil. Ali mar ta dobrota ni vse veče hvale vredna, kakor da bi te bil kdo s kakim po- zemljiskim kraljem spravil, in ti njegovo milost pridobil ? — Ako bi bil ti zavoljo velikih pregreh obsojen v grozepolno muko in strašno smert; pa bi kdo prišel, da bi le ne rešil I® samo vseh teh hudih reči, ampak bi te bil še cIo dediča naredil pri tvojem gospodu in kralju : o kako priserčno hva¬ ležen bi bil temu svojemu dobrotljivemu sredniku ves čas svojega življenja ! In glej, zavoljo izvirnega greha si bil res obsojen v večno smert in večne muke. Prišel pa je Gospod, ■n ti je s svetim kerstom pomagal, da se ta strašna obsodba n i zveršila nad teboj, marveč si pravico zadobil do večne dedščine nebeške. Gotovo mu boš za vse to še vse bolj hvaležen , kakor da bi to bil kdo časne smerti rešil! — Ali S' pa tudi res svojemu Gospodu in svojemu Bogu hvaležen bil Za vse te čuda njegove ljubezni, s kterimi te je pri svetem kerslu oblagodaroval ? Ako gnado svetega kersta zvesto va¬ ruješ, in še nikoli nisi zašel v nobeden smerten greh; ondaj v ®di, da si svojemu Bogu hvaležen bil tako , kakor od tebe zahteva, da si mu hvaležen. Ako si pa gnado svetega kersta Prodal za nečimurno, grešno slast, in za vse to še prave po¬ kore delal nisi; ondaj vedi, da si svojemu Bogu strašno ne¬ hvaležen bil, in da si mu nehvaležen še zdaj. Za tega voljo Se posihmalo obnašaj tako, da se ti bo lahko reklo , da si Bogu hvaležen za sveti kerst.Ako kerstno nedolžnost še 'maš; oj varuj jo skerbno , varuj jo zvesto ; varuj se na vso »noč vsakega smertnega greha , pa tudi odpustljivih grehov, har in kolikor moreš; kajti mali grehi le radi zapeljejo v 136 velike grehe. Sv. Blanka, Francoska kraljica, je svojemu mlademu sinu Ludoviku marsikterikrat rekla s priserčnim , milim glasom : „Moj sin ! ako bi vedela, da boš kdaj smerlno grešil in kerstno gnado zgubil, rajše bi vidila, da se mi kar zdaj mertev zgrudiš na zemljo". In res je vece nesreče ni memo te, da kdo kerstno gnado zgubi in pervo nedolžnost zapravi. Zgubivši kerstno gnado zgubi tudi druge dobrote pri svetem kerstu zadobljene. Varuj se toraj greha, ljubi kristijan 1 varuj se tudi priložnosti, ktera bi te vtegnila v greh zapeljati. — Ako se pa greha varoval in obvaroval nisi, in ti kak smerten greh vest teži, hiti nemudoma, s pravo pokoro nazaj dobili milosti in dobrote, ki si jih z grehom zapravil. Prava pokora le bo z Bogom spravila , in ti njegovo milost naklonila , ti njegovo usmiljenje pridobila. To storivši boš vsaj po drugem, ter nepopolnem polu Bogu hvalo in zahvalo dajal za dar sve¬ tega kersta, ker mu je po pervem, ter popolnem potu dajati nisi hotel. Amen. — 145 XI. Iveršanski nauk. Kdo sme kerščen biti? — Kdo sme k e rs ti ti ? — 1. Velike in neprecenljive so dobrote, ki nam jih deli sveti kerst. Sv. kerst nam deli odpuščanje izvirnega greha in vseh drugih pred svetim kerstom storjenih grehov, in odpuš¬ čanje vseh kazen, večnih in časnih. Sv. kerst nam deli pre¬ denje za večno življenje in posvečenje, to je: naša duša zadobi pri sv. kerslu posvečujočo gnado božjo , po kteri smo bdi opravičeni in smo poslali otroci božji in deležniki večnega zveličanja. Sveti kerst nam deli zedinjenje z Kristusom in Pjegovo cerkevjo, to je tisti, ki sveti kerst prejmejo, so spre¬ jeti v keršansko cerkev, in postanejo njeni udje, udje duhov- ne ga telesa, čegar glava je Kristus. Sveti kerst deli neizbris¬ ljivo znamnje, vtisne duši znamnje, ktero se nikdar ne bo 'zbrisalo iž nje , in zato se ta zakrament ne sme več kakor et) krat veljavno in brez smertnega greha prejeti. Od vseh teh dobrot sem obširniše govoril v zadnjem keršanskem nauku. 2. Rekel sem pa v predzadnjem keršanskem nauku, da Se moramo pri razlaganju keršanskega nauka od zakramenta svetega kersta ozirati ne le na to , kaj je in kaj nam daje Sy eti kerst, ampak se moramo ozirati tudi na to : B) Kaj je vedeti potrebnega v ozir delenja za¬ kramenta svetega kersta? V ozir tega, kako se deli zakrament svetega kersta je Potrebno, da vemo, ter smo podučeni v ozir naslednjih reči: I. Kdo sme kerščen biti ? Kerš. a, I V. pogl. 10 146 — II. Kdo sme ker st i ti ? III. Kje se sme kerstiti ? IV. Kako se mora kerstiti ? V. Kteri obredi se nahajajo pri delenju zakra¬ menta svetega kersta? 3. Odgovorimo naj poprej na pervo vprašanje : I. Kdo sme kerščen biti? Odgovor na to vprašanje je: Kerščen sme biti vsak človek, bodi si odraščenec ali bodi si novorojeno dele, da je le živ, in da še ni kerščen. a) Da sme kerščen bili odraščen in sploh vsak drugi človek, ki se svoje pameti že zave, ni dvomiti. Jezus namreč je zapovedal svojim aposteljnom, naj gredo po vsem svetu, in naj podučujejo in kerščujejo vse ljudi. Iz tega Jezusovega naročila se posname, da so vsi ljudje ne le zmožni , ampak tudi dolžni, sprejemati podučevanje in sveti kerst. Memo tega je božja volja, da se zveličajo vsi ljudje. Ker pa brez svetega kersta nikdo ne more zveličan biti, ve in ume se lahko, da smejo in morejo sveti kerst prejeti vsi ljudje. Dasiravno pa smejo kerščeni biti vsi odraščenci, kteri so še živi in še kerščeni niso bili, vendar le sveta cerkev za¬ krament svetega kersta deli le tistim odraščenim ljudem, kteri sami v to privolijo, zraven tega tudi vero imajo, svoje grehe obžalujejo z nadnatorno žalostjo, s ktero je skle¬ njena resnična volja, božje zapovedi spolnovali in zares keršansko živeti. Perva reč je potrebna, da sv. kerst prejme veljavno, druge dve reči ste pa potrebne, da se prejme vredno- — Da bo tedaj odraščeni človek zakrament svetega kersta veljavno prejel, je od njegove strani potrebno, da sam v ta privoli, Bog namreč nikogar no sili, da bi moral prejemati - 147 njegovo gnado. Kdor božje gnade sprejeti noče, je tudi ne prejme. Ako bi toraj kdo nikakor ne hotel privoliti v to, da bi ga kdo kerstil , bi kerst, kteri bi se delil zoper njegovo voljo, nič ne veljal , in s takim posilnim kerslom kerščeni človek bi nikakor kerščen ne bil. Ako bi, na primero, kdo šel, ter bi kerstil spijočega Juda ali Turka ali kakega drugega nevernika , od kterega so ve , da noče kerščen biti , bi tak Jud ali Turk ali nevernik nikakor kerščen ne bil. Ravno zato sveta cerkev nikdar ni polerdila ravnanja deželskih vladarjev, kteri so tu ali tam po sili natiskali neverne ljudstva , da so morali sveto vero prejemati in se kerstiti dati. Sveta cerkev ni s silo, nego le s podučevanjem in opominjevanjem je iskala nevernike pridobiti, in je sveti kerst delila le tistim zmed n j‘h, ki so sami pri voljni bili, sveti kerst prejeti. Ravno zato tudi sveta cerkev še dandanes, prejden ga kersti, vsaklerega Vprašuje, ali hoče kerščen biti. — In da bo odraščeni človek sveti kerst ne le veljavno, ampak tudi vredno prejel, mora na j poprej imeti vero. Zveličar je aposteljnom zapovedal, ljudi podučevati in kerščevati. Po tem Jezusovem povelju so morali naj poprej s podučevanjem luč svete vere ljudem v serce prižgati, in po tem še le, kader so verni postali, deliti j‘W zakrament svetega kersla. Sveti Filip, postavim, je dvor¬ ska zamorske kraljice Kandace kerstil še le po tem , ko je kraljev služabnik naravnost razodel svojo vero, rekoč: »Verujem, da je Jezus Kristus Sin božji 44 . (Apost. dj. 8, 37.) Kakor so ravnali aposteljni, ravnala je vsegdar tudi sveta cer¬ kev Jezusova. Zvesto je podučevala v keršanskem nauku tiste, kteri so holli kerščeni biti, jih terdo izpraševala , da se je Prepričala o njihovi veri. Cio o zadnjem trenutljeju pred sv. kerslom so morali svojo vero očitno na znanje dati in praz¬ nično obljubili, da hočejo v sveti katoliški veri živeti in umreti. Kavno to zahteva sveta cerkev še zdaj, in cIo takrat , kader Se kerščuje majhno dete, veleva botrom na glas moliti „Apo- st °ljsko vero 44 ter jih kar namestovalce otrokove vprašuje za¬ stran vere v to, kar sveta cerkev verovati ukazuje. Ako bi tedaj kak odraščen človek kerščen bil, kteri bi vere ne imel, K ' nevredno prejel zakrament svetega kersta ; začetek zveličanja bi J® namreč vera, ker brez vere je nemogoče Bogu dopasti. 10 * — 148 — (Hebr. 11, 6.) — Poleg vere mora odrasčeni človek, da bo vredno prejel zakrament svetega kersla , tudi še svoje grebe obžalovati s čeznatorno žalostjo, in terden sklep Storili, da bo božje zapovedi spolnoval in zares keršansko živel. Pri svetem kerstu namreč človek prejme odpuščanje grehov , in postane božji otrok in dedič nebeškega kraljestva. Vse to pa zamore odrasčeni človek zadobiti le pri nadnalorni žalosti nad grehi; kajti Bog le samo skesanim grešnikom grebe odpušča in jim svojo ljubezen in milost deli. Ravno zato je sveti Peter v svoji pervi pridigi na binkešlno nedeljo od Judov zahteval, da se spokorijo , prejden bi kerščeni bili, ter jim je rekel: „Spokorite se , in daj se kerstiti slehern zmed vas v imenu Jezusa Kristusa". (Ap. dj. 2 , 38.) — A ko bi tedaj kak človek zakrament svetega kersta prejel sicer dragovoljno, pa bi ne imel niti vere , niti žalosti nad grehom sklenjene S terdnim sklepom, da bo živel po božjih zapovedih in zapove¬ dih svete keršanske vere, bi lak človek veljavno prejel zakrament svetega kersta, toda ne vredno. Neizbrisljivo znam' nje bi mu bilo sicer vtisnjeno v dušo, a posvečujoča gnada božja bi v njej svoje delavnosti ne razodevala. Kakor hitro pa bi lak kerščen človek veren postal, in delal resnično po' koro, bi gnada svetega kersla začela v njem svojo delavnost razkazovati , ker bi bil iz poti spravljen zaderžek, zavolj 0 kterega gnada poprej delati ni mogla. b) Pa ne le odraščeni ljudje, ampak tudi majhni, ter novorojeni otroci smejo in morajo kerščeni biti. Pred ka' kimi tri sto leti so na noge stopili krivoverci, Prekerščevalci po imenu, ki so lerdili, da kerst malih otrok nič ne velja/ in da morajo otroci, kader odrastejo , še enkrat kerščeni bit'; Taki Prekerščevalci se še zdaj tu in tam nahajajo. Da se 11 krivoverci v zmoti znajdejo, spričujeta nam sveto pismo 111 ustno izročilo. Sveto pismo uči v mnogih izrekih, da je Je* uS Kristus vseh ljudi odrešenik, in tedaj tudi odrešenik malih, k 0 ' vorojenih otrok. Jezus je pa postavil sveti kerst kar p erV ° in neobhodno potrebno sredstvo ali pripomoček, po kterf* 11 zamoremo deležni postati sadu odrešenja. Na dalje uči svet° pismo, da zdaj, od kar je^Adam grešil, brez prerojenja z vo 110 - 149 in svetim Duhom nikdo ne more biti zveličan. Ker so pa tudi majhni otroci za nebesa stvarjeni in za zveličanje na¬ menjeni , smejo in morajo duhovno prerojeni ali kerščeni biti tudi oni. Memo tega Jezus kar naravnost pove in pravi: »Pustite otročičem k meni priti in nikar jim ne branile; zakaj takih je božje kraljestvo*. (Mark. 10, 14.) Majhni otročiči pa k Jezusu in v nebesa priti ne morejo, ker so že po svoji nalori otroci jeze in imajo izvirni greh nad seboj; tedaj mo¬ rajo tudi oni kerščeni biti, ker le samo sveti kerst človeka očisti Izvirnega greha, in ga prerodi v otroka oožjega in de¬ diča nebeškega kraljestva. In na zadnje nam sveto pismo tudi še sporoča , da so kerščene bile cele družinje. V takih družinjah pa so se gotovo znašli tudi majhni otroci. Iz tega Po posnamemo, da kakor nekdaj , zamorejo tudi zd3j kerščeni biti tudi majhni otroci. S tem tedaj uči sveto pismo, da Smemo in moramo kerstiti tudi majhne, novorojene otroke. Še razločniši spričuje o tem ustno izročilo. Sveti cerk- v eni učeniki , postavim : sveti Gregor Nacijancenski , sveti Krizostom , sveti Avguštin, učeni Origen in drugi terdijo eno¬ glasno, da je kerst majhnih otrok vpeljan že od aposteljnov. Sloveči Origen pravi : „Cerkev je od aposteljnov prejela na¬ ročilo, sveti kerst deliti tudi otrokom*. Zgodbe svete cerkve tudi pripovedujejo, da so že v apostoljskib časih kerščevali tudi majhne otroke. Res je sicer, da so nekteri sveti kerst °dklada!i na poznejše leta, deloma iz strahu , da bi v mlajših letih kerščeni kerstne gnade spet ne zgubili, deloma pa zato , da bi se kar na enkrat znebili vseh svojih grehov, in tem gotovejše prejeli večno zveličanje. Vendar pa se kaj takega el dostikrat godilo, je polagoma pri čistem prišlo iz navade, boršt majhnih otrok pa sploh v navado. — Da se smejo in Morajo kerstiti tudi majhni otroci, določili so tudi razni cerk- v eni zbori, postavim : cerkveni zbor Kartagenski leta 263., belerli Lateranski cerkveni zbor, sosebno pa sveti Tridentinski Ce rkveni zbor, ki med drugim pravi : „Ako bi kdo terdil, da otroci kar po rojstvu kerstiti ne smejo, ker po Adamu od izvirnega greha nič nimajo nad seboj, kar bi imelo po kopeijj Prerojenja izbrisano biti , da bi dosegli večno življenje , bodi - 150 - izobčen ; kajti zavoljo verskega pravila, od aposteljnov po iz¬ ročilu izhajočega, se tudi nebajni (majhni, ne še govoreči) otroci, ki še nobenega djanskega greha niso mogli doprinesti, v odpuščanje grehov kerščujejo zato , da se po prerojenju o- čiščujejo od tega , kar nad seboj imajo po natornem rojstvu*. Po tem takem spričujeta tako sveto pismo kakor tudi ustno izročilo, da smejo in morajo kerščeni biti tudi majhni novorojeni otročiči. Opomnim še , kar se sicer že samo ob sebi ume , in česar bi pristavljati treba ne bilo , da pri takih otrokih za veljavno in vredno prejemanje zakramenta svetega kersla ni treba nobenega pripravljanja, in sicer zato ne, ker pri takih nedoumnih otrokih je nemogoče vsako pripravljanje. Taki nedoumni otroci so izvirni greh prejeli brez last¬ nega zadolženja, tedaj se tudi spodobi, da se brez lastne pri¬ pomoči rešijo tega greha in njegovih kazen. V ozir delenja svetega hersta si tedaj, ljubi kristijani 1 zapomnite to , da sme in more kerščen biti vsak človek , naj si je odraščen ali pa le novorojeno dete , da je le živ in da še kerščen ni. Ravno zato se kerščujejo tudi laki otroci, ki pridejo pred časom na svet, dokler se po pameti soditi zamore, da je še življenje v njih. Tako, glejte, je neskončno usmi¬ ljeni Bog vsem ljudem , ter clo novorojenim otrokom, v za¬ kramentu svetega kersta pripravil pripomoček za zveličanje, da bi se ne pogubila nobena duša. O da bi pač tega zveli- čanskega pripomočka deležni postali vsi ljudje , sosebno pa otroci keršanskih staršev, in da bi nobenemu zmed njih sveti kerst prikraten ne bil po zadolženja tega ali unega človeka* 4. V ozir delenja svetega kersta moramo odgovoriti še na drugo vpraševanje, in to: II. Kdo sme kerstili ? Na vpraševanje: Kdo sme kerstiti? odgovorimo: ^ sili sme vsak človek kerstiti; kader ni sila, smej 0 le škofje keršcevati in fajmoštri; ž njihovim pri- - 151 voljenjem pa zamorejo tudi drugi mašniki in dia¬ koni ta sveti zakrament deliti z vsemi cerkvenimi obredi ali šegami vred. a) Kader je sila, zamore kerstiti vsak človek. Sila pa je takrat, kader se po pameti sklepati sme, da bi dete vtegnilo poprej ugasniti, prejden bi ga kak mašnik kerstiti zamogel. V takem primerleju le zamore kerstiti vsak človek, bodi si pravoveren ali krivoveren , bodi si Jud ali nevernik, bodi si mcžki ali ženska, da le stori in dopolni to, kar sveta cerkev po Jezusovem povelju zahteva, dt. se veljavno doli zakrament svetega kersta. Da zamore v sili vsak človek ve¬ ljavno kerstiti, jvota cerkev razločno uči; kajti č-terti Late¬ ranski cerkveni zbor pravi: »Zakrament (svetega) kersta, naj ga kdor koli deli po vravnavi (svete) cerkve, v zveličanje Zaleže tako otrokom, kakor tudi odraščenim*. — Da zamore sosebno vsak katoliški Kristijan, ki ni duhoven, veljavno kerstiti, kader je sila, prav jasno določuje ustno izročilo. Za učeni Teriulijan pravi: »Tudi svetovni ljudje, (to je : kristijani, ki niso duhovni,) imajo pravico kerščevati; toda zadosti jim je, da se le v sili poslužijo te pravice*. In sveti Hieronim P'še: »Kader sila zahteva, vemo, da je tudi svetovnim ljudem dovoljeno kerščevati*. Trierski cerkven zbor leta 1227. Pašnikom naroča, svetovne ljudi dobro podučevati, da bi za¬ legli v sili kerščevati svoje otroke. — Pa ne le katoliški kristijani, ampak tudi krivoverci zamorejo veljavno kerstiti , kader je sila. V tretjem stoletju so nekteri ljudje to tajili, ter terdili, da se mora od krivoverca kerščeni človek še en¬ krat kerstiti, kakor da bi njegov kerst veljaven ne bil. Toda Papež Štefan je določil, da je kerst veljaven , akoravno bi ga krivoverec delil. Tudi pervi Nicejski cerkveni zbor je določil, da kerst, ki ga krivoverec deli, je veljaven, da le krivoverci kerščevavši pravo vero imajo v presveto Trojico. Ravno to s te določila tudi cerkvena zbora Florentinski in Tridentinski. Sveti Tridentinski cerkveni zbor namreč pravi: »Ako bi kdo terdil, da kerst, od krivovercev deljen v imenu Boga Očeta *o Sina in svetega Duha, in sicer z namenom, storiti to, kar (sveta) cerkev zahteva, ni pravi zakrament: bodi izobčen*. — 152 - In sveta cerkev tudi res krivovercev, postavim Protestantov, ki katoliško vero sprejmejo, na novo ne kerščuje, razun da bi se bil kdo znašel v taki krivoveri, ktera vero v presveto Trojico zametava. V takem primerljeju namreč bi kerst go¬ tovo veljaven ne bil, ker ni bil deljen v imenu presvete Trojice. — Kakor krivoverci ravno tako zamorejo tudi ne¬ verniki, ter Judje, Turki in drugi v sili veljavno kerstiti. To resnico je sveta cerkev vsegdar verovala in večkrat tudi z določno besedo izrekla. V devetem stoletju je papež Ni- kolavž I. v svojem pismu do Bulgarov tako le spregovoril : „Vi pripovedujete, da se v vaši deželi nahaja njih veliko, kteri so bili kerščeni od nekega Juda , od kterega ne veste, ali je kristijan ali nevernik, ter vprašujete, kaj je ž njimi, (ki so od njega kerščeni bili,) početi. Ako so kerščeni bili v imenu presvete Trojice, je znana reč, da se ne smejo nič več kerstiti*. — Po tem takem je gotovo, da zamore v sili veljavno kerstiti vsak človek, bodi si pravoveren ali krivove¬ ren, bodi si Jud ali nevernik, bodi si možki ali ženska. Vzrok temu je božje neskončno usmiljenje. Zakrament svetega kersta namreč je naj polrebniši zakrament; kdor ga ne prejme , ne more doseči večnega zveličanja. Veliko je otrok, ki umerjejo, komaj da luč sveta zagledajo, in mogoče ni, da bi jih kerstil kak mašnik; ob njihovo zveličanje bi bile, ako bi jih ne mogla veljavno kerstiti ali babica ali kdo drugi. Tudi iz tega, da v sili zamore vsakdo veljavno kerstiti, moramo spoznati, da je zares neizrečeno veliko usmiljenje božje. Dasiravno pa v sili sme vsak človek veljavno kerstiti, vendar le se je pri tem , kolikor se da , nekega posebnega reda deržali. Ta red obstoji v tem, da pred drugimi kerščuje tisti, ki je vredniši. Je tedaj kdo pričujoč, ki že kak žegen (od sedmih k mašnikovemu posvečevanju spadajočih žegnov) ima, spodobi se njemu kerščevati. Katoličanu gre predno mesto pred krivovercem ali nevernikom, možkemu pred žensko. Tega reda pa še je treba deržali le takrat, kader je tisti, na kte¬ rega versta spada, dobro podučen v tem, kako da gre kerstiti in je tudi privoljen kerstiti, in ako spodobnost in dostojnost ne zahtevala kakega drugega reda. Po naših krajih skoraj A - 153 - večidel kerščujejo le babice, čemur ni kaj posebnega ugo¬ varjati, deloma zavoljo potrebne spodobnosti in dostojnosti, de¬ loma pa tudi zato, ker so babice večidel bolj podučene v tem, kako gre kcrstiti, kakor kdo drugi. V ozir detetovih staršev Vam moram povedati, da oni sami svojega deteta kerstiti ne smejo razun v prav veliki sili, ter takrat, kader bi nikogar n e bilo, kteri bi hotel in mogel kerstiti njihovega otroka. Ako h namreč brez take posebne sile oče ali mati kerstila svojega deteta, vtegnila bi si na glavo nakopati zakonski zaderžek duhovnega sorodovinstva , in s tim zgubiti neko posebno pra¬ vico zakonskih ljudi, ktero bi mogla, da bi jo nazaj dobila, s posebno prošnjo iskati pri viši duhovski gosposki. Ako bi dete, ktero je kerst v sili prejelo], ne umerlo, temveč živo ostalo, mora se v cerkev prinesti , da ga , kader bi se prav ne vedlo, ali je veljavno kerščeno, ali ne, mašnik pod pogojo še enkrat kersti, in da se drugi zaostali kerslni °bredi dostavijo in obveršijo. b) Kader ni sila, smejo le škofje in mašniki kerstiti- tla so škofje rodovni ali pravni delivci zakramenta svetega bersta, ni dvoma. Škofje so nasledniki aposleljnov ; apo- steljnom pa je Jezus Kristus dal oblast in pravico „učiti in kerščevati 4 *. (Mat. 28, 19.) In v pervih časih keršanslva so Z|, edoma tudi le samo škofje kerščevali. Ako bi bil kak drug pašnik hotel kerščevati, moral je od škofa v to dovoljenje ltn eti. Toraj pravi učeni Tertulijan: „Pravico , (sveti) kerst deliti, ima naj viši mašnik, ter škof; za njim smejo tudi maš- ?'ki kerščevati in diakoni, pa ne brez škofovega dovoljenja 44 . le po tem, ko so škofije preobširne postale, ter tako pro¬ dane , da škof ni mogel več povsod sam deliti zakramenta Sv etega kersta, je zredovna ali pravna oblast, zakrament sve- * e ga kersta delili, prišla tudi na druge mašnike. — Da imajo ^di mašniki zredovno ali pravno 0'blast, sveti kerst delili, je Ze iz tega očitno, da je Jezus poleg aposteljnov imel še dva ^ sedemdeset učencev, ki niso bili škofje, ampak le mašniki 1,1 kterim je izročil oblast, ljudi učiti, poleg le oblasti pa go- l °Vo tudi pravico ljudi kerščevati. Ravno to polerduje ustno - 154 izročilo. Sveti Krlzoslom pravi: »Kerstiti sme vsakdo, ki opravlja mašnikovo službo^. Cerkveni zbor Laodicejski terdi, da ne le škofje , ampak tudi mašniki smejo delili zakrament svetega kersta. (Can. 8.) In papež Eugenij IV. v svojem pismu do Armencev mašnika imenuje »oskerbovalca (svetega) kersta, kteremu poleg njegove službe pripada pravica kerščevati". — Škofje in mašniki tedaj so pravni delilci zakramenta svetega kersta. K njim se je toraj treba oberniti, kader je komu treba svetega kersta, akc ne nastane kaka sila , v kteri sme vsakdo kerstiti. Pri tem pa je vendar le treba ODomniti, da beseda »mašnik" v lem obziru pomenja mašnika domače fare ali do¬ mačega duhovnega pastirja, ter župnika ali fajmoštra in njegove gospode pomočnike. Župnik je redovni duhovni pastir svoje župe ali fare; toraj ima tudi le on s svojimi pomočniki oblast kerščevati, in kerste v kerstne bukve zapisovati. Od tod pa izhaja , da drugi mašniki, ako hočejo koga kerstiti po dopuščenem potu , v to potrebujejo dopuščenja domačega du¬ hovnega pastirja. Po posebnem dovoljenju škofovem ali žup¬ nikovem vtegne izvanredno kerščevati tudi diakon, to je: duhoven, ki nima še vseh sedem žegnov, ampak le šest. Diakon sicer že takrat, kader se v diakona posvečuje, oblast prejme, pri altarju služili, kerščevati in besedo božjo oznano- vati; vsemu temu vkljub pa vendar le v to potrebuje še po¬ sebnega dovoljenja škofovega ali fajmoštrovega ; ker ta dva le sla zredovna ali pravna delilca zakramenta svetega kersta. 5. Zdaj veste, ljubi moji! kdo sme kerščen biti in kdo sme kerstiti. Odgovor na to dvojne vpraševanje vam je spet prav živo pred oči postavil, kako potreben da je sveti kerst. Toraj pa tudi prav goreče prosimo neskončno usmiljenega Boga, da bi dobrote svetega kersta, brez kterega nobeden ne more zveličan biti, deležni postali vsi ljudje. Dobro vedoč» kolika dobrota da je sveti kerst in kako potreben da je v zveličanje, hitijo goreči misijonarji zapustivši ljubo domačo deželo v daljne kraje na Kitajsko , ter leto za letom tisuč tisuč otrokom delijo sveti kerst, otrokom, ki jih neverni starši proč pomečejo. in bi brez svetega kersta v nebesa ne mogli- — 155 Te za zveličanje duš tolikanj goreče služabnike božje podpi¬ rajmo tudi mi, podpiraj iO s tim, da pomagamo bratovščini svetega delinstva, kteri je poglavitni namen ravno ta , da s svetim kerstom nebeške vrata odpira neverskim usmiljenja- Yrednim otrokom. Podpirajmo jih pa tudi s tim , da molimo za njihovega trudopolnega dela srečni pospeh. Amen. XII. keršanski nauk. Kje se sme kerstiti? — Kako se mora kerstiti? 1. V ozir delenja zakramenta svetega kersta sem vam zadnjič odgovoril na dvojno vprašanje, ter na vprašanje: Kdo s me kerščen biti? in na vprašanje: Kdo sme kerstiti? — Na pervo vprašanje sem odgovoril, da sme kerščen biti vsak člo- Ve k, bodi si odraščenec ali bodi si novorojeno dete, da je le in da še kerščen ni. — Na drugo vprašanje sem vam povedal, da v sili sme kerstiti vsak človek, naj si je katoliški Kristijan ali krivoverec, naj si je Jud ali Turek ali kak drugi ne vernik, naj si je možki ali ženska , da le stori in dopolni kar sveta cerkev po Jezusovem povelju zahteva v to , da Se veljavno deli zakrament svetega kersta. Kader pa ni sila, Sm ejo le škofje kerščevati in fajmošlri ; ž njihovim privoljenjem P a zamorejo tudi drugi mašniki in diakoni zakrament svetega boršta deliti z vsemi cerkvenimi obredi ali šegami vred. 2. Imamo pa v ozir delenja zakramenta svetega kersta Se drugo vprašanje , in sicer : - 156 - III. Kje se sme kerščevati? Pri delenju tolikanj imenitnega in svetega zakramenta, kakoršen je sveti kerst, mora biti častitljivo in spodobno vse, kar k temu spada, in tedaj mora spodoben in častivreden biti tudi kraj, v kterem se deli zakrament svetega kersta. Toraj moramo tudi pravega odgovora poiskati na vprašanje: Kje se sme kerščevati? Na to vprašanje odgovorim: Slovesni kerst se mora zredoma v cerkvi deliti, kerst v sili pa se zamore povsod deliti. a) Slovesni ali praznični kerst. to je listi kerst, kterega ali škof, ali mašnik, ali diakon deli, mora se zredoma le v cerkvi deliti. V pervih časih keršanstva so bili tisti, kteri so sveto vero sprejeli, kerščeni ondi, kjer je bila pri¬ lika in priložnost. Sveti Filip je dvornika zamorske kralj c© kerstil v vodi, ki se je znašla poleg pota; (Ap, dj. 8, 38.) jetničar iz Filipe je bil kerščen v svojem stanovanju , kamor je svetega Pavla in Silosa iz ječe slopivša sprejel ; (Ap. dj- 16, 33.) in stotnik Kornelij je bil kerščen v svoji hiši. (Ap‘ dj- 10, 48.) Sveti Lorene je svetega Lucila kerstil v ječi > n vojaka Romana na potu. Od tistih časih niso mogli imeti po¬ sebnega kraja, da bi ondi kerščevali ; kristijani so bili prisiljen' prikrivati se zavoljo preganjanja ; toda takrat je bil kristijanom vsak kraj posvečen zavoljo njihove edinosti v veri in zavolj 0 gorečnosti in pobožnosti vseh , ki so se spreobernili k svet' veri Jezusovi. Kader je pa sveta cerkev v četertem stoletji zadobila mir in slobodo , jeli so kristijani vslanovljati posebne kroje, v kterih se je delil zakrament svetega kersta. Te kraje so iz kamnja zidali, in jih „bnptisteria a , to je „kerstišč**^ imenovali. Ta kerstišča so obzidovali s poslopji, kterim rekli kerstne cerkve. Te kerstne poslopja so se znašle P® navadi poleg velike cerkve, ondi, kjer je škof stanoval in svoj sedež imel. Zapovedano je bilo kerščevati le v teli kerstiščab? ako ni kaka posebna sila drugači zahtevala. O poznejšem času se je ta reč predrugačila. Kerst odraščenih je pologom* 1 iz navade, in kerst novorojenih otrok je v navado prišel ki r v sploh brez razločka, Velike kerstišča in kerstne poslopj 3 157 — so nepotrebne postale, in vravnali so manjše, kar je bilo teni primerniše, ker kerščencev zdaj niso več v vodo potapljali pri svetem kerstu, kakor poprej, ampak so jih z vodo le oblivali. Take majhne kerstišča ali taki kerslni kamnji , v ktero se je dete pomočilo, pozneje pa z vodo iz takega kamna zajeto bilo oblivano, napravili so se polagoma pri vseh farnih cerkvah ; ob enem pa je bilo ojslro prepovedano , kerščevati drugej , kakor pri teh kerslni{i kamnih , ki so bili po cerkvah postav¬ ljeni. Papež Klemen V. je leta 1311. v Vieneškem cerkve¬ nem zboru to le določil: „S tim le določilom prepovedujemo, da se posibmalo nihče ne podstopi, kerščevati v sobah ali stanicah ali drugih poslopjih razun v cerkvah , po kterih so v ta namen vravnani kerslni studenci, izvzemši kako silo, o kleri bi se brez nevarnosti v cerkev priti ne moglo*. Po tem takem je tedaj cerkev navadni kraj za slovesni ali praz¬ nični kerst, in v cerkvi kerslni kamen ali prav za prav miza ob kerstnem kamnu stoječa. Rekei sem : navadni kraj ; kajti v merzlem zimskem času je sveta cerkev dovolila , po hišah kerščevati. Ajhstedski (Eichsladt) cerkveni zbor pravi : „Maš- niki zunaj cerkve ne smejo otrok kerščevati, razun o zimskem času, kader bi huda zima zapovedovala drugači ravnati*. Ravno tako vtegne včasih tudi kak drug poseben pripetlej, postavim : kaka povodenj , nanašali tako, da je potrebno doma kerstiti. Razun takih posebnih pripetiejev se nobeden mašnik ne sme Vdati volji takih ljudi, ki hočejo, da bi jim njihovega otroka kerstil doma, kajti noben mašnik ne sme nepokoren biti sveti c erltvi, klera je farno cerkev odločila za tisti kraj, na klerem s e mora zredoma deliti zakrament svetega kersta. Pa tudi starši naj nikar ne zahtevajo , da bi se jim doma kerščevali čjihovi novorojeni otroci, kedar ni sila. Starši , kteri bi za¬ voljo svojega imenitnega stanu zahtevali , da bi se njihovim »ovorojenčikom doma delil zakrament svetega kersta, ako- r avno bi posebne sile ne bilo , ravnali bi zoper voljo svete cerkve in zoper spoštovanje, ki so ga zakramentu svetega kersta dolžni; in njihovo ravnanje bi se nikakor opravičiti ne dalo. Vzrok namreč, zavoljo kterega želijo, da bi se jim doma kerščevali njihovi otroci, je ali neizgovorljiva zložnost; pa pomanjkanje ponižnosti, ker hočejo pred drugimi pri- — 158 - prostimi ljudmi nizih stanov imeti posebne predpravice in pred¬ nosti ; ali pa ravnoterost, ter premajhno spoštovanje, ki ga do hiše božje imajo. Njihova nepokorščina po tem takem izvira iz slabega studenca, in je toraj tem bolj pregrešna. Ljubi očetje in matere, ki sle morda iz boljših ali imenitniših stanov, nikoli se nikar ne zadolžite s tako nepokorščino ; marveč po- skerbite, da se vaši novorojeni otročiči v cerkev prineso k svetemu kerstu. Cerkev namreč je tisti kraj, na kterem imajo vaši otroci postati božji otroci in dediči nebeškega kraljestva s tim, da prejmejo ondi sveti kerst. b) Kerst, ki ni slovesen ali prazničen, ter kerst v sili? sme se deliti na vsakem kraje Vzrok temu tiči ravno v tem, da tak kerst je le kerst v sili, in se zamore tedaj obverševati ravno tam, kjer je mogoče ga obverševati. V sili se toraj sme kerščevati v hiši, v kteri je bilo dete rojeno, in sicer ali v tem ali unem kraju tiste hiše. Vendar spoštovanje , ki smo ga temu svetemu zakramentu dolžni, zahteva, da se, ka¬ der je mogoče, tudi tukaj poseben razloček naredi. Ako se dele znajde v smertni nevarnosti, preden je popolnoma rojeno, naj ga kar babica kersti ondi, kjer je. Ako je dele sicer živo na svet prišlo, pa se znajde v tako revnem stanu, ter je tako slabo, da se mu je vsak trenutlej smerti bati, tedaj bo naj primerniše, da ga babica pravno in postavno kersti kar v tisti sobi, v kteri je luč sveta zagledalo. Ako se pa novo¬ rojeno dete znajde sicer v smertni nevarnosti , pa vendar n* še tako slabo, da bi vsak trenutlej v nevarnosti bilo njegovo življenje , naj se poda babica ali tisti, ki ga misli kerstiti , * njim v kako drugo sobo, ako je pri rokah, in naj ga ondi kersti. V tem poslednjem primerleju bi bilo lepo, da bi de- letov oče z drugo družinjo bil spodobno pričujoč pri svetem kerstu , da bi Boga hvalil in zahvalil, pobožne misli budil ^ svojem sercu in dobre sklepe delal. Pri takem obnašanju bi pobožnost pričujočih posvetila kraj, v kterem se kerščuje. Toliko vam bodi povedanega od kraja, v kterem se mor a deliti zakrament svetega kersta. Navadni kraj za to je cerkev, in sicer farna cerkev, pod ktero spadajo starši novorojencih A 159 - kteri ima kerščen biti. V sili je vsak kraj dober za to opra¬ vilo. Kader tedaj sila ni , naj se novorojeno dele prinese v farno cerkev k svetemu kerslu, in oče njegov naj ga sprem¬ lja, ako je mogoče. Na tem svetem kraju mu vse , kar koli se ondi obveršuje, bije na serce, na dušo, da se na kolena zgrudi pred vsegapričujočega Boga, ter hvalijoč predenj izliva svoje pobožne obcutleje. Tukaj v farni cerkvi pred živim Bogom je sklenil svojo zakonsko zavezo ; tukaj tedaj naj tudi Boga hvali in zahvali za zastavo zakonske ljubezni in zve¬ stobe, ktero zastavo mu je v novorojenem detetu dal vsemogočni Bog. Tukaj naj ponavlja svoje že poprej storjene obljube in dobre sklepe, da bo lepo keršansko redil otroke, ki mu jih Bog zaupa. 3. Ceterto vprašanje, ktero se nam v ozir delenja za¬ kramenta svetega kersta nastavlja, je : IV. Kako se mora kerščevati? Na vprašanje; Kako se mora kerstiti? ali z drugo besedo : Kaj mora storili, kdor kerščuje? odgovorim: Kdor kerščuje, mora a) pri lem imeti pravi namen; mora b) k temu vzeti pravo ali natorno vodo, ter ž njo obliti človeka, klercga kerščuje; mora c) dotične besede prav Ogovoriti. a) Da bo prav kerstil, mora tisti, ki kerščuje , imeti P r avi namen, ter tak namen, tako misel, da bo storil to, kar c erkev zapoveduje storiti, ter kerstil tako, kakor Kristus veleva kerščevati. To misel ima takrat , kader to sveto opravilo °Pravlja, dostojno in tako, kakor ga sveta cerkev opravljati ukazuje. Sveti Avguštin sicer pravi: „V katoliški cerkvi ni vse le na tem ležeče, ali se ta zakrament deli s prav čistim na¬ menom ali ne, da le delivec zakramenta po vunanjem stori to, k^r mu je zapovedano^; toda to velja le v ozir tega, kar ne ®pada k bistvu zakramenta ; kajti v ozir tega, kar spada k “■šivu zakramenta , treba je pravega , čistega namena. Papež ■Aleksander VIII. namreč je leta 1690. zavergel naslednjo 160 zmoto, ktera pravi : »Veljaven je kerst, ki ga deli kdo, kteri pri obverševanju vseh vunanjih obredov in oblike znotraj v sercu to le misel ima : Jaz ne mislim storiti tega, kar cerkev zahteva". Kdor bi kerstil s takim namenom, ne bi imel volje kerstiti, in kerst takega človeka deljen bil bi neveljaven. Ven¬ dar pa, kar vam je že iz poprejnih keršanskih naukov znano, ni ravno potrebno, da bi delivec zakramenta svetega kersta ali kerščevalec ravno takrat, kader keršcuje, živo pred očmi imel namen, in da med tem tega namena z nasprotnim name¬ nom ni spodbil in vstavil. b) Da bo prav kerstil, mora tisti, ki kerščuje , k temu vzeti pravo ali natorno vodo. Voda je pri svetem kerstu tvarina, in sicer daljna tvarina k svetemu kerstu neobhodno potrebna. Jezus Kristus sam je zapovedal, da se mora ker- ščevati z pravo ali natorno vodo, ter je rekel : „Ako kdo m prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo". (Jan. 3, 5.) Tudi aposteljui so pravo ali natorno vodo rabili, kader so kerščevali. Dvornik zamorske kraljice Kandace je rekel Filipu: »Glej, voda! kaj bi zaderževale kerstiti me?" ... In stopila sta oba dva v vodo, Filip k 1 dvornik, in ga je kerstil. (Ap. dj. 8, 36. 38.) — Da se mora kerščevali s pravo ali natorno vodo , spričuje tudi ustno izro¬ čilo. Že stari Tertulijan pravi: „0 blaženi zakrament naše vode, s ktero oprani smo zmot stare slepote rešeni za večno življenje". Sveti Avguštin pravi: „Vzemi vodo proč, in nic več nimaš kersta". Ravno zalo tudi sveti Tridentinski cer¬ kveni zbor zopergovori verskim obnovljevalcem ali krivover¬ cem, ki so terdili, da se v sili sme kerščevati z vsako teko¬ čino ali mokro rečjo, ter pravi: »Ako bi kdo terdil, da prava ali natorna voda k (svetemu) kerstu potrebna ni, . . . bo^ 1 izobčen". (Sess. 7. can. 2.) Kerščevalec se mora tedaj k svetemu kerstu poslužiti prave ali nalome vode. Prava ob natorna voda pa je tista voda , ktera iz natore izvira , tedaj voda iz studencev, potokov, ribnikov, vodnjakov, iz morja, kapnica ali deževnica, tudi voda iz raztopljenega leda ali sneg 8, Ali je voda čista ali kalna, merzla ali gorka, sladka ali grenka t r t f ti ti P P is Si d k di tti A S( ki ttt sa ra Pc tti Pr tti kc tic ke ke •it tli sv, Ni ie tli v 161 - n a lem ni nič ležeče; na tem pa je ležeče, da ni primešanih m ed njo drugih reči, zavoljo kterih bi voda zgubila svoje ime te r bi nič več prava voda ne bila. Kader namreč med vodo Pride toliko drugih posebnih reči, da se voda nič več ne ime¬ tje voda, ampak juha (župa) , polivka, pivo itd., taka voda n ič več voda ni, in za kerst ni več pripravna. Za kerst pri¬ pravna na dalje ni kolinska in cvetlična voda (Kollner und Rosenvvasser), ker te dve tekočini niste voda , ampak le sok stisnjen iz cvetlic in drugih želišč. Tudi z ledom in s snegom Se ne more veljavno kerščevati, ker ni led ni sneg voda nista, dokler se ne raztopita. Ako bi bilo vodi primešano toliko horvi, ali mleka, ali medice, ali vina , ali rakije (žganja) itd. d g bi se ta zmes ne mogla več zvali natorna voda, bi taka banica ali tekočina tudi nič več ne bila za kerst pripravna. Ako bi pa le kaka kaplja takih reči med vodo prišla, bi voda zmerom svoje ime ohranila, ter za kerst pripravna "Na. Že od nekdaj sveta cerkev na preddan velikih veliko¬ stnih in binkeštnih praznikov ter veliko saboto in binkeštno Sa boto blagoslovijo vodo za rabo pri svetem kerstu, ktera se rav no zato kerstna voda imenuje. Te vode se mora mašnik ^ zapovedi svete cerkve poslužiti, kader slovesno ali praz¬ no kerščuje v cerkvi namreč in s tim , da obveršuje vse Podpisane svete obrede ali šege. V sili pa, kader take vode j 1 pri rokah, zamoreta tako svetovni človek, kakor tudi du- ° Ve n ali mašnik, veljavno sveti kerst deliti z drugo natorno, ^blagoslovljeno vodo. . Da bo prav kerstil, mora tisti, ki kerščuje, z natorno ali ^stno vodo tudi nekaj storiti, ter jo po pravem potu s ^ščencein spraviti v dotiko, to je mora ga ž njo omiti ali i. liti. V pervih časih keršanstva se je to godilo s potap- ^ojem, ter s tim, da se je kerščenec ves potopil v vodo , 1 pa vsaj njegova glava. Od tod se izhajajo prilike od ko- j j®, od pogreba, kterih prilik se že aposteljni poslužijo , od e tega kersta govoreči. Sv. Pavl, postavim , pravi : „Poko- A n ‘ smo ž njim (z Kristusom) po kerstu v smert, da kakor Kristus ustal od mertvih po veličastvu Očetovem, tako tudi 1 hodimo v novem življenju«. (Rimlj. 6, 4.) Pri takem kerstu Seti, n, IY, pogl. * ^ 162 — sta mašnik in kurae ali boter, kader je bil kerščenec moškega spola, ali pa mašnik in botra, kader je bil kerščenec ženskega spola, s korščencem stopila po stopnicah do vode, in na zadnji stopnici sta ga trikrat potopila v kerslno vodo. To trojno potapljanje sicer ni bilo potrebno, da je bil veljaven sveti kerst, bilo pa je v pervik časih keršanstva sploh v navadi : godilo se je v imenu in na čast treh božjih oseh (peršon) v presveti Trojici. Kerst s potapljanjem v vodo je bil v navadi do štirnajstega stoletja, in se še dandanes nahaja po nekterih cerkvah na Jutrovem. — V pervih časih keršanstva so keršče' vali včasih tudi s škropljenjem. To škropljenje pa je moralo biti tako obilno, da je voda se od glave odcejala. Po Petrov 1 pervi pridigi na binkešlno nedeljo se jih je spreobernilo do tri tisuč ljudi, in so bili kerščeni. Tolike obilne množice k* sveti Peter s potapljanjem ali z oblivanjem ne bil mogel ker' stili na en dan. Toraj so mnogi bogoslovci ali cerkveni uče' niki te misli, da so bili kerščeni s škropljenjem. Palmove vej e so bile večkrat pomočene v vodo, in ž njimi so se kerščen 01 škropili. Navada, kerstiti s škropljenjem, ni dolgo obranil® svoje veljave, in sicer zato ne, ker pri njej ni bilo vselej zadosti gotovo, ali je voda telo zadosti omočila, ali ga ni. "* Kerščevali so tudi že o začetku keršenslva z oblivanjem, P® le bolj v sili, kakoršna je marsikterikrat nastopila. Vsakd° lahko sprevidi, da za smert bolnega človeka niso mogli ker' stiti s potapljanjem, ter s tim, da bi bili vsega potopili v vode- Marsikteri mučenec je bil v tesno ječo zapert. Njegova p®' terpožljivost ali pa njegovi čudeži nagnili so jetničarja > n varhe, da so se spreobernili in kerstiti dali. Od kod toraj t0 " liko vode, da bi se bili v vodo potapljali? O takih P rl ' merlejih se je kerščevalo kar z oblivanjem, ktero je dandanes tudi pri nas v navadi. Pri tem oblivanju je gledati treba sebno na to, da se prav opravlja. In da se to zgodi, treb® je na poglavitni del života, ter na glavo, vliti toliko vode, ® se ž njo ne omočijo le samo lasje ampak tudi koža. D® .* se le sama obleka detetova ali kerščenca omočila, bi kerst 1,1 kakor ne veljal. Nekteri clo terdijo, da bi tudi tak kerst veljal, pri kterem bi se omočili le samo lasje in ne tudi kož®’ drugi pa so te misli, da tak kerst velja. Pri Ysem tem P® ^ - 163 - 13 bi i" ae j 0 na j bolje, deržati se tega, kar je bolj zanesljivo, in to je, da s e voda na glavo vliva tako, da se pri tem tudi koža zmoči V sili je dopuščeno, z vodo obliti ali poškropiti tudi kak drug del života, ter roko, ali nogo, kader glave doseči ni mogoče. Toda to je dovljeno le samo v naj skrajniši sili. Ako po le m dete, ki je tako kerščeno bilo, srečno na svet pride, mora Se pod pogojo še enkrat kerstiti, ter po glavi obliti. To se toora zgoditi zalo, ker je od unega kersta prav po pravici dvomiti, ali je veljaven ali ne. Ali se oblivanje zgodi enkrat a ‘> trikrat, ali se opravlja v podobi križa ali ne, na tem po na uku Rimskega katekizma ni tolikanj ležeče, kajti enkratno °blivanje je bilo vsaj na Španjskem do osmega stoletja v na- v adi, in sveta cerkev je ta kerst z enkratnim oblivanjem za v eljaven spoznala. Vendar naj kerščevalec sedaj navadnega hkratnega oblivanja v podobi križa nikar ne opušča, in naj l °raj kerščenca trikrat oblije: pervikrat, kader pravi: „Jaz te Wstim v imenu (Boga) Očeta*; drugikrat, kader reče : „in Sina* ; in tretjikrat, kader pravi: „in svetega Duha. Amen* ^Hkratno oblivanje namreč se godi ravno v spomiu na tr b °žje osebe (peršone), ktere se izgovarjajo med kerščevanjem c) Da bo prav kerstil, mora ta, ki kerščuje, med obli¬ čjem tudi dotične besede prav izgovoriti. Oblika zakra¬ sita svetega kersta ali besede, ktere se med kerščevanjem Ogovarjajo, so te le : „Jaz te kerstim v imenu (Boga) Očeta 1,1 Sina, in svetega Duha. Amen*. Te besede izgovarjati je Čovedal Jezus sam, kader je rekel svojim aposteljnom : „Poj- Č, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta , in ča, in svetega Duha*. (Mat. 28, 19.) — Pri tem vam Sam naj poprej povedati, da mora te besede izgovarjati ' st i, kteri kerščuje, in jih izgovarjati ravno takrat, kader Čo vliva na glavo kerščencevo. Ako bi eden vodo vlival kerščencevo glavo, drugi pa bi med tem besede izgovarjal, ®rst bi ne veljal; kajti pri takem ravnanju bi bila pri enem .čtu dva delivca ali kerščevalca; in vendar jih ne sme več S razun enega. Ravno tako bi kerst bil neveljaven, ako 1 kerščevalec kerščenca poprej z vodo oblival, po oblivanju bi §e le izgovarjal kerstilne besede; ali pa, ko bi poprej 11 * - 164 — kerstilne besede govoril, po tem pa še le vodo izlival na kerščencevo glavo. — Na dalje vas moram opomniti, da se pri kerstnih besedah nobena beseda ne sme izpustiti ali p a spremeniti , kajti tako opuščenje ali spreminjanje bi vtegnile kerst neveljaven narediti. Bistveno potrebno ali neobhodno potrebno je, da kerščevalec izreče besede: „Jaz te kerstim"; kajti ako bi besede opustil, ter samo rekel : „V imenu (Boga) Očeta, in Sina in svetega Duha. Amen", kakor reče takrat kader se prekriža, bi se prav ne vedlo , kaj da pomenja ob- livanje z vodo, in kerst bi bil ravno zato neveljaven. — Bi' stveno potrebno je drugič, da se izreče besedica „te"; kajti ako bi se opustila ta beseda, bi ne bila zadosti določno na¬ znanjena oseba, ktera ima kerščena biti; in ravno zavoljo t e nedoločnosti in pomanjkljivosti bi kerst neveljaven bil. L° beseda „Amen" na koncu kerstilnih besedi bi se smela opu¬ stiti, in bi kerst zavoljo tega opuščenja neveljaven ne bil. —' Bistveno potrebno je tretjič, da so reče „v imenu" ne pa imenih" (in nominibus), da tedaj beseda „v imenu" stoji v enojnem številu , nikar pa v množnem, kajti ravno to enojo 0 število na znanje daje , da so tri božje osebe le enega bistva in ene natore, in tedaj tudi le samo en Bog. — Bistven 0 potrebno je četertič, da so med kerščevanjem tri božje oseb 0 razločno in določno izgovorijo. Ako bi kerščevalec le sam° rekel: „Kerstim te v imenu presvete Trojice", ali pa: „Ker- stim te v imenu trojedinega Boga", bi bil kerst neveljaven. 4. Naznanil sem vam zdaj način, po kterem je keršče- vati. Zdaj veste, kako gre kerščevati. Mislim , da sem vam to reč razložil tako natanjčno, da bi vsakdo,zmed vas, kteri me je zvesto poslušal, zamogel, ako bi treba bilo, prav ker- stiti. — Memo tega pa še opomnim, da Gospod Boga nikdar nismo zadosti zahvaliti v stanu, da je to reč vravnal tak° > da vsak količkaj umen in pameten človek lahko deli zabrame^ svetega kersta. Saj k temu ni drugega potreba, kakor pr aV * namen, natorna voda, ktera se povsod lahko dobi, in kerstiln 0 besede, med oblivanjem z vodo izrečene , ki jih ni težko v glavi ohraniti in izgovoriti. —- S tim, da je način kerščevanj 4 * * * 8 _ 165 - Prav lahek , in toraj vsakdo lahko kersti, je neskončno us— Miljeni Bog lepo poskerbel, da bi brez svelega kersla ljudje fle umirali in ob večno zveličanje ne prišli. Bodi mu čast in 1'vala na vse vekomaj! Amen. XIII. keršanski nauk. kteri obredi se nahajajo pri delenju zakramenta sve¬ tega kersta? — Obredi pred keršcevanjem. 1. Kader vprašujemo po tem, kar je vedeti potrebnega 0 lem, kako se deli zakrament svetega kersta, moramo odgo- v ° ra iskati na naslednje vpraševanja: Kdo sme kerščen biti? Kdo sme kerstiti ? — Kje se sme kerščevati ? — Kteri obredi se nahajajo pri delenju zakramenta svelega kersta ? — ’ a pervi dve vpraševanji sem vam odgovoril v predzadnjem , Oa drugi dve v zadnjem, in na poslednje vam bom z božjo Pomočjo odgovoril v današnjem keršanskem nauku. 2. Da ne bom ponavljal, kar sem pravil zadnjič in pred- Za dnjič ? prestopim nemudoma na to, od česar mislim danes dvoriti : V.) Kleri obredi se nahajajo pri delenju zakra- ^nta svetega kersta? Pri slovesnem ali prazničnem kerstu, ki ga v cerkvi a šnik opravlja, mora biti pričujoč vsaj eden boter ali kume, 166 in se morajo obverševati neki posebni obredi, ter šege ali ceremonije. — Boter ali kume se imenuje tisti človek, kteri deteta, ki ima kerščen biti, pred mašnika prinese, deteta pr* svetem kerstu derži, namesto njega odgovarja na dotične vpro* sanja. Boter se tudi za poroka postavi, da bo dete, kterega pri svetem kerstu derži, živelo po sveti veri Jezusovi. Ker je sveti cerkvi prav močno na skerbi, da otroci kerstni ob¬ ljubi zvesti ostanejo in po sveti veri Jezusovi živijo, prišlo j e že kmalo o začetku v navado , botre dajati kerščencem. V tretjem stoletju se že poroča o tem kakor od navadne reči. Po tej naredbi naj bi otroci, kterim bi odmerli natorni starši) ali pri kterih bi brezskerbni starši svoje dolžnosti zanemarjali, ter otrok keršansko ne redili, — po tej naredbi, pravim, aaj bi taki otroci dobili duhovne starše, kteri bi skerbeti imeli njihove duhovne potrebe. Od tod izhaja tudi ime boter CP ot ' rinus) po latinski besedi „pater“, to je oče. — V naših krajih je navada, da k vsakemu kerstu prideta po dva, ter eden boter in ena botra. Obredi, ki so pri slovesnem kerstu v navadi, pa so trojne verste: a) eni se opravljajo pred kerščevanjeni) drugi b) se obveršujejo med kerščevanjem, in tretji c) se dostavljajo po svetem kerstu. a) Preglejmo naj poprej obrede, kteri se obveršu' jejo pred svetim kerstom. Obredi, kteri se opravljajo pred svetim kerstom postav¬ ljajo nam od ene strani pred oči stan, v kakoršnem se človek znajde, prejden je kerščen, od druge strani pa gnade, ktere človek prejema po zakramentu svetega kersla. Pervi feb svetih obredov je ta, da se kerščenec spreji* 10 pred cerkevjo. Botra ne stopita ž njim kar naravnost v cerkev, ampak obstojita pred cerkvenimi vrati; in ondi g a mašnik sprejme. Ta navada ima svoj začetek že iz starodnV^ nih časov ; kajti tisti, ki niso še kerščeni bili, tudi niso smel 1 še hoditi v družbo vernikov k božji službi, dasiravno so s? 6 " 167 — * e ga kersta že želeli. Tudi zdaj še tiči lep pomen v tem, da kerščenec ne stopi kar naravnost v cerkev, ampak da mora čakati pred cerkvenimi durmi, čakanje pri cerkvenih vratih na mreč na znanje daje, da tistemu, ki še kerščen ni, in tedaj še kristjan ni, so vrata v katoliško cerkev še zaperte, zaperte k*di vrata do njenih duhovnih dobrot in dari, zaperte pa tudi v rata v nebeško kraljestvo poleg besede Jezusa samega , ki Pravi : „Ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne 'flore iti v božje kraljestvo^. (Jan. 3, 5.) Mašnik, ki kerščenca pred cerkevjo sprejme, da bi ga drstil, je oblečen v talar, roket in štolo; kajti tukaj ne 0 Pravlja obredov kakor kak svetoven človek, temveč kar slu— Babnik svete cerkve. Štola, ki jo ima, je plava. Plava boja naznanja spokornega duha in žalost nad grehom , v se kerščenec zdaj še znajde. Mašnik naj poprej vpraša: „Kako naj bo ime temu °taoku?“ Botra povesta ime, kterega želita, da bi se de- te tu nadelo ali dalo. Tudi la navada se izhaja že iz pervih tasov keršanstva. Tudi takrat že so morali kerščenci po tem, ta so bili v resnicah svete vere zadosti podučeni in prav Pripravljeni za sveti kerst, svoje imena naznaniti škofu, da so ^ilo zapisano v zapisnik med število kristjanov. S tem zahte- Va njem je sveta cerkev kerščence holla opomniti, naj dobro Premislijo še enkrat svoj sklep, po kterem hočejo kristjani Postati , da bi se po tem , kader jih bo sveta cerkev zapisala v *apisnik med kristjane, nič več ne povernili v nejevero ali Pregrešne pozemljiske sladnosti, s kterimi bi sramoto delali Sv °jemu keršanskemu imenu. Dandanes kerščencu ime damo ta le zato , da se ljudje eden od drugega ločijo po imenu , lemveč še posebno zato , da ima kerščenec nad svetnikom , tagar ime pri svetem kerstu dobi, posebnega varha , pomoč¬ ita, priprošnika, posebno predpodobo in lep zgled, kterega ' la j nasleduje, kterega naj posnema. Da se kerščencu ime takega svetnika da ravno iz tega namena , posname se lahko ' z cerkvenega obrednika ali obrednih bukev, v kterih je maš- flikom v ozir zakramenta svetega kersta med drugim to le a b barva takoršnem — 168 — zapovedano: »Mašnik, ki kerščuje, naj poskerbi, da se kerš- čencem ne nadevajo spodtakljive, neresnične ali smešne imena, ne imena izmišljenih molikov in neverskih ljudi; temveč imena svet¬ nikov, da bodo verniki po njihovi priprošnji varovani^. — P° tem takem bi res prav ne bilo , ako bi se kak kristjan » a svojega imenika ali godovnika (patrona) nič ne zmenil; in bi nič ne porajtal na to, kaj da je njegov sveti imenik bil, koga posebnega da je delal, kako da je živel; in bi ga malokdaj kaj počastil in še takrat le bolj merzlo ali mlačno ; in bi živel življenje, ktero bi bilo godovnikovemu življenju ravno nasproti. Skerbni in pridni kristjan prav dostikrat premišljuje življenje > ter djanje in ravnanje svojega svetega godovnika, ga vsak dan lepo časti, in si marljivo prizadeva, posnemati njegovo sveto življenje, da bi enkrat tudi za njim prišel v nebesa. — Na dalje bi tudi prav ne bilo, ako bi bili starši, svojim otrokom kerstno ime zbirajoč, preveč zbirljivi in nevšečni, ter bi jim nadevali nenavadne ali, kakor pravijo, gosposke imena; navadne imena aposteljnov in drugih bolj znanih svetnikov in svetnic pa bi prezirali, češ, da niso lepe, niso imenitne: kajti od ene strani moramo spoznati, da nobenega svetnika ime ni gerdo, in če bi tudi njegovo ime ne bilo tolikanj lepo, je pa tem lepše in posnemanja vredno njegovo življenje: od druge strani pa je nespametno, zbirati in nadevati otrokom imena takih svetnikov, kterih življenje ni posebno znano, in se ravno zato tudi ne more posnemali. Kader je kerščenec ime ?dobil, pokliče ga mašnik p° imenu, ter vprašuje in pravi : »Kaj želiš od cerkve božje?“ in botri namesto njega odgovorijo : »Vero“. Na dalje mašnik vprašuje: »Kaj ti da vera ?« Botri pravijo: »Večno živ¬ ljenje«. In mašnik, razlagovaje ta odgovor , pravi: „A k o tedaj hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega serca, in iz yse svoje misli; in svojega bližnjega, kakor sam sebe“. — Kerščenec tedaj želi sprejeti sveto vero, in to svojo željo na znanje da z razločno besedo ali on sam ali v njegovem imenu njegovi botri; sveta cerkev namreč nikogar ne sili, da bi moral sprejeti sveto vero, — 169 - ampak zahteva, da bi jo vsakdo sprejel radovoljno ; kajti le od lakih, ki radovoljno sprejmejo sveto vero Jezusovo, pričakuje se zanesljivo, da bodo po tej sveti veri tudi živeli. — Sveto vero zahteva kerščenec od svete cerkve ; kajti le sveta cerkev Jezusova ima od Jezusa oblast, ljudi učiti in kerščevati. — Kerščenec pove, da od svete vere pričakuje večnega življenja. Pašnik pa mu v imenu svete cerkve razloži , da bo večno življenje dosegel le tedaj, ako bo spolnoval dve poglavitni Spovedi ljubezni, namreč zapoved ljubezni do Boga in zapo¬ ved ljubezni do bližnjega. — Vse te vpraševanja so se že tudi v pervih časih keršanstva zastavljale kerščencem; kajti že sveti Avguštin jih v misel jemlje. Mašnik zdaj kerščencu trikrat dihne v obličje v podobi križa, ter reče: „Idi iz njega, nečisti duh! in daj prostor Sv etemu Duhu Tolažniku*. — Zavoljo izvirnega greha Se kerščenec znajde še pod oblastjo hudega duha, in je še Prekletstvo nad njim. Hudi duh ima pravico do njega, in nje¬ gov duh, ter duh pregrehe, živi še v njem. Ta hudi duh mora na j poprej iz njega, da bo zamogel sveti Duh v njem stauo- Va nje dobiti. Ravno zato mašnik hudemu duhu zapove in pravi: ”Jdi iz njega, nečisti duh ! £< — Trikratno dihanje v detetovo °bličj e Jjenje. bil cje pomenja, da bo dete dobilo zdaj novo, duhovno živ— Tudi v pervega človeka je Bog dihnil, kader ga je vstvaril, in mu je s tim dihlejem dušo vdihnil in Jezus je Jbnil v svoje učence, ter jim s tim dodelil svetega Duha. trikrat se dihne v kerščenca v spomin na presveto Trojico, j e ra mu novo življenje daje. V podobi križa se opravlja to ‘banje zato , ker je Jezus s svojo smertjo na svetem križu Služil, da se kerščencu to duhovno življenje deli. V obličje kerščencu dihne, ker je obličje naj imeni!niši del človeškega j; esa , in se sosebno na obličju izrazujejo in razkazujejo no- a bji občutleji človeškega serca. -- Kader je hudi duh člo- . e ba zapustil , pride sveti Duh v njega stanovat, kajti hudi s b in sveti Duh ne moreta ob enem stanovali v človeškem s rcu * Za tega voljo mašnik hudemu duhu reče : „Daj prostor s Ve temu Duhu Tolažniku“. To pa že veste, da človekovo rce p 0 sy e tem kerstu postane tempelj svetega Duha , in da 170 — Bog sam pride v njega stanovat in prebivat. — Šega vdiho¬ vanja je bila tudi že v pervih časih keršanstva v navadi; sv. Avguštin namreč jo že v mislih ima od izvirnega greha go¬ voreč, in še pred njim o njej govori sveti Ciprijan. Mašnik na to kerščenca zaznamova z znamnjem svetega križa na čelu in na persih, rekoč: „Sprejmi znamnje (sve¬ tega) križa tako na čelu f, kakor na sercu f, sprejmi vero nebeških postav, in tako se obnašaj, da zamoreš tempelj božji postati*. Po tem pa pristavi na¬ slednjo molitev: „Molimo: Prosimo to, Gospod! da mi¬ lostljivo uslišiš naše prošnje, ter tega izvo Ijenega (ali to izvoljeno) I. z vtislejem Gospodovega križa za¬ znamovanega (zaznamovano) varuješ z vedno pomočjo: da deržeč se spoznanja velikosti tvoje časti po s p ol¬ ji o v a n j u tvojih zapoved pride do časti prerojenja. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen*. — Prekrižanje po- menja, da ima sveti kerst vso svojo moč od terpljenja in smerti našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa; pomenja, da je kerščenec po svetem kerstu Jezusu posvečen , in da se bo posihmalo deržal vere križanega Zveličarja, ter kakor vbogljiva ovčica hodil za Jezusom in le njegov glas poslušal, nikakor pa se ne dal premotiti zapeljivim volkom , krivim prerokom. — Na čelu mašnik kerščenca prekriža v znamnje, da se ne sme sramovali Jezusa , njegovega križa in njegovih zapoved, marveč se še clo veseliti svetega križa Jezusovega, ter pred vsem svetom spoznavali svojo vero v Jezusa. Na persih mašnik kerščenca prekriža v znamnje, da mora po sve¬ tem kerstu ljubiti sveti križ , ter ljubiti ne le naukov in za¬ povedi križanega Zveličarja , ampak tudi križanega Jezusa mega, da mora v vednem zatajevanju samega sebe živeti, p r J križanem Zveličarju iskati zavetja, pomoči in tolažbe, vanj vse svoje zaupanje postavljati, ali s križem Kristusovim se hvaliti, da za svetim Pavlom povem, ki pravi: „Mene pa Bog varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda na¬ šega Jezusa Kristusa , po kterem je meni svet križan in j a ® svetu*. (Gal. 6, 14.) - 171 - Mašnik na dalje desno roko položi kerščencu nad glavo, ter moli, da bi mu Bog odvzel vso slepoto serca, ga rešil iz zadreg satanovih, in mu dodelil gnado, Jezusu v njegovi cerkvi svesto služiti in vsak dan v dobrem rasti. To mašnik moli, ter pravi: „Vsega mogočni večni Bog, Oče Gospoda n ašega Jezusa Kristusa, ozri se milostljivo na tega Sv ojega služabnika (to svojo služabnico) I., kterega (ktero) si do začetka vere pripeljal: preženi od Njega (nje) vso slepoto serca; raztergaj vse zaderge Sa tanove, s kterimi je bil zvezan (bila zvezana): °dpri mu (njej), Gospod, vrata svoje milosti, da z 2n amnjem tvoje modrosti navdan (navdana) bo vse Nesnage (hudega) poželjenja rešen (rešena), in da °b prijetnem duhu tvojih zapoved tebi v tvoji cerkvi v esel (vesela) služi, in popolniši prihaja od dne do dne. Po ravno tistem Kristusu, Gospodu našem. Amen“. — S to molitevjo je izrečeno, da gnada dana od ,°ga je že tudi to, ako Bog koga pokliče k svetemu kerstu, ■n da kerščeni človek tudi po svetem kerstu vedno potrebuje Snade božje, da bo zamogel živeti kar pravi kristjan. In proš- Nja za to gnado ni izrečena le samo v poprej povedani mo- 1 V| j ampak se posname tudi iz pokladanje roke nad keršcen- c ev° glavo. Pokladanje rok namreč je po spričevanju svetega Pisma znamnje ali podoba, da svetega Duha in njegovo gnado °biva tisti človek, nad kterega se roke pokladajo. Pokladanje °ke nad kerščencevo glavo pa tudi še naznanja, da je kerš- Ce nec zdaj Bogu in sveti cerkvi v dar dan, da ga tedaj sveta Ce rkev za svojega uda sprejme, v svoje varstvo in zavetje y zame, in mu odpre vse zaklade božje milosti. Nadaljni obred je ta: Mašnik blagoslovlja sol, ako ni že n blagoslovljena, ter kerščencu par zernic v usta zg a ’ * v n P rav i : »I. vzemi sol modrosti; bodi ti v spravo v y ®čno življenje. Amen*. — Sveta cerkev je to šego P e jala gotovo v duhu Kristnsovem , kteri je tudi sol rad v Vet j e . ma *5 kader je v prilikah ljudi podučeval. Tukaj pa sol bo „ r eči pomenja ; in sicer naj poprej, naj bodo kerščencu 2 Je reči ljube in prijetne, naj se modrega skazuje v vsem 172 - svojem djanju in nehanju. Sol namreč pomenja modrost, Mera je eden naj potrebniših darov svetega Duha. Sol jedi pri¬ jetne dela in dobre ; in modrost nareja naše dobre dela Bogu prijetne in dopadljive. Nekoliko soli se kerščencu dene v usta; s tim sveta cerkev naznanja svojo željo in svojo prošnjo, da bi mu dal Bog veselje do razodetih resnic , ktere bi slabot¬ nemu človeku same ob sebi bile marsikterikrat grenke, ako bi mu jih Bog ne oslajšal s svojo pomočjo. Sol varuje jedi gnjilobe in trohnobe. Tudi prava modrost ohranja našo dušo pred spačenostjo in grehom, in vodi po pravem potu naše besede in djanje. Zatoraj pravi sveti Pavl: „Vaše govorjenje bodi vsegdar prijazno in s soljo osoljeno, da bole vedeli, kako je treba vsakemu odgovoriti". (Kol. 4, 6.) In da bi kristjan to storil, položi mu sveta cerkev že pri svetem kerstu par zernic soli v usta. — Sol je grenkljata; to pomenja, da mora kerščenec pripravljen biti, prenašali mnogotere britkosti i n težave. Po svetem kerstu namreč se Kristusu v dar posveti in tako rekoč osoli tako, da ostane Kristusov ves čas svojega življenja ; kajti kar se hoče ohraniti za dalj časa , osoli se; kakor Kristus sam pravi, rekoč : „Vsak bo z ognjem osoljen, in vsak klavni dar bo s soljo osoljen". (Mark. 9, 48.) — Kerščencu se le enmalo soli v usta položi; to pomenja , da vse terpljenje sedanjega sveta je le majhno v primeri z ne¬ beškim veličastvom, kterega si zasluži s tim , da voljno pre¬ naša sedajne terpljenje. Tudi se sol kmalo raztopi na jeziku, kar kerščencu na znanje daje, da vse terpljenje, ki ga bo imel preterpeti, kmalo bo minulo. — Ker je sol tudi nekama ojstra in razjedljiva, opominja s tim kerščenca, da bo moral po Kri¬ stusovem zgledu se zatajevati in samega sebe premagovati. — Ljubi kristjan ! nikoli nikar ne pozabi, kolikanj podučljivega ti pomenja sol, ki jo mašnik kerščencu na jezik položi, in pri¬ zadevaj si, storili in spolnovati to, k čemur te sol spodbada* Precej po tem, ko mu je soli podal, vošči mašnik kerš¬ čencu ljubi mir, ter pravi: „Mir bodi s teboj; in s tvoji« 1 duhom", in opravi ob enem nad njim molitev, s ktero mu prosi od Boga gnade, da bi zamogel spolnovati to , kar po¬ menja sol, ktero mu je ravno kar v usta djal, da bi se P° — 173 tem takem svetega kersta vrednega skazoval, in enkrat z vsemi pobožnimi kristijani deležen postal nebeškega plačila. Molitev Pa je la le: »Molimo! Bog naših očetov, Bog stvarnik (začetnik) vse resnice, ponižno te prosimo, da se milostljivo ozreti blagovoliš na tega svojega slu¬ žabnika (to svojo služabnico) I., ter to pervo hrano soli povživšega (poživšo) ne pustiš več stradati, da s e nahrani z nebeško jedjo, ter poslane gorečega duh n, veselega upanja, vedno služijoč tvojemu imenu. Pripelji ga (jo), prosimo, Gospod, do kopelje novega Prerojenja, da s tvojimi zvestimi (služabniki) vred zasluži doseči večno plačilo tvojih obljub (ali: večno plačilo, kterega si obljubil.) Po Kristusu, Gospodu našem. Amen*. — V pervih časih keršanstva se je izrekalo favno to voščilo miru. Izrekovalo in izgovarjalo se je zato, da se je s tim na znanje dajalo veselje , da se je občestvo a li družba kristjanov spet namnožila z enim novim udom ; iz- ffikovalo in izgovarjalo pa se je tudi v znamnje bratovske ljubezni, ktero so bili vsi verniki privoljeni skazovati tistemu , k' je na novo stopil v njihovo družbo. Tudi zdaj še ima to loščilo miru ravno ta pomen. Ob enem pa sveta cerkev s Hm voščilom na znanje daje svojo željo in prošnjo, da bi Bog °d kerščenca odvračeval vse, kar bi mu vlegnilo življenje Sfenili in dušni pokoj kaliti. Na zadnje se s tim voščilom kerščenec tudi še opominja, da mora, kristijan poslanši, svo¬ jega miru iskati le samo v Kristusu, ker se tudi le edino pri Iffistusu najde in nikjer drugej ne, in da mora z vsemi svo¬ jci sokrisljani živeti v miru in edinosti. In da bi zamogel Vse to storiti, moli se zanj dotična molitev. Po tem mašnik še enkrat zaroti hudega duha, ter mu od kerščenca proč podati so veli, rekoč: »Zarotim te, nečisti 'j u h, vimenu f Očeta, in f Sina, in svetega t Duha, aa izideš in se proč podaš od tega služab nika božjega (°d te služabnice božje) I. To tebi, prokletemu, zaverženemu, zapoveduje tisti, ki je z nogami verh ^°fja hodil, in vtapljajočemu se Petru desnico podal. ^Poznaj tedaj svojo obsodbo, prokleti duh, in daj - 174 čast živemu in pravemu Bogu, daj čast Jezusu Kri¬ stusu, njegovemu Sinu, in svetemu Duhu, ter se proč poberi od tega služabnika božjega (te služabnice božje) I., ker si je njega (njo) Bog in naš Gospod Jezus Kristus poklicati blagovolil v svojo gnado in in (svoj) blagoslov in h kerstnemu studencu". To odmoli, zaznamova mašnik s svojim desnim palcem kerščenca na čelu z znamnjem svetega križa, ter pravi: „In tega znamnja svetega križa j, kterega mu na čelo damo, si ti prokleti duh nikdar ne podstopi oskruniti. P° ravno tistem Kristusu Gospodu našem. Amen". — Mašnik tolikokrat z znamnjem svetega križa zaznamnuje kerš- čenca, da bi hudega duha tem zdatniši zarotil, ter primoral, da bi kerščenca za zmerom zapustil, in ne našel nikjer nobe¬ nega vhoda, skoz kterega bi se vtegnil v njega nazaj vernih' Hudi duh se boji križa, po kterem je bil premagan. Ko križ zagleda, strese se in proč beži, in ne more nazaj, ako mu človek sam radovoljno ne odpre vrat do svojega serca. Po tem mašnik drugič položi svojo desnico na kerščencevo glavo, rekoč: „Molimo. Tvojo večno in prepravično milost, sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog, začetnik luči in resnice, sklicujem nad tega tvojega služabnika (to tvojo služabnico) L, da ga (jo) bla¬ govoliš razsvetliti z lučjo svojega spoznanja (svoje modrosti): očisti ga (jo), posveti ga (jo); daj mu (jej) pravo učenost, da gnade (svetega) kersta vreden (vredna) postanši ima terdno upanje, ravni svet (raz¬ sodilo), sveto učenost. Po Kristusu, Gospodu našem- Amen". Ta sveti obred naznanja, da je kerščenec po sve¬ tem kerslu osloboden sužnosti hudičeve, ktere slobode mu ne more vzeti nikdo drugi ne, razun smertni greh. Zdaj na versto pride vpeljevanje kerščenca v cerkev- Mašnik položi konec štole na kerščenca, ter ga pelje v cer¬ kev, rekoč: „1., pojdi v cerkev božjo, da b oš s Kri¬ stusom večnega življenja deležen (deležna). Amen"- — Štola pomenja oblast, ktero je Jezus dal svoji cerkvi, p° - 175 kteri sme v svojo družbo sprejemati vse ljudi, kteri iz serca želijo sprejeti sveto vero Jezusovo. Štolo toraj mašnik položi na kerščenca, kader ga pelje v cerkev, v znamnje , da ga v sveto cerkev Jezusovo sprejema ne v svojem lastnem imenu, ampak v imenu Jezusovem in v imenu svete cerkve Jezusove. — Pelje ga v cerkev ali tako rekoč s štolo vleče v znamnje, da vsi, ki hočejo h Kristusu priti, morajo biti vlečeni od Očeta v nebesih (Jan. 6, 44.), to je: do gnade svetega kersta ne morejo priti po mašnikovem opravilu samem ob sebi, am¬ pak le po božji milosti, božji gnadi. Ta sveta šega zraven lega kerščenca tudi še opominja, da se mora vsegdar rado- voljno voditi dati božji gnadi. Do kerstnega kamnja pridši moli mašnik z botri vred i,Apostoljsko vero“ in „Očenaš“. — Ta šega nas spet opominja na perve čase svete cerkve, o kterih so se morali berščenci naučiti „Očenaš“ in „Apostoljsko vero ft , in ju očitno moliti, prejden so kerščeni bili. Tudi zdaj mora od- raščeni kerščenec sam na glas moliti te dve molitvi pred svetim kerstom ; namesto majhnega otroka, ki še govoriti ne ®na, molijo jih njegovi botri. „Apostoljska vera ft ima v sebi v se Jezusove nauke prav na kratko skupaj strinjene. S tim tedaj, da kerščenec to molitev moli, očitno na znanje daje, se bo ves čas življenja lerdno deržal svete vere in po n jej živel ; ravno zato moli „Apostoljsko Yero“ očitno in na glas. Ker bi pa svoje vere in po njej živeti ne mogel brez božje pomoči, božja pomoč se pa sosebno z molitevjo dobiva, nioli tudi „Očenaš“, ter naj iinenitnišo Gospodovo molitev, da b» si sprosil pomoč in gnado od Boga, da bi zamogel svoji sveti veri do konca zvest ostati in po njej živeti. „Apo- stoljsko vero“ moli kerščenec ali namesto njega botri poprej, 1,1 po tem še le „Očenaš“; vera namreč gre molitvi naprej, bajti poprej mora človek v Boga verovati, po tem še le za¬ gore zaupljivo v njega klicati: „Oče naš!“ Kader je z botri vred odmolil „ApostoIjsko vero“ in »Očenaš“, izreče mašnik naslednjo rotitev: „Zarotim te, ne¬ čisti duh in vse tvoje duhove v imenu Boga, vse- — 176 — gamogočnega Očeta *i*, in v imenu Jezusa Kristusa, njegovega Sina, Gospoda in Sodnika našega f, in v moči svetega Duha, da proč greš od te stvari božje L, ktero je naš Gospod poklicati blagovolil za svoj sveti tempelj; da postane tempelj živega Boga, in da sveti Duh v njem prebiva. Po ravno tistem Kri¬ stusu, Gospodu našem, ki bo prišel sodit žive in mertve, in svet z ognjem. Amen*. Tudi ta rotitev na znanje daje, v kolikanj tcrdo sužnost da je greh pripravil člo¬ veka, iz ktere bo rešen v zakramentu svetega kersta po Je¬ zusovem neskončnem zasluženju; ob enem pa tudi kerščenca opominja, da se bo moral močno zatajevati, in se srečnega [in stanovitnega skazovati, da po lastnem grehu nazaj ne pade v sužnost hudega duha, in da mu na zgubo ne gre prostost božjih otrok. Mašnik si zdaj oslini palec desne roke, ter se s slino dotakne ušes kerščencevih, rekoč: „Efeta, to je odpri se*; potem se dotakne njegovih nosnic, in pravi: „K prijetnemu duhu. Ti pa pobegni hudi duh; približala namreč se bo sodba božja*. — S to šego posnema sveta cerkev ravnanje Jezusovo o tisti priliki, ko je gluhomutca ozdravil. (Mark. 7, 31 — 37.) Gluhomutcu podoben je vsak človek, dokler ni kerščen. Po svoji spačeni natori namreč je gluh in mutast za poslušanje božje volje in Jezusovih naukov. Pri svetem kerslu pa se mašnik s slino dotakne njegovih ušes, ter veleva ; Odprite se ! v znamnje, naj se mu odprd dušne ušesa, in naj vedno odperte ima za poslušanje božje besede in resnic sv. vere Jezusove. In nosnic kerščencevih se mašnik s slino dotakne v znamnje, naj mu bodo božji nauki in božje zapovedi prijetni in dopadljivi, kakor prijeten duh, in naj tudi on sam prijeten duh od sebe daje s svojimi lepimi čednostmi? ter naj postane dober duh Kristusov, da s Pavlovo besedo povem. (II. Kor. 2, 15.) — Hudega duha pa mašnik zaroti in proč izganja, žugajoč mu , da bo prisiljen kerščenca zapustiti, kajti približala se mu je sodba božja, ktera ga bo primorale proč pobegniti, kakor hitro bo kerščenec kerščen , in bo p° svetem kerstu postal prebivališče sv, Duha. — 177 - 3. Ti le, glejte, ljubi moji! so sveti obredi, ki se opravljajo pred svetim berstom. Pred oči nam postavljajo ■fflenitno resnico, da se človek pred svetim kerstom nahaja v pesnem stanu, nahaja v sužnosti satanovi, in da iz te neiz¬ merne siroščine zamore rešen biti le zavoljo Jezusovega nes¬ končnega zasluženja v zakramentu svetega kersta. Iz tega prežalostnega stanu ga tudi res reši sveti kerst, ako se po tem spet sam z lastnimi grehi nazaj ne poverne v poprejno ®užnost satanovo. O kristjani ljubi 1 prav pridno premišljujte te svete šege, ter prevdarjajte, ali ste spolnovali to, k čemur Vft s spodbadajo, k čemur vas priganjajo. Poglejte, ako se ra z!aganje teh svetih obredov ne razkazuje v vašem življenju, ter v vašem djanju in ravnanju, bojim se močno, da sveti kerst na d vami ni obrodil takega sadu , kakoršnega bi bil obrodil, a ko bi bili le hotli. Amen. XIV. Kersanski nauk. Obredi med kerščevanjem navadni, in obredi po svetem kerstu. 1. Zadnjič sem vam začel razlagati svete obrede ali Ce remonije pri svetem kerstu navadne, pa vam nisem še vseh ^zložil. — Pravil sem, da pri slovesnem ali prazničnem kerstu, t er tistem, ki ga mašnilt v cerkvi opravlja, se obveršujejo: a ) obredi pred kerščevanjem, drugi b) med kerščevanjem, ln tretji c) po svetem kerstu. — Govoril sem le od pervih t®r tistih, ki se opravljajo pred kerščevanjem, začemši s tem, se herščenec pred cerkevjo sprejme, dospevši do tje, da s ® mašnik s slino dotakne keršoencevih ušes in nosnic. K«i. n. IV. poji 12 178 — 2. Danes vam bom pa razlagal naj poprej svele obrede med kerščevanjem navadne, po tem pa tiste svele obrede , ki se dostavljajo po svetem kerstu. b) Sveti obredi, ki so med kerščevanjem v navadi. Prišel je zdaj presrečni trenutlej, da bo kerščenec postal iz satanovega sužnja otrok božji in dedič nebeškega kraljestva. Perva šega, ki se pri tem obveršuje , je trikratna odpo- ved. Mašnik se namreč oberne do kerščenca, ter ga resnobno vprašuje: „L, se odpoveš hudiču? In vsemu njegovemu djanju? In vsemu njegovemu napuhu ?“ In na vsako teh treh vpraševanj mora kerščenec ali namesto njega botri od¬ govoriti : „Se od pove m a . — To odpovedovanje, s klerim se je kerščenec satanu odpovedal, bilo je pri svetem kerstu v navadi že o pervih časih keršanstva, in se je prav praznično obverševalo. — Kerščencu se je slekla gorenja obleka deloma zato, da je bil pripravljen za sveti kerst, deloma pa tudi v znamnje, da obleko pregrehe od sebe djalši bo oblekel obleko nedolžnosti. Pri odpovedovanju se je kerščenec obernil proti solnčnemu zahodu, da bi s tim, kakor pravi sveti Ciril, na znanje dal, da se za zmerom odpove hudiču, poglavarju tamo in zapriseženemu sovražniku svitlobe in luči. Pri tem j e stegnil svojo desnico ali pa tudi obedve roki, ter jih od sebe deržal kakor človek, ki se kake reči brani in jo od sebe od¬ bija. S tim je na znanje dajal, da ima res pripravno in res¬ nično voljo odpovedati se satanu. Tudi čevlje je moral izzuti, da bi s tim očitno pokazal, da ga nič več ni volja hoditi po starih potih pregrehe. Odpoved samo je moral kerščenec tri¬ krat ponavljati, berž ko ne zato, da bi spoznal, kako imenitna da je ta odpoved. Po izveršenem odpovedovanju se je kerš¬ čenec obernil proti solnčnemu izhodu , in je proti nebu po¬ vzdignil svoje oči in svoje roke. S tim je po mislih svetih cerkvenih učenikov na znanje dajal, da se je s svojim odpo¬ vedovanjem od kraljestva tame in njegovega poglavarja obernil h kraljestvu luči in svitlobe, da je v zvezo stopil s Kristusom 179 ki je solnce pravico, in da ga je resnična volja, le njemu samemu služiti. — Ker se dandanes po navadi le otroci kerš- fcujejo, prišlo je tako slovesno odpovedovanje iz navade, in botri namesto deteta kar brez vseh drugih posebnih šeg na hkratno vprašanje: „L, se odpoveš hudiču ? In vsemu njego- Ve mu djanju ? In vsemu njegovemu napuhu ?“ Ie samo odgo¬ varjajo: „Se odpovem*. — To pa, kar je ali kerščenec sam °bljubil, ali kar so botri v njegovem imenu obljubili, dolžen je vsakdo zvesto spolnovati. Vsakdo namreč je dolžen od¬ povedati se hudiču, sovražniku vsega dobrega, in služiti Bogu, svojemu Stvarniku in naj večemu dobrotniku , ako hoče kdaj Za dobiti večno življenje. — In botra, ki obljubo delata na¬ mesto otroka, zavežeta se s tem, da bota skerbela, da ne bo bodil po potu večnega pogubljenja, to je, da ne bo greha delal, kar je po volji hudičevi, ampak da bo živel po božji volji. Nadaljna šega, ki se med kerščevanjem godi, je mazilje¬ no s svetim oljem. Mašnik namreč pomoči svoj palec v s Veto kerstno olje, od samega škofa veliki četertek v ta na- ^en posvečeno, in v podobi križa mazili ž njim kerščenca po P er sih in med plečami, rekoč: ^Mazilim te z oljem zve¬ čanja v Kristusu + Jezusu, Gospodu našem, da imaš Ve čno življenje. Amen*. — To maziljenje je podoba Srčnosti in moči, in ob enem znamnje, ktero kerščenca opo¬ minja, da se mora posihmalo serčno vojskovati zoper sovraž¬ nike svojega zveličanja, zoper hudo poželjenje, svet in satana. namreč rane ozdravlja, in daje udom gibčnost in moč. jčno zato so se v starih časih tekarji ali tekmeci, in uni, ,' so se v ograji skušali, mazilili z oljem, da so bili gibčnejši 1,1 močnejši. Tudi Jezus mazili svoje vojščake z mazilom ali ^jem svoje gnade, da bi bili tem urniši in tem pripravniši v °ju zoper svoje dušne sovražnike. Maziljenje z oljem tedaj P^menja gnado, ktero Kristus daje tistim , kteri se podveržejo nJ e govemu jarmu. Na persih se kerščenec mazili , ker je v P er sih, v sercu sedež človeških želj in človeških sklepov; in m®d plečami se mazili, ker je med plečami nekama strinjena ^ Sa človekova moč. Maziljenje z oljem po tem takem kerš- ®®nca navdaja z nebeško močjo, s ktero zamore vsem 12 * 180 — skušnjavam vkljub Bogu, svojemu Gospodu, služiti s čistim sercem, vernim duhom ter poterpežljivo prenašati sladko breme in lahki jarm Jezusa Kristusa. Tretji sveti obred med kerščevanjem je ta, da mašnik plavo štolo zamenja z belo štolo. — Plava štola pomenja stan pregrehe ali grešni stan , v kakoršnem se je kerščenec dosihmalo znašel; bela štola pa pomenja stan čistosti in ne¬ dolžnosti, v kakoršnega bo zdajci stopil. Zamenovanje štol® tedaj prav lepo pred oči postavlja, kako da se kerščenec p° svetem kerstu iz stanu pregrehe in sovraštva božjega prestavlja v stan svetosti in dopadajenja božjega. Ob enem ta lepa šega> ter zamenovanje štole, kerščenca opominja, da mora posihmalo z vso gorečnostjo po svetosti hrepeneli, in si prizadevali ®® vso moč, da obvaruje in ohrani kerstno nedolžnost. četerta sveta šega med kerščevanjem je spoznavanja svete vere. Mašnik namreč kerščenca vprašuje: „1., veruj® 5 v Boga Očeta, vsegamogočnega Stvarnika nebes > n zemlje? — Veruješ v Jezusa Kristusa, Sina njeg°' vega edinega, Gospoda našega, k ter i je rojen bil) in je terpel? — Veruješ v svetega Duha, sveto ker' šansko, katoliško cerkev, občestvo (gmajno) svetni' kov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večn® življenje?" Na vsaktero teh treh vprašanj odgovori kerš¬ čenec ali njegovi botri: „Verujem". — Vera je k zakra¬ mentu svetega kersta tako močno potrebna, da sveti cerkvi e’ še zadosti samo to , da kerščenec ali namesto njega botri ob' molijo „Apostoljsko vero" pred svetim kerstom, ampak da g® zastran njegove vere še posebej izprašuje, prejden ga kersti' Ob enem tudi to trikratno vpraševanje kerščenca opominj® na trikratno vprašanje Jezusovo, hterega je zastavil svetenn 1 Petru, rekoč: „Simon, Jonov sin, ali me ljubiš?" (Jan. 2l> 15—18.) O tem sveti Ambrož tako le govori: „Zato se P r | (svetem) kerstu trikrat vprašuje, in iz ravno lega vzroka l^ 1 ravno tolikokrat poterdujemo svoj odgovor, ker bi brez teg® trikratnega spoznovanja ne mogli očiščeni biti. Peter zavolj® nobenega drugega vzroka ni prašan bil v evangeliju, ali lj« bi 181 - Gospoda, razun zavoljo tega, da bi s svojim trikratnim zater- dovanjem raztergal vezi, ktere so ga vezale, od kar je bil Kristusa trikrat zatajil". Peta sveta šega med kerščevanjem je vpraševanje, ali kerščenec privoli v to, da se mu sveti kerst podeli. Mašnik ga namreč po imenu pokliče, ter vprašuje: „L, hočeš kerš- oen (kerščena) biti?" Kerščenec ali v njegovem imenu botri odgovorijo: „Hočem“. To vprašanje kerščenca spominja, da ga niti Bog, niti sveta cerkev v sveti kerst ne sili, in da tou je popolnoma prosto in na voljo dano, ali ga hoče prejeti a li ne prejeti; naj pa, ako je sklenil sveti kerst prejeti, prav dobro premisli, kako imenitno stopinjo da stori, in kako težek °dgovor da ga čaka, ako bi gnade svetega kersta, ktero raz¬ ločno zahteva, ne obvaroval, in bi se nazaj povernil v staro grešno življenje. c) Zdaj imam govorili še od svetih obredov, kteri ®e dostavljajo po svetem kerstu. Te svete obrede je sveta cerkev vpeljala, da kerščenca Pred oči postavljajo predpravice in gnade, ki jih je pri svetem Kerstu prejel, in da ga ob enem spominjajo tistih dolžnost, ki je pri svetem kerstu prevzel. Precej po svetem kerstu mazili mašnik kerščenca verh glave s sveto križmo v podobi svetega križa, in pravi: „Vse- gamogočni Bog, Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, k' te je prerodil z vodo in svetim Duhom, in ki ti je ^°delil odpuščanje vseh grehov, on naj te mazili 8 križmo zveličanja *j* v ravno tistem Jezusu Kri— s tusu, Gospodu našem v večno življenje. Amen." — SiMir bodi s teboj. In s tvojim duhom“. — Maziljenje s sveto križmo pri svetem kerstu je bilo že v pervih časih krščanstva v navadi. Od tega maziljenja namreč govori že stari Tertulijan, ki je živel v drugem stoletju po Kristusu: Opravlja pa se to maziljenje zato, da na znanje daje imenitnost, ktero je kerščenec dosegel s svetim kerstom. Kerščenec je — 182 — namreč zdaj postal kristijan, to je: maziljenec, ter tak, ki je lastnina Kristusu, Maziljenca; je postal ud na telesu Kristuso¬ vem, kterega telesa glava je Kristus sam , iz ktere glave se maziljenje in obilnost gnad izteka na vse ude tega duhovnega telesa. S križmo so se kralji mazilili in duhovniki. Tudi kerščenec je pri svetem kerstu kralj postal in duhovnik; kralj namreč svojega hudega poželjenja, da nad njim gospoduje ia ga pod oblastjo ima, in se s tim večnega kraljestva Jezuso¬ vega vrednega in deležnega stori; duhovnik pa v tem pomenu, da bi sebe po besedah svetega Pavla dajal v živ, svet in Bogu dopadljiv dar. — Maziljenje s sveto križmo naj tedaj kerščenca opominja, kako imeniten da je s svetim kerstom postal, in kako skerben naj bo, da obvaruje to svojo imenitnost, ter kar pravi kristijan, kar vreden mazilenec, kar zvest učenec Kristu¬ sov živi in se obnaša ves čas svojega življenja. Po tem, ko je bil kerščenec pomaziljen s sveto križmo, ogerne se mu belo oblačilo. Mašnik namreč kerščencu ogerne belo obleko, ali namesto bele obleke mu po¬ loži bel robec ali pertič na glavo, ter reče: „S p rej mi belo oblačilo, ter ga neomadeževanega prinesi pred sod- nji stol Gospoda našega Jezusa Kristusa, da boš večno življenje imel. Amen“. — Ta navada se je o- branila še iz starodavnih časov. V pervih časih svete cerkve namreč so se kerščenci po svetem kerstu oblekli v belo obleko, ktero so po osem dni nosili in po tem slovesno v cerkvi spet od sebe djali. Od tod ima perva nedelja po veliki noči svoje ime, ter se bela nedelja imenuje. To nedeljo namreč so belo, pri svetem kerstu prejeto oblačilo slekli tisti kerščenci, kteri so bili kerščeni veliko saboto. Kakor še zdaj se je tudi takrat kerstna voda blagoslovljevala veliko saboto in binkoštno saboto, in po tem so bili kerščeni vsi listi ljudje, kteri so bil' pripravljeni za sveti kerst. Bela barva je barva nedolžnosti, in pomenja veselje, čistost, nodolžnost, pravičnost. Belo ob¬ lačilo po tem takem kerščenca spominja obilnih gnad zadob- Ijenih pri svetem kerstu, v kterem je bil očiščen slehernega madeža greha, in zraven tega tudi še posvečen, in ga ob enem tudi spominja imenitne dolžnosti, ktera ga zavezuje, iz hvalež- - 183 - ftosti za te gnade kerstno nedolžnost skerbno varovati do konca življenja. Lepo sveti Ciril Jeruzalemski kerščence opo¬ minja, ter pravi: „Slekli ste stare oblačila , in v duhu obleki belo oblačilo ; toraj morate tudi vedno hoditi v belem oblačilu (nedolžnosti)/' — Zraven tega bela obleka kerščenca spominja 'udi ženitovanjskega ali svatovskega oblačila posvečujoče gnade božje, v kterem se bo moral kdaj prikazati pred sodnim sto¬ lom Kristusovim , ako hoče priti na ženitovanje nebeškega ženina. — Na zadnje bela obleka kerščenca še spominja na Prihodnjo svitlobo njegovega poveličanega telesa, v kterem bo, a ko se bo znašel med številom izvoljenih, na glas poslednje 'robente od mertvih vstal in v nebesa šel s Kristusom. — O Kristijan moj ljubi! ako si tako srečen bil, da si obleko ne¬ dolžnosti, ktero si pri svetem kerstu prejel, dosihmalo neoma- deževano obvaroval, prosim in zarotim te, da ta dragi nepre- Ce nljivi zaklad tudi še posihmalo varuješ na vso moč in z vso skerbjo. Si bil pa tako nesrečen , da si prelepo obleko ne¬ dolžnosti zamazal z madeži velikih grehov, prizadevaj si, kar •e moreš, da to drago obleko s solzami resnične pokore ope¬ riš in omiješ, kar se da, da boš kdaj, če tudi ne kar ne¬ dolžen, pa vendar vsaj kar spokoren kristijan milost in usmi¬ ljenje našel pred božjem Sodnikom. Po tem, ko ga je ogernil z belim oblačilom ali belim Prtičem , poda mašnik kerščencu ali botroma gorečo svečo v r °ko, in mu reče: „Sprejmi gorečo svečo, in nesvarljiv obrani svoj kerst; spolnuj božje zapovedi, da, kader Gospod na ženitovanje pride, zamoreš mu naproti Pohiteti z vsemi svetniki na nebeškem dvoru, in da imaš večno življenje, ter živiš na vse vekomaj. Amen“. — Ta šega ali ceremonija je vzeta iz prilike Je^ Zu sove od desetih devic, ter pet modrih in petih nespametnih, ki so šle ženinu naproti, in je že od nekdanjih starih časov P r i svetem kerstu v navadi. -Ima pa goreča syeča svoj lep P°men od raznih strani. Goreča sveča pomenja naj poprej Ve ro, ktero je kerščenec pri svetem kerstu sprejel, ter se iz kraljestva tame preselil v kraljestvo luči in svillobe, kakor 8 Postelj govori, rekoč: „Bili ste nekdaj tema, zdaj pa ste - 184 - svitloba v Gospodu. Kakor otroci svitlobe hodite*. (Efei.5,8.) Ravno zato so tudi sveti cerkveni učeniki kerslnemu dnevu nadeli ime : »dan svitlobe, — dan luči*. — Goreča sveča, ali prav za prav gorkota njenega plamena na dalje pomenja in kerščenca opominja, da mora imeti gorečo ljubezen do Boga v svojem sercu , in da mora pripravljen biti, žertvovab ali darovati samega sebe v službi božji in v skerbi za blagor svojega bližnjega ravno kakor goreča sveča samo sebe daruje ali povžije tem bolj, tem dalj ko gori. — Sveča je ravna, in opominja kerščenca, naj tudi on svoje upanje naravnost proti nebesom ravna, ter zastavlja naravnost v Boga. — Goreča sveča kerščenca opominja, da ni zadosti, lepe čednosti le samo v sercu imeti, temveč da jih je treba tudi v djanju razkazo¬ vati, ter bližnjemu svetiti z lepim zgledom in zares s ker- šanskim življenjem, kakor Zveličar sam opominja, ter pravi: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in častd vašega Očeta, kteri je v nebesih*. (Mat. 5, 16.) — Goreča sveča, ki jo kerščenec pri svetem kerstu v roko dobi, spominja ga tudi še tiste goreče sveče, klera so mu bo umirajočemu v roko podala, in ga gledč te sveče opominja , naj se s čistim in pobožnim življenjem pripravlja za svojo smert, da mu smert ne bo odpirala vrat v nesrečno večnost, marveč mu odperla vrata v svitlo nebeško ženitovansbo dvorano. Sveto kerstno opravilo se sklene s tim, da maš- nik kerščenca spred sebe spusti s tim, mu mir priželivši, rekoč: »L, pojdi v miru, in Gospod bodi s teboj. Amen*. •" Kerščenec je zdaj popolnoma spravljen z Bogom, je ž nji® ves zedinjen, in se zamore tedaj res ves miren ali v miru i z cerkve podati; toraj mu reče mašnik : »Idi v miru !* to je • »Pomisli, kakošen si bil pred svetim kerstom , in kakošen si zdaj po svetem kerstu. Bil si božji sovražnik , suženj satanov ; in zdaj si božji otrok in dedič nebeškega kraljestva. Zadobil si mir z Bogom , mir sam seboj- Idi tedaj v miru , pa obvaruj in ohrani si ta mir, obrani si ga s tim , da zvesto spolnuješ božje zapovedi , da prideš kdaj v večni pokoj, večni mir!« — Ker bi pa kerščenec - 185 - tega storiti ne mogel brez božje pomoči in gnade , vošči mu roašnik in želi, da bi Gospod ž njim bil, ter ga varoval in branil in s svojo gnado podpiral po vseh njegovih potih. Reče mu : „Gospod bodi s teboj !* to je : ^Dosegel si mir, Pa brez božje pomoči ga obraniti ne moreš ; iz serca tedaj loščim in želim , da bi bil Bog s teboj, in da bi ti pomagal 8 svojo sveto gnado, naj si ohraniš pravičnost, ktero si prejel, °aj si obvaruješ mir, kterega si dosegel. Bodi tudi ti z Bo¬ gom, in prosi ga, da ti pomaga, njega ne zapustiti, marveč 86 ga terdno deržati in mu zvesto služiti, da ga boš kdaj v Nebesih vžival vekomaj*. 3. Te, glejte, ljubi kristjani! so svete šege ali cere¬ monije, pri svetem kerstu navadne. Nobena ni prazna, marveč ‘ma vsaka svoj lep pomen, svoj lep nauk. Nikar jih tedaj v oemar ne puščajte, temveč si živo pred oči postavljajte, kaj Vam kažejo, kaj vas učijo, in si skerbno prizadevajte, zvesto 8 polnovati dolžnosti, ki vam jih nakladajo. Kader vtegnele, pridite zraven, ko se zakrament svetega kersta deli, ter dobro pazite, kaj se ondi godi. Premišljujte, kaj da pomenjajo po- samezni sveti obredi, vsako reč nase obračajte, da spoznate, kako ste dosebmalo varovali in si v prid obračali kerstno gnado, in spolnovali dolžnosti, ki ste jih pri svetem kerstu Prevzeli. Tem večkrat in tem pazniši da premišljujete svoj kerst in svete kerstne obrede , tem zdatniši vas bo priganjalo *° premišljevanje, da mislite , govorite in delate tako , kakor Se kerščenemu človeku spodobi, da vsegdar misli, govori in ‘fela. Amen. 186 - XV. keršanski nauk. Od dolžnosti tistih ljudi, ki se vdeležujejo svetega kersta: — Dolžnosti kerščencev. — Dolžnosti staršev do kerščencev. 1. Razlagovaje nauk od zakramenta svetega kersta mo¬ ramo, pravil sem vam, pred očmi imeti: A) naj poprej to, kaj je sveti kersl, in kaj nam daje; na dalje B) to, kaj nam je vedeti potrebnega v ozir delenja zakramenta svetega kersta! in na zadnje C) to, kakošne dolžnosti da prevzamejo tisti ljudje, ki se svetega kersta vdeležujejo. Perva dva stavka sem vam razložil, ter povedal, kaj da je sveti kerst in ktere dobrote da nam deli ta sveti zakrament; povedal pa tudi, kar je v ozir delenja zakramenta svetega kersta vedeti potrebnega, namreč: kdo sme kerščen biti, kdo sme kerščevali, kje se sme kerščevati, in kako se mora ker- ščevati, in kteri obredi se obveršujejo pri delenju zakramenta svetega kersta. 2. Ostal nam je še tretji stavek, da od njega govorimo, in ta je : C) Ktere dolžnosti prevzamejo tisti ljudje, se vdeležujejo pri svetem kerstu? Da na to vpraševanje pravi odgovor dobimo, moramo ta stavek in te dolžnosti na drobno razdeliti, ter pred očmi imeti : - 187 — I. dolžnosti kerščencev ali tistih , hi so sveti •terst prejeli; II. dolžnosti staršev tistih otrok, ki so bili kerščeni; III. dolžnosti botrov do kerščencev; in IV. dolžnosti kerščencev do botrov. 3. Naj poprej bomo perve v mislih imeli, ter I) D olžnosti kerščencev ali tistih, ki so bili kerščeni. Ktere dolžnosti sveti kerst naklada kerščencu? Sveti kerst naklada kerščencu dolžnost, da mora Bogu v es čas življenja hvaležen biti, in da mora kerstno ob¬ ljubo zvesto spolnovati. a) Kerščeni človek je dolžen, Bogu ves čas življe- n ja hvaležen biti za gnado svetega kersta. Da je to floriti res dolžen, vsakdo lahko spozna. Da bi te, ljubi krist- J°n! kdo rešil iz očitne smertne nevarnosti, in bi ti tako rekoč Ua novo dal tvoje življenje, gotovo bi mu , kaj ne da , ves Ca s življenja ne pozabil te dobrote, in bi rad in dostikrat go- v oril od nje z hvaležnim sercem ? Ali glej, Bog ti je s sv. brstom storil še vse kaj več. Rešil te je večne smerti, in h ob enem dal duhovno življenje, življenje v gnadi božji; iz lešnika te je naredil pravičnega, iz sužnja satanovega te pre- r °dil v svojega otroka, iz pripadenca peklenskega te prestvaril v dediča nebeškega kraljestva. Toliko neizrekljivo velika [•ubrota je gotovo vredna, da je nikdar iz spomina ne spustiš, ‘u da Boga in svojega Zveličarja prav dostikrat in prav pri— Se Pčno zanjo zahvališ, O spolnuj prav pridno to svojo dolž- n °st, dolžnost hvaležnosti; hvali in zahvaluj Boga za sveti " e Pst vsaj o posebnih priložnostih, postavim : kader svete za¬ kramente prejemaš, kader se ti poverne tvoj god ali tvoj ^ujslni dan, kader vidiš kakega otroka kerščevali, kader si s Pomniš usmiljenja vrednih nevernikov, ki še niso kerščeni, itd. - 188 - Nek kmetovalec je imel lepo navado, vsako leto trikrat) na praznik svetih treh Kraljev, na praznik presvete Trojice (ali o Trojacih) in na praznik cerkvenega posvečevanja svete zakramente prejemati v ta namen , da bi s tim Boga zahvalil za gnado svetega kersta. Neka pobožna kristijana, ki je umerla pred nekoliko leti, je svojo hvaležnost za gnado svetega kersta s tim na znanje dajala, da je svoj kerstni dan prav praznično obhajala kakor kak zapovedan praznik, in premožna ki je bile* ga poveličevala z obilno miložnjo. Skazuj tudi ti, ljubi kristjan, ali po tem ali drugem potu Bogu svojo hvaležnost za sveti kerst in za neprecenljive dobrote, ki si jih prejel pri sve¬ tem kerslu. b) Kerščeni človek je dolžen, zvesto spolnovati kerstno zavezo ali kerstno obljubo. Sveti cerkveni učeniki, od svetega kersta govoreči, pravijo, da pri svetem kerstu Bog z nami v zavezo stopi , mi pa z Bogom. B o% namreč se zaveže po svoji neskončni milosti, rešiti nas ,ž sužnosti greha in iz pod hudičeve oblasti, nas iz svojih sov¬ ražnikov spremeniti v svoje prijatle, nas deležne storiti Jezu¬ sovega zasluženja, in nam dati krono nebeško in večno ža¬ ljenje. Mi nasproti pa se zavežemo, in lerdo obljubimo, sveto katoliško vero ohraniti, satanu in vsemu hudemu se vstavljat') božje zapovedi iz ljubezni do Boga zvesto spolnovati, in Kri¬ stusu in po Kristusu živeti. To zavezo med Bogom in člo¬ vekom pri svetem kerstu storjeno imenujemo kerstno obljubo- Kerstna obljuba je naj veča, naj imenitniša obljuba zmed vseh obljub, ki jih le koli človek kdaj stori ali Bogu ali lju¬ dem. Sveti Avguštin imenuje kerstno obljubo naj večo obljubo, od ktere človek nikdar razvezan biti ne more. Kaka drug 8 obljuba se še kdaj razveže, kerstna pa nikdar ne; kajti ni j® oblasti ni v nebesih, ni na zemlji, klera bi zamogla razvezati in na nič djati kerstno obljubo. Sv. Pavlin in sv. Hieronim imenujeta kerstno obljubo prisego, in sicer prisego, ktero stvar stori svojemu Stvarniku in gospodarju vseh reči. — Tolikanj imenitna obljuba se mora pa tudi zvesto deržati in vestno spolnovati. Toraj opominja sveti Gregor Nacijanec, rekoč: — 189 »Spomni se, da boš moral zavoljo svoje Bogu storjene obljube ®ogu dajati kdaj naj ostrejši odgovor, in da boš poleg svoje lastne obljube ali opravičen ali pa kar krivoprisežnik pogubljen**. V ozir kerstne obljube nam sveti Izidor to le pove: »Ta zaveza (obljuba) ima dva dela; pervi je listi, po ktercm Se odpovemo satanu in njegovemu napuhu, in vsemu njego¬ vemu djanju ; drugi je tisti, po klerem spoznavamo, da veru¬ jemo v Boga Očeta in Sina in svetega Duha**. Ne le eno ali drugo, ampak obadvojno to obljubo mora kerščenec zvesto s Polnovati, ter so od ene strani varovali greha in grešne pri¬ ložnosti , od druge strani pa terdno in stanovitno verovati Pauk svete katoliške vere in bogoljubno živeti. „Se odpoveš hudiču ? — in vsemu njegovemu djanju ? — to vsemu njegovemu napuhu ?** vprašal je mašnik kerščenca, P^ejden ga je kerslil. In kerščenec je moral na vsako vpra¬ šanje posebej odgovoriti: „Se odpovem**. Ta trikratna od¬ poved je bila perva pogoja, kteri se je moral kerščenec Podvreči, ako je hotel gnade svetega kersta deležen postati, fo odpoved je sveta cerkev že v pervih časih kerščanstva s Poznala za tolikanj imenitno in potrebno, da nikogar, kteri bi to odpovedi ne bil hotel storili, ni hotla kerstiti. Sv. cerkev lamreč dobro ve, da dvema gospodoma ob enem služiti no¬ beden ne more, in da nobeden ne more biti ud in brat Je- Z| isov in ob enem tudi ud in služabnik satanov. Vsakdo tedaj, je kerščen, bil se je odpovedal satanu, njegovemu djanju in lapuhu. Odpovedati se hudiču, njegovemu djanju in napuhu P a nič drugega ni, kakor odpovedati se grehu in grešni pri¬ ložnosti, to je: vsemu tistemu, kar napeljuje v greh. Sveti 'lariez namreč pravi: „Kdor greh dela, je iz hudiča**, je enak hudiču, je ž njim enakih želj, je njegov služabnik, njegov otrok**. (I. Jan. 3, 8.) Kerščenec se je pri svetem kerstu odpovedal hudiču, njegovemu djanju in napuhu, toraj se mora Varovati greha. Ravno zato opominja sv. apostelj Peter vse borščence, ter pravi: „Nekdaj niste bili (njegovo) ljudstvo, z daj pa ste božje ljudstvo . . . Prosim vas toraj, zderžujte se toesnih želj*. (I. Petr, 2, 10. 11.) Te mesene dela opisuje - 190 - sveti Pavl, rekoč: „Dela mesa pa so znane, in te so: prO- šestovanje, nečistost, nesramnost, razuzdanost, molikovanjo, za vdajanje, sovraštvo, zdražbe, zavid, jeza , boji, kregi , raz- pertje, nevošljivosti, uboji, pijančevanje, požrešnost, in kar jo temu enakega*. (Gal. 5, 19—21.) Vseh teh in drugih grehov se mora kerščenec varovati. V to se je zavezal pri svetem kerstu, kader se je odpovedal hudiču, njegovemu djanju in napuhu. Varovati pa se mora ravno zavoljo tega tudi še vsega lega , kar v greh napeljuje. In v greh napeljuje grešna priložnost. Ravno grešne prilož¬ nosti se satan posluži, da bi človeka v greh pripravil , in v svojo službo in sužnost spravil- Toraj ga Jezus imenuje voj¬ voda ali poglavarja sveta , in sv. Janez opominja kerščence, in pravi: „Ne ljubite niti sveta, niti tega, kar je v njeni. Ako kdo svet ljubi, ni ljubezni Očetove v njem*. (I. Jan. 2, 15.) Kerščenec se mora tedaj tudi grešne priložnosti varovati, ker se je pri svetem kerstu odpovedoval hudiču, njegovemu djanju in napuhu. Ako se greha in grešne priložnosti ne varuje, nezvest je svoji obljubi, in je zavoljo svojega napčnega rav¬ nanja kaznovanja vreden. Sv. cerkev mu je zakrament svetega kersta delila le pod to pogojo, da se bo ves čas življenje varoval greha in grešne priložnosti. Kako močno se tedaj pregreši zoper sveto cerkev , ako, svoji obljubi nezvest, l e svojemu hudemu poželjenju služi in velike grehe doprinaša. Sv- Efrem vsem takim nezvestnežem tako le pove: „Tisti kristjani, kteri obljubam in obetanju, pri (svetem) kerstu storjenim, niso zvesti ostali, bojo naj poprej pri posebni in po tem P rl poslednji sodbi iz ust Jezusa Kristusa zaslišali tiste strašno evangeljske besede: Hudobni hlapec, iz tvojih lastnih ust t 0 sodim in obsodim, (sodim in obsodim te) po tvojih (lastnih) obljubah, ktere si tako praznično delal, pa tako nevredno prelomil*. Kerščenec je tedaj terdo, ter pod zgubo večnega zveličanja zavezan, kerstno obljubo zvesto spolnovati, in so toraj ves čas življenja varovati greha in grešne priložnosti.— Na god Marije Device Pomočnice, 24. dan maja 1857. lota, je bila pri častitih nunah Uršulinarcah v Solnemgradu kerščena devetletna zamorska deklica, ki je pri svetem kerstu ime An* - 191 gela prejela. Kader je bila ta deklica v samostan prišla, bila 1® še tako divja, da je bilo blagim nunam treba vse mogoče skerbi in prave materne ljubezni, preden so to divjačinjo spre¬ menile v krotko ovčico, kakoršna je Angela pozneje postala, kader je namreč kerščena bila, čutila je prav živo, obilno Sre čo, po kleri je otrok božji postala. Ko jo vidijo nekega 'he vso zamišljeno, vprašujejo jo, kaj da premišljuje. In ona r eče: »Premišljujem, kaj da se je pred svetim kerstom znašlo ^ tem le mojem sercu, in kaj pa je po svetim kerstu iz njega s ' 0<£ . Nekega drugega dno je vpraševala, ali se mar zamore Sv - kerst spet zgubiti? Ko jej povedo, da se sveti kerst sicer ne more zgubili, zgubiti pa se zamore posvečujoča gnada pri ^ v etem kerstu zadobljena, da se pa tudi la zamore spet nazaj (t °biti v zakramentu svete pokore, položila je roko na svoje mtado serce, in je rekla: »Oh, rajše bom prav skerbno pazila, mi spet černo ne postane tu le notri v sercu!“ — Ljubi kr *sljan 1 o da bi tudi ti takih misli bil, kakoršnih je bila ta mlada zamorska deklica po svetem kerstu. In tedaj tudi ti Ve čkrat premišljuj, kaj da se je pred svetim kerstom znašlo v l v °jem sercu, in kaj da po svetem kerstu nič več ne sme v biti. Prav skerbno pazi, da ti serce, ki je po svetem 6|, stu vse čisto postalo, spet černo in vmazano ne postane P° kakem smertnem grehu. Zatiraj toraj v njem vsako ne- f°dno nagnjenje in hudo poželjenje, ogibaj se vsakega greha ln vsake grešne priložnosti, ter s tim spolnuj pervi del kerstne poljube , ki si jo svojemu Bogu in Odrešeniku storil pri sve- tem kerstu. Kerstna obljuba pa tudi še svoj drugi del ima. Prejden ! e kil s kerstno vodo oblil, bil je kerščenec vprašan: „Veru- v Boga Očeta, vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje? ~~~ Veruješ v Jezusa Kristusa , Sina njegovega edinega , Go- Poda našega, kleri je rojen bil, in je terpel ? — Veruješ v — 197 Prosila je silno svojega moža, kralja Klodviga, naj bi dovolil, da se dete kersti. Klodvig je bil takrat še med neverniki ; v es vesel, da je naslednika dobil, vda se, in dete je bilo po Rogovem zahtevanju kerščeno na ime Jagovar. Jagovar pa °boli, ter umerje, prejden preteče osem dni. Kralj, zavoljo i e ga prestrašen in ves nevoljen , brilko očita kraljici detetov kerst, ter pravi : „Da bi bilo dete posvečeno mojim bogovom, te bilo bi mnerlo ; ker je bilo pa kerščeno v imenu tvojega ^oga, ni moglo živeti*. Sv. kraljica pa ga zaverne rekoč : »Zahvalim svojega Boga , ki me je vredno spoznal, da sem P°stala mati takega sina, kterega je sprejel v svoje kraljestvo, v nebesa* — Ljubi starši, ki otroke imate, zahvalite tudi vi v ečkrat in prav priserčno Boga za dragi dar kerstne gnade, Va šim otrokom dodeljene ; zahvalite ga zanjo sosebno takrat , koder vam je novorojeno dete od svetega kersta prinešeno , 'o na vsako obletnico tega kerstnega dneva. To storiti vam dolžnost. Ako bi tega ne storili, bili bi silno nehvaležni. b) Starši so dolžni, otrokom sveti kerst več¬ krat v spomin sklicevati, ter jih podučevati, ko li¬ kanj velika dobrota da jih je s svetim kerstom do- ' e kla. Slavni amerikanski misijonar iz Jezusove družbe, oče Smet po imenu, to le pripoveduje: „Videl sem nekega dne ma ter sedečo poleg groba njenega deteta. Pogovarjala se je 8 siroto, ktero je bila za otroka dovzela, in ktera je bila P!) vno takrat sveti kerst prejela. Rekla jej je proti nebesom kazaje ; Glej, moje dete! kako srečen je človek, kije kerščen! ^°ja mala Klementinca je zdaj v nebesih, in ako umerješ , jo koš tam gori zopet vidila; kajti po svetem kerslu smo vsi Postali dediči nebeškega kraljestva*. Z otroci od svetega k e|, sta pogovarjati se tako, kakor se je ta mati pogovarjala , ’ma gotovo vselej svoj dober vspeh na mlado otročje serce. 2a ieg a voljo večkrat kaj od svetega kersta pripovedujte svo¬ jim otrokom, da otroci spoznajo, kolika čuda da je sveti kerst na d njimi storil , in kako hvaležni da morajo biti Bogu za gnado svetega kersta. Opomnite jih , kakor hitro se jim pa- met odpirati začne, še posebno na kerstno obljubo, s ktero Se praznično zavezali, Bogu zvesto služiti, in prigovarjajte — 198 - da svojo kerstno obljubo zvesto spolnujejo in se nikdar zoper njo ne pregrešijo. c) Na zadnje so starši tudi še dolžni, prizadevati si na vso moč, da njihovi otroci belo obleko kerstne nedolžnosti neo m a deževano ohranijo, ter neomadeže- vano seboj v grob zaneso, ako je mogoče. Kader } e bila Faraonova kraljeva hči malega Mozesa v bičnatem jer- baščiku iz vode potegnila, izročila ga je njegovi materi, ter jej rekla: „Vzemi to dete, in doji mi ga ; jaz ti bom dajal« plačilo". (II. Moz. 2, 9.) Kader se je vaše dete od svetega kersta prineslo, in vam staršem izročilo, govoril je tako rekoč tudi vam Gospod Bog enake besede, rekoč : ^Sprejmite to dete, odgojite in izredite mi ga ; zapadlo je večni smerti, °k jaz sem ga s kerstno vodo tej smerti otel in za svojeg 0 otroka in za svojo lastnino sprejel: zdaj je moj otrok; ohra¬ nite in izredite ga za mene, za mojo službo ; obilno vam bom poplačal ves vaš trud. Bom pa se tudi nad vami zmaščeval» ako tega mojega otroka ne izredite meni, ampak zapeljivem 0 svetu in pregrehi. Za njegovo dušo bom terjal vašo dušo, i° jo pogubil". Starši morajo toraj vso svojo skerb obračati v to, da svojim otrokom obvarujejo in ohranijo kerstno nedolž¬ nost. To je njihova naj imenilniša dolžnost; na njo je nave¬ zana njihova lastna, večna sreča in večna sreča njihovih otrok- Ako zanemarjajo to svojo tolikanj imenitno dolžnost, daroval' so svojim otrokom s tim , da so jim časno življenje dali, 1° zlapolen dar, in grob skopali svojemu lastnemu zveličanju i° zveličanju svojih otrok. Ako tedaj otroke imate , skerbno S' prizadevajte, da zvesto spolnujete to svojo sveto dolžnost; čujte nad otroci, da ne padejo v greh; odvračujte od njih sleherno nevarnost, v kteri bi jim lahko na zgubo šla njihova nedolž¬ nost ; vodite jih z lepim podučevanjem in modrim strahovanjem po pravem potu , da živijo spodobno in pobožno ; pridno mo¬ lite za svoje otroke, da bi Bog s svojo pomočjo dostavljal > D nadomestoval to, kar vaša slabost ne premore. Prav lepo i° prav koristno bi bilo, ako bi tudi vi, keršanski starši! ravnali tako, kakor so pred nekoliko leti v nekem kraju ravnali P°' božni kmetijški starši. Napravili so slehernemu svojih otrok 199 sveti kerst lepo belo srajčico (robačo). Te snežnobele srajčice so po vcrsti obesili na steno v spalnici tik svoje Postelje, tako da so zmerom dobro vedeli, ktero srajčico da j® pri svetem kerslu dobil ta , ktero uni zmed njihovih otrok. Pobožni starši so hotli le kerstne oblačilca svojih otrok vsak dan pred očmi imeti, da bi jih te kerstne oblačilca vedno °pominjeva!e , naj vso svojo skerb in ves svoj trud obračajo v to, da bi svojim ljubim otročičem obvarovali in ohranili kerstno nedolžnost. Te kerstne oblačilca pa so mogle tudi otročičem v blagor služiti; kajti marsikterikrat je mati Peljala v svojo spalnico svoje otročiče, jim kazala bele srajčice, 'n razlagala, kaj da pomenijo; in kader se je eden ali drugi njihovih otrok kaj premotil in pregrešil, peljala ga je v spal¬ nico pred njegovo kerstno oblačilce, in ondi je moral kleče ^°ga prositi odpuščenja, in obljubiti, da posihmalo svoje pri Sv etem kerstu storjene obljube nikoli več tako lahkomišljeno Prelomil ne bo. Mož , ki je to prigodbo pripovedoval, pri¬ javljal je, da se je prav poredkoma dogodilo, da bi bilo ktero dete kak pregrešek kdaj v drugič ponovilo, in da so vsi otroci Prav po dobrem kazali. — Ljubi starši ! kako lepo , kako koristno bi bilo, ako bi te bogoljubne starše posnemali tudi v >. Ako pa že kerslnih oblačilic svojih otrok ne morete °bešali po steni, posnemajte te pridne starše vsaj v tem , da s ' na vso moč prizadevate, obvarovali in ohraniti svojim otro¬ čičem kerstno nedolžnost, da vam otroci v božjem strahu in Pobožnosti odrastejo angeljem v veselje , vam v čast in pod¬ poro, in sveti cerkvi v tolažbo. 5. Bodi tedaj obadvojem, kerščencem in njihovim star¬ am, goreče priporočeno , da se Bogu hvaležne skazujete za korstno gnado, kerščencem po milosti božji dodeljeno, in vsak °d svoje strani na vso moč skerbite, da kerščenci kerstno nedolžnost obvarujejo, kerstne obljube zvesto spolnujejo, in po ta kem potu vsi skupaj dosežete nevenljivi venec večnega * Ve ličanja. Amen. 200 XVI. keršanski nauk. Dolžnosti botrov do kerščencev. — Dolžnosti ker¬ ščencev do botrov. 1. Govoreči od dolžnost, ki jih prevzamejo ljudje, kteri se svetega kersta vdeležujejo , rekli smo, da se te dolžnost* razdelijo v štiri verste, ter pervič v dolžnosti kerščencev a' 1 tistih, ki so sveti kerst prejeli; drugič v dolžnosti staršev do kerščencev svojih otrok; tretjič v dolžnosti botrov. — Od per- vih in drugih smo govorili v poslednjem keršanskem nauku; od tretjih in četertih bomo danes govorili z božjo pomočjo. 2. Naj poprej naj vam tedaj razložim : III. Dolžnosti botrov do kerščencev. Ob času aposteljnov so tisti, ki so se zmed Judov i n nevernikov spreobernili , kar brez botrov kerščeni bili ; po*' neje pa, ko se je število vernikov množilo , zapovedala j 0 sveta cerkev, da se morajo tako pri majhnih otrokih, kako'' tudi pri odraščenih ljudeh botri privzeti. K svetemu kerstu botre jemati je sveta cerkev zapove- dala iz dobrega namena in veljavnih vzrokov, in sicer : a) da botri kerščenca k svetemu kerstu nesejo at* spremljajo ; b) da duhovnemu povedo, kakošno bo kerščencev 0 ime, in ali je bil kerščenec morda že doma oblit ali ne oblih - 201 — ■n da namesto njega na dotične vprašanja odgovarjajo, dokler 8 am ne more; c) da so priče, da je kerščenec sveti kerst prejel; d) da se postavijo za poroke , da bo kerščenec, pri kterem so kumovali ali botri bili, po keršansko živel. Iz lega pa že kar sami ob sebi lahko spoznate , da za botra ni pripraven vsak človek, kteri koli si bodi; tudi se ne s oie več botrov jemati, kakor le samo eden, ali k večetnu dva, ter eden kume ali boter in ena botra , nikoli pa no dva šineta ali dve botri. Za botre tedaj niso pripravni: a) nekerščeni ljudje, ter Judje, Turki, neverniki, ^olikovavci ; b) krivoverci in taki, ki so očitno izobčeni al lz cerkvene družbe pahnjeni; c) razuzdani, nepošteni katoličani ali očitni greš- n *ki, in laki, ki niso zdrave pameti, ali v poglavitnih re snicah svete vere niso podučeni, ali pa premladi; d) lastni starši, ki že razun tega svoje posebne dolžnosti imajo do svojih otrok. Da bo pa kdo za botra ali botro pripraven, mora a) imeli dostojno starost. Boter mora biti vsaj stirnajst let star, botra pa vsaj dvanajst let stara. Otroci fiomreč, dokler še ne vedo, kaj delajo, ne bi se mogli drugim Za poroke postavljati; ravno zato tirja sveta cerkev od botrov dostojno ali zadostno starost. Tudi prestari naj botri ne bodo, ker vlegnejo kerščencem prezgodaj odmreti, in po tem ne Korejo za nje skerbeli. 202 — b) Botri morajo biti katoličani ali katoliške vere. Sv. cerkev namreč ne more za poroke sprejemati lakih ljudi, kteri jej niso vdani, marveč jej nasprotujejo, jo sovražijo, ža¬ lijo in preganjajo. c) Botri morajo biti v resnicah svete vere dobro podučeni. Kdor je sam neveden, tudi drugih učiti ne more, in se ne more postavljati za poroka , da bo kerščenca podučeval v resnicah svete vere. d) Botri morajo biti pobožnega, bogaboječega življenja. Hudoben, malopriden človek bi se ne mogel postaviti za poroka , da bo skerbel kerščencu za lepo izrejo. Tako poroštvo zamore dati le taki kristjan, ki je zares pobožen in bogaboječ. e) Le samo eden boter se sme po določilu svetega Tridentinskega zbora dopustiti k svetemu kerstu , naj si je že ali možki ali ženska, ali k večemu dva, ter eden možki in ena ženska ; nikoli pa ne dva možka ali dve ženski. Botri namreč stopijo s kerščencem, pri kterem kumujejo, in z njegovimi starši v duhovno sorodovinstvo, vsled kterega bi ne mogli zakonov sklepati med seboj. Da se toraj to duhovno sorodovinstvo preveč ne namnoži, sv. cerkev k enemu kerstu več botrov ne dopušča. Tudi bi se, da bi več botrov bilo, le radi eden na drugega zanašali, ter vsi skupaj zanemarjali skerbeti za zveličanje kerščenca , pri kterem so za botre bili« Kader tedaj botre zbirate svojim otrokom, kerščanski starši ! imejte pred očmi nauk, kterega sle zdaj slišali, ter ne glejte na to, da bi vi in vaši otroci od botrov kaj več v dar dobili, ampak glejte veiikoveč na to, da svojini otročičem poiščete poštenih, pobožnih bogaboječih botrov, kteri bodo vašim otrokom skerbeli za lepo izrejo in za večno srečo, kar je vse več vredno, kakor vse časno blago. Prav modro itl keršansko je v ozir lega ravnal bogaboječi Saksonski vojvoda Henrik, ki je dva slavna sina imel, Morica in Avgusta. 3l- dan julija 1526. leta mu je bil rojen njegov drugi sin Avgust. - 203 - Kader je temu svojemu sinu botra zbiral, ni se oziral na ple— ženiten stan ali obilno bogatijo, ampak na pobožno in bogo- Ijubuo življenje, in je svojemu sinu v botra izbral svojega Podložnega, pa pobožnega opata Šemniškega. Pisal mu je pismo sledečega zapopadka: »Ker imamo do Vas posebno ^upanje, naročamo Vam, lepo prosijoč, da v soboto po Ma¬ rnem vnebovzetju proti večeru k nam v Freiburg pridete, in lam v nedeljo po tem pomorete, da svojega sina po keršanski Navadi k zakramentu svetega kersta prinesemo, in da bole na to pri detetu kumovali, ter naš in naše ljube gospe ljubljeni burne postali*. Opat je ob odločenem času prišel, in je pri detetovem kerstu kumoval. Po končanem svetem opravilu je kraljeviču, ravno kar kerščenemu, v dar dal zlat, ter se je izgovarjal, da pri svojem ubožtvu za takega kerščenca nima dostojnega daru. Vojvoda Henrik pa ga zaverne, rekoč: »Na to (na dar) jaz nisem gledal, marveč mi je šlo le za Vašo pobožno molitev in za to, da bi svojemu detetu dobil kor¬ enskega, pobožnega botra*. To je rekel, ter dal kumetu kupico polno zlatov v dar. — Pobožni baron in Taborski grajščak je svojim otrokom bogaboječe berače v botre jemal. — Tudi vašib otrok botri naj bodo poštenega zaderžanja, po¬ božni kristjani , otrokom keršanskega življenja živ zgled, fiolri, ki kerstne obljube sami zvesto spolnujejo , bodo pravi ,n veljavni poroki, da jih bodo tudi otroci zvesto spolnovali. ~~ Vbožni starši svobodno premožne botre prosijo , pa na bogato bolrinjo se naj ne zanašajo, da se njim in njihovim °trokoin ne zgodi, kor je sveti Peter Simonu Magu zažugal, ''ekoč: »Tvoj denar naj bo s teboj vred v pogubo*. (Ap. dj. 8 , 20 .) Pred vsem drugim vam bodi večni blagor vaših otrok P r ed očmi, kader jim botre zbirate. Za večni blagor in pravo srečo pa bodo vašim otrokom skerbeli le pobožni , bogaboječi botri, kajti le taki botri bbiio zvesto spolnovali svoje dolžnosti kerščencev, kterim so kumovali pri svetem kerstu. Dolžnost botrov do kerščencev pa so neizreženo imenitne, francoski kralj Karol X. je svoje dni sprehajajo se srečal 204 ženko, ki je navorojeno dete v naročja noseč milo jokala, ker ni mogla otroku botra dobiti. Priljudno se kralj za botra po¬ nudi. Kader je bilo dete kerščeno, in dobri ljudje botra spo¬ znajo, bili so neizrečeno veseli. „To veselje me je stalo pet in dvajset luidorjev (zlalov), ktere sem materi v zibelko djal; svoji kerstni hčeri sem pa tudi doto namenil, kader jo bom možu dal, w piše v ozir tega blagi kralj. To je bil res lep dar iz rok kraljevega botra, pa vendar še vse premajhen, da bi bil ž njim dopolnil še vse dolžnosti, ki jih boter ima do svo¬ jega kerščenca. Botri stopijo z otroki, ki jih k svetemu kerstu nesejo, in z njihovimi starši v duhovsko sorodovinstvo, česar sem že poprej omenil. Sorodovinci pa so dolžni, svojim sker- beti za časno srečo in večno zveličanje. — Tudi botri so dolžni; a) kerščenca, ter deteta k svetemu kerstu pri¬ nesti, namesto njega »Apostolsko vero“ moliti in kerstno obljubo storiti. Tako je sv. cerkev določila, in njenemu določilu so brez veljavnega vzroka ne sme nasproti ravnati. Dete prejme pri svetem kerstu neizrečeno velik« gnade, ter prejme duhovno prerojenje, postane božji otrok, zadobi pravico do nebeškega kraljestva. Ob enem pa prevzem« dete tudi velike dolžnosti, ter obljubi, da bo gnade, pri sve¬ tem kerstu zadobljene, skerbno varovalo, in vse dolžnosti ka¬ toliškega kristijana zvesto spolnovalo ves čas svojega življenja* Toda dete za vse to, kar se imenitnega ž njim godi, še nič ne ve ter nič ne ve za dolžnosti, kijih prevzame. Toraj mora sveta cerkev, ki je zavezana skerbeti, da se svete reči ne onečastijo, zahtevati z vso resnobo, da so botri pri svetem kerstu pričujoči, ter se za svojega kerščenca postavijo za poroka, da bo kerstno ob¬ ljubo svesto spolnoval in kerstno gnado skerbno varoval- Ravno zato še stari Tertulijan pravi: „Cerkev zahteva ljudi* kteri zastavo in poroštvo dajejo za tiste, ki jih k svetem« kerstu postavijo. Ona noče v nevarnost postavljati gnade sve¬ tega zakramenta, noče njegove svetosti onečastiti, in jo razme- tevanju in zaničevanju prepustiti .. . Razumnost (svete) cerkve se da prav djanjsko opravičevati s razumnostjo posvetnih lj« di (otrok tega sveta): Kader mislite svoj denar razposoditi, ho- 205 — čete vedeli, komu da ga posodile. Ako tistemu, ki ga izposo- juje, ne zaupate, in ako se vam njegovo premoženje ne zdi zadosti veliko, da bi ž njim svoj dolg poplačal, zahtevate po- r oštva, vi zahtevale gotovosti, in nihče ne bo grajal vaše Previdnosti. Kerslna gnada pa je naj veči dar zmed vseh darov, naj dražeji zaklad zmed vseh zakladov. Dostojno je tedaj, da si cerkev poskerbi gotovost, da bo zvesto oskerbo- Va l (obračal) gnado listi, komur gnado zaupa. a Botri morajo toraj pri kerstu svojega kerščenca sami pričujoči biti, da očitno in pred obličjem svete cerkve prevzamejo poroštvo za kerš¬ čenca, da bo kerstno gnado zvesto ohranil, in dolžnosti, ki jih prevzame, natanjčno spolnoval. V posebnih primerlejih sicer sv. cerkev dopušča, da prave botre nadomestujejo pri svetem kerstu njihovi nadomestovalci, toda to le samo takrat, kader pravi botri ali zavoljo bolezni, ali zavoljo velike daljave, ali zavoljo kakega drugega posebnega zaderžka ne morejo priti k svetemu kerstu. Kader pa nobenega takega veljavnega zaderžka ni \ morajo botri sami priti k svetemu kerstu. b) Botri so dolžni, kerščence ljubiti. Kerščenci so njihovi duhovni otroci, njihovi duhovni sinovi, njihove duhov- ske hčere; toraj jim gre tudi ljubezen, kakoršno so starši dolžni svojim otrokom, in kakoršna ne tiči le samo znotraj v Ser cu, ampak se tudi v djanju razkazuje in v delih. c) Botri so dolžni, kerščencem pogostoma v spomin sklicevati obljube, pri svetem kerstu stor¬ ile. Sveti Cesarij opominja vse botre, naj vsako leto, so- Se bno o velikonočnih svetkih, dobro pomislijo, kako so za °lroke pri Bogu za poroke bili; toraj naj skerbijo in jih po- gostoma ljubeznivo opominjajo na to, da sveto čistost ohranijo, Se kletve in rotenja varujejo, nesramnih pesem ne prepevajo, ne bodo prevzetni, zavidni in jezovi, naj pridno v cerkev hodijo, v cerkvi se ne pogovarjajo, ampak besedo božjo pazno Poslušajo, mašnike in starše resnično ljubijo in spoštujejo. d) Botri so dolžni, kerščencem skerbeli za dober Poduk, jik včasih k sebi pozvati, pa tudi večkrat obiskovati, 206 — da pozvedo, kako se kaj učijo, kako zaderžijo. — Dete se pri svetem kerslu po duhovnem potu prerodi, ter na novo ali drugič porodi. Novorojeno dete pa potrebuje človeka, kteri skerb ima za njegove telesne potrebe; ravno tako kerščenec potre¬ buje skerbmka, ter učenika in vodnika, ki skerb ima za to, da se mu ohrani in lepo razvija njegovo duhovno življenje. Dokler so starši živi, so oni tako v ozir telesnih, kakor tudi v ozir duhovnih potreb pervi oskerbniki in redniki svojih otrok. Ako pa otrokom starši odmerjo ali svojo dolžnost zane¬ marjajo, zavezuje poroštvo, ki so ga pri svetem kerstu dali, botre, da svojim kerščencem skerbijo za lep poduk in ker- šansko izrejo. V takih okoliščinah stopijo botri, ki so poprej na drugem mestu bili, kar učeniki in redniki na pervo mesto, ter so poprej, ko vsi drugi sorodovinci, odgovorni zato, da se njihov kerščenec lepo podučuje in keršansko izreja, naj si že kerščenca v lastni hiši imajo, ali ga pa drugim ljudem v oskerbovanje in izrejo dajo. Ravno zato se imenujejo botri *** botre, po latinsko patrini in matrinae, kar toliko pomenja kot soočetje, somatere, ter duhovni očetje in duhovne matere svo¬ jih kerščencev. Da botri res imajo imenitno dolžnost svojin* kerščencem skerbeti za lep poduk in keršansko izrejo posna¬ memo že iz tega, da sv. cerkev za botra ne dopušča vsakega človeka, kteri koli si bodi, ampak le bogaboječe katoliške kristijane. l)a bi botri te dolžnosti ne imeli, bil bi vsakdo dober za botra, naj si je vernik ali nevernik, pošten ali ma¬ lopriden katoličan , odraščcn človek ali majhno dele. Ker p a za botra vsakdo pripraven ni, in sv. cerkev le poštenim kato¬ liškim kristijanom kumovanje dopušča, je iz tega cerkvenega določila razvidno, da botri pri svetem kerstu prevzamejo po¬ sebne dolžnosti, ktere zamorejo spolnovali le tedaj, kedar so znajdejo v zvezi s sveto katoliško cerkevjo , in so pošteni i** bogaboječi. — Da so botri zavezani, kerščencem skerbeti * a lep poduk in keršansko izrejo , je razvidno tudi še iz tega, da sveta cerkev mašnikom naroča v cerkvenem obrednih** (Rituale), naj botre po svetem kerstu spominjajo dolžnost, ki so jih s kumovanjem prevzeli, in jim na serce navezujejo, naj te dolžnosti zvesto spolnujejo. In že sveti Avguštin botre opominja, rekoč: # Botri morajo kerščence opominjevati, naj 207 — čistost ohranijo, pravičnost ljubijo, ljubezen obvarujejo, in jih Morajo pred vsem drugim učiti Aposloljsko vero, Gospodovo Molitev , deset božjih zapoved in poglavitne resnice keršanske Vere“. — Svoje dni so botri in botre kalekumene ali ker- ščence učili keršanskega nauka , in so jih po lem k svetemu kerstu peljali, ter namestniku božjemu pričali , da so v pravi veri zadosti podučeni. V sedajnih časih novorojence k sve¬ temu kerstu prineso, in se za nje za poroke postavijo, da bodo otroci v pravi veri prav podučeni. Toraj botri dolžnost imajo, Sv oje duhovske otroke tu in tam kterikrat k sebi pozvati, ali jih ob nedeljah in praznikih obiskovali, ali jih o svelkih pred oerkevjo pričakovali, in jih izpraševati, kako se uče , in po¬ sedeti, kako se zaderže. Da se vam ne odtegujejo, in rnjše h vam pridejo, prinesite jim kak darek. Košek kruha, perišče orehov, kako jabelko ali pest suhih sliv ali kaj enakega je dobro zadosti, otroke privabili in jim serce razkriti, jezik ra zvezati. — Tudi imajo botri skerbeti, da njihovi kerščenci Pridno v cerkev hodijo, se zvesto v šolo pošiljajo. — Ker- šanski botri in botre, ki enega ali morda že več kerščencev Y oskerbljevanju imate, spolnujte zvesto to svojo dolžnost 1 Nikar ne pozabile , in v nemar ne spuščajte , da bote tudi Sstran te svoje dolžnosti kdaj odgovor dajali na sodbi; in gorje vam, ako bi kteri vaših duhovskih otrok po vaši ne¬ mirnosti in vašem zadolženju v greh padel in zaveržen bil. Nikar sami sebe ne zapeljujte , in ne mislite, da ste svojo dolžnost že spolnili, ako ste navadno botrinjo oskerbeli, dru¬ gega pa nič ne storili. Botrinja in navadne kerslne darila ni so poglavitna reč in niso dolžnost; poglavitna reč in terda dolžnost pa je, kerščencem skerbeti za lep poduk in ker- šansko izrejo. e) Botri so dolžni, starše in otroke posvariti, kader bi trebalo. Nahajajo se starši, ki so ali nemarni ali ne rodni od več, in toraj svojih otrok keršansko ne izredijo. N takih okoljščinah imajo botri pravico in dolžnost, starše po¬ briti in podučiti, kako naj prav izrejajo svoje otroke, in etrokom povedati in naročiti, kako naj delajo in ravnajo, da prav in po božji volji. Pri tem jih ne sme ostrašili — 208 — bena zamera, tudi ne nespametnih staršev odurna beseda: „Kaj vam, boter ali botra ! za to ?" Botri se znajdejo s starši in otroci v duhovnem sorodovinslvu, in kar sorodovinci imajo pravico in dolžnost, skerbeti za to, da se otroci keršarisk 0 izredijo. Ako bi te svoje dolžnosti ne spolnovali, veljalo bi tudi njim, kar sveti Pavl pravi, rekoč: „Ako pa kdo za svoje in zlasti za domače nima skerbi, zatajil je vero, in je hujši memo nevernika". (I. Tim. 5, 8.) In starši so botre naprosili) da prevzamejo tolike imenitne dolžnosti ; toraj se tudi nikakor ne morejo pritožiti, da jun botri v pravico segajo, kader svojo dolžnost spolnovaje posvarijo zanikerne starše, palaglav® otroke. f) Botri so dolžni, otroke v svojo skerb za re¬ jenke in rejenkice prevzeti, ali jih k dobrim ljudem spraviti, ako otrokom starši pomerjejo, ali pa starši v veliko silo in nadlogo pridejo. — Ako jim pa drugega storiti ne morejo, naj vsaj zanje molijo, jih angeljem varhom in svetim patronom priporočivši. — Prav lep zgled daje botrom nek kovač v Milanu na Italijanskem, po imenu Martin- Očetu njegovih kerščencev, Lacaro po imenu, je ogenj pokončal hišo in vse, kar je imel in Lacaro je zavoljo te nesreče S svojima dvema otročičema prišel v naj veče siromaštvo. Pridni kovač in boter teh otročičev je bil berž pripravljen, pomaga 11 nesrečnemu očetu in ubogema otročičema; ali denarja ni imel) da bi mu bil z denarjem pomagal, kolikor bi treba bilo. Toraj gre, in dela vsak dan štiri ure dalj, kakor poprej, ter dve uri zjutraj in dve uri zvečer, in kar je vsak dan zaslužil o teh štirih urah, izročil je usmiljenja vrednemu Lacaru. Bogat ter- govec Hieronim zve za to lepo djanje Martinovo, ter m° pošlje sto cekinov ali zlatov v dar, da bi si ž njimi nakupil železa in si razširil svojo kovačijo. Toda kovač noče denarju prevzeti, marveč prosi tergovca, da bi ga ubogemu Lacaru dal, ter pravi : „Dokler delati zamorem, ne bi bilo prav, ak° bi kaj (v dar) vzel, česar nisem zaslužil. Dajte rajše dena f mojemu ubogemu kumetu; s tim bo vse nadloge rešen, ter bo imel spet delo in zaslužek; jaz pa bom zamogel spet nekolik 0 209 ur dalj počivati^. Tergovec je storil, kakor ga je Martin Prosil, in ubogemu pogorelcu je bilo lepo pomagano; pri tem Pa tudi ni molčal, kako lepo da se je Martin obnašal. Kmalo se je razvedelo po vsem mestu Martinovo blago ravnanje , in Nekoliko časa ljudje niso drugega govorili, nego to, da so si Pripovedovali, kako lepo da se je kovač Martin obnašal do kutneta Lacara. In ljudem je bilo to tako močno všeč, da je v sakdo, ki je kovaškega dela potreboval, zatekel se k Martinu da je le mogel. S tim si je pa tudi Martin lepo opomogel , *u to tem bolj , ker je tudi pri preobilnem delu ostal vedno Priden in pošten. — Terdo zavezan sicer nobeden ni , da bi aioral za svojega kerščenca in njegove starše toliko storiti, kolikor je storil pridni kovač Martin; pri vsem tem pa je Vendar le boter zavezan , kerščencu in njegovim staršem tudi v časnih nadlogah in telesnih potrebah na pomoč pri¬ hiteti, ker se znajde ž njimi v duhovskem sorodovinstvu, in ker sorodovinec posebno nalogo ima in dolžnost, pomagati v Potrebi svojim sorodovincem. Vtegnil pa bi si kdo misliti ali reči : „Ker botri prevza¬ mejo tako velike in imenitne dolžnosti, bo človeku gotovo “olje, da noče biti boter ali botra ?“ Takemu odgovorim: Res je, da prevzamejo botri velike imenitne dolžnosti; pa je tudi to res , da prav dobro delo st °ri kristjan, lrleri za botra ali botro gre, da ima zavoljo hga zasluženje pri Bogu, in da mu Bog sam potrebno pomoč ’ n gnado daje, da lepo spolnuje te imenitne dolžnosti. Kader je tedaj kdo za botra ali botro prošen, naj se brez P r evičnega vzroka nikar ne odpoveduje, ker bi s takim od— Povedovanjem odpustil in zanemarjal dobro, milostno delo. k a j Jezas sam pravi, da moramo to, kar želimo , da bi drugi storili, tudi mi drugim storili. Kakor tedaj želite vi, keršanski starši! da gre kdo vašim otrokom za botra ali botro, rav no tako tudi drugi starši žele in jim je ljubo, ako vi, ka- lj er vas prosijo, za botra ali botro greste njihovim otrokom. V svetem evangeliju beremo, da je nek človek iz Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga tudi Kerš, n. IV. pogl. — 210 oropali, in z ranami obdali, ter so šli, in ga pustili na pol mertvega. Primerilo se je pa, da je nek duhoven šel p° tistem potu in ga je videl, in je inemo šel. Ravno tako j 0 tudi levit, ko je prišel na to mesto in ga videl, memo šel. Nek popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga j 0 videl, se mu je v serce smilil. In je pristopil, in mu obezal rane, in je vlil vanje olja in vina, in ga je posadil na svoj 0 živinče, ter ga peljal v gostilnico, in ga oskerbel. (Luk. 10? 30 — 34.) Tak usmiljen Samarijan si tudi ti, moj krislijan! kader za botra greš. S tim namreč, da za botra greš ali za botro, skazuješ od izvirnega greha na duši ranjenemu otroku enako, in še veče usmiljenje , kakor ga je skazoval usmiljeni Samarijan med razbojnike padlemu, ranjenemu človeku. Tak usmiljen Samarijan je bil svoje dni car Ivan, ki je krog sred 0 šestnajstega stoletja na Ruskem carcval. Da bi pozvedeL kaj ljudje govorijo o njegovem kraljevanju, in ktera reč da bi jim vtegnila nepovoljna biti, preoblekel se je, da bi g a ljudje ne spoznali, marsikterikrat v kako borno obleko, in j 0 šel med ljudi. Tako preoblečen gre nekega dne iz Moskv 0 v bližnjo Yas. Da bi gostoljubnost in postrežljivost vaščanov na poskušnjo djal, gre od hiše do hiše, proseč, da bi ga^ p 0( * streho vzeli; a nevljudni ljudje ga nočejo sprejeti. Že j 0 mislil ves nevoljen zavoljo tolike terdoserčnosti vaščanov vas zapustiti, ko pride do revne, borne hiše. Še tukaj hoče p 0 ' skusiti, ali so tudi tu notri enako neusmiljeni prebivalci, kakor po drugih hišah; toraj poterka, in prosi, da bi ga vzeli p 0( * streho. Ves vesel mu borni kmetič vrata odpre, ter ga v hišo sprejme, in mu postreže lepo , kolikor premore. M e ’ed vežne vrata pride, začuje derdranje vozov in peketanje ^°njskih kopit, in kmalu na to se pripelje car Ivan sam pred Beličevo hišo, spremljevan od mnoge imenitne gospode. Ce- Sar ski voz pred hišo obstoji, in ž njega slopi blagi car Ivan, ter reče kmetiču: »Včeraj sem ti obljubil, da ti bom botra P°skerbei, in danes pridem, da rešim svojo obljubo; podaj mi 'tateta, in sprejmi me v cerkev*. Ves osupnjen kmetič stermi, ter ne ve, kam bi se djal. Car Ivan pa ga prijazno tolaži , mu pravi : »Blagi mož! včeraj si ti meni gostoljubnost s ^ a zoval, danes pa pridem , da jaz nad teboj spolnim svojo d°lžnost, ter poplačam tvojo čednost. Iz tvojega stanu, kteremu v čast, te ne bom prestavil v drugi stan; pa previdel te bom - i:— i - .-i • ■ • • ■ 11 > *-• — 111 s tim , kar ti bo v hasen in korist. Poskerbel ti bom ^ dno živine, pripravnega zemljišča, in hišo, v kleri boš lahko ^eseljern skazoval svojo gostoljubnost. In ker se v vsi vaši beden znašel ni, kteri bi bil imel toliko keršanskega sočutja b ljubezni do bližnjega , da bi bil tvojemu detetu kumoval , j 6Vze l bom jaz sam to sveto opravilo, in tvoje novorojeno e bo moj rejenec*. Blagi kmetič od samega veselja ni ^.°gel (1 0 besede ; a namesto besed so govorile hvaležne solze, So se mu vtrinjale v očeh. Car Ivan pa vzame dete v "čje, in ga nese v cerkev k svetemu kerslu. Po svetem , k ? m ga nese v ceiKev k svetemu itersi r stu g a S p e t kmetiču izroči z lepim darilom j a na j skerbno pazi na detetovo zdravje, i vred in sporo- in čez leto in naj ga prinese v cesarski grad, da bo dete ondi izrejeno. se je tudi res zgodilo, in car Ivan ni jenjal z dobrotami 0 Sl pati gostoljubnega kmetiča in njegovo družinjo. , 3. Zdaj veste ktere dolžnosti da botri imajo do svojih nrščencev, ter svojih duhovskih otrok. Samo ob sebi pa se * e Umeva, da morajo tudi kerščenci imeti svoje posebne dolž— b°sti do svojih botrov. Treba je toraj tudi še od teh dolžnost P°Vedati par besedi. # — 212 — IV. Dolžnosti kerščencev do botrov. Ker so botri dolžni, svojim kerščencem skerbeti za l e P poduk in keršansko izrejo, mora tudi kerščenec dolžen > B zavezan biti, svojega botra in svojo botro ljubiti , spoštovat' i in mu sosebno v ozir duhovskih reči pokorščino skazovat'; Prav močno bi se kerščenec motil, ako bi mislil, da mu treba botra ali botre poslušati, njihovega nauka in opominja' vanja sprejemati. Nepokorščina do botrov je ravno tako pr°' grešna in kaznovanja vredna, kakor nepokorščina do starše v > kajti botri so namestniki staršev, kerščencem duhovni očotj® in duhovne matere. Preglejmo tedaj bolj na drobno dolžnosti kerščencev botrov. Kerščenci so botrom dolžni: a) Spodobno jih spoštovati. Koliki dobrotnik ki otroka iz sužnosti reši! — Koliki prijatel je, kdor hlap c “ ali dekli v dobro, imenitno službo pomaga ! — Koliko na" 1 porok velja, kader smo pomoči potrebni! — Vse to na" 1 botri po duhovsko storijo. — Vredni so, da se jim odkrijem 0 ’ jim spoštovanje skazujemo. Kerščenci so botrom dolžni: b) Voljno pokorščino jim skazovati v duhovsk'h; pravičnih rečeh. Oni so od začetka pri nas priča bili, ^ smo obljubili; toraj jim gre tudi vedeti, kako obljubo spol nlK jemo, saj bodo tudi na sodbi za nas pričali. Kerščenci so dolžni : c) Botre tudi obiskovati, in jim v potrebi po S v ° jem premoženju pomagati. Oni so nam v duhovski potrebi 0 pomoč pristopili; spodobi se, da jih mi ne zapustimo v l e lesni sili. Kerščenci so dolžni : d) Za botre moliti; — kader preminejo, tudi na vfi grob poklekniti, in Boga prositi, naj bi jim zavoljo nas nfl 213 kožji pravici hudo ne bilo. Oni bodo za nas odgovor dajali, ker so od začetka pri nas za poroke bili. 4. Velike so dolžnosti botrov, pa tudi lepo je plačilo * 5 6 na tem svetu, ako jih zvesto spolnujejo , še lepše pa nji- kevo plačilo v dolgi večnosti. Za otroke plačnik in povrač¬ il bo Jezus sam, ki je obljubil : »Kdor sprejme kterega ta¬ kega otroka v mojem imenu, mene sprejmeš (Mat. 18, 5.) »Kar ste storili kteremu teh naj manjših mojih bratov, ste Jfieni storili*. (Mat. 25, 40.) — Za Dravo v Pohorjih imajo k°tri dolžnost, otroka k pogrebu nesti, ako umerje kar malo v pomen , da ga odrajtajo Bogu, kojega so pri svetem er stu od Boga prevzeli v svojo skerb. Pač lep običaj za JJjega, ki ga prav umeva. O da bi pač vsi botri vse svoje kerščence, ne le majhne, ampak tudi odraščene zamogli ^ a j z veselim sercem Bogu izročiti. Imenitne so pa tudi dolžnosti kerščencev do botrov, ^°jih duhovskih očetov, svojih duhovskih mater. Le pridno »j v o 0 svoje obljube dopolnili, oh, naj bi tudi vidva zame dobro r 'cala, ker sta v začetku bila pri meni 1 J 0 spolnujmo in zvesto ! Pozdravljeni mi toraj bodite , m l?J n > kume in moja pokojna botra! — Mirno počivajta j^dnem krilu matere zemlje do prihodnjega jutra vstajenja! - " kader bomo vsi Dred Sodnika stoDili odsovor dajat, kal 5. Nauk od zakramenta svetega kersta naj sklenem z 'bedami svetega Gregorja Nisanskega, ki pravi: »Po svetem !er stu si postal kristijan. Ako si pa krislijan, nasleduj Kri- slus a, svojega Boga ; ne nosi (tega) imena zastonj in neči¬ mrno, temveč prav popolnoma; spolnuj prevpis (postavo) e § a tako velikega imena , spolnuj ga, pravim, z deli, ktere s ° Vredne lega imena*. Amen. — 214 — XVII. keršanski nauk. Od zakramenta svete birme. — Kaj je sveta birma? — Sveta birma je pravi, od Jezusa postavljen z a ' krament. — Kako se loči sveta birma od svetega kersta? — Ali nam je sveta birma potrebna v zveličanje? — 1. Zadnjič sem skončal nauk od zakramenta svetega kersta s tim, da sem vam razlagal, ktere dolžnosti da ima] 0 botri do kerščencev, in ktere dolžnosti da imajo kerščenci svojih botrov. 2. Danes prestopim na razlaganje drugega zakramenta? in bom govoril: §. 2. Od zakramenta svete birme. Beseda „birma a se izhaja iz latinske besede »firmare"? kar po naše pomenja poterditi ali pokrepčati. Ta beseda te" daj na znanje daje moč, klero zakrament sveto birme ima, 1,1 ktera, kakor vam bom pozneje obširniše razlagal, obstoji ravn° v tem, da nas poterduje, da zamoremo svojo vero stanovitn 0 spoznavati, in po njej živeti. Sveti cerkveni učeniki so sv et | birmi tudi še druge imena nadevali. Imenovali so jo z^aj „pokIadanje rok“, zdaj »maziljenje", zdaj »križmo zveličanja" ali »zakrament križme«, zdaj »pečat božji«, zdaj „spolnit° v krislijanovo ft . Pokladanje rok so jo imenovali zalo, ker škofje bit" raancem pri sveti birmi roke pokladajo na glavo. — 215 - Maziljenje so jej rekli zato, ker se birmanci mazilijo pri sveti birmi. Križmo zveličanja ali zakrament križme so jo zvali * a lo, ker se birmanci mazilijo s sveto križmo. Ime pečat božji so jej nadeli, ker se birmancem pri Sy eti birmi vtisne v dušo neizbrisljivo znamnje vojščakov Kristusovih. Spolnitev kristijanova se je klicala zato, ker kri— sll 'jan po sveti birmi popolniši postane, ker pri njej prejme ^ožje božje, da zamore svojo sveto vero braniti in ohraniti, ln po njej stanovitno živeti. V ozir svete birme je treba, da vam razlagam : A) Da je sveta birma pravi, od Kristusa po- s lav]jen zakrament; B) Ktere dobrote da nam daje zakrament svete b > p m e ; C) Ali smo dolžni prejeti zakrament svete birme, ln kako ga moramo sprejeti; D) Kako se zakrament svete birme deli? , E) Ktere dolžnosti da za seboj vodi sveta b * r m a. Danes ostanemo pri pervem stavku : A) Sveta birma je pravi od Kristusa postavljen Prameni. Na vpraševanje: Kaj je sveta birma? odgovorim: Sveta birma je zakrament, v klerem sveti Duh keršče- ne &a človeka s pokladanjem škofovih rok, s sveto križmo, in Z bož jo besedo v gnadi poterdi, da svojo vero stanovitno s Poznava ali terdi in po njej živi. Dovolite, da vam te kratke besede obširniše razložim , — 216 - po tem pa tudi dokažem, da je sveta birma pravi, od Kristusa postavljen zakrament. 3. Glede razlaganja, kaj da je sveta birma, rečem naj poprej, da je sveta birma zakrament, v kterem bo k e r- ščeni človek od svetega Duha v gnadi poterjen. Poprej tedaj, prejden bo birman, mora človek kerščen biti. Sveti kerst namreč je pervi zakrament, in pred svetim kerstom ne more človek nobenega drugega zakramenta veljavno prejeti- Kdor hoče toraj veljavno birman biti, mora poprej že veljavno kerščen biti. Kdor še kerščen ni, še nima duhovnega živ¬ ljenja, je še na duši mertev, in je toraj nezmožen, da bi po¬ terjen bil v duhovnem življenju, kar se pri sveti birmi zgodi- Memo tega človek, kteri še kerščen ni , še tudi ni ud svete cerkve, in ravno zato se tudi ne 'more še vdeleževati milost in pomočkov za zveličanje, ki jih sveta cerkev svojim udom deli, in med te pomočke za zveličanje štejemo tudi sveto birmo. Da bi se tedaj kak nevernik, ali Jud , ali kak drug nekerščen ali neveljavno kerščen človek birmati dal, ne veljala bi njegova birma nič, neveljavna bi bila. Da bo birma veljavna, pa ni ravno potrebno, da bi se kerščeni človek, ki jo prejema, svoje pameti že zavedel, in da bi v keršanskem nauku bil že podučen. Sveto birmo bi vte- gnilo prejeti tudi majhno, novojoreno dete, da je le kerščeno bilo. V pervih časih keršanstva so res birmovali tudi majhne? tudi novorojene deca, in v izhodni cerkvi je to še dandanes v navadi. V zapadni cerkvi pa so menda od trinajstega sto¬ letja za dobro spoznali, zakrament svete birme otrokom delit' še le po tem, ko se jim je začela že pamet odpirati, in SO bili v keršanskem nauku že podučeni, kar je tudi še danda¬ našnji pri nas v navadi, in le prav slabotnim, bolehnim otro¬ kom se tu in tam kterikrat poprej deli zakrament svete birme- Pri razlaganju svete birme pravimo na dalje, da se 13 sveti zakrament deli po pokladanju škofovih rok, po njego¬ vem maziljenju in njegovi molitvi. S tim na znanje dajemo? da le Škof je pravi in pravni delivec zakramenta svete birm®? - 217 - kar tudi sveto pismo uči, in lerdijo sveti cerkveni učeniki in sveta cerkev. V svetem pismu beremo, da so zmerom le apo- steljni delili zakrament svete birme; kerščevali pa so tudi učenci Jezusovi, ter mašniki in diakoni. Sveti Peter in sveti Janez sta se nalašč podala v Samarijo, da bi birmala kristjane, ktere je bil kerstil diakon Filip. (Ap. di 8, 14.) O tem go¬ vori častivredni Beda, in pravi: „Ako bi bil Filip apostelj, bil ki sam roke nanje pokladal, da bi biii kerščenci prejeli svetega Duha; to pa pripada le škofom.* Tudi sveti Pavl je v Efezu kirmoval Efežane po tem, ko so kerščeni bili, akoravno so aposleljnom mašniki kar pomočniki na strani stali, kteri bi bili lahko kerščence birmovali, ako bi bili v to oblast in pravico imeli. — Da so le škofje pravi in pravni delivci zakramenta svete birme , terdijo tudi sveti cerkveni očetje. Sveti Avguštin birmovanje imenuje pravico, škofom izročeno od apo- steljnov, ter pristavlja, da je tudi v njegovem času bivala taka navada, in oblast birmovati bila škofom prideržana. O Hiero- uimovem času so se tudi na selih ali po deželi tu in tam na- kajali razpostavljeni mašniki, vendar pa pričuje ta cerkveni učenik, da so škofje tudi v tiste kraje hodili, ter potovali po deželi in kerščence birmovali Vsega tega bi treba ne bilo, ko bi bili tudi mašniki smeli birmovati, nikar pa škofje sami. — In to, kar sveto pismo spričuje in cerkveni učeniki trdijo, uči tudi sveta cerkev. Določila je namreč v različnih oorkvenih zborih, na primero, v Elvireškem, Kartagenskem, Florentinskem in Tridentinskem cerkvenem zboru, da so le samo škofje pravi in pravni delivci zakramenta svete birme. 'F Tridentinskem cerkvenem zboru določuje to resnico z na¬ slednjimi besedami: „Ako bi kdo lerdil, da pravni delivec sv ete birme ni edino le škof, ampak vsak priprost mašnik, kodi izobčen". — Po tem takem je gotovo, da le samo škofje s ° pravi, od Kristusa postavljeni delivci svete birme. Pravi ali pravni, od Kristusa postavljeni delivci, pravim; kajti v po- sebnih, nenavadnih okoljščindh vtegnejo s papeževim dovole- n iem birmovati tudi drugi mašniki. Ravno zato beremo v določilu papeža Eugenija IV. do Armencev naslednje besede: »Pravni delivec (svete) birme je škof; vendar se bere, da po dopuščenju sv. sedeža je ob važnem in silnem vzroku zakrament 218 — (svete) birme delil tudi priprost mašnik, ako je le križmo škof posvetil*. Opomnili moram, da mašniku dovolenja za birmovanje ne more dati nobeden škof, temveč ga daje le samo papež. Brez tega papeževega dovolenja ne sme birmo- vati nobeden mašnik, in ako bi birmoval, ne veljala bi po besedah papeža Benedikta XIV. birma. Le samo papež ima v cerkvi vso oblast, in zamore toraj , kakor sveti Tomaž Akvin uči, nekoliko od tega, k čemur so potrebni viši redovi (žegni), preložiti tistim, ki se znajdejo v nižih redovih (žegnih.) Z besedami „s pokladanjem škofovih rok, z maziljenjem s sveto križmo in z molitevjo* je na znanje dano tudi vidno znamnje (ali tvarina in oblika) svete birme. —■ K vidnemu znamnju (ali k tvarini) svete birme spada naj poprej po- kladanje škofovih rok. To se posname iz svetega pisma; sveto pismo namreč pravi, da so aposteljni na kerščence roke pokladali, in jim svetega Duha delili, to je: jih birmovali. (Ap. dj. 8, 14 -17.) Pokladanje rok jo bilo tudi pozneje vsegdar v navadi v sveti cerkvi, kar je razvidno že iz tega, da se je sveta birma memo drugih imen imenovala tudi „po- kladanje rok*. Memo drugih cerkvenih zborov Arleški in Lionski pokladanje rok kar naravnost zapovedujeta, in od tega pokladanja rok govorita kakor od sploh znane navade. Toraj je gotovo, da pokladanje škofovih rok spada k vidnemu znam¬ nju (ali tvarini) svete birme. To pokladanje rok pa ni tisto pervo pokladanje, pri klerem škof svoje roke stegne nad vse birmance sploh, ampak je uno drugo pokladanje, pri kterem škof vsakega posameznega birmanca sveto križmo mazileč roko nanj položi. — K vidnemu znamnju (ali k tvarini) svete birme spada na dalje maziljenje s sveto križmo. Od tega maziljenja aposteljni večkrat govorijo. Sveti Pavl pravi: „Kteri nas pa poterduje z vami v Kristusu, in nas je mazilil, je Bog, kleri nas je tudi zapečatil, in dal zastavo Duha v naše serca*- (II. Kor. 1 , 21. 22.) In sveti Janez (I. 2, 20. 27.) piše: „Vi pa imate maziljenje od svetega (Duha) ... In maziljenje, ktero ste vi od njega prejeli, ostani pri vas*. Sveti cerkveni učeniki, med njimi sveti Ciril Jeruzalemski, sv. Ambrož, s v- Avguštin, in mnogi drugi obračajo to besede na sveto birmo- - 219 — Tudi maziljenje je bilo že od nekdaj v navadi pri sveti birmi, in za tega voljo so nekteri cerkveni učeniki sveto birmo kar naravnost „maziljenje K imenovali. In sveta cerkev je tudi maziljenje s sveto križmo štela k vidnemu znamnju (ali k tva¬ rini) svete birme. V Florentinskem cerkvenem zboru, posta¬ vim, je rekla : „Tvarina (svete) birme je križma, obstoječa iz olja, ktero pomenja svitlobo (čistost) vesti, in iz balzama, kleri naznanja prijeten duh dobre vesti“. In na svetem Tri¬ dentinskem cerkvenem zboru je določila. „Ako bi kdo terdil, da žalijo svetega Duha tisti, kteri sveti križmi pri birmi pri¬ pisujejo kako moč, bodi izobčen^. (Sess. VII. can. 2.) — Med tem, da škof roke položi na birmanca in ga mazili s sveto križmo, moli nad njim to le molitev: „Zaznamovam te z znamnjem svetega križa, in poterdim te s križmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen.“ Ta molitev še le prav na znanje daje, kaj da pomenja pokladanje rok in maziljenje s sveto križmo. Po tem takem tudi ta molitev spada k vidnemu znamnju svete birme, in je „oblika“ tega svetega zakramenta. V razlaganju zakramenta svete birme tudi še pravimo, da bo v tem svetem zakramentu kerščeni človek od svetega Duha v gnadi poterjen, da svojo vero stanovitno spoznava Mi terdi in po njej živi. S temi besedami je naznanjena po¬ sebna dobrota, ki jo sveta birma daje, in od klere bo pozneje kaj več povedanega. Rekli smo tudi, da bo pri sveti birmi kerščeni človek od svetega Duha v gnadi poterjen, in to s mo rekli zato, ker se ravno od svetega Duha izhaja to po¬ denje v gnadi. Sveti Duh namreč nas posvečuje s svojo gnado, pa nas tudi poterduje v svoji gnadi. S tim, kar sem vam dosihmal pravil od svete birme, razložil sem vam, kaj da je sveta birma. Zdaj vam moram P a še razložiti, da je sveta - birma res zakrament. 4. Poslušajte tedaj dokaze ali spričevanja, kteri skazu- l e j° in spričujejo, da je sveta birma res pravi, od Kristusa postavljen zakrament. 220 - Obnovljevalci vere ali krivoverci šestnajstega stoletja so metno nekterib drugih zakramentov zavergli tudi sveto birmo, terdd , da je sveta birma človeška izmišljotina in prazna šega ali ceremonija. Da pa to ni res , in da sveta birma ni kaka človeška izmišljotina ali prazna šega ali ceremonija, temveč da je pravi, od Kristusa postavljen zakrament, razvidi se iz na¬ slednjih neoveržljivih spričevanj. Perva priča so nam obljube, ki jih je Jezus v ozir svetega Duha aposteljnom delal. O svojem vnebohodu je rekel svojim aposteljnom: ,,Prejeli bote moč svetega Duha, kteri bo v vas prišel 44 . (Ap. dj. 1, 8.) Aposteljni so v Jezusa verovali, in so bili že prerojeni ; tudi oblast grehe odpuščati so že bili prejeli. (Jan. 20, 22. 23.) imeli so tedaj svetega Duha že v posesti; pri vsem tem pa so bili vendar le še vsi polni strahu pred Judi, ter si niso upali očitno stopiti med ljudi in jim oznanovati Jezusa in njegove nauke. Iz tega moramo soditi, da je vspeh, kterega je sveti Duh takrat nad njimi razkazoval ves drugi bil memo vspeha, kterega je imel sv. Duh razodevati nad njimi, kader ga bodo prejeli tako, kakor jim ga je Jezus obetal o svojem vnebohodu. Na binkoštno nedeljo je sveti Duh res nad nje prišel, prišel v vidni podobi gorečih jezikov, in pri tej priči se je pokazala nad njimi njegova moč in delavnost; prinesel jim je namreč seboj neprestrašenost, serčnost, stanovitnost, nebeško učenost. Aposteljni so tedaj na binkeštno nedeljo, o kteri jim je Jezus dopolnil svojo obljubo, prejeli to, kar mi imenujemo birmo. Jezus jim je po tem takem zakrament svete birme obljubil in jim ga tudi dal. Pa ne samo aposteljnom, ampak tudi vsem drugim vernikom je Jezus obljubil gnado svetega Duha, ktera jih bo v veri poterdila ; kajti rekel je: „Kdor v me veruje, poteko, kakor pismo pravi, potoki žive vode iz njegovega oserčja“. To pa je rekel, pristavlja sveti Janez (7, 38. 39.) „od Duha, kterega so imeli prejeti vanj verujoči; Duh namreč še ni bil dan, ker Jezus še ni bil po- veiičan“. Po teh besedah je imela kakor aposteljnom tudi vsem vernikom poleg kerstne gnade dana biti še druga po¬ sebna gnada svetega Duha, da bi jih v veri poterdovala, ktera sicer od svetega Duha svoj začetek ima, kakor ga kerstna gnada ima, pa je vendar le od kerstne gnade različna gnada. — 221 In ker je Jezus tako gnado res obljubil, naročil je gotovo tudi svojim aposteljnom, kaj noj storijo, da bodo verniki po¬ roštvo in prepričanje imeli, da so prejeli svetega Duha, kleri jih v veri polerduje , ali, da vam to z drugo besedo povem: Jezus je moral postaviti zakrament svete birme. Iz obljub Jezusovih tedaj, po kterih je svetega Duha obetal, da bo ver¬ nike v veri poterdoval, posnamemo, da je sveta birma pravi, od Jezusa postavljen zakrament. Druga priča, da je sveta birma res pravi, od Jezusa po¬ stavljen zakrament, nam je obnašanje ali djanje in ravnanje aposteljnov. V apostoljskem djanju (8, 14 —17.) beremo: »Ko so bili pa slišali aposteljni, kleri so bili v Jeruzalemu , da je Samarija sprejela božjo besedo , poslali so jim Petra in Janeza. In sta prišla, in sta zanje molila, da bi prejeli sve¬ tega Duha. Zakaj v njih nobenega še ni bil prišel, ampak samo kerščeni so bili v imenu gospoda Jezusa. Tedaj sta roke nanje pokladala , in so prejeli svetega Duha*. Iz teh besed se razvidi, da so aposteljni kerščencem ali novim kristijanom v Samariji delili posebno gnado ali poseben pomoček za zve¬ ličanje, kteri je obstal v pokladanju rok, in je kerščencem dodelil svetega Duha. Ta pomoček za zveličanje je bil pravi zakrament, ker je kerščencem delil posebno gnado, delil sve¬ tega Duha. Ta pomoček za zveličanje je bil pa tudi od sve¬ tega kersta različen zakrament, ker se je delil takim, ki so zakrament svetega kersta že prejeli, ki so že kerščeni bili. Aposteljni pa bi nikakor ne bili vedeli, da zamorejo vernikom s pokladanjem rok svetega Duha deliti, ako bi jim Jezus v to n ® bil dal oblasti, in ako bi jim tega ne bil zapovedal. Še °lo mogoče bi jim ne bilo, s kako prazno šego ali ceremonijo komu deliti svetega Duha , kajti svetega Duha deliti, ni kako človeško, temveč je božje delo. Ako so tedaj aposteljni na kerščence roke poldadali, ter jim svetega Duha delili, storili to, in storiti zamogli le, ker jih je Jezus v to pooblastil 'o jim je Jezus to zapovedal. Pokladanje rok, ali, da z drugo besedo povem, sveta birma je toraj pravi, od Kristusa postav¬ ljen zakrament. — Na dalje beremo v apostoljskem djanju (19, 1—6.): »Prigodilo se je pa, ko je bil Apolo v Korintu, — 222 da je Pavl, ko je bil obhodil gorenjo strani, prišel v Efež, in našel neke učence (Janezove), in jim je rekel: Ali ste prejeli svetega Duha, ko ste verni poslali ? Oni pa so mu rekli: Saj še slišali nismo, da je sveti Duh. On pa je rekel: Na kaj (v čegavem imenu) ste bili tedaj kerščeni ? So od¬ govorili : Na Janezov kerst, Pavl pa je rekel: Janez je kerščeval ljudstvo s kerstom pokore, rekoč, da naj verujejo v njega , kteri bo za njim prišel, to je , v Jezusa. Ko so to slišali, bili so kerščeni v imenu Gospoda Jezusa« In ko je Pavl roke nanje položil, prišel je sveti Duh na nje*. Ko je sveti Pavl tiste Janezove učence vpraševal, ali so svetega Duha prejeli, hotel je s tim vpraševanjem vprašati, ali so bir¬ mani bili; mislil je namreč, da so že kerščeni bili, kor so se učencem prištevali; dvomil pa je , ali so birmani, ker v Efežu ni bilo škofa, kteremu bi pristalo, zakrament svete birme deliti. Zdaj pa je zvedel, da so bili le z Janezovim kerstom kerščeni. Toraj gre, in jih ukaže kerstiti v Jezusovem imenu. To pa mu še ni bilo zadosti ; marveč je po tem, ko so pre¬ jeli sveti kerst, še roke nanje pokladal, da je po pokladanju njegovih rok sveti Duh nad nje prišel. Delil jim je tedaj nov, od svetega kersta različen pomoček za zveličanje, kteri obstoji v pokladanju rok in delenju svetega Duha, to jo : delil jim je zakrament svete birme. Po tem takem se tudi iz djanja in ravnanja aposteljnov posname, da je sveta birma pravi, od Jezusa postavljen zakrament. Tretja priča, da je sveta birma pravi, od Jezusa postav¬ ljen zakrameut, je sploh vpeljana navada v sveti cerkvi. Po spričevanju svetega Hieronima je bila že o njegovem času v sveti cerkvi navada, da se je v odročne kraje škof podal, na tiste, ki so od mašnikov in dijakonov kerščeni bili, roke po- kladat in svetega Duha nad nje sklicevat. In sveti papež Gregor Veliki opominja škofe, da morajo oddaljene cerkve na selih obiskovati, ter deliti kerščencem „pečat Gospodov*, to je : sveto birmo. Cerkvena zgodovina pripoveduje, da so škofje tudi res že o pervih časih keršanstva, svoje škofije obiskajoč, vernikom zakrament svete birme delili. Tako bir- movanje je znano od svetega Patricija, irlandskega aposteljna, 223 — ki je živel krog srede petega stoletja; znano od svetega Vil— frida, škofa v Nordthumbriji v sedmem stoletju ; znano od sve¬ tega Kutberta, škofa Hekshamskega in od mnogih drugih škofov. Nek cerkven zbor v osmem stoletju, kterega se je tudi sveti Bonifacij vdeleževal, zapoveduje mašnikom, naj ljudi priprav¬ ljajo za prejemanje zakramenta svete birme, kader bi škof obiskoval svojo škofijo. Ti in mnogi drugi zgledi spričujejo, da so škofje že o starodavnih časih ravno tako , kakor dan¬ danes vernikom delili zakrament svete birme. In sveta cer¬ kev je ravno tako , kakor zdaj, tudi že nekdaj sveto birmo imela in oskerbovala kar pravi, od Kristusa postavljen zakra¬ ment, kar je razvidno iz mnogih izrekov svetih cerkvenih očakov in svetih cerkvenih zborov. Med drugimi pravi sv. Hieronim : „Ali mar ne veš, da sveta cerkev v navadi ima , na kerščence roke pokladati, ter s tim svetega Duha (nad nje) sklicevati ? Vprašuješ : Kje je to zapisano ? Odgovorim : V apostoljskem djanju. In, da bi tudi (sveto) pismo tega ne Povedalo, zadostoval bi že splošni nauk (svete) cerkve po vsem svetu , kajti izročilo ima enako veljavo, kakoršno ima pisana postava^. Ta sveti učenik tedaj razlaga sveto birmo z a tako reč, ktera je zastavljena na sveto pismo, ter na apo- stolsko djanje, in toraj pravi od Kristusa postavljen zakrament; ‘n po njegovih besedah bi se morala sveta birma kar pravi, °d Kristusa postavljen zakrament imeti še clo tedaj, ko bi o njej sveto pismo kar nič v misel ne vzelo , ker se mora kar božja naredba spoznavati in sprejemati to, kar je bilo v sveti cerkvi povsod in vedno v navadi. — Ravno tako so tudi mnogi cerkveni zbori sveto birmo spoznali in oklicali knr pravi, od Kristusa postavljen zakrament. Da od drugih nlc ne rečem, naj vpeljem le besede svetega Tridentinskega Cerkvenega zbora, tako le govorečega od svete birme: „Ako “1 kdo terdil, da je birma kerščencev prazna ceremonija, nikar P a pravi in resničen zakrament, — ali da nekdaj ni drugega “Hn, razun podučevanje, po kterem so morali tisti, ki so v mladostne leta stopili, cerkvi spričevanje dajati v ozir svoje Vere; — bodi izobčen^. Tedaj se tudi iz tega, da je sveta bir ma vsegdar v navadi bila v sveti cerkvi, lahko spozna, d 0 je sveta birma pravi, od Kristusa postavljen zakrament. — 224 — četerta priča , da je sveta birma pravi, od Kristusa po¬ stavljen zakrament, je obnašanje starih, od prave cerkve loče¬ nih verstev, na primero : Nestorijanov, Jakobitev, sosebno pa Gerkov ali starovercev. Vsi ti imajo ravno tako, kakor naša sveta cerkev, sveto birmo za pravi , od Kristusa postavljen zakrament. Gerškega patriarha Cirila Lakaris-a so v Jeruza¬ lemskem zboru leta 1672 Gerki sami obsodili kar krivoverca, ker je med drugim terdil, da sveta birma ni pravi zakrament. Ako bi sveta birma ne bila pravi, od Kristusa postavljen za¬ krament, za kakoršnega ga je vedno spoznovala sveta cerkev, bi ti krivoverci in razkolniki ne mogli vedeti, da je sveta birma res zakrament, in bi je tudi nikakor ne bili svojim za¬ kramentom prištevali, kader so se bili ločili od svete cerkve. Peta priča, da je sveta birma pravi, od Kristusa postav¬ ljen zakrament, izvaja se iz tega, da nam je ta sveti zakra¬ ment zares potreben. Ako bi sveta birma ne bila pravi zakrament, ampak le prazna šega ali ceremonija , manjkalo bi nam gnade, ktero prav močno potrebujemo sosebno takrat , kader odrastemo. Kader namreč odrastemo, treba je, da sveto, nam pri svetem kerstu vlito vero vsem skušnjavam in nevar¬ nostim vkljub stanovitno spoznavamo in po njej živimo. Tega pa bi ne mogli zverševati, ako bi ne dobivali posebne gnade, ktera nas v veri poterduje. Podobni bi bili neoboroženim vojakom, obnemoglim bojevalcem. Ker se nam pa ta posebna pomoč in gnada ne deli v nobenem drugem zakramentu, smemo za terdno sklepati, da se nam v zakramentu svete birme deli? in toraj zamoremo tudi po vsi pravici verjeti, da je sveta birma pravi, od Kristusa postavljen zakrament. 5. Ako me zdaj še vprašate, ljubi moji! kakošen razloček je med svetim kerstom in sveto birmo? kaj vam bom povedal ? Povedal vam bom to le: Med svetim kerstom in med sveto birmo je enak razloček, kakoršen je mem detetom in med možem, ali kakoršen je med nedolžnim, nezmožnim de¬ tetom in med oboroženim vojakom. Po svojem rojstvu j e — 225 - človek dete, in ostane dete, dokler ne doraste, in čverst, mo¬ čen mož ne postane. Ravno tako je človek po svojem du¬ hovnem prerojenju, po svetem kerslu, dete; po sveti birmi pa človek doraste, ter postane čverst možak, močen vojak Kristusov, ki se pod banderom svetega križa v boj poda zoper sovražnike svojega zveličanja , zoper meso, svet in satana. Kader je mladeneč dvajset let star, zrel je za vojaščino po deželskih postavah. Vojaščina v božjem kraljestvu, vojaška služba pri nebeškem vojvodu Kristusu pa se prične s sveto birmo, o tistem letu, o kterem se začne keršanski človek svoje pameti zavedati, ter spoznavati, kaj je pravo in kaj ni Pravo, kaj je dobro in kaj hudo. — Prav lepo razlaga raz¬ loček med svetim kerstom in sveto birmo sveti papež in mu¬ čenec Melhiades, ki je živel v četertem stoletju, ter pravi: »Pri svetem kerstu bomo sicer sprejeti med vojščake Kristu¬ sove, pri sveti birmi pa prejmemo za boj potrebno orožje. Pri svetem kerslu nam deli sveti Duh obilnost gnade, da Zgubljeno nedolžnost spet nazaj dobimo; pri sveti birmi pa toam dodeli gnado, po kteri zamoremo v keršanski pravici po¬ polni postati. Pri svetem kerslu se prerodimo , da novo živ¬ ljenje pričnemo: pri sveti birmi pa zadobimo moči, da zamo- re mo tistega, (to je: keršansko , novo življenje) nadaljevati. Pri svetem kerstu smo oprani in očiščeni od grešnih madežev; ln pri sveti birmi postanemo poterjeni zoper skušnjave (za¬ peljevanja) v greh . . . Gnada (svete) birme obudi v nas Uničevanje do nečimurnega posvetnega blaga in zamerzo do Nesramnih sladnost; vname v nas ogenj božje ljubezni, kteri Vse naše misli in želje v nebesa povzdiguje. Na kratko : iz Posvetnih, mesenih (poželjivih) ljudi postanemo popolni kristi— l a ni a . Kako različen je tedaj vspeh, kako različna je delav¬ nost svetega Duha pri svetem kerstu od vspeha in delavnosti, k' jo razodeva sveti Duh pri sveti birmi. Sveti Duh se sicer Zo pri svetem kerstu nad nas razlije , razlije v odpuščanje Špehov in v opravičenje; pri sveti birmi ne bo noben greh °dpuščen ; prejemajoč sveto birmo mora kristijan že čist biti 0( 1 grehov. Pri sveti birmi prejema kristijan svetega Duha P° drugačnem načinu ali polu, v drugačni namen ali cilj konec. Pri svetem kerstu pride sveti Duh nadnj v podobi K*ri, n, IV. pogl, ^ - 226 — goloba, v znamnje ponižnosti, čistosti in krotkosti, ktera bo kerščencu v del; pri sveti birmi pa pride sveti Duh nadnj v podobi gorečih jezikov, da naznanja gorečnost, serčnost, ne- prestrašenost, s ktero se opaše novi vojščak Kristusov. Sveta birma je tedaj pečat in spopolnenje svetega kersta, je popolno oboroženje mladega kristijana za vojaško službo pod Imnderoni ali zastavo svetega križa. Toraj se mu znamnje svetega križa na čelo vtisne, in neizbrisljivo na njem vtisnjeno ostane ali v večno življenje ali v večno pogubljenje, kakor si je že ali zvest ali nezvest vojščak Kristusov. 6. Iz dosedajnega razlaganja zakrament svete birme za¬ devajočega se pa tudi lahko posname, da je zakrament sveto birme odrastlemu kristijanu prav potreben zakrament. Tok° potreben, kakor je sveti kerst, zakrament svete birme sicer ni; kajti brez svete birme zamore človek že še priti v nebesa> brez svetega kersta pa bi v nebesa priti ne mogel; vendar pa se noben kristijan ne sme lahkomišljeno odtegovati temu svetemu zakramentu. Vsak za svoje zveličanje skerben kri' stijan si bo prizadeval, poprej ko more, deležen postati svetega Duha in njegovih darov po zakramentu svete birme. Otročjo leta naglo memo gredo; za njimi nastopijo mladostne leta» ter nova doba življenja z novimi, dozdaj neznanimi nevar' nostmi. Od ene strani mlademu kristijanu satan sam nastavlja svoje mreže; od druge strani ga zalezujejo najemniki satanovi? hudobni ljudje, da bi ga spravili iz ozke steze , ktera v živ- Ijenje pelje, na široko cesto, ktera v pogubljenje vodi; in 0(1 tretje strani ga zapeljuje lastno hudo poželjenje, ki se zmeron 1 glasneje glasi v njegovem sercu. Tu na razpotju tedaj, bj er se ozka steza in široka cesta križate, stoji sveta cerkev kakor ljubezniva mati, da bi v Jezusovem imenu s sveto birmo p°" terdila mladega kristijana, ter ga oborožila, da bi se pokrep¬ čan in oborožen zoper meso, svet in satana podal v boj i kteri ne jenja poprej, dokler hladni grob ne objame bojevale 0. Lepe, otročje leta se kerščenec brezskerbno sprehaja po P ra ” vem potu proti večnemu življenju, zvesto spremljevan in ob¬ varovan od angelja varha , in po vsem neznana mu je še ši¬ roka cesta, ktera pelje v pogubljenje. Pa lepe leta otroej 6 227 — starosti minejo, kerščenec odraste in pride na razpotje, na kterem se mora odločiti, ali bo hodil po levem ali po pra¬ lna potu; boj med dobrim in hudim se začne, in ne jenja več; vse naslednje življenje je kerščencu nepretergano bojno P°lje, na kterem ga zalezuje trojni sovražnik zveličanja. Kako Potrebna mu je tedaj posebna pomoč, ktera ga podpira, da za¬ gore vse sovražnike svojega zveličanja serčno in srečno pre¬ bogati, in se na pravem potu stanovitno ohraniti! Kje pa bo dobival to pomoč, to serčnost in stanovitnost ? Gerški voj¬ voda Temistokles se poda s svojimi Atenci sovražnim Kre- tencem naproti, ktere je vodil vojvoda Teutides Orontus. Te- bistoklevi vojščaki se bojijo vojvoda Kretencev ali Krečanov. temistokles pa jim serčnost daje, rekoč: „Ne bojte se Teutida; a koravno mu namreč ob straiji visi meč, s kterim bi lahko boril, manjka mu le vendar serčnosti, da bi ga iztaknil iz fožnice*. Enako bi se lahko reklo tudi od kristijana , kteri 1® sicer že kerščen, pa ni še birman, in loraj še nima za boj Potrebne serčnosti in moči. Da bi lej potrebi v okom prišel, Postavil je Jezus zakrament svete birme. V tem svetem za- Sra menlu krepča s serčnostjo in stanovitnostjo mladega vojščaka, Jedočega v boj. „Kaj se toraj bojiš za svoje čelo“, opominja Sv eti Avguštin slehernega birmanega kristijana, „dokler ti je z Ztla mnjem (svetega) križa oboroženo ?“ 7. Ljubi kristijani I to , kar sem vam zdaj povedal od Za kramenta svete birme, naj vam služi v to, da tem terdnejše Ver ujete, da je sveta birma res pravi , od Kristusa postavljen * a krament, ki je odraščenemu človeku prav potreben, da za- b° r o tem lagleje doseči svoje zveličanje. — Te vere se er dno deržimo, ob enem pa Jezusa prav priserčno zahvalimo, a je postavil ta sveti zakrament, po kterem nam je poskerbel l* rav zdaten in vspešen pomoček, da zamoremo stanovitni ° s tati v bojih, kterim se moramo podvreči zavoljo svoje svete ^ 6re > podvreči zoper skušnjave in pregrehe. Dragovoljno spre¬ gajte naslednje podučevanja v ozir zakramenta svete birme, a gnado tega svetega zakramenta, ako bi bila zavoljo kakega efeha v vašem sercu zaspala in nedelavna postala , s pravo j 0p o spet oživljate, in postanete stanovitni spoznovalci svete e *usove vere in pravi kristijani. Amen. 15 * — 228 - XVIII. Keršanski nauk. Ktere dobrote nam daje zakrament svete birme? "" 1. Kmalu po rojstvu ste bili, ljubi krislijani! v cerke v božjo prineseni, in pri svetem kerstu v imenu Očeta, Sina |D svetega Duha po milosti božji sprejeti med božje otroke v občino svetnikov. Ondi ste se odpovedali hudiču in vsej 11 njegovim delom, obljubili ste biti čistih, dobrih misel, besed > n del, obljubili ste le Bogu služiti vse dni svojega življenj 0. Obljubili ste dobri otroci ostati nebeškemu Očetu , ki vas J e ljubil in vslvaril; obljubili sle živeti za Jezusa , ki je za vaS terpel in umeri, in vas odrešil od večnega pogubljenja; oblj u ' bili ste ostati vse žive dni tempelj svetega Duha, kteri vas j e posvetil in v vas prebiva. In tako ste postali otroci božj 1 > bratje Kristusovi in tempelj svetega Duha. Ker smo pa vS ' na pameti slabi, in k hudemu nagnjeni, zgodi se lahko, d Jezusovih naukov prav ne umemo, jih ne ljubimo, kakor D jih imeli ljubiti kar božje nauke, ali pa jih clo ne vemo ; pri tem takem smo vedno v nevarnosti, da bi kakih resn |C napak ne zastopili, ter jib ne zastopili tako, kakor jih je zus učil in jih je katoliška cerkev vselej zastopila; in tedaj 0 v veri slabeli, se zavoljo svojih časnih dobičkov ali zavol) 0 strahu pred ljudmi od vere odvernili, in se na pot pogublj el, J a obernili, ali pozabili, kaj bi bilo treba po veri storiti, ah P, bi nas hudo poželjenje zmagalo , da bi greh storili. Tej 1,031 slabosti je Jezus pomagal, ter je zakrament svete postavil. Kaj da je sveta birma, ste slišali v zadnjem keršanskej 11 nauku, i* kterega ste se tudi lahko prepričali, da je s ye a - 229 — birma res pravi od Kristusa postavljen zakrament, se prepričali, v čem da se sveta birma loči od svetega kersta , in da je °draščenemu človeku tudi sveta birma potreben zakrament. 2. Danes pa bom razlagal B.) Ktere dobrote nam daje zakrament svete k i r m e ? Sveta birma nam daje te le dobrote : Sveti Duh pride nad nas, ter nam a) pomnoži posvečujočo gnado božjo; b) nas v veri razsvitluje, da dragovoljno in ne- ^vomljivo za res imamo vse , kar nam sveta katoliška cerkev Hrovati ukazuje; c) nas poterduje v veri, da jo stanovitno spozna¬ jo in terdimo, in po njej živimo ; d) v ta namen nam deli tudi svoje darove; e) v dušo nam vtisne neizbrisljivo znamnje kar ^ r istusovim vojščakom. a) Naj poprej sveta birma posvečujočo gnado božjo v nas pomnoži, ako jo vredno prejmemo, to je: sveta birma naredi človeka, ki je že opravičen, še pravičnišega, ga Povzdigne na višo stopnjo svetosti, tako da poslane Bogu še bolj dopadljiv, in da postane pripraven , višo stopnjo Zveličanja v nebesih doseči. Posvečujočo gnado božjo človek sicer že pri svetem kerstu prejel ; kajti °oiščen je bil od vsakega madeža greha , je postal °pravičen , postal božji otrok in dedič nebeškega kraljestva: loda ta posvečujoča gnada, da si tudi je bila popolnoma sama ob sebi, vendar le ni bila taka, da bi se ne mogla nič več ne namnožiti. In res mu sveta birma posvečujočo gnado po¬ množi, jo v njem poviša in spopolnuje, tako da birmanec po s veti birmi posvečujočo gnado v obilnosti v posesti ima. Ravno zato imenujejo sveti cerkveni očetje sveto birmo „spolnitev ali s Popolnenje svetega kersta a . In sveti cerkveni zbor v Elviri pravi: „Ako bi, kader bi škofa ali mašnika pričujočega ne bilo, kak diakon kerstil ktere ljudi, mora jim spopolnenje škof deliti*, to je: birmati jih mora, ter jim deliti s tim pomno- ženje in spopolnenje kerstne gnade. — O koliko hvaležnost smo svojemu Zveličarju dolžni že samo v tem obziru za dar svete birme. Vsako pomnoženje posvečujoče gnade božje im* 1 namreč nezmerno ceno, ker po takem pomnoženju pravičmsi prihajamo in Bogu dopadljivši, in pripravni doseči v nebesih tem obilnišo čast. b) V zakramentu svete birme nas sveti Duh v veri razsvitljuje, da radovoljno in nedvomljivo za reS imamo vse, kar nam sveta katoliška cerkev verovat' ukazuje. — Kako da sveti Duh človeka v veri razsvitljuje, pokazalo se je prav očitno nad aposteljni in pervimi kristijani- Aposteljni so bili neučeni možje, priprosli ribiči, ki nikjer niso v šolo hodili. Kader jih je Jezus od ribštva poklical med svoje učence , hodili so sicer res tri leta že za Jezusom , > n človek bi mislil, da so vse njegove nauke prav dobro raz- umeli; in vendar jih marsikterikrat clo niso razumeli. Jezus sam se je moral marsikterikrat pritožiti nad njihovo nedoumet- nostjo. Se clo takrat, ko je imel v nebesa iti, vpraševali so ga, rekoč: „Gospod ! ali boš o tem času spet postavil Izra¬ elovo kraljestvo ?“ (Ap. dj. 1, 6.) to je: Boš le takrat, ko bo uni kerst svetega Duha nastopil, pozemljisko kraljestvo Davidovo, Izraelsko samovlado, spet postavil ? Zanašali so se namreč, da bodo v tem kraljestvu oni imeli perve sedeže, kajt' ni jim šlo v glavo , da Jezusovo kraljestvo ni pozemljisko» temveč je duhovno, je nebeško kraljestvo. — Tudi tista dva učenca, ki sta v Emavs šla , moral je Jezus posvariti zavoljo njihove slaboumnosti v ozir vere v Jezusa, ter jima je rekel - „0 vi nespametni in kesnega serca, verovati vse, kar so g°" vorili preroki^. (Luk. 24 , 25.) — In še tudi o marsikter' drugi priložnosti nam pove sveto pismo, da učenci niso raz¬ umeli tega, kar jim je Jezus pravil. — Zdaj jih pa poglejmo, kakošni so postali, kader so bili svetega Duha prejeli na sveto binkeštno nedeljo! Kar očitno so se vstopili v mestu pred ljudi, ter začeli oznanovati križanega Jezusa in njegove svete - 231 nauke, ravno tako, kakor da bi se bili pridigovanja učili že , kdo ve, kako dolgo; oni, ki se dosihmalo nikdar niso pečali 1 razlaganjem svetega pisma, vedo zdaj nalanjčno razlagati sveto pismo. Vsi, ki jih slišijo, se čudijo, in eden drugemu Pravijo : »Kaj hoče to biti ?“ Drugi pa so se posmehovali in 30 rekli: »Sladkega vina so ti polni". Peter pa je stopil z e najsterimi, vzdignil svoj glas, ter jim rekel: »Možje Judje, in v si, ki prebivate v Jeruzalemu! to vam bodi znano, in za¬ slišite z ušesmi moje besede. Ti niso pijani, kakor vi menite, ker j e tretja ura dneva". In zdaj jim začne sveti Peter pri¬ kovati , ter razlagati besede iz preroka Joela in iz psalmov ^avidovih , ktere besede so se nanašalo na Jezusov vnebohod >1 na prihod svetega Duha. In pridiga je ljudem tako močno 3,0 v živo, da jih je kar tisti dan se kerstiti dalo kakih tri tis «č ljudi. Veliki zbor judovski sam se čudi, kader sliši tako govoriti te borne ribiče, ktere je poznal kar neučene in pri— P p oste ljudi. (Ap. dj. 2, 12 — 43.) Memo vsega tega so a Posteljni govorili tudi še tuje jezike, klerih se nikdar niso Učili. — l n ravno kakor aposteljne je spremenil sveti Duh tudi perve kristjane, ktere so aposteljni binnovali; kajti tudi t' so prejemši svetega Duha jeli prerokovati, v tujih jezikih govoriti, in druge čuda delati! — Kaj menile, ljubi moji! od kod to čudno spremenenje? Od kod je došlo nevednim in neučenim aposteljnom kar na fnkrat toliko razsvitljenje in tolika učenost? Glejte, vse to P« 1 je storil sveti Duh, ki se je bil nad nje razlil, Duh mod- r ° s ti in učenosti, ter tisti Duh , kteri jih je imel po obljubi ^zusovi učiti vse, in jih opomniti vsega, kar jim je bil Jezus govoril. In sveti Duh jih je zraven tega podučil tudi še v m arsičem, česar jim Kristus poprej ni še bil povedal. Poprej P pe jden so prejeli svetega Duha, še clo zmožni niso bili, da 1 Kili razumevali vse, kar jim je Jezus pravil. Toraj jim je r ®kel: „Še veliko vam imam povedati; toda zdaj ne morete kositi. Kader pa pride on, Duh resnice, učil vas bo vso res- ^' Co ; ne bo namreč govoril sam iz sebe, temveč kar bo sli— sal, govoril bo , in prihodnje reči vam bo oznanoval". (Jan. 16 > 12. 13.) »Tolažnik sveti Duh pa, kterega bo poslal Oče - 232 - v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas opomnil vsega, kar koli sem vam rekel a . (Jan. 14, 26.) — Tudi nas, ljubi krislijani! razsvitljuje sveti Duh, ki je razsvitljeval aposteljne in perve kristjane, da Jezusove nauke spoznamo in jih terdno verujemo. To razsvitljevanje je velik dar božji, je dobrota izvirajoča iz svete birme, za ktere nismo v stanu Boga za¬ dosti zahvaliti. c) V zakramentu svete birme nas sveti Duh ne raz¬ svitljuje samo, ampak nas tudi poterduje v veri, da jo stanovitno spoznavamo in terdimo, in po njej ži¬ vimo. — Prihod svetega Duha v človeško serce za poter- denje v veri je posebna gnada zakramenta svete birme, j e zakramentalna gnada svete birme. Da v sveti birmi res pre¬ jemamo svetega Duha, pričuje nam sveto pismo z razločno besedo ; kjer koli namreč sveto pismo od svete birme govori, nam naravnost pove, da sveta birma deli svetega Duha. Med drugim piše sv. apostelj Pavl, in pravi: „Kteri nas pa poter¬ duje z vami v Kristusu, in nas je mazilil, je Bog, kteri nas je tudi zapečatil, in dal zastavo Duha v naše serca“. (II. Kor- 1, 21. 22.) — Ravno to učijo tudi sveti cerkveni očaki- Sveti Ambrož pravi : „Na molitev (škofovo) se sveti Duh vlije v birmanca, Duh modrosti in umnosti, Duh spoznanja in pobožnosti, in svetega straha“. Po sveti birmi še le prav za prav kristijan poslane pravi tempelj svetega Duha, ker ga p° tem svetem zskramentu sveti Duh prenapolni in stanuje v njem* Sveti Duh res že pri svetem kerstu pride v človeka stanovat, pa ne še v vsi svoji obilnosti; pri sveti birmi pa se sveti Duh v vsi svoji obilnosti razlije v kristjanovo serce. Svet' Duh se namreč še tesneje in natanjčniši sklene in zedini 1 birmancem, kakor pa s kerščencem. Pri svetem kerstu spr e " meni človeka v božjega otroka, na kterem s priserčnim dopa- danjem počiva oko nebeškega Očeta, ter mu nebesa zagotovlj 3 v dedščino ; pri sveti birmi pa ga spremeni v bojevalca Kri¬ stusovega, ter ga oborožuje z močjo , s ktero močjo zamor e serčno in srečno premagati vse sovražnike svojega zveličanja- In to ravno je posebna dobrota, s ktero sveti Duh ob« daruje birmanca, da ga v veri poterduje, to je: sveti Duh ga krepča in močnega dela, da zamore neskaljeno ohraniti svojo vero, jo stanovitno spoznavati in po njej živeti, naj bi ga ravno od tega odvračevali naj veči zaderžki, naj hujše skušnjave, in naj strašnejše preganjenja. Ta posebna moč in pomoč svetega Duha se je prav očitno razkazovala nad apo- steljni. Prejden so na binkeštno nedeljo po prihodu svetega Duha birmani bili, bili so podobni otrokom, kteri so sicer pri— serčno ljubili Jezusa , pa so bili še preslabi , da bi ob uri skušnjave v djanju pokazali to svojo ljubezen. Sveti Peter je sicer zagotovljal svojemu Gospodu in mojstru, da je pripravljen Podati se ž njim v terpljenje in smert; kader je pa prišlo na 1°, da bi v djanju pokazal to, kar je obetal z besedo , zatajil je trikrat svojega Gospoda. Tudi drugi aposteljni so pobegnili, kader je bil Jezus na Oljski gori vjet, in še clo po Jezuso¬ vem vstajenju si ne upajo med svet, bojč se , da bi jih Judje zgrabili in ne pomorili, kakor so bili umorili Jezusa. O kako vse drugačni pa so bili po prihodu svetega Duha na binkeštno nedeljo 1 Tisti Peter, ki se je poprej borne dekle Kajfove zbal, ter je na njeno besedo zatajil svojega Gospoda ' n Zveličarja, oznanuje zdaj očitno po Jeruzalemu Jezusa, kri¬ žanega ; in kader je bil postavljen pred Kajfa in Judovski zbor, *** prestrašil se, marveč je serčno govoril, ter rekel: »Po¬ glavarji ljudstva in štarašini! poslušajte : Ako sva danes pre- So jevana zavoljo dobrote nad bolnim človekom , v kom je ta °*dravljen bil, (hromi človek namreč, kterega sta Peter in ^ a nez ozdravila pred tempeljnovimi vrati,) bodi znano v3m ysem in vsemu Izraelovemu ljudstvu, da v imenu Gospoda na- ® e ga Jezusa Kristusa Nazareškega, ki ste ga vi križali, kterega je Bog obudil od mertvih, v tem stoji ta pred vami Jdrav. Ta je kamen, kteri je bil od vas zidavcev zaveržen , kteri je postal v vogeljni kamen. In v nikomur drugem ni Zveličanja. Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano lju— dem, v kterem bi mi mogli zveličani biti“. (Ap. dj. 4, 8 — 12.) D* kakor sveti Peter, ravno tako so bili spremenjeni tudi vsi ^ ru g< aposteljni na binkeštno nedeljo. Poprej so se v hišo * n pirali iz strahu pred Judi; nobeden si ni upal na dan, da “I bil komu popričal, da je Jezus resnično od mertvih vstal; 334 - nobeden se ne podstopi, Judom očitovati, da so umorili Jezusa svojega Zveličarja; nobeden se ne oserči, oznanovati ljudem Jezusa kar obljubljenega Odrešenika : zdaj pa se razidejo p° vsem svetu, oznanujejo Judom in nevernikom sveto Jezusovo evangelije. Nobena reč jih ne prestraši , nobena jih več ne zaderžuje; ne boje se ni truda ni težav, ni preganjanja ni smerti. Vsi veseli sprejemajo terpljenje, vsi veseli darujejo za Jezusa svoje življenje. Poglejte, tako je sveti Duh aposteljne poterdil v veri, da so jo stanovitno spoznavali in pričali do konca svojega življenja! ~ Prejden so bili aposteljni od sve¬ tega Duha birmani na binkeštno nedeljo, imeli so še marsikako pomanjkljivost nad seboj: bili so častilakomni; prepirali so se, kdo da je veči med njimi; mala reč je bila včasih zadosti, jih v jezo pripraviti; dremotni in zaspani so bili za dobro , niti eno uro niso mogli čuti in moliti z Jezusom. Kako pa so se tudi v ozir tega vsi predrugačili po prihodu svetega Duha na binkeštno nedeljo! Ozka steza proti večnemu živ¬ ljenju se jim zdaj nič več ni zdela tako težavna in mučna; vneti od ognja božje ljubezni so imeli zdaj vse , kar je po¬ svetnega, le za izveržek in smeti ; drugega jim zdaj ni mar, le samo to, da bi Boga ljubili , njemu služili, in na naj višo stopnjo keršanske popolnosti dospeli. Poglejte , tako je poterdil sveti Duh aposteljne, da so zamogli po sveti veri Jezusovi živeti, jo očitno spoznavati in pričati. — In kakor aposteljne je sveti Duh poterdoval v veri tudi perve kristijane , sosebno tisuče in tisuče častitljivih mu¬ čencev in mučenic, ki so v nepovedljivih mukah darovali za Jezusa kerv in življenje. — Sveti Duh pa tudi še zdaj v veri poterduje birmance, da mu le nobenih zaderžkov na pot ne nastavljajo; jih poterduje, da zamorejo svojo vero ohraniti* očitno pričati, in po njej živeti. Naj si ima birmanec tudi še toliko in še tako hudih bojev, naj mu svet, satan in poželjivo meso delajo s svojimi skušnjavami še toliko silo, da bi g g pripravili v padec in pogubljenje ; naj mu pride tudi zaniče¬ vanje, zasramovanje, preganjanje v del ali clo smert: serčnosti vendar le ne bo zgubil, vere ne bo zatajil; marveč bo sta¬ noviten ostal, rekši z aposteljnom: ^Vse zamorem y njen>> - 335 kteri me močnega dela*. (Fil. 4, 13.) — Res je sicer, da nas sedajne dni zavoljo svete vere pred sodbo ne postavljajo, v ječe ne pozapirajo in ne martrajo z ognjem in mečem, kakor aposteljne in perve kristjane; vsemu temu vkljub pa moramo tudi mi zavoljo svete vere marsikaj prestati in pre¬ trpeti. Hudi duh, od kterega pravi sveto pismo, da ima Veliko jezo, jezo do ljudi namreč, ktera ga žene , v greh in pogubljenje jih spravljat, (Skr. raz. 12, 12.) nikoli ne miruje, ampak bodi vedno okoli kakor rujoveč lev, iskaje, koga bi Požerl. (I. Petr. 5, 8.) Hudo poželjenje, poželjivo meso, tudi ne praznuje, marveč nas neprenehoma v greh vabi in zapeljuje. In na zadnje še hudobni svet z vso silo na nas pritiska, da ki nas premotil in zapeljal. Eden ali drugi zmed vas, posta¬ vim, pride v kako mesto, v kterem bi ga svet zasmehoval, ako ki o petku ali kakem drugem zapovedanem postu ne hotel mesa vživati. Tudi bi se lahko primerilo temu in unemu, da Se mu zaničljivo muzajo, ako bi molil pred jedjo ali po jedi a li o zvonenju k angeljevemu češčenju. Priti utegnete v take °holjščine, da vas bodo pikali s hinavci, svetohlinci in drugimi e nakimi imeni, ker radi v cerkev hodite, večkrat svete zakra¬ mente prejemate, ter si prizadevate, pošteno, keršansko živeti, ln se z zapeljivim svetom nočete pečati. Cio lastni starši s slabimi zgledi vtegnejo otrokom v pohujšanje služiti in drugi na prejpostavljeni svojim podložnim, brat utegne brata naganjati v greh, prijatel prijatlu v padec služiti. V takih okoljščinah i e serčnosti treba in stanovitnosti, da človek ne omahne in v &reh ne pade, marveč kar serčen vojščak zvest ostane Jezusu, Sv ojemu nebeškemu vojvodu. In da to zamoremo , nam moč daje posebna pomoč in Snada, ki nam jo daje zakrament svete birme. Kako velika je ta moč, nam na znanje daje sveti Vincencij Fererij, ki P r avi, da bo antikrist ob koncu sveta si na vso moč priza- jloval, ljudi odvračevati od prejemanja zakramenta svete birme, ] n s tim bo dosegel , da bo tisti, ki ne bodo birmani, kar ahko zatajili sveto vero, ko bodo med tem uni, ki bodo blp mani, stanovitni ostali v sveti veri. Koliko moč da ima sveta birma zoper zalezovanje hu- - 236 dega duha, spričuje nam sveti Gregor Nacijanec v naslednji prigodbi. Cesar Julijan Odpadnik je hotel nekega dne s svo¬ jimi dvorniki molikom darovati v tempeljnu ali malikovalskem hramu. Dal je znamnje, naj se darovanje prične. Toda ka¬ kor okamneli stojijo molikovaiski popi; nobeden ne more roke ganiti, da bi opravljal darovanje. Noži, dasiravno nabrušeni silno ojstro, nočejo iti v meso živali , v darovanje odločeni , in ogenj, kterega so vžgali na altarju , mahoma jim vgasne. „Tu nam je vmes prišla velika, nevidljiva moč, ktera zavira naše delo“, rekel je eden molikovalskih popov, ter prosi ce¬ sarja, naj ukaže preiskovati, ali se mar med okolistoječimi ne znajde kak kristijan , kteri bi bil nedavno v vodi opran in z oljem maziljen. Kader se na cesarjevo besedo to preiskovanje obveršuje, vstopi se iz med drugih mladeneč plemenitega stanu ter reče: „Jaz sem kristijan, kerščen sem in nedavno maziljen za boj. Jezus Kristus me je odkupil s svojim križem , njega spoznavam za svojega gospoda, njemu služiti si štejem v čast. Ta Bog, kteremu jaz služim , je zaderžik postavil vaši brez- božnosti. V svojem sercu sem klical v sveto ime Jezusovo, in hudiči so po tem božjem imenu prisiljeni bili , prebegniti, in so morali neobveršeno zapustili svojo daritev u . Cesarja, ki je poprej kristijan bil, in je poznal oblast in moč Jezusa Kri' slusa, opadel je strah, ter je tempelj zapustil, in tudi le ene besedice ni zinil. Serčni bojevalec Kristusov pa je to pri— godbo pripovedoval drugim kristijnnom, in so hvalili Boga, ter spoznali, koliki strah da hudiči imajo pred tistimi, klere sveti Duh po Kristusu polerduje v zakramentu svete birme , kader prav pripravljeni prejmejo ta sveti zakrament. Koliko moč da zakrament svete birme razodeva tudi zoper zapeljevanje sveta , pa vidimo nad tistimi tremi svetimi Jopa' nežkimi mladenči, ki so s tri in dvajsetimi tovarši križani bil' 5. februara 1597. leta, in so jih sveti oče Pij IX. svetnikom prišteli 1862. leta. Akoravno so se ti trije mladenči, Tomaž; Anton in Ludovik po imenu, znašli še le v starosti med dva¬ najstim in petnajstim letom, in bili malo poprej še le birmani; vendar so le bili tako stanovitni, da so se clo vojščaki in beriči čudili, ter rekli med seboj: „Od kod so neki ti ljudje ? 237 Kje bi se dobili taki ljudje, kteri bi se kakor oni veselili za¬ sramovanja in terpljenja !" Vsi trije mladenči so bili strežeji ali ministranti v Meakumskem Frančiškanskem samostanu, ter so bili zavoljo neprestrašenega spoznavanja svoje vere zajeti in y smert obsojeni na povelje Japaneškega cesarja Toikosatna. Lahko bi bili poprej pobegnili , pa niso hotli, ter so terdno sklenili s svojimi duhovnimi učeniki in očeti živeti in umreti. Kader so jih na morišče peljali, hiteli so pred vsemi drugimi naprej, dasiravno so jim bile roke zvezane zadej na herbtu, in so razodevali nepopisljivo veselje. Malega Antona so sku¬ šali njegovi starši s sodnikom vred veri izneveriti, da bi mu življenje oteli, pa zastonj je bilo vse prigovarjanje. Rekel je sodniku : „Kmalu boš videl, kako malo mar mi je za tvoje obetanja in celo za življenje. Mene ne straši ne križ, ne mučeniška smert. Veliko več hrepenim po njej (po smerti) ljubezni do njega, ki je na križu umeri za mene". In svoji materi, izročivši jej gorenje svoje oblačilo, govoril je tako le: »Ljuba mati! to ti bodi v tolažilo, da bom v nebesih za tebe Koga prosil. Ne jokaj za mene, temveč za te le nesrečne nevernike. Jaz grem k Bogu, da se vekomaj razveseljujem njega gledajoč; ti le pa ostanejo v svoji slepoti. Nikar se ne obnašaj tako, da bi utegnili misliti, da ti ni po volji, a ko jaz umerjem za svojega Boga; kajti nikakor bi prav ne bilo, ako bi ti to po volji ne bilo pri tem, da je tudi on umeri Za nas“. Kader so s svetimi mučenci na morišče dospeli , *aklical je mali dvanajstletni Ludovik ves vesel : »Kje pa je moj križ ?" In ko ga zagleda, teče ves vesel do njega , ter Se ga oklene. V kratkem času se povzdigne vseh šest in dvajset križev, in šest in dvajset svetih mučencev visi na Križih med nebesom in zemljo. Mali Anton, ki je visel ob levi svojega duhovnega vodnika, očeta Petra, kteremu je Vsegdar stregel pri sveti maši, prosil ga je, da bi ž njim od- P e val 112. psalm, ki se začne: »Hvalite, otroci, Gospoda". Ker je bil pa oče Peter ves zamišljen v nebeško premišlje- Va nje, in fantiču nič ni odgovoril, začel je fantič sam s P r eprijetnim glasom prepevati psalm. Prejden pa pride do Verstice: »Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu", °b koncu psalma zaperla mu je glas sulica , s ktero ga je 238 - rabelj prebodel. In mladeneč je jenjal prepevati pesem tukaj na zemlji, da bi jo nemudoma v nebesih nadaljeval v družbi angeljskih korov. Ko je neki krislijan , ki se je znašel med gledavci, rekel malemu Ludoviku , da se bo kmalu znašel v nebesih, dajal je to svoje veliko veselje, kar in kolikor je Še mogel, na znanje z rokami in z vsem životom. Tako tedaj so ti trije mladenči, poterjeni po sveti birmi, ohranili svojo serčnost, veselost in stanovitnost v veri pri vsem zapeljevanju in pri vseli mukah do zadnjega zdihleja svojega življenja, in so nam žive priče tolažepoine resnice, da sveta birma onim, ki jo vredno prejmejo, svetega Duha deli, kteri jih poterduje v pravi, katoliški veri. e) Sveti Duh nas v veri razsvitljuje, da radi in ne- dvomljivo za res imamo vse , kar nam sveta katoliška cerkev verovati ukazuje; sveti Duh nas pa tudi poterduje v veri, da jo stanovitno spoznavamo in terdimo, in po njej živimo; in da se vse to doseže, nam sveti Duh deli svoje darove. Daje nam dar modrosti, da vemo prav na svetu živeti, in skerbeti za pravo časno srečo in za večno zveličanje; daje nam dar umnosti ali zastopnosti, da nauke svete Jezu¬ sove vere zastopimo, in spoznamo , kaj je sveta volja božja; — daje nam dar dobrega sveta, da vemo v skušnjavah in v dvomih vselej izvoliti to , kar služi našemu zveličanju ; — daje nam dar moči, da na poti čednosti ne pešamo, in srečno dosežemo nestrohljivo krono večnega življenja; — daje nam dar učenosti, da spoznavamo božje lastnosti in pravičnosti pravo pot; — daje nam dar pobožnosti, ktera je k vsemu dobra, da kakor dobri otroci zvesto služimo Bogu, in se de¬ ležne storimo obljub, ki jih pobožnost ima na lem svetu in na unem ; — daje nam dar strahu božjega, ki je začetek modrosti, da se bojimo greha kar naj veče nesreče, in l 0 Bogu dopasti si prizadevamo. f) Sveta birma nam na zadnje v dušo vtisne nei*" brisljivo znamnje vojščakov Kristusovih, ako jo vredno prejmemo ali vsaj veljavno. In ravno zavoljo tega posebneg 8 učina sveti cerkveni očaki sveto birmo imenujejo »duhovno - 239 — znamnje a , »kraljevi pečat“, ali »pečat Gospodov^. Po tem znamnju se vsakdo, ki ga ima, loči od tistega, ki tega znam- oja nima. Tam v večnosti bomo kar na pervi pogled razlo¬ čili, kdo da je birman in kdo da ni birman. Znamnje, ki nam ga vtisne sveta birma, razločuje še pa tudi od unega znamnja, kterega nam vtisne sveti kerst; kajti pri svetem kerslu se aam vtisne znamnje božjih otrok, pri sveti birmi pa se nam vtisne znamnje boj e val cev božjih ali vojščakov božjih. Kakor se tedaj vojščak loči od otroka , loči se tudi birmani človek od človeka, ki je le samo kerščen , birman pa ni; Kajti birmani kristijan je vojščak Kristusov, in je previden z ° r ožjem, da se zamore zoper vse vidne in nevidne sovražnike svojega zveličanja bojevati, in jih premagali. Znamnje, ki ga vtisne sveta birma, ima tudi še to lastnost in posebnost, da se zavoljo lega znamnja zakrament svete birme ravno tako kakor zakrament svetega kersta ne more več kakor enkrat Ve ljavno prejeti. Da nam sveta birma res to posebno znam¬ ke v dušo vtisne, in da je toraj, ako smo jo enkrat veljavno Prejeli, nič več ne smemo prejemati, določila je sveta cerkev določno v svetem Tridentinskem zboru, ter izobčenje izgovo¬ ra nad tiste, kteri bi to tajili. (Sess. 7. can. 9.) obil 3. Ljubi moji poslušavci ! vidite, kako imenitne in kako ne so dobrote, ki nam jih zakrament svete birme deli, ako & a vredno prejmemo. Aposteljnom in pervim kristjanom pa i e dala sveta birma tudi še druge posebne milosti in dari. Govorili so tuje jezike, kterih se nikoli niso učili , prejeli so dar prerokovanja ali napovedovanja prihodnjih reči, in tudi še d f uge čudeže delati jim je dal sveti Duh, kader jih je poter- d°vat prišel na binkeštno nedeljo , ali kader so ga aposteljni P° pokladanju rok sklicevali iz nebes na perve kristijane. In | u di še o poznejših časih dogodil se je tu in tam kak pose¬ ben - ■ ■ ■ de ea čudež po zakramentu svete birme. 0 nekem takem ču- oezu govori sveti Bernard, popisovaje življenje Irlan | škofa Malahija. Škof Malahija namreč se poda do škofa Malha 0 K Malhusa, da bi se tem bolj naučil, kako ogu p ves Malh je bil starček sive starosti, uterjen v cednostil Poln božje modrosti. Malh se je ravno inrmovat P — 240 — Med birmanci pa se je znašel tudi nekdo , ki ni bil zdrave pameti. Sveti škof ga birma, in sveta birma ga pri tej prič* popolnoma ozdravi. — Tudi pripovedujejo od Farola, škofa Meoškega (Meaux), da je o veliki noči delil zakrament svete birme. Med birmance se vstopi tudi slep fantič, ki je mahoma spregledal, kakor hitro je zakrament svete birme prejel. Ti posebni darovi, ki jih je sveti Duh delil aposteljnom in pervim kristijanom, in tudi pozneje še tu in tam kterikrat» vtegnili bi koga pripraviti na to misel, zakaj da sveti Dul> dandanašnji pri sveti birmi enakih darov ne deli. Toda, glejte, takrat je bil še le začetik svete cerkve, začetik keršanstv8' In ravno zavoljo tega je bilo potrebno , da se je sveti Duh pri sveti birmi razodeval in na znanje dajal z čudeži , ter j e med vihranjem in pišem viharja in v podobi gorečih jezikov prišel nad aposteljne. Obličje zemlje prenavljati, tisučletno kraljestvo pregrehe razdevati, božje kraljestvo na zemlji uter- dovati je bilo silno silno delo. Treba je bilo čudežev, da S® je vera ljudem v serca vsadila, vkoreninila in uterdila. Kadef se je tedaj keršanstvo razširjalo, razodeval se je s posebnim 1 znamnji in čudeži sveti Duh. Kader pa je perva binkeštn 0 nedelja v tej ali drugi deželi minula, in se je keršanstvo ond> že čverslo ukoreninilo, potihnile so nenavadne znamnja, 111 sveti Duh se v serca vernikov razliva brez očitnih, nenavad' nih znamenj, brez posebnih čudežev. Sveti Avguštin pravi- „Na drevesce se posebna skerb obrača , ter se pridno poh va le takrat, kader se vsadi ; kader je pa močno poslalo in do" rastlo v drevo, prepuščamo njegovo rast navadnemu potu p° dežju, rosi in solnčnem siju. Pri nas je božje kraljestvo ra z ' Širjeno že nad tisuč let. Sperva so se posebne čuda godil® tudi v naših krajih, od kar pa se je kerščanstvo uterdilo, de 1 se sveta birma brez posebnih znamenj in čudežev. Zavolj 0 tega pa, ker takih posebnih znamenj med nami več ni, vend^ le ne smete misliti, da sveta birma nič več nima takega vspeh 0 ’ kakoršnega je nekdaj imela, ali da se je zmanjšala gnad 0 > ktero ona deli. Tega ne, temveč sveta birma tudi s e zdaj deli ravno tiste dari in dobrote, ki jih je nekdaj delil 0 ’ akoravno se ne razodevajo več tako očitno. - 241 — 4. Ljubi kristijani! prejeli smo tudi mi zakrament svete birme, in s sveto birmo tudi milosti in dobrote , ki jih ona in med njimi neizbrisljivo znamnje, kterega nam je vtis— nila v dušo. Oj , obračajmo toraj pridno te gnade, in nosimo i° znamnje kar pravi in vredni vojščaki Kristusovi. Oh, z 8 r ehom zamoremo sicer zapraviti gnade svete birme ; neizbris¬ ljivega znamnja , kterega nam je ona vtisnila , pa ne moremo Za ]>raviti in zgubili. To znamnje nam bodi toraj pred očmi, 1,1 pridno in stanovitno delajmo z gnadami, ki smo jih pri SVe ti birmi prejeli, da delamo temu znamnju čast, ter se ob- na samo in živimo tako, kakor se spodobi in pristoji od sve- * e ga Duha zaznamovanim in poterjenim voščakom Kristusovim. Amen. XIX. keršanski nauk. Alf smo dolžni zakrament svete birme prejeti? in kako ga moramo prejeti? — 1. Velike in neprecenljive so dobrote , ki nam jih deli Sv ®ta birma. V tem svetem zakramentu pride sveti Duh v tlas > ter nam pomnožuje posvečujočo gnado božjo , nas v Veri razsvitljuje, da radovoljno in nodvomljivo za res imamo Vse ? kar nam sveta katoliška cerkev verovati ukazuje, nas polerduje v veri, da jo stanovitno spoznavamo in terdimo, in P° njej živimo, — v ta nafnen nam deli tudi svoje darove , r~ v dušo nam vtisne neizbrisljivo znamnje kar vojščakom Kristusovim. — Od vseh teh dobrot ali gnad svete birme sem °bširniše govoril v zadnjem keršanskem nauku. Kwi, n. IV. pogl 16 — 242 2. Danes gremo do tretjega stavka, zakrament svete birme zadevajočega, in la je : C.) Ali smo dolžni prejeti zakrament svete birme, in kako ga moramo prejeti? Odgovor na vprašanje: Ali smo dolžni prejeti za¬ krament svete birme? je zapopaden že v pervem ker- šanskem nauku, ki sem vam ga razlagal v ozir zakramenta svete birme , ter govoril o tem , ali nam je sveta birma po¬ trebna v zveličanje ali ne. Toraj tukaj pristavljam le še to • Sveta birma sicer ni neobhodno potrebna v zveličanje , p r ' vsem tem pa jo mora vendar le prejeti vsak krislijan, bodi si odraščen ali majhno dete, ktero se znajde v smerlni nevarnosti* d& mu je le mogoče, prejeti jo. V ozir odraščenih in vseh drugih kristjanov, ki se svoj® pameti zavedo, povem vam, da so terdo zavezani in dolžni* prejeti zakrament svete birme. Jezus Kristus namreč je po¬ stavil zakrament svete birme zato , da ga prejemajo odraščem kristijani; ako bi toraj prejemanje tega zakramenta opuščali p° lastnem zadolženju, ravnali bi njegovi sveti volji nasproti i° se pregrešili. In ako bi tega svetega zakramenta iz sani® nemarnosti ali clo iz zaničevanja ne hotli prejemali, storili bi smerten greh. Ravno zato veli Rimski katekizem : „Dasiravno sveta birma ni tako potrebna, da bi brez nje nobeden ne mog®l zveličan biti, vendar le je nikdo v nemar puščati ne sna®! kajti kar je Bog za vse sploh naravnal v zveličanje, morajo tudi vsi prejemati z veliko gorečnostjo". Dasirayno sveta birma kristijanom ni neobhodno potrebna v zveličanje, vendar le jim je v zveličanje prav pomožna in pospešna po posebnih gnadah , ki jih ona deli. Kdor bi tedaj prejemanje tega za¬ kramenta lahkomišljeno v nemar pustil, zaperl bi si sludene® teh gnad, bi s lem zveličanje svoje duše v naj večo nevarnost postavil, ali pa ga še clo zgubil , kakor nek mož , po imenu Novat ali Novacijan. Ta mož, bivši v smertni nevarnosti, S® je sicer kerstiti dal, prejemanje zakramenta svete birme pa j e v nemar pustil. Brez svete birme podoben vojščaku bre 2 — 243 orožja je naglo zašel v zadrege satanove. Gnan od častila— lomnosti se je zmuznil v duhovski stan , bil v mašnika po¬ svečen, pa je postal rievreden mašnik , ki je prepire delal v cerkvi božji, sejal krive nauke med ljudi, in na zadnje prav Nesrečno umeri. Sveti cerkveni učeniki kar z enim glasom Pripisujejo njegove pregrehe in njegovo nesrečno smert temu, d a je zanemarjal prejeti zakrament svete birme. Gotova in »eoveržljiva resnica je tedaj, da je vsak odraščen kristijan in Vsa k kristijan, dasiravno bi še v otročjih letih bil, pa bi se svoje pameti že zvedel, pod grehom zavezan in dolžen pre¬ jeti sveto birmo, ako mu je le mogoče jo prejeli. Malih otrok, ki se v smertni nevarnosti znajdejo, ne veže s 'cer terda dolžnost, da bi morali prejeti sveto birmo. Ker Se svoje pameti ne zavedo, in tedaj še ne morejo grešiti , in ker še tudi nimajo nobenega bojevanja z dušnimi sovražniki, Ognilo bi se iz tega posneti, da jim sveta birma potrebna Ni- Vsemu temu vkljub pa je vendar le dobro in zveličavno, zakrament svete birme , ako je mogoče, prejmejo tudi taki °troci, kteri so prav slabotni, in se sme prav po pravici so- 'iib, da vtegnejo kmalo umreti. Vzrok temu je po besedah svetega Tomaža Akvinčana, da taki otroci, ako prejmejo sveto bil¬ ki mo, v nebesih vživajo veče veličastvo , kakor uni otroci , ■' so le samo kerščeni, birmani pa niso. — Do svetega Mav- vicija, ki je v mestu Gent na škoiovein sedežu sedel, pride Nekega dne prežalostna mali, priserčno proseča, da bi prišel , i er birmal njenega za smert obolelega deteta; kajti kmalo jej Vle gne umreti. Škof sicer obljubi, da bo prišel; neko silno °P r avilo pa ga zaderžuje , da ni precej šel, in med tem dete NNierje. Kader sveti mož to zve, opade ga nezmerna žalost, ‘N veliko let s prebritkimi solzami obžaluje svojo vnemarnost prav za prav svojo zamudo. Cio tako dalječ ga žene nje- 8°va žalost, da se ne šteje več vrednega sedeti na škofovem sedežu, in da vsled tega skrivši pobegne na Angležko. Ondi se nekemu knezu za vertnarja v službo ponudi. Dolgo časa je preteklo, dokler se njegovim žalostnim prijatlom ni posre- čilo, da so ga našli in pregovorili verniti se nazaj v ško¬ fje* Koliko vsega spoštovanja vredno misel si je ^imel ta 244 — sveti mož od zakramenta svete birme, da je tako dolgo in tako ojstro pokoro delal zato , da je brez svete birme umerlo dete, kakor je sodil, po njegovem zadolženju. Toraj naj no¬ beden odraščen kristijan po lastnem zadolženju v nemar ne pušča svete birme; pa tudi malim detetom , ki se v srnertm nevarnosti znajdejo, naj bi se privoščila sveta birma , kjer in kader bi mogoče bilo, deliti jim jo; pri tistih otrocih pa, ki se svoje pameti že zavedo, naj starši skerb imajo, da poprej ko je mogoče, otroci prejmejo zakrament svete birme. V starih časih so se morali po tri leta pokoriti taki starši, kteri so bili po svoji nemarnosti in lenobi krivi, da je njihov otrok , ki je za sveto birmo že pripravno starost imel, umeri, prejden je birman bil. Tudi iz tega določila se posname dolžnost prejemati zakrament svete birme. Odgovoriti vam moram še na to le vprašanje: V kteri starosti ali pri kterih letih gre prejemati zakrament svete birme ? V starih časih je bila navada, da so kristijani precej p° svetem kerstu prejeli tudi zakrament svete birme, in sicer zato, ker so bili že večidel odraščeni in v keršanskih resnicah dobro podučeni, in pa tudi zalo, ker so se precej po svetem kerstu zavoljo preganjanja znašli v velikih nevarnostih. Zavolj 0 teh nevarnost so tudi otroke birmovali kar po svetem kerstu, ker sovražniki keršanstva tudi keršanskim otrokom niso priza- našali, ampak so jih marsikterikrat pomorili s starši vred. Ker pa dandanes pri nas enakega preganjanja zavoljo vere m, nočejo škofje malim otrokom kar po svetem kerstu deliti za¬ kramenta svete birme, ampak jih birmujejo še le po tem, kader bolj k pameti pridejo in so že spolnili sedmo leto. To pa delajo zato, da a) otrok ve, da je birman, in se drugič birmati ne da, b) zato, ker se ravno pri tej starosti nevarnosti , duši človekovi proteče, kazati začnejo, in toraj človek poterjenja potrebuje, da ne omahne na slabo stran; kajti dokler ni ne- varnost in skušnjav, tudi poterjenja treba ni, - 245 - c) sosebno zalo, da se birmanci bolj vredno pripravljajo Za sveto birmo, kader se svoje pameti že zavedo, ter se lahko Ze poduče vsaj v naj potrebniših resnicah svete vere, in po * e m takem zakrament svete birme prejmejo z večim pridom. Nikakor pa bi prav ne bilo, ako bi kdo nalašč odlaščal preje¬ manje svete birme do petnajstega ali clo dvajsetega leta, kakor se tu in tam kterikrat po mestih zgodi, ker je gnada Sv ete birme potrebna že poprej. Ako bi se pa kdo znašel v nekeršanski deželi, ali ko bi škofa ne bilo dolgo časa v kak hraj , ali ko bi ga zaderžavala kaka druga posebna zapreka , ne imel bi zadolženja, ako bi svete birme ne prejel v tistih ' e hh, o kterih se mu pamet odpira , ampak še le v poznej¬ ših letih. V ozir starosti tedaj, o kteri se ima prejemati sveta hirma, gre se deržati določila svete cerkve. Sveta cerkev pa, akoravno priterdi, da se sme zakrament svete birme pre¬ jemati kar po svetem kerstu, vendar le želi in zahteva, da se do starosti razsodka , ter od sedmega do desetega leta odloži Pojemanje zakramenta svete birme. Papež Benedikt XIV. ta ko le govori: „Dasiravno je dopuščeno birmovati kar po P re jetem svetem kerstu , vendar je le bolje počakati do sta— f°sti razsodka. Do dvanajstega leta je predolgo, do sedmega je pa dobro počakati*. Rimski katekizem, na svitlo dan po Povelju papeža Pija V., ravno tako uči, ter pravi: „Vsem, ki 80 že kerščeni bili, je sicer pripuščeno, prejeti zakrament svete h' r me, bolje pa je, počakati do starosti razsodka*. Obrednik a h obredne bukve (Rituale) Ljubljanske škofije tudi zahtevajo, da se pred dopolnjenim sedmim letom, razun o kakih posebnih Primerlejih, nihče ne sme pred škofa postaviti, da bi prejel ta Gospodov pečat; in na vsakem birmanskem listu , ki ga bir¬ manec dobi, in pri sveti birmi odda, treba je posebej poterdili 'o popričati, da je birmanec že spolnil sedmo leto. Iz tega lahko vidite, da nikakor nimajo prav tisti starši, hlori tiščijo v duhovne, da bi njihovim otrokom, akoravno še Premladim, dali birmanske liste, in so morda še clo nejevoljni 246 na duhovne, ako jim po volji ne storijo, ter njihovih otrok k sveti birmi ne spustijo. Poglejte, ljubi kristijani 1 duhovni se branijo , ter nočejo k sveti birmi spustiti vaših še premladih otrok zato ne, ker jih ne smejo, ker jim sveta cerkev tega ne dovoli. 3. Zdaj je treba odgovorili spet na drugo vprašanje, in to je: „I£ako je treba prejemati zakrament svete birme? Odgovor: Kristijanu, ki se svoje pameti že zave , po¬ trebno je za vredno prejemanje svete birme: pravo priprav¬ ljanje, stan gnade božje, in priserčna pobožnost. — ^ ozir te reči nam morajo v zgled služiti aposteljni in pervi kristijani; kakor so se oni pripravljali za sveto birmo, morajo se pripravljali tudi sedajni kristijani. a) Za vredno prejemanje svete birme je tedaj potrebno naj poprej pravo pripravljanje. K pravemu pripravljanju pa je potrebno v pervič, da je birmanec v resnicah svete vero dobro podučen, in drugič da se za sveto birmo pripravlja s samotnim, tihim zaderžanjem, z molitevjo i n postom. Aposteljni so bili že pred prihodom svetega Duha na binkeštno nedeljo v nauku Jezusovem podučeni, kajti tri leta so hodili za Jezusom, ter poslušali Jezusa, kader je razkladal svoje zveličanske nauke. Perve kristijane so tudi poprej pod- učevali, prejden so jih birmovali. Enako morajo tudi zdaj birmanci vedeti pog 1 a vi tne resnice svete vere, in od zakramenta svete birme še posebno dobro podučeni biti. Sveta birma namreč nas v veri poterduje, vera pa se izhaja po nauku Pavlovem iz poslušanja (Rimlj. 10, 17.)* Birmancu se morajo tedaj resnice svete Jezusove vere ozna- novali, on pa jih mora zvesto poslušati, da se jih nauči. Ker sveta birma birmance prenareja v popolne kristjane, mora si kristijan v poglavitnih resnicah keršanstva že zadosti podučen biti, da ga bo na podlagi tega podučenja in znanja ker- — 247 — sanskega nauka sveta birma zamogla prenarediti v popolnega Kristijana. Ravno zato veli Rimski ponlilikal ali velike obredne bukve: „Nobeden kristijan , kteri ni v poglavitnih resnicah Sv ete vere podučen, ne sme se približati k prejemanju lega 'akramenta, (namreč svete birme.)* Akoravno se ne more n a tanjko določiti, kako dalječ da se mora to podučevanje iztegniti, vendar se le iz nekega določila cerkvenega zbora, ki se je leta 1567. obhajal v Kostnicah (Konstanz), posname, 'ia mora birmanec znati »Apostolsko vero*, »Očenaš*, „Ce- ščenasimarijo*, znati in zapopasti »deset božjih zapoved*, in da mora tudi podučen biti v ozir svetosti zakramenta svete birme , in v vzir gnad , ki jih la sveti zakrament deli. Po določilu ravno tega cerkvenega zbora morajo birmance v teh r ®snicah podučevati deloma cerkveni služabniki, mašniki, delo¬ ma pa tudi starši, botri in šolski učeniki. Po tem takem so starši dolžni, pridno gledati na to, da se njihovi otroci, ki se Popravljajo zn sveto birmo, dobro podučijo v teh resnicah. Tega podučenja jim ne smejo lo samo po drugih oskerbljevati, Marveč jih morajo tudi sami podučevati, ter jim prav močno na serce navezovati, kako sveta da je sveta birma in kako °bilne dobrote da človeku deli. Tudi botri bi svojih birman- Ce v ne smeli poprej voditi k sveti birmi, prejden se prepri- Ca jo , da so res zadosti podučeni v resnicah svete vere , in Prav bi bilo, da bi jim tudi potoma lepe nauke in zveličavne °pominjevanja dajali , kader se ž njimi odpravljajo k SVe ti birmi. K pravemu pripravljanju za sveto birmo gre drugič sa- m ota, molitev in post, — V tihi samoti so se tudi apo- s teljni pripravljali na prihod svetega Duha; kajti zaperli so Se v obednico v Jeruzalemskem mestu, ter tamkej pričakovali Sy etega Duha , kterega jim je bil Jezus obljubil. Tiho in sa¬ motno se mora tudi birmanec zaderžati nekoliko dni pred Sv eto birmo, ter se od ene strani ogibati posvetnega šundra 1,1 razveseljevanja , akoravno bi samo ob sebi nedolžno bilo , °d druge strani pa mora obračali svoje misli in svoje želje v svetega Duha in v tiste gnade, ki jih ima prejeli pri sveti "trmi. Pri birmancih, kteri se še v otročjih letih znajdejo , — 248 — imajo starši dolžnost, da odvračajo od njih vse, kar bi jih vtegnilo odtegovati od takega samotnega zaderžanja. — S sa* moto mora birmanec zediniti tudi molitev. Od aposteljnov vemo. da so bili stanovitni v molitvi. Sveti Duh jo sicer ves polo božje ljubezni in dobrotljivosti; pri vsem tem pa vendar I 0 hoče, da ga stanovitno prosimo njegove gnade; v lahkomiš' ljeno, merzlo serce se sveti Duh ne more naseliti. Benečan- ski cerkveni zbor je leta 1667. zapovedal, naj tisti birmanci, ki brati znajo, sedem dni pred sveto birmo molijo male dnev¬ nice od svetega Duha ; tisti pa , ki brati ne znajo , naj teh sedem dni vsak dan obmolijo po sedem „0čenašev“ in sedem „češčenasimarij“. Taka molitev gotovo lepo pripravlja serce birmancev za prejemanje lem obilniših gnad. Tudi v ozir tega so starši dolžni, da svoje otroke, ki jih za sveto birmo pri¬ pravljajo, priganjajo k vsakdanji molitvi; še lepši pa bi bilo, ako bi oni sami s svojimi otroci obmolili dotične pripravljavce molitve. — Z molitevjo se mora na zadnje zediniti še post- Z molitevjo in postom so se tudi aposteljni pripravljali na pri' hod svetega Duha. V poprejnih časih je bilo clo zapovedano, da so se morali birmanci postiti na preddan svete birme, ter po- prejni dan, prejden so bili birmani, in da so bili vsaj od pol' noči tešči. Ta zapoved pa je veljala le za odraščene birmance, otrok ni vezala. Zdaj tudi za odraščene ta zapoved več ne velja; vendar pa sveta cerkev še zmirom želi, da se odraščen' birmanci, in tudi otroci, ako jih post pretežko ne stane, p 0 " stijo na preddan svete birme, in da so na dan svete birme od polnoči tešči. Kogar tedaj pretežko ne slane , naj teg a nikar ne opušča , ker bo , ako se posti s pobožnim sercem, gotovo za to tem obilniše gnade prejel od svetega Duha. b) Sveta birma se mora prejeti v stanu gnade božje. Sveta birma je zakrament živih ali zakrament žive, ter tak zakrament , kterega zamoremo vredno prejeti I 0 takrat, kader zamoremo po pameti soditi, da se znajdemo v stanu gnade božje, to je: da nobenega smerlnega greha nimamo nad seboj. Kdor bi vedoma v stanu smertnega greha prejel zakrament svete birme, storil bi s tim silno velik greh, ter božji rop, in pri tem tudi ne prejel gnade, ki jo zakrament — 249 - svete birme deli. Ravno zavoljo tega je od nekdaj že za¬ htevala sveta cerkev, naj birmanci, kteri se svoje pameti že Zavedajo, pd ponižni in skesani spovedi pred sveto birmo očistijo svojo vest. In da otroci pred sveto birmo to tudi res opravijo, mora staršem biti na skerbi; se ve, da to le takrat, hader so otroci za spoved že pripravni. In tisti starši , kteri hi to v nemar puščali, bodi si iz nemarnosti ali iz pomanjkanja spoštovanja do svete birme, pregrešili bi se močno. c) Sveta birma se mora prejeti tudi se s priserčno po¬ božnostjo. Ta pobožnost mora biti vunanja in notranja Pobožnost. Vunanja pobožnost zadeva telo , notranja pa dušo. — K vunanji pobožnosti spada tedaj pametno obnašanje , do¬ stojno telesno zaderžanje. Ondi, ker takega dostojnega v Unanjega zaderžanja ni, tudi notranje pobožnosti ni. Ravno Zavoljo tega piše sveti Karol Boromej: „Birmanci moškega s Pola in tudi njegovi botri naj (k sveti birmi) pridejo v pri— P r osli, snažni, in keršanski dostojnosti primerni obleki, in ako So vojaškega stanu, morajo orožje od sebe djati; enako tudi birmanci ženskega spola ne smejo pristopiti z nališpanim ob- hcjem in presiljenim lepotičjom v ozir oblačila, temveč pristo¬ pijo noj tako, kakor se spodobi pametnim , poštenim ženskam. Na dalje naj birmanci tudi z zmeršenimi, po vsem čelu vise— bitni lasmi ne pridejo ; čelo tudi ne sme biti mokro ali ne- S| tažno. Ravno zato naj si en dan poprej lase ostrižejo , in s ' glavo umijejo.* Med sveto birmo naj birmanci takrat, ka- ^ e r škof roke stegnejo nad njimi, pokleknejo, po tem pa roke hviško deržeč, in ne krog sebe se oziraje, mirno in pohlevno s *°jijo na svojem mestu. Se ve , da morajo botri gledali na l °, da se vse to tako zgodi, dokler bi birmanci ne bili še d°sti čez sedem let stari. Tudi naj vsak birmanec svoj bir— tlfla nski listek pripravljen ima, in čeden povoj ali trak, dva tri perste širok, da se ž.,njim čelo obveže po sv. birmi. Notranja pobožnost obstoji v tem , da imajo birmanci Pfavi namen, to je: da imajo odkritoserčno, resnično voljo, P rp ieti zakrament svete birme z vsemi gnadami vred, ki jih beli zakrament svete birme, in da imajo odkritoserčno, resnično - 250 - voljo, zvesto spolnovali vse dolžnosti, ki jih zakrament svete birme naklada birmancem. Tak namen naj vsak birmanec obudi, kader v cerkev k sveti birmi gre; obudi naj ga, kader škof birmovati začnejo ; in obudi naj ga , kader tudi on sam na versto pride, da bi bil birman. Obuditi pa ga vtegne tabo le, ter si misliti ali na tihoma moliti : „0 božji Duh ! zakrament svete birme prejeti zdaj želim; želim vdeležiti se vseh gnad * ki jih zakrament svete birme daje. Priserčno po njih hrepe¬ nim, in me je terdna volja, pridno obračali si v prid tiste gnade, ki mi jih ti deliš, ter storiti, kar ti od mene zahtevaš. Pridi toraj, sveti božji Duh, v moje serce ! a — Temu dobremu namenu se morajo med prejemanjem svete birme pridružiti še drugi pobožni občutljeji in pobožne djanja, postavim djanje vere, upanja, ljubezni, žalosti nad grehom, terdnega sklepa za bogoljubno življenje , vdanosti v sveto voljo božjo i. t. d. In tem priserčniši in tem gorečniši naj bodo ti pobožni ob- čulleji, tem biižeje ko je tisti trenutlej, o kterem ima birma¬ nec prejeti zakrament svete birme. 4. To tedaj je pravi način ali prava pot za vredno prejemanje zakramenta svete birme , da bo birmanec s sveto birmo vred prejel tudi vse tiste gnade in dobrote, ki jih deli sveta birma. Ker pa ta oblažilni in zveličavni vspeh sveto birme le na malem številu kristijanov zapazimo, daje nam ta žalostna prikazen na znanje, da mnogi kristijani svete birmo niso prejeli tako , kakor bi jo bili imeli prejeti, da bi bil a svojo moč razodevala nad njimi. Jezuit Janez Haj (Hajus) pripoveduje in popisuje, s koliko pobožnostjo da so njega dnj Japanezi prejemali zakrament svete birme. Nek Japanežki škof sam jim spričevanje daje, da še nikoli nikjer pri nobenem beršanskem ljudstvu ni našel enake ljubezni, enake pobožnost 1 in enakega spoštovanja do zakramenta svete birme, kakor mod Japanežkimi kristijani. Toraj se pa tudi ni čuditi, da se j 0 gnada tega svetega zakramenta nad njimi posebno vspešn° razkazovala, ter jih poterdovala , da so clo v noj strašnejšem preganjanju Jezusu zvesti ostali in stanovitni v veri. Oh, s koliko obilnostjo mučeniške kervi je bila oblita Gospodova njiva , klero je sveti Frančišek Ksaverijan pervi obdeloval v - 251 — Japaniji. Že leta 1590 je bilo nad dvajset tisučev krislijanov obojega spola ondi deloma z mečem pomorjenih , deloma kri¬ žanih , deloma živih v ogenj pometanih. Ravno tako se nam Pa tudi nič ni čuditi, da je dandanes vera mnogih kristijanov ta ko slabotna, tako omahljiva , in nezmožna zoper skušnjave, tar kristijani zakrament svete birme prejemajo s tako slabim Popravljanjem, in gnado tega svetega zakramenta tako malo °Wajtajo in cenijo. O da bi pač vsi, ki predobrotnega vspeha ’n blagodarne moči svete birme nad seboj ne čutijo, iz serca obžalovali svojo lahkomišljenosl med prejemanjem tega svetega ža kramenta, ter s pravo pokoro gnado svete birme v svojem Se rcu oživili in delavno naredili ! Kajti gotovo je, da tisti , k' je nevredno prejel zakrament svete birme , in tedaj njene Snado ni deležen postal , to gnado prejme ali prav za prav v svojem sercu oživi in delavno naredi, ako se po dobro opravljeni spovedi postavi v stan gnade božje. Ker je po P ra vi pokori odpravljen zaderžek, zavoljo kterega sveta birma **■ mogla razodevati svoje moči in svojega vspeha, gnada svete tame v človeškem sercu oživi ravno tako , kakor semensko * ei 'no, ktero zavoljo suše ni moglo kliti in vzhajati, kader PHde dobroten dež suši v okom. Ako bi tudi zmed vas, ljubi kristijani! enega ali drugega spreletel strah, da je morda P° nevrednem prejel zakrament svete birme, naj nemudoma z Pravilom svete pokore popravi škodo in k var, kterega je bila ^redila njegova lahkomišljenosl. Amen. — 252 - XX. keršanski nauk. Kako se zakrament svete birme deli? 1. Zakrament svete birme prejemati je dolžen vsak odraščen kristijan, pa tudi vsak otrok , kteri se svoje parne* 1 že zave, kar se po navadi z dopolnjenim sedmim letom zgodi; dobro pa je zakrament svete birme deliti tudi takim otrokom* kteri se svoje pameti sicer še ne zaved6, pa se znajdejo v smertni nevarnosti. Kristijan , ki je že količkaj odraščen , 1,1 ve za svojo dolžnost, in bi priložnost imel prejeti zakramen* svete birme, pa bi ga ne hotel prejeli, močno bi se pregrešil* ter bi v nevarnost postavil svoje zveličanje, in bi bil velikeg 9 pokorjenja vreden. Podoben bi bil popotniku, kteremu je p 0 ' tovati po samotnem gojzdu , po kterern se klatijo roparji ,n divje zveri, in bi ne hotel seboj vzeti potrebnega orožja * ktero se mu ponuja, da bi se branil in varoval. Ako bi l 9 ' kega neoborožanega popotnika pobili tolovaji ali ga razterg 9 ' 0 divje zveri , sam bi si bil kriv svoje nesreče. Enako bi kristijan bil si sam kriv svoje nesreče , kader bi onemogel v boju zoper dušne sovražnike, ako bi si po lastnem zadolženj 9 ne hotel poskerbeti za duhovno vojsko potrebnega orožja kterega mu daje zakrament svete birme. — Da pa bo v ^ svetem zakramentu prejel to prepotrebno orožje, treba je, ^ vredno prejme sveto birmo. K vrednemu prejemanju pa S re dostojno pripravljanje, stan gnade božje in priserčna pobožno 9 * kakor ste slišali v poslednjem keršanskem nauku. 2. Danes pa vam bom v ozir zakramenta svete birm 0 razlagal četerti stavek, ter odgovoril na vprašanje: 253 D.) Kako se deli zakrament svete birme? Sveta cerkev, skerbna, ljubezniva mati, dobro vedoč, da človek, pozemljisk ki je, tem lagleje umeva in si tem globo- heje vtisne v spomin in serce to , kar je duhovnega , ako se «iu v živi podobi postavlja pred oči, združila je delenje zakra¬ menta svete birme z mnogimi svetimi šegami ali ceremonijami, htere nam prav živo postavljajo pred oči notranje , nevidne §Uade, ki nam jih zakrament svete birme deli. Ti sveti ob- re di ali te svete šege so neslednje: Prejden škof birmovat pridejo, zbero se vsi birmanci v °erkvi. Vsak birmanec mora imeti svojega botra , ter fantiči kometa ali botra, dekliči botro. O pervih časih svete cerkve, dokler se je sveta birma delila kar po svetem kerstu, bili so kerstni botri ob enem tudi birmanski botri; potlej pa , ko se j« sveta birma od svetega kersta ločila, ter pozneje delila , Shirali so se za sveto birmo posebni botri, kakor se zbi— ra jo še zdaj. Kader so birmanci z botri vred zbrani in pripravljeni, Pridejo škof v b elem oblačilu s škofovo kapo in palico, j* hi pričeli sveto opravilo. Bela boja ali barva škofovega tlačila je znamnje veselja zavoljo obilnih gnad , kterih imajo Zt ^ a j birmanci deležni postati. Škofova kapa in palica pa na- Zna njate višo oblast in nadpaslirsko škofovo čast, ter postav- Jute pred oči, da škof ne pridejo birmovat kakor priprost lešnik, temveč kar škof, ter namestnik aposleljnov, kteri edini lnia io pravno ali redovno oblast zakrament svete birme deliti. Ki Kader škof pridejo , pokleknejo birmanci z botri vred. Ječanje je znamnje poniževanja, s kterim se birmanci pred °§om ponižujejo, da v tem obilniši meri dobivajo božjo po- °č in gnado; kajti Bog le ponižnim daje svojo gnado. Kle- j j® spominja tudi še birmance na imenitnega gosta, ter sve- Su Duha, kteri bo k njim prišel, da bi z vso obilnostjo v °jih gnad pri njih stanoval, ter jih opominja , da se lepo Popravljajo na njegov prihod. Klečanje na zadnje birmancem — 254 tudi še to dolžnost v spomin sklicuje , do morajo z molitevjo klicati svetega Duha, da se tem radodarniše razlije po njihovi duši; kakor so se tudi aposteljni deset dni pred binkeštmi * molitevjo pripravljali na prihod svetega Duha , kterega jim j 6 bi! Jezus obetal, in na binkeštno nedeljo tudi res poslal. Prejden birmovati začnejo, si škof roke umijejo. Umi' vanje rok kaže , kako imenitno in sveto opravilo da bodo opravljali, ktero se tedaj ne sme opravljati z omadeževanimi, oskrunjenimi rokami, temveč se mora obverševali z neomade' ževanimi, čistimi rokami. Začemši sveto opravilo se obernejo škof proti birmancem, kteri s sklenjenimi, povzdignjenimi rokami pred njimi kleče , ter pred oltarjem stoje in razoglavi molijo nad njimi naslednjo molitev : „Sveti Duh pridi v vas, in moč Najvišega vas ob' varuj greha*. To rečejo, se prekrižajo, ter nadaljujejo 1 „Naša pomoč je v imenu Najvišega, ki je vstvaril nebo h’ zemljo. Gospod, usliši mojo molitev. In moje vpitje naj do tebe pride. Gospod z varni*. „In s tvojim duhom*, odgovO' rijo okoli stoječi mašniki, kteri so vzajemno s škofom obmO' lili to molitev. Ta pripravi javna molitev prav razločno na znanje daje, da vsa naša pomoč pride le od Boga, in da se morajo mašniki in ljudstvo v božjo pomoč izročevati, Bog a pomoči prositi. Ravno zato sveta cerkev te molitve ne ob' moli le samo pred sveto birmo, ampak tudi še pred marsiktO' rim drugim opravilom. Po tej pripravljavni molitvi raztegnejo in razprostrejo škof svoje roke nad birmance, in molijo, rekoč: „Moliino. Vsegamogočni, večni Bog, ki si te svoje služabnik® z vodo in svetim Duhom preroditi blagovolil, in si jim od' puščenje vseh grehov dodelil, daj jim tolažnika (poterdovalc®) iz nebes, sedemdarnega svetega Duha*. „Amen“. „Dub a resnice (modrosti) in umnosti*. „Amen“. „Duha učenosti ' n pobožnosti*. „Amen“. „Napolni jih z Duhom svojega straha? in jih milostljivo zaznamovaj s križem Kristusovim za večno življenje. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Gospodu našem j — 255 — ki s teboj živi in kraljuje v edinosti z ravno tistim svetim Duhom, Bog od vekomaj do vekomaj*. „Amen“. — Škof razprostrejo nad birmance svoje roke v znainnje, da jim sve¬ tega Duha delijo ravno tako, kakor so aposteljni svetega Duha Delili s tim, da so na vernike roke pokladali in nad njimi molili. Škof obedve roki stegnejo nad birmance v znam- uje, da jim gnade svetega Duha delijo v vsi obilnosti. Škof molijo nad birmanci, proseč jim obilnost gnad, stri¬ žene v sedmerih darovih svetega Duha , kteri so : dar mo- Drosti, dar umnosti ali zastopnosti, dar sveta ali svetovanja, dar moči, dar vednosti ali učenosti , dar pobožnosti, in dar straha božjega. K molitvi za te darove se posebej pristavlja beseda „Amen* v znamnje, da jim škof vse te darove sve¬ tega Duha prav iz serca priželijo in tudi delijo , kolikor koli jih potrebujejo v zveličanje. — O kako velike in obilne gnade s* dobiva kristijan v zakramentu svete birme! Iz tega sve¬ tega zakramenta tečejo božje gnade v kristijanovo dušo kakor studenca, kakor iz potoka v tako obilni meri, da ga vsega Prenapolnijo. Oj, kakšen strašen odgovor pa si kristijan na Stavo nakopa, ako v nemar pušča in od sebe meče vse te Suade, s kterih pomočjo bi se tako lahko zveličal , ter se od ?°ga proč oberne in v satanovo službo poda. Za napčno rabo ln za oskrunjevanje sedmerih darov svetega Duha ga čaka tadi sedmera kazen unod groba- — Kader so škof sklicali nad birmance svetega Duha in njegovih sedem darov, jih še pre¬ križajo ali zaznamovajo z znamnjem svetega križa. To pre- križanje poinenja, da imamo gnado svete birme, kakor vsako drugo gnado, zahvaliti le smerti Jezusovi na svetem križu ; * a jti le Jezus nam je s svojo smertjo na svetem križu zaslužil Vse> gnade. tisi. Po tem, da so škof svetega Duha nad birmance poklicali, l 'siega jim tudi res delijo s tim, da birmujejo vsakega posebej, irrnanci z botri vred vstanejo , in škof spremljevan od du- °vščine gredo k vsakemu birmancu posebej. Eden zmed u hovščine pobira birmancem iz rok birmanske liste , na kte- !’b je napisano ime, ktero se birmancu da pri sveti birmi. ^ se vzame botrovo ali botrino , in ako bi se to ime vje- 256 — malo s kerstnim imenom birmančevim, vzame se za birmansko ime kakega drugega svetnika ime. Taka je navada v Ljub¬ ljanski škofiji. Duhoven, ki birmanske liste pobira, naznanja birmanske imena škofu, da škof, birmajoč , vsakega birmanca pokličejo po njegovem birmanskem imenu. Do birmancev pridši tedaj škof pomočijo pavec svoje desnice v sveto križmo, položijo roko nad birmančevo glavo , in potem ga v podobi križa mazilijo na čelu s sveto križmo, in, imenovaje ga p° birmanskem imenu, pravijo : „1., zaznamovam te z znamnjetf svetega križa, in poterdim te s križmo zveličanja v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. Amen“. Izrekši te besede prekrižajo birmanca, ter ga zaznamovajo z znamnjem svetega križa, po tem ga rahlo vdarijo po licu, ter mu velijo : „Mir s teboj Škof s sveto križmo mazilijo birmanca med tem , da roko nanj položijo in molijo nad njim. Pokladanje rok, skle¬ njeno z maziljenjem s sveto križmo, je, kakor je že poprej povedano bilo, tvarina zakramenta svete birme; med pokla- danjem rok in maziljenjem s sveto križmo spregovorjena mo¬ litev je pa oblika tega svetega zakramenta; obadvoje skupaj pa , ter pokladanje škofovih rok in maziljenje s sveto križmo od ene strani, dotična molitev pa od druge strani je vidno znam nje zakramenta svete birme. Kakor hitro tedaj Škot roko položijo na birmanca, mazilijo ga s sveto križmo, ,n med tem izgovorijo dotično molitev , je birmanec že birmanj je že prejel sveto birmo. Vidno znamnje svete birme pa ima svoj lep pomen, kto' rega si moramo bolj na drobno ogledati : Kaj pomenja pokladanje škofovih rok? — Pokla¬ danje škofovih rok pomenja božjo pomoč in brambo nad bir¬ manci, pomenja, da jih bo Bog varoval , kakor prerok Izaij a (49,2.) govori, rekoč: „S senco svojo roke meje pokril"- T° pokladanje izpeljuje že iz apostoljskih časov svoj začetik. ^ sveta Peter in Janez sta v Samariji, in sveti Pavl je v Ef ežu na bristijane roke pokladal, in jim s tim svetega Duha delil , — 257 je: jih birmovab (Ap. dj. 8, 17. 19. 6.) Bilo pa je že todi v slari zavezi sploh v navadi, da se je vsaka milost de¬ bla s pokladanjem rok in vsak blagoslov. Kader je Izak svo¬ jca sina Jakoba blagoslovljeval, na klerega so bile navezane obljube v ozir Mesija ali Odrešenika, položil je roke nanj ; e aako je tudi umirajoči očak Jakob s pokladanjem rok bla- §°sIovljeval svojih dvanajst sinov, in aposteljni Jezusovi so v n °vi zavezi s pokladanjem rok ozdravljali bolnike. Enako todi pri sveti birmi Gospod Bog v škofove roke položi zaklad §Had, kterega izlijejo na nas, kader pokladajo svoje roke nas. Kaj pomenja maziljenje s sveto križmo? — Križma je narejena iz oljkinjega olja in z balzama. — Oljkinjo °lje je tisto olje, ktero raste na oljkah , ter drevesih po vro- krajih, postavim v Palestini, na Italijanskem in drugod. Oljkovnja namreč rodi sad , kterim olive«pravijo, iz kterih se Stisne olje. — Balzam pa se dobi iz balzamovega drevesa , btoro tudi le po vročih deželah raste. Naj boljši balzam je P°doben tekoči smoli, klera se sama ob sebi izceja iz vej balzamovega drevja; slabejši balzam pa so dobi s tim, da se boža balzamovega drevja načne, ter nareže ali nabode. S P e rva je balzam tekoč in kalen, pozneje pa se sterdi, in po¬ dane rumenkast in svitek Balzam je prijetnega duha , okusa penkega, in služi za mnogotero zdravilo. — Križmo vsako tolo škofje posvečujejo z drugim svetim oljem vred na veliki Ce tortik ; in sveta križma, obstoječa iz olja in balzama, kakor Se rabi pri sveti birmi, ima tudi svoj poseben, lep pomen. — je uterduje oslabele ude, kader se vanje vriblje ali vdergne ; 0 | tora 'j so se tudi svoje dni bojevalci z oljem mazilili, ter si z tojem okrepčevali svoje ude in gibčnejše narejali in čverstejše. pri sveti birmi tedaj pomenja, da bo birmanec , ki je še ftob, od svetega Duha poterjen in pokrepčan , da se zamore a kor vojščak Kristusov serčno bojevati in premagali vse s °vražnike svojega zveličanja , ter svojo vero stanovitno ob¬ sevati, spoznavati, in zvesto po njej živeti. Olje tudi sveti ' n svitlobo od sebe razpušča , kader se prižge. Enako mora todi birmani kristijan drugim kristijanom svetiti, ter jim lepe Kwi. n . IV. pogl. ^ — 258 zglede dajati s keršansko serčnostjo in stanovitnostjo v vseh bojih in vsem terpljenju sedajnega življenja, in lepe zglede dajati tudi z gorečnostjo za božjo čast. Olje, ako kam kane, zapusti znamnje, ktero se s samo vodo odmiti ne da. S to svojo lastnostjo prav lepo na znanje daje neizbrisljivo znamnje, ktero se vtisne birmančevi duši pri sveti birmi. Olje se do¬ biva iz oliv, rastečih na oljkinjih vejah, ktere so podobe miru in milosti, kakor je znano že od Noetovega časa, kteremu j 0 golob v barko prinesel zeleno oljkinjo vejico v znamnje, da so se vode vlegie in da je povodenj pri kraju. Olje pri sveti birmi tedaj tudi naznanja, da je birmanec pri sveti birmi do¬ segel posebno milost božjo, da mu Bog kar otroku miru hoče posebno milostljiv biti. — In kakor olje, ima tudi balza m različen lep pomen. Ako se balzam v vodo dene , potopi se v vodi do dna. Enako mora tudi birmanec samega sebe po¬ niževati, se za nevrednega imeti, in z orožjem ponižnosti ob¬ orožen bojevati se zoper svoje duhovne sovražnike; se n 0 sme zanašati na svojo lastno razumnost in moč, ampak zana¬ šali se mora na tistega, kteri slabe krepča in poterduje. Balzam se ne usmradi; ravno zato so svoje dni merliče z balzamom mazilili, ter jih s tim trohnenja varovali. S to lastnostjo balzam na znanje daje, da se more in mora birmanec varovat* gnjilobe greha. Balzam daje tudi prijeten duh od sebe. S tim kaže birmancu, da se mora vaditi v čednostih in doprinašat 1 dobre dela, ktere so prijetne Bogu in ljudem, da bo sam sebe po pravici zamogel reči s svetim Pavlom, rekoč : „D°' ber duh Kristusov smo pred Bogom pri teh, ki so zveličani , in pri teh, ki se pogube*. (II. Kor. 2, 15.) — Tako tedaj ima sveta križma tako v ozir olja, kakor tudi v ozir balzama, iz kterih obstoji, svoj različen, lep, podučen pomen. Zakaj škof birmanca s sveto križmo na čelu mazilijo v podobi križa? — Na čelu mazilijo škof bir¬ manca zato, ker je čelo naj znatniši del človeškega telesa; kar se namreč na čelu znajde, vsak naglo zapazi, vsak hitro vidi- Maziljenje na čelu tedaj naznanja, da mora birmanec svoj 0 vero na znanje dajati in spoznavati pred vsem svetom, in - 259 — 31 mora v naj večo čast in naj večo srečo šteti, da je kato- 'jšk kristijan, in da zamore do zadnjega zdihleja svojega živ— 'jenja zvest ostati svoji duhovni materi, sveti katoliški cerkvi. Maziljenje s sveto križmo se opravlja v podobi križa, k tim se na znanje daje , da vse gnade , in tedaj tudi gnada Sy ete birme , s križa izvirajo , ter v Jezusovem terpljenju in n J e govi smerti svoj studenec, svoj začetek imajo, in od ondot Sv °J 0 moč in vspešnost zajemajo. Maziljenje s sveto križmo v podobi križa na dalje birmanca tudi še opominja, da mora lr manec kakor vojščak Kristusov križ ljubiti in poterpežljivo Ponašati, ter si še člo v čast šteti , ako bi moral zavoljo , e *usa in njegove svete vere kaj terpeti. V zgled si mora Jemati sv. Pavla, ki pravi: „Mene pa Beg varuj, da bi se z r ugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa, P° klerem je meni svet križan in jaz svetu“. (Gal. 6, 14.) je zastava ali bandero Kristusovo. Kakor se vojščak po atl deru, pod kterim služi, spoznava, v kterega kralja ali ce- Sa rja vojski da se znajde; ravno tako se tudi birmanec po Zna Mnju ali banderu Kristusovem, ter svetem križu spozna, da »najde pod poveljstvom in v službi nebeškega vojvoda ^fistusa, ter se po tem znamnju loči od vseh drugih , ki se 116 znajdejo pod banderom Kristusovim. Križ je tudi kratek ^Popadek vse naše vere; loraj tudi kader se prekrižamo , na r atko razodevamo vso svojo vero v trojedinega Boga, ter , , Cela , ki nas je vstvaril, Sina, ki nas je odrešil, svetega Duha, 1 n as posvečuje. Križ je podlaga ali zastava našega upanja; 113 križu namreč nas je Jezus opral od vseh naših grehov, in svojim svetim križem nam je nebeške vrata odperl. Križ todi še tisto znamnje, ktero nas nagiba k ljubezni; nepo- g°J n o namreč je naše serce, ter ne miruje poprej, dokler v °gu svojega počitka ne najde, da vam z Avguštinovo besedo ri!j ena - In g le J, na lesu svetega križa visi Bog sam razpet, rekoč: »Mir ti bodi?** — Ta šega ali ceremonija in> a menda svoj začetik od neke stare navade posvetnih ali sve¬ tovnih gospodov. Imela je namreč gospoda navado , na li c0 udariti tistega, kterega je sprejela v vojaški ali v vitežki sta* 1 ' S tim udarcem mu je bilo na znanje dano, da je kar vojščak in vitez dolžen, za kralja in za domovino dragovoljno prena¬ šati vsako terpljenje, se serčno bojevati, in svojo dolžnost zvesto spolnovali tako v dobrih kakor tudi o hudih dneh. Od tega udarca imajo Nemci še dandanes svoj navadni izrek »udarili koga za viteza**, postaviti ga v vitežki stan. Rahli udarec na lice pri sveti birmi ima po tem takem ta pomen, da je birmanec zdaj postal vojščak, ki ne sme iska fI samopašnega in zložnega življenja na tem svetu, ampak m° ra velikoveč pripravljen biti, da bo za sveto vero Jezusovo dra¬ govoljno prenašal vse nadloge, vsako zaničevanje in p re ' ganjanje, preterpel clo smert, ako bi treba bilo; da tedaj n 0 bo zmage iskal v tem, da doprinaša, marveč v tem, da volj« 0 prenaša krivico, in da bo v vsakem terpljenju terdno stal 1,1 stanoviten ostal, kakor serčen vojščak na bojišču , ki se 110 umakne sovražniku, in da bi tudi ognjene pšice vanj letal 0. In ravno v tem, da zavoljo svete vere Jezusove vse lerpljeaj 0 voljno preterpi, ravno v tej poterpežljivosli bo našel birmane 0 pravi mir, bo našel mir, kakoršnega svet ne more dati, našel mir, kteri presega ves um, bo našel mir, kteri mu sere 0 napaja z upanjem prihodnjega neminljivega plačila v tisti de¬ želi, v kteri kraljuje večni mir in večni pokoj. Zato škof, kakor hitro udarijo birmanca na lice, precej prislavij 0 tolažilno besedo: »Mir s teboj** ali »Mir ti bodi I** R 0 *}’ 1 udarec na lice pa naj birmanca tudi še spominja, da je * 6 birman bil, in da bi se kje ne primerilo, da bi kdo dvakraj ne sprejel zakramenta svete birme. (Zbor v Sens. leta 15žOJ Med tem, da škof birmujejo, derži boter ali botra svčj° desno roko na desni rami svojega birmanca, da s tem pokaže - 261 - da je priča obljube, ktero birmanec slori s tem, da se birmati da, obljube namreč, da bo po sveti veri živel. Na dalje s pokladanjem desnice na desno ramo birmančevo boter ali botra P r iča, da bota za birmanca skerbela, ter ga skerbno opominje- v ala, da obljubi zvest ostane in po sveti veri živi. — Po tem, ko so škof birmanca birmali, ter pomazali s sveto križmo ®a čelu, obveže boter ali botra maziljeno čelo s pripravljenim teakom ali povojem, ter pelje birmanca do tistega mesta , na kterem eden mašnikov birmancu povoj odvzame in mu čelo °briše z bombakom. Ta čedni povoj naj birmanca spominja, na j skerbno varuje svojo nedolžnost, in se terdno derži vere katoliške cerkve. Kader so škof vse birmance obirmali, odergnejo si s kruhom pavec, s kterim so mazilili birmance, in si umijejo r °ke; in med tem se odpoje ali obmoli : „Poterdi, o Gospod ! kar si v nas storil! Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu in sve¬ temu Duhu*. Zdaj odložijo škof škofovo kapo, in za neklerimi drugimi verslicami molijo poslednjo molitev. Pri tej poslednji ali zadnji molitvi morajo pričujoči biti vsi birmanci, zakaj za¬ krament svete birme ne obstoji samo v maziljenju s sveto križmo , ampak tudi v pokladanju škofovih rok in v molitvi. Toraj morajo starši in botri gledati na to, da so birmanci Pričujoči pri celem svetem opravilu , pričujoči tedaj pri pervi kakor tudi pri zadnji molitvi , da tedaj prepozno v cerkev pridejo in prezgodaj iz cerkve ne uidejo , in ne P er ve ne druge molitve , ne pervega ne drugega bla¬ goslova ne zamudijo. Poslednja molitev škofova pa se tako 6 žtiasij „Molimo. O Bog, ki si svojim aposteljnom dal sve- Duha, in si hotel, da se po njih in njihovih naslednikih Podeli vsem drugim vernikom; ozri se milostljivo na mojo ^vrednost, in dodeli, da ravno ta sveti Duh pride doli v Ser ca tistih, kterih čelo smo s sveto križmo mazilili in z z 0amnjem svetega križa zaznamovali, da v njih dobrotljivo atenuje, in jih spremeni v tempelj svojega veličastva; kteri z Očetom in ravno tem svetim Duhom živiš in kraljuješ kakor Pravi Bog na vse vekomaj. Amen. — Glej, tako bo blago- s lovljevan vsakdo, kteri se Gospoda boji.* - 262 Med to molitevjo naj vsi birmanci pokleknejo, in n»j ponovijo kerstne obljube, ter goreče sklenejo, s pomočjo gnade svetega Duha zvesto, serčno in stanovitno služiti Bogu, da do¬ sežejo večno zveličanje. Na zadnje se škof spet obernejo proti birmancem I er vsem skupaj delijo sveti blagoslov, rekoč: „Blagoslovljaj vas Gospod iz Siona, da darove Jeruzalemske vsak dan gledate, in večno življenje dosežete. Amen c< . Tako tedaj škof molijo in zopet molijo k Bogu, da bi birmanci prejetega svetega Dul' a zvesto obvarovali, in s pomočjo njegove gnade goreče dela' 1 za svoje zveličanje. In da bi se to zgodilo, blagoslovljajo v podobi križa; s križa namreč se izhaja ves blagoslov, vsa milost, vse zveličanje. Božjega blagoslova je pač res potreben vsakdo, in so ga toraj potrebni tudi birmanci, ker jim v zve¬ ličanje veliko pomore. Jezus sam pravi, da brez njega, ler brez njegove gnade, brez njegovega blagoslova ne morem 0 nič dobrega storiti ; toraj je pač pray, da škof birmani blagoslovljajo. 3. Tako tedaj se deli zakrament svete birme. Kak° lepe, kako podučne in k dobremu nagibalne so vse šege, ^ se opravljajo med delenjem svete birme. O da bi tudi ni,s vse prav zdatno in vspešno nagibale, da bi gnade svete birm 0 ves čas življenja zvesto obvarovali, in si v svojo dušno zv°- ličanje pridno obračali! Amen. - 263 - XXI. Keršanski nauk. Ktere dolžnosti vodi sveta birma za seboj? — Dolž- n °sti birmancev, — dolžnosti staršev, — dolžnosti botrov. — 1. Razlagal sem vam v ozir zakramenta svete birme, r povedal, kaj da je sveta birma, in da je sveta birma pravi, Jezusa postavljen zakrament; pravil sem vam tudi, ktere °krote da nam daje zakrament svete birme; na dalje sem Va m odgovor dal na vprašanje , ali smo dolžni prejeti zakra- ^ent svete birme in kako ga moramo prejeti; in zadnjič sem opisoval svete šege ali ceremonije med delenjem svete lr me navadne, ter vam razlagal, kako da se deli ta sveti Za krament. ,. 2. Danes pridemo do zadnjega stavka , zakrament svete lr me zadevajočega, od kterega govoriti sem vam obljubil, a der sem vam zakrament svete birme razlagati začel. Ta s ‘avek je: E) Ktere dolžnosti vodi sveta birma za seboj? Dolžnosti, ki jih sveta birma vodi za seboj, so čveterne r avno kakor tiste, ki jih sveti kerst naklada onim, kteri se svetega kersta kolikor toliko vdeležujejo. Perve dolžnosti so . s .» ki jih birmanci prevzamejo zavoljo tega, ker so pre¬ ja i zakrament svete birme ; druge dolžnosti spadajo na njihove a rše; tretje dolžnosti naklada sveta birma kumetom ali ° tr °m in botram; in četerte dolžnosti^ so tiste, ki jih bir- - 264 - manci razun splošnih dolžnost imajo še posebej do svojih botrov in boter. 3. V pervo versto tedaj spadajo tiste dolžnosti, ki j'k sveta birma naklada birmancem ali tistim, ki so sprejel' zakrament svete birme. Da v ozir teh dolžnost pravo besedo povemo , moram 0 razloček narediti med tem, ali so birmanci sveto birmo preje' 1 kar majhni, nedoumni otroci, ali pa kar odraščen 1 ljudje, ali vsaj taki, ki se svoje pameti že zavedo. Kader bi kdo kar majhno n e doumno dete prejel krament svete birme, prejel bi sicer svetega Duha in prej 6 ' gnado svete birme, toda ta gnada bi v njem tako rekoč nerazvita, nedelavna ležala; in treba bi bilo, da bi jo oživel ali v življenje obudil takrat, kader se mu je pamet odpiral' začela. Ker pa njih veliko tega ne stori, in nekleri še cl° ne mislijo ne na gnado, prejeto pri sveti birmi, ostane ta gnada v njih skor da vedno nerazvita , nerazgernjena , in razodeva svojega vspeha tako, kakor bi ga razodevala, ako k' jo birmani kristijan v sebi oživljal in k delavnosti budil; Ravno zato so tisti, ki so kar majhni otroci birmani bili, dolžn' večkrat misliti na sveto birmo, ki so jo prejeli; dolžni SO> Boga večkrat zahvaliti za sveto birmo; dolžni so tudi sv°" lega Duha prositi, da bi v njih obudil in oživil tiste gnade, kt° re so hranjene v zakramentu svete birme, in ktere jim bod° pomagale, da sveto katoliško vero ohranijo in vse sovražnik 0 svojega zveličanja serčno in srečno premagajo. Sosebno n°J si v skušnjavah taki birmanci v spomin sklicujejo gnado svel° birme, pa tudi dolžnosti, ki jih naklada sveta birma. Tak 0 premišljevanje in oživljevanje gnade imenuje apostelj „prenoV' ljenje duha“. To prcnovljenje duha bo popravilo pomanjklji¬ vost, izvirajočo iz prezgodnega prejemanja zakramenta svet° birme, ter prejemanja svete birme v otročjih, nedoumnih l° tib ’ in bo gnado svete birme narejalo v njih vse bolj vsp°šn° in delavno. - 265 - Je pa kdo sveto birmo prejel kar odraščen kristijan ali vsaj v tistih letih, v kterih se je svoje pameti že zavedel, gledati je na to, ali je gnado, pri sveti birmi prejeto, še ne¬ oskrunjeno ohranil, ali je pa s pregrehami in hudobijami žalil svetega Duha, klerega je prejel v zakramentu svete birme. — Ako je gnado svete birme obvaroval neoskrunjeno , je le še dolžen, sto gnado pridno delati, ter si jo zvesto in stanovitno v zveličanje obračali; dolžen je ogibati se vsega, kar bi vero v njem zmanjševalo in slabilo; dolžen je, goreč biti 20 vsako dobro delo; dolžen je živeti in ravnati — ne po zahtevanju poželjivega mesa, nego — po duhu Kristusovem, ter po naukih in po zgledu Jezusovem ; dolžen je v vsem, Vselej in povsod obnašali se tako, kakor se pristoji hrabremu Vojščaku Kristusovemu. V to ravno je prejel svetega Duha *n njegovo gnado; in bi res ne bil pravi birmanec, to je: Polerjenec ali pokrepčanec, ko bi v veri omahoval in v čed¬ nosti pešal. Samo ob sebi se umeva , da ravno to dolžnost 'majo tudi tisti, ki so bili birmani kar majhni otroci , zdaj pa so odrastli in se zavedč svoje pameti. — Ako bi bil pa bir— znani kristijan z grehi in hudobijami žalil svetega Duha, česar Se je bati pri mnogih mnogih kristijanih, tedaj je vsak tak Kristijan terdno zavezan, zapustiti svoje slabe pola, delati pravo , resnično pokoro, moliti in zdihovati , ter na pomoč klicati neskončno usmiljenega Boga, in po tem stanovitno ho¬ diti po pravem polu do konca življenja. V to, pravim, je terdo zavezan; kajti tudi takemu nezvestemu vojščaku Kristu¬ sovemu nekama veljajo strašne besede , s kterimi se aposlelj grozi nad tistimi, ki so od vere odpadli, ter pravi: „Kteri so e nkrat razsvitljeni bili, tudi okusili nebeški dar, in se vdeležili svetega Duha, okusili pa tudi dobro božjo besedo in moč pri¬ hodnjega sveta, in so odpadli: takim je nemogoče, da hi se spet Ponovili k spreobernjenju, oni, kteri spet križajo sami sebi ®'na Božjega in zasramujejo". (Ilebr. 6, 4 — 6.) S tim hoče sveti Pavl na znanje dali, kako težko, skor nemogoče da je lokemu človeku, spreoberniti se resnično. Ravno tako je bir¬ mancu, ako bi dalj časa ostal v pregrehah in hudobijah, vedno loža, poverniti se na pravo pot. Tornj ga le nagla in stano- v itna pokora še zamore oleti in rešiti, ter ga vrednega nare- - 266 diti, da se sveti Duh k njemu spet nazaj poverne, in nov ogenj božje ljubezni vžge v njegovem sercu. 4. Sveta birma pa ne naklada dolžnosti le samo bir¬ mancem, ampak tudi njihovim staršem. Tudi staršem naklada sveta birma posebne, imenitne dolžnosti, ktere jih terdo ve¬ žejo sosebno o tistem času, o kterem se birmanci znajdejo še pod njihovim varstvom. Starši vedo, da so njihovi otroci P rl sveti birmi prejeli svetega Duha in njegove sedmere darove, da zamorejo sveto vero ohraniti, jo stanovitno spoznovati in zvesto po njej živeti. Toraj so dolžni sk er beti, da ji® otroci ne zaidejo v zaderge satanove, marveč jim nedolžni odrastejo, ter rastejo, kakor na starosti in letih, tako tudi v veri, bogaboječnosti in čednosti in prijetnosti pri Bogu in p rl ljudeb. Ravno zato morajo svoje birmane sinove in hčere večkrat prav živo spominjati gnade, bi so jo prejeli p r [ sveti birmi, zraven tega pa tudi še vse od njih odvračevati in odbijati, bar bi vtegnilo njihovo vero omahljivo narejati, ali njihovo nedolžnost in bogaboječnost spodkopati. Gorj® tistim staršem, kteri zanemarjajo to svojo dolžnost, in si ® c ne prizadevajo, da bi svojim otrokom kar vojščakom Kristuso¬ vim na strani stali, in jih podpirali v boju zoper sovražnik® njihovega zveličanja. In še vse hujše gorje tistim staršem, ki so tako brezbožni, da cIo sami postavljajo svojo otroke v lak® okoljščine, v kterih morajo skor da gotovo zgubiti vero i® nedolžnost, ali da jih še clo sami zapeljujejo v nevero ,n druge pregrehe in hudobije. Takih staršev nedvomljivo čaka sodba brez vsega usmiljenja. 5. Tretji, kterim sveta birma dolžnosti naklada, so botr 1 in botre. Kumeti ali botri in botre stopijo zavoljo svet e birme ne le z birmanci, ampak tudi z njihovimi starši v du¬ hovno sorodovinstvo, ravno kakor kerstni botri; zraven teg a pa, nič manj kot kerstni botri, prevzamejo posebno dolžnost, gledati na to, in skerbeti zato, da se njihovi birmanci keršansko izredijo in bogaboječe živijo, kader bi namreč starši ne spolnoval' te svoje dolžnosti, ali kader bi starši otrokom odmerli. - 267 — botri res to dolžnost prevzamejo , posname se že iz tega, da v ozir birmanskih botrov veljajo ravno tiste določila, ktere veljajo za kerstne botre. Kakor kerstni botri morajo tudi bir¬ manski botri biti pravoverni kristijani, morajo biti že birmani, morajo biti dostojne starosti, morajo biti tistega spola kterega je njihov birmanec, morajo biti v keršanskem nauku dobro podučeni, morajo biti lepega, poštenega, keršanskega zader- žanja. Kader so pokojnega škofa Antona Martina Slomšeka , Slovencev nepozabljivega očeta in nevtrudljivega aposteljna, pripravljali za sveto birmo , vprašali so mati svojega mladega sina, koga si hoče v botra izvoliti. Ko si mladi Slomšek ni Vedel sam svetovati in pomagati, svetujejo mu mati izbrati si moža, kteri keršanski nauk naj bolj zna. In ubogljivi fantič si res izvoli moža, po imenu Martina, kteri je pri spraševanju iz keršanskega nauka naj lepše odgovarjal; in gospod kaplan so pohvalili pridnega fantiča, poznejšega škofa , da si je prav izbral. — Neverniki, krivoverci, razkolniki, izobčenci, ali taki Kristijani, kteri so v keršanskem nauku le slabo podučeni, ali Kteri razuzdano in pohujšljivo živč, za birmanske botre niso Pripravni. Tudi očetu in materi ne gre, da bi lastnim otro- Kom birmanska botra bila. Vse te določila prav glasno spri¬ mejo, da botri pri sveti birmi prevzamejo posebne dolžnosti, n j>hove birmance zadevajoče. Ako bi botri ne prevzeli takih dolžnost pri sveti birmi, ne bi trebalo v ozir botrov nobenih Posebnih določil; kajti vsakdo bi lahko pripraven bil in dober Za kumela ali botro. — Da botri pri sveti birmi res prevza¬ me ) 0 dolžnost, gledati na to, da se njihovi birmanci keršansko 'zrede in bogaboječe žive, izrekla je sveta cerkev naravnost, Kor določuje v Rimskem pontilikalu, rekoč: ^Birmanski botri morajo svoje otroke (birmance) v lepem zaderžanju poduče¬ ni (vaditi), in jih napeljevati, da se hudega varujejo in dobro delajo*. — Da birmanski botri v ozir svojih birmancev res prevzamejo posebne dolžnosti, sprevidi se na zadnje tudi še iz njihovega posebnega deržanja in zaderžanja med sveto birmo. * poprejnih časih so botri svoje birmance ob svoji desni roči v odili pred škofa. Med sveto birmo so svojo desno nogo Nekoliko na stran nakrenili, tako da je birmanec svojo levo n °go lahko nanjo postavil. Pomen tega postavljanja noge na - 268 - nogo, kterega je papež Benedikt XIV. kar staro šego pri- deržati zapovedal, je ta, da bi birmanski botri, sami vedno hodd po pravem potu božjih zapoved, tudi svoje birmance na potu proti zveličanju podpirali, da bi tako obadvojni, ter botri in birmanci, za Kristusom stopinje pobirali , in Kristusa nasle- dovaje dosegli večno življenje. Dandanes se botri vstopijo za svoje birmance, in vsakteri položi svojo desno roko, toda golo brez rokovic, svojemu birmancu na desno ramo ; s ktero šego tudi lepo na znanje dajejo, da spoznavajo za svojo sveto dolž¬ nost , svoje birmance vzeti pod svojo obrambo, ter jih braniti zoper njihove dušne sovražnike. Ako zdaj dolžnosti, ki jih birmanski botri pri sveti birmi prevzamejo do svojih birmancev, bolj na tanko pregledamo in na kratko skupaj povzamemo, kmalo se prepričamo, da so te dolžnosti dvojne, ter ene, ktere morajo botri spolnovati med sveto birmo, druge pa, ki jih morajo spolnovati po sveti birmi v nadaljnem birmančevem življenju. Med sveto birmo morata boter ali botra svojega bir¬ manca pred škofa postaviti, med birmovanjem svojo desno roko birmancu položiti na desno ramo, po maziljenju s sveto križmo obvezati birmancu čelo s čednim trakom ali povojem , in g a peljati do dotičnega mašnika, da mu povoj razveže in maziljeno čelo z bombakom obriše. Poleg tega morata boter ali botra skerbna biti , da so birmanci pričujoči tako pri pervi , kakor tudi pri zadnji škofovi molitvi, in da se pri vsem svetem opravilu obnašajo spodobno in pobožno. Paziti morata tudi na to, da birmanec birmanski listek ondi , ker so taki birmanski listi v navadi, pripravljen ima; kajti na tistem listku je memo drugega napisano tudi ime, ktero se ima birmancu nadeli pr’ sveti birmi. Ondi pa, kjer taki birmanski listi niso v navadi* morata boter ali botra na znanje dati, kakošno ime da se bo dalo njihovemu birmancu. Po sveti birmi v nadaljnem birmančevem življenju P a morajo botri in botre svojim birmancem biti ne le priče* ampak tudi učeniki in pomočniki. — Kar priče so dolžni — 269 — svoje birmance opominjati na dolžnosti, ktere so prevzeli pri sveti birmi, ter dolžnosti, da sveto vero ohranijo, stanovitno pričajo, in zvesto po njej živijo. — Kar učeniki morajo svoje birmance podučevati, kako da se morajo ob času skušnjave bojevati s svojimi dušnimi sovražniki, da jih srečno premagajo. — Kar pomočniki jim morajo v duhov¬ nem boju tudi na strani stati, ter jih navdihovati s serč- Oostjo, da v boju ne obnemorejo, in se sovražnikom zveličanja premagati ne dajo. V ta namen naj jim pred oči postavljajo sosebno zgled tistega svetnika , čegar ime so pri sveti birmi prejeli. Birmanski boter svojemu birmancu v boju serčnost daje in ga podpira ; svetnik , čegar ime pri sveti birmi dobi , pa mu kaže, kako se mora bojevati, kako premagovati, da bo kdaj prejel venec večnega veličastva v nebesih. Namen , ki ga sveta cerkev ima s tim, da birmancem botre oskerbljuje, in jim ime kakega svetnika nadene, nek pobožen mož opisuje s temi le lepimi besedami: „Pri sveti birmi si izvolimo dva spremljevalca, dva voditelja na potu življenja, enega nebeškega in enega p ozem Ij is k ega. Kteri je nebeški? Nebeški je tisti svetnik, čegar ime se na *n je dalo' pri sveti birmi; kajti silo stara navada je, poleg kerstnega imena prisvojili si še drugo ime pri sveti birmi. Toga svetnika, kterega si v varha izvolimo, tako rekoč tako ta nagovorimo: „0 ti srečni zmagovalec, ki si se serčno Vojskoval zoper sovražnike zveličanja, zdaj si venčan z lavo- r ovim vencem veličastva; o mogočni vitez, pod tvojo obrambo Se zatečem; uči me, da se prav bojujem; izvolim te v svojega Pomočnika, pridi mi v nevarnosti na pomoč; odbijaj od mene Psice nasprotnikove s svojim škitoin ; pomagaj mi, da silo hu- *taga poželjenja premagam 1 “ Da, svetnik, čegar ime smo pri ® v ®ti birmi dobili, hoče nam biti predpodoba (zgled), hoče nam biti prijatel, hoče nam biti besednik, hoče nam biti zavetnik v boju. — Poleg nebeškega dobi birmanec pri sveti birmi tadi pozemljiskega vodnika, in ta je njegov birmanski boter; kajti k sveti birmi se botri privzamejo kakor k svetemu kerstu. čemu so ti ? Večkrat že ste videli, da na novo izvoljen (polerjen) vojščak na stran dobi v boju izurjenega (skušenega) Vojščaka, kteri ga v vojaških vajah podučuje, da se bo novi- — 270 — nec kdaj zamogel braniti zoper sovražnike. Ravno tako ima tudi boter dolžnost, birmanca podučevati v duhovnem boju, ali da z besedo svetega Karola Baromeja povem : „Boter mu mora biti vodnik, da birmanec v duhovnem vsakdanjem boju na¬ sprotnika premaga; mora ga podučevati na potu zveličanja, v spolnovanju keršanskih čednost z zgledom in oporninjevanjem; mora ga opominjati na dušne nevarnosti, na zvijačnost hudi¬ čevo, na zapeljivost sveta, na slepivosl (nečimurnost) pozein- Ijiskega veselja, mora ga svariti pred zapoljem, ga oserčevati v maloserčnosti , mu svetovati v dvomih , ga vzdigovati po padcu. Ravno zato položi boter svojo desnico na desno bir— mančevo ramo". 6. četerte dolžnosti, ki jih naklada sveta birma, spa¬ dajo na birmance v ozir njihovih botrov. Te dolžnosti se po vsem vjemajo s temi dolžnostmi, ki jih kerščenci imajo do svojih kerstnih botrov. Kar je bilo tedaj v ozir teh po¬ vedano v razlaganju keršanskega nauka od zakramenta svetega kersta, velja tudi od strani birmancev do njihovih birmanskih botrov. Birmanci so tedaj dolžni svoje birmanske botre spo¬ dobno spoštovati; — dolžni so jih voljno vbogati v duhovskih, pravičnih rečeh; — dolžni so jih obiskovati, i» jim v potrebi po svojem premoženju pomagati; — dolžni so za botre moliti, in sosebno takrat, kader umerjejo, priporo- čevati jih božji milosti, da bi jim za del birmancev na božj' pravici hudo ne bilo. 7. Končevaje nauk od zakramenta svete birme bi vam rad, ljubi kristijani! z močnim, v globočino duše segajočim glasom zaklical še naslednje aposteljnove besede: „Nikar n e žalite svetega Duha božjega, s kterim ste zapečateni za dan odrešenja", to je: kteri vam je gotovo znamnje večnega zve¬ ličanja, ako ga imate, in ga ne zgubite. Dan odrešenja j® tukaj sodnji dan, o kterem bodo pravični častito vstali in sl* v večno življenje. (Efež. 4, 30.) Svetega Duha pa bi žalilb ako bi si v prid ne obračali njegove gnade. Toraj si v pri® in zveličanje obračajmo gnado, ktero smo prejeli pri svet 1 birmi. Prizadevajmo si, da se vedno bolj soznanimo z res¬ nicami naše svete vere, ter se keršanskega nauka vedno bolj — 271 naučimo. Sedajne dni, o kterih se nevera in brezbožnost tako močno širi in šopiri po svetu , sosebno je potreba , da natanjčno znamo keršanski nauk. Kdor v resnicah svete vere ni dobro podučen, in se mora zraven tega tudi še dosti s svetom pečali, znajde se v veliki nevarnosti, da ga bo svet s svojim zapeljevanjem premotil, na napčno stran zapeljal, in °b vero pripravil. Da se kaj takega tudi vam ne zgodi, PHdno hodite v cerkev, radi in pazno poslušajte pridige in keršanske nauke, in tudi doma o priložnem času v roko vza- niite in prebirajte kake svete bukve, iz kterih se zamorete k&j bolje podučiti v resnicah naše svete vere. Razsvitljenje Y ozir resnic svete vere je pravo razsvitljenje, ktero nas bo tndi še o smerti razsvitlevalo in v večnosti. — Posebno hudo P a bi svetega Duha žalili, ako bi nezvesti svoji obljubi, po kteri smo se med Kristusove vojščake vstopili, potegnili clo z n jegovimi sovražniki. Ogibajmo se toraj skerbno vsakega kraja, na kterem bi vtegnila v nevarnost priti naša vera ali na ša čednost; nikar se ne pajdašimo z nevernimi ali hudobnimi 'jadrni. Ako smo pa tu ali lam kterikrat primorani, občevati s takimi ljudmi, nikoli nikar ne pozabimo, kdo in kaj da smo, 116 pozabimo, da smo kristijani, da smo vojščaki Kristusovi, da Uatu mora toraj keršanska vera in keršansko zaderzanje veljati na d vse drugo, in se skazujmo in obnašajmo kar serčne spoz- u°valce svete vere Jezusove. Nikoli nikar ne pritegnimo temu, * ar je hudobno in zaničevanja vredno; zaničevalce svete vere Vs egdar resnobno zavračujmo, ter jim kar naravnost na znanje ^jajmo, da nismo njihovega mišljenja. Vse naše djanje in ne hanje naj vsemu svetu na znanje daje, da v našem sercu Prebiva sveti Duh, kterega smo prejeli pri sveti birmi. In v naj nas nikdar ne bega in ne moti slab zgled in zasra¬ movanje takih ljudi, ki so kristijani le po imenu, in kteri ®°vražijo vero in pobožnost. Tudi se nikar ne vstrašimo bo- težav, ktere so neobhodno sklenjene s pobožnim Pomislimo, da smo vojščaki Kristusovi, bojevalci postali pri sveti birmi, in da smo se v tem svetem * a kramentu zavezali, pod Kristusovim banderom bojevati sveti °°j ves svoj živi dan. Obnašajmo se toraj kar pravi, vredni Vo jičaki Kristusovi, in terdno deržimo svojo obljubo; dokler an J a in ^vljenjem. Kristusovi — 272 živimo, serčno in zaupljivo se vojskujmo zoper sovražnike svojega zveličanja, da dospe vsi na konec svojega pozemeljskeg® življenja, zamoremo tolažepolni govoriti za aposteljnom, rekoč: „Dobro vojskovanje sem vojskoval, tek dokončal, vero ohranil- Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospodi pravični sodnik, tisti dan“. (II. Tim. 4, 7. 8.) Amen. XXII. keršanski nauk. Od zakramenta svetega rešnjega Telesa. — Kaj j 0 zakrament svetega rešnjega Telesa? — Različn 0 imena tega svetega zakramenta. — Namen, zavolj® kterega je Jezus postavil ta sveti zakrament. 1. Nauk od drugega svetega zakramenta, ter zakrament 0 svete birme, skončal sem z zadnjim keršanskim naukom, v kterem sem vam razlagal dolžnosti, ki jih sveta birma naklad® birmancem, njihovim staršem in botrom. 2. Versta nanaša, da pričnem razlaganje tretjega svetega zakramenta, ter govorim 3. Od zakramenta svetega rešnjega Telesa. Da bi tudi angeljski jezik imel in angeljsko nedolžnosti mogel bi vendar le s svetim strahom in sveto boječnostj 0 govoriti od tega svetega zakramenta; koliki strah in kolik® boječnost mora še le opasti človeka, ves reven in nezmož 0n — 273 bi je, kader mu je govoriti o tej veliki skrivnosti! Zakrament svetega rešnjega Telesa namreč je zmed vseh svetih zakra¬ mentov naj veči, naj imenilniši in naj svetejši zakrament, kajti Zakrament svetega rešnjega Telesa je pravo telo 'n prava kri našega Gospoda Jezusa Kristusa v po¬ dobah kruha in vina. Že od nekdaj so imenovali ta sveti zakrament in ga še 'Henujemo z različnimi imeni; toda nobeno ime svetosti in "oenitnosli lega svetega zakramenta zadosti določno na znanje ae daje. Imenujemo ga: a) naj svetejši zakrament, ker človeka ne posvečuje * e i kakor vsi drugi zakramenti, ampak ker je v njem Jezus, ^četnik in predpodoba ali zgled vse svetosti. b) Imenujemo ga zakrament altarja, ker se na altarju s P r eminja kruh in vino v sveto telo in sveto kerv Jezusovo P° božjih besedah, ki jih mašnik izreče. c) Imenujemo ga kruh življenja, ker duši večno, ^minljivo življenje daje in ohrani. d) Imenujemo ga nebeški kruh, ker se nam v tem ® Ve tem zakramentu v živež daje Jezus, ki je iz nebes prišel, 111 tudi nas vodi v nebesa, in se je tudi Jezus sam tako ime- j* 0 Val, ter rekel: „Jaz sem živi kruh, ki sem iz nebes prišel". t J an. 6, 51.) e) Imenujemo ga angeljsko jed ali angeljski kruh, ker Se v tem zakramentu znajde Jezus, ki je angeljem naj obilniše V(J se|je, naj veča sladkost, kader ga v nebesih gledajo in bivajo. Kori. n, IV. pogl. 18 — 274 f) Imenujemo ga Gospodova večerja ali sveta ve¬ čerja, ker je Jezus veliki četertik pri zadnji večerji postavil ta sveti zakrament in ga vziti dal svojim učencem. g) Imenujemo ga Gospodova miza, ker nam v teni svetem zakramentu tako rekoč mizo pogrinja Jezus sam , naš Gospod, ter nas žiyi in redi z lastnim mesom in lastno kervjo* h) Imenujemo ga skrivnost vere, ker se v tem sve¬ tem zakramentu znajdejo res neizrečeno velike skrivnosti * ktere presegajo ves um človeški. Naše oči vidijo podobo kruha in vina v lem svetem zakramentu : in vendar to, kar vidimo, ni kruh, ni vino, temveč je pravo telo in prava kn Zveličarjeva. i) Imenujemo ga sveto hostijo ali daritev, ker ta sveti zakrament v sebi ima tistega, kteri se je na svetem križu za nas daroval, in se še zdaj vsak dan za nas daruje pri sveti maši. j) Imenujemo ga sveto Popotnico, ker ta zakrament je jed in pijača našim dušam, da ostanejo zdrave, prihajaj 0 močnejše, in da tako srečno potujemo proti večnosti. Pa tud* zato se ta sveti zakrament imenuje sveta Popotnica , ker g a verni bolniki z odhodom iz tega sveta prejemajo , da zadobi- vajo večo moč, lagleje prestati zadnje težave, lagleje prem«' gati zadnje skušnjave, in priti pred Boga z večim zaupanjem* Ravno zalo je tudi sveta cerkev že kar o začetku zapovedala* naj se vsak nevarno bolen kristijan da previditi, da brez tega svetega zakramenta ne umerje. (Zbor v Niceji can, 13.) k) Imenujemo ga sveto Obhajilo, ker kristijani P rl vživanju tega svetega zakramenta obhajajo velike skrivnosti: obhajajo spomin Jezusovega terpljenja in njegove smerti; ob¬ hajajo spomin večne sprave ljudi z Bogom, da so spet 2 a otroke božje vzeti, da so postali bratje Jezusovi, bratje in sestre med seboj in dediči nebeškega kraljestva; obhajajo spomin Jezusovega od smerti vstajenja in vnebohoda tudi p° — 275 povesiti natori; obhajajo spomin, da jim je Jezus zaslužil večno ilv Ijenje duše in telesa , in jim poterdil upanje , da bodo od Srr *erti vstali, in večno z Jezusom prebivali v nebesih ; obha- Ja J° spomin večne ljubezni Jezusove do njih , ter se sklenejo 1 Jezusom ne le po volji, ko ga ljubijo, temveč se ž njim združijo tako, da so ž njim eno telo, ker on v njih pre- .' Va in oni v njem, zato sveta cerkev la sveti zakrament ltIle nuje tudi združenje z Jezusom ; sklenejo se po tem svetem * a kramentu tudi z vsemi božjimi otroci, da ž njim poterjeni Omagujejo skušnjave sveta, satana in poželjivega mesa, kakor Jezus vse premagal. Toraj piše sveti apostelj Pavl : „Po- ^ Ve ceni kelih, ki ga posvečujemo, ali ni vdeleženje kervi ^'Slusove? in kruh, ki ga lomimo, ali ni vdeleženje telesa Os podovega? Ker smo akoravno nas je veliko, en kruh, ® n ° telo vsi, kteri se enega kruha vdeležujemo". (I. Kor. 10 > 16 . 17 .) Te in še druge imena ima zakrament svetega rešnjega j Zakaj pa, vprašujem, se imenuje zakrament sve- S a rešnjega Telesa s tolikimi različnimi imeni? Imenuje se zakrament svetega rešnjega Telesa s tolikimi r,0 goterimi imeni zato, da se lagleje dopovedo velike skriv¬ il ° ? ktere so v njem zapopadene, in da lagleje spregledamo s POznavamo obilne duhovne dari in dobrote, ki jih po njem ^ e J e mamo. Ze te različne imena pa nam na znanje dajejo, da si ,, J am ° nauk od zakramenta svetega rešnjega Telesa na troje t , e ‘ 1 l | ? ter ozir imeli pri razlaganju keršanskega nauka na ob ra,llen l svetega rešnjega Telesa A.) kar zakrament sam b 0 Se * ) ‘ > 6.) kar dar ali daritev, in C.) kar Obhajilo, kar Zi >kr° 1 P om očjo tudi res storili, da se učimo ta sveti in ainent zmerom bolj spoznavati, ga ljubiti , pobožno moliti V|, edno prejemati. [ a g a ti^ Prejden vam pa te tri velike stavke obširniše raz- zacnem, naj vam še odgovor dam na to le vprašanje: 18 * 276 Zakaj ali iz kterega namena je Jezus postavi 1 zakrament svetega rešnjega Telesa? Jezus je postavil zakrament svetega rešnjega Telesa: a) V spomin svojega terpljenja in svoje smert* na svetem križu , da se njegova kervava daritev, na svete® križu opravljena, po nekervavem potu vedno ponavlja 1,8 altarju, in spomin njegovega britkega terpljenja in njegov« grenke smerti vedno obhaja v njegovi sveti cerkvi. Kader j® Jezus svoje aposteljne obhajal, opomnil jih je, da bo njegov® telo umorjeno, in njegova sveta kri prelita v odpuščenje g re " hov; zraven tega je pa tudi svojim aposteljnom kar naravn° st zapovedal, naj obhajajo spomin njegovega terpljenja in njego ve smerti, ter jim je rekel: „To storite (delajte) v moj spomin • (Luk. 22, 19.) In sveti Pavl je krislijanom zapovedal Je 2 ®'! sovo smert oznanovati, ter jim naročal, naj se Jezusove smeri' spominjajo vsegdar, kader bodo la kruh jedli in ta kelih P'* b) * * * * * * * * * 1, Med drugim piše Korinčanom : »Kolikorkrat bote jedli ta kr® 1 in kelih pili, oznanovali bole smert Gospodovo, dokler n e pride*, to je : Kolikorkrat bote vživali to sveto večerjo, °* r hajajte jo kakor daritev smerti, kakor nekervavo daritev G°' spodovo, vse čase , dokler ne pride v drugič v svojem ve 11 ' častvu sodit žive in mertve. (I. Kor. 11, 26.) b) Jezus je postavil zakrament svetega rešnjega Teles®’ da je dal našim dušam jed ali živež za večno ž J . Ijenje. Rekel jo sam: »Moje meso je res jed, in moja * je res pijača . . . Kdor je ta kruh, živel bo vekomaj*. (^ a1 ?' 6, 56. 59.) — To veste, da človek ni samo iz telesa amp aK je tudi iz duše. Kakor pa telo hrane potrebuje, ter jedi pijače, da ne opeša, ne oslabi in ne oboli, marveč žive 1,1 zdravo ostane; ravno tako je tudi duši živeža treba, da v dobrem ne obnemore, ne oslabi, in ne umerje za večno žiV' Ijenje. Jezus naš dobri pastir, kakor se sam imenuje, nam r dal tako hrano za naše neumerjoče duše. O priložnosti, je pet tisučev lačnih ljudi nasitil s peterimi kruhi, in je $e . samih koscev ostalo dvanajst jerbasov, kader so se bili že vS ‘ — 277 vii rti en' na ve ) e vo st 'e ti \ t 1 ^ranili, je Jezus velikemu čudežu čudečim se množicam ob- J a bil boljši kruh, kteri svetu življenje daje; vsaka druga jed 'nine ; jed pa, ktero jim bo Sin človekov dal, bo večna. Kdor i jedel ta kruh , ne bo umeri vekomaj. In „jaz sem živi " ru b, ki sem iz nebes prišel", rekel je Jezus. „Ako kdo je tega kruha, živel bo vekomaj; in kruh, kterega bom jaz . a 'j je moje meso za življenje sveta". (Jan. 6, 51. 52.) In “ a kor je Jezus obljubil, je tudi storil; zapustil nam je svoje Sv °je meso in svojo kerv v živež, ter jed in pijačo v zakra- ^ntu svetega rešnjega Telesa. — To je sicer res, da zakra- ^ e nt svete pokoro človeku smertne grehe zbriše, in mu nazaj a duhovno življenje, posvečujočo gnado božjo ; vsemu temu v kljub pa vendar le grehi v človeku vselej popustijo neko lal) ost. Glede njegove duše se človeku po storjeni pokori §°di ravno tako, kakor bolniku, ki je po hudi, smertni bolezni Obolel. Akoravno ga je bolezen popustila, vendar je le še ^ es reven in slab, in toraj potrebuje tečniše jedi, da nazaj °bi svoje zgubljene moči, in se mu bolezen ne poverne. a vno taka je z človekom po dušni bolezni. Akoravno je v * a kramenlu svete pokore dušno zdravje nazaj dobil, vendar 11 je pri vsem tem le še potreba kake posebne duhovne po- n ° c i, da zamore premagovati svoje slabosti, in da se v grehe poverne, marveč v dobrem zvest in na pravem potu ostane. In ravno to duhovno pomoč nam je za- Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Vsako j ^ 0 Obhajilo, ki ga kristijan vredno prejme , vterduje ga v p em, nareja ga boljšega, pobožnišega ; ako sveto Obhajilo ® a nad njim ne stori, ni vredno prejel svetega Obhajila. — "'"j ne sta «oviten Vredno sveto Obhajilo kristijana v veri poterduje; ker mu prav živo pred oči postavlja Jezusa, njegovo življenje, ^ e govo terpljenje in njegovo smert; ga, pravim , v veri po- er duje, kakor perve kristijane, ki so po vsakem svetem Ob— a jilu svoje sklepe ponavljali ,* da rajše umerjo , kakor pa da 1 Jezusu nezvesti postali. Olu Vredno sveto Obhajilo poterduje kristijana v upanju, ker 2ivo pred oči postavlja Jezusa, ki je s svojo smertjo pre- 278 - magal smert in pekel in nam odperl zaperte nebeške vrata > skoz ktere nas bo kdaj peljal v večno srečo, ako verni zvesti ostanemo do konca življenja. Vredno sveto Obhajilo vnema našo ljubezen do Jezusi ker nas prav živo spominja, da je Jezus ljubil vse ljudi, ^ je umeri za vse, da je nam vsem ne le Gospod , ampak l ^ 1 brat in naj ljubeznivši prijatel. Vredno sveto Obhajilo nam tudi v drugih čednostih naprej pomaga, ter nam živo pred oči postavlja Jezusovo P°' nižnost, njegovo krotkost in pohlevnost, njegovo poterpežljivost in druge lepe čednosti. Vredno sveto Obhajilo nam tedaj res v dobrem d 3 J e dober pospeh, in nam naprej pomaga po pravem potu pr ° 11 večnemu življenju. Vredno sveto Obhajilo nam je po tem takem res žive 2 ali hrana, ktera naše duše živi in redi za večno življenje. c) Jezus je zakrament svetega rešnjega Telesa postavi') da bi nam pokazal, kako neizrečeno nas ljubi. ^ Kako velika da je ljubezen Jezusova do nas , posname se ene strani iz daru, kterega nam Jezus v zakramentu sveteg 3 rešnjega Telesa daje, in od druge strani iz načina, po kte' rem nam ta dar daje. Jezusova neskončna ljubezen do nas se razkazuje iz dar°) kterega nam v zakramentu svetega rešnjega Telesa daje. Kte rl pa je ta dar, ki nam ga Jezus v zakramentu svetega rešnjeg 3 Telesa daje ? ali : kaj nam daje Jezus v zakramentu svete !? 3 rešnjega Telesa ? V drugih svetih zakramentih nam d# Jezus posamezne, posebne gnade; v zakramentu svetega reS' njega Telesa pa nam daje samega sebe, svoje lastno meso > n svojo lastno kri, svojo dušo in svoje telo, svojo božjo in svoj 0 človeško natoro. Oh, kdo je v stanu to tolikanj radodarno ljubezen prav zapopasti. Premišljevaje to Jezusovo nezapo- — 279 padljivo ljubezen izklikne sveti Krizostom, in pravi: „Kje je kdaj kak pastir tako močno ljubil svojo čedo, da bi jo hotel ž 'viti z lastnim mesom in z lastno kervjo ? Glej vroče želje, ^ je božji Zveličar v svojem sercu ima, da bi pri nas ostal 1 To je lastnost naj bolj goreče ljubezni". In sveti Avguštin Pristavlja : ^Neskončna božja modrost nam ne ve nič boljšega dati, neskončna mogočnost božja nam ne more nič večega dali, in neskončna ljubezen božja nam ne more nič svetejšega dati". V tem svetem zakramentu je Bog tako rekoč vse bo¬ gastvo svojega usmiljenja nad nas razlil. Tako velike ljubezni ® e nikoli nobeden ni pokazal, kakor nam jo skazuje Jezus v Oaj svetejšem zakramentu, v kterem nam samega sebe v živež daje. Ako je kdaj kje bila med prijatli prava priserčna lju¬ bezen, bila je gotovo med kraljevim sinom Jonatazom in med Davidom. Sveto pismo spričuje, da je Jonataz ljubil Davida kakor lastno dušo (I. Kralj. 18, 3.). In z čim je Jonataz na *aanje dal to svojo ljubezen ? Jonataz je slekel lastno suknjo 1 života, in jo je v dar dal Davidu. Tudi druge svoje obla¬ ga je dal Davidu, le samo svoj pas si je prideržal, svoj meč in svoj lok. Jonataz je tedaj Davidu v znamnje svoje ljubezni dal — ne gamega sebe, ampak le svoje oblačila , in še teh vseh; in vendar spričuje o njem sveto pismo, da je ljubil ^ a vida kakor lastno dušo, ki je bila s priserčno ljubeznijo Zvezana na Davidovo dušo. Kje pa bomo našli dostojnih be- Se d, da bi prav dopovedali ljubezen Zveličarjevo do nas , ki 'aaro ni daroval le svoje obleke, ampak nam je dal samega Sebe, in sicer celega in vsega ? Da bi toliko ljubezen dostojno P°pisal, ni zmožen nobeden jezik. Tolika ljubezen se ne da dopovedati, ne da popisati, ampak le občudovati. Ob času svetega Krizostoma so se znašle nektere pobožne duše, ki so emu svetemu učeniku razodele priserčne želje, da bi rade z astnim očesom gledale Jezusa takega, kakoršen je nekdaj ho- .,jj P° Judovski deželi učeč in čudeže delajoč. Sveti mož pa P” je zavernil, rekoč: „Ti, o kristijan ! ne smeš želeti tako ^ a jhne reči, dokler ti radodarnost tvojega Boga vse kaj ve- dovoli in deli, kader prejemaš naj svetejši zakrament. 1 želiš viditi le njegove oblačila ? Ti bi se srečnega ime- Ooval, da bi le njegovo vunanjo postavo in podobo gle- - 280 — dali smel ? Više popni svoje želje, raztegni svoje serce, oživi svojo vero. V lem božjem zakramentu li Krislus ne daje gledali svoje postave in podobe, ali svojih oblačil. Daje ti svoje telo, svojo kri, dovoli ti, da se ga dotakneš, povžijes in popolnoma v sebe sprejmeš. Daje ti svojo dušo, svoje božanstvo (božjo natoro); z eno besedo: daje se ti vsega‘‘- O neskončna ljubezen mojega Boga ! Kdo bi se pač prederznh terdili, da ta dar ni naj veči dar, kterega nam je le koli *a- mogel Jezus dati? Obernimo ga, na ktero stran koli hočemo vsegdar smo prisiljeni spoznati, da zakrament svetega rešnjeg 3 Telesa nam preglasno spričuje, kako neizrečeno nas Je*uS ljubi, naj si ga že ali kar samega ob sebi premišljujemo ah pa v primeri z drugimi darmi. Tem bolj pa bomo spoznali to Jezusovo neskončno lj u " bežen do nas, ako pogledamo še na način, po kterem se nam Jezus v živež daje v tem svetem zakramentu. Kto r ' človek bi bil pač v stanu v sedajnem življenju gledati Bog 3 v njegovem neskončnem nebeškem veličastvu. Po spričevanja Pavlovem prebiva Bog v nedosegljivi svitlobi, in noben človek ga ni videl, in ga tudi videti ne more. (I. Tim. 6, 16-) Mozes je njega dni želel viditi veličastvo Gospodovo, pa m" je bil dan ta le odgovor : „Mojega obličja ne moreš viditi; zakaj človek me ne more videti, in živeli". (II. Moz. 33, 18 — 21.) Kaj je tedaj storil Jezus, da bi se mu mogli pr>" bližati, da bi ga zamogli zavžiti, in bi nas bliščoba njegovega veličastva ne omamila, in bi nas obilnost njegove častitljivost' ne vgonobila ? Poglejte , v svoji neskončni ljubezni ogern 0 Jezus naj večo ponižnost, ter se skrije pod podobo kruha vina da bi nas strah nazaj ne deržal in od njega ne odvra^ čeval, ampak da bi se mu približali vsi polni zaupanja in lj u " bežni. Vidite tedaj spet y tem, da se nam pod podobo kruha in vina, in ne v svojem neskončnem veličastvu vživati dajo, Jezusovo neskončno ljubezen, ki se tako rekoč znebi svoj e nebeške visokosti in svojega neskončnega veličastva , in s0 ogerne z borno obleko naj veče ponižnosti, da se zamore 1 nami prijazno in zveličavno zediniti in skleniti. O nezmerna ponižnost taka, o sladka ljubezen Zvcličarjeva ! - 281 - d) Jezus je postavil zakrament svetega rešnjega Telesa, da je s svojo cerkevjo tesno sklenjen do konca sveta, ter v njej pričujoč ne le s svojo gnado , ampak tudi resnično in bistev no. On sam je rekel : „Ne bom vas za¬ pustil sirot; k vam bom prišel". (Jan. 14, 18.) »Jaz sem z varni vse dni do konca sveta". (Mat. 28, 20.) Po pravici tedaj piše sv. Janez (13, 1.): »Ker je ljubil svoje, ki so b‘li na svetu, ljubil jih je do konca", ter postavil naj veče Kamnje svoje neskončne ljubezni, zakrament svetega rešnjega Telesa. Kako veselo, kako potolaživno je to za nas, da ima- m ° Jezusa vedno med nami v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Lahko se v cerkvi k njemu zatečemo, prednj razlijemo Sv °je serce, mu potožimo svoje težave, ga kar svojega Go- s Poda in svojega Boga počastimo, in se po svetem Obhajilu ž a ji m sklenemo in zedinimo. 4) Preljubi 1 neizrečeno velik in svet je zakrament svetega rešnjega Telesa. Jezusa, samega živega Boga , Go- s poda vseh gospodov, Kralja vseh kraljev v sebi ima, ki nam v tem svetem zakramentu bolj ko kje drugej skazuje svojo ne skončno ljubezen. Prisiljeni smo zaklicati s kronanim pre¬ lom Davidom prav iz dna serca: »Spomin svojih čudežev j® “uredil milostljivi in usmiljeni Gospod. Dal je jesti njim , ' se ga bojijo . . . Slavno in častito je njegovo delo". v“ s - 110, 3 — 5.) Samo občudovati slavno in častito Jezusovo e >o, ter neskončno ljubezen v zakramentu svetega rešnjega “lesa pa ni še zadostno povračilo za toliko ljubezen. Za ez “sovo neskončno ljubezen, ki nam jo skazujejo v zakra- menl “ svetega rešnjega Telesa, moramo tudi mi skazovati Je- p Usu vs “ svojo ljubezen, častiti služabnik božji, Ludovik (de nte) i z družbe Jezusove, je prav dostikrat pokleknil pred ramentom svetega rešnjega Telesa, ter premišljeval ne- “eno ljubezen Jezusovo v tem svetem zakramentu , ktera jo ^ nes ^ on ®“° velika bodi si v ozir nezmerne dobrote, ki človek v tem svetem zakramentu prejema, ali bodi si v n * lr ““cina, po kterem se ta dobrota deli, ali bodi si v ozir vrednosti tistega, ki dobroto prejema. To premišljevanje ga roarsikterikrat tako močno prevzelo, da ni mogel več do — 282 besed, s kterimi bi bil svojo hvaležnost in svojo ljubezen Jezusu na znanje dajal. V takih primerlejih je toraj le samo klical s prerokovo besedo, rekoč : „Moja duša hrepeni po tvojem zveličanju, in liho stermenje ti bodi hvalna pesem. Zakaj karkoli bi hotel povedati v tvojo čast, bi bilo, kakor bi ničesar ne bil povedal . u Amen. XXIII. keršanski nauk. Zakrament svetega rešnjega Telesa je pravi zakrament. — 1. Zakrament svetega rešnjega Telesa je naj svetejši zakrament, je pravo telo in prava kri našega Gospoda Jezuse Kristusa v podobah kruha in vina. — Različne so imena , k \ jih nadevamo temu svetemu zakramentu. Imenujemo ga noj svetejši zakrament, — zakrament altarja, — kruh življenja, nebeški kruh, — angeljska jed , — Gospodova večerja, Gospodova miza, — skrivnost vere, — sveta hostija, — svete popotnica, — sveto Obhajilo, — in poleg teh mu nadevamo še nektere druge imena. — Vse te različne imena nas nap°' tujejo, da moramo, kakor sem že zadnjič opomnil, pri razia" ganju keršanskega nauka od zakramenta svetega rešnjeg 8 Telesa ogledati si ta presveti zakrament pervič kar zakr«' ment sam ob sebi, drugič kar dar ali daritev, in tretji kar Obhajilo. 2. Začeli bomo razlaganje s pervim stavkom: k - 283 — A) Zakrament svetega rešnjega Telesa kar zakrament. Govoreči od svetega rešnjega Telesa kar zakramenta Moramo razlagali naslednjih pet reči: I. Zakrament svetega rešnjega Telesa je pravi, resni¬ čen zakrament. II. Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistveno pričujoč; III. kdaj, kako, iti kako dolgo jo Jezus v zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa pričujoč; IV. ktere posledice izhajajo iz Jezusove pričujočnosti v zakramentu svetega rešnjega Telesa; V. ktere dolžnosti nam naklada Jezusova pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Telesa. 3. Obernimo zdaj svojo pozornost na pervo zmed teh peterih reči: I. Zakrament svetega rešnjega Telesa je pravi, resničen zakrament. Zakrament svetega rešnjega Telesa je prayi, resničen zakrament, ker nahajamo v njem vse tiste tri reči, ktere s Padajo k bistvu vsakega zakramenta, da je po tem tisti sveti °bred, ki mu pravimo zakrament, zares zakrament. V zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa nahajamo namreč a) vidno znamnje; nahajamo b) nevidno gnado božjo; nahajamo c ) postavljanje po Kristusu ali začetik od Kristusa. a) Perva reč, potrebna k vsakemu zakramentu, je vidno znamnje. Vidno znamnje pa, kar vam je znano že iz po- P re jnih keršanskih naukov, obstoji iz tvarine in oblike. Tva- r ina je dvojna, je oddaljena in je bližnja. Oddaljena ali daljna Larina je tista reč, ktero je Kristus postavil in jo cerkev potrebuje, da izveršuje kak zakrament; bližnja tvarina pa 284 — obstoji v tem, da se res rabi tista reč. Oblika obstoji iz tistih besedi, ktere se izgovarjajo med tem , da se rabi tista reč. Zdaj pa pazno in pridno poslušajte, kar vam bom po- veda!, obernivši to razlaganje na zakrament svetega rešnjega Telesa. Jezus Kristus, postavljaje zakrament svetega rešnjega Telesa, je zapovedal, da se mora za ta sveti zakrament vzeli in rabiti neskvašen kruh iz pšenične moke in vino iz vinske terle, kteremu se pridevlje nekoliko kaplic vode; kajti po spričevanju svetega pisma je tudi Jezus sam pri zadnji večerji rabil tak kruh in tako vino, in je zapovedal svojim učencem, da naj tudi oni delajo to, kar so njega videli delati pri zadnji večerji, ter naj ravno tak kruh in ravno tako vino, kakorš- nega je on upotreboval, upotrebujejo tudi oni, da se opravlja zakrament svetega rešnjega Telesa. Ravno tako je sveta cerkev vedno verovala, terdila in učila, da je v izverševanje zakra¬ menta svetega rešnjega Telesa potreba kruha iz pšenične moke in vina iz vinske terte. Sveti Tridentinski cerkveni zbor je v ozir kruha naravnost določil, da mora biti pšeničen kruh . ter kruh iz pšenične moke. Ravno zato beremo v Rimskih mašnih bukvah, na svillo danih po povelju papeža Pija V. i° Klemena VIII. naslednje določilo: „Ako bi kruh ne bil i* pšenice, ali bi se pšenici drugega zernja pridjalo v toliki obil¬ nosti, da bi kruh ne bil več pšeničen kruh, ali da bi S® spridel kruh po kakem drugem potu, ne bil bi zakrament ve¬ ljavno obverševan, to je: kruh bi ne bil veljavno posvečen. (Miss. Rom. de defect. Tit. 3.) Da je v obverševanje zakra¬ menta svetega rešnjega Telesa tudi vina iz terte potreba, do¬ ločila je sveta cerkev za stalno versko resnico, kajti že v poprejnih starodavnih časih je med krivoverske zmote postavil 3 tisto terdilev, po kteri bi za posvečevanje, ter spreminjevanj® v sveto Jezusovo kri pripravna bila tudi voda ali kaka drug 3 od vina različna tekočina. Poleg tega je sveta cerkev tudi še vsegdar verovala in učila, da mora pšenični kruh biti opresen ali neskvašen, in da se mora vinu pridjati nekolik® kaplic vode, ker se je tudi Kristus opresnega kruha poslu*'* pri zadnji večerji, kader je kruh in vino spreminjal v svoj® sveto telo in svojo sveto kri; vendar pa ni določila , da bi za veljavnost zakramenta neobhodno potreben bil kruh, ki } e — 285 opresen, in vino , z vodo zmešano Pšenični kruh tedaj in vino z vodo zmešano sta oddaljena tvarina zakramenta svetega rešnjega Telesa. Ta dvojna tvarina pa je prav za prav sku¬ paj strinjena le ena tvarina, in tedaj iz njih tudi le eden , nerazdeljen zakrament. Zakrament svetega rešnjega Telesa namreč je postavljen v živež našim dušam; in kakor v živež za telo ne spada le samo jed, ampak tudi pijača, ravno tako oddaljena tvarina zakramenta svetega rešnjega Telesa kar dušna hrana ali dušni živež obstoji iz jedi in pijače , ter iz kruha in vina. Akoravno pa sta kruh in vino oddaljena tvarina zakra¬ menta svetega rešnjega Telesa, vendar le še nista sama ob sebi že vidno znamnje tega presvetega zakramenta. Vidno znamnje zakramenta svetega rešnjega Telesa so podobe kruha >n vina ; kajti kakor hitro se nad kruhom in vinom spregovo- r ijo posvečevalne ali spremenilne besede, ni kruh nič več kruh, in vino ni nič več vino, ampak kruh se je spremenil v Jezusovo telo in vino se je spremenilo v Jezusovo kri, in od kruha in vina ni ostalo nič drugega ne, nego same podobe , to je: barva, duh, okus. Po lem takem bi napčno bilo, ako ki kdo rekel, da vidno znamnje zakramenta svetega rešnjega Telesa je kruh in vino ; ako bi se namreč na resnico opirala to beseda, bi se posvečevanju v svetem rešnjem Telesu še zmerom znašla kruh in vino, in Kristus bi bil ali z kruhom to vinom skupaj pričujoč v zakramentu svetega rešnjega Te- ^ esa r ali pa bi v njem clo ne bil pričujoč. To pa bi bilo kar naravnost zoper nauk naše svete katoliške vere. Kruh in v too sta sicer oddaljena tvarina zakramenta svetega rešnjega Telesa , to je: tista reč sta , ktero je Kristus vpeljal in jo Sv eta cerkev rabi, da obveršuje ta sveti zakrament; a vidno znamnje zskramenta svetega rešnjega Telesa nista kruh in vino; v >dno znamnje zakramenta svetega rešnjega Telesa so le po¬ dobe kruha in vina. Kar se tiče oblike , to je: besed, s kterimi se kruh in v to° spreminja v Jezusovo telo in v Jezusovo kri, ni ta ob- ‘ka nobena druga razun tiste, ktere se je Jezus poslužil po- — 286 — stavljaje zakrament svetega rešnjega Telesa. Ta oblika ali te besede pa so : „To je moje telo“, „To je kelih moje kervi“, ali „To je moja kri“. Gospod sam je govoril in rabil te besede; toraj se jih morajo poslužiti in jih rabili tudi njegovi služabniki, mašniki. Vsako spremenenje teh besed, ktero spre- menenje ali predrugačenje bi spremenilo in predrugačilo tudi pomen teh besed, uzrokovalo in naredilo bi, da bi posvečenje veljavno ne bilo. Pri zakramentu svetega rešnjega Telesa nahajamo tedaj vidno znamnje, ter tvarino in obliko. Tvarina tega svetega zakramenta je pšenični kruh in vino ; oblika pa so besede : „To je moje telo ; to je moja kri ft . Tvarina in oblika skupaj strinjene, ali vidno znamnje zakramenta svetegu rešnjega Te¬ lesa pa so podobe kruha in vina; kajti kakor hitro se tvarina in oblika skupaj zvežeta, ali, da bolj umevno in razločno po¬ vem, kakor hitro se posvečevalne besede spregovorijo nad kruhom in vinom, nič več ni niti kruha niti vina , ampak j e le telo in kri Gospodova v podobah kruha in vina na altarju pričujoča. h) Druga, k vsakemu zakramentu spadajoča reč je ne¬ vidna gnada. Da zakrament svetega rešnjega Telesa v sebi hrani nevidno gnado, izhaja se že iz tega, da je Jezus Kristus v njem pričujoč; in ravno kar delivec obilnih gnad je v njem pričujoč, in pri svetem Obhajilu gre v naše serce ravno zalo, da bi nas oblagodaril z obilnimi gnadami v obilni meri. Da je to res, povedal je Jezus sam z razločno besedo, ter rekel: „Jaz sem živi kruh , ki sem iz nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel vekomej ; in kruh, kterega bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta . . . Resnično, resnično, vam povem: Ako ne bote jedli mesa Sinu človekovega, in p'* 1 njegove kervi, ne bote imeli življenja v sebi. Kdor jč mojo meso, in pije mojo kri, ima večno življenje , in jaz ga bom obudil poslednji dan“. (Jan. 6, 51—56.) Poglejte, kako raz~ ločno in natanjčno s temi besedami Jezus na znanje daje, da zakrament svetega rešnjega Telesa gnado v sebi hrani, t er jo tudi res deli tistim, ki ga vredno prejemajo. Ta gnada p a 287 — ni vidna, marveč je nevidna, ker se znotraj v dušo, v serce vlije, nikar pa zunaj na telo, in se ravno zato ne more videti s telesnim očesom. Pa od te nevidne gnade, ki jo zakrament svetega rešnjega Telesa deli , bo z božjo pomočjo kaj več povedanega pozneje, kader beseda pride na sad, ki ga obrodi sveta maša, in na dobrote, ki jih dobivamo pri svetem Obhajilu, c) Tretja, k vsakemu zakramentu potrebna reč je ta , je postavljen od Kristusa samega. Da je Jezus Kri— stu s postavil zakrament svetega rešnjega Telesa , ni dvomiti. Kajti naj poprej beremo pri svetem Janezu (6), da je Jezus Ze veliko poprej, prejden je postavil zakrament svetega reš- n J e ga Telesa, napovedal, da bo postavil ta sveti zakrament. ^ a dalje uni trije sveti evangelisti, ter sveti Matevž , sveti Marka in sveti Lukež s svetim Pavlom vred popisujejo s prav ra *ločno in skor da enojno besedo, kako da je postavil Jezus * a krament svetega rešnjega Telesa. Po njihovem sporočilu J e zbral Jezus veliki četertik svoje aposteljne okrog sebe v ^bednici v Jeruzalemskem mestu, da bi tudi on, kakor je pri Ju dih navada bila, jedel ž njimi velikonočno jagnje. Kader odvečerjali, postavil je Jezus zakrament svetega rešnjega telesa. Vzel je kruh, ki je še na mizi bil, v svoje svete r °be, je zahvalil nebeškega Očeta, je kruh razlomil na kosce, blagoslovil, in dal svojim učencem, rekoč: „Vzemite , in Je i te ; to je moje lelo“. Po tem je vzel kelih z vinom, je Za bvali[ nebeškega Očeta, ga posvetil, in jim dal, rekoč: « l| jte iz njega vsi! Zakaj to je moja kri nove zaveze, " le ra bo za njih veliko prelita v odpuščenje grehov^. (Mat. v ’ 26 — 28.) Tako je tedaj Jezus Kristus pervikrat obver- zakrament svetega rešnjega Telesa, ter je po svoji ° z Ji vsegamogočnosti kruh spremenil v svoje presveto telo in n ° spremenil v svojo presveto kri , in obadvoje, svoje telo j ® re ® in svojo kri, svojim-aposteljnom podal v zavživanje. e zusu pa to ni bilo zadosti, da je ta sveti zakrament le samo , ra l- opravil, temveč ga je tudi še postavil za vse čase do °nca sveta, ter rekel svojim aposteljnom: „To storite v °J spomin !* (Luk. 22, 19.) S temi besedami je Jezus 288 - svojim aposteljnom zapovedal, in jih pooblastil, naj delaj 0 ravno to, kar so zdaj njega videli delati, ter naj kruh spre¬ minjajo v njegovo telo, vino pa v njegovo kri, naj to vživajo sami in tudi vernikom vživati dajo, in naj se pri tem sp°' minjajo njega in njegove nezmerne ljubezni, ktera ga je gnala tako dalječ , da je samega sebe zanje daroval. Ker je p a Jezus besede: „To storite v moj spomin", govoril le som° svojim aposteljnom, in ne tudi vsem drugim vernikom, posname se iz tega samo ob sebi, da so le samo ti njegovi učene' prejeli oblast, kruh in vino spreminjati v njegovo telo in nje¬ govo kri, ter obverševati, opravljati in oskerbovati zakrament svetega rešnjega Telesa, kterega je bil postavil. Ta oblast se je od aposteljnov preselila na škofe in maš- nike. Škofje namreč in mašniki so redovni nasledniki i° pravi namestniki aposteljnov. Na škofe in mašnike tedaj J e kakor vsa druga duhovna oblast, prišla tudi ta oblast, da ob- veršujejo in oskerbljujejo zakrament presvetega rešnjega Te¬ lesa. Da le samo škofje in mašniki imajo to oblast, verovala in terdila je že od njega dni sveta cerkev; kajti že leta 32 ° je v Nicejskem cerkvenem zboru določila , da oblast, darit° v svete maše opravljati, in kruh in vino spreminjati v Jezusov 0 telo in v Jezusovo kri, ne spada na diakone, ampak na škof 0 in mašnike; in sveti Tridentinski cerkveni zbor je izrekel • „Kdor bi terdil, da Kristus z besedami: To storite v m°J spomin, ni aposteljnov postavil v mašnike, ali, da (Jezus) nl zapovedal, naj ali oni sami ali drugi mašniki darujejo njeg° v ° telo in njegovo kri, bodi izobčen". (Cone. Trid. sess. 22* can. 2.) Škofje in mašniki pa te oblasti, ter oblasti, po kter' kruh in vino spreminjajo v Jezusovo presveto telo in v J°' zusovo presveto kri, ne obveršujejo kjer koli si bodi ali ka¬ der koli si bodi, ampak le v daritvi svete maše, pri kteri kar Jezusovi namestniki in v njegovem imenu nad kruhom in vi¬ nom izgovarjajo besede : „To je moje telo ; to je moja kri Pri posvečevanju ali pri povzdigovanju med sveto mašo naifl" reč spremenenja ne obveršujejo v lastnem imenu, ampak v Jezusovem imenu spreminjajo kruh in vino v Jezusovo telo ' n Jezusovo kri; za to ne pravijo: „To je telo in to je kri ausa Kristusa", temuč pravijo: „To je moje telo, to je moja kri ■ — 289 4. Terdna in neoveržljiva resnica tedaj je, da je zakra¬ ment svetega rešnjega Telesa pravi, resničen zakrament; kajti v zakramentu svetega Telesa nahajamo vse tri k vsakemu za¬ kramentu potrebne reči, namreč vidno znamnje, nevidno gnado, 'n poslavljanje po Jezusu Kristusu. Iz dna serca toraj zahva¬ limo Boga, da smo udje svete katoliške cerkve, ktera v po¬ sesti ima ta najsvetejši zakrament. Krivoverci, po Lutrovi in njegovih nasledovalcev krivi veri od nas ločeni, tega zakra¬ menta nimajo , ker nimajo niti škofov in mašnikov, kteri bi kili pravno posvečeni, in kteri bi bili redovni nasledniki apo- steljnov. Res je sicer, da tudi njihovi duhovniki nad kruhom m vinom izrekujejo besede Kristusove, s kterimi je on sam Pri zadnji večerji postavil zakrament svetega rešnjega Telesa; l°da to njihovo izrekovanje je ravno tako neuspešno in ima f a vno tako malo moči, kakor ko bi te besede izrekoval in Ogovarjal kak drug navaden človek; kajti vsi ti krivoverski duhovniki, ne imajoč nobene duhovne oblasti, pred Bogom nič drugega niso, nego navadni svetovni ljudje. Ti krivoverski duhovniki namreč niso posvečeni od pravnega škofa; s tim P a ) da se veliko učijo , ali s tim , da jim deželska gosposka hako duhovsko službo da, še nobene duhovske oblasti ne do- bi i°, naj manj pa tisto, po kteri bi kruh in vino spreminjali v duzusovo telo in v Jezusovo kri. Ako bi tedaj Luteranci ali PNutestantovski kristijani tudi res verovali v zakrament svetega re šnjega Telesa, in ako bi tudi res hodili k svojemu Obhajilu, ' e ndar bi le ničesa druzega ne vživali, nego kruh in vino, 1,1 jim je po lem takem odtegnjen naj častilljivši zakrament in ? n jim vred vzeta naj veča gnada, med tem , da mi katoliški r ‘stijani ta presveti zakrament vedno med seboj imamo, in ga Sna emo obiskovati in vživati, kolikorkrat koli hočemo. Po vsi Pavici smo tedaj dolžni, Gospoda na vso moč hvaliti in pri— Sep čno zahvaliti za to toliko, neprecenljivo dobroto. Kar nas mora pa še k tem veči hvaležnosti spodbudovati ' n Priganjati, je to, da nam je Jezus Kristus zakrament pre¬ jetega rešnjega Telesa daroval in izročil ravno pod podobami r uha in vina. Kruh je navadna jed vsakega stanu, vsaki Trosti in obojemu spolu, in se povsod zamore dobiti. Kruh Keri, n. IV. pogl, ^ — 290 ima tudi še to posebno lastnost, da se nad njim nikomur ne gnusi, in da ga človek rad vžije še clo takrat, kader se je 1 drugimi jedili že nasitel. Po takem potu zamore vsakdo, in se clo naj revniši človek lahko priti do svetega Obhajila, in p<>' doba kruha ga še clo vabi, da rad pride in pogostoma pride? ter vživa sveto rešnje Telo. Vino pa prežene otožnost, ra*' veseljuje serce, in vnema človeka za nenavadne dela. E« a ^ vspeh ima tudi zakrament presvetega rešnjega Telesa. Tud' zakrament svetega rešnjega Telesa prežene ves strah iz serc fl in vso otožnost, napaja serce z naj čistejšim , naj slajšim ve' seljem in nebeško radostjo, in vnema kristijana, ki ga vredno prejme, za naj lepše čednosti in naj boljše dela na potu pr° 11 keršanski popolnosti, in ga navdihuje z močnodušnostjo, d a serčno premaga vse napotleje zveličanja. Kruh in vino p re ' lepo pred oči postavljata veliko skrivnost ljubezni Jezusove? ktera se nam v zakramentu svetega rešnjega Telesa postavlj a pred oči. Da postane kruh, mora zerno poprej v zemljo, d a iz zemlje na novo prirasle in se namnoži. Vročina in zim a ? dež in viharji vihrajo nad njim; po tem se požanje, ornla* 1 ’ zmelje in v peči peče. Ravno tabo je tudi vinska terta >*' postavljena vsem viharjem hudega vremena, in kader se grozdj e pobere, stiska se v tlačilnice z vso silo. In tedaj nas tudi kruh in vino opomnujeta britkega terpljenja in grenke smod'? kteri se je Jezus podvergel, da bi nam zamogel samega seo darovati v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Po tem tak el11 moramo Bogu glede zakramenta svetega rešnjega Telesa hv a ' ležni biti tudi zato, da nam ga je daroval pod podobami kr« 11 in vina. Oj, ljube duše, skazujmo se zares hvaležne, in hvalujmo in ljubimo Jezusa za ta neprecenljivi dar iz vg0 svoje duše! Amen. 291 XXIV. keršanski nauk. J e *us Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Te¬ lesa zares, resnično in bistevno pričujoč. I 1. Kader premišljujemo zakrament svetega rešnjega Te- esa kar zakrament, kmalu se lahko prepričamo, da je zakra- jbent svetega rešnjega Telesa res pravi, resničen zakrament, a f l v njem nahajamo vse, kar je potrebnega , da je ta ali sveti obred resničen zakrament, nahajamo namreč naj po- uni vidno znamnje, nahajamo na dalje nevidno gnado, a hajamo na zadnje tudi postavljanje ali začetek od Kri- 7 Sa samega , kar sem vam v poslednjem keršanskem nauku °Wniše razložil. ^kri 2. Govoreč od zakramenta svetega rešnjega Telesa kar a wenta pridem danes do druge reči, in ta je: Ul H- Jezus Kristus je v zakramentu svetega reš- e § a Telesa zares, resnično in bistevno pričujoč. j Nad tisuč let je sveta cerkev verovala in učila , da je j n Us v zakramentu svetega rešnjega Telesa resnično pričujoč, Seden se ni vzdignil, da bi bil resničnost tega nauka ali tajil. Cio Arijanom, Nestorijanom , Pelagijanom od prave cerkve odpadlim krivovercem ni prišlo na Lfa ’ da bi Jezusovo resnično pričujočnost v zakramentu sve- s ice re ® n J e ga Telesa napadli ali jej zopergovorili. Napadli sp vij F Jezus °vo božjo naloro, drugi Jezusu pridevali neko na- tQ e ^ n ° l®lo, spet drugi druge zmote trosili med svet, zakra- H 0g .. a Sy etega rešnjega Telesa in Jezusove resnične pričujoč- 1 v tem svetem zakramentu se naravnost niso lotili. Nek 19 * - 292 - mož, po imenu Berengar, iz mesta Tours na Francoskem pervi bil, ki je začel Jezusovi resnični pričujočnosti v zakr 0 ' mentu svetega rešnjega Telesa nasproti govoriti. Osupnil r ves keršanski svet, ko je to slišal. Berengarjeva kriva ver® je bila obsojena in zaveržena v mnogih cerkvenih zborih! Berengar sam je svojo krivovero večkrat prekliceval* toda nikoli ne resnično in odkritoserčno, dokler ni bli ž ' nja smert poderla njegovega napuha, ter ga na pravo P° nazaj pripeljala, kakor že marsikterega drugega zmote 00 ®' Umeri je na Kraljevo, ter 6. januarija 1088. leta. Nek 001 ® dvesto let pozneje je začel Berengarjevo krivo vero spet 0 ® dan znašati neki Peter, s priimkom Bruys, toda brez posebni vspeha. Še le verskim obnovljevalcem ali krivovercem šest' najstega stoletja se je po volji izšlo, da so vero v Jezuso v ® resnično pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Teles 8 sercu tisuč tisučev pravovernih kristjanov omajali in spodkop® 1 ' Martin Luter je sicer še nekama veroval v Jezusovo resnie 8 ^ pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Telesa ; drugi k’ 1 voverci njegovega veka, ter njegovi nasledovalci, kak ^ Cvingli, Kalvin in drugi pa so terdili, da je Jezus Y * 8 ^ mentu svetega rešnjega Telesa pričujoč le tako, kakor v k kem znamnju, ali v kaki podobi, ali z razodevanjem 80 posebne moči iz nebes. Sveta cerkev je terdno branila SV ^ staro versko resnico, ter v svetem Tridentinskem cerkve 0 ^, zboru izobčenje izrekla nad tistimi, kteri bi zopergovorib ^ resnici. Določila namreč je : „Ako bi kdo tajil, da j® zakramentu svetega rešnjega Telesa telo in kri z dušo i 0 . fl žanstvom (božjo natoro) našega Gospoda Jezusa Kristus 0 ) , tedaj celi Kristus resnično, zares in bistevno pričujoč, ,n ^ terdil, da se v njem znajde le kakor v kakem znamnju > .j v kaki podobi, ali s svojo močjo, bodi izobčen*. (Cone. * ^ sess. 13, cap. 1.) Sveti cerkveni zbor je v tem določilu P r ^ nalašč rabil besede: zares, resnično in bistevno, bil s temi besedami obsodil tedajne dni razširjajoče se ^ Beseda »resnično* namreč je bila obernjena nad Cvi 0 ^ in njegove nasledovalce, kteri so terdili, da sveta hostij 8 . resnično Jezusovo telo, ampak le znamnje telesa Jezusov®«^ beseda ^zares* je merila v Oekolampadija, kteri je terdi) an st kr le P< le: v c sv Je 0< in Pc V( d le; in Pr T, Ve z e » m. L, G, ta 1 »! G, Sti je tu v - 293 2a brament presvetega rešnjega Telesa ni Jezusovo pravo telo atn pak le podoba (figura) telesa Jezusovega; in beseda „bi- stevno“ je udarjala na Kalvina, ki je terdil, da Jezus v za¬ kramentu svetega rešnjega Telesa ni osebno pričujoč, ampak tako, kakor v drugih svetih zakramentih, ter s svojo gnado. i Kalvinovi misli in terditvi namreč šine iz Jezusovega te- esa ) ktero se v nebesih znajde, posebna moč v tistega člo- Veka ? kteri vredno prejme sveto Obhajilo. Po tem določilu petega cerkvenega zbora je tedaj terdna verska resnica svete 0 loliške cerkve, da je v zakramentu svetega rešnjega Telesa e? us Kristus ravno tako zares, resnično in bistevno pričujoč, . a ‘ 5 °r resnično in bistevno pričujoč je ležal nekdaj v jaslih, q. Vls el na svetem križu, in sedi zdaj ob desnici svojega . Ceta v nebesih. Ta katoliška verska resnica je zastavljena Se opira naj poprej na tiste besede, s kterimi je Jezus Postavil zakrament svetega rešnjega Telesa, na vse občno ali ^soljno in vedno vero kristijanov, na mnogotere ču- , ez ®, ki so se zgodili z zakramentom svetega rešnjega Te- ,^ Sa 5 in na zahtevanje zdrave pameti. Iz vseh teh prič spričevanj sije neoveržljiva resnica, da je Jezus Kristus v ^amentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pr 'čujoč. a) Da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Te lesa zares, resnično in bistevno pričujoč, dopriča se neo- Ver *ljivo že iz tistih besed, s kterimi je Jezus postavil Za krament svetega rešnjega Telesa. Te besede so: Mamite in jejte; to je moje telo. Pijte iz tega ysi, to je ?°ja kri nove zaveze ft . (Mat. 26, 26 — 28; Mark. 14, 22 24, p uk - 22 , 19-22 ; I. Kor. 11 , 23-25.) Bolj določno ° s pod ni mogel govoriti. Te njegove besede namreč na- I n jčno povedo : „To le , kar vam zdaj podajam, je moje p Sln a telo ; to le, kar je v tem kelihu , je moja lastna kri“. ° s Pod Jezus ni mogel s temi- besedami ničesa drugega za- f°piti razun tega, kar te besede kar naravnost pomenijo, ker 1® bi| ravno t 0 obljubil že poprej. Nekama kako leto poprej Namreč je obljubil, da bo svoje telo in svojo kri dol ljudem V z ‘Yež. Med drugim je rekel : „Kruh, kterega bom jaz dal, - 294 je moje meso za življenje sveta". Ako bi Jezus pri zadnj' večerji ne bil zares in resnično svojim učencem dal svojeg 3 telesa, ne bil bi spolnil svoje obljube. Kakor gotovo tedaj Kristus kar neskončno modri in resnični Bog ni mogel obeta 11 kaj takega, kar bi dopolnil ne bil, ravno tako gotovo je bil° to, kar je pri zadnji večerji svojim učencem dal z besedami, da jim daje svoje telo in svojo kri, tudi zares in resnično Jezusovo telo in Jezusova kri. Ravno to je razvidno tudi i ? ; pristavka, kterega je Jezus pristavil svojim besedam. F* rl kruhu namreč je pristavil: „ktero bo za vas dano"; pri vin 11 pa je rekel: „ktera bo za vas prelita". Jezus pa na sveten 1 križu ni daroval kake podobe ali kakega znamnja svojega te' lesa, ampak je dal in daroval svoje lastno, pravo telo in svoj 0 pravo lastno kri. Po tem takem je moral tudi kruh, od kt°' rega je rekel: „To je moje telo", biti njegovo pravo, resničn 0 telo; in vino, od kterega je rekel: „To je moja kri", bi 11 njegova prava, resnična kri, ker je pri unem pristavil: „kter° bo za vas dano"; pri tem pa rekel : „ktera bo za vas prelito • Ta kruh je moral biti tedaj ravno tisto telo, kterega je križu daroval ; in to vino je moralo biti ravno tista kri, kter° je o svojem terpljenju na križu preliva!. Ako je bilo p° 10 takrat tako, kader je Jezus sam pri zadnji večerji govoril t> s | e besede nad kruhom in vinom, mora to tudi ravno tako bit’» kader mašnik spreminja kruh v Jezusovo telo in vino v J°' zusovo kri, ker je hotel Jezus, da bi spomin njegove ljube * 01 vedno med njegovimi verniki ostal do konca sveta, in ker j° v ravno to svojim aposteljnoin in njihovim naslednikom obl 08 dal, rekoč: „To storite v moj spomin". Po tem takem mo ra Jezus Kristus v podobah kruha in vina, to je: v zakrament svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bislevno P rl ' čujoč biti. Kruh in vino v zakramentu svetega rešnjega Telesa daj nista le samo kak pomen, ali kaka podoba , ali kak znamnje Jezusovega telesa in Jezusove kervi, ampak sta z° re in resnično Jezusovo pravo telo in Jezusova prava kri. ^ bi bil Jezus v tem kruhu in vinu kazal in svojim učen vživali dal le samo kako podobo ali kako znamnje svoj e £ a - 295 - telesa in svoje kervi, moral bi bil ali drugači govoriti, ali pa kar naravnost povedati, da v priliki ali v podobi govori, in ne po pravem pomenu besedi; sveto pismo nam pa kar nič 1,6 pove, da bi bil Jezus za priliko ali podobo razglasil svoje besede, kakor je to storil vsegdar, kader je govoril v prilikah 'n podobah. Jezus je vedel, da so njegovi učenci njegove besede umevali v pravem pomenu , ter kar naravnost in prav P° čerki; da bi to Jezusu z voljo ne bilo, in da bi aposteljni " c bili smeli njegovih besed umevati tako, kakor so jih ume¬ vali, moral bi jih bil Jezus o tem podučiti, ter jim povedati, kako naj umevajo njegove besede, da bi v zmoti ne bil pustil "jih in vsega človeškega rodu ; kajti, da bi bil Jezus hotel iMi nalašč v zmoli pustiti, kaj takega misliti bilo bi greh, ,e r preklinjevanje. Ker tedaj Jezus svojih besed ni drugači ra zlagal, in tudi ni rekel, da v prilikah ali podobah govori, 'ttoramo njegove besede umevati kar naravnost po čerki, ter v pravem, besednem pomenu , ter jih obračati na Jezusovo r esnično in bistevno pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega telesa. Ako bi bil Jezus kje na znanje dal, da njegovih besed ne smemo umevati v pravem pomenu, ampak da je izr ekovaje liste besede le v priliki govoril, moral bi bil vsaj e den zmed vseh štirih evangelistov o tem kaj sporočati, kakor ®.° tudi pri drugih besedah skrivnostnega pomena radi pristav- j"'* kako razlaganje ; toda vsi trije evangelisti, ki o tem po- r°čajo, s svetim Pavlom vred enoglasno terdijo , da je Jezus ? kruhu rekel: „To je moje telo", in o vinu: „To je moja r ' c< - Nobeden ne zine tudi le ene besedice ne, iz ktere bi Se vtcgnilo posnemati, da je Jezus te besede obračal le na P°men, le na podobo, ali le na znamnje njegovega telesa in logove kervi. Iz tega pa izhaja neoveržljiva resnica, da je ' e zusovo telo in Jezusova kri zares in resnično pričujoča v Podobah kruha in vina v zakramentu svetega rešnjega Telesa. e daj že iz besed, s ktcrimi je Jezus postavil zakrament sve- rešnjega Telesa, posname se gotova, neoveržljiva resnica, je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa ' ares > manično in bistevno pričujoč. 296 b) Ravno to se razvidi tudi iz vsestranske ali ve¬ soljne in vedne vere kristijanov. Pervi kristijani šobil' aposteljni Jezusovi in učenci njegovi. Da so aposteljni i n učenci Gospodovi res verovali v pričujočnost Jezusovo v za¬ kramentu svetega rešnjega Telesa, spričujejo njihove pisma' njihovi listi. Sveti Pavl, postavim , govoreč od postavljanj« zakramenta svetega rešnjega Telesa, pristavlja na zadnje te 1« besede : „Kdor koli tedaj bo nevredno jedel ta kruh, ali p'* kelih Gospodov, bo kriv telesa in kervi Gospodove**. (I. Kor- 11, 27.) Ako bi bil apostelj Pavl veroval, da to, kar so j^ in pije, ni drugega nego kruh in vino, nikar pa pravo telo in prava kri Kristusova, nikakor ne bi mogel reči, da bi člo¬ vek po nevrednem zavživanju bil kriv telesa in kervi Gospo¬ dove. Na dalje pravi sveti Pavl: „Kdor nevredno je in p>j e ’ sodbo si jč in pije, ker ne razloči telesa Gospodovega**. (I. Kor- 11, 29.) S lemi besedami sveti apostelj kar naravnost terd>, da se v zakramentu svetega rešnjega Telesa zavživa Telo Gospodovo, in da bi večno pogubljenje na glavo si nakopa !, kdor bi ga ne razločil od druge navadne jedi, in bi ga ne ' vredno zavžil. Sveti Pavl je tedaj terdno veroval, da je Jez« 3 Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa resnično pričujoč- In kakor sveti Pavl so verovali tudi drugi aposteljni v Jezu¬ sovo resnično pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Te¬ lesa, kakor je brati v svetih evangelijih in v apostolske« 1 djanju na marsikterem kraju. Da so tudi listi kristijani, ktere so aposteljni in učenci Jezusovi poducevnli, in vsploh vsi kristijani iz perve dobe kersanstva verovali v Jezusovo resnično pričujočnost v zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa , lahko posnamemo že iz tega, da so v resnico verovali tudi aposteljni in učenci Jezusovi, kter. so bili njihovi učeniki, in so toraj (udi njih poduče- ™™.i' "r J0 '° Tt”“’ in ' en,u s,0,em “ ska ' zovati spoštovanje, kakorsno se spodobi Jezusovi resnični pricujocnosli v tem svetem zakramentu. Ta vera nervib kri- stijanov ima pa zraven tega tudi še djansko podlago, ter pod¬ logo vpirajoco se na djanja. Zvesti povelju Jezusovemu, naj svetega nikar ne mečejo psom, obhajali so kristijani tiste d& - 297 daritev svete maše in sveto Obhajilo tako na skrivnem, da noben Jud in noben nevernik blizo ni smel. S tem so hotli obranili, da bi neverniki Najsvetejšega ne zasramovali in ne onečastili. Še clo katekumeni, to je tisti, ki so se za sveti kerst pripravljali, niso smeli ostati pri celi sveti maši v cerkvi, ampak le do darovanja. Dasiravno pa so kristijani obhajanje svete večerje na vso moč prikrivali, vendar so le neverniki o njej nekoliko soznanili, in so toraj kristijanom očitali, da P r i svojih shodih umorijo deteta , ter ga razrežejo , in vživajo njegovo meso in pijejo njegovo kri. In res so nektere kri¬ stjane clo na sodbo postavili zavoljo tega, ter jim očilavali in jih mučili zavoljo te hudobije. To je doletelo keršansko su¬ knjo po imenu Billias, ktera je leta 177. martrana bila ob e nem z devetdesetletnim starčikom Fatinom. Kader so jo dol- *ili, da je vživala človeško meso, zavernila je: „Kako bi bilo ®ogoče, da bi otroke jedli ljudje, kteri še clo živalske kervi n® vživajo ?“ Skrivnosti svetega rešnjega Telesa ni hotela razodeti, toraj je le rekla : „Mi človeškega mesa ne vživamo, •ni otrok ne koljemo*. Enako je tudi sveta devica Blondina, jutra in večera mučena zavoljo te skrivnosti, skrivnosti ne °menivši le samo odgovarjala: ^Kristijana sem ; pri nas se nič nedopuščenega ne godi !* Iz te navade, ktere se je takrat jisržala sveta cerkev, ter na skrivnem obhajala sveto Večerjo, 'n iz obtožbe, s ktero so neverniki kristijane dolžili, da vzi¬ dajo človeško meso, in iz tega, da so se kristijani, obdolženi hudobije, clo mukam podvergli, posname se pač lahko lerdna res nica, da so tedajni kristijani zares verovali v Jezusovo re snično pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Telesa, "^ho bi pervi kristijani tega verovali ne bili, gotovo bi te skrivnosti ne bili tako skerbno prikrivali, ne bili bi pustili tako ndega obdolževanja na sebe metati, in bi se tudi ne bili to- 'kanj strašnim mukam podvergli zavoljo njega. Ako bi bila me d njimi vladala ta vera , da se v zakramentu svetega reš- n i e ga Telesa ne vživa meso in kri Kristusova, ampak le kruh ’•* vino v spomin na Kristusa , nikakor bi jim treba ne bilo e £ a prikrivati, in neverniki bi jih ne mogli dolžiti , da člo- Vf>1, ko meso vživajo in človeško kri pijejo, in bi jih ne mogli Bttar trati zavoljo tega. — 298 - Na dalje se ta vera pervih kristjanov, da je Jezus Kri¬ stus v zakremenlu svetega rešnjega Telesa zares , resnično in bistevno pričujoč, opira tudi še na brezštevilne izreke sve¬ tih cerkvenih očakov in na določila 3vetih cerkve¬ nih zborov tedajnih dni. Teh izrekov in določil je toliko, da jih ni mogoče vseh navajati, in da moramo le pri nekterih posameznih ostati. Že cerkveni očaki pervih treh stoletij po- gostoma govorijo od Jezusove pričujočnosti v zakramentu sve¬ tega rešnjega Telesa. Sveti Ignacij mučenec, apostoljski uče¬ nec, govori od nekih krivovercev in pravi: »Odtegujejo se svetemu Obhajilu in molitvi, ker ne spoznajo, da je sveto Ob¬ hajilo meso našega Odrešenika Jezusa Kristusa, ktero je zavoljo naših grehov terpelo*. Kakih petnajst let pozneje piše sveti Justin mučenec v svojem imenitnem, kristijane hranilnem pismu do rimskega cesarja Antonina, da kristjani vživajo jed, ktero imenujejo euharistijo (sveto Obhajilo), in na dalje o tej jed' tako le govori: »Mi jo vživamo ne kakor kako navadno jed ali navadno pijačo, ampak, kakor smo bili podučeni, da je p° besedi božji meso postali Kristus, naš Zveličar, zavoljo našeg 8 odrešenja meso in kri dovzel; ravno tako smo bili tudi pod¬ učeni, da tista po njegovi molitevni besedi (to je, po p°' svečevalnih besedah) posvečena jed je meso in kri včlove- čenega Jezusa*. Ravno tako določno govore tudi drugi očaki in cerkveni učeniki iz pervih treh stoletij o Jezusovi resnični pričujočnosti v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Še do- ločniše govorijo o tem cerkveni očetje poznejših stoletij. Sveti Ciril Jeruzalemski, postavim , je govoril cel govor, v kterem je novokerščencem prav stalno razkladal, da v svetem Obha¬ jilu se znajde in se zavživa pravo telo in prava kri Kristusova- Enako določno govori sveti Ambrož, sveti Krizostom o Jezu¬ sovi resnični pričujočnosti v zakramentu svetega rešnjega Te¬ lesa. Sveti Avguštin pa pravi: »Kristus je samega sebe no¬ sil v svojih rokah, kader je svoje telo dajalši rekel: To J e moje telo*. Ravno tako govorijo tudi vsi drugi cerkveni uče¬ niki tedajnih dni; vsi spričujejo, da so ne le oni sami amp 88 tudi vsi drugi verniki tedajnega časa verovali v Jezusovo resnično in bistevno pričujočnost v zakramentu svetega rešnjeg 8 Telesa. Ravno to se posname tudi iz tedajnih cerkvenih zbo- - 299 - rov. Med drugimi pervi Nicejski cerkveni zbor leta 325. loko le določuje: „Pri premišljevanju (gledanju) kruha in vina se ne sme ostajati, temveč duha kviško ravnaje , se mora z (živo) vero gledati na mizi (oltarju) ležeče Jagnje božje, ktero odjemlje grehe sveta, in se po mašniku daruje, in, nje¬ govo drago telo in njegovo drago kri resnično vživojoč, mo¬ ramo verovati, da je to zastava našega vstajenja**. Sveti Efežanski cerkveni zbor, obhajan leta 431. pravi: „Tudi tega se jo treba spominjali, da ... v cerkvi obhajamo nekervavo daritev, in, pristopivši k skrivnoslipoinim blagoslovilom (k sve¬ temu Obhajilu), posvečujemo se, ker se vsi vdeležujemo sve¬ tega mesa in svete kervi Jezusove**. Toda zadosti je spri— eevanj, ktere spričujejo, da so kristijani pervih stoletij terdno v erovali, da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega telesa zares, resnično in bislevno pričujoč. Da so tudi kristijani poznejših stoletij do današnjih dni verovali v Jezusovo resnično in bislevno pričujočnost v za¬ kramentu svetega rešnjega Telesa, razkazuje se naj lepše iz tega, da je vse keršanstvo osupnilo in se prestrašilo, kakor hitro se je kdo vzdignil, ter tajil Jezusovo resnično pričujoč— nost v zakramentu svetega rešnjega Telesa, in da je sveta c erkev kar naglo vstala , ter svoj glas povzdignila zoper vz¬ hajajočo zmoto. Tako je bilo ob času Berengarjevem v enajstem Poletju, in ob času verskih obnovljevalcev v šestnajstem sto¬ letju. Ves tedajni keršanski svet se je prestrašil, kader so ti ^ožje na noge stopili, in lerdili, da Jezus Kristus v zakramentu Sv etega rešnjega Telesa ni resnično pričujoč, temveč je sveto r ešnje Telo le Jezusova podoba ali le njegovo znamnje. Ver- tl ' t e kristijanom nikakor ni šlo v glavo , kako da zamorejo ti m °žje kaj takega terditi. In cerkveni učeniki so se zdajci *brali, in so zmoto obsodili in zavergli. In kakor tedajni h a toliški kristijani, tako tudi še sedajni verni kristijani veru- l e j° v Jezusovo resnično in bislevno pričujočnost v zakramentu petega rešnjega Telesa. Ako bi se bilo v ozir te vere kteri— _ rf *l kaj predrugačilo in spremenilo, moralo bi se znati za Cns in kraj lega spremenenja, in znani bi morali biti tudi *JUiije, kteri so naravnali to spremenenje; toda zgodovina od - 300 - vsega tega ničesa ne ve, med tem, da vendar po imenu pozno in pove vsako krivovero, ktera se je v preteku stoletij izci¬ mila ali tu ali tam. Toraj moramo terdno verovati, da je vera v Jezusovo resnično pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Telesa bila vedno ena in tista, tedaj tista, ktera se je tudi še sedajne dni obranila y sveti katoliški cerkvi. c) Da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pričujoč, razvidno je tudi iz mnogih in premnogih čudežev, kteri so se godili z zakramentom svetega rešnjega Telesa. Zmed mnogih drugih naj v misel vzamem le dva. Pervega nam sveti Fran¬ čišek Salezijan tako le pripoveduje. V nekem mestu na Fran¬ coskem (ter mestu Favernay v Burgundu), je bila navada, da so na nek poseben dan v letu zakrament svetega rešnjega Telesa postavljali na lesen oder, s pertiči in svetilnicami prav čedno ozaljšan, in sveto rešnje Telo ni le samo po dnevu iz¬ postavljeno ostalo, ampak tudi po noči. Tako je bilo tudi 1608. leta na binkoštno nedeljo, 25. dan maja. Kader so se bili ljudje že razšli, in je bil tudi zakristan enmalo zadremal? vname se eden zmed pertičev, za njim drugi in tretji, dokler ni bil ves oder v živem plamenu. Kaj pa se je zgodilo s svetim rešnjem Telesom ? Je li tudi zgorelo ? Ne, nikakor ne, temveč je čudoma v zraku plavalo od polnoči do jutra. Naglo se to čudo razve po vsem mestu, in trupoma ljudstvo v cerkev vre. Mašnik je hotel sveto rešnje Telo spodobno zanesti na navadno mesto, pa ga ni mogel. Toraj gre in začne maševati veliko mašo; in glej, kader je Sanktus p r ' kraju, začne se monstranca s svetim rešnjim Telesom gibati? in splava lahno na veliki altar na navadno mesto. Ob enem je bilo visoko na nebu slišati milolepcga glasu srebernega zvončka. Ljudstvo , ko to vidi in sliši, zgrudi se na kolena ? in na glas zakliče: „Bodi češčen Jezus v naj svetejšem zakramentu 1“ — Vsako leto se je po tem na ravno ta dan v tisti cerkvi pela velika maša v hvaležni spomin na to čudo. Med sveto mašo je bilo sveto rešnje Telo izpostavljeno v monstranci. In glej, o čudo! po Sanktusu se spet oglasi v zraku sreberni zvonček, sveto rešnje Telo se vzdigne, ter se — 301 — vstavi in obvisi na tistem mestu med nebom in zemljo, na kterem je stalo uno leto o požaru. Ondi visi do svetega Ob¬ hajila, in po svetem Obhajilu splava spet nazaj na altar. Tako se je godilo veliko let, in tisuč tisučev ljudi je vidilo to čudo. Sveti Frančišek Salezijan je tudi potoval na božjo pot do te čudodelne hostije. In to čudo — kaj nam spričuje ? kaj oz- nanuje ? Oznanuje in spričuje nam , da ima katoliška vera v ozir zakramenta svetega rešnjega Telesa resnico za podlago , da je tedaj v zakramentu svetega rešnjega Telesa ravno tisti Jezus Kristus, ki se v nebesih znajde, zares, resnično in bi- stevno pričujoč. Toraj tudi mi pogostoma in prav >priserčno za tistim ljudstvom zaženimo svoj glas, rekoč: „Bodi češčen Jezus v naj svetejšem zakramentu 1“ Terdno verujmo v to veliko skrivnost, in se prav iz serca hvaležne skazujmo Jezusu, svojemu Zveličarju, za to milost vseh milost 1 Drugi čudež nam pripoveduje učeni Bressanvido v svojih keršanskih naukih. Veliki čudodelnik, sveti Anton Paduan, čegar oznanovanje božje besede je res občudovanja vredno oič manj kakor njegova nenavadna svetost, pridigoval je ne¬ kega dne v mestu Toulouse na Francoskem goreče , in neo- veržljivo dokazoval, da je Jezus resnično pričujoč v zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa. Dokazoval je Albingenzarjem, krivovercem, kteri so zoper govorili tej resnici, ter jo tajili. Teh je v tistem mestu bilo prav obilno in močno veljavno število. Od prečudne zgovornosti svetnikove premagani in vsi osupnjeni ne vedo kaj govoriti, vendar pa se, terdo- v ratni, ki so bili, le še nočejo resnici vkloniti in podvreči. Kader se tedaj iz pervega strahu nekoliko zdramijo in zavedd, Vzdigne se eden zmed tistih krivovercev, prederzniši memo drugih, ter reče svetemu Antonu: „Spoznam, da na tvoje razloge ne vem kaj odgovoriti, menim pa, da se izhaja to od t°d, ker si ti v razgovarjanju vse bolj gibčen in vajen, kakor pa od tod, da bi resnično bilo to, kar oznanuješ. Vendar pa sem pripravljen, podvreči se in verovati, ako zamoreš svoj na uk podpreti z očitnim in določnim čudežem. In čudež kodi ta le: Jaz imam mulo; tri dni jo bom postil; in ako po tem zernja, kterega bom pred njo položil, ne bo žerla , — 302 — temveč pripravljena čakala, da bo molila hostijo, ktero boš posvetili Sveti Anton ponudbo sprejme ves poln žive in zaupljive vere, okliče to pogodbo po mestu in na okoli, in brezštevilna množica ljudstva v mesto prisope na odločeni dan, da bi priča bila temu čudežu. Kader tedaj tretji dan pride , bere svetnik sveto mašo. Po sveti maši vzame zakrament svetega rešnjega Telesa v roke z velikim spoštovanjem, in kader od nasprotne strani pride krivoverec s svojo mulo, ter jej zeruja ponuja , oberne se svetnik do neme živali, ter jej veli: „V imenu Gospodovem, kteri je v tej hostiji pričujoč, ti zapovedujem, da ga pri tej priči moliš, ter spoznaš za svo¬ jega Stvarnika". In glej, o čudo božje vsegamogočnostij nema žival nemudoma vboga, zernje v nemar pustivši skloni svojo glavo, približa se, ter na kolena spusti pred svojega Stvarnika in svojega Gospoda. Ni mi treba popisovati, kako vesel glas da so katoličani zagnali v čast in hvalo Gospodu v nebesih, kteri jih je vredne spoznal, resničnost Jezusove pričujočnosti v zakramentu svetega rešnjega Telesa popričati jim s tolikim čudežem, in kako močno da so od druge strani osupnili krivoverci, zmed kterih se jih je z unim terdovratne- žem vred veliko nazaj vernilo v naročje svete katoliške cerkve. 0 David , ti kronani prerok, nikar zdaj nič več ne velevaj brez- božnikom in nevernikom, da naj nikar ne bodo taki, kakoršm so konji in mezgi, ki pameti nimajo (Ps. 31, 9.); Velikovec prepevaj, da podobni bomo tej nemi živali, ter po tolikem čudežu prepričani spoznavamo in terdno verujemo Jezusovo resnično pričujočnost v zakramentu svetega rešnjega Telesa, in ponižno molimo Jezusa, pravega živega Boga v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pričujočega- d) Da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pričujoč, nam po nekoliko že tudi naša lastna pamet spričuje. Zdrava pamet tako le modruje : Ako bi Jezus v zakramentu svetega rešnjega Te¬ lesa ne bil resnično pričujoč, ne imelo bi postavljanje svetega rešnjega Telesa nobenega pravega namena ; besede : »To j e moje telo", bi ne imele nobenega pravega pomena; tako ne- tečno postavljanje bi ne bilo pravi porok Jezusove ljubezni j — 303 — njegovo poslednje sporočilo, v kterem bi nam Jezus zapustil le samo koseč navadnega kruha, kterega naj bi vživali v nje¬ gov spomin, nikakor bi ne bilo dostojno in vredno tolikega Gospoda, kakoršen je Kristus; besedi Jezusovih: „Moje meso je res jed* bi si ne vedli nikakor ne prav razložiti; Jezusu s e nikakor ne pristoji, da bi bil svoje poslednje sporočilo iz¬ ustil tako nedoločno, da bi se nikakor ne mogli vložiti v ozir lega, kaj da pomenijo, in kaj da je hotel Jezus ž njimi na *nanje dati. — Ako bi Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa ne b'l resnično pričujoč, bivali bi kristijani že cele stoletja v naj °sludnišem molikovanju, in naši dedje bi se bili, keršansko v ero sprejemajoč, iz enega molikovanja prestopili v drugo Uovo molikovanje. Kaj takega misliti zdrava pamet ne dopušča, to ako bi Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa ne bil re snično pričujoč, bilo bi vživanje samega navadnega kruha Za duše brez koristi, ne redilo bi duše za večno življenje , kakor jo živi in redi Jezusovo pravo telo in Jezusova prava kri v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Zgol navaden kruh ki za dušo bil to, kar bi bilo lesene jedi za telo. Muhastemu Ce sarju Heliogabalu je nekega dne na misel prišlo, veliko go- f'jo napraviti naj imenitnišim možem rimskega starašinstva. res je ukazal gostijo vravnati imenitno in veličastno, kar je le dalo. V obednici se je vse lesketalo zlatih in drugih ara gih posod, sedeži so bili pogernjeni z dragocenimi perti, in Vse je bilo oskerbljeno tako, da bi se tako imenitni gosti spodobno in dostojno sprejeli. Gosti se snidejo v obilnem stev *Iu, ter se vsedejo vsak na svoje mesto. Jedi se na mizo *uašajo, ter gostom ponujajo. Ali glejte, to, kar se je gostom .Uelo, da je prav okusna jed, ni bila prava jed, ampak le ali Iz lesa izrezana, iz ila ali kake druge enake reči zgnjetena °oa, lepo pobarvana, oko slepilna, za želodec pa netečna. Gosti - se spogledujejo, kader tudi le ene jedi niso mogli vži— Vat: . 1 * - - -- * —- —c- i se nejevoljni razidejo bolj gladni odhajajoč od obeda, ukor pa so bili prišli k obedu. In zdaj mi povejte, ali bi ® imeli tudi mi v zakramentu svetega rešnjega Telesa za kso enakegu obeda, kakoršnega so imeli Heliogabalovi gosti 304 za telo, ako bi Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa ne bil resnično pričujoč. — Zdrava pamet sama tedaj že za¬ hteva, da mora Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa biti resnično, zares, in bistevno pričujoč. 3. Po tem takem nam naj poprej spričujejo tiste besede, s kterimi je Jezus postavil zakrament svetega rešnjega Telesa, na dalje vseobčna ali vesoljna in vedna vera kristijanov, 00 dalje mnogoteri čudeži, kteri so se godili z zakramentom sve¬ tega rešnjega Telesa, in na zadnje tudi še zahtevanje zdrave pameti, da je Jezus v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, resnično in bistevno pričujoč. V popisovanju življenja svete Joane Frančiške Šantalijsk 0 se bere, da je bila ta svetnica že kar petletno dete v resnicah svete vere čudo podučena. Prigodi pa se, da pride nekega dne v hišo nek imeniten gospod kalvinsk 0 krive vere, ter se vpričo nje vzdigne zoper katoliški nauk- On taji, da je Jezus resnično pričujoč v zakramentu svetega rešnjega Telesa, in zasmehuje katoličane zavoljo le njihov 0 vere. Mlada Joana ga sliši, in se serčno prednj vstopi, ter da mu reče Ijubeznjivo , pa resnobno: „Vi tedaj ne verujete, je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa reS ' nično pričujoč? In vendar je on sam to* povedal, da j® njem zares pričujoč. Vi tedaj mislite, da je Jezus lažnik Povem vam, ako bi bili vi laži obdolžili našega kralja, bil vas moj oče kar sodnik zavoljo žaljenja kraljevega veličanstva v smert obsodil. Kaj smete tedaj pričakovati od naj viš 0 g a Sodnika, ako laži obdolžujete njegovega preljubeznjivega Sin 0 > ki ob božji desnici sedi ?* Krivoverec, ko to sliši, osupn 0 ’ ter si prizadeva, vtolažiti mlado deklico in njeno govorjenj 0 malimi darili, ktere jej ponuja. Deklica pa , vsa goreča 1 sveto vero, yerže te darila v peč, ter pravi: „Vidite, 0118 bodo vsi krivoverci goreli v peklu, ker nočejo verovati teg a j kar je govoril sam ljubi Jezus*. — Ravno tako terdna, k 0 " koršna je bila vera tega dekleta , mora biti tudi naša ver 0 > da je Jezus resnično pričujoč v zakramentu svetega rešnjeg Telesa. Kader bi tedaj kaka skušnjava nad nas prišla, t® r na — 305 kotila, in nam kak dvom v glavo silila, urno si ga izbijajmo ‘z glave, ler recimo: „Beži proč od mene, ti nevredni dvom; to, da je Jezus resnično pričujoč v zakramentu svetega fešnjega Telesa, verujem tako terdno , da sem pripravljen clo Umreti za to vero, ako bi treba bilo 1* Kader bi mislil kak brezbožen človek s temi ali drugimi slepilnimi razlogi to našo v ero spodbijati in omajati, recimo mu: „Kar je Kristus sam 'zrekel z določnimi besedami, kar je sveta katoliška cerkev že na d osemnajst sto let učila in so verovali ves ta dolgi čas tl jeni verniki, kar je dopričano s tolikimi čudeži, in kar tudi zdrava pamet sama poterduje, tega se deržim , in to verujem te rdno in nedvomljivo; reci ti, kar koli hočeš, in zasmehuj me, kolikor koli hočeš. Dokler bom živel in do zadnjega zdihljeja Sv °jega življenja hočem veselo spoznovali in terditi , da je •fezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, re snično in bistevno pričujoč*. Amen. XXV. ker sanski nauk. ^ a j, kako, in kako dolgo je Jezus Kristus v zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa pričujoč? lesa !• Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Te- zares, resnično in bistevno pričujoč. Ta resnica se opira tiste besede, s kterimi je Jezus Kristus postavil zakrament Sv etega rešnjega Telesa , se opira na vsestransko in vedno Ver ° katoliških kristjanov, se opira na mnogotere čudeže, kteri se godili z zakramentom svetega rešnjega Telesa, se opira Odi na zahtevanje zdrave pameti , kakor smo se prepričali v Poslednjem premišljevanju. Kerš, n. IV. pogl. 20 306 — 2. Premišljevaje zakrament svetega rešnjega Telesa kar zakrament pa pridemo na dalje do tega le vpraševanja: III.) Kdaj, kako, in kako dolgo je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč? Na to trojno vpraševanje vam mislim danes odgovoriti* da bi vas še bolj poterdil v veri, da je Jezus resnično pr 1 ' čujoč v zakramentu svetega rešnjega Telesa. 3. Pervo vpraševanje je : Kdaj je Jezus pričujoč v zakramentu sveteg 9 rešnjega Telesa ? Odgovor: Jezus Kristus je v zakramentu svetega reš¬ njega Telesa pričujoč, kakor hitro redovni mašnik , to je: 0 pravno ali praviloma posvečenega škofa posvečeni mašnik na kruhom in vinom izreče tiste svete besede, ktere j® Jezus sam govoril nad kruhom in vinom pri zadnji večerj 1 * kader je postavljal zakrament presvetega rešnjega Telesa. ^ je to res, porok so nam besede Jezusove: „To je moje telo* to je moja kri*. Poprej je bilo to, kar Jezus s temi bese- dami imenuje svoje telo in svojo kri, le samo kruh in vino * in ako bi bilo tudi po tem, kader je Jezus nad kruhom ,0 vinom izgovoril tiste besede, zmerom še ostalo kruh in vm°» bil bi Jezus neresnico izrekel in laž, kader je spregovor besede: „To je moje telo; to je moja kri*. Ker pa «I ezu9 ’ kar božji Sin ne more govoriti nič takega ne, kar bi neres¬ nično bilo in lažnjivo, primorani smo verovati, da se je spr®' menjenje kruha in vina v njegovo telo in njegovo kri g 001 o ravno tistem trenutleju, o kterem je Jezus nad kruhom ^ vinom izrekel besede: „To je moje telo; to je moja kri Tedaj bi po vsem napčno bilo in Jezusovim določnim beseda naravnost nasprotno, ako bi kdo terdil, da je Jezus pričuj 0 ® le tedaj, ko se vživa sveto rešnje Telo, in učil, da je Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč še * takrat, kader ga človek vžije pri svetem Obhajilu. Ako bi - 307 — bil Jezus svojo pričujočnost navezoval le na vživanje tega presvetega zakramenta, moral bi bil tako le govoriti: „Vza- tniie, jejte, pijte; to bo postalo moje telo in moja kri takrat, kader ju bole zavživali*. Toda Jezus ni tako govoril, marveč je rekel : „Vzamite, jejte, pijle; to je moje telo ; to je moja kri"; in te besede je spregovoril poprej, prejden so aposleljni Vživali njegovo telo in njegovo kri , ki ju jim je podajal v Vživanje. Telo in kri Jezusa Kristusa sta bila tedaj v naj¬ svetejšem zakramentu že pričujoča , predenj so ju aposteljni fcavživali; in ako bi ju aposteljni tudi ne bili vživali, bila bi telo in kri Jezusa Kristusa vendar le pričujoča poleg Jezusovih vsemogočnih besed. Zakrament svetega rešnjega Telesa po tem takem nikakor ni navezan na zavživanje ; temveč obstoji v Jezusovi pričujočnosti. In ravno v tem se zakrament pre¬ svetega rešnjega Telesa bistevno razloči od vseh drugih šest svetih zakramentov. Teh šest zakramentov poprej ni, prej- den jih človek ne prejme; in se zveršujejo še le takrat, kader jih človek prejema. Zakrament presvetega rešnjega Telesa pa * e pred prejemanjem obstoji ; kajti ta sveti zakrament se *veršuje po spreminjevalnih besedah pri daritvi svete maše. Kader ta sveti zakrament prejemamo , prejemamo v njem za¬ krament, ki je poprej že popolnoma dogotovljen, zveršen , in pripravljen. Kader toraj mašnik vernike obhaja, s tem ob¬ hajanjem nikakor ne pripravlja in ne zgotovljuje svetega za¬ kramenta, temveč le razdeljuje zakrament, kteri je pripravljen 'a dogotovljen bil že poprej pri povzdigovanju med daritevjo svete maše. Jezus Kristus je po tem takem v zakramentu Presvetega rešnjega Telesa pričujoč začemši od tistega trenut¬ ka, o kterem so bile nad kruhom in vinom pri povzdigovanju izgovorjene spreminjevalne besede. Tako je tudi od nekdaj * e učila sveta cerkev, ter ta svoj nauk izrekla po svetih Ce rkvenih učenikih in svetih cerkvenih zborih. Med drugimi pravi sveti Avguštin novokeršcencem : „Tisti po božji besedi Posvečeni kruh, kterega na altarju vidite, je telo Kristusovo; J 11 to, kar se v kelihu, po božji besedi posvečenem, znajde , J e kri Kristusova". Enako govorijo o tem vsi drugi cerkveni ®°aki, in sveti cerkveni zbori, zmed kterih vpeljem le samo heeede svetega Tridentinskega cerkvenega zbora, ki pravi: 20 * — 308 „Ako bi kdo terdil, da v prečudnem zakramentu altarja se telo in kri našega Gospoda Jezusa Kristusa ne znajde (kar) po zveršenem posvečevanju, temveč le med rabo, kader se zavživa, ne pa poprej . . bodi izobčen*. (Sess. 13. Can. 4.) Pravoverni kristijani so tedaj s sveto cerkevjo vred vsegdar verovali in terdili, da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč kar o tistem trenutleju , o kterem se pri sveti maši med povzdigovanjem nad kruhom in vinom spre¬ govorijo spreminjevalne besede, nikar pa ne še le takrat, kader se zavživa ta sveti zakrament. Po tem takem je terdna verska resnica ta, da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč, kakor hitro mašnik nad kruhom it vinom izreče tiste svete besede, ktere je Jezus Kristus sam spregovoril pri zadnji večerji , ter rekel: „To je moje telo? to je moja kri*. 4. Drugo vpraševanje, na ktero sem vam odgovor ob¬ ljubil, je : Kako je Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pričujoč? Odgovor : Jezus Kristus je y zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč s telesom in z dušo, z mesom in s kervjo, po svoji človeški in po božji natori v podobah kruha i* 1 vina, in sicer v vsaki teh dveh podob cel in nerazdeljen. Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč s telesom in z dušo, z mesom in kervjo, P° človeški in po božji natori. Da je v zakramentu pre¬ svetega rešnjega Telesa pričujoče Jezusovo meso in njegova prava kri, razvidi se lahko iz tega, kar je bilo do zdaj rečeno o zakramentu svetega rešnjega Telesa. Ako je pa Jezusovo pravo meso in Jezusova prava kri pričujoča v zakramentu svetega rešnjega Telesa, mora pričujoče biti tudi njegovo telo in njegova duša, to je, pričujoč mora biti živi Jezus; kajt* besede : „To je moje telo; to je moja kri*, govoril je Je* uS od svojega Telesa, kterega je hotel darovati, in od svoje - 309 - korvi, ktero je hotel prelivati. Jezus je pa daroval svoje živo, to je: od duše oživljeno telo, in je prelival svojo živo, 'o je: od duše oživljeno kerv; toraj mora v zakramentu sve¬ tega rešnjega Telesa pričujoče biti njegovo živo telo in nje¬ gova živa kri, to je: pričujoč mora biti Jezus s telesom in z dušo, in ker s telesom in z dušo, ter obstojnih delov iz Ma¬ rije, prečiste Device, dovzete človeške natore, pričujoč tudi s svojo človeško natoro. Ker je pa Jezusova človeška na- lora zedinjena bila z Jezusovo božjo natoro, tako da Jezus aikar ni jenjal Bog biti, akoravno je človeško natoro sprejel , 1,1 tiste (človeške natore) nikdar več ni odložil , po tem ko j° je dovzel, in je po tem takem, kar Bog in človek iz groba 'stal, v nebesa šel in se vsedel ob božji desnici; mora ravno Za to, ker je pričujoča njegova človeška natora, pričujoča biti tudi njegova božja natora v zakramentu presvetega rešnjega telesa. Ravno zato opominja svoje poslušavce sveti Krizo- s t°m, in pravi : Nikar ne mislite, da je ali kri ali pa telo različno od tega, kar tam gori (v nebesih) angelji molijo u . Toraj moramo verovati, da je v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč ravno tisti Jezus, kterega molijo angelji v Nebesih, da je po lem takem pričujoč s telesom in z dušo, z Mesom in s kervjo, s svojo človeško in svojo božjo natoro, ra vno takošen, kakoršen se znajde v nebesih. Jezus Kristus je pričujoč po bistevnem spremenenju (rranssubstantiatio), po kterem se namreč bistvo kruha spre¬ deni v telo , in bistvo vina spremeni v kri Jezusa Kristusa, dazus Kristus tedaj ni v kruhu in vinu pričujoč, temveč je pričujoč v podobah kruha in vina. Luter in njegovi nasle- dovalci so sicer spoznali in verovali, da je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč ; pa terdili so , ^ a je v kruhu in vinu ali s kruhom in vinom vred pričujoč. To terditev in ta nauk pa je sveta cerkev kar krivoveren nauk razglasila in zavergla, ter v svetem Tridentinskem cerkvenem zb «ru določila , rekoč : „Ako bi kdo terdil, da v presvetem zakramentu altarja bistvo kruha in vina ostane skupaj s tele- s om in kervjo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ter bi tajil l'slo čudno in posebno spremenenje vsega bistva kruha v telo, — 310 - in vsega bistva vina v kri, med tem , da podobe kruha in vina še ostanejo, ktero spremenenje katoliška cerkev prav primerno Transsubstantiatio imenuje: bodi izobčen**. (Sess. 13, Can. 2.) S tem tedaj, da se posvecevalne besede izrečejo nad kruhom in vinom, prejenja natora in bistvo kruha in vina, in se po vsem in popolnoma spremeni v telo in kri Kristusovo. Tedaj to, kar se tudi še po posvečevanju in spremenenju vidi, kakor da bi bilo kruh in vino, nič več ni kruh in vino, tem¬ več je pravo telo in prava kri Kristusova; in od kruha in vina so ostale le še same podobe, to je: to, bar se kaže našim počutkom, ter oblika, barva, okus in duh. Kader tedaj pre¬ sveto rešnje Telo v monstranci vidimo ali ga pri svetem Ob¬ hajilu zavživamo, nikakor ne smemo misliti, da je Kristus sicer pričujoč, da je pa ž njim vred pričujoč tudi kruh; tega ne, ampak to, kar vidimo ali kar vživamo, je kruhu sicer podobno, vendar pa ni kruh, ampak je pravo telo in prava kri Kristu¬ sova. — Ta verska resnica je terdno zastavljena na besede svetega pisma in na nauk ustnega izročila. Jezus Kristus namreč, postavljajo zakrament svetega rešnjega Telesa, ni re¬ kel : „Ta le kruh je moje telo; to le vino je moja kri* I tudi ni rekel : »Med tem kruhom ali v tem kruhu je moje telo; med tem vinom ali v tem vinu je moja kri* ; temveč je rekel : »To je inoje telo; to je moja kri*. Natorni in be¬ sedni pomen teh Jezusovih besed pa nikakor ne more bit* drugi, nego ta le: »To le, kar jaz v rokah deržim, in vam dajem, je moje telo ; to le, kar se znajde v kelihu , in vam piti ponujam , je moja kri. Poprej je bilo kruh in vino, tudi zdaj še je viditi, kakor da je kruh in vino; vendar p a zdaj nič več ni ne kruh in vino, ampak je moje telo in moj a kri*, Iz tega se izhaja, da je Kristus kruh in vino spremenil v svoje meso in svojo kri, in sicer spremenil tako , da od kruha in vina nič več ni ostalo druzega razun podobe kruha in vina. To ponatorno razlaganje besed , s kterimi je Jezus postavil zakrament presvetega rešnjega Telesa, je še tem bolj verjetno zato, ker mu tudi sveti cerkveni očetje priterdujejo, in s prav določno besedo učijo, da se kruh in vino spre¬ minjata v Jezusovo telo in v Jezusovo kri. Sveti Ciprijan, postavim, pravi: »Kruh, kterega je Jezus dal svojim učencem, — 311 — spremenil se je, ne po svoji podobi in po svojem vunanjem v videl svojo lastno podobo , kakor jo vidi v celem zerkalu ; Polomi in podrobi se le zerkalo , nikakor pa ne podoba člo- v eka onega, ki se ogleduje v zerkalu. Enaka je tudi s po¬ dobami kruha in vina. V manjši hostiji, s kakoršno se obha¬ jajo verniki, pričujoč je celi Kristus ravno tako, kakor je Pričujoč v veči hostiji, s ktero mašnik opravlja daritev svete ma še. Ravno tako je, kader se cela hostija razlomi v več rtlan jših koscev, v vsakem teh koscev celi Kristus pričujoč, kakor je pričujoč v celi, nerazdeljeni hostiji; lomljenje nam- Fe č ne pada na Kristusa, ampak le na podobe, v kterih je Kristus pričujoč. Kader tedaj mašnik verne kristijane obhaja, jo vsaktero svetih hostij, ker jih zmanjkuje , razdeli na štiri kosce ali še na več manjših koscev, prejemajo obhajanci, ki s temi malimi kosci obhajajo, celega Kristusa ravno tako, kakor da bi bili obhajani z celimi hostijami. Te so tedaj tri posebne verske resnice, ki jih moramo katoliški kristijani v ozir viže ali načina , po kterem je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč, vedeti ln verovati, namreč: a) Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Te- l®sa pričujoč z dušo in s telesom , s kervjo in z mesom , po SVo ji božji in svoji človeški nalori; b) Jezus Kristus je pričujoč v podobah kruha in vina , ie: kruh in vino mineta, kader se posvečevalne besede nad Njuna izrečejo, in se spremenila v Jezusovo telo in v Jezusovo - 314 — kri, tako da od kruha in vina ne ostane drugega, nego samo podobe, ter to, kar nam kažejo počutki, namreč oblika, barva, duh, okus; c) Jezus Kristus je cel in nerazdeljen pričujoč v vsak- teri teh dveh podob, ter v podobi kruha, kakor tudi v podobi vina , in še clo v vsakem koscu ali v vsakem delu teh dveh podob; in kader se podobe razlomijo ali razdelijo, ne razlomi se Jezus in ne razdeli. 5. Tretje vpraševanje, na kterega vam moram še danes odgovoriti, je: Kako dolgo je Jezus Kristus v zakramentu sve- tega rešnjega Telesa pričujoč? Odgovor: Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč tako dolgo, dokler podobe kruha in vina trajajo in ne minejo. Resnica tega nauka je razvidna že iz tega, kar je bilo poprej povedanega. Kakor hitro se namreč posvečevalne besede izrečejo nad kruhom in vinom , pričujoč je, kakor smo poprej slišali, Kristus; ako je pa Kristus na te posvečevalne besede pričujoč, ne najdemo dostojnega vzroka, zavoljo kterega bi jenjala njegova pričujočnost poprej, prejdcn minejo podobe kruha in vina. V vsem svetem pismu ne na¬ hajamo nobenega sledu, da bi Jezus Kristus odtegnil svojo pričujočnost, dokler podobe kruha in vina ne prejenjajo. Kakor se tista voda , ktero je Gospod Jezus na ženitovanju v Kan* spremenil v vino, nič več ni v vodo spremenila , temveč j e vino ostala do zadnje kaplje; ravno tako ostane tudi Kristus v najsvetejšem zakramentu pričujoč tako dolgo, kolikor dolg 0 obstanejo podobe kruha in vina. Tako je že od nekdaj učila sveta cerkev. Sveti Ciril Aleksandrijski pravi: „Slišim, da nekteri terdijo, da sveti zakrament altarja tistim, ki ga vživajo, ne more zdravilno biti, ako se privaruje od enega dneva do drugega. To je zares prav očitna nespamet; kajti Jezus Kristus ni več zmožen za nobeno trohnenje, in njegovo sveto telo m zmožno nobenega takega spremenenja«. Iz teh besed se raz- - 315 v >di, da je sveta cerkev že o Cirilovi dobi učila to, kar uči ® e zdaj, da je namreč Jezus Kristus ravno tako pričujoč v listih podobah, ktere se prihranijo, kakor v tistih, ki so ravno Kar posvečene. Ravno to se razvidi iz nekterih djanskih do- §°db. Iz imenitnega pisma svetega Justina, postavim, s kte- r ' in sicer v vsakteri teh dveh podob cel in nerazdeljen. ^ a _ zadnje sem vam tudi še razložil, kako dolgo da je Jezus r *stus v zakramenlu svetega rešnjega Telesa pričujoč, ter ! n dokazoval, da je Jezus Kristus v zakramentu svetega s njega Telesa pričujoč tako dolgo, dokler ne minejo podobe ru,la in vina. 2. Nastavlja pa se nam zdaj spet drugo vpraševanje: IV. Ktere p osledice se izpeljujejo iz tega, da - 318 je Jezus pričujoč v zakramentu svetega rešnjeg® Telesa? Iz tega, da je Jezus Kristus v zakramentu presveteg® rešnjega Telesa resnično pričujoč, in iz načina, po kakoršne ® 1 je v lem svetem zakramentu pričujoč, izhajajo se nektere p®' sebne reči, se izpeljujejo posebno tri posledice, in te so : a) Ker je Jezus Kristus tako v podobah kruha kakor tudi v podobah vina cel pričujoč in nerazdeljen, zadosti j e že za prejemanje zakramenta svetega rešnjega T®' lesa, ako ga tudi le samo pod podobo kruha preje' mamo. Bilo je sicer nad tisuč let v katoliški cerkvi v n®' vadi, da so verniki zakrament presvetega rešnjega Teles® večidel prejemali pod obadvojno podobo, ter pod podobo kruh® in vina. Večidel, pravim, ker se to vendar le ni p r ® v vselej zgodilo , in se je že tudi y pervih časih keršanstva t® in tam kterikrat primerilo, da so verniki ta sveti zakrame ® 1 prejeli le samo pod eno podobo. O pervih stoletjih keršanstv®* postavim, so obhajali tudi prav majhne otroke, in so jim svet® Obhajilo dajali pod podobo vina, ker ga pod podobo kruha S 0 niso mogli zavživati. Dali so jim namreč nekoliko kaplj ’ 0 svete rešnje kervi iz posvečenega keliha. Ravno tako so tu® verniki zakrament presvetega rešnjega Telesa pod samo podob® kruha seboj domu nosili, ali potujoči seboj na pot jemali, 10 tudi bolnikom se je pošiljalo le pod podobo kruha. S ve *° Obhajilo se je vsemu temu vkljub v pervih stoletjih keršanstv® vendar le večidel delilo pod obadvojo podobo. Ker je pa rab® podobe vina od ene strani bila izpostavljena mnogoterim spodobnostim , ter se je je zdaj kaj razlilo , zdaj je temu 3 unemu težave prizadevala, da je ni mogel obderžati v želod 0 ® i. t. d. in ker je od druge strani vino v mnogih deželah, P® kterih vino ne raste, silno drago, je sveta cerkev poslednj 10 določila, da se, izjemši daritev svete maše, zakrament presv e ' tega rešnjega Telesa deliti in zavživati sme le samo pod P°' dobo kruha. To določilo je bilo narejeno v cerkvenem zbo r ® v Kostnicah leta 1415., in sveti Tridentinski cerkveni *bor ga je na novo poterdil, ter je v ozir te reči tako le spreg 0 " - 319 Vor *l: „Dasiravno je Jezus la zakrament postavil pod dvojno Podobo, in ga tudi na ta način (vižo) aposteljnom izročil, v endar le tisti, kleri ga prejemajo le pod eno podobo , niso oropani nobene gnade, v njihovo zveličanje potrebne; kajti, ker je gotovo, da se Jezus Kristus cel in popolnoma prejme P°d eno podobo, prejmejo ravno to, kar bi bili prejeli pod obadvojno podobo". S to vravnavo sveta cerkev ni storila k'česar, kar bi se ne vjemalo in ne zlagalo s svetim pismom. " Vse m svetem pismu ne nahajamo tudi ne ene zapovedi, klera bi velevala , da morajo vsi verniki sveto Obhajilo pre¬ jokati pod obadvojno podobo, ako hočejo deležni postati vseh gnad, ki jih deli ta sveti zakrament; marveč je Jezus Kristus Sa m na vživanje svetega rešnjega Telesa pod podobo kruha kavezal obljubo večnega življenja, ter je rekel: „Ako kdo je od tega kruha, živel bo vekomaj". (Jan. 6, 52.) Da je pa e *us Kristus svojim aposteljnom pri zadnji večerji svoje meso 1(1 svojo kri zavžili dal pod obadvojno podobo, in ne samo pod kk° podobo, postavim, pod podobo kruha , izhaja se od tod, a Jih je hotel ob enem odločili tudi v mašnike, kteri bi °Pravljali daritev njegove smerti, h kteri daritvi so potrebne kadvojne podobe. Iz lega, da je Jezus Kristus zakrament Presvetega rešnjega Telesa postavil pod obadvojno podobo, se ztl aja le to, da se morajo mašniki, namestniki aposteljnov, bajati pod obadvojno podobo le samo takrat, kader po Je¬ zusovem povelju opravljajo daritev svete maše ; nikakor pa se ** le ga ne izhaja to, da se morajo vsi verniki pri svetem khajilu obhajati pod obadvojno podobo. Ravno zato sveti r ‘dentinski cerkveni zbor izobčenje izreče nad tiste krivo- Verce > kteri terdijo, da morajo vsi in vsakteri keršanski verniki P re jemati obedve podobi presvetega zakramenta altarja , in da J e cerkev brez pravega vzroka in po zmoti zapovedala, da Jkorajo svetovni ljudje, kakor tudi tisti mašniki, kteri ne ob- a J a jo daritve svete maše, sveto Obhajilo prejemati le pod Podobo kruha. (Sess. 21. can 1, 2.) " b) Druga posledica, iz Jezusove pričujočnesti v zakra- entu presvetega rešnjega Telesa izhajoča, je ta le: — 320 — Ker je Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pričujoč tako dolgo , dokler podobe kruha in vina ne minejo, sme se in se mora ta presveti zakrament v cerkvah tudi hraniti. V ozir tega, da se zakrament sve¬ tega rešnjega Telesa v cerkvah hraniti sme, beremo že v nekem sporočilu svetega Klemena, kteri je bil učenec svetega aposteljna Pavla. V tem sporočilu sporoča sveti Klemen, da so diakoni po svetem Obhajilu ostale kosce svetega rešnjega Telesa pod podobo kruha pričujočega spodobno shranili na posebnem kraju. Kmalo po tein pa , kader je jenjalo prega¬ njanje kristijanov, zapovedala je sveta cerkev kar naravnost, da se mora s velo rešnje Telo v cerkvi hraniti, in tistemu kraju, na kterem se je hranilo sveto rešnje Telo, nadeli s0 lepo ime „ženinov hram“, to je: kraj, v kterem prebiva ženin naših duš. Pozneje so ta kraj imenovali „Grob“, ker je v njem počivalo Gospodovo rešnje Telo. Memo tega sporoča tudi še sveti Bazilij v četertem stoletju, da se je o njegovem času po cerkvah znašla sreberna posoda v podobi goloba, v kteri posodi so hranili zakrament presvetega rešnjega Telesa- Ob koncu šestnajstega stoletja se je začelo sveto rešnje Telo hraniti v tabernakeljnu na altarju, to je : v posebni hišici, na altar postavljeni. Iz tega obnašanja in iz teh djanskih dogodb se razvidi, da so verniki že od apostoljskih časov sem vero¬ vali , da se zamore in da se sme zakrament presvetega res- njega Telesa v cerkvi hraniti. Ker je Jezus Kristus pričujoč tako dolgo dokler podobe ne minejo, in je še clo potrebno bilo, sosebno zavoljo bolnikov, da je bilo sveto rešnje Telo pripravljeno in shranjeno, je tudi vsegdar v navadi bilo, da se je sveto rešnje Telo v cerkvi hranilo. c) Tretja posledica, ktera se izpeljuje iz Jezusove P rl ' čujočnosti v zakramentu presvetega rešnjega Telesa, je ta: Ker je Jezus Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa resnično pričujoč, in sicer kar Bog in človek pričujoč, zamore se in se sme ta presveti zakrament tudi očitno izpostavljati v molitev, se zamore in so sme P rl slovesnih obhodih ali procesijah okrog nositi, in 321 - očitno in praznično bolnikom donašati na dom. Ze iz četertega stoletja nahajamo spričevanja, ktere spričujejo, je vedno svetilnica gorela na tistem svetem kraju, na kte- re roke kviško vzdigujejo, in se na persi terkajo, a er Cinikom donaša skrivnost presvetega rešnjega Telesa^l. j — 324 Trev. c. 25.) Da bi vernike tem zdatniši in tem vspeš 0 * 01 nagibal k spremljevanju presvetega rešnjega Telesa, kader s 0 bolnikom nese, dovolil jim je Pasauski cerkveni zbor leta 12S4- odpustike, rekoč: „Vsem, kteri iz spoštovanja do te tako ve¬ like skrivnosti mašnika pobožno spremljajo po mestu ali P° vasi, naj si že obhaja ali enega ali več bolnikov, odpustil 00 dvajset dni pokore, njim naložene; ako ga pa spremljajo v oddaljen kraj, jim bodi odpuslik podvojen^, to je: odpuščen® jim je pokore za štirideset dni. Ravno zato je bilo tudi kmal° na to zaukazano, da se nekoliko časa poprej, prejden se p r0 ' sveto rešnje Telo bolniku nese, z zvonom znamnje daje, se zamorejo verniki zbrali, in presveto rešnje Telo k bolnih spremljevati. Sveti Tridentinski cerkveni zbor je navado , P° kteri se presveto rešnje Telo praznično k bolnikom don 0 š 0 > spoznal in poterdil kar silo staro, prav zveličavno in potreb 00 navado, ter jo umestil med sploh veljavne cerkvene post 0ve ' Sveta cerkev sklepa s tem , da veleva presveto rešuj 0 Telo praznično bolnikom donašali, prav modre in zveličaj namene. Njena volja je, da bi verniki vedeli, kaj da se Je' ]a° zus Kristus, luč življenja, nese bolniku, kteremu ugasuje časnega življenja. Sveta cerkev želi, da bi njeni verniki 10 ^ v sredi časnih opravil po zvonovem glasu opomnjeni bili, u Gospod Jezus na persih mašnikovih počivajoč memo g° e » ^ bi bili verniki s tim, da vidijo in spremljajo Jezusa k bol 0 kom idočega v presvetem rešnjem Telesu, opomnjeni na res ^ uro svoje lastne smerti, in spodbujeni, tem obilnišo čast s* zovati tistemu Gospodu, kterega zavživajoč bodo tudi o* 1 * poslednjem trenulleju svojega življenja dobivali moč in tol 0Z . Ljubi kristijam ! 'prizadevajte si, da bo sveta cerkev ta dobrotljivi namen dosegla tudi nad vami. sv°J Kader tedaj eden ali drugi med vami oboli, naj nikar 00 odlaša pok licati mašnika, kteri mu bo prinesel presveto rešnje Telo; saj boljšega res nič ne more storiti za svojo ubog 0 dušo. Nobeden naj se nikar ne boji, da bo moral um 0 ® 11 zavoljo tega, ako se da previditi s presvetim rešnjim Telesi 325 - {ega ne, sveto rešnje Telo nikomur smerti ne prinese, marveč J® mnogim bolnikom podaljšalo tudi časno življenje, kader je *° potrebno bilo za njegovo dušo ; in akoravno bi sveta Po- Pptnica vsakteremu bolnemu kristijanu časnega življenja ne ^ranila in ne podaljšala , prinese vendar le večno življenje s| ef)ernemu, ki vredno prejme presveto rešnje Telo, ker v P^svetem rešnjem Telesu prejema Gospoda življenja. — In a der se presveto rešnje Telo nese k bolniku, hitite mu spo- st °vanje in češčenje skazovat, in svojo vero v Jezusa, v pre¬ dem rešnjem Telesu resnično pričujočega, očitno spoznavat; P r 'Pognite pred njim svoje kolena , povzdignite kviško svoje r °ke, terkajte skesano na persi, recite priserčno in pobožno: »B°di češčen in hvaljen najsvetejši zakrament*, spremljajte ga, J*° čas in priložnost imate, v pobožni molitvi tje do bolnika. a ko so clo kralji in cesarji ravnali, in tudi vam se ni treba e § a sramovati. g Cesar Ferdinand II. se je znašel nekega dneva na lova. , ay ljajoč se z lovom pa zasliši v daljavi zvonček, ter vpra- pj® svoje spremljevalce, kaj bi pomenilo žvenkljanje zvončka. Oy edo mu, da ravno kar mašnik bolniku nese presveto reš- Telo. Nemudoma zapeketa cesar Ferdinand na svojem ° n ju na tisto stran, od ktere je zvonček žvenkljal, in kader a snika doteče, slopi raz konja, in prav pobožno pešč spremlja P r ®sveto rešnje Telo tje do bolnika. Kader je bil bolnik pre- ®n, reče mašnik. ki je zdajci tedajnega kralja Ferdinanda Poznal, bolniku: „Veseli se, prijalel! danes sta se pri tebi s asila dva kralja, Kralj vseh kraljev namreč, in njegov naj- j^ re dniši namestnik na zemlji, Češki kralj Ferdinand !“ Ta po- ^ z ni kralj, ki je v poznejšem času cesar postal, pa je tudi o u gib priložnostih, kader koli je na potu srečal mašnika s v e8Ve tini rešnjim Telesom, jaderno stopil raz konja ali iz j ter na zemljo pokleknil, da bi počastil svojega Gospoda Zveličarja, ter prejel njegov sveti blagoslov. de' 1273 so po ledajni navadi volili cesarja, Nemškim fcelana poglavarja. Nadškof in volilevni knez Moguncijški, - 326 Verner po imena, prav navdušeno prigovarja drugim volitev- nim knezom, da bi glasovali za Rudolfa, kneza Habsburškega, ter njega volili v nemškega kralja in Rimskega cesarja. ™ Rudolfa Habsburškega je bilo sicer sploh znano, da je v svoj 1 deželi znal lep mir ohraniti, da je bila njegova hiša gosto® vedno odperta, in da je rad na pomoč bil vsakteremu vite * 0 in slehernemu romarju, kteri je le koli potoval čez njegov 0 deželo; a vendar ga vse te lepe čednosti škofu Vernerju niso še tako močno prikupile kakor naslednja prigodba. Moguncijški Škot Verner je na svojem dvoru in pri svoji stolnici (stolni cerkvi; imel kaplana, ki je njega dni nekemu bolniku na Rudolfov ' 11 pokrajinah nesti imel sveto Popotnico. Pot ga pelje čez potok) ki je zavoljo obilnega deževanja ravno takrat silno naraste*- Mašnik s presvetim rešnjim Telesom ni mogel pešč čez njeg 3. Knez Rudolf se je ravno z lovom boravil, ter prišel na tisto mesto. Kader zve, kaj je in kako, ponudi kaplanu svojeg 3 konja, da se s svetim rešnjim Telesom nanj usede, prime konj 3 za ujzdo, ter ga sam prepelje čez dereči potok. Kaplan bol¬ nika oskerbi, po tem pa knezu konja nazaj ponudi. Blagi kn 0 ® pa mašnika za verne, rekoč: „Bog me obvaruj, da bi se ko J več usedel na konja, kteri je nosil našega Gospoda in Zveli¬ čarja. In ako ga nočete imeti za lastni posel (opravilo), otK deržite konja za cerkveno službo \ u Ta lepa dogodba je kne * 3 Rudolfa nadškofu Vernerju tako močno prikupila, da si j 0 , njega želel na prestolu nemških kraljev; in Rudolf Habsbur 3 je res bil izvoljen v nemškega kralja in Rimskega cesarja* Minulo je blizo šest stoletij, od kar se je dogodila ^ 3 dogodba, in na Avstrijski cesarski predstol se je usedel sW" nega kneza Rudolfa slavni vnuk iz hiše Habsburg-Lotringijšk e ; cesar Frančišek-Jožef I. In kakor je njegov pobožni ded, k' je živel kakih šest sto let pred njim, čast in hvalo skazova 1 svojemu Gospodu in svojemu Bogu v presvetem rešnjem Te¬ lesu, skazuje mu jo tudi njegov vredni vnuk. Kaderkoli nam¬ reč njegov cesarski voz derdra po cesarskem Dunajskem mestu, in cesar zagleda bornega mašnika, ki revnemu bolnik 3 nese sveto Popotnico, ustavi svoj voz, stopi ž njega, pokleka 0 - 327 — Ua zemljo, ter spodobno počasti presveto rešnje Telo, ne bri— gaje se za lahkomiselne neverce ali slaboverneže, ki se mar- s *kterikrat nevredno uklanjajo nevrednim ljudem ali drugim stvarem, med tem pa zanemarjajo, spodobno češčenje skazovati Sv ojemu Stvarniku in naj višemu Gospodu. 3. Nad temi bogaboječimi vladarji se razgledujte tudi v >, ljubi moji poslušavci! ter posnemajte njihovo pobožnost do presvetega rešnjega Telesa, bodi si, da se praznično k bol- n| ku nese, ali bodi si, da se v slovesnem obhodu ali procesiji °koli prenaša, ali bodi si, da se le v cerkvi v češčenje in Molitev izpostavlja. Saj je ni nobene reči , ktera bi nas po Pameti zaderžavala in zavračevala, da bi Gospodu nebes in *emlje v presvetem rešnjem Telesu ne skazovali spoštovanja češčenja, hvaležnosti in ljubezni; kajti, če kje, ima gotovo tukaj svojo veljavo beseda Gospodova, ki pravi: „Kdor me bo s Poznal pred ljudmi, spoznal ga bom tudi jaz pred svojim Poetom, ki je v nebesih*. Amen. — 328 — XXVII. keršanski nauk. Ktere dolžnosti nam naklada pričnjočnost Jezusova v zakramentu svetega rešnjega Telesa. 1. Že v štirih keršanskih naukih zaporedoma smo pre¬ mišljevali zakrament presvetega rešnjega Telesa kar zakrament- Slišali smo naj poprej, da je zakrament svetega rešnjega Ta¬ lesa pravi, resničen zakrament; slišali smo na dalje, da je Je¬ zus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Telesa zares, res¬ nično in bistevno pričujoč; slišali smo, kdaj, kako, in kako dolgo je Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega Teles 3 pričujoč; in zadnjič smo slišali, ktere posledice se izhajajo >® Jezusove resnične pričujočnosti v zakramentu presvetega reS' njega Telesa. 2. Ostaja nam odgovoriti še na peti odstavek : V. Ktere dolžnosti nam naklada pričujočnost Jezusova v zakramentu svetega rešnjega Telesa? Ako vprašujemo po dolžnostih, ktere se iz Jezusove p rl ' čujočnosti v zakramentu presvetega rešnjega Telesa za fl3S izhajajo, dobili bomo naslednji odgovor: Iz tega, da je Je* u3 Kristus v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pričujoč, ,z ' haja se za nas dolžnost, da Jezusa Kristusa v zakra¬ mentu presvetega rešnjega Telesa obiskujemo in molimo. Ta dolžnost je terda in neogibljiva dolžnost, i« se opira sosebno na tri razloge: - 329 - P er v i6 namreč smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa obiskovati in moliti zato, ker Je- tusu Kristusu kar pravemu Bogu pripada in po vsi pra¬ vici gre božja čast, ktero mu skazujemo z molitevjo. Jezus Kristus je v zakramentu svetega rešnjega Telesa resnično in stanovitno pričujoč, in sicer ravno tisti Jezus Kristus, ki je nekdaj kar Bog in človek po zemlji hodil, zdaj pa v nebesih sedi ob božji desnici. Iz tega nam kar naravnost izvira dolž¬ nost, da moramo Jezusa Kristusa moliti; kajti kar Sinu bož¬ jemu gre Jezusu Kristusu božja čast, ktera se sosebno z mo- litevjo skazuje, ravno tako, kakor gre Bogu Očetu in Bogu svetemu Duhu, kakoršno so mu ljudje tudi res marsikterikrat skazovali že takrat, dokler je še vidno hodil po zemlji, in kakoršno je z razločno besedo zahteval tudi sam. (Jan. 5, 23. Pilip. 2, 9 — 11. Hebr. 1, 6. Mat. 2.) Okoljščina ta, da se na m Jezus Kristus v zakramentu svetega rešnjega ne razodeva v svitlobi svojega božjega veličastva'tako , kakor se angeljem v nebesih razodeva, ampak se nam skrije pod revno podobo kruha, zastran te naše dolžnosti ne dela nobenega razločka •, K a jti ta , ki v nebesih ob božji desnici sedi, in ta, ki je na *emlji v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujoč, je eden '•i ravno tisti Bog in človek Jezus Kristus , ki je vselej in povsod vreden, da ga po božje častimo in molimo. Saj tudi kralja ali cesarja ne častimo le samo takrat, kader na svojem kraljevem dvoru v kraljevi opravi na prestolu sedi, ampak ga Ca stimo tudi takrat, kader se zunaj kraljevegaSposlopja v borni pri— Prosti obleki prikaže ; kajti pri tem ne gledamo na njegovo opravo ali na kraj, v kterem se znajde, temveč le na njegovo Osp| bo in na njegovo veljavo. Ako tedaj Jezusa Kristusa an- in svetniki molijo v nebesih, kjer se jim v svitlobi svo- l e 8a veličastva razkazuje, moramo ga moliti tudi mi tukaj na jemlji, kader se nam v podobi kruha razodeva. V ozir te olznosti, po kteri moramo Jezusa Kristusa v zakramentu sve- tega rešnjega Telesa moliti, niso pravoverni kristjani nikoli Oobenega dvoma imeli. Znano je iz najstarejših bogočastnih o redov, da so že pervi kristijani poklekovali, kakor hitro je tožnik pri sveti maši nad kruhom in vinom izrekel posveče- 330 - valne besede, da bi molili v podobah kruha in vina pričujočega Sina božjega. Enako tudi sveti cerkveni očaki določno učijo, da smo dolžni moliti Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Med drugimi pravi sveti Avguštin : »Gospod- je meso dcvzel iz Marijnega mesa, in nam je svoje meso dal v živež za naše zveličanje. Nikdo pa ne vživa tega mesa poprej, prejden bi ga ne molil. In mi se ne le ne pregrešimo , ka- der ga molimo, marveč bi grešili, ako bi ga ne molili** Ravno zato zaterduje sveti Tridentinski cerkveni zbor in pravi: »Ni dvoma, da verniki po navadi, ktera se je v katoliški cerkvi vedno obranila, tej sveti skrivnosti skazujejo tisto češ' čenje (molitev), ktero pravemu Bogu samemu gre . . . Kajlj od tistega trenutleja (povzdigovanja) počemši verujemo v njej (tej skrivnosti) pričujočega ravno tistega Boga, o kterem, na svet ga vpeljajoč, je večni Oče rekel: Vsi angelji naj g a molijo; ravno tistega Boga, kterega so modri iz Jutrovega klečč molili; tistega (Boga), o kterem nam sveto evangelije pripoveduje, da so ga aposteljni molili v Galileji*. (Sess. 13. cap. 5.) Po tem takem nikakor ne vganjamo molikovanja, nikakor ne molikujemo, kader molimo presveti zakrament altarja, in nekatoličani nimajo prav, kader nam zavoljo tega očitujejo molikovanje, očitujejo molikovanje ondi, kjer ni no¬ benega molikovanja, ampak dostojno češčenje pravega Boga? v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujočega. Pravega Boga vredno častiti in moliti pa je vsakega kristijana neogib" ljiva in terda dolžnost. Kader pa Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Teles 9 molimo, moramo ga tudi prav moliti, ter moliti z notranjo pobožnostjo in vunanjo dostojnostjo. Moliti moramo Jezusa v presvetem rešnjem telesu z notranjo pobožnostjo, ali s prišerčno pobožnostjo, to je : mi moramo verovati v Jezusa kar božjega Sina, in verovati v njegovo resnično pričujočnost v zakramentu presvetega rešnjega Telesa, moramo ga spozna¬ vati za svojega Odrešenika in Srednika, za svojega Gospoda in Sodnika, v njega moramo zastavljati vse svoje zaupanje* njega moramo čez vse ljubiti, do njega imeti naj veče sp°' L 331 - štovanje, prav v sercu moramo čutiti svojo odvisnost od njega in se mu moramo popolnoma podvreči. Vse to je k pravi, priserčni pobožnosti in k pobožni notranji molitvi neobhodno potrebno. Z notranjo pobožnostjo mora sklenjena biti tudi vunanja pobožnost ali vunanje dostojno obnašanje, to je: •ned tem, da Jezusa molimo, moramo svojo notranjo pobožnost na znanje dajati tudi z očitnim spodobnim obnašanjem in za- deržanjem, ter s tim, da Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Telesa obiskujemo, prednj poklekujemo, roke kviško proti nje¬ mu povzdigujemo, se pri sveti maši pametno in ponižno za- deržimo, Jezusa pobožno spremljamo , kader se v zakramentu svetega rešnjega Telesa praznično okoli nosi, ali da z malimi besedami vse povem : notranje djanja vere, ljubezni, hvalež¬ nosti, zaupanja, spoštovanja do svojega Boga in Zveličarja, v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujočega , moramo tudi očitno v vsem svojem djanju in zaderžanju na znanje dajati. Tako vunanjo pobožnost ali dostojno vunanje obnašanje do Presvetega rešnjega Telesa nam zapoveduje tudi sveta cerkev, ter v Tridentinskem cerkvenem zboru tako le govori: »Ako bi kdo terdil, da v najsvetejšem zakramentu altarja Kristusu, odinorojenemu Sinu božjemu, ne gre skazovati tudi vunanjega pobožnega spoštovanja (vunanje molitve), in da ga tedaj ne Sre častiti s kako posebno praznično slovesnostjo, tudi ne praznično nositi ga v procesijah po hvalevredni splošni navadi s vete cerkve, ali ga ljudem očitno v češčenje izpostavljati, in da tisti , ki ga molijo, so molikovalci , bodi izobčen*. (Sess. 13. can. 6.) Drugič smo Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Te- lesa obiskovati in molili dolžni zato, ker nas sveta cerkev b temu prav močno naganja. Kader mašnikom naroča, da morajo precej pri povzdigovanju sveto hostijo in kelih s sveto kervjo kviško vzdigovati, pomehja to vselej ravno to, bakor da bi nam klicala in rekla : »Pokleknite , povzdignite Sv °je roke in svoje serce k Jezusu, svojemu Zveličarju, v po¬ dobah kruha in vina pričujočemu, ter ga molite \ u — Ravno 13 glas nam pošilja po svetilnici, ktera mora po cerkveni na- 332 — redbi noč in dan goreti pred svetim rešnjim Telesom. — Po¬ gostno izpostavljanje presvetega rešnjega Telesa v monštranci ali v ciboriju, obhodi in blagoslovljovanje s svetim resnjim Telesom tudi prav za prav nič drugega niso razim slovesne opominjevanja , s kterimi sveta cerkev vernike sklicuje, da bi prišli in molili Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Telesa. — Ravno to namerja sveta cerkev s slovesno procesijo na svetega rešnjega Telesa dan, kakor tudi s tim, da veleva bol¬ nikom praznično na dom nositi presveto rešuje Telo. — Po¬ sebno spričevanje, kako močno sveta cerkev želi, da bi Je¬ zusa v presvetem rešnjem Telesu ponižno in pobožno molili, je tudi izpostavljanje in češčenje presvetega rešnjega Telesa na štirdeset ur. To češčenje se je pričelo na gorenjem Ita¬ lijanskem sred šestnajstega veka , s perva sosebno s tim na¬ menom , da bi vernikom v živem spominu bilo tistih štirdeset dni, ki jib je naš Zveličar v puščavi prebil, ter ondi molil in se postil. Dandanes se ta štirdeset ur trajajoča slovesnost obhaja po mnogih tudi manjših farah o pustn h dnevih ali p® tudi o drugih priložnostih, in Rimski papeži so vernikom, ki se teh molitev vdeležujejo, dovolili mnogo odpustkov. Verni kristijani naj hi o tem času, o kterem ga posvetni ljudje tako močno žalijo, pridno se zbirali krog Jezusa, v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujočega, in mu s pobožno molitev- jo vsaj nekoliko nadomeslovali razžaljenje, s klerim ga žalijo posvetni ljudje. Tedaj je tudi to štirdeset ur trajajoče izpo¬ stavljanje presvetega rešnjega Telesa prav živo opominjevanjo in nagibanje, da bi Jezusa obiskovali in molili v zakramentu svetega rešnjega Telesa. — Sveti cerkvi pa ni še bilo zadosti> da bi Jezusa Kristusa v zakramentu svetega rešnjega TelrSa obiskovali in molili le samo o posebnih, posameznih časih, ampak je poskerbela, da bi verniki Jezusa obiskovali in molil* vsak čas in vsako uro po dnevu in po noči, ter že tukaj i* a zemlji obverševali to, kar izveršujejo angelji in svetniki v nebesih, ki Jezusa neprenehoma molijo, hvalijo in častč. Obu¬ dila je različne bratovščine, kterih udje, ter bratje in sestre, so se dragovoljno ponudili, ob različnih urah moliti Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Po takem potu je t> ž *- - 333 — vela bratovščina vednega češčenja presvetega rešnjega Telesa, v kteri imajo bratje in sestre molitevne ure med seboj raz¬ deljene tako, da nobena prazna ne ostane, ampak se Jezusu neprenehoma češčenje skazuje v presvetem rešnjera Telesu Vsak čas in vsako uro po dnevu in po noči. Nahajajo se tudi še dandanes mnogi samostani, v kterib je vpeljano vedno češčenje presvetega rešnjega Telesa. — Iz lega in še mno¬ gega drugega je lahko razviditi, kako močno sveta cerkev želi in zahteva, da bi Jezusa v presvetem rešnjem Telesu obiskovali in molili. Da bomo dobri, vredni otroci svete ma¬ tere , katoliške cerkve, moramo z veselim sercem obverševati, kar ona želi in zahteva, ter Jezusa Kristusa, v zakramentu Presvetega rešnjega Telesa pričujočega , pridno obiskovati in ponižno in pobožno moliti. Tretjič smo dolžni Jezusa Kristusa v zakramentu sve¬ tega rešnjega Telesa obiskovati in moliti tudi še zavoljo obilnih gnad, ki jih dobivamo od Jezusa v najsve¬ tejšem zakramentu. Dokler je Jezus vidno na zemlji živel, ter po deželi hodč povsod dobrote delil, je s to svojo dobrot¬ ljivostjo in dobrodeljnostjo, svoje rojake tako rekoč naganjal *n silil, da bi k njemu hodili, ter njemu, svojemu nebeškemu dobrotniku, češčenje skazovali. Ravno ta Jezus je še zmerom v sredi med nami, in sicer še zmerom ravno tako dobrotljiv in milostljiv, kakoršen je nekdaj bil, dokler je vidno bival ®ed ljudmi; tu le iz tabernakeljna nas gleda, nas posluša, Pazi na sleherno našo besedo, ktfero v molitvi prednj pokla- damo, znane so mu vse želje, vsi zdihleji našega serca , in Pripravljen je uslišati naše molitve in prositve. Kar je nekdaj bil, ter naj boljši prijatel in naj veči dobrotnik ljudem , ravno t° je še zdaj v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Tola¬ žilne besede, s klerimi je nekdaj k sebi skliceval vse nad- ložne in stiskane ljudi, ter jim rekel: „Pridite k meni, vsi, bi terpile in sle obloženi, in jaz vas bom poživel 4 *, tudi še na m kliče iz tabernakeljna. Tu v tabernakeljnu ima zmerom pdperte roke, polne milost in dobrot, in je pripravljen, deliti jtb vsem, ki po njih hrepenijo, častitljivi mašnik Baltazar - 334 - Alvarec, spovednik svete Terezije, se je za sveto mašo vselej prav lepo pripravljal. Nekega dne kleči pred svetim rešnjim Telesom ves v molitev in premišljevanje zamaknjen, in v tem stanu zdajci zagleda v sveti hostiji ljubeznivo dete Jezusa , ki je proti njemu stegoval svoje rokice vse polne biserov in dra¬ gocenih kamencev , in ob enem sliši glas iz Jezusovih ust: „Da bi le kdo prišel, ter vse to sprejel". — Hitimo , ljube duše! k Jezusu, v zakramentu svetega rešnjega Telesa pri¬ čujočemu , sprejemat milosti in dobrote iz njegovih milih rok. a) Ako potrebujemo dobrega sveta in tolažila v dvomih in v žalosti, najdemo ga pri Jezusu v zakramentu svetega rešnjega Telesa. — Blažena Berta iz mesta Oberried v Elzasu je šla v samostan Adelhausen k nunam iz reda sve¬ tega Dominika. Zavoljo njene bistre glave in posebne po¬ božnosti so jej izročili zdaj to , zdaj drugo službo, ktere je vse prav lepo in veselega serca oskerbovala v velik prid samostana in njegovih prebivalk. Nekega dne jo vprašuje druga nuna, njena tovaršica, kako da jej je mogoče pri toli¬ kih obilnih opravilih ohraniti si vedno veselo in zadovoljno serce. Blažena Berta jej tako le odgovori: „Kader so mi kaka služba izroči, podam se k mojemu Jezusu v najsvetejšem zakramentu, ki je moj edini Tolažnik, moj Gospod in učenik; in kar mi on navdihuje, in kakor me on uči in mi veli, to zveršujem z vso skerbjo. On vodi mene, in po njem (ž nje¬ govo pomočjo) vodim jaz tiste, ktere mi je izročil". P aC prav je imela bogoljubna šlužabnica božja; kajti kjer Jezus vlada, blagoslova božjega ne manjka ! b) Ako si želimo modrosti, pri Jezusu v zakramentu svetega rešnjega Telesa dobimo pravo nebeško modrost. Tabernakelj, v kterem Jezus stanuje, je zares sedež nebeške modrosti. Sveti Tomaž Akvinčan je imel v ozir božjih reči toliko učenost, da so ga po vsi pravici imenovali angeljskegu učenika, in Jezus sam mu je po nebeškem glasu spricevanje dal, rekoč: „Tomaž, dobro si pisal od mene!" Kaj pravite, od kod pa je zajemal Tomaž to nenavadno učenost in nebeško - 335 - Modrost? Glejte, zajemal jo je pod križem Kristusovim in v na jsvetejšem zakramentu. Po cele ure, po cele noči je v Molitvi preklečal pred svetim rešnjim Telesom; pred Jezusove n °ge je tako rekoč pokladal svoje učene preduhtovanja , pri Je *usu je težavniše stavke premišljevaje razsvitljenja iskal, in dobrotljivi Jezus, nebeški učenik, mu je pomagal pravo spoz- Da ti in lepo zapisali. c) Ako potrebujemo serčnosti in moči zoper skušnjave, pri Jezusu jo najdemo v zakramentu presvetega r ešnjega Telesa. Jezus, ki je nekdaj viharju in valovom za¬ povedoval , ter jih ukrotil s svojo vsemogočno besedo, storil a ° tudi nas močne, zoper vse sovražnike našega zveličanja. ^ Ce Tomaž Sanhec (Sanchez) je vsak dan po petkrat obiskoval P Pe sveto rešnje Telo; o četerlkih pa , ker je ta dan Jezus Postavil zakrament presvetega rešnjega Telesa, ga je obisko- Va ^ po osemkrat. Poleg tega se je o teh dnevih tudi še prav °Jstro pokoril, ter se opasoval z ojstrim spokornim pasom, in v duhu skor le samo z Jezusom obhajal v najsvetejšem zakra- tTle niu. in kader so ga nadlegovale skušnjave, klical je: križani Jezus, presveti zakrament, preblažena Devica \ u in ne Mudoma ga je zapustila skušnjava. d) Ako bi radi v keršanski popolnamosti rastli, a genj božje ljubezni v našem sercu užgali, nam bo e *us v zakramentu presvetega rešnjega Telesa v to pomogel. Ce Frančišek Olimpij iz reda Teatinarjev je terdil, da nobena 6(3 na svetu ognja božje ljubezni v sercu bolj ne vnema, ka- 0r najsvetejši zakrament altarja. — Ravno zato se je Gospod et ‘ Katarini Sienski v zakramentu svetega rešnjega Telesa a *odel v podobi žareče peči, iz ktere so se iztakali obilni ar ki božje ljubezni in se razlivali po vsem svetu. Zalo se P a tudi ni mogla načuditi, da ljudje pri toliki ljubezni božji V SI ne razgorijo od ljubezni. — ln kader je serce od ljubezni čed raz ^ eto ’ z dajci se bo napolnilo tudi z drugimi lepimi nostmi, sosebno s krotkostjo, pohlevnostjo, poterpežljivostjo. 6 1 pravnik (pravdosrednik) je bil prav hudo razžaljen od — 336 — svojega vnučiča. Vnučič je namreč prav močno za uho vdaril svojega strica. Po tem pa nobenega, ter ne strica ne vnučiča niso mogli pregovoriti, da bi si bila odpustila , in se spet spravila. Na zadnje jih vendar le pregovori duhovnik , da bi ž njim šla molit pred sveto rešnje Telo. In glej kader moli¬ tev opravijo, bila sta obadva tako močno spremenjena, da sta kar sama ob sebi kar brez vsega pregovarjanja spravo nare¬ dila med seboj. e) Ako bi radi imeli uotranjega tolažila, priserčne radosti in nebeške sladkosti, najdemo vse to pri Jezusu v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Pobožni služabnik božji, oče Alojzij a Nuza, slavni misijonar Sicilijanski, nikoU nikjer ni vžival obilnišega veselja kakor ravno pri Jezusu * zakramentu svetega rešnjega Telesa. Kader mu je bilo p 0 " pokorščino zapovedano, naj se ne dalj kakor le samo eno uro pomudi se pred svetim rešnjim Telesom, vidilo se mu je, kak® neizrečeno težko se je ločil od Jezusa, kader je ura obleki®- — Ravno tako si je moral sveti Alojzij iz Goncage silo de¬ lali, kader mu je bilo velevano, da je moral zavoljo drag 1 ® opravil proč podati spred svetega rešnjega Telesa. — Sv® 11 Frančišek Ksaverijan si je pred svetim rešnjim Telesom dahnil in odpočil od obilnega truda in silnih težav, ki j*h r preterpel po svojih misijonskih polih v daljni Indiji. — In svet' Frančišek Regiški, kader je do cerkve prišel, in , ker j® za ' perta bila, noter ni mogel, imel je že v tem obilno tolažil®> da se je pred cerkvenimi durmi kleče z Jezusom, v cerkvi v zakramentu svetega rešnjega Telesa pričujočim, zamogel p°" govarjati, ne glede na to, da ja včasih silna zima vanj bril 3 ’ dež nanj lil, ali sneg nanj tepel. — f) Ako smo grešili, in nam je vest težka zavoljo obil" nih grehov, s kterimi smo se pred Bogom zadolžili, in bi 30 radi z Bogom spravili, skazal bo Jezus, ki je nekdaj jo¬ kajočo Magdaleno in spokornega Caheja ljubeznivo sp re J . usmiljenje tudi nam, ter nam pomagal resnično pokoro štor* 11 ’ da se le s skesanim sercem in zaupljivo k njemu zatečem®’ - 337 - ^ pomoči iščemo pri njem v zakramentu svetega rešnjega Tel esa. Zakrament svetega rešnjega Telesa je že marsikomu,- se ni znašel na pravem polu, pomagal na- pravi pot. V z ®dmjenih deržavah Atnerikanskih se nahaja škofija Milvaukie, 1,1 v njej dežela, po imenu Viskonsin. Ondi je živela do Spomladi leta 1848. katoličanka v zakonu s krivovercem, po Vs em nevernim protestantom. Zdaj oboli, ter čuti, da se jej smeri približuje. In v tem stanu jej je serce težilo sosebno ^°) da njeni otroci, ki so bili že tolikanj odrastli , da so bili Ze za sveto Onhajilo pripravni, še keršceni niso bili, dasiravno 1)1 bila ona tega kriva. Prejden je mnerla, prosila je svojega tooža tako dolgo, dokler jej ni obljubil, da bo dal otroke v re snicah svete katoliške vere podučiti, jih kersliti , in k sve- toiiiu Obhajilu pristopiti. Žena je umerla, in mož, dasiravno P° vsem neveren, rešil je vendar le svojo besedo, ter ob °dtocenem dnevu peljal svoje otroke k svetemu kerslu, in ker to bili ob enem tudi obhajani, sklenil je, da si bo ta dan, ! 'kor je rekel , Boga katoličanov do dobrega ogledal. Sveto re šnj e Telo se je izpostavilo, in mož je neprestano gledal v toeto hostijo dolgo, dolgo časa. Nenadama pa na posled plane ^ v >ško, m ves omamljen iz cerkve hiti, na ves glas jok spusti, r 'bti: ^Katoličani imajo zares živega Boga“. Po tein je spovedoval, da se je sveta hostija, kader je vanjo gledal, J* njegovim očesom zviševala, in ž nje je živ stopil in se r e denj vstopil Zveličar v podobi dobrega pastirja. Nobena g ^ c Ra zdaj nič več ni molila in nazaj deržala. Šel je, ter s preoberml k naši sveti veri. — Dobri pastir, v svetem 3n Jem Telesu pričujoč, tudi še zdaj vedno hodi za nami, in 3 v abi in vodi na pravo pot. S) Ako se nahajamo v telesnih potrebah in v čas- tlf) st >skah in težavah, tudi nam je v takih okoljščinah d a . P° m °č v svetem rešnjem Telesu pričujoči Jezus, ki je nek- d 0 . ^ Puščavi čudoma nahranil veliko tisučev ljudi , zdravje da^' bolnikom v mnogoterih boleznih, in desnemu razbojniku Sv , V °^ no P p etorpeti smertne težave. V popisovanju življenja ® ® Klare nahajamo naslednjo dogodbo, ktera prav lepo spri- Kerš. U. iy. pog L. 22 - 338 — čuje moč svetega rešnjega Telesa tudi v časnih nadlogah; Cesar Miroslav II. je s svojo vojsko divjal tudi po dolini Špoletanski, ktera je spadala pod oblast Rimskega papeža. Med njegovo vojsko se je znašlo tudi obilno število Saracenov (Turkov) in drugih nevernikov. Teh divjakov, ter sovražnikov svete cerkve, je do dvajset tisučev razpoložil in popustil P® deželi, ki so med drugimi oblegali tudi mesto Assisi. Naj poprej se zaženo in napadajo samostan Damijanski, ki je stal zunaj mestnega ozidja. Zvesta služabnica božja, sveta Klara» se poda pred duri, ter vzame seboj posodo , v kteri je bil° hranjeno presveto rešnje Telo. Sveto rešnje Telo postavi spodoben kraj, se predenj na kolena zgrudi, ga ponižno moj 1 ? ter tako le prosi: »Gospod! boš mar dopustil, da bi lv°j e služabnice, ktere si tukaj zbral in ljubeznipolno preživel, padi® nevernikom v roke ? Gospod! ne prepusti divjim zverinah duš, ktere tebe spoznavajo, ter obvaruj svoje služabnice, kte pe si odrešil s svojo drago kervjo*. Tako je molila, in zdajci zaslišala glas, ki je rekel : »Vedno vas bom varoval*. In reS so se kar nenadama sovražniki deloma spustili v beg, delom 8 pa so vsi omamljeni popadali z zida, na kterega so bili zlezi'- — Kader je sveti Ludovik, Francoski kralj, križarsko vojsk 0 peljal nad Saracene, da bi jim otel sveto zemljo, naravnal j e tudi na ladiji, v kteri se je čez morje vozil, altar, in na a " larju tabernakelj. Kader je bilo v&e lepo vravnano, bilo r sveto rešnje Telo praznično na ladijo prineseno, in v taberna kelj shranjeno , in zdajci ladija odrine; ali kader priplava z ° dalječ od brega, postane neznana vihra na morju, ki žuga dijo vgonobiti z vsem, kar je bilo na njej. Kakor kako lab ^ peresce tira silni vihar ladijo naprej naravnost na pečino* morja šlerlečo. Vsi se prestrašijo, terdno misle, da se barka razbila, in jih voda zalila. V tej strašni nevarnosti tijo mašniki y kapelico pred sveto rešnje Telo / kjer najdejo klečečega vsega v molitev zamaknjenega. In glej’ 11 priserčno molitev pobožnega kralja se ladija nepoškodova sname s skale, na ktero se je nasadila, nevihta potihne, ° e varnost mine. Vsi, ki so se s kraljem vred na morju * naS ’ bili so terdno prepričani, da jih je rešila le pobožnega kra J — 33D - pobožna molitev, ki jo je opravljal pred svetim rešnjim Tele¬ som, in so s kraljem vred priserčno zahvalili Jezusa v zakra¬ mentu svetega rešnjega Telesa za čudopolno rešitev iz očitne Sttierlne nevarnosti. — In tudi še v drugih časnih nadlogah s ° ljudje marsikterikrat našli pomoč pri Jezusu v zakramentu Sv etega rešnjega Telesa. Gorgonija, sestra svetega Gregorja Nocijančana, je imela neznano hudo bolezen. Kar so le ve¬ deli in znali, poskušali so zdravniki, da bi jo na noge spra— v ili, pa je niso mogli. V tej stiski se oberne do zdravnika Vs eh zdravnikov, ter se zateče k Jezusu v zakramentu pre¬ svetega rešnjega Telesa. K njemu se zateče, ga priserčno P r osijoč ljubega zdravja , ako bi njegova sveta volja bila. In §' e j, vsa potolažena je vstala od molitve, ter zadobila popol¬ noma zdravje telesno in dušno. Poglejte, ljube duše 1 kolike dobrote nam Jezus deli v Zi, bramenlu svetega rešnjega Telesa. Tolika dobrotljivost in ra dodarnosl Jezusova, ki nam jo skazuje v zakramentu svetega re š'ijega Telesa, kaj je pač drugega , kakor vedno opominje- Va nj e , da ga moramo pogostoma in radi obiskovati v svetem ^šnjem Telesu, ter ga ponižno moliti in prcdnj pokladati vse j V °]e reve in nadloge, vse svoje dušne in telesne potrebe. . a ko bi tudi tu ali tam kterikrat nobene posebne potrebe ne jjneli, (j a |)j zavoljo nje k Jezusu hiteli, mora nas že Iju- e *en naganjali in hvaležnost, da ga pridno obiskujemo v za- ra mentu svetega rešnjega Telesa. Jezus je naš naj boljši P p 'j>Hel• nobeno človeško serce nas ne ljubi tako, in nas tudi *j e more ljubiti tako, kakor nas ljubi in nas rad ima usmiljeni e £us; i n Jezus nam je neskončno vec dobrega storil , kakor 1 nam ves svet zamogel dobrega storiti. Tedaj nas že tudi v< 'ležuost naganja in nam naklada dolžnost, da moramo Je- a sa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa pričujočega ‘dno obiskovati in ponižno moliti. 3. Sveta Magdalena Paciška je vsak dan zjutraj clo T»°daj, opoldne in zvečer, in tudi še vmes med tem časom, a ^ r je le koli mogla, hitela Jezusa obiskat in molit v pre- 22 * - 340 - svetem rešnjem Telesu, in je tudi vsem svojim znancem pr aV priserčno priporočala tako pobožnost do presvetega rešnjeg 8 Telesa, ter jim prigovarjala in rekla : „Prijate! svojega pri' jatla, pri kterem stanuje, dostikrat obiskuje, mu vošči dobro jutro , dober večer in lahko noč; in tudi ne pušča v nem 8 * 1 nobene priložnosti, o kteri se vtegne po dnevu razgovarjati 2 njim. Ravno tako tudi ti večkrat obiskuj Gospoda v najsvetej' šem Zakramentu, kader ti to dopuščajo tvoje opravila. ’ znožju pred altarjem se prav dobro opravlja notranja molite^ Pri vsakem obiskovanju večnemu Očetu pogostoma daruj drag 0 kerv njegovega edinorojenega Sina, in kmalu boš čutil, da te obiskovanja prav — prav pripravne, ljubezen množiti v t v0 ' jem sercu.“ — Od bogoljubne kneginje z imenom Feria, ki po rani smerti svojega moža nuna Klarisarca poslala in P r { tem ime Ana od svetega križa prejela, pripovedujejo, da sl je v samostanu dala izzidati celico , iz klere je bilo okno peljano in obernjeno naravnost proti altarju, na kterem je b> shranjeno presveto rešnje Telo. Pri tem oknu, v obližju lB v pricujocnosti svojega Zveličarja je pobožna nevesta Kr> s,u sova veci del svojega časa prebudela. Nekega dne j° ^ imenitna gospa vpraševala, kaj da tukaj dela in misli, in kn da se mora toliko časa muditi pred najsvetejšim zakrament 011 *' Odgovorila je zvesta služabnica božja, ter rekla : „Na v vekomaj bi rada tukaj ostala. Ali mar nimamo tukaj svoj®8 Boga? O ti moj veličastni, dobrotljivi Bog! In vi me v P ra šujete , kaj da počenjam pred njim ? Ljubim ga , neskonc ^ ljubeznjivega; hvalim ga, vse časti in hvale vrednega 5 za hvalujem ga, njega, ki me obklada z brezštevilnimi dobrota' » darujem se mu, njemu, ki se je za mene daroval; prosim ej nipo-n . dolilf.a vsph milnat. Pnveile mi I« • t£»i Hpla 1"® b\o' njega, delilca vseh milost. Povejte mi le: Kaj dela pri bogatinu, kaj bolnik pri svojem zdravniku, kaj žejen - ^ vek pri studencu , kaj lačen človek pri mizi bogato oblo* e ^ Glejte, vse to delam jaz pred najsvetejšim zakramentom • ^ Nad to pobožno služabnico božjo se razgledujmo m 01 & ter se naj poprej od nje učimo priserčne ljubezni do v presvetem zakramentu svetega rešnjega Telesa , ktera bo vnemala, da bomo Jezusa v tem svetem zakramentu - 341 - kovali, kolikorkrat koli ga bomo mogli, in z veselim sercem obiskovali, na dalje se moramo od nje učiti, kako da moramo Jezusa v zakramentu presvetega rešnjega Telesa ljubiti, hva- bti, ga zahvaliti, se mu darovati, ga prositi, kader ga pridemo °biskovat. Ako to storimo, dopadlo bo Jezusu naše obisko¬ vanje in naša pobožnost, nam samim pa bo prinesla tisučerne ^ a gre za sedajno in za prihodnje življenje. Amen. XXVIII. keršanski nauk. Zakrament svetega rešnjega Telesa kar dar ali dari¬ tev — Od splošnih darov. 1. Jezusova ljubezen do nas je bila tako neizrečeno bka, da je hotel v zakramentu presvetega rešnjega Telesa Va dno med nami ostati, da bi kar brez vsega straha lahko k %tnu hodili, ter ga molili, in zaupljivo svoje potrebe predenj P°kladali. Toda Jezusovi neskončni ljubezni to ni še bilo * a dosti; gnala ga je še dalj, ter gnala tako dalječ, da je bo- med nami stanovati tudi za to , da bi se za nas daroval °§n, svojemu nebeškemu Očetu. — Ker smo tedaj do zdaj Premišljevali zakrament svetega rešnjega Telesa kar zakrament Sa m ob sebi, treba je, da premišljujemo zdaj: , k Zakrament presvetega rešnjega Telesa kar ar ali daritev. , , 2. Zakrament presvetega rešnjega Telesa kar dar ali atitev ni nobena druga daritev, kakor daritev svete maše. 342 Versta tedaj nanaša, da vam daritev svete maše razlng°tj začnem; prejden pa to razlaganje pričnem, treba je povedali še marsikaj drugega. Toraj si bom ves nauk od te reči raz- verstil tako le : Govoril bom: I. Od splošnib darov, H. Od daritve starega zaveta ali starega zakona, III. Od Jezusove daritve na svetem križu, IV. Od Jezusove daritve v nebesih, V. Od Jezusove daritve na zemlji v zakrament 0 svetega rešnjega Telesa, VI. Od svete maše, kakor se dan današnje bere* VII. Od drugih reči, ktere nauk od svete maš e bolj pojasnujejo. 3. Danes vam bom razlagal pervi stavek: I. Od splošnih darov. Dar sploh se imenuje vse, kar koli kdo dobrega želi stori iz tega konca, s tem namenom, da bi Boga častil, in z Bogom sklenil. Splošnji dar je tedaj dvojen: nctranj duhoven, in pa zunanj ali viden. ali se ali Notranj ali duhoven dar imenujemo vsako po bož°o ičdO misel, vsako bogaboječo željo, vsak svet občulljej, in resni voljo, vedno deržati se Boga, in toraj storiti vse, kar Bog zapoveduje, opuščati pa vse, kar prepoveduje. Notranj d° r i 0 po tem takem: Boga v duhu in resnici moliti, v Boga ver 0 " vali, vanj upati, njega čez vse ljubiti, bližnjega pa kakor sa¬ mega sebe. Toraj pravi Jezus Kristus, da Boga ljubiti vsega se. ca, iz vse pameti, iz vse duše in iz vse moči, iZ SV°' vsi ie»a bližnjega pa kakor samega S eb e , je boliš! kakor »- zgavm m klavrn darovi. (Jlarl . , 2 / 3 J 30 b £aaj da, - 343 - svoje grehe v sercu obžalovali, in se zavoljo njih globoko poniževali; spokorno in ponižano serce je resničen in Bogu dopadljiv dar po besedah kralja Davida, ki pravi: »Bogu do¬ padljiv dar je žalosti poln duh ; potertega in ponižnega serca, 0 Bog, ne boš zaničeval!" (Ps. 50, 19.) Zunanj ali viden splošen dar pa obstoji v zunanjih dobrih delih , ki jih kdo slori iz tega konca , da bi ž njimi Boga počastil, se z Bogom sklenil. „Vsako dobro delo", veli sveti Avguštin, „ki ga storimo s tem namenom, da bi se z Bogom sklenili v sveto družbo, je resničen dar". Po lem lakem je zunanja molitev in povzdigovanje rok med molilevjo * e dar, če namreč kdo moli zato , in svoje roke proti Bogu P 0v zdiguje zato, da bi Boga počastil. In sveto pismo tako Molitev tudi res dar imenuje , zakaj kraljevi prerok David v 140. psalmu tako le k Bogu govori: »Vzdigni se moja mo- ko kadilo pred tvoje obličje, povzdigovanje mojih rok ti bodi večerna daritev". (Ps. 140, 2.) Zatajevanje in pokor¬ ile svojega trupla se tudi imenuje zunanj dar, kakor pričuje Sveti Avguštin, rekoč: „če s treznostjo krotimo svoje truplo, bi s tem Bogu dopadli, je to že dar". Po besedah sve- * e go pisma je tudi smert dar, ki ga Bogu prinesemo, če se snierli voljno podveržemo , in jo iz ljubezni do Boga preter- pinio, dasiravno je smert prav za prav kazen ali strahovanje * a voljo izvirnega greha. Od Boga razsvitljeni kralj David nam Pove, da smert svetnikov je draga v božjih očeh. (Ps. 115, 15.) Toraj pa tudi večkrat slišimo, da so mučenci ali marterniki s Polivanjem svoje kervi in s svojo smertjo za vero prinesli B°gu dopadljiv dar. In ko so bili 'rije mladcnči v Babilon- shem mes*u verženi v razbeljeno peč, ker niso holli na kra¬ jno povelje zlate podobe po božje častiti in molikovati, mo- 1 i so v sredi platnena tako le: „Naš dar bodi danes v zgoven ar pred tvojim obličjem , o Gospod! da ti dopade". l° a n. 3, 40.) In obadvojne darove, ljubi moji! smo Bogu dolžni, n °lranje ali duhovne , in zunanje ali vidne. Dolžni smo mu 344 - duhovne darove; zakaj ker je Bog duh, moramo ga tudi v resnici moliti, moramo tudi v sercu polni časti in hvale biti do njega, moramo z živo vero vanj verovati, terdno vanj upati, ga čez vse ljubiti, moramo vse voljno ter- peti, in se pred njim prav globoko poniževati, in, če grešimo, svoje grehe v sercu obžalovati. „Bog ne tirja od nas ft , govori sveti Avguštin, „daru zaklane živali, (kader grešimo,) ampak dar skesanega in poterlega serca“. — P a ne le notranjih darov, ampak tudi zunanje darove smo Bogu dolžni: zakaj ker nismo le iz duše, ampak imamo tudi telo, ni zadosti, Boga le od znotraj, le v sercu častili, moliti in hvalili, dolžni smo Boga tudi od zunaj, s telesom častiti, in svojo notranjo pobožnost z zunanjimi dobrimi deli ohrano- vati in zviševali; in ker smo vsi sveta božja družinja , treba je tudi, da eden drugega z zunanjim lepim djanjem k pobož¬ nosti vnemamo, v pobožnosti ohranjamo in uterdujemo, in ker se po izvirnem grehu naše meso vzdiguje zoper duha, je prav, da ga ponižujemo z zunanjimi bogaboječimi deli, in tako duhu na kviško pomagamo k Bogu. Ali pomisliti je treba, da S° z unanji darovi samo takrat Bogu všeč in dopadljivi , kader SO sklenjeni z notranjimi darovi. Kdor, postavim , Boga z jezi' kom časti, mora tudi v sercu do Boga ves poln časti biti* Zunanji darovi brez notranjih so klas brez zerna, lupina brez jedra, so le hinavščina in gnjusoba pred Bogom. Kdor bi pred Bogom poklekoval, in se na persi terkal, v sercu p« za Boga ne maral, se svojih grehov ne kesal ; njegovo pokleko- vanje in na persi terkanje bi ne bilo Bogu dopadljivo, amp aK zoperno. Notranji darovi pa so Bogu vsegdar všeč in dopad¬ ljivi, če tudi niso sklenjeni z zunanjimi darovi. Kdor svoj 0 grehe obžaluje, dopadljiva je njegova žalost nad grehi Bogu, če se mu tudi solze ne udirajo po licih. Pa pravo l>ozj e češčenje in resnična ljubezen do Boga se ne dasta lahko za¬ klepati v serce, ampak plamenu enako pri vseh krajih * z serca švigata, kader se v njem znajdeta ; toraj so notranji da¬ rovi večidel sklenjeni z zunanjimi darovi. Kader pa Bogu notranje ali zunanje splošne darove oprav- - 345 Jjamo, smo mi sami vse to, kar je k daritvi potrebnega: mi sami smo tempelj, v kterem se daruje; mi smo altar, na kte¬ rem se Bogu daruje; mi smo mašniki, kteri Bogu dar oprav¬ ijo ; mi smo dar, kteri se Bogu prinese; mi smo kadilo , ktero se na kviško proti Bogu vali. To resnico nam pove sveti Avguštin, ko pravi : „Mi smo tempelj, v kterem Bog Prebiva; naše serce je altar, na kterem dar ponižnosti z og- n jem ljubezni zažigamo, in omečujemo božjo milost po njego- v em edinem Sinu, svojem velikem mašniku". Pa tudi sveto P'smo nam spričuje to resnico; zakaj sveti apostelj Janez pravi v skrivnem razodenju, da nas je Kristus storil mašnike svojega Nebeškega Očeta. (Skriv. raz. 1 , 6.) In sv. apostelj Peter imenuje kristijane kraljevo duhovstvo ; (I Petr. 2, 9.) in vsem Ye mim kristijanom brez razločka piše: „Vi ste sveto du- h°vstvo, da opravljale Bogu duhovne darove, kteri so mu pri— j et ni po Jezusu Kristusu". (I. Petr. 2, 5.) 9 maš- Kristijani! ali ste si že kterikrat prav k sercu vzeli to Jeselo resnico ? Ali ste že kterikrat premislili prav v živo fla ste tudi vi pri svetem kerstu posvečeni v nekakošne n 'be, da bi v tempeljnu svojega telesa na altarju svojega Ser ca i ognjem goreče ljubezni do Boga zažigali Bogu darove P°nižnosti. sramožljivosti, treznosti, poterpežljivosti in drugih imenitnost pravičnih kristijanov ! pravični kristijani, sveto duhov- razločka stanu in spola , da bi na opravljali splošne darove keršan- kteri so mu prijetni po Jezusu keršanskih čednost? O Kraljevo duhovstvo so s lvo so vsi pravični brez a harju svojega serca Bogu skih čednost in dobrih del, r 1 s t u s u. ^ 4* Pa kakošni morajo biti naši splošni darovi, i> a bodo nebeškemu Očetu prijetni po Jezusu Kristusu? Naši splošni darovi, da bodo Bogu prijetni po Jezusu Kristusu, morajo biti; a) popolni, in b) neprene jivi. - 346 - a) Naši darovi morajo biti pervič popolni, da bodo po Jezusu Kristusu prijetni nebeškemu Očetu. So pa popolni, če Bogu v dar damo vse, kar koli smo in kar koli imamo, če mu darujemo svoje telo, svojo dušo , svoje premoženje in vso svoje dela ; in vse to darovati mu smo tudi dolžni. Dolžni smo Bogu darovati svoje telo, kakor je sveti aposlelj Pavl zapovedal Rimljanom, ter jim je pisal: „Prosim vas, bratje! pri usmiljenju božjem, da dajte svoje telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo vaša služba po pameti"* (Rimlj. 12, 1.) Naše telo pa bo svet, živ in Bogu dopadljiv dar, če vse ude svojega telesa od hudega odvracujemo, in jih obračamo le v spolnovanjo božjih zapoved; če svoje telo okra- nimo v svetosti in časti, in ne delamo po njegovih gerdib željah, kakor molikovalci in neznabogi, ki Boga ne poznajo; če Boga v svojem životu častimo in nosimo s pokorjenjem svojega nepokornega mesa, s sramožljivosljo in čistostjo, * zmernostjo in treznostjo, z zatiranjem svojega hudega poželje- nja; če smo vedno pripravljeni, v duhu pokore preterpeti smert, kader nam jo Bog pošlje. „Naše telo*, pravi sveti Krizostoru, „bo svet dar, če ne bodo naše oči nič pregrešnrg 3 ogledovale, naš jezik nič hudega govoril; če ne bodo naše ušesa poslušale opravljanja in posvetnih pogovorov, naše roke nič hudobnega ne dopočenjale, naše noge na nobene pregrešne kraje ne hodile*. Pa, ljubi kristijani 1 to ni še zadosti; da- siravno prav potrebno, vendar ni še zadosti, da s svojim trup¬ lom nič hudega ne storimo, temveč da bo naše telo živ, svet in Bogu dopadljiv dar, je verh tega tudi še potrebno, da 9 svojim truplom dobro delamo, da svoje roke navadimo oprav¬ ljati bogaboječe, bogoljubne dela, da svoj jezik navadimo Boga hvaliti in poveličevati, da svoje ušesa navadimo Jezuso¬ ve nauke in pobožne pogovore poslušati, da svojo noge n 3 ' vadimo na svete kraje hoditi, ker Bogu dopadljiv dar obstoj 1 v tem, da se varujemo vse hudobije, in da spolnujemo božjo zapovedi. (Sir. 35, 2.) Bogu niso všeč in dopadljivi, in Bog zaverže take darove, kteri so omadeževani. Naj respokor” 1 grešniki svoje s pregrehami ognjušene telesa Bogu v dar p°- 347 - nujajo, kakor in kolikor koli hočejo, vendar le jih Bog ne vzame v dar. Vi, nespokorni grešniki ! darujete svoje telesa satanu, ker so gnjusoba Bogu vaše oči, iz kterih plamen ne¬ čistosti šviga; gnjusobne pred Bogom so vaše roke, ki jih stegujete po tujem blagu ; gnjusoben pred Bogom je vaš je¬ zik, ki laže, opravlja, zdražbe dela, kvanta, preklinja; gnju- sobne pred Bogom so vaše noge, ki vas nosijo na pregrešne kraje, v zapeljive druščinje. „Vaši darovi so mi gnjusoba“, rekel je Bog Judom. „ne morem jih terpeti; kajti vaše roke So polne kervi“. (Izaija t, 13 —15.) Varujte tedaj, pre¬ ljubi moji 1 svoj h pri svetem kerstu v tempelj božji posve¬ čenih teles vsakega greha, in oblačite jih z lepo obleko po¬ hlevnosti, čistosti, zmernosti in drugih keršanskih čednost, da kodo živ, svet in Bogu dopadljiv dar po Jezusu Kristusu. Če kole svoje telesa obranili v časti in svetosti, bo Bogu dopad¬ ljivo in všeč povzdigovanje vaših bogaboječih rok, mu bo prijetno poklekovanje vaših kolen, mu bo z voljo molitev, ki j° bole s svojim pobožnim jezikom pošiljali do sedeža božje jfiilosti. Srečen in presrečen tak kristijan, čegar telo je olep- Sft no in ozaljšano z lepimi čednostmi! Pa ne le svojega telesa, ampak tudi svojo dušo smo ( l°lžni dati Bogu v živ, svet in prijeten dar. Svojo dušo pa Bogu v živ, svet in prijeten dar damo, oko svoje dušne moči °kračamo le v spolnovanje volje božje: aho si prizadevamo s svojim umom in svojo pametjo bolj in bolj spoznovati božjo y se gamogočnost in neskončno modrost, nezmerno svetost, ne¬ izrečeno dobrotljivost, neskončno milost in vse druge božje lastnosti , in pa svojo nevednost, slepoto , tamolo, spačenost, slabost, revščino in nezmožnost k vsemu dobremu in nagnjenje k vsemu hudemu, in se zavoljo tega zmerom globokeje poni¬ žujemo; ako radi vse od Boga razodete resnice terdno veru- jenio, če jim tudi s svojo plitvo pametjo do konca ne pridemo ^ er jih s svojim zatemnelim umom ne zapopademo ; ako radi Sv ete in koristne reči premišljujemo. Svojo dušo Bogu v živ, s Vet in dopadljiv dar darujemo, ako vse svoje želje in nag¬ anja po božjih zapovedih obravnavamo ; ako s svojo prosto - 348 - voljo Boga čez vse ljubimo, le po koristnih rečeh hrepenimo, in svoje volje v božje razžaljenje ne obračamo; ako se le nad poštenimi, Bogu dopadljivimi, Bogu prijetnimi rečmi raz¬ veseljujemo, hudobne reči pa sovražimo, storjene grehe v sercu obžalujemo. — Tako tedaj darujemo svojo dušo Bogu, da mu um in pamet in voljo podveržemo in vse svoje želje in vse svoje nagnjenja. To je Bogu dopadljiv dar. Toda človek mora pri tej daritvi veliko terpeti: premagovati mora svoje hudo poželjenje, ki ga le v pregrešne reči vleče; zatirati mora svojo lastno ljubezen, ktera hoče le po svoji glavi delati in po svoji termi ravnati. Ti pa, grešnik, grešnica! daruj Bogu svojo dušo s tem, da mu v dar prineseš skesano, ponižano in spreobernjeno serce, ktero ne koperni več po pregrešnih slastih, ampak po bogaboječih delih, in tvoj dar bo Bogu všeč in dopadljiv; zakaj žalosti poln dub je Bogu dopadljiv dar, pofertega in ponižanega in spreobernjenega serca Bog ne zaničuje, nasproti pa Bog zaverže serce, i® kterega se kadi in vali dim prevzetnosti ali smrad nečistosti 5 nevošljivosti, sovraživa ali kake druge pregrehe. Bogu moramo darovati tudi vse svoje premoženje. Bogu svoje premoženje darujemo, če nanj svojega serca ne nave¬ zujemo , vseh svojih misel vanj ne obračamo in ne vtikamo? ampak ga po božji volji vživamo, in toraj obračamo v take reči, za ktere nam ga je Bog izročil. Bog pa hoče , da iz¬ ročeno premoženje obračamo v svoje časne potrebe, klerib potreb pa nam ne sme odkazovali naša poželjivost, ampak nam jih mora napovedovati sveto evangelije, zakaj po nauku sveteg a evangelija bomo kmalu zadosti imeli, po nauku svoje poželji' vosti pa nikdar nikoli ne. Bog pa tudi hoče, da z obilnostjo svojega premoženja revežem pomagamo. „Ne pozabite dobrot¬ ljivi biti, in ubogim podeljevati*, pravi sv. aposlelj Pavl? „zakaj s takimi darmi se Bogu prikupimo*. (Ilebr. 13, 16 -) Kader tedaj ubogim podelimo, Bogu od svojega premoženja dar prinesemo : revež je, tako rekoč, altar, na kterega se dar položi, in s kterega Jezus Kristus dar vzame ; zakaj, karkob kteremu svojih bratov storimo, oberne Jezus ravno tako, kakor - 349 - da bi bilo njemu samemu storjeno. V duhu pokore podeljena miložnja je bogospraven dar, s kterim človek svoje grehe zbrisuje, in se z Bogom spravlja. Tako je tedaj časno pre¬ moženje obračati v svojo in svojega bližnjega časno in večno Sr ečo, nikar pa ne, da bi človek ž njim stregel svoji prevzet¬ nosti in nečimurnosti, in pasel in nasitoval ž njim svoje pre¬ grešne, mesene želje. OJ Boga premoženje prejemamo; po njegovi sveti volji ga tudi obračajmo! Bogu smo tudi dolžni darovati vse svoje dela, vse svoje djanje m nehanje. Karkoli storimo ali prelerpimo, le zato storimo in opravljajmo, le zato voljno terpimo, ker Bog tako zapoveduje; in karkoli opustimo, le zalo opuščajmo, ker Bog t° prepoveduje: pri vseli svojih delili želimo Bogu dopadati, božjo voljo spolnovati, božjo čast poviševali. In če naše dobre dela izvirajo iz ljubezni do Boga, bodo mu te naše dobre dela dopadljivi darovi, ker je po nauku svetega Avguština »vsako dobro delo resničen dar, če ga storimo iz tega cdj 'n konca, da bi ž njim Boga častili, in se z Bogom v sveto družbo sklenili*. Kolikanj prijetnih darov tedaj lahko vsak dan Bogu opravljamo, ako brez smerlnega greha živimo, in na tanjko spolnujemo dolžnosti svojega stanu iz ljubezni do Boga! h) Naši darovi morajo pa drugič bili tudi nepreneli¬ tji vi, da bodo nebeškemu Očetu všeč in dopadljivi. Pri sve- tem kersiu smo bili pervič Bogu darovani, in vse naše živ¬ ljenje mora biti vedna daritev , klera se bo še le s smertjo boncala. Bogu smo tedaj dolžni darovati svoje otročje, svojo čdadenške, svoje moške in svoje stare leta; dolžni smo mu darovati vse svoje življenje, od svetega kersta do svojega groba. — Ali pa smo vsi svoje preteklo življenje Bogu da- r °vali ? Ali nismo še nikoli ne te svoje daritve pretergali ? ^se svoje preteklo življenje smo Bogu darovali, ako smo do- s >hmalo svojo kerstno nedolžnost ohranili; svojo daritev smo P 11 pretergali, ako smo v kak smerten greh zabredli, kajti daritev se z vsakim smertnim grehom preterga. Kaj pa še *®> če smo večidel svojega življenja ne Bogu, ampak satanu, - 350 — posvetnemu grešnemu veselju, svojemu hudemu nagnjenju da¬ rovali ? O če je temu tako, nesimo berž razžaljenemu nebeš¬ kemu Očetu dar skesanega, ponižanega, spreobernjenega serca; ta dar še od nas vzame , in pred lem nobenega drugega ne 1 Srečen pa, čez vse srečen je tisti, ki v svoji vesti bere, da je vse svoje življenje le Bogu daroval! Prišla bo ura, da se bo samega sebe na altarju smertne postelje Bogu v dopadljiv klaven dar dal, kjer ga bo od Boga poslana služabnica, smert, umorila, in v srečno večnost preselila. 5. Zdaj tedaj vemo, kaj da so notranji, kaj pa zu¬ nanji splošni darovi, ki smo jih Bogu dolžni. Pač vesel* moramo bili, če pomislimo, da take darove lahko vsak dan Bogu opravljamo , ker smo bili mi vsi v nekakošnem pomenu v božje mašnike posvečeni, da bi opravljali Bogu duhovne darove, ki so mu prijetni in dopadljivi po Jezusu Kristusu , njegovem edmorojenem Sinu , našem Odrešeniku in Zveličarju- Zažigajmo tedaj vsak dan Bogu na altarju svojega bogaboje¬ čega serca dar molitve , dar hvale božje , dar kesanja ali ža¬ lovanja nad grehi, dar svetih misel in bogaboječih, bogoljubnih želj, dar keršanskih čednost in dobrih del ! Prosim vas, bratje in sestre v Kristusu! prosim vas pri milosti božji, dajte svoje telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo vaša služba Bogu prijetna in dopadljiva. Darujte mu tudi svojo dušo , dila , da je med tolikimi ljudmi, ki so Jezusa ljubili in raui lme li, znašlo se tudi mnogo ljulih nasprotnikov, zagrizenih 8 °vražnikov, ki so njenemu ljubemu Sinu povsod zanjke na- - 352 - stavljali, in mu clo po življenju stregli. Darovala se mu kader je srečala Jezusa na križevem potu s težkim križem obloženega, in kader je na Golgoti pod križem stala, in v idila preljubega Sina umirati v nedopovedljivih bolečinah. Darovala se mu je, kader je po Jezusovem vstajenju in vnebohodu in po prihodu svetega Duha pod Janezovim varstvom še na zemlji bivala, dokler ni svoje svete duše izdihnila, ter šla v nebesa- Razgledujte se tudi še nad drugimi svetniki, ki so se vsi od kraja Bogu darovali z dušo in telesom. Na misel mi prid 0 zmed drugih svet Ignacij mučeneč, škof v Antiohiji, ki je pod Trajanovim cesarovanjein bil v Rim peljan , da bi ga ondi zavoljo svete vere Jezusove umorili, ter vergli pred divj® zveri, ktere naj bi ga raztergale in požerle. Kako lepo j 0 brati od lega svetega moža, da se ni bal tolikanj strašne smerti, marveč se je je še clo veselil, ter si vso pot želel» da bi mu divje zveri ne prizanašale , ampak ga gotovo raz" tergale in umorile. In kader je zaslišal rujovece razdivjane leve, med ktere je imel veržen biti, rekel je: „Ž to Kristusovo sem, zobje divjih zveri me bodo razmleli, da bom kar čist kruh spoznan*. Nad tem in nad drugimi svetniki se rozgi 0 " dujle, in kakor oni, se tudi vi Bogu darujte, ter le Bogu 01 za Boga živite ; potlej bole vi sami resničen in Bogu prijeto 0 in dopadljiv dar. »Bogu posvečen človek“, pravi sveti A v " guštin, „kohkor svetu odmerje , in le za Boga živi, je p >’ aV1 dar“. Amen. - 353 - XXIX. keršanski nauk. Od daritve starega zaveta ali starega zakona. 1. Pričel sem zadnjič razlagati keršanski nauk od za¬ kramenta presvetega rešnjega Telesa kar dara ali daritve, ter govoril naj poprej od splošnih darov. Povedal sem vam, da dar sploh se imenuje vse, kar koli kdo dobrega želi ali stori ' z tega konca ali s tim namenom, da bi Boga častil, in se z ^°gom sklenil. — Splošni dar je po tem takem dvojen : ^otranj ali duhoven, in pa zunanj ali viden. Notranj a H duhoven dar se imenuje vsaka pobožna misel, vsaka bogaboječa želja, vsak svet občutljej in resnična volja, vedno deržati se Boga, in toraj storiti vse, kar Bog zapoveduje, o- Pusliii pa vse, kar prepoveduje. — Zunanj ali viden splo- ®en dar pa obstoji v zunanjih dobrih delih, ki jih kdo dopri- ® a ša iz tega cilj in konca, da bi ž njimi Boga počastil, se z “°gom sklenil. — Obad vojne darove smo Bogu dolžni; kajti l^amo dušo in smo mu duhovne darove dolžni, in imamo telo 1,1 smo mu dolžni tudi zunanje darove. — Naši darovi pa Morajo biti popolni, ter moramo Bogu darovati vse, kar Sm ° in kar imamo, ter dušo in telo, svoje,premoženje in vse sv °je dela, — Zraven tega morajo naši darovi biti tudi še jj e prenehljivi ali stanovitni, ter moramo ves čas življenja darovati Bogu vse, kar smo in kar imamo. — Od vsega tega l e bilo obširniše govorjeno v poslednjem keršanskem nauku. 2. Da svoji obljubi zvest ostanem , govoril bom danes: II) Od daritve starega zaveta ali starega zakona. Perva človeka , Adam in Eva , sta v stanu nedolžnosti °gu splošne darove opravljala; sama sebe sta Bogu dajala Kerš. a. IV. pogl. 23 - 354 - v svet in neomadeževan dar, in mu darovala vse svoje dela, da sta častila in hvalila Boga, od kterega sta prejela življenje, nedolžnost in velike milosti. Hvala, ki sta jo Bogu dajala v mislih, željah in z besedami, dela, ki sta jih Bogu v čast opravljala, bile so Bogu zgol prijetni darovi. In ako bi ne bili naši pervi starši grešili, ne bilo bi nič drugega treba Bogu darovati, ko samega sebe, svojo dušo in svoje telo in svoje dela. Vsa zemlja bila bi tempelj božji; in Bog bi imel povsod zveste služabnike, kteri bi ga v duhu in resnici molib, in se mu sami v prijeten dar dajali. Toda po storjenem grehu naših pervih staršev se je vse spremenilo, Yse spre' obernilo. Izvirni ali poerbani greh je ves človeški rod ognju' sil; človek po izvirnem grehu clo nič Bogu prijetnega ni imel nad seboj, in toraj ni mogel samega sebe dati Bogu v prij e ' ten dar, kakor bi se mu bil dajal, ko bi bil v nedolžnost' ostal; kajti Bogu se ne sme nič omadeževanega darovati' Zavoljo izvirnega greha pa ne nehajo dolžnosti, ki jih J e imel človek v stanu nedolžnosti do Boga, temveč nas vežejo ravno tako, kakor pred storjenim grehom ; in toraj smo tudi po izvirnem grehu dolžni Boga z darovi častiti, hvaliti in pr 0 ' siti; greh ni odvzel teh dolžnost, ali tudi le zmanjšal ne > temveč še le pomnožil jih je, ker je vpeljal tudi potrebo n°' vega daru, namreč takega daru, kteri bi izbrisal kazen z ,z " virnim grehom zasluženo. Ker je bilo pa vse človeštvo z izvirnim grehom ognjušeno tako, da ni moglo dopolnovati dolžnost, ki jih je božja pravica od njega lirjala; bilo 0 moralo precej in nemudoma zaterto, pokončano biti in vekom 0 ! zaverženo. Toda Bog se je, to nam pove sveto pism°» usmilil človeškega rodu, in je že našim pervim staršem oblj u ' bil nov, čist in svet dar, da bi se s tim darom vsak člov® očistil, in ga namesto sebe, in ž njim tudi samega sebe Bog daroval. Ta od Boga nam obljubljeni dar je Jezus Krist 115 j Sin božji, na svetem križu umorjen. „Njega, ki ni p° zn ? greha", piše sveti apostelj Pavl, „je Bog zavoljo nas v spr 0vn J|? (daritev za greh) storil, da bi bili v njem opravičeni P re Bogom". (II. Kor. 5, 21.) 355 - Da bi pa človek nikoli ne bil pozabil, da je tudi po grehu ravno tako, kakor poprej v stanu nedolžnosti, dolžen Boga častiti, ga hvaliti za prejete dobrote, ga novih prositi, in verh tega še zavoljo storjenega greha razžaljeni pravici božji zadostiti; da bi pa pri tem vendar ne obupal, ker je Boga z grehom razžalil, temveč da bi vedno pomnil novega , čistega in svetega daru, ki mu ga je Bog obljubil, in da bi vanj svoje zaupanje stavil: zato je Bog že precej od začetka ljudem ukazal, naj mu poleg splošnih darov opravljajo še po¬ sebne darove. In odsihmalo niso ljudje le splošnih darov upravljali Bogu , kteri darovi obstojijo v bogaboječih mislih, Pobožnih željah, bogoljubnih delih; ampak darovali so mu tudi živino, žito, sadje, moko, kruh, vino, olje, kadilo, i. t. d. Ti darovi so bili precej po storjenem grehu v navadi pri ljudeh, da so ž njimi Boga častili, ga potrebnih dobrot prosili, in ga Za prejete hvalili. Tako sta že Adamova sinova, Kajn in Abelj, vsak od svojih pridelkov Bogu dar prinašala, altar na¬ pravila in na njem prineseni dar zažgala Bogu v čast in hvalo. Bajn, ki je bil kmetovalec, je Bogu v dar zažgal nekoliko aernja; Abelj pa , ki je bil ovčar, je pervega mladiča svoje čude zaklal, ter ga Bogu v čast zažgal. Noe, ko je po ve¬ soljnem potopu iz barke stopil, je iz hvaležnosti do Boga na¬ pravil altar, zbral nekaj žival in ptičev, jih zaklal, razsekal, * n Bogu na altarju zažgal, da jo s to daritevjo Boga zahvalil Za odrešenje. Melkizedek je Bogu kruh in vino daroval. Abraham je šel na božje povelje ua goro Morijo z Izakom, svojim sinom, da bi ga na njej zaklal in Bogu daroval. Ja- kob na potu proti Mezopotamiji je pod golim nebom spal, in P° noči čudno prikazen imel; zjutraj, ko zarija napoči, vzel l e kamen, ga po koncu postavi, in v spomin, da je Bogu po¬ svečen , ga ves hvaležen z oljem oblije. — Ko je pa Bog v® tisuč let po stvarjenju sveta Izraelcem na Sinajski gori P° Mozesu zapovedi dal, odkazal jim je sam darove , ki naj jih darujejo, in zapovedal vse opravke in obrede ali ce- " ' Izraelci so čast klali in ri tekla pri 23 * --ujunije, s kterimi mu morajo darove opravlji P a Bogu zdaj darovali živino, ki so jo njemu *§ a li, in to so bili kervavi darovi, ker je - 356 — darovih; zdaj so mu darovali lepo moko, kruh, vino, olje itd,, in to so bili nekervavi darovi, ker se ni kri prelivala pr* takih daritvah. 3. Prejden vam pa, ljubi moji! kaj več povem od da¬ ritve, ki so jo Izraelci Bogu opravljali, moram vam ne¬ koliko v misel vzeti od snidnice in pa od Jeruzalemskega tempelj na, na klerih dveh krajih so Izraelci Bogu darovali« Sni d niča je bila berhko, lepo pisan šotor iz ličnih desk, ktere so bile sklenjene z zlatimi obročki. Bila je snidnica deset komolcev široka in trideset komolcev dolga , in pa od vseh strani z dragimi perti pregernjena. Pregrinjalo od verha do tal je snidnico delilo na dva kraja dva predala. Pervemu in imenitnišemu delu snidnice, ki je bil na pol manjši od drugega, reklo se je presvetišče, drugemu pa svetišče« V presvetišču je bila škrinja zaveze. Skrinja zaveze pa j e bila narejena iz dragega lesa, in z zlatom bogato vdelana; bila je poltretji komolc dolga in poldrugi komolc široka * n visoka. Nad pokrovom le škrinje, kteri je bil sedež božji, bila sta častitljiva Keruba , ki sta svoje perutnice eden prot 1 drugemu razprostirala , in pokrov obsenčevala. V škrinji za¬ veze pa je bil zlat verč z nekoliko zernji mane , s ktero J 0 Bog Izraelce v puščavi redil; v škrinji zaveze je bila tud* Aronova palica, ktera je bila na enkrat ozelenela in sad ob¬ rodila v znamnje, da je Aron od Boga izvoljen v velikeg 8 duhovna; v škrinji zaveze ste bile tudi dve kamnjeni tabli, na kteri je bil Bog s svojim lastnim perstom zapisal zapoved 1 « — Unkraj pregrinjala, v svetišču, je stala pozlačena miza, 111 na njej dvanajst pomiznih ali darilnih kruhov v dveh verstab? in noži zraven njih. Darilni kruhi so bili iz naj lepše p 30 ". nične moke s kadilom potresene. Vsako saboto so se drug 1 devali na mizo, stare so pa duhovni povžili. V sredi svetišča J e stal altar, na kterem se je kadilo zažigalo, in njegov di« 1 na kviško valil. Zraven tega altarja je stal zlat svečnik 8 sedmimi roglji, na kterih je gorelo sedem svetil. (Ilebr. — Okoli snidnice je bilo pa dvorišče, sto komolcev dolgo , 357 petdeset pa široko, in okoli in okoli s pregrinjali obdano, ki so bili na zlate steberče pripeti. V tem dvorišču je stal pred snidnico pod golim nebom altar, da so se na njem zažigali žgavni darovi. V snidnici so Izraelci od začetka službo božjč opravljali; >n ker niso še imeli stanovitnega prebivališča, ampak so šli proti obljubljeni deželi, bila je snidnica napravljena tako, da so jo lahko razderli, seboj vzeli in kje drugej spet postavili. V znamnje, da je Bog v snidnici pričujoč, se je spustil nad njo tisti oblak, kteri je Izraelcem iz Egiptovskega kazal pot v puščavo. In dokler je la oblak obdajal snidnico, morali so Izraelci ostati na mestu; kader se je pa znad snidnice vzdig- uil, morali so dalje iti. V tej snidnici so Izraelci okoli šest sto let opravljali službo božjo, dokler ni kralj Salamon v Jeruza¬ lemu Bogu izzidal tempeljna. Ko je bil kralj Salomon v Jeruzalemu Bogu tempelj iz¬ zidal, mogli so Izraelci v njem Bogu darove opravljati, ker se je v njem branila skrinja zaveze. Jeruzalemski tempelj je bil sozidan po podobi snidnice, samo da je bilo na njem vse veči in lepši. Bil je šestdeset komolcev dolg, in presvetišče imenovan. V presvetišču je bila škrinja zaveze, in le enkrat v letu je smel samo veliki duhoven vanj. Presvetišče je bilo z dvojimi durmi iz oljkovega lesa zaperto, in pred durmi je viselo pregrinjalo od verha do tal. — Takraj pregrinjala se j 0 začel drugi del tempeljna, kteremu se je reklo svetišče. Svetišče je bilo štirdeset komolcev dolgo. V svetišču je stal blizo pregrinjala zlat altar, da se je na njem Bogu kadilo za¬ žgalo, in deset zlatih svečnikov s svetili je bilo, pet na levi Pet na desni strani altarja, da se je razsvitljevala hiša božja. Pa tudi vsa druga posoda in vse kadilnice so bile iz samo suhega, čistega zlata. Cio žeblji so bili zlati. Tla so bile z zlatom vložene, in vrata z zlatom prevlečene. dvor, Precej pred tempeljnom so bili trije veliki dvori. Pervi v kterega se je iz tempeljna prišlo, je bil duhovski - 358 dvor imenovan, ker so navadno le duhovni in leviti smeli vanj, da so v njem živino klali, jo Bogu v dar zažigali na bronastem altarju, ki je v sredi dvora stal. V tem dvoru je tudi cela truma pevcev Davidove psalme prepevala pri službi božji. Bil je z mostovži in poslopji obdan. — Drugi dvor, 2 omrežjem od pervega ločen, je bil še veči, in je tudi mo- stovže in poslopja imel, po kterih so duhovni in leviti prebi¬ vali, kader so v Jeruzalemu službo božjo opravljali; po nek- terih so pa tudi tempeljnovo posodo hranili. Drugi dvor je bil Izraelov dvor imenovan, ker so se Izraelci k molitvi shajali o praznikih, in tudi vsak dan ob času daritve in službe božje, ktero so duhovni v svetišču opravljali ali pa v pervem dvoru. V tem dvoru je bila cerkvena skrinjica ali darilnica, v ktero so se metali božji darovi v denarjih. — Za tem dvo¬ rom je bil tretji dvor, imenovan dvor narodov, ker so vanj smeli narodi iz vse zemlje, kteri so pravega Boga spoznali* če tudi niso sprejeli Judovske vere. Po tem dvoru je bilo tudi dosti mostovžev, po kterih se je učilo ali sodilo. In glejte, vse to, tempelj in ti trije veliki dvori, se sploh tempelj imenuje. Kader sveto evangelije pravi, da je Je* ug v tempeljnu stal, hodil ali učil; mora se misliti, da je \ drugem ali tretjem dvoru stal, hodil ali učil. Jeruzalemski tempelj je bil tedaj zidovje, da nikoli takega. Nikoli še ni bilo dražejega tempeljna na zemlji od Salomonovega. Pa s ° ga tudi sedem let stavili. 4. Zdaj pa premislimo , kako so Izraelci od začetka y snidnici, pozneje pa v Jeruzalemskem tempeljnu Bogu darovali- Levijev rod je bil od Boga odločen, da opravlja služb 0 božjo. Naj imenilniši med duhovni je bil veliki duhoven, kteri je bil posvečen, z oljem pomaziljen, in se je s prelep 0 obleko ločil od drugih. Veliki duhoven je imel več drugi* 1 duhovnov in levi tov pod svojo oblastjo, da so mu poma¬ gali opravljati službo božjo. Judovski duhovni so Bog« v snidnici ali tempeljnu vsak dan zjutraj in zvečer darove oprav¬ ljali, in sicer iz tega čvelerega cilj in konca: - 359 - a) Da so 7, darovi Boga častili, njegovo oblast do vseh stvari na znanje dajali, in mu svojo ponižnost in pokorščino skazovali. Kdor je hotel Boga z darom počastiti, moral je odbrati zdravo žival, ktera je bila brez vse graje, ali vola (junca), ali ovco, ali goloba; jo je pred snidnico, pozneje pa pred Jeruzalemski tempelj, prignal ali prinesel, in v znamnje, da bo živino namesto sebe dal Bogu v dar, jej je roke na gl?vo položil, ter jo Bogu daroval. Kader je pa vse ljudstvo hotlo Bogu v čast dar opraviti, prignala se je živina pred snidnico, in starašini ljudstvo so jej y imenu vsega ljudstva roke na glavo položili, in jo potlej dali duhovnom, da so jo duhovni Bogu v čast darovali. — Darovali so jo pa tako le: Med Molitvami so živino zaklali, in njeno kerv v posodo prestregli, jo zlili okoli altarja, kteri je pred snidnico ali tempeljnom pod milim nebom pripravljen bil za žgavne darove. Potem so živino iz kože djali, (kožo so duhovni za se obderžali,) joj noge odsekali, in oserčje iz nje pobrali, in jo potlej na drobne kose razsekali. Razsekane kose so Bogu darovali tako, da so jih pred seboj na kviško povzdignili, kar se daritev Imenuje, in potlej so jih položili na altar, ki je bil za žgavne darove pripravljen, in do čistega sožgali; in dim se je proti uebu valil Bogu v prijetno dišavo. Vse je moralo zgoreti, kar se je Bogu v čast darovalo; noben človek, niti duhovni, ttiti drugi Izraelci niso smeli od darovane živine nič pokusiti, kader so z daritevjo Boga molili in častili. Ker so živino B°gu klali, imenujejo se ti darovi klavni darovi; in ko so j° Bogu v čast tudi žgali, imenujejo jih tudi žgavne darove. Bor so pa Judje živino klali in do čistega sožigali zato, da bi 3 temi klavnimi in žgavnimi darovi Boga častili, imenovali so Se ti darovi tudi bogočastni darovi. b) Drugič so Bogu darove prinašali tudi iz tega cilj in konca, da so ž njimi tolažili razžaljeno pravico božjo, in Boga °dpuščenja grehov prosili. Kader so se namreč kteri Izraelci pregrešili, morali so se pred Bogom poniževati, in mu darove prinašati, vsak po svojem premoženju in po velikosti svojih grehov, ali tele, ali ovna, ali ovco ali kaj moke. Te živali - 360 - so duhovni pred snidnieo ali tempeljnom zaklali, ž njih kervjo altar pokropili, nekaj mesa na altarju Bogu v dar zažgali, in nekaj zunaj stana v ogenj vergli, tretji del so pa sami zavžili- Če so pa duhovni za svoje grehe Bogu darovali, ali če se je darovalo za grehe vsega ljudstva, kralja ali velikega duhovna, moralo se je vse meso, kar se ga ni na altarju Bogu v dar zažgalo, zunaj stana ali zunaj mesta v ogenj vreči; nihče ga ni smel okusiti: zakaj čist je moral hiti, kdor je hotel jesti od darovanega mesa; kdor je pa dar za grehe prinesel, imeli so ga za nečistega, in to je spričevalo, kakor piše sveti Pavl v listu do Hebrejev, da darovi stare zaveze niso v sebi imeli moči grehov izbrisali, in vesti očistiti, in ker so s takimi da¬ rovi Boga odpuščenja grehov prosili, in se z razžaljenim Bo¬ gom spravljali, bili so ti darovi bogospravni darovi imenovani. c) Tretjič so Izraelci Bogu darovali tudi zato, da so Boga hvalili za dobro letinjo, za dobljeno zmago na vojskah in za druge prejete dobrote. Kedar koli so Izraelci kako posebno dobroto od Boga dosegli, zaklali so precej na tisuče volov, jih razmesarili, in nekaj mesa so na altarju Bogu v dar zažgali, drugi del mesa so duhovni zavžili, tretji del so ga P® dobili Izraelci, kteri so darove prinesli, in njih sorodovina ali prijatli, ki so bili k daritvi povabljeni; vsak je smel od daro¬ vanega mesa jesti, kader so z daritevjo Boga zahvalili. In 1° vživanje darovanega mesa je bilo v starem zakonu obhajil 0 ) po kterem so se Izraelci vdeleževali daritve; kader pa niS° smeli jesti, sklenili so se v duhu z darom, od kterega jim 1,1 bilo pripuščeno jesti, in so v sercu želeli, kar so z darom na znanje dajali, in tako so duhovno obhajilo prejeli. Darovi, s kterimi so Izraelci Boga za prejete dobrote hvalili, imeno¬ vali so se bogohvalni darovi. d) četertič so Izraelci Bogu darove opravljali tudi ta¬ krat, kader so Boga prosili potrebnih dobrot, postavim , dobro letinje, odvernjenja kake nadloge; in to so bili bogopro sn ' darovi, ker so ž njimi prosili Boga potrebnih dobrot. Kader - 361 - je kdo bogoprosen dar prinesel, sožgal se je en del Bogu v čast, en del so duhovni dobili, en del pa tisti, ki je dar pri¬ nesel , in njegova rodovina. Še veliko drugih darov so morali Izraelci opravljati po božjem povelju; pa kdo bi vse v misel jemal? Opomnim naj le še naj imenitnišega daru, ki so ga opravljali Izraelci vsako leto enkrat. Ta dar je bil bogospravni dar za vse Izra¬ elsko ljudstvo skupaj, ki so ga opravljali deseti dan vi¬ notoka ali oktobra mesca. Ta dan so se morali vsi Izraelci pokoriti, in svoje grehe obžalovati, vsi — , veliki duhoven, drugi duhovni, Izraelci visokega in nizkega stanu — , vsi so korali delati pokoro. Veliki duhoven je moral za-se in za svojo hišo junca dati Bogu v spravni dar; na to pa tudi pri¬ pravljen biti za Izraelce opraviti bogospravni dar. Po duhovsko °blečen je moral pred snidnico, pozneje pred tempeljnom stati, ’n pripeljali so mu v imenu vseh dvanajstih rodov dva kozla 'n enega ovna, ktere je pred Gospoda postavil , in mu jih v dar namenil. Oven se je zaklal v bogočastni dar, in en kozelj je bil tudi zaklan v bogospravni dar. Veliki duhoven je na le vzel kerv zaklanega kozla in ovna, je vzel z altarja živega °glja, ter je šel s kervjo in ognjem zad za ogrinjalo v pre- svetišče, kjer je Bog prebival, se je vstopil pred sedež božji, |e djal na ogenj naj dražejega kadila, in je ž njim pokadil ,°žji sedež, potem je perst pomočil v kerv spravnega daru, 111 sedemkrat pokropil proti solnčnemu vzhodu, in sedemkrat P r °ti božjemu sedežu; in vse to je storil v znamnje, da se Vs ' očiščujejo greha. Samo ta dan — enkrat v letu — je smel veliki duhoven stopili v presvetišče. Ko je veliki du¬ hoven prišel iz snidnice ali lempeljna, položil je unemu še z ivemu kozlu roke na glavo, vse hudobije Izraelskega ljudstva tla znanje dal, in jih, tako rekoč, kozlu na glavo sklical, in ® temi pregrehami Izraelskega ljudstva' obloženega kozla je v ^ pripravljen človek v puščavo odpeljal, ali ga pa iz kake V[ save v brezen pahnil, da je pregrehe, tako rekoč, od Izra- e * ce Y v puščavo odnesel, ali seboj v brezen pogreznil. - 362 - 5. To so bili imenitniši darovi stare zaveze. Iz darov stare zaveze bomo zdaj prav lahko umeli, kaj da se prav za prav dar imenuje. Prav za prav se dar imenuje tista zunanja vidna reč, ktera se po služabniku , nalašč v to postavljenem > Bogu daruje tako, da se darovana reč stere in pokonča ali vsaj spremeni. K vsakemu daru je tedaj treba štirih reči: a) Mora se darovati kaka zunanja, vidna reč, postavim) živina, ali sadje, ali kruh, ali vino, ali kadilo i. t. d. b) Ta vidna in zunanja reč se mora Bogu v dar dati) ker se z daritevjo skaže komu naj veča čast, naj veča in vsa čast gre pa samemu Bogu. Toraj pravi sveti Avguštin: „Nikdar ni še nihče daroval komu drugemu, razun tistemu, od kterega j e vedel ali mislil, da je Bog, in kterega je hotel imeti za Boga*' c) Kar je v dar pripravljeno, mora Bogu darovati v to posvečeni služabnik, ker je daritev posebno in očitno delo vere, ki ga toraj le v to odločeni in posvečeni služab- niki smejo opravljati. Prejden so Izraelci od Boga po Mozes« spisane zapovedi prejeli, opravljali so Bogu darove poglavan* večih družinj, ali drugi možje, ki jih je Bog posebno v to postavil, kakoršni so bili očaki Noe, Abraham , Izak, Jakob) ali kakor se bere od Melkizedeka, kteri je v svetem pism u duhoven Najvišega imenovan. Ko so bili pa Izraelci od Boga spisane zapovedi prejeli, bil je v duhovstvo odločen Levijo* rod. Aron je bil pervi veliki duhoven, in drugi iz njegovega rodu so bili duhovni; vsem drugim Izraelcem pa je bilo ojstro prepovedano duhovne opravila opravljali, ali Bogu darove za¬ žigati. Kore, Datan in Abiron so se bili prederznili opra* Ijati duhovne opravila, dasiravno niso bili v to posvečeni) nemudoma jih je zadela šiba božja: zemlja se je pod njim’ odperla, in jih je žive požerla; kar je bilo pa še drugib njihove prederznosti deležnih, bili so z ognjem spod neba končani. In glejte, ravno tako so tudi v no°vi zavezi duhovni zmed ljudi odbrani, da v imenu vseh kristjanov službo božjo. - 363 - d) Kar se Bogu v dar prinese, mora se končati ali pa vsaj spremeniti. Tako je bila v stari zavezi, postavim, živina klana, in meso ali vsaj nekaj mesa je bilo sožganega; tisti kozel, na kterega je veliki duhoven roke položil v znam¬ ke , da so nanj prenesene vse pregrehe ljudstva, bil je po lem v puščavo zagnan, s tem ljudem odtegnjen, in, tako re¬ koč, pokončan. To končanje Bogu darovane reči pomenja, 'ta je Bog gospodar vseh reči, in toraj naših daril ne potre¬ buje. Če se ljudem ali clo kralju kaka reč daruje, ne konča Se , ker ljudem in tudi kralju dobro zaleže ; Bog pa nobenih r ®či ne potrebuje. In ker so darovi, ki jih človek Bogu °pravlja, le zunanja znamnja, s kterimi se samega sebe Bogu kovati želi, kakor govori sveti Avguštin, rekoč: Dar, ki se v 'di, je sveto znamnje daru, ki se ne vidi; ker tedaj zunanji dur pomenja, da človek samega sebe želi darovati, toraj daje končanje Bogu darovane reči tudi to na.znanje, da smo za¬ voljo greha smerti vredni, ki jo pa dar, postavim , zaklana z 'vina ali sožgano žito, namesto nas preterpi. 6. Iz daritve stare zaveze se pa tudi učimo, da so da¬ rovi čveteri, ker se iz čveterega cilj in konca opravljajo “°gu: ali so: a) bogočastni darovi, s kterimi se božja J^ogočnost moli, in božja oblast do vseh stvari povišuje; ali ") bogospravni darovi, s kterimi se Bog odpuščenja grehov P r °si; ali c) bogohvalni darovi, s kterimi se Bog za do¬ ajene dobrote hvali; ali d) bogoprosni darovi, s kterimi Se Bog prosi potrebnih dobrot. 7. Ali so pa imeli darovi stare zaveze v sebi Jj°c, opravičiti in posvetiti vse tiste, kteri so jih °gu opravljali? — Darovi stare zaveze niso imeli nobene tr, °či v sebi darovalcev opravičiti, temveč so opravičenje le P°menjali. „Nemogoče je“, piše sveti apostelj Pavl, „da bi s kervjo juncev in kozlev grehi odvzeli*. (Ilebr. 10, 4.) ® Sv Oti Avguštin pravi : „Darovi stare zaveze niso grehov T^isovali, ampak so ljudi le grehov prepričevali*. Vsa korist ar °v stare zaveze je tedaj ta, da so Izraelci ž njimi očitno - 364 - kazali, kakoršne misli, želje in občutljeje imajo v sercu do Boga, ker je dar, ki se vidi, sveto znamnje daru, ki se o 0 vidi, da so tedaj ž njimi Boga očitno častili in molili; in P 0 da so v podobah kazali tisto imenitno daritev, ki jo je J 02 ** 3 Kristus opravil na svetem križu, in jo še zdaj ponavlja v n 0 " besih in na zemlji. Bila je v stari zavezi živina klana in da¬ rovana v spomin , da bo obljubljeni dar božji, Jezus Kristus? zavoljo pregreh človeškega rodu umorjen. Kervavi darovi tedaj, ki so bili Judom zapovedani, so bili le znntnnja, le p°" dobe Jezusove presvete kervave daritve na križu. Krist 1 * 3 Jezus je bil toraj tudi že v stari zavezi v podobah Bogu da¬ rovan ; in glejte, ravno zavoljo tega ga sveti apostelj J a0ež imenuje Jagnje, ktero je že od začetka sveta zaklano. (SkD v ; raz. 13, 8.) Nekervavi darovi stare zaveze pa in med vse 051 sosebno dar kruha in vina, ki ga je daroval Melkizedek, du¬ hoven Najvišega, so.pomenjali nekervavo daritev nove zavez 0 * ki jo Jezus Kristus pri sveti maši opravlja po vsem katoliške** 5 svetu. Darovi stare zaveze so svojo vrednost pri Bogu dobi¬ vali le v Kristusu, le iz njegove daritve, ki so jo oznanova 0 * toraj so bogaboječi ljudje stare zaveze s svojimi darmi le t0 " liko dopadli Bogu, kolikor so s svojimi zunanjimi darovi skl 0 ' pali tudi svoje želje, Bogu dopasti, in z vero v obljublja* 11 čisti dar — v obljubljenega Mesija — že za naprej vdele* 0 ' vali se Jezusove daritve na svetem križu. Vsi bogaboje 01 Judje, kteri so bili po besedah svetega Avguština že za 00 . prej kristijani, vidili so v svojih darovih in častili obljublj 00 ' božji klavni dar, Jezusa Kristusa , kteri je hotel umorjen b> v odpuščenje naših grehov. Iz Jezusove na svetem kri® 11 prelite kervi so tedaj darovi stare zaveze dobivali nekak 0 moč grešnike z Bogom spravljati, ako so grešniki s temi dan 01 sklepali tudi svoje notranje duhovne darove, in toraj tudi sercu občutili, kar so z zunanjimi darmi na znanje dajali* * 0 ti darovi vendar niso grešnikov popolnoma z Bogom sp*’ aVI poprej, kakor da se je Jezus Kristus na svetem križu darova 5 toraj so morali bogaboječi ljudje stare zaveze pred p 0kl0 čakati odrešenja. Ako pa niso Judje s svojimi zunanjimi da¬ rovi sklepali tudi svojih duhovnih darov, in niso imeli vero 365 - neljubljenega Odrešenika; niso njihovi darovi dopadli Bogu. Kujn in Abelj sla Bogu dar prinesla vsak od svojih pridelkov, Abeljnov dar je Bogu dopadel, ker je Abelj tudi v sercu hvaležen bil, kar je z darom na znanje dal; Kajnov dar pa n * Bogu dopadel, ker ni imel hvaležnega serca do Boga. Ko 80 se bili sčasoma Judje tako spridili, da je v njih vera v °hljubljeni dar božji — vera v obljubljenega Mesija — ugasnila, so menili, Bog gleda na njih zunanje darove, in da mu Popade kri zaklanih žival; očital je Bog Judom dostikrat, da 8 e mu gnusi nad njih darovi, ker zunanji darovi sami ob sebi liso Bogu všeč. 8. Tudi mi, ljubi moji! si moramo iz dosedanjega pre¬ mišljevanja posneti ta nauk, da moramo to, kar Bogu daruje¬ mo , darovati mu s čistim ali vsaj spokornim sercem ; kajti Ve komaj resnična je beseda kronanega preroka, ki pravi : jjBogu prijeten dar je žalosti poln duh; potertega in poniža¬ nega serca, o Bog, ne boš zaničeval \ u (Ps. 50, 19.) Amen. 366 XXX. keršanski nauk. Od Jezusove daritve na svetem križu. — Od Jezu¬ sove daritve v nebesih. — 1. V zadnjem keršanskem nauku sem govoril od darov stare zaveze, ki so jih Judje ali Izraelci opravljali v snidnicj in v Jeruzalemskem tempeljnu. Pravil sem vam, kaj so bilj bogočastni, kaj bogospravni , kaj bogohvalni, kaj bogoprosui darovi. — Slišali ste, da je vsakemu daru potrebna kaka zu¬ nanja, vidna reč, klero Bogu daruje v to posvečeni služabnik? ter jo pokonča ali vsaj spremeni. — Povedano vam je^ bilo? da darovi stare zaveze niso imeli v sebi nobene moči, daro¬ valcev opravičiti, temveč so opravičenje le pomenjali. 2. Zdaj pa bom naj poprej govoril: III. Od Jezusove daritve na svetem križu. Darovi stare zaveze niso imeli v sebi moči, Boga, njeg 9 Gospoda nebes in zemlje, vredno počastiti, ga za tolikanj pr e ' jetih dobrot spodobno zahvaliti, ga tolikanj potrebnih reči padljivo prositi, in od njega odpuščenja grehov zadobiti. N e " mogoče je, da bi kri juncev in kozlov grehe zbrisala* tudi duhovni stare zaveze, kteri so darove opravljali, nis ° mogli sami iz sebe Boga vredno počastiti, za prejete dobrote mu dolžne hvale dati, ga potrebnih reči dopadljivo prositi ? ^ grešnih ljudi z razžaljenim Bogom spraviti. Duhovni, kteri S« Bogu darovali, dasiravno so bili od Boga v to službo odlo¬ čeni , bili so le vendar ljudje, in toraj °podverženu grehom? - 367 - - » zavoljo kterih niso mogli Boga vredno častiti, prav hvaliti, dopadljivo prositi, in v sredo med »razžaljenega Boga in greš¬ nega človeka stopiti, da bi bili Boga z človekom spravili, in med Bogom in človekom novo prijaznost naredili. Da bi da¬ ritev moč v sebi imela, Boga vredno častiti, za prejete dobrote spodobno hvaliti, novih dopadljivo prositi, grešnika z razžalje¬ nim Bogom spraviti, treba je pervič takega daru, da je Bogu Popolnoma prijeten, in Boga vreden; in drugič je treba, da te Bogu popolnoma dopadljivi dar opravi tak duhoven, kteri je, kakor piše sveti apostelj Pavl, svet, nedolžen, neo- madeževnn, odločen od grešnikov, kteremu ni treba za svoje §rehe daru prinesti, prejden za grehe ljudstva daruje, treba je v olikega mašnika, kteri je višeji ko nebesa, čegar oblast je tedaj do vseh stvari y nebesih in na zemlji. (Hebr. 7, 26.) Treba je po tem takem samega Boga v dar in samega Boga V mašnika, da Bogu ta dar opravi* To dvoje je tedaj potrebno, da bi imel Bogu opravljeni dar moč v sebi Boga popolnoma počastiti, za dodeljene dob¬ rote ga spodobno zahvaliti, potrebnih ga dopadljivo prositi, ’n odpuščenje grehov od njega doseči, človeka z razžaljenim ^°gom spraviti. In glejte, — o neizrečena božja ljubezen, 0 neizmerna božja milost do grešnega človeka, o nezapopad- ^va božja modrost! — Jezus Kristus, pravi živi Bog , Očetu Y vsem enak, je hotel biti dar in darovalec za nas. Vzel je na se človeško natoro, bil je človek, razun greha nam v vsem e 0ak, da je mogel svoje telo nebeškemu Očetu darovati v s pravni dar za naše grehe. Toraj je rekel svojemu nebeškemu Očetu, ko je na svet prišel: „Darov in daril nisi hotel, telo P a si meni pripravil; žgavni in klavni darovi ti niso dopadli, nisi hotel. Tedaj sem rekel: Pridem, da storim, o Bog! tv °jo voljo«. (Ilebr. 10, 5 — 7.) Vse Jezusovo življenje, od njegovega rojstva do njegove smerti, se sme imenovati splošen ^ ar za nas. Jezus Kristus je bil ves svet, ves v voljo svo- i e S a nebeškega Očeta vdan; ves čas svojega življenja na zemlji se je Bogu daroval tako, kakor bi se mu bili mi mogli nnrovati: Jezus Kristus je namesto nas svojega nebeškega - 368 - * Očeta na zemlji častil in poveličeval, ga je namesto nas pro- sil dobrot, ki jih potrebujemo. Jezus Kristus je tedaj namesto nas Bogu častni, hvalni in prosni dar opravljal. Veliko ia pravo daritev pa, ktera v sebi zapopade vse splošne darove njegovega življenja, s ktero je človeški rod spet spravil z raz¬ žaljenim Bogom, to veliko daritev je Jezus Kristus opravil na gori Kalvariji, ko se je na tem svetem križu svojemu nebeške¬ mu Očetu daroval v odrešenje vsega človeštva. In vedno pomnite, ljubi kristjani! kaj da se pravi: „Jezus Kristus se je na svetem križu za nas daroval nebeškemu Očetu". Ko bi bil kteri oče zavoljo hudobije v smert obsojen , pa bi se na¬ mesto njega njegov nedolžni sin dal umoriti, da bi oče se pri življenju ostal, rekli bi: „Sin se je v dar dal za svojega očeta", in bi se še čudili tej sinovi ljubezni do očeta. I® glejte, ljubi moji! tudi mi smo z izvirnim grehom zaslužil 1 večno smert, večno terpljenje v peklu: pa Jezus Kristus, včlovečeni Bog, se hoče za nas v dar dati Bogu , da bi o 3 * * * * * * * 11 vekomaj živeli, in se v nebesih veselili; Jezus gre s težki® križem obložen na goro Kalvarijo, da se na altarju svetega križa nebeškemu Očetu za nas v klavni dar da: gre na Kal¬ varijo, da na njej do zadnje kaplje prelije svojo kerv , in S 0 da umoriti, da nam božjo prijaznost spet zadobi. In — °b > ostermite nebesa, čudi se zemlja! — Jezus Kristus se že da¬ ruje na križu nebeškemu Očetu, že ga pribijajo na les za rok 0 in noge, že teče njegova sveta kri iz prebodenih žil po križu? Jezus umerje , zaklano je Bogu v dopadljiv dar Jagnje božje ? opravljena je daritev na svetem križu. 3. Jezusova smert na svetem križu je resnična daritev? ker najdemo nad njo vse štiri reči, ki jih je treba k daritvi* V daritvi se mora darovati zunanja, vidna reč; na svete® križu se je darovalo Jezusovo telo, ki je bilo umorjeno, ® njegova kri, ki je bila prelita. Zunanja , vidna reč se ®° ra v dar opraviti Bogu ; tudi na svetem križu je Jezus Kristus nebeškemu Očetu daroval svoje telo in svojo kri. Pri daritvi mora dar opravljati v to odločeni služabnik; na svetem križa je sam Jezus Kristua po rokah nevernikov daroval svoje telo 369 ln svojo kri. V daritvi se mora Bogu darovana reč pokon¬ ci ali spremeniti; na svetem križu se je tudi Jezus Kristus Pokončal, ker je bil umorjen. Ker je Jezus Kristus pri tej oaritvi svojo kri prelival, imenuje se ta njegova daritev ker- Va va daritev. S to svojo kervavo daritevjo na svetem križu je Jezus ** r, stus dopolnil vse, česar vsi darovi stare zaveze niso mogli dopolniti, ampak so le na znanje dajali potrebo take daritve, era bi dopolnila vse, kar so oni pomenjali. Veliki duhoven Je res v stari zavezi kozlu na glavo pokladal svoje roke, Pregrehe Izraelskega ljudstva na znanje dajal, in jih kozlu na Savo skliceval, potlej ga pa s pregrehami, tako rekoč, oblo- *eneg a ukazal v puščavo odpeljati, da bi kozel pregrehe v Puščavo odnesel; pa jih v resnici vendar in odnesel, am- P a k je le pomenjal Jagnje božje, Jezusa Kristusa, kteri j e 0a se vzel vse pregrehe vesoljnega sveta, ter jih po- ončal s svojo smertjo na svetem križu. Toraj govori sveti eter 5 da je Jezus Kristus naše grehe nosil v svojem telesu ka lesu, (I. Petr. 2, 24.) in sveti apostelj Pavl piše, da je riSa 4 kar je bilo zoper nas, rokopis postave, ki je bil nam ^sproten, in ga je vzel iz srede, pribivši ga na križ. (Kol. j 14.) Veliki duhoven je res v stari zavezi veliki dan po- ■ 0re 1 ovnovo kervjo šel v presvetišče, in je ž njo sedem- at pokropil proti božjemu sedežu, v znamnje, da se vsi s^ehov očiščujejo; toda s to kervjo se vendar niso očistili, j J P°k so le na znanje dajali, da bo ves svet grehov očiščen opran s kervjo božjega Jagnjeta, Jezusa Kristusa. Jezus 'stus se je tedaj na svetem križu v dar dal nebeškemu . etu , da je zadostoval razžaljeni božji pravici, ljudi pekla v i ’ ^ er j® on prelerpel kazen, ki bi jo mi morali v peklu d * er P e l‘> J e ljudi spet z Bogom spravil, in jim za- d večno življenje. Človek se je bil po storjenem grehu 'gnil zoper svojega Boga, začelo se je sovraštvo med 0v ekom in Bogom. Jezus Kristus je stopil med Boga in °yeka, in je oba spet sprijaznil s svojo smertjo na svetem l IZU ‘ Toraj piše sv. apostelj Pavl: „Jezus je umiril s svojo rv jo na križu, kar je na zemlji in kar je v nebesih*. (Kol. a. IY. pogU 24 370 1, 20.) Ker se je pa Jezus s svojo smertjo ustopil pred raz¬ žaljenega Boga in med človeka razžalnika, da je mir j® prijaznost naredil med njima, postal je s rednik; zakaj sredm* se imenuje, kdor sovražne spet spravi, in prijaznost nared* med njimi. „En srednik je med Bogom in ljudmi, člove Kristus Jezus*, pravi sveti Pavl v listu do Timoteja (2, In toraj se smemo le po njem k Bogu oberniti, in le po nje* 11 Boga potrebnih reči prositi, in le po njem zamoremo k Bog 8 priti. Ker je Jezus Kristus s svojo smertjo nas z Bogo*® spravil, je on spravni dar za naše grehe in za grehe vse ljudi. In sveti apostelj Janez tudi piše: „Jezus Kristus ) e spravnja za naše grehe, pa ne le za naše, ampak tudi za gret* vsega sveta*. (I. Jan. 2,2.) Jezusova daritev na svetem kriz* 1 je tedaj bogo s pravna daritev. Jezus Kristus je svojemu nebeškemu Očetu naj večo skazal s tem, da se je ponižal tako globoko , da je hotel 12 pokorščine do svojega Očeta umreti za nas na svetem kr*z“j „Ponižal je sam sebe*, pravi sveti apostelj Pavl, „ko je ®' pokoren do smerti, smerti pa na križu*. (Filip. 2, b.) Al* r pač kteri klavni in žgavni dar stare zaveze enak Jezusov* daritvi na svetem križu, ko so se v stari zavezi Bogu v os klale in končevale le neumne živali, tukaj na Kalvariji se P a sam Bog konča, sam Bog na svetem križu v klavni 88 umerje, da čast skazuje svojemu nebeškemu Očetu ? Ako bi bile v stari zavezi Bogu v čast poklale in požgale tudi vs e živali; vendar bi se le ne bila skazala Bogu spodobna oas^ Jezus Kristus pa s svojo smertjo na svetem križu Bogu sk 8 zuje tolikošno čast, kolikoršna mu gre; z Jezusovo S«* er J dobi tedaj Bog še le zasluženo čast. Jezusova daritev svetem križu je bogo častna daritev. križa ‘darova^'?. SL'*-"“'T" " ebeSke ™ Očala na s«« 1 « Kriza daroval, da nam je zaslužil in zadobil »nade v več«» zveličanje potrebne. Že v svnit> m .. S mae •> v sil za nas svojec Odela da hT "" j ' P T r.- , J ° v/ceia, da bi nas posvetil Posveti J‘**> ljubi Oce! v svojem imenu*, molil je 2a svoje učence in U 371 - lzv °ljene, „posveti jih. Ne prosim te za svet, ampak za te, *tere si mi dal, in za nje , kteri bodo v me verovali, da jih ^ ar, ij hudega*. (Jan. 17, 9. 20. 15.) Tako je Jezus molil, Ko je šel proti Oljski gori, na kteri se je njegovo lerpljenje * a čelo; in ko je Jezus že na križu visel, in se svojemu Uce tu za nas daroval, opravljal mu je za nas molitve in proš— ?J e z močnim vpitjem in solzami. (Hebr. 5, 7.) In tudi zdaj dobivamo, kar prosimo, le v imenu in po prošnji Jezusovi, a “°r nam sam pove, rekoč: „Kar koli hote Očeta prosili v ^jem imenu, vam bom dal*. (Jan. 16, 23.) Jezusova dari— ev na svetem križu je tedaj tudi bo go p rosna daritev. Kaj smemo vse od Boga pričakovati, ako pri svojih prošnjah e zusa Kristusa darujemo v bogoprosni dar 1 Sveti apostelj ay i piše: „Bog tudi svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, attl pak ga je za nas vse dal; kako bi nam tudi ž njim vred Vse ga ne dal?« (Rimlj. 8, 32.) 0 , Jezus Kristus se je na svetem križu svojemu nebeškemu ce tu daroval tudi zato, da ga je s svojo smertjo zahvalil za ! Se > karkoli je ljudem dobrega storil, in bo ljudem še v pri— °dnje storil. Jezusova daritev na svetem križu je po tem gkem tudi bogobvalna daritev. Kristijani! ako hočete °ga vredno zahvaliti za prejete dobrote, darujte mu Jezusa r ‘stusa v hvalni dar. , Jezus Kristus na svetem križu umorjen je tedaj tisti edini ar > kteri Bogu popolnoma dopade; Jezusova daritev na sve- 1,1 križu v sebi zapopada vse, kar koli so darovi stare za- v eze pomenjali in napovedovali. V stari zavezi so Bogu °Pravljali zdaj bogočastne, zdaj bogospravne, zdaj bogohvalne, Zt * a j bogoprosne darove, in po mnogoterem namenu so bili Mnogoteri tudi darovi; vse te razne darove pa P a da Jezusova kervava daritev na svetem križu , 8°častna daritev. v sebi zapo- ker je b o- bogospravna, bogohvalna in bogoprosna 4. Jezus Kristus pa ni le tisti edini dar, kteri Bogu 24* 372 — popolnoma dopada, ampak je tudi tisti edini veliki kteri je Boga popolnoma vreden. Jezusova daritev na svete® križu je toraj tudi zato Bogu popolnoma dopadla, in j® ne ” skončne cene, ker je bil veliki mašnik, ki je to daritev op ra vil na svetem križu, tak, kakoršnega je bilo treba. J ezuS Kristus se je sam daroval nebeškemu Očetu; toraj je bil ® n tisti veliki mašnik, ki so ga pomenjali duhovni stare zaveze- Jezus Kristus je bil od svojega Očeta od vekomaj izvoljen velikega mašnika, in se toraj ni sam vrinil v to službo. S v ® apostelj Pavl pravi: „Kristus se ni sam poveličal, da bi D . veliki mašnik, ampak Bog Oče, kteri mu je rekel: Moj sin si ti, jaz sem te danes rodil. Kakor tudi na drugem mestu reče • Ti si mašnik vekomaj po redu Melkizedekovem*. (Hebr. 5, 6.) Bog je vedel, kolikošnim slabostim so podverze duhovni stare zaveze; toraj si je v mašnika izvolil J ezU . Kristusa, ki je njemu popolnoma enak. Jezus Kristus j e tist‘ veliki mašnik, od kterega sveti apostelj Pavl piše: „Spod°h l se je, da imamo takega velikega mašnika, svetega, nedolžne^ neomadeževanega, odločenega od grešnikov, in višega, ko nebesa*; (Hebr. 7, 26) „da je bil usmiljen in zvest nanšn^ pri Bogu, da je zbrisal grehe ljudstva*. (Hebr. 2, 17.) kp ^ dobilo se je tedaj za novo zavezo, potrebno je bilo v oni 1 šenje vseh ljudi, da je veliki duhoven, kteri hoče čloV® 3 ^ rod spraviti z razžaljenim Bogom, svet, nedolžen, neomade ze van, odločen od grešnikov, in višeje ko nebesa, da je usW ll J in zvest pri Bogu, da nebeškemu Očetu dopade, in ljudi P 0 ^ sveti. In glejte, Jezus Kristus, on, pravi Bog in človek s f, - 7 r--O — - -j«. paj, je bil svet, nedolžen, neomadeževan, odločen od g res ' ■ i tudi ® greha storil, in ni bila najdena goljulija v njegovih ustih* kov, ker ni imel izvirnega greha nad seboj, sam givuu Viuiu ? in 11» MUJUVUK 01MJUHJU V Iijogvrvi** KnŽU Petr. 2, 22.) Jezus je bil višeji ko nebesa, ker je Sin ^ in mu je toraj podverženih vseh devet verst angeljev: rr ^ verženi so mu angelji, oblasti im moči*. (I. Petr. 3, Jezus Kristus je bil usmiljen mašnik, ker ni iskal drug®e. £ .’ kakor ljudem pomagati, jih že na tem svetu nekoliko osre® ’ jn na unem svetu večno zveličali; toraj je povsod, k 3 ® 01 ^ prišel, dobrote delil, ljudi k pobožnosti opominjal, in se s® 373 ^ trdovratnostjo grešnikov, kakor beremo v svetem pismu, k' pravi : „Je okoli hodil, dobrote det in ozdravljajo vse od ^'ča nadlegovane*. (Ap. dj. 10, 38.) Jezus Kristus je bil v y sem zvest svojemu nebeškemu Očetu ; vedno je terdil božje Nvice, se za božjo čast potegoval, in voljo božjo spolnoval. i°faj je rekel ob koncu svojega časnega življenja pri potoku ^ e dronu svojemu nebeškemu Očetu: „Jaz sem te poveličal na * en dji; dokončal sem opravilo*, ktero si mi opraviti dal. (Jan. 4.) Kolikošen razloček je tedaj med duhovni stare zaveze in velikim duhovnom nove zaveze, Jezusom Kristusom! Du- n ° v ni stare zaveze so bili umerljivi, z slabostmi obdani ljudje; Ve Iiki duhoven nove zaveze, Jezus Kristus, je sicer človek, P a tudi večni, neumerljivi Bog , v kterem ni bilo še sence a kega greha. Duhovni stare zaveze so morali dar opravljati ® a J poprej za svoje grehe, da so se očiščevali, potlej še le darovali za grehe ljudstva; Jezusu Kristusu pa ni bilo treba opravljati za svoje grehe, ker je bil zgol svetost, on je ua roval le za grehe sveta. Duhovni stare zaveze so darove °P r avljali le za Judovsko ljudstvo; Jezus Kristus je samega Se ta na križu daroval za vse narode sveta. Duhovni stare * av eze so duhovstvo podedovali, iz Levijevega rodu so bili , u kovni; Jezus Kristus pa je bil naravnost od Boga Očeta ‘Goljen. >. Jezus Kristus na svetem križu umorjen je po tem tisti edini dar, kteri je Bogu popolnoma prijeten, in tisti . n i veliki mašnik, kteri je Boga popolnoma vreden; toraj je j^ela njegova na svetem križu opravljena daritev moč v sebi popolnoma počastiti, za dodeljene dobrote spodobno za- v (diti, in [potrebnih ga dopadljivo prositi , posebno pa od- Puščenje grehov zadobiti, in ljudi z razžaljenim Bogom spravili. . *° daritevjo na svetem križu je Jezus Kristus ljudi od iz- '•'nega greha očistil, za vse njih grehe božji pravici zadoslo- a 5 in ljudi vredne storil, da se ž njim Bogu darujejo , ko Se dosihmalo zavoljo grehov niso smeli darovati. S to svojo 374 - daritevjo na svetem križu je Jezus vse darove stare zave ® 0 overgel, ker sami ob sebi niso bili Bogu dopadljivi, ampak so le napovedovali Jezusovo daritev na svetem križu, in ljudi u® njo pripravljali, zdaj pa ni bilo nič več treba Jezusove daritve na križu napovedovati, in ljudi na njo pripravljati, ko je bn® že opravljena. Ko je Jezus Kristus na svetem križu umiral’ pretergalo se je pregrinjalo v Jeruzalemskem tempeljnu ° verha do tal, v znamnje, da zdaj nehajo vsi darovi, ki s ° bili Judom zapovedani, in so se opravljali v tempeljnu. ' n Judje, kteri so bili Jezusovo vero sprejeli, niso odsihmalo r 0S nič več ne opravljali Judovskih darov, in ravno tako jih t u “' mi zdaj nič več ne opravljamo. Judje pa, kteri so terdovratu ostali, in niso hotli sprejeti svete vere Jezusove, kotli so tud še posihmalo opravljati darove stare zaveze, pa tudi oni jjh dolgo opravljati niso mogli. Zakaj Bog je bil zapovedal, 0 . se darovi nikoli nikjer drugej ne smejo opravljati, kakor p rl skrinji zaveze, ki je bila v snidnici, in pozneje v Jeruzal 001 '' skem tempeljnu; Jeruzalemski tempelj je bil pa štirdeset I 0 po Jezusovi smerti s skrinjo zaveze vred od Rimljanov ta» razdjan, da ni kamen na kamnu ostal, in zdaj so morali tu terdovratni Judje nehali Bogu darove opravljati. daritevin ,1 , J ' l . r . ls "J“ i 1 nas J* Jeaus Kristo, s svoj« 0,1,17» , krl “ odreSil h hudičeve oblasti, odW' kervio »dob , “ ° m aM Srebrom ’ a ™P ak » svo o last«” ie n mesto "7 7, T P0,rebne d " S "« in telesne dobrot«. kaLT vso Z Z , 7 g ” “ tse dode ljene dobrote, in *” p.7 ’ m ° g ° c “ CK| - , kle ™ ”">0 m« bili mi dolžni ska^- K'™ t0 se Kristus na oltarju svetega križa ga Jodie o” °„Lr Sa S>ela ’ ' larUj '’ ludi dede, pribili s« ktkrat ga nekoi 11" pomocJO nevernikov na križ: ravn« SS — 375 P a oe z zlatom ali srebrom, ampak s predrago kervjo Jezusovo. :° ra j zdaj niste svoji, ampak njegovi ste, ki vas je odkupil; Rusovi ste, kteri vas je plačal z drago ceno svoje kervi: ° ra j ste dolžni storiti vse, kar vam Jezus Kristus zapoveduje 8 Mojimi nauki, in se zderžati vsega, kar vam Jezus prepo- Ve duje, če se tudi vašemu mesu še tolikanj prilizuje. »Niste Več svoji«, piše sveti Pavl Korinčanom (I. 6, 20.), „niste več 8v °ji, zakaj kupljeni ste z veliko ceno". Jezusovi hlapci smo p a j> in dolžni, njega, svojega Gospoda, vselej in z veseljem 81 usati. Sveti apostelj Pavl pravi: „Jezus Kristus je dal sam . etle za nas, da bi nas rešil vse krivice, in sebi očistil pri— ljudstvo, vneto za dobre dela". (Tit. 2, 14.) Teh besed žetega aposleljna Pavla nikoli nikar ne pozabimo! , 7. Pa prestopimo se zdaj do četertega stavka , ter še a j v misel vzamimo: IV. Od Jezusove daritve v nebesih. Jezus Kristus je edini dar opravil na svetem križu, kjer 1® Bogu svoje telo in svojo kerv v klavni dar dal za odre- a ®nje in zveličanje vsega sveta. Ta Jezusova na svetem križu e, *krat opravljena daritev pa ni nehala ; ampak Jezus jo še Z(n erom po nekervavo ponavlja v nebesih, in jo bo vedno po¬ kljal, kakor nam pove sveti apostelj Janez v skrivnem raz¬ enju, ko piše: »Drug angelj je prišel, ter je stal pred al- [ ar j®m, in je imel zlato kadilnico ... In angelj je vzel Milnico , in jo je napolnil z ognjem altarja". (Skr. raz. 8 , * 5.) f{er je pa oltar v nebesih, je tedaj tudi daritev. Tudi mučenci ali marlerniki pod tem allarjem, ko so bili zaklani * a Jagnjetom, ktero je bilo njih zgled in izvir njih moči, ka- ° r piše sveti Janez: „Videl sem pod oltarjem duše pomorje- (zavoljo besede božje in zavoljo spfjčevanja , klerepa so > a i n li . . .) In sem videl, in glej, v sredi sedeža in čvelerih ^ival in v gredi starašinov je stalo Jagnje kakor zaklano". j-Skr. raz. 6, 8. 5. 6.) To Jagnje je Jezus Kristus sam, kteri se daruje na tem altarju, ki jo oboje skupaj, živ in - 376 - zaklan; neumerljiv in vendar nosi v svojih ranah resnično podobo svojega križa; in ki je naš veliki mašnik , kteri na® vedno daje sad sprave, ki nam jo je zaslužil. Jezus sedi zdaj ob desnici svojega Očeta , in mu ko veliki mašnik neprene¬ homa za nas daruje svoje na svetem križu umorjeno telo i° svojo prelito kri, ter ga vedno za nas prosi. Kakor je šel v stari zavezi veliki duhoven vsako leto enkrat v presvetišče s kervjo zaklanega kozla, in je sedemkrat pokropil proti bož¬ jemu sedežu v znamnje, da se grehov očiščujejo; ravno tako je šel Jezus v nebesa, v to presvetišče, ne z živinsko, ampak z lastno kervjo, ktero neprenehoma za nas daruje svojemu nebeškemu Očetu. Toraj piše sveti apostelj Pavl: „Jezus n' šel v presvetišče z rokami storjeno, ktero je podoba pravega presvetišča, ampak v same nebesa, da se zdaj obličju božjemu za nas kaže«, (Hebr. 9, 24.) „kjer vedno živi, da za naš prosi«. (Hebr. 7, 25.) In v listu do Rimljanov govori- »Jezus Kristus je umeri, je tudi od smerti vstal, je ob desnici božji, in tudi prosi za nas«. (Rimlj. 8, 34.) Jezus Kristus sed' tedaj ob desnici božji, da za nas nebeškega Očeta prosi, P rl Očetu za nas govori; on je tedaj naš besednik pri Očetu. ^ tudi sveti apostelj Janez imenuje Jezusa našega besednika p rl Očetu, ter piše: ^Otročiči moji! to vam pišem, da ne grešite- Če je pa kteri grešil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa pravičnega (usmiljenega); on je spravnja za naše grebe, pa ne le za naše, ampak tudi za grehe vsega sveta"- (I. Jan. 2, 1. 2.) Jezus Kristus se bo pa vedno daroval svojemu Očetu v nebesih , in seboj tudi vse svetnike v dar nosil, kakor Bog Oče k njemu govori, rekoč; „Ti si mašnik po redu Melkizedekovem na vekomaj«. (Ps. 109, 4.) Melki- zedek je lepa podoba Jezusa Kristusa , ker se ne ve ne cd začetka, ne konca njegovega, kakor da bi bil večni mašnik Najvišega. Jezusa Kristusa tudi svetniki v nebesih darujejo Bog u Očetu v častni in hvalni dar, ker ga po Jezusu Kristusu mo¬ lijo in častd, in za vse prejete dobrote hvalijo. - 377 - B. Jezus Kristus tedaj, ljubi moji! se za nas tudi v n ^besih daruje, je naš srednik in besednik pri Bogu; in za¬ držuje jezo božjo , da se nad grešnike ne razlije precej , ko zaslužijo, ktera bi se kmalo razlila, ko bi Jezus ne stopil n>ed nebeškega Očeta in grešnike, in ga ne potolažil s svojo na SVe tem križu prelerpljeno smertjo. Koliko greha se stori po deželah, mestih, vaseh ; pravičnih je le majhno število 1 Pre¬ grehe kličejo v nebo, kakor Abeljnova kri, in prosijo, naj Se Bog nad grešniki maščuje; pa Jezus zaderžuje to božje maščevanje. Zakaj ko hoče razžaljeni Oče nebeški udariti grešnika, pokaže mu Jezus svoje petere rane, s klerimi je med Bogom in ljudmi napravil novo zavezo; in ko Oče Je- *«sa ugleda, odloži še maščevanje, in pripusti grešniku čas in Priložnost spreoberniti in spokoriti se. Toda če grešnik ne s P°zna časa božjega obiskovanja, in si ga ne oberne v svoje s Preobernjenje in zveličanje; privolil bo Jezus potlej sam, naj ®° grešnik udarjen po zasluženju. Izročimo se tedaj, ljubi kristijani! svojemu božjemu pri— Jatin, Jezusu Kristusu, kteri še zdaj svojo na svetem križu prelito kri daruje nebeškemu Očetu , da za nas kar človek prosi Boga Očeta vseh tistih dobrot in milost, kar Bog pa jih ddi sam podeluje, kar nam jih je s svojo smertjo na svetem dižu zaslužil in zadobil. Jezus Kristus nas ljubi in želi, da k* za njim prišli k nebeškemu Očetu, da bi bili tudi mi ondi, kjer je on; toraj za nas pri Bogu prosi. To vam tedaj rečem, »da ne grešite, če ste pa grešili", in vas storjene pregrehe Peko, in imate resnično voljo, pokoro delati po nasvetovanju modrega in bogaboječega spovednika; oh, nikar ne obupajte 1 »Imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa usmiljenega; kleri sedi ob desnici božji, da se božjemu obličju za nas kaže ln za nas prosi*. Amen. - 378 XXXI. Keršanski nauk. Od Jezusove daritve na zemlji v zakramentu presve¬ tega rešnjega Telesa. — Daritev svete mašo postav¬ ljena. — Daritev svete maše izročena npos! eljnoDfl in njih naslednikom, — 1. Darovi stare zaveze niso imeli v sebi moči, Boga vredno počastiti, ga za tolikanj prejetih dobrot dostojno zahva¬ liti, ga tolikanj potrebnih reči dopadljivo prositi, in od njega odpuščenja grehov zadobiti. Tudi duhovni stare zaveze , kteri so darove opravljali, niso mogli sami iz sebe Boga vredno počastiti, za prejete dobrote mu dolžne hvale dajali, ga potreb¬ nih reči dopadljivo prositi, in grešnih ljudi z razžaljenim Bo¬ gom spravljati. Treba je bilo takega daru^ kteri bi bil Bogu popolnoma prijeten, in Boga vreden; treba je bilo, da ta Bogu popolnoma dopadljivi dar opravi tak duhoven, kteri je po be¬ sedah svetega Pavla svet, nedolžen , neomadeževan , odločen od grešnikov. In tak dar in tak darovalec je hotel bili Jezus Kristus, kteri je na svetem križu opravil za nas nebeškemu Očetu pravo, resnično daritev, bogospravno, bogočastno, bogo- prosno, in bogohvalno daritev, ktera je bila Bogu po vsem prijetna, Boga popolnoma vredna, in je imela v sebi moc Boga popolnoma počastiti, za dodeljene dobrote spodobno za¬ hvaliti, in potrebnih ga dopadljivo prositi, posebno pa od- puščenje grehov zadobiti, in ljudi z razžaljenim Bogom spra¬ viti. — Ravno ta Jezus pa, ki se je nekdaj na svetem križu za nas daroval svojemu Očetu, se zdaj tudi v nebesih ob božji desnici sedč daruje za nas svojemu Očetu, ter mu raz¬ kazuje svoje rane, in za nas prosi. — O vsem tem je bilo zadnjič obširniše govorjeno. 379 - 2. Zdaj pa bomo govorili : . V. Od Jezusove daritve na zemlji v zakramentu presvetega rešnjega Telesa. Daritev Jezusova na zemlji v zakramentu presvetega rešnjega Telesa je daritev svete maše. Daritev svete maše , kakor se dandanes bere, vam bom, ako je božja volja , raz¬ lagal, kader pridemo do šestega odstavka. V sedanjem, petem stavku ali odstavku pa bomo govorili od naslednjih šti¬ rih reči; A) Daritev svete maše postavljena; B) Daritev svete maše izročena aposteljnom njih nastopnikom; C) Daritev svete maše pervih tri sto let po Kri¬ stusu opravlje vana; D) Daritev svete maše po zadobljenem vunanjem miru opr a vljevana, 3. Začnimo tedaj v božjem imenu s pervo rečjo . A) Daritev svete maše postavljena. Jezus Kristus se je za nas na svetem križu v klavni dar dal svojemu nebeškemu Očetu , in mu še zdaj v nebesih da¬ ruje svoje na svetem križu umorjeno telo in svojo prelito kri. Pa Jezus Kristus je hotel svojo na svetem križu enkrat opravljeno daritev ponavljati tudi na zemlji do konca sveta, do bi ž njim vred tudi njegovi služabniki to daritev opravljali, v njej tudi sami sebe nebeškemu Očetu darovali, in od nje ludi vživali, ter se po tem takem Jezusove na križu enkrat opravljene daritve vedno vdeleževali. Glejte, tolika je Jezu¬ sova ljubezen do nas! - 380 — Da bo Jezus Kristus svojo na svetem križu enkrat o- pravljeno daritev na zemlji ponavljal po vseh krajih do konca Sveta, oznanil je Gospod Bog že po Malahiju, zadnjem preroku stare zaveze, Izraelcem s temi le desedami : ^Nobenega do- padenja nimam nad vami, in darov iz vaših rok ne bom nič več jemal, zakaj od solnčnega vzhoda do zahoda bo med na¬ rodi veliko moje ime, povsod se bo daroval čist dar mojemu imenu; ker moje ime bo veliko med narodi, tako govori Gospod bojnih trura.“ (Mal. 1, 10 — 11.) To obljubo božjo je Jezus Kristus dopolnil pri zadnji večerji, ker je v spomin svoje kervave daritve, ktero je imel drugi dan na svetem križu opraviti, v podobah kruha in vina postavil, in zapovedal, naj se njegova na svetem križa opravljena daritev v podobah kruha in vina na zemlji ponavlja do konca sveta. In to dari¬ tev , v kteri se Jezusova na svetem križu opravljena daritev ponavlja v podobi kruha in vina, imenujemo daritev svete maše. Premislimo toraj, kako je Jezus Kristus postavil dari¬ tev svete maše. Prišla je ura, o kteri se je imel Jezus ločiti iz tega sveta. Pa prejden se je ločil od svojih aposteljnov, ki jih jo vedno ljubil , jih še prijazno in ljubeznivo pogosti , iu ž njimi zadnjikrat večerja na zemlji; drugi dan osorej bo že v grobu ležalo njegovo telo. Velikonočno jagnje so jedli, in obhajali spomin odrešenja Izraelskega naroda iz Egiptovske sužnosti in nekdajni pričetek stare zaveze. Jezus Kristus se ravno zdaj še napravlja k večemu odrešenju, odre¬ šenje vsega človeškega rodu od greha in večne smerti pojde zdaj — zdaj opravljat, in novo zavezo, zavezo ljubezni in miru, namerja postavili med Bogom in človeškim rodom. Kakor je pa nekdaj Mozes po božji volji letno gostovanje postavil v spomin, da je bil Izraelski narod rešen iz Egip la ’ hoče tudi Jezus iz Očetove volje gostilo narediti v spomin človeškega odrešenja. Ko odvečerjajo, je še nekaj kruha na mizi in nekaj vina v kelihu. In zdaj — o pomnite vedno to skrivnost Jezusove neizrečeue ljubezni do nas! — zdaj začne Jezus Kristus postavljati daritev svete maše. Vzel je kruh v svoje svete in častile roke, je oči obernil proti nebu k svo- 381 - jemu Očetu, in ga zahvalil, je posvetil kruh, ga razlomil, in podal svojim aposteljnom, rekoč: „Vzamite in jejte; ker to je moje telo, ki bo za vas v smert dano. To delajte v moj spomin*. Po tem vzame Jezus kelih z vinom v svoje svete in častite roke, spet zahvali svojega nebeškega Očeta, posveti kelih, ter ga poda aposteljnom, rekoč: „Vzamite in pijte iz njega vsi; ker to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelila v odpuščenje grehov. To delajte kolikorkrat pijete, v moj spomin*. (Mat. 26, 21. Luk. 22, 19.) Aposteljni so vzeli razlomljeno podobo kruha iz Jezusovih rok v svoje roke, ter so jedli; so vzeli tudi kelih, si ga okrog podajajo, ter iz njega pijejo. Kar so pa aposteljni jedli, ni bil več kruh , ampak je kilo Jezusovo rešnje telo; kar so pili, ni bilo več vino, onipak je bila Jezusova rešnja kri, zakaj Jezus Kristus je s s Yojimi vsegamogočnimi besedami, ki jih je izrekel nad kru¬ hom in vinom, velik čudež storil; kruh je spremenil v ravno listo svoje telo, ki je bilo drugi dan na svetem križu za nas umorjeno Bogu v rešnji dar, in vino je spremenil v ravno listo svojo kri, ki jo je drugi dan za nas Bogu y rešnji dar Prelival. Le samo podobe kruha in vina so ostale nespre¬ menjene ; le oblika, barva, slast, duh kruha in vina je še ostal. Tako je Jezus Kristus po nekervavo in skrivnostno svoje telo in svojo kri v podobi kruha in vina v smert dal, 0 li Bogu Očetu daroval, in aposteljnom dal zavžiti; tako je Jezus Kristus postavil nekervavo daritev nove zaveza, ki jo imenujemo sveto mašo, ktero so nekervavi darovi stare za- veze pomenjali, in te daritve je vdeležil tudi svoje aposteljne, ker jim je od nje zavžiti dal: vse je storil pri tej priložnosti, kar so delali duhovni stare zaveze pri svojih daritvah , in je loraj resnično opravil nekervavo daritev. Zato pravi sveti škof in učenec Irenej: „Ko je Odrešenik govoril: To je moje lelo , to je moja kri; nas je učil daritve nove zaveze, ktera se zdaj po vsem svetu opravlja po tisti šegi, ki so jo apo¬ steljni zapustili*. In sveti papež Klemen, kteri je bil učenec poraagalec aposteljnov, govori: »Namesto kervave daritve — 382 je Jezus postavil nekervavo in skrivnostno, ktera se zavoljo Gospodove smerti opravlja v podobah kruha in vina ft . Tabo je Jezus Kristus postavil daritev svete maše, da ni njegova na svetem križu opravljena daritev ostala brez verne službe, brez deležnosti, in tedaj brez pravega spričevanja, da nam j e zadobila spravo z Bogom in večno zveličanje. Jezus Kristus je tedaj pervi na zemlji maševal zakaj maševati se pravi kruh in vino spreobračati v Jezusovo živo telo, ktero je bilo za nas na svetem križu umorjeno, in v Jezusovo živo kri, ktera jo bila za nas Bogu v rešnji dar prelita; Jezusovo živo telo in njegovo živo kri v podobi kru- ha in vina nebeškemu očetu darovati; in od Jezusovega v podobi kruha Bogu darovanega telesa in Jezusove v podobi vina darovane kervi uživali. Če se te tri reči zgodč, j® že sveta maša; vse druge opravila in molitve pri sveti maši se smejo po potrebi spremeniti, okrajšati ali podaljšati. Te tri reči pa, brez kterih ni svete maše, je Jezus po zadnji večerji dopolnil, in toraj daritev svete maše postavil. Pri tej priliki je bil Jezus veliki mašnik po redu Melkizedekovem; Melkizedek je daro¬ val kruh in vino, Jezus Kristus pa je daroval svoje rešnje telo in svojo rešnjo kri v podobi kruha in vina. Toraj govori sveti Ciprijan: „Kdo je bolj mašnik Boga Najvišega kakor naš Gospod Jezus Kristus, kteri je Bogu Očetu prinesel dar, in sicer ravno tistega, kterega je Melkizedek opravil, namreč kruh in vino, to je, v podobah kruha in vina svoje telo i n svojo kri ft . 4. Zakaj pa je Jezus Kristus daritev svete maše postavil v podobi kruha in vina? — Postavil je daritev svete mašo v podobah kruha in vina sosebno nam v očitno znamnje, da je zakrament svetega rešnjega Telesa pravi živež naših duš; zakaj ker je kruh in vino navadni živež naših trupel, očitno kažete podobi kruha in vina, ki ste spreober- njene v Jezusovo rešnje telo in njegovo rešnjo kri, da je tudi Jezusovo presveto rešnje telo in njegova presveta rešnja kri resnična hrana in prava pijača naših duš. Kakor je tedaj kruh telesa življenje, in mu moč in zdravje in lepo podobo daje; ravno tako je sveto rešnje Telo življenje duše, po njem prid® - 383 moč k dobremu v človeka , po njem pride zdravje in pokoj v dušo, po njem se ponavljamo v božjo podobo. In kakor je telesu brez kruha živeli nemogoče; ravno tako tudi duša od¬ ločenega človeka ne more brez svetega rešnjega Telesa sveta m žveličana bili. 5. Kakoršen kruh je Jezus Kristus pri zadnji v ©čerji spremenil in spreobernil v svoje telo? — Pšenični kruh: zakaj po spričevanju svetega Matevža, Marka in Luka je Jezus kruh v roke sprejel, ga posvetil in razlomil, ter aposteljnom dal, rekoč: „To je moje telo“; in pšenični kruh je bilo v navadi sploh kruh imenovati. Da j® Jezus pšenični kruh spremenil v svoje telo, sklepa se tudi M stare zaveze, ker so morali darilni kruhi, kteri so po¬ ganjali ta sveti zakrament, po božjem povelju biti iz naj lepše Pšenične moke. — Ta pšenični kruh, ki ga je Jezus pri *adnji večerji spreobernil v svoje telo, bil je pa tudi opresen, Mi brez kvasa narejen in spečen. Zakaj Jezus Kristus je daritev svete maše postavil ob velikonočnem prazniku, ko so Mii že dojedli velikonočno jagnje; Judje so pa o velikonoč¬ nem prazniku skoz celi teden jedli le opresni kruh, v spomin s Yoje rešitve iz Egiptovske sužnosti. Takrat namreč, ko so Mii Izraelci po Mozesu izpeljani iz Egipta, morali so opresne kruhe seboj vzeti v puščavo, ker niso vlegnili toliko počakati v Egiptu , da bi se bilo testo skvasilo; in ker so po tem ^sako leto spomin tega odhoda iz Egipta o veliki noči obha¬ jali, morali so tudi vsako leto celi velikonočni teden živeli ob °Pfesnem kruhu; skvašenega ali osoljenega kruha, in še clo kvasa niso smeli pri hiši imeti skoz ta teden. Toraj so ve¬ likonočni praznik imenovali tudi praznik o presni kov ali °presnih kruhov. Po Mozesu je namreč Bog Izraelcem Za povedal: „Sedem dni jejte opresni kruh ; pervi dan naj se oikar kvas ne znajde v vaših hišah. Kdor koli bo jedel od Pervega dne do sedmega od skvašenega kruha , njegova duša ko od Izraela potrebljena“. (II. Moz. 12, 15.) In iz tega sklepa sveta katoliška cerkev, da je tudi Jezus pri zadnji ve¬ čerji z opresnim kruhom postavil daritev svete maše, ker po — 384 — Mozesovi postavi že veliki četertik zvečer pri nobeni hiši niso smeli drugačnega kakor opresen kruh imeti. 6. Kakošno vino je Jezus spremenil v svojo rešnjo kri? — Kakor v ozir poprejšnega , bilo je tudi v ozir tega vprašanja nekoliko omenjenega že takrat, kader j® bilo dokazovano, da je zakrament svetega rešnjega Teles® pravi-, resnični zakrament. Tukaj pristavljam le še to 1® : Sveto pismo nam naravnost ne pove, kakošno vino je Jezus Kristus pri zadnji večerji spremenil v svojo sveto rešnjo kri; pa sveti učeniki, kteri so z aposteljni ali kmalu za aposteljn* živeli, nam povedo, da je Jezus Kristus v svojo rešnjo k 1 * spremenil vino z vodo namešano, ker je bila pri Judih navada med vino devati vode. Sveti Ciprijan, da vam s^- Justina mučenca, sv. Ireneja, sv. Avguština, sv. Ambroža za' molčim, kteri vsi to terdijo, sveti Ciprijan o tem tako le g®" vori: „V darovanju keliha se moramo deržati tistega, kar nauj je Gospod izročil; nič ne delajmo, kakor kar je on per''* storil ; kelih, ki se v njegov spomin daruje, se z vinom zmes® 11 daruj. Jezus nas je podučil s svojim zgledom, da se kelih zmešaj z vinom in vodo.“ Tako govori sv. Ciprijan, kteri j® umeri leta 258 . Toraj so verovali že pervih dve sto 1®* po Kristusu, da nas je Jezus učil s svojim zgledom vino * n vodo v kelih vlivati k daritvi. 7 . Pri zadnji večerji tedaj v podobah bruha in vina j® Jezus Kristus postavil sveto mašo; daritev svete maše p® i e Jezus Kristus izročil aposteljnom in njih naslednikom. Treb®> da vam tudi y ozir tega še kaj povem : B) Daritev svete maše izročena aposteljnom 1® njih nastopnikom. Pri Jezusovi daritvi na svetem križu ni bilo nobenega razun Device Marije, kteri bi bil imel križ za altar, na kterem se brezmadežno Jagnje daruje v odrešenje vsega sveta; ^ drugi, razun malega števila bogoljubnih duš krog°križa stoječih - 385 — 80 še do zaničevali in preklinjevali ta križ. Nihče ni zavžil te daritve, dasiravno je bilo to prav potrebno, ker je bila t° bogospravna daritev, ktera je grešnike resnično z Bogom spravila, in ker se človek daritve vdeleži le po zavžitju daru. *° ra j je Jezus Kristus, kterega modrost, mogočnost in ljubezen 80 neskončne , pri zadnji večerji postavil daritev svete maše, ! n svojim aposteljnom svoje telo in svojo kri y podobi kruha ln vina dal zavžiti, da jih je deležne storil svoje daritve na Sv etem križu. Pa tudi nam se je treba vdeleževati le daritve, !° ra j je Jezus Kristus hotel, da bi se daritev svete maše , ki j® je on pri zadnji večerji pervi opravil, vedno opravljala do fi ° Dca sveta, je tedaj pri zadnji večerji aposteljne posvetil v pašnike, in jim ukazal to presveto daritev opravljati, kakor j? J e on opravil. Rekel jim je: „To delajte v moj spomin*. lVa sor da bi jim bil rekel: »Oblast vam dam , še zapovem Va «i opravljali ravno to sveto opravilo , ki sem ga jaz zJaj °pravi|. Toraj tudi vi kruh in vino jemljite, ter oboje v mo- ! eni imenu posvečujte; nad oboje izrekujte besede, ki sem j.h izrekel nad kruhom in vinom , in ž njimi kruh in vino s P r ernenil v svoje pravo telo in v svojo pravo kri, in te v dojeni imenu izrekovane hesede bodo v vaših ustih imele . avn ° to moč, ki so jo imele v mojih ustih. Kruh in vino n jimi spreobračajte v moje telo in v mojo kri, in ju Bogu ar ujte; in po tem vživajte moje telo in mojo kri, in tudi ru giin vživati dajajte, in vse to delajte v moj spomin*. Pa z besedami : „To delajte v moj spomin*, je Jezus 8v °jim aposteljnom dal tudi oblast druge v mašnike posveča¬ la ll , da vedno opravljajo daritev svete maše, dokler ne pride ,° n ° at sveta o svojem drugem prihodu. Toraj je sveta ka- ls ka cerkev v svetem Tridentinskem cerkvenem zboru za ran o resnico spoznala, da je Jezus Kristus pri zadnji večerji lenai besedami : „To delujte v moj spomin*, svoje aposteljne j. SVet il v mašnike, in tudi njih nastopnikom zapovedal oprav- J a ^i daritev svete maše. Sveti Tridentinski cerkveni zbor V : »Naš Bog in Gospod Jezus Kristus je pri zadnji ve- er ji} tisto noč, ko je bil izdan, svoje telo in svojo kri Bogu Kerš. n. IV. pogl, 25 386 — Očetu daroval v podobi kruha in vina, in ga v teh vidnih znamnjih dal zavžiti njim, ktere je takrat postavil mašnik® nove zaveze, in tudi njih naslednikom, mašnikom, uka*® opravljali to daritev, rekoč: „To delajte v moj spomin • (Sess. 20. c. 1.) Toraj pa tudi sveti Ciprijan govori, ' n pravi: »Ker je pa Jezus Kristus, naš Gospod in Bog, sa !° veliki mašnik Očetov, in se je sam Očetu pervi v dar dal, to v njegov spomin delati ukazal; toraj je pravi namestnik Jezusa Kristusa tisti mašnik, kteri posnema, kar je Kristus storil, in resnično in popolno daritev v cerkvi opravlja B°2 l j Očetu, če začne darovali tako, kakor je Kristusa samega vid® darovati". Tako je tedaj Jezus Kristus z besedami: »To de' lajte y moj spomin", svojo cerkev postavil na novo duhovstv®’ ktero ne bo nikoli prenehalo, in ne bo nikoli preklican® > kakor je bilo dubovstvo stare zaveze, duhovstvo Aronovo. 8. Zdaj pa v svoj dušni prid preglejmo nekoliko J® zU ' sove besede : »To delajte v moj spomin". — Da bomo m° c teh Jezusovih besed vsaj nekoliko občutili, moramo jih P rer misJiti v priliki. Mislimo si očeta, kteri ima sina, priserčn® ljubljenega. Ta njegov preljubi sin pa zabrede v hudobij 0 ’ ktera je smerti vredna. Gnan je res pred sodnika prelju D sin ; sodnik ga po zasluženji k smerti obsodi, in nič g a more smerti oteti; hudobija mora kaznovana biti s tem, sin umerje. Očeta ta sodba, ki se je iztekla nad njeg 0 ^ 1 sinom, boli bolj, kakor da bi mu šlo za njegovo lastno ŽA' Ijenje. Rad bi on umeri, da bi le njegov preljubi sin še ostal. Gre tedaj k sodniku , in prosi in zdihuje, da bi ®J njemu dovoljeno namesto sina iti v smert, in zadostiti razza ljeni pravici. Njegova mila prošnja je uslišana; dovolj® 0 ® mu je umreti za sina. Oče se srečnega šteje, da zamo re lastno smertjo smerti rešiti svojega sina. Pa prejden se *° od svojega sina , prejden ga zapusti, in zanj v smert g re ’ vzame slovo od njega, ter mu reče: „Sin! pomni me, dok* ^ boš živel". Res, malo besed; pa vendar bi sinu serce p re sunile, kakor da bi mu oče rekel: »Glej, moj sin! moj P r ® ljubi sin, glej, jaz grem zdaj za tebe v smert ! Vidiš, 100 - 387 - ^ 0r i moja očetovska ljubezen do tebe! Pa za Vse to, kar 0tn za te storil, od tebe ne zahtevam nič drugega rte, razun I® pomni, dokler živiš“. Kristijani! kaj pravite, kako bi '1° sinu pri teh očetovih besedah pri sercu ? Ali bi ne ster- ttle l nad očetovo ljubeznijo do njega? Ali bi se mu ne tajalo Serce od hvaležnosti do tako usmiljenega očeta ? Sin bi od stra ha pred smertjo kopernel, in oče bi mu rekel: „NiČ ne ® ara j, moj sin! jaz grem za te v smert*. O, kdo zamore P°pisati občutljeje, kteri bi sinovo serce sprehajali pri teh oče- °vih besedah ! — Kaj pa bi moralo še le keršansko serce ^»titi pri teh besedah, če v podobi tega usmiljenega očeta Vld ''«io Jezusa Kristusa , kteri gre v smert, pa ne za svojega ljubega sina, ampak za svojega hudobnega hlapca, za svo- sovražnika, da bi le njegov sovražnik, njegov hudobni ' a P e c še živ ostal! In ko je že, tako rekoč , na potu proti °rišču , zdaj zadnji večer pred svojim terpljenjem , ko je že v °je terpljenje in svojo grenko smert pred očmi imel, posta¬ je v očitno znamnje in v zastavo svoje neskončne ljubezni pfament presvetega rešnjega Telesa, in v slovo svojim apo- 1 ^'juom rekel: „Tudi vi to delajte v moj spomin. Kolikor- bote to delali, delajte v moj spomin*. In s temi bese- , a 'ui je aposteljnom in nam vsem hotel reči : „Glejte, tako i e c me je prignala ljubezen do vas! Zdaj grem za vas v ^ er t, da bi vi v večno smert ne prišli. Pa za vse to nič ^ u pga nočem od vas, razun to, da spominjate se me, koli— j r “ ra l se bote znašli pri daritvi, ktero vam zapustim. To do Jle V moj spomin. Spominjajte se moje ljubezni, ki jo imam i . Vas > in glejte, da mi to ljubezen tudi z ljubeznijo povra- Ue to’ m " 1 zvest ' ostane l e “- Kdo zmed vas, ljubi moji! bi ^ “d Jezusu s solznim očesom obljubil ljubiti ga , in ljubiti s - 2adn j e ga zdibleja , ko bi bili mi z aposteljni okrog njega tof 6 *’- kader jo tako milo slovo od njih jemal? Ljubimo ga g a J’ ‘ n ljubimo ga čez vse. Kako bi mogli pozabiti Jezusove n P° kteri nam je došla tolikošna sreča ? Kako bi mogli „ e * etl odreči Jezusu, ki nas je tolikanj ljubil, da je za nas j e 6r ? Vendar bi pa ne bilo še dovolj le takrat misliti v 2 Usa, kader se pri daritvi svete maše znajdemo, ali kader k 25 * - 388 - svetemu Obhajilu pristopimo, ali da bi naša ljubezen do J 0 ' zusa obstala le v nerodovitnih svetih občutlejih; ampak 00 kaj več je treba, kakor nam pove sveti aposlelj Pavl, pravi: „Kolikorkrat bole jedli kruh in kelih pili, bote s mer Gospodovo oznanovali, dokler ne pride“. (I. Kor. 11, 24 — 26*/ Kaj pa se pravi oznanovati Gospodovo smert ? Se ne pr aVI ’ le pri sveti maši ali drugod premišljevati Jezusovo smert ’ ampak se pravi Jezusovega duha imeti, grehu odmreti, greš« 0 požeijenje krotiti, za dobre dela in keršanske čednosti si P r ‘" zadevali, in sploh živeti tako , da ne bomo mi, ampak da 00 Kristus v nas živel, da se bo toraj nad nami kazalo Jezusov 0 življenje, da se bodo iz našega djanja svetile Jezusove čednost ponižnost ’, čistost , zmernost, polerpežljivost in druge, da 50 bo vsak, ki vidi naše življenje, spominjal Jezusovega življenj 9 ' Vidite, to se pravi oznanovati Gospodovo smert. In v to s0 zavežemo, kader koli sveto mašo slušamo, še bolj pa , kad 0 pristopimo k svetemu Obhajilu. Vedno tedaj pomnimo besed svetega aposteljna Pavla : „Kaderkoli bote jedli kruh, in ke' 1 pili, oznanovali bote smert Gospodovo, dokler ne pride"? ^ ne pozabimo, kaj da se pravi oznanovati Gospodovo sm 0r ’ Amen. L - $89 - XXXII. ker sanski nauk. britev svete maše pervib tri sto let po Kristusu °PPavljevana in obhajana od aposteljnov in apo- , steljskib nastopnibov. 1. V zadnjem keršanskem nauku sem govoril od tega , je Jezus Kristus veliki četertik pri zadnji večerji postavil ® v eto mašo, postavil v podobah kruha in vina , ter jo izročil "Posteljnom in njih nastopnikom z besedami: „To delajte v spomin*. 2. V tem razlaganju se danes spet nekoliko naprej Pomaknimo, ter premislimo : Kr C) Daritev svete maše pervih tri sto let po istusu opravljevana in obhajana: Pri tem premišljevanju pa se moramo ogledati naj poprej a aposteljne, potem pa tudi na njih naslednike, da ^nio, kako so ti in uni opravljali daritev svete maše. 3. Ako naj poprej svoj pogled obernemo na aposteljne, ZVe mo iz djanja apostoljskega in iz listov svetega Pavla apo¬ ena vsaj po nekoliko, kje, kdaj, in kako da so aposteljni °Pravljali daritev svete maše. Kje so jo tedaj opravljali ? — Kader so hotli aposteljni - 390 s kristjani očitno in v druščini moliti, shajali so se, kor jih r v Jeruzalemu bilo, v Jeruzalemskem tempeljnu k molitvi, so molili v kakem posebnem kraju tempeljna; noben Jud 111 in noben drugovernik se jim ni smel pridružiti. Vsi, ki s ° jih vidili moliti, čudili so se nad njihovo pobožno molitevj 0 , in jih spoštovali. Kader so pa hotli daritev svete maše opr aV ' Ijali, in Jezusovo rešnje Telo prejemati; sošli so se v hi s' kakega kristijana, in v njej so opravili daritev svete mas®- „Z enim duhom so se shajali v tempeljnu*, govori sveti Luke®» „in po hišah kruh lomili*. (Ap. dj. 2, 46.) Besede »kru lomiti* nič druzega ne pomenite v apostoljskem djanju, kak° r Jezusovo rešnje telo in njegovo rešnjo kri v podobi kruha > n vina darovati nebeškemu Očetu , in od te daritve tudi vživ^j’ in toraj v Jezusov spomin delati, kar je on pri zadnji večerji storil. To presveto delo se „kruh lomiti* imenuje zato, k er je Jezus Kristus pri zadnji večerji, opravljajoč nekervavo d a ' ritev nove zaveze, kruh razlomil, in v njegovi podobi apostmJ nom dal zavžiti svoje telo. Da sveti Lukež z besedami »P° hišah so kruh lomili* daritev svete maše meni, kažejo n aI ° njegove besede, ki jih v ravno tisti postavi apostoljsk e » djanja govori, rekoč.: „So bili pa stanovitni v nauku aposteljn° v > in združeni v lomljenju kruha in molitvah*. (Dj. ap. 2, 42*1 — če so pa aposteljni na potu bili, hodili so v shodn |Ce molit in pridigovat, v ktere so se Judje k službi božji skaj 8 ob sabotah, kakor se mi ob nedeljah v cerkve zbiramo službi božji. Kader so pa hotli maševati, hodili so, ker ni cerkev bilo, v hiše kristjanov, da so v njih opravljali darit® svete maše; toraj so nekteri kristijani hvaljeni sosebno ’ ko so v svojih hišah radi pustili opravljati daritev svete m ase _ Aposteljni so tedaj v tempeljnu in po shodnicah vpričo J 11 . 0 ., in nevernikov molili; ali daritve svete maše niso opravlj a vpričo Judov in nevernikov, ampak le v druščinji pravoverni kristijanov, kterim so tudi smeli dati vživali od te presv e daritve. Kdaj, ob kterih dnevih so aposteljni opravljali darit®* svete maše ? — Iz apostoljskega djanja se skaže, da so se a P°" - 391 - željni po prihoda svetega Daha z Jeruzalemskimi kristijani Vg ak dan shajali v hišo kristijaaov, daritev svete maše oprav¬ ili, in sveto Obhajilo prejemali, ker sveti Lukež govori, da So vsak dan po hišah kruh lomili. „Tudi so se vsak dan v | e mpeljnu shajali z enim duhom, in po hišah kruh lomili, in ) e d zavživali z veselim in nedolžnim sercem". (Dj. ap. 2, 46.) ~~ Pa ne le v Jeruzalemu, ampak berž ko ne tudi po drugih * 5ra j'h so aposteljni z verniki vsak dan opravljali daritev svete torte, da so le priložnost imeli. Besede sv. Andreja, ki jih 1® v Patroh govoril pred neverskim mestnim poglavarjem Egejem, nntn to na znanje dajejo. Ko ta neverski mestni poglavar S '1‘ svetega Andreja, naj molikom, neverskim bogovom daruje, Ogovarja mu sveti Andrej, in pravi: „Jaz vsak dan darujem Vs ®gamogočnemu Bogu, toda ne vaših kozlov, ampak neoma- deževano Jagnje na altarju, ktero celo in živo ostane, tudi ko ®° verniki njegovo meso in kri že zavžili". Vsak dan so te- aa J aposteljni opravljali daritev svete maše, da je le prilož¬ it nanesla, in vsak dan so pervi verniki, zlasti kar jih je v Jeruzalemu bilo, pristopali k svetemu Obhajilu, zakaj kteri ?° sveto Jezusovo vero sprejeli, ti so veči del vsi od prave ln resnične ljubezni do Boga in bližnjega tolikanj goreli, da s ° tudi vredni bili vsak dan pristopati k angeljski mizi; po pričevanju svetega Lukeža namreč so bili stanovitni v nauku a P°sleljnov, v molitvah in drugih bogaboječih delih. Sveto ® a ao slušali in svetemu Obhajilu pristopiti, je bilo na tanjko Plenjeno. To je pa gotovo, da so kristijani ob času apostelj- ?° v k sveti maši hodili ob nedeljah in praznikih, kar so l la že imeli, kar nam apostolsko djanje (20, 6 — 11.) na * a anje daje, in tudi sveti Pavl pove v listu do Korinčanov. Kor. 16, 2.) Kdaj, ob kteri uri so aposteljni opravljali daritev svete Haše ? _ Aposteljni v službo božjo niso ravno nobeno go- tove ure odločili, temveč so daritev svete maše opravljali , kakor je priložnost in potreba nanašala. Sveti aposlelj Pavl 1® kil po svojih aposteljskih hojah prišel v Trojad. V nedeljo. Pripoveduje aposteljsko djanje, so se vsi Trojaški kristijani 392 — sošli v nekega kristijana veliko obednico, ki so jo bili ra*' svetlili s prižganimi svetilnicami, in so bili pripravljeni prejel sveto Obhajilo. Sv. apostelj Pavl jim začne pridigovali, ,D ker je drugi dan obhajali mislil, razvnel se je pri pridigi tako? da je pridigoval do polnoči. In po polnoči je še le maševa, sveto Obhajilo zavžil, in ga tudi pričujočim kristjanom dal *a- vžiti. (Dj. ap. 20, 6 — 11.) Jezus Kristus je daritev sveto maše zvečer opravil po zadnji večerji ; toraj so apostelja'? berž ko ne, od začetka po tem Jezusovem zgledu včasih t l, “! zvečer po večerji opravljali daritev svete maše, in obhaja” vernike, kteri so sveto živeli, in toraj za sveto Obhajilo veda” pripravljeni bili. In ker je Jezus Kristus s svojimi apostelj” 1 večerjal, prejden jim je dal svoje telo in svojo kri zavžiti v podobi kruha in vina; shajali so se tudi naj pervi kristijaj 11 ob nedeljah in praznikih v svojih zbirališčih, skupaj jedli, ,n se s to jedjo v keršanski ljubezni eden do drugega poterdo- vali, in po jedi še le so prejeli sveto Obhajilo. Pa kmalu s ® se pri teh večerjah ljubezni med verniki pokazale nerodnosti? kterim so se aposteljni ustavljali z vso gorečnostjo, in, da s® odvernejo te nerodnosti, začenjali so vernikom te večerje lj u ' bežni pripuščati še le po svetem Obhajilu; sčasoma pa f* bile popolnoma odstavljene in odpravljene. In blizo so z ® aposteljni čez nekaj časa iz časti do presvete daritve * aC ® tešči maševati, in izvzemši nevarno bolezen tudi kristijane tešče obhajati, ktero pripravljanje za prejemanje presvetega rešnjega Telesa sveta katoliška cerkev še zdaj ohranuje ' n zapoveduje. Vsaj to je gotovo, da iz besed učenega Tort”' lijana, prejemanje svetega rešnjega Telesa zadevajočih spo*' namo, da so ob njegovem času kristijani že sploh sveto O®" hajilo prejemali le na tešče. Kako so aposteljni opravljali daritev svete maše 9 Kakosne opravila so bile takrat pH darUvi lvete maše tn ^ kosni obredi ali ceremonije ? Aposteljni so pri daritvi svete mase vpeljal, marsiklere opravke i„ obrede al, ceremonije, bi se t a presveta daritev opravljala z ve čo častjo in pobož¬ nostjo. Odloči, so molitve, ktere so se molile pred daritevja 393 m po daritvi, ker je tudi Jezus Kristus pred zadnjo večerjo molil in Boga zahvalil, in tudi po večerji spet hvalno pesem Pel. Sveto pismo nam pa ne povč tistih molitev, ki so jih aposteljni molili pri daritvi, svete maše , ker jih niso spisali, ampak so jih le z besedo vpeljali in opravljali. Pa v Pavlo¬ vih listih se dobijo mesta, ktere nam nekoliko povedo , kako da so opravljali sveto daritev. Imeli so altar, na kterem so maševali, klerega so imeli v veliki časti. „Imamo altar a , piše sveti Pavl Hebrejem ali Judom , „od kterega ne smejo jesti oni, kteri šotoru služijo*, to je , kteri se .še deržijo Ju¬ dovske vere. (Ilebr. 13, .10.) V I. listu do Korinčanov pa Spoveduje, naj se tudi sence' malikovanja varujejo , naj tedaj oikar ne bodo pri daritvah molikovavcev, ali kar bi bilo še hujše, naj nikar ne jedo mesa, ktero je bilo že molikom da¬ rovano. „Jelite*, jim piše sveti apostelj Pavl, „jeli!e, da so, hteri darove jedd, deležni altarja? Kar pa neverniki darujejo, Dodičem darujejo, in ne Bogu. Nočem pa, da bi bili vi tovarši hudičevi; ne morete piti keliha Gospodovega in keliha hudi— hov, ne morete deležni biti mize Gospodove in mize hudičev*. O- Kor. 10, 18 — 21.) S temi besedami je sv. Pavl Korin- oanom to le rekel: „Varujte se ajdovskih (molikovavskih) darov. Kako bi hotli z nami darovati pravemu Bogu in z Uoverniki hudičem ? Kaj, ali hočete naših darov deležni biti ‘U neverskih ? Ali hočete iz našega altarja posvečeni in spre¬ menjeni kruh zayžiti, in tudi z neverskih altarjev molikom darovano meso jesti ? Ali hočete z našega altarja iz Posvečenega keliha piti Jezusovo kri, in iz keliha nevernikov Za vžiti vino satanu darovano? Nikakor ne, s lim bi le gospoda dražili*. Sveti apostelj Matevž je bil pri ailarju, ko J e ravno maševal, s sulicami preboden leta devetdesetega po Jezusovem rojstvu. Leseni altar, na kterem je maševal sveti ‘ °ter, se še zdaj kaže v Rimskem mestu. Imeli so toraj a Posteljni altarje, na kterih so maševali."— Daritev svete maše s ° opravljali z opresniroi kruhi, ker je bil Jezus Kristus °P r esni kruh pri zadnji večerji spreobernil v svoje presveto lelo, — Aposteljni so pri daritvi svete maše tudi v to po- - 394 - svečene posode imeli. To nam spričuje sveti apostelj Pavl, ko je Korinčanom pisal : »Posvečeni kelih, kterega posveču¬ jemo, ni le zavživanje kervi Kristusove ?“ (I. Kor. 10, 16.) Ce ravno takrat v božjo službo odločene posode niso bil® drage, z zlatom in srebrom bogato vdelane, bile so vendar le posvečene. — Daritev svete maše so opravljali le apo- steljni in od njih posvečeni škofje in mašniki, in nibč® drugi no. Bili so pa že ob času aposteljnov duhovni šestega blagoslova ali reda, ki jih diakone imenujemo, in so bili toraj manj ko mašniki, ki imajo sedem blagoslovov ali žegnov. Diakoni niso smeli maševati, ampak so le škofom in mašniko® stregli pri daritvi svete maše, in jim pomagali pri drugib duhovnih opravilih. Tako vidimo, ljubi moji! da so imeli aposteljni za oprav¬ ljanje svete maše altarje, imeli opresnike, imeli posebne p°' sode in posvečene služabnike, kteri so jim stregli pri altarju- Lahko si mislimo, s kakošno živo vero in s kolikošno poniž¬ nostjo, s kako serčno molitevjo da so se znajdli verniki okoli aposteljnov, kader so maševali. 4. Zdaj pa še premislimo, kje in kako da so nastop" niki aposteljnov daritev svete maše opravljali do četerteg 3 veka ali četertega stoletja po Kristusovem rojstvu, dokler 30 bili kristijani od neverskih cesarjev zavoljo svete Jezusov® vere preganjani in morjeni. Kakih tri sto let so bili kristijani zavoljo svete vere J®" zusove preganjani in morjeni, in ob času preganjanja so da¬ ritev svete maše opravljali po skrivnih kletih (hramih), P° njivah, puščavah, berlogih in jamah, ki so jih bili zunaj mest 3 izkopali. Te jame so bile globoke in prostorne zadosti, so v njih hranili ostanke mučenih in umorjenih vernikov, ^ opravljali službo božjo; vrata pa v te jame so bile majhne i® skrivne, da niso neverniki tako lahko spazili kristijanov p 1 ® službi božji. In da bi kristijani še varniši bili pred neverniki* 395 - Mer so po teh podzemljiskih jamah opravljali službo božjo, opravljali so jo večidel pred dnevom in po noči; loraj so potrebovali luči, da so razsvitljevali te jame, že same ob sebi Gmotne; in da bi po njih pregerdo ne dišalo , kadili so jih z lepo dišečim kadilom. Kristijani so bili sicer pripravljeni u- mreti za sveto vero Jezusovo; toda brez potrebe vendar le niso kotli v nevarnost postavljati svojega življenja, kar bi tudi prav ne bilo. Po teh jamah, vidite, so pervi verniki ponavljali Jezusovo na svetem križu enkrat opravljeno daritev, in so od te daritve tudi vživali. Res, vse je bilo revno okoli njih ; pa tolikanj bogateji so bili svetih misel, bogaboječih želj in po¬ božnih občutljejev oni. Iz njihovovih sere je puhtela živa vera, terdno zaupanje in goreča ljubezen do Jezusa Kristusa , ki so ga pri sveti maši v podobi kruha in vina nebeškemu Očetu darovali in vživali. Kader je pa preganjanje kristijanov prenehalo, (zakaj Oiknr ne mislite, da je preganjanje kristijanov skoz tri slo let terpelo vun in vun in nepretergano, ampak večkrat je prene¬ slo, zlasti kader je preganjalec umeri, in je drug bolj usmi¬ ljen neversk cesar vladanje prevzel, in kristijani so spet za nekoliko let mir imeli vsaj po nekterih krajih, dokler ni spet drugo preganjanje zarjulo zoper kristijane;) kader je tedaj Preganjanje prenehalo, prišli so kristijani spet iz puščav in drugih skrivnih krajev, in so jeli cerkve zidati. Zidali so jih P° grobeh mučencev in pa po mestih, ter so vanje prenašali °stanke mučencev. Pa prida in sadu od sozidanih cerkev niso dosti časa vživali; zakaj ko se je spet novo preganjanje v *dignilo zoper kristijane, precej so bile njih cerkve Poderte od preganjalcev. S podiranjem keršanskih cerkev se | e večidel začenjalo preganjanje , in kristijani so morali spet j z mest pobegnili, in se potikati po skrivnih, samotnih krajih, ’ n spet ondi opravljati daritev svete maše. Kar jih je bilo pa od nevernikov vjetih, — in kolikokrat so jih neverski Preganjalci ravno pri sveti maši zajeli, njihove škofe in maš- n ike pri altarju z mečem pomorili, ali pa zgrabili, in pred ne¬ vske sodnike gnali, mučili, in na pol žive po ječah pometali, 398 da bi se bili od velikega terpljenja že vsi oslabljeni odpove¬ dali Jezusovi veri! — kar jih je bilo vjetih, in po ječah po- metanih, opravljali so daritev svete maše tudi po ječah, ako so kterega mašnika imeli med seboj. Ako pa vjeti kristjani niso imeli nobenega mašnika med seboj, pošiljali so jim marsikte- rikrat drugi kristijani, kteri niso. bili še razodeti in vjeti, svojo mašnike v ječe, da so jim maševali, in varhi pred ječami so mašnike tudi v ječe spuščali, dokler jih niso spoznali in zve¬ deli, po kaj da hodijo. Ali če kristijani niso mašnikov v ječe pošiljali, da bi maševali njihovim vjelim bratom in sestram v Kristusu in jih obhajali: molili so pri daritvi svete mašo zanje, kjer so se med daritevjo brale imena tistih kristijanov > kteri so po ječah zdihovali zavoljo svete Jezusove vere; ,n da bi se tudi vjeti kristijani vdeleževali daritve svete maše, pošiljali so jim po sveti maši po diakonih v ječe Jezusovo rešnje telo, da so le mogli v ječe priti. Da so kristijani s svojimi duhovnimi pastirji po ta^ib krajih opravljali daritev svete maše, dokler so bili preganjani, povedo nam sveti škofje in drugi duhovni, kteri so takrat živeli in maševali. Sveti škof Dionizij Aleksandrijski, kteri je živel v tretjem veku po Kristusovem rojstvu, pripoveduje, kod se je o njegovem času opravljala daritev svete maše, ter piše '■ »Ce nas tudi povsod že preganjajo in podijo; le vendar praz¬ nike posvečujemo, in očitno službo božjo opravljamo. Vsak kraj, njiva, puščava, čoln, hlev, ječa, vsak kraj nam je cerkev, da v njej opravljamo službo božjo*. In sv. Ciprijan, kteri j 6 tudi v tretjem veku škof bil, tako le govori od tačasne ker- šanske službe božje: „Vsak dan darujemo, ob času preganja¬ nja in ob času miru, in s ta daritevjo pripravljamo vernike, da se Bogu po terpljenju dajejo v klavni dar*. Kristijani so imeli ob času preganjanja altarje prav revne, zdaj lesene, zdaj kamnene- Lesene so imeli, da so jih laglej 6 seboj prenašali ; kamnene pa , da jih preganjalci niso tako lahko vzeli. Ob času sile jim je bilo skoraj vsako mesto, ka¬ mor so prišli, altar, bodi si revna miza, ali kamen, ali tudi grob, v kterem je bil pokopan kak mučenec; ali če so bili - 397 - z ® v ječah, bile ste včasih dlani kakega diakona altar. Diakon J e namreč svoje roke eno k drugi djai, in na njegovih dlaneh J® mašnik maševal. Pervih tri sto let, ko je preganjanje Kristijanov po svetu hrumelo, niso imeli spisanih mašnih mo¬ litev ali mašnih bukev, da niso nevernskim preganjalcem v roke prišle, in od njih sožgane bile, ampak mašne molitve in obredi ali ceremonije so bile prepuščene goreči pobožnosti Pašnikov, kteri so polni duha, gnade in molitve delali bolj P® gnanju svetega Duha, kakor skerbeli v zunanjih rečeh vsi ®nako ravnati. Pa tudi to še premislimo, kako da so o teh časih pre¬ ganjanja opravljali službo božjo. Služba božja se je opravljala tako, da je bilo naj poprej nekoliko branega iz listov apo- ®teljnov ali pa pisem prerokov; in kar se je iz njih bralo, j® škof ali pa v njegovem imenu kak drug duhoven razložil, krislijane opominjal, naj žive po zaslišani božji besedi. Po t®ui so se vsi vzdignili, in so molili za vse, za se in za druge, za mogočne in nizke, cesarje in podložne, za srečo Kristijanom in nevernikom. Na to so natihoma prinesli darove K altarju, in so jih položili pred svojega duhovnega poglavarja, ®kofa ali drugega mašnika. Ti darovi so bili kruh in vino z Vodo nekoliko namešano. Verniki so namreč vedli, da so dolžni dati, česar je treba k službi božji, zlasti pa kruh in v ino, ki se v daritvi svete maše spreoberne v Jezusovo rešnje t®lo in njegovo rešnjo kri, daruje nebeškemu Očetu, in ver¬ nikom deli v duhovno jed. Mislili so, da se ne spodobi s Praznimi rokami priti k sveti maši in pristopiti k svetemu Obhajilu. Te darove je škof v roke vzel, jih pred seboj na kviško povzdignil, in med hvalnimi molitvami daroval Očetu, Sinu m svetemu Duhu. Na to je kruh in vino spremenil v Jezusovo rešnje telo in njegovo rešnjo kri, in nebeškemu Očetu daroval, in pričujoči kristijani so" odgovorili „Amen“, v z namnje, da terdno verujejo, da je v podobi kruha in vina Jezus Kristus pričujoč z dušo in telesom, kervjo in mesom, po kožji in človeški natori. Zdaj so se jeli kristijani poljubovati v *namnje, da nimajo nobenega sovraštva med seboj, ampak - 398 - da imajo pravo keršansko ljubezen eden do drugega. Na to so molili „Očenaš“, in se s to molitevjo pripravljali za sveto Obhajilo; in škof je zavžil Jezusovo rešnje telo, in precej so prišli diakoni, ter Jezusovo rešnje telo po zbirališču delili vsem kristijanom, kar jih je bilo pri sveti maši; kar jih j e pa bolnih doma ležalo, nesli so jim Jezusovo rešnje telo na dom. Kristijani so rešnje telo v roke prejemali, * n iz svojih rok zavžili , in se s to božjo popotnico p°" krepčali v smert za sveto vero Jezusovo. Pervi kristijani so pa Jezusa Kristusa prejemali tudi v podobi vina. K® so Jezusa Kristusa zavžili v podobi kruha, dal jim je dia¬ kon iz keliha piti Jezusovo rešnjo kri, ktero so po neklerih krajih iz keliha pili po srebernih cevih , da se ni kaj razlil® svete Jezusove kervi. Tudi majhne otroke, ki so jih matere še dojile, obhajali so po spričevanju svetega Ciprijana po ne- kterih krajih, pa le v podobi vina. Ker pa majhni otroci ne razločijo te nebeške jedi od drugih navadnih , in se toraj n 0 morejo s pobožnim sercem pripravljati za prejemanje svetega Obhajila, prepovedala je katoliška cerkev tudi obhajati male otroke, prejden so dobro podučeni v Jezusovih naukih. P° svetem Obhajilu so kristijani odmolili hvalne molitve, *** služba božja je bila končana. Pri tej službi božji je škof tudi mučence, kteri so bil* že svojo kri prelili za Jezusovo vero, klical po imenu, in vsi pričujoči verniki so pri imenovanju slehernega mučenca rekli; „Prosi za nas!“ Im vidite, od tod so naše litanije. Vernik* so se pri službi božji spominjali tudi drugih kristijanov, kteri so bili v pravi veri umerli, in so zanje Boga prosili, če mo¬ rebiti še v vicah terpe. Služba božja je zdaj dalj, zdaj manj časa terpela, se opravljala zdaj z veliko zunanjo častjo, z** 8 ) spet brez vseh posebnih ceremonij. Kader so bili kristijani preganjani in v begu, opravljali so natihoma in hitro kar brez vseh ceremonij daritev svete maše, boje se, da bi jih never¬ niki pri sveti maši ne vjeli, in kake nečasti ne storili pre¬ sveti daritvi. Kader je bilo pa preganjanje prenehalo, in s0 bili cerkve sozidali, opravljali so po cerkvah službo božjo z - 399 VSO zunanjo častjo; kristijani so skerbeli za notranjo lepoto cerkev in za posode , ki jih je bilo treba k službi božji, in jim ni bil predolg čas, če je služba božja tudi delj časa trpela. Kako da so kristijani pervih tri sto let po Kristusu oprav¬ ljali službo božjo, pove nam sv. Justin, kteri je v drugem Veku svojo kri prelil za sveto vero Jezusovo, ko pravi: »Vsi, kar jih prebiva po mestu in na selih snidejo se v nedeljo. Ob odločeni uri se berejo listi aposteljnov in pisma prerokov, kakor čas in okoljščine naneso. Kader to branje neha, začne duhovni pastir zbranim vernikom pridigovali, ter jih opominja apolnovati nauke, ki so jih ravno kar brati slišali. Na to vsi Vstanejo, in začnejo na glas skupaj moliti. Po opravljeni da- f itvi se daruje kruh in vino z vodo namešano. Po tem škof a b kak drug mašnik kruh in vino spremeni. Ljudstvo svojo Vero v spremenjenje na znanje da, rekoč: Amen, to se hoče reči: kruh in vino sta resnično spremenjena v Jezusovo telo '0 njegovo kri. Potlej se razdeli. Kar jih pa vpričo ni, po— ®'lja se jim sveta večerja po diakonih 44 . In učeni Tertulijan, kteri je tudi v drugem veku živel, od službe božje svojega časa tako le govori: »Zbiramo se tudi pred dnevom, in pre¬ jemamo od Gospoda zapovedano večerjo, pa iz nobene druge r °ke ne, kakor iz rok svojih duhovnih poglavarjev ; vsako leto darujemo za mertve, in varujemo, da kaj iz keliha ali od n ašega kruha, to je od posvečenih skrivnost na tla ne pade 44 . K sveti maši pa ni bil spuščen drug, kakor le kristijani, in samo tisti kristijani, kteri so bili svetega življenja, in toraj Vredni svetega Obhajila. Noben Jud , noben nevernik, noben ne znan človek ni bil spuščen k sveti maši; daritev svete ^uše so imeli za naj večo skrivnost svoje svete vere. Pri Vratih so stali cerkveni služabniki, da razun bogaboječih kri— s t'janov nikogar drugega niso spustili v zbirališče. Ker tedaj «adje in neverniki niso prav vedeli, kaj da se v zbirališčih kristijanov godi, pa so vendar slišali od nekega daru, kteri se ''“le z zavživanjem nekega telesa in neke kervi, jeli so - 400 - kristijane obrekovati, in pri neverskih cesarjih tožiti, da p rl svojih zbirališčih otroke morijo, meso na kosce razsekajo, ® ga jedo, kri teh pomorjenih otrok pa pijo. Res so kristij anI jedli meso, res so pili kri, pa ne umorjenih človeških otrok? ampak pili so kri Jezusovo v podobi vina, in jedli so J ezU ' sovo meso v podobi kruha. 5. O vi, moji preljubi! kako bi vam jaz vendar z a ' mogel prav pokazati, s kolikošnim veseljem, s kolikimi sveti® 1 željami da so kristijani, naši bratje in naše sestre, ob času preganjanja hodili k sveti maši ? Kako bi vam vendar mog® dopovedati, s kolikošno pobožnostjo da so se znašli pri sveti maši, če so jo tudi po podzemeljskih berlogih, po puščavah ? po ječah opravljali s svojimi duhovnimi pastirji. Mislim , vam to naj lagleje dopovem s to le prigodbo. Z več drugi® 1 kristijani je bil zavoljo svete Jezusove vere v ječo pabnj en tudi sveti mašnik Lucijan. Svetega Lucijana so bili že poprč) neusmiljeno zmučili, in po životu raztergali, vse njegove ude so mu bili pretegnili na tezavnici, in zdaj zdihuje na rokah in nogah vklenjen med drugimi kristijani v ječi. Že več d® mu niso jesti clo nič dali, in komaj se je že gibati zamog®- Od telesnih bolečin in od lakote je bil že tako oslabljen, je komaj govoril, komaj še sopel. Približal se je praz® K Jezusovega častitega razglašenja, in zdaj Lucijana obstopil 0 kristijani, ki so bili ž njim vred vječeni, in ga s solz® 1 ® očmi nagovorijo: „Sveti oče! ali ne bomo ta praznik i®, 1 nobene daritve? a Lucijan zbere vso svojo moč, tolaži svoj 0 ljube vjete brate v Kristusu, in jim obljubi ta praznik opra® 1 , 1 daritev svete maše. Praznik je nastopil, kristijani se zber° okoli vklenjenega mašnika, svetega Lucijana, in ga milo p 1 ®" sijo, naj prične daritev svete maše njihovim dušam v tolažb ( in prid. Oj kolikošna pobožnost jim je pač puhtela iz sere - Kristijani položijo nekaj kruha in vina pred častitljivega ® a3 '‘ nika Lucijana. Lucijan, ves ginjen v svojem sercu, povzdig 1 ® svoje oši proti nebesom, in zdihne iz dna svojega vžaljeneg 8 serca: „Večni Bog! manjka nam vsega, česar je sicer treh 3 k daritvi. Ni ga tukaj altarja; pa ti, o Bog! spoznaš i® 90 - 401 - 8l romaštvo, znane so ti naše serca. Glej mojega naročja, ^ojega ranjenega naročja glej, ono naj ti bo v altar l 8 Vzel na lo kruh in vino v svoje roke, ki so se mu že od sla- j°sti tresle, in ga derži na svojem okervavljenem naročja; Kristijani so okrog njega. Lucijan začne molitve svete maše, ln Kristijani ž njim molijo, in od velikega dušnega veselja in ljubezni do Jezusa se jim solze udirajo po bledih licih, ^cijan, v železje vklenjen, posveti kruh in vino, in ga spre- ®eni v Jezusovo živo telo in njegovo živo kri, ga daruje ne¬ vskemu Očetu v spričevanje, da Bog je Gospod vseh reči, 111 da ima oblast do vseh stvari, v zahvalo za vse od Boga Prejete dobrote, v odpuščenje grehov, in izprositi od Boga P°uioč stanovitnosti v Jezusovi veri, in rajše umreti, kakor od ezusove vere le količkaj odstopiti. Na to je Lucijan sam * av žil Jezusovo sveto rešnje telo in njegovo sveto rešnjo kri, ! n je zavžiti dal tudi pričujočim kristijanom. S to nebeško l e djo so bili vsi poveseljeni, z duhovno močjo navdani, in so 8e pripravljene čutili umreti za Jezusovo vero. O predragi 8a d daritve svete maše! Vidite, tolikošne želje so imeli nek- a,] ji kristijani do svete maše; tolikošno poveseljenje, tolikošno rcnost in močnodušnost so iz nje dobivali! Daritev svete ase je kristijane kakih tri sto let napolnovala s toliko moč- °dušnostjo, da so šli vsi veseli in serčni kakor levi od altarja iik ne verske sodnike, v ječo, v muke, v smert. In če so neverski sodniki vprašali, zakaj da so bili pri sveti maši jih *°per P e r prepoved neverskih cesarjev, odgovorili so jim naravnost: sl fu 0 Smo ko smo kristijani, in ne smemo biti brez božje O zlati časi pervih kristijanov! kam ste prešli! Pri— k r - . vend «r še enkrat nazaj, da bomo tudi mi, kakor nekdanji , \z daritve svete maše prejemali tolikošno moč k So re ! Du > > n tolikošno serčnost v bran postavljati se dušnim ražnikom, kleri nad nas pritiskajo s svojimi skušnjavami, So s svojimi, svet s svojimi, satan s svojimi. Amen. n. IV. pogL 26 k. - 402 - XXXIII. keršanski nauk. Daritev svete maše po zadobljenem zunanjem obhajana. — Popisovanje nekdajnih cerkev. — • 1. Kje, kdaj in kako so aposteljni obhajali daritev 9 vele maše in njih nasledniki pervih tri sto let po Kristusov 010 rojstvu, premišljevali smo zadnjič. 2. Danes pa pričnem razlagati, kako da se je darit 0 ^ svete maše obhajala po tem, ko je prejenjalo preganjanje kr> stijanov, in so jim napočili mirnejši časi. n D) Daritev svete maše po zadobljenem * un njem miru obhajana in opravljevana. Pa prejden pričnem to razlaganje, moram vam nekolik popisati tedajne cerkve. 3. V četertem veku ali četertem stoletju po Kri3| u ^ je cesar Konstantin Veliki sprejel Jezusovo vero , in . nehalo preganjanje kristijanov. To je rjulo kakih tri sto V in keršanska cerkev je začela mir in pokoj vživati. Vsi 8 stijani, kar jih je do zdaj zavoljo Jezusove vere po hovalo, bili so izpuščeni. Vsi so smeli po vsem cesarstvu očitno praznovati in posvečevati nedelo, ječah tfc’ Ritnsk 018 kter° 9 - 403 - Kristijani že od časov aposteljnov posvečevali namesto sabote; Vsi so smeli obhajati tudi druge svoje praznike. Neizrečeno v eseli so bili kristijani, da so smeli očitno častiti svojega Boga. Cesar Konstantin je močno skerbel za sveto vero in tudi za vunanje božje češčenje; ne Ie pripuščenje je dal kri— stijanom cerkve zidati, ampak tudi z denarji jim je obilno pomagal. Iz hvaležnosti do Jezusa, kteri mu je v vojski dal oudno moč, je zapovedal v Jeruzalemu na gori Kalvariji So¬ ldati lepo cerkev. Namesto Jeruzalemskega tempeljna, — tega edinega tempeljna, v kterem se je v stari zavezi pravi **Yi Bog molil, — je zdaj po vsem svetu neizrečeno veliko uerkev zidovje kviško razpenjalo, da se je Bog v njih častil, »n božja beseda v njih oznanovala. Od velikih trum ljudi spremljevani so hodili škofje po vseh krojih sozidane cerkve v službo božjo posvečevat, in v nobeni cerkvi se ni smela po- sihmalo služba božja opravljali, dokler ni bila od škofa posve¬ čena, in z nobeno drugo ko s posvečeno posodo niso oprav¬ ili daritve svete maše. Neverniki, ki jih je dosihmalo le strah pred hudimi mukami zaderževal in odvračeval od ker- šanske vere, sprejemali so zdaj v celih trumah sveto Jezusovo v ®ro, in od dne do dne se je množilo število vernikov. Ker je pri službi božji miru, pokoja in tihote treba, bile so cerkve od začetka od drugih hiš ločene z dvori in verti, *n od vseh strani ograjene s posebnim visokim zidom. Tik Ce rkve ni smela nobena druga hiša biti, razun duhovnija ali f «rovž, v kterem so prebivali škof in drugi duhovni in cer¬ kveni služabniki, in žsgrad, v kterem so shranovali cerkvene posode, mašne oblačila in bukve in včasih tudi sveto rešnje Telo v posebni posodi, in pa kapela, v kteri so kerščevali. Ta kapela ali kerščevalnica je bila visoka in prostorna, da l e moglo več ljudi vanjo; kajti o pervih časih so navadno in *unaj sile kerščevali le o veliki noči in- o binkešlih , in toraj Po več ljudem na enkrat podelili zakrament svetega kersta. ^ sredi te kerščevalnice je stal velik kamnjen kotel, iz kte- * e S a je voda neprenehoma tekla iz kakega vodnjaka , in v Kotel so bile stopnice, da je vsak lahko v vodo šel, kteri je 26 * - 404 — hotel kerščen biti; o pervih časih namreč ga niso na gl ®* 1 oblivali z vodo, kakor dan današnji, kogar so kerstili, amp®® so vsega trikrat potopili v vodo. To se je pa moralo opustil 1 sosebno po merzlih deželah, in se spreoberniti v navado, d® se kerščencu le na glavo trikrat vode vlije. Okoli šestega veka po Kristusu so pa začeli kerstne kamne po farnih cerkvah nekoliko od vrat na levo stran postavljati, in zavoljo velikega števila vernikov tudi vsak dan kerščevati. Pred cerkevjo je bilo veliko dvorišče, ktero je imelo več pokritih mostovžev. Po teh mostovžih so berači vb°- gajme prosili; zakaj v cerkvi ali pri cerkvenih vratih niso smeli beračili, da niso vernikov v molitvi motili. Na sre®* dvorišča je bil eden ali še več vodnjakov, da so si ver¬ niki v njih umivali obraz in roke, prejden so v cerkev stopi* 1 * v spomin, da morajo tudi na svoji duši čisti biti, kader v božjo vežo stopijo. Namesto teh vodnjakov so sčasoma v navado prišli kropilni kamni ali kropilniki z blagoslovljen 0 vodo, kakor jih zdaj imamo po cerkvah, da se 1 blagoslovljeno vodo pokropimo, kader vanje pridemo. — . dvorišča se je prišlo v lopo, ktera je bila pred cerkvenim 1 vrati, kakor se še zdaj kaj takega najde pri nekterih cerkva po kmetih. V tej lopi so se pokorili tisti grešniki, kteri S° bili še le na pervi stopnji očitne pokore, in toraj niso sm° v cerkev k očitni službi božji priti. Iz le lope so bile cerkev trojne vrata, srednje naj šireje; skoz desne so ® možaki v cerkev, skoz leve pa ženske. Pri vsakih vratih j® stal duhoven, in je varoval, da ni med vrati vstalo prevelik prerivanje ali kak drug nepokoj. Cerkve so bile od znotr®! pisane ali malane, in to pisanje je na znanje dajalo zgo<* iz stare zaveze, postavim: Noetovo barko, ali Danielovo sej med levi v levnjaku i. t. d. ali pa zgodbe iz nove zavez® > postavim, kako je Jezus mertvega Lazarja obudil v življenje i ' in pa terpljenje in smert tistega mučenca, kterega ostanki S se v cerkvi hranili. To pisanje po cerkvah je posebno dobr zaleglo neučenim, ker so iz njega brali kakor učenec i* bu ‘* kev, kaj so je nekdaj godilo. Toraj je Rimski papež Greg 0 - 405 - K. cesarju Leonu, kteri je podobe zatiral in končeval, tako le pisal: „Možje in žene nekdajne prigodbe s perstom kažejo svojim otrokom, ki jih v naročju imajo, ali drugim mladim ljudem, ali tujim nevernikom, in te podobe njih serca in misli k Bogu povzdigujejo*. V sredi cerkve je bila leča ali pridižnica, in časi tudi še po dve, na desni in na levi strani. Nekoliko višeje od P^dižnice je bil poseben kraj za pevce, kor imenovan. In nekoliko od kora v srednjem koncu cerkve je stal na samem na štirih stebercih alt ar. Altar je bila miza iz marmorja, ali litega srebra, ali še clo iz zlata, z dragimi kamni bogato vdelana, ker so verniki vedeli, da ni nobena reč predraga, nobena preimenitna nositi Jezusa Kristusa, kteri se na altarju Veruje svojemu nebeškemu Očetu. Pozneje je pa sveta cerkev spovedala, da mora vsak altar biti kamnjen. Altar je bil pa Vselej postavljen nad grobom kakega mučenca; zakaj ker so s® kristijani radi okoli grobov mučencev zbirali in molili, ai— *j a li so potlej tudi cerkve na tistih krajih, ali pa trupla mu¬ čencev prenesli na tiste kraje, kjer se je zidala kaka cerkev. *n ravno zato se morajo še dandanašnji ostanki kakega svet¬ nika vložiti v altar, prejden se sme na njem maševati. ^Prednji konec cerkve za altarjem je bil pa skoraj ravno tak, kekoršen je zdaj *po škofijskih cerkvah. Naj na koncu za nltarjem je bil sedež za škofa, in na oba kraja od njega so k'li sedeži za drugo duhovščino. Pred altarjem je pa bilo železno omrežje od desne do leve strani, ktero je altar ločilo °d druge cerkve, in pa zagrinjalo, no verhu pripelo, ktero je 8e galo od verha do tal, in med službo božjo odvihano, in le P° darovanju do svetega Obhajila do tal spuščeno bilo, da Ver niki niso videli mašnika, kteri je unkraj omrežja in zagrinjala 0a altarju opravljal svete reči. Prostor pred altarjem znotraj 0| nrežja in zagrinjala se je imenoval svetišče, in je bil kri— 8 tijanom tako svet, da so le mašniki in cerkveni služabniki 8, Ueli priti na to mesto, drugi nihče ne, še kralji in cesarji ne, ® z un takrat, kader so darove prinašali, ali krone prejemali 81 Prisegali. Toraj pravi sveti Gregor Ničan: „Ta sveti - 406 altar, pred kterim stojimo, je sicer zmed drugih kamnov, ' n sam na sebi podoben kamnom, s kterimi se zidajo naše hiše} toda, ko je v službo božjo odločen in posvečen, je sveta mi* a > čist altar, kterega ’se ne sme vsak dotakniti, ampak kterenau se smejo le mašniki približati s sveto grozo. Altar se pa prav za prav imenuje samo tista kamnjena skril ali tabla, v ktero so vloženi nekteri ostanki trupel sve¬ tih mučencev, ktera je od škofa vmaziljena s sveto križmo, 9 križem zaznamovana, in posvečena v to, da se na njej opravlja presveta daritev nove zaveze. Ta kamnjena tabla je v sredi naših altarjev, in le ona prav za prav zasluži altar imenovana biti. Altar mora že od njega dni pregernjen biti s Irena 1 perti, v spomin tistih pertov, v kterih je bilo pokopano zusovo telo. Tudi je papež Honorij III. zapovedal, da naj b® na ultarju med dvema svečnikoma britka martra, da mašni vedno pred očmi ima Jezusa, kteri je terpel in umeri za J«” 6 in nevernike. — Njega dni je bil pa le po en altar v cerkva > in v tolikošni časti so ga imeli, da so sveto rešnje Telo * a bolnike kje drugje, v žagradu, hranili, in ne v altarjn; a* tar je moral ves prazen stati, ker se na njem sam Jezus Kristn® daruje pri sveti maši. In glejte, od tod pride, da se še sveto rešnje Telo po nekterih večih cerkvah ne hrani v ^ e " likem, ampak v kakem stranskem altarju. Ker se je pa s ca " soma krislijanov lotila mlačnost in zanikernost v službi bozj 1 > začela je sveta katoliška cerkev presveto rešnje Telo, to **" slavo Jezusove prevelike ljubezni do nas, hraniti v allarj 1 ® > da bi kristijane tolikanj bolj spodbodla in vnela k ljubezni ,n hvaležnosti do Jezusa Kristusa. nieni mom,' 3 ° T f We ' P roli «>l°S»emu vzhod« ober- sme li v m: ! Pmm ’ ’ " paj0 2 Kristusom smer vstati , toraj so pa tudi cerkve postavljali tako da )° bd altar prot, solnčnemu vzhodu, velike cXene VJ* P a prot, solnčnemu zahodu, kakor so tudi d?ndanaft.ji cerkve večidel postavljene, ker je tudi po naših cerkvah veliki altar večidel proti solnčnemu vzhodu obernjen, da verniki p,o zgled« - 407 - dojilj »prednikov po cerkvah molijo obernjeni proti solnč- tiernu vzhoda. Take, vidite, so bile nekdanjne keršanske cerkve. * 4. Zdaj pa v svoje podučenje in boljšanje tudi že se- ^jne nekoliko premislimo. Precej pri cerkvenih vratih je koprilnik z blagoslovljeno v °do, da se verniki v cerkev stopivši pokropd z blagoslov¬ ijo vodo, in zaznamovajo s svetim križem. Blagoslovljena v oda, s ktero se pokropimo, nas opomni, da smemo le z či- jdim in nedolžnim ali pa vsaj s spokornim sercem priti v ož jo hišo; da smo dolžni v njej tako z zbranim duhom in li| ko iz serca moliti, da smo vsi zamaknjeni v Boga in v Ijfhosa, in da pozabimo ves svet in vse, kar je na sveta, jraj j e p a treba, ko se z blagoslovljeno vodo pokropimo, °oga s ponižnim in podertim sercem prositi, da bi nam pri e ta kropljenju odpustil naše male grehe, in nas očistil, nas * a lezovanja hudega duha obvaroval, in nam dal prav pobožno m °l'ti. Ker pa Boga le po neskončnem zasluženju Jezusove sjnerti na svetem križu te pomoči prositi, in zavoljo tega za¬ menja tudi upati smemo, da jo bomo dosegli; prekrižamo se P° kropljenju z blagoslovljeno vodo v ta namen. In če se P rav iz serca in pobožno v duhu vere in žalosti pokropimo z ,8 goslovljeno vodo, in s križem zaznamovamo; tudi to pomoč °d Boga dosežemo. če v cerkev stopivši svoje oči na levo stran obernemo, la glcdamo kmalu od cerkvenih vrat kerstni kamen, kteri nas °P°minja, da smo bili zavoljo izvirnega greha otroci jeze božje, i^ 0 ®! hudičevi, pa pri svetem kerstu prerojeni v božje otroke, oblečeni z belim oblačilom nedolžnosti, ktero nam je maš- i! re kel neomadeževano prinesti pred sodnji stol Kristusov; ^ 6r i kerstni kamen nas domisli, da smo pri svetem kerstu te^.? an £ e li ev božjih obljubili, in svojo obljubo s prisego po- r di, da bomo Jezusove nauke vselej na tanjko in z vese- 408 ljern dopolnovali iz ljubezni do Boga. Kristijan , kristijana! ali še nosiš belo oblačilo nedolžnosti, v ktero te je tukaj mašnik oblekel pri svetem kerstu ? Tako nas natiboma vpra¬ šuje kerstni kamen, kader koli ga vgledamo. — Ce smo p a s storjenimi smertnimi grehi zapravili belo oblačilo nedolžnosti; oh, tedaj smo se spet sami hudiču prodali, sami smo se pro¬ stovoljno zapisali v bukve večnega pogubljenja, od kterega 0aS je bil Jezus odrešil s svojo brilko smertjo ! V bukve pogub¬ ljenja sem se tedaj zapisal s storjenim grehom ! Ta misel b' nas v obupanje spravila, ko bi se ne mogli več izbrisati i® teh bukev, nič več ne božje prijaznosti doseči. Pa v cerkvi zagledamo tudi spovednice, te sodnje stole božje milosti? kteri nam grešnikom z milim glasom pravijo: „Nikar ne ob- upajte, grešniki 1 še je usmiljenje pri Bogu za vas, še zam°' rejo vaše imena izbrisane biti iz bukev pogubljenja. Ako svoj 0 grehe ponižno spoznate, se jih iz ljubezni do svojega razžalj e - nega Očeta nebeškega kesale, jih opustite, in ste pripravijo 01 se spokoriti, grehe po svoji moči nad seboj strahovati; nik ar ne obupajte, še se vam zamore pomagati; pridite tu sem , 10 povejte božjemu namestniku, kako da ste se v bukve pogub¬ ljenja zapisali, razodenite mu čisto in natanjko svoje greh®» on ima od Boga oblast, vaše imena, če to storite, zbrisati 18 bukev pogubljenja, in jih prepisati v bukve življenja; pa bitr® obudite vreden sad pokore, ker sekira je že nastavljena 00 drevo, da ga poseka. (Luk. 3, 8.) S toliko tolažbo t e( ^ spovednice navdajajo žalostnega in spokornega grešnika! Ce dalje pogledamo po cerkvi, in svoje oči nekoliko vi¬ šejo povzdignemo, ugledamo lečo ali pridižnico, s kt® re se nam vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik kruh ver¬ nega življenja lomi po naših potrebah, to je : oznanuje se n 001 božja beseda, ktera nam ni nič manj potrebna za večno živ¬ ljenje, kakor vsakdanji kruh za časno življenje; zakaj kako r kruh naše telo pri zdravju in moči ohrani, ravno tako božJ a beseda pomaga našim dušam, ker pravične v pravičnosti uter- duje, grešnike na pot pokore napeljuje, žalostne tolaži, in vse 01 dodeluje potrebno pomoč. Božja beseda nam kaže pravo P ot 409 Proti naši domačiji, proti nebesom k našemu ljubemu Očetu , '0 nas tudi priganja po tem potu hoditi, dasiravno je ternjev '0 robast, ker se le po njem pride v večno veselje, v sveti ra j> v kterem se bomo pri svojem Očetu oddahnili od vsega trpljenja, in se napajali s potokom tolikošnega veselja, da l °likošnega ni še občutilo nobeno človeško serce. Pridižnica na «i pravi: „Bodite delavci besede, in ne samo> poslušalci, z čemur bi sami sebe zapeljevali*. (Jak. 1, 22.) V sprednjem koncu cerkve zagledamo altar, kteri nas °Pominja, da smo grešniki, in potrebujemo srednika med Bo- S°m in med nami. Ta opomin naj nas napolnuje z ljubeznijo i(1 hvaležnostjo do Jezusa Kristusa, našega srednika pri ne¬ mškem Očetu, ker je tolikanj za nas storil, da bi nas večno ®veličal; in se še zdaj pri sveti maši za nas po mašnikovih rokah daruje svojemu nebeškemu Očetu, ter nam dodeljuje vse, ae sar potrebujemo za dušo in telo. Za perve kristijane je kila neizrečeno velika dobrota altar le videti, in od altarja ... ..... VW1IV f VIIMU UVMIVM* MHMl ‘ w ’ ,UVV ' ) V “ J — ločenim biti se jim je zdela naj hujša kazen. Toraj, da niso oltarja videli, morali so spokorniki, kteri so bili še le na pervi st opnji očitne pokore, med službo božjo zunaj cerkve stati P°d lopo, in so zavoljo te kazni točili mile solze. Pa se jim čuditi, da so se pred cerkevjo milo jokali, ker jim ni bilo dano v cerkev pred altar priti; zakaj altar je v novi zavezi -.. r. -•> J .. 7*7" l3 ti kamen, na kterem Bog z ljudmi svojo zavezo vsak elan Ponavlja pri sveti maši; altar je sedež milosti božje , s kte- |* e ga Bog ljudem dodeluje vse potrebne dobrote ; altar je pri— “ e žališče vseh skesanih in pokore željnih grešnikov, na kterem i’k hoče Jezus sosebno uslišati. — Pri farnih cerkvah najde- m ° pa v velikem altarju še posebno shrambico, v kteri se ® v eto rešnje Telo noč in dan shranuje, in ki jo tabernakelj Imenujemo. Tabernakelj je tedaj sedež, na kterem si je Jezus j^istus izvolil na zemlji med ljudmi prebivati in kraljevati do a °nca sveta v podobi kruha z dušo in telesom , s kervjo in ^ e3 om, po božji in človeški natori, in ljudi usliševati, kader ga bodo prav prosili. O častitljivi tabernakelj , ti pre- Sv eta prebivalnica Jezusova na zemlji 1 V tebi Jezusa angelji - 410 - molijo, pred teboj Jezusa verniki v globoki ponižnosti častd- Pred tistim altarjem, na kterem se v tabernakeljnu hrani sveto režnje Telo, noč in dan svetilnica gori Jezusu Kristusu v čast, ki v tabernakeljnu od angeljev moljen prebiva. In ker ta luč pred svetim rešnjim Telesom vedno gori, imenuje se večna luč. Kaj nam tedaj večna luč pred altarjem oznanuje? Da v tabernakeljnu v podobi kruha Jezus prebiva, ravno list' Jezus, ki je bil od Device Marije rojen, in za nas križan, i® zdaj sedi v nebesih ob desnici božji, ter nas bo po smerti sodil. Toraj se vselej pred tistim altarjem, v kterem Jezus Kristus prebiva, z desnim kolenom priklonimo, kader v cerkev pridemo, prejden na svojem kraju v cerkvi obstojimo, prejden iz svojega kraja iz cerkve gremo, zakaj že pred Je- zusovim imenom se mora pripogniti vsako koleno, tem bolj pa pred samim Jezusom, v tabernakeljnu bivajočim. In prejden iz cerkve stopimo, pokropimo se in prekrižajmo. če se še dalj po cerkvi ozremo, zagledamo sem ter tj® tudi svete podobe, klere nam kažejo in na misel nosijo ah Jezusa Kristusa, ali Devico Marijo, ali kakega drugega svetnika nas njihovega življenja opominjajo, ter spodbadajo živeti p® njihovih lepih zgledih. Svetnik, čegar podobo ugledamo, p raV ' nam: „Bratje! posnemajte mene, in glejte na nje, kteri p°' božno žive«. (Filip. 3, 17.) Vse, karkoli po cerkvah vidimo, je častitljivo, in n aS navdaja s sveto grozo; vse nam na ušesa šepeta : „Tukaj j e božja hiša !« In večna luč pred altarjem nam govori: „Glej j kristijan! tukaj v tabernakeljnu je Jezus Kristus v podobj kruha pričujoč z dušo in telesom, s kervjo in mesom, po božji in človeški natori; pridi, pridruži se angeljem, in v njih druščini moli svojega Odrešenika«. p 0 vsi pravici tedaj sveti Krizostom cerkev imenuje „prebiva!nico angeljev in nebeški dvor«. V koliki časti moramo toraj cerkve imeti! — V njih se Bog časti in moli, in po farnih cerkvah tudi Jezus Krist® 9 noč in dan prebiva v podobi kruha; v njih se ljudje posveču¬ jejo po vrednem prejemanju svetih zakramentov, po poslušanj® _ 411 ^°žje besede, po daritvi svete maše; v njih se kristijani dru- žijo ko otroci enega očeta , in se uterdujejo v keršanski Iju- ta*ni eden do drugega , eden z drugim molijo, eden drugega k dobremu vnemajo s svojo pobožnostjo. Toraj pravi sveti Krizostom, da „je božja hiša pervi studenec vse sreče“. Isikar 86 tedaj ne čudimo besedam svetega Nila, ki pravi: »Njč ^rugaci v cerkev ne hodi, kakor da bi v nebesa šel, in nič v n j©j ne govori in ne stori, kar bi po zemlji dišalo^. „Tem- Mj je a po tem takem, kakor sveti Bernard govori, „slrašen vse časti vreden kraj, kterega verniki obiskujejo , angelji na polnujejo, in Gospod Bog s svojo sveto pričujočnostjo pove- ličuje“. Kdor se tedaj cerkve ogiba, ni vreden imena kri¬ stjan. Kdor v cerkev hodi, pa ne pride iz cerkve boljši, B°gu bolj pokoren, v sreči bolj hvaležen , v nesreči bolj ža¬ ljiv y Boga, do ljudi bolj ljubeznjiv in bolj miren ; tak je Za stonj bil v cerkvi, in si je sam kriv , da mu ni cerkev studenec vse sreče. Kdor se pa še clo pregrešno obnaša v C6r kvi, in toraj iz nje pride z več grehi obložen, kakor je ya ujo šel, napravi si iz cerkve, studenca vse sreče, studenec v «čne pogube. 5. Pa, ljubi moji! kakošne misli in kakošni občulljeji Uus sprehajajo, kader stopimo v cerkev, ta strašni in vse ® a sti vredni kraj, v to prebivalnico angeljev, v ta nebeški dvor ? Ali nas nikdar ne spremljajo posvetne misli v cerkev, časne skerbi pred altar, pregrešni občulljeji pred tabernakelj , y kterem Jezus Kristus v podobi kruha prebiva? Ali nikoli v cerkvi ne govorimo, in ne storimo , kar bi po zemlji dišalo? Odgovorite 1 — Vsi molčite; toraj vas še dalje Vprašam: Ali ne pride marsikteri kristijan in marsiklera kri— stijana v cerkev pred živega Jezusa Kristusa, ne ravno Jezusa, n i e ga ponižnega, molit, ampak se še-le skazovat, in svoje fuzuzdane oči nasitovat s radovidnimi pogledi ? 1 ako da bi ^°gel še zdaj marsikoga z besedami svetega Krizostoma pri— i*i j rekoč: „Kaj delaš , človek 1 Iščeš ženskega obličja ? j^li se ne bojiš oskruniti božjega lempeljna ? a Ali ni dosti Kristijanov tako močno spridenih, da žlobodrajo in se smejijo - 412 - po cerkvah, po kterih angelji z vso ponižnostjo in * častjo molijo Jezusa v podobi kruha pričujočega ? Mozes se je moral izzuti, ko se je prebliževal tistemu gorečemu ger©° na Horebski gori, iz kterega je Bog v plamenu k njemu g°' voril; kajti rekel mu je Bog : „Ne hodi blizo semkaj, i* lU * čevlje s svojih nog; zakaj ta kraj, na kterem stojiš, je svet® zemlja*. (II. Moz. 3, 5.) Vi pa, napuhnjenci in nesramneži pridete vsi našopirjeni in razuzdani v cerkev, v ta še velik 0 svetejši kraj, ter 3voje nesramne oči pasete, in svojemu m°' senemu poželjenju po pogledih zadostujete, ter si ga nasituje te » in to pred živim Bogom Jezusom Kristusom ! Oh, kam sm° prišli! Kje je še kaj vere! kje kaj strahu božjega! P r0 svetimi altarji, pred kterimi angelji trepečejo, na kterih 80 nedolžno Jagnje božje za nas daruje, kterim se mašniki 1° 9 sveto grozo smejo približati, pred temi svetimi altarji se da* 1 '' današnji nekteri kristijani tako gerdo vedejo, da bi se še p re posvetnim kraljem bali vesti se tako gerdo! Ali se ne bojij®> vi nesrečni grešniki! da bi se vam tla pod nogami ne uderie* in vas živih ne požerle, ki se tako gerdo vedete pred Kr 8 " Ijem vseh kraljev, pred Gospodom vseh gospodov ? Pa Je* 03 ’ preljubi Jezus! ti si zdaj usmiljen, prizanesljiv in poterpežlj |V ‘ Ti vidiš iz altarja njih gerdo vedenje, pa molčiš; vidiš, P 0 terpiš; vidiš , pa prizanašaš. Toda vedite , hudobni kristij 801 • vedite malopridni kristijani! ki se po cerkvah posmehuje 10 > pomenkovate, poželjivo krog sebe ozirate, — in ti, poterpe*' jjivi Jezus, veš, kaj še počenjajo, — vedite, da Jezus ne °° zmerom molčal, ne bo zmirom prizanašal, ne bo zmerom * vami poterpljenje imel; vedite, da bo prišel čas, ko bot® sicer pregledali, pa bo menda že prepozno, ker se ne bo da več popraviti, kar se je hudega storilo. Zavoljo svojih S re " hov zaslužite, da bi vas iz cerkve izganjali, ako se v cerkev splazite; ali vam pa še cerkvene vrata zapirali, in vam cerkev branili, kakor so nekdaj branili še clo manjšim g r0S "‘’ nikom, kakor je marsikdo zmed vas. Ker vam pa dandanes sveta katoliška cerkev skazuje tolikošno usmiljenje, da vas v božjo hišo spušča, ter vas želi s tem k spreobernjenju, k p° kori priklicati; ali hočete morebiti to veliko usmiljenje svoi e 413 — jiibe matere obračati v božje razžaljenje in v svoje pognb- 'jenje ? Ali se nič več ne spominjate, kako je Jezus nekdaj v Je fuzaleniškem tempeijnu pokazal, da vso nespodobnost po koipeljnih sovraži in čerli ? Iz tempeljna je kupčevalce in prodajalce in živino izganjal, rekoč: „Ne delajte somnjišča iz ® ls o mojega Očeta ! ft če je pa Jezus iz Jeruzalemskega tem- Njna izganjal kupčevalce in prodajalce, kteri so prodajali in " u povali le take živali, ki so jih mogli Izraelci v tempeijnu “kovati, in mu je toraj prav prišlo, da jih je lahko kar ondi P'U če je izganjal kupčevalce in prodajalce, kteri so bili za Plačilo pervi dvor Jeruzalemskega tempeljna od Judovskih du- °vnov v semišče dobili; če je kupčevalce in prodajalce iz- ^ n jal iz Jeruzalemskega tempeljna, kteri je bil komaj senca Proti našim cerkvam: (zakaj v Jeruzalemskem tempeijnu so le b®Umno živino Bogu darovali in pridelke zemlje, v naših Ce rkvah pa se daruje po mašnikovih rokah sam Jezus Kristus v podobi kruha in vina ; v Jeruzalemskem tempeijnu je bila . skrinja zaveze, in v njej dve kamnjene tablji, na ktere je 11 Bog s svojim perstom zapovedi zapisal, v naših farnih j^rkvah prebiva pa — ti, večna luč! nam to spričuješ! — Probiva noč in dan v tabcrnakeljnih Jezus Kristus z dušo in ‘Osom, s kervjo in mesom, po božji in človeški natori, ravno s, i Jezus, ki vidi vse vaše nerodnosti, ki pozna vaše misli, ■ pregleduje vaše želje, in vd, kaj vas v cerkev vleče, kteri a ® bo sodil:) če je tedaj iz Jeruzalemskega tempeljna kupče- oice in prodajalce izganjal, ali mar mislite, da ga yaše ne¬ podobnosti po cerkvah ne žalijo ? Ali mar mislite, da vam tudi pri sodbi spregledoval vaše neugodnosti, in ž njimi ‘•trpljenje imel, kakor ga ima zdaj? O malovredni kristijanil HM hodite v cerkev, ki nočete imeti takih misel, želj in Sna j e j ev ’ in se tako obnašati in vesti, kakor se v božji veži podobi ? Ali hodite morebiti nalašč dražit Jezusa, kteri vas *ive in zdrave pusti, in vam veliko dobrega stori, dasiravno n J ne marate? Boga žaliti na ravno tistem kraju, na kte- L,. v nam toliko dobrega da, in toliko dobrot skazuje, je pač y '® eva hudobija 1 Pa vi ne pomislite, kje da ste, kader ste Cer kvi; ali pomislili bote, kader se vam bodo odperle du- — 414 - hovne oči, ki jih zdaj resnici zapirate. Ko je stari očaK Jakob na potu v Haran pod milim nebom spal, imel je v sanj ®* 1 čudno prikazen. Videl je v sanjah lestvo stati na zemlji, ]tl z verhom segati do neba. Božji angelji hodijo po njej g® rl in doli. Verh lestve je bil Bog, kteri je Jakoba nagovoril* in mu povedal, da ga bo povsod varoval. Jakob plane ve® plašen iz spanja, in reče: »Resnično, Bog je tukaj pričujoč» pa tega nisem vedel! Ob, kolikošna groza je tukaj! Tuk®J je božja hiša, in vrata nebeške*. Glejte, oslepljeni kristij ®® 1 ki za clo nobeno opominjevanje, za nobeno prošnjo, za noben® svarjenje nič ne marate, ki vam ni noben kraj presvet, lu vi bote enkrat vsi plašni, vsi prestrašeni iz svojega dušneg 9 spanja nakviško planili, ko vam bo smeri poterkala na vrat® vašega pregrešnega telesa, in rekla: »Dovolj je vašega ž‘ v ' ljenja na zemlji; vstanite, pojdite v večnost prejemat in vživ®* kar sle zaslutili*. Takrat tudi vi sami pri sebi porečete • »Gotovo, Bog je v tabernakeljnih v podobi kruha pričujoč, P 9 tega nismo nikdar pomislili! Oh, kolikošna groza bi nas bi morala biti po cerkvah, ko bi bili dobro pomislili božjo p rl čujočnost !* Dajte se tedaj, da vas ta nesreča ne zadene* dajte se podučiti, kaj je treba v cerkvi delati, kako se oba® - ' sati in vesti, da ne bote s svojim napačnim vedenjem Je 21 " 1 __ žalili, in ga silili šibo v roltO jemati, ki vas je v cerkvi bi® goslovljevati pripravljen, če pa veste, kako se je treba P^ cerkvah obnašati in vesti, in kaj delali, pa se nočete ^ tudi v prihodnje ne mislite lepo in prav obnašati, amp®^ le iz pregrešnega namena v cerkev hodite: oh, ostanite prihodnjo iz cerkve, ne hodite še blizo cerkve ne, prosim ^ v imenu vaših angeljev varhov; ne hodite v cerkev, ne »h cerkve, zarotim vas pri živem Bogu in Jezusu Kristusu, bo sodil mene in vas ! Bolje bo za vas, da cerkve ni® še od dalječ ne vidite, kakor da si z nespodobnim obnaša ®! 6 po božjih vežah še hujše pogubljenje nakopavate na g laV j( j Učeni Origen pravi: »Velik razloček je, grešiti v cer ^ v V t j grešiti zunaj cerkve*. Sveti Ambrož pa pristavlja: »Mor ® 1 pridejo z majhnimi grehi v cerkev, pa gredo z velikim' cerkve*. Pa, ljubi Jezus, za nas križani Jezus! varuj n ® 3 — 415 — nesreče, da bi bolje za nas bilo iz cerkve ostajati, kakor pa v cerkev hoditi, da bi z večimi grehi obloženi iz cerkve ka¬ kor v cerkev hodili •, te nesreče varuj nas, o Jezus 1 prosimo varuj nas 1 Amen. . t XXXIV. keršanski nauk. Daritev svete maše po zadobljenem zunanjem miru °bhajana. — Popisovanje nekdanje službe božje. — 1. Zadnjič sem vam popisoval nekdanje cerkve, pa tudi °d sedajnih marsikaj povedal, da ste lahko spoznali od ene s teani soglasje in od druge strani razloček med temi in unimi. ^ 2. Danes pa vam mislim popisovati nekdajno službo °°žjo, ter sveto mašo, kakor se je njega dni obhajala. Ko je preganjanje kristijanov v četertem veku po Kri- slusu nehalo, bile so iz perva cerkve zidane le po mestih, in skoraj p r i vsaki veliki cerkvi je bila tudi škofija; in samo »kof j e v taki cerkvi maševal, druga duhovščina mu je pa P ri daritvi svete maše stregla. Po navadi je škof le ob ne- ®cljah maševal, in vsi verniki iz vsega mesta, in tudi kar jih l e bilo na selih so prihiteli k sveti maši. Ko se je pa sča- 8 °ma število vernikov naraslo, in je bilo toraj tudi že na selih več cerkev sozidanih, naredili so tudi na selih fare, in ,P n, bom ali fajmoštrom izročili v skerb nekoliko vernikov, ,n dosihinalo niso le škofje po mestih, ampak tudi župniki so selih po svojih župnijah ali farnih cerkvah ob ne- ® J a h maševali, in v njihovo skerb izročeni verniki so k trnovim mašam prihiteli. Da bi pa verniki ne mislili, da je daritev svete maše, ki so jo župniki opravljali, draga od da¬ ritve, ki so jo opravljali škofje, temveč da bi bili prepričani, da je le ena sama daritev svete maše, ker je le sam Kristus kteri se daruje, ktera se pa po tisučkrat ponavlja: toraj so škofje mašnikom svoje škofije, ki so bile pa, se ve da, veliko manjše od sedanjih , vselej od svoje maše vsakemu en kosčik svete hostije po diakonih poslali, kteri kosčik so potlej maš- niki prihodnjo nedeljo pri sveti maši med sveto rešnjo kerv ^ kelih spustili, rekoč: „Mir Gospodov bodi vedno med vami! a in ko so hostijo, ki so jo bili sami spreobernili v Jezusovo rešnje Telo , razlomili, spustili so tudi te hostije košček mod sveto rešnjo kerv v kelih, rekoč: „To zmešanje in posveto¬ vanje telesa in kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa no 10 bodi, ki ga prejmemo, v večno življenje. Amen“. Kmalu so pa začeli maševati ne le ob nedeljah, ampak tudi ob sredah in petkih ; potlej tudi, če je nastopil praznik kakega mučenca ali kak posten dan. Navadno je bila le ena sveta maša dan; če sta pa dva ali če je še več praznikov na en dan prišlo , bilo je pa tudi po več maš , vendar jih je le en sam mašnik, škof ali kak drug duhoven, maševal. Papež Leon HL tega imena, kteri je leta 816. umeri, opravljal je, pripovedu¬ jejo , včasih po sedem ali pa še clo po devet maš en dan. Od te navade se še zdaj ohranjuje ta ostanek, da mašniki še dandanes sveti dan opravljajo po tri svete maše. Ob nedeljsh in praznikih je bilo njega dni duhovno opravilo ob devetih dopoldne; o postnih dneh pa ob treh ali pa še le ob šestih popoldne, kakor so imeli navado odteščati se ali poprej ^ pozneje. Dokler so bile le po mestih cerkve, ktere so večidel svojega škofa imele, sošli so se kristijani iz vsega mesta , ' n kar jih je bilo po selih, ob napovedani uri k božji službi v v škofijski cerkvi, v kteri je škof opravljal službo božjo; druga duhovščina pa, postavim, mašniki, diakoni (to je: du¬ hovni s šestimi blagoslovi) in subdiakoni (to je: duhovni S petimi blagoslovi) in drugi Ievitje (ter gospodje s štirimi ma¬ limi blagoslovi) so škofu pri službi božji pomagali in stregD- — 417 Kader je bilo pa že več cerkev, da škof ni imel le tiste ve- 'ke cerkve, pri kteri je prebival , ampak še več drugih v ® v °ji škofiji, opravljala se daritev svete maše ni le v veliki škofijski cerkvi, ampak se je opravljala tudi v drugih cerkvah okrog škofijske cerkve stoječih. Ob odločeni uri so se kristi— Jani v veliki cerkvi zbrali, in so potlej s škofom in drugo oonovščino po dva in dva v versti šli v tisto cerkev, v kteri J' m je bila služba božja napovedana. In po tem takem je s kof z duhovščino in s kristijani vse svoje cerkve po versti °D>skal, kar jih je bilo okrog škofijske cerkve. Te Zbirališča k službi božji so se imenovale stajališča (stationes). 0ra j nahajamo tolikokrat v mašnih bukvah: „Stajališče v cerkvi svetega Klemena, ali svetega Lavrenca zunaj mesta l p Xtra muros) i. t. d.“ In od te navade skupaj v versti v Cer kev hoditi so se začele procesije, ki jih dandanašnji imamo; Postavim, še zdaj hodimo na dan sv. Marka in križev teden s Sy ojo duhovščino iz svoje farne cerkve zverstama v drugo ocrkev k službi božji. Ko so verniki v cerkev šli, stalo je okaj diakonov pri vratih, in po cerkvi hodilo, in so ljudem kazovali prostore in mesta po cerkvi, da so se vsi lepo šundra in nereda sošli. Škof je šel sedet na svoj sedež, eri J e bil zad za altarjem visoko postavljen, da je lahko vse JMstvo po cerkvi škofa vidilo. Drugi duhovni so se usedli z pa ven škofa na obe strani, diakoni in subdiakoni so pa stali. ' Zo allarja so bili otroci, in diakoni so skerbeli , da so se ° CI lepo obnašali; manjše otroke so pa matere morale v ksročju i m eti. Na možki strani so bili spredej tisti puščavniki, cerkve^ po svojih puščavah ali samostanih niso imeli nobene -, in so morali toraj z drugimi kristijani v cerkev ho- K') in za njimi so bili drugi možaki. Puščavniki ali menihi P ep vih časov niso bili mašniki; mnogo jih je bilo, ki še brati J'. S0 znali. Spredej na ženski strani so bile pobožne device, ’ so bile Bogu vedno devištvo obljubile , in za njimi je bilo | U go ženstvo. Nad ženskami so te device čule, da so se en ~ J eržale v cerkvi. Možaki so bili v cerkvi od ženslva Ce ni; bili so na desni, ženske pa na levi strani. Bog ne j) da bi bila takrat ktera ženska šla na moško stran med n. IV. pogl, ^ lo 418 — tnožke! To bi bilo znamnje naj veče nesramnosti, in to velD ’ da bi jo bili diakoni mahoma izgnali iz cerkve. Vse je nl °' ralo v cerkvi mirno in tiho biti na svojem kraju. Vsi so h) 1 pripravljeni za službo božjo. Vsa cerkev je bila s svetili ' n svečami rnzsvitljena. Na svečavo, na cerkvene posode in na mašne oblačila so kristijani nekdaj obračali veliko denarja, lepo osnažene čerkve so bile njihovo naj veče bogastvo ' a njihovo naj slajše veselje. Da bole nekolik zapopndek in> e od nekdajne svečave, moram vam v misel vzeti Rimskega papeža Hadrijana I., kteri je bil dal v cerkev svetega P elra napraviti tak luster, da je bilo nanj nataknjenih 1370 s ve °’ 150 jih je vedno gorelo noč in dan, 280 pa takrat, k a( * er se je v cerkvi opravljala služba božja. 3. Dokler se je ljudstvo v cerkev shajalo, in se P° cerkvi usedalo na odknzane mesta, prepevali so pevci (bil' s ° cerkveni služabniki) v koru Davidove psalme, in po tem ,a kem ljudi, kakor hitro so v cerkev stopili, napolnovali * gaboječimi mislimi, ter jim z besedami sv. pisma na * nlin ^ dajali, da morajo v cerkvi svoje serca k Bogu povzdignjen^ imeti, in z veselim sercem Boga častiti in poveličevati. (P‘ e . pevali so psalme ž njih predpev ki ali antifonami, povzeti med vsako verslico psalma. Zdaj nimamo od tega petj a n drugega, kakor predpevek in pervo verstico psalmovo, kje besede mašnik bere, kader pervič k mašnim bukvam p r ' a \ in se prekriža. In v tretjem veku je cerkev še bese( a ' »čast bodi Bogu Očetu, Sinu i. t. d. u pridjala. Predpone j pervo verstico kakega psalma in besede: „čast bodi . Očetu, Sinu i. t. d.“ imenujemo z eno besedo pristop introit. Pristop nam pred oči postavlja silne želje p raVl f j nih stare zaveze po prihodu obljubljenega Mesija. — V e *'" in binkeštno saboto je maša brez pristopa, ker je bilo ta dv dni ljudstvo že dolgo časa pred sveto mašo v cerkvi kerščevanju kerstaželjnikov). Ko so bili že vsi krist :;nnl in cerkvi, vsak na svojem mestu, vtihnili so pevci in škof rSviT. ga , Sed ? a P 0 *™ 1 ™ kristijane po” cerkvi, i fa molitvi opomnil, rekoč: »Molimo (Oremus)«. Na to so 419 ® e li vsi natihoma moliti, čez nekaj časa se je škof vzdignil, Mo zdihovanje kristijanov končal s posebno molitevjo , ktero je molil na glas in v imenu vseh pričujočih kristijanov , in v n H misli, želje in zdihleje vseh kristijanov ob enem k Bogu poslal, (ja molitev se imenuje ko le k ta ali zbirna mo li¬ lo v, ker je škof v to molitev želje in zdihleje vseh pričujo- ®'b kristijanov, tako rekoč, zbral, in zbrane Bogu daroval in Poslal.) Ju ko je molitev končal, odgovorili so vsi kristijani P° cerkvi „Amen", in s to besedo pokazali, da od Boga do- Se oi želč vse to, česar ga je škof v molitvi prosil ; kajti be- Se da »Amen" je hebrejska beseda, in pomenja toliko, kolikor. »Tako se zgodi; tako želimo in prosimo". Zdaj je šel eden Su bdiakonov na pridižnico, in je nekaj iz svetega pisma stare Za veze, potlej pa nekaj iz nove zaveze, postavim , iz apo- s Mjskega djanja ali pa iz listov aposteljnov prav na glas bral, so vsi po cerkvi slišali, kaj da bere. (To navado je ka- Miška cerkev ohranila za kvaterne srede , ob kterih je tudi M'j še dvojno berilo, in za kvaterne sabote , ob kterih je P° pet beril.) Brali so vernemu ljudstvu tudi djanje mu¬ lcev, ali pisma svetih očakov ali kakega imenitnega škofa , z Mor so duhovni pastirji previdili, da je vernikom potrebno v dušno pašo. Bralo in molilo se je v latinskem jeziku, kte- re ga so sploh govorili v tistem kraju. Po teh berilih so Zi *deli psalme prepevati, in ž njimi Boga «h valiti , da jim je Sv °JO postavo oznanil, in „aleluja“ peti v znamnje svojega Notranjega veselja nad Bogom.' (Peli so ali celi psalm, ali vsaj ^ne verstice psalma, ktero petje se imenuje gredovnik a ' gradual, ker je med tem petjem diakon po gredah ali sto Pnicah na pridižnico šel sveto evangelije brat. Gredovnik S ° P a pevci z verniki vred peli tako, da so se v petji ali ^ ep stili, in to so imenovali v predpevkih ali versticah ali pa je pevec nekoliko pel, kar so po tem vsi drugi Povzeli, in to je bilo v odgovorih peti; ali pa je pevec ves Sadovnik sam počasi pel, in to počasno petje so imenovali L° le z ali trakt. Od tod še zdaj v mašnih bukvah besede: et *siculus, Tractus. Če je bil psalm od enega samega pevca bilo je petje žalostno ; toraj se je ob dnevih pokore in 27 * 420 premišljevanja Jezusovega terpljenja v potezu peli. Njeg 3 dni so se ob nekterih godovih pesmi pele, ali od mašnika natihom brale, kterih verstice so imele na koncu enoglasne Taka pesem se je imenovala slednica, ali po latinski: ^ guenlia^. Katoliška cerkev jih je le nekaj, postavim , za ve ^ likonočni, binkeštni praznik, praznik svetega rešnjega Tei in za vernih duš dan prihranila. Pozneje je papež BenediktA * še za praznik žalostne Matere božje slednico zložil. Med e ^ petjem je prišel eden diakonov s svetim evangelijem n 3 ^ dižnico, in ko je petje nehalo, bral je nekoliko iz enega st> r evangelistov, ali Matevža, ali Marka, ali Luka, ali J 3I,eza ’ kakor je versla nanesla. Po tem branju je pa škof s v evangelije, kteri je bil bran, razkladal, ali pa kake dr bukve svetega pisma razlagal, in kristijane opominjal P°.‘ a slišani božji besedi živeti. In glejte, to le je bila P r ‘j e njega dni. Ob nedeljah in praznikih ni bilo nikoli v maše brez pridige; oznanovanje božje besede se je š tel ° pervi poglavitni del svete maše. O tistih časih je bila pa družba kristijanov iz trojnih lj u jj o Eni so bili že kerščeni, v veri že dobro podučeni, in ^ svetem kerslu zmerom po Jezusovi veri bogaboječe živeli? če so bili v kak smerten očiten greh zašli, že popoln 0 . dostali očitno pokoro; taki so bili sploh verniki itnenov^^ Drugi so bili tudi že kerščeni, pa so po svetem kerstu v ^ velik, smerten greh padli, in keršanstvu veliko nečast sto ti so se morali, ako so hotli še kdaj med kristijane šteti ^ po štirih stopnjah očitno pokoriti po več let. Ti so se sp komiki zvali. Tudi je bilo takrat še dosti takih, hten bili v paganski ali Judovski veri izrejeni, pa so želeli 4 sansko vero sprejeti, in kerščeni biti ; toraj so bili v kers ski ven imenovani kerščeni biti podučeni, in za sveti kerst pripravljeni. Taki s o . i katekumeni ali kerstaželjniki, ker so P 1,09 Kader se je ura službe božje približevala, šli 30 , niki v cerkev. Spokorniki perve stopnje so morali d 1 - 421 Ini m a re. e- e- ga t m božjo zunaj pred cerkvenimi vrati pod lopo ostati; spo— op niki druge stopnje so smeli z drugimi verniki v cerkev ^5 toda doli pri vratih na odločenem kraju ostati; spokor¬ il 51 ,re tje stopnje so se smeli v cerkvi višeje pomakniti, J ep je bil zanje pripravljen poseben kraj, in so klečali ali pa Se c lo na obrazu ležali ; spokorniki četerte verste ali stopnje ®° smeli v cerkvi biti med drugimi verniki. Tudi kersta- e J n i k i so v cerkev prišli. Dokler so se psalmi prepevali, ib ki SVe,e pisma brale, in božja beseda oznanovala, smeli so spo- teg; iti poslušati tudi neverniki, Judje in krivoverci. Ali kakor r ° je pridiga minula , zavpil je diakon po cerkvi na glas : reči so ° rn *ki druge in tretje stopnje in kerstaželjniki z verniki vred cerkvi biti, da so poslušali petje svetih psalmov, branje sve- pisma in pridige , v kterih se je razlagalo sveto pismo , Popisovalo in priporočevalo bogaboječe življenje, kar so kit v J-. tu II11IIU ^ JV UIUUVU VVI 1» I I M» * P°«ornibi, in kteri niste kerščeni, iz cerkve! Svete . svete ljudi. Verniki ostanite ! ft Škof je zdaj nad kersta- J*nki in nad spokorniki druge in tretje stopnje molil, in po U s p jih diakoni iz cerkve spravili. Naj poprej so bili od- j J an ' neverniki, Judje in krivoverci, po tem pa kerstaželjniki, ^ n a zadnje spokorniki druge in tretje stopnje. Samo verniki, j ) j^ ri niso bili še po svetem kerstu smertno grešili, ali če so p a ^ Pe *ib? zbrisali so svoje grehe s pokoro že popolnoma, in (0d Oc 'tni spokorniki četerte stopnje so zdaj v cerkvi ostali. Sv to< ^ P p ide , da se je njega dni sveta maša razdelovala v jj ar °. ma š° kerstaželjnikov in v sveto mašo vernikov, žel i doslej službe božje, pri kteri so bili tudi kersta- , Jfiiki ,n spokorniki druge in tretje stopnje, bila je maša kterf ^ a * e ^jnik°v imenovana; kar je je bilo posihmalo , pri 'toei *daj ini P b ° ' samo verniki in pa spokorniki četerte stopnje, * vratih stalo, in nekaj jih je.tudi po cerkvi sem- a|j “°dilo, in so skerbeli, da ni kak šunder po cerkvi vstal, z o°dilo kaj drugega, kar bi bilo kristijane v pobožnosti k°Vsk . ^ a( ^ er se j® vse to zgodilo, začeli so moliti za du- 0 in deželsko gosposko, za revne in žalostne kristijane , 422 in za svoje sovražnike. Diakon je na glas pravil, za je treba moliti, in škof je molil za imenovane ljudi, k 0 ^° r se še zdaj moli veliki petik. In glejte, zdaj še le, ko so bij® te molitve končane, začela se je prav za prav maša; začel® pa se je z darovanjem. 4. Ko je škof molitve končal, dalo se je znamnje darovanje. Diakon je zaklical po nekterih krajih že p re darovanjem: „Ali ima kdo kaj zoper svojega bližnjega? A 1 je morebiti kak hinavec med vami ? Objamito se“. In lj°y so se po cerkvi začeli objemati in poljubljevati v znamnje, d imajo pravo bratovsko ljubezen eden do drugega. S te 03 s ° spolnovali Gospodovo zapoved , ki nam veleva spraviti svojim razžalnikom , prejden Bogu kok dar prinesemo. R e * ie je namreč Jezus Kristus: „Kader svoj dar prineseš k altarj 0 * in se tam spomniš , da ima tvoj brat kaj zoper tebe ; P uS ondi svoj dar pred oltarjem, in pojdi poprej spravit se s sv 0 " jim bratom, in tedaj pridi, ter daruj svoj dar“. (Mat. 5, 24.) Diakoni in subdiakoni so allar in še eno mizo p 0 ^ altarja pregernili z belim perlom , in pripravili svete posod® kakor velike kelihe in velike sklede , (na njih mesto so današnji prišle božje skledice ali patene,) ter jih poB r, J| z belo ruto, da se niso nasmetile. Zdaj se je škof vzdig 0 s svojega sedeža, in je šel z drugimi mašniki k altarju sp r0 jemat darove. Diakoni so se nekoliko od altarja ustop 1 ^ Verniki so po cerkvi vstali s svojih mest, in šli zredot 03 po versti do svetišča, kjer so jih že diakoni čakali; vsi ver ^ niki, veliki in majhni, imenitnega in nizkega stanu, nesli so rokah pred persmi vsak svoj dar, eni kruh, eni vino, eni drugega. Pervi so šli možaki, za njimi pa ženske. 2 ^ ^ častjo so vsak svoj dar podali diakonom, kteri so kruh s 0 dali na pripravljeno mizo, vino pa, da je bilo bolj čisto, , tanek pert vlivali v veliko posodo ; in po lem so se kristij 00 spet vernili na svoje mesta. Duhovni so tudi prinašali darov®’ pa le kruhke, kteri so bili z vso skerbjo narejeni in Sp e6eD 'j toraj so jih naj rajše pred vsemi drugimi jemali za dari e svete maše. Spokorniki čelerte stopnje so bili sicer z vern 1 dan krili 423 - P ri sveti maši, pa niso smeli prinesti nobenega daru; imeli so 0 z a naj hujšo kazen. Tako so kristijani darovali kruh in vino, ki ga je bilo tr eba v daritev svete maše in za njih obhajilo. Darovali so P a tudi druge reči, postavim, olje, sadje, jagnjeta, žito, denarje ’• d., da so s temi darmi živež preskerbeli svojim duhovnim Pastirjem, pa revežem in bolnikom in napravili vse , česar so £ ei 'kve potrebovale. Pozneje pa, ko se je bilo število verni- °v narasllo, in zlasti po nekterih krajih, niso verniki darov n ° s 'Ii k altarju, da se niso po cerkvi prerivali, ampak na f y ojih mestih so ostajali, in diakoni so šli po cerkvi, po možki in po ženski strani, ter so od vernikov darove pobirali, in j| a oltar nosili. Pobirali so kruh in vino, ki ga je bilo treba daritvi svete maše, in še druge reči, ki so jih kristijani Ponašali, da bi živež imeli njihovi duhovni pastirji, reveži in 0 lniki; zakaj v tedajnih časih niso duhovni nič odločenega s voj živež in nobenih posebnih prihodkov imeli, ampak so 8e živili iz tistega, kar so jim verniki dragovoljno dajali, in ?° še za reveže in bolnike skerbeli. Ko so pa sčasoma du- 0v niki posebne dohodke dobivati pričenjali od cesarjev ali J u gih dobrotnikov, nehala je navada, darove nositi, da bi se n jih živili duhovni pastirji, ampak kristijani so duhovnom Jse kaj v denarjih dali, da so jim življenje polajšali, in du- 0v ni so jim obljubili v zahvalo za prejete dobrote, pri sveti .^ as ‘ se zanje posebno spominjati, ter Boga za njihovo časno da I eČn ° sre ®° P ros ' t k 1° glejte, tako le je v navado prišlo, kristijani za svete maše dajejo. j Diakoni so od vernikov po cerkvi pobirali tudi darove , -p So * njimi preskerbeli vse, česar so cerkve potrebovale. ^ navada kruh in vino darovati je trajala toliko časa, dokler 0|k risti i ani vsa ko nedeljo in vsak praznik hodili k svetemu so* i e P a sčasoma pobožnost vernikov opešala , in kr h ' opuščati pogostno Obhajilo, nehalo je tudi darovanje k r , a * n vina; v desetem veku po Kristusu niso že nič več a in vina v dar nosili, ampak darovati so začeli sveče — 424 — in denarje. Ali ni to začetek današnjih darovanj ali tako imenovanih ofrov, ki jih imajo po več cerkvah? — Nekdaj so se verniki pred darovanjem svojih daril poljubljevali v znamnje, da niso v nobenem sovraštvu med seboj. Zatoraj se v ta spomin tudi še zdaj kristijanom, denarje ali sveče daru¬ jočim , daje božja skledica (patena) ali pa kak križ s sve¬ tinjami poljubovat, in se vsakemu reče: „Mir ti bodi (p 0 * tibi)“. Med tem, ko so verniki darove k altarju nosili, ali 3'j 1 diakoni po cerkvi pobirali, kar je dolgo terpelo, pel se je k 0 » psalm, da se niso serca kristijanov zavoljo pobiranja darov o božjih reči odvernile in razgubile. (Začetek psalma, ki s ° ga za predpevek imeli, so med versticami psalma povzeli likokrat, da je bilo darovanje kruha in vina pri kraju. 2d 0 J imamo v mašnih bukvah samo predpevek tega psalma , ki imenujemo darovanje ali ofertorij.) Do četertega stolni 3 so le natihoma nosili darove k altarju. Ob času svetega A y - gušlina se je v Kartagi začpla navada med darovanjem in ob¬ hajilom ljudstva nektere verstice iz psalmov peti. Kader so bili darovi sprejeti in pobrani od vseh kristi¬ janov, odločili so diakoni od podarjenega kruha in vina tolik 0 ' kolikor ga je bilo k daritvi svete maše in za obhajilo verni¬ kov treba : kruh so djali v velike sklede, vino so pa vlili v velike kelihe, so jih nesli na altar, in škofu, ki je maščeval» v roke podali ; drugi kruh in drugo vino so pa pustili n 0 mizi. Nad tem kruhom, kar ga je na mizi ostalo , je p°^ e J mašnik molil, in ga potem, ko je bil že v daritev svet® maše in za obhajilo vernikov odločeni kruh in odločeno vin® spreobernil v Jezusovo rešnje Telo in njegovo rešnjo kri pr® „Očenašem“ blagoslovil, in toraj Boga prosil, naj jim dodeli zdravje na duši in na telesu , kteri bodo jedli blagos!ovlj en ' kruh. Konec svete maše se je blagoslovljeni kruh razdel' med tiste vernike, ki niso še smeli k svetemu Obhajilu pri 910 "! piti, kakoršni so bili spokorniki zadnje ali četerte verste 0,1 stopnje. Glejte, od tod pride, da se še dandanašnji o velik®' 425 Poči kruh blagoslovi, in Boga prosi, tla bi dodelil srečo na ^ši in na telesu vsem, kteri ga bodo vživali. Ko je škof od diakona prejel za sveto mašo in za ob¬ hajilo vernikov odločeni kruh in vino v roke, obernil se je proti vernikom , pevcem vkazal utihniti, ter rekel: „Molite , bratje, da bo moja in vaša daritev prijetna pri Bogu , vsega- toogočnemu Očetu«, in je kruh in vino z molitevjo Bogu v bar namenil. (Ta molitev se imenuje po latinsko secreta, »quasi oratio super secreta aut separata dona«, to je: od¬ urna molitev, ker se je molila nad odbranimi darmi ; zakaj škof je zdaj molil le nad tistimi darmi, ki so bili v daritev Sv ete maše in za obhajilo vernikov odbrani , in zmed drugih P r ed škofa postavljeni.) Po tem je na ogenj djal kadila, s bterim so se pokadili ti darovi, škof, duhovni in tudi verniki Po cerkvi. To kadenje je bilo znamnje njih serčnib želj , da b' se ti Bogu prineseni darovi in ž njimi vred njih molitev kakor dim zažganega kadila k Bogu povzdignili. Zdaj so za¬ grinjalo spustili do tal, da verniki niso več mašnika vidili do jila, ob kterem se je zagrinjalo spet odvihalo in vzdignilo, so pa vendar vedeli, ktere molitve svete maše da se že bolijo, žvenkljal je služabnik, in vernikom na znanje dajal. 5. Zdaj se je začelo predglasje (Praefatio) in Svet (Sanctus.) Škof je ljudi opomnil, naj zdaj povišajo svojo po¬ božnost, svoje serce povzdignejo k Bogu, in se pridružijo ne- beškim zveličanim duhovom, ter Bogu pojo z angelji in verh- J n gelji, s Kerubi in Serafi: „Svet, svet, svet«. V tej molitvi, Da ki J° predglasje imenujemo, hvalil je škof Boga za vse dobrote, ki jih je ljudem skazal od začetka sveta do tistega oasa* v misel vzel stvarjenje sveta in pervih dveh človekov, Adamovo nepokorščino, božjo milost, ktera mu je odrešenika °bljubila, Abeljnovo pravičnost, vesoljni potop , Abrahamov Poklic, in je molil v vseh teh prigodbah božjo previdnost in ^miljenje. Na to je v misel vzel Melkizedeka, Izaka, Jakoba, blozesa, po kterem so Izraelci od Boga spisano postavo spre- in čudeže, po kterih je Bog Izraelce pripeljal v obljubljeno - 426 - Kanaansko deželo, i. t. d. In da bi se tudi ljudstvo s škofom vred Bogu hvaležno skazalo za vse te dobrote, začelo je peti angeljsko pelje : „Svet, svet, svet je Gospod , Bog vojsknib trum l a Na to je škof začel popisovati Jezusovo neskončno ljubezen do ljudi, in je premislil vse skrivnosti Jezusovega življenja in njegove smerti, in Boga za te dobrote hvalil. 1° da bi spomin teh skrivnost po Jezusovem povelju obhajal, začel je odločene darove spreobračati v Jezusovo rešnje telo in Je- zusovo rešnjo kri, in je toraj nad kruh in vino izrekel tiste be¬ sede, s k'erimi je bil Jezus pri zadnji večerji kruh in vino spre- obernil v svoje telo in v svojo kri. — Ko so angeljsko pelje: »Svet, svet, svel a končali, začel je škof molitve svete daritve, ktere so bile le podaljšanje predglasja. Te molitve so bile veliko daljše, kakor jih zdaj v mašnih bukvah imamo, ker S° Boga hvalili za tolikanj skazanih dobrot. Rimska cerkev j e le potrebniše zmed teh molitev ohranila , in jih v red djaln ali v pravilo, po kterem redu in pravilu se morajo moliti p rl vseh mašah, in jih toraj po latinski kanon in v domačem svojem jeziku pravilo imenujemo. 6. Zdaj, ko je na altarju v podobi kruha in vina živi Kristus bil z dušo in telesom, s kervjo in mesom, po božji m človeški natori, molil je škof na glas „Očenaš a in ž njim sebe in druge vernike pripravljal za sveto Obhajilo. Zagrinjalo se je zdaj vzdignilo. Verniki so spet vidili pred allar. In zdaj se je približal za vernike tolikanj veseli in zaželjeni čas, da bodo prejeli sveto Obhajilo. Sveto Obhajilo pa ni le zastava Jezusove neskončne ljubezni do nas, ampak je tudi znamnje, da so med seboj združeni z vezjo vere in ljubezni tisti, k' ga prejmejo. Toraj je bila njega dni navada, da so se ver- niki pri sveti maši objemali in poljubovali v znamnje edinost in keršanske ljubezni pred svetim Obhajilom. Diakon je spred altarja zaklical : „Objamite in poljubite se!“ In na le diakonove besede so se verniki po cerkvi objemali in poljubovali, možaki možake, ženske pa ženstvo. Neizrečeno lepo je bilo vid it' Kristijane, ko so drug drugega v sveti prijaznosti objemali ' n poljubovali. Pred altarjem so se objemali častitljivi mašnih ', diakoni in subdiakoni, kterim je svetost že iz obličja sijala. Nekoliko od altarja zunaj svetišča so se objemali nedolžni otroci in bogaboječi puščavniki, in po cerkvi pametni mladenči •n postavni možje. In ravno tako so se poljubovale na ženski strani blizo altarja Bogu posvečene device, bogaboječe žene , pobožne matere, čiste, sramožljive dekleta. To poljubovanje se je lahko prav spodobno godilo, ko je bil možki spol od ženstva popolnoma ločen. Sladke solze veselja so mu morale Priigrali v oči, kdor je kristijane slišal, kako so med objema¬ njem s solznim očesom drug drugemu obetali sveto prijaznost 'n keršansko ljubezen, se drug drugemu priporočevali v moli¬ tev. O presrečni časi, o presveta prijaznost! Včasih so bili, sosebno od začetka, pri daritvi svete maše med verniki tudi teki kristijani, kteri so bili zavoljo vere že od hudobnih ne¬ vernikov preganjani in ranjeni; nekleremu je bilo iztaknjeno °ko, nekteremu odsekana roka, nekteri so še druge rane no¬ sili na svojem životu. Take pričevalce Jezusove vere pa niso te objemali, ampak so jim poljubovali tudi častite rane, ki so jih bili prejeli zavoljo Jezusove vere, in jih močili z milimi solzami. Ta navada, da so se kristijani pred svetim Obhajilom objemali in poljubovali, terpela je dolgo časa. Ko so pa ver¬ niki prihajali zmerom slabejši, in se je začel možki spol z ženskim po cerkvi mešati, odstavila je katoliška cerkev okoli trinajstega veka objemanje in poljubovanje, da niso hudobneži priložnosti dobivali v hudobne misli in pregrešne želje. Dan- današnji je tedaj to objemanje samo pri maši z leviti med nosnikom in leviti še v navadi, če pa ravno ni zdaj več sploh v navadi, da bi se verniki pred svetim Obhajilom objemali in po- tjubovali, vendar le še zdaj sveta katoliška cerkev hoče, da raz¬ kolnikom iz serca odpustimo razžaljenje, in s svojim bližnjim ži- vimo v sveti prijaznosti, ako hočemo daritve svete maše de¬ jani biti, in zlasti pa če hočemo k svetemu Obhajilu pristopiti, ktero sveto prijaznost med verniki je nekdanje objemanje in Poljubovanje pred svetim Obhajilom na znanje dajalo. 7. Ko so se bili po cerkvi vsi objeli in poljubili, za- 428 celo se je Obhajilo. Ko je bil škof sveto Obhajilo zavžil, po¬ vabil je diakon vernike k Obhajilu, rekoč: „Svete reči so za svete ljudi«. In vsi verniki so polni žive vere, globoke po¬ nižnosti in svete časti do Jezusa Kristusa rekli: „Le eden je svet, le eden je , Gospod Kristus Jezus !« S temi besedami so vsi na znanje dajali , da je le Sin božji popolnoma nedol¬ žen in popolnoma svet, oni pa so grešniki , ki se smejo le z strahom približati k svetemu Obhajilu. Vsi so se zdaj pripra¬ vili k svetemu Obhajilu. Mašniki so stali v duhovskem obla¬ čilu po stopnicah altarja; diakoni, subdiakoni in drugi cerkveni služabniki pa nekoliko od altarja proč v svetišču. Drugi ver¬ niki so pa s svojih mest blizo svetišča prišli in ondi pre¬ jemali sveto Obhajilo. Naj poprej so prišli puščavniki i * 1 drugi možaki, potlej Bogu posvečene device in druge ženske. Možki so prišli z odkrito glavo in priklonjeno, device in druge ženske so bile pa s tanjkim pertom do oči zagernjene; roke so na persih čez serce križem deržali, in se z vso častjo pred svetim rešnjim Telesom in sveto rešnjo kervjo priklonili. Škof* kteri je maševal, je obhajal mašnike, diakone, subdiakone, > n druge cerkvene služabnike , in tudi tiste vernike, ki so bili visokega, imenitnega stanu, s svetim rešnjim Telesom ; veliki diakon jim je pa iz keliha sveto rešnjo kri po sreberni al* zlati cevi piti dajal. In na to so bili drugi verniki obhajani. Mašniki so vernikom sveto Obhajilo v podobi kruha delili; diakoni so za njim s kelihi hodili, v kterih so sveto rešnjo kri nosili, ali pa vino, med kterim je bila kaka kaplja svete rešnje kervi ali pa kak košček svete hostije djan Ko je maš- nik sveto rešnje Telo vernikom podajal, rekel je vsakemu: „To je Kristusovo Telo«, in vsak mu je na glas odgovoril : „Amen«. Sveti Ambrož govori: „Mašnik ti pravi: To j® Kristusovo Telo; in ti mu odgovoriš: Amen; to se pravi: Gotovo je pravo Telo .Kristusovo, verujem in terdim to‘‘. N a to so mašniki (ali pa škof, kader je on vernike obhajal) ver¬ nike objeli v znamnje pravega miru, in jim sveto rešnje Tel« podal i. (V ta spomin dajejo škofje še dandanašnji perstan poljubovat, kader vernike obhajajo.) Verniki so, pripoveduje sveti Ciril Jeruzalemski, z vso častjo stegnili svojo desno rokOj — 429 — jo z levo podperli, in Kristusu na svoji dlani, tako rekoč, se¬ dež pripravili. Možakov roka je bila gola , ženskih pa pre¬ vrnjena z belo rutico, ki je bila nalašč v to napravljena. In zdaj so stojč sveto Obhajilo v podobi kruha pričujočega ne¬ koliko časa molili, in se ž njim po spričevanju svetega Cirila Jeruzalemskega svojih oči dotaknili v znamnje svojega terd- nega zaupanja , da bodo s tim presvetim Telesom posvečeni vsi njih telesni udje. Na to je vsak sveto rešnje Telo na svoj jezik položil, in ponižno zavžil. Pnščavniki, ki so ob nedeljah in praznikih iz puščav v cerkev k sveti maši hodili, nosili so sveto rešnje Telo tudi seboj v puščavo, da so ž njim čez teden svoje duše nahranjevali. Tolikošno ljubezen in to- hkošno spoštovanje so imeli pervi kristijani do Jezusa Kri¬ stusa v podobi kruha pričujočega, da se ni bilo do nič treba bati, da bi se bila kaka nečast zgodila presvetemu rešnjemu Telesu od hinavskih kristjanov marsikaka nečast. Toraj je sveta cerkev zapovedala , posihmalo obhajancem svetega reš- n jega Telesa nič več ne v roke dajati, ampak jim ga le na jezik pokladati. Ta zapoved se še zdaj spolnuje. Ko so verniki sveto Obhajilo v podobi kruha prejeli , dal jim je di- a kon tudi iz keliha svete rešnje kervi ali pa blagoslovljenega Vina po sreberni ali zlati cevi piti. In na to so se verniki spet z vso častjo vernili na svoje mesta. Po nekterih krajih, zlasti če so bile cerkve z verniki natlačene, so verniki med svetim Obhajilom na svojih mestih ostajali, in mašniki so ho¬ dili s svetim rešnjim Telesom po cerkvi, in diakoni so za n jimi v kelihu sveto rešnjo kri ali vsaj blagoslovljeno vino fosili. Naj poprej so šli po možki strani, in so vse možake obhajali, potlej pa po ženski strani, da so ženstvo obhajali. In tako so cerkveni služabniki nekaj kruha in vina razdelili med vernike, ki so ga bili verniki sami k sveti maši v dar pri— nes li, in ga jo bil škof ali inašnik pri sveti maši spremenil v Jezusovo rešnje telo in njegovo rešnjo kri. Pili so iz keliha sveto rešnjo kri po cevi , da se je ni kaj razlilo. Kar se je pa pri vs j gkerbi le vendar včasih razlila kaka kaplja Jezusove kervi, vpeljala je katoliška cerkev sčasoma navado , kristijane obhajati le v podobi kruha, ker so dobro vedeli, da so celi 430 — Jezus Kristus prejme tudi v eni sami podobi. S svetim Ob¬ hajilom so se verniki daritve svete maše vdeleževali, ker so kakih štiri sto iet vsi verniki, razun spokornikov četerte stop¬ nje, vselej pristopili k svetemu Obhajilu, kaderkoli so bili P r ' sveti maši ; ob času aposteljnov toraj vsak dan , ko so vsak dan daritev svete maše opravljali , pozneje pa vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik. V petem veku pa že niso vsi pristopali k svetemu Obhajilu , kar jih je bilo pri sveti maši; že sveti Ivan Krizostom, kteri je leta 407 po Kristusu umeri, pritoži se , da se jih je ob njegovem času dosti znašlo p rl sveti maši, ki niso prejemali svetega Obhajila. Tudi zdaj želi sveta katoliška cerkev , da bi kristijani živeli tako sveto , i°. da bi bili v dobrem tako stanovitni , da bi smeli pri vsaki sveti maši pristopali k svetemu Obhajilu. Sveti Tridentinski cerkveni zbor, kteri je naj bližeji naših časov, pravi: »Sveti zbor želi, da bi verni kristijani, kader koli k daritvi svete maše pridejo, ne bili je le po duhovno deležni, ampak tub* po resničnem prejemanju svetega (rešnjega) Telesa". (SesS- 22 , c. 6.J Kteri pa niso bili za sveto Obhajilo, kakor spokorniki 1,8 četerti stopnji pokore, dajali so jim blagoslovljenega, pa ne v Jezusovo telo spreobernjenega kruha v znamnje, da so tod* oni z verniki v družbi, da tudi njih še za verne kristijan® spoznajo, dasiravno še ne sinejo pristopiti k svetemu Obhajilo! zakaj ti spokorniki so že več let pokoro dclaii, in v djanjo pokazali, da jim je resnično mar, se z Bogom spraviti in M u v prihodnje zvesto služiti. Blagoslovljeni kruh so ti spokorniki s ponižnostjo in častjo prejemali iz mašnikovih rok, in oiu roko poljubovali. Vsak je blagoslovljenega kruha v roke dobil? in so ga tudi tešči jedli v cerkvi, in se zaznamovali s svetili križem, prejden so ga vžili. Blagoslovljeni kruh so tudi hišni gospodarji na dom nosili tistim, ki niso mogli priti v cerkev? v znamnje, da so tudi oni v tanjki zvezi z drugimi kristijani« Med tem, da so se verniki obhajali, se je po cerkvi en psalm pel. (To petje je bilo do enajstega stoletja v navadi! - 431 zdaj pa nimamo od njega nič drugega v mašnih bukvah, ka¬ kor samo predpevek, ki se po latinski imenuje komunio ali P° naše obhajilna molitev.) Pel se je naj rajše 45. Da¬ vidov psalm, v kterem so tudi le le besede : ^Pokusite in Poglejte, kako sladek je Gospod«; (Ps. 45 , 6.) ali pa 41. psalm, v kterem nahajamo besede: »Kakor hrepeni žejni jelen Po merilih vodah si žejo gasiti, tako hrepeni moja duša po lel >i, o Gospod ! Moja duša koperni pO močnem živem Bogu. Kdaj bom urednj prišel, in se pred njegovim obličjem prikazal?« (Pa. 41, 1 . 2 .) 8. Ko so bili vsi obhajani, kar jih je bilo pripravljenih Za sveto Obhajilo , molil je škof v svojem in vseh obhajanih v ernikov imenu hvalno molitev, da so Boga zahvalili za P p ejeto božjo jed. (Ta molitev se imenuje zdaj po latinski Koslcomunio ali po naše poobhajilna molitev.) Po tem je škof še enkrat ljudi pozdravil, in diakon jim je rekel: »Pojdite , maša je minula (Ite, missa est.)« In tako je bila služba božja končana. Po končani službi božji so diakoni sveto rešnje Telo bolnikom nesli. Maše z blagoslovom s svetim rešnjim Telesom ali da bi kdo kak drugikrat sveto rešnje Telo izpostavljeno, ni bilo n jega dni do trinajstega stoletja, ker so sveto rešnje Telo ne- Ver nikom in grešnikom skerbno skrivali. Toraj so pa tudi l°hkošno čast imeli do presvetega rešnjega Telesa. Grešniki g° niso smeli viditi; bogaboječi pa so ga na roke prejemali, ’ n še domu nosili. O sveti časi, ko se je vse tako lepo godilo ! Pri službi božji so verniki psalme prepevali in svete postni, in sveti Bazilij, ki je v četerlem stoletju škof bil, spri— kuje, da je ob njegovem času pri službi božji vse ljudstvo ® v ete pesmi pelo, možaki, ženske , otroci; in to je tudi naj "olje, da se pri službi božji pojo take pesmi, ki so vsem Ztla ne, da zamorejo vsi peti, ali petje vsaj umeti, in ž njim * Bogu povzdigovati serca svoje. — 432 9. Iz popisovanja službe božje nekdanjih časov lahko sami sklenete, da je njega dni služba božja dolgo terpela* Sveti Gregorij Veliki nam daje na znanje, da je morala dolg 0 terpetj, ko pravi, da je bil tako slab, da je bil komaj tri ure v stanu v cerkvi med službo božjo se po koncu deržati. P r ' vsem tem so bili kristijani vendar le z velikim veseljem in v Bogu zbrani pri sveti maši, ker so vedeli, da ne smejo °h nedeljah nič drugega delati ko Bogu služiti. Vse je bilo mirno in tiho po cerkvi, le molitev in sveto petje in branj® svetega pisma in oznanovnnje božje besede se je slišalo. so svoje misli obračali le na svete reči, ktere so se pr ea njimi godile, kajti le bogaboječi verniki in spokorjeni grešnik* so bili k sveti maši spuščeni, nespokorjenim grešnikom s° kij e zapahnjene cerkvene vrata. O srečni listi časi, ko so se kri" stijani tako lepo znašli pri službi božji! Pač jih je bilo lep 0 viditi I Zdaj pa koliko nespodobnost pri službi božji, ko s ° tudi grešniki k njej spuščeni ! Zavoljo velikega števila hudob' nih kristijanov je morala katoliška cerkev v božji službi ve¬ liko prenarediti; toda nikdar ne mislimo, da dandanašnji božj'« 1 rečem nič več ne gre tolika čast, kolikoršna nekdaj, arop aK bodimo prepričani, da ravno tolikošna, če so ravno tudi g*' e f' niki spuščani k sveti maši. Pa kolika groza bi morala g^ eS " nika spreleteti, kader koli v cerkev stopi, če pomisli , <1° l e on v številu tistih, ki jih je izganjala nekdaj katoliška cerke^ pred sveto mašo iz cerkve , ali jim pa še clo v cerkev «’ pustila. Res, grešnik , grešnica ! ki se valjaš po mlaki veli' kih grehov, vem, dandanašnji so ti vrata v cerkev odperte lZ velikega usmiljenja svete katoliške cerkve do tebe; toda ve in pomisli, in si k sercu vzemi, da so ti zaperte vrata v ne " besa ! Misli si loraj, kader v cerkev greš : »Cerkvene vr ota so mi res odperte, ali oh, preoh, zaperte so mi vrata v besa ! Smem z bogaboječimi hoditi v cerkev, toda v nebe sa mi ne bo dano z bogaboječimi iti, ako gnjusobe svojih greh° v ne spoznam, jih iz ljubezni do razžaljenega Boga ne obžaluje«’’ jim popolnoma in za vselej slovesa ne dam , jih ponižno >« odkritoserčno spovedniku ne razodenem, in nad seboj s poh 0 " rili ne strahujem do smerti*. Amen. 439 - XXXV. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dandanes bere. — / . Od začetka do pristopa. 1. V štirih keršanskih naukih zaporedoma sem vam raz¬ lagal Jezusovo daritev na zemlji v zakramentu presvetega rešnjega Telesa , ter vam pravil, kdaj, kje in kako je bila daritev svete maše postavljena in izročena aposteljnom in njih ^slednikom, kako da so daritev svete maše obhajali »posteljni 'a njih nasledniki pervih tri sto let po Kristusu, dokler so Kristijane neusmiljeno preganjali, in kako da se je služba Rožja obhajala po zadobljenem zunanjem miru. 2. Zdaj pa pride na versto: VI. Razlaganje svete maše, kakor se dandanes K e r e. Vse, karkoli se pri sveti maši stori in godi, vse kaj P°tnenja; nobeden, tudi naj manjši opravek pri sveti maši ni Krez duhovnega svetega pomena. Tornj vam mislim , preljubi Illo ji! k pobožnosti veliko pripomoči, če vam daritev svete toaše nekoliko razlagam, — Sveta maša ima sicer le štiri P°glavitne dele, kakor bo pozneje še povedano. Da bole pa Molitve in svete obrede ali ceremonije svete maše lagleje OQ Keri. o« IV. pogL 440 — umevali in v spominu ohranili, razdelim svelo mašo v sede® delov, klerih vsak kaj posebnega v sebi zapopada : A) Pervi del svete maše nam bo pripravljanj 6 14 sveti maši , to je: molitve od začetka svete maše pristopa. B) Drugi del nam bodo molitve in berila od pristop 9 do darovanja. C) Tretji del nam bo darovanje, to je molitve 6( ^ darovanja do predglasja. D) ČJeterti del nam bo tiha maša, in sicer tiha ®a» a od predglasja do povzdigovanja. E) Peti del nam bo tiha maša od povzdigovanja Obhajila. do F) Šesti del nam bo Obhajilo, to je: od Očenoša obhajilne molitve. G) Sedmi del nam bo zahvala, to je: od obhajil 116 molitve do konca svete maše. 3. Zdaj pa začnimo v imenu Jezusa Kristusa, k ter ’ nam je zapovedal daritev svete maše opravljati v spomin. A) Od začetka do pristopa. V spomin, da je Jezus Kristus prava luč, ki je s svoji« 1 svetim evangelijem razsvetlil ves svet, se vsaj dve voščen 3 * * 6 sveči prižgete na altarju, na kterem misli mašnik z verniki vred opravljati daritev svete maše. Ko sle tedaj vsaj dve voščene sveči na altarju prižgane, gre mašnik v mašnem lačilu in s kelihom v rokah iz žagreda; služabnik gre P re “ J n j'm, ki mu bo stregel pri sveti maši, in nese mašne bukve. Prejdeu mašnika pripelje pred altar, pozvončka, in s tim opo- fflinja vernike po cerkvi, da mašnik zdaj pristopi, naj toraj svoje misli v Bogu zbero , in se k daritvi svete maše Pripravijo. (Več svetih obredov in opravkov je pa pri sveti maši 1 leviti; pa tudi takrat ni nobena ceremonija brez svetega Pomena. Levita se imenujeta diakon, kteri mašniku na desni strani streže in sveto enangelije poje, in subdiakon, kteri Usniku na levi strani pomaga in list bere. V stari zavezi so se Levijevi mlajši le vi tj e imenovali. Njih sosebno delo je bilo duhovnom streči in pomagati pri daritvah in drugih duhovnih opravilih. Bili so v to opravilo odločeni s poseb- n 'ffli obredi ali ceremonijami, in so tudi posebne oblačila no- sili. Kep pa v novi zavezi na neklerih večih praznikih po tistih farah, po kterih je več duhovnov , pri velikih mašah 'diakon in subdiakon strežeta mašniku pri sveti maši, imenuje j« sveta cerkev tudi levita, in nosita posebne oblačila, dal- ^atike imenovane, kader mašniku strežeta pri altarju. Da "°mo pomen svetih obredov ali ceremonij svete maše z leviti l 0 gleje umeli, treba je pomisliti, da je sveta maša živa podoba Vse ga, kar je Jezus Kristus od svojega prihoda na svet do svojega vnebohoda storil, in da nas sveta maša s tim, kar je P re d povzdigovanjem, opominja Jezusovega življenja in njego¬ vih čudežev; povzdigovanje nas spomnuje Jezusove smerti, njegovega vstajenja iz groba in njegovega vnebohoda; kar se P a godi po povzdigovanju, nas opomnuje prihoda svetega Du- in spreobernjenja Judov in nevernikov.) (Kader je velika maša z leviti po takih cerkvah, pri kterih so škofje in korarji, kakor postavim v Ljubljani vsako Nedeljo ob desetih, nese se pred mašnikom iz žagreda križ , *j Ve goreče sveči, kadilo in kadilnica, in pred mašnikom gredč uhovni z malimi blagoslovi , in diakon iu subdiakon , in zdaj Se le pride mašnik , ki britko martro nese v rokah. Vse to Itn« svoj duhovni pomen. Križ , kteri se nese pred vsemi, 28 ■ r - 442 — pomenja, da je bil križani Jezus cilj in konec vseh božjih naredb, vseh božjih priprav in darov, kar se jih jo opravlja 10 Y stari zavezi. Na obeh straneh križa se nesete dve goreče sveči, ktere pominjate, da je Kristus luč sveta, da je s 9 v0 " jimi božjimi nauki pregnal tamo nevednosti, kakor je že P re ' rok Izaija od njega prerokoval, rekoč: „Vstani, Jeruzalem • in bodi razsvitljen; ker prišla je tvoja luč, in velicastv 0 Gospodovo se nad teboj vzhaja. Narodje bodo v tvoji l° cl hodili, in kralji v svitlobi tvojega vzhoda*. (Izaija 60, l" 0 ' Kadilo pomenja prijetni duh, kterega je Jezus Kristus s svoji 01 } nauki in s svojo gnado prinesel med človeški rod. Duhov 01 z malimi blagoslovi in levitje, kteri gredo pred mašnikom, P°" menjajo preroke, ktere je Bog na svet pošiljal pred Kristusom* da so ga oznanovali, in ljudi na njegov prihod pripravlj 011 ' Mašnik, kteri za njimi gre, in britko martro v rokah nes°> je podoba Jezusa Kristusa, kteri je od svojega rojstva 0 svoje smerti križ pred očmi imel, in ga v svojem sercu nos 1 > in tudi, kakor Izak v stari zavezi, s križem obložen šel ° a goro Kalvarijo, da so ga na njem umorili.) Mašnik pride pred altar, na kterem želi daritev sve te maše opravljati, in če je v njem shranjeno sveto rešnje Tel > poklekne z desnim kolenom, da dolžno čast skaže Jez° Kristusu, v podobi kruha v tabernakeljnu pričujočemu, v čeg imenu se morajo pripogovati kolena vseh, tistih, ki so v ° e besih, na zemlji, in pod zemljo. Če pa ni svetega rešnj 0 ^ Telesa v altarju, pred kterega je stopil, se le z glavo nek°^ liko prikloni iz časti in spoštovanja do podobe križanega B rl stusa, ki je na altarju. Mašnik nese kelih na altar, ga na altarju popusti, t® r nazaj verne k spodnji stopnici altarja in začne s služabnik 0 molitve svete maše. Moliti začne s služabnikom ali strežej e ° 42. Davidov psalm , kterega jo David molil in pel, ko moral od kralja Saula po nedolžnem preganjan pobegni Jeruzalemskega mesta, v kterem je do tistihmalo pri škr ,D J zavezo Bogu daroval, in se potikati po tujih samotnih kraj - 443 - odločen od skrinje zaveze, pri kteri se je molil pravi Bog. i tiro psalmom si je David tolažil in razveseljeval svoje ža- °stno serce, ker si je upanje delal, da ga bo Bog rešil so¬ vražnikov, rešil nesvetega naroda, in mu dodelil milost, da se 0 spet smel nazaj verniti v Jeruzalem, na sveto goro, iti k Skrinji zaveze, pristopiti k božjemu altarju, in na njem Bogu arovati. — Ta psalm se prav spodobi za kristijane, ker so ž'°j na zemlji v pluji deželi, v dolini solz, preganjani in skušani od hudobnega duha, od svojega nepokornega mesa in °d zapeljivega sveta, da se ž njim , s tim psalmom namreč, tolažijo, in si delajo sladko upanje, da bodo o svojem času ®U)eli Jti v s V0 j 0 domačijo , v božje prebivališče, v lepe ne- esa 5 in stopiti k božjemu altarju, kteri je v nebesih , kakor je sveti apostelj Janez videl v skrivnem razodenju , kteri je sam Jezus Kristus, ki ga cerkveni altar le pomenja. t°raj je katoliška cerkev že v četertem stoletju v začetek Sv ete maše izvolila ta Davidov psalm, da bi ž njim mašnik in Ve rniki obudili bogaboječe želje do božjega altarja, in potola¬ ži svoje zavoljo grehov užaljeno serce, in se po tem takem Pripravili k daritvi svete maše. Začne pa mašnik s služabni- ° m pri spodnji stopnici moliti ta psalm, da se mašnik in Ve r«i kristijani eden drugega opominjajo in pripravljajo z ve- s ®*jetn in zaupanjem stopiti k božjemu altarju, na kterem bodo ®kupaj p 0 mašnikovih rokah nebeškemu Očetu darovali ne- °lžno Jagnje božje, Jezusa Kristusa. Mašnik tedaj in služabnik ali slrežej se prekrižata, rekoč: »v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha, Amen*, zuamnje, da je mašnik z vernimi kristijani presveti Trojici čast prišel obhajat spomin Jezusovega terpljenja , in oprav- daritev svete maše. Ko se je mašnik prekrižal, reče: -Stopil bom k bož- Jei »u altarju«. Služabnik mu odgovori: „Pred Boga, ki razveseljuje 444 — mojo mladost**, to je: Pred Boga boš stopil, kteri z duhov- nim veseljem napolnuje moje nedolžno serce. Mašnik: „Sodi me, in razsodi mojo reč nad ne- svetim narodom; reši me krivičnega in zapeljiveg 9 človeka**, to je : Ker ti bom, o Bog! daroval tako svet dar, sodi in posveti me, potegni se za mojo reč, in preženi od mene nesvete misli in želje, ter zaduši v meni hudo nagnjenja, ki se vzdiguje zoper duha kakor hudoben narod, in me v gr e ^ napeljuje, kakor krivičen in zapeljiv človek. Služabnik: „Ker ti o Bog! si moja moč; zakaj si me odvergel, in zakaj moram žalosten hoditi, zatert od so vražnika ?** to je: Na tebe, usmiljeni Oče I se z 9 " našam, ti si moje upanje, ti si moj pomočnik; zakaj mi ne pomagaš, zakaj moram žalosten hoditi, zatiran od sovražnik 9 , svojega poželjenja, ki me zapeljuje ? Mašnik: „Pošlji svojo luč in resnico, da me p e " Ijete in pripeljete na tvojo sveto goro in v tvoj 6 prebivališ če**, to je: Razsvetli me s svojo nebeško lučjo, posveti me s svojo besedo, da te bom na tvoji sveti gori, v tvojem prebivališču, pri altarju dopadljivo molil v duhu ' D resnici. Služabnik: „StopiI bom k božjemu altarju; pr e “ Boga, ki razveseljuje mojo mladost**. Mašnik: „Hvalil te bom z citrami, Bog, m Oj BogJ čemu si žalostna, moja duša! in čemu me motiš? to je: Z veseljem ti bom, o Bog! hvalo prepeval, ker up 991 ’ da me ne boš zavergel; hvalil te bom, da si od vekom 9 J Bog bil, in si zdaj tudi naš Bog. Nikar tedaj ne žaluj, moj a duša ! zavoljo svojih slabost, in nikar me ne moti. Služabnik: „Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil, on je moja pomoč in moj Bog**, to je: Zaupaj v Boga, k - 445 te strašijo tvoje slabosti, njemu se izroči; kajti ta daritev bo Bogu v čast, v zatrenje greha , in tebi v posvečenje. Boga kom hvalil, on je moja pomoč in moj Bog. (Ker je psalm: „Sodi me a zato vzet pred mašne molitve, v veke vekov. Amen“. Mašnik z veseljem povzame besede, ki jib je kar od 2f jcetka spregovoril, in pravi: „Stopil bom k božjemu altarju*. Služabnik reče m ladost«. „Pred Boga, ki razveseljuje mojo Mašnik: „Pomoč naša je v imenu Gospodo vem“, te je : Res, grešen človek sem; pa Gospod me zamore po¬ beliti, in vrednega storiti, da stopim k njegovemu altarju. Tako mašnik pravi , in se prekriža, ker nam je Kristus na križu božjo prijaznost in milost spet zadobil. Služabnik: To je mogoče Gospodu, „kteri je storil n °bo in zemljo“. Tako moli mašnik, tako moli sini« - v imena vseh Pričujočih kristijanov; eden drugega tolažita, ede gg* opominjata, naj stopita z zaupanjem k božjemu a J * tla ®ašnik na enkrat s svojim životom globoko pri ’ p a gleda, se na persi terka, in s priklonjenim životom m - 446 zakaj se je tako globoko priklonil ? Čemu v tla gleda ? Z«' kaj se na persi terka ? Kaj zdaj moli ? — Mašnik se zdaj očitno grešnika spoznava in obtožuje pred Bogom, Devico Marijo, angelji in svetniki, in pred pričujočimi kristijani, to r prosi angelje in svetnike in pričujoče kristijane, naj zanj * grešnega človeka, molijo , in Boga prosijo. Moli namreč con- fiteor ali očitno spoved, rekoč: „Izpovem se Bog 3 vsegamogočnemu, sveti Mariji vselej devici, sve¬ temu Mihaelu verhangelju, svetemu Janezu Kerst- niku, svetima aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem svetnikom, in vam, bratje! da sem grešil veliko z miseljo, besedo in djanjem. Kriv sera, kriv sem? silno sem kriv! (Pri besedah „kriv“ si trikrat na pers' terka.) Toraj prosim sveto Marijo vselej devico, sve¬ tega Mihaela verhangelja, svetega Janeza Kerstnik 3 ? sveta aposteljna Petra in Pavla, vse svetnike, in vaS? bratje! molite zame pri Gospodu našem Bogu a . Mod to molitevjo je mašnik z životom globoko priklonjen, ker se zavoljo svojih slabost ponižuje pred neskončno svetim Bogom? ima v tla obernjene oči, ker se jih zavoljo svojih slabost n® upa povzdigniti proti nebesom; se na persi terka, da na znanje daje svoje slabosti in žalost nad njimi, kakor je storil cestnin ar v tempeljnu, kteri se od velike sramote, da je tolikokrat Bog 3 razžalil, ni podstopil proti nebu povzdigniti svojih oči, amp 9 ^ se je na persi terkal, v znamnje svojega kesanja nad grebi? ter je rekel : „Gospod, bodi milostljiv meni ubogemu grešniku! in je tudi res dosegel odpuščanje grehov. Se je mašnik priklonjen, še ima v tla obernjene oči, kar začne služabnik v imenu vsega ljudstva po cerkvi Bog 3 prositi, naj se inašnika usmili, in naj mu grehe odpusti, in po smerti pripelje v večno veselje; in v imenu vseh pričujo¬ čih kristijanov prosi Boga, naj se mašnika usmili, naj m 3 grehe odpusti, ker je mašnik v očitni spovedi vse pričujočo vernike prosil moliti zanj pri Bogu. Služabnik tedaj začne v imenu vseh pričujočih vernikov za mašnika Boga prositi, re ' 447 koč: »Usmili naj se te vsegamogočni Bog, in ti od¬ pusti tvoje grehe, ter te pripelje v večno življenje 44 . Mašnik na to molitev odgovori: »Amen 44 , to je Bog noj le usliši, in se spet po koncu zravna. Pa tudi pričujoči krislijani so grešniki, tudi njim vest učituje marsikako slabost, toraj se tudi kristijani očitno za Sušnike obtožujejo pred Bogom, pred devico Marijo, pred an- £ e lji in svetniki, in pred mašnikom, in prosijo vselej devico burijo, angelje in svetnike in pa mašnika, naj zanje Boga prosijo. V imenu vernikov tedaj moli služabnik globoko pri¬ klonjen očitno spoved rekoč: »Izpovem se Bogu vsega- ^ogočnemu, sveti Mariji vselej devici, svetemu Mi- haelu verhangelju, svetemu Janezu Kerstniku, sve- jluia aposteljnoma Petru in Pavlu, vsem svetnikom, ju tebi, oče! da sem grešil obilno z miseljo, besedo ln djanjem. Kriv sem, kriv sem, silo sem kriv. To- ra j prosim sveto Marijo vselej devico, svetega Mihela Ve rhangelja, svetega Janeza Kerstnika, sveta apo- 81 ©1 j na Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe, oče! bolite za me pri Gospodu našem Bogu 44 . Mašnik začrie zdaj za kristijane, kakor je prošen, moliti, re koč: „Usmili naj se vas vsegamogočni Bog, in vam °dpusti vaše grehe, ter vas pripelje v večno živ¬ ljenje 44 . Služabnik odgovori: »Amen 44 , to je : Bog naj usliši tvojo prošnjo, duhovni oče! Tako razodevajo mašnik in kristijani, da so grešili, ne 1° pred Bogom, ampak tudi pred angelji in svetniki, ker se 1 grehom ne žali le Bog , ampak tudi angelji in svetniki , in 8 °dnji dan ne bo le Jezus Kristus sodil, ampak ž njim tudi 8v etniki in angelji. Mašnik se kristijanom, krislijani pa maš- Uiku za grešnike spoznavajo in obtožujejo, da se eden proti 448 - drugemu ponižujejo, in spolnujejo povelje svetega Jakoba, kteri pravi: ^Povejte si med seboj svoje grehe, in molite drug & a drugega, da bote ohranjeni; veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega«. (Jak. 5, 16.) Toraj pa tudi mašnik in kristijani upajo, da bodo zavoljo te očitne spovedi, ki j° molijo iz dna svojega serca, zadobili odpuščanje malih greboVi in se po tem takem z večim veseljem in zaupanjem približni* k božjemu altarju, v presvetišče. In da bi ložeje od Bog* 1 sprosili milost in odpuščanje malih grehov, priporočajo S® mašnik in verniki tudi v priprošnjo angeljev in svetnikov, da bi za nje Boga prosili, in zmed angeljev in svetnikov imenujejo zlasti tiste, kteri nam pri Bogu sosebno pomagajo S svojimi prošnjami. Ko so se mašnik in verniki eden drugemu za grešnike ob¬ tožili, se pred Bogom angelji in svetniki ponižali, in se eden drugemu v prošnjo priporočili; mašnik svojo molitev k Bog* 1 oberne, in ga prosi odpuščanja svojih in grehov vernikov» rekoč: „Milost, odvezo, in odpuščanje naših grehov nam daj vsegamogočni in usmiljeni Bog!« in se 8 svetim križem zaznamova v spomin , da nam je Jezus Krist** 8 s svojo smertjo na svetem križu zadobil odpuščanje grehov. Služabnik mu odgovori: „Amen«, to je: Bog naj usl* 8 * tvojo prošnjo. Dasiravno vest mašniku in kristijanom pripoveduje, *j a niso vredni stopiti k božjemu altarju, jih vendar tolaži ta o* 1 ' sel, da imajo v nebesih velikega mašnika Jezusa, kteri p rl Očetu za nje prosi; toraj eden drugemu serce delajo, i* 1 sl pripravljajo stopiti v presvetišče k božjemu altarju. Še enkrat tedaj mašnik Boga prosi odpuščanja grehov in čistosti serca; toraj nekoliko priklonjen v znamnje svoje ponižnosti reče: „Bog! ti se boš obernil v nas, in nas oživel«; 1® ® milostljivim očesom nas poglej, in bomo v novič spet oživel* k bogaboječemu življenju. 449 - Služabnik odgovori: »In veselilo se bo tvoje Judstvo v tebi", ter bo veselje imelo nad tvojimi za¬ povedmi. Mašnik: »Gospod! skaži nam svojo milost". Služabnik: »In dodeli nam svoje zveličanje". Mašnik: »Gospod usliši mojo molitev"; usliši svo- Sina, v čegar imenu jaz pred tebe pridem, in le P r osim. Služabnik: »In naj pride k tebi moje vpitje". Mašnik: »Gospod z vami". , Služabnik: »In s tvojim duhom". Z zadnjimi besedami: »Gospod z vami! in »s tvojim Ono m" si voščijo mašnik in kristijani eden drugemu , da bi 111 sklenjeni z Jezusom Kristusom , svojim Gospodom, da bi Sa .® Jezus Kristus med sveto mašo molil iz mašnika in kri— 'Janov, iz njihovega serca in duha. Mašnik in kristijani se želč skleniti, z Jezusom Kristusom, da bi zamegli vredno opravljati daritev svete maše , ker nam je, če hočemo Bogu ^opadljivo in prav moliti, vselej treba Kristusovega duha; za- a J kader prav molimo, ne molimo tako rekoč mi, ampak r| stus moli iz nas. in reče mašnik: »Molimo! (Oremus!)" in svoje roke oči kviško povzdigne proti Jezusu v tabernakeljnu v po- v 1 k^uha pričujočemu, sicer pa proti britki martri, ktera je sredi altarja, ter se z molitevjo oberne h Kristusu, in Boga s, 5 da bi od njega in vernikov odvzel vse pregrehe , njih ca očistil, in jih vredne storil, približati se svetemu allarju: ra j gre mašnik po besedi: »Molimo!" k altarju, in k altarju re ^ natihoma moli: »Odvzemi nam, prosimo, Gospod — 450 — naše grehe, da bomo vredni s čisto dušo stopiti k presvetišču; po Kristusu, Gospodu našem. Amen*. Kader do altarja pride, roke sklenjene nasloni na altar* in prosi Boga, naj mu odpusti vse grehe po zasluženju tistih svetnikov, kterih koščice so v altarju, in po priprošnji in za ' služenju vseh drugih svetnikov v nebesih; toraj nekoliko p r) " klonjen v znamnje svoje ponižnosti moli, rekoč: „Prosim° te, Gospod! po zasluženju tvojih svetnikov, kterih svetinje so tukaj, (zdaj aitar poljubi) in po zasluženj u vseh svetnikov, da odpusti milostljivo vse moje grehe- Amen*. Med to molitevjo aitar poljubi , da bi se sklenil ž Jezusom Kristusom, kterega aitar pomenja, in z mučenci, kt e ' rih svetinje so v altarju vložene in spravljene. Kakor je kij a namreč od začetka keršanstva navada , da je bil aitar , če J e bilo le mogoče, postavljen na grob kakega mučenca; tako J e že od njega $lni navada, da se v altarju hranijo svetinje mu- čencev ali ostanki njih trupel, ker katoliška cerkev želi, da h' se verniki po prošnji teh svetnikov in mučencev pri svet’ maši vdeleževali kervave Jezusove daritve na svetem križu ? ktera se pri sveti maši po nekervavo ponavlja, kakor so s® mučenci s prelivanjem svoje kervi za Jezusovo vero vdeležib Jezusove daritve na svetem križu. 4. Tabo, vidite, se mašnib in verniki pripravljajo k daritvi svete maše. Ali bi se pač zamogla lepše začeti da¬ ritev svete maše, kakor se začne? Ker je daritev svete m ase spomin in ponavljanje Jezusove kervave daritve na svetem križu, prične jo mašnik s svetim križem. In kako lepo P° tem mašnik in služabnik drug drugega pripravljata k božjemu altarju ! Pa ker spoznata, da sta grešna človeka, obtožuje^ se eden drugemu za grešnika, se eden drugemu v prošnjo p rI Bogu priporočata, in kličeta na pomoč tudi svetnike, da bi za nju prosili, ker upata po tem takem odpuščanje svojih ma^h grehov pri Bogu doseči. Pa vi vsi, ljubi moji! bi mogh razložene molitve pri spodnji stopnici altarja z mašnikom vaO' liti, si ž njim vred veselje delati, ker vam je dopuščeno pr* 4 * * * * * * 11 451 — Pred božji altar, in po mašnikovih rokah opravljati naj sve¬ tejšo daritev. Ker vam pa vaša vest očiluje marsiktero sla¬ bost, mogli bi tudi vi z mašnikom vred očitno obžalovati svoje grehe, in mašnikom in svetnikom vred se priporočati, da bi Za vas Boga prosili. Vse to bi mogli z mašnikom delati in beliti, in mašniku odgovarjati, ko bi latinski znali; ker pa latinski Oe znate, namesto vaš in v vašem imenu služabnik z mašnikom moli ^ mu odgovarja. Kolika dobrota za vas! Imejte toraj za svojo naj v ečo srečo, da smete k sveti maši priti, pri kteri se angelji znajdejo, in Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina pričujočega bolijo. Nič ne glejte na posvetne ljudi, sovražnike svete vere Jezusove, ki vas zaničujejo, zasramujejo ali clo preganjajo, kader vidijo, da si prizadevate, lepo po keršansko živeti, in sosebno pridno k službi božji in k sveti maši hoditi. Svojih *vestih častivcev Bog ne bo zapustil, ampak jim bo vedno na strani stal s svojo pomočjo. In ako je Bog z nami, kdo bo z °per nas! Neverski Rimski cesar Trajan je poslal svojega vojvoda Porfirija v Ticinsko mesto, da bi z mečem pokončal Vs e ondotne Kristijane. Kristijani so bili ravno v cerkvi zbrani P r i daritvi svete maše, ko cesarjev oblastnik, vojvoda Porfirij, Vanjo pridere s svojo vojsko. Verniki se prestrašijo, ter vso serčnost zgubijo v tej smerlni nevarnosti. Škof njihov je bil takrat sveti Juvencij, kterega jim je bil sveti Mohor poslal iz Ogleja, kjer je bil Juvencij rojen. Ko vidi tedaj vernike v tolikem strahu in trepetu, v toliki maloserčnosti in obupnosti, tolaži jih sveti škof, njih dobri pastir, ter jim priserčno pri¬ govarja, naj nikar ne odstopijo od daritve svete maše, mar¬ več naj jo zaupljivo dalje slušajo. Med tem se je bila cerkev " a polnila z obilnim številom vojščakov, kristijanom sovražnikov; P a glej čudo! vojščaki obernejo meče, ktere so zoper nedolžne Kristijane iz nožnic iztaknili, sami med seboj eden proti dru- 8 e mu, usekajo obilno ran in se iz cerkve pahajo in potiskajo. Neverniki to vidijo, sveta groza jih obide, in na ves glas kličejo, da je molikovavska vera res prazna vera , keršanska Pa prava, in z oblastnikom Porlirijem vred se jih je veliko s preobernilo in prejelo sveti kerst. Enako bodo obnemogli poprej ali pozneje sovražniki svete vere Jezusove, kdor se - 452 — pa Boga boji in derži svete vere Jezusove, ne bo osramoti Toraj se terdno deržimo svete Jezusove vere, zvesto po nje' nih naukih živimo, in pridno in z veseljem hodimo k službi božji, k sveti maši. Se vse bolj se veselimo svete mase* kakor se je pobožni kralj David v tujih krajih dalječ od skrinj 0 zaveze veselil, ker se je tolažil s tim sladkim upanjem, da bo spet nazaj šel v Jeruzalem, in Bogu daroval na sveti gori* v božjem prebivališču pri skrinji zaveze. Amen. XXXVI. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dan danes bere. Od pristopa do darovanja. —• 1. Da bote molitve in svete obrede ali ceremonije svet e maše lagleje umevali in v spominu ohranili, razverstili sro° 91 sveto mašo, ktera se po navadi razdeli na štiri poglavi' 00 dele, na sedem delov, zmed klerih sem vam pervega, ki °b' sega pripravljanje, ter molitve od začetka svete maša do p rl " stopa, razlagal v poslednjem keršanskem nauku. 2. Danes vam bom razlagal drugi del: B) Od pristopa do darovanja. Prejden pa začnemo sveto mašo dalje premišljevati, t re ^ je še pomisliti, zakaj da se nekaj na levi, nekaj pa na des« 1 2 strani altarja moli iz mašnih bukev. To se godi zavoljo nek' j 453 — danjih časov keršanstva. Njega dni ste bile v cerkvi večidel P° dve pridižnici, ena na levi, ena na desni strani; na levi strani je subdiakon berilo, na desni pa diakon sveto evan¬ gelije bral, in zavoljo tega še zdaj berilo in evangelije beremo na straneh. Njega dni ni mašnik do darovanja clo nič prišel P r ed altar, ampak je vse opravljal na svojem sedežu stran a 'tarja, kakor se še zdaj godi, kader škofje veliko mašo imajo. Zavoljo tega tedaj mašnik še zdaj do darovanja le na straneh sltarja moli iz mašnih bukev. Po zavživanju gre mašnik tudi Da stran altarja iz mašnih bukev molit, kar se tudi zavoljo Sekdajne službe božje godi. Po svetem Obhajilu je šel nekdaj škof na stran molit, da se je umaknil subdiakonu, kteri je na sredi altarja spravljal kelih in druge cerkvene posode, kakor Se tudi zdaj pri sveti maši z leviti godi. Desno in pa levo s tran altarja nam zaznamova s svojima rokama britka martra, ktera je v sredi altarja po cerkvi obernjena; ob desni roči kritke marlre je desna, in ob levi roči leva stran al- tsrja. Toraj je leva stran tista, na kteri začne mašnik ®°liti iz mašnih bukev; desna pa , na kteri bere sveto ®vangelije. Nekdaj je mašnik proti altarju obernjen s svojima to kama zaznamnjal desno in pa levo stran altarja; ob njegovi ^sni roči je bila tedaj desna, ob njegovi levi roči pa leva slra n altarja. Še le leta 1485 se je desna in leva stran al- Isrja začela imenovati od desno in leve roke britke martre, v Sr edi altarja postavljene, in po cerkvi gledajoče. — Zdaj, ko 1° vemo, sveto mašo dalje premišljujmo. 1 3. Pristop. Ko je mašnik k altarju prišel in ga po¬ ljubil, gre na njegovo levo stran k mašnim bukvam. (Pri maši z leviti mašnik pred. pristopom dene kadila na °genj, in ga blagoslovi, ker s roko nad njim križ stori, in P ra vi: „On naj te blagoslovi, v čegar čast se boš sožgalo*. to vzame mašnik kadilnico, ter pokadi brilko martro v sr «di altarja in altar od vseh strani. Na zadnje je tudi maš- ^'k od diakona pokaden. Kadenje pomenja našo molitev in na še češčenje božje. Kader tedaj Bogu kadila zažigamo , da- 454 jemo na znanje svoje nolranje želje, da bi se naša molita > kakor zažgano kadilo, povzdignila pred božje obličje. Kad * 0 nam prav kaže, kakošna bodi naša molitev. Kadilo se J e potem na kviško vzdiguje, kader ga začne ogenj tajati, in ravno tako se misli in želje našega serca le takrat povzdigU' jejo k Bogu, kader ogenj božje ljubezni ogreje in vname n»s c serca. Kar se kadila na kviško vzdigne, je lep duh ; rav^ take naj bodo naše serca, da se bo iz njih le lep duh bogaboječi 1 želj vzdigoval. — Britka martra se pokadi Jezusu Kristusu v čast, ki ga britka martra pomenja. Altar se pokadi v znamnj e > da se na njem opravlja bogohvalni dar po Kristusu, po ktereU 1 se naše molitve ko zažgano kadilo povzdigujejo k Bogu, in 0 Boga v prijeten dar sprejemajo. Mašni k je pokajen v Sp°' min, da je on od vernikov izvoljen, naj zanje prosi, in v nj 1 imenu Boga časti; toraj ga žele obuditi k pravi pobožnost^ da bi se njegova molitev ko kadilo povzdigovala k Bogu. je pokajen, prejden začne Boga moliti in častiti.) • v C0 Kakor hitro mašnik k mašnim bukvam stopi, prekriža v znamnje, da se sklene s križanim Jezusom. (Pri čern' mašah ne prekriža sebe, ampak čez mašne bukve z roko k 11 * stori, v znamnje, da ne bo tolikanj zase, ampak veliko bolj z verne duše v vicah opravljal daritev svete maše, in jim l ° r ^ precej od začetka večni mir in pokoj vošči po neskončno zasluženju Jezusove smerti na svetem križu.) Kader se mas prekriža, bere iz mašnih bukev nektere besede iz svele .f a pisma , ktere večidel pokažejo, kakošen spomin da katolik cerkev tisti dan obhaja , in pa eno verstico zmed Davido psalmov, v kterih od Boga razsvitljeni kralj David božje > a nosti v živo popisuje, božjo vsegaraogočnost, dobrotljiv ’ modrost, previdnost, povsodpričujočnost povzdiguje in poveličuj • In po tem takem mašnik s Kristusom sklenjen Boga Oče ^ moli in časti, in to svojo molitev, to svoje češčenje sklene besedami: „čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu D ua ’ kakor je bila o začetku, zdaj in vselej , na veke vekov Amen ft ; in se med temi besedami presveti Trojici v čast ne koliko z glavo prikloni proti altarju, in še enkrat poW - 455 — tiste besede svetega pisma , ktere večidel pokažejo, kakošen s P°min sveta katoliška cerkev tisti dan obhaja. Tako vidite, Za čne mašnik Boga moliti, častiti in poveličevati. 4. Kirie eleison. Zdaj gre mašnik k sredi altarja , Se altarju v čast z glavo nekoliko prikloni, in začne iz dna svojega serca s služabnikom klicati proti sv. Trojici: Mašnik: Gospod, usmili se! Služabnik: Gospod, usmili se! Mašnik: Gospod, usmili se! „ Služabnik: Kriste, usmili se! Mašnik: Kriste, usmili se! Služabnik: Kriste, usmili se! Mašnik: Gospod, usmili se! Služabnik: Gospod, usmili se! Mašnik: Gospod, usmili se! . Ali, kakor med seboj k sveti Trojici kličeta po gerški : j4*irie eleizon, Kriste eleizon, Kirie eleizon". i. t. d. °velkrat se izreko te besede, devetkrat tedaj ž njimi mašnik I služabnik v imenu vernikov k Boga zdihujeta, in ga mi- J *n odpuščenja grehov prosita ; k vsakteri božji osebi ali u rson * trikrat zdihneta, da bi se nas vse tri božje osebe • Uilile, kakor so nam vse tri k našemu odrešenju pomagale Jez «su Kristusu. Bog Oče nam je k našemu odrešenju g. a gul s tim, da je svojega edinega Sina za nas dal; Bog ^ 8 tim, da je človeško natoro dovzel in za nas umeri; D r a . SVet ' Duh s tim, da je bil od njega Sin božji v telesu ^ a ciste Device spočet. — Te besede: „Gospod, usmili se! teci ^ r |sie usmili se!" najdemo v svetem pismu. Bolniki, be«!li S0 -P r * J ezusu pomoči in zdravja iskali, so ga s temi “ e sedami ogovorili in prosili. Tako, postavim, je deset gobo- Vl “ mož vpilo, Jezusa ugledajoč: „Jezus, učenik , usmili se Keri, n, IV, pogl. , — 456 - nas!“ in Jezus jih je očistil. Tisti slepec, ki je ob p 0 * 11 vbogaime prosil, je vpil, ko je Jezus memo njega šel: „Je* uS * Sin Davidov, usmili se me!“ in Jezus mu je pogled dal- Toraj je katoliška cerkev tudi pri sveti maši vpeljala te be¬ sede, da bi mašnik in verniki po cerkvi med sveto mašo us- miljenja in odpuščenja grehov prosili Boga Očeta, Sina in s v - Duha. In je ukazala devetkrat Boga poprositi usmiljenja J° pomoči, da opomni nas s to devetkrat ponavljano prošnjo , kolike da so naše potrebe in reve, kolikanj in kako močno da želimo uslišani biti v svoji prošnji; kakor so tudi njeg 8 dni reveži Jezusa pomoči prosili s prošnjo večkrat ponovljeno • „Jezus, Sin Davidov, usmili se mel“ Da bi pač tudi kristijani po cerkvi z mašnikom vred j 21 dna svojega skesanega in ponižanega serca k Bogu klicah • „Kirie, eleizon! Gospod, usmili se nas! Kriste, eleizon! Krisl e * usmili se nas! Kirie eleizon ! Gospod usmili se nas ! ft Da ^ si pa tudi prizadevali živeti tako , da bi bili vredni božjeg 8 usmiljenja in odpuščenja grehov! Ta molitev bi pač moglo grešnike k pokori omečiti, ko bi hotli prav premisliti, kolik 8 ”* cerkev zanje prosi, da bi se jih Bog zavoljo Jezusovega terp" Ijenja usmilil, in jim dodelil milost resničnega spreobernjenj 1 ' in prave pokore. 5. Glorija. Ko se je mašnik z besedami: »Gospod usmili se! i. t. d.“ pred Bogom ponižal, in ga serčno prosi*, da bi se nas in naše slabosti usmilil; presune ga veselje* povzdigne se, tako rekoč v nebesa, in se angeljem pridruži* da bi v njihovi družinji in po njihovem zgledu Boga mol* 1 ’ hvalil, častil, in mu z besedami na znanje dal svete obcut" ljeje, kterih je poln. Kakor so tedaj nad Betlehemskim b |eV ' cem, v kterem je nebeško dete Jezus v jaslicah povito ležal 0 * angelji prepevali : „Slava po višavah Bogu, in na zemlji ljudem, kteri so prave volje I 4 * ravno tako se zdaj mašn*. veselju prepusti, in glorijo, to je, angeljsko pesem zapoje, 8 1 pa moliti začne, rekoč: „Slava po višavah Bogu, i° zemlji mir ljudem, kteri so prave volje. Hvalimo t e ’ — 457 Ustimo te, molimo te, povišujemo te, hvaležni smo zavoljo tvoje velike časti, Gospod Bog, kralj nebeški, Bog vsegainogočni Oče! Gospod Jezus Kri¬ stus, edinorojeni Sin, Gospod Bog, Jagnje božje, Sin Očetov, kteri odjemlješ grehe sveta, usmili se nas; kteri odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo proš¬ njo; kteri sediš ob desnici Očetovi, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam naj višeji Jezus Kristus! s svetim Duhom vred, v slavi Boga Očeta. Amen*. (Ker je glorija vesela molitev, se glorija ne moli pri černih mašah, in pri mašah ob tistih dnevih, o klerih katoliška cerkev žalost in pokoro oznanuje, postavim °b nedeljah v adventu in postu.) — Do sedeža, na kterem Jezus Kristus z Bogom Očetom in svetim Duhom v enaki časti Se di, se povzdignemo, kader „glorijo“ molimo, lam gori npamo po smerti z Jezusom Kristusom večno živeti in kralje— Va ti, kakor je Jezus sam prosil Očeta , rekoč : „Oče ! ktere s ' mi dal; hočem, naj bodo tudi oni, kjer sem jaz, da vidijo ‘noje veličastvo , ktero si mi dal“. „Glorija“ je bogočastna ' n bogohvalna angeljska molitev, v kteri vsem trem božjim °sebam čast in hvalo dajemo: Bogu Očetu zavoljo njegovega Ve licastva , ker je on vsegamogočni Gospod , kralj nebes in Ze mlje; Jezusu Kristusu, ker je on edinorojeni Sin Boga Očeta, |J°g in človek skupaj, naš Odrešenik, Jagnje božje, ktero od¬ bije grehe sveta; svetemu Duhu, ker je on tretja božja ° s eba, z Očetom in Sinom enak Bog, in ž njima v enakem ne beškem veličastvu. „Glorija“ je tudi bogospravna in bogo- P p osna molitev, v kteri Boga prosimo odpuščenja grehov in potrebnih dobrot. Toraj se pri besedah : „molimo te, hvaležni Sm ° ti, kteri odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo“ z §Wo priklonimo, ker s temi besedami Boga častimo, hvalimo, * njemu za odpuščenje grehov zdihujemo , in ga potrebnih °brot prosimo. Pri besedah: „v slavi Boga Očeta, Amen a mašnik prekriža, ker se je Jezus le po smerti na svetem križu nazaj vernil v slavo in čast Boga Očeta , ktero je po- Proj od vekomaj užival. 29 * 458 — 6. Gospod z vami. Kader mašnik „GIorijo* odmoli* poljubi altar, kteri po nauku svetih očakov pomenja Jezusa Kristusa, v spomin, da nam je Jezus Kristus mir in spravo * Bogom zadobil, in da nam je toraj treba z Jezusom po lj u ' bežni in hvaležnosti sklenjenim biti, in pa v znamnje , da se želi s Kristusom skleniti, in ga v svojem imenu, in imenu vse katoliške cerkve zahvaliti za milosti, ktere nam od Boga p° njem izvirajo. Poljubovanje je namreč znamnje sprave, edi¬ nosti, hvaležnosti in ljubezni. — Na to se mašnik oberiie proti ljudem, ter jih pozdravi, rekoč: „Gospod z vami- (Dominus vobiscum)*, in služabnik mu namesto vernikov od¬ govori: „In s tvojim duhom*. (Škofje začemši od dese¬ tega stoletja ob večih praznikih razun časa pokore in p°st° po „Gloriji“ ne pozdravljajo z besedami: „Gospod % vami- ampak z besedami: „Mir vam bodi !* ker je Kristus p° svojem vstajenju vselej s temi besedami pozdravljal svoj 0 učence. Drugekrali ravno tako pozdravljajo, ko drugi m aS ' niki. — Besede : „Gospod z vami* so vzete iz svetega pism® v Rutinjih bukvah (11, 4.) in besede: „In s tvojim duhom se berejo v listu do Galačanov (v 6. postavi). — Proti ver¬ nikom se mašnik oberne, da jih tako rekoč, iz raztresenost 1 in razmišljenosti budi, da jih opoinnuje ne v druge reči mis¬ liti, ampak svoje misli in želje pri Bogu imeli ; vošči jim na to Kristusovega duha, da bi ž njim sklenjeni molili, ker l e P° tem smejo upati, da bodo uslišani. Pa ravno tako tudi ver¬ niki mašniku po služabniku voščijo, da bi tudi ž njim Gosp 00 bil, tudi njega razsvitljeval, njegovo serce z božjo ljubezni,! 0 napolnoval, da bi vredno opravljal daritev svete maše. K ak ’ osemkrat si mašnik in verniki eden drugemu voščijo pri gV ' maši, da bi bili s Kristusom sklenjeni. Poglejte , kako l e P° je to, da eden drugega k pobožnosti opominjamo , eden d rU gemu božjega duha voščimo, brez kterega vsa naša molj^f nič ne velja! Pač lepo pozdravilo je to, kader se mašm proti vam oberne, in pravi: „Gospod z vami!* & a( \ reče »Gospod*, roke razprostre, kakor da bi vam Gosp 00 ponujal; in roke spet sklene, rekoč „z vami*, da vam s 1100 pokaže svoje želje, da bi Gospod z vami sklenjen bil., Ta — 459 — je nekdaj tudi angelj Gabrielj pozdravil Devico Marijo, ko jej je oznanil, da bo ona mati Sina božjega. Rekel jej je, ko je k njej stopil: „češčena st, Marija! milosti polna, Gospod jestebo“. Take pozdravila in voščila so tudi aposteljni pošiljali kri- stijanom, kader so jim kak list pisali. Ob koncu skoraj vsa¬ kega Pavlovega lista se bere : „Gospod bodi z vami. Njegov mir bodi pri vas. Milost Jezusa Kristusa bodi z vašim duhom 44 , h tako so se svoje dni tudi kristijani pozdravljali, in si eden drugemu Boga v sercu imeti voščili. V naših časih so se te lepe navade pozgubile; v cerkvi jih sicer še imamo, pa kdo se zato dosti zmeni ? Še vam morda na misel pride, zakaj se lešnik med sveto mašo k vam obrača, in kaj da takrat go¬ vori. p a vsaj posihmalo vselej dobro pomislite, kader bote videli mašnika, da se proti vam oberne, in reče: ,,Gospod z Vami!* 4 ter vas s temi besedami pozdravi, pa tudi vi njega stihoma pozdravite, rekoč: ,,In s tvojim duhom bodi Gospod !“ 7. Zbirnja. Po tem gre mašnik na levo stran allarja k mašnim bukvam, sebe in pričujoče vernike k molitvi opo¬ minja, rekoč: „Molimo (Oremus)!“ in med to besedo se z očmi oberne k tabernakeljnu ali britki martri , ker sam sebe ' n pričujoče vernike k molitvi budi, in se toraj h Kristusu oberne , svoje roke razprostre, nekoliko povzdigne , in spet sklene, v znamnje, da z rokami, tako rekoč, misli, želje in Prošnje pričujočih vernikov pobira, (od tod tudi zbirna mo¬ štev) , ter jih želi vse skupaj ob enem Bogu poslati; potem *ačne s prostertima in nekoliko povzdignjenima rokama moliti e «o ali pa več molitev, ktere niso vsak dan ene, ampak so skoraj vsak dan druge, kakor praznik ali god nanaša; toraj bo se na en dan obhaja spomin več svetnikov, moli se tudi voč molitev. Te molitve so sicer kratke, pa večidel vse za- popndajo v sebi , kar koli smo dolžni Boga prositi v svojih Krišnih potrebah. Tako, postavim, prosi mati katoliška cerkev °b Gospodovih praznikih, da bi nas skrivnost praznika, ki jo tukaj na 2Cm |ji obhajamo, k Bogu povzdignila, in Kristusovega Za služenja vdeležila; ob godovih svetnikov prosi katoliška 460 cerkev Boga, da bi nam po prošnji in zasluženju tega svet¬ nika, čegar spomin se obhaja, pomoč dodelil po njegovih sto¬ pinjah hoditi, po njegovih lepih zgledih sveto živeti, in za njim v nebesa priti; pri černih mašah ali mašah za merlve pr° sl katoliška cerkev Boga, da bi po prošnji in zasluženju verni¬ kov na zemlji dušam v vicah skazal milost, jim terpljenje p°" lajšal in prikrajšal, ter jih po svojem obilnem usmiljenju sp 00 " jel v svoje nebeško stanovališče. V teh molitvah se katoliška cerkev s svojimi prošnjami obrača k Bogu Očetu, in ga p 008 ' vsega, česar potrebujemo za dušo in telo , in jih sklepa 9 temi besedami: „Po Gospodu našem Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v edinost* svetega Duha, Bog na vse veke vekov“, in se *** 0( * temi besedami proti tabernakeljnu ali britki martri Jezusu v čast z glavo prikloni. Na te besede strežej odgovori m** 3 ' niku: „Amen“. Katoliška cerkev svoje prošnje in molitve obrača spl°^ le v Boga Očeta, ne kakor da bi Boga Sina in Boga svete? 8 Duha ne prosila , hvalila in častila , ampak zato, ker si S* 08 in z Bogom Očetom sklenjena misli. Sveta cerkev ima na¬ vado Boga Očeta po njegovem Sinu Jezusu Kristusu v svetem Duhu častiti, hvaliti in prositi, kakor nam svoje molitve skl 0 " paje na znanje daje. Sveta cerkev prosi tedaj Boga Očeta, da bi nam potrebne dobrote dodeioval zavoljo Jezusove? 8 neskončnega zasluženja po sv. Duhu. Tako molili in ^°? 8 prositi nas naša sveta vera napeljuje, ker nam kaže v p 00V1 božji osebi našega ljubega Očeta, kteri za nas vedno skerbi; drugi osebi našega Sredmka in Besednika pri Očetu, zave j kogar zasluženja vse dobivamo od Boga Očeta in v tretj* osebi delivca vseh milost in dobrot, kar koli jih potrebuj 0 * 1 * 0, — Le malokdaj oberne svojo prošnjo v Boga Sina. Ce j° pa nanj oberne, sklene svojo molitev z besedami : „Kt 00 * Kl viš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svet 0 ? Duha, Bog skoz vse veke vekov.“ Le po Jezusu K rl " stusu, svojem Sredniku pri Očetu, zamoremo Boga dopadjj*^ 0 prositi in uslišani biti. Tega se, ljubi krislijani ! spominj 8 J te 461 vselej, kader koli mašnika mašne molitve sklepati slišite * besedami: „Po Gospodu našem Jezusu Kristusu i. t. d.“ Služabnik odgovori na mašnikovo molitev v imenu vseh pričujočih vernikov: ..Atnen“, kakor da bi rekel: „l\aj se z godi, kar prosimo; Bog naj nas usliši!“ Te molitve so te- *kj molitve vseh Kristijanov, in Bog jih tolikanj poprej usliši, kakor pa molitve vsakega posebej, ker Jezus sam pravi. »Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi*. (Mat. 18, 20.) In učeni Tertu- lijan govori: „Vsa katoliška cerkev je, tako rekoč , bojna truma, ktera obleže božje usmiljenje, in Bogu silo stori, in ta s ‘la je Bogu prijetna*. Zakaj pa mašnik moli te molitve z razpetima in nekoliko povzdignjenima rokama ? Zato , ker je Jezns Kristus na sve¬ tem križu z razpetima rokama molil; ker sveti apostelj Pavl Za poveduje, naj možje med molitevjo povzdigujejo čiste roke Proti nebesom, (I. Tim. 2 , 8.) in ker so tudi pervi kristijani P° spričevanju učenega Tertulijana navado imeli moliti z raz- petimi rokami. 8. Berilo. Po dokončani zbirni molitvi, v kteri je ltla šnik misli, želje in prošnje vseh vernikov ob enem Bogu Poslal, bere mašnik berilo, — (pri maši z leviti bere Pašnik berilo natihoma, subdiakon ga pa na levi strani pri s Podnji slopnjici altarja na glas bere,) — to je, bere neko- 'Ko iz svetega pisma ali stare zaveze, postavim iz modrostnih bukev, ali iz kterih Mojzesovih, tudi iz kterega preroka; ali P a > in to večidel iz svetega pisma nove zaveze, postavim , iz a Poslelskega djanja, tudi iz skrivnega razodenja svetega Janeza 'o ker je to berilo večidel vzeto iz listov svetih aposteljnov, Provi g e m „ [ U di sploh list. To berilo je skoraj pri vsaki Oiaši drugo. List se pa zalo bere precej po molitvi , pravi SVe ti škof Anastazij, ker v molitvah, ki so pred listom, Boga Pasimo, da bi nam dal spoznati svojo sveto voljo. Volja oožja je pa v svetem pismu stare in nove zaveze oznanjena, 462 — toraj se tudi te pisma berejo, da bi voljo božjo iz njih sp° z " nali. — Kader mašni k berilo ali list zbere , ozre se nekolik 0 nazaj, v znamnje , da ga je zbral, in strežej reče: „Hval« Bogu“. In s temi besedami nas katoliška cerkev podučuj°i kako hvaležni bi morali Bogu biti, da nam je po prerokih i" aposteljnib razodel svojo sveto voljo , in naš um razsvetlil ® svojimi nauki, da vemo kaj je prav , kaj pa greb. Pa kako malo kristijanov je, da vedd prav ceniti božjo besedo! Po dokončanem berilu se berejo večidel nektere verstic 0 iz Davidovih psalmov, ali pa tudi včasih nekoliko besed drugih bukev svetega pisma, in po teh besedah se dvakrat reče „aleluja“; na to se še druga verslica bere iz sveteg® pisma; in še enkrat „aleluja“ reče. To so bili njega dm celi psalmi in druge svete pesmi, ki so jih verniki po zbra- nem listu v cerkvi prepevali, in se s tim svetim petjem p r *" pravljali za poslušanje svetega evangelija in pridig, kakor j° še zdaj navada po nekterih krajih , da verniki pred pridig 0 zapojo kako pesem, ter ž njo svoje serca vnemajo za poslu¬ šanje božje besede. Beseda „aleluja“ je hebrejska beseda» in pomenja toliko, kolikor: „Hvalite Gospoda!“ in daj 0 veliko veselje na znanje. (Ker beseda „aleluja“ veselje P 0 "' menja, toraj se, pravi sveti Avguštin , v cerkvi ne sliši ° perve predpepelnične nedelje do velikenoči, in še le o velik 1 ' noči, ko se obhaja vstajenje našega Zveličarja, se spet zash® 1 * Pri černih mašah se tudi ne sliši, ker verne duše, ki se zanj e mašuje, ne stoje še pred sedežem Jagnjeta, da bi mu prepe¬ vale večno alelujo.) Ker beseda „aleluja“ na znanje daj 0 nekakošno posebno veselje, ktero se z drugo besedo povedal* ne da, je katoliška cerkev ohranila to hebrejsko besedo. B°' seda »aleluja« prav za prav pomenja tisto veselje, ki g a občutijo izvoljeni v svetem raju. Pri vsem lem nas pa vendar katoliška cerkev opominja že tukaj na zemlji aleluja peti, da bi s to besedo na znanje dajali svojo duhovno veselje v Bog«' Toda če hočemo na zemlji v resnici aleluja peti, moraj 0 biti nase serca enake sercem izvoljenih, da ne bomo le z be¬ sedo peli aleluja, ampak tudi s svojim svetim življenj © 111 — 463 — hvalili. „Večkrat pojemo aleluja 44 , pravi sveti Avgu¬ štin, „toraj eden drugega opominjamo Boga častiti; toda rav- jMjte tako, da vse, kar je znotraj vas, Boga poveličuje , vaš jezik, vaš glas, vaše življenje in vaše dela ; zakaj le po tem tuhem bote v resnici prepevali aleluja 44 . Kdor hoče tedaj v redno aleluja peti, mora svoje serce odtergati od vsega hudega, in le za Boga, za božjo čast, v božji ljubezni goreti. Ker nas pa, dokler smo na zemlji, naše meso moti, se ve, d a na tem svetu le nepopolnoma prepevamo aleluja , le v Nebesih bomo po vredno prepevali aleluja; ko bomo popolnoma 'ešeni hudega poželjenja, v božjo čast vsi zamaknjeni, in napajani s potokom nebeškega veselja. O srečni stan nebeške dežele ! 0 preš vitli dan večnosti, ki ga noč ne omrači, ampak ga vedno ra zsvitljuje večna Resnica, — Bog! zmeraj veseli dan, zmeraj £otov in nikoli ne spremenljiv! Bog hotel, da bi že skoraj 8v etil tisti dan, in da bi vse to časno minulo 1 Svetnikom sicer že sveti z večno svitlobo ; popotnikom na zemlji pa le °d dalječ , in kakor v zerkalu ali špeglu. Nebeščani vedd , holikošno veselje je pri Bogu ; Evini otroci pa še v britko- s hh in zopernostih zdihujejo v solzni dolini, na svetu. 9. Molitev pred svetim evangelijem. Ko je maš- U'k list zbral, in zmolil besede svetega pisma in „aleluja“, ki listom pridejo, stopi v sredo altarja, in nekoliko priklonjen *u°li. Med to mašnikovo molitevjo prenese služabnik mašne bukve na desno stran altarja. Kakošno molitev pa Pašnik zdaj v sredi altarja priklonjen moli ? — Prejden Va| n to molitev povem, moram vam še to le v misel v *eli. Božji prerok Izaija je videl v duhu zamaknjen K°ga na visokem in povzdignjenem sedežu sedeti. Nad hožjim sedežem so bili angelji, ki se serafi imenujejo. Vsak- * er ' je imel po šest perutnic; z dvema so si obraze zakrivali, * dvema noge zagrinjali, z dvema pa letali. Klicali so eden P r oti drugemu : „Svet, svet, svet Gospod , Bog bojnih trum , polna je vsa zemlja njegove slave l 44 Prerok Izaija , ko to , pravi: „Gorje mi, da sem molčal, ker sem človek, ki 464 - ima omadeževane nsta , in prebivam v sredi ljudstva, M ef0 ima ognjušene ustnice in sem kralja bojnih trum videl s sv<>' jimi očmi!“ Kar je k njemu priletel eden Serafov, v klješča je z altarja prinesel živ ali žareč ogel, in se ž njim Izaijevi ustnic dotakne, ter pravi: „Glej, s tim so očiščene tvoje tvoj greh ti je zbrisan”. (Izaija 6, 1—7.) Pa zakaj je p re ' rok Izaija tako zdihoval, in zakaj omadeževane usta ime 1 Zato, pravi sveti Hieronim, ker ni kralja Ozija , ko se je ,® 1 poln prevzetnosti v Gospodov lempelj podal in duhovsm opravil lotil, (II. Kron. 26, 10.) serčno posvaril, in mo *** duhovskih opravil naravnost prepovedal. Ker zdaj to prigodo veste, hote še le prav umeli molitev, ki jo mašnik pred sve' tim evangelijem v sredi altarja priklonjen moli. Moli pa tak° le: »Očisti mi serce in usta, vsegamogočni Bog 1 kte rl si usta preroka Izaija očistil z živim oglom; t ali me očisti s svojo nezasluženo milostjo, da vredn° oznanujem tvoje sveto evansfolije, po Kristusu, G 0 " spodu našem. Amen. — Blagoslovi me, Gosp 1 " Gospod bodi v mojem sercu in v mojih ustih, " vredno in spodobno oznanujem njegovo evangelij 6- Amen”. S temi besedami, ki jih mašnik pred svetim evao gelijem po povelju katoliške cerkve moli, prosi Boga, da mu serce in usta očistil s svojo milostjo, ktere ne zašlo* 1 ’ zakaj kdor hoče Jezusa oznanovati, mora biti čist v sercu " 1 v govorjenju, pobožen v vsem svojem obnašanju in življenj 11 ’ da so njegove dela obravnane po svetem evangeliju, da teg ’ kar z besedo sozida, ne podira s svojim pohujšljivim življ e " njem da mu Bog kdaj ne poreče, kar je lažnjivim preroko" govoril rekoč: »Po kaj ti oznanuješ moje zapovedi, in 11)0,1 postavo v usta jamlješ, ker ti sovražiš moje svarjenje, in metuješ moje besede ? Ako si tatu videl, si ž njim poteg 01 j in si se prešestnikom pridružil. Jaz pa se bom nad l et) J maščeval". (Psalm. 49, 16. 17. 18. 21.) Ta mašnikova litev pa tudi vas, ljubi moji ! uči, da morate bukve svete? 8 pisma z velikim spoštovanjem v roke jemati, in pred branjen 1 svetega evangelija ali kakih drugih svetih bukev vselej B°g a prositi zazsvitljenja uma in čistosti serca, da bi iz svetih buke 465 - tv eli6avne besede v božjem strahu sprejeli, jih v svojem sercu °hranjali in po božji milosti stoteren sad rodili za dolgo tečnost. 10. Evangelije. Po dokončani molitvi v sredi eltarja gre mašnik na desno stan iz mašnih bukev brat sveto evangelije. Beseda „evangelije“ pomenja veselo oznanilo, popisuje Jezusovo rojstvo, življenje, nauke, čudeže, lerp— jetije, smeri in vstajenje, in je toraj res veselo oznanilo, ker °* ustih in persih, ter vstanejo vsi, kteri so dosihmalo kle- 466 čali, ali po stoleh sedeli, in slojč med branjem sveteg 8 evangelija. Pa zakaj mašnik sveto evangelije zakriža ? Zakaj i® 8 ^' nik in verniki pred branjem svetega evangelija sebe z zna« 1 ' njem svetega križa zaznamovajo na čelu, na ustih in na p® 1 " sih ? Zakaj verniki pri branju svetega evangelija vstanejo) in stojč, dokler se bere ? Kaj pomenja vse to ? — Mašn ,K zakriža evangeljske bukve v znamnje, da so v njih besed® križanega Jezusa, ktere od Jezusove smerti na svetem kri * 0 moč dobivajo, nas v dobrem ohraniti, ali pa k dobremu P rI " ganjali. — Mašnik in verni kristijani se pred svetim evang®' lijem zakrižajo na čelu, sedežu sramožljivosti, v spričevanj®) da se ne sramujejo Jezusovih naukov, temveč si še le v ® aS štejejo , da so jih sprejeli; se zakrižajo na ustih, iz klen pridejo besede, v znamnje, da so pripravljeni nauke križaneg 8 Jezusa tudi pred svetom pričati in z besedo terditi, ko 01 bilo treba; se zakrižajo na persih, v kterih je serce, v spomin, da Jezusove nauke tudi v svojem sercu terdno ver 0 " jejo, in želč , da bi bile besede svetega evangelija globok® vtisnjene v njih serca. Kader se začne brati sveto evangelije, ljudje po cerk vl vstanejo, in stojč med branjem , pa zakaj ? V znal®'' nje, da hočejo vse nauke svetega evangelija zvesto P®" slušati, in pa da so pripravljeni naglo dopolnovati vse, k® r " koli jim bo Jezus Kristus zapovedal v svetem evangeliju. kor, postavim, dober otrok, ko ga oče pokličejo, berž vsta°® in se pred očeta vstavi, da vse njihove povelja zvesto p®' sluša, nauagloma spolni; ravno tako tudi mi pred branj ® 01 svetega evangelija vstanemo , in stoje poslušamo Jezusov® povelja, v znamnje, da jih želimo berž — berž spolniti. Ko mašnik sveto evangelije zbere, poljubi evangelij 6 bukve Poljubi jih že iz časti in hvaležnosti in ljubezni °® Jezusa Kristusa; čegar nauke je bral v svetem evangelij 0 ; Zakaj če imamo besede pozemeljskih kraljev v časti, kako bi - 467 J 6 . 1 « v časti ne imeli besed, ki jih je govoril sam Jezus j* r| stus ? Bukve svetega evangelija so bile pri nekdanjih tistijanih v veliki, veliki časti. Poklekovali so pred njimi, . P°ijubovali, in si roke umivali, prejden so jih v roke vzeli, 1,1 možaki so jih brali odkriti, ženske pa zagernjene , ker je v n jih zapisana božja beseda. Pa tudi zato jih poljubi, ker na°t°vlja spravo z Bogom , ako živimo po svetem evangeliju; ° ra j pomenja poljubovanje evangeljskih bukev spravo in skle— ni tev z Bogom; zato pa tudi mašnik med poljubovanjem evan- j> e liskih bukev pravi : „Z evangeljskimi besedami naj °do zbrisane naše pregrehe*; in strežej mu odgovori: »hvala tebi, Kriste!“ S lemi besedami verni kristijani n slusa zahvalijo za preveliko dobroto, da nam je v svetem evaf igeliju pokazal pot v nebesa. (Pri černih mašah se bukve ne poljubijo, ker verne duše , Za ktere se sosebno daruje, niso še dosegle popolne sprave 1,1 sklenitve z Bogom.) b ( ' Pri maši z leviti se pa evangelije bere tako-le: Mašnik , ere sveto evangelije natihoma , ker ga gre diakonu na glas I ^ Diakon tedaj evangeljske bukve na altar položi, gre n Poklekne na zgorenjo slopnjico altarja , ter moli: „Očisti 5 e hi usta, vsegamogočni Bog! kteri si usta preroka Izaija ^istil z živim oglom; tako me očisti s svojo nezasluženo mi- st J°, da tvoje sveto evangelije vredno oznanujem. Po Kri- , Su Gospodu našem. Amen*. Na to vstane, vzame mašne sve s srede altarja, kakor da bi jih vzel iz Kristusovih rok, «‘ekne ž njimi pred mašnika, in mu reče : ^Blagoslovi me, s P° d 1“ Mašnik ga blagoslovi, ter s sklenjenima rokama nad J to moli, rekoč: „Gospod bodi v tvojem sercu in v tvojih in t ’• vredno ' n spodobno oznanujes njegovo evangelije*, 8 nad njim stori, rekoč : „Y imenu Očeta, in Sina , in ga Duha*. Diakon poljubi mašniku roko iz hvaležnosti, 1 P® poljubi mašne bukve. Diakon gre zdaj s svetim evan- 6 Uem pred spodnjo stopnjico altarja, in ga subdiakonu v — 468 roke da. Na obe strani mašnih bukev se luči prinesete, je Jezus Kristus s svojimi evangeljskimi nauki tamoto neved' nosti pregnal, in ljudem pot v nebesa razsvetlil. Prejden začne evangelije brati, pozdravi vernike z navadnim pozdra' vilom, in je tudi od vernikov pozdravljen. Vsi verniki > n cerkveni služabniki pred altarjem se proti njemu obernejo, a bodo zvesto poslušali sveto evangelije. Ko je diakon vem 1 ' kom povedal, iz kterega evangelista da bo sveto evangellr bral, pokadi mašne bukve. To pomenja , da je sveto evaO' gelije lepo dušeči duh božje besede raznesel po vsem svet* 1. In po zbranem evangeliju nese subdiakon mašne bukve niku poljubit, in diakon pokadi mašnika iz časti do njega je namestnik Kristusov.) Id 11. Vera. Po zbranem svetem evangeliju stopi i» aS ' nik sredi altarja, svoje oči proti Bogu nakviško oberne, ro14 razprostre, nekoliko povzdigne, spet na persih sklene ? ter dne vero, ali kakor pravimo po latinsko, Čredo molit* ’ rekoč: ^Verujem v enega samega Boga, Očeta vs e ' mogočnega, stvarnika nebes in zemlje, vseh vidn 1 in nevidnih reči. In v enega Gospoda Jezusa Kristus 3 ’ Sina božjega edinorojenega, kteri je rojen iz 0c et *! od vekomaj, kteri je Bog od Boga, luč od luči, P raVl Bog od pravega Boga, kteri je rojen in ne storje 0 ’ kteri je z Očetom vred enega bistva, od .kterega j e vse stvarjeno, kteri je zavoljo nas ljudi in že v olj našega zveličanja iz nebes prišel, (tukaj se poklekne desnim kolenom), in je po svetem Duhu iz Marije Devi^ 0 meso na se vzel, ter se včlovečil. Je tudi križan D za nas pod Poncijem Pilatom; terpel in bil v g r °^ položen. Tretji dan pa je vstal od mertvih p° sedah pisem. Je šel v nebesa. Sedi ob desnici 0^ e tovi, in bo spet prišel s slavo sodit žive in mertv®’ in njegovega kraljestva ne bo konec. Verujem, svetega Duha, Gospoda in oživljevalca, kteri Očeta in Sina izhaja, kterega z Očetom in Si n01 ^ vred in enako molimo in častimo; kteri jo iz P re ' - 469 - r °k o v govoril. Verujem eno, sveto, katoliško in 8 Poštoljsko cerkev. Verujem en kerst v odpuščenje § r ehov. Verujem vstajenje mertvih in prihodnje ž *vljenje. Amen«. Tako moli mašnik „vero“ pri sveti 8 la ši, in s to molitevjo on in verniki za golo resnico pričajo Vse ? kar se je v listu in evangeliju bralo, in kar katoliška Cer kev za resnico oznanuje ; zakaj vera je kratek zapopadek v seh resnic, ki jih je kristijanu verovali treba. O pervih časih kerščanstva niso pri sveti maši nikoli »Vere“ molili, in tudi nobene druge niso imeli , razun apo- to *jsko, ktere smo se že v pervi mladosti iz glave naučili. . 8 »vera« se apostoljska imenuje, ker so jo aposteljni zlo- prejden so se po svetu razšli oznanovat Jezusovih naukov, . 8 ki kristijani v kratki molitvi imeli vse resnice, ki jim jih J e verovali treba, in da bi se po tej veri spoznavali pravo- ^ e rniki; toraj so jo tudi znamnje keršanstva imenovali. 6 »vere« paj, ki jo apostoljsko imenujemo, niso aposteljni s Pisali 5 ampak so jo le z besedo učili, in od njih jo je cerkev ®P r ejela, in jo, kakor govori stari učenik Tertulijan , nam iz- c ‘|a. In C elih tri sto let po Kristusu niso cerkveni pogla- i/J 1 a postoijske „vere« kristijanom spisane dali, ampak so »vere« učili le na spomin, le iz glave, da ni spisana hu- Jih •lob mm nevernikom v roke prišla, kteri bi se je bili naučili, 1(1 ž njo kristijane goljufali, rekoč, da so tudi oni kristijani; ter se po tem takem s kristijani vrinili v zbirališče k službi 80ž ji in še k svetemu Obhajilu. tega tudi niso kristijani med neverniki nikoli 0 js molili, in tudi kerstaželjnikov niso poprej na- 1,1 apostolske „vere«, kakor še le kaka dva dni pred sve- k kerstom, in pred svetim kerstom tisti večer so jo morali *«rstaže!jniki iz glave moliti. Po apostolski „veri« so se bil' P ravovern > kristijani spoznavali, če so diakoni, ki so 1 pri vratih za varhe postavljeni, ugledali kakega neznanega °veka, da se je hotel pritakniti med kristijane k službi božji, mu rekli: »Daj znamnje!« In ptujec je moral apo- Zavoljo » v ere« na e - 470 — stoljsko „vero“ moliti, v znamnje, da je kristijan ; če je 111 znal, skazal je, da ni kristijan, in nazaj je bil potisnjen. Pervih tri sto let ni bilo tedaj druge „vere“, razo 11 apostoljske. V poznejših časih pa, ko so krivoverci en° ali drugo resnico naše svete vere tajili in pačiti začeli , P ri ' djali so poglavarji katoliške cerkve apostoljski »veri* nekt 0r0 besede, da so ta ali uni člen apostoljske »vere* bolj ° a tanko razložili in določili. Tako, postavim, je že v četertefl* veku po Kristusu krivoverni Arij jel krive nauke o Jezusu trositi, in katoliški škofje so se leta 325. zbrali v NicejskeU* mestu, (bilo jih je kakih 318,) in so drugemu členu up 0 " sloljske »vere*, ki govori od Jezusa in njegove božje natore> pristavili nektere besede, da so ga bolj razložile in določil 0 * in po tem takem Arijeve krive nauke zavergle. Drugi čle® apostoljske »vere* je: „In v Jezusa Kristusa, Sina nj e ' govega edinega, Gospoda našega*. Škofje so pa ten> u členu v Nicejskem zboru pridjali nekoliko besed , da so § a bolj razjasnili; toraj se pri sveti maši ta člen tako mol*' „In v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjeg 3 edi nor oj e nega, kteri je rojen od Očeta od veko® a D kteri je Bog od Boga, luč od luči, pravi Bog 0 pravega Boga, kteri je rojen in ne storjen, kteri j 0 z Očetom vred enega bistva, od kterega je vse st var ^ j eno*. — Ker se je pa pozneje še drug krivoverec, Mu 00 " donij, vzdignil, in se je od svetega Duha krivo učil, so 50 bili spet škofje leta 381. v Carjem gradu zbrali, da so l0 $ a krivoverca zapeljive nauke očitno zavergli, in so tedaj osm enl ® členu apostoljske *vere*: „Verujem v svetega Duh 3 , pristavili nektere besede; toraj se zdaj s tem pristavkom P rI sveti maši tako le moli: »Verujem v svetega Duh 3 ’ Gospoda in o življ evalca, kteri se iz Očeta in izhaja, kterega z Očetom in Sinom vred in enak molimo in častimo, kteri je iz prerokov govori* — „Vera“ tedaj, ki se pri sveti maši moli, ni nič druzeg 3 ’ kakor podaljšana in bolj določena apostoljska „vera ft , ktero J 0 — 471 — cerkev podaljšala zato, da je očitno zavergla krivovercev °čitne nauke. Vera se pa ne moli pri vsaki sveti maši, ampak le °h nedeljah in zapovedanih praznikih, postavim ob Gospodovih praznikih, praznikih Device Marije, ob godovih kakega angela, a P°steljna, ali cerkvenega učenika ali priporočnika farne cer¬ kve. »Vera 44 se ob večih praznikih in ob nedeljah po sve- lem evangeliju moli v pričevanje, da ne verujemo samo tega, k ar nas uči sveto evangelije , ampak vse , kar nam je Bog razodel, kar so aposteljni učili, in kar nam katoliška cerkev Ve rovati veleva. — Prejden začne mašnik „vero“ moliti, v stopi se sred altarja pred britko martro, kakor da bi. moral pred Jezusom odgovor dajati od svoje vere , svoje oči hva¬ lno proti Bogu nakviško oberne, roke proti nebu povzdigne, j er jih spet na persih sklene, kakor da bi hotel Boga zahva- za vero , ta nezasluženi dar božji , in mu pokazati, da je Pripravljen v svojem sercu hraniti vero, to drago zalogo. Kader začne mašnik v „veri a moliti : „In je po svetem ^ahu i z Marije Device meso nase vzel, ter se v človečil“; poklekne z desnim kolenom, da skaže svoje Ponižno in naj veče češčenje Kristusu, kteri se je tolikanj po- , da je zapusil sedež svojega nebeškega Očeta, podobo 1 a pčevo sprejel, ter za nas svojo kri prelil do zadnje kaplje. Konec „vere“, kader pravi: „In prihodnje življenje, c^cn^, se mašnik prekriža, pa zakaj? Iz več vzrokov. Ko s ° pervi kristijani „vero“ molili, prekrižali so se pri besedah . »Verujem v vstajenje mertvih“; kakor da bi hotli s rižem na znanje dati, da bodo od mertvih vstali s ravno tem ltl plom, kterega zdaj prekrižujejo. Mašnik se pa konec „vere“ Za hriža v spomin, da smo s Kristusovo vero in njegovimi lla uki sprejeli tudi Kristusov križ, ter smo zlasti mi kristijani, °lžni vse križe in nadloge z voljo prenašati, loraj govori f Ve ti Ciprijan: »Kristijani sosebno so namenjeni k terpljenju, ®r so v to poklicani 1 *. Zakriža se pa tudi v spričevanje, da 1 nam ga ne bil Jezus Kristus zadobil s svojo smerljo na Reti - n, IV, pogL 30 472 — svetem križu; le Jezusov križ nam daje upanje, da bomo v nebesa prišli, ako živimo po Jezusovih naukih. 12. Tako, vidite, ljubi kristijani! je pri daritvi sv^® maše molitev z branjem svetega pisma združena. Ko mošn 1 molitve konča, začne še le list brati; po branem listu sp el moli, in po tem bere sveto evangelije. V molitvi Boga p r °' simo, da bi nam svojo sveto voljo razodel; in v listu in tem evangeliju najdemo voljo božjo razodeto. Glejte, k^ 0 lepo tedaj pride za molitevjo branje lista in svetega evang e ' lija! — Kakor pa v cerkvi pred branjem svetega pisma vse' lej molimo, ravno tako smo dolžni delati tudi drugekrati, p rr vijo sveti cerkveni učeniki. Vselej moramo, prejden kaj sve tega beremo, ali brati poslušamo, Boga prositi, naj nam p a ' n razsvetli, in serca odpre, da bi mogli prav umeti vse, " božjega beremo, ali svetega slišimo, in tudi v sercu obranih) in po teh svetih naukih živeti. Nikoli ne smemo brati sa« 1 ^ iz tega prevzetnega cilj in konca, da bi več vedeli, in se svojim znamnjem bahali, temveč da bi bili vedno boljši. bi vse sveto pismo iz glave vedel, in izreke vseh modrijanov^ govori sveti Tomaž Kempčan, „kaj bi ti vse to pomag brez milosti in ljubezni božje ? . . . Človek se že po n a nikoli zadosti ne navč, pa kaj pomaga vedeti brez božjeg^ straha? Pač je boljši priprost in pobožen kmet, ki & y zvesto služi, kakor napuhnjen zvezdomer (zvezdogled)? ^ sam sebe pozabi. Ko bi vedel vse, karkoli se na svetu g°jj in bi ljubezni ne imel; kaj bi mi to pri Bogu pomagal 0 ’ me bo sodil po mojem djaniu*. In zavoljo tega je tl Kdor branje in poslušanje božje besege z molitevjo podpirati. » hoče zmerom z Bogom biti*, pravi sveti Avguštin, » na J likokrat moli in bere; zakaj kader molimo, z Bogom mo; kader pa beremo, Bog z nami govori*. Amen, 473 — XXXVII. keršanski nauk. ^ a *laganje svete maše, kakor se dandanes bere. — Od darovanja do predglasja. 1. Premišljevali šmo do zdaj pri razlaganju svete maše, pkor se dandanes bere, naj poprej to , kar spada k priprav¬ ku za sveto mašo, ter molitve od začetka svete maše do Postopa; na dalje smo tudi že premišljevali molitve in berila pristopa do darovanja. 2. Danes pa bomo premišljevali molitve in svete obrede opravke pri sveti maši navadne C) Od darovanja do predglasja. se , Darovan j e - Koder mašnik „vero“ zmoli, poljubi altar, oberne proti ljudem, ter jih spet pozdravi z navadnim po- ay ilom, rekoč: „Gospod z vami!* Služabnik ali strežej u odgovori: „In s tvojim duhom“. Na to mašnik na tl . s P rav > : „Molimo!“ in natiboma ftioli iz mašnih bukev l 6 , ere besede, ki se jim pravi ofertorij ali darovalo. Ko ese de odmoli, začne se darovanje. — Pa prejden vam a oem razlagati molitve, ki jih mašnik moli med darovanjem, Fatn vam še poprej povedati, koga da mašnik daruje. on« 474 K daritvi svete maše je treba pšeničnega z čisto vod° omesenega, in v Rimsko-katoliški cerkvi opresnega km 0 in pa vina iz vinske terte z vodo naruešanega. — Rimsko' katoliška cerkev jemlje v daritev svete maše pšenični °P resni kruh, ker je Jezus Kristus pri zadnji večerji lu opresni kruh spreobernil v svoje presveto telo, in aposteljn 0111 dal zavžiti. Vendar pa Jezus nikjer ni zapovedal, da se ®or a opresen kruh jemati v daritev svete maše, in daritev sve maše bi se tudi z drugim okvašenim kruhom opravila, in h® ko ne so perve čase keršanstva sveto mašo z okvašenim neokvašenim ali opresnim kruhom opravljali; zakaj kolikoKi so ob času preganjanja morali daritev svete maše naglo op ra ^ viti, po ječah, puščavah, jamah! Kje bi bili tedaj mogli gačnega kruha .dobiti, kakor kakoršnega so jedli ? Tudi kristijani v dar nosili kruhke, ktere je mašnik spreoberm Jezusovo telo, in kristijanom zavžiti dal pri svetem Ali so bili ti kruhki pač drugačni, kakor vsakdanji pš eI)1 kruhki ? — Ko je pa sveta cerkev zunanji mir dosegla, ,n toraj kristijani smeli daritev svete maše z zunanjo častjo 1 lepoto opravljati; jemali so blizo le opresni kruh v darit eV ^ kakoršnega moramo tuli zdaj jemati po cerkveni zapovedi Rimsko-katoliški cerkvi. Perve čase keršanstva se je te daritev svete maše opravljala z opresnim in z okvašenim 15 j hom; od osmega stoletja se je pa sploh opresni kruh j el " v daritvi svete maše. V Rimsko-katoliški cerkvi se m^ tedaj opresni kruh v daritev svete maše jemati a) zato, 1 ^ je tudi Kristus pri zadnji večerji opresen kruh spreoberm svoje telo, in razdelil med aposteljne; b) pa tudi v sp 0011 ^ da je Kristus, kterega pri sveti maši v podobi kruha prmm čega molimo, darujemo in prejemljemo , brez vsega D® 0 “ gj in da moramo toraj tudi mi, kader ga prejemljemo, na j čisti in brez madeža biti, da ne sme v nas, kader k an ° jj a |j mizi pristopimo, nič starega kvasu biti, zakaj po bese svetega aposteljna Pavla je kvas podoba greha, okvašeni k podoba z grehi omadeževanega serca, opresni kruh pa j e doba čistega serca. Toraj piše Korinčanom: „ Posten stari kvas, da hote novo testo, kakor ste opresni; ker 475 - Ve l'konočno Jagnje Kristus je darovano. Obhajajte tedaj ve- '•konoč ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobije in ma¬ lopridnosti , ampak v opresnih kruhih čistosti in resnice^. 0* Kor. 5, 7 — 8.) Nekdaj so kruh za sveto mašo pekli z v eliko častjo. Večidel so ga pekli sami mašniki , diakoni in ^ ru Si cerkveni služabniki, in so med tem delom psalme pre¬ hvali. Večkrat so še kralji in kraljice narejali kruh za sveto ^šo; in povsod je bilo v navado prišlo, da se je nanj vtis— P'10 presladko ime Jezusovo, ali podoba božjega Jagnjeta , ali hntiL bitk« martra, da so ga že pred darilevjo v časti imeli, ker . , — ~~ — r — --j- 011 namenjen spreobernjen biti v Jezusovo telo. K daritvi svete maše je treba tudi vina od vinske terte. pa, ktero se k sveti maši vzame, in med njo spreoberne ^Jezusovo kri, mora biti namešano z nekoliko kapljami vode. a se med vino nekoliko vode kane, bilo je v katoliški cerkvi Ve( ho v navadi, ker je tudi Jezus Kristus, pravita sv. Irenej ' n Sv * Ciprijan, pri zadnji večerji vino z vodo namešal, ko je aritev svete maše postavil. Vendar se pa ne kane samo iz e S a vzroka vode med vino, ampak sveti očaki nam še druge v * r °ke povedo. Sveti očaki pravijo, da se vode med vino hitneša pri daritvi svete maše, da to a ) pomenja dvojno natoro v Jezusu Kristusu : vino po- njegovo božjo , voda njegovo človeško natoro , in te ) e natori ste v Kristusu zedinjene tako, kakor se voda in v,tl ° skleneta ; in kakor voda in vino le eno postaneta , tako sl °rite tudi obe natori v Kristusu le eno osebo ali peršono. . b) Pomenja primešanje vode med vino naše združenje z hausom Kristusom pri tej daritvi: voda namreč pomenja verno Jhstvo, vino pa Jezusa Kristusa; zakaj pri sveti maši nebeš- e nau Očetu v podobi kruha in vina darujemo Jezusa Kristusa, * ep i edini je nebeškemu Očetu dopadljiv klaven dar, pa z e *Usom vred mu darujemo tudi katoliško cerkev, Jezusovo uhovno telo, in sami sebe, ki smo Jezusovi udje. Od te hrivuosti sveti Ciprijan prav lepo govori, rekoč: »Vino, - 476 - ktero se v kelih vlije, pomenja Jezusa Kristusa, voda pa ker- sansko ljudstvo. Ko se tedaj voda med vino v kelih kane, pomenja, da se keršansko ljudstvo sklene s Kristusom. * kakor se potlej voda, ko je s vinom zmešana, nič več ne d od vina ločiti; ravno tako ni nič v stanu Jezusa Kristusa ločiti od vernega bogaboječega ljudstva. Toraj se ne mo re pri darovanju Gospodovega keliha ne sama voda, pa tudi n® samo vino darovati: zakaj če se le vino daruje , je JezuSO v ‘ 1 kri brez nas; če se pa le voda daruje, je ljudstvo brez J e " zasa Kristusa; če se pa oboje zmeša, po tem se zgodi ta ,ie ' beška in duhovna skrivnost. V kelihu ne sme toraj biti n® sama voda, pa tudi ne samo vino, ampak vino in voda skup a J’ kakor se tudi ne more sama moka brez vode v Kristusa'® rešnje Telo spreoberniti, ampak iz moke in vode se mo kruh speči, kteri se potlej spremeni, ker tudi to dvojno P° menja združenje Kristusa z ljudstvom “. c) Pomenja primešanje vode med vino popolno združenj božje z človekom v nebeškem kraljestvu. Združenje člove z Bogom se začne že na tem svelu, in popolno je še l® nebesih. Tukaj se že človek z Bogom sklene s svetim ^ ljenjem, bolj na tanjko v vrednem prejemanju svetega njega Telesa, popolnoma se bo pa z Bogom združil, k» bo tisto življenje, ki ga bomo v božjem naročju vživali, P re ^ gnalo vse to, kar je umerljivega; tamkaj se bomo še I e , Bogom popolnoma zedinili, ko bomo zares božje natore 3. Vzemi, sveti Oče. Ko tedaj mašnik ofertorij moli, odgerne kelih, (in to služabnik s požvekljanjem verni kom na znanje da,) postavi ga na levo stran altarja nekolik® od sebe, vzeme znad keliha božjo skledico, na kteri leži ho¬ stija za sveto mašo pripravljena, in skledico z hostijo na nj®J z obema rokama pred seboj na kviško povzdigne in povzdig' njeno pred sebo derži, kakor da bi stal pred božjim sedežem, in bi svoj dar Bogu pred obličje postavljal *- Drotl nebu obernjenimi kruh ali hostijo daruje, ter z očmi pr sve,i 06e ’ no S , „ pre4 Sf i; r y* It 477 re §' a jaz, tvoj nevredni služabnik, darujem tebj, ® v °jemu živemu in pravemu Bogu, za svoje brez- ste vilne grehe, zamere in zanikernosti, in za vse ločujoče, pa tudi za vse verne kristijane, žive in mer tve. Daj, da bo meni in njim v zveličanje in ^ e čno življenje. Amen“, Sveta mati katoliška cerkev flr uje pri sveti maši le nebeškemu Očetu kakor se je tudi e zus Kristus na svetem križu daroval le samemu Bogu. Boga In >«nuje katoliška cerkev v tej molitvi „svetega Očeta* po z ?ledu Jezusa Kristusa , kteri ga je tudi v svoji molitvi pri P°loku Cedronu imenoval svetega Očeta , ko ga je prosil za s y°je aposteljne, naj jih v dobrem ohrani. Hostijo, ki jo maš- . na božji skledici Bogu daruje, imenuje „prečisti dar* da- Sl| ' a yno še ni spremenjena v Jezusovo rešnje telo, ampak je Se čist kruh, zakaj spremenjenje se še le pred povzdigovanjem y?°di; pa vendar jo imenuje prečisti dar, ker je v to odlo- Ca na, da se bo pred povzdigovanjem spremenila v Kristusovo eio. Verh tega nam je pa tudi treba pomisliti, da katoliška erkev več molitev, ki se pred povzdigovanjem in pri pov¬ ezovanju molijo, obrača tako , kakor da bi se ravno takrat, 0 se molijo, spremenenje godilo; zato, ker je čudež, ki se P ri spremenenju godi, tolikošen, da se ne da na enkrat in z Malimi besedami izreči. Tega čudeža se katoliška cerkev pred ®P r emenjonjem in po spremenjenju spomnuje, in že pri daro- an ju hostijo „prečisti dar* imenuje, kakor da bi bila že ^Pfeobernjenja v Jezusovo telo. Pa tudi v drugem pomenu, nam hostija kaže cerkev in nje verne otroke, sme se pre- d,a K^ P lmenovat ' ’ ker j® ^us za cerkev sam sebe dal, da h* v kopelji V0( l e z besedo življenja in posvetil, a |. bi napravil sam sebi častitljivo cerkev, ktera nima madeža 1 gerbe ali' kaj drugega takega, ampak da je sveta in ne- j/nadeževana*. (Efež. 5, 25 — 27.) In Rimljanom je apostelj j . P‘ sa l i „Prosim vas pri usmiljenju božjem, da svoje telesa a J e v živ, svet in Bogu dopadljiv dar, da bo vaša služba r 0 (Rimlj* 12, 1.) Pač lepa je molitev, med kte- m hostijo nebeškemu Očetu daruje! Kako sveto bi °§ 1 vendar živeli, da bi bili vredni pri sveti maši skleniti 478 se v en dar z Jezusom Kristusom , in darovati se nebeškemu Očetu! Daruje jo Bogu v odpuščanje svojih grehov, daruje jo za vse kristijane , kar se jih pri sveti maši znajde, daruje jo za vse vernike žive in mertve, ter Boga prosi, da bi bil« ta hostija njemu in njim v zveličanje in večno življenje; 8,1 more kaj lepšega prositi? — Ko je mašnik pri darovanju hostije to molitev zmolil, stori z skledico in hostijo križ nad altarjem, potlej spusti s skledice hostijo na telesnik ul| korporal, to je: na tisto belo rutico, ki jo je na kelihu seboj prinesel, in na altar razgernil, da bi na njej med ‘sveto mašo ležalo Jezusovo rešnje Telo. 4. Bog! kteri si. Zdaj gre mašnik na levo strau altarja, služabnik mu v imenu vernikov vina in vode poda? kakor da bi ga bili pričujoči verniki po nekdanji šegi v dar prinesli. Mašnik vlije vina v kelih, blagoslovi vodo v kup ,c ' pripravljeno, ter nad njo z robo križ stori, (pri černih mašub se voda ne blagoslovi, ker voda pomenja žive vernike , P^ 1 černih mašah pa želi mašnik sosebno dušam v vicah pomagat'? in zlasti nje deležne storiti sadu te daritve,) in je nekaj kapljic med vino v kelih kane, in med tem tako le roolj : »Bog! kteri si človeka v blagem stanu čudno stvarij in ga, ko je bil grešil, še bolj čudno prenovil, duj nam po skrivnosti te vode in tega vina združenim biti z božjo natoro tistega, ki se je ponižal, naše člo" veške (natore) deležen biti, Jezus Kristus, tvoj S’ n ! naš Gospod, kteri s teboj živi in kraljuje v edinost’ svetega Duha Bog skoz vse veke vekov. Amen** Vino pomenja Kristusa, voda pa nas. Kakor se tedaj vodu z vinom zmeša tako, da se nič več ne more eno od drugeg 3 ločiti, in se oboje pred povzdigovanjem spreoberne v Je* u ' sovo kri ; ravno tako na tanjko se tudi mi želimo pri svet' maši s Kristusom skleniti, in se ž njim sklenjene nebeškemu Očetu v dar dati. Toraj moli mašnik, ko vodo med vin° vliva, ter pravi: »Daj nam, o Bog! po skrivnosti te vode in tega vina združenim biti z božjo natoro J® zusa Kristusa, ki se je ponižal naše človeške natore - 479 - deležen biti.« Ker vino Kristusa, voda pa nas pomenja , l °raj mora biti vselej več vina, kakor pa vode v kelihu. Pašnik ne sme toliko vode v kelih vliti, da bi se vino med v °do zgubilo , ampak voda se mora med vino zgubiti; kajti ne Kristus v nas, ampak mi se moramo v Kristusa spreober- n ’b, njegove misli in želje posmemati, se njegovega duha Zavzeti, da bomo zamogli s svetim Pavlom reči: „2ivim, pa n ° jaz, ampak Kristus živi v meni«. (Gal. 2, 20.) Po tem, ko bomo Kristusovega duha polni, bomo še le nebeškemu °četu prijeten dar. Ker vino Kristusa, voda pa nas pomenja, Pašnik le vodo blagoslovi, prejden je v kelih med vino kane, v, aa pa ne; zakaj Jezus, kterega vino pomenja, ne potrebuje klagoslovljevan biti, on je sam vir in studenec vsega blago- slova; verno ljudstvo pa, ki ga voda pomenja, potrebuje bla¬ goslovljeno biti, da se sklene s Kristusom. 5. Darujemo ti. Kader je mašnik vino v kelih vlil, ’a med vino kanil nekoliko vode , gre spet z leve strani na Sr odo altarja, vzeme kelih z vinom v roke, ga nekoliko pred * e boj povzdigne, in ga Bogu daruje s temi le besedami. »Darujemo ti, Gospod! kelih zveličanja, ter prosimo tv ojo milost, naj gre pred obličje tvojega božjega Ve 1 i č a st v a v prijeten dar za zveličanje naše in ^ s ega sveta. Amen.« V tej molitvi imenuje mašnik kelih, k* ga v rokah deržimo, „kelih zveličanja«, ne sicer zato, ka¬ kor da bi bilo vino v kelihu že zdaj spremenjeno v Jezusovo r pšnjo kri, ampak ker se cerkev že pri darovanju spominja istega čudeža, ki se bo nekoliko pred povzdigovanjem zgodil, 0 bo namreč vino spremenjeno v Jezusovo kri, po kteri odrešeni, in po kteri se zamoremo zveličati. Ker je e( N vino, ki ga zdaj mašnik Bogu daruje namenjeno, spre¬ vrnjeno biti v Jezusovo rešnjo kri , imenuje ga že poprej »kelih zveličanja«, kakor bi se moglo imenovati še le takrat, 0 bo že spreobernjeno. V tej molitvi prosi mašnik, naj Bog e lih zveličanja vzame v ^prijeten dar«. Jezusova kri je go- 0v ° Bogu vselej prijeten dar : toda mašnik prosi Boga , naj bo všeč tudi naše darovanje Jezusove kervi; naj mu bo 480 dopadljiva daritev, v kteri tudi sami sebe Bogu darujemo, da- siravno smo polni slabost, in toraj lahko Bogu zoperni. Med darovanjem keliha prosi mašnik Boga, naj vzame našo daritev „v zveličanje naše in vsega sveta“, ker je Jezus spravnja naše grehe, pa ne le za naše, ampak za grehe vsega svete- Ko je mašnik Bogu vino oddaroval, stori s kelihom križ ne altarjem v znamnje, da je daritev svete maše ravno tista da¬ ritev, ktero je Jezus Kristus na svetem križu opravil, v spomin? da smo le z Jezusovo daritevjo na svetem križu vredni štor" jeni darovati se Bogu pri daritvi svete maše. Mašnik hostijo in kelih z vinom pred seboj povzdigne? in oboje pozdignjeno derži, kader daruje. To je bilo duhov¬ nom stare zaveze zapovedano; morali so darove nakvišk 0 pred seboj povzdigovati, jih Bogu, tako rekoč, pokazati, in mu jih v dar nameniti. In zavoljo tega tudi v novi zave 21 mašnik kruh in vino povzdignjeno pred seboj derži, k° daruje. 6. V duhu ponižnosti. Ker mašnik ve, kako S ve in nedolžen da bi moral biti, kdor se podslopi Bogu, neskončn 0 svetemu in mogočnemu, za vse ljudstvo darovati; ker mn J 0 pa tudi znano, koliko slabost da ima nad seboj , in kol'” nevreden da je zavoljo svojih slabost, Bogu darovati: o^ 1 ga zdaj žalost. K ponižnosti vzame svoje pribežališče, da 0 pri Bogu milost zadobil, ker ve, da po besedah razsvitljen^ 9 Davida Bog potertega in ponižanega serca ne zaverže; k er ve, da Bog sam pravi: „Na koga se hočem ozreti, kakor n a ubogega, kterega serce je poterto in ponižano, in kteri moj 6 * * besede v strahu posluša^. Prikloni se tedaj mašnik , in r ° sklenjene nasloni na altar , v znamnje , da zaupa v Jezus 0 zasluženje, ter pripognjen v svojem imenu in v imenu vs e ^ pričujočih vernikov moli: „V duhu ponižnosti ,n j potertim sercem stojimo pred teboj; v z e ^ naš dar, o Gospod! in godi n aj s e p r e d t v o jim obličjem danes naša daritev tako, d ti bo prijetna, Gospod Bog 1“ - 481 7. Pridi posvečevalec. Ko se je mašnik pred Bogom tako ponižal, sklone se spet, proti nebu pogleda, svoje r °ke razprostre in na kviško povzdigne, kakor da bi videl nebesa odperte, in v njih svetega Duha, iz kterega izvira vsa svetost, in da prosi naj posveti pripravljeni dar, in poln za¬ upanja roke spet sklene, ter moli: „P r i d i posvečevalec, Vs egamogočni večni Bog! in posveti ta dar, pripravljeni tvojemu svetemu imenu“. S to uiolitevjo prosi masnik svetega Duha, naj izlije svoj blagoslov ua naš dar, ki ga imamo na altarju , to je, naj kruh in vino spreoberne v Kristusovo rešnje telo in njegovo rešnjo kri, kader bo izrekel nad njima besede, s kterimi je Jezus Kristus pri zadnji večerji spreobernil kruh in vino. Prosi svetega Buha, naj pripravljeni dar posveti, ker se je Bog Sin po svetem Duhu včlovečil, je terpel in vmerl, in se ravno te skrivnosti ponavljajo pri sveti maši. Prosi pa tudi svetega Buha , naj posveti naše serca in nagnjenja, in v nas z ognjem svete ljubezni požge in pokonča vse, kar je še Bogu zoper- Uega v nas, naj nas očisti vseh madežev, in nas Bogu -pri¬ jetne stori; kajti pri sveti maši se sklenemo z Jezusom , ka¬ kor voda z vinom, in ž njim sklenjeni Bogu sami sebe daru- jemo, toraj nam je pač treba svetim biti, da bi bili Bogu pri¬ jeten dar. Med molitevjo stori mašnik z roko križ nad kru¬ hom in vinom, da nas opominja , da le od križa , to je , od Jezusovega neskončnega zasluženja na svetem križu, blagoslovi Pridejo, in zadobe svojo moč. (Po molitvi: „Pridi posvečevalec^ dene mašnik pri maši z leviti kadila na ogenj, ter ga blagoslovi, rekoč: „P o proš¬ ti svetega Mihaela verhangelja, stoječega na desni strani altarja, in vseh svojih iz¬ buljenih naj Gospod blagoslovi to kadilo, 111 sprejme v prijeten dar. Po Kristusu G o- s P°du našem. Ame n ft . Na to vzeme kadilnico z diako¬ nih rok, in pokadi kruh in vino, rekoč: „To kadilo, °d tebe blagoslovljeno, naj se vzdigne k * e b i, Gospod! in naj stopi na nas tvoja mi- k — 482 los t w . Kadilo je podoba naše molilve in naših želj darovati se Bogu z Jezusom vred. In ker kruh in vino Jezusa Kri" slusa in ž njim sklenjene vernike pomenita, pokadi mašnik oboje, da nas opominja, naj se naša molitev in naše serce povzdigne k Bogu, da bo. njegova milost na nas stopila, m nas Bogu v prijeten dar storila. Po tem pokadi tudi altar, ki pomenja Kristusa, v spomin , da je on studenec te milosti, ktere Boga prosimo, in moli: ^Vzdigni se moja moli" tev ko kadilo pred tvoje obličje, povzdigo¬ vanje mojih rok ti bodi večerni dar. Postavi) Gospod! stražo mojim ustom, in zagradi duri mojih ustnic. Ne pripusti, da bi se moje ser¬ ce nagnilo k hudobnim rečem, in pregrehe i za¬ govarjalo". (Ps. 140, 2 — 4.) Pač lepa molitev! — K° diakonu kadilnico nazaj daje, prosi Boga , naj z ognjem svoje ljubezni pokonča v nas vse, kar najde zopernega, toraj pravi: „Naj zažge v nas Gospod ogenj svoje ljubezni • Pokade se m a š n i k in drugi duhovni, ker so božji namest- niki, v spomin , naj žive tako da bodo reči smeli s svetim Pavlom : ^Kristusov dobri duh smo pred Bogom". (II. K° r * 2, 15.) Med kadenjem altarja se nam je spomnili, da po be¬ sedah svetega Avguština Bogu v čast zažigamo kadilo, če so naše serca vpričo Boga vnete od pobožnosti in sveto ljubezni.) 8. B o m u m i I. Ko je mašnik v sredi altarja kn>b in vino nebeškemu Očetu oddaroval, gre na levo stran, in f l perve štiri perste umije v vodi, ki mu je strežej med nJ e vlije. Njega dni si je mašnik pri sveti maši dvakrat rok 0 vmival: pervič precej, ko je od ljudi prinesene darove spi' e " jel, da si je roke, ki si jih je bil_lahko pri sprejemanju da- -rov kolikor toliko omadeževal, očistil vseh madežev, prejdefl je hostijo in druge prinesene darove Bogu daroval ; in drug' 0 po tem, ko je bil darove in altar pokadil, ker si jih je * u£ " s kadilnico vsaj nekoliko lahko umazal. Škofje in vsi, kteri škofovske kape nosijo, si v ta spomin še dandanašnji P rl sveti maši dvakrat roke umivajo, drugi mašniki si pa sain0 — 483 — enkrat persle umijejo, in sicer iz teh dveh vzrokov: a) da si perste, ko bi si jih bili pri darovanju s prejemanjem kadilnice M keliha kako pomazali, vseh madežev očistijo in umijejo, da z čistimi in neomadeževanimi rokami pri povzdigovanju in po povzdigovanju Jezusovo presveto telo prijemljejo, sveto hostijo hi kelih; b) da bi to umivanje perstov pri sveti maši mašuika vsegdar opominjalo, s koliko skerbjo se mora očistiti vseh, tudi naj manjših madežev, da bo vredno opravljal daritev svete maše, ker na božjem altarju daruje Jezuza Kristusa. In t° je poglavitni vzrok , da si mašnik pri sveti maši perste Umiva, kakor je že davno povedal sv. Ciril, Jeruzalemski škof, kteri je leta 368. po Kristusu umeri. Rekel je svojim poslušalcem v keršanskem nauku : „Vidili ste , da diakon pri Sv eti maši mašniku vode na roke vlije , da si jih umije. Ali mislite, da si jih zato umiva, da bi očistil svoje truplo ? Ni- kakor ne; zakaj mi se že doma , prejden v cerkev gremo , umijemo ; umivanje rok le na znanje daje, da moramo vseh grehov čisti biti“. Tako umivanje, ki le očiščevanje sere pomenja, najdemo v svetem pismu Jezus je pri zadnji večerji Sv ojim aposteljnom noge umival, in ker si jih Peter iz poseb¬ nega spoštovanja do Jezusa umivati ne da, reče mu Jezus : »če te ne bom umil, ne boš imel dela z menoj". Peter mu odgovori: „Gospod ! če je pa taka , ne umij mi samo nog , a mpak tudi roke in glavo.“ Jezus mu reče: »Kdor je umit, ne potrebuje, kakor da noge umije, ampak je ves čist". (Jan. 13, G—10.) Kar tukaj Jezus od umivanja nog govori, to °hrača katoliška cerkev na umivanje rok. Ker je po Jezuso- v 'k besedah za umitega že dosti, da si le noge umije, in je Ve s čist; misli tudi katoliška cerkev, da je za mašnika že dosti, da si persle umije, in je ves čist, ker ga ima že za nmitega, to je takega , da je brez smertnih grehov, in toraj druzega ne potrebuje, kakor da bi bil očiščen tudi vsakdanjih Pregreškov in slabost, v klere po besedah svetega pisma tudi pravični .pade sedemkrat, to je , velikokrat, kterih pa mora tolikanj bolj očiščen biti, kolikor bolj se približuje tisti čas, n° bo imel v rokah v podobi kruha in vina Jagnje božje, ki S a bo nebeškemu Očetu daroval za zveličanje svoje in vsega - 484 — sveta. Mašnik tedaj moli nektere verstice iz 25. Davidovega psalma, v kterih sklene svoje roke v nedolžnosti umivati, p rl božjem altarju čist in neomadežan stati, glas božje hvale p°' slušati, in božje čudeže poveličevati; v kterih terdi, da ljub' lepoto božje veže, ker sam Bog v njej prebiva, in prosi Bog 8 da bi njegove duše z budodelniki in krivičniki ne pogubil? ter mu obljubi, da bo vedno nedolžno živel, s pomočjo nje' gove milosti na pravem potu proti nebesom ostal, in Bog 8 ? hvalil v zbirališčih kristijanov. Moli tako le : „U m i 1 h o m v nedolžnosti svoje roke, in obdajal t v o J altar, Gospod! da poslušam glas tvoje hvale? in oznanujem vse tvoje čuda. O Gospod! lj u ' bim lepoto tvoje hiše in prebivališče veli¬ častva tvojega. Ne pogubi moje duše z h U' dobnimi, o Bog! in ne umori z željnimi kerV? ki je krivica v njih rokah, in njih desnic 8 polnapodkupščine. Jaz pa hočem v svoj 1 nedolžnosti živeti; reši me, in usmili se m e * Na pravem stoji moja noga; v zbirališčih? Gospod! te bom hvalil, čast bodi Očetu, 1 n Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bila o* 8 ' četku, zdaj in vselej, na veke vekov. Amen • (Pri černih mašah se besede: „čast bodi Očetu i. t. d. izpu¬ stijo , kakor v pristopu ali introitu.) Tako, glejte, katoliška cerkev mašnika z vsemi ceremO' nijami in molitvami opominja, naj vselej z čistimi in svetimi rokami opravlja daritev svete maše. Kakor pa katoliška cer' kev od mašnika hoče, naj hodi z vse mogoče čistim sercem k božjemu altarju; ravno tako hoče tudi od vas drugih Kri¬ stijanov, da hodite k daritvi svete maše z čistim sercem, k°' hkor je mogoče. Sveti obredi ali ceremonije in molitve sv- mase ravno tako vas, kakor mašnika, opominjajo svetega žiV' ljenja m čistega serca. Kakor opominja mašnika umivanj 8 rok notranje čistost, vseh grehov; ravno tako vas tega op 8 ' minja blagoslovljena voda , s ktero se v cerkev stopivši pri kropilniku pokropite. Pa če vas še to dosti ne prepriča, 4 * 485 sle tudi vi dolžni z čistim sercem hoditi k sveti masi; po¬ mislite, po koliko let je katoliška cerkev njega dni velike grešnike očitno pokorila , preden jih je v cerkev spustila, in P° koliko let so morali spokorniki tudi še po tem, ko so že v cerkev smeli hoditi poslušat petje psalmov, branje listov m svetega evangelija in pridige, iz cerkve se pobirati, kader se je začenjala sveta maša. Tega, ljubi moji! se spominjajte, ^der se z blagoslovljeno vodo pokropite; tega se spominjajte, kader vidite mašnika si perste umivati, in prosite Boga, naj vas po svoji neskončni milosti očisti tudi naj manjših madežev. 9. Vzemi, sveta Trojica. Ko si je mašnik na levi strani aitarja roke umil, in molitev zmolil, gre spet na sredo altarja, se prikloni iz časti in ponižnosti do Boga, svoje roke na altar sklonjene nasloni, ker vse svoje zaupanje stavi y Je- Zu sa, in priklonjen daruje kruk in vino, oboje ob enem, pie- s veti Trojici, ter moli: „ V zemi, sveta Trojica! to daritev, ktero ti darujemo v spomin terplje- n ja, vstajenja in vnebohoda Gospoda našega d ez U g a Kristusa, in v čast svete Marije vselej device, svetega Janeza Kerstnika, svetih a posteljnov Petra in Pavla, njih in vseh svetnikov. Naj bo njim v čast, nam pa v *veličanje, in naj prosijo v nebesih za nas, k* obhajamo na zemlji njih spomin. Po ravno tem Kristusu, Gospodu našem. Amen". Tako daruje Pašnik vsem trem božjim osebam kruh in vino še enkrat °koje ob enem, ker je poprej le vsako posebej, pervič kruh, potlej pa vino, Bogu daroval. Daruje pa mašnik kruh in^ vino »v spomin terpljenja, vstajenja in vnebohoda Jezusovega", ker so te tri zmed drugih naj imenitniše skrivnosti našega odre¬ šenja po Kristusu. S svojim terpljenjem nas je Kristus rešil Ve čnega pogubljenja in z Bogom spravil; s svojim vstajenjem °d mertvih je Kristus smert premagal, in nam zadobil, da komo tudi mi sodnji dan od smerti vstali, po kterem dnevu ne ho nobene smerti več; s svojim vnebohodom nam je od- P e rl nebesa, ktere so nam bile štiri tišuč let zaklenjene za- L 486 voljo izvirnega greha. S temi tremi skrivnostmi nas je tedaj Jezus Kristus odrešil, in ker mašnik z daritevjo svete mase ponavlja na svetem križu opravljeno daritev, da bi se po da¬ ritvi svete maše Jezusovega zasluženja obilniše vdeležili, to- raj daruje zlasti v spomin teh treh Jezusovih skrivnost. Maš¬ nik daruje tudi v čast svete Marije vselej device, ki je kra¬ ljica svetnikov; v čast svetega Janeza Kerstnika, kleri je kil po Jezusovih besedah med vsemi naj veči, kar jih je od žene rojenih, in od Boga poklican pot pripravljati, in ljudem ozna- novati, da je Jezus Kristus Jagnje božje, ki odjamlje grebe sveta; v čast svetih aposteijiuv Petra in Pavla, ktera sta Ju- dom in nevernikom oznanovala sveto evangelije; v čast tistih svetnikov, kterih svetinje so v altarju, na kterem se daruje? in vseh svetnikov, kar jih je bilo od začetka sveta. 10. Molite, bratje! Po lej molitvi poljubi mašnik allar, da ljubezen in spoštovanje skaže Jezusu Kristusu, kte- rega altar pomenja, se oberne proti ljudem, in proti njim raz¬ prostre svoje roke, kakor da bi imel veliko prošnjo do njib? in jih spet sklene nad svojim sercem , kakor da bi jih sil [)0 prosil, naj mu prošnjo uslišijo, in reče: Molite bratje! da bo moja in vaša daritev prijetna pri Bogu, vsegamo- gočnem Očetu", ravno kakor da bi jim rekel: „Kristijan<> moji bratje v Kristusu! zdaj se pri vas poslovim, nič več * e ne bom k vam obernil , dokler obhajilo ne mine , ker bon 1 imel pred seboj tako svete reči, da ne bom smel od njih oči oberniti; molile tedaj sosebno zdaj, da bi bila moja in vaš« daritev Bogu prijetna". Tako prosi mašnik verne kristijane? nekoliko proti njim obernjen postoji, da sliši služabnikov odgo¬ vor , kteri na mašnikovo prošnjo v imenu vseh kristij*' in ° V začne moliti: „Naj vzame Gospod ta dar iz tvojih rok v hvalo in čast svojega imena, tudi v prid naš > n vse svoje svete cerkve". Mašnik se zdaj okoli oberne? kakor da bi hotel po vseh krajih cerkve ljudem povedati J« zaterditi, naj svojo molitev sklenejo ž njegovo molitevjo ? naj se v duhu zbero, ker je že blizo tisti sveti čss, da bota kruh in vino spremenila v Jezusovo rešnje telo in nje- — 489 se Kak govo rešnjo kri. Na služabnikovo molitev odgovori mašnik: m e n*, to je : „Naj se zgodi, kakor voščite^. — Tako ma šnik zdaj od kristijanov, tako rekoč, slovo vzel, in jih e nkrat opomnil, naj bodo sosebno posehmalo v Bogu zbrani. t0r so se p ery j Kristijani z lepo besedo „brat“ pozdravljali, vno tako jih zdaj mašnik pozdravi, ker jih „brate‘ c imenuje, ek°č : ?J Molite, bratje!“ Njega dni je bilo pred altarjem pri— P e o zagrinjalo, ktero so zdaj doli spustili, da verniki niso a smka vidili do obhajila, kakor jo še zdaj pri starovercih v av adi , da se mašnik po tej molitvi do obhajila zapre. Da { pa ljudje vedeli, ktere molitve svete maše da že mašnik t bajalo se jim je z zvončkom na znanje. In vidite, od a pride, da se še zdaj pri sveti maši žvenklja ; kar je vča- tudi potrebno, ker se sveta maša večidel tiho bere, in se ^aisikdo znajde v takem kraju cerkve, da ne vidi pred altar, a kterem se opravlja daritev svete maše. H. Odbirna. No se mašnik spet k altarju oberne, 01 nalihoma eno ali pa še več molitev, kakor praznik na- Se S ?’ ^ere pa niso vsak dan ene in ravno tiste. Ta molitev 'uienuje odbirna ali s e k r e t a. V njej mašnik Boga Sl , naj milostljivo sprejme daritev, ki mu jo on z verniki pravlja, naj njega in vernike posveti in vredne stori, da bi sed Sa,l)l S6 ^ e v do P adI j‘ v dar - To molitev sklene z be- s v aini: Gospodu našem Jezusu Kristusu, 0 J e m Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje v v 1 n 0 s t i svetega Duha Bog skoz vse veke 1 o v kt . In zadnje besede na glas izreče, da vernike opo- j n ^ a ’ na j se ž njim sklenejo v natihotna opravljeno molitev, »A m e n“ odgovore ; zakaj verniki se , pravi sveti »mašnikove molitve vdeležijo, ako mu Amen od- lu strežaj tudi res mašniku v imenu vernikov tla m 6 n to je: „Že v Boga mislimo, smo že pripravljeni za sve reči“, C* o* Mašnik jih še opominja, in pravi: „Z a h v a 1 i m o « spoda svojega Boga, (gratias agamus Domino D noslro)“, in svoje roke sklene, ter se z glavo prikloni, ka da bi bil svitlobo božjega veličastva ugledal, in bi želel tal ponižati se pred njim. Služabnik odgovori: „S p o d o b 11 je in dostojno (ali dolžnost je.)“ Zdaj mašnik poln hvaležnosti in veselja svojo D .j povzdigne, roke razpne , ter začne moliti slavno molitev, jej pravimo predglasje, ktera pa ni zmerom ena. En J jih je, deset za veče godove, ena pa za vsak dan sploh, 15 dar ni nobenega posebnega godu. V predglasju hvali H za kako posebno dobroto, ktere nas god opominja, in P koncu ga ponižno prosi, naj mu pripusti pridružiti se zveh . nim duhovom, ter ga častiti in hvaliti z angelji in veh angelji, kteri neprenehoma in v en glas pravijo: „Svet, s svet Gospod vsegamogočni Bog 1 Polne so nebesa in ze tvoje slave. Hozana po višavah! Bodi češčen, kteri P 1 * v imenu Gospodovem ! Hozana na višavah !“ Poslušajte vsakdanje predglasje, ktero se moli, ce ni * benega posebnega godu. Ko je mašnik rekel: ^Hvalimo , spoda, svojega Boga“, in je od vernikov odgovor n° 493 — »spodobno in dolžnost je“; se s slavno molitevjo k Bogu °^ erf ie, ter začne v imenu vernikov: „Res je spodobno ' n dostojno (je dolžnost), prav in dobro, da ti v s e 1 e j in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, in povsod hvalo dajemo, sveti Gospod, v segamogočni Oče, večni Bog! po Kristusu [ io spodu našem: po kterem tvoje veličastvo G v n 1 i j o angelji, ga molijo Gospostva, pred N'® trepetajo Oblasti, ga z združenim pet- } e m povzdigujejo nebesa in nebeške Moči ln zveličani Serafi. Daj tudi našim glasom z d r u ž i t i se ž njimi, te prosimo z globoko Ponižnostjo, rekoč: 4. S a n k t u s. Zdaj začne služabnik žvenkljati, maš- pa s sklenjenima rokama in pripognjen dalje moli: „Svet, s v e t, svet Gospod vsegamogočni Bog! Polne s ° nebesa in zemlja tvoje slave, llozana po v ’ š a v a h !“ (Mašnik se skloni po koncu in prekriža rekoč:) ^ o d i češčen, kteri pride v imenu Gospodo- Ve m! Hozana na višavah \“ po • ^ a ' i0 S ^ avi ma šnik Boga v imenu vernikov. Ker smo izvirnem grehu Bogu zoperni postali, in smo le po Kri- n a š° V! S!nerl ‘ s P e t dosegli božjo prijaznost; ne more zdaj Sa hvala in naše češčenje Bogu dopasti, ako ne dobi svoje jjj . nost i od Jezusa Krislusa, naše glave in našega srednika , j n e r* d a J e v našem imenu božjemu veličastvu spodobno čast i(i Va ^ 0, „Hvala“, pravi sveti učenik Tomaž, „mora k Bogu ko P °* tlstem potu, po kterem so k nam dobrote prišle od Van© ^ er S0 nam P a vse dušne in telesne dobrote podelje- Po ^ ' e * 3 ° Jezusu Kristusu, toraj se mora tudi naša hvala le ftia' e | 7USU ^ r ' slusu pošiljati k Bogu Očetu. Zato pa opominja °i i v predglasju, „Boga hvaliti po Kristusu, Gospodu našem a . zdaj Ker so tudi nebeški 1 , in imajo toraj le v nebesih vživajo; angelji udje Jezusovega duhovnega po Jezusu Kristusu vso čast, ki jo si lahko mislimo, da zamorejo tudi 494 oni le po Jezusu Kristusu Boga vredno slaviti in poveličevat'- Nebeških zveličanih duhov je brezštevilna truma, in se r aZ ' delujejo v devet verst ali korov, in je versta od versle i« ,e ' nitniša, in vživa večo čast. Imena teh devet verst zveličan' duhov so: Angelji, Verhangelji, Troni, Gosp 0 ' stva, Poglavarstva, Oblasti, nebeške M 0 01 ’ Kerubi in Serafi. Vsi ti nebeški duhovi po J° zu5U Kristusu Boga časte in slavč: Gospodstva, kterih moč je veC kakor drugih zveličanih duhov, božje veličastvo molijo; O 0 ' lasti , pred kterimi se hudiči tresejo, trepetajo pred božji 01 veličastvom iz ponižne časti in goreče ljubezni do Boga; 111 drugi zveličani duhovi Boga z združenim glasom pov°' ličujejo. S temi zveličanimi duhovi se v predglasju sklenemo m Vpt po lem v njih druščini Boga častimo, rekoč: „Svet, svet, s* Gospod vsegamogočni Bog ! Polne so nebesa in zemlja l v< d t slave. Hozana po višavah! Bodi češčen, kteri pride v i« je nu Gospodovem. Hozana po višavah !“ „Svet" se pravi po latinsko „sank(us“, toraj začne n’ 8 *' nik latinski moliti: „Sanktus, san k tu s, san k tu s ’ kader služabnik začne žvenkljati; in od latinske besede *,sač tns“ se imenuje ta del svete maše „sauktus". Katoliška °° r ' kev je besede: „Svet, svet, svet Gospod vsegamogočni Polne so nebesa in zemlja tvoje časti"; vzela iz prer°“ Izaija (6 , 2 — 3.), kteri je v nebesa zamaknjen Serafe sl' 51 ' Bogu tako hvalo peti; in pa iz skrivnega razodenja (4, svetega Janeza, kteri pripoveduje, da cvelere živali pred bož¬ jim sedežem noč in dan tako kličejo. Besede: „Hozana višavah! Bodi češčen, kteri pride v imenu Gospodove« 1 Hozana po višavah!" je pa vzela iz evangelija svetega tevža, kteri pripoveduje, da so s temi besedami Jezusa yal P?. ln ‘ Tf e, J® spremljevali v Jeruzalem , ko je vanj (3Iat. 21, 9.) Katoliška cerkev se zdaj zalo posloži M? petja nebeških duhov, ker se bo cerkev, v kteri se opro '¥ uekervavu daritev nove zaveze, kmalu — kmalu v nebc® 8 495 - *prenieni]a zavoljo pričujočnosti Jezusove, ki bo zdajci na 0 ltarju pričujoč z dušo in lelesom, s kervjo in mesom, po ^°£ji in človeški nntori , v podobi kruha in yina ; toraj želi Sv<1 ta katoliška cerkev , da bi bili verniki napolnjeni z ravno to hkošno ljubeznijo do Boffa, s kolikoršno so napolnjeni ti ne¬ mški duhovi, da bi mogli tudi oni Boga na altarju pričujočega častiti in moliti, kakor ga angelji v nebesih noč in dan hva- ''i 0 in molijo, ker \6 , da izvoljeni naj bolj častč in hvalijo Boga, in da mu je njihova hvala naj bolj prijetna, Mašnik re če trikrat eno za drugim „svel«, ker je Bog v treh peršo- n «h ali osebah svet. Samo enkrat zato ne pravimo „svet“ nauku svetega Ambroža , da kdo ne misli, da je le sam Oče svet ; dvakrat zalo ne, da kdo ne meni, da le Bogu Pčetu j n Bogu Sinu ta lastnost gre, ne pa tudi svetemu Duhu; štirikrat se zato ne pravi „svel«, da bi morebiti kdo iz ne sklenil, da je morda kaka stvar v nebesih tako sveta, kakor Bog, Svet je toraj Oče, svet je Sin, svet je Duh božji, ti trije so le en Gospod, en Bog, toraj se po besedah >> Sv et, svet, svet«, pristavi: „je Gospod vsegamogočni Bog«, »Gospod Bog bojnih trum!« Bog „bojnih trum« se pa imenuje zavoljo lega, ker je on Bog vseh milijonov an- Seljev, kteri so pripravljeni spolnovati njegove povelja, kakor °jao trume povelja svojega vojvoda ali poglavarja. Po tpt « se (udi reče: „Hozana po višavah«, s kterimi besedami 8e niašnik oberne k sveti Trojici. Beseda „hozana« je be¬ lska beseda, in pomenja toliko, kolikor: „prosim te, zve¬ čaj me“, in verh tega sosebno veselje na znanje daje. (Be- 8e ^a „hozana« toliko na znanje daje, kolikor besede: „Zdrav- ali „Bog ga ohrani!« s kterimi cesarja sprejemljemo.) veselo petje „hozana« so Judje ob šotorni obletnici gnali s Palmovimi vejami v rokah. Ko je mašnik sveti Trojici trikrat - „svet« rekel, začne 8v °jo čast in hvalo sknzovati tudi še posebej samemu Kristusu, ' )Pa j p rav j. ^Bodi češčon, kteri pride v imenu Gospodovem ! °*ana po višavah !« Z besedami : „Bodi češčen, kteri pride v 'toenu Gospodovem ! Hozana po višavah !« so Judje takrat - 496 Kristusa pozdravljali, ko je zadnjokrat v Jeruzalem jezdil * veliko častjo, o kteri priliki so mu od vseh strani veseli gl a? gnali, pot, po kterem je jezdil, s plajšoi pogrinjali, in tla « a ' stiljali z zelenimi vejami. Katoliška cerkev želi, da bi zd«J tudi mi s tolikošnim veseljem sprejeli Kristusa , ko ho iz « e ' bes od angeljev obdan med nas na altar stopil , in same?* 1 sebe nebeškemu Očetu za nas nekervavo daroval po mašni' kovih rokah, kakor se je po kervavo daroval na Kalvariji- Ln glejte , tako se katoliška cerkev z angelji in z vse« 11 bogaboječimi na zemlji sklene, da zdaj Kristusu čast in bv»' poje, ko se iz nebes med nas na altar bliža, kakor se je kd«J iz Oljske gore v Jeruzalem približeval. Mašnik, prejden zač« e „Svet“ moliti, sklene roke, in se z životom prikloni, ' n s sklenjenima rokama in priklonjenim životom moli: „Svet, sveb svet je Gospod , vsegamogočni Bog! Polne so nebesa ia zemlja tvoje slave! Hozana po višavah!“ Tako moli in se ponižuje, ker stoji, tako rekoč, z angelji pred božjim sedeže« 1 * kteri iz časti do Boga s perutnicami zakrivajo svoje obreze- Ko pravi: „Bodi češčen, kteri pride v imenu Gospodovem • skloni se po koncu, kakor da bi hotel z Jeruzalemljani J« suSl1 na Oljsko goro naproti hiteti; in se s svetim križem zazn«" rnova , ker nas je Jezus prišel odrešit in zveličat z dariteO 0 na svetem križu , ktera se po nekervavo ponavlja P rl sveti maši. Tako hvali, tako časti, tako moli mašnik presvetega Bog« 1 Kako lepo je pač to, da začne mašnik, ko je Bogu kruh vino oddaroval in vernike poprosil in opomnil moliti, da 1,1 bila njih in njegova daritev Bogu všeč; kako lepo je to, ^ začne mašnik vernike opominjati, naj Boga ž njim vred hva¬ lijo in poveličujejo za vse prejete dobrote, in sani pred- glasje poje ali moli, in Boga hvali za vse dodeljene do¬ brote! Oživite med predglasjem vero v svojem sercu, P°' vzdignite serca k Bogu, kakor vas mašnik opominja , pozabim zemljo , in mislite si, kakor da bi bili v nebesa prenese« 1 * in med izvoljene postavljeni; mislile si, kakor da bi videl* 497 - v segamogofcnega Boga na sedežu sedeti med neizmerno trumo a ngeljev in svetnikov, kteri mu neprenehoma čast in hvalo dajejo po Jezusu Kristusu, kakor so ga nekdaj videli Izaija, Bcehiel, Daniel in sv. apostelj Janez, in mu tudi vi z angelji ln svetniki hvalo dajajte: saj vas mašnik v predglasju opo- »ninja, da v duhu stopite pred sedež božji, in Boga z angelji ' fl velikimi angelji, s Kerubi in Serafi častite. In kader maš- aik začne : „svet, svet i. t. d. a moliti, vas služabnik z žvenk- 'janjem opominja, da tudi vi z mašnikom molite te besede, kakor vidite tudi pri sveti maši z leviti diakona in subdiakona kopiti k mašniku, kader začne služabnik žvenkljati, da ž njim priklonjena molita te besede. Nekdaj so tudi res po nekterih krajih verniki z mašnikom prepevali te besede. In glejte, ako Se v duhu pridružite med angelje, pred sedež božji stopite, '•grelo se vam bo vaše merzlo serce , otajalo in v božjo kvalo razlilo , in peti bote začeli z angelji, in moliti z maš- n 'kom : „Svet, svet, svet je Gospod vsegamogočni Bog! Polne nebesa in zemlja tvoje slave! Ilozana po višavah! Bodi češčen, kteri pride v imenu Gospodovem ! Hozana P° višavah! Bo molitvi „Svet“ se začne tiha maša, in do Oce- naša terpi. Ta del svete maše so tiha maša imenuje zato , ker se molitve odslej do Očenaša molijo le tiho. V tem delu ®Vete maše spremenja mašnik kruh in vino v Jezusovo rešnje lelo in njegovo rešnjo kri; pa prejden to stori, po molitvi »Svet' 4 zmoli še pet molitev, ki jih bomo zdaj premišljevali e,1 ° za drugo. 5. Ponižno te tedaj. Kakor se je nekdaj Mozes ° d Izraelcev ločil, in v oblak stopil na Sinajsko goro, ter šl >rdeset dni in štirdeset noči pri Bogu bil; ravno tako se zda j mašnik od ljudi popolnoma odloči" stopi pred sedež božji, Se z Bogom v prijazen in tih pogovor spusti , in je v Boga svete reči ves zamaknjen, ker bo zdaj — zdaj na altar po- 'k c a! Jezusa Kristusa, in začne tiho mašo. Tiho mašo pa da bi svoje duše v Jezusovi kervi od vseh madežev opral' > in večnega pogubljenja rešili ; da bi bili poterjeni v veri, upanju in ljubezni, in v teh božjih čednostih do konca hranjeni, in po tem takem dosegli zveličanje in v a r ' nost svojih duš; da bi s to daritevjo Boga vredno ča stili in hvalili, toraj mu svoje želje pošiljajo, al ‘ — 501 — m u svojo dolžnost skazujejo. Tako moli mašnik za vse kri— Dijane, kar jih je pri sveli masi. Pa nikar ne pozabite , da Pravi: „Spomni se, Gospod! vseh pričujočih, klerik vero po- *naš in pobožnost vidiš 44 ; loraj so daritve svete maše deležni tisti, kteri imajo živo vero , in so pri sveti maši v Bogu zbrani in res pobožni, kteri niso le s truplom, ampak so tudi z mislimi in željami z čistim ali vsaj skesanim in potertim sercem pri sveti maši. Kristijani! pri teh dveh molitvah , ki so vam zdaj razlo¬ žene, sklepajte se z mašnikom, in ž njim vred Boga prosile, de bi te dari, ki so na altarju, z dopadenjem sprejel in po¬ svetil, in obernil v vaš dušni in telesni prid. Darujte jih naj Poprej za vso katoliško cerkev, to je: za vse kristijane, kar j'h je po vsem svetu, da bi jim Bog dal mir, jih varoval, v e dinosli vere ohranovai, in po pravem potu vodil v nebesa. Darujte jih za vidnega poglavarja katoliške cerkve, našega svetega očeta, Rimskega papeža; prosite Boga, da bi ga vsi Verniki spoštovali in v časti imeli, ker je on Kristusov na¬ mestnik na zemlji, in ker se listi, ki se od njega loči, in n jega zaničuje , od katoliške cerkve loči, in katoliško cerkev Uničuje. Darujte in prosite z mašnikom vred za svojega škofa; zakaj škofje so naši veliki pastirji, Bog jih je postavil, de nad našimi dušami čujejo , in bodo za nje odgovor dajali sodniku Jezusu, kteri je naše duše ne z minljivim srebrom zlatom, ampak s svojo lastno kervjo odkupil od pogublje¬ na- Pa darujte tudi za druge duhovne, zlasti za svoje du¬ hovne pastirje, ter molite, da bi jih Bog s svojo nebeško !učjo razsvitljeval, in s sveto serčnostjo navdajal, da bi vas Zmogli varno voditi po potu zveličanja. Darujte tudi za ce- Sar ja, ker je on naš pervi deželski oblastnik in varh naše svete vere. Kader pa mašnika ugledate, da oči in roke proti Bogu povzdigne, roke spet na persih sklene, omolkne, in se s pri— P°gnjeno glavo v misli zamakne , da se spomnuje tistih , za htere je obljubil maševati, in drugih, za ktere je posebno — 502 dolžen darovati; spomnujte se tudi vi takrat vseh tistih, kte rl so vam sosebno pri sercu. Otroci! spomnile se takrat sv°j l8 živih staršev, bratov in sester, in prosite Boga, da bi v8l ° starše še dolgo časa zdrave ohranil v vaš dušni in teles 7 8 * ' prid, jim dodeljeval, česar potrebujejo za dušo in telo, ter J' 8 vodil po potu večnega življenja; prosite Boga , da bi v ° 90 brate in sestre greha varoval, v dobrem ulerdoval, in P rl ' peljal v nebeško veselje. Starši! spomnile se svojih ®‘ v i3 otrok in vse svoje družine, in prosile Boga, da bi jih varov 0 zapeljivost, ki jih po svetu čakajo , in jih ohranil v nedoB' nosti in svoji prijaznosti; č so se pa že na stran zapeljiv^ 3 sveta obernili, zdihujte k Bogu, da bi jim odperl dušne oči » jih z greha potegnil in spet med svoje otroke vzel. Krist'" jam! spomnite se svojih živih prijallov, znancev, dobrotnik 0 ? in vseh listih, za klere sle sosebno dolžni moliti. Po lern takem, ljubi moji! se hote z mašmkom sklenili, in ž oj' 10 spomin za žive opravili. 7. S k 1 e n j e ni. Ko je mašnik spomin za žive opr 0 ?'*’ in za-nje odmolil; zapusti v duhu zemljo, stopi v nebesa , ge pridruži svetnikom, ki se že pri Bogu veselijo, ter jih pr 031 ’ da bi tudi oni za nas Boga prosili, in nam pomagali od njeg 8 po Jezusu Kristusu doseči vse potrebne dobrote. % n J' prošnjo sklene tedaj mašnik svojo prošnjo in prošnjo pričuj 0 ' čih kristjanov, da bi ložeje od Boga dosegli, kar prosij 0 ’ toraj moli: „S k 1 e n j e n i (ti darujemo ta hvalni dar) z v 6 0 družbo izvoljenih, in obhajajoči spomin 3 sebno častite vselej device Marije, m a t e r ^ našega Boga in Gospoda Jezusa Kristusa? P tudi tvojih svetih aposteljnov in mučence?’ Petra in Pavla, Andreja, Jakoba, Jane® 8 ’ Tomaža, Jakoba, Filipa, Jerneja, M a t e v ® 8 ’ Simona in Tadeja, Lina, Kleta, K 1 e m e D 8 ’ Ksista, Kornelija, Ciprijana, Lavrencij 8 j Krizogona, Janeza in Pavla, Kozina in P 8 ' mijana, in vseh tvojih svetnikov, po k t e r ‘ ^ zasluženju in prošnjah daj, da bomo v 2 8 503 - v ®tju tvoje pomoči obvarovani pri vseh re» c e b. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu ” a š e m. Amen.* V lej molitvi se svetnikom priporočamo, (Ja bi tudi oni za nas prosili, ker s svojimi prošnjami veliko zatn °rejo pri Bogu. „Prošnja svetnikov*, pravi sveti Krizo- skjm > „ima neizrečeno veliko moč, toda le takrat, ko začenjamo & r eh zapuščati in pokoro delati". Z vsemi svetniki v nebesih Se sklenemo, in z vsemi sklenjeni k Bogu zdihujemo ; vendar imenujemo, ker bi bilo preveč imenovati vse, ki so nam še neznani. Naj poprej imenujemo ri J0 prečisto dovco, ker smo od nje prejeli Kristusa, lila— P a jih le nekaj 1(1 dosti j.h je, Na gloslovijem sad njenega telesa ,n nektere mučence, ki so bri prelili za pravo vero ; Boga. , potlej imenujemo aposteijne precej o začetku keršanstva svojo na to vse svetnike, in prosimo naj nam še živim kristijanom po njih zasluženju in P r ošnjah dodeluje svojo pomoč in svoje varstvo, da bi tudi mi P° sinerti priti mogli v nebeško kraljestvo , v njih presrečno dr ušcinjo. 8. Prosimo te tedaj Ko so se mašnik in ver¬ ski s svetniki v nebesih sklenili , in v njih prošnjo priporo- ; iztegne mašnik svoje roke, ter jih nad dnrjenim kruhom in vinom deržf, in med tem tako le moli: »Prosimo te * e d a j, o Bog! sprejmi potolažen ta dar, kte- r ® g a ti darujemo tvoji hlapci in * nami vred v sa tvoja družinja; daj nam v tvojem miru Preživeti svoje dni, reši nas večnega po¬ gubljenja in daj nam štetim biti med tvoje 1 r» - ■ • - J '*v oljene. Amen*. Me ^ — darovanim kruU.* u, “' T^ ^nvedano, da je moral stare zaveze. V stari zavezi je bilo zapovedano, kdc- ‘ ~ Po Kristusu Gospodu našem. AmenCied lo molilevjo dem mašnik svoje roke nad darovanim kruhom in vinom. Ta ceremonija se je ohramla flln- '7 j e B °s u kak dar \ z,asli k ’ a J"‘ je "^Bogu 6 ^ 1 dar Namenil , Položiti na glavo tiste živine , ktero je Bog _ Prejden jo je dal Bogu v dar zaklati. Kaj p J P - e “jato? Kdor je živini roke na glavo pokladal, Bogu v dar, je pokazal, da je zavoljo svojih g — 504 zaslužil, in bi moral zdaj Bogu v dar zaklan biti; pa svoj 9 grebe prenese na lo žival, kteri roke na glavo položi v znamnje, da svoje grehe na njo znese, in jo namesto srb* v klavni dar da. In po tem je bila živina zaklana, v znamnj e * da si je to smert človek zaslužil s svojimi grehi, ktero pa vina preterpi namesto njega. Kaj tedaj pomenja, da mašnik svoje roke nad darjenin* kruhom in vinom derži ? To pomenja, da mašnik svoje 1,1 pričujočih vernikov grehe, tako rekoč, božjemu Jagnjetu* ktero odjemlje grehe sveta . na glavo skliče in prenese , t fir prosi razžaljenega Boga, čegar razžaljeni pravici ne more nob e ° človek S8in iz sebe zadostiti, nobeden njegove pravične j eze vtolažiti, naj meso in kri včlovečenega Boga vzame v spr»v nI dar za njegove in vernikov grehe. V molitvi pa, ki jo m« 3 ' nik moli, dokler roke nad darjenim kruhom in vinom derži* prosi Boga, sosebno treh reči: a) prosi Boga , naj nam da v miru preživeli svoje dn 1 * v miru namreč z Bogom, kterega nam je zadobil Jezus K' 1 " stus, ki nas je po svojem terpljenju m svoji britki smer 11 njim spravil, in kterega vživamo, dokler smertnega greha storimo, ker nas huda vest ne pika, in grešno serce ne str a31 ’ in pa v miru z bližnjim, da bi med seboj v sveti prij aZ " nosti živeli; b) prosi Boga v imenu vernikov, da bi nas obvarov^ večnega pogubljenja, te naj veče nesreče, v ktero smo se bili zakopali z izvirnim grehom , iz ktere nas je pa J eZ Kristus izvlekel s svojo smertjo na svetem križu ; * in c) prosi Boga , da bi nas vodil po potu pobožnosti* pripeljal v nebeško veselje. — Vsega tega tudi vi Boga prosite, kader vidite mašnih 9 roke deržati nad darjenim kruhom in vinom. 9. Daj, te prosimo, nezapopadijivi čudež božje vsegamogočnosti in bežni do nas na versto. Približal se je čas, Zdaj, ljubi kristijani ! P*’?^ neskončne J . da bo maš» lK 505 - ra in vino spremenil v Jezusovo rešnjc Telo in njegovo n J° kri, kakor mu je od Jezusa zapovedano. Dosehmalo ( , e nebeškemu Očetu daroval le kruh in vino ; pa vse to da- a nje ne bi bilo ne Bogu všeč, ne nam koristno, ko bi se sveti maši kruh in vino tudi ne spreobernilo v Jezusovo obe ^ 6 le ^° ' n n i e £ ovo rf šnjo kri, in ravno zdaj bota spre- er njena. p a prejden sc mašnik podstopi po Kristusovem e 'jn spremeniti kruh in vino; oberne se k nebeškemu i u ’ * er g a prosi, naj to sveto moč da besedam, ki jih bo govoril nad kruhom in vinom. S sklenjenima rokama tedaj moli; „Daj, (e prosimo, o Bog! da bo ta dar a J kruh in vino trikrat prekriža) ves f posvečen, i* l ejet, -j- poterjen, resničen in prijeten, da nam bo ^Pfemenjen (zdaj prekriža enkrat hostijo, in enkrat kelih) na ! 0 in f kri tvojega preljubega Sina, Gospoda sega Jezusa Kristusa^. Pri tej molitvi šene spreoherne snik kruha in vina , ampak še le Boga prosi, da bi se to .P oobernjenje zgodilo takrat , ko bo nad kruhom in vinom g ^ e te l Jezusove vsemogočne besede, kakor je tudi Jezus Kri- tey S zac ^ n j' večerji kruh in vino posvetil , to je : z moli- J° nad kruh in vino kar človek poklical božjo vsegamo- n ost, da bi bilo oboje spreobernjeno v njegovo telo in v Vl ^o° Vo kri, kader bo hotel on kar Bog spreoberniti kruh in ljub'' P a koče v molitvi toliko reči: „Daj, te prosimo, j 1 ^če nebeški! da bo ta dar, kruh in vino, ves posve- sad ju 10 toia J spreobernjen v Jezusa Kristusa , blagoslovljeni llla j '^rijnega telesa; da bo sprejet, in loraj, kar je doseh- pad|° ^ ’ n v ' no ’ P° s P reo hernjenju tebi popolnoma do— Ho/ IV ^ aven ( i ar postane; da bo poterjen, in toraj skriv- a it a na daritev, ki smo jo začeli, tudi končana, in ti na tvoj in * v . P°polnoma dopadljiv dar položena; da ho resničen, v 0ra j iz neživega pozemeljskega daru v živ in duhoven dar, v ! nes ° in kri Jezusa Kristusa spreobernjen, in našim dušam Pol / 3110 ^ an ’ ^ a prijeten, in toraj tak dar, kteri ti po- j S j l0tlla dopade, in je postavljen namesto darov stare zaveze, San »i ob sebi niso mogli dopasli. Daj, da ti bo tak dar , o, iv, pogl. 32 506 - da boš nanj rekel: To je moj preljubi Sin, nad kterim in ’*' 111 dopadenje, in v kterem samem mi dopade, kar se mi v « a prinese“. — Ker pa daritev, ki jo mašnik opravlja, ne spo¬ pada le pravega telesa Jezusovega, ampak tudi njegovo dubo vn ° telo, kterega glava je Jezus Kristus, udje pa tega duhovne?® telesa so pravoverni kristijani; toraj mašnik, ko Jezusa K r {' stusa nebeškemu Očetu daruje, ž njim in po njem tudi daruj e vso katoliško cerkev in vse pravoverne kristijane , kteri so Jezusom sklenjeni kakor udje z glavo, in se toraj brez udov ne daruje, če tedaj zgornjo molitev vzamemo tem pomenu, da mašnik s Kristusom in v Kristusu nebeške ® 11 Očetu daruje vso katoliško cerkev in vse kristijane, ker s< j vsi s Kristusom en dar: prosi mašnik v tej molitvi, da bi ta dar, v kterem se katoliška cerkev nebeškemu Očetu sa®® sebe in vse svoje otroke daruje po Jezusu Kristusu, res Bo?® posvečen, da bi bili toraj vsi kristijani Bogu vdani, bi se ravnali po njegovi sveti volji; da bi ta dar, v kte 1 ^ po Jezusu Kristusu sami sebe darujemo , tudi z dopadanj * 1 sprejel in poterdil, da bi nas toraj seboj sklenil tako, h® kor je mladika s terto sklenjena, in da bi nikdar ne prip 05 .j da bi se po kakem smerlnem grehu od njega ločili; da bi ta dar resničen, in da bi toraj naši telesni poculki le božjo spolnovali, naš um pa, naša volja in vse, kar je v D* ’ da bi bile vse naše nagnjenja Bogu popolnoma podložne ; bi bil naš dar prijeten, toraj naše življenje nebeške ^ Očetu zmerom dopadljivše, ker bo Jezusovemu življenju zm el podobniše. Mašnik verh tega tudi prosi, da bi bil ta dar, " r in vino, nam spremenjen v telo in kri Jezusa stusa, in toraj ne želi samo, da bi se kruh in vino spr el,,e nila v Jezusovo telo in njegovo kri, ampak da bi se na® spremenila v naš dušni in telesni prid , da bi se mi vdeležiB sadu, ki riarn ga jo Jezus Kristus s svojo kervavo darili 0 na svetem križu zaslužil ; da bi se tudi naše življenje in ' ,a * e nagnenje spreobermle v Jezusovo sveto življenje in v njeg° ve svete nagnjenja, kakor se bola kruh in vino spremenila v Jezusovo telo in v njegovo kri, da bi bili po tem take»» n0 ' 507 ®skemu Očetu všeč in dopadljivi. — Med molitevjo stori /^nik t r i križe na( j |j 0S tij 0 j n vinom obema kmalu, iu potem enega nad hostijo posebej in enega nad vinom, ker prosi j ) . asn ‘I { le po zasluženju Jezusove smerti na svetem križu , da kruh in vino spremenil, in nekoliko roke povzdigne, in jih P 6 na persih sklene , ter glavo pripogne, rekoč: „tvojega ejubega Sina“, da s tim svojo čast in ljubezen na znanje Je do Jezusa, ki ga bo zdaj zdaj nosil po rokah. 10. In zdaj, ljubi moji! smo prišli do spremenenja 113 in vina v Jezusovo telo in njegovo kri, prišli do jjj Z( Jigovanja; pa vam ga danes ne morem več razlagati, ker S |.. 0 predolgo trajalo. Ohranite si tedaj to, kar ste danes zvesto v spominu; od povzdigovanja pa bomo govorili 1 0( l n jič, ako je božja volja. Amen. 33 * — 508 i XXXIX. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dandanes bere. Od povzdigovanja do Očenaša. — 1. Razlagovaje sveto mašo, kakor se dandanašnji h er ®’ sem vam zadnjič opisoval svete obrede, ki se opravljaj 0 > . molitve , ki se molijo med sveto mašo od predglasj 8 povzdigovanja. 2. Danes pa začnemo s preimenitno skrivnostjo , s P° vzdigovanjem, ter vam bom razlagal sveto mašo E) Od povzdigovanja do Očenaša. Spremenenje kruha in povzdigovanje. V 11,0 1 „Daj, te prosimo, o Bog! da bo ta dar ves posvečen, S P v jet, poterjen , resničen in prijeten, da nam bo spremenj erl telo in kri tvojega preljubega Sina, Gospoda našega, ^ Kristusa", v tej molitvi, ki smo jo že zadnjič premišlj oV ‘ ; klical je mašnik, kar služabnik cerkve vsegamogočnega p ° ^ da bi kruh in vino sprcobernil v Jezusovo rešnje telo njegovo rešnjo kri. Zdaj pa začne ravnati in delati kar žabnik Jezusov, ter, tako rekoč, svoj jezik posodi Jezusu ’ e Jezus po njegovem jeziku spremeni kruh in vino. To raj ^ v x J ^ j v. . v .»J VJUjl m 14 l J J II T IIIV* ^ ' . zdaj posnemati dela, ki jih je Jezus pri zadnji večerji dela^ govoriti besede, s kterimi je Jezus pri zadnji večerji kruh 111 509 vi «o spremenil v svoje telo in v svojo kri. Ko tedaj mašnik ®' s li ponovili veliko skrivnost, ki jo je Jezus Kristus pri *adnji večerji postavil ; začne v misel jemati, kaj je Je *us Kristus pri tej priliki storil , ter začne tako le mo- ''t': „Kteri je pred svojim terpljenjem tisti dan v *el kruh v svoje svete in častite roke u , (med temi bedami vzame mašnik hostijo v svoje roke med perve štiri Perste, ker so ti štirji persti od škofa pri mašnikovem posve¬ čevanju pomazani s sveto križmo, in moli dalej:) in vzdig¬ ni oči proti nebu k tebi, svojemu vsegamogočnemu ^četu, (mašnik pri teh besedah tudi svoje oči proti nebu Povzdigne, da posnema Jezusa Kristusa, ker v njegovem imenu *daj dela,) te zahvalil, in ga posvetil, (tukaj se mašnik * glavo prikloni, in hostijo prekriža,) razlomil, ter dal Sy ojim učencem, rekoč: Vzemite, in jejte od tega Vs i. (Mašnik se zdaj nekoliko pripogne, in v Jezusovem imenu aa d hostijo spregovori besede, s kterimi kruh spremeni v Je¬ zusovo rešnje telo. Reče pa nad hostijo te le besede:) „Z a- k a j to je moje telo“. In glejte, na te besede se zgodi Ve liki čudež božje neskončne ljubezni do nas. Kruh se spre- *Ueni v Kristusovo rešnje telo; nič več ni kruha, ampak v Podobi kruha je zdaj v mašnikovih rokah Jezus Kristus z dušo telesom, s kervjo in mesom, kar Bog in človek, ravno tisti Je *us je zdaj v podobi kruha pričujoč, ki je bil v Betlehemu ** Marijo device rojen, na Kalvarski gori umorjen , ki sedi zdaj v nebesih ob desnici svojega Očeta. Toraj pa pride tudi t'suč in tisuč angeljev iz nebes na oltar , Jezusa Kristusa v Podobi kruha skritega molit. Pa tudi mašnik, od nebeških atl 8 e ljev obdan , začne Jezusa Kristusa moliti, kakor hitro ga Je iz nebes priklical v podobo kruha. Toraj pripogne desno k°'eno do tal pred svetim rešnjim Telesom , da s tim pripo- £°vanjem božjo čast skaže Jezusu ; pa želi, da bi ga tudi Vep ni Kristijani po cerkvi častili in molili, kakor ga že angelji oltarju molijo, kakor ga tudi on sam moli, toraj povzdigne Jezusovo telo, in ga nad glavo pokaže Kristijanom, naj ga 8 Ponižnim sercem molijo, in obžalujejo svoje grehe, s kterimi s ° Jezusove smerti krivi. Služabnik, ki mašmku streže, žvenk- — 510 lja, in z žvenkljanjem vernike po vseh kotih cerkve op 0 ' minja, naj se pred svetim režnjim telesom prav globoko p°' nižujejo, in ga molijo. Ko mažnik Jezusovo režnje telo J 1 * altar položi, že enkrat iz časti do njega poklekne z deso lBJ kolenom. 3. Spremenjenje vina in povzdigovanje. Kor mažnik presveto režnje telo iz rok djal; odkrije kelih, v* 81 ®., ga v roke, in pripoveduje, kako je Jezus Kristus pri večerji vino spremenil v svojo kerv, ter moli : „R aV! !j j tako je vzel po večerji tudi ta prečudni k 6 '. 1 v svoje svete in častite roke, ter spet zahval'* (se z glavo prikloni,) in ga posvetil, (stori nad kel, ampak le vera nam ga kaže, le vera najde v podobi ^oha Jezusovo rešnje telo , najde v kelihu v podobi vina Ve !ike in skrivne reči ; zato pa tudi katoliška cerkev ta kelih 'oienuje skrivnost vere. Res, velika skrivnost naše 8v ete vere! Do povzdigovanja govori mašnik pri sveti maši zmerom v imenu svete katoliške cerkve in v imenu vseh pričujočih gornikov ; kader pa do povzdigovanja pride, ne govori več v 'Klenu katoliške cerkve in pričujočih kristijanov , ampak zdaj e ° v ori v imenu samega Kristusa, ali da bolj prav rečem, Kr istus sam govori iz mašnikn nad kruh : „To je moje telo", 'n nad vino: „To je kelih moje kervi“. Mašnikove besede 80 besede samega Kristusa: Kristus je naš veliki mašnik, kteri Sa megn sebe nebeškemu Očetu na altarju daruje ; duhoven pred Kltarjem je le Jezusov služabnik , da po njem Jezus dela tisti čudež, kterega je storil pri zadnji večerji. . Zakaj tedaj, ljubi moji! mašnik povzdiguje sveto hostijo ! n sveto rešnjo kri Jezusovo v kelihu ? S povzdigovanjem ho6e mašnik . a ) vernikom pokazati Jezusa Kristusa v podobi kruha yina pričujočega, da bi ga v tem presvetem zakramentu 0 'l>, kakor so ga pastirji molili v Betlehemskem hlevcu; to r°vzdigovanje pomenja 512 - b) povzdigovanje Jezusa Kristusa na svetem križu, b er so Judje Jezusa po rokah nevernikov na tleh na križ pribil' j potlej križ z Jezusom vred na kviško vzdignili, in ga v j aI "° po koncu zasadili; in c) pomenja povzdigovanje, da želi mašni k s povzdig 0 ' vanjem to na allarju rojeno in zaklano nedolžno Jagnje božje v dar dati Bogu, kakor so duhovni stare zaveze svoje žgaV 0 darove pred altarjem na kviško povzdigovali, kader so j 1 * 1 Bogu opravljali. Kaj bi tedaj mogli verniki med povzdigovanjem občutit' ’ Ravno to, kar bi bili na gori Kalvariji občutili, ko bi bil' takrat na njej, ko ja. Jezus Kristus umiral na svetem križu - ko bi bili pred Jezusovo britko martro stali, in njegove nog e objemali z Marijo Magdaleno. Nekdaj so kristijani od povzdi' govanja svete hostije do povzdigovanja keliha ali pa še cIo d° „Očenaša« na obrazih ležali. Jezusa je treba moliti, in g" s pripognjenim životom in na altar povzdignjenim duhom zah' ,a ' liti, da nas je s svojo kervjo od grehov opral. Med povzdj' govanjem se ne poje , ampak sveta tihota vernike z grozo 1,1 častjo do svetih skrivnost napolnuje, kakor je bila tudi 1,3 Kalvariji tri ure strašna tihota, ko je postala neznana tema, je Jezus naj hujše bolečine terpel; med povzdigovanjem m 0111 vse v Jezusa zamaknjeno biti. 4. Po tem povelju tedaj. Po dokončanem povzdi' govanju začno mašnik spet delati in govoriti v imenu katoliš ,!e cerkve, kar njen služabnik. Ker je Jezus Kristus po postal' ljeni daritvi svete maše aposteljnom in po njih tudi nastopniko" 1 ukazal, naj tudi oni v prihodnje kruh in vino spreobračajo darujejo, pa v njegov spomin, ko je rekel: „Kolikorkrat bot e to delali, delajte v moj spomin«; spominja se mašnik zdaj tega Jezusovega povelja , in začne, berž ko je kelih iz r 0,t djal, in pred sveto rešnjo kervjo z desnim kolenom pokleknil. Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina pričujočega nebeško 11111 Očetu darovati, in toraj z razpetima rokama moli: „Po l cm 513 — Povelju tedaj obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci 'o tvoje sveto ljudstvo, spomin presvetega terpljenja, °d smerti vstajenja in častitega vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina tvojega, Gospoda našega, in daruje¬ mo tvojemu prečudnemu veličastvu od tvojih darov in 'iaril (zdaj roke sklene in nad sveto hostijo in svetim keli- i |0 m tri križe stori, ko pravi:) ta čisti f dar, ta svoti 1 da r, la brezmadežni f dar, (zdaj stori eden križ nad sveto hostijo in enega nad svetim kelihom, ter govori .) sveti T kruh večnega življenja in kelih *j* večnega zveli¬ čanja«. Med to molitevjo stori tedaj mašnik nad sveto ho¬ stijo in svetim kelihom pet križev ; tri nad hostijo in kelihom °bema kmalu, in nad vsakterim posebej po enega. Sveti ‘ { riži pa, ki jih mašnik po spreobernjenju kruha in vina dela, Poinenjajo vse kaj drugega, kakor pred spreobernjenjem. Pred spreobernjenjem pomenjajo križi nad hostijo in vinom le Prošnjo , da bi Bog na ta dar poslal svoj blagoslov ; da bi bila [>o neskončnem zasluženju Jezusove smerti na križu naša 1 fi aritev Bogu dopadljiva, nam pa zaslužljiva; da bi bila po 111 Jezusovem zasluženju kruh in vino spreobernjena v Je- *usovo rešnje telo in v njegovo rešnjo kri, kader bo Jezu- s °ve besede izgovoril nad kruh in vino. Po spreobernjenju jj? pomenjajo križi, da je na altarju ravno tisto Jezusovo telo, 80 g a bili Judje po rokah nevernikov na križ pribili; . Vn ° tista kri, ki je iz Jezusovih ran tekla. Pred spreober- J e njem so tedaj križi le blagoslovi nad darovanim kruhom in go °m; po spreobernjenju pa niso nič več blagoslovi, ampak kj ztla mnja , da je zdaj na altarju ravno tisto Jezusovo telo, kr‘^ C • ° na sve t em križu umorjeno, in ravno tista Jezusova ki je bila na svetem križu za nas prelita , da je toraj mtev svete maše le ponavljanje tiste daritve, ki jo je Jezus °pravil na svetem križu. Pri povzdigovanju toraj maš- križe delaje vernike opominja , da se pri sveti maši godi Kal” 0 -” 0 ’ k aP se J e P re( t osemnajst sto leti godilo na gori kofj Var ti'' Zato, vidite, mašnik do obhajila vselej križ stori, im 61 • Kristusovo rešnje telo ali njegovo rešnjo kri 514 - Pred povzdigovanjem smo le kruh in vino darovali; P° povzdigovanju pa darujemo pravega živega Kristusa z dušo 10 telesom, s kervjo in mesom, po božji in po človeški natur 1 ' v podobi kruha in vina , in ga darujemo sosebno v šport" 11 njegovega terpljenja, njegovega od smerli vstajenja in vnebo¬ hoda, ker nas je sosebno s temi tremi skrivnostmi od pogub¬ ljenja odrešil, in nam zadobil večno življenje v nebesih. ^ 5 * * * 9 dar tedaj, ki ga zdaj darujemo, imenuje se po vsi pravic' čisti dar, sveti dar, brezmadežni dar, ker je v podob 1 kruha in vina pričujoč in skrit Jezus Kristus , on , sama či¬ stost , svetost in Jagnje božje brez vse graje in vsega ma¬ deža; la dar po vsi pravici imenujemo sveti kruh večneg 9 zveličanja, ker ta sveti kruh redi naše duše v večno živ¬ ljenje, ako ga po vrednem prejemamo; in kelih večneg 9 zveličanja, ker je v kelihu prava Jezusova rešnja k r1 ’ ktera nas je od grehov oprala, in naše duše še zdaj nap 9 if v večno zveličanje , oko po vredno hodimo k angeljski mi* 1. In kako lepo se pov<5 v zgornji molitvi, da Jezusovega roš- njega telesa in njegove rešnje kervi ne daruje le mašnik ne¬ beškemu Očetu, ampak da ga po mašnikovih rokah darujej 0 tudi pričujoči verniki, ker mašnik moli: »Obhajamo spon 1,n Jezusovega terpljenja mi tvoji hlapci*, kar mašnike pomenja > »in tvoje sveto ljudstvo*, kor pričujoče vernike pomenja. 5. Poglej na te dari. Ko je mašnik s poprej ome¬ njeno molitevjo Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina ne¬ beškemu Očetu oddaroval, prosi Boga z drugo molitevjo , n9 J z dopadanjem pogleda na našo daritev, in jo milostljivo sprejme? kakor je nekdaj z dopadanjem pogledal na daritev Abe!jno v0 ’ Abrahomovo in Melkizedekovo. Prejden vam pa to moli ,cV povem, moram vam še poprej nekoliko opomniti od Ab e o nove, Abrahamove in Melkizedekove daritve. Abelj, veste? je bil nedolžen , njegov brat Kanj pa malopriden. Bog j in9a je srečo dal pri njunem poslovanju ali delu. V zahvalo * 9 prejete dobrote sta obadva Bogu dar zažgala: Abelj, ki je bil 4 ' O --H - j j ovčar, pervega mladiča zmed svoje čede ; Kajn, ki je bil kmet? pa od svojih poljskih pridelkov. Na Abeljnov dar se je Bog - 515 - * dopadnnjem ozerl, ker je bil Abelj pravičen in Bogu tudi v 8ercu hvaležen; na Kajnov dar pa , ker je bil Kajn malo¬ priden in ni imel hvaležnega serca do Bogo, ni pogledal. Ker je bil Abeljnov dar Bogu dopadljiv, Kajnov pa ne; začne Kajn iz nevoščljivosti Abeljna sovražiti in preganjati in še u i>il ga je na zadnje. — Zdaj pa nekaj od Abrahamove daritve. Abraham je v SVo ji starosti dobil sina Izaka, kterega mu Bog enkrat po n °ci zapovč na goro Morijo peljati, ter mu ga na njej v *gavni dar darovati. Ko se dan zazna, vstane Abraham, Vzame Izaka, pelje ga na goro, napravi altar, zloži nanj derva, k* jih je seboj prinesel, zveže Izaka, in ga na gennado dene na altar. Abraham prime zdaj za nož in že roko iztegne , d a zakolje Izaka; kar angelj božji iz nebes zavpije : »Stoj, ’ n ne stori nič žalega mladenčiku 1 Zdaj vem , da se Boga Kojiš, ker svojemu edinemu sinu zavoljo mene nisi zanesel**. Ta Abrahamova pokorščina je bila Bogu dopadljiva daritev, k er je bil Abraham božjemu povelju pokoren tudi v naj Kujši reči. — Zdaj pa še od Melkizedekove daritve. Abraham je enkrat sovražnike s svojimi hlapci srečno premagal. Ko se Po končanem in dobljenem boju domu vračuje, gre memo me- s * a ; ki se mu je takrat reklo Salem, pozneje pa Jeruzalem. V tem mestu je tisti čas živel častitljiv mož, Melkizedek po itn enu, kteri je bil kralj Salemski in duhoven Najvišega. ^olkizedek pride iz mesta Abrahamu naproti, prinese kruha in blagoslovi Abrahama, in potem kruh in vino Bogu da- ru je, in ga razdeli med Abrahamove hlapce. Ta Melkizedekova daritev je bila Bogu všeč. Kakor se je pa Bog z dopadanjem ozerl na Abeljnovo, Abrahamovo in Melkizedekovo daritev, prosi zdaj maš- ®'k z drugo molitevjo po povzdigovanju , naj ravno tako tudi k' 1 našo daritev s potolaženim in milostljivim obličjem pogleda, um darujemo Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina, in - 516 ž njim tudi sami sebe. Mašnik tedaj moli z razpetima rokami*' »Poglej na te dari s potolaženim in milostljivi^ obličjem, in sprejmi jih kakor si bil sprejel dal ' 1 svojega hlapca, pravičnega Abeljna, in darite v našega očaka Abrahama, in pa sveto daritev brezmadežno posvečbo, ktero ti je daroval tvoj veliki duhoven Melkizedek*. S to molitevjo pa ne pr° s ' mašnik Boga , da bi naših darov, ki jih imamo na altarju > namreč Jezusovega rešnjega telesa in njegove rešnje kervi * ne zavergel, ampak milostjivo sprejel; zakaj Jezus Kristus J e nebeškemu Očetu neskončno dopadljiv dar: temveč le proS>) naj z milostljivim očesom pogleda na naše darovanje in nil našo pobožnost, s ktero Bogu darujemo ta neskončno prijet * 11 dar; Boga le prosi, naj se s potolaženim obličjem ozre 1111 nas, ko se z Jezusom Kristusom v en dar sklenemo, in ž nj 111 ! tudi sami sebe darujemo nebeškemu Očetu, dasiravno smo p 0 ^ 1 slabost. Ko mašnik prosi, naj Bog ta naš dar sprejme, kako* je sprejel Abeljnov, Abrahamov in Melkizedekov dar, ne sn* c se ta molitev oberniti tako, kakor da bi bili darovi Abeljn° v ’ Abrahamov in Melkizedekov Bogu prijetniši, kakor njegov s |fl Jezus Kristus, kterega mu na altarju v podobi kruha in vlI,a darujemo; darovi stare zaveze niso bili sami iz sebe Beg 11 prijetni, svojo vrednost pred Bogom so le iz prihodnje K 1 ' 1 " stusove daritve dobivali, ktero so pomenjali in napovedoval'• ampak mašnik prosi Boga le milosti, da bi tudi mi telo 111 kri njegovega Sina darovali s tako nedolžnostjo, s tolikoš * 10 vero, s kolikoršno so pravični možje stare zaveze, AbelJ» Abraham in Melkizedek svoje darove Bogu opravljali , > n , bi toraj na nas pogledal ravno tako milostljivo , kakor se J e nanje milostljivo ozerl. Melkizedekova daritev se sicer i * 110 nuje sveta in brezmadežna, ker je med vsemi darmi st * 11 zaveze naj bolj oznanovala in pomenjala sveto in brezmadežn 0 daritev svete maše, pri kteri se Jezus Kristus v podobi km in vina daruje nebeškemu Očetu. Katoliška cerkev te J Abeljnovo, Abrahamovo in Melkizedekovo daritev pri sve . maši v misel jemlje, da mašnika in nas vse opominja, naj ^ prizadevamo, tem možem enaki biti, če hočemo, da bi Bog 517 — ® a nas pri naj svetejši daritvi tako milostljivo pogledal, kakor aa nje, ko so mu opravljali svoje daritve. Abelj je bil ne¬ dolžen, čistega serca, in akoravno od svojega brata preganjan, v endar le je bil prijazen, pohleven, krotek in poterpežljiv. Abraham je bil poln žive vere , močen in stanoviten v naj Večih skušnjah; na božje povelje je bil precej pripravljen zaklati svojega edinega sina, dosiravno mu je bil Bog obljubil po njegovem Sinu osrečiti vse narode. In nad Melkizedekom, °d kterega nam božje pismo nič drugega ne pove , kakor da jo bil kralj Salemski in duhoven Najvišega , imamo zgled ti¬ hega, skritega in bogaboječega moža, v kterem je gorela lolikošna ljubezen božja, da se ni dal z nobenim časnim opra¬ vilom odverniti od Boga in njegove svete službe. Poglejte, ljubi krislijani! to so čednosti, ki nam jih katoliška cerkev Priporoča z drugo molitevjo po povzdigovanju. 6. Ponižno te prosimo. Mašnik začne zdaj moliti tretjo molitev po povzdigovanju. Globoko priklonjen, v znamnje Ponižne in silne prošnje, in z rokama na altar naslonjenima *ačne : „Ponižno te prosimo, vsegamogočni Bog! reci Prinesti te dari po rokah tvojega svetega angelja na tv oj visoki altar, pred tvoje božje veličastvo, da bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja, (tukaj a ltar poljubi,) in zavžilo presveto i - telo in presveto "h kri (prekriža Jezusovo telo in kri) tvojega Sina, na¬ polnjeni (sebe prekriža) z vso nebeško dobroto in mi¬ lostjo. Po ravno tem Kristusu Gospodu našem. A m en a . Ta molitev zapopada globoke skrivnosti; toraj go¬ vori sveti oče Inocencij lil., da so te besede tako globokega Pomena, da ga človeški um težko zve. Da bi pa vsaj neko¬ liko njih pravi um dosegli, treba nam je vedeti: a) Kaj da so ti darovi, ki mašnik s toliko ponižnostjo Boga prosi, da bi jih rekel prinesti na njegov visok altar, pred njegovo božje obličje; zakaj Jezus Kristus, ki ga na a llarju v podobi kruha in vina darujemo, je ljubi Sin božji, na d kterim ima Bog vse dopadanje, čemu tedaj Boga prositi, na j bi z dopadanjem sprejel ta dar ? 518 b) Zakaj se morajo ti darovi prinesti na visob 1 altar božji, pred božje veličastvo, da jim bodo izvfr Yseh duhovnih dobrot, kteri te dari prejmejo pri svete 111 Obhajilu? c) Kako se morajo umeti besede, s kterimi mašnik prosi* da bi bili ti darovi v nebesa neseni, ki morajo vendar ostati na naših altarjih, da jih mašnik in verniki prejmej 0 in zavžijejo ? d) Kdo je ta angelj, po kterega rokah bi Bog rekel te dari prinesti na njegov visoki altar ? e) Kaj je ta visoki altar božji, na kterega bi 30 prinesli ti darovi? Prejden se da odgovorili na teh pet vprašanj, treba j e še nekaj pomisliti. V stari zavezi so Bogu tudi živino doro' vali, ktero so klali, na kosce razsekali , in nekaj razsekanih koscev Bogu v čast zažigali, da jih je ogenj vse prešinil * očistil in poveličal, in da je bil klavni dar , ko se je njegov dim proti nebesom valil, po dimu, tako rekoč, v nebesa nesen pred božji sedež, da ga je bil Bog, tako rekoč, pervi deležen* in je svoj blagoslov razlil na vse tiste, kteri so se tudi vde- Ježili tega žgavnega daru, in po tem takem z Bogom v druščinjo stopili. — Kar je ta podoba pomenjala, vse to je Jezus Kristus do tanjcega spolnil. Dal se je na križu umorili Bogu v klavni dar, in po svojem od smerti vstajenju je bil obdan z veličast' vom, ktero je živemu ognju enako v njem pokončalo vse* kar je bilo umerljivega in pozemljiskega. In kakor se j e nekdaj dim žgavnih darov proti nebesom valil, da je darov® nesel pred božji sedež; povzdignil se jo tudi Jezus Kristi pri svojem vnebohodu do sedeža nebeškega, od kterega j e bil vzet v neskončno prijeten dar, in s kterim se je pop o1 ' noma zedinil. Jezus Kristus pa je ljudi z Bogom popol' noraa spravil, in jim zaslužil poslati svojega svetega Duha? - 519 - ter ©ga je tudi poslal binkeštno nedeljo. Sveti [Duh tedaj ni poprej mogel poslan bili, kakor po Kristusovem vnebohodu, ar nam tudi sveti aposlelj Janez spričuje, ker pravi : „Sveti Uua ni bil še dan, ker Jezus Kristus ni bil še poveličan 44 . — Te skrivnosti se pa pri daritvi svete maše ponavljajo: oraj pravimo v pervi molitvi po povzdigovanju , da Bogu to a ritev opravljamo v spomin torpljenja, vstajenja in vnebohoda ©zusovega; in v tej tretji molitvi prosimo, naj bo ta dar, ki J e zdaj na našem aitarju skrivnostno zaklan, pred njegovo noje prinesen , kakor je bil v dan Jezusovega vnebohoda prinesen, ko se je bil na križu Bogu v dar zaklani Jezus nebesa vzdignil, in s svojim nebeškim Očetom popol- J 1 °ina sklenil, naj bi se ta na aitarju skrivnostno zaklani dar g z d*>j z Bogom Očetom sklenil, in po tej svoji sklenitvi z u gom nas , ki ga bomo zavžili , napolnil z vsemi milostmi, l ©re izvirajo iz Jezusove sklenitve z Bogom. — Zraven tega pa tudi nikar ne pozabimo , da , kader Je- *usa Kristusa v podobi kruha in vina darujemo , ž njim tudi ® a, ni sebe Bogu v dar prinesemo, in se želimo Jezusovega v 11 , popolnoma navzeli , in ž njim biti enih misel in enih e Ji da bi z Jezusom Kristusom nebeški Oce tudi nas milost- J v° sprejel, ki smo s Kristusom sklenjeni v en dar, in tako * ,c pokrislušani. Dvojna je tedaj daritev, ki jo pri sveti a 8i opravljamo, klere daritvi se ne smete ena od druge lo- ^ '» da se prav umč tretja molitev po povzdigovanju. In da ^‘"o to dvojno danlev lagleje v spominu ohranili, pomislimo, 'našnik v pervi molitvi po povzdigovanju Bogu daruje Je- °vo pravo za nas na svetem križu zaklano telo; in v drugi Sq ltv .' daruje Jezusovo duhovno ž njim zaklano telo , ktero da K -S1 P raV0verni kristijani; in v tej tretji molitvi prosi Boga, k bl v naš prid sprejel to dvojno daritev. Zdaj ko to vemo, °®° I© prav odgovorili na zgornjih pet vprašanj. a ) Kaj so tedaj darovi, za ktere mašnik s toliko po¬ lnostjo Boga prosi, naj bi jih rekel prinesti po rokah nje- Ve ga svetega angelja na njegov visoki altar , pred njegovo 520 božje veličastvo ? — Ti darovi pomenjajo pervič Jezusovo telo in njegovo kri, ktero oboje pri sveti maši Bogu da¬ rujemo, kteri dar tudi sam Jezus Kristus v nebesih in na zemli 1 na našem altarju ravno takrat, kar mašnik opravlja Bogu. Drugič pomenjajo ti darovi nas same, ker pri sveti m° sl tudi sami sebe z Jezusom Kristusom nebeškemu Očetu darujem 0 ? ter ga prosimo, naj daritev nas samih milostljivo sprejme, k el se darujemo sklenjeni z Jezusom Kristusom , kteri je B°g u neskončno prijeten. V lem pomenu, ljubi moji! se ni čuditi, da mašnik s tolikošno ponižnostjo Boga prosi, naj reče p rl ' nesti te dari pred njegovo božje veličastvo, ker daritev ° aS samih sama ob sebi ni vredna od Boga sprejeta biti. b) Zakaj se morajo ti darovi prinesti na visoki alt ar božji, pred božje veličastvo, da jim bodo izvir vso 1 duhovnih dobrot, kteri prejmejo sveto Obhajilo? — če ° ain ti darovi pomenjajo telo in kri Jezusovo , mašnik to B°o® prosi, nas opomniti, da se je moral Jezus Kristus res p‘ e Boga postaviti, in po veličastvu svojega vnebohoda z nebeškm 1 Očetom skleniti, da je na nas razlil milosti, ki nam jih j e 1,1 zaslužil s svojim terpljenjem. Ce tedaj darove vzamemo tem pomenu, mašnik to molitev moli, da nam pred oči post aV1 sad Jezusovega vnebohoda in Jezusove sklenitve z nebeški 0 ! Očetom. Če nam pa ti darovi pomenjajo daritev, po kt erl sami sebe Bogu darujemo , prosimo Boga , da bi bili mi P° Jezusu Kristusu, svojem Sredniku, pred Boga postavljeni, lef z Bogom sklenjeni, da bi bili po Jezusovih besedah vsi eI1< ^ v Bogu Očetu in v Jezusu Kristustu, kakor sta tudi Bog 0°*' in Bog Sin oba eno. c) Koko se morajo omeli besede, s kleriini mašnik Boga prom, da bi bili ,i darovi v nebesa T eni, « morajo vendar na altarju ostati da iili v i • -i • ?a- v7i'i kteri darove nosi pred božje obličje ; zakaj vse to je Kristus. Jezus Kristus je mašnik po duhu, pravi sv. guštin, in klavni dar po telesu. Jezus Kristus je altar Jež«* A'" svoj 0 daritve zavoljo svoje božje peršone, kolikor je človeška tora ž njim združena. In angelj je, ker je naš veliki ®‘ nik, in na tem altarju daritev opravlja. Mašnik med tretjo molitevjo po povzdigovanju pn bese¬ da 5 dah: „Kar nas bo deležnih tega altarja“, altar poljubi, tim pokaže, kako goreče želi po prejemanju svetega obb®J deležen biti tega klavnega daru, in na to stori dva kri enega nad božjo hostijo in enega nad svetim kelihom, ko P sveto telo in presveto kri Jezusovo imenuje , ker po sp r ^ bernjenju pri vsaki besedi, ki telo in kri Jezusovo p°® e >^ križ stori nad sveto hostijo in svetim kelihom, v znamnj^,^ je daritev svete maše z Jezusovo daritevjo na svetem in ena in ista daritev. Na zadnje tudi samega sebe p reK ko pravi : „da bomo napolnjeni z vso nebeško dobro milostjo**, y znamnje, da Boga teh milost le prosi, in J 1 . ^ seči upa po neskončnem zasluženju križanega Jezusa , ima pred očmi pričujočega, in po sklenitvi s križanim som pri svetim Obhajilu. j e po 7. Spomin za mertve. Po tretji molitvi, ki j° J povzdigovanju odmolil, dela mašnik spomin za mertve. — 523 - povzdigne in na persih sklene, ter pravi na božjo hostijo gle- ? a joč: „Spomni se ludi, Gospod! svojih služabnikov U| služabnic, ki so šli pred nami z znamnjem vere, ln sp^ v miru*. Po teh besedah obmolči, in s priklonjeno glavo spomnuje za tiste mertve, za ktere je sosebno dolžen Goliti. Kader jih jo v mislih zimenoval , spet roke razpne, glavo vzdigne, ter začne: ^Prosimo te, Gospod! da te in Vs ®, kteri v Kristusu počivajo, deneš v kraj hladu, luči in miru. Po ravno tem Kristusu Gospodu našem. Amen*. Iz te molitve spoznamo, da daritev svete maše po Uauku katoliške cerkve pomaga le živim, ampak tudi mer- *' v ' tn 5 kteri so sicer v m losti in prijaznosti božji umerli, pa s ° vendar majhne pregreike nad seboj na uni svet nesli, kterih se morajo v vicah očiščevali, ali pa se morajo v vicah pokoriti, da dostoje poki ro, ki so jo že na tem svetu začeli šolati za velike, pa že odpuščene grehe, pa so se poprej iz | e lesa ločili, ko jo dodeli li. Pri sveti maši za mertve moliti J e že od aposteljskih časov v navadi. Sveti Ciril, Jeruzalemski šk°f ( pravi: „Prosimo za tiste, kteri so se v našem občestvu ul* gmajni na uni svet ločili, ker verujemo, da se njih dušam v eliko pomaga z našo molitevjo, ktero pri sveti in strašni da- r ‘lvi za nje opravimo*. Kakor je bila pa njega dni navada, da so se pri spo- ^‘uu za žive na glas brale imena tistih , ki so prinesli pose- . n dar za sveto mašo ; ravno tako so bile tudi na glas brane l^ena tistih merlvih, za ktere se je storil poseben spomin. ašnji pa mašnik takrat, ko za mertve spomin dela, ne- , umolkne, in natihoma spomnuje za vse tiste, za ktere °če sosehno moliti. „Spomni se, Gospod !*, pravi , „svojih Babnikov in služabnic, ki so šli pred nami z znamnjem ^ ere i in spe v miru*. Služabniki in služabnice božje, za lere mašnik Boga prosi, so pa samo tisti, kteri so umerli z ^Uumnjem vere. Z znamnjem vere umerje tisti, kteri je pri ^ukranienlu svetega kersta sprejel sveto Jezusovo vero, in po e J sveti veri tudi živel , in božjo postavo dopolnoval iz lju— e *ui do Boga. Le za take cerkev moli, ker le takim moli- 33 * L - 524 tev pomaga. „KIavni darovi ft , pravi sveti papež Gregor > „klavni darovi, ki jih Bogu za mertvo darujemo, pomagajo samo tistim , kteri so s svojim pobožnim življenjem zaslužili) da se njim prilaste dobre dela, ki jih drugi opravljajo na tem svetu c ‘. Od takih božjih služabnikov in služabnic pravi h« 10 ' liska cerkev , da zdaj v miru spe , ne kakor da bi njih duše nič ne terpele , saj ravno zanje moli, da bi jih Bog rešil i* kraja terpljenja ; ampak zato , ker je navada reči, da v niii' u zaspi, kdor umerje v božji prijaznosti. Smert pravičnih se imenuje v svetem pismu spanje, ker se bodo sodnji dan zhu- dili, in vstali v večno srečno življenje. Ko jih je mašnik premislil, za ktere je sklenil sosebno darovati, začne moliti; ^Prosimo te, Gospod! da te, in vs e > kteri v Kristusu počivajo, deneš v kraj hladu , luči in n»r u ' Po ravno tem Kristusu Gospodu našem. Amen“. Dasiravn 0 tedaj mašnik pri sveti maši le za nektere sosebno spomnuje> le vendar tudi za vse duše v vicah sploh spomni, in je “J toraj clo nobene , ktera bi bila pozabljena, kakor bi utego' misliti kak nevednež. Prosi pa mašnik za verne duše v vica 11 ) da bi jih Bog iz vic rešil, in v nebesa vzel, toraj djal v kraj hladu, luči in miru. Prosi, da bi jih Bog djal kraj hladu, ker ve, koiikauj da verne duše peče, da so vicah zaderžane , in jim ni še dano gledati in vživali B°& 3 po kterem veliko bolj koperne, kakor v poldanski vrocin 1 žejni človek po merzli vodi; ker ve, da se svojih malih g ie hov očiščujejo, ali pokoro , ki so jo bile že na zemlji zače delati za svoje velike že odpuščene grehe, pa je niso p re smertjo dodelale, dodelavajo v ognju, kteri je po besedah s ^' čuti« Avguština huji kakor Yse bolečine , ki se dajo videli, ali le zmisliti, v ognju, proti kteremu je naš ogenj po nauk« hr7e°Vri’ ^ , bi ® B °* ^ ^ kraj luč, i» pokoja. Dasiravno verne jiScV v!?i, Vl "'a in , ’ 0 '" e T- na .en, m,„ tako pCerpekljiv fr “ '”«/' £ * 525 Ve ndar le jih z veliko žalostjo in velikim nepokojem napolnuje °> da so še od Boga odločene in z nezapopadljivim terplje- JjJ e m obložene. Toraj prosi katoliška cerkev po mašnikih, da D| jim Bog skoraj dal solnce nebeškega veselja zasijati, in ^ečni mir j n pokoj vživali. Tega pa Boga prosi po Jezusu ftr, stusu Gospodu našem, ki se je dal na svetem križu Umoriti v naš rešnji dar, in je zdaj na altarju pričujoč v po- °m kruha in vina, da bi po njegovem neskončnem zaslu¬ gi 8 * * 11 verne duše bile vzete iz yic v nebesa, v ta kraj hladu, in miru. Kader vidite, ljubi kristijani! mašnika spomin za mertve ^ e lati; tudi vi spomnujle v svoji molitvi zanje, kar ste jih že P Pe d seboj poslali v dolgo večnost, zlasti za svoje starše, j^ate, sestre, prijatle, znance, dobrotnike in tiste , kterim ste Morebiti pripomogli v kak greh. Prosite Boga, naj jih vdeleži britve svete maše, in jim terpljenje prikrajša in zmanjša za- v oljo neskončnega zasluženja Jezusovega. Prosimo te vsi, ne skončno usmiljeni Bog! za verne duše v vicah, tvoje pri— jatle: Daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. 8. Tudi nam grešnikom. Po dokončanem spominu Za mertve prosi mašnik tudi za se in za vse pričujoče kristi- jatie, naj tudi njim Bog da po tem življenju priti v nebeško ^ e selj e , v družbo božjih svetnikov. Ker pa se, da on in Sr istijani te milosti niso vredni, ki so grešniki, temveč da jo Sme jo upati le od božjega usmiljenja, ako se spokore; toraj Se *daj mašnik poln ponižnosti in kesanja nad svojimi grehi na Pcrsi udari, kakor nekdaj evangeljski cestninar v Jeruzalem- s * le m tempeljnu, in začne molili: „Tudj nam grešnikom, (med temi besedami se udari,) svojim služabnikom, ki v , v °je veliko usmiljenje zaupamo, daj kaj dela (deleža) 111 družbo s tvojimi svetimi aposteljni in mučenci: z Janezom. Štefanom, Matijem, Barnabom, Ignacijem, ^^ksand rom, Marcelinom, Petrom, z Felicito, Per-^ Petuo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo in - 526 z vsemi tvojimi svetniki, v k ter i h družbo, te pr 0 " simo, nas vzemi ne zavoljo našega zasluženja, ° ro " pak zavoljo svoje prizanesljivosti. Po Kristusu GoS- podu našem, po ktercm vse te dobrote, Gospod- vselej stvariš, (zdaj stori tri križe nad sveto hostijo in ke¬ lihom, rekoč:) posvetiš, i* oživljaš, -j- blagosloviš, in nam podeliš*. Na to odkrije belih, poklekne z desni * 11 kolenom iz časti do Jezusa Kristusa v podobi kruha in vm a pričujočega, vzame sveto hostijo v desnico, in z levico prif 6 za kelih, ter s sveto hostijo tri križe stori nad kelihom, dv° pa med kelihom in seboj, in pripoveduje, križe delajoč, da sc Bogu Očetu vsa čast in slava godi po Jezusu Kristusu, k el pravi: „Po njem, (po Jezusu Kristusu,) ž njim in v nj en ! je tebi, Bogu Očetu vsegamogočnemu, v edinost 1 svetega Duha vsa čast in slava skoz vse veke vekov • In služabnik odgovori: „Amen“. Med besedami: „vsa čas in slava* mašnik kelih s sveto hostijo nekoliko povzdigne. Pred povzdigovanjem se mašnik in kristijani tudi sklenej 0 s svetniki božjimi, toda iz drugega cilj in konca , kakor p° povzdigovanju. Pred povzdigovanjem se zato sklenemo s svet" niki božjimi, da bi ž njimi sklenjeni opravili daritev svete maše, ker upamo poprej uslišani biti, ako smo ž njimi zdru¬ ženi v svojih prošnjah; po povzdigovanju pa zato, da bi tudi nas po smerti vzel v njih družbo. Ker tedaj katolisk cerkev v tej molitvi Boga prosi, da bi bili tudi mi v nebesf vzeti, toraj imenuje svetnike iz več stanov: imenuje svetcg 0 Janeza Kerstnika zmed prerokov, svetega Štefana zmed diako¬ nov, svetega Matija zmed aposteljnov, svetega Barnaba učencev Jezusovih, svetega Ignacija in Aleksandra zmed šk°- fov , svetega Marcelina zmed mašnikov, svetpga Petra zu> e levitov, ker je imel le male blagoslove, sveto Felicito in petuo iz zakonskega stanu, sveto Agato, Lucijo, Nežo, CeciDj 0 in Anastazijo zmed devic. Imenuje pa zato svetnike in svet¬ nice iz več stanov, da bi na robastem polu proti nebesom obupali, ampak se stanovitno vojskovali s svojimi dušnimi sov¬ ražniki, da dosežemo venec življenja, kakor niso obupali, aU1 — 527 — P 8 * 5 so se junaško vojskovali svetniki, kteri so bili vdani rav no tolikim slabostim, kakor mi, v ravno tolikih, če ne še ^ih skušnjavah, kakor mi. Če so se svetniki zamogli zve- li bili /j, *» zakaj bi se pa mi ne ? Sicer je bila navada, da so v tej molitvi imenovani svetniki tistega kraja , v kterem l e . je brala sveta maša; pozneje so pa iz pošlovanja do 'Mske cerkve začele tudi druge cerkve imenovati le tiste SVe lnike, kteri so bili v Rimski cerkvi imenovani. Toraj so P a tudi v zgornji molitvi imenovani samo tisti mučenci, kteri ?° v Rimski cerkvi terpeli. Vsak kristijan tedaj, naj bo stanu ere ?a hoče, je v stanu zveličati se ; Bog je že v vseh sta- n ° V| h imel zveste služabnike, kteri so pobožno živeli s po- tn °čjo milosti božje, če so v kterem stanu veče nevarnosti, So pa tudi milosti obilniše, ki jih kristjani takega stanu dobi— ! a |° °d Boga ; sami ob sebi, iz svoje lastne moči že tako nič obrega ne moremo storiti. Toraj pa tudi mašnik moli: „V e rih družbo, te prosimo, nas vzemi ne zavoljo našega zaslu- * etl j a , ampak zavoljo svoje prizanesljivostiKo bi Bog gledal na naše zasluženje, ko bi nas ne sodil po svoji neskončni ^jlosli; nikoli bi nobeden človek pri sodbi ne obstal, ker bi e tudi naše dobre dela prazne, ko bi vrednosti ne prejemale božje milosti. Toraj je zdihoval sveti Avguštin , rekoč : orje tudi takemu življenju , ki ga ljudje močno hvalijo, ko §ro pa ti, o Bog, brez usmiljenja sodil!“ Zgornjo molitev sklene mašnik z navadnimi besedami; p 0 Kristusu Gospodu našem: po kterem vse te dobrote, °spod! vselej slvariš, posvečuješ, oživljaš, blagoslovljaš, in k m podeliš*. (S temi besedami so njega dni blagoslavljali k|roh in vino, kterega so potlej konec maše razdelili med tiste, p roso še smeli k svetemu Obhajilu pristopili. Rimski papež Khijan je v tretjem veku po Kristusu tudi zapovedal, naj j ov sroije, med, meso, zeljišča in druge -take reči na altar po- . Ze j in od mašnika blagoslove med sveto mašo pred Očena- Boga milost sprositi, da bi vse te dari zavžili v 'roroje, in ga zahvalili za te dari, kteri jih . P° R zusu Kristusu stvari, in posveti, ker jih odtegne hudičevi °blasti; jih oživi, ker jim daje moč ohranovati naše telesno 528 - življenje; jih blagoslovi, ker jih v naš prid obrača; na 111 jih podeli, da jih vživamo. Na te dari so bile tedaj obC' njene besede: „Po kterem vse te dobrote, Gospod! vselej stvariš, posvetiš, oživiš, blagosloviš, in nam podeliš". To bte' goslovljenje je zdaj med sveto mašo nehalo , in se prenesi 0 na nektere čase, postavim na veliko noč; pa se vendar 10 besede še zdaj molijo med sveto mašo, ker se obračajo na kruh in vino, ki se pri sveti maši telo in kri Jezusovo.) In med temi besedami nad sveto hostijo in nad kelihom tri križe , kteri nas opona*" j njajo, da je ta daritev svete maše ena z daritevjo , ki j° l e Jezus Kristus na svetem križu opravil, Z zgorej omenjen' 10 ! besedami mašnik Boga bvali, da je po Jezusu Kristusu te d° rl stvaril, stvaril kruh in vino, ki je zdaj spreobernjeno v J°' zusovo telo in njegovo kri; da le dari posveti, da je ravn° kruh in vino zmed drugih reči izvolil v daritev svete ma se ’ da te dari oživi, da kruh in vino, ki je oboje brez življenj 9 * spremeni v živo kri Jezusovo; da te dari blago sl ta sveti zakrament v teh podobah izvir vsega bi vseh milost; da nam jih podeli, nam pusti ta svet pri svetem Obhajilu zavžiti, in se po tem takem vdeležiti l e nekervave daritve in Jezusovega zasluženja. Po Zadnje besede pete molitve po povzdigovanju so: njem (Jezusu Kristusu.) ž njim in v njem je tebi, Bogu Oc e,[1 vsegamogočnemu, v edinosti svetega Duha vsa čast in sla^ a skoz vse veke vekov. Amen." Te besede nam pokažejo, 0 zamore samo Jezus Kristus Bogu dati tisto čast in slavo, ki s ° mu jo vse stvari v nebesih in na zemlji dolžne. To čast > slavo je Bogu tudi dal s svojim terpljenjem in svojo sine r, J°’ zakaj s svojo smertjo je razžaljenemu Očetu nebeškemu stil za grehe vsega sveta, in po spreobernjenju narodov Bogu mu povernil čast in slavo, ktera se mu toliko tisuo e ni dajala, dokler ga narodi niso spoznali. To čast in sl° v0 vživajo zdaj vse tri božje osebe ali peršone, Oče, Sin •' sveti Duh, in jo bodo vživale vekomaj. Bog Oče j<> po Jezusu Kristusu, ker je Jezus Kristus grešni človeški lov), ua r agoslova zakrament po vsi prava- spreminjat 9 * stori mašnik j — 529 - 1 n jim spravil, in ga k spoznanju pravega Boga pripeljal, da tou zdaj čast in slavo daje ; jo vživa z Jezusom Kristusom , l?er je Jezus Kristus z Bogom Očetom enak Bog; jo vživa v Jezusu Kristusu , v njegovi božji natori , v njegovem božjem “'stvu, ki je eno in isto v Sinu , ktero v Očetu. Sveti Duh |° čast in slavo tudi z Bogom Očetom in Sinom vživa, ker se ' z Boga Očeta in Sina izhaja, in je ž njima enak Bog od ve- *°maj, in enak Bog vekomaj ostane. Ker je tedaj Jezus Kri- stns s svojo smerljo na svetem križu Bogu nazaj dal čast, ki So mu jo bile, tako rekoč, odvzele hudobije narodov, pri Sve li maši pa se ponavlja ravno ta Jezusova daritev na sve- križu; toraj stori mašnik s sveto hostijo tri križe nad mhhom, koder izgovarja: „Po njem, ž njim in v njem“. !° r i tedaj v znamnje, da je ta sveta hostija in sveta kri, ki k J e zdaj mašnik v rokah derži, ravno tisti Jezus Kristus , er ' je bil na svetem križu umorjen, in se toraj ponavlja n jegova na svetem križu opravljena daritev, s ktero je Bogu Vs ° čast in slavo skazal, in mu jo še zdaj skazuje po po¬ bijanju te daritve. Na to stori dva križa s sveto hostijo ltle, l kelihom in seboj nad altarjem, ko ravno Boga Očeta in Sv etega Duha imenuje, rekoč: „jc tebi Bogu Očetu vsemogoč¬ emu, v edinosti svetega Duha vsa čast in slava“ ; ker se jima ^ P° Jezusovi smerti na svetem križu vsa čast in slava zgodila. e stori ju pa nad kelihom, ko te dve božje osebi imenuje, v j a mnje, da niste te dve božje osebe s telesom in kervjo Rusovo sklenjene v eno osebo, ampak ju stori nad altarjem, SI ; Se jo Bogu Očetu in svetemu Duhu zgodila vsa čast in Va z Jezusovo smertjo na svetem križu, kterega podoba je a r. Veliko križev stori mašnik pri sveti maši , pa vsi nas opomnujejo te resnice, da je naše češčenje, naša hvala, t 1 Itev > naše delo in naša služba božja le po neskončnem « S H) užen j u križanega Jezusa, s kterim se sklepamo, Bogu do- ^ jj Va< Ko mašnik pravi: „vsa čast in slava“, kelih s sveto ^ ?. 'i° VI ’ed nekoliko povzdigne, v znamnje, da mislimo in r,.;" 00 ,a c * ar ’ smo ga od Boga prejeli, spet Bogu , tako j, ' c ni, znj dati, in da l očemo le po Jezusu Kristusu, ž njim v njem Boga vsegamogočnega Očeta po svoji dolžnosti - 530 — častiti in slaviti, ker spoznamo, da smo le po Jezusu Kristusu v stanu, Bogu vredno čast in slavo dajati, zato ko je Jezus Kristus naš srednik , po kterem imamo pristop do Boga; d a smo mu v stanu, le z Jezusom Kristusom vredno čast in slavo dajati, zato ko je le on Bogu popolnoma prijeten veliki maš' nik, ki je Očetu v vseh rečeh popolnoma enak, in toraj l 0 on naše darove in molitve pred božji sedež na visoki altai' božji poklada, in Bogu prijetne stori, s kterimi bodimo tudi mi sklenjeni, da bomo Bogu všeč; da smo v stanu le v Je- zusu Kristusu Bogu vso čast in slavo dajati, če smo namreč v njegovi cerkvi, in toraj udje njegovega duhovnega teles®- (Mašnik kelih s sveto hostijo nekoliko povzdigne tudi v spo¬ min nekdajnega povzdigovanja. Njega dni niso precej P° spreobernjenju svete hostije povzdigovali, da bi jo ljudstvo molilo, kakor dandanašnji, ampak še le pri besedah: „vsa čast in slava a , pri kterih mašnik zdaj sveto hostijo s kelihom I 0 nekoliko povzdigne. Sedajno povzdigovanje precej po spre- obernjenju se je še le v dvanajstem stoletju pričelo. In to j e katoliška cerkev zapovedala zavoljo krivih naukov diakon 11 Berengarja, ki jih je trosil od presvetega rešnjega telesa presvete rešnje kervi. Da bi katoliška cerkev svoje otrok® ovarovala takega zapeljivca, in ljudi v ozir svetega rešnje ? 0 telesa in presvete rešnje kervi v pravi veri poterdila ; zapo¬ kala je, naj se vselej pri sveti maši precej po spreobernje- njn sveto rešnje telo in sveta rešnja kri ljudem pokaže, da \ sebi obudd živo vero, da kruh, ki je bil doslej na altarju, 1,1 več kruh, ampak je telo Jezusovo, in vino ni več vino, pak je kri Jezusova, da so le še same zunanje podobe p° prejšnjega kruha in vina ostale. Zapovedala je tudi katolišk 0 cerkev, da kakor verniki vidijo mašnika pred živim Knstusort 1 v podobi kruha pričujočim do tal ponižati se, in z desnim ko- ’ L/vŽli bož ) 0 Je¬ lenom pnpogovati se v znamnje, da Jezusa moli in po časti, naj tudi kristijani po cerkvi na kolena popadajo, in zusa z globoko ponižnostjo molijo. Toraj se pri povzdigo¬ vanju žvenklja, da bi vsi kristjani po vseh kotih cerkve J«" zusa molili, ako ga ravno ne vidijo povzdigovati; tudi se Pf 1 nekterih mašah pozvanja, da bi ljudje tudi po domovih in n i‘" — 531 - Va h vedeli, kdaj je povzdigovanje, da bi toraj ondi , kjer so , Pokleknili, in Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina pričujo— Ce ga molili. Precej sperva so le božjo hostijo povzdigovali, ne pa tudi keliha , zato ko so ljudje pri povzdigovanju svetega r ešnjega telesa vsi čisto na obraze popadali, in se od svete Š r °ze niso upali dolgo časa povzdigniti svojih oči; zastonj bi ^ bil tedaj kelih povzdigoval, nobeden bi ga ne bil videl, homaj j e kakih poltretje sto let, kar se je po vseh krajih za- Ce bi ta navada, da se tudi kelh povzdiguje.) 9. Zdaj so tihe molitve , ki so se bile po „Sanktusu a * a čele, končane. O ljubi moji kristjani 1 nikar ne pozabite , a J e po povzdigovanju tje do zavživanja med nami pričujoč , ezils Kristus v podobi kruha in vina z dušo in telesom, s erv jo in mesom , po božji in človeški natori. Kako se mo- j^tno toraj pri tem delu svele maše obnašati? kako vesti? «'kor se svetniki v nebesih obnašajo do pravega živega Boga, 1 ga obličje v obličje gledajo; taki bodimo tudi mi na zemlji 0 presvetega rešnjega Telesa in presvete rešnje hervi. Vsi 0, hmo v Jezusa zamaknjeni, vsi v molitvi, vsi v veselju in Va 'i božji, vsi v sveti ljubezni do ljudi. Ves svet naj nas , nitle » ko imamo Jezusa Kristusa pred seboj na altarju ; le čast a slava božja nas navdajaj. Z hvaležnostjo in s terdnim skle- novo življenje po Bogu začeti, premišljujmo , da imamo . a a ltarju Jezusa Kristusa, svojega božjega prijatla, kteri je ® dostikrat potolažil razžaljenega Očeta nebeškega, da nas ni ar 'l s svojo mogočno roko, kakor smo zaslužili s svojimi §reh '> Amen. L - 532 - XL. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dandanes bere. Od Očenaša do obhajilne molitve. — 1. Tihe maše drugi del sem vam zadnjič razložil, ter razlagal molitve in svete obrede , ki se molijo in obveršujej 0 od povzdigovanja do očenaša. 2. Idimo danes dalje s tim razlaganjem: F) Od Očenaša do obhajilne molitve. Očenaš. Tihe molitve, ki so se po „sanktusu“ začel 6 ; se končajo s peto molitevjo po povzdigovanju; prično se z J molitve, s kterimi katoliška cerkev mašnika in vernike P r ^ pravlja, po vrednem prejeti sveto obhajilo. Ker pa katolik ‘ cerkev med vsemi molitvami lepše in imenitniše ne p° z ^ memo „Očenaša“, ki ga je sam Jezus Kristus učil od bese do besede ; zapovedala je, naj se mašnik in Kristijani P r< ^ vsemi drugimi molitvami z molitevjo svetega „Očenoša“ P r ^ pravljajo za dala, ker „ njah v sebi zapopada vse, česar koli sme kristijan od želeti, in Boga prositi za dušo in telo, in ker tudi ne more Boga potrebnih duhovnih in telesnih dobrot lepši in spodob' 1 prositi, kakor ravno z molitevjo svetega „Očenaša a , ki S a J sveto obhajilo. In to je po vsi pravici z a P u ^„ Očenaš“ po nauku svetih očakov v sedmerih P^ a - 533 - “°*ji Siu učil; zakaj „Io Bog*, govori Terlulijan , „je bil v s tanu ljudi podučiti, kako da hoče Bog prošen biti*. Toraj pa aposteljni tolikošno spoštovanje do „Očenaša*, in toli— "°šno zaupanje v moč te Gospodove molitve imeli , da po s P r ičevanju svetega Gregorja Velikega med povzdigovanjem in * a vživanjem niso nobene druge molitve molili, kakor „Očenaš*. ep ve čase keršanstva je bila pa tudi navada, da so vsi, ko- *"°r jih je bilo pri sveti maši pričujočih, „Oeenaš* na glas ni °lili; dandanašnji ga pa le mašnik na glas moli, in vsi pri— Cu j°či bi ga mogli natiboma moliti , in se po tem takem z Nosnikom skleniti. Toraj jih tudi mašnik, prejden začne „Oče- na glas moliti, k molitvi opominja, ker pravi: „Molimo wremus)“. In da bi verniki tolikanj bolj spoštovali Gospodovo Molitev, ktero imenuje Terlulijan „ kratek zapopadek celega petega evangelija*, in se ne zbali, ko so grešniki, Boga "Nenovati svojega Očeta, ter ž njim prav ko otroci govoriti , ga z otročjim zaupanjem prositi , pove jim mašnik še , da m ^ je sam Jezus Kristus zapovedal to molitev moliti, ko pravi: )j4Zveličarjevo zapovedjo opominjani in n jegovim božjim naukom podučeni si u p a- 0 r e č i*. In po teh besedah še le začne „Ocenaš* moliti, Pe k°c :„Očenaš, kterisi v nebesih. Posve- j 5 e n o bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kra- J e s t v o. Zgodi se tvoja volja, kakor v ne- v e s i h, tako na zemlji. Daj nam danes naš ^ s a k d a n j i kruh. In odpusti nam naše dolge, j a k o r tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. v tl . na s ne vpelji v škušnjavo*. In služabnik mu j^Btenu vernikov odgovori: „Tetnveč reši nas zlega*. . Pašnik na to pravi : „A m e n* ; in s to besedo poterdi J e vernikov , naj bi Bog od njega in njih odvernil Se hudo. 3. R e š i n a s , p r o s i m o. Ker mašnik želi, da bi ®°g od njega in vseh kristijonov odvernil vse hudo , razloži * a dnjo p ro šnjo „Očenaša* : „Temvec reši nas zlega*, s temi bedami, da po izgovorjenem „Amen“ dalje tako le moli: v - 534 — s o „R e š i nas, prosimo, Gospod Bog! vseh z l e ' gov, preteklih, sedajnih in prihodnjih, i n n 8 prošnjo svete, častite vselej device in b o ž J e matere Marije, svojih svetih aposteIj n °^ Petra in Pavla, Andreja in vseh svetni ko v ’ daj usmiljeno mir v naših dneh, da bomo pomočjo tvoje milosti podpirani vselej br® greha, in obvarovani vse z m o t e“. Kteri p a * ti pretekli, sedajni in prihodnji zlegi ? ali ktero je tisto P re teklo, sedajno in prihodnje hudo, kterega želimo in P roS '‘^ rešeni biti? Pretekli zlegi so naši storjeni grehi in * slabi nnstopki , ki so jih grehi ali v nas ali pa v drugih z ‘ seboj popustili : v nas, postavim, s tim, da so nošo poželji v °^ huje razdražili, in njeno moč povišali, zakaj več ko se P° željivosti dovoli, več še poželi; v drugih pa s tim, da jih z grehi pohujšali, ktero pohujšanje morebiti na dnu serca ko malopridno seme v zemlji tiči, in ob priložno s požene, in grenki sad hudobije obrodi. Sedanje z 1 e ^ imenujemo pa vse tisto hudo, ktero nas zdaj ali na duši na telesu stiska, postavim bolezen, žalost, britkost, ali njave, ki nam jih napravlja ali meso, ali hudi duh, ali p a gV v Pr i h o d n j i z 1 e g i so pa vse tiste reči, ktere bi riaS prihodnje vtegnile poškodovati ali na duši ali pa na tete so tedaj vse zapeljive in pregrešne priložnosti, v ktere vtegnili še priti, so časne in večne kazni, ktere greh za boj vodi. V lej molitvi mašnik Boga tudi prosi, naj mir da na zemlji ves čas našega življenja, namreč z u n a 0 J mir, kterega vojska, punti in preganjanje razdero, in n 0 r a n j i mir, kterega ima , kdor koli z Bogom in bližnji« 1 ljubezni in sveti prijaznosti živi; da bi nas toraj obvaro^ greha in vse zmote, ker greh prežene notranji mir, zmote P tudi zunanji mir razdero. Da bi mašnik ta mir ložej dose£ e od Boga , sklene svojo prošnjo s prošnjo device Marije, he ■ -->=>- 1 l:_ ..... .. __ nlll » J® O ' * J je ona rodila kralja miru, rodila Jezusa Kristusa, kteri n« notranji in zunanji mir zadobil s svojo smertjo na križu; s prošnjo svetih aposteljnov Petra in Pavla in sve te 535 - k® r so zlasti ti trije ta notranji in zunanji mir z oznanovanjem Rusovih naukov po svetu razširjali. Med to molitevjo vzame mašnik božjo skledico v desno r °ko, in ker nam je le Jezus Kristus s svojo smertjo na sve- tem križu zadobil pravi mir, skledica pa je Jezusova podoba 1,1 posoda, (zdaj vanjo se dene Jezusovo rešnje telo, ktero se v znnmnje tega miru zavživa;) prekriža se mašnik s skledico v spomin, da nam ta mir le s križa ali z Jezusove sinerti na ® v etem križu izvira, in jo tudi v znamnje tega miru poljubi, pravi; ,,daj usmiljeno mir v naših dnek“, ter nanjo dene Jezusovo rešnje telo. 4. Prelom svete hostije. Ko je mašnik sveto fešnje telo na božjo skledico djal, odkrije kelih , poklekne P r ed Jezusom v podobi kruha in vina pričujočim z desnim kolenom do tal, vstane in vzame s skledice sveto hostijo, ter j° nad kelihom s sveto grozo čez sredo prelomi, in polovico, k' jo dobi v desno roko, na skledico položi, ter skončuje med lomljenjem hostije poprejšnjo molitev, rekoč: „P o ravno le m Gospodu našem Jezusu Kristusu, Sinu 1 v ° j e m , kteri s teboj živi in kraljuje y edinosti Sv etega Duha Bog“: in od une polovice še košček odlomi, polovico spet na skledico položi, mali košček pa še v desni r °ci med pervima perstoma nad kelihom derži, in na glas ^Ije moli, rekoč: „S k o z vse veke veko v“. Služabnik tou odgovori: „Araen“. Mašnik stori po tem s koščikom SVe le hostije tri križe nad kelihom, in reče kristijanom : „Mir gospodov bodi vedno z vami“. Služabnik mu v Iroonu kristijanov odgovori: „In s tvojim duhom“. Mašnik s pusti zdaj koščik svete hostije v kelih , da se s presveto rešnjo kervjo zmeša, in moli med lem - : „Ta zmes in p o- Sve čba telesa in kervi Gospoda našega Jezusa Kri- s lusa bodi nam, ki jo prejememo, v večno življenje. Amen*. In kelih spet zakrije. Mašnik tedaj sveto hostijo pred Obhajilom prelomi, pa le 536 - podobo kruha prelomi, ne pa Jezusovega telesa. Jezusovo telo je po vstajenju od smerti neumerljivo, častitljivo, nič V0 C ne more terpeti , se nič več ne da razdeliti , zmerom osla 110 celo, v kakoršnem je od smerti vstal, v nebesa šel, in sed' ob desnici, in v vseh delih hostije je ves pričujoč. Prelom 1 pa mašnik pred Obhajilom podobo kruha : a) zato, da Jezusa Kristusa posnema , kteri je tudi p 11 zadnji večerji kruh razlomil, prejden je v njegovi podobi ap°" sleljnom svoje telo dal zavžiti rekoč: ^Vzemite, in jejte, 10 je moje telo w ; b) zalo, ker so njega dni več kruhov v Obhajilo ma s ' niha in vernikov spreobernili, in jih pred Obhajilom prelomih da je vsak vernik kak košček prejel; c) jo zato prelomi, da nas bolj y živo, kakor dosib' malo, opominja ločenja Jezusove duše od telesa ob njeg° vl smerti, ktere spomin pri sveti maši obhajamo. Pri starovercih je navada, da sveto hostijo v štiri dele razdele; pervi košček je za mašnika, drugi za Obhajilo kri' slijanov , tretji za bolnike, in četerfi se spusti v kelih med sveto rešnjo kri. V Rmisko-katoliški cerkvi se pa vselej tri dele razdeli, kterih manjšega v kelih med sveto rešuje krj spusti, veča dva pa sam zavžije. Njega dni je mašnik tudj sveto hostijo, ktera je bila pa veliko veča od sedajmh, na ir« kosce razlomil; eden kosec je med sveto rešnjo kri v kelib spustil, enega je sam zavžil, tretjega je pa še razlomil, m,* njim vernike obhajal. Znamnje te navade se še zdaj ohran# pri veliki papeževi maši, ker papež tretji kosec svete b 0 ' slije na dva kraja razdele, in ž njima svoja levita, diakona i» subdiakona, obhajajo. Dandanašnji zavžije mašnik sam dv a veča kosca svete hostije, ker imamo za druge kristijane i® bolnike nalašč narejene manjše hostije, ki se vedno v cerk'' 1 hranijo v posebni posodi, ki se imenuje ciborij ali hra¬ nilnica. - 537 - Z manjšim koscem svete hostije stori mašnik tri križe Ra d kelihom, ko pravi: „Mir Gospodov bodi vedno z vami“. ® ir > ki ga mašnik s temi besedami krislijanom vošči , ni tisti 5 ki ga svet svojim služabnikom daje , ampak je Gospodov mir, namreč mir z Bogom, mir seboj , mir z bliž¬ am. Mir z Bogom ima človek, kader po njegovi sveti volji rav na, i n po njegovih svetih naukih živi ; greh pa razdere mi r med Bogom in človekom. Mir sam seboj ima človek, ka- *| er je njegova vest č sta in toraj mirna, ker mu nima nič hudega očitati. Mir z bližnjim ima človek, kader ž njim v Sv eti prijaznosti živi, se ž njim ne prepira, ampak njegove Nabosti z ljubeznijo prenaša. Glejte, to je Gospodov mir, ki Ra »‘ ga mašnik vošči. — Med besedami : „M.r Gospodov bodi pililo z vami", stori mašnik tri kr že, ker nam je Jezus hiistus s svojo smeri jo na svetem križu ta mir zadobil. Mir * Gogom nam je zadobil, ko je s svojo smertjo na svetem r 'žu zbrisal naše grehe, in toraj po besedah božjega pisma dolžni list pribil na znamnje svetega križa. Ravno s tim, ~ 1151 jJlIUll im -- ^ a nas je z Bogom spravil, zadobil nam je mir z našo vestjo, er vest v božji prijaznosti svoj pokoj najde, in opravičenega c '°veka več ne pika, temveč ga napolnuje z notranjim ve¬ tjem, in navdaja s poterpljenjem v križih, ker mu kaže un- ra J groba tolikošnjo veselje, ki ga še ni okusilo nobeno člo- ^ e ško serce na tem svetu. Mir z bližnjim nam je zadobil na ■ • * - — — a/. ma/l •esjto serce na tem svetu. Mir z bližnjim nam jo .- Sv etem križu, ker je med Judi in neverniki, ki so se me f e boj sovražili, poderl listo steno, ktera je njih serca ločila, in spreohernjene Jude in nevernike združil v eno duhovno in ker nam je oznanil vero , ktera zlasti keršansko bra¬ lsko ljubezen zapoveduje, in uči moliti za tiste, ki nas pre¬ sojajo, in nam je zasluži! tudi milost in pomoč, s ktero nam mogoče bližnjega sveto ljubiti, če nas tudi preganja. Ta Gospodov mir tedaj, moji preljubi! vam mašnik vošči 7i živini Kristusom v roči, ker vam jo ta mir tolikanj potreben, slasti če mislite k angeljski mizi pristopiti. Ta mir je dragi Sa d svete maše ; ta mir , ako ga imate in ohranite, pripeljal Vas bo gotovo v kraj večnega miru , v kraj večne ljubezni, v s Veti raj. a. iVt pogl. L 34 - 538 ~ Ko je mašnik s koščikom svete hostije v roči kristijano® Gospodov mir odvoščil, spusti ga med molitevjo v sveto i' eS ' njo kri, da se ž njo zmeša. Kaj pa pomenja zmešanje J 6 ® 1 sovega telesa ž njegovo presveto rešnjo kervjo ? To * I,ie ' sanje nas opominja, da so njega dni navado imeli, kose svete hostije devati med tisto nespreobernjeno vino, ktero s° vernikom piti dajali, dokler so jih še v ^obeh podobah obha jali. Ob velikih praznikih namreč, ko so večidel vsi veruj k svetemu Obhajilu pristopili, niso lahko spreobernili ton vina v kri Jezusovo, da bi ž njo obhajali vse vernike, je tedaj Jezusove kervi zmanjkalo, vlili so nekoliko nespreobei’ njenega vina v kelih; in da bi bilo to vino vsaj posvečenj čeravno ne spreobernjeno v Jezusovo kri, kanil je n,asn nekaj kapelj Jezusove kervi v kelih, ali pa nekoliko sve hostije vanj spustil, da je po tem takem vino vsaj posve ^ Ta košček svete hostije je diakon po obhajilu kristijanov vžil, ko je kelih zbrisoval Ostanek te navade se vidi veliki petik, ker mašnik ta dan ne mašuje, ampak iz božj^ groba vzame sveto hostijo, ki jo je poprejšnji dan, veliki tertik, v Jezusovo telo spreobernil, in nalašč za to mašo p‘ pravil. Toraj vidite veliki petik, da se sveta hostija P 1 sveto mašo iz božjega groba v procesiji prinese na altar. tej maši ni Jezusove kervi v podobi vina, ker mašnik v ne spreoberne, in toraj tudi keliha ne povzdiguje, ampak sa sveto hostijo. Ker se tedaj mašnik veliki petek ne more 0 hajati z obema podobama, spusti košček svete hostije f*® vino, ki ga je v kelih vlil, da ga s primešanjem svete hos U vsaj posveti, in po tem Jezusovo rešnje telo zavžije, in V1 iz keliha popije. Vino se s tem ne spreoberne v Jezuso kri, če se nekoliko kapelj Jezusove kervi ali pa košček s v hostije vanj spusti, ker je sveta cerkev vselej verovala, d», kruh in vino spreoberne le z Jezusovimi besedami nad k fU <( „To je moje te!o“, in nad vino : „To je kelih moje kervi ? po tem takem se le posveti, pa še zmerom vino ostane. Zmešanje Jezusovega telesa z rešnjo kervjo pa še vse imenitnišega pomenja. Pomenja nek^j - 539 a) združenje Jezusovega telesa ž njegovo kervjo in ž Njegovo dušo v grobu, in Jezusovo častito od smerti vstajenje, 1(1 Jezusovo popolno sklen tev z nebeškim Očetom po njego- v em vnebohodu , s klero sklenilevjo je svojo na svetem križu °P ra vljeno daritev končal. Dozdaj se je v daritvi sveie maše P r ennšljevalo zlasti terpljenje in smeri Jezusova ; toraj sle bile v * a spomiu podobi kruha in vina ena od druge ločene, ker l e je ob terpljenju in smerti Jezusovi tudi kri od telesa ločila. . aa J pa se tudi obhaja spomin Jezusovega od smerti vstajenja vnebohoda, ker je sveta maša spomin vsega Kristusovega * a n as storjenega odrešenja; toraj se v spomin Jezusovega od f lllerl i vstajenja in vnebohoda sveta hostija zmeša z rešnjo l ‘ v J°, ker se je ob Jezusovem od smerti vstajenju kri skle- la s telesom. — To zmešanje pomenja pri k) združenje in sklenitev Jezusa Kristusa z človekom jj“ svetem Obhajilu. Kakor se sveta hostija sklene z rešnjo * erv jo, tako se sklene tudi Jezus z človekom , kteri ga po .no prejme; in kakor se sveta hostija navzame Jezusove ^ snje kervi, ravno tako naj se tudi kristijan Jezusovega duha p Vzaf ne pri svetem Obhajilu. O da bi se ga pač tudi navzel! jJ' 1 svetem Obhajilu prejmemo Jezusa od smerti vstalšega, v 6ri ni več umeri; da bi pač tudi mi po svetem Obhajilu kak ** ,C uinern ’ se vec v sraer ^ ne grehe ne povernili! S ne umerli lepimi opravki pač katoliška cerkev mašnika in vernike g Povija k svetemu Obhajilu I zlivala tebi, neskončno usmiljeni g “$ večna hvala tebi, da si nas brez našega zasluženja po Poi^' v katoliško cerkev poklical! — To zmešanje g 0 ^ ve ° n<:> sklenitev Jezusovega duhovnega telesa z Bo- jjj , v nebesih. Jezus Kristus, glava tega duhovnega telesa, pijani, njegovi služabniki, udje tega telesa, se bodo v v es| h popolnoma sklenili z Bogom Očetom , da bo Bog vse J( t Se ®> in v tej sklenitvi bodo vživali večni mir in pokoj. kgj-fj sklenitvi z Bogom v nebesih nas pripravlja sveto Ob- °’ ako ga vredno prejmemo; toraj moli mašnik , ko kos- 34 * f — 540 - ček svete hostije med sveto rešnjo kri spusti in pravi: **^ 8 zmes in posvečba telesa in kervi Gospoda našega Jezusa K 1 ' 1 ' stusa nam bodi, ki jo prejmemo, v večno življenje. Amen‘"- 5. Jagnje božje. Ko je mašnik košček svet e hostije v kelih spustil, in kelih pokril, poklekne z desnim ko¬ lenom , in s tim Jezusu v tem presvetem zakramentu skt> ze božjo čast, spet vstane, in priklonjen proti Jezusu reče: „Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveto* usmili se n a s!“ (in se na persi udari.) »Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta* usmili se nas!* (se spet na persi udari.) »Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta* daj nam mir!« (se tretjič na persi udari.) (Papež Sergij je zapovedal, naj mašnik po prelomljen 11 svete hostije trikrat na persi vdari in vse trikrat reče: nje božje, ki odjemlješ grehe sveta , usmili se nas !“ Še )e čez nekaj časa je Rimska cerkev po spričevanju Inocencija ^ ‘ zavoljo velikih nadlog ukazala, naj se v tretje namesto : ** uS ' mili se nas!« reče : »daj nam mir !« — Pri černih mašah * e ne reče »usmili se nas!« ampak „daj jim pokoj!« in v treU e: vdaj jim večni pokoj !« in mašnik se ne udari na persi, v znamnje, da Jezusa, njega Jagnje božje, veliko bolj za mert ve kakor za-se prosi.) Dozdaj je mašnik pri sveti maši vse svoje molitve l e 1,8 nebeškega Očeta obračal, in ga potrebnih dobrot po JM" 5 " Kristusu prosil, ker si je dozdaj Jezusa Kristusa mislil umorj^ 0 Jagnje božje, klavni dar. Zdaj pa po zme šanju hostije * ^ njo kervjo si ga misli častito od smerti vstalšega in sedečeg* ob desnici Boga Očeta; toraj se oberne k samemu Kristusu oži^ in se ž njim v prijazen pogovor poda, da bi v sebi veče zaupanje do njega, in se ložeje podstopil ga prejet* el 541 Sv °je slabostim vdano truplo. S čim pa je v stanu v sebi °buditi veče zaupanje in večo ljubezen do Kristusa, kakor če Pomisli, da je Jezus tisto Jagnje božje, ki je bilo v odpuš- oenje naših grehov na križu zaklano ? Ko bi človek tega ne Premislil, in se ne spomnil, da Bog zavoljo lega zaklanega ^ognjeta nikoli ne zaverže skesanega in potertega serca ; kako bj se prederznil v svoje slabo telo sprejeti tistega, pred kte- ritn angelji svoje obraze zakrivajo, in kteremu vsa nebeška truma zveličanih duhov čast in slavo vedno prepeva! Ker pa •Uašnik ve, da Bog ponižanega in spreobernjenega grešnika Za voljo Jezusove smerti ne zaverže, udari se trikrat na persi v znamnje, da je grešnik, da je zlo grešil, da ga grehi peko, Jezusa usmiljenja prosi, ker je on Jagnje božje , ki od- i e uilje naše grehe, in trikrat svojo prošnjo ponavlja, ker silno uslišan biti. Katoliška cerkev je besede : „Jagnje božje, ki odjemlješ j^ehe sveta!* vzela iz ust svetega Janeza Kerstnika, kleri je j. 7 'Usa, bo je bil k njemu v puščavo prišel, s temi besedami Judstvu pokazal, da jim je rekel: „G!ejte, to je Jagnje božje, 1 °dj e mlje grehe sveta !* S temi besedami katoliška cerkev unezom Kerstnikom vred na znanje daje, da je Jezus na prišel, da nam odpuščenje grehov zadobi s svojo smertjo, '? n je, ki so ga morali Izraelci v Egiptu zaklati, in pred od- n na” 1 - ^£'P la J esti ? * n ž njegovo kervjo hišne podboje in a durje zaznamnjati, da ni smert v njih hišo prišla, in jih uvila, kakor pervence Egipčanov, to jagnje je pač lepa °ba Jezusa, njega božjega Jagnjeta , ki je naše duše za- ^ ir nnjal s svojo prelito kervjo, da jih večna smert ne pogubi! j n “ es eda »jagnje* nas pa tudi opominja tiste potrpežljivosti tr °tbosti, s ktero je Jezus Kristus prenašal naj hujše ter- P jpnje. Toraj je že prerok Izaija od njega prerokoval, rekoč: £ olč . 0p J a S n je , ki se v mesnico pelje , in kakor ovca , ki •■‘mci p re( j njim, ki jo striže , ni odperl svojih ust . ?•) ^ presveta poterpežljivost! 6 . Zdaj začne mašnik , tri molitve zaporedoma moliti, 542 — da se ž njimi pripravlja k svetemu Obhajilu. Te tri molita 0 so od začetka pobožni in sveti mašniki sami zase zložili, 111 se ž njimi za sveto Obhajilo pripravljali, sčasoma jih je katoliška cerkev pri sveti maši vpeljala, in jih ukazala molil' pred zavživanjem , ktere se toraj dandanašnji molijo od vse« mašnikov. Da bi jih pač molili tako pobožno, kakor so jm molili, kteri so jih zložili! Da jih bomo prav pobožno in liJ serca molili, jih zdaj zaporedoma nekoliko premišljujmo ! Perva molitev. Mašnik še zmerom svojo prošnjo obrača do Jezusa, ki si ga na nllarju v podobi kruha in vin 0 živega misli, in ga prosi, naj da vsem udom katoliške cerkve mir in edinost, ker je treba, da so med seboj enega serca m enega duha, ko so vsi enega in ravno tistega svetega kruha, in enega - in ravno tistega svetega keliha deležni, Iz teg a konca moli mašnik priklonjen, in z rokama na altar naslonje' nima to le molitev: „G o s p o d Jezus Kristus! kteri si rekel svojim aposteljnom: Mir vam z a p u ' stim, svoj mir vam dam, ne glej mojih gr e " hov, ampak svoje cerkve vero, in daj jej P 0 svoji volji mir in edinost; kteri živiš > n kraljuješ Bog skoz vse veke vekov. Amen • Gospodov mir mora kraljevali v tistih, kteri pristopijo k sve" temu Obhajilu, da so z Jezusom in s kristijani enega duha m enega serca. Ta Gospodov mir se pa v katoliški cerkvi r aZ ' dere s prepirom in kregom ; toraj prosi mašnik Jezusa, n& J da kristijanom v miru in edinosti živeti. Da bi la mir za - 00 in za vse ude katoliške cerkve lagleje sprosil od Jezusa, op 0 " minja ga tako rekoč, da je zadnji večer pred svojim terplj 6 " njem aposteljnom rekel: „Mir vam zapustim , svoj mir vam dam**. Z zaupanjem prosi mašnik lega miru; pa se ne z 0 " naša na svoje zasluženje; ker ve, da je grešen človek , attt ' pak zanaša se le na živo vero vse katoliške cerkve in ni1 Jezusovo zasluženje, in So njegovi sveti volji in modri p re " vidnosti popolnoma vda. Ker imamo pa le takrat Gospodov mir v resnici, kader smo v sveti prijaznosti z Bogom in bližnjim; bila je njega 1)01 v katoliški cerkvi lepa navada, da so se verniki poljubo- Va J' pred svetim Obhajilom, v znamnje bratovske ljubezni, miru in svete prijaznosti. Navado poljubovati se v znamnje svete prijaznosti je katoliška cerkev vzela od Judov. Pri . b je bila namreč navada v pozdravljenje objemati in po- Jubovati se. Toraj je rekel Jezus Simonu farizeju, pri kterem •j® obedoval, ko je bila ravno Magdalena, očitna grešnica, v ’f° prišla: „Poljubeja mi nisi dal ; la pa, kar je v hišo prišla, 1111 no? ni jenjala poljubovati(Luk. 7 , 45.) Toraj je pisal SVe, i Peter vernikom : . »Pozdravljajte se med seboj s svetim Njubovanjem". (I. Petr. 5, 14.) In so se tudi pri sveti . ®i poljubovali v znamnje bratovske ljubezni. Sveti Avguštin ] 6 re kel: »Kakor se tvoje ustnice približajo ustnicam tvojega ra * a , tako se tudi tvoje serce ne odmikaj od njegovega serca«. Ta navada je bila prav po duhu Jezusovih naukov, 1 pravi: „Če svoj dar prineseš pred altar, in se tam spom- Bls i da ima tvoj brat kaj zoper tebe; pusti ondi svoj dar j >re d altarjem, in pojdi poprej spravit se s svojim bratom , in ®^ a ) pridi in daruj svoj dar". (Mat. 5, 23. 24.) Ker je pa Sca sorna to poljubovanje razuzdanim sercem biti začenjalo prilož- k nespodobnostim, morala se je ta lepa navada opustiti; spre¬ mila se je v objemanje, in je dan današnji le še pri velikih J^šah z i ev ;ti me( j duhovščino pri oltarju v navadi. (Pri čer- j m ašah se v znamnje velike žalosti opušča to objemanje, todi molitev za mir.) Pri velikih mašah z leviti pa maš- * Poljubi po „molitvi za mir" altar , da tako rekoč od Je- , ^ a mir prejme , se oberne po tem proti diakonu, in ga ne- 'ko objame, rekoč: „M i r s te boji" In diakon mu od- : „1 n s tvojim d u h o m". Diakon objame po tem s a ' a kona , rekoč: „M i r s teboj", in dobi odgovor: „In j, v °jim duhom!" In tako se ta Gospodov mir daje vsi °vščini okoli altarja. Če pa tudi ni dandanašnji več v i Va< ^\ Ja bi se verniki pri sveti maši pred Obhajilom polju— v k' v zna mnje keršanske ljubezni med seboj , vendar le je a kega kristijana dolžnost, razžalnikom razžaljenje iz serca Pestiti vsaj pri sveti maši, in naj se nihče ne prederzne k 544 svetemu Obhajilu pristopiti, kteri ima kako piko na bližnjega; ampak spravi naj se poprej s svojim bližnjim, in potlej ® a J Se le pristopi k angeljski mizi. Druga molitev. Zdaj se mašnik po zapovedi 9? ele cerkve še z drugima dvema molitvama pripravlja za sveto Obhajilo. Te molitve ste tolikanj pripravne obuditi v človek* 1 misli in želje, kakoršnih je treba pred svetim Obhajilom, 03 se tudi drugi verniki ne morejo z lepšimi molitvami pripr 0 ^' Ijati k svetemu Obhajilu. Perva molitev, ki jo začne mašn* zdaj moliti, je ta le: ^Gospod Jezus Kristus, S > 11 živega Boga! kteri si po Očetovi v o 1 j 1 s svetim D u Kom vred svet s svojo smer tj ° v življenje obudil, reši me s tim svojim p r e ' s v e t i m t e 1 e s o m i n ssvojo presveto kervj 0 vseh mojih grehov in vseh zlegov; daj, 08 se vsegdar deržim tvojih zapoved, in ne do¬ pusti, da bi se kdaj ločil od tebe. Kteri 2 ravno tem Bogom Očetom in svetim Duh®® 1 živiš in kraljuješ Bog v veke vekov. A m e n ' V lej molitvi prosi mašnik Jezusa, naj ga s svojim presveta® telesom in s svojo presveto kervjo reši vseh njegovih grehov? zakaj dasiravno nas je Jezus Kristus s syojo smertjo na s ve " tem križu rešil grehov in pogubljenja, nas z Bogom spro vl ’ in nam večno življenje zadobil, vendar se sosebno po vredno® 1 prejemanju Jezusovega telesa vdeležujemo tega odrešenja, da bi odraščeni ne bili deležni zasluženja Jezusove smerti, 11 bi ne hotli njegovega telesa v podobi kruha prejemati. T° r J je Jezus rekel, in nam še zdaj pravi: „Ako ne hote } e °^ mesa Sinu človekovega, in pili njegove kervi, ne bote i® 1 življenja v sebi a . (Jan. 6, 54.) Kolikanj bi moral po ,e takem slehern kristijan skerbeti, da bi večkrat po vredne pristopil k svetemu Obhajilu ! — In ker ve , da človek ^ ob sebi noče in ne more živeti po božjih zapovedih, on:1 P‘ da nam le gnada ali milost Kristusova dodeluje voljo in m 00 ’ da božje zapovedi vselej radi in na tanko spolnujemo ; t(>1 ? še Jezusa prosi, naj mu da vedno po božjih zapovedih ž* ve > 545 ,ri jih nikoli ne prelomiti. In da bi to milost bolj gotovo do- 8e gel od Jezusa Kristusa, opominja ga, da je to volja nebeš¬ kega Očeta, kteri nas je tolikanj ljubil , da nam je njega v rešnji dar na svet poslal; opominja ga, da je to volja svetega Duha, kteri je njegovo telo vstvaril v deviškem telesu pre- čiste vselej device Marije, da nas je moral s svojo smerljo aa svetem križu odrešiti večne smerti, večnega pogubljenja , nam zadobiti večno življenje, in večno zveličanje. Pač tapa molitev ! Tretja molitev; čas, da bo mašnik v roke prejel ! n za vžil Jezusa Kristusa, pred kterim se naj čistejši duhovi J® ponižne časti tresejo, ta sveti in strašni čas se je zdaj pri— '* a ‘» pa mašnik spozna in čuti svojo nevrednost Jezusa r, stusa sprejeti pod streho svojega života, če je ravno sa- ® e ga sebe presodil, in preiskal vse kote svojega serca ; ven- ar le boji se, da bi v njegovem sercu še kaj skritega ne 1Ca ‘°, kar Jezus Kristus sovraži. V veliki stiski je zdaj. Od e strani mu na ušesa gromi božje žuganje tistim, kteri po vredno prejmejo sveto Obhajilo; od druge strani pa sliši, da j življenja v sebi, kdor „mesa Sinu človekovega ne je , ge n J e gove kervi ne pije“. Kaj hoče storiti v tej stiski, kam seb°^ ern ^' ? boljšega ne ve storiti, kakor da se, samega e presodivši, v naročje Jezusove milosti zateče, ter Jezusa si, naj ga nevrednega Obhajila obvaruje, ker se je po svoji a C| lz P ra šal, in dobro presodil, ter naj mu da po vredno k k c - jski mizi pristopiti, njegovo sveto telo in njegovo sveto Vse » vre ^ no zav žiti, in po tem takem brambo zadobiti zoper 6 dušne sovražnike in zastavo večnega življenja. Toraj začne t e l' 1: »Gospod Jezus Kristus! vžitje tvojega d© esa ’ ktero s e jaz nevredni človek p re- g u h* ** 6 m P re j et č ne bodi mi v sodbo inpo- b r °’ um pa k naj mi bo po tvoji dobroti , a uiba in zdravje duše in telesa. Kteri ž i- s 'n kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti v Sv ^ nie 9 ^ u ^ a ’ skoz vse veke veko 546 - 7. Kruh nebeški. Ko je zgornjo molitev odmolil) poklekne s strahom pred sveto hostijo, da Jezusu skaže vso čast, spet vstane, in od duhovne lakote po Jezusovem telesu gnan reče, sveto hostijo v roke jemaje : „K r u h nebeški bom prejel, in klical v Gospodovo i m Želje Jezusa Kristusa prejeti morajo enake biti željam , ki j'k ima silno lačen človek po telesnih jedilih. Jezusa mora lačen biti, kdor ga prejema ; zakaj ko je že za telesno zdravje ne¬ varno siliti se s takimi jedmi, do kterih človek nima cIo no¬ bene želje, ali nad kterimi se mu še clo gnjusi; o, kolikanj nevarniši je še le za dušno zdravje, če kdo Jezusovo telo * to nebeško jed, vživa, dasiravno nima do njega nobene že1j e > in clo nobene lakote po njem ne čuti! Ta lakota je pa sanio v tistih sercih, ki so prazne lastne in pregrešne ljubezni *lo stvari, in prepričane, da je sam Bog njih naj veča dobrota, ki jih more popolnoma nasititi. Da pa mašnik želi Jezusa prejeti, da ga silno žene po njem, nebeškem kruhu ; daje « 3 znanje z besedami : „Kruh nebeški bom prejel, in klical v Gospodovo ime*. V Gospodovo ime klicati se pravi, po be- sedah svetega Avguština , Gospoda k sebi privabiti , se ž Gospodom skleniti, da bi bil Gospod naša moč in naše živ¬ ljenje. 8. Gospod! nisem vreden. Zdaj vzame maš¬ nik sveto hostijo v levo roko, pod njo med kazavec in srednjj perst božjo skledico podloži, in se z desno roko na P erS1 terka, rekoč: „Gospod! nisem vreden, da greš P 0< * mojo streho, temveč reci le z besedo, in ozdravljena moja duša*. „Go s p o d ! nisem vreden, da greš P 0d mojo streho, temveč reci le z besedo, in ozdravljena moja duša*. ^G ospod! nisem vreden, da greš p 0 ^ - 54 ? - mojo streho, temveč reci le z besedo, in bo ozdravljena moja duša". Da vsi pričujoči vedč, kdaj mašnik te besede izgovarja, služabnik z zvončkom trikrat požvenklja, da tudi verniki te besede z mašnikom izgovarjajo in se na persi terkajo. Besede »Gospod! nisem vreden i. t. d." so vzete iz svetega evangelija. V mestu, Kafarnaum po imenu, je bil namreč na stanju Rimski stotnik, kteri je imel do smerti bolnega hlapca. Ko se je bil Jezus Kafarnaumu približal, poslal je stotnik nekaj mestnih sta¬ rešinov do Jezusa, prosit ga, naj bi mu hlapca ozdravil. Mesini slarašini pridejo do Jezusa, in ga prosijo te dobrote. Jezus Se pri tej priči vzdigne, in gre s starašini proti stotnikovi hiši. stotnik to zve, pošlje prijatlov do Jezusa, ter mu sporoči: »Gospod, ne trudi se! Jaz te nisem vreden v svojo hišo. In P ra v zato nisem hotel sam do tebe. Reci le, in moj hlapec bo zdrav.“ Jezus pa se ne da ovreti. Kader že blizo do stotnikove mše pride, gre sam stotnik, in pred Jezusa stopi, ter mu reče: »Gospod! jaz nisem vreden , da greš pod mojo streho; l®mveč reci le z besedo, in bo zdrav moj hlapec. Zakaj tudi K dasiravno sem le stotnik, in človek, ki sem pod oblastijo, 'mana vojake pod seboj, in rečem temu: Idi, in gre: in unemu: ^ r 'di, in pride; in svojemu hlapcu: Stori to, in stori. (Ravno tudi ti lahko vsi bolezenski druhali zapoveduješ, in so ti P°korne bolezni.)" Jezus, ko to sliši, se zavzame, in se oberno k r °ti ljudem, ki so ga bili obstopali, ter jim reče : „llesnično, Va m povem, toliko vere v Izraelu nisem našel." Ker so bile °d stotnika ponižno rečene besede Kristusu tolikanj všeč, zapo- y e dala je katoliška cerkev, da jih vselej pred svetim Obhajilom 'tekamo, in ž njimi kažemo svojo nevrednost Kristusa prejeti v svoje s slabostim vdano serce. Kader tedaj mašnik pravi: »Gospod nisem vreden, da greš pod mojo streho, temveč reci e . z besedo, in bo ozdravljena moja duša"; boče toliko reči: » utim , o Gospod Jezus ! in spoznam, da te nisem vreden Prejeti podh streho svojega života, zakaj če te nebesa in nebes "•'osa ne obsežejo, kako te hoče iz praha in persti storjeno bistvo mojega telesa vredno pod streho vzeti! Jaz bi mo- - 548 - ral še le s Petrom reči: Gospod ! pojdi od mene; jaz sem grešen človek. Toraj se le na tvoje usmiljenje zanesem, reci le besedo, in boš mojo dušo popolnoma od grehov očistil? saj si tudi le rekel, in nebo in zemlja sta bila stvarjena“. 9. Telo Gospoda. Zdaj stori mašnik s sveto bo - stijo križ čez se ; in po tem takem v sebi vero obuja, da bo zavžil ravno tisto Kristusovo telo, ki je bilo na križu umorjeno, in je tretji dan v novo življenje vstalo , ter reče : „T e 1 0 Gospoda našegaJezusaKristusa naj o h r a n j 3 mojo dušo v večno življenje; Amen 8 . S tew> besedami mašnik spričuje, da nam je Jezusovo rešnje telo zastava večnega življenja. In res, ta nebeška jed, po vredno zavživana, stori, da se nam začne studiti in gnusiti nad p re ' grešnimi rečmi, da začnemo zdihovati in hrepeneti po tem, kar je v nebesih; da kopernimo po tistem času, ko bomo z Jezusom v nebesih popolnoma in vekoma sklenjeni. O p re ‘" srečni tisti čas! o presrečna večnost v nebesih! 10. Zavživanje Gospodovega telesa, M a3 " nik se na to nekoliko pripognjen s svetim rešnjim telesom obhaja, in spet po koncu skloni, ter s pripognjeno glavo ,n z rokama pred seboj sklenjenima obstoji in obmolči, da mole 6 premišljuje neskončno Kristusovo ljubezen do njega in svoj 0 nezmerno srečo , ko ima zdaj pod streho svojega života J e ' zusa Kristusa v podobi kruha. Kdo more popisati njeg oV ° ( srečo, ko je tolikošnega Gospoda dobil v hišo svojega serca • Kolikošno hvalo, kolikošno ljubezen je toraj zdaj Jezusu dolžeO- V sveto premišljevanje zamaknjen in s svetimi občutljeji n 3 polnjen zdaj stoji, in kar besedice ni iz njega. Cerkev m° nobene molitve za ta čas ne odkaže , ker se z besedami n® da izgovoriti veselje, ki ga zdaj sprehaja, in pobožnost, ktero je ves vtopljen , ko ima svojega Boga v sebi. Nek J časa ostane tedaj mašnik natihoma v Jezusa zamaknjen. 11. Kaj bom povernil. Ker po Jezusovem povelju daritev svete maše opravljati v p° mora pa nM. _ 549 - kruha in vina, in konec maše Jezusa prejeti v obeh podobah; odkrije po tej tihi pobožnosti kelih, poklekne pred sveto rešnjo kervjo, vstane, in s skledico skerbno pobere drobtinice svete dostije s telesnika ali korporala , ko bi jih kaj na njem bilo, J'h raz skledice s perstom med sveto rešnjo kri v kelih po- sterže, in med tem tako le moli: „Kaj bom povernil gospodu za vse, kar mi je dal? Zveličanja " e lih bom vzel, in klical v Gospodovo in) e. klical bom vanj, oznanujoč njegovo hvalo, ’ n bom v zavetju pred svojimi sovražniki*, »vakor da bi molil: „Kako hočem Jezusa zahvaliti za vše Jugove neskončne dobrote ? Njegovo kri bom zavžil, in se P° tem takem njegove na svetem križu opravljene hvalne da- ritve vdeležil, in ž njo Boga vredno hvalil. Po lem se moja , Usa ne bo več bala sovražnikov; z Jezusovo kervjo napojen °ra brez skerbi dosegel listi kraj, kjer ne more božjim Svet¬ ek 011 ! noben sovražnik več škodovati*. . 12- Kri Gospoda. Na to vzame mašnik kelih, stori z n jim križ čez sebe, v znamnje, da je v njem Jezusova za 1)38 prelita kri in pravi: „Kri Gospoda našega J e- * u sa Kristusa naj ohranja mojo dušo v večno 1 v I j e n j e , Amen*, in sveto kri iz keliha izpije. 13. Obhajilo kristijanov. Zdaj, ko se je snik s svetim rešnjim telesom in s sveto rešnjo kervjo Je- jyj. s °vo obhajal, pride precej obhajilo drugih vernikov na verslo. jega dni niso nikoli nobenega obhajali drugikrat, kakor med mašo precej po mašnikovem Obhajilu. In ravno to je Vl čas, da verniki pristopijo k svetemu Obhajilu, precej po j^snikovem Obhajilu. Zakaj sveta maša je daritev vse cerkve, g ero mašnik in po njegovih rokah tudi verniki opravljajo in°^ U •’ t0ra i se * u< k s P°d°bi , da se mašnik in verniki skupaj ^ Vs * kmalu s svetim Obhajilom vdeležujejo te daritve. Vse ^ r ° ltve svete maše so tako narejene, da bi jih tudi drugi s IS ’j an * z mašnikom molili pri sveti maši, se z mašnikorn za el ° Obhajilo pripravljali, z mašnikom Kristusa zavžili, in z 550 mašnikom se daril ve svele maše vdeležiii. Toraj pa tndi maš 00 molitve po svetem Obhajila ne zadevajo samo mašnika, ampak tudi druge kristijane; mašnik ne hvali Boga ž njimi samo v svojem imenu , ampak ga hvali v imenu vseh, kteri so ž nji 01 prejeli sveto Obhajilo , kakor bomo kmalu slišali. Nasproti j 0 ledaj duhu svete katoliške cerkve , da se mašnik sam obhaja med sveto mašo, potem pa vendar v imenu vseh pričujočih kristjanov v molitvah , ki so po svetem Obhajilu, Boga hvali za milosti, ki so jih zdaj po prejetem svetem rešnjem telesu deležni , dasiravno vernikom še le po dokončanih teh molitvah, še le konec svete maše zakrament svetega rešnjega telesi deli. Kako hoče neki ljudstvo s pravo gorečnostjo z mašni- kom moliti hvalne molitve, ki se molijo po svetem Obhajilu ? in Boga hvaliti za milosti, ki jih Jezus Kristus deli pri svetem Obhajilu, ko še k svetemu Obhajilu pristopili niso ? — Daritev svete maše si moramo pa tudi misliti kar večerjo vse dru- žinje, pri kteri večerji tisti, ki sedi na pervem sedežu, drugi 10 pričujočim deli tudi tisti kruh, ki ga sam vživa, da skup 3 ! jedd. Kako čudno bi se nam moglo zdeti, ko bi, postavim? oče, kteri je za mizo s svojimi otroci, naj poprej sam je<^ od jedi, ki so na mizo postavljene, in kader bi bil nasiten ? bi začel Boga hvaliti, da je nasitil njega in Djegove otroke? in potem bi še le otrokom jesti dal od teh jedil, ter bi j '* 1 na zadnje kar brez vse molitve od mize spustil! Zakaj nam pa to čudno ne zdi, če se pri Obhajilu vernikov ravno tako godi? Brez velike sile in potrebe bi se tedaj prav za prav 00 smelo vernikom sveto Obhajilo deliti drugikrat, kakor m® sveto mašo precej po mašnikovem Obhajilu. niu hnir Vada ’ da ljU , dje , ZUnaj svete ma0 e k svetemu Obha¬ jilu hodijo , se je začela le v poznejših časih ko ie že pešala bogaboječnost kristijanov. Pa L božin Z , J i; ka- še zmirom želi d P J! ‘f razvade > ^er katoliška cerkev se /mirom /Ui da bi se , kolikor je mogoče, deržali stare svele navade. loraj je bil sveti Karol Boromej, Milanski 551 ®kof, po vsi svoji škofiji zapovedal, noj mašniki vernike med sveto mašo precej po svojem Obhajilu obhajajo, in zunaj maše svetega Obhajila ne podele nobenemu drugemu , razun bolni¬ kom, Ravno to zapoveduje tudi Rimski pravilnik ah ritual, ki sta ga papež Pavl V. in Urban VIII. na svitlo dala, in ga še zdaj imajo. Veliki četertik se verniki povsod še v spomin nekdanje svete navade obhajajo med sveto mašo precej po lešnikovem Obhajilu. Da bi se pač ta sveta navada za vse- iej in povsod vpeljala ! Na nas , pastirjih Jezusove cede I je iežeče, da se tudi res vpelje. In ali ne bomo hotli spolniti svetih želj katoliške cerkve, od ktere so nam v skerb izro- oene Jezusove ovčice ? Ali ne bodo po tem takem kristijani Ve tiko ložeje spoznali, da je zavživanje svetega rešnjega te- lesa z daritevjo svete maše na tanjko sklenjeno in eno, ker kvistijan le po zavživanju svetega rešnjega telesa vdeleži da- r itve svete maše, kar bi pa verniki eno od drugega ločili, ko jih zunaj svete maše obhajali. 14. Duhovno Obhajilo. Ako se hočemo tedaj daritve svete maše vdeležiti, moramo se obhajati pri vsaki SVe U maši. Kdor se ne obhaja, je ni deležen, in toraj iz da- f^ve svete maše ne prejme nobenega dobička. Obhajilo pa, 1 nam je tolikanj potrebno , je dvojno : ali Obhajilo v i a n j u , kader kristijan v podobi kruha prejme Jezusovo re šnje telo; ali pa Obhajilo v duhu, ali v željah, ki ga tudi u h o v a o Obhajilo imenujemo. Ker marsikteri kristijan vreden k božji mizi pristopiti, in Jezusa Kristusa v podobi r uha prejeti, ali ni vreden vsaki dan k svetemu Obhajilu pri— s ^°piti, dasiravno je vsak dan pri sveti maši; tak kristijan naj S( ? Vsa j v duhu podeleži svetega Obhajila, naj se po duhovno naja, da bo dobiček imel iz daritve svete maše. Nikoli ne ljubi moji 1 pri sveti maši, da bi se vsaj po duhovno *! e obhajali; zakaj pri vsaki sveti maši tudi vi z mašnikom e *Usa Kristusa po mašnikovib rokah nebeškemu Očetu daru- in da se te daritve vdeležite, obhajajte se vsaj po du- ° v >io. R duhovnemu Obhajilu je pa treba teh treh reči. re ba je pervič premisliti z živo vero, da je Jezus Kristus 552 - v podobi kruha in vina pričujoč z dušo in telesom , s kervjo in z mesom, po božji in človeški nalori; da ni več kruh, kar naše telesne oči kar kruh vidijo, ampak je Jezusovo rešuj 6 telo, in tii več vino, kar naše telesne oči kar vino vidijo > ampak je Jezusova za nas prelita kri. V podobi kruha "J vina nam je Jezus Kristus svoje telo in svojo kri zapusti* našim dušam v hrano in pijačo. Je treba drugič prevdardb kako koristno in kako potrebno da je ta sveti zakrament P° vredno prejeti, ker se po vrednem prejemanju svetega rešnjeS 8 telesa z Bogom sklene, in od njega prejema vso moč k dob¬ remu, kakor prejema mladika ves sok od terte, kteri je P r . r rašcena. Kdor ga pa po vredno ne vživa , v dobrem slab' > obnemaga, v hudobije zabrede, ter se pogubi. Toraj pr_ aVl Jezus Kristus, da bo le tisti odraščenec „zadobil večno ži v " ljenje, kteri njegovo meso po vredno je , in njegovo kri p° vredno pije“. Je treba tretjič imeti prave in resnične želj 6 do Kristusovega telesa, je treba po njem bolj hrepeneti, kako 1, hrepeni izstradan človek po jedi, pa si vendar ne upati voljo svoje nevrednosti k božji mizi pristopiti; ga je treb a prositi, da bi nas vsaj z drobtinicami nasitil, ktere pobožni 61 kristijanom raz božje mize padajo; da bi v nas s svojim duhoub svojo milostjo prišel, ker ga nismo vredni v djanju prejeti v p° dobi kruha, in nam serce prenaredil in prestvaril, da bi bili kmalu vredni tudi v djanju prejeti. obh»i» K ? k °pi e n ! e stanovitni volji se znebiti vsega , kar človeka zaderžuje u svetega Obhajila, in si pridobiti vse, česar je treba k vred- j 9lnu prejemanju svetega Obhajila. Kdor tedaj iz serca želi, ^ ZUsa v zakramentu svetega rešnjega Telesa prejeti, da bi se j^m združil, obilno milost prejel, njegovega duha poln bil, gorkeje služil; on je v duhu obhajan. Brez duhovnega tiec Se ne more n 'hče zveličali. Zakaj ako hoče odrašče- . v nebesa priti, mora imeti Kristusovega duha, mora po 'slugovo misliti, želeti, govoriti, delati; Kristusov duh ga j?® vodili. Tort Cn°kTJ uha u uh božji vodi, li so otroci božji". (Rimlj. 8, 9. 13.) D j Jezusovega duha pa prejemamo po duhovnem Obhajilu. V . n0 ®khajilo J e koristno; zakaj kakor Jezusovo telo prej- Toraj pravi sveti apostelj Pavl: „Če pa kdo nima, ni njegov“; nasproti pa pravi: „Ktere lit. tako listi oj 1 .." P° dnhovno obhajajo med sveto mašo. In z duhovnim -j, la jdom se tudi k resničnemu prejemanju svetega rešnjega i nai lirvt;« --- tisti, kteri k svetemu Obhajilu pristopijo, ravno Jjjjo del nad duhom in nad milostmi Kristusovimi tudi obhajajo med sveto mašo. In resničnemu prejemanju svett_ naj bolje pripravljamo. Sveta lakota do lega nebeškega /'u* 9 je potrebna, pravi sveti Avguštin. ., Kdor ga tedaj m iz ™>ezni lačen, ni pripravljen prejeli ga v svetem zakramentu. e dite tedaj, da je duhovno Obhajilo koristno, in dušo napo m ‘fnogimi dobrotami; vedite, da duhovno Obhajilo po nauku 6a svetnikov zamore dodeliti ravno tiste milosti, kakor t es- llc n° prejemanje svetega Obhajila. Kdor se v duhu obhaja, Kwi * !vr. pogi. 35 554 prejme gotovo Veče milosti, kakor kdor ves mlačen, ^ prave pobožnosti pristopi k božji mizi. 15. K a r s m o z u s t m i. Ko je mašnik medved 1 razdelil zakrament svetega rešnjega Telesa; pride k altan nazaj, poda kelih, iz kterega je bil pred obhajanjem verni 0 sveto rešnjo kri popil, in služabnik mu nekoliko vina va vlije, da ž njim mašnik kelih poplakne. Med tem pa in za vse pričujoče obhajane vernike tako le moli: smo zustmi prejeli, Gospod! naj nam bo za K 1 stim sercem zavžito, bodi večno zdravil o“. s kterim je kelih poplaknil, da ne ostane. 16. Tvoje telo, Gospod! dar n a in ta časni Po tej molitvi popije kaj Jezusove kervi v keliha vino in vodo, otre kelih z rutico, ter ga preg kakor ga je bil iz zakristije ali žagreda prinesel. Zdaj pa še te zadnje dve molitvi v svoje boljšanje premišljujmo. Perva molitev: „Kar smo metno. Kader Jezusa Kristusa v podobi kruha le brez čistega serca, brez potrebne priprave, tedaj vrednem prejmemo, ne obrodi sveto Obhajilo v rega sadu. Tako Obhajilo stori Jezusu Kristusu grozno nečast, obhajanca pa zakopa v veliko nesrečo , ker naj Obhajilu, ktero je bogaboječim kristijanom zastava veC S« či' t» vin 0 ? nje« 1 ik Zdaj prime m 0S0 ^ kelih z obema rokama tako, da mu tisti štirji persti, s kt® rl je prijemal sveto hostijo, na verh keliha pridejo, zato, d 0 služabnik med nje vina in vode v kelih vlije, da si jih spl 0 ® ’ ko bi se morebiti perstov deržala kaka drobtinica svete bos ‘J in med tem tako moli : „Tvoje telo, Gospod! ki gazavžil, in tvoja kri, ktero sem pil? se sklene z mojim sercem, in daj, da ne madeža pregrehevmeni, ki so me po k rep 00 , čiste in svete skrivnosti. Kteri živiš kraljuješ v veke vekov. Amen 8 . Potlej izp>j° set 0 n fj b° er« e ’ in ust 01 ' i.u.j.juujv. [UUU.M.JUJU.U. J.UIVU muinci. „H.a. Qy prejeli i. t. d.“ nas opominja, da je velik razloček m 00 hajilom, pri kterem Kristusovo meso zavžijemo z čistim ser in med Obhajilom, pri kterem Kristusovo telo le z ustim P z ust 011 po 11 e " nas d° velik 0 de P rl ;neg 0 555 - življenja, zastavo večne pogube. Kdor sveto Obhajilo po ne¬ vredno prejme „pregreši se po besedah svetega Ciprijana ra vno tako nad Gospodovim mesom, kakor da bi Gospoda umoril, in njegovo kri prelil". O strašna hudobija 1 o neza- popadljiva nesreča , y ktero se zakoplje po nevredo obhajani Kristijan! Varuj mene, preljubi Jezus! te nesreče in te s hašne pregrehe, in varuj vse kristjane! — Ni se tedaj čudili, •K je sv. apostelj Pavl kristjanom priporočal s toliko skerbjo: »človek naj sam sebe presodi, in potlej še le naj jč od tega kruha, in pije iz tega keliha; kdor namreč Gospodovo telo po ne vredno je, in njegovo kri po nevredno pije, jč in pije si Vučno pogubljenje". (I. Kor. 11, 28. 29.) Oh, kdo bi se ne tresel na vseh udih svojega života, če te besede sv. Pavla le Uekoliko premišljuje! O, da bi pač vedeli, ali Jezusa vselej P° vredno prejmemo ! Le tisti prejme Jezusa |)o vredno, se z Jezusom popol- n °ttia sklene, z Jezusom enega uma, enega duha in enega ae rca postane, kteri ga z čistim sercem zavžije, kteri že pred čhhajilom začne svoje življenje po Kristusovih naukih ravnati, hodi. Njega dni je kteri ' ue ri že pred Obhajilom po potu svetosti ''Kkon kristijane s temi besedami povabil k svetemu Obhajilu: »Svete reči so za svete ljudi". In sveti Krizostom pravi o ^ e k besed : „Ta glas , ki v naših ušesih zadoni, zaverže in ° d žene nektere, nektere pa k božji mizi privabi. Zakaj če tfiče: Svete reči so za svete ljudi, je toliko , ka- k° r da bi rekel: Kdor ni svet, se nikar ne pri- b 1 i ž a j. Ne pravi le:Kdorkolijeod,grehaočis- Ce «, ampak: Kdor je s v e t, p r i b 1 i ža j s e. Pa od- P uš čenje grehov ne stori človeka svetega, ampak vpričnost petega Duha in obilnost dobrih del. Nisem zadovoljen", reče Se dalje, fA da ste se še le znebili blata pregreh ; ampak ho- da se svetite od lepote čednost". Ravno to hoče od 0 kajancev sveti Ambrož ko pravi: „Nobeden ne sme Jezuso- Ve § a mesa jesti, če ni poprej posvečen". Samo tisti tedaj 'k z Jezusovim mesom svojo dušo v večno življenje, kteri že pred Obhajilom posvečen, kteri je poln Jezusovega^duha, 35 * fedi ie L - .556 - kteri Jezusa Kristusa posnema v djanju in nehanju. »Tisti b° nasiten*, pravi sv. Avguštin, »kteri ga posnema*. Nasproti pa tisti, kteri Jezusa v tem presvetem zakra' mentu prejema, dasiravno ne neha živeti po spačenih šeg aD zapeljivega sveta, svojemu hudobnemu poželjenju streči, in ni *' ukov hudobnega duha poslušati in spolnovati; tak Jezusa z ustmi prejme, in po nevredno zavžije. Tak, da vam i b e sedaroi sv. Avguština povem , »tak zakrament telesa Je* u3a Kristusa s svojimi zobmi je, pa se ž njegovim oživljajoč duhom ne redi in ne nasiti* ; tak prejme zakrament svetcg rešnjega Telesa v svoje pogubljenje. 17. Nepridno Obhajilo. Nepridno Obhajilo J® takrat, kader malo pripravljen kristijan pri svetem Obhaj 1 malo ali nič gnade ali milosti božje ne prejme. Da j e ^. marsikterem kristjanu Obhajilo b?ez dušnega sadu in prida, ^ nepridno, krivi so ostanki že odpuščenih večih grehov , kte^ ostankov si ne prizadeva odpraviti; krivi so mali grebi, kterih ima nekako ljubezen, in jih noče zapustiti; kriva J slaba priprava za sveto Obhajilo, ko kristijan brez pobožno® ’ brez svete ljubezni in brez svete lakote do svetega re ^ e ?;j Telesa v nekaki dušni mlačnosti in le bolj iz navade k bo mizi pristopi; krivo je vse, kar v kristijanu pobožnost in * bežen do Boga pomanjšuje. Nepridno Obhajilo se tedaj prejme s smertnimi grehi, ampak le brez potrebne P r ‘P ra . (a ,! v dušni mlačnosti. Nepridno Obhajilo ni sicer pogubljivo, ^ kor nevredno Obhajilo; pa vendar škodljivo, ker verni ^ prejme milosti, kakoršno bi prejel, ko bi z gorečo P rJ P r e |, 9 pristopil k angeljski mizi, in pa ker nepridno Obhajilo f* oV ve tj nečutno pripravlja v nevredno Obhajilo. Toraj pravi s . Krizostom: »Ne hodite nikoli z mlačnim sercem, ampak v v ljubezni goreči k božji mizi*. Ob^ Od pervih kristijanov se bere, da so bili pri svetem j hajilu napolnjeni s toliko sveto serčnostjo, da so kakor ^ serčni šli med nevernike, in se radovoljno dali v sme - 557 - J »zusovo vero. Dnevi ob kterih so šli k svetemu Obhajilu, kili so zanje naj lepši , naj veselejši in naj imenitniši; kader s ° bili s svetim rešnjim Telesom nasiteni, zdelo se jim je, kakor da bi bili že v svetem raju, in k toliki svetosti so kili povzdignjeni, da so smeli s svetim Pavlom reči: „Živim, P a ne jaz, ampak Kristus živi v meni«. Ali obrodi sveto Obhajilo še dandanašnji ravno tak sad pri vseh tistih , kar jih k božji mizi pride ? — In zakaj ne ? Ker jih dosti sveto Obhajilo prejema te z ustmi, pa ga z čistim sercem ne vživa. Po vsi pravici tedaj mašnik prosi, da bi mi, ki pri svetem Obhajilu zakrament svetegn rešnjega Telesa z ustmi prejmemo, ,u di z čistim sercem ga prejeli. 18. Prizadevajmo si toraj, da bomo sveto Obhajilo vse- * e j po vredno prejeli. Toraj vselej k božji mizi pristopimo 55 cisto vestjo in s pobožnim sercem. In kedar bomo sveto Obhajilo po vredno prejeli, potlej molimo: »Tvoje telo, Gos- P°d, ki sem ga zavžil, in tvoja kri, ktero sem pil, naj se s klene z mojim sercem, in daj, da ne bo madeža pregrehe v *® e ni, ki so me pokrepčale čiste in svete skrivnosti«. O koga koče bolj želeti, kdor k svetemu Obhajilu pristopi, kakor da Kristus v njem ostal, da bi se Kristus po njem razživel, 1,1 se nikoli od njega ne ločil! Amen. - 558 - XLI. keršanski nauk. Razlaganje svete maše, kakor se dandanes bere. " Od obhajilne molitve do konca. 1. Razlagal sem vam že v šestih keršanskih naukih svete obrede, ki se obhajajo, in molitve, ki se opravljajo med sveto mašo, kakor se dandanes bere. V pervem sem vam razlagal pripravljanje k sveti maši, ter molitve in berila od pristopa, v drugem molitve in berila od pristopa do darovanja; v tretjem darovanje , ter molitve od darovanja do predglasja! v četertem in petem tiho mašo od predglasja do povzdigovanja v petem pa tiho mašo od povzdigovanja do Očenaša; v šestem Obhajilo, ter molitve in svete obrede od Očenaša do obhajilo 6 molitve. 2. Ostane nam v razlaganje še zadnji konec, zahvala > to je: G) Od obhajilne molitve do konca. Ko mašnik po svojem Obhajilu kelih otira, in ga tako pregrinja, kakor ga je bil iz zakristije prinesel, prenese sl fl ' žabnik mašne bukve na levo stran altarja. 3. Obhajilna. Ko je mašnik kelih zakril, g re 1,3 levo stran altarja, in začne moliti iz mašnih bukev. Te molit v6 ’ ki jih posihmalo opravlja do konca svete maše, so le zahva • 559 daritvi 7 ' a dobrote, ki so jih mašnik in kristijani prejeli pri sv ete maše in pri svetem Obhajilu. Ko mašnik k mašnim bukvam pride, bere iz njih nektere svetopisemske besede, ki se jim pravi obhajilna molitev, ktere nas opominjajo Sodu in praznika, kterega sveta cerkev obhaja tisti dan. Ta m °litev je dandanašnji namesto tistega psalma, ki se je njega ^ n ' po cerkvi pel med Obhajilom vernikov. 4. Gospod z vami. Ko je mašnik le besede zmolil, S 1 ’ 0 spet na sredo altarja, ga poljubi, in se oberne proti kri— st 'janom, da jih pozdravi z navadnim lepim pozdravilom , re¬ koč : „G o s p o d z vami!* Služabnik mu v imenu kristija— n °v berž odgovori : „1 n s tvojim duhom*. S tem Pozdravljenjem si mašnik in verniki eden drugemu voščijo, naj bj Gospod Kristus, ki so ga pri svetem Obhajilu prejeli, v n j'b sercih ostal. Pa z besedami: „Gospod z vami \ u pride 7j daj mašnik vernike pozdravljat tudi iz tega konca , da jih °pominja ž njim Boga hvaliti za prejete milosti in dobrote. precej na še enkrat 5. P o o b h a j i 1 n a. Po lem gre mašnik 0V ° stran altarja k mašnim bukvam, krislijane upominja k molitvi, rekoč: „M o 1 im o!“ in začne iz mašnih bukev eno, ali pa , če cerkev tisti dan spomin svetnikov ob- ha K tudi po več molitev moliti v imenu vseh pri- Cl) jočih kristijanov. Te molitve se imenujejo p o o b h a j i 1 n e ^ 0 i i t v e. Ž njimi mašnik vselej Boga zahvali, da nas je ar jtve svete maše vdeležil, in ga prosi milosti, da bi sad te , eritve tudi vedno v nas ostal. Te molitve so večidel " r!5 ' 7 ~ iuui veano v nas ostal. I^utke, ne ravno zato, kakor da bi r utkem Boga zahvalimo, temveč s P°minja, da smo dolžni Boga .. .—»• — j - kislimi, s pobožnimi željami in s svetim življenjem, kakor pa 7 besedami. Poobhajilne molitve mašnik tudi sklene z bese- ami : „Po Jezusu Kristusu Gospodu našem, Sv °jem Sinu, kteri s teboj živi in kraljuje V e 4inosti svetega Duha, Bog skoz vse ve e Ve koj £ ‘, j n služabnik mu odgovori: „Amen“. — V postu so večidel prav bilo že zadosti, če le ob nas katoliška cerkev s tim hvaliti bolj z bogaboječimi L - 560 - po poobhajilni molitvi mašnik opravlja še posebno molitev, k' se imenuje molitev čez ljudstvo. Reče tedaj: „P r ’ - ' klonite svoje glave Bogu!* in po tem zmoli in 0 ' litev čez ljudstvo. Nekdaj so pri vsaki maši molitev če* ljudstvo opravljali; zdaj je pa cerkev to molitev ohranila 1° še pri listih mašah, ki so ob postnih dneh , da bi se ljudsko z dušo in telesom pred Bogom poniževalo, in od njega spi’ 0 ", silo tisto moč, ktere potrebuje, da se zainore v bran stavil' zapeljevanju hudobnega duha, ki ga zlasti o takih dnevih zalezuje. 6. Gospod z vami. Kader je mašnik zmolil p°" obhajilne molitve, večidel zapre mašne bukve, ker nima ve° iz njih moliti, gre spet na sredo altarja, ga poljubi, se pr 011 vernikom , oberne, ter jih pozdravi rekoč : „G o s p o d 1 v a m i !* Slrežej mu odgovori: „1 n s tvojim duhom- 7. Pojdite, minula je maša. Ko je služabnik ma odgovoril: „ln s tvojim duhom !* napove mašnik vernim stijanom konec svete maše, ter jim pravi: „Pojdite, nula je maša. (It e, missa e st.)* gniku kri' mi' (Njega dni se je res s temi besedami sveta maša kol' čala, ker se ni po tem nobena molitev več molila. Sčasom 0 je pa katoliška cerkev pristavila še ene molitve, ki jm , zdaj po „Ile, missa est* molimo. Razlagavcem svete maše J e latinska beseda „missa* toliko, kolikor „missio“, po ,,ase „poslanje ali odpravljanje*; toraj „Ite, missa est* toliko, kakor „Idite, zdaj je odpravljenje*. Nektcri razlagavci svete m 380 iz devetega veka in poznejega časa pa pravijo , da besede• „Ite, missa est* pomenjajo toliko, kolikor: „Ite, missa cst 3 Deum hostia, Christus Dominus*. Toraj pravi neki razlagale 0 . . . 7 -- < - j r - ' (\\lCt svete maše: „Bog hotel, da bi slišavši diakona reči: Poj 01 ’ lignih i “ da bi " -- -- 77-o-7 - - --- .j- J( poslan je klavni dar*, svoje serce berž povzdigm 11 uni domači deželi, kamor je naša glava pred nami šla; ^ bili z željami svojega serca tamkaj, ker nas Zaželjeni narodov z znamnjem svoje premage pričakuje , in da bi - 561 - kdaj po svojih gorečih željah sklenili ž njim, kteri pii svojem Očetu neprenehoma za nas prosi in pravi : Hočem, Oče! d a, kjer sem jaz, so tudi tisti, ktere si mi dal, da vidijo moje veličastv o".) (Pri p o s t n i h m a š a h , ko je modra (plavaj barva , pravi mašnik : „ Pojdite, minula je maša!" ampak proti nkarju obernjen pravi: „Zahvalimo Gospoda! Benedicamus Domino \ u v spomin nekdanje šege, ker njega dni niso hodili ljudje precej po maši iz cerkve, temveč so še v cerkvi osta¬ lih in po maši posebne molitve opravljali, toraj se jim ni smelo reči iz cerkve iti, ko je maša minula, še le opominjati j’h je bilo treba , naj se še v novič pripravijo božjo hvalo Prepevati.) (Pri černih mašah se tudi ne pravi: »Pojdite, mi¬ nula je maša“, ampak mašnik reče proti oltarja obernjen »Naj počivajo v miru", in s temi besedami vošči du- šam v vicah večni mir in pokoj. Ne pravi pri takih mašah . »Pojdite, minula je maša", ker so ljudje njega dni pri černih mašah še v cerkvi ostajali, in nekoliko za verne molili. In ker j e bilo pokopovanje merličev le po čemi maši v navadi, P r ' kterem pokopovanju so se kristijani znašli, in za mir in pokoj duše mertvega molili; toraj jim tudi ni bilo rečeno »Idite, minula Ce rkvi.) je maša", saj jim je bilo treba še ostati v Na besede : »Mite, minula je maša !" služabnik mašniku ] »menu kristijanov reče : »Bogu hvala!" S temi bese¬ dami zahvalijo verniki Boga za to srečo, da so se pri daritvi sv ete maše znašli. In ta od vseh pričujočih kristijanov po služabniku Bogu skazana hvala nam prav lepo pred oči po- sluvlja, kar je sveti apostelj Janez v skrivnem razodenju v o. postavi popisal. Ko je sveti apostelj Janez v nebesa zamni- ujen videl pred sedežem božjim Jagnje na altarju zaklano in 4 starašinov okoli njega ; ko je tudi videl to Jagnje iz ro v 'stega, ki je bil na sedežu, vzeti bukve in odpreti sedem pe C!Uov : popadali so, pravi sveti Janez, starešini na l a, m - 562 - Jagnjetu hvalo peli. Slišal je tudi okoli sedeža glasove mili' 1 jonov angeljev in vseh stvari, ki so na nebu in na zemlji na morju, da so hvalo peli, rekoč: „Bogu našemu, ki sedi na sedežu, in Jagnjetu hvala in slava, in modrost in zahvala? čast in krepost in moč v veke vekov l u (Skriv. raz. 7, 12.) In ker se na naših altarjih pri sveti maši nevidoma godi ravno to, kar je sveti apostelj Janez zamaknjen videl, ker se tudi pri sveti maši Jezus , nedolžno Jngnje božje, nevidoma svo¬ jemu nebeškemu Očetu daruje v klavni dar; spodobi se toraj? da verniki Bogu in temu zaklanemu Jagnjetu čast in hvalo dajejo. In ravno to pomenjate besedi: „Bogu hvala !“ 8. Naj ti d o pade. Ko je mašnik izgovoril: „Poj' dite, minula je maša ft , oberne se k altarju, sklenjeno roko nanj nasloni, ter pripognjen moli : „Naj ti dopada, sveta Trojica! opravilo moje službe, in daj? da ho daritev, ki sem jo nevredni človek da¬ roval pred očmi tvojega veličastva, tebi prijetna, zame pa in za vse, ki sem jo za nj e opravil, po milosti tvoji spravna. Po Kri' stusu, Gospodu našem. Amen*. S to molitevjo mašnik na enkrat povzame vse molitve svete maše, in prosi sveto Trojico, da bi bila daritev svete maše, ki jo je zdaj v imenu katoliške cerkve opravil, njej prijetna in dopadljiv 3 ’ nam pa in vsem vernikom v odpuščenje grehov in v sprav 0 z Bogom; prosi Boga, da bi ne gledal njegove nevrednosti ? ampak zasluženje svojega preljubega Sina, Jezusa Kristusa, da bi po tem Jezusovem zasluženju Bog njega in vse vernike? za ktere je to daritev opravil, vdeležil vseh listih milost’ ktere izvirajo iz te daritve. 9. M a š n i k o v blagoslov. Po tej molitvi že *' mašnik pričujoče kristijane blagosloviti ; loraj poljubi oltar, da on sam, tako rekoč, ta blagoslov od Krislusa prejme, po te’ 3 povzdigne roke in oči proti nebu in pravi: „ Blagoslov’ vas vsega mogočni Bo g«, da opominja kristijane ? da gre le velikemu mašniku Jezusu Kristusu, ki sedi v nebe- - 683 s 'b ob desnici svojega Očeta, verno ljudstvo blagosloviti, en Ve 'iki mašnik nam je s svojo smertjo na svetem križu zado- bil večni blagoslov. Pa v Jezusovem imenu zeli masnik verno ljudstvo blagosloviti; toraj se proti kristijanom oberne, jih prekriža z desno roko, rekoč: „0 č e , Sin in s ve i ^ u b“. Služabnik odgovori: # Amen“ ; to je: „N a j se z godi, kakor nam voščiš". (Njega dni se ta blagoslov m da jal, in v ta spomin se še dandanašnji pri černih masa ne da je, in le pri černih mašah se v spomin nekdanje nava e konec maše ljudstvo ne blagoslovi, ker se pri černih masa slasti za ohlajenje in rešenjo vernih duš v vicah moli.) ar ta blagoslov zadeva , nikar ne mislite, da ima kako posebno m °č v sebi, da vam iz tega blagoslova kake posebne milosti Ovirajo; milosti nam izvirajo iz skrivnost, ki se pri!JV®h ® a ši obhajajo, in iz vrednega prejemanja svetega Obhaji a. JJašnik, vernike blagoslovljevaje, jim le privošči in želi in pa ^°ga prosi, da bi bili vsi pričujoči kristijani deležni teh milost, k' izvirajo iz daritve svete maše, in da bi jih zvesto v se 1 Sanjali. Blagosloy konec maše je od tod prišel v navado, ker bil Bog v stari zavezi po Mojzesu zapoved dal, naj se po °pravljeni jutranji in večerni daritvi ljudstvo blagoslovijo. Bla¬ goslovljeno je bilo ljudstvo s temi besedami : »Gospod te a goslovi in obvaruj. Gospod ti pokaži svoje obličje , in naj Se te usmili. Gospod svoje obličje k tebi oberni, in ti aj P°koj«. (iv. Moz. 6, 24-20.) Tudi Jezus Kristus je na Oljski gori roke stegnil na v °je učence, ter jih blagoslovil, prejden se je od njih vzc |ig- 1 v nebesa. In mašnik, ko vernike blagoslovi, stori križ a njimi, v spomin, da le od križa, to je od neskončnega ^ as uženja Jezusovega na svetem križu, blagoslovi pridejo, in kl°i° m °č Kad °bijo. Kader vas mašnik blagoslovi, vselej po- v 6 n \te, se priklonite in prekrižajte , in Boga prosite, naj se ^ njegov blagoslov , vsa njegova milost na vas razlije , in v am dodeli vse, česar potrebujete za dušo in telo. g lO- Zadnje evangelije svetega Janeza. 3 e mašnik vernike blagoslovil, gre na desno stran altarja . - 564 - brat evangelije svetega Janeza, in vsi verniki vstanejo. Prejo 011 ga začne brati, še enkrat in zadnjikrat vernike pozdravi , r e ", koč : „G o s p o d z vami!* Služabnik odgovori: „1 11 3 tvojim d n ho m“. Mašnik pove , da bo evangelje sveteg 8 Janeza od konca začel brati, ter pravi: „Z a č e t e k s v e- toga evangelija po svetem Jane 1 z n*. Ta« 0 reče, in zaznamova s svetim križem altar, in sebe na čelu ’ ustih in persih. Služabnik mu odgovori: „S I a v a tebi? Gospod!® in se tudi on in verniki prekrižajo na čelu? ustih in persih. Zdaj začno mašnik brati sveto evangelije: „V začetku je bila Beseda, in B e s e d a J 0 bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. Taj® bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej sto 1 ' jeno, in brez nje ni nič storjeno, kar je štor" jene ga. V njej je bilo življenje, in življenj je bilo luč ljudi. In luč v ta mi sveti, in t e m ^ je ni zapopadla. Bil je človek poslan^ Boga, ki mu je bilo Janez ime. Ta je p r i s ®, v pričevanje, da je pričeval od luči, d a vsi verovali po njem. On ni bil luč, a m p 8 da bi pričeval od luči Prava I u č j e b i 1 8 ’ ktera razsvetljuje vsakega človeka, kteri p rl o natasvet. Na svetuje bila, in svet je P njej storjen, insvetje ni spoznal. V l a ® nino je prišla, in njeni je ni so sprejeli. k j likor pa jih jo je sprejelo, dala jim je o b 1 9 f božjim otrokom biti, njim, kteri veruj e J v njeno ime, kteri niso iz kervi, ne iz voU^ mesa, ne iz volje moža, ampak i* Bog 8 r °, jeni. In Beseda (tukaj se z desnim kolenom pokl e ^” sejevčlovečila, in je med nami prebiva ’ (in smo vidili njeno veličastvo, v e 1 i c a s t j kakor Edinorojenega od Očeta,) polna m* 1 s t i in resnic e“. Da bomo besede evangelija svetega aposteljna Jane* 8 ’ kar se ga konec svete maše bere, ložeje umeli, treba n - 565 - j® pomislili, zakaj da je aposlelj Janez spisal svelo evangelije. Aposlelj Janez jo svelo evangelije spisal zato , da je ž njim °vergel vse krive nauke, ki so se jeli trositi že ob času a Posteljnov. Začeli so namreč nekteri hudobneži od Jezusove b°žje natore krivo učili; toraj so verniki in škofje, ki so bili * e postavljati, prosili svetega Janeza, naj jim v roke da orožje, ® kterim se bodo mogli v bran poslavljati sovražnikom prave Ve re. Sveti Janez jim je tudi res tako orožje v roke dal, jim je spisal svelo evangelije. Pa prejden ga je jel pisali, 0z nanil je post in očitne molitve, da bi Boga pomoči prosili. Ker je bil apostelj Janez po besedah svetega Hieronima v 'tahu, tako rekoč, zamaknjen, začel je svoje evangelije s temi besedami: „V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Kogu, in Bog je bila Beseda*. Sina božjega imenuje sveti postelj Janez v začetku svojega evangelija „Besedo*; pa za- Ui Jezusa?* Zato, ko sveti ga imenuje „Besedo“, ne pa „Jezusa?* Zato, ° a nez tukaj govori od Sina božjega kar Boga , govori le od božje natore Sina božjega, ktero z Očetom od vekomaj e nako ima; ime Jezus mu je bilo pa dano še le ob ojegovem spočetju v prečistem telesu Marije device. Kakor na mreč drugi trije evangelisti svoje evangelije začno s tem , ^ a govore od Kristusovega rojstva po človeški natori; ravno tako govori sveti Janez od Kristusovega rojstva po božji na tori. Sveti Janez se , kakor govori sveti Avguštin , tako C®koč, na perutnicah povzdigne do svitlobe božjega veličastva, se toraj lahko primerja orlu, kteri se z očmi proti solncu oberne, in med vsemi pticami naj višeje povzdigne. Jezusovo ‘tae „Beseda* je bilo Janezu oznanjeno v skrivnem razodenju, CIO, 11 — 13,) kterega je spisal pred svojim evangelijem. če besede evangelija svetega Janeza , kor se ga konec Sv ete maše moli, nekoliko premislimo , najdemo v njem več globokih resnic in skrivnost: . a) Sveti Janez nas z besedami svojega evangelija , ko- ‘k°r g a k on ec svete maše molimo, uči, da je Jezus Kri- s lus v resnici pravi Bog. Sveti Janez pravi : „V * a četku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in Bog je ’1 Beseda, Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej - 566 storjeno, in brez nje ni nič storjeno, kar je storjenega*. ^ e ' zus Kristus je po teh besedah svetega Janeza pravi Bog °“ vekomaj, kteri je z Očetom in svetim Duhom vred ves sv° vslvaril. Nekteri neverski modrijani so učili, da je zmed nj 1 ' hovih bogov eden sicer naj viši, kteri bog ni od nobenega drugega stvarjen, kteri je od začetka, to je, od vekomaj. Zr a ' ven tega Boga pa, so oni učili, je še niži bog, kteri ni 0 začetka ali od vekomaj, ampak je od pervega stvarjen, J n tega manjšega boga so »besedo* imenovali. Da bi toraj kri' stijani ne bili od le neverske zmote zapeljani, in da bi s \ Kristusa, njega, prave »Besede*, ne mislili tako, kakor so f neverniki mislili svojo »besedo* ; pravi sveti Janez , da j 0 bila ta »Beseda* „v začetku* ali od vekomaj. In da bi s ' kristijani ne mislili, da je Jezus, on, »Beseda*, kaj manjši o Boga Očeta, pravi še sveti apostelj: »Bog je bila ta Beseda ? toraj jej tudi, kakor Bogu Očetu, pripisuje stvarjenje sveta, ko pravi: »Vse je po njej storjeno, in brez nje ni nič storjen 0 ? kar je storjenega*. b) Se učimo, da nam je Jezus Kristus sp e nebeške vrata odperl, ki nam j J h je bil i virni greh zaklenil; da nam je Jezus Kristus s sv°' jimi nebeškimi nauki razsvetlil um, ki je po izvirnem g retl . otamnjen , in da pri luči tega razsvitljenja zamoremo spojna pravo pot, ktera pelje v življenje. Sveti Janez pravi: ?? v njej je bilo življenje, in življenje je bilo luč ljudi. In In° tami sveti, in tarna je ni zapopadla*. — »V Besedi j e 0) . življenje, in življenje je bilo luč ljudi*, to je : življenje r bilo v Kristusu, ktero je iz njega v nas stopilo, kakor st°P l tertni sok v mladiko; zakaj Jezus Kristus je tista vinska tert°» ktera svojim mladikam moč in življenje daje ; mi pa smo m |a ^ dike, ki iz vinske terte, Jezusa Kristusa, prejemljemo m° c dobremu in duhovno življenje. Jezusa imenuje sveti „luč ljudi*, ker nam je s svojimi nauki razsvetlil um, spoznamo Boga in njegovo sveto voljo. Ker je pa takra , ko je Jezus jel učiti, po svetu hudobija gospodovala , in P°^ željivost ljudi uklenjene deržala; toraj ljudje od greha P r0 slepljenj in od poželjenja zapeljani niso hotli resnice spozna ’ - 567 - •n Jezusovih naukov sprejeti, da bi bili po luči hodili, temveč so rajše v lami ostali, in so bili sami tema. Zato pravi sv. Janez: „Luč v lami sveti, in tarna je ni zapopadla*. c) Se učimo , da je Janez Kerstnik Mesijaza 1® ozna n oval, pa ni bil sam Mesija. Sveti apo- stelj pravi : „Bil je človek poslan od Boga , ki mu je bilo Janez ime. Ta je prišel v pričevanje, da je pričeval od luči, da bi vsi verovali po njem. On ni bil luč, ampak da bi pričeval od luči*. Nekaj jih je namreč mislilo , da je Janez Kerstnik obljubljeni Mesija, ktero zmoto pa sveti aposfelj overže, ko pravi, da Janez Kerstnik ni bil luč, ni bil Kri¬ stus, ampak da bi le pričeval od luči, in ljudi s svojim pri¬ čevanjem pripeljal k veri v Kristusa. d) Se učimo, da je Jezus na svet prišel vse ljudi razsvitljevat s svojimi nauki. Sveti »postelj piše: „Prava luč je bila, ktera razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet. Na svetu je bila , in svet je P° njej storjen, in svet je ni spoznal. V lastnino je prišla , iu njeni je niso sprejeli*. Te besede nam spričujejo, da ni noben človek od Boga popolnoma zapuščen in zaveržen na tem svetu; Bog ljudi že po pameti, po glasu vesti k sebi kliče, postavim nevernike in vse tiste, do kterih luč svetega e vangelija še ni prisijala; druge kliče pa po oznanovanju svoje zveličavne vere. Pa dosti jih je, kteri nočejo po Je¬ hovi veri živeti, ko jim zapoveduje hudo nagnjenje krotiti. Na svet, v svojo lastnino, je Kristus prišel, pa ga niso spre¬ jeli njegovi, to je tisti, med ktere je bil na svet prišel, da- s ‘ rav no so jim Janez Kerstnik, aposteljni in učenci Jezusovi spričeval' h da je on obljubljeni Mesija. e ) Se učimo, da smo v Kristusovi veri v prerojeni v novo življenje. Sveti apostelj d .«llU t _. , ,1 O » U ll I V I J o U J o. oireii apuaioij P'® e '• »Kolikor pa jih jo (luč) je sprejelo, dala jim je oblast, u°žjim otrokom biti, njim , kteri verujejo v njeno ime, kteri uiso i z kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Koga rojeni*. To prerojenje, ktero ni po kervi, po volji čaesa ali moža, to je, po mesu, ampak je po Bogu , to je po duhu, se godi v zakramentu svetega kersta. - 568 f) Se učimo, da je Sin božji človeško tt a ' toro sprejel, na svetu živel, in s k a z o v a J svojo božjo čast, klero čast so aposteljni videli p rl vseh Jezusovih delih in čudežih, besedah in naukih , pri nje¬ govem spremenenju na Taborski gori, pri njegovem od smeri* vstajenju in vnebohodu, kakoršno čast zamore imeti le Edino- rojeni od Očeta. In ta Beseda, ki je med ljudmi prebivala, je polna milosti in resnice. Sveti apostelj piše: „In Beseda je meso postala (se je včlovečila), in je med nami prebivala, (in smo vidili njeno veličastvo, veličastvo kakor Edinorojenega od Očeta), polno milosti in resnice*. Zakaj pa reče katoliška cerkev konec svete maše brat* začetik evangelija svetega Janeza ? Zalo ko hoče, da bi se verni kristijani zdaj konec svete maše z hvaležnim sercem spominjali vsega tega, kar je Jezus Kristus za nas storil; da b* še pomislili skrivnosti, ki smo jih pri daritvi svete maše ob¬ hajali , da bi si k sercu vzeli, da nam je ta od vekomaj od Boga rojena Beseda, Jezus Kristus, studenec večnega življenj* 1 po svojih milostih, ki nam jih je zaslužil na svetem križu, * n prava luč s svojimi svetimi nauki, ki nam jih je iz nebes prinesel na zemljo, in zapustil v svetem evangeliju. V smer 1 in tamo smo bili po grehu prodani, in le po Jezusu smo lž smerti in tame prestavljeni v življenje in luč. Včasih, zlasti ob nedeljah, kader spomin kakega svetnik* 1 obhajamo, ne bere se konec evangelija svetega Janeza, ampak nedeljsko evangelije, zato , ko je pervo evangelije prazniško bilo; in glejte, ravno zato vidite včasih pred mašnikovim blagoslovom še enkrat mašne bukve prenesti na desno stm* 1 altarja. 11. Bogu hvala. Ko je mašnik zadnje evangebJ® zbral, reče služabnik v imenu krislijanov : „B o g u h v a I a ■ in maša je končana. Z besedami „Bogu hvala!* zahvaljujem 0 Boga za vse dobrote in milosti, ki smo jih pri daritvi svete maše od Boga prejeli po Jezusu Kristusu. Molitev: hvala !" je sicer prav — prav kratka, p3 vendar Bogu tol*' kanj dopadljiva, da ne moremo lepše končati najsvetejšeg a dela, kakor s tema besedama. Toraj pravi sveti Avguštin : - 569 - smo v stanu lepšega misliti bosega msega pisali, nego besedl: effa slišati, nič imenitnišega s ® ne da povedati , nic prijetniseg . kakor ta Spopasti, nič koristnišega in zasluzljivseg ’ e6 (. B ogu kratka molitev: Bogu hvala! Kaj je 1 j o u r0 t e 0 d Boga hvala? Kaj drugega, kakor občutiti, a 7 poveličevati in dobivamo, in ga zanje z hvaležnim ' P slaviti, in z besedami in deli vonj verova i Tora), ljubi kristijaral kaj hotomo r„;rer^“e»a * U * j"" vM-J, kakor da slo hvala! Bodi ga Bog zahvaljen, da smo ^ >meli pri sveti maši biti! Začetnik. 1 pg ^ ne svete maše bodi vedno hvaljen in iezikom Pozabimo, da še m zadosti le pred allerjem ... lemve č ^hvaliti, da nas je vredne storil pn sveU m obrav . nase življenje po sveti masi bodi po Jezuso reke i nano, da bo ž njim Bog hvaljen in c « 3Cen ^ r Q V te mize sveti Janez Krizostom svojim poslušalcem . » gremo, bodimo ko rujoveči levi, da iz nas . le , ljubezni plameni; mislimo v imenitnos j e skaza i. Jezusa Kristusa, in v gorečo ljubezen , J . in ka _ Cujmo, ljubi bratje! nad svojim djanjemJ n ^ ’ ali kaka der nam kaj hudega na misel pride, k . . t ki so drugo huda strast nos loti, mudimo v imenitnost dobrot, nam dane, in kakošnega duha da smo preje i 12. Jaz ne vem zdaj nič lepšega povedati, n ^° o d ® e ® svetim Tomažem Kempčanom zdihnem in rece ™ .” . dan0 lihe in častitljive so opravila mašmkov , z : ez i kom Bospoda veličastva s svetimi besedami posve ’ j n dru _ blagosloviti, po rokah nosili, s svojimi usUm P J ugla , gun deliti! O kako svete morajo biti roke, KUK hako svet život, kako brezmadežno serce masni , tolikokrat nride stvarnik čistosti!“ v 36 Kot 5, n. IV. pogl. „Iz mašnikovih ust, ki tolikokrat Kristusovo rešuje Tej 0 prejmejo, ne sme priti nič nesvetega, nič nespodobnega , nlC nepotrebnega. Njegove oči, ki gledajo Kristusovo telo, < u °' rajo biti priproste (nedolžne) in sramožljive ; roke svete ’ n proti nebesom povzdignjene, ki prejemljejo stvarnika nebes “j zemlje. Mašnikom je sosebno rečeno, kar zapoved govor« • Bodite sveti, ker sem jaz svet, vaš Gospod Bog“. „Podpiraj nas, vsegamogočni Bog! s svojo pomočjo, ti bomo vredno in bogaboječe, s pravo čistostjo in z dob« 0 vestjo služili, ki smo se v mašniški stan podali. In če tu ne moremo tako nedolžno živeti, kakor smo dolžni; daj « )0tn vsaj storjene greke prav obžalovati, in terdno skleniti, d® bomo od zdaj v ponižnosti in v pravi volji zvesteji“. Am® 1 11 ' XLII. keršanski nauk. svet 6 v Odgovori na nektere vprašanja od maše, da se ž njimi d o s 1 e j š n j e razlaganj® ’ večo svitlobo postavi. — Kaj je sveta maša- — Odkoga, kdaj in zakaj je daritev svet® maše postavljena?— Kdo o p ra vi j a d ar i te v svete maše? — 1. Razložena vam je, ljubi kristijani ! sveta maša, ka- kor jo dandanašnji mašniki bero. Veliko lepih naukov ste prejeli od te presvete daritve, in mislim , si jih tudi globok® vtisnili v svoje serca. Obljubim, da vas je veselilo slišat« razlaganje molitev, ki jih mašnik moli pri sveti maši, ««« ^ ste jih morda tudi vi že večkrat ž njim molili iz molitev«' 11 - 571 - jjUkvic; veselilo vas je tudi zvedeti, kaj da pomenjajo opravki sveti obredi, kteri se pri sveti maši gode, iu klere vi vi- e 1 lastnimi očmi. Pa, moji preljubi! novo veselje vam kj narediti, če vam vsaj poglavitne nauke od svete maše , ste jih do zdaj slišali ali sem ter tje raztresene brali, tukaj zbrane dom, in jih bolj na tanjko pojasnim, kakor je bilo med razlaganjem svete maše mogoče. Ker jih tu- zbrane dobite, veliko ložej jih bote z mislimi presegli, in a gleje v spominu ohranili; in ker jih bolj ao tanjcega raz¬ pne dobite, bodo vam tudi globokeje Y serce segli, l a Sem ter tje vam bom tudi še kaj novega povedal, česar ni- Se ® imel priložnosti med razlaganjem svete maše povedati. ^ vas ne bo tudi to spet veselilo, ako ste svetih naukov a čni? Pred vsakim poglavitnim naukom bom vprašanje po- in v odgovoru bo dan zaželjeni nauk, kar vam bo ve- 'J 10 pripomoglo dani nauk lagleje razumeti in v spominu braniti. govori na nektere vprašanja od svete da se ž njimi doslejšnje razlaganje v večo svitlobo postavi: Danes vam bom odgovoril na tri take vprašanja sicer. A. Kaj je sveta maša? B. Od koga in kdaj in z ak a j j e d a ri te v Sv ete maše postavljena? , C. Kdo opravlja daritev svete maše ? 2« Začnimo s pervim vprašanjem : A. Kaj je sveta maša ! Na vprašanje: Kaj je sveta maša? odgovorim: Sveta maša je nekervava daritev nove ,^en spomin in vedno ponavljanje kervave ari ■> 6r ° je Jezus Kristus na svetem križu °P ra gg # ' ~ 572 Sveti maši se daritev pravi, ker se pri njej Bogu vS ^ gamogočnemu pravo telo in prava kri Jezusa Kristusa v P dobah kruha in vina v dar opravlja. K vsaki daritvi jo h' e 1 teh štirih reči: da se a) daruje kaka zunanja vidna reč, b) da se ta zunanja vidna reč Bogu daruje , c) da jo daruje poseben, nalašč v to odločen služabnik' in d) da se v dar dana reč ali pokonča ali p 9 vS ^ spremeni. Pri sveti maši se nahajajo vse te štiri k daritvi P olr .^ n reči. Daruje se telo in kri Jezusa Kristusa v zunanja*^ vidnih podobah kruha in vina; ta dar se Bogu vseganmg^ nemu opravlja, zakaj če se ravno pri sveti maši spomin S y ^ t| nikov obhaja, vendar se daritev njim ne opravlja , pravi 9 ^ Avguštin ; Jezusa Kristusa daruje pri sveti maši vidoma v t/fl odločen mašnik ; pri sveti maši darovano telo in kri J® za se spremeni po zavživanju, ker Jezus Kristus podobo krun vina zedini z našim mesom in našo kervjo, in tako človeško natoro združi s svojo božjo. Sveta maša j® ^ preva daritev, in sicer tista čista in sveta daritev, od »to . 0 božji prerok Malahija že v stari zavezi prerokoval, K ^ Judom rekel: ^Nobenega dopadanja nimam nad vami) P j Gospod bojnih trum, in darov iz vaših rok ne bom m® r x jemal; zakaj od solnčnega vzhoda do zahoda bo med na ^ veliko moje iine, povsod se bo daroval čist dar mojemu j* ker moje ime bo veliko med narodi, tako govori Gosp® 9 p nih trum“. (Malah. 1, 10, 11.) Kdo ne ve, kako na da se spolnujejo te prerokove besede? Nikjer več m 9 , da bi kristijanov ne bilo. Kamorkoli pa je posijala lu c ^ tega evangelija, povsod se Bogu opravlja čista daritev 9 maše. Sveta maša je vedni spomin in vedno P onaV ^ a t e0 kervave daritve, ktero je Jezus Kristus na sv® križu opravil. Daritev svete maše ni druga od J ezU ' - 573 - krvave daritve na svetem križu , ni nova, ampak je ravno ,sla resnična daritev, klera je za nas enkrat na svetem križu Opravljena, ker je pri sveti maši ravno tisti darovalec in ravno lsf i klavni dar, kakor na Kalvariji; zakaj tudi pri sveti maši ar uje nevidoma sam Jezus Kristus ravno tisto svoje telo, 'tero je bilo za nas na svetem križu umorjeno, in ravno tisto Sv °jo kri, ki jo je za nas v vertu Getzemani ob svojem ker- Vav em putu, V Pilatovi hiši bičan in kronan, na Kalvariji na 5r 'š pribit prelil, toraj ravno tisto svoje telo in ravno tisto Sv °jo kri, ktero je na križu daroval. Pri vsem lem pa, dasiravno je daritev svete maše ravno ' s * a daritev, ktero je Jezus Kristus na svetem križu opravil, ^ajdenio le vendar med Jezusovo darilevjo na svetem križu med daritevjo svete maše nekolikošen razloček, ako pomis- lm o, kako in iz kterega konca da se je Jezus Kristus na ® v etem križu daroval , in pa kako in iz kterega °nca da se Jezus Kristus pri sveti maši daruje? 'a križu je Jezus Kristus svoje telo in svojo kri v po- ,°bi telesa in kervi, v človeški postavi daroval tako, da neizrečene bolečine terpel; na aitarju ponavlja Jezus '"avno to svojo enkrat na križu opravljeno daritev , in daruje eaa j svoje telo in svojo kri, pa ne v podobi telesa in kervi, v človeški postavi, kakor na križu, ampak v podobi kruha in Vlna , ne da bi bolečine terpel kakor na križu, ampak skriv¬ nostno brez vsega terpljenja. Na križu se je Jezus Kristus ar °val tako , da je svojo kri prelil in umeri; pri sveti maši P a kervi ne preliva in ne umerje, ampak svojo na križu pre- 110 kri in preterpljeno smert daruje : na križu je tedaj daro- Va l sebe na križu umirajočega, pri sveti maši pa daruje sebe |j a križu umeršega. Na križu je Jezus sebe umirajočega sam ap oval tako, da se je njegova duša od telesa ločila; pri SVe ti maši pa po mašnikovih rokah sebe nekdaj umeršega da- ril J e tako, da se njegova duša od telesa nič več ne loči. , Iz kterega konca se je Jezus na križu daroval, in iz ere ga se daruje pri sveti maši ? Na križu se je Jezus da- ° Va l nam v odrešenje, da nas s svojo smertjo večnega po- 574 - gubljenja otme; pri sveti maši pa se daruje , da bi se 0,1 , daritevjo svete maše vdeieževali tega odrešenja , ki g a f Jezus na križu opravil. Na križu se je daroval, da nat® r s svojo smertjo stvaril celo morje k zveličanju potrebnih lost in dobrot; pri sveti maši se pa daruje , da nam z dar 1 ' tevjo svete maše iz tega morja milost in dobrot božjih P° naši vrednosti in pobožnqsti naj obilniše zajemati daje. 1 resnico nam pove sveti Tridentinski zbor, kteri pravi, da z Jezusovo daritevjo na križu zaslužene in zadobljene mil° s po daritvi svete maše nam naj obilniše dodelujejo". (Sess. * ' c. 2.) Glejte, samo ta razloček je med daritevjo Jezusovo 1,8 križu in daritevjo svete maše. Ker je Jezus Kristus na križu svojo kri prelil, imenuj 6 se njegova daritev na križu kervava daritev; daritev maše pa je nekervava daritev, ker se pri sveti maši pričuj 060 Jezusova na križu prelita kri nič več ne preliva. Imenuje 86 tudi daritev nove zaveze, zato ko so vsi darovi stare zav° ž6 overženi , daritev svete maše pa postavljena in vernik 0 ® 1 puščena, da jo v novi zavezi po svojih mašnikih opravlj 8 ) 0 do konca sveta. Ali pa ni daritev svete maše nasproti besedam ® vC , tega aposteljna Pavla, kteri v listu do Hebrejcev g<> v0 jV ^Posvečeni smo po daritvi telesa Jezusa Kristusa enkrat. je enkrat daritev opravil za grehe, in na vekomaj sedi desnici božji. Z eno daritevjo je toraj na vekomaj opi' oV . naše posvečenje". (Hebr. 10, 10. 12, 14) Sterni beseda® 1 sveti apostelj Pavl pove, da je Jezus Kristus že z edino ritevjo, ki jo je na križu opravil, Bogu za naše grehe za® stil, česar niso mogli vsi darovi stare zaveze skupaj opravd 1 ’ in da ni toraj zdaj nobenega drugega novega daru treba. 1 resnici pa ni clo nič nasproti, kar katoliška cerkev od dariW° svete maše uči, ker sveta maša ni nova daritev, ampak j° ponavljanje Jezusove na križu opravljene daritve, če sv e Pavl govori , da je le ena smeri za greh , le eno odrešenj 0 ’ s tim le poterduje, da ni nobene druge daritve, klera bi 110 odpuščenje grehov zadobila, pa noče reči, da je Jezus, ki s 575 J® enkrat na križu po kervavo daroval, po tem to svojo da- filov končal, in je nič več ne ponavlja, temveč v drugih testih svojih listov še le uči, da je Jezus Kristus še zmerom urednik med nami in med Bogom , da toraj to svojo na križu enkrat opravljeno daritev še zmerom v nebesih in na zemlji ponavlja. Po kervavo se je tedaj Jezus Kristus 'e enkrat daroval , je le enkrat za grehe vseh ljudi zadostil ; * edino daritevjo na križu je Jezus ves naš dolg po¬ plačal nebeškemu Očelu; dčl ali delež pa nad to ne- c,l '‘ čno ceno, ki jo je Jezus za nas dal, dobiva se vsak čas, skonč »lasti Krist kon pa in naj obilniše z daritevjo svete maše ; toraj se Jezus us pri sveti maši vsak dan daruje , in se bo daroval do •mnca sveta, da nas vdeiežuje svojega neskončnega zasluženja. je vera katoliške cerkve; toraj njeni služabniki vsak dan •Mašujejo, in njeni otroci z veseljem k sveti maši hite, da bi ’ z Jezusove daritve na križu obilniše milosti prejemali. « 3. Drugo vprašanje, na kterega vam bom odgovoril, je: B. Od koga, kdaj in zakaj je daritev s Ve te maše postavljeno? Od Jezusa Kristusa je daritev svete maše P°stavljena pri zadnji večerji. Vzel je Jezus Kristus kruh, ga posvetil, razlomil, in dal pričujočim apostelj- n °>n, rekoč : „Vzamite, in jejte, ker to je moje telo, ki bo /,a vas v smert dano“. Potlej je vzel kelih z vinom, ga po- Sv ®til in aposleljnom podal, rekoč: „Vzamite, in pijte iz njega Vs ' t ker to je kelih moje kervi, kervi nove zavezo, ktera bo Za vus in za njih veliko prelita v odpuščenje grehov“. In P° tem je Jezus Kristus aposteljnom in njih nastopnikom, škofom in mašnikom, oblast dal in zapoved, ravno tako, ka- 0r je on storil, kruh in vino spreobračati v njegovo telo in v Mjegovo kri, in darovati nebeškemu Očetu , ko jim je rekel : ’>To delajte v moj spomin“. In glejte, tako je Jezus Kristus aritev svete maše pervi opravil in postavil. Toraj pa pravi Sv eti cerkveni Tridentinski zbor : „Naš Bog in Gospod Jezus - 576 - Kristus je pri zadnji večerji, tisto noč, ko je bil izdan, svoj® telo in svojo kri Bogu Očetu v podobi kruha in vina daroval' in ga v teh vidnih znamnjih njim, ktere je takrat mašnih nove zaveze postavil, dal zavžiti, in tudi njih nastopniko« 1 > mašnikom, ukazal to daritev ponavljati, rekoč: „To delajte v moj spomini (Sess. 20. c. 1.) Zakaj je Jezus Kristus daritev svet e maše postavil: Jezus Kristus je daritev svete maše postavil: a) Daje svoji sveti cerkvi zapustil p r 9 v in resničen dar, da ga Bogu daruje do k o n 0 9 sveta. Jezus Kristus je namreč vse darove stare zave* 6 odstavil in odvergel, ker sami ob sebi niso bili Bogu vš 00 ’ ampak so mu bili le toliko prijetni, kolikor so Jezusovo k 01 " vavo daritev na križu pomenjali in napovedovali; po tem P 9 \ ko jo je Jezus že opravil, ni bilo je več treba pomenjati 111 napovedovati. Pa Jezus Kristus vendar ni hotel svoje cerk ve brez vse daritve zapustiti, ker je daritev z vero sklenj e ° 9 tako na tanjko, da ni bilo še nobene vere brez darit ve ' Vsaka vera je imela, in razun Judovske ima še zdaj darov 0 1 s kterimi ljudje svojega pravega Boga ali pa svoje izmišlj e ” e bogove, svoje molike, časte. Toraj je pa tudi Jezus Kristus? kteri nas je svoje vere učil, postavil novo daritev, darit eV svete maše , da bi ž njo pravoverni krislijani svojega 6°£ a spodobno molili in častili, za prejete dobrote hvalili ,n . ^ potrebnih dobrot in odpuščenja grehov prosili. Ta daru 0 svete maše bo ravno tako, kakor Jezusova vera na z 01 ”' ostala do konca sveta. b) Da vedni spomin Jezusove k e r v a v 0 daritve v njegovi cerkvi ostane. Kolik 03 ” 0 sreča, ljubi moji! nam je po Jezusovi daritvi na svetem kri' došla! S to svojo kervavo darilevjo je Jezus Kristus žaljeni pravici božji za naše grehe zadosti storil, nas iz ” 577 - dičeve oblasti rešil, in od pogubljenja otel, nam božjo pri¬ jaznost in ljubezen spet zadobil, in vse potrebne dušne in telesne dobrote zaslužil, ter nam spet odklenil vrata v nebeško veselje , ki nain jih je bil zaperl izvirni greh. Ali ni tedaj te Jezusova daritev na križu vredna , da bi jo polni bvalež- nosti in ljubezni do Jezusa noč in dan pominjali. Toraj je pa tedi Jezus Kristus poskerbel, da bi je ne pozabili, ter nam je za pustil daritev svete maše, v kteri ponavljamo njegovo ker- vavo daritev , in po tem takem na znanje dajemo, kako ime¬ nitna, kako koristna in kako potrebna da nam je bila njegova daritev na križu. c) Da nas z daritevjo svete maše sadu in zasluženja svoje na križu opravljene daritve vdeležuje. V daritvi svete maše nam Jezus Kristus ne dobiva novih milost, novih dobrot; zakaj s svojo kervavo daritevjo na svetem križu, ktere zasluženje je ne¬ skončno, nam je že zadobil in zaslužil vse, česar koli potre¬ bujemo za dušo in telo. V daritvi svete maše nam Jezus Kristus po meri naše vrednosti le deli tiste milosti in dobrote, nam jih je s svojo smertjo na križu od svojega nebeškega jočeta zadobil in zaslužil; ker z daritevjo svete maše kar y°vek nebeškega Očeta prosi, da bi nam bile te milosti do¬ ajene, kar Bog pa jih tudi sam z Očetom in svetim Duhom y tej daritvi nam dodeljuje. Sveta maša je tedaj tisti sveti ®teb, po kter am "" m - T - — °kilniši teko. žl b ^ ^terem nam z Jezusovo smertjo zaslužene milosti naj . d) Da nam je zapustil posebno znamnje ]yj o » z ^stavo svoje neskončne ljubezni do nas. cneje nas pač ni mogel Jezus Kristus ljubiti, kakor da nam kri '■ ^ a . ntv ‘ svete maše svoje rešnje telo in svojo rešil j o p Vzi yati. Sveti Bernard pravi, „da nam je Gospod Bog ta j 0 f Ve ^' zakrament zapustil v spomin svoje ljubezni, ki nam pl e v svojem terpljenju pokazal*. In sveti Bernardin govori: j^e ljubezni našega Zveličarja ni bilo še zadosti, da stner* 5 *' v 'j en i e za nas dal; ta njegova ljubezen ga je pred 1 J° tudi še prisilila, da je samega sebe nam v hrano za- - 578 pustil**, Toraj je Jezus daritev svete maše postavil ko je od svojih aposteljnov slovo jemal, v očitno znamnje, 09 želi z nami ostati, med nami v podobi kruha in vina prebi¬ vati z dušo in telesom, s kervjo in mesom , po božji in člo¬ veški natori, naše duše s svojim telesom nasilovali, ' n s svojo kervjo napajati v večno življenje. Res, „Jezns je svoj e » kteri so bili na svetu , do konca ljubil**. Kdo bi se ne čud 1 Jezusovi neskončni ljubezni do svojih ! Noge jim je umivaj » ljubeznivo, prav po prijateljsko slovo od njih jemal, jih uC ' in tolažil, zanje v grenko smert še!, in jim še samega seb e v zastavo svoje ljubezni do njib v zakramentu svetega alta^r zapustil. Le Jezusova ljubezen je zamogla kaj takega in likošnjega znajti in storiti. Tudi do nas ima Jezus ravno to likošnjo ljubezen ; kolikošnjo pa mi do njega ? 4. Zdaj vam bom odgovoril še na tretje vprašanje: C. Kdo opravlja daritev svete in a š e ? Daritev svete maše opravlja Jezus Kristus s 3111 ’ jo opravlja mašnik, in jo opravlja slehern kristij 3 ^ posebej, kteri se pri tej daritvi spodobno in zbran znajde; ti troji jo opravljajo, toda vsak P svoje. Pervi in veliki darovalec svete m aš e J.f tedaj Jezus Kristus. Jezus Kristus, on, večni ma^n po redu Melkizedekovem, se sam v podobi kruha in vina altarju nevidoma in skrivnostno daruje svojemu nebeške Očetu ravno tako, kakor se je na križu v podobi telesa kervi vidoma in kervavo daroval, toraj Jezus Kristus sam ne ^ vidoma daritev svete maše opravlja. Jezus Kristus, v P 0 dobi kruha in vina na altarju pričujoč , ni le dar, ki je darovan ; ampak je tudi nevidni mašnik , ki la dar Bogu 3 ruje. „Jezus Kristus je oboje**, govori sveti Avguštin , n in mašnik po duhu; on je, ki daruje , in on je, k' J darovan**. - 579 - Vidoma pa mašnik, ki pri altarju moli , daritev svete maše opravlja. Zakaj ko je Jezus Kristus pri zadnji večerji to daritev opravil, djal je svojim aposteljnom : „ I o delajte v moj spomin" ; in je s temi besedami svojim apostelj- °om in njih nastopnikom, škofom in mašnikom, oblast in za¬ poved dal ravno to delati, kar je on storil, namreč kruh sn vino spreminjati v njegovo telo in v njegovo kri, Bogu <> r °vati in zavživali, in tedaj daritev svete maše opravljati. To daritev tedaj mašnik vidoma opravlja , kakor jo je Jezus Kri- stas pri zadnji večerji vidoma opravil. Pa mašnik ne opiavja britve svete maše v svojem imenu, pri sveti maši je on le Jezusov namestnik : le Jezus spreobrača po mašnikovih bese¬ dah kruh in vino v svoje telo in v svojo kri; le Jezus se sam po mašnikovik rokah daruje, kakor se je pri zadnji ve¬ čerji po svojih lastnih rokah daroval; le Jezus v daritvi svete ma še po mašniku za nas prosi, in vse stori. Toraj govou sveti Ciprijan: ^Mašnik je gotovo Kristusov namestnik, kanci dela, kar je Kristus storil, ter pravo in popolno daritev Bogu Očetu v cerkvi opravlja". In sveti Krizostom pravi: „Kader v ’diš mašnika darovati, ne misli nad njim (viditi) človeka , an( ipak nevidoma iztegnjeno roko božjo". Kristusa si tedaj sosehno mislite, moji ljubeznjivi! kader vidite mašnika daritev svete maše opravljati: s Kristusom se v željah sklenite, v Kristusa vse upanje stavite, kteri je srednik med nami in med “°gom, naš besednik pri nebeškem Očetu, kteri še na naših a 'h>rjih, tako rekoč, na novo umira, da za nas prosi, in za naše grehe zadostuje. Ko je pa pri sveti maši Jezus Kristus darovalec in dar, er samega sebe nebeškemu Očetu po mašnikovih rokah ne- ^'doma daruje; toraj je daritev svete maše neskončne cene ln vrednosti, naj bo že mašnik , kteri jo na altarju vidoma °pravlja, ali naj veči svetnik na zemlji, ali pa naj veči greš- n 'k- Daritev svete maše no dobiva vrednosti in cene od 'našnikove svetosti, ampak je sama oh sebi Bogu Očetu ne¬ botično dopadljiva; pa (udi ne zgubi svoje cene. in vrednoti ? re< * Kogom, ko bi jo opravil mašnik z nagnjusnim sercem n pregrešnimi rokami. Toda varuj nas, o Jezus! te strašne 580 - nesreče, prosimo te, varuj nas! Ko bi tudi mašnik svoj slan ognjušal, kakor razvpita Helijeva sinova, res gorjč in gorjd mu ! Ali pri vsem tem je le vendar maša, ki jo opravlja > Bogu neskončno dopadljiva , in verniki zajemajo iz nje ravno take milosti, kakor kader jo sveti mašnik opravi. „Darite v je sveta*, pravi sveti Krizostom , „bodi že mašnik , kakor' šen hoče*. Mašnik pred altarjem pa ni samo Jezusov namestnik * ampak je tudi služabnik vse cerkve; zakaj od cerkve je dobi oblast in povelje, pred altar hoditi, in v njenem imen« da' ritev svete maše opravljati. Vsa katoliška cerkev tedaj P° mašnikovih rokah daruje Bogu Očetu telo in kri Jezusovo v podobi kruha in vina na altarju. Pa, ljubi moji! tudi ver' niki, kteri k sveti maši pridejo, darujejo Jezus fl Kristusa v podobi kruha in vina nebeškemu Očetu« (in vsak kristijan posebej ga daruje.) ne sicer tako, kako 1 * mašnik, da bi kruh in vino spreobračali v telo in kri Jo 7 ' 1 ’' sovo, in ga po svojih lastnih rokah nebeškemu Očetu darova ’> ampak darujejo ga po mašnikovih rokah, če se v mislih željah z mašnikom sklenejo, kteri v svojem in njihovem im et1 ^ daruje. Ko bi ktera soseska do kralja moža poslala, da bi kralj 3 svojem in njenem imenu za dodeljene dobrote zahvalil, ali " potrebnih dobrot prosil, ali mu spodobno čast skazal, ah e prosil, naj jim zanese, ker so se zoper njega vzdignili; 3,1 ' bi sam mož s kraljem govoril, pa po njem bi vendar v soseska kralja hvalila , ali prosila, ali mu čast skazova ^ Ravno tako sam mašnik spreoberne kruh in vino v telo kri Jezusovo, sam mašnik Jezusa po rokah nosi; pa ven vsi verniki, kar jih je pri sveti maši z mašnikom v du sklenjenih, ž njim Jezusa Kristusa darujejo nebeškemu 0° e Sveti Peter Damijan piše: „Vsi verniki možkega in žensk e spola opravljajo to daritev, dasiravno se nam zdi, da jo sam mašnik opravlja*. Daritev sv. maše je tedaj dari vsakega kristjana posebej in daritev vesoljne cerkve. * so pa tudi mašne molitve napravljene in obravnane tako ? se ž njimi očitno na znanje daje, da ne daruje samo ®® sn . ampak da ž njim vred darujejo tudi verniki, kteri k masi I - 581 - dejo. Mašnik ne pravi Bogu : »Darujem ti", ampak: »Daru¬ jemo ti“; z čemur pokaže , da tudi verniki ž njim Bogu da¬ rujejo. Po posebnem spominu za žive reče: »Spomni se tudi vseh pričujočih, kteri ti darujejo ta hvalni dar". Po povzdi¬ govanju moli: »Obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in tvoj sveti ljud", kar so verniki i. t. d. Pa saj mašnik po darovanju kruha in vina vernike očitno in naravnost poprosi moliti, da ki bila njegova in njihova molitev in daritev Bogu všeč, ko Se proti njim oberne, ter pravi: »Molite, bratje 1 da bo moja >n vaša daritev prijetna pri Bogu, vsemogočnem Očetu". Ce l o pomislite, ljubi kristijani! da tudi vi z mašnikom vred pri sveti maši Jezusa Kristusa darujete; ali vas ne bo veselilo k sveti maši hoditi ? ali ne bote vsi v Boga in v svete reči Umaknjeni, kader koli bote pri sveti maši ? 5. Povem pa naj vam tudi še : Kako opravlja mašnik daritev svete maše? Mašnik opravlja daritev sve te m aše ta ko, da dela ravno tisto, kar je Jezus Kristus storil pri zadnji večerji. Prime namreč kruh in kelih z vinom, posveti oboje, in izreče nad njima ravno tiste besede, s kterimi je bil Jezus Kristus pri zadnji večerji kruh in vino spremenil v svoje telo in v svojo kri; zavžije oboje sam , in deli od tega presve¬ tega daru v podobi kruha tudi vernikom, kteri k svetemu Obhajilu pristopijo. 6. In zdaj poslušajte še: Kdaj se godi pri sveti maši spremenjenje ( Sprernenjenje se zgodi ravno takrat, kader iz- r eče mašnik te od Kristusa postavljene besede pred povzdigovanjem, v kruh: »To je moje telo"; in v kelih: »To je kelih moje kervi, nove in večne za- Ve *e, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v od- Pnščenje grehov". Te besede storč po Kristusovi vse- - 582 - mogočni volji, da kruh ni več kruh, ampak je živo telo Kri¬ stusovo , in vino ni več vino, ampak je živa kri Kristusova. Le samo podobe kruha in vina ostanete nespremenjene. Po¬ doba kruha in vina je pa to, kar nad temi presvetimi rečnn s svojimi počutki občutimo, barva, slast, duh kruha in vina. Vse to ostane nespremenjeno, dasiravno te reči niso ne kruh ne vino, ampak so pravo telo in prava kri našega Gospoda Jezusa Kristusa. To je res velik čudež, ki mu naša plitva pamet ne more priti do konca. Ravno zato se čudež imenuje- »Ker je pa Jezus Kristus*, pravi sveti Ciril Jeruzalemski, »°d kruha rekel, da je njegovo telo , kdo bi smel še dvomiti nad to resnico? Ker je od yina rekel, in naravnost zaterdil, da je njegova kri; kdo bi se prederznil reči, da ni njegova kri? V Kani je Jezus Kristus s samo voljo vodo v vino spreobernil? in mi bi mu ne hotli na besedo verjeti ? V podobi kruha nam daje svoje telo, in v podobi vina svojo kri, da bi bih tega telesa in te keryi deležni ž njim eno telo in ena kri. Toraj vas zarotim, bratje moji! ne imejte teh podob za kruh in vino, zakaj po njegovi besedi sta telo in kri Jezusa Kri¬ stusa. če se te resnice tudi branijo počutki, mora vas tega prepričati vera, in zagotoviti, da je temu tako*. Pa, ljubi kristijan ! pri tej priložnosti ti moram z bese¬ dami svetega Tomaža Kempčana reči: »Varuj se radovedno in prazno preduhtovati ta preskrivni zakrament, da se ne p°' grezneš v globočino dvomov. Kdor v solnce gleda, oslepi ga solnce. Bog zamore več storiti, kakor človek razumeti- Bogaboječe in ponižno resnice iskati je pripuščeno , če se vedno želiš dati podučiti, in očakov pametnih naukov deržati* Marsikteri je že prišel ob bogaboječnost, ki je hotel zapopusl' božje skrivnosti. Verovati in pa sveto živeti ti Bog veli, n0 pa globoko prebrisanemu biti in božjih skrivnost razumevat 1 ' Če ne umeš in ne zapopadeš, kar je pod teboj; kako boS zapopadel, kar je nad teboj ? Bogu se zaupaj, in podverz* svoj um veri, in ti bo dano vedeti, kolikor ti bo dobro in potrebno. Nekterih vera ima v svetem zakramentu velik e skušnjave , kar se pa mora bolj sovražniku pripisovati, kakor pa njim. Ne maraj za hude misli, in ne prepiraj se ž nji* 111 * 588 - ne dajaj odgovora hudemu, ko te hoče v veri zmotiti; ver- J a a>i rajše božji besedi, svetnikom božjim in prerokom, in bo eza l od tebe hudobni vrag. Velikokrat je božjemu služabniku m ačno dobro kaj takega terpeti, ker hudič ne skuša never- •kov, ktere že brez skerbi ima , ampak le vernike in boga- °ječe mnogo draži in išče zapeljati*. , . V podobi kruha je Jezusovo živo telo, tedaj tudi njegova . n ’ ker ni živega telesa brez kervi; v podobi vina je Jezusova j' 1 '' 3 kri, tedaj tudi njegovo telo, ker ni žive kervi brez te- ; to je : v podobi kruha je celi Kristus, in v podobi vina 1 celi Kristus pričujoč; Jezus Kristus je v podobi kruha in . a > v vsaki posebej, z dušo in telesom, s kervjo in mesom ar B °g in človek pričujoč. Pri vsem tem je pa k daritvi g ete ma še treba oboje podobe; ker pri daritvi svete maše Jezus Kristus za nas na križu umeršega (umorjenega) po jit^® m za nas v smert danem telesu in' po svoji za nas pre- kervi v ravno tisti pravi in resnični dar nebeškemu Očetu javlja, v kterega se je za nas na križu dal umoriti. Da loč'° ra j smert J ezus °va prav živo ljudem pred oči postavlja, 1 se kruh, to je telo Jezusovo od vina, to je od kervi Je- pos VC ** ezus sam stori * P” poslednji večerji, ker je m spremenil kruh in vino posebej. Da pa tudi mi . suiGuicnu muh m vino puseuej. tak o delamo, zapovedal je rekoč: „To delajte v moj spomin . Amen. 584 XLIII. kersanski nauk. Zakaj opravlja mašnik daritev svete maše? — Ko® 11 se daritev svete maše opravlja? — Koga še kat°' liska cerkev s telesom in kervjo Jezusovo Bog u Očetu daruje ? — 1. Zadnjič sem vam začel odgovarjati na nektere vp r9 ' ševanja od svete maše, po kterih se poprejšno razlaganje večo svitlobo postavi. Odgovoril sem vam na tri vprašanj 9 ^ in sicer na vprašanje: Kaj je sveta maša ? na dalje na vp r9 ^ sanje: Od koga, kdaj in zakaj je daritev svete maše postavljaj in na zadnje na vprašanje: Kdo opravlja daritev svete m 9 j — Slišali ste, da je sveta maša nekervava daritev nove veze, veden spomin in vedno ponavljanje kervave daru ktero je Jezus Kristus na svetem križu opravil. Tudi . slišali, da je sveto mašo sam Jezus Kristus postavil pri z9 o(r večerji, in sicer pervič zato , da je svoji sveti cerkvi * 9 P ^et 9 » stil prav in resničen dar, da ga Bogu daruje do konca » drugič zato , da v njegovi cerkvi ostane veden spomin ^ sove kervave na svetem križu opravljene daritve; tretjič ^ da na3 z daritevjo svete maše vdeležuje sadu in zasluži zato» svoje na svetem križu opravljene daritve; in četertic ^ da nam je zapustil posebno znamnje in zastavo svoje neskoj a ljubezni do nas. Slišali ste, da daritev svete maše 0 P ra , e „j Jezus Kristus sam, jo opravlja mašnik, in jo opravlja S‘ e kristijan posebej, kteri se pri tej daritvi znajde spodobn v Bogu zbran. —* 585 — 2) Danes vam bom odgovor dal na tri druge vprašanja; D) Zakaj opravlja mašni k daritev svete »aše? E) Komu se daritev svete maše opravlja? F) Koga še katoliška cerkev s telesom in r vjo Jezusovo Bogu Očetu daruje? 3) Pervo vprašanje , na kterega mislim danes odgovo- k e riti > je: O) Zakaj opravlja mašni k daritev svete a š e ? Mašnik opravlja daritev svete maše. k. , a ) obhaja spomin Jezusove smerti, n 1 j 0 je za nas na svetem križu preterpel. jeth' 1 a P 0Ste ^ P'® e Korinčanom (11, 26.): „KoIikorkrat bote J ta kruh, in kelih pili, bote smert Gospodovo oznanovali, v ° { er ne pride (nas sodit)*. Mašnik kruh in vino daruje v0 posebej, in tudi potlej vsako posebej spreminja , da na g aa J e daje Jezusovo smert na križu, pri kleri se je njegova ted' U ^ r ' °d njegovega svetega telesa. Sveti Ciprijan t e a j. ' e P° govdri, ki pravi: „Ker pri vseh daritvah Kristusovo jjj P J en je pomnujemo, Gospodovo terpljenje namreč je daritev, j e °P ra vljaino; loraj nič drugega ne storimo , kakor kar krj] J n stor 'l- Pismo namreč pravi: Kolikorkrat bote jedli ta ne ’. m P'' 1 •> bote smert Gospodovo oznanovali, dokler terni-' ■ Kolikorkrat tedaj kelih v Gospodov in njegovega To^ia spomin darujemo, storimo to, kar je storil Gospod*. v ave P rav imo, da je sveta maša veden spomin Jezusove ker- j e ,u 'itve na križu, ker se pri njej obhaja veden spomin ‘usove smerti. i n ^ b>a Bogu Najviše mu po Jezusu Kristusu *n[] e z u s ° m Kristusom vso spodobno čast s mo a. 0 .' 0 s kazuje. Toše spozna iz mašnih molitev, ki J* že premišljevali. Vse mašne molitve so prav za prav Keri - n. IV. . 37 — 580 - % bogočastne molitve, sosebno pa Boga častimo, kader „GIoriJ a molimo, in v njej pravimo : „H valimo te , (o Bog!) častim 0 te, molimo te, povišujemo le"; kadar konec „Predglasja" P'' a vimo : „Svet, svet, svet , Gospod vsegamogočni Bog! so nebesa in zemlja tvoje slave! Kozana po višavah", ^ a . e a mašnik pred „Očenašcm" s sveto hostijo nad kelihom k r,ze dela, in moli: „Po njem (po Jezusu Kristusu,) ž njim > n njem je tebi Bogu vsemogočnemu, v edinosti s svetim Duh« 111 vsa čast in slava skoz vse veke vekov. Amen". Sveta m> isa je tedaj bogočastna daritev. c) Da bi nam po Jezusu Kristusu od božj^ milosti odpuščenje grehov zadobil, i n n a ^ z B o g o m s p r a v i 1. Da se pri daritvi svete maše P Jezusu Kristusu odpuščenje grehov dobi, pričajo nam njeg l) besede, ki jih je govori! pri postavljanju te daritve reko* 5 * „To je moje telo, ki bo za vas v smert dano". (I- ** ‘ 11, 24.) To je moja kri nove zaveze, ktera bo njih veliko prelita v odpuščenje grehov". (Mat. 26, *■ ' Tega nas uči tudi besedno izročilo katoliške cerkve. ^ taeT ^ je cerkev verovala, da se daritev svete maše opravlja v puščenje grehov, kakor nam povedo sveti cerkveni Sveti Krizostom pravi: „Na altarju se daruje zveličavna tev, brezmadežni dar za grehe, dar naše cene , sveti dar > kterim je zbrisano naše dolžno pismo, ki je bilo zoper n ., edina daritev za naše zveličanje". Učenik Euzebij g oV 9 „Na altarju se daruje bogospravna daritev za duše vse ^ vsak madež in greh naj čistejši dar". Toraj začnejo ® a ,^ 0 in verniki daritev svete maše z očitno spovedjo in s p r °^ za odpuščenje grehov. Toraj se po izmoljenem pristopu j vetkrat reče: „Gospod, usmili se nas!" da s temi bese očak*' dari" presveto Trojico milosti prosimo. Med darovanjem govori mašnik, da ta dar »daruje za svoje brezštevilne g' re . Ko pred povzdigovanjem roke nad kruhom in vinom prosi Boga za se in za vse pričujoče vernike, naj Kristusu »reši večnega pogubljenja". Po povzdigovanju^ ^ krub a derž': jib P° »Tudi nam grešnikom, svojim služabnikom, ki v no« 1 ' : tvoje vel' - 587 Us mi]jenje zaupamo, daj kaj dela (deleža) in družbo s tvojimi Sv bi vam Bog poterpežljivosti dodelil, in vas s lerpljenjem Y peljal v večni mir in pokoj. Za te in tem enake ^ u3!ie j. OIl i, rove se sosebno in pred vsem drugim priporočujte mas nl da bi vam jih z daritevjo svete maše od Boga sprosm* fl( j priporočevati se jim smete tudi za telesne dobrote, in p 0 , Boga upati, ko bi vam le v zveličanje zalegle, ne p a gubljenje služile. Ako ste bolni, smete se mašnikom P . . ročiti, da z daritevjo svete maše Boga prosijo vašega j, 0 prosijo , da bi yas Bog še ozdravil, ako previdi, da 1 ^ zdravje poboljšalo, in vam priložnost dajalo za storjene » ^ pred smertjo pokoro dostati. Prejden kako delo zaC |. 0 bi smete se jim priporočiti, da bi Boga prosili vaše sreče, ^ vas sreča ne pohujšala, temveč le k hvaležnosti in | e j e stie do dobrotljivega Boga vnemala. Tudi za časne in - 589 - ^obpot© se smete tedaj mašnikom priporočevati, kolikor vam ^ je v zveličanje treba. Ali je pa kristjan vselej uslišan, kader m a š n i k zanj mašuje? — Mašnikov spomin pri sveti j^ši ima zavoljo Jezusa in po Jezusu veliko moč pri ne- 'Očetu; ali vendar nebeški Oče mašnika uslišuje po ® v eji pravici, modrosti in milosti. Nekteri prosijo le telesnih ° br °t. Ali vsak naj sosebno skerbi po daritvi svete maše ^Prositi pomoč prave pobožnosti, ter naj se z dobrimi deli priporočuje; in bo lahko uslišan. Nekteri še le v ad,, jej bolezni nekaj svojega premoženja odločijo , da bi se njih dušo maševalo ; poprej pa so bili terdi, neusmiljeni, niorda vse milosti nevredni. Vsak bodi pravičen in usmi- je n, in našel bo lahko pri Bogu usmiljenja. s Sveta maša je po tem takem bogočastna, bogo- P ravna, bogohvalna in bogoprosna daritev. j t) as nik pa pri svetj maši nebeškega Očeta po Jezusu Kristusu za Z ^ ezilS0m Kristusom moli in časti, odpuščenja grehov prosi, l‘ a dodeljene dobrote hvali in novih prosi, ker se cerkev vse- Bo» S ^ rislusom ’ , našim srcdnikom in velikim mašnikom pri g, ^četu, sklene, kader nebeškega Očeta časti, odpuščenja , e hov in potrebnih dobrot prosi, in za prejete hvali, in pa ep cerkev le Po v Jezusovo neskončuo zasluženje zaupa , njem od Boga Očeta vse doseže. Sveta maša in le tedaj „ «« JLiugu utcia VOP uudc/jU. greta maju J0 teuuj Po 3 daritev, ki so jo mnogotere podobe in razni darovi pred Vg e a J° ln P°d postavo pomenjali, in ktera v sebi zapopada teh dobrote, kar so jih ti darovi napovedovali, ker je vseh in popolnost^. (Trid. zbor. Sess. 22 . 10 ■ 4) Drugo vprašanje, na liter ega bom odgovoril , je E) K omu se daritev svete maše opravlja? k Daritev svete maše se le samemu Bogu opravlja, in ni- *nur drugemu ne ; na križu se je namreč Jezus Kristus le njemu nebeškemu Očetu daroval, toraj se tudi na naših - 590 - altarjih v daritvi svete mase le daruje nebeškemu Očetu ? v tej daritvi namreč Jezus Kristus svojo na križu opravlja 0 daritev le ponavlja. Da katoliška cerkev daritev svete le samemu Bogu opravlja , spozna se iz njenih mašnih nioh' tev. Da druge njene mašne molitve zamolčim, ktere n 801 kažejo, da cerkev daritev svete maše le Bogu opravlja, vza ' mem vam le v misel, da začne mašnik po „Sanklus" molih• ^Ponižno te tedaj prosimo, nezmerno usmiljeni Oče 1 p 0 ,, zusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprejmi posveti te ponudbe, te darila, te prečiste svete darove, kter e * ti darujemo, i. t. d." Koj po povzdigovanju pa moli: tem povelju tedaj obhajamo, o Gospod! mi tvoji hlapci in t0 ^ raj sveti Ijud, spomin presvetega terpljenja , od smerti vsta jenja in častitega vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina tvoje? ’ Gospoda našega, in darujemo tvojemu prečudnemu veličas od tvojih darov in daril ta čisli dar, ta sveti dar, ta brezm 3 ^ dežni dar, sveti kruh večnega življenja in kelih vččnega ličanja". Kdo ne spozna že iz teh dveh mašnih molitev? katoliška cerkev le Bogu daritev svete maše opravlja ? Pa saj jo tudi ne sme nikomur drugemu opravljati, kakor ^ memu Bogu. Da se tega prepričamo, pomislimo, kaj c daritevjo na znanje dajemo. Komur darujemo, temu naj v ^ čast skazujemo, ter oznanujemo, da je on vsega Gospod, > n ^ ima oblast do vseh stvari; komur darujemo, prepričamo , , je on naš stvarnik , mi njegove stvari, da vse dobrote N a J njega prejemljemo, da smo popolnoma v njegovi oblasti veča čast pa se sme le samemu Bogu skazovati; 1® j e vsega Gospod, le Bog ima oblast do vseh stvari, 1® naš stvarnik, le njegove stvari smo mi, le od njega p re J Ijemo vse dobrote, le v njegovi oblasti smo. Toraj se tudi le Bogu daritev svete maše opravljati. In komu dru 0 kakor ali pravemu ali izmišljenemu Bogu , tudi ni še daroval, kakor sveti Avguštin govori, rekoč: „Nikdar n ^,.j nihče daroval, kakor tistemu, od kterega je vede! ali m,s da je Bog, in kterega je hotel za Boga imeti". Ali ne darujemo svete maše tudi s v ® 1 591 - k°to, vsaj nektere maše, v bteri se spomin k a k e g a svetnika stori? Nikdar nobene maše ne darujemo svetnikom, ampak Sv etniki jo z nami vred darujejo, V daritvi svete maše da¬ jemo Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega človeka *kupaj, v podobi kruha in vina , kterega daru ni tedaj nihče drugi vreden, kakor sam Bog. Svetniki so ravno tako, kakor božje stvari, so naši bratje, in čast, ki jo zdaj vživajo, s ° po Jezusu Kristusu od božjega usmiljenja prejeli. Nezapo- Padljivo višeje kakor nebo od zemlje je Jezus Kristus od letnikov, kako bi ga toraj smeli svetnikom darovati? Svetnikom v čast pač nektere maše Bogu darujemo, ker Se jih v nekterih mašah sosebno spominjamo. S tim , da se p r ' nekterih mašah svetnikov sosebno spominjamo, skazujemo veliko čast. Jelite, da je človeku velika čast, če se ga kdo pred kraljem spomni in od njega lepo govori. Ravno a ^° je tudi svetnikom velika čast, ko obhajamo njih spomin P ri sveti maši, pred kraljem vseh kraljev. . Sosebno pri nekterih mašah obhajamo spomin svetnikov, a dajemo na znanje, da so se svetniki po tej daritvi svete as f’ ki jo mi opravljamo, posvetili in zveličali, ker so se °J e J s svojim velikim mašnikom in darom , Jezusom Kristu- ^ sklepali, ter se po njem, ž njim in v njem Bogu Očetu prijeten dar darovali, in po tem takem iz daritve svete t 0v - Vomo gnade božje dobivali, da so svoje mesene, sve- ® m hudičeve skušnjave srečno premagovali In la po- s 8 . nas spodbada Boga hvaliti za vse milosti, ki jih je nikom dodelil, da so le zanj živeli in večno zveličanje > e &li, ter nam serce napolnuje s sladkim upanjem , da se se °- tU ^ P° daritvi svete maše posvetili in zveličali, ako nje^ 1 z Jezusom Kristusom v en dar sklepamo, in po •lam n ^’ m * n v n J em ne beškemu Očetu darujemo; kar je hož FeC sveln ik° m mogoče, ravno to je tudi nam mogoče z da t> P otn °čjo. V čast in v spomin svetnikov tedaj darujemo, dal °^k za ^ va ^ l,n0 za dobrote in milosti, ktere je svetnikom s sebe pa spodbadamo za posnemanje svetnikov. a tudi zato darujemo svetnikom v čast, da svetnike, s 592 - kterimi smo še zmerom tako sklenjeni, kakor so udje teles* 1 med seboj zvezani, prosimo, da naj z našo molitevjo svoj® prošnje sklenejo, in za nas Boga prosijo, da bi nam g nad0 dal sveto živeti , in po smerti priti v njih prisrečno družbo? v sveti raj. Molitve, ki se pri sveti maši opravljajo v cas svetniku, kterega god ravno obhajamo, vse v to merijo, da po njegovi prošnji od Boga dosegli sosebno duhovne dobrote- Toraj govori sveti Tridentinski zbor: „Dasiravrio v eas' cerkev v čast in spomin svetnikov nektere maše opravlja, vendar uči, da se daritev no opravlja njim , ampak same®*’ Bogu, kteri jih je ovenčal. Toraj ne pravi inašnik: Tebi da¬ rujem, Peter ali Pavl! ampak Boga za njih premage hvali, 1 njih prosi, naj za nas v nebesih prosijo , ker njih spomin f,< zemlji obhajamo**. (Sess. 22. c. 3.) 5) Zdaj naj odgovor dam še na tretje vprašanje : F) Koga še katoliška cerkev s te ^ eS ° tl j in ker v jo Jezusa Kristusa daruje? Bogu Ooet' Katoliška cerkev tudi sama sebe pri sveti maši p° Kri¬ stusu, s Kristusom in v Kristusu daruje nebeškemu 0® e ^ daruje tedaj molitve in želje vseh pravovernih kristijanov, bi bile Bogu dopadljivši, ko se mu s telesom in kervjo n J govega preljubega Sina v en dar združene darujejo, Saj 3 veste, kako nepopolne, kako pomanjkljive da so naše mo * in ker smo grešniki, tudi niso same ob sebi vredne osti biti. Ker pa katoliška cerkev naše molitve z Jezusom a stusom vred nebeškemu Očetu daruje, zavoljo njegovega j so mu dopadljivše, in jih tudi rajše usliši, česar bi tedaj 1 s svojimi prošnjami ne mogli doseči, dosežemo od Kristusu in s Kristusom. Pa tudi sam Jezus Kristus ce v . pri sveti maši nebeškemu Očetu seboj daruje; ker je ce ^ flre duhovno skrivnostno telo, kterega glava je Kristus, n e ^ se cerkev od Kristusa ločiti, kakor telo od glave ne, f se s Kristusom daruje Bogu Očetu. Toraj govori sveti 593 - Sustin: „v sa s Kristusovo kervjo odkupljena keršansko dru- Zin ja se Bogu v splošni dar daruje po Kristusu, velikem maš- n 'ku, kteri se je za nas v svojem terpljenju darovai". Pa tudi vsak kristijan posebej je dolžen keršansko cerkev, Jezusovo družinjo na zemlji, Bogu s Kristusom in po Ustašu darovati, ker je vsak zase, in vsi smo za vsakega m °liti dolžni. Kristijan pa keršansko cerkev Bogu daruje, ako š a prosi, da bi božji Duh v njej prebival, da bi bila z božjo P°uiočjo po Jezusu Kristusu v britkostih in stiskah podpirana, ln da bi vse svoje otroke k svetosti in popolnosti vodila, in Popeljala v kraj večnega zveličanja. In ker se Jezus pri sveti maši ravno iz tega konca da- ''uje, da bi nas vredne storil ž njim same sebe nebeškemu uetu darovati, in se po tem takem njegove daritve vdeleže- je tudi vsak kristijan posebej samega sebe pri sveti tuaši po Kristusu in s Kristusom dolžen nebeškemu Očetu da- r °vati, in toraj mu obljubiti, da bo vse svoje misli, želje, be- upi dela in vse, kar je in ima, le v spolnovanje božje svete 0| je, v božjo čast in svoje zveličanje obračal: zakaj „le °gu posvečen človek", pravi sveti Avguštin , „kolikor svetu uierje, in le za Boga živi, je pravi dar". In z daritevjo /nega sebe se bo Jezususove daritve vdeležil, in iz nje dobil dno sadu. Amen. - 594 XLIV. keršanski nauk. Z a koga daruje mašni k daritev svete ma še? 1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam pravil, *j fl mašnik daritev sveto maše opravlja zato, da obhaja spo® 1 ® Jezusove smerti na svetem križu ; da Bogu Najvišemu skazoj e spodobno čast in hvalo ; da bi nam po Jezusu od božje a 1 '" losti zadobil odpuščenje grehov in nas z Bogom spravil; 0 bi Boga po Jezusu Kristusu in z Jezusom Kristusom zahva] 1 za vse prejete dobrote in milosti; in da bi nam po Jezusu 10 z Jezusom sprosil vse milosti in dobrote, ki jih potrebuje!* 10 za dušo in telo. Pravil sem na dalje, da se daritev sv e maše opravlja le samemu Bocu, in nikomur drugemu ** e ; Pravil sem na zadnje, da katoliška cerkev tudi sama sebe P r ’ sveti maši po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu daruje *> e beškemu Očetu. 2. Danes bom odgovoril na naslednje vprašanje : G) Za koga daruje mašnik daritev svet® maše? • k $ a Daritev svete maše daruje masni* 1 žive in mertve. a) Dar vse žive, ktera se pri uiuut iiunvi iutv pUUil VIJC* 3 tJ% * ^ | opravil. „Jezus Kristus*, pravi sveti apostelj Janez (I- ^ i t e v svete maše se o p r a v 1 j 3 * ker je Jezus Kristus svojo daritev na k* 1 ,. CVAfi irsnai nfllroTM7Qt7A nA«Atrl!n J - - 595 - »3® sprava za naše grehe, in ne le za naše, ampak tudi za g^he vsega sveta". Toraj je pa tudi sveti aposlelj Pavl v svojem pervem listu Timoteju, Efežkemu škofu, pisal: „Naj- Prej vas prosim, naj se prošnje in molitve opravljajo za vse ljudi, za kralje in za vse, kteri so na kaki viši stopnji, da bomo v miru in pokoju sveto in cisto živeli. To je koristno, 'U Zveličarju našemu Bogu prijetno, ker on hoče, da bi bili Vs > ljudje zveličani, in da bi vsi k spoznanju resnice prišli". (!■ Tim. 2, 1—4.) Opravlja se tedaj daritev svete maše za vse žive, toraj tudi za nevernike ia n e z n a b o g e , da bi Bog tudi n j>m luč svetega evangelija poslal, ter jih iz temote neverstva. uiolikovalstva in nevednosti postavil v svitlobo Jezusovih nau¬ kov ; za J u de, da bi jim Bog oči odperl, in jih pripeljal b spoznanju Jezusovih naukov : za krivoverce, kteri so 8e iztergali iz naročja matere katoliške cerkve, in jeli zmoto terdiii in učiti, da bi resnico spoznali, in se spet v naročje •Uatere katoliške cerkve poverniii. Za vse te nesrečne ljudi °P r avlja katoliška cerkev posebne molitve veliki petik. Po tu di vsak dan pri sveti maši moli za njih spreobernjenje. Ka- d ep namreč mašnik kelih daruje, tako le moli: „Darujemo ti, Gospod ! kelih zveličanja , ter prosimo tvojo milost, naj gre pred obličje tvojega božjega veličastva v prijeten dar za zve¬ čanje naše in vsega sveta, Amen"; in po tem takem tudi za spreobernjenje in zveličanje nevernikov, Judov in krivovercev pr°si. Zanje prosi tudi v pervi prošnji Gospodove molitve, “° pravi Bogu: „Posvečeno bodi tvoje ime". Zlasti pa za živo p r VoV® S'® 6 * P ra ' povirne dalje bolj bogaboječim biti dajal, u . -i in na pot grešnega spatja Ml, h da bi resničnega gpreobernjenja in prave p° V V * da bi na s P o k o r n i k e v pokori podpiral, ter ] s0 spet Potu pokore ne opešali, se pokore ne naveličali, - 596 - v stare pregrehe ne povernili. Da mašnik zlasti za žive pr®~ vovernike daruje, spoznamo iz mašnih molitev. Da vam drugih molitev v misel ne jemljem, spominjam vas le, da po „Sank- tusu (< mašnik tako le moli: „Ponižno te tedaj prosimo, n®" zmerno usmiljeni Oče! po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, Gospodu našem, da sprejmi in posveti te ponudbe, te darila, te prečiste svete darove, ktere ti darujemo zlasti za tvoje sveto katoliško cerkev, pa tudi za tvojega služabnika našega papeža [. in našega škofa I. in našega cesarja I. * n za vse, kteri se derže prave katoliške apostoljske vere“. Le eni živi so, kteri se pri daritvi sveto maše ne smej 0 imenovati, namreč tisti ne. ki so v cerkvenem preklet ju, t° je taki, ktere cerkev iz svoje občine ali druščinje odloči, 1(1 jim svete zakramente in vse svoje druge duhovne dobrot® zapre. Tako pa cerkev prekolne tiste ljudi, kteri so vernikom v veliko pohujšanje, in ne marajo ne za njeno ojstro svarjenj®* ter jih s prekletjem strahuje, dokler se ne poboljšajo. b) Pa ne le za žive, ampak tudi za m er tv e S®, 0 "" pravlja daritev svete maše. Toda opravlja se le za mertve, kteri so v keršanski cerkvi in v gnadi božji um tiste erl<- Jud® Ne opravlja se tedaj za mertve nevernike, ne za mertve - ali krivoverce, ampak samo za mertve pravovernike; p a 1 ^ ne za vse mertve pravovernike. ampak samo za tiste, hi ^ v stanu gnade božje, in toraj brez smertnega greha um® pa se zavoljo majhnih madežev, ki so jih še nad se h°J^ uni svet nesli, ali ker niso za storjene pa že odpuščene like grehe pred smerljo še pokore dostali , na unem svefl jj {0 strašnih vicah očiščujejo, ali dodelujejo pokoro. Za svetni v nebesih se ne opravlja, ker naše pomoči ne potrebuj'®J ’ ampak le spomin svetnikov pri sveti maši obhajamo, se ž nj združimo, in ž njimi vred daritev svete maše darujem 0 - . pogubljene v peklu se tudi ne opravlja, ker se njim nlC t0 ne more pomagati. Le za verne duše v vicah mašo darujemo, in z daritevjo svete maše zadobimo , da ž njimi bolj prizanesljivo ravna, kakor zaslužijo, ter jim 597 - 'jenje pomanjša ali pa prikrajša. Kei pa f,e ' eI ^° | kdo po smerti obsojen, opravljamo d»«tevsvete maSe kega, kteri v občestvu katoliške cerkve ume j • Za verne duše v vicah darovati je še »^"J^le' nov v navadi. Sveti Janez Krizostom g teišo »Aposteljm niso brez vzroka napravili, da se me J ^ ^ skrivnostjo, to je, med sveto daritevjo, za P Yga ker vedo, da to inertvim veliko pomaga. Ce J fee vgi truma vernikov blizo altarja, če duhovni ur ič u ioč* ali se svoje roke povzdigujejo, če je naj sve ejsi 1 - e _ ne bo dal Bog sprositi za tiste ki so se v pu ^ ^ ^ govi gnadi iz tega sveta ločili ? Oa se J Av _ verne mertve darovalo, najdemo tudi v u ' govori, in guština, v kterih od smerti svoje matere M g gg Pravi, da je ta njegova sveta mali, ko je vi , z ] anjo smertna ura približuje, silno želela, da oložile , Pri altarju spomin delal. Djala je. »To j P kamor morele, to naj vas nič ne skerbi: le samo tega vas prosim, da se pri Gospodovem altarju mene P ’ avi koli bote“. In to se je tudi zgodilo ; sveti A g ^ se je po smerti njegove matere, svete M ^ ^ našega odrešenja zanjo opravljala, P 11 ' -i t 0 _ dokler je „» remiji živel«, s sosebno pobožnostjo '»j pa L Tridentinski rbor govori: »Ne le a. g K Pokore in druge potrebe živih vernikov, ampak tud: ra t.ste, kteri so v Kristusu zaspali, in če niso popo no ,, ’ Se prav po aposteljskem izročilu daruje“. C® es3, ’ K _ - ari- 1 L “ Ob kterih dnevih opravlja cei t e v svete maše za mertve? Katoliška cerkev po mašnikih, svojih služabnikih,^ rito v svot© # .i j. v,Ln'li • kteri dan koli daritev svete maše za mertve ®P^ av ‘j" ^ . P kteri dan koli ma ®i se mašnik spomnuje vernih du ’ plasti se pa l e mašnik prošen, daruje za kakega mer g , Uev 8V ete 8 podobi za mertvo rodovino in mertve pnj - 598 maše Bogu darovali v dan njih smerti* ali njih pokopa , in P a tretji, sedmi ali trideseti dan po njih smerti in ob letu. Nj e S a dni niso drugači merličev pokopavali, kakor da se je poprej vpričo merliča za njegovo dušo daritev svete maše opravila- To navado najdemo ob času svetega Avguština, kteri nain pove, kako je bila njegova mati, sveta Monika, pokopana- Truplo svete Monike je bilo v cerkev prineseno , in vpn c ° njega se je za njano dušo opravila daritev svete maše, in P° tem še le so pokopali njeno truplo. Vpričo merliča v dan nje' govega pokopa za njegovo dušo maševati je tedaj že stara, pa tudi hvalevredna navada' v katoliški cerkvi. Toraj tudi se dandanašnji po kmetih merliče naj rajše predpoldne pokopa' vajo. In kako keršansko je to pokopavanje, in kolikanj vredno da bi se povsod posnemalo! Merliča prineso pred cerkev > klerega rodovina , prijatli in sosedi od doma do cerkve in do groba spremijo z molitevjo. Mašnik stopi v černem vo° 3 ' nem oblačilu pred altar, in mašuje v pričo merliča za njeg° v ° dušo , pričujoči verniki tudi med sveto mašo zlasti za dušo rajnkega ali rajnke molijo, in potem spremijo dušo rajncega > tako rekoč, pred sodnji stol Kristusov, in prosijo Bog a > da bi jej bil milostljiv. Po maši merliča pokopljejo, som niki in prijatli še nekoliko na grobu za dušo rajncega ^ Bogu zdihujejo, in s solznimi očmi tudi svojo smert preniišlr jejo, ter sklepajo sveto živeli. Ali ni tako pokopovanje > e F. in posnemanja vredno? Kdor koli tedaj misli kdaj pripor ooit* se mašniku, da bi se za dušo rajncega daritev svete niaS e opravila, naj skuša napraviti, da se bo merlič dopoldne pok 0 ' pal, in vpričo njega opravila daritev svete maše. Aaši spredniki so tudi tretji, sedmi in trideseti dan P° smerti kakega pravovernika daritev svete maše za njegov 0 dušo opravljali. Tretji dan po njegovi smerti so šli na nj e ' to s° gov grob, ter so k Bogu molili za dušo rajncega; na šli v cerkev , in so bili pri sveti maši, ki so jo za rajnceg® darovali, in so vsi skupaj po Jezusu Kristusu prosili Boga, 08 bi ga rešil iz vic, in vzel v svojo nebeško čast, kakor je Jezus Kristus tretji dan od smerti vstal, in verne duše sp re “ pekla peljal seboj v svoje nebeško veličastvo. Sveti 599 - 4 Gregor Veliki je še sedmi in trideseti dan pridjal, da se za uuše mertvih daruje. Sedmi dan po smerti tistega, za kterega Se je maševalo, so Boga prosili, da bi njegovo dušo po svoji n eskončni milosti vzel v svoj večni počitek , da bi vekomaj počivala, kakor je tudi on sedmi dan po stvarjenem svetu po- eival. Trideseti dan se je spet za mertvega maševalo. Ker So namreč Izraelci po trideset dni obžalovali svoje mertve , spominjali so se tudi verni kristijani trideseti dan mertvega , ! n zanj daritev svete maše darovali. Tudi se je že perve čase keršanstva ob letu maševalo za verne mertve. Tertulijan •tam pove, da je keršanska in zakonska ljubezen tirjala od Vld ovca, da je dajal za svojo rajnko ženo ob letu njene s *nerli 5 in od vidove, da jo dajala za svojega rajncega moža °» letu njegove smerti maševati. k Ali pa more mašnik vselej, kader za a k e g a mertvega mašuje, černo mašo imeti? jj. . Spričo merliča se spodobi, da se černa maša bere, ako lr ' l ' s G daf i nedelja ali kak velik praznik; ali če se sedmi ali CSet ' dan ali ob letu po smerti za pokojnega mašuje, če P a ni merliča vpričo v Usti ■ * mašuje se tudi za mertve tista maša in barvi, klero praznik nanese, in se pri spominu za g | ve zlasti za rajncega spomni. Nikar tedaj ne mislite, da ... e takrat za mertve mašuje, kader mašnik v černem mašnem la mlu pride pred altar. d a h^ 6Sa Se mu ^ e tre ^ a varovati, kteri prosi, se za mertvega maševalo? Varovati se mu je treba, da ne bo svojega zaupanja p r v število svetih maš, ampak le v moč in vrednost te berh ! ete paritve zaupal; da ne bo svetih maš s tako zunanjo &0st . ,n lepoto brati ukazoval, s ktero bi se le nečimur- ^lel k' V ^ stre ol°’ mertvim pa nič ne pomagalo , s ktero bi maš S °^ e s k az °vati, kakor mertvim pomagati. Take Černe e So včasih po mestih, pri kterih muzika dalj terpi kakor stavil - 600 - t maša; pri kterih svečarji več skupijo , kakor reveži dobe- Dobro je tudi, ako je mogoče , z 'j daritevjo svete maše p° sl > miložnjo in druge dobre dela sklepati. Ali se daritev svete maše za enega S a " mega opravlja? Sveta maša je daritev vse cerkve, in se toraj nikoli * a enega samega, ampak se vselej za vso cerkev opravlja; P 0 ' seben spomin in posebne prošnje se pač store pri sveti m aS ' za tiste, kteri in za ktere so se mašniku priporočili. Sponi« 11 ! 0 tedaj mašnik pri sv. maši tudi za kake posebne ljudi, kteri S° se mu posebno v prošnjo priporočili, ali za ktere je soseb« 0 moliti dolžen, spomnuje, postavim, za enega ali yeč živih, enega ali več mertvih; vendar pa nikar ne mislite , da a ° drugi živi ali mertvi ljudje pozabljeni, da daritev svete m 09 ® drugim živim ali mertvim ljudem ne pomaga. Mati katolis cerkev opravlja po mašnikih, svojih služabnikih, to P l ’ eS T\ daritev za vse žive in za vse mertve, kterih duše so v VJ°' ^ zaderževane. Tega nas prepričajo mašne molitve. Med rovanjem kruha moli mašnik : „Vzemi, sveti Oče , vseg gočni, večni Bog ! ta prečisti dar, kterega jaž, tvoj nevre služabnik, darujem tebi, svojemu živemu in pravemu ^ za svoje brezštevilne grehe, zamere in zanikernosti, 1,1 Q vse pričujoče, pa tudi za vse verne k r i s t i j 0n ’ žive in mertve*. Toraj so sadu svete maše de) e; ^ tudi tiste duše v vicah, ktere nimajo nikogar na zemlji, ^ zanje spomnil. To resnico nam sveti Avguštin prav lep 0 ' terduje, rekoč: „Sveta mali katoliška čerkev je skerb « ^ vzela za vse, ki so v keršanski katoliški občini umerli, sp (ram 0 ' dn' Bog' 0 ’ in niti in moliti, če tudi njih imen posebej ne imenuje, mati katoliška cerkev tudi tistim, ki nimajo ali staršev Tak 0 al' k° otrok ali sorodnikov ali prijatlov, kteri bi zanje molih? pobožna mati na pomoč pride*. k d 0 r A 1 i n i jo plača? vsaj njegova sveta masa, - 601 Mislili in terditi, da se maša plača , in da jo je kdo v anu plačati, pravi se Boga kleti; maša je namreč Kristusova r| iev, i ora j neskončno več vredna, kakor zlato in srebro e ga sveta. Kdor tedaj mašniku denarjev da s prošnjo, da bi n J pri sveti maši sosebno spomnil, ali za njegovo živo ali rtvo rodovino sosebno daroval; ne plača maše, ampak le j i ‘ navi ‘° svete maše, da se mašniku skaže hvaležnega, in mu spodobnemu živežu kaj pripomore, ker so verniki dolžni za ,. e " m ašnikov skerbeti po besedah svetega Pavla, ki pravi: j’ eri službo v svetišču opravljajo, tudi od svetišča živež aj°^ Kor. {{ar loraj kristijan mašniku da s Sn J° ? da bi pri sveti maši zanj ali za njegove poseben 0 m n storil, ni cena svete maše, ampak je le plačilo za r J viio svete ma g e . j n p 0 tem t a i iem n j njegova maša, kdor pri U . M ^ a tega konca, da bi se zanj poseben spomin Vs e SVCt ' stor ^ * ampak sveta maša je in ostane daritev cerkve, vseh krislijanov. Ne le njemu, ki da maševati, sem vernikom, živim in mertvim, ki so v gnadi božji izvirajo iz svete maše neskončne dobrote. Vsi namreč s tus • ^ l ’ ste § a kovnega telesa, klerega glava je Jezus Kri¬ ta «i. so vsi deležni duhovnih dobrot, ki jih a,tl pak v u nierli so P r esv* Va SV 0 j' ,n U! * oin deli v daritvi svete maše. Sadu te P 0 s J ete daritve so pa živi verniki deležni po meri in veli- ijr . Sv °j e ljubezni, po kteri so z Jezusom Kristusom sklenjeni K rist ruženi 5 tako namreč, da listi verniki, kterih ljubezen do ritve Sa ve ° a ’ lu< ^' ve ® * n veče dobrote in milosti iz da- * is ,ik Sv ^ ma še prejemljejo. Pač veliko veselje stori ta po- Vsem tistim, ki so po ljubezni s Kristusom sklenjeni in iz (j., .' 11 ’ žele k sveti maši priti, pa ne morejo, ker tudi njim 1 ve sy ete maše duhovne dobrote izvirajo ! Tudi vsem d«; iša«l y . v VlCž| h izvira iz svete maše ali veče ali manjše po¬ veča, /j° a " P a prikrajšanje njih terpljenja, vsem izvira ali s P°ko' raan jša pomoč, kolikoršno so s svojim svetim ali ob življenjem na zemlji in s svojo ljubeznijo do Boga jih k 6r 11 ' ur ' zaslužili, tako da dostikrat iz svetih mas, ki dobe r naroce zanje po njih smerti brati , več pomoči e veži, za ktere mašmk še ne ve , kakor bogatini , na ***• »• Vt pogi, * 38 - 602 kterih misel se daritve opravljajo. Bog, on neskončno P ra ' vični, deli ceno svete maše med uboge duše v vicah po ^ kakor so si s svojim svetim ali spokornim življenjem zemlji pomoči zaslužili. Sveta maša je tedaj daritev vesolja® cerkve; vsi kristijani imajo do nje enako pravico, in vsak 1 daritve svete maše po meri svoje vere in pobožnosti dus dobiček prejema. Kdor ima večo vero, večo pobožnost, ve ljubezen do Boga, tudi veči dušen prid iz svete maše dobi 2 $ Po tem takem tedaj nič ne pomag a svete maše dajati? , do Kdor bi to mislil, tudi bi se motil. Kdor iz ljubezn ^ Boga svojemu duhovnemu pastirju k spodobnemu živežu P maga s prošnjo, da bi pri sveti maši zanj in za njeg 0 žive in mertve spomnil; sme upati, da bo Bog iz daritvi maše sosebno njemu in njegovim časni in večni dobiček delil, zlasti ker je Jezus Kristus sam svojim učencem , , tudi od njih nastopnikov velja, rekel: „Kdor vas s P r | {( j 0 r (vam pomaga), on mene sprejme, (meni pomaga)? - sprejme mojega služabnika, (in mu pomaga), bo služabm ^ plačilo prejel u . Dobro in prav je, za svete maše dnj ;ltl ’ p 0 bi se mašnik pri sveti maši posebnih ljudi spomnil, tem mašnik Boga sosebno prosi, da bi daritev svete zlasti tistim ljudem v prid obernil. Toraj nam že sveto P 0 od Juda Makabeja pove, da je dvanajst tisuč drahem (. ^ ž a naše dvanajst tisuč petič) v Jeruzalem poslal, da bi ^ p 0 mertve darovi opravljali. Kdor tedaj iz prave ljubezni ^ duhu katoliške cerkve za sveto mašo da, sme upati, Bog iz svete maše sosebno njemu telesen ali dušen ga d dodelil, dasiravno tudi drugi verniki iz ravno tiste mas vživajo po meri svoje pobožnosti in vere. Kar tedaj, ljubi kristijani! za svete maše daste, mislite, da s tim sveto mašo plačate, in jo zase k“P. kaj duhovne in svete reči se z denarji in drugim' . , rečmi nikoli ne kupujejo; sveta maša se tudi ne da P 603 J e neprecenjene vrednosti. Mašo, za ktero ste dali, res maš- sosebno v yaš in vaših ljubih časni in večni prid Bogu aru je, toraj zlasti za vas in vašo živo in mertvo rodovino S( >seben spomin stori, pa vendar tudi za druge vernike, žive ln merlve, daruje. Kader za sveto mašo daste, prinesete, tako re hoč, dar k sveti maši, kakor nekdajni kristijani, kteri dar ma šnik ohrani, kakor so jih tudi nekdaj mašniki v svoj živež oI >ranovali. Vsaka sveta maša je tedaj vsi cerkvi in vsakemu kristi— Janu posebej v prid. Vsi udje katoliške cerkve prejemajo po sv °je sad iz daritve svete maše. Udje katoliške cerkve so P a verniki na zemlji, njim izvirajo iz svete maše po- re hne telesne in dušne dobrote. Udje katoliške cerkve so Jetniki v nebesih; njim je sveta maša v čast, ker J n mašnik z Jezusom v en dar združi, in z Jezusom vred °gu daruje, in z Jezusom združeni se tudi Bogu v nebesih hvalni dar vedno darujejo; naj veča čast jim je, da so z e *usom zedinjeni in Bogu darovi. Udje katoliške cerkve so 1 verne duše v vicah, one prejemajo iz daritve e te maše polajšanje ali prikrajšanje svojega terpljenja. To- jJ v P a tU( h piše sveti Tomaž Kempcan : „Kader mašnik po- Zno mašuje; časti Boga, razveseljuje angelje, boljša cerkev, Maga živim, služi pokoj mertvim , in sam sebe vseh božjih 0 rot deležnega dela“. 3. Kolikošno veselje mora vendar v naše serca stopiti, pomislimo, da mašnik pri vsaki sveti maši za vse verne Kristijane, žive in mertve, daruje ! Za vas vse , kar vas s P r avo živo vero in s pravo pobožnostjo k sveti maši prihiti, Mašnik pri altarju daruje, in vi po njegovih rokah darujete. Pašnik je pri altarju vaš namestnik pred Bogom; iz njegovi r °k vzame Bog dar, kakor da bi mu ga vi vsak posebej da- j ako ste le sklenjeni z mašnikom in Jezusom Kristusom, jh vsaj v duhu vse to mislite in želite, kar mašnike pri a tar J« delati vidite. Če sle v duhu z mašnikom sklenjeni, vi po njegovi službi Boga častite, angelje razveseljuje e , 38 - 604 — cerkev boljšate , živim pomagate , mertvim pokoj služile, t® sami sebe vseh božjih dobrot vdeležujete. Kolikošna sreča p rl sveti maši pobožno biti! kolikošen dobiček k sveti,* maši * živo vero vsak dan priti! Kolikošno veselje mora tudi vas sprehajati, če pomislite < da daruje mašnik za vse vernike, žive in mertve, vas, ki ne vtegnete zavoljo svojih opravil in dolžnost svojega stanu a drugih okoljšin vsak dan k sveti maši hoditi, ali zavoljo svoj 6 bolezni še ob nedeljah in zapovedanih praznikih ne k sve 1 maši priti, dasiravno imate velike želje pri sveti maši biti, J z drugimi kristijani vred po mašnikovih rokah naj svetejs 0 daritev opravljati! Vi vsi, ki imate take želje, ste z duhoi® pri sveti maši, če ste ravno s telesom dalječ od tistega kraj < na kterem se mašuje ; vi vsi ste z mašnikom sklenjeni, ’ n prejemate iz slednje daritve obilno sadu in dobička za svoj 0 dušo, da bole voljno terpeli svoje križe in nadloge, m lie opešali na ternjevem potu proti nebesom. Vesele solze morajo vam, keršanski otroci 1 v oči P r ^ igrati, ki so vam že starši pomerli, in se ne morete maSttl 0 kom priporočiti, da bi zanje maševali, če pomislite, da ■ vsaka daritev tudi za vse verne duše v vicah daruje, l0 ^ daruje tudi za vaše starše, ako so njih duše še v vicah 1 derževane, ter se jim z daritevjo svete maše obilno pomog Kolikošno tolažilo je za vas vse, če pomislite, da k^. liška cerkev za vse žive in mertve daruje, za vas vS ° ste revni, in od vsega sveta zapuščeni, ga nimate ne p rl J a ^ ne znanca na zemlji, da bi se vaše duše spomnil, kader ^ vaše truplo začelo v grobu trohneti! Toda če vas tudi pozabi, katoliška čerkev vas ne bo pozabila, ker je ona s prevzela moliti in darovati za vse, kteri se v njenem obe ločijo iz tega sveta. Zverhoma je pa naše veselje, če pomislimo, da se ritev svete maše po vsem katoliškem svetu opravlja, °P 1 ‘ - 605 - v sak dan, vsako uro, opravlja po dnevu in po noči; zakaj ko ■l e pri nas noč, je dan na unera kraju sveta, kteri je pod [ n glejte, kolikorkratkoli se daritev svete maše opravlja, * Se |ej tudi mi prejmemo iz nje dušen dobiček, ako se milost °žjih s terdovratno hudobnim življenjem nevrednih ne delamo. 7 1 koliko tisuč in tisučkrat se vendar daritev svete maše vsak fan po vsem katoliškem svetu ponavlja! — Srečni tedaj, pre- Sre čni smo mi, ljubi katoličani! da smo po neskončnem u- smiljenju božjem v pravi katoliški keršanski cerkvi rojeni in 'Cejeni, od ktere toliko duhovnih dobrot dobivamo. Bog daj, a bi tudi po božjih naukih živeli, ki jih od svoje ljube ma- ere cerkye prejemamo ! Amen. XLV. keršanski nauk. ^ii imajo vsi kristijani prave zapopadke od s v e t e maše? — Zakaj sevRimsko-katoliški Ce>r kvi daritev svete maše opravlja le v la- 1 ’ n s k e m jeziku? — Čemu opravljajo mašniki v Posebnih oblačilih daritev svete maše? — Treba • ^ Veta n,a ® a j° daritev neskončne cene in vrednosti, pod 3 e ’ sle v oz * r te tolikanj imenitne daritve dobro na vse strani. In da se to doseže, naj vam spet s odgovorim na nektere vprašanja sveto mašo zadevajoče. 2- Odgovoril pa vam bom na te le vprašanja: - 606 - H) Ali imajo vsi kristijani prave zapO' padfee od svete maše? I) Zakaj se vRimsko-katoliški cerkvi d a r i t e v s v e t e m a še o p r a vi ja le v latinskem jeziku? J) čemu opravljajo mašniki v posebnih oblačilih daritev svete maše? 3. Pomudimo se naj poprej pri pervem teh vprašanj: H) Ali imajo vsi kristijani prave z a p padke od svete maše? Kar sveto mašo zadeva, imajo nekteri slabo podučeni kristijani o njej krive zapopadke. Nekteri si, postavim, mislij 0, da ima maša večo moč, če se pri tem ali unem altarju, v tej ali uni cerkvi opravlja ; nekteri menijo , da imajo čern e maše večo moč dušam v vicah pomagati, kakor druge; ima maša , če se ob posebnem dnevu v tednu opravi, m 0 ® kako dušo gotovo iz vic rešiti, ali da nekakošno število f° oS iz vic popolnoma reši. To so ljubi moji! zmote, nauku katoliške cerkve narav nost nasproti. Nikar ne mislite, da ima sveta maša večo n 10 / če se opravi pri tem ali unem altarju, v tej ali uni cerkvi Sveta maša ima eno in ravno tisto neskončno moč, naj se opravi, pri kterem altarju iu v kteri cerkvi si bodi,; zn v \. vtegne pač bolje biti, če k maši pridete, da se pri tem f unem altarju, v tej ali uni cerkvi mašuje, ker ste moren ^ pri enem altarju bolj pobožni, ko pri drugem, v eni cerkvi večim zaupanjem molite, ko v drugi. Le en prav altar 't 0 *® ’ in ta altar je Kristus Jezus. Vse, kar imamo po cerkvah ^ altar, vse to ni prav za prav altar, ampak je le podoba p ril vega altarja Kristusa Jezusa. Toraj je tudi o začetku bil e altar po cerkvah, vernikom v spomin, da imamo edinko srednika, Jezusa Kristusa. Če pa katoliška cerkev dandanes J po več altarjev po cerkvah pripusti, godi se v spomin , ‘J kakor se Jezus Kristus po vseh krajih katoliškega sveta darjd ’ tudi zamore povsod altar biti. Altarje spoštujemo in snaz“ ’ - 607 - ker “ er so vidna podoba duhovnega nevidnega altarja, Jezusa Kristusa. Pa tudi nikar ne mislite, da imajo ene maše večo moč, k0 druge, da Černe maše vernim dušam v vicah več poma¬ di 0 > kakor druge; vedite namreč , da jih ni več, ampak da J e ena sama daritev, ker je le en Zveličar, en Kristus, ktera j-dina daritev se pa večkrat ponavlja , in se bo ponavljala do "nca sveta. Tisuč in tisučkrat se ponavlja, pa je zmiraj ena ln ravno tista daritev, namreč Jezus Kristus, kteri po mašni- kovih rokah svoje telo in svojo kri v podobi kruha in vina Nebeškemu Očetu daruje. In maša ima zmerom eno in ravno tisto moč, naj jo že mašnik poje, ali natihoma bere ; naj že Mašuje v mašnem oblačilu , ki se od srebra in zlata lesketa , naj daruje v s tim revnišem oblačilu; naj že v belem ali ® e rnem oblačilu pred altar pride; naj bo en sam mašnik pri ^itarju ? ali pa več druffih duhovnov vpričo , da mašniku stre¬ ho : daritev svete maše ima vendar zmerom eno in ravno tisto moč in ceno; zakaj ceremonije in molitve , ki jih je pri Sv eti maši kmalo več, kmalo manj, niso daritev svete maše, a Mpak so le z daritevjo sklenjene, da pričujoče vernike k Pobožnosti vnemajo, in Bogu posebno čast skazujejo. Daritev jo Jezus Kristus v podobi kruha in vina , po mašnikovih ro- a b Bogu darovan in zavžit. 4. Prestopimo se zdaj k drugemu vprašanju: a J) Zakaj sevRimsko-katoliški cerkvi ritev svete maše opravlja le v latinskem Jeziku? letin ^ ar ^ ev svete maše se v Rimski katoliški cerkvi le v iz | S em \ za v ' s °be skrivnosti naj pripravnišem jeziku opravlja e&ak^ 9 ' n k° nca • da jo po vseh krajih in vseh deželah * e lah° °P rav lj a j°- N® mogla bi se pa po vseh krajih in de- Ijoli ena ^° °P rav Ijati, ko bi jo pri nas;na'Slovenskem oprav- P° slovenski, na Nemškem po nemški, na Francozkem po francoski i. t. d. Da bi pa vendar verniki vedli, kaj ^ mašniki pri sveti maši molijo in delajo , in da bi se po tem takem z mašniki mogli skleniti; ukazala je katoliška cerke vernikom razlagati molitve in opravke svete maše. Triden' tinski zbor govori: „Dasiravno je sveta maša vernemu lj u!l ' stvu v veliko podučenje, vendar se zbornim očetom prav " e zdi, da bi se v znanem jeziku maševalo. Da pa ovce Je* 0 ' sove nevedne ne ostanejo , sveti zbor duhovnim pastirjem * fl ' povd, naj pogosto, včasih ene, včasih druge skrivnosti svete maše ob nedeljah in praznikih razlagajo^. (Sess. 22.) 5. Tretje vprašanje, ki ga bomo danes obravnali, j e • J) čemu opravljajo mašniki v posebni oblačilih daritev svete maše? V stari zavezi je bil Bog po Mozesu zapovedal, velik 6 ” 111 duhovnu Aronu in vsem duhovnom napraviti posebne oblačit'’ da v njih opravljajo službo božjo. (II. Moz. 28.) Da bi tudi v novi zavezi mogli duhovni službo božjo opravljat' posebnem oblačilu, ni Bog nikjer zapovedal. Jezus Kristus j kteri je pred svojim terpljenjem tisto noč pervi na zem J maševal, bil je takrat oblečen ravno tako, kakor druge bar > bil je v ravno tistem oblačilu, ki je v njem po Judovs» hodil od kraja do kraja ; v ravno tistem oblačilu, ki bolniki dotikali s tolikošuim zaupanjem, in zdravje Pervi in naj viši mašnih nove zaveze tedaj ni imel posebnega oblačila pri opravljanju daritve svete maše. SO se e. zadobib- nobeni 9 Kako so bili pa aposteljni oblečeni in njih pervi n ® s niki, kader so opravljali daritev svete maše ? Ker se J 6 ^ času aposteljnov preganjanje kristijnnov že pričelo, obhaja” aposteljni in njih pervi nastopniki skrivnosti svete maše, 15 ^ so mogli. Kakor so maševali po hišah kristjanov in p° P. ^ zemljiških berlogih; ravno tako so tudi maševali v sV °.' navadnem oblačilu, vendar s tim razločkom, da so ne v s jem vsakdanjem, ampak, če je bilo le mogoče, v čedniše" 1 boljšem oblačilu opravljali službo božjo. — 609 - Dandanašnji je mašno oblačilo vse drugačno od oblačil, 5 1 J'b ljudje sploh nosijo. Pa od kod ta razloček ? Poslušajte: tretjem veku po Kristusu so ljudje sploh nosili takošno °ola5ilo le z nekolikošnim razločkom , v kokoršnem so zdaj pesniki, kader mašujejo. Ker se pa pri ljudeh noša od leta 0 leta spreminja , spremenila se je od tistih časov do zdaj P°P°lnoma; in od tod pride, da se dandanes ljudje vse dru- nosijo, kakor so se nosili v tretjem veku. Cerkev pa zmerom ostala pri stari noši, in zapovedala, da se po- * n mašnih oblačil ne sme vedno spreminjati, in toraj se je l ? e ^ 0s ihmalo pri mašnem oblačilu ohranila podoba oblačil, ka- orsne S o v tretjem veku sploh nosili, samo da so zdaj te a cila nekoliko prenarejene, in v službo božjo blagoslovljene. a ohška cerkev je pa tudi vsakemu mašnemu oblačilu dala , duhoven pomen, da vsaktero oblačilo mašnika , kader ga »ta, kake njegove dolžnosti opomnuje ; kristijane pa, ko vi- jo mašnika v mašnem oblačilu pred altar priti, priganja zanj 'h, da bi imel nad seboj vse tiste čednosti, ki jih mašne Pačila P re jden pomenjajo. Pomislimo tedaj, kaj vse mašnik obleče, gre maševat, in kaj da vsaktero oblačilo pomenja. a) Naj poprej spusti ^niki ne le vrat, z vrat zavije. Od zacetk _ 0 ga 0 glavni co atn pak tudi glavo ž njim ovijali. li J * ni bila nič dru- (amikt). Dandanašnja oglavmca pe ‘ in pleča zavijale, ^'ga kakor peča, s ktero so si w( ^ vra t, kakor se Možaki pa in tudi mašniki so «ekda] ^ s0 pa ce rkveni še vidi v starih podobah. Oko i o _ me d službo božjo poglavarji za pametno in potrebno .p 1 j-aj ne S p 0 dobi z Vral zadelavati : nekaj že zato . ei • pa 7 ato, da se Solim vratom opravljati službo božjo , 9 k a zilo , ker je ^ ni med službo božjo aerlo preblago v pomenja oglavnica čelado zveličanja in zaupanje v Boga, s kterim se premagajo hudičeve skušnjave; pomenja tudi moc> duhovne opravila sveto opravljati, in varnost v govorjenju, ktero skoz vrat pride, da zamore mašnik v resnici reči • „Deržal bom svoje pota, da ne grešim s svojim jezikom ; (Ps. 38, 2.) Ker pa oglavnica rame pokrije, pomenja, n9 i mašnik z veseljem nosi sladki jarm Jezusa Kristusa ; in ker S 0 na persih navskrižem preveže , opominja, naj bodo mašniki sercu samo božjih misel. Toraj moli mašnik, ko si z oglavm 00 vrat zavije, še dandanašnji: „Deni, o Gospod! na mojo gl 0 ^ čelado zveličanja, da bom premagoval vse hudičeve skuS njave a . b) Na to obleče mašnik dolgo belo srajco, k' ^ škofj 0 mašna srajca pravimo. Perve čase keršanstva so s in mašniki sploh nosili take bele srajce; bile so njih 0 .,j vsakdanje oblačilo. Tudi Gerki in Latinci, zlasti kteri so ^ imenitnega stana, so nosili take bele do tal dolge srajce. ^ drugi ljudje so sčasoma popolnoma opustili to nošo. In k° je v katoliški cerkvi meniško življenje začelo, in je bi o ^ škofe izvoljenih več menihov, kteri so se černo nosi znamnje, da so se svetu popolnoma odpovedali, napovedala na zadnje katoliška cerkev duhovnom namesto belega ce . oblačilo. K altarju morajo pa še zdaj hoditi v beli sraj ’ kakoršno so nekdaj tudi zunaj cerkve nosili; zakaj že v P e ^ g stoletju je laka srajca sprejeta med mašno obleko. Bela m srajca pomenja nedolžnost. Toraj so po spričevanju sve. . aposteljna Janeza belo oblečeni štiriindvajseteri časti J starčki, kteri se v nebesih pred sedežem Jagnjetovim ve „Vsi ti“, govori eden zveličanih duhov, „so prišli /,-jj«. nadloge, svoje oblačila so oprali, in v kervi Jagnjelovi vt> e (Skrivn. raz. 13, 7.) Ker je tedaj belo oblačilo že v pismu pohvaljeno ; hoče sveta cerkev, da tudi mašniki v ^ oblačilu pred allarjem stoje, kakor stojč angeli in ®, V ^j| 0 m pred sedežem božjim v nebesih. Pa s tim belim želi tudi mašnike opominjali, naj se le s čisto vestjo J n 0 ' 611 d °lžnim sercem približajo k božjem« altarju, da bodo vredno °Pravljali božje skrivnosti. Toraj moli mašnih, kader mašno Sra ico Oblači : »Operi me , Gospod! in očisti mi serce, da v da gnjetovi kervi opran vživam večno veselje*. S časoma so pa začeli mašne srajce skrajševati in zunaj J^kvenih opravil pri altarju tudi skrajšane mašne srajce nositi. Nosili so jih zlasti, kader so v koru opraviti imeli, ki so jih l ° ra j tudi korske srajce imenovali. c ) K mašnemu oblačilu se šteje tudi pas. Ker je mašna j o ajCa dolga in široka, mora se mašnik prepasati s pasom, da Po svoji velikosti skrajša in stisne. Nekdaj so mašniki naj iico° ma sno srajco, se prepasali, in potlej še le z oglav¬ ji, Vrat za krili. Pas pomenja čistost, ktera je naj lepša nost Jezusovih namestnikov. Jezus pravi: »Vaše ledje bodi svet S,an ° ft ' ^ uk - 12. 35.) »Naše ledje je pa opasano", pravi duh' ^. re £ or P a P ez > »oe premagujemo nečisto poželjenje*. Ta (fi v°T n ’ pomen pasu nam daje cerkev na znanje, ko zapove s Sn, ku, prepasujočemu se, moliti: »Prepaši me, o Gospod ! da^ L° m a ' sl;ost; i ? in zateri v mojem ledju nečisto poželjenje , ann * m čednost zderžnosti in čistosti*. Po tem takem se dev '( ^ tader se prepasuje, spomni storjene obljube vednega i n n Sva ‘ v . ^ er P a čuti, kako slab da je, prosi Boga milosti da bi zamogel to svojo obljubo deržati, in svojega oblini, 11 ^ 3 stanu n 'koli ne ognusiti, in ponovi, tako rekoč, 0 vednega devištva. U a j ^ K° se je prepasal, dene r o k a 1 n i c o (manipel) hij a °. J 0 .* 10 v spomin nekdanje šege. Današnja rokalnica je d, ihovni ma i hna ruta iz P Iatna > ktero so mašniki in drugi irueli °P rav ljanjem službe božje na levici privezano k a j k so s ' z njo pot z obraza otirali in oči brisali ; za- duh °. ^ “i e?a dni služba božja dolgo terpela , lahko so se dig 0v ni . s P ot >li od dolgih molitev in dolgega petja in od pri— ^ e& zav r' ^ enajstem veku pa je katoliška cerkev rokalnico 0 jo lepšega mašnikom še zapovedala , in ni bila nič več platnena, ampak iz drugih reči, in dostikrat s srebrom zlatom bogato vdelana. In nihče, če ni bil vsaj subdiakon? ni smel imeli rokalnice. In od tehmal so začeli mnšniki be rute nositi pod mašnim plajščem, in jih pridigarji tudi na > e ali pridižnico jemati, da se ž njimi tudi med pridigo pot otiraj 0 ' Kar je rokalnica vzeta med mašne oblačila, pomenja terplj e J in solze. Z rokalnico hoče tedaj cerkev mašnika oporno* » da zamoremo le s terpljenjem priti v nebesa , kakor se ^ tudi Jezus Kristus le po terpljenju nazaj v nebesa vernih ^ zemlja je dolina solz, čas našega življenja na zemlji jo potenja in dela; večno plačilo bodo prejeli le samo tis ’ kteri tukaj z Jezusom terpe, in se za zveličanje svoje ^ pote. Toraj moli mašnik, ko rokalnico na roko deva, pravi: „Stori me vrednega, o Gospod ! nositi rokalnico ža in britkosti, da z veseljem prejmem plačilo lerpljenja". e) Peto mašno oblačilo je obramnica (štola)? ^ jo mašnik obesi čez obe rami, in na persih križema pt*®^ . Obramnica je bila o začetku dolgo praznično oblačilo z roK ‘. j ob krajih z zlatom bogato vdelano, in s širokimi posebn robi ali krajci obšito, ki so ga nosili mogočni ljudje. * e ^ čase keršanslva so škofje in drugi duhovni pri svojih duno ^ opravilih take oblačila nosili večidel bele barve. Ko se bila pa mašna srajca k službi božji jemati zapovedala, °P uS j so te oblačila , in obderžali le še robe ali krajce, s so bile ob kraju obšite te oblačila. In ti ohranjeni robovi^ krajci se obramnica imenujejo. Obramnica pomenja oblast in častitost. Kakor so kralji svojim zvestim služabni ^ dajali zlate verige ali ketinje, da so se ž njimi olepšali; r ^ tako daje cerkev svojim služabnikom obramnico, da se * ozaljšajo, kader opravljajo kako duhovsko opravilo, v zna ^ da imajo od nje oblast ga opravljati. Kader se tedaj v P^j e škofa pridiguje, pridigar iz rok škofa , svojega in svoje ^ velikega pastirja , prejme obramnico , prejden gre na ^ c ^ 0 , znamnje. da dobi od njega oblast oznanovati božjo - Ker tedaj obramnica pomenja duhovsko oblast in častitost, P povedala je cerkev kmalu subdiakonom nosili obramnico > 613 a *tonom ukazala, naj jo v razloček od raašnika nosijo le čez ev ° ramo. Perve čase so mogli škofje in mašniki obramnico Vedn « nositi, in jo na persih navskrižema prevezano imeti v s P°min Jezusovega križa. Zdaj jo pa le Rimski papež, on P er vi vidni poglavar svete cerkve, zmerom nosi. Škofje in as niki jo dandanašnji le med duhovnimi opravili na sebi nosijo obramnico, da jim čez obe rami doli visi, nnajo že razun tega križ na persih ; mašniki jo pa nosijo d persih navskrižema prevezano, razun če so v korski sraj- Cl 5 kakor postavim pri keršanskih naukih, ali kader pokopu- J°, takrat tudi obramnico nosijo, da jim čez obe rami visi, r J« nimajo s čim na persih križema prevezali. ti H' ^ as ' ravno J e P a obramnica mašniško znamnje, vendar je 1 P°doba naj veče milosti, ker pomenja dobroto, da smo z °gom spet v prijaznost prišli, ob ktero nas je bil izvirni jj e ' P r 'P rav il, kakor je pomenilo oblačilo, v ktero so bili s U 'J e nega, pa spet najdenega sina oblekli, da ga ima oče das Zf> SV0jega s * na ‘ Toraj moli mašnik, kader obramnico Vo t' ^ e y a * »^aj m ' nazaj, o Gospod! obramnico neumerlji- S j p ’’ ki se m jo zgubil v pregrešenju pervega človeka, in da- V ^ n ° n ®vreden pristopim k tvoji sveti skrivnosti, naj bom ar vreden večnega veselja. f ) Šesto mašno oblačilo je mašni plajšč. O za ce ^u je bil plajšč dolgo, široko oblačilo, od vseh strani so- s ‘ to i in samo od zgoraj odperto, da ga je mašnik nase dja . ^gernil je mašnika od glave do nog; če je hotel tedaj Pašnik svoje roke povzdigovati, razprostirati in sem ter tje po Potrebi premikati, morali so mu služabniki plajšč odvihati, in Odvihanega nakviško deržati. In glejte, od tod pride, a se Se dandanašnji mašniku plajšč nakviško ..derži, kader povz 'S a l e SVet0 rešnje Telo in sveto rešnjo Kri, ali kader oltar kadi, travno to zdaj m več potrebno kakor nekdaj; zakaj pred ^ohterimi 300 leti so plajšč prerezali na obeh straneh, a ltna zdaj mašnik obe roki proste, in so ga tudi skrajšali, ter sčasoma dali to podobo, kakoršno ima dandanašnji. 614 - Dokler je bil mašni plajšč še od vseh strani sošito ' n široko oblačilo, devali so mašniki še le pred altarjem po očd n ' spovedi rokalnico na levico, ker so jim mogli služabniki rav zdaj plajšč privzdigniti in nakviško deržati, da so m asnl . proste roke dobili, in odvezo dali, in toraj tudi lahko roM^ nico na levico obesili. Dandanašnji pa, ko imajo mašniki voljo prenarejenega mašnega plajšča proste roke, devljej 0 v zakristiji rokalnico na levico. Le škofje, in kteri šk°J kape nosijo, jamljejo v spomin nekdanje navade rokalnico le pred altarjem po očitni spovedi. Take plajšče, kakor so nekdajni mašni bili, nosili so svetovni ljudje imenitnega stanu za poverhnje oblačilo; »a liška cerkev pa je svojim služabnikom to nošo prihranila, . v opravljanje daritve svete maše blagoslovila. Mašni P‘ a J so bili nekdaj narejeni iz dragih reči, z zlatom in sreu bogato vdelani in z biseri nataknjeni. Rokalnica, obram in mašni plajšč so bili iz enakih reči narejeni in enako o šani, kakor so še dandanašnji. Njega dni so sužnji in re . g0 nosili mašnemu plajšču podobno oblačilo, in tudi duhovni mašnemu plajšču podobno oblačilo nosili v znamnje, da so nižni služabniki božji. Ker so se pa sužnji in reveži s t ru živili, ravno zavoljo tega mašni plajšč pomenja terp‘J c ‘ ,, Toraj moli mašnik, kader ga oblači : „Gospod ! ki si re ^ Moj jarm je sladek, in moje breme lahko; stori, da g a v stanu nositi tako, da dosežem tvojo milost. Amen“- Memo tega mašnega plajšča je pri nekterih duh 0 ^ opravilih (zlasti po mestih) v navadi še drugi veči p| a J sC ’ e , duhovnu znad ram do tal sega, in se mu na persih 2 Imenuje se veliki mašni plajšč (pluviale). Te P ^ so od začetka prav iz potrebe nosili, kader so naml ^ u ^o škofijske cerkve v procesiji hodili v druge cerkve s .0 božjo opravljat, in se je bilo dežja bati. Imeli so tj " ja- od začetka nekakošno oglavnico ali kapuco , da so si jr ^ hovni o mrazu ali o dežju čez glayo potegnili. Ko j rtJ gib s časoma začenjali velike mašne plajšče narejati i* 615 — reči, prihajale so njih oglavnice kmalu preokorne , da bi se bile dale čez glavo potegovati. Opustile so se tedaj čez ne¬ haj časa, ko jih tudi ni bilo treba , ko so veliki mašni plajšc začeli nositi bolj zavoljo lepšega, kakor pa iz potrebe. V spomin teh nekdanjih oglavnic so pa začeli na plajšče zadej Pripenjati nekakošne zaplate, kakor se še dandanašnji pri nekterih vidi. Zdaj imajo velike mašne plajšče duhovni pri 'menitniših cerkvah ob procesijah, pri litanijah, in še drugih duhovnih opravilih. g) Levita, ki mašniku pri sv. maši strežeta, za poverhnje ®ašno oblačilo nimata mašnega plajšča , ampak imata posebno oblačilo, ki mu d a lm a ti k a pravimo, ker so so take ob¬ lačila v Dalmaciji začele. Nekdaj so bile dalmatike z rokavi, (toraj imajo še dandanašnji nekakošne rokave,) in so se v R'mu v cerkvi in tudi zunaj cerkve nosile. Bile so bele in dostikrat z zlatom vdelane. Še le v šestem veku so se smele Oositi tudi po drugih krajih. h) K mašnemu oblačilu se šteje tudi duhovska kapa, 3 ktero se mašnik pokrije, kader gre maševat ali pridigovat. °d začetka teh kap ni bilo treba, ker so si mašniki z oglav- n ‘co ne le vrat, ampak tudi glavo pokrivali. Ko so pa sča¬ soma a oglavnico le vrat začeli zavijati, razkrita glava pa je bila takrat v jutrovih deželah znamnje sužnosti; vpeljala je Sv eta cerkev duhovsko kapo , da se ž njo duhovni pokrivajo, v spomin, da so prosti. Ker so duhovni v enajstem veku Oosili klobučke na štiri vogle, vpeljala je katoliška cerkev tudi to*Pe na štiri vogle, po nekterih krajih pa so tudi na tri vogle v navado prišle. .. To, vidite, so mašne oblačila, blagoslovljene v oprav- janje službe božje, in se ne smejo jemati k drugim opravi- 0na ; so s križi zaznamovane, naj vsi spoznajo, da so le v javljanje daritve svete maše odločene. Kolikošna čast gre e d 0 j, ljubi moji! Gospodovim mašnikom ! Njihove mašne ob- a čila vam oznanujejo svetost njihovih opravil in imenitnost 616 — njihovega stanu. Mašniki so božji aposteljni, cerkveni siužab- niki, delivci svetih skrivnost, ljudski besedniki pri Bogu, K r! ' stusovi namestniki, kterim je daua oblast , Bogu darovati telo in kri Jezusovo za žive in mertve. O, kako častite, kako svete so njihove opravila ! „Duhovski stan*, pravi sveti Vin' 1 cencij Pavlan, „je naj imenitniši na zemlji, in ravno tisti stan> kterega si je bil sam Jezus Kristus izvolil. Kar mene zadene, bil bi si rajše izbral zemljo kopati, kakor si tako strašen stan izvoliti, ko bi bil takrat, kader sem se zupal v ta stan slopbb tako vedel, koli kanj svet da je, kakor sem še le potlej skusn* To sem priprostim kmetom že več ko stokrat povedal, "J slareji ko sem, bolj sem uterjen v teh mislih, ker v veC1 starosti zmerom bolj spoznavam, kako dalječ sem še od p 0 ' polnosti, ki jo ta slan zahteva*. Da hote svetost mašniškega stanu še bolj spoznali, P°' slušajte, kako po svetem Tomažu Kempčanu Jezus Kris tu5 mašmku govori, „Imej tudi angeljsko čistost*, govori J ežUS Kristus mašniku po besedah svetega Tomaža, „imej tudi a 11 ' geljsko čistost, in svetega Janeza Kerstmka svetost; vendar še vselej nisi vreden tega zakramenta ne vživali , ne po r ° kah nositi, ker ni človeško zasluženje to, da človek posvečuj 6 in opravlja sveto rešnje Telo, in da je angeljski kruh. Veli so skrivnosti in mašnikov stan je velike vrednosti, da jim Jj*. dano, kar angeljem ni dano. Sami mašniki namreč, v sV katoliški cerkvi prav posvečeni, imajo oblast maševati, Kristusovo telo posvečevati. Mašnik je sicer božji služabm^’ izrekuje božje besede po Kristusovem povelju in postavi; Bog je vsega tega pervi delavec in nevidni opravitel, k lere je vse pokorno kakor hoče, in se mu zgodi vse, kar 1 — Toraj moraš rajše vsegamogocnemu Bogu verjeti, ka| prečastitljivi zakrament zadene, kakor svojim pocutkom y h u $ kemu vidnemu znamnju. Pristopi tedaj vselej s strahom ,n ^ častjo k loko svetemu delu. Misli in glej, kolikošna služb 6 je bila izročena, ko je škof svoje roke na (e pokladal. ” ^ mašnik si, zato posvečen, da mašuješ; opravljaj svojem času zvesto in pobožno Bogu dar svete maše, m — 617 — Jseh rečeh nesvarljiv. Nisi si polajšal svojih dolžnost, am- P k še le bolj si se zavezal ojstro živeti, in po čedalje po- 1° niši svetosti hrepeneti. — Mašnih mora biti olepšan z emi čednostmi, in drugim svetega življenja zgled. Njegovo v ljenje ne sme biti tabo, kakor druhali ali sploh ljudi, am- »j . knkor je angeljsko v nebesih ali popolnih ljudi na svetu, ^mk j e v mašnem oblačilu Kristusov namestnik, da zase in Vse ljudstvo pohlevno in ponižno Boga prosi. Ima namreč je K . Se ^°j znain,) j e svetega križa, da bi vedno pominjal, kaj Kristus za nas terpel; pred seboj nosi križ na mašnem jseu, d a bi Kristusa pridno posnemal, in neutrudoma za Ifjg 11 5 za seboj ga nosi, da bi vse križe in nadloge, ere mu drugi delajo, za Boga voljno terpel. — Pred seboj j Sl križ, da bi svoje grehe obžaloval; za seboj pa, da bi se j usmiljeval, in njih pregrehe objokoval, in se spominjal, Do/t' Sre ^ n *k mec * Bogom in grešnikom, in da bi ne nehal do b 0 lj^ik pobožno mašuje, časti Boga, razveseljuje angelje , Jn darovati, dokler milosti in usmiljenja ne sprosi. Ka¬ mnik pobožno mašuje, časti Boga, razveseljuje angelje , Seh Sa Cer ^ ov ’ pomaga živim, služi pokoj mertvim, in samega e vseh božjih dobrot dela deležnega*. Amen. Keri - n. IV. potrl. 39 L - 618 XLVI. keršanski nauk. čemu imajo mašne oblačila več barv? —^ e ' mu so služabniki, ki mašniku pri a 11 a r J strežejo, vsaj ob večih praznikih v pose nem oblačilu? — Klere so mašne posode?"^ čemu je kadenje pri službi božji? — č e n 1 je svečava pri službi božji? — č e m u s • polštrana altarju? — čemu so c v e 11 i c šopki na altarju? — čemujeblagosIov!j eI1 ‘ voda pri cerkvenih vratih v kropilniku? 1. Z odgovori na nektere vprašanja, po kterih se ^ od daritve svete maše v tem večo svitlobo postavlja, nlS še pri kraju; še vam imam v ozir tega povedati to in u 2. Odgovoril pa vam bom danes na te le vprašanja 1 K) Čemu imajo mašne oblačila več b a r v ? L) čemu so služabniki, ki mašniku P altarju strežejo, vsaj ob večih praznik 1 posebnem oblačilu? r> v M) Ktere so mašne posode? N) čemu je kadenje pri službi božji O) Čemu je svečava pri službi božji- P) čemustapolštranaaltarju? . v fi k ^ R) čemu so cvetlice in cvetlični 3 0 " na altarju? - 019 - v C emu je blagoslovljena voda pri c erk- 6n ih vratih v kropilniku? 3* Poslušajte odgovor na pervo teh vprašanj: K) čemu imajo mašne oblačila več barv? | oblačila so peterih barv, bele, rudeče, z e- aik n 6 > modre in Černe barve, in mašnik, kakor praz¬ ni nanes e, opravlja ali v belem, rudečem, zelenem, modrem pa černem mašnem oblačilu daritev svete maše. Perve Se keršanstva so mašniki le v belem oblačilu daritev svete popravljali. j) a j e bila v četertem veku pri mašnih ob- cii * , be * a barva v navadi, spričujejo nam sveti Gregorij Na- na^t *’ svel * Hieronim in sveti Krizostom. Še le okoli dva- še a - 3 Ve ^ a i e Himska cerkev vseh pet barv imela, ki jih j ž Zda i ima. Teh pet barv je pa katoliška cerkev vpeljala stavp ete ^ a namena, ker nam z vsakoršno kaj posebnega po- 'v a pred oči. ® e I a barva pomenja mir in duhovno veselje ; toraj se s Vo? 6 °k Gospodovih praznikih, ob kterih katoliška cerkev t Uf jj °lroke opominja k veselju v Gospodu. Bela barva je Praz Z -? amn j e ne dolžnosli in čistosti, toraj se tudi jemlje ob Hvalce P re ^' ste dev * ce Marije in drugih svetih devic in pri— W ^ u .^ e oa barva je ognjena,, in pomenja toraj ljubezen? s Ponf 6 ^ ubezen °Pj u primerja. Jemlje se o binkoštih, v P°dob^’ binkoštni praznik sveti Duh aposteljnom v č[ 0v ' .^ ore mk jezikov poslan. Rudeča barya je tudi podobna „ S 1 ^orvi i toraj se tudi o praznikih aposteljnov in svetih prniii- CCv a *‘ marlernikov jemlje, ker so ti za Jezusovo vero svojo kri. J J ’ 2 i Osm eo , e 6 n a barva pomenja upanje, -in se toraj jemlje od in 0 | a dne P° svetih kraljih do perve predpepelnične nedelje, ° b kter?h meg u dtl6 po binkoštih do adventa ob tistih nedeljah, kar Va ? . Nobenega posebnega spomina ne obhajamo. Zelena ris tjanom pred oči postavlja listo upanje, ki smo ga 39 * L - 620 - in P°: človek e\' zadobili po Jezusovem rojstvu, terpljenju in smerti, da bo namreč sodnji dan od smerti vstali, in z Jezusom veko ^ živeli v nebesih, ako njegove svete nauke vselej radi m tanjko spolnujemo. Modra ali višnjeva barva pomenja žalost korjenje, ker je s svojo bledobo podobna barvi, ki jo ima, ako se zlo posti. Jemlje se v adventu, tri nične in vse postne nedelje, tudi v procesijah svetega . in križevega tedna, da ta barva vernike opominja, naj 8 grehe obžalujejo, in se spokorijo. Cerna barva s svojo tamoto pomenja sosebno ^ oS ’ toraj je odločena v spomin smerti, in se jemlje ob času F kopovanja odraščenih merličev, veliki petek zavoljo sp 0 " 1 | ( Jezusove smqrti, vernih duš dan in ob nekterih dnevih tu sveti maši za mertve. — Ker černa barva sosebno & pomenja, prepove sveta cerkev nektere vesele dni v cer plajšču maševati, akoravno se za mertve mašuje. Rumena barva ni poglavitna barva mašnih oblu c jemlje se le namesto bele ali rudeče. j Iz tega svetega cilj in konca je katoliška cerkev te ? j^a barv odločila za duhovne opravila. Kakor hitro tedaj B®* ^ zagledate v mašnem oblačilu pred altar iti, že lahko ug 01 ^ i kakošen spomin da katoliška cerkev tisti dan obhaja. barvo mašnega oblačila vas ali k duhovnemu veselju v , z g opominja, ali k pokori in zatajevanju kliče , ali k uioh ^ mertve obuduje, ali vam pred oči postavlja svetnike, b 1 Jezusovo vero svojo kri prelili, ali vas spominja tisteg 0 " kega upanja, ki nam ga je Jezus Kristus s svojo suJcrJ križu zadobil, ki nam je ž njo spet odperl vrata y svc * 4. Poslušajte odgovor na drugo vprašanje: f 1 L) Čemu so služabniki, ki mašni altarju strežejo, vsaj ob večih praznih posebnem oblačilu? - 621 Od začetka so mašnibom tudi pri vsakdanjih mašah dia- t0n i v korskih srajčicah pri allarju stregli. Od svetega diakona ja vrencija vemo, da je svetemu papežu Ksistu pri vsaki sveti n ' a ši stregel. Toraj je diakon, sveti Laurencij, ko so neu¬ smiljeni neverniki papeža Ksista v smert peljali, po spriče- va «ju svetega Ambroža za papežem šel, za njim milo jokal, 111 govoril: „Kam greš, oče! brez svojega otroka ? Kam greš, " sveti mašnik! brez svojega služabnika? V čem sem te ra *žali|, da me zapustiš? Saj nisi vendar nikoli svete daritve °pravljal brez svojega služabnika". Pozneje je moral vsaj duhoven z malimi blagoslovi ali ^gni v korski srajci mašniku pri sveti maši streči, ter berilo ra ti , p r j svet j ma gj- 0 dg 0Var j a ti f i n z mašnikom psalme peti. mte, v kolikošni sveti časti ima sveta cerkev daritev svete ase * Duhovni šestega blagoslova, in nekoliko pozneje tudi gti> c yf ter iffli malimi blagoslovi so morali mašniku pri altarju Ali kmalu je bilo treba tudi drugim mladenčem, to niso lenega blagoslova ali žegna imeli, pripuščati, da so mas- '''kom pri sveti mati stregli, če so le brati znali. Ime 1 so posebne oblačila zavoljo velike časti do svete maše, pri aleri so mašnikom stregli. Ravno tako je tudi dandanašnji jakemu mladenču pripuščeno mašnikom pri sveti masi streči, a le potrebne molitve iz glave zna, in potrebne opravila ve. nima služabnik, ki mašniku pri altarju streže , nič dru- S e ga opraviti, kakor da mašniku v imenu vernikov odgovarja, streže, in vernikom z žvenkljanjem na znanje daje nektere svete maše. Tudi zdaj še imajo, kteri mašniku strežejo, v ® a j ob nedeljah in večih praznikih pri velikih mašah posebne 0 'acila. V beli srajčici so, naj nas oppminjajo, da imajo tisto opravilo pri altarju , ktero angelji v nebesih. Mašnik je pri a tar iu namesto Boga; mladenčki pa, ki mu strežejo, namesto atl geljev, kteri v nebesih božje povelja spolnujejo. Ker so » e Pa angelji prikazovali v belem oblačilu, kakor postavim pri ezu sovem grobu ob Jezusovem vstajenju, toraj imajo tu i - 622 - mladenftki pri altarju bele srajčice, ker opravljajo opr*^® angeljev. Kako imenitno je tedaj streči msšnikom pri altarju Kako sveto bi se mogli deržati, kteri koli opravljajo t0 opravilo! 5. Poslušajte odgovor na tretje vprašanje: M) Ktere so mašne posode? Med mašne posode se šteje : a) Kelih. Ker je Kristus Gospod pri zadnji ve ^ v kelihu vino spreobernil v svojo kri; spreobračali so v , spomin tudi aposteljni v kelihu vino v Jezusovo rešnjo h r ‘’ in sčasoma je tudi katoliška cerkev zapovedala le v k e '| ^ vino spreminjati v Jezusovo kri. Nekdaj so bili kelihi šeni, ali kamnjeni, ali medeni, ali bakreni, ali stekleni (£*.. ževni). Neki pisalec pripoveduje od revnih apostolj 3 * 5 ^ nastopnikov, da so v lesenih kelihih daritev svete maše opr 8V . ljali. Steklenih kelihov pa spominjata učeni Tertulijan in Hieronim. Toda stekleni kelihi so bili kmalo prepovedani svete cerkve. V četertem stoletju so bili že sreberni in 1 kelihi. Dandanašnji pa mora po cerkveni postavi vsaj ig oX J del keliha iz samega čistega zlata ali vsaj iz srebra in “ 0 pozlačen, od škofa s svetim oljem posvečen bili. — Kelih P®, menja grob Kristusov. In ker mora kelih zlat biti ali v pozlačen, nas s tim opominja, da morajo tudi naše ozaljšane biti z zlatom ljubezni in pobožnosti, kader koli mašo slušamo. Kelih nam je tudi podoba britkosti in | e ^ ljenja, in nas s tim opominja, da moramo svoje terpljenjf britkosti življenja po Jezusovem zgledu voljno prenašat' Bogu darovati. • * n V eti b) Božja skledica (patena), na ktero se p rI 9 ^ maši Jezusovo rešnje telo v podobi kruha, tedaj pra vl Bog poklada, in se ravno zavoljo tega božja skledica i® cn J Nekdaj je bila božja skledica iz ravno tiste reči ali tv£I '’ 1 |] iz ktere kelih. Papež Cefirin je steklene skledice ^ Dandanašnji pa morajo biti, kakor kelihi, vsaj iz srebr - 623 - dobro pozlačene, in od škofa posvečene. Pri veliki maši a leviti derži subdiakon od darovanja do Očenaša božjo skledico v zagrinjalu zavito , po izmoljenem Očenašu se mašniku poda. Nekdaj je tudi diakon vernikom pokazal božjo skledico, da jih je s tim opominjal svetega Obhajila. Bila pa je njega dni božja skledica velika, globoka skleda , v ktero so verniki s voje darove pokladali, in iz ktere so tudi sveto rešnje Telo Pojemali. Ko pa v poznejšem času verniki niso več darov zn sveto mašo v cerkev donašali, in so tudi hostije manjše postale, zmanjšala se je božja skledica, ter sedanjo podobo dohila. — Božja skledica pomenja kamen, ki je ležal no grobu Kristusovem, in čista in svitla, ki je, nas opominja, da smo dolžni, svoje serce skerbno očistiti od greha, in ga ozaljšati z lopimi čednostmi, kader koli gremo k Gospodovi mizi. . c) T e 1 e s n i k (korporal). Je pa telesnik tisti beli P®rt, na kterem po spremenjenju leži Jezusovo telo, in kelih stoji z Jezusovo kervjo; ter pomenja po nauku Izidorja Pelu- zljnua tisto tanjčico, v ktero sta bila Jožef Arimatejec in Ni— kodein zavila Jezusovo mertvo telo. Njega dni je bil telesnik tnko dolg in širok, da je ves altar od kraja do kraja zagernil, 'n se je nanj moelo djati toliko kruha, kolikor ga je bilo treba spremeniti za Obhajilo vseh pričujočih vernikov, in pa da se 1° * njim tudi kelih mogel zagerniti. Sčasoma pa je dobil to Podobo, ki jo ima dandanes , da je na njem Jezusovo telo e žalo, in kelih z Jezusovo kervjo stal. Njega dni je diakon Pvi maši z leviti med vero telesnik na altar nosil, ter ga na ojem razgrinjal, toraj še dandanašnji diakon pri maši z leviti me d vero telesnik na altar nosi, ter ga na njem razgrinja. "~7 Ker je telesnik podlaga za Jezusovo telo, nas opo- n ?j n i a , ds moramo revežem, ki obleke nimajo, obleko po- ®kerbeti, ter s tim Jezusa samega v ubogih oblačiti. (Mat. 40.) In ker je telesnik svitel in-čist, spominja nas, da J®° dolžni, Jezusu v svojem sercu pripraviti sladko počiva- )s be g tim , da se greha varujemo , in za čednosti in dobre e a skerbimo. ... d) Pokrivalo (pala). Pokrivalo je pokrovce na lr i vogle, s kterim mašnik med sveto mašo kelih pokriva; - 624 - zgoraj je s križem zaznamovano, spodaj pa je majhen pert en telesnih prišit, kteri se lahko po potrobi odpravi in opere. " Pokrivalo ali torbica nas opominja, da moramo svoje serc°) kader je Jezus prišel vanj stanovat pri svetem Obhajilu, žil ' pirati vsem posvetn m mislim in željam, ter Jezusa, v naš el ” sercu pričujočega , ponižno moliti, mu ljubezen in pokorščin 0 obetati, in ga prositi potrebnih milost in dobrot. Ravno nas pokrivalo opominja, da moramo tudi med sveto mašo v °' rovati se razmišljenosti, ter se zamisliti le v to, kako bi zusa vredno častili in mu prav služili pri sveti maši nami pričujočemu. e) B u r z a. Burza je nekak tok ali torbica, v ktereg. se telesnih vtika, in je po mislih papeža Benedikta XIV. 1,1 treba v službo božjo posvečevati. Papež Pij V. je Španijo! 0 ’” še clo privolil telesnih brez burze nositi. — 'Burza nas s tu”’ da se telesnih vanjo hrani, opominja, da moramo z čisto dus° in čistim telesom k sveti maši hoditi, sosebno pa tisti med spovedjo in svetim Obhajilom skerbno varovati se, da s kakim grehom serca ne omadeževamo, ter Jezusu vred stanovanje ohranimo v njem. Burza ima na sredi križ vSl .^ s tim nas opominja, da moramo vse svoje zadeve položiti skriti v Jezusovo sveto serce, ktero je bilo s sulico odp°j na svetem križu zato, da mi v njem imamo svoje pribežakš 0 ^ f) Otiralo (purifikatorij). Otiralo je tista bela p'”,^ nena rutica ali robček, s ktero mašnik pri sveti maši 1 otira in božjo skledico, in pa čvetere perste , ko si jih j e \ zavžiti sveti rešnji kervi v kelih poplaknil. Po spričeva J kardinala Bona so imeli menihi na levi strani altarja P r ‘ veZ L 0 nekakošno otiračo, da so ž njo kelih otirali, in tudi p° se posodo, da so vanjo zlivali tisto vodo, v kteri so si P... umivali. Namesto te otirače je pozneje otiralo v navado P rlS 0( j da se čedniše ohrani, ktero mora blagoslovljeno, in da s e drugih rutic razloči, z belim križem zaznamovano biti- Ravno taka je otiračila, s ktero se mašnik po daro v ® J kruha in keliha, in pri veliki maši, ko je altar pokadil, 0 umite roke. — Otiralo nas spominja tistih pertičev, s ^ te ' ž j|a sta Jožef Arimatejec in Nikodem brisala in od kervi snu - 625 - sveto Jezusovo telo, kader sta ga bila s križa snela , prejden s, a ga v tanjčice zavila in v grob položila. Opominja pa nas °tiralo, da moramo svojo vest z dobro opravljeno spovedjo očistiti vsakega madeža greha, prejden prejmemo Jezusovo telo P r ' svetem Obhajilu. g) Pogrinjalo (velum) je večidel iz takega blaga ’ n take barve, kakoršne mašni plajšč, in je namenjeno v to, 'ta se ž njim pokrije kelih z božjo skledico in pokrivalom vred. Pogrinjalo je že od njega dni v katoliški cerkvi v navadi; kajti o njem govorijo že pervi cerkveni učeniki. — ® tim, da pokrivalo pokriva ves kelih, sklicuje nam v spomin "ezapopadljivo skrivnost, ktera sc obhaja pri sveti maši, kjer Se kruh in vino spreminja v pravo telo in pravo kri Kristu¬ sovo. Na dalje nas pogrinjalo opominja, da smo dolžni svoje dobre dela, kolikor je moč , natihoma opravljati, da se nam »avoljo njih napuh ne vleže v serce, in da z napuhom ne Pridemo ob zasluženje; kajti Kristus sam nas opominja, rekoč: »Glejte, da svojih dobrih del no delate pred ljudmi, da bi vas vidili: sicer ne bote imeli plačila pri svojem Očetu , kteri je v nebesih«. (Mat. 6, 1.) , h) Mašnebukve (missale) imajo v sebi molitve, * te re se molijo pri sveti maši, in napeljevanje in določila, sako da se mora opravljati sveta maša. Mašne bukve , ka¬ kršne zdaj rabimo, so na svitlo prišle po zaukazu in ovo- Uenju papeža Pija V. leta 1570., papeža Klemena Vlil. leta J830. Y S ak katoliški mašnik je terdo zavezan, sveto maso bra ti na tanjko tako, kakor je prevpisano v mašnih bukvah, Se mora mašnih bukev poslužiti clo takrat, kader bi prav Vse mašne molitve iz glavo znal. Sveta cerkev vse to terdo Zahteva zato, da se bistvo svete maše ne postavi v kako ne¬ žnost, in da častitljivost svete maše in vesoljna edinost kake m Mašne bukve nas spominjajo Jezusa in n Jn<»ov ^ terpi * Ustih V °f a svete £ a eva ngelija, ki ga je oznanoval začemši od tttalo i° ’ k° 0( ^ ^ ancza v Jordanu kerščen bil, do tistih— v sn/ 40 i 6 na svetem križu umeri. Tudi nam mašne bukve kttaj )rn , ln s klieujejo tiste dolžne bukve, ktere bo večni sodnik 0 P e rl, ter iz njih izrekel obsodbo, ktera bo določila - 626 - našo osodo za celo dolgo večnost. Strežaj prenaša narfn® bukve z ene strani ija drugo stran ; to nam bodi v svarilo , da nam vtegne Gospod sveto evangelije vzeti in ga drug' 111 dati, ako bi ga zaničevali in bi ne hotli po njem živeti J° ravnati. i) Mašni zvonček služi v to, da s svojim jasnin 1 glasom na znanje daje sosebno tri imenitniše dele svete m aS ’ darovanje, povzdigovanje in zavživanje , kar se po nekteri krajih tudi z večim zvonom v zvoniku ponavlja, da se t u onim, ki k sveti maši niso mogli priti, na znanje da, kaj “ se v cerkvi godi. V pervih časih keršanstva se ni zvon' niti pred allarjem, niti v zvoniku, deloma da bi se slu* božja ne ovadila nevernikom, deloma pa , ker pervim kris' janom ni trebalo nobenega posebnega spodbudovanja k P°" božnosti. Kader pa je odjenjalo preganjanje in s preganjanje^ vred omerznila tudi gorečnost kristjanov, tedaj je zvonenje m sveto m8Šo v navado prišlo. — Mašni zvonček nam v spo m sklicuje božji glas, ki nam ga naša vest na znanje daje; kaj bi nam pomagal ta glas, ko bi ga ne poslušali ? .j zato se moramo , kader mašni zvonček zaslišimo, spomiuJ božjega glasu v naši vesti, ter obžalovati svojo terdovratn® j in terdno skleniti, da bomo posihmalo skerbno poslušali ® glas in po njem ravnali. j) Kupice, ktere so bile, dokler so še verniki v dar nosili, veliko veče od današnjih. Še le, ko so ti rovi iz navade prišli, dobile so današnjo podobo. nekdaj sreberne, in da se je vedlo, v kteri je vino C v ‘ nU ž in v kteri je voda (aqua), ste bile ena z čerko V, ( * rU ^ J10 j čerko A zaznamovane. Papež Benedikt XIV. je ukazal, bodo steklene (glaževne), da se lahko precej vidi, v kt® rl je vino, v kteri pa voda. k) Kadilnica, v kteri se ogenj, in 1 a d j i c a ’ v kteri se kadilo k službi božji prinaša. Te posodici st® precej od začetka v navadi, ker so že od začetka kadil® ^ žigali med službo božjo. Da se iz ladjice kadilo d e va ^ ogenj v kadilnico, je nalašč v to pripravljena ž 1 i c 1 bile 2 ) 3 " - 627 - Prejden povem , kaj kadenje pomenja , naj pristavim še to le °pominjevanje: Ljubi Kristijan ! ako zvesto v spominu ohraniš to, kar sem zdaj pravil od svetih posod, ktere se rab)jo pri sveti maši, imel boš, kolikorkrat koli k sveti maši prideš, že samo v tem lep povod in prav pripravno napeljevanje za po¬ božno premišljevanje in za svete vaje. Toda tega ni treba, dn bi moral pri vsaki sveti maši v ozir vseh svetih posod 'meti posebne premišljevanja: zadosti je, ako le v ozir te ali u "e nekoliko trenutlejev premišljuješ to, kar ti naj bolj v živo Se ga, in je tvojemu dušnemu stanu naj bolj primerno , in ako "a take premišljevanja navezuješ pobožne občulljeje in dobre sklepe. Ako si pa za vse to ves neobčuten, ves merzel in loden, in nimaš umov za take svete premišljevanja, velja tudi tobi britka beseda : „Oči ima, pa ne vidi; ušesa ima , pa ne s '“ši; serce ima , pa ne čuti!“ 6. Poslušajte odgovor na četerto vprašanje : N) čemu je kadenje pri službi božji? Na to vprašanje vam to le povem: a) Kadenje pomenja tisto naj večo čast, ktera gre sa memu Bogu. Toraj se pri službi božji sveto rešnje Te o s Wkrat povzdignjeno kadilnico pakadi, v znamnje, da mu božjo ® a st skazujemo. Pri vseh keršanskih ljudstvih in ob vseh čt >sih je bilo pri duhovnih opravilih kadenje v navadi. Se neverniki si niso upali darovati svojim molikom, da bi jim ne bili tudi kadila zažigali. Toraj so bili kristijani ob času pre¬ ganja od nevernikov in molikovavcev siljeni kadilo zažigati njihovim izmišljenim bogovom v znamnje, da se odpovedč ®voji keršanski veri, in začnejo neverske bogove moliti m °asliti zn svoje bogove. Pa že v stari zavezi je bilo pri službi božji kadenje v " ava ‘kev stopivši z blagoslovljeno vodo pokropč , in s tim na *mmje dajo svo j e želje, da bi jih po prošnji svete cerkve hudi pri sveti maši in pri poslušanju božje besede ne motil, - 632 - ampak da bi jim sveti Duh pristopil, jih od grehov očistil, 10 njih molitvam večo gorečnost , večo čistost in večo moč do¬ delil. Kaderkoli tedaj v cerkev stopite, spomnite se vselej» da je treba z nedolžnim ali vsaj spokornim sercem k službi božji priti, da bo naša služba božja Bogu dopadljiva, nam P a zaslužljiva. Terdovratnih grešnikov molitev je gnjusoba pr e(l Bogom. Toraj ko se v cerkev stopivši z blagoslovljeno vodo pokropite, zdihnite z živo vero in pravo žalostjo nad grehi Bogu: „Očisti me, o Bog ! vseh mojih pregreh, ki jih iz Ir bežni do tebe sovražim, in za vselej zapustim. V imenu Bog a Očeta in 6ina in svetega Duha. Amen*. Kropite se z blagoslovljeno vodo v duhu vere in žalosti- V duhu vere se kropite, ker blagoslovljena voda sama iz seh e nima nobene moči brez vere tistega kristijana , ki se ž # kropi. V duhu žalosti se kropite, da bi vas, ko se pokropi te ’ sveti Duh očistil grehov, ker Bog nikoli ne odpusti greh^ njim, kteri jih resnično ne obžalujejo, in niso spokorni. * ne le, kader v cerkev pridete, ampak tudi druge krati se kropite z blagoslovljeno vodo. Zlasti je dobro z blagoslovlj el, ° vodo pokropiti se, kader vstanete, ali spat greste, ali k a . skušnjavo terpite. Tudi je dobro bolnike pokropiti S t® željami, da bi jih Bog po molitvi cerkve obvaroval skušnj aV ' Kdo bi tedaj ne hotel posnemati tistih dobrih kristijana^? kteri imajo zmerom po svojih hišah blagosljeno vodo v P oS ° dicah, da se ž njo krope. Amen. - 633 - XLVII. keršanski nauk. (S 6Rlu se pri službi božji poje in orgija in ,, u *ika dela? — čemu med službo božjo k 1 e- *'® 0 ? — čemu pri molitvi roke na persik parno, in na kviško obernjene deržimo? 0 e m u se, zlasti ob nedeljah in zapoved a- . Praznikih, k službi božji čedniše napra- m ^ čemu je katoliška cerkev toliko ' I 11 e v , opravkov in ceremonij pri sveti maši zapovedala? . 1. Imam vam danes odgovoriti še na poslednje vpra- g J. e ’ P° kterih se nauk od daritve svete maše v lem večo 1 °bo postavlja in tem lagleje umeva. 2- Te vprašanja so: j J) čemu se pri službi božji poje in orgija Muzika dela? U) čemu med službo božjo klečimo? Pa ^ , mu P r i molitvi roke na persih s k 1 e- °> ’ n na kviško obernjene deržimo? y e ,^) čemu se, zlasti ob nedeljah in za po¬ li a a n * h praznikih, k službi božji čedniši Pravimo? I j t ^ čemu je katoliška cerkev toliko m o- z a * v ’ °pravkov in ceremonij pri sveti maši "Povedala? Kwl * n. VI, pogl. 40 634 - 3. Pervo vprašanje, na kterega bora danes voril, je: T) čemu se pri službi božji poje in org in muzika dela? Sveto petje in sveto muziko nam božje pismo pri slu^ božji obilno priporoča. Sveto petje in sveto muziko na® kralj David v svojih psalmih močno priporoča. Tako postav^ »Hvalite Gospoda , vsi Gospodovi hlapci! ki stojite v Gosp® dovi hiši, v dvorih hiše našega Boga". (Ps. 133, 1- *' »Ukaj Bogu, vsa zemlja! z veseljem služite Gospodu; z vese lim petjem pridite predenj. Pridite z hvalo skoz njeg° vrata, s pesmimi v njegove dvore; hvalite ga, častite njeg 0 ^ ime'. ^J. s. OC7, d. •*.) »livarne viu»|juua * uiimm, p''j- ... hvalo na psalterji desetih strun; pojte mu novo pesem , mu umevno z veselim in povzdignjenim glasom". (P g - ’ 2—3.) »Hvalite Gospoda v njegovem svetišču, hvalite ^ v njegovem častitljivem nebesu. Hvalite ga zavoljo njeg mogočnosti; hvalite ga zavoljo njegovega nezmernega veličaS Hvalite ga z glasom trobente, hvalite ga s psalterjem ,n . barpami. Hvalite ga z bobni in s kori, hvalite ga s strun in piščalmi. Hvalite ga z glasnimi zvončkulji, hvalite g a zvonečimi cimbali. Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Aleluj 8 .^ (Ps. 150,) In še v več drugih psalmih nam sveto P et ^ e te jj sveto muziko priporoča. Sveto petje nam tudi sveti apos ^ Pavl priporoča, rekoč: »Učite in opominjajte se med seM^ psalmi, hvalnimi in duhovnimi pesmami, in pojte Gospodu seli v svojih sercih". (Kol. 3, 16.) . rfi j 0 Pa božje pismo nam ne priporoča le z besedami sv petje in sveto muziko, ampak nas tudi z zgledi napeljuje s svetim petjem in sveto muziko hvaliti in poveličevati, nam pripoveduje od ljudi, kteri so s svetim petjem in svet0 gtr g, ziko Boga hvalili in slavili. Že Mozes in njegova se ^ g ^ pove nam božje pismo, sta Bogu hvalno pesem P ko jih je bil rešil iz velike nevarnosti. " (Ps. 99, 2. 4.) »Hvalite Gospoda z citrami, pojte so Bogu svete pesmi prepevali, in svoje petje s ^ muziko spremljevalk Kralj David je več svetih P - 635 vložil, ki jih psalme imenujemo, da so se peli pri Judovski službi božji. David in Izraelci so pred Bogom muziko delali 119 mnogo orodje, postavim, na harpe, citre, bobne, zvončkulje cimbale. Trije mladenči v razbeljeni peči so sklicevali Vse stvari v nebesih in na zemlji, da bi se ž njimi zedinile, ' n Bogu hvalno pesem prepevale. Po spričevanju božjega P re ~ r °ka Izaija in svetega aposteljna Janeza prepevajo angelji P re ^ sedežem božjim : „Svet, svet, svet je Bog bojnih trum 1“ Stari Caharija, oče svetega Janeza Kerstnika , je Bogu v čast Za pel prelepo pesem, kader je pri Janezovem obrezovanju uazaj dobil govorni jezik, kterega je pogrešal celih devet Mescev. Tudi vam je znana hvalna pesem device Marije, ki j° je zložila v obiskovanju svoje tete Elizabete , in tako le pela: „Moja duša poveličuje Gospoda, in moj duh poskakuje v Bogu Zveličarju mojem, ker se je ozerl na nizkost svoje služabnice. Zakaj glej, odsihmalo me bodo srečno imenovali Vs > narodi, ker je Bog velike reči storil nad menoj itd. ft Jezus Kristus je tudi hvalno pesem pel s svojimi aposteljni po Zadnji večerji. Tudi svetniki v nebesih pojo novo pesem v ca st Jezusu, kteri se je dal zanje umoriti. Toraj je pa tudi katoliška cerkev sveto petje in sveto Muziko pri službi božji vpeljala. Stari Tertulijan nam pripo¬ veduje, da so kristijani še pred dnevom Kristusu prepevali ^ v ulne pesmi. In sveti Bazilij piše, da se je v vsi julrovi eželi sploh v perkvi pelo, in pelo je vse ljudstvo , možaki, Ze nske in otroci. Do sedmega veka so verniki med službo °*jo psalme peli, in peli v dveh verstah, kakor še dandanašnji uhovniki psalme v cerkvi pojo. Ko so tako peli, se niso V P e tju tolikanj utrudili, ker je ena versta počivala , in nati- 0 ® la premišljevala, kader in kar je druga versta pela. Po .turih krajih so bili pevci izvoljeni, da so v koru prepevali, 1,1 Vernike z bogaboječimi mislimi in lepimi občutljeji navdajali, P° drugih so pa vsi verniki peli , in v petju svoje serca k povzdigovali. V sedmem stoletju je pa sveti papež Vi- a jjan vpeljal orgije, da se je 'nanje pri službi božji muzika 6a K in se s to muziko spremljevalo sveto petje, luko se 636 - je sveto petje s sveto muziko začelo v cerkvi, ki se §e'^ aT1 ' današnji ohranuje. Pa kako bi se tudi ne obranovalo, ker nam tolikanj dobremu pomaga ? S svetim petjem in sveto muziko kažem 0 ’ da imamo božje zapovedi za sladek jarm , in jih dopolnuje ,(l ° le iz ljubezni do Boga, ne pa iz strahu pred šibo. Toraj g 0 ^ vori kralj David : »Tvoje postave so moje petje v kraju m° jega popotovanja^. (Ps. 118, 55.) Sveto petje in sveta m 0 ' zika preženete iz našega serca vso žalost in grenkost, ter navdajate s svetim veseljem in notranjo sladkostjo; nas obv® rujete tudi pri daljši službi božji dolgega časa, ter nas na P°. nujele z zaupanjem in ljubeznijo do Boga. Zakaj sveto p eI J nam serce nakviško povzdiguje, naš duh kipi proti nebesom j in marsikomu se pri svetem petju pobožne solze po licih vdei°; Sveti Avguštin pripoveduje, da mu je sveto petje po cert . pobožne solze iz oči privabilo. Sveto petje in sveta 0,021 obvarujete človeku hudičevega zalezovanja, in ukrotite njeg 0 . strasti; mu polajšujete težave, ker njegovo poterto dušo P r nebu povzdigujete; ga tolažite v britkostih, ker mu dobi* darove svetega Duha. Kralja Saula, pripoveduje božje p lS ’ je bil duh božji zapustil, ter se ga nepokojni duh lotil. ^ pobit in klavern je bil od tistihmalo Saul, Pripeljejo i° u • vida, kteri je žnal na harpo brenkati. David je oSta .»'L kralju Saulu, in kader so Saula prijele kalne misli, seže vid po harpo, je brenkal, in dobrevoljne in vesele pesmi P peval. To je kralja prevedrilo in vdobrovolilo, duh bozj 1 nad kralja prišel. Vidite, kolikanj koristno je sveto P et J e ’ kolikošen dar božji sveta muzika! i k D ! nam , bo P a svel ° petje la dušni dobiček prinesi«. >” treba, da se lepo m umevno, polsnoma in ne preglasno svet« pesm, pojo pr, služb, božji; Je treba, da imajo svete pf tako nacinko (mo), ktera človeka navdaja a lepimi begal*: ječim, obcutljeji, ,n k pobožnosli obnduje; je treba , in da bi prepevali le svete pesmi ! 4. Drugo vprašanje, na kterega vam danes odgova 1 " jam, je: U) čemu med službo božjo klečimo? Med službo božjo klečimo v znamnje, da se pred Bog 0 * 11 ' kraljem nebes in zemlje, ponižujemo, ter mu vso mogočo ca skazujemo. V stari zavezi so Judje na svoje obraze popa« 9 ^ kader so Boga molili, v znamnje, da se pred Bogom pon’* 9 jejo, kolikor je mogoče. Ta navada se ni do nas ohrani J Pa tudi so imeli navado klečati, kar se je po tem pri 159 stijanih vpeljalo, zlasti med molitevjo, med prejemanjem sve zakramentov in med drugimi svetimi opravili. Tudi za p°' ( ° se je dostikrat grešniku naložilo klečati. Sicer pa j e sveta cerkev vernikom sploh zapovedala ob nedeljah skoz c® leto in pa od velike noči do binkošti ne kleče , am na k st°J - 639 °pravljati svoje molitve, v spomin Jezusovega od smerti vsta¬ jenja, Toraj je perve čase keršanslva , ko so se ob kvater- sabotah po polnoči proti nedelji sveti blagoslovi delili, in So verniki v spomin Jezusovega od smerti vstajenja stoje mo- bl*> diakon vernike na glas opominjal poklekniti, ko je škof mislil zbirno molitev na glas moliti. Rekel je vernikom: »Pokleknimo (flectamus genua) 1“ In ko je bil škof zbirno Molitev zmolil, ukazal je subdiakon vernikom spet vstati, re¬ koč: »Vstanite (levale 1)« Ravno tako je se godilo veliko soboto, ko se je tudi služba božja po noči proti veliki nedelji °pravljala. In od tod pride današnje »flectamus genua“ in »levate“. S poklekovanjem tedaj na znanje dajemo, da smo dolžni, ’ n tudi želimo z Bogom govoriti s ponižanim in s spokornim Se rcem, In kako bi tudi hotli drugači pred Boga stopiti, ka¬ kor le s ponižno častjo do njega ? Ko bi stopili pred kakega Posvetnega kralja, ali bi mu ne skazovali vse mogoče ponižne časti ? Kolikanj se moramo tednj še le poniževati pri molitvi, ko stopimo pred božje obličje, kader molimo , da z Bogom govorimo; zakaj kdor moli, z Bogom govori 1 Ce že pred posvetnega kralja stopimo s ponižnostjo in častjo: s kolikošno Ponižnostjo in s kolikanj sveto častjo moramo še le stopiti Pred Boga, kralja vseh kraljev, Gospoda vseh Gospodov; pred ^°ga, kteri se po besedah svetega pisma po oblakih vozi, in k °di na perutih vetrov ; pred čegar jezo se zemlja trese , in gore do dna gibljejo in kade, kader se jih dotakne; kteri lna ® ključe smerti in pekla v svojih rokah; pred kterim so Vs ' narodi sveta kakor kaplja v vedru, kakor zernce praha 113 tehtnici; pred kterim so cele dežele in kraljestva kakor (lr °ben solčen prah! Kdo bi ne bil do lega Samogospoda ves P°'n ponižne časti ? To svojo ponižno čast do Boga pa da- ]em° na znanje s tem, da klečimo, kader molimo , in ž njim v molitvi govorimo. . Klečanje je pa le zunanje znamnje , da se tudi v mislih ln željah pred Bogom ponižujemo, ker spoznamo svojo revščino 640 in slabost, pa božjo visokost in veličastvo , in bi bilo t° r fi prazno znamnje , ko bi bili Bogu nepokorni. Zakaj kdor r Bogu nepokoren, se ne ponižuje pred njim; temveč SV°J° glavo prevzetno povzdiguje, povzdiguje se v svojem sercu per Boga in vpira, ter mu ošabno reče, če ne z besed 0 ’ vsaj z djanjem: „Ne bom ne dopolnoval tvojih zapove 0 ’ škoda, da mi kaj zapoveduješ ali pa prepoveduješ!“ Klečanje je znamnje, da molimo in z Bogom govorim 0 ’ da smo mi, prah in pepel, vsi zamaknjeni v svojega Stv al ' nika, pred klerim oblasti trepečejo. Toraj bi bilo pre«* 10 znamnje ko bi klečali, pa svojih misel in želj in občutIjej° v ne imeli pri Bogu; zakaj Bog je duh, in kdor ga hoče mold 1 ’ mora ga v duhu in v resnici moliti. Kleče tedaj, ako le vtegnete, opravljajte vsak dan sV°J. navadne molitve; kleče molite svojega Boga pri očitni božji, ako je le mogoče, [n, ljubi starši! navadite tudi svoj 0 otroke, da bodo kleče svojega nebeškega Očeta zjutraj > n zvečer molili. Pa bodite tudi v sercu polni ponižne časti 0 Boga , kar s klečanjem na znanje dajete, da vam ne bo očital : „To ljudstvo me časti z ustmi (s poklekovanjem); ll r' govo serce pa je dalječ od mene 4 *. 5. Tretje vprašanje, na kterega sem vam oc dolžen, je: V) Čemu pri molitvi roke na persih skl° parno, in nakviško obernjene deržimo? clo Kdo zmed vas ne ve, da lahko molimo, dasiravno nobene besede ne izrečemo; da lahko molimo, kjerkoli S ^ in karkoli delamo; da lahko molimo, če tudi ne klečim 0 ; svojih rok proti Bogu ne sklepamo, ker je molitev povzdig 0 _• _•_ _ • _• _• ‘i • 1 . V i; I- RnffU ■ vanje svojega serca in pošiljanje svojih misel in želj k Kdorkoli tedaj svoje serce k Bogu povzdiguje , svoje mis« želje k Bogu pošilja; že moli, če tudi nič ne govori. ,n ustnic ne premika, če tudi stoji, ali sedi ali leži, če tudi * rokami dela, Pri vsem tem pa je lepa navada, med m°l ,leV ' — 641 •- r °ke na persih sklepati, in na kviško obernjene deržati. Pa *akaj se je la navada vpeljala? Glejte, zato, da že z der- *anjem rok na znanje dajemo , kakošna da je naša molitev , a li vsaj kakošna da bodi, da bo Bogu dopadljiva, nam pa koristna. Vsaka molitev, to veste, da bo Bogu dopadljiva, nam pa koristna, mora nam prav iz serca priti. V sercu moramo ob¬ čutiti in želeti, kar z besedo govorimo. Z jezikom svete be¬ sede izgovarjati, pa vse kaj drugega misliti, želeti in občutiti, se ue pravi moliti, ampak blebetati. In glejte, ravno zato sklepamo svojo roke na persih, y kterih je serce da očitno kažemo, da nam gre molitev prav iz serca. Vidiš, kristjan . tc ga se spominjaj, kader koli roke na persih k molitvi skle¬ paš ; pa skerbi tudi, da ti pojde molitev res iz serca. Molitev, da bo Bogu dopadljiva, nam pa koristna , mora So proti nebesom, naravnost k Bogu povzdigniti. Zakaj z Bogom govorimo, kader molimo; s komur pa govorimo, r "jemu tudi svoje misli in želje in besede pošiljamo. In ravno Za to svoje roke nakviško obernjene deržimo, da na znanje dajemo, da gre naša molitev nakviško, naravnost k Bogu, a bakviško k Bogu svoje misli in želje pošiljamo, k Bogu svoje serce povzdigujemo. Ali si že pomislil, ljubi kristijan ! za aj da med molitevjo roke na kviško obernjene deržimo ? Pomisli ^ Sa j v prihodnje večkrat, in glej, da boš svoje misli tudi res * Bogu povzdigoval. Kader koli tedaj k molitvi roke na persih sklepamo, ter jm nakviško obračamo, kažemo, da bomo prav iz serca molili, ln s svojimi mislimi in željami se povzdignili pred božji sedež, , Navada med molitevjo roke na persih sklepati, in na- v >ško obernjene deržati, se je pa - vpeljala po vsi pravici. Mmj to navada že sama ob sebi molivcu veliko pripomore k P°božni in serčni molitvi. Kdo ne ve, da molimo toliko po- °žni§i 5 kolikor bolj pobožno se pri molitvi deržimo ? . Gotovo tn °h pobožniši, kdor , postavim , med molitevjo kleči, svoje roke na persih sklenjene in nakviško obernjene derži, in svoj® oči poln zaupanja proti Bogu povzdiguje, ali pa iz ponižnost' na tla obrača ; kakor pa , kdor med inolitevjo sloji ali se« 1 » svoje roke viseti pusti, ali križema derži, in s svojimi očm' sem ter tje šviga. Pa ne le sebi, ampak tudi drugim k pobožnosti ponmgf’ kuor med molitevjo spodobno kleči, svoje roke na persih sklenjene in nakviško obernjene derži, ker jih s tem bogat* 0 ' ječim djanjem k pobožni molitvi vnema. Kolikanj nas k p®' božnosti vleče že podoba, na kteri vidimo svetnika klečat*’ roke na persih sklenjene in nakviško obernjene deržati, ^ oči proti nebesom povzdignjene imeti! Ali nismo prisilj®* 11 zdihniti: „0, ko bi pač tudi jaz tak bil, da bi pač m°g®' tako pobožno in serčno moliti!“ Ali nas ne bo toraj tud* žiy kristijan k pobožni molitvi vnemal, če ga vidimo klečat*’ roke na persih sklenjene in proti Bogu obernjene imeti, i* 1 / takim zunanjem djanjem k Bogu moliti ? Komu ne priig*‘ a j° od veselja solze v oči, ako vidi vernike v cerkvi okoli sv°' jega duhovnega pastirja zbrane s takim zunanjim bogaboječi* 11 deržanjem moliti ? Molite tedaj, preljubi kristijani! pri službi božji kleč®’ ako je mogoče, in z rokami na persih sklenjenimi in P rol ‘ nebesom obernjenimi, kader nimate molilnih bukev v rokah’ da bote s to pobožno podobo sebe razmišljenja in raztreseni** ložeje obvarovali, in tudi druge k pobožni molitvi vnemali- Učite, keršanski starši! svoje otročiče kleče molit* in svoje nedolžne ročice proti Bogu povzdigovati. Tudi ce ^ ne znajo govoriti, bo Bog z dopadanjem nanje gledal, *® molitev vzel, ako pokleknejo, in s povzdignjenimi rokami d 8^ hvalijo. Učite jih kleče in z rokami na persih sklenjenim*, nakviško obernjenimi moliti. Pa ne učite jih le v z hese ampak zlasti s svojim lepim zgledom. Imejte navado s jutranje in večerne molitve s svojo družinjo klečč in 1 kami na persih sklenjenimi in nakviško obernjenimi - 643 - A ne vtegnete ob delavnikih dosti moliti, molite pa manj; g ne gleda na števila besed, ki jih kdo pri molitvi izreče, P a k na želje, ki jih človek v svojem sercu hrani. Saj vč ® nebeški Oče , česa potrebujemo ; toraj mu ni treba še le besedami praviti. . 6. Četerto vprašanje, na kterega imam danes odgovo- m, 5 je: X) Čemu se, z 1 a s t i o b n e d e l j a h i n z a po¬ ldan i h praznikih, k službi božji čedniše Opravljamo? Res je, svetovni otroci se lepše napravljajo iz napuha in ne čimurnosti, da bi s svojim oblačilom drugih oči nase vleki, * ( ' r jim kazali, kako kaj posebnega in imenitnega da so , ali P a tudi iz kakega drugega še hujšega namena. Toda ne iz nečinnurnosti, ampak zato se nam gre zlasti ob nedaljah in * a Povedanih praznikih k službi božji čedniše napravljati, da °gu tudi s svojim čednišim oblačilom čast in spoštovanje ^azujemo. Saj veste, da se čedno napravimo, kader stopimo pred gospoda, kterega v veliki časti imamo. — Pa k službi °®ji ! zlasti ob nedeljah in zapovedanih praznikih, napravljamo ® e čedniše ko moremo, tudi iz tega cilj in konca, da s svo- čednišim oblačilom drugi drugega opominjamo, s kolikošno c 'stostjo in pobožnostjo serca da pri službi božji bodimo, ker nj0ra takrat že naše telesno oblačilo lepše biti. 7 . Zdaj naj vam odgovorim še na zadnje vprašanje: ht^ ^ e ra u j e katoliška cerkev toliko m o- v ’ opravkov in ceremonij pri sveti maši ‘•Povedala? Katoliška cerkev je pri sveti maši toliko ‘ ^ 0v in obredov ali ceremonij pri sveti maši zapov a) Da ž njimi svojo veliko čast do Boga, _ bt ® r Tg tvar i s veta maša opravlja, očitno na znanje daje, Bog je - 644 — Gospod, je kralj nebes in zemlje; Bogu smo vso mogočo čf, dolžni. To čast mu skazujemo s sveto mašo, ki mu v Jezusa Kristusa v podobi kruha in vina darujemo. Pa kat°' liska cerkev hoče tudi očitno pokazali, da želi z darit^r svete maše Bogu vso mogočo čast skazati. Toraj je zapo v ®" dala, da se sme daritev svete maše opravljali le v cerkva* 1 * ktere so od škofa v službo božjo posvečene, ali vsaj blag® slovljene; da se mora pred spremenjenjem in po spremenjeni 1 ' kruha in vina več molitev opraviti, in več mest iz svete$® pisma brali, in izgovoriti več besed, s kterimi angelji v ne besih Boga časte in molijo ; da se med sveto mašo ob Iie ' deljah in zapovedanih praznikih poje, orgija, ali druga s ve j muzika dela, ter našo molitev in naše češčenje božje P re sedež božji v nebesa spremlja. b) Da ž njimi na znanje daje svojo hvaležnost in ^ do Jezusa Kristusa , kteri se pri sveti maši nebeškemu O ce daruje. In kaj je pravičniše ko to , da Jezusu Kristusu h v ‘ 1 ležnost in vso mogočo čast skazujemo pri sveti maši ? Dar> svete maše je ravno tista daritev, ki jo je Jezus . opravil na svetem križu. Kolikošno sramoto jo moral P naš Odrešenik pri tej kervavi daritvi na svetem križu prest 3 • Bil je jagnje z grehi celega sveta obloženo, in tako reko^j od Boga in ljudi zaverženo. Ali toraj ni prav, da je na n 3 altarjih kar Jagnje, ki stoji vse častito pred sedežem nen e kega Očeta, kar srednik med Bogom in človekom, in ga ° e in zemlja , angelji in ljudje hvalijo, časte, molijo in poven® jejo ? Ko so je na križu daroval, bil je od divjih J u zasmehovan in preklinjan; ko se pa pri sveti maši po maS kovih rokah, daruje , od bogaboječih kristjanov le čast, h v in molitev prejema. Na križu je bil hudodelnikom p<’ lS J pri sveti maši je pa povzdignjen čez vse stvari, vso se priklanja , vse pred njim ponižuje , cesarji, kralji , niasm^ Kristijani, bogatini in reveži ga kleče molijo in časte, svojega Boga in Odrešenika. Kri- Katoliška cerkev želi pri daritvi svete maše Jezusu . stusu poverniti vso čast, ki so mu jo bili Judje pri k erV ‘ 645 - ar itvi na križu odvzeli. Toraj je ukazala, da se daritev S ^ te maše ne sme opravljati na lesenem, ampak se mora bajati na kamnjenem altarju, v vedni spomin, da je Jezus rislus tisti vogelni kamen, ki so ga bili zidavci zavergli; je ta zala, da se pri daritvi svete maše nektere verste iz sve- ^ e ga evangelja berejo, v spomin, da je Jezus Kristus zgol z je nauke oznanoval; je vkazala, da se pri sveti maši več- at imenuje ime našega Odrešenika , in vse molitve sklepajo P® Jezusu Kristusu, v spričevanje, da vse svoje zaupanje sta- . m ° v Jezusa Kristusa, in le po njem pri Bogu Očetu ušli— s ani biti upamo; je vkazala, da se presveta rešnja kri v zlatih 1 pa srebernih dobro pozlačenih kelihih nebeškemu Očetu ar uje , v spomin, da smo z drago ceno odkupljeni od večnega e gubljenja; je vkazala med sveto mašo križe delati, v priče- n J e in zahvalo, da nas je Jezus Kristus s svojo smertjo na etem križu odrešil od večnega pogubljenja, in z razžaljenim Ce toin nebeškim spravil. c) Da ž njimi vernike k pobožnosti budi, ker se zanje Jezus Kristus po nekervavo daruje. Veliko kristijanov jo ne¬ senih, kterim se morajo božjo resnice v podobah in znatn¬ ih pred oči postavljati, in vsak kristijan se še le po tem, aar pozna in vidi, povzdigne do tega, česar ne pozna in ne pa se mu v podobah in znamnjih kaže. Tedaj je sveta c erkev ukazala obrede ali ceremonije, da ‘bi se kristijani po ^jih lagleje v duhu pred božji sedež vzdigovali, in Boga v duhu * 11 resnici molili. Sveta cerkev hoče, da mašnik v posebnem o - a čilu mašuje, da se namreč spomni svojega imenitnega dela, in a § a kristijani božjega namestnika in cerkvenega služabnika s Poznajo. Mašnik se med sveto mašo večkrat od altarja proti Ve rnikom oberne , da jih k molitvi opominja in k pobožnosti Poganja. Mašnik svojo glavo priklanja, roke razprostira, ! 1 ^ e P a , povzdiguje, poklekuje, da kristijane opominja, naj tudi oni ma 'u svoje serca k Bogu povzdigujejo, kmalu svojo dušo P re d Bogom povzdigujejo, kmalu svojo dušo pred Bogom o a Ponižujejo. — Ob kratkem, vsi sveti obredi ali ceremonije s ° postavljene zato, da se ž njimi Bogu čast skazuje, Jezus 646 Kristus hvali in časti, in kristijani k pobožnosti napeljuj e j°' Kdo ni še prepričan , da so vsi opravki, ki jih je katolik cerkev pri opravljanju daritve svete maše zapovedala, svch' in da nas vsi k svetosti napeljujejo ? O da bi nas pač lu napeljevali! , 8. Veliko naukov ste že, ljubi moji! dosihmalo 0 svete maše prejeli; pa vem , da nimate popolnega zapop 999 od nje. Pa saj tega od vas tudi nihče ne tirja, da bi P°' polnoma razumeli sveto mašo. Sveta maša je skrivnost božJ e neskončne ljubezni do ljudi, in zlasti do svoje cerkve, ^ je to nezmerno bogastvo zapustil. Bog je neskončen, 1(1 svojih delih nezapopadljiv. Nezapopadljiv je v skrivnosti sv£K jega včlovečenja, terpljenja in smerti, in ravno tako ne»ap° padljiv tudi v skrivnosti svetega rešnjega Telesa in daru svete maše. Kako bi tedaj hotli daritev svete maše do kega razumeti ? Verujmo ponižno, kar nas katoliška cer» e ^ od svete maše uči, in z veseljem pričakujmo tistega srečni časa, ko bomo v nebesih vse to gledali, kar tukaj le ver 1 11 jemo. Amen. XLVIII. keršanski nauk. Zakrament svetega rešnjega Telesa kar Obhajilo. — Od dolžnosti prejemati zakraffl ent svetega rešnjega Telesa. — 1. Kader sem vam začel razlagati nauk od zakrame |lla presvetega rešnjega Telesa, pravi! sem vam da si moramo presveti zakrament ogledati od treh strani, in sicer naj poP rPj kar z a k r a m e n t, na dalje kar dar ali daritev, m « 9 zadnje kar Obhajilo. — Razložil sem vam ta sveti 29 — 647 — krament od pervih dveh strani, ter obširno govoril od zakra- *enta svetega rešnjega Telesa kar zakramenta, in od zakra¬ menta svetega rešnjega Telesa kar dara ali daritve; in sem ! a poslednji nauk zadnjič sklenil z odgovori na nektere vpra¬ šanja, po kterih odgovorih se nauk od daritve svete maše v tem veeo svitlobo postavlja. 2. Razlagati pa vam moram tudi še: C) Zakrament svetega rešnjega Telesa kar Obhajilo. Ako si pa ogledujemo zakrament svetega rešnjega Telesa kar Obhajilo, postavljajo se nam pred oči tri reči, da jih bolj na drobno premišljujemo, in sicer: I. Dolžnost prejemati zakrament svete- rešnjega Telesa; II. Način, po kterem moramo prejemali Za krament svetega rešnjega Telesa; III. Dobrote, kijih dobivamo po preje¬ manju zakramenta svetega rešnjega Telesa. 3. Perva reč, od ktere nam je govoriti, je tedaj: I. Dolžnost prejemati zakrament sve- e ga rešnjega Telesa. Da vam bom pa ta nauk prav razložil, moram vam naj Poprej skazati, da smo dolžni večkrat hodili k svetemu hajilu; po tem vam moram pa tudi še povedati, ko lik o- r a t da smo dolžni hoditi k svetemu Obhajilu. r v . 4. Dolžni smo večkrat prejemati zakrament svetega ^ snjega Telesa. V to nas zavezuje: a) volja Jezusova; M zapoved svete cerkve; c) la8 lni dobiček. naš lastni blagor, nas a) Da smo dolžni večkrat prejemati zakrament svetega - 648 - rešnjega Telesa, je volja Kristusova, ki jo je p raV razločno sam na znanje dal. Kader je namreč Jezus zakra' ment svetega rešnjega Telesa postavljal, povedal je tudi, kaj da ž njim zahteva, in zakaj da je svojim vernikom zapust' to skrivnost ljubezni. Rekel je: „Jejte! pijte! To je moj 6 telo. To je moja kri. To delajte v moj' spomin". K er i e bil Zveličarju tudi drugih vernikov blagor ravno tako pri serca, kakor blagor njegovih aposteljnov, moramo iz tega skleni’ da je zapoved, njegovo telo vživali in njegovo kri P’*’’ kakor za svoje aposteljne, dal tudi za vse druge vernike a _ konca sveta. Da je Jezusova določna volja, da bi vsi verni prejemali ta sveti zakrament, spričujejo nam njegove las> ne besede, ki jih je v ozir zavživanja svetega rešnjega Tel eSfl govoril takrat, kader je obetal, da bo postavil ta sveti krament. Tistim namreč, kteri bi ne hotli prejemati t e g a svetega zakramenta, žuga z zgubo posvečujoče gnade bozj e ’ tistim pa, kteri bi prejemali ta sveti zakrament, obeta vecn° življenje, obeta častitljivo vstajenje od mertvih na sodnji d an ’ Jezus tako le govori: ^Resnično, resnično, vam povem: A* ne bote jedli mesa Sinu človekovega, in pili njegove kervi> ne bote imeli življenja v sebi. Kdor je moje me30 , in P., mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil posle« •> dan". (Jan. 6, 54. 55.) Kjer se tedaj žuga s toliko l' u kaznijo, kakoršna je zguba večnega življenja, in kjer se o» toliko obilno plačilo, kolikoršno je večno življenje, ondi gotovo govori od terde dolžnosti. In ker Jezus na prejeme 1 zakramenta svetega rešnjega Telesa postavlja tako ojstro zen in tako obilno plačilo, smo pri tem takem gotovo ter zavezani in dolžni, večkrat prejemati zakrament svetega r njega Telesa. Tedaj zahteva že določna Kristusova volja, večkrat prejemamo zakrament svetega rešnjega Telesa. b) Da smo dolžni večkrat prejemati zakrament svet 6 ^ rešnjega Telesa, zapoveduje nam kar naravnost tudi z a P .jj ved svete cerkve, ktere otroci smo. O pervih ° a keršanstva ni trebalo nobene posebne zapovedi, ktera bi , zapovedovala, prejemati zakrament svetega rešnjega r i ele ’ _ 649 - Ve rniki so sami ob sebi radi hodili k svetemu Obhajilu, ter 0ra j vsak dan zavživali sveto rešnje Telo. Kader je pa go- re cnosl kristijanov pešati jela , bila je sveta cerkev prisiljena, ^spovedovati vernikom sveto Obhajilo o posebnih časih. Iz obnašanja svete cerkve samega ob sebi pa se že po- ® Q oma, da ima sveta cerkev večkratno prejemanje zakramenta petega rešnjega Telesa za terdo dolžnost. Nahajajo se so- J 10 tri določila, ktere je sveta cerkev razglasila v ozir Pojemanja zakramenta svetega rešnjega Telesa. Pervo dolo- 10 je dano od papeža Fabijana leta 506. S tim določilom j SVe tovnim ljudem zapovedano, da morajo vsako leto k sve- a ^ lau Obhajila hoditi o Božiču, o Velikinoči in o Binkošlih; in 0 bi tega ne hotli storili, in bi cerkvi pokorščine ne ska- jj Va l ’ ki se nič več ne smeli prištevati katoliškim kristijanom. ra go določilo izhaja iz devetega stoletja, ter ukazuje sveto »Da 10 Za vsa k° nedeljo celega leta s tim le pristavkom : kt .a . Se ’ kteri se odteguje svetim zakramentom, po Tj. 1 ?. re šen, ne odtegnil zveličanju, kterega želi doseči". Je določilo je dano od svetega Lateranskega cerkvenega °ra Dod nnnnv/t.v. T_::_ rit ..1-:„ 1 pod papežem Inocencijem lil. To določilo ukazuje sveto JO jilo vsaj enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času m vernikom obojega spola s tim pristavkom, da je tisti, ki zoper to zapoved pregreši, od cerkve odločen , dokler še 5 ako pa umerje, ne sme se po keršansko pokopati. Iz e b treh določil se zadosti jasno razvidi, da je sveta cerkev P re jemanie rr ~'. se r^jeinanje zakramenta svetega rešnjega Telesa vedno a dolžnost, ktera veže vsakterega vernika, in da je za vn* i te dolžnosti vedno imela za greh, kleri nepokornega imela je zanemar- _ c* vernika od cerkve loči, in ga nevrednega ”eno, ali kdo A ^o bi sveta cerkev te misli bila, 1 trotovo bi ne bila sveto Obhajilo prejema ali ne prejema ’ f, ; e t eh dolo¬ čala teh določil, in bi gotovo na prelom evan med ne bila postavljala tako ojstrih kazen , kako. ^ngim izobčenje ali ločenje od cerkve. c) Da smo dolžni večkrat prejemati zakranmnt ^ ^ vešnjega Telesa, kaže nam tudi nas las ‘41 n, IV, pogl. — 650 lastni dobiček. Nikar ne mislite, da nam je Jezus Kris tu zapoved, večkrat prejemati sveto Obhajilo , dal v težkoto muko; ampak dal nam jo je iz ljubezni do naših duš, da se pri svetem Obhajilu ž njim združili in sklenili, in še vel' 1 drugih gnad dobili. Zakrament svetega rešnjega Telesa r dušni kruh; in kakor bi bili Izraelci v puščavi pomerli, ako J it! bi bili mane jedli; ravno tako bi verniki na duši umerli, a bi ne hotli prejemati Jezusovega rešnjega Telesa. Dušni k f . je med drugim tudi molitev, tudi božja beseda; pa m 0 ' 1 . in božja beseda imata le malo moči , če si naša duša zdraVJ ne ohranuje z nebeškim kruhom svetega rešnjega Telesa. * ' Ciprijan pravi: „Kdor se od božje mize loči, loči se od ve® nega življenja, ker brez gnade tega svetega zakramenta P esa ^ — Sveto Obhajilo moramo tedaj večkrat prejemati , ker zahteva Jezusova volja, zapoved svete cerkve in naš l aS blagor. Memogrede moram opomniti, da prejemanje zakrani^ 1 svetega rešnjega Telesa za večno zveličanje ni tako potreb > kakor prejemanje svetega kersta. Prejemanje zakramenta S v ®. tega kersta je za zveličanje potrebno že kar sredstvo pripomoček; brez njega večnega zveličanja ne morejo do tudi taki ljudje ne, kteri sami kar nič niso krivi, da kersc kersta anj e niso bili. Majhni otroci, postavim, ki brez svetega gredo iz tega sveta, ne morejo v nebesa priti. Preje®' zakramenta svetega rešnjega Telesa pa je v zveličanje P olr ti 0 r le zato, ker se opira na zapoved božjo in cerkveno. •» bi tedaj k svetemu Obhajilu ne hodil zato, ker mu ni va0 ^- hoditi k svetemu Obhajilu, bi večnega zveličanja ne kajti v kaj takega, kar jo nemogoče, nas ne zvezujo no ^ zapoved, niti božja, niti cerkvena. Kdor bi pa lahko h° svetemu Obhajilu, pa bi ne hotel hoditi, bi se s to SV °J° , e( jj marnostjo sinertno pregrešil, ker bi nasprotno ravnal * a P° \ Jezusovi in cerkveni; in bi večnega zveličanja ne ® doseči. Med take pa, kteri bi se ne pregrešili, ako bi zakram svetega rešnjega Telesa ne prejemali, štejemo: e»t a - 651 - a) Otroke, od kterih je znano , da še nič kaj prav pri pameti niso , ali da nič kaj prav podučeni niso v potrebnih resnicah svete vere. b) Na dalje niso za sveto Obhajilo tisti odraščeni kri— kterim manjka toliko uma, da zavoljo lega pomanjkanja J 1180 za nobeno podučenje. če taki siromaki tudi brez sve- ga Obhajila utnerjejo, vendar le večno zveličanje dosežejo , a se le v gnadi božji znajdejo, kader gredo iz tega sveta, ekteri takih revežev nezdrave pameti imajo pa vendar le Vc asih kake svitle dneve ali čiste ure, o kterih so popolnoma Pametni. Ako se o takih časih pripravijo za sveto Obhajilo , Mejo se in morajo obhajati. c) Za sveto Obhajilo niso, in toraj tudi nič ne greše , bo^ n€> P re j ema j°> tisti kristijani, kteri imajo kako tako fizen, ktera jih ob zavednost pripravi, postavim bos^ast, ka- er jih napade, ali pa vročinska bolezen, ter legar. Obhajati se ne smejo taki bolniki, pri kterih želodec c no6e v sebi obderžati, in vse iz sebe meče. Še clo v n i, er * n ' bolezni se taki bolniki obhajati ne smejo. Takim bol— °m njihove pobožne želje nadomeslujejo sveto Obhajilo. Ž se Kristus po duhovno sklene, ako so vredni. — Ako p Pe Se P a Pogodilo, da bi kak bolnik ali kak drugi človek po kujete m svetem Obhajilu začel iz sebe metati, mora se mu Pt'e 6r * P 0( ^ av ‘K kaka posoda ali kak robec ali ruta, ter s p oči in po tem v ogenj vreči to, kar iz sebe verže. n e Veljavno izgovorjeni so , akoravno svetega Obhajila v i^ Ie j eina j 0 > tisti verniki, kteri se znajdejo po takih deželah, Se(n 6 j . n * katoliških duhovnikov. Vsi taki kristijani, ktere ako a imenoval, imajo veljaven izgovor, in toraj ne greše, ok o r aVno SVel ega Obhajila ne prejmejo. In če bi tudi v takih 1° ^ ClI1 ah ume|, h brez svetega Obhajila, vendar bi jih le vse 3e ških ~ £• " MV 0 v/* VV< JUu > ako so zdrave zavednosti. _ v/uuajna, \cuu«i m J‘“ aič ne zaderževalo od zveličanja in bi jim ne zapira o a ®beških vrat. Dolžni pa so goreče želje imeti po svetem Ubkaiii" 41 * - 652 - f) Svelo Obhajilo se tudi ne sme deliti očitnim grešni' kom, dokler svojih grehov resnično ne obžalujejo in pobolj" sanja ne kažejo. Jezus Kristus namreč pravi: „Ne dajaj ,e svetega psom, in ne metajte svojih biserov (dragih kamencev) pred svinje, da jih kje ne potaptajo s svojimi nogann ■ (Mat. 7, 6.) 5. Irt zdaj, ko sem vam povedal, kdo da svetega Ob' hajila prejemati ne more in ne sme, naj vam tudi še odg 0 ' vorim na vprašanje: Kdo sme, ali pravzaprav* kdo je dolžen prejemati zakrament s v e t e g a reš njega Telesa? in kdaj in kolikokrat g 3 mora prejemati? Na pervo vprašanje odgovorim na kratko s tim le : krament svetega rešnjega Telesa prejemati je dolžen vsa pameten kristijan, bodi si otrok ali odraščeni človek. Na,drugo vprašanje pa rečem: Zakrament svetega reS' njega Telesa moramo prejemati takrat in tolikokrat, kolik 01 " krat nas v to veže kaka dolžnost, in kolikorkrat to * a " hteva naš dušni blagor in prid. Prejden ta odgovor nekoliko bolj _ _.. 0 . ... , , moram povedati, kdaj se ta dolžnost prične, ali z drugo besedij pri kteri starosti da so otroci dolžni prej 6 svetoObhajilo? Na to vprašanje se z dvema ali tremi besedami na tanj° a , se na dolgo razpelj 6 * 0 ’ in odločno odgovoriti ne da; kajti potrebno je pr 6 okoljščine, v kterih se znajdejo otroci. Navadno je, da otroci krog enajstega ali dvanajstega leta pripravljajo za sv Obhajilo. Te leta imamo za leta razsodka, v kterih otroci bolj na tanjko razsojevati, ter ločiti dobro od hu Pa, kdo tega ne ve, da nimajo vsi otroci enakega uma, e,l ‘ ,j pameti; toraj se tudi ne more zmerom gledati na enajsto dvanajsto leto. Nekteri otrok še ni enajst let star, p a J.® j e prav umen, in ve prav dobro razločili dobro od hudega ,n ^ tudi v resnicah svete vere že zadosti podučen. Tak otro se vtegnil že pred enajstim letom spustiti k svetemu Obh a .I Nekteri otrok pa je že dvanajsto leto spolnil, pa ni sc m kaj umen, ne ve še dobrega nič prav razločiti od bode«” - 653 - tudi potrebnih naukov še ne zna; zatoraj se mora še zader- *ati, in se mu mora sveto Obhajilo odložiti na prihodnje leto. — V ozir te reči mi bodi dovoljeno , memo grede povedati fiekterim staršem, sosebno materam,, da nimajo prav, ako pro¬ sijo in nadležujejo duhovne pastirje, da bi njihove otroke spustili k pervemu svetemu Obhajilu , dasiravno otroci nimajo še zadostnega razsodka in potrebne vednosti. In kader se jim P° volji ne stori, hudujejo se, jezijo in togotijo, ter otroka aespametno pretepajo, duhovnega pa obirajo in ogovarjajo, da po pravici ne ravna. Taki starši bi vse bolj prav ravnali, a ho bi sami svoje otroke k podučevanju vodili, in podučevanje tudi sami poslušali. Prepričali bi se, da njihovi otroci res uiso še za sveto Obhajilo, in prizadevali bi si otrokom to, česar ne znajo , tudi doma v glavo in spomin vtikovati, na¬ mesto da se hudujejo nad duhovnimi učeniki, ki ž njihovimi °lroci nimajo nikakovega dobička, ampak le trud m težavo. Zdaj, ko vemo, kdaj da se začne dolžnost, prejemati zakrament svetega rešnjega Telesa, ali pri kakovi starosti da •ttorajo otroci pervikrat pristopiti k svetemu Obhajilu, naj bolj 113 tanjko razpeljem odgovor, ki sem ga dal na vprašanje. kolikokrat moramo prejemati zakrament svetega rešnjega Te- tasa ? ter rekel, da ga moramo prejemati, kolikorkrat nas v to veže a) kaka dolžnost, in kolikorkrat to zahteva b) naš dušni blagor in prid. a) Zakrament svetega rešnjega Telesa moramo prejemati ^dikokrat, kolikorkrat to zahteva kaka dolžnost. Jezus Kristus je sicer zapovedal prejemati zakrament svetega rešnjega Telesa , časa pa ni določil, kdaj in kolikokrat da ga moramo Pojemati, temveč je prepustil svoji cerkvi, ktero je vbogati zapovedal, da ona to reč natančniše določi in odkaže. In ®veta cerkev je v preteku časa tudi-res določila, kdaj in ko- ' okrat da moramo prejemati zakrament svetega rešnjega e lesa. p 0 t em takem je dolžnost kcršanskega človeka, da zakrament svetega rešnjega Telesa prejme vsako leto o veli- ^°nočnem času ; prejme, kader nevarno oboli; prejme, kader °ce zakrament svetega zakona prejeti; prejme, kader mu - 654 - spovednik svelo Obhajilo kar zdravilo ali kar pokorilo prejel’ zapove. O velikonočnem času je vsak odraščen in zaveden b r ‘" stijan vsako leto dolžen prejemati zakrament svetega rešnjeg 9 Telesa. To namreč kar naravnost zapoveduje četerta cerkven” zapoved, ki pravi: »Spovej se svojih grehov postavljenem” spovedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejm’ sveto rešnje Te!o ft . Kader misli kdo v zakonski stan stopiti, mora se po z 9 ' povedi svete cerkve za vredno prejemanje zakramenta sveteg 9 zakona, ki je zakrament živih, pripravljati s tim, da se svojih grehov ponižno in odkritoserčno spove, in se z Jezusom sklene v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Sveto Obhajilo prejeti je kristijan dolžen tudi v nevarni bolezni. V nevarni bolezni namreč je kristijan silno potreben moči in gnade tega svetega zakramenta , zato da premag 9 dušne sovražnike, kteri se vzdigujejo, da mu dušo pogubč; in potreben je kristijan zakramenta svetega rešnjega Teles” na zadnjo uro tudi zato, da z Jezusom sklenjen stopi pr e ^ pravično sodbo božjo. — Zatoraj, kristijani! kader bote ne" varno oboleli, nikar ne odlašajte, zakrament svetega rešnjeg 9 Telesa prejeti; kajti zavoljo tega, če bote obhajani, ne bote umerli, marveč vam vtegne še v zdravje biti ta sveti za" kramenf. Od svetega Gregorja Nacijančana se bere, da j° zavživanje svetega rešnjega Telesa in svete rešnje kervi J e ' zusove večkrat nove moči podelilo njegovemu telesu. In če bi vam tudi vživanje zakramenta svetega rešnjega Telesa ne do" delilo telesnega zdravja, v dušno zdravje in v zveličanje v 9 ” 1 bo le vendar gotovo zaleglo. Ako pa človek prejemanje teg a svetega zakramenta vkljub svoji hudi bolezni le odlaša, odla ” 9 do skrajne ure, vtegne se prigodifi, da ga smeri prehiti, ,n da brez svetega Obhajila umerje; ali če tudi sveto Obhajil 0 prejme, premalo se nanj pripravi, ker mu jamejo pešati teles« e in dušne moči in ga zavednost zmerom bolj zapušča; pripravljen pa vtegne nevredno prejeli sveto Obhajilo, in slabo Ilč' 655 sre čno umreti. Če pa bolnik nevarnosti svoje bolezni sam ne j*P°zna, i n sam ne p ros j sve tega Obhajila, ker se zanaša, da se ozdravel; dolžni so njegovi domači, ali prijatli in znanci Popravljati ga za sveto Obhajilo , in če sveto Obhajilo odlaša J a * ol j° tega, ker si veliko upanje dela, da mu bo boljši, Zn * so, kar naravnost mu povedati, da je nevarna njegova e *en. Nespametna bi bila taka ljubezen, ktera bolniku ne- ^rnost prikriva, češ, da se bo bolnik preveč prestrašil, ako mu nevarnost, odkrije in bližnja smert napove. — Če bolnik, tu V e bil s svetimi zakramenti že previden , ne umerje, pa j 11,111 ne odleže, ampak je še zmerom nevarno bolen, naj se ' v kakih treh tednih spet previditi, ker mu je v nevarni v ezn ' posebno potreben ta sveti zakrament. — In ako ne- c ,; rno fkoli kak krislijan, ki je kake dni poprej, ali morda še t'sti dan že pri svetem Obhajilu bil, dolžen je spet poslati sveto Obhajilo, da zakrament svetega rešnjega Telesa, ki p°p^® v cerkvi prejel kar Obhajilo, prejme zdaj doma kar v _ ne le v smertni bolezni, ampak tudi v smertni ne- Tei n ° St ' ^ krist, J an dolžen prejeti zakrament svetega rešnjega na esa ’ ° e tudi ta smertna nevarnost ni še nastopila, se pa nrej previdi, da bo nastopila. V taki nevarnosti se znajdejo &eva C ' na * urn ' k ’ n drugih visokih poslopjih ; potniki, ki se na in ' rn .° mor J e podajo; matere, ki se v drugem stanu znajdejo, z are^' P or °d približuje. Nobena taka mati so ne more boli' 01 ’ se i e i bo vse po sreči izšlo. Marsiktera si je naj len kravje obetala in dolgo življenje; pa je umerla tako Hob prejden duhoven k njemu pride s svetimi zakramenti. b) Zakrament svetega rešnjega Telesa pa moramo p re jemati tudi še takrat, kader to zahteve naš dušni blag 0 in prid. Sveti cerkveni očetje večkratno sveto Obhajilo 7 ' potrebno spoznavajo, da se ž njim obvaruje in pospešuje dus zveličanje. Sveti Ignacij Mučenec piše v svojem listu Efežanov tako le: ^Prizadevajte si, da se prav dostikrat znoj^ dele pri sveti večerji in pri božjem češčenju ; zakaj ako večkrat zberete na tem svetem kraju, oslabele bodo satan 0 ^ moči, in bodo nazaj odbijane njegove pšice v greb vabeč® ’ In sveti Gregor je pisal devici Mehtildi : „Kar ti med drug 1 za orožje zoper poglavarja tega sveta dati zamorem, je to, večkrat prejemaš Kristusovo Telo. V tej skrivnosti mor 0 pogostoma zavetja iskati, da si pripomočkov za zveličanje P° skerbimo K . In kakor sveti cerkveni očaki, ravno tako sama sveta cerkev želi, da prav dostikrat prejemamo sV , Obhajilo, V svetem Tridentinskem cerkvenem zboru (SeS®; { cap. 8.) goreče opominja in prosi, da bi vsi kristijani vec ’ prejemali ta čeznatorni kruh, da bi jim resnično bil v 00 življenje in v večno zdravje duha, in da bi, okrepčani z j v govo močjo, po potu tega revnega potovanja zamogli P rl v nebeško domačijo. In v katekizmu , ki je bil sostavlj ® 11 povelje in pod veljavo svetega Tridentinskega zbora, hm e „Verniki naj nikar ne mislijo, da je že zadosti, ako, 1° krat v letu prejemajo Gospodovo telo ; marveč naj bodo P pričani, da se mora Obhajilo večkrat ponavljati, in da v ^ veljavo ima Avguštinovo pravilo: Živi tako, da zam°r eS - 657 a« prejemali sveto večerjo«. - Po J*. 'Mii, da večkrat prejemamo sveto Obhaiilo , •) takrat, kader je terdo zapovedano, temveč tolikokrat, kolikor krat dušni blagor to zahteva. Kolikratno Obhajilo da njegov dušni blagor zahteva, pa kristijan sam nikar ne presojni , ampak razsodbo v tej reci Prepusti svojemu spovedniku, s kterim se zastran tega posvetuj. Nekteri kristijani vsak teden po večkrat pristopijo k svetemu Obhajilu. Ako si ti, ljubi kristijan 1 dosegel toliko stopinjo keršanske popolnamosti, da si se vsemu hudemu nagnjenju pri čistem odpovedal , in da tudi do odpustljivih grehov nobenega nagnjenja več nimaš, in te tvoje domače zadeve ali vunanje ekoljščine ne zaderžujejo, dovolil bo tudi tebi tvoj spovednik ta ko pogostno Obhajilo, ako ga zanj prosiš. Mnogi kristijani budijo vsako nedeljo k svetemu Obhajilu. Tudi tebi bo tvoj s Povednik to gotovo dovolil, ako imaš resnično voljo , varo- v ati se vsakega greha in ogibati se tudi vsake priložnosti v §reh, kar in kolikor le moreš, in ako te tvoje vunanje okol- ^°sti ne zaderžujejo in odvračujejo od tako pogostnega Obha¬ ja v S pi 0 h pa bo menda naj boljše pravilo v ozir te reči listo, kterega je postavil sveti Frančišek Salezijan, rekoč. »Za terdno smem reči, da tisti, ki hočejo Bogu (zares) po- °žno služiti, svetega Obhajila ne smejo nikoli dalj odkladati 5a kor na mesec dni“. Ako želiš tedaj pravi kristijan biti, in * e liš Bogu vdano živeti, moraš se deržati tega pravila, in ^ Sa j vsak mesec enkrat prejemati sveto Obhajilo. Ako vsak an po dvakrat ali trikrat ješ , da braniš svoje minljivo telo , gotovo ne bo preveč, ako vsaj vsak mesgc po enkrat vživaš kr «b življenja, da hraniš ž njim svojo neumerjočo dušo 1 Mnogi mnogo vgovarjojo zoper p * e u avne ga vzroka. ^Jo zoper Obhajilo na vsak mesec; pa ^regreških človek ni- ^ekteri pravijo: Pri tolikih vsakdanji P g temu Obhajilu, kakor ni vreden, da bi tolikokrat pris opi vsakdanji pre- to odgovorim: Kdor meni, da ga njeg vga jj m esec g r eški nevrednega delajo vsako nedeljo a < dan ali Še bodi« k svetemu Obhajilu j moral se bo cez leto m - 658 - do več let za še vse bolj nevrednega imeti, in tedaj ne bo smel nikdar k svetemu Obhajilu pristopiti. Toraj pravi bog 0 " ljubni Ludovik iz Granade : „Ravno zato, ker si grešil, moreš večkrat prejeti ta sveti zakrament, ker odpravlja od nas ravn° tiste grehe, brez kterih skor ne preživimo svojega življenj 6 * * 9 * ' Drugi kristijani pravijo : Človek nikakor nima časa, da bi t0 ' likokrat hodil k svetemu Obhajilu. Takim rečem : 0 vi ne' spametni ljudje ! enkrat si bote v sredi svojih opravil moral* vzeti čas za umreti, in kaj si bote takrat na boljem s listi* 11 časom, ki ste si ga za svoje opravila prihranili s tim , da sto zanemarjali sveto Obhajilo? Kaj vam bo pomagalo, ako bi s * bili tudi ves svet pridobili, če ste pa pustili svojo dušo škod terpeti ? — Spet drugi kristijani pravijo : Po čemu lolikrat** 0 Obhajilo ? Takim povem : Zato , da se Bogu pobožno slo®* * da se grehu odmerje in pravičnosti živi, da se živi po dat* Kristusovem, po nauku svetega evangelija in po zapove svete cerkve, da se človek zveliča , in ne pogubi z obilo 0 množico drugih, — zato je pogostno sveto Obhajilo. 6. Ljubi kristijani 1 nikoli nikar se ne dajte po takih 1,1 enakih nespametnih vgovorih premotiti, marveč zvesto gl e J na voljo Kristusovo in na zapoved svete cerkve in na sv°J ( dušno zveličanje, ter prav dostikrat prejemajte sveto Obhaja 0- Amen. - 659 XLIX. keršanski nauk. N a v • c 1 n > po kterem moramo prejemati z a k r a- IBen t svetega rešnjegaTelesa. — Zaderžanje P r ed svetim Obhajilom. — Od dušnega p r i— Ovijanja za sveto Obhajilo. — Daljno in k'ižnje pripravljanje za sveto Obhajilo. — | 1. Zadnjič sem govoriti začel od zakramenta svetega rešnjega Telesa kar Obhajila, in sem vam v ozir tega dok * 0Va l, da smo dolžni večkrat prejemati zakrament svetega r ešnjega Telesa, ker Jezus sam to hoče, sveta cerkev o * Poveduje, in naš lastni blagor to zahteva , in da moramo p ei » takem ta presveti zakrament prejemati tolikokrat, kolikor i ra t nas v to veže kaka dolžnost, in kolikorkrat o za na ® dušni blagor in prid. 2. Danes pride na versto druga reč, ktero sem vam Istran svetega Obhajila razlagati obljubil, in ta je . H. Način, po kterem moramo prejemati * a krament presvetega rešnjega Telesa. Način, po kterem moramo prejemati zakrament presvetega esnjeg a Telesa , nam na znanje daje, kakošno mora bili nase ^ašanje A) pred svetim Obhajilom , B) m e d svetim Ob- in C) po svetem Obhajilu, da bomo vredno m 1 0ai prejemali zakrament svetega rešnjega Telesa. a L - 660 - zato bomo zdaj premišljevali, kako se moramo obnašati ,n zaderžati pred svetim Obhajilom, kako med svetim Obhajil 0111 ’ in kako po svetem Obhajilu. A) Zaderžanje pred svetim Obhajil 0 ^ Zaderžanje ali obnašanje pred svetim Obhajilom obs°^ dvojno pripravljanje, pripravljanje dušno in telesno. * mudimo se naj poprej pri dušnem pripravljanju. vn«' 3. Dušno pripravljanje obstaja v tem , ^ noče ali ne misli poverniti. Za sveto Obhajilo ni ne li f kristijan, kteri se v bližnji grešni priložnosti nahaja, p° noče zapustiti, dasiravno bi jo lahko zapustil. Za sveto Ob' hajilo ni ne oni, ki s svojim hudobnim življenjem pohujšanj 0 daje m druge v greh napeljuje. Za sveto Obhajilo ni ne gotnež, ki v sovraštvu živi, in noče svojemu bližnjemu r° ke podati v bratovsko spravo. Za sveto Obhajilo ni ne vado#! grešnik, bodi si nečistnik, ali pijanec, ali preklinjevalec, a kdo drugi, dokler grešne navade ne zapusti. Na kratko:J sveto Obhajilo ni nobeden , ki se ne nahaja v gnadi božji ni na duši živ. O kako napčno tedaj ravnajo tisti, ki čejo smertnih grehov zapustiti, nočejo prave pokore storiti?, svetemu Obhajilu pa vendar le hočejo iti, in zatoraj zapo^J 0 spovednika, kteri jih bolj terdo derži, ter sili v to, zapuste, in si poiščejo voljnejšega spovednika, da jih k temu Obhajilu rajše spusti! Kaj j, ra pomaga , ako jih od^ te ta ali uni spovednik, in jih spusti k svetemu Obhajilu, °o P - 663 - pred Bogom odvezani niso, in po nevrednem prejmejo sveto rešnje Telo ? Kader mislimo kakega imenitnega gospoda v hišo sprejeti, pometemo in posnažimo vso hišo , in v kraj spravimo vsako reč, ktera bi vtegnila žalili gospoda, ko bi jo zagledal. Ko- likanj bolj bi mogli še le osnažiti svojo dušo , kader se pri¬ pravljamo za sveto Obhajilo ! Pri svetem Obhajilu namreč ne sprejemljejo v svojo hišo kakega pozemeljiskega gospoda ali kakega posvetnega kralja, marveč Gospod vseh gospodov in Kralj vseh kraljev pride pri svetem Obhajilu v naše serce. Cesarja Friderika, bavljajočega se z lovom , povabi njega dni neki plemenitaž v svoj grad. Cesar res gre v grad; ali ka¬ der vidi sobo vso nesnažno, ter prepleteno s pajčevinjo in drugo nesnago, razserdi se, oberne, in spet vunkaj gre rekoč: »Ta soba bi pač da pripravna bila za lovske pse, nikar pa ne za cesarja !" — Tudi kralja Ludovika III. je nekega dne bogat grajščak v gostje povabil. Ali ko kralj pride , in vidi po steni razobešene nečedne in nesramne podobe, dal je očitno na znanje svojo nejevoljo, in se nemudoma iz grada podal. In kako bi še le naj svetejši Bog, in Kralj nebes in zemlje prišel in prebival v takem sercu, ktero je z grehi omadeže¬ vano ! — Neverski modrijan Epiktet je zaklical njega dni ne¬ kemu učencu, ki je se sicer učil, pri tem pa silno razuzdano živel, ter mu rekel: »O človek! pomisli, v kako gerdo po¬ sodo spravljaš učenost, ta žlahni nebeški dar". Enako bi mogel zaklicati slehernemu, kteri z grehi omadeževan se prederzne pristopiti k svetemu Obhajilu. Vsakemu grešniku perva potreba je tedaj, da se z dobro opravljeno spovedjo znebi vsaj vsakega smertnega greha, prejden gre k svetemu Obhajilu. To ..veleva že sveti Pavl, bi pravi: »Človek naj presodi samega sebe , in po tem naj je od tega kruha in pije od tega keliha". (I. Kor. 11 , 29.) Presodili mora tedaj človek samega sebe, ter dobro premišlje¬ vati , ali mar nima kakega smertnega greha nad seboj; in ako bi res kak smerten greh našel na svoji vesti, mora se ga ~ 664 - znebiti po dobro opravljeni spovedi; po tem še le se sna® podstopiti, ter kruh življenja sprejeti v svoje serce. Memo grede moram opomniti še tega posebnega prim er ' leja. Vtegnilo bi se primeriti, da bi se kdo po dobro opr aV " Ijeni spovedi še zavedel in spomnil kakega smerlnega greh 3 ' Kaj mu je storiti? Ali sme k svetemu Obhajilu pristopih/. Ne sme, marveč mora še enkrat k spovedi iti, in se obtožil' še tega pozabljenega greha. In ako bi mu mogoče ne bilo S® kar takrat spovedati, moral bi se za zdaj zderžati svetega Obhajila. Le v tem posebnem slučaju, ko bi bil že pokleki' 1 med druge obhajance , in bi se brez spodtikleja in pohujšanj 8 ne mogel več zmed njih podati, smel bi ž njimi vred svei° Obhajilo prejeti, ako bi namreč pozabljeni greh prav iz ser ? a obžaloval, in bi terdno sklenil, spovedati se ga o pervi p rI ' ložnosti. ,. Ni pa še ne zadosti, da se človek storjenih smertn> grehov spove, in jih iz serca obžaluje ; ampak se mora stiti tudi od radovoljnega poželjenja in vse ljubezni do sm el . nih grehov, in mora to poželjenje in to ljubezen tudi v seb' ". °"/ V’ — r-— -j- __ zatirati, ako hoče zakrament presvetega rešnjega Telesa vredn° in s pridom prejeti; zakaj če kristijan smertni greh ljubi, 13 ima želje ga doprinesti, ne znajde se v gnadi božji, in f more vredno prejeti zakramenta svetega rešnjega Telesu. ga pa prejme v takih hudih željah in v taki grešni ljubezni? prejme ga nevredno nič manj ko uni, kteri se znajde v k«" kem smertnem grehu, v djanju storjenem. Vidite, tako P°' trebno je, da se človek pred svetim Obhajilom očisti ne vsakega smertnega greha, ampak tudi vseh želj in vsake lj u ' bežni do smertnih grehov. b) Druga reč, ktera spada k daljnemu pripravljanju 23 sveto Obhajilo, je, da kristijan tudi majhnih g r e ' hov ne ljubi. Tega sicer ne rečem, da bi kristijan , k ' se v majhnih grehih znajde, po nevrednem prejel sveto Obl> a ' jilo; to pa le vendar terdim, da majhni grehi, sosebno »J 1 ’j do kterih ima človek neko posebno ljubezen, in kterih zn® 1 se si nič ne prizadeva, in ktere o vsaki priložnosti spet u°' 665 - prinaša, napotleje delajo gnadam svetega Obhajila, in jim moč in vspeh jemljo. Taki majhni grehi nič manj ko vsako ne¬ rodno poželjenje, kterega poboljšati si človek ne prizadeva, so marši k teri krat krivi, da iz svetega Obhajila tako malo ko¬ risti dobivamo, in da se morda po petdesetkrat in še večkrat obhajamo, in nič pobožniši in popolniši ne postanemo, dasi— ravno bi nas že eno samo sveto Obhajilo, ako bi ga prav pripravljeni prejeli, zamoglo pripraviti na visoko stopnjo po- polnamosti. Ravno zato se moramo, kaderkoli se za sveto Obhajilo pripravljamo, očistiti tudi vseh majhnih grehov in vsakega nerodnega požeijenja, in se moramo toraj tudi spo¬ vedovati takih grehov in takega nerodnega požeijenja, da tudi v ozir tega prejmemo sveto odvezo , in z — kar se da — čistim sercem prejemamo sveto Obhajilo. Slabostim podverženi ki smo, se, se ve da, vselej vsakega majhnega greha obvaro¬ vali ne bomo ; kajti tudi pravični človek pade sedemkrat na dan: a vendar resnično si prizadevajmo , odpravljati od sebe majhne grehe in vse nerodno poželjenje zmerom bolj in bolj, in ako spet kterikrat pademo, iz serca obžalujmo svoj padec, obtožimo se ga odkritoserčno na spovedi, da zmerom bolj in bolj v svojem sercu vdušimo vsako ljubezen tudi do majhnih grehov in do vsakega nerodnega požeijenja. — Pri tem pa vendar le potrebno ni, da bi se moral človek pred svetim Obhajilom še enkrat spovedali, ako bi se bil pri spovedi po¬ zabil spovedati enega ali drugega majhnega greha. O takem primerleju naj le priserčno žalost obudi nad nespovedanim od¬ pustljivim grehom, in po tem naj gre k svetemu Obhajilu; in ni se mu bati, da bi zavoljo tega v manjši meri prejemal gnade svetega Obhajila ali da bi še clo po nevrednem prejel zakrament svetega rešnjega Telesa. c) Tretjič gre k daljnemu dušnemu pripravljanju za sveto Obhajilo , da k ri s t i j a n iz ljubezni želi prejeti Jezusa, to je : kristijan je dolžen hrepeneti po svetem Obhajilu, kakor hrepeni žejni jelen po merzli vodi ; želeti mora, da bi se z Jezusom sklenil, z Jezusom sklenil iz ljubezni do njega. Sveti Avguštin pravi: ^Potrebna je sveta Kwi. u, IVU, pogl. 666 - lakota do tega nebeškega posvečenega kruha“. Sveti J ai,eZ Krizostom vernikom tako le prigovarja: „NikoIi nikar z nd aC nim sercem ne hodite k božji mizi, temveč vselej v ljubek 1 goreči ft . Jed in pijača človeka tekne, kader je človek I a b e " in žejen , in jedi in pijače želi; ako človek nima nobeneg 5 * * 8 poželjenja po jedi in pijači, in se z jedjo in pijačo le ®* mu jed in pijača teknila ne bo. Obernite priliko od jedi ^ pijače na sveto Obhajilo, in vas bo prepričala , da mora kij stijan, ves goreč v ljubezni do Jezusa, sveto lakoto in sv ^ žejo imeti do svetega Obhajila. Veliko kristijanov sicer ® svetega Obhajila, toda le iz navade, ali zavoljo drugih lj u y. ali zavoljo kakega praznika, ali zavoljo kakega odpustka, iz kakega drugega namena, nikar pa iz ljubezni do Je zUS j! ’ toraj se pa tudi čuditi ni, da imajo tako malo prida in ® a od svetega Obhajila, ali še clo nobenega ne. Pobožni li l ‘j pa, ki vselej z obilnim pridom hodijo k svetemu Obhaj 1 ’ tudi vselej iz ljubezni žele prejeti Jezusa. Od svete Ka ta . se bere, da je s toliko sveto lakoto hodila k svetemu < jilu, s kolikoršno hiti lačno dete k svoji materi, in marši Obb a ' kteri' krat je komaj — komaj pričakala, da bi mašnik sveto ho®J^ položil na njen jezik. O da bi pač tudi mi vselej z ea ^ sveto lakoto in vsi goreči od ljubezni do Jezusa hodi svetemu Obhajilu! 5. To, kar sem vam zdaj pravil, spada k daljn e,fl pripravljanju za sveto Obhajilo; treba je pa tudi še od bi ' r njega pripravljanja kaj povedati. V čem pa obstoji bližnje pri prav Ij an ^ zasvetoObkajiio? Bližnje pripravljanje, za sveto Obhaj il ° obstoji v tem, da v svojem od greha očiš če ' nem sercu obujamo gorečnost in pobožno®.' — Da smo cisti vsakega smertnega greha in - kolikor ) e mogoče - tudi vsakega odpustljivega* greha je potrebno zfl da Jezusu, svojemu nebeškemu ženinu, zoperni ali nedopa‘ jl J l nismo; gorečnost in pobožnost pa ste potrebne zato, da n 667 - ^Padamo, da smo mu dopadljivi. Kakor pa iz kresilnega mna iskre ne spraviš, ako z jeklom po njem ne vdariš; j 10 tako tudi naše serce gorečnosti kazalo ne bo brez pre- Jevanja. Treba je toraj pred vsem drugim vsaj nekoliko k em išljevati: Kdo je tisti, ki ima v svetem Obhajilu Van'* 111 : smo m ' ’ kterih ima priti. Premišlje- v | ^b reči nam bo serce zrahljalo, zmehčalo , da se bo °.v sveti gorečnosti. — Takemu premišljevanju je treba tudi še pobožne vaje. Naj primerniše pobožne d °djati Va i e pred svetim Obhajilom pa so vaja ali djanje vere, D BoV a i« priserčnega hrepenenja, ljubezni do in ^ la do bližnjega, molitve, ponižnosti in žalosti P a nj a m (i °ga in do l # _ r __ s °sebno spomina na Jezusovo terpljenje in Je govo smert. m . V e ro p re( j sve t;jin Obhajilom je obhajancu prav ° potrebno; kajti kdor hoče k Bogu priti, mora verovati in 0cn ^ a > m ora verovali, da je Bog. Djanje vere mu prav t 6r 0 P 0[ naga, da prav veliko spoštovanje zadobi do Jezusa, ob h „ Se P re d njim ponižuje, ga moli, hvali in prosi. Vero pa Q 0s aaec tako le lahko obudi: „0 preljubeznivi Zveličar in v sv°t ^ ezus Kristus! jaz spoznam in terdno verujem , da si s k e . ein re šnjem Telesu resnično pričujoč, z dušo in telesom, si n, V ° ' n . me som ; ravno tisti moj Gospod in moj Bog, kteri Ve rui ga an ' v i as *‘dah ležal in zame na svetem križu umeri. t>ra V e ’ ^ a ^ om Z( ^ a J tebe, pravega živega Boga in te s j e ^ a dtoveka ob enem. Ti sam si rekel : Moje meso je V^kom V” m °t a ^ r * i e res pijuča. Kdor ju vživa , živel bo Tvoj a b ~ ^ Se t0 ter d no verujem , ker si ti to razodel. a pa je resnična, in ostane vekomaj“. žiti lu r ivo vero mora obhajanec pred svetim Obhajilom zdru- Krisi.,_ terdno upanje. Uoanie. to leno čednost. Jezus * r 'stu: panje. Upanje, to lepo čednost, Jezus “ms j ” I V 1 ' --r- 1 - Vaj,j bflar 0a nas tirja, in v čast mu zaleže, ako terdno njeg a m ° ’ tolikanj bolj zahteva še le Jezus , da terdno v kter e ,n ^ ail,u takrat, kader pristopimo k svetemu Obhajilu, v s ain e(ra 0,1 ai samega sebe v živež daje. Ker nam pa Jezus sebe daje v svetem Obhajilu, dal nam bo po nauku 42 1 * - 668 - svetega Pavla tudi vse drugo. Upanje pa vtegnemo °^ 11 ' tako le ali enako: „Ljubeznjivi Jezus! ki si iz same d ob ^ postavil zakrament svetega rešujega Telesa , zanašam se . tvojo neskončno milost, da mi bo ta presveti zakrament y gel v večno zveličanje. Terdno se zanašam , da me tem presvetem zakramentu ozdravil vseh dušnih ran , j si ozdravil gobovega človeka, ki se jo pred te vergel tvoje pomoči. Terdno se zanašam , da mi boš dodelil 111 zmagovati hude strasti, odtegovati se grešnim priložno Terdno se zanašam, da me boš mlačnega in merzlega za ^ reči, ki sem , vnemal za vse dobro, ter me posvetneg^ e da osv et "’ veka spremenil v dobrega kristjana. Terdno zaupam boš s svojo pričujočnostjo vsega prenovil, vsega Kakor je oče v svetem evangeliju svojega zgubljenega ^ na novo oblekel, oblekel boš tudi ti mene s svetimi če^.,)^ ktere ti dopadajo“. — Upanje obuditi pred je posebno dobro zato, da kristijan zaupljivo mizi, ktere clo angelji niso vredni. svetim Obhaj 1 )i k pristopi Na dalje je treba pred svetim Obhajilom obuditi e'c° . nOV^ ljubezen do Jezusa. Se ve , da smo vsegdar m dolžni Jezusa ljubiti iz vsega svojega serca in čez vse, ^ g( j e r mu moramo še posebno takrat skazovati to ljubezen, prejemamo sveto Obhajilo, ker nam tudi on v tem ^j,e zakramentu sosebno skazuje svojo ljubezen, ter samega ^ daje v jed in pijačo. Zatoraj rečem: Kristijan! ka“ e jjo- k svetemu Obhajilu, misli si, da te Jezus Kristus iz gV ^ oj 0 stije ogovori, ter te vprašuje, kakor nekdaj Petra: te Ij ubi,Tl ' ljubiš ? a In ti mu odgovori: „Gospod ! ti veš, da . ^iP In kako bi te ne ljubil, preljubeznjivi Jezus, izvo^j 11 da s> moje duše, ti večna ljubezen! ki si me tolikanj lj u | )l .’ fe |ilj zame rojen bil, da si zame na svetem križu svojo m t in da me zdaj obiščeš v svetem rešnjem Telesu, se > vživati daješ, in pri meni prebivati želiš. Kako 11 kako ti zamorem toliko ljubezen vredno poverniti J aZ 9 jjubi 1 ! vboga stvar. Drugega ti ne morem storiti: l e snlI 1 j )0 di t0 kar Slopi* r u vse, kar ti zapoveduješ. O, naj premaga prava, čista, , eca ljubezen do tebe, o moj Jezus! vse težave sedajnega U Jen J a ; nuj pogasi v mojem sercu vse posvetne želje, da ljubir 6 k°^° oc * tv °j° ljubezni. Le samo tebe želim Pred sto^°. re ^° ljubezen do Jezusa, s kakoršno mora kristijan pri— žalfr' 11 ^ Svetemu Obhajilu, da bo prav pripravljen za la sveti :»* j j- p vekomaj ljubiti!“ — Glejte, tako ali enako zdihovanje svetim Obhajilom obudi in vnema v našem sercu pravo ^kha'^ ent ’ * n k° °b*l no sadu in prida dobival iz svetega j V zakramentu presvetega rešnjega Telesa je pričujoč . 6zqs Kristus, sam živi Bog, kteremu gre naj veča čast, ter . as *’ kakoršna se smo le Bogu samemu skazovati. Naj večo as l pa skazujemo Bogu z molitevjo. Ako smo pa že ,ar dolžni, moliti Jezusa kar svojega Boga , dolžni smo ^SGg(J .... _ te m bolj , priserčno, ponižno in pobožno molili ga takra , er se pripravljamo za sveto Obhajilo, v kterem sprejem je ‘ n ° Jezusa ne v svojo hišo, ampak clo v svoje serce. Jezus je postavil zakrament svetega rešnjega Telesa tudi s Potnin svojega lerpljenja, da bi sklenivši se ž njim pw Ve tem Obhajilu nikdar ne pozabili neprecenljive dobroto , a 6 °n za nas umeri na svetem križu, ter prelil vso svojo ^ kolikor se nam ga potrebno zdi, da v obilni meri delež* 11 postanemo milost in dobrot, ki jih zakrament presvetega reS' njega Telesa deli. Kolikorkrat koli tedaj k svetemu Obhaja 11 gremo, vselej obračajmo vsaj nekoliko časa v sveto premis" Ijevanje in pobožne vaje, ter premišljujmo, kdo da je tis ll » kterega mislimo zdajci v svoje serce sprejeti, in obudimo ver v njegovo božjo pričujočnost. „0 človek !* zakliče sveti K fl zostom, ^premišljuj, prevdarjaj čast, ktera ti dohaja, kader približaš k sveti mizi. Tukaj vživamo tistega, kterega angmJ le trepetaje gledajo, ž njim se zedinujemo ; ž njim postanem 0 eno meso in eno telo*. Prav ponižno in pobožno moli* 00 Jezusa pod podobo kruha pričujočega . in mu skazujmo svoj 0 priserčno ljubezen. „Ljubi njega*, veli sveti Avguštin, » se iz ljubezni do tebe poniža pod te podobe, in bistvo » r0 spreminja v bistvo svojega telesa, da bi sebe poniževaje, tebe poviševaje, veličastvo (svitlobo) svoje večnosti zedini zemljo (prahom) tvoje trohljivosti*. Ponižujmo se pred ®j" * „Kdor iz studenca pije, mora se pripogniti*, govori s* , Cezarij Arleški; „ravno tako se mora ponižati tisti, ki 1 piti iz studenca nebeške ljubezni*. S hvaležnim sercem P r< ^ mišljujmo Jezusovo terpljenje, ter delajmo terdne sklepe, $0 sebno da bomo Jezusu stregli s tim, da svojemu bližnjem« pomoč pridemo z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja : »*' Kristus ti veh' (v osebi prosečega vbožčika)*, pravi s Avguštin : „Daj mi od lega, kar sem ti dal; saj zahteva* 11 ^ to, kar je moje , . . Ti mi daješ pozemljiško jed ; *** bom zato nebeško jed dal*. Ako je naše serce na p ra ^ mestu, ne bo težko nam delati take pobožne vaje; * l0lllUr ] [1 ži pa to pretežavno bilo, in je branja zmožen , naj se P°- | dobrih molitevnih bukev, v kterih bo dobil dosti lepih ^ in pripravnih budil, ki bodo vnemale v njegovem sercu e rečnost in pobožnost. 673 « 6. Ljubi kristijani! s tim sem vam popisal daljno in '1'žnje pripravljanje za sveto Obhajilo, ter pripravljanje, klero zadeva dušo. Zvesto se ravuajte po tem nauku, kader se pripravljate za sveto Obhajilo. Pred vsem drugim se varujte, “ a nikdar v kakem smertnem grehu ne greste k svetemu Ob- To bi vam bila naj strašnejša pregreha, ktera bi vas spravila v večno smert in večno pogubljenje. Prizadevajte si ‘ 0r aj, da se vselej čisto in odkritoserčno spovedujete ; kajti 01 >ro opravljena spoved vas bo očistila vsakega smertnega Sreba, pa tudi, kolikor bo mogoče, majhnih grehov in vsakega ! ler °dnega poželjenja. Obujajte in vnemajte pa tudi še v svo- jem sercu gorečnost in resnično pobožnost s svetim premišlje- Va njem in pobožnimi vajami. Kolikor čistejše bo naše serce ! n kolikor gorečniše za vse dobro in kolikor pobožniše, to- ^ n j ljubezni vsi se bo tudi Jezus obnašal do nas, in v loli- ?Rn J obilniši meri bo razlival svoje gnade nad nas. Amen. I 674 - L. keršanski nauk. Od telesnega pripravljanja za sveto Obhajilo. — 1. Velike so gnade in obilne so dobrote, ki jih zaki’ 0 ' ment svetega rešnjega Telesa deli tistim , ki ga vredno p re ' jemljejo. Od teh dobrot in gnad vam bo pozneje že še K J več povedanega. Teh gnad in dobrot pa ne postane deleže 0 slehern kristijan, ki pristopi k svetemu Obhajilu, temveč tisti kristijan, ki vredno prejema ta sveti zakrament. K vre nemu prejemanju zakramenta svetega rešnjega Telesa je _P® tudi treba vrednega pripravljanja. Pripravljanje za sveto u hajilo je neizrečeno potrebno; brez pravega pripravljanja človek ne dobival zoželjenega sadu , ne imel bi prida iz sV ® tega Obhajila. Kolikor bolj pa je kristijan pripravljen za sv^ Obhajilo, toliko več prida in sadu si dobiva iz njega. P° r tega nam je vsakdanja skušnja. Kaj ne ogenj, ki za dobro vnema in vžiga ? Stopil je v , da je Jezus KrijJ hišo hejevo, in Cahej se je vnel in je ves gorel za Boga- J Kristus je božja, nebeška luč, ki razsvitljuje ves svet; v sveti nauki nam kažejo in razsvitljujejo edinopravo P° večno zveličanje. Jezus Kristus je zdravnik, ki °^ r ^ oVO hišo , in je zdravje zadobila Petrova tašča. Jezus Krisl uS ranjene serca, ozdravlja dušo in telo. Stopil je * s je resnično bogastvo in prava moč naših duš. Prišel je v - 0 i — — -- - - , _,| novanje Marte in Marije, in postale ste naj gorečniše nj e » učenki. Zakaj pa, vprašujem, Jezus Kristus tudi v nas ove kaj JI - 675 - takega ne stori ? Zakaj njegova pričujočnost v našem sercu tolikega sadu ne obrodi ? Zakaj smo mi tako merzli za službo božjo, dasiravno ta božji ogenj, Jezusa Kristusa, tolikokrat prejemamo ? Zakaj še zmerom po lami tavamo, dasiravno tolikokrat prejemamo božjo luč, Jezusa Kristusa ? Zakaj še zmerom bolehamo na duši, in zakaj smo zmerom še vsi siro¬ mašni in slabotni, dasiravno v svetem Obhajilu dobivamo in vživamo zdravje, moč, obilnost in bogastvo ? Zakaj smo po tolikih svetih Obhajilih še zmerom tako nepopolni in tako malo sveti ? Vzrok temu in krivda temu je ta , da se vse premalo pripravljamo za sveto Obhajilo. Vidite, kako potrebno je tedaj, da se prav in vredno pripravljamo za sveto Obhajilo, ako si hočemo kaj prida in sadu dobivati iz svetega Obhajila! Ravno zato nas tudi sveto pismo goreče opominja k vrednemu pripravljanju za sveto Obhajilo. Sveti Pavl namreč pravi: „čiovek naj presodi samega sebe, in po tem naj jd od tega kruha in pije iz tega keliha". (I. Kor. 11, 29.) Ravno tako učijo tudi sveti cerkveni učeniki. Sveti Bernard pravi: »Ka¬ der v svojo hišo pričakuješ kakega visokega gospoda, kaj ne, da skerbno ozaljšaš svojo hišo ? Kolikanj bolj ti gre še le prav pripraviti svoje serce Kralju vseh kraljev. Gospodu vseh angeljev!“ Pobožni kristijani, ki so z velikim pridom hodili k svetemu Obhajilu, vsegdar so se prav vredno pripravljali za sveto Obhajilo. Znano je, kako lepo se je angeljski mladeneč, sveti Alojzij, pripravljal za vsako sveto Obhajilo. Tudi od matere cesarja Maksimilijana II. sem vam zadnjič pravil, ko¬ liko skerb je imela za vredno pripravljanje na sveto Obhajilo. Od bogoljubne Ane iz Almedije pa pripovedujejo , da je vso noč čuta pred vsakim svetim Obhajilom, se bičala in še druge svete vaje opravljala , prejden je šla k angeljski mizi. — Iz vsega tega lahko posnamemo, da je pripravljanje za sveto Obhajilo zares potrebno; in krislijan,.,ki le količko premišljuje Jezusovo svetost od ene strani, in svojo revščino in slabost od druge strani, kar lahko bo spoznal, da je terdo dolžen, vredno pripravljati se za Gospodovo večerjo. Vsak človek ima dušo in ima telo. Pripravljena mora biti za sveto Obhajilo duša, pripravljeno mora biti telo. Od - 676 - dušnega pripravljanja smo zadnjič govorili, ler slišali, dušnemu pripravljanju gre čista vest in pobožno serce. da k 2. Treba je, da vam zdaj tudi še od t e I e s n e g a pripravljanja za sveto Obhajilo kaj povem. Telesno pripravljanje za sveto Obhajilo obstoji v tem, da kristijan na tešče prejme zakrament svetega rešnjega Te¬ da spodobno oblečen pristopi k svetemu Ob- a) lesa , in b) hajilu. a) Tešč mora kristijan biti, da bo vred¬ no prejel zakrament svetega rešnjega Te¬ lesa. Zapoved, da morajo verniki na tešče prejemati svete rešuje Telo, je že od nekdaj v navadi v sveti cerkvi, in sveti Avguštin je te misli, da je ta zapoved že v apostolskih časih imela svojo veljavo. Jezus Kristus je sicer zakrament sve¬ tega rešnjega Telesa po večerji postavil, in je tudi svoje učence obhajal še le po večerji; med pervimi kristijani se j e tudi večkrat zgodilo, da so še le zvečer po večerji imeb sveto Obhajilo, večidel pa pred večerjo. Te večerje, s kte- rimi je bilo združeno sveto Obhajilo, so imenovali večerje ljubezni, ker so pri njih premožni kristijani vboge krislij an ° k mizi jemali in gostovali. S perva je bilo vse prav in lep 6 pošteno pri teh večerjah, polagoma pa so se različne napak 6 - .Sili med nje vlezle; sosebno so se nekteri kristijani pri teh večerjah. ešili z nezmernostjo pregr V Korintu, na primero Ob- in ve¬ se je bila vtepla razvada , da so nekteri še pred svetim hajilom jedli, ali tudi še clo snedli, kar so seboj prinesli: tako nezmerno pili, da pri bratovskem pogostovanju , pri čerji ljubezni, po svetem Obhajilu, pogosto ni bilo več toliko, da bi se bili vsi nasitili. To razvado nezmernosti in omerz njene ljubezni jim očituje sveti Pavl, ter pove, da je t ali0 obnašanje nevredno pripravljanje za sveto Obhajilo. Piše j*" 1 namreč. „Kader se tedaj snidete, ne pravi se to Gospodo^ 6 večerjo jesti. Vsak namreč svojo večerjo poprej vzame ,n je. In tako je eden lačen , eden pa pijan. Ali nimate hiš za jesti in piti? Ali cerkev božjo zaničujete,, in jih sramo¬ tite , kteri nimajo ? Kaj bi vam rekel ? Ali bi vas hvalil ? V tem vas ne hvalim“, to je: Kader se k službi božji sni— dete, ni vam mar, da bi ponavljali tisto, kar je Gospod storil Pri zadnji večerji, da bi namreč darovali in presveto rešnje Telo prejemali, temveč le da bi jedli in pili, še tudi svoje ubožniše brate izločivši, da so oni lačni med tem , da ste vi pijani. Če že hočete po svoji poželjivosli jesti in piti, zakaj tega ne delale rajše doma ? Mar nimate nobenega spoštovanja do zbirališča, da ga oskrunjujete s svojo nezmernostjo ? Ho¬ čete mar ubožnišemu bratu njegovo revščino še bolj zagreniti? In jaz naj bi vas hvalil ? Tega ne; v tem vas ne morem hvaliti. (I. Kor. 11, 20, 22.) Zavoljo takih ih enakih nerod¬ nost je sveta cerkev že kmalu o začetku keršanstva prepove¬ dala te bratovske gostovanja, ter večerje ljubezni, in je zapo¬ vedala na tešče prejemati sveto Obhajilo. Tej zapovedi kri— stijan zadostuje s tim, da od polnoči, to je, od dvanajsto ure pretečene noči tudi naj manjše reči niti ne jč niti ne pije, in še clo nobenega zdravila ne vžije. Kdor bi tedaj od tega časa naprej, ter po polnoči, bodisi iz neprevidnosti ali po haki zmoti ali v kaki potrebi kaj jedel ali kaj pil ali kako zdravilo vžil, in če tudi v še tako majhni meri, bi že nič več tešč ne bil; in ko bi vendar le k svetemu Obhajilu šel Ksti dan, ravnal bi zoper zapoved, ktera veleva, na tešče Prejemati sveto rešnje Telo. Post, ki zahteva na tešče Prejemati sveto Obhajilo, imenuje se natorni post, ker se prelomi z naj manjšo jedjo in pijačo, in je različen od cer- rvenega posta, kteri se ne prelomi že z vsako mervico jedi °ti pijače. Tešč hoditi k svetemu Obhajilu je sveta cerkev zapovedala zavoljo spoštovanja in časti, ki smo jo svetemu re šnjemu Telesu dolžni. Sveti Avguštin pravi: „To je do- Padlo svetemu Duhu, da v čast velikega zakramenta Kristusovo ! e '° poprej pride v usta krislijanova, kakor pa kaka druga | e d » in ravno zavoljo tega se po vsem svetu spolnuje to do- °hilo“, določilo namreč, da se mora na tešče prejemati sveto rešnje Telo. To določilo ali ta zapoved ojstro veže vsakega 678 kristijana, in sicer tako ojstro , da bi smertno grešil vsakdo, kdor bi vedel, da ni več tešč, in bi vendar le šel k svetemu Obhajilu. Od te dolžnosti, ktera zavezuje človeka na tešče prejemati sveto Obhajilo , ne more ga osloboditi in odvezah noben mašnik , tudi noben škof ne, ampak le samo Rimski papež; pa tudi Rimski papež od te dolžnosti odvezujejo le v posebno imenitnih primerljejih. Od te dolžnosti odvezani so le samo nevarno oboleli bolniki, kader sveto rešnje 7 Ci Telo prejemajo kar popotnico; kajti „sila ne pozna postave , uči sv. Tomaž. Ako smerlna nevarnost delj časa traja, vtegn e bolnik o tem času večkrat prejeti sveto Obhajilo, če tudi ni¬ koli ni tešč, ker ni še jenjala pogoja, pod ktero zainore bol¬ nik v smertni nevarnosti obhajan biti, če tudi ni tešč. Taki bolniki pa, kteri se ne najdejo v smertni nevarnosti, in sve¬ tega Obhajila ne prejemajo kar popotnico, ampak ga prejemaj 0 le iz pobožnosti , morajo tešči biti nič manj kakor drugi* zdravi kristijani. Ako ne morajo dolgo časa tešči biti, naj s° obhajajo zjutraj zgodaj, če tudi kmalu po polnoči, da 03 ene strani deležni postanejo gnade svetega Obhajila, od drug 0 strani pa brez škode za svoje zdravje zadostujejo zapovedi* ktera veleva na tešče prejemati sveto Obhajilo. Nekteri kristijani so pa v ozir te zapovedi vendar |e preboječi, ter si zjutraj, k svetemu Obhajilu gredoči, še c {° vode ne upajo vzeti v usta, da bi si jih izmili, ali se p 3 clo umiti ne upajo po obrazu, boje , da bi jim nevedania ' n nehote kaka kaplja vode čez gerlo ne vtekla. Pa ni jim trem tudi ne tako silno boječim biti zastran te reči; kajti cerkveni učeniki učijo, da natorni post ni še prelomljen s tim, 3 k° . komu med umivanjem ali med splahovanjem ust nevedamo ' nehote kaka kaplja vode čez gerlo utekla; tudi ne s tim, 0 bi bil požerl kako droblinco jedi, ki je od poprejnega dn^ ostala med zobmi; tudi ne s tim da bi bil pogoltnil kakeg komarja ali kako mušico, ktera bi mu bila med dihanjem c gerlo šinila; tudi ne s tim, da bi požerl kako kapljo k erVI ’ ktera mu iz zoba priteče, ali kako kapljo potu ali dežju, . mu ponameroma v usta prideta, da le človek nalašč ene druge take reči v usta ne deva. - 679 Na dalje se spodobi, da se kristijan pred svetim Obha- Jilom tudi tobaka zderžuje, ter ga ne puha. Dasiravno namreč Hekteri učeniki terdijo, da človek tešč ostane, če tudi tobak P°ha, moral bi se vendar le puhanja zderžavati pred svetim ybhajilom že zavoljo spodobnosti in zavoljo časti, ki smo jo ezusu v zakramentu svetega rešnjega Telesa dolžni. V ozir spanja so nekteri te misli, da mora človek tisto n °č pred svetim Obhajilom spati, in da bi tešč ne bil, ako bi U'č ne spal; toda to je prazna misel in nepotrebna skerb, °maj vredna, da govorim kaj o njej. Od zakonskih ljudi, kader gredo k svetemu Obhajilu , se P a tirja še neko drugo posebno pripravljanje, ter tisto, da se . rat , kader k svetemu Obhajilu gredo, svoje zakonske pra- v *ce zderžujejo, in kakor brat in sestra med seboj žive. To P lo h terdijo sveti cerkveni učeniki. Sveti Hieronim pa vpelje 0zir lega zakonskim v podučenje in posnemanje dva zgleda svetega pisma stare zaveze. Pervi zgled je Izraelsko Ju stvo, kteremu je Bog zapovedal, tri dni zderžnim biti, da D ° 0 vredni prejeti postavo ali zapovedi. (II. Moz. 19, 15.) s/T* z Sied je David in njegovi hlapci. David, od lakote s kan, pride s svojimi hlapci k duhovnemu Ahimeleku, ter jih ^ r ° S ' : »Ako imaš kaj pri roči, morda pet kruhov, daj mi ^ ’ a '* kar koli najdeš u . In duhoven je odgovoril Davidu, ter sv re ^ e * : »Vsakdanjih kruhov nimam pri roči, ampak le po- v J Cen ' kruh ; če so le hlapci čisti, zlasti zastran žen ?“ Da- zaterdi, da so že tri dni zderžano živeli, in Ahimilek jim pa R Stl P osve ® eni h kruhov. (I. Kralj. 21, 1 — 6.) — Ako je da to ^ so Z( Jeržnost in čistost tirjal od svojega ljudstva, *der' * Vn ? no sprejelo njegove zapovedi ; kolikanj bolj je sprp Zn ° S * * n potrebna njemu, kteri hoče v svoje serce v M* postavodajalca samega, Jezusa Kristusa! Ko jo duho- vih ,, ‘‘unelek zderžuost in čistost tirjal od Davida in njego- | 0 a Poev, da bi smeli uživati posvečeni kruh , kteri je bil bolj 3 ?. 0 t ,0( ^°b a zakramenta svetega rešnjega Telesa: kolikanj ker ?• 0an( J anes zderžnost in čistost potrebna tudi zakonskim, b ri svetem Obhajilu vživajo telo in kri neomadežvanega - 680 - Jagneta božjega ! — Kdor je za sveto vero vnet, in želi p raV pripravljen in vredno prejeti zakrament svetega rešnjega ^ e ' lesa, ta se bo, gotovo ravnal po tem nauku, ki ste ga rav°o- kar slišali. b) Kar obleko zadeva, mora kristijan, kader k sve¬ temu Obhajilu pristopi, oblečen biti čedno in snažno, spodol> n ° in ponižno, da tudi s svojo obleko , in s svojim telesom , J® in vsem svojim vunanjim obnašanjem na znanje daje svoj® spoštovanje do naj svetejšega zakramenta. Kaj ne, da bi i 01 ® za neotesanega in silno zarobljenega takega človeka , kt©n ^ se prederznil, v zamazanem in razterganem oblačilu stop 1 ^ pred svojega kralja ali cesarja ? ali kleri bi se podstop 1 * takem oblačilu usesti se za mizo imenitne gostije? Koliko b° bi se še le pregrešil zoper dolžno spoštovanje tak kristij 3 " ’ ki sicer boljšo in čednišo obleko ima, pa bi vendar le v °f čedni, vsi obnošeni ali clo raztergani obleki stopil k bo J mizi, pred Gospoda vseh gospodov in Kralja vseh kraljevi Ubogim in siromakom pa , ki čednega oblačila nim 3 j° ’ moram to le povedati: Taki reveži naj si, kolikor m° re ^ osnažijo in okerpajo svojo revno obleko, ako si boljše morejo niti oskerbeli niti izposoditi, in po tem naj v sV°J revnem, bornem oblačilu pristopijo k svetemu Obhajilu. ^ bi se pa izgovarjali ter rekfi, da zavoljo svojega revne^ siromašnega oblačila ne morejo hoditi k svetemu ObhaJ 1 ^ prazen bi bil ta njihovi izgovor, in bi pred Bogo 01 ne veljal. Kakor pa se ne spodobi, da bi človek ves zama * 311 raztergan hodil k svetemu Obhajilu ; še bi manj spodob°° še bolj pregrešno bilo, ako bi človek nečimurno in n ® dobno ali pohujšijivo oblečen hodil k božji mizi. Kader ^ k svetemu Obhajilu greste, oblačile se tako, kakor se . ._ _j -1 • _i? i i . . i. j:« ir vas . po vašem stanu spodobi, ali kakor se pametni ljudje kraju nosijo ob nedeljah in zapovedanih praznikih, i° 110 0/; „ posebnost ne iskajte v oblačilu in vunanjih rečeh. * je bite nauka, ki ga sveti Pavl vsem sploh, sosebno P be»" o* a- - 681 - ženskemu spolu daje, ter nečimernost prepoveduje, snažnost in ponižnost pa priporoča, rekoč *. „Žene naj se zaljšajo v po¬ štenem oblačilu s sramožljivostjo in zderžljivostjo, in ne s ple¬ tenimi lasmi ali z zlatom, ali z biseri, ali z drugim oblačilom; ampak kakor se spodobi ženam, ktere kažejo pobožnost z do¬ brimi deli“. (I, Tim. 2, 9, 10.) Ravno to priporoča ženskam sveti Peter, ki pravi: „Njih lepotija ne bodi vunanja v pletenih laseh ali obloženju z zlatom, ali v noši oblačil; ampak skriti človek serca, v nestrohljivosti mirnega in krotkega duha, kteri je pred božjim obličjem bogat“, to je: Žene naj ne iščejo svoje lepote v vunanjih minljivih rečeh, temveč naj si priza¬ devajo za notranjo, neminljivo lepoto pobožnega serca, tihega in krotkega duha, ki ima pri Bogu toliko visoko vrednost. (L Petr. 3, 3. 4). Ko tedaj ta dva pervaka med aposteljni vselej in povsod prepovedujeta nečimurno nošo, in se tedaj nečimurna noša nikdar nikoli ne spodobi keršanskemu človeku, kolikanj manj bi se mu spodobila še le takrat, kader misli iti k Gos¬ podovi večerji! — V nekem kraju so se bili otroci priprav¬ ljali za pervo sveto Obhajilo. Za deklice je bil odločen po¬ seben den. Med njimi se je znašala tudi Krislinica, ljubeznjiva hčerka ubožnih, toda zares pobožnih staršev. O kako močno se je veselila tega presrečnega dneva! Ob odločeni uri je prišla s svojimi tovaršicami v šolo, in iz šole so šle vse v praz¬ ničnem sprevodu v cerkev. Vse so bile prav lepo, in nektere clo prav bogato oblečene; le samo Kristinica je imela prav revno obleko, toda čedno in snažno. Dve nečimurni in raz¬ posajeni deklici zmed njih tovaršic ogledujete revno Kristinico z zaničljivim pogledom, ter ste zasmehovale njeno revno, borno obleko. Blaga Kristinica se za vse to nič ne zmeni, kajti njena duša se je veselila le nebeškega' ženina, kteri je imel danes pervikrat priti v njeno serce. Skerben učenik pa, ki je imel pazno oko na svoje rejenke, je vidil neporedno ob¬ našanje unih dveh nečimurnih deklic, in je pred nje stopil, ter jima rekel z resnobno besedo: „Vedite, da je naš nebeški Zveličar revščino vsegdar ljubil, nikdar nikoli pa ne vunanjega 43 K«i. n. IV. pogl. _ 682 — lišpa in notranje nesnage. Vajna nosa je po vsem nečitnu rna ’ vajno serce vse polno nesnage, ker v njem ne prebiva lF bežen, ampak nečimurnost. Idite tedaj, ter očistite svojo dus° poprej , prejden bote Jezusa prejele 1“ To jima reče vet učenik, ter ju zmed drugih odloči, in jima ne da poprej ll1 svetemu Obhajilu, dokler se resnično ne poboljšate. Bog !,e daj z nečimernostjo v sercu iti k svetemu Obhajilu 1 Ako pa že nečimurna obleka ni pripravna za sveto 0 hajilo, je še tem manj pripravna nesramna noša in pohujsU 1 obleka, s kakoršno se sosebno ženslvo tu in tam raarsikterm šopiri; kajti taka noša in taka obleka je pregrešna že sa ob sebi. Sveti cerkveni očetje so se taki noši in takemu ° našanju vsegdar ustavljali z vso resnobo. Sveti škof Boromej je duhovnikom svoje škofije kar naravnost prepove ^ obhajati take ljudi, kteri ne bi bili spodobno oblečeni, aD) f ^ bi nečimurno ali še clo pohujšljivo oblečeni hotli pristopi* 1 svetemu Obhajilu. In Papež Inocencij XI. je duhovnikom clo P kaznijo cerkvenega izobčevanja prepovedal, sveto Obhajilo « takim ženskam, ktere bi bile nesramno ali pohujšljivo oblečene- Ako mora pa že obleka biti čedna in spodobna ^ gre k svetemu obhajilu, mora še tem bolj čedno in sna ^ biti vse telo. Jezus je svojim aposteljnom clo noge um 1 preden jih je obhajal; tudi nam je poskerbel vodo za P° tr< L povsod in na vsakem kraju. Obraz in roke morajo biti v usta snažne in jezik, lasje počesani in v red djani, n0 * ltl . Lju rezani, in pri možkih brada obrita, ako možje v kakem po navadi ne hodijo poraščeni, ampak obriti. Vse to 23 že spodobnost, tem bolj pa še le spoštovanje, ki smo g a ^ žni najsvetejšemu zakramentu. Umazan obraz, nesnažne 1 ^ razmeršeni lasje pa nikakor ne razodevajo niti spodobno» spoštovanja do Jezusa, v zakramentu svetega rešnjega 1 pričujočega. 3) Ljube duše! dan vam je zdaj obširen in, mem'«’ . tudi dosti umeven nauk od dušnega in telesnega prip ra za sveto Obhajilo. Tega nauka se deržite, in po tem 683 ra vnajte vsegdar', kader se bote pripravljali za sveto Obhajilo. p erva skerb vam bodi za čisto vest in za pobožno serce. V Za kramentu svete pokore si toraj očiščujte svojo vest , in z ' e P*mi čednostmi si zaljšajte svoje serce, pa tudi telesnega Pripravljanja nikar ne prezirajte, da bote vselej popolnoma tešči 1,1 spodobno oblečeni hodili k svetemu Obhajilu. Tem lepše ste pripravljeni, tem rajše bo prišel Jezus v vaše serce, in te ® obilnišo obilnost svojih gnad vam bo seboj prinesel. Amen. LI. keršanski nauk. Zaderževanje med svetim Obhajilom in zaderžanje po svetem Obhajilu. . 1) V zadnjih dveh keršanskih naukih je bilo Predano, a ko se moramo zaderžati in obnašali pred svetim • ^zlagano je bilo dušno in telesno pripravljanje za sveto UD- a jil° , in v ozir dušnega pripravljanja je bilo pove ano, a S P ada k njemu daljno in bližnje pripravljanje k svetemu UD- a jilu. N e b otn vam ponavljal vsega, kar je bilo on i pove an ega. Ene reči pa vendar ne morem prezirati, ktera je ia a krat omenjena, da na njo navežem svoj današnji nauk. e e da moramo, ako je le kolikor toliko mogoče, vsaj a e j/ Ure pred svetim Obhajilom oberniti v sveto premišljevanje pobožne vaje ali vaje v svetih čednostih. Temu dostav jam > es še to le: Ako bi bil kristjan pri spovedi že zvečer, m . a še le drugi dan iti k svetemu Obhajilu, naj tisti ve °® ’ r večer pred svetim Obhajilom, kolikor je mogoče, epo i m °lno preživi •, noj se zderžuje vseh nepotrebnih ^ e9 ® er - 684 - žuje vsega smejanja, akoravno bi samo ob sebi nedolžno bil®’ na kratko: varuje naj se, kolikor se da, vse razmišljenosti "j raztresenosti. Ako ga ne zaderžujejo druge dolžnosti, naj !i več moli, ali kaj svetega, za sveto Obhajilo pripravnega b ere j bere, postavim, iz štirih bukev Kempčanovih, v kterih se ’iW) dejo neizrečeno lepi in oveseljevni nauki, ali pa naj pr 6111 ‘ kake druge svete bukve. Kdor pa nima časa, da bi kaj v ^ molil ali kaj bral tisti večer, če se, na primero, znajde v slu z nem stanu, ter je hlapec ali dekla, ali pa če brati ne zna, se pa vsaj večkrat spominja, in spominja tudi po noči ka der se prebudi, kaj ga drugi dan čaka, kolika sreča da mu ’ kader bo k angeljski mizi pristopil, in se sklenil s Kristus® ’ kraljem nebes in zemlje; zdihuje naj večkrat k Bogu, in r z Davidom: „Kakor hrepeni jelen po studenčni vodi, 1 hrepeni moja duša po tebi, o Bog ! Mojo dušo žeja po ffl ® cD j,- živem Bogu; kdaj bom prišel, in se prikazal pred božje ličje ?" (Psalm 41, 2. 3.) Kader obhajanec zjutraj vstane, *V ako mu čas pripusti, poklekne, in se, kakor je navadno, P poroči Bogu, Materi božji, angeljvarhu, svojemu patr° nU ^ naj si misli, da ga Jezus Kristus k sebi kliče, kakor ne Caheja z figovega drevesa, rekoč: „Stopi hitro doli, ker . moram v tvoji hiši ostati". (Luk. 19, 5.) Kader se n® “ v cerkev poda, naj obudi v svojem sercu goreče želj ^ svetem Obhajilu, in naj reče: „Glej, zdaj pride ženin; 1 .^j naproti 1“ in vso pot naj premišljuje veliko srečo in 0 blagor tistega, kdor je poklican na ženitnino božjega J®» ^ a j Kader v cerkev stopi, in se z blagoslovljeno vodo po krop 1 ? k Bogu zdihne, da bi on po blagoslovljeni vodi °dg n ® njega vse posvetne in nepotrebne misli, in naj mu dobro ii; dodeli, da bi ga nikoli nobena reč ne motila pri službi božP’ zafU ak- in da bi se vsegdar z zbranim duhom in ves v Boga ^ ; njen zamogel znajti pri službi božji; ali pa zdihne z DaV' ^ ^Pokropi me z hisopom, in bom očiščen; operi me, ^ c0 j bel, kakor sneg". (Psalm 50, 9.) Ako se sveta maša P^ v0 ne začne, naj opravi naj poprej navadne predobhajiln® ^ 0 - iz molitvenih bukvic, da jih ne bo opravljal med svet® ^ kajti med sveto mašo je naj bolj primerno in naj bo J - 685 da se molijo mašne molitve, in to po vsi pravici, ker je sveta ^asa gama 0 jj ge j,j na j j e pš e pripravljanje za sveto Obha¬ ja- Kdor pa brati ne zna , naj nikar ne misli, da mu ni j^OffOče prav pripravljali se za sveto Obhajilo. Le prav po- n 7'io naj moli, če drugega ne, vsaj nekoliko „Očenašev ft in »Leščenasimarij a in tri božje čednosti, prav iz serca naj obžaluje sv pje grehe, in prav ponižno naj . stopi k svetemu Obhajilu s ® p fčno željo, da bi Jezusa v svoje serce prejel tako pripravljen, a kor so ga vedno prejemali in ga še zdaj prejemajo njegovi zvesti služabniki. temu Obhajilu. To storivši bo prav pripravljen stopil k sve- Pa tudi tak kristjan, ki ni bil že poprejni večer pri spo- Ve di, ampak gre drugo jutro k spovedi in svetemu Obhajilu, Uaj se že poprejni večer pripravlja za sveto Obhajilo z obilnišo toolitevjo, svetim branjem in premišljevanjem. Tudi on naj se drugo jutro, kader vstane, in potoma v cerkev, in v cerkvi *»- 7 2 •>< J/VVVUIM * VV» • J •** ' » T < naša ravno tako , kakor je bilo ravnokar povedano unemu nstijanu, ki je že poprejni večer opravil svojo spoved. Le 0 m u bodi še poverh povedano, naj, kader v cerkev pride, prav l e po ponižno in odkritoserčno opravi svojo spoved ; po s Povedi pa naj, ako je le mogoče, opravi predobbajilne molitve, P° tem pa naj z živo vero , terdnim zaupanjem, gorečo lju- e znij°, globoko ponižnostjo in pravo, nehlinjeno pobožnostjo Pristopi k svetemu Obhajilu. S tem, mislim, sem vam zadosti natanjčen nauk dal v ozir Za deržanja in obnašanja pred svetim Obhajilom ali v ozir pri¬ pravljanja za sveto Obhajilo. 2) Zdaj pa vam moram razlagati: B) Zaderžanje med svetim Obhajilom. „ Toda, preden od tega kaj več povem, moram vam poprej Se odgovor dati na to le posebno vprašanje : , Kdaj se bolj spodobi k svetemu Obhajilu 0 d i t i, ali med sveto mašo, aline med sveto 111 a š o ? — Na to vprašanje je bil že zadosti obširen odgovor m - dan takrat, kedar je bila razlagana sveta maša, in med ra*' laganjem svete maše razlagano tudi sveto Obhajilo mašnikov° in Obhajilo kristjanov. Ravno zato mi danes o tem ni treb® veliko govoriti, in tedaj povem le na kratko, da je n ® J bolj primerno in naj bolj spodobno, k sv®' temu Obhajilu hoditi med sveto mašo, P 0 mašni kovem Obhajilu, ako je le mogoče, ker to J 0, a) stara navada v sveti katoliški cerkvi; b) s tem naj bolj vidimo , da smo dani svete maše de' ležni, kader pri sveti maši z mašnikom Jezusa Kristusa d 8 ' rujemo nebeškemu Očetu, in ga z mašnikom vred tudi vživamo, in c) ker zahvalne molitve, ki jih mašnik po svetem Ob' hajilu moli, niso vravnane le samo za mašnika, ampak za vs®i hi se daritve svete maše vdeležujejo ne le v duhu, ampak lodl v djanju. Da se verniki obhajajo tudi takrat, kader ni svete ma^ e > prišlo je v navado deloma zavoljo zložnosti ljudi, deloma z®' yoljo zložnosti duhovnikov. 3) Od zaderžanja in obnašanja med sv e ' tim Obhajilom pa vam moram povedati to le : Kader pride mašnik s strežajem pred altar, vernike ob bajat, naj tisti, ki so za sveto obhajilo pripravljeni, s s k 1 e n j e n i m i rokami, s pobožnimi očmi, po lahko ali p času in vsi polni pobožnosti gredd do pregraje, P kteri se navadno sveto Obhajilo deli, ter naj ondi poki® k n e j o ; in ako bi ondi za vse prostora ne bilo, naj jih P°. klekne pred pregrajo toliko, kolikor jih zlahkoma more? dr pa naj pokleknejo nekoliko zadej za njimi. Roke ob s tr » n pobešene deržati, z očmi radogledno ali clo nespodobno 3 ter tje švigati, kakor bi hotel koga iskali , prenaglo hoditi po vsem razmišljenega obnašanja biti , ne pristoji in ni»® ne spodobi se človeku, ki gre k svetemu obhajilu. 687 Kader mašnik božjo hišico ali tabernakelj odpira, ter ci¬ korij ali veliki kelih s svetimi hostjami iz njega vzame in od- kr «je, pozvončka strežej, z zvončkanjem na znanje dajaje začetek svetega obhajila, in moli „Confiteor a ali očitno spoved P° latinski, ki se po naše tako le moli: „Izpovedujem se ®°ga vsegamogočnemu, sveti Mariji, vselej Devici, svetemu Mihaelu verhangelju, svetemu Janezu Kerstniku, svetima apo¬ enoma Petru in Pavlu, vsem svetnikom, in Vam (duhovni) °če, da sem obilno grešil v mislih, z besedami in djanjem po sv °jem zadolženju, po svojem lastnem zadolženju, po svojem Ustnem preobilnem zadolženju. Toraj prosim sveto Marijo, vselej Devico, svetega Mihaela verhangelja, svetega Janeza *forslnika, sveta aposteljna Petra in Pavla ? vse svetnike, in ™s, (duhovni) oče, da bi prosili zame pri Gospodu, našem Bogu«. — Med tem, da strežej v imenu vseh, ki se obhajati moli očitno spoved , naj jo tudi oni molijo za njim, ako i° znajo; ako pa očitne spovedi moliti ne znajo, naj pa prav s ®rca obudč žalost ali kesanje nad grehi, da bodo vsi ske- San ' in svojih grehov žalostni pristopili k božji mizi. •i>k tem ’ °^ mo 0 ena očitna spoved, oberne se maš- kt *k° °^ a jencev, ter moli nad njimi dve spravni molitvi, v jo ' pr°si zanje odpuščenja in milost. — Perva molitev, ki nn ^ asn 'k, ravno kot drugo, moli v latinskem jeziku, se po “ 5e Mo le glasi T s «i v,lln vase grehe, naj vas pripelje v večno življenje**. Opusti r ®žej v imenu vseh odgovarja : Usmili naj se vas vsegamogočni Bog, in ,Amen“. Drugo molitev , med ktero obhajance prekriža in blago sl °vlja, pa mašnik tako le moli: »Milost, odvezo, in odpuščenje j 8 ^ih grehov vam dodeli vsegamogočni in usmiljeni Bog ln strežej odgovarja: „Amen“. — Ta dvakratni „Amen , ki sl režej v njihovem imenu odgovarja , vtegnejo tudi obha- , atlc ' odgovarjati, in med tem, da mašnik za njih opravlja e , Ve molitvici, naj tudi oni sami Boga prosijo odpuščenja gre- ‘O’ in milosti. j Zdaj prime mašnik ciborij v levo roko, z desno pa vzame n i e ga eno sveto hostijo, jo nad ciborijem derži, in se ru 688 - gič oberne do obhajancev, ter pobožno reče: »Glej božje, ktero odjemlje grehe sveta l u S temi besedami mašn' obhajancem v spomin sklicuje svetega Janeza Kerstnika, J eiU ' sovega predhodnika in napovedovalca, ki je njega dni govof' ravno te besede, s kterimi hoče zdaj to le povedati: »P 0 ” glejte Jezusa, tistega, ki je bil za nas zaklan, darovan, i° v smert dan , ki je na svojem lastnem telesu nesel naše gr 6 *), na križ, ki je svoje življenje daroval, da bi nas odkupil? 01 je svojo kri prelil v odpuščenje naših grehov, čegar kri n aS očiščuje vseh grehov: poglejte, ta Jezus je tisto, za nas * a ' klano in darovano božje Jagnje, in to božje Jagnje jaz zm tukaj le pred vami v svoji roči deržim ! ft Pri teh besed 8 naj obhajanci kar na kratko obudč svojo vero in svoje z a ' upanje v pričujočega Zveličarja, naj častljivo g 1 e d a j 0 sveto hostijo, ki jo mašnik v roči derži, in naj ponižno Jezu 00 molijo. Na to opominja mašnik obhajance, da bi pobožno in ^ sano za njim izgovarjali besede, ki jih je njega dni g° v ° r stotnik, kader je prosil Jezusa, da bi mu ozdravil boln^s hlapca. Te besede so : „Gospod 1 nisem vreden, da greš P° mojo streho; ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo u 00 ^ duša“. Trikrat izgovarja mašnik te besede, da bi s tim kratnim ponavljanjem enih in istih besed prav določne ^ znanje dal, da res nobeden človek vreden ni, prejemati u e omadeževano Jagnje božje; tega je vreden le tisti, kterega o sam vrednega naredi. Ravno zato se morajo v znamnje jega zadolženja pred Bogom in v znamnje svoje nevredn vsi obhajanci trikrat terhniti po persih, in čute 0 ! svojo popolno nevrednost trikrat za mašnikom izgovarja 1 ' poprej omenjene besede. Kolikor bolj se bodo poniževali P 0e Gospodom, s tolikanj večo ljubeznijo in radodarnostjo bo p^ el v njihovo serce. Zdaj stopi mašnik doli pred obhajilno pregraio, da bi flc1 ' 1 obhajancem nebeški kruh, ter s sveto hostijo v rokah sle ber j' nega prekriža in blagoslovlja, i„ mu svelo re g„j e Telo na j *' ( položi s pobožnim voščilom: »Telo našega Gospoda ^ - 689 - Kristusa ohrani tvojo dušo v večno življenje. Amen*. Ka¬ der mašnih s svetim rešnjim Telesom prednj stopi, naj slehein obhajanec svojo glavo nekoliko kviško vzdigne, roke naj dene Pod obhajilni pertič, in pertič naj pod brado podstavi, da sveta hostija ali kaka drobtinica svete hostije, ako bi mašniku iz rok belila, ne pade na tla, ampak na pertič, in da se s tim v okom Pride vsakemu onečastenju presvetega rešnjega Telesa. Kjer obhajilnega pertiča nimajo v navadi, vtegne si obhajanec s\oje Molitvene bukve pod brado podložiti namesto pertiča. Na to ® a j čedno in spodobno usta odpre, ter ne preveč in ne premalo jezik naj položi na dolenjo ustnico, te r naj ga mirno derži na ustnici, dokler mu mašnik svete hostije ne položijo , in še le po tem, nikakor pa ne poprej, na i ga spet nazaj umakne, usta sklene, glavo nagne, in zav¬ ejo sveto hostijo. Glava se navzdigne, jezik na dolenjo ust¬ ečo položi in na ustnici mirno derži zato, da mašnik tem ' a gleji obhajancu sveto hostijo na jezik položi, in da mu med obhajanjem sveta hostija iz rok ne uide in na tla ne pade; h>raj ni prav, ako obhajanec med obhajanjem jezik za zobmi in 'i ustnicami prijema sveto rešnje Telo, Tudi bi ne ilo prav, ako bi obhajanec sveto hostijo z zobmi žvečil, kakor kako drugo jed , ali sveto hostijo predolgo v ustih prideržal, lako, da foj ge mu vsa razpustila v ustih. Sveto Obhajilo nam- reč obstoji v tem, da sveto rešnje Telo v podobi kruha zav¬ ijemo; zavživanje pa se ne zverši le samo z ustmi, ampak s tim, a gre jed iz ust tudi v želodec; ravno zato se podoba kruha j? e sme v ustih spremeniti, ampak mora še nespremenjena v Ze |odec priti. Ako bi se komu pri svetem Obhajilu sveta ho- j l 'i a prijela v ustih na nebo, mora jo lepo z jezikom o d- 11 P' t i, in spodobno zavžiti; kajti s svojimi rokami, ki niso P°svečene, se je ne sme dotakniti. Tudi iz ust pljuvati ne akoravno bi ga kašelj nadlegoval, vsaj kake pol ure ne, j 1 dokler si usta ne splahne z vodo ali kako drugo pijačo, Ha n« i: . i ._,. . r . . . • . v. KO”''”’ ,Vju ali večem kelihu, morata ga spremljevati va cer* yf na služabnika z gorečima svečama ; enaka čast gre ospo u, 1 ?a on zdaj v svojem sercu nosi“. S tem je hote sve i 1 'P Une mu človeku na znanje dati, da tako dolgo, °' er .e P°dobe kruha v nas niso še spremenile , Jezus Kristus v na^ /' nu j e 5 ter zahteva, da svojo pobožnost nadaljujemo, in je Ofičamo že kar s svetim Obhajilom. ne 692 - Tedaj ne smemo kar precej po svetem Obhajila iz cerkve hiteti, temveč se moramo po svetem Obhajilu še nekolik 0 časa pomuditi v pobožni moljtvi. Kaj pa naj molimo po s ve ' tem Obhajilu? Poslušajte: a) Pred vsem drugim moramo moliti , da z inolitevj 0 Jezusu Kristususkazujemo naj veče s p o š 10' vanje in naj ponižniše češčenje. Po svete 1 ’ 1 Obhajilu namreč Jezus v nas stanuje, in v nas pričujoč ostan® tako dolgo, dokler se podobe kruha in vina ne spremend. vsej pravici se tedaj spodobi, da Jezusu Kristusu, v n^ e f sercu pričujočemu, skazujemo tisto spoštovanje in tisto ' ce *' čenje, ktero mu gre kar nar višemu Gospodu in Bogu. da mu zamoremo vse to skazovati , zamoremo se med drU* gim učiti od zveličanega Alfonza Rodrigueca. Kader je " pri svetem Obhajilu ta bogoljubni mož, vergel se je v °° n , Jezusu pred noge, je trikrat zaporedoma molil : „čast a° Bogu Očetu in Sinu in svetemu Duhu ... po tem pa hvalno pesem: „Tebe, Boga hvalimo", in kader je prišel besed : „Nebesa in zemlja sta polna tvojega veličastva", S *V ceval je in vabil vse stvari, da bi se ž njim zedinile, ž nJ Jezusa molile, hvalile in poveličevale. b) Kader smo z molitevjo skazali Jezusu dostojno ^ in hvalo, moramo ga s ponižnim in pobožnim sercem z a h v ^ liti za preobilno milost, ki nam jo je skazal s tim, da j e ' nam prišel. Gospodu gre zahvala že za vsako drugo, ^ naj manjšo dobroto; kolikanj večo zahvalo mu moramo j skazovati za naj večo dobroto, ter za sveto Obhajilo ! P°, j 0 smo Boga zahvaliti že za vsako drugo jed in pijačo, » ^ vživamo; kolikanj bolj hvaležni mu moramo biti še le g(1 vanje angeljskega kruha, ter svetega rešnjega Telesa ! » Kristusu ni bilo po volji, da se je zmed desetih gobovi * jih je ošistil, povernil le samo eden, da bi ga zahvalil- ^ bi mu tedaj po volji bilo , ko bi mu nobene hvale ne v ^ glJ , za čudopolno gnado, da je prišel v naše serce, ter se samega sebe vsega daroval! Da smo res dolžni h ya in zahvalni biti, pokazal nam je Jezus Kristus sam z 69S - Ogledom, ter je pri zadnji večerji zahvalil svojega nebeškega Učeta, prejden je posvečeni kruh razdelil med aposteljne, in P° zadnji večerji je ž njimi zahvalno pesem zapel. Povzdi- š u jmo tedaj tudi mi po svetem Obhajilu svoje roke in svoje serce k Jezusu, ter vsi polni priserčne zahvale recimo za Da- pdotn : jj 0m G 0S p 0 d u povernil za vse, kar mi je do- e ;‘l (Psalm 115, 3.) po tem pa še pristavimo : „0 Jezus, P ri šel si v moje serce , in postal moja lastnina : kako bi te zamogel vredno zahvaliti za to tvojo toliko ljubezen ? Glej, žleznega se ti bom skazoval za to dobroto, dokler bom ži- y e I* Ker je pa moja hvaležnost in moja zahvala vsa preslaba, z elim, da bi te Marija, tvoja Ijubeznjiva mati, vsi angelji in s Vetniki in vse stvari z menoj vred zahvalile za tvojo neiz- e Kljivo prijaznost in ljubezen do mene, ubogega siromaka". c) Ker pa Gospodu hvaležnost skazovana v djanju ali v e hh vse bolj dopade, kakor pa hvaležnost izražena v pobož- n mislih in lepih besedah , moramo mu v djanju ali v delih j az °vati svojo hvaležnost, in loraj dobre sklepe d e- ter Jezusu obetati, da mu bomo posihmalo služili z vso °goco zvestobo. Jezus se nam pri svetem Obhajilu samega e daje, in nam tedaj da vse, kar ima; zatorej pa se go- ^ v ° spodobi, da tudi mi njemu sami sebe dajemo, ter se mu sta 6 ' n P°P°* noaia darujemo ; mu darujemo dušo in telo , ker Vse °^ ac * va P osv ®čena po tem svetem zakramentu ; mu darujemo j e ’ ^ ar smo in kar imamo, in mu z močno voljo zaterdujemo, ' ocetno vsi in le njegovi biti, in s svetim Ignacijem go- s V ,0 Jezus! vzami in sprejmi vso mojo prostost, moj * ‘G IflOl UITI in mnin irnlin in Irtu* ciaop ca imam in », moj um in vso mojo voljo, in kar sicer še imam in v -“vuem. Ti si mi dal vse te reči; tebi, o Gospod . jih ajem s Pet nazaj. Vse so tvoje; obračaj ž njimi po svojem dopa- Su. Daj mi le ljubezen do tebe in tvojo gnado; kajti to mi > dosti". Sosebno moramo skleniti, da opustimo ta ai u ni pregrešek, v kterega naj rajše pademo ; potrebimo iz terca 0 ali nno hudo poželenje, ktero nam naj hujšo nadlego dela, a* pridn o doprinašamo to ali uno delo, kterega naj večkrat opus Cam °- Ako hočemo odpreti svoje duhovne ušesa, in pos usa l, S°voril nam bo Gospod sam na serce, ter na znanje dal, cesar 694 - se moramo posebno ogibali, v čem se sosebno premagovat in kaj posebno sloriti; mi pa mu obljubimo, tistega se varoval v tistem se premagovati, in tisto storiti in doprinašati, kar 111 kakor je Gospodu všeč in dopadljivo. Taki posebni sklep 1 ? take na kako posebno reč obernjene naprejvzetja dopadajo J e ' zusu vse bolj kakor pa sklepi, le bolj sploh in poverbom 3 storjeni. d) Ker smo pa slabi, in storjenih dobrih sklepov S aD1t ob sebi in iz lastne moči ne moremo spolnovati, moramo J e ' zusa prositi njegove gnade in pomoči. Sv®j 8 Terezija pripoveduje, da se znajde Jezus po svetem Obhaji 10 v duši, kakor na milostipolnem sedežu, in da je kakor bi ta ' krat dušo nagovarjal z ravno tistimi besedami, ktere je njeg 8 dni govoril sleporojenemu, rekoč: „Kaj hočeš, da ti stom 11 — „Saj sem zato prišel k tebi, da bi ti delil vse gnade, B jih želiš; zahtevaj tedaj, kar le koli hočeš**. Obračajmo 9 tedaj zaupljivo k Jezusu , ki stanuje v našem sercu, ter %^ prosimo tistih gnad , ktere so nam v poboljšanje sosebno trebne; prosimo ga sosebno, da nas varuje, da nikdar nik° 11 nobeden smerten greh ne pademo, in da nam gnado da, d a dobrem stanovitni ostanemo. Prosimo ga, da s svojo g° a ^ vedno pri nas in v nas ostane; prosimo ga žive vere, ter dnega zaupanja, goreče ljubezni, veselja za vse dobro in P ra t| živ" gorečnosti, brotkosti in poterpežljivosti, zmernoti in trezn pravičnosti in drugih lepih čednost, za pobožno in sveto Ijenje potrebnih. — Po tem smemo pa tudi svoje časne za in telesne potrebe pred-nj položiti, ter ga prositi zdravja, P 0 ' trebnega premoženja in časne sreče, ako nam zaležejo v ličanje, in mu priporočili tudi še vse tiste, ki so nam posebu a pri sercu ; kajti on je bogat in dobrotljiv zadosti, da nam « fl ' more tudi za naše telesne potrebe in za našega bližnjega * a ' deve pomoč in dobrote deliti. e) Po svetem obhajilu moramo še enkrat prav iz serCi * obuditi V e r o , u p a n j e i n 1 j U b e z e n. Obudili v° raW , vero, da smo resnično prejeli Jezusa Kristusa, ki je človek skupaj. Obuditi moramo upanje, da nam je dobrotlj« v - 695 - Jezus, ki je iz samega usmiljenja prišel v naše serce, obilne ar ° Ve prinesel seboj. Obudili moramo ljubezen do ljubeznivega es!USa , kteri je iz preobilne ljubezni postavil ta sveti zakra- || le nt, iz same ljubezni prišel v naše serce, ter ga prositi, da 1 nam pomagal, da bi ga tudi mi iz vse duše ljubili, kakor ga j e ljubil sveti Pavl, ki je rekel: „Kdo nas bo ločil od lju— e zni Kristusove ? Ali nadloga ? ali stiska ? ali lakota ? ali a S°ta? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč? ... Svest si namreč, da ne smert, ne življenje, ne angelji, ne po¬ et ^varstva, ne oblasti, ne sedajno, ne prihodnje, ne moč, ne o. okost > ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti ljubezni božje, ktera je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem*. (Kimlj. 8, 35. 38. 39.) s J) Svetovati je, po svetem Obhajilu ostati še pri eni v 6 t i maši, ako je mogoče. hv i ^ tem ’ k ar J e bil° ravnokar povedano, obstoji za- t 0( l a a ’ bi j° moramo opravljati precej po svetem Obhajilu, t ' s tim y sa zahvala ni še opravljena ; kajti ves dan sve- Obhajila se mora obračati v zahvalo. Naj vam toraj tudi t e ^° Vem , kako seje treba obnašati na dan sve- Wi^Ok^ -* 1 3 j ' * a ' Tisti ^ an ’ 0 btorem i e človek pri sve- selj , a ^ u bil, mora mu biti dan naj večega dušnega ve- kalj 3 ’ • na mreč za slabo dušo zamoglo biti bolj veselega, in i J e ze dinjena z Jezusom, ki je dušno življenje dan ^ U( * enec vse b gnad in dobrot. Toraj moramo ta sveti fii ,J io ‘‘kor ga le koli moremo, obračati v pobožne vaje. Obha-i 1 r ° S S ' a ^° znamn i e 5 a ko bi se kar na dan svetega r azve \ S ^ et P re P ust *b različnim razmišljenoslim, posvetnim ^ a kor S H Van ^ em ’ * n a ^° svo j °bb a jilui dan preživeli tako, pravici k- n€> ^ tisti dan pri svetem Obhajilu. Po vsi haj,) a 1 nam 36 lahko očitovalo, da za gnado svetega Ob- bi bi| ^ V? P ora j la mo; in žalosten nasledek takega obnašanja c| 0 3 nam sveto Obhajilo le malo pomagalo, ali pa še «»0jcT. n h FT*" 0 ' Š od « Obhajila obračali ne pomagalo. Se vse hujše pa bi bilo , ako bi dan n« ^ u ^ a jd a obračali clo v pregrešne reči ter reči, pijančevali in igrali, v slabe govorili druščine 696 zahajali i. t. d. S takim ravnanjem bi kar naravnost da zaničujemo gnado svetega Obhajila, da smo Jezusu po vs° nl nehvaležni, in da ga tako rekoč silimo, naj bi se z gnusenj enl od nas obernil, ter nam odtegnil svojo ljubezen in svoj 0 gnado. Kaj takega obvaruj Bog! Obhajilni dan nam ho«' sveti dan, ker nam je Najsvetejšega prinesel v dar. Za dan se kratko in malo ne spodobijo razmišljenosti, posvet « 0 razveseljevanja, pijančevanja in druge enake nesvete reči. » tak dan se spodobijo molitev, obiskovanje cerkev; se spo°° biti zbranega duha, odtegovati se od sveta, opravljati pobož« e dela in dela usmiljenja; kajti o tem dnevu smo prejeli Jezusi božjega Sina; in neizrekljiva ljubezen, ki nam jo je skazal tim, da je prišel v naše serce, mora naše serce razširiti ,n omečiti, da na njem kakor na altarju svojemu Zveličarju v 00 prinesemo svetih vaj pobožnosti in usmiljenja. Ako bi hotel prav na kratko povedati, kako da mora «® 0 preživeti svoj obhajilni dan, rekel bi: Dan svetega Obhajila se zlasti spodobi: a) Ogibali se, kar je mogoče, vsega hruma in šund«^ in še clo takega posvetnega razveseljevanja , ktero samo ^ sebi ni pregrešno delo in prepovedano, ampak je samo sebi nedolžno in dopuščeno. b) Spodobi se varovati in ogibati se, kar se da, postopanja in nepotrebnega pohajkovanja , praznega razg 1 janja, vsega norčevanja, in drugih enakih razmišljenost. c) Spodobi se kristijanu vsemu drugemu delu jn ^ drugim opravilom vkljub večkrat čez dan spominjati se, kj e je tisti dan bil, in kolika sreča da ga je doletela S l '”V i« je Kristusa, samega živega Boga, v svoje serce p re j e ’ ^ prositi mora Kristusa, da bi se nikdar več od njega ne ampak da bi vedno pri njem ostal s svojo gnado. huk v6 d) Spodobi se dobre dela doprinašati, ter svete brati, ali, če kdo brati ne zna, kaj več moliti, kaker 0 ov° r ' - 697 - dnevih, ali pa kaj božjega premišljevati, postavim božjo e sedo, zaslišano v cerkvi pri pridigah ali keršanskih naukih. e ) Ako je bil kristijan pri svetem Obhajilu kako nedeljo zapovedan praznik, spodobi se, da gre tudi popoldne t,0 žji službi, ter h keršanskemu nauku in k litanijam. O Spodobi se, da kristijan s pametnim obnašanjem in °aritn zaderžanjem bližnjemu pokaže, da mu je ta dan zmed seh drug-jh naj imenitniši dan, in skerbno naj se varuje, da ? bo posnemal tistih, ki so po svetem Obhajilu še bolj ne- ctll 5 še bolj navtisnjeni, še bolj nataknjeni, kakor drugekrati. j v Ljubi bratje v Gospodu! ohranite si nauk od za- g erzan J a pred svetim Obhajilom, med svetim Obhajilom in po _ om Obhajilu prav dobro v spominu kakor kterega zmed J imenitniših naukov, ter se skerbno ravnajte po njem, kader a 1 pojdete k svetemu Obhajilu, da hote presveto rešnje Telo , e J prav pripravljeni in vredno prejemali svojim dušam v bla §or in zveličanje ! * jem 7 spodbudovanje, kako da moramo sveto Obhajilo pre- jU a 1 ' n kako zaderžati in obnašali se na dan svetega Ob- 1586 nam S ' UŽ ' nas ' e< ^ n j' zgled. Misijonske naznanile leta Obl ... s P® ro ® a jo> da so novospreobernjenci v Indiji dan svetega slo ^ 3 ' me *‘ za P ose bno praznični dan. In posebno vesel in Pobo^ en '* ilU ^ an P erve 8 a svetega Obhajila. Od neke ske h' 10 tnatero sporočajo , da je svojo ljubljeno hčerko prav je i D | ) °^ e bi a in ozaljšala, koder je bil napočil dan, o kterem jo j',? 6 3 pervikrat iti k svetemu Obhajilu, in po tem biig 0 7 ^ ar bev poslala. Med lem pa, ko je deklica v cerkvi PosnaH • P re J e * a sveto rešnje Telo, hitela je mati, da bi hišo |j Catn j Zl . a ‘ n olepšala, ter hčerkino spalnico ozaljšala s cvet- tem J" P°ltadila z dušečim kadilom. Kader deklica po sve- jej Sr v a J iIu domu pride, sprejela jo je mati prav prijazno, in P° t er ^° v °šoiIa, da danes v hišo pride kar nevesta Kristusova. a barčel v s P a l n ' c0 ? prijazno ozaljšano, pred domači P°stavr' S CVel * lcam ' olepšan, na kterega so bile goreče sveče J® ne ? in jo prav praznično opominja, naj tukaj v sveti «• Ivi. pogi. 44 698 - tihoti še posebno prav goreče zahvali Očeta nebeškega, in ^ z otročjim zaupanjem prednj poklada vse svoje potrebe. Bl a § a deklica je lepo vbogala svojo dobro mater, in je tudi res sp° min na prelepi obhajilni dan še dolgo in dolgo nad njo ra*°^ deval svoj dobrodeljni vspeh. — Razgledujmo se tudi mi na bogoljubnimi Indijanci in nad to pobožno deklico, ter si P rl zadevajmo na vso moč, da se za vsako sveto Obhajilo P 1 2 ^ pridno pripravljamo, sveto rešnje Telo prav pripravljen' vredni prejemamo, in vsak obhajilni dan posvečujemo kar p r ® imeniten, svet in prazničen dan. Amen. LIL keršanski nauk. Dobrote, ki jih dobivamo po prejemanj 11 svetega rešnje ga Telesa. 1. V ozir zakramenta presvetega rešnjega Telesa Obhajila sem vam dosihmalo razkazoval, da smo dolžni, v krat prejemati zakrament presvetega rešnjega Telesa, 'J 1 • tolikrat, kolikorkrat to zahteva kaka dolžnost ali pa naš dušni blagor. — Pripovedoval sem vam na dalje, kako da ramo prejemati zakrament sveto Obhajilo, ter vas poduc kako se moramo obnašati pred svetim Obhajilom, med sv r ^ Obhajilom in po svetem Obhajilu; in zadnjič sem ta skončal. v jd 2. Še pa mi je ostal za razlaganje tretji stave« • razlaga : - 699 HI. Dobrote, ki jih dobivamo po vred- Jjem prejemanju zakramenta svetega rešnjega I e ] e s a. Od teh dobrot bomo danes govorili. Toda dobrote, ki j'h po vrednem prejemanju zakramenta svetega rešnjega Te esa dobivamo, so tako obilne in tako imenitne, da je preslab člo- Ve ški jezik jih popisati in dopovedati do dobrega. Naj si toraj tu di še tolikanj prizadevam , popisal vam vender le do cela nikdar ne bom velikosti in obilnosti dobrot in milost, ki nam je Jezus pripravil y zakramentu svetega rešnjega Telesa. Kor pa morem, rad storim ; toraj poslušajte naj poprej dobrote, 1 j>h dobiva naša duša: , a ) Perva dobrota, ki jo dobiva iz vrednega prejemanja y rarne nta svetega rešnjega Telesa, je ta, da se z J e- te r ° m . n a 1 a n j k o s k 1 e n e m o i n z e d i n i m o. Od qli J „ ezn j ive zveze, ki jo imamo ž njim po vrednem svetem j„ 7. » g°vori Jezus sam, ter pravi: „Kdor jč moje meso, Pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. Kakor je tj .. e Poslal živi Oče, in jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi kteri mene je, živel zavoljo mene“. (Jan. 6, 57. 58.) p r j P a ° v sla nu vredno popisati to preimenitno zedinjenje! P r ide Velem 0 bha i ilu Kristus ne pride v nas stanovat tako, kakor e gost stanovat v kako hišo; temveč se zedini in sklene To mi la k° natanjčno, da, tako rekoč, ž njim eno postanemo. Obh nalanjČno ze( ^‘ n J en j e se zgodi s tim, da Kristusa pri svetem sp, ;Jj U Vz ‘ va| no kakor jed. Kader vžijemo kako jed, sklene Hnn!^ ^ FaV na l an j^ no z nami, in sicer tako natanjčno, se 0b ha .^ Pemen > c '° v meso ' n kri. Enaka je tudi s svetim kri g e ° m le *° Kristusovo se sklene z našim telesom, njegova d ušo • ZVez ® z našo kervjo in njegova duša se zedini z našo dela’r In S llm se z godi v nas spremenenje, ktero nas podobne ^ sf nost ZU ^ U ^ r ‘ stusu » ker se naše telo in naša kri udeležujeta ' e žtia n njCg0Ve S a ^ esa * n njegove kervi, in naša duša de- ima. P £ Stane prednost in popolnost, ki jih Kristusova duša ^atorno *• Datnre ® J e razloček med natorno in med božjo jedjo: J e mi *gnM, *• "f ne nadlezuje tako močno. Toraj pravi sveti Berna® 41 -' - 703 - „Ako nič več tako močno ne občutimo v nas navale jeze, nevoščljivosti, nečistosti, tega nikakor ne smemo pripisovati svoji lastni čednosti, temveč telesu in kervi Kristusovi; kajti vse to dela v nas naj svetejši zakrament". In kakor sveto Obhajilo hudo poželenje v nas zmanjšuje, ravno tako nas v dobrem poterduje, ter v nas budi in pomnožuje veselje in moč za vse dobro. Sveto Obhajilo neko nebeško luč po nas razlije, in ta luč nas razsvitljuje in napolnuje z nekim čudnim spoznanjem in znanjem zveličavnih resnic naše svete vere. Zdaj spoznamo , kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dobro in kaj hudo, kaj je Bogu dopadljivo in kaj mu ni dopadljivo, in ktera reč da nas zaderžuje in ktera pospešuje pri napredovanju v keršanski popolnomosti. Zdaj spoznamo vrednost keršanske duše in njenega zveličanja ; spo¬ znamo, kako sladko da je služiti Gospodu, in da je vse drugo nečimurno razun Boga ljubiti. To spoznanje nas priganja, da si prizadevamo, z božjo pomočjo tudi v djanju spolnovati to, kar smo spoznali za dobro jn prav. Lepo toraj govori sveti Ciprijan in pravi: „Kako imeniten je ta kelih, kako sveta je ta pijača, s tako pijačo, v kteri gremo Bogu naproti, navdu¬ šeni, pozabimo kaj je za nami, in se stegujemo po tem , kar je pred nami, ter nimamo umov za ta svet, marveč, razvesel¬ jevanja bogatinov prezirajoč, se križa oklenemo. . . Kdor od tega kruha jč , . . . nosi Kristusa v svojem sercu, v svojih mislih, in vselej so njegove besede in njegove djanja obernjene v čast njegovemu božjemu prebivalcu." Sveto Obhajilo nam je tudi še naj krep¬ kejše orožje zoper sovražnike našega zve¬ ličanja. — Ves svet je po besedah svetega Ciprijana bojišče, in naše življenje je vedna vojska. Naši sovražniki v tem boju so hudi duhovi, hudobni ljudje, in naše spačeno po- željenje, ki nam nadlego dela dan na dan. Dolgotrajen in trudapoln je ta boj in silno nevaren. Kaj nam je storiti, da ne obnerooremo v lem hudem boju ? Treba nam je terdnega orožja, treba pokrepčila. Jn to orožje in to pokrepčilo nam je sveto Obhajilo. Torej poje kralj David, rekoč: „Mizo si - 704 napravil pred mojim obličjem, njim nasproti, ki me nadl e ' gujejo". (Ps. 22 , 5.) In sveti Hironim pravi: »Nobena r e ® človeškega serca tako močno ne pokrepčuje zoper skušnj aV ® hudičeve, zoper hudobne zglede, zoper bliščobo in zapelji nečimurnost sveta, kakor ta kruh življenja". In res kje bili našli pervi krislijani tisto serčnost, s ktero so prem”#® 1 vse zalezovanje, po kterem bi jih bili premagalci radi pript®'' vili ob vero ? Kje bi bili dobili moč, da so polerpeli, volj 11 ® poterpeli naj strašnejše muke, ako bi te serčnosti in te n 10 ® 1 ne bi bili dobivali v svetem Obhajilu. »Serčni kakor levi 3 ® šli od svete mize", govori sveti Krizostom, »tako da so p re ® njimi trepetale cIo peklenske moči". S tim in unim nam ohranja sveto Obhajilo naše duhov”® življenje, nam ohranja posvečujočo gnado božjo. Sveto tl® hajilo pa c) posvečujočo gnado božjo v nas t u ^* pomnožuje. Da je to res, posname se že iz tega, ker J zakrament svetega rešnjega Telesa zakrament živih, in ® ^ zakrament živih to posebnost ima, da nam povišuje ali poion 0 žuje duhovno življenje ali posvečujočo gnado božjo. J eZ namreč k duši ne pride zastonj, ampak pride k njej in v da jo s svojo pričujočnostjo posveti, kakor tudi v hišo La za ^ jevo ni bil prišel zastonj, ampak je prišel, da je Lazarja j njegove sestre, Marto in Marijo v svoji pričujočnosti obdaro' z milostjo. Vredno sveto Obhajilo stori, da ima krislij an J e njem v 'obilniši meri dar žive vere, terdnega upanja in o° r nie ljubezni, in da je tem bolj pripraven služiti Bogu iz vse S duše. Kdor tedaj sveto Obhajilo vredno prejme, prejme * v oj® nji® 1 UUIMV* *&UVI IVUUJ UIVVO \J JU X % • j t IV/ I IVUUU JJi VJ*"- 0 v svoji duši čudno namnožitev božjega dopadanja, nadnat ^ lepote, notranje popolnamosti in prihodnjega veličastva v besih. Ako bi mogli gledati dušo , ktera se znajde v s ^ posvečujoče gnade božje, pred svetim Obhajilom, zavzeli nad njeno lepoto; in ako bi bili vidili tudi vso lepoto, * le koli vesoljna natora razkriva in ves svet razkazuje, z ® \ or nela bi vsa ta lepota pred lepoto take nedolžne duše, yU , zatamni berleča svetilnica pred solnčno svitlobo o belem d® - 705 - Ako bi pa io dušo gledali po vrednem svetem Obhajilu, skoraj 1 Me verjeli, da je to ravno tista duša, ktero smo gledali po- P re J; kajti njena lepota je zdaj v obilni meri pomnožena, in P°ninoženo tudi božje dopadanje nad njo. In kakor se je zdaj “»množilo božje dopadanje nad tako dušo, pomnožilo se je tudi veličastvo njenega stanovanja v nebesih, tako da bi zdaj, lo- f'. Vs j se iz tega sveta, prejela vse veličastnišo krono, kakor pa 1 jo bila prejela, ako bi bila pred svetim Obhajilom ta SVet zapustila. Sveto Obhajilo pa posvečujoče gnade božje ne povišuje v vsakem človeku v enaki meri, ampak jo po- m,1 ožuje v nekterem človeku v obilniši meri, v nekterem v j® a Mj obilni meri. Obilniše jo namnožuje tistemu človeku, ki °J pripravljen prejema sveto Obhajilo; manj pa jo namnožuje ha l* 1111 kristijanu ’ k ' ma «j pripravljen pristopi k svetemu Ob- " J!lu - Ako bi pa kristijan clo ne bil pripravljen, in bi ^vredno prejel sveto rešnje Telo, clo nobenega dobička bi imel iz svetega Obhajila, ampak še clo škodo , ter greh, . fj l ro P. Jezus bi zastonj prišel prebivat v njegovo dušo, . . J e zastonj prišel v hišo nevošljivih , nepoboljšljivih fa« rizejev. g j Vredno sveto Obhajilo nam daje z a- i n 9 v o ° ast itljivega vstajenja na sodnji dan sam ZaSt - aV0 ve ® ne 8' a življenjavnebesih. Jezus živi' ^ raV '. : »^ or j^ moje meso, in pije mojo kri, ima večno Dv^ 6 v.’ ' n j az f a b°m obudil poslednji dan". (Jan. 6, 55.) jeni reC1 nam ®- rislus s temi besedami obeta, častitljivo vsta- 2a v 8 S0( ^ n j' ^ an ’ ' n večno življenje, večno veselje v nebesih, svet ° eaVe re °* 'mamo poroka, imamo zastavo v vrednem ako 6 ” 1 ^hajilu. To pa veste da je varno naše premoženje, tudi !™ a . mo zan i zastavo pri svojih dolžnikih. Ravno tako je lj en - 13 ^ vare n svojega častitljivega vstajenja in večnega živ— svete’ ^ |* ezusa Kristusa vredno prejme v zakramentu pre- in v [ . re šnjeg-a Telesa, se ž njim sklene z zavezo ljubezni, Tab čl ZaVezi ' ij°i )ezn i stanoviten ostane do konca življenja. 'canja. ze na tem svetu okuša nekoliko nebeškega zve- Zveličanje izvoljenih namreč obstoji v tem , da Boga 706 - gledajo in vživajo ; tak človek pri svetem Obhajilu vživa tiste? 9 Boga, kterega vživajo izvoljeni v nebesih, s tim razločkom, ^ a ga tukaj na zemlji vživa v podobi kruha, tam v nebesih P a ga vživajo izvoljeni v nebeškem veličastvu; tukaj na zeffllj 1 mu ta nebeški kruh lakoto popolnoma ne vtolaži in žeje n® vgasi, ker je kmalo po svetem Obhajilu spet lačen in žeje 11 te nebeške hrane , v nebesih pa je izvoljenim duša po t eB ’ vživanju popolnoma nasitena in napojena, ter vsa vtopljena v nebeški sladkosti. Te so tedaj tiste imenitne dobrote, ki jih iz vredneg 8 svetega Obhajila zajema naša duša. 3. Sveto Obhajilo pa je blagodarno tudi za naše telo lB našo časno srečo, ter našemu telesu pripravlja čas t i 11 j i ^ 0 vstajenj e na sodnji dan, mu marsikterikrat ohranja življenj®’ poskerbi zdravje, in daje našim delom in opravilom s 1 ’ 6 '’ cen pospeh. Od častitljivega vstajenja na sodnji d8° smo ravno kar govorili. Kristus sam ga obeta , in za priterdujejo sveti cerkveni učeniki. Med drugimi veli sveti J er . nej: „Kako bi neki zamogle naše telesa za vekomaj strohne , kako bi te naše telesa , nahranjene z mesom Jezusa Kristai in napojene ž njegovo kervjo, ne vstale v večno življenje ? ^ mar ni Jezus Kristus vstajenje in življenje ? S tim, da se n ®. beški zveličar po svetem zakramentu altarja zedini z na sl telesi, položi vanje kali za življenje in za veličastvo; 09 G ogenj, tleč pod pepelom, kteri ogenj bo enkrat v njih p°^> vse kar je nečistega, kar je po grehu vanje prišlo. On ca ^ le trobentnega znamnja poslednje sodbe, da bo v enem fre ^ nutelju spremenil telesa pravičnih, ter jih podobne naredil SV° jemu častitljivemu telesu 1 *. Kdo ve, kolikokrat nam Bog življenje obra n |^ ravno zavoljo svetega Obhajila, ter nas 0 varuje nagle, neprevidene smerti. O tem glejte zgled , k' ». pripoveduje poleg drugih tudi sveti Gregor. V gerški cer je bila in je še navada, da pri sveti maši ne rabijo opresn e » ’ - 707 - es kvašenega kruha, ampak se poslužijo navadnega skvašenega ^fuha; i n s takim so obhajali ludi vernike. Drobtinice pa, in , r J® ostalo takega posvečenega kruha so vživati dajali malim lar Jčm, kteri so bili prav pobožnega življenja. Prigodilo se ..P a nekega dne, da se tim fantičem pridruži tudi nek judov- nU ’ s ‘ n Juda steklarja ali glažarja , in je ž njimi vred “ a jan bil. Ker se je pa pri tem nekoliko pomudil, prišel Pozneje domu, kakor druge dni. Oče ga vprašuje, kje da nn, in fantič mu pove, da je bil v cerkvi kristijanov, in da s 0n< ^ z drugimi fantiči vred jedel posvečenega kruha. Oče v tem tako silno razjezi, da fantiča zgrabi, zveže in verže plavš, ter razbeljeno glažurno peč, in vrata zapre. Mati o nic ni vedela ; ko tedaj fantiča pogreši, išče ga, sklicuje, mestu za njim poprašuje; pa vse zastonj. Ko ga hod^ ne najde, joka in žaluje, in vsa prepadena sem ter tje z |P° pohištvu, ter na glas in po imenu sklicuje svojega spet 6ne .^ a sina ’ &' e j ’ k° tretji dan pride blizo peči, in sil :!° ™ enu sklicuje svojega ljubljenega sina, oglasi se jej peči. Mati osupne in ostermi, po tem pa gre, ter peč in zdaj zagleda svojega sina v sredi ognja zdravega v tem P° vsem ted s ■ v f 1(1 veselega in popolnoma nepoškodovanega. Ko ga vprašuje, k| i° mu je v tem prestrašnem ognju življenje ohranil, fantič P° Ve , da je prelepa gospa v škerlatnem plajšču k njemu pris a, a ?enj krog njega gasila, in mu, kader je lačen bil, jesti nosila. a to čudo sta obadva, mati in sin, prestopila v katoliško cer- ev 'i očeta pa, ki se spreoberniti ni hotel, dal je cesar Justin a ^°r otrokomorca kol J natakniti. postrahovati in umorili, ter na poojstren . — an,mi, - Od zveličanega Miklavža Flijskega (von der tltl M pripovedujejo, da dvajset celih let ni ničesar drugega v žival, razun zakrament presvetega rešnjega Telesa. a 0 16 tedaj sveto Obhajilo tu in tam kteremu že življenje ohranilo. n Vredno sveto Obhajilo je že tudi" marsikomu zdra vje P 0 s k e r b e 1 o in uterdilo. Od svetega Gregorija kocijan- ki je leta 389. umeri, beremo, da je zakrament svetega asn jega Telesa marsikterikrat novo moč dajal ludi njegove telesa - - Sveta Katarina Stenska je bila o takih dnev-h, o 708 kterih ni bila pri svetem Obhajilu, oslabela tako močno, d® i e bilo viditi, kakor da jej bi bilo zdajci umreti. Kakor hitro P a je prejela sveto rešnje Telo, pri tej priči se jej je moč p 0 " vernila. — Sveta Roza Limanska je po svetem Obhajilu dobiva toliko moč, da se je kar vidoma okrepčala po svetem Obhaja®’ kader je bila po ojstrem postu, obilnem pri tergo vanju spanj® "j po drugih ojstrih pokorilih že tako močno oslabela, da je kom a J v cerkev prišla, in že komaj dihala. — Ni še ravno dolg 0 ’ od kar je bila neka zares pobožna devica obolela za hu pljučno boleznijo, ktera jo je bila vsa izsušila. V svoji dolg' in hudi bolezni pa je bila res nenavadno poterpežljiva; in ted®) so jo tudi vsak teden obhajali, ker je prav močno hrepe n ° po svetem Obhajilu. Nekega dne pa je bila po dolgem ležanj že tako slaba, da je komaj še gibala z roko. Ali glej, ko J obhajajo, čutila se je prečudno pokrepčano, tako da je mišiH ’ da jo je že zapustila vsa bolezen. In je tudi res iz p<® sfo j se vzdignila, ter po hiši hodila, in ni bilo treba, da bi jo k podpiral. In kaka dva ali tri dni se je prav dobro počno ^ vendar se jej zdravje ni popolnoma povernilo. Bolezen j° jej j e sP spet poderla; toda po vsakem svetem Obhajilu se } ^j j- na boljše obernilo, in jej spet odleglo za kakih par dni. je terpelo nekoliko časa, dokler ni mirno in sladko v Gosp 0011 zaspala. — Take in enake dogodbe, ki so se tu in tam kte ' rikrat dogodile , spričujejo, da sveto Obhajilo včasih zdra v J e ohranja, zdravje dodeli. Tudi so take prigodbe res prav P 1 ’ 1 ,, pravne, poterditi nam vero, da bo Jezus, ki se tukaj na zemj! pri svetem Obhajilu z nami tako natanjčno zedini, nas enkrat ob vstajenju teles deležne storil veličastva svojega stilljivega telesa, ter nas častitljivo spremenjene obudil p°^ fi dnji dan. Vredno sveto Obhajilo daje tudi vsakdanjim delom in opravilom srečen P s p eh in srečen izid. Posebno srečo zavoljo sv^ e ^. Obhajila je imel Španski kralj Ramir in njegova vojska. ^ je namreč hud boj s Saraceni ali Turki, pa je bil v boju nesrečen. Moral je pred sovražniki bežati, ter se v b r,n - 709 - ^»afcniti. Po no6i v spanju pa se mu prikaže sveti apostelj a k°b, Spanjske dežele poseben pomočnik, ter mu obeta zmago na d sovražniki, ako se bodo on in njegovi vojščaki prav pri¬ pravljali za sveto Obhajilo, in vredno prejeli zakrament pre¬ detega Telesa. To se tudi res zgodi. Kralj Ramir pristopi * veliko pobožnostjo k svetemu Obhajilu, in za njim vsa njegova ^ojska. Po svetem Obhajilu pa se veržejo nad sovražnika, 1' serčno zgrabijo, srečno premagajo, ter pobijejo kakih sedem- e set tisučev. — O kristijan ! morda še sam nisi prav opazil, . si tudi ti marsikterikrat že ravno zavoljo svetega Obhajila Ime J tem večo srečo in vidni božji blagoslov pri vsakdanjih Sv ojih delih in opravilih. 4’ Neizrečeno velike in nedopovedljive so dobrote, ki jih jedno sveto Obhajilo človeku daje za dušo in telo. Poprej in j Vezt ^ e na ne ^ u P re stel, prejden bi dopovedal vse milosti dobrote, ki jih zakrament svetega rešnjega Telesa daje ti- ki ga vredno prejemajo. Popisoval sem vam le nektere ttiea posebniših in imenitniših. Vredno sveto Obhajilo nas z n ezusom na tanjko sklene in zedini. Vredno sveto Obhajilo 111 ohranja in obvaruje dušno življenje, obvaruje in ohranja Sm SVeČ ?j° Č0 gn^o božjo, ter nas majhnih grehov očiščuje, dob grehov varuje, hudo nagnjenje v nas kroti, nas v rem poživlja in poterduje, in nam v roko daje naj krepkejše ha' i 6 Z0 P er sovražnike našega zveličanja. Vredno sveto Ob- p 0 ' 0 tudi posvečujočo gnado božjo v nas pomnožuje, da jo hai'] SVetem Obhajilu v obilniši meri imamo. Vredno sveto Ob- j, a ,° nam daje zastavo častitljivega vstajenja na sodnji dan in 1)ain av ° Ve onega, življenja v nebesih. In kakor za dušo, daje dob r dno svel ° Obhajilo tudi za telo preimenitne dari in s odn" V ter P ri P rav 'ja našemu telesu častitljivo vstajenje na s kerb‘ • 5 mu mars ikterikrat clo življenje ohrani, zdravje po- Speh ’ ‘ n na šim časnim delom in opravkom daje srečen po- preje • * ’ n pogostoma, pa vselej prav pripravljeni stali Ptt! 0 ^ P resvet ' za krament, da bomo tudi mi deležni po¬ lil tel ,S i • m 0° s I in dobrot, ki jih ta sveti zakrament za dušo 0 0 j e onim, ki ga vredno prejemajo. Amen, 710 Lili. keršanski nauk. Od svete Popotnice; — od duhovneg hajila, — in od nepridnega Obhajila a Ob' 1. Zadnjič sem yam pravil, kterih dobrot deležen f>° stane kristijan, ki vredno prejema zakrament svetega re ® n j e £ a Telesa. — S tim je bil nauk od zakramenta svetega rešnjV Telesa sicer skončan ; vendar pa, da od vsake reči, ta pr eS zakrament zadevajoče, kaj v misel vzamemo, naj dodam nekoliko besedi od svete Popotnice, odduhovn®# Obhajila, od nepridnega ali nerodovitn®& Obhajila in od nevrednega Obhajila. a t a 2. Naj poprej naj vam tedaj kaj povem od s v Popotnice. Od donašanja svetega rešnjega Telesa k nevarno kristijanom na dom je bilo nekoliko opomnjenega že o ^ priložnosti, o kteri je bilo povedano, ktere posledice da izhajajo in izpeljujejo iz Jezusove resnične pričujočnosti v t kramentu svetega rešnjega Telesa. Temu, kar je bilo t a povedanega, dodajam le še to le: Sveta Popotnica se zakrament presvetega re ® rl ^ a0 Telesa imenuje takrat, kader ž njim obhajamo bolnika, ° eV j, 0 ^ obolelega ali za smert bolnega. Vredno prejemanje sV . e ^ e va, potnice je bolniku pri bolečinah, ki mu jih bolezen P rlZ8 ne jŠi naj boljše hladilo in pokrepčilo, v smertnem boju naj škit in naj krepkejše orožje, in na polu v večnost naj va .. j e spremstvo ali spremljevalstvo : V sveti Popotnici namr* - 'Tli - dobrotljivsi in vsegamogočni Jezus sam, ki ga bolnik pre- jema kar popotnico, in ki pride bolniku na pomoč v njegovih smertnih težavah. To je že njega dni napovedoval kraljevi P r erok David , ter zagotovljal bolniku, rekoč: »Gospod mu a j e pomoč na bolniški postelji, in oberne (v dobro) njegovo ež anje v njegovi bolezni". (Ps. 40, 4.) In sveti Paškazij P rav ‘: »Jezus nam je hrano svoje neumerljivosti dal v ta na- ® en ) da se nam smerti nič več ni treba bati". Sveta cerkev Sa ma svojo vero v čudodelno moč svete Popotnice lepo na z nanje daje z molitvami in svetimi obredi, ki jih je vpeljala me d prenašanjem in delenjem svete Popotnice. Kader ima a mreč kak bolnik previden biti s sveto Popotnico, daje se v r nu z zvonom znamnje, in verniki se v cerkvi zbero, da POcaste in molijo najsvetejši zakrament. Kader je mašnik iz z je hišice ali tabernakeljna vzel sveto hostijo, in ž njo bla- s slovil zbrane vernike, nese jo razoglav med molitevjo v tj'] 8 ” ,k°} n ‘kovo. Strežej pred njim nosi gorečo svečo v sve- ^ ici, in grede večkrat pozvončka z zvončkom v znamnje, j . Se z daj na potu do bolnika znajde Jezus Kristus, prava c > dobri pastir, naš Gospod in naš Bog, in da naj vsi, ki ncek slišijo, in čas in priložnost imajo, pridejo in sprem¬ il. ^ ezusa . kolnika. Do bolnikove hiše dospevši blagos- in J? spremljajoče vernike s svetim rešnjim Telesom, bodi Telo* V ^ 0ft ' ^ at * 1^, 12.) Mašnik postavi zdaj sveto rešnje Za na mizo, z belim pertičem čedno pogernjeno. Na mizi (j Ve SVet ‘ m re šnjim Telesom stoji britka martra v sredi med u,j a ?°rečima svečama. Kader je sveto rešnje Telo na Ž nj 0 a, 0 z p) vzame mašnik blagoslovljeno vodo , ter poškropi born ?°l nika * n reče: »Pokropi me, Gospod, z hisopom, in s e iijg C1Sčen ’ °P eri me 5 > n bolj bom bel, kakor sneg. Usmili in gj ’ °, po svoji veliki milosti, čast bodi Bogu Očetu nu , ln svetemu Duhu, kakor je bila o začetku, in zdaj, in stopivši v sobo, y kteri leži bolnik, reče mašnik: »Mir , te i hiši". In strežej odgovori: »In vsem, ki v nj njej hiz°p J 0 ’ ln . na veke vekov. Amen. Pokropi me, Gospod, z Sneg« rp ln kom očiščen ; operi me, in bolj bom bel, kakor IPs. 50, 9,) p} a dalje moli mašnik s strežejem vred : - 712 „Naša pomoč je v imenu Gospodovem", — „ki je vstv 01 ' 1 nebo in zemljo", — „Gospod , usliši mojo molitev". — »; moje vpitje naj pride do tebe". — „Gospod z vami", —■ » l " - vS 0 ' s tvojim duhom". — „MoIimo. Usliši nas, sveti Gospod, gamogočni Oče, večni Bog: in blagovoli poslati svojega S ve ." tega angela iz nebes, ki bo varoval, blagroval, v zavetj 11 imel, obiskoval in branil vse prebivalce v tem stanovanju- \ Kristusu Gospodu našem". — „Amen". Po tem, ko se r bolnik spovedal, in mu je mašnik dobrote svetega Obhaj 1 ‘ živo pred oči postavil, obmoli strežej „Konfiteor“ ali očito 0 spoved, mašnik pa tiste dve molitvici pred obhajanjem nava 0 in zdaj vzame v roke sveto rešnje Telo, in proti bom 1 obernjen reče: „Glej! Jagnje božje, ktero odjamlje g re _ sveta. Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streh 0 ’ ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša". K a je trikrat izgovoril te poslednje besede, poda sveto res J Telo bolniku, rekoč: „Sprejmi, brat (sestra), popotnico T 0 * 0 Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki te bo obvaroval hudoba 0 ^ sovražnika, in te pripeljal v večno življenje. Amen." P° sV ^ tem Obhajilu moli mašnik: „Gospod z vami". — „In S ^ V ° jim duhom". — „Molimo. Sveti Gospod, vsegamogočni ” ’ večni Bog, zaupljivo te prosimo, da bi našemu obhajan 0 bratu (naši obhajani sestri) presveto Telo Gospoda na: ^ Jezusa Kristusa, tvojega Sina, na telesu in na duši zaleg 10 večno zdravilo: kteri živiš in kraljuješ v edinosti sv 0 Duha na vse veke vekov". ,Amen". Tako se bolnikom deli sveta Popotnica. Ljubi kristijan ! kader nevarno oboliš, ne obotavljaj kratko in malo kar nič, ampak se nemudoma pripravlja j | vredno pripravi, da prejmeš najsvetejši zakrament, da P re J^ 0 „ ' sveto Popotnico. Za svojo vbogo dušo res nič boljšega ^ riti nisi v stanu. Ker se pa tudi tebi vtegne prigodit’ ’^ er t se je že mnrsikleremu drugemu prigodilo , da bi te ali 9 prehitela ali kaka druga nesreča zadela, in bi svetega /f ^ Telesa ne mogel prejeti kar popotnico o svoji ločitvi sveta, prejemaj že zdaj, dokler si še terden in zdrav , 71B - |_esnje Telo kar popotnico. Kako pa to? Glej, tako le: . er se k svetemu Obhajilu ravnaš, misli si, da ti je smert * e Za petami, in da posihmalo nič več ne boš prejemal sve- . rešnjega Telesa ; in tedaj ga prejmi s toliko pobožnostjo d toliko gorečnostjo, kakor bi ga res zadnjikrat prejemal v v jenju. Ako ge g takimi svetimi Obhajili pripravljaš za in V °j° smertno uro, obljubim, da ti bo Gospod Bog milostljiv uro USm '^ en ’ ' n ll bo dodelil, da hoš tudi na svojo skrajno prejel zakrament presvetega rešnjega Telesa kar popotnico. 0 bi se pa vendar le primerilo, da bi zavoljo enega ali gega zaderžka ne mogel prejeti svete Popotnice, te bo vsemu u vkljub zavoljo tvojih vrednih svetih Obhajil in zavoljo ti . r ? Ce ^ a hrepenenja po sveti Popotnici deležnega storil ravno r ® 1 tolažil in milost, ki bi jih bil deležen postal, ako bi bil ^ Sn .i6no prejel sveto Popotnico. — Kako močno dopadljivo ^hlT ho človek tako hrepeni po sveti Popotnici, T a ° P° snara emo iz življenja svete device Julijane Falkonivske. jjj Sveta devica je na smerlni postelji ležala; ker pa ničesa Sy v želodcu obderžati, tudi ni mogla zakramenta pre- re - e ^ rešnjega Telesa prejeti, in vendar Julijana po nobeni žato ni la h° močno hrepenela, kakor po sveti Popotnici. Ravno ter ^ P ro siIa mašnika, da bi jej sveto rešnje Telo prinesel, boi Položil stija na serce. To se zgodi; ali glej, kader se sveta —"'ja sercu približa, zgine pri tej priči, in ^jj ana Se , S ^^ ^smehlja in v Gospodu zaspi. Kader so pa Ju ljamno devis e *° za sprevod ali pogreb pripravljali, zapazili so na per ob levi strani vtisnjeno podobo svete hostije; m iz tega čudeža 80 sklenili, kako velike gnade da je sveta Julijana deležna P°slala zavoljo njenega gorečega hrepenenja po sveti Popotnici. n 3. Zdaj naj vam tudi še kaj povem od duhovne e a Obhajila. Uj °d duhovnega Obhajila je bilo že govorjeno takra , ml V e bi,a ramlagani sveta maša, in pri svet, masi Obhajdn o^stiikovo in za ,| m obhajilo vernikov. Od tega razlaganja nekoliko tukaj ponovim, nekoliko pa mu pristavim. *wi. 'VI*- poji. 45 714 - Kaj je tedaj duhovno Obhajilo, in v če® obstoji? Duhovno Obhajilo obstoji v močnih, gorečih željah, ^ e ' zusa Kristusa v podobi kruha prejeti ž njegovo milostjo vre , obstoji tudi v resnični, stanovitni volji znebiti se vsega, človek od svetega Obhajila zaderžuje, in si pridobiti vse, čeS je treba k vrednemu prejemanju svetega rešnjega Telesa. P tedaj iz serca želi, Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Te* 0 prejeti, s tim namenom, da bi se ž njim, svojim Zveličarje®’ sklenil in zedinil, od njega obilno dobrot in milost prejel, Dr govega duha poln postal, in mu posihtnalo tem zvestejši slu® > tak kristijan je v duhu obhajan. Duhovno Obhajilo zamore kristijan vselej p f e j c * ^ ’ kader koli hoče in kolikorkrat kolibo 0 ,j tudi na eden dan lahko po večkrat; in pobožni ljudje go ^ res prejemajo prav pogostoma. Sveta Agata, s priimkom Križa, ga je prejemala clo po dvestokrat na dan. Dudo O bhajilo zamore kristijan prejeti ali v cerkvi ali doma, Kj erI si je. Se znajdeš doma, ljubi kristijan! je sosebno primm da se po duhovnem Obhajilu z Jezusom skleneš zvečer r spraševanju vesti, prejden se podaš na počitek; ravno 1 kader se znajdeš v nevarni bolezni, in ti bolezen brani, T ^ nično prejeti zakrament svetega rešnjega Telesa. Se zna ^ (l)0 na polju ali kje drugej ter slišiš k maši pozvoniti; greš m cerkve, pa nimaš priložnosti, vanjo stopiti, in Jezusa P°^ a ^ e , zamoreš se po duhovnem Obhajilu z Jezusom združiti in s niti. Se pripravljaš za sveto Obhajilo, obudi v svojem 8 ^ želje po svetem rešnjem Telesu, ter se obhajaj poprej z hovnim Obhajilom, prejden se obhajaš s resničnim kajti »sveta lakota je potrebna do tega nebeškega kruha«, \ sveti Avguštin. Kader stopiš v cerkev, in Jezusa p°° astl * najsvetejsem zakramentu, skleni in zedini se ž njim po ^°\ nem Obhajilu. Sosebno pa, kader vidiš druge kristijane > u svetemu Obhajilu, in ti takrat ne greš k svetemu Obhajil 0 ’ kader se pri sveti maši znajdeš, vselej obhajaj se z duho^D 715 - Obhajilom, da boš deležen poslal daritve svete maše, ktere bi brez duhovnega Obhajila deležen ne postal. Duhovno Obhajilo je neizrečeno koristno, pa tudi potrebno. Duhovno Obhajilo nam po nauku svetih cer¬ kvenih učenikov ne deli dosti manj milost in dobrot, kakor resnično Obhajilo. Bogoljubni devici Joani od Križa je rekel nekega dne sam usmiljeni Jezus: Kolikorkoli se po duhovno obhajaš, vsegdar ti delim kako gnado, ktera je nekama podobna tisti gnadi, ki ti jo dajem pri resničnem Obhajilu*. In blaženi Pavlini Mareska se je Zveličar nekega dne prikazal, jej po¬ kazal dve dragi posodi, eno zlato, drugo sreberno, ter jej rekel: »Glej, ljuba hči 1 v tej zlati posodi hranim resnične Obhajila, v sreberni pa hranim duhovne Obhajila*. Duhovno Obhajilo je tedaj res koristno, ter nam je studenec obilnih božjih milost in dobrot. Duhovno Obhajilo nam namnožuje božje dopadanje in nam vnema v sercu ljubezen do Boga. Duhovno Obhajilo nam kroti hudo poželenje, in n3m požiga in pokončuje v sercu ljubezen do nečimurnih, posvetnih reči. Duhovno Obhajilo nas dela zmerom bolj previdene zoper zalezovanje hudega duha, zapeljivega sveta in grešnega poželenja, in zmerom bolj pri¬ pravne nareja za vse dobro. Duhovno Obhajilo nas vedno spominja našega imenitnega poklica, našega imenitnega cilj in konca, ki obstoji v večnem zedinjenju z našim nebeškim že¬ ninom v nebesih. Duhovno Obhajilo je ob enem tudi še naj lepše pripravljanje za resnično sveto Obhajilo. Duhovno Ob¬ hajilo pa ni le samo koristno, ampak je tudi potrebno. Duhovno Obhajilo je potrebno, ker brez tega tudi Obhajilo v djanju ali resnično Obhajilo tečno in koristno ni. Kdor namreč iz serca no zeli, Jezusa v zakramentu svetega rešnjega Telesa prejeli ž njim se združiti, njegovo milost prejeti, njegovega duha poln biti, mu zvesto služiti; ne bo ga tudi vredno prejel, kader bo sveto Obhajilo prejemal. Duhovno Obhajilo je tudi v zveličanje neobhodno potrebno vsakemu odraščenemu človeku; zakaj ako hoče odraščenec v nebesa priti, mora imeti duha Kristusovega, mora po Kristusovo mislili, želeti, govoriti, de¬ lati in ravnati; Kristusov duh ga mora vodili. Toraj pravi 45 * - 716 - sveti apostelj Pavl: »če pa kdo Kristusovega duha nima, ®! njegov ;* nasproti pa pravi: »Ktere koli Duh božji vodi? so otroci božji*. (Rimlj. 8, 9. 13.) Tega Kristusovega du pa po duhovnem Obhajilu prejemamo. — Vidite tedaj, dobro in kako potrebno je, obhajati se z duhovnim Obhajil® Kdor se v duhu obhaja, še clo več milost prejme, kakor ko ves mlačen in brez prave pobožnosti k božji mizi prisl®?’' To resnico so pač prav dobro spoznali vsi bogoljubni lj u ®^ ter so se prav dostikrat obhajali z duhovnim Obhajilom , s ° sebno takrat, kader jim ni bilo mogoče, v djanju prejeti sv® Obhajilo. Nad Balduina, brata Tulužkega kneza Rajmunda *’ plane po noči tolovajska druhal, ter ga zveže, in seboj odp e ‘J ( . Cela dva dni mu ničesa ne dajo jesti, ker jim nihotel od pr in izročiti enega svojih gradov. Ker vidi, da mu gre za 81 ljenje, prosi, da bi mu šli po duhovnika. Mašnik P r ’^ e, ..u Balduin opravi svojo spoved, ter želi tudi še svetega Obhaj)^ Mašnik res prinese sveto rešnje Telo, ravno, ko dotik P 1 ride razdivjan ropar, kteri preklinjevaje brani, karkoli si bodi J ali piti dati Balduinu, dokler bi iz zapora ne spustil ne esl‘ keg* drugega roparja , ki ga je Balduin pripertega imel. K° duin to vidi, zgrozi se, in reče : »Neusmiljeni človek ! saj ne * htevam telesne jedi, marveč le telo in kri našega Gosp Jezusa Kristusa, ki je nebeška jed naših duš*. Ker 10 tudi tega nikar ne privolijo, reče : »Ker tedaj ne smem vati te nebeške jedi, mi vsaj dovolite, da se mi p £ In kader mu mašnik pokaže sveto rešnje Telo, moli g a duin pray pobožno, serčno želeč, da bi ga smel resnico Pv'^ In tako so te serčne želje po svetem Obhajilu pri bogolj® .| 0 knezu Balduinu nadomestovale resnično Obhajilo, ter On J fljl v djanju. Kmalo na to ga neusmiljeni roparji obesij 0 drevo. kri' in lolažepoln sosebno za ,1/' T. obhaJal ' za " 10re i ovese Jl'tili posebnih okoliščin • briatijane, kleri zavoljo k' bnjiln" in za V J ° bodili k svetem" » J , “’ “ za 1,8,6 > kl 8 « v Pokori žive, i„ j ih spovednik' - 717 - ne morejo spustiti k svetemu Obhajilu; in za tiste, kterim bo- lezen brani v djanju prejemati sveto rešnje Telo. Radi se ledaj tudi vi, ljubi moji! obhajajte z duhovnim Obhajilom. In d 0 bote tem lagleje in tem bolje opravili to sveto opravilo, v Poljem vam v zgled svetega Alfonza Liguorijana, ki se je lak « le obhajal z duhovnim Obhajilom. Rekel je: „0 moj Jezus! verujem, da si v presvetem zakramentu resnično in h >stevno pričujoč; ljubim te iz vsega svojega serca, čez vse; in ker te ljubim, mi je žal, da sem te žalil s svojimi grehi, P r ’di v mojo dušo, ki po tebi hrepeni. O moja Ljubezen, °klen kdai i ”•] ' ~~ ~ —° J 7 1 " ^ J ločil od tebe ft . Tako recite tudi vi, ljubi moji! ali pa, 5 še krajši, zdihnite prav iz serca za svetim Bernardom, t0c •’ »Kristus, bodi moja jed ; in jaz hočem tvoja jed biti \ u a 4. Povedati pa vam moram še kaj od nepridnega 1 “erodovitnega Obhajila. ] a 7 U( *‘ °d nepridnega Obhajila je že beseda tekla pri raz- v gan iu svete maše; ne bo nam toraj treba v njem dosti več misel jemati. Zadosti bo, da vam na kratko povem, v čem nepridno Obhajilo obstoji, kaj da škoduje, in kako da se J e treba varovati. re» ^ e P r ’dno ali nerodovitno Obhajilo je tisto Obhajilo, kte- c ]q Kristijan prejme premalo pripravljen, in toraj le malo ali 0 ko 'h- 3 ne P re J me g 1,a d® ali milosti božje, ktero bi bil prejel, r ešn‘ ' ^ P rav Pripravljen prejemal zakrament presvetega kaiil Talesa. Da je v marsikterem kristijanu sveto Ob¬ od m'- - Z dušnega sadu in prida, so deloma krivi ostanki že Prizad Cen ^ Smertn 'k grehov, kterih ostankov odpraviti si ne Š e eva ’ so °d druge strani krivi mali grehi, do kterih ima noče erom nekako ljubezen , in jih toraj noče zapustiti, jim Obha"l ° V0 i e na dalje k rivo slabo pripravljanje za sveto kožnostj’ ^ at ^ er Kristijan k božji mizi pristopi brez prave po- PresvV’ ^ FeZ £ ore ° e ljubezni in brez svete lakote in žeje do iti l e , e ^ a rešnjega Telesa, pristopi v nekaki dušni mlačnosti °J iz navade; je krivo vse, kar v kristijanu pobožnost . em se te, in se ti vsega darujem; ne dopuščaj, da bi se 718 in ljubezen do Boga pomanjšuje. Nepridnega ali nerodovitni 9 Obhajila tedaj kristijan ne prejme takrat, kader s kakim smer 1 ' nim grehom na vesti pristopi k svetemu Obhajilu , kajti tak« Obhajilo ne bi bilo nepridno Obhajilo, temveč bi bilo nevredn 0 Obhajilo. Nepridno Obhajilo prejme kristijan le takrat, kader ga prejema brez potrebnega pripravljanja, prejema v duši" mlačnosti. Nepridno Obhajilo ni sicer pogubljivo, kakor nevredn 0 Obhajilo, s kterim človek samemu sebi pogubljenje na gl®^ 0 nakopava; vendar je pa tudi nepridno ali nerodovitno Obhaj' 10 škodljivo, ker kristijan po takem nepridnem Obhajilu ne f re ' jema milosti, kakoršno bi prejel, ko bi z vrednim pripravlj 311 ' jem pristopil k svetemu Obhajilu. Nepridno ali nerodovitj 10 Obhajilo je škodljivo tudi zato, ker nepridno Obhajilo človek v nevredno Obhajilo pripravlja, da skor sam ne ve kd®J* Ravno zavoljo tega sveti Krizostom goreče opominja verni® ’ naj nikdar no hodijo k božji mizi z mlačnim sercem, 3n, P a hodijo naj vselej vsi v ljubezni goreči k svetemu Obhajilu. Preljubi kristijani! ako se hočemo obvarovati neprid®^ in nerodovitnih Obhajil, in ako hočemo gnad zakramenta sv® tega rešnjega Telesa v obilni meri deležni postati, pripravljaj ^ se za sveto Obhajilo vselej prav lepo. Razgledujmo se n pervimi kristijani, ki so se za sveto Obhajilo vselej prav pripravljali, pa tudi po vsakem svetem Obhajilu bili navdahnje^ s toliko sveto serčnostjo, da so kakor levi serčni šli med vernike, in se radovoljno v smert dali za sveto vero J ezuS0 Prizadevajmo si, zatirati v sebi ostanke svojih poprejšnih %^ hov in slabost, ki so nam po njih še ostale, in si dušo z« 11 . e bolj in bolj čistiti od njih. Prizadevajmo si, majhne 8 j. zmirom bolj opuščati, se vsakdanjih pomotlejev zmerom izogibati, sosebno tistega , ki nam naj večo nadlego del®> . v kterega naj večkrat pademo. Prizadevajmo si zmirom goreče želje po svetem Obhajilu v svojem sercu buditi, ‘ ^ hočemo zadobiti obilnost gnad. „Da se obilen blagosl° v svetega Obhajila zadobiva, treba je goreče želje, Jezusa 1 ^ jeti, da ga zamoreš zmerom bolj ljubiti*, pravi sveti A - 719 Ligorijan. Temu pristavljam, kar pravi sveti PračišekSalezijan: „V ljubezni se mora prejemati tisti, ki se nam je iz ljubezni daroval^, kosimo Jezusa pomoči, da bomo ž njegovo pomočjo k svetemu Obhajilu pristopili vselej s takimi gorečimi željami in s toliko ljubeznijo do njega, kakor njegovi zvesti prijatli vselej pristo¬ pijo k angeljski mizi. Pri vsem pa ravnajmo po vodilu svojega Modrega spovednika, da ne bomo opravljali nerodovitnih Ob- bajil, ampak da bomo vsigdar opravljali vredne in dobre Ob- hujila našim neumerjočim dušam v blagor in zveličanje. Amen. LIV. keršanski nauk. Od nevrednega Obhajila. n 1. Govoril sem v zadnjem keršanskem nauku od svete ^potnice, od duhovnega Obhajila in od nepi dnega J 1 • Sveta Popotnica, sem pravil, se zakrament presvetega resnje^a Te >esa imenme takrat, kader ž njim obhajamo bolnika, za sme rt obolelega ; i n sem vam obširniše popisoval, kako se preši 1 bo 'nik s sveto Popotnico. - Duhovno Obhajilo, sem rekel, obstoji v gorečih željah, Jezusa v podobi kruha prejeti z nje¬ govo milostjo vred«; in sem vam pravil, da se zamoremo po Jubovno obhajati vselej, kader koli želimo in kolikorkral koli nočemo; j n da je duhovno Obhajilo .koristno in potrebno. e pridno ali nerodovitno Obhajilo, ste slišali, pa je tiso a j'lo, kterega kristijan prejme premalo pripravljen , »n or , Ud ‘ le malo ali clo nič ne prejme gnade ah milosti J » btero bi bil prejel, ako bi bil prav pripravljen prejel »skromen P re svetega rešnjega Telesa ; tudi sem vam razlagal, kako sko 720 Ijivo da je nepridno Obhajilo in kako mu zamoremo v oko« 1 priti. * 2. Obljubil pa sem vam povedati tudi še kaj od n e V' rednega Obhajila. Pri svetem Obhajilu sicer vsi, ter pravični in grešnik'* prejmejo sveto rešnje Telo in sveto rešnjo kri Jezusovo. R aZi ' loček pa je velik. Grešniki ne prejmejo gnad, ki jih ta svc* 1 zakrament deli onim , ki ga vredno prejemajo. Dasiravno l e Jezusovo telo sveto, vendar le grešniku nobene svetosti " c daje, ker sveti Duh v njem ne prebiva , in nc gre v sere®* ktero je grehu vdano in hudiču služi. Grešnik prejme J^ u ' sovo sveto telo in Jezusovo sveto kri; ali Jezusovega dul'" ne prejme, dokler se ne poboljša , greha ne zapusti, in kramenta svete pokore vredno ne prejme. Nevredno Obhajilo je tisto Obhajilo, ki ga prejme človek* kteri se ne znajde v stanu posvečujoče gnade božje, in 11119 kak smerten greh nad seboj. Po nevrednem prejme tedaj svel° Obhajilo krislijan, kteri pri spovedi svete odveze ni prejel? 111 vendar le pristopi k božji mizi. Po nevrednem prejme svet° Obhajilo krislijan , ki nalašč pri spovedi zamolči kak smert el1 greh, in se vendar le prederzne iti k angeljski mizi. Po " eV rednem prejme sveto Obhajilo kristijan , kteri ima slepo ves * in svoje nevrednosti ne spozna po lastnem zadolženju. Z" 8 ! se jih namreč veliko, kteri vedeti nočejo, v čem kerščans pravica obstoji, in jim tudi mar ni zvedeti, kako se po šansko živi. Znajde se jih ne malo, po hinavščini, napu" ’ lakomnosti in drugem hudem poželenju zapeljanih; ne n ,a . tudi lakih, ki v svojih grehih nepoboljšani živijo, prave žaio nad grehom nimajo, ne terdnega sklepa, greh zapustit'? » 8 k spovedi hodijo, in se vendar le odveze vrednega štejejo? ^ zaupljivo stopijo k svetemu Obhajilu, ker menijo, da so |j odpuščenje grehov opravili vse s tim , da so se le s P° vC ( jJ ie svojih grehov. Iz takih in enakih zmot se izhajajo r,evre ) |. c Obhajila, ki jih božje rope imenujemo. Toda vse 1,1 zmote nimajo izgovora pred Bogom. 721 - Ali je pri tem takem veliko ljudi, ki se Po nevrednem obhajajo in božje rope delajo? Nam ljudem ne pripada in ne gre tega na tanjko raz- s °jevati, ampak pripada in gre le Bogu, ki vidi vsakemu v Ser ce, in ve za vrednost ali nevrednost slehernega človeka. Ali dasiravno je vse to res, vendar le se je močno bati, da ) e nevrednih Obhajil veliko. Že pri zadnji večerji, kader se j« pervikrat delilo sveto Obhajilo, se je med enajstimi pobož¬ ani učenci znašel eden hudoben, ter Judež izdajalec, ki je po ne vrednem prejel zakrament presvetega rešnjega lelesa. Tudi sveti Pavl v l. listu do Korinčanov (12, 29 — 30.) go- Vor i od nevrednega Obhajila , in pravi, da zavoljo njega je 'ned Korinčani veliko slabih in bolnih , in jih veliko spi, ter “uleha in umira. — In oko dandanes vidimo med nami toliko Smešnega življenja, toliko slabih zgledov, toliko hudih navad, *°liko strupenega pohujšanja, toliko sovraštva do križa Kri- 8 tusa, nasproti pa prave, resnične pokore tako malo: kaj bomo lz vsega tega sklenili ? Kaj drugega, kakor to, da se je P^av močno bali, da je dandanes veliko — veliko nevrednih khajil in božjih ropov. 3. Ali je nevrednoObhajilo velik greh? š re b, m Nevredr no Obhajilo je neizrečeno velik in silno škodljiv 5 ni sicer zato : , v a) Nevredno Obhajilo je silno velik greli in strašno hu o 0z je razžaljenje zato, ker 1» ix J2 • » gre: se kristjan z nevrednim Obhajilom pre¬ ši kar naravnost nad Jezusom K listu som Sa mim, svojim Gospodom in Bogom. , grešniki se ne pregreše tako naravnost nad Jezusom , Kakor Pregreši človek, ki se po nevrednem obhaja. Drugi greš S* 4 , 1 se pregreše le nad stvarmi, ki jih je z Očetom m svet ‘” uhom vred vstvaril Jezus, naš Gospod in naš Bog , er ■ Vap i božjih ne obračajo prav , ne obračajo po Jezusovi volj “? a P°vedi. Zapravljivec, postavim, se pregreši nad pre¬ denjem, kterega mu je Bog dal, ker ga božji 'volji masp uuidoma zapravlja. Napuhnjenec se pregreši nad svojim' ker ga prezira in na nič deva, da bi sebe povzdigoval. - 722 sprejme svetef kteri j 0 Enako se tudi togotnež in nečistnik pregrešita nad bližnj' lfl ; ker se pervi išče nad bližnjim znositi in ga v škodo pripravit'? drugi pa se ga hoče poslužiti v to, da bi vgodil svojemu hj*" demu poželenju. Kdor pa po nevrednem prejme sveto O ' hajilo, kar naravnost se pregreši nad Jezusom samim , svoji 111 Gospodom in Bogom, ki ga prejme v svoje nečiste usta, v svoje z grehi omadeževano serce , ter po besedah Pavla Sina božjega potapta, in ognusi kri zaveze, po bil posvečen. (Hebr. 10, 29.) b) Nevredno Obhajilo je strašno velik greh zato, ker 00 kristijan z nevrednim Obhajilom pregreši nad J 6 z som, svojim naj večim dobrotnikom. J® zuS svoji neskončni ljubezni nam ni mogel dati nič imenitnišeg 9 ’ po svoji neskončni modrosti nam ni vedel dati nič boljša# 9 ’ in po svoji vsegamogočnosti nam ni mogel dati nič svetejša# memo tega , da nam je samega sebe v jed in pijačo zaP uS ' ln tega svojega naj boljšega, naj dobrolljivšega Jezusa kristj žali, da ga ne more hujše, ter ga po nevrednem Obhajilu v svoje nevredno serce, napolnjeno z grehom , ktereffa Ja naj hujše sovraži. Iz svetega pisma vemo, da so pobožni kralja Davida zadele različne nadloge, mnogotere britkosti; r nobena ga menda ni sklela in bolela tako močno, kakor g 9 > sklela in bolela ta, da se je Ahitofel, ktereea je imel dosiu ,rl za svojega naj vernišega prijatla, podal med Davidove naspr nike, ter potegnil za hudobnim Absalonom, ki se je bil vzdig nad lastnega očeta kralja Davida. (II. Kralj. 15, 31) Britk° se je zavoljo te nezgode David potožil, rekoč: „K° b' ^ bil preklinjal moj sovražnik, bi bil, se ve da, prenašal; lD j bi bil on, ki me sovraži, veliko zoper me govoril, bi se kje skril pred njim*. Tega pa ne morem prenašati, da s ' ^ zoper mene vzdignil „ti, človek z menoj ene misli, nioj in moj znanec, ki si z menoj sladke jedi vžival, in sva v hišo skupaj hodila.*. (Ps. 54, 14. 15.) Obernimo to p r ^ a ^ na kristijana, ki po nevrednem prejme sveto Obhajilo. A ^ ravna tak kristijan še vse gerši, kakor je ravnal nezvesti tofel ? Se mar ne bo Kristus britko nad njim pritožil: » - 723 - jjj. mi bil to osramolenje naredil moj sovražnik, kak nevernik, 3 ,! ali Turek, bi že bilo to neznano veliko osramotenje ; 1 koliko veča je še le hudobija, kader me s takim osramoten- l e m žali moj ljubljenec, moj prijatel, kristijan, katoličan l u c ) Nevredno Obhajilo je neizrečeno velik greh ne le a ker kristijan ž njim žali Jezusa, svojega Gospoda in svo- naj večega dobrotnika , ampak tudi še posebej zato, ker ° z nevrednim Obhajilom n e č a s t stori Je- »ovemu najsvetejšemu telesu. To je listo a o telo, s kterim se je sklenil Jezus, pravi živi Bog, druga se 0z ! a os eba v presveti Trojici. To je tisto sveto telo, klero kla^ e,na sve * em križu v odpuščenje naših grehov darovalo v • avtH dar. To je tisto presveto telo, kterega je Jezus v svo- vnebohodu seboj vzel v nebesa , ter ga posadil na veli— bo S . ni se dež ob božji desnici, da ga molijo angelji in izvoljeni od*a V nebes 'k- In glejte, tega presvetega telesa ne razloči Obh ■ >,U ^ e obha i anec ’ kader g re v sraertnem grehu k svetemu se • ' Un * ma nobenega spoštovanja do božjega telesa, ktero eastf zavo *j° njega dalo raniti, križati, prebosti; nima v v eča te * eSa ’ klero je na božji sedež povzdignjeno, in je naj v sern S ' a ^ l0sl: ln na j slajše veselje angeljem in svetnikom in 8 j . m ne ! ) eškim prebivalcem. Kako strašno razžaljenje božje tist] 6 nevret * no Obhajilo! — Res brezbožno je ravnal fieč' . nev ^ rs k' cesar, ki je na Kalvarski gori postavil podobo dob 6 •' VG (Venere), in do na zveličarjev grob po- alj ° Ina '‘ka Peruna (Jupitra). To je bila res velika hudobija; Straš Vem Vam za ve ‘ 5 ° * * n ta i e: nevredno Obhajilo. — p ran e so kile tiste bogokletne dela , s kterimi je grozopolna si Pa h • P re ^ uci j a cb koncu pretečenega stoletja ves svet v OosnoH^ ri ^ raV ^ a ‘ brezbožni trinogi so oskrunjali tempeljne bjjaij Ve ’ * er J'* 1 spreminjali v gledišča, so tabernakeljne raz- Oegra’ SVe ^ e P°sode onečastovali, in namesto božjih podob so Pesnam” 6 Žensbe postavljali na altar. O kolika hudobija ! pa vendar še večo, in ta je: nevredno Obhajilo. — Strahu J U( j a grozepolna je povest, ktera se pripoveduje od nekega ’ 11 s > je, ne vem kako, poskerbel posvečeno hostijo. - 724 - Sveto hostijo dobi, in jo razhode z majhnim nožičem ; ali g| e l čudo! iz rane se prikaže kri. Ko to vidi, se hujše zdivj a > ter še enkrat zabode hostijo, in še enkrat kri priteče iz raIie ' Verže jo v ogenj, pa v ognju ne zgori. Predre jo z mečenh in verže v kotel z vrelo vodo , in voda se zrudeči od svet® božje kervi, tekoče iz ranjene hostije. Oj strah in groza naKd 1C,lim ** v *j en J e » grešnikom pa smert. Sveti Pavl pravi: tele« nevre dno jč in pije, sodbo si je in pije, ker ne razloči na vad 0 ®P o ^ Ove g a “- (I .Kor. 11,29.) Nekdanji Atenci so imeli otjgod?’ aa so hudobnežem, ktere so v smert obsodili, smertno Zn amn'° s P isano dali, in so jo morali obsojenci pogoltniti v l e » da je obsodba nepreklicljiva. Tej obsodbi podobna Kwi - ». IV. poji, 46 - 730 - je obsodba kristijana, ki se božjeropno obhaja; njegova obsodb namreč je tako rekoč s Kristusovo kervjo zapisana v njeg°f° dušo in njegovo telo ^ zapisal pa si jo je sam z nevredni 10 Obhajilom. Ko tedaj sveti Pavl pravi: „Kdor nevredno r in pije, sodbo si je in pije a , hoče s tim na znanje dati, 0 za takega človeka, kteri po neVrednem prejema sveto Obhaja 0 ’ ni več upanja, da bi kdaj zveličan bil; to pa ne le * at() j kakor bi nevredno Obhajilo bil tako velik greh, da bi ne mog° odpuščen biti, kajti resnična pokora zbriše vsak greh; amp aa le zato, ker je tak grešnik, kteri se prederzne pregrešiti » nad svetim rešnjim Telesom , tudi v drugih grehih gotovo globoko zakopan ; z nevrednim Obhajilom se pa še globoke) vanje pogrezne, ter vrata do svojega serca zapre gnadi, » te bi ga zamogla poboljšati. 4. Ker je nevredno Obhajilo t a k o s t r a šno velika pregreha, kaj nam je tedaj si riti? To nam je storiti, kar nas sveti Pavl uči, rekoč: toraj človek sam sebe presodi, in tako naj jč od tega k r ° ’ in pije od keliha ft . (I. Kor. 11, 28.) Naj se toraj n *h°h bedeti ne prederzne brez svete odveze iti k svetemu Obbaj 1 ’ ravno tako tudi nobeden ne, kteri bi bil na spovedi smerten greh zamolčal. Grešnik naj se resnično spokori P prej, prejden gre k svetemu Obhajilu. Naj toraj nobeden n ’ ne sili k svetemu Obhajilu, dokler ni vreden; in naj 1,1 .. gV et° ne moti in ne nadležuje spovednika za odvezo in za 0 Obhajilo zato, da bi se lagleje spreobernil. Kaj ne ves > kristijan 1 da toliko časa svetega Obhajila vreden nisi, de se ne spreoberneš ; in da, če ga prejmeš, ga po n e vreč ^ prejmeš? Kaj ne veste, kaj pravi sveti Pavl v ozir tega [ pravi: „Ne morete keliha Gospodovega piti, in keliha hudi® ^ ne morete mize Gospodove deležni biti, in mize hudi c® (I. Kor. 10, 20. 21.) Toraj se mora kristijan poprej reSU' spokoriti, potlej še le naj zaupljivo pristopi k božji mi 2,1 ' 731 - Vel^t Ko J® nevredno Obhajilo tako silno n - 1 ^ greh, kaj je s t o r i t i 61 o v e k u, k i j e v J e M z a p o p a d e n ? m u j e m a r o b u p a t i ? Jezusu Nikakor ne, marveč naj se v duhu verže usmiljenemu u pred noge, naj milo objokuje razžaljenje, ki ga je Je- y u s toril, naj opravi čisto spoved, naj svoje zaupanje zastavlja neskončno zasiuženje Jezusa Kristusa in v njegovo milost; j J 1® Jezus neskončno milostljiv in vsegamogočen , in lahko o r ktera zamore spokoriti in zveličati cIo naj hujšega re a ' ® am namre č pravi po svojem preroku: „Kakor tem 10 * ° ^ 8Z z ‘ v * m > P rav * Gospod : Nočem smerti hudobnega, gg se hudobni Yerne s svojega pota in živi ft . (Eceh. od u" ^ os P e ^ srao konca razlaganja keršanskega nauka ne Za uramenta presvetega rešnjega Telesa. Tega razlaganja p ra * 0r ® m lepše skončati, razun s tim, da vas, ljubi kristijani f losi/ *! ri , ser ° no opominjam , da ste Jezusu Kristusu za ta mi- živli •' za ^ rament P ra v iz serca hvaležni vse dni svojega si i , ^ z serca hvaležni pa mu bomo zanj le takrat, ako Dal S ^ er ^ na obračamo v to, za kar nam ga je Jezus dal. j nam ga j e p a> d a nam j e zakrament, da nam je dar, radi nam in je hrana. Kar zakrament ga - pogostoma obiskovati, ga ponižno in p *, kajti v zakramentu svetega rešnjega Telesa rmamo po Podobo kruha svojega Boga, svojega Gospoda m s j g Jesenika. Kar dar ali daritev moramo zakramen ® Vete ga rešnjega Telesa ter sveto mašo pogostoma, ako je °goče, do vsak dan spodobno slušati in jo Bogu arova , er z daritevjo vred nebeškemu Očetu., darovati same se 6 kar smo in kar imamo. Saj je to ravno tisti ar ’ j e je nekdaj na svetem križu za nas daroval nebeškemu Očetu e kakor se vsakako spodobi kristijanom, Kristusovim učence 1 ”' Amen. LV. keršanski nauk. Od zakramenta svete pokore: — P o k 0 r a k” r čednost: v čem obstoji? — Ali je potreb”' 1 in koristna? — 1. Tretji sveti zakrament je zakrament svetega rešnje^ Telesa, kterega sem yam obširno in natanjčno razložil, ^ sem le mogel, v poprejnih keršanskih naukih. Razložil vam ga kar zakrament, kar dar in kar Obhajilo, in zadoj ,c sem to razlaganje skončal in do konca dognal. 2. Danes pa pričnem razlaganje četertega svetega kramenta, ter razlaganje: §. 4. Od zakramenta svete pokore. Beseda „pokora“ ima trojni pomen. Pomenja ali č e d n o s t, ali spokorne dela, ali pa natfr^ z a k r r m e n t svete pokore. — Naj poprej od pokore kar čed”° s naj kaj spregovorim. 3. Pokora kar č e d n o s t je spokorni duh , kteri W veka žene, da svoje grehe obžaluje, sovraži, jih nič ve - 733 ~ ponavlja, zanje Bogu in bližnjemu zadostuje, in pri tem zaupa, da bo odpuščenje grehov zadobil pri Bogu. K čednosti pokore tedaj gre: a) da grešnik slovo da grehu, da se od greha loči, in varuje priložnosti, ktera v greh napeljuje. Slehernemu grešniku namreč Bog veleva, rekoč: „Spreoberni se k Gospodu, in zapusti svoje grehe“. (Sir. 17, 21.) Nikar pa ne mislite, da je že zadosti, zapustili le djanske grehe ; potrebno je poleg tega tudi ljubezen do greha izgnati iz serca. Grešniku ni ravno težko opustiti grehe, do kterih nima posebnega po¬ želenja ; * težko pa bo opustil to, kar streže njegovemu pože- Ijenju, in vendar si mora prizadevati, opustili tudi to, kar mu je naj bolj dopadljivo, ako je pregrešno; kajti le pod to po- gojo mu Gospod Bog obeta večno življenje , kader govori po preroku Ecehielu (18, 21.), rekoč: „Če krivičnik za vse svoje storjene grehe pokoro dela, in dopolnuje vse moje za¬ povedi, in prav in po pravici ravna , gotovo bo živel in ne bo umerl“. Kdor s takim prizadevanjem greh od sebe odpravlja doprinaša pokoro kar čednost, ali, da z drugo besedo povem: prilastuje si čednost pokore. b) K čednosti pokore gre na dalje, da grešnika greh peče in boli, da greh obžaluje, da se mu nad grehom gnusi da greh čerti in sovraži. Ni pa še ne zadosti, da bi greh obžaloval in sovražil le zato, ker ga je greh pripravil v kako časno nadlogo ali nesrečo, ampak mora greh obžalovati in sovražiti zavoljo Boga. Kdor greh zavoljo Boga in iz ljubezni do Boga iz serca obžaluje in nad vse drugo sovraži, terdno bo pri tem tudi sklenil, nič več ne grešiti, in bo terdno v Boga zaupal, da mu bo Bog odpustil ..po svojem neskončnem usmiljenju. In glejte, ravno s tim si prilastuje čednost pokore. Ce pa grešnik svoje grehe opusti zato, ker mu je starost pri¬ nesla natorno ali posvetno modrost, ali ker mu ubožtvo ali kaka druga taka reč brani grešiti, pri tem pa svojih grehov ne obžaluje in ne sovraži; tak grešnik ne dela prave pokore, - 734 - nima čednosti pokore. Ravno tako je tudi tisti grešnik n' 01 ?’ kteri je sicer svojih grehov žalosten, pa jih vendar le u° c opustiti, ker jih premalo sovraži. c) K pokori kar čednost gre na zadnje tudi |e to> * grešnik zadostuje Bogu in bližnjemu za sW^ jene pregrehe. Bogu zadostuje s tim, da se ponižuje P re Bogom, kterega je grešivši zaničeval; da se pokori za gr el1 ’ ki jih je doprinašal; da voljno in s spokornim duhom dopr> na križe in težave, ki mu jih Bog naklada; da zvesto stori ’ kar je Bogu všeč in dopadljivo. Bližnjemu pa zadostuje s bjjj! da mu poverne škodo, ktero mu je storil na premoženju poštenju, popravi pohujšanje, kterega je dajal, in poravna drugo krivico, ktero mu je storil na duši in telesu. Kdor to stori, dela pravo pokoro, prilastuje si čednost pokore, » pa tega noče storiti, pokore ne dela, nima spokornega d u ’ nima čednosti pokore. 4. Zdaj nam ne bo težko odgovoriti na vprašanje : Ali je čednost pokore potrebna? čednost pokore je bila, je, in bo vselej potrebna la ^ da brez nje, ter brez poboljšanja, brez sovražtva do gr ea u brez zadostovanja ni milosti, ni odpuščenja grehov pri ” — V stari zavezi spoved ni bila zapovedana; čednost P a bila zapovedana ; ž njo, ter čednostjo pokore, in z zaupam ^ v prihodnjega Mesija se je zadobiValo odpuščenje grehov, voljo čednosti pokore je Bog grehe odpuščal vsem P r0 ^ r spokornikom stare zaveze. Vidite, kako potrebna je j 31 ' 0 dnost pokore že v stari zavezi. Pa tudi zdaj v novi za je čednost pokore silno potrebna, ker brez nje ne m ° re Uo beden zakrament svete pokore vredno prejeti, ž njo pa v ^ lahko. S to čednostjo zadobi odpuščenje grehov tudi kteri zakrament svete pokore zares prejeti želi, p a ložnosti, da bi ga prejel, čednost pokore je grešniku takop 01 to kakor nekerščenemu človeku sveti kerst. Jezus sam n popriča, kader pravi: „če se ne spokorite, bote vsi P' ® eI jj ljeni u . (Luk. 13, 5.) — Ravno tako učijo sveti 00 735 c ©niki. Sveti Hieronim imenuje pokoro bervno, fctero nam je s a Jo, kader nam je greh razbil ladijo našega zveličanja. In f Ve ^i Bernard piše: „Spokorne solze so tudi nekak kerst, in er se zakrament svetega kersta ponavljati ne more, moramo ki očiščevanja tako pogostoma potrebujemo, tako rekoč i P° k °rnimi solzami sami sebe na novo kerstiti in oprati. ri unem kerslu se je rabila vunanja voda; pri tem se rabi go ran ja“. — Kako polrebna da je čednost pokore, spoznali prav dobro vsi brezštevilni spokorniki, ki so bili poprej s esmki, zdaj pa se znajdejo tam gori med svetniki. Da je k . nast pokore potrebna, spoznali so že od nekdaj vsi tisti 'stijani, ki so želeli iz svojih grehov vstati in svojo ne- orjočo dušo rešiti. In gnani od zveličavnega strahu so . ' Z1 ^oeno pokoro delali clo naj pobožniši in naj svetejši slu- niki božji. Kralj David je doprinesel dva prav velika greha, je k spoznanju svojih grehov prišel, zagotovil mu Do -k P reroku Natanu odpuščenje grehov, in David je bil je S ' k^°- e( ^ en zmed na j resn 'oniših spokornikov. Noč in dan sam . lkilni solzami objokoval svoje pregrehe, kakor nam pripoveduje v svojih prelepih svetih pesmih, rekoč: Satn Postep SCm SG ' sv °j em z( ^'kovanju, vse noči spiram svojo kruh^ 6 oltam nole ft . s svojimi solzami močim svoje ležišče. Od žalosti ci otamnele ft . (Ps. 6, 7. 8.) „Moje solze so moj Oien )n danK * (P®. 41, 4.) „Moj greh je vedno pred j e J ; (Ps. 50, 5.) — Veliko grešnico Marijo Magdaleno g na la e lka žalost nad grehi in priserčna ljubezen do Jezusa k °var h' ^ nC ? leda i° č na lj udl » kteri ki jo vtegnili zasme- pred 't V ki ®°’ v kteri je Jezus obedoval, ter se vergla Sv °jirn* e ^ US ° Ve D0 ® e ’ močila s svojimi solzami, brisala s l° st i 1 asm 5 in razodevala toliko znamenj svoje resnične ža- poioigv 3 ^ re ki, da jej usmiljeni Jezus grehe odpusti, in jo le ne . en ? s P red sebe spusti. Vsemu -temu vkljub pa vendar in obi^ 8 ok i okovat i in obžalovati svojih grdhov; obžalovala j« ves čas življenja. Objokovala jih je pod in p 0 j lm kr ižem ; objokovala jih je pri Jezusovem grobu; ia°ti j ^ Usov f ra vnebohodu jih je obžalovala v nevljudni sa- ’ 0 er ni izdihnila svoje spokorne svete duše. — Sveti - 736 - aposlelj Peter je trikrat zatajil svojega nebeškega Učenik 8 ' Kader se je pa Gospod ozerl in milo pogledal v Petra, (Uok- 22, 61.) šel je Peter, ter britko objokoval svoj greh. To” 9 ni mu bilo zadosti, da bi bil le samo enkrat jokal nad svoj' 111 grehom, marveč je po spričevanju nekega moža vstajal vsak® noč, kader je petelin zapel, ter tako silno jokal nad svoji 8 ” grehi, da so mu solze jarke razjedle po licih. — Sveti A r ' zenij se je iz kraljevega dvora podal v puščavo. V pušča vl je delal ojstro pokoro. Vedno je nosil robec ali ruto za n e ' derjem, da si je otiral spokorne solze, ki so se mu nepi’ 8 ' nehoma, ter tako pogostoma vdirale iz oči, da so mu vse dlak odpadle iz trepalnic. Vodo, v ktero je namakal palmovo za izdelovanje štorij ali plaht, je vsako leto samo enkrat sp re " menil zato, da mu je gerd smrad iz nje v nos puhtel, i” j e ž njim pokoril svoje počutke za sladnosti, ki jih je nek” J vžival med svetom bivajoč. — Sveti opal Janez Klimak P°' pisuje ojstro pokoro, ki so jo delali Aleksandrijski menil” Egiptu ob koncu šestega veka, ter si jo sami dragovoljno ” 8 kladali, kader je la ali uni padel v kak smerten greh. P° . so se par ur dalječ od samostana v grozepolno, tamno poslnplf’ kterega tudi o naj hujši zimi niso zakurili, in v kterem P noči niso nobene luči prižgali. V tem berlogu jim je nep o9 delala različna živad, in jih je nadleževal neznan smrad, k rega bi ne bil prenašal nikdo, kdor ni popolnoma odmeri s v °L počutkom. V revne pernje (cunje) oblečeni so ležali na ze ?y s pepelom posuti, ter s solzami močili pepel pod seboj. ™ teri so clo pod milim nebom stoje prenočevali, in 81 spanje pritergovali; in kar jed zadeva, niso vživeli drug nego nekoliko zeljišč in enmalo bornega kruha. Kratek dihlej od svojega silnega pokorjenja so imeli le v tem, d tu ali tam kterikrat pletenino pletli iz palmovega listja» tem pa se spet vernili k svoji ojstri pokori, ter molčeči žalovali svojo zgubljeno nedolžnost, dokler jih ni žalost P magala, da so na glas jeli jokati in žalovati: „Kjeje P^Jj? lepota naše duše, in kam je bliščoba naše perve g oreCt .’ l0 ? Kje so tisti srečni dnevi, kterih se le z britkostjo spotn" 1 ^^ Kdo nas bo nazaj postavil v tisti stan nedolžnosti m 737 |Wadežnosti, o kterem je Najviši v nas prebival in se z dopadan- J ei n oziral na nas?“ Med takim britkim žalovanjem so jih •J uvale vroče solze , ter se jim tako obilno vdirale iz oči, . a so nekteri zmed njih skoraj oslepeli. Koža na kolenih jim l e od samega klečanja terda postala kakor podplat, očesa so Se jim globoko uderle v glavo, lica zgerbančile razjedene od v feoih solz. In pri tolikem ojstrem pokorjenju so še Boga Prosili, da bi jih , dokler živijo , obiskoval z naj strašnejšimi 0 eznim ' in naj hujšimi kaznimi, da bi jim le po smerti skazal mujenje. Včasih je eden rekel drugemu: „Kaj se ti zdi, da K ” rat ’ * )0mo na zadn i e nsmiljenje dosegli ? Ali meniš, orno prišli kdaj v tisti srečni kraj, v kterega nič nečistega P Pojde ? o nikar se ne zanašajmo preveč na božjo dobrot- ost ; nikar ne nehajmo se zatajevati, brez usmiljenja kri— i l. ® sv °jo nečisto meso, ktero je smert vzrokovalo naši K r S1 ' - ~ Geramb, mažarski plemenitaž, se je rodil leta 1773. °g leta 1800 je opravljal imenitno službo kamornika na odT I o m dvoru v Beču. Leta 1805 in 1806 je vodil en g i e . y ojske zoper Francoze, ter se pozneje tudi na Španj- AiT? n k°J e vaI. ondoi se je podal na Angležko, iz C0 J ez ‘ 5e gn na Nemško, po kterem so takrat gospodovali Fran- a er * m se je Geramb zavoljo svoje zvestobe do cesarske peM’ 6 ^ 3e zamerd la ^° ‘nočno , da so ga priperli, in od- v ; , A v »testo Vincennes na Francozkem. Tu so ga imeli j n j U{ j Cen f^ a ’ dokler ni zvezna vojska premagala Francozov, šel U * * p eratn ^ a Vl zapora rešila. V tem zaporu je sam v se menih * . j 0 l/j zapora prišel, odpovedal se je svetu, in je Postal ra ^ St P 0319 *’ O tem sam piše tako le : »Trapist sem Postal 5 m ^ s P oznava, n prod vsem svetom, da sem trapist Vsvn‘ Zat ° ’ da se ooitno pokorim za svojo grehe, storjene , __ ~~ . svojem razburjenem življenju. . . se grešnika, svet imel za kaj drugega , vazun za pokor.vseg ki vsnlr Nikakor ne želim , da bi me C**" »a pornič kk, n ,. sv °j e obilne grehe je stopil v ojster red trapistov, da za ,..ce božje usmiljenje. Svet noj me posvetnega človeka, kteri spoznalši posvetno nečimur- nosi Tako 11 «*' molil, jokal, in na slami in pepelu umerl“. P lse Geramb, tisti slavni mož, ki je tako lepo popisal m - svoje popotovanje v sveto deželo. — Pa ne le samo grešnik') ampak tudi nedolžni ljudje so delali silno ojstro pokoro. Od' berem vam zmed mnogih drugih le dva, ter svetega Bernard® in svetega Alojzija. Sveti Bernard je živel kakor angelj, vendar je britko objokoval svoje majhne pomotleje, v kter 0 je padel iz človeške slabosti. Ves poln spokornega duba j 0 klical: „Kako bi se prederznil svoje oči povzdigniti k svojem 11 dobremu Očetu v nebesih — jaz, ki sem mu tako hudoben sin! Vtrinjajte se, moje oči! in potočite potok solz, v osra* motenju naj mi zarudeči obličje; življenje naj se mi razpust v žalosti in britkosti, in moji dnevi naj odmevajo od zdihovanj® in žalovanja nad menoj samim— In kako ojstro se je p°' koril sveti Alojzij, ki je bil pravi angelj v človeški posta* 1. Kar štiri ali petletno dete je bil nekemu vojaku vzel enm® 1 " strelnega praha. Občevaje z vojaki je pobral med njimi tu a" tam kako preklinjevalsko in clo nesramno besedo, ktero je ® 9 njimi izgovarjal, da še sam vedel ni, kaj pravi. Ko ga P 9 opomnijo, da je to pregrešno, je te svoje pomotleje objokov® tako močno, kakor da bi bili, ne vem kako veliki grehi, 10 se zanje pokoril z naj ojstrejšimi pokorili. Tako, glejte 1 so se pokorili svetniki, pokorili ljudje so živeli sveto, mi pa, ki smo grešniki, živimo Iahkomišlj e p° kar tje v en dan ! Toda pomislimo, kaj pravi sveti Avgust 1 "’ ki veli: „človek, akoravno bi si nobenega greha svest " bil, vendar bi se le ne smel podstopiti, brez pokore it' tega življenja 4 *. 5. Pokora kar čednost pa 'nam ni le samo potreb"®’ ampak je tudi koristna in hasnovita. Koristna je pokora v dvojnem obziru. Od ene strani a) je pokora koristna, ker nam ona pridobi v 0 božje dopadanje, od druge strani b) nam je hasnov j ker spokorniku serce napaja z h l a d i 1 o tolažilom. y j g a) čednost pokore nam pridobiva b® 11 dopadanje; ona nas spravi in spoprijazni z razžalj e 739 - nebeškim Očetom; zato je pisano: »Povem vam, da tako bo v nebesih veče veselje nad enim grešnikom, kteri se spokori, kakor nad devet in devetdeseterimi pravičnimi, kteri ne potrebujejo po¬ kore«. (Luk. 15, 7.) Pokora nam odpira nebeške vrata. — Bogoljubni Peter iz Alkanlare, ki je v silno ojstri pokori pre¬ živel svoje dni, se je po svoji smerti prikazal sveti lereziji v toliki lepoti, da se je tej toliki nenavadni lepoti močno za¬ čudila ta svetnica, ki je že večkrat poprej imela kako nebeško Prikazen, in je že večkrat poprej vidila tega ali unega nebeš¬ kega prebivalca v njegovi nebeški lepoti. Peter pa, ka er se i e prikazal, je tako le spregovoril: O blažena pokora , ktera ®i je prislužila toliko veličastvo! — Tudi mi, ljubi moji a ko časa svojega življenja ne obračamo v greh, ampak v pokoro, komo enkrat klicali vsi veseli: „0 blažena pokora, o srečno utajevanje, o miljena ojstrost! v koliko srečo si nas pripel— i 0 la! Zdaj preslavljamo, zdaj poveličujemo, zdaj vživamo Boga j n ga bomo vživali na vekomaj 1« — V sedemnajstem stoletju j® nek menih iz reda Karmelitov, Frančišek od Križa po imenu, lesen križ na ramenih nesel v Palestino, in iz Palestine spet na zaj v svojo domovino. 16. dan marca 1643. leta se je ^7 let star vzdignil iz mesta Valiisolet na Spanjskem, šel čez Novaro in Bayone na Francozko , od ondot na Savojansko, ter čez Genuo , Milan, Fiorenco v Rim, kamor je dospel septembra ravno tistega 1643. leta. 12. dan aprila na¬ slednjega leta se poda, križ vedno na ramah, v Venecijo, od kodar se v ladiji prepelje v Aleksandrijo, ter pride čez mesto J °ppe v Jeruzalem. Pred mestnimi vrati odpoje zahvalno Pesem: „Tebe Boga hvalimo« po tem gre v mesto , obišče prav pobožno vse svete kroje, in postavi na posled svoj križ aa Kalvarski gori, na tistem mestu, na kterem je njega dni stal jjveličarjev križ. Ondi se pomudi tri ure v molitvi in po- čežnem premišljevanju. Po lej molitvi na novo zadene svoj , te r gre do Jordana, v Betlehem, Nazaret, na Taborsko , n Karmelsko goro. To vidi neki judovski rabinar ali duhoven, n se spreoberne k sveti veri Jezusovi. Ž njim vred se Fran ^ se k prepelje v Terst, gre od tam spet v Rim, in po tem cez “®sta Lucca, Genua, Nizza na Francozko Provenzo m v Lan- - 740 - guedok, od ondot se poda sredi zime čez Pirenejske planini ktero Špansko deželo od Francozke delijo, v Biskajo po sil' nem snegu in skor neprehodljivih krajih, dokler ne pride nazaj v Vallisolet, od kodar gre v Madrid, kjer so njegov križ, ki je bil v Rimu na papeževo povelje blagoslovljen , v Karme- litarski cerkvi postavili na altar v pričo brezštevilne množice zbranega ljudstva, kterega se je od vseh strani skupaj zbralo- S tim je bogoljubni menih zveršil svoj namen, po tem, ko J 0 neizrečeno veliko truda in težav prestal. Napotleje mn j 0 delala deželska gosposka, ki ga je sosebno na Francozkem več mescev po ječah pripertega imela ; in Judje in Turki so m 0 naj več nadlege delali; clo v Rimu so mu branili na daljno pot, ker je bila to prav posebna in nenavadna reč, da bi kdo s križem na rami obhodil toliko sveta. Nezaupna Benečansk 3 vlada ga je dolgo zaderžavala , in blizo Jeruzalema bi ga bm kmalu s kamnjem pobili ravno na tistem mestu, na klerem J® njega dni bil sveti Štefan kamnovan. Frančišek pa je bi vsemu vkljub vedno veselega serca. O vernilvi 'proti Terst 0 zadene popotnike huda ura, in nevihta je bila tako silno i® strašna, da je jambor na ladiji vlomila. Vsi so bili te m ,sl ! da so zgubljeni. Frančišek pa namesto jambora postavi svoj križ na ladijo , in prednj poklekne in moli; in glej, na njojj govo priserčno molitev potihne nevihta, nebo se zjasni, barharji so brez vsega daljnega zaderžka srečno dalje vesi 0 Kmalu po tem, ko je Frančišek skončal svoje spokorno romanj®’ je umeri, ter se preselil v nebeški Jeruzalem. — Kdor s ta poterpežljivostjo in stanovitnosjo, s kakoršno je romal bogolj 00 Frančišek, hodi po potu pokore, temu bo gotovo Gospod B ^ milostljiv in usmiljen, ter ga bo po trudopolnem potovanju p° klical k sebi v nebeško domovino. * ^ b) čednost pokore spokorniku tudi serce n ^ paja z hladilom in tolažilom; pokora namreč spokorni duši oživlja ljubezen , ktera spokornim solzam J 0lD ^ grenkost in jih posladi, kakor sveti Avguštin veli. — y . Angela iz Foligni je marsikterikrat rekla svojim tovaršic 0 „Čudovam se, kader premišljujem sladkost, s kakoršno 3 , pokorjenje napolnuje in zaliva našo dušo. Kako zamorejn - 741 — Meseni ljudje v njem vidili le samo žalovanje in žalost ? Ravno kakor vosek, kteri med obdaja, hrani tudi pokorjenje v sebi nevsahljiv studenec nebeških sladkost. Bog po nevidnem polu obiskuje in tolaži duše, stiskane od svetih bolečin«. Sveti Efrem Sirski je bil kerščen v osemnajstem letu svoje starosti. Z dvema pregreškoma se je bil zadolžil pred svetim kerstom. Pervega je doprinesel v otročjih letih, ter je razdražil neko kravo, da je šterkala in divjala naprej, dokler ni prišla divjim zverinam med zobe; drugi pregrešek je bilo neko hitro memo njega begoče dvomljenje nad božjo previdnostjo. In kako Močno je Obžaloval la dva svoja pomotleja. Sveti Gregor iz Nise o tem piše tako le: „Ne moremo se spominjati njegovih solz vedno tekočih, da bi jim tudi svojih solz ne prilagali, lokanje mu je bilo tako ponatorno, kakor drugim ljudem di¬ hanje. Kaderkoli ga srečaš, rosne so mu njegove lica«. Vtegnil hi kdo misliti, da je sveti mož pri teh spokornih solzah moral terpeti nezmerne bolečine; ali glejte, njegove spokorne solze Mu niso bile v muko, ampak v tolažilo, kakor sam piše, ter P ra vi: „Jokanje je vsakdanji kruh vsem ljudem, kteri hočejo po duhovno živeti, in ta kruh ima prijetno slast; kajti po njem dobiva usmiljenje in tiste neskončne milosti, ki so dražeje, hakor zakladi«. Amen. - 742 - LVI. keršanski nauk. Pokora kar zakrament. — Sveta pokora j 6 pravi in resnični zakrament. — 1. Beseda »pokora«, sem rekel zadnjič, ima trojni p°' men, ter pomenja ali čednost, ali zadostovanje, ter spokorne dela, ali zakrament. — Pokora kar čednost obstoji v sp 0 " komem duhu, kteri človeka žene, da se svojih grehov kes®* jih sovraži, jih nič več ne ponavlja, Bogu in bližnjemu z an j e zadostuje, in pri tem terdno zaupa, da mu bo Bog grehe ° d " pustil po svojem neskončnem usmiljenju. — Pokora kar z °" dostovanje obstoji v pokorilih ali spokornih delih, k ter® mora človek doprinašati, da ž njimi božji pravici zadostuj 6 ’ kajti po nauku svetega Avguština mora biti kaznovan greh, ako ga grešnik sam ne kaznuje nad seboj, kaznoval S bo Bog, ker je pravičen. Pokora je zadostenje v natanj 6 ^ zvezi z zakramentom svete pokore, zato se tudi ž njim vr ob enem obširniše razlaga. — Od pokore kar čednost s zadnjič pripovedoval, kako potrebna in kako koristna da je> brez nje ni odpuščenja grehov in loraj tudi ne zveličanja > ker nam ona zadobiva božje dopadanje, in nam vliva toiaz in hladilo v serce. 2. Dasiravno pa nam je čednost pokore tako mo 6 * 1 , potrebna, da brez nje ne moremo odpuščenja grehov zado ’ vendar le ona sama ob sebi še ne zadostuje, ampak j 6 1 ako je le mogoče, poleg tega se tudi še spovedati svojih g hov, in odvezo prejeti od spovednika. Ako bi se pa g reS ne hotel spovedovati svojih grehov, in bi jih nalašč in rfl - 743 - v oljno zamolčal, in bi ne hotel za nje odveze prositi, ne more D pati odpuščenja. Toraj je treba poleg tega, da si človek pokoro kar čednost prilastuje, tudi še pokoro prejemati kar z akrament. Oglejmo si tedaj zdaj pokoro kar zakrament. 3. Nauk od zakramenta svete pokore obravna dve reči, er eno A) ktera nam pove, kaj moramo od zakramenta svete Pokore verovati, in drugo B) ktera nas uči, kaj moramo s t o r i t j, se poboljšati, za grehe zadosto- a 'Pravo pokoro delati. — 744 - zakramentu potrebne nevidna g n n v Jezusu Kr' torej Te besede bote prav razumevali, kakor hitro vam dokaže®’ da je pokora pravi in resničen zakrament. - ffj Slišali ste, da so k vsakemu z r'~ - reči: a) vidno znamnje, b) božja, in c) postavljanje po s t u s u. Vse te tri reči se nahajajo pri sveti je pokora pravi, resničen zakrament. a) Pri sveti pokori nahajamo vidno znamnje- ktero je to vidno znamnje ? To vidno znamnje obstoji od str grešnikove v kesanju in terdnem sklepu, v spovedi in resni volji za grehe zadostovati, od strani mašnikove pa v o Bogoslovci ali učeniki naše svete vere iščejo, kakor je zn '. pokori ; in tvarini Daljna ali id iz poprejnih keršanskih naukov, vidnega znamnja v v obliki. Tvarino razpolejo v daljno in bližnjo. t(1 oddaljena tvarina je tista reč, ktera se pri zakraflie^ rabi; b 1 i ž n a tvarina pa je to, kar se s tisto rečjo . ter raba tiste reči. In oblika obstoji v tistih bese ktere se izhajajo med tem, ko se rabi daljna tvarina, ter tem , ko se sveti zakrament deli. In ako zdaj vprašuje^^. ktera je oddaljena tvarina pri zakramentu svete pokore, d bomo v odgovor, da oddaljena tvarina zakramenta sve * e .Lj. kore so vsi po svetem kerstu storjeni grehi, veliki in m^J ^ Bližna tvarina zakramenta svete pokore pa je to, kar g re ’ 5 s svojimi po svetem kerstu storjenimi grehi dela ali ter to , da se jih skesano in popolnoma spoveduje oprn vij«’ m da J 0 ier io , ua se jiu SKesauu m popolnoma spoveuujc, — pripravljen zanje zadostovati. Grešnikovo ravnanje tedaj > , e njegovo kesanje, njegova spoved in njegova volja za & zadostovati, je bližnja tvarina zakramenta svete pokore. $e je to grešnikovo ravnanje po božji naredbi potrebno, ^ spopolni zakrament in zadobi odpuščenje grehov, sveti I j e tinski cerkveni zbor to grešnikovo djanje in ravnanje i ^ del svete pokore. (Sess, 14. cap. 18.) Oblika zakm -•2 k svete pokore obstoji v listih besedah , s kterimi nika od grehov odvezuje, rekoč: „Jaz te odvežem grehov v imenu Očeta , in Sina , in svetega Duha. Tvarina in oblika, ktero vidno znamnje imenujemo, ] e ’ P f| vsakem drugem zakramentu, tako tudi pri zakramentu svete Pokore vidna reč, ter taka reč, ktera se vidi. Res je sicer, , a so notranja žalost nad grehom, terdni sklep se poboljšati, ' n resnična volja za grehe zadostovati zgol nevidne reči, pa 'ondar se razodevajo in razkazujejo s tim, da grešnik ponižno P re d spovednico poklekne, se skesano svojih grehov obtožuje, pokorjenje in poboljšanje obeta, in na to od mašnika sveto vezo prejme. Pri zakramentu svete pokore nahajamo tedaj a J poprej vidno znamnje. k) V zakramentu svete pokore se dobiva tudi nevidna 5 a d a božja. Ktera pa je ta nevidna gnada ? Ta ne- so °k ^ na ^ a ’ kakor bo pozneje bolj razločno povedano, obstoji ebno i n p re d vsem drugim v odpuščenju grehov. Ako se reč grešnik svojih grehov skesano in do čistega spove, g Pusti mu pooblasteni mašnik na božjem mestu grehe. e(J a »odpusti* se mora tukaj kar naravnost v pravem po- u razumevati; kajti mašnik grešniku ne daje samo na uje, da mu je Bog odpustil njegove grehe, ampak mašnik p n ' ku grehe zares in resnično odpusti. Krivoverni mor es ^ an ^| trdijo in pravijo: „Mašnik je človek, toraj ne sutno grehov resnično odpustiti, ampak zamore le p na znanje dati, da je grešniku Bog odpustil grehe*, j)j estanti ki imeli prav, in resnično bi bilo, kar terdijo, ako kar' n 'f n 'k V s P ove( knici sedel in delal le kar človek; kajti greh ° Ve * ^ n 'komu ne mogel grehov odpuščati : odpuščenje Pušč°r nam . re ® J e delo božje ; le Bog sam zamore greh od- | 6 . . A'* glejte, mašnik v spovednici ne sedi in ne dela v ednT' ^° ve k’ te mveč kar nadomestnik božji; mašnik v spo- k ar j 01 na domestuje Jezusa Kristusa, ter dela in opravlja to, tokaj eZUS ^ r ‘ stus sam večkrat delal, dokler je vidno živel n jihov(T Zem ^ 1 * Kakor je namreč Jezus Kristus grešnikom daj a | a ® re ^ e resnično odpuščal, in jim ni le samo na znanje tako*t a- ' m ^ °dpustil Bog, njegov nebeški Oče; ravno ali a n p ' s P 0ve dnik ne daje le samo na znanje, da so temu °^PUstt^ re ® n 'ku grehi odpuščeni, ampak mu jih resnično ra resnica se opira in je zastavljena na določne be- n. IV. pogl. 47 - 746 - sede Zveličarjeve, ki jih je govoril svojim aposteljnom, rekoč • „Resnično, vam povem , karkoli bote zavezali na zemlji, vezano bo tudi v nebesih ; in kar koli bote razvezali na zermJ 1 ’ razvezano bo tudi v nebesih*. (Mat. 18, 18.) In na drug eBl mestu pravi: ^Prejmite svetega Duha. Kterim bote g Teb odpustili, odpuščeni so jim; in kterim jih bote zaderžali, deržani so jim*. (Jan. 20, 22. 23.) Vidite, kako natanko določno Kristus tukaj govori, da aposteljni in njihovi nasledi 11 ^ res in resnično zamorejo grešnikom grehe odpuščali. Odp u3 ' čenje grehov pa, ki ga mašnik na božjem mestu grešniku d > je nevidna reč, ter taka reč, ki je ne vidimo s telesnim očes o&j ampak se le znotraj in nevidno zveršuje v grešnikovi ^ uSI ' V zakramentu svete pokore nahajamo tedaj nevidno gnado. c) Na posled nahajamo v zakramentu svete pokore ^ še tretjo reč, k vsakemu zakramentu potrebno, in ta je P 0 stavljanje po Jezusu Kristusu. Kakor drug® ] tudi ta sveti zakrament postavil sam Jezus Kristus. Svet * dentinski cerkveni zbor pravi: „Gospod je zakrament (s ye .■ pokore postavil sosebno takrat, kader je od mertvih vsta dahnil v svoje učence, rekoč: Sprejmite svetega Duha. Km bote grehe odpustili, odpuščeni so jim, in kterim jih bole za« žali, zaderžani so jim. Da je s tim tako imenitnim djauj in s tako določnimi besedami aposteljnom in njihovim n asl ^ nikom bila izročena oblast grehe odpuščati in zaderževati, ^ bi se po (svetem) kerstu grešivši verniki spet (z B°£°. spravili, terdili so (sveti cerkveni) očaki vsegdar z enim 8.^ som in katoliška cerkev je po pravici kar krivoverce raZ ® a e j, e in zmed svoje družbe pahnila Novacijane, kteri so oblast g r odpuščati terdovratno tajili". Protestanti in taki katoličani, ki so s Protestanti duha, pustijo sicer v svojem zmislu veljati, da je Jezus v ^ novil zakrament svete pokore ; pa tega ne dajo veljati« ,j bil Jezus odpuščenje grehov navezal na to , da bi se & ^ svojih grehov spovedali, to je: se jih pooblačenem«j^ 0 v to postavljenemu mašniku skesano obložiti tako, kakor ju jih doprinašali v mislih, besedah in v djanju. Oni te ral ' - 747 - V 1 J° : »Spoved je še le papež Inocencij III. vpeljal". ■5 r o ■ c ®nau spoved ? Zadosti je, grehe obžalovati, in se jih v ercu f>ogu samemu obtožiti". — „Spoved čez posamezne p eae a li ni neznošljiv jarm in pravo terpinčenje vesti ? i. t. d." fotestantje tedaj in njim enaki katoličani spoved ali obtoženje •nega sebe in posameznih grehov pred pooblastenim mašnikom re ®etujej° kakor kako nesterpljivo reč, kakor kako nespametno o ® c , kakor kako zgol človeško zmišletijo ali zmišljavo, ne pa Jezusa samega vpeljano in zapovedano napravo. Ravno s ,° tud ‘ Protestantje nimajo spovedi, kakoršno imamo mi, in , ero se pred pooblastenim mašnikom obtožujemo svojih ^ ov posamezno; ampak njihova spoved obstoji le v tem, ge Se v sploh obtožujejo pred Bogom svoje grehote , kakor Postavim obtožujemo mi, kader molimo očitno spoved ali Pai°k e ° rft * t0 s P^ no obtožbo, ki j° opravljajo vsi sku- jj 5 kolikor jih je le koli zbranih v cerkvi, jim da njih du- ji m Ven ’ ki mu pastor pravijo, odvezo, ali, da bolj povem, on fak 119 znan i e df 'J e > da jim je Bog odpustil njihove grehe. sdo , spoved ki se res prav-prav prilegala spovedencem in kilo j . 0ffl 5 tocta tukaj ne smemo gledati na to, kaj bi nam j e 0 o priležno in manj težavno, ampak le edino na to, kar •n r,slusova volja in Kristusova zapoved. Sveto pismo pa greh 00 izro ^° narn spričujeta, da Jezus Kristus v odpuščenje S p 0 V za povedal le, da se sploh grehov obtožimo ali jih satnp am0 ’ temve « J e zapovedal, da se jih posebno ali po¬ dkvi * 10 °^ oz ' mo i a 'i spovemo , kakor to imamo y katoliški Veda] V navad ' - Rekel je namreč, kakor sem že poprej po- kt er j m . jjKterim bote grehe odpustili, odpuščeni so jim ; in je j eziJ U ^ote zade ržali, zaderžani so jim". Sterni besedami dnike S , apostel J ne ’ n njihove naslednike naredil duhovne sod- Da bo ’ '^ er ' na j bi ljudem grehe ali odpuščali ali zaderžali. čl° Ve k 0 Pa sodn *k pravično sodbo storil in izrekel nad kakim teg a ne * 1 * 5 m ° ra na tan jko vedeti, kaj je človek storil. Ako človeka V u’ ne more P rav soditi, in ne more vedeti, ali bi •Uodri g a sodil, ali bi ga spustil. Ravno zato pa tudi vsak kter e ^ . n '^ P°P re j na tanjko preiskuje tisto reč, zastran J e soditi; po tem še le sklene sodbo. Ravno tako 47 * 748 - morajo tudi spovedniki poznati dušni stan grešnikov, da V^° o njem prav soditi. Ker so pa grehi skrivna, y sercu tič®® 8 reč, jih mašniki, ki niso vsegavedni, ne morejo vedeti drug aC( ’ razun da jim jih grešniki sami razodenejo, ali da se jim g re ' hov posamezno spovedo. Ker je tedaj Jezus hotel in zapovedi naj aposteljni in njihovi nasledniki grešnikom grehe odpuščaj 0 ali zaderžujejo, hotel je ob enem tudi in zapovedal, da morajo grešniki aposteljnom in njihovim naslednikom svoj 11 grehov po posameznem obtožili ali spovedati. Ako bi te £ a ne bilo, bi se bili morali aposteljni in njihovi nasledniki od Jezusa jim dane oblasti, poleg ktere bi grešnikom g re8 . ali odpuščali ali prideržali, poslužiti kar je v en dan, ' n ... bili v vedni nevarnosti, da ne bi storili krivične sodbe, h 0 ^ 1 volji naravnost nasprotne. — Mašniki kar sodniki so, kakor pozneje še posebej povedano, tudi dolžni, grešnikom naklad pokoro ali pokorila. Te pokorila morajo biti, kolikor je goče, z grehi v pravem razmirju, in morajo ob enem grešni ^ obvarovati, da v greh nazaj ne pade, in mu pomagati, da resnično poboljša. Mašnik bi pa nikakor ne bil v stanu sp 0 komikom nakladali primerno pokoro, ako bi se mu gresm svojih grehov posamezno ne spovedali. Ako tedaj obl a j grehe odpuščati in zaderžati , ki jo je Jezus dal svojim a P°. steljnom in njihovim naslednikom, pogledamo tudi od te str lahko se prepričamo, da so grešniki zavezani posamezno Sp° vedati se svojih grehov. Za to resnico , da se je treba grehov posamezno Sp^ vedovati, stoji in svojo besedo zastavlja tudi vse ustno i* r ° ^ začemši od aposteljskih časov do današnjih dni. D a s °.. verniki spovedali že o apostoljski dobi, nam naznanja apos sko djanje (19, 18.), v kterem beremo tako le: 'J® 1 vernih je prišlo , in so se izpovedali in oznanili svoje de Ravno to poterdujejo tudi besede svetega Klemena Ri®*-! ki je kar mučenec umeri krog leta 100., tedaj kmalo p° ko je sveti aposlelj in evangelist Janez šel iz tega sveta. Ta s mož piše in pravi: „Kdor je skerben za svojo dušo , ^ oVj no sramuje se, predstojniku (škofu) obtožili se svojih g re 749 »a posvečenje od njega prejme". In kakor so se verniki spovedovali že v-apostoljskih časih in v pervem stoletju, spo- vedovali so se tudi v drugem veku in v naslednjih stoletjih. V ozir drugega stoletja spričuje sveti Jrenej, ki je bil ucenec a postoljskega učenca, svetega Polikarpa, ter sporoča, a so se spokorniki, ki so se iz Valentinijanove krivovere povermli v na ročje svete matere katoliške cerkve, po svoji povermtvi spovedovali vseh svojih, tudi naj skrivniših grehov, m clo svo¬ jih hudih želj, ki so jih kdaj imeli. V tretjem veku govori »ceni Tertulijan, in pravi: „Nekteri v nemar puščajo, in se »očejo spovedati svojih grehov , ker so bolj skerbni za svojo čast, kakor za svoje zveličanje. V ozir tega so podobni onim, k >. bolehajo za kako skrivno boleznijo, pa svojo bolezen zdrav- »iku prikrivajo in se vgonobijo". In sveti škof in mučenec kiprijan prigovarja v greh padlim, rekoč : „Vsekdo se spovej svojega greha , dokler se še na zemlji znajde , dokler je za- d°stenje in po mašniku dodeljeno odpuščenje Gospodu še pri jetno“. V četertem stoletju piše sveti Bazilij: „Neobhodno Potrebno je razodevati grehe tistim , kterim je izročeno i o tlenje božjih skrivnost". V ravno tem stoletju govorč tudi df ugi cerkveni očetje, ter sveti Hieronim, sveti Gregor ac. jančan, sveti Gregor iz Nise, in mnogi drugi od spovedi, in j° Popisujejo kar naredbo, v njihovem času v sveti cerkvi s Ploh navadno. Ravno to spričujejo sveti cerkveni učeniki P^oga veka in naslednjih stoletij. Med drugimi sveti Avguštin »d spovedi piše tako le: „Imej mašnika za angelja božjega. Razkrij mu vse skrivne kote svojega serca. Ne sramuj se, e «emu samemu povedati to, kar se morda nisi sramoval storiti v Pričo mnogih. Razodeni mu svoje pota, in on ti bo dal P ri pomoček za spravo". Sveti papež Gregor Vclilu piše. ”Ror bodo na sodnji dan preiskovane tudi misli, treba je svoj n ° tran ji slan natanjko preiskovati , in mašnikom na spovedi ra *odeti grehe in nagnjenja. Spoved pa mora biti odkrito- er čna; brez vsega usmiljenja je treba samega sebe ,0 ®' 1 ' ‘ , Se pozneje Regino, opat Priimski, ki je umeri leta HlO-r J*' p govedi tako le govori: pašniki morajo njim podložno ljudsl vo opominjevati, naj vsakdo , ki se s kako smertno rano - 750 - ranjenega čuti, nemudoma v cerkev pribeži, kjer bo po I® 1 ®’ da se lega, kar je hudega storil, odkrito spove s povs®^ ponižnim in potertim sercem, prejel zveličavno zdravilo pokor® • Iz teh in drugih spričevanj se razvidi, da spoved, S se grešnik mašniku obtožuje svojih grehov posamezno , n' le v trinajstem stoletju vpeljana od papeža Inocencija III., teffl veC je bila v navadi že v vseh poprejnih stoletjih , in še clo apostoljskih časih. Po lem takem je bila spoved vpeljan® zapovedana že od aposteljnov in od samega Kristusa; k®] sveti Avguštin pravi: „Ker ie cerkev, ki je po vsem sv® 1 razširjena, učila in spolnovala vsegdar in povsod, in od ceS &t se ne more povedati, kdaj se je pričelo in kdaj je postavlj®” 9 bilo , mora se imeti za nauk, od aposteljnov izhajajoč*- . katoliško cerkevjo vred moramo tedaj terdno verovati, da ^ Jezus Kristus zakrament svete pokore postavil tako, da n®jj je terdno zapovedal, spovedovati se mašniku vseh posame* n ' grehov, ako hočemo odpuščenje grehov zadobiti. Tega še c krivoverni Martin Luter ni mogel utajiti; marveč je re^ 6 ' „Ni dvomiti, da je spovedovanje grehov potrebno in od Bog® zapovedano*. Tudi sloveči Protestant Leibnic govori od sp®, vedi in pravi: „Ne more se ugovarjati, da ta naprava zares le naprava božje modrosti*. 5. Gotova resnica je tedaj, da je pokora res p raVI ’ resničen zakrament. Vse tri, k vsakemu zakramentu potreb reči se nahajajo pri njej: nahaja se namreč vidno znamnj®’ nahaja se nevidna gnada božja, nahaja se postavljanje po zusu Kristusu. Oj, hvalimo in neprenehoma zahvalujmo Gosp®® 9 ’ da nam je po svojem neskončnem usmiljenju za naše duša® rane v tem svetem zakramentu poskerbel zveličavno zdravil®; Občudujmo in poveličujmo njegovo modrost, da je zakrai® svete pokore postavil in ga vravnal tako, da nam v n J en 1 el® ost mašmk, njegov nadomestnik, vidno in očitno in kar naravno?: zagotovlja odpuščanje naših grehov, in nam s tim lepo P 01 ^. in vpokoji skelečo in ranjeno vest, ožaljeno serce ! A |{0 J; Gospod pokore ne bil navezal na vidno znamnje, ter je ® e bil postavil kar zakrament, nikoli bi prav in gotovo ne ve 1 dlij - 751 ali so nam grehi odpuščeni ali nam niso odpuščeni; v vednem dvomu bi živeli in v vednem strahu , v dvomu in strahu tudi umerli. Ker je pa Jezus pokoro postavil med svete zakra¬ mente, ter jo v zvezo spravil z vidnim znamnjem , potolažil nas je s tim lepo in vpokojil; kajti Bog sam nam na spovedi po svojem namestniku zagotovlja in pravi; ^Odpuščeni so ti tvoji grehi! Amen. LVII. keršanski nauk. Kterim ljudemje zakrament svete pokore v zveličanje potreben in kterim ljudem je koristen? — 1. Zakrament svete pokore je pravi in resničen zakra¬ ment. Pri njem se nahajajo vse tri reči, k vsakemu zakra¬ mentu potrebne. V zakramentu svete pokore nahajamo pervič Yidno znamnje, ktero obstoji od strani grešnikove v priserčnem žalovanju grehov in terdnem sklepu se poboljšali, v odkritoserčni spovedi in resnični volji za grehe zadostiti, od strani mašnikove pa v odvezi, s ktero grešniku grehe odpušča. V zakramentu svete pokore nahajamo drugič nevidno gnado božjo, klera sosebno in pred drugim obstoji v odpuščenju grehov. V zakramentu svete pokore nahajamo tretjič tudi postavljanje po Jezusu Kristusu, kajti tudi ta zakrament je postavil sam Jezus Kristus, ker je dal svojim aposteljnom in njih naslednikom oblast, ljudem grehe odpuščati ali zaderževati. — Treba je tedaj, da terdno ve- - 752 rujemo, da je zakrament svete pokore pravi in resnični krament. 2. V ozir zakramenta svete pokore pa nam je na tudi še treba verovati drugo resnico, namreč: II. Zakrament svete pokore je nekt e ' rim ljudem v zveličanje potreben, n e k t e 1,1 koristen. Premislimo obadvoje, ter odgovora poiščimo na obadvoj® vprašanje, ter eno: Kterim ljudem je zakrament svete pok 010 v zveličanje potreben? in drugo : Kterim ljudem j® krament svete pokore v zveličanje pomožen in k r i s t e n ? 8. Naj poprej poiščimo odgovora na vprašanje: Kterim ljudem je zakrament svete po k °" rev zveličanje potreben? ali z drugo bese'^ Kteri ljudje morajo prejeti zakramenta v® ^ pokore, ako hočejo doseči večno živ!jonj e ’ i ^ Na to vprašanje odgovorim: Zakrament sv® pokore morajo prejeti, in so ga dolžni p r jeti vsi tisti ljudje, kteri so se posvet®^ kerstu smertno pregrešili. — V zakramenta 9 ye tega kersta je človek opravičen, in postane božji otrok 1 dedič nebeškega kraljestva. Ako bi človek po svetem ker nobenega smertnega greha ne storil, prišel bi v nebesa večno življenje dosegel tudi brez zakramenta svete pok° j ker bi kerstne gnade nikoli ne zgubil. Kerstna gnada n&& reč se le s smertnim grehom zgubi. Kdor je pa posvečuj® gnado, ktero je pri svetem kerstu prejel, zapravil s ka smertnim grehom; mora vsakako prejeti zakrament svete P kore, ako hoče še kdaj v nebesa priti in zveličan biti. ravno zato, glejte, je postavil Jezus zakrament svete p®k° Videl je namreč naprej, da mnogi in mnogi ljudje bodo P^ svetem kerstu padali v velike grehe, ter s tim zapravili P vico božjih otrok, zapravili pravico do božjega kralje® 753 t/ n^ r se pa sveti kerst ponavljati ne sme, in kerščeni človek 2Us T" enkral P re j emat * svetega kersta, postavil je Je- ristus zakrament svete pokore, da bi ž njim na pomoč vse ™ tistim, in rešil vse tiste, kteri bi morali na veko- lem Z L Ver * eni ^ ,- li zavoljo smertnega greha, ki so ga po sve- zak erStU do P nnes k* I” ravno zato sveti cerkveni očetje je f ment svefo P 0 kore imenujejo rešilno desko, ktera nam razb°i‘ ° S ^ a ’ kader se nam je razbila ladija našega zveličanja, ®ki ' 0 if° l em ab unem smertnem grehu, [n sveti Tridentin- cer veni zbor uči, rekoč: »Zakrament svete pokore je roie - Vetem ^ kerslu padšim tako potreben, kakor je ne še pre¬ je y lm (P° lr cken sveti) kerst 44 . (Sess. 14. cap. 2.) In ker prim S - m . erien £ reb zašlim neobhodno potrebna v zveličanje, ter ; Cr . 0 sv . et ) cer kveni učeniki sveto pokoro svetemu kerstu, Sv eti 0 R lmenU ^ 0 * rudo P°l n kerst. Prav lepo povč v ozir tega kerst arnar< ^’ ter pravi: »Spokorne solze so tudi nekakov n, 0ra ’ 1,1 . se zakrament svetega kersta ponavljati ne sme, korninf VS l’ k ' očiščevanja tako dostikrat potrebujemo, s spo- kerstn 111 S ?* zam ‘. sam ‘ se ke spet kerstiti in oprati. Pri unem so je rabila vunanja voda, pri tem se rabi notranja 4 *. lem k^' tlStl ^ ud i e tedaj, ki so se smertno pregrešili po sve- Več no erstH ’ mora i° zakrament svete pokore prejeti, ako hočejo Priložn Z ^. an * kiti. Ako bi ga ne hotli prejeti, dokler bi dr U g a °f [ ’! ne k § a P ri joti, pogubili bi se na vekomaj. Vse Pokore^ ' ' a k° ki kak velik grešnik zakrament svete slučaju S | ,Cer | ra< ^ P re i el ’ P a ki ga ne mogel prejeti. V takem dobiti oj' !. em Primerleju bi zomogel tudi brez spovedi ža¬ ljenje ° J >UsaeD j e svojih velikih grehov in doseči večno živ- P°poIno ° Ve ’ da k‘ moral pri tem svoje grehe obžalovati s in ob COzn ?terno žalostjo, s popolnim nadnatornim kesanjem k'l° m 0 r lud ' resnično voljo, spovedati se , ako bi taka, kakor 6 kaderkoli bi kilo mogoče. S to rečjo je ravno jeti, p r j s kerstom želja. Kdor kersta vode ne more pre¬ kanjeni ^ ^ a svo i e £ re ko obžaluje s nadnatornim popolnim j ' mi željam!" SVete ? a kersta resnično želi, poslane s timi svo- 011 °Pravičen pred Bogom. Enako postane tudi ker- - 754 - ščeni človek pred Bogom opravičen , kader se svojih greh° v skesa z čeznatorno popolnoma žalostjo in resnično željo spovedati se svojih grehov. Ako bi tedaj ti, ljubi krislij 8n ' imel kak velik greh na vesti, in bi prišel v smertno nevarno® 1 duhovnika pa ne bi bilo pri rokah, da bi se mu spoved 9 ' moral bi se prizadevati, da bi nadnatorno popolnoma kesap nad svojimi grehi obudil v svojem sercu in da bi pri tem tu voljo imel, prav odkritoserčno spovedati se svojih grehov, bi le priliko in priložnost imel, To storivši bi bil rešen ^ zveličan, akoravno bi umeri brez svete spovedi, Samo sebi pa se razumeva, da bi mogel nemudoma spovedati svojega smertnega greha, ako bi smertna nevarnost memO to šla, in bi te smert ne prehitela in zmed živih ne P°“ r8 .jj Vedi, da bi se smertno pregrešil, ako bi v djanju ne zver ^ volje spovedati se, ktero voljo si imel takrat, kader si znašel v smertni nevarnosti. 4. Zdaj smo prišli do’drugega vprašanja: Kterim ljudem je zakrament svete P 0 kore v zveličanje pomožen in koristen? , H Odgovor: Zakrament svete pokore j ir tei' 1 zveličanje pomožen in koristen vsem, & 1 . 0 majhne ali odpustljive grehe doprinašaJ . — Vsem takim kristijanom zakrament svete pokore sic er neogibljivo potreben, vendar pa jim je prav — prav vsp za zveličanje. Ni jim, pravim, zakrament svete pokore ^ ^ Iičanje neobhodno potreben, ker zamorejo odpise grehov zadobiti tudi brez zakramenta svete pokore, za postavim : s tim, da se grehov skesajo, da molijo, da p 1 njo delijo, da prejemajo zakrament svetega rešnjega j e g da daritev svete maše služijo i. t. d. Vsemu temu vk je takim vernikom zakrament svete pokore vendar le v ^ Iičanje prav prav vspešen in zdaten pomoček. V zakram svete pokore tem golovejše dobivajo odpuščenje svojih g 1 e se s pomočjo tega svetega zakramenta tem lagleje odteg ) , fl nevarnostim, ktere jim žugajo, podreti jih v smertne g re ’ 755 jim ravno ta sveti zakrament pomaga, da tem zdatniše napre¬ dujejo na polu čednosti in pobožnega, bogoljubnega življenja. Mnogoteri kristijani, ki so dosihdob le majhne grehe dopri- našali, na potu čednosti in bogoljubnosti clo nic naprej ne pridejo, ali na posled še clo v smertne grehe padejo e samo *ato, ker le premalokrat in preporedkoma prejemajo zakra^en* svete pokore. Ravno zato morajo večkrat k spovedi hoditi ludi tisti, ki le samo majhne grehe doprinašajo. Sveti ran čišek Salezijan pravi: „Pogostoma je treba hoditi k sveti spovedi, da grehi clo nobenega miru in stanovanja ne dolnjo v sercu«. Kdor večkrat greši, mora se tudi večkrat spove¬ dovati. Prerok Elizej je Sirskemu vojvodu Naamanu naročil, da se mora sedemkrat oprati v Jordanski reki, in potem o očiščen od svojih gob. (IV. Kralj. 5, 10.) Naaman se opere sedemkrat, kakor mu je mož božji naročil, in strašna go ova jolezen ga je popustila; bil je čist od gob in zdrav. Gobovi oolezni primerjajo sveti cerkveni učeniki grehe, vodi iz Jor¬ danske reke pa primerjajo zakrament svete pokore, v kterem s ' grehe spiramo, se grehov očičšujemo. Sedemkrat se je moral Naaman vmivati in spirati, prejden so se mu gobe po- P°lnoma posušile in pozgubile; „to je ravno tolikrat ’ pravi neki star cerkveni učenik , »kolikor imamo v tednu dni, m Slcer zato, da bi se nam s tim na znanje dalo, da nam je Pokora skoraj vsak dan potrebna«. K temu pristavlja sveti ™eronim , i n pravi: »Nobena reč ni človeku bolj koristna m boli se ke ^ l Ve ! iČavna ’ kakor mu je ta, da nič ne odlaša spovedati oder je storil kak greh«. V nekdajnih blaženih časih ..- e— • : rr 0 znaii, kito'P olrebna »eršanstva so verniki res prav o io v pridno m d» je pogostna spoved. Ravno za o . ore Raderkoli so Pogostoma prejemali zakrament s ^ e ,. om pi so si p°P re l kakega bolj imenitnega dela P° s P . ’ gpovedovrli so dušo v zveličavnem studencu sve e P se na n°Al° so, prejden so se na koko potovanje p ’. g . a ji v a Pot odpravili, ali v kal* nov stan s °P ’ , gtan . Na h u ' kovski, ali meniški, ali vojaški, 81 on ; ki j e st °P' V gleškem je bila njega dni navada, a J drugemu mašmku, Vojaški stan, poprejni dan sel k škofu ali n 756 — ter se mu je s kesanim sercem spovedal vseh svojih grebo v ' Po tem pa, kader je sveto odvezo prejel, prebil je vso v cerkvi v molitvih in pobožnih vajah. Drugi dan je pred mašo položil svoj meč na altar. Po svetem evangelju ga nik blagoslovijo, ter mu ga spet opaše med blagoslovljevanje’ 1 ’’ Med sveto maše je bil obhajan, in s tim med vojščaka odbr 9 in posvečen. Enako navado nahajamo tudi na Francozk® 1 ^ In kakor so se pobožno obnašali, kader so v vojaški stan sto . pili, obnašali so se ti bogobjubni možaki pobožno tudi ta» r j kader je bilo treba življenje v nevarnost postavljati v slo® ^ za domovino. Tisti dan pred bitvo in bojem in vso noC ^ se zaporedoma spovedovali, in drugi dan šli serčni in nr» v P' daj - 757 - a j prejemajo zakrament svete pokore? od- 6°voriI bi mu; Prejemajo naj ga tolikokrat, °Iikorkrat bi to zahtevala ena ali druga a s 1 e d n j i h o k o 1 j š č i n: ^ a) Pervič naj prejemajo zakrament svete pokokore vselej, 2 a d e r koli jih zapoved svete cerkve v to v e z n j e. Sveta cerkev pa zapoveduje , da mora vsak a o išk kristijan k spovedi hoditi vsaj enkrat v letu. Ta za- p ed zavezuje tiste, ki le samo majhne grehe doprinašajo, teda'° ta ^°’ ^ a ^ or l ' ste ’ ki so se smerln0 pregrešili. Ako bi 0( j aj kdo ’ iu si je le samo majhnih grehov svest, velikonočno, srn SVete cer ^ ve zapovedano spoved opustil za to, ker r ne ga greha nima, navalil bi si ravno s tim opuščenjem s «orlen greh na vest. |j a k) Drugič naj prejemajo zakrament svete pokore takrat, . ei 'j>m spovednik za pokoro naloži, da odlo 9 P re j ema j 0, Ako namreč sprovednik spovedencu n a “ u ‘uei čas, o kterem naj spet k spovedi pride, dolžen je spo Ve denec o tistem času priti ravno tako, kakor je o zen opra naloženo pokoro: in hudo bi se pregrešil, a 0 1 dolžnost radovoljno opustil, ter bi veljavnega izgovora ne 'nievši o tistem času k spovedi ne prišel ; hudo pregreši \ clo takrat, ko bi se tudi le samo majhnih grehov spovedati ! m °l. in ne velikih. Spovednik ima gotovo svoje tehtne vzro- e j da temu ali unemu spovedencu nalanjko določi, aj mort P ril ‘ k spovedi, in spovedenec je dolžen, zvesto ravnati se po s P°vednikovem naročilu. ,. c ) Tretjič naj prejemajo zakrament svete pokore , k o h >orkrat koli to zahteva čuječnost m pre- L ld nost, ktero imeti je vsak človek dolžen. Ako bi m 0 dosihmalo doprinašal le samo majhne greae, znase p a e zdaj v očitni nevarnosti, pasli v kak velik greh, o zen h Rameni svete pokore prejeti kar pripomoček, klen ga i do ^ varoval padca in smertnega greha; in sicer tolikokrat J d0l2ea prejeti zakrament svete pokore, kolikorkrat se mu po- - 758 - navija enaka nevarnost. Ravno to velja tudi unemu, ki p r '^ v očitno smertno nevarnost; in v tako nevarnost pride P rl vsaki le količkaj nevarni bolezni. V takem primerleju naj ®® nikakor nikar dolgo ne opotavlja, in naj nikar spovedi °® od klada, ker ne ve , na ktero stran se mu bo bolezen obet' nila, in ali ga ne bo iz tega sveta pobrala in v večnost pi’ e ' selila. Od te dolžnosti ga ne odveže tudi ta okoljščina °®’ da se nobenega smertnega greha ne zave; kajti v smer* 111 nevarnosti je vsak kristijan dolžen in zavezan , spovedati S°> oko mu je le mogoče. d) Cetertič naj zakrament svete pokore prejmejo, koli" korkrat spoznajo, da bi bilo vspešno njihovem dušnemu zveličanju, ako ga prejemajo, in jim sp 0 ' vednik to tudi dovoli. Nekterih odpustljivih grehov se 6lov° znebi in nektero hudo nagnjenje okroti le s tem, da se ve° krat spoveduje; in marsiktero čednost si prilasti, in marsikt° r ° dobro delo srečno zverši le, če se večkrat spoveduje. K 00 ® tedaj kristijan, ki je le majhne grehe doprinašal, spozna, 0 bi mu prav vspešen pripomoček, majhne grehe opustiti, °i večkratna spoved ali pa spored o tem ali unem posebne času, naj gre večkrat, naj gre o tem ali unem posebnem c ® k sveti spovedi, ako namreč v to privoljenje dobi od svoj°o spovednika. e) Petič naj prejemajo zakrament svete pokore, kad°® kako bnib pobožnost to z a h t e v a. Ta ali uni je zapisan v bratovščino, in bratovščina zahteva, da se spoveduje o posen« 1 ; dnevih. Včasih so oznanjeni odpustki, in k spovedi mora H>> kdor hoče odpustkov deležen poslati. Približal se je kak lik praznik, ter praznik Gospodov, praznik Matere božje m* kakega drugega svetnika, ki ga je treba vredno posvečevati S tim, da prejemamo svete zakramente. Prišel je kak poseb 011 čas, ter sveti adventni čas, kvaterna ali kaka posebna nedelj®’ o kteri skoraj vsi farmani ali skupaj ali pa po stanovih r° z . deljeni gredo k spovedi ali k svetemu Obhajilu, in bi se t° r(, J posamezen človek toraj težko od njih ločil, da bi ž njimi vr* fl ne prejemal svetih zakramentov. O takih dnevih in “’ ,rih 759 Sl h že pobožnost priganja vsakterega, da gre k spovedi, ako- ra vno bi. tudi le samo majhne grehe na vesti imel. In v ozir ljubi krislijan ! rečem to le: „Ako si pošten kristijan, gotovo ne bo preveč, ako vsaj štirikrat ali šestkrat vsako e o k spovedi greš; ako si pobožen krislijan, spovedal se boš y sa j na mesec dni ali na vsake štiri tedne; in ako res želiš s* resnično prizadevaš, popolen kristijan postati, nedvomno a °š vsakih šlirnajst dni ali cIo vsakih osem dni spovedal, J‘jed.1 se ponižno in pobožno, kader se pripravljaš za sveto ^hajilo. Ako si pa zmed tistih, ki, bodi si resnobno ali bodi ‘ Sf >ljivo, pravijo : Ne vem, česa bi se spovedati imel, ko bi i n ra v . ta k° pogostoma hoditi k spovedi? mogel bi ti povedati red ; tj s j s ) e p ^ j n jj er g j g ] e p ? ne S p re g]edaš svojega njenja vrednega stanu; prišel pa bo čas, da boš spregledal kad? 02 ” 81 ’ k ° lik ° da bi se bil spovedali imel, takrat namreč, ob C ji b °® na bož j‘ so ^‘ zaslišal svojo obsodbo, zaslišal svojo sodbo Z a VO ]jo tistih grehov, kterih bi 3e imel spovedati, pa J'h nisi spovedal. Samo ob sebi se razumeva, da v teh petih prirerlejih, o kterih se spoved priporoča onim, ki se v majhni gre' zn ‘l de io, so dolžni spovedati se tudi tisti, ki velike ali smertne grehe na vesli imajo. Taki grešniki imajo v zakramentu svete pokore edini pripomoček, edino sredstvo, z čigar pomočjo se zamorejo svojih grehov znebiti in večno zveličanje zadobiti. , e petere, poprej omenjene okoljščine pa jih še tim močnejši l n tem silniši priganjajo , rešiti se in zveličali si svojo d us , la njihovo zadolženje je toraj tudi tem hujše, ako vsa \ 0 , 11 Se tako pripravno priložnost za spoved memo sebe spus ijo * a nemarjajo, in v svojih velikih grehih brezskerbno ostane J . laki usmiljenja vredni ljudje v naj večo nevarnost poslavljajo ? v °je dušno zveličanje. Res prav podobni so Tebanskemu 'nlju, Arhias po imenu. Sedel je ta kralj pri bogatem obedu, 1 § a je naravnal svojim prijatlom. Med obedo\anjcm. mu P° s lanec prinese pismo s sporočilom, da so v pismu napisan J rav resnobne reči. Kralj pa dene pismo v kraj, in veh,* na drugi dan odložil resnobne reči. Ali kaj, ko ru e 760 dne učakal ni! Po noči planejo nanj zarotniki, ki so se z°P er njega zarotili, in so ga umorili. Pismo je kralja pred zarot' niki svarilo; kralj pa ni hotel o pravem času pisma brati, ,n je žalostno poginil. Se vse bolj žalostni konec čaka člo ki v svojih smertnih grehih brezskerbno živi, in svoje dušj 10 zveličanje v nevarnost postavlja. Kako nevarno da je, živeti smertnih grehih, pri tem pa vendar le spoved odkladati od do e do dne, nam kaže tudi naslednja znana dogodba: Velik g reS . nik, ki je silno razuzdano živel, ter velik del svojega življenj 5 prebil v strašnih pregrehah, je nevarno obolel. Pobož en mašnik, skerben za zveličanje njegove duše, ga obišče, ^ nagovarja, da bi vsaj zdaj storil, kar je treba, da bi rešil 111 zveličal svojo dušo. Bolnik mu ne da nobenega odgovoj 5, Mašnik mu pred oči postavlja nevarnost, v kterej se znaj” 6 ’ in ga opominja, da bi se spovedal. Po dolgem prigovarjanj vendar le reče bolnik: „Da, da, bom se spovedal". R eC ^ pa spoved le odklada. Mašnik , od svete gorečnosti vnet, 1 silniši vanj tišči, dokler se bolni grešnik vsaj toliko ne v 'J da reče: „Naj si že bo: pridite jutri; jutri se bom spovedo- Drugo jutro mašnik pride, in kader sta bila z bolnikom so® 1 ^ pripravlja se da bi ga spovedal. Bolnik dolgo časa molči; ^ zadnje pa s strašnim glasom izreče strašne, svetopisemske D sede: „Grešnik bo videl, in se serdil". To reče, si zag er glavo z odejo, si zakrije obličje, in nič več ne sprego v ^ Spovednik mu obličje razkrije, in reče: Zdaj ni več ca _J da bi se odkladala ta reč; nemudoma se je treba spovedat 1 ^ Bolnik odgovori: „I)a, da, moj oče! hočem se spovedat’’ k temu pa pristavi, ter nadaljuje s poprej začetimi svetopis® skimi, grozepolnimi besedami: „Z zobmi bo škripal, [ pernel (od togote)", in kakor pervikrat, tudi zdaj si V zakrije obličje. Spovednik ga iz nova odgerne , ter zar ^ 0 jo solznim očesom , da bi se spomnil na Boga in opravil spoved. In spet mu obeta bolnik, rekoč: Da, da 1 se spovedati"; pri tem pa se tretjič v odejo zavije, ’ n !j. 0 y vajoč se v posteljo z divjim glasom zakriči: „Želje g r05tt \ fi e, bodo zginile". (Ps. 111, 10.) Spovednik ga tretjič odi pa prestrašen ostermi, vide, da je grešnik že ugasnil > nU 761 5. Ljubi moji! učite se iz te žalostne dogodbe, kako ab ° da delajo tisti, ki v smertnib grehih živč , spoved pa Ve ndar le zmerom odkladajo od dne do dne. Bog je sicer res neizrečeno prizanesljiv in usmiljenja poln, ter noče smerti grešnika, ampak da se spokori in da živi; vendar pa grešnik sme pozabili, da je Bog tudi pravičen, in da se bo poprej 1 -poznej razpalila in razvnela njegova jeza nad onim, kteri vedno od sebe odbijal zveličavni pripomoček, zakrament p. e pokore, kteri edini bi ga bil rešiti in zveličati zamogol. r je, gorje po tem takem terdovratnemu grešniku! Bog nas a J tacega varuj! Amen. L VIII. ker sanski nauk. Ktere gnade ali dobrote^aje zakrament svete pokore? 1. V ozir zakramenta svete pokore moramo verov ® 1 * pervič, da je sveta pokora pravi in resničen zakrament; dru- §lc > da je zakrament svete pokore mnogim knstijano Zv ®ličanje potreben, mnogim pa koristen; in tretjič, a zai me . nt svete pokore velike in obilne gnade in dobrote de 0nim . ki ga vredno prejemajo. Petva dva stavka sem vam ^zlagal v zadnjem in predzadnjem keršanskem nauku, tretjeg Vam uiislim danes razložiti z božjo pomočjo. ^ 2. Od zakramenta svete pokore moramo tedaj verova 1 se naslednjo resnico: IVI. pogl. 48 762 - C) Zakrament svete pokOre delt v e I«^ e g n a d e in dobrote. Milosti in dobrote, ki jih zakrament svete pokore ^ onim , ki ga vredno prejemajo, so res velike in obilne, in so te le: a) Zakrament svete pokore nam dajo pervič odpu^ če n je vseh po svetem kerstu storjenih hov, velikih in majhnih. — Grehi, ki jih je človek pred svetim kerstom, se odpuščajo le samo pri svetem ker#' Grehi pa, ki jih kdo stori po svetem kerstu , se odpuščajo v zakramentu svete pokore. Naš Gospod in Zveličar je nanir eC zakrament svete pokore postavil ravno zato, da bi zamogli i' e " šeni in zveličani biti tudi tisti, ki so se po svetem k erS y smertno pregrešili in so zgubili posvečujočo gnado božjo, zakramentu svete pokore se tedaj odpuščajo le grehi po sv e tem kerstu storjeni. Grehe, po svetem kerstu storjene, naj si že bodo ‘ veliki ali majhni, naj so že ali po številu ali po okoljska* kakoršnikoli, zakrament svete pokore zamore odpustiti v ' Besede Jezusove: „Kterim bote grehe odpustili, so ji « 1 puščeni^, veljajo za vse grehe sploh brez razločka brez ozira na njihovo velikost ali njihovo število. bi bil tedaj kdo tudi še toliko in še tako hudo g re ’ vendar le vsemu temu vkljub obupati ne sme; ena sama d° opravljena spoved, mu zamore odpuščenje poskerbeti pn ^ Zakrament svete pokore je res pravo božje delo, delo skončnega usmiljenja božjega, ktero delo božje grešnika, ^ si velikega ali majhnega, pripravi v tak stan in v tako * z Bogom, kakor bi kar nič ne grešil, tako da pred b obličjem zdaj nič več ni kazni vreden pre.omljevalec božji * 1 poved, temuč je pred Bogom kakor svetnik, ki pravico ^ do večnega življenja v nebesih. Tako so mislili in taa . ^ 0 ( sodili vsi cerkveni učeniki. Učeni Tertulijan pravi: »‘V g0 je Bog kazen na svoji sodbi odločil za vse pregrehe , a |j le koli doprinašajo ali po mesu ali po duhu , ali v djanj — 763 — le z voljo; enako jim je tudi odpuščenje obljubil po pokori*, la sveti Ambrož piše: „Bog ne dela nobenega razločka, tem¬ več je svoje usmiljenje obljubil vsem, ljudem , in je svojim tnašnikom oblast dal, odpustiti vsak greh brez vsega razločka*. Zakrament svete pokore odpusti tedaj grešniku, ki ga vredno prejme, in mu izbriše vse njegove grehe, in ako bi bili tudi rudeči kakor škerlat, in brezštevilni, kakor pesek ob morju. Vtegnil bi pa kdo vprašali in reči: Ako v zakramentu svete pokore se odpuščajo vsi grehi, zakaj pa pravi Jezus, da tistim, kleri grešijo zoper svetega Duha, ne bo odpuščeno ne na tem svetu, ne v prihodnjem življenju? (Mat. 12, 31. 32.) Vidili je loraj, da se vendar le nahajajo tudi taki grehi, kte- rih zakrament svete pokore ne more zbrisati ? Na to vprašanje se odgovori s tim le: Kristus, govoreč od grešnikov, ki zoper svetega Duha grešijo, meni na tem mestu tiste grešnike, kteri se spoznani keršanski resnici vstavljajo, ki do lepega opomin- jevanja otorpnjeno serce imajo, in ki v nespokornosti terdo- vratni ostajajo. Taki grešniki, se ve, da ne morejo odpuščenja grehov dobiti v zakramentu svete pokore; vzrok temu pa niso grehi, ktere so doprinašali, ampak vzrok temu je le njihova nespokornost. Njihovi grehi bi nikakor ne bili tako veliki, da bi se jim ne mogli odpustiti; toda pomanjkanje žalosti nad grehom in pomanjkanje lerdnega sklepa se poboljšati je tisti zapah, kteri jim zapira studenec božjega usmiljenja v zakra¬ mentu svete pokore. Ako bi imeli pravo žalost nad grehom in resnično voljo se poboljšali, nikakor bi več ne bili grešniki zoper svetega Dnha, in bi v zakramentu svete pokoro zadobili odpuščenje teh in vseh drugih svojih grehov. Kdo drugi bi vtegnil vprašati, rekoč: Ako se v zakra¬ mentu svete pokore odpuščajo vsi grehi, zakaj pa nekteri, da- siravno se spovedujejo, vendar le svete odveze no dobivajo? Odgovor na to vprašanje je ta le: Mašnik mora nekterega spovedenca broz svete odvezo od sebe spustiti, ker mu manjka spokornega duha, tolikanj potrebnega, ali pa, ker je doprinesel kak tak greh, od kterega ga zamore odvezati le škof ali pa še clo le papež sam. Ta ali uni pride k spovedi, o ktefem 48* - 764 — mora mašnik po pameti soditi, da nima niti prave žalosti a 9 grehom, niti terdnega sklepa se poboljšati, in da mu ^ manjka tistih pogoj, klere so v odpuščenje grehov neobhod " 9 potrebne. Ako tedaj spovednik take grešnike brez odveze 0 sebe spusti, niso tega krivi njihovi grehi, kakor da bi j' 9 ! tisti ne mogli odpuščeni biti, ampak so tega krivi gr e9n ‘^ sami, ker nimajo takega serca, kakoršnega bi mogli imeti) 0 bi bili vredni svete odveze. Včasih pa spovednik grei odvezati ne more zato, ker se mu je spovedal kakega Pf 1 deržanega greha , ter greha, od kterega odvezati si pra vl priderži ali škof ali papež sam. Sveta cerkev namreč obl ® 9 ’ od nekterih posebnih grehov odvezovati, vsem mašnikom sp 1( ^ ni dala, in je določila, da zamore od teh grehov odvezat' papež sam ali pa škof. Namen, ki ga sveta cerkev pri ima, je ta , da bi vernike od takih grehov tem bolj ostra 9 ' in odvernila, ali pa jih, ako bi jih bili doprinesli, tem hit rej pripravila k spoznanju, k obžalovanju in resnični pokori tem takem se nahajajo grehi, od kterih zamore le sam , odvezati; in se nahajajo grehi, od kterih le škofje odvezuj^ po svojih škofijah. Ako se tedaj kdo na spovedi obtoži » po kega takega greha, in če se ga tudi z zares skesanim serce 111 obtoži, mašnik ga vendar le ne more odvezati, ker v to ni « 19 VUkUlil, lUU^IllU gu I VHU !• k IV/ UV IIIUIU Viu 1 VUUVI^ uvt * oblasti, in grešniku v takem posebnem položaji ni druge P° moči, razun da gre k škofu se spovedovat, ali pa k take spovedniku, kteri ima od škofa pooblastilo, da sme odvezov od takih prideržanih grehov, ali pa si mora spovednik 9 pri svojem škofu dobiti posebnega pooblastila, da sme P° grešnika odvezati od tistega zaderžanega greha. Zdaj VIfl da zamore zakrament svete pokore sicer odpustiti vse g re . pa svete odveze vendar le ne morejo prejeti vsi spovede ker jim manjka potrebnega kesanja nad grehi in terdn e sklepa se poboljšati, ali pa so obteženi s kakim grehom? kterega odvezovati je pravica prideržana ali papežu ah A n ti" b) Zakrament svete pokore nam daje drugič o d P ščenje večnih in deloma tudi časnih k a z — Kdor bi storil kak smerten greh, zaslužil bi si večno - 765 - v peklu; in ako v smertnem grehu umerje, res ga tudi ta huda kazen zadene, za vekomej je zaveržen in pogubljen. Ta kazen pa, glejte, ta kazen večnega pogubljenja se v za¬ kramentu svete pokore z grehom vred vselej odpusti. Ako bi bil ta ali uni s svojimi grehi sto in stokrat si pekel zaslužil, rešen in osloboden bo od kazni, kakor hitro dobro spoved opravi, in mu mašnik da sveto odvezo; kajti ker je z grehi vred zbrisano njegovo zadolženje, zbrisana mu je ob enem tudi kazen ; kazen namreč le ondi ima svojo pravico, kjer je zadolženje; kader pa zadolženje jenja, jenja tudi kazen. V tej reči si je ravno taka , kakoršna je s plačevanjem kakega dolga; plačevanje dolga namreč se nič več ne zahteva, kader je oni, kteremu je dolg, iz dobrote dolžno pismo raztergal in zavergel. Gospod Bog je to odpuščenje obljubil z razločno besedo, ter rekel po preroku Ecehielu (18, 27.): „Nočem smerti grešni¬ kove, ampak da se spokori in živi*. Časne kazni pa, ktere bi mogli terpeti ali na tem svetu ali na unem svetu v vicah, nam zakrament svete pokore ne odpusti popolnoma, ampak le deloma in po nekolikoma. Tega pa ne smemo pripisovati zakramentu svete pokore , kakor da bi ta sveti zakrament ne bil poln, in bi mu kaj primanjkovalo; ampak to moramo pripisovati le božji neskončni modrosti. Sveti Avguštin pravi: „To se zgodi zato, da bi nas preobilno odpuščenje ne zapeljalo, da bi na grehe nič ne porajtali, in v velike grehe vedno ne padali, z čemur bi si jezo božjo na¬ kopali na dan sodbe*. Ravno to nam tudi sveti Pavl pove, kader piše: „Ko smo pa sojeni, (kar se zgodi v zakramentu svete pokore,) smo od Gospoda pokorjeni, da bi ne bili s tem svetom pogubljeni*. (I. Kor. 11, 32.) Od nas pa je za- visno, da nam zakrament svete pokore odpusti ali veči ali pa manjši del časne kazni. Tem popolniši ko je naše kesanje nad grehom, kader se spovedujemo, tem več časne kazni nam bodo zbrisane; in ko bi bila naša žalost nad grehom prav popolnoma, vtegnilo bi se zgoditi, da bi nam bile odpuščene prav Yse časne kazni. In ravno to naj bi nas tudi priganjalo, da bi si prizadevali pri vsaki spovedi obuditi žalost nad grehi tolikanj popolno, kolikor nam je le koli mogoče. 766 — c) Tretjič nam da, zakrament svete pokore p o S v e ' čujočo gnado božjo, ako bi jo bili zgubili s k a ^ ,n1 smertniin grehom; ako bi jo pa ne bili zgubili, daje i ,a |" pomnoženje posvečujoče gnado božje. — Gnadn božja so zg lll) z vsakim smertnim grehom; kajti Bog ne more nikakor v ° c ne ljubiti takega človeka, ki je njegov jurm od sebe verg el ' in se zoper njega vzdignil in vperl. Kader se pa čloV e svojih smertnih grehov skesano spove, zadobi ne le odpušča svojih grehov in odpuščenje večne kazni, ki si jo je z & re zaslužil, ampak njegova duša bo tudi posvečena, in Bog 1,111 spet daruje in nakloni svojo ljubezen. Tak človek je P rt ^ stavljen iz tega stanu, v kokoršnem je bila jeza božja njim in v kakoršnem je bil otrok jeze božje, v tak slan? kterem je Bogu dopadljiv, in je zdaj spet, kakor je pred sm er nim grehom bil, otrok božji, Bogu prijeten in dopadljiv dedič nebeškega kraljestva. Tako nam Bog zagotovlja, kad govori po svojem preroku Ecehielu (18, 21. 22.) reko 0 ' „Ce krivični za vse svoje storjene grehe pokoro dela, in vS moje zapovedi dopolnuje, in prav in po pravici ravna', živi in naj ne umerje! Nobene njegovih storjenih hudobij na) ka¬ ne bom spominjal*. O kako blagodarna in milostipolna j e dobrota zakramenta svete pokore! Kako Ijubeznjivega i° 11,1 lostipolnega se Bog ž njo skazuje nam revnim grešnikom Nekteri posvečujočo gnado božjo še v posesti imajo, der k spovedi gredo, ker so doprinašali le majhne grebe, P kterih se posvečujoča gnada božja sicer zmanjšuje, ven< * ar | i j, 1 i še v zgubo ne gre. Kakošna pa je s takimi spovedenci? spovedencem, glejte, zakrament svete pokore posvečujočo „ _v. ■ • __: J_ • „„ _ • • ifl S* pomnoži, to je: oni dospejo na višo stopinjo čistosti m ,. n , tosti, Bog jim daruje svojo ljubezen v obilniši 'meri, ‘ pripravlja veče plačilo v nebesih, kakor bi jim ga bil P r T^j vil, ako bi spovedi ne bili opravili. Kako nespametno bi govoril, kdor bi rekel: »Nobenega smertnega greha n ’ ^ na vesti; toraj se mi ni treba spovedovati*. Ako bi tn bilo, kar pravi, da namreč nobenega smertnega grejm ^ na vesti, moral bi se vendar le večkrat spovedati z® - 767 - d k* ni ime] tem obilnišo mero posvečujoče gnade božje, in en- ra tem obilnišo mero zveličanja v nebesih. d) Ceterta dobrota, ki jo dajo zakrament svete pokore, da ta sveti zakrament oživlja zaslu- . n J e , ki si ga je človek prislužil, p r e j d e n zgubil posvečujočo gnado božjo. — Do- Snana verska resnica je, da z enim samim smertnim grehom '®.\ človek vse dobre dela, ki jih je poprej doprinašal, do- PNnašal morda veliko let; zgubi vse čednosti, v kterih se je d; zgubi vse zasluženje, kterega si je nabral- Sveto pi- namreč pravi: „Če se pravičen od svoje pravice oberne, počenja hudobijo po vseh gnusobah , ktere je hudobni na- Vfi jen delati, bo mar živel ? Vse njegove pravične dela, ktere ® s ! 0ri ' 5 bodo pozabljene**. (Ecek. 18, 24.) Smertni greh a J ne pokonča in ne zamori . le samo dušnega ali duhovnega , J en ja, temveč pokonča in zamori' tudi vse zasluženje, na¬ kano z čednostmi in dobrimi deli. Toda glejte, vse to z gre- zamorjeno zasluženje zakrament svete pokore spet oživi, ^ 'vi tako, kakor bi nikdar pokončano in zamorjeno ne bilo. liv !T °*‘ v ^ evan j em je ravno taka , kakoršna je s trato ali n po dolgotrajni suši vso posušeno in zamorjeno, na ktero Zaa j P°de rodoviten dež. Po zdatnem rodovitnem dežju trata jC ozivt in ozeleni, da je lepa, kakor je bila poprej, prejden jj ,^ e su ® a stisnila. Na to blagodejno oživljevanje zamerlih stel^* n za k ra mentu svete pokore menda kaže sveti apo- šep 1 aV *’ k at * er piše : „Bog ni krivičen , da bi pozabil va- govo ‘^ e * a ' n (Hebr. 6, 10.) Jasno in določno (j 0 ° ri „°d tega sveti Tomaž Akvinčan, rekoč: „Del, ktere so u 0 lne ® ene v stanu posvečujoče gnade, Bog, ki jih je sprejel, 6 ,ov7 erže ’ (kader se človek hudo pregreši',) ampak jih le p r j ef .| Sam °b moč pripravi. Ako se tedaj to, kar jih je B 0 p. 0 °k moč, (greh namreč,) -spravi v stran , dostavlja P a& ne SV °^° s ^ ran ' to, kar so dela zaslužile**. Pri tem g Pe hy s,nem o pozabiti, da mera, v kolikoršni po sraertnem oživi - Z ^ U ‘‘Ijeno zasluženje po zakramentu svete pokore spet ’ J® odvisna od tega, kako goreč da je spokornik, kako - 768 - veliko da je njegovo kesanje, kako velik da je njegov slo® nad grehom, in da na kratko povem , kako velika in da je njegova spokornost. e) Zakrament svete pokore uzrokuje petič dušni in mir vesti. — Vsak grešnik, ki se je le koli kdaj ske¬ sano spovedoval, je skusil to že sam nad seboj. Res nahaja 100 tudi takih spovedencev ne ravno malo, kteri po spovedi pr®' vega dušnega pokoja v sebi ne čutijo , ampak le še vede 0 nevzmirjeno serce in nepokojno dušo imajo; a tega ni kf^ zakrament svete pokore, marveč so tega krivi spovedenci sa 00 ’ ker se niso zadosti skesano in zadosti popolnoma spovedovali, včasih pa tudi Bog sam s tim nemirom in nepokojem poskus 3 njihovo zvestobo. V obče pa vendar le vredno prejemanj 6 zakramenta svete pokore naj slajši pokoj in naj lepšo zado- voljnost razlije po duši, kakor nam zmed mnogih drugih sp 6 '" čujeta naslednja dya zgleda: Star francozki častnik P r, ° 0 . nekega dne v tisti kraj, v kterem je oče Brydaine obhaja sveti misijon. Radoveden, slišati tolikanj slovečega pridiga 0 ) 0 ’ gre tudi častnik v cerkev, v kteri je misijonar govoril ravn° od velike spovedi, in kako koristna da je, in kako da ju J 0 treba prav opraviti. Vojak posluša, besede mu na serce P 0 " dajo, ter sklene se spovedati, in res opravi prav skesan 0 svojo spoved pri očetu Brydaine. Kader se je spovedal, mu je, kakor sam pravi, ravno tako, kakor da bi mu bil k neprenosljivo težo raz glave vzel; in kader je sveto odvez 0 prejel, šel je ves v solzah od spovednice; a te solze mu 01 bile britke in grenke, marveč dobrodejne in sladke, ker mu same ob sebi tekle iz gole ljubezni in hvaležnosti do Bog 0, Kader oče Brydaine v žagred odide, gre tudi častnik za ter mu vpričo drugih misijonarjev svoje serčne občutljeje ta le razodeva: ^Gospodje moji, poslušajte me, in sosebno oče Brydaine ! Nikdar nikoli v svojem življenju nisem še o 0 šal tolikanj čistega in sladkega veselja, kakoršnega v * lV c | 0 zdaj, odkar sem se z Bogom spravil. Svest sem si, da ■ kralj Ludovik XV. sam, kteremu sem služil celih šest i° . deset let, ni srečniši memo mene. Vem, da ta kralj vkj - 769 vsi bliščobi, ktera obdaja njega in njegov prestol, in vkljub vsemu obilnemu veselju, kterega vživa, ni tako zadovoljen, ni tako vesel in srečen, kakor sem jaz, od kar sem se znebil strašne butare svojih grehov*. To reče, se zgrudi pred očeta Brydaine na kolena, mu stiska roko in reče: „0 kako bi zamogel Boga prav zahvalili! Njegova roka me je v ta kraj pripeljala. O moj očel na nobeno reč nisem manj mislil, ka¬ kor na tisto, ktero ste vi z menoj opravili, namreč na spoved. Ne bom vas pozabil! Prosim vas pa, da molite za me, naj bi mi Gospod Bog dodelil časa, da delam pokoro; vidi se mi, da mi to ne bo težko stalo, da me le Bog podpira*. Vidite, koliki dušni pokoj, koliko sladkega veselja je obrodil zakra¬ ment svete pokore v sercu tega pravega spokornika! — Na Parskem je živel o pretečenem stoletju goreč mašnik, oče Hofreuter po imenu, čegar ljubezen in poseben dar, grešnike mečiti in na pot pokore obračati, je bil znan na vse strani. Nek oštir pa je živel že veliko let v velikih pregrehah. Gnada božja ga na posled gane, da sklene, za zveličanje svoje duše bolje skerbeti, in nič več ne ostajati v strašni nevarnosti več¬ nega pogubljenja. Oberne se toraj do slavnega očeta Hofreu- terja. Konja zasede, ter jaha v mesto, v kterem je mašnik prebival. Kader pa pride pred vrata, omami ga sramožljivost in strah, grehov se obtožiti, tako močno , da si ne upa, po- terkati na vrata. Prigodi se pa, da stopi mašnik vunkaj, in ko vidi moža, berž spozna kaj mu je, ter mu reče ves prija¬ zen : »Kaj ne, prijatel! vi bi se radi spovedali ? Le noter stopite, in kar spovedal vas bom*. Kader je oštir pošteno opravil svojo spoved , zajaha konja , in vračaje se domu mu reče : »Glej, moj konjiček, za stot manj teže nosiš zdaj do¬ mu*. Odsihmalo je bil mož ves drug, ves spremenjen. Živel je posihmalo še šest let. Cez šest let pa se vleže na smertno posteljo, in njegov duhovni pastir ga s svetimi zakra¬ menti previdijo in za smert pripravljajo. Kader je bil previ¬ den , rekel je duhovnemu gospodu: »Sporočite, prosim vas, kader umerjem , očetu Hofreuleju, njemu v tolažilo in božji milosti v hvalo, da sem po spovedi, ki sem jo pri njem opra¬ vil , svoji obljubi, da se bom resnično poboljšal in spokorno - 770 — ter in žive!, ostal tako zvest, da v preteklih šestih letih ne le n0 ' benega smertnega greha nisem doprinesel, ampak tudi še rr dovoljnega odpustljivega greha nisem storil^. — O blažeč pokora, ki človeka z Bogom spravi, in mu serec tako l®P° upokoji! f) Zakrament svete pokore daje verh tega šestič še posebnih gnad za pobožno življenje. Te posek 0 ® gnade obstoje sosebno v lem , da postanemo razsvitljeni > zamoremo spoznati nevarnosti, ktere nas povsod obdajajo nas žugajo pripraviti ob večno zveličanje, in se jim zamoi'® 1 ® srečno odtegniti; na dalje v lem, da zadobiino pripravno volj * serčnost in moč, da zamoremo svoje hudo nagnjenje in strasti vspešno premagovati in strahovati, grešne navade ^ sebe odpravljati, raztergati vezi, ktere nas navezujejo na ® . in njegove nečimurnosli, in se obvarovati, da v grebe a° _ ne pademo. Ravno zato piše pobožni Alfonz Rodrig ueC ^ „Poleg gnade in odpuščenja grehov, ki jih človek v mentu svete pokore prejme, ima v njem tudi vse sredstva dobre svete, kteri se le koli komu dati zamorejo“. Ali® rpv rfi v i V' tedaj želiš pobožno živeli, ljubi kristijan ! hodi večkrat in P pripravljen k sveti spovedi. Zakrament svete pokore, ako » vredno prejmeš, ti je močen pripomoček za pobožno živlJ e ‘J g) Zakrament svete pokore je poslednjič tudi še P dobrodejen za zadružno ali d r u ž b i n s k o z 1 ^ 1 j e n j e. Ako bi se ysi kristijani vselej prav in dobro v vedali, imeli bi same poštene starše, vbogljive otroke , P rl ^ 0 „ gospodarje in gospodinje, zveste hlapce in dekle, mod 1 ’® o sposke, pametne deržavljane. In dasiravno se mnogi ) ^ dobro ne spovedujejo, vendar le vsemu temu vkljub sp . 0 zabrani mnogo grehov, mnogo krivic in hudobij, nli P a storjene vsaj spet popravi, kolikor je mogoče. Spove pravi mnogo pohujšanja, poverne mnogo ptujegn tistemu, čegar je; nareja mir med sovražniki, V jj } jje, zapravljivost, tatvino, pravde, poboje in druge hu in vpelje mnogotero čednost v zadružno ali življenje. Ako bi spovedi ne bilo, bile bi vrata na družbi^! ste° dobi) 6 ’ - 771 - odperte nemarnosti in razuzdanosti mladine, družinje in člo¬ veške družbe, in hudobija bi se še vse hujše širila po svetu, kakor se širi zdaj. Da je res, kar pravim, spoznali so in še spoznajo clo mndgi protestanti. Cesar Karol V. seje nekoliko časa zaderžal na Nemškem, in tedaj pošljejo Nirnberžki mest- j a oi poslancev do njega, kteri naj ga prosijo, da bi on, opi- ra j°č se na svojo cesarsko veljavo, spet vpeljal med njimi spoved, ki so jo odpravili obnovljevalci ali začetniki protestan¬ tske vere; kajti skušnja jih je podučila, da odsihmnlo, od k‘ ar je spoved odpravljena, se pregrehe množijo , in niso v stanu eden drugemu na verh priti. Ravno to je že Luter sam čistil, ko je videl, kako močno da je med spoznovalci njegove Vere raslla razuzdanost po tem, ko je bila spoved odpravljena. lica 3. Oj kako hvaležni moramo tedaj biti svojemu Zve- r Ju, da je postavil zakrament svete pokore , ker ta sveti jj? rartl ent tako obilne in velike milosti in dobrote deli' tistim, ga vredno prejemajo ! Skazujmo pa Gospodu za to toliko /oto svojo hvaležnost sosebno s tim, da zakrament svete Pokore večkrat in s tim prejemamo in vredno prejema , gvel j deležni postanemo listih milost in dobiol, VI' ož ; v ij a i m o zakrament. In kader ta sveti zakramen prej ’ . - r vselej v sebi ledi vero v to. kor moramo verovat, . svetega zakramenta. Ta atva ' cr0 ......J 8r prav in krament prejemajočim pomagala, da se bomo v.e« 1 vredno spovedali, in s tim Vga svetega zakrr nam bo ta sveti za- v tem obilniši meri deležni postali Amen. amenta gnad in dobrot. - 772 LIX. keršanski nauk. Kaj nam je treba storiti, da bomo vred « 0 prejemali zakrament svete pokore? — ^ izpraševanja vesti: — kaj je? ali je potreb' no? — kakošno mora biti? — 1. Nauk v ozir zakramenta svete pokore, tako sem va ® pravil, obsega dve reči, eno, ktera nam pove, kaj moramo 0 zakramenta svete pokore verovati, in drugo, ktera nas uC1 ’ kaj moramo storiti, da bomo vredno prejemali ta sveti zakr^ ment. — Od tega, kar moramo v ozir zakramenta svete P° kore verovati, smo dosedaj govorili v keršanskih naukih, slišali, da je sveta pokora pravi in resničen zakrament; da J zakrament svete pokore mnogim ljudem v zveličanje potreb mnogim pa koristen; da zakrament svete pokore velike obilne dobrote deli onim, ki ga vredno prejemajo. 2. Zdaj pa bomo govorili: B) Od tega, kar nam je storiti, d a b o vre d n o p rej e m a 1 i z a kra m e nt svete poko Da bomo zakrament svete pokore vredno prejemali» gnad in dobrot, ki jih daje, deležni postali, je treba, da op ra Ijamo nektere potrebne reči, in spolnujeino pogoje , na “ je navezano vredno prejemanje tega svetega zakramenta, potrebne reči ali te pogoje pa so po besedah svetega Tn tinskega cerkvenega zbora: kesanje nad grehom , s P oV in se vtisnil k mestjanu tiste dežele. In ta ga godila 3 Z 3 SV0 ^ 0 P r ' stavo sv * n J e P ast ? P a huda se mu j® So a .‘ . j©, nahraniti in nasititi se z luskinjami, ktere v g g Vln ^f jedle, pa mu jih nobeden ni dal. Tedaj je šel sam i nia ’ ,n je rekel: Koliko najemnikov v hiši mojega očeta bom V ” 0 ^ ru ^ a ’ j az P a tukaj lakote poginjam I Vzdignil se gjl ’ er Pojdem k svojemu očetu in mu porečem; Oče 1 gre- tvo r m z °per nebesa in zoper tebe. Nič več nisem vreden n ikov Sm p menovan biti; stori me kakor klerega svojih najem- daijgč'. .j °^ a * se je in prišel k svojemu očetu. Ko je pa še tekel ' \Ogledal ga je oče, in se mu je milo storilo; pri¬ ljubil “V na P r °ti» se ga je oklenil okoli vratu, in ga po- z°p er ’ j. In ? P a mu je rekel: grešil sem zoper nebesa in pa j e r j® • nisem več vreden, tvoj sin imenovan biti. Oče čilo, in k SV °i im hlapcem: Hitro prinesite naj boljše obla— nog©. . ‘©cite g a ; dajte mu perstan na roko in čevlje na gostili, ^ 7 pitano tele, in zakoljite ga; bomo jedli in se bil j e z ~ * a m °j sin je bil mertev, in je zopet oživel; V t e j prit « Jen * n j® zopet najden. In so se začeli gostiti. — čno r' »I nam j® hotel naš Zveličar pred oči postaviti ne- jubezen in usmiljenje svojega nebeškega Očeta do nas 774 revnih grešnikov, in nam je hotel ob enem tndi povedati 111 pokazati, kaj nam je storiti, ako hočemo, da nam bo O 150 nebeški odpustil naše grehe, in nas spet za ljubo imel. O c0 v tej priliki je namreč Bog sam , naš nebeški Oče. Njeg° v<1 dva sinova smo mi ljudje na zemlji. Dobri sin, kteri je rom pri očetu ostal, je podoba dobrih kristijanov, kteri nikdar ne vzdignejo zoper Boga, se s smertnim grehom od njega ne ločijo in ga ne zapuste, marveč Bogu zvesti ostanej 0 * in stanovitno ohranijo gnado svetega kersta. Malopridni SI0 ’ kteri je očetovo premoženje, ter svojo doto pobral, se v tu J° deželo podal, in ondi zapravil svojo premoženje, svojo doto? z razuzdanim življenjem, je podoba grešnika, kteri se z greh 001 loči od Boga, svojega dobrotljivega Očeta, in zapravi sv# doto, ter gnado svetega kersta. Ali kakor jo evangeljski ° c0 svojega spokornega sina ljubeznjivo sprejel, sprejema tudi nebeški slehernega grešnika, kteri se s pokornim duhom njemu oberne, po potu prave pokore k njemu nazaj pove# 1 ) ter opravi vseh pet reči k zakramentu svete pokore potrebni ^ kakor jih je opravil zgubljeni sin. Kako je pa opravljal *g uD ljeni sin teh pet reči? Zgubljeni sin je, kader je na tuj e ^ pomanjkanja terpel in stradal, premišljeval svojo revščino, P' tudi spoznal, da si jo je sam zadolžil s svojim nespametn ravnanjem. Rekel je : „Koliko najemnikov v hiši mojega oc ima kruha obilno; jaz pa tukaj za lakoto poginjam 1“ P ren5 . . ljeval je tedaj naj poprej svoje napčno ravnanje, svoje g' življenje, svojo revščino in siroščino. To je bilo njegovo praševanje vesti. — Kader je zgubljeni sin som v se rešno šel, 1 r in m 11 svoje zmote spoznal, kesal so jih je drugič iz serca, in je britka žalost dušo zalivala. To je bilo njegovo kesm*r' njegova žalost nad grehom. — Zgubljeni sin je tretjič slfl en ” poverniti se k svojemu očetu. Rekel je: Vzdignil se boM ter pojdem k svojemu očetu. To je bil njegov sklep, sati se. - In kakor je sklenil, je zgubljeni sin četertič tudi r e storil. Vzdignil se je, ter šel k svojemu očetu, in 1,111 {. rekel: „Oče! grešil sem zoper nebesa in zoper tebe“- ^°. znal in obstal je očetu svoje grehe. ~ spoved. — In petič je zgubljen sin se za svoje grehe. To je bila njeg , nevrednega 1 - 775 — ||g L • t § a njegov oče še dalje za svojega sina imel. Rekel je: j? lc . Vea nisem vreden tvoj sin imenovan biti“. In priprav¬ il^ ^ ^ ^ ar na J s ^ a ^°j®‘ hI a P ec v hiši ostali, da bi mu le , ? °^pustil, in ga spet za ljubo imel. To je bilo njegovo ° st °vanje. — Pet reči tedaj je zgubljeni sin opravil, in teči mora opravili tudi vsak grešnik, ki želi se z Bogom ^‘ Vi .5 odpuščenje grehov in milost božjo spet nazaj dobili. Posebej 3* Oglejmo si teh pet reči bolj na drobno vsako I. Izpraševanje vesti. šp« ! erva reč k zakramentu sveto pokore potrebna je izpra- oe vanj 6 vesti. jr . a J pa je izpraševanje vesti? ali da z * e vat?° v P l ' a šam: Kaj se pravi vest izpra¬ nega ^ ra ® evan j e vesti je premišljevanje in preiskovanje v ozir in j r nam vest očituje zastran prelomljevanja božje poslave ^°mače Ian °P u ^ en J a zamude dobrega, ali da vam bolj po Premisi' ^°^ em: Vest izpraševati se pravi, prevdarjati in s p 0 ved^ eVa ' 1 ’ Sm ° £ re9 ‘^ °d sv °j e zadnje dobro opravljene tavali*’ 0< * l ' sl;e £ a aasa > °d har smo začeli greh spo- Prejem* 1 ^ 0 P° tre hno da je izpraševanje vesli za vredno ^ nekoH za ^ lramenta svete pokore, bote kmalu spoznali, ako pr e j e j z 'j 50 i )rem,s h te naslednje reči: Da bo človek vredno žalovati 3 iraWlent svele P°k°re, mora med drugim iz serca ob- ne ve °^ e P re ?rehe; pa kako bo obžaloval grehe, za ktere zvedel 'ijk l f r '^ Se> ne spominja ? Spominjal pa se jih bo in da splošo ° P° trknem izpraševanju vesti. Res je sicer, •n človek° °^ a ^°v aa je grehov že naredi spravo med Bogom °hžalovan° m V . za hramentu svete pokore; toda tako splošno Srehe, - Je ’ . - pri kterem grešnik ne misli ravno na posamezne Uere j e storil, ampak le na svoje grehe sploh, je le - 776 - rado mlačno in merzlo in malo vredno. Vse bolj goreče 1,1 priserčno obžaluje grehe grešnik, ki si jih posamezno in ^ pred oči postavlja, njihovo velikost in ostudnost pred gleda, kar se zgodi ravno po skerbnem izpraševanju veS , Tedaj je izpraševanje vesti že od te strani, da k pravemu 0 žalovanju grehov pomore, ne le dobro, ampak clo potreb« 0 ’ — Izpraševanje vesti je na dalje potrebno tudi zato, , zamore grešnik svojih grehov čisto spovedati, svoje mišlj eI, l spremeniti, svoje serce poboljšati, svoje djanje in ravna* 1 ] predrugačiti, ako hoče odpuščenje grehov zadobiti. Kako bo vse to srečno opravil, ako svojih grehov ne spozna, n spozna napačnosti svojega mišljenja in svojega ravnanja ? Izpraševanje vesti je na posled potrebno zato, da zamore g reS nik za svoje grehe delati pravo pokoro, grehom prime 1, ' Spovednik v spovednici je sodnik. Sodnik pa je postavlj®* 1 to, da sodi in strahuje po pravici, ter krivičnike strahuj® P številu in velikosti njihovih pregreh in hudodelstev. tako mora spovednik grešnika po pravici soditi, ter mu g re hom primerno pokoro prisoditi. Kako pa bi zamogel Sp vednik vse to prav opraviti, kako grešnik za svoje S he pravo pokoro delati , ako svojih grehov ne sp oZ J in se jih tedaj na spovedi tudi ne obtoži ? Vidite, » . potrebno je skerbno izpraševanje vesti 1 Kako potrebn , izpraševanje vesti, je pač dobro spoznal stari puščavn*k je mlajšemu tovaršu ta le lepi nauk dajal. Mlad P u p a !L; namreč reče nekega dne staremu samostancu, svojemu u ° enl % „Oče moj! vidi se mi, da pobožno živim in Bogu dopadlj* . Stari puščavnik pa ga zaverne, in mu reče: „Oni, ki s . grehov ne pozna, si vedno domišljuje, da je dober; kdo premišljuje svoje grehe, s kterimi se je zadolžil, nikdar «* ne bo tako mislil". 4. Kakor pa je za vredno prejemanje zakramenta ^ pokore izpraševanje vesti potrebno, je ravno tako tudi p° tr da se prav opravi to izpraševanje. p J 0 Kako pa s e p r a v o p r a v I j a i z p r a š e v 8 vesti? - 777 - Izpraševanje vesti se prav opravlja, ako se opravlja a) Pobožno, b) s k e r b n o , c)odkritoserčno. 1) o a ) Izpraševanje vesli se mora opravljati pervič p o- _ Zn o, to je: postavljati se moramo v božjo r ieujočnost, svetega Duha moramo p o m o- m ,n gnade prositi, in, ako čas in priložnost imamo, r a m o še druge pobožne vaje opravljati. j e h Pp ve dovanje je neizrečeno imenitno opravilo; od spovedi zavisna , na spoved je zastavljena naša večna sreča, naše 0 zveličanje. Ako spoved dobro opravimo, zadobimo od- vitno en i e grehov in gnado božjo; ako pa spoved slabo opra- š e l’ , naši § re b' nam ne le ne bodo odpuščeni, ampak si poverh klon' r °^ na vest nava '‘ rao , in si v tem obilniši meri na- 0d 1Iao božjo nemilost, božje sovraštvo. Ena sama dobro j e . i ena s P°ved nam vtegne biti podstava za večno zveličan¬ ji nasproti pa zamore tudi ena sama slabo opravljena spoved do Vzr °k našega večnega pogubljenja. Oj kako veliko, ne- p r j jJ e . j' vo veliko je tedaj ležeče na spovedi! Ako tedaj že °PravTi? m P° zem eljskem započetju, ako že pri svojih časnih in ni 11 ’ katere le samo naše časno življenje zadevajo, Boga z Bo *° Ve s . vetn 'ke 'na pomoč kličemo, in to svoje opravilo ktere^ 0 - 01 P r * čan j am o : koliko bolj je to potrebno pri spovedi, od Večnost zavisna in na ktero je zastavljena cela dolga reč. božjo pričujočnost se postavljati. D0S t a vljali si P rea , postavljati se, se pravi, P raV ' ,A L e a e n P ri na9 ’ J ne se spominjati, da je Bog, ki je v ® g . bi praV in zve3l ° • nas gleda, in da bi nas v strah vz ? ’ bne cra. Skušnja sp opravljali vsega, kar je k spovedi p ouje, da s n— ! iv ° postavi!!!’ da S ! vseved nega in povsodpričujočega Boga P r ®nag|j eil o v ^ ^ red °®* ’ obvarujemo se lahkomišljenosti in b *n se vnemamo za tem večo gorečnost. ***' n ’ *v. pogi, 49 - 778 Na dalje moramo Boga svetega Duha poni * 11 in zaupljivo prositi pomoči in gnade, , bomo zamogli svojo vest izpraševati, svoje grehe obžalov atl ’ in svojo spoved in pokoro opraviti tako, da bomo odpuščen grehov vredni postali. Sveta vera nas uči, da brez sv® le », Duha in brez njegove gnade ne moremo nič storili, ka r bilo pred Bogom zaslužljivo in plačila vredno, da brez svet e », Duha in njegove gnade ne moremo niti verovati, niti up a ’ niti ljubiti, niti pokore delati, in še clo Gospoda Jezusa imenovati. Ako hočemo tedaj zakrament sv. pokore vre“ prejeti, moramo gnado svetega Duha imeti , ter gnado s v i 11 j e n j a , ktera nam naše grehe v spomin sklicuje, spoznamo njihovo število, njihovo velikost in njihovo hudobtT gnado obžalovanja, s katero zamoremo svoje grebe p r . obžalovati in se jih resnično skesati; gnado s e r č n o S 1 da se zamoremo svojih grehov odkritoserčno spovedali; in moči, da zamoremo obveršiti vse, kar smo zavoljo svojih g re obverševati dolžni, in da zamoremo svoje dobre sklepe * ve . spolnovati. Brez te čveterne pomoči, ki jo sveti Duh deb, mpgli bi nobene reči prav opraviti, ne bi mogli svojih g re prav spoznati, se jih ne resnično skesati, se jih ne od Kt serčno spovedati, ne zanje zadostovati ali pravo pokoro ®®^ Kader smo se tedaj v božjo pričujočnost postavili, $ nemudoma tudi svetega Duha, delilca vseh gnad, P on '* n ^ v jti zaupljivo prositi te čveterne gnade, ter v ta namen °P r j,j eno ali drugo molitvico k svetemu Duhu. Silno prederz bil, kdor bi ne hotel na pomoč klicati svetega Duha, P rl ^ pa bi le vendar hotel opravili dobro spoved; kajti Bog * gnado daje onim, ki ga ponižno gnade prosijo ; prevzetni' 11 ki ga nočejo prositi, se Bog vstavlja, in jim svoje gnade n^ ^ Kader čas in priložnost dopuščata, je treba 0 P r = e , Ijati tudi še druge kratke pobožne v ‘^ e |j postavim : k Mariji, prečisti Devici, ki je pribežališč® skesanih grešnikov; k svetemu angeljvarhu, ki nam vedajočim se na strani stoji; k temu ali unemu svetnik |j komiku, ali k vsem svetim spokornikom sploh, sosebn 0 ^ r svetemu Petru in sveti Mariji Magdaleni, kterih podobe - 779 - hajate na marsikterih spovednicah. Gotovo je, da pomoči Marijine, pomoči angeljev in svetnikov nikoli nismo bolj po¬ trebni kakor takrat, kader se pripravljamo za tolikanj težavno in imenitno opravilo, za sveto spoved. Obračajmo tedaj čas, ki nam pred spovedjo ostaja, tudi v to, da si za to sveto opravilo s pobožnimi molitvicami sprosimo Marijno pomoč, po¬ moč svojega angeljvarha, pomoč svetega Petra in svete Marije Magdalene in drugih svetnikov. — Po takem potu bomo iz¬ praševanje vesli opravljali pobožno ; in pobožno mora oprav¬ ljeno biti izpraševanje vesti, da bo dobro opravljeno, in dobro opravljeno tudi vse drugo, kar pride za izpraševanjem vesli. b) Izpraševanje vesli moramo drugič opravljati s k e r b- no, ter tako, da v izpraševanje vesti obračamo potreben trud in prizadevanje, in da prevdarirao vse prav zvesto in natanjčno. Tudi sveti triden¬ tinski cerkveni zbor zahteva in naroča skerbno izpraševanje vesti; (Sess. 14, cap. 5.) kajti nikakor bi mogoče ne bilo, storjene grehe spoznati po številu in okoljščinah, ako bi si človek pri izpraševanju vesli potrebne skerbi ne prizadjal, in bi vse le bolj poverhoma opravljal, kakor mnogi delajo, kader se za spoved pripravljajo. Izpraševanje vesti se mora opravljati s primer¬ nim trudom in prizadevanjem, ter takim trudom in takim prizadevanjem, kakoršnega po navadi obračamo na kako opravilo , na kterem je veliko ležeče. V to pa je treba prave resnobe in dovoljnega časa. S pravo resnobo izprašujemo vest, ako pazno, in sicer zadosti pazno prevdarjamo in premišljujemo, kaj smo grešili, v čem smo grešili, in kako smo grešili, tako, da si zamoremo grehe v spomin sklicali po njihovem številu in njihovih ločinah ali posebnih razredih. Nemogoče namreč je, da bi človek, ki ve¬ liko greši, pa se le redkoma spoveduje, se spominjal vseh svojih storjenih grehov, ako brez prave resnobe izprašuje svojo vest, in le lahkomišljeno in veternasto opravlja to imenitno opravilo. — Z dovoljnim ali zdatnim časom izprašujemo svojo vest, ako si odločimo v to opravilo toliko časa, kolikor ga - 780 potrebuje in zahteva naš dušni stan, in naš posebni stan, v kterem živimo, in daljši ali krajši čas, ki je pretekel po nji spovedi, in druge posebne okoljščine. Kdor poredko® 9 greši in se pogostoma spoveduje, vest izpraševaje le malo ča¬ sa potrebuje, da se spomni vseh svojih storjenih pregreškov- Ljudje razgibanega življenje pa, ki mnogostranske opravil® imajo, ki pogostoma grešijo in se poredkoma spovedujejo* ne bodo si mogli v spomin sklicati vseh svojih grehov, ako potrebnega, ter dovoljenega ali zadostnega časa ne obra" čajo na izpraševanje vesti; v nekolikih minutah ali nekolik® trenutlejih si nikakor niso vstanu v spomin poklicati vso* 1 svojih grehov. Pri izpraševanju vesti je treba prevdarjati tud’ še vse prav zvesto in natanjčno, tako da zamO' remo z Davidom reči: „Prevdarjam v svojem sercu, in se (. tem prevdarjanjn) vadim , in premetujem (preiskujem) svojo# 8 duha“. (Ps. 76, 7.) Pred vsem drugim je tedaj treba premi 8 " liti, kdaj da smo se zadnjikrat spovedali, ltl alijebilata zadnja naša spoved veljavo 8 ali neveljavna, dobro opravljena ali slabo opravljen 8 > kajti od zadnje dobro opravljene spovedi si je treba grebe spomin poklicati, jih obžalovati, se jih spovedati, in na Sp° ve tudi na znanje dati, kdaj da je bila opravljena zadnja veljak spoved. — Na dalje je treba prevdarjati tudi to , ali 8111 pokoro, nam pri zadnji spovedi naložen 0 ’ prav opravili ali ne. Ako bi naložene pokore bili opravili, ali je ne prav ali popolnoma opravili, morah se tega na spovedi obtožiti, ker nam je odpuščenje ali le nepopolno opravljanje naložene pokore zarajtano v g re ' maršikterikrat clo v smerten greh. — Kader smo v oair dnje in sploh v ozir poprejnih spoved sami seboj na °is in na gladkem, moramo začeti vest izpraševati zastran g reb ’ s kterimi smo se zadolžili po zadnji spovedi. Pred oči si ® ^ ramo postavljati in gledati na tiste reči, zastran kte® 11 ^ se bili vtegnili pregrešiti. Te reči so sosebno naše d ° ž n o s t i d o B o ga, do samega sebeindob 781 - ® j e ga^ te reči so na dalje: naše misli, želje, besede, d J a n j a , opuščenja. Po tem takem moramo na tanjko Preiskovati, kaj smo grešili zoper Boga, zoper samega sebe zoper svojega bližnjega v mislih, v v djanju in željah, v govorjenju, opuščenju. — Zastran opuščenja moramo P°sebno pazni biti na dolžnosti svojega stanu, ali 0 j'h spolnovali ali ne; pazni moramo biti tudi na to, ali ali m ? mar tudi kakega tujega greha krivi; pazni na to, 'nismo opustili kaj dobrega, kar bi bili storiti dolžni, lahko¬ to l e . no zanemarili priložnosti, o kteri bi bili lahko doprinašali dati * Un0 ^°^ r0 — K ar m ' 3 1' zadeva, moramo gle- in na . to ’ "h smo s ' jih sami dragovoljno v glavo sklicevali . Van i e privolili, ker le v takem slučaju so nam v greh pri— kte 6 S ^ e m ' s h* — Ob enem moramo pregledovati čas, o o kT* 11 Smo £ re ®’li> način kako da smo grešili, okoljščine šili 0r ® n 'h smo grešili, — število, kolikokrat da smo gre¬ hi ’ n a 3 1 e d e, ki so se iz grehov izhajali, ter slab sad, 8 a je grehota obrodila. Na vse to je treba gledati, kader za vedamo se ua g D smertnega greha, ali kader menimo, b 0 t ? se 3 na e r t n o pregrešili; kajti pri velikih grehih se kt ere e , a -* na s P° ve( h obtožiti tudi števila in o k o I j š č i n, i n 7 |„ K acin ° versto grehov spremend ali njihovo hudobijo namnožd. — V ozir odpustljivih grehov sicer zlobo ni "»obhod -no potrebno, vendar je pa dobro in^ koristno, s ' ge s P»"«n poklicati, kolikokrat da smo jih doprmosol , «1> » ” e nahaja pri njih kaka okoljščina, Mera odpast J 8 8 ^ e spremeni ravno v smertnega, vendar pa ga , ; Ss« kazni vrednega. - Da nobene reči ne spregledamo m e prezremo, tudi še premislimo , Mera rcc a j lil * U Prilika, da smo storili la ah mu greh. premrs r° '» preglejmo osebe, s klerimf smo občeval.; kraje m t 8 '’' Mere smo zahajali; lovaršije, v Mer,h smo se mad.1. !" zaderžavali • •• !!L - Jih 0 PravV i-' ’ Prožnosti, ki smo jih iskali; opravila ra zvese|j e ^ a !■’ y ese lice in razveseljevanja, s kterimi smo ki srn« ::i a 1 ’ j e ^i i smo ki smo se smo jih • ’ J , CUI pijače, ki smo jih vživali; igre in igrače, jih prebil-’ z ^ et * e > bi smo jih posnemali; bukve, ki lra *i; mišljenja, do kterih smo se nagibali. — 782 - Prav dobro vtegne pri izpraševanju vesti služiti spovedn 0 ogledalo ali navod, po kterera se vest izprašuje, in kako'’' šen se nahaja v teh ali unih dobrih molitevnih bukvah, a ^° si ga človek ume oberniti v porabo in prid. Tako zerkalo ali dalo nas vtegne opomniti marsičesa, kar bi bili morda prežel’ ter nam pred oči postavlja grehe, ki smo jih doprinašali s b® ali unim. — Naj lepše ogledalo pa, ako bi tudi prav nobeneg drugega ne imeli, so nam božje in cerkvene zap° vedi. V njih nahajamo vse svoje dolžnosti, ki jih ima ® 0 do Boga in njegove svete cerkve, do samega sebe in do bh® njega. V njih nahajamo tudi svoje posebne dolžnosti vsakte^ po svojem stanu. V njih nahajamo to, česar se moramo v ° rovati, in to, kar moramo storiti in doprinašati. V njih i® a nauk, kakošne da morajo biti naše misli, želje, besede 1 djanja, da bodo Bogu včeč in dopadljive. Po tem ogled 8 ’ ter ogledalu božjih in cerkvenih zapoved izprašujmo sv J vest, da zvemo in spoznamo , kaj in koliko smo grešili- Kakor hitro pa smo pregledali vse svoje grehe, moramo njih poiskati še svoje poglavitne strasti ali g 1 ^ nam naj bolj priljubljenega, iz kterega izvirajo vsi drugi g re ’ kakor voda iz studenca. Slediti za tem priljubljenim nagnjenje® prav potrebno; kajti ako ne zasledimo studenca, iz kter » grehi izvirajo, ga tudi ne bomo zadeli, in vsi drugi grebi » še dalje živeli, ker je živa ostala mati pregreh, ki druge g r živi in redi. Ako po takem potu na izpraševanje vesti obračamo v trebni trud, pravo resnobo, zadostni čas, in pri tem vse tanjčno prevdarjamo, smemo si svesti biti, da smo sl \ e ^j, izpraševali svojo vest, kakor jo skerbno izpraševati tudi res c) Na zadnje moramo svojo vest izpraševati lU j jž , n jc odkriloserčno, ter tako, da vse svoje djanje in nC r po zadnji veljavni, dobro opravljeni spovedi primerjamo^ konom ali postavam svetega evangelija, in po tel11 ‘e- brezprikrivanja, brez priverženostid 0 o - e ha in brez vseh presoj preiskujemo, ali je naše p in nehanje tem zakonom in postavam primerjeno ali ne- odkritoserčnost je neobhodno potrebna, da bo človek 11 783 — prišel vsem svojim storjenim grehom ; in naj bi človek tudi še tako pobožno in skerbno izpraševal svojo vest, brez odkrito- serčnosti bi vendar le samemu sebi prikril marsikteri greh, in tako le slabo izpraševal svojo vest. Da bomo tedaj odkritoserčno izpraševali svojo vest, mo¬ ramo jo izpraševati brez prikrivanja. Prikrivanje ali nespametna boječnost, do dobrega pogledati v zadolženo dušo, zapelje marsikterega spovedenca , da odkritoserčno ne izpraša svoje vesti. Takim spovedencem ni resnično mar za pokoro in poboljšanje; toraj nočejo do dobrega spoznati svojega notran¬ jega, dušnega stanu ; in tedaj se nočejo ogledovati v zerkalu ali ogledalu svetega evangelija, temveč so že zadovoljni, da si le bolj poverhno spomnijo na ta ali uni greli. Oni, tako rekoč, vedoma in nalašč sami sebi prikrivajo marsikterikrat naj terdo- vratniše in naj bolj vkoreninjcne grehe , da bi se jim le po¬ boljšati treba ne bilo, ter ravnajo, kakor Zveličar pravi od njih, rekoč: „Slehern , kteri hudo dela, sovraži luč, in ne pride k luči, da niso svarjene njegove dela“. (Jan. 3, 20.) Varujmo se toraj vsacega prikrivanja , kader izprašujemo svo¬ jo vest! Da bomo vest odkritoserčno izpraševali, moramo jo iz¬ praševati brez vsake priverženosti do grehov. Priverženost do greha se z odkritoserčnostjo pri izpraševanju vesli nikakor ne zlaga. Spovedenci, kteri so svojim pregreham še nekama priverženi in vdani, in neko ljubezen do grehov imajo, bojijo se, svoje grehe prav spoznati, ker bi jih to spo¬ znanje vznemirjalo in nepokojne delalo. Ta nepokoj bi jih naganjal, spoznanih grehov na spovedi se obtožiti. Ko bi so pa svojih grehov spovedali, spovednik bi v to tiščal, da se te ali une priložnosti ogibljejo, da to ali uno zvezo raztergajo, temu ali unemu krivičnemu dobičku v okom pridejo, svoje živ¬ ljenje poboljšajo, in zapustijo ravno to , kar jih je dosihmalo kratkočasilo in razveseljevalo. S terdno vezjo so še na greh navezani. Da bi tedaj ne bilo treba spovedniku razkriti vsega notranjega stanu, in da bi zamogli še dalje ostati v starih greš¬ nih priljubljenih navadah, sami sebi prikrivajo svoje dušne — 784 - rane, sami sebe slepijo in zapeljujejo, resnobno in odkritost' čno izpraševali svojo vest, da se le če dalje odtegujejo P°' boljšanju življenja, ktero jim je tolikanj nadležno. — P r8 ° tedaj z vsako priverženostjo in vsakim navezovanjem na g retl ’ kader izprašujemo svojo vest! Da bomo svojo vest odkritoserčno izpraševali, moramo F izpraševati brez vseh presoj. Take presoje so naj zaderžek odkritoserčnega izpraševanja vesti. Marsikteri p’ e menitaži in imenitniki, na primero , imajo to presojo : nj’" 0 . imenitni in visoki stan jih oprostuje in osloboduje od dolžni ' ktera naroča, svet sovražiti, samega sebe zatajevati, se tviti, postiti, moliti, ponižni biti, sovražnikom odpustiti i* l * j Derže se te presoje izprašujejo svojo vest, kader po enk r na leto k spovedi hodijo , ter pri izpraševanju vesti v ne 01 spuščajo vse, kar jim ta njihova presoja odobruje in dovoljuj ^ — Mnoge bogatine moti ta presoja, da imajo svoje P reBl ^ ženje za to, da ga smejo po svojem dopadanju zapravljat’ > smejo samopašno in razuzdano živeti, kakor zahteva nji « 0 poželjivo serce, ali pa smejo svoje premoženje stiskati ’ n skrinjo zapirati, in od te presoje zapeljani prezirajo pri ’ z P r ^ fl sevanju vesti marsikak greh, v kterega jih pripravlja nji ® 0 ,j bogastvo, ker jim ta presoja to, kar ni dopuščeno, p re( *. jL postavlja tako, kakor da je dopuščeno. — Mnogi mladi 'P/ imajo to presojo, da menijo, da smejo, dokler so mladi, 1 Ijenje vživati, in da smejo na račun mladostnega razpl arn . jenja tu in tam skočiti čez vojnice božjih zapoved. tako si domišljuje ženski spol, da ima neko posebno P r0 . v ' all j nekolikošno nečimurnost pasti, in svojo lepoto v nabsp obleki in mikavni noši na ogled postavljati. Ta P reS °^ sl j, mladenču, je deklici vodilo in pravilo pri izpraševanju s < 0 in tedaj prezirata in spregledata marsiktero, včasih pr»V n0 in pregrešno reč, ker jima jo njihova presoja kar dop uS j ž ali clo nedolžno postavlja pred oči. — Mnoge krisN® n vseh stanov slepi ta presoja, da božje zapovedi, zapoved’ zusove in cerkvene zapovedi zdaj nič več ne vežejo ^ ojstro, ker je zdaj med ljudmi vse drugačno mišljenje v 1,8 - 785 - prišlo, časi, pravijo, so se spremenili; mladi ljudje imsjo vsak svoje znanje; vsakdo se oblači po naj novejši šegi; nikdo se več ne spodtika nad šaljivimi besedami, če so tudi nekoliko nespodobne; nikdo več ne opušča razveseljevanja za¬ voljo kakega svetega časa ; nihče se več ne zmeni za cerkvene zapovedi, za poste, za posvečevanje nedelj in praznikov. Kar tedaj večidel vsi ljudje dopočenjajo, kar duh časa za seboj vodi, kar očitni zgledi odobrujejo , to ne more biti več med grehe šteto. In po tem takem vse to pri izpraševanju vesti prezirajo in v nemar puščajo, in ako se vest oglasi, zadušijo njen glas, in ga ne poslušajo, ter ga imajo za otročje dvome in domišlije, ker jim njihova presoja vse napak oberne, ter za dobro oklicuje to, kar je hudo. In tako nahajamo še mnogo drugih presoj, ktere zahtevanju svetega evangelija nasprotujejo, ter grehe pred oči postavljajo kar dopuščene reči ali pa še clo kar čednosti in dobre, hvalevredne dela. Vsakdo se mora tedaj vseh takih presoj znebiti, kader začne vest izpraševati; ako tega ne stori, napčno ho izpraševal svojo vest, in ne odkritoserčno. 5. Znano vam je zdaj, ljubi kristijani! kako moramo pred spovedjo izpraševati svojo vest, da bomo prav opravili to imenitno reč. Da se izpraševanje vesti dobro opravi in prav, je, kakor vidite, res potrebno, ker bi brez skerbnega izpraše¬ vanja vesti tudi drugih k zakramentu svete pokore potrebnih reči ne mogli prav in dobro opravljati. Ako bi zgubljeni sin ne bil pridno izpraševal svoje vesti, gotovo bi tudi ne bil imel praye žalosti nad grehom, ne terdnega sklepa poboljšati se, bi tudi ne bil svojih grehov pred očetom obstal, ne zanje zado¬ stoval , temveč bi bil vedno stari, razuzdani grešnik ostal. Enaka bi se godila tudi z nami , ako bi lahkomiselni in ne¬ marni bili pri izpraševanju vesti. Pri tem bi se vtegnilo tudi šo prav lahko zgoditi, da bi nam bila nemarnost pri izpraše¬ vanju vesti v smerten greh zarajtana , zarajtana takrat, kader bi nas pripravila v nevarnost, da bi zavoljo nje pozabili kak smerten greh ali še clo več smertnih grehov, česar se mora vsegdar bati človek, ki pogostoma greši, poredkoma pa se - 786 spoveduje. Ravno zato si dobro v spominu ohranite nauk, m vas uči, kako morate izpraševati svojo vest, in spolnujte la nauk zvesto, kader pred spovedjo izprašujete svojo vest. T° imenitno in ne ravno lahko opravilo, ter izpraševanje vest* pred spovedjo pa si bole prav močno olajšali, ako vsak da°> prejden zaspite, izprašujete svojo vest, kakor jo vsak dan |Z ' prašujejo skerbni kristijani, in ako svoje spovedi nikoli p'' e " dolgo ne odkladate. Kdor vsak dan, prejden gre na počitek’ izprašuje svojo vest, ter preiskuje svoje misli in želje, bese in djanja in opuščenja dobrega, gotovo bo tudi pred spovedi vse lagleje in dobro izprašal svojo vest. Kdor pa le sam 0 pred spovedjo izprašuje svojo vest, temu duša le prerada ra^ divja, kakor razdivja vinograd, ki ni obdelan in okopan. obdelana zemlja našega poželjivega mesa poganja vedno no ^ škodljivo zel, škodljivo zel pregreh; toraj je treba ve ^ n .°,. 0 roči imeti motiko ali kopačico, da se na tej njivi poseka kvis bodeče ternje in osat naših grehov. Vsakdanje izpraševanj vesti pa nam je motika ali kopačica, s ktero posekamo pokončamo vse hudo, ki začne poganjati na njivi našega serej prejden se globokeje vkorenini. Sveti Frančišek Borgias j vsak dan po dve uri izpraševal svojo vest, da bi Sp oZ ” svoje nagnjenja in samega sebe. To skerbno izpraševa l vesti ga je pripravilo in pripeljalo do tolike ponižnos^ da kar nič dobrega ni sam od sebe mislil, in da ^ je clo čudil, kako da ga tudi vsakdo drugi no ničuje in ne zasramuje. In sveti Ignacij je vsakdanje ' r/ P j ševanje vesti obrajtal tako močno, da ga je clo bolj P rI P° r ( j e |a kakor molitev, in sicer zato, ker ravno to izpraševanje molitev še le dobro in vspešno. Rekel je, da mora le s« nemu izpraševanju vesti pripisovati, ako se je kterikra ^ naprej pomaknil v dobrem in v čednosti. In neki drug ^ je rekel: „Ne spomnim se, da bi me bil hudi duh v e° e j e isti greh pripravil dvakrat". To pa je prišlo od tod, » e ^ je ta bogoljubni mož tako skerbno izpraševal svojo veS l' n ad pri izpraševanju vesti v svojem sercu obudil toliki stu „ grehi, da nobena in clo naj hujša skušnjava ni moglo P r j|, e | ) , viti ga v to, da hi bil še enkrat storil eden in ‘ stl 0 - 787 - Kdor tedaj skerbno in vsak dan svojo vest izprašuje, in zra¬ ven tega še pogostoma k spovedi hodi, temu ne bo preveč težko, dobro izpraševati svojo vest, kader se za spoved pri¬ pravlja. Deržite se tedaj zvesto teh dveh vodil, ter vsak dan izprašujte svojo vest in se pogostoma spovedujte, da si polaj- šate pripravljanje za spoved, ter izpraševanje vesti pred spo¬ vedjo, in se postavile v tak stan, v kakoršnem bote vredno prejeli zakrament svete pokore. In kader bo prišla poslednja ura, ne bo vam treba od več nepokojnim biti; kajti vest vam bo v redu; in navadna spoved vam bo že zadostovala, da se bote ž njo lepo pripravili za dobro in srečno smert. Amen. LX. keršanski nauk. Od kesanja ali obžalovanja grehov: ~ kaj je? — in kakošno mora biti? 1. Perva reč, k zakramentu svete pokore potrebna, je izpraševanje vesli. Kaj je izpraševanje vesti, in kako je treba vest izpraševati, pravil sem vam zadnjič. Slišali ste, da se pravi vest izpraševali to, kar prevdarjati in premišljevati, kaj in ko¬ liko smo grešili od zadnje dobro storjene spovedi ali pa od tistihmal, od kar smo se začeli svoje- pameti zavedati, ter spo¬ znavati, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je dobro in kaj hudo. Slišali pa ste tudi, da moramo svojo vest izpraševati naj poprej pobožno, na dalje skerbno, in po tem odkritoserčno. 2. Danes vam bom pa razlagal drugo reč, k zakramentu svete pokore potrebno, in ta je: - 788 - II. Obžalovanje grehov ali kesanj e* Obžalovanje grehov ali kesanje je zmed tistih petih reci) ki so k zakramentu svete pokore potrebne, naj potrebnih Toraj moramo res prav skerbni biti, da se dobro naučim 0, kaj je obžalovanje ali kesanje, na dalje, k a k o š n 0 mora biti kesanje ali obžalovanje, po tem, kak 0 potrebno da je, in nazadnje, kaj da moram 0 storiti, da ga v sebi prav obudimo. 3. Pervo vprašanje, na kterega moramo odgovoriti, J e ' Kaj je obžalovanje ali kesanje? Kesanje ali obžalovanje v sploh je nek * prijeten občutlej, neka vložnost in zamerza zavoljo kak®l^ djanja, ki smo ga storili. Ako se ta zoperni občutlej m vtožnost sama ob sebi v sercu zbudita, imenujemo ju žal ali žalovanje; ako si pa sami in nalašč prizadevamo, vtožnost in zamerzo si v sercu obuditi, imenujemo jo ob* , lovanje ali kesanje. Žalovanje tedaj in obžalovanj® eno in isto. Žaluje človek takrat, kader ga je zadela ka neprijetna reč, in vsaj vedoma ni sam kriv, da ga je * a ’ ker je ni mogel od sebe odverniti; obžaluje ali kesa se F človek takrat, kader pride nadnj kaka neprijetna, zoperna f ’ in je sam kriv, da je nadnj prišla, ker bi jo bil lahko 0(1 odvernil, pa je ni odvernil. Kader hi, postavim, roparji P r,s ponočnem času v kako hišo, ktera je dobro zaperta in zaklenj in bi pobrali in odnesli velik del blaga in premoženja, bo g ^ podar žalosten postal zavoljo te zgube, dasiravno j e 0 sam ni zadožil, ker je hišo dobro zaperl, shrambe s ^ 0 |jo zaklenil; to gospodarjevo britkost, ki jo v sercu ima * 8 v ^ 0 „ tega, da je zgubil premoženja, imenujemo tedaj žalost ali *^ fl vanje. Ali vse drugačni občutlej mu stiska serce, in vS ° 0 i,er^ britkost mu dušo zaliva, kader mu roparji premoženje P • l r • t tli % in odnesd, in si je to sam zadolžil s tim, da hiše m ~ '\p in shramb ni zaklenil; vtem slučaju ni žalosten le samo* tega, da je zgubil premoženje, ampak je žalosten in sam - 789 - ^voljen tudi zavoljo tega, da ni dobro pazil, da je nemarn bil A tako zgubil svoje premoženje; in to njegovo brilkost, to za- ^erzo , jjj j Q j ma gam na( j ge jj 0 j zav 0 ]j 0 gvojega neprevidnega ^ na pašnega 'djanja in ravnanja, imenujemo obžalovanje ali s auje. Obžalovanje ali kesanje v sploh je po tem takem nek Pfijeten notranj občutlej, kteri se spočne iz zamerze, ki jo kak 6 ^ Sam na ^ Se ^ * ma ’ kader spozna, kako nespametno, 0 na pačno in škodljivo da je to ali uno djanje, kterega je Prinesel, in kader premišljuje žalostne naslede, ki jih tisto "P 84 "« djanje vodi za sebo j. v « i 4er nimo zdaj ta pomen, ki ga obžalovanje ali kesanje hov • ' —’ posebej na kesanje in obžalovanje storjenih gre- g h ln vidili bomo, da obžalovanje grehov ali kesanje zavoljo not °'- Slu< ^ na ^ § re ^ om > ker J e greh naj veče hudo, in skle n 3 * a ^ ost zav °Ij° razžaljenja božjega, sklenjena s terdnim dam^ 0m ’ B ° ga ne več razžaliti; ali pa, da vam prav z bese- Ca petega Tridentinskega cerkvenega zbora (Sess. 14. ho v ' P ovem: Kesanje ali obžalovanje gre- s lo l e ^šna (serčna) bolečina in studenje mal ^ en *hgrehov s (terdnim) sklepom, p o s i h- žai 0Va ne Ve ® grešiti. — K pravemu kesanju ali ob¬ cestno* 1 ® re ^ ov j p tedaj neobhodno potrebno, da jo serce Več ne° r f 8 ^ ^ uaa vza *j ena > da v0 ^ a človekova greha nič p° leta J—b temveč ga merzi in studi, čerti in sovraži; in jih p rav aaem hi se svojih grehov resnično ne kesal, in bi ter bi • ne žaloval grešnik, kteri bi se le samo spreobernil, Tridentf 50 ] 8 ' grešiti in bi spremenil svoje mišljenje ; kajti sveti le samo S j- c f r b ven ' zbor kar naravnost pove: „Kesanje ni novega ž° i- en ^ an j e grehov, spreobernjenje, sklep in začetek rega«, č V ^ en j a ’ a, npak je tudi merzenje (sovraštvo) do sta- pravo h eg amo s P re °hemenje, ter spreobernenje mišljenja ni še Sv °je mig] 8116 a ^* °hžalovanje grehov; človek namreč vlegne joga proJ en *° s P remen iti, dasiravno pri tem svojega dosednn- ti kak člov^ 8 ^ 8 živl i en i a ne merz > i n ne sovraži. Ako bi mit e ’ hi te je velikokrat hudo razžalil, rekel: »Spre¬ dejo misli; pa tistega razžaljenja, kar sem ti ga menil sem - 790 - dosihmalo storil, se vendar le nič ne kesam, marveč s® * veseljem spominjam, kako sem le marsikterikrat razžali > kaj porečeš o takem človeku ? Gotovo ne boš rekel, da ?. e ta človek kesa in obžaluje razžaljenje , s kterim te je ® 8 * ‘ Ravno tako ludi ne moremo reči, da se svojih grekov k® 8 in da jih obžaluje tisti grešnik, kteri je sicer pripravljen, 11 več ne doprinašati greha, kteri pa zavoljo svojih poprej storjen grehov nobene brilkosti in žalosti nima v sercu in nobene? merzenja in studenja. K resničnemu kesanju in pravemu 0 žalovanju grehov je toraj neobhodno potrebno, da plava $ er ^ v žalosti, duša v britkosti zavoljo storjenih grehov, in da® vek svoje storjene grehe merzi in sovraži. — Da kar sveti Tridentinski zbor o kesanju ali obžalovanju g rel j na kratko pove, bolj na dolgo razpeljem in bolj na do ? razložim , rečem : Kesanje ali obžalovanje grehov je tok 11 tranji stan, tak dušni stan, v kakoršnem se sramujemo, da $ se dali hudemu poželenju premotiti, ter zapeljati v tako nesp^ metno in napačno djanje in ravnanje, ktero nas je odver' oW r nost, nevolja in nezadovoljnost zavoljo tega, da se zna ^r, oS t takem stanu, v kakoršnega nas je greh postavil; j e j a v® in bolečina zavoljo zla, ki smo si ga z grehom na g navlekli; je merzenje, studenje in sovraštvo hudega, K . smo doprinesli; je strah in groza in preplašenost glede hodnosti, ktera nam zavoljo naših grehov nič dobreg 3 . obeta, ampak nam le z hudim žuga; je bojazen in boje® ^ zavoljo zla, ktero nas zavoljo storjenih grehov čaka. 1 ^ tilo, to britko čutilo pa je vendar le sklenjeno z upanj e . ^ zaupanjem v Boga, da se nam še zamore pomagati; j e 9 ^ jeno tedaj tudi s sklepom ali resnično voljo, da se bo© 0 ^ svojih grehov odkritoserčno spovedali, da ne bomo p° 91 ..j ju nič več ne grešili, in da bomo vse storjeno hudo pop ra poravnali, kolikorkoli bomo le mogli. 4. Iz tega razlaganja pa se že same ob sebi h^^je peljejo lastnosti, ki jih mora imeti kesanje ali obža grehov. In ktere in kakoršne so te lastnosti, ki J llJ od Boga, od resnice, čednosti in pravice; je žalost m nc V laneni siauu, v ttanuisuega nas je greli yusuiyn , - 791 - imeti pravo kesanje ali obžalovanje grehov ? ali da z drugim vprašanjem vprašam : K a k o a n o mora biti kesanje ali obžalo¬ vanje grehov? Kesanje ali obžalovanje mora biti: a) n o t r a n j e , b) splošno, c) čeznatorno, in d) čez vse veliko. — Te lastnosti pravega kesanja bomo zdaj posamezno in bolj na tanjko pregledali. a) Kesanje ali obžalovanje grehov mora biti pervič notranje aliserčno. Kesanje je notranje ali serčno, kader ne tiči ne le samo zunaj na jeziku , ampak se znajde znotraj v sercu, ter je serce žalostno in boleče, volja vžaljena in z brhkostjo napolnjena zavoljo storjenega greha. Jezus, naš nebeški učenik, pravi: „Iz serca izhajajo hude misli, uboji, prešestva, loternije, tatvine, krive pričevanja , preklinjevanja*. (Mat. 15, 19.) Vse hudo izhaja tedaj iz serca, iz volje člo¬ vekove. V sercu, v volji liči rana pregrehe, rana z grehom vsekana; v sercu, v volji se mora tedaj tudi celiti. V sercu ima pregreha svoj studenec, svoj začetek; v sercu mora imeti tudi pokora svoj izvir in svoj začetek. Serce, volja človekova, so je naj poprej od Boga obernila in ločila; serce in volja se morata tudi naj poprej k Bogu oberniti in nanj navezati. Serce in volja človekova sta vživala grešno slast; serce in volja morala tedaj tudi občutiti britkost zavoljo svoje ločitve od Boga, ki je studenec vsega tolažila; serce in volja se morata poniževati, in sama sebe tožeča odpuščenja prositi razžaljenega Boga, in k njemu zdihovali za milost in usmiljenje. Tako notranje kesanje in obžalovanje grehov je Bog že od Izraelcev zahteval, ter jim sporočal po Mozesu, rekoč: „Ako boš iskal Gospoda, svojega Boga, našel ga boš ; če ga boš le iskal iz vsega serca, in z vso brhkostjo svoje duše*. (V. Moz. 4, 29.) In po preroku Joelu (2, 12. 13.)jim je govoril: „Spreober- nite so k meni iz vsega svojega serca s poslom in % jokanjem in plakanjem. In pretergajte svoje serca, nikar pa svojih oblačil*. Iz¬ raelci so imeli v navadi, da so pokoro delaje tergali svoje oblačila, 792 bi z vunanjim djanjem na znanje dajali svojo notranjo ž: in svojo dušno bolečino. A nekteri zmed njih so mislili 5 ^ jim je pokore že zadosti, ako le svoje oblačila raztergajo; 20 notranjo pokoro pa, za poboljšanje svojega popačenega ser#* se jim potem ni treba meniti. Za tega voljo jim je Gospo® Bog sporočil: „Pretergajte svoje serce, ne pa svojih oblačil • Bog tedaj zahteva notranje obžalovanje, zahteva bolečino >** stud, ki ju serce, ki ju volja človeka ima zavoljo storjen 1 * 1 grehov. Skesani kralj David pravi: „Dar Bogu (prijeten) J® užaljen duh; poterlega in ponižnega serca , o Bog! ne b 0S zavergel“. (Ps. 50,19.) Kdor takega duha, takega serca , t0 b 0 volje nima; naj solz pretoči, kolikor koli hoče; naj svoj 0 kesanje izrekuje še s tem lepšimi besedami in tem primerniši^ 1 izrazi; naj si svoje persi do kervavega raztolče; naj si svoj 0 grehe v vsi njihovi velikosti še tako živo pred oči postavijo ’ naj bi tudi v Rim do papeža šel, ali naj bi sveti Peter ^ nebes prišel ali Kristus sam: vendar bi mu le njegovi g reD ne mogli odpuščeni biti, dokler nima pravega kesanja. govo kesanje in obžalovanje grehov ni notranje, ker ni zn ° traj v sercu, v volji; in toraj nima nobene cene, noben vrednosti pred Bogom. Vidite, kako potrebno je, da je kesanj in obžalovanje grehov notranje, da je serčno! Kader vam pa zaterdujem, da mora kesanje biti sere® 0 ali notranje, pri tem ne smete misliti, da se notranja žal nad grehom nikakor ne sme skazovati v vunanjih znarnnj ’ Dobro je in včasih še clo potrebno, da grešnik svojo notra K žalost na znanje daje tudi po vunanjih znamnjih, ter s solz® ’ z zdihovanjem, z besedami, s postom, z milošno in tako da sosebno če je očitno grešil in bližnjega pohujšal. Dav* skrival svoje žalosti nad grehom, ker je bil njegov grnb 1 dem znan; cestninar se je očitno poniževal v tempelj* 10 ’ terkal po persih; očitna grešnica je očitno jokala pri * eZ .. 0 vib nogah v farizejevi hiši; sveta Marjeta Kortonska je ° cl objokovala svojo grehote Vendar še enkrat opomnim, naj grešnik nikoli nik ar ^ mega sebe ne zapeljuje in ne slepi, ter naj nikar ne mis* 1 ’ . 793 ze P r avo kesanje nad grehi ima, in da svoje grehe resnično i° ža ' u je, ako ima le vunanjo in očitno žalost, ter solze, mile sede, j n druge take vunanje reči; kajti tako zgol vunanje °vanje brez notranjega serčnega obžalovanja je pleva brez *, er , na ’ lupina brez jedra, naslikani ogenj brez gorkole, telo brez j e ’ rilm a nobene cene ne vrednosti pred vsevednim Bogom, se cIo pregrešno, ter hinavsko. Kaj bi pomagalo zdiho- 5)Moj Bog! vse svoje storjene grehe iz serca obžalujem, 4 11 Pa v sercu nobene žalosti nad grehom ne bilo? Kaj bi serc^ 3 ° P on ' zeva l‘ se ' n milo jokati, ako pa solze niso v v U v koreninjene, in imajo le v očeh svoj studenec, ne pa kes rCU ? ®°* ze n ' so vse l e j resnične priče pravega notranjega jokal . Nekteri o' ove k j e take čuti, da se ne bo z lepo raz- stor ’ m ^ £ a scrce lu( *‘ ta ko mo ° no kolelo zavoljo pa ene 5 a nekteri drugi pa, posebno ženski spol ali Sreha G laužne '^ a l> nečistniki berž jok spustijo, dasiravno § r eh 0 116 zn P ustl j°’ ker nim ajo pravega notranjega kesanja nad Zatl ’. n ‘ Kovno tako tudi mile besede same ob sebi niso še ' Ve( ji J 1Vo zuamnje pravega notranjega kesanja; pri vsaki spo- in V f rav ’ namreč grešnik, da svojo grehe iz serca obžaluje, druttp daP P r ‘ naarsiklerem grešniku vse to zaterdovanje ni kar° D &a ne °° laž in sama slepa hinavščina. Da je res, jifi v , a , Vltn ’ P 0 priča tudi sveti Krizostom, rekoč: „Videl sem kor no 1 °’ Ki so se postili in so jokali, se po persih tolkli, spo- od p ra ^ aSOVe n °sili, tako, da bi jim bil lahko verjel, da so re čeh- V f e j a ^sanja prevzeti, ako bi bil sodil le po vunanjih fiotr an ’ji ° a kesanja vendar le) niso bili prevzeti, ker njih te Vuna S 311 n ‘ kil v soglasju z vunanjim zaderžanjem; in vse Sega, n p o e zata jevanja, kterih se serce ne vdeležuje, niso dru- ki se na b ° Senca ’ n §‘°U u t na pretveza pokore. 4 — Grešniki, Podobni h^ 02 . P on 'žujejo in hinavsko žalujejo, so res prav Poslal ,j 0 U °k n ' ženi hudobnega kralja Jerohoama, kteri jo je leči se, ^ rero ^ a Ahija, ter jej rekel: „Vzdigni se, in preob- S‘lo, i { j e[ . . ne koš poznana, da si Jeroboamova žena, in idi v z S°dilo (k' |( | ^kija, prerok ... On ti bo naznanil, kaj se bo gre. p u,y|lu 0 detetu. 4 Kraljica se obleče v ponižno obleko, Kbtj re '°k P a » 0( j Koga razsvitljen, jo zaverne, rekoč: • “• IV*. rogi, 50 - 794 - „Kaj se hliniš, kakor bi druga bila?“ In po tem jej nazna* 11 * da v kazen za pregrehe Jeroboamove bo sin umeri. (III. K r8 "' 14.) Kraljica se je bila oblekla v ponižno oblačilo, bila pa J e vsemu ponižnemu oblačilu vkljub vendar le še zmerom ti®'' 8 ’ ktera je bila poprej. Ravno taki so hinavski grešniki, ki z n"' limi besedami, obilnimi solzami in drugim vunanjim obnašanj®^ žalovanje na znanje dajejo, pa pravega notranjega obžalovanj 8 grehov nimajo. Kesanje ali obžalovanje grehov mora biti serčn°* mora biti notranje, da bo imelo veljavo in vrednost P re Bogom. Ali pa zamore človek vedeti, ali ima serčno kesanje ^ ga nima? — Zamore! kajti človek čuti vsako žalost, in H je ne čuti, je tudi nima. Ravno tako tudi grešnik, ki P ra kesanje ima, čuti v svojem sercu bolečino in v duši brit® ’ ako pa te britkosti in bolečine ne čuti, pravega kesanja obžalovanja grehov nima. b) Kesanje ali obžalovanje grehov mora biti splošno, to je: raztegniti se mora na vse grehe, vsaj ^ vse smertne grehe kar brez vsega razločka. To bi nikakor^ bilo pravo kesanje nad vsem, s čimur je bil Bog žaljen, bi človek ne čertil in ne sovražil in ne obžaloval vsega kar je razžaljenje božje, kar je Boga razžalilo. Naj bi bi® tudi vse svoje druge grehe obžaloval s kervavimi solzami, le 6 ° 0 bi nič ne obžaloval, bi že ne imel pravega kesanja, in ker bi g 8 ^ ^ imel, bi mu tudi noben greh ne bil odpuščen; kajti ni mogoče,^ človek v vseh rečeh bil božji prijatel, in le v eni reči bi bil bozj 1 .jj ražnik. Bog namreč hoče, da se naše serce, da se naša volja v rečeh od greha odverne, in vseh rečeh k Bogu oberne. 2 vS ^ ga „ grehom je bil Bog razžaljen, vsak greh je Bogu zopern; . g bega je toraj treba sovražiti in obžalovati. Vse naše g r ^ j 0 Jezus Kristus na se vzel, zavoljo vseh je terpel, za g 0 |j- umeri; vse moramo tedaj čerliti, vseh se kesati. Tako ve ^ no, vseobsežno ali splošno kesanje in obžalovanje S re ^ V ( ,|,j 0 l l1 spod Bog že v stari zavezi zahteva po svojem preroku & ^ (18, 30. 31.) rekoč: „Spreobernite se, ter delajte P® vse svoje hudobije; in hudobija vara ne bo v - 795 — Verzite od sebe vse svoje pregrehe, s kterimi ste se pregre- . l ’ ln naredile si nove serca in novega duha.“ Novo serce n n °vega duha pa grešnik takrat ima, kader prav nobenega in h* ^ ne ^ ubl > am P a k vse svoje grehe čerti in sovraži obžaluje. Tako splošno, vse grehe obsežno kesanje je imel J! , 0rn ‘ kralj David, ki ni le samo svojega prešestovanja in °J a obžaloval, ampak je pred očmi imel in priserčno ohža- j£ Va vse svoje pomolleje začemši od mladih dni. (Ps. 24, 7.) i co s plošno, na vse grehe raztegnjeno obžalovanje bi moral bod’ 1 J Sa ^ S re šnik, ki želi prav obžalovati svoje grehe; ali, j n “°g u položeno, da se nahaja mnogo in mnogo grešnikov ^Povedenoev, ki takega kesanja nimajo. Marsikteri obžaluje ruge grehe, enega pa ne obžaluje; in ravno zato je nje¬ govo ] r greh Kesan J e ne oimurno in prazno, in namesto da bi bil kak t e 0(1 puščen le še globokeje so zagrezne v pregrehe. Nek- njegp ^ re8n,ba ta ali uni greh močno peče, ker ga je zastran greb odpuš' ' a greš MtJgfg n . v,. o l 7 " o J - nj| (< strasi 'a kaka pridiga, ali mu vest zdramil kak spoved' i ■'" v i zavoljo drugih grehov pa nima nobenega nepokoja, n ' vitkosti v svoji duši, nobenega kesanja v svojem sikteri, postavim, močno čerti slabe tovaI ’ s 'j e ’ ^ reS ? , P strani ln «»>lo objokuje razuzdanost svojih mladih let; od d ™ g . . pa *e do nič ne zmeni za svojo nevošlj.vost, za svojolakom ? ast > za svojo sovražljivost, za svojo necimurnost m J P » terib je ves živ, ves poln. Tak človek eno roko Bogu po da J a > z drugo se pa še zmerom hudiča deni. Jak človek^ es Ve s podoben možu, po imenu Kromacij, o n : e v popisovanju življenja svetega Boštijana. Sve , never- b n .^m imenu delal velike čudeže, in je ž njimi veliko never B bo . v . pridobil Kristusu. Kromacij, ko slisi, jo zel , l J Sl,Jana k sebi. Imel je namreč Kromacij hudo, ne0zdr ] , bol< > in si je bil v nadi, da mu bo sveti Bostijan pomagal. Boštijan pride, začne govoriti o Jezusu in njegovi q pretr’" *>voriWsertno in priserčno, da Kromacjnvso dnso Je7| CS °' n mu serce omeči. Pripravljen je, sprejel tr°’ da bi le ozdravel. Sveti Bostijan mu veh. £ ■ J l* 8vo Je molik • ne izanesi nobenemu; m bos , 7a6ne K ° Waci i mu t0 Obljubi, P in kader sveti Bostijan od.de, ««• - 796 razbijati svoje molike, ter raztolče vse, vse razun enega. Zdaj čaka, kdaj da mu bo odleglo; bolezen pa ne odjenja, marve° le hujša prihaja. Nekoliko dui po tem pride sveti Boštijan bol' nika obiskat. Bolni Kromacij ga nejevoljno sprejme, in mu očitajo rekoč: »Glej, pokončal sem vse svoje molike, in vendar I 0 moram še toliko terpeti." Sveti Boštijan mu reče: »Je li reS ’ da si pokončal vse molike?" Kromacij mu odgovori: „Resj e ’ da sem pokončal vse razun enega zlatega, ki ga že vel« 11 let v hiši imam, in mi je od več ljub in drag." Sveti Boštij 9 ” veli: »Tudi tega molika moraš pokončati, in ko bi bil tu ljubši nego ves svet; kajti Bog, ki je stvaril tebe in zl 3t °’ morati še ljubši biti." Kromacij vzame še tega molika, ga P° konča, in je ozdravel. Vidite, dokler Kromacij ni pokončal vs e svojih molikov, ni zdravja zadobil; ravno tako tudi g reS ,^ človek, na duši ranjen in bolen, ne bo ozdravel, ne bo odp uS čenja grehov zadobil, dokler ne obžaluje vseh svojih grm’ 0 ’ vsaj vseh svojih smertnih grehov. To namreč veste, da se v » z vsemi grehi enako ne žali, ampak da ga veliki grehi buj^ žalijo, majhni grehi pa ne tako močno; toraj je treba, da gr e9 ° svoje velike grehe obžaluje z večim kesanjem, kakor pa maj 9 ” In ako bi kdo imel na vesti velike in majhne grehe ob clo dosti bi mu bilo, ako bi ne ogledajo se na svoje maj grehe resnično obžaloval le vse, vse brez izjeme. Ako » kdo nobenega smertnega greha na vesti ne imel, moral bi žalovati svoje odpustljive grehe; ako bi jih ne obžaloval, y stavil bi se v nevarnost, da bi vtegnila neveljavna hiti njeg spoved, ker bi jej manjkalo bistevne reči k vrednemu P r manju zakramenta svete pokore potrebne, ter kesanja ali 0 lovanja grehov. • * v c) Kesanje ali obžalovanje grehov mora biti tretjin natorno ali n a d n a t o r n o, to je: grešnik mora S jj obžalovati ne zavoljo natornih slabih nasledkov, ki jih g rC ^ za seboj, ampak se jih mora kesati in jih obžalovali i* natornih nagibov, ter zato, ker je ž njimi Boga razžali ^ govo gnado zapravil, nebesa zgubil, pekel zaslužil i- ^ ^ e jo, Ako obernemo svoj pogled na ljudi, ki svoje grehe obz 797 - 1 'J* bomo, da jih eni obžalujejo iz ljubezni do Boga, drugi jih obža- Jcjo iz ljubezni do Boga in iz ljubezni do samega sebe; in tretji jih k^alujejo le samo iz ljubezni do samega sebe. Samo ob sebi se tedaj ze > da vsako kesanje ali obžalovanje grehov ni enako dobro. Na- J a se namreč tudi samo natorno kesanje ali obžalovanje. Natorno kesanje obstoji v tem, da človek svoje grehe z aluje le iz zgol natornih, posvetnih ali časnih nagibov, po- tei* Vl ^ Zal °’ zavo, j° »roba v kako časno nesrečo prišel, si z grehom na glavo nakopal revščino, bolezen, osramo- a *' kako drugo enako kazen. Tako kesanje se izhaja iz j j. ljubezni do samega sebe ali iz samega strahu, nikar pa do r ' BZn * boga; in ravno zato, ker ne izvira iz ljubezni g . ,& a » nima pred Bogom nobene cene in vrednosti, in Bog p f n . ’ ki tako le natorno kesanje ima, ne more grehov od- kajti tak grešnik prav za prav grehov ne sovraži, ampak je aZ I, 10 °bžaluje le naslede greha, ter časne nesreče, ki jih je fj Se b°j pripeljal; žal mu je in žalosten je, ne zato, ker sram°^ a , razza bl> ampak le zato, ker je z grehom prišel v o- Sre če en J e P re< i ljudmi in v časno kazen. Ako bi ga časne ne- uieo- ne za dele, ne imel bi clo naj manjše žalosti v sercu; vsa * Vo mišljenje je tedaj še vse popačeno, njegova volja še De aua ° obernjena in zamaknjena, in ravno zato mu Bog pravj. Fe ,n no ° e oc ip ust ‘ t i? b ar popriča tudi sveti Avguštin, ki tiiki ' ? Vsako kesanje ni še dobro in zadostno. Tudi razboj- z avo r a i° sll, d na d svojem hudem djanjem, kader vidijo, da so kes a j°v tlStega P° Pravici strahovani; toda tak stud (in tako zbrisi« 6 prazno kesanje, ki vesli ne očiščuje in grehov ne kesanje • Po £ te< ^ a j ta kim grešnikom, ki imajo zgol natorno in n0 £ ’ ln °e bi sicer tudi dobro ter notranje bilo, ne more Antiohj ? r . e k° v odpustiti, kakor jih ni hotel odpustiti kralju stra šne .! ^ e . z £°' nat orno kesanje imel. Ta hudobni kralj je ne )j U( jj aa °bije doprinašal, sveti tempelj gerdo oskrunil, nedolž- Se zado|'M erV '' a ^ no P re S' a njal, in z drugimi silnimi pregrehami Žive^ ' - Pravičai Bog ga vdari za to s strašno boleznijo. 8nileg a ° erv ' In l °bk smra d je puhtel iz njegovega tem Usmii- eSa ’ no b e ^ en človek prenašati ni mogel. V J en javrednem stanu je obžaloval svoje pregrehe, ob- žaloval jih je z veliko žalostjo, obetal je, da bo sprejel d 0 Judovsko vero, ktera je bila v stari zavezi prava vera, in ^ bo povsod razoznanoval božjo vsemogočnost; pa iz ljubezni do Boga vendar le ni obžaloval svojih grehov, temveč le zavolj 0 bolečin, ki mu jih je prizadevala bolezen, ktere je želel rešo" biti. Toraj mu tudi njegovo kesanje nič ni pomagalo. pismo pravi; „Prosil je ta hudobnež Gospoda, od klerega P® ni mogel doseči milosti . u (IL Mak. 9, 13.) Tudi kralj S aV je imel enako natorno kesanje; obžaloval je svojo nepokof' ščino, toda obžaloval le zato, ker je videl, da ga je pripravi ob kraljevanje. — Tudi Esav je na ves glas jokal in tarna ? pa tudi ne iz ljubezni do Boga, kterega je razžalil, ampak zato, ker je zapravil pravico pervorojenčevo. — Noben ^ zmed teh mož ni imel nadnatornega kesanja, in nobeden njih ni pri Bogu usmiljenja zadobil in odpuščenja. — E na tudi še zdaj žaluje igravec, in preklinja uro, o kteri se j e P e ^ vikrat v igro podal; pa žaluje le zato, ker ga je igra v re v $ čino potisnila in v siroščino. In marsikteri mladeneč obžaU svoje razuzdanosti; pa le zato, ker so ga spravile v hudo lezen. In marsiktera deklica nima več ne miru ne pokoja, zdihuje in žaluje, da je poslušala zapeljivca; toda le zato, je poštenje zgubila in v osramotenje pred svetom prišla- to žalovanje je prazno in nevspešno, ker ne izvira iz n a “ ^ tornih nagibov, ampak le iz zgol natornih. Vsi ti obžalov^ žalujejo zato, ker so zgubili svoje zdravje, svoje poštenje, premoženje; nikar pa ne zato, ker so zgubili Boga in njeg gnado, njegovo prijaznost. Da bo naše kesanje dobro in vspešno, mora izviri* ^ nadnatornih nagibov. Obžalovati moramo svoje g‘ zato, ker smo razžalili ž njimi Boga, svojega naj boj Očeta, svojega naj večega Dobrotnika, ali zato, ker smo ' bili njegovo gnado in prijaznost, ali zato, ker smo zgubi l r^ 8 vico do nebeškega kraljestva, ali zato, ker smo se vec ^ pogubljenja vredne storili, ali zato, ker je greh že sam 0 gerd, ostuden, nagnusen. Kesanje, ki izhaja iz takih nag ^ je nadnatorno kesanje, ki ima ceno in vrednost pred - 799 - ako je poleg tega tudi še serčno, splošno. Vendar pa ni vsako nadnatorno kesanje enako dobro, ampak je nektero boljše nek- tero slabejše , ter eno popolnoma, drugo n e p o p o 1- n o m a. Kesanje je popolnoma, kader izvira iz popolne ljubezni, to je: kader storjene grebe obžalujemo zato, ker smo ž njimi razžalili svojega neskončno dobrega Boga. Pri popol¬ nem kesanju je poglavitni in edini nagib, zavoljo kterega grehe čertimo in obžalujemo, ta, da smo se z grehi zamerili Bogu, ki je naš naj boljši oče, naš naj veči dobrotnik, in toraj vse ljubezni vreden. Ko bi tudi ne bili nebes zgubili in si pekla zaslužili zavoljo svojih grehov, vendar bi jih le sovražili in obžalovali, kajti misel, da smo bili Bogu nehvaležni, in da smo ga tako močno razžalili, napolnila bi nam serce z žalostjo in z britkostjo. S takim popolnoma kesanjem je obžaloval pobožni kralj David svoje grehe, ter rekel: »Spoznam svojo hudobijo, in moj greh je vedno pred menoj. Tebi samemu sem grešil, in vpričo tebe sem hudo storil,“ to je: dasiravno sem s svo¬ jimi grehi tudi bližnjega žalil, vendar ta bližnjemu storjena krivica zgine proti uni, ki sem jo storil tebi, naj svetejšemu in naj boljšemu Gospodu,,. (Ps. 50, 5. 6.) Tako kesanje je imela Marija Magdalena, od klere je Jezus sam rekel: »Veliko grehov jej bo odpuščenih, ker je veliko ljubila. Komur se pa manj odpusti, manj ljubi.“ (Luk. 7, 47.) Z ena¬ kim kesanjem je tudi cestninar v tempeljnu obžaloval svoje grehe. Od dalječ je stol, ni si upal oči kviško oberniti, na persi je terkal in rekel: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku 1" (Luk. 18, 13.) In tudi sveti Peter je z enakim kesanjem obžaloval svoj greh, kader je bil trikrat zatajil svojega nebeškega Učeni¬ ka. — Nepopolnomaje naše kesanje takrat, kader je naša ljubezen nepopolnomo, in morajo tedaj še drugi nagibi pripomoči, da svoje grehe obžalujemo, in sklenemo, Boga ne več žaliti. Taki nagibi so: strah pred peklom, zguba nebes, ostudnost greha, i. t. d. Iz tega razlaganja pa že lahko po¬ snamete, da se pri nepopolnoma kesanju ne nehaja le zgol hlapčevski strah, ampak tudi sovraštvo do greha. Prav in do¬ bro je, da se pekla bojimo, kajti Jezus sam pravi: »Ne bojte se njib, kteri telo umorijo, duše pa ne morejo umoriti; temveč — 800 - bojte se veliko bolj tistega, kteri zamore dušo in telo pogubi' v pekel® (Mat. 10, 28.) Toda kdor greha ne sovraži, amp° ga ljubi, in se ga varuje le samo zato, ker se pekla boj 1 ! nima prav nobenega kesanja, ker je njegovo mišljenje še vse popačeno, njegova volja še zmerom hudobna. Takemu človek veljajo besede Avguštinove, ki pravi: „Kdor se hudega varuj 8 ’ da bi kaznovan ne bil, je sovražnik pravice, ktera hudo stra huje, in hi jo rad, ako hi mogel, pokončal, da bi potlej h'b { grešil.® Tak človek je podoben hudobnemu Semeju, ki je P°^ prej Davida preklinjal, po tem ga pa prosil, da bi mu odp u stil. Semej je bil Savlovega rodu, in je Davida sovražil, 15 je David na kraljev sedež prišel, dasiravno ni bil Savl° rodovine. In kader je David bežal iz Jeruzalema pred 9*°]’ hudobnim sinom Absalomom, preklinjal ga je Semej g er ^ ker se ga ni bal. Kader je pa zmagala Davidova vojska, se je David vračeval v svoje mesto, prihitel je Semej skesan, ter prosil: „Ne prištevaj mi, moj gospod! hudobije • ’ .V; zakaj jaz, tvoj hlapec, spoznam svojo pregreho.® (Ib h r 19, 19. 20.) Ponižal se je Semej pred Davidom, obžalovanja svoj greh, toda le iz strahu; v sercu pa je bil še zm er ° hudoben in Davidu sovražljiv; toraj ni bil poboljšan, odpusce ni bil vreden, kakor ga noben grešnik vreden ni, ki iz hlapčevskega strahu grehe obžaluje, voljo pa še zmerom , poboljšano ima. Nepopolnoma kesanje tedaj ne obstoji le v ' hlapčeskem strahu, ampak mora tudi sovraštvo do greha v ^ ^ imeti. In cerkveni učeniki so večidel te misli, da mora n F^j polnoma kesanje sklenjeno biti vsaj s pervotno ljubeznijo z začetkom ljubezni. Ta pervotna ljubezen je potrebna za °P ^ vičenje, ktero se pri svetem kerstu godi; kako, da bi P°^ e na ne bila tudi pri opravičenju, ktero se v zakramentu ^ pokore zveršuje? Da bo grešnik opravičen, mora se spre ^ niti; spreoherniti se pa ni drugega, nego od hudega odV vS flj in so k Bogu oberniti, ali z drugo besedo: hudo sovražiti, in ^ pričeti ljubiti to, kar je dobro in zapopadek vsega dobreg°j ^ je Bog. To pa je gotovo, da, dokler grešnik greh še ‘J ^ je tedaj od Boga še ves proč obernjen, pravega kesanj 0 801 grešnik nima. — Razloček, ki je med popolnoma in med ne- popolnomn kesanjem, pa so ne obrača le samo po nagibih, iz kterih izvira kesanje to in uno, ampak se obrača tudi po v s pehu, ki ga ima popolnoma in nepopolnoma kesanje. Popolnoma kesanje ima toliko moč, da prav vse grehe odpusti onemu, kteri sicer voljo ima, priložnosti pa nima, da bi se spovedal; nepopolnoma kesanje pa po nauku svetega Triden¬ tinskega cerkvenega zbora (Sess. 14 . cap. 4 .) človeku odpus¬ te grehov pridobi le samo takrat, kader je s spovedjo sklen¬ jeno. - Prizadevajmo si tedaj, ljubi moji! da vselej s popol- n ' m kesanjem svoje grehe obžalujemo, če tudi pri tem nepo¬ polnega kesanja po vsem na stran ne postavimo; saj se za¬ jemo svojih grehov kesati sosebno zato, ker smo ž njimi “°ga razžalili, ob enem jih pa sovražiti in obžalovati tudi zato, ker smo ž njimi pravico do nebes zapravili in se peklenskih lazen vredne naredili. d) Kesanje ali obžalovanje grehov mora biti četerlič nad V s e veliko, to je: grešnik mora zavoljo tega, ker je z 6‘enom Boga razžalil", žalovati bolj, kakor • U ' zemljiške nadloge nadnj prišle. Kesanje n. dobroti vse po- adnj prišle. Kesanje namreč mora primerno ktero smo z grehom zapravili; mora primerno bit’ Y ^ero smo zavoljo greha zašli. Hudobija smert- hud a P a i e ta ko velika, da nobena huda reč ni tako b°]j ’ or J e smertni greh. Ravno zato mora pa tudi duša kterim VSf *k° re č sovražiti in obžalovati greh, s in prijazn ak ° k°do razžalila, s kterim je njegovo gnado storila A°| St z ^ u k‘i a i s kterim se je večnega pogubljenja vredno zguk e . i( \ k' t' zgubil eden goldinar, žalosten si zavoljo te - 6 /guba veča goldi tem b , J|n j}oga ig«K tudi žalost: altopa človek J ve e a , kakor da b. le tako velika, da je vece ? zgubo biti ve i svet; toraj mora tudi kesan * w se človek -- vsako drugo kesanje in obža °va ^ ^ že tiste F aV ndi le samo majhnih grehov zavede , >bi| Veg - SOS - močno sovražiti in obžalovati kajti tudi z majhnimi grehi se j e Bogu n epokornega skazal, in si ojstro strahovanje zaslužil 00 tem svetu in na unem svetu v vicah: kolikanj večo, ter na vsako drugo veliko žalost mora imeti še le zavoljo smerln 0 ? 0 greha! Grešnik, da bo božjo prijaznost, ki jo je z greha *) 1 zgubil, spet nazaj dobil, mora to ljubiti začeti, kar Bog lj u ^' in to sovražiti, karBog sovraži. Bog pa nobene reči tako mo 01 ) 0 ne studi in ne sovraži, kakor greh; toraj mora tudi grešni greh bolj sovražiti in bolj obžalovati, kakor vsako drugo » tolikanj hudo reč. Pri tem pa ni potrebno, da bi moral »° 0 grešnik tudi vunanjo ali občutnisko bolečino zavoljo greha v ’ zadosti je, da ima le njegova volja to bolečino. Tedaj ni P° trebno, da bi moral solze prelivati in na svojih telesnih p o0U . n kih bolečino čutiti; potrebno pa je, da volja človekova čut* ima tako bolečino. In to bolečino volja ima, kader člav ^ resnično želi, da bi bil rajše vse zgubil, kakor pa B°g a |0Ž ^ žalil, in da bi rajši vse daroval, kakor pa Boga kdaj več ra ^ žalil; in da je pripravljen, rajši vse preterpeti, rajši kerv P r0 liti in življenje pustili, kakor pa kdaj več radovoljno kak smer ^ greh storiti. Pobožnega fantiča je njega dni oprašal °j e ? spovednik, ali ima pravo žalost nad grehi v svojem serCl! ’ ^ fantič odgovori. „Oh da, veliko žalost imam! Pred dvema 01 ^ cema sem zgubil svojega ljubega očeta; prav živo se še r minjam, kako močno da sem takrat žaloval; pa, da sem s 0 „ hudobijo in svojo grehoto zgubil svojega nebeškega O j 8 prizadeva mi še vse večo bolečino, kakor mi jo je p riZ0 ^ zguba pozemljiskega očeta, ki se, kakor upam, znajde ® oa J gori v nebesih . u Vidite, to se pravi greh obžalovati 8 večim ali nad vse velikim kesanjem, kader človek ^ stvari na zemlji in nobenega blaga pred Boga ne stavi, ^ bolj boli, da je Boga razžalil, kakor ko bi bi! vse ° a zgubil. 8 • ni 0 0 Zdaj veste, kakošne lastnosti da mora imeli k 003 j 0 nj 0 obžalovanje grehov. Opomniti mi ni treba, da mora biti tudi z upanjem sklenjeno, županjem na J ij e oj 0 > nekončno zasluženje, na božjo vsegamočnost in božje ~ 805 ^ er je Jokus sam tirjal tako upanje od grešnikov, kterim je S r ehe odpuščal, (Mat. 9, 2.) in ker bi nam žalost brez upanja b °žje milosti ne pridobila, kakor je ni pridobila nesrečnemu Iškarijotu. Od tega, pravim, ni treba mi dosti govoriti; kajti alt0 kesanje zares ima une štiri lastnosti, ktcre sem vam do ^ a j razlagal, tudi upanje izostajalo ne bo. , 5.) Slišali ste danes, ljubi kristijani! kaj je kesanje ali žalovanje grehov, in kakošno mora biti. Kesanje je, da na a . o Povzamem, kar sem na dolgo in široko razlagal, ke- j e stud nad grehom, ki je naj hujše zlo; je žalovanje skle° ° ^ re ^ a ’ s bterim j 0 bil Bog razžaljen; sklenjeno s terdnim m P om ’ Boga ne več žaliti. To kesanje mora biti notranje, Ve , r , a ^iti splošno, mora biti nadnatorno, mora biti nad vse ien ° ^ P 0 ® vs ’ ,n vse *°j’ kader svoje grehe obžalu- g 0 ’ obžalovali jih s takim kesanjem, takim obžalovanjem! £ “ a j! Amen. - 804 - LXI. keršauski nauk. 97 / Kako potrebno da je obžalovanje greli° v ali kesanje; — in kaj moramo storiti, da g a v sebi prav obudimo. — 1. ) Kader grešnik po skerbnem izpraševanju vesti svoj 0 grehe spozna, ter vidi, kako gerdo in nehvaležno je ravnaj ker je grešivši svojega dobrotljivega Očeta v nebesih z a P uS __ in se od njega ločil in se strahovanja in kazni vrednega redil, zbudila se bo, kakor v sercu zgubljenega sina, 1 v njegovem sercu, britka žalost; bolelo in peklo ga bo * aV °j i] lega, da je grešil, in z grehom razžalil dobrotljivega Bog 2 3 ’ iz serca bo želel, da bi se to nikoli zgodilo ne bilo. To g r nikovo žalost imenujemo kesanje ali obžalovanje grehom* zadnjič sem vam obširniše razlagal to kesanje ali obža! 0V ^ grehov, in vam ob enem tudi popisoval, kakošno da mora ^ ter mora biti pervič serčno, drugič splošno, tretjič čeznato in četertič nad vse veliko. — Toda s tim vam nisem še p° dal vsega , kar vam je vedeti treba v ozir kesanja ali vanja grehov. 2. ) Nadaljevaje nauk o kesanju ali obžalovanju g re vam bom danes odgovoril naj poprej na vprašanje: Ali je kesanje ali obžalovanje g r e h 0 v potrebno? Kesanje ali obžalovanje grehov je neizrečeno p" je zmed tistih reči, ki so za odpuščenje grehov potrebn 0 j^ a potrebniša reč, ali, da vam z besedami svetega Triden ' 805 - cerkvenega zbora povem: „Kesanje je med deli spokornikovimi J 1 ® pervem mestu .“ (Sess. 14. cap. 4.) Nauk, da je pokora po- el) na, opira se sosebno na tri imenitne razloge: a ) P e r v i 6 Bog sam, da bi nam grehe o d- v sl iti zamogel, kesanje in obžalovanje r ehov od nas zahteva. Bog je gospod in gospodar 1 svojih gnad; toraj jih tudi deli le po potu, po kakoršnem je Q o mu dopadljivo , in po nobenem drugem ne. Sklenil pa je ®Pod Bog, da nobenemu človeku v nobenem slučaju, pod da ®? < \ dru S° P°g°j 0 ne 5o odpustil smertnih grehov, razun J 1 « človek resnično obžaluje. Smertni greh po besedah in ^ oma * a Akvina je to, da se človek odverne od Boga čl n ° , ne ^ stvarem. Da se bo tedaj greha spet znebil, mora sd * Svo i e s P re °bernenje zverševati s tim , da se od stvari proč oberne, in k Bogu se nazaj po verne. Ker je pa od- todi ' ^°^ a k *' a de *° človekove hudobne volje, mora obe rnitev in povernitev k Bogu biti delo volje človekove. »Prej 0 7a -° ^ ovo ” Gospod Bog po preroku Joelu (2, 13.): Se e ’’S a jte svoje serca, ne pa svojih oblačil, in spreobernite stil ^ s P°du svojemu Bogu!« Da nam bo tedaj grehe odpu- Ser ’ Ca Za “ teva Bog od nas, da prelergamo svoje serca. Svoje ter P reter 8 am o, kader grehe prav iz serca obžalujemo, Pod to V ° kesan i e > ma nio in obžalovanje grehov. „Za to ceno,« odnno- P°^°j 0<< 5 govori učeni Tertulijan, „nam hoče nakloniti Pačenje storjenih hudobij.« 0 d d n • ^ ru o'č je kesanje samo že zmožno, nam ^ S C P n i « __ i • i i • . • » . L j c e n j e grehov n i e ga clo nobenega druge ttal «.« iti, da bi človek za izpraševanje^. ^ imeU spovedati vtegne se prigoditi, da bi P ri Sa svoiih ~~ v “jega C | 0 » - o * - v , p r id o b i t i, če bi tudi poleg P^goditj^ j 10 ® ne £ a drugega pripomočka ne bilo. Vtegne se ‘Klel; a * človek za izpraševanje vesti kar nič časa ne ei sp ^ veljavna, da bi mu le kesanja ne manjkalo. Ako bi kdo nezadolžene pozablijvosti ali iz kakega drugega enakega n e ° govorljivega vzroka zamolčal na spovedi kak smerten g r ® ’ gledč odpuščenja grehov bi mu to nič ne škodovalo; spoved bi vsemu temu vkljub bila veljavna, da bi le ne izostajalo; ni mu treba drugega, razun da se poza . greha obtoži pri prihodnji spovedi, ako se ga je doselil in sp 010 nil. Da bi kdo zavoljo pozabljivosti ali zavoljo kakega drug ». veljavnega zaderžka pozabil opraviti naloženo pokoro, jt j pri spovedi odpuščeni, bi mu vendar le odpuščeni ostali;* 5 ^ tega, kar človek storiti ne more, Bog ne zahteva; kar pa je čl bi nam dodelil dar resničnega kesanja in obžalovanja % re ^ moramo tudi po izpraševanju vesti, po tem , ko vid'® 0 jj grehe očitno pred seboj, spet moliti in prositi, da bi z | 0 „ vse te svoje grehe obžalovati s pravim kesanjem in 0 ^ Vanjem. Po priserčni moiitvi za resnično kesanje J e y sveti škof v duhu tri stopinje, ter pervo v pekel, iv nebesa, in tretjo na kalvarsko goro. Pervo stopinjo J e ^ } v pekel, v tisti strašni kraj, y kterem zaverženi večno ^ terpe , in si je v duhu ondi ogledoval mesto, ktereg® ^ kakor je mislil, zaslužil s svojimi grehi, mesto v sredi ^^lil ognja v druščinji hudičev in zaveržencev. Na to j e ^ pifl Boga, da ga ni tje doli pogreznil, in ga je prosil, do ^ f{K usmiljenje skazal, mu gnado dodelil in ga v svoji gna nil. Drugo stopinjo je storil v nebesa, sedež božjega ve — 811 - prebivališče izvoljenih, kraj neminljivega veselja in rajskih sladkost. Žaloval je, da si jo s svojimi grehi vrata v nebeško y e selje zaklenil, in prosil je Gospoda , da bi mu jih spet od- ’ m se je tudi svetnikom priporočal in jih klical na po- 0c - Te dve stopinji je storil s tim namenom, da bi si dušo j* e resel z zveličavnim strahom pred Bogom. Od straha se na ^ esto P^ k ljubezni. Storil je tretji korak, tretjo stopinjo tvaivarsko goro. Tukaj je prav živo in s priserčno ljubez- r , v P er l svoj pogled na svojega križanega Zveličarja, ter sa( nemu sebi: „Glej, to je moje delo; jaz sem z dru- ^ grešniki vred telo božjega Sina z ranami obdal, ga na k a l' P ri i>*jal, g a umoril. O Jezus! kaj si mi žalega storil, ne ' Sem »amogel tako ravnati s teboj^s teboj, ki si me tako ljube ert) ° ^ ubl1 ’ s te koj, hi bi te bil moral ljubiti z neskončno mo ho 0 ’ ! ’ho b ‘ l e namr eč z neskončno ljubeznijo ljubiti za- ' Ker s * vse ljubezni vreden , te zdaj tudi ljubim, ter ha : ! C ' Ca °kža!ujem, da sem te žalil!“ — V tej povesti na- Se rcu ° na " be ’ hi nas nagibajo, da zamoremo obuditi v svojem d a P ravo kesanje, pa tudi pripomočke, ki nam pripomorejo, je [J 1 ! klanje ali obžalovanje grehov v sebi obudimo. Treba č amo ’ a s ’ le sredstva, le pripomočke skerbno v prid obra- ’ ler * njimi kesanje budimo v svojem sercu. koče k°’ kesan i° P a j e treba večkrat v sercu buditi. Kdor se Tudi v 1 * 6 - re ^ dobrega izučiti, mora se je večkrat vaditi. Naj bo |° Zl , r te re ®‘ j® treba večkratne, pogostne vaje. den Se bo ’ ‘l 3 jo obudimo vsak dan, sosebno zvečer, prej- sanje ob 0 ^- počiteIi podamo. Prav dobro je, da popolnoma ke- ali j e | e 11 lai °? kader nam kaka nevarnost proti, bodi si dušna °bžaluj e S ^ a ’ P° lre bno pa je, da s popolnim kesanjem grehe kranietu ° V nevarnosti; ali kader bi imeli kak za- l°žnosti >. i 6 - 11 ’ * n b ‘ se ne znašli v stanu gnade božje, pri— ho nesreč - k- lmeb ’ ( l a ki se spovedali; ali kader bi ta- har takr^* 11 bi ^ s ^ a ki padli v kak smerten greh, pa bi se s povedati ne mogli. »rehov P, a za moremo popolnoma kesanje zavoljo storjenih s e unjo navadno molitvico : „0 moj Bog! vse svoje 61 * 812 — storjene grehe iz serca obžalujem , ker sem ž njimi tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in ne¬ skončno dobroto, ktero iz vsega serca ljubim. Terdno skle¬ nem , s tvojo gnado poboljšati svoje življenje, in vse, tu smert raji preterpeti, kakor pa še kdaj s kakim grehom raZ ' žaliti tebe, svojega Boga, tebe, neskončno svetost in dobrot 0. Daj mi gnado, da spolnim ta svoj sklep. Tega te prosim P° neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gosp 00 in Zveličarja Jezusa Kristusa. Amen*. 4) Če zdaj še pogledamo na kesanje ali obžalovan .] 0 grehov, kader je v zvezi z zakramentom svete pokore, vprašujemo, kdaj ga moramo obuditi, a I i P r e spovedjo ali ipo spovedi, kakošen odgovor b° dobili ? Odgovor na to vprašanje ne bo težek , kajti kaže n°^ ga že pamet. Kesanje ali obžalovanje grehov namreč ^ bistven del zakramenta svete pokore, in odveza mašnikova takrat velja, kader grešniku tega bistvenega dela ne manj Grešnik se mora tedaj svojih grehov kesati in jih obžalo že poprej, prejden syeto odvezo dobi; obžalovati jih tem takem že pred spovedjo, in ne še le po spovedi, bolje in naj bolj pripravno bo, da grešnik kesanje o^udi, ^ kor hitro je izprašal svojo vest; obudi noj ga enkrot a ^ 1 . V ( j c r krat tudi pred spovedjo; in obudi naj ga še takrat, K ^ mašnik moli nad njim tisto molitvico, s ktero ga od g re odvezuje. 5) Ljubi Kristijani! prav dobro si v spomin vtisnita z v est° sem vam pravil od kesanja ali obžalovanja grehov, m » ravnajte po naukih, ki sem vam jih pri tem dajal, da ^ božjo pomočjo obudili v svojem sercu pravo nadnatoi” 0 gj sanje, kader zakrament svete pokore prejemate ali o k ai r gfli priložnosti svoje grehe obžalujete. Ker ste grešniki, smo vsi brez razločka, vam je treba resničnega, n^ 1 ] 8 kesanja in obžalovanja grehov, ako hočete biti rešen* SIS - ^* n i; brez takega kesanja bi vam zakrament svete pokor« n ® pomagal, bi vas večnega pogubljenja ne rešil. Vsi jP^sniki, kolikor je bilo rešenih, so bili rešeni le zavoljo nji— 0Vp ga resničnega kesanja; in vsi grešniki, kolikor jih je za¬ vrženih, so zaverženi le zavoljo pomanjkanja pravega kesanja. es nično kesanje in obžalovanje grehov je draga — draga, ^ e precenljiva reč. To resnico je prav dobro spoznal sveti ‘jncišek Salezijan. Prišel je nekega dne pred njegovo spo- . n,co mož, ki je kar brez vsega kesanja in tako zlahkoma P r, P°vedoval svoje grehe, kakor da bi pripovedoval kako lepo, a evredno reč. Sveti Frančišek je spoznal, da grešnik ni Popravljen za vredno prejemanje zakramenta svete pokore, r se grehov ne kesa in jih ne obžaluje. Posluša ga, zdi— J e » >n se milo razjoka nad njim. Grešnik se začudi, in spo- ' uika vprašuje, kaj bi mu bilo , ali mu je mar priteščalo mož ° ^ ? »Oh, moj brat! meni je dobro“, veli sveti j ’ ”P a tebi, tebi jo hudo !“ Grešnik pravi, da mn je dobro, Do S ^ et - P ri P ove( toje grehov gerdobe, da je bilo strah, pri— Ved 'l ^ rez vseffa ^ esan J a in obžalovanja. Svetega spo- ’ka solze polijo, in še bolj se razjoka. Grešnik ga zopet j0 ^ Z0 baj se joka. „Oj a , veli sveti Frančišek, „zato se od IT’ ^ er Se ne raz 3°k a ® Edine te besede so grešnika • IH tl U A f 'T* A Pl I rt t r. 1. m a aua il rk n A A A IYH1 r? n A AI A aaTa a I. a ln pretresle tako močno, da so se mu začele solze ko *dih o vati 0 e debele vdirati po licu. V veliki serčni žalosti je začel neni, revnemu grešniku, ki nobene žalosti ne timi hudobijami, dokler zavoljo njih nedolžni ne bil - ~'“ v 1 Omedlel bi bil od velike žalosti, ako bi ga Dt>a( i na( * tolikimi hudobijami, dokler zavoljo njih nedolžni °Wdil SVet ' F' ran čišek potolažil. Podučil ga je , da je mož in tai t0 ^ rav ° kesanje, in zakrament svete pokore vredno prejel lepši ?° . s P°^udno, da je bil posihmalo vsem spokornikom naj ima! Vidite, koliko ceno jn vrednost pravo kesanje do godba 0 resn ico nam še lepši pred oči postavlja naslednja trovem -i . ° asu Mauricijevega cesarovanja je živel na Ju- stez e n S 'r2 v '* : raz bojnik, drugim poglavar, ki so vse ceste in ni motria ^ rac 't 1 v hudem strahu imeli. Nobena gosposka jih c esapj a b 3 Us * r nhovati. Razbojnik pa se spreoberne, pride do ’ razo dene vse hudobije, jih močno obžalujoč. Cesar - 814 vidi njegovo kesanje, mu odpusti in prizanese. Kmalu po *®® 1 mož zboli, in v bolnišnico pride, pa tudi čuti, da se mu bb* a poslednja ura. Pokliče spovednika, da ga za smert previdij 0 * Z Bogom spravljen se začne milo jokati, in klicati v mil ° 3 božjo, rekoč: »Poglej, usmiljeni Jezus! ne prosim te kaj no¬ vega ; usliši me in skazi mi le to, kar si skazal mnog 1111 drugim. Bodi tudi meni milostjliv; kakor si bil milosljiv mo¬ jemu tovaršu na križu; sprejmi me, kakor si sprejel in pl° c f delavce , ki so le eno uro delali v tvojem vinogradu. M°i 9 poslednja ura se bliža; dodeli mi toraj toliko milosti, svojimi solzami omijem svoje grehe Tako je molil dolg 0 časa, ter si z robcem (rutico) brisal solze, ki so se mu vtrii^ jale po licu. Zdravnik ga je poslušal, ki je. blizo njeg a v bolnišnici ležal, in čul; razbojnik pa tega ni vedel. Zdm v nik med tem zaspi, in po noči se mu začne sanjati. Zag>° ^ je tehtnico, ki je zlate torilca (skledice) imela, kako iz 00 kov pripiava, in nad posteljo razbojnikovo obstoji. T r °" sovražnih pošast pribiti, in v eno torilce položi veliko p ,Si> napisanih z grehi razbojnikovimi. Pri drugem torilcu žalos dol na am° stojita dva mladenča, belo oblečena, in se milo gledata, vidita, kako so pisma sovražnikov torilce globoko nayz potegnile. Rekel je pervi drugemu : „Nimava kaj položit' drugo torilo! Še le nekoliko tednov je , kar je ta mož J razbojnikov zapustil \ u Že se sovražniki veselijo, kar mlad® tovaršu iskati veli. Stopita k postelji, in eden najde T °^ 0 vročih solz mokro, ki je umerlemu na očeh ležala , jo v ® ^ povzdigne, ter reče tovaršu: „To le ni sicer veliko, p a dar vsaj nekaj. Poskusiva jo na tehtnico položiti, P a jenje Gospodovo po verh ; morda bo potegnila ? a Položim rutico spokornih solz polno na prazno torilo; in gl e > 1 ^ pisma sovražnikov kviško potegne , da se razkadijo kot „IIvaljen bodi neskončno usmiljeni Bog; duša je najna ! eden mladenčev, ki dušo veselo seboj vzameta; s ° vr ' pa zbežijo. Zdravnik se zbudi; in ko k bolniku Pf^pju najde mertvega ; toda bil je še gorek, in rutica od J° .jj ? . mokra mu je na očeh ležala. Tudi so mu sosedje P ^ e kako jo rajni do poslednjega zdibleja milo objokova 815 - je, ter v spokorni molitvi sklenel svoje življenje. Zdrav- pa je solzno rutico hranil, in jo pogostomn kazal umira¬ jočim v znamnje, kaj pravo kesanje pri Bogu velja. • Na ^ So moč si tedaj tudi, vi ljubi moji! prizadevajte, da vselej Redar svoje grehe obžalujete, jih obžalujete s pravim kesanjem 0 .j—, j- -"-“‘“j— - “ u : u T u ,n pravim obžalovanjem ; kajti: »Bogu dopadljivjiar je za- °sti poln duh; skesanega in ponižu gel ne bosi« (Ps. 50, 19.) Amen. LXII. keršanski nauk. ^lerduegasklepa: kajje? - * li i»F»'"- l ««?-koliko reli zapopada? - katoden mora kili? - koko se pridobi? . 1) Človek, kader zgubi kak denar ali kakodrugo togo n»di i0 b ° j alova i e isM » re '“ : ’S 0g _“" T oko je tudi zgub- 1 5 ne bom je višeje zgubil ne. žalost imel na?i Sln ’ kt>der d0t ° ZgUbil ’ T ZaP dTie svojega dobrega to svojo zgubo in zavoljo tega, da j , s kle- ce a »»pustil in tako hudo žalil; ob enem pa J ! 1 ‘ Verniu se k očetu, ter je rekel ^ »Vzdignil se bom , ^ 1 em k svojemu očetu«. Ni vprašal, ka| o ^ ’ 6o sr Zmeml ’ ka i P°rek6 njegovi znanci; m se » g - Tudi grešnik, kader je pregledat, žalosten postane in se kesa svojega preg esn g vet“ la - To kpsaa ie ali obžalovanje grehov mora bit., * Vem ° „ J . xadnj keršoukega nauka, notranje, Y«e grehe obsežno, nadnatorno in nad vse veliko, in je potrebno, da brez njega ne moremo odpuščenja grehov zado" biti; toraj moramo Boga prositi, da nam pomaga tako kesanj 0 obuditi, pa tudi sami si moramo od svoje strani vse pri*ad e ' vati, da ga obudimo v svojem sercu. Z resnrčnim kesanjem je pa vsegdar sklenjen lerden sklep poboljšati se. In od teg 8 bomo danes govorili. 2) Tretjo reč tedaj, k zakramentu svete pokore P 0 ' trebna, je: III. Terdni sklep poboljšanja ali n a ' P r e j v z e t j a. Kaj je terdni sklep ali predvzetje? Terdni sklep je resnična volja, poboljšati svoje življenj 0 ’ ne več grešiti, za storjene grehe zadostiti. * C 6 J 3) Ali je terdni sklep, poboljšati » potreben? - L Terdni sklep , poboljšati se , je tako potreben , | njega odpuščanja grehov ni. Že v stari zavezi je Bog za 'v .. tak sklep, po kterem grešnik sklene, da bo grešno ži v, J _ poboljšal, greh zapustil, in dobro delal. Rekel je po 9V °ji j n preroku Izaiju (55, 7.): „Naj zapusti hudobnež svojo P° .| s k c r b n o varovati se, da sc ne poverne P°P r ejne pregrehe. da . Per va, k terdnemu sklepu potrebna reč je tedaj t», 1 6 grešnik voljen in pripravljen, st - 818 - vse, barje le koli potrebnega v odpuščenj e grehov, in to je: a) da bo greh zapustil, grehu za zmerom slovo dal’ in da od zdaj naprej nobenega greha v® c storil ne bo, ter vsaj smertnega greha no b fi¬ nega več ne. Za odpuščenje grehov namreč je neogib" Ijivo potrebno, da grešnik grehu popolnoma slovo da, ter greh P° vsem zapusti. Toraj je potrebno, da že pred spovedjo terdno sklene, da posihmalo vsaj smertnega greha nobenega ve storil ne bo. Ako bi tega ne storil, bilo bi njegovo mišljenj 0 še zmerom napčno, njegova volja še zmerom hudobna, njeg oV [ 0 serce še zmerom od Boga proč obernjeno ;-in dokler se z" a J' de v takem stanu , odpuščenja grehov vreden ni. In ako grešnik tudi pripravljen bil, odpovedati se prav vsem greben 1 ’ pa bi na enega samega smertnega vendar le bilo še navezan njegovo serce, neveljavno spoved bi opravil, bi odpuščenj grehov ne zadobil, ampak bi se zmerom v grehih ostal. ^ Kar odpustljive grehe zadene, mora grešnik sklenit'* 0 tudi odpustljivih grehov nič več doprinašal, in da tedaj nobeneg. greha več storil ne bo; ker pa pri naši slabosti mogoče ’ da bi se nikoli nič ne prenaglili in ne premotili, bil biv° odpustljivih grehov naš sklep, poboljšati se, za spove dober, ako nas je terdna in resnična volja, varovati se odp Ijivih grehov vsaj toliko, kolikor nam je mogoče pr' 11 slabosti in nezmožnosti. b) Za odpuščenje grehov je potrebno, da bližnje P r . ložnosti zapustimo. Toraj je potrebno, pa grešnik že P j spovedjo sklene, da bo, poprej ko bo mogoče, z a p u s | bližnje priložnosti v greh, ali si jih vsaj spre v daljne priložnosti. Grešna priložnost, ki jo tukaj v mislih ! IT, !' r 0 ti, je vsaka vunanja nevarnost, ktera nas v greh pripravit' P postavim : kaka oseba, kak kraj, kaka druščinja ali tov kako razveseljevanje, kaka služba, kako opravilo, ' z - 819 nam proti in žuga nevarnost, ter nas y greh naganja. Naše lastno hudo nagnjenje in grešno poželjenje nas sicer tudi več¬ krat zalezuje in naganja v greh; toda hudo nagnjenje tiči znotraj v našem sercu med tem , da je grešna priložnost vu- nanja reč, vunanja nevarnost, ki ni znotraj v našem sercu. — Ta grešna priložnost pa je dvojna, ter daljna in bližnja. Daljna grešna priložnost je taka nevarnost, taka okoljščina, ktera sicer toliko moč v sebi ima. da nas za- more v greh napeljevati, ktera nas pa vendar le redkoma zapelje v greh. Ako se postavim znajdeš v službi, v kteri te kdo v nečistost zapeljuje, pa se nikakor zapeljati ne daš, ti jo taka služba daljna v greh ; ako kupčuješ ali se vkvarjaš s kakim rokodelstvom, in priložnost imaš, bližnjemu kako kri¬ vico storiti, pa je ne storiš, ti je kupčija in rokodelstvo daljna priložnost v greh ; ako greš kam na delo, in ondi slišiš bliž¬ njega ogovarjati, bi lahko tudi ti ktero vmes rekel, in se greha vdeležil, pa se ga ne vdeležiš, ti je tako delo , so ti tisti delavci daljna priložnost v greh. Ves svet je taka daljna priložnost v greh in vse stvari na njem. In ker nam zamere vsaka, in še clo dobra reč bili in služiti v daljno grešno pri¬ ložnost, med ljudi ni mogoče, ogniti se sleherno daljne grešne priložnosti. Kdor bi se hotel vsaki daljni grešni priložnosti odtegniti, moral bi ta svet zapustiti. Vsemu temu vkljub pa smo vendar le dolžni, serčno vstavljati se skušnjavam, ki nam jih nareja daljna priložnost v greh; in moramo vsploh prav pazni in čuječi biti, da nas greh ne prehiti; in svesti si svoje spačenosti, slabosti in nezmožnosti moramo večkrat k Bogu ■zdihovati, da nam on na pomoč pride, in nas podpira, da ne omahnemo in v greh ne pademo. Bližnja priložnost v greh ali bližnja grešna pri¬ ložnost je vsaka taka vunanja reč ali vunanja nevarnost, ktera človeka tako močno mika in vleče v greh , da ga tudi res večidel v greh pripravi. Tako, postavim, je ogledovanje kake nespodobne reči —, prebivanje dveh oseb, ki sta se že več¬ krat preglešile, pod eno streho —, preprijazno pečanje ali znanje dveh oseb različnega spola —, poslušanje nesramnega govorjenja ali prepevanja branje zapeljivih bukev —> °^T iskovanje nenravnega gledišča —, ponočno vasovanje i. bližnje priložnosti v greh. — Včasih je nekteremu člov« 11 kaka reč bližnja priložnost v greh , drugemu pa ni. Pijai ,cn ' ki se rad opije, je pivnica bližnja priložnost v greh ; drug^ 0 ’ ki ni pijanosti podveržen, pa ni; — igralnica je igralcu bh®* nja priložnost v greh; drugemu, ki se za igro ne zmeni, P a ni. — Kdor tedaj terden sklep imeti želi, mora skleniti, da D bližnjo grešno priložnost, v kteri se znajde, zapustil, ba' { ° r hitro bo mogoče. Skleniti mora , da bo zapustil hišo , k! er!l mu je bila navarna —; da bo slovo dal tovaršijam, kter 0 ga v greh zapeljevale —; da bo v stran spravil darila, k' e si je pridobil s pregrešnim življenjem — , in noj bi g 3 stalo tudi še tolikanj težko. Jezus pravi: „Ako te p a lv ^, roka, ali tvoja noga poIiujŠ3, odsekaj jo, in verzi jo od se ’ bolje ti hromemu ali kraljevemu iti v življenje, kakor dve r° ali dve nogi imeti, pa verženemu biti v večni ogenj. 1° a ,j te tvoje oko pohujša, izderi ga, in verzi ga od sebe : bolje ^ je z enim očesom iti v življenje, kakor dve oči imeti, F verženemu bili v peklenski ogenj“. (Mat. 18, 8. 9.) P 011 *.; teh besed je jasen. Hotel je Jezus reči: Ako ti je kaka r ’ ktera te v greh naganja, ljuba in draga in potrebna , roka in noga in oko; in ako bi te ločitev od tiste reči s ravno tako težko, kakor da bi ti roko in nogo odsekal,^, oko iztaknil : vendar se moraš le ločiti, in moraš za P u ^j tisto reč ; kajti rešitev duše je vredna vsakoršne cene, _ naj veče cene. V ozir te reči nič ne pomaga nobeno lZ ^ varjanje. Ne reci, da ti ni mogoče storiti —, da bi v P^ e veliko škodo prišel, ter zgubil premoženje, poštenje ^ izgovarjaj se, rekoč: »Kaj bodo ljudje rekli, ako služb 0 . pustim —, -v uno hišo več ne grem i. t. d. ?“ Glej , P 8 ®,.* ljudje poreko, da si prav storil; ako te pa hudobneži og° g a jajo, poterpi. Bog bo skerbel za tebe, kakor za Egip l0 ^ s . aI) j, Jožefa, in ti na zadnje dal nebesa. Razgleduj se nad ki so vpričo vseh požgali vražjih bukev za petdeset - denarjev. (Ap. dj. 19, 19.) — Bližnjo grešno priloži’ 03 pustiti si terdo zavezan; toraj skleni, da jo boš zapush, - 821 - e Jj ko boš mogel. Kdor radovoljno ostane v bližnji grešni Jj 1 0zn °sti, nima resničnega sklepa poboljšati se, in se spokoril bo. Podoben je človeku , ki je v samotnem kraju med zt) ojnike zašel, pa se kraja ne ogiba, ampak se spet poda v nevar ni kraj. je k° bi bila bližna grešna priložnost take verste, da bi foož '*• n * babor ne mo § e ^ zapustiti, ako bi bil, postavim, ženi, ali žena možu bližnja grešna priložnost, ter bi ne jjj ^ a ec * en drugega zapustili; le takrat in v takih okoljščinah ovek dolžen in zavezan ne bil, bližnjo grešno priložnost žiti S 'k' ^ en( * ar P a bi bil dolžen in terdo zavezan , poslu- se vseh v to pomožnih in pripravnih pripomočkov, in g j. 0 ra vnali se po nasvetovanju spovednikovem, da si človek d a 1™[bližnjo grešno priložnost spremeni v n e | n ° ^ r e ® n o priložnost. Ako bi pa grešnik tega bj bi toraj spet nazaj padel v navadni greh, ne bil { n ea svete odveze, dokler bi se popolnoma ne poboljšal. Poium ^ se primerilo, da bi se človek vseh pripravnih pri— p ot 5 ° V S ^ er b no poslužil , pa bi se vendar le ne poboljšal; Pusti P; \ bi mu no ostajalo drugega, kakor da vsakako za¬ šlo grešno priložnost, in ko bi mu pri tem cIo na zgubo se r - ^. er blago in premoženje, dobro ime in poštenje. Da c etl0 1 ln ve čnemu pogubljenju otme neumerjoča, z drago previsok^ 6 ^ ezusove l jerv l odkupljena duša, ni nobena cena , odkritoserčno si c) Za odpuščenje grehov ^J^ rešn \k skleniti , ^ vedali se vseh grehov •, toraj ove dn>ku V k 0 M s u i „ o >1 k r H O s e r c n o s^o ^ baUo , ^ kel vaeh svoji k grobov. pr ednj l> oWet " ’ zgubljeni si obtožil svojemu očetu, J eb ‘ ga in zoper te m re hel: „Oče 1 grešil sem a«P ' eUc rščen , 1® ~~ K Saulu , ki je bil P°t ein . , dobrega spovedni , Ananija, in k spokorniku bo P rl P® j pomo čjo. 1>P- mu bo dušno slepoto odvzel z h j P - 822 - d) Za odpuščenje grehov je potrebno, da tudi bližnje* 110 povememo škodo, ktero mu je grešnik z grehi storil; l ° ra j mora skleniti, da bo popravil in poravnal v s 8 K , | škodo, ktero je le ko a 1 1 1 bližnjemunnre 1 na poštenju, ali n ali na premoženju duši. Grešnik, ki je bližnjemu kakor si koli bodi škodo nar dil, je terdo zavezan, škodo popraviti in poravnati, kolik° r J le koli more; in da jo bo res popravil in poravnal, mora o že takrat, kader pred spo ye poboljšanja dela. Ako bi g a * bi storjeno škodo popraviti in > uun.uu... ali clo odložil , pri Bogu odp uS cenja grehov ne bi zadobil, akoravno bi posihmalo noben enakega greha več ne storil. Cestninar Cahej je sklenil, P°, lovico svojega blaga ubogim dali, in cvelero poverniti, ^ ^ bil koga kaj ogoljufal. (Luk. 19, 8.) Tako, glejte, je bol' ^ spokornik svojo dosedajno lerdoserčnost do ubogih plačat 1 ,^ obilno miložnjo,in vso storjeno krivico poravnati s čveter resnična in lerdna volja bili svoje grehe obžalujoč sklep storiti, volja ne bila, ali če ravnati pozneje le odkladal povračilom. Enako mora vsak grešnik pripravljen bili, - . fl kolikor koli bo mogel,popravljal in poravnaval vso škodo, 11 je bližnemu storil na duši in na telesu , na poštenju in P moženju. da b°» od' e) Za odpuščenje grehov je potrebno, sovražnikom^ pustiti; toraj mora grešnik terdno sklenili, da b o v s - svojim sovražnikomizserca odpusti bi bližnjemu razžaljenja ne hotel odpustiti, tudi njemu bi S Ako se tako ne od' hov Bog ne odpustil, in naj bi se jih tudi in odkritoserčno spovedal. Jezus je rekel : „Ako p a pustite ljudem, tudi vaš Oče vam ne bo odpustil vaših g rC (Mat. 6, 15.) In ko ga je Peter vprašal: „Gospod! ? krat bo grešil zoper mene moj brat, in naj mu °“P. elfl ti mar do sedemkrat ?“ odgovoril mu je Jezus: »N 0 ^ je do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat , ( ^ vselej. (Mat. 18, 21. 22.) Toraj skleni, ljubi kristij 88 . ^ boš brez odlašanja razžaljenega bližnjega poprosil, n8 J pusti, ter mu v bratovsko spravo roko poda. - 823 - Kdo pa je dolžen pervi odpuščenja prositi ? On, ki je Za jenja kriv. Kdo pa je kriv? Po navadi vsakdo terdi, da J 6 , nedolžen. Toraj keršanska ljubezen opominja, da sovraž- g. ® ti pervi roko podaš, in nikdar na nasprotnika ne čakaš. . 1 ll 3 ez e in sovraštva kriv , dopolniš s tim svojo dolžnost; s* pa nedolžen, dobro delo s tim storiš, ako mu pervi roko P° a š in besedo ponudiš, da se spravita. In tako bo vselej za ^ prav. To, vidite, ljubi poslušavci! je perva k terdnerou sklepu Potrebna reč, da je grešnik res pripravljen, storit, vse, barje le koli potrebnega v odpuščanje grehov. Z vsakim greh m se grešnik pri Bogu zadolži, in mu krivico slon, kajti greši vsi odteguje Bogu to, kar mu je dolžen, ter češčenje, ljubezen m Pokorščino. Greh nas tedaj dela dolžnike pri Bogu, in ra Za to smo dolžni , Bogu zadostenje dali, kolikor mu ga a 1 ^moremo. Zadostujemo mu pa s tim, da se grehu odpovemo, bližnjo priložnost v greh zapustimo, greh i* ° erca 0 za u J ei «o, se odkntoserčno svojih grehov spovedujemo, zanje reš¬ eno pokoro delamo, in odsihmaio s Um veco go. ecnos jo m jebeznijo Bogu služimo. Kdor ima terdni sk ep P° 0 3 S » 6 ^di res pripravljen, da bo zvesto storil vse to , or p 0 pripravljen ni, resničnega sklepa nima, in njegov - P ne čimurn m brez cene in vrednosti pred Bogom. - Z grehom Se P a poleg tega, da se zadolžimo pri Bogu, miohimc » tu mars.kterikrat pr. svojem bližnjem, ter ga poškodujemo na u ®‘ s pohujšanjem in zapeljevanjem; ali poš o ujemo na i* 8 "! ter zdravju in življenju; ali pa še poškodujemo na po Ste "i u 8li premoženju , ter mu ali krivico delamo , a i P IaT ŽUiem0 in odtegujemo to, kar mu dati imamo; ah pa se 1 * ^' mo s tim, da ga žalimo, da ga sovražimo. etlaj grešivši bližnjemu zadolžil, mora ta dolg p ’ ze pred spovedjo ga mora resnična in terdna voij » § a bo tudi res poravnal. Ako bi take volje, ta e § a IIT iMel ’ ne bilbi resničen njegov sklep, ^ Bog b, mu |L Z*® od P u stil. Skleni lornj, ljubi kristijan 1 s denl . d lerd "o, da boš popravil vsako krivico, poravnal vsako sk , 824 - ki si jo grešivši storil bližnjemu. Si koga pohujšal ali v g re ^ zapeljal, skleni, da si boš vse prizadeval, nazaj pripeljati g a na pravo pot, ter mu lepe zglede dajal, ga posvaril sam in po drugih , zanj molil, se postil, da bi mu Bog pamet ra*' svetlih Si koga ogovarjal, ter mu dobro ime odvzel, skle 1 ”) da boš obrekovanje in opravljanje preklical, in bližnjemu P°' stenje povernil , kolikor boš mogel. Ako si si prilastil kaj ljudskega blaga , skleni, da ga boš nazaj dal njegovemu l ast ' niku. Ako si koga poškodoval na zdravju ali življenju, skle |)1 ’ da ga boš tudi v ozir škode odškodoval. Ako si živel v sov rašlvu, skleni, da boš konec storil sovraštvu, ter se spravo . svojim nasprotnikom. Ako bi te volja ne bila, vse to stori' 1 ) vsi ti tvoji drugi, če tudi še dobri sklepi, bi nič ne pomagaj nič bi ti ne pomagalo, akoravno bi svoje sklepe spolnoval tem, da bi posihmalo nič več ne doprinašal grehov, s ktefl si poprej škodo delal svojemu bližnemu. Bog bi ti ne odpus ’ ker nisi pripravljen in te ni volja , popraviti krivico in P° ravnati škodo, ki si jo naredil s svojimi grehi. da J e n 0 Druga, k terdnemu sklepu potrebna reč je, gresn.k pripravljen, skerbno varovati se, da se v P o p r e j n e grehe. — Bolnik,’ če ozdravi) poverne . r - r . „. .., - w se varuje vsega, kar bi mu škodovati vtegnilo, da se wu lezen ne poverne in ne ponovi: naj spokornik še bolj ske da se v poprejno pregrešno djanje iz nova ne zagrezne. r 6 Kaj pa nam je treba storiti, da se v g r ne povernemo? Da se samo greha v greh varovali h le ni zadosti, da bi se ampak moramo tudi skleniti, da se bom ne povernemo hudem a) terdno vstavljali vsakemu nagnjenju. Hude nagnjenja so korenine grehov, ^ sercu svoj sedež imajo. Jezus pravi : „Iz serca izhajajo hude nhnii. nrešestva. loterniie. tatvina k piva nriAAvnnia. P 0 ..... uboji, prešestva loternije tatvine, krive pričevanja, pr vanja. lo je, kar človeka ognuša*. (Mat. 15 19. 20.) derau nagnjenju pa se vstavljamo z molitevjo, postom in Bu¬ dro' — 825 ' m ' spokornimi deli. Napuhnjenec naj toraj sklene, da bo ^ 0 gajme dajal; samopašnež in nečistnik, da so bo postil, ter ) et)| in pijače pritergoval; da bo polerpežljivo prenašal raz- šatf s Je 1 d ‘ Kdor tako ravna , ima terden sklep pobolj— botn 0 Da se v greh ne povernemo , moramo skleniti, da se Po b ) skerbno ogibali grešnih priložnost' v j^ e j. sem pravil, da mora grešnik zapustiti grešno priložnost? Vat' Gr ' SB zna j^ e ? ^daj P a naročam, da se mora varorati, da ( reb°? ne za ' de ' Zakaj pa se je tudi grešnih priložnost varovati Vol'** • ker mora g‘ re šnik , ki boče greh zapustiti, tudi v t da se bo varoval vsega tega , kar bi ga vtegnilo jedel 6 -~j Z - a ^. e 'i a ti. Kdor se boče obvarovali bolezni , ne bo na d Je L di ’ ktera J e strupena in mu škoduje; in komur je duša SKerbi, var ( „. Sn ° bolezen, v greh. varoval se bo vsake reči, ktera bi ga pripravila v vanit r g>ou. Izraelci, močno nagnjeni bila ’ Illso smeli imeti nobene izrezlane podobe, da jim ni 0 t?ibaU °* U . 0st v g re b i v molikovanje; tudi grešnik se mora P r *ložn ^ re ^ ne 4 >r ‘i°znosti. Kogar ni volja, ogibati se grešne aevar ° St '’ ^ a § otovo tu( B n ’ V0 U a , varovati se greha. „Kdor tekega° S | V nevarnosl * pogine": (Sir. 3, 27,) Mišljenje p ro6 ‘ clov eka je še vse popačeno, njegova volja je še vedno h° v ( j 0 | ) er - n '' ena °d Boga ; toraj tudi ne more odpuščenja gre- Vai 'ova°ti )l11 ~~ Uidite, kako potrebno je, da grešnik sklene, bi grešnik® "f ! e š reha > ampak tudi grešne priložnosti. Ako Več g r n >'- kader se k spovedi ravna , voljo sicer imel, ne ne bii a eS V. ; °S‘bati se bližnje grešno priložnosti pa bi ga volja S takim’ n ^ n J e g°v sklep prazen, in nečimuren, in lažnjiv. preje] zak e ^° m bi le samega sebe ..zapeljeval, in bi nevredno puščeni ranient svete pokore, in namesto da bi zadobil od- . -i® grehov -_ 1 L - —• > - *_ -- _. k moliko- ted Dobro si I - a J ta nauk ' 5 naveza * bi si božji rop na vest. S{e, 'bno nma n< ' serce navezujte, ljubi kristjani, in se prav Volja varo e ° • S ^° Ved 'i° ‘ z P ra šujte, ali vas je resnična in terdna a 1 se ne le greha , ampak tudi bližnje priložnosti, k«i. “• lv > pogi. 52 - 826 - da se vam z vašo pokoro ne bo enaka godila, kakoršna ne kemu žganjepivcu z njegovim poboljšanjem. Živel je v sv°J® dni razvajen žganjepivec. Obljubil je pri spovedi , da ne ^ žganja nič več okusil ne bo, ampak da tudi blizo kerčfl> e » kteri žganje točijo, več hodil ne bo. Lep in hvalevred sklep; pa kaj, da ni bil dosti terden ! V štirih tednih zop el ^ spovedi gre, in spovednik ga pohvalijo, da se je pretekle n kakor poprej, ogibamo Lep« delje tako lepo deržal. Močno je vesel stari žganjavec kader domu vračujoč se memo kerčme pride, reče: » . . sem se cele štiri tedne zaderžal, ter niti pokusil nisem žgaPr’ to je plačila vredno. Bom se povernil, in ga merico P°P^ Povernil se je, in tudi napil, ter je desetkrat huje pijanec ^ Poglejte, kaj priložnost stori, ako se j e Da se v greh ne povernemo, moramo skleniti, da boi 51 c) dolžnosti svojega stanu zvesto s P 0 n o v a 1 i. Vsak stan ima svoje dolžnosti, ki jih je zvesl° ^ natanjčno spolnovali dolžen ; in grešnik, ki jih dosihma zvesto spolnoval, mora resnično skleniti, da jih bo tem ^ stejši spolnoval posihmalo. Oče in mati morata sklenit 1 ) bota svoje otroke redila v božjem strahu ; gospodar in g° P . dinja morata skleniti, da bota modro vladala svojo druz' sin in hči morata skleniti, da bota v božjem strahu P 0 ^- svojim staršem ; hlapec in dekla morata skleniti, da bota sto opravljala svoje dela, i. t. d. Da se v greh ne povernemo, moramo skleniti, da se d) skerbno poslužili vseh pri s kteri mi se gnada božja ohrani, in da 1 j (c zvesto d o p 1 n i 1 i vse, kar bodo spove naročili, da se resnično poboljšamo. e0 b' resnično voljo imamo, ne več grešiti, potrebno nam J e d » » Wle rveslo poslnifli vseh ^ , n ° poboljšanje in za ohranenje gnade bozj P DO ž e luva se i'h tudi branila, ter njem se vpirala in vs av J ig 0 \ n ik slr /. ra ’ v ®odar le ne smete jih zanemarjati in opušča . j a, _ v *’va grenke zdravila, dovoli in tcipi, a v ge zujejo in izžigajo zavoljotelesnega ozdravjenja. ll ’ mi ne hotli poslužiti pripomočkov, če tudi J ’ vn i, Iv m v P°koljšanje življenja neobhodno potrebni, m pnpr« » esitl >n zveličati ‘ * nam dušo ? 52 1 - 828 — i 6 Kteri so pa ti pripomočki,vpoboljš a življenja in v o hranjenje gnade božje^to kanj potrebni? Neklere ste lahko že sami posneli iz dogodbe, & 1 . jo ravnokar pravil. Dovolite, da jih tukaj poznamem, in ka r še potrebnega, dodam. Ti pripomočki so : Pogostna sp 0 ^ klera je sosebno nečistnikom potrebna , in preklinjevalcetn? ^ drugim spokornikom, ki so poprej prav pogostoma P ada greh — ; daritev svete maše , ne le oh nedeljah, ampak o delavnikih, kader jo je le koli mogoče doleči — ; obl , : e vanje Jezusa v presvetem rešnjem Telesu — ; pridno P oS * uS . d božje besede, ktera se nam v pridigah oznanuje in v ker skih naukih —; lepi zgledi pobožnih kristijanov —; sp°K delavno, samotno življenje —; branje svetih bukev —'■> P , molitev, sosebno notranja, ki jo imenujemo premišljevanje^ posebno pa še : premišljevanje božje povsodpričujočnosti, ^ svetosti in pravičnosti, premišljevanje štirih poslednjih premišljevanje Kristusovega terpljenja — ; post in zatajey^ ter pritergovanje jedi in pijače, spanja in nedolžnega ra* ^ Ijevanja —; milošnja, ter skazovanje duhovnih in telesni ^ usmiljenja, i. I. d. Teh pripomočkov se zamoremo, da 6 čemo, povsod poslužiti. Vsaka posamezna fara ibia svojo kev, v kteri se sveti zakramenti dele, v kteri se ‘ svete maše obhaja, v kteri se noč in dan hrani sveto ' telo, v kterej se vsaj vsako nedeljo in vsak zapovedani J' nik oznanuje božja beseda. Povsod nahajamo po razgled^ dard eV šuJ 0 n e " bogaboječih kristijanov, nad klerimi se lahko Tudi v sredi posvetnega šundra zamoremo spokorno ^ kama bolj samotno živeti. Kdor brati zna, zamore si , je le volja, povsod oskerbeli kake svete bukve, da jih P 1 ^ Molitev opravlja in svete reči premišljuje lahko tudi nie ^ da opravlja svoje navadne vsakdanje opravila. Posti 11 ^ moremo, ter si jedi in pijače , spanje in razveseljevanj® ^ tergovati tudi takrat, kader ni ravno od cerkve zapo vedah P uši« U' —-o ----- — 7 -- -» /IaIo US“ In milošnjo deliti, ter bližnjemu duhovne in telesne le jenja skazovali nam priložnosti nikoli nikjer ne - 829 - slične terdne volje v to je treba; pa ravno tiste nam le obl' v ° P riman j ku i e - Mi radi vse dobro obetamo, pa še rajše kal ”0 P re * omimo * Danes obetamo: rajše sto in stokrat umreti, "Or Boga z enim samim grehom več žaliti; julre pa že v 1 _ • _ . . v . . _ • . I , 1. • -v . 1 . v• kak P 0z . * m o, kaj smo včeraj obetali, in rajše stokrat grešimo, dela° r ^ en ^ rat um °rli 12 prave ljubezni do Boga. Tako m °> ker pravega, terdnega sklepa, poboljšati se, nimamo. skl dni žalov; 5 ) Povedati vam moram še, kakošen mora biti e P pobolšanja, da bo dober, in da bo ceno in danost imel pred Bogom. Na to bi se dalo ob kratkem s tim le odgovoriti: Ter- s k* e P poboljšanja je neločljivo sklenjen s kesanjem ali ob- k Va njem grehov; kajti brez terdnega sklepa ni pravega >n kdor bi terdil, da svoje grehe obžaluje, pa bi pri ] resn 'č n e volje ne imel, ne več grešiti, kar naravnost bi ki ' n t ^°£ a zasramoval. Ker sla kesanje in obžalovanje tud’ Vn ° zvezana ’ svinja jih sveti Tridentinski cerkveni zbor čina r,eS S ^ u P a j’ ter P rav5 : »Kesanje je dušna (serčna) bole- ^,0 ,n sledenje storjenih grehov s (terdnim) sklepom, posih- ^ 116 Ve ^ S re šili“- Iz tega so samo ob sobi izhaja , da n °sti* S .^ e P' ^ a resničen in dober , imeti ravno tiste last— ’ 151 jih kesanje ima. Sklep poboljšanja mora tedaj biti Vse ° tran i ali resničen, b) vesoljen ali nad nagi^ re ^? raztegnjen, c) n a d n a t o r e n , ter iz nadnatornih s kle n ° V izvira i°č, in d) ter d en in močen nad vse druge skl ~~ ^ t' m kilo ki rešeno vprašanje zastran terdnega koltu \ P a Ve ndar mislim , da ne bo odveč, ako to reč ne- 11150 bolj na široko in dolgo razpeljem : iti n 0 V ' P P poboljšanja,da bo dober, mora 'k tudi r a n J a l' resničen, "ter ne le na jeziku, am¬ il P ak tudi tir sercu; Bogu se zlagati ne moremo in ni " kt.ri hi , Je.ik.rn rekel: *lenem m * rajše umreti, kakor pa Bogo kdaj v " aR, m jfp A i ’ '"i™ u,l,I 'eii Vedelo . l0m “, pa bi za to, kar jezik izgovarja, serce ne ’ ln 01 volja ne bilo, greh zapustili; tak grešnik bi - 830 - kar naravnost lagal, in bi resničnega sklepa, poboljšati S®> imel. Tudi zvijače v ozir te reči ne veljajo. Nič bi, ” primero , ne veljalo, ako bi pijanec skenil, žganja ne P ' 1 ’ pa bi kruh vanj pomakal, in pijan kruh jedel. Sklep te l ’ ki nima v sercu svojega sedeža, in ki resničen ni, je p ra in ničimuren sklep, ki pred Bogom cene nima. b) Sklep poboljšanja mora biti v e» 1 j e n, vse grehe obsegajoč, na vse grehe raztegnjen ; razt 5 0 njen tudi na majhne grehe, ker tudi majhni grehi Boga in ker z majhnim grehom lahko tudi veliki izrastejo, če J lD hudim namenom doprinašamo ; raztegnjen tudi na grešne P ložnosti, ker nas ravno one lahko v greh pripravijo , g jih ne ogibamo. Tak vesoljen, vse grehe obsežen sklep sam zahteva po svojem preroku, rekoč: „če krivični dela za v s e svoje storjene grehe , in dopolnuje *vse 1 ^ zapovedi, in prav in po pravici ravna: naj živi — ^ |VI ’ ^ naj ne umerje*. (Eceh. 18, 21.") Tak vesoljen, vse obsežen sklep je kralj David imel, ter rekel: „Po tvoj 1 **. povedih , o Gospod ! sem razumen ; toraj sovražim v S 9 krivično pot*. (Ps. 118, 104.) Pri vsem tem pa vendar le ni še zadosti, da bi e- ^ le kar v sploh sklenil, varovati se vsakega greha m ^ej priložnosti v greh; treba je sklep oberniti tudi še p e s in sosebno na naj hujše pregrešno n je n j e n j e , ki na dnu serca svojo korenino ima, in n ‘ v6 d naj nevarniše. Ni zadosti, da bi le rekel: „Ne greha delal ;* treba je skleniti, da ravno tega in uneg a v $ ne bo več doprinašal. Ako bi bil, postavim, navado da vsaki priložnosti ogovarjati svojega bližnjega ; menite ^ bo odpustil to svojo napako, če bi vsak dan skleni sploh, ter rekel: „Terdno sklenem , poboljšati svoje 2 'm\\ in Boga nič več ne razžaliti*. Težko , da bi se P° na kajti pri takem splošnem sklepu večidel še ne svojo posebno, naj hujšo napako. Da bo vspesen JV«" njegov sklep, mora oberniti ga ravno na to svojo F 831 Pregreho, ter ga ali tako le ali enako narediti: „0 moj Bog! ^no sklenem, da se bom ogovarjanja posihmalo varoval na m °č". Na to naj bi premišljeval, o kteri priložnosti da terd vso pogovarjanja naj rajše krivega naredi, ter mora tako le na- ■ svoj sklep: „Kader spet pridem v to ali uno priložnost, . no se bom varoval, da ne bom nikogar ogovarjal/ 4 Na nV . na i s ' sam odloči in odmeri pokoro, ktero bo opravil, 0 bi nezvest postal svojemu sklepu. Reče naj na primero: hud^ 0 Se ^ anes s P et ka J P re ^ re ši«i ? ter čez tega ali unega kaj ega spregovorim, nemudoma bom obudil kesanje, in zmolil en Očene" las za svojega bližnjega. u Tako, ljubi moji! morate pri vseh svojih sklepih, sosebno pri tistih, kii se obracajo na kako čednost, v kteri seje treba vaditi. Akob.b.l, na primero, kdo dosihmalo le mlačno in razmisljeno opravljal J molitve, in mor da po cele tedne tudi enega „Ocenasa ne pr v obmolil; kaj mu je storiti, da bo boljša posihmalo njegova rotitev? Bo mar že zadosti, ako naredi le sploBen sklep 0 Posihmalo pobožniši živel in bogahoječniši . ne * . s P lo še n sklep mu še ne bo dosti pomagal, marveč mora stori P°log tega tudi še poseben sklep, postavim: da b « do P rik » "J govedi vsaj SV ojo jutranjo molitev opravlja z zbranim duh ln P rav Pobožno; ali pa, da se bo pri vsak. svet. mas. vS«j 0d Povzdigovanja do zavživonja skerbno varoval vsake raz¬ vajenosti ; a ij pa , da bo vsak dan vsaj eden ,. r0 ® n ° aČeščenasimarijo 44 obmolil prav pobožno. Ul 1 da S1 sam pokoro naloži, ako bi zvesto ne storil, kar . f t,e Pom obeta, ter reče na primero, samemu sebi. „Ka ^ oh molitve, ki jo pobožno opravljati sklenem, res P<^<* ^ d p |' avi1 ne bom, bom enemu ali drugemu revežu k.j^ . a ’ te r ga p ros ii da y , m0 |i za mene en Ocenns. P v ! 8 " bni .^Pl so prav pripravni, človeka od hudega od- rac,| ti in g a v dobrem vterdovati': . c ) Sklep poboljša nja mora b i ti 6e z na to r en, K J** ” ad natornih nagibov izvirajoč, sosebno iz ljubezni do Boga Z'M* ljubi, terdno bo sklenil, varovati se greha »»o. ker Ve ’ da * grehom žali svojega preljubega Boga, klen nobene 832 - reči ne sovraži lako močno, kakor pregreho in grehoto. tedaj se bo tudi v vsaki skušnjavi spomnil na Boga in njegov 0 pričujočnost, in ne bo v greh privolil, ampak skušnjavo pr* 5 ' magal, kakor Egiptovski Jožef, ki je v greh zapeljevan, rekel: „Kako bi mogel to hudobijo storiti, in grešiti zoper svoje?* 1 Boga; “ (I. Moz. 39, 9.) ali kakor nedolžna Suzana, ki j 0 bila pripravljena, rajši po nedolžnem umreti, kakor pa greši 1 ' pred obličjem Gospodovim. (Dan. 13, 23.) Kdor sklep p°' boljšanja dela iz nadnatorih nagibov, sosebno iz ljubezni d° Boga, greha delal ne bo niti skrivši niti očitno, in če bi 010 greh tudi še toliko časno srečo prinesel ali ga še tolike čas 00 škode obvaroval, ne bo grešil, marveč bo v dobrem zvest stanoviten ostal, če bi ga tudi zavoljo tega hudovoljni ljudj e zaničevali in zasramovali ali cIo preganjali. — Kdor bi f greha varovati se sklenil iz zgol nalomih nagibov, postov: 111 iz samega strahu pred kaznijo, ali osramotenjem, ali boleznijo; ali kako drugo časno škodo, ne imel bi pravega, ne imel k' dobrega sklepa poboljšanja. d) Sklep poboljšanja mora biti terden l0 močen nad vse druge sklepe, in delaven. — Sklep P°' boljšanja mora biti terden in močen kakor dob ali hrast, k' se ne da nobenemu viharju skušnjav podreti; in ne kako 0 terst, ki ga vsaka sapa zamaje in zaziblje. Ni zadosti, da 1 rekel: „Bi rad, a — tudi ne: „ Želim, če bo mogoče;« amp 3 ’ ^Jaz hočem z božjo pomočjo, naj velja, kar rado;** kakor sve 1 Pavl, ki je rekel; „Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove 1 ? Svest sem si, da ne smert, ne življenje , ne kaka druga st v3r nas ne bo zamogla ločiti od ljubezni božje, ktera je v Kristo® 1 ^ Jezusu, Gospodu našem« (Rimlj. 8, 35 — 39.) — Delov 00 je sklep poboljšanja, kader človek resnično voljo ima, da k° serčno premagoval vse skušnjave in napotljeje na potu sp°" kornega življenja, in da se bo skerbno posluževal vseh pripo^ čkov za poboljšanje potrebnih, kakor vsi pravi spokorniki* 8 so se tako močno premagovali in zatajevali, da se le čudi 010 ’ kader prebiramo popisovanje njihovega ojstrega spoko 011 ^ življenja. a ) Mora Boga svetega Duha pomoči in gna- de Prositi. „Bog je, ki daje, da hočemo in dopolnujemo po Njegovi) dobri volji." (Filip. 2, 13.) Vsa naša zmožnost od Boga, „Ako me vprašuješ po pripomočku, s kterim se skušnjave premagajo, ti odgovarjam«, veli sveti Liguorij : „ p e rvi P r ‘nioček je molitev; drugi je molitev ; in ako bi na lisučkrat v prašal, tisučkrat bi ti dal ravno ta odgovor«. Sveti mož | e Pač dobro vedel , kako potrebna je molitev in kako koristna. p r e \ Treba je nadalje tudi notranje molitve ali koren^ft ^ ^ 6 V 3 n ^ a ’ 8 kterim se v sercu obudi živa lju— gnade .° v P°£ a - ~ Treba je, postavim, premišljevati vrednost ^°brot e °^ e ’ ^ tera ' ma ve °° vre d n °st kakor vse pozemeljske dušo • tPe ^ a P rem, šljevali, kolikanj huda reč je greh, ter za sreče ■ man i® 1 greh veča škoda, kakor vse druge časne ne- ^ a babV* re ^ a Premišljevali poslednje reči človekove i. t. d. SVoje a ^ a matl je, da bi ga serčnega naredila, opominjevala in n ® na J mlajšega sina, naj se ozre na nebo in na zemljo, č,o * Se ’ kor je ondi, in naj spozna , da je vse te reči in se j e v ' 'J 0 '* ,z nič vstvaril. (II. Mak. 7, 28.) — Sveti Avguštin Pternišr ° arem nterdoval s tim, da je življenje svetnikov *Ako V . * er za dobro ogreval in vnemal samega sebe, rekoč : P °likarp° j kako , da bi jaz ne mogel ?« — Sveti °setnde S pf ? v ^°k re m ne omahoval, je 'rekel : „Že šest in stori] • i - e * ; Jezusu služim , in še nikdar mi ni nič žalega a? ° bi klel svojega Gospoda in Boga?« c ) Treba je goreče obuditi, in sicer večkrat o * M P . ° P 0 1 » o ™ » k e s o n i o , ki je »6e terdne*. sk^ « D0 . V ^, a kesanja ali obžalovanja grehov ni. I« ‘ 0 ' pisanja _ KeMo je dobH lepo podobo «aso v g Vt, ? ’ , na kteri usmiljeni Jezus kaže prej 0 m bakoršno run 10 pisano: „J e li tvoje serce tako do me , - 834 - je moje do tebe ?« (IV. Kralj. 10, 15.) To vprašanje j 0 človeka tolikanj speklo, da je odsihmalo svoje serce večkr 0 ^ pregledoval, ter se vpraševal: „Ali je moje serce ravno t a ^ 0 resnično do Jezusa, kakor Jezusovo do mene ? Oh kako g er0 bi bil človek, kteri bi žalil preljubeznjivo serce, ktero nas j e tolikanj ljubilo, da se je dalo s sulico prebosti, naj bi očitno vidili, kako nam dobro želi a . — Oh, vprašajmo tudi mi, kak° resnična je obljuba terdnega sklepa, ki jo storimo iz ljubezni do Jezusa! 7) Lahko ljudi goljufaš s praznimi obljubami; Bog se goljufati ne da in kar obljubimo, moramo zvesto deržati, aK nočemo sami sebe ogoljufati, kakor Farao, terdovratni Egipt 0 ski kralj. Berite v svetem pismu njegovo omahovanje na in uno stran. Vidili hote njegove slabe sklepe, pa tudi nj e gov žalosten konec. V morju je potonil in vsa njegova vojs* 5 ^ — Ravno tako bomo tudi mi potonili v morju pregrešni ( sveta, ako se svojega sklepa zvesto ne deržimo. — O BuS' ki si nam dal dobro hoteti, daj nam tudi dopolniti, kar S' sklenili. Amen. 835 - & LIX. kersanski nauk. ^ d spovedi: — kaj je spoved? — in kako koristna je spoved. — ki rt ^ Orešnik! sekira je že nastavljena na drevo. Drevo, ^ 0 brega sadu ne stori, bo posekano, in v ogenj — drev 9 rev f sa sam ne posekaš, posekal ga bo Bog. verzeno. Ktero Drevo pregrehe. — Kje pa rasle? V tvojem sercu. Po skerbnenT izpraševanju vesti moraš drevo pregrehe spoznati, s P ra vim serčnim kesanjem ga omajati, s terdmm sklepom iz korenine vzdigniti. — Skleniti moraš, da boš gre u za zmerom slovo dal, grešno priložnost zapustil, čisto spoved °P ra vil, storjeno škodo poravnal, se s sovražniki spravil, se greha varoval, grešnih priložnost ogiboval, dolžnosti svojega stanu zvesto spolnoval, in zvesto storil vse, kar je potrebne¬ ga v odpuščanje grehov in v poboijšanje življenja. - Sklep P°boljšanja mora biti resničen, vse grehe obsežen, ceznatoren, erda « in delaven S takim sklepom se drevo pregrehe iz korenine vzdigne; toda posekano še ni. Poseka in podere se čisto — se s P°vedjo, ktera je četerta stopinja na potu, po kterem *.° Veli Poverne k Očetu nebeškemu, ki ga je grešnik za¬ pustil. .) četerta reč, k zakramentu sveto pokore potrebna, je: it. ar' cu ' Zgubljeni sin jo pred očeta P 0 '^” »Očel grešil sem zoper nebesa m zop mu rekel: Poglejte, to - 836 je bila njegova spoved. Tudi mi moramo svojih grehov spo- vedati se namestniku božjemu namesto Bogu; zakaj Bog im 8 dvojno sodbo: pervo v zakramentu svete pokore — sodbo milosti; drugo sodnji dan — sodbo pravice. Kdor hoče drugi srečno oditi, naj se uči, pervo storiti. Beseda »spoved* se marsikterikrat rabi za zakrament svete pokore sploh. „K spovedi grem „ali« spovedujem se tf > tedaj dostikrat pomenja to, kar: „Zokrament svete pokore pre¬ jemam. u Toda tukaj zdaj ne bomo govorili od spovedi v tem raztegnjenem, širjem pomenu; temveč bomo govorili od spo¬ vedi v tesrrejem, ožem pomenu ; govorili bomo o spovedi kar četertem k zakramentu svete pokore bistevno potrebnem delu. Kaj je tedaj spoved v tesnejem pomenu 1 ? Spoved je skesano spoznanje, skesana obtožba, s ktero grešnik pooblastenemU spovdniku vse svoje storjene grehe, k i S e jih spomni, povestim namenom, da bi 0 ^ njega zadobil sveto odvezo. — Povedano vam j e bilo, da moramo mašniku svoje grphe na znanje dati, ako bo- čemo od njega zadobiti sveto odvezo, ter s sveto odvezo vred odpuščanje greho' - . Ako bi se mašniku svojih grehov ne ob¬ od- tožili, mašnik bi ne mogel prav razsoditi , ali smo svete veze vredni ali je nismo vredni; kajti mašnik ni vsegaveo * Ako bi jaz šel po cerkvi gori in doli. ter kar na dobro sr rekel temu ; „Tebi mož ! grehe odpustim«, in unemu : » febb mladeneč! jih pa ne odpustim** ; rekel tej: „Tebe, žena ! odvežem od tvojih grehov«, in rekel drugi: Tebe, deklic 8- pa ne od vežem« ; kaj bi vi rekli na to ravnanje? Raki' „To ne gre; to ni pravično. Pri takem ravnanju bi marši ^ sveto odvezo prejel, ki je vreden ni, in marsikdo bi j e prejel, ki je je vreden«. In vendar bi mašnik ne mogel dr gače ravnati, ako bi mu ne razodeli svojih grehov, kor komur v serce ne vidi. Da bo mašnik sodil po pravici ) ' prav razsodil, komu naj sveto odvezo da, in komu naj J° g reče, mora poznati grešnikov stan ; in da ga bo poznal, m — 837 01,1 § a razodeti grešnik sam, ter mu do dobrega razkriti svoje Se rce. Ravno zato je Jezus vpeljal spoved. Spoved namreč l e vpeljal Jezus sam, nikar pa duhovniki. Duhovniki je niso ^Peljali, kajti jim ne donaša nobenega pozemeljskega dobička, semite lega ali unega poštenega duhovnega pastirja, ki že 'h deset ali dvajset let spoveduje ali še dalj časa ; koliko •sučev ljudi je že spovedal v teh dolgih letih, koliko truda Vse^* aV ^ em P res ^ 5 1,1 kaj menite, koliko plačila je za n j G to dobil. Poglejte, za vse te spovedi ni nič prejel, g j P re jel tudi le enega solda ne. Menite kaj le, da bi di duhovniki sami ob sebi naložili toliko trudopol- dela, ako bi Jezus sam ne bil zapovedal svete spovedi ? P 0Vft d spovednikom koristi ne donaša, donaša jo pa spo- vodencem. te r k^ .®P ove d jo ljudem neizrečeno dobrotljiva in koristna. Vsi °. llstna la ko posameznim ljudem, kakor tudi c 0 v e š k i družbi. p r a ^^° ve( ^ i e koristna posameznim ljudem, koristna r i g t lcn * m j koristna grešnikom. Spoved je ko- d e : na P rav [ičnim, ki se v gnadi božji z n a j- Skuš n °j’ ter j * k varuje, da v greh ne padejo, hudo Va namre « da ima spoved prečudno moč strahovati nasn . na ^J en jo in grešno poželenje. Marsikterega je že hudo v eliki ? na £anjalo ali v ta ali v drugi greh, znašel so je v je obvv Vain ° Sti ’ ^ a k* grešil,pa že sama misel na spoved ga s Povedat° Vala grella - Misel : Ako grešim, moral se bom greha jez p 0s ,,' 5 .ternaiu spovedati, je jez postavila hudemu poželenju, prig 0Var aVl * a skušnjavi in grehu. Memo tega tudi mašnikovo * n dobroij^ 6 ’ svar J en j° in opominjevanje ni brez dobrega sadu deh, J 1Ve ga vspeha pri bogoljubnih dušah in pravičnih lju- na prave 10 k° r ‘ s tna da je spoved, ter res pripravna, človeka Pesnik s? ^°te braniti, to je dobro poznal slavni italijanski Vlado hu ‘ Vl j° ^ e *‘ko iz Saluce. Silvijo se je bil zoper tedojno Milanu (0 P re grešil, in vlada ga je s terdo ječo pokorila v 5 V eile tkah in na Spielbergu. V tem dolgem zaporu - 838 - se je mož spametoval, se na pravo pot obernil, ter voljno p re ' našal brhkosti dogotranjega terpljenja. In kaj menile, kdo D 111 je pomagal, da se je zdaj ohranil na pravem potu ? Pomagaj mu je sveta spoved , kar nam sam tako le spričuje : „Vs al mesec poslušajoč v svojem zaporu rahle očitovanja, lepe op°' minjevanja svojega spovednika, sem se razvnel v ljubezni & a čednost, ter nisem imel sovraštva do nikogar , in bi bil ta za naj manjšega svojih verstnikov dal svoje življenje, in seI ° hvalil Boga, da me je stvaril kar človeka. Joj nesrečne® 10 ’ ki ne spozna, kako častitljiva je spoved. Nesrečnež, ki o 1601 ’ da se bo povzdignil nad druge priproste ljudi s tim, spoved zaničuje ! človek vtegne vedeti, kaj da je potrebno * a pobožno življenje ; pa ravno tako gotovo je, da je prav i> s’J Spoved je k o r i s t n a grešnikom. Grešniku, ki se Ute" v smerlnem grehu znajde, je spoved edini pomoček, p° rem se zamore grehov znebiti. Spoved je druga deska , ^ kteri se znmoremo rešiti, kader smo zgrešili pervo ^ eS ^ 0 ’y 0 r zgubili kerslno gnado, uči sveti Hieronim; in motil bi se, 1 .■ bi menil, da zamore še po kakem drugem potu od sebe 0 ^ svoje grehe. Za odpuščanje grehov namreč ni zadosti ,, grešnik le samo pred Bogom svoje grehe spoznal; kaj 11 ^ u in ne boš umerl“ (z mečem nam- Uiki r si zaslužil). — Ravno tako moramo tudi mi greš- p a ^ grehe spoznati, objokovati, in poboljšanje skleniti, °četu CISl ° s P° ve dati se jih. Zgubljeni sin se je svojemu p emo S ^ 0Ve( * a i 5 Očetu nebeškemu se mi spovedati ne zamo- dal j’ zatora j se spovedujemo božjim namestnikom , kterim je »Preim -1 ? 8 °^ ast grehe odvezovali, ali jih zavezovati, rekoč: 'i, e odpuščali, so j _ t. i uiprim hote greh »gderžam • . rejmite svetega Duha - kte _„d e ržali, s ° i'®. aV adno v odpuščeni-, in kterim hote gre 10 . 0 d nekdaj n 0 O-• »0. 22. 230 T*. I« ™ “.četo "*£XlS katohški cerkvi. Že kar o p ^ e ri so se J . mašniki sveto odvezo dajali le , i opravljena? svojih grehov. - Da ho spoved Johw ^ ge grešnik * gledati sosehno na dve reči, j 18 ®*,. na t 0 , da se P r ° a s an je, spovedi obtoži prave reči, m j ^ • dvojno vp lodi prav obtoži. Nastavlja se nam t J - n dr ugo: * ler eno: Česa se je treba s P°^ e raV Spovedovali.; se je treba spovedovati ? da se 0 846 2. česa seje treba spovedovati, da s® k° grešnik spovedoval prave reči ? Odgovor: Na spovedi seje treba a) obtoži t’ vseh smertnih grehov, treba b) obtožit’ tudi odpustljivih grehov. a) Terdo zavezani smo, spovedovati se vS® smertnih grehov, kolikor koli se jih zavedamo P skerbnem izpraševanju vesti. Nobenega ne smemo zataj 1 > nobenega zamolčati, temveč prav vse moramo povedati, v , do zadnjega , in sicer zato , ker se moramo mašniku slm z ‘ take, kakoršni smo in kakor se pred Bogom krivo spoznaj’ 1 ^ in ker mora spovednik spovedenca poznati tako, kakor ga ^ ® sam pozna. Da se je treba na spovedi obtožiti vseh smcrt n grehov, kakor se jih grešnik po skerbnem izpraševanju v krivega spozna, kar naravnost in določno zahteva sveti . dentinski cerkveni zbor, ter izobčenje izrekuje nad lis'®’ terdijo, „da v zakramentu svete pokore v odpuščenje g r ® po božji naredbi potrebno ni, spovedati se vseh in slehern smertnega greha, klerega bi se spomnil po dostojnem in sk® r nem premišljevanju 4 *. (Sess. 14. cap. 5, 7.) Kdor bi tedaj P^ lastnem zadolženju zamolčal na spovedi kak smerten g r opravil bi neveljavno, božjeropno spoved. Noben greh bi^ ne bil odpuščen, tudi zmed tistih nobeden ne , kterib spovedal, in poverhu bi si ravno z zamolčanjem nov sm® greh na vest navalil. O nespameten grešnik , ki na sp° v zamolči kak smerten greh! Ljudje pa vendar na spovedi radi kaj zamolčavaj 0 ’ , f sami sebi škodo delajo. Eni zamolčijo kak smerten g r ® ta nevednosti, ter ne vedo, kaj je greh, in ne vedo* - e ali una reč, ki so jo storili, je pregrešna. Nevednost P‘ ^ dvojna : pregrešna pri onem , kteri bi lahko spozu® > ■ je tista reč, ki jo doprinaša, pregrešna, pasi noče pri*® c ^ da bi to spoznal. Gorje njim , ki keršanske nauke v puščajo, in pozabijo še to, kar so v mladih letih zna * 1 J- e n® zadolžena nevednost jih bo mnogo pogubila! N e za dol 2 - 847 - nevednost, kader nam resnice spoznati mogoče ni bilo, je brez greha. — Drugi zamolčijo kak smerten greh iz pozab¬ ljivosti, kader pozabijo spovedati se te ali une pregrešne reči. Tudi ona je dvojna: zadolžena, ktera pride iz razmišljenja in lahkomiselnega serca; nezadolžena,ki pride iz slabote človeške natore ali iz starosti. — Spet drugi zamolčijo kak smerten greh iz sramožljivosti, kader jih je sram, spovedati se tega ali unega greha. Tako napčna sramožljivost se z ničemur izgovarjati ne da, in naredi vselej neveljavno, božjeropno spoved. — Nekteri zamolčijo kak smer¬ ten greh iz strahu, ker se boje, da bi odveze ne dobili, ako bi se spovedali kakega velikega greha. Pa kaj pomaga krivični denar, ki ga goljuf naredi ? Kaj pomaga odveza, ako spovednika zanjo goljufaš ? Bog nas varuj takih zmot 1 Težko je popravljati slabo opravljene, neveljavne, božjeropne spovedi! Pa vendar obupati ne smejo tudi taki grešniki ne, ki so oprav¬ ljali take slabe spovedi. Tudi njim se še pomaga, akosiravno težko. Kdor vedoma ali nalašč na spovedi zamolči kak smerten greh, stori božji rop; njegova spoved nič ne velja, ker je lažnjiva. Ako lonec živih gadov imaš, in vse pomoriš, le enega samega še živeti pustiš, ravno ta te bo smertno piknil. Ravno tako te bo tudi en sam smerten greh pogubil, če ga zatajiš. Kdor spovednika nalaže, Bogu se zlaže, in godilo se mu bo, kakor Ananiju in Zafiri, ki sta se svetemu Petru zla¬ gala. O keršanske duše I le tega ne, da hi na spovedi lagali. Kakor dobri otroci skerbnim staršem, tako odkritoserčno se spovejte svojim spovednikom, in hote usmiljenje našli. Kdor je kak smerten greh vedoma zamolčal, mora vse spovedi ponoviti, začemši s tisto spovedjo, pri kteri ga je pervikrat zamolčal, to je : on mora p e r v i č po¬ vedali zamolčani greh in tudi vse tiste smertne grehe, kterih se je poprej že spovedoval. Drugič mora povedati, pri koliko spovedih ga je zamolčal, ali kolikokrat je pri spovedi bil od tistihmalo, odkar je greh pervikrat zamolčal. Tretjič mora povedati, kolikokrat je od tiste dobe pri svetem Obha- - 848 - jilu bil, in posebej še, kolikokrat o velikonočnem času. ^ e ' t e r t ič mora povedati, ali je tudi kak drug sveti zakra® en v tem žalostnem času prejel. — Kdor je kak s m e r t 0 0 greh na spovedi povedati pozabil, in g a * pozabil iz nemarnosti, ampak iz slabosti, s tako pozabljivo 3 *! 0 ni storil smertnega greha , in tudi spovedi mu ni nevelj avn0 naredila taka pozabljivost. Vendar je potrebno pervič: A* se pred svetim Obhajilom spomni pozabljenega greha, da 30 > ako je mogoče , k spovedniku poverne, in se mu spove 30 tistega greha. Drugič: če se pozabljenega greha spoi 0 * še le po svetem Obhajilu, ali pa, če spovednika več blizo mora s popolnoma kesanjem greh obžalovati. Tretjič m 0r ° pozabljeni greh povedati pri prihodnji spovedi ; drugih P°P r . ei povedanih grehov ni treba ponavljati. Je pa kdo sam H rl . bil svoje pozabljivosti, ker, postavim, ni skerbno izprase ^ svoje vesti, bila je njegova spoved neveljavna, in tedaj 3 mora pri prihodnji spovedi obtožiti ne le pozabljenega gre ’ temveč mora povedati tudi vse druge že povedane grebe, K mu po neveljavni spovedi niso bili odpuščeni. Ker grešnik na spovedi vedoma ne sme zamolčati n 0 benega smertnega greha, razumeva se že samo ob sebi, da treba na spovedi tudi število smertnihg r hov na znanje dati, to je : treba je povedati, koli krat da je storil ta ali uni smertni greh. Ako bi kdo p el .| storil kak smerten greh, to je ravno tako, kakor da bi 3 *° pet posebnih smertnih grehov. Kakor si je tedaj zavezan 3 P^. vedati se vseh smertnih grehov, ravno tako je zavezan , . povedati, kolikokrat da je storil ta ali uni smertni greh , ^ ako bi kdo vedoma in nalašč šte manj povedal v ozir pos avim zato, da bi tem lagleje prejel sveto odvezo, njeg° v ‘ spoved bila bi neveljavna, in sicer ravno zato, ker bi s tak’* ravnanjem zamolčal toliko smertnih grehov, kolikor bi jih številu manj povedal. Treba je tedaj, da grešnik na tanjk povč, kolikokrat je storil vsak smerten greh In ako bi šte'" 1 na tanjko ne vedel, naj pove vsaj na priliko ali primer 0 * 3 : kolikokrat da je storil ta ali un i smertni greh in rajše ^ - 849 — ^ pove, kakor pa manj; pove naj, kolikokrat da je smert- 1 greh storil na mesec, na leto ali pa na dan. • v. Poleg števila je na spovedi treba tudi povedati o k o 1 j— sq C 1 n e in ločino ali v e r s t o greha. Okoljščine greha 0 hste posebne pritikline, tiste posebne reči, ktere niso vse- . J ]n gotovo, ampak le včasih in ponameroma z grehom sklen- j.,?' Povedati je tedaj treba, kdaj smo grešili, ali ob delav- a jj . v nedeljo? — kje; v cerkvi ali doma? — s kom; si Km’ P ° slav)m 5 prešestoval s samico ali zakonsko? — zakaj; oč'f ’ P 0 . stav ’ m > nadražen, ali pa sam ob sebi? — kako; ali ol^Vi skrivši ? '— kaj je iz tega prišlo? i. t. d. Na tokih zna ^ SClna ^ i e ve bbo ležeče, da se velikost greha prav spo- dot) ' ^ u k ra del, na primero, deset goldinarjev, je s tim ^P r >nesel tatvino brez posebnih okoljščin ; je pa deset goldi- PoseT . U ^ ra ^ e l siromaku ali cerkvi, storil je s tim tatvino s j 0 . okoljščinami. — Nektere okoljščine v e r s t o ali a ]j n* 00 ^ re l )ov c 1 0 spremenč, ter store, da iz tega Postan^ ? re ^ a zavo l)° teh posebnih okoljščin ves drug greh vjjj, , e ’ a l' da greh vse drugo ime dobi. Ako bi bil, posta- t atv ’ ine o komu drugemu skrivši kaj vzel, s takim djanjem bi bi a . v poslal ; ako bi pa komu s silo kaj vzel , s tim kraju * )r ' nese ' ro P 5 in ako bi kdo vzel kako reč na svetem kelih’ a j , ” S ^ a y* m V cer k v, \ a l' vzel kako sveto reč, postavim Pregrehi enakega, storil bi božji rop. Ako bi se samica Ulica 7 la , S samce m , bila bi to nečistost; ako bi se pa sa- Pninesla ^° l ° ns ^‘ m a l' zakonska s samcem, prešestovanje bi do- Sra mstvo • a - 5 ° ^ kdo v bližnjem rodu grešil, storil bi kervo- ali Saril ’ ln oko hi grešil z drugim človekom enega spola, storil vi S J! 7 niutaslim grehom, omadeževal bi si dušo, ter take okop '' l * ^ ^ se le P ose k ne okoljščine so P°sebneQ^ SCine ’ ^ lere ver sto greha • spremenč , ter iz kakega v i e gnejo' ^ re ^ la ves drug greh narede, in take okoljščine se P°sebnih ^, rita | in .’l‘ k vsakemu smerlnemu grehu. Vseh teh treba na ° tedaj, ktere versto greha spremene , se jo s Mi Trid^**' 601 na t a,, jčno obtožiti. Tako uči z določno besedo en inski cerkveni zbor. Ako bi se tedaj samica, ki - 850 - se je z zakonskim pregrežila, na spovedi le obtožila: n e ' kim človekom sem nečistost doprinesla", njena spoved bi ne bila zadosti natanjčna, zato ker ni povedala okoljščine , kter° iz njenega greha naredi greh prešestovanja. In kdor bi ° a spovedi nalašč zamolčal tako okoljščino, ktera versto gr^f spremeni, zamolčal ali iz strahu ali iz napčne sramožljivoslh opravil bi neveljavno, božjeropno spoved. — Na dalje se n a " bajajo nehtere okoljščine, ktere iz majhnega greh 8 velik greh store, odpustljiv v smerlen greh spremene Na primero je kaka lahkomiselna , dvoumna beseda sama 0 sebi le majhen greh; kader bi pa kdo s kako tako bese « 0 ali govorico naredil veliko pohujšanje, bila bi to taka okolj' ščina, ktera bi odpustljivi greh, ter tisto lahkomiselno govoric 0 ’ spremenila v smerten greh. In marsikaj in marsikaj, kar j° samo ob sebi le odpustljiv greh, vtegne po kaki posebni oko J ščini smerten greh postati. Tudi takih okoljščin, ktere odpustij 1 greh spremenč, se je treba spovedati. Vzrok je jasen ; dol* smo se namreč spovedati vseh smertnih grehov, in po te takem se moramo spovedati tudi tistih odpustljivih gr 00 > kteri so zavoljo kakih posebnih okoljščin iz odpustljivih g reh .. smertni greh postali. — Naposled se nahajajo tudi še oko^ ščine, ktere verste greha sicer ne spremenč, vendar pa g r o b t e ž e, ter veči narede. Ako bi, postavim, kdo kaj uk del kakemu siromaku, ali bi kaj nespodobnega govoril ali P, preklinjal vpričo nedolžnih ljudi ali vpričo nedolžnih otroK> ‘ picnimjm vpnuu iicuuiauiu ijuui un vpnuu ucuuimnu # ^ bi se prav dolgo zaderžal pri nečistih mislih in željah, ah 8 bi kak greh doprinesel s prav posebno hudovolnostjo i- ^ bile bi te zgol take okoljščine, ktere greh obteže. In v ,t e teh okoljščin sveti Tridentinski cerkveni zbor ne zapove kar naravnost, da bi se jih moral grešnik na spovedi ob' [ ^ vendar pa je svetovali slehernemu, da se obtoži tudi teh o 5 fl j ščin, deloma , ker ne ve vselej vsakdo razsoditi, ^ , n ji kaka taka okoljščina versto greha spremenila ; deloma p a , 0 |j zato, da spovednik grešnika in njegovo grehoto tein spoznajo, in vedo prav razsoditi, ali mu smejo dati sv° | vezo, ali pa mu je ne smejo dali. Ako tedaj, ljubi kr )8 J p vest izpraševaje naletiš na kako okoljščino, [stera bi v D - 851 - tvoje grehe obtežiti, zvesto zapomni si tisto okoljščino, ter jo na spovedi na znanje daj. Tem bolj natanjčen ki si pri spo¬ vedovanju takih okoljščin, tem gotovejše se boš obvaroval neveljavne spovedi, in tem mirniši boš postal, kader boš po zadobljeni sveti odvezi od spovednice šel. Da se bo tedaj grešnik spovedoval prave reči, mora se spovedovati vseh smertnih grehov, ki so mu le koli V spomin prišli po skerbnem izpraševanju vesti; mora se na dalje spo¬ vedati tudi, kolikokrat da je doprinesel kak smerten greh ; in se mora na posled spovedovali tudi še posebnih okoljščin gre¬ hov. Okoljščine naznanovaje pa mora grešnik paziti, da osebe, s ktero je grešil, ali ktera se je vdeležila njegovega greha, nikoli ne imenuje ; oseba se imenuje le po stanu, nikoli pa po imenu, in se nikoli nič razodevati ne sme, kar bi bližnjemu na časti škodovalo. Kdor bi na spovedi vdeleženca svojega greha imenoval po imenu, s tim bi ga ogovarjal, ogovarjal na spovedi, ter greh delal na spovedi. Na dalje ne sme pripo¬ vedovali nepotrebnih reči, kterekgrehu ne spadajo in z grehom nobene zveze nimajo. Tako pripovedovanje je po vsem -1 ne- vspešno, je brez koristi, in po nepotrebnem pobira dragi čas. In na zadnjo mora skerben biti, da se spoveduje s spodobno besedo, kolikor jo dopušča lastnija greha. Nespodobna beseda nikakor ni prikladna niti svetemu kraju, v kterem se grešnik znajde, kader se spoveduje, niti svetemu opravilu, kakoršnega opravlja, kader so spoveduje. Vprašanje : Kaj pa je treba storiti z dvom¬ ljivimi grehi? — Odgovor: Pri takih grehih je treba razloček narediti, kakošne natore da je dvom, zavoljo kterega so grehi dvomljivi: ali marveč grešnik dvomi, če je to, kar je storil, ali smerten greh ali le odpustljiv greh; ali pa dvomi, ali se je storjenega smerlnega greha spovedal ali se ga ni spovedal? V obadvojem slučaju, vedite, je treba na spovedi obtožiti se dvomljivega greha , in sicer zato, ker bi se, ako se ne spove dvomljivega greha, postavil v nevarnost, da zamolči kak smerten greh, ter opravi neveljavno spoved; in v pervem slučaju tudi zato, da spovednik greh presodi, in da grešnik - 852 - zve, ali se je smertno pregrešil, ali se ni. Preboječim ljudem vendar le ni treba, da bi vedno in vedno na spovedi prip°' vedovali svoje stare dvome in svoje poprejne grebe, ter n 0 J se popolnoma pomirijo, kader jim spovednik naroči, da j 110 tega ali unega nič več ni treba pripovedovati na spovedi. b) Da se bo grešnik na spovedi spovedoval prave red? naj se spoveduje tudi odpustljivih g r e h o v ' Sveta cerkev sicer uči, da neobhodno potrebno ni, spoveduj vati se tudi odpustljivih grehov; in spoved bi veljala, ko se grešnik tudi clo nobenega odpustljivega greha spovedal n bil. Vendar je pa iz prav imenitnih in tehtnih razlogov dobr in koristno, spovedati se tudi odpustljivih grehov. Za p er ^ namreč ne vemo vselej prav natanjčno, ali je res to , kar odpustljiv greh imamo, le odpustljiv greh, in ali ni clo stn® p ten greh. V tem primerleju bi se postavili v nevarnost, opravimo neveljavno spoved , ako bi se ne spovedali tisteg^ greha, kterega za odpustljivega imamo. Drugič je koristno odpustljivih grehov spovedati zato, da nas mašnik odveže tu 1 teh grehov, ter nam s tim zbriše vsaj en del časnih kazen, k bi sicer morali ali na tem svetu s spokornimi deli zbris 0 ^ ali pa s terpljenjen na unem svetu. Tretjič bi se vteg ^ prigoditi, da bi ravno nobenega smertnega greha ne im el1 . vesti, in bi se toraj ne mogli ne spovedati ne svete odve* e , — ^ __ -j ... — e,-- --- - r - - — litožil* zadobiti, ako bi se vsaj kakega odpustljivega greha ne on ^ ali ako bi iz poprejnih spoved kakega smertnega grehu povedali. Ti razlogi so napotili pobožne in svete ljudi, d ^ se na spovedi obtoževali tudi naj manjših pomotlejev M j popolnost. Kar pa so opravljali svetniki in opravljajo s« vsi pobožni ljudje, in kar sveta cerkev za dobro in ristno spozna, to moramo opravljati tudi mi, ter se odkril' serčno in skesano spovedovati tudi majhnih grehov, jih spominjamo in dosetimo. kolikor^ bou>° ib Zdaj vemo, česa se moramo spovedovati, da se spovedovali prave reči. Spovedati se moramo vseh sm er in posebnih okoljščin; spovedati pa se moramo tudi - 653 - Ijivih grehov. Spovedovanje smertnih grehov je neogibljivo potrebno, spovedovanje odpustljivih grehov pa je dobro in koristno; tega nikar ne pozabite. 3. Ljubi kristijani! zdaj pa posebno skerbno poslušajte. Povedal vam bom imenitno, prepotrebno reč, ter vam razložil, kakošna mora spoved biti, da bo dobra in zveličavna. Na vprašanje: Kako se moramo spovedovti, da se bomo prave reči prav spovedovali ? je odgovor ta: Spovedovati se moramo a) ponižno, b) odkritoser- čno, in c) razločno. a) Pred vsem drugim je potrebno, da se spovedujemo ponižno. Brez prave ponižnosti ni prave pokore. Sveti Gregor pravi: „Ker se je človek e napuhom ločil od Boga, zamore se k Bogu spet nazaj verniti le po polu ponižnosti*. Ponižno spovedovati se pa pravi: pred Bogom svojo veliko nehvaležnost spoznavati, in ga milosti in usmiljenja prositi, pred spovednikom svojo nevrednost obstati, in ga svete odveze prositi, in zavedč se svojega zadolženja in svoje krivde svoje grehe pripovedovati, nikar pa grehov drugih ljudi, na sebe za- dolženje metati, nikar pa ne na druge ljudi, sebe tožiti, nikar pa ne drugih ljudi. Kdor se ponižno spoveduje, ne bo o svo¬ jih čednostih govoril in o svojih dobrih delih kakor farizej v tempeljnu, ampak le od svojih grehov in svojih slabost kakor ponižni cestninar. Ponižni spovedenec ne bo od sebe odbijal nobenega vprašanja, s kterim spovednik po kaki reči popra- šuje, se ne bo z odgovorom vmikal, kader se mašniku potrebno zdi, kako reč bolj na dobro preiskovati. Pobožni spovedenec ne bo razžaljen s tim , da se spovednik na njegov stan ne ozira, ter mu resnico kar naravnost pove brez vseh ovinkov. Ponižni spovedenec se spovednikovi sodbi podverže ravno tako, kakor da bi božja sodba bila, in je skromen tudi v vsem svo¬ jem vunanjem obnašanju. S kratko : Ponižni spovedenec spo¬ zna samega sebe za revnega grešnika, spovednika pa za svojega sodnika, ki ga sodi namesto Boga, in po tem spozna- 854 - vanju obravnava vse svoje djanje in nehanje. V ozir nam z lepim zgledom naprej hodi sveti Ludovik IX. francoz? 1 kralj, ki je vsak petek hodil k spovedi. Bojč se, da bi W' govo kraljevsko veličastvo spovednika ne begalo in ne motil 0 ? rekel mu je marsikterikrat: „Moj oče ! prosim Vas, ne oziraje se na moje kraljevsko dostojanstvo, ampak glejte le na iu°J e grehe a . Ta blagi kralj se je gotovo ponižno spovedal. ^ e ' sarica Konštancija ni bila tako ponižna. Ko je nekega dn° svetega opata Joahima pozvala, da bi se mu spovedovala, 8 a je pričakovala na tronu sede. Mož božji pa jej kar naravno? reče : „Ako hočeš namestovati ti Magdaleno, jaz pa Kristi^ 3 Gospoda, moraš s trona stopiti, da se boš spovedala ; ako n®> te spovedati ne morem in ne smem“. — Ljubi kristijan ! bo tvoja spoved prav opravljena, prav iz serca ponižuj se, ka fl se spoveduješ; imej se za to, kar si, ter za revnega grešnik ^ skazuj se ponižnega v pogledu, ponižnega v hoji, ponižne®> v govorjenju, ponižnega v obleki, ponižnega v vsem svoj obnašanju ; spoveduj se svojih grehov, in ne grehov ^. gih, in se poslušno in pokorno in dragovoljno podverzi so spovednikovi, ki je namestnik Kristusov, da bi ti Bog g re odpustil in ti dal svojo gnado. b) Spovedovali se moramo na dalje tudi odkrit® s e r č n o. Kedar človek pri spovednici pred spovedni kleči, mora si misliti, da kleči pred samim Kristusom, k • njegov Odrešenik in bo tudi njegov Sodnik. Ta misel P a prazna misel, ampak čisto resnico v sebi ima. Kristus j e n ^ reč mašnike namesto sebe postavil. Njim je dal oblast vezovati in zavezovati. Rekel jim je, da bo v nebesih r . vezano, kar bodo oni na zemlji razvezali, in bo v ne zavezano, kar bodo oni na zemlji zavezali. Vsaka neres nost, vsaka zvijačnost, vsaka goljufija, s klero misli sp° v spovednika slepiti, tedaj prav za prav ne pada na spo vC ^o ampak na samega Jezusa Kristusa, vsevednega, ne f. i0 ^ko resničnega Boga, ki laž in zvijačnost neskončno sovraži. {0 yo je neresničnost in goljufija kdaj kje na nepravem mestu, 8 - je na nepravem mestu v spovednici. Grešnik toraj nob e 855 Jerinega greha, in naj si je še tolikanj ostuden in gerd, na spovedi vedoma zamolčati ne sme; in ne sme zamolčati no- en e okoljščine ali pritikline, ktera bi versto greha spremenila 'iz odpustljivega greha naredila smerten greh; in na posled , oe sme nobenega smertnega greha pokrivati in polepše- ^ a ti tako, da bi zgubil svojo pravo podobo, ter podobo smert- e § a greha, in bi bil viditi le kar odpustljiv, le kar majhen in ‘ \ se £ a tega tedaj grešnik ne sme, marveč mora pošteno °dkritoserčno povedati vse, česar se krivega spozna, po- a ti brez prikrivanja, brez pristavljanja, brez zmanjševanja. s eno in odkritoserčno se je treba spovedati, kakor bi se P°vedoval Gospodu Jezusu samemu. Zavoljo pomanjkanja odkritoserčnosti opravijo ljudje veliko j- . Ve ^iko neveljavnih spoved. Oj nesrečnih ljudi, ki oprav- g vijačne in goljufne spovedi, ter s tim obtičijo v zanjkah od ’ kteri na teguje vse sile, da bi grešnika odvernil kritoserčnega spovedovanja vseh grehov. Sveti Bernard v ^ v ®ooje o nekem služabniku božjem, da je nekega dne med • ! hudiča ? ki se je prav gibčno obračal koži' P riču j° č ' m i> ter slehernemu nekaj izročil. Služabnik 1 § a vprašuje, kaj tukaj dela. Hudič pravi: „Nazaj s U j e a j era j kar sem jim ukradel“. Služabnik božji vpra- zdai’ ^ tera ^ a i e tista re ° ? ki jo je ljudem ukradel, in jo kajti Za l daja ln satan reče: „Ta reč je sramožljivost; huje Ukradel sem ji« 1 jo , kader so grešili, da hi jih bil tem p 0vra V . grefl zamotal; zdaj pa, ko se spovedujejo, jim jo spet In t 0 CUJem ’ da bi se sramovali, ter se grehov ne obtoževali«. mrežo^ ^ P rava zvijačnost satanova, s ktero ljudi v svojo mični j ° V ' 5 da P m takrat, kader mislijo grešili , greh v tako v°st 0( j n Va hljivi podobi postavlja pred oči, da vso sramožlji- pa, kad Se ^ G otrese j° ' n kar zlahkoma greh store ; nasproti ravnanj Gr S£> m,s ^j° spovedati, spremeni in predrugači svoje Pred oči’ !f r sli0r j en ' greh v tako ostudni podobi postavlja le rada da Se sramu j e j° in bojč, greha se obložiti. In satanu na s Poved° V °^' zna ® a njegova zvijačnost; nesrečni grešniki ropn e g 1 ^ e he zamolčujejo, opravljajo neveljavne in božje- povedi, 2 d a j en0j z daj drugo, in tako naprej morda ves - 856 - čas življenja, dokler na zadnje v svojih grehih ne umerjd lD se ne pogube na vse vekomej. O da bi bili pač o prav# 1 ’ času svojo zmoto spoznali, se odkritoserčno spovedali in svoj 0 dušo rešili! Bere se, da je nek kraljevič prišel na barko, 118 kteri so hudodelniki priklenjeni vesljali. Smilili so se 8,0 ubogi ljudje, in sklenil je, rešiti vsaj enega. Vpraša te(W slehernega , kaj je storil, da je tu priklenjen, ter obsojen v tako strašno delo? Eden za drugim se iz govarja , da J® nedolžen, ter dolži hudobne ljudi, ki so ga po krivem t° z . in obsodili. Vsi prosijo, naj jih reši. Poslednjič vpraša nekega razterganega človeka: „Kaj si pa ti storil, da sit 11 "' v železju"? „Premili gospod!" reče hudodelnik, „hudoben cl °^ vek sem. Nisem očeta in matere slušal, utekel sem jima, raZ g uzdano sem živel, goljufal in kradel sem. Dve uri hi dopovedal vseh svojih hudobij, ki sem jih doprinašal vse sv J žive dni. Voljno terpim, ker spoznam, da sem zaslug. Kraljevič je dobro vedel, da se nobenemu krivica ne g°° ’ pa od poslednjega je upal, da se bo poboljšal, ki je kritoserčno obstal svoje hudobije. Toraj reče smeje : je prišel samo ta hudobnež med druge toliko poštene lj u ° ■ Le urno železje ž njega, in zapodite ga, da ne bi zapeljal toh, poštenih ljudi!" Hitro so mu železje vzeli in ga s P uS . e0 i drugi pa, ki so se nedolžne delali, so na barki prilile* 1 ^ ostali. Tudi iz sužnosli in železja pregrehe človeka ne ^ drugo, nego odkritoserčno spoznanje, odkritoserčna spov®“' O ljubi kristijan! nikar ne dopusti, da bi ti satan je* 1 " ^ vezoval, kader se spoveduješ! Bodi si tvoj greh še tako ve ^ bodi si še tolikanj gerd in nagnusen, ne sramuj se, ne b°l^^ marveč prav odkritoserčno se ga spovej. Vedi, da J e • kritoserčna spoved edini pripomoček, kteri ti odpuščenje F nese in ti dušo reši. In ktera reč neki bi te vtegnila za | # žavati, ktera te motiti, da bi se odkritoserčno ne sp oV ° Se mar bojiš, da boš z odkritoserčno spovedjo zgubil p oS Glej, to bi bil prav prazen strah. Drugim ljudem s P° ve {,iti, tvojega greha povedali ne smejo , in morajo pripravljanj^r rajše umreti, kakor je umeri sveti Janez Nepomučan, ^0 pa da bi iz spovedi kaj pevedali; spovednik sami p a le - 857 tem bolj obratali in spoštovali, tem bolj odkritoserčno ko se spoveduješ svojih grehov. Spovednik namreč so tudi slabostim podveržen, grešen človek, in vedo, kolikega premagovanja in prizadevanja je treba, da se opravi dobra spoved, in oziraje se na svoje lastne grehe bodo tudi s teboj usmiljenje imeli. In če bi se bal enega spovednika, lahko si drugega poiščeš. Z odkritoserčno obtožbo na spovedi tedaj svojega poštenja ne zgubiš, ampak si zanj še le tem lepši skerbiš. Ali pa se mar bojiš, da bi zavoljo svoje odkritoserčnosti kake škode ne ter- pel? Toda jaz res ne vem, kakšno škodo da bi vtegnil terpeti. Poglejte, Bog ve, kaj in koliko si grešil;- in ako nočeš svo¬ jega greha zdaj povedati spovedniku samemu, povedal ga bo pa Bog vsem ljudem na sodnji dan, in te poleg tega še zaver- gel na vse vekomaj. Oj kolika nesreča! Ali ni tedaj kar brez vse primere bolje, spovedniku samemu natihoma razodeti svoj greh, kakor pa v grehu nepokojno živeli, nesrečno živeti, nesrečno umreti, na sodnji dan pred vsem svetom v strašno osramolenje priti in poleg lega še na vekomaj zaverženemu bili ? Vidiš tedaj, da ti odkritoserčnost škode ne dela, marveč ti le neresničnost, zvijačnost, goljufija škodo nareja , ter te v nesrečo zavleče in v pogubljenje pripravi. Odkritoserčnost pa ti prinese dušni mir, zadovoljnost, srečno smert, milostno sodbo. Po tem takem res nimaš nobenega vzroka, zavoljo kterega bi na spovedi odkritoserčen ne bil, in zavoljo kterega bi na spovedi zamolčal kak smerten greh; nasproti pa imaš vzrokov zadosti, kteri te priganjajo, da od sebe veržeš vso napčno sramožljivost, od sebe veržeš ves nespameten strah, ter se vsakega smertnega greha, ki ti vest teži, spoveduješ po šte¬ vilu in okoljščinah prav odkritoserčno. Ako bi se pa vsemu vkljub vendar le še ne mogel pripraviti, da bi se spovedal lega ali unega posebnega greha, stori vsaj to, kar ti bom zdaj nasvetoval. Reci namreč spovedniku : „Še en greh imam I na vesti, pa si ga ne upam razodeti". Spovednik bo po lem popraševal po tem in unem, in ne bo dolgo trajalo, in skrivna rana se bo pokazala, bolna duša ozdravila. Poleg tega si zapomni še to le, ter se po tem tudi ravnaj: Kader te težko stane, obtožiti se kakega posebnega greha, premagaj in ojunači Kori. n. VI. pogt. 5 4 _ 858 - se, ter tisti greh naj poprej povej, po tem se obtoži še drugih grehov. Iz perva gre naj lagleje, pozneje bi šlo te ' žeje, in beseda bi kar lahko obtičala na jeziku. Prav parne 100 in prav dobro bo, da se tudi Jezusu, Mariji in svojemu ang ei ' varhu priserčno priporočaš, da ti na strani stoje, ter pomagaj 0 ’ da se odkritoserčno spoveš svojega greha. c) Spovedati se moramo tudi še razločno. Da bo spoved razločna, treba je naj poprej, da govor' 1 ® 1 ! z a s t o p n o. Se ve, da se spovedenec ne sme spovedov tako glasno , da bi ga slišali in umeli tudi drugi okolist°J e ^ ljudje; vsemu temu vkljub pa je vendar le potrebno, da Ak° r ebf vori tako glasno, da spovednik zastopi vse pri čistem, bi spovedenec ali v sploh ali pa v ozir kakega posebnega g 1 ^ da bi ga spovednik 11 ■ vd v govoril nalašč tako tiho in zamolklo, mogel zastopiti, ravnal bi s tim zvijačno, ter bi se nevarnost, da opravi božjeropno spoved. Spovedovaje se & . vori tedaj tiho, vendar pa tako zastopno, da smeš po P ra .^; soditi, da te spovednik zastopi. Da te pri tem okrogstdJ^ ljudje ne bodo zastopili, lahko robec pred seboj deržiš od " In če so okolistoječi neko ( strani, na kteri stoje ljudje. In če so okolistoječi odmaknjeni od spovednice, kakor se spodobi, kader s P° V j rU gi spoveduje, in radovedno na uho ne vlečejo , kaj da se ^ spovedujejo, lahko si brez skerbi, da se od tega, česar ^ spovedoval, nič razvedlo ne bo. Storil pa bi velik greh? ^ bi radovedno na ušesa vlekel, kaj se drugi spovedujejo, veči greh bi storil, kdor bi slišal —, kaj se je kdo sp ^ doval, in bi to drugim pripovedoval. Iz spovedi ne s® e beden nobene besede razglasiti. ^ Da bo spoved razločna, je treba greh popisati * a j^| {0 "" tanjko, da spovednik kmalu spozna, kam spada m bes« d°> da je. foraj je treba vsak greh naznaniti z določno ter pristaviti to, kar je potrebno, da se spozna versta 0 1 čina greha. Splošno obtoževanje, postavim: »Slabe 0 hude želje sem imel ali imela;« ali pa : „ Pregrešil oh F g grešila sem se zoper pervo, drugo, tretjo ali ktero 0 blagoslovu naj začne svojo obtožbo, ter naj moli očitno Sp° ve tako le : „Jaz ubogi grešnik se spovem Bogu vsegamočnem®’ Mariji, materi božji, vsem ljubim svetnikom , in vam častil 1 ' vemu mašniku, božjemu namestniku, da sem po svoji zaM 1 spovedi, ki sem jo opravil (— se pove kdaj ? —) velik°» ra in obilno grešil, z mislimi in željami, z besedo in z djanjeO| j posebno pa se obtožim, da sem*. Zdaj se mora spoved® svojih grehov. Ako ima iz poprejnih spoved kaj popravlj at j ima, postavim, povedali kak pozabljen ali zamolčan greh, n \ to naj poprej pove; ako pri zadnji spovedi svete odveze prejel, naj to kar berž na znanje da. Kakor hitro je p° raV .. nano to, kar zadeva zadnje spovedi, naj pove grehe, po zad J spovedi storjene in sicer naj poprej smertne, po tem pa 0 __ pustljive, lepo z verstjo, nikar pa, da bi vse križema in n aV ^ prek razmetal ali eno in isto reč brez potrebe večkrat p® navijal. Kader je povedal vse grehe, naj spoved skonča t® le: „Ti in vsi moji grehi, ki se jih spomnim, ali ne, ki_ s jih ali sam storil, ali pa kriv bil , da so jih drugi storilk mi iz serca žal, ker sem ž njimi ražalil Boga, njega sveto in preljubeznjivo dobroto. Terdno sklenem nič vec ^ grešiti, in vseh priložnost v greh varovati se. Duhovni o prosim vas zveličavne pokore in svete odvezo*. Ako b* spovedniku potrebno zdelo, še kaj poprašati, treba je ° ( o voriti ponižno in odkritoserčno ; kajti tudi ti odgovori sp afl ^. še k spovedi. Da na kratko vse povem, rečem: Na sp° v se obnašaj tako, da ti bo spoved res v korist, in da po S V , vedi potolažen lahko porečeš z dobro vestjo : „Hvala zaupam, da sem dans opravil dobro spoved; spravil sem ^ z Bogom, in sem spet njegov otrok in njegov dedič p oS 4. Znano ti je zdaj, ljubi kristijan ! česa se moraš i—i-~ — -* ge boš _P ra ( kar vedovati in kako se moraš spovedovati, da reči prav spovedoval. Zvesto si ohrani v spominu, ^ slišal, in kolikor moč na tanjko se ravnaj po tem, kar S' šal. Ljubi Bog pa ti daj v to svojo pomoč! Amen. LXV. keršanski nauk. f Komu se moramo spovedovati ali kak osnega spovednika si odbrati? — in od velike ali dolge spovedi: kaj je dolga spoved? — ko¬ mu je potrebna? — komu koristna? — komu škodljiva? — kdaj naj se opravlja? — kako l naj se opravlja? — 1. Spoved je, ste slišali, skesano spoznanje, ponižna ob¬ tožba , s ktero grešnik pooblaščenemu spovedniku vse svoje storjene grebe, ki se jih spomni, pove s tim namenom, da bi od njega zadobil sveto odvezo. — Na spovedi tedaj, kakor sem vam zadnjič pravil, se je treba obtožiti grehov, in sicer vseh smertnih grehov po številu in po posebnih okoljščinah; dobro in koristno pa je , obtožiti so tudi majhnih, odpustljivih grehov. — Spovedati pa se moramo, da bo spoved dobra, naj poprej ponižno, potem odkritoserčno, in na zadnje razločno. Kaj da pomenjajo, kaj v sebi hranijo te besede , vam je na drobno razložil zadnji keršanski nauk. 2. Nastavlja pa se nam zdaj še to le vpraševanje : Komu se moramo spovedati? ali k a k o š- nega spovednika si moramo odbrati? To vprašanje je deloma razrešeno že v poprejnih ker- šanskih naukih, vendar naj vam odgovor do celega tukaj povem. Oblast grehe odpuščati je Jezus izročil svojim aposteljnom - 862 - in njih naslednikom. Nasledniki aposteljnov pa so škof] 0. Škofom tedaj se je treba obtožili svojih grehov ali pa drug 10 ’ mašnikom, ki so od škofov prejeli oblast spovedovati, ah so od škofov pooblaščeni. Ali je pa vse eno, ako se grešnik spoveduje ali lelllU ali drugemu pooblaščenemu mašniku ? Od grehov, glejte, ga zamore sicer res odvezati vsak po 00 / ščeni mašnik, vendar si pa za svoje zveličanje skerbni krisUJ odbere svojega posebnega spovednika kakor okoljščine nan e j da si ga odbrati zamore. Potovanje proti nebesom je tru polno, nevarno potovanje. Da ga srečno dokončamo , p olre ^ bujemo zvestega vodnika ali voditelja. In kakor napčno najo tisti kristijani, ki so preveč zbirčni, ter skor da z noben spovednikom ne zadovoljni; ravno tako napčno ravnajo drug» ki vse preveč lahkomiselni iščejo takih spovednikov, prik te ^ bi tem lagleje sveto odvezo dobili; kajti tu veljajo be g % Jezusove: „Ako slepec slepca vodi, obadva v jamo P a ^ et uj (Mat. 15, 14.) Gosta in debela toča ni tako škodljiva ra . setvi na polju in mlademu tersju po vinogradih, kakor škod J so dušam premehki spovedniki, ki obetajo mir, kjer ni ® oznanujejo življenje, kjer ni življenja. Lažnjivi preroki ^ ki na lastnih ramah zapeljane duše nosijo v pekel, lažnjivim prerokom Bog že v stari zavezi žuga strašno % rekoč: »Gorje njim, kteri šivajo blazino pod komolce roke, in narejnjo ljudem vsake starosti podglavnice 7,a .'° V ^. duš, in kader duše mojega ljudstva vjamejo , obetajo J irn un jjo Jjenje. Za peščico ječmena in košček kruha mene skr 0 pri mojem ljudstvu, tako da morijo duše, ktere bi ne u in obetajo življenje dušam, ktere ne žive; ker lažejo 11l0 ^j )1 ,o ljudstvu, ki lažem verjame*. (Eceh. 13, 18' 19.) je tedaj, zbrati si, ako je le mogoče, pobožnega, 11,0 spovednika, ki naše dušne rane pozna, in jih hoče 10 j# zamore zceliti. Tukaj velja svetopisemska beseda : * -0 osamelemu ; kajti če pade, nima ga, da bi ga vzdignilL .^o 4, 10.) In sveti Frančišek Salezijan pravi : »Ako r ^ v[}e g 0 voljo imaš hoditi po potu pobožnosti, izvoli si P r '^ a v 0 ' moža, kteri te bo vladal in vodil*. Takega duhovni 863 — ditelja si izvoli, in kader si si ga izvolil, pridno ga vbogaj. Kader se je mladi Tobija po volji očetovi odpravil v Ragse, rekel je očetu, da mu je pot v Rages neznana. Oče pa reče svojemu sinu, mlademu Tobiju, naj si poišče tovarša, kteri bi ga spremljal na polu. To, kar je stari Tobija svetoval mla¬ demu sinu, svetovati je tudi vsakemu kristijanu, ki želi varno in srečno hoditi po potu proti večnemu življenju. Izbere naj si zvestega voditelja, skerbnega dušnega pastirja, ki ga bo varno vodil po potu čednosti in pobožnosti, ter mu kazal, česa se mora varovati, in kaj mora storiti, da bo srečno pri¬ romal v nebesa. Odbere naj si tedaj, da bolj določno povem, a) takega spovednika, kterega se hudobni ljudje b o j č in so ga ogibajo, dobri in bogaboječi ljudje pa radi k njemu zahajajo, se ga zvesto deržč in ga ljubijo. b) Odbere naj si takega spovednike, ki je zares pobožen, ter tudi sam živi, kakor druge uči. Tak spo¬ vednik bo gotovo prav skerbel za zveličanje duš, ktere so mu izročene; kdor pa za svojo lastno dušo prav ne skerbi, kako bo skerbel zdatno in vspešno za zveličanje drugih 1 Pobožnost je spovedniku potrebna, da si spoštovanje pri ver¬ nikih zadobi, na klero spoštovanje opert zamore tem zdatniši v njihovih sercih gnjusobo do greha obuditi, ljubezen do lepih čednost oživeti. Potrebna mu je pobožnost, da ž nje pomočjo z vsemi verniki v vseh rečeh ravna enako pravično , enako ljubeznjivo, naj si je tudi ta reven in uni bogat, eden nizkega, drugi visokega stanu , in da se ne da kakemu časnemu do¬ bičku v stran zapeljali, in da ne gleda na nič drugega, razun da bi -duše, sebi izročene, poboljšal in pripravil v nebesa. c) Odbere naj si takega spovednika , k t e r i ima potrebno učenost. Spovednik v spovednici opravlja trojno službo: službo sodniško, službo zdravniško, in službo učeniško; tedaj trojno imenitno službo ob enem, ktere bi ne mogel prav opravljati, ako bi pogrešal potrebne učenosti. 864 - d) Odbere naj si takega spovednika , ki ima p o 1 6 $ učenosti tudi potrebno modrost, da ve z gre 3 ' nikom mehko ravnati, kader je mehkega ravnanja treba ; ve ga tudi ojstrejši prijeti, kedar je ojstrejše ravnanje na svoj« 10 mestu ; da ve tedaj in umeva mehkost in ojslrost prav skl®" pati, ter grešnika po posebnih okoljščinah, v klerih se znajde, voditi tako, da ga resnično spreoberne, zares poboljša. Pred vsem drugim pa je potrebno , da kristijan svoje? 3 spreobernjenja zares želi, po zveličanju duše zares hrepenh in Bog mu bo dal najti dobrega spovednika; kogar po 111 volja se spreoberniti, in komur ni mar za zveličanje duse> pri takem tudi najboljši spovednik ne ho nič opravil, *°P er njegovo voljo ga ne bo v nebesa spravil. Sveta Terezija s® je pogostoma spovedovala , pa vendar ni mogla najti spove nika , kteri bi bil prav spoznal njeni notranji ali dušni sta n j Dvajset celih let ga je zastonj iskala, dokler ga ni našla ra* svitljenega moža, kteri jo je v marsikteri reči podučil tak 3 ’ da je videla , da se je v marsikteri reči znašla še v ' lW ° ' Pa okoljščine so nanesle, da tudi k temu spovedniku ni niog zmerom k spovedi hoditi. Morala si je še večkrat svoj e e^ duhovnega vodnika z drugim zameniti, dokler ni prišla p° vodstvo moža, kteri jej je prav do dobrega v dušo pogl e Imela je namreč sveta Terezija neizrečeno tanjko vest, k' jej je njene pregreške delala vse veče, kakor pa so bih> se jih je toraj tudi spovedovala tako, kakor da bi bili ve pregrehe večnega pogubljenja vredne. Toraj so nekteri sp ^ vedniki ravnali ž njo premehko, drugi preojstro , da je c svetemu Obhajilu niso pustili hoditi; nekterim so se nenava pota, po kterih jo je Bog vodil, zdele sumljive, in so s® bali, jo spovedovali. Na zadnje vendar le dobi duhovnega nika, ki je do dobrega spregledal njen dušni slan, ter j° v m vodil po pravem potu. Njemu se je popolnoma P°^ ve 0 t bila mu v vsem pokorna, in dasiravno je tu in lam ir l| S |je, da jo Bog kliče po notranjem navdihovanju ali sem _ a ‘ vendar le nikdar ni holla nič storiti, da bi jej spovedni' nasvetoval ne bil. Sveta Terezija je pač dobro 3 P° Z - 865 koliko da je vreden dober spovednik. Koliko da je ležeče na dobrem duhovnem vodniku, in kam da človek zaide, ako ga nima , kaže nam dogodba s kraljem Joasom. Po spriče- vanju svetega pisma je tega kralja v božjem strahu izredil veliki duhoven Jojada, ter ga vodil od sedmega do štirdesetega leta njegove starosti. Ves ta čas je Joas živel sveto, živel sveto zato, ker ga je vodil bogoljubni Jojada. Sveto pismo pravi: „ln Joas je delal, kar je bilo prav pred Gospodom, vse dni, kar ga je učil Jojada, duhoven^. (IV. Kralj. 12, 2.) Po Jojadovi smerti pa je la nesrečni kralj zapustil pot Gospo¬ dovo, ter živel silno razuzdano, ker ga njegov skerbni voditelj ni več zavračeval, in si je s svojo razuzdanostjo veliko nad¬ logo na glavo nakopal in nesrečno smert. Iz tega vidimo, kako dobro da je, da človek skerbnega in modrega duhovnega vodnika ima. Iz tega se pa tudi učimo , kako skerben mora človek biti, da si najde dobrega duhovnega vodnika, modrega spovednika, in kader ga je našel, mora se popolnoma prepu¬ stiti njegovi voditvi , ter mu pokoren biti v vsaki reči. Še na smertni postelji je sveti Ludovik, Francoski kralj, opomin¬ jal svojega sina, rekoč: „Spoveduj se pogostoma in si v spo¬ vednika izvoli skušenega moža, ki prav misli, in te bo resnično zamogel učiti to, kar te popelje tvojemu cilj in koncu naproti^. In kader je sveta Terezija videla , koko ojslre pokorila da je opravljala bogoljubna Katarina Kordijanska, hotla je zoper voljo svojega spovednika opravljali enake pokorila. Kader se je v ozir tega ž njim posvetovala , prepovedal jej je spovednik kar naravnost enake pokorila ; ona pa je v skušnjavo prišla, da bi v tej reči spovednika ne vbogala. Vendar pa premaga skušnjavo, ter spovednika vboga. In glej, Bog jej je razodel in rekel: „Moja hči! ti hodiš po pravem in varnem potu. Ti gledaš sicer na pokoro , ktero qna opravlja ; jaz pa vse više obrajtam tvojo pokorščino^. 3. Da vam bo nauk od spovedi ves razložen, potrebno se mi vidi, da vam zdaj še od dolge ali od velike spovedi kaj povem. - 866 - D o I g a a I i v e 1 i k a spoved o b s t a j a v t e tn, da človek eno ali več spoved ponovi. Ako človek ponovi vse svoje spovedi začemši od otročjih let, je to dolga ali vesoljna spoved od vsega življenja ; ako pa človek ponovi le nekoliko, le nektere svojih spoved , postavim : kolikor jih je opravil v enem letu, ali od zadnjega svetega leta, ali od listih- malo, od kar je premenil svoj stan, ali od zadnje svoje dolge spovedi, je to dolga spoved od posebnega časa. Dolga spoved pa vtegne biti nekterim ljudem potrebna, nekterim koristna, nekterim škodljiva. Potrebna je dolga spoved slehernemu grešniku, če- gar poprejtie spovedi so bile neveljavne; neveljavna spoved namreč se ne da popraviti z ničemur drugim, razun s tim, da se ponovi, to je s tim, da grešnik grehe na spovedi še enkrat pove. Ponoviti pa mora toliko spoved, kolikor je bilo ne¬ veljavnih, toraj mora nazaj segati do tiste spovedi, ktera je perva bila neveljavna , in ko bi ta tudi vprav naj perva bila iz otročjih let. Med tiste, kterim je dolga spoved potrebna, šteje blaženi Bernard iz Porto Mauricijo šest verst grešnikov, ki vam jih bom zdaj naštel, da vsakdo zmed vas lahko vidi, ali mar tudi on ne spada v eno ali drugo teh verst. V pervo versto spadajo tisti grešniki, kteri so ali iz napčne sramož' ljivosti, ali iz strahu , ali iz kakega drugega enakega vzroke na spovedi zamolčavali kak greh, od kterega so ali zalerdno vedeli ali pa vsaj mislili, da je smerten greh. — V drug« versto šteje tiste grešnike, kteri svoje vesti ali clo nič ne ali jo le poverhno izprašujejo, in zavoljo tega na spovedi ne pO' vedo in ne razodevajo kake reči, ktero razodeti bi bilo p®' trebno. — V tretjo versto gredo listi, kteri spovedoval® se nimajo nobenega obžalovanja ali kesanja nad grehi, č e t e r t i versti so tisti, kterim spovedovalšim se manjK‘| terdnega sklepa, ter resnične volje poboljšati se. — V p et ' versti se znajdejo tisti, kteri se po spovedi ne ogibljejo greš#® priložnosti, ktere bi se lahko ogibali, in se nočejo posluh 1 potrebnih pripomočkov za poboljšanje. — In v šesto verst® deva tiste grešnike, kteri bi mogli kako krivično blago p® V 867 verniti, kako storjeno škodo popravljati, pa tega niso storili, dasiravno bi bili lahko storili; na dalje tiste grešnike, kteri so ali pri svojih kupčijah in tergovijah, ali pri svojem roko¬ delstvu, ali pri kaki drugi reči ljudem krivico delali in jih goljufali, in so take krivice in goljufije tudi po spovedi spet doprinašali in nadaljevali; in na zadnje tiste grešnike, kteri v sovražlvu živč , in nočejo konca narediti sovražtvu. — Greš¬ niki, spadajoči v te šeslere versfe, so beržeje ko ne se ne¬ veljavno spovedovali, in morda cIo več v odpuščenje grehov potrebnih pogoj niso doslali. Takim grešnikom je tedaj neob- hodno potrebno , da opravijo dolgp in veliko spoved , ter s tako vesoljno spovedjo popravijo svoje neveljavne spovedi. Koristna je dolga spoved večidel vsem tistim, ki dolge spovedi še nikoli niso opravljali. Ako bi tedaj kristijanu vest tudi clo nič ne očitovala v ozir tega, kakor se je spo¬ vedoval, marveč mu še clo spričevanje dajala , mu je vsemu temu vkljub vendar le svetovati, da opravi veliko ali dolgo spoved, sosebno takrat, kader se že bolj v letih znajde. Ve¬ lika ali dolga spoved mu prav lepo v dušo posveti, da vse bolj natanjčno spozna svoj dušni slon , vidi grehoto tega ali unega djanja in nehanja, ki ga je poprej le za malo reč imel, spozna vso svojo revščino in nezmožnost. Dolga spoved mu pomaga, da vse priserčniši obžaluje svoje grehe, in lem terd- nejši sklene poboljšati se, kakor pa po kaki drugi spovedi. Dolga spoved poskerhi človeku dušni pokoj in mir vesti v tem obilniši meri, in mu na varno spravi njegovo zveličanje, ter mu pomaga, da se posihmalo skerbno ogiba vsega, kar bi mu vtegnilo dušni pokoj podreti in zveličanje spodkopali. Podoben je človeku, ki je oblekel novo obleko, in se skerbno varuje, da bi je ne omadeževal ali clo raztergal. Dolga spoved mu poskerbi na zadnje tudi še srečno.smert in milostljivo sodbo. Zavoljo teh in drugih razlogov je dolga spoved prav koristna tistim kristijanom sploh, ki je še nikdar niso opravljali ; in za svoje zveličanje skerbni kristijan je gotovo ne bo odlagal, ter čakal, da bi brez nje šel iz lega sveta. — Nepotrebna pa je dolga spoved človeku , kteri jo je že kterikrat opravljal, in - 868 - sicer opravljal natanjko, kar je le mogel, in kteri nobeni 3 pametnega vzroka nima , da bi jo še enkrat ponavljal in p°" pravljal; kajti poprejnih spoved kar tje v en dan in bre ž pametnega vzroka ne smemo zametavati. Škodljiva je dolga spoved ljudem „ ki so vsi P 0 ' 111 dvomov, ali njihove poprejne spovedi kaj veljajo, ali nič ne ’ česiravno jim vest ne očituje nobene reči, zavoljo ktere bi s@ ena ali druga njihovih spoved smela zavreči. Morebiti so ze trikrat, štirikrat ali še večkrat opravljali tako spoved , p a jo spet radi opravljali, ker menijo, da po tej spovedi se D njih vest umirila in vpokojila. Taki notranji nepokoji s |j marsikterikrat skušnjave satanove, ki pobožne duše le ra nadleguje in bega s tim, da jim navdihuje, kaka pomanjkljj'® in slabo opravljene da so njihove spovedi. Takih skušnj nikoli nikar ne poslušajte 1 Ako namreč svoje grehe resnic sovražite, in ste se pri dolgi spovedi spovedovali vsega , K in kolikor vam je bilo mogoče, morate terdno zaupati v Beg ’ da vam je po svojem neskončnem usmiljenju odpustil vse va grehe, in da vam ni treba delati dolge spovedi. — Ske^J 1 __ je dolga spoved tudi takim grešnikom, kteri nimajo pravih 2 umenov ali zapopadkov od zakramenta svete pokore, ter nijo , da je vse prav in dobro opravljeno že samo s tifli» opravijo dolgo spoved. Takim rečem: Nikar ne P oza ^ kar vam je bilo že večkrat in večkrat povedano, da s s- 1 _ spovedjo, in naj si je tudi od vsega življenja storjena ,n , tabo natanjčno opravljena , ni še vse storjeno in poravn- Brez resničnega obžalovanja grehov, brez terdnega sl ^ g( j poboljšati se, brez resničnega poboljšanja tudi dolga $P° f nič ne velja, nič no pomaga, marveč še clo škoduje > ^ grešnika v nek goljufen pokoj spravlja in v nevarnost vec pogubljenja pripravlja. Za dolgo spoved tedaj ni, kdor j® ^ ves v grehih zakopan, in kteri še le misliti pričenja, da ^ spreobernil; zakaj dokler grešnik še spreobernjen ni nV rej pripraven ni, da bi poprejne spovedi popravljal. Naj/jjfo, mora popravljeno biti sedajno pregrešno življenje, potlej s® ^ kar je pri tem popravljanju življenja bilo pomanjkIjiv e » a ' - 869 jj . tedaj, ljubi kristijan! dolgo spoved takrat, kader se *n tvoj spovednik zanašati zamoreta , da bo dobro oprav¬ ljena. Dolgo spoved delati želeč se toraj naj poprej posvetuj svojim spovednikom, in kader ti on dovoli, opravljaj d °'f?0 spoved. Na vprašanje v ozir časa, kdaj naj se opravlja k r ? S a spoved, je odgovor ta: Dolgo spoved naj opravi Obh 9,1 v P e r v i c takrat, kader se pripravlja za pervo sveto najilo , da zamore s tim večo pobožnostjo in gorečnostjo Ve j Usa Kristusa pervikrat prejeli v svoje serce. Dolgo spo- res drugič opravi oni, ki ga je terdna volja, in je t r ' Cnc ! s Klenil poboljšati svoje življenje. Dolgo spoved naj t ep e .^*® kristijan opravi takrat, kader svoj stan spremeni, v J Z Sa “ ske g a sto P' v zakonski stan, ali v duhovski stan, ali t e p^- 1 . slan a *i v kak drugi stan. Dolgo spoved noj č e- sveto *i ° °P rav ‘ kristijan , kader se obhaja sveti misijon ali kaka druga nenavadna prazničnost. Dolgo spo- dosed ■ k r ‘ st ii an petič opravi takrat, kader se od svojega p od ‘ poslovanja poslovi, in se v pokoj ali na počitek PosteV' & e S 1 ® naj kristijan dolgo spoved opravi na smertni o ^ so v človeškem življenju taki posebni odstavki, Ha g nam gnada božja posebno močno na serce terka , in njegov ^ posekno k sebi kliče in vabi, in ne smemo preslišati s poved e8a S ,as a, in moramo skerbeti, da opravimo dolgo ,. * n če me zdaj še vprašujete, kako j e t r e b a o p . 3 ati dolgo spoved, da bo zalegla duši v zvelmanje, VsIrV am ’ da J e za velik0 Sp ° Ved n,Vn °-- t f tim razloč¬ kom 0 , dru ^° navadno spoved potrebnih pel reci pre _ tečen**!? krisli i an opravljajo dolgo spoved daljši - r n j : iivljenje pred življenja ali do vse 5 '“'“ e 'oni 6»*' ’ 1 ”' fj je Vilo Waj povedanega la vsako ^ ± prav no bilo V 8 P»ved; ioraj M ra dolgo , , so Mo P rOT f Nebnega nanba. Ker si P» ' 1 - 870 — ne ve, naj vam dam tukaj kratek navod, kako je treba opr® v ' Ijati dolgo spoved, da bo dobro opravljena. Naj poprej tedaj je treba kristijanu z celim sercem oberniti se k Bogu, in reS “. nično voljo imeti, da bo poboljšal svoje življenje. Misliti 31 mora : „Poboljšati se hočem , naj velja, kar hoče. Odpev®' dati se hočem satanu, svetu in svojemu hudemu nagnjenj« j 111 posihmahlo le za Boga živeti. Grehu dajem za zmerom slo v °’ in novo, keršansko življenje bom pričel“. Tako si 111 ° ( ^ misliti, kader se pripravlja za veliko spoved. In da bo t® ^ misli in želje do resnične pokore v sebi oživil in uterdov®^ so feeb treba je duhovnega branja ali premišljevanja sosebno t® resnic, ktere naše serce kaj bolj potresajo, in kakoršne postavim : Poslednje reči človekove, ter smeri, sodba, p® 15 \ nebesa; Jezusovo terpljenje; povest od zgubljenega si« a ^ življenje svetih spokornikov in spokornic i. t. d. Za tako p r ® premišljevanje naj si kristijan , da mu je le mogoče, ^ samoten kraj, tihe ure jutranje ali večerne, zakaj samot® tihota ste za premišljevanje sosebno pripravne. Po duhov premišljevanju naj kristijan na pomoč pokliče sy® Duha, da bi ga on razsvetlil s svojo gnado, ter mu dal P ^ spoznati vse storjene grehe. Zdaj naj vest izprašuje vsaj ^ pol ure, in to toliko dni, kolikor jih je po pameti potreba* . se spomni vsaj vseh velikih ali smertnih grehov. Pri ve 0 , in hudih navadah, ki so trajale morda po več let, mora mišljevati, kolikokrat je storil ta ali uni velik greh ; P ie ^ Ijevati mora, kdaj se je začela in kdaj spet nehala ta a i, =H bil huda navada; premišljevati mora, kolikokrat je storjen vsako leto, ali vsak mesec, ali vsak teden, , 3 |i dan. Tudi okoljščine, ktere ali versle greha sprem® ^ji(i greh veči ali manjši narede, mora pregledati. In P n - a o in cerkvenih zapovedih naj se ogleda tudi na čas živtj ^ kterem, in na poseben stan, v kterem se je pregreši . ^ to ah uno božjo ali cerkveno zapoved, ter naj premi S 1 se je pregrešil v deviškem, ali zakonskem, ali vidovsk® ^ in ali v otročjih, ali v mladostnih, ali v moških , prid' letih. — Pri izpraševanju vesti je vsegdar treba veh , ^ nosti in posebne natanjčnosti, da kristjanu po opravi) 6 ’ L - 871 - spovedi ne hodijo spet na misel nespovedani veliki grehi, in da mu vesti ne vznemirjajo, češ, da dolga spoved ni bila dobro opravljena, in da toraj nič ne velja. Tolikanj imenitno opra¬ vilo, kakor je dolga spoved , mora se tedaj opravljati z vso mogočo pridnostjo in skerbljivostjo. Pri vsem tem pa vendar le opominjam, da Bog od nikogar ne zahteva kaj ta¬ kega, kar bi mogoče ne bilo. Kdor bi tedaj ali iz nezadol- žene nevednosti ali pozabljivosti pri veliki spovedi kakega smertnega greha povedal ne bil, ne sme misliti, da zavoljo tega njegova spoved nič no velja, marveč naj bo potolažen, da je vsemu temu vkljub vendar le dobro opravljena njegova spoved; kar je pa zgrešil pri veliki spovedi, naj pove pri prihodnji spovedi. — Po skerbnem izpraševanju vesti, mora kri— stijan vselaj svoje grehe iz serca obžalovati in terdno skle¬ niti, da bo zares poboljšal svoje življenje. Ker se pa kesanje in terden sklep nočeta kar sama ob sebi obuditi v človeškem . sercu, mora si kristijan prizadevati, da ju obudi; kar se zgodi s pridno molitevjo, ter premišiljevanjem , s postom in drugim zatajevanjem samega sebe. Spokorno, pobožno življenje se mora že pred dolgo spovedjo pričeti. — Spovedovati se mora kristijan pri dolgi spovedi naj poprej tistih grehov , ki jih je storil po zadnji spovedi, po tem naj pove, da bi rad opravil dolgo spoved, zakaj da bi jo rad opravil, in kako se je zanjo pripravljal. In zdaj naj spovedniku popolnoma razkrije svoje serce. Naj boljše bo, naj poprej pove to , kar mu naj večo težo dela; potem pojde drugo vse lagleje. Varuje naj se Vsako hinavščine , varuje prikrivanja in zmanjševanja pa tudi Poviševanja grehov. Kar za gotovo ve, naj pove za gotovo; c esar pa prav ne ve, naj pove, da ne ve za gotovo. Ne¬ potrebnega, preobširnega dopovedovanja in nespodobnega po- Pmovanja pa naj se ogiba, kar se le more. Sosebno naj svojo ? a j hujšo strast določno na znanje da, in vzroke, iz kterih ^'ka. Na vsako spovednikovo vprašanje naj spodoben od- ^°Vor da, in nauke njegove naj verno posluša , kakor jih je ®P°korna Magdalena verno poslušala ob Jezusovih nogah. Na¬ jino pokoro naj dragovoljno prevzame in zvesto opravi, če 1 to stalo še tolikanj težko. Sosebno pa mora pred očmi 872 — imeti to, da je življenje poboljšati neobhodno potrebno. Brez resnične volje , življenje poboljšali in ne več Boga žaliti mu bo velika spoved ravno tako malo pomagala, kakor kaka druga navadna spoved ; neveljavna bi bila, in namesto gnade bi mu prinesla prekletstvo. Kdor pa dolgo spoved opravljajo terdno, resnično voljo ima, življenje poboljšati, bo s spovednikovo po¬ močjo gotovo tudi vse drugo prav opravil, in velik dobiček imel iz dolge spovedi. 4. Njega dni je živel plemenitaž, ki ni bil posebno po¬ božen in bogaboječ. Milost božja pa ga obsenči, da gre sam v se, ter se v samoto stisne , duhovne vaje napravi, da bi natanjko izprašal svojo vest in dobro opravil dolgo spoved’ Kader je bilo vse to srečno izveršeno , zalivala mu je nedo¬ povedljiva sladkost dušo, in kolikorkrat koli se je v poznejšem času spomnil le svoje dolge spovedi, veselo solze so mu za¬ livale oči. Minulo je po tem še mnogo let, dokler se m vlegel na smertno postelj. In na smertni postelji očitno za¬ gotovijo vsem pričujočim, ter pravi: „Gotovo bi se bil pogubil na vse vekomaj, in peklenski plamen bi mi bil v del, če bi ne bil poslušal notranjega nagibovanja, ter opravil dolge spo¬ vedi, vidi se mi, kakor da mi je ta spoved pismo za nebeška kraljestvo, zastava za večno zveličanje*. To reče , in lolaz 1 na to žalovalšo ženo in jokajoče otroke z mirnim in veseli 1 " obličjem, ter jih opominja, naj se varujejo greha, in naj Bog" zvesto služijo. Kako četert ure pred smertjo poprosi, da mu na glas bero dobre sklepe, ki jih je pri dolgi spovedi delal in si zapisal. Pri slehernem zmed njih mu obličje vesela zažari, kajti vest mu je spričevanje dajala, da jih je zvesta spolnoval. Umeri je, tako so zaupali vsi pričujoči, srečne smerti. Vidiš, ljubi kristijan! kako sladek sad obrodi dolg" spoved njemu, ki jo prav opravi, in zvesto spolnuje dobre sklepe, ki jih je delal pri dolgi spovedi. Amen. - 873 - LXVI. keršanski nauk. Komu je sveta odveza dali? —komu pride r- ža ti? - komu .odreči? - Od z a d o s t e n j a a 1 i n a 1 o ž e n e pokore: v čem obstoji? — po č e- u s e naklada? — kako se mora opravljati? m aeti ^ ^' ^ ve re ^ mora vsa l ie g a kristijana naj bolj sker— ‘ v g n a d i božji živeti, in za svoje grehe og 6 m svetu zadostovati. — Grehov se znebi, in lj> a | ( j Cu j 0 e ) gnado božjo spet nazaj dobi, ako se., kakor ste —i—ri„; om keršanskem nauk »osvečujoč) gnado božjo spet• "f/ucršonskem nauku, mašmku, dišali v zadnjem in predzadnje g re hov ponizn , Ožjemu namestniku, spove vse' bvitoserčnp, razločno. Komu pa smejo spovedniki dati sv e to **’•»•? Ne po svoji volji, ampak po kersansk, P«™ J0 apovednik. Liii nameslnik, v Jezusovem . ajo e! Z ° ' Ne po svoji volji, ampak po itersauan. j,.- iv elo božji namestnik, v Jezusovem imenu soditi, ter ki im;j° (in | /0 datile tistemu, ki svoje grehe' resnično obžaluje, 111 ' i P1 . | {;i že znamnja resničnega po- L .- ”:~~ e 3 ler kaže *natnai a r č eS ” g^o krivo ima duha pravo pokore, . vse gavedo , . ne _ boljsanja. Ako bi bil pravičen slra hoval se da sodbo svojih namestnikov bi oj 5 ^ spoved" 1 '' ’ 'pah" teki, „ j, veegovedoc, “ ojs [ r o [ki.se 1„ spokornika, .k, spovej; V w - odveza«, uči sveti Cipnjan? J gre gniku, C . ^viteng 1 ^’ grehov deležnega stori,) m oko „ ( ni pohotni C . „ a šlin. “»') Sodobna je Uriva f^tdt«, bi jo bišniiv podpiše, gospod P 1 ' a. \v. pogl. - 874 — 3. Komu morajo spovednik odvezo p r !' d e r ž a t i ? Odveza se mora prideržati grešnikom, od kl erl se prav ne ve , ali jih je resnična volja ali ne, poboljšal' & in delati pravo pokoro ; — tudi takim , ki so svojih greD<^ že večkrat spovedali se, sveto odvezo prejeli, pa se n e P° boljšali; — na dalje tudi, kader se vidi., da grešnik le P 1 ' siljen k spovedi pride, ne pa iz pravega namena ; — e,,a t tudi, ako grešnik v resnicah svete vere in v ozir dolžn svojega stanu ni zadosti podučen, in je ves neveden, ne S se mu sveta odveza dati, dokler ne dopolni svojih dolžnost* Kaj je storiti grešniku, kteremuse Z sve ta derži sveta odveza? — Grešnik, kteremu se odveza priderži, mora naložene dobre dela zvesto opravU — se hudih priložnost varovati, se pregrešnemu nagnj 6 terdo vstavljati; —o tistem času, o klerem mu je bilo na čeno, zopet k spovedi iti, in, ako je mogoče, k ravno tis spovedniku, kteri so mu prideržali sveto odvezo. Ni d0 . j v grešnem stanu spreminjati si spovednike. Grešnik, ^ spovednice, pri kteri svete odveze ni prejel, hitro k drug' in drugega spovednika za sveto odvezo ogoljufa , le Si)I a sebe ogoljufa. „Jezus bo sodbo svojega namestnika ove e ako on nevredno odveže 44 , veli sveti Ciprijan. . • o «-•' 4. Komu se mora sveta odveza odreci Terdovratnim grešnikom, ki nočejo grešnih priložnost stiti, — tujega blaga nazaj ne dati, sovražnikom ne odp ^. g dokler se ne spremenijo in duha pokore na znanje n e Sveta odveza se jim odreče zato, da bi se zdramili J* ^ _ nega spanja, in svoje serce odperli milosti božji, nikar r’^ bi obupali in pogubljeni bili. Kristus veli: „Povem ako se ne spokorite, bote vsi poginili 44 . (Luk. 13» voljni so tisti Kristijani, ki se hudujejo nad spovednikom^. ge jim ne dajo svete odveze. Sveti Pavel je Korinčanu , ^ je v sorodništvu pregrešil, sveto odvezo odrekel; ^ ei0 od' se je sodbi voljno vdal, in po ojstri pokori še s Zw0 l vezo prejel. (I. Kor. 5.) Kakih enajst sto let se j® v kato JI \ - 875 cerkvi svela odveza dajala le po opravljeni pokori; sedajne dni pa mislijo slabi krislijani, da je vsaka spoved dobra za¬ dosti za sveto odvezo. In vendar po nevredni odvezi spo¬ vednik grešnika na lastnih ramah nese v pogubljenje. 5. Kako je čakati spovednikove odveze? — Zvesto poslušaj nauke, ki ti jih spoved¬ nik dajo. Dajo ti namreč kar prijate! dobre svete, kar zdravnik za dušno zdravje potrebnega zdravila, kar sodnik zaslužene pokorila. Nauki pri spovedi so najpo- trebniši nauki, dajo se namreč vsakemu posebej po njegovih potrebah. — Odgovarjaj resnično na vsako vprašanje tako, kakor pred Bogom za resnično spoznaš to ali uno reč. Spovednik poprašujejo po okoljščinah grehov, da tvoj notranji stan prav spoznajo in pregrehi do korenine pridejo. N kar tedaj, da bi ti skušnjava jezik zavezala, in bi kaj potrebnega ne povedal, marveč povej vse prav odkrito— serčno; le oseb, s kterimi si grešil, po imenu nikoli ne imenuj. 6. Kako so mora s p r e j e ju a t i naložena pokora? — a) Sprejmi dragovoljno in s pobožnim sercem pokoro, ki ti jo spovednik naložijo. Braniti se posla zavoljo ljudi , kaj bi rekli, ali pa se izgovarjati, da bi bilo preveč, ni in nc more biti prav. Naša pokora nikdar prevelika ni, če nam je le mogoče, in kdor se zavoljo ljudi sramuje dobro delati, ko ga ni bilo sram pred Bogom grešiti, odveze vreden ni. b) Ako čutiš, da nisi v stanu, pokore do¬ polniti, prosi, noj ti preložijo ali spremenijo, postavim : post v molitev, milošnjo v kako drugo dobro delo. c) Ako ne zaslopiš, kar ti naložijo, po¬ prosi, naj ti še enkrat povedd; kor pa prevzameš, dolžen si zvesto spolnovati. 55 * — 876 — 7. Kaj je storiti, kedar spovednik sveto odvezo dajo? — a) Ko molijo pervo molitev, naj se Bog spokornika us¬ mili, ter mu grehe odpusti, in ga pripelje v večno življenje, in po tem še drugo molitev, noj mu odvezo in odpuščenje vseh grehov dodeli, obudi se še enkrat pravo serčno kesanje nad grehi. b) Kader ga spovednik odvežejo v imenu presvete Tro¬ jice, in prekrižajo, naj se spokornik globoko poniža, in naj prosi, da bi odveza bila polerjena tudi v nebesih. c) Kader spovednik opravljajo četerto molitev, naj bi zasluženje terpljenja Kristusovega, Marije in vseh svetnikov služilo njemu v odpuščenje grehov, v pomnoženje gnade božje in v plačilo večnega življenja , mora Boga prositi pomoči, da bo storil vse, kar je v odpuščenje grehov in v zadobljenje gnade božje potrebnega , prositi pomoči, da se bo posihmalo greha skerbno varovati zamogel. Si vse to lepo dopolnil, podaj se potolažen po času na svoj kraj, da opravljaš naloženo pokoro ali V. Zadostenje. Peta reč k zakramentu svete pokore potrebna namreč je zado¬ stenje ali naložena pokora, da se zvesto opravi po zgledu zgubljenega sina, ki je bil pripravljen, dela poslednjega hlapca opravljati, da bi mu le oče odpustil, in ga zopet k sebi vzel. Zadostenje ali zadostovanje so tedaj tiste spokorne dela, ki jih spovednik spo- vedencu naloži, da jih za pokoro opr a vij — Grešnik si mora pa poleg pokoril , ki mu jih spovednik naklada, pokorila nakladati tudi sam, ter obilnis« moliti, se dragovoljno postiti, duhovne in telesne dela usmi¬ ljenja pridno opravljati; da, ves čas življenja naj skerbno - 877 - opravlja take spokorne dela, deloma zato, ker je obilno grešil in spokorne dela, ktere mu mašnik naklada, ne zadostujejo, da bi se ž njimi zbrisale vse časne kazni z grehi zaslužene; deloma pa tudi zato, da si z obilnimi pokorili nabira tudi obilno zasluženja za nebesa, in si s tim tem bolj na varno spravi svoje zveličanje. Opravljanje tacih dragovoljnih pokoril spada med zadostovanje v širejem pomenu, kterega zadostovanja vam tu¬ kaj obširneje razlagal ne bom , kakor tudi ne zadostovanje s pokorili, ki jih Bog sam grešniku naklada, da bi mu za grehe zadostoval, in donašal vreden sad resnične po¬ kore. Tudi take pokorila mora grešnik dragovoljno prevzeti, da se ž njimi pokori za svoje grehe in zadostuje božji pra¬ vici. Sveti Tridentinski zbor (Sess. 14.) pravi: „Milost božja je tako velika, da mu , ne le kar si grešnik težkega naloži, ampak tudi časne nadloge služijo v pokorjenje a . Da vam pa od zadostovanja v ožem ali lesnejem pomenu, ter od pokore , ki jo spovednik naklada spovedencu, dam po¬ trebni nauk, moram vam pervič povedati, zakaj nam spo¬ vednik pokoro naklada; drugič, kaj nas nagiba in spodbada, da opravljamo pokoro od spo¬ vednika naloženo; tretjič, kako moramo pokoro oprav¬ ljati, da jo bomo prav opravili. 8. Zakaj spovednik naklada pokoro? Spovednik nam pokoro naklada iz dvojnega namena : a) pervič zato, da s takimi pokorili odslužimo in poplačamo časne kazni z grehi zaslužene; b) in drugič zato , da po takih p o k o r i 1 i h svoje živ¬ ljenje poboljšamo, ter se hudemu nagnjenju lem krep¬ kejše vstavljamo, hudo poželenje te.m zdatniši pokorimo, grehe sami nad seboj strahujemo, in se jih posihmalo skerbno va¬ rujemo. a) Ako vredno prejemamo zakrament svete pokore, bodo nam odpuščeni naši grehi in nam bodo zbrisane večne kazni, ki bi jih morali v peklu terpeti; časne kazni pa , ki jih z 878 - grehi zaslužimo, in ki bi jih morali terpeti ali na tem ali P® na unem svetu v vicah, nam večidel še ostanejo. Krivoverd sicer temu nauku ugovarjajo, ter terdijo, da z grehi vred bod° odpuščene tudi vse kazni, večne in časne; sveto pismo P 9 nasproti nam kaže v mnogih zgledih, da je Bog ljudem grešni dolg sicer odpustil, pa časne kazni jim ni odpustil, marveč so jo morali preterpeti. Našim pervim staršem je Bog zavoljo njihovega resničnega kesanja greh in večno kazen sicer od¬ pustil ; časno kazen pa sta morala vendar le terpeti. Izgnan® sta bila iz veselega raja, morala sta s trudom in težavo zem' ljo obdelavati in mnogo drugih težav preterpeti, in na zadnjo umreti. Izraelcem je Bog na Mozesovo prošnjo odpustil nj K hovo veliko pregreho; v obljubljeno deželo pa jim ni dal dospeti; v puščavi so morali pomreti. Rekel je Gospod Mojzesu: »Odpustim po tvoji besedi . . . Vendar pa vSI možje ; ... ki so me skušali že desetkrat (to je : prav v _' likokrat), in niso pokorni mojemu glasu, ne bodo vidili zenalj 6 ’ ki sem jo s prisego obljubil njih očetom; tudi nobeden zm 0 . njih, ki so me zaničevali, je ne bo videl ... V tej p l] š c9 bodo ležale vaše mertve trupla*. (IV. Moz. 14, 20. 22. 29.) — Mozesu je Bog odpustil greh, s klerim se je bil p Bogu zadolžil takrat, kader je v dvomih bil, ali bo le vode skala, na ktero s palico udariti je Bog zapovedal; vendar ga je Bog kaznoval s tim, da Mozes ni smel iti v obljublja deželo. (IV. Moz. 20, 12.) - Skesanemu kralju Davida prerok Natan v božjem imenu napovedal, da mu je nj e e velik greh odpuščen; kazen pa za greh mu je ostala. Nl^ . sin je umeri. Rekel mu je namreč prerok: »Gospod 1 tvoj greh odvzel, ne boš umeri! Vendar pa , ker si 9 j dal priložnost sovražnikom Gospodovim k preklinjevanju, ^ umerje sin , ki ti je bil rojen*. (II. Kralj. 12, 13.. . "L** Ako je tedaj Bog že v stari zavezi z časnimi kazni® 1 ^jj da bova! ljudi večidel tudi še potem tn • i.-, - greh in grešno zadolženje • kdo hi’ k< V™, J ® b ' ™ enako ravna tudi še v novi zavez v u Verjet ’’ iki VAVs-as triSsJ — 879 — časne kazni še \preterpeti tisti, kteri so v aakramentu svete pokore že prejeli odpuščenje grehov in večnih kazen, 3® od nekdaj verovala in učila sveta cerkev. Da bi jim tedaj priložnost dala, te časne kazni odslužiti, je grešnikom, bi so grešivši zapravili kerstno gnado, nakladala naj ojslrejse po o- rila - In sveti Tridentinski cerkveni zbor pove tudi razlog ali uzroke, zavoljo kterih Bog časne kazni v zakramentu sve- kersla sicer odpušča, v zakramentu svete po ore pa veci de' ne odpušča, ter pravi: „Viditi je, da bistvo božje pravice Za bteva, da Bog drugači v svojo milost sprejema tiste, Rter 80 pred svetim kerslom nevedoma grešili, in spet drugaci i sle ? ki so enkrat iz sužnosti pregrehe in iz sužnosli sa an0 ^® ze rešeni i n s svetim Duhom že obdarovani bili, pa se niso a li) vedoma oskruniti tempelj božji in žaliti svetega u a. Tudi 8 e spodobi za božje usmiljenje, da se nam (v zakramentu ® vele pokore) grebi ne odpuščajo kar brez vsega zadostovanja, er bi (brez tega zadostovanja) na grehe manj poraj a i, in Sl °r da sovražni in uporni zoper svetega Duha o aru pri oz riosti spet hujše padli in si jezo (božjo) množili za an mas eeVanja«. V teh besedah tedaj nahajamo dva razloga, zakaj a B °g v zakramentu svetega kersta časne kazni o P® s ° ’ ^ramentu svete pokore pa večidel ne odpušča. Pervi vzrob Je ta > da so grehi po svetem kerstu storjeni v ®o' ™ ei ® 0 ” P re d svetim kerstom storjenih; pervi namreč so bolj iz hudobij strjeni, drugi bolj iz slabosti; in v sploh je drug. padec vece ^ vreden kakor pervi padec. Božji pravic. 1 « tedaj prav nnerno da nam pri svetem kerstu odpusti ves g' č enem ’ v zakramentu svete pokore pa nam nekobko S' h ? Zen P r *deržuje. Drugi vzrok pa je ta : Ak® b. nam le r .^ za k ,a tnentu svete pokore vselej odpustil vse c / . ° bi s ® ugodilo, da bi na greh posebno ne porajtali, n fenju malU Spet doprinašali. Po tem takem je božjemuusm>l- J e nju prav —■ _i—»mmin svete pokore gren . - v Po tem mseui ^"^ore gr eb ...uaiu spet doprinašali. i „„Uramentu svete v . vge iju prav primerno, da nam v < ^ pa ne 0 dpus i ^ gre b večno kazen sicer odpusti, s poznanja ^ 1 da v časne kazni, da pripelje nas s ' - n da obvaruje n ‘ ’ neizrečeno hudo kaznivredno zio, grek nazaj ne pademo. L 880 - Za te časne kazni tedaj, ktere nam večidel še ostanej 0 po tem, ko so nam grehi bili odpuščeni in večne kazni zbri' sane, moramo božji pravici zadostovati, ali, da vara ® drugo besedo povem, moramo spokorne dela opravlja' 1. Protestantje tajijo tudi to, ter pravijo: „Mi ne moremo Bogu nob e ' nega zadostenja dati; saj je pa to tudi prav nepotrebno, ker je Je* 83 Kristus za nas zadostoval^. Na to jim hodi odgovor: Mi sicer res ] * lastne moči ne moremo Bogu nobenega zadostovanja dajati, kaj' 1 vse spokorne dela, ki jih opravljamo, so same ob sebi le malo vre " ne, in še teh brez gnade božje Bogu dopadljivo opravljati ne w°' remo. Toda naše spokorne dela, uči določno sveti TridentinS cerkveni zbor, zadobiva od Jezusovega neskončnega zados' 0 ' vanja po enakem potu svojo vrednost, kakor dobivajo naše pobožne vaje in vse naše dobre dela svoje zasluženje svojo vrednost od neskončnega zasluženja Kristusovega. T e ^ ditev krivovernih Protestantov, da časnih z grehom zaslužen kazen ne moremo odslužiti z nobenim zadostovonjem, je ' e napačna terditev ; kajti resnica je na naši strani, da namreč * 8 moremo zadostovati za te časne kazni, ker naše spok° dela svojo vrednost in svojo zadostilno moč zajemajo vi dostovanja Kristusovega. Napačna pa je tudi druga terni ’ da je namreč naše zadostenje po vsem nepotrebno. ker^ Kristus za nas zadostoval. Res je Jezus Kristus za naše S T ' zadostoval z neskončno obilnostjo; toda to njegovo zados vanje nam pomaga le takrat, kader se ga vdeležujemo s sp kornimi deli. Tega nas Zveličar sam uči z določno bes® ter pravi: „Ako se ne spokorite, bote vsi pogini t • 13, 4.J Ako bi vsi poginili, ter zaverženi bili in P 0 ^ . J jel če bi pokore ne delali, to je: za svoje grehe spokorni ne opravljali, se iz tega vidi, da zamoremo zadostovanja ^ stusovega deležni postati le s tim. da doprnašamo spokorne 0 Po tem takem nikakor ni nepotrebno, da tudi mi zadostuj . za svoje grehe, ker je že Kristus zanje zadostoval; 01 ^ i spokorne dela opravljati, da se zadostovanja Kristusov njimi vdeležujemo in Boga tako rekoč odškodujemo f0f grehe. In glejte ! ravno zalo nam spovednik naklada V° ^ da ž njo zbrisujemo časne kazni, ktero nam večidel se - 881 nejo po tem, ko smo s sveto odvezo zadobili odpuščenje grehov in odpuščenje večnih kazen , in ktere časne kazni zbrisovati moremo in moramo ravno s tim, da doprinašamo spokorne dela, b) Drugi razlog, zavoljo kterega nam spovednik pokoro naklada , je p o b o 1 j š a n j e življenja. Na¬ ložena pokora je nekakova kazen , in kar kazen jo pomoček za poboljšanje, kajti kazen od hudega odvračajo. In ker je naložena pokora kazen, je naši poželjivi natorj zoperna, in moramo si kolikor toliko silo delati, da jo prav opravimo. Ravno to pa je prav vspešno za poboljšanje živ¬ ljenja ; kajti kolikor bolj zatiramo svojo poželjivost, toliko bolj oslobodimo svojega duha , in toliko lagleje tedaj tudi prema¬ gujemo mnogotere skušnjave in se obvarujemo greha. Metno tega obstoji vsa pokora, ki nam jo spovednik naklada, v po¬ božnih vajah in dobrih delih, ki niso nič manj močni pomočki za poboljšanje; kajti koliko več dobrega storimo, toliko bolj i hudo nagnjenje v nas slabi, in toliko bolj raste in se uterduje v našem serci keršanskp gorečnost in ljubezen do Boga , in toliko bolj obvarovani smo tedaj tudi pred tem, da se ne po- vernemo v greh. Pokorila, ki nam jih spovednik naklada, obstojijo v trojnih znanih dobrih delih , bi so : molitev, post, miložnja. Kdo bi tega ne spoznal, da v vseh teh trojnih dobrih delih imamo prav močne pomočke za poboljšanje! Po pravici tedaj sveti Tridentinski cerkveni zbor terdi od naloženih po¬ koril ali zadostovalnih kazen , da spokornika prav močno od greha odvračujejo, ga tako rekoč kakor na vajeti in v berzdah imajo, in ga za prihodnost delajo bolj previdnega in čuječega ali paznega. Te bazni, nadaljuje sveti cerkveni zbor, ozdrav¬ ljajo tudi ostanke grehov , in z nasprotnimi pobožnimi vajami zatirajo grešne nagnjenja, ktere so rasfle (v človeku) zavoljo hudobnega življenja". (Sess. 14. cap. 8.) Da bi se resnično poboljšanje doseglo tem gotovejše, spovednik pokoro nalagajoč ozira se na lastnijo storjenih gre¬ hov , in tudi [na lastnijo in na okoljščine spokornikove, ter — 882 - slehernemu odmerja tako pokoro, kakoršno ima za naj priprav nišo, da bi ga ovarovala, da vnovič ne pade in se povern e v greh- Nečistniku in požrešnežu naklada post, lakomniku ' n krivičniku iniložnjo i. t. d. Ako se naložena pokora zvesl 0 opravlja , gotovo bo dosegla svoj namen : Spokornik se 8 obvaroval padca in povernitve v greh, in njegovo pobo1jšaOJ e bo resnično in stanovitno. Ta le, ljubi kristijani! je dvojni vzrok , zavoljo kteregu spovednik spovedencu naklada pokoro. Naklada mu jo, da njo odsluži časne kazni z grehi zaslužene; naklada mu jo? ž nje pomočjo spokornik poboljša svoje življenje. d 8 9. Ktera reč pa nas nagiba in uganja* zvesto opravljamo pokoro od spovedni naloženo? Da zvesto opravljamo pokoro od spovednika naložen^’ nas naganja a) pokorščina, ki smo jo spovedniku do i> j b) spopolnenje spovedi, s kterim spopolnenje® ^ svojo spoved v varnost spravljamo; c) velika k o r i j ki jo iz zvestega obverševanja pokore zajemamo ; in d) /> S spokornikov iz pervih časov svete cerkve. aj Da pokoro od spovednika naloženo zvesto opravlja® nas pervic naganja pokorščina, k 1 e 1 u y nQl jj spovedniku dolžni. — Kristus je svojim ap°st e J ^ in njihovim naslednikom dal oblast ne le razvezovati, 8 ^ tudi zavezovati. Spovedniki imajo po tem takem tudi o ^ grešnikom, če ravno bi jih odvezali od njihovih g re ^ )V ^.j a ju kladati posebne dolžnosti, posebne opravila, ter P 0 * 101 ^^ spokorne dela. In ker nam Bog v zakramentu svete P naših grehov noče odpuščati kar brez vsega zadostovanj 8 * nam jih je odpustil v zakramentu svetega kersta, amp ^ 0 ' hteva, da časne kazni plačujemo s pokornimi deli; ,m vedniki ne le oblast, temveč tudi dolžnost, spokornikom pokoro, kakor to tudi res kar naravnost spovednikom 1 - 883 - sveti Tridentinski cerkveni zbor. Ako imajo pa spovedniki oblast in še clo dolžnost, spokornikom nakladati pokoro, iz loga se že samo ob sebi razvidi, da so tudi spokorniki zave¬ sam' in dolžni, pokoro sprejemati. Spovednik, kteri bi te svoje dolžnosti ne hotel spolnovati, kar naravnost bi se pregrešil zoper pokorščino, ki jo je spovedniku dolžen. b) Da pokoro od spovednika naloženo zvesto opravljamo, naganja nas tudi še la posebna okoljščina, da ž njo, s po¬ koro namreč, spopolnujemo in v varnost d e v a m o svojo spoved. — Ako bi kdo naložene po¬ kore ne opravljal, njegova spoved bi bila ali neveljavna, ali vsaj nepopolna. Neveljavna bi bila , ako bi že poprej, prejden prejme sveto odvezo, ali med tem, ko prejme sveto odvezo, volje ne imel, da bi opravil naloženo pokoro. Ne¬ veljavna bi bila spoved zato, ker je volja, zadostovanje oprav¬ ljati, neobhodno potreben del k zakramentu svete pokore spa¬ dajoč, in ker Bog noče grehov odpustiti nikomur, komur le v °U e manjka. Ako bi pa kdo poprej, prejden prejme sveto °dvezo, imel resnično voljo, da bo opravil naloženo pokoro, P° tem pa bi jo vendar le v nemar spustil, ter ali popolnoma j^tiemarii ali jo pa le samo deloma opravil, njegova spoved ^ bila nepopolnoma, in storil bi s tim greh , kteri bi 0| ' po okoljščinah ali smerten ali odpustljiv greh. Smerten ? re h bi storil, ako bi vedoma opustil znaten del pokore ali 6 clo vso pokoro, ktera mu je bila naložena za njegove j^ertne grehe. Ako bi pa opustil en del pokore ali vso po- op o, ki jo je prejel za svoje odpustljive grehe, in bi se to iščenje godilo iz lenobe, odpustljiv greh bi to bil. Ako p te za male grehe naložene pokore ne opravil ali zavoljo (j p Ijivosti ali zavoljo kakega drugega nepremagljivega za- z ka, ne bilo bi mu v greh prišteto to opuščenje. s Po tec * a j na varn0 dene svojo spoved , ter poskerbi, da e d ne bo niti neveljavna, niti nepopolna, potrebno je, s P°kornik opravi naloženo pokoro. bi 884 — c) Da pokoro od spovednika naloženo zvesto opravlj flV ' ljamo, zahteva tudi naša lastnavelika k o r i s 1 ktero nam donaša zvesto opravljanje na žene pokore. Pokora od spovednika naložena je bist v611 del zakramenta svete pokore , in kar bistven del zakram ima tudi zakramentalno moč, in razodeva to svojo in svoj vspeh ravno tako gotovo, kakor gotovo svojo nioc enta m o® in od- svoj vspeh razodeva mašnikova odveza. Kakor gotovo mašnikova odveza, kader jo prav pripravljeni prejmemo, pusti naše grehe in večno kazni; ravno tako nam odp 11 ^ 1 . pokora od mašnika naložena časne kazni, odpušča ali vse pa le en del časnih kazen. Vse druga je s spokornimi ’ ki si jih sami nakladamo. Te spokorne dela so sicer do in zveličavne , toda take zdalne in vspešne vendar le n! ^’ kakor spokorne dela, ktere mašnik naklada ; niso zato ne, svoje moči ne dobivajo iz svetega zakramenta. In P° ^ takem se vtegne prigoditi, da si z majhno od mašnika n ^ ženo pokoro zbrišemo vse več časnih kazen, kakor pa 1 obilnišo pokoro, ki si jo sami nakladamo. In ker to ve je to res prav pripravno, naj nas nagiba, da zvesto opre mo pokoro od mašnika naloženo. d) Da pokoro od spovednika naloženo zvesto opravlja 11 ! f nas nagiba tudi še zgled spokornikov pervih časov keršanstva. — Sveta cerkev . fl pervih časih silno ojstro pokoro nakladala, in vendai ^ tedajni spokorniki zvesto opravljali in z veliko gorecn^^ Tedajne dni so tisti, ki so se bili zadolžili z velikimi o j„ po tem pa so se želeli spet z Bogom spraviti, po navadi meno sredo sprejemali med spokornike. Pokoro pa s °, delati na štirih stopnjah ali štirih postajah. Po dve nn več tet on on nnknrili nn nervi otnninii med J ® 0 po več let so se pokorili na pervi stopinji, med č i m i, to je : med tistimi, ki so morali med službo ^ pred cerkvenimi vrati stali v rasovnik oblečeni in s P e P e r »otreseni, in on vernike v cerkev »redeče znvolio da potresen., m so vernike v cerkev gredoče zavoljo — - hujšanja odpusčenja prosili in se jim v priprošnjo pripor«^ 0 te stopnje so prišli „ a drugo stopnjo, na Iz 885 - S1 u š a j o č i h. Dovoljeno jim je bilo zdaj v cerkev stopiti, pa so niso smeli višeje pomakniti, temveč so morali le v preddvori ostati za katekumeni, ter tistimi, ki so se pripravljali za sveti kerst; in kader se je maša za vernike pričela, mo¬ rali so spet iz cerkve stopiti. Za to stopnjo je bila stopnja Klečečih. Njim je bilo sicer dovoljeno v sredo cerkve hoditi, pa so jo morali pri darovanju spet zapustiti. Na četerti stopnji se je znašla versta Stoječih, ter listih, ki so med vso službo božjo sicer v cerkvi stali, toda odločeni od drugih vernikov, in jim ni bilo dovoljeno k darovanju hoditi in k svetemu Obhajilu. Spokorniki, dokler so se na teh čveterih stopnjah znašli, morali so spokorno obleko nositi, nositi ne le kader so v cerkev hodili, ampak tudi doma in pri svojih vsak¬ danjih opravilih, morali so masikterikrat bosi hodili in gologlavi, glavo s pepelom potrošeno. Niso smeli veselega gostovanja naravnati, niso smeli niti vina piti, niti mesa jesti, niti ženiti se ali možiti; in so morali svoj čas dostati v molitvi, v postih, v ponočnem čuvanju in v drugih spokornih vajah. Ta ostra pokora, kteri se je moral podvreči vsak velik grešnik brez N razločka na njegov slan ali na njegovo dostojanstvo ali ve¬ ljavo, je marsikterikrat trajala po tri leta. po pet, sedem, deset, petnajst, dvajset let, in marsikterikrat cIo ves čas življenja do smerti. Kdor se je, postavim , pregrešil s kakim naglavnim grehom , moral se je pokorili do sedem let. Kdor je svojim staršem kako krivico naredil, delal je tri leta pokoro. Kdor je po krivem prisegel, moral se je štirdeset dni postiti ob vodi in ob kruhu , in potem celih sedem let delati ojstro pokoro, vse naslednje življenje pa podvreči se nekoliko laglejemu po- korjenju. Še cio lake grehe, ki niso bili tako veliki, je te- dajna cerkev pokorila z ojslrim pokorjenjem. Kdor se je, na primero, v cerkvi med službo božjo razgovarjal, moral je deset dni pokoro delati ob vodi in suhem' kruhu. Kdor bi bil kako nedeljo ali praznik opravljal hlapčevske dela, moral se je tri dni; in kdor bi bil postno zapoved prelomil, moral se je dvajset dni ob vodi in kruhu postiti. Ženska, ktera si je lepo- tičila obličje, bila je pokorjena s triletnim pokorjenjem. Tako ojstro pokoro je sveta cerkev grešnikom nakladala nekdajne - 886 — dni; clo majhni, jiepomenljivi pomotleji so bili takrat ojs tr ^ pokori podverženi, kakor dandanes največe pregrehe in k u bije. Ako to pridno premišljujemo , gotovo nas bo tako P r mišljevanje prav zdatno nagibalo, da dragovoljno in ® ve ^ r opravljamo pokoro, ki se nam naklada, in ki je dandanes brez vse primere lagleja, kakor je bila njega dni. Hflj * In oj s koliko gorečnostjo so pokoro delali njega Zmed mnogih drugih poslušajte le eden zgled : Poncij ^ ■ censki je živel v dvanajstem stoletju silno hudobno, ter &°r našal grozovite hudobije. Na zadnje se spametova , ter » sam v sebe, in začne premišljevati svoj grešni, usHinj e *L vredni stan, nesrečno sinert, ki ga bo zadela, strašno so . ki ga čaka. To ga pretrese tako močno, da sklene v ojstro pokoro. Cvetno nedeljo, kader je bilo vse ijudst ' cerkvi zbrano s škofom in duhovščino vred, se Poncij P r j^ skoz množico vernikov v prerevni obleki, bos, in verV vratu kakor smerti zapadel hudodelnik, pade pred ško ■ kolena, mu poda popir, na kterega so bili napisani vsi nj grebi, in prosi, da bi se brali pred vso zbrano množico* ^ 1(0 o—7 i 7 > 4 , t ge se zgodi, in med tem, da se njegovi grehi očitno bero- neprenehoma s šibami pretepati proseč, da bi ga tepli huj« morejo. In vroče solze mu po licah teko in kapajo na ^ in na ves glas kliče, da je res kriv vseh teh grehov? y 5 j ( se brali s papirja; in Boga in ljudi prosi odpuščenja* j, ki so to vidili in slišali, so se razjokali nad skesanioo^^gi, nikom. Drugi dan po tem , ko je popravil, kolikor ^ storjene krivice, je ostalo premoženje razdelil med ub ^ odpovedal svetu , in šel v ojstro pokoro , ki jo je ^ e svoj živi dan, dokler ni v božjem strahu šel iz te £ pO' Vidite, tako ojstro so se njega dni pokorili spokornik*? ^ ^ korili ne le z ojstro, ampak tudi dolgotrajno pokoro. & ^ ki se nam sedajne dni naklada le majhna pokoro, pokore ne holli zvesto in natanjčno opravljati! Preimenitne razlogo nas tedaj nagibajo, da zvesj 0 ljamo pokoro od spovednika naloženo. Zatoraj *. **.! k* sklenimo, da jo bomo zvesto opravljali. Silno nebv L 887 j 1 *> ako bi pokoro od mašnika naloženo grajali za preojstro "Pozavno med tem, da smo zavoljo svojih obilnih in ve- 'a grehov vredni sto in stokrat hujše in ojstrejše pokore. 0 hi nam bil spovednik naložil pokoro, ktere bi zavoljo [• ® e “nih okoljščin, v kakoršnih se znajdemo, ne mogli oprav- I ,' ’ ra d nam jo bo zamenjal z drugo pokoro, ki jo bomo ok |°.^ 0sta h» kakor hitro mu namreč razodenemo tiste posebne kor ^ SCIne ’ zavo li° klerih bi ne mogli opravljati naložene po- tudf SV °^ V °^' P a S ' P°^ ore predrugačiti ne smemo, reči ne ’ k° ^ Jaglejo pokoro zamenili za ojslrejšo; kajti v tej l e spovednik naš sodnik, in le njemu pripade oblast, na- ati pokoro. Drugi mašnik nam zamore eno pokoro za- i 0 ^ a . z drugo le takrat, če se mu spovemo, in ako ima v take V °^ e P rav '^ ne razloge; kajti brez pametnega vzroka kaj d rue ? a stor iI ne bo. Tudi ne sme nihče misliti, da bi kdo stova Zam °£ e * zan J opravljati pokoro ; kajti pokora ali zado- l^koMr ^ ^ Istven ^el zakramenta svete pokoro nič manj se ted besan j e ’ a b kakor terdni sklep, ali kakor spoved. Kakor g re h Q ne m ore kdo drugi namesto nas kesati, zavoljo naših s e sn L’ namesto nas terdni sklep storiti , ali namesto nas °pravI' V • t« ’ ravn o tako tudi ne more kdo drugi namesto nas t° a j. ^ atl naložene pokore. Naj si tedaj pri spovedi dobimo aru go pokoro, vselej jo moramo sami opravljati. i •„ t j pokoro od 10. Kako moramo °P T * a V j 0 bomo P iaV spovednika naloženo, opravili? sDO vednika n^° že "° Odgovor na to vprašanje je • . . n i m ser pokoro moramo opravljati a ) P ^ o p r a v e m č a s u. n o m o- * Vi « - 888 - ne daje, temveč se jim ustavlja, uči sveti apostelj Peter. bi kdo pokoro opravljaje ne bil ponižen, ampak bi hotel P r0 ' vzelen biti, bilo bi to ravno tako gerdo in nagnusno, kakor bi hotel berač prevzeten biti. Da bomo tedaj naloženo koro prav opravili, moramo jo prevzeti s ponižnim sercem, opravljati tako, kakor je naložena. Akoravno bi bila pok°fJj ki nam je naložena, sama ob sebi poniževalna , ali ko bi poniževalen tisti kraj, na kterem bi morali pokoro opravlr’ moramo vendar le ponižno se podvreči, in zvesto opravljat' ’ kar nam je naloženo, in ravno tako, kakor nam je nalože j Več kakor na naši veljavi pred ljudmi, ali kakor na kaki m ^ reči nam mora stati na tem, da naloženo pokoro zvesto op' ^ vimo, in da se časnih, z grehi zasluženih kazen, znebimo, P° koro opravljaje. 0 ** b) Pokoro od spovednika naloženo m^ ramo opravljati tudi o pravem času. ~~ ozir tega je gledati na to, ali spovednik čas, o kterem mora pokora opravljati, določi, ali pa ga ne določi. "" ,j spovednik čas, o kterem moramo pokoro opravljati, dol moramo sc zvesto deržati lega časa ; kajti v ozir te reci ne razteguje le samo na pokoro, ki jo moramo opravljati, ‘ pak se razteguje tudi na čas, o kterem moramo pokoro -°P ‘ flf j Ijati. Le takrat, kader bi vmes prišel kak lak napollej, ^ bi nas pri opravljanju pokore ali kar naravnost vstavlj 3 ^ pa nam vsaj velike težave delal, smeli bi pokoro °P”vi J S# 1 ! kakem drugem času; kajti v takem slučaju bi po pravici ^ soditi, da bi nam spovednik sam v to dovoljenje dal, mu bilo znano, v kakošne okoljščine da smo prišli. ak° Kade ' 1 , b' mu MIIV unuuuj V UUMVklUV VIIVIJ^VIUV MM juiv/ p* ^ nam bila pokora naložena za dalj časa, da bi jo morali °P ^ Ijati ali o posebnih odlokih ali pa vsak dan, in bi 30 jp, da bi enkrat ali drugikrat pozabili pokoro °P^ ^ pripetilo, taka pozabljivost bi nam ne bila v greh prišteta, ^ pozneje dostavimo in opravimo, kar smo zamudili. ti| . flll 0 j(i gaino, b' — •aijei ' 1 pa pokoro, ki je za več časa naložena, ali iz lahko ® 1 ali iz mlačnosti večkrat opustili, s takim opuščenj 0111 ^ fll .j|i. pregrešili, in če bi tudi pozneje dostavili, kar smo poprej zan 889 Ako bi spovednik ne določil časa, o kterem moramo ^ Oro opravljati, moramo jo opravljati, kakor hitro nam je , §°® e - Praviloma jo opravljajmo še pred svetim Obhajilom, 0 J e namreč pokora taka, da se pred svetim Obhjilom opra- 1 zainore. Ako se pa ne more opraviti pred svetim Oblia- se opraviti po svetem Obhajilu, in sicer kakor hitro SC!ne dopuste, da se zamore opraviti. Da se to res zgodi, ev a od nas gorečnost za pokoro , s kakoršno gorečnostjo kar pravi spokorniki navdahnjeni biti; zahteva od nas g. ki ga moramo poplačati božji pravici; zahteva od nas j n Vlcill ost, ki jo moramo imeti, da se v greh ne povernerao, s kakoršno previdnostjo se odlašanje pokore nikakor ne a * Ako bi pokoro, ki nam je bila naložena za velike bi »It ^ lez P r nvičnega vzroka, odložili za več mescev, bilo laša • ° 0 ^ a ^ an J e P° mislih keršanskih učenikov predolgo od- nam • ' n ^ nam kilo v smerten greh prišteto. Memo lega doki ^ tre ^ )a &* ec * al ‘ na to j da pokoro opravimo takrat, bi J* Se znajdemo v stanu gnade božje. Svoji dolžnosti g re h e ° r zadostovali, akoravno bi pokoro opravili v stanu pre- ’ toda dobiček , iz opravljene pokore izvirajoč, šel bi nič * la z o u ho, ker bi si s pokoro v grešnem stanu opravljeno n e ne mogli zbrisati časnih kazen , kakoršnih si nikakor koži - ° retno zbrisati drugači, razun da se znajdemo v gnadi d a : ‘ ^atoraj tisto pokoro , ki nam jo je spovednik naložil, Poko ° pravi[no ? P a ni določil, kdaj da naj jo opravimo, tisto Sb V. pravim — le kar hitro opravljajmo in brez odla- ' 5 da jo opravimo, dokler se še v gnadi božji znajdemo. Ve deti^" sem vam ’ li n k* moji! razložil vse, kar vam je koro ’ j* 1 ^ ar vam j° storiti potrebno, da prav opravimo po- ohranuji s i ! 9 ve dnika naloženo. Zvesto si vse to v spominu Ved, g rBg ’ se nalanjko ravnajte po tem nauku, kader k spo- Ker i svei e , d e P a s tim naukom skončan nauk od zakramenta dil fl) 1 ^° ? ro ’ kom vam ob kratkem naznanil še neklere vo- ri se deržile, da ta sveti in tolikanj potrebni zakra- * w *. n, vi. pogi, 56 - 890 metil vselej prejemate no le veljavno, ampak tudi vredno. Te vodila so : Kaderkoli mislite prejemati zakrament svete pokore, mi¬ slite si in recite sami pri sebi: „Zdaj se bom lotil opravila, na kterega je navezano in od klerega je odvisno ali večno zveličanje ali pa večno pogubljenje moje duše, kakor si že to opravilo ali dobro opravim ali pa slabo*. Ta misel vam bo navdih¬ nila neko posebno, zveličavno resnobo, in vam pomagala, da bote vseh pet k zakramentu svete pokore potrebnih reči opravili tako zvesto, kar in kolikor vam bo le koli mogoče z božjo pomočjo. Kader se pripravljamo, da bi vest izpraševali, grehe ob¬ žalovali, terdni sklep poboljšanja delali, mislimo si, da delamo in opravljamo vse to poslednjikral v svojem življenju, in da bomo kar po tej spovedi morali umreti in stopili pred sodbo božjo. Ta misel nas bo gotovo spodbadala, da prav skerbno in pridno svojo vest izprašujemo , prav priserčno svoje grebe obžalujemo, in terdno in resnično sklenemo poboljšati svoje življenje. Kader k spovednici pokleknemo, mislimo si, da ne gremo sami k spovednici, ampak da z nami gresta dva spremljevalca, naš angeljvarh ob desni strani in satan ob levi: angeljvarh, da bi nas nagovarjal in vnemal za odkritoserčno spovedovanje; satan pa, da bi nas od tistega odvračeval. Ta misel nas bo učila, da od sebe odbijamo satanovo zapeljevanje, nasproti pa poslušajmo angeljevo navdihovanje in se po njem ravnajmo, ter se odkritoserčno spovedujmo. Kader se spovedujemo , mislimo si, da tisti, komur se spovedujemo, jo sam Jezus Kristus, vsegavedni Bog in človek skupaj. Ne morem verjeti, da bi, v glavi imevši to misel, se prederznili, ter svoje grebe prikrivali, ali brez potrebe izgovar¬ jali in zmanjševali; marveč bomo ponižno in odkritoserčno po¬ vedali vse, kar koli grešnega na vesti imamo. - 891 - Kader se pripravljamo , da bi opravili naloženo pokoro, v duhu podajmo v vice, ter premišljujmo in si ogledujemo er pljenjapolni kraj, ki je pripravljen za našo dušo, da bi J° očistil časnih kazen. To premišljevanje bo vnemalo in po¬ speševalo našo gorečnost, da pokoro opravimo dobro, kar le k °li moremo. fn na posled : Zberimo si, ako nam je mogoče, takega ®P°vednika, ki vleče bolj na ojslro kakor pa na mehko stran. a našo dušo bo to bolje, česiravno se temu vstavlja naša po¬ diva nalora. Te vodila si, ljubi kristijani ! zvesto ohranujte v spominu, . Sc 3'h deržite, kaderkoli bote prejemali zakrament svete po- tako ’ ' n ob! i ubim vam ’ da & a kote gotovo vselej prejemali , °> da bo zaleglo Bogu v čast, bližnjemu v spodbudo, vašim Sa,u Pa v zveličanje. Amen. LXV11. keršanski nauk. 0(1 odpustkov: kaj so odpustki? — kolike so odpustki? k Kako veselo gostijo je usmiljeni oče ve ^ n il l J ?! le,nu sinu, ki se je ves skesan in poboljšan k njem ;’ Ult, 'o Prinesite naj boljše oblačilo, in ga oblecite : d J 1 Perstan na roko, čevlje na noge, in P rl P e | l f ^iinbeznjivo Z ^oljite ga, in hočemo jesti in se gostiti«, tako Ijubeznj^ Z*** usn, iljeni oče svojim hlapcem, objame svojega srnami t,Us »Ta le moj sin je bil mertev, in je zopet oživel ■«*» - 892 Ijenjebil, in je bil zopet najden a . In so se začeli gostiti- človek vse to veselje sliši in lepo gostijo v duhu gleda, veseli® bi se razjokal. — Pa še lepša gostija in veče veselje cab® vas, vi spokorjeni grešniki, ako pet reči k zakramentu svete pokore potrebnih zvesto opravite, ter se s pravo pokoro n®' zaj povernete k svojemu nebeškemu Očetu, kterega ste b 1 * 1 greši vsi zapustili. Gostija je pripravljena od samega Sin® božjega, usmiljenega Jezusa; božja miza je pogernjena, in vSl spokorjeni grešniki so povabljeni na veliko večerjo, pri klen jih Jezus živi in napaja z lastnim mesom in kervjo. Pa, če se tudi nič ne ogledamo na imenitno in vesel® gostijo, ktera je pripravljena pravim spokornikom , je sad, 11 ga obrodi prava pokora, že sam ob sebi tako sladek in zVC ličaven, da bi že samo zavoljo njega mogel vsak grešnik dr® govoljno delali pravo dokoro. Ta dragi, žlahni sad sem v obširno popisal v enem poprejnih kerščanskov naukov ; in d® le na kratko omenjam , da ta dragi, žlahni sad, ki ga P r ® v ^ pokora obrodi, je : odpuščanje grehov, odpuščanje večnih " ^ zen, posvečujoča gnada božja in mir vesti. To je prave P° kore dragi, žlahni sad. Kje je grešnik, da bi željo ne > nl ’ vtergati si ga in vživati ta sad ! Le samo časne kazni z grehi zaslužene večidel se ost®-; kaf" nejo, kader je človek storil pravo pokoro. Te časne se ali vse ali le deloma zbrisujejo z zadostovanjem , °d rega smo govorili v zadnjem keršanskem nauku , zbrisujej®^ spokornimi deli, ki nam jih mašnik pri spovedi za pokoro klada, ako namreč zvesto opravljamo te spokorne dela. 2. Ali glejte je , milosti božje ! Poskerbela nam J e drugi pomoček, s kterim si zbrisujemo časne kazni, in ta P moček so : Odpustki od kterih bo govoril današnji keršanski nauk. Ker so odpustki naj zdatniši pripomoček z® - 89$ - časnih kazen z grehi zasluženih je prav primerno, da se nauk od odpustkov navezuje na nauk od zakramenta svete pokore. Nauk od odpustkov pa obsega sosebno tri reči : L K a j s o odpustki in kolikeri so? II. Kaj nam je treba verovati od odpustkov? III. Kaj nam je treba storiti, da odpustke z a dobimo? 3. Danes ostanemo pri pervem stavku : I. Kaj so odpustki in kolikeri so? Kaj so odpustki? Odpustki so odpuščanje časnih kazen, ktere bi po odpuščenem grehu ali v seda j- nem življenju morali terpoti ali pa po smerti v vicah. — Odpustki so, pravim, odpuščanje časnih kazen. Nekteri kristijani imajo v ozir odpustkov prav napačne zaumcne, ter menijo, da odpustek in odpuščanje grehov je eno in isto. Toda ta misel je po vsem napačna ; kajti z odpustki ne bo odpuščen noben greh, niti velik niti majhen. Kdor hoče odpustka deležen biti, mora si odpuščanje grehov že poprej zadobiti. Grehi pa, tako veliki kakor majhni, se odpuščajo z zakramentom svete pokore, nikakor pa ne odpustki. Z odpustki se tudi ne odpuščajo večne, peklenske kazni; kajti tudi te z grehi vred odpušča zakrament svete pokore. Odpustki nas tudi ne rešijo nadlog in težav sedajnega življenja, kakoršne so: bolezni in bolečine, in mnogotero drugo terpljenjo. Te brilkosti in nadloge niso vselej kazni za grehe, ampak so včasih tudi poskušnje za pravične , in ne zadevajo človeka le zgol zato, da bi se ž njimi pokoril za svoje grehe, ampak tudi zato, da si ž njimi zasluženje nabira za nebesa. Ravno zavoljo tega so imeli prav veliko preterpeli c'o naj veči svet¬ niki, ki greha niso delali in tedaj tudi pokorjenja niso potre¬ bovali. Koliko je preterpela Marija, prečista Devica, koliko je prestal sveti Janez Kerslnik, kdo tega ne ve? Toda glejte, to terpljenje jima je nabiralo zasluženje in jima je prineslo obilno - 894 - plačilo v nebesih. — Odpustki nam odpuščajo le časne kazni z grehi zaslužene, ter odpuščajo tiste kazni, ktere nam po tew» ko so nam bili grehi odpuščeni, še ostanejo, in ktere bi uio- rali terpeti ali na tem svetu ali na unem svetu v vicah. Vtegnil pa bi si kdo misliti, ter reči : Ako bodo z pustki odpuščene kazni, ki grešniku še ostanejo po zadobljenen 1 odpuščanji grehov, kako je nek to, da mora marsikteri gr eS ' nik vendar le še tolikanj terpeti, akoravno poleg odpuščanja grehov in večnih kazen tudi še odpustke zadobi ? Zapravljivec postavim, ki je z zapravljivostjo zapravi svoje premoženje J" je v revščino prišel, ostane reven, če se tudi spokori in p 0 " leg tega odpustke zadobi; — nečistnik, ki se je z nečistostjo ob zdravje pripravil, še vedno boleha, če tudi pravo pokoro stori in zraven tega odpustkov deležen postane ? Da bomo na la vgovor dobili povoljen odgovor, treba J e časne kazni na dvoje razdeliti, ter razdeliti v pokoril 11 ® (vindicativae) in zdravilne (medicinales). Med pok O' rilne časne kazni, s kterimi se grešnik pokori’ in strahuje, spadajo vse kazni v vicah, kajti ž njimi se grešni ne ozdravlja, ampak le pokori in kaznuje; spadajo na do J tiste časne kazni, s kterimi je sveta cerkev v pervih časi keršanstva pokorila tiste grešnike, ki jih je očitni pokori pof^ vergla; in spadajo tudi še vse druge časne kazni, ktere v merijo, da se ž njimi grešnik za svoje grehe pokori in sl,a ^ huje. — Med zdravilne ali ozdravljevalno c a s ne kazni štejemo tiste časne kazni, ki grešnika na svetu zadevajo, ter ga ozdravljajo s tim, da hudo nagnjenje njem krotč in obvarujejo, da v greh nazaj ne pade. ’ na primero, je. revščina za zapravljivca zdravilna časna kaz > ker ozdravlja njegovo zapravljivost, in ga varuje , da vo j nazaj ne pade. Za nečistnika je nasledek njegovega g r ®. ’ ter bolezen, časna kazen, ktera njegovo hudo nagnjenje za ^ in ga varuje, da se v greh ne povcrne. — In zdaj, ko vemo, prav lahko odgovorimo na vprašanje: Ktere kazni so nam z odpustki zbrisane? Zbrisane nnin ne 1 - 895 —■ * r0 vilne časne kazni, ker so nam te potrebne, da nam dušo Javljajo in jo novih padcev varujejo ; zbrisane pa nam bodo 1 odpustki pokorilne ali kaznovalne časne kazni, ki nam po dobljenem odpuščenju grehov in odpuščenju večnih kazen še atle jo, da bi jih morali preterpeti ali na tem svetu ali na « n em svetu v vicah. Te časne kazni nam zavoljo poprej storjenih in že od- j 1Scen 'b grehov , in zavoljo pregreškov, ki jih dan na dan oh™^ 0 , naraščajo marsikterikrat in se namnožijo do tolike p Q I no . st ‘ 5 da bi nam bilo treba prav ojstrih in dolgotrajnih mo °i 8 k° kotli vse poplačati. Marsikteri kristijan bi se Vse^ mor( ^ a ves SV0 J z ' v i dan ojstro pokoriti, da bi odslužil s tj:* aosle de časne kazni, z grehi zaslužene. Ker se pa kri- njihov' ne more j° pokoriti tako ojstro, sveta cerkev milo ., l .. nezm °2 n °sti na pomoč prihiti z odpustki, s kterimi nam T 0 • ^ lv ° s P re ?Ieda in odpusti časne kazni, z grehi zaslužene, spom" P erva re ® ^ ki s ' j° moramo v ozir odpustkov v č ag lnu °tranili, da nam bodo namreč z odpustki odpuščene e kazni z grehi zaslužene. n e Odpuščanje časnih kazen po odpustkih pa se ne godi in b e j ^ ersu J e v zakramentu svete pokore, ampak se godi pose- Poko 61 ^°^ eno °d svetega zakramenta. V zakramentu svete čani/ 0 SG Slcer lu d' odpuščajo časne kazni; pa se to odpuš- na ?°d' ob moči tega svetega zakramenta, ter je navezano kore aSI il kovo odvezo in na zvesto dopolnovanje naložene po- kaznj i. as P rot * P« nam odpustki odpuščajo le tiste časne puščen * ere nam v zakramentu svete pokore niso bile od- svei° am P a k so nam ostale tudi še po tem, ko smo prejeli kakor n -VeZ ° ' n 0 P rav ^' naloženo pokoro. Odpustki tedaj ni- daj° med° .°^ sto j n ‘ del zakramenta svete pokore, in ne spa- Sv ®te pok t,Ste re °' ’ k' so 78 vre dno prejemanje zakramenta Peč, gQ ? re Potrebne, ampak so za se obstoječa , samostalna arnpok °^’ ktere ne dobivamo v zakramentu svete pokore, Kader ^° Seae i •> ter odločeno od zakramenta svete pokore, tak dap tet ^ a i ma šnik v spovednici sveto odvezo da kak ’ ° llerem se odpustki deld, nam s sveto odvezo vred - 89 $ - ni dal tudi odpustkov, ampak nas je le od grehov odvezal, kakor pri vsaki drugi spovedi; odpustke pa zadobimo še le pozneje, kader opravimo in dostanemo tiste dobre dela, ktere so naročene za to, da zadobimo odpustke. Odpustki so po te® takem zunaj zakramenta svete pokore dodeljeno odpuščanje čosnih kazen z grehi zasluženih, ktere bi morali še po tein, kader nam je že greh odpuščen , preterpeti ali na tem svetu ali pa na unem svetu v vicah. 4. Odgovoriti vam moram na dalje še na vprašanje: Kolikeri so odpustki? Odpustki so dvojni, ter popolnoma i D nepopolnoma odpustki. — Popolnoma odpustki so tisti odpustki, s kterimi se nam odpustd vse časne kazni. Nepopolnoma odpustki pa so tisti odpustki, s kterimi se nam le en del časnih kazen z grehi zasluženih odpusti. " Kdor tedaj popolnoma odpustek zadobi, je ž njim popolnoma rešen in osloboden vseh časnih kazen, z grehi zasluženih, naj si jih je ali veliko ali malo. Kdor pa nepopolnoma odpustek zadobi, odpuščen mu bo le en del časnih kazen z grehi z®' služenib, in sicer ali veči ali manjši del, kakor si je odpustek odmerjen, ali za daljši ali za krajši čas. Nepopolnoma od¬ pustki so prav različni. Nahajajo se odpustki za 40 dni, z® 100 dni, za 200 dni, za eno leto , za dva, tri, pet, sedem, petnajst, sto in več let, ali za eno ali za več kvadragen ali štirdeselnic. V pervih časih keršanstva namreč so za vsako pregreho nakladali pokoro, ktcra je trajala ali daljši ali krajši čas. Imeli so nalašč za to vravnone spokorne postave, ktere so na tanjko določile, kakošnn pokora se mora za vsako pre¬ greho naložiti in kako dolgo mora trajati. Kader so pa spo¬ korniki v tem odločenem času kazali veliko gorečnost, ali če je kak mučenec, to je : tak kristijan ki je v ječi pripert ob¬ sojen bil v mučeniško smert, zanje prosil, mu je sveta cerkev ali vso, ali pa le on del naložene pokore odpustilo, to je: odpustek jim je delila. Po tem takem je odpustek štirdesetib dni, ali enega, dveh, treh let i, t. d. odpuščanje pokore ali pokoril, klera bi se morala po starih spokornih postavah oprav¬ ljati štirdeset dni, eno leto, dva, tri leta i. t. d. In ker je sveta cerkev pokoro nakladala s tim namenom , da bi bile i njo časne z grehi zadolžene kazni odslužene pri Bogu , samo ob sebi se iz tega posname, da je z odpuščanjem pokore ali z odpustkom bil odpuščen tudi primeren del časnih z grehi zasluženih kazen. Ali do z drugo besedo povem : Tisti ver¬ niki, kterim je sveta cerkev odpustek delila, so zadobili tudi odpuščanje časnih, z grehi zasluženih kazen ali vseh ali pa le enega dela časnih kazen, ktere kazni bi bili morali prelerpeti ali na tem svetu ali pa na unem svetu v vicah. Ravno to se godi tudi še zdaj, koder sveta cerkev kok odpustek deli. če je odpustek popolnoma, bodo nam ž njim, če go zadobimo, odpuščene prav vse časne kazni, ktere bi morali prelerpeti ali na tem svetu ali pa na unem svetu v vicah, če je pa od¬ pustek nepopolnoma, postavim: odpustek šlirdesetih dni, nam bo ž njim odpuščen tolik del časnih z grehi zasluženih kazen, za kolikoršnega bi bili morali po starih spokornih postavah pokoro delati v štirdesetih dneh. Če se nam oznani odpustek šlirdeset ali sto dni, za eno, tri, pet, sedem let ali sedem kvadragen, je to toliko, kakor da se reče : s tim odpustkom nam je pri Bogu odpuščenih toliko časnih kazen , kolikor bi jih bili odslužili s pokoro , ktero bi bili delali po starih spo¬ kornih postavah štirdeset ali sto dni, eno, tri, pet, sedem let ali sedem kvadragen , ter sedemkrat štirdeset ali dve sto in osemdeset dni. Kvadragena namreč traja štirdeset dni; kajti odkazana je bilo za mnogotere grehe pokora šlirdesetih dni. Te štirdesetnico ali kvadragene pa so se namnožile, kader je kdo storil več lakih grehov, za ktere je bila odmerjena pokora Šlirdesetih dni, in tako so se nabrale po tri, štiri ali še več kvadragen. Z vsakim nepopolnoma odpustkom se nam tedaj odpusti en del časnih kazen z grehi zasluženih ; vendar pa Oe vemo prav na fanjko, koliko se nam jih odpusti, in sicer z «to ne, ker ne vemo, koliko časnih kazen bi si bili pri Bogu ^brisali s pokoro, ktero bi bili po storili spokornih postavah opravljali ali daljši ali krajši čas. - m - Odpustki, tako popolnoma kakor nepopolnoma odpustki, se na dalje ločijo v osebne (personales) v krajevne (locales), kakor so že navezani ali na kako osebo, ali na kak kraj ali na kako reč. Osebni odpustki so tedaj tisti od¬ pustki, ki se osebno deld ali enemu samemu človeku posebej ali pa mnogim ljudem skupaj. Tu sem spadajo odpustki sve¬ tega leta, odpustki te ali une bratovščine, odpustki za skrajno uro. Ti odpustki niso navezani na kak poseben kraj ali na kako posebno reč, ampak se vernikom delč brez ozira na kak kraj ali kako reč. Tako se odpustki svetega leta delč ali vsem vernim vesoljnega sveta ali pa le nekterim vernikom, kakor so že odločeni ali za vesoljni keršanski svet, ali pa za kako posebno škofijo , posebno deželo, posebno občino. Od¬ pustki te ali druge bratovščine, h kterim spadajo tudi misijon¬ ski odpustki in odpustki za družbe posebnih stanov, se dele tistim vernikom, ki so bratje in sestre te ali une bratovščine, udje te ali une družbe. Odpustki za skrajno ali zadnjo uro se dele tistim , ki umirajo. — Krajevni ali krajski odpustki so tisti odpustki, ki so navezani na kak poseben kraj, posta¬ vim : na kako cerkev ali kapelico ali na kak altar. Zmed krajevnih odpustkov naj znamenitniši odpustki so; odpustek Porciunkula, odpustek križevega pota, odpustki privilegiranih altarjev. Odpustek Porciunkula, kterega je sveti Fran¬ čišek Asisijan leta 1221 sprosil od Boga , se dolgo časa ni mogel dobiti drugje, razun v cerkvici Porciunkula, ki je stala blizo mesta Porciunkula. Da bi pa verniki tega odpustka tem lagleje deležni postali, raztegnili so Rimski papeži pozneje te odpustke na vse Frančiškanske cerkve, in na dalje tudi še na druge cerkve. Kdor hoče tedaj deležen postati odpustka Por¬ ciunkula, mora ob odločenem dnevu obiskati kako tako cerkev, v kteri se ta odpustek deli, in poleg tega, da vredno prejme, zakrament svete pokore in svetega rešnjega Telesa, opraviti ondi molitev za odpustke. Kdor se želi vdeležiti odpustkov svetega križevega pota, mora obiskati cerkev ali kapelo, v kteri je križev pot pravno postavljen in blagoslov¬ ljen, ondi, kolikor se da, od postaje do postaje hoditi, ter pri tem Kristusovo terpljenje premišljevati in nekoliko moliti. Kdor - 899 ^ ali zavoljo bolezni, ali zavoljo vjelničenja, ali zavoljo po¬ nuja po morju tega storiti ne mogel, zamore si te odpustke pobiti, ako s križem nalašč *zato blagoslovljenim v rokah obnaolJ štirnajst Očenašev, ter po enega za vsako postajo, ver leh še pet Očenašev posebej in na zadnje še eden Očenaš za pa P e *a. Odpustki privilegiranih oltarjev so tisti Ppolnoma odpustki, ki jih zamorejo mašniki s pomočjo pri— privi? 6 • Vernim dušam "^degiranih altarjih v vicah nakloniti s tim, da na lakih daritev svete maše opravljajo. Da bo teda i ob eltarju samo zanjo maševati, in ne za več duš hik ij j . t j . ''f .— J usa v vicah takega odpustka deležna postala, mora maš- darUe*v 113 ’ tud ' Se mora du ^ a d °l° ano odbrati, za ktero se ima P^vic SVe ^ e raa ® e darovati. Včasih dobi pa privilegij ali vsak alt ma ® n ^ sam ? in s tako pravico mu postane privilegiran dušo l3r ’ na bterem koli daruje sveto mašo za kako posebno Uave*a^ ^ 6 ® n * a k priročni odpustki so listi odpustki, ki so Ues e i * 08 ^ a ko tako reč, ktera se lahko prenese , ter pre¬ buja ene £ a kraja v drugega, postavim : kak križec, ali sve- kal{ 0 ’ a m °l e b a k roženkranc ali pa kaka posebna molitev ali dane (n 7? 0 d °br° delo. Po določilu svetega zbora za odpustke, Uiko ni ] ma i a ^53. leta, so sveti oče Pij IX. vsem ver- štatn e ’ {ter ‘ P r ‘ se bi hranijo roženkrance , križice , majhne ^ihoveo-a 8ve * , * n i , " ce blagoslovljene od njih samih ali od kakega dodejjij^j 1 P^blastenen, P°l e £ mnogih nepopolnoma odpustkov praznik Ud ' po P°l noma odpustke za naslednje dni: za božični Rri 3Ul9 ’/" P razn 'k svetih treh kraljev, za velikonoč, vnebohod Pe ® n jegn T i* 8 ^nkošti, za praznik presvete Trojice, svetega ?od sv e t 6 esa ’ za petero zapovedanih praznikov Marijnih, zn drug^ a p^ a Janeza Kerslnika, svetega Petra in Pavla in vseh ^a se *Wj«ov, za god svetega Jožefa in vseh svetnikov, kristijan e ° popolnoma odpustki, potrebno je, da ima !• t. d nl . no , Ustili blagoslovljenih reči, ter križ, ali svetinjico ]e Dr .' . donič ‘ S POv, potrebno" U1, ' a s ^ rar, j eno ali pa da jo seboj nosi; no dalje ’ da se ob odločenih , poprej imenovanih dnevih ,,Q Pustk© rešn i e ^ e l° prejme, in do opravi molitev za re bn° } j na menu svetega očeta papeža; na zadnje je po- Vsa j enkrat vsak teden obmoli roženkranc s pet- 900 - najstimi ali vsaj petimi odstavki ali pa sedem spokornih psal¬ mov , ali pa da namesto tega druge v resnicah svete vere podučujo, ali kakega bolnika obišče , ali kakemu revežu kaj pomaga , ali kako sveto mašo sluša i. t. d. Podobe na lakih blagoslovljenih rečeh ne smejo biti niti tiskano, niti malanc: in križci in svetinjice in štatue ne smejo biti iz cina ali svinca ali kake druge take robe, ktera se prerada zdrobi ali obrabi. Poleg tega so sveti oče tudi še določili, da pri delenju in pri porabi teji blagoslovljenih reči še zmerom svojo veljavo ohrani določilo papeža Aleksandra VIL, dano 6. februara 1657. leta, ktero naroča naslednje reči: Odpustki dani na blagoslovljene reči veljajo le za tiste vernike, za ktere so tiste reči blago¬ slovljene ali kterirn so pervikrot izročene. Kdor kako tako reč zgubi, ne more je kor ob svoji volji nadomestiti s kako drugo rečjo. Te reči se ne smejo drugim izposojevati ali v porabo prepuščati s tim namenom , da bi tudi tisti ljudje od¬ pustkov deležni postali; kajti v takem slučaju bi tista reč ob odpustke prišla. In po določilu svetega zbora za odpustke, danem 5. junija 1721. leta, se te blagoslovljene reči proda¬ jati ne smejo. V ozir molitev in dobrih del, na klere so odpustki navezani, pa vam moram povedati, da mora te mo¬ litve in le dobre dela natanjčno opravljati, kdor hoče odpust¬ kov ž njimi sklenjenih deležen postati. Zdaj vas moram pa opomniti še neke posebne reči. Na¬ hajajo se bukve, nahajajo listi, na kterih so napisani izmišljeni odpustki. Bodite toraj pazni in previdni, ter se nikar ne dajte premotiti, da bi kaj deržali do tokih odpustkov, kteri nikdar dani niso bili. In odpustki gotovo niso bili dani, ako ni po¬ vedan niti papež, kteri je odpustke dodelil, niti mesec in dan, o klerem jih je dodelil. Nahajajo se na dalje bukvice in listki, na kterih so napihani odpustki za lisuč, deset tisuč ali še več let, in ktere bi bil dodelil ta ali uni papež. Tudi v te od¬ pustke vam ni treba vere staviti ; kajti več ko dvomljivo je, da bi bil kdaj kak papež dodelil odpustke za tisuč ali še clo več ko za tisuč let. Tako odpustke so si samopridni, brez¬ vestni ljudje ali kar naravnost izmislili ali pa so jim svojevoljno 901 - predrugačili število let, ter so pravi številki pritaknili dvoje ali troje kolesec ali ničel, ter iz odpustka, ki je bil odmerjen za deset let, naredili odpustek za tisuč ali deset tisuč let. Gotovo pa je, da sveta cerkev sedajne dni odpustkov za tisuč ali več ko tisuč let ne deli, zalo ne, ker jih treba ni; kajti popolnoma odpustki odpuste že vse časne kazni, naj si jih je ali veliko ali malo. 5. Iz kakošnega namena pa sveta cer¬ kev odpustke d e 1 i ? I n : a I i nam mar z odpust¬ ki odvzame dolžnost, za grehe zadostovati? Cerkev nam z odpustki ne odvzame vse dolžnosti za grehe zadostovati; ona le hoče z odpustki od ene strani v nas duha pokore obuditi, in nas obdarovati in poplačati za gorečnost, s klero opravljamo spokorne dela; od druge strani pa hoče naši slabosti in nezmožnosti na pomoč priti, ker nam včasih ni mogoče Bogu zadostili tako, kakor smo dolžni. — Učeni kardinal Kajetan nam to reč tako le razlaga: i Pred oči si postavite bogatega, pobožnega moža, kteri bi za¬ ložil zaklad , iz kterega bi se poplačali vsi dolgovi revnih in siromašnih ljudi tistega kraja. Znašli pa bi se med reveži nekteri, kteri bi imeli toliko lastnega premoženja, da bi ž njim poplačali ali ves svoj dolg ali vsaj en del svo¬ jega dolga; ti reveži bi pa to svoje premoženje potajili, da bi ž njim pohlepno in samopašno živeli, in bi se z drugimi po vsem revnimi ljudmi vred oglasili, da bi tudi nji¬ hovi dolgovi bili poplačani iz omenjenega zavoda. Kaj pra¬ vite, ali ne bi bili taki ljudje hudobni, in krivični, in take dobrote nevredni, in še clo kazni vredni, ker bi kar narav¬ nost ravnali zoper voljo dobrotnikovo, kteri je zaklad na raz¬ polaganje dal le za liste siromake , kteri nikakor ne morejo sami poplačati svojih dolgov. Ravno taka bi bila z nemar¬ nimi in zlovoljnimi spokorniki, kteri bi z miložnjo, postom, ponočnim čuvanjem , mertvenjem in drugim pokorjenjem vsaj deloma poplačati zamogli svoje duhovne dolgove, pa se s pre¬ tvezo, da bodo odpustek zadobili, oslobodijo vseh spokornih del, 902 - v* 'fl 56 da zomorejo tem brezskerbmši svojim počutkoin streči in razveseljevati. Kaj se vam zdi, ali so mar taki ljudje r v vredni dobrote odpustka, in da imajo res kako pravico, P rl lastovati si zasluženje terpljenja Kristusovega in zaslu* e njegovih svetnikov ? Sveta cerkev je tedaj, kakor vidite, iz modrih , dobi° l Ijivih namenov odpustke delila, in jih še deli. Delila jih je: a) zavoljo posebne pridnosti in gorečnosti, s kakoršn° J se spokorniki pokorili in dano pohujšanje popravljali. Sveta cerkev je odpustke delila: b) zavoljo nevarne bolezni, v kakoršni ni bilo delati ojstre pokore, in bi bili spokorniki poprej umeri') P ,. 0 den bi bili pokoro dostali. V takem slučaju so - .jjj spokornikom spokorne dela pregledali, ter jim odpustek - da niso bili odveč nepokojni in nevzmirjeni " O,,r,,io 1,1 smerti in neznane večnosti. zavoljo Sveta cerkev je odpustke delila itifj 0 c) zavoljo preganjanja kristijanov. Ob času P re S 0n ^ v(r bili verniki in med njimi spokorniki nikdar svest^ si niso jega življenja. Da so tedaj zamogli potolaženi umreti? so jih neverniki lovili in morili, odpustke. delila jim je sveta Sveta cerkev je odpustke delila d) tudi zato, ker so za nektere spokornike prosil* gj čenči, ki so v ječah priperli čakali mučeniške smerti- ^j, mučence so spokorniki ali kar naravnost hodili prosit z ... , 'runu o*. . hovo priprošnin in . * flaravno »i uoum nje proJ[ ii° jJ odZT' S ° j ‘ m radi ’ da < j®če hodih, da 50 mučencem 'T-T '' : "l' P ° S ° storili to ali uno dobro delo. .L 903 - Vo| !'° kterega go mučenci gami ob sebi za spokornike prosili, er jbn odpustke izprosili, ter jim s tim svojo hvaležnost na dajali. V poznejšem času je sveta cerkev odpustke delila • e ) tudi takim, kteri so v občji blagor darovali ali svojo c ali pa svoje premoženje, postavim : če so se podali v boj, ^•ovat keršanske dežele sovražnikov imena Jezusovega; ali kte S ‘° SVO j e brate odkupljevali in rešili iz terde sužnosti, v ri So bili od nevernikov deržani in stiskani; ali če so zidali Postavljali cerkve, bolnišnice, samostane i. t. d. Glejte, iz takih namenov je sveta cerkev njega dni od- s e delila onim, ki so jih bili vredni. O So . ‘ Zdaj veste, ljubi kristijani! kaj so odpustki, kolikeri ’ ln 2 akaj jih je sveta cerkev delila in jih še zdaj deli. Iz VD š a razlaganja lahko posnamete, kako velike dobrote nam SVe ta cerkev z odpustki deli. Odpustki so drag, zlat denar, ? kl «rim Bogu plačujemo svoje dolgove, z grehi zasluzene časne Nepopolnoma odpustki so manjši denar, s kterim po- feamo le en del svojega dolga. Popolnoma odpustki pa so Ve lk denar, s kterim kar naenkrat poplačamo svoj dolg. Po- Mnoma odpustki so denar, kterega, kader umerjemo, svetemu ? etru podamo, da nam nemudoma nebeške vrata odpre. Bo- ^daj sveti cerkvi iz serca hvaležni za ta veliki dar za ‘ a dr agi denar, za odpustke, ter si jih prav pridno obračajmo V sv °i PHd! Amen. - 904 - LXYI1I. kcršanski nauk. Kaj nam je treba verovati v ozir odpustkov? — Kaj nam je treba storiti, da odpustke zadobimo? — 1. Odpustki so odpuščanje časnih kazen, z grehi zaslu¬ ženih, klere bi po odpuščenem grehu morali terpeti ali v se¬ danjem življenju ali pa na unem svetu v vicah. — Odpustki so dvojni: popolnoma in nepopolnoma , kakor si že ž njimi zadobimo odpuščanje ali vseh časnih kazen ali pa le odpuš¬ čanje enega dela časnih kazen. Obadvoji, ter popolnoma in nepopolnoma odpustki se na dalje ločijo v osebne, v krajevne in v priročne, kakor so že navezani ali na kako osebo, ah na kak kraj, ali na kako reč. — Odpustke nam deli sveta cerkev iz dobrotljivih namenov, ne da bi nas odvezovala od dolžnosti, za grehe zadostovati, ampak da v nas duha pokor® obudi, in nas obdaruje za gorečnost, s kakoršno opravljan 10 spokorne dela, in da naši slabosti in nezmožnosti na pom® 0 pride, ker nam včasih ni mogoče Bogu zadostiti tako, kak« 1 smo dolžni. Vse to sem vam obširniše razložil v zadnjem keršansk®' 1 ' nauku. 2. Pa obljubil sem vam tudi še povedati, kaj nain J treba verovati v ozir odpustkov, in kaj nam je treba sto' ’ da odpustke zadobimo-, in tedaj li¬ li. Kaj nam je treba verovati v ozir 0 p u s t k o v? — 905 — V ozir odpustkov moramo verovali pervič, da ima sveta cerkev oblast odpustke deliti: drugič, da so nam odpustki zveličavni; in tretjič, d a s e zamorejo odpustki tudi dušam vvicah naklo- n i t i in v prid obračati. 3. Da sveta cerkev res oblast ima o d- pustkedeliti, razvidi se že iz besed Jezusovih, ki jih je go¬ voril svojim aposteljnom rekoč: »Kakor je mene moj Oče poslal, buli jaz vas pošiljam", (Jan. 20, 21.) to je: v zveličanje ljudi vam dam ravno tisto oblast, ktero sem jaz sam prejel od svojega nebeškega Očeta. Kristus pa, to veste vsi, je imel oblast, časne z grehi zaslužene kazni odpuščati ali odpustke deliti; in po tem takem mora tudi njegova sveta cerkev imeti vovno to oblast. Da sveta cerkev res oblast ima, odpustke delili, razvidi se še lepši iz besed Kristusovih, ki jih je govoril svetemu Petru, rekoč: »Karkoli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih", (Mat. 16, 19.) n iz besed, ktere je govoril vsem svojim aposteljnom rekoč : »Kar koli bote razvezali na zemlji, razvezano bo tudi v nebesih". (Mat, 18, 18.) Prav gotovo je, da je Kristus s temi besedami svetemu Petru in drugim aposteljnom, to je: svoji sveti cer¬ kvi dal oblast, odstraniti ali v kraj spraviti vse, kar koli bi ljudem branilo iti v nebesa. Ker nam pa časne z grehi zaslužene kazni vsaj za nekoliko časa zapirajo vhod v nebesa, mora si sveta cerkev oblast imeti, te časne kazni odpuščati, ali da vam z drugo besedo povem: sveta cer¬ kev mora oblast imeti, da odpustke deli. — Vse to se raz¬ vidi tudi iz navade, ktera zmerom v cerkvi obstoji, iz navade namreč, po kteri je sveta cerkev časne kazni odpuščala ali odpustke delila. Tako jo že sveti apostelj Pavel odpustek dodelil nečistemu Korinčanu, po tem , ko je Korinčan leto in dan delal ojstro pokoro, ter mu je, kakor sam pove, v imenu Kristusovem , to je : z oblastjo, ktero je od Kristusa prejel, odpustil ostalo pokoro. (11. Kor. 2, 10.) Tako je sveta cer¬ kev ob času preganjanja kristijanov na priprošnjo mučencev veliko odpustkov delila spokornikom, ki so se mučencem pri— 57 Keri, o. IV. pogl. 906 — poročali za priprošnjo. V čclertem veku so sveti cerkveni zbori, ter Ancirski, Nicejski in Kartagiški škofom razločno pri- sojevali oblast, odpustke deliti, in škofje so tudi res pravim spokornikom odpustke delili v obilni meri. Papež Inocencij I. v petem veku in papež Leon Veliki v šestem stoletju tudi določno govorita od oblasti, odpustke deliti. V devetem sto¬ letju so bile stare spokorne postave zlahčane ali polajšane, in spokornikom je bilo dopuščeno, da so z grehi zaslužene kazni nadomestovali z lagiejimi spokornimi deli, postavim s tim, da so obmolili versto psalmov ali kako miložnjo delili. Kaj je pa to polajšanje drugega, nego odpustek? Leta 1095. je pa¬ pež Urban II. na Klermonskem cerkvenem zboru popolno od- puščenje vseh časnih z grehi zasluženih kazen dodelil vsem tistim, kteri bi iz ljubezni do keršanske vere vdeležili se kri¬ žarske vojske v sveti deželi. To je bil pervi popolnoma od¬ pustek, kterega omenja cerkvena zgodovina ; odsihmalo pa s0 se bolj pogostoma delili popolnoma in nepopolnoma odpustki. Leta 1300. se je obhajalo pervo sveto leto. Sveto leto se imenuje tisto leto, v klerem Rimski papež vernikom popolnoma odpustke podele, spovednikom pa oblast, odvezovati tudi od zaderžavnih, ter listih grehov, od kterih po navadi le papež sami odvezujejo. Navadno sveto leto jo zdaj vsako petindvaj¬ seto leto; nenavadno sveto leto pa papež razpišejo o posebno važnih priložnostih. Pervo sveto leto pa se je tako le začelo: Leta 1300. je razpisal papež Bonifacij VIII. pervo sveto let° s popolnoma odpustki in posebnim določilom, da se ima)® enaki popolnoma odpustki vsakih sto let deliti tistim, kteri bi pobožno obiskovali cerkve svetih aposteljnov Petra in Pavl® v Rimu. Da je pa papež Bonifacij VIII. to stoletno svet® leto vpeljal, nagnile so ga te le posebne okolnosti. P^ 1 koncu 1299. leta je brez števila romarjev iz vseh kraj® v sveta priromalo v Rim. Vpraševali so jih, iz kakovega na' mena da so prišli v sveto mesto. In romarji so sploh odg®' varjali, da so od svojih staršev in dedov čuli, da v Rimske® 1 mestu ob koncu vsakega stoletja posebne odpustke pridobil® oni, ki cerkev svetih aposteljnov Petra in Pavia obiskujejo 1 po namenu svete cerkve svojo pobožnost opravljajo- - 907 obilno množico ljudi vsake starosti in vsakega stanu, ki so , ea 1300. iz vseh krajev keršanskega sveta v Rim prihiteli, a bi odpustkov deležni postali, odlikoval se je posebno neki g0s P°‘l i* Savojske dežele. Bil je že čez sto let star, in nje- p° v ' sinovi so ga v mesto prinesli, ker hodili ni več mogel. ri povedoval je, da je že tudi pred sto leti z drugimi verniki ^ re d v Rimu obhajal sveto leto. Sto let pa le redko kdo c j a i še manj pa, da bi kakor ta gospod iz Savojanskega a d vakrat v svojem življenju včakal stoletno sveto leto; l et 0ra i j® papež Klemen VI. odločil, da se namesto na sto obhaja sveto leto vsako petdeseto leto. In res je ta že 1350. leta razpisal enako sveto leto, kakoršnega je ra ^ g0v predhodnik Bonifacij VIII. petdeset let poprej obhajal, p e . l ! IS: ' 1 ’n oklical za vse tiste vernike , kteri bi na vsakih Pob P ri ®*‘ v Rimsko mesto, ter štiri poglavitne cerkve v n 1 ° ^skovali. Papež Klemen je pri tem beržeje ko ne j U( P Is 'h imel Judovsko sveto leto stare zaveze, ki so ga let ^ l ^ oslno obhajali vsako petdeseto leto. Toda petdeset liudi° zinerom veliko let umerljivemu človeku. Koliko včal- ' ^ ia( k včakali sveto leto, pomerje poprej, prejden Pežu^p P et '* osel ° iolo! Toraj moramo res hvaležni biti pa- v terr V * U krog ' eta vi®'! 3 ' cerkev božjo, ter P e tind ^ tU ^ ar Kristusov nadomeslnik naravnal, da se vsako sveto Va ^ Sel ° l eto obhaja sveto leto. — Tedaj je ta resnica °dm ij V ° re ler( ^ na neoveržljiva, da sveta cerkev oblast ima, stusa S 0 ’ ' n s ' cer t0 svojo oblast ima od samega Kri- ce r ] t0 y ltnen °m „cerkev“ pa tukaj umevam le samo vladajočo in ter Rimskega papeža in škofe; kajti le Rimski papež sie|jn 0v Je So P r nvni namestniki svetega Petra in drugih apo- Riinsiji ’ Storim edinim je Kristus dal oblast odpustke deliti, delit; Za ^ a P e * kar poglavar vesoljne cerkve zamore odpustke zamorci VSe katoliške kristijano vesoljnega sveta; škofje pa sam 0 t]° 0( *P us ike deliti le za vernike svoje škofije, ker le deliti s P a(la j 0 pod njihovo oblast. Rimski papež zamore P°lnoma in nepopolnoma odpustke, kader ima v to kak 57 * - 908 — pravičen vzrok; škofje pa zamorejo po določilu četertega La¬ teranskega cerkvenega zbora (leta 1215.) deliti le nepopol- noma odpustke. Razun Rimskega papeža in razun škofov nikdo drug nima oblasti in pravice, odpustke deliti; in drugi mašniki imajo oblast odpustke delili le samo takrat, kader jim Rimski papež ali škofje v to kar naravnost oblast izroče. Da še bolj spoznate resnico, da sveta cerkev oblast ima odpustke deliti, moram vam tudi še razložiti, kako da sveta cerkev to svojo oblast izveršuje, ali, da vam z drugo besedo povem : kako da nam odpušča ostale z grehi zaslužene časne kazni. Sveta cerkev to stori s tim, da božji pravici za nas povračilo daje iz nevsnbljivega zaklada, nabranega iz zadostovanja Kristusovega in zadostovanja nje¬ govih svetnikov, kteri zaklad je njena prava lastnina. Jezus Kristus je za nas opravil neskončno zadostovanje. Vse, kar koli je za nas storil, je imelo neskončno ceno, ker ni imel le zgol človeške natore, ampak je bil Bog in človek skupaj. Ako bi bil Kristus le eno samo kratko molitvico opravil za nas ali le eno samo kapljico kervi prelil za nas, bila bi ona za¬ dosti veliko zadostenje za grehe vesoljnega sveta ; Kristus pa je celih tri in trideset let za nas živel, delal, in lerpel, in je še do na svetem križu vso svojo kri za nas prelil do zadnje kapljice. Oj kako obilno zadostovanje! Poleg tega neskončnega zadostovanja Kristusovega imamo pa tudi še za¬ dostovanje svetnikov, zmed klerih so večidel vsi storili vse več dobrega razun tega , kar jim je bilo potrebnega za od- puščenje časnih kazen, ktere so si bili zaslužili s svojimi last¬ nimi grehi. Preblažena Devica Marija, postavim, je bila čista slehernega greha, čista še clo izvirnega greha ; in vendar je bilo njeno življenje vso polno zatajevanja, vse polno terpljenja. Janez Kerstnik je bil posvečen že v maternem telesu, in je živel nedolžno ko angelj; in vendar je ves čas življenja živel v najojstrejšem pokorjenju. Ravno tako je brez števila svet¬ nikov vseh stanov preživelo v tolikih pobožnih vajah, v to¬ likem zatajevanju in tolikem lerpljenju, da bi bili ž njim lahko odslužili nezmerno število časnih kazen; in vendar za svoje 909 - kastne grehe niso imeli odsluževati ali clo nobenih časnih ka- Zen ali pa le samo majhno število časnih kazen. Pri tem je sicer res, da so svetniki za svoje dobre dela, ktere so ^prinašali, in za svoje muke in svoje terpljenje, ki so ga prelerpeli, prejeli primerno plačilo v nebesih; toda prezreti 110 smemo, da ima vsako dobro delo, vsako zatajevanje, vsako Preslano terpljenje dvojno ceno in vrednost, ter vrednost za— Gostovanja in vrednost zasluženja, vrednost ko zadostovanje nik Vlef * n ° St * i0 zas l užen j e - Kolikor so tedaj dobre dela svet- l 5 ? v bile zaslužilne, prejeli so zanje popolno plačilo v ne- la ' kolikor pa so bile njihove dobre dela zadostilne, niso pp "i e P re jeli zadostnega plačila. Po tem takem nahajamo tudi in . Sveln *Kih neko preobilnost ali obilnišo mero zadostovanja ; SVe . a .^ebilnost se vedno narašča, ker se vedno nahajajo kar ■ ’ k ter * vse več storč in vse več preterpd razun tega, Za . ^ Potrebnega za poplačevanje časnih kazen, ki so si jih Krist 2,1 S sv °j‘ m ' lastnimi grehi. Neskončno zadostovanje ttiko US ? Vo P a ’ glejte, ljubi kristijani! in te zadostovanja Svet¬ ki^ ”°žjih se hranijo v cerkveni zakladnici; in ker je za- c er ] { Vse £ a te ga zasluženja prava lastnina svete cerkve, sveta kad \ ° d zaklada hranjenega v svoji zakladnici zajema, 5 a e .*j l iQ li kake odpustke deli. Odpustek tedaj ali odpuščenje ali * * , Z ^ehom zasluženih kazen ni kako navadno darovanje zast • ^ a j an j e 5 kajti Bog nobene z grehi zaslužene kazni d 0 |- n nj ne odpušča, clo najmanjše ne : marveč je odpustek ^dost* P°P' a ° an j e časnih bazen, z grehi zasluženih, iz zaklada Sveta ° Van J a Kristusovega in zadostovanja njegovih svetnikov, gove CCr ! tev dela s tim ravno tako, kakor mati, ktera dol— jej Sv ® V °j ih otrok plačuje z denarji svojih prijatlov, kteri so J e premoženje, ter svoj denar prepustili na razpolaganje. to; g^° * e( l a j > kar moramo v ozir odpustkov verovati, je cerkev je od Kristusa prejela oblast, odpustke de- ^ jjj — ■ jv/ vu in igouou vjvui -- st° Van j a 0na oom odpustke deli iz zaklada Kristusovega zado- klada bo'-- Za ^ os l° van j a njegovih svetnikov, ter iz tega za- P° v račiU Z ^ P rav ' c i namesto nas dolžno plačilo plačuje, dolžno 0 Povračuje. - 910 - 4. Druga reč, ki jo moramo verovati v ozir odpustkov, je, da je raba odpustkov za nas prav zveli¬ čavna, ali da so nam odpustki res prav koristni in zve¬ ličavni. Da so nam odpnstki res koristni in zveličavni, razvidno je že iz namena, zavoljo kterega nam sveta cerkev odpustke deli. Deli nam jih, kakor ste zadnjič slišali in sem tudi danes že omenil, da bi v nas duha pokore obudila, in da bi ž njimi naši slabosti in nezmožnosti na pomoč prihitela. Vendar pa, menim , da ne bo od več, ako vam tukaj nekoliko obširniše popišem, kako dobrotljivi, koristni in zveličavni da so od¬ pustki : a) Odpustki so pervič prav zdatno sredstvo, s kterimsi zamoremo zbrisati č a s n e z er r eh i zaslužene kazni, ktere bimor alivvicah t e r- p e t i. Sveta vera nas uči, da so muke, ki jih duše v vicah terpd, vse hujše in vse bolj boleče memo vseh muk in bo¬ lečin , ki se le koli nahajajo tukaj na zemlji. Teh muk ' n bolečin, ki bi jih morali v vicah terpeti, pa se naj lagleje rešimo in znebimo z odpustki; kajti odpustki, ako se jih pri¬ dno poslužimo, nas naj lagleje obvarujejo vseh teh muk i fl bolečin. Kaj ne, da so po tem takem odpustki žo od te strani prav koristni in dobrotljivi! b) Drugič pripravijo odpustki marsikte- rega grešnika na pot pokore in poboljšani Znašli so se marsikterikrat kristijani, ki so kar tje v en dan ži' veli, lahkomiselno in brezbožno, ter so greh nakladali na greb- Če so se tudi ktenkrat spovedovali, svojo spoved so oprav- Ijali kar brez YSe resnobe, brez kesanja, brez terdnega sklep 11 poboljšati se, brez poboljšanja. Približal pa se je čas kakih odpustkov, postavim : sveto leto. In to jih je zdramilo, ter na pravo pot obernilo. Opravili so, in sicer prav dobro opra¬ vili veliko spoved, se resnično spreobernili, in posihmalo nis° nobenega smertnega greha več storili. Tako tedaj marsikte 1 ' 1 - 911 ~ ^‘stijani od odpustkov izpeljujejo svoje spreobernjenje in po- °ljsanje. Kako zveličavni so pri tem takem odpustki, kako °0rotljiva je njihova raba! . c ) Tretjič odpustki pripomorejo, da v e r- 1 * i ^olj pogostoma prejemajo zakramenta ^ete pokore in svetega rešnjega Telesa, k ® bi so odpustki nikdar ne dobivali, mlačni kristijani bi rzeje ko ne k spovedi in svetemu Obhajilu ne hodili več, . le samo enkrat ob letu; in tudi boljši kristijani bi, me- ,n 5 da ne prejemali tolikokrat svetih zakramentov, kakor jih ejetnajo zdaj , ko se odpustki dele. Odpustek tedaj nagne jilJ Sl b!erega kristijana, da gre k spovedi in k svetemu Obha- v ’ ' n ker se večkrat med letom odpustki dele, gre tudi le Fat k spovedi in svetemu Obhajilu, in s tim ne zadobiva s ansi 0 odpustkov po večkrat, ampak zadobiva tudi vse tiste jem S 1 ' n ^°b rote > ktere se zadobivajo z večkratnim prejeman¬ ja ® Ve tih zakramentov. Ali niso tedaj odpustki zares zve- j e j ^ ^ ef ertič odpustki oživljajo in pomnožu- afeiic -^ ° 1 e ®nost za pokoro. Odpustki nam v spomin grehi -° °^ ne časne kazni, ki smo si jih zaslužili s svojimi n netn ’ ln bi jih morali preterpeti ali na tem svetu ali pa na bvale' SVet - U V Vlca b 5 1° to spominjanje nas nagiba, da se iz ki jjjj nos ^ do Boga, ki nam za tako majhne spokorne dela, p ra vj m 0 P r ? v li a m o , deli tolikanj dobrotljive odpustke, da se, drago v V ' Z hvaležnosti do Boga posihmalo greha varujemo, z are 0 prevzamemo kake spokorne dela, in si prizadevamo, zares a ko Pobož Sl r no živeti. V to bomo še tem bolj spodbadani, dni, j 5 j Z 0( lpustki v spomin sklicujemo spokornike nekdanjih Sv °je a i° la ^° °j stro * ri tako dolgotrajno pokoro delali za w; ehe - ^hov zgled mora tudi nas ogrevati in vnemati grehe, pokoro. Vidite, kako zveličavni da so odpustki! n a š a n nns odpustki vnemajo za dopri- oobrih del. Kdor hoče odpustek zadobili, 912 mora tudi kako dobro delo storiti, ter kaj moliti, ali se p°' stiti, ali kaj vbogajme dati. In oj koliko dobrega so štorih in še zdaj store verni kristijani zavoljo kakega odpustka' Kdo bi preštel vse obilne molitve , ktere se obmolijo zavoljo odpustkov! Kdo bi prerajtal vse božje pota in vse obhode, ki se opravljajo zavoljo odpustkov! Kdo bi preračunil vso miložnjo, ktera se je razdelila zavoljo odpustkov! Kdo ki pregledal vse zatajevanja, ktere so se obverševale zavoljo od-' pustkov! Koliko cerkev so pozidali in bolnišnic postavil'* koliko bratovščin vpeljali, in drugih naprav v dušni in telesi blagor bližnjega vravnali bogoljubni kristijani z obilnimi stroški in s tim namenom, da bi odpustke zadobili! Dobrotljivost ' n korist odpustkov je od te strani zares tako velika, da je nikd° ni v stanu prav preceniti. f) Šestič nas odpustki s tolažilom nap 0 ' nujejo v življenju in ob smerti. Ktera reč k' nek vernega krislijana bolj potolažila, kakor ga tolaži mis e »Odpustek sem zadobil; zaupam, da so mi zdaj odpuščene v časne kazni z grehi zaslužene, in Bog zdaj ničesa več Dl j zoper mene“. In kako potolažilno mu bo, ako si bo zam°? . o smerlni uri spričevanje dati, ter reči: »Prizadeval sen' ves svoj živi dan, da bi zadobil obilno odpustkov; tudi ® / sem opuslek zadobil za smertno uro ; toraj si smem svest bi * da so mi časne kazni z grehi zaslužene večidel vse odpuščen 0 * in da bom kmalu po svoji smerti v nebesa sprejel^. Oj, ^ ti je tolažilo, ktero življenje nareja mirno in pokojno in ufI " ranje lahko! Te kratke razjasnila, menim , da zadostujejo , prepričanj® vterditi v našem sercu, kako prav da sveta cerkev ravna, der uči, da so odpustki koristni iu zveličavni, in kader od " zahteva, da vse to verujemo. 5. Tretja reč, ktero moramo v ozir odpustkov vero^J m je, da se odpustki zamorejo tudi verni “ V v * c a h n a k I o n i t i. Ker odpustki niso drugef> - 913 - nego poraba zadostovanja Kristusovega in zadostovanja njego¬ vih svetnikov, in ker so te zadostovanja namenjene za yse ver¬ nike , ni dvoma, da se zamorejo tudi dušam v vicah v prid obračati. Ako tedaj odpustke dušam v vicah darujemo, je ta dar ali to darovanje gotovo prav pripravno, potolažiti božjo pravico. Sveta cerkev je tedaj že od nekdaj odpustke delila ne le za žive vernike, ampak jih je tudi vernim mertvim v prid obračala, kakor uči sveti Tomaž Akvinijan. In papež Sikst IV. je kar naravnost zavergel terditev nekega Petra Osma, ki je terdil, da Rimski papeži nimajo oblasti, odpuščati kazni, ktere duše v vicah terpč, In papež Leon X. je do¬ ločil , da je sveta Rimska katoliška cerkev vedno učila , da imajo Rimski papeži oblast, živim in mertvim vernikom od¬ pustke deliti iz zaklada zasluženja Kristusovega in zasluženja njegovih svetnikov. Odpustki pa se ne morejo v s i vernim dušam v vicah obračali, ampak le samo tisti, od kterih Rimski papež to kar naravnost določi. Posamezni kristijan namreč odpustkov ne more obračati tako, kakor bi sam bolel; marveč se mora ravnati po določilu papeževem, ki pravico ima, določiti, komu da se zamore v prid oberniti zaklad svete cerkve, iz kterega odpustke zajema. Ravno zato je pri vsakem odpustku, kteri sc zamore tudi dušam v vicah v prid obračati, posebej pristavljeno, da je ta odpustek dan tudi za duše v vicah. Kjor pa tega posebnega pristavka ni, namenjen je odpustek le živim vernikom, ne pa tudi vernim dušam v vicah. Poleg tega se odpustek vernim dušam v vicah tudi drugač deli, kakor pa živim vernikom. Živim vernikom papež od¬ pustke deli kar odpuščenje ali z odpuščenjem ; vernim mertvim pa kar priprošnjo ali s priprošnjo ; to je: ka¬ der papež odpustek deli živim vernikom , jim ga deli s tim, da jih kar njihov najviši sodnik od časnih, z grehi zasluženih kazen odveže, ali da jim odpusti ; kader pa odpustek deli ver¬ nim mertvim, deli ga jim s tim , da prosi Roga , naj bi on blagovolil, odpustek v prid oberniti vernim dušam v vicah. Vernih mertvih namreč ne more več odvezovati, jim ae more - 914 - ničesa odpuščati, ker nič več ni njihov sodnik, in tedaj tudi niso več pod njegovo oblastjo; zamore pa še zmerom za njih moliti, za njih Boga prositi, ker smo tudi z dušami v vicah v zvezi, ki jo imenujemo občestvo svetnikov. Tudi mi zamoremo vernim mertvim odpustke v prid o- bračati le s priprošnjo. Ako hočemo vernim dušam v vicah kak odpustek nakloniti, moramo storiti v to poseben na¬ men, to je: Boga moramo prositi, da bi odpustek, kterega mislimo dobiti, milostljivo naklonil ali vernim dušam v vicah sploh, ali pa tej ali uni duši posebej. Ako bi kaka duša od¬ pustka ne potrebovala, ker je iz vic že rešena, ter se že na¬ haja v nebesih ; ali če kaka duša odpustka ne more deležna postati, ker je v pekel zaveržena : naklonil bo Bog odpustek drugim dušam, ter ali vsem vernim dušam v vicah sploh oh pa tej ali uni posebej, kakor bo za prav in potrebno spoznal. Memo tega si moramo svesti biti , da tudi mi ne ostanemo brez dobička, kader kak odpustek zadobimo za verne duše v vicah ; kajti s tim, da odpustek kar zadostovalno delo sami sebi odtegnemo, in ga vbogim dušam v vicah v dar damo, razo¬ devamo in na znanje dajemo veliko ljubezen , ktero nam bo Bog enkrat preobilno poplačal. 6. To, vidite, ljubi moji! moramo v ozir odpustkov ve¬ rovati. Terdno toraj verujmo, da sveta cerkev oblast im 1 ') odpustke deliti; da je raba odpustkov prav dobrotljiva in zve¬ ličavna ; in da se zamorejo odpustki naklanjati tudi verni 1 " dušam v vicah. Nikar ne mislite , da ni nič na tem ležeč") in da je vse eno, ali te tri resnice verujemo ali jih ne ver«' jemo: marveč jih moramo verovati, ako hočemo k«' toličani ostati in zveličani bili. Perve dve resnici je nam 1 '« 0 sveti Tridentinski cerkveni zbor verovati kar naravnost zap r veda!. (Sess. 25. de indulg.) Tretjo resnico verovati pa « r ravnost zapovedal ni; vendar se pa tudi ta resnica l"hk° spozna iz posebnih določil Rimskih papežev, ki so resnico t 0 ^ nauka branili, in zavračevali vse nasprotne terdenja. 7* Zdaj vam moram še odgovor dati na vprašanje: - 915 - HI. Kaj nam je treba storiti, da odpustke zadobimo? Da odpustkov deležni postanemo, zahteva sveta cerkev a) da se znajdemo v stanu gnade božje, in b) da opravljamo pobožne dela, ki jih sveta cerkev za zadobljenje odpustkov prevpisuje in naroča. a) Kdor hoče kakoršni koli odpustek zadobiti, znajti se raoravstanu posvečujoče gnade božje, to je: čist mora biti vsaj vsakega smertnega greha. Z odpustki, to veste, se odpuščajo le samo kazni, in sicer časne kazni. Te kazni pa nam ne morejo odpuščene biti, dokler se nas derži vzrok teh kazen, ter greh. Kdor se v smerlnem grehu znajde, on je le mladica, odtergana od Kristusa, ki je duhovna torta ; je mertev ud duhovnega telesa, klero je sveta cerkev : in zalo tudi ne more deležen postati odpustka, dokler se v takem stanu znajde. Kdor tedaj kak smerten greh na vesti ima, ne more nobenega odpustka zadobiti, ne popolnoma , ne nepopolnoma odpustka. In še clo tisti kristjani, ki kak odpustljiv greh na vesti imajo, ne morejo popolnoma zadobiti popolnoma odpustka, to je: oni ne morejo popolnoma odpustka zadobiti tako, da bi bile ž njim odpuščene prav vse časne kazni, z grehi zaslužene ; kajti ostanejo jim vsaj še tiste časne kazni, klere si zaslužijo s svojim majhnim , še ne odpuščenim grehom. Kdor želi te¬ daj popolnoma odpustek popolnoma zadobiti in celega, mora popolnoma čist biti ne le vsakega smertnega greha, ampak čist tudi vsakega odpustljivega greha. Nepopolnoma odpustek pa zamore zadobiti tudi listi, ki ima kak majhen greh nad seboj; z nepopolnoma odpustki namreč se ne odpuščajo vse časne kazni, ampak se odpušča le en del časnih kazen, z grehi zasluženih. Kdor pa se znajde v smertnem grehu, in želi odpustek zadobiti, mora dobro spoved poprej opraviti; z dobro opravljeno spovedjo namreč zadobi odpuščenje smertnega greha in posvečujočo gnado božjo, in s tim še le zmožen po¬ stane, da zadobi odpustke. Ravno zavoljo tega je treba po¬ sebno skerbno opravljati tiste spovedi, ktere opravljamo s tim - 916 - namenom , da bi potem tudi popolnoma odpustek zadobili, da bodo le spovedi res dobre spovedi; le, ako to res prav sto¬ rimo , smemo si svesti biti, da bomo zadobili popolnoma od¬ pustek. Ker se pa ne moremo vedno spovedovati, in je vendar le dobro , da deležni postanemo tudi nepopolnoraa odpustkov, kakoršnih zamoremo vedno mnogo zadobili; moramo si skerbno prizadevati , da si ohranimo posvečujočo gnado božjo , ktoro smo pri spovedi prejeli , in da vsako jutro storimo dober na¬ men, ter prosimo Boga, da bi nam dobrotljivo dodelil deležnim poslali vseh odpustkov, kar bi jih koli zamogli čez dan zado- biti. S takim ravnanjem si bomo vsak dan zbrisovali mnogo časnih kazen, in si smemo svesli bili, da se nam ne bo treba kdaj predolgo pokoriti v vicah. Skerbni hodite tedaj, ljubi kristijnni! da vselej, posebno pa takrat, kader se odpustki deld, opravite prav dobro spoved, in se skerbno varujete vsakega smertnega greha, da bote zamogli tudi obilnih nepopolnoma odpustkov vsak dan deležni postati. b) Da odpustke zadobimo, moramo tudi z ves * 0 opravljati pobožne dela, ktere sveta cer " kev za zadobljenje odpustov naroča. Z vsa¬ kim odpustkom nam sveta cerkev deli posebno milost ali dobroto; in ima po tem takem tudi pravico, da naroča oprav¬ ljati posebne dela, na ktere navezuje tisto milost ali dobroto. Kdor bi tedaj teh del no opravljal , bodi si iz nevednosti, ali iz pozabljivosti, ali iz nezmožnosti, no zadobil bi odpustka, tudi ne, ko bi se v gnadi božji znašel. Dela, ki jih sveta cerkev v zadobljenje odpustkov pr fl ' vpisuje, pa so razločne. Da se zadobe popolnoma od¬ pustki, naročano je navadno, da vredno prejmem 0 zakrament svete pokore in svetega r e š n j e ' ga Telesa. Po tem takem se morajo spovedati tudi tislh ki se v gnadi božji že znajdejo, želč odpustek zadobili, ke r jim je v tem slučaju spoved naročena kar dobro delo, in 1,6 kar pripomoček, da bi si ž njim zadobili posvečujočo gnad° božjo. Le dva popolnoma odpustka se zamoreta zadobili brez Molitev, postavim : sveti roženikranc, sveti križevi pot ^ drugega. Naj pa si opravljamo ali to ali uno molitev, jo vsegdar opravljati s tim namenom, da bi odpustke — 917 — za ^ ramenla svete pokore in svetega rešnjega Te- a ' m sicer odpustek za smertno uro, kader bi se bolnik ne ? e ' več spovedati in obhajali, in pa odpustek svetega kri— Ve ga pota. — Poleg spovedi in Obhajila je navadno tudi I n r ° Cano obiskovanje ene ali druge cerkve, opravljanje molitve za odpustke. Molitve odpustke se večidel opravljajo s tim, da se obmolijo nek¬ aj^ 1 »Očenaši 4 * in nektere „češčenasimarija“, postavim: pet iti S ^ em 1 »jčast bodi Bogu Očetu, in Sinu in svetemu Duhu 44 , dru»« ° S ^°* S ^ 0 vero a " P a se namesto teg a obmoli kaka ali Dl °ramo ^adobili °ceta 5 m S namenom ? da molimo po željah svetega 2 . P a P e » a , ter molimo za povišanje svete katoliške cerkve, fiikov en ^ e krivoverstva, Z!l spreobernjenje nevernikov in greš- d a ge ’ za m * r in edinost med keršanskimi vladarji in narodi i. t. d. ^°bre' h 0 ^P ust ' e i £ svetega leta, prevpisujejo se tudi še druge p°poi e a ’ ter post in m i I o ž n j a. — Da se zadobe ne- tij p„ 0,aa odpustki, prejemanje svetih zakramentov po navadi tiste. , v ^ lsano , in nepopolnoma odpustki se zadobijo , ako se lit Ve ° ble ^ e * a ’ na * ilere so odpustki navezani, postavim mo- ’ °P ra vljajo pridno in v stanu gnade božje. V n ■ - °Pravl' i' r casa 5 o kterem se morajo prev pisane dobra dela 'jenj e ^ *’ ni0ra,n vam povedati, da se morajo vse v zadob- časii ( | )0 P°i n<)r na odpustka prevpisano dela opravljati o tistem zadeva 601 se popolnoma odpustek deli. Le kar spoved ^eiubn i °7 ^ i e P a P e * Klemen XIII. z določilom danim 9. vici . '®3. leta, da zamorejo tisti, kteri bi bili po pra- Zna jdejo lZi J n ' me ^ te( ^ n om se spovedati, in se v gnadi božji Pustke kt • r ^ rez s P°vedi zadobiti vse tisto popolnoma od- >et a . pj eri bi spadali na tisti teden, izjemši odpustke svetega Se stn e te ^ a določila papeža Pija VII. tudi še dovoli, da ^ e rem Se ^° v | e( * opravili clo osem dni pred tistim dnevom , o n j*h 0Sein 0< pustki delo, da le kristijan po tem vseh nasled¬ ki nobenega smertnega greha ne stori. In kar L - 918 zadeva druge dobre dela , mora se vsaj zadnje dobro delo. klero se opravlja , opravljati v stanu gnade božje, opravljali tedaj po opravljeni spovedi; kajti kdor bi v stanu gnade božje ne bil, odpustka bi deležen ne postal. — Molitve in druge dobre dela pa, v zadobljenje nepopolnoma odpustkov prevpi- sane, se morajo opravljati o tistem času, kteri je v zadobljenje lakih odpustkov odločen; če pa la čas ni posebno odločen, morajo se opravljati takrat, kader želi človek zadobiti teke odpustke. Poleg tega, da opravlja v zadobljenje odpustkov prev- pisane dobre dela, mora vsakdo , ki želi deležen poslati po- polnoma in nepopolnoma odpustkov, imeti resnično gorečnost za pokoro ali pravo spokorno gorečnost. Živa spo¬ korniška gorečnost, ter gorečnost, da bi po vsi svoji moči z" svoje grehe zadostoval, je potrebna slehernemu, ki želi od¬ pustke zadobiti; brez take gorečnosti bi ne mogel zadobiti nobenega odpustka. Odpustki namreč hodijo le naši nezmož¬ nosti naproli, ter dostavljajo to , česar mi sami opraviti ,,e moremo, ter nam odpuščajo pokorjenje, kterega bi sam' svoji moči dostasti ne bili v stanu. Odpustki nam tedaj spo¬ kornih del in spokornih vaj ne delajo nepotrebnih, marveč kažejo, da so nam potrebne take spokorne dela in take spo¬ korne vaje. Kader nam sveta cerkev kak odpustek deli, nart>> tako rekoč, naroča in veli: „Odslužile od svojih z grehi za¬ služenih kazen toliko, kolikor sami odslužiti zamorete; to P 3 ’ kar bi sami dostati ali clo ne mogli, ali vsaj brez prevelik'* 1 težav odslužiti ne mogli, bom jaz poravnala z odpustki". Skerbni toraj bodite, ljubi kristijani! za tako spokori'® gorečnost, ker ona je perva potreba, jo poglavitno delo f zadobivanju odpustkov. Ne bodi vam zadosti le samo to, ^ opravljate prevpisane dobre dela; nakladajte si poleg tega ti"* 1 še sami lo in uno pokoro, in pri tem imejte vsegdar resnic" 0 voljo, zadostovati božji pravici za storjene grehe, kolikor koli morete. Ako imamo zares spokornega duha in resnic" 0 voljo, da bi odslužili z grehi zaslužene kazni, bo Bog n 0 ’ 1 919 — nezmožnosti na pomoč prišel, ter nos odpustkov deležne sto¬ ril v obilni meri. % 8. častivredni Pavl Segneri nam pripoveduje, da je Bog zveličani Mariji iz Kviro (Quiro) vrednost odpustkov viditi dal kakor v kakem zerkalu. Pokazal jej je na očitnem tergu veliko mizo, in na mizi obilno število diamantov in različnih dragih komencev. Rekel jej je po tem : „Ta zaklad je na razpolaganje, in vsakdo si sme od njega vzeti, kar mu je drago, in kolikor potrebuje^. Vidite, ljubi moji! ravno tako je tudi nam vsem odperto in na razpolaganje nezmerno bo¬ gastvo odpustkov, in vsakdo si zamore od njega vzeti za se in za verne duše v vicah, kolikor koli hoče. Kakor pa je po¬ trebno , da človek svojo roko stegne , ter si vzame z mize diamantov in drugih dragih kamencev; ravno tako potrebno je, da kristijan zvesto opravlja, kar sveta cerkev v zadobljenje odpustkov naroča, in živo in stanovitno spokorniško gorečnost ima, ako hoče zase in za verne duše v vicah zajemali iz dragega zaklada odpustkov. Kdor tega ali unega ne stori, ali kdor le mlačno ali le na pol opravlja to in uno, bo s praz¬ nimi rokami proč šel od polnega zaklada, ter nič ne bo zajel iz njega niti za sebe, niti za verne dušo v vicah. Amen. - 920 - LXIX. keršanski nauk. Od zakramenta svtega poslednjega olja;" Zakrament svetega poslednjega olja j e pravi, resničen zakrament. — 1. Skončal sem imeniten nauk od zakramenta svete po¬ kore, ter povedal o njem vse, karkoli se mi je zdelo potrebno, da vas dobro podučim v ozir tega nam revnim grešnikom tolikanj potrebnega svetega zakramenta. — Razlagal sem vam zadnjič in predzadnjič poverh še nauk od odpustkov, ter vam pravil, kaj so odpustki, kolikeri so odpustki, kaj moramo v ozir odpustkov verovali, in kaj storiti, da odpustkov deležni postanemo. 2. Na versti nam je zdaj peti sveti zakrament, sveto poslednje olje. In tedaj začnem govoriti. §. 5. Od zakramenta svetega poslednjega olja. Sveto poslednje olje je tisto zveličavno sredstvo, tisti blag 0 ' dejni pripomoček, s kterim nam je naš Zveličar na pom^ prišel v naši naj veči potrebi, v naši naj hujši nadlogi, o« naši smerni uri, da bi nam smertna ura srečno iztekla in na= n smert srečna bila. Poslednje olje se to sredstvo iincnujo m* zato, kakor da bi morali po tem, kader ga prejmemo, goto^ umreti; temveč zalo, ker je sveto poslednje olje med vsei" 1 v sveti katoliški cerkvi navadnimi maziljenji zadnje, poslednjo- 921 — S svetim oljem nas mazilijo pri svetem kerstu, mazilijo pri sveti birmi, in kogar v mašnika posvečujejo, ga spet mazilijo; poslednjikrat pa kristijana mazilijo pri svetem poslednjem olju v smertni bolezni, dnsiravno tudi po prejetem svetem poslednjem olju še lahko preboli in ozdravi. To poslednje maziljenje, ter zakrament svetega posled¬ njega olja, vam bom zdaj razložil. In to razlaganje se bo raztezalo na tri reči. Govoril bom A) od natore in delavnosti zakramenta svetega poslednje¬ ga olja, B) od prejemanja zakramenta sve¬ tega poslednjega olja, inC)oddelenja sve¬ tega poslednjega olja. 3. Perva reč, od ktere bom govoril, je A) N a tora in delavnost zakramenta sve¬ tega poslednjega olja. V ozir svoje natore je sveto poslednje olje pravi, resnični zakrament; v ozir svoje delavnosti ali vspes- nosti pa deli prav velike dobrote onim , ki ga vredno pre¬ jemajo. 4. Da jo razlagam, je naj poproj na versti I. N n tora zakramenta svetega posled¬ njega olja. Po svoji natori, pravim, je zakrament svetega poslednjega olja pravi, resničen zakrament. In kakošen zakramentje sveto posled¬ nje olje? Sveto poslednjo olje je zakrament, v k l e r e m bolnik po maziljenju s svetim oljem in po zapovedani m nšnikovi molitvi gnado božjo prejme za dušno in večkrat tudi za telesno ozdravljenje. — Kwi. o. IV. poji. 58 922 Iz teh besed se razvidi, da ima sveto poslednje olje vse lrl k vsakemu zakramentu potrebne reči, ter ima a) vidu® z n a m n j e , ima b) nevidno g n a d o božjo, in je c / postavljeno od Jezusa Kristusa. Ravno je sveta cerkev že od nekdaj terdila, da je sveto poslednj e olje pravi in resničen zakrament. a) Vidno z n a m n j o zakramenta svetega olja je maziljenje bolnika s svetim oljem in ' L a " povedana molitev, ki jo mašnik opravlja med nia* 1 " Ijenjem. K vidnemu znamnju zakramenta svetega poslednjega olj * 1 spada najpoprej sveto olje, to je : olje iz oliv, ter sa oljkovega drevja, ktero olje je od škofa posvečeno. ^ namreč to olje z drugim svetim oljem in s sveto križmo vre vsako leto na veliki četertek prav nalašč za maziljenje bola‘ kov posvečujejo , ravno zato se tudi olje za bolnike ali p niško olje imenuje. Za delenje zakramenta svetega posledhl s olja se jemlje le samo to bolniško olje, in se ne sme n° b drugo olje jemati. Sveta cerkev to zahteva prav dol° in temu cerkvenemu določilu moramo pokorščino skazovat*' S tem od škofa posvečenim oljem se mazilijo peteri p° c . bolnikovi, ter oči, ušesa, nos, usta, roke in noge, in pr> kih tudi persi. Ti počutki in ti udje se mazilijo, ker so uio&' člo¬ veku služili y orodje, s kterim je doprinašal grehe, in se p 101 ^ toraj z maziljenjem očistiti in ob enem okrepčati, da posih® pregrehi več ne služijo. Veljavni keršanski učeniki, l er ^°° ž p slovel, lerdijo, in njih terditev je po vsem verjetna, “ veljavnost zakramenta ni ravno po vsem potrebno, da se . ziljenjo obveršuje na vseh teh počulkih in udih; kajti s aposlelj Jakob, govoreč od zakramenta svetega poslednjega omenja le maziljenja v sploh, in posebej nič ne prip° vC , Q od posameznih udov in počutkov, na kterih bi se maziljenje opravljati. V sili zadostuje, da so le eden ali ( ^ zmed peterih počutkov mazili, ali da se mazili le če ° jj naj imenitniši del človeškega telesa. Vendar pa pri le,n 923 ne smemo kar svojevoljno ravnati, in ne smemo kar brez Vs ega pravega vzroka opuščati maziljenja na enem ali drugem P°čulku človeškega telesa; marveč moramo gledati na to, da , Maziljenj« opravlja, ako le mogoče, na vseh peterih po— c utkih. v ,^ e< l maziljenjem posameznih udov ali počutkov bolniko- j Prekuje mašnik besede: „Po tem svetem maziljenju P« svojem preblagem usmiljenju ti odpusti (naj ti odpusti) y S ^ ( ’ } {ai ' koli si zagrešil s pogledom, posluhom i. t. d. Amen“. t ep škofijah te besede bolj nekoliko na dolgo razpeljejo, P ravi j° : „Po tem svetem maziljenju in po svojem preblagem d 0 J en J u naj ti odpusti Gospod, kar koli si zagrešil s pogle¬ de ’ P°sluhom i. t. d. V imenu Boga Očeta in Sina in sve¬ te^ A men ker pa bolnik zavoljo svoje slabosti ne more dosti več pokor e delali, ima sveta cerkev usmiljenje ž njim ter ga božje 11111 usmiljenju priporoča s svojo molitevjo. Sveto poslednje ol J. na zadnje tudi še na telo bolnikovo razodeva svoj dobrotlj lVl vspeh : marsikterikrat mu polajša bolečine, marsikterikrat 111 popolno zdravje dodeli. Da bi tedaj Bog bolniku miIostlj lV ^ dodelil tudi te telesne dobrote, ktere sicer niso vselej in 8° tovo sklenjene s svetim poslednjim oljem, obrača se sv' e ^ cerkev do božjega usmiljenja, ter deli zakrament svetega P° slednjega olja proseč ali z obliko prošnje. Pri zakramentu svetega poslednjega olja nahajamo pervo, k vsakemu zakramentu potrebno reč, nahajamo ^ znamnje. To vidno znamnje, kakor ste slišali, obstaja v ^ da se počutki bolnikovi mazilijo s svetim oljem, od škof 11 lašč za to posvečenim, in da se med tem maziljenjem izre jejo besede od cerkve prevpisane in zapovedane. tr b) Druga k vsakemu zakramentu spadajoča reč j e " ~ vidna gnada. Tedi to nevidno gnado nahajamo v zak^ 11 mentu svetega poslednjega olja; kajti sveti apostelj prav določno besedo zakramentu svetega poslednjega olju P 1 *^ pisuje posebno delavnost, ki jo gnada opravlja in razodeva človeškem sercu. Sveti Jakob (5, 15.) namreč pravi: J 10 htev vere bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal in je v grehih, bodo mu odpuščeni«. Te poslednje besede: je v grehih, odpuščeni mu bodo«, prav očitno kažejo n a n Jj tranjo delavnost, ktero gnado opravlja. Notranja delavnos 1 > ^ jo gnada opravlja, je zaznamovana tudi v besedah: » G ° 9f r mu bo polajšal«. Te besede namreč so v tesni zvezi z v - 925 - slednjimi besedami: „Ako je v grehih, odpuščeni mu bodo 1 *, in une besede se s temi besedami razjasnujejo. Pomen obojih besed je namreč ta le: Ako bi vtegnil bolnik še bili v gre¬ hih , kterih se ni še znebil, odpuščeni mu bodo. Apostelj si namreč misli, da je bolnik poprej že storil vso, kar zapoveduje sveta cerkev, da se duša očisti grehov ; v zakramentu svetega poslednjega olja pa se odpustč bolniku mali in tudi listi veliki grehi, kterih se iz nczadolžene pozabljivosti ali nezadolžene nevednosti ni spovedal. In ravno s tim, da mu bodo grehi odpuščeni, zadobiva polajšanje, kterega mu Gospod daje. Grehi namreč so bolnikovo dušo težili, in so nasproti stali dušnemu, ter notranjemu polajšanju. Besede: „Mo!itev vere bo bol¬ nika otela ft , se lahko tudi na telesno ozdravljenje obračajo ; toda telesno zdravje pri tem ni poglavitna reč, in Bog bol¬ niku po svetem poslednjem olju telesno zdravje le takrat da, kader jo to njegovi najsvetejši volji dopadljivo in bolniku v dušno zveličanje potrebno. Po tem takem moramo tudi te besede: »Molitev vere bo bolnika oteIa“, obračati najpoprej in pred vsem drugim na notranjo delavnost, ktero opravlja nevidna gnada v zakramentu svetega poslednjega olja. — Tudi sveta cerkev je zakramentu svetega poslednjega olja vedno pripisovala notranjo, nevidno delavnost, ki jo opravlja gnada. Sveti Tridentinski cerkveni zbor uči: „Maziljenje svetega Duha mu (bolniku) zbriše grehe, kterih bi se še spokoriti imel, in zbriše ostanke grehov, in povzdigne in pokrepča dušo bolnikovo, ker obudi v njem veliko zaupanje v božje usmi¬ ljenje , po kterem dobiva bolnik polajšanje, in ktero mu po¬ maga, da terpljenje in nadloge lagleje prenaša, se skušnjavam hudega duha serčnejše vstavlja , in po kterem včasih tudi te¬ lesno zdravje zopet prejme, kader mu je to vspešno za dušno zveličanje^. (Sess. 14. cap. 2. de extr. unct.) V zakramentu svetega poslednjega olja imamo tedaj tudi drugo, k vsakemu zakramentu potrebno reč, ter nevidno gnado. c) V zakramentu svetega poslednjega olja nahajamo pa tudi še tretjo, k vsakemu zakramentu spadajočo reč, in ta - 926 - je, da je zakrament postavljen od samega Jezusa Kristusa. — Že v evangeliju svetega Marka (6, 13.) be¬ remo od nekega maziljenja bolnikov z oljem, ktero mazi¬ ljenje so opravljali aposteijni. To maziljenje, pravijo nekteri razlagovalci, ni bilo zakrament svetega poslednjega olja, am¬ pak je bilo le pomenljivo djanje, s kterim so aposteijni učili) da je Jezusova gnada kakor ozdravljajoče in poživljajoče olje. Po njihovi misli je bil tukaj zakrament svetega poslednjega olja, ki ga je Jezus Kristus postavil, le pomenjen. Nasproti pa drugi razlagovalci menijo, da je bilo to maziljenje zakra¬ ment svetega poslednjega olja. Pa bodi si pravo to ali »not kar iz teh besed ne moremo prav natanjčno spoznali, spoznali namreč, da je Jezus Kristus sam postavil zakrament svetega poslednjega olja, prav lahko spoznamo iz jasnih besed , ki jib v ozir tega sveti apostelj Jakob (5, 14. 15.) v svojem listu piše, ter veli : „Je kdo (hudo) bolen med vami, naj pošljo po cerkvene mašnike, in naj molijo nad njim, in naj ga ma¬ zilijo z oljem v imenu Gospodovem; in molitev vere, (to j e: ktero vera zapoveduje, v kleri vera z močjo dela, loraj o 10 " litev, po kteri se gnade delč,) bo otela bolnika, in Gospod mu bo polajšal, in ako je v grehih, mu bodo odpuščeni". ^ teh besed se res pray lepo razvidi, da je Jezus Kristus sam postavil zakrament svetega poslednjega olja. Sveti »postelj Jakob namreč s temi besedami naroča vsem sploh, da morajo bolniki poklicati mašnike, ter prejeti od njih maziljenje s svetim oljem; kako pa bi bil zamogel sveti Jakob kaj takega kar naravnost zapovedati, ako bi tega ne bil naročil Jezus Krist» s sam ? Naravnost nasproti bi bil ravnal povelju Jezusovem^ ki je rekel: „Učite jih dopolnovati vse, kar koli sem vau' naročil^, ako bi bil vernikom zapovedal in nakladni kaj tu' kega, česar bi jim Jezus ne bil naročal. Poleg tega ve' 1 Jakob, naj mašniki bolnika mazilijo z oljem „v imenu Gosp 0 ' dovem a , ktere besede moramo sprejeti v ravno takem pomenU; v kakoršnem sprejemamo une besede Jezusove , ki jih govor 1 v ozir svetega kersta, ter veleva aposteljnom ljudi „keršcr' vati v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duhn; ft ali v kakor šnem pomenu so tudi aposteijni sami govorili od svetega kersta, te 927 rekli zbranim množicam : „Dajle se kerstiti v imonu Gospo- dovem“. In po tem takem besede Jakobovo „v imenu Go- spodovem“ tudi pri svetem poslednjem olju nimajo drugega pomena, razun : po vravnanju Gospodovem ali po zapovedi Gospodovi. Na zadnje sveti apostelj Jakob kar naravnost povč tudi še to, da bodo po lem maziljenju z oljem bolniku od¬ puščeni grehi, ako bi jih še kaj na vesti imel. Kako pa bi bilo mogoče , da bi maziljenje z oljem imelo moč grehe od¬ puščati , ako bi bilo to maziljenje od aposteljnov postavljeno, nikar pa od Kristusa samega. Ljudje zamorejo sicer vpeljati vunanje znamnja, posebne šege ali obrede; nikakor pa ne morejo takim znamnjem ali šegam dodeliti lake moči, po kteri bi se ljudem grehi odpuščali. Kaj takega zamore le Bog sam storiti. — Iz besed svetega aposteljna Jakoba jo tedaj stalno in neoveržljivo dokazana resnica ta, da je zakrament svetega poslednjega olja od Jezusa Kristusa samega postavljen. Kdaj da je postavil Jezus Kristus ta sveti zakrament, nam sveto pismo ne povč. Nekteri cerkveni učeniki so te misli, da je Jezus Kristus zakrament svetega poslednjega olja postavil ta¬ krat, kader je po svojem vstajenju postavil zakrament svete pokore, in sicer zato, ker je zakrament svetega poslednjega olja spopolnovanje pokore, ki jo mora kristijan delati ves svoj živi dan. Sveta cerkev je tudi vedno in vsegdar verovala in učila, da je sveto poslednje olje zakrament, postavljen od samega Kristusa. Že sveti Irenej omenja nekega maziljenja bolnikov, kterega so so bili poslužili nekteri krivoverci in opisuje to maziljenje kakor neko po- pako ali skazo zakramenta svetega poslednjega olja. 0 svetem pos¬ lednjem olju govori sv. Krizostom, sv. Atanazij, sv. Avguštin, sv. Ambrož, sv. Hieronim in drugi cerkveni očaki, in sicer tako razločno in jasno, da vsakdo iz njihovih besedi kmalu lahko spozna, da so imeli oni sveto poslednje olje za zakrament postavljen od samega Jezusa Kristusa. Naj določnejši zmed vseh starih spričevanj pa je določilo papeža Inocencija I. dano leta 400. Nek škof se je obernil do tega papeža , mu zastavil nektere vprašanja v ozir svetega poslednjega olja, ter prosil odgovora in razjasnila. Papež Inocencij mu na te vpraševanja lepo od- - 928 - govori, ter dokazuje, da se besede svetega aposteljna Jakoba ozirajo na sveto poslednje olje; na dalje, da smejo sveto po¬ slednje olje deliti škofje in mašniki; in na zadnje mu še od¬ govarja na vprašanje, ali se sveto poslednje olje sme deliti tudi takim vernikom, kterim je prejemanje drugih svetih zakramentov prepovedano in zaderžano, ter mu pravi: Spo¬ kornikom , (ter tistim, ki se še v pokorjenju znajdejo,) se sveto poslednje olje ne more deliti, in sicer zato ne , ker je (sveto poslednje olje) zakrament; kajti kako bi se takim, kte¬ rim so zaderžani drugi sveti zakramenti, delil le samo ta za¬ krament ?“ Papež Inocencij I. šteje tedaj sveto poslednje olje kar naravnost med svete zakramente, in ravno s tim, da ga svetim zakramentom prišteva , pripoznava tudi to resnico, da, kakor vsi drugi, je tudi ta sveti zakrament postavljen od sa¬ mega Jezusa Kristusa. — Resnico, da je sveto poslednje olje resničen, od samega Jezusa Kristusa postavljen zakrament, terdijo in spričujejo tudi mnogi cerkveni zbori; med drugimi) postavim, sveti cerkveni zbor v mestu Salon (Chalon) I e,a 813., na dalje sveti cerkveni zbor Aahenski leta 83&> ’ n sveti cerkveni zbor v Mogunciji (Mainz) leta 847. — ) e sveto poslednje olje resničen , od samega Jezusa Kristusa p 0 ' stavljen zakrament, pripoznavajo tudi odpadniki, ki so se od¬ cepili od svete katoliške cerkve, med njimi, na primero Kopt' in Jakobiti, pripoznava vsa od Rimsko katoliške cerkve od¬ padla gerška, razkolniška cerkev. Iz tega pripoznavanja prav lahko spoznamo, da je sveta cerkev že v nekdanjih starodavnih časih sveto poslednje olje imela za pravi, resničen, od sanieg® Jezusa Kristusa postavljen zakrament. Po vsi pravici je tedaj sveta katoliška cerkev izobčenje izrekla nad verskimi obnoV' Ijevalci šestnajstega veka, ki so sveto poslednje olje zaverglb ter ga izbrisali zmed števila svetih zakramentov. V sveten' Tridentinskem cerkvenem zboru namreč sveta katoliška cerlse v takole govori: „Ako bi kdo terdil , da sveto poslednje olj 0 ni pravi, resničen, od Kristusa, našega Gospoda postavljen, ,n od svetega aposteljna Jakoba oznanjen zakrament, marveč 1® samo od (cerkvenih) očetov sprejeta navada, ali kaka človešk® izmišljava, bodi izobčen*. (Sess. 14, can. 4.) - 929 - 5. Pri svetem poslednjem olju nahajamo tedaj vse tri, k Vsakemu zakramentu potrebne reči, nahajamo pervič vidno znamnje, nahajamo drugič nevidno gnado, nahajamo tretjič tudi to, da je sveto poslednje olje, kakor vsak drug zakrament, postavljeno od Gospoda našega, samega Jezusa Kristusa. Po tem takem , mislim, da ste, ljubi moji poslušalci! popolnoma prepričani gledč resnice, da je sveto poslednje olje pravi, resničen zakrament; pa , menim, da ne le samo popolnoma prepričani ste glede te resnice, ampak tudi tem močnejša je zdaj vaša vera v ta sveti zakrament, in tem terdnejše je zdaj vaše zaupanje v moč tega svetega zakramenta, in vaše serce je zdaj prenapolnjeno od ene strani s spoštovanjem do tega zakramenta, od druge strani pa prenapolnjeno z hvaležnostjo do Boga, ki je s tim svetim zakramentom tolikanj dobrotljivo, ter prav po očetovo zn nas skerbel v naši naj veči potrebi, o naši smertni uri. Amen. i 930 LXX. keršanski nauk. - Od dobrot, k i j i li zakrament s v t e g a pošlo d- njega olja deli onim, k t o r i g a v r e d n o p re¬ je m a j o. 1. Sveto poslednje olje je zakrament, v kterem bolnik po maziljenju s svetim oljem in po zapovedani molitvi maš- nikovi gnado božjo prejme za dušno in večkrat tudi za telesno ozdravljenje. — Gledč natore tega svetega zakramenta sem vam razlagal v poslednjem keršanskem nauku, da je sveto poslednje olje pravi, resničen zakrament, ker naboj 8100 P rl njem vse tri k vsakemu zakramentu spadajoče reči, ter naha¬ jamo vidno znamnje, nahajamo nevidno gnado, in nahajamo pravno postavljanje po samem Jezusu Kristusu. 2. A treba je, da vam razlagam tudi II. Delavnost ali moč zakramenta sv«' tega poslednjega olja. Zakrament svetega poslednjega olja svojo dobrotno moč ^ delavnost razkazuje s tim , da za smert obolelemu kristij 8 ®^! ki vredno prejme ta sveti zakrament, zares obilne gnado * dobrote deli. In ktere so tiste dobrote ali g n a d e, ^! jih zakrament svetega poslednjega olja ^ e ^ bolnemu verniku, k t e r i ga vredno p r j e m a ? - 931 - Zakrament svetega poslednjega olja daje bolnemu Kristi¬ janu sosebno pet velikih, zveličavnih dobrot: a) Perva dobrota , ki jo zakrament sv. poslednjega olja deli bolnemu Kristijanu, jo pomnoženje posvečujoče gnade božje, ter pomnoženje božje ljubezni in prijaznosti božje. Ker je sveto poslednje olje po svoji natori zakrament živih, to je : zakrament za tiste, ki so na duši živi, mora se bolnik, ki ga hoče vredno prejeti, že znajti v stanu posveču¬ joče gnade, ali v ljubezni in prijaznosti božji, tedaj mora čist biti vsaj vsakega smertnega greha. Ako se loraj bolnik pre¬ jemajoč zakrament svetega poslednjega olja znajde v takem stanu, znajde v gnadi božji, namnožilo mil bo prejemanje sve¬ tega poslednjega olja gnado božjo, da je bo imel v tem obil- niši meri, to je: prejemanje zakramenta svetega poslednjega olja ga bo naredilo svetejšega , pravičnišega, Bogu ljubšega. To dobroto tedaj zakrament svetega poslednjega olja doli nnj- poprej vernemu kristijanu. kakor jo dele tudi vsi drugi zakra¬ menti, ktero zakramente živih imenujemo. Zakrament svetega poslednjega olja pa deli pri lem tudi še drago posebne dobrote. 1>) Taka posebna dobrota , ki jo bolnik dobiva po vred¬ nem prejemanju zakramenta svetega poslednjega olja, je : o d- puščenjo malih grehov, in tudi tistih s m črt¬ nih grehov, klerih se bolnik ali iz nezadol- žene pozabljivosti ali pa iz nezmožnosti ni spovedal. — Da se v zakramentu svetega poslednjega olja res grehi odpuščajo, ni dvomiti, kajti sveti apostelj Jakob (5, 15.) naravnost pravi : „Ako je (bolnik) v grehih , od¬ puščeni mu bodo*. Na odpuščenje grehov merijo tudi tisto besede, ktere mašnik med maziljenjem s svetim oljem nad bolnikom govori. Tiste besede namreč imajo v sebi prošnjo, da bi Bog bolniku odpustil vse, kar koli je zagrešil s pogle¬ dom, s posluhom i. t. d. V versto grehov, kteri se odpuščajo z zakramentom svetega poslednjega olja , pa spadajo naj po¬ prej majhni ali odpustljivi grehi, kakoršnih tudi pobožni ljudje niso prosti, niso čisti in jih storč ali iz naglosti, ali iz slabosti, 932 - pa si jih niso še zbrisali s pokoro. Za odpuščenje smerloih grehov sta zredoma ali po navadnem polu postavljena le dvo sveta zakramenta, ter zakrament svetega kersta in zakrament tsvote pokore, ne pa zakrament svetega poslednjega olja. Poleg tega je zakrament svetega poslednjega olja po svojem bistvu udi zdravilo ; zdravilo pa se bolnim daje, nikakor pa ne mert- vim. Po tem takem zakrament svetega poslednjega olja pr«v za prav ni postavljen za tiste, ki so na duši nierlvi, temveč le za tisto, ki duhovno življenje imajo, ter se v gnadi božji znajdejo, in toraj smertnega greha nad seboj nimajo, ampak le kak majhen greh na vesti imajo. Po nenavadnem ali izvanrednem potu pa se vendar le zgodi, da zakrament svetega poslednjega olja bolniku tudi smertne grehe odpusti. To smemo po vsi pravici posnemati iz poprej omenjenih besed aposteljnovih: „Ako je (bolnik) v grehih , odpuščeni mu bodo w . Ako hi bil apostelj govoreč te besede le zgol odpustljive grehe pred očmi imel , povedal bi bil to gotovo določno in kar naravnost. Pristavek: »4ko je v grehih“, nas napoti sklepati, da sveti Jakob gotovo m le samo majhnih grehov v mislih imel, ampak da je v misM imel tudi smertne grehe; kajti o tem , da bolnik odpustljive grehe nad seboj ima, apostelj ni mogel dvomiti, ker je dobro vedel, da brez odpustljivih grehov nobeden ni , tudi naj pra¬ vičnejši človek ne. Ravno te misli so tudi sveti cerkveni učeniki postavim: sv. Krizostom, sv. Avguštin in drugi, ki za¬ kramentu svetega poslednjega olja prilastujejo odpuščenjo gre¬ hov sploh in ne le samo odpuščenje odpustljivih grehov. \ enakem duhu govori tudi sveti Tridentinski cerkveni zbor, k' pravi: »Maziljenje svetega Duha, (to je: sveto poslednje olje) zbrisuje grehe, za ktere bi se bilo treba še pokoriti^- (Sess. 14. cap. 2.) Iz vsega tega moramo soditi in sklepat') da zakrament svetega poslednjega olja po nenavadnem, i*' vanrednem potu odpušča tudi smertne grehe; samo ob sel" pa se umeva, da lo tiste smertne grehe, kterih se bolnik sp 0 ' vedati ne more. Tako uči poleg sv. Tomaža tudi sv. Kar° Boromej, ter pravi: »Vlegne se prigoditi, da zastane k»' 933 smerten greh, ker se ga (bolnik) ne doseli (spomni), ali se § a spovedati več ne more; v odpuščenje tistega (greha) se v tem zakramenta (v svetem poslednjem olju) ponuja pomoč, lako da se zna zgoditi, da po njem (po tem svetem zakra¬ mentu) doseže kdo zveličanje, kteri bi bil brez njega pogub- ! i en - u Ako bi se tedaj kak bolnik enega ali drugega smert- s pomin ne ega geeha ne mogel več spevedati, ali zato ne, ker se tega , ne zave, ter ga ne spozna; ali zato ne, ker se ga ne m 'nja; ali zato ker je pozabil se ga spovedati; ali zato, k ep s • ker ne more več govoriti, ali ker je zgubil posluh, ali J e prišel sploh ob zavednost: odpuščen mu bo greh s n , ltn svetim poslednjim oljem, da le svoj greh obžaluje z jj e bornim , če tudi le samo nepopolnoma obžalovanjem ali milo* 1 - Iz tega vidite, ljubi kristijani! kako dobrotljiv in tipe Jina m P rav ' c i d a terdijo nekteri keršanski učeniki, da prav u/ga viunt?, ijuui nrioiijciiii • UUUIUUJIV lil JP°ln da je zakrament svetega poslednjega olja, in kako mentj^^kteri umirajoč kristijan ravno temu svetemu zakra- P ri pisati svoje rešenje in zveličanje. °|j a , C -} ^adaljna dobrota, ki jo zakrament svetega poslednjega i n 0 a ^ e ’ J e I a , da reši bolnika hudih nasledkov s° ni a 1 a n . k 0 v greha, ki so bolniku še ostali, dasiravno P°Prei 1 £ rek * * e odpuščeni. Med te ostanke štejemo naj P°PUste VS ° škodo, vse pomanjkljivosti, ki jih grehi v nas greho v tUt ^ P° tem ’ ka der so že odpuščeni. Taki ostanki °t°žnost P0Sfavim ’ so : ner °d ne nagnjenja serca, slabota volje, namreč r * enoba v dobrem, nepokoj duha i. t. d. Z grehi telesnimi V° dušne bolezni > J e ravn0 taka ’ kakor z natornimi. Vendar I . ezn,m i. Akoravno je bolnik že ozdravel, čuti pravico 6 časa v sobi nekako slabost, ter mu, kakor še nasledil 1 Še lako ’ kakor bi mu ittliel0 biti > ker čutijo v sebi kader So ke P r0 stane bolezni. Enako smo tudi mi takrat, V *d>guie nam § reb ' že odpuščeni, še vsi slabi; poželjivost se ItoJ... * V flftaorv* __ «1 . • V _ _~ hod ~ v VUJ/UpVl/U \J\J Tut tj JJVMV.IJ* T WW» "'uiti p 0 n ° Sem sercu zoper duha, in prav težko nos stane, Sv eto pos{ , ° f | U - P° kor01 Tim slabostim in nepopolnostim pride Po«ir„^i. 6 oje olje v okom, ter naši duši popolno zdravje - 934 - Med ostanke že odpuščenih grehov štejemo tudi časne kazni s lemi grehi zaslužene. Bilo je že večkrat povedano, da nam po tem, kader smo prejeli zakrament svete pokore, v kterem so nam bili odpuščeni grehi in z grehi vred tudi večne kazni, večidel ostanejo še časne kazni, ki jih moramo preter- peti ali v sedajnem življenju ali pa na unem svetu v vicah. Če tudi ne vseh, nam vendar le vsaj en del teh časnih od¬ pušča zakrament svetega poslednjega olja. Bolj spokornega duha ko je bolnik , več časnih, z grehi zasluženih kazen mu zbriše sveto poslednje olje, in sicer ob moči, ki jo sveto po¬ slednje olje ima kar zakrament. — Da zakrament svetega poslednjega olja zbrisuje te dvojne ostanke grehov, uči sveti Tomaž Akvinijan, ter pravi : „Take duhovne slabosti bi imela ozdraviti pokora ravno tako , kakor dobre dela, ki jih v za- dostovanje opravlja, odvračajo človeka od hudega in ga obra¬ čajo k dobremu. Ker pa človek iz nemarnosti , ali zavoljo različnih časnih opravil, ali tudi zavoljo prekratko odmerjenega časa i. t. d. tistih pomankljivost (pregreškov) popolnoma nad seboj ne ozdravi, poskerbljeno je, da se s tim zakramentom, (s svetim poslednjim oljem) zverši tisto ozdravljenje, in da bo rešen časne kazni, da po lem takem v njem ne ostane nič takega, kar bi duši ob ločitvi iz telesa zaderževalo iti v (ne¬ beško) veličastvo". — Kaj ne , da moramo res vsi hvaležni zaklicati: O kako velika, radosti polna je dobrota, ki nam jo s lira daje zakrament svetega poslednjega olja! d) Spet druga posebna dobrota , ki jo zakrament svetega poslednjega olja daje, je la, da nas krepča v t e r p I j e ' nju, v skušnjavah in sosebno v smertnihte- ž a v u h. Bolnikov stan je večidel prav usmiijenjavreden stom in tem bolj usmiijenjavreden , tem bližeje ko mu je smeri Telo njegovo občuti veliko bolečin ali pa vsaj veliko slabost* v velikih stiskah in težavah prebije svoje bolne dni, v še vs 6 večih pa noči. Otožnost mu serce zaliva , kader vidi svoj 6 ljube jokajoče stali krog svo.e postelje. Vest, ktera mu J c dosihmalo le rada zadremala, se mu zdaj zbudi, ter mu kaže in o° [ ' tuje vse, kar koli je začemši od otročjih let in dosihdob f e ' - 935 - šil v mislih, z željami, z besedo in djanjem in opuščenjem dobrega. Strah ga prevzame, maloserčnost opada , obupnost napada, ker ne ve, ali je pravo pokoro storil, ali je ni, ali je pri Bogu odpuščenje zadobil, ali ga ni. — In ako pogleda naprej v prihodnost, po tem se še le prav boji in trepeče; kajti pri tem pogledu vidi, da so mu vrata v večnost že prav blizo, in da bo moral kmalu — kmalu stopiti pred svojega Sodnika, ki vse ve, in nobene hudobije brez kazni ne pusti. — K vsemu temu pritisnejo še napadi in skušnjave hudega duha, ki porabi skrajni čas in zadnjo uro, da bi, ako mogoče, vsaj zdaj še zmolil bolnika in ga v pogubljenje zvernil. „Gorje zemlji in morju*, govori sveti Janez v skrivnem razodenju, (12, 12.) „ker je hudič k vam doli šel, in ima veliko jezo, ker ve, da ima malo časa*. Tem manj časa ko ima, tem bolj nateguje svojo moč. Boječe zapeljuje v obupljivost, v pre- derznost pa take, kleri menijo, da jim zveličanje odšlo ne bo; take, ki so razuzdano živeli, zapeljuje v hudo želje in v grešno dopadanje nad poprejnim razuzdanim življenjem ; pravične pa v lastno dopadanje in v napuh. Sveti Tridentinski cerkve¬ ni zbor pravi: „Akoravno naš nasprotnik ves čas na¬ šega življenja poišče vsako priložnost, ter preži na to, kako bi kakor si koli bodi požerl naše duše; vendar ga le ni no¬ benega časa , o kterem bi tako zlo ne natezal svojih zvijač, da bi nas popolnoma pokončal, in nas od zaupanja v božje usmiljenje odvračeval, če bi mogel, razun takrat, kader vidi, da se nam konec življenja približuje*. Vidite, v takem stanu, stiskan od vseh strani, se znajde bolnik, kader umira, se znajde bolnik ne tisti, ki je v očitni nespokornosti preživel svoje leta, ampak bolnik, kteri, akoravno v dobrem ni bil posebno goreč, vendar je le živel pošteno, živel pobožno in bogaboječe. In v takem stanu in v takih stiskah, se bomo znašli tudi mi, kader nas bo bolezen položila na smerlno postelj. Pa bodi f ga Bog zahvaljen ! Naš Gospod in Zveličar nam je v svetem poslednjem olju poskerbel pomoček, kteri nam je na pomoč v stiskah listih dni. Zakrament svetega poslednjega olja nas brepča v terpljenju in bolečinah, ki nam jih bolezen prizadeva, ter nas navdahnuje z velikim zaupanjem v božje neskončno usmi- - 936 - Ijenje in s popolno vdanostjo y sveto voljo božjo, da nav< njeni s tim zaupanjem in to vdanostjo lagleje prenašamo v# terpljenje in vse bolečine in s sladkim upanjem napoljneni F' čakujemo svoje smertne ure. Gnada, v svetem poslednjem dobljena, daje nam spoznati, kako po pravici da terpimo, kolikanj več terpljenja da smo si že zaslužili. Ta gnada n serce razvedruje in ga popolnoma Bogu izroči, tako da, k« . Jezus na Oljski gori, molimo tudi mi: „Moj Oče! . . volja se zgodi“. Ta gnada oživi v nas zaupanje. ktero tvoj* :bO f povzdiguje nad vsako maloserčnost, ter nam odpuščenje g re ki kaže v kervi Kristusa, nam odpuščenje grehov zagotovijo voljo Kristusovega neskončnega zasluženja. Ta daje moč zoper prevelik strah in trepet zavoljo smerti, nam bliža, in zavoljo sodbe, ki nas čaka. Ta gnada t u(l1 clo vlegne v nas vdušiti ves strah, ter nas pripeljati do polne vdanosti v sveto voljo , da radi terpimo , dokl®^ j 0 latt" S hoče, pa tudi radi umerjemo, kaderkoli Bog hoče. bil kar večkrat pričujoč, kader je umiral ta in uni, 0 ^j čudd se, opazil, kako da je marsikteri, ki se svoje zdr a ’ e , niče3a ni huje bal nego smerli , ali ki je nepoterpež!j lV . ” ve s našal bolečine svoje bolezni ves miren, vdan postal 1 ^ poterpežljiv po tem, ko je zakrament svetega pos' e n0 ' olja prejel; kako da je notranje tolažilo posijalo, i n a! tranja zadovoljnost pokazala na njegovem zabledelem ® $ kako da je s priserčnim glasom okrogstoječim prigovarj ^ rekel: „Nikar ne žalujte, saj rad umerjem ; Gospod m® jj rad grem za njegovim glasom ; kmalu bo vse pri t 5 jaz pojdem k Gospodu v nebesa \“ Od kod, kaj rnet !i spremenjenje, ta notranji mir, ta serčnost, ta čudna poterpo /j pri tolikih obilnih bolečinah? Vse to, glejte, dela ^ svetega poslednjega olja. Sveto poslednje olje krep c „11 nika v terpljenju in bolečinah. — Sveto poslednjo J _u _ „„ hudi d« n „0 dalje bolni kV krepča v skoSajovab, s kterimi ga h-di pada tudi se o skrajni uri. Daje mu gnado . ” » dh »' 1 »vda, i„ kader »« j' , umerje srečne smeri,. Ako bi p0 ozdravel, spe' fo mi 1)| D« U Ul L Vlil ^ Ullll/I JV/ JI V/ Ulil/ JUIV/1 tlt iinv VJ 1 1* uuni " ' - / I . lahko postal ve3 lahkomišljen, in bi padal v velike g rC ,p fl v grehih umeri, in bi se pogubil na vse vekomaj- mnogo drugega, kar nam je zdaj še skritega, in česar ^ vemo, ve Bog; in ravno zavoljo tega v takem sl° c J kramentu svetega poslednjega olja ne daje tiste moči * " ktere bi bolnik tudi telesno zdravje spet zadobil. Bo* 01 ^!' tedaj Boga sicer prositi, da bi mu z pomočjo svetega P njega olja tudi tetesno zdravje dal; vendar pa naj S e . ter naj svoji popolnoma v sveto voljo božjo izroči, ter naj svoj vselej pristavi, naj mu Bog ljubo zdravje dodeli 1° kader je to za zveličanje duše potrebno in vspešno. ^ \t' vzrok, zavoljo kterega zakrament svetega poslednjega 941 - lesnega zdravja marsikterikrat ne da, tiči v premajhnem za¬ upanju bolnikovem, ali pa tudi v tej okoljščini, da bolnik prejemanje zakramenta svetega poslednjega olja predolgo od- klada , ter odklada do skrajne ure, do poslednjih trenutlejev svojega življenja , kader je že skoraj na pol mertev, in že pojema, in se mu ima že duša od telesa ločiti. Onemu bol¬ niku, kteremu manjka zaupanja, ali kteri ima premajhno za¬ upanje , ali kteri svoje zaupanje zastavlja le zgol na ljudi in na njihovo pomoč, onemu bolniku zakrament svetega posled¬ njega olja telesnega zdravja prinesel ne bo ; takega bolnika Bog ravno zavoljo njegove nezaupnosti kaznuje s tim, da mu ozdraveli ne da. In kader je bolnik obnemogel že tako močno, da mu že duša iz telesa sili, in da bolnik že umira, ondi tudi ne moremo več pričakovali telesnega ozdravljenja ; kajti v takem slučaju bi moral Bog storiti prav očiten čudež , da ki ž njim bolnika ozdravil; takega očitnega čudeža pa je v tej okoljščini tem manj pričakovati, ker je bolnik po lastnem zadolženju prejemanje zakramenta svetega poslednjega olja tako dolgo odkladal. Ravno zavoljo tega bolnik prejemanje zakra¬ menta svetega poslednjega olja nikoli ne sme predolgo od- kladati. Ako bolnik zakrament svetega poslednjega oija prejme še o pravem času, zamore vse lagleje pričakovati, da vtegne tudi telesno zdravje spet nazaj dobiti. 3. Te so tedaj tiste velike gnade in zveličavne dobrote, ki jih zakrament svetega poslednjega olja daje bolniku , kteri vredno prejme ta sveti zakrament. In zdaj mi povejte, ljubi moji kristijani! ali mar ta sveti zakrament ni res prav krepek pripomoček za naše zveličanje, in bogat studenec milost bož¬ jih? Ali mar ne zasluži resnično, da ga res v veliki časti imamo, in ga z vsem mogočim spoštovanjem prejemamo? Oh, ljube duše! spoznajte to dobroto božjo, ter zakrament svetega poslednjega olja ; premišljujte, kako obilne dobrote deli bol¬ nemu kristijanu ; imejte v veliki časti ta sveti zakrament, in poskerbimo, da bomo v smertni uri tudi mi vredno prejeli ta sveti zakrament, ki nas bo popolnoma pripravne storil, da bomo šli v večno življenje. Amen. 942 LXXI. keršanski nauk. Kdo sme prejemati zakrament svetega p s I e d n j e g a o I j a ? — Kdaj se mora prejem** 1 zakrament svetega poslednjega olja? Kako se mora prejemati zakrament svete? 9 poslednjega olja? — 1. Nemila smert poterga vse vezi, s kterimi je na človeka navezan v sednjnem življenju. Umirajoč se - človek ločiti od svojih prijatlov in znancev. Le Jezu 3 ■ stus, naš naj boljši in naj zvestejši prijatelj, ostane 2 n ‘ ter nas tudi takrat ne zapusti, kader odhajamo iz tega $ s da le mi njega ne zapustimo. Da bi nam pokazal, kako 1,1 no nas ljubi, ter ljubi do smerti, postavil je zakrament s tega poslednjega olja, da bi po tem svetem zakramenta P ^ krepčani na duši in na telesu ali spet ozdraveli ali P 9 . zadnjem boju srečno zmagali. Preobilne dobrote, ki nam daje ta sveti zakrament, našteval sem vam v zadnjem ker ‘ skem nauku. 2. V današnjem keršanskern nauku pa vam bom r9 lagal to, kar zadeva : B) Prejemanje zakramenta sveteg 9 ? slednjega olja. 0 " Gledč prejemanje zakramenta svetega poslednjeg 9 olj 9 D44 razun da se odpovd svoji zmoti, ter prestopi v sveto katolik 0 cerkev, ali, če še kristijan ni bil, da se da kerstiti, in do P° svetem kerstu postane katolišk kristijan. Ta resnica je pra v razvidna iz besed aposteljnovih, ki pravi: „Je kdo bole« med vami“. (Jak. 5, 14.) Sveti Jakob pravi „med vami“» s ktero besedo na znanje daje, da ima v mislih le samo pravo- vernike, ter katoliške kristijane, kterim svoje pismo piše, * n nobenih drugih ne. b) Zakrament svetega poslednjega olj 0 smeprejemati le samo katolišk kristij a °’ kteri se svoje pameti zave. — Zakrament sveteg 3 olja je zdravilo zoper ostanke greha, človek pa, ki se svoj 6 pameti ne zave, greha nima, in tedaj tudi ne ostankov greha, ,n loraj zmožen ni, da bi prejel zakrament svetega poslednje# 0 olja. Ravno zato se otrokom, kteri se svoje pameti še ne zave« > zakrament svetega poslednjega olja ne deli. Vendar P a prejemanje zakramenta svetega poslednjega olja potrebno^ da bi moral otrok že poprej kteri krat pri spovedi biti. P' Je- krament svete pokore otroci navadno prejemajo v osmem* ^ vetem ali desetem letu, po tem, ko so nauk za pervo Sp°^ Ker že doslali, dasiravno so se pameti zavedali že poprej- pa otroci s petim in šestim letom večidel že spoznajo, k 9 -^ vet° škov prav in kaj ni prav, in po tem takem tudi že grešiti rejo, potrebno je, da tudi take otroke mašnik stavi v $ olje, po tem, ko jih je pripravil v to, da se svojih pregre 5 ^ skesajo, ali če okoljščine dopuščajo, tudi spovedo. — ^ ^|j odraščenih je treba gledati na to , če se nikoli niso zave svoje pameti, ali če so se svoje pameti kdaj zavedali, P 3 pozneje ob njo prišli. V pervem slučaju, če se nikdnj v ^ jem življenju niso zavedali svoje pameti, ne sme se j» n g0 zakrament svetega poslednjega olja; v drugem slučaju, c se svoje pameti poprej zavedali, pozneje pa ob pamet P ali če so vsaj kterikrat pokazali kak sled ali kako 7 -na zavednosti in vsaj nekolikega spozanja božje postave, sm J djati v sveto poslednje olje. Kakor se nobeden drugi zakrament, tako se tudi sveto F s e dnje olje ne sme deliti niti izobčencem, niti nespokorne- ^ kteri svojega kesanja ali obžalovanja z nobenim znainnjem k znan i e ne dajo. Izobčenci, dokler se v izobčenju znajdejo, od cerkve ločeni udje nikakove pravice nimajo do zakla- V] .J m 'losti, ki jih sveta cerkev deli, tedaj tudi nikakove pra- |{ 0 e n . lma j° do zakramenta svetega poslednjega olja ; nespo- P a ravno zavoljo svoje terdovratnosti, v kakoršni je Hob° Va ^ u ® a P° VSem od P°& a °bernjena, nikakor niso vredni čas nC m ^ os ^* Ako bi tedaj eden 5, b drugi o velikonočnem Ve l ne s P ov °di ne k svetemu Obbajiiu, in bi, akoravno { rat opomnjen od svojega duhovnega pastirja, vendar le Kotel za s P°Initi te svoje dolžnosti, no smeli bi ga , oko bi n jr i °Kolel in nobenega kesanja ne kazal, staviti v sveto P ° sleda je olje. Zakrament svetega poslednjega olja st j; Sv °je pameti se zavedli katoliški kri- n O b 0n , P r e j e m a t i le takrat, kader je nevar- v . n ' ~ Pri starovercih biva navada, da bolnika tudi ni s ni Koleani stavijo v sveto olje. Sveta katoliška cerkev kdo bi 3 te navade - Sv. apostelj Jakob namreč pravi: „Je (J a jj m ed vami, naj pokliče cerkvene mašnike i. t. d." tlienja . Gerška beseda pa, ki jo apostelj rabi, ne po- bo] e2 e n ,t,a ^ ne bolezni, malega priležčanja, ampak pomenja hudo EnakoV eVarno borzen, ktera se vtegne s smerljo končati, eerbve . oloču jej° tudi cerkvene določila. Sv. Tridentinski zlasti njj Zhor uči : »Sveto poslednje olje naj se deli bolnikom, tla konc" 11 '.^ 1 S0 * a b° nevnrno bolni, da je videti, da se že °lje U f 1 v U e nja znajdejo ; ravno zavoljo tega se poslednje Pn K'msk 6 tuf *' za brament umirajočih". (Sess. 14. cap. 3.) Se more rf °.^ re dne bukve (Rituale) pravijo : „Poslednje oljo baže Slll e b'^' tistim bolnikom , ki so tako hudo bolni, da se btdi ne ^.'| t,la nevarnost". Ako bi tedaj smertna nevarnost v ' de ztia |. a P rava , resnična smertna nevarnost, ampak le na¬ slednje ' p 0zdevna , more se bolnik vendar le djuti v sveto 0 J e j kajti zadosti je, da se pri bolezni po pameti - 946 zamore soditi na bližnjo smert. Da bi bolnik po tem goto v0 moral umreti, ni ravno potrebno za delenje svetega poslednji 0 olja ; potrebno pa je, da je bolezen res nevarna, s smert 110 nevarnostjo sklenjena, ako hoče bolnik prejeti zakrament sve¬ tega poslednjega olja. Iz tega pa je razvidno, da za sveto poslednje olje D 1 * tisti verniki, kterih življenje je sicer v nevarnosti, ali ktefl je smert morda že prav blizo , kteri pa pri tem niso bol« 1 ^ Ravno zavoljo tega se zakrament svetega poslednjega olja deli vojakom, ki gredo v boj ali na vojsko ; niti hudodelcih 010 * ki jih peljejo na morišče; niti ljudem, ki se spustijo na 1,0 varno morje ali kako delo, sklenjeno s smertno nevarnoslj 0 ’ niti ženam , ktere so na porodu. Vzrok temu je, da 1,1 . bolni, akoravno se znajdejo v smertni nevarnosti. — Prišla pa moram, da veliko starost stavimo z boleznijo v eno vers j ravno tako tudi tisti primerlej, ako bi kdo po kakem neS ^ čnem padcu omedlel in ob zavednost prišel; in zato tu ^ nI n kega človeka denemo v sveto olje. — Nasproti pa ta prr krislijanu, kteremu njegova bolezen sicer velike boleči « 0 y a zadeva, vendar pa nevarna ni, zakrament svetega posl 0 J ” j olja ne damo, in sicer ravno zato ne, ker njegova bol eZ j 0 sklenjena s smertno nevarnostjo. — Enako se iz tega? bilo poprej povedanega, posname tudi še to, da v sveto g0 devamo tudi take bolnike, od kterih prav ne vemo, 0 ^ znajdejo v smertni nevarnosti, ali ne. Ako bi vselej ^ tako dolgo, dokler hi popolno prepričanje imeli, da bo f res umeri, marsikteri bolnik bi zakramenta svetega posle ^ olja ne prejel; kajti smert včasih kar nanaglomd pride, cerkev tudi nikakor ne zahteva, da bi morala smertna nost biti prav gotova , in da bi moral bolnik potem S umreti; marveč sveta cerkev le pravi, da se mora zdevati, da vtegne smert slediti ueV« 1 "” v° vsaj do' poslednjega »'T Kal? p? pSo "™ 947 - terdimo, da je vse eno, ali kristijan ta sveti zakrament prejme ali ga ne prejme. Tega ne terdimo , marveč naročamo, naj ga prejme v nevarni bolezni vsak kristijan, ne zato, kakor bi zakrament svetega poslednjega olja bil v zveličanje ravno tako potreben, kakor potreben je zakrament svetega kersta, ampak zato, ker zakrament svetega poslednjega olja deli obilne milosti iu dobrote, kterih smo v smertnih težavah tako močno potrebni. Sami do sebe bi ne imeli nobene prave ljubezni, ako bi po lastnem zadolženju, ter vedama in radovoljno kratili si te mi¬ losti, ter se v nevarnost postavljali, da bi brez te pomoči v boju s svojimi dušnimi sovražniki obnemogli in nesrečne smerti umerli. Gotovo je, da bi kristijan, kteri bi iz malomarnosti ali zaničevanja ne hotel prejeli zakrament svetega poslednjega olja, s tim drugim ljudem veliko pohujšanje dajal, se hudo pre¬ grešil in se na vekomaj pogubil. Sv. Tridentinski cerkveni zbor pravi : »Zaničevanje tega velikega zakramenta ne more ostati brez velikega greha in brez razžaljenja svetega Duha“. (Sess. 14. cap. 8.) 4. Ljubi kristijani! kakoršna smert, taka vam večnost. Je smort srečna, bo tudi večnost srečna, nedopovedljivo srečna; je pa smert nesrečna , tudi večnost bo nesrečna, neskončno nesrečna. Gotovo pa si vsakdo zmed nas srečne smerti želi. Ker je pa Jezus milost, s ktere pomočjo zamoremo srečno umreti, navezal, tako rekoč, na zakrament svetega poslednjega olja, menda vsaj nobeden zmed vas ne bo tolikanj nespameten ali tako brezvesten, da bi umirajoč od sebe odbijal ta krepki pripomoček za zveličanje, dokler ga lahko prejme in mu je na ponudbo! Tega Bog ne daj; marveč naj vsakdo zmed vas zaupljivo prime za ta zdatni pripomoček našega zveličanja, ter zvesto opravlja vse, kar je le koli opravljati potrebno za srečno smeri in dušno zveličanje. 5. Drugi stavek ali drugo vprašanje, ki ga bomo danes obravnavali, je : II. Kdaj se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja? - 948 Odgovor na to vprašanje je: Zakrament s v e t e g 8 poslednjega olja sme katoliški k r i s t i j a n prejeti vselej, kader koli in koli korkrat koli je nevarno bolen; prejema pa naj ga, ako le mogoče, dokler se še dobro zave, in sicer po tem, kader je že prejel sveto po¬ potnico. a) Zakrament svetega poslednjega olj 8 sme bolnik prejeti tolikokrat, kolikor- krat nevarno oboli. — Sveto poslednje olje namreč je zmed tistih štirih zakramentov, ktere sme kristijan prejemati več kakor enkrat. Sme pa se in mora se prejemati toliko¬ krat, kolikorkral bolnik ozdravi iz nevarne bolezni, v kteN je bil v sveto poslednje olje djnn , in po tem spet iz nova pode v nevarno bolezen. Tako uči sveti Tridentinski cerkveni zbor, ter pravi: „Kader bolniki po prejetem (svetem) posled¬ njem olju ozdravijo, znmorejo s pripomočkom lega zakramenta iz nova poterjeni biti, oko bi spet v drugo enako smerfno nevarnost prišli". Ako bi tedaj kdo, postavim, desetkrat, v enem samem letu nevarno obolel, smel in mogel bi tudi deset¬ krat prejeti zakrament svetega poslednjega olja. Sveto poslednje olje pa vtegne bolnik po večkrat prejel' tudi v eni in isti bolezni, ako bi ta bolezen dolgo trajalo, in bi se bolniku zdaj na boljše obernilo, tako da bi smerinn nevarnost prejenjala , zdaj pa bi se bolezen spet na huje z 8 ' sukala, tako da bi ga iz nova v smertno nevarnost pripravil 8 ' V takem slučaju tedaj ni potrebno, da bi bolezen po vsem prejenjala, in da bi bolnik popolnoma ozdravel; zadosti je, d 8 smertna nevarnost vsaj na videz za nekoliko časa odjenja, P° tem pa spet pritegne. Kolikorkrat koli smertna nevarnost ll nova pritisne, sme bolnik prejeti zakrament svetega postednj®f olja. Po takem potu se vtegne zgoditi, da bolnik v eni i" isti bolezni večkrat prejme zakrament svetega poslednje^ olja. To se razvidi iz Rimskih obrednih bukev (Rituale), učijo : „V eni in isti bolezni se zakrament (svetega posl® 949 — njega olja) ne sme iz nova deliti, razun da je bolezen dolgo¬ trajna, in da bolnik ozdravi, po tem pa spet pride v smertno nevarnost^. V dvomu , ali se je bolezen predrugačila ali se ni, se tudi sme v eni in isti bolezni iz nova prejeti zakrament svetega poslednjega olja, kader ima dvom verjetnost na svoji strani, da je bolnik res že bil izlezel iz smerlne nevarnosti. Vzrok temu je, ker je sveta cerkev tudi v nekdanjih časih tako rav¬ nala, in sicer ravnala zato, da bi bolniku s tim svetim zakra¬ mentom donašala novo duhovno pomoč. Kader je pa bolezen vedno nevarna , in se ne da razsoditi, da bi bila prejenjala smertna nevarnost, se zakrament svetega poslednjega olja ne sme več ko enkrat prejemati, in če bi tudi bolezen bila še tako dolga , ter bi cele leta trajala. V takem primerieju se zakrament svetega poslednjega olja zato iz nova ne deli, ker se za smertno nevarnost deli, in tedaj svojo moč in svoj mi- lostipolni vspeh razodeva tako dolgo, kolikor dolgo traja smertna nevarnost. Kader pa odjenja smertna nevarnost, po tem pa spet pride, deli se spet ta sveti zakrament. Bogo- Ijnbna devica, Marija Bagnezi po imenu, je bila v mestu Fio- renca na Italijanskem rojena v začetku šestnajstega veka. Že v otročjih letih vsa Bogu vdana je, kader je nekoliko odrastla, hotla podati se v samostan. Kader pa očeta prosi, da bi v to dovolil, jej oče naznani, da jo je za zakonski stan odločil, ter jej tudi že ženina izbral. Bogoljubna devica se tega na¬ znanila tako močno ustraši, da se je jela pri lej priči silovito tresti po vseh udih. In dasiravno poprej popolnoma zdrava, odsibinalo ni bila več zdrava. Iz ene hude bolezni je padla v drugo hujšo bolezen, in celih pelinštirdesel let je nedopoved¬ ljive bolečine preterpela po vsem svojem životu. V teh dol¬ gih letih polnih bolečin in terpljenja je osemkrat prejela za¬ krament svetega poslednjega olja,, In po tem , ko je kelih terpljenja, kterega jej je ponudil njen nebeški ženin, izpila do zadnje srage, ter z besedo in zgledom bližnjemu neizrečeno veliko dobrega storila, zaspala je 28. dan maja 1577. mirno y Gospodu med lem, da so jej brali terpljenje Gospodovo. Sla je iz tega sveta kar nevesta lerpečegn Jezusa, da bi na unem svetu postala nevesta poveličanega Zveličarja. — Ta — 950 - mila povest nam spričuje, da se sme zakrament svetega p°' slednjega olja več kakor enkrat prejeti, in da ga more bol« 1 kristijan prejemati tolikokrat , kolikorkrat okoljščine dopuščaj 0 in cerkvene določila, da mu nikdar ne primanjka potreba 0 milosti in pomoči v boju zoper vunanje in notranje sovražnik 0 ' to b) Zakrament svetega poslednjega olj naj bolnik vselej prejema takrat, dokler a še zave, in po tem, kader je že predel sv°* popotnico. Gotovo bo zakrament svetega poslednj°P rilV ^ ljali za vredno prejemanje zakramenta svetega poslednjeg® V takem stanu, ter brez prave zavednosti, sam res ne ^ kaj storiti, marveč mora pustiti, da drugi delajo ž nj' 19 ’ ^ radi. Toraj naj bolnik zakrament svetega poslednjega prejema, dokler se še dobro zaveda. j 0 Prejme pa naj bolnik sveto poslednje olje po tem, lv ^ - Q že prejel sveto Popotnico , in sicer zalo, ker sta spov® ^ ett 3 ti, za smert pomaziljen še le po tem , kader je Začetnika Ijenja pobožno sprejel v svoje serce. Tega pravila, se ve ^ naj sc derži takrat, kader okoljščine to dopuščajo. Pf^ 0 ^ namreč mafsikterikrat, da bolnik že poprej, prejden se oboli, zavednost zgubi , in ga kar iz nenada napade sm j nevarnost; ali pa, da bolnik že kar o pervem začetku b« y ob zavednost pride, in jo po tem nič več nazaj ne do '• a takem slučaju se mora bolniku zakrament svetega posle' j„ olja deliti, dasiravno ni še poprej prejel svete Popotnic j je morda tudi ne more več prejeti. f uv vjvi ui vuu jl ^ ut uivva liuiv ^ nvi — j sveto Obhajilo, dobro opravljena na smertni postelji , t l,c \ boljše pripravljanje, da se vredno prejemlje zakrament sve ' poslednjega olja; na dalje zalo, ker se spodobi, da je k r,s 951 Iz vsega tega naj si svojci bolnikovi posnamejo imenitni nauk, naj poskerbe, da bolnik še o pravem času prejme za¬ krament svetega poslednjega olja. Bolnik morda sam še ne čuti, v koliki nevarnosti da se znajde, in toraj tudi ne prosi svetih zakramentov. V takem primerleju so dolžni tisti, ki se pri bolniku znajdejo , ter mu strežejo ali ga obiščejo , da mu oči odpro, ter ga na njegov nevarni stan opomnijo vsaj toliko, kolikor je treba , da v njem poželjenje obudijo po svetih za¬ kramentih. Ali glej marsikterikrat delajo ravno to, kar je temu nauku naravnost nasproti, ter bolnika tolažijo s praznim tolažilom , ter velijo, da je njegova bolezen nepomenljiva, in da mu bo kmalu odleglo; in da ni misliti, da bi zdaj že umeri; in da se vtegne sicer bolezen na hujše oberniti, da pa zdaj no kaže še na smerlno nevarnost. Tako in enako govorijo bolniku iz napačnega usmiljenja, da bi bolnika v strah ne pri¬ pravili. In po takem potu se zgodi, da bolnik poželjenja nima do svetih zakramentov , ali pa da jih s praznimi izgovori clo od sebe odbija , kader ga pravi prijatelj opominja , da bi jih Prejel. Čas pa le naprej hiti, bolnik včasih nanagloma oslabi tako močno, da ob zavednost pride ali pa še clo umerje, prej— den je bil s sveti mi zakramenti previden, in če ga tudi še sla¬ vijo v sveto olje, zakramenta svetega poslednjega olja vendar te ne more več prejeti s tolikim dobičkom , s kolikoršnim bi ga bil prejel, ako bi se bil kolikor toliko zanj pripravil. Vi¬ dite, kako močno da se pregrešijo taki lažnjivi tolažniki zoper keršansko ljubezen do bližnjega ! Na njih se bo zvernil tudi Ves odgovor zavoljo tega, da so bolnika lažnjivo in abotno tolažili, ga motili in tako v škodo pripravili. Pobožni, boga¬ boječi ljudje vse drugače delajo, kakor spričujo naslednja do¬ godka. Sveti Bernard pripoveduje od neke gospe, ki je, bivajoč v mestu Bangor, za smert obolela, ter k sebi poklicala svetega Malahija, nadškofa v mestu Armogh. Sveti škof pride, bolno lepo potolaži, in jo hoče djati v sveto olje. Drugi pričujoči pa škofa pregovord , da bi to storil še le naslednji dan, ker se bo bolna gospa do drugega jutra tem boljše pripravila za zakrament svetega poslednjega olja. Sveti škof, dasiravno ne rad, se vendar le da pregovoriti; sveto poslednje olje odloži, - 952 - bolno gospo blagoslovi', in odide. Ali glej, zvečer nastal nenadama silen hrum in truš po vsi hiši, čuje se glasno j°' kanje in žalovanje, s kterim je družinja na znanje dajala, d" jim je umerla dobra gospa. Škof Malahija, ki je blizo ^ stanoval in molil, zasliši jok, ter hiti v hišo, in vidi, daj® bolna gospa že umerla. Ko to vidi, serce se mu silno vžalij proti nebu vzdiguje svoje roke, in samega sebe dolži zavolj 0 te žalostne dogodbe, ker ni bil bolne gospe poprej djal v sve t0 olje. In na kolena se spusti, ter vso noč premoli, in opominj 3 tudi druge pričujoče, da bi ž njegovo moiitevjo svojo zedinil') da bi nebeška pomoč popravila in poravnala njegovo zamud 0. In glej čudo! kader dan napoči, meriva gospa spet oživi, oi' pre oči, jih v škofa vpre, in ga spozna. Okrogstoječi ljudje osterme nad tem čudom, in žalost se jim mahoma spremeni v veselje. Brez vsega daljnega odlašanja dene zdaj škof gosp 0 v sveto poslednje olje. In gospa na to ni umerla, marveč j® ozdravela, je vse svoje naslednje dni preživela v ojstri pokori) in je na zadnje umerla smerli pravičnih. Ta prigodba nas uči, da je silno nevarno , odtegovati bolnikom zakrament svetega poslednjega olja, ker se smert oglasi včasih kar nenadama, da bolniku izpihne luč življenja. Na dalje ta prigodba uči, da sa močno pregreši, in si težek odgovor na vest navali, kdo' bolnika kar brez vsakega veljavnega izgovora na sveto p°' slednje olje čakati pusti, ali kdor bolnika od prejemanja kramenta svetega poslednjega olja cIo odvračuje, kader boli"* sam želi prejeti zakrament svetega poslednjega olja. Na dnje ta prigodba (udi še uči, da je treba tistim , ki bolnika v hiši imajo, pridno moliti in Boga prositi, da bi Bog dobrotlj iV ° dodelil bolniku to milost, da bi zamogei prejeti zakrament ^ umirajoče. — Ljubi krislijani! zapišite si te nauke v sv°J serce, ter se zvesto po njih ravnajte, kader bi vam nev° r ^ obolel svojcev ali prijatlov kdo. Varujte se, da bolnika mamite z goljufnim tolažilom, in da ga s tim ne zapeljete, bi odlašal prejemati zakrament svetega poslednjega olja. več, kader opazite, daje nevarna njegova bolezen, in da n° nobenega poželjenja po svetih zakramentih, ako tega n’ drugi ne stori, vi mu odkritoserčno prigovarjajte, in ga °P 953 — minjevajte, da stori svojo keršansko dolžnost, in prejme svete zakramente. Ako si ne upate tega sami kar naravnost pove¬ dali bolniku, naznanite to vsaj njegovemu duhovnemu pastirju ali njegovemu spovedniku , ki bo potem že oskerbel, kar je treba. To storiti ste zavezani sosebno tokrat, kader se bolnik sicer zave, v koliki nevarnosti da se znajde, pa ga vendar le ni volja , da bi prejel zakramente za umirajoče. Poleg tega pa tudi še prav pridno molite ; prav pridno molite sosebno v tem poslednjem slučaju, da bi se Bog bolnika usmilil, in mn mi¬ lost dodelil prejemati prav pripravljenemu zakramente za umirajoče. 6. Tretji stavek, ki ga bomo tudi še danes obravnali, ali tretje vprašanje, na kterega vam bom odgovoril, je : III. Kako se mora prejemati zakrament svetega poslednjega olja, da bo človeku v prid in zveličanje? Na vprašanje : Kako se mora prejeti zakra¬ ment svetega poslednjega olja, da bo člo¬ veku v blagor in zveličanje? vam odgovorim : Zakrament svetega poslednjega olja mora kristijan prejemati v stanu gnade božje, ga mora prejemati z živo vero in terdnim zaupanjem v Boga, in ga mora prejemati s popolno vdanostjo v sveto voljo božjo. a) Zakrament svetega poslednjega olja mora kristijan prejemati v stanu gnade božje. Sveto poslednje olje spada po svoji natori med za¬ kramente živih ali zakramente za žive. Kdor ga hoče vredno prejeti, mora tedaj živ bili na duši, to je : v gnadi božji se mora znajti. Kdor bi se smertnega greha zavedel, in bi ta sveti zakrament prejel, storil bi božji rop, in ako v takem stanu umcrje, samega sebe bi slermoglavil v večno pogubljenje. Ravno zato je zveta cerkev zapovedala, da se mora bolnik 60 Kwi. d. IV. pogl. 954 vselaj, kader koli je le mogoče, poprej spovedati in obhajati, prejden se v sveto olje dene. Bolni kristijan mora s skesano in odkritoserčno spovedjo svojo vest očistiti, in Jezusa Kristusa s svetim Obhajilom v svoje serce sprejeti ne le zato, da se obvaruje nevrednega prejemanja zakramenta svetega poslednjega olja, ampak tudi zato, da v tem obilniši meri deležen postane dobrot, ki jih sveto poslednje olje deli. Ako se pa prigodi, da se ne more več spovedati, mora vsaj svoje grehe resnično obžalovati, in to svoje obžalovanje, kolikor moč, tudi z vu- nanjimi znamnji na znanje dajati. Da mora bolnik na resnično ob¬ žalovanje grehov posebno skerb obernili, ni treba še posebej dokazovati. Na vprašanje , kakošno da mora biti to obžalo¬ vanje , mislijo keršanski učeniki prav odgovoriti s tim, da že nepopolnoma čeznatorno obžalovanje zadostuje; kajti sveto poslednje olje dopolnuje in nadomesluje zakrament svete po¬ kore takrat, kader se bolnik ne more več spovedati, in zamore tedaj ravno tako, kakor zakrament svete pokore, tudi pri ne¬ popolnoma kesanju ali obžalovanju grehe odpuščati. Vsemu temu vkljub pa naj si vendar le vsakdo prizadeva obuditi, kolikor moč, popolnoma kesanje ; kajti kolikor bolj popolnoma grehe obžaluje, toliko bolj terdno se sme zanašati, da je sveto poslednje olje vredno prejel, in toliko veči dobiček si bo za¬ jemal iz tega svetega zakramenta. b) Zakrament svetega poslednjega olja mora bolnik prejeti z živo vero in terdnim zaupanjem v Boga. Te dve čednosti ste za vredno prejemanje svetega poslednjega olja neobhodno potrebni. Bol¬ nik naj tedaj pred vsem drugim obudi vero, ter naj res prav s sercem spoznava in zaterduje, da terdno in nedvomljivo veruje in za resnico ima vse, kar je Bog razodel in kar sveta katoliška cerkev verovati zapoveduje, in da bo to svojo vero ohranil, spoznaval in terdil do poslednjega dihleja svojega živ¬ ljenja. Terdno naj zaobljubi Bogu in nebesom, da ne bo privolil v nobeno skušnjavo zoper vero, s ktero bi ga vtegnil hudi duh nadlegovati morda še clo o smertni uri; namreč da hoče kar katoliški kristijan živeti in umreti. Sosebno pa naj 955 - še obudi vero v milostipolne dobrote, ki jih zakrament sve¬ tega poslednjega olja deli, ter naj se v sercu razveseljuje in naj Jezusa zahvali, da je postavil ta zveličavni zakrament za umirajoče. — Enako naj bolnik tudi upanje obudi, ter zaupanje v božje neskončno usmiljenje in v Jezusovo neskončno zaslu- ženje, in po lem tudi še posebej zaupanje v velike dobrote, ki jih po svetem poslednjem olju dobiva , in ktere ga bodo močnega storile, da bo zamogel srečno premagati vse sovraž¬ nike zveličanja, bogoljubno umreti, in v večno zveličanje do¬ speli. Pri tena naj prevdarja, kako minljivo in nečimurno da je vse, kar mu svet ponuja ; in naj v svojem sercu budi go¬ reče hrepenenje po večnih dobrotah, hrepenenje po Bogu in po nebesih. — Dobro bo, da bolnik svojo vero in svoje za¬ upanje na znanje daje tudi z zunanjimi znamnji, ter s tim, da primerno govori in opominja pričujoče, da vestno vravna svoje časne zadeve, da kaj odloči za uboge in za pobožne zavode, kader ima kaj premoženja na razpolaganje. S takim oživlje- , Vanjem vere in zaupanja v Boga si nadeluje pot, po kterem si zamore pridobiti ves zaklad milost in dobrot, ki jih zakrament svetega poslednjega olja deli. c) Zakrament svetega poslednjega olja mora bolnik prejemati s popolno vdanostjo v sveto voljo božjo. Popolnoma vdanost v sveto voljo božjo je sosebno bolniku prav potrebna čednost, ki ga naj bolje pripravlja za prejemanje gnad in dobrot, ki se mu v dušo in telo razlivajo iz zakramenta svetega poslednjega olja. Bolnik naj se toraj popolnoma v sveto voljo božjo vda; Bogu naj izroči svoje življenje in svojo smert, in večkrat naj reče s sercem in jezikom : „Gospod 1 stori z menoj, karkoli ti je , dopadljivo; tvoja volja se zgodi, in ne moja !“ Bogu naj se daruje, in s svetim poslednjim oljem naj se da pomaziliti, naj si mu je že to maziljenje ali v ozdravljenje ali pa v smert. Zahteva naj in želi noj si le to , kar je Bogu všeč, in kar Bog hoče, da se ž njim zgodi; in večkrat naj reče : »Tebi, o moj Bog 1 živini, tebi umerjem ; tvoj sem živ in mertev*. Sveti Malahija, kterega smo že poprej v mislih imeli, je 60 * - 956 — obolel, v Rim potujoč, v Cislercijenzarskem samostanu Klarcv® v Burgundiji. V tem samostanu se je memo grede ogl aS! j da bi obiskal svojega prijalla, svetega Bernarda, ki je bil op; v tistem samostanu. Sveti Malahija oboli, samostanski P re ^, valci pa si na vso moč prizadevajo, da bi ga spet ozdravi 1 ’ sveti mož pa jim reče: ^Otročiči moji! zastonj se trudj le ’ da bi mi podaljšali življenje. Zdravila, ki mi jih z ljubeznjij 0 skerbjo podajate, bom sicer jemal; hasnile pa mi nič ne bo * Vsak dan sem prosil Boga, da bi mi dal umreti v vašem 9 moslanu in na vernih duš dan. Svojo dušo izročim v ro nebeškega Očeta, ki onih, kteri v njega zaupajo, ne pusti ^ sramoti, in pričakujem po svoji smerli veliko pomoč od litve, ktero vernih duš dan (verniki) opravljajo za mertvo • Vendar pa čez nektere dni ozdravi toliko, da je na vseh sv e ^ nikov dan prišel v kor. Ko ga drugi menihi med seboj gledajo, veselja se razjokajo , in solze jih oblivajo med e ’ da psalme prepevajo ; njegovo oko pa je suho ostalo, m v j. govo serce je željno pričakovalo prehoda v nebeško ve5 .- 0> Po dokončani službi božji ga merzlica strese z novo 111 .. V svojo sobo dospevši skliče krog sebe vse druge m cn ter jim reče ves prijazen : „Ljubi moji! meni za m°J e slednje potovanje zdaj ničesar več ne manjka razun s j Popotnice in (svetega) poslednjega olja. To (dvoje) P r ®^ je moja poslednja želja tukaj na zemlji". Menihi se P r, P jj|j Ijajo , da bi mu storili po volji, ter mu v njegovi sobi ^ svete zakramente za umirajoče; sveti Malahija pa ni h°l c > j bi jih bil v svoji sobi prejel; marveč se je trudoma zav v cerkev, in je ondi z veliko pobožnostjo prejel sveto I °P • nico in sveto poslednje olje. Proti večeru mu spet huje težča, in ko čuti, da mu bo poslednja ura kmalu odbila > , okrogstoječim tovarsem za slovo še naslednje besede: n ^ veseljujte se zavoljo moje smerli, in molite za me, kader umeri. Tudi jaz bom za vas Boga prosil. V Boga se« 1 ^ roval, Boga sem ljubil, in tudi vas sem ljubil; ljubeče ^ ne umerje na vekomaj ne". Po polnoči je mirno zasp a ’ umeri 2. dan novembra 1148. leta. — '957 — 7. Vidite, ljubi kristijani! tako prejemajo svetniki sveto Poslednje olje pred svojim odhodom v večnost. Živa vera, Cr dno zaupanje, otročje upanje in popolna vdanost v sveto V ° j° božjo jih navdaja prejemajoče sveto poslednje olje, kader Se jim smert približuje.; in s tim si v obilni meri v dušo in e .° privabijo dobrote, ki jih deli ta sveti zakrament. Tako Popravljeni prejemajte tudi vi o svojem času ta sveti zakra- ent ; kajti tem živejša ko je vera, lem terdnejše ko je za- bo^- 6 ’ * n ^ em P°p°Imša ko je vaša vdanost v sveto voljo tem več milost in dobrot bote dobivali iz tega svetega t , ratnen ta. Da bo pa vaše pripravljanje ob koncu življenja d e ]°. °^ ro » morate že zdaj v svojih zdravih dneh pridno zanj 0 kte • ®P omin i a j ,e so ,or °j vsak ^ an Gste preimenitne ure, da • ° n ^ 0te mo S*' zapustiti ta svet in vse, kar svet ima in o bp ’. °^alujte prav priserčno svoje grehe, in terdno sklenite, *■«. naslednje dni svojega življenja v službo božjo in v y Can je svoje duše. Prizadevajte si, da ste že zdaj terdni v zaupanju, in vdanosti v sveto voljo božjo, in pridno Ur j e Gospoda za gnado, da bote zamogli enkrat ob smerlni Vre .P re J e ti tudi zakrament svetega poslednjega olja, in se ne * n deležne storiti obilnih dobrot, ki jih deli. ^ ko hočete pa še kaj več storiti, storile včasih to, kar Je „ vsak oče v if VeCftr ’ P re jdcn se je vlegel, storil nek pobožen menih, da j ež ° " a "o Grofenegg. Postavljal si je namreč pred oči, ter si ; n3 - stl)er lni postelji , in vzel je v roko brilko marlro, mišlje n j° 6 P°*°žil naj poprej na čelo, da hi si očistil svoje jem - ^ er molil • ..S svoiim svetim križer jo molil : „S svojim svetim križem in po svo- p°i“il s S y^- ern usm 'ljenju mi, Bog, odpusti grehe, ki sem jih J ° ,eftl So ° Jlm s P° min °m , umom r svojo voljo in pomišlijo*. °Guioli| D .^ e s sv otim križem dotaknil drugih počutkov, in je •Mitvi d°tihanju vsakega počutita molitev, podobno tisti n J e Sa 0 li a . rn °li mašnik doid zakrament svetega posled PiHl ol ja, ter a gem jo rekel: „S tim svetim križem in po svojem s mi Bog odpusti grehp, ki sem jih dopri- ka ko zveh' ° m ’ P osklkom ? poduhom, okusom in občutenjem". Cavn a vaja vam bo, ako se, prejden se vležete, 958 - spominjate smerti, spominjate svetega olja, s kterim vas bo mašnik poslednjikrat mazilil; in če po tem sami sebe blago- slovljate z britko martro, rekoč: „S svojim svetim križem in po svojem preblagem usmiljenju mi odpusti, Bog, kar sem zagrešil s svojimi peterimi počutki, ter mi dodeli, da umerjem kdaj smerti pravičnih!“ Res da, ta sveta vaja , večkrat ob' novljevana, vas bo v strahu božjem ohranila, in bo naredila, da bote kdaj srečno umerii in zveličano 1 Amen. LXXII. keršanski nauk. Kdo sme deliti zakrament svetega posle d- njega olja? — Kako se deli zakrament sve¬ tega poslednjega olja? — 1. Že sem vam razložil natoro in delavnost zakrament® svetega poslednjega olja. Slišali ste, da je sveto poslednje olje pravi, resničen zakrament, ki nevarno obolelemu kristi- janu deli velike milosti in dobrote. Razlagal sem vam tudi. kar yam je vedeti potrebno v ozir prejemanja zakrament® svetega poslednjega olja. Slišali ste, kdo da sme prejem® 1 * zakrament svetega poslednjega olja, in kdaj da ga mora pre¬ jemati, in kako da ga mora prejemati. 2. Treba pa je, da vam razložim tudi še — 959 — C) Delenje zakramenta svetega posled¬ njega olja. V ozir delenja zakramenta svetega poslednjega olja se nam nastavlja dvojno vprašanje, da zanj poiščemo primernega odgovora, ter : I. Kdo sme deliti zakrament svetega po¬ slednjega olja? in II. kako se deli zakrament svetega po¬ slednjega olja? Glede pervega vprašanja : I. Kdo sme deliti zakrament svetega po¬ slednjega olja? vam odgovarjam: Zakrament svetega poslednjega olja smejo deliti le samo mašniki, in sicer tisti mašni ki, v kte- rih duhovno oskerbljevanje spadajo bolniki. a) Da so le samo mašniki redovni delivci zakramenta svetega poslednjega olja, ali da z drugo besedo povem, da smejo le samo mašniki bolnikom deliti zakrament svetega poslednjega olja, pove nam sveti apostelj Jakob z določno besedo, rekoč: „Je kdo bolen med vami, naj pokliče cerkvene mašnike“. Protestantje so te be¬ sede predrugačili, ter jih tako le postavili v svoje sveto pi¬ smo : „Je kdo bolen med varni, naj pokliče starašine občinje". Da pa apostelj ni občinskih slarašinov v mislih imel , temveč prave mašnike , posname se kor lahko že iz lega , ker je le mašnikom dana oblast, svete zakramente delili. Komur pa to še ne zadostuje, naj popraša ustno izročilo ; in ustno izročilo mu bo povedalo, da vsi cerkveni učeniki sploh z enim glasom mašnike razglašajo za delivce zakramenta svetega poslednjega olja. Ravno zavoljo tega določuje sveti Tridentinski cerkveni zbor, ter pravi: „Ako hi kdo lerdil , da starašini občinje, kteri se morajo po besedah svetega Jakoba za maziljenje bol- - 960 - nikov poklicati, niso mašniki od škofa posvečeni, ampak 1® občani više starosti v vsaki občinji, in da zato ni le sam® mašnik edini pravni delivec (svetega) poslednjega olja, bodi izobčen". (Sess. 14. cap. 4.) Po tem takem je terdna verska resnica, da delenje zakramenta svetega poslednjega olja pri' pada le mašnikom , ali z drugo besedo : mašniki so pravni delivci zakramenta svetega poslednjega olja. Na vprašanje: Alije za delenje zakrament 0 svetega poslednjega olja več mašnikov ob enem potrebnih, ali če že en sam zadostuje' odgovori se: Za delenje zakramenta svetcg 0 poslednjega olja je zadosti enega sameg 0 m a š n i k a. Sveti apostelj Jakob govori sicer od cerkvenih mašnikov , ki naj jih bolnik pokliče. Tudi je bila njega dni navada , da je po več mašnikov ob enem delilo zakrament svetega poslednjega olja ; in pri starovercih tudi še zdaj ni' po sedmero ali vsaj po troje mašnikov bolnika deva v svete poslednje olje. Vendar pa iz lega še ne sledi, da bi moralo ravno po več mašnikov ob enem deliti ta sveti zakrament- Besede aposteljnove: „naj pokliče cerkvene inašnike" no ve¬ levajo, da bi moralo več mašnikov na enkrat deliti zakrament svetega poslednjega olja ; marveč te besede naznanjajo le to, da so mašniki pravi delivci zakramenta svetega poslednjega olja. Saj tudi mi včasih pravimo : „Kdor je bolen, naj S® oberne do zdravnikov", ali pa : „Kdor je v grehih, naj s® spove mašnikom ;" in vendar ne mislimo s temi besedam, da naj bi bolnik Yeč zdravnikov na enkrat k sebi poklical, ali p 0 > da naj bi se grešnik več mašnikom na enkrat spovedal. I 0 kar zadeva uno okoljščino , da je zakrament svetega posled' njega olja njega dni delilo po več mašnikov ob enem, in da se to v gerški cerkvi ali pri starovercih še zdaj godi, lahko na to okoljščino odgovarjamo s tim, da so ta sveti zakrament delili posamezni mašniki že tudi v starodavnih časih. Po spri' čevanju svetega Gregorija Turonežkega je Artemija sveti N®' pocijan sam stavil v sveto olje; Eugenija eden zmed bratov, kakor pripoveduje Bolandisti ; in po pripovesti svetega Bernardu 961 - je sveti Malahija sam v sveto olje djal zadnjič omenjeno gospo. Vse to poterduje tudi določilo svete cerkve, kajti papež Alek¬ sander III. je kar naravnost določil, da za delenje zakramenta svetega poslednjega olja zadostuje en sam mašnik. Toraj, kratko in malo, ni dvomiti, da za delenje zakramenta svetega posled¬ njega olja ni treba več mašnikov ob enem, ampak da je enega samega že zadosti. Vendar pa bi dobro bilo, da bi, kader je mogoče, pri delenju svetega poslednjega olja bilo več mašnikov pričujočih; kajti molitev, ktera se za bolnika posamezno opravlja, bo tem močnejša in tem vspešniša takrat, kader se jih več skupaj zbere, ki pobožno in goreče zanj molijo. h.) Zdaj pa , ko je dokazano, da so le mašniki pravni delivci zakramenta svetega poslednjega olja, vprašuje se na dalje: Kteri so tisti mašniki, ki imajo oblast deliti zakrament svetega poslednjega olja? na ktero vprašanje se s tim le odgovarja: Oblast, deliti zakrament svetega poslednjega olja, imajo tisti mašniki, pod k torih duhovnopastirstvo bolniki spadajo. To se razumeva že samo ob sebi. Domači duhovni pastirji namreč imajo oblast in tudi dolžnost, svete zakramente deliti tistim ljudem, kteri spadajo pod njihovo duhovno oskerbništvo; če pa imajo to oblast in to dolžnost v ozir drugih svetih zakramentov, jo imajo gotovo tudi gledč zakramenta svetega poslednjega olja. Po tem takem zamore Rimski papež kar poglavar vse svete katoliške cerkve deliti zakrament svetega poslednjega olja vsem vernikom vesoljnega sveta; škof kar viši pastir svoje škofije ga zamore deliti vsem vernikom svoje škofije; in duhovni pastirji ene faro vsem vernikom svoje fare. Drugi mašniki imajo to pravico le takrat, kader imajo od domačega pastirja dovoljenje v to, ali pa v sili, ter takrat, kader je bolniku smert že blizo, in domači duhovni pastir ni pri naredu (pri rokah). In to, kar sem vam zdaj pravil, je res prav pripravno, nagibali vsakega katoliškega kristijana, da svojega domačega duhovnega pastirja posebno spoštuje in ljubi, in da zanj moli. - 962 - Njegov domači duhovni paslir namreč mu bo ležečemu na smertni postelji ob strani stal, in mu z delenjem svetih zakramentov za umirajoče srečno umreti pomagal. Spoštujte tedaj, ljubi kristi- jani! spoštujte prav močno svoje domače duhovne pastirje, lju¬ bite jih kar svoje duhovne prijatle in dobrotnike, lepo jih poslušajte in vbogajte, da se s tem vredne naredite gnade, s ktere pomočjo vas bodo ob svojem času za dobro in srečno smert prav pripraviti zamogii. Sosebno pa tudi zdaj svoje zdrave dni svete zakramente naj rajše prejemajte iz rok svojih doma¬ čih duhovnih pastirjev, da se s tim vredne storite, prejemati jih tudi kdaj ob svoji smertni uri iz njihovih rok. 3.) V ozir drugega vprašanja: II.) Kako se deli zakrament svetega po¬ slednjega olja? naj vam to le povem. V nekdajnih časih se je marsikterikrat prigodilo, da so se bolniki dali v cerkev zanesti, da so v cerkvi prejemali zakrament svetega posled¬ njega olja, ali pa, da so še clo sami šli v cerkev, ako so namreč imeli še toliko moči. Dandanes pa bolniki le doma v svojem stanovanju prejemajo zakramante za umirajoče, in tedaj tudi zakrament svetega poslednjega olja. Duhovni paslir se tedaj, da bi jih v sveto olje djal, na njihov dom, v njihovo stanovanje poda. Navadno se zakrament svetega poslednjega olja deli kar po tem, ko je bil bolnik spovedan in obhajan. V tem slučaju se delenje zakramenta svetega poslednjega olje deliti začne s tim, da rnašnik pred podobo križanega Zveličarja poklekne, ter začne moliti psalm Davidov: „Iz globočine vpi' jem k tebi, o Gospod! Gospod, usliši moj glasza tem psalmom pa litanije vseh svetnikov i. t. d. Ker se pa večkrat zgodi, da bolnik prejme le samo zakrament svetega poslednjega olj 3 posebej, in je bil spovedan in obhajan že poprej, ali pa se v hudi bolezni niti spovedati, niti obhajati ni mogel, razložil vam bom delenje zakramenta svetega poslednjega olja vse za verstjo, kakor so obveršuje v naši Ljubljanski škofiji, ter vam razlagah kaj se godi a.) pred delenjem, b.) med delenjem svetega poslednjega olja, in c.) p o delenju tega svetega zakramenta 963 - a.) Sveti obredi pred delcnjem svetega poslednjega olja so naslednji: Kader ima mašnik priti v bolnikovo hišo, da bi ga djal v sveto olje, mora vse, kar je k lema potreb¬ nega, pripravljeno biti. Miza se z belim pertom pogerne, na mizo se postavi britka mortro med dve goreči voščeni sveči. Na mizi bodi tudi posodica z blagoslovljeno vodo, in druga posodica z navadno vodo. V posodo z blagoslovljeno vodo je treba djati vejico, s ktero v blagostovljeno vodo omočeno mašnik hišo in bolnika poškropi. Na pladniku (talarju) ali v kaki skledici mora biti pripravljene enmalo, pavole ali prediva, iz kterega se naredijo osvalčiki, da se ž njimi pobrišejo listi deli bolnikovega telesa, ktere mu mašnik mazili s svetim oljem; pripravljenega naj bo v tisti posodici tudi enmalo kruha ali enmalo soli, da si ž njo mašnik perste zdergne in jih očisti svetega olja, ktero mu je na perstih ostalo, kader je bolnika v sveto olje stavil. Ako je mogoče, naj se miza postavi tako, da bo bolnik proti njej obernjen, ter bo zamogel nanjo gledati kakor na kak altar. Vse naj bo, kolikor moč, čedno in snažno, da se zamore spodobno deliti zakrament svetega poslednjega olja. Pobožno in zaupljivo naj po tem bolnik pričakuje mašnika. Mašnik, s svetim oljem v hišo stopivši, pozdravi bolnika in druge pričujoče z lepim pozdravljenjem : „Mir bodi lej hiši." In odgovorijo mu: „In vsem, kteri v njej prebivajo." Pravi mir pa prebiva le pri bogaboječih ljudeh in pri resnično spo¬ kornih ljudeh. Mašnik tedaj s svojim pozdravljevanjem priželi, da bi vsi, ki so pobožni in zares spokorni, deležni bili pra¬ vega miru, ter pravega miru v svojem sercu, pravega miru v svoji okolici, pravega miru v večnosti. Mašnik zdaj posodico s svetim oljem na mizo postavi, obleče roket ali krajšo dubovsko robačo (srajco,) si dene plavo štolo čez ramena, vzame brilko raarlro, ter jo bolniku poda v poljubljevanje. Po tem pokropi z blagoslovljeno vodo bolnika, in slanico, in vse pričujoče vernike, rekoč: „Pokropi me, Gospod, z hisopom, in bom očiščen; operi me, in bom bolj bel kakor sneg . . . Usmili se me, o Bog, po svojem velikem usmiljenju . , . čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu 964 — Duha. Kakor je bila o začetku, (bodi) in zdaj, in vselej in na veke vekov. Amen. . . Pokropi me. Gospod, z hisopom, in bom očiščen; operi me, in bom bolj bel kakor sneg. # Kropljenje z blagoslovljeno vodo med tem, da se ta molitvica obmoli, ima namen , k pokori buditi bolnika in okoli- stoječe. K pokori opominja tudi plava štola, kajti plava barva pomenja pokoro. Sosebno naj se bolnik po poln prave pokore z Bogom spravi, da bo zamogel srečno umreti in milost zadobiti pred večnim Sodnikom; ravno zato se bol¬ nik naj poprej pokropi z blagoslovljeno vodo. Z blagoslovljeno vodo se pokropi tudi bolnikovo stanovanje, da se s tim odvra- čuje hudi duh; blagoslovljena voda namreč, rabljena z vernim in zaupanjnpolnim sercem, ima moč, odganjati hudega duha, in razdevati njegovo zalezovanje. Mašnik stopi zdaj pred bolnika, ga lepo pozdravi, ter ga spove, ako se bolnik še spovedati želi, mu v ozir zakra¬ menta svetega poslednjega olja potrebne nauke deli, ter mu razloži dobrote, ki jih ta sveti zakrament deli, in ga pripravlja, da bi vredno prejel ta sveti zakrament. Pred vsem drugim mu na serce navezuje, da bi resnično obžaloval svoje grehote, in s tim si pot nadelal za vredno prejemanje tega svetega zakra¬ menta. Po tem mu dušo spet povzdigne, ter jo napaja z zau¬ panjem v večno življenje. Mašnik se spel pred mizo vstopi, ter proti bolniku ober- njen moli: „Naša pomoč je v imenu Gospodovem.* — „K' je vstaril nebo in zemljo.* — „Gospod z vami.* — In s tvojim duhom.* „Molimo Gospod Jezus Kristus, naj z našim ponižnim prihodom prido v to hišo večno zveličanje, božji blagoslov, jasno veselje, delavna ljubezen, vedno zdravje. Proč naj se odmakne iz tega kraja prihod hudih duhov; angelji miru pa naj bodo pričujoči in vsaka hudovljna združba naj to hišo zapusti. Poveličuj, o Gospod, nad nami svoje sveto im®! in blagoslovi naše obiskovanje, posveti vhod naše ponižnosti ti, ki si svet in blagodaren, in ostaneš z Očetom in svetim Duhom na vse veke vekov. Amen.* — „Molimo in prosimo našega Gospoda Jezusa Kristusa, da blagoslovljevaje blagoslovi (to je: obilno blagoslovi) to stanico in vse, ki v njej prebi- 965 — J°V n .. da ^ lm dobrega angelja v varha, in jim dodeli, da s uz]j 0 5 U( ] a njegovih zapoved premišljajoč: odverne naj od sir l, VSe nas P rotne (škodljive) moči; potegne naj jih iz vsakega a ’ 'z vsake zmotnjave, in zdrave naj jih ohranili bla- V fed !- V - * em stan ovanju. Kteri z Očetom in svetim Duhom Usr . Zlvl * n kraljuje na veke vekov. Amen. ft — »Molimo. bla' Sl naS ’ svet ‘ Gospod, vsegamogočni Oče, večni Bog, in bo§°voli nam poslati svojega svetega angelja iz nebes, kteri nuj Vat ’°val, njegoval, ohranil, obiskoval in branil vse, ki sta- y ^ ? v tem stanovanju. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.“ e tr eh molitvah, vidite, prosi mašnik, da bi Bog bolniku |j ar Vsem > hi ž njim vred pod eno streho prebivajo, dodelil vse, zdr a S ' san ” dobrega žele, ter veselje, srečo, ljubezen, boži >’ ‘ n da bi od njih proč prebegnil hudi duh, sveti angelji prav P r ' s ^°P‘l* s svojim varstvom. Te lepe molitve so res 2e( ji n .P ri P ra vne, nagibati vse pričujoče, da z mašnikovo prošnjo z .'•1° ta di svoje prošnje, ter prosijo in molijo, da bi Bog, niili 0sl j’ Vlm očesom na njih se ozirajoč, dobrotljivo uslišal ° Ve Molitve in prošnje. D a • ,^° teh treh molitvah moli mašnik naslednji, ter 129. Pod °, V .P sa ^ m: »Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod, Gos- Gos h* m °j ghis. Naj poslušajo tvoje ušesa glas moje prošnje. 0 P° 5 če se boš na pregrehe oziral, (ter odgovor tirjal) (spi . 0s P°d, kdo bo obstal? Ali pri tebi je odpuščenje grehov ’ n zavoljo tvoje postave čakam tebe, o Gospodi s poda USa ^ a ^ la ( s P°teenja) njegove besede: moja duša v Go¬ ng: ^ Zlill pa. Od jutranjega čuvanja (jutranje straže) do noči P''i V ^ os P°d a zaupa. Ker pri Gospodu je usmiljenje, in g°vi h Jeni J e obilno odreščenje. In on bo Izrael rešil vseh nje- D ubl) . p °bij. čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu v ekoy . ° r Y začetku, in zdaj, in vselej, in na veke Amen. ft Vred ]> a .. mo ^ ma šmk pred mizo kleče s pričujočimi verniki ^oblike an '^ e VSe ^ sve te>hov, nekoliko okrajšane, in nalašč za prosi « P rirav nane; ravno zato ne pravimo: »za nas Boga 5 am pak: »zanj (za bolnika) ali zanjo Boga prosi,— 966 - „reši ga ali reši, jo, o Gospod !* Mašnik in pričujoči verniki tedaj prosijo vse svetnike božje v nebesih, da bi se usmilili svojega bolnega brata, ter mu sprosili od Boga dušno in telesno zdravje, nebeško tolažilo, ter duha prave pokore, odpuščenje grehov, pomoč v pričujoči nevarnosti in v skušnjavah, gnade in tolažbo svetega Duha, in večno veselje v nebesih. In da bi Boga k usmiljenju do bolnika nagnili, prednj pokladajo skrivnosti Jezusovega včlovečenja, njegovega življenja, ter- pljenja in njegove smerti, njegovega vstajenja, vnebohoda in prihoda svetega Duha; 'se pred njim ponižujejo, ter se revne grešnike imenujejo, in s tim na znanje dajejo, da ne zavoljo svojega lastnega zasluženja, temveč le zavoljo Jezusovega ne¬ skončnega zasluženja in zavoljo priprošnje svetnikov pričakujejo, da bodo uslišani s svojimi prošnjami. In na zadnje še samo Jagnje božje trikrat kličdjo bolniku na pomoč. Nebesa in zemlja se tedaj zedinijo, da bolnika priporočajo božjemu usmiljenju, kar je res prav prav pripravno, zaupanje obuditi v njegovem sercu. Po litanijah moli cerkvenec ali kdo drugi „Konfiteor“ ali očitno spoved; mašnik p areče: „Usmili naj se te vsegamo- gočni Bog, in odpusti vsi ti tvoje grehe naj te pripelje v večno življenje.* „Amen.* „Milost, odvezo in odpuščenje grehov naj ti dodeli vsegamogočni in usmiljeni Bog.* „Amen.* Zdaj stopi mašnik k bolniku, ter ga trikrat prekriža, rekoč: „V imenu Boga Očeta f, in Sina -b, in svetega i Duha.* in desno roko deržeč nad bolnikovo glavo nadaljuje: „bodi razdjana v tebi vsa moč hudičeva po pokladanju naših rok, in po napomočklicanju vseh svetih angeljev, verhangeljev, očakov, prerokov, aposleljnov, mučencev, spoznovalcev, devic, in vseh svetnikov. Amen.* — Znamnje svetega križa, s kterin) ga mašnik prekriža , je bolniku neprederljiv škit zoper vse ognjene pšice satanove in varna obramba zoper vse peklenske napade, ker je Jezus s svojim križem razdjal hudiča in njegovo kraljestvo. S tim zveličanskim znamnjein zaznamovanemu so tedaj bolniku ni treba bali hudega duha in njegovega zalezo¬ vanja; hudi duh, ko zagleda to sveto znamnje, spozna svojo — 967 nezmožnost, in preplašen prebegne. — Trikrat mašnik bolnika prekriža, vse tri božje osebe izgovoreč, kar bolnika opominja da ima trojedinemu Bogu zahvaliti vse, zahvaliti stvarjenje, odre¬ šenje in posvečenje; da je ves popolnoma lastnina trojedinega Boga; in da se znajde pod varstvom Boga Očeta, in Sina, in ! svetega Duha, in da je toraj dobro zavarovan. — Mašnik nad bolnikovo glavo roko stegnjeno derži, kar od ene strani po- menja in na znanje daje gnado, klera se bo zdajci nad bolnika razlila; od druge strani pa postavlja pred oči, da svetniki, ki jih mašnik na pomoč kliče, bolnika vzamejo v svoje varstvo in zavetje, ter ga branijo zoper zalezovanje in napade satanove. Glejte, vse to se opravlja pred delenjem svetega posled¬ njega olja, ter opravlja zato, da se bolnik prav pripravlja na ta sveti zakrament. b.) Sveti obredi med delenjem svetega poslednjega olja so ti le: Sveto poslednje olje se deli s tim, da mašnik bolnikove počutite mazili s svetim oljem, ter med lem moli: „Po tem svetem maziljenju in po svojem preblagem usmiljenju naj ti prizanese Gospod, karkoli si zagrešil s pogledom, s posluhom i. t. d. Amen.“ Vse to pa ni le zgol obredna reč, ampak je pravna tvarina in oblika zakramenta svetega poslednjega olja, in tedaj pravo delenje tega svetega zakramenta. K svetim obredom spada pri tem le to, kar se obveršuje pred lem maziljenjem in po tem maziljenju, in kar se, kader je sila, sme tudi opustiti, in vendar zavoljo tega sveti zakrament svoje veljavnosti ne zgubi. Ako bi bil namreč bolnik že tako pri koncu, da bi se mu zakrament svetega po¬ slednjega olja ne mogel več deliti z vsemi svetimi obredi vred, bilo bi že samo to zadosti, da ga mašnik le mazili na posamez¬ nih počulkih, ter med tem izgovarja dotične besede. In v skrajni sili bi že tudi samo maziljenje na čelu zadostovalo med izre¬ zovanjem naslednjih besed: „Po tem svetem maziljenju in po svojem preblagem usmiljenju naj ti odpusti Gospod vse, karkoli si zagrešil z vsemi svojimi počutki. Amon.“ Ako bi pa bolnik ne umeri, ampak še dalj časa živel, dostavijo se po tem sveti obredi, kteri so se bili poprej opustili, kader je bila sila na- - 968 - tegnila; dostavljajo pa se, ne, kakor bi brez njib zakrament ne bil veljaven, ampak le za to, ker sveta cerkev to naroča. Ako bi bolniku manjkal kak ud ali počutek, ali ko bi se mu kak ud zavoljo bolezni mazilili ne mogel, se mu tisti po¬ čutek, klerega nima, postavim pogled, posluh i. t. d. clo ne mazili, ker se ž njim gotovo ni pregrešil, namesto tistega uda pa, ki se mu zavoljo bolezni maziliti ne more, mazili se mu bližnji, sosednji ud. [n ob času kuge ali nalezjive bolezni se na vsak konec kratko palice priveže enmalo pavole, ter se eden konec pomoči v sveto olje, da se ž njim bolnik mazili, drugi konec pa služi v to, da se ž njim obrišejo bolniku s svetim oljem pomaziljeni udi. Med delenjem zakramenta svetega poslednjega olja tedaj ne nahajamo nobenih posebnih svetih obredov; nahajamo pa vidno znamnje; to vidno znamnje pa samo ob sebi ima mnogo podučljivega za nas, in sicer: P e r v o, kar je pri zakramentu svetega poslednjega olja podučljivega, je olje, s kterim se bolnik mazili. Bolnik se z oljem mazili, ker je ravno olje posebno pripravno, pre<1 oči postavljati nam gnade, klere zakrament svetega poslednjega olja deli. Olje namreč ima posebno tri lastnosti, namreč le, da sveti, da ozdravlja in da krepča. Olje, to vsakdo ve, lepo gori in sveti, in njegova luč je prijazna, očesu dobrodejna. Olje nam služi tudi v marsikako zdravilo, ki telo očiščuje in bolečino hladi, ter dobrodejno služi v notranjih in vunanjih boleznih’ Olje služi na zadnje tudi še v okrepčanje, ter dela ude, ki s® ž njim pomazilijo, gibčne, kerpke, terpežne. Enak dobroten vspeb, glejte, razodeva tudi sveto poslednje olje v duhovne® 1 pomenu nad bolnikom. Sveto poslednje olje bolnika razsvitljnj 0 da spoznava nečimurnost posvetnih reči, ter svoje serce njih odmakne, in se z gorečim hrepenenjem ozira tje g° rl proti nebesom, ker le ondi gori je najti pravi mir, resnico 8 zadovoljnost in stanovitna sreča. Sveto poslednje olje ozdravlj 8 bolniku rane, ktere mu je usekala pregreha, ga ozdravlja n®' rodnega nagnjenja in drugih nepopolnost, in mu včasih tud' telesno zdravje prinese, kader je to duši potrebno v zveličanj 0 ’ Sveto poslednje olje bolnika krepča in podpira v njegovi otož" - 969 nosti in zapuščenosti, in mu daje moč in serčnost, da zamore srečno premagati vse zalezovanje hudega duha, in voljno pre¬ našati vse bolečine svoje bolezni. Vidite, kako lepo nam sve¬ to olje na znanje daje gnade, ki jih bolnik prejema po svetem poslednjem olju. Druga, pri vidnem znnmnju svetega poslednjega olja podučljiva reč je la , da se bolniku mazilijo oči, ušesa, nos, ustnice, roke in noge. Kaj menite, zakaj se ravno ti počutki in ti udje mazilijo z svetim oljem ? Glejte zato, ker ravno ti udje k vsem grehom ali več ali manj po¬ voda dajejo, in duši v greh pomagajo, kakor pomagajo hlapci in dekle gospodinji pri tem in unem delu. Oj v koliko gre¬ hov, kdo tega ne ve, pripomorejo oči. Radovedne ki so, vnemajo s svojo radovednostjo naj hujše grešne željo, in za¬ peljejo voljo človeško v naj osludniše pregrehe. Oči so Kajna zapeljale v sovražtvo do brata Abeljna, v nevošljivost in po¬ koj ; oči so Davida gnale v prešestovanje, in Ahaba v rop in ubijanje. Kakor skoz okna gledajo iz duše skoz oči mnogotere pregrehe, ter napuli, lakomnost, nečistost, samogoltnost, nevo- sljivost, togota in druge pregrehe, ki v sercu svoj sedež imajo. — Kolikokrat učesa v greli pomagajo in kako dostikrat služijo pregrehi. Mnogo in mnogokrat svoje ušesa naslavljamo zapeljivcem in njihovemu pohujšljivemu govorjenju, obrekoval¬ cem in njihovemu ogovarjanju, zasmehovalcem svete vere in bogoijubnega življenja ; nasproti pa zapiramo svoje ušesa zve¬ ličavnemu opominjevanju in lepim naukom svojih skerbnih star¬ šev, duhovnih pastirjev in drugih. In kako dostikrat v djanju doprinašamo to, v kar nas je zapeljevalo pregrešno govorjenje, kterega smo poslušali! — Glede nosa bi kdo menil , da ž njim ne moremo ravno dosti grešiti; vendar pa vtegne tudi nos povod biti k mnogoterim grehom, sosebno pri nečimurnih ljudeh in v višili stanovih , ki nečimurni in omehkuženi ki so, si dopadljivo in zapeljivo lišpajo lase in obleko s prijetnimi dišavami. — Brezštevilni so grehi, ki jih doprinašamo z ustni¬ cami, ter z j e z i k o m in o k u s o m. Kdo bi preštel laži, ogovarjanja, podpihovanja, zasramovanja, prcklinjevanja, krive 61 Keri n. IV. pogl. 970 prisege , nesramne govorice , nespodobne popevke , in drugo brezbožno govorjenje, ki ga le koli izgovori jezik čl° v ® s ' Koliko nepokoja , zdražb in preganjanja ne naredi! 1° K kokrat jezik molči, kader bi mogel povzdigniti svoj gl aS > , opominjevati, svariti, podučevati. In koliko grehov se s iorl okusom, ter z nezmernostjo v jedi in pijači. — In r 1 o k e ’ -, — ~ ----j ~ j- r J - r , -,3- oj kako gibčne in delavne so, kader za hudim gredč, da požeijenje, žalijo Boga in bližnja?, hudo SltljO in napasejo nuuu puaeijuiije , /.unju L>uga m —j - . Nasproti pa, kako kesne in nemarne so nam hile roke za sp° novanje tega, kar nam sveta vera veleva in kar dolžnosti U a ' šega stanu zahtevajo ! Oj koliko rok je oskrunjenih s tatvin 0 * s ropom, s krivo prisego, s prelivanjem kervi, z doprinašanj en ’ naj nesramniših ostudnost; od druge strani pa, kako malo J takih rok , ktere bi se rade vzdigovale, kader gre za božJ 0 ui mu i ua ^ »uvi v i muv * i uiv ^ miuui D , .a čast in za blagor bližnjega, ter za molitev, vbogajme dajanj in druga dobra dela! — In na posled še noge: ali 11 ^ tudi noge prav delavno orodje za doprinašanje hudega ? kolikokrat noge človeka nosijo v take kraje, v kterih na h e pozabi, in greli doprinaša! Kolikokrat so nam vse drev^j nos* oreh kader bi nam bilo treba pri molitvi jih vpogniti ali p° kev hodili. — Po tem takem so nam ravno oči, ušesa i ustnice, roke in noge tisti udje, ki nam naj večkrat v o 1 pripomorejo. Ravno zato se mazilijo s svetim oljem; sveto maziljenje jih mora očistiti od ostankov hudega, Wen jih morda še deržč , derže tudi takrat še, kader so ji 0,1 . grehi že odpuščeni. To sveto maziljenje jim mora pomag 0 ^’ da se posihmalo nobenemu grehu več ne vdajo, ampak I e čednost skerb imajo , in dobre dela doprinašajo , in se s ^ pripravne naredč, da bodo enkrat častitljivo spremenjeni mertvih vstali, in vredni spoznani, gledati kdaj Boga v nebes' od obličja do obličja, iz oči v oči. — Kako velika tolažba J to bolnemu in umirajočemu kristijanu, in kako velika gna 4 ’ da se mu po maziljenju s svetim poslednijm oljem pobriše hudo, kar ga je le koli doprinašal s svojimi udi in pocutkb da se mu spet poverne tista čistost in neomadeževanost, k‘ e mu pristoji kar kristijanu in kar prebivalcu nebes. — 971 Tretja, pri vidnem znamnju svetega poslednjega olja pod- ucljiva reč je to, de se maziljenje posameznih udov in počut- kov bolnikovih obveršuje s podobo križa. Križ nam je znamnje zveličanja ; kajti na svetem križu je Kristus dogo- tovil delo našega odrešenja. Za tega voljo se spodobi, da se tudi pri maziljenju s svetim poslednjim oljem bolniku sveti križ postavlja pred oči, in da se tedaj maziljenje pod podobo križa ob¬ veršuje. Na dalje , kakor vsem drugim svetim zakramentom, ravno tako tudi svetemu poslednjemu olju vsa bogospravna in posvečevalna moč doteka le s križa Kristusovega. Na svetem križu namreč je tekla sveta Jezusova rešnja kri za našo spravo z Bogom ; in ta sveta Jezusova rešnja kri se kakor po sed¬ mih žlebovih ali cevih s križa Jezusovega razliva v sedmere svete zakramente , nam grehe odmivajoč in nas posvečujoč. Da se nam vse to prav živo postavlja pred oči, opravlja se maziljenje s svetim oljem v podobi križa, ktera podoba križeva se rabi ‘tudi pri drugih šestih svetih zakramentih. Križ je na zadnje tudi še pečat, ki se vtisne počutkom in udom bolniko¬ vim, da mu hudi duh več v serce ne more, da bi ga zmotil v greh. Res jo bolnik, premišljevaje vse to, dolžen in zave¬ zan, prav iz serca hvalili in zahvaliti Boga , kader se mu v v podobi križa s svetim oljem mazilijo počulki in udi! C e t e r t a , pri vidnem znamnju svetega poslednjega olja podučljiva reč je molitev, ktero mašnik opravlja med ma¬ ziljenjem posameznih udov in počutkov bolnikovih, rekoč: „Po lem svetem maziljenju in po svojem preblagem usmiljenju naj ti odpusti Gospod vse, kar koli si s pogledom, posluhom i. t. d. zagrešil. Amen". Ta molitev ne daje na znanje le samo listih dobrot, ki jih zakrament svetega poslednjega olja bolnemu Kri¬ stijanu daje, ampak znznamova tudi to , kar mora bolnik med maziljenjem misliti in čutiti. In kaj je to, kar mora bolnik misliti in čutiti med maziljenjem ? Bolnik mora občutiti v svo¬ jem sercu maziljenju primerno djanjo poniževanja , obžalovanja grehov , ljubezni in vdanosti. Kader se mu mazilijo oči, in mašnik moli : „Po tem svetem maziljenju in po svojem pre¬ blagem usmiljenju naj ti odpusti Bog vse, kar koli si s pogle- 61 * 972 - dom zagrešil. Amen"; takrat naj bolnik natihoma Da, ljubi moj Bog ! odpusti mi preobilne grehe , ki se®. storil s svojimi očmi; nikdar več jih no bom rabil v g' velikoveč naj mi služijo posihmalo, da ž njimi svoje grebe 0 jokujem, in hodim po potu tvojih svetih zapoved", vajo v čednostih naj bolnik opravlja, kader mu mašnik ® a . druge počutke ; pri slehernem maziljenju naj kliče na p° n usmiljenje božje, naj prav priserčno obžaluje grehe , ki J 1 ' 1 J storil s tistim počutkom, kteri se mu ravno mazili, in naj l er obljubi, da posihmalo tistega počutka no bo rabil v greh, ® več le samo v službo božjo. V sploh naj se popolnoma v » daruje, ter naj sklene, vse naslednje dni svojega življenja sp korno živeti in na zadnje tudi spokorno umreti. Ako bo nik sveto poslednje olje prejel s takim duhom in take 00 ^ sklepe delajoč, gotovo se mu bo dopolnilo, kar mu mašnik P nekterih škofijah priželi po tem, kader ga je djal v sveto ° J I ler mu pravi: „To maziljenje s posvečenim oljem naj ti v očiščevanje dušno in telesno, v zavetje in v obrambo 2 P neusmiljene pšice nečistih duhov. Amen". Peta reč, pri maziljenju s svetim oljem podučlj iva »-^ o navada, da se sol ali kruh in voda, s klero si mašnik P° končanem maziljenju roke izmije, kakor tudi pavola ali p re< . J s kterim je izbrisoval bolnikove maziljene ude, v og* 1 ^ sožge ali pa veržev tekočo vodo. S t lin sveto olje, ktero se teh reči derži, obvaruje slehernega v častenja , in s tim se tudi bolnik opominja in spodb a j da se posihmalo, ker je tako rekoč na novo maziljen 111 P svečen, skerbno varuje tudi on slehernega onečastenja po kem radovoljno storjenem grehu, varuje s pripomočjo og J ljubezni božje, ktera je bila v njegovem sercu vžgana, in P . pomočjo vode poterpežljivosti v nadlogah in bolečinah , ki J terpi. c) Sveti obredi po delenju svetega p slednjega olja so naslednji: Po skončanem & 1 , ziljcnju obmoli mašnik še neklcre molitve , klerc niso p° v 973 enake. \ naši Ljubljanski škofiji so v navadi te le molitve. Gospod , usmili se nas. Kriste, usmili se nas. Gospod, Usnt| ili se nas. I Očenaš .... In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega. Pomagaj svojemu služabniku (svoji služabnici,) Ki zaupa v tebe, o moj Bog! Pošlji mu (jej,) Gospod, pomoč iz svetišča. In varuj ga (jo) iz Siona. Kodi mu (jej,) Gospod, močen tura Pred sovražnikom. Nič naj ne opravi sovražnik pri njem (pri njej). In otrok krivice naj se ne loti, mu (jej) škodovati. Gospod, usliši mojo molitev. In moje vpitje naj pride do tebe. Gospod z vami, In s tvojim duhom. .. »Molimo. Gospod Bog, ki si po svojem aposteijnu Ja- govoril: Je kdo bolen med vami, naj posije po c s J cn e mašnike, in naj molijo nad njim, m naj ga umi ljo * imenu Gospodovem j in molitev vere bo otel« bolnika, 1 G °spod mu bo polajšal: in ako je v grehih, mu bodo od- koseeni ; ozdravi, prosimo te, ti naš Odrešenik, z gnado sve- ( 'g-' Duha betežnosti tega bolnika (te bolne), zaci 1 n j e £° n jeno) rane, in odpusti grehe, tor preženi od njega (njn) e «ine dušne in telesne, in mu (jej) milostljivo dodeli jdraJ]« n °tranje in vunanje, da s pomočjo tvojega usmiljenja ozdravljen 974 (ozdravljena) so poverne k poprejnira opravilom : Ki z 0 in svetim Duhom vred živiš in kraljuješ na veke ve K ■ Amen“. »Molimo. Prosimo te, o Gospod ! ozri se na svo jega služabnika (na svojo služabnico), ki v betežnosti (slabos da 81 svojega telesa omaguje, in povzdigni (poterdi) dušo vstvaril: da po tvojem tepenju očiščen (očiščena) čuti, ga (jo) ozdravil (rešil) ti s svojim zdravilom. Po KriS* ^ Gospodu našem. Amen“. — »Molimo. Sveti Gospod, vsef? 3 ^ mogočni Oče, večni Bog, ki gnado svojega blagoslova v bo telesa lijoč varuješ svojo stvar s preobilno dobrotljivost 0 pridi kličečim v tvoje ime dobrotljivo na pomoč ; da svoj Is služabnika (svojo služabnico) bolezni rešenega (rešeno), ,n zdravjem oblagodarjenega (oblagodarjeno) s svojo desnico zdigneš, z močjo poterdiš, z oblastjo braniš, ter ga (jo) z zaželjeno srečo vred nazaj postaviš v svojo sveto cerkev. Kristusu, Gospodu našem. Amen“. — Iz tega vidite, da W nik s temi molitvami prosi Boga, da bi bolniku milostljivo delil dušno in telesno zdravje, dodelil odpuščenje S re ^°p 0 kmalu ga spet obišče. In obiskuje ga mašnik ne ki dolgo, P°verne. niu dokler ni bolnik iz nevarnosti in se mu zdravje Ves čas bolezni mu jo mašnik ljubeznjiv prijatelj, serce povzdiguje in ga tolaži, in si prizadeva, da obrani n jegovem sercu poterpežijivost in spokornega duha ; mu je 978 - prijatelj, ki ž njim moli in zanj moli, in stori, kar morC, r( < ^ Bog ako bi bolnika napravil v pravega kristijana. — Ako je p a sklenil, bolnika poklicati iz tega sveta, prihiti mu mnšnik, je mogoče, tudi v njegovi skranji uri na pomoč, ter mu srce umreti pomaga. 4. Vidite, ljubi poslušavci! kaj vse sveta cerkev za verne Kristijane, svoje otroke stori o njihovi zadnji bolezni, o njihovi smertni uri ! Deli jim svete zakramonle za umirajoče, odpira jim preblagi zaklad svetih odpustkov , podučuje jih , tolaži jih) v britkostih in bolečinah jim povzdiguje serce , na strani j in1 stoji in jih krepča v poslednjem boju, spremlja jih do vrat, ktere peljejo v neznano večnost, da , na svojo materno sere 0 pritisne cIo njihovo dušo že odhajajočo iz tega sveta, ter hit' ž njo do njenega ženina, Jezusa Kristusa, da bi jej poskerbela milostno sodbo. In še clo takrat, kader telo njenih otrok v grobu prahni, in njihove duše prebivajo že na drugem svet 0 ) v večnosti, sveta cerkev jih ne zapusti; marveč se jih S P 0 *! nnnja v svojih molitvah, daruje zanje Očetu nebeškemu h r1 neomadeževanega Jagnjeta božjega pri sveti maši, jim na P°' moč hiti z odpustki in dobrimi deli, in ne jenja zanje P roS1 ." Očeta vsega usmiljenja, dokler jim ne zasveti večna Inč in dokler v miru ne počivajo. — Ali mar tedaj ni silno nespa¬ metno, da, neumno, ako bi kdo, in še clo zmed katoliških Kri¬ stijanov kdo nobenih umov ne imel za toliko ljubezen, ali ako bi od sebe odbijal toliko ljubezen, ali pa še clo žalil, zaniče¬ val, zasramoval ali zapustil sveto cerkev, svojo skerbno mater, svojo dobrotljivo mater, svojo ljubeznipolno mater. Tak člo¬ vek, pač res, da ne ve in ne ume, koliko nezmerno škodo da nareja svoji ubogi duši! — Bodite toraj vi, ljubi Kristijani! drugačnega duha, drugačnega serca ; ljubite sveto cerkev kar svojo ljubeznivo mater, oklenite se je z otročjo ljubeznijo ; pustite, da nas ona vodi, kakor se dobro dete vodili da svoji skerbni materi : obračajte si, resnično si obračajte v prid gnade, ki jih ona deli v tolikanj obilni meri; in spolnujte vselej voljo 0 in zvesto vse, kar vam ona naroča. In kader pride sm 0rt tudi po vas, bodi si poprej ali pozneje, našla vas bo priprav- - 979 - Ijene; kakor ste kar pravi, dobri otroci svete cerkve živeli, bote tudi kar dobri otroci svete cerkve umerli, in večno živ¬ ljenje dosegli. Amen. LXXIII. keršanski nauk. Od bole* ni: — Kakošne misli naj kristijan v ozir bolezni ima?.— Bolezen je kristija- nu v velik prid, a k o si jo ve v prid oberniti. — Kako naj se kristijan v bolezni zaderži, da tnn bo bolezen res v prid? — 1. V poprejnih keršanskih naukih sem vam povedal vse, karkoli vam je gledd zakramenta svetega poslednjega olja ve¬ deti potrebno, in zadnjič sem nauk od svetega poslednjega olja skončal s tim, da sem vam razlagal in pripovedoval, kdo da sme deliti zakrament svetega poslednjega olja, in kako da mašniki zakrament svetega poslednjega olja bolnikom delč. 2. Mislim pa , da ne bo odveč, ako vam tudi še kaj povem: Od bolezni. Nahajajo se ljudje, ki menijo, da jo veče nesreče ni, ka¬ kor je bolezen, zato se pa tudi bolezni neznano boje; in — 980 menijo, da jo veče sreče ni, kakor je zdravje, zato si pa tndi pred vsem drugim le zdravje žele. Ali je pa tudi res taka? In ali prav imajo ljudje, kleri tako mislijo ? Terdno zdravje je res ena zmed največih časnih dobrot božjih, ktere človek nikoli ne ve bolje ceniti, nego takrat, kader bolen na postelji leži. Vsaka bolezen , bodi si ali la ali una, je neljuba, zoperna reč , ktere se vsakdo rad ogne, pa si jo mora vendar le večidel vsak skušati ali poprej ali pozneje. Obžalovanja vredno je le to, da se še clo med bo- Ijimi kristijani malokdo ve prav obnašali v svoji bolezni, in jo keršansko prenašati. In vem, da ne bo od več, ako vas tudi glede te reči kaj podučim. Poslušajte toraj danes odgovor na to le trojno vprašanje v ozir bolezni: K a k o š n e misli naj k r i s t i j a n glede bo¬ lezni ima? Ali je bolezen kristijanu v prid, ali ni v prid? Kako naj se bolni k ris t i j a n zaderži, da mu bo bolezen zalegla v prid? 3. Naj poprej naj odgovor dam na pervo vprašanje : Kakošne misli naj kristijan g I e d 6 bo¬ lezni ima? V ozir bolezni naj si kristijan misli: a) daje bolezen kazen zavoljo izvir- n e g a g r e h a. — Po posebni milosti je Bog človeka vsega nedolžnega vslvaril, in tudi glede telesa neumerljivega naredil; in če bi bil človek nedolžen ostal, nikoli hi ne bil zbolel, ni¬ koli ne bil umeri. Ker je pa človek nedolžnost zgubil, zgu¬ bil je tudi neumerjočnost telesa. Izvirni greh tedaj, kterega smo se po pervih starših tudi mi vdeležili, je kriv, da smo podverženi mnogoterim slabostim, podverženi bolezni in smerli. V ozir bolezni naj si kristijan misli: — 981 b) da mu jo bolezen pokora ali poko r- jenje za njegove lastne radovoljno stor¬ jene grehe. — Zdravje je velik dar božji, in človek bi ga mogel obračati po božji volji, ter Bogu v čast in sebi in bližnjemu v blagor in prid ; pa namesto lega ga človek več¬ krat obrača v božje razžaljenje. Po vsi pravici tedaj zasluži, da ga Bog pokori z boleznijo. Pri Betzajdi je ozdravil usmi¬ ljeni Jezus bolnika, ki je bil celih osem in trideset let bolen. Čudoma ozdravljen zadene svojo postelj ves vesel, ter gre na svoj dom. Pozneje ga je Jezus v tcinpeljnu našel, in mu je rekel : »Glej, ozdravljen si; nikar več ne greši, da se ti kaj hujšega ne zgodi“. (Jan. 5, 14.) Te besede Jezusove nam na znanje dajejo, da si je ta osem in tridesetletni bolnik z grebi nakopal svojo bolezen. Tudi še dandanes nahajamo marsikle- rega človeka, kteri si je svojo bolezen sam na glavo navlekel z razuzdanim življenjem, ali z nezmernostjo v jedi in pijači, ali s svojo togoto, ali s pretepom, ali z kakim drugim grehom. Vsak tak bolnik naj premišljuje in spoznava, da mu je bolezen pokora za njegove lastne, radovoljno storjene grehe. V ozir bolezni naj si kristijan misli: c) da je bolezen tudi milostljivo obisko¬ vanje božje. — Poterpežljivi Job, bogaboječi Tobija, sv. Kami!, sv. Ludvina, sv. Terezija in mnogi služabniki božji, ktere je Bog z dolgo boleznijo obiskoval, nam kažejo in spri— čujejo, da je bolezen res marsikterikrat dobrotljivo obiskovanje božje, s klerim Bog ljudi obiskuje, da jim daje priložnost, si tem obilniše zasluženje nabirali in tem veče plačilo v nebesih. To, glejte, ljubi moji! naj si kristijan misli glede bolezni. 4. Kaj pa vam bom povedal na drugo vpraševanje, bo¬ lezen zadevajoče: Ali je bolezen kristijanu v prid, ali mu ni v prid? Bolezen vtegne keršanskemu človeku biti v velik prid, da si jo le ve pray v prid obernili; kajti: - 982 Kraljič na!) Bolezen sili človeka k Bogu. i Z Rafamausmkega mesta bi morda nikoli ne bil Jezusa spozna hi ga ne bila k njemu prignala velika sila, ter bolezen ljubljenega sina. (Jan. 4, 46 — 53.) In tudi še mnogo drug' je Jezusa iskalo zavoljo bolezni, da bi jih ozdravil, in kader) je ozdravil, podvergli so se inu. Enako tudi še zdaj marsik' e kristijan Boga ne išče, dokler je terden in zdrav; kader P bolezen nadnj pride, začne obračati se k Bogu , začne k B°S^ zdihovati. Kader zadene človeka kaka druga nesreča , le r ^ obdolži d-uge, ter sovražne, nevošljive, krivične ljudi, da mu nesreče krivi; da ga pa zadene bolezen, ne more ta lahko drugih dolžiti, marveč je primoran spoznati, da je r ° božja nad njim, kteri se mora vkloniti, pod ktero so mora ponize vati. Hudobni kralj Antioh, dokler je bil zdrav in je 03,1 v rokah imel, mislil je, da bo ves svet strahoval in clo nebeso^ zapovedoval; kar ga je pa neznana bolezen prijela, in mu S 1 zovite težave prizadevala, vpadlo mu je serce, odpadla J njegova mogočna ošabnost in ošabna mogočnost, in p r ' s '^ je bil spoznati, da je reven-reven človek. Enako tudi še zdaj lezen marsikterega človeka ponižuje in ga prav občutno P o£!n ° - 1 1 kako revna, slaba stvar da je, ki brez Boga nič ne Z atl1 ° U ’ ale n ied x3 5 in in ga sili, Bogu se podvreči, pri njem pomoči iskati. b) Bolezen človeka prepriča, kako p r8 no in nečiraurno daje vse, kar je posvetu g a. Dokler je bil zdrav, motile so ga, mamile in zapelje''* lažnjive posvetne dobrote, ter posvetna čast in veljava ljudmi, pozemljisko blago in posvetno veselje, in morda so marsikterikrat premotile te dobrote, da je lahkomišljeno ^ pohlepno teka! za njimi; zdaj pa, ko je bolen, spametova in spozna , kako prazne nečimurno in malovredne da so v te posvetne dobrote, ki niso vstanu, človeka resnično narediti; in to spoznanje ga nagiba in naganja , da ogledovati po takih dobrotah, ktere ga zamorejo zares narediti in ga večno zveličati. ’ Ir t 6'” c) Bolezen ovaruje človeka m a r s i K srečneg 3 SO Z3ČU 0 srečni* 1 — 983 — rega greha. — Bolni človek nima tolikih priložnost, da bi delal greh ; hudo poželenje v njegovem sercu zdaj bolj mi¬ ruje ; nečimurnosti sveta so mu zdaj bolj odmaknjene in pri¬ krile, in ga toraj ne morejo več tako močno motili in zapel¬ jevati ; bolnemu ki je, tudi večkrat na misel hodijo smert. sodba, večnost, pekel , nebesa. To pa veste, da tako naglo no bo grešil, kdor pred očmi ima poslednje reči človekovo. To resnico je prav dobro spoznala sosebno sveta Terezija. Ravno zato ni žalovala nad svojo boleznijo, marveč je bila še clo vesela svoje bolezni. Žalovala je le, kader jej je bolezen odlegla, ker se je bala, da bi je Bog ne zapustil. Zaloraj je v takih primerlejih prav goreče k Bogu zdihovala: „Gospod, daj mi ali umreti ali pa lerpeli, ali terpeti ali pa umreti!“ d) Bolezen dajo kristijanu priložnost, da se zamore tem skerbnejše pripravljati za srečno smert, naj si je že pravičen ali naj si je grešnik. — Gorje grešniku, ako nanagloma umerje, ter v smertnih grehih gre iz tega sveta ; večno pogubljenje mu bo v del. Ako pa poprej oboli, prejden umerje, vtegne se ven¬ dar le še spokoriti in z Bogom spraviti. Res, da je neizrečno težko, pravo pokoro delati še le na smertni postelji; pa ven¬ dar le nemogoče ni, dušo rešiti clo o skrajni uri. Razbojnik Dizma se je o poslednjem trenutleju k Jezusu obernil, ter si sprosil odpuščenja grehov in milost božjo. Kar je bilo njemu mogoče, tudi drugim grešnikom ni nemogoče, dasiravno je to neizrečeno težavno 'in negotovo. — Pa tudi pravičnemu člo¬ veku je bolje, da nekoliko časa bolen leži, prejden umerje, kakor pa da bi ga nagla smeri pobrala iz tega sveta. Tudi pravični človek namreč ni brez malih grehov, kterih se vtegne v svoji bolezni znebili, se za srečno smert tem lepše priprav— li a ti, in lem gotovejšo in tem poprej v nebesa priti. Ravno zavoljo tega zares pobožni in bogaboječi ljudje nikoli niso go- dernjali nad svojo boleznijo, ampak so jo dragovoljno in vdano Prenašali, kakor sveli Avguštin, ki je v Boga klical rekoč: »Gospod, tukaj tepi, tukaj reži, tukaj žgi, da boš le tamkaj (v večnosti) prizanesel". e) Bolezen kristijanu priložnost daje, 984 — da si ž njo z h r i s u j e z grehi zaslužene k** 2111 .' — S svojimi grehi si jo morda zaslužil velike in obilne ka®j 11 j ki bi jih moral lerpeti v vicah ali pa še clo v peklu. P a §' e > j da se le čisto in odkritoserčno spove, dobrotljivi Bog mu dolg in večno kazen, z grehi zasluženo, odpusti grehe in vse kazni, klere bi moral zavoljo svojih greh° v peklu terpeti. časne kazni pa , ktere bi moral prenašat 1 vicah, Bog mu spremeni in zamenja za bolezen , in v svoj neskončnem usmiljenju je zadovoljen, da le to bolezen P° ier pežljivo prenaša in vdan v sveto voljo božjo. Ako bi kaMj hudodelniku, ki je obsojen, da se na gromadi živ sožge, na voljo dano , da se zamore strašne smerli v ognju rešil' ^ tim, da prevzame in prcterpi kako drugo majhno kazen, °J kolikim veseljem bi to malo. kazen prevzel in preterpeU ^ se nezmerno srečnega imel, da se je s tim rešil strahovite terpljenja in grozepolne smerli ! Enako mora za ne prečen J dobroto kristijan imeti to, da mu Gospod v svojem ob' 11 usmiljenju nedopovedljive in morda dolgotrajne muke v,c (0 j i0 menja s telesno boleznijo. Telesne bolečine, če tudi 1 skeleče, so le mala reč, ako jih primerjamo z mukam 1 vlC unem svetu. . jj f) Bolezen k r i s t i j a n a vadi v m n o g o l e 5 • čednostih. — Bolniška postelj je šola, v kteri se kri s jan uči žive vere, terdnega zaupanja in goreče ljubezni Boga, uči ponižnosti, poterpežljivosti in vdanosti v sveto vi božjo. Bolezen kristijana naj bolj podobnega dela križane > terpečemu, umirajočemu Zveličarju. Bolnik je v svojih bo ^ činah na postelj razpet, kakor Jezus na križu; bolnik v bo činah umira na svoji postelji, kakor Jezus na svetem kri' in bolj voljno in vdano ko bolnik bolečine prenaša, bolj Jezusu podoben. To jo pa gotovo veselo in tolažepolno , se kristijan z voljnim poterpljenjem Kristusu samemu P° d0 |.j nega dela. Res se lahko tolaži z besedami Pavlovimi, ^ pravi : „Ako ste tovarsi Jezusovi v terpljenju, hote 1 njegovi tovarši v veselju". Vidite, kako velika dobrota bo_' je belezen, ki človeka, tako rekoč, silama sili k pobožnost' bogoljubnosti! - 985 - *a ,^ V 0 ' e z n 1 si z a m o r e bristijan obilno sicer ' * 6 n j a nabirati zavednost. — Bolezen ga g a Ies nepripravnega nareja za pozemeijske opravila, nareja jj v p 8 pripravnišega, da dela za nebesa, ter si služi večno ter | Cat V e ’ !i * (0 namreč vse bolečine svoje bolezni in vse svoje rok e ^ 6 P oter P ež U ,vo ? ponižno in vdano sprejema iz božjih ®ore ^ ta ^° P° ter P ez iji v0St j° > ponižnostjo in vdanostjo si za- S j , e Vsa k trenutelj prislužiti lepše mesto v nebeški domačiji, ger f aniore krono, ki ga pripravljena čaka, lepšo narediti z bi- kri ... llove £ a z0 služenja. Po lem takem bi se res nobeden s j 8 '^ an ne smel preveč pritožiti nad boleznijo, klera mu, ako ■1° 'e prav oberniti, tako lepo pomaga y večno zveličanje! ni „j ^ Odgovoriti vam moram zdaj še na tretje vprašanje 8W ' bolezni, in lo je: j, B 8 a k 0 naj se bolni k r i s l i j a n obnaša, da 0 bolezen zalegla v prid in zveličanje? naj Oa bo bolezen bolniku zalegla v so ravna po naslednjih naukih: blagor in zveličanje, , «) Kristijan naj se nikoli n. »rnepn- n° * * kader ga Bog o b i s k u j e z b o 1 e z n i j o. Bodl si bolezen še tako huda , bodi si se tako dolga, naj j Venda r le sprejema kar dobroto iz božjih rok, ktero mu Bog P ° sil k deloma! da bi njegove grehe na tem svetu postrahovaK ln vse mekleje postrahoval, kakor da bi jih strahoval na onem Svel «; deloma pa pošilja tudi zato, da bi na poskusnjo postavil n jegovo zvestobo in ljubezen do njega. , k) Kristijana naj nikar preveč ne skorbi * a v o I j o časnih opravil, klere ran zastajalo “•d tem, da bolen leži. - Bog, ki je vsegamogocen, aam «e vso ,„ot |.„o ponavnati; in če bi tudi vsega ne po- la vnal že na lem svetu, treba se je vendar le v njegovo s V v 0, j° vdati; kajti on je naš Gospod, ki vse prav »»/se modro Vrav « a , če tudi mi zdaj še tega ne spoznamo. In kdo n. IV, pogl. 986 sme segati v njegovo neskončno modro gospodarstvo, ali kdo se mu smo ustavljali ? Kristijan naj velikoveč reče z mirnim in zadovoljnim sercem : „Moj Bog! stori z menoj, kar je tebi dopadljivo \ u c) Kristijan mora poterpežljivo prena¬ ša t i s v o j o bolezen. — Kaj bi mu pomagalo , ako bi ves nejevoljen memral nad bolečinami, ki mu jih bolezen pri¬ zadeva, nad zdravnikom , ki ga ozdraviti ne more, nad stre- žaji , ki mu ne morejo vsega po volji narediti, nad zdravili, ki ne teknejo, in nad drugimi naročili zdravnikovimi, kise mu ne priležejo ? Njegovo terpljenje s takim memranjem ne bo nič pomanjšano; še le bolj nesterpljivo mu bo; s svojo nepoterpežljivostjo so pripravi ob vse zaslužeuje, dela sebi in drugim nadlego, in si sam derva nanaša na ogenj svojih vic. Če mu že bolečine potisnejo kak zdihlej iz pers, bodi ta zdih- ljej pobožen , postavim : „0 moj Bog, iz ljubezni do tebe bom voljno preterpel vse, kar koli ti hočeš \ u Da se v po- terpežljivosti vadi, naj si v spomin sklicuje, da mu je bolezen z grehi zaslužena šiba, pa tudi dobrotljiva šiba, ker ga očiš¬ čuje. In če veliko in dolgo lerpi, naj ne pozabi, da Bog ve za njegovo terpljenje, pa tudi za njegove pregrehe, in da mu ne bo naložil več terpljenja , kakor kar ga prenašati zamore. Tudi naj ima pred očmi neskončno večnost, terpljenje in smert Zveličarjevo, žalostno Mater božjo pod križem stoječo, svete mučence in njihove neznane muke in bolečine. Vse to je res prav pripravno, vaditi ga v poterpežljivosti. d) Čas naj si bolnik krati prav po ker- sansko.— Sklepa naj svojo terpljenje z Jezusovim terpljen- jem, ter naj obadvoje Bogu daruje, da bo od svojega terpljenja imel kaj zasluženja, in da bo s svojim terpljenjem zadostvovai božji pravici. Moli naj, premišljuje naj kaj svetega, bere kaj iz kakih svetih bukev, ali poprosi naj kterega drugega, da mu kaj bere. Ker pa bolnik ne more vselej veliko moliti, naj se pa vsaj večkrat s svojimi mislimi in željami k Bogu obrača, in se mu s kratkimi zdihleji priporoča, da bi mu dal gnado — 987 - poterpežljivosti, duha prave pokore, živo vero, terdno zaupanje, gorečo ljubezen ; poljublja naj podobo križanega Jezusa, ter si v spomin sklicuje skrivnost njegovega terpljenja, kakor ga, postavim, v žalostnem delu svetega rožnikranca moli in pre¬ mišljuje. e) Bolnik tudi skerbi za telesno zdravje ne sme vnemar spuščati, ako mu je namreč mo¬ goče poskerbeti si kaj za telesno ozdravljenje. Zatoraj naj pošlje po zdravnika, in naj vživa zdravila tako , kakor zdravnik za¬ pove. To je volja božja, zatoraj je zdravnika postavil in zdravila vstvaril. Modri Sirah (38, 1.) pravi: ^Spoštuj zdrav¬ nika zavoljo potrebe, (ker njegove pomoči potrebuješ ;) zakaj Najviši ga jo vstvaril*. Od zdravil pa pravi: „Najviši je iz zemlje vstvaril zdravila, in razumen človek jih ne studi*. (38, 4.) Bolnik si je loraj dolžen pomagati, kolikor mu je mogoče; vendar pa bi ne ravnal prav, ako bi preveliko za¬ upanje imel v zdravnika in zdravila; kajti naj veče zaupanje mora imeti v Boga, ker le Bog je gospodar zdravja in bolezni, življenja in smerti. Modri pravi : „Sin ! ne zaničuj sam sebe v svoji bolezni, ampak prosi Gospoda, in on te bo ozdravil. Od- verni se od greha , in poravnaj svoje dola, in svoje serce očisti vsakega greha*. (Sir. 38, 9. 10.) To se pravi: Ne zapuščaj satn sebe, da bi nemaren bil, in ne skerbel za svoje zdravje, zaupaj pa v Boga ; in čeravno upaš , da te bo Bog ozdravil, poravnaj le vendar svojo vest, kakor bi gotovo ve¬ del, da boš umeri. f) Do tistih, ki so krog njega, sosebno do strežajev, naj se bolnik obnaša lepo krotko in poterpežljivo; naj se nikar ne huduje in ne jezi, če mu kaj prav ne store; tudi v svoji bolezni naj jim sveti z lepim zgledom , in naj se varuje, da ne bo se nevsečno, navtisjeno, čmerno in nepolerpežljivo ravnal in za- deržal in tako žalil njih in žalil Boga. g) Bolnik naj tudi svoje časne reči spra- 62* 988 — v i v r e d , ter razpolaga svoje premoženje tako , kakor prav. Morda še nima vsega v redu glede svojega sta ’ svoje službe, svojega oskerbovanja, svojega hiševanja, sv računov, svojih dolgov in svojih tirjatev. Toraj naj skerbi o pravem času , da bo spravil vse v red , in s tim vsak®^ prepiranju in vsem tožbam v okom prišel, pa tudi škode 0 varoval svojce in sorodovince. Naredi naj tedaj svojo po® 1 njo voljbo ali testament. Da bo pa testament obstal in v javo imel, mora bolnik svojo zadnjo voljo razodeti trem pr* c ’ ktere so vse skupaj ob enem pričujoče, in mu niso v r °^j pa tudi ne zmed njegovih dedičev ali erbov, kterim misli voliti ali zapustili. Tem trem pričam mora svojo voljo g razdelitve svojega premoženja določno naznanili, dokler J e pri dobri zavednosti. Kader pa naznanja svojo zadnjo v ali kadgr dela testament, mora pervič in najpoprej g ,e na to, da nič ljudskega blaga in premoženja svojim dedič ne voli in ne sporoča, marveč da terdo zapove, nazaj dah S tistim ljudem, kterih je. Sv. Avguštin pravi: „Kar J e j. nabral po krivici, ter s tatvino ali goljufijo, ali s ropo 111 * s silo , mora dati nazaj, nikar pa dedičem voliti“. ^e . dolgove, in morebiti še skrivne dolgove , naj pove v sV y testamentu, koliko je temu in koliko unemu dolžen, da n J e ® bliženj ob svoje premoženje ne pride. Če pa bolnik U*J e »^ blaga noče nazaj dati, storjene škode noče popravili in P° raV _ nati, marveč gleda le na to, da bi obogatel svoje dediče, P° tiska sam svojo dušo v večno gorje, in se mu-ne bo h •> godilo, kakor tistemu evangeljskemu hlapcu, nad kterim s e njegov gospod zavoljo njegove krivice razserdil, in ga i ,/r ° ^ trinogom, dokler bi ne poplačal vsega dolga. (Mat. 18, 34.) kako nespameten je tak bolnik, kteri s krivičnim blagom drug^ bogati, sebe pa v večno revščino potiska, drugim veselje P rl pravlja , sebi pa jok in stok napravlja in škripanje z zob j Kaj mu pomaga, dedičem bogastvo zapustiti, pri tern P a grehih umreti, in se v večni ogenj zagrezniti ? Nič, kar n mu to ne pomaga ; kajti bogati dediči tudi z vsem bogastvebb ki ga prejmejo, no morejo peklenskega ognja pogasili, niti * a . verženih staršev iz pekla rešiti. Kar pekel nic yec 989 nazaj ne da. — Druga posebna reč gledd testamenta je ta, da bolnik, ne samo enemu, ampak več dedičem svoje premo¬ ženje volijoč, na lanjko pove, komu voli to, komu uno, koliko blaga ima pri tem , koliko pri unem dolžniku iskati, in če v ozir razposojenega premoženja nima nobenega pisanja v rokah, naj skliče take dolžnike skupaj, da v pričo dveh prič obstanejo svoj dolg, in po tem ni kakega prepira , tožbe in sovražtvo, kar se sicer kaj rado pripeti. — Cerkveni učeniki svetujejo dalje, testament napravili tako, da bolniku premoženje tudi po smerli v prid zaleže. Toraj naj nekaj svojega premoženja voli ubogim ali cerkvam, da se po njegovi smerti zanj moli. To sosebno lahko naravnajo taki, ki lastnih otrok nimajo, pre¬ moženje pa 'imajo, ali pa taki, kteri so svoje otroke oskerbeli že tako, da lahko živd. Sveti Avguštin pravi : „Če kdo ima že enega otroka, naj Jezusa Kristusa ima za drugega (otroka;) kdor ima pa dva, naj Jfezusa Kristusa ima za tret¬ jega ; in kdor ima deset otrok , naj Jezusa Kristusa ima za enajstega, da bo prid ali dobiček imel od svojega testamenta". S temi besedami svetuje sveti Avguštin umirajočim vernikom, da naj, testament delaje , nikar ne pozabijo Jezusa , ubogih, cerkev in lastne duše, ampak da naj jih deležne stord svojega testamenta. — Starši, na smertni postelji ležeči, naj poleg navadnega pozemljiskega narede svojim otrokom tudi še du¬ hoven testament. Za tega voljo naj svoje otroke pred svojo smertjo skupej skličejo, ter naj jim ljubeznivo prigovarjajo, naj se tudi posihmalo skerbno varujejo greha, varujejo zapeljivega sveta in drugih nevarnost, naj zvesto spolnujejo svete božje zapovedi, ker le v spolnovanju svete volje božje je zveličanje. Na daljo naj se svojim otrokom prav goreče v molitev izročajo, da bodo tudi po njihovi smerti prav pridno zanje molili. Zad¬ nje besede umirajočih staršev se otrokom navadno prav glo¬ boko vtisnejo v serce , da jim tudi pozneje rade prihajajo na misel. Maršikterikrat slišimo enega ali drugega pripovedovati: „Tako le so mi rekli moj rajnki oče; — tako le so mi po¬ vedali moja rajnca mati na smertni postelji, kader so umirali". — Tak prelep duhovni testament je naredil Fracozki kralj Ludovik svojemu sinu Filipu. Rekel mu je med drugim : §. 1) ~ 990 Moj sin! pred vsem drugim naj bolj ljubi Boga, svojega nika, svojega naj večega dobrotnika. Skazuj pa mu Ij"” s tim, da zvesto spolnuješ njegove zapovedi. Saj pravi „Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, klen ljubi". (Jan. 14, 21.) — § 2.) Ravno tako zvesto S P° tudi cerkvene zapovedi, zakaj Jezus prayi: „Kdor cer ' 5V ^ a { < posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik". I . 18, 17.) — §. 3) Spolnuj zvesto in na tanjko vse dolža^ svojega stanu , imenitne ki so in težavne. — §• 6) P 0( jP . n vselej sveto katoliško cerkev. Spoštuj Rimskega pap®* 9 ^ bodi mu pokoren ; kajti on je tvoj duhovni oče, Kristusov domestnik, in naslednik svetega Petra. Tudi njemu i e . ^ ar rekel: „Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; ' n koli boš zvezal na zemlji, zvezano bo tudi v nebesih; ^ ,n ^ oni koli boš razvezal na zemlji, razvezano bo tudi v nebes'* 1 (Mal. 16. 19.) — §. 7.)'Spoštuj tudi duhovnike; kajti so poslanci in nadomestniki Kristusovi. „Kdor vas P 0 glllS8> 16.) posluša mene", rekel je Kristus svojim učencem. (Luk. .j U — §. 8) Vbogaj tudi svojega spovednika ; zakaj kdor p° , duhovna ni pokoren, mora smerti umreti, pravi svet' (V. Moz. 17, 12.) Hodi rad k spovedi, in prosi spoved" 1 ^! naj ti pove, kaj ti je storiti, in kaj opustili. — §• 10) r . službi božji se spodobno obnašaj; nikar se krog sebe ne raj, nikar ne pogovarjaj; med sveto mašo misli hvaležno smert svojega Zveličarja. — §. 13) Skerbi, da boš P°* ,0 ' ( ]j in svete ljudi krog sebe imel, tako duhovskega, kakor svetovnega stanu , in rad se ž njimi razgovarjaj; tovaršij® hudobnimi pa se ogibaj. Varuj se tudi zapravljivosti. — Poskerbi, da se po moji smerti po vsem kraljestvu za O* J zveličanje ber6 svete maše, zakaj „sveta in dobra je od¬ moliti za merlve, da bi bili grehov rešeni". (II. Makab. ’ 46.) — §. 22) Sveta Trojica naj le na prošnje izvolj eD ' varuje vsega hudega, in naj ti dodeli gnado , da boš vre ^ Boga častil, in da se bova po tem revnem življenju v nebes zopet yidela, se večno veselila in Boga hvalila. — Tak duhoven testament je sveti kralj Ludovik zapustil svojemu J '991 berau sinu, in enak duhoven testament naj bi vsi keršanski starši zapustili svojim otrokom. h) Bolnik, ki je nevarno bolen, naj pred vsem drugim lepo oskerbi svojo dušo. — Ta skerb je naj imenitniša skerb; na njo je navezana srečna smeri, na njo je navezano večno zveličanje. Bolnik naj toraj prav pripravljen prejme svete zakramente. Že zdravemu člo¬ veku so sveti zakramenti potrebni; kolikanj bolj še le bolnemu 1 Kdo je tako čist, kdo v dobrem tako močno uterjen, da bi ne potreboval duhovne pomoči ? Bolnik je tedaj dolžen svete zakramente prejeti v nevarni bolezni, da se duša lepo priprav¬ lja za srečno ločitev iz lega sveta. Sveti zakramenti namreč, če jih vredno prejme, so mu popotnica v srečno večnost. Jezus pravi: „Kdor jč moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan“. (Jan. 6, 55.) Nobeden bolnik , nevarno bolen, naj prejemanja svetih zakramentov nikar ne odlaša, da jih nepripravljen ne prejme ali da brez njih ne umerje! 6. Neka bogobjubna služabnica božja je hudo bolna le¬ žala na postelji. Po velikih bolečinah je že vsa obnemogla. Bil je poslednji dan njenega življenja. Toplo pomladansko solnce jej prav prijazno sije v stanico, sije na postelj. In glej! bolni kristijani se poverne toliko moči, da zleze iz po¬ stelje , ter poklekne na tla , in začne na glas moliti, rekoč : „Hvali, moja duša , Gospoda , in ne pozabi preobilnih dobrot Njega, ki ti odpušča grehe , in ti ozdravlja vse tvoje betež- nosti!“ In zahvalila je , priserčno zahvalila Gospoda za vso njegovo prijazno voditev ves čas njegovega življenja; zahva¬ lila ga je za vse dobrote, ki jih je vžila ; zahvalila ga je pa tudi prav goreče in prav priserčno za terpljenje, za bolečine, po kterih jo je bil Oče nebeški pripeljal h Kristusu. In kader je še prav pobožno molila za prijatle in neprijalle, izročila se je popolnoma v sveto voljo božjo, ter rekla : „Velike so bolečine in notranje groze , ki jih terpim. Ako pa ti, ljubi Očel hočeš, jih rada še leta in leta terpim, ter terpim, dokler - 992 - bo tebi dopadlo ; da si le ti moj, in da moj ostaneš"- se od tal vzdigne, nazaj na postelj vleže, in drugo jutro j° J e Gospod poklical iz tega sveta, ter jo k sebi vzel. Vidite, ljube duše, tako se v bolezni obnaša, tako terpb tako moli, in tako umerje pravi kristijan. Amen. LXXIV. keršanski nauk. Od zakramenta svetega mašnikovega P°' svefcevanja: — Kaj je sveto mašnikovop 0 svečevanje? in ktere dobrote deli <> n 1 m ’ ki ga prejemajo? — 1. Nauk od zakramenta svetega poslednjega olja s el ® dokončal, in poleg tega zadnjič tudi še gledč bolezni ra® lagal, kakošne misli naj kristijana obhajajo v ozir bolezni; p dalje, da vtegne biti bolezen kristijanu v velik prid, ako s> 1° ve v prid obračati; in na zadnje sem še pristavil nektere dila, po kterih naj se kristijan ravna, da mu bo bolezen v bi 0 gor in zveličanje. 2. Gledč svetih zakramentov pa že veste, da jih le 00 mo škofje in mašniki delč, delč vse razun svetega kers ’ kterega sme v sili deliti tudi kdo drugi. In da bi redovn delivcev svetih zakramentov nikoli ne zmanjkalo, postavil J Jezus poseben zakrament, po kterem se posvečujejo, po 0ta - 993 ^bament svetega mašnikovega posvečevanja, od kterega bom da nes govoriti začel. §• 6. Od z a k r a m e t a svetega mašnikovega posvečevanja. človeku je nabožnost, ktera ga navezuje na Boga (1 eii— 8'°), že prirojena. Nalora človekova pa je taka, da človeka na ganja, razodevati tudi z zunanjim djanjem notranje čutila spoštovanja in ljubezni, ki jih ima do najvišega bitja, kterega * a svojega Boga spozna. S tim pa natora človekova tudi še zadovoljna, marveč zahteva še posebne, zmed ljudstva od- ran e, častivredne može, ki opravljajo nabožne, bogoslužne °P ra vila in razodevajo očitno notranjo pobožnost, to je zahteva ^kovnike. Porok tega nam je zgodovina vseh velikih in javnih ljudstev, na primero : Kaldejcev, Perzijanov, Indijanov, Egipčanov in drugih ; kajti nahajamo pri njih nabožnost, da- ,tlv e in oltarje, nahajamo za opravljanje daritev zmed ljudstva Posebno odbranih mož ali duhovnikov, ki jih je ljudstvo imelo v , Vel 'ki časti. Kdor bi temu ne hotel pritegniti, in bi duhov- Sa * stan imel za novejšo znajdbo in bi terdil, da so duhovs i s * an le znajdli posebni prekanjeni ljudje, moral bi se skregati z zgodovino in ob enem tajiti to, kar je vendar le človeštvo Vs eh časov za potrebno spoznavalo. P*'i tem pa je vendar le duhovstvo, kakoršnega nahajamo So . ney erniki, prav močno različno od duhovstva, kakoršnega kjl imeli Judje v starem zakonu. Duhovstvo nevernikov je na ° zastavljeno na neko zgol človeško slutnjo, zastavljeno le . neko natorno potrebo, ki so jo neverniki občutili, in je 0 goljufno, kakor si je bila goljufna vsa njihova nabožnost, i naopačna vsa njihova vera; Judovsko duhovstvo pa je e|° Vse innenif n jgi začetek, kajti začetnik njegov je bil Bog * Kader je bil namreč Bog zarod Abrahomov namnožil v ljudstvo , in si tistega zmed drugih ljudstev izvolil, da Se pri njem ohranilo češčenje enega , edinopravega Boga, vravnnl je to svoje češčenje po Mozesu posebno praznijo. Zapovedal je, da mora zbrano ljudstvo vanj klicati na poseb¬ nem kraju, v svetem šotoru pred skrinjo zaveze; določil j e različne daritve, ktere so se mu morale ondi opravljati; in l e razodel Mozesu, kako se mora služba božja obverševati. I n v opravljanje in zverševanje službe božje v svetem šotoru si i e Bog zmed dvanajstih Izraelovih rodov odbral poseben rod, r° d Levijev, in v tem rodu posebno hišo, hišo Aaronovo. Levij eV rod je bil odločen za niže opravila pri službi božji ; Aaronova iša pa je dajala duhovnike, s posebnim maziljenjem Bogu Po¬ svečene, ki so dan na dan daritve darovali, kadilo zažigali, in ljudstvo podučevali v božji postavi. Kakor pa je bila v stari zavezi vsaka reč le predpodobe, le izraz tega , kar je imelo priti v novi zavezi, bilo je ,ud ' < uhovstvo Judovsko le predpodoba duhovstva, kterega je Je* 113 Kristus postavil, in ktero edino v novi zavezi veljavo in 18, Jezus Kristus namreč je na zemljo prišel no Ie kar učenik ' n kar kralj, ampak tudi, in sicer sosebno kar mašnik, inje sv0j0 duhovsko službo naj popolniši izverševal takrat, kader j e na svetem križu samega sebe daroval za odrešenje ljudi. J e ® uS Kristus je tedaj pravi in resnični mašnik; v njem inia vs8 duhovska oblast in čast svoj začetek; ravno zato ga tudi sveti apostel Pavel imenuje „mašnika na vekomaj«. (Hebr. 7, 21) Tega svojega mašništva pa Jezus Kristus ni po vsem seboj vzel, kader je v nebesa odšel, ampak ga je zapustil na tem svetu, in ga izročil aposteljnom, ter jim dal oblast, daritev sv. maše darovati in sveto zakramente deliti, v čemur ravno oblesl in čast mašništva nove zaveze obstoji. Duhovništvo ali mašništvo pa tudi s smertjo apostelj 00 ^ ni smelo prejenjati, temveč je moralo ostali, dokler bo sve stal , ker bodo ljudje mašništva ali duhovske službe zmerom potrebovali. Kakor je volja Kristusova bila, da bi vsi Ijudj e vseh časov do spoznanja resnice prišli, in dosegli večno zve¬ ličanje, ravno tako je tudi volja njegova bila, da se duhovs 1 stan, ki ga je on postavil, vedno ohranja, ker bi brez njeg 11 podučevanje ljudi, in rešenje in zveličanje ljudi mogoče 1)0 995 - bito. Ravno zato se je moralo mašništvo od aposteljnov prc- seliti na druge mašnike, in od drugih na tretje, in tako naprej ao konca sveta ; in to spremljevanje in nadaljevanje se godi na posebno povelje Jezusovo s pripomočjo svetega Duha v Posebnem zakramentu, ki se imenuje roašnikovo posvečevanje. Gledd lega svetega zakramenta tedaj vam moram dati j^ n j potreben nauk, potrebno podučenje. Ker ima pa mašni- 0v ° posvečevanje edino zmed vseh drugih svetih zakramentov 10 posebnost, do ga tisti , ki ga prejemajo , ne prejemajo kar na enkrat, ampak polagoma , po posebnih stopinjah ali redih, Moramo tudi mi premišljevali A) m a š n i k o v o p o s v e- c e v a n j e v s p 1 o h , in po tem B) po njegovih p o- s a m e z n i h stopinjah ali razredih. A) Od mašnikovega posvečevanja v s p 1 o h Kader sveto mašnikovo posvečevanje v sploh premišlju- mo > ,n oraino se ozirati sosehno na te le tri reči : j .K K a j j e mašnikovo posvečevanje, in a J daje; • H* Kdo zamore mašnikovo posvečeva n-^* v e 1 j a v n o deliti; in „ . r Kdo more in mora prejeti sveto m a š- "lKovn - . v ° posvečevanje. 3- Ostanimo danes pri pervem stavku : . k Kaj je sveto mašnikovo posvečevanje, In kaj daje? Kaj je sveto mašnikovo posvečevanje? , Sveto mašnikovo posvečevanje je za J r a m e n t, v k t e r e m tisti, ki ga prejmejo, a dobd duhovsko oblast, in poleg tega še - 996 _ to d u h o v f k 8 ^ k’i d a z a m 0 r e j o prav obračat 1 dem n a v jvoV' ° - ° b 8 S 1 ’ obračali namreč Bogu v čas, ¥' ložim P moram Je ' ~ Da Vam ta kralek odgovor prav ra*- posvečevanie nT™ ^ P ° P ^ (Jokazafi » da J e sveto mašnikovo nikovn ni . pravi ,n resničen zakrament. Da je sveto n»aš- sve te P r Cenje ^ raV ' resni ® en zakrament, posnamemo i* namreč pn v P d^ ma ^ iZ US ‘ no M izročila; obadv« svečenie ™ d ° , ? cno . s !’ r,ču i ela ’ da ima sveto mašnikovo po- gredd ; mn ” Pe °'’ ktere k vsa kemu svetemu zakramentu g naioTn ,,amre c : vidno znamnje, ima nevidno z u s a K r i ktera ‘i/ nad teboj P i 7 r P er° lb '’ (t ° je : P ° svelih besedah, ktere so bite duhovščini« ' n r- ° V T m P osvečen j") s pokladanjem r° k nravno ta .n , m> 4 ’ 140 In s P et 0 drigi priliki P «f obujaš g n adn P t!f J raVn ° tem " učencu : Opominjam te, Tim 1 gi d’ { era , Je T lebl P° pokladanju mojih rok“. da so ško^r" 0 - i” 10 , ,erem ° V a P oe1 oIjskem djanju (13, 3-> ter se nnitT "■ lenske p er kve Pavla in Barnaba posvečeval^ poslali« PnVl rT S ° m ° kb '’ ter P°l°žili na nju roke, in J" znam ie* • " J ® r ° k in škoPova molitev je tedaj vidno kristijani P ° SVečevaD i a 5 ravno zato ga tudi geršk« V zanadni narav n°st »zakrament pokladanja rok« imenujejo- cerkvenih C6rt , vi l e P°leg pokladanja rok tudi izročevanje znlmnie n P ’ ler ke!iha 3 Trohom in vinom, kar vidn^ zakrament v'^ pisnno i 3,1 je pa lo izročevanje zato, da svet’ kladanie rol-* tako P of rebno, kakor potrebno je P°' ni še na tonjko didočihT" 0 ^ d0bPega ’ ' ieP SVeta CCrkeV ^ k) Sveto mašnikovo posvečevanje deli na d a I j e 997 ^ jj j • skil '• n e v 1 d n o g n a d o , kar je razvidno iz svetopisem- i brekov, ki sem jih poprej povedal. Sveti Pavl namreč J emu učencu, svetemu Timoteju , kar naravnost naroča, da litv' Sme V nemar P u ®® at ' gnade", ktero je prejel po mo- j llat * n P m opravljeni, in po pokladanju rob, in da naj to dol ° Z0 P et obuja in oživlja v sebi. Ktero gnado ali klere P a da deli sveto mašnikovo posvečevanje, bole kmalu- c ) Sveto mašnikovo posvečevanje je postavljeno s a m e g a J e z u s a K r i s t u s a. — Ta resnica je raz od vid* 13 Ž6 ' z te £ a ’ ^ a sveto P lsm0 kar naravnost pričuje o le da je res Bog sam, ter Jezus Kristus, posta- iz ^ .anient svetega mašnikovega posvečevanja. Pa tudi še !f j a ®ih izrekov svetega pisma se lepo spozna ta resnica. — •• v w U T vnvgu ^ i V*« m jo s ru "‘ m beremo v apostoljskem djanju (13, 3.): „Rokel kt ero etl Rob: Odločite mi Savla in Barnaba v opravilo, za »n n > Sem j u lz volil“. In sveti apostelj Pavl opominja škofe j e g lasa *ke, rekoč: »Pazite nase in na vso čedo, v kteri vas V ’ Rob v škofe postavil vladati cerkev božjo". (Ap. dj. 20, 998 28.) V lem dvojnem izreku nam sveto pismo prav lepo P° v ’ da je vpeljevanje škofov in inašnikov v njihovo sveto službo delo svetega Duha. In iz tega se posname, da je od samega postavljeno in naravnano tisto sveto opravilo, s k*® se škofje in mašniki postavljajo, to je : opravilo svetega Hi® 3 ^ nikovega posvečevanja. — Sveto pismo nam tedaj prav ločno pove in popriča , da jo sveto mašnikovo posvečevat pravi in resničen zakrament, ker nahajamo v njem vidno znam n r’ nahajamo nevidno gnado , in je postavljeno od samega J®* Kristusa, našega Gospoda in Zveličarja. Ta nauk svetega pisma pa podpira tudi ustno i * r 0 čilo. Vsi cerkveni očetje z enim glasom spričujejo, da J sveto mašnikovo posvečevanje pravi in resničen zakrame ■ Sv. Ambrož, na priliko, pravi ; „Kdo daje škofovsko in K daje mašnikovo gnado ? Ali Bog ali človek ? Ne dvomim, porečeš : Bog. Toda Bog jo daje po človeku ; človek p 0 * 5 a , roke, in Bog deli gnado. Veliki mašnik (škof.) P 0 * 1 a j prosečo roko, in Bog blagoslavlja z mogočno roko; škof P^ svečuje, Bog pa deli oblast (dostojanstvo)". Enako gov° n ' Krizostom, ki, pravi : „Roka se poklada na moža, vse p a dar le dela Bog; in njegova je roka , ki se dotika kteri so posvečuje, ako se posvečuje tako, kakor se spodo In s svetim Avguštinom vred veči del sveti očetje sveto m nikovo posvečevanje tudi kar naravnost imenujejo zakram® ’ ter ga z drugimi zakramenti vred postavljajo v eno verS - e In tudi staroverci in drugi odpadniki Jutrovih dežel, ki so ^ davno-davno se od naše svete cerkve odcepili, vendar l e zmerom mašnikovo posvečevanje za zakrament imajo, kar n ' je živa priča, da se je sveto mašnikovo posvečevanje že nekdaj, ter od aposteljskih časov, prištevalo svetim zakram® 1 ^ toni. Pa tudi sv. cerkev je v svetem Tridentinskem ® er . kvenem zboru resnico , da je mašnikovo posvečevanje, P 1- * 1 ^ resničen zakrament, sprejela za terdno versko resnico, t® r . ločila, rekoč : „Ako bi kdo terdil, da mašnikovo posvečevanj ali sveto posvečevanje ni pravi in resničen zakrament, P° 9 8 ljen od Kristusa, Gospoda, ali da je (mašnikovo posvečevanj — 999 le kaka človeška izmišljava , izmišljena od ljudi, v cerkvenih rečeh neveščih; ali da je (mašnikovo posvečevanje) le kak obred, po kterem se izvolijo služabniki božje besede in (svetih) zakramentov, bodi izobčen". In spet pravi: „Ako bi kdo terdil, da sveto posvečevanje ne daje svetega Duha, in da te¬ daj škofje zastonj govorijo : Sprejmi svetega Duha ; ali da se s tim nobeno neizbrisljivo znamnje ne vtisne ; ali da zamore oni, ki je bil že v mašnika postavljen , spet svetoven človek postati: bodi izobčen". (Sess. 23. can. 3. et. 4.) — Tedaj ni le gotovo, temveč je tudi še terdna verska resnica , da je sveto mašnikovo posvečevanje pravi in resničen zakrament. S tim pa ni še popolnoma razloženo, kaj je mašnikovo posve¬ čevanje ; treba je tudi še povedati, kaj da mašnikovo posve¬ čevanje daje, ali ktere dobrote da ta sveti zakrament deli. 4. Na vprašanje: Kaj daje sveto mašnikovo posvečevanje? ali: Ktere dobrote deli za¬ krament svetega mašnikovega posvečevan- j a ? odgovorim : Zakrament svetega mašnikovega po¬ svečevanja dajo tistim, ki ga prejmejo, du¬ hov s k o oblast, in poleg tega tudi še posebno gnado, da z a m o r e j o prav obračati to duhov- s k o obist. a) Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja daje tistim, ki ga prejmejo, duhovsko oblast. Ta duhovska oblast obstoji sosebno v tem, da kruh in vino spre¬ minjajo v telo in kri Gospodovo, in da ljudem grehe odpuš¬ čajo. To prav določno uči sv. cerkev v svetem Tridentiskein cerkvenem zboru, rekoč: „Ako bi kdo terdil, da v novi za¬ vezi vidnega in vunanjega mašništva ni, ali da ni oblasli, po kteri bi se kruh in vino v pravo telo in v pravo kri Gospo¬ dovo posvetila in darovala, in po kteri bi se grehi odpuščali in zuderževali, ampak da je le opravništvo in sama služba za oznanovanje evangelija, ali da listi, kteri ne pridigujejo, c!o 1000 masniki niso : bodi izobčen*. (Sess. 23. can. 1.) h tega dile, da jo sv. cerkev za terdno versko resnico določila ^ izrekla, da sveto mašnikovo posvečevanje daje sosebno ^ oblast, da zamorejo tisti, ki ga prejmejo , darovati najsvetej daritev svete maše , in da zamorejo ljudem grehe odpušča • To resnico uči tudi sv. evangelje. Naš Gospod in Zvelic ^ namreč, po tem, ko je pri zadnji večerji kruh in vino sp re menil v svoje meso in v svojo kri, je rekel svojim aposleljno^ »To delajte v moj spomin*. Prav jasno je, da je Jezus stus s lemi besedami svojim aposteljnom dal oblast in zapov e > naj tudi oni opravljajo ravno to, kar je ravnokar on 88 opravlja!, to je: naj kruh in vino spreminjajo v njegovo P r0 sveto telo in v njegovo presveto kri. Ravno tako jim j e P svojem vstajenju, kakor je bilo že poprej povedano, dal obla ? ljudem grehe odpuščati, ter je v nje dihnil, in jim reke j »Prejmite svetega Duha. Kterim hote grehe odpuščali, odpk ščeni so jim ; in kterim jih bote zaderžali, zaderžani so j 1111 ' (Jan. 20, 22. 23.) Po tem takem zadobijo tisti , ki prejm 0 ^ zakrament svetega mašnikovega posvečevanja, sosebno to o» j da kruh in vino spreminjajo v Jezusovo telo in v ^ ezuS K 1() kri, in da ljudem grehe odpuščajo. Rekel sem, da SOS® ali pred vsem drugim z mašnikovim posvečevanjem zadobij 0 oblast; zakaj ta oblast ni edina oblast ki jo zakram® svetega mašnikovega posvečevanja daje, marveč se razteg^ tudi na to, da smejo deliti svete zakramente, da smejo ož° 8 ^ novati božjo besedo, opravljati blagoslovljevanje in zarot®^ vanje, kar bom bolj natanjčno razlagal takrat, kader pride f a * laganje posameznih stopinj duhovskega stanu na versto. onim, b) Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja d 0 j e . ki ga prejmejo, tudi še posebno g n a d 0 ’ da zamorejo prav obračati svojo duhovsk® oblast. O lem prav lepo govori sv. Tomaž Akvinijan, l0f pravi: »Božje dela so popolnoma dela; ako tedaj Bog a kako posebno oblast, da tudi še to, kar je potrebno, da 80 prav obrača tista oblast. Kakor je tedaj gnada potrebna ** se zakramenti vredno prejemajo, ravno tako je tudi po trebi' 8 ’ - 1001 - da se zakramenti vredno dele. Z mašnikovim posvečevanjem pa je človek za delenje svetih zakramentov odločen, in po tem takem se mu ž njim vred (z mašnikovim posvečevanjem) dodeli tudi gnada, da jih zamore vredno deliti £ ‘. To posebno gnado, ki jo deli zakrament svetega mašnikovega posvečevanja, ima v i mislih sveti Pavl, kader svetega Timoteja, svojega učenca, opo¬ minja, naj v sebi oživlja gnado, ktero mu je dodelil s pokla- danjem rok , kar sem vam tudi že poprej povedal. (II. Tim. 1, 6.) Ta posebna gnada, ki jo zakrament svetega mašnikovega j posvečevanja deli, pa obstoji v tem, da tistega, ki jo prejme, razsvitljuje, vnema in krepča, da vse dolžnosti svoje svete službe, svojega svetega stanu zvesto opravlja Bogu v čast, ver¬ nikom pa in samemu sebi v večno zveličanje. c) In kakor vsi drugi zakramentje, ki jih imenujemo za¬ kramente za žive, enako tudi zakrament svetega mašnikovega posvečevanja pomnožuje po¬ svečujočo gnado božjo. Mašni ki namreč morajo biti »luč sveta in sol zemlje" , ter zgled vernikom v besedi in I djanju, v ljubezni, v veri, v čistosti in v vseh čednostih. (Mat. 5, 13. 14; I. Tim. 4, 12.) Vse to zamorejo biti le s tim, da se jim prav obilno namnoži posvečujoča gnada božja. Le s tim, govori sv. Gregor iz Nise, postane mašnik veličasten, častitljiv, učenik čednosti, predstojnik božjih skrivnost; in dasi- ravno po vunanjem, ter po telesu in postavi, ostane nespre¬ menjen , vendar le se po notranjem človeku prerodi v boljšega. d) Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja daje tistim, ki ga prejmejo, tudi še to dobroto, da jim , kakor sv. kerst in sv. birma, v dušo vtisne neizbrisljivo z n a m n j e , in se ravno zavoljo lega ne sme več kakor enkrat prejemati, kakor sv. kerst in sv. birma ne. Tako je že od nekdaj učila sveta cerkev. Sv. Avguštin , na priliko, Pravi: „Ohadva (sv. kerst in sv. mašnikovo posvečevanje) sla zakramenta, in obadva se delita z nekim posebnim posve¬ čevanjem ; za tega voljo pa tudi v katoliški cerkvi ni dovo¬ ljeno, še enkrat prejemati enega ali drugega zmed njih u . Tudi Keri, n. IV. pogl, 63 - 1002 - sv. Tridentinski cerkveni zbor je to določil kar versko resn lC z naslednjimi besedami: „Ako bi kdo terdil, da se S sve (mašnikovim) posvečevanjem ... neizbrisljivo znamnje ne ytisn®> ali da zamore tisti, ki je že mašnik bil, spet svetoven cloV® postati: bodi izobčen*. (Sess. 23, can. 4.) Po tem takem t’ 9 ^ ki je kdaj v mašnika bil posvečen, mašnik ostane, »n c , e ^ tudi vero zatajil, in med krivoverce prestopil. Tak mašm sicer zgubil pravico, obverševati svojo duhovsko oblast; obl same ob sebi ali svojega duhovskega značaja (character) P a ne mogel zgubiti. Ako bi tedaj, postavim, opravljal dar) svete maše, smertno bi se sicer pregrešil; vsemu temu vk J pa bi daritev svete maše bila veljavna ravno tako , kakor jo opravljal naj pobožniši in naj verniši mašnik. Ako b' pozneje spet povernil nazaj v naročje svete katoliške cerk ne smel bi se na novo posvetiti v mašnika, ravno zato ,|’ ker z svojo nezvestobo mašnikovega posvečevanja ni za P ra In kader bi kak mašnik iz gerške, od nas ločene cerkve P stopil v katoliško cerkev, tudi ne smel bi se na novo p oS . titi, ker geršld razkolniški škofje niso zgubili oblasti deb (I ma j nikovo posvečevanje, in zamorejo tedaj veljavno deliti ta zakrament. Ako bi pa zmed protestantovskih duhovnikov katoličan postal, moral bi, ako bi želel mašnik postali- ment svetega mašnikovega posvečevanja prejeti, ker proteS tje veljavnega mašnikovega posvečevanja nimajo. 5. Zdaj vemo, da je sv. mašnikovo posvečevanje P ra J^ in resničen zakrament, in da tistim, ki ga prejmejo, daje dim sko oblast, in poleg nje posebno gnado, da zamorejo P ‘ izverševati to oblast, in poverh še da namnoži posvečuj gnado božjo in v dušo vtisne neizbrisljivo znamnje. To ve in smo toraj dolžni, da od ene strani ohranimo vero v ta zakrament, od druge strani pa Ježusa prav dostikrat in P priserčno zahvalimo, da je postavil ta sv. zakrament. ‘. 0 ment svetega mašnikovega posvečevanja namreč nam ^ mašnike; mašniki pa nam opravljajo daritev svete maše, * ^ odpuščajo grehe, dele tudi druge svete zakramente in ž vred tudi še mnoge druge gnade. Po vsi pravici smo 1003 Priserčno zahvalo dolžni Jezusu, da je postavil zakrament sve- le ga mašnikovega posvečevanja. Amen. IiXXV. keršanski nauk. Kdo z a m o r e veljavno deliti zakrament sve¬ tega mašnikovega posvečevanja? , 1. Svete zakramente od kterih sem govoril v poprejmh ' 5ep šanskih naukih, je postavil Jezus za vse ljudi. Njegova sveta V0 'ja je, da bi bili vsi ljudje kerščeni, vsi birmani, kar jih doživi v čaka v to potrebne starosti ; on želi, da bi vsi odrascem ,Jud j° prejemali zakrament svete pokore in zakrament svetega resnjega Telesa, prejemali v svoje zveličanje, ra da bi vsi ne- ^ arn ° oboleli verniki devali se v sveto poslednje olje. Za¬ grnem svetega mašnikovega posvečevanja pa kterega sem Vam zadnjič razlagali začel, Jezus ni postavil za vse ljudi, "** lo « neklere, ter le ,, tiste, ki stop.,o . d» ho.sk, an ; Dasiravno pa zakrament svetega masmkoveg. P Van i a ni za vse ljudi, imajo vendar le vsi ljudje po ve J imajo sosebno kristijani, ima vsa cerkev, imajo vse de Zee °d njega veliko duhovnega prida; kajti ta sveti za i na,n daje duhovnike, ki'božjo besedo oznanujejo, daritev s “f*® za nas opravljajo, in nam delivši svete zakramente, ve- ’k° gnade in milosti božje dele. Jezus Kristus je, *«• Veste , tri leta božjo voljo oznanoval po Judovski deželi , w le b, lo naj poprej Judom obljubljeno božje kraljestvo; 1/1 d°vske dežele pa J Jezus nikamor ni hodil oznanoval petega - 1004 - evangelija , akoravno je hotel, da se njegovo sv. evangebj® oznanuje vsem ljudem vseh časov, vseh krajev. Da bi * e sveto evangelije oznanovali po vesoljnem svetu, izvolil j e Je . dvanajst aposteljnov in dva in sedemdeset učencev, kteri s° njim hodili po Judovski deželi, ter poslušali njegove na* 1 ^ gledali njegove čudeže. Ti so bili pervi duhovniki nove * veze, ktere je Jezus Kristus sam izvolil in pooblastil, vs ljudem po vesoljnem svetu oznanovati njegove nauke in njeg dela. Poslal jim je tudi svetega Duha, kteri jih je razsvitljeV 0 > jih varoval zmot, in jih navdahnil s serčnostjo, da so nepr e strašeno oznanovali njegove nauke , ne glede na grozepo* muke in strašno sinert, s ktero so jim protivili kervolo ^ sovražniki križa Kristusovega. Jezus je svoje aposteljne ^ učence postavil za oznanovalce svojih svetih naukov; P osla . jih je pa tudi za delivce svojih gnad in skrivnost, in j' ,a 'L v ozir tega izročil vso svojo oblast. Rekel jim je: " je mene moj Oče poslal, tudi jaz vas pošiljam", (Jan. 20,,2 ’ to je: Ravno listo oblast, ktero sem jaz od svojega prejel, tudi jaz vam dajem. Dal jim je loraj oblast, kersce skesanim grešnikom grehe odpuščati, daritev svete maše op ljati, in druge svete zakramente vernikom deliti; za s nadomestnike jih je izvolil. Toda aposteljni so bili, kakor tudi mi, umerjoči ljudje ni jim bilo dano, vekomaj na zel ostati; za tega voljo so, da bi sveta cerkev ne preneu ’ temveč se vedno ohranila do konca sveta, po Jezusovem P velju namesto sebe izvolili druge može, in jih posvetili v hovnike, ter roke na nje pokladali in nad njimi molili, tim na nje prenašali vso oblast, kakoršno so oni prejel« samega Jezusa. Sv. Pavl, postavim, je v Efežu svetega ^ moteja v škofa posvetil z molitevjo in pokladanjem rok, ravno tako svetega Tita na otoku Kreta. Škofje, kteri so od aposteljnov posvečeni, tudi niso seboj v grob odnesli obm ’ ktero so od aposteljnov prejeli, temveč so jo svojim naslednik izročili med molitevjo in pokladanjem rok , kakor jim je od aposteljnov naročeno po Jezusovem povelju. Tako, g 1 ^ ’ se je po mašnikovem posvečevanju ohranila duhovska on do današnjega dne, in se bo tudi še posihmalo ohranile - 1005 - končanja sveta. In od tega mašnikovega posvečevanja sem vam zadnjič pravil, kaj da je zakrament svetega mašnikovega posvečevanja in ktere dobrote da deli zakrament svetega maš¬ nikovega posvečevanja. 2. Danes pa vam mislim z božjo pomočjo razlagati: II. Kdo umore veljavno deliti zakra¬ ment svetega mašnikovega posvečevanja. Ako bi me vpraševali: Kdo za more veljavno deliti zakrament svetega mašnikovega po¬ svečevanja? odgovoril bi vam: Zakrament sve¬ tega mašnikovega posvečevanja zamorejo veljavno deliti le samo škofje, in sicer vsi veljavno posvečeni škofje. a) Zakrament svetega mašnikovega po¬ svečevanja zamorejo le samo škofje veljav¬ no deliti. Pri tem moramo pa razloček narediti med ni- žimi in višimi redovi ali blagoslovi. Štiri niže redove zredoma tudi le škotje delijo, vendar pa jih zamore s papeževim po¬ oblastilom deliti tudi kak drugi mašnik. Opatom po samostanih je bilo že davno dano to pooblastilo ali la pravica, da so svojim podložnim menihom delili niže redove , in sveti Tridentinski cerkveni zbor jim je to pravico dopustil tudi še za naprej, da so le mašnikovo posvečevanje prejeli, in poleg tega od škofa bili v opate blagoslovljeni. Tudi red subdiakonata bi vtegnil še kak mašnik deliti s posebnim papeževim dovoljenjem in pooblastilom. Vse drugnči pa je z drugimi višimi redovi od subdiakonata naprej. Te redove ali blagoslove zamorejo le samo škofje veljavno deliti. Tako nas uči tudi sveto pismo, in ustno izročilo, ter svčta cerkev, ki je nezmotljiva. V apo- steljskem djanju (14, 22.) beremo od svetega aposteljna Pavla in Barnaba, da sta mašnike posvečevala in postavljala po vseh cerkvah. V listu do Tita, ki je bil škof na otoku Kreta, piše sv. Pavl: „ZavoIjo tega sem te popustil na Kreti, da 1006 to, kar manjka, napraviš, in postavljaš po mestih mašnik®, ^8" kor sem ti zapovedal«, to je: da po vseh mestih, ktere S° sveto keršansko vero sprejele, škofe in mašnike posvetiš, in vpelješ v njihovo sveto službo. (Tit. 1, 5.) In tudi vse op°' minjevanja in vse zapovedi glede mašnikovega posvečevanj* 1 obrača la sveti apostelj le do škofov. Med drugim piše s^' temu škofu Timoteju: ,,Rok na nikogar prenaglo ne poklapaj) in se ne delaj deležnega tujih grehov", (I. Tim. 5, 22.) 10 je : Nikogar nikar ne posvečuj v mašnika, dokler se ne p re ' pričaš, da je vreden mašnikovega posvečevanja, da se ne vde' ležiš tujih grehov, ktere bi vtegnil doprinašati nevreden posv e " čenec. Ravno temu škofu, kakor tudi svetemu škofu Titu piš 0 sveti Pavl, kakošne lastnosti da morajo imeti oni, ktere sm®^ 1 posvetiti v škofe in mašnike. (I. Tim. 3, 2—10. Tit. 1, 6 —'^ Iz teh besed Pavlovih se prav očitno skaže in popri® 3 ’ sveto pismo oblast, zakrament svetega mašnikovega posve® e vanja deliti, prisodi le aposteljnom in škofom da S tim naukom se popolnoma zlaga tudi ustno i* r ' očil 0, e va ti, Vsi sveti cerkveni očetje pripisujejo oblast, mašnike posve® edino le škofom , in ravno v tem , da smejo mašnike P os • čevati, spoznavajo predslvo, kterega škofje imajo pred drUp mašniki. Sv. Epifanij, na priliko, pravi: »Dostojanstvo (slu* 1 škofov ima pred drugim ta namen, da očete redi. Mašno 1 kopelji prerojenja cerkvi otroke redijo , ker jej očetov ro ne morejo«. Sv. Hieronim piše: „Kaj opravlja škof ra ' (mašnikovega) posvečevanja , česar bi tudi mašnik ne opr a ^ Ijal?« In sv. Krizostom kar naravnost pove in pravi: » edinim tim, da mašnike posvečujejo, so škofje viši postavlj® ’ in je videti, da višo oblast imajo , nego mašniki". Tudi ■- bukve, ktere prevpisujejo in določujejo , kako se mora sv raašnikovo posvečevanje deliti , ter bukve izhodne in zop i,fl cerkve, naznanjajo edino le škofa za delivca svetega, HiaS®’ kovega posvečevanja. In ti prevpisi in te določila, ki iz vir iz starodavnih časov, s tim poleg spričevanj svetih cerkve® očetov prav očitno spričujejo, da se je oblast, mašnikovo V svečevanje deliti, že od aposteljskih časov sem vedno p"! 1 - 1007 - ®°vala I e škofom. j z t e g a se u čimo, da je Jezus Kristus le Mo škofom izročil oblast, zakrament svetega mašnikovoga Posvečevanja deliti; kajti to, kar se je že od aposteljskih časov le'*! ^ edno * n vedno enakomerno učilo in verovalo, je gotovo oozja naredba. In da še zgodovino v misel vzamem, povem ^ a nam zgodovina ni ohranila tudi le enega zgleda ne, hl bil kdaj kak škof kakemu mašniku izročil oblast, zakra- nt svetega mašnikovega posvečevanja deliti, dasiravno bi to ^rsikterikrat potrebno bilo; in če bi si bil kdaj kak mašnik °| ev °Ijno prilastil to oblast, kakor si jo je bil nekdo prilastil Alanazijevem času, tistih posvečencev, ki jih je posvetil tak snik, v sploh niso prištevali mašnikom. Tako terdnega pre- Manja, vidite, so bili, da zamorejo le samo škofje veljavno , za krament svetega mašnikovega posvečevanja. Po vsi l' C ' j e tedaj sveta cerkev določila na svetem Tridentinskem viši • nem z ^ oru ’ r€) koč: »Ako bi kdo terdil, da škofje niso vat' memo mašnikov ; ali da nimajo oblasti, birmo- im ' ' n ( ma šn>ke) posvečevati; ali da tisto (oblast), ki jo imajo, a J° z mašniki skupaj . , . : bodi izobčen«. (Sess. 23, can. 7.) k) Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja zamo- , ^ tedaj le samo škofje deliti, in sicer veljavno deliti v ® a M o tisti škofje, k t e r i so bili veljavno posvečeni. Tudi gledč svetega mašnikovega sevanja namreč moramo razloček narediti med veljav- rejo Posveča n i m m med dopuščenim delenjem lega svetega zakra¬ menta. Veljavno zamere zakrament svetega mašnikovega posvečevanja deliti vsak veljavno posvečen škof. Ako bi te- da J kak škof sveto katoliško cerkev clo zapustil, ter med Kri¬ voverce prestopil, vendar le bi veljavno bilo masmkovo po¬ tovanje , kterega bi po svojem odpadu od svete katohsk er kve delil, in posvečenci, ktere bi posvetil , bi i i P ra resn 'čni mašniki. Vzrok temu je ta, da škof z odpadom o Svete katoliške cerkve ne zgubi in ne more zgubiti oblas i, hrv l_» - P° kteri zamore deliti zakrament svetega mašnikovega posve- Chvo * -* ulv uciiu /ituvicimuii sto D . a ’. za k a j sveto mašnikovo posvečevanje, čegar naj viša Pnja j® posvečevanje v škofa, vtisne duši neizbrisljivo znam- - 1008 — nje, ter znamnje, ktero se nikar več iz duše izbrisati ne more. Dopuščeno deliti zakrament svetega mašnikovegn posve¬ čevanja, to je : deliti ga brez greha, deliti ga Bogu dopadljivo in po volji svete cerkve, pa znmore le samo veljavno posve¬ čen škof, kteri se znajde v edinosti z Rimskim papežem ; in sicer ga zamore deliti le samo takim možem, kteri so iz nje¬ gove škofije. Ako bi se tedaj kak škof od svete katoliške cerkve ločil, ter bi zvezo z Rimskim sedežem pretergal, in bi po svojem odpadu mašnike posvečeval, bilo bi to mašnikovo posvečevanje veljavno, in njegovi posvečenci bili bi pravi maš- niki; toda škof bi s takim posvečevanjem storil velik greh, in od takega škofa posvečeni mašniki bi se brez smcrlnega greha svoje mašniške ali duhovske oblasti ne mogli poslužiti, ako bi namreč vedoma prejeli sveto mašniškovo posvečevanje po takem nedopuščenem potu, to je : če so vedeli, da se škof, kteri jih je posvetil, ne znajde v občestvu s sveto cerkevjo. Ravno taka bi bila, ako bi kak škof v mašnike posvetil može, ki spadajo pod kako drugo škofijo ; kajti take sme v mašnike posvečevati le samo z dopuščenjem njihovega domačega škofa, in to zato , ker se škofova oblast raztegne le nad njegovo škofijo, in nobeden škof v pravice drugega škofa segati ne sme. Razumeva pa se samo ob sebi , da zamore Rimski papež kar poglavar vesoljne cerkve zakrament svetega mašnikovegn po¬ svečevanja veljavno in pravno deliti po vseh škofijah in po vesoljnem svetu, in da zamore tistim, ki so namenjeni zakra¬ ment svetega mašnikovega posvečevanja prejeti , dovoljenje dati, da jih zamore v mašnike posvetiti tudi kak drug škof, ki ni njihev domači škof. 3. Ker zamorejo le samo škofje veljavno deliti zakra¬ ment svetega mašnikovega posvečevanja, izhaja se iz tega preimeniten nauk, da duhovska oblast ne izhaja od deželske gosposke, ne od keršan- skih občin, ali od ljudstva sploh, kakor so terdili krivoverci šestnajstega veka. Kako bi neki zamogla deželska gosposka, ali pa občinja, ali kako bi zaraoglo ljudstvo deliti duhovsko oblast, kakoršne niti nima ? česar človek nima, - 1003 ~ lega tudi drugim dati ne more. Jezus Kristus je svojim apo- steljnom in njihovim naslednikom , ter škofom , izročil oblast, kakoršno je on sam imel, in nikomur drugemu je ni izročil. Svojim npostcljnom namreč in njihovim naslednikom je Jezus rekel: „Kakor je meno moj Oče poslal, tudi jaz vas pošiljam*. (Jan. 20, 21.) Ravno zato so pa tudi le samo aposteljni du- hovsko oblast s svetim mašnikovim posvečevanjem drugim delili, nikakor pa je ni delila niti deželska gosposka, niti je ljudstvo ni delilo. Kader je v keršanski občinji v Jeruzalemu potrebno bilo, postaviti diakone, rekli so aposteljni ljudstvu : „Oglcdajto se, bratje ! po sedmih možeh zmed sebe, ki imajo dobro spri— čevanje (ter dobro ime pri ljudeh), ki so polni svetega Duha in polni modrosti, da jih postavimo čez to opravilo. Mi pa se bomo molitve deržali in službe besede (pridigovanja). Iti to govorjenje je dopadlo vsi množici. In so izvolili svetega Stefana in še šest drugih mož. Te so postavili pred aposteljne, in aposteljni so molili in roke nanje pokladali*. (Ap. dj. 6, 3—6.) Iz tega vidite, da so diakone posvetili aposteljni, ni¬ kakor pa ne drugi svetovni ljudje. Ravno tako je tudi sv. Timotej svoje posvečevanje prejel od svetega Pavla in od pričujočih starašinov , ter škofov , nikakor pa ne od ljudstva. (I. Tim. 4, 14. — II. Tim. 1, 6.) Da iz kratka in v sploh povem, rečem, da niti v svetem pismu, niti v cerkveni zgo¬ dovini ne nahajamo nobene sledi , da bi bila kdaj duhovsko oblast delila deželska gosposka , ali da bi bilo ljudstvo delilo duhovsko oblast; marveč so vsegdar le aposteljni in njihovi nasledniki, škofje, delili duhovsko oblast. Ravno zavoljo tega jo določil sv. Tridentinski cerkveni zbor, rekoč: „Ako bi kdo terdil , da od škofov dane posvečevanja brez dovoljenja ali brez sklicevanja ljudstva ali deželske oblasti niso veljavne ; ali da so tisti, kteri niso od cerkvene oblasti niti praviloma posvečeni niti poslani, ampak so od drugod došli, pravni osker- bovalci besede in zakramentov: bodi izobčen*. (Sess. 23. can. 7.) 4. Ako pa duhovsko oblast škofje drugim dele z mašni¬ kovim posvečevanjem, česar smo zdaj prepričani, razumeva se ioio - lahko, da je ta oblast le zgol duhovska oblast, ter tabo obl® ’ ktera se razteza le na duhovne reči, ki merijo na božjo in na zveličanje duš. To je tista oblast, ktero je naš Gosp in Zveličar, Kristus Jezus, iz nebes prinesel in aposteljn 0 ^ izročil; in Škofjo in mašniki, ki so praviloma posvečeni» ^ pravi in resnični nadomestniki Kristusovi, tako da lahko s Pavlom reko : „Tako naj nos ima vsak za služabnike K>'is ^ sove in delilce božjih skrivnost". (I. Kor. 4, 1.) Verni B ^ stijani toraj ravnajo popolnoma prav, ako to misel imajo? s tim, ko škofe in mašnike častijo, Jezusa samega časiijo , da v njihovi duhovski oblasti spoznajo oblast Kristusovo, da se .tej duhovski oblasti v duhovnih rečeh ponižno P 0< ^ Y ® . žejo. Modri Sirah (4, 7.) pravi v svetem pismu: >>P on ! se pred starimi, in priklanjaj glavo pred mogočnimi". Te sede kar lahko na škofe in mašnike obračamo, in v teh sedah lahko spoznamo božji glas in božje povelje, naj se p r škofi in mašniki ponižujemo, in glavo pred njimi vklanj 3 ^ Kteri človeški jezik je zadosti zmožen , da bi vredno ia stojno popisal imenitnost in visokost mašnikovo ? CaStioJ 1 veličasten je bil pervi človek Adam, ki je kar kralj zefflij 0 2 P ^ vedoval vsem stvarem na zemlji, in so mu pokorne bile stvari na zemlji, častitljiv in veličasten je bil MozeS, z eno samo besedo vode na morju razdelil, da so se brezštevilno ki J e kakor stena nakopičile na vsako stran, in je s suho nogo . .._ ljudstvo peljal čez široko vodevno strugo. Častitljiv in ve a časten je bil Jozua, ki je solncu zapovedal: „SoInqe sto] in je solnce poslušalo njegov glas, in je obstalo. Častiti] in veličastni so kralji zemlje, ki strahovitim vojskam za P° V pj dajejo, in že s samim svojim imenom ves svet v strah in t re ".. pripravljajo. Toda vem vam za človeka, kteri je še častitlj 1 in veličastniši; vem vam za človeka , kteri vsak dan, ka koli hoče, nebeške vrata odpira, se ondi obrača do Sina božjega , gospodarja sveta , ter mu veli: „Pridi doli svojega sedeža, pridi !" In glas tega človeka slušajoč * a P u Sin božji sedež svojega veličastva kar nemudoma , ter m poslane v rokah tega človeka, ki je mogočniši, kakor so k ra J j je clo mogočniši kakor so nngelji, in ta človek, veste K — 1011 — nnj J e - Vidite, tako častitljiv, tako veličasten je maš- r ' Ka J čuda tedaj, da so duhovne spoštovali clo neverniki, j n ceclen[ Wnci, Abisinci in Egipčani nikogar niso hotli spoznati za kralja , kteri ne bi bil ob enem tudi duhoven. ako°^' k. 1 ^' 5 in c *° Rimski cesarji, so si šteli v veliko čast, l 80 ,nie li dvojno dostojanstvo, dvojno čast ob enem, ter so' W} ° ' n du ^ovsko. Vsi svetovalci slovečega mesla Atene niki ' * le £ a > da so kili svetovalci, ob enem tudi duhov¬ ni ^ evers k e ljudstva so imele svoje duhovnike v toliki U a ' ? da jo nek neversk pisatelj izustil naslednje besede : ^ ! ravno prederzna prešernost glede nravnosti ljudi zapeljuje g ^ Ve če razuzdanosti, vendar le si ta prešernost ne upa V e | ,° Van j a do duhovnikov spred oči spustiti*. — Aleksander pism ^ ^ tolikanj mogočen kralj, da je , kakor sveto V0 j ,° P rav) > zemlja pred njim obmolknila, se je s svojo silno in ° v? : d, > nil P rot * Jeruzalemskemu mestu, da bi ga razdjal ?re^° m ° r ^- njegove duhovnike. Veliki duhoven Jaddus pa mu g a v praznični opravi in častitljivem sprevodu. Kader Bo a easa nder zagleda in zve, da je Jaddus duhovnik pravega hotel’ St °P' z voza •> se mu do tal prikloni, kakor da bi mu Jaddu nB V00 ° 0ast s k azal ' 5 in mu je vse dovolil, karkoli je Sander Za ^ eva k Vsi, ki to vidijo, se čudijo, kako da se Alek- nižui ^ je sam zase ls k a * naj veče časti, tako močno po¬ ln P človekom, kterega umoriti je že bil poprej sklenil, hidi / men i°5 ljubljenec Aleksandrov, ga glede tega obnašanja da i a *, naravn ost popraša, ker je z drugimi vred te misli bil, I n krap e ^ San d er d a ddusa molil, ter mu božjo čast skazoval. temveV ^®ksander mu reče: „Vedi, da nisem Jaddusa molil, V .. Sem molil pravega Boga, čegar duhovnik je Jaddus. B 0 gg C .* Vegovega služabnika spoznavam in molim večnega vert,^ ln , s P 0 šlujem služabnika zavoljo Boga*. Ako se je ne- častitl''* - CaStitl jiv z dd že duhovnik stare zaveze, kolikanj bolj -. 'l IVl so še le mašniki nove zaveze, in sicer tem bolj ča- • » K StiHli • ~ lv uiupuim uw’| v r *»« „ h 0v l em svetejše ko so njihove opravila memo opravil du- kt ei< j ! 0v sl - are zaveze. Ravno zato veli sv. Pavl: „Mašniki, jejo So dobri predpostavljeni, naj se dvojne časti vredni šte- > posebno kteri se trudijo v besedi in podučevanju*. (I. Tim. 1012 - 5,17.) — Še vse veče spoštovanje do duhovnikov, kakor nahajamo med neverniki, nahajamo pri Izraelskem ljudstvu- Jozuatovih bukvah beremo čudno dogodbo, da so Izraele suho nogo čez reko Jordan šli. Duhovni, ki so nosili skn zaveze, so šli pred njimi. In ko so stopili v Jordan , 10 svoje noge nekoliko v vodo pomočili, obstala je voda, ki je z ?° raj tekla, na enem kraju, in se je videla ko gora nakopičenj ki je pa zdolej bila, je tekla v morje, dokler ni popolne zginila. Ljudstvo pa je šlo skoz Jordan ; in duhovniki, ki ^ nosili skrinjo zaveze Gospodove, so stali na suhem produ, suhih tleh v sredi Jordana , in vse ljudstvo je šlo skoz sU ^ vodotok. In ko je ljudstvo reko prekoračilo, Bog je zapo ve dal, iz srede vodotoka Jordanovega , kjer so noge duhova stale, vzeli dvanajst naj terših kamnjev, in jih kraj stan' 30 ?’ kjer so tisto noč prenočevali, postaviti v spomin, v spenj 1 preobilnih dobrot, s kterimi je Bog svoje ljudstvo obkm ’ pa tudi v spomin častitljivosti duhovslva, da bi ga ljudstvo bolj spoštovalo. In res so Judje močno spoštovali svoje hovnike, dasiravno je bilo Judovsko dubovstvo le senca P duhovstvu nove zaveze, ktero ima brez vse primere veco stilljivost in brez vse primere večo oblast raemo Judovs & duhovstva, ter duhovstva stare zaveze. —- To resnico j e dobro spoznal cesar Bazilij, ter večkrat opominjal svojega Leona, naj mašnike močno spošluje zavoljo njihovega viso» stanu (dostojanstva). In svojemu opominjevanju je pristav j ^ navadno te le besede: ^Spoštovanje, kterega rnašnikom 3 zuješ, povračuje se na Boga samega; kajti kakor mi žel' j da bi ljudstvo naše dvorske služabnike (naše ministre) v c imelo in spoštovalo, in sicer spoštovalo zavoljo nas, ra tako hoče in zahteva tudi Gospod Bog, da njegove služabni v časti imamo in spoštujemo, in sicer zavoljo njega s mo“. Amen. - 1013 — LXXVI. kersanski nauk. Kdo umore in kdo sme prejeti zakrament svetega mašnikovega posvečevanja? 1. Od mašnikovega posvečevanja sem vam do zdaj raz¬ lagal, da je mašnikovo posvečevanje pravi, resničen zakrament, ki onim, ki ga prejmejo, velike milosti in dobrote deli. Tudi sem vam pravil, da le samo veljavno posvečeni škofje zamo- rejo veljavno deliti zakrament svetega mašnikovega posve¬ čevanja. 2. Danes gremo dalje v razlaganju tega svetega zakra¬ menta, in pridemo do tretjega stavka : III. Kdo z a m o r e in kdo sme prejeti zakrament svetega mašnikovega posvečevanja? Kaj pravite, kdo zamoro in kdo sme prejeti zakrament svetega mašnikovega posveče¬ vanja? Glejte, zakrament svetega mašnikovega posvečevanja zamore in sme prejeti le tisti, kije od Boga v to poklican, in ki ima v to potrebne lastnosti. 3. Za vredno prejemanje zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja je tedaj naj poprej potreben božji po- 1014 klic. Zakrament svetega mašnikovega posvečevanja zamore in sme prejeti le tisti, ki je od samega Boga v duhovski stan poklican. Neskončno modra previdnost božja je odločila vsa¬ kemu človeku to osodo, da vsakdo Bogu služi in se zveliča v kakem posebnem stanu ; ravno zato nahajamo tudi za navadne, svetovne stanove poseben poklic od Boga. Ker je pa duhovski stan giedč svetosti in vrednosti više postavljen memo vseh drugih stanov, zatorej je nedvomno za ta stan božji poklic neobhodno potreben. In ako človek že v kak drugi nizek stan ne sme stopiti, če ga Bog vanj ne pokliče; kako bi se smel kdo prederzniti, da bi se nepoklican vrinil v ta tolikanj svet in imeniten stan ? Naj si tedaj pogledamo ali v sveto pismo, ali naj poprašamo svete cerkvene učenike, ali naj pozvedujemo, kaj v ozir tega sveta cerkev že od nekdaj uči: povsod bomo našli dopričano to resnico, daje za duhovski stan , ter za mašnikevo posvečevanje neobhodno potreben božji poklic. Duhovništvo stare zaveze nikakor ni bilo tako imenitno, kakor je duhovništvo nove zaveze ; in vendar si je Bog tudi v stari zavezi sam izbral tiste , kteri naj bi mu služili v du- hovskem stanu. Zmed dvanajstih rodov Izraelskega ljudstva si je Bog odbral Levijev rod za duhovsko službo, in v Levijevem rodu hišo in rodbino Aranovo za itnenitniše opravila božje službe. Rekel je Mozesu : „Arona in njegove sinove pa po¬ stavi čez duhovsko službo. Vunanji (kdo drugi), kteri bi se približal službi, bodi umorjen(IV. Moz. 3, 10.) Če je pa Bog že v stari zavezi liste, ktere je hotel imeli za duhovnike, sam klical v duhovsko službo, gotovo je tudi njegova volja, da se tudi v novi zavezi nikdo ne sili v duhovsko službo, razun da ga Bog sam kliče v duhovski stan. In res nam sveto pismo nove zaveze spričuje, da je Bog sam , ter Jezus Kristus, poklical in izvolil tiste, ktere je hotel imeti za svoje aposteljne in učence, ter mašnike nove zaveze. Sveti Lukež (6, 13.) namreč nam kar naravnost pove, in pravi: ^Zgodilo se je tiste dni, da je Jezus na goro šel molit, in je prenočeval v molitvi božji. In ko je bil dan, poklical je svoje - 1015 - Jelice, in jih j e zme( j n jih izvolil dvanajst, kterejeludi apo- Jie imenoval«. In tudi Jezus sam je z razločno besedo t e ,. Veda ^ sv °j’ m učencem, da jih je on sam izvolil in poklical, Vas ^ lm ^ re ^ e ^ • »Niste ne vi mene izvolili, ampak jaz sem izvolil«. In o drugi priložnosti je rekel : „Prosite Go- g ° a , žet ve, da pošlje delavcev v svojo žetev«. (Luk. 10, 2.) emi besedami je Jezus lepo povedal, da delavce v svojo te 6V ’ duhovne v duhovsko službo kliče Bog sam. Po nauk« so ravnali tudi aposteljni, kader so namesto izda- _ ? a Judeža iskali drugega aposteljna. Niso ga ne kar sami ^ icali v aposteljsko službo, ampak „so postavili dva, Jožefa, i n ^ je b, y imenovan Barzaba, s pridevkom Pravični, in Matija. k a .?° m °bli, rekoč: Ti, Gospod ! ki poznaš vseh serca, po- g ] ’ kterega si izvolil zmed teh dveh, - da prejme mesto te v e ' n nposteljstva, od kterega je odpadel Judež, da je šel j Sv °j kraj- In so vadljali za nju, in vadljej je zadel Matija, p Q Je bil prištet enajslerim aposteljnom«. (Ap. dj, 1, 23— 26.) j e em takem so že aposteljni sami prav dobro spoznali, da je Km ^ u k° vs ki slan potreben božji poklic ; in sv. apostelj Pav! 'istih U° * em t er d no prepričan, da samega sebe v svojih 1 i 'T ar nara vnosl imenuje »poklicanega aposteljna«, (Riinlj. ne h * n v l |Stu do Galačanov (1, 1.) pravi : »Pavl, apostelj Bn ° i* 1 ne P° človeku , ampak po Jezusu Kristusu in to 1° Iz tega nauka svetega pisma tedaj posnamemo tisti e ® 0li ? Vo re, snico, da zamorejo in smejo mašniki poslati le *’ kteri so od Boga v to poklicani. °čaki^ aVn ° l ° u °' lu( ^‘ ustno izročilo. Vsi cerkveni ®®Snik 0 1 >n drugi sveti možje terdijo z enim glasom, da jo v ■-snikovo službo potreben božji poklic, in pravijo, da in nua 0z jeropna prederznosl, naj nesramniša ošabnost, naj hujša ne Podobnost, rop in tatvin?, ako bi kdo v duhovski stan stopi , n bi g a g 0 „ ya • ne p 0 i 4 ii C al. Sv. Ciprijan pravi,-- » op ei .°j° kožjo v mašništvo stopiti, bila bi cerkevskrunljiva pre , in spričevonje zgubljene «e‘. Sv. Bcrnar.1 ve.. ’’ 0 'ka obnorelosl! kje bi bil pri tem strah božji, fj e na smeri? Nevesta se ne prederzne, v sobo ali stanico sto- 1016 - piti, dokler je kralj sam v njo ne pelje; in ti, niti P°^ ,c , niti vpeljan, kar prederzno noter stopiš ?“ In sv. Avg uS . govori: „Kakor so bili Kore, Datan in Abiron živi sožg 8111 / enako bi mogli v svojem sercu plameneno muko terpeti °°|j kteri so nesramno vsilijo v škofovo službo, ali v mašniško ® v duhovsko službo*. In kar so sveti cerkveni očetje z bese učili, poterdovali so tudi z djanjem. Kolikor pobožniši in sve ^ tejši so bili, toliko bolj so se bali cerkvene službe (dostoje^ stva). Sv. Ciprijan se je prikril, kader je zvedel, da ga n a merjajo v mestu Kartago škofa narediti. Sv. Krizostom, 5 ^ Bazilij, in sv. Gregor Nacijančan šo prebegnili, da bi j‘ m bilo treba prevzeti škofovske službe. Prevzeli so jo še * e v tem, kader jih je v to primoralo enoglasno zahtevanje mastif štva in ljudstva. Sv. Ambrož, ki je bil res prav čudoma p® sajen na škofovski sedež v Milani, se je branil, kar je le mog^’ da ne bi prevzel te imenitne službe ; kajti v strahu je bik ne bi bil od Boga vanjo poklican. Vsi ti možje so bili ler prepričani, da je za službo mašništva ali za duhovski sla« obhodno potreben božji poklic. Za tega voljo pa so 50 bali prevzeti kako cerkveno službo ali duhovsko dost°j aI j s . ’ dokler niso bili popolnoma prepričani, da jih Bog sam v t° In tudi sveta cerkev vedno uči, da je za duhovsk* stan potreben božji poklic. Papež Sikst V., na primero, dolo¬ čuje v posebnem določilu, da se morajo vsi, kteri želč v duhovski stan, otresti vsake nečimurnosti, zato, „da ne nikdo, ne od Boga poklican, ampak po satanovih zvijačah z peljan, s pretvezo bogoljubnosli in pobožnosti, nerodo 0 zahteval svete reči in božje službe, in da ne bi lahkomislj prevzel duhovnega dostojanstva (klerikalnega značaja) in v blagoslovov (duhovskih redov)*. In v Rimskem katekizmu remo : „Lo od tistih se po pravici govori, da so skoz vr ‘ v cerkev stopili, kteri praviloma od Boga poklicani prevzame duhovsko službo*. Za tega voljo tudi sveta cerkev nar« ’ naj se vsakdo, ki misli v duhovski stan stopiti, gledč svoje, poklica v duhovski stan posvetuje s svojim spovednikom^ kakim drugim modrim duhovnikom. Terdna resnica, ter za 1017 Ijena na besede svetega pisma, na izreke svetih cerkvenih očakov, in na določila svete cerkve, je tedaj ta resnica, da v duhovski stan zamore in sme stopiti le tisti, kterega Bog sam vanj kliče. Da pa Bog sam koga kliče v duhovski stan , vtegne se spoznati iz tega, da tisti, ki misli mašnik postati, v duhovskem stanu ne išče zložnega življenja, ne posvetne časti, ne pozem- Ijiškega bogastva, ne drugih časnih dobrot, temveč da pred vsem drugim išče le božje časti in zveličanja duš. Ne dalječ od mesta Diisseldorf na Nemškem se nahaja majhna občinja, ktera bi bila rada svojega lastnega duhovnega pastirja dobila; pa prerevna, ki je bila, mu ni mogla dajati dostojnega plačila; toraj bi bil njegov živež po večem navezan na radovoljne da¬ rove premožniših občanov. To je bila tedaj služba, ne posebno vabljiva, ne posebno prijetna. Ta služba je bila na ponudbo dana mlademu duhovniku, bogoljubnemu mašniku, ki je v vsem, karkoli ga je doletelo, spoznaval božjo voditev, in je toraj tudi vse dragovoljno sprejemal iz božjih rok, bodi si že dobro, ali hodi si hudo. In mladi mašnik prevzame borno službo, in se nemudoma na pot odpravi na svojo novo faro. Potoma ga sostane znanec, premožen kmetovalec iz soseščinje, ter ga vprašuje, kam da je namenjen. Duhovnik mu odgovori , da §re no bližnjo faro za duhovnega pastirja. In kmetovalec se niu začudi, in pravi; „Kaj, tje hočete iti, da bole ondi za dakoto umerli ?" In mašnik poln žive vero in terdnega za¬ upanja v Boga, ga zaverne, rekoč: „Pustiva to rečin drugam oberne besedo, čez nekoliko časa pa mu reče : »Kaj hi mi vi rekli, ako bi vam jaz očital, da svoji družinji in svo- težakom , ki vam ves ljubi dan verno delajo , še toliko hrane ne privoščite, da bi se pošteno najedli ?“ Kmetovalec * la te besede zraste, ter reče z gorečo besedo : »Kaj, meni h* se očitalo kaj takega ? Jaz dajem svoji družinji hrane za- u°sti. Kdor bi mi to oporekel, bi ga . . .“ „Le po lahko", Prestriže mu mašnik besedo, nisem mislil, očitovati vam s to e sedo, da vi pravice ne spoznavate svoji družinji ; hotel sem Vf)s le podučiti, da ljuhi Bog gotovo ni slabejši, kakor ste vi. 64 Kwi. n. IV. pofl. - 1018 In če zvesto delam v njegovi službi, gotovo ne bo dop u ’ da bi jaz za lakoto poginil^. Tako terdno je bilo z0ll P y mladega duhovnega pastirja ; tako terdno je bilo zaup 011 ) 6 ^ Boga, kader je revno službo prevzel, in tako terdno je 0 dokler ni umeri. In viharji nadlog in težav so bučali ® njega, se zaganjali v njega ; zaupanja njegovega pa 0111 0 poderli, kajti zastavljeno je bilo na terdno podlago, zastaV ) .i ! : B i je bilo na Boga. Kdor s tako nesamopridnostjo in s t° 1 . otročjim zaupanjem v Boga stopi v duhovski stan, gotove od samega Boga poklican v ta stan. 4. Poleg božjega poklica je za duhovski stan in zai P , jemanje zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja v dr potrebno tudi to, da ima tisti, ki želi v duhovski stan pili, v to potrebne zmožnosti in lastnost 1 * gar Bog sam pokliče v mašnišlp stan , gotovo mu bo dal ^ v to potrebne zmožnosti in lastnosti; kajti ako bi mu ^ y0 to potrebnih zmožnost in lastnost ne dal, bilo bi to g ° 1 znamnje, da ga v duhovski stan ne kliče. Z božjim P 00 ^ {a v duhovski stan so tedaj že tudi strinjene in zedinjen® 1 j e stan potrebne zmožnosti in lastnosti. Vtegne pa se veno' zgoditi, da v duhovski stan poklicani človek za ta stan P° tr ^ zmožnosti in lastnosti zgubi po lastnem zadolženju , P a 0 si jih ne prilasti , kakor bi bil dolžen si jih prilastili; r . zato se zahteva po vsi pravici, da mora tisti, ki hoče v ‘ niški stan stopiti, poleg božjega poklica imeti tudi še z0 slan potrebne zmožnosti in lastnosti. In ktere so te zmožnosti in lastnost'- • * 'll Cerkveni učeniki zahtevajo sosebno pet lastnost, & 1 * mora imeti tisti, ki želi stopiti v duhovski stan, in v ?• a terih lastnostih spoznavajo tudi petero znamenj božjega pek v duhovski stan. a) Perva lastnost in pcrvo znamnje božjega poklica, P ra vijo, da je nedolžnost, bodi si vedno in stanovitno om jena, ali pa po resnični in stanovitni pokori obnovljena. - 1019 Tomaž Akvinijon pravi: »Sveti redovi (blagoslovi) zahtevajo svetost. Da jih kdo vredno prejme, ne bo mu zadosti, da je le nekoliko dober, temveč mora biti izverstno dober, zato, da listi, ki se redove (blagoslove) prejemajoč na višo stopinjo nad ljudstvo povzdignejo, tudi s svojo svetostjo nad ljudstvom stojijo 44 . Tudi papež Inocencij III. pravi: »Nikomur ne bodi dovoljeno, bližati se svetim redovom (blagoslovom), razun da je devišk ali skušene čistosti 46 . Enako določuje tudi sv. Tri¬ dentinski cerkveni zbor : »Škofje morajo vedeti, naj k svetim redovom (blagoslovom) dopuščajo edino le tiste, kteri so vredni in kterih skušeno (poterjeno) življenje jim daje zreloto sive starosti 44 . (Sess. 23.) V mašnika bi se smel posvetili sicer tudi tak človek, čegar kaznivredne navade in čegar poprejno grešno življenje bi bilo znano; toda lak človek bi moral s pravo resnično pokoro dopričati svoje poboljšanje, in sv. Gregor veliki do lerdi, da bi moral več let skazovali svoje poboljšanje. Duhovnik namreč mora tudi z lepimi zgledi ljudi boljšati in k svetosti napeljevati, ter od hudega odvračevati in za dobro vnemati. To je zapoved, ki jo je sam Jezus dal svojim učen¬ cem in njihovim naslednikom rekoč : „Vi ste luč sveta. Mesto se ne moro skriti, ktero na gori stoji.' Tudi ne prižigajo luči, da bi jo pod mernik stavili, ampak na svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vi¬ dijo vaše dobre dela, in (z enakimi dobrimi deli) časle Očeta, kteri je v nebesih 14 . (Mat. 5, 14 —16.) b) Druga lastnost in drugo znamnje božjega poklica v duhovski stan je resnična, uterjena učenost, in priprav- nost ali spretnost za duhovske opravila , ktere se ne derži nobena tistih dušnih in telesnih pomanjkljivost, ki se v cerkvenem jeziku imenujejo »Irregularilates 44 , in bi jih po naše vtegnili imenovati »nerednosti 44 ali »nepravilnosti 44 . Komur manjka potrebne učenosti in potrebne pripravnosti za duhov¬ ske opravila, ali kogar se deržijo nektere posebne dušne in telesne napake, ne sme stopiti v mašniški stan. Naj veča škoda, ktero bi škof cerkvi napraviti vtegnil, bila bi la, da bi neved- neže sprejemal med duhovščino. Duhovnik mašnikovega po- - 1020 — svečevanja ne prejema samo zavoljo sebe, ampak tudi v blag 01 ] in zveličanje drugih ljudi; ravno zato mu je potrebna tu 1 učenost, ter znanje svetega pisma in naukov svete matere ka- toliške cerkve, da ve verno ljudstvo prav podučevati in p raV voditi. Tako potrebno učenost je imel sveti škof Timotej 5 za tega voljo ga je pa tudi sam sveti Pavl pohvalil, ter II,U pisal: „Ostani v tem, kar si se naučil, in ti je bilo izročeno* ker veš, od koga si se naučil; in ker ti je od mladosti znano sveto pismo, ktero te zamore podučiti za zveličanje po veri* ktera je v Kristusu Jezusu«. (II. Tim. 3, 14. 15.) c) Tretja lastnost in tretje znamnje božjega poklica duhovski stan je čisti namen, s kakoršnim je treba sto¬ piti v duhovski stan. Ta čisti namen obstoji v tem , da voljo božje časti in zveličanja duš v duhovski stan slopi- 1 ravno je tisti namen, kterega je Jezus Kristus pred očmi im e j kader je postavljal zakrament svetega mašnikovega posvečevanja* Ako bi kdo v duhovski stan stopil, prezirajoč ta sveti namen* ter stopil v ta sveti stan le iz posvetnih namenov, s ravnanjem bi sveto in duhovno službo podmetaval časnim posvetnim namenom, in bi Jtar naravnost nasproti ravnal blagemu in svetemu namenu, ter cilj in koncu, kterega j e J zus Kristus namerjal s tim , da je postavil zakrament sveteg 3 mašnikovega posvečevanja. Tako ravnanje bilo bi neizrečeno prederzno in pregrešno ravnanje, ter nevredno kupčevanje naj imenitnišimi, naj svetejšimi rečmi. Tako ravnanje je sV ' Peter strašno ojstro sodil in obsodil nad nesrečnim vražarjem Simonom, kteri je hotel iz pregrešnih namenov v duhovski sta 11 stopili, in je toraj aposteljnom clo denarja ponujal, da bi g a mašnika posvetili. Zavernil ga je sv. Peter, in mu je reke „Tvoj denar bodi s teboj vred v pogubo, ker si menil dar božji za denarje dobiti. Nimaš ne niti dela niti deleža pri te J reči, (to je: ti nimaš prave Kristusove vere); kajti tvoje serce ni pravično pred Bogom. Pokoro tedaj delaj zavoljo te svoj® hudobijo, in prosi Boga, da ti bo morda odpuščena ta nnS® tvojega serca. Vidim namreč, da si poln grenkega žolca in v zyezi s krivico«. (Ap. dj. 8, 18—23.) — 1021 d) Četerta lastnost in četerlo znamnje božjega poklica v duhovski stan je nadnatorno nagnjenje, ter neko posebno veselje, kakoršnega ima za opravila duhovskega stanu tisti, kteri želi stopiti v duhovski stan. Vsakdo lahko spozna, da bi res v veliko nevarnost postavil svojo časno in večno srečo tisti, kteri bi kar brez vsega veselja , zoper svoje na¬ gnjenje, morda clo z zamerzo stopil v tak stan, kakoršen ima tako raznotere in tako imenitne dolžnosti. Znana reč je, da je mnoge čuječnosti in previdnosti treba clo takim mašnikom, kteri imajo veselje in ljubezen do svojega stanu , in kolikega truda in prizadevanja da jim je treba, da zvesto spolnujejo dol¬ žnosti svojega stanu. S kolikanj večo težavo pa bi svoje dol¬ žnosti spolnoval oni, kteri bi brez nagnjenja, brez veselja, ali morda še clo z nevoljo in zamerzo stopil v duhovski stan! e) Peta lastnost in peto znamnje božjega poklica v duhov¬ ski stan je, da tistega, kteri želi mašnikovo posvečevanje pre¬ jeti, njegov pravni predstojnik, ter njegov škof, vrednega spozna za duhovski stan. Da bo pa škof to imenitno reč prav spoznati in razsoditi za- mogel, mora se mu oni, ki želi v duhovski stan stopiti , ska- zovati takega, kakoršen je. Nobenega hinavščevanja , nobene zvijače, nobenega prilizovanja se ne sme poslužiti v ta namen, da bi s tim pridobil škofovo prijaznost, škofovo spoštovanje, zavoljo kterega bi ga škof tem hitrejše in tem gotovejše vred¬ nega spoznal in poterdil za duhovsko službo. To veste, da bi škofovo spričevanje ne imelo nobene veljave glede takega človeka, kteri bi svoje napake prikrival škofovim očem, ter se boljšega kazal pred škofovim obličjem, kakoršen je pred božjim obličjem. Tak človek bi samega sebe oropal enega naj goto- vejših znamenj božjega poklica v duhovski stan. 5. Iz tega, kar sem vam do zdaj pravil, lahko spoznate, ljubi moji! da se res močno pregrešijo tisti, kteri brez pra¬ vega, božjega poklica, in brez tistih lastnost, ki smo jih ravnokar našteli, tiščijo in silijo v duhovski stan; in nič manj se ne pregrešijo tisti, kteri mladega človeka tako rekoč po sili v 1022 mašnišlvo potiskajo. Nahajajo se starši, revni in premožni, ki v svojega sina, ki se šola , prose in žalovaje, in očitovaje tiščijo tako dolgo, dokler se jim ne vda, da postane mašnik zoper svojo voljo, dasiravno nima nikakovega nagnjenja, ni- kakovega veselja do duhovskega stanu. Nahajajo se nečimurni starši, ki sebi in vsi svoji rodbini v čast štejejo, da sina imajo v duhovskem stanu , in ki za tega voljo svojega sina nadle' gujejo toliko časa , dokler ne stori ne po svoji volji , ampak staršem po volji, ter stopi v duhovski stan. Nahajajo se kteri- krat tudi pobožni starši, kterim bi nobena reč ne bila bolj P® volji, nego da bi svojega sina videli pred oltarjem v mošniški opravi, kteri lornj svojemu sinu, ki v šolo hodi, prigovarjajo, in ga prosijo, in mu clo žugajo , dokler ga ne primorajo, da se posveti v mašnika. Vsi taki starši res nič prav ne pre- mislijo, kaj da delajo. Taki starši, glejte, se pregrešijo nad našim Zveličarjem ; kajti segajo mu prav prederzno v pravico, po kteri si on sam voli svoje mašnike, ter mu v njegovo službo vsilijo človeka, kterega on noče imeti za mašnika. P re " grešijo se nad sveto cerkvijo; kajti izročijo jej nevredni 8 služabnika, kteri jej ne bo pastir, temveč le najemnik. P re “ grešijo se nad svojim lastnim otrokom, ker ga nesrečncg 3 naredijo za ves živ dan, in ga postavijo v nevarnost, do se vtegne pogubiti na vse vekomaj. Kdor le prisiljen stop' v duhovski stan, ne bo sreče našel v njem, marveč bo vedno nezadovoljen in sam seboj razdvojen ; kajti dolžnosti in opra¬ vila , ktere mu naklada njegov sveti stan , ne vgajajo in ne vstrezajo njegovemu nagnjenju, in jih toraj tudi z veseljem ne opravlja. In ker jih z veseljem in z gorečnostjo ne opravlja, tudi prav dobro jih ne opravlja, marveč jih le bolj poverhoma obveršuje. nemarno oskerbuje. Iz takega ravnanja pa se izhaja, da tak nevreden mašnik zveličanje mnogih duš v nevarnost postavlja, in jim služi za kamen, nad kterim se spodtikajo; kajti pohujšujejo se nad njegovim ravnanjem. In kdo je kriv vsega tega tolikega zla, vse te tolike nesrečo ? Kdo drugi, nego starši, ki so silili svojega sina, da je mašnik postal zoper svojo voljo, zoper svoje nagnjenje. Memo tega je mašniški stan dandanes potisnjen v tak položaj, da ga po pravici nikdo in od nobene strani zavidati ne more j - 1023 - Vdal Se ^ ove ^ j ki je prisiljen stopil v duhovski stan, prii i In ^ aV °k na šal v preobilnih nepriiikah in stoternih ne- j e J nos tih, kakoršnim je vedno izpostavljen ravno zavoljo syo- d 0 |- Stanu Na za dnje mašništvo mašniku naklada tudi še So znos ^N ktere ga vežejo ves čas svojega življenja, in ktere sto prav težavne in take, da se zanemarjati ali pre- jjJ. 1 ne dajo brez velikega pohujšanja za stotine in stotine dol” P a k* smeli po pravici pričakovati, da bo vse te v * n v 0sl; ' zvesto spolnoval tak človek, kteri je le prisiljen stopil od aS j^k' s ^n ? In ali bi se bilo treba čuditi, ako bi pozneje tial "i- ,°* rese ^ butaro, ktere si ni sam, ampak so mu jo starši ... Zl "5 m ako si iz rame zverne breme , kterega je le pri— duh 611 119 ramo vze ^ ^ Gotova resnica je , da , ako kje kak oven nevredno živi, je vzrok temu večidel to, da je brez Poklica stopil v duhovski stan. Toraj bodi staršem, gl ,, ega sina v šolah imajo, posebno priporočeno, da mu sta 6 'menitne zadeve, kakoršna je izvolitev duhovskega a j. nil > popolnoma na voljo pustijo, ali si hoče izvoliti ta stan, čas ^ >ne ’ ^ a ne sam nesre o e n, in da tudi mnogih drugih n ° J n večno nesrečnih ne naredi. {, 0 >.. ^ a resnica, da je za duhovski stan neobhodno potreben Pos K ^°^ IC ’ na i P rav močno spodbada slehernega, da večkrat, čtio 6 n ° ^ tokrat, kader se mašniki posvečujejo, prav priser- le ? r ° S ' ^°£ a ’ ^ a blagoslovil v duhovsko službo sprejeti bort aae mozo » htere on sam kliče v duhovski slan, in kteri lial‘° V SV °i em im enitnem stanu z gorečnostjo in zvestobo oprav- 4 'd T je imen ' tne dolžnosti. In ker so poleg božjega poklica ^ uhovski stan potrebne tudi še posebne lastnosti, naj vsakdo, p- k°b zamore, ali z dobrim svetom in prigovarjanjem, ali ski i Z ^ an j s k° pomočjo mladim možem, kteri se za duhov¬ ni® 9,1 Popravljajo , pomaga , da si te za duhovski stan po- Se ae instnosti tem Jagnje poskerbe in pridobe. Marsikterikrat slan Vl ^ e prigoditi, da mladeneč, kterega Bog kliče v duhovski enak Ven ^ ar mašnik ne postane, ker jo prisiljen potožiti se Ra T’ ^kor evangeljski bolnik, ter zdihmti, rekoč : „Nimam c oveka, kteri bi mi pomagal, da bi zamogel doseči svoj ~ 1024 namen". (Conf. Jan. 5, 7.) — Pred kakimi osemdesetimi leti pripelje nek mož iz Tirolskih nižin svojega malega sina v bližnje mesto , da bi se ondi šolal, kar je fantič želel tako močno. Kader v mesto prideta, in se po mestu nekoliko ogledata, zmuzne se oče skrivši od fantiča , ter samega v mestu popu- stivši spet nazaj domu hiti, zaupajoč V* Boga in dobre ljudi, da mu bodo sinka oskerbeli. Fantič, ko zapazi, da ga je oče zapustil, se res prav nesrečnega čuti v tujem mestu, in začne milo jokati. Usmiljena gospa ga sliši jokati, in k njemu sto- pivši ga prijazno vprašuje, zakaj da joka. Fantič začne pri¬ povedovati, da ga je oče tu sem pripeljal, ker bi rad v šolo hodil; oče pa ga je popustil, in sam si zdaj ne ve kam po¬ magati. Dobroserčna gospa se fantiča usmili, ga vzame seboj, ter mu stanovanje in hrano poskerbi pri dobrih ljudeh. In fan¬ tič se je pridno šolal, in kader se je izšolal, bil je v mašnika posvečen. Povem naj vam pa tudi še, kdo da je bil ta fantič. Bil je ljubeznjivi, od vseh sploh ljubljeni škof Hypsopeljški, generalvikar Vorarlberški, v mestu Briksen na Tirolskem bi¬ vajoč, po imenu Juri Priinster, ki je še le leta 1861 umeri. In zdaj vas vprašujem : Ali bi bil ta blagi mož mašnik postal in škof, ako bi se ga nihče usmilil ne bil ? Ako tedaj eden ali drugi zmed vas priložnost ima , da zamore postati orožje božje previdnosti s tim , da podpira tega ali unega mladenča, kterega Gospod kliče v duhovski stan, da zamore srečno do¬ seči svoj namen : naj vsaj nikar nc zamudi take lepe prilož¬ nosti, in naj podpira mladenča, kar ga more in kolikor ga more. Obljubim mu, da opravlja s tim prav imenitno dobro delo, in da s tim deležen poslane vsega dobrega, kar koli bo dobrega storil mladeneč, kterega podpira, v mašniškem stanu Bogu v čast in bližnjemu v blagor in zveličanje. Amen. - 1025 - LXXVII. keršanski nauk. Od zakramenta svetega mašnikovega po¬ svečevanja posebej: — Od T o n z u r e in štirih nižih redov ali blagoslovov. — 1. Sveto mašnikovo posvečevanje je zakrament, v kte- rem tisti, ki ga prejmejo, zadobe duhovsko oblast, in poleg tega tudi še posebno gnado, da zamorejo prav obračati to duhovsko oblast. Od tega svetega zakramenta sem vam dosih- malo razlagal vse, kar vam je v sploh vedeti potrebnega gledč tega svetega zakramenta, ter razlagal, da je sveto mašnikovo posvečevanje pravi, resničen zakrament, klere gnade ali do¬ brote da deli, kdo da zamore veljavno deliti ta sveti zakrament, in kdo da sme in zamore prejeti ta imenitni zakrament. 2. S tim pa razlaganje zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja ni še pri kraju. Dosihdob smo si ogledovali ta sveti zakrament le v sploh ; gledati pa si ga moramo tudi še posebej, po posameznih stopinjah ali redovih ali blagoslovih : B) Odmašnikovega posvečevanja posebej po njegovih stopinjah ali redovih. Sveto mašnikovo posvečevanje se ne prejme na enkrat, kakor se prejemajo drugi sveti zakramenti, ampak se pre¬ jema polagoma po posameznih stopinjah ali redovih, po posebnih blagoslovih. To resnico sv. Tridentinski cerkveni zbor za terdno versko resnico določuje in oklicuje z naslednjim* 1026 - besedami: „Ako bi kdo terdil, da se razun posvečevanja v mašništvo v katoliški cerkvi ne nahajajo nobeni drugi blago¬ slovi, niti viši, niti niži, s kterimi se, kakor po posebnih sto¬ pinjah, pride do mašništva : bodi izobčen*. (Sess. 23. can. 2.) In sveti cerkveni zbor naznanja tudi vzrok te posebne vrav- nave, ter pravi : „Ker je služba tolikanj svetega mašništva res božja reč, bilo je, da se tein redniši in s tim večo častitljivostjo opravlja, primerno, da se v tako vredjeni vravnavi (svete) cer¬ kve znajdejo mnogotere in različne verste služabnikov, kteri bi se poleg dolžnosti darovali mašništvu, ter bili razversteni tako, da bi tisti, kteri so z duhovno tonzuro že zaznamovani, od nizih povzdigovali se do viših redov (ali blagoslovov)*. (Sess. 23. cap. 2.) Mašnikovo posvečevanje pa ima sedem stopinj ali sedem redov ali blagoslovov, ter štiri niže in tri više redove ali blagoslove. Vsem tem naprej hodi Tonzura, ktera pa ni poseben red ali blagoslov, marveč le pripravljanje na redove ali blagoslove. Tim se pridruži posvečevanje škofovo kar naj viša stopinja in kar spolnovanje mašništva. Vse ,e posamezne verste mašnikovega posvečevanja vam bom razlagal posamezno in na drobno, in bom govoril najpoprej: I. od Tonzure in štirih nizih redov ali blagoslovov; na dalje II. od treh viših redov ali blagoslovov, iu na zadnje III. tudi še od škofovskega posvečevanja. Danes tedaj: I. Od Tonzure in štirih nižih redov ali blagoslovov. 3. Od Tonzure. Tonzura je pripravljanje za svete redove ali blagoslove , in obstoji v tem, da se onemu, 1027 - ki želi prejeti zakrament svetega mašnikovega posvečevanja, pristrižejo lasje, in da po tem obleče duhovsko obleko. Ton- zura po tem takem ni še svet red ali blagoslov, ampak je le listi sveti obred ali sveta ceremonija, s ktero se kdo iz sve¬ tovnega prestavi v duhovski slan. Raba Tonzure je že silo stara; sv. Gregor iz Toursa piše, da jo je vpeljal sam sv. Peter, vpeljal s tim namenom, da bi se v lepotičje in slavo poslužil tega, kar so beriči in vojščaki rabili v osramotenje in muko Zveličarjevo s tim , da so mu lernjevo krono postavili na glavo. V poznejšem času so bili duhovniki po posebnih cerkvenih določilih zavezani, da so morali tonzuro nositi, in odsihmalo je to v navadi ostalo s tim razločkom , da se jim dandanes izstriže le majhen obroček las verh glave, v poprejnih časih pa so se jim lasje odstrigli pri čistem vsi razim malega obročka kroni podobnega kraj temena, kakor to še zdaj lahko vidimo pri nekterih menihih. Tonzura pa se takole deli: Tiste, kteri hočejo tonzuro prejeti, škof kmalu po začetku svete maše (po Introitus) zmed ljudstva pokliče, in sicer vsakega po imenu; in vsi, ki so po¬ klicani, stopijo pred altar, na levi roči roket ali krajšo duhov¬ sko srajco držč, v desni pa svečo, ter lepo po versti poklek¬ nejo krog škofa. Sleherni se pokliče po imenu, kor pomenja, da se nihče ne sme sam vsiliti v duhovski stan , marveč da naj v njega stopi le takrat, kader ga cerkveni predstojniki vanj kličejo* Duhovska srajca ob roči pomenja, da oni, ki so po¬ klicani, imajo priserčno hrepenenje in resnično voljo, da bi s to belo obleko vred oblekli tudi novega človeka v nedolžnosti in svetosti, novega človeka nedolžnega in svetega; sveča v roči pa je znamnje , da hočejo z lučjo lepega zgleda ljudem svetiti in cerkvi samega sebe v službo darovati, kakor sveča sama sebe povžije, kader gori, ter drugim sveti s svojo lučjo; in klečanje pred škofom daje na znanje, da škofa kar svojega duhovnega očeta spoštujejo, in mu kar njegovi duhovni otroci zvestobo in pokorščino zaobljubijo. — Po škofovem sporočilu, da nihče ne sme pristopiti k prejemanju redov ali blagolovov, kteri ni poklican po imenu, opravi škof molitev s pričujočimi - 1028 mašniki vred, V tej molitvi prosi Boga, da bi oni, kteri ’ . zdajci stopiti v duhovski stan, odpovedali se svetu in p oS ^ ^ nečimurnosti, da bi se znotraj ali po duhu prenovili, m (e s pomočjo luči božje gnade bili ozdravljeni sleherne s l\ duha. — Zdaj škof vsakteremu lase pristriže na petih 111 ter spredej nad čelom in zadej nad zatilnikom, pri obeh u _^, 0 in verh temena, tedaj v podobi križa. Lasje se jim P r ' sfr ' ^ v znamnje, da se tisti, ki stopijo v duhovski stan, °°P° ve t- vsi nečimurnosti in vsemu napuhu sveta, in da morajo p oS ge nega duha pregnati iz svojega serca; podoba križa, *t e rabi med tem, da se lasje pristrižejo, je znamnje , da m odsihmalo, odpovedovaje se posvetnemu blagu in P°® ve 0 v, sladnostim, vedno zatajevaje se na rame vzeti križ Kris^ čegar namestniki imajo postati. Ravno zato vsakdo *nie med tem, da se mu lasje pristrižejo, za škofom izgovarja slednje besede: „Gospod je del mojega deleža in m J 0 j odločka (kupice); ti si, (o Bog!) ki mi boš nazaj da delež“, to je : česar sem se na svetu znebil , povrac u J . n& ti v viši stopnji, viši meri. (Ps. 15, 5.) S temi bese a znanje dajejo terdni sklep, da odsihmalo svet ne bo i® nobene pravice do njih, da se hočejo odtergati od vseg a p svetnega, in da hočejo popolnoma božja lastnina postat’ 1 ^ sveti obred tedaj na znanje daje, da so svetovni stan za P^go ter stopili v duhovski slan. — Zdaj opravi škof spet molitev, po kteri vsakteremu ogerne duhovsko obleko, ter ket ali manjšo duhovsko srajco , rekoč : „Gospod! ti novega človeka, kteri je po Bogu vstvarjen v pravičnost’ resnični svetosti^. (Efež. 4, 24.) S tem se nastopivšeffl” ^ hovniku na serce polaga, da mu ni še zadosti, da se odpove, temveč da se mora tudi odlikovati z čistim za njem in neomadeževanim življenjem, ter živeti po zgled i nam ga je Kristus zapustil. V to meri tudi opominjevanje ^ fovo , ki ga slednjič daje onim , ki so zdaj v duhovsK’ stopili, ter pravi: „Predragi sinovi, prizadevajte ti, da •„ Bogu dopndli po spodobnem obnašanju, lepem zaderza J dobrih delih“. 1029 - ajo itni bi ote ih, sih 'j° i 6 it- se ijo im v, ib i- oj ai a č a i> 0 1 i Tisti, ki Tonzuro prejmejo, prevzamejo dolžnost, da vedno nosijo znamnje duhovskega stanu, ter na glavi pristrižen obro¬ ček las in na životu duhovsko obleko. Krona iz las na glavi izstrižena je znamnje kraljevega mašništva v cerkvi; in ker mašnild Kristusa nadomestujejo, pomenja ta lasata krona tudi ternjevo krono Zveličarja. Noša te lastne krone naj duhov¬ nika opominja, da mora kar pravi kralj kraljevati nad svojim budim nagnjenjem in grešnim poželenjem, se voljno podvreči vsem težavam in vsemu zatajevanju, kterega mu njegov stan naloži, in tako za svojim nebeškim Učenikom dragovoljno no¬ siti ternjevo krono. Duhovska obleka pa ga opominja, da ne- vmorno v sebi zatira vso nerodno ljubezen do sveta, in da si nevtrujeno prizadeva, Kristusu vedno bolj podoben postati glede njegovega duha in glede njegovega življenja. — Tonzura in manjša duhovska srajca pa tudi svetovne ljudi neprenehoma opominja, da morajo tiste, ki nosijo tonzuro in roket, v časti imeti kar posebne prijatle božje, se za njihovo veljavo potegniti, s e po njihovem zgledu zatajevati in samega sebe premagovati, in se vselej in povsod obnašati in skazovali kar prave služab¬ nike Kristusove. 4. Za Tonzuro pridejo pri mašnikovem posvečevanju na Versto štirje niži redovi ali blagoslovi, kteri se večidel ob enem vsi skupej dele s Tonzuro vred. Pervi niži red ali bla¬ goslov , perva stopnja svetega mašnikovega posvečevanja se imenuje O s t i a r i a t, po naše : vratarstvo ali služba vratarska. Ostiariat je tisti blagoslov, po kterem se prejme služba in prevzame dolžnost, skerheli za svetost hiše božje in za red službe božje. Služba ostiarijev ali cerkvenih vratarjev je silo stara služba; od nje kakor v obče vpe¬ ljane vravnave govori že sv. Papež Kornelij, ki je umeri leta 232. Potrebni namreč so bili ravno v pervih stoletjih ker- šanstva in sosebno ob času preganjanja zanesljivi možje, kte- rim je na skerbi bila varnost tistih krajev, v kterih so se verniki zbirali k službi božji. In ti možje so bili ostiariji, to je: vratarji, ki so jih vratarje imenovali ravno zalo, ker so morali pri vhodih ali vratih, skoz klere se jo v bogoslužne 1030 — zbirališča hodilo, čuvati in paziti, da ne bi • k vrinil kak nevernik, ali krivoverec ali izobčenec, in ^ bili zavezani, odpirati in zapirati vrata za službo bozj 0 čenega prostorja. Izidor iz Sevile pravi: „Osliartju pr ] P - n cerkveni ključi, zato, da tempelj božji odpira in zap 11-0 ’., varuje vse zunaj in znotraj. Vernike mora (v cerkev) sp mati, izobčence in nevernike proč odpravljati / 4 V P 0?,ne ra |i času so ostiarijem izročili tudi še to opravilo, da so n «j zvoniti, cerkve snažiti in lepšati, in med službo božjo P na to, da se je lep red ohranil Red ali blagoslov Ostiarajata pa se tako le deli: __ 1 _ 1*1 „ 1 * *_• 1 . 1 . __ 1 _ A . poS ve ' na« čevance, ter tiste, ki imajo prejeti blagoslov Ostiarijata, ^ e t diakon pokliče po imenu, in oni pristopijo oblečeni v ^ ali krajšo duhovsko srajco in svečo v desnici derže, kleknejo krog škofa. Škof jih nagovori s primernim nag° v ter jim postavlja pred oči dolžnosti službe , ktero boo r le vzeli, in jih opominja, da te dolžnosti zvesto opravljaj 0 g. po čerki postave, ampak tudi po duhu, in pristavlja? PoiwQrlai7oifo CM rla Im Ir a *» tri rl n n. r* rv »»Ir n trt ct 1rlin/*.Pfll -* -* „Prizadevajte si, da, kakor vidno cerkev s ključem u T| toV) in zapirate, enako tudi nevidno hišo božjo, ter serca ^ 0 gu s svojimi besedami in svojimi zgledi hudiču zapirate in , n j|i _i„ J„ 1 _ 1 -J- I-: -liaii- - 00 odpirate, da bodo božjo besedo, ki jo slišijo, v sercu in v djanju spolnovali 44 . — Po lem nagovoru jim škof ^ ž djansko izroči s tim, da se mora vsakdo cerkvenih blr c jj, desnico dotakniti, in na to jim reče: „Ravnajle tedaj k°r kteri bodo morali Bogu odgovor dali od tega, kar se -j], ključi zapira . 14 Tudi jih pelje diakon do cerkvenih vrat, odpirajo in zapirajo, in do zvona, da pozvonijo, in j lD ^ nazaj spremlja do škofa. — Zdaj se škof vzdigne, ter * čujočimi mašniki vred prosi vsegamogočnega Očeta nebes ^ „da bi blagoslovil izvoljene ostiarije, da bi jih P revze r | O č 0‘ zvestejša skerb v hiši božji po dne in po noči, pri raZ p 0 vanju določenih ur, pri sklicevanju imena Gospodovega, 5 J ^ močjo Jezusa Kristusa . 44 — Na zadnje jih še posveti za r ji hovo službo, in prosi Boga, „da bi mu med cerkvenimi v z veseljem pokorščino skazovali, in si zaslužili, da m° govimi izvoljenimi deležni postanejo njegovega plačila- o' I - 1031 - Službo ostiarijev zdaj večidel cerkvenci ali mežnarji opravljajo in njihovi pomagaici. Vsemu temu vkljub pa vendar le red ali blagoslov Ostiarijata vsakemu mašniku, sosebno pa duhovnemu pastirju naklada imenitne dolžnosti. Zavezuje ga namreč, da kar pravi, vreden ostiarij hišo Gospodovo ljubi, jo rad obiskuje, in se spodobno, dostojno in pobožno v njej zaderži. Nobene nesnage, nobene nerodnosti in nespodobnosti ne sme terpeti v njej. Skerbeti mora, daje cerkvena oprava snažna in častitljiva, da so cerkvene posode čedne in spo¬ dobne, In altnrji dostojno olepšani, in da se tudi cerkveno zidovje ohrani v dobrem stanu. Odpraviti in odstraniti mora vse, kar se za cerkev ne spodobi in za pokopališče, ki je krog cerkve. Goreče se mora poganjati za s podobno obnašanje vernikov v cerkvi, in ojstro čuti in paziti, da se sosebno otroci lepo obnašajo v božji hiši, pa mora gledč tega tudi sam naprej hoditi z lepim zgledom. Samo ob sebi pa so razu¬ meva, da morajo tudi verniki poslušati, vbogati in pomagati, kader jim duhovni pastir spolnovaje te svoje dolžnosti kaj naroča. 5. Na Ostiarijat se naslanja drugi niži red ali blagoslov svetega mašnikovega posvečevanja, ter Lektorat ali služba bravca. Ta služba je zmed nižih redov naj poprej bila vpeljana v sveti cerkvi, in sega nazaj clo v aposloljske čase, kar nam spričuje sv. Justin Mučenec, ki piše: ,,0 tistem dnevu, ki ima (v latinskem jeziku) od solnca svoje ime (dies solis, nedelja), pridejo oni, ki žive po mestih in na selih, vsi skupaj na eden kroj. Ondi se berejo spomenice aposteljnov in pisma prerokov, kolikor čas dopušča. Kader bravec (branje) skonča, ima predstojnik svoj govor, s kterim ljudstvo podu- čuje, in ga za spolnovanje teh lepih besed vnema.* 4 Iz teh besed je razvidno, da se s tim blagoslovom, ter Lektoratom, posvečencu izroči služba in dodeli gnada, da v božji hiši cer¬ kvene berila vernikom očitno bere, kar se posname tudi iz go¬ vora, s kterim škof posvečence nagovori pred blagoslovom. Ko se namreč ravno tako, kakor pri pervem redu ali blago¬ slovu , vsi zaporedoma pokličejo po imenu, reče jim škof: 1032 — »Preljubi sinovi, ker ste izvoljeni za branje v hiši našega d p ’ spoznajte in spolnujle svojo službo 1 Bravec mora pred tis ’ kteri pridiguje, brati, berila peti, in kruh in vse nove p rl blagoslovljali ft . Naj imenitniša dolžnost lektorjev ali bral je obstala tedaj v branju svetega pisma pri bogoslužnih zbe fa liscih ; da so ob enem prejeli tudi pravico, blagoslovljati » in nove pridelke ali sadje, izhaja se berž ko ne od tod, B bo po nauku aposteljnovem vse, kar je Bog vstvaril, posvece . po molitvi in božji besedi, ktero brati so ravno bralci zavezani. (I. Tim. 4, 5.) .j Delenje reda ali blagoslova Lektorata se pri sveti m po drugem berilu tako le obveršuje. Po tem, da je škof P° svečence s poprej povedanim nagovorom nagovoril, in P° P tega pristavil še opominjevanje, da morajo tudi v sercu ve ro va ’ kar z ustmi (jezikom) berejo, izroči jim službo s tim, da morajo dotakniti bukev, iz kterih imajo brati, in med tim J reče: »Sprejmite te bukve, in bodite bravci božje bese Opravljajte svojo službo zvesto in vspešno ; in prejeli bote p ^ čilo onih, ki so že od začetka zvesto oskerbovali božjo bes® — In zdaj jim deli blagoslov, ter moli dve molitvi, v Boga prosi, da bi te svoje služabnike za službo bralce v . goslovil, ter svoj blagoslov v obilni meri nad nje razlil? ” razločno brali, kar je v cerkvi treba brati, in to tudi v dj spolno vali. Ker je mašnik s tim blagoslovom prejel tudi sluzu 0 torja ali bravca, je ž njo vred prevzel tudi imenitne dolzn Teh dolžnost perva je ta , da vse, kar koli ima vernikom cerkvi brali, bere razločno in resnobno , in da sosebno 1 besede, ki jih sveta cerkev pri bogoslužnih opravilih prevpism ’ izrekuje dostojno in častitljivo. Tej dolžnosti roko podaja drug^ dolžnost, da vse, karkoli je treba peti, poje po namenu^ duhu svete cerkve, spodobno in pobožno in vernikom v sp 0 budo. (Cone. Trid. Sess. 24, cap. 12. de. ref.) Temu nas P r ^ kakor se že samo ob sebi razumeva, so verniki dolžni, da m nikovo branje in popevanje v cerkvi poslušajo pazno, mim° ^ pobožno, in da si to, kar so slišali, v sercu ohranijo ,n djanju spolnujejo. - 1083 6 . k 0 Znatno večo oblast daje trefji red svetega mašni- c j st b<1 Posvečevanja ali tretji niži blagoslov, ter Eksor- je k-r Jl nl,i s ' už ba zarotevalcev. V pervih časih keršanstva je ]' | P rav ve '*ko ljudi obsedenih od hudega duha. Viditi da [)• '° r bi bil Bog te obilne hudičeve obsedanja dopustil, Padli' SG P rav očitno pokazalo, da so ljudje zavoljo greha p,.' ^ oblast satanovo, in da le samo keršanstvo zamore s Voji pokončali to oblast. Za tega voljo je Kristus sam °PosteV a ^ 03te ^ nom oblast dal, izganjati hude duhove, in od i*ver'i n ° V SG ta °b' ast preselila na njihove naslednike. Za PPsta m”- 0 te °b lnsti i e sveta cerkev že v pervih stoletjih r °čih k l >ose b no m °že, in jim po posebnem blagoslovu iz- ,z gan‘.°' aSl ’ 12 b er šoenih in iz nekerščenih ljudi hude duhove 8031^« s 1'okladanjem rok in z zarotitvami. Služba in bla- cistal V ’ s se izroča ta služba in oblast, se imenuje Eksor- e ksotc' i' n ta re< * a *‘ blagoslov prejmejo , se zovejo c ‘ s, on? Stl Karol;e vaIci. V poznejšem času so bile eksor- Pos! r Ji 1Z,OCeue ® e druge dolžnosti, na primero, da so vodo r ovali pri službi božji. posve^ a ^° S *° V Eksorcislata se deli po naslednjem redu : Škof P°kl i ], eVancc nagovori z nagovorom , v kterem jim na serce rečo -' 1 Vunan i e 'n notranje dolžnosti njihove službe , ter jim s Ve -’ . »Neljubi sinovi, kteri imate za službo eksorcistov po- m0| . a en ‘ biti , vedeti vam gre, kaj da prevzamete. Eksorcist ij., ‘ emo, »e (hude duhove) izganjati; mora ljudstvu oklicevati, piti. ° S ° r ,lare di onemu, ki hoče k svetemu Obhajilu pristo- 'nete "l | ITl0l ' a vodo pripravljati pri božji službi. Vi tedaj prej- vaših ° i 1 ’ r °b e pokladati na obsedence ; in po pokladanju zarot; 1( -u 1)0(10 s P om oojo gnade svetega Duha in s pomočjo za* v še pred cerkvenimi durmi ; lektor ali bravec se že znaj ^ svetišču, ter bere vernikom božjo besedo ; eksorcist ali 7 " tevalec pa se že bliža ljudem, z oblastjo in močjo obor ^ izver- da bi v njih pokončal moč satanovo. Ker se pa p'' 1 sevanju zardevanja le lahko kake napake zgode ali kak® * vrinejo, ne sme mašnik te službe opravljati brez Škot dovoljenja. Izpeljuje pa se glede tega, da je mašnik ^ sorcist ali zarolevalec, zanj še druge dolžnosti. Skerbeli namreč, da blagoslovljene vode nikoli ne zmanjka v cer | tVl ’ or0 da se o pravem času spet ponavlja in blagoslovijo. Tudi^ vernikom, ki žele prejemati zakrament svetega rešnjega A® odperto imeti pot do svetega Obhajila ; kajti v službo e cistovo spada tudi to, da vernikom serca pripravlja in jih ‘m J ” J tj ge vzetne dela za sveto Obhajilo. Slednjič mora mašnik 1° n sam nad seboj opravljati službo eksorcistovo ali zaroteval®^^ ter sam nad seboj in sam v sebi zatreti in pokončati vso satanovo, in zapreti mu s svetim življenjem vsak vhod v» dušo, v svoje serce. 7. Poslednji zmed štirih nižih redov ali blagoslov 0 ^ A k o 1 i t a t ali služba svetilca. To službo nahajamo ^ dnevih svetega Ciprijana v sveti katoliški cerkvi, ,n A® 1035 - z ravno tistimi dolžnostmi, ki jih dandanes opravljajo g^' cer kyenci in slrežeji, ter mežnarji in ministranti. Akoliti »iko Unre ° mora *‘ toči v cer ^ v ' nažigati, pri sveti maši sveč- n:> . 1 P rona:3a,; ' j kadilnico oskerbovati, vino in vodo donašati V j- 8 Jr ‘ Ok enem so akoliti bili tudi stanovitni spremljevalci t 0 e f a toihovstva, in od tod tudi ime: okolit, kar je po naše j11’ “ l . na sledovalec ali spremljevalec. V večerni cerkvi so kov 11 * ^ u ® i n ° s i 1 c e zvali, ker je bilo prenašanje svečni- Cno ® me d njihovih najnavadniših opravil. klor' ' ° Svečevan j e ^kolitov škof spet z nagovorom pričenja, s in •n" na e ov °ram jih podučuje glede dolžnost njihove službe, pon * °P om ' n i a 5 da te dolžnosti spolnujejo tudi v duhovnem njih° nU ^ akor namreč nosijo luč v svojih rokah, mora tudi in ,7 0 b,iažan i e ij u ^ cm kakor luč svetiti po polu čednosti; Sa mi 'T ' !> ^ 0 in Vln ° Ponašajo za sveto daritev, tako naj tudi Po 't . S<3i)e darujejo z čistim življenjem in z dobrimi deli.— svečri! nt1 ^ ovoru j' m ®kof službo izroči s tim, da se dotaknejo Sodjev^ S , SveČ0 ’ ^era 111 prižgana, in se dotaknejo po- niašo 5 ^ P razne ’ v ktero se deva vino in voda za sveto mile tom, da se dotikajo svečnika, reče škof: „Sprej- y Rečnik s svečo, in vedite, da ste dolžni, sveče nažigati pod • V ' 5 V imenu Gospodovem !“ In kader jim posodico p r račo: ^Sprejmite posodico, da vino in vodo pri— ^j ( , Jnl ° ® a daritev kervi Kristusove, v imenu Gospodovem živi'! SG ' /jli kliža altarju, na kterem se znajde Kristus, ki je Ptata ^ Svo ^ a ' Ravno zato je delenje tega reda, ter Ako- Cl)!e ’■. Ze z večo slovesnostjo sklenjeno. Nad akolite se skli- s Podl 1 f| ne Gos P«d°vo zato, da sebe in druge k pobožnosti še ''..to 0 s tim, da ob altarju stoje. Izroča se jim sveča, ne do|/^ ri ^’ ana ’ ,n P ra zna posodica, ker prevzamejo službo in Vod" ° St ’ (k ’ sve ^ e v cerkvi prižigajo in posodice z vinom in pren napoI nij°. Tudi se jim na znanje daje, da morajo ne- sa n)f , e °^ a ’ s ^ at ‘ toči pravega spoznanja, in iskati ljubezni, ktera sveti \ ,^ ar to e to od Kristusa svoj začetek ima. In vse to od „ov Ct ;! kvi tl ‘di obljubijo s tim, da na obadvoje škofove besede 0 ri J° : »Amen*. — Na to se akoliti blagoslovljajo s trojno 65 * 1036 moiitevjo, ktera se nanaša na Irojno njihovo službo. V P er ^ molitvi, ktera se ozira na njihovo vdeleževanje pri svet* ritvi, prosi škof večnega Boga, ki je po svojem Sinu Je* uS ‘ Kristusu in po njegovih aposteljnih na svet poslal luč svojeg® veličastva, in je dopustil, da je bil Jezus Kristus na križ razpet, * mu je kri in voda tekla za zveličanje človeškega rodu, da svoje služabnike milostljivo posvetil za službo akolitov, P 01 0 ktere bi luč nažigaii v njegovi sveti cerkvi, vino in vodo <* našali za vstvarjanje kervi Kristusove pri daritvi svete n 1 ® 8 ®’ in s tira zvesto služili njegovemu aitarju. V drugi molitvi st v spomin sklicuje Mozesa in Aarona , klerima je došlo bo»J a povelje, živo ohraniti svetilnico v šotoru spričevanja, ter p r °^ Boga, da bi blagoslovil svoje služabnike za svoje akolite svoji cerkvi, blagoslovil namreč za varhe tabernakeljna. tretji molitvi prosi škof, da bi Bog, ki je studenec luči in z ® četnik vsega dobrega, ki je po Jezusu Kristusu, kleri je P ri>v ‘ luč, svet razsvetlil in s skrivnostjo njegovega terpljenj* 1 odrešil, duha akolitov razsvetlil z lučjo spoznanja, in po*' 091 . roso svojega usmiljenja, da bi mu vredno služili kar p ‘ lučinosilci, ki sami nad seboj dopolnujejo to, kar luč P°® J v cerkvi božji. 8. Ti so štirji niži redovi ali blagoslovi, po klerih se kako^ po stopnjah dospcva do viših redov ali blagoslovov. V PJ* prejnih časih so še morali ti niži cerkveni služabniki vsa nedeljo in vsak praznik opravljati službo tistega reda ali n gostova, kterega so naj na zadnje prejeli, in pri neklerib sK ^ fijskih cerkvah se to še dandanes godi. Po drugih cerkva večidel te opravila opravljajo cerkveni služabniki svetnega sta ’ ter cerkvene* in slrežaji, ali mežnarji in ministranti, “v ^ cerkev pa je vsemu temu vkljub te svete redove ali niže » goslove ohranila kar drage spominke ali ostanke, kar drag^ svetinje svojo nekdanje, stare vravnave. S tim, da jih je P rl . hranila, hoče nam pokazati, da tudi najniže službe v božji so častitljive, in da tudi niži redovi ali niže stopinje sve ^ mašnikovega posvečevanja so častivredne, ker nadelavajo P ’ po kterem se dospe do naj višegn dostojanstva, do naj v - 1037 - visokosti na zemlji, do mnšništva. Verniki naj se iz Tonzure in štirih nižih redov ali blagoslovov zakramenta svetega ma- šnikovega posvečevanja učijo, kako častitljivi in veličastni da so njihovi mašniki, in kako močno da jih morajo spoštovati, ker jih sveta cerkev do za naj niže cerkvene opravila pra¬ znično posvečuje, jim v ozir tistih dolžnost in odgovornost naklada. Amen. LXXVIII. keršauski nauk. Od treh viši h redov ali blagoslovov zakra¬ menta svetega mašnikovega posvečevanja; — in sicer naj poprej odSubdiakonatain Diakonata. — 1. Zadnjič sem vam začel razlagati zakrament svetega mašnikovega posvečevanja posebej, ter po posameznih stopnjah, posameznih redovih ali blagoslovih. Govoril sem od Tonzure, ktcra sicer ni blagoslov, pa je pripravljanje na blagoslove ali redove svetega mašnikovega posvečevanja. Govoril sem tudi od pervih štirih, ter nižih redov ali blagoslovov svetega ma¬ šnikovega posvečevanja-, ki so : Ostiarijat, Lektokrat, Eksor- cistat in Akolilat. Vse te redove sem vam na drobno razložil, pa tudi povedal, kako se delč. 2. Danes pa se bomo prestopili na razlaganje poslednjih treh redov ali blagoslovov zakramenta svetega mašnikovega » * PO"* posvečevanja, ki se tudi viši redovi ali blagoslovi zovejo. slušajte tedaj keršanski nauk: II. Od troh viši h redov ali blag osle v ° v zakramenta svetega ra a š n i k o v e g a {' 0 6 v 6 6 e v a n j a , in sicer danes od pervih dveh , ter od Subdia akonala in Diakonata. 3. Od S u h d i a k o n a t o. Subdiakonal imenujemo t' sti red ali blagoslov, kteri posvečene« d a J ^ oblast in z oblastjo vred tudi božjo p 0 m 0 . in g n a d o, da pri daritvi svete maše streže D »J poprej diakonu in s tim tudi mašniku. b« diakon namreč je to kar poddiakon, kar pomerijo, da je su diakon manj, ter na niži stopnji kakor diakon, zato tudi z a za diakonom stoji, in mu streže. V pervih časih keršans so Subdiakonat prištevali še nižini redovom ; v trinajstem slo letju pa so ga prišteli visim redovom ali blagoslovom sveteg 1 mašnikovega posvečevanja. D e 1 e n j e Subdiakonata se prične s tim , da se P osV ^ čenči slovesno pokličejo po imenu, in da se jim na znanje kteri red ali blagoslov da bodo prejeli. Kdor je le samo s niže redove ali blagoslove prejel, zamore se še po vernih svetovni stan ; kdor pa prejme Subdiakonat, zaveže se s ^ tudi, da bo ves svoj živi dan ostal v duhovskem stanu, v cel kveni službi. Prejemši namreč ta red ali blagoslov se nič v ne more poverniti v svetovni stan, in se toraj tudi vec sme pečati in baviti s svetovnimi, posvetnimi opravili, postavi s kakim rokodelstvom ali drugim enakim opravilom. R aV zato se mora subdiakonom še poprej , prejden prejmejo “ u diakonal, poskerbeti gotovo poroštvo, da bodo imeli z čim ž> ve j in sicer pošteno živeli v duhovskem stanu. Zagotovljene ^ kih dohodkov, ki zadostujejo za pošten prevžitek, imenuje titel (titulus mensae), na kteri litel se diakoni posvečujejo, se jim pred posvečevanjem tudi naznani. V nekterib deze ‘ ta titel deli deželni vladar; ker je pa veljava denarja 1Iie 1039 - ž e jj da i In Se daj silno različna, je ta titel tako majhen, da se J lfH komaj pošteno živi. ohI P * POSVeČevat,ci ’ P° imenu poklicani, se vstopijo pred škofa roci Ceniv dolgo belo mašno srajco, s pasom prepasani, ob levi snici r °" a * n ’ co (nianipel) in levitovski plajšč (tunicelo), v de- iei j 9 sve ^°- S tim, da pred škofom stojijo, na znanje da¬ ne ' 93 ,®° slokodni. in da še niso na cerkev navezani z o b - Ve ^ vo navezo. Škof se vsede tako , da je proti njim sto rn ^ 0ri ’ *' ei ' j’* 1 z o ore o° besedo opominja na nepreklicljivo sin Pln i°> klero namerjajo zdaj storiti, in jim pravi : ,,Preljubi Pr j*’ ze bto sveti red Subdiakonata prejeti, pridno in pridno vat e aP a ^° ’ koliko breme prevzeti danes prostovoljno zahte- s . e ., ^daj sto še slobodni , in še vam je dovoljeno, nazaj ffos] 111 V . svelovri ’ stan - *K a kor hitro pa hote prejeli la bla- ^ ° V ’ n ‘® ve ® vam n > dopuščeno, odstopiti od svojega sklepa, Sos^a morate za vselej služiti Bogu, kteremu služiti se pravi Pate P ° ovatl \ morate ž njegovo pomočjo čistost ohraniti, in mo- dok , V6dno v d a ni biti službi svete cerkve. Premislite si toraj, p r j . ei .J e cas! Ako pa hočete ostati pri svojem sklepu, Cft rkv^'* e ^ Stin V ' menu Gospodovem !“ — Nasprotniki svete k (j e e . Ve čkrat očitujejo sveti cerkvi, da ona svoje duhovnike očit Vl ^. emu življenju sili. Kako puhlo in nestalno da je to na ° Van K vidi se že iz tega lepega, pomenljivega škofovega kev° V ° Ia -- P ' ed delenjem blagoslova Subdiakonata. Sveta cer- ker SV t °^^ služabnikov nikakor ne sili k deviškemu življenju, je niao ^ ar ne sili, da bi stopil v duhovski stan. Slehernemu Vo j:J 1 v ”lj° dano, da v ta stan stopi, ali ne slopi, poleg svoje Da sveta cerkev clo naj manjše sile ne dela nikomur, «» ““sj; z čio' v 1® prav očitno že iz tega, da p . na dolžnosti, k J Genutljeju, z ganljivo skerbljivostjo °P ve( j n ega devištvo, 10 ‘ b°do prevzeli, in sosebno na doz ‘ ^ ar j 0 j 0 in preg 6 ‘. ilk resnobno opominjanaj dobro prejč J i w opla s , Popinjo, ki jo mislijo storiti, »a 1 se P M jih bo prevzel, ^ojd, da ne bo v stanu spolnovati ^ ' približajo in pristopijo d a ie jim škof na znanje , da naj P ^ n j e govo vsega iuaenu Gospodovem , to je, naj zaup* - 1040 - gočno pomoč prejmejo blagoslov Snbdiakonala, ter naj v du- bovski stan stopijo za vse svoje žive dni. Po tem nagovoril poklekne škof z drugimi pričujočimi duhovniki vred, posvečevanci pa se popolnoma na zemljo zgrudijo, ter na tleh ležijo med lem, da škof z duhovščino vred obmoli litanije vseh svetnikov. S tim, da na obrazih na tleh leži, dajejo posvečevanci na znanje, da so svetu odmerli, in da se hočejo vse in popolnoma v dar darovati Gospodu Bogu. Li¬ tanije vseh svetnikov pa se obmolijo zato, da zamorejo posve¬ čevanci tem Iagleje težavni dar, s kterim se popolnoma svetu odpovedo in popolnoma Bogu darujejo , darovati, ker za njih prosi vsa zmagatovna cerkev, prosijo vsi prijatli božji v nebesih. — Ob koncu litanij, po besedah : „Da vsem vernim mertvim večni pokoj dodeliš*, vzdigne se škof, proti posvečevanci pred njimi ležečimi oberne, in z mitro ali škofovsko kapo na glavi in škofovsko palico v rokah posvečevance trikrat prekriža in blagoslovlja , rekoč : „Da te izvoljence, o Bog! blagovoliš blagosloviti —; da te izvoljence blagovoliš blagosloviti in svete storiti —; da te izvoljence blagovoliš blagosloviti, svetosloviti (svete narediti) in posvetiti*; na kar drugi pričujoči odgovar¬ jaj 0 : »Prosimo te, usliši nas !* S tim zares presunljivim svetim obredom škof naznanja, da, tako rekoč, sprejme daritev in zaobljubo posvečevancev, ter ju položi pred božji tron, da bi ju tudi Bog z dopadanjem sprejel in poterdil kar resnično bogoljuben dar. Po skončanih litanijah se posvečenci vzdignejo, in krog škofa pokleknejo. Škof jim na serce poklada dolžnosti, ki jih s Subdiakonalom prevzamejo, ter jih opominja, da bodo mogli vodo za službo božjo pripravljati, pale in korporalije, ter per- liče, ki se rabijo pri sveti maši, prali, kelih in pateno pri da¬ ritvi svete maše podajati, in berilo ali episteij brati med službo božjo ; in na zadnje jim zaterduje in pravi : »Prizadevajte si, da te vidne opravila svoje službe opravljale spodobno (snažno) in prav-prav skerbno, pa tudi v svojem življenju dopolnujte tiste dolžnosti, ki vam jih te vidne opravila nevidoma naznan¬ jajo 1* — In še več drugega primernega škof posvečevancem 1041 pripoveduje gledd njihove službe, in jim zveličavne opomin- jevanjn daje ; po lem pa jim službo tudi res izroči. Sleher¬ nemu zmed njih namreč poda prazen kelih s paleno ali božjo skledico, na ktero se poklada sveto rešnje Telo, in jim pravi: „Skerbno pazile, čigava služba se vam izroči; zatoraj vas opominjani, da se obnašate tako, da bole Bogu dopadli". In vsakdo se mora keliha in patene z desnico dotaknili. Na to jim poda naddiakon posodice z vinom in vodo, kakor ludi po¬ sodo za umivanje rok pripravljeno, z oteračo vred, da se ludi teh reči z desnico dotaknejo. — In zdajci škof povzdigne serce in glas k Bogu „za blagoslov in gnado, da bi ti poklicani sub- diakoni pred božjim obličjem zvesto opravljali svojo službo, ter dosegli plačilo, ktero je svetnikom pripravljeno". Na to se škof odkrije , ter proti klečečim posvečevancem obcrnjen jih slovesno za njihovo službo posvečuje z molitcvjo, s ktero kliče v Boga , da bi dodelil, naj bi sveti Duh počival nad njimi s svojimi sedmerimi darovi, ler jih poterdil v službi božji, da bi mu pokorno služili z besedo in djanjem. — Po lej posvečevalni molitvi izreče škof slehernemu subdiakonu posebno obleko, sub- diakanom odločeno, ter amikt ali oglavico, manipel ali rokal- nico, in tunicelo ali levitni plajšč. Ta posebna obleka jim je podoba notranje lepote, v kakoršni lepoti se morajo njihove duše lesketati pred božjim obličjem. Kader jim škof amikt ali oglavnico čez glavo nateguje, reče vsakferemu : „Sprejmi oglavnico, ktera te opomnuje na berzdanje jezika". Kader vsakemu rokalnico nalakne na levo roko, reče mu : „Sprejmi rokalnico, ktera ti zaznamuje sad dobrih del". In kedar vsak- terega obleče s tunicelo ali levitovskim plajščem, reče: „Z obleko prijetnosti (sladkosti) in z oblačilom veselja le obleci Gospod !" Po tem poda škof slehernemu še borilne ali prav za prav mašne bukre, v klerih se nahajajo tudi berila, ki j:h subdiakoni bero pri sveti maši, da se jih vsakdo dotakne z desnico, in reče vsakferemu : „Sprejmi herilne bukve, in sprej¬ mi (ob enem tudi) oblast, berila brali v sveti cerkvi božji za žive in mertve". Subdiakoni na vse le škofove besede od¬ govorijo „Amen“, s ktero besedo hočejo povedati to le : Bog mi bodi na pomoč, da zvest ostanem svoji zaobljubi, s klcro 1042 - Gledč o- j se popolnoma Bogu darujem , da moje djanje in ravnanje s donaša v sveti cerkvi, in da si zaslužim plačilo večnega * vR ličnnja ! Ti so sveti obredi, s kterimi se deli red Subdiakon»W- petega blagoslova svetega mašnikovega posvečevanja, dolžnosti, ki jih Subdiakonat naklada subdiakonu, so glavitne te tri: Subdiakon mora ves svoj živi dan n e o ž o 11 jen ostati in v popolnem devištvu živeli; mora vsak < 0 zadevni in prevpisani brevir o b m o 1 i t i ; mora d ti h 0 sko obleko nositi. Ker se je subdiakon cerkvi pop 0 notna posvetil v službo, mora tudi sam nad 9eboj, v ter v svoj življenju razkazovati življenje svete cerkve. Življenje sv ^ cerkve pa je d a r o v a I n o življenje, je m o 1 i t e v n o ^ I j e n j o , je duhovno življenje. Darovalno življenje sV cerkve razkazuje subdiakon s tim, da se ves svoj živi * vadi v popolni čistosti, ki mu je daritev, ktero nepreneno daruje Bogu. Molitevno življenje svete cerkve razkazuje s diakon s tim, da zvesto opravlja bervir ali prevpisane dun°' molitve. Duhovno življenje svete cerkve subdiakon sam ‘ seboj razkazuje s tim, da nosi duhovsko obleko, s ktero 0 ^ pred svetom kaže in na znanje daje , da ga ne navdij 111 ! 1 ^ vodi posvetni duh, temveč da ga vodi in navdihuje bozj 1 Hudobni svet, ki je sovražnik Kristusov in sovražnik vs tega, kar je Kristusovega, kar je keršanskega, vzdiguje sc sebno zoper zapoved vednega devištva ali vedne čistosti, K se subdiakonom naklada , ter terdi, da je to zapoved a 1 postavo (celibat) vpeljal še le papež Gregor VIL, da bi postavo naredil mašnike neodvisne, da bi v svoji neodvisn tem lagleje čez druge gospodovali, in se nad vsako posv ^ oblast povzdigovali. Toda to očitovanje ni drugega, nego 1 sramna laž; kajti cerkvena zgodovina stalno in neoverzj spričuje, da je že v aposteljskih časih bilo duhovnikom vedano neoženjenim ostati ; in papež Gregor VH. je P° stavo le obnovil, in sicer zato, ker so jo bili začeli v nemar pu^ tu in tam. Ako bi tedaj kdaj enemu ali drugemu zmed v0 kako tako očitovanje prišlo na uho , bole zdaj že vedeli, 08 vse tako očitovanje ni drugo , nego grdo obrekovanje in De ' — 1043 - sramna laž. Takih laži nikarte verjeti, marveč zahvalite Boga, ter hvaležni hodite sveti cerkvi, da vam je poskerbela neožen- jenih, deviških mašnikov, Utori se ravno zalo, ker so neožen- jeni, ter ne zvezani s posvetnimi vezmi, zamorejo vse in ne- razdvojtie, nerazdelene darovati za zveličanje vernikov. Prav pridno pa in prav pobožno tudi molite za mašnike, ter prosite Boga, naj bi jih podpiral s svojo gnado, da bi dolžnost vedno čistosti, ktero so tolikanj slovesno prevzeli, zmerom zvesto spolnovali, ter bili in ostali neoskrunjeni in čisti služabniki božji. 4. Od D i a k o n a t a. Subdiakonat je sicer zmed vi- ših redov ali blagoslovov svetega mašnikovcga posvečevanja, ki subdiakona z nerazvezljivo zavezo naveže na cerkev; vsemu temu vkljub pa bogoslovci ali duhovni učeniki vendar le menijo, da Subdiakonat ni še zakrament. Od ene strani namreč pri Subdiakonatu še ne nahajamo vidnega znamnja , ktero je pri mašnikovem posvečevanju pokladanje rok ; od druge strani pa se tudi dokazati ne da , da bi bil Jezus Kristus sam postavil Subdiakonat, kar je neobhodno potrebno za vsak zakrament. Sveti obredi, ki jih Kristus ni postavil, vtegnejo biti prav lepi in koristni; zakramentje pa vendar le niso vsi svoji lepoti in vsi svoji hasnovitosti vkljub. Subdiakonat jo beržeje ko ne postavila sveta cerkev kar prelaz iz nizih v više rodove ali blagoslove , kar prelaz ali prehod v Diakona!, Prezbiterat in Episkopnt, kteri trije redovi edini zmed vseh drugih imajo za¬ kramentalen znak ali značaj nad seboj. Ti trije redovi ali blagoslovi pa , nikar tega ne mislite, niso trije zakramentje, marveč so le eden, edini zakrament, ter so , tako rekoč trije deli ene in iste celote, ktern celota je zakrament svetega maš- nikovega posvečevanja. Povedano pa je bilo, da je sveto mašnikovo posvečevanje tisti zakrament, kleri deli duhovsko oblast in potrebno gnado, da se zamore prav obračali ta oblast. Škofovo posvečevanje alf" Episkopat deli to duhovsko oblast, v vsi obilnosti in popolnosti, deli popolnoma ; nekoliko manjšo mero te oblasti deli Prezbiterat aU mašništvo ; še manjši drl, ter, tako rekoč, pervcnce te oblasti daje Diakonnt ali šesti red ali blagoslov svetega mašnikovega posvečevanja. Iz tega vi¬ dite, da le ti trije redovi ali blagoslovi zamorejo biti zakrament, 1044 - ker vsi trije dnjejo posebno duhovsko oblast in posebno božjo pomoč ali potrebno gnado ; da pa pri vsem tem vendar niso trije različni zakramentje, ker duhovska oblast, ki jo delč, je vedno ena in ista, in različna le samo mera te oblasti, ktera je pri enem manjša, pri drugem veča in obilniša. — Govorili bomo naj poprej od Diakonata, ki je pervi zmed teh treh za¬ kramentalnih redov ali blagoslovov. Diakonatje tisti red ali blagoslov sve¬ tega mašnikovega posvečevanja, s k tori in se posvečevancu po pokladanju rok in dotični molitvi izroči oblast in gnada, da za more škofom in m a š n i k o m pri prazničnem obha¬ janju daritve svete maše streči, sveto e v a n g c I j e brati, p r i d i g o v a t r a 1 i b o ž j o be¬ sedo oznanovati, ljudi kerščevali in obha¬ jali. Da je red ali blagoslov Diakonata resničen za¬ krament, je razvidno iz naslednjih razlogov. V pervič nahajamo v svetem pismu ondi, kjer od postavljanja diakonov govori, posebno vidno znamnje, namreč pokladanje rok in molitev. V aposteljskem djanju (6, 5. 6.) beremo, da je zbrana množica vernikov odbrala pobožne može, ter jih postavila pred aposteljno, ki so nad njimi »molili in roke nanje pokladali*. To pokladanje rok z dotično molitevjo je bilo pri posvečevanju diakonov v sveti cerkvi v navadi skoz vse stoletja. Iz tega pa se sme in mora skleniti, da je Jezus Kristus postavil Di- akonat. To se sme in mora skleniti po tistem pravilu, Iitero veli : Kar se je v keršanstvu vselej in povsod in enako ob- veršcvalo, to je zapovedano od samega Jezusa Kristusa. D r u- g i č sveti apostelj Pavl vselej, kader koli od njih govori, diakone postavlja poleg škofov in mašnikov; kar nam spet spričuje, da je Diakonat božja, ter Jezusova naredba ; kajti ne mogel bi jih poleg škofov in mašnikov , ko ne bi bili prejeli zakramentalnega posvečevanja. Tretjič govorč sveti cer¬ kveni očetje tako častitljivo od Diakonala , da smo prisiljeni, iz tega povzeti, da so ga resnično imeli za zakramentalni bla¬ goslov in pravi zakrament. Sveti Polikarp imenuje diakone „božje služabnike*; učeni Origen jim pravi: »božji služabniki __ 1045 -- osvečeni«; sveti Ignacij jih kliče „od Boga postavljene, in •osebne časti vredne vštric škofov in mašnikov . e t e r t i č udi sveta cerkev sama od Diakonata govori tako, da ga mo- hote ali nehote spoznati za zakrament. Na svetem Tr >denlinskem cerkvenem zboru, na primero, tako le govori: » A ko bi kdo terdil, da se v katoliški cerkvi ne nahaja po 7 ž i' naredbi postavljena hierahija (svetovlada), ktera obsloj.iz s kofoy , mašnikov in služabnikov : bodi izobčen (Sesa. . can - 6.) Ker je gotovo, da sv. cerkev z besedo »služabniki m 'sli diakone, določila je s tim, da je Diakonat božja naredba, ler pravi, od Jezusa postavljen zakrament nič manj, ko red le zbilerata in Episkopata ali mašništva in školijstva. ^ of t «it hlaffoslov Diakonata se med sveto mašo JJJnlrnn ki ie pi re zbiterata in Episkopata au iua».... m -_ b r . blagoslov Diakonata se med sveto mašo po pre- ,‘' nein berilu tako le deli: Naddiakon, ki je po navadi j en .. z,n °d kanonikov, pokliče tiste , ki žele Diakonat prejeti, Jmt pravi: »Naj pristopijo vsi, kleri žele v diakone po- l et- Ceni biti", in eden zmed pričujočih duhovnikov bere vsak- V j, e ^ a P° imenu. Posvečevanci, s štolo in dalmatiko ali le- °vskim plajščem ob levi roči , v desnici svečo, pokleknejo škofa, pred kterega jih naddiakon postavi, ter mu reče : ^^Utljivi oče ! sveta mati, katoliška cerkev, želi, da bi te v P r ‘čujoče subdiakone v službo diakonov posvetil". Škof li] ras v a: »Ali veš, da so vredni?" Naddiakon odgovori : »Ko- v t ,°. človeška slabost vedeti dopušča, vem in popričam, da so D® 1 Prevzeti breme te službe". Škof reče : »Hvala Bogu !" obe * S ° P a 0 tem, kolikor je mogoče do dobrega prepričal, v rn . e Se še do vseh pričujočih in do duhovnikov in do drugih PonT f ° V Z na slednjimi besedami: »Z božjo pomočjo in s t® na šega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa odločimo kai Ula '* P r, *®ujoče subdiakone za službo Diakonata. Ako kdo ' tu g Z °P ei ’ n je ima, naj za Boga in zavoljo Boga brez strahu slab eni - S ^°P’’ ter naj pove ; vendar naj se spominja svoje lastne dok r- V starih časih je bilo to res častitljivo in presunljivo, v a!i % j° .^ u ^ e s P'°b cerkveni jezik znali, in vse to razume¬ vaj,. a j J® to drugači, ker ljudje sploh latinščine ne razume¬ ta^' P a bi kdo misliti in reči: Zakaj pa škof v do- n jeziku ne stavi tega vprašanja do zbranih vernikov s 1046 To, glejte, pride od tod, ker so se dandanes okoljščine drngačile. Škofje imajo sedajne dni mladenče, ki se za hovski stan pripravljajo, v posebnih hišah, vedno prod pod opazovanjem in nadzirovanjem, da toraj kar lahko sp° zD ' ’ kakšnega zaderžanja da je ta in uni, ali ga smejo z do ^ vestjo v dnhovsko službo sprejeti ali ne. Nekdaj je bilo ^ vse drugači Mladenči so se le bolj po samem pripravljali dubovski stan, in škofje njihovega zaderžanja do dobrega mogli poznati. Toraj je bilo prav modro in clo potrebno, so glede njihovega vedenja in zaderžanja vpraševali ljudi- nekterih krajih so pa za Diakonat odbrane mladenče se med službo božjo očitno oklieavali, kakor še zdaj pri naS /^ mn e oklicujemo in neveste, ter so zbranim ljudem naI '° c , 3 j naj se oglasijo , ako bi zoper enega ali drugega vodeb povedali. — Po vprašanju , ali kdo kaj ima zoper eneg^ nekob k ° aj vprašanju drugega tistih, ki jih misli v diakone posvetiti, škof postoji, ter čaka, ali se bo kdo vzdignil, in zoper ktereg 3 naznanil. Ko pa vidi, da se nihče ne oglasi, in daimajoj^ svečevanci dober glas med ljudmi, postavlja jim pred oCI žnosti, ki jih prevzamejo, ter jih goreče opominja, d a ‘‘ ,.. g spoinujejo vse te dolžnosti. Med drugim jim veli : j močnodušni, čisli, sramožljivi, kakor se spodobi skižabu* Krisustoviro in delivcem božjih skrivnost, da se vredne sto postali dedščina Gospodova in prijeten rod Gospodov. I* 1 sveto pismo, rekoč: Očistile se vsi, ki nosite posode ^ oS ^i-. 0 dove. Spominjajte se svetega Štefana, ki je sosebno zav svoje čistosti bil od apostcljnov izvoljen v to službo. Skei ^ da tistim, kterim z jezikom sveto evangelje oznanujete, g 9 . 9 z deli svojega življenja razlagate, da bo tudi od vas veJ .| 0 beseda : Blagor nogam tistih, ki oznanujejo veselo ozl,a fJj noge z tP ste služabniki in sodelavci pri telesu in kervi Gospodov 1 ,^ skerbno varujte slehernega mesenega poželenja . kakor ve miru, veselo oznanilo zveličanja. Obujte si iiugc " 0 svetnikov, pripravljajoči se s tim za oznanovanje miru. f 0 . ^ dodeli Gospod s svojo gnado“. — Posvccevanci se zd a J ( zemljo zgrudijo tako, da clo z obličjem na zemlji leže, K - 1047 - takrat, kader so Subdiakonat prejemali, in škof z drugimi vred moli litanije vseli svetnikov , ter mol' med litanijami, da bi Bog v moči svetega križa, ter po Jezusovem neskončnem zasluženju posvečevance blagovolil blagosloviti, svetosloviti (svete storiti) in posvetiti. Posvečevonci so se bili, Sub¬ diakonat prejemajoč, Gospodu v dar posvetili; zdaj pa, Diakonat prejemajoč, ponavljajo to daritev, ter se Gospodu v dar posve¬ čujejo še s tim večo priserčnostjo in s tim večo vdanostjo, ker imajo kar diakoni tudi pri daritvi svete maše tem obilniši del. — Zdaj škof na glas kliče duhovščino in verno ljudstvo, da bi vsi skupaj molili za posvečevance, ter pravi : „Za vzajemnim posvetovanjem naj sledi tudi vzajemna molitev, da bi ti le, ki bodo v službo Diakonata posvečeni, na molitev vesoljne cerkve svetili v službi posvečenih levitov, in svillobo na okrog razsipali (razširjali) z duhovnim življenjem in z gnado posvečevanja ; kar naj dodeli naš Gospod Jezus Kristus, ki z Očetom in svetim Duhom živi in kraljuje pravi Bog na vse vekomaj*. In škof duhovščini in vernemu ljudstvu, tako rekoč, na jezik poklada, kaj in kako naj molijo, ter na glas moli in prosi: „Molimo, preljubi bratje ! k Bogu vsegamogočnemu Očelu, da bi na te svoje služabnike milostipolno razlil gnado svojega blagoslova , ter jim dobrotljivo ohranil darove prejetega reda (blagoslova) ; da bi naše prošnje milostljivo uslišal, in dobrotljivo spremljal s svojo pomočjo to, kar opravljamo po svoji službi, in da s svojim blagoslovom posvečuje in poterdoje tiste, od kterih poleg svojega prepričanja mi¬ slimo , da jih smemo dopustiti k obhajanju svetih skrivnost*. Pri tistih redovih ali blagoslovih svetega mašnikovega posve¬ čevanja, bi imajo zakramentalen značaj, vdeležuje se tudi du¬ hovščina in ljudstvo ali občinja. Naj poprej se posvetuje škof z vernim ljudstvom in z duhovščino glede posvečevancev, po tem jih opominja, da bi za nje goreče molili, na zadnje jim tudi še sam naprej moli; splošna , vzajemna molitev namreč naj bi Boga nagnila, da bi po škofovem posredovanju svetega Duha v vsi obilnosti poslal v serca posvečevancev. — In zdaj se prične bistevni del posvečevanja za Diakonat. Škof se oberne proti posvečevancem, in stoje in razoglav razpne svoje - 1048 roke nad njimi, in goreče moli nad njimi. Kmalu pa vsa teremu posebej položi svojo desnico na glavo , ter mu rece ^j „Prejmi svetega Duha, da moč zndobiš, in da se boš zam°o vstavljati hudiču in njegovim skušnjavam. V imenu Gosp 0 dovem“. In v tem trenutljeju se nebesa odpro, ter se ° a molitev škofovo in na pokladanje njegovih rok sveti Duh lije nad posvečevance. Zdaj stegne škof svojo desnico m vse kmalu, ter nadaljuje svojo molitev in prošnjo za vse tis čednosti, klere diakonom posebno pristoje, in ponižno spoz« a vajoč, da vse molitve le iz Jezusovega neskončnega zasluženi 1 zajemajo svojo moč, sklene svojo molitev z besedami: n . Jezusu Kristusu, ki z Očetom v edinosti s svetim Duhom p raV1 Bog živi in kraljuje na vse vekomaj". — Za tem bistev® 01 delom posvečevanja nastopita še dva obreda , obreda na®i° c ’ s klerima se posvečevancem izroči diakonska obleka in se ) ,t0 podajajo evangeljske bukve. Škof se vsede, in dene vsakte remu zmed novih diakonov obramnico ali štolo čez levo ra®0j ter mu reče: „Sprejmi belo štolo iz božjih rok, in ' iveS spolnuj svojo službo ; kajti Bog je mogočen, da ti more namno žiti svojo gnado". Med tim jih prekriža; novi diakoni si štolo skupaj spnejo pod desno pazduho. Po tem škof vso terega obleče v dalmatiko ali levitovski plajšč, ter mu rei®- „Gospod te obleci v obleko zveličanja in v oblačilo vese listo in te za zmerom ogerni z dalmatiko pravice". Obramnica' štola je znamnje duhovske oblasti; diakon stopi namreč v versto duhovske časti, ktera je od Boga samega postavlj® 1 *’’ ravno zato se mu štola izroči, toda zvezana pod desno i -0 ’ v znamnje, da je njegova oblast še omenjena. Na zadnje P° ‘ škof posvečevancem še evangeljske bukve, da se jih vsa® dotakne, in med tem mu reče : „Prejmi oblast, po kteri s® ^ sveto evangelje v cerkvi brati za žive in za mertve v G° spodovem imenu". Blagoslovijevanje ali posvečevanje se s ko' 1 z dvema molitvama , v kterili škof Boga prosi, da bi o® blagoslovil diakone, da bi drugim s svojim zgledom svetih vredni postali, pridružiti se sedmerici (številu tistih sed 01 '^ diakonov), ki ima svetega Štefana za voditelja. In zdaj li * daljuje škof sveto mašo, med ktero eden novoposvečenib akonov Bere sveto evangelje. - 1049 čggj^ °Ižnosti ali opravila diakonov so bile v poprejnih Oial ^- raV °^ irne i še c '° obširniše kakor opravila mašnikove. Por < i° ni ?° na 7nan j e dajali različne dele božje službe; šobili ]j a |. 1 P r * svetem kerstu, in so kerščence pred škofa postav- 6 e | 0 10 tua '‘ na d njimi molili; pri sveti birmi so birmancem Maši a D brisali in jim ga s trakom zavezovali; pri sveti S | uH S0 Škofu stregli, ter bili in njemu in mašniku neločljivi priV ' • k a k° ramra je terdo zapovedano bilo, pričujočim biti Obh Sve ^ e maše. Diakoni so vernike obhajali, in so sveto doi) J 0 denašali tudi nepričujočim in bolnikom; tudi so vernike niiu poljubijeju miru (osculum pncis). Diakoni so očit— da S( fJ e§n!iu,,n naznanjali pokoro, pa jih tudi pred škofa vodili, t er j.,^ ez bogom spravili. Diakoni so posvcčevance izpraševali, So ^|' Vy k j ,! jih za svete zakramente pripravljali; v njihovo skerb J)iako' ’ tU ^ reveži izročeni in spoznovalci, po ječah pozaperli. Pr ‘ ">/guui opiiivui. umitem so pusvecevance izpraševali, skr,? 1 l )re< * ®kofa poslavljali. Diakoni so bolnike obiskovali, o- ur oovali- . tud i n v ' so cerkvene zaklade hranili, in oskerbovali cerkveno k°lnii° Zen ^ 0 diakoni so spremljevali mašnike gredoče devat Diakon' V Svel ° poslednje olje, in so ž njimi vred molili, tisiirni 1 S ° mo ^' preiskavati, ali ni kakega zaderžka med nevegi’ S ° v zakonski stan stopiti, in so ženine in tudi i l )1 9 da se deli ta in unl ' imeniten častitljiv da je duiiovski stan. S dolžnosti da posvecevancu s kakimi lepimi in ganljivimi Vse kmalu očitno kažejo in spričujejo, kako da je duhovski stan. S tim razlaganjem P a 111 in še končan ves nauk od viših redov ali blagoslovov za k ra me svetega mašnikovega posvečevanja. 2- Ostal nam je še sedmi red ali blagoslov, in t 9 Prezbiterat ali red mašnišlva, od kterega bomo danes g° v ° rili; tedaj Od Prezbiterata. blagoslov, po kterem se danjom škofovih rok obredi deli oblast in v to potrebna gB 9 Jezusovo t® kruh in vino spreminjati v in v Jezusovo kerv in ljudem grehe o d p čati, Ime „Prezbiterat“ je na Gerškem doma, Prezbiterat je tisti sveti red ^ z molitevjo in pok*, in z drugimi sveti a d 9 ’ l 9 uS" ter se W e ' 1051 - '* besede „prezbiteros“, kar po naše pomenja častitlji¬ va moža, ter starešino, ki veljavo vživa med ljudmi. Prez- ' crHt bi p 0 naše vtegnili imenovati „mašništvo ft ali „red a sruštva a , ber ravno ta red ali ta blagoslov posvečevancu ^ ast ^aje in pravico, daritev svete maše obhajati, ter med in ri tevj° svete maše kruh in vino spreminjali v Jezusovo telo j v Rusovo kerv. Da jePrezbiterat res pravi J r 6 s ti i č 6 n zakrament, ni treba nam na dolgo in ‘ 3lr oko razkazovali in dopričevati; kajii že v poprejnih ker- ‘ , 'h naukih bilo je do dobrega dokazano, da je sveto ' oikovo posvečevanje pravi in resničen zakrament; vse to Se sosehno nanaša na sedmi red ali sedmi blagoslov sve- mašnikovega posvečevanja, ki je Prezbiterat. Povedano ? bilo namreč, ter iz svetega pisma in ustnega izročila . P r ičano, da se pri svetem mašnikovem posvečevanju naha- j Vse tri k vsakemu zakramentu potrebne reči, ter vidno amn je, nevidna gnada, in pa da je sveto mašnikovo posve- Va njo postavljeno od samega Jezusa. Vse to nam je jasno ^ Cn , da j« sveto mašnikovo posvečevanje res pravi in resni- , 1 zakrament. — Prestopimo se toraj kar na razlaganje, tera° * )0 P°^ {)za * 0 ’ se re< * a *‘ blagoslov Prezbi- deli. ^ a d e I e n j e sedmega r e d a ali blagoslova sve- , - « o e i e n c s e o m e £ leir« m J f 0 , e ' ' na sniKovega posvečevanja J®’ kelih z vodo in vinom, I Ho : mora pripravljeno biti sveto bost ". L V0(l ° In vjnon b božja skledica ali palena in lovo * na "^ e j’ ne b°bko koscev kruha, ter sredice, s ktero si zilie P ° SVe ° en > naašniki zdergnejo roke, s svetim oljem poma- in i ’ P° tem skleda in posoda z vodo, da si roke vmijejo, era ča ali brisalnica, s ktero si roke obrišejo. s Vet' ^ rez b't era l se deli med sveto mašo po berilu in pred dolJ 111 evan g e bjem. Posvečevanci, ter diakoni so oblečeni v *iat & b . tna ® no srajco, s pasom prepasani, na levo roko imajo štol njGno r °b a b)ico ali manipel, čez levo ramo obramnico ali j ma ° °bešeno in pod desno pazduho zvezano, ob levi roči drul° mašni P Ia Jšč, v desnici pa svečo, kakor pri vsakem <= e >n blagoslovu. Pred svetim evangeljem se škof vzdigne 66 * 1052 s svojega sedeža, ter gre pred altar. Ondi se vsede n a s po cerkvi obernjen. Naddiakon reče: »Naj stopijo tu se ^j kteri žele v mašnike posvečeni biti,* in na to ali sam kdo drugi zmed pričujočih duhovnikov vsakterega po 111,6 pokliče, in vsi, kar jih je, se vstopijo pred škofa. NaddiaK spet, kakor pri delenju Diakonata, tako tudi zdaj škofa P°P l rekoč: »Prečastljivi oče! sveta mati, katoliška cerkev žeh, bi te tukaj pričujoče diakone v službo mašništva posveti • Škof mu reče: »Ali veš, da so vredni?* Veliki diakon ^ naddiakon odgovori: »Kolikor človeška slabost vedeti dopus^’ vem in popričam, da so vredni prevzeti breme te sluzu • Škof reče: »Hvala Bogu!* In zdaj se škof spet ravno tako, kakor pri delenju Diakonata oberne do pričujoče duhovščin 6 in do zbranega ljudstva, ter zahteva zvedeti njihovo mn® J glede vrednosti posvečevancev, in tedaj reče: »Preljubi braJ ker brodnik in ljudje, ki se ž njim vozijo na ladiji, va j’ n ° s . astooj nevarnost skupej dele, morajo tudi njihove misli enake ker se v enakih okoljščinah znajdejo. Toraj očetje niso zfl določili, da se tudi občinja popraša glede izvolitve tistih, k imajo službi altarja posvečeni biti; ker se lahko zgodi, mnogo ljudi v ozir življenja in zaderžanja kakega človeka slabega povedati ne ve, kar vtegne vendar le znano hiti komu posameznemu; in tudi zato, ker ljudje vselej rajši v gajo tiste, v kterih izvolitev sami privolijo. Res je, da s ®. j diakoni, ki imajo z božjo pomočjo v mašnike posvečeni ’ kolikor previditi zamoremo, nesvarljivega in Bogu dopadljiv e življenja, in mislim, da so vredni obloženi biti z bremen te službe. Ker pa je vendar le mogoče, da se mi, ki J volimo, goljufamo, in da smo od kakih človeških namer (v zl kov) preslepljeni, je potrebno, da se v ozir tega vpraša o niše število ljudi. Zatoraj povejte naravnost in brez stra » kar od njihovega zaderžanja in življenja veste, in kar g ,e ^ njihove vrednosti mislite, ter jim dajte pravično pričevanje- ima tedaj kdo zmed vas kaj zoper nje, naj brez strahu kaj stopi za Boga in zavoljo Boga, in naj pove, kar vendar pa naj se spominja svoje lastne slabosti.* — P 1,1 škof nekoliko prineha, ter počaka, ali se bo kdo vzdign 1 * - 1053 - jjg 1 ,j a P° v edal. Ko pa vidi, da nobeden nima nič zoper nje, in Pos 1 t0ra ^ vs * za vre( ^ ne imajo? začne škof posvečevancem stavi*°P rav ^ a ' n posebne dolžnosti mašnikov pred oči po- darit ter j' m P ove > da opravilo in služba mašnikov je, prid ° V S ^ 6te raa ^ e 0 P rav U a ti? blagoslovljevati, ljudi prav voditi, (] ev *? 0Vat '’ kerščevati, in jih ob enem opominja, da si priza- Ha te dolžnosti vredno prevzeti in zvesto spolnovati; in gov A r 6 P ro ® n j° pristavlja, rekoč: „To vam Gospod bla- vseh ' ^°d e kO s svojo gnado." — Na to se obmolijo litanije Van SVe f' n '^ ov ? ,n škof moli in prosi, da bi Bog posveče- viti 6 ’ ^ na SV0 Jik obrazih na tleh ležč, blagovolil blagoslo- | e ’ Svet osloviti in posvetiti. Po skončanih litanijah pa se še takoi V Za P rav za ° ne P rav0 posvečevanje mašnikov, in to re e: Posvečevanci pred škofa pokleknejo, in škof vsakte- pi* U - ° v . r °k» molčečko na glavo položi; in enako tudi vsi t ern J0ČI mašniki posvečevancem roke na glavo pokladajo. Po e „l f 3 z m ' lro a ^ škofovo kapo na glavi stegne še Djgv a sv °j° desnico nad posvečevance, in tudi drugi pričujoči Oaslert *• ^ esno r °k° na d njimi stegnjeno derže, in škof moli u e gg a j° molitev: „PreIjubi bratje! prosimo Boga, vsemogoč¬ ni^ | e *' a ’ da nebeške gnade namnoži nad te svoje služab- donol - ere d e v sbižbo mašništva izvolil, da ž njegovo gnado Gos n ^° *°’ ^ ar P° n J e ? ov > gnadi prejmejo. Po Kristusu, ij,o|jj u na šem. Amen." To je tisto pokladanje rok in tista V Sa i 6v ’ ter vidno znamnje, ktero z unima dvema rečema, k Posf 56 r Za kramentu potrebnima vred mašnikovo posvečevanje Presvr v versto zakramentov. (I. Tim. 4, 14.) Med tem Had °P r avilom ^e nebesa odpro, in sveti Duh so razlije a Pos, P ? SVeČevance ’ ter J'k napol«' 3 svojimi gnadami, kakor g na j e j ne na binkoštno nedeljo. (Ap. dj. 2, 2—4.) Da bi P r oti° SVe ' ;o & a Duha v sercih posvečevancev vterdil, moli škof da /. a ] tar ju obernjen še dve molitvi, v kterih Boga prosi, jih ' ® ast *tljivost mašništva v teh svojih služabnikih vkoreninil, Sv °ie* P °^ U sve ^ os ^ ohranil, da bi po zvestem oskerbovanju P° d f Ve ^ e s l u *be dosegli kdaj plačilo večnega zveličanja. — njŠL 0{ ° n o an ih teh molitvah se novoposvečencem izroči maš- °bleka. Škof vsakleremu posebej obramnico ali štolo, ki 1054 - jo je čez levo ramo obešeno imel, čez obedve rami nategne, in spredej na persih v podobi križa skupaj vloži, ter pravi: „Sprcjmi jarm Gospodov; kajti njegov jarin je sladek in nje¬ govo breme je lahko." Štola je, kakor je že bilo povedano, znamnje in podoba duhovske oblasti in mašniške časti ali mašniškcga dostojanstva. Novoposvečencu škof štolo na persih v podobi križa skupaj zloži; s tim d njo na znanje, da maš- ništvo je križ, je breme, pa tudi pristavlja, da je „sladek križ in lahko breme," onemu namreč, ki ga prenaša s pravo lju¬ beznijo. Ljubezen pa se poočituje ali pred oči postavlja z maš¬ nim plajščem, ki ga škof vsakteremu čez glavo dene na rame, rekoč: »Sprejmi mašno oblačilo, s kterim se naznanja ljubezen; kajti mogočen je Bog, kteri naj ti množi ljubezen, in kteri naj tvoje delo do popolnosti pripelje." Odgovor: »Hvala Bogu." Mašni plajšč se pa novoposvečencem čez ramena dene tako, da zadej ni še doli čez herbet puščen, ampak da je skupaj zvit za zatilnikom, kar pomenja, da novoposvečenci mašniško oblast zdaj sicer že imajo, da pa tiste zdaj še ne morejo ob- verševati ali v djanju razkazovati. Ker je tedaj njihova oblast še omejena, tudi še njihova mašniška obleka ni še vsa razvita. — Škof zdaj vstane, infulo ali škofovsko kapo z glave dene, ter opravi daljšo, prelepo molitev, s ktero Boga prosi, da bi lem svojim služabnikom dodelil svojo gnado, da bi bili vredni služabniki Jezusa Kristusa, in da bi živeli po nauku, kakor- šnega je sveti Pavl svojimi učencema, svetima škofoma Titu in Timoteju, dajal, da bi božjo postavo noč in dan premišlje¬ vali in verovali, da bodo verovali to, kar bodo drugim naro¬ čali, da bi pravičnost, stanovitnost, usmiljenje, krotkost in druge čednosti nad seboj razkazovali, in svojo visoko službo čisto in neomadeževano opravljali. S pokladanjem rok in molitevjo škofovo se posveče- vancem vtisne neizbrisljivo znamnje v dušo, kakoršno poleg sve¬ tega kersta in svete birme človeku v dušo vtisne tudi zakra¬ ment svetega mašnikovega posvečevanja, in se jim ob enem dodeli tudi zmožnost, da zamorejo mašniško ali duhovsko službo veljavno oskerbovati. Korenina mašništva jim je, tako - 1055 — rekoč v dušo vsajena; iz te korenike pa poganjajo trije izrastki, ter trojna oblast, namreč oblast blagoslovljevati, oblast darovali, in oblast grehe odpuščati, In la trojna oblast, in z oblastjo vred tudi gnada se zdaj novim mašnikom še posebej izroči. a) Perva oblast, namreč oblast blagoslovljevati, se novoposvečencem tako le izroči: Škof poklekne pred altar- jem, ter zapoje hvalno pesem: „Veni Crealor Spiritus^ — Pridi, stvarnik sveti Duh“! ktero pesem drugi pričujoči molijo. Škof se pa po besedah: „Pridi, stvarnik sv. Duh“ nemudoma vzdigne, z mitro ali škofovsko kapo na glavi pred altarjem vsede, in eden zmed strežejev mu naročje pogerne s pertom, v ta namen priprav¬ ljenim. Po tem vsakteri zmed posvečevancev pred škofa poklekne, obed ve roki eno do druge pritisne tako. da ima dlani kviško obernjene in perste stegnjene, in škof mu roke v križevi podobi pomaže z oljem, ter pomoči svoj pavec v sveto olje, in z omočenim pavcem potegne po posvečevan- čevih rokah od pavca desnice do kazalca levice, in po tem spet od pavca njegove levice do kazalca njegove desnice, in po tem še znotraj po obeh dlanih posebej, rekoč: »Blagovoli o Gospod! blagosloviti in posvetiti te roke po tem maziljenju in našem blagoslovljevanju: ft „Amen. ft In kader na to še pri— križa posvečevančeve sklenjene roke, reče škof: „da bo bla¬ goslovljeno to, kar bodo blagoslovljevale, in da bo presvečeno to, kar bode posvečevale v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa. ft In posvečevanec odgovori: „Amen. a S tim mazi¬ ljenjem tedaj se novim mašnikom daje oblast in gnada, da zamorejo in smejo blagoslovljevati in posvečevati. Po mazi¬ ljenju in molitvi stisne škof novoposvečencu roke skupaj, da pride dlan na dlan, in eden pričujočih mašnikov ali strežejev mu zveže perve štiri perste skupaj z belim pertičem ali plat¬ nenim Irakom. In novoposvečenec se umakne spet nazaj na svoje mesto, roke po strani deržečki tako, da desna roka nad levo leži, in sveto olje vunkaj ne izkaplje. Škof pa, kader so že vsi bili pomaziljeni, zdergne si pavec s kruhom. — Olje, ktero se rabi pritem maziljenju, pomenja tukaj moč blagoslova, moč posvečenja, kteri blagoslov in ktero posvečenje se izteka - 1056 - iz mašnikovih rok, kader izveršuje to svojo moč in oblast, to je: koder blagoslovlja ali posvečuje kako reč. Maziljenje se opravlja s svetim kerstnim oljeni, ker je mašnikovo posveče¬ vanje, kakor Jezus sam pove, kerst s svetim Duhom (Ap. dj. 1, 5.). Obadva pavca in kazalca se v križevi podobi mazilita s svetim oljem, ker ravno ti perstje so tisto posvečeno orodje, ktero sveto Jezusovo telo prijemlje in ga vernikom zavživnti daje, in ker se vsaka gnada, in tedaj tudi gnada svetega maš- nikovega posvečevanja, izhaja iz Jezusovega neskončnega zasJu- ženja, ki nam ga je zaslužil s svojo smertjo na svetem križu. Notranje strani ali dlani obeh rok se mazilijo, v znamnje, da se iz mašnikovih rok blagoslov izteka nad ljudstva; in za tega voljo tudi mahoma po posvečevanju verniki poklekujejo pred mašnike, da svoje posvečene roke na nje pokladajo, in jim sveti blagoslov delijo. Maziljenje se obveršuje med tem, da se obmoli lepa hvalna pesem: „Veni, Creator Spiritus — Pridi, stvarnik sveti Duh!", da se s tim na znanje daje, da znotraj v duši sam sveti Duh mazili mašnike, to je: da jim sam sveti Duh daje svojo gnado. b) Druga oblast, ter oblast darovati, izročuje se novoposvečencem tako le : Škof poda vsakemu posvečevancu kelih z vinom in vodo, in božjo skledico ali pateno z nepo¬ svečeno hostijo, da se vsakteri teh reči dotakne, ter kazavec na skledico in hostijo položi, srednja persla pa pod skledico do keliha, in med tem mu reče: „Prejmi oblast, Bogu daritev darovati in sveto mašo služiti za žive in za mertve v imenu Gospodovem." Odgovor: „Amen." — Po tem bere škof na tihem sveto evangalije in za tem ga bere diakon na glas. In zdaj med branjem svetega evangelija si novo posvečeni maš- niki s kruhom roke zdergnjejo, si jih z vodo omijejo in z oteračo obrišejo. — Kader škof odbere darovanje, usede se pred oltarjem, in novoposvečenci mu dar darujejo, ter po dva na enkrat pred škofa poklekneta, in mu gorečo svečo v dar dasta, med tem, da mu poljubita perstan na roči, pa tudi svečo, ktero mu v dar dasta. Po tem svetem obredu gre spet vsak¬ teri na svoje mesto, na kterem ima vsakteri pripravljene svoje 1057 - Do 806 bukvo ’ ka i li °d darovanja in naprej do konca novo- mašniki s škofom vred berejo sveto mašo. Zato r , 1 . °dsihmaIo vsako besedo tako glasno in razločno iz- w U Jda ga novoposvečenci lahko razumevajo in za njim iz¬ za' - r ^ 0 ' ^ ret ^ novih mašnikov stoje tudi drugi mašniki, ka- ^J°c ji m molitve v mnšnjPi bukvah, da se kje kaj ne zmolijo, last ^° VO P osve ® enc ‘ tedaj oblast, ktero so prejeli, namreč ob- tor . 0val; * > nemudoma izveršujejo, kakor hitro jo prejmejo, o s škofom vred darujejo daritev svete maše, in že s tim Vl J° svojo pervo sveto mašo. To vzajemno obhajanje svete knlj 6 ^ ' ma SV0 J P osekno * e P pomen. Ž njim namreč škof, ko • duhoven oče, inašnikom, svojim sinovom, navod daje, ka- j e na l °P rav ljajo daritev svete maše. Ob enem je to vza- lišl ^ obka i an J e l e P a podoba resnice, da imamo v sveti kato- Vg j {| cer kvi le eno daritev in le eno mašništvo, ktero je v sto' p0polnosl1 ' strinjeno v škofovski časti ali škofovskem do- ^janstvu. Na zadnje je to združeno obhajanje svete maše tudi nav S ^? m ’ n na navado nekdajnih starodavnih časov, po kakoršni p ovVff°-° Y ^' k ' k P razn 'kih vsi mašniki skupaj s škofom da- gore' (ar ’^ ev svete maše. — Novoposvečenci škofu darujejo maj C ° sve ° 0, S tim darovanjem na znanje dajejo, da ni- *un nikak0ve ^ a drugega namena in nikakove druge želje ra¬ dar • • ^ a vse svo i e dušne in telesne moči cerkvi v službo ^i l, J e i° 5 in da ljudem svetijo z lučjo lepega zgleda in z lu- in £° re čnosti v božji službi. S tim, da darujoč škofov perstan niso Ve ^° P°lj u kijo, razodevajo, da službe in bremena mašništva ,_P r °vzeli prisiljeni, marveč dragovoljno in z veselim sercem. 2a or Pn novoposvečenci ne prejmejo le oblasti, po kteri d 0 ° re j° >n smejo darovati, ampak prejmejo tudi posebno gna- k * ere pomočjo zamorojo to preimenitno opravilo maš- j, m a °bverševati sebi in drugim v zveličanje, podajata se s Yet' ebb . ,n koz i a skledica še poprej, prejden si omijejo s pej 'T maziljene roke, da se po tem takem v enosku- Zt ned 6 Ca rnaz| lj en j e in daritev, gnada in oblast. — Po pervi Vopo P re dobhajilnih molitev da škof vsakteremu zmed no- al t F ar SVečen ih mašnikov poljubljej miru, ter naj poprej poljubi 5 P° lom pa objame novoposvečenca, rekoč: „Mir s te- - 1058 - boj." In novoposvečenec odgovori: „ Tri s tvojim duhom." c.) Po škofovem Obhajilu, da bi njihova daritev bila po¬ polnoma, kakoršna bi brez svetega Obhajila ne bila, gredo vsi novoposvečenci k svetemu Obhajilu ravno tako, kakor pri de- lenju drugih redov ali blagoslovov s tim razločkom, da pri tem poslednjem redu ali blagoslovu škof nobene molitve nad njimi ne moli, ampak jih kar obhaja, in to zato, ker so tudi oni sami s škofom vred brali sveto mašo. Le samo to reče škof, kader jim sveto hostijo na jezik poklada : „Telo našega Go- | spoda Jezusa Kristusa ohrani tvojo dušo za večno življenje." — Na to obmoli škof poseben predpevek ali antifono, ter pravi: „Odsihmalo vas ne bom več hlapcev imenoval, marveč svoje prijatle," in drugi pričujoči duhovniki nadaljujejo to molitev. In za to molitevjo se izroči novoposvečencem tretja oblast, nam¬ reč oblast, ljudem grehe odpuščati v zakramentu svete pokore. Jezus Kristus je pri zadnji večerji svojim apo- steljnom izročil mašniško službo, ter jim je dal oblast, daritev svete maše darovati; oblast grehe odpuščati pa jim je izročil še le po tem, kader je tretji dan po svoji smerti na svetem križu, na kterem se jo zanje in za vse ljudi daroval svojemu nebeškemu Očetu, častitljiv in veličasten iz groba prišel, in se jim prikazal. Enako dela tudi sveta cerkev, kader novoposve¬ čencem oblast, grehe odpuščati, deli še le po skončani daritvi, ter še le po tem, kader je Kristus pri svetem Obhajilu v nji¬ hove serca prišel. — Ker je pa potrebno, da poprej, prejden se grehi odpuščajo, „se mora oznanovati v njegovem (Jezu¬ sovem) imenu pokora in odpuščenje grehov med vsemi na¬ rodi, " (Luk. 24, 47.) morajo novoposvečenci poprej pred svo¬ jim škofom očitno spoznavati svojo vero, ktero bodo ljudem oznanovali. Toraj se škof z infulo ali škofovsko kapo na glavi in pastirsko palico v roči kar čuvaj vere do novoposvečencev oberne, zahtevajoč, da stoje prod altarjem na glas obmolijo vpričo njega apostoljsko vero. Stati morajo, v znamnje, da so pripravljeni, podati se na vse strani, oznanovat pravo, a- postoljsko vero, in te vere zvesto deržnti se do smerti, in za to vero zastaviti cIo svoje življenje, ako bi treba bilo. Zdaj še le jim škof izroči oblast, ljudem grehe odpuščali. P° - 1059 odmoljeni apostoljski veri se škof pred altarjem usede, in vsa¬ kemu novoposvečencu, ki mora prednj poklekniti, posebej roke na glavo položi, ter mu veli*. „Prejmi svetega Duha. Kle- re mu hoš grelie odpustil, odpuščeni so mu, in kteremu jih boš *aderžal, zaderžani so mu.* Jezus je svojim učencem oblast grehe odpuščati izročil s tim, da je v nje dihnil. To je za¬ legel storiti Jezus, ker je bil sveti Duh, kterega jim je dal, n jegov Duh in njegovega Očeta Duh , ki se iz njega in iz °četa izhaja. Kader pa škof, ki ni Bog, ampak je le človek, d®h svetega Duha, ta sveti Duh ne pride od njega ali iz nje- S a ? ampak od zgoraj, iz nebes, kar se ravno s tim daje na znanje, da škof novoposvečencem roke na glavo poklada. Zdaj, ko je novoposvečencem izročena vsa oblast^ mas ^ »ištva, razgerne škof vsakteremu masni plajsc, ki J sihmalo še zmerom na herbtu skupej zvit, ei v ^ „ obla- cez herbet, da se popolnoma razvije, in mu reče . » nedolžnosti te obleci Gospod !“ Zdaj te a] j a( j n 'k popolnoma pripraven, da se zamore od P os 1 bjti n j e _ Gospodov. Ker pa zamore le samo takrat vsp - • edjn j en K°v a delavnost, kader in dokler dela s svojim kor §čino m m n podložen, morajo novoposvečenci cei y | lter ; mor a ^obljubiti škofu, prejden jih od sebe spu 3 '^ ^ slis ne v leda l pred škofa poklekniti, skcif mu J) na _ Sv °je roke, ter mu reče : «Ali oblpibis Sl.j-" sle dniko m o« Tn vsakteri odgovori. - spoštovanje in poltemo L S lim « a,nreC ’ »Obljubim.« Ta obred je posebno P om 'Lposvcčenci nazna- da svoje roke v škofove roke p°loz> » gereem zvezane v da so tudi njihove serca s skobo m podverzcjo »veatobl in ljubezni, in da svojo voljo z ^ ftof ge med šefovi volji v popolni pokorščini. ga poljubi n« ® v °jima rokama derži novoposvecenc vs igdar s teboj.' ** Ce , ter mu pravi: »Mir Gospo ov _ ^ abo le( ]aj škof no- In novi mašnik odgovori: »Amen. ff0gpod sv ojegahlap- v °posvečenca spred sebe spusti n ■ ,. ^ j ie r se ,a 1 Ca ? ampak kakor oče svojega sina. težavna in zoperna, Zv eza in zaveza ohrani, tudi pokorščini vzdigne, in mitro temveč je lahka in sladka. - Zdaj se skol ~ 1060 - na glavi in pastirsko palico v roči novoposvečence opominja, da presveto daritev obhajajo vselej po cerkvenih postavah in v cerkvenem duhu, in jih razpusti, jih slovesno blagoslovljc- vaje, rekoč : „B!agosIov vsegamogočnega Boga Očeta in Sina in svetega Duha pridi nad vas, da bote blagoslovljeni v maš- niški službi, in da bote za grehe in pregreške ljudstva oprav¬ ljali spravni dar vsemogočnemu Očetu, klereinu bodi čast in hvala na vse vekomaj! Amen." 3.) Iz tega, kar sem vam dosihmalo pravil od svetega mašnikovega posvečevanja , se lahko učite, ljubi kristijani! ko¬ like časti in kolikega spoštovanja da so mašniki vredni. Kra¬ lji te zemlje so res spoštovanja vredni zavoljo njihove mo¬ gočnosti in oblasti, ki jo imajo. Toda vse veča, neskončno veča je oblast, ki jo mašniki imajo. Oblast posvetnega kralja, in bodi si, da bi vsemu svetu zapovedoval, se razteguje le nad ljudi; oblast mašnikova pa se razteguje do nad samega Boga. Kolikorkrat koli namreč pri daritvi svete maše izreče nad kruhom in vinom posvečevalne besede, vselej mu je po¬ koren sam Sin božji, ter kar o tistem trenutljeju slopi na altar, in je resnično pričujoč v podobah kruha in vina. Zatoraj vsklikne sv. Avguštin, in pravi: „0 prevzvišena čast maš¬ nikova, pod čegar rokami božji Sin, tako rekoč, na novo meso postane, kakor nekdaj v deviškem Marijinem telesu !* Pozem- Ijiski kralj zamore telesa ljudi v železje vkovati, pa jih spet iz železja rešiti, nad njihove duše pa nima oblasti; mašnik pa zamore duše zvezati in jih osloboditi iz greha in sužnosti sa¬ tanove. Oblast pozemljiskega kralja se razteguje le čez zem¬ ljo ; oblast mašnikova pa sega do tje gori v nebesa; kar on zaveže ali razveže, zavezano je ali razvezano tudi v nebesih. „Mašniki“, uči sv. Krizostom, „imajo oblast, kakoršna ni dana ne angeljem ne verhangeljem ; kajti tim ni rečeno : Kar bote zavezali na zemlji, tudi v nebesih bo zavezano. Karkoli tedaj mašniki obveršujejo tukaj na zemlji, vse to odobruje tudi Bog v nebesih, in določilo svojih služabnikov poterdi tudi Gospod." Pozemljiski kralj ima tudi le zgol pozemljiske zaklade v po¬ sesti ; mašniku pa so nebeški zakladi položeni v roko; kajti 1061 |*®precenljivi zakladi našega odrešenja nam večidel vsi do- I J a J° P° Kiašnikih. Mašnikom namreč je pred drugimi izročena ob- . ’ ^ a nos v naročje svete matere katoliške cerkve sprejemajo Pn svetem kerstu ; mašnikom je dana oblast, da s presvetim ^siijim Jezusovim Telesom poživljajo in hranijo naše duše; asn ik°m je dana oblast, da nas z Bogom spravljajo, in nam ‘Biibljeno kerstno nedolžnost zopet obnavljajo; mašnikom je na oblast, blagoslovljevati nas in naše blago in premoženje; as ndtom je dana oblast, krepčati nas v poslednjem boju, da za- remo serčno premagati vse sovražnike našega zveličanja in c «o umreti. Z oblastjo, ki je mašnikom izročena, se na- ''J l, je Jezusovo delo našega odrešenja skoz vse stoletja, in Že kar s perviin zmed višib redov ali blagoslovov, Petini redom ali blagoslovom zakramenta svetega mnšniko- p ° SVe čevanja, ki je Subdiakonat, je posvečevanec za vselej 2a VeZ . ~~~ T UlJjC, Ul JU J ~ - --- ■ ne a " v cerkveno službo, v duhovski stan, in se nikoli več ali li 16 naza J vern ‘ t * med svet, v svetovni stan. Sesti red ter a a ^° s ^ 0v zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja, a|i ^ u ®‘ zmed viših svetih redov jo Diakonat. In sedmi red posv a ^ os ^ 0v 5 ter tretji zmed viših redov svetega mašnikovega t e h e °? Van J a j e Prezhiterat ali red mašništva. Verhunec vsah Haj v e . OV P a doseže Epiškopal, čast in služba škofovska, ker kar VlS |'* slo P' n J a zakramenta svetega mašnikovega posvečevanja, P° nost ali spopolnenje mašništva. ^0 Z verstjo in zaporedoma sem vam razlagal vse druge 1064 redove nli blagoslove zakramenta svetega mašnikovega P 0- svečevanja, niže in više ; na dolgu imam še razlaganje III.) od Episkopataali škofovskega p °" svečevanja. Govoreč od Episkopata ali škofovskega posvečevanja mo- ram vam naj poprej razložiti: kaj je Episkopat a* škofovsko posvečevanje? in po tem : Kako s Epi sk opat deli ali škofovsko posvečevanj 6 obveršuje? Tedaj : 3.) Kaj je Episkopat? k a j j e š k o f o v s k 0 posvečevanje? — Škofovsko posvečevarij e je listo blagoslovljevanje ali posvečev®' nje, po kletem se mašniku dodeli obla st' 11 z oblastjo vred tudi g n a d a, deliti zakra¬ ment svete birme in deliti zakrament s' 76 , tega mašnikovega posvečevanja, in v I a d a 1 ' cerkev, k t e r a mn je izročena. Škofovsko p°' svečevanje je polnost ali spopolnenje zakramenta svetega maš- nikovega posvečevanja. Sveto mašnikovo posvečevanje, lel ’ Prezbilerat, daje mašniku oblast nad pravo, rešnično telo 1® zusa Kristusa in nad njegovo skrivnostno telo, ali, da z drug 0 besedo povem, oblast, kruh in vino spreminjati v Jezusovo t® 1 ® in v njegovo kerv; in oblast, ljudem grehe odpuščati. Tod® ta mašnikova oblast je omejena; mašnik namreč jo zamer® sicer sam izverševati, pa komu drugemu izročiti je ne mor®» to je : on ne more nikogar drugega v mašnika posvetiti ^ škofovskim posvečevanjem pa se mašnikovo posvečevanje dalj® ~. - j — r" — v v t — # •' Q f0 raztegne in se vsa oblast zadobi in popolnoma za’dobi, tako da.^ a škof oblast,ki jo sam ima, tudi drugim izročevali, ter jih v mašni® in škofe posvečevati. Poglavitni razloček med škofovskim "! mašnikovim posvečevanjem tedaj obstoji v tem, da zamore šk°‘ duhovske očele vernikov vstvariti in jim oblast dati nad pr® v ^ in nad duhovno telo Jezusa Kristusa, kakor lepo uči sv. tanij. škofova služba in škofovsko posvečevanje je tedaj pol® 03 - 1065 - ali spopolnonje in verhunec ali naj viša stopinja mašništva ali mašnikovega posvečenja, fz tega, kar sem zdaj pravil, pa se tudi razvidi, da zamore v škofa posvečen biti le tisti, ki je poprej že bil v mašnika posvečen, ki je tedaj že mašnik; kajti ponatorno se zamore raztegniti in spopolniti le to, kar že ob¬ stoji; nikakor pa ne to, česar še ni in kar še ne obstoji. Škofova služba tedaj oklepa in v sebi ima vse, kar je le koli potrebnega, da se sveta cerkev uterduje, nadaljuje in razširja. Škofovsko posvečevanje ali Episkopat, kar spopolnenje mašnikovega posvečevanja, je pravi, resničen zakrament, nič manj kakor Prezbiterat ali mašnikovo posvečevanje. Po¬ rok temu so nam sveto pismo in ustno izročilo. Vsi listi izreki svetega pisma, kleri mašnikovemu posvečevanju pri— lastujejo zakramentalen znak ali značaj, nanašajo se na posve¬ čevanje svetega Timoteja, kteri je bil škof. Kader tedaj, po¬ stavim, sv. # apostelj Pavl svetega Timoteja opominja, naj na novo v sebi obudi gnado, ktero je prejel s tim, da je sv. Pavl roke nanj pokladal, ima s tim v mislih sosebno tisto gnado, ktera mu je bila dodeljena s pokladanjem rok takrat, kader je bil v škofa posvečen. — Tudi sveti cerkveni očetje mnogo¬ krat v misel jemljejo neko posebno gnado, ktera se s škofov¬ skim posvečevanjem dobi, in njihove besede, s kterimi dopri- čujejo, da je mašnikovo posvečevanje resničen zakrament, se mnrsiklerikral ne ozirajo tolikanj na pravo mašnikovo posve¬ čevanje, ampak merijo kar naravnost na škofovsko posveče¬ vanje. — Da je škofovsko posvečevanje res pravi, resničen zakrament, tudi lahko posnamemo iz tega, ker škofovsko po¬ svečevanje novoposvečenemu škofu v dušo vtisne neizbrisljivo znamnje, in se toraj nikoli več obnavljali ne sme, se ne sme več kakor le samo enkrat prejeti. — In kako bi smeli misliti, do škofovsko posvečevanje ni zakrament, ko vendar vemo, da so škofje po božji naredbi više postavljeni, kakor pa mašniki, (Ap. dj. 20, 28) in da imajo vse imenilniše dolžnosti in vse težavniše opravila, kakor pa mašniki? Posvečevanje, ktero je naj više zmed vseh posvečevanj, in ktero posvečevancu na¬ klada tolikanj imenitne opravila in tolikanj težavne dolžnosti, Ktri. n, IV, pogl, 67 • 1066 _ pač res ne more biti drugega, nego pravi zakrament, 00 clo posvečevanje mašnikov in posvečevanje diakonov P rl5 varno zakramentom. Akoravno tedaj v ozir tega sveta cer ni spregovorila, in te resnice ni še nalanjko določila, vC le glede te resnice ne moremo in ne smemo nobenega dv imeti, marveč moramo verovati, ter za res in za resnično » n ’ da je škofovsko posvečevanje pravi in resničen, od sam S Kristusa postavljen zakrament. 4.) Poslušajte zdaj še odgovor na drugo vprašanje: Kako se blagoslov Episkopatade M? ali ^ je ? Kako se obveršuje škofovsko posvečevanj — Škofovsko posvečevanje se mora obverševati na ned® ali pa na d a n kakega a postelj na; ter na ker je nedelja tisti dan, o klerem je sveti Duh z vso nostjo svojih gnad nad aposleljne prišel; ali pa se mora verševati na dan kakega aposteljna, ker so škofje naS . e , in nadomestniki aposteljnov. Blagoslovljevanje škofa se ^ nuje posvečevanje (consecratio), in škof, kten ^ ^ ^ drugega v škofa posvečuje, se imenuje p o s v e c e v a (consecrator). Poleg škofa posvečevalšega morata pri s ' l ° • skem posvečevanju še dva druga škofa pričujoča in na p° biti, in le takrat, kader je odveč težavno ali clo neffl°§ da bi se sošli trije škofje, smeta po posebnem papeževem voljenju dva opata nadomestovati una dva škofa. Tudi ,ll0 .^ l0 v cerkvi, v kteri škof posvečuje, pripravljena in p r0zn vrnvnana biti dva oltarja, ter eden za škofa P oSV ^ fln valca, eden pa zn posvečevanca. Tudi se morata na p re posvečevanja posvečevalec in posvečevanec postiti, ker 9° postili tudi aposleljni, kader so posvečevali Saula in Baru 0 posvečevali z molilevjo in pokladanjem rok. Škofovsko posvečevanje se prične s tim, da posvečeva* 10 * 1 ' oblečenega v obleko mašnikovo, pomagajoča dva škofa P 0 Ijeta k škofu posvečevalcu , kteri jih pričakuje pred altarj 01 ' sedeč. S tim obredom se je obranil spomin na tiste čas® > 1067 / kterih so se c!o naj svetejši možje skrivali, se jokali in prosili, da naj bi jim nikakor nikar ne nakladali bremena škofovske službe, in so jih morali, skoraj do s silo morali pred altar, da bi prejeli škofovsko posvečevanje. — Zdaj starejši zmed pomagajočih škofov spregovori, ter reče škofu posvečevalcu: »Prečastitljivi oče! sveta mati, katoliška cerkev, zahteva, da tega tukaj pričujočega mašnika do časti (bremena) škofovske službe povzdigneš*. Škof posvečevalec odgovori: „Imate li v to apostoljsko pooblastilo ?“ Uni škof reče: „Imamo ga*. Nobeden mašnik namreč ne sme v škofa posvečen biti, dokler ni bil poprej od samega papeža v škofa poterjen. — To pa¬ peževo poterjenje ali pooblastilo se zdaj prebere, in po pre¬ branem pooblastilu pride na versto izpraševanje, s kterim se posvečevanec izprašuje glede njegovega življenja in glede njegove vere. Posvečevalec zastavi posvečevancu naj poprej osmero vprašanj, ktere se ozirajo na škofovo z a- deržanje in na oskerbovanje njegove službe. Na vsak- tero vpraševanje se posvečevanec vzdigne, ter odgovarja z be¬ sedo: „Hočom*. Teh osmero vpraševanj skonča posvečeva¬ lec z naslednjimi besedami: „Vse to in tudi druge darove naj ti deli Gospod; varuje naj te in poterduje v vsem do¬ brem*. Za tem sledi devetero vpraševanj gledč vere, na ktere vpraševanja posvečevanec odgovarja: „To potrdim, in tako tudi verujem*. In posvečevalec reče : „Gospod naj bla¬ govoli to vero v tebi, preljubi brat v Kristusu! namnožiti ti v resnično in večno zveličanje*. — Vse to je, tako rekoč, uvod ali vpeljevanje za posvečevanje. Po tem vpeljevanju se da¬ ritev svete maše prične. Posvečevanec moli ob levi strani posvečovalčevi vstopno molitev. Med tem pa, da posvečeva¬ lec po stopnicah gre k altarju, peljeta pomagajoča škofa po- svečevanca pred njegov lastni, ter drugi poseben altar. Ondi se mu obujejo škofovski čevlji, v znamnje, da se mora nje¬ govo serce odtergati od posvetnih reči in povzdigniti do ne¬ beških, ravno tako, kakor čevlji od zemlje odločijo in vzdig¬ nejo noge novega škofa, zato, da njegove noge po nauku Izaija preroka opravljajo prijetno opravilo, ter donašajo veselo oznanilo in zveličanje. Po tem prejme novi škof pektoral, 67 * - 1068 - to je: napersni križec, v znamnje, da se odsihmalo po bese¬ dah Pavlovih nobene druge reči ne bo bolje hvalil, razun križa našega Gospoda Jezusa Kristusa. (Gal. 6, 14.) Poleg tega ga oblečejo tudi še v notranje bele, ter platnene ali svilnate oblačila, ktere se imenujeta tunicela in dalmatika, v znamnje, da v škofovskem dostojanstvu, ter v škofovski časti in oblasti so strinjeni in zedinjeni vsi posamezni sveti redovi ali blagoslovi zakramenta svetega mašnikovega posve¬ čevanja, in v znamnje, kako čisto in sveto da mora biti živ¬ ljenje škofovo. Na dalje se mu da še štola ali obramnica in mašni plajšč. Štolo ima škof tako obešeno čez rame, da mu obadva konca štole kar naravnost doli visita, in nista na pcr- sih križema zvezana, ker njegova oblast ni zavezana in ome¬ jena, kakor je oblast mašnikova , ampak je neomejena in po¬ polna. Tako oblečen posvečevanec s posvečevalcem vred na dalje opravlja daritev svete maše, dokler ni obmoljen traktus, to je liste verstice, ktere se navadno obmolijo po prebranem berilu. Zdaj še le se prav za prav začne posvečevanje. Poma¬ gajoča škofa namreč peljeta posvečevanca k posvečevalcu, kleri, na sredi pred altarjem sedeč, mu pred oči poslavlja dolžnosti škofove službe, ter pravi: „Škof mora soditi, razla¬ gali, blagoslovljevati, posvečevati (mašnike), darovati, keršče- vati in birmo vati. ft Tem besedam ne pristavlja nobenega opominjevanja, s kterim bi novega škofa opominjal, naj zvesto spolnuje te dolžnosti, in sicer zato ne, ker se od vsakega škofa pričakuje tako popolno spoznanje, kako imenitne da so njegove dolžnosti, in pričakuje tudi tolika popolnamost, da posebnega podučevanjn in opominjevanja nič več no potre¬ buje. — Po tem, ko je posvečevalec pričujoče vernike in duhovne opominjal , naj molijo za posvečevanca, vzdignejo se on in pomagajoča škofa s svojih sedežev, ter pokleknejo i posvečevanec pa se popolnoma na zemljo zgrudi, tako, da se clo z obličjem do tal skloni, in zdaj molijo litanije vseh svet' nikov, ter se na pomoč kliče vsa zmagovalna cerkev, da bi Bog po priprošnji vseh svetnikov molitve uslišal, ter izvoljeno« 1069 - ali posvečevanca blagovolil blagosloviti, svetosloviti (svetega storiti) in posvetiti. Med tem, da to prošnjo izrekuje in te besede nad posvečevancem izgovarja , vzdigne se, proti po- svečevancu obernc, in ga trikrat prekriža z znamnjcm svetega križa. — Po litanijah in še nokterih drugih molitvah poklekne posvečevanec pred posvečevalca, in ta mu s pomočjo poma¬ gajočih škofov odperle evangelske bukve položi na zatilnik in po tem na persi. S tim se naznanja, da posvečevanec kar škof je sicer predstojnik, duhovni postavodajalec in sodnik vernikom, da se pa tudi sam znajde pod oblastjo, pod višo božjo oblastjo, in da se mora toraj pri oskerbovanju svoje službe ravnati po postavah in zapovedih svetega evangelija. — Za tem pride pravo posvečevanje, ktero se tako le ob- veršuje. Posvečevalec in pomagajoča škofa se vsakteri z obema rokama dotaknejo glave posvečevančeve, in pravijo: »Prejmi svetega Duha 44 , in posvečevalec še pristavlja: »Bodi, o Gospod , milostljiv našim prošnjam, in zdaj, ko si na tega svojega služabnika že razlil studenec (rog) mašniške gnade, dodeli mu še spopolnenje svojega posvečevanja / 4 To p o- kladanje rok in ž njim sklenjena molitev je vidno znamnje, s kterim se dodeli zakramentalna gnada škofovskega posvečevanja , in ta gnada je vsa in popolnoma, ter polnost gnade, ki jo sveti Duh posvečevancu v dušo-razlije v zakra¬ mentu svetega mašnikovega posvečevanja; zato pa tudi škofje kar na kratko pravijo: »Prejmi svetega Duha 44 , in nič ne pristavljajo, po čemu da ima novi škof svetega Duha prejeli, kakor se to godi pri delenju drugih svetih redov ali blago¬ slovov, pri kterem delenju se vselej pove, po čemu da po¬ svečevanec gnado prejme, ali, da z drugo besedo povem, ktero posebno gnado da dobiva prejemajoč ta ali uni red za¬ kramenta svetega mašnikovega posvečevanja. Po tem, ko je posvečevanec prejel svetega Duha, pride maziljenje na versto. Posvečevanec zapoje kleče pred altarjem cerkveno pesem: »Pridi, Stvarnik sveti Duh l 44 in med tem, da jo drugi nadaljujejo in obmolijo, se posvečevanec vzdigne, ter mazili novega škofa s sveto križmo verh glave, kjer ima tonzuro ali ostriženo lase; ga mazili naj poprej le v križevi - 1070 - podobi, po tem pa čez vso tonzuro, rekoč: „Bodi maziljena in posvečena tvoja glava z nebeškim blagoslovom za škofov¬ sko dostojanstvo (službo in čast)." Glava škofova se mazili zato, ker je škof glava ali poglavar duhovščine, njemu pod¬ ložne , in da se mu na znanje da, da mora modro vladati vernike, njemu v skerb izročene. Maziljenje samo ob sebi pa pomenja, da, kakor olje, ki se razlito široma razteka, naj se tudi sveti Duh, ki je po pokladanju rok nad škofa prišel, po njegovi duši razlije in razteče, ter jo vso prenapolni. To je tudi obsežek molitve, ktera maziljenje naslednje. Po tem se novemu škofu tudi perstje in dlani, ki so že pri mašniko- vem posvečevanju bile maziljene s svetim oljem, med primer¬ nimi molitvami pomazilijo s sveto križmo. Od škofa namreč sc mora iztekati vsa polnost blagoslova in posvečenja; zato se škof mazili s sveto križmo, ktera se, kakor je znano, na- reja iz balzama in oljkovnega olja. Notranje posvečovanje škofovo je zdaj izveršeno; gnada svetega Duha ga je zdaj napolnila in prevzela, da zamore svojo visoko službo prav oskerbovati vernikom v zveličanje. Ta služba pa je trojna, ter služba učiteljstva, služba m a š n i š t v a , in služba pastirstva. Ta trojna služba se novemu škofu izroči, s trojno primerno podobo ali s troj¬ nimi pomenljivimi znamnji, in se mod izročevanjem z dotič- nimi molitvami prosi Bog za potrebno gnado in pomoč. Znnmnje ali podoba pastirske službe je Škofja pastirska palica. To pastirsko palico posvečevalec poprej blagoslovi, in jo po tem novemu škofu izroči, ter veli: »Sprejmi palico pastirske službe, da boš pomote kaznujoč kaznoval ljubeznjivo, sodbe izverševal brez jeze (togote), da k čednosti opominja¬ joč serca krotko nase navezuješ, in mirno resnoben od cer¬ kvenih pravil (nikoli) no odstopiš". — Znamnje ali podoba službe mašnikove je Škofji p e r s t a n. Perstan je naj poprej podoba poroke škofove s sveto cerkevjo. Toda ta notranja zaveza med njim in njegovo nevesto, sveto cerkevjo, se ohrani in vedno terdnejše zavezuje s sveto daritevjo. Tudi Kristus sam se je na svetem križu daroval za svojo sveto 1071 CBrljgv j *«. nam ’ Ua bl lcm častitljivšo in veličastnih) napravil, kakor ali. * >au * * e P° P ove > rekoč: »Kristus je cerkev ljubil, in „„.,**«* ^*« cv I J UU1, » in - .v r , nnavetil ker jo je očistil v sam sebe zanjo daroval, da bi j P b .-’ aviI sam se bi ča- ko Pelji vode z besedo življenja , P rbe aJi b a j drugega slito cerkev, ktera nima ne madeža g 25 ^ 9 ’ * emve ° da je sveta in neomadežovana®. (Efež. 5, „ a *‘•) Posvečevalec perstan poprej blagoslovi, in po tem novemu škofu natakne na perst, ter mu pravi: »Prejmi dež an ’ *° ^ e ’ znamn J e zvestobe, da boš, ozaljšan z neoma- cerlf Van ° vero ’ neoskrunjeno obvaroval nevesto božjo, (sveto) tudi GV ’ ^ erstan i e le d a j tudi znamnje vere, in škofu dan sh 'k* 8 °lepšavo. — Znamnje ali podoba učiteljske vaj* eso evangelske bukve. I 11 te bukve posveče- ec novo posvečenemu škofu med roke stisne, ter mn j V v I: »Prejmi evangelij, ter id?, in ga oznanuj ljudstvu, tebi £n j C ” emu ’ kajti mogočen je Bog, da v tebi namnoži svojo ^ 0 • — Na to posvečevalec in pomagajoča škofa obja- Z(ia° ”° V0 P osve čenega škofa , ter mu dajo poljubljej miru v Dam - ’ •i 0 z( * a j n j‘^ ov sobrat. Od starodavnih časov ime re ° SG ® k ofje P° z giedu aposteljnov med seboj bratje No vi ki °udi se zda J s P et poverne k svojemu altarju jo n aada li u j e daritev svete maše s posvečevalcem vred, škof * Sv °i em altarju opravlja. Pred darovanjem pa novi spet gr e p re( j posvečevalčev oltar, ter mu daruje dve z vinom. Ta obred goreče p°ve sveči, dva kruha in dve posodici ! e P° P0sln.,i:~ - 4 _x: 4- ~~ — ima studenec razsvitljevanja, poživljevanja in pokrepčevanja Za večno zveličanje. - Zdaj stopita obadva škofa, ter novi in škof posvečevalce, skupaj pred tisti altar, pri e osvečevalec mašuje, in obadva skupaj nadaljujeta ari Vet e maše. Obadva imata !e eno samo hostijo, m v ke ' na toliko, da obema zadostuje. Pri svetem O) aj 1l j z ' a i poprej posvečevalec sveto rešnje Telo in izpije iz d ®l svete rešnje kervi; po tem pa obedve po o « ar . P° s tavlja pred oči, da se novoposvečeni škof z vsem, biti 8 ’ cer kvi v službo daruje, in da hoče svojim vernikom 1072 - novemu škofu deli; novi škof pa jih ne prejme kleče, ampak poleg posvečevalca sloje ob strani altarja. To se zgodi v znamnje, da, kakor škof posvečevalec škofu posvečevancu deli' od enega in istega posvečenega kruha in vina, mu tudi v moči le tesne in presvete zveze in tega presvelega zedi¬ njenja deli vso moč in oblast. Sveta navada, da obadva škofa skupaj in ob enem opravljata daritev svete maše, nam tudi v spomin sklicuje lepo edinost, kakoršno nahajamo pri daritvi svete maše sploh in posebej še med škofi po vesolj¬ nem svetu. Sveta maša se zdaj na dalje bere do blagoslova. Po blagoslovu blagoslovlja škof posvečevalec infulo ali škofovsko kapo, ki jo po tem novemu škofu na glavo postavi, in roka¬ vice, ki mu jih po tem na roko natakne. Inf ul a ali mitra, ali škofovska kapa je znamnje ali podoba duhovnega vojvodstva škofovega, ki mora svojim vernikom povsodnaprej hoditi v boju zoper sovražnike zveličanja. Verhna špičasto konca škofovske kape pomenjata, kakor kaže posvečevalna molitev, „rožičke obadveh testamentov", in škofa opotnnujeta, da kar najviši učenik mora imeti lerdno učenost in popolno znanje stare in nove zaveze. Tudi pomen rokavic je zaznamovan v posvečevalni molitvi. Kakor je namreč Jakob njega dni si roke zavil v kozličevinjo , da bi podoben postal svojemu starejšemu bratu Ezavu, in da bi si s tim dobil bla¬ goslov svojega očeta Izaka; stopi tudi škof pred allar s po¬ kritimi rokami, da bi se „v čistosti novega človeka, kteri je iz nebes prišel" , postavil pred Boga, Očeta nebeškega in da bi po presveti daritvi za sebe in za vernike zadobil njegov preobilni blagoslov. — Po lem peljejo in povzdignejo novega škofa na škofovski sedež, in ondi mu njegova podložna du¬ hovščina roko poljublja v znamnje vdanosti in pokorščine. S tim obredom novi škof slovesno v posest sprejme cerkev, ktera mu je v skerb izročena. Po tem, ko je duhovščina svojemu novemu škofu razo¬ dela znamnje svoje vdanosti, izreče škof posvečevalec še Bogu - 1073 - ^hvalo # Deu ’ ter za P°j e h va l no pesem svetega Ambroža: „Te ~ TeI)e ’ B °g a > hvalimo", in ž njim vred do l^. ne lU( *‘ vor,1 ° ijidstvo svoj glas, ter hvali Boga, da, ne a i osiroleno, je zdaj spet dobilo svojega višega duhov- Pos vP a ®* lr i a> Med prepevanjem le hvalne pesmi gre novo- ll0mii ceni škof s svojim spremstvom po cerkvi, da se ver- Valč P lastvu kaže kar višega pastirja, in k altarju posveče- gOsl° VemU naza j dospevši da pervikrat slovesen škofovski hla¬ pel V ' ~~ Zdajci pa gre na episteljsko stran allarja, se oberne t 0ni s .^°^ u posvečevalcu, se mu trikrat prikloni, in mu pri v 2di f 1 . ^ zaporedoma, toda vselej bolj z vzvišenim, po- glasom, reče: „Na mnoge leta!" to je; na tim °hranl življenje v blagor svoji cerkvi! S s tori| nU ! zre ° e svojo zahvalo za prijazno službo, ktero mu je s tim, da ga je v škofa posvetil. pa J^ a zad . n J e se bere še evangelije svetega Janeza. Bore škofij , novi ^of pri svojem altarju. [n s tim je skončano vsko posvečevanje. kar ^ Škofovsko posvečevanje, kterega sem vam ravno viši a * a S a ! j j® med vsemi svetimi redovi ali blagoslovi naj toašn'!^ ali blagoslov; zakaj škofovsko posvečevanje, kakor Post Jr Posvečevanje sploh, je pravi, resničen, od Kristusa ' ^ Vj0n zakrament, če tudi sveta cerkev poleg škofov- * a Posvečevanja in poleg unih sedmih redov ali blagoslovov ske, svete. govonj ma ® n 'kovega posvečevanja, od kterih sem že poprej Primero. 1 * 118 8e ^ ru g c ’ ,n to prav imenitne posvečevanja, na oje p a j/ Posvečevanje novo izvoljenega papeža ali izročeva- li r, a za nadškofe, vendar le te posvečevanja n . ampak spadajo le med lakramentalije, od kterih 81 v tegnem pozneje kaj povedati. .. Ako pa z daj vse stopinje zakramentalnega ^n^moramo mašnikovega posvečevanja še enkrat preg e am , .. a koUko skrbjo, ter zares s pravo gleda sveta cerkev na to, da bi za delenje b J - 1074 — nost dobila resnično vrednih služabnikov. Le polagoma, od stopinje do stopinje, jih dopušča na vcrhuncc, do mašnišlva. Z naj večo previdnostjo si jih izbira zmed števila vernikov, in jim roke poklada na g lavo še le takrat, kader se je nji¬ hova vrednost že mnogo pretehtovala in z gotovimi spriče- vanji dopričala. In kader so že dospeli do posebne stopinjo posvečevanja, sveta cerkev jih ne postavi kar berž na višo stopinjo, marveč spet počaka nekoliko časa, da jih iznova postavi na poskušnjo. Med nižimi redovi ali blagoslovi in med Subdialionatom, enako tudi med vsakim posameznim zmed viših redov ali blagoslovov, bi moglo po cerkvenih po¬ stavah vselej preteči ono celo leto'; in le samo s papeževim pooblastilom in pravičnimi vzroki zamorejo škofje ta čas okrajšati, pa okrajšati le tako, da dveh viših redov ali blago¬ slovov nikdo ob enem in na eden dan ne prejme. Enako tudi določuje sveta cerkev, da mora štiri in dvajset let star biti, kdor hoče v mašnika biti posvečen; za škofovo posve¬ čevanje pa je clo treba tridesetih let; in le samo s posebnim papeževim dovolenjem bi se vtegnilo gledč let ali starosti komu kaj spregledati. — Ker tedaj sveta cerkev stori, kar le more, da bi si le vrednih služabnikov v svojo službo do¬ bila , gotovo je več kot spodobno, da smo jej za to njeno toliko skerb prav iz serca hvaležni, in da jo pri njenem pri¬ zadevanju na vso moč podpiramo, podpiramo sosebno z gorečo molilevjo. In če na dalje še enkrat na škofovo posvečevanje ober- nemo svoj pogled, vsaj po nekoliko lahko spoznavamo, kako visoko čast, pa tudi kako težavno službo sta Bog in sveta cerkev škofom izročila. In to spoznanje naj nas priganja , da vse škofe naše svete katoliške cerkve, sosebno pa svojega domačega škofa, prav močno spoštujemo, priserčno ljubimo, kakor dobre ovčice poslušamo njegov pastirski glas, in ne¬ prenehoma zanj molimo. Sv. Ignacij Mučenec pravi: „Vsi naj spoštujejo škofa, kakor (samega) Jezusa, ki je Sin božji; mašnike pa naj spoštujejo, kakor božje svetovalstvo in kakor občestvo aposteljnoY u . Kader so svetega Apolinarn, škofa ti 1075 - Ravene, na povelje neverskega sodnika Mesalina na ladijo vlekli in v pregnanstvo odpeljali, spremljevalo je mnogo nje¬ govih podložnih vernikov svetega škofa, in so mu njegovo obilno lerpljenje lajšali in hladili s tim, da so mn ljubeznivo stregli in mu pomagali širiti božje kraljestvo na zemlji. Ti blagi ljudje so se brezštevilnim nevarnostim in preobilnemu terpljenju podvergli rajše, nego da bi zapustili svojega ljublje¬ nega škofa, očeta njihovega duhovnega življenja. O prelepa zveza v sveti ljubezni! O da bi pač tudi sedajne dni vsi ver¬ niki svojega škofa kar svojega duhovnega očeta in kar svo¬ jega duhovnega pastirja s toliko ljubeznijo ljubili, in mu pri spolnovanju njegove težavne službe pomožni bili z molitevjo, s pobožnim življenjem, in sosebno s tim, da branijo sveto vero in sveto cerkev zoper napade njenih sovražnikov. Ver- jamile mi, ljubi moji! kader pride ura, o kteri nam bo treba umreti, ter ločiti se iz tega sveta, nas ne bo kmalu kaka reč tako močno tolažila, kakor nas bo tolažila ta, ako bomo z dobro vestjo lahko rekli, da smo svojega škofa in svoje du¬ hovne pastirje vsegdar v časti imeli, da smo zanje obilno molili, da smo jih dragovoljno vbogali, in da smo se vselej serčno potegnili za njih in za sveto vero, ktero so nam ozna- novali! Ta zavest nas bo napajala s terdnim in sladkim upa¬ njem , da nas bo Jezus Kristus, ki je naj viši mašnik od ve- komej, in kteremu smo čast in ljubezen skazovali s tim, da smo njegove škofe in inašniko častili in ljubili, za svoje spo¬ znal in nas poklical k sebi v nebesa na večno plačilo. Nek bogoljuben mož pravi: „Ne morem si misliti, da bi božji Sin Jezus Kristus, oče katoliškega mašništva, pustil v pogubljenje priti takega človeka, kteri je v svojem umerljivem življenju mašnike spoštoval in ljubil, jim pokorščino skazoval, se nji¬ hove službe poslužil v svoje zveličanje, in zanjo molil; ve- likoveč si moram misliti in za terdno pričakovati, da bo ta¬ kega človeka spoznal za svojo ljubljeno ovčico, in ga sprejel med svojo nebeško čedo a . O kristjani moji! vtisnite si to zlate besede v glavo, vsadite si jih v serce, in obravnujto svoje življenje po njih! Amen. - 1076 LXXXI. keršanski nauk. Od zakramenta svetega zakona. — S v« 1 ' zakon se sklepa le med dvema osebam 3 ’ enim m o ž k i m in eno žensko. — S v e t i * 9 ' ko n je pravi in resničen zakrament. 1.) Nikdo ne pozna človeških potreb tako na tanj ’ kakor Jezus Kristus, ki je tudi sam sprejel človeško n al °^ in toraj prav dobro ve, česa človek potrebuje, in je tud 1 r za vse okoljščine našega življenja poskerbel in pripravi P- e trebne pripomočke. Z zakramentom svetega kersta naS kar po rojstvu prerodi za večno življenje. V zakra^ 1 svete birme nas močne naredi za boj zoper dušne sovražni Po zakramentu svetega rešnjega Telesa si ohranimo duho življenje, in rastemo v dobrem. V zakramentu svete spet nazaj dobimo posvečujočo gnado božjo, ako bi j° zapravili s smertnim grehom. Pa tudi takrat, kader se n ^ nevarno obolelim, srnertna ura približuje, in se znajdnn^ 3 kab)’ nj 3, n » 3 veliki dušni in telesni nevarnosti, pride nam usmiljeni - .j na pomoč z zakramentom svetega poslednjega olja. In na bili delivci svetih zakramentov vedno pri naredi (pri ro postavil je zakrament svetega mašnikovega posvečevanj^ Glejte, tako lepo skerbi usmiljeni Jezus za nas, skerbi z® od zibelke do groba, od rojstva do smerti. 2.) Pa storil je še več. Hotel je, da se mu čin ^ nekama že posvetf še poprej, prejden sc porodi, P re j sveta zagleda, zatoraj je tudi sveti zakon povzdign 1 ' - 1077 - svete zakramente, in od tega zakramenta bomo zdaj go¬ vorili. §. 7. Od zakramenta svetega zakona. Kakor sveto mašnikovo posvečevanje , tako je tudi sveti zakon človeškemu rodu v sploh sicer potreben; nikakor pa ne potreben vsakemu posameznemu človeku. In v sploh je deviški stan vse boljši in vse imenitniši kakor pa zakonski stan; ravno zato pa tudi sveti apostelj Pavl pravi: „Kdor tedaj omoži svojo devico, prav stori; in kdor je ne omoži, bolje stori. — Kdor je brez žene, skerbi za to, kar je Go¬ spodovega, kako bi Bogu dopadel. Kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je posvetnega, kako bi ženi dopadel, in je raz¬ deljen. In žena neomožena, in devica misli, kar je Gospo¬ dovega , da bi bila sveta na telesu in na duhu, Ktera je pa omožena, misli na to, kar je posvetnega, kako bi možu do- padala". (I. Kor. 7, 32— 34. 38.) In za tega voljo tudi sv. Tridentinski cerkveni zbor uči, rekoč: „Ako bi kdo terdil, zakonski stan ima prednost pred deviškim ali samskim stanom, in da ni boljše in Sogoljubniše, ostati v devištvu ali samištvu, kakor pa zavezati se z zakonom : bodi izobčen". (Sess. 24. Can. 10.) Pri vsem tem je pa zakon ali zakonski stan do¬ puščen, in še clo dober in Bogu dopadljiv, ki človeka v večno zveličanje pripelje, ako prav v njega stopi, in prav v ujem živi. 3.) Dn vam bom pa od svetega zakona dal popolno in natanjčno podučenje, treba je, da govorim A.) naj poprej o d lastnost svetega zakona; na dalje B.) od pre¬ jemanja zakramenta svetega zakona; in na zadnje C.) od d o I ž n o s t, ki jih sveti z a k o n na¬ klad a onim, kteri v njega stopijo. Začnimo tedaj s pervim stavkom: - 1078 - A.) Od lastnost svetega zakona. Da zvemo, ktere lastnosti sveti zakon ima, moramo P°' iskati odgovora na vprašanje: Kaj je sveti zakoni’ Odgovor , ki ga na to vprašanje dobimo, je: S v e t 1 zakon je zakrament, v kteremse dva člo¬ vek a, možki in ženska, ter neoženj 0 ” krislijan in neomožena kristijana, v® a ' meta in zaročita za ves čas življenja, * a ' vežeta z nerazvezljivo zavezo, da ji ® 3 Bog poleg pomnoženja posvečujoče g n a d 6 božje dodeli še posebno gnado, s k t e r e pomočjo za moreta dolžnosti svojega stan u zvesto spolnovati. Iz tega kratkega opisovanja svetega zakona kmalu ra vidimo, da ima sveti zakon sosebno tri bistevne lastno j namreč I.) da se zamore skleniti le m e d e n i 01 s *L m im možkim in eno samo žensko; II.) ^ ^ sveti zakon pravi, resničen zakrament?^ III.) da je sveti * akon n e r a z v e z 1 j i v ali da 0 konskn zaveza derži za vse žive dni, dokler je sm erl razveže. 4 ) Te lastnosti svetega zakona si zdaj oglejmo p° sa mezno in bolj na drobno. Začnimo s pervo: 1.) Sveti zakon se sklepa le med dvema o 9 e bama, ter enim možkim in eno žensko- a.) Zakon je toliko star, kolikor star je človeški r °^ Bog sam ga je že v paradiža ali raju postavil. Kader J e Bog Adama in Evo vstvaril, blagoslovil ju je, in j |Ilia rekel: »Naraščajta se in množita se, in napolnujta zemU (I. Moz. 1, 28.) Volja božja je tedaj bila, da bi Adam in živela v zakonski zavezi, da bi se človeški rod ohranil? n 1079 - * n pžil, in napolnil zemljo, ktera je bila vstvarjena ravno za- v «Ijo človeka in zavoljo človeškega rodu. Drugi namen, ki § a je Bog imel s tim, da je' zakonski stan postavil, je la : ebadva spola, možki in ženski, noj bi se po svetem zakonu Najemno spopolnovala in eden drugega podpirala. 2ena, kar slabotneja, potrebuje vodnika, potrebuje podpore ; in to pod- P°ro je imela dobiti po svoji zavezi z možem, ki je močnejši in krepkejši. Pa tudi mož, dasiravno krepkejši in močnejši Nemo žene, potrebuje postrežbe v mnogih rečeh; in to po¬ strežbo je imel dobili po svoji zavezi z ženo. Tudi ta na- me n svetega zakona je Bog z razločno besedo na znanje d a 4 ter rekel: ^človeku ni dobro samemu biti; naredimo mu Pomočnico, njemu podobno«. (I. Moz. 2, 18.) -- Sveti za- ima po tem takem sosebno dvojni namen, ter eden, da Se človeški rod ohrani; in drugi, da sla si mož in žena eden togemu v podporo in pomoč. Volja božja pa je bila , da se ta dvojni namen doseže , “Oj da se le samo en možki z eno žensko v zakon zave- Evo 1,1 za k° ns k° skupaj živita; kajti Adamu je le samo mo'. 5 eno * eno J ' n Evi J e Adama, toraj le enega dve' V za k° n dal. Ako bi bil Bog hotel, da bi bil Adam jih /en ' a *‘ ve ® * en ' me ^ bil bi jih tudi vstvaril, in mu kar V Za ^ lon dol. Bog pa tega ni storil. Po tem takem že perva vtemelitev zakonskega stanu zahteva, da t er Zak ° n sklepa in obveršuje le samo med dvema osebama, v, .- . --- - -1... Vrt Irtnrrt tr/,1 in nrnvi tll/li ter eni -- j j 62Ug 1,1 možkim in eno žensko. Za lega voljo pravi tudi stvaril * Slus: »Ali n 'ste brali, da on, kteri je od začetka v 0 |j človeka, je sl varil moža in ženo, in je rekel: Za tega *en e človek očeta in mater zapustil, in so bo deržal svoje pok ’ 111 ^ ota dva v enem mesu. Toraj nista več dva, nm- eno meso (telo)«. (Mat. 9, 4—6.) . b.) p erv j 9 t or j ( . n i oreh pa je spačil človeško na P_ ‘ m starišem in celemu človeškemu rodu. Zatorej se . P ottla , od Bo»a samega vtemeljena enojnost v za <» „» J„| 8 ; obraniti f i„ „ je morala m ,o*o4en S lv» omak- 1080 - niti. Že Lameh si je vzel dve ženi; Ezau je imel tri žene na enkrat; in če pogledamo, kako da Laban svoje hčeri, Lijo in Rahelo na Jakoba , brata Ezavovega, zabaranta in mu jih v zakon da , kmalu se prepričamo, kako dalječ da so ljudje od prave poti zašli, da se že clo nič več niso spodtikali nad tem, ako si je mož po dvoje ali še clo po več žen ob enem vzel. Res je sicer, da ne moremo kar naravnost terditi, da je bilo mnogoženstvo o tistem času pregrešno; Bog ga je v stari zavezi dopuščal, kakor je dopuščal marsiktero drugo ne- popolnamost, da bi s takim dopuščenjem zabranil marsikako drugo , še hujše zlo. Jezus Kristus pa, ki je na svet prišel, da bi postavo pripravil na višo stopinjo popolnamosti, in člo¬ veka postavil na odličneje stajalo nravnosti in čednosti, od¬ pravil je mnogoženstvo , in je zakon spet nazaj pripravil na pervotno enojnost. Rekel je; „Vsok, kteri se loči od svoje žene, in drugo vzame, prešesluje". (Luk. 16, 18.) Ako pa po teh besedah Jezusovih prešesluje že tisti, ki svojo ženo zapusti', in se z drugo zaroči; gotovo še hujše prešesluje tisti, kteri svojo ženo obderži, pa si poleg nje privzame še drugo ženo ali pa clo več drugih žen. In kakor je J® zus Kristus mnogoženstvo overgel in prepovedal, tako ga je tudi njegova sveta cerkev vsegdar ojslro prepovedala. V svetem Tridentinskem cerkvenem zboru, postavim, sveta cerkev pravi: „Ako bi kdo lerdil, da je kristijanu dopuščeno, imeti več žen ob enem , in da to po nobeni božji postavi ni prepovedano: bodi izobčen". (Sess, 23. Can. 2.) Naj si tedaj ali že kar na pervotno vtemelitev ali pervi začetek svetega zakona, pogledamo, ali naj si pogledamo na obnovljenje svetega zakona, s kterim obnovljenjem ga je ob¬ novil in poveličal sam Jezus Kristus, vselej se jasno skaže in neoveržljivo, da sme in more zakon obstati lo samo med dvema osebama, ter enim možkim in eno žensko, ako hočemo, da bo zakon res pravi zakon in Bogu dopadljiv zakon. 5.) Prestopimo se zdaj do druge lastnosti svetega zfl' kona, ktera je: - 1081 - II.) Sveti zakon je pravi, resničen zakrament. Sveti zakon, kakoršnega je Bog že v paradižu ali raju postavi!, in kakoršen je obstal cele štiri tisučletja stave zaveze, je bil natorna zaveza ali od Boga samega vravnana pogodba med možem in ženo, s ktero zavezo ali pogodbo sta se za¬ vezala, da bota po zakonsko skupej živela; zakrament pa ta zakon vendar le ni še bil. Stara zaveza zakramentov nima; svete zakramente je še le Jezus postavil v novi zavezi. Za¬ konska družela, mož in žena, sta v stari zavezi prejela sicer božji blagoslov; toda ta božji blagoslov ni bil sklenjen z no¬ tranjim posvečevanjem, ni delil posvečujoče gnade božje, ampak se je raztezal le na to, da se namnožuje in ohranja človeški rod in na druge pozemljiske dobrote, ki jih je vodil za seboj. Se le Jezus Kristus je sveti zakon povzdignil na višo stopinjo, ter ga posvetil in postavil med svete zakramente, in mu s tim naklonil nadnatorne gnade. Keršanski zakon je tedaj brez vse primere imenitniši metno Judovskega zakona. Kristijanom je bilo sporočeno, da ne poskerbujejo prebivalcev le samo za zemljo, ampak da poskerbujejo prebivalcev tudi za nebesa; za tega voljo je Jezus Kristus zakon posvetil, in ga povzdignil med svete zakramente. Ako je tedaj Bog zakonskim stare za¬ veze dal blagoslov, da so bili zmožni in pripravni, človeški rod na zemlji množiti in ohraniti, daje keršanskim zakonskim poleg tega tudi še gnado in pomoč, da zamorejo svojo otroke za nebesa odrejati, in vse druge dolžnosti svojega stanu zvesto in stanovitno spolnovati. — Da je sveti zakon res pravi in resničen zakrament, spričuje nam a.) sveto pismo; nam dokazuje b.) ustno izročilo; pa tudi c.) naša lastna pamet nam to poterduje. a.) Da je sveti zakon res pravi in resničen zakrament, pred vsem drugim nam p o p r i č a sveto pismo. — Po spričovanju svetega evangelija je Jezus Kristus glede svetega zakona in zakonskih zadev veliko govoril deloma oeilno pred vsemi ljudmi, deloma na samem s svojimi učenci. S tim svojim razlaganjem in podučevanjem naš Gospod in Zveličar svetega K»ri. u. IV. pogl. 68 - 1082 - zakona ni le samo nazaj spravil v pervi, pervotni stan en °^ nosti, ter jo odpravil vse mnogoženstvo, ampak je tudi uci zapovedal, da se sveti zakon razvezati ne sme, kar vatn D ^ v naslednjem stavku in prihodnjem keršanskem nauku bolj tanjko razložil. (Glej. Mat. 5, 32; 19, 3-9. Mark. 10> J Luk. 16, 18.) Ker je tedaj Jezus Kristus s tim, da je enoj 00 ^ in nerazvezljivost zakona učil iti zapovedoval, sveti z a ^ povzdignil v preimeniten stan evangeljske popolnamosti, m ravno s tim, da ga je v tak stan povzdignil, naložil im® 11 stad otov° be¬ za' »n niše dolžnosti in veče težavnosti, kakor jih je imel v zavezi po natori in po Mozesovi postavi; hotel mu je g' nakloniti in dodeliti posebne gnade, ali, da vam z drugo sedo povem: hotel je sveti zakon povzdigniti med svete kramente. To pa, kar že iz Jezusovega nauka lahko posnamemo iz njegovega obnašanja povzamemo, prav jasno in dolo ^ razlaga sveti apostelj Pavl, kteri sveti zakon kar naravo imenuje veliko skrivnost ali velik zakrament. Piše p a s Pavl tako le: „Mož je glava žene, kakor je Kristus g cerkve, on, zveličar svojega telesa, (to je: zveličar' s ^ cerkve.) Kakor je pa cerkev Kristusu podložna, tako naj v ^ tudi žene svojim možem v vseh rečeh podložne, ( v „ V " » poštenih in pravičnih rečeh namreč). Možje, ljubite svojo r -s' kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in sain sebe zanjo dah . bi jo posvetil in očistil . . . Tako morajo tudi možje 'J u svoje žene kakor svoje telesa. Kdor svojo ženo ljubi, sam s ljubi. Zakaj nihče še ni nikoli svojega telesa sovražil, tem redi ga in oskerbuje, kakor Kristus cerkev; ker s udje njegovega telesa, njegovega mesa in njegovih ,i0 ^ Zavoljo tega, (ter zavoljo le tesne zveze), bo * a P u ^ človek očeta in mater svojo, in se bo deržal svoje žene; bota dva v enem mesu (telesu). Ta skrivnost je velika, l zakrament je velik); jaz pa rečem v Kristusu iu v cer Tadaj tudi vi vsi, vsak naj ljubi svojo ženo, kakor sam se žena naj se pa boji (naj spoštuje) svojega moža." (Efe z ' 23—33). Sveti Pavl s temi besedami zaznamova sveti 2,0 kar podobo zveze, kakoršna je med Kristusom in njeg - 1083 — cerkevjo; m 0 ia nam p re( j 0 5j postavlja v podobi Kristusovi, nost*' ^ ' P odob ' sve t fi cerkve; in ravno zavoljo le podob- imenuje sveti zakon veliko skrivnost ali velik zakra- biti '- 1 tabem mora svetl za ^ on ,u ^’ res P ray i zakrament 1 '• Kristus namreč se je s svojo cerkevjo zedinil ne le po a J e m včlovečenju, ampak tudi po svoji gnadi in svoji ljubezni. * n slus je cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal, da bi jo po- g Vo1 ' ‘ n očistil ,“ uči sveti Pavl. Kakor je tedaj zedinjenje Kristu- ta| V ° ' n j e S 0V0 cerkevjo zares milostipolno zedinjenje, ravno 50 mora tudi keršanski .zakon ali sveti zakon biti milosti ali ne\ e P°' no ze( knjenje, gnade polna zveza. Ako bi sveti zakon tud' 1 K na( lepolno zedinjenje med možem in ženo, ne bil bi ! P rava , resnična podoba zedinjenja Kristusovega ž njegovo . lev jo. Ako pa je sveti zakon zares gnadepolno zedinjenje, j £° t() vo tudi pravi in resničen zakrament. — Ta resnica se na L°^ rc j nave denih Pavlovih besed tudi tako le izpelje. Po ‘ u Pavlovem nam zakonska družeta, mož in žena, pred oči Postav);„ t - . . * ’ v ■ -»uui MuuviJ^at« uiuflUliMj lllUA lil pičil Ul/l a j. av ‘J a ta Kristusa in njegovo cerkev. Ker nam pa poočilujeta r P r ed oči postavljala Kristusa in njegovo sveto cerkev, mo- a se do eden drugega zaderžati in obnašali tako, kakor se •irishic b ..- ^ristus in sveta cerkev obnašata in zaderžita do eden drugega. a k°r tedaj Jezus Kristus svojo cerkev vedno ljubi, in očiš- Cu i ft m posvečuje, enako mora tudi mož svoji ženi vdan iti V Sve li ljubezni; in kakor je sveta cerkev Kristusu pokorna v * v ? sti ljubezni, mora tudi žena svojemu možu podložna biti v 'jnbezni i„ pokorščini. In kakor Jezus Kristus svoje cerkve n,k- dar zapusti, in tudi sveta cerkev Jezusu nikdar nezvesta ne ? 0slane ; enako morata tudi keršanska zakonska družeta v vseh Vsa koršaih okoljščinah življenja in v stanovitni zveš ob, sku P 8 j ostati. Teli dolžnost pa bi zakonski druzeti ob lastnih nat °mih močeh nikakor ne mogli spolnovati; da Jih zamorejo * Vasto spolnovati, potrebna jim je posebna božja pomoč, po ® ebna gnada. Kdo bi-po tem takem smel misliti, da Bog z - °nskim ljudem vse te dolžnosti sicer naklada, da jim P a Polnovanje teh dolžnost potrebne gnade ne daje ? Ne, ta e ’ kaj takega bi Bog, ki je neskončno dobrotljiv in nes io P ra vičen, ne mogel storiti! Bog nikdar nikoli od nas^mc la " 1084 kega ne zahteva, česar bi ne mogli spolnovati; marveč nas °® radodarno podpira s svojo gnado, da zaraoremo spolnovati dolžnosti, ktere so nam naložene. Enako daje Bog tudi tisti® 1 ’ ki se poročijo, potrebno gnado, da zamorejo spolnovati svoj e dolžnosti, kakoršne so jim naložene kar keršanskim zakonski ® 1 družetom. b.) Resnico tega nauka, nauka namreč, da je sveti zakon pravi, resničen zakrament, p o p r i č a tudi ustno izročil 0 ; Da je sveti zakon res pravi, resničen zakrament, se je v sveti keršanko katoliški cerkvi vsegdar verovalo, vsegdar učilo, ' sveta cerkev je ta nauk s svojo nezmotljivo besedo vsegd ® 1 poterdila. Že sv. Ignacij Mučenec piše v pervem veku: »Sp 0 ' dobi se, da se ženin in nevesta po škofovi razsodbi v zakon zavežeta, in ta zakon se mora po Gospodu (to je: po Go¬ spodovem naročilu) obverševali kar sveta reč.“ Učeni Tcrl®' iijan v drugem veku sveti zakon postavlja poleg svetega kerst®> svete birme in svetega rešnjega Telesa, ter pravi, da se morajo tiste besede svetega aposteljna Pavla, ki smo jih poprčJ v mislih imeli, umevati od svetega zakona kar zakramenta. " stroumni Origen, sv. Atanazij in sv. Krizostom pravijo, ^ a , ^ zakonski zavezi deli posebna gnada ; kar sc zamore zg 0 ^ 1 0 s tim, da je sveti zakon res pravi in resničen zakrament- P Ambrož veli, „da se sveti zakon posveti po mašni ko vi obrani' niči in (mašnikovem) blagoslovu, in da se prešestnik pregr eSl zoper Boga, da postavo prelomi, gnado razverže, in pri svetel® zakramentu delež zgubi . u Ta sveti cerkveni učenik tedaj sv° 1 zakon kar naravnost zakrament imenuje, in ga toraj prišt° va zakramentom v pravem pomenu, ker naznanja da je sveti zak°® z gnado v zvezi, ali da gnado deli. Enako tudi sv. Avgusti® sveti zakon za zakrament ima, ga večkrat zakrament imenuje in to spet v pravem pomenu, zato, ker le zakon kristija®° v zakrament imenuje, nikakor pa ne zakona nevernikov, in ker tu ‘ gledč svetega zakona enako govori, kakor glede svetega kerst®* Sv. Auguštin namreč primerja sveti kerst svetemu zakon®; in pravi, da zakrament svetega zakona pri tistih, ^|f rl se eden od drugega ločijo, in v drugi zakon stopU 0 ’ J 1085 - osta * V . e, ^ ven ravno tako, kakor sveti kerst veljaven Siri ,e ^ r ' kteri sveto vero zataji in zapusti. Papež pravi^ Verstn 'k svetega Ambroža in svetega Avguština, živa** * ° ni m ° Ž ’ kler ‘ V zakon stopi, dokler je še* ( e n l e g°va zakonska žena, božji rop stori. Papež Siricij bi Val ^°* OVo ne bil izustil, ko bi svetega zakona ne bil prišle— se n ^ ra y ,m zak ramentom ; kajti božji rop se stori le s tim, da a pačno rabi kak sveti zakrament. prišt ^ a . so svetl zakon že od nekdaj svetim zakramentom ti j Va b> razvidimo tudi iz lega, da še cIo krivoverci, ter Kop- Nestorijani, Sird in Gerki, ki so se od prave Ver k‘ C6rkve vendar le sveti zakon zakrament imajo. v ersk' oknov, j eva,ci šestnajstega veka so ob svojem času svoje Patr’ °h s P 0znavan j e odposlali do razkolniškega Carigrajskega Vere 3 '” 9 Je f® m 'j a ’ in so si prizadevali, da bi Gerke ali staro- ž n jj 6 . s P rav *Ii na svojo stran. Patriarh pa jim odpiše, da se Se , rai we m °re zediniti, in med drugimi razlogi, zavoljo kterih jigi n J ltni zediniti ne more, vpelje tudi tega, da oni svetega n oče’ a ’ k * ;ere čp gorska cerkev od nekdaj za zakrament ima, p r .^° spoznati za zakrament. Pozneje se je sicer posrečilo s Voi eSlanl ° m ’ ^ a so P a ^riarha Cirila, s pridevkom Lukaris, na ra* ° 3tran zva b‘li, ter ga pripravili v to, ta je ž njimi vred 2a . Un sv etega kersta in svetega Obhajila zavergel vse druge nov r r en . te ; toda Gerlii so se na vso moč vstavili te J verslti C ai ,j° ar ’jb in kader so se gerški razkolniški škofje leta 1638 v p a j e ®gradn zbrali v zbor, so izobčenje izrekli nad svojega ravr! aiaa ’ * n °^ lln0 ,n slovesno proglasili, da gerška cerkev zaU° * ako > kakor latinska cerkev sveti zakon spoznava za Kranient. ... .Ta nauk, ki ga spoznavajo sveti cerkveni n6emki, J>mi vred do mnogi krivoverci in razkolniki, je _ ^ erkev poterdila s svojimi nezmotljivimi določili. ie ' Dape žem ^, rkve ni zbor, kteri se je leta 1179 obhajal pod P-£«“ zaU iSandrom Gk > prepoveduje denar jemati za j ijonski ak ramentov, med ktere . {eje tudi sv . zakon. Dng J Cerk veni zbor, obhajan leta 1274 med drug.m tako le govori. - 1086 - »Sveta Rimska cerkev terdi in uči, da je sedem svetih zakrfl" mentov: Pervi je (sveti) kerst, . . . spet drugi je (sveti) zakon.“ Ravno to določujejo tudi sveti cerkveni zbori v Kost" nicah (Konstanz) na Nemškem in v Fiorenci na Italijanskem* Sveti Tridentinski cerkveni zbor pa pravi: „Ako bi kdo terdil. da (sveti) zakon ni resnično in v pravem pomenu eden zmed sedmih zakramentov evangeljske postave, ter od Kristusa pO' stavljen, ampak da je le od ljudi izmišljen in v cerkev vpeljan • bodi izobčen.(Sess. 24, can. 1.) c.) Resnico, da je sveti zakon res pravi in resničen za¬ krament, spoznava že tudi sama zdrava pamet človeška* I o svetem zakonu se ima človeški rod množiti in ohranjati- Ta namen svetega zakona pa se ne doseže že samo s tim* da se otroci na svet pripravljajo, ampak je treba, da se ta namen dožene, tudi odgojevanja ali i z r e j e. Ravno s tim človeška zakonska zaveza razločuje od druge enake zaveze ali drugega enakega zedinjevanja, ki ga nahajamo tudi me drugimi živimi stvarmi tukaj na zemlji. Pa tudi to se »' za " dosti, da se otroci odrejajo tako, da postanejo koristni i 11 godejni udje človeške družbe; marveč je dolžnost keršanski staršev, da svoje otroke tudi v resnicah svete vere podučujejo m odgojujejo tako, da postanejo pridni in bogaboječi kristij®* 11 ' sakdo pa kmalu lahko spozna, kako imenitne, pa tudi težavo 0 da so te keršanskim zakonskim družetom naložene dolžnosti* in da jih zamorejo prav spolnovati le s pomočjo posebne gn a(Je ožje. In pamet sama kmalu razvidi, da mora Bog zakonskim družetom, ker jim je naložil tolikanj imenitne in težavne dolž' nosti, dati tudi potrebno gnado, s ktere pomočjo zamorejo p raV spolnovati te svoje dolžnosti; ali, kar je vse eno, in povedano le z drugo besedo: zdrava pamet sama razvidi in za potrebno spozna, da je Bog keršanski zakon postavil med svete zakra- raente. Ako bi Bog tega ne storil, mogli bi misliti in soditi* da Bog zahteva od keršanskih zakonskih kaj takega, česar n 0 morejo spolnovati; tirja kaj takega, kar jima ni mogoče °b- verševati. Da bi pa taka misel, taka sodba kar naravnost na " - 1087 - sprotovala božji neskončni dobrotljivosti in božji neskončni pra¬ vičnosti, kdo tega ne ve ! Sveti zakon je po volji božji med drugim tudi pripomoček aii sredstvo zoper nezderžnost. Zdaj pa spet že sama pamet kmalu lahko spozna, da sam zakon brez božje gnade, ali zakon sam ob sebi ni zadosti močen pripomoček, in zadosti zdatno sredstvo zoper nezderžnost; deloma že zato ne, ker bi se poželjivost v zakonskem življenju še le bolj raz¬ vnela, namesto da bi se pogasila; deloma pa tudi zato ne, ker se marsikterikrat pripeti, da mora tudi zakonski človek zderž- Ijivo živeti, ali zavoljo bolezni svojega zakonskega družeta, ali ker se za dalj časa znajde v kakem drugem, oddaljenem kraju, ali pa zavoljo kakega drugega takega ali enakega vzroka. Ravno zavoljo tega tudi pamet sama kar rada verjame, da je Bog na sveti zakon navezal posebno gnado, in da je po tem takem sveti zakon povzdignil med svete zakramente. V tej zakramentalni gnadi, ter v gnadi, ki jo zakrament svetega zakona daje, zagleda naša pamet nadomestitev za tisto priza¬ nesljivost, ki jo je Bog imel z zakonskimi ljudmi stare zaveze, in poleg ktere prizanesljivosti se je nezderžljivosti jez postavljal s t im, da je bilo v posebnih okoljščinah dopuščeno od žene se ločiti, in da je dopuščeno bilo še clo mnogoženstvo. Sveti zakon se je že od nekdaj v sveti cerkvi prište¬ val svetim rečem, in večidel ga je mašnik zavezoval in blagoslovljeval med božjo službo. Sveti cerkveni učeniki od svetega zakona vsegdar govore z velikim spoštovanjem in ča¬ stitljivo besedo. Učeni Tertuljian, na primero, pravi: „Kako bi zamogel prav popisati srečo (svetega) zakona, ki ga cerkev zavezuje, kterega daritev (svete maše) uterduje, čegar zavezo angelji oznanujejo, in kterega Oče (nebeški) za ljubo ima !“ Iz vsega tega pa mora pamet že spet soditi in skleniti, da je sveti zakon res pravi in resničen zakrament. Ako bi bil nam¬ reč sveti zakon le kakor kaka človeška pogodba, ali kakor kak drug navaden stan, postavim : kmetjiški stan, ali zidarski stan, ali kak drug enak stan : gotovo bi sveti cerkveni očetje ~ 1088 - ne bili o njem govorili s tolikim spoštovanjem, in bi g a 8° tovo ne bili v dotiko spravili z naj svetejšimi rečmi. Sveto pismo tedaj in ustno izročilo spričujeta > n , z ^ r fl pamet človeška ž njima vred poterduje, da je keršanski * a ^ pravi in resničen zakrament. Pri svetem zakonu namreč hnjamo vse tri k vsakemu zakramentu potrebne reči: nabaj ^ vidno znamnje, nahajamo nevidno gnad o, m ^ bajamo tudi še to okolnost, da je sveti zakon p o s t a vi ] 6 od samega Jezusa Kristusa, ki je postavil tega m druge svete zakramente. — Vidno znamnje zakraffl 6 svetega zakona obstoji v tem, da obadva zaročenca, ženm nevesta, vpričo svojega duhovnega pastirja, župnika ali iy e e vega nadomestnika, in vpričo dveh prič, očitno in določno rečeta, da v zakon privolita, in da se ta njuna medse a J privolitev poterdi z cerkvenim blagoslovljevanjem. —- N eV 1 ^ na gnada, ki jo zakrament svetega zakona deli, je d v o J ’ kakor je dvojna pri vsakem zakramentu živih, ali vS zakramentu za žive. P e r v a obstoji v tem , da * a - 0 zakrament tistim, ki ga vredno prejmejo, P° sve j e ,n gnado božjo namnoži ali pomnoži, da jo imajo P° j več ali v obilniši meri. Druga gnado, ki jo zakra® svetega zakona onim, ki ga vredno prejemajo, daje* pa tista posebna gnada, s ktere pomočjo zamoreta ® a ska družeta zakonsko zvestobo, ktero sta eden drugemu do ® ^ stanovitno ohraniti, ter stanovitno deržati in ohraniti t u ^ velikih skušnjavah, pri obilnem zapeljevanju, v bolezni, J* kostih in drugih nadlogah; s ktere pomočjo zamoreta za ska družeta eden drugega keršansko, ter spodobno, zvesl °, stanovitno ljubiti; s ktere pomočjo zamoreta zakonska dru z voljno prenašati križe in težave življenja, brez kakoršnib s raj da ni nobenega zakona na svetu; s ktere pomočjo za reta zakonska družeta keršansko izrediti svoje otroke, ki J jih Bog da , ter si s skerbno izrejo in pridnim odgojevatij ^ otrok nebesa prislužiti. — Gledd tretje, k vsakemu z8kram P ^ potrebne reči, ktera zahteva, da je od samega J e 111 1089 - Kristusa postavljen tisti sveti obred, ki ga štejemo med svete zakramente, ne moremo povedati na tanjko, kdaj ravno da je Jezus Kristus postavil zakrament svetega zakona, kakor tudi gledd zakramenta svete birme in glede zakramenta svetega poslednjega olja ne moremo določno po¬ vedati, kdaj da ju je Jezus Kristus postavil; to pa vemo za¬ gotovo, da je Jezus Kristus sveti zakon, kterega je Bog že v paradižu postavil, povzdignil med svete zakramente. In to resnico popričamo s tim, da je sveti zakon, kakor smo danes slišali, oblagodarovan in zedinjen z nadnatorno gnado, ki jo deli onim, ki vredno in prav pripravljeni stopijo v zakonski stan. Sveti zakon bi te nadnatorne gnade nikakor ne mogel deliti in dajati, ako bi ga ne bil med svete zakramente po¬ vzdignil sam Jezus Kristus, edini delivec vseh gnad. b.) Ljubi kristijani! ako obernemo svoj pogled na ljudi, ki ženitovanje obhajajo, in opazujemo njihovo obnašanje in za- deržanje, mogli bi res misliti, da imajo nekteri ljudje sveti zakon za zgol posvetno reč, da ne rečem kaj hujšega. Vidi se, da je priprostim kmetijskim ljudem več do tega, da se raz¬ veseljujejo in radujejo pri bogatem obedu na ženifovanju, nego do svetega opravila, ktero se v cerkvi obveršuje med tem, da se poročata ženin in nevesta. Pa tudi med svati iz viših in bolj olikanih stanov se med ženitovanjem nahaja vse preveč nečimurnosti in vse premalo pravega bogoljubnega, keršanskega duha. In vendar je sveti zakon sveta reč, nikakor pa ne kaka posvetna veselica. Sveti zakon je Bog sam v paradižu postavil, in Jezus Kristus ga je med svete zakramente povzdignil, kakor smo danes slišali, in ga je poleg tega počastil še s tim, daje tudi on sam šel na neko ženitovanje v mesto Kana na Gali¬ lejskem, ter je ondi svoj pervi čudež storil. Dovolite, da vam to znano dogodbo tukaj na tem mestu spet v spomin pokličem s tim namenom, da bote sveti zakon posihmalo v veči časti imeli, in ženitovanja obhajali vsegdar spodobno in po keršansko, da bo vašega ženitovanja Bog vesel, vaš nebeški Oče, in vaša skerbna mati, sveta katoliška cerkev. Tretji dan po pogo¬ voru, ki ga je Jezus imel z Natanaelom ali Jernejem apostelj- 1090 - nom (Jan. 1, 46 - 51.), je bila ženitnina v Kani Galilejski, klera je stola blizo Tira in Sidona. Marija, mati Jezusova, se je tudi znašla na ženitnim'. Bil je pa tudi Jezus povabljen na ženitnino in njegovi učenci. In ko je vina zmanjkalo, in je Marija opazila to nadlogo, obernila se je k Jezusu, svojemu Sinu, ter mu je rekla: „Vina nimajo". S to besedo je Marija ponižno poprosila Jezusa, da bi svatom iz stiske pomagal, pomagal z čudežem. In Jezus jej reče : „Žena ! kaj je meni in tebi mar ? Moja ura še ni prišla." Tukaj Kristus govori kar Bog, loraj Marije ne imenuje „mati", ampak „žena“, ker le po človeški natori mater ima, po božji pa ne. Ilotel je pa Mariji s temi svojimi besedami to le povedati: Žena! kakošno zvezo imava med seboj, kader je treba delati čudeže? Imam mar od tebe svojo božjo mogočnost, in ali je mar nimam od svojega nebeškega Očeta, po kogar volji se moram ravnati? Moja božja natora, ktera čudeže dela, ne izhaja od tebe. čas pa, da po volji svojega nebeškega Očeta čudež storim, in s tim svojo božjo in zveličavno delavnost pokažem, ni še prišel. Ta čas takrat ni še bil prišel, ker svatom ni še bilo zadosti znano, da vina primanjkuje; bar pa jim je bilo vendar le treba vedeti zato, da so se zamogli tolikanj bolj prepričati o čudežu. Ta čas pa je pretekel med tem, da je Jezus go¬ voril s svojo materjo , in ona s služabniki. Gospod ni grajal s temi besedami Marijne prošnje, ktera je izhajala iz čiste, razsvilljene ljubezni, kakoršna ljubezen nikoli ni graje vredna. S temi besedami pa je dal Jezus Kristus tudi svatom razumeti, da čudeža ne bo storil kar sin žene, temveč kar Sin božji; da ga bo sicer storil na prošnjo svoje matere, vendar pa ne zavoljo nje, in tudi ne poprej, prejden ne pride od njegovega nebeškega Očeta odločeni čas. Marija je pravi pomen Jezu¬ sovih besed dobro razumela, toraj ni našla graje v njih; spo¬ znala pa je tudi, po notranjem navdihovanju podučena, da se je čas Jezusove čudodelnosti približal, zatoraj je rekla služab¬ nikom: „KarkoIi vam poreče, storite!" Bilo je pa ondi šest kamnjenih verčev postavljenih po šegi judovskega očiščevanja, da so si v njih po svoji šegi roke umivali in posodo. Vsa- kteri je deržal po dve ali tri mere. Jezus reče služabnikom: 1091 - »Napolnite verče z vodo". In so jih napolnili do verha. In Jezus jim reče: „Zajmite zdaj, in nesite starašinu". Starašina je imel oblast pri mizi ukazovati slrežajem, in vse v pravem redu ohraniti. Služabniki so šli, ter zajemali vino z nekim kalnikom ali korcem in ga vlivali v kupice, in nosili na mizo. Ko je pa starašina pokusil vodo, v vino spremenjeno, in ni vedel, od kod da je, kar so pa služabniki, ki so vodo zaje¬ mali, dobro vedeli, je starašina poklical ženina, in mu je re¬ kel: „Vsak človek da dobro vino pervič (na mizo), in kader se napijejo, (in vina ravno prenatanjko ne pokušajo, kakošno da je), ondi slabejšega (postavlja na mizo); ti pa si dobro vino do zdaj prihranil". Njega dni je bila taka navada, da so naj poprej boljše vino na mizo postavljali; pri nas pa je nasprotna navada, ter boljše vino na zadnje na mizo postav¬ ljamo. Ta začetek čudežev, ter ta pervi čudežev je storil Jezus v Kani Galilejski, in je razodel svoje veličastvo; in njegovi učenci so vanj verovali, (Jan. 2, 1 — 11.) to je: To je bil pervi čudež, ki ga je Jezus storil. S tim je razodeval svojo nadnatorno, božjo moč in čast, in njegovi učenci, ko so to vidili, so v veri rastli, ter tem terdnejše verovali v njega. Zakaj pa je Jezus o začetku svoje delavnosti storil ravno ta čudež, in zakaj ne kakega drugega nad kakim bol¬ nikom ? Menda se ne bom zmotil, ako rečem, da je hotel od ene strani na znanje dati, kako imeniten in častitljiv da je zakonski stan; od druge strani pa, da bi bil začetek nekama podoba konca. Dokončanje vseh reči bo ob svojem času ne¬ beška ženitnina za pravične, kteri so vodo svojega človeštva spremenili v vino božjega življenja; zato se je spodobilo, s pozemljisko ženitnino in s pozemljiskim spremenjenjem začeti, da bi bilo to pomenljiva predpodoba unega višega prihodnjega življenja in večnega veselja. Amen. - 1090 ~ LXXXII. keršanski nauk. Sveti zakon je nerazvezljiv, ter veže ves čas življenja, — l 8 1.) Dve lastnosti svetega zakona sem vam uni razložil. Pripovedoval in dokazoval sem vam, da se svet' eni 111 zakon sme sklepati le samo med dvema osebama, ter samim možkim in eno samo žensko, kakor je Bog že začetku na znanje dal, ter vstvaril le enega moža, A« 0 ’ in mu v zakon dal le eno ženo, Evo. Poleg te p® rV ° sebne lastnosti svetega zakona sem vam razlagal tudi m ktera obstoji v tem, da je sveti zakon pravi in resničen krament, kar se skaže s tim, da nahajamo pri svetem zaB vse tri k vsakemu zakramentu spadajoče reči, ter vidno 2 mnje, nevidno gnado božjo, in poleg tega tudi še to, da syeti zakon postavljen od samega Jezusa Kristusa. 2.) čas ni dopustil, da bi vam bil zadnjič razloži' tretjo posebno lastnost svetega zakona. Kor se pa zadnjic dalo, zgodilo se bo danes z božjo pomočjo; III. Sveti zakon je nerazvezljiv. Sveti zakon je nerazvezljiv, ter vez e vse žive dni, dokler eden ali drugi zmed zakonskih dr uZ ® ne umerje. Le smert enega ali drugega zakonskega dru . razveže zakon. Vtegne pa se vendar le iz posebno vzrokov prigoditi, da se zakonskim družetom dopusti I° c ' in sicer ločitev od mize in postelje. Te to* dvo - 1093 - resnice naše svete vere bomo zdaj nekoliko natanjčniše pre¬ gledali. 3.) Da je sveti zakon glede svoje zaveze nerazvez- 1 j i v , to priča nam a.) s v e l o pismo, b.) ustno iz¬ ročilo in c.) zdrava pamet. a.) Da je sveti zakon v ozir svoje zaveze nerazvezljiv, spričuje nam naj poprej sveto pismo. — Nekega dne so farizeji pristopili k Jezusu, ter so ga vprašali: „Je li pripu— ščeno možu, ločiti se od žene?* Jezus pa je odgovoril, in jim rekel: „Kaj vam je Mozes zapovedal?“ So rekli: »Mozes je dopustil ločilen list pisati, ter se ločiti*. In Jezus je od¬ govoril in jim rekel: »Zavoljo terdobe vašega serca vam je pisal to zapoved. Ali od začetka stvarjenja je Bog stvaril moža in ženo. Za lega voljo bo človek popustil svojega očeta in svojo mater, in se bo svoje žene doržal; in bota dva v enem mesu. Toraj nista več dva, ampak eno meso. Kar je tedaj Bog združil, naj človek ne loči*. (Mark. 10, 2 —9.) Da bote le besede Jezusove prav razumeli, moram vam povedali, da jo postava Mozesova dopuščala možu, ločiti se od žene zavoljo njenega prešeslovanja ali kakega drugega enako imenitnega vzroka. Ni mu bilo treba drugega storiti, kakor to, da jej je spisal ločilno pismo. In mož, ki se je s takim pismom od žene ločil, smel si je drugo ženo vzeti; in tudi žena , ktera je ločilni list dobila, smela se je z drugim možem zaročiti; kajti njuna poprejna zakonska zaveza je bila razvezana, bila vničena; Tako ločitev ali tako razvezovanje zakona pa je Mozes Judom dopuščal le zavoljo terdobe njiho¬ vega serca, ker bi se bilo pri njihovem nevkrotljivem, lerdem sercu spočelo in naredilo vse hujše zlo, ako bi bila v takem slučaju zakonska zaveza še dalje trajala, kakor pa se je bilo Naredilo s tim, da se je zakon razvezal. To posebno okolj— ^čino postavlja Jezus Farizejem pred oči, ter določuje, da je ruzvezovanje zakona samo ob sebi zoper voljo božjo, da je bilo pa Judom dopuščeno le zbog njihovega neotesanega, po¬ željivega serca, ter posvetnega duha. Na dalje Jezus razjas- 1094 - nuje in določuje, da se mora v novi zavezi, v kteri se mora nepopolnamost vmakniti popolnamosti, sveti zakon spet nazaj pripravili v svoj pervi, pervotni stan, in da se toraj zakonska zaveza ne sine več razvezovali. Kar pa je s tim Jezus Fa¬ rizejem le bolj v sploh povedal, to je svojim učencem razlo¬ žil še bolj na tanjko. Učenci namreč so ga glede te reči posebej vpraševali, in Jezus jim je rekel: „Kdor koli se loči od svoje žene, in drugo vzame, prešestuje nad njo. In ako se žena loči od svojega moža, in se z drugim omoži, preše- sluje*. (Mark. 10, 10 — 12.) In o drugi priložnosti je rekel: „Vsak , kleri se loči od svoje žene, in drugo vzame, preše¬ stuje; in kteri vzame od moža ločeno, prešestuje*. (Luk. 16, 18. ) Hotel je Jezus povedati to le: Ločilne pisma, kakoršne je Mozes Judom dopuščal, so zdaj pri kraju; med keršanst- vom v novi zavezi se sveti zakon nikakor ne sme razvezo¬ vali. Kdor zakon razveže, bodi si mož ali žena, in se z drugim zaroči, se prešeslovanja krivega stori. Med Judov¬ skimi učeniki nahajamo o Jezusovem času gledd zakonske za¬ veze sosebno dvojno misel: eni zmed njih so terdili, da se zakonska zaveza ne sme razvezovati, razun zavoljo prešesto- vanja ali drugega enakega, imenitnega vzroka; druffi so temu nasproti terdili, da se sme zakonska zaveza razvozljati in raz¬ dreti zavolje vsakoršnega, če tudi ne tolikanj imenitnega vzroka. To dvojno misel so Farizeji nekega dne razlagali pred Zveličarja , ter holli zvedeti njegovo misel, njegovo raz¬ sodbo. Jezus pa jim je odgovoril: „Povem vam, da, kdorkoli se loči od svoje žene razun zavoljo prešestovanja, in drugo vzame, prešestuje; in kdor ločeno vzame, prešestuje*. (Mat- 19, 9; 5, 32.) S temi besedami je hotel Jezus povedati, da ne že zavoljo vsakoršnega vzroka, temveč le samo zavoljo prešestovanja ali kakega drugega, temu enakega, ter imenit¬ nega vzroka se sme po Mozesovi postavi zakonska zaveza razločiti in razdreti. In po lem, ko je Farizejem v tein zmislu razložil Mozesovo postavo, jim je pa tudi še povedal, da se odsihmalo sveti zakon nič več ne sme razdreti, tudi no zavoljo prešestovanja ali drugega enakega imenitnega vzroka* ter je pristavil: *kdor drugo vzame, prešestuje; in kdor lo- J - 1095 ceno vzame, prešestuje". Zapopadek vseh teh Jezusovih be¬ sed je tedaj na kratko ta: Po Mozesovi postavi se sme sicer zakon razdreti zavoljo prešestovanja ali kakega drugega ime¬ nitnega vzroka; po moji postavi pa, ktera edina ho odsihmalo veljavo imela, razvezovanje zakona nič več ni dopuščeno, niti ne zavoljo prešestovanja, niti ne zavoljo kakega drugega vzroka. Naj se toraj Protestantje na besede Jezusove, poprej povedane, sklicujejo, kolikor koli hočejo, in naj, kolikor jitn koli drago, ž njimi dokazujejo, da se sme zakon razvezali zavoljo prešestovanja, je nevspešno in prazno vse njihovo pri¬ zadevanje; kajti besede Jezusove nimajo tistega pomena, kte- rega bi jim oni radi podvergli. Velikoveč je v tistih besedah ta pomen , da se po keršanski postavi zakonska zaveza ne sme razdreti, tudi ne zavoljo prešestovanja in ne zavoljo no¬ benega drugega vzroka ne. Enako uči tudi sv. aposteij Pavl, ki ločitev od mize in postelje zakonskim sicer dopušča, po¬ polnega razvezovanja zakona pa ne dopušča , ter ne dopušča druge zakonske zaveze s kako drugo osebo po taki ločitvi; pa tudi kar naravnost pove, da je to zapoved in postava Kri¬ stusova. „Tistim , piše sv. Pavl, ki so v zakonu, ne zapo¬ vedujem jaz , ampak Gospod , naj se žena od moža ne loči; »ko se pa loči, naj ostane neomožena, ali naj se pa spravi s svojim možem. Tudi mož naj žene od sebe ne spusti", (k Kor. 7, 10, 11.) — Da je po tem takem sveti zakon res nerazvezljiv, prav določno uči sveto pismo. b.) Nerazvezljivost svetega zakona se pa tudi prav javno dokazuje iz ustnega izročila. Sveti cerkveni očetje razvezovanja svetega zakona kratko in malo ne poterdijo. Sv. Bazilij, postavim, pravi: „Nikakor ni dovoljeno, da bi se mož, ki je svojo ženo od sebe spustil, ali pa žena, ktera je od ftioža ločena, se s kom drugim zaročila". In sv. Avguštin v e!i: „Zavoljo nečistosti je sicer dovoljeno, prešeslno ženo od s »be spustiti; toda, dokler ona živi, mož druge vzeti ne sme. Bavno tako tudi ve, žene, ne smete vzeti tistih mož, od kle- ri h so se ločile njihove žene; take zaveze bi ne bili zakoni, te mveč prešestovanja". Sveti cerkveni učeniki tedaj ločitev - 1096 - od mize in postelje sicer dovolijo iz posebno imenitnih vzro¬ kov, nikakor pa ne dopuščajo popolnega razdiranja in zave¬ zovanja zakonske zaveze. Enako tudi sveti cerkveni zbori. Sveti cerkveni zbor, ki se je leta 305. obhajal v mestu Elvira, določuje in pravi: „Ni dopuščeno, da bi se žena, ktera je zavoljo prešeslovanja zapustila svojega moža, (z drugim) za¬ ročila". Cerkveni zbor, ki se je obhajal leta 656. v mestu Nantes, pravi: „Ako bi kak mož nad svojo ženo opazil do- prineseno in dopričano prešestovanje, zamore, ako hoče, od sebe spustili svojo ženo; toda nikakor ne sme druge vzeti, dokler ona živi". Ravno to je glede moža in žene že po¬ prej, ter leta 407. izrekel sveti cerkveni zbor v mestu Kar- tago. In, da od vseh drugih molčim, naj le še to povem, kar sveti Tridentinski cerkveni zbor v ozir tega pove, ki pravi: „Ako bi kdo terdil: (sveta) cerkev je v zmoti, kije učila in še uči, da se po evangeljskem in aposteljskem nauku zavoljo prešeslovanja enega zakonskega družeta zakonska za¬ veza razvezati ne more, in da nobeden zmed njih, in tudi nedolžni druže ne, ki k prešestovanju nobene priložnosti ni dal, ne more v drugi zakon stopiti, dokler uni zakonski druže živi, in da prešestovanje doprinese tisti, ki se po ločitvi od prešestnice z drugo zaroči, in ravno tako tista, ktera po svoji ločitvi od prešestnika drugega vzame: bodi izobčen". (Sess. 24. can 7.) S tim naukom ustnega izročila se po vsem zlaga in po¬ polnoma vjema tudi navada (praxis), kakoršna se je vedno obverševala v sveti cerkvi. Sveta cerkev namreč se je vedno terdno in stanovitno deržala pravila, da se veljavno sklenjen in v djanju izverševan zakon ne sme ravezati zavoljo nobenega vzroka ne, in se je vedno in stanovitno ustavljala tistim, kteri so iskali razvezati zakonsko zavezo. Nekteri ker- šanski cesarji, kakor Konstantin, Ilonorij, Teodozij so posvojili postavah razvezovanje zakonske zaveze dopuščali zavoljo preše- stovanja in drugih vzrokov; toda sveta cerkev je te postave očitno in na ves glas oklicala kar take, ki se znajdejo v na¬ sprotju s postavo Kristusovo. Cesar Karol Včliki je zavergel 1097 - svojo pravo ženo Hilmentraud, ter se po nasvetovanju svoje matere zaročil z Lentbergo, hčerjo Deziderija, kralja Longo- bardov. Papež Štefan III. pa se je ojstro ustavil temu djonju, dasiravno jo cesar sveti cerkvi veliko dobrega storil, in mu je clo z izobčenjem žugal, ako bi Longobardinje Leutberge spet nazaj ne poslal njenemu očetu. Papeževo opominjevanje in žuganje, zedinjeno s prigovarjanjem Frankovskih cerkvenih predstojnikov (prelatov), je cesarja na zadnje vendar le nag¬ nilo, da je Leulbergo odpravil in spet k sebi vzel svojo pravo ženo Hilmentraudo. Tako srečen , kakor ta, pa ni bil upor svete cerkve zoper Angležkega kralja Henrika VIII. Temu razuzdanemu kralju pride na misel, da bi se ločil od svoje prave žene, Katarine Kastilijanske, ter se zaročil z drugo, po imenu Ana Bolejn. Obernil se je tedaj do papeža, da bi do¬ bil dovoljenje za razvezovanje pervega zakona. Papež Kle¬ men VII. osupne, kader mu ta tirjatev pride v roke in pred oči; in to tem bolj, ker je Henrik dosilimalo veliko veljavo imel na Rimskem dvoru zavoljo svoje gorečnosti, s kakoršno se je ustavljal Lutrovi novi veri, in s kakoršno je branil pra¬ vice svete katoliške cerkve. Vsemu temu vkljub pa vendar le papež ni dovolil, da bi kralj razderl zakon s svojo pravo ženo Katarino. Kralj pa bi sc bil vsakako rad znebil svoje žene; toraj se je obernil do naj bistroumniših učenjakov, do¬ mačih in stranskih, da bi inu razlogov in vzrokov poiskali, na ktere naslonjen in opert bi zamogel razvezati svoj zakon ; se je obernil do nemških knezov in veljakov, da bi oni papeža pregovorili in spravili na njegovo stran; je obetal velike, bo¬ gate darila , ako se mu stori po volji: toda papež se ne da pregovoriti, marveč kralju sporoči, da ga lepo prosi, naj bi ne zahteval od njega, da bi iz hvaležnosti do ljudi prelomil nespremenljive božje zapovedi. Kralj Henrik, ko vidi, da je nevspešno in prazno vse njegovo prizadevanje, se v svoji sle¬ poti loči od Rima in svete katoliško cerkve, začne strahovito preganjati katoliške kristijano, ki so zvesti ostali Rimskemu papežu, in vpelje Proleslantovsko krivovero v Angležkem kra¬ ljestvu. In papež je stanoviten ostal pri svojem vpiranju, ter rajše pustil, da je kralj z vsem svojim podložnim ljudstvom Keri. n, IV. pogl. 69 - 1098 - vred zapustil katoliško cerkev, kakor pa da bi bil zoper b°*|® postavo dopustil razvezovati postavno zakonsko zavezo. * a tedaj sveta cerkev nikdar ni dopuščala, da bi se razvezal P° stavno sklenjeni in v djanju izverševani zakon / nobena reC ^ ni mogla pripraviti v to, da bi bila glede te reči kaj 0 jenjala. Sveta cerkev je tako ravnala, ne iz svojeglavo 0 ’ marveč zato, ker je nerazvozljivost svetega zakona imela božjo zapoved, ktere prelomiti ni smela in ni mogla. dovina nam sicer pripoveduje, da je sveta cerkev tu m 1 razvezala kak zakon lega ali unega vladarja ali kneza; to se je vsegdar zgodilo le samo pri takih zakonih, pri k^.j se je po skerbnem preiskovanju očitno pokazalo, da j® tisti zakon neveljavno sklenjen zavoljo lega ali unega zal* skega zaderžka. To razvezo vanje tedaj ni bilo pravo raz zovanje ali razdiranje zakona ali zakonske zaveze, amp° lf bilo le sodnijsko določilo, da listi zakon že kar sperva ,n pervem začetku ni bil veljaven, in da tedaj pri tistem ni bilo prave zakonske zaveze. Tako tedaj nerazvezljivost zakona poterdi tudi asln ° ročilo in navada, v sveti cerkvi vedno obverševana. c) Nerazvezljivost zakona pa že tudi po pravilih pameti lahko spoznamo. Jezus Kristus je na svet p r) ^ da bi, kakor sam pove, spopolnoval staro postavo. j n pa še zmerom dopuščeno bilo, spisati ženi ločilno P‘ sm 0 ’g£i jo od sebe odpraviti, tedaj bi keršanska postava glede sv® zakona nič popolniša ne bila memo postave Mozesove. ^ tem takem mora že tudi pamet sama pripoznati neloclj' ^ ali nerazvezljivost beršanskega zakona , da v navskrizj®^ nasprotje ne pride z namenom ali cilj in koncem, zavoljo ^ rega je Jezus na zemljo prišel. — Sveti zakon je na ^ tudi podoba zedinjenja Kristusovega ž njegovo cerkevjo; ^ stus je pa in bo ostal s svojo cerkevjo zedinjen do k° n sveta, do konca časov. In po tem takem morajo ludi z ' n .-j l0 v ski družeti neločljivo skupaj zvezani ostali; sicer bi PP^ zakon ne bil podoba zedinjenja Kristusovega ž njegovo - 1099 v ■*?’ Nerazvezljivost svetega zakona je tudi posebno Pesen pripomoček za vajo v čednosti in nabožnosti. Dokler jonska družela vesta, da bota morala vedno skupaj ostati; (j a Z .. eva * ia Si tudi, da bi krotila svoje strasti in hude nagnjenja, in g 1 poterpljenje imela eden z drugim, da bi ne imela pekla ■ ... na tem svetu , in da bi tudi na unem svetu v pekel ne dov a - ~ R'*zvezljivost svetega zakona bi poleg tega, ako bi °J ena bila, bolj vgajala zadolženemu, kakor pa nezadol- emu zakonskemu družetu. Ako bi se, postavim, zakonska d0 ] eza sm ela razdreti zavoljo prešestovanja, lahko bi se za- v t Crn zakonski druže prav nalašč poslužil tega pripomočka » °j da bi razvezal zakonsko zavezo. Ako bi se mož svoje e naveličal ali pa žena moža, in bi prešestovanje bilo dru'- S V °’ 7 ‘ ^ e £ ar P om °čjo bi se zamogla znebiti zakonskega _ *°* a > lahkomišljeni zakonski druže bi prav nalašč večkrat Zak° n!! * za ^ ons k° zvestobo, da bi le svoj namen dosegel in tom° n raz( * er *‘ ^ t' ra ki se, loko rekoč, zakonskima druže- a nož dal v roko, s kterim nožem bi prav samovoljno jjjl eza ' a vez zakonske zaveze. — In na zadnje, kakošnn bi , 0 ' 1 otroci, ako bi se zakonski družeti smeli poljubno spet Koli! skerbel za njihovo dušno in telesno odrejo? s ploh! škoda bi se izcimila iz tega za vso človeško družbo da g ' tem takem tedaj že tudi pamet sama spoznava, za konska zaveza ne sme in ne more razvezati. popo,^ 1 - pa se vsemu temu vkljub zakonska zaveza sme p e ,. V) noma razvezati v dveh posebnih slučajih ali primerljejih. št eva s inčaj zadeva zakon nevernikov, kterim pri— Ako . — vse tiste, ki niso kristijani, ki niso kerščeni. 5® na mreč eden zmed neverskih zakonskih druželov pokristi- T 1 a >i k naši sveti veri spreoberne, in ga zavoljo tega spre- . ep nenjo drugi neverški zakonski druže zasramuje, preganja, ,* P a v spolnovanju keršanskih dolžnost opovira, zamore, ato , C( > zakon razvezati, in v drugi zakon stopiti, kai j* > se J A ~~ Ijeno storiti tudi ostalemu neverskemu zakonsie dri v dovoli Užolii druže -’ l0lla ae P° tem, ko je spreobernjeni zakonski z ° v drugi zakon stopil, ker je s tim zakonska zaveza 69 * 1100 - popolnoma razvezana. To posnamemo iz besed apostclj n0 , vih. Po tem namreč, ko sveti Pavl pove, da zamore v ernl zakonski druže , ako ga je volja, ostali pri nevernem zakon skem družetu, pristavlja še to le: „Ako se pa neverni L neverna) loči, naj se loči; ni namreč sužnosti P 00 ^ verzen brat ali sestra (to je: verni mož ali verna žena) takih rečeh; ampak v miru nas je Bog poklical*, to je: ” k nas je poklical h keršanstvu, da bi kolikor je pri nas, z vse ljudmi v miru živeli, da bi se tedaj ne imeli za zvezane nevernim družetom, temveč da ga pustimo iti v miru, (I*** 0 * 7, 15.) Sveta cerkev je tedaj tudi vsegdar dopuščala, da s je k naši sveti veri spreobernjeni zakonski druže smel loj 5 * ’ in v drugi zakon stopiti, kader s svojim neverskim zakonsK družetom ni mogel nič več mirno skupaj živeli. Vzrok te je ta, ker je bil njun zakon sklenjen, dokler še nista kvistijana, in loraj tudi njun zakon ni še bil zakrament, ^ po lem takem tudi še ne povzdignjen do svoje pervotne sokosti in nerazvezljivosti. Kader se pa zakon sklene kristijani, se s tim, da eden zakonskih druželov sveto zataji in zapusti, zakonska zaveza ne razveže, temveč 0 vedno nerazvezljiva, ker je bila že kar sperva pravi zakra- j: y ment, in po tem takem nerazvezljiva. Ravno to velja ‘ u ozir zakonske zaveze krivovernih kristijanov, postavim: r testantov. Njihova zakonska zaveza je keršanska zakon zaveza, je tedaj zakrament, in kar zakrament je povzdiguj ^ do pervotne visokosti, in je za tega voljo nerazvezljiva. tega voljo tudi nobeden katoličan ne more in ne sme v * a vzeti Luteranke, ločene od njenega moža; in ako bi to st° ^ neveljaven bi bil la njegov zakon; in ta njegov zakon bi bil nič drugega, nego vedno prešestovanje, in bi si kar ka na glavo navlekel izobčenje iz katoliške cerkve. Drugi primerlej, o kterem je razvezovanje zakonske veze dopuščeno, je pa la le: Kader je sveti zakon sicer ljavno sklenjen , pa še ne izverševan, zamore se spet ra zati, ako bi eden zmed zakonskih druželov stopivši v ve- menišk ali drugi od svete cerkve poterjen red, ter bi se - 1101 - vezal s slovesnimi obljubami. Naj vam to en malo bolj umevno povem: Ako bi se poročila dva keršanska človeka, pa bi vedno v nemar pustila svoje zakonske pravice, in le 'kakor brat in sestra med seboj živela, zamore ali mož ali žena iti v kak samostan ali klošter; in kakor hitro se v samostanu slovesno zaobljubi z navadnimi samostanskimi oblju¬ bami, tedaj se njun zakon popolnoma razveže, tako da zamore v drugi novi zakon stopiti uni zakonski druže, kteri je ostal med svetom, v svetovnem stanu. Glede takega razvezovanja zakonske zaveze tako le določuje sveti Tridentinski cerkveni zbor: „Ako bi kdo terdil, da se veljavno sklenjen, pa ne še obverševan zakon po slovesnih redovniških obljubah ne razveže: bodi izobčen*. (Sess. 24. Can. 6.) Za to svoje ravnanje ima sveta cerkev svoje pravične razloge. Gotovo je prav in po pravici, da je vsaklcremu človeku dopuščeno, iz manj po¬ polnega stanu stopiti y bolj popolnega, ako mu je mogoče, izveršiti to tako, da s tim nikdo drugi nobene škode nima. Redovniški ali meniški stan pa je gotovo popolniši stan, kakor je zakonski stan, in zamenitev zakonskega stanu za redovniški ali meniški stan tudi nikomur drugemu ni v škodo in kvar, ker med svetom ostali zakonski druže s tim svojo prostost nazaj dobi, ter se slovodno lahko s kom drugim zaroči. — Na dalje je terdnost zakonske zaveze zastavljena sosebno na to, da sla dva v enem mesu, kakor Kristus pravi. (Mark. 10, 8.) Pred izverševanjem zakona pa prav za prav nista še dva v enem mesu; in ravno zato se še zamore razvezati njuna zakonska zaveza. — Na posled se vsak zakon sklepa pod to pogodbo, če tudi ni očitno izrečena, da je obema za¬ konskima družetoma dopuščeno stopiti v redovniški ali meni¬ ški stan, dokler zakon ni še izverševan. Ako tedaj eden ali drugi zmed zakonskih družetov to stori, ima v to popolno pravico, in zakon se., ponatorno razveže. — Vse druga pa bi bila, ako bi eden ali drugi zmed zakonskih družetov hotel v redovniški stan stopili še le potem, kader je zakon že bil iz¬ verševan. V lem slučaju bi zamogel to storiti le proti temu, da drugi zakonski druže v to naravnost dovoli, in ta med svetom ostali zakonski druže bi ne smel v drugi zakon sto- - 1102 - piti tako dolgo ne, dokler hi ne umeri utii zakonski druže, ki je stopil v redovniški ali meniški slan, in sicer zato ne, ker njun zakon še obstoji, in ni še razvezan. Ta dva posebna priinerleja izvzemši je tedaj keršunski zakon nerazvezljiv, ter vežo za ves čas življenja. 4.) Zavoljo imenitnih vzrokov pa je vendar le dovo¬ ljeno , da se smejo keršanski zakonski družeti ločiti od mizo in postelje. Kader pridejo tedaj taki posebno imenitni vzroki vmes, zamoreta se zakonska družeta eden od drugega ločiti, toda le tako ločiti, da nobeden zmed zakon¬ skih družetov, ne mož ne žena, ne sme v drug, nov zakon stopiti, dokler eden zmed njih ne umerje, in to zato ne, ker njuna zakonska zaveza ni razvezana, akoravno sta razločena tako, da skupaj ne živita. Da je taka ločitev dopuščena, uči sveti Tridentinski cerkveni zbor z naslednjimi besedami: „Ako bi kdo terdil, da se (sveta) cerkev moti, kader določuje, da se zavoljo nekterih (posebnih) vzrokov sme ločitev narediti med zakonskimi družeti glede zakonske postelje ali skupnega stanovanja za določen ali nedoločen čas: bodi izobčen". (Sess. 24, Can. 5.) Dasiravno se tedaj zakon glede svoje zaveze ne more razvezati alt razdreti, moreta se vendar le zakonska družeta zavoljo imenitnih vzrokov ločiti od mize in postelje. Taka ločitev pa se zamore zgoditi ali a.) s tim, da obadva zakonska družeta vanjo privolita, ali pa b) s tim, da obadva zakonska družeta ne privolita vanjo. a.) S tim, da obadva zakonska družeta vanjo privolita, se vtegne ločitev od mize in po¬ stelje zgoditi in izveršiti, postavim, takrat, kader bi so mož po poprejnem dogovoru in privolenju svoje žene za kak daljši čas podal v tujo deželo; ali pa, ko bi mašnikovo posvečeva¬ nje prejel; ali pa, bo bi žena z dovoljenjem svojega moža podala se v samostan. Da se pa taka na vzajemno privo- - 1103 - lenje obeh zakonskih druželov zastavljena ločitev zamore zver- siti, morala se obadva, ter mož in žena, terdo zavezati v po¬ polno zderžljivost, in ne eden ne drugi se ne sme znajti v bližnji priložnosti za nezderžnost. Ako bi protila ali od te ali od druge strani kaka taka nevarnost, ali pa, da bi se zakonska družela ne holla zavezali v popolno zderžljivost, tedaj se jima taka ločitev od mizo in postelje, ki jo zahteva ali ta ali uni, ne more dovoliti in dopustiti. b.) Večkrat pa se ločitev od mize in postelje zgodi iz takih vzrokov, pri kterih ne dovolita vanjo obadva zakonska družeta, ampak jo želi le eden ali drugi. — Tak vzrok je pred drugimi prešestovanje enega zakonskega družeta ; zakaj kdor pcrvi prelomi pogodbo, zgubi že kor po natorni pravici vse dobra, s tisto pogodbo si pridobljene. Ta vzrok pa bi ne imel moči in veljave, ako bi se bil drugi zakonski druže že tudi poprej zagrešil z enako pregreho pre- šestovanja ; ali pa če bi bil svojemu zakonskemu družetu sve¬ toval k prešesto vanju; ali pa če hi bil nezadolženi zakonski druže zadolženemu spet odpustil; ali pa če je bil zadolženi zakonski druže kar prav zoper svojo voljo prisiljen v preše¬ stovanje. Prešestovanje je tak vzrok, ki vzrokuje ločitev za vse žive dni. Vendar moram pristaviti, da nedolžni zakonski druže ima sicer pravico, ne pa tudi dolžnost, da bi ločitve iskal; marveč vlegne z zadolženim zakonskim družetom tudi še posihmalo skupaj živeti, in marsikterikrat mu je clo sve¬ tovati, da to stori, in s tim odverne kako drugo še hujše zlo. — Drugi vzroki za ločitev od mize in postelje, ki je ne iščeta oba zakonska družeta, ampak le eden ali drugi, so: ako bi eden zmed zakonskih družetov stregel drugemu po življenju; ali k° bi eden drugega neodjenljivo sovražil in surovo napadal in terpinčil; ali ko bi eden zmed njih od prave vere odstopil, in bi se drugi znašel v nevarnosti, v kteri bi vtegnil tudi on zapeljan biti; ali pa ko bi eden drugega hudovoljno zapustil. Ločitev po se v takih 1104 - primerlejih ne sme samovoljno zveršiti, temveč le z dovol®' njem duhovske gosposke. Tudi si morata razločenca ali raZ ločena zakonska družeta prizadevati, da se lepo zaderžita 9 > D ’ kar je v njih moči, storita, da bi se spet zedinila; kajti vodno je razločen zakon veliko zlo, ker pri njem odgojovanjo otr® 1 in hiševanje in gospodarstvo škodo lerpi, in sla razločen # 1 izpostavljena mnogim grešnim priložnostim, in se občinji daj® veliko pohujšanje. Kolikor več razločenih zakonov v občinj 1 ali tari, toliko bolj so zgublja nravnost in bogaboječnost. Zdaj veste, ljubi poslušalci! kakšen da mora biti p raV 'j keršanski, katoliški zakon. Sklepali so smo lo samo m® dvema osebama, ter enim možkim in eno žensko; na dalj® je keršanski katoliški zakon pravi in resničen zakrament; *’) na zadnje ie turii «a rw \ * ■ * na čeno .—>** »“"uh pnivi m resničen zaiiramern, *- zadnje je tudi še nerazvezljiv. Zakonski stan jo neizi' e ' > imeniten stan; kajti od njega je zavisen ne le blag 0 ^ mskih družetov cnmil* -i- mrli -vuivvtl PtdtJ J naju oa njega je zavisen ne le mag" 1 zakonskih družetov samih in njihovih otrok, ampak jo opert in se nanj naslanja tudi blagor vse človeške druz Zakon, ako se rmmito «“1™ - 1 koplje cele Zakon, ako h,agor vse človeško družic d. t' “'7 «"*•«>“ »kopij, grof,, i» t? volin i„ dobro veJel Kristo, naš Go3t oi ' " '■ * •• ./IV. ceie narode. To je dobro vedel Kristus, naš Gos?° a ; za tega voljo je sveti zakon povzdignil do velike časti, P oV " zdigml med svete zakramente, da iz njega zakonskim druže- tom venomer doteka gnada, s ktere pomočjo zamorejo dolž' nosti svojega stanu zvesto spolnovati, sami sobe posvečevati, in srečo in blagodar sipati siroma na okrog. Da se ta namen svetega zakona doseže tem lagleje, zavoljo tega je J® Z,|S nstus ncrazvozljivost svetega zakona, ktera se je bila o teku časov porazgubila, spet nazaj Drfoelial do nnlfdnmn časti m ;.. ‘ ,v ‘ i vosi svetega zakona, ktera se je bila o ten« časov porazgubila, spet nazaj pripeljal do nekdajne časti i n prvotne veljave, ter jo je v svoji svoti veri poterdil za n®“ spremenljivo postavo. Mož zamore le eno ženo imeti, j® žena le enega moža; in, naj so že okoljščine obernejo i* 1 nanesejo , kakor koli hočejo, skupaj morata ostati on in 0°®’ o der ju smert ne loči. „Kar je Uog zavezal, človek n® sme razvezovati. “ Vse to dobro prevdari, ljubi kristijan! bo®} si, da so že znajdeš v zakonskem stanu, ali bodi si, da mi®^ še lo v njega stopiti. — Ako se že znajdeš y zakonskem stanu, naj te to, kar si zdaj slišal, prav krepko in zdatu® - 1105 nagiba v to, da svoj stan deržiš in v njem živiš sveto, ka~ tor so spodobi. Prizadevaj si, da vso dolžnosti svojega stanu ZVe sto spolnuješ in v sploh prav skerben bodi, da bo tvoje serce vedno čistejše, tvoje djanje in ravnanje vedno bogo- Ijubniše, število tvojih dobrih del vedno obilniše, tvoja goreč- nnal v dobrem vedno živejša, in tvoje delovanje in poslova- takim obnašanjem boš svojemu sebi in svojcem, ter svojim do- nost n je vedno blagodojniše. S petemu stanu narojal čast. , acim j pa veselje. — Ako pa se še ne znajdeš v zakon- s j.®® stan u, in misliš še le v njega stopiti, naj ti to, kar si v a ’ sinži v opominjevanje, da nikakor nikar lahkomišljeno sveti zakon ne stopiš in s slabo vestjo, z grehi omadeže- °* Zakonski stan je svet stan gledč svojih posebnih last— 5 svoje posebne lastnije, in neizrečeno imeniten in odva- n glede nasledkov ali nastopkov, ki jih vodi za seboj. Za- „ j 1 sla n je stan, kteri le pobožnim donaša srečo in bla- Bif °k* to e to°žnim in hudobnim pa prekletstvo in pogubljenje. Ig.? _ tedaj neizrečeno nespametno in neizrečeno hudovoljno, Umišljeno in s smertnim grehom na vesti stopiti v ta sveti stan cesar nas sam večni Bog obvaruj. Amen. - 1106 - LXXXIII. kersanski nauk. Od prejemanja zakramenta svetega zakon 3 ' in sicer naj poprej od božjega p o k 1 * c J zakonski stan. — 1.) Težaven je zakonski stan, in nikakor ne tako I a ’ kakor si nekteri domišljujejo, ki kar lahkoinišljeno v tišče, ter si obetajo, da bodo na verhunec vse sreče dosp ^ kakor hitro bodo v zakonski stan stopili. Zakonski s težaven že zavoljo tega, ker je greh pervih staršev cl ° g natoro popačil tako, da človek tudi v tem stanu ne m° r ® vC „ tako lahko živeti po sveti volji božji. Zakonski stan je leza ...^ tudi zato, ker je zakon, kakor smo zadnjič slišali, nerazve ^ in morata mož in žena po božjih in cerkvenih postavah ^ žena ostali do smerli. Le pomislile, kako hudo je, ako 1 . fl mož in žena vsak svojo termo, da vlečeta eden na deS eden na levo, in da toraj eden drugemu zoperna pos ^ tako, da se nič več z lepim očesom ne pogledata ! Kako ^ je, če je eden zmed njih prešestnik in razuzdanec, p 8 « ’ če ti, mladeneč! kmetovanja ne zaslopiš, in ti, deklica ! zon kih opravil ne umeš ; če imata za delo le lene roke; če vn ^ je vso drugo zoperno, le spati in dobro jesti in piti ne; ne vesta, kaj se pravi varčen biti; če si ti, nevesta! ° eC • murnosti vdana, tvoj ženin pa vinu ; če vaju pobožno . in pametno obnašati se ne veseli: ondi ne stopajta v zakon ^ Stan, zakaj Bog vaju v njega ne kliče, zato ker noče nesreča ljudi imeti na svetu. Nesrečen pa bo gotovo vaju zakonski s nesrečna vidva eden pri drugem ; nesrečni otroci in nesrečna vaša hiša. Gospodarstvo bo šlo rakovo pot, hiševanje P°J zlem. če je bolj narobe — bolj je prav — to se bo v 1 - 1113 da 'i vidilo pri vasi hiši. Sosedje se bodo nad vašo hišo raz¬ gledovali, pošteni jo obmilovali, hudovoljini pa objedali. Vaju “°g ne kliče v zakonski stan. i Tretja dolžnost v zakonu bo, ako Bog °lfoke da, da sta s k er b en oče in skerbna m a t i- Koliko skerbi in truda, koliko prizadevanja in kolilre P°božnosli je treba od strani staršev, da otroke lepo izreče ' n v božjem strahu, to naj bolj veste vi, ljubi starši! a- mesto vsega drugega pa vam tukaj povem le to le: Dobri s larši morajo biti sami dobro podučeni v keršanskem nauku, da bodo zamogli tudi otroke lepo podučevati ; pa to še ni z adosli, marveč morajo tudi sami natanjko živeli po keršans lem nau ku, da bodo to, kar bodo učili z besedo, otrokom kazali Pidi v djanju , ter jim s svojim lastnim pobožnim življenjem j^dnost ljubeznivo narejali, pregreho pa ostudno, če imaš te ast «osti, mladeneč ali devica! imaš tretjo potrebno lastnost za , re «en zakonsk stan. če pa nimaš teh lastnost; če že zdaj Sežanskega nauka ne znaš, in po njem ne živiš; če že z aj SVel « ve,-«, cerkev, mašnike, molitev, poste in svete zakra- zaničuješ, in svele reči zasmehuješ: ond, mkar "» ' 0 P»i v Jenski stan, ter so nikar predcmiO “P''"™ 9 n“P« božje voljo, klora tebe v zakonski slan no klico “»S noče nesrečnik ljudi imeti na lem svetu Nesrečen pn “ ve s pregrešen bo tvoj zakon; nesrečen bos U, nearecn J 0 !' otroči’; nesrečni, morebiti clo tvoji vnuk. m vnukovvnuk, 1 b°do tvojo nesrečo in brezbožnost od tebe po» e o , P re grehe staršev Bog pogostoma kaznuje cio v Betjei .. koC crodn). Kakor ti, bodo otroci; pobnjsa c k, b? boš li dal - bodo olroci raznosal ' J s,r ° ma . 0 cnočeniali* l ' boš kriv vseh tujih grehov, ki se bodo iz^ ega p ^ ’ en ° besedo : tvoja hiša bo prava satanova so a, ,j ' lih bodo °§‘bali vsi pošteni ljudje. Kervave so z , bodo tvoji lastni otroci izžemali iz oči, ti 0 , ki ,j J !'° na stare dni ; na sodnji dan pa bo Bog o ’ j ne k - Je da k nazaj tirjal iz tvojih rok, in ti mu 1' ,ol a de- niogd^ uaza j ,j at j ne jj 0 ^ mogla! Tebe, brez - n. IV. pogl. 1114 neč! in tebe, bogapozabljiva deklina! Bog v zakonski stan ne kliče. To je tedaj pervo znamnje, da Bog koga kliče v za¬ konski stan, ako nad seboj ima take lastnosti, kakoršne so za srečen zakon potrebne. Pa to še ni zadosti. Lahko, da kdo vse le lastnosti nad seboj ima, in ga Bog vendar le v za¬ konski slan ne kliče. Zalo : b.) Drugo znamnje božjega poklica v zakonski stan je, da Bog človeka postavi v take okoljščine, v kterih mu je zakonski stan potreben, ali vsaj koristen, ali vsaj mogoč tako, da v svojem zakonu ni drugim ljudem v nadlego. Takšne okoljščine so: če je kdo kako gospodarstvo ali kmetijo prevzel, ali če kako rokodel¬ stvo ima, ali se vsploh znajde v takem stanu, da mu je go¬ spodinje potreba; na dalje: če kdo poleg drugih poštenih vzrokov vidi, da bo z zakonom prišel do pošlenega kruha, ter bo preskerbljen za vse svoje žive dni, in bo zamogel bolj namiroma Bogu služili; — če sin ali hči previdita, da je njun zakon ubogim slaršem ali siromaški rodbini v pomoč; — če vidovec ali vidova še majhne otroke ima, kleri še očeta in matere potrebujejo, in si jih sam ali sama na noge spraviti ne upa; — tudi če bi bil kdo z razuzdanim življenjem svojo natoro tako popačil in oslabil, da si brez veliko nevarnosti za dušno zveličanje ne upa več v samskem stanu živeti po volj' božji; kajti tako piše sveti Pavl, ki pravi: „Bo!je je namreč v zakon stopiti, kakor goreti (v nečistih željah)“. (I. Kor. % 9.) — Vsakdo pa se mora znajti vsaj v takih okoljščinak da ve, s čim bo preživil ženo in otroke, preživil tudi takrat’ kadar bi bolezen v hišo pogledala, ali kadar se bo starost / oglasila. Kdor se kor tje v en dan ženi, gnan od svojega p°' željenja, ter se zanaša le na Boga in na dobre ljudi, stop 1 nepoklican v zakonski slan. Ljudstva na svetu ne primanj' kuje; beračev je tudi povsod zadosti; ravno taki zakoni p 8 ’ ter zakoni na gole roke, nam množč število beraških, pot®' 1115 - pinskih, tat vinskih in sploh nesrečnih ljudi, kar nikakor ne more biti po volji božji. To drugo znamnje božjega poklica se mora znajti pri vsakem zakonu, da je namreč človek v takih okoljščinah, da mu je zakonski stan mogoč, koristen ali clo potreben. Pa to znamnje bi bilo brez pervega, ter brez potrebnih lastnost, nevspešno; pa tudi obadvoje to znamnje bi nič ne pomagalo, ako tudi tretjega ni poleg njih, in to je: c.) Bog te tretjič kliče vzakonski stan, če v njega stopiš zato, da bi v njem, po tvo¬ jih okoljščinah, svojo dušo lagleje zveli¬ čal. Bog nas je vstvaril zato, da bi kdaj zveličani bili; in vse, karkoli storimo , moramo storiti le zato, da bi se zveli¬ čali; nasproti pa bi greh bilo, ako bi storili kaj takega, kar bi nas molilo in zaderžcvalo na potu proti večnemu zveličanju. Le zato si toraj smemo tudi nov stan izbrati, le zato smeš tudi ti v zakonski stan stopili, da se v njem lagleje, ali vsaj težeje ne, kakor v samskem, zveličaš; kajti, dasiravno je do¬ ločen nauk svete vere, da se vsploh v samskem stanu lag¬ leje Bogu služi, kakor v zakonskem, (I. Kor. 7 ,) zamorejo vendar le okoljščine za enega ali drugega biti take, da mu jo zakonski slan v pomoč tudi glede dušnega zveličanja. — Ali kako malo jih je, ki bi to prav premislili! Morebiti zmed desetih parov, ki jih poročamo, tudi ne eden ženin in ne ena Nevesta pomislila nista, kako bo za dušno zveličanje v nju¬ nem novem stanu. In ravno to je res žalostno, da mora človeka, ki to prav premisli , prav v serce zaboleti. Starši sicer skerbijo za to, da svojim otrokom zbirajo zakonske dru- Ze k> dela vajene ali pa premožne in bogate; in mladi ljudje Slednjo na telesno lepoto in vunanjo dopadljivost: ali bo pa . e,3 in nevesti dajal tudi lep zgled keršanskega življenja, ter j0 hudega varoval in lepo učil; ali bo nevesta ženina tudi 1,0 tolažila, lepo svarila, in ljubeznjivo proti nebesom vodila, to? ° se d a j ne,n sebičnem, samopridnem veku — kdo gleda na » — Zato se pa tudi glede dušnega zveličanja v zakonih he ’ da £ 0l 'j e ! Le vprašajte, mladenči in dekleta! ako meni Verjamete, le vprašajte sami zakonskih ljudi, kako se jim 70 * - 1116 - glede njih duše v zakonu godi? S solznim očesom vam bodo tožili nesrečni možje in nesrečne žene, ki so prepozno spoz¬ nali, da so zoper voljo božjo v zakon stopili, da za molitev, za cerkev, za prejemanje zakramentov nikoli časa ni, da jim je glava zmerom polna skerbi, da se jeze, maloserčnosli in obupnosti zderžavati ne morejo. Žena tožuje, da otrok prav izcediti no more, ker jih mož pohujšuje, ter noč in dan zdi¬ huje in žaluje sama nad seboj, nad otroci in nad možem; — priden mož se žali, da prav gospodariti ne more, ker razuz¬ dana , zapravljiva , neskerbna žena za ničesar pri hiši ni, in „kam bo to prišlo ? tft zdihuje; — skrivna žalost jih ujeda, serce vpada, obupnost se oglasi; božji mir iz hiše zgine; malopridni otroci jim lase belijo, — in „oj, joj, kaj bo še le enkrat z nami? c< tako bote slišali sto in sto zakonskih zdi¬ hovati. — Dobro jesti in piti, in vsega na kupe imeti, to še človeka srečnega ne dela. Kaj ti pomaga lepota neveste? kaj ti pomaga ženinovo premoženje? kaj hiša polna blaga? Kaj ti pomaga, a ko ves svet priženiš ali pridobiš, ako pa na svoji duši, na svoji neumerjoči duši škodo terpiš? (Mat. 16, 26.) Če ne stopiš v zakonski slan zato, da bi se v njem lagleje, ali vsaj težeje ne, kakor v samskem stanu, zveličal, te Bog ne kliče v zakonski stan. d.) Zadnje z na m nje pa, da te Bog v zakonski stan klice, je, če si izvoliš tistega ženina, ali tisto nevesto, k ter o ti jo Bog namenil, če te ja Bog za zakonski stan namenil, ti je že tudi, ko si še v zi¬ belki spala, izbral tvojega ženina, in tebi, mludeneč! tvojo nevesto. To si izvoli, in boš srečen; izvoli si drugo, in boš nesrečen. Kako bomo pa zvedeli, kterega zakonskega tovarša nam je Bog namenil? bi vtegnil vpraševati ta in uni. To zvedeti ni ravno lahko. Toraj poslušajte nektere vodila in pravila, po klerih se zna to spoznati: P e r v i č: če si iz poprejnih treh znamenj spoznal, da te Bog v zakonski stan kliče, in da ti je ta stan potreben, oči¬ sti naj poprej svojo vest, da se boš tem gotovejše znašel v 1117 gnadi božji; spovej se ponižno, in prejmi pobožno svclo rcšnjc Telo, ter v priserčni stanovitni molitvi prosi Boga, naj on, ki serca vseh ljudi pozna in v svoji roči ima, vodi tvojo vo¬ litev, da si izvoliš ravno tistega zakonskega lovarša, k ter ega ti je on namenil. Le verjami, da ti ta molitev, ako je res¬ nična, čista in stanovitna, ne bo nikoli zaveržena. In če bi se tudi v daljnih krajih znašel tvoj ženin ali tvoja nevesta, Bog ti ga bo pripeljal, on ti jo bo pripeljal, kakor Rebeko Izaku ali Sari mladega Tobija. Drugič: Ženin in nevesta se morala sicer že pred zakonom dobro poznati, kajti pregovor pravi: »Kratka je v zarokah zmota, a dolga je v (?) zakonu sirota"; vendar pa ne išči sam preveč in prezbirčno svojega prihodnjega zakonskega to- varša. Nikakor ni treba, znanje imeti že leta in leta pred zakonom; v deviškem stanu brez vsega znanja le po deviško živi le za Boga, vse drugo pa Bogu izroči in njemu prepusti; on ti bo tvojega namenjenega družela našel in dal. Dekle, ki je samskega stanu nejevoljna, in po zakonu hrepeni, kakor žejni jelen po vodi, in mladenčem mreže naslavlja, kakor pa¬ jek muham , do bi le kterega vjela, poslednjič stakne ravno tistega, kteri ji prav do čistega oči izbriše; in mladeneč, ki se z Bogom ne posvetuje, ampak si neveste išče le po neči¬ stem poželjenju svojega gerdega serca, poslednjič dobi ravno tisto, ktera mu prav do ledeno zmerzline serce ohladi. Zato- raj drugič: ne išči sam ali sama preveliko, in Bog bo iskal namesto tebe. Tretjič: Ne glej le na to, da bo tvoj izvoljeni druže po tvojem sercu, ampak dobro glej, da bo tudi po božjem sercu. Si boš izbral, mladeneč! nevesto, klora bo po tvojem sercu, po božjem pa ne,, živ pekel boš imel pri njej. Si boš izbrala, deklica! ženina, ki bo po tvojem sercu, po božjem pa ne, boš že na tem svetu okušala terpljenje in muko zaver- žencev na unem svetu. Zatoraj , mladeneč, ki se nisi še skrega! s pametjo , izvoli si le nevesto pobožnega serca, le taka je vredna tvojo roke in tvoje ljubezni; in ti, previdna 1 - 1118 in pametna devica! izvoli si ženina pobožnega serca, le ta- košen je vreden tvoje roke in tvoje ljubezni. Če ne najdeš takošnega, sto in stokrat bolje ti je, da ne vzameš nobenega. Cetertič in poslednjič: Kader si že svoj zakon po¬ polnoma Bogu v roke dal, in če ti potem tega ali unega, to ali uno svetujejo tvoji starši, pametni prijatli in tvoj dušni pastir, zaupaj v Boga, po volji božji boš izvolil; če ti iz pa¬ metnih vzrokov odsvetujejo tvoji starši, pametni prijatli in tvoj dušni pastir, vedi, glas božji je to, vbogaj ga! In le verjami, da nisi bil izvolil po volji božji; nikar toraj ne stopaj v za¬ konski stan. — Kar sem pa že rekel, ponavljam še enkrat: Popolnoma srečen ne boš, ali si že stopiš v zakonski stan, ali če ostaneš v samskem stanu, zato ne, ker prav popolne sreče ni na tem svetu. Kaj pa porečete zdaj vi, zakonski ljudje, ki morebiti v nesrečnem zakonu živite? Morda bole zdihnili: O ljubi Bog! če je taka, gotovo tudi meni moj sedajni zakon namenjen ni bil. — Ako niste pred poroko po današnjem nauku svojega serca popraševali, ali vas Bog v zakonski stan kliče ali ne, in če si niste po tem nauku svojega zakonskega družeta vo¬ lili, kar lahko je mogoče, do vas v vašo sedajno zakonsko zavezo Bog ni poklical. Pa kaj je zdaj storiti, zdaj, ko se sklenjena zakonska zaveza razvezati več ne da? Storite to, kar sem nasvetoval že sperva, ter prosite Boga, da vam spre¬ gleda in odpusti to stopinjo, ki ste jo storili zoper njegovo voljo, in da vam dodeli gnado zakonskega poklica. Če ste pa volili tako, kakor ste se danes učili, bodite potolaženi, kajti poklicani ste stopili v zakonski stan, akoravno vam ni srečen. Zakaj tudi nesrečen zakon vtegne, glede časne ne¬ sreče namreč, človeku od Boga namenjen biti. Bog je nam¬ reč neskončno dobrotljiv in usmiljen. Marsikterikrat hoče on hudobnega moža zveličati po pobožni ženi, in grešno žen° zveličati s pomočjo pobožnega, bogaboječega moža. Tako uči sam sv. apostelj Pavl, ter piše: »Posvečen je namreč ne¬ verni mož po verni ženi, in posvečena je neverna žena p° 1119 vernem možu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, zdaj pa so sveti. — Zakaj od kod veš, o žena! če ne boš moža zveli¬ čala? ali od kod veš, o mož! če ne boš žene zveličal? a ([. Kor. 7, 14. 16.) Res je sicer, da je težek lak poklic. Pa tolikanj bolj tolažljivo in veselo besedo ti povem, ter rečem: Blagor ti, pobožni mož, bogaboječa žena! če bo po tvoji mo¬ litvi, po tvoji poterpežljivosti, po tvojem lepem zgledu, po tvojem prizadevanju zveličan tvoj grešni tovarš. Tvoja krona bo prelepa, bo svitlo leskeča v nebesih. 5.) To, preljubi poslušavci! so vam naj potrebniši nauki od božjega poklica y zakonski stan, kakor nam jih daje sveta vera in zdrava pamet. Le štirje so, in prav lahko se dajo v spominu ohraniti. Vtisnite si jih sosebno vi, ljubi mladenči in dekleta! v glavo in serce; in če bote zdaj, ali čez leto in dan, ali čez več let zbirali si zakonski stan, spominjajte se današnjega nauka, premišljujte ga od konca do kraja, da bote spoznali, ali vas Bog kliče v zakonski stan, ali vas ne kliče. Ako bote spoznali, da vas Bog kliče v zakonski stan, poslušajte njegov glas, ter stopite v zakonski stan; in obljubim vam, da bo srečen vaš zakon. — Ako bote pa ob luči in svetilu da¬ našnjega nauka spoznali, da vas Bog nikakor ne kliče v za¬ konski stan , posluhnite in vbogajte, ter nikar ne stopite v zakonski stan, temveč ostanite v samskem, deviškem stanu; kajti ako bi po sili in zoper voljo božjo stopili v zakonski stan, gotovo bi nesrečen bil vaš zakon. Vi pa, kteri niste poklicani v zakonski stan, si zavoljo tega nikdar nikar serca ne vžalile, marveč se z menoj vred še tem bolj veselite, za¬ kaj kolikor imenitniše je solnce memo zvezd, svitloba raemo sence, dan memo noči, tolikanj imenitniši je po nauku svetega pisma (Pregov. 22, 11. Modr. 4, 1; I. Kor. 7, 38.) deviški stan memo zakonskega stanu. Amen. - 1120 LXXXIV. keršcinski nauk. Kaj je storiti pred poroko? ali: od v r o d- n e g a pripravljanja zn zakonski stan, in sicer naj poprej od daljnega pripravljanja za zakonski stan. — 1.) Veliko je nesrečnih zakonov na svetu. Vzrok temu je sosebno la, da vpervič v ta stan stopi veliko ljudi, klerih Bog v zakonski stan ne kliče, da drugič v zakonski slan stopi veliko ljudi, kteri se na ta stan ne pripravljajo po volji božji in po volji svete katoliške cerkve; in da tretjič veliko zakonskih ljudi ne dopolnuje dolžnost svojega stanu. Od per- vega vzroka smo govorili v zadnjem keršanskem nauku, ter govorili od božjega poklica v zakonski slan. Prepričali smo se, da vsak človek ni za vsak slan, in da bo človek naj bolj srečen in naj laglejo zveličan v tistem stanu, v kterega ga Bog kliče. Učili smo se, kdo je poklican v zakonski stan ter smo premišljevali štiri posebne znamnja, iz klerih so da spoznali, ali jo kdo od Boga poklican v zakonski slan, ali ni. Kdo pa bi tudi bil tolikanj prederzen, ter si upal brez bož¬ jega poklica stopiti k poroki pred božji altar, ako pomisli be¬ sede svetega aposleljna Pavla, kteri piše od svetega zakona: „Ta zakrament jo velik, rečem pa v Kristusu in v cerkvi". (Efež. 5, 32.) Te besede kterega serca bi s sveto grozo ne pretresle in ga s spoštovanjem do svetega zakona ne napol¬ nile, ker samo sveto pismo sveti zakon imenuje velik M' krament v Kristusu in v cerkvi? Zares velik in skrivnostip 0 ^ 1121 - je ta zakrament! Že Bog Oče ga je v paradižu postavil, ko je Adamu Evo za ženo dal, ju blagoslovil, ter postavil za starše vseh človeških otrok, in že tudi samo ime »Eva" po- menja »mater živih". (I. Moz. 3, 20.) Zakon ima tedaj svojo pervo podslombo ali podstavo in svoje posvečenje v božji volji, ki jo je Oče nebeški razodel že kar pri stvarjenju sveta. Toda grešili so pervi starši; kar kazen na greh pa je Bog postavil smert. Umreti bi bila to- raj morala po božjem žuganju Adam in Eva kar po storjenem grehu, in konec bi bilo človeškega rodu že kar v pervih starših. — Ali glejte, da bi se izpeljal namen, poln božje neskončne ljubezni, kterega je Bog imel, ko je stvaroval svet in človeka, ponudi se Jezus Kristus, edinorojeni Sin božji, svo¬ jemu Očetu v to, da bi odrešil človeški rod; in pervi starši niso umerli kar berž po storjenem grehu; Bog jih je še žive ohranil, in Eva je res »mati živih" postala. In tedaj je Je¬ zus Kristus druga podslomba svetega zakona; brez njega bi ne bilo ne človeškega rodu, ne zakona; iz njegovega odre¬ šenja izvira, da obstoji zakon, izvira to, da je povzdignjen in poveličan do take svetosti. — Jezus pa zmerom živi v svoji sveti cerkvi, in po svojih namestnikih deli vsem njenim udom svoje gnade, ktere nam je pridobil na svetem križu. Tedaj jo sveta cerkev, ki deli svete zakramente, tretja podslomba, na kteri sloni vsa veljavnost svetega zakona. Brez dovoljenja in brez blagoslova svete cerkve je vsako meseno združevanje greh, ter greh nečistosti; iz keršanskega zakona rojene otroke pa sveti Pavl »svete" imenuje, to je: že po starših poklicane h keršanski veri in k svetosti. Zares velik je tedaj zakra¬ ment svetega zakona; od Boga Očeta je postavljen, od Jezusa Kristusa povzdignjen in posvečen, pred obličjem svete cerkve sklenjen in od nje blagoslovljen! Koliki greh pred Bogom si mora tedaj biti, ako kdo nepoklican stopi v ta tolikanj imeni¬ ten in skrivnosten stan! In kdo bi zamogel srečen bili v tem stanu, ako se vredno pripravil ni, ter zoper voljo božjo in z grešnim sercem stopi pred Bogu posvečeni altar, nevredno prejme sveti zakrament, in z božjim ropom na vesti stopi v - 1122 svoj novi stan? In ravno v tern nahajam drugi vzrok toliko nesrečnih zakonov, da v zakonski slan stopi mnogo ljudi, ki se niso ne na ta stan sploh, ne na ta sveti zakrament po¬ sebej vredno pripravili. 2. ) Treba je loraj, da vam gledč pripravljanja na za¬ konski stan in glede prejemanja zakramenta svetega zakona kaj več povem, ter vam nalanjčniši nauk in podučenje dam: II. Od tega, kar je treba storiti pred prejemanjem zakramenta svetega zakona. Pred prejemanjem zakramenta svetega zakona se je treba na zakonski stan prav pripravljati. Srečen bo v zakonskem stanu le tisti, kleri se na ta stan prav in vredno pripravlja. Pripravljanje na zakonski slan pa je dvojno: je daljno pripravljanje na zakonski stan, in je bližnje pripravljanje na zakonski stan. Od obojega je treba kaj povedati. 3. ) Danes bomo govorili: Od daljnega pripravljanja na zakonski stan. Srečen bo, pravim, v zakonskem stanu le tisti, ki se na ta stan prav in vredno pripravlja. Kar toraj daljno priprav¬ ljanje na zakonski stan zadeva, je a.) Pervi nauk ta: Dokler od Boga ne zašli' šiš glasa, ki te kliče v zakonski stan, nik¬ dar nobenega znanja ne delaj. Preljuba mladina- le verjami mi, da ti, kakor sem že rekel, za srečen zakon ni treba že leta in leta pred poroko znanja imeti s tistim, k> mu misliš enkrat pred altarjem roko podati. To znanje vtegn® sicer popolnoma pošteno biti in nedolžno; pa nevarno za dušo in tudi za časno srečo je pa vselej, in, kakor skušnja uči, J - 1123 - če dolgo terpi, le redko kdaj brez greha oslane. Že sto slišali, da vam ni treba zakona iskati, ako vas je Bog na¬ menil za zakonski stan. Niti misliti vam ni treba na drugi spol; marveč se lepo Bogu izročite, in njemu lepo služile, in Bog vas bo gotovo pripeljal v vam namenjeni stan; o pra¬ vem času vam bo pamet razsvetlil in vas postavil v take okoljščine, da bole lahko spoznali svojega prihodnjega zakon¬ skega družeta. — Bolj je znano vam, kakor meni, pobožni poslušavci! da dolgo znanje, posebno grešno znanje, redko kdaj srečen zakon pripelje za seboj, prav velikokrat pa ne¬ srečnega , še večkrat pa cIo nobenega ne. In naj bi tudi lega ne bilo , vendar je le gotovo to, da je tako znanje za dušo vsegdar nevarno. Hočeš mar po žarečem oglju hoditi, in se nog ne ožgati? Hočeš mar smole se dotikati, in si rok ne ogerditi? uči po svetopisemski podobi (Sir. 13, 1.) nek cerkven učenik, in jaz pristavljam: In ti slabotni človek si upaš, znanje imeli z drugim spolom; desetkrat, stokrat v ne¬ varnih urah pečati se ž njim na samem; s sladko prilizljivo- stjo dražiti hudo poželjenje, in vendar vsemu temu vkljub čisto ohraniti svoje serce, in pred Bogom brez greha ostati ? O ti nisi močnejši, kakor Samson; nisi pobožniši, kakor David; tudi ne modrejši, kakor Salomon! če so tedaj ti možje v hudi priložnosti padli, ali si mar upaš ti hoditi po žarečem oglju, in si vendar le nog ne ožgati? Zatoraj, mladenči in dekleta! pri brilkem terpljenju našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa in zavoljo zveličanja vaših duš vas zarotim: ako ste so zavozlali v kako znanje, pa ste prepričani, da vas Bog ne kliče, ali vsaj zdaj še ne kliče v zakonski slan; še danes razvozlajte in raztergajte znanje! Take zaveze niso sklenjene po božji volji, zalo ne, ker so nevarne vašim dušam. „Kdor pa nevarnost ljubi, v nevarnosti bo poginil 44 , uči sveto pismo. (Sir. 3, 27.) Ali hočete mar že zdaj, dokler še v prelepem deviškem stanu živite, in naj več priložnost in naj več časa imate, nabirati si zakladov za nebesa, — ali hočete mar žo zdaj razdeliti in razpolovičiti svoje serce, in le samo polo¬ vico Jezusu dati? Ali mar ne zasluži križani Jezus vašega serca celega in nerazdeljenega? Zatoraj vas še enkrat zaro- 1 - 1124 tim pri vsi ljubezni Jezusovega ljubeznivega serca, ktcro j 0 svojo kerv za nas prelilo do zadnje kaplje: raztergajl 0 , se danes raztergajte vse te grešne zaveze, v ktere ste se zop 0r voljo božjo in v veliko nevarnost svoje duše zavezali, 10 ’ dokler v deviškem stanu živite, dajte Jezusu svoje serce cel 0 in nerazdeljeno! Pobožne devioe! Jezus naj bo zdaj edin' vaš ljubljenec; in vi, mladenči! ljubezen do Jezusa bodi zdaj edina vaša nevesta. Tako bo srečen, ves poln zaslužen,) 0 pred Bogom vaš deviški stan, pa bote tudi vedno lepo po¬ pravljeni na zakonski slan. Blagor mu, kdor se je z devis- kim čistim mladoletjem pripravljal za zakonski stan. Sv. Kri' zostom pravi: „Veče lepote za mladino je ni, kakor je sr 0 ' možljivost. Za mladenča ni nobena reč bolj častitljiva men* 0 te, da zamore od vsake nečistosti neoskrunjen stopiti v za¬ konski slan. Nesoznanjen z gerdo pregreho nečistosti, v po¬ sesti nepokvarjenega serca se bo tak mladeneč s priserčn ljubeznijo deržal svoje žene, ker je ona perva in edina, s klero se je soznanil. O srečni taki mladenči in take devic 0 , ki zamorejo tako čisti ovarovani stopiti pred altar! Kako P r ^ m Ja— serčna bo njihova ljubezen, kako odkritoserčna njihova scbojna prijaznost, kako močno njihovo prijatelstvo!" ‘ sproti pa so res milovanja vredni tisti, kteri so svoje m la leta prebili v mnogoterih nerodnostih in razuzdanostih. " ^ ki po takem nerodnem življenju stopijo v zakonski stan, veliko nevarnost postavljajo vso svojo srečo. Le prekm 0 ^ se eden drugega naveličajo; namesto, da bi se ljubili, se so^ vražijo, in eden na drugega mečejo vzrok, da so nesložni nesrečni. Taki ljudje ne morejo prav vladati svoje hiS 0 ; Družinja nima nobenega spoštovanja do njih, in če enega drugega kaj opominjajo ali zavračujejo, se jim le rada p r j godi, da jih kar naravnost zaverne, rekoč: „Saj tudi vi n . boljši bili, dokler ste v samskem stanu živeli 1“ Morda ji 01 tudi še telo tolikanj oslabelo po razuzdanem življenju, da ^ morejo v zakonskem stanu nič več ne tako živeti, kakor spodobi. Gotova resnica je tedaj, da po razuzdanem živ J nju v samskem stanu tudi zakon ni v stanu srečen biti, da se tak nesrečen človek že poprej, prejden stopi v zaB - 1125 - s k> slan, resnično spokori in poboljša. Toraj je perva potreba > da čistost neomadeževano ohrani v samskem stanu, kdoi hoče srečo najti v zakonskem stanu. Vsak mladeneč in vsaka devica morata znajti se v takem stanu, da bota z dobro vestjo lahko rekla za pobožno Saro, ženo mladega Tobija: „K tebi Gospod, obračam svoje obličje, k tebi povzdigujem svoje oči. ~~ Ti veš, Gospod, da nisem nikoli moža poželela, in da sem Sv °jo dušo čisto obranila vse poželjivosti*. (lob, 3, 14. .) M Morda nobeden zmed vas, mladenči in dekleta! a J še prav za gotovo no ve, ali ga je Bog v zakonski jj n namenil ali ga ni. Lahko še pridejo take okoljščine, da . v zakonski stan poklical tega ali unega, kteri si zdaj tega ne misli. Zatoraj je drugi nauk ta : Bodite na ^ ^ k o n s k i stan vedno pripravljeni, to je: že v a J si morate prizadevati, da si pridobite *n| 6 ^' S e lastnosti, k ter e so vam za srečen re , { 0 n P o t r e b n e. — Še enkrat ponavljam, kar sem žo sta ° ’ same polovice, ampak celo serce dajte v deviškem ~ U ^°§ u - Vaša deviška ljubezen do Boga mora bili čista, ,j e zvesta, stanovitna, čez vse velika. Kakoršna bo v sla„ etn stanu vaša ljubezen do Boga, taka bo v zakonskem p p j U Va ša zakonska ljubezen. — Navadite se že zdaj, biti prenosljivi, poterpežljivi, pohlevni, krotki, molčeči; vadite se, prinašati poterpežljivo vsakega človeka; premagujte se, ter si Odevajte, v miru in zaslopnosli živeti z vsakim človekom. „ , Osebno pridno učile se keršanskega nauka: kersans "e vam lepo razlaga vse dolžnosti vsakega, m tedaj tudi jonskega stanu, pa vam tudi na roko poklada nagibe in pu¬ jske, kteri vas bodo nagibali in vam pomagal., da zveš Po najete svoje dolžnosti, ter ne le sami bogaboječe živi e ir f božji volji, ampak tudi vso svojo družinjo navdahnete . vJ ez,li i° do vsega, kar je pošteno in dobro, prav m 1 J n °„ _ Po tahem otu bote vedno pripravljeni, da pa c e ’ naj si vas Gospod Bog v zakonski stan zakliče, ka t - — 1126 * d Ij0 koli hoče, da postanete pohlevni, dobri možje, krotke, P rl ° žene. Pridno in marljivo učite se vsak po svojem spolu P.^ steno opravljati vse dela in opravila, ktere bi vam ; pod roke priti v zakonskem stanu. Kolikor poštenih znaš, za toliko ljudi veljaš. Bodite prav pridnih rok; de ‘ J )u radi, in nikarte, da bi vas bilo treba silama priganjati k Lenoba spodkopava časno srečo, in poleg lega tudi v du -j nesrečo človeka pripravlja; in res ni kmalu kake gerse ' ^ memo zdravega človeka pohajajočega brez dela. — Vadite že zdaj varčnosti ali prihranljivosti. Težko se bole v z«K skem stanu le čednosti naučili, ako se je niste že v sams stanu privadili. Poprej, prejden denar iz rok daste, se vse poprašajte, ali vam je to ali uno, kar bi radi kupili? za . potrebno ali ne. Zmirom je boljše, da ostaja, kakor da p manjkuje. Ako hočeš o jeseni želi, moraš že o spo« 1 ‘ ^ sejati; in če hočeš na stare dni kaj imeti, moraš že V . D ^ dosti, kolikor je prav, varčevati začeti in prihranjeval'- Ne razvadile se, da bi gledali le na to, kako bi p red ^ jedli in pili in prcmehkužno živeli, človek ne živi zato, ‘ bi le dobro jedel in pil, temveč jd in pije zato, da ^ Bodite zadovoljni s tisto mizo, ktero vam Bog pogrinja P vašem stanu. Mladeneč, kieremu ni za drugo mar, nego ■ da bi le dobro jedel in pil, in kteri zmernosti ne pozna, h. bo brez greha stopil v zakonski slan, kajti brez zmernof - te prelepe čednosti, bo ženo in otroke v revščino in sirošč 111 pripravil in tudi samega sebe na beraško palico spravil. M' 8 zapravljivec — star berač, to je že stara resnica. In de' ki le preveč hrepeni po slastni jedi in pijači, bo v zakonsko^ stanu vse štiri yogle hiše podirala, namesto da bi tri rala, kakor pregovor od pridne žene pove. — Bodite v S* 0 }, mladosti sicer zmerom veseli; tako uči sveto pismo, ki p ,il '\j »Veseli se, mladeneč, v svoji mladosti, in tvoje serce ^ dobre volje tvoje mlade dni, in hodi po potih svojega ser f 0 in po vidu svojih oči; vedi pa, da zavoljo vsega tega te Bog vzel na sodbo«. (Pridig. 11, 9.) Veselje človeku v 1127 j * a j. 0 P°Iajša , in veselo serce nam težavno življenje oslajša; i. 1 Va ® e veselje bodi po nauku svetega aposteljna Pavla (Fi- P- 4, 4.) „ v Gospodu^, to je: brez greha. Praznega in spodobnega norčevanja se vsegdar ogibajte; imejte Boga no m povsod pred očmi. Bodite pametni in postavni; pa- J e boljša kakor žamet. Po takem potu hote zmerom pri— r v Ijeni, da postanete modri gospodarji in modre gospodinje, vas gospod Bog v zakonski stan pokliče, kader koli hoče. Ljubi sinovi in ljube hčere! zdaj že učite se od svojih .^sev, kako je treba otroke v božjem strahu rediti; zdaj F i no gledajte, kako težke dolžnosti da starši imajo do svo- otrok. Njihovo skerb jim lajšajte, radi jih vbogajte; zvesto Polnujte čelerto zapoved božjo in vse dolžnosti, ki jih ta g P° Ve d otrokom naklada: in svesti si bodite, da vam bo ljubi °8‘ dal svoj sveti blagoslov, da bote tudi v zakonskem stanu g es . to dopolnovali to, kar čelerta zapoved staršem naklada. p°, ,te v samskem stanu dobri otroci, ter vbogljivi, pridni in k ^ °* ni sinovi, poslušne, marljive in bogaboječe hčere; po la- Dnl P°^ u ^ote ve d no pripravljeni, da postanete dobri starši, ^ °žni očetje in bogaboječe matere, naj vas Gospod Bog za- v '? e v zakonski stan, kadar koli hoče. Drugim prav znpo- ° v ati ve in ume le tisti, kteri se je sam učil poprej Pridn o vbogati. v c ) Tretji nauk po, kterega si z zlatimi čerkami zapišite Sv °je serce, je ta le: Že v deviškem stanu svoje ^ ', c e uterdujte v terdni veri in v «i a | t ' • • J T nepre- J ,v em zaupanju v Boga, ter radi molite. . dve čednosti, vera in zaupanje v Boga; ste dve naj moc- ^jše -- > • - - slab ,V... ... - J P°dpori zakonskim ljudem v križih in težavah zakon- <3 stanu. Kader zakonski vero in zaupanje v Boga zgube, 0 00 ’ " * * * * - * UTI *• 1*1» 1 1 _ _ sc jim bo”"eodi7J"in'‘žalostni. - llMi' “ ' eni j°, si le radi v zakonskam stanu obetajo zlate g'- (,v > l0v sahljivo vesolje in nevenljivo srečo, si obetajo vse to z< , ® r jim še skušnje manjka. Pa le povejte, ljubi starsi . sv \ si, iovom in svojim hčeram, le povejte jim < onin ’ { 116ev in težav, koliko očitnih in skrivnih britkost zakonski - 1128 stan vodi za seboj, kakoršnih človek poprej ne pozna. Ne' mila srnert staršem pobere pridne otroke, odterga ženi od src dobrega moža, vzame možu pridno ženo, njegovo edino P oQ ^ poro. — Ljubeznivi ženin se spremeni v hudega moža, ter ^ doserčnega moža in neusmiljenega , ki z ženo hujše nego deklo ravna; pa tudi ljubezniva nevesta le prevečkrat svoj^ natoro preverže, ter postane huda žena, svojeglavna žena, J e žična žena, zapravljiva žena, razuzdana žena, nezvesta žen a j s ktero skupaj živeti je gorje! — Kužne bolezni napadaj živino in spraznijo hlev, in trudoma in v dolgem mucu času oskerbovano setev, žetev in lergatev v nekolikih trenil Ijejih hudo vreme pokonča po polju in po goricah; in žalos se ozira serce, kaj bo naprej v prihodnost, in kakšno bo pd manjkanje naslednjega leta. Lačni in razgaljeni otroci prosij^ kruha in oblačila; žalostna jih gledata oče in mati, ki ji® 1,1 mata z čim poskerbeti niti kruha, niti oprave. Bolezen se hišo oglasi , treba je tega in unegn, pa ni kaj v roko vz ' Starši že komaj čakajo, da bi jim otroci odraslli, in j>® v pomoč in podporo vsaj na stare dni; ali glej 1 otroci 0 stejo, pa namesto da bi staršem pomagali, jih žalijo in 7,1 čujejo, in smert želijo njim, ki so jim življenje dali. Qj , ‘ krat žalosti poka serce očetovo in materno! Ondaj zdihuj in pravita: „Je li še Bog in naš Oče v nebesih? Je 11 ‘j Bog popolnoma pozabil na naju \ u O ni vaju ne pozabil d Bog, ljuba družeta zakonska! Le terdno vanj verujta: §' e ).] naš ljubi Bog in dobrotljivi Oče v nebesih še zmerom 7,|Vl on, ki za vso skerbi, tudi vaju ljubi in tudi za vaju sk er ’ in dobro ve, kako se vama godi. Le terdno zaupajta v nj e e on, ki ptice pod nebom živi in cvetlice na polju oblači, g tovo tudi ne bo pozabil človeka, ki je njegova naj imenim stvar tukaj na zemlji. Da, kader se nam stamni pred od ’ in se nam vse na okrog zagerne v černo noč, in nam nikjer več ni nobene pomoči, ondaj se nam vero in zaup a v Boga kakor dve mile prijazne zvezdici na nebu a l » - žiV l ter nas vabite, da Ije gori pogledamo proti nebesom, kjer VflS naš stari Bog, naš dobrotljivi Oče, ki nas, svojih otrok. P® to vse tudi zabil ne bo. — Glejte, tnladenči in dekleta! 1129 nas ° - 0ab;a V z °konskem stanu; in dasiravno nikomur zmed ni dano , v prihodnjost pogledati, vendar le ste si kar ne ?. v na di, da vam bo v del prišla ena m druga neljuba, v i L. a k Zna ,e ®’ ka Jti zemlja nam je solzna dolina. Da tedaj ll 'nl)'a • ‘ n tezava h ne obupate nad božjo previdnostjo, ne da terdno vero in lerdrio zaupanje v Boga seboj pri— k ,; e „ v zakonski slan. In da se to zgodi, že kar zdaj, do- Ce , Se več časa in priložnosti imate, prav pridno hodite v na|j ^ ev ’ ra di in z veseljem poslušajte pridige in keršanske Iju t ifl bar S ^ e v cerkv l slišali, med tednom doma premiš- bj r e t ’ ( * a l ,0,;e dobro podučeni in uterjeni v veri. Radi pre- jai! 0 S Sve{;e bukve , posebno življenje svetnikov, božjih pri— Sa ^ življenja svetnikov se bote učili, kako je treba v b ra j*'® ra st anu prav živeti in kako v zakonskem; ondi bote toaoa ^ { ° n, kdar ne zapusti svojih ljubih, in rad po- jngj. ° n im, ki v njega zaupajo. Pridno in pogostoma preje- p risl SVe te zakramente , in kolikorkrat koli vam je mogoče, S p ,° l °d e s svetim hrepenenjem in otročjim zaupanjem k Go- r * d , Ve, i a tudi devici', ktera je možu namenjena v zakon tu b K er ®oi je dober dar. ki bo dan devici zavoljo njen h do rih del. Za tega voljo je potrebno, da mnogo molijo on t J-Iijo kdaj Z zakoLki stan stopiti; obilno mojajc. moto ">8® prositi, kajti vsak dober in popoln dar pride od zg ? k do1 ’’ o<* Očeta svitlobe. (Jak. 1, 170 P^jJl Ve ,\. rož: »Pri takem imenitnem opravilu , ka lorsno j ef j e ’ ‘va zaveza (svetega) zakona, je treba mo i ve . v “ tapi očak Abraham svojega hlapca EUezerja odposlal ne p r 6 ’ ska t sinu Izaku, in je hlapec prišel do «» esta Har ’ J Pn v °dnjaku obstal, in molil; .Gospod, Bog mojega gospoda *». tv. posl. — 1130 - Abrahama, prosim te, stoj mi danes na strani, in skazi milost mojemu gospodu Abrahamu". (I. Moz. 24, 12.) In med tem, da se je hlapec na tujem mudil, je Izak vunkaj šel na polje, da bi ondi molil. (I. Moz. 24, 63.) Tedaj molili, obilno mo¬ lili je treba onemu, kdor želi sreče učakati v zakonskem stanu; moliti, obilno moliti mora, kdor si hoče serce uterditi v veri in zaupanju v Boga. Vera je dar božji in tudi upanje je nadnatorna čednost. Bog ti ju bo uterdil v sercu, ako pridno moliš. — Poglejte, ljubi mladenči in dekleta! po takem potu bole terdni v veri in močni in nepremakljivi v zaupanju v Boga, vedno pripravljeni , naj si vos Gospod Bog v zakonski stan zakliče, kader koli hoče, pripravljeni na vse, kar vas le koli vtegne zadeti ali dobrega ali hudega v zakonskem stanu. 4.) To, kar sem vam do zdaj pripovedoval, spada k daljnemu pripravljanju za zakonski stan. Prehod, bi rekel, iz daljnega pripravljanja v bližnje pri¬ pravljanje za zakonski stan pa je volitev zakonskega družeta. Od te volitve sem nekoliko že omenil govoreč od božjega poklica v zakonski stan. Bodi mi dovoljeno, da to tolikanj imenitno reč tukaj nekoliko bolj na tanjko razpeljem. In tedaj vprašujem: Kakošna mora biti ta volitev? Volitev zakonskega družeta bodi a.) razumna in b.) keršanska, a.) Da bo zakon res srečen, je veliko, nezmerno ve¬ liko ležeče na tem, kahošnega zakonskega družeta si v zakon izvoliš. Da pa prav in srečno izvoliš, treba je naj poprej voliti razumno ali modro. Razumno pa voli, kdor voli n® predolgo pred poroko, kdor voli s p r e v d a r- jeno previdnostjo, kdor voli posvetovajeso s starši ali drugimi pametnimi ljudmi. — Vol* naj tedaj ne predolgo pred poroko. Kdor voli predolgo 1131 p r ^ re P re J^ en stopi v zakonski stan, le lahko se prenagli in j> . ? 101 '» bar nima dobrih nasledkov, ampak marsikterikrat da r° kesan i e vodi za seboj. Vtegne se namreč prigoditi, ali j S ' zamo § e l pozneje boljšega zakonskega družeta izvoliti, a si ga tudi res dobi. če se tedaj pervega derži, le mu serce zanj ohladi, ljubezen mine, zamerza pride f a ^° se It, zanj uuiaui, ijuuezen mine, zamerza pnue vitn ^ ru ?° zlo; če si pa vzame drugega, vtegne s per- j, ... aietl zamero, sovraštvo in mnogo drugih nepnlik, ktere pi r . ° ,a g°slov iz hiše tirajo, in nesreči na stečaje vrata od- sto ?■' . » or tora J onemu, kteri, kader misli v zakonski stan sa tt -!’ n 'Ki et ' zavozljan , marveč je še res popolnoma vic 0St ; le " ' n slohoden, in si zamore, nikomur britkosti in kri— Pot , . a j°° 5 zakonskega družeta izvoliti takega, kakoršnega ro aa i e 2 ozirom na svoje dušne in telesne potrebe, z ozi- d a |. na svojo časno in večno srečo 1 — Voliti je treba na J 6 8 Pfevdarjeno previdnostjo. In da bo člo- gl e , v .°l'l s prevdarjeno previdnostjo, mora pred vsem drugim lt 0t '! tl na čednost in bogaboječnost svojega prihodnjega za- išče Ke ^ a ^ ru ^ a ' Sv. Avguštin pravi: „Kdor zadovoljnosti P»k V Zako,lskem stanu, snubil bo nevesto ne z zlatom, am- d a | z ^ Ce dn°3tjo oza!šano ft . In sv. Krizostom pristavlja; ,Gle- So- , , na dušno lepoto in na zaderžanjsko plemenitost«. l ebno bo glodal, da je keršansko katoliške vere tista oseba, > snubi" kajti je zoper voljo svete cerkve m silno skod- S ,V0 zaročili se z osebo druge vere. Mladi ljudje, k er,m m P ; e k d vsem drugim mar za to, da bi gledal, na čednost .n bo ponosi, in le bolj gledajo na denar, telesno lepoto, .me ' len stan, morajo si pozneje več.del skusati, da n is p* "‘l^vidno volili. Kedar zakonskega družeta vobs, smes S la 1 ^nsko družico volijoč tudi nekoliki , ter parne tu _ easnc reči, postavim na lepoto, premoženje, nnem ^ ~ a . VSe le Ie ®l no delajo napotja svetosti zakona • , “ kw » Pa bi gotovo napelje delale vse te te«, -k« J» J> h kdo slavil v pervo verslo, ler bolj kakor na vse drugo S !e dal nanje. — Da bo volitev razumna in modra, treba se J, posvetovati s starši in drugimi p a m e t n 1 f ljudmi. Sam sveti Duh pravi v svetem pismu: „Moj sin ’ brez sveta ničesa ne delaj, in se ne boš kesal po storje* 1 delu“. (Sir. 32, 24.) Ako velja to že za druge manj > ine ^ nitne opravila, kolikanj bolj bo veljalo še le za tolikanj i*° e ^ nitno opravilo, kakoršno je volitev zakonskega družeta! sebno je po volji božji lo, da se otroci glede te reči ravu . po nasvetovanju in po volji svojih pametnih staršev. Zar° se zoper voljo in zoper pravične zahtevanja staršev, g ol ° ni brez greha. Sveta cerkev takega zakona ne odobruje, mu ne pritcrjuje, kajti tudi res ni blagoslova božjega p rica ^ kovati ondi , kjer sla modri oče in pametna mati zoper P 0 ^ roko. Staršem se vdati in jim po volji ravnati bi otroci takrat ne bili dolžni, kader bi starši uhajali čez mejo p raVI in čez mejo svoje oblasti, in bi hotli svoje otroke silit* take zaveze , do kterih otroci nimajo nikakoršnega nagnjenj ^ ali kader bi starši iz samopridnosti ali drugih enakih ostud nagibov svoje otroke v zakon prodajali, kakor se na prodaja kako drugo blago. Mladi ljudje pa, ki staršev v nimajo, naj se obernejo do drugih poštenih ljudi, kader si ' sC ^ zakonskega družeta, ali pa naj se posvetujejo s svojim sp® vednikom. Blagor njim, kteri se pri tako imenitnem opri' v * j kakoršno je volitev zakonskega družeta, ravnajo po nasve vanju svojih modrih staršev in drugih previdnih in pamet* 1 ljudi! b.) Volitev zakonskega družeta bodi drugič tudi « . sanska, to je: voliti je treba od ene strani s keršans*^ namenom, in od druge strani s keršanskim n a č i n 0 ali po keršanskem potu. — Voliti je treba z dobrim , B ^ šanskim namenom. Sv. apostelj Pavl opominja ^ Bogu v čast obračamo vsako delo in vsako opravilo, že ali jemo ali pijemo ali kaj drugega dopočnemo. (!• ^ 10, 31.) Namen , ki ga mora človek imeti pri svojih in opravilih, primerja Jezus očesni luči, ter pravi: Svetil 0 UU"' . terg u j — 1133 jega telesa j e tvoje oho, Ako je tedaj tvoje oko čisto, svetlo bo vse tvoje telo. Ako je pa tvoje oko hudobno, temno bo vse tvoje telo*; (Mat. 6. 22.) to je: Kakoršen namen , tako tudi delo. Ako jo pa že k vsakemu in tudi naj manjšemu delu potreben dober, keršansk namen, kolikanj bolj še le k tolikanj imenitnemu opravilu, kakoršno je zakonska zaveza. Kdor tedaj misli stopiti v zakonski stan, ne sme imeli pri tem le samo tega namena, da bi v tem stanu slobodno stregel svoji poželjivosli in pohotnosti. Tak namen bi ne bil keršansk namen, in bi bil člo napačen namen. Tisti, ki si hočejo s tim, da v zakonski stan stopijo le zalo, da bi si s tim prido¬ bili le slobodo, s kakoršno bi zamegli neopovirano gasiti vse želje svojega mesa, stopijo v ta stan le „po hudičevem zah¬ tevanju*, uči sveti Krizostom. Taki ljudje so si sami krivi, da jih božji Duh zapusti, in padejo pod oblast hudega duha, ki je še zmerom močen zadosti, da jim škoduje po tem in unem potu. Kader je bil angelj Rafael mlademu Tobiju na¬ svetoval, naj snubi Saro, Raguelovo hčer, zavernil ga je mladi Tobija, ter mu rekel: „S!išim, da je bila že sedmim možem dana, in so umerli; pa tudi to sem slišal, da jih je hudi duh pomoril. Zato se bojim, da bi se tudi meni kaj takega ne prigodilo*. Pa kaj mu je verhangelj Rafael na to odgovoril ? Rekel mu je: ^Poslušaj me, in ti bom povedal, kdo so oni, nad ktere hudič oblast ima. Oni so namreč, ki v zakon sto¬ pijo tako , da Boga od sebe in iz svojega serca odženo, in svoji poželjivosti strežejo tako, kakor konj in mezeg, ki pa¬ meti nimata, čez take ima hudič oblast*. (Tob. 6, 13 — 17,) — Tudi le s samim nepopolnim namenom ne sme kristjan v zakon stopiti. Mladeneč, posta¬ vim, se zaroči z devico, da bi dobil pridno gospodinjo; de¬ vica si izbere v zakon tega mladenča zato, da bi bila lepo preskerbljena ; ali pa se v zakon zavežeta zato, da sta si v vzajemno pomoč in podporo v revah in težavah sedajnega življenja; ali pa se vzameta zato, da se s tim vmaknela iz grešne priložnosti, in da njima je zakon v pripomoček zoper njihovo slabost in poželjivosl. Taki in enaki nameni sicer graje ne zaslužijo, kajti so dobri; toda so sami ob sebi pre- 1134 več nepopolni. Treba je poleg tega imeti še drug namen, ter sosebno ta namen, da se v zakon izvoli ta ali una oseba zato, ker je to po božji volji, in ker si človek zaupa, da bo ž njo tem pobožniši in bogaboječniši živel v zakonskem slano, in se zveličal. Vse to je tudi angelj Rafael mlademu Tobiju s tim na znanje dal, da mu je rekel: „Vzemi devico v strahu Gospodovem k sebi". (Tob. 6, 22.) In Tobija in Sara sta se tudi res vzela s tim svetim in popolnim namenom, kar se vidi že iz njune molitve pri poroki. Tobija namreč je molil: »Gospod, Bog naših očetov, naj te hvalijo nebesa, in zemlja in morje , in studenci, in reke, in vse tvoje stvari, ki so v njih. Ti si Adama vstvaril iz ila zemlje, in si mu dal Evo v po¬ moč. In zdaj Gospod , ti veš, da nisem svoje sestro (tete) zavoljo sladnosli za ženo vzel, ampak samo iz ljubezni do za¬ roda, po kterem naj se tvoje ime hvali vekomaj". Tudi Sara je rekla : »Usmili se nas, Gospod, usmili se nas, da se oba- dva skupaj zdrava postarava"; (Tob. 8, 7 —10.) kajti: »Moža vzeti sem privolila v tvojem strahu, ne iz svoje poželjivosti". (Tob. 3, 14. 16. 18.) Toda ne le s keršanskim namenom, ampak tudi s k e r- šanskim načinom ali po keršanskem potu si je treba voliti zakonskega družeta, to je: zakonskega družeta volijoč se moraš deržati pota, ki ti ga za- znamova keršanska pravica. Tedaj se ne smeš poslužili nobe¬ nih zvijač, nobenega hinavščevanja in nobenih laži, da bi to ali uno osebo tem lagleje v zakon dobil; marveč moraš od- kritoserčno in pošteno povedati vse okoljščine, v kakoršnih se znajdeš. Tudi jej ne smeš delati praznih obljub, kterih spolnovati ne misliš ali ne moreš, da je s tim ne premotiš, in nje in poleg nje tudi sebe v nesrečo ne pripraviš. Kajti kdor si z lažmi in zvijačami in praznimi obljubami išče za¬ konskega družeta, močno se nad njim pregreši, in njemu in sebi pripravlja v zakonu mnogo brhkost in grenkost. 5.) Kader si je kdo zakonskega družeta že izvolil, stopi ž njim v zaroke. — Zaroke so pogodba, po kteri — 1135 — si možki in ženska dasta obljubo, da se bota med seboj v zakon vzela. — Večidel se to zgodi naj poprej n a t i h o m a , ter si možki in ženska kar brez vseh dragih prič sama med seboj obljubila, da se bota vzela; po lem pa se vtegne zgoditi tudi očitno pred dvema pri¬ čama in domačim duhovnim pastirjem. a-) Zaroke, če so tudi le samo n a t i h o m a storjene, vendar le so veljavne, kader so storjene resnobno, brez greha, in sprejete od obeh strani, od možkega in od ženske. — Zaroke, da so veljavne, morajo bili res¬ nobno storjene, to je: z resnično voljo; ako bi namreč kdo le na videz obetal kaki osebi, da jo bo vzel, pa bi obetajoč vendar le ne ime! volje, jo vzeti, marveč bi jej zakon obe¬ tal, postavim, le zato, da bi jo lagleje zapeljal; bilo bi tako obetanje sicer res hudo pregrešno, vendar pa ne bi veljalo za zaroko. — Zaroke morajo nadalje storjene biti brez greha, to je : okoljščine morajo biti take, da obetanje samo ob sebi ni pregrešno. Ko bi, postavim, mladeneč obetal, zakon kaki osebi, ktere bi ne mogel drugači vzeti, raznn da bi staršem svojim napravil veliko sramoto, bilo bi njegovo obetanje že samo ob sebi pregrešno, in toraj tudi neveljavno, ker se ne zamore človek v kako pregrešno djnnje zavezati z nobeno obljubo, in še cIo s prisego ne. Ravno zavoljo tega bi tudi zakona obljubiti ne zamogia taka oseba, ktera se je z obljubo vednega devišlva zavezala, raznn s pristavkom, do jo papež odvežejo od obljube vednega devištva; kajti kdor je storil obljubo vednega devištva, toliko časa je nepripraven za zakon, dokler ga veže ta obljuba; toraj tudi zakona ne more obetati nepogojno, ampak ga zamore obljubiti le s to pogojo, da bo rešen obljubo vednega devištva. — Zaroke, da so veljavne morajo sprejete biti od obeh strani; zaroke so namreč pogodba, ktera je lake nalore ali take lastnije, da morata vanjo privoliti obadva dela, možki in ženska. Ako bi tedaj eden zmed njih zakon obetajoč resnično voljo imel v zakon stopiti, drugi pa ne, taka obljuba bi nič ne veljala. — Ako tedaj pri zarokah nahajamo vse te pogoje, ktere so za veljavne ~ 1136 - zaroke potrebne, ondaj so zaroke veljavne, če so tudi le samo natihoma storjene kar brez vsake priče; in nobenemu, niti možkemu, niti ženski ni dovoljeno, zaročiti se z drugo osebo, dokler niso postavno razvezane poprejne zaroke. Ako bi tedaj eden ali drugi ztned zaročencev zakono betal kaki drugi osebi, neveljavna bi bila toka obljuba, in ako bi se resnično poročil s kako drugo osebo, tak zakon bi bil sicer veljaven, toda ne dopuščen, toraj ne brez greha sklenjen. — Zaroke pa se lahko spet razvežejo, kader obadva zaročenca v to privolita; ali pa, kader se je eden zmed njih krivega sto¬ ril kake velike hudobije, postavim: uboja, velike tatvine itd.; ali pa, kader se je z enim zmed zaročencev zgodilo tako spremenjenje, pri kakoršnem bi drugi gotovo ne bil obetal zakona, ako bi bil poprej vedel za tako spremenenje; ali pa, če se eden zmed zaročencev le predolgo zaderžuje v drugem, daljnem kraju; ali pa, če eden zmed njih ne dopolni pogoje, praviloma in pravno storjene. b.) Kratko pred poroko se zaroke tudi še očitno poterdijo. Zaročenca gresta namreč ali sama ali z dvema pričama pred svojega duhovnega pastirja, ter s tim poterdita, da se hočeta v zakon vzeti ob odločenem času. Duhovni pastir pozveduje, ali mar ni med njima kakega zakonskega zaderžka, jih izprašuje, da se prepriča, ali sta v keršanskem nauku dobro podučena, in jima glede prihodnjega njunega zakona potrebne nauke da. — Beseda, ki si jo zaročenca pred duhovnim pastir¬ jem dasta, da se bota v zakon vzela, jih lerdo zavezuje in njima naklada dolžnost, da se tudi res vzameta. Ako bi kteri zmed njih brez veljavnega vzroka storjeno obljubo prelomil, storil bi velik greh, in bi bil dolžen, drugemu zaročencu po¬ polnoma poverniti vso škodo, ktera bi ga doletela s tim, da je uni zaročenec obljubo prelomil. Le posebno imeniten vzrok ga odveže od te dolžnosti, ali pa medsebojno porazumljenje od obeh strani. b.) Iz tega, bar sem vam zdaj pravil od zarok, lahko spoznate, da so zaroke res imenitna reč; od ene strani ime¬ nitna zato, ker zaročence zavezujejo, da res v zakon stopijo; - 1137 od druge strani imenitna zato, ker dostikrat, kader bi mislil kdo zaroke razdreti, manjka pravih pogoj, pod kakorš- nimi bi se smele pravno razvezati. Toraj naj nikdo nikar lahkomišljeno ne dela zarok; kajti s takim lahkomišljenim ravnanjem se postavlja v nevarnost, da bi se vtegnil hudo pregrešiti; tudi bi se mu vtegnili iz takega ravnanja spočeti hudi nasledki, kakoršnih bi se moral po tem britko kesati. Sosebno naj se varujejo mladi ljudje, da si kar skrivši in na- tihoma zakona ne obetajo. Že to samo bi prav ne bilo, ako bi se v tolikanj imenitni reči, kakoršna je zakon, poprej nič ne posvetovali s svojimi starši; na dalje lake skrivne zaroke večidel pot nadelujejo in gladijo v razuzdanost in pregreho, in se po tem, ako se eden ali drugi zmed zaročencev spa- metova , težko več razvežejo , ali pa se še cIo nič več ne morejo razvezati; in na zadnje je tudi še zakon takih ljudi, kader res stopijo v zakonski stan, večidel nesrečen, — česar vas večni Bog obvari! Amen. LXXXV. keršanski nauk. Od bližnjega pripravljanja za zakonski stan. — 1.) Imeniten in težaven je zakonski stan. Da bo za- mogel človek v njem prav živeti in po volji božji, mora se nanj prav pripravljati. Priprava pa je dvojna: daljna in bližnja. Od daljne priprave sem zadnjič govoril, ter dajal te b nauke: Dokler od Boga ne zaslišiš glasa, ki te kliče v za- tonski stan , nikdar nobenega znanja ne delaj: Bodi za z0 ' konslfi stan pripravljen, ter že zdaj si prizadevaj, da si P rl ' dobiš vse tiste lastnosti, klere so ti za srečen zakon potreba 0 ' Ze v samskem deviškem stanu svoje serce uterduj v terdoi veri in^ nepremakljivem zaupanju, ter rad moli! Kader si P a že voliš zakonskega družela , voli si ga razumno, voli ker- šansko, — Vse to sem vam obširno razložil. 2.) Nadaljevaje razlaganje od pripravljanja za stan, bom danes govoril: Od bližnjega pripravljanja na zakons stan. zakonsk' k« K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je st 0 P e r v i 6 potrebno , da sta ženin inneve dobro podučena v resnicah svete v e r o ? keršanskem nauku. — Ako je namreč že vsak 0 kristijnnu v sploh potrebno, da je podučen vsaj v pogladit 0 resnicah naše svete vere, je to še tem bolj potrebno skim ljudem. Zakonski ljudje namreč so dolžni, svojo žinjo in sosebno svoje otroke podučevati v keršanskem nm in jih napeljevati in nagibati k keršanskemu življenju Kak 0 pa bi zamogli spolnovati to svojo dolžnost, ako bi bili 0 vsi nevešči in slabo podučeni v keršanskem nauku? ^a voljo je sveta cerkev zapovedala, da duhovni pastir ž 0n ' n ^ (1) nevesto gledč keršanskega nauka izprašuje, ter se p r0 P y f \ ali sta zadosti podučena v resnicah svete vere, ali niste* ^ tem izpraševanju pa naleti marsikterikrat na toliko neve ^ 0 , da je strah in groza. Nahajajo se ženini, nahajajo n 0 ^ ki ne znajo niti naj potrebniših reči, ki nič ne vedd 111 stvarjenja , niti od odrešenja, niti od posvečenja človek k 6lo^l kovo godilo po tem, kader telo umerje! Vse njihovo tn ter ne vedo ne, kaj nam je dobrega storil Bog Oče, kaj Sin, kaj Bog sveti Duh; ne vedo, kaj se bo z dušo .»v/ TV r ~ -V/..., V.JV. ' J keršanskega nauka obstoji v tem, da znajo brez p relJ 1139 - kod °if ! - neklere nav adne molitvice, in drugega nič ne. Od Ve \ ka i P ra vite, tolika nevednost ? Večidel jo imajo starši na jjp. ! s sv ojo slabo odrejo; pa tudi nevedneži sami so si je v .’’ 4 f r niso pridno hodili poslušat keršanskega podučevanja res * ln V cerkv1, S takimi nevedneži ima duhovni pastir veliko pokoro, ker jih ne sme poročati poprej, prejden so sos h 23 ?'*° P°dučeni. To naj bi si dobro v glavo vtisnili v no mladenči in tiste dekleta, ki mislijo kdaj stopiti l ‘ °nski stan, pa keršanskega nauka dobro ne znajo. Le Ha’ iZ ^ m V roko ’ ‘ n pridno naj ga prebirajo, poleg tega pa ske Urfl ZVes *° v cep k e v hodijo in marljivo poslušajo keršan- Ij ... nau ke, da se kaj bolj poduče v resnicah naše svete vere; hod Znanje vsa J P°oi av ‘tnih resnic naše svete vere je neob- na potrebno vsakteremu brez razločka, kteri misli stopiti V ikonski stan. K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je: v ^ r u g i č potrebno, da med tistimi, bi hočejo g jj a k o n s k i stan stopiti,ni nobenega zakon¬ ca za deržka. — Zakonsb zaderžek je vsaka taka zak S ^ lna a ^ vsak tak napotiej, ki zaderžuje ali brani, da se j, a ° n ne more prav skleniti. — Ti zaderžki pa so dvojni: g k v 1 r a y n i in r a z d i r a v n i. Z a v i r a v n i z a k o n- ni a Za< * erz ki so tisti zaderžki, s kakoršnimi človeku sicer Ve j° pu ® če no v zakon stopiti; ako je pa vsemu temu vkljub g Pe >. ar stopil v zakonski stan, so s tim sicer hudo pre- Sl ’ v ^ndar pa njegov zakon zavoljo tega ni neveljaven, , 'P' 1 * je veljaven. — Razdi ravni zakonski z a— iočn ki . pa ’ kteri jajo , 1 zakonski m., - - - n eff , e sa, no nedopuščenega, ampak ga naredijo tudi neveljav¬ ni! a ’ -l ako hi zakon, ako bi se s takim zaderžkom skle- in ne veljal , in bi se moral kar naravnost razdreti že ZVeza ti , ako bi zakonska družeta ne dobila odve- ’ °P r °stitve ali dišpenze. — Od obeh teh zakonskih za¬ im l , . bi tudi lahko rekli r a z v e z a 1 n i ali n 1 zakonski zaderžki, so tisti, kteri zakona ne nare- - 1140 deržkov je treba kaj povedati. Začnimo % zaviravnimi za¬ konskimi zaderžki. Med zaviravne zakonskezaderžke štejemo: a. ) Pomanjkanje p r i v o 1 e n j a od strani staršev pri takih, ki so še pod očetovo oblastjo. Starši sicer svojim zadosti starim otrokom možitve ali ženitve ne morejo braniti toliko, da bi brez njihovega dovolenja zakon clo nič ne veljal; toda otrok se zlo pregreši zoper dolžno spoštovanje, ako hoče brez vednosti in zoper voljo očetovo v zakon stopiti. To se lahko razvidi iz besed svetega Triden¬ tinskega cerkvenega zbora (Sess. 24. cap. 1.), ki uči, da starši zakonov, ki so jih otroci zoper njihovo voljo sklenili, sicer ne morejo razdreti, da ie pa sveta cerkev take zakone vselej in po vsi pravici zavračala. Deželske postave v Av¬ striji glede tega zahtevajo , da pri sinovih in hčerah, ki še niso dopolnili štiri in dvajsetega leta, mora oče pred dvema pričama lastnemu duhovnemu pastirju svoje privolenje na znanje dati ali ustmeno ali pismeno; če pa ženin ali nevesta nimata očeta, mora deželska gosposka, kar višeja oskerbnica sirot, 9 pismom dovoleuje v njih zakon dati. b. ) Zaroka z drugo osebo, ako ni zre- doma ali praviloma razdert a. — Kdor se je ali natihoma ali očitno zaročil s kako osebo, ne more se veljavno zaročiti s kako drugo osebo, in mu tudi ni dopuščeno v za¬ kon vzeti te druge osebe, dokler niso zaroke s pervo osebo razvozljane in razderte po postavnem potu. Toda od zarok vam je bilo že v zadnjem keršanskem nauku dano obširniš® podučenje. c. ) Neslovesna obljuba čistosti ali sa¬ mostanskega življenja ali sploh duhov- skega življenja, to je taka obljuba, ki jo človek ne stori pred cerkvenimi predstojniki ali očitno, temveč le sam za se, da namreč noče v zakon stopiti, ali da se hoče podali — 1141 v samostan ali v duhovski stan. Tudi s tako obljubo se člo¬ vek Bogu zaobljubi in zaveže, in je no sme prelomiti s tim, da bi stopil v zakonski stan, razun da bi bil poprej od nje odvezan. Če bi pa kdo s tako obljubo zavezan vendar le stopil v zakonski stan, njegov zakon sicer velja, pa stopinja vanj ni brez greha; in poleg tega zgubi še tudi neko posebno zakonsko pravico: (amittit jus petendi debitum conjugale.) Ravno zato se obljube čistosti ne smejo delati lahkomišljeno in kar tje v en dan. d. ) Posebna cerkvena prepoved, ko nam¬ reč duhovska gosposka iz posebnih vzrokov zakonsko zavezo zaderžuje, postavim, ako sta ženin ali nevesta v keršanskem nauku premalo podučena; ali ako se kak postaven zaderžek kaže, ki še ni zadosti določen; in tudi, kader deželska go¬ sposka nasproti stopa, in duhovni pastir ne sme zoper njo rav¬ nati, kakor če, postavim, komu zavoljo vojaščine ni dano pri— volenje v zakon. Tu sem se zna vverstiti tudi la zaderžek, da oklici niso še po postavi dokončani. e. ) Prepovedani čas, to je poseben čas v letu, v kterem se zakon ne sme skleniti, ter vsaj ne brez višega dovolenja in ne slovesno. Takih časov je bilo nekdaj več med letom; po besedah svetega Tridentinskega cerkvenega zbora (Sess. 24. cap. 10.) pa je zdaj le čas od perve ad¬ ventne nedelje do razglašenja Gospodovega, in od pepelnične srede do bele nedelje. Ti časi so dnevi pokore in zatajeva¬ nja, ne spodobi se toraj o njih ženitninska slovesnost in ve¬ selost. Ako bi tedaj iz posebnih uzrokov tak čas komu od viših poroka dovoljena bila, mora se natihoma obveršiti, ne¬ vesta se ne sme slovesno v ženinovo hišo voditi, in zakonski blagoslov, ki se med sveto mašo nevesti deli, mora izostali. f.) Na zadnje vtegnemo tu sem prišteti še k r i v o- v erstvo enega dela, če namreč katoličan hoče vzeti ne- batoličanko, in katoličanka nekatoličana, če je tedaj en del Prave vere, drugi pa ne, temveč je protestantovske ali pa 1142 gerške vere. Tak zakon se imenuje n a m e š a n zakon- Lahko se razumeva, da prave edinosti misel in sere v zakona ondi z lepo najti ni, kjer eden papeža za višega poglavarja spozna, drugi pa ne, eden sveto birmo, sveto pokoro, m tudi -'5 * © r' 7 '''***■ , sveti zakon med svete zakramente šteje, drugi pa ne; lufl je za izrejo otrok v pravi katoliški veri nevarnost ali d° nemogočost ondi, kjer oče ali še clo mati te vere ne spo z ' nava. Vsploh že apostelj v listu do Tita (3, 10.) piše, ogi¬ bati se krivoverskega človeka; koliko bolj mora ta beseda veljati še le glede naj tesneje človeške zveze, kakoršna J e zakon! Kako lahko pri tem še clo terden katoličan ali kato¬ ličanka pride ob pravo vero! Sveta cerkev je bila zatorej takim zvezam vedno nasproti, kakor je spoznati iz pisem sve¬ tih očetov, iz razsodb cerkvenih zborov in Rimskih papežev. In take zaveze so se nekdaj res le poredkoma namerile. D 1 ' 0 ' gači pa je prišlo, odkar se je po Luter Martinu zgodila ve¬ lika ločitev v zahodnji cerkvi. Tu zdaj ni bilo več mogoče ubraniti vseh namešanih zakonov, ker so katoličani dostikrat v sredo krivovercev vtesnjeni, in večkrat še clo hudo stiskani od njih. Kolikor takih zavez tedaj ni bilo mogoče zabranilb sveta cerkev je vendar le vselej lirjala poroštva, da za pravo vero katoliškega družeta in otrok nevarnosti ne bo, marveč je še želela , da se tudi nekatoliški druže h katoliški cerkvi napeljuje. To so papeži Klemen VIII., Urban VIII., in ^ e " men XI. izrekli clo kraljem in knezom nasproti. Papež Be¬ nedikt XIV. je ravno to vsploh zahteval v razlaganju gl e ” zakonov v Belgiji in na Nizozemskem, in Pij VI. za Avstr>- janske dežele in Klevsko vojvodstvo na Nemškem. V današ¬ njih dneh je papež Pij VIII. leta 1830. namešane zakone v Poruskih deželah dovolil le s to pogojo, da se spiše lisL f kterim se zagotovi, da se bojo izrejali otroci v katoliški veH- In le takrat, kader se to zgodi, sme se poroka obveršiti P° cerkvenem redu; drugači pa sme katoliški duhovni p aS,ir le v svoji navadnji obleki v svoji hiši sprejeli besedo nina in neveste, da v zakon privolita. Enako je papež Gregc r XVI. določil za Bavarsko leta 1832. in za Avstrijo leta ' Na te razsodbe Rimskih papežev so škofje toliko deržali, da 5 J - 1143 - nadškofa, Kolinski Klemen Avgust grof Droste, in Poznanski Martin Dunin, rajše šla v ječo, kakor da bi bila tudi le za eno samo čerko odstopila od postave. Ako bi tedaj kak ka- tolišk kristijan z nekatoliškim bolel v zakonsko zavezo stopili, mora ga duhovni pastir z vso ljubeznijo pa tudi ojstrostjo sva¬ rili pred takim znpočetjem, Ako pa vendar le pri svojem sklepu ostane, in želi po katoliško poročen biti, mora oblju¬ biti, da bo za spreobernenje nekatoliškega družeta skerbel; ludi mora poprej s pisanim zagotovilom (revers) zagotovljena biti katoliška izreja otrok, da se potem dovolenje v zakon od škofa dobi. Drugači pa se poroka ne more v cerkvi in slo¬ vesno obveršiti, in katoliški druže s tim, da cerkve ne po¬ sluša, velik greh stori, in v grehu ostane, dokler svojega miš¬ ljenja ne spremeni. Nobeden mašnik ga ne more odvezati, nobeden ga ne sme k svetemu Obhajilu spustiti, dokler res¬ nične pokore ne stori, in si na vso moč ne prizadeva popra¬ viti slabe nasledke svojega zagrešenja. Zdaj pridemo do r a z d i r a v n i h , ali razvezal- nih, ali loči v n i h zakonskih zaderžkov, ki so take nalore, da zakona ne delajo le samo nedopuščenega ampak tudi neveljavnega. Taki ljudje tedaj, kteri bi s kakim takim razdiravnim zakonskim zaderžkom v zakon stopili, bi tudi po poroki ne bili pravi zakonski ljudje, in, če ne dobijo odveze, ter oprostenja ali dišpenze, morajo iti vsaksebi, ter se zamorejo z drugo osebo, pri kteri ni enakega zaderžka, poročiti ravno tako, kakor drugi samski ljudje. Taki razdiravni zakonski zaderžki so ti le: a.) Pomanjkanje prostega privolenja. — Kdor v zakon slopi, mora se dobro zavedali, kaj da dela in stori; noben« posebna zmota mu ne sme priti na pot, in znajti sc mora v takem stanu, da to imenitno stopinjo stori prosto in slobodno. Iz tega so izhajajo toraj ti le zaderžki: i - 1144 Pomanjkanje pameti ali zavesti, kakor- šnega nahajamo pri takem človeku, ki nikdar ni bil zdrave pameti, ali kteri le malokdaj svilel spomin ima. Pri takem ni soditi, da bi resnobno in resnično privoliti znal. Ta za- deržek posebej imenuje papež Fabijan. Glede privolenja bi bilo dvomiti tudi pri takem, kteri bi ves od vina omamljen storil zakonsko zavezo. V stanu nespameti storjena zakon¬ ska zveza sicer po besedi ravno imenovanega papeža ni kar ovreči; vendar naj bi si to besedo v spomin poklicali zlasti tisti, kteri se le s pijančevanjem pripravljajo za poroko. Posebna sila, s kakoršno se kdo v zakon primora, bodi si z močjo, kteri ne more zoperstati, ali s takim strahom, kteri bi tudi stanovitnega človeka pretresti zamogel. Ako bi, postavim, oče žugal svoji hčeri, da ne bo dobila nikakove dote ali da jo bo cIo od sebe odgnal, ako tega ali unega človeka v zakon ne vzame, tak prisiljen zakon bi ne veljal, ker hči ni vanj privolila, in bi neveljaven ostal, dokler bi hči radovoljno vanj ne privolila. Zaderžek ta bi tedaj odnehal, ako bi se prisiljena oseba pozneje prostovoljno vdala \ za¬ konsko dolžnost. Ce bi sila ne bila posebno velika, veljav¬ nosti zakona bi sicer ne overgla; vendar naj si starši dobro zapomnijo, naj nikar svojim otrokom ne delajo nobene sile, kader ž njimi obravnavajo glede zakonske zaveze. Sužnost. Ako bi se bil kdaj sloboden možki poročil s sužkinjo, ter ni vedel, da je sužnja, bil bi po llimskem pravu, ki ga je sprejela tudi sveta cerkev, tak zakon neve¬ ljaven. Ker pri nas take sužnosti ni, tudi lega zaderžka nič več ni. Posebna zmota, po kteri se je kdo zaročil z vse drugo osebo, kakor je poprej mislil, kakor je, postavim, Jakob mislil dobiti Rahelo, in mu je bila dana Lija. Če bi pa kdo po spoznani zmoti vendar le privolil v tak zakon, jenjal bi tudi zaderžek. če se pa zmota ne ozira na osebo samo, ampak le na kako posebno lastnost, taka zmota bi ne razdirala zakona, če bi se bil, postavim, poročil kdo s kako osebo, - 1145 - ktero je imel za bogato, zdravo, pobožno, neoskrunjeno, po poroki pa bi se skazalo, da ni taka, bil bi vsemu temu vkljub zakon vendar le veljaven. b. ) Pomanjkanje telesne zmožnosti. — Zakon sicer ni zgol zveza teles, marveč je tudi zveza duš; pa ravno zato, ker obsega celega človeka, tudi telesu ne sme manjkati liste zmožnosti, ktere namen zakona potrebuje. Po tem takem so zaderžki: Telesna nezmožnost, zavoljo ktere bi kdo ne bil v stanu spolnovati zakonske dolžnosti, če je namreč laka nezmožnost obstala že pred sklenjenim zakonom, pa poprej neznana bila , in se ne da ozdraviti. Ta zaderžek se razsodi sicer le po posebnem preiskovanju in po skušnji. Gola ne- rodovitnost se pa ne šteje v zaderžek, ravno tako tudi ne nezmožnost, ktera je nastopila še le po sklenjenem zakonu; obadvojna daje tistim, ki jih zadene priložnost, vaditi se v zatajevanju in poterpljenju. Pomanjkanje prave starosti, kader je kdo še otrok, in še ni dorastel in dozorel do pravih let. Po cer¬ kveni postavi tedaj mladenči pred dopolnjenim dvanajstim le¬ tom ne morejo veljavno v zakon stopiti, razun ako bi se do- pričalo, da so že pred tem časom dozoreli do tiste starosti, ktera se navadno imenuje možka starost. Razumeva pa se samo ob sebi, da tako mladih ljudi vsploh ne gre na zakon napeljevali, ker na duši v takih letih niso še dozoreli, če bi bili tudi dozoreli že na telesu. c. ) Posebne zaveze in obljube. — Zaveza, ktera še ni razvezana, in ne sterpi druge zaveze poleg sebe, ali ktera je še clo itnenitniša, kakor je zakonska zaveza, ne sme biti novi zakonski zavezi na potu. Ce je kdo obljubo storil, je ž njo zavezan, dokler obljuba obstoji in ne odjenja. Iz tega izvirajo naslednji zaderžki: Keri, u, IV. pogl. 72 — 1146 — Poprejna veljavna zakonska zaveza, dokler je smeri ne razveze in la zato ker je zakon neraz- vezljiv. — Ako bi se tedaj žena lerdne misli, da je njen mož umeri, poročila z drugim možem, prigodilo pa bi se , da bi pervi mož nenadoma spet nazaj prišel, drugi zakon ne bil bi veljaven; in žena bi morala drugega moža , in če bi tudi otroke ž njim imela, pustili, in se nemudoma k pervemu po- I verniti. In ker je kersanski zakon "vsploh nerazvezljiv, tudi katoličan bi ne smel v zakon vzeli Luteranke, ktera se je od svojega moža ločila, dokler bi ta njen mož ne umeri. Se cIo, ko bi kak zakonsk neverec prestopil h katoliški veri, svoje zakonske družice bi ne smel zapustiti, razun da bi ne holla ž njim živeti brez nečasti do Stvarnika; in tisti, ki imajo po več žen, kakor Turki, obderže pervo samo. Duhovsko posvečenje. — Ta zaderžek brani po cerkvenih določilih, ki jih je tudi sveti Tridentinski cerkveni zbor (Sess. 24. cap. 9.) poterdil, da ne more veljavno v zakon stopiti, kdor je bil posvečen v subdiakona, diakona, ali j inašnika. Po tem takem bi zakon, v kterega bi duhovnik stopil po svojem posvečenju, nič ne veljal; in ako bi kdo poprej bil oženjen, ne more drugač bili v mašnika posvečen, razun da je njegova žena umerla, ali dragovoljno šla v samo¬ stan. — Pri protestantih so pastorji ali pridigarji sicer ože¬ njeni ; on ipa niso posvečeni, ker mašnikovega posvečenja ni¬ majo. Pri starovercih ali gerških kristjanih so mašniki oženj¬ eni, pa morajo v zakon stopiti že pred posvečenjem, po tem več ne smejo in ako hočejo opravljati sveto daritev, morajo se poprej vselej čisto deržati ; škofje pri starovercih, kakor tudi pri zedinjencih, pa morajo biti vedno nezaročeni, in tedaj se pri starovercih tudi le iz med menihov volijo. Očitna ali slovesna obljuba čistosti, ki jo je kdo storil v kakem redu odgsvetega apostoljskega sedeža poterjenem. Ako sc je tedaj kdo podal v kak samostan, in je storil ondi navadne obljube, in med njimi tudi obljubo či¬ stosti, s tim je svetu, tako rekoč odmeri, in se s Kristusom — 1147 In 1 " 0 ^ 1 '’ ne more n ' 6 ve ® ne v Zf, konski stan stopiti. a to bi vendar lo stopil v zakonski stan, neveljaven bi bil n J e £ov zakon. p ”•) Vse druga vera, posebne pregrehe, v ' | a zvez a duš in teles v zakonu ni mogoča ondi, kjer bi p a 3{ ^ čisto drugačno vero imel, ter bil eden krislijan, drugi vati °\P a ^ ^ uc *‘ n °ken del z mirno vestjo ne mogel prebi¬ jte ^ Pl ^ ru ® em ’ k° ki ju bile posebne pregrehe v zakon pe- v ’ P° lakem potu bi še clo očitna poštenost življenja sploh "evarnosti bila. Od tod izvirajo naslednji zaderžki: pa ^ s e ^ r U J? a vera, ko bi en del bil kristijanski, drugi žene 6VerS ^ 1, Abraham ni hotel svojemu sinu Izaku dati gv • Zme( l nevernikov, in Jakob je šel žene iskat na dom (V Je 7 m °l e re, kjer je bil še pravi Bog spoznan. Po Mozesu s ‘je Bog Izraelcem naravnost zapoved dal, da si ne v J0 zen jemali zmed neverskih narodov, da bi jih od pra- nov 3 "Oga no odvernile in v molikovanje ne zapeljale. V Gos” Zavez ' zahteva sv. Pavl (I. Kor. 7, 39.) ženiti se v eijo^°^ U ’ ln Kor. 6, 14.), noj verniki nikar ne vla- cerl Cne ^ a zakonskega jarma z neverniki. V začetku svete k Ve so se sicer še neklere zaveze z malikovavci terpele, v J e bilo upati, da bi bil po besedah svetega Pavla neverni z posvečen po verni ženi, in neverna žena posvečena po rn em možu. Pozneje pa so bili zakoni z Judi in neverniki tak aVnost Prepovedani po deželskih in cerkvenih postavah, 0 da Kristijan ne more veljavnega zakona sklenili z Ju- Juii°’ ^ ur k' n j° kako drugo neverkinjo, ali pa kristijana z 0 ' ° m > Turkom ali drugim nevercem. Glede tega zaderžka k ‘ 0sll, i e sveta cerkev le takrat, kader bi bilo upali, da se bo a dežela vsa spreobernila k sveti veri. 1 osebne pregrehe kar razdiravni zaderžki pa so: ali r e š e s t o v a n j e , ko bi se porešestniki pregrešili, c 0 drugemu zakonskemu druželu po življenju stregli s tim 72 * - 1148 namenom, da se bodo po njegovi smerli v zakon vzeli. Ta- košno ravnanje bi bilo res kar naravnost nasproti svetosti, varnosti in sreči zakonov, in ne zasluži drugega, nego ojslro pokorjenje po besedah svetega Avguština in cerkvenih zbo¬ rov. Zatoraj je pa tudi zakon med takimi, kteri bi se bili j že poprej pregrešili med seboj z mislimi na smert drugega zakonskega družeta po cerkvenih postavah brez vso veljave. Umor poprejnega zakonskega družeta, ako se je izverši! s tim namenom, da bi po tem lagleje v zakon stopil z drugo osebo, če bi tedaj kdo svojega zakon¬ skega družeta umoril s tim namenom, da bi se poročil z osebo, s ktero je prešestoval bodi si pred umorom ali po umoru, ne more veljavno v zakon vzeti liste osebe. Ali če bi kdo umo¬ ril svojega zakonskega družeta s tim namenom, da bi se za¬ ročil z drugo osebo, s ktero sicer ni prešestoval, ktera mu je pa pri umoru zakonskega družeta kakor si koli bodi poma¬ gala s tim namenom, da bi se po tem ž njim poročila, ne more skleniti ž njo veljavnega zakona. Ta zaderžek je sveta * cerkev naredila zato, da je na varno spravila življenje in zvestobo zakonskih družetov. Rop neveste, kader bi kdo kako žensko s silo od¬ peljal s tim namenom, da bi se ž njo zaročil. V poprejnib divjih časih, v klerih je nadvladal le oni, ki je bil močnejši, se je dostikrat zgodilo, da so bile ženske s silo odpeljane. Da odverne tako zlo delo, je sveta cerkev zavezo z odpe¬ ljano osebo kar naravnost za neveljavno obsodila, in takim roparjem nakladala ojstre pokorila. Sv. Tridentinski cerkveni zbor je take roparje iz cerkvene družbe pahnil in zaterdil, da bi zakon z oropnjeno osebo ne mogel veljati drugači, razun da je ta postavljena na varen kraj, in da slobodno in drage volje privoli v zavezo s svojim odpeljavcem. (Sess. 24. cap. 6.) e.) Sorodovinstvo ali žlahta. Sorodovin- stvo pa je trojno, ter natorno, duhovsko in deržav- 1 j a n s k o. - 1149 Natorno ali kervno s o r o d o v i n s t v o je pri¬ jazna zveza med osebami spočetimi ali rojenimi iz enakega rodu ali enake kervi. Od oseb, ktere se znajdejo v taki za¬ vezi, se po navadi pravi , da so si v rodu ali rodovini, v kervi, sorodovinci, ali v žlahti. če so si sorodovinci zve¬ zani po očetu in po materi,jeto dvojestransko ali pravo sorodovinstvo; če so si znanci le po eni strani, ter samo po očetu ali samo po materi, je enostran¬ sko ali po poli sorodovinstvo. Na dalje, če se v versti rodov gre nazaj ali naprej po očetih in otrocih na¬ ravnost, je to sorodovinstvo v ravni versti; ako se pa gre naprej ali nazaj po strani, ter po stricih in po te¬ tah, po bratih in sestrah, je to sorodovinstvo v stran¬ ski versti. Ako se gre le po starših nazaj gori, je to navzgorna versta; ako se gre le po otrocih naprej, jenavzdolna versta. Tudi se še razloči, ali je p o z a k o n s k o ali n e po¬ za k o n s k o. Po stopinjah pa se sorodovinstvo pošteva tako le: Kolikorkrat nova rodovina stopi naprej ali nazaj, toliko se šteje rodov ali kolen. Postavim: Sin in hči sta gledč očeta v pervem rodu ali per- vem kolenu, njihovi otroci pa so v drugem; brat in sestra sta si v pervem kolenu, njihovi otroci pa so si v drugem kolenu v rodu. — Sorodovinstvo se sicer začne po mesu in kervi; ali vendar velja sorodovinska zaveza vse več po duhu, in je toraj v tem obziru že sama ob sebi bolj sveta zveza. Ne spodobilo bi se tedaj, da bi se ta zveza z zakonsko za¬ vezo od višeje stopinje potegnila na nižejo, od duha preme¬ stila na meso. To nekako vsak človek sam občuti, in sko¬ raj vsem narodom se je zakon v bližnjih rodovih nepristojen Videl. Na dalje, ko bi zakonom med sorodovinci nič nasproti ne stalo, bi prijazne zaveze med raznimi rodovi ne bile tabo dalječ razširjene, prijaznost bi le bolj v lastnem rodu ostajala, in ljubezen človeška bila bi bolj samosvoja in sebična. In poleg tega bi bila tudi še pot odperta mnogemu pohujšanju in zapeljevanju, ako bi zakoni v sorodovini veljali. Toraj ni moglo biti drugači, nego da je bilo sorodovinstvo vzeto med 1150 - zakonske zaderžke. O pervem začetku, ko je bil Stvarnik človeka še le na zemljo postavi!, so se sicer zakoni moral' sklepati v bližnji rodovini. Vendar pa v ravni versti soro - dovinstva, med starši in otroci v bližnjih in daljnih kolenih) zakonov ni bilo nikdar najti, in jih tudi zdaj ni; le sam 8 Egipčanom se je očitalo kaj takega. Natorno spoštovanje men mlajšimi in roditelji ni in ne bo dopuščalo lakih zavez; ra* un tega jih je Bog še posebej prepovedal v III, Mozesovih t>uk" vah. Drugači je pa v ozir stranskih verst sorodovinstvm Pervi Adamovi otroci niso mogli drugači, kakor da so bratje in sestre zvezovali med seboj. Kakor hitro pa se j e človeški rod nekoliko namnožil, je zakonska zaveza dalje, t®* na bratovske otroke naprej stopila. Ravno tako je bilo tu 1 po vesoljnem potopu; Abraham je vzel Saro, hčer svojeg 8 biata Arona; Jakob se je zaročil z Lijo in Rahelo, hčeram 8 svojega strica Labana. Ko se je bilo Izraelsko ljudstvo na¬ množilo, se je spet dalje premaknil zaderžek sorodovinst) 8 ; po Mozesovi postavi so bili prepovedani zakoni z bratovskim' ah sesternimi otroci (III. Moz. 18, 6-18; 20, 17-2W* Enaka postava je še clo med neverskimi Rimljani veljala, 'j' Katoliška cerkev, ktera sploh na večo popolnamost gre, j e 96 dalje šla. Zakone med bratovskimi in sesternimi otroci spl 0 * 1 in še dalje med teh otroci, pobratranci in poseslričinjami, n 8 ) demo prepovedane v Agatenskem cerkvenem zboru leta 50 > v Epaonskein leta 517, v Arvernskem leta 535, in v A 1 ' 11 siodorskem leta 578. Papeža Gregor II. leta 721. in Cafm- nja leta 743. prepovedujeta zakone v četerlem rodu, med P 0 ^ pobratranci in poposeslričinjami. V poznejših časih se je P l ' e ' poved raztegnila celo na peti, šesti in sedmi rod, kar j e P delalo veliko napotja in nepriličnosti. — In tedaj je P a P® nocencij III. na čelertem Lateranskem cerkvenem zboru 1216. četerti rod. postavil za mejo, in to tako gledd zake 8 skega, kakor tudi nezakonskega rodu. Ravno to je P°* er sv. Tridentinski cerkveni zbor. (Sess, 24.) n • .. oirod) so tedaj prepovedani zakoni v ravni versti med slarsi, vnuki itd., navzgor in navzdol brez konca. V stranski pa zakonske zaveze ne veljajo do čelertega rodu. Tedaj - 1151 ~~ smejo vzeti ne samo bratje in sestre ali bratovski in se- rni otroci med seboj ali s strici in tetami, ampak tudi ne tra r ^ 0ceV ln sestričnic otroci, in še teh otroci, to je pobra- seb *•' ' n P 0 sestr, 6 in j e j popobratranci in poposestričinje med k °J n e. Ako je pa en del v čelertem, in drugi v petem j ^ aa a I‘ rodu, ondi zaderžka ni več. — Ako bi pri teh za- le r, b ” P ose I ,I *i uzroki težo narejalf, zamore se v daljejih ko- j ‘n dobiti odveza ali dišpenza. V drugem kolenu odvezuje j Sam ° pnpež zavoljo posebno imenitnih uzrokov; v tretjem cetertem kolenu, ako se ne dotikata pervega ali drugega, °rejo pri zadosti veljavnih uzrokib odvezovati tudi škofje. , Duhovsko sorodovinstvo, kteremu prištevamo U m 3 1 v o in zaroke. Knmstvo ali botri njstvo, ktero se spočenja svetega kersta in svete birme. Kdor kerščuje ali birmuje, ni *. t » t ' ■ -r* 1 • iz Stopi v^fl k i . --- - - j- j ■ in n - . novsko sorodovinstvo s kerščencem ali birmancem Ce *n !p°k^* Sfarš, * ; ravno ta,(0 tudi kumi 3,1 botri s kerščen- *'odov‘ * a ' rmancPm ‘ n njegovimi starši stopijo v duhovsko so- Ze kon ' nSlVO - Tedaj boter ali botra, kum ali kuma ne smeta v b' r mo | VZe *' otr °b a ’ P n klerem sta za sveti kerst ali za sveto birm .movnla, in tudi ne njegovih staršev; med kerščenci in ^ In njihovimi starši pa in med botrovimi in botrinjimi *n k ^ n ’ no b e nega zaderžka. Gledč zaderžka med kumeti kersi e . r ^ enc ' se odveza ali dišpenza nikoli ne dobf; toraj V n ' boter ali kerstna botra s kerščencem nikoli ne moreta kog a a |° n s, °P'ti. Ravno ta velja tudi tistemu, ki je v sili stvo ers !'! 'i 3 takim kerščevanjem je v duhovsko sorodovin- sta r §i P r .'® e ^ 3 kerščencem, kterega je kerstil, in ž njegovimi niti g ,n se * ora j tudi ne more zaročiti niti s kerščencem, ke rst J| n J e ^ovimi starši. Ako bi pa v prav posebni sili oče pil y ® V0 J e lastno dete, zavoljo tega bi s svojo ženo ne sto- sii e 0 £ e U b° vs bo sorodovinstvo; vendar pa brez prav posebne ne sme kerščevati lastnega deteta. 3 r 0 1 { ® ali zaderžek očitne spodobnosti. - 1152 — Zaroke so razgovor, po kterem si možki in ženska med seboj gotovo in resnično obljubo zastran prihodnjega zakona storila. Po zarokah sta si tista dva, ki sla si zakon oblju¬ bila, v duhu že nekako poročena, in tedaj kakor pravijo, očitna spodobnost brani novo zavezo z drugo osebo v sorodov.ni. Zaderžek iz zarok so nekdajne postave tako dalječ raztegnile, kakor po resničnem zakonu; sv. Tridentin¬ ski cerkveni zbor pa je (Sess. 24. cap. 3.) obderžal le pervo koleno ali pervi rod. če sla si tedaj možki in ženska zakon za gotovo obljubila, in bi se po tem pred poroko razderla, ne smel bi on snubiti niti sestre, niti matere, niti hčere po- prejne svoje neveste, in ona ne niti brata, niti očeta, niti sina poprejnega svojega ženina. Ako bi kdo brez odveze ali diš- penze stopil v tak zakon, tak zakon bi bil neveljaven, in bi neveljaven ostal tudi še potem, kader bi se razdirajoče za¬ roke pravno razvezale, ali še do s smertjo poprej zaročenega dela ali družeta razvezale. Kaj takega bi se vtegnilo marsi- kterikrat namahniti ali pripetili, toraj je res paznosti treba v j teh zadevah. — Zaderžek očitne spodobnosti se vlegne nare¬ diti tudi iz zakona, ki je sicer že sklenjen, pa ne še iz ver- ševan, in v tem primerleju se raztegne clo do četertega ko¬ lena. Ako bi tedaj eden zmed zakonskih družetov umeri ali v samostan stopil pred izverševanim zakonom, ostali zakonski druže bi se brez odveze ali dišpenze ne mogel veljavno za¬ ročiti z nobenim sorodovincem unega zakonskega družeta do četertega kolena ne. In še clo takrat bi se naredil la za¬ deržek, kader bi bil zakon neveljavno sklenjen; in le takrat bi tega zaderžka ne bilo, kader bi zakon veljaven ne bil zato, ker eden zakonskih družetov ni prostovoljno vanj privolil. Deržavljansko ali postavno sorodovin- s t v o in svakstvo, ktero izvira iz posinovljenja. —' Pri Rimljanih je bilo nekdaj močno navadno, zlasti pri po¬ manjkanju lastnih sinov, tuje za svoje jemati, in jim imo m posestvo prepuščati; tudi pri drugih narodih je bilo kaj takeg* 1 bolj ali manj v navadi. Za tako posinovljenje so veljale tudi posebne deželske postave, Na te okoljščine je gledala l udl 1153 - cerkev, in je po tem prepovedala zakon med novim očetom in posinovljenko ž njenimi naslednicami vred, dalje med novim očetom in posinovljenčevo ženo, in še med posinovljencem in ženo novega očeta; tudi med posinovljencem in posinovljenko na eni strani in sinovi in hčerami novega očeta na drugi strani zakon ni veljal, dokler so bili oboji pod očetovo oblast¬ jo. In saj bi bila tudi res nekama nespodobna zakonska zaveza rednika z rejenko, ali rednice z rejencem, ker sta si una dva kakor oče in hči, in ta dva kakor mati in sin; in pohujšljivo bi bilo za prave otroke in rejence, dokler so pod eno streho skupaj, ako bi nobenega zaderžka med njimi ne bilo. f.) S v e k e r s I v o alisvakstvo. — Kader kdo s ktero osebo v zakon stopi, pride tudi ž njeno sorodovino v posebno zvezo; in nasproti se tudi ta oseba soznani ž nje¬ govo rodbino ali sorodovino, Ta zveza moža z ženino soro¬ dovino, in žene z moževo rodovino se imenuje svekerslvo ali svakstvo. Tako zvezani ljudje so si med seboj v svakščini, so si svaki. Sicer se tudi rodovine ali rodbine, iz klerih sla se možki in ženska vzela, nekako znane štejete med seboj; vendar pa to znanje ni svakstvo; kajti svakstvo zadeva le moža ali ženo na eni strani in na drugi rodovino njegovega ali njenega zakonskega družeta. Kakor pa je rodovinslvo, tako je tudi svakstvo v ravni in stranski v e r s t i, v navgornem ali navdolnem redu, pozakonsko ali n e p o z a k o n s k o. Tudi se stopinje enako štejejo, kakor pri sorodovinslvu: v kterem kole n uje eden zakonski druže s kakim človekom v rodu, v tistem kolenu je drugi zakonski druže z ravno tistim človekom v svakščinji ali sve- kerstvu. Možev brat, postavim, ki je z možem v pervem kolenu sorodovinstva, je ž njegovo ženo tudi v pervem ko¬ lenu svekerstva. — Ker sta po besedi svetega pisma, ktero je tudi Jezus poterdi!, mož in žena dva v enem mesu, ni drugači si misliti, kakor da vsak zmed njih z rodovino dru¬ gega pride v posebno zvezo, ktera je sorodovinslvu nekama - 1154 - podobna, in da je la zveza ludi med zakonske zaderžke šteti. V začetku se sicer na lo zvezo ni moglo gledati tako lerdo; še Jakoba najdemo zvezanega z dvema sestrama, Lijo in Ra¬ helo; toda to se je vendar le samo pri enaki stopinji obeh zakonskih oseb pregledalo. Med osebami, kterih ena je bila na višeji stopinji rodu memo druge, in je morala tedaj spo¬ štovanje od nje tirjati, se lo že tudi takrat ni terpelo; toraj se je Judatu, Jakobovemu sinu, močno za zlo vzelo, da se je, akoravno po nevedoma, zmotil s Tamaro, svojo sinaho, vidovo svojega sina Hera. Mozesova postava (III. Moz. 18,) je že bolj na tanjko šla; prepovedala je zakon z mačeho, S pasterko, s pasterkovo ali pasterkino hčerjo, s taščo, s sinaho, z bratovo ali stričevo vidovo in dveh sester ni nikomur ob enem v zakon dovolila. Le ondi, kjer je brat zapustil vidovo brez otrok, je brat ali bližnji sorodovinec znal ali mogel vzeti jo v zakon, da bi se po takem potu rajnemu bratu rodil de¬ ležnik ali dedič. — V katoliški cerkvi je bila Mozesova po¬ stava spopolnjena, in tedaj najdemo kmalu v sploh prepove¬ dano zavezo z bratovo vidovo ali s sestro rajnce žene. Po¬ zneje se najde prepovedan zakon v tretjem in četertem ko¬ lenu svahstva, in še do na šesto in sedmo koleno svekerstva se je prepoved raztegnila. Papež Inocencij III. je leta 1216. v drugem Lateranskem cerkvenem zboru zaderžek svekerstva določil le na štiri kolena. Kar zadeva svnkstvo v ravni versti, razumeva se že samo ob sebi, da je tisto zakonski zaderžek navzgor in navzdolj brez konca. Tridentinski cerkveni zbor je vse to poterdil, le zaderžek svakstva, ktero nastopi po ne¬ zakonskem potu , je prikrajšal do drugega kolena. — Po tem takem tedaj zakon moža s prednicami ali naslednjicami rajnce žene, in zakon žene s predniki ali mlajšimi rajnega moža nikdar ne more veljati. Mož po smerti perve žene ne more snubiti njene sestre, ne sestričinje, ne posestričinje, ne popo- sestričinjo, ne teto; žena po smerti pervega moža ne more vzeti njegovega strica, ne brata, ne bratranca, ne pobralranca, ne popobratranca. Naj bi se pa človek po mesu s kako osebo pregrešil zunaj zakona, ne sme po tem snubiti njene lete, sestre ali sestričinje, kakor tudi matere ne; in ona ne sme - 1155 vzeti njegovega očeta, strica, brata ali bratranca. Naj bi se pa kteri zakonski pregrešil v sorodovini svojega zakonskega družeto, mu to sicer zakona ne razdere, ampak mu krati za¬ konsko pravico. — Na dalje pa, ker se med sorodovinci ene in druge zakonske strani svakstvo ne šteje, zamoreta oče in sin iz ene hiše, eden mater in drugi hčer iz druge hiše vzeti; dva brata iz enega rodu smeta snubiti vsak eno sestro iz dru¬ gega rodu; vidovec od sestre in vidova od brata tudi nista od zakona med seboj zaderžana. g.) Skrivajnost ali pomanjkanje postav¬ nega načina pri sklenitvi. — Ta zaderžek vzro- kuje, da so po določilu svetega Tridentinskega cerkvenega zbora neveljavni laki zakoni, kteri niso sklenjeni vpričo do¬ mačega duhovnega pastirja, ter domačega župnika, in vpričo dveh ali treh porokov ali prič. Ako bi tedaj ženin in nevesta ne bila poročena od svojega lastnega duhovnega pastirja, kteri edini pravico ima ju poročiti, dokler te pravice s posebnim poterdilom komu drugemu ne prepušča, ampak bi bila poro¬ čena od kakega drugega duhovnika, kteri nima pravice, ju poročali, ali ako bi bila njuna poroka sklenjena le samo vpričo deželske gosposke, tak zakon bi cIo nič ne veljal. Ta za¬ deržek pa nima veljave v tistih deželah, v kterih določila svetega Tridentinskega cerkvenega zbora niso bile oklicane in niso bile sprejete. Ti tedaj so vam zakonski zaderžki, ki zakon ali zavirajo ali ga pa kar naravnost razdirajo. Zakonski zaderžki pa od tistih, ki hočejo v zakon sto¬ piti, zahtevajo posebno obnašanje. Kar stalno pravilo naj jim vedno velja, naj sr- zakonskega družeta vsakdo voli tako, da ne bo nobenega zakonskega zaderžka med njima. Včasih pa vendar le posebne okoljščine nanesejo tako, da je, malo da ne prisiljen, stopiti v tak zakon, v kterem mu napotje dela kak zakonsk zaderžek. V takem slučaju mora o pravem času in prav odkritoserčno zaderžek na znanje dati, da dobi od- 1156 - vezo, oprostitev ali dišpenzo. Ako bi zaročenca zaderi^ zamolčala, s tim bi se smertno pregrešila, in ako bi bil n)” 11 zaderžek zmed razdiravnih zaderžkov, njun zakon bi še c |0 nič ne veljal, in bi pozneje odveze ali morda clo ne dobijo ali pa bi jo prav težko dobila. Pa tudi drugi ljudje, kteriO 1 bi bil kak zakonsk zaderžek znan, dolžni so in terdo zaV«' zani, na znanje ga dati duhovnemu pastirju. Ravno zato ge ženini in neveste, kteri mislijo v zakonski stan stopiti, tri n e ' delje ali praznike zaporedoma očitno v cerkvi ozavajo a oklicujejo, da verniki to zved<5. in na znanje dajo zakons zaderžek, ako kterega vedd. — Če tisti, ki mislijo v zakon' ski stan stopiti, vedd, da jim na potu stoji kak zaderžek, naj poprej poprašajo svojega duhovnega pastirja, ali jim bo m 0 ' goče glede tistega zaderžka dobiti odvezo ali dišpenzo, ali ne- Ako bi bil zaderžek tak, da bi se odveza ali dišpenza ali k ar sama ob sebi ali zavoljo pomanjkanja veljavnega vzroka n® mogla dobiti, morala bi ženin in nevesta nemudoma odstop'* 1 od daljnega obravnavanja glede njunega zakona. Ako je P a zaderžek tak, da se glede tistega zamore odveza ali dišpen* a dobiti, in zaročenca ne odjenjala, marveč hočeta vendar le v zakon stopiti, morata odvezo proseč na znanje dati take raz' loge, kteri se po vsem opirajo na resnico. Ako bi ti naZ' logi ali vzroki ne bili resnični, in sosebno ako bi poglavi* 111 vzrok ne bil resničen, odveza ali dišpenza bi nič ne veljal 3 ’ ker odveza ali dišpenza svojo veljavo opira le na to, da $ e vsa obravnava glede zaderžka ima ravno tako, kakor je bi' 0 naznanjeno. Zaročencem bi toraj kar nič ne pomagalo, ak° bi si bili odvezo ali dišpenzo prigoljufali z zvijačami in l aZ ^ njivimi razlogi; njun zakon bi pri razdiravnem zakonskem z3" deržku z dišpenzo vred bil neveljaven, in s takim nepošten'^ ravnanjem bi se poleg tega še smertno pregrešili. In ako 3 v takem zakonu še na dalje živeli, njihova zakonska obboj a bi ne bila drugega, nego sami smertni grehi, in ne mogli ** pričakovati drugega, nego večno pogubljenje. To naj si dobr_° zapomnijo oni, ki se v zakonskem stanu že znajdejo, in ki mislijo še kdaj v zakonski stan stopiti! — Odveze ali d' a " penze od razdiravnih zaderžkov sploh le Rimski papež de* 1 ? — 1157 in sicer, če so očitni, se dobe po D a t a r i j i, to je kance- liji za d ari in gnade; če so pa skrivni, po Penitencija- riji, to je višem spovedništvu, s prikritim imenom. Za nektere razdiravne zaderžke sicer škofje od časa do časa dobo oblast odvezovati, postavim, v tretjem in četertem kolenu so- rodovinstva in svekerstva, ali tudi v drugem, če se zaderžek zve še le po sklenjenem zakonu; dalje v takih okoljščinah, v kakoršnih ni lahko do papeža priti s pismi, ali kader se zakon ne da lahko razdreti zavoljo pohujšanja, in so zaderžki le skrivni in še Je po poroki spoznani. Odvezo ali dišpenzo od zaviravnih zaderžkov sploh zamorejo škofje deliti; vendar pa so si pri obljubi čistosti ali papeževe prepovedi papeži priva- rovali oblast; pri zarokah pa, pri cerkvenih oklicih, in pri namešanih zakonih ž njihovim dovolenjem odvezujejo škofje. Tudi pri škofiji se odveza dobi očitno ali skrivno, kakor si je že zaderžek ali očiten ali skrit. — Pri odvezah ali dišpenzah se sosebno gleda na očitni prid za cerkev ali človeško družbo, na pohujšanje, manj pa se gleda na prid posameznih oseb, in zopet več na nevarnost za dušno zveličanje, kakor na kak časen zleg. Ce se mora pri odvezah ali dišpenzah plačati kaj denarja, la denar ne velja kakor plačilo za prijenjanje glede zaderžka, temveč le kakor neko dobro delo, neka mi- ložnja v nadomestilo za to, kar in kolikor človek une postave na tanjko ne dopolnuje, kakor se med drugim tudi post na- domestuje z molilevjo in milošnjo. Tudi se tisti denarji, ki za odveze ali dišpenze skupaj stekajo, ne obračaajo drugam, ra- zun le za cerkvene potrebe, zlasti za misijone. 4 K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je Tretjič potrebno, da ženin in nevesta tudi svojo časno srečo lepo oskerbita, in vse, kar je posvetnega in p o z e m I j iškega, modro Uravnata, ali z drugo besedo : da pametno in mo¬ dro napravita ju terno ali ženitovansko pi¬ smo. Ako se to napraviti ne da, je boljše, da na stran pu¬ stita vso ženitev. Mladim ljudem manjka skušnje, in kader - 1158 se ženijo, nič naprej ne pomislijo: kaj bo, ako bi vtegnil odmreti? — ako bi jih vtegnil mož zaničevati? — ako ki testamentu ali oporoki nanje pozabil? — ako bi jih otroci stare dni zavergli ? Z vsako obljubo in sladko besedo S® dajo premotiti, in menijo, da so le v zakonu, in po tem že vse dobro in prav. Toda to, ljuba mladina ! ni po p aIllB Le poglejte okoli sebe, in vidili bote, kako se zavoljo P°' manjkanja pametno narejenih pisem godi marsikteremu sta* 1 ®, možu, posebno pa starim, onemoglim ženam. Vse svoje ž’ ve dni se je pridna žena trudila pri hiši in pri otrocih, na zadnj® pa še toliko ni njenega, kolikor bi si bila lahko prihrani* » ako bi bila v mladosti za deklo služila. Zatoraj rečem s ° sebno vam , dekletom, kajti ve bote naj večkrat goljufa 0 ®' Nikar preveč ne verjamite sladkim obljubam! Černo na bele mora zapisano stati vse, kar se vam obljubi; in kader g re ® pismo delal, vzamite seboj pametne priče, ki bodo vse okoj^ ščine modro prevdarili, in lepo poskerbeli za vas. Varujte mož, ki niso na dobrem glasu, in so vinu vdani, in se sikterikrat podmititi in podkupiti dajo že z enim samim P°‘ , čem vina; sladko vam bodo govorili v obličje, pa g°li uta vas bodo na vse strani. Pametno ženitovanjsko pismo v ° bodi toraj posebno na skerbi; nanj je le rada navezana časna sreča. — Pa tudi vi, starši, nikar nesrečnih ne deluj svojih otrok! Le kar naravnost povejte ženinu ali nevesti, in koliko mislite dati svojemu otroku; povejte na tanjko: K liko? — v čem? — kdaj? — kako? In to, kar obljub* ^ zvesto dopolnite. Marsikterikrat starši obetajo veliko, dajo majp. Goljufani mož začne to ženi očitovati, žena — sir ^ pa si pomagati ne more. Prepir, preklinjevanje, sovraštvo spočenja; ljubezen ugasuje, zastopnost zgine, in pride re redko kdaj več nazaj. K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je C e t e r t i č potrebno , da ženin in nevest® enkrat dobro poprašata svojo vest: košna je ljubezen, ktera ju pelje k a 11 a r J 1159 Ljubezen, ktera vas pelje pred altar, ne sme biti zgol počulna in mesena ali do pred zakonom z nečistostjo omadeževana! Novozaročencem, ki so iz zgol mesene ljubezni šli k oltarju, ali ki z nečistostjo že pred zakonom zapravljajo zakonsko srečo, bo o kratkem zmerznila njihova ljubezen, kajti Bog je pravičen, če nista ženin in nevesta v samskem ali deviškem stanu zvesta Bogu, tudi v zakonu eden drugemu zvesta ne bota. — Ljubezen, ktera vas pelje pred altar, ne sme biti samopridna, lakomna ali dobička željna. Brez resnične lju¬ bezni v sercu, le samo zavoljo preskerbljenja, zavoljo blaga in premoženja ženili in možiti se, je silno negotova, vagana reč. Hitro se boš ti, nevesta! nagledala škrinj polnih blaga, in se preobjedla dobrega kruha, ki ga bos pri možu imela, ali pa ti, ženin! imel pri nevesti. Hlinjena ljubezen bo zginila, in sovražtvo bo v hišo prišlo, in s sov- ražtvom vred prišla tudi vsa druga nesreča. — Ljubezen, ktera vas k altarju pelje, ne sme bili prisiljena od star¬ šev, sorodovincev, oskerbnikov ali drugih napletovalcev. Prisiljena reč ni nikoli pridna, sosebno pa prisiljena ljubezen ne. Ona lerpi le tako dolgo, dokler godci godejo in svatje pri hiši vesel trus delajo. Gostija mine, in ž njo mine tudi prisiljena ljubezen. Hitro se laki zakonski eden drugega na¬ veličajo; kesanje pride, žalost se vleže na serce, in v oči silijo solze, ki življenje grene. Hujšega menda na svetu ne bo, kakor je živeti, do sinerti skupaj živeti v tolikanj ozki zakonski zavezi, in nobene ljubezni med seboj ne imeti. Za- toraj, mladenči in dekleta! nikdar se ne dajte prisiliti v za¬ konski stan, tudi še clo lastnim staršem ne; siliti vas v zakon nimajo niti od Boga, niti od gosposke nobene pravice. Naj se vam glede drugih reči obeta tudi še tolikanj srečen zakon; ako ljubezni ni, srečen ne bo. Boljši je, da greste beračit in kruha prosit od hiše do hiše, kakor pa da bi pri¬ siljeni šli v zakonski stan. — Ljubezen, ktera vas pelje pred altar, mora biti resnična, to je: mora izvirati iz serca; mora biti čista in nedolžna, poštena in sveta. Zavoljo lepih last¬ nost, ki jih najdeta zaročenca eden nad drugim, in zavoljo enakih misel in nagnjenj serca, zavoljo kterih se serce k sercu - 1160 prileže, serce na serce naveže, se ljubita, — le taka ljube¬ zen je edina obstoječa, ter ima vrednost pred Bogom in po¬ štenimi ljudmi; — taka ljubezen vas spremljaj v zakonski stan 1 K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je Petič potrebno, daženin nevesta sosebnO v zarokah, ter predporoko, nedolžnoživH 3, Obljuba, klero sta si v zarokah dala, ter se zavezala, da ? e bota v zakon vzela, jima ne daje nobene, tudi naj manjs e pravice ne, da bi si smela kaj dopustiti, kar bi bilo le kol> c ' kaj sveti čistosti nasproti. Vse radovoljne nespodobne m* 8 ' 1 in želje, vse nesramno govorjenje, dotikanje, objemanje jima je prepovedano ravno tako terdo, kakor vsakemu dru¬ gemu človeku v samskem ali deviškem stanu. Ravno zavolj 0 tega jima sveta cerkev ojstro prepoveduje, da pred poroko n e smela skupaj stanovati pod eno streho, tudi se ne brez po¬ trebe in na samem skupaj shajali, in jima zaterduje, naj im a \ a vedno Boga pred očmi, da naj se skerbno ogibata vsake redi ktera bi sveto čistost žalila, in naj obilno molita, pridno v cerkev hodita, in s lim sama na sebe privabita božji blago¬ slov iz nebes. In res je neizrečeno veliko ležeče na ted* da ženin in nevesta zvesto dopolnujeta ta resnobna, pa lj°' beznipolna spominjevanja skerbne matere, katoliške cerkv 0. Dva mlada človeka, ženin in nevesta, sla pred poroko, dokl ef sta že v zarokah bila, marsikaj vganjala zoper sveto čistosb češ, da se bota že kmalu vzela, in si smeta toraj večo pro¬ stost dovolili, in poleg tega se svojih razuzdanost še clo pr aV spovedala nista, tako da se je smelo soditi, da sta nevredu 0 prejela zakrament svetega zakona. In glej, kazen božja s er kmalu prav očitno razkazovala nad njima. Pred poroko S ta vedno skupaj tičala, in videti je bilo, da njune ljubezni ne nikdar ne konca ne kraja; komaj pa sta bila poročena, vgaso 3 ljubezen, in mož je začel svojo ženo čertiti tako močno, ^ je kratko in malo ni mogel več terpeti, in da ni bolje ravn 3 ž njo, nego s sužkinjo. Ženi je bilo pri takem ravnanju, 90 - 1161 - ve, da hudo; pa vendar se je obnašala razumno, ter je mol¬ čala in terpela. Vsemu temu vkljub pa jo razdivjani mož ne¬ kega dne z nogo sune tako hudo, da je vsled tega čez osem dni umerla. Umiraje je sirota spoznala, da vse, karkoli jo je britkega doletelo, je božja kazen zavoljo njenih grehov, ki jih je zdaj britko obžalovala, ter prav spokorno umerla. Vse drugači pa je bilo ž njenim možem. Vest se mu je sicer res prebudila, kader mu je žena umerla, ter mu zavoljo smerli njegove žene, ki jo je on zadolžil, narejala tolikanj britko očitovanje, da je tudi on za smert obolel; pa od pokore in spreobernenja ni hotel nič slišati, in nekama ves v obupnosti je umeri čez nekoliko dni. Nad tem žalostnim zgledom naj se razgledujejo zaročenci, da spoznajo, kako veliko je ležeče na tem, da nedolžno živijo v samskem ali deviškem stanu, so- sebno pa še takrat, kader so že v zarokah, ako hočejo v za¬ konu božji blagoslov imeti namesto prekletstva. K bližnjemu pripravljanju za zakonski stan je Šestič potrebno, da ženin in nevesta s či¬ stim sercem in v g n a d i božji stopita k po¬ roki prod božji a I l a r, in da t o r a j vredno prejmeta zakrament svete pokore in zakra¬ ment svetega r o š njega Telesa. Težke so za¬ konske dolžnosti; ravno zato je postavil Jezus Kristus zakra* ment svetega zakona, da novoporočenci v njem prejmejo po¬ sebno gnado, s ktero pomočjo- zamorejo zvesto spolnovati svoje zakonske dolžnosti. Gnado lega svetega zakramenta pa prejmejo le tisti, kteri od Boga v ta stan poklicani, s čistim sercem in v gnadi božji pristopijo k poroki. Gorje mu, kdor z grešnim sercem pristopi k poroki! Zakrament svetega za¬ kona je zakrament živih ali zakrament za žive, in kdor ga hoče vredno prejeti, mora ga le v stanu gnade božje prejeti. Kdor bi zakrament svetega zakona prejel, in pri tem kak smerlen greh na vesti imel, stori! hi božji rop, in bi jezo božjo navlekel si na glavo. Za tega voljo sveta Cerkev že¬ ninom in nevestam zapoveduje, da morajo pred poroko z dobro Kari. n. IV. pogl. ^ 1162 spovedjo očistiti si vest, ter se s tem prav pripravljati * 3 vredno prejemanje zakramenta svetega zakona. Zalo, denoi in dekleta! bodi vaša naj veča skerb, kader se z n 3 J" dele v zarokah, da z dobro spovedjo očistile svojo vest. Cisto poravnajte z Bogom vse, kar je bilo krivega v samskem stono? in ponižno prosite, da vam spregleda mladostnih let pregreh®; Zato naj ne bo ta vaša spoved kar navadna, temveč bodi splošna, vesoljna ali velika, vse poprejno življenje obsegajoča- Prišle bodo z novim zakonskim stanom nove dolžnosti, ž nj» nl tudi nov račun pred Bogom; zato naj bo račun od samskeg 3 stanu popolnoma sklenjen in dobro. Ako ste mladostne l eta lahkomišljeno preživeli in v grehih, vam je vesoljna ali velik 3 spoved lem bolj potrebna, da popravite in v red spravite svoje slabe ali morda cIo neveljavne spovedi. Pa tudi tistim, ki s ° lepše živeli, je svetovati v takem stanu včlike ali vesoljn e spovedi, sosebno če niso poprej še nikdar nobene velike spo' vedi opravili. Velika spoved jim bo pomogla, da bodo S llt11 bolj priserčno žalostjo obžalovali svoje grehe, tem terdnejs® sklenili, da se bodo res poboljšali, in jim bo tem lepše vp°' kojila njihovo vest. — Poleg spovedi naroča sveta cerkev z 3 " ročencem tudi še to, da zakrament svetega rešnjega Teles 3 vredno prejmejo; kajti „Jezus Kristus", veli nek pobožen du¬ hoven sedajnih dni, „ki se je ponižal, da je v Kani na že- nitnino prišel, mora priti tudi k njim, da jih posvečuje, t el njihov zakon z gnado napolnuje in blagoslovom. Blagor tisti « 1 zaročencem, kleri v svojem sercu prav vredno stanovanje pr 1 ' pravijo Jezusu, svojemu nebeškemu gostu; terdno smejo pr*" čakovati, da bo pri njih oslal, dokler bo njihov zakon terpek in da jim bo v obilni meri delil darove svoje ljubezni in svoj e gnade". Amen. _ 1163 - LXXXVI. keršanski nauk. K n j je storiti med poroko? — in kako se ob¬ našali med prejemanjem zakramenta sve¬ tega zakona? — 1. ) Zadnjič sem govoril od bližnjega pripravljanja na zakonski stan. Razlagal sem, da k bližnjemu pripravljanju za zakonski stan gre p e r v i č to, da sta ženin in nevesta dobro podučena v keršanskem nauku; drugič to, da med njima ni nobenega zakonskega zaderžka; tretjič to, da tudi svojo časno srečo lepo oskorbita, ter pametno ženitovansko pismo napravita; če te rtič to, da še enkrat dobro popra- šata svojo vest, kakošna da jo ljubezen, ktera ju pelje pred altar, ali je prava keršanska ljubezen, ali ni; petič to, da ženin in nevesta nedolžno živita sosebno v zarokah, ter pred poroko; in šestič to, da z čistim sercem in v gnadi božji stopita k poroki pred božji altar, in da toraj vredno prejmeta zakrament svete pokore in zakrament svetega rešnjega Te¬ lesa. • — Vse to sem vam na drobno razložil, in s tim skon- čal tudi nauk, kteri uči, kaj morajo pred poroko storili, in kako se zaderžati tisti, kteri mislijo stopiti v zakonski stan. 2. ) Danes pa vam mislim z božjo pomočjo razlagati, kako se morata ženin in nevesta obnašali in zaderžati med poroko. Govoril bom toraj 1 73 * 1164 III. Od tega, kar je treba storiti med pre¬ jemanjem zakramenta svetega zakona. V božjem strahu in nedolžno naj ženin in nevesta pred poroko živita. Kakor hitro si zakon obljubita, ter stopita V zaroko, naj si, ako je le mogoče v zakramentu svete pokore prav lepo očistita svojo vest. S tako očiščeno vestjo in v gnadi božji stoječa naj prav pogostoma molita in serčno zdi¬ hujeta k Bogu, ter mu z gorečimi zdihleji izročujeta svoj novi stan, dokler sta na oklicih ali dokler ozovi teko. Kader pa pride poroke dan — oj to vam bodi nepo¬ zabljiv, svet dan! — se še enkrat poprej spovejte in obha¬ jajte, ako vas ne obhajajo pri poroki, ter med sveto mašo, da bo čisto, kakor zlato, vaše serce, kader bole stali pred bož¬ jim altarjem. — Dopoldne pridite k poroki, ne popoldne, ka¬ der so glave svatov večidel že težke od vina, da Bog vsaj v cerkvi žaljen ne bo; takošno spoštovanje ste svetemu za¬ kramentu dolžni. Pred poroko ali kar po poroki, kakor si j e ali tu ali tam navada, slušajte sveto mašo, in med sveto mašo Bogu darujte svoje serce in svoj zakonski stan, da bo tako vse Bogu v čast, vam pa v zveličanje. — Pred poroko so nikar ne motite s posvetnimi opravili. Za gostijo in drugo take reči naj drugi skerbe; vi imate takrat vse kaj imenitni- šega na skerbi, namreč to, da se z Bogom v molitvi pogo¬ varjate, in da se vredno na prejemanje svetega zakramenta pripravljale. V božji gnadi morale začeli, če hočete v božji gnadi končati. Ni treba imenitnih svatov, treba pa je pobožne priče in svate seboj v cerkev pripeljati, ki bodo lepo pobožno molili za vas. 3.) Prišli smo zdaj do poroke, in tedaj vam bom razlo¬ žil svete obrede med poročanjem navadne. Ženin in nevesta prideta ob odločeni uri v cerkev. Se¬ boj morata pripeljati vsaj dve priči ali dva svedoka. Prav je, da jo spremljajo tudi svatje; pa kakor morata ženin in 1165 — nevesta sama navdahnjena biti s sveto resnobnostjo, tudi ni¬ kakor ne smeta dopustili, da bi se njihovi svatje obnašali od¬ več lahkomišljeno ali clo nespodobno. Mašnik stopi pred altar oblečen v mašno srajco ali pa roket, tor krajšo srajčico, in obrnmnico ali štolo čez ramena; ženin in nevesta prideta pred altar, ter se vstopita tako, da se znajde ženin na desni, nevesta pa na levi strani; zad za njima se priče vstopijo. Pričujočnost lastnega duhovnega pa¬ stirja ali kterega drugega od njega pooblaščenega mašmka in pričujočnost dveh ali treh prič je po določilu svetega Triden¬ tinskega cerkvenega zbora za sklepanje svetega zakona neob- hodno potrebna. Toraj bola ženin in nevesta kar pokorna otroka svete matere katoliške cerkve tudi glede tega vse vrav- nala tako, kakor želi sveta cerkev. Iz tega, da stoji ženin ob desni, nevesta pa ob levi strani, naj se učita, kako da se morala do eden drugega zaderžati ves čas svojega zakonskega življenja: mož namreč kar glava družine mora ženo vladati, a vladati z ljubeznijo; žena pa mora možu podložna biti, pod¬ ložna iz ljubezni. Pred altarjem ju mašnik poroča, kar naj ju opominja, da tudi la gnada, ki jo bota zdaj prejela, se izhaja od Jezusa Kristusa, ki je kar pravi Bog in pravi človek sku¬ paj na altarju pričujoč v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Mašnik pred altar stopivši se oberne do ženina in neve¬ ste, ter ju nagovori s posebnim nagovorom, ki je sicer pov¬ sod enakega duha, vendar pa po besedah tu in tam nekoliko različen. V neklerih škofijah mašnik ta nagovor prične s tem, da ženina in nevesto opominja na imenitno stopinjo, ktero mislita zdaj storiti, ter se v zakon zavezati. Reče jima, naj dobro premislita, kaj bota storila. Zdaj je še čas, da zamo- reta odstopiti od svojega sklepa; kader bota pa zavezana z zavezo svetega zakona, ne bota nič več mogla preravnati in predrugačiti svoje stopinje. Po tem se oberne mašnik do vseh pričujočih vernikov, ter jih vprašuje trikrat zaporedoma, ako bi jim bil gledč teh dveh zaročencev znan kak zakonsk za- deržek, in jim naroča, da so dolžni ga na znanje dati. S tem 1166 — mašnik prav za prav od občinje in občanov pozveduje, d' dovolijo v zakon teh dveh zaročencev, ali ne; in dokler s e nikdo ne oglasi, mu ie to znamnje, da v njega dovolijo. Že¬ nin in nevesta naj med tem obudita terdni sklep, da bota V svojem zakonu med seboj lepo zastopno in ljubeznivo in po¬ božno živela in tako dajala občinji lep zgled, tako da se tista nikdar ne bo kesala, da je v njuni zakon dovolila. — ^ naši, ter Ljubljanski škofiji, se pričujoči verniki ne vprašujejo še le zdaj po zakonskih zaderžkih, kteri bi vtegnili znajti se med ženinom in nevesto, marveč se ženin in nevesta navadno po obredniku Ljubljanske škofije ogovorita z naslednjim ogo¬ vorom: „Vidva, ljuba, ženin in nevesta! stojita tukaj pred božjim altarjem, da bi vpričo keršanske občinje prejela za¬ krament svetega zakona. — Ta zakrament je pa, kakor apo- stelj govori, velika skrivnost v Kristusu in v cerkvi; in za¬ kon je skrivnostipolna podoba zveze, ktera je med Kristusom in njegovo cerkevjo. — Ker tedaj stopita v ta imenitni in sveti stan, ter zakonski stan, s tem tudi prevzameta dolžnost, da po vsi svoji moči enaka postajata tej popolni podobi. •— Kakor se je neskončno dobrotljivi Odrešenik s svojo cerkevjo zedinil tako tesno, da je nikoli več ne zapusti; ravno tako zvezuje in zedinuje danes tudi vaju sam božji ženin z neraz- vezljivo zavezo, in daje danes tudi vama svojo božjo gnado. On vaju hoče v keršanske zakonske ljudi posvetiti; on vaju hoče poterditi v vsem dobrem, da bi le Bogu živela, in da bi z božjo pomočjo že na tem svetu v sredi svoje družine srečno živela, pa tudi na unem svetu večno zveličanje do¬ segla. — Vidita tedaj, kako imenitna da je za vaju sedajna ura, in kako svete dolžnosti da bota zdaj prevzela. Toraj se skerbno varujta, da ne bota svetosti zakona oskrunila z ne¬ spodobnim življenjem, in da s takim nespodobnim življenjem nevredna ne postaneta gnad, ki jih zakrament svetega zakona deli. Uganita ali umaknita se tedaj vsaki priložnosti v greb, in v bran se postavita grehu bar iz perva, varujta se greha clo v mislih, ker vesta, kar je Jezus rekel: Vsak, kteri ženo pogleda, da jo poželi, je že prešestoval ž njo v svojem sercu. — Nikar ne mislita, da sta že vse storila s tim, da obadva 1167 skupaj na vso moč iščeta svoje časne sreče; storiti vama je še kaj veliko bolj imenitnega, namreč to, da za vaju obeh v ečno srečo skerbita; toraj si morata tolikanj bolj prizadevati, eden drugega boljšala, in k svetosti napeljujeta, ter zveli- eata ne le sama sebe, ampak tudi vso svojo hišo. — Mož je sicer glava ali poglavar družinje, vendar mu pa Bog žene ni ^1 za deklo, ampak za pomočnico; toraj naj mož žpho ljubi, kakor je Krislus svojo cerkev ljubil, ter samega sebe zanjo daroval, da bi jo posvetil ; in žena bodi možu podložna, in iz serca vdana, kakor je cerkev Kristusu podložna in vdana. Ljubezen, mir in edinost naj bivajo med vama, enega serca ln enega duha bodita oba. — Toda nikar ne mislita, da bo Va jno življenje ostalo vedno brez terpljenja, in da vama bo vedno veselo. Modri Oče nebeški nas včasih z nadlogami °bišče, da bi nas poskusil. Ne bodita tedaj prevzetna v sreči, P a tudi ne memrajta v nesreči. Veselje in žalost dragovoljno skupaj vživajta; pomagajta eden drugemu na vso moč, kader trpljenje pride nad vaju, in tolažita eden drugega, in vama bo polajšano. Voljno preterpeti pa zamoreta vsako nesrečo, so tolikanj hudo; kajti v to vama moč daje gnada svetega zakramenta, ter božja pomoč, ki jo ondi dobita; v Bogu pa ,n z božjo pomočjo zamoremo vse. — Tudi nikar ne poza¬ bita, da ima vsak človek svoje napake in slabosti, da bota morala včasih eden z drugim kaj poterpeti. Nikar torej ne bodila preveč navlisnjena do eden drugega, ne jemljita si za zlo vsake besedice, ne sodita prenaglo, ne govorila in ne pričkajta se takrat, kader vaju nejevolja premaguje, nikomur nikar ne razodevajta napak eden drugega, in ako bi se kteri- krat primerilo, da bi ge med seboj kaj sporekla, naj tega nikdo drugi ne zve. Po tem takem bota mir v svoji hiši ohranila, in z miroljubnostjo božji blagoslov si zaslužila. — Ako vama bo Bog, dal kaj otrok, mislita si, da so božji dar, ki bota kdaj morala od njega odgovor dajati. Skerbita za nji¬ hovo telo, skerbita pa še vse bolj za njihovo neumerjočo dušo; kajti duša je imenitniša memo telesa, kredita jih toraj po sveti veri Jezusovi; učita jih pokornim biti božjim zapo¬ vedim, in bodo tudi vama pokorni; pri odgojevanju sklepajte 1168 ljubezen z resnobnostjo, in molita zanje. Po tem takem bota svoje otroke srečno izredila in s pridom. — V sploh se der- žila Jezusove vere kakor naj dražeje reči; vera bodi vaju varh, ljubezen in pobožnost vaju navdajajta pri vsem vajnem djanju in nehanju; in po lem takem vaju bo sveto upanje vedno spremljevolo, in vse vajne dela bodo Bogu dopadljive) ter vama bodo teknile v večno življenje. — Nikoli nikar te¬ daj ne pozabita današnjega dneva , vsegdar spominjajta se obljube, ki jo danes storita Bogu, in na vso moč delajta * gnado, ktere bota danes deležna postala,- Po tem takem ne bota nikoli od Boga zapuščena; čez veliko let se bota še ljubila tako, kakor se danes ljubita, in na vse vekomaj bota blagrovala-to ure, ob kleri bota sklenjena z zavezo svetega zakona*. — Kjerkoli je v navadi tak ali enak nagovor, naj ga ženin in nevesta pazno poslušata, ter si mislila, da hočeta v zakonski stan stopiti le zato, ker terdno verujeta, da s tim po božji volji ravnata, in naj skleneta, da bota zvesto spol— novala vse dolžnosti svojega stanu. 4.) Po skončanem nagovoru morata ženin in nevesta očitno in določno poterditi, da se hočeta v zakon vzeti. To poterditev morata ženin in nevesta izreči glasno, ter tako, da jo čujejo duhovni pastir in priče. Tudi mora ta poter¬ ditev obernjena biti na sedajni čas, in ne na prihodnji čas. Ako bi mislila s to poterditevjo reči, da se ne bota že zdaj v zakon vzela, ampak še le pozneje, bila bi ta njuna poter¬ ditev le zaroka, ne pa poroka; kajti poroka in prejemanje svetega zakramenta se obveršuje ravno s tim, da ženin in ne¬ vesta eden drugemu polerdita, da se bota zdajci v zakon vzela. In tedaj se duhovni pastir oberne naj poprej do že¬ nina, ter mu reče: „Ker mora po postavi ta sveta zaveza sklenjena biti s prosto in resnično voljo, toraj te vprašam I. '■ * Ako hočeš to tukaj pričujočo nevesto I. za svojo pravo ženo vzeti po postavi naše svete matere, katoliške cerkve, reci : Da*. Ženin mora odgovoriti: „Da*; odgovoriti pa mora z glasno in določno besedo, ter mora v sercu imeti terdno voljo, da bo tudi v djanju storil to, kar obeta z besedo. Po tem 1169 s e duhovni pastir oberne do neveste, ter tudi njo vprašuje, rekoč: „Ravno tako vprašam tebe, keršanska nevesta I.: Ako hočeš tega tukaj pričujočega ženina I. za svojega pra- v ega moža vzeti po postavi naše svete matere, katoliške cer¬ kve, reci: Da*. In tudi nevesta mora glasno in določno od¬ govorili : „Da“, in mora pri lem tudi v sercu imeli resnično v o!jo, da se bo zvesto deržala tega, kar obeta. - Kar sta šenin in nevesta z besedo izrekla, morata zdaj polerditi tudi * očitnim djanjem, ter eden drugemu dati zaročilne perstane, in eden drugemu podati desnico; toraj jima reče duhovni pa¬ stir: „K močnejšemu poterjenju tega svetega dela dajta eden drugemu zaročilna perstana in roke*. Perstana se položita na nllar, duhovni pastir pa reče ženinu in nevesti med tem, da s > desnici podasta, in pravi: „Sk!e»itev rok pomenja, da zdaj pred Bogom in keršansko občinjo sveto polerdita, ne zapustiti e den drugega, akoravno bi vama Bog kako nadlogo poslal; temveč vedno ljubeznivo in eden drugemu pomagajoča skupaj °stati tako dolgo, dokler vaju ne bo sinert ločila*. In to njuno zaobljubo in zavezo poterdi duhovni pastir na zadnje se s tim, da jima sklenjene roke ovije z obramnico ali štolo, ter izreče nad njima poročevalne besede, rekoč: „Zvežem Va ju v zakon v imenu (Boga) Očeta -J- in Sina, in svetega Duha. Amen*. In po tem jima roke poškropi z blagoslovljeno Vodo. S tim je zakon sklenjen ali zvezan, in ženin in ne¬ vesta sta postala zakonska družeta, postala mož in žena. Skle¬ nitev rok in ovijanje rok z obramnico ali štolo novoporoče- nima prav živo postavlja pred oči, kakošno zavezo da sla na¬ redila. Sklenitev rok jima namreč na znanje daje, da sla naredila zavezo, ktera jima naklada posebne medsebojne dolž¬ nosti, ter dolžnosti, da ves čas življenja eden drugemu zvesta skupaj ostaneta, ljubeznivo eden drugemu pomagata in eden drugega podpirata, in da v nikakoršnih okoljščinah ne zapu¬ stita eden drugega. Sklenitev rok ob enem tudi pomenja, da Se v vse to zavežeta tako resnobno, kakor s prisego. Ovi- janje rok z obramnico ali štolo pa jima naznanja, da sta skle¬ nila sveto zavezo, ktero morata ravno zato, ker je sveta, tudi sveto deržati; to ovijanje rok s štolo pa tudi pomenja, da za- — 1170 - veze, htero sla sklenila, nikdo drugi razvezati ne more, nego le sama smeri. S tim, da duhovni pastir njune sklenjene roke prekriža z znamnjem svetega križa, in pravi: „V imenu (Boga) Očeta, in Sina, in svetega Duha, Amen“ se novoporočena opomnujeta, da sla zakon sklenila kar kristijana v imenu pre¬ sveta Trojice, in da kakor vsak drugi zakrament, tako tudi sveti zakon svojo gnado ima in jo deli le zavoljo Jezusove smerfi na svetem križu, S tim, da mašnik novoporočena po¬ škropi z blagoslovljeno vodo, ju opomnuje, da morata vedno čista se ohraniti vsakega greha, tako da jima bo Bog vedno v obilni meri znmogel dajati svoj sveti blagoslov. V nekterih krajih, na primero na Češkem, se ženinu m nevesti položi verlnica (roža) na njune sklenjene roki. Ta cvetlica jima daje nauk, da se mora njuno življenje vedno odlikovati z lepoto in prijetnim duhom resnične pobožnosti; in jima ob enem tudi daje nauk, da, kakor je ni vertnice brez ternja, ga tudi ni zakona brez terpljenja, in da morata ter- pljenje močnodušno prenašati iz ljubezni do Boga in do sa¬ mega sebe, in to tudi še takrat, kader se postarata, in jim« telesna lepota zvene, kakor bo zvenila in se osula ta cvetlica vertnica, 5.) Kader je zakon sklenjen in blagoslovljen, natakneta si ženin in nevesta perstana na predzadnji perst leve roke, in sicer ženin nevesti, in nevesta ženinu med tem, da jima duhovni paslir reče : „Vzamita perstan, kteri naj vaju vedno opominja, da si med seboj zakonsko zvestobo, ki jo zdaj eden drugemu obljubita, zvesto deržita do smerti. V imenu Boga Očeta f , in Sina, in svetega Duha. Amen. Ta perstan du¬ hovni pastir poprej blagoslovi, prejden ga zaročencema poda. Blagoslovlja pa perstan z naslednjo molilevjo: Naša pomoč je v imenu Gospodovem. Ki je vstvaril nebo in zemljo. Gospod, usliši mojo molitev. In moje vpitje naj pride do tebe. im - Gospod z vami. In s tvojim duhom. „MoIimo. Blagoslovi f Gospod, ta perstana, ki ju m j blagoslovljamo *j* v tvojem imenu, da ona dva, ki ju bota no¬ sila, eden drugemu popolno zvestobo držeč v miru ostaneta in v tvoji prijaznosti, in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu Gospodu našem. Amen*. Blagoslovljeni in na perst nataknjeni perstan je novopo- ročencama skrivnostipolno znatnnje neločljivosti in nerazvez- Ijivosti. Na perstanu ni viditi niti začetka niti konca. Ruda, dokler ni bila v perstan skovana, je imela podobo drobne stan- žice, ktere dva konca sta bila eden drugemu nasproti ober- njena, in sta gledala vsak na svojo stran. V ognju zvarjena pa sta ta dva konca bila vpognjena, skupaj staknjena in sko¬ vana v perstan tako, da nikjer nobenega konca ni več znati. Enako tudi prava keršanska ljubezen ne ve ne za začetek ne za konec. Dve serci, ki ju je zedinil ogenj božje ljubezni, ste si, kakor da bi se bile vedno poznale in vedno ljubile, in skoraj da sama ne vesta, kdaj da se je ta njuna ljubezen za¬ čela. In taka ljubezen bodi med novozaročencema in taka edinost, ktera nima ni konca ni kraja. In kakor se perstan persta oklene, morata se tudi onadva z vso svojo ljubeznijo okleniti Boga, ki jima daje svojo gnado, s ktere pomočjo se njuna zakonska zaveza v ljubezni in zvestobi ulerduje za zme¬ rom. Da, res srečna tista žena, ktera zamore seboj v grob vzeti svoj perstan kar resnično znamnje in terdno pričo prave ljubezni in zvestobe nikdar ne oskrunjene! Pa tudi blagor tistemu možu, ki zakonski perstan na svoji lastni roči in na roči svoje pridne žene pogledati zamore vselej z dobro zave¬ stjo: ^Ljubezen in zvestobo sem vedno neomadeževano ohra¬ nil jaz svoji ženi, in ona meni !* Po tem, kader je duhovni pastir blagoslovljena perstana izročil novoposvečencema, opravi še zanje naslednjo molitev, želeč, da bi tudi vsi pričujoči zanje molili: - 1172 - Poterdi, o Bog, to, kar si storil nad nami. Iz svojega svetega tempeljna, ki je v Jeruzalemu. Gospod, usmili se nas. Kriste, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš ... . In nas ne vpelji v skušnjavo. Temveč reši nas hudega. Obvaruj svoje služabnike, Ki v tebe zaupajo, o moj Bog. Pošlji jim, o Gospod, pomoč iz svetišča. In varuj jih iz Siona. Bodi jim, Gospod, močen turn. Pred sovražnikom. Gospod, usliši mojo molitev. In moje vpitje naj pride do tebe. Gospod z vami. Ia s tvojim duhom. „Molimo. Ozri se, o Gospod, na te svoje služabnike, in bodi s svojo gnado pri svojih naredbab, s kterimi si vravnaj množitev človeškega rodu, da bodo s tvojo pomočjo ohranjeni oni, kteri so po tvoji volji zedinjeni. Po Kristusu, Gospodu našem*. Amen. Ta molitev duhovnega pastirja in zbranih vernikov je res prav pripravna, povzdigniti ženina in nevesto, ki sta morda v velikih skerbeh zavoljo imenitne stopinje, ki jo zdaj storita; kajti misel, da moli za nje vsa cerkev, ter mašnik z verniki vred, ju gotovo navdaja s tolažilnim zaupanjem, da jima bo Bog dal svojo pomoč in ju podpiral s svojo gnado, s ktero bota zarnogla zvesto spolnovati vse dolžnosti svojega novega, če tudi težavnega stanu. Zdaj mašnik še enkrat z blagoslovljeno vodo poškropi) ženina, nevesto in druge pričujoče vernike. 1173 - b.) Na to se bere sveia maša. Poroka bi imela vse¬ lej sklenjena bili s sveto mašo. Tako želi in zahteva sveta cerkev. Dasiravno giedč tega sveta cerkev ni še dala po¬ sebne zapovedi, vendar le so cerkveni učeniki vsegdar pripo¬ ročali, da kristijani zjutraj pridejo k poroki, in da se tudi pri sveti maši znajdejo takrat, kader se poročajo. Ravno nato nahajamo v mašnih bukvah tudi posebno mašo za poročevance, za ženina in nevesto. In tedaj bo vsakemu zmed vas lahko, pravi odgovor dati na vpraševanje: Kdaj ali o kterem času naj se poroka o b- veršuje ali zakrament svetega zakona deli? ali dopoldne ali popoldne? Vsakdo bo kar lahko povedal, da je vse bolje dopoldne poroko imeti, ker se sveta maša le dopoldne bere, in je go¬ tovo dobro, da sta ženin in nevesta tudi pri sveti maši takrat, kader sta pri poroki. Pa tudi zavoljo tega je bolje, da je poroka pred poldnevom, nego popoldne, ker je človek do¬ poldne vse bolj pripraven za službo božjo in za molitev, ka¬ kor pa popoldne, in ker se pred poldnevom ne prigodi tako lahko, kakor pa popoldne, da bi svatje pijani prišli k poroki. To pa sami dobro veste, da pijan človek ni pripraven za prejemanje svetih zakramentov. In ravno zavoljo tega, da bi ljudje ne hodili pijani k poroki, hilo je cIo po deželskih po¬ stavah na selih prepovedano, poročati popoldne. Po mestih so bile poroke izjemoma tudi zvečer dopuščene, in sicer zato, ker gosposki ljudje, če so tudi kje kaj nerodni, vendar le na¬ vadno pijanosti niso tako močno vdani, kakor kmetijski ljudje, in ker se po mestih lagleje zabrani, da se kaka nerodnost ne prigodi, kakor pa na selih, ker so po mestih nalašč zato po¬ stavljeni posebni stražarji, ter taki ljudje, ki za 'mir in lep red skerbe. Akoravno pa se po mestih poroča tudi popoldne, vendar le vam bodi prav goreče priporočeno, da zakrament svetega zakona prejemate le zjutraj, ker zjutraj bo vaša duša vse bolj pripravna za take svete in imenitne reči, kakoršne so prejemanje svetih zakramentov. In sosebno, čo nirnato __ 1174 — radi, da bi posvetni ljudje v vas zijali, kader greste k poroki, pridite zjutraj, ter zjutraj zgodaj k poroki; kajti zjutraj zgo¬ daj so večidel le pametni in modri ljudje v cerkvi, postopači in otroci pa še v postelji leže : in tako se bole vse lagleje pripravili za vredno prejemanje zakramenta svetega zakona, ter vse lagleje molili in prosili Boga potrebne pomoči. 7.) Po stari navadi da mašnik novoporočenima tudi sveti zakonski blagoslov, ako bi ga namreč ne bila še prejela. Ta sveti blagoslov se jima deli po cerkveni vravnavi med sveto mašo, ter po povzdigovanju po tem, da mašnik obmoli „Oče- naš“, in spet ob koncu svete maše, prejden ljudi blagoslovijo. V nekterih škofijah pa se jima ta blagoslov deli še le po skončani sveti maši. Ako se poroka zavoljo kakega veljav¬ nega vzroka obveršuje o takem času, da se ne bere ob enem tudi sveta maša, vtegne se jima ta sveti blagoslov deliti kar po poroki. Ako se pa zakrament svetega zakona deli o ka¬ kem prepovedanem času, ter v adventu ali postu, deli' se ve da z dovolenjem cerkveno ali duhovske gosposke, se novopo¬ ročenima zakonski blagoslov ne deli. In kakor vse druge blagoslovljevanja ima tudi zakonski blagoslov, ki ž njimi yred spada med zakramentalne, to posebno moč, da novozaroče- nima, ako ga s pripravnim sercem in zaupljivo prejmeta, pri¬ dobiva različne dari in milosti, pa tudi mnogotere zla od njih odvrača. Za tega voljo morata pa tudi z živo vero in terd- nim zaupanjem pred altar poklekniti, in med tem, da mašnik sveti zakonski blagoslov nad njima izrekuje, morata iz dna serca klicati v Boga, da bi v obilni meri na nju razlil liste dari in dobrote, ki jih mašnik zdaj iz nebes na nju sklicuje. Za sklep vsega tega svetega opravila se v nekterih ško¬ fijah novoporočenima piti da nekoliko vina, poprej blagoslov¬ ljenega. Vino je podoba ljubezni, in blagoslovljeno vino je podoba svete ljubezni, ki toraj ženinu in nevesti na znanje daje, da morata sveto ljubezen imeti do eden drugega. Vino, tim stareje da je, tem bolje je; enako mora tudi ljubezen novih zakonskih družetov biti ne vedno manjša in mlaonejša, 1175 - temveč vedno priserčniša in vedno svetejša. Vino ima pa tudi to lastnost, da, ako ni dobro zaperlo in zabito, polagoma zgubi svoj prijeten okus in svojo moč, ter sblapf, zvodeni in gre po zlem. Ravno zato pa tudi blagoslovljeno vino novo- poročena prav resnobno opominja, da morata dobro paziti vsak sam na sebe, ter skerbno zapirati svoje ušesa slehernemu pod¬ pihovanju, da jima ljubezen v sercu no vgasne, in jima po vodi ne splava sreča, ktere v zakonu pričakujeta. Gerki imajo pri tem tudi še to, posebno pomenljivo in presunljivo navado, da razbijejo tisto posodo, iz ktere sta vino pila no- voporočena družeta. S tem jima zaterdujejo, da se zakonska ljubezen nikdar nikoli ne sme oberniti na kakega drugega človeka, in da bo listi zakonski druže, kteri bi so kdaj z no- zvestobo zagrešil, od Boga zaveržen kakor kaka razbita ali razdrobljena posoda, ter zaveržen in pogubljen. 8.) S lem sem vam, ljubi moji! razložil svete obrede ali ceremonije med poroko navadne. Vidili ste, da brez po¬ mena ni nobena, marveč ima vse, kar koli se godi, svoj lep in primeren pomen. Le škoda, da ljudje po navadi loko malo porajlajo na to, kar mašnik pri poroki opravlja in kar govori, in da večidel le svate gledat hodijo in ženina in nevesto, kako sta oblečena in kako se obnašata! In tem žalostniše in tem hujše je tako nespodobno zijanje in posmehovanje tudi še zalo, ker ženina in nevesto moli, da sta le rada pri poroki vsa razmišljena, ter nič kaj prav ne vidita, kaj se pri poroki godi, nič kaj prav ne slišita, kar jima mašnik priporoča. — Sosebno nepokojni in šundravi so marsikterikrat pri porokah otroci, ki se le radi v obilnem številu v cerkev nagnetejo, in se pogovarjajo in smejajo, ravno kakor da je cerkev enaka kaki posvetni hiši, in poroka enaka kaki posvetni igrači ali kratkočasnici. Res bi vlegnil kdo očitovati nam duhovnim pa¬ stirjem, zakaj da dopuščamo na svetem kraju tako nespodobno obnašanje. Toda vedite, da mi takih nespodobnost nikdar v zavetje ne jemljemo, nikdar ne dopuščamo. Kader se otroci, bodi si pri porokah ali bodi si v drugih priložnostih, nespo¬ dobno obnašajo v cerkvi, vsegdar je to zoper našo voljo, — 1176 Mi bi gotovo iz serca radi imeli, da bi se sleherna reč v cerkvi pobožno in spodbudno obverševala, in da bi se vsi pričujoči verniki in mladi in stari obnašali pametno in modro in bogoljubno: pa kaj si hočemo, ako se za naše svarilne po¬ glede in besede nikdo ne zmeni! Hočemo mar obverševanje službe božje pred altarjem popustili, ter iti po cerkvi otroke mirit in strahovat. Kaj ne, da to ne gre? Zatoraj se glede le reči obračam k vam, keršanski starši, ter vam priserčno priporočam, da vi v okom pridete takim nerodnostim. In te¬ daj vam rečem: Učite svoje otročiče, ter jim zaterdujte o vsaki priložnosti, noj se v cerkvi vsegdar obnašajo lepo, pa¬ metno, modro in tiho, bodi si pri dopoldanji ali popoldanji službi božji, bodi si pri poroki ali kaki drugi prazničnosti, in naj se skerbno varujejo slehernega šuma in truša, varujejo prerivanja in gnetenja, varujejo pogovarjanja in smejanja, va¬ rujejo sploh vsakega nespodobnega obnašanja. Naj bolje pa bole opravili, ako jim kratko in malo ne dovolite k popolda- njem porokam v cerkev hodili, ker takrat večidel nič ne mo¬ lijo, podučenja tudi za svoj stan nobenega ne dobivajo, na¬ sproti pa le radi s svojim lahkomišljenim in nespodobnim ob¬ našanjem svatom nepokoj delajo, cerkvi pa, božjemu svetišču, nečast, — Se naj bolj nespodobno, pa kaj pravim, nespo¬ dobno, ne le nespodobno, marveč kar naravnost pregrešno je, ako se pri porokah cIo odraščeni ljudje gerdo zaderže, kor se tu in tam kterikrat zgodi, sosebno po mestih. O da bi pač taki nespametni ljudje pomislili, da se znajdejo v cerkvi, v božjem tempeljnu, nikar pa v pivnici ali kaki drugi posvetni hiši, in da se med poroko svet zakrament deli, in se ne ob- veršuje kaka igrača ali posvetna veselica ! O da bi si v spo¬ min poklicali resnobe besede Zveličarjeve, ki jih je glede svetišča božjega govori! o tisti priložnosti, o kteri je proda¬ jalce in kupčevalce izganjal iz tcmpeljna, ter rekel: „Moja hiša jo hiša molitve ; vi pa ste jo storili jamo razbojnikov". (Luk. 19, 46.) Vsem takim in enakim lahkomišljenim in ne¬ spametnim ljudem rečem v Jezusovem imenu tudi jaz: Ni- karte z nespodobnim obnašanjem svatov motiti in onečastiti in skruniti božjega svetišča, cerkve, veže božje; marveč se tudi - 1177 med poroko obnašajte tako, kakor se spodobi keršanskemu človeku, da se obnaša med tem, ko se kak svet zakrament deli; kajti tudi sveti zakon spada v versto svetih zakramen¬ tov. Obnašajte se toraj med poroko mirno in pametno, po¬ božno in bogoljubno, ter molite za ženina in nevesto, ki za¬ krament svetega zakona prejemljeta , da bi ga vredno prejela, ter prejela po njem božjo gnado in pomoč, da bi zamogla v svojem novem zakonskem stanu v božjem strahu skupaj živeti, svoje dolžnosti zvesto spolnovati, vedno popolnejši in svetejši prihajati, in ob svojem času krono večnega zveličanja doseči. Amen. LXXXVII. keršanski nauk. Od obnašanja po porokiin na svatovščini ali ženitnini. — 1.) Sloveči cerkveni učenik Tertulijan nekama s temi le besedami opisuje keršanski zakon: „Kako bi zamogel prav popisati srečo takega zakona, kterega je sveta cerkev vteme- lila, ga daritev svete maše poterdila, in je pečat nanj pritis¬ nil blagoslov tnašnikov; zakona, kterega so angelji naznanili, in ga je Oče nebeški za veljavnega spoznal? (Srečni zakoni Krni. n. IV. pogl. 74 - 1178 se namreč sklepajo v nebesih.) Dva vernika se skleneta pod enim jarmom v enakem upanju, z enako zaobljubo, ob enem času, za enako službo. Brat in sestra sta si med seboj, so¬ delavca brez ločitve duha ali mesa. Resnično sta si dva v enem mesu (telesu), eno meso (telo) in eden duh. Skupaj opravljata svoje molitve in so vklanjata pred Bogom, skupaj se postita, eden drugega podučujeta, eden drugega opominjala, eden drugega podpirata. Obadva se skupaj nahajata v cerkvi božji, skupaj se znajdeta pri Gospodovi večerji, zedinjena pre- terpita vsako nadlogo in vsako preganjanje, zedinjena vživata vsako razvedrilo. Nobene reči si ne prikrivata, nikoli se eden drugega ne ogibata, nikoli si nista eden drugemu nad¬ ležna. Slobodno obiskujeta bolnike, podpirata uboge, delita miložnjo brez vsake sile, brez boječnosti obiskujeta daritev svete maše, brez opoviranja opravljala vsakdanjo pobožnost, brez prikrivanja se zaznamnujela z znamnjem svetega križa; ne opravljala hite in strahoma svoje zahvale, in nikdar ne utihne med njima obedna molitev. Prepevanje psalmov in hvalnih pesem se razlega med njima, in neko tekmanje nahajamo med njima, kdo zmed njih da bo lepše prepeval (čast in hvalo) svojemu Bogu. Vse to Kristus vidi in sliši, ter se z vese¬ ljem ogleduje na njih, in jima pošilja svoj mir. Kajti kjer se znajdeta dva (z enakim dobrim duhom navdana), ondi se znajde tudi on; in kjer se znajde on (Kristus), ondi hudobnega (duha) ni <{ . Glejte, tako lepo opisuje ta cerkveni učenik srečo pravega keršanskega zakona! Ali da bo zakon resnično keršansk, in tedaj tudi res srečen, treba je, da je kristijan, kteri misli v zakonski stan stopili, res od Boga poklican v ta stan, in da vredno prejme zakrament svetega zakona, ter se keršansko obnaša pred poroko, med poroko in tudi po poroki. Kako da se je obnašali kristijanu, za zakon namenjenemu pred poroko, znano mora vam biti iz mojega dosedajnega razlaga¬ nja glede te imenitne reči. Kako se mora keršanski človek obnašati med tem, ko prejema zakrament svetega zakona, vam je povedal zadnji keršanski nauk. 2.) Današnji keršanski nauk pa vas bo podučil, kako 1179 - se morata novoporočena obnašati po poroki in kako se mora obhajali svatovščina ali ženitnina, da bo Bogu všeč in dopad¬ ljivo, novima zakonskima družetoma pa v blagor in v zveli¬ čanje. Kako se morata obnašati tedaj ženin in nevesta po poroki, da bo prav in po božji volji? Naš blagi slovenski narod ima tu in tam lepo navado, da ženin in nevesta po skončani poroki in zveršenem cerkve¬ nem opravilu s svati vred še nekoliko časa v cerkvi ostaneta in molita. To je res lepa in hvalevredna navada; kajti spo¬ dobno in dostojno je, da zahvalita Boga za gnado, ktero sta dobila s tim, da sta prejela zakrament svetega zakona, in da prosita Boga, naj bi ju podpiral ves čas življenja, da bi gnado v zakramentu svetega zakona zadobljeno vedno obvarovala in ohranila, ter ž njeno pomočjo vse dolžnosti svojega novega zakonskega stanu zvesto spolnovala. Želeti je, da se ohrani in obderži ta lepa navada ondi, kjer biva; in da se vpelje in vdomači ondi, kjer še ne biva. 3.) Po poroki in cerkveni slovesnosti imata novoporo¬ čena zakonska družeta s svati vred ženitovanjsko obedovanje ali ženitnino. Nastavlja se nam tedaj gledd tega naj poprej to le vpraševanje: Je li dovoljeno t a k o o b e d o v a n j e , i n j e li dopuščeno obhajati ženitnino? Da so ženitnine dovoljene, ako se namreč v božjem strahu obhajajo, dopričamo se lahko iz samega svetega pisma; kajti od nekdaj, že v stari zavezi, je bila navada, da je bil dan poroke za ženina in nevesto in njuno rodbino in njune prijalle prazničen dan, bil dan veselja, ter je bil napravljen kak obed, na kterega so bili povabljeni rodbinci in znanci in prijatli, in so se vsi skupaj združeni veselili. Da je to res, 74 * - 1180 — beremo že v Tobijevih bukvah. Stari Tobija pošlje svojega mladega sina Tobija v mesto Ragez do Gabela, kteremu je bil stari Tobija posodil deset talentov srebra, da bi od njega dolg iztirjal. Mladi Tobija se napoti in gre. Spremljal ga je sam angelj Rafael v podobi mladenča. Potoma se pribli¬ žata Raguelovi hiši. In angelj je rekel mlademu Tobiju: »Tu¬ kaj je neki mož, po imenu Raguel, sorodnik iz tvojega roda, in ta ima hčer po imenu Sara, in nima ne sina ne hčere razun nje. Tebi gre vse njegovo premoženje, in ti jo .moraš za ženo vzeti, ker ni nobenega sorodnika razun tebe. (Po Mozesovi postavi namreč se je morala hči, ki je bila dedinja po očetu, omožiti s kom zmed rodbine). Snubi jo toraj pri očetu, in ti jo bo dal za ženo". (6, 11 13.) To se je tudi res zgodilo. In Raguel je v to privolil, ter tako rekoč sam opravljal duhovsko službo. Prijel je desno roko svoje hčere, in jo položil vdesnoroko Tobijevo rekoč: „Bog Abrahamo v,BogIzakovin Bog Jakobov bodi z vama, on naj vaju zveže in dopolni nad vama svoj blagodar, (ter vama da srečo v zakonskem stanu)"* In vzeli so papir, ter so naredili ženitno pismo. In potem so se gostovali, ter so Boga hvalili. In Raguel jo k sebi po¬ klical Ano, svojo ženo, in jej je ukazal pripraviti drugi hram. In je vanj peljal Saro, svojo hčer. In jej je rekel: »Srečna bodi, moja hči! Gospod nebeški ti daj veselje za žalost, ki si jo prelerpela". Po tem pa, ko so povečerjali, so mladenča k njej peljali. Tedaj se je Tobija spomnil angeljevih besed, in je devico opomnil, in jej rekel: »Sara, vstani, in prosiva Boga danes, in jutri, in pojuternjem; ker te tri noči se z Bo¬ gom skleneva; ko pa tretja noč mine, bova v svojem zakonu, (bova zakon nastopila). Midva sva namreč otroka svetnikov (to je: Judovskega božjega ljudstva), in se ne smeva združiti tako, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo". In sta skupaj vstala in sta oba skupaj stanovitno molila, da bi bila zdrava ohranjena. In Tobija je rekel: »Gospod, Bog naših očetov, naj te hvalijo nebesa, zemlja, morje, studenci in reke, in vse tvoje stvari, ki so v njih. Ti si Adama vslvaril iz ila zem¬ lje, in si mu dal Evo v pomoč. In zdaj, Gospod, ti veš, da - 1181 nisem zavoljo naslodnosti vzel svoje sestre, (Sara mu je bila nekoliko v rodu, toraj jo imenuje sestro), ampak samo iz lju¬ bezni do zaroda, po kterem naj se tvoje ime hvali vekomaj 4 *. Tudi Sara je rekla: „Usmili se nas, Gospod, usmili se nas, da se oba skupaj zdrava postarava". Pa tudi Raguel in Ana, mlade Sare oče in mati, sta Boga hvalila, ter rekla : „Hva- liva te, Gospod, Bog Izraelov, kajti skazal si nama svojo mi¬ lost, ... in si se usmilil teh dveh edinorojencev, (Tobija in Sara sta bila namreč edina otroka svojih staršev.) Dodeli jima, Gospod, da te bota še popolniši hvalila, in da ti bota za svoje zdravje dajala dar tvoje časti, da spoznajo vse ljud¬ stva, da ti edini si Bog vesolnega sveta". Tudi je dal Ra- guel gostijo napraviti vsem svojim sosedom in vsem svojim prijatlorn. In ko so vsi rekli „Amen“, so šli k obedu; ob¬ hajali so pa tudi svatovščino v Gospodovem strahu, ter z ve- seljostjo , pa v zmernosti in treznosti, pametno in spodobno. In kader se je Sara s Tobijem na pot odpravljala, dali so jima starši polovico premoženja, kakor je bilo zapisano v že¬ nitnem pismu, druga polovica jima je bila odločena po smerti Sarinih staršev. Pri odhodu ju je Raguel še enkrat blago¬ slovil, ter jima je rekel: „Sveti angelj Gospodov bodi na vaj- nem potu, in vaju zdrava tje pripelji, da najdeta vse prav pri svojih starših, in da vidijo moje oči vajne otroke, prejden umerjeni". In starši so objeli svojo hčer, in so jo poljubili pustili iti, ter so jo opominjevali, tasta in svekervo (taščo) spoštovati, moža ljubiti, družino (prav) vladali, hišo (modro) gospodiniti, in samo sebe nesvarljivo skazovati, ter brez ma¬ deža ohraniti. (Tob. 7—10.) Komu zmed vas, pobožni po- slušavci! se serce veselja ne razjoka, kader sliši ali bere, koko lepo sveto pismo popisuje ženitnino mladega Tobija! Glejte, mladenči in deklice, nad mladim Tobijem in bogoljubno Saro zgled, kako se morate pripravljati na zakonski slan, in kako ga začeti z molitevjo in v strahu Gospodovem. In tudi vi, starši! glejte, tako, kakor Raguel in Ana morale tudi vi svoje sinove in hčere za zakonski stan prav pripravljati, jih enako blagoslovljevoti, enako nad njimi moliti, prejden gredd k poroki, in spet, kader pridejo od poroke nazaj; enako ka- 1182 - kor Raguel in Ana morate tudi vi svojim otrokom lepe nauke za odhodnjo dajati, kader bodo vašo hišo zapustili, in se po¬ dali za svojim zaročence/n. Gotovo bo srečen vsak zakon, kteri se po takem potu z Bogom začne, kakor je srečen bil zakon mladega Tobija, kterega sveto pismo še na dalje popi¬ suje, ter tako le sklene: „Po smerti (svojega očeta in V svoje matere je Tobija iz Ninive šel s svojo ženo, in z otroci, in * otrok otroci, in se je vernil k svojemu tastu in svoji svekervi (tašči). In jih je našel zdrave v lepi starosti, in je zanje skerb imel, in on jim je oči zatisnil; in vso dedšino Rague- love hiše je on prejel, in je videl svojih otrok otroke tj© do petega rodu. In ko je bil v strahu Gospodovem dopolnil svo¬ jih devet in devetdeset let v veselju, so ga pokopali. Vsa njegova rodovina in ves njegov zarod je ostal v dobrem (le¬ pem) življenju in v svetem zaderžanju, tako da so bili pri¬ jetni Bogu in ljudem, in vsem prebivalcem v deželi ft . (Tob. 14, 14—17.) Iz tega se, da memogrede opomnim, tudi še prepričamo, da, kakor Bog pregrehe staršev pogostoma kaz¬ nuje še v tretjem in četertem rodu, ravno tako tudi v plačilo pobožnega življenja staršev svoj blagoslov razliva na tretji in četerti rod. Zatoraj, starši! ako hočete sreče in veselja vča- kati pri svojih otrokih in otrok otrokih, skerbno, pobožno in v božjem strahu jih pripravljajte za zakonski stan, kakor so Saro in Tobija pripravljali njuni starši; po tem bote tudi vi enkrat mirno zaspali v Gospodu, vaši otroci vam bodo z hva¬ ležnim sercem zatisnili obnemogle oči, in vašo dušo v večnost spremljevali s svojimi gorečimi molitvami. Iz te podučne svetopisemske dogodbe od bogoljubnega Tobija in njegove drn- žinje, ktero sem vam ravno zalo, ker je tako lepo podučna, popisal tako obširno, se lahko prepričate, da ženitovanje in ženitovanske gostije, ako se v strahu božjem obveršujejo, niso prepovedane, marveč dopuščene. — In kakor so bile dopu¬ ščene v stari zavezi, so bile dopuščene tudi v novi zavezi; kajti Jezus Kristus jih ni zavergel, marveč še clo poterdi! s tem, da je nebeško kraljestvo primerjal in priličeval z ženit- nino, ter rekel: ^Nebeško kraljestvo je podobno kralju, kteri je napravil ženitnino svojemu sinu. In je poslal svoje hlapce, - 1183 — klicat povabljene na ženitnino. . . In spet je poslal drugič hlapcev, rekoč: Povejte povabljenim: Glejte! svoje kosilo sem pripravil, moji junci in pitana žival je zaklana, in vse je pri¬ pravljeno; pridite na ženitnino*. (Mat. 22, 1—4.) Poterdil Pa je Jezus Kristus obhajanje ženitnine tudi s tem, da je sam še! na' ženitnino v Kani Galilejski s svojimi učenci in s svojo materjo vred, (Jan. 2, 1 — 11.) kar bi gotovo ne bil storil, a ko bi ženitovanja poterdil ne bil. — Iz tega tedaj, kar sem vam do zdaj pravil od ženitovanja, vidite, da obhajanje ženi¬ tovanja, ako se v božjem strahu obveršuje, ni zoper voljo božjo, in tedaj svetosti svetega zakona ni nasprotno, marveč je dopuščeno, da se le prav obveršuje. 4.) A drugo vpraševanje se nam nastavlja: Kakošno pa mora biti ženitovanje, da bo Bogu ljubo, novoporočencem pa in sva¬ tom v blagor? Da vam na to vpraševanje prav odgovorim, bodi mi do¬ voljeno , da vam a.) naj poprej nekoliko opišem, kakošno da ne sme biti obhajanje ženitovanja, in po tem b.) vam bom povedal, kakošno da mora bili obhajanje ženitovanja. a.) Gostija ne sme biti čez vaš stan in čez vaše pre¬ moženje draga in imenitna. Taka gostija bila bi nespametna, da ne rečem pregrešna, ker ženinu in nevesti ali pa njunim staršem nepotrebne stroške dela. Draga gostija zakona še ne dela srečnega, velikokrat pa je že naredila nesrečnega, ter marsikterikrat pripeljala v hišo dolg, kterega se ni mogla z lepo znebiti, in jej je mnogokrat prav močno presedal. Skerbite, da še Bog pri gostiji ne bo žalil z nezmer¬ nostjo v jedi in pijači. Kako boljšo jed ali pijačo pripraviti za ženitovanje, kader vaš stan to dopušča, vam nihče ne brani, nihče ne prepoveduje; pa čez mero jesti in piti pa nikoli ne smete, tudi na ženitovanju ne. Ravno zavoljo tega predolr - 1184 - gega gostovanja nikakor ne moremo in ne smemo poterditi, ker si predolgo gostovanje in keršanska zmernost nista brat in sestra. Sosebno napačno je, ako se tako gostovanje zav¬ leče predalječ v noč, kar je nespodobno že samo ob sebi, po¬ leg tega pa tudi še močno nevarno sosebno mlajšim svatom in drugim doprišlicem, ker jim povod in priložnost daje za marsiktero nerodnost. Ne dopuščajte na ženitninah nobenega nespodobnega nor¬ čevanja, ne gerdih pesem, ne nesramnih burk in drugega ne¬ rodnega obnašanja, kakoršnega se nečisti duh veseli, s kakorš- nim se Bog žali in bliženj pohujša. Vsaj vendar mislim, da ste sami do dobrega prepričani, da se tako imeniten dan, ka- koršen je dan poroke, ne sme tako žalostno skončati, ter skončati s tolikim številom lastnih in tujih grehov. S takim ravnanjem bi novoporočena ne ravnala bolje, kakor ko bi čez okno vergla gnado, ktero sta tisti dan prejela, ter bi se sama izročila božjemu prekletstvu. Nikar na ženitovanju ne terpite plesa, ki je redkokrat brez greha, prav dostikrat povod in prilika mnogoterim razuz¬ danostim. Sveti cerkveni učeniki in sveti cerkveni zbori ojstro grajajo vse take in enake nerodnosti na ženitninah. Sv. Ci- prijan, škof v mestu Kartago, je sosebno dekleta močno sva¬ ril zavoljo ženitnin, ter se milo potožil, da se med keršan- skimi dekliči nahajajo nektere take, ki hodijo po ženitninah, na kterih se godč vsakoršne nespodobnosti tako gledč pijače, kakor tudi gledč pogovorov in drugih reči, ktere poželjivost le še tem hujše vzbujajo in vnemajo. — Sv. Krizostom go¬ vori v neki pridigi, da takrat, kader je Izak svoji nevesti Re¬ beki naproti šel, da bi jo peljal na svoj dom, niso imeli ne godcev ne godbe, in nobene posebne veselice ne, in pripo¬ roča, da bi tudi keršanske neveste posnemale Rebeko, keršan- ski ženini pa posnemali Izaka. Ta sveti cerkveni učenik svari tudi ženine, ki dovolijo in dopuščajo, da se jim med pregreš¬ nim petjem in razuzdanimi norijami nevesta vodi v hišo, in pravi na zadnje: „Kako zamoreš tirjati od neveste, da bi ti - 1185 - čista bila, ko jo nesramnosti vadiš že kar pervi dan, ter do¬ pustiš, da se pred njenimi očmi govori in godi, kar bi se še pred očmi poštenih hlapcev goditi in govoriti ne smelo. Njen oče si je veliko prizadeval, dokler jo je v svoji hiši imel, da nikoli ničesa ni vpričo nje govoril, in tudi drugim ni dopu¬ ščal govoriti kaj takega, kar bi bilo sramožljivosti nasproti; in glej, zdaj kar na en dan podereš vse to, kar je oče so- zidal. In nikdo naj mi ne ugovarja: Taka je navada; kajti če je navada grešna, mora se odpraviti, in naj si je tudi še tako stara. Ako ženitnino napravite, govori na dalje ta sveti mož, ravnajte tako, kakor sta ženin in nevesta ravnala v Kani Galilejski: Jezusa imejte med seboj! Kako pa se bo to zgo¬ dilo? ne bote vprašali. To se bo zgodilo, če odženete sa¬ tana, in odpravite nespodobno in nesramno prepevanje, pohujš- Ijive plese, ostudno govorjenje, in vse drugo, kar se kristijanu na ženitnini ne spodobi: in po tem bo Jezus pričujoč s svojo materjo in s svojimi učenci. Kajti: „Kdor voljo mojega Očeta dopolnuje, ta je moj brat, moja sestra in moja mati, veli Kri— stus ft . — In kakor so cerkveni učeniki prepovedali take že- nitnine, ktere so sklenjene z nerodnostmi; ravno tako so jih prepovedovali tudi sveti cerkveni zbori. Iz tega pa sodite in sklenite sami, da take nespodobnosti gotovo niso dopuščene na ženitninah. Toraj se jih varujte, in obhajajte v božjem strahu svoje ženitovanje. Ako to storite, bote gotovo takrat, kader bo smert razvezala vašo zakonsko zavezo, vse lagleje z mirno vestjo in z radostnim sercem spominjali se dneva svoje poroke, kakor pa, da bi si morali očitovati, da ste tisti dan preživeli v posvetnem šundru, in priložnost dajali za mno¬ goteri greh. Sedemdesetletni starček je še na smertni po¬ stelji tožil svojemu duhovnemu pastirju, da ga je mnogotera nesreča zadela v zakonskem stanu, in da ga je Bog s temi nadlogami tepel beržeje ko ne sosebno zalo, ker on in ne¬ vesta med obedovanjem in plesanjem nista prav preživela ti¬ stega dneva, in sta s tim priložnost dajala, da s<> se godile velike nerodnosti in clo tepež, vsled klenega je eden svatov clo življenje zgubil. — Tako vi, ljubi moji! nikar ne obha¬ jajte ženitovanja, marveč ga obhajajte v božjem strahu, in 1186 - skerbni bodite, da ga v božjem strahu obhajajo tudi vaši svatje. — Kako pa naj se to zgodi ? b.) Napravile svojim svatom le zmerno obed, zmerno gostijo. Zmernost in treznost je lepa keršanska čednost, ki vselej in povsod med pravimi kristijani svojo veljavo ima, tudi na ženitovanju. Le poglejte ga Daniela in njegove to- varše, ki so ob revnem sočivju živeči bili lepšega in bolj cvetečega obličja, kakor drugi mladenči na kraljevem dvoru, ki so s kraljeve mize dobivali jedila, Le poglejte j h pu- ščavnikov in samotarcev, ki so pri tolikanj ojstrem življenju bili terdnega zdravja, in so doživeli veliko starost; Razgovarjajte se v prijaznih razgovorih, ki bodo Bogu všeč, vam pa koristni in zveličavni. »Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi", veli usmiljeni Jezus. (Mat, 18, 20.) — Zapojte kako nedolžno pesem. Tudi Jezus je hvalno pesem zapel po zadnji večerji. Napijle kako pošteno zdravico, s ktero izrečete željo, da bi zdrav in vesel bil oni, kteremu zdravica velja, in ob enem tudi Boga zahvalite za dar sladkega vina. Dokler pa se vi gostujete in razveseljujete, ne pozabite revežev, ki stradajo in pomanjkanje terpč med tem, da vi vsega v obilo imate na ženitnini. 0 kako se bo sosed ob- veselil, ki v revni hiši boleha in hira, in nima ni zdrave hrane, ni tečne jedi, ako se ga ženin spominja, ter mu pošlje grižljej tečne jedi ali kupico dobrega vina! Oj koko bo Boga hvalila obnemogla soseda, od lastnih nehvaležnih otrok zaver- žena, ako se jej za par Irenulljejev nevesta v hišo pokaže ter jej prinese mervico okrepčevalne jedi in pijače s svatov¬ ske mize; — Ako ženin in nevesta v takem keršanskem duhu obhajata dan svoje poroke, obljubim, da jima zastran ti¬ stega dneva ne bo treba žalovati, kakor je njega dni žaloval Rimski cesar, kader si na večer ni mogel dosvetiti, da bi bil kaj dobrega storil tisti dan. Žaloval je, pravim, ter rekel svojim prijatlom: »Prijatli, dan sem zgubili" Skerbite tedaj, - 1187 — da bo vse vaše djanje in ravnanje, vaše govorjenje in pre¬ pevanje pri gostiji sicer veselo, kajti poroke dan je dan ve¬ selja, vendar pa brez greha, ter pametno in pošteno, res ve¬ selo v Gospodu, da bi se vam ustrašiti treba ne bilo, ako bi se, kakor nekdaj v Kano, tudi zdaj k vam na gostijo pova¬ bila Jezus in Marija. 5.) To, ljubi poslušavci! so vam nauki od vrednega pripravljanja na zakonski slan. Iz njih se učite, kako se vam je obnašati pred poroko, med poroko, in po poroki na ženit— nini. — Če bote ljubi mladenči in deklice! storili tako, kakor ste slišali v teh naukih, ki'nam jih daje sveta vera in zdrava pamet, terdno zaupam v Boga, da bodo vaši zakoni ravno tako srečni, kakor srečen je bil zakon pobožne Sare in bo¬ gaboječega Tobija, in zakon drugih bogoljubnih ženinov in ne¬ vest, ki so se vredno pripravljali na zakonski stan, zmed kte- rih naj vam zdaj enega in drugega vzamem v misel. V Pa¬ rizu na Francozkem se je leta 1866. dogodila naslednja do- godba. V cerkvi svetega Roka gresta dan pred poroko ženin in nevesta k spovedi. Ženin je hitro opravil, ter se kmalu spovedal; nevesta pa je celo uro pri spovednici klečala. Po¬ tem pa, kader je bila odvezana in v sercu vsa obveseljena, hitela je k ženinu; ženin pa ves nekama razdražen, nima za¬ njo lepe besede, marveč jo osorno zaverne, rekoč: ,,Gospo- dičinjal* vedite, da si za ženo nikdar nikoli ne bom jemal take ženske, ktera celo uro potrebuje za izpovedovanje svo¬ jih grehov*. To reče in jo popusti. Hitro se po vsem me¬ stu raznese ta novica, ter pride tudi enemu noj bogatejših in naj bolj spoštovanih Parižkih tergovcev na uho. Bil pa je tergovec še mlad, in si je ravno takrat tudi iskal zakonske družice, pa si v šundru in trušu vel.kanskega mesta ni še bil našel deklice, ktera bi mu bila po volji. Ko zve po¬ prej povedano dogodbo, začel je sam med seboj prevdarjali, rekoč: „Devica, ki se kar nevesta obnaša tolikanj vestno in na tanjko, bo gotovo tudi kar gospodinja vestna, pridna in zvesta. To deklico si popelješ v hišo*. In kar je mislil, to je tudi storil; kajti on je bil značajen mož, ki naglo zverši. - 1188 kar sklene. Še tisti dan je gospodičinjo snubil, kajti všeč mu je bila kar po pervem razgovoru. Nekama o Antonovem, ter jannara mesca 1866. leta pa jo bila poroka. Poročil se je bogati tergovec s pridno gospodičinjo, in sicer v ravno tisti cerkvi, ter cerkvi svetega Roka, v kleri jo je bil tako močno razžalil uni nespametni zaročenec, ki njene roke ni bil vreden. Na dan poroke med gostovanjem je nevesta od različnih strani prejela mnogo poslavljenja. Dohajale so jej drage darila in srečo želeči listi. Iz imenitne, pa neznane roke je prejela v srebernem okviru lepo podobo, ki je kazala pridno gospodinjo vso z vertnicami ocvetličeno, in poleg nje list z napisom: „Blagor mu, kdor ima tako vestno ženo“. Družba blagoserč- nih gospej iz najviših stanov jej je poslala povezek naj lepših cvetlic z zlatim napisom, ki bi se po naše nekama tako le glasil: Ker bla Bogu si verno zvesta Tvoj up ni šel po vodi; Vesela danes si nevesta, V zakonu srečna bodi! Poslušajte še drug zgled, ki kaže, kako da po vrednem pripravljanju na zakonski slan tudi zakonska sreča v hiši cveti. Pred nektcrimi leti je živel v Parizu mlad zdravnik, ki je za¬ krament svetega zakona prejel tako lepo in spodbudno, da se kar lahko nad njim razgledujejo vsi, ki le koli mislijo kdaj stopiti v zakonski stan. Eden zmed njegovih prijallov ga je peljal v neko prav pošteno hišo, da bi se ondi soznanil z vredno družino, ki je tam stanovala, ter mu je upanje delal, da vtegne v zakon dobiti hčer, ktcra je bila ravno tako pridna in pobožna, kakor pridna in pobožna je bila vsa njena rod¬ bina. Kader ondi zdravnika bolj na tanjko spoznajo, in se prepričajo, da ni le samo znajden zdravnik, ampak tudi po¬ šten katolišk krislijan, mu kar brez vsega ugovarjanja deklico v zakon obljubijo. Kakih deset dni pred poroko gre ženin samši k nevestni materi, ter jo poprosi, da bi mu dovolila, se nekoliko razgovoriti na samem ž njeno hčerjo, ter svojo 1189 nevesto. „To se ne more zgodili", odverne mati s prijazno besedo, „moja hčerka je že par dni nekoliko bolehna, ter po¬ trebuje počitka". Zdravnik pa pravi: „Vedite, da mi je prav hudo, da se z vašo hčerjo kar nič ne morem razgovoriti; komaj da sem jo tri ali štirikrat videl v drušinji med drugimi ljudmi, in dozdaj nisem še imel priložnosti, dopovedati jej na samem, kar na sercu imam; in imel bi jej povedati neko po¬ sebno imenitno reč". Gospa ga zaverne, in reče: „Ako ho¬ čete, grem, in jo pokličem, da se vpričo mene ž njo razgo¬ vorite; moja hči še nikdar nikoli ni na samem govorila z no¬ benim možkim". Zdravnik jej seže v besedo, in pravi: „1 saj bom vendar kmalu njen mož postal?" A mati veli: „Ondi mi moja hči ni več na skerbi; do tistihmalo pa moram glede nje zvesto spolnovati vse dolžnosti keršanske in modre ma¬ tere!" Ženin pa pravi: »Zdaj vidim, da vam moram kar na¬ ravnost povedati, kar na sercu imam. Imel sem bogaboječe starše, ki so me lepo keršansko redili, da sem se vedno zvesto deržal svete vere, ktera tudi vas uči tolikanj lepega obnaša¬ nja. Ravnoterost v veri, kakoršna se žalibog marsikterikrat nahaja med možmi mojega stanu, je vtegnila morda tudi vas nekoliko nezaupne narediti do mene; toda uamešto da bi se bil ž njimi vred tudi jaz prijel te verske ravnoterosti, štejem si veliko več v čast in slavo, živeti po naukih svete vere, ki se mi razkazujejo tem imenitniše in tem častitljivše, tem bolj da jih spoznavam. Ako sem tedaj tiščal v to, da bi se na samem razgovoril z vašo hčerjo, zgodilo se je to le zbog lega, da bi zvedil, kakošnega mišljenja da je ona v ozir te reči, in da bi jo prosil, naj bi opravila veliko ali vesoljno spoved, ter se s tim postavila v tak stan, v kakoršnem bi poleg cerkvenega blagoslova prejela tudi še vse druge milosti m dobrote, ki jih zakrament svetega zakona deli". Mali, ka¬ der to sliši, se veselja razjoka; objame bogaboječega zdrav¬ nika, svojega prihodnjega zeta, ga na serce pritisne, in mu reče: „Prav tako, moj sin 1 vsi skupaj pojdemo na dan po¬ roke k svetemu Obhajilu; in zdaj le idite k svoji nevesti, ter jej povejte, da sem vas jaz imenovala svojega sina. Idite, pravim, pobožni, mladi mož! vaše mišljenje mi je porok za 1190 - vašo lastno srečo in za srečo moje hčere*. Bogaboječemu zdravniku pa tudi to ni še bilo zadosti, in serce ga je gnalo, da je storil še več. Uravnal je, da se je osem dni pred po¬ roko brala vsak dan sveta maša, ktera bi nanj in na njegovo nevesto sklicevala vso obilnost blagoslova božjega. Zmed vsega naj lepše pa je bilo na dan poroke gledati ženina in nevesto klečati pred aitarjem, da bi prejela z zakramentom svetega zakona vred tudi zakrament svetega rešnjega Telesa; in ženina je spremljal njegov častivredni oče in njegova bo¬ gaboječa mati vsa v veselih solzah, nevesto pa ste spremije- vale njena blaga mati in njena stara mati, ki so vsi skupaj * otroci vred bili pri svetem Obhajilu. Da je tak zakon srečen bil, mi ni treba dalje popisovati, Rečem le: Oj kolikanj lep zgled je to mladim ljudem vsem, ki mislijo kdaj stopiti v za¬ konski stan; pa tudi zgled, ves pripraven, da si iz njega mnogi lahkomiselni in slaboverni starši lehko posnamejo mar- sikak lep nauk! O da bi se pač ravno tako lepo sklepal vsak zakon, kako srečna in miroljubna bi bila človeška družba sploh, srečen in blogodaren pa tudi vsak zakon posebej! 6.) Sklenem tedaj današnje premišljevanje, in rečem le še to: Blagor nevesti, ktera še po pravici krancelj ali ven¬ ček nedolžnosti na glavi ima pri poroki! In blagor ženinu, kteri še po pravici cvetlični zvezček v roči derži, ali na per- sih ali za klobukom pripetega ima! Tam pred aitarjem bota krancelj neomadeževanega devištva izročila Mariji; Jezus pa jima bo perstan zakonske ljubezni podal. Mašnik bodo zve¬ zali roke, Bog v nebesih pa bo zvezal njune serca; nobena reč na svetu ju več razdružila ne bo. Jezus sam bo poleg ženina za družeta stal, in devica Marija bo nevesti za družico stregla. Sveti Joahim in sveti Jožef bota priče in starašine dva, svatje bodo pa angelji in božji svetniki vsi. Prijazno pa bo gledal Bog Oče iz nebes doli na novoporočeni par, in jima dal svoj sveti blagoslov. Amen. - 1191 - Do tukaj jo spisal razlaganje keršanskega nauka visoko' ča¬ stiti g, Janez Škofič. Rojen na Berdu pri Podpeči na Gorenskem 22. dec. 1821, je bil 1845. leta v mašnika posvečen. Služil je za kaplana v Hrenovcah, v Čermošnicah in na Toplicah. Potem so mu pok. mil. gg. škof Anton Alojzi Wolf izročili novo Sukorsko faro na Dolenjskem, ktero je prevzel 2. maja 1858. Koliko in kaj je ta go¬ spod delal in storil, se popisati ne da. Suhorska fara, ktero je o vsa¬ kem oziru iz pustote, bi se reklo v zemeljski raj spremenil, bo za zmirej priča neutrujene delavnosti njegove. — Zraven razlaganja ker- šanskih naukov, je tudi še mnogo druzega pisal, ter tako na vsako stran koristil svoji lepi domovini, ktero je preserčno ljubil. Ako je kdo nosil po pravici zlati križ s krono za zasluge, nosil ga je gotovo on. V žalost celemu narodu ga je pravični Bog poklical 30. apr. 1871. — ravno tisto nedeljo, na ktero je bil pred 13. leti umeščen, — na večno plačilo v nebesih. Naj mu bodo postavljene te verstice v 1 lagi spomin, in duša njegova naj vživa večno veselje! Amen. LXXXVIII. Keršanski nauk. Od. dolžnost zakonskega stanu; in sicer naj poprej od splošnih dolžnost zakonskih ljudi. 1. Zakonska ljubezen. Imeniten je zakonski stan : imeniten za deržavo, imeni¬ ten za cerkev, imeniten za nebesa. Iz zakona prejemlje der- 1192 - žava svojo stanovalce, svoje deržavljane; pa le iz pobožnih zakonov sme deržava pričakovali vestnih, pridnih in zvestih deržavljanov. Iz zakona prejemlje sveta cerkev svoje ude; pa le iz pobožnih zakonov zamore sveta cerkev pričakovati dobrih in pobožnih kristjanov. Iz zakona prejemljejo tudi ne¬ besa s«oje prebivalce; pa tudi le iz pobožnih zakonov bodo izrejeni bogoslužni kristjani, kterim je odločeno nebeško kra¬ ljestvo. Zares imeniten je tedaj zakonski stan. In ravno zalo naj nobeden ne stopi v ta stan, kogar Bog sam v njega ne kliče. Kdor nepoklican stopi v zakonski stan, bo nesre¬ čen. — Velik in svet je pa tudi zakrament svetega zakona po nauku svetega aposteljna Pavla; za lega voljo naj nobe¬ den ne stopi pred altar, kdor se za ta zakrament ni vredno pripravil. Kdor brez potrebnega in vrednega pripravljanja stopi v zakonski stan, bo nesrečen, — Ali za srečen zakon ni še zadosti, da je človek od Boga poklican v zakonski stan; tudi ni še zadosti, da je vredno pripravljen za ta stan. Kdo zmed nas bi zamogel terditi, da Judež Iškarijot za duhovski stan ni bil poklican, ker ga je Jezus sam poklical? Kdo zmed nas bi zamogel terditi, da Judež za duhovski stan ni bil pripravljen, ker mu je Jezus sam rekel, naj pride, ter hodi za njim ? — In glejte! vsemu temu vkljub je bil Judež Iškar- jot vendar le nesrečen. In zakaj je bil nesrečen v svojem stanu? in zakaj je bil celo pogubljen? Zato, ker je pervo gnado poklica zapravil; zato, ker dolžnost svojega stanu ni dopolnil. Glejte, mladenči in dekleta! ravno tako tudi za vas ne bo zadosti, da poklicani stopite v zakonski stan; pa tudi še ne zadosti, da ste se vredno nanj pripravili. Srečni vendarle niste in ne bote, ako dolžnost svojega stanu ne spolnujete. Zakaj, ta ravno je tretji veliki vzrok, da je toliko nesrečnih zakonov med nami, ker toliko zakonskih ne dopolnuje svojih dolžnost. Ta tretji, neizrečeno imeniten vzrok bomo toraj danes razložili, ter govorili - 1193 C. O zakonskih dolžnost. Kakošne so dolžnosti zakonskega stanu, po enekoliko že iz poprejšnih naukov morete vedeti. Vendar bom teh dolž¬ nost bolj na tanko omenil, in pri vsaki dolžnosti še bolj ob¬ širno razkazal, kako naglo nesreča pride v zakon, ako se le ena teh dolžnost zanemarja ali v nemar pušča. Ako so bili poprejšni keršanski nauki namenjeni sosebno vam, mladenči in dekleta! da bi vas ovaroval nesrečnih za¬ konov, je današnji keršanski nauk odločen posebno vam, ljubi zakonski ljudje! da bote, kakor v ogledalu (zerkalu) videli, ali si morebiti niste sami krivi svoje nesreče; in pa, če imate dobro voljo, da bote popravili in poboljšali to, kar ni prav, kar ni pravično. Zakonske dolžnosti imenujemo tiste dolžnosti, ktere po pravilno sprejetem zakonu prevzameta mož in žena, ali ktere jima, kot zakonskim, ta sveti zakrament nalaga. Te dolžnosti pa razdelimo na dvoje: I. -Splošne dolžnosti zakonskih; in II. Posebne dolžnosti zakonskih O vsakih posebej moramo nekoliko govoriti. Pervo vprašanje je tedaj: I. Ktere so splošne dolžnosti zakonskih? Keršanski zakonski imajo v svojem svetem zakonskem stanu tri poglavitne- dolžnosti, ktere morata mož in ženo eden do druzega na tanko spoinovati, ako srečna tukaj in tamkaj v večnosti biti hočeta. In le tri dolžnosti so: 1. Zakon¬ ska ljubezen; 2. neoskrunjena zvestoba; in B. nasprotna podpora in posvečevanje eden druzega. Te dolžnosti izhajajo iz razmer, v kterih sta si Kurk a, IV. pogl, 75 — 1194 mož in žena med seboj, kakor je Kristus s svojo cerkevjo na zemlji; ker zakon je skrivnosti polna podoba zaveze, klera je med Kristusom in njegovo cerkevjo tukaj na zemlji. Za¬ veza Kristusova s svojo cerkevjo je pa ljubeznjiva, nerazde¬ ljiva in sveta zaveza. In ravno tako mora biti zaveza za¬ konskih : ljubeznjiva, nerazdeljiva in sveta- Sveti apostelj Pavl sam tako popisuje sveti zakon, ko govori o časti, imenitnosti in o svetosti tega svetega stanu. In te tri poglavitne dolžnosti keršanskih zakonskih hočemo po vrsti nekoliko premisliti. 1. Perva in naj imenitniša dolžnost, ktero imata mož in žena vzajemno med seboj, je zakonska ljubezen. Zaveza Kristusova s svojo cerkevjo je ljubeznjiva za¬ veza. Iz gole ljubezni do svoje cerkve je zapustil Jezus Kri¬ stus, sin Božji, svoje nebeško veličastvo; vzel je podobo hlapca na se; podvergel se je vsem britkostim, vsem težavam tega pozemeljskega življenja; oznanoval je tri leta svoj zve- ličanski nauk vkljub neizrečenim nasprotnostim; poterpežljivo je prenašal naj veče zaničevanje in preganjanje svojih sovraž¬ nikov. Poslednjič pa je še prelil svojo drago kri na zanič¬ ljivem križu, da je poplačal Božji pravici neizmerni dolg, ki ga je storil nesrečni človek s svojimi grehi, ter je tako svoje presveto življenje dal za pregrešno človeštvo. Njegova ta ljubezen je bila goreča, preserčna, velikanska, stanovitna, ne¬ spremenljiva do smerti na križu. Enaka tej ljubezni Jezusa Kristusa do svoje cerkve naj bo tudi ljubezen zakonskih med seboj. Toka ljubezen bo sto¬ rila zakonsko zavezo terdno, nerazvezljivo ter stori že časno srečo in pripelje zakonske v večno zveličanje. Poslušajte, kaj pravi sv. apostelj Pavl v pismu do Efe- žanov: „Možje, ljubite svoje žend, kakor je tudi Kristus cer¬ kev ljubil, in sam sebe za njo dal“. (Efež. 5, 25.) — „Žene I bodite podložne možem, kakor se »podobi, v Go- 1195 — spodu" piše tudi sveti Pavl. (Koi. 3, 18.) O da bi vsi za¬ konski to dolžnost dopolnovali, kako srečni bi bili njihovi zakoni! Ali ker ni le svete ljubezni med zakonskimi, zato je nesrečnih toliko zakonov. Oj, da bi si pač vsi možje k sercu vzeli, kar uči Jezus Kristus sam o zakonu, ko pravi: „Za tega voljo bo človek očeta in mater zapustil, in se bo svojo žene deržal, in bota dva v enem mesu. Toraj nista več dva, ampak eno meso". (Mat. 19, 5, 6.) Poglej, ljubi keršanski mož! žena je s teboj eno meso, eno telo. „Nihče pa še ni svojega telesa sovražil, temuč redi ga in oskerbuje, ka¬ kor Kristus cerkev;" spet uči sveti Pavl. (Efez. 5, 29.) Ali, Bogu naj bo potoženo! da toliko mož pozabi la imenitni nauk, ter svojih žen ne ljubi tako, temuč veliko je mož, kteri svoje žene imajo kakor dekle, kakor služabnice, kar pa ni keršansko, kar je ajdovsko. V keršanskem zakonu ima nam¬ reč žena vse druge, vso imenitniše pravice, kakor pri never¬ nikih. Velik, neizrečeno velik je razloček med gospodi¬ njo in med ženo. Ako ti, keršanski gospodar! žensko v svojo hišo vzameš, pa ji tudi vse pohištvo izročiš, naj ona, kakor gospodinja vso hišo preskerbluje — glej! ti ostaneš še zmiraj sam gospod, ona ti je le dekla. Ako pa ti ravno lej ženski pri Božjem altarju v zakonsko zavezo svojo roko po¬ daš, naenkrat, v tem trenutku, se vse spremeni. Zdaj nisi ti nič viši, kakor ona; če si tudi še tako bogat, ona pa vsa uboga; če si ti še tako imenitnega, ona pa le priprostega stanu. Od zdaj si ti toliko, kakor ona in ona toliko, kakor ti. Sto sicer dva, pa le eno meso. Ona ti ni več dekla, ti jej nisi več gospod. Ona ti je žena in ti si jej mož, — Pa tudi ve žene ne pozabile, kar vas uči tudi sveti aposlelj Pavl: „Žene naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu (t. j. iz ljubezni do Boga) zakaj mož je glava žene, kakor je Kri¬ stus glava cerkve". (Efež 5, 22, 23.) Vendar glava ne sme roči reči: Jaz te ne potrebujem; pa tudi roka ne pomaga nič, ako jo glava modro ne vlada. Ti žena, glej! si roka svo¬ jemu možu, in mož ti je glava. Bodi mu podložna v vseh pravičnih rečeh in vbogaj ga, da bo zastopnost in veselje v vajni hiši. Sveti Frančišek Salezi prav lepo piše od to za- 75 * 1196 konske ljubezni. On pravi: „čez vse priporočam zakonskim nasprotno ljubezen, ktero priporoča sam sveti Duh na tolikih krajih svetega pisma. Oj zakonski! ni to zadosti, ako vam kdo poreče: Ljubite se med seboj z nalorno ljubeznijo; to stori tudi dvoje geriic. Tudi nič ni, ako slišite: Ljubite se s človeško ljubeznijo; tudi neverniki to storijo. Jaz vam pa rečem s svetim aposteljnom: Možje, ljubite svoje žene, kakor ljubi Kristus svojo cerkev; in žene, ljubite svoje može, kakor ljubi cerkev Kristusa, svojega Zveličarja!® (Fil. 38.) 2, Kaj morata pa mož in žena storiti, da bota to toliko imenitno, ter toliko potrebno zakonsko ljubezen med seboj imela? a) Morata si biti mož in žena prava, zvesta pri¬ ja t e 1 a. Brez vse hinavščine, brez vse zvijače si morala odkrivali vse želje in serčne skrivnosti svoje, V vseh pri— merljejih tega življenja si morala vselej radovoljno ter Ijubez- njivo svetovati; v vseh nevarnostih, v vseh težavah se pri¬ jazno podpirati. Srečo in nesrečo, veselje in žalost, vse si delita poštena zakonska; sla res eno serce, ena duša. Tako bo povišano veselje, povišana sreča; tako bo pomanjšano ter- pljenje, polajšana še tolika nesreča. Tako se lahko prenaša breme in vročina dneva, tako se zavživa pozemeljska sreča; tako se pa ložej tudi popije kelih terpljenja, kteremu tu na zemlji nihče ne odide. In ako Bog v svoji modrosti pošlje kako bolezen enemu ali druzemu; ni slišati, niti videti nobene nevolje, nobene obupnosti; temuč Ijubeznjivo v zaupanji na Božjo milost prenašata in si polajšujeta svojo nadlogo. Zakaj ljubezen, ktera keršanske zakonske veže, spodbuja zdravega, da bolnemu skerbno streže, mu vestno zdravila pripravlja, ga kar le premore, lepo tolaži, ter mu tako terpljenje polajšuje, duha k dobremu Očetu v nebesih zavračuje in serce s pravim tolažilom napolnuje. Ljubezen zdravega priganja, da mu je sladko vse prizadevanje, ljub ves trud, da čuje pri postelji svojega bolnega sopruga noč in dan, da bi le polajšal bolečine svojega zvestega prijatela, da bi skoraj ozdravel in ž njim zo- - 1197 pel se veselil. Ta ljubezen veže popolnoma njuna serca. Sv. Frančišek Salezi pravi: „Ako zlimaš (zlepiš) dve deski, bote se na vsakem drugem kraji poprej razklati dale, kakor tam, kjer ste zlimane, če je le lim (lepilo) za kaj. Jezus pa je sklenil moža in ženo s svojo lastno kervijo; toraj je pa tudi ta sklenitev tako močna, da se mora poprej ločiti duša od telesa, kakor se sme ločiti mož od žene ft . (Fil. 38.) Možu, ki ljubi resnično svojo ženo, nobena jed ne diši, ako žena po¬ leg njega ne sedi. In žena, ki pravo ljubezen ima do svo¬ jega moža, tudi koščeka kruha svojim ustam ne da, da bi ga polovice možu prihranila ne bila. Bral sem o nekem čevljarju, kteremu je oslepela žena, ktero je pa serčno ljubil. Večkrat se zgodi, da zlasti na kmetih se premalo porajla ozdravljenje bolnika. Malokdo pošlje ali popraša za svet pametnega zdravnika. Mnogi se boje stroškov za zdravila; akoravno se včasih mazačem in praznovercem dosti denarjev zmeče po nespametnem. Naš čevljar bi se bil rad vsega tvegal, ako bi le svoji ljubi oslep¬ ljeni ženi še kaj pomagati mogel. Dve, celo tri leta ji je zdravila preskerbljeval; veliko je že potrosil; pa vse ni nič pomagalo. Slišal je zdaj o zdravniku, ki baje zna dobro oči zdraviti. Hitro se napoti, ter tudi svojo bolno ženo se¬ boj pelje k zdravniku, in — kdo bo popisal njegovo veselje! Zdravnik mu obljubi, da bo ozdravil bolne oči njegovi ženi. Za postrežbo in zdravila pa je tirjal popred pet in dvajset to¬ larjev. To pa dobrega moža ni oplašilo. Hitro gre domu, proda edino kravo iz ljubezni do svoje žene, nese ves vesel denar zdravniku, in v nekaj tednih pripelje svojo ženo po¬ polnoma zdravo v svojo hišo nazaj. Še tale zgled vam moram povedati: Robert, angleški kralj, je bil v hudi vojski zadet od sovražne pšice, ki je bila otro- vana (strupena.) Zdravniki so spoznali, da rana je nevarna in smert gotova, ako mu kdo strupa ne izserka iz rane. Tega, pravi dobri kralj, ne bom nobenemu pripustil, ker nočem, da bi kdo v nevarnost postavil svoje življenje za moje ozdrav- 1198 - ljenje. Njegova žena Šibila pa, ki ga je neizrečeno ljubila, kaj stori? Streže mu, kar le premore sama, ne gane se od postelje, in ko kralj zaspi, mu prav po lahkoma izserka ves strup iz hude rane, ter tako reši življenje svojemu ljubljenemu možu, če tudi svoje postavi v smertno nevarnost Možje in vd ženč! kaj nista vam ta čevljar in ta kra¬ ljica v zares spodbudljiv zgled prave zakonske ljubezni. Uni je dal vse svoje premoženje za ozdravljenje svoje slepe žene; ta pa je postavila celo svoje lastno življenje v nevarnost za svojega kraljevskega moža. Kaj lepo vas učita ta dva za¬ konska, kako naj se tudi vi ljubite med seboj, kako si noj tudi vi pomagate v vsaki in sleherni potrebi. Da bo pa ta ljubezen med vami, vi heršanski zakonski, morate b) v miru in složnosti med seboj živeti. Zato pričnite vsaki dan v Božjem strahu, delajte vse iz do¬ brega namena in končajte svoje delo Bogu v čast in v zve¬ ličanje svoje. Združeno delajte, kar vam je mili Bog odločil v vašem stanu, dokler je dan; zakaj pride noč, ko ne bo več delati moč. Brez vse zamere si razdelujte svoje dela, ako skupaj biti vam delo ne pripušča. Ne dajajte si nobene pri¬ like h kregu ali kakemu prepiru, vse pa odstranite, karkoli bi druzega zamoglo pripraviti v nevoljo. Prizadevajte si za blage lastnosti, prisvojite si ljubeznjive čednosti in ž njimi si zaljšajte duše svoje. Dušna lepota naj več pripomore, da se ohranja hišni mir, vzajemna zastopnost in složnost. Zalo bo¬ dite si prijazni, krotki, prizanesljivi, pa poterpežljivo prena¬ šajte nasprotne napake, slabosti in pogreške. Krivico voljno terpite, ter radi in iz serca odpustite, ako kaj razžaljenja pride med vas. Nikdar naj solnce ne zaide v vaši nevolji. Spominjajte se prelepega nauka in preblaženega zgleda Zveli¬ čarja našega, ki pravi: „Učite se od mene, ki sem krotek in iz serca ponižen! In zopet: Odpustite in se vam bo odpustilo ! Ljubite svoje sovražnike". — Glejte! Jezus je prišel iz viso- cih nebes na to ubogo zemljo, v to dolino stoka in joka, da bi dal svoje življenje za človeško odrešenje, da bi grešnega - 1199 - človeka opral vsega greha, ga spravil z razžaljenim Bogom, ter mu pridobil večno, nebeško zveličanje. Ako bi se primerilo, da bi se količkaj sporekli, kar se revnim Evenim otrokom lahko prigodi, naj tega noben drug ne ve. Ne imejte med seboj nobenega nepotrebnega bese¬ dovanja, kar bi le dražilo, pa nikoli nič ne pomaga. Raji molčite, kader vas jeza premaguje, da se kri vleže in ako je treba opominjati, naj se to vselej godi z rahlo ter prijazno besedo in v pravem času; nikdar ne vpričo druzih; in ako bo prišlo opominjevanje iz dobrega serca, bo tudi seglo do serca, ter bo gotovo dobro sprejeto in dober sad bo obrodilo. Glejte! celo neverniki so vam v lep zgled, kako morate zakonski v lepem miru in složnosti med seboj živeti. V sta¬ rodavnih časih je živel ajdovski modrijan Sokrates po imenu. Ta mož je imel ženo, ki je zavoljo svoje zlobnosti vsemu svetu znana, ter je zato v pregovor prišla. Ksantipa se imenuje. Nekega dne napravi neznanski ropot brez vsega vzroka, ni ga bilo gerdega priimka, ki ga bi ne bila svojemu možu dala. Sokrates je le tiho del, kakor vselej o taki priliki. Da bi ropotanja prej konec bilo, se pohlevni mož spravi iz hiše. Ko pa stopi ravno čez hišni prag, kaj stori hudobna ženska? Vsega s pomijami polije. In kaj pa stori modri Sokrates? Mirno pogleda svojo ženo in smehljaje ji pravi: „Sem si že mislil, da po blisku in gromenji dež pride“. — Drugi pot je povabil Sokrates enega svojih prijatelov na obed. Poprosil je svojo ženo ter jo lepo opomnil, naj bi se proti njegovemu svatu prijazno obnašala in naj bi ja saj zdaj svojih napak dru¬ gim ne razodela. Obljubila mu je vse. Ali hudobija ji je vraščena bila. Komaj prinese drugo jed na mizo, so ji že stare muhe po glavi rojile. Zgrabi med psovanjem mizni pert ter ga strastno potegne, da vse sklede in druge omizje po tleh zaropoče ter se do malega vse pobije. Se ve da se svat premagati ne more, graja hudobno ženo ter ji ojstro očita to neotesanost. Sokrates pa ga rahlo tolaži: „Prijatel! mu reče, glej, že dvajset let prenašam zločost svoje žene, prosim te, 1200 - Imej tudi ti en trenutek poterpljenje ž njo“, — Kristijani moji! zlasti vi zakonski! kaj pravite k temu? Vam, ker- šanske žene! kaj ne? je to v sramoto, da mora biti le ena tako hudobna. Pa učite se od nje, kako morate vsega se ogi¬ bati, in prav sherbno se ogibati, karkoli bi vtegnilo dražiti vaše može; da nikdar in nikoli kaj ne počnete, kar bi po- terpežljivost vaših mož premagati zamoglo. Vam, keršanski možje! pa naj bo nevernik Sokrates posnemljivi zgled, kako morate napake in slabosti svojih žen poterpežljivo in priza¬ nesljivo prenašati. Nevernik je tako mirno prenašal zares velike napake svoje žene; kaj ne bote vi, ki ste kristjani, malih slabost svoje žene voljno prenašati mogli? — O ljubi mir, kjer je! Blagor hiši, kjer on gospodari! Kjer pa tega ni, je živ pekel že tukaj na zemlji. Zakonska ljubezen med zakonskimi se razodeva c) v tem, da si mož in žena združeno prizadevata za časno in večno srečo. Keršanski zakonski! Vez, ki veže vaše serca, ta sveta vez, ki se ljubezen imenuje, vas mora priganjati, da z združeno močjo se poprimete vsega, delate in doveršite vse, karkoli zamore pridobili, zderžati in pomnožiti vaše premoženje, vašo čast; z eno besedo, vse mo¬ rate storiti, karkoli pospešuje vašo srečo. Zato sta mož in žena pridna pri svojem delu, varčna ter previdna z vsim pri¬ dobljenim, gospodarna pa ne skopa — v hrani, v obleki in vseh rečeh. Nikdar nobeden ni brez dela; ker vesta, da kdor lenobo pestje, srečen ne bo. Tako se ogibata lakomnosti in zapravljivosti; dobro vedoča, da take pregrehe bi ju pripravile ob čast in premoženje, bi jima vzele mir in veselje, bi pod- jedle časno in večno srečo. Zato sta pravična, pobožna in bogoijubna po nauku in zgledu Jezusa Kristusa ter sta tako v časti in veljavi pri Bogu in pri ljudeh. Visoko eden druzega spoštujeta, v veliki časti se imata, kakor se kristjanom spo¬ dobi; zato se obnašata sramožljivo, častito po noči in po dnevi. — Posebno skerbila za blagor svoje duše, da hranita ne le svojega telesa; temuč vedno poživljata svojega duha, svojo voljo ter tako požlahtnujeta svoja serca. Kolikor pre- 1201 - moreta, eden druzega boljšata s svojim zgledom, pa tudi t ljubeznjivim opominjevanjem. Varujeta se vsacega greha, ki bi jima nepokojno vest napravil, ki bi njuno dušo omadežal in bi jima tako preljubi notrajni mir skalil. Tako tedaj naj se razodeva zakonska ljubezen; naj bo preserčna, čista, sveta in vedna, enaka tisti ljubezni, ki je med Kristusom in cerkevjo njegovo. Ta ljubezen naj nas, keršan- ski zakonski! spodbuja, da častitljivo in čisto živite, kakor se spodobi svetim otrokom. Sveta naj bo vaša ljubezen, da po- žlahlnuje naturno ljubezen, da zlajšuje jarm, kterega sta si na¬ ložila, da osladuje skerbi, ki jih imata eden za druzega. Sta¬ novitna naj bo ta ljubezen, ter naj .vedno veže vaše serca pri vsi menljivosti in pri vsi spreminljivosti lega življenja, da na¬ sprotne slabosti in pomankljivosti voljno prenašate; da zvesto in neoskrunjene ohranite svete obljube, klere ste storili pred altarjem Gospodovem. Jezus Kristus in njegova cerkev sta eno telo; en duh ju oživlja. Tako bodita tudi mož in žena; bodita eno meso; pa tudi en duh naj vaju navdaja. Ako je ljubezen zakonska taka, sta spolnila pervo in naj imenitniši dolžnost, ki sta jo eden drugemu dolžna, in ta je sveta za¬ konska ljubezen. Poslušajte k sklepu o zakonski ljubezni še zares lep zgled, kako sta živela dva sveta zakonska, da bi tudi vi, po lem zgledu tako sveto živeli. Ta dva svetnika sta sveti Izi¬ dor in njegova žena sveta Toribija. Bila sta kmeta, zato ju še posebno vam, ljubi kmetji! v posnemanje priporočim. Ži¬ vela sta na Spanjskem v dvanajstem stoletji. Nista imela po- zemeljskih bogatij, pa za toliko bogateji sta bila v vseh čed¬ nostih. Da sta se pošteno preživila, sta pridno polje obde¬ lovala. V miru in'zastopnosti sta vedno bila; krega, prepira nista poznala; nobene žal besede med njima ni bilo slišati. Eden druzega sta k dobremu opominjevala. Poterpežljivo sta prenašala britkost in težave tega življenja; dobro vedoča, da smo vsi v solzni dolini, da tukaj na zemlji ga ni brez ler- pljenja. Eden druzemu sta pomagala nositi breme pozemelj- - 1202 - sko, ter si tako življenje lajšala. Njuna revna hišica je bila res prava hiša Božja, je bila tempelj nebeškega miru, podoba živega keršanstva. Veliko sta molila; vselej združeno ter s posebno pobožnostjo, v smislu na Jezusove besede, ki pravi: „Kjer sta dva, ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz v sredi med njimi*. (Mat. 18, 20.) Vse svoje da¬ janje in nehanje sta združeno darovala Bogu vsako jutro, p a tudi večkrat čez dan. Tudi v cerkev in iz cerkve sta veči¬ del skupaj hodila. Svete zakramente sta vselej, pa velikrat skupaj prejemala. Dosti časa sta zato vedno imela, akoravno jima časnega opravila nikdar manjkalo ni. Ako sta zvedela, da je bližnji v kaki stiski, sta spet združeno mu po svoji moči pomagala, Ako pa nesrečo odverniti ali pomagati nista mogla, sta pa hitro toliko serčneje prosila in molila k Bogu, da bi on, ki je vsegamogočen in neskončno dober, odvernil ali pre¬ ložil bližnjemu njegovo nesrečo ali nadlogo. Kakor sla bila sama res eno meso, eno serce, taka sta tudi s sosedi v ved- nem miru živela. Raji sta lerpela še toliko krivico, kakor da bi bila napravila kaki nemir med bližnjimi. V njunim sve¬ tem zakonu jima je mili Bog dal enega sina, ki sta ga prav ,po keršansko, v svetosti zredila. Gospod Bog ga jima pa je še kot mladenča spet vzel ter poklical k sebi v svete nebesa; ali vsa vdana v Božjo voljo sta prenašala njegovo smert, in zdaj sta živela v popolni zderžljivosti, kakor brat in sestra. Leta 1170 je smert ločila to sveto zavezo, ker je Bog poklical svetega Izidora k sebi po zasluženo plačilo. Pet let pozneje je šla za njim tudi žena njegova sveta To- ribija, da bi ž njim na večno sklenjena, se veselila Bož¬ jega veličastva. Kaj lep zgled sta ta dya zakonska vsem keršanskim možem in ženam. Sveta, zakonska ljubezen ju je tukaj vezala, ta ju je pa tudi v nebesa pripeljala. O da bi pač vsi zakonski posnemali ta lepi zgled; o da bi vi možje vedno imeli pred očmi kmeta svetega Izidora, ve žene pa zmirej se ogledovale po sveti Toribiji! Neki pobožni ter za blagor ljudi ves vnet dušni pastir je enkrat zdihnil; „0 da bi imeli le pridne, keršanske zakon¬ ske! Vsa zemlja bi drugačna bila*. In prav je imel ta mož. - 1203 - Ko bi bili vsi zakonski res pridni, ko bi živeli vsi v keršan- s ki ljubezni med seboj; potem bi bil vsak zakon šola čedno¬ sti in svetosti, in svet bi ne bil priča tolikega zla, ker niti greha niti hudobije bi ne bilo. Imeli bi le dobre otroke, le *vesto družino, le zveste deržavljane, pa le pobožne kristjane. Zato ljubi moji keršanski zakonski! posnemajte Izidora in To- r >bijo. Bodite si pravi prijateli, res eno meso, eno telo, enih misel in enega serca. Živite v miru in složnosti med seboj, ^r si tako pomagajte svoje breme nositi. Darujte Bogu vse ®voje djanje in nehanje. Spominjajte se večkrat tiste ljubezni, btero ste si pred altarjem Gospodovem obljubili, ja prisegli, bolite, čujte veliko, da okrepčani z Božjo pomočjo iožej pre¬ našate britkosti svojega slami. Glejte in skerbite, da eden drugemu pomagate v svete nebesa, da ko tukaj skupaj prena¬ šate težo celega dneva, tudi tam skupaj vživate diko nebeško. Naj bo toraj ljubezen res tista sveta vez, ki vas združuje tu¬ kaj na zemlji, ki naj vas pa tudi pripelja k viru ljubezni — v svete nebesa! Amen. LXXXIX. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskega stanu; in sicer naj Poprej od splošnih dolžnost zakonskih ljudi. 2. Zakonska zvestoba. 3. Nasprotna podpora in posvečenje. Tri reči dopadejo moji duši, ktere so pred Bogom in - 1204 - ljudmi poterjene: Edinost med brati, in ljubezen do bližnjega? i n m o ž i n ž e n a , k i s t a ene misli*. Tako govori modri Sirah v starem testamentu. (25, 1, 2.) In sveti apO' stelj Pavl pravi: »Možje! ljubite svoje žene, kakor je tud 1 Kristus cerkev ljubil. . . Možje morajo ljubili svoje žene, k a ' kor svoje telesa . . . saj nihče še ni nikoli svojega tele 38 sovražil". (Efež. 5, 25, 28, 29.) »Vez zakonska je ve* čiste ljubezni so besede svetega Ambroža. In to zakonsko ljubezen sem vam bil razlagal ter priporočal v zadnjem ker- šanskem nauku. Da bi pa, vi zakonski nikdar tega nauka ne pozabili, temuč ga vedno pred očmi imeli, vam bom povedal še en prav lep zgled zakonske ljubezni. — Ajdovski kralj Tigranes je premagan v vojski. Cirus, perzijanski kralj g a je premaga!, ter je njega in tudi njegovo ženo seboj, v suž- nost odpeljal. Enkrat vpraša Cirus svojega kraljevega jetnika, kaj bi on vse dal, da bi bila žena njegova rešena iz sužno- sti? Tigranes mu reče: »Celo svoje kraljestvo bi dal za svojo ženo, ako bi ga še imel. Ker si mi pa kraljestvo vzel, rad dam svojo kri in svoje življenje, ako oprostiš mojo ljubo ženo"- Velikodušen Cirus je bil ginjen, ki je iz teh besed spoznal neizrečeno lepo ljubezen, ktero je imel Tigranes do ženo svoje; zato ga je pa tudi oprostil, dal mu preljubljeno ženo in colo kraljestvo nazaj. Ko je pa Tigranes nazaj v svojo armensko kraljestvo prišel, je popraševal enkrat svojo ženo, kaj ona misli od velikosti, mogočnosti in veličastva perzijan- skega kralja in če je kaj občudovala lepotije in krasote na kraljevem dvoru njegovem. Milo pogleda svojega moža, kra¬ lja in mu reče: »Odkar sva bila v sužnost odpeljana, nisem niti vidila niti mislila na nič druzcga, kakor le na njega, ki je bil pripravljen dati kri in življenje, da bi odkupil le mene"- — Kaj ne ? ljubi keršanski zakonski! da vam dopada ta lepa ljubezen teh dveh nevernikov. Oh! če sta pa neverski mož in neverska žena se tako ljubila, kaj mar se ne bote ljubili tako tudi vi, ki ste o tej ljubezni še posebno podučeni? O ja: le pravo sveto ljubezen imejte med seboj, in srečen bo vaš zakon, srečni vaši otroci, srečna vsa hiša. - 1205 - Danes bomo pa premišljevali drugo preimenitno dolžnost, klero imate vi keršanski zakonski med seboj; in ta je z a- k o n s k a zvestoba. Naj poprej vam bom z Božjo pomočjo razložil: 1) Kaj la dolžnost v sebi ima in kako se mora s p o I- D o v a t i , da bo po volji Božji, in da bo namen svetega Zakona dosežen. 2. Bom vam n e k t e r e pripomočke Naznanil, da bi se zoper to toliko sveto dolžnost kaj ne Pregrešili. — Keršanski zakonski! Prosim vas, zdiknite v svo¬ jem sercu z menoj vred, k svetemu Bogu, da bi vodil moj jezik, da vam zamorem vse potrebno povedali, da me vi vse Prav zastopite, da se pa vendar nobena čisla duša kaj ne spodtakne nad tem naukom. Marija, mati čiste ljubezni, prosi za nas! — 1. Keršanski zakonski! nikdar ne pozabite, da sveti za¬ kon je skrivnosti polna podoba tiste zaveze, ki je med Kri¬ stusom in cerkevjo. Zaveza Kristusova s sveto cerkevjo je pa. n e r a z v e z 1 j i v a zaveza. Jezus Kristus ostane pri svoji cerkvi do konca sveta. Nikdar je ne zapusti, lemuč ji vedno daruje svoje gnade, svojo mogočno pomoč. V naročje svete cerkve je položil s svojim naukom, s svojim zgledom, s sve- temi zakramenti tisto nevsahljivo, Božjo moč, s ktero je po- stala cerkev rodovitna mati vsem vernim, vsem izvoljenim do konca sveta, in peklenske vrata jo premagati ne morejo. In 'e tako, da Kristus, naš Zveličar vedno, pa skrivnostno ostane pri svoji cerkvi, zamoremo mi, otroci te cerkve, doseči svoj Namen, da smo otroci Božji, deleži nebeškega kraljestva. — Kakor je pa Kristus zvest svoji cerkvi, ž njo vedno sklenjen; tako morata bili sklenjena mož in žena v sveti zvestobi, da se v njunili otrocih množi kraljestvo Božje. Ako imata mož *N žena to sveto zedinjenje Kristusovo s cerkevjo, in to veli¬ častno materstvo svete cerkve vedno pred očmi, se bota v svetem zakonu skerbno varovala, vestno ogibala vsega le ži¬ vinskega ali nespodobnega, ter se svojih pravic vselej s sve¬ tim namenom posluževala. K neizrečeno veliki pa imenitni - 1206 časti vas je večni Bog povzdignil, vi keršanski zakonski! Glejte! Bog hoče, da mu tako rekoč pomagate zrediti prebi¬ valce svetih nebes. O kako imenitne, pa kako svete pravice vam je Bog dal. Ali, o moj Bog! kako se marsikteri zakon¬ ski pregrešijo ravno v spolnovanju teh nar svetejših dolžnost svetega zakona. Težki, pretežki grehi se delajo pri ranogd' zakonskih ljudeh, in velikrat celo le zato, ker duhovni P a ' stirji ne smejo naravnost z besedo na dan, ker očitno vseg a grajali ne morejo; kajti je v cerkvi v tej reči nedolžnih serci pa tudi še v bukvah se vse na tanjko popisati ne more . * ’ Veliko jih je pa tudi, ki nočejo vedeti, da se zamore zakon vpotrebovati v gerdo hudobijo, in si mislijo, da smejo poče¬ njati vse, kar njihova mesena hotivnost poželi, ter ne pomis¬ lijo, da sveti zakon ni za plajš pregrehe. Zato se pa tudi tega še ne spovedujejo ne; niti se nad tern ne skesajo, tudi ne poboljšajo in tako, brez serčnega obteženja v takih, mo¬ rebiti prestrašnih pregrehih umerjo. Baš mora marsikdo na sodbi osorno gledati in osupnjeno poslušati, ko se mu očitaj 0 v smertne krivice take reči, ktere je on tukejle za šalo im°l* Vprašaj zvedenega, starega duhovnega očeta v tej zadevi n a spovedi, ako meniš, da ni vse prav v tvojem zakonu. Nib ar pa se ne sramuj, da se ne boš enkrat sramoval na sodnji d*m pred vsem svetom gerdega blata, ki ti je zamazal dušo, da 111 več poznati Božje podobe v njej. Da pa vender ne bo kdo se zgovarjal, da ni vedel ali da nikdar ni slišal, kako mu je živeti v svetem zakonu, da ohrani zakonsko zvestobo neomadežano, vam hočem tu nekler® nauke dati. In da si jih bolj globoko vtisnite v svoje serce; ter se po njih bolj zvesto varujete vsacega pregreška, vam bom povedal, kaj in kako govori o tem sveti Frančišek Zaleži* J Ta sveti, za blagor vseh ljudi toliko vneti svetnik takoI e piše: »Sveti apostelj Pavel v pismu do Hebrejcov lepo op 0 ' minja vse zakonske, rekoč: »častitljiv bodi zakon v vseh re¬ čeh**; to je, v vseh rečeh, kar gre k zakonu, ravnajte p° pameti in v poštenosti, in se deriite čistosti po svojem etanu* A -1207 - »Zakonska postelj bodi neomadežana"; to je, ne z nečistostjo, prešeštvom ali zakonsko nezvestobo oskrunjena. Zato je bil sveti zakon postavljen že v raju ali paradižu, kamor še ni prišlo nobeno razuzdano poželjenje; in nič druzega nespodob¬ nega ni bilo tam, kader je sveti Bog rekel Adamu in Evi: »Narašajta in množita se in polnita zemljo". (I. Mojz. 1, 28.) Meseno poželjenje in poželjenje po jedi ima marsikaj enacega; kajti obedvoje zadeva naše telo, in akoravno je obedvoje me¬ seno, se le pervo, zavoljo svoje silnosti, sploh meseno ime¬ nuje. V tej priliki se ložej govori od enega, kar se od dru¬ zega skor govoriti ne more. Sveti Frančišek pravi; a) „Jesti da se človek ohrani, je zapovedano. Kakor je pa jed, da se ohranimo in živimo, v Božjih očeh nekaj dobrega, svetega, od Boga nam naloženega; tako, da se človeški rod v zakonu ohrani in množi, je zakonska dolžnost, pripušeno, sveto de¬ janje, ja pervi namen zakonske sklenitve". O da bi pač za¬ konski prav spoznali, kako sveta pravica je la dolžnost, in s kolikim spoštovanjem, s koliko častjo opravljena biti mora! Zakonski so tako sodelavci vrednega stvarjenja Božjega. b) Pravi sveti Frančišek: „Jesti, pa ne zato, da bi živ¬ ljenje si prihranili; temuč da bi živeli v prijaznosti in složno¬ sti, ktero smo svojemu bližnjemu dolžni; zato jesti, je spodobno, je vse hvale vredno, je celo dolžnost. In ravno tako na¬ sprotno združenje v svetem zakonu sveti Pavel imenuje dolž¬ nost. In sicer tako veliko dolžnost, da sveti apostelj ne pri¬ pusti, da bi se eden ločiti smel, ako mu drugi tega prosto¬ voljno ne privoli; ja še zavoljo pobožnih vaj ne; še veliko manj pa zavoljo nevolje, merzenja ali kake jeze". — Zato sta si mož in žena dolžna nasprotno ljubezen, nasprotno nag¬ njenje vedno, Bogu dopadljivo skazovali, zlasti kar zadeva to zakonsko dolžnost;* nikdar pa ne smela Boga pozabiti; kajti on je povsod pričujoč, pa neskončno svet. Niti mož, niti žena se svojevoljno odtegniti brez greha ne more. Vzajemna pri¬ jaznost iz ljubezni do Boga in do sopruga, da se odverne vsa nezaupnost, odverne vsaka nevarnost gerdib skušnjav, je v čednost, je v zasluženje zarajtana. Zato uči sveti apostelj Pavl — 1208 — v pervem listu do Korinčanov: „Ženi naj mož dolžnost stori; ravflo tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima oblasti, ampak mož; ravno tako tudi mož nima oblasti čez svoje telo, ampak žena. Nikar se ne odtegujta eden drugemu; razun če morebiti oba privolita za en čas, da opravljala molitev, in te¬ daj so spet poverneta eden k drugemu, da vaju ne bo sku- šal satan zavoljo vajne nezderžnosli". (7, 3, 4, 5.) In k tem besedam pravi sveti Janez Zlatoust: „Mož naj se ne odteguje zoper voljo svoje žene, ne žena zoper voljo svojega moža. Zderžljivost taka bi napravila veliko zlo. Kurbanje, prešeslo- vanje, popolnama zrušenje hišnega mira je nasledek tega zla". c) „Kdor zavoljo dolžne nasprotne prijaznosti je, naj je neprisiljeno, s slastjo. Tako mora biti vselej spolnjena za¬ konska dolžnost ljubeznjivo in radovoljno, v upanju, da se otroci spodredč, akoravno bi okolišine ne dajale tacega zaupanja". Tako uči na dalje sveti Frančišek. V to napeljevani ne sme toraj kazati nobene nevolje, nobenega merzenja; temuč vselej mu mora pokazati resnično pa čisto ljubezen; kajti nevolja ali merzenje bi lahko obudilo kako sumljivost ali nasprotno mor- zenje. d) „Kdor ne je, da bi si življenje ohranil ali da bi s tem prijaznost drugim skazal, temuč je le, da bi radojednost vtolažil ali le svojemu gerlu postregel, se hvaliti ne more; vendar se mu prizanaša. Ravno tako veselje na mesenem poželjenju samo ni hvale vredno; zadosti je pa, da je priza¬ nesljivo". Zavoljo človeške slabosti, da se nespodobnostim okom pride, je zakonskim pripušena ta sveta dolžnost, da se tudi presilnemu želu slabega mesa zadosti. V to silnemu je po besedah svetega Avguština, ako se druzih nespodobnost ne prederzne, zarajtano v opustljivi greh; napeljevani pa je brez greha. Ako bi pa nagovarjani se vstavljal, bi grešil; ker bi tako svojega sopruga lahko v prešestovanje ali v druge zoper- natorne pregrehe napeljal. Zato se žena svojemu možu odpovedati ne sme nikoli; . - 1209 tudi ne, ako je mogočni Bog že blagoslovil njeno telo; tudi ne, a ko jc že v priletni starosti. Vendar nezderžljivost ta ni hvale vredna, če je tudi prizanesljiva. Zalo naj zakonski vedno, že v pervih letih zmerni bodo, ter naj dobrega Boga vedno pro¬ sijo za ta preimenilni dar — za dar svete zmernosti; da so toliko ložje premagati zamorejo, ako bi en del zbolel, ako bi ga doma no bilo, ali bi kake druge nasprotne okoliščine na¬ stopile. Zlasti pa tudi zato, da se sčasoma v priletni starosti zderžijo vse mesene sladnosti. Sveti Avguštin pravi: »Koli¬ kor bolji, kolikor bogaljubniši so zakonski, tem poprej opu¬ stita to meseno združenje v vzajemni zastopnosti 44 . Se ve da naj obadva večkrat se zderžita, vsaj za mali čas, da opravljata molitve, ali sprejmeta s toliko bolj zbranim sercem svete za¬ kramente, vsaj nektere dni poprej in potem; ali v večih praz¬ nikih, v imenitnih postnih dneh. K temu pravi sv. Krizostom : »Celo Judje, kterim se je zavoljo terdobe njihovega serca marsikaj pregledalo, so se zderžovali po več dni zavoljo po¬ božnih vaj. Ali no bi bilo sramotno kristjanom, če po tolikih sprejetih milostih ne dosežejo tega, kar so storili nepopolni 4 *. In še pristavi to sveti mož: „V postnem času nezderžljiv biti, če tudi greh ni, pa tudi lepo ni 44 . To velja sploh o zderž- Ijivosti v svetih časih. Ni sicer zapoved, jo pa dober svet. Bolje je pa, se svojih pravic spodobno poslužiti, kakor ne¬ zmerne skušnjave terpeti. Pokorščina pa je vselej dolžnost. e) »Jesti, ne da bi si lakoto vtolažil, temuč jesti ne¬ zmerno, samogoltno, je več ali manj graje vredno, kolikor veča ali manjša je taka nezmernost 44 . Kdor jedila hlapno, komaj pozvečene pogoltne, slastno, poželjivo pregleduje, nezmerno po njih sline cedi; ali kdor komaj jedila pričakuje, še tudi zavživa, ko ni več nobene po¬ trebe, ali celo svojo hlapnost po jedi umetno droži, da bi le več in večkrat jedel; kdor tako rekoč bolj žre, nego je, tak se obnaša nespodobno, ter so toliko bolj pregreši, kolikor slastneje, kolikor požrešnejši j 6 . Nauk iz tega si zakonski lahko sami povzamete. Ker*. D. VI. poji, ,Verna žena, pravi stari cerkveni 76 1 - 1210 učenik Tertulijan, mora vedno Boga pred očmi imeti. Ona nima nobenih nespodobnih priiizevanj, se ne prederzne nobenih vmazanih dotikanj, je vedno v pričujočnosli Božji, ter se pri¬ zadeva storiti vse častilo, spodobno pa zmerno". O da bi bili vsi zakonski sramežljivi v vseh svojih pogledih, da bi eden druzega nikoli v greh ne dražili in tako svetosti zakona ne oskrunili! Meseni, nesramni zakonski onečastijo svoj sveti stan, opovirajo milosti Božji, ter se tako kmalo eden druzemu pri- studijo; pa tudi eden druzega se naveličata, ter se vedno bolj zaničujeta, namesto da bi se vedno bolj ljubila. Nezmernost in pohotljivost podkopuje zdravje, razruši vse moči dušne in telesne, prikrajša življenje, spridi otroke ter vcepi poznim za¬ rodom nečisti kal; pa tudi razdere zakonsko ljubezen in spodi ves hišni blagoslov ter oropa zakonskim neprecenljivi zaklad dobre vesti. — Keršanski mož! keršanska žena! ako ti vest v tem kaj očita, poprašaj odkritoserčno svojega modrega spo¬ vednika. f) ^Razuzdanost, samogoltnost v jedi pa ni le v teni, da se vživa preveč jedi, ampak tudi v tem, kako da se vživa. Med, kakor lasten in potreben je čebelam, pa vender jim škodovati zamore, ter jim bolezen napravi, ako ga na spomlad preveč zavžijejo; ja celo jih med pomori, ako si gla¬ vice in perute z medom preveč pomažejo. Tako, piše na da- lej sv. Frančišek Zalezi, je tudi zakonsko združenje, tako sveto, pravično, priporočljivo in koristno ko je, vendar več¬ krat zlo nevarno njim, ki se ga poslužijo. Večkrat zalo duše zakonskih zbolijo zavoljo malih grehov, kterih se vdeležijo v lem le prevečkrat zakonski ljudje; večkrat pa zakonski tako svoje duše celo umorijo, ko se v tem smertno pregrešijo. To pa se zgodi vselej, kadarkoli se oskruni ali spreoberne postava, spodrediti otroke. In vsi taki grehi nakopljejo večno pogubljenje, ker so vselej smertni veči ali manjši, ko se tem bolje ali manje prelomi od Boga postavljena dolžnost. Kajti izreja otrok je pervi in naj imenitniši namen svetega zakona in nikdar ni pripuščeno od postave k temu potrebne odstopiti ; dasiravno se ta namen vselej doseči ne da. In vendar tudi 1211 v lakih okoljščinah je združenje mogoče, sveto in pravično, ako se le naloma postava ne prestopi, ker noben ne more ovreči tiste postave, klero jo naložil pervi namen svetega zakona ft . Vedite preljubi keršanski zakonski! Sinerten greh je, ako iz lakomnosti ali strahu pred pomnoženo rodovino molite Božji red, ako sle si sami krivi, da nimate več otrok, in vendar popolnoma zderžno živeti nočete. Ne pozabite, zakaj je za¬ kon postavljen. Za samo slodnost, pohotnost ali le meseno pregrešno veselje brez dvombe ni postavljen. Pošteni ljudje, na primero: vojak, pisar, revni kajžar, kajžarica, ali delavca sin in hči, duhoven ild. so neoženjeni, ker jim je zakon za- branjen ; in kar je poštenih med njimi, žive pošteno v svojem samskem stanu. Mislijo si: Ni da bi moral oženjen biti vsak; človek je vendar le človek, in ni živina ter ima bili ob svo¬ jem času v nebesih angeljom enak, ki se ne može in ne že¬ nijo. In če vsi ti, kterih je, hvala Bogu! mnogo po svetu, še tako mislijo in ravnajo, pa živeti morejo čisto in pošteno; vendar tudi zakonski ne smejo poživiniti se, ampak morajo po pameti živeti v svojem svetem stanu. Kdor ni sam svoj gospodar v kaki reči, in se vendar vede in obnaša kakor go¬ spodar, la pri vsem tem, da ima že sive lase in odraščene si¬ nove, in hčere, ni druzega, nego vmazan fantalin. Ne slavi torej mej previdnosti Božji. Niti ti, niti žena tvoja ne da življenja, dokler ni Božja sveta volja. Le Bog je gospodar življenja vašega in vaših otrok. Zapomnite si, keršanski možje, pa keršanske žene! sveti zakon ni za plajš pregrehi, ampak je zakrament. Enkrat bo vse odkrito. Kaj, če te bo oskrunjena zakonska postelj tožila pred večnim, ojstrim sodni¬ kom! Nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo. g) „Pred obedom na jed misli le postopač in zanikerni človek, ki se raduje v lakih mislih ali željah. Še gerši pa je po obedu premišljevali veselje, ktero jo delalo vživanje je¬ dil, ali si serce gerditi s spominom na sladnost, s ktero se je požerl vsaki grižljej; kakor delajo tisti, ki obešajo svoje serca 76 * - 1212 pred jedjo na vrateno pečenke, po jedi pa na nepomite sklede. Res imajo taki po besedah svetega Pavla trebuh za svojega Boga. Čedni, pošteni ljudje ne mislijo na jed, dokler se k mizi ne vsedejo, ter si zmijejo po jedi roke in usta, da si ne obderžijo ne slada ne duha zavžitih jedi 4 *. Od slona, neumne živali, vam hočem povedati kaj lepo Čednost. Slon si izvoli edino slonko, kteri je za zmirej pre- serčno dober. Lo vsako tretje leto se ž njo združi, in to tako skrivej, da ga nikdo v tem ne zapazi. Drugi dan pa hiti do vode, ter se do čistega vsega skopa, in nikakor se poprej ne poverne k svoji čedi, dokler se vsega ne opere. Ali niso to prelepe čednosti te neumne živali, ki kaj lepo zakonske opominja, da ne smejo svojega serca navezevati na sladnost, kteri se vdajo po poklicu svojega svetega stana; te- muč da naj svoje serce hitro očedijo in operejo vseh misel na to, da zamorejo spolnovati druge, čistejše in popolniše čed¬ nosti z oprostenim duhom. Tu vam daje sveti apostelj Pavl prelepi nauk, ko piše Korinčanom: „Bralje! čas je kratek; tedaj naj bodo tudi, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli a . (I. 7, 29.) In sveti Gregor pravi, da po lem nauku živi ti¬ sti, kteri se sladnoslim zakona tako vda, da zavoljo tega ne opusti hrepeneti po duhovnem veselju. Zalo spet pravi sveti Pavl: „Kteri vživajo ta svet, (naj bodo), kakor bi ga ne vži— vali 44 . (I. 7, 31.) Vsaki naj toraj po svojem poklicu se peča s tem svetom, pa tako, da svojega serca nanj ne navezuje, da naglo in prosto Bogu služiti zamore, kakor da bi se s tem svetom nič ne pečal. Prava nesreča za človeka je po bese¬ dah svetega Avguština, ako to vživati hoče, kar bi si mogel le v prid oberniti, in si to v prid obrača, kar bi vživati mo¬ gel. Duhovne reči naj vživamo, telesne pa si le v prid obra¬ čajmo; ako pa nasprotno delamo, se poživinimo 44 , — Vse to uči toliko lepo sveti Frančišek Zalezi. Zakonski naj torej nikoli ne govorijo od tega svetega dela, ki ga sramožljivost v ponočno tihoto zakriva, ter naj celo vse misli na to z drugimi dolžnostmi svojega stana preže- - 1213 ~ nejo. — Tako upam, da sem povedal vse, kar sem povedati želel. Bog pa obvari, da bi bil kaj rekel, kar reči nisem mislil. Da bi se pa zoper to naj imenitnišo pa tudi naj svetejšo dolžnost, preljubi zakonski! nikdar ne pregrešili, moram vam že enekoliko od zakonske zvestobe govoriti. Le prav paz¬ ljivo me poslušajte! Kristus nikdar ne zapusti svoje cerkve, in po svoji zvesti obljubi bo ostal pri njej do konca sveta. Pa tudi cerkev nje¬ gova sveta nevesta, njega nikdar ne zapusti; pa se ga vedno preserčno oklepa, le njemu samemu verjame, le v njega sa¬ mega zaupa, le njega samega iz celega serca ljubi. Ravno tako si morate biti vdani vi zakonski v vedni ljubezni noter do smerti; ker sveti zakon je zares skrivnosti polna podoba zaveze, ki je med Kristusom in med cerkevjo. To vzajemno zvestobo ste si vi zakonski! pred gospo¬ dovim altarjem v pričo Boga in cele keršanske cerkve slo¬ vesno zaprisegli, in v znamnje te zakonske zvestobe ste si dali roke in perstan. Kakor je perstan okrogel, ter nima ne konca ne kraja, taka mora biti zvestoba vaša brez konca in kraja. Ta zakonska zvestoba pa se v tem razodeva, da keršanski soprug nima nikakoršnega znanja z osebo druzega spola. Resnično zvesti soprug se urno in serčno vstavi celo vsem mislim in željam do druge ženske. Kajti že v starem zakonu je bilo prepovedano tako poželjenje. „Ne poželji svojega bližnjega žene!“ pravi Božja zapoved. In Jezus Kristus, naš Zveličar je v novem zakonu celo rekel: „Jaz pa vam povem, da vsak, kleri ženo pogleda, da jo poželi, je že prešesloval ž njo v svojem sercu". (Mat. 5, 28.) Tedaj že radovoljno dopadenje nad takim poželjenjem je greh zoper zvestobo za¬ konsko. O da bi bili vsi zakonski vselej pazljivi v pervem obudu nespodobnega občutka in sramožljivi v vseh pogledih - 1214 - svojih! „Ne zmeniti se ne sme keršanski mož z nobeno drugo žensko, pravi sveti Krizostom; ker kakor kristjan mora vedeti, da nespodobni pogledi na drugo ženo, naj bo omožena ali ne, ga v prešestovanje pogrezne*. Vedno mu morajo biti pred očmi besede Kristusove: „Vsak, kdor ženo pogleda, da je poželi, je že prešestoval ž njo v svojem sercu*, Ako bi se vnemale nespodobne želje do druge ženske in bi ljubezen do svoje žene vgasovala, zapri se v svoj hram, pa ponavljaj sam seboj večkrat te svete besede: „Vsak, kdor ženo pogleda, da je poželi, jo že prešestoval ž njo v svojem sercu*, in pogasila se bo nečista žerjavica. Kar pa velja možu, velja tudi vsaki ženi. Nespodobno pa je, in zoper zakonsko zvestobo in ljubezen se pregreši, kdor se nesramno vede, spodtekljivo govori ali se pohujšljivo obnaša vpričo druzega spola, zlasti še vpričo mlajših. Kdor pa nečiste misli precej v spočetku zatere, je previden v svojih pogledih ter svoje oči v pravi berzdi ima, pameten, resnoben in pošten v svojem go¬ vorjenji , zlasti vpričo druzega spola, tega bo gospod Bog ob¬ varoval, ne bo ga zapustil, da bi se spodtaknil, da bi v djanji omadeževal zakonsko zvestobo, kar bi bilo nesrečno prešestvo. Ta grozovita hudobija je bila pri Judih, na povelje Božje s smertjo kaznovana. Celo nevernikom se je studila, in ojstre kazni, po nekterih krajih tudi smert je bila pripravljena za prešestnike. Kdo ne bi spoznal, da je taka hudobija še veči greh, še gerši in pogubljivši za kristjana*. Razsvitljenemu v sveti veri, poterjenemu s svetimi zakramenti je keršanskemu soprugu vendar veliko ložej premagati vse slabe nagnjenja, kakor je to Judom in nevernikom. Kolikor bolj pa je krist¬ jan podučen y svetih resnicah, kolikor bolj lahko spozna, kaj je volja Božja in kolikor več pripomočkov ima, da zamore živeli keršansko, toliko grozovitneji je padec njegov, pa tudi toliko ostrejša sodba ga čaka. „Če se nezvestnik tudi ne zmeni za svojega sopruga, vendar ne bo všel Bogu, ki se razserdi nad tako hudobijo, ter ji žuga z neznansko muko. Tncega bo grizel červ, ki ne bo nikoli umeri, on bo veržen v ogenj, ki ne bo nikdar vgasnil*, pravi sveti Krizostom. 1215 O kako strašna pregreha je prešestovanje 1 Prešestnik je prelomil prisego Bogu, kteri je bil priča dane, zdaj oskru¬ njene zvestobe, on je nezvest svoji soprugi, krivičen svoji ženi in svojim otrokom, ki zapravlja njihovo premoženje, da vstrdza svojemu pregrešnemu požoljenju. Ali nemirna vest mu ne daje ne miru ne pokoja. Pri pogledu svoje žene mu vest očita in vpije: Uboga žena! kako si ogoljufana — mož ti je gerdi prešestnik! — Kaj mu še le očita pogled nedolž¬ nih otrok! Mar jih zamore veselo pogledati? Baš ne. Opo- minjajo ga hudobije njegove, kažejo mu krivico, ktero dela njim in ubogi materi. In to mu je nesterpljivo, ter vseh svo¬ jih viditi ne more, zato nima ostanka doma, beži iz hiše svoje, zanemarja dolžnosti svoje, ter postane hišni tat svoji lastni družini. In tako mora hirati hišni blagoslov, razpasti zakon¬ ski mir, ako bi nedolžni tudi nič ne vedel od tega. Zatorej, o preljubi zakonski! neprenehoma prosite Boga, da zamorcte vestno, neomadežano ohraniti zakonsko zvestobo. Celo sumljivosti k temu se skerbno ogibljejte. Ne bodite nik¬ dar preveč prijazni z drugim spolom. Mož! ne imej nobenih preprijaznih besedi z deklo; žena! ne govori prepriljudno s hlapcem. To bi hitro nesrečno sumljivost obudilo. In če bi bilo tudi vse nedolžno, vendar je neizrečeno nevarno, ker lahko se tako zgubi čast, se razruši mir, se razterga zakon¬ ska ljubezen. Ako se pa suknja razterga, če je tudi še nova, in se še tako lepo in skerbno zakerpa, cela vender nikoli več ni. Žena! varuj se zato vsega lišpanja, vse nečimernosti. Glej, da Bogu dopadeš, da si pobožna in zvesto spolnuješ dolžnosti, ktere imaš kakor žena in kakor mati. Zraven si prizadevaj dopasti le samo svojemu možu, in to boš go¬ tovo dosegla, ako mu skazuješ pokorščino, zvestobo in sveto ljubezen. Kolikor, manj iščeš dopasti drugim, toliko bolj boš dopadla svojemu možu. „Lepa boš svojemu možu, pravi stari cerkveni učenik Terlulijan, keršanska žena! ako te bo zalj- šala čednost in te bo tvoje obnašanje proti njemu ljubeznjivo storilo*. — 1216 2. Kako bole lorej imenitno, to tolik 0 potrebno zvestobo ohranili, vi keršanski za¬ konski? Na to vprašanje vam moram šc danes odgovorili, Da bote zakonsko zvestobo ložej neoskrunjeno ohranili, dobro si zapomnite tele lepe pa prav potrebne nauke: a. Eden druzemu si bodite popolnoma vdani, ter ne imejte čisto nič z drugimi ose¬ bami. Sveti epostelj Pavl pravi: »častitljiv bodi zakon v vseh rečeh, in zakonska postelj bodi neomadežana. Zakaj kur- birje in prešestnike bo Bog sodil". (Hebr. 13, 4.) »Mož in žena, ki sta enih misel", dopadeta Bogu, pravi modri Sirah (25, 2.) In sveti Lukež pripoveduje od Čaha- rija in Elizabete: »Bila sta oba pravična pred Bogom, ker sta živela po vseh zapovedih in postavah Gospodovih, nesvar- ljivo"* (Luk. 1, 6.) b. Varujte se vse nezmernosti, vsake nespodobnosti posebno zopernaturnehot- ljivosti v vživanji mesene sladnosti. Vsa taka nezmernost, vsa taka postrežljivost svojemu mesenemu po- željenju nasprotuje časti človekovi, ki je v tem, da vsaki kri¬ stjan spoštuje svoje telo, ki je tempelj svetega Duha, živi ta¬ bernakelj, ud velicega, duhovnega telesa Jezusa Kristusa. Kajti sveti apostelj nam oznanuje tele preimenilne besede: »To nam¬ reč je volja Božja, vaše posvečenje, da se zderžite kurbanja, da vsak zmed vas ve svoje telo ohranili v svetosti in časti, ne pa po gnanji poželjenja, kakor neverniki, ki Boga ne poznajo". (I. Tes. 3, 4, 5.) »Prosim vas, spet piše do Rimljanov, bratje! dajte svoje telesa v živ, svet in Bogu dopadljiv dar". (12, 1.) »Ali ne veste, da so vaše telesa udje Kristusovi? (I. Kor. 6, 15.) »Vi pa sle telo Kristusovo". (12, 29.) »Ali ne veste, da ste tempelj Božji, in da Duh božji v vas 1217 prebiva? Ako pa kdo tempelj Božji oskruni, ga bo Bog kon¬ čal. Zakaj tempelj Božji je svet, kar ste vi“. (I. Kor. 3, 16, 17.) c. Da vsem skušnjavam zoper zvestobo o k o m pridete, se nikdar, brez posebno ve¬ ljavnega uzroka eden druzemu ne odtegujte. »Ženi naj mož dolžnost stori, kličem vam še enkrat s svetim Pavlom, ravno tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima oblasti ampak mož, ravno tako tudi mož čez svoje telo nima oblasti, ampak žena. Nikar se ne odtegujta eden dru¬ zemu , razun če morebiti oba privolita za enčas, da opravljata molitev ; in tedaj se spet poverneta eden k druzemu, da vaju ne bo skušal satan zavoljo vajne nezderžnosti“. (I. Kor. 3, 4, 5.) d. Varujte se vsake nepotrebne obhoje z drugim spolom, da se ne obudi kak sum v soprugu; kajti ni je bolj strupene kače, zrušiti preljubi mir med zakonskimi, kakor je nesrečna ljubosumnost. Sveti Krizostom jo takole popisuje: „Ni hujšega za zakonske, kakor je ljubosumnost. Podobna je vojski, podobna hudi uri; kajti napravi kreg in prepir, vse naj hujše zlo. Kogarkoli prevzame ta strast, je podoben obsedenemu. V vedni jezi, mu je vse zoperno; maščuje se tudi nad popolno nedolžnimi; naj si bodo otroci ah družina, vse mu je na potu. Kjer je pa vse tako pusto, tako žalostno, tako grenko, se ve da tam ni nobenega veselja več. Nikjer nima niti miru niti pokoja ; naj bo doma, ali na poti, ali na plujem, la strast ga povsodi preganja, pov- sodi nadleguje, ga podi v strašno divjanje. Nje, ki bi jih moral preserčno ljubili, za nje, če bi bilo treba življenje dati, nje nesrečnež zalezuje, jim vedno hude namene podtikuje. Kje bo našel v tem žalostnem stanu tolažilo? Ako se vsede k mizi, mu je vsaka jed grenka, zdi so mu otrovana. Ako so vleže, nima trenutek pokoja, sem ter tje se valja kakor na živi žerjavici. Ne prijateli, ne njegove opravila, nobena stvor ga vpokojiti ne more. Zloba to nesrečne strasti je tolika, da se vtoiažiti ne da, ako bi tudi krivi soprug dostojno kaznovan - 1218 bil. Marsikteri mož je že pretepel zato svojo ženo, ali no- trajna žerjavica ni vgasnila, ie še huje ga je pekla. Velikrat pa dela ta strupena kača toliko zlo med zakonskimi brez vsega pravega uzroka. Vam popisati nesrečo lake hiše, kjer ljubo¬ sumnost razsaja, to mi ni mogoče. Zato le rečem : Keršanski zakonski! varujte se tega satana. Naj vas tale zgled oslraši pred to pregreho: Neki kupec je imel edinega sina, ki je z bogato obloženo barko proti svojemu domu brodaril. Ali ne¬ vihta vstane, barka se potopi v valovih neizmerjenega morja. Oče, ko zve to žalostno novico, je bil ves potert. Sem ter tje je hodil, in v svoji tužnosti se je ogibal vseh svojih po- prejšnih prijatelov. Več tednov po tem gre vendar enkrat v zbirališče druzih kupcev, pa naglo, ves žalosten hiti domu. Na- tihoma, nekako skrivej prileze v sobo svoje žene. Pri ženi pa zapazi mladenča, ki se prav prijazno pogovarja ž njo. Oba, žena in mladeneč, sla tako zamišljena, da nič nista slišala, kdaj je prišel v sobo. Ali zdaj se njegovega nesrečnega serca polasti gerda ljubosumnost, in misli vseh nesreč naj večo nesrečo, da mu je še žena nezvesta. Divje pogleda okrog sebe, in po nesreči zagleda bodalo na steni. Strastno, v enem trenutku, ga zgrabi, se zakadi v objemajoča, ter ju prebode. Oba se zgrudita; on ju pogleda, ali ta pogled mu je bil pe¬ kel. Umirajoč steguje po njem svoje roke mladeneč, ki ga je umoril. Bil je njegov ljubi sin, kterega je že kakor mert- vega objokoval, ki pa se je rešil, ko se je potopila barka njegova. e. Ne kojite nobenegaslabega nagnjenja do druzih oseb v svojem sercu. Ne pozabite, kar naš ljubi Odrešenik Jezus Kristus pravi: „Jaz pa vam povem, da vsak, kteri ženo pogleda, da je poželi, je že prešestoval ž njo v svojem sercu*. (Mat. 5, 28.) In deveta zapoved Božja veli: „Ne poželi ptuje žene*. f. Imejte pred očmi večkrat prežalostne nasledke nezvestobe ali pa razuzdanosti v zakonskem življenji. Ni je pregrehe, da bi se sama - 1219 - na sebi tabo kaznovala, kakor se kaznuje nezvestoba ali pre- še stvo, ta prelom svete prisege pred Bogom storjene. Ta gerda pregreha overa naredbo Božjo, po kteri naj mož vedni pomočnik bo svoji ženi do konca svojega življenja. Ta pre¬ greha vniči zakonsko ljubezen, podkoplje hišno srečo, hišni mir, opovera dobri izreji otrok, ter pot dela krivicam, ki se le težko kdaj ali pa tudi nikoli več popraviti ne dajo; krivi¬ cam, ki se godijo otrokom in nedolžnemu soprogu, pa tudi drugim ljudem. Prešestvo zapera nebeške vrata; „Ne kur— birji, ne prešestniki, ne mehkužni ne nečisti ... ne bodo Posedli Božjega kraljestva". (I. Kor. 6, 9.) Kako grozovito bo vdelovala vest prešestniku ali prešeslnici na smertni po¬ stelji, ko se jima bodo oči odperle, ko bo smert in grob, sodba in večnost živo stopila pred omadežano dušo, ktera bo skorej padla v roke živega Boga. Kdor to večkrat premišljuje, zraven pa Boga ponižno po¬ moči prosi, bo vse še tako hude skušnjave premagal, in svojo dušo čisto ohranil greha, kteri ne mori le telesa, temuč dušo izda večnemu pogubljenju in s pohujšanjem napravi grozovito zlo. — Preljubi zakonski! glejte večkrat na čisto Susano v starem zakonu, ki je bila pripravljena raji umreti, kakor za¬ konsko zvestobo prelomiti. — Zdaj vam moram pa vendar še nekoliko malega pove¬ dati od tretje splošne dolžnosti, klero zakonski eden proti dru¬ gemu imeti morate. In ta je: 3. Nasprotna podpora in posvečenje. Zedinjenje Kristusovo s svojo cerkevjo je zares sveto zedinjenje. Kristus je prišel na ta svet, da bi vse ljudi po¬ svetil s svojim naukom in s svojim zgledom, s svojim življe¬ njem in djanjem, s svojim terpljenjem in s svojo smertjo, s svojim vstajenjem in poveličevanjem. S svojim naukom nam je prižgal luč, da lahko spoznamo pravega Boga in njegovo sveto voljo. Njegov zgled nam kaže, kako in kaj nam je početi, 1220 - da dosežemo svoj namen. S svojim terpljenjem in s svojo smerljo na križu nas je rešil greha, smerti in pekla ter nam zaslužil večno življenje. In še zdaj podpira Kristus Jezu* vse ljudi s svojo mogočno gnado, da dobro hočejo in storijo; da vsi dosežejo svoj namen — večno posvečenje. Ta zveza Krislusova je torej sveta zveza. In ravno tako naj bo zedinjenje zakonskih sveto zedinjenje. Zato se mo¬ rata eden drugega v spolnovanji svojih dolžnost podpirati, da eden druzemu k svetosti pripomoreta, Zato morala mož in žena z združeno močjo delati vsak dan, od jutra do večera, da eden druzega boljšata in k svetosti napeljujeta. Zato združeno, vzajemno skerbita za vsakdanji kruh; skupaj prenašata težo dela in vročino dneva, ter se serčno in stanovitno podpirala v vseh britkoslih in težavah tega pozemeljskega življenja. Naj imenitniša skerb jima pa je, da sta Bogu vedno dopadljivša; zato se posvetujeta po zgleda Kristusovem v besedi in dejanji, v poduku in zgledu; kajti to je njuni namen tu na zemlji, da sta vedno bolj popolnoma, kakor je Oče v nebesih popolnoma. Skerbno se podučujeta od Boga in njegove svete volje; večkrat premišljujeta njegovo sveto previdnost, njegovo neskončno ljubezen v odrešenji ve¬ soljnega sveta ter se od vsega tega večkrat pogovarjata; pa tudi si iščeta naj pripravniših pripomočkov k večnemu zveli¬ čanju. Zato se opominjata k dobremu, ter si popisujeta srečne nasledke lepih čednost, plačilo lepega življenja že tukaj na zemlji, še bolj pa se vnemata za večno krono nebeško. Skerbno se ogibljeta vsacega greha, ki je naj huje zlo za tukaj in tam; Ijubeznjivo se svarita pred naj manjšim pre- greškom. Eden drugemu kažeta, ter združeno svoje domače vsakdanje pobožnosti opravljata z vso zvestobo, pa tudi ravno tako skerbita za redno obiskovanje očitne službe Božje; ker dobro vesta, da to je potrebna dušna hrana. Združeno več¬ krat prejemala svete zakramente, da sta tako vedno v pri¬ jaznosti Božji, pa tudi okrepčana z nebeško močjo zoper vse zalezovanja hudobnega duha, zapeljivega sveta in zoper lastno - 1221 slabo nagnjenje. Nič ni videli lepšega, kakor videti moža in ženo ob enem pri angeljski mizi. 0 presrečna taka hiša! In kakor se k svetosti napeljujeta z lepimi pogovori in 1 dobrimi nauki, tako in še bolj z lepim zgledom, kterega e den drugemu dajeta. Vedno jima je pred očmi njuna ne- imerjoča duša, vedno mislita na to, kako bi eden drugemu v nebesa pomogla, eden druzega zveličala. „Zakon je posebna sr eča, pravi sveti Krizolog, ako je v dveh eno serce, ter si °ba prizadevata za eno in isto svetost". — Glejte, preljubi možje in ve keršanske žene ! to so tiste svete dolžnosti, ktere imate v svojem svetem stanu. Zakonska ljubezen, neoskrunjena zve¬ stoba in posvečenje eden druzega. O ljubite se, pa vaša ljubezen bodi res ljubezen; ne pozabite prisege, ktero ste storili pred Božjim altarjem, vpričo živega Boga in njegovih svetnikov, vpričo vse keršanske družbe. Ne poza¬ bite, da sveti zskon je zakrament, no pa plojš pregrehe; bo¬ dite čisti, bodite zvesti. Posvečujte se z ukom in zgledom in srečni bote tukaj 'n enkrat v večnih nebesih. Amen. 1 1222 - LC. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskega stanu posebej- 1. Dolžnosti moževe. „Gospod Bog jo rekel: človeku ni dobro samemu biti: naredimo mu pomočnico njemu podobno*. (I. Mojz. 2, 18-) Volja Božja je torej, da si mož in žena sta eden druzefflU pomagajoča, eden drugemu postrežljiva. Ta vzajemna pomoč je ena naj imenitnejših, naj svetejših dolžnost v svetem 7- a ' konu. In ako sta si mož in žena v ljubezni in zvestobi res- nično zedinjena, bota gotovo tudi eden drugemu rada nn po- moč prihitela, si rada postregla; ako je le njuna zvestoba i” ljubezen res podobna zvestobi in ljubezni, kakoršno ima Kr>' stu3 do cerkve svoje. In kako lepo, kako zvesto in mogočno podpira Kristus svojo nevesto, sveto katoliško cerkev. Soj jo on vedno, neprenehoma vodi z vso resnico in bogato ob' daruje s svojimi mogočnimi gnadami. Kako mu je pa tud’ sveta cerkev hvaležna zato; kako mu je zvesta in na vso moč podpira in razširja njegovo presveto voljo! Zato sta si pri sprejemi svetega zakona mož in žena po¬ dala svoje roke pred Božjim altarjem v pričo namestnika Bož¬ jega, ter se tako s prisego zavezala, eden drugemu po vsi svoji moči pomagati k časni in večni sreči; pa tudi križe i a težave, britkosti in terpljenja skupaj prenašati tako dolgo, ds jih bo smert ločila. Kakor si mož in žena vse skerbi za hišne potrebe de- — 1223 — lita, združeno, skupaj delata in terpita, se veselita in žalujeta; ravno tako morata tudi združeno za svoje duše skerbeti, da se eden druzega boljšata in ne le sebe, lemuč tudi celo hišo zveličala. Keršanski zakonski! sveti Krizostom \as prav lepo, takole uči: „Zakonski, ki se v resnici ljubijo, molijo zdru¬ ženo, prejemajo svete zakramente združeno. Z lepim zgle¬ dom, ki si ga dajeta, se učita, opominjata in podpirata v vsem dobrem. Ako je le mogoče, hodita skupaj v cerkev, pristo¬ pata skupaj k angeljski mizi, ter se tako boljšata. Vse njuno dejanje in nehanje je v to obernjeno, da se k pobožnosti na- peljujeta a . O srečna hiša, kjer imata mož in žena svoj na¬ men, vzajemno posvečenje, vedno pred očmi! — In da ste si to dolžni, sem vam razložil v zadnjem keršanskem nauku. Keršanski možje! in ve keršanske žene! Vi pa nimate le splošnih dolžnost v svetem zakonu; sveta vera vam nalaga še posebne dolžnosti, in sicer posebne dolžnosti imate možje in posebne tudi ve žene! In od teh posebnih dolžnost vam moram zdaj kaj povedati. Naj poprej bom nekoliko popisal dolžnosti, ktere imate vi keršanski možje; potem bom pa tudi ženam povedal in naštel, kaj vse morajo posebej storili, da bi sebe, svojega moža in vso hišo pripeljale srečno v svete nebesa. Toraj danes poslušajte 1. Posebne dolžnosti moževe. Mož je glava družini, glava svoji ženi. To visoko čast, to gospodarstvo mu je Bog sam izročil in sicer precej v za¬ četku, pri sklenitvi pervega zakona, že v svetem, takrat to¬ liko srečnem raju. Zato pa mora keršanski mož naj poprej skerbeti, da a) vedno boljša in zaljša svojo dušo, da bo res vreden, biti glava svoji hiši. Zato si bo uril in bogatel svoj um s potrebnimi vednostmi, z blaženimi nauki, z gotovimi skušnjami in z djanjskimi pravili, zlasti s tak mi, ki zadevajo njegov stan. Svoje serce bo zaljšal z lepimi - 1224 lastnostmi, z ljubcznjivimi čednostmi, z bogaboječim navdaje- njem. Svojo voljo bo krepčal v stanovitni vnemi za vse dobro, ter si bo tako z vso močjo prizadeval, da postane resnični gospod sam čez se, da zamore premagati naj huje sovražnike časne in večne sreče, to je, da gospoduje čez svet, satana in tudi čez svojo lastno meso. Tako si zasluži, pa tudi pridobi čast in spoštovanje; in žena in vsa hiša g« bo častila, spoštovala kakor svojega gospoda in on bo lahko zveličavno delal za blagor svoje hiše. b) Mora biti mož terden, neomahljiv v svojih pametnih in pa modrih sklepih in po¬ veljih; to je on mora biti mož beseda. Kar je po modrem prevdarku sklenil, to dober, pravi mož tudi izpelje, če mu je treba k temu napeti tudi vse dušne in telesne moči; in ravno tako pokaže svoj možki značaj, pokaže, da on ni podoben omahljivemu terstju, ki se sem ter tje moja, kakor vsaki veterc popihne; da ne prenareja vsaki trenutek svojih sklepov; lemuč da stoji, kakor dobro, čversto vkoreuinjeno drevo; in tako zna svojim poveljem, svojim naredbnm dati tisto resnobo, listo veljavo, (ker ne odstopi ne za en las od svoje tirjatve) ktera mu je k modremu gospodarstvu toliko potrebna, ktera mu pa tudi pridobi samostalno, visoko spošto¬ vanje pa tudi veliko zaupanje, pravo ljubezen in preserčno vdanost vseh svojih, sosebno pa popolnoma nagnjenje svoje žene. Vsa hiša mora vedeti, da je mož gospodar ne pa žena. Kjer žena gospodari, baš ni niti možu v čast, niti navadno hiši v korist. Premalo razumnost, prepičlo previdnost ima na¬ vadno žena; nima tistega značaja, ne tiste samostalnosti, ki jo modremu gospodarju toliko bistevno potrebna. Njene povelja, njene naredbe se le poveršno spolnujejo in lahko gre taka hiša pod zlo. Kjer ženska hlače nosi, hodi družina kmalo bosi. Kar je pa naj huje; kjer ženska gospodari, se ve da slaba, gre v»e doli — v pekel. Kako dober, izversten go¬ spodar je bil Salomon kralj! Ni ga videla zemlja tako modrega, - 1225 - kakor je bi! on. Ali glej! la modrijan je poznej poslal za¬ res velik norec. Malikom je slavi! lempeljne ter je tako za¬ peljeval svoje ljudstvo v strašne hudobije. In kje je uzrok taki slepoti ? Ptuje žene so ga potegnile na svojo stran ; kar so htele one, jim je privolil. Omahljiv, nezvest je postal. In •ako se godi vsaki hiši, kjer mol nima značajno samostalnosti. Kjer žena gospodini in gospodari, in mož privoli vse, kar ona po svoji kratkovidnosti zahteva, lam gre hitro vse rakovo pot. c. Mora biti mož priden, delaven, var¬ čen, z malim zadovoljen. Dober mož noče, da bi ga le imeli za glavo družine, lemuč hoče tudi v resnici biti glava celi hiši. Zato kaže s svojim zgledom, kako mora vse dolžnosti svojega stanu zvesto spoinovali, kdor hoče srečen biti tukaj na zemlji iu enkrat v večnosti. Zato skerbno opravlja vsako delo, kolikor le premore o pravem času, dobro vedoč, kar ga uči beseda Božja: „Kdor ne dola, naj tudi ne je“. Vedno se spominja besed, ktere jo Bog že Adamu rekel: „V potu svojega obraza boš kruh jedel*. (I. Mojz. 3, 19). Ker dobro ve, da te besede veljajo vsakemu možu, da naj dela in skerbi, in tako svojo družino preživlja. To dolžnost mu nalaga tudi zgled Kristusov. Kristus glava in gospodar svoji cerkvi, jo vodno živi in ohrani s svojo ljubeznijo in milosti polno pričujocnostjo. Vedno jo ohrani lepo in terdno v polnosti svojih nebeških gnad, ktere neprenehoma sprejema od njega. Tako mora tudi mož, ki je glava družini, oče celi hiši, slter- beti za časni blagor svoji ženi, za srečo celi hiši. S svojim trudom, s svojo delavnostjo in s svojo umnostjo mora zmožen biti, da pošteno hrani in oblači ženo, otroke in drugo dru¬ žino. Mož, ki je len ali še celo zapravljiv, da tako svoje le slabo preživlja, ali pa morebiti šo slradati in stergani biti morajo, je slabši -od nevernika, pravi sveti aposlelj, ker za svoje ne skerbi, in v dan sodbe se mu bo huje godila, kakor nevernikom. Možje! kar vi prislužite, ni vaše. To je vaše žene, to je vaših otrok, to je vaše družine. Gorje Vam za vsaki krajcar, ki ga po nepotrebnem zapravite. Zato je pač žalostna za hišo, ki lenuha gospodarja ima, ki le postopa, čez Kwi. n, IV. p°*l. 77 - 1226 - vreme in delo toži. če tudi kdaj za delo prime, se mu pre¬ cej vidi, da ga nobeno delo ne veseli, nobena reč ne skerbi. Da le jesti in piti ima, druge skerbi pa ženi da. Videl sem une dni gospodarja, ki je za plotom ležal in malo kravico pa¬ sel. Bilo je popoldan, vreme lepo, vse je urno delalo po bližnjih njivah. Tudi njegovi otroci so mulili, ki bi bili lahko in radi pri kravi; ali gerda lenoba si je še dežobran ražteg- nil, da ga ni peklo solnce s svojimi milimi žarki. — Gorje pa hiši, ktera gospodarja zapravljivca ima! Tak ni za no¬ beno delo. Raztergani bodo njegovi otroci; kervave solze bo točila nesrečna žena njegova, in vendar poprej ne jenja, do¬ kler se mu ne poda beraška palica v roke. O preuboga hiša, ki pijanca gospodarja ima! Velikrat otroci neslano jedo, ko se gerdun po pivnicah gosti in masti. Se druge napaja, otroci pa doma kruha stradajo, vsi razcapani hodijo. Druzega svoji ubogi ženi ne privošči, kakor glavo polno skerbi in objokane oči. Že poprej zapije, kakor pridelek shrani; še na terti cveti, že več njegovo ni. Možje! še enkrat vam zakličem: Kar si pridelate, ni vaše; to je vaše žene, to je vaših otrok. Zato pa mora biti mož d. dober oskerbnik svoji hiši. Kar je Bog vesoljnemu stvarjenju, celemu svetu, to je, oče, rednik, varh, vodnik in vladar, to je mož svoji hiši. Kakor Bog skerbi za vse svoje stvari, od naj manjšega červička v prahu, do člo¬ veka, ki je po njegovi podobi vslvarjen, ki se proti nebu k njemu ozira; tako dober mož preskerbi vsakdanji živež svoji ženi, svojim otrokom in celi hiši. In kakor mili Bog varuje, vodi in modro vlada vse svoje stvari; tako varuje hišni go¬ spodar vse svoje s svojo močno roko, tako jih vodi umno in previdno, tako jih vlada z modrostjo in razumnostjo. In ka¬ kor se v naravi verstila noč in dan, dež in solnce, spomlad, leto, jesen in zima in to vse dela vsegamogočni in modri Bog; tako vlada dober mož v svoji hiši, kakor glava cele družine, ter vsakemu odkaže njemu primerjeno delo, in paz¬ ljivo gleda na vse, da se ohrani povsod red, sloga in ljubi mir; kajti dobro ve, kjer je red in sloga v hiši, lam bo vsako 1227 delo tek imelo in bo blagoslovljeno od večnega Boga. je¬ tika je imenitpost moževa* pravi neki cerkven učenik. On je namestnik božji. Kar je cesar celi deržavi, je gospodar svoji hiši. Kar je fajmošter celi duhovniji, je mož svoji družini, da za dušo in telo svojim skerbi. Veča pa ko je moževa imenitnost, veči bo tudi odgovor. „Komur se veliko zaupa, od njega se veliko tirja. Rastejo darovi, rastejo odgovori*, pravi sveti Gregor. Ne pozabite, da niste lastniki, temuč te hišniki. e. Naj imenitnejša pa je dolžnost, ktero ima mož do svoje žene. In ta je z eno besedo: Ljubezen. „Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in sam sebe za njo dal*. (Efez. 5, 25.) Zdaj je pa imenitno vprašanje: Kakšna pa mora biti ta ljubezen, ktero morate s k a z o v a t i vi možje svojim soprugam, svojim ženam, da bo res podobna tisti ljubezni, ktero ima Kri— stus do svoje neveste, do svoje svete cer¬ kve? Ta ljubezen mora biti: 1) delavna, 2) poterpež- Ijiva, 3) pametna in 4) sveta. Keršanski možje! zberite se v duhu in pa zvesto me po¬ slušajte, ko vam bom povedal, kako morate ljubiti svoje žene. 1.) Jaz pravim: Ljubezen, s ktero morate vi možje ljubiti svoje žene, mora biti delavna ali resnična. Pomislimo naj poprej, kaj je vse storil Kristus Jezus iz ljubezni do ljudi, od svojega rojstva v Betlehemu do svoje brilke smerti na Kalvariji! Koliko zdihljejev se je vzdignilo iz njegovega presvetega serca! Koliko potu, ja, koliko kerva- 77 * 1228 — Vega potu je prelil za nas in za zveličanje nase! Kaj ne spri— čuje sveti apostelj, da se je Kristus daroval za svojo cerkev, da je za njene otroke vsega se zbegal? Keršanski možje! ali spoznate, kako moralo ljubiti svoje žene, da bo ta vaša ljubezen enaka ljubezni, ktero je imel Kristus do cerkve svoje? Vaša ljubezen do vaših žen mora biti »esnična — delavna; to je, vse morate storiti, karkoli premorete, da bodo pomoč, podporo in tolažilo imele od vas one, kterim ste glava vi. Jezus je cerkev tako ljubil, da je dal tudi svojo kri, da je očistil nevesto svojo, sveto cerkev in da jo j« obogatil z gnado svojo. Tako morate delati tudi vi vsi po svojem stanu, neutrudeno, neprenehoma in pa zvesto, da zamorele sad svojega truda podeliti ljubeznjivo svojim že¬ nam, karkoli potrebujejo v svoj živež, v obleko in tudi v izrejo svojih otrok in cele družino svoje. Ni tedaj zadosti, da bi si možje skerbeli le za jed in pijačo, obleko in stano¬ vanje svojim ženam. O ne! vi morate še bolj skerbni biti. Preskerbeli morate tudi kak prebitek za čas mogoče bolezni ali, kar Bog obvari! za kako nesrečo, tudi za pošteno razve¬ seljevanje, zlasti pa morate oskerbeti svojim otrokom stanu primerjeno premoženje. In zlasti zalo mora vsak mož dolž¬ nosti svojega stanu ja na tanko in zvesto spolnovati, da tako tudi svojo časno srečo pospeši in si jo zagotovi. Ce je pa temu taka, bote djali možje, potem mož nima druzega, kakor brez nehanja skerbeti za ženo svojo. Ja, ljubi moji keršanski možje! taka tudi res je. Bog je rekel Adamu, in po njem vsem možem: „V potu svojega obraza boš svoj kruh je-del* (I. Mojz. 3, 19.). Kdor si zvoli zakonski stan in tako hoče biti glava svoji ženi, se sam pod- verže mnogim skerbem in velikemu trudu; saj tudi žena veliko daruje svojemu možu: svoje devišlvo, svojo prostost, svoje premoženje, sebe in vse svoje, se ve da s tem tolaživnim zaupanjem, da bo mož za njo vse storil ter njej in njenim otrokom preskerbel vse potrebno. Ako toraj mož prelomi »veto obljubo, ktero je storil svoji ženi pri oltarju Gospodo- - 1229 vem, napravi ji veliko krivico, in solze zapuščene, nepreskerb- Ijene žene bodo možu skeleče in mučivne, In vendar, koliko mož se pregreši zoper to dejansko ljubezen do svojih ubogih žen? Saj se vidijo vsaki dan za¬ puščene, ogoljufane žene, ki točijo prebritke solze. Vidijo se lakko žene, ki zaveržene v britko revščino pahnjene, objoku¬ jejo svoj žalosten stan ter milo zdihujejo, ker so jim zaprav¬ ljivi možje v svoji požrešnosti in pijanosti ali drugi razuzda¬ nosti zadegali vso časno srečo, ter dolg na dolg nakladali in tako njih in nedolžne otroke v nesrečo pahnili. Gorje takim možem, ki mašijo svoje ušesa britkemu stoku svojih zaverženih žen, ki preslišijo mili jok nedolžnih otrok, ki kruha prosijo, pa ga ni, ki bi ga jim dajal! Gorje takim zapravljivcem! Pravični sodnik jim bo na dan svojega serda s polno mero njihovih hudobnih dejanj povernil. „A kopa kdo za svoje, in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil®, če ne z besedo pa v dejanju. Taki dejansko nasprotuje, da je kristjan, „i n j e h u j š i o d ne¬ vernika®. (I. Tim. 5, 8.) Zakaj? Zato: Neverniki spol- nujejo to dolžnost, ker vest sama jih veže; nasproti pa jo zanemarja kristjan, akorovno je razsvitljen v luči svete vere, ter tako prelomi naturno in od Boga mu razodeto zapoved. Ako je pa hujši od nevernika, kdor za svoje skerbi nima, kaj hočemo reči še le od moža, ki zapusti ženo in ne skerbi za njo, ki je njegovo telo, ki bi jo ljubiti moral, ka¬ kor svoje lastno meso ? „N i h č e še ni nikoli svojega telesa.sovraži 1®, ako po pameti in naturno živi, „t e- muč redi ga in oskerbuje, kakor Kristus cerkev, (Efes. 5, 29.) ktero z besedo in z duhom živi in s svojimi čednostmi zaljša. Tak moraš biti tudi ti, keršanski mož! svoji ženi, da boš podoben Kristusu, to je: tvoja ljube¬ zen, ktero si dolžen svoji ženi, mora biti delavna — res¬ nična. 1230 - 2. Vaša ljubezen do svojih žen, keršanski možje! mora biti: poterpežljiva. Kako ljubeznjiv, kako prizanesljiv in poterpežljiv je ven¬ dar mili Jezus svoji cerkyi! Kako usmiljen je bil ubogim, grešnim, zapuščenim, zaničevanim. Kako zares poterpežljivo je prenaša! pregreške in slabosti svojih učencev, ki so bili tako boječi, tako maloverni, tako posvetni! Kako ljubeznjivo in kako krotko je svaril nespametne aposleljne! Kako milega, priprostega se skazoval velikrat nasprotnikom svojim! Poglejte, keršanski možje! ta Božji zgled in po njem se ravnajte. Nikdar vam ne morem zadosti globoko v serce vtisniti besed svetega aposteljna, ki pravi: »Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil(Efez. 5, 25.) »Oblecite, kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi, pri— serčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost, poter- pežljivost“. (Kološ. 3, 12.) Bodite svojim ženam, kakor otroci naj višega, ki je toliko dober nam nehvaležnim in hudobnim. Usmiljenje Božje, ktero nam tako ljubo in poterpežljivo pri¬ zanaša, to vas mora spodbudovati, da ste usmiljeni njim, ki so zvezane z vami z nerazvezljivo vezjo svete ljubezni. Možje! ali je mogoče, da bi vas žene kdaj tako razžalile, se vaše poterpežljivo ljubezni toliko nevredne storile, kakor ste vi že večkrat svojega mogočnega Boga razžalile, kakor ste vi njegovega usmiljenja . se večkrat nevredne storili! In vendar Bog nekako to tirja od vas, da storite svojim ženam, kar je On sam vam storil. Ozirajte se na svojega ljubega Boga, in spominjajte se njegovega usmiljenja in ložej bote prenašali male pregreške in pomankljivosti svojih žen. To vam j« v svetem zakonu silno potrebno. Vaše žene niso angeli, niti popolnoma svetnice, so slabostim podveržene, kakor vsak človek v tej solzni do¬ lini, Tudi vi imate pomanjkljivost mnogo; pa tudi vi želite, da bi žene z vami poterpljenje imele. Kakor glava jim mo¬ rate tudi v tem biti v lep zgled. Tudi dobro je to za vas. 1231 - Veliko manj pa veliko ložej bote poterpeli, če imate krotkost in usmiljenje s svojimi ženami. — In keršanski možje! vedite, ako bote imeli poterpljenje s svojimi ženami, ako bote ljubeznjivo prenašali njihove po¬ manjkljivosti; ravno tako bote pokazali resnično ljubezen, ter si gotovo pridobili nasprotno nagnjenje, nasprotno poterpežlji- vost. In to se vam spodobi, to vam bo v čast. Po bese¬ dah svetega Petra »ravnajte ž njimi po pameti, kakor s sla— bejim, ženskim spolom in jih imejte v časti*. (I. Pet. 3, 7.) Ker spodobi se možu, da ima več previdnosti, več dušne moči, kakor ženska, ki je slabeja; torej se mora ž njo delati bolj prizanesljivo, bolj previdno, kakor se varuje tanjka, rahla, »drobljiva posoda, da se ne razruši. Tako pokaže moder mož svojo ljubezen, da razodeva svojo višo moč, s ktero zna premagovali samega sebe, da raz¬ vija čast, ktero mu je odločil Bog, s ktero vodi svojo ženo ter se srečno ogiblje vsega, kar bi pretergalo ali le ranilo toliko potrebno slogo v hiši. Tako se pa tudi lahko, pa vedno skerbno varuje, da z nasprotnim ošabnim, ojstrim ali neotesanim ali sirovim okljubovanjem nikdar nobene priložno¬ sti ne daje k toliko žalostnemu, nesrečnemu kregu in prepiru, ktero bi njega in ženo njegovo odvernilo od vzajemnega, na¬ sprotnega posvečenja. Perve žal besede se z vso skerbjo ogiba. Suknja natergana ni nikdar več cela, naj se kerpa, kakor hoče. Kako si človek sam sebi življenje polahka, ako je dru¬ gim prizanesljiv in dober, ako ž njimi poterpljenje, poterpež- Ijivost ima in ljubeznjivo ž njimi ravna, kakor mili Bog z nami ljubeznjivo dela! Ali hočemo biti mi bolj občutljivi, kakor je Bog? Ali pa mar ni lepo, ako Boga tudi v tem posne¬ mamo ? Sveti Krizostom vam, možje! v tem neizrečeno lep nauk daje, ki ga vam tu povedati moram: »Keršanski mož! kliče - 1232 - ta sveti učenik, ako zamoreš kaj poterpeti, kaj prenesti, j 0 kaj pristojno za te, da pomankljivost svoje sopruge voljno prenašaš. Ako je tvoja žena uboga, ne očitaj ji tega. Ako je revna, ne zaničuj je; temuč pokaži, da si ti bolj razumen; saj je le tvoja žena. Ako je jezna, ne draži je, temuč mi- luj jo. Prosi Boga za njo, opominjaj jo k dobremu ter stori, kar premoreš, da jo pripelješ na boljši pot. Misli si: Kar sem si podrobil, moram jesti; kakor sem si pošiljal, moram ležati; kar mi je dopadlo nekdaj, se mi ne sme gnjusiti nikdar". Možje! ljubite svoje žene s priserčno ljubeznijo Jezusa Kristusa, ali ljubite jih zavoljo Jezusa Kristusa. In tako bote lahho spolnili lepi nauk svetega Krizostoma. Možje! varujte se vse čmernosti, vse sirovosti. Sveti apostelj Pavel spet pravi v listu do Kološanov: „Možje! lju¬ bite svoje žene, in ne bodite čmerni proti njim!" (Kol. 3, 19.) Serd, čmernost, zaničevanje, jeza, sovraštvo, gnjusenje proti ženi gotovo ne bo zakona niti srečnega niti mirnega storilo. Temu in enakim pregreham ne dajte prostora v svojem sercu. S tem ni nič pridobljenega. Neprijaznost, sirovost ni še no¬ bene žene poboljšala. S sirovim obnašanjem se .razdražijo tudi dobre žene. In če bo Bog ojstro, kakor sodnik s hudo- delnikom, delal s človekom, kteri se krivično jezi nad svojim bratom, kako bo kaznoval še le njega, kteri žali svojo lastno meso, ktero bi moral serčno ljubiti, kakor ljubi Jezus Kri¬ stus cerkev svojo! Bog ne daj, da bi se kdaj kteri mož pre- derznil, roko vzdigniti ali tepsti svojo ženo. „Biti svojo ženo, pravi spet sveti Krizostom, je naj veča sramota, ne pa ženi, temuč možu, ki jo bije. Ako bi tvoja žena še toliko za¬ krivila, nikdar je biti ne smeš. V nebo vpijoča krivica je, njo, ki trud in skerbi, ki vso težo življenja terpi, s teboj deli, tepsti ali počenjati ž njo, kakor s kupljeno sužnjo. Nepopis- Ijiva sramota je za celo hišo, iz ktere se razlega vpitje in jok, da sosedi in memo gredoči hitijo k hiši, kjer se mož - 1233 tako nespodobno obnaša, kakor da bi razsajala kaka divja zver?* O strab in groza! vi neusmiljeni, vi divjaki! čaka tudi vas sodba brez usmiljenja. Ze pri preroku Malahiju izreče pravično nejevoljo čez vas tisti sveti Bog, ki je bil priča pri¬ sege vaše, ktero ste dali svoji ženi pri altarju Gospodovem: »Gospod je bil priča med teboj in ženo tvoje mladosti, ktero si ti zavergel, in ta je tvoja tovaršica in žena tvoje zaveze. Ali je ni Edini vstvaril, in ni li ostanek njegovega duha. Va¬ rujte tedaj svojega duha in nikar ne zaničuj žene svoje mla¬ dosti*. (Malah. 2, 14, 15.) Možje, ki zaničujete svoje noseče ali pa postarane žene, ter se sirovo ali čmerno obnašate proti njim, ali jih celo v revščini in potrebi zapustite, premislite be¬ sede serditega Boga. Kar je očital nekdaj Judovskim možem, očita takim še dan današni: »In tudi to ste storili: Pokrivali ste Gospodov oltar s solzami, z jokom in rjutjem* svojih žen, (Malah. 2, 13.) ktere ste zavergli ali jih nespodobno za¬ ničevali. Ali pa veste možje! zakaj vam Bog zaničevanje žen tako za zlo zemlje? Poslušajte, kaj prerok pravi: »Zato, ker je bil Bog za pričo ined teboj in ženo tvoje mladosti*. Priča je bil, ko sta si prisegla nerazrušljivo ljubezen in zvestobo, ka¬ kor je hotel Bog že v raju, ko je postavil pervi zakon. In kaj če biti gerjega, kaj bolj nečloveškega, kakor pretergali to ljubezen, prelomiti to prisego, in sicer le iz lahkomišfjeno- sli, lakomnosti, nečistosti ali napuha. — Zato, ker je zares černa nehvaležnost, zaničevati ženo, ktero ti je Bog dal v pomočnico, zaničevati njo, ki ti je bila veliko let tovaršica ter ti je pomagala prenašati brilkosti in težave tvojega življe¬ nja. — Zalo, ker- ti je žena, ki si jo vzel nepogojno, ne za en čas, ne kakor deklo, temuč s ktero si se prostovoljno za zmirej zavezal. — Zato, ker jo je vstvaril Edini — vsega- mogočni Bog, kakor Tebe. In ti meniš, da si boljši, kakor ona? Je tebe vstvaril mar drugi Bog? Kakor si ti, je tudi ona ^ostanek njegovega duha*. - 1234 - Možje! kaj pravite k temu ? 3. Vaša ljubezen do svojih žen mora biti pametna. Kristus Jezus je ljubil svojo cerkev do smerti; samega sebe se je za njo daroval, da bi jo v vodi z besedo večnega živ¬ ljenja, da bi jo celo v svoji kervi očistil in posvetil. Kakor je pa ljubil Kristus svojo cerkev, tako mora lju¬ biti mož svojo ženo; pa ne le z meseno ljubeznijo, temuč 2 čisto, sveto ljubeznijo, ktera ve pripuščeno v svetem zakonu tako omeriti, da duša nobene škode ne terpi, da zakonska, ki dobrote tega sveta skupej vživata, se tudi skupej vdeležita nebeške dediščine, h kteri sta poklicana oba. Ko sveti apostelj pravi: „Možje! ljubite svoje žene*, ne govori od strastnega poželjenja, ki le v mesu svoj začetek ima in pameti ne pozna; temuč on govori od pametne, ne¬ spremenljive, čiste ljubezni, ktera je v Bogu vterjena in spre- minjenja ne pozna, ktero sveta vera obudi, ter moža nagiba, da svojo ženo napeljuje z ukom in zgledom k pobožnemu živ¬ ljenju. „Bog je dal možu'ženo, kakor podobo v roko, da jo obdeluje z besedo in z djanjem ter jo popolnoma stori*, piše sveti Krizoslom. „Vi možje! ravnajte s svojimi ženami po pameti, uči sveti apostelj Peter (I. Pet. 3, 7.) in jih imejte, kakor sla— beji, v časti, ker imajo tudi one deležne biti gnade življenja, da ne bodo vaše molitve zaderžane*. Tukaj sveti apostelj tirja, da si možje v svetem zakonu ja nič storiti ne prederznejo, kar bi svetost svetega zakra¬ menta le kolikanj oskruniti zamoglo. On hoče, da možje s svojimi ženami živijo „po pameti* in modro ž njimi ravnajo, da jih, ko sodeležne gnade življenja, vedno v časti imajo; da te zakonske ljubezni nič ne skali; da tako v miru in edino¬ sti živita. 1235 Možje! je li vaša ljubezen do vaših žen taka, kakoršna J e ljubezen Kristusova do svoje svete cerkve ? Ali ljubite vi Sv oje žene res pametno? Je li to po pameti, čo vi o Sv etem zakonu Boga iz svojega serca izpodite in le svojemu lesenemu poželjenju strežete, kakor konj in mezeg, ki pameti nimata? Je li to po pameti, če nimaš druzega namena, ka¬ kor nasitenje svojih nezmernih želj? Ali če v svoji hudo¬ biji kaj storiš ali pripustiš, kar je zoper zapoved Gospodovo, kar rani tvoje serce, omadeževa tvojo vest? — Kar človeka onečasti, podobo Božjo pod živino poniža ? Je mar to po pameti, ako v svoji uenasiteni sladnosti tirjaš ali storiš, kar bi, kakor mož, ki moraš biti gospod in glava svoji ženi, ka¬ kor pametneji o pervem viru zatajiti mogel, pa, pravim tirjaš ali storiš, s čimur pokažeš, da si reven, zaničljiv suženj svoji Meseni sladnosti; kar te pa tudi ženi pristndi, da zgubi vse spoštovanje, vso ljubezen do tebe, ki počenjaš ž njo bolj ži- v insko ko človeško, bolj neumno ko po pameti. Mož! nikar ne onečastuj svetega zakona; n kar mu ne jemlji časti; spo¬ štuj, kar je Bog postavil; mej njegovih nikar ne prestopaj, ne hočeš sebi, svoji ženi in celi svoji hiši dobro. Zavoljo v elikih hudobij pridejo velike kazni. „Kteri pa živč kakor konj in mezeg, čez take ima hudič oblast. (Tob. 6, 17.) 4. In poslednjič mora biti vaša ljubezen do svojih žen sveta. „Možjo! ljubite žene, kakor svoje telo". Ti moraš pa ljubiti svoje telo s čisto ljubeznijo. „Ali ne veste, da so vaše telesa udje Kristusovi?" (I. Korint. 6, 15.) Tempeljni svetega Duha, živi tabernakeljni Jezusa Kristusa? Kar tedaj telesu tvojemu gre, to moraš, pa nič druzega, ženi storiti. V vsi easti in spodobnosti pa moraš imeti svoje telo, in sicer zmi- r ej, ne le en čas; tako moraš v časti imeti svojo ženo zmi- r ej, do konca življenja. Možje! ali je pa mar nespreminljiva in čista, častitljiva, °d Boga zavkazana in sveta ljubezen taka in tedaj, ako ti 1236 ljubiš le, kar tvojemu gerdemu očesu dopade; — ako svoje serce obesiš le na mlado lice, le na nališpano lepoto obraza in na nečimerno obnašanje tega hitro minljivega sveta, — J 0 li taka čista — sveta ljubezen? Le čisto kratek čas še terpi lepotija tega sveta, ter hitra mine; kakor pokošena cvetlica zvene, kakor se dim v zrak« zgubi. Bogastvo, mladost in lepo lice nima nobene stanovit¬ nosti, ni nič gotovega. Vse to je le oslepljiva pa goljufiv 3 podoba tega, kar mora dobro biti. Kdor pa na to podobo navezuje svoje serce, je s podobo vred spreminljiv in omah¬ ljiv, in hitro se mu to pristudi in gnjusi, kar je poprej strastno ljubil. Terdna, prava, edino zveličavna je le tista ljubezen, ki je spočeta v veri, vterjena v Bogu, sklenjena v Božjem strahu. Možje! imate !i vi tako čisto in sveto ljubezen do svojih žen? Ali ni morebiti vaše serce navezano le na kaj nečirnernega, hitro minljivega? Ali pa mar imaš to za čisto in sveto ljubezen, ako od svoje žene mogočno, svojeglavim ali celo sirovo tirjaš, kar oskrunja zakonsko čistost in sramož- Ijivost, kar nasprotuje namenu svetega zakona, kar opovera izrejo otrok, kar je zoper vero in zoper naturo, ali kar om 0 - deževa in oteža tvojo vest in tudi vest tvoje sopruge? Al* mar to imaš za sveto ljubezen ? O da bi se med vami, keršanski zakonski! ne godil 0 nobene razuzdanosti, ki se še nevernikom ne spodobijo. 0 zares joka, milovanja vredno je, ako otroci luči temoto bolj ljubijo, kakor luč, ako Boga izženejo iz svojega serca, ako S 0 ne bojijo pričujočnosti živega Boga in z živinsko strastjo opravljajo delo, ki je naj svetejše delo v svetem zakonu, po- svečeno v zakramentu in v blagoslovu svete cerkve! „Možje! ljubite svojo žene!“ Naj bo la ljubezen vaša* Delavna, poterpežljiva, pametna in sveta, kakoršna je lju¬ bezen Kristusova do cerkve svoje. - 1237 - »Možje ljubile svoje žene, kakor je Kristus ljubil svojo c erkev, ter je samega sebe za njo dal, da bi jo posvetil*. 0 kako lepa podoba Kristusova je sleherni mož, ki ljubi svojo ž eno z resnično poterpežljivo, pametno in sveto ljubeznijo! Možje! ljubite svoje žene, pa so vedno spominjajte svete dolž- n osti, ktero ste pri sklenitvi svetega zakona prevzeli, od ktere hote pa tudi enkrat ojsler odgovor dajali. Tako živite s svojimi ženami, da eden drugemu v ne¬ besa pomagate, ne pa da bi se pogubili. Možje! ne poza¬ bite, da žene niso vaše sužnje ali dekle, temuč vaše tovar¬ nice in prijatlice, in kar je vašega, je tudi njihovo. Vi ste gospodarji, onč pa gospodinje; in dobra gospodinja podpira tri ogle hiše, gospodar pa le enega. Ne bodite čmerni proti njim, temuč odkritoserčni, da jih sami ne pohujšate. Ne de- Vajte jim pod ključ potrebnih reči, da uboga žena večkrat ne v «, kam bi se djala, kje vlovila kak krajcar. S takim ne¬ spametnim ravnanjem jih delate sami nezadovoljne in nobene resnične ljubezni potem ni med vami. — Kolikokrat se pri hiši potrebuje to ali uno, in žena vendar ne more, kakor Majhno dete za 'vsako malo stvarico vas prositi! Kolikokrat si mora sama sebi kaj kupiti, ali pa otrokom ali družini; in kaj ji potem druzega ostane, kakor da mora skrivej vzeti, ali denarja ali kaj druzega, ako je vse pod pahotn. In kdo je kriv tega, kakor le vaša neumna in prevzetna glava, klera misli, da nobeden drugi nima možgan, kakor vi. Naj toraj l udi žena po svoji modrosti z vami gospodini. To sem vam še v misel vzeti moral, ker marsikteri mož svojo pridno in dobro ženo popači s svojo ošabnostjo ali pa s skopostjo. Ne bodite laki, kakor berem od enega kmeta tole prigodbo: Peter Gojzdnarjev je v šolo hodil; se naučil brati, pisati, računiti in še marsikaj koristnega. Ko je doma ostal, jo oče¬ tovo kmetijo prevzel, je bil dober gospodar, umen in znajden v vseh rečeh, da so ga celo župana postavili. Kmetje in go¬ spodi so ga radi imeli. Le v samega sebe, v svojo učenost je bil enmalo preveč zateleban; kajti hotel je po vsi sili, da — 1238 - brez njega ali brez njegove vednosti se pri hiši ne sme nič zgoditi. — Prav je in hvalevredno, ako gospodar je skerben in na vse pridno gleda; ali da bi brez njega nobena stopinica se ne smela storiti, nobena roka stegniti, nobena terska v peč vreči itd. je vendar le preveč; zlasti če on z gospodinjo tako dela. Vsaka, tudi naj boljša reč ima svoje meje, kterib prestopiti nobeden ne sme. Peter je imel ženo, kteri je bilo Urša ime. Bila je brihtne glave, modra skerbna gospodinja; in kar zadeva žen¬ ske dela in opravke, je bila bolj prebrisana, kakor njeni mož. Vendar je bil Peter tako nespameten, da tudi ona ni imela brez njegovega vedenja čisto nič storiti, nobene stvarice pre¬ ložiti, ničesar ukazovati, ničesar govoriti. Na priliko: Je hotla kako šako moke, ali perišče pšena, ali košček kruha revežu podelili ali kaj druzega malega vbogajme dati, ali če je holia kako jajce, malo mleka ali sadja prodati; za otroke kako igračo, za kuhinjo kako skledico ali drugo stvar kupiti; vse¬ lej je morala poprej moža poprašati ali prositi. Da! sčasoma je tako dalječ prišlo, da je spisal knjižico, ktere napis je bil: „Urša ali kaka mora žena biti, in kako obnašati se v raznih svojih opravilih*. V tej knjižici je bilo popisano, na tanko, na drobno vse razloženo, kako in koliko mora žena solili, kako začiniti, kako kuriti, žehtati, krave mlesli, kaj in koliko mora za kosilo, za obed, za večerjo pristavljati, kaj in koliko in komu vbogajme dajati. In več tacega- Ženi, se ve da, so muhe in terme njenega moža neiz¬ rečeno težke bile; vendar za ljubega mira voljo je svoj te¬ žki jarm tiho prenašala, preterpela ž njegovo neumno butico, kolikor je naj več mogoče bilo. In da bi mu ložje vslregla, je pridno preberala uno knjižico, ter se zvesto po njej rav¬ nala. — Ali neumnost je včasih silno uporna, včasih je pa tudi, kakor nov sneg; kader toplo solnce posije, pa zgine. Neko nedeljo gresta Peter in Urša skupej svojo bližnjo žlahto obiskat. Dobro sta bila se pogostila in mož ga je en 1139 - maseljček, morebiti celo poliček preveč dobil, ako ravno je tako moder bil. Domu grede se opoteka sem ter tje, in jo zavozi zdaj na levo zdaj na desno, da je bilo Urše celo sram, a ko ju je kdo srečal. Tako prikoračita do neke bervi in mož se na bervi prevaga in v vodo prekucne. Voda sicer ni bila ravno globoka, in smertne nevarnosti za njega nobene ni bilo. Vendar, prestrašen in še vinjen strašno kriči in vpije: »Urša! Urša! za Božjo voljo pomagaj !" Urša pa trezna in modra, ki je bila, si misli: »Zdajle imaš tičeka v pasti, zdaj mu moraš perje polomiti". Zato mu rahlo reče: „Moram prej domu iti v knjižico pogledat, kaj mi je storiti o takem primerljeju". — Med tem se mož že dobro vode napije, pa tudi se strežne; in ko vidi, da mu žena pomagat ne pride, se sam iz vode izvali ter prikobaca na suho. Ali ta kopel je bila koristna, ter ga vsega prerodila, mu termo iz glave izvlekla in njegovo vročo kri ohladila. Domu pridši vzame knjižico, jo v ogenj verže, pa reče svoji ženi: »Zanaprej pa le sama delaj in ravnaj, kakor previdiš po svoji pameti, da je prav". In posihmal sta živela brez knjižice, in gospodarstvo je šlo bolje od rok, kakor poprej. Žena je bila zadovoljniša, ter je vsako delo po svoji razumnosti dobro ober- uila; mož pa je imel na pol manj skerbi, in je vžil na pol manj jeze in nejevolje. — »Možje! ravnajte s svojimi ženami po pameti, in jih imejte v časti". (I. Pet. 3, 7.) Amen. LCf. keršanski nauk. Od dolžnosti zakonskega stanu posebej. 2, Dolžnosti ženske. Danes, keršanske žene! ste ve na versli. Današni ker¬ šanski nauk naj vam velja. Slišale ste v zadnjem keršanskem nauku, kako imenitne in svete dolžnosti vaši možje imajo; lahko ste pa tudi ve marsikaj si zapomnile ; kar je zadelo vaše može, je bilo tudi ob enem vam rečeno. Vendar moram še posebej tudi vam kaj povedati. Naj poprej glejte, da sle zveste Bogu samemu. Kakor se zemlja po solncu ozira, tako naj se ozira zakonska žena po Bogu. „Veliko težav je vsem ljudem prisojenih, pravi modri Sirah, in težek jarm leži nad Adamovimi otroci od dne njih rojstva, do dne njih pokopa*- (Sir. 40, 1.) — Ljube, keršanske žene! Vse občutile zakon¬ ske težave, ktere je Bog že pervi ženi Evi obsodil, zato so mi velikrat smilite. Vaša pomoč pa je pri Bogu. Ženski spol se imenuje pobožni spol. Pobožne žene so Kristusa na goro Kalvarijo spremile, pa so tudi perve zvedele njegovo častito vstajenje. — V veselji in v žalosti se keršanska žena k Bogu obrača, ter tam pri Vsegamogočnom išče, prosj in terka za moža, za otroke, za družino, za vso hišo. Žene imajo ključ do božjega serca, in ta ključ je: molitev. Ako ne vtegnete dolgo moliti, opravljajte kratke, zlate molitvice. Kar je priden cerkovnik pri cerkvi, naj bo keršanska žena pri hiši, da skerbi, da se opravlja domača služba božja. „Go- ljufiva je prijetnost, in prazna je lepota; žena, ktera se boji Gospoda, ona bo hvaljena* pravi sveto pismo. (Preg. 31, 30). Zlato, ljube žene! zapomnite si naj poprej tale lepi nauk: Bog - 1241 - v as je postavil za luč v hišo. Ako pa luč slabo sveti, je temna vsa hiša. Zato je vaša perva in naj imenitniša dolž- n °st, da ste 1. Pobožne. Vsakemu kristjanu je sicer sveta dolžnost, da je boga¬ boječ, da je pobožen, čez vse pa se morale, ve keršanske *ene 1 zato prizadevati, da ste zares pobožne. Noben stan nima toliko britkost in težav, toliko skerbi in nadlog, kakor favno sveti zakonski stan. Ako pa hoče žena vse dolžnosti Sv ojega težkega stanu na tanko in vestno opravljati, potrebuje k temu veliko gnad, veliko pomoči Božje. Ako se pa k lampici goreči vedno olja ne priliva, mora vgasniti. Ako te, keršanska žena! pri vseh tvojih težavah Bog vedno ne bo Podpiral, moraš reva omagati. Ali spoznaš toraj, kako dobro, kako potrebno je za te, da si res z Bogom sklenjena, da si p es pobožna. Le pri Bogu boš zadobila moč in tolažilo, da zamoreš stanovitno in zvesto opravljati vse dolžnosti svoje, da zamoreš voljno in poterpežljivo prenašati britkosti in težave svoje. Zato je pa tvoja sveta dolžnost, da se poslužiš vseh Pfipomočkov, ktere zamorejo oživeti in množiti tvojo pobož¬ nost, tvojo ljubezen do Boga. Ti pripomočki pa so: Molitev, služba Božja in prejemanje svetih zakramentov. Žena 1 Moli, Pa moli preserčno za moža in vso hišo svojo. Molitev te bo okrepčala, da boš vse svoje dolžnosti lahko, pa Bogu do¬ padljivo opravljala; molitev te bo podpirala, da boš vse lahko preterpela. Pobožna mati je svoji dobro izrejeni hčeri, ki je pa posvetnjaka moža imela, tale lepi in dobri svet dala: »Moja hči, govori ti s svojim možem včasih od Boga; veš, pa še večkrat govori z Bogom od svojega moža*. Neka pametna žena se snide s svojo prijatlico, ki je bila res nesrečna v zakonskem stanu. Hud prepir in veden nemir je uboga reva vedno ..imela v hiši. Britko toži svoje nadloge, jokaje jo prosi, naj ji svetuje, kaj ji je početi. Pametna žena Pravi: „0 b e r n i in zateci se ti prav pogosto k njemu, ki je ljubi mir p r i n e s e 1 n a t a s v e t , kije sam mir*. K«ri. n. IV. pogl. 78 1242 - Žena, ktera malo ali skorej nič ne moli, bo kmalo vso težo zakonskega stanu občutila, in nadloge njegove jo bodo tako potlačile, da jih prenašati ne bo mogla. Kje hoče reva pomoči dobiti, ako je ne išče tam, kjer edino je najti zamore? Ravno zato pa skerbi, keršanska žena! da si večkrat pri službi Božji; ako ti je mogoče, bodi vsak dan pri sveti maši ; ako ti pa tvoje dolžnosti tega ne pripuste, zberi se vsaj več¬ krat čez dan v duhu, pa se na duhovno vdeleži daritve svete maše; oberni se večkrat čez dan proti farni cerkvi, kjer pre¬ biva v naj svetejšem zakramentu On, ki je moč vsem slabim; on, ki nas milo vabi: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite, in ste obteženi, in jaz vas bom poživel ... in bote pokoj našli svojini dušam". (Mat. 11, 28, 29.) Nikdar pa se ne sme zgoditi, da bi te kaj neveljavnega odvernilo od službe Božje ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Kaj dobro in prav ti bo prišlo, ako moreš včasih kaj koristnega, kaj sve¬ tega brati. Tako boš podučena, na novo okrepčana in po¬ tolažena. Prejemaj svete zakramente pogosto. Poznam žene, pa tudi može, ki pristopajo vsaki mesec k angeljski mizi. Ako to vselej iz pravega namena storiš, se, kolikor le premoreš, lepo pripraviš, boš imenitnost in dolžnosti svojega stanu vedno bolj spoznala, tvoja vera, na ktero moraš zidati vse čednosti, pa tudi tvoja ljubezen do Boga, bo vedno močneja, vedno serčnejša prihajala in tvoja dušna lepota, tvoja pobožnost vedno lepša. V svetih zakramentih boš lahko zajemela tisto tolažilo, bterega v svojem stanu toliko potrebuješ. O kako vsa drugačna pa je žena, ki je mlačna za Boga, za molitev in službo Božjo, pa tudi za svete zakramente ne¬ marna. Oh taka je vedno bolj revna, zabrede hitro v vsa- koverstne pregrehe in naj manjši nevarnosti opotrebuje, da celo zakonsko zvestobo prelomi. Brez greha živeti, pa svo¬ jemu možu zvesta biti zamore le bogaboječa, pobožna žena. Pa tudi le pobožna žena zamore britkosti in težave svojega - 1243 stanu prenašati krotko, voljno in pa poterpežljivo. Vse druge čednosti, naj bo pridnost, delavnost, varčnost, snažnost, red in vse druge čednosti, pravim, imajo veljavo in zasluženje le ta¬ krat, ako izhajajo iz prave pobožnosti, to je, da se spolnujejo iz ljubezni do Boga, iz pravega namena. Le v resnici po¬ božna žena zamore biti tudi keršanska — dobra mati. Pa tudi le pobožna žena bo svojega moža, ako bi celo hudoben bil, k Bogu pripeljala. Z moiitevjo in z ljubeznijo je že marsiktera žena svojega moža poboljšala. Z eno besedo: Le pobožna žena je zvesta sopruga, dobra mati in pridna go¬ spodinja. Berem od zakonske žene, ki je bila zares pobožna. Njen mož pa je bil slab kristjan, ja gerd razuzdanec. Enkrat je bil spet v pivnici s svojimi pajdaši, ki so oberali in oprav¬ ljali svoje uboge žene. Vsak je vedel povedati dosti napak svoje žene. Mož te pobožne žene, akoravno ves hudoben, je pa vendar spoznal čednosti njene, ter jo je v tej družbi hvalil. „Vse, pravi, karkoli se dobrega od kake žene priča¬ kovati mora, vse to najdem pri svoji ženi. Vse je izverstno, le njena pobožnost me draži; če bi teh muh ne imela, bi res kaj bila. Popolnoma se zna premagati. Stavim, ko bi jas vas vse zdajle o polnoči peljal v svojo hišo, pa bi ji ukazal vstati in nam vsem večerjo napraviti, hitro bi vstala in rado- voljna in prijazna bi nam stregla*. Hudobna družba ga sili, naj to poskusi in veliko stavo napravijo. Ravno o polnoči prihrumijo v hišo. „Kje je žena?* zavpije mož nad deklo. „Že je šla spat*. „Hitro jo poklici, naj vstane ter meni in mojim prijatlom večerjo napravi*. Urno vstane žena, prijazno pozdravi vso derhal, ter pravi: „Ravno sem . . . malo po- terpite, kraalo bo večerja*. Gosti jih, streže jim prijazno, kakor povabljenim gostom, ki pridejo o pravem času. Možje se začudeno pogledujejo ter se zderžati več ne morejo. „Žena, reče naj bolj trezni med njimi, vašo priljudnost moramo ob¬ čudovati ; da smo v tej nenavadni uri, o polnoči prišli k vam, je kriva stava, ktero smo storili z vašim možem; in mi smo stavo zgubili. Blaga žena, povejte nam, ktera in kakšna moč je, ki vas toliko podpira, toliko oserčuje, da zamorete nam - 1144 streči tako ljubeznjivo, ko morate vendar zaničevati našo de¬ janje? „Možje! pravi pobožna žena, ko sva, moj mož in jaz se poročila, sva obadva živela po volji in duhu mesa; Bog pa se je mene usmilil in poboljšala sem se ter sem zapustila pot pregrehe. Moj mož, zdihne britko ter ga milo pogleda, moj mož hodi še tisto pot in tresem se za njegovo dušo. Ako umerje, kakor zdaj živi, kako žalostno bo zanj unkraj groba! Zalo si prizadevam, da mu njegovo življenje vsaj tukaj osla¬ dim, kolikor premorem". Vsa družba je bila prevzeta, mož osramoten, pa ginjen. „Ljuba moja žena! ali res si toliko skerbna za mojo večno srečo?" ji reče. „Hvala ti bodi za to opominjevanje, z Božjo pomočjo se bom poboljšal". In bil je mož beseda, ves drugačen, nov človek, pravi kristjan, naj boljši mož je postal. — Lej, keršanska žena! koliko dobrega lahko storiš svojemu možu, ako si res pobožna, bogabo¬ ječa žena. 2. Moraš biti, keršanska žena! delavna, dobra gospodinja. Cerkev ohranja in gospodini z vso zvestobo vse duhovne dobrote, ktere ji je zročil Jezus Kristus. Ravno tako mora žena varno gospodiniti z vsem, kar je s trudom pridobil njen mož. Zvesta mora biti v vseh, tudi naj manjših rečeh, da tako deli delo s svojim soprugom; posebno da opravi domače ali hišne opravila. Zato zjutraj zgodaj vstane, vredi vse po¬ trebno ter odkaže vsakemu svoje delo. Pri kuhi ve dobro in sladno vse napraviti; kajti dobro ve, da jedila slabo kuhane ali pa prekuhane bi moža vjezile, otrokom in družini merzele. Tudi zdravju bi zamogle škodovati slabe jedi; pa tudi potrata bi bila hiši, ker bi jo bilo sram, slabo napravljeno na mizo dati in bi vnovič morala kuhati. In ako to večkrat stori, bi bila škoda obilna. Dobra gospodinja pobere zernce soli in varuje vsaki vinek masti. Tudi v obleki, pri perilu bo skerbna gospodinja varovala skerbno, da se nepotrebno nič ne zapravi. Nesrečen mož, ki ima gizdavo ali pa požrešno ženo; pod streho mu toča bije. In ako žena nepotrebno trati, tega vse- 1245 - lej prikriti ni v stan«, zgubi tako zaupanje svojega moža in ljubi mir hitro zapusti tako hišo. Pregreši se tako tudi zoper pravico, ki zapravlja možu in otrokom, ali pa še celo dolžni¬ kom. Gerše reči solnce ne obsije, kakor je zapravljivka ali pa še pijanka. „Žena pijanka je velika jeza in njena sra¬ mota in ostudnost se ne bo prikrila*; pravi modri Sirah (26, 11.) Pri svoji varčnosti pa moraš biti vendar usmiljena ubo¬ gim. Vsak dan jim kaj dobrega stori; vendar večih ali obil— niših daroy ne dajaj brez vednosti svojega moža; pa dobro premisli, komu ubogajme daš. Varuj se priliznjenih, opravlji¬ vih žensk, ki velikrat nemir in prepir prinesejo v hišo — za podeljene darove. 3. Naj imenitniša pa je dolžnost, ktero imate ve ker- šanske žene! do svojih mož še posebej in ta dolžnost je: Podložnost. „Ž e n e naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu (to je zavoljo Gospoda, iz ljubezni do Boga). Zakaj mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve... Kakor je pa cer¬ kev Kristusu podložna, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vseh rečeh*. (Efež. 5, 22-24.) Kakor dolžnosti moževe do svoje žene sveti apostelj v „ljubezni* strinja, tako so dolžnosti ženini do moža v „pod- ložnosti* zapopadene. Žena bodi svojemu možu to, kar je cerkev Kristusu, Gospodu svojemu. Kakor je cerkev podložna Kristusu, tako naj bo žena podložna in pokorna svojemu možu v vsem, kar je prav in po pameti; kajti mož je glava žene. Zakaj pa morate biti podložne svojim možem, ve keršanske žene? Sveti Auguštin pravi: „Naturni red, kterega moramo - 1246 - gpolnovati vsi ljudje, že tirja, da so žene podložne svojim možem ; kajti spodobi se, da slabeji um se vda močnejemu". To pa vemo, da je Bog v svoji modrosti možu, kakor ime- nitnejemu, dal več razuma, modrosti, previdnosti in serčnosti, kar jo k vladanju potrebno; kakor pa šibkejemu, ženskemu spolu; akoravno se zopet tajiti ne sme in ne more, da je marsiktera žena modreja in bolj razumno, kakor njen mož. Dolžnost to, da so žene podložne svojim možem, jim pa nalaga tudi Bog sam — v kazen pervega greha. Ko je namreč Eva Adama zapeljala, hitro ji je Bog rekel; »Pod oblastjo moža boš, in on bo čez te gospodoval". (I. Mojz. 3, 16.) Premišljevaje te besede, pove sveti Avguštin uzrok, za¬ kaj morajo biti žene svojim možem podložne, kakor udje svoji glavi. »Začetek, uzrok podložnosti, pravi, je že v raju; kajti tam je žena moža v nepokorščino zapeljala, in zato ji je pa Bog v kazen naložil pokorščino in podložnost". Res je, da je Bog vstvaril ženo iz strani moževe, ter mu jo je v pomočnico dal, kar je spoznal pervi mož sam, ko je rekel: »To je kost iz mojih kosti, in meso iz mojega mesa". (I. Mojz. 2, 23.) Pa ona ni bila to, za kar je bila vstvarjena, da bi pomočnica bila možu; temuč je bila uzrok pogube njegove, uzrok — izvir vsega zla, ki tare še zdaj vse njene otroke. Zato je po pravici, da je možu podver- žena, njemu podložna. Tudi je bil mož pred vstvarjen, kakor žena. »Zakaj Adam je bil naj prej vstvarjen, potlej Eva" (I. Tim. 2, 13). Možu gre torej prednost, ker je bil pred ženo vstvarjen, in je bila žena iz moža vzeta; zato je natorno, da je žena možu pod¬ ložna. Tiha in podložna naj bo torej vselej žena svojemu možu. Gospodarstvo žensko je možu v sramoto, drugim pa večidelj v škodo. Dobro prevdarite in si globoko vtisnite v svoje serca, kar je rekel Gospod Bog pervemu možu, ki ga je žena zapeljala. »Ker si poslušal glas svoje žene . . . bodi prokleta zemlja v tvojem delu". (I. Mojz. 3, 17.) Zmirej naj - 1247 - toraj veljajo besede svetega Pavla: »Žene naj bodo svojim možem podložne". Ali zdaj pa nastane vprašanje: Kako morate ve, keršanske žene svojim možem podložne biti? a. Žena! bodi podložna svojemu možu z vsem spoštovanjem. Nikdar mož ne sme videti nad teboj nobene nespodobnosti, nikdar slišali iz tvojih ust kaj ne¬ sramnega. Žena, ki se vpričo svojega moža obnaša prederzno, ošabno, nesramno; ali govori ali celo stori kaj nespodobnega; ona kaže očitno, da svojega moža ne spoštuje, da ga za svo¬ jega gospodarja nima. Ker je mož glave žene, njen gospod, toraj se mu spoštovanje tudi spodobi. Zato pravi sveti Pa¬ vel: „Žena pa naj se boji svojega moža", (Eefež. 5, 33.) kakor svoje glave; kakor spoštuje cerkev Kristusa, svojega Gospoda. Podložnost tvoja, ki si jo svojemu možu dolžna, naj se v tem razodeva, da spoštuješ moža, kakor glavo, ka¬ kor vodnika od Boga ti postavljenega. Tako je spoštovala Sara svojega moža Abrahama, da jo sveti apostelj Peter v zgled postavi vsem ženam. Abrahama ni zvala svojega moža, temuč svojega gospoda (I. Mojz. 18, 12.). Svoje spoštovanje do njega pa ni le v besedi skazovala; temuč tudi v dejanju. Na tanko je spolnovala njegovo vo¬ ljo. Zapustila je svojo domovno, ker jo je zapustil Abraham; šla je, kamor je on šel. Vbogala ga je, kar ji je zapovedal. Reša ji je bilo ime; ker je pa Abrahama gospoda svojega imenovala in ga tudi tako spoštovala, ji je Abraham dal ime: Sarai, to je: »Gospa cele hiše". Keršanska žena! ako hočeš imeti moža po svoji volji, spoštuj ga. Pravo spoštovanje, to je tisto imenitno sredstvo, ktero ti bo pomoglo, da boš serce svojega moža popolnoma v svoji roči imeia in mož ti bo storil, karkoli boš želela. Čista, sramotiva zraven občutljiva žena zapoveduje svojemu 1148 - možu, ko ga spoštuje, ko mu je podložna ter ga sama vse vboga. Pokorščina zedinjena s spoštovanjem je naj boljša, noj koristnejša pa tudi naj bolj gotova in zdatna pridiga, S ktero žena svojega moža na pravični poti ohranuje; ali če je hudoben, ga ravno s tako vdanostjo na pravo pot naj ložje pripelje; kajti vljudnost,prijaznost s pokorščino gine in si pri¬ dobi tudi kamnite serca, kakor smo se prepričali v poprejš- nem zgledu. Ako ravno pa, keršanska žena! mora biti tvoje spošto¬ vanje do svojega moža veliko in resnično, mora pa biti ven¬ dar vselej, kakor pravi sveti apostelj »Kakor se spodobi, v Gospodu^. (Kološ. 3, 18.) Ako bi mož tirjal, kar se ne spodobi, kar je zoper tvoje pobožno serce, zoper zapoved Božjo, nikdar ne smeš pozabiti, da te Bog vidi; zalo nikdar ne smeš pripustiti ali storiti, kar bi ne bilo prav. Ako bi v kaj tacega privolila, bi se ti bolj bala moža kakor Boga. Spoštovati moraš svojega moža, in podložna mu moraš biti, ker je tebi glava, ker je tebi gospod, kakor je Kristus glava in gospod svete cerkve. Ako pa mož tirja kaj hudobnega, kaj pregrešnega, kar je v škodo tvoji duši, potem ti ni več to, kar je Kristus svoji cerkvi, ki vedno skerbi za njen večni blagor; in ako bi te tako mož v pregrehe zapeljeval, ni več tvoj gospod, ter ti tega nima pravice ukazovati; kajti ni je gosposke od zgorej pooblaščena, na celem svetu ne, ki bi za¬ povedovati smela, kar je zoper voljo Božjo. Modrost in red tirja, da se višej ceni pokorščina, ktero smo dolžni Bogu, kakor pokorščina, ktero smo dolžni ljudem; kajti Bog je najviše bitje. Ko je zbor judovskih učenikov tirjal od apostelj— nov, naj ne govorijo več od Jezusa, naj ga ne oznanujejo, rekel je sveti Peter: »Boga je treba bolj slušati, kakor Ijudi“. (ap. dej. 5, 29.) Tudi naj mogočniši tega sveta so vendar služabniki vsegamogočnega Boga. In podložni so jim dolžni pokorščino tako dolgo in tak), da ni nikdar nasproti zapove¬ dim večnega Gospoda v nebesih, kteremu smo vsi pervo po- - 124» kopnino dolžni. Le tistim gospodarjem pa so podložni v res¬ nici pokorni in vdani, kteri imajo v časti naj viši oblast Njega, ki zapoveduje pokorščino podložnim. To imenitno resnico naše svete vere, moraš, ti keršan- ska žena! svojemu možu pred oči postaviti, kader bi kaj pre¬ grešnega tirjal od tebe. Ako pa te poslušati noče, ako za tvoje opominovanje nič ne porajta, in ljubi temoto bolj ko luč, potem mu resnobno reci: „Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi". Taka beseda častite žene je hvale vredna. Žena, ki se bolj boji Boga, ko svojega moža, zasluži veliko hvalo. Keršanska žena! ako imaš slabega, zločastega moža, opo¬ minjaj, prosi ga; pa vselej v ljubezni, vselej na tihem, vselej na skrivnem, nikdar v jezi, nikdar z hudo, nikdar vpričo dru¬ gih, zlasti vpričo svojih otrok ne. Pa še nekaj vem, kar ti bo naj več pomagalo, da boš svojega moža na pravo pot pri¬ peljala. Veš kaj? Moli prav preserčno zanj, Mariji ga pri— poročuj 1 Pa ne le enkrat, ne le dvakrat, tudi desetkrat je še premalo. Vsaki dan, vsaki dan moli za svojega ubozega moža. Posebno ob nedeljah, ko v cerkev prideš, o prav pri— serčno ga zročuj Bogu in ljubi Materi Božji. Ako spreober- neš svojega hudobnega moža, ti bo čast pred Bogom in pred ljudmi. 2. Bodi podložna svojemu možu v vsi krotkosti in poterpežljivosti. Podložnost, ktero si ti keršanska žena 1 dolžna svojemu možu, je sicer jarm, včasih prav težek jarm; ali ta lepa čednost je ženam priro¬ jeno, je pa tudi kazalo druzih čednost. Lahko in rada skloni svoj vrat v ta jarm, kterega ji je Bog naložil, ako se je na¬ učila od Jezusa Kristusa krotkosti in ponižnosti; ker tako vživa sladkost in tisti mir, kterega je Bog dal njim, ki se ga boje. Tako pa tudi blagoslovi uro in trenutek, ko si je ta jarm na¬ ložila na svoje ramč. - 1250 - Zato pa, keršanska žena! poslušaj, kaj ti je treba, Ti se moraš prizadevati, da te bo po vsi pravici zadela hvala in čast, ktero daje sveto pismo dobri ženi. Modri Sirah takole pravi: „Ako je nje jezik ozdravljiv in krotek in usmiljen*, da zna vse ojstro pogladiti, da išče in ima v lem svoje veselje, da rada možu pomaga, mu je vsa vdana in prizanesljiva, „g a nje mož nima sebi enacega med človeškimi otroci*. (36, 25.) S tako krot- kostjo, s tako blago vdanostjo hitro napelje svojega moža k bogaboječnosti, ter si pridobi potrebno veljavnost, da jo tudi mož spoštuje, in tako dobi nazaj tiste pravice, kterih se je pri zavezi svetega zakona iz ljubezni do moža znebila. Kaj bo nek mož odrekel ženi, ktera je njegovo serce z vdanostjo si prisvojila, in ga s svojim zgledom vedno nase še privezuje in ktera mu s svojo krotkostjo in ljubeznivostjo sladi življenje? Ako žena si prizadeva, in to za naj imenitnišo dolžnost ima, da svojemu možu vedno ljubezen in svojo vdanost skazuje, ter mu s krotkostjo in serčno prijaznostjo streže; žena taka se sme zanesti, da jo bo tudi mož ljubil in visoko spoštoval. Zares časti in hvale pa tudi ljubezni vredna je žena, ki ve vse britkosti zakonskega stanu s poterpežljivostjo osladili, ka¬ kor je prerok Elizej grenki Jerihunski studenec s soljo osla¬ dil. Kdor se zaveže do smerti s človekom, ki ni angel, ima vedno dosti priložnosti, da se vadi poterpežljivosti, ter mora marsiktero grenko povžiti. So možje, ki s svojimi napakami neizrečeno dražijo uboge svoje žene; možje, ki s svojo siro- vostjo in svojoglavnostjo toliko britkost delajo svojim ženam, da reve noč in dan zdihujejo in veliko terpijo. Ja so možje, ktere noben jok in stok ne gane, jih nobena prošnja ne omeči, ki se s svojim ternastim značajem nikakor poboljšati ne dajo. Kaj pa stori prava, krotka in poterpežljiva žena? Ako mila prošnja in ljubeznjivo svarjenje nič ne izda, posluži se naj boljšega pripomočka, in ta je: Keršanska poterpež- 1 j i v o s t. Ona ne toži in ne tarna ; ne premišljuje svoje ne¬ sreče, ne gleda težko druzih srečnih žen, nima nobenih sla¬ bih misel do druzega moža, pa tudi svojemu možu nespa- - 1251 - metno in sovražno nič ne očita; kajti dobro ve, da vse to ji življenja britkega osladilo ne bo. Pa kaj vendar stori taka nesrečna žena? Ona moli, pa še druge prosi, naj molijo, da bi mili Bog njeno serce prav vodil, da bi Si prilastila juna¬ ško poterpljenje, da bi posnemati zamogla lepe zglede, ktere ji kažejo prave keršanske žene, ktero ji kažejo svetnice Božje. Taka žena večkrat premišljuje, kako divjega, sirovega in terdovratnega moža je imela sveta Monika, mati velicega cer¬ kvenega učenika svetega Avguština. Dobro ve taka žena, kaj je storila sveta Monika. Nikdar ni tožila svojega moža niti žlabti niti drugim ženam ali prijatlicam. Z ljubeznijo, s krot- kosljo, s prizanesljivostjo mu je rada stregla, pa njegovih sla¬ bih lastnost mu ni nikdar očitala. Ako je tega svojega moža, Patricija, kaj podučevala, je to vselej ljubeznjivo, pa krotko storila. Kader je bil zdražen, kader je kaj razsajal, bila je čisto tiha, in še le, ko ga je vsa jeza minula, ga je lepo mirno in preljubo svarila. Toda prav kratko je bilo njeno svarjenje, preč je bila spet tiha, ko je le enkrat ga opomnila, da bi ga ja spet ne zdražila in v novo jezo ne pripravila. Nasprot je pa prav veliko, pa prav na tanko in tudi prav ve- likrat od njega govorila — z Bogom; to je, molila je prav pogosto pa prav preserčno zanj. Tudi svoje dolžnosti je kaj vestno vse opravljala. S takim ljubeznjivim pa modrim obna¬ šanjem si je prisvojila serce in ljubezen svojega moža ter je vsem kevšanskim ženam prelepi zgled dala, kako zamorejo s krotkostjo in miloto, s poterpežljivostjo in prizanesljivostjo tudi naj bolj divje volkove spremenili v pohlevne ovčice. Keršanske žene! v podložnosti, ktero ste dolžne svojim možem, pokažite s krotkostjo in poterpežljivostjo, da ste zares prave keršanske žene! Veste, kaj vam svetujem? pa ne le svetujem, prav globoko bi vam rad v serce vtisnil: Prosite Boga za te vam toliko potrebne čednosti. Glejte na Kristusa Jezusa! Posnemajte svete žene 1 In tako bote pravi angeli svo¬ jim možem; pridobile si bote njihove serca, enkrat bote zato dobile krono nebeško. - 1252 - »Blagor krotkim, ker oni bodo zemljo posedli*. (Mat. 5, 4.) »Poterpežljivost vam je potrebna, da Božjo voljo storite, in dosežete obljubo*. (Hebr. 10, 36.) In »pokoren človek zmagovavno govori*. (Pregov. 21, 28.) K nekemu pobožnemu učeniku, Filipu Henri z imenom, kterega so zavoljo njegove krolkosti nebeškega imenovali, pride nekdaj žena, ki toži svojega hudobnega moža, da je tako sirov in ž njo gerdo dela. Poslednjič pravi: »Gospod! kaj mislite, kaj čem storiti?* »Ja, jaz mislim, pravi res¬ nobni mož, pojte lepo domu, pa bodite svojemu možu dobra žena in mož vam bo dober*. 3. Bodite keršanske žene! podložne svo¬ jim možem s spodobno d o p a d I j i v o s t j o i n z vestno postrežbo. Podložnost sama na sebi že tirja, da se človek prizadeva dopasti njemu, kteremu podložen biti moro. In tako smete tudi ve, keršanske žene! zato skerbeti; da šte vedno dopadljive svojim možem. Kakor pa tu na zemlji nihče ne sme dopasti kteremu človeku tako, da bi s tem Bogu ne dopadel; tako tudi ker- šanska žena, ki se Boga boji ter je le zato hvale vredna, ne bo nikdar iskala dopadljiva biti svojemu možu tako, kar bi se niti nji, niti možu, kakor kristjanu ne spodobilo; ker keršan- ska žena dobro ve in spozna, da bo svojemu možu s čistim, svetim obnašanjem bolj dopadljiva, nego z mikanjem neči- merne lepote. V tem se strinja s svetim evangelijem tudi svet. Tudi svet spoštuje ženo, ki je sramožljiva — čista. Cvetlica je tako dolgo zares lepa, dokler se ne odterga. Kakor jo pa odtergaš, ti mahoma zvene. Celo zapeljivci, celo satanovi hlapci spoštujejo sramožljivo, čisto ženo, in to toliko bolj, ko¬ likor bolj se zna varovati nesrečnih zanjk, ktere ji stavijo. Tu je svet ojster sodnik, naj bo žena visocega ali nizkega stanu, naj bo še čisto mlada ali ostarela, toliko je spoštovana, - 1253 — kolikor je čisla, sraraožljiva. Ako bi kdaj ali kje drugače bilo, lahko bi se reklo, da nered in hudobija je dosegla naj višo stopnjo. Zalo priporoča sveti apostelj Peter keršanskim ženam, naj se ne zaljšajo in ne lišpajo nespodobno. Njih lišp naj bo razumnost in krolkost, to je notranji lišp, ki jih zaljša v Bož¬ jih očeh, kteremu dopada le ta lepota. Sveti Peter uči žene, da naj bodo dopadljive svojim možem s čednostjo, ne z zu- najnim lepotičenjem, ktero je možem velikrat grozno nadležno, celo zoperno. Zato jim prepoveduje tri reči: pletenje las, obloženje z zlatom in preobilnost v noši (Peter I. 3.). Skor ravno tako opominja tudi sveti apostelj Pavel keršanske žene v pervcm listu do Timoteja, ko pravi: „Zene naj se v po¬ štenem oblačilu s sramožljivostjo in zderž- ljivostjo zaljšajo, in ne spletenimi lasmi ali z drugim oblačilom; ampak kakor se že¬ nam spodobi, ktere kažejo pobožnost z do¬ brimi d e I i w . (I. Tim. 2, 9, 10.) S tega prav lahko spoznate, keršanske žene! da ni pripuščeno, da bi se po vsaki novi šegi ravnale, vsake kvatre drugo oblačilo si omislile, ter tako sebi in možu, pa tudi celi hiši nepotrebne stroške na¬ pravljale, ali jo še celo v revščino tako potisnile. V tem pa sveti apostelj nikakor ne brani ženam, da se po svojem stanu zaljšajo in s čedno obleko svojim možem dopadajo, ako to mož premore; vendar ne smejo nikdar pre¬ stopiti zmernosti in spodobnosti, ki je pristojna keršanskim že¬ nam. Zunanje in znolranje se morajo ločiti od posvetnih na- lišpanik žensk, ki le zato kalup svojega telesa zaljšajo, da bi, kakor najemnice satanove, duše nedolžnih v mreže hudičeve lovile. Lepotija, ktera dela dopadljivo keršansko ženo, je v čistosti serca, ktera zapopada Bogu in možu dolžno zvestobo; je k r o t k o s t, ki zabrani vse kljubovanje in go- spodljivost in pa mir, ki ji pomaga prenašati vse nasprotno- sti, ki je nikdar ne zbega. To, keršanske žene! je lepotija, ki ima pri Bogu in pri ljudeh visoko vrednost. (I. Pet. 3.) 1254 - Kaj pa se godi nečimernim, gizdovim ženam, ktere želč dopasti bolj svelu, kakor Bogu in svojim zakonskim možem ? Posvetna donda ima nepotrebne stroške, skerbi in zvijače, da se le nečimerno lišpa, če tudi si podkoplje svojo lastno čast. Ali je pa mar taka čista, ki nima noč in dan druge skerbi, nego le da bi v drugih nečistost podžgala? Ali zamore biti brez greha , kdor nima druzih skerbi, kakor le, da bi drugim dopadel? In pa, ako prav premislimo, kaj pa je prav za prav gizdasto napravljena ženska? Nič druzega ni, nego pobeljen grob, ki je znotraj poln smerdljivosti in gnjilobe. Kaj se boš šopirila s kupljenim blagom? Kaj lišpaš mertvaško glavo? Glej, s komur se ti toliko šopiriš, je poprej že ovca nosila, kar ti toliko svetu kažeš, je červ spredel! Po čemu torej no¬ siš glavo po koncu, kakor bi lepotija tvoja bila? Saj je vse ptuje. „Le čista duša, pravi sveti Leon, s čednostmi ozalj¬ šana, daje tudi telesu pravo lepoto. Zato mora keršanska žena čez vse to skerb imeti, da je čista in čedna, da tako ljubezen svojega moža si pridobi in ohrani. Kdo ne bo po pravici miloval moža, ki mora živeti z osebo, ktera se mu zavoljo nesnažnosti in nespodobnosti gnjusi, kaderkoli jo po¬ gleda? Težko mu bo, ljubiti ženo, ktero le z gnjusobo pogle¬ dati zamore". Zato keršanska žena! bodi spodobno oblečena, in glej, da tvoja noša in obnaša razodeva čisto, sramožljivo serce, in možu svojemu boš dopadla. Lep zgled vam je tu Klolilda, žena francoskega kralja Klodoveja. Kader ji je kralj kaj za¬ povedal, je rekla : „Gospod, svojo voljo sem doma pustila, tu na Francoskem nimam in ne poznam druge volje, nego voljo svojega moža". Zato je večkrat rekel kralj: „Jaz imam ženo bistrega uma, živega spomina, pa volje nima nobene". Pa glejte, tako mu je bila dopadljiva, da je jo vse vbogal, celo kristjan je postal, ki je poprej nevernik bil. Zato je rekel: „Klodovej je premagal sovražnike, Klotilda pa je premagala Klodoveja, in rad sprejmem vero, ktere me je s svojim zgle¬ dom učila". Ako hočete, keršanske žene! biti svojim možem dopad- - 1155 - Ijive, storite, kar se vam spodobi in kar je Bogu dopadlji¬ vega. Marsiktera je pred zakonom želela dopasti svojemu možu. Morebiti po pregrešnem potu. O da bi vsaj zdaj si prizadevala dopasti Bogu in možu, pa po poštenem potu! „Vir hišnega mira in vseh dobrot je v tem, da sta mož in žena zastopna, da žena ve in zna biti dopadljiva svojemu možu*, uči sveti Krizostom. Ni pa mogoče, da bi žena možu dopadla brez vestne postrežbe. Žena, ki spolnuje svoje dolžnosti, pravi neki cer¬ kven učenik, je zagotovljena, da jo ljubi njen mož. V slad¬ kem miru je vsa družina, lepo so zrejeni otroci; premoženje se vedno množi; ljubezen in edinost prebivate v njeni hiši. Kakor polna luna sveti v jasni noči, tako sveti modra žena svoji hiši, ter oči in serca vseh k sebi vabi, in mir in neka visokost jo spremlja po yseh njenih potih. Pobožna žena je biser, česar veljava se pokaže v vseh primerljejih tega živ¬ ljenja, v sreči in nesreči, v mladosti in priletnosti; z eno be¬ sedo prijetnost njene zveste ljubezni, sladkega mira in nevgas- ljivega tolažila vživa nje mož vse svoje življenje, uči sveti Leon. In sveti Krizostom vas takole uči: „Mož seje zerna na njivo, žena pripravlja testo in peče kruh; moža čaka delo zu¬ naj hiše, žena ima skerbi v hiši“. Tako je že večni Bog vredel. da močneji opravlja težje dela, šibkejši pa prevzame ložje. Kar mož zunaj hiše prisluži, žena v hiši pripravi. Tako je bilo že v starem zakonu. Kader so trije angeli v podohi treh ptujcev se ohladiti hotli pri Abrahamu, je on hitro stopil v svoj šotor ter Sari, svoji ženi, djal: „Hiti, zmesi tri mere pšenične moke in speci podpepelnikov*. (I. Mojz. 18, 6). „On pa je k čedi tekel, in je odhral naj boljše tele, in ga je dal hlapcu, kteri je hitel in ga je skuhal*. „Zakaj vpraša sveti Ambrož, je tekel Abraham k čedi, in zakaj je Sara ostala doma ? Zato, pravi na dalej, ker možu se pristoji delo zunaj hiše, ženi pa v hiši*. - 1156 - Zato modri Salomon toliko povzdiguje pobožno, v čed¬ nostih močno, delavno ženo, da nje skerbljivost nikakor za¬ dosti popisati ne more. (Preg. 31.) In to postrežljivo ženo so posnemale vse dobre žene. Cesar Avgust je svoje hčere k preji napeljeval, in nitke ni bilo na njegovem životu, da bi je ne bile one spredle. Cesar Karl je svojim hčeram ši- vanjko dajal, da so se urile ž njo. Tako so ti skerbni očetje svoje hčere že vadili, da bi bile enkrat postrežljive, delavne žene. Blagoslov Božji in zveličanje bo nad vami, keršanske žene ! ako svoje domače, hišne opravila pridno in vestno oprav¬ ljate. Časni in večni dobiček bo ta zvestoba celi hiši. Ne pozabite, da žena tri voglje hiše derži. O blagor, trikrat blagor pa možu, ki je tako srečen, da skerbno, postrežljivo ženo ima ! Keršanske žene! Še enkrat zaslišite in si globoko vtis¬ nite v serce besede svetega aposteljna Pavla, ki' piše Efeža- nom: „Ž e n e naj bodo svojim možem podložne, kakor Gospodu. Zakaj možje glava žene, kakor je Kristus glava cerkve, on Zveličar svojega telesa. Kakor je pa cerkev Kristusu podložna, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vseh rečeh (JEefež. 5, 22 — 25.) Dolžnost, sveta dolžnost vam je keršanske žene! da ste: 1. Pobožne; 2.delavne, dobre; 3.podložne in sicer z vsem spoštovanjem, z vsokrot- kostjo in poterpežljivostjo in pa s spodobno dopadljivostjo in vestno postrežbo. Srečen! o zares presrečen mož, ki ima tako ženo. On je dobil veliko dobroto, kakor pravi sveto pismo: »Kdor najde dobro ženo, najde nekaj dobrega, in bo prejemal veselje od Gospod a“. (Preg. 18, 22.) Amen. 1257 - LC1I. Keršanski nauk. Od dolžnost staršev do otrok. Marsikaj ste že slišali od sv. zakona. Veste, da je sv. zakon res od Jezusa Kristusa postavljen zakrament; — veste tudi, kaj je storiti pred poroko, pri poroki in po poroki; — veste dalje, ktere dolžnosti imajo zakonski ljudje sploh in ktere imata mož in žena posebej. Oh! spominjajte se teh sv. nau¬ kov pogostoma, in spolnujte vse dolžnosti sv. zakona zvesto, da vas sv. zakon pripelje v sv. nebesa. Pa ljubi moji keršanski zakonski! vi nimate le dolžnost sami do sebe; vi niste le možje in žene, vi ste ravno zavo¬ ljo vašega svetega stana prevzeli še druge dolžnosti; dolžno¬ sti do vsih sebi izročenih. Vam so pa izročeni naj poprej vaši ljubi otroci, ktere vam mili Bog v svetem zakonu da. In do teh imate posebne dolžnosti. Bile so vam le dolžno¬ sti do svojih otrok prav na tanko popisane, kader je bil ker¬ šanski nauk od četerte Božje zapovedi. Takrat vam je bilo obširno razloženo, kaj ste starši dolžni svojim otrokom v ozir telesa in v ozir duše, da jih zredite v svetnike Božje. Ker se mi pa zdi ta dolžnost toliko imenitna; zato vam bom danes še enkrat nekoliko ponovil ta nauk. — Modri in ljubi Oče nebeški je tako vredil, da otroci imajo starše, ki za te v začetku tako revne in pomoči po« K«ri, n. JV. pogl. 79 - 1258 trebne stvarice skerbijo, jih hranijo, varujejo ter za njih te¬ lesno in dušno hrano po svoji moči delajo. V tem moramo spoznati Božjo modro in ljubeznjivo previdnost, ki tako čuje nad nježno mladostjo, da se ohranja človeški rod na zemlji in se skerbi za nebeške prebivalce. Preimenitno službo imajo starši v kraljestvu Božjem tu¬ kaj na zemlji. Otroke, ktere jim je Bog izročil, ter jib bo enkrat čiste, pa požlahtnjene nazaj tirjal, te otroke morajo starši skerbno rediti, jih dobro in keršansko izredili ter jih pošteno preskerbeti. Zato imate vi očetje in matere v ozir svojih otrok tri posebne dolžnosti: I. Rejo, II. Izr e jo in III. preskerbljenje svojih otrok. In od teh posebnih dolžnost moram vam vsaj kaj malega povedati. I. Keršanski starši! kolikor premorete ste dolžni skerbeti za rejo svojih otrok. Te vaše skerbi baš potrebujejo mali otroci. Dete pride na ta svet vse slabo, revno, majhno, vse pomoči potrebno. Žejno in lačno je revše, pa samo ne more niti piti niti jesti. Oblečeno, spodobno ogernjeno, zavarovano mora bili pred mrazom in pred vročino; pa niti za hrano niti za obleko skerbeti ne more. Stanovanje, streho mora imeti; ali tega vsega si samo omis¬ liti ni v stanu. Ima ročice; ali še podane jedi in pijače si samo vzeti ne more; delati, potrebnega živeža si prislužili ni v stanu. V pervih trenutkih bi bilo po njem, ako bi pomoči od drugod ne imel. Potrebuje torej reje. In to rejo so mu pred vsem dolžni roditelji njegovi, kterim je pa tudi že Bog globoko vtisnil veliko ljubezen do malih in nezmožnih. In ta ljubezen jih veže na otroke, da jih zares z materno in očetovsko skerbijo redijo, ter se za njih blagor in srečo noč in dan trudijo. Kaj storijo iz tega namena keršanski starši? 1. Keršanski starši ponižno, pa zaup- - 1259 - 1 j i v o prosijo nebeškega Očeta še pred rojst¬ vom svojih otrok, da bi njihovi otroci bili zdravi rojeni in da bi zakrament svetega kersta srečno prijeli. Zato pa tudi sami vestno skerbe. Kajti otroci bolehavi, slabi ali nadložni, ako so ro¬ jeni, pri vsi skerbi staršev ne bodo po sreči zrejeni. Zato, kader mati svoje dele pod svojim sercem nosi, o takrat bodo keršanski starši skerbno se ogibali vsake nejevolje, vsega krega, vse jeze, vse prevelike britkosti ali žalosti, zlasti pa nesrečnega sovraštva in jeze. Poznal sem ženo, ki ji je Bog dal dvanajst otrok. Enkrat pa, ko je ravno noseča bila, je vstal neki kreg s sosedovim, ki je celo daljčašno jezo napra¬ vil. Ali dete, kterega je žena takrat imela, je bilo vse dru¬ gačno, kakor drugi njeni otroci. Tudi odraščen že je bil ta sin vedno svojeglaven; o nobeni stvarci se nič premagovati ni mogel; in vse opominjevanje je bilo zastonj. Od kod to? Spočet in rojen in zrejen je bil v neki tihi, skrivni jezi, ktero je takrat njegova mati imela. -- Zato pa keršanski starši takrat, že pred rojstvom svojega otroka, nad vse zalo skerbita, da si eden druzemu življenje slajšata, kolikor je mogoče v svetem veselju živita, in prosita, da jima Bog da zdravo in terdno dete. Potem pa tudi vestno skerbita, da dete, kakor hitro je mogoče, prejme zakrament svetega kersta, da postane otrok Božji, delež nebeškega kraljestva. Spominjala se besedi, ktere je re¬ kel Jezus Kristus Nikodemu: »Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v Božje kraljestvo". (Jan. 3, 5.) Zato keršanski starši pro¬ sijo Boga za srečen porod. 2. Keršanski starši skerbi jo za potrebno hrano, snago i..n primerjeno obleko. Zato vse storijo, kar jih uči zdrava pamet in skušnja modrih sosedov ali prijatelov. Pijača in jed mora biti otroku primerjena; snažnost mora povsod biti, na telesu, v oblačilcih, v posodah, v vsi hiši. Kajti snaga ni draga, pa veliko pomaga k zdravju in rasti otroka, Tudi obleka ne pretesna, pa času primerjena. - 1260 — — Prinesli so otroka h kerstu, ali nesrečno revše se mi je v serce smililo. Vse blatno je bilo in v prav vmazane cunje zavito. Gorje takim nesnažnim matečam! Kerstel sem pa ci¬ ganskega otroka, pa je bilo prav nježno osnaženo in v čedne — bele plenice povito. Zapomnite si to, zlasti ve matere! Pa ne le v pervi mladosti, tudi pozneje, vedno morajo bili otroci osnaženi. Ni je veče nečasti, ne veči sramote za ma¬ ter, ako so otroci njeni vsi omazani, pretergani, pa morebiti še celo ušivi. Tako otroci očitno oznanujejo nesnažnost svoje matere. Ta ljubezen, ta skerb za telesne potrebe svojih otrok keršanske starše vedno priganja, da so pridni, delavni, varčni in skerbni, da si tako sebi in svojim otrokom pridobijo po¬ trebni živež in potrebno obleko. Ta ljubezen jih spodbada, da čujejo nad svojimi malimi kakor vidni angeli, da se jim ne pripeti kaj žalega. Noč in dan skerbijo za nje. Oče v potu svojega obraza rad dela; mati si radovoljna priterguje potreb¬ nega spanja. Ako je pa še nje ljubček zbolel, skorej se ločiti ne more od posteljce svojega dojenčka in oče poprašuje in išče zdravila, kakor ve in zna, da bi le dete ozdravelo. Tako skerb imajo dobri starši za svoje male otročiče, da bi jih le zdrave in terdne zredili, da bi si sčasoma sami po¬ trebni živež služili. Gorje pa staršem, ki svoje male otroke zanemarijo, jim za hrano, obleko in stanovanje ne skerbijo, ki so tako slabši, kakor neumna živina, slabši kakor tiče pod nebom, ki so toliko skerbne, da prehranijo svoje mlade, do¬ kler si sami hrane iskati, dobiti ne morejo! Gorje, trikrat gorje zlasti očetom, ki morebiti po nepotrebnem zapravljajo zaslužek svoj, ko otroci raztergani hodijo in lačni! Kakšno gorje pa čaka očete, ki po gerdih beznicah posedajo, čas in premoženje tratijo, žena pa nima s čim niti kaj soliti, in otroci njegovi od dalječ oznanujejo njegovo zapravljivost. Možje! spet tukaj velja: kar si yi pridobiti zamorete, ker si vi prislužite, to ni vaše, to je vaših otrok, to je vaše žene. II. Druga dolžnost, ktero imate keršan- - 1261 - ski starši, do svojih otrok je i zre j a, te¬ lesna in dušna, Dete mora biti zdravo, ravnih udov, pa dobrega duha; zalo morate starši vse storiti, da se pospeši rast in moč otroka vašega, pa tudi vse zabraniti in to z vso skerbjo, kar bi ško¬ dovalo življenju ali zdravju vašega otroka. Vse koristno si prisvojiti, vse škodljivo odverniti, tega nevedno in malo dete niti ne zna niti ne premore. Toraj mora biti kdo, ki ga vodi, ki ga napeljuje, vse tako vredi, da se doseže ta namen: mora biti kdo, ki skerbi za dobro izrejo otročjega telesa. Ta te¬ lesna izreja pa še ni edina. V malem otročjem telesu živi preblaga, neumerjoča duša, ozaljšana, previdena s posebnimi močmi, talenti in zmožnostmi. Te preblage dušne moči se morajo zdatno razvijati, uriti in vedno popolniši prihajali z naukom, z dobrim zgledom in modrovajo. Ako so te dušne moči samo sebi pripuščene, ako ga nimajo, ki bi jih razvijal in vedno pametno uril, jim potrebno duhovno hrano dajal, lahko zdivjajo, ter postanejo podobne divjaku v šumu ali celo ternju v plotu, ki nima vertnarja, da bi ga obrezoval ali po- žlahtnil. In tako zapuščen človek ne doseže svojega namena. Zato potrebuje dete telesne in dušne izreje. Ta telesna in dušna izreja otrok je pa ravno ena naj imenitnejših dolžnost keršanskih staršev; kajti staršem je večni Bog izročil svoje drage bisere v izrejo, ter jih bo enkrat iz njihovih rok tirjal popolniši, in slrahoviten bo odgovor pred sodnikom živih in merlvih, ako starši te svoje dolžnosti ne spolnujejo na tanko ali ako jo celo zanemarjajo. A. Kako morate starši svoje otroke iz¬ roditi, kar zadeva njih telo? Na to vprašanje vara moram naj poprej odgovoriti. Keršanski starši! telo vaših otrok, to blago stanovanje neumerjoče duše, la tempelj sve¬ tega Duha mora biti zdravo, terdno, močno in gibčno. Povedal vam bom neklere pripomočke, da bote zamogli ta namen do¬ seči, ako jih bote vestno rabiti hotli. - 1262 1. čisti zrak. Vse, kar živi, potrebuje čistega zraka. V čistem zraku ima vsaka živa stvar naj potrebniši živež. Nasproti pa je smerdljiv, spriden zrak zares strup, ki mori, če ne hitro, pa gotovo počasno. Zato mora biti vselej čist in ne spriden zrak, kjer živijo in dihajo otroci, ki rastejo in se vterdujejo. Zato že natora vleče male otroke na prosto zunaj hiše, kjer jim čisti zrak dobro dč, da so čversti, zdravi in veseli. Glejte, zakaj so gosposki otroci veliko več bolez¬ nim podverženi, kakor kmetiški? Zato, ker so večidelj v zapertih hišah, kjer je manj čistega zraka. Pa tudi po kme¬ tih se dobijo, se vidijo vsi revni, bolehni otroci, posebno po malih nesnažnih bajtah, kjer jih nerodne matere v smeteh in vsaki drugi nesnagi pustijo. Ubogi otroci, ki take matere imajo, ki res ne zaslužijo tega- lepega imena! Tudi na mraz naj se otroci privadijo, da se vterdi telo in ga vsaki veterc potem ne pogrezne v bolezen. 2. Primerjena obleka. Obleka naj varuje telo pred vročino in pred mrazom, ter naj ga spodobno zakriva, kakor tirja čast in sramožljivost. Obleka ne sme nikdar meh- kužiti otroka, pa tudi ne sme biti pretesna, da se vsi udje lahko pregibljejo in rastejo. Gorje pa staršem, ki za svoje otroke nimajo toliko skerbi, da bi jim preskerbeli potrebne oblačila! 3. Zmerna in zdrava jed. Zmerna in starosti primerjena jed vterduje telo ter ga zdravega ohranja. Nezmer¬ nost v jedi in pijači je toliko škodljivša, kolikor slabši so mali udje nežnega telesa. Marsiklera neumna mali tlači vedno svojemu otroku v usta, kakor da bi ga spitati hotla. S tem pa zaderžuje rast, podkopuje zdravje ter napravi svojemu de¬ tetu marsiktero bolezen. Vse zbrane jedila so tudi otrokom ravno tako škodljive, kakor preobilnost. Zato keršanski starši nasprotujejo otročji pohotnosti, ter jih vadijo lepe zmernosti, in ravno zato jim dajejo lahko prebavljive jedila, ki so zdrave in tečne. Kakor dete malo odraste, naj se mu daje jesti ob go¬ tovem času, ne pa vsako dobo, da se dete reda navadi. Tudi 1263 nikar ne pravi olrofeu: to je dobro. Otrok naj je, kar mu daš, ge ve da po pameti. Nikdar pa ne sili otroka k jedi. Ako se otrok kuja, pusti ga, ko bo lačno, bo rado jedlo. Nikdar mu pa posebej nič dati ne smeš; to bi škodovalo še bolj njegovi duši. nego njegovemu telesu. — Se bolj previdni pa bodite, kar zadeva pijačo, čista, bistra voda je naj boljša naj zdravejša pijača za človeka, zlasti pa še za rastečo mla¬ dost, Vino, še huje rakija ali žganje je velikrat poguba odra- ščenim, otrokom pa vselej več škoduje, kakor koristi. Ne po¬ zabite tega, keršanski starši! — Poznal sem ženo, bila je vdova, ki je svojemu štiri ali pet let staremu sinu dala žganja piti, in revše je umreti moglo. — Poznal sem drugo mater, ki baš ni vredna biti mati, ki je svoji hčeri v dan pervega svetega Obhajila kupila žganja, da uboga reva ni domu priti mogla. O nesrečni taki starši še bolj nesrečnih otrok! 4. R e d i n s n a g a sta naj imenitniši pripomoček, ki pospešujeta zdravje in rast otrokom. Modri starši že male otroke navadijo na red in snago, ter tako zabranijo veliko bolezen in skerbijo za bliščečo mladost svojim otrokom. Zato gledajo na tanko, da že mali otroci storijo ob pravem času, kar premorejo, da imajo svoje reči vselej in zmirej na goto¬ vem kraju spravljene. V ljubezni pa resnobno na to pazijo, da si otroci umijejo vsako jutro roke in obraz, da si poče¬ šejo lase, da imajo snažno telo in obleko; tudi stanovanje in vse drugo mora biti snažno; kajti dobri starši tudi dobro vedo, da red in snaga pomaga, da bo telo terdno, zdravo in močno in da je to čast otrokom in staršem in celi hiši. Kajti res¬ nično je, kar pravi pesnik: Snažnost, čednost vsakdo ljubi, Ko nesnago vsakdo studi. 5. Pri merjeno gibanje in delo. Vsaka moč se v rabi vterduje. Tako bo tudi človek močen, ako se vadi. Primerjeno sprehajanje, gibanje in delo daje telesu terdnost in moč. Gibanje in delo je človeku že prirojeno, kar se zlasti - 1264 - vidi pri otroku, ki čujoč in zdrav nikdar miren ni, temuč vedno teka in skače ali se giblje, kakor le more. Zato pu¬ sti otroku, naj leta, naj bo veselo; nikdar mu tega opoverati ne smeš. Ko nekoliko odraste, daj mu kaj malega opravili, kar je primerjano njegovi starosti; le lenobe ga varuj. 6. Mirno spanje o pravem času. Kolikor mlajšo je dete, toliko več spanja potrebuje; kolikor bolj pri¬ haja v letih, toliko manj naj spi. Odraščenemu človeku je za- dost sedem ur. Preveč ali premalo je škodljivo telesu, živ¬ ljenju in zdravju. Tudi zato morate starši skerbeli. B. Kako morate starši svoje otroke iz¬ roditi, kar zadeva njih dušo? Ta izreja mora taka biti, da otroci dosežejo svoj namen tukaj na zemlji, pa tudi večne nebesa; da so časno in večno srečni, če tudi sami storijo na tanko svoje dolžnosti. Ker- šanski starši! da bote svoje otroke dobro in keršansko zredili, podam vam štiri pripomočke. 1. Dober nauk. 2. Skerbna pazljivost nad njimi. 3. Pametno svarjenje. 4. Lep zgled. 1. Dobri starši dajejo svojim otrokom Vedno dobre nauke. Pervi in naj bolji učenik malim otrokom je dobra mati, ki je vedno pri otrocih, ter jim je za Bogom perva in naj veča dobrotnica. Zato pa dobra mati zgodaj pripoveduje svojemu detetu od milega Boga, ki je oče vsem stvarem; pravi mu od dobrega Jezusa, kako lepo in rad je vbogal Marijo in svetega Jožefa; zmirej ve v kaki mični prigodbici kaj koristnega povedati, ter tako uri njih spomin in pa um. Kader dete začne govorili, dobra mati ga kmalo mo¬ liti uči, da mu vcepi zgodaj pobožnega duha v mlado serce. Saj to vsak iz med nas ve, kar so ga naučili dobra mati v otročjih letih, to mu je naj ljubše, to ohrani naj zvesteje. Nik¬ dar ne pozabim moliti zlate molitvice, ktero so me naučili po¬ kojna moja dobra mati. (Bog jim zato poverni!) Vsaki ve- - 1265 - čer, kadar smo večerno molitev združeno opravili, smo na zadnje molili še tole lepo molitev: „0 Marija! ti nas blago¬ slovi s svojim preljubim detetom Jezusom Kristusom; pred vsem hudem nas obvari, pred naglo, neprevideno smertjo, pred smertnim grehom. Ceščeno bodi to sladko ime: Jezus, Marija in sveti Jožef! češčena bodi vsa nebeška družba, zdaj in vse¬ lej in na vse večne čase! Amen. Po svojem devištvu in či¬ stem spočetji, o Devica! očisti naše duše, naše serca !* Se v postelji, ko so nas z blagoslovljeno vodo pokropili so male sami trikrat prekrižali s pristavkom: „Naj živim, naj umerjem, naj bom Bogu zročen jaz in moji starši, bratje in sestre, pri— ateli in sovražniki*. In še trikrat smo se morali prekrižati s tem le križem. „Jezus Nazarenski, kralj Judov, sin Davidov, usmili se nas in duš v vicah!* Potem, ko smo že popred se izročili vsak svojemu angelu varhu, vsak svojemu patronu, smo smeli zaspati. Zaspati bi ne mogel, ako bi teh molitvic ne opravil. Kar se dete nauči, to mu ostane za vselej. Zalo dobri starši zraven molitve globoko vtisnejo v mlado serce potreben nauk, da imamo vse od nebeškega Očeta, ter tako vcepijo ponižnost svojim otrokom, iz ktere prirastejo vse druge keršanske čednosti. Keršanski starši tudi zgodaj podučijo svoje otroke, kako se morajo obnašati doma in zunaj doma, kako spoštovati sta- reje in ptuje, kaj so dolžni Bogu, nebeškemu Očetu, kaj sebi; kaj morajo ali smejo storiti, kaj pa opustiti, da bodo časno in večno srečni. x I Ko otroci toliko odrastejo, da so za šolo, je dobrim star¬ šem vse na tem ležeče, da pridno obiskujejo šolo, kjer se naučijo bolj na tanko svetih resnic in drugih koristnih in po¬ trebnih vednost; kar jim starši sami vsega dopovedati, jih na¬ učiti ne morejo, ker nimajo časa ali pa tudi ne znajo. Pa dobri starši tudi sami pomagajo, ter kolikor premorejo, podpi¬ rajo šolo, da otroci tega ne pozabijo, kur so se v šoli na¬ učili. Oče z očetovsko ljubeznijo vedno opominja svoje sinove, ko mati z vso skerbjo uči svoje hčere, ter združeno pazita - 1266 - na nje, da hodijo srečno pot prave keršanske čednosti; dobro vedoč, koliko nevarnost proti nevedni mladosti. Zato jih skerbno varujeta vsake zapeljivosti, pa jim pripovedujeta in po¬ pisujeta trud in britkosti, ktere bodo prestati mogli, ter jih navdajata z ljubeznjivimi opomini, da le v dobrem serčni in stanovitni ostanejo. Ravno tako jih tudi učita vsega potreb¬ nega pri vsakdanjem delu, da si zamorejo enkrat sami potrebni kruh služiti. Oče svojemu sinu večkrat daje lepe nauke, ki naj mu bodo vodniki po nevarnem potu tega življenja. Popisuje mu srečo, ktera čaka poštenega že tukaj na zemlji; opominja ga na sladki mir pokojne vesti, na dopadenje in ljubezen vsih dobrih ljudi, posebno pa na dopadanje in ljubezen Božjo, ktero si bo s poštenim življenjem gotovo pridobil. Nasprot pa mu tudi popiše žalostne nasledke hudobnega življenja, gri¬ zenje nemirne vesti, ki vselej pride za storjenim grehom, ki mu po noči in po dnevu pokoja ne da; tudi mu pove, da hu¬ dobnega tudi svet zaničuje in sovraži; zlasti pa kaj čaka hu¬ dobnega unkraj groba. Kaže mu nevarnosti in prepade, kte- rih se ogibati mora, tudi prilike in pajdaštva, v ktere hoditi ne sme. Svari ga pred lenobo, gizdostjo, zapravljivostjo, zlasti pred pijančevanjem in ponočnim gerdim voglarjenjem. Nespo¬ dobnih besedi, kletve in priduševanja dober oče pri svojih nikdar ne terpi. Ako ptujec pride v njegovo hišo, pa se pre- derzne govoriti kaj nespodobnega, hitro mu vrata pokaže in nič več ne sme v hišo. Tudi marsikako nedolžno razveselje¬ vanje pripusti dober oče svojim otrokom. Dobro pazi, je li zvečer vse zaperto in vsak na svojem kraju. „Boga se boj, stori dobro, pa ne zaničuj nikogar \ u to je hišna postava, ktere se derži oče, in je morajo spolnovati vsi, ki so pod streho njegovo. Nikdar zadosti ne zaterdi svojim, da jih večni Bog povsod vidi po noči in po dnevi. Zlasti večkrat ponavlja ta nauk sinu, ki se ima ločiti od b r še, bodi si, da gre k vojakom ali v šolo ali kam drugam na ptuje. Ako ga zmirej in povsod spremlja ta misel, lahko bo premagal vse skušnjave. - 1267 - Skerbna mati pa uči sosebno svoje hčere. Vodi jih, da so tihe, pridne in pa sramožljive; da so varčne in tudi v naj manjših rečeh skerbne. Nedolžnost jim čez vse lepo popisuje; ker le tako dolgo bodo srečne in veselega serca, dokler so čiste, nedolžne. Ta čednost jih dela Ijutem in Bogu dopad¬ ljive. Večkrat jih opominja na pričujočnost Božjo ter jim pri— poročuje posebno častenje in ljubezen do Marije, prečisle De¬ vice. In to pomaga, da ložej se varujejo strašnih prepadov, ki prežijo nedolžnim in čistim dušam. Skerbna mati ima vedno bedeče oko nad svojimi hčerami, nikdar jih spred oči ne spusti, pa jih ljubeznjivo, z materno skerbjo svari pred zapeljivim svetom, jim živo popisuje zvijače in satanske zanjke, v ktere jih najemniki hudobnega duha lovijo. Zato jih pa tudi kaj skerbno varuje vsake nevarnosti, ter jim ne pripusti nikdar nikoli v slabe drušine. Vedno jih opominja, da so zveste Jezusu svojemu Bogu, da same sebe zatajujejo, da rade lepo molijo in večkrat svete zakramente prejemajo. Posebno se globoko v mlado serce vtisnejo nauki, ktere jim starši dajo na smertni postelji. — Kako lepo je brati, kar je govoril na smertni postelji stari Tobija svojemu sinu, mlademu Tobiju: „Moj sin! mu pravi, spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja; zakaj spominjati se moraš, kakošne in kolikošne nevarnosti je zavoljo tebe terpela v svojem telesu. . . Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu; in varuj se, da kdaj v greh ne privoliš! ... Od svojega premoženja dajaj milošnjo, in svojega obraza ne obračaj od nobenega si¬ romaka . . . Kakor premoreš, tako bodi usmiljen. Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo, prizadevaj si tudi malo rad podeliti. . . . Varuj se, moj sin, vse nečistosti. Napuhu ne pusti gospodovati ne v svojih mislih, ne v svojih besedah! Kdor ti kaj dela, berž mu daj plačilo. Kar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu ne storiš. Z lač¬ nimi in potrebnimi jej svoj kruh, in s svojimi oblačili nage oblači. Išči vselej sveta pri modrem. Vsaki čas hvali Boga in ga prosi, da tvoje pota vodi . . Revno sicer živimo, pa 1268 - veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali, in se vsega greha ogibali in dobro delali*. (Tob, 4.) Le lako bodo starši izredili otroke, ki jih bodo spošto¬ vali, ljubili, v starosti jim stregli, po smerti pa jih blagoslovili- 2. Dobri starši s k e r b n o pazijo nad svo¬ jimi otroci. Vsako nevarnost, vsako priložnost k hu¬ demu skerbno odvernejo dobri starši. Kolikor le premorejo, gojijo strah Božji v malih, občutljivih serch svojih otrok; kajti otrok, ki se Boga boji, bo stanoviten ostal, če tudi ne¬ varnost priDe. In če je tako nesrečen, da bi celo zabredel v pregrehe, vender bo z Božjo pomočjo zopet vstal, če je bil v mladosti dobro ižrejen, Materna skerb mu bo pred oči sto¬ pila, očetova pazljivost ga bo iz pregrešne jame zopet vzdig¬ nila, Imeniten sedajni cerkven učenik Ketteler pripoveduje tole povest: Neko spomlad pride v našo vas mladeneč, ki je v velikem mestu ravno šole doveršil. Bil je pa hudo bole¬ hen, in je stanoval pri svoji sestri, da bi ozdravel. Kmalo po njegovem prihodu pride njegova sestra, ter mi vsa žalostna pravi, da njen brat nima nič več vere, kar je tudi svaku na¬ ravnost povedal. Tolažil sem žalostno ženo, ter sem ji oblju¬ bil, da bom prišel bolnika obiskat. Mladeneč, jetečen ki je bil, se je o lepem vremenu počasi okoli sprehajal. Neki dan ga srečam, ter ga prijazno pozdravim in vprašam, kako mu je? Moja černa, duhovska obleka se mu ni kaj prijetna zdela. Temno mo pogleda in na moje prijazno vprašanje le kratko in strogo odgovarja. Ko pa sem ga začel pazljivo opominjati tolažb, ktere nam daje sveta vera, je hitro se poslovil, rekoč: „Ne smem dalej govoriti, bi me persi bolele*. Ne dolgo po tem je bila bolezen huja; tudi zdravnik se je bal, da bi ga znala kri hitro zadušiti. Zato je bila moja sveta dolžnost, da ga obiščem in kaj preskerbim za njegov dušni blagor. Molil sem zanj, pa Boga prosil, naj mi pomaga - 1269 in razsvitli, da rešim njegovo ubogo dušo. In tako se napo¬ tim k bolniku. Sestra njegova me je težko pričakovala; na pragu me sprejme ter me pelje k bolnemu bratu. Sedel je na mehki postelji, z glavo na roči sloneč. Zdelo se mi je, da hudo lerpi. Ko me zagleda, me je serdito pogledal, ter tako naznanil, da mu moj prihod ni povšeč. Ljubeznjivo sem skušal britke besede zagovarjati, ga tolažiti in prositi, naj se k Bogu oberne in moli, in zadobil bo mir, ki si ga gotovo želi. Mislil sem, da so ga zadele moje besede, ali temu ni bilo tako. Kmalo me je zavernil s kratko besedo, da mojih tolažil ne potrebuje. Nisem pa preč odstopil. Opomnil sem ga na vero njegovih mladih let, na lepe zglede in nauke nje¬ gove dobre pokojne matere, in da ga večni Bog ravno z bo¬ leznijo kliče, naj pogleda nekoliko v svoje serce. To ga je pa zdražilo in nisem si upal dalje govoriti. Sel sem iz hiše. Žalostna je bila sestra njegova. Tolažil sem jo, ter ji še re¬ kel, naj bolnika prav serčno Mariji izroči, in v Božjo milost zaupa. Obljubil sem ji pa, da bom še prišel. Ko po drugem potu domu pridem, dobim pismo od bolnika, ki mi piše, da ga ne smem nič več obiskati. Zvedel sem pa tudi, kako hud je bil nad sestro, da se je grozil, da bo v gostivnico se pre¬ selil, ako še enkrat z duhovnom k njemu pride. Nekoliko mu je odleglo, da se je zopet zunaj sprehajal. Spet se sre¬ čava; ali kar le hitro je mogel, je memo šel, in komaj je odgovoril na moje pozdravljenje. Drugo jutro pa pride precej po sveti maši, spet njegova sestra k meni in vsa vesela mi pravi; „čast in hvala Bogu, moj brat je zopet kristjan, in vas prosi, da bi ga še danes obiskali", čudno se mi je zdelo to sporočilo. Hitro se na¬ potim k bolniku. Videl sem, da me je težko že čakal. Na pragu me čaka, za roko me prime ter me prosi odpuščanja zastran poprejšnega zaderžanja proti meni. S solznimi očmi mi pravi: „Gospod! hvalite Boga z me¬ noj, zopet sem kristjan; pomagajte mi, da dober kristjan po¬ stanem in ko dober kristjan tudi umerjem!" Serčno sem mu 1270 - srečo voščil, pa ga poprašal, kaj ga je tako spreobernilo. On mi na to pravi: „Včeraj mi je bilo dolg čas. Začel sem po stari omari premetavati stare bukve, med kterimi kmalo naj¬ dem molitevne bukvice pokojne naše matere. Ko te bukvice odprem, zapazim tole podobo, obernem jo, pa najdem na drugi strani zapisano dan in mesec, kdaj sem bil pervikrat pri sve¬ tem Obhajilu. Zraven pa so pokojna mati še tole molitvico zapisali: „ Jezus Kristus! ki si prišel v serce mojega sina, častim in slavim tvojo neskončno ljubezen, in te prosim, ohrani ga v veri in nedolžnosti, vodi ga in varuj vseh nevar¬ nost tega sveta; dodeli mu večno življenje ! Sveta Mati Božja prosi Boga za njega 4 *. — To preberem in neznansko me je zadelo; ko sem le še premišljeval, se mi je zdelo, kakor bi slišal pokojno mater: Sin! ti vere nisi ohranil, ti si zgubil nedolžnost. Sam nisem vedel kako mi je? Kaj čem storiti? Nisem mogel bukvic nazaj djati, seboj sem jih vzel. Vedno so mi pred očmi pokojna mati. Spominjam se njihovih nau¬ kov, spominjam se obljub, ktere sem delal v dan pervega svetega obhajila; tudi mi na misel pride, kar sem jim naj njihovi smertni postelji obetal. Pred očmi imam leta svoje mladosti, ko Sem še veren, nedolžen bil, pa tudi vesel in ves zadovoljen. In na enkrat se spomnim tudi svojih zmolnjav, svojih pregreh 1 — Postal sem nemiren. Tesno mi je bilo pri sercu. Vera in nevera ste se borile. Kaj mi je počeli ? Kam se djati? Primem bukvice, pa jih zopet proč denem. Želel sem moliti, pa nisem mogel. Pregledujem le še stare bukvice in naletim na molitvico, ktero so dobra mati vsaki večer z nami otroci molili, — nehotč sem se zgrudil na ko¬ lena — in glejte, prepodile so se zmotnjave, ki so nadlego¬ vale mojo dušo s hudo temoto; razjasnilo se mi je serce in čisto sem spoznal, da moji zapeljivi prijaleli so mi vero vzeli in me v nevero pahnili. Serce me je bolelo. Jokati sem začel. Ginjen se spravim v posteljo; pa ni ga bilo spanja; le malo sem zadremal, ko sem se zopet prekrižal, kakor so me mati v mladih dneh učili. — Komaj sem jutra pričakal jn zopet sem molil juterno molitev, kakor sem jo molil še - 1271 majhno dete. *— Tako je pripovedoval bolnik polahkoma ; pa se vendar vidno vtrudil. Močno so me ganile le besede; sestra se je veselja jo¬ kala. Jaz pa sem bolnika poterdoval, da doverši, kar je srečno začel, ler sem mu obljubil, kolikor premorem, mu pomagati, da se odstranijo njegove dvombe v veri. Spet je odgovoril: „Bog me je rešil mojih dvomb. Pred lučjo Božje milosti zginejo vse sleparije, s kterimi sem dozdaj sam sebe zagovarjal in slepil. Srečen sem bil, dokler nisem zapustil potov svete vere. Terda temota pa je nastala v moji duši, ko sem zablodil na grešno stezo. Praznih, lažnjivih ukov sem se poprijel, kakoršnih sem le preveč slišal po šo¬ lah. — O milostljivi Bog! odpusti mi moje pregrehe!* Dolgo in skerbno je bilo njegovo pripravljanje na sveto obhajilo, ktero je tako pobožno prejel, da smo bili vsi pri¬ čujoči ginjeni. Bolezen je vedno hujša prihajala. Zginila je poprejšnja nejevolja in prav voljno je terpel. Z veseljem se je menil z menoj o tolažilih, klere mu je sveta vera dajala, pa groza ga je obdajala, kadar se je spomnil na težke ure o začetku svoje bolezni, ko je bil v nepokoju z Bogom in z ljudmi. Posebno ljubo mu je bilo, ako sem mu kaj pravil od pokojne matere, ali pa bral iz njihovih molitevnih, starih bu- kvic, ker oči so mu tako oslabele, da sam ni mogel več brati. Ene dni pred svojo smertjo je še enkrat prejel sveto Obhajilo. Mirno in zaupljivo je pričakoval smerti, kakor se kristjanu spodobi; ja celo veselil se je, da bo tam svojo ljubo mater zopet videl. Pol ure pred smertjo je malo zadremal; potem se nagloma" prebudi, oči proti nebu povzdigne, roke razprosti ter zakliče: Mati, mati 1 in vleže se in za vselej sladko zaspi. Mu niso li ljuba dobra mati poti v nebesa kazali? - 1272 - O keršanski slarši! glejte, kaj stori dobra mati. Pazite torej na svoje otroke; varujte jih, da ne pridejo v nevarne drušine. Ako vaši otroci tudi ne gredo v velike mesta, kjer je za mladost še več nevarnosti; tudi doma glejte, da so do¬ bro zavarovani po noči in po dnevi. Ni hujšega za mladost, kakor slaba drušina. Starši! posebno pazite, kakšne dekle ali hlapce imate. Hudoben hlapec, pa razvzdana dekla sta že marsiktero hišo nesrečno storila. V slabi drušini se pozabijo tudi dobri nauki in lepi zgledi pobožnih staršev. Hudobija hitro prevzame vse serce, pa tudi naglo pokaže svojo strašno moč v slabih besedah in v pregrešnem dejanju. Starši! varujte svojih otrok slabih drušin , ako hočete, da vam otroci ne bodo v sramoto, enkrat pa morebiti celo v večno pogubljenje. Ne pozabite : Kolikor otrok vam Bog izroči, toliko svetnikov bo tirjal iz vaših rok. 3. Dobri starši svoje otroke pametno svarijo; ako je potreba tudi modro kaznu¬ jejo. Keršanski očetje, in ve keršanske matere! ne pus¬ tite, da bi hudo pognalo v sercih vaših otrok, zatreti se mora, dokler še le kali; kakor se iskra zadušiti mora, da v ogenj ne vdari; kajti če je že goreti začelo, težko se pogasi. Zato sejte dobro z besedo in z djanjem, z naukom in zgledom v mlade serca, da bo čednost obrodilo. Zgodaj vadite svoje otroke v dobrem; zlasti pa jih učite Boga vbogati, pa tudi vas bodp vbogali. Učite jih moliti; vender jim molitev ne sme presedati. V mladosti se morajo dobrega navadili, da se prava čednost vkorenini, ki ostane stanovitna, terdna zoper vse skušnjave. In molitev bo posvetila dušo, bo povzdignila serce k Bogu, ter že otroka prijazno vodila k nebesom, k Bogu samemu. Keršanski starši! dobro morate razločiti pregreške svojih otrok; ali se otrok pregreši v naglosti ali le po otročje ; ali pa je zraven hudobija. Ako otrok po otročje kaj slabega - 1273 — stori, posvari ga in mu prizanesi; kadar pa stori kaj hudob¬ nega iz svojeglavnosti, iz kljubovanja, ne prizanesi mu, lemuo kaznuj ga. Šibo je Bog vstvaril za hudo voljo; ako je ti ne rabiš, jo bo rabil otrok. Ali do takrat bo velika zrastla. »Šiba novo mašo poje", pravimo. Mora bili kake petnajst let, ko sem bil za kaplana v S— fari. Nek poleten dan dobijo pastirji v goščavi mertvo truplo, ki je že trohnelo; celi roj muh ga jim je pokazal. Med tem se je govorilo, da se je zgubil pošten mož v sosedni fari, ki je pred tednom gnal vole na sejm v č., pa ga ni bilo več nazaj. Žena in otroci ga iščejo in iščejo, ter povsodi poprašujejo po njem, pa nikjer nihče ne ve druzega povedati, nego, da je vole prodal in se čez hribe z nekim vojakom proti domu podal. Ko slišijo, da je bil ta mertvic najden, prihitijo ga gledat in kdo bo popisal žalost in tarjenje uboge zapuščene družine, ko spoznajo v ubitem svojega moža, svojega očeta? Kmalo potem je gosposka vjela hudobnega ubijavca, ki je obstal, da je videl storjeno kupčijo in denar, kterega je mož spravil. In zares satan se ga polasti, da poštenega moža preslepi, da gre ž njim po samotnem kraju, rekoč da ve pri bližnjem kmetu za dobre vole, ktere bo prav po ceni lahko kupil. Ko pa v samotno hosto prispeta, tam ga tolovajsko ubije, denar vzame in vbeži. Bil je v smert obsojen. Zadnje tri dni pred smertjo pride k njemu tudi nesrečna mati njegova. Pa kaj ji pravi še bolj nesrečni sin? „Mali, reče, ako bi me bili vi s šibo natepli, ko sem sosedovim jajce ukradel, bi me zdaj ne vlekli na vislice". Kaj pravite k temu, vi očetje in matere! ki svojim otrokom tudi male hudobije pregledujete ? Vedite, da malo drevesce se da pripognili, star hrast pa ni¬ kakor ne. Zato, preljubi keršanski starši! strahujte otroke svoje, kedar vidite,- da kaj slabega iz hudobije storijo. Pa nikdar vender jih strahovati ne smete v jezi ali celo s kle— tevjo. Hujšega pa ne morete storiti svojim otrokom, kakor če jih s kletevjo odbijate od svojega serca. Po pameti mora bili kaznovanje, ako hočete, da bo koristilo otrokom. Ne pa, kakor je delal nek oskerhnik. Ta pripelje svojega sina k K eri. n, IV. pogl, BO - 1274 - staremu fajmoštru, ki je bil znan dober učenik, ter ga prosi? da bi ga v šolo vzeli in kaj poboljšali. „Povem vam pa> pristavi, da je moj sin nezrečeno poreden pubalin. Vse se® poskušal ž njim, kregal, tepel sem ga, tudi stradal sem ga. pa nič se ga ne prime*. Gospod ga vprašajo, če ni še kaj druzega poskusil nego šibo in post. „Na led sem ga posa- del*, pravi oče. Ko mu še nekaj lakih sredstev pove, g a gospod vprašajo : „Ali ste pa tudi za svojega sina, ali ste ž njim tudi večkrat molili?* Ko pa mož pravi, da ne, prista¬ vijo gospod, da se nič ne čudijo temu, da ni pomagalo no¬ beno sredstvo, ki ga je mož poskušal nad kožo svojega ter- dovratnega sina; zato pravijo, ker koža ni bila pripravljena. ^Zamudili ste, pristavijo gospod, koži življenje dati*. Nespa¬ metne kazni otrokom več škodujejo, nego koristijo. Svojih otrok ne smele mehkužiti, pa tudi ne preojstro imeli. Srednja pot je tudi tu naj boljša. Vse otroke morate enako ljubiti; ne delajte vidnega razločka. Bodite jim prijazni pa ne otročji, da potrebnega spoštovanja ne zgubite. Skerbite, da so vam otroci vselej odkritoserčni, da pred vami nič ne skrivajo, da imajo otročje zaupanje do vas. Zato jim privo¬ lite nedolžne razveseljevanje, da so radi pri vas in okoli vas- Ne pozabite, kako vas opominja sveti Duh, ki pravi pri pre¬ roku: „Imaš sinove, uči jih in pripoguj jih z mladega*. (Sir. 7, 25.) „Le gladi ga, in on te bo imel v strahu; le igraj se ž njim in on te bo žalil ... Ne prepuščaj ga v mladosti nje¬ govi volji. Pripoguj njegov vrat v mladosti*. (Sir. 30, 9.) Priden, delaven in skerben mizar si je prislužil precej veliko s svojimi rokami; živel je pa s svojo družino prav zmerno, hranil in oblačil je sebe in svoje bolj revno, vender pošteno. „Kam pa dajete svoj denar?* ga vpraša enkrat njegov sosed. „PJačujem stari dolg, nekaj pa na obresti da¬ jem*, mu mizar odgovori. „Vi se šalite: Saj niste nič dolžni, posojujete pa tudi ne*. „Pač. Le poslušajte. Vse, kar so potrosili moji dobri starši za me od mojega rojstva sem, lejte! je dolg, kterega moram poplačevati. Denar pa, ki ga ober- - 1175 nem za svoje otroke, da se nauče kaj koristnega, je istina, ki mi bo obresti nosila, ko bom starost doživel. Moji starši se niso ogibali nobenih stroškov, da so me pošteno izredili; tako delam tudi jaz svojim otrokom. In kakor sem dolžen, da kolikor premorem, povračujcm mojim staršem njih trud; tako upam, bodo tudi enkrat moji otroci meni storili". — Do¬ bro izrejeni otroci tudi lepo povračujejo trud svojim dobrim staršem. 4. Dobri starši dajejo svojim otrokom lepe zglede. Dobri starši so bogaboječi, pobožni, Bogu vse vdani. Živijo čisto, sramožljivo, so vsi vneti za dušno zveličanje svoje in vseh sebi izročenih; polni ljubezni do Boga in do ljudi. Zvesto in vestno spolnujejo zapovedi Božje, ter tako lepo svetijo svojim otrokom s svojim zgledom. So za¬ res svitla luč svoji celi hiši. Otroci vidijo, kako dobri starši skerbijo za kraljestvo Božje in njegovo pravico, kako so po¬ nižni, modri, čistega serca, kako sveto živijo v pravici in spo¬ dobno; kako so dobri in usmiljeni, kako radi in lepo molijo. Tak zgled pri otrocih več izda, kakor vse še tolike opomi- njevanja; več, kakor vsako svarjenje, več ko kazen in stra¬ hovanje. Tak zgled vleče otroke, da posnemajo dobre starše; to je naj boljša pridiga za mlade serca. Ako starši svojim otrokom še toliko lepe nauke dajete, tudi vestno in pazno nad njimi čujete, jim vse potrebne pripomočke preskerbite; ako vse storite, pa lepo keršaniko ne živite, celo sami svoje otroke pohujšale; potem podere vaš slab zgled vse, kar sle zidali z naukom in drugo rejo, in vaš slab zgled je pravi strup, ki škoduje gotovo vašim mlajšim. Oče, ki je bil pijanec, je svaril svojega sina, da naj ne kolne, ne zmerja, ker Bog vse sliši. „Ali res?" vpraša dečko. „Ali pa tudi vse vidi?" „Se ve da", mu pravi oče. „Oj to mi je pa hudo, ljubi oče! ako Bog tudi vse vidi, vas je sinoč pijanega vidil". Ako pa starši vse sami poprej store, Igr tirjajjo čd svo- ' 80 * 1276 jih otrok, potem jih bodo otroci vse vbogali. Lep zgled je otrokom luč, ki jim kaže pravo pot proti nebeški domovini; pa ne le kaže, temuč gre pred njimi, ter jim kliče: Hodite za menoj, da bote večno življenje dosegli, da bote srečni lu in tam. Lep zgled staršev je tako rekoč krona otročje iz- reje, je pa tudi naj boljša pomoč, si pridobiti k temu potrebni blagoslov Božji. — Taki bodo otroci, keršanski starši! ka- koršni ste vi. Iz obrazov vaših otrok velikrat lahko berem vse vaše dobre pa tudi hudobne dejanja. Obraz nedolžnega otroka hvali ali toži svoje lastne starše, III. Tretja dolžnost, ktero imate ker¬ šanski starši do svojih otrok je, da jih po¬ šteno preskerbite. Zato imejte 1. vedno pred očmi, kaj bo enkrat iz vaših otrok. Premišlujte za kteri stan potrebne zmožnosti imajo, in vsa vaša skerb mora v to iti, da so otroci v teh zmožnostih zadost izurjeni, podučeni, da zamorejo enkrat pošteno in srečno si svoj kruh prislužili. Dobri starši se zato ne bodo vstrašili nobenega truda, tudi stroškov ne, ter bodo po svoji moči vse storili, da le otroci potrebne vednosti zadobijo, ki jim bodo v prihod¬ njem stanu koristile. 2. Bodite zato delavni, varčni, da bote svojim otrokom pridobili potrebno premoženje, pošteno doto. Ako ravno blago in denar človeka ne dela še srečnega, pa je vender pripomoček k časni sreči in potrebno sredstvo k dobremu in spodobnemu življenju. Se ve da keršanski starši imajo pervo skerb, da so njihovi otroci dobro in keršansko izrejeni; kajti to je naj boljša dola, kar je v glavi in v sercu; tega mol in rija ne sne, tega tatovi ne vzamejo. Pa tudi vsakdanjega kruha potrebujejo otroci, da jih, kadar gotovi stan si odločijo, telesne skerbi preveč ne tlačijo. Zato pa preskerbijo dobri starši tudi primerjenega časnega premo¬ ženja svojim otrokom, da je njihova časna sreča toliko bolj vterjena in toliko ložje za večno skerbijo. - 1277 ~ 3. S k e r b i t e sebi in otrobom za spodobno čast. Čast nam je potrebna; nam pridobi ljubezen, spošto¬ vanje in zaupanje pri družili ljudeh, čast nam napravlja pot v srečen stan; kajti spoštovano, častno hišo vse tudi časti in spoštuje; in keršanski mladeneč bo v taki hiši si poiskal svojo tovaršico. Tudi tukaj velja: „čast in dobro ime več velja, nego zlato in srebro^. 4. Kadar otroci si stan volijo, dajte jim moder svet, pametne opomine. Otroci naj si sami volijo svoj stan. Starši! vi nimate pravice, svoje otrobe siliti v stan, do kterega nimajo nobenega veselja; kajti to bi bila gotova nesreča, kar nas žalostna skušnja vsaki dan uči. Nikdar svojih otrok ne silite v zakon, kteri se vam morebiti le iz lakomnosti ali drugih slabih namenov prav zdi. Taka sila bi otrokom življenje ogrenila, jih nesrečne storila, more¬ biti pred časom v grob spravila. Podučite, svetujte, opomi¬ njajte ; ako pa otroci ne vbogajo, sile delati jim ne smete. Tu morajo otroci prosto voliti. Izročujte jih takrat še po¬ sebno Bogu in ljubi Materi Božji. Ako bote, keršanski starši! te tri dolžnosti, ktere sem vam le ob kratkem tukaj omenil, ako bote, pravim, to na tanko spolnovali, bodo srečni vaši otroci, bote srečni tudi vi že tu na zemlji; enkrat pa vas čaka toliko nebeških kron, kolikor otrok bote veselo pred sodnika živih in mertvih pri¬ peljali ; kajti dobra izreja otrok je koristna otrokom in staršem. A. Blagor dobro iz rejenim otrokom. 1. Dobro izrejeni otroci so navajeni delati, so varčni in z malim zadovoljni. Tako si lahko pošteno prislužijo svoj vsakdanji živež in so že tukaj srečni. 2 . Dobro izrejeni otroci so v svetih resnicah lepo in dobro podučeni; navajeni na vse dobro že od mladih nog. To jih vedno ohranja na srednji poti čednosti, jih varuje v 1278 - vseh nevarnostih, vseh skušnjavah tega življenja. Zato pa vživajo notrajni mir in čast pri ljudeh. 8. Dobro izrejeni otroci so v lep, posnemanja vredni zgled celi soseski, celi fari. Veliko pomagajo k sreči drugim, s svojim lepim keršanskim obnašanjem in zgledom. Zato bodo pa imeli v večnosti tudi obilno plačilo. 4. Še mertve vsak pošten časti in lepo od njih govori, kako lepo, keršansko so živeli, kako lepo se tudi iz tega sveta ločili, ter šli po zasluženo plačilo v srečno večnost. Pa ne le otrokom koristi dobra izreja; tudi staršem se lahko reče: B. Blagor staršem, ki so svoje otroke dobro izredili. 1. Dobro izrejeni otroci delajo veselje svojim staršem s svojim lepim zaderžanjem, s pokorščino, s hvaležnostjo, z vsem keršanskim obnašanjem. Polajšajo jim trudapolno živ¬ ljenje s svojo pripomočjo ter jim z otročjo ljubeznijo hladijo britkosti tega časa in pripravljajo lahko ločenje od tod. 2. Dobro izrejeni otroci so povsodi v časti; in ta čast je tudi čast njihovim staršem. 3. Dobro izrejeni otroci izredijo tudi svoje otroke do¬ bro in keršansko. Tako se zgodi, da več rodov po versti je dobrih, ker so k temu pripomogli skerbni starši, ki so svoje otroke pošteno izredili. 4. Dobro izrejeni otroci so staršem najboljše, naj lepše tolažilo na smertni postelji. Starši takih otrok z dobro ve¬ stjo lahko zapustijo ta svet; ker prepričani so, da zapustijo deržavi poštene deržavljane, cerkvi pa dobre kristjane, ki bodo enkrat ž njimi delili nebeško veselje; kajti otroci bodo v ne- - 1279 - besih jim množili to veselje, in plačani bodo starši, ki so z Vso skerbjo jih zredili, otroci pa, ki so lepo vbogali svoje starše. O keršanski očetje in ve keršanske matere! le glejte da svoje otroke tako zredite, kakor ste slišali danes. Lahko hote z veselim sercem jih peljali pred sodnika, lahko bote rekli: Gospod! kolikor si jih nam izročil, toliko smo ti jih v svetnike zredili. In tudi Gospod vam poreče: Pridite dobri starši in peljite svoje zveste otroke v veselje, ktero vam je od začetka pripravljeno. Amen. XCIII. keršanski nauk. Od dolžnost zakonskih a. do svoje družine, b. do svojih starih, c. do hiše, d. do gospo¬ ske, e. do soseske. Veliko lepih naukov ste slišali, vi keršanski zakonski 1 kako morate živeti, kakšne dolžnosti imate med seboj, kak¬ šne vsak posebej in tudi kako morate skerbeti, da dosežete namen svetega zakona, to je, da zveličate same sebe in celo vam izročeno hišo, pa da se v vaših otrocih množi kraljestvo Božje. O v kako veliko čast vas je mogočni nebeški Oče postavil, ko mu tako rekoč pomagate polniti svete nebesa! Pa vam je tudi zato pripravil nezapopadljivo veselje v nebe¬ sih, ako bote dolžnosti svojega stanu na tanko in vestno spol- - 1280 - novali. Saj vam že tu na zemlji za vas trud obilno veselja daje, ko vidite, kako vas dobro izrojeni otroci spoštujejo in ljubijo. Kaj mora pač biti bolj veselega za starše, ako se nedolžno dete oklepa kolena svojega dobrega očeta, ali se ovija okoli vrata skerbni materi! Ja pogled nedolžnega otro¬ čiča je nekaj angelskega, nekaj nebeškega. Povedati vatn moram še en zgled, kako je nedolžno oko malega otroka celo svojega slabega očeta na pravo pot pripravilo. Nevoljnega obraza hiti neki še mlad rudar čez mali terg nekega mesta. Po svojem mnenju pa je tudi res imel uzrok, nevoljen biti. Ravno se je v navadni gostivnici med svoje pajdaše vsedel, ter je hotel svojo lulo iz žepa vzeti, da bi ga drugim enako puhal, ko zapazi, da jo je doma pozabil- Ali brez pipe — ni veselja v kerčmi! Zato ga vidimo tako hiteti čez terg, da bi se berž ko berž povernil k svojim to- varšem, kterih se je že tako privadil, da brez njih tudi en sam dan ni mogel preživeti. Poglejmo za njim, pa podvizajmo se, saj vemo, da se tudi njemu mudi, in dalječ, zunaj za mestom je hišica, kjer on stanuje. Že je mladi rudar prihitel do hiše, ktero je še le pred malo časom zapustil. Naglo poišče ključ na voglju, kjer je po navadi skrit bil, kadar je tudi žena od doma šla; kar je ravno kar storila, dete v zibeli previdnosti Božji izročivši. Ona je morala iz doma, imela je potrebno opravilo; on pa je šel od doma, če ravno ni bilo potreba. Duri odpre. Dva lesena stolca, bela miza, pri peči dolga klop, borna postelj in mala zibelj; to je vse, kar vidimo v hiši. Pa vse prav snažno in čedno — gotovo in očitno zna- mnje pridne gospodinje. Rudar ima že pipo v roči in hoče iti. Že tudi derži za kljuko. Pa glej! zdaj se v zibelji nekaj zaziblje in dete se - 1281 prijazno Oglasi. — Je !i slišal oče ali ne ? Da — slišal je, in Bog zna, kaj mu je danes; slopi k zibelji, kar že dolgo ni storil, ter gleda svojega ljubeznjivega otročiča. Dete se smehlja ter ljubo pa milo steguje ročice k očetu. In ko oče, ravno v njega operte oči svojega deteta gleda, mu rudečica sicer tamni obraz polije. Ko tako gleda v oči svo¬ jega nedolžnega otroka, zdi se mu , kakor bi iz njih nekaj govorilo glasno in resnobno. Zdi se mu, da vidi pred seboj angela, ki ga milo gleda, milo, pa tudi resnobno. Kaj pa se baš vidi v pogledu otročjega očesa! Kdor v oko deteta — v to ogledalo nedolžnosti in čistosti — gle¬ dati more, pa v njem ničesar druzega ne vidi, kakor golo oko — tak nima ničesar zgubiti pa tudi ničesar pridobiti. Rudarju pa je govoril iz oči njegovega otroka glas pre¬ čudni v serce njegovo, ki je razmečil nesrečno skorjo, htera ga je oklepala. In ko tako stoji v globoke misli utonjen — moral se je strašno sam seboj boriti; kajti močno je persi vzdiga^al in glasno je dihal — stopi njegova žena v hišo. Nenavadno obnašanje moževo jo je iz perva nekoliko vslrašilo in vnemirilo, pa hitro se prepriča, da se ji ni niče¬ sar bati. Mož jo pogleda — dolgo dolgo poprej tega ni že storil — pa vidi, da je zginil njeni prelepi obraz, da je reva vsa bleda; tudi vidi, da v poprej zalem, zdaj pa velem obrazu skerb in tuga divja. Vse to je še le danes tako jasno videl, odkar ga je nedolžno dete milo pogledalo. Dolgo časa se poprej za vse to zmenil ni. Iz rudnika ko je prišel, ga ni terpelo doma; še preobleči in najesti se ni vtegnil in že jo je mahal v pivnico med zrele pajdaše svoje. Danes pa se je zdramil — pa tudi njegova sreča ! da¬ nes vidi, česar ves čas ni videl ali vsaj ni videti hotel. Serce 1282 - ga zaboli, ko ženo vso žalostno in bledo vidi. Dolgo ni mo¬ gel spregovorili, ludi besedice ne ziniti; ali na zadnje jo je vender le zadel, čutil je svojo pregreho. Kdor pa pregreho spozna, je že na poti poboJjšanjo. Da je žena tako bleda, misli rudar, je krivo to, da se za njim žali, in da mora zdaj dost težje delati, ker se on ni¬ česar še tako potrebnega pri hiši ne dotakne ne. — Dolgo se pogovarjata. Mile besede dobre žene so se prijele njego¬ vega skesanega serca. Poslednjič vzame mož dete iz zibelji ter ga serčno objame. Vse to nam kaže, da se je Gospod Bog mogočnega ska- zal v nemočnem detetu. Odsehmal je bila sreča in mir pri tej hiši; rudarja pa nikdo ni več videl v pivnici. „Kogar mili pogled nedolžnega otroka ne spreoberne, je pogubljen na veke*, je potem večkrat rudar rekel. Jaz pa pristavim: Srečni starši, ki imajo dobro izrejene otroke, pa tudi srečni otroci, ki imajo skerbne starše! Že tu na zemlji je taka hiša kakor raj imenovati. — Vi zakonski imate pa tudi še druge dolžnosti, nego do sebe in do svojih otrok. Te dolžnosti so vam bile tudi v četerti zapovedi na tanko razložene. Vender, da jih toliko bolj v svojem sercu ohranite, zdi se mi potrebno, da jih tudi tukaj vsaj nekoliko v misel vzamem. a. Dolžnosti zakonskih do svoje dru¬ žine, do hlapcev in dekel. 1. Kar delo zadeva, dajte svojim poslom vselej pri— merjeno opravilo; vender ne smete pozabiti v keršanski lju¬ bezni, da jih z delom ne preobložite. Privoščite jim zvečer dostojnega pokoja, da drugi dan z novo močjo in z veseljem zopet delati znmorejo. Pravični, pravi sveto pismo, se tudi svoje živine usmili. Kako gerdo grozovitost bi razodeval - 1283 - gospodar, ki bi svoje posle od ranega jutra do poznega ve¬ čera vedno — neprenehoma k terdemu delu silil. Zapove¬ dujte poslom resnobno pa vselej Ijubeznjivo; imejte poter- pljenje ž njihovimi napakami; priljudno jih opominajte, kadar je sila; varujte jih pa lenobe, ki je začetek vsega hudega. Zato smejo posli tudi ob praznikih, po službi Božji, kaj ma¬ lega za se storiti. Boljši je, da si družinče kaj zakerpa ob praznikih, nego da bi hodilo v slabe drušine, kjer se oprav¬ lja, obrekuje, ali še kaj hujšega snuje. 2. Bodite svojim poslom pravični v hrani in v plačilu; na tanko jim odrajtajte, kar in kakor ste se pogodili ž njimi, Veste, da je v nebo vpijoči greh delavcem in najemnikom zaslužek priderževati ali pritergovati. Ako bi družinče kake dneve nezadolženo delati ne moglo, ako bi zbolelo ali svoje bolne starše obiskalo, ali kak drugi potreben pot imelo, bi baš gerdo bilo, mu zato plačila pritergovati. Ojslra pravica tirja, da poslom daste, pošteno, njim primerjeno, zdravo in zadostno hrano. 3. Ako družinče zboli, ga keršanski gospodar ne bo iz hiše spodil; temuč z vso skerbjo mu bo postregel, mu pre- skerbel potrebnih zdravil in ako je nevarno bolen, poslal bo po dušnega zdravnika, da bolnega hlapca ali bolno deklo pre- vidijo s svetimi zakramenti. Ljubeznjivo bo vse storil, da zo¬ pet ljubo zdravje zadobi. Kakor je stotnik v evangelju sker- bel za svojega bolnega hlapca, tako bo v ljubezni in V so- čutji storil vsaki dober gospodar svojemu bolnemu družinčetu. Kajti dobro premislite, da ste to ljubezeri dolžni svojemu po¬ slu ; zlasti še, če vam je zvest in skerben; saj s plačilom po¬ gojenim mu plačate le njegov telesni trud; zvestoba in po¬ sebna skerb se pa poplačati ne da. Morebiti so si bolezen nakopali, ker so preveč skerbni in delavni bili. Kako prav je torej, da jim po očetovsko strežete, dokler so bolni. 4. Kakor hišni oče, kakor namestnik staršev, ste go¬ spodarji dolžni skerbeti tudi za dušo svoje družine. Ako tega - 1284 - ne storite, ne zaslužite, da bi vas posli imenovali „očeta ali mater* O marsktero dete je šlo nedolžno iz hiše svojih staršev, pa je v slabi službi zgubilo nedolžnost in je morda za vse življenje nesrečno postalo. Neskerbni gospodarji, ne¬ pazljive gospodinje bodo zato enkrat strašanski odgovor imeli. Da bote Bogu ložje odgovor dajali od svoje družine, skerbite, kolikor le premorete, da družina tudi dolžnosti do Boga in do svoje duše na tanko spolnuje, da je poštena, bogaboječa, pametna in sramožljiva. Zato si zapomnite tele nauke: a. Kader se pogajaš z družinčetom, že takrat mu po¬ vej, da v tvoji hiši se bo pazilo na red in spodobnost; da ti bo družinče ne le delalo, temuč da bo moralo tudi keršansko živeti, b. Pusti hlapcem in deklam vselej toliko časa, da v ne¬ deljah in zapovedanih praznikih so gotovo vsi pri zapovedani službi Božji, da slišijo pridigo in tudi keršanski nauk. Več¬ krat naj sprejmejo svete zakramente. Dobro glej, zlasti, ako imaš mlado družino, kod in kje hodijo ob praznikih. Kaj 11 blagoslov ali prekletstvo bodo prinesli tvoji hiši. Ne pozabi, da boš odgovor od njih duše dajal, dokler so pri tebi. c. Pri molitvi zjutraj, opoldne, zvečer, pred jedjo in po jedi, naj ti bodo vsi zbrani; in skerbno glej, da vsi molijo. Kaži jim pa z lepim zgledom, kako se moramo z Bogom po¬ govarjati. d. Kolikor je le mogoče, bodi pri njih pri vsakem delu. Nikdar pa ne privoli, da bi hlapec in dekla na daljnih, ali skrivnih krajih, po podeh ali na hlevih ali v borštu, dalje časa sama delala. Kajti satan nikdar ne miruje. Ogenj in slama pa skupaj nikdar ne obstaneta. e. Ne terpi nobenih nespodobnih besed ali norčevanj; ne pusti jim nespodobnih pesem prepevati. Zlasti po noči pazi na nje. Noč ima svojo moč. Večerne shajaljšča naj ne - 1285 - bodo nikdar nikoli v tvoji hiši. Večkrat, nepričakovano po¬ glej po spavnicah. Gospodar, kjer ležijo hlapci; gospodinja, kjer dekle spijo, da je tvoja nepazljivost jim potuhe ne daje. f. Keršanski gospodar! vsaki večer moraš vedeti, ali so tvoji hlapci pri pokoju. Gerdega ponočnega vasovanja in voglarjenja nikakor ne terpi pri hiši. Gospodar, ki za to skerbi nima, je najemnik, ki bo ojster odgovor dajal od vseh hudobij, ki se ž njegovo vednostjo godijo pod njegovo streho. Za časno in večno nesrečo svojih poslov bo odgovoren, ako so si jo ž njegovo vednostjo nakopali. g. Deklam nikdar ne pripusti, da bi hodile na plešišče, ali da hi imele pregrešne znanja. h. Družinče, ki za dobro opominjevanje ne mara, naj se pobere hitro od hiše. Boljši je, da tam kamen leži, kjer hudobno družinče sedi, pa tvoje otroke pohujša in blagoslov Božji od hiše podi. i. Sveti Krizostom pravi: „Posli so večidelj takšni, ka- koršni so gospodarji*. Zato jih z lepim zgledom in prelju- beznjivim svarjenjem na pot svetih čednost vodite. In če jim bo to o začetku tudi zoperno, enkrat vam bodo pa zato hvalo vedeli. 5. Vsako družinče naj ima pravico, o svojem, pogoje¬ nem času stopiti iz službe. In kadar gre iz službe, plačaj ga pošteno, kakor si se pogodil ž njim. V miru, v ljubezni naj gre od hiše, nikakor se prepirali ne smeš, ako ostati več noče. Zares gerdo bi pa bilo, ako bi pregreške ali pomanjk¬ ljivosti njegove drugim raznašal, ter bi tako družinčeta ob dobro ime pripravil, sebe pa bi ravno s tem počernil. Vse mu moraš pri ločitvi odpustiti, vse pozabiti, ako bi kaj prav ne bilo. Poslednjič mu daj še kake dobre, kratke nauke, in gre naj v Božjem imenu. Ako je sveti Tomaž, patriarh Aleksandriuski, slišal od 1286 gospodarja, da gerdo dela s svojo družino, hitro ga je pokli¬ cal k sebi ter ga je takole posvaril: „SlišaI sem, da gerdo z družino delaš. Dragi moj! ne bodi tako hud, potolaži se. Bog nam ni dal poslov zato, da bi mi ž njimi gerdo delali; temuč da nam služijo. Pa tudi ne le zato, temuč, da jib mi preživimo s premoženjem, ktero nam je izročil. Tvoji posli so vstvarjeni po Božji podobi, kakor ti; zato jih spoštovali moraš. Ali pa mar ti, ki si gospodar, zato kaj več imaš na svojem telesu? Eno roko, eno nogo, ali eno uho, ali eno dušo več? Mar ti niso v vsem podobni? Veš kaj pravi sveti apostelj Pavel? On pravi: „Kterkoli ste v Kristusu ker- ščeni, sle Kristusa oblekli. Tukaj ni Jud ne Grek; ni suženj ne prost. Zakaj vi vsi sle eno v Kristusu Jezusu". (Gal. 3, 27, 28.) Ako smo pa eno v Kristusu Jezusu, moramo tudi med seboj biti eno. Kristus jo vzel podobo hlapca na se, ter nas tako uči, da se ne povzdigujmo čez hlapce svoje. Kajti on je Gospod vseh, ki stanuje v nebesih pa se ozira na nizke. Nebo in zemlja, solnce in morje in kar je, je vstvar- jeno no le zavoljo tebe, temuč tudi zavoljo tvojega hlapca, zavoljo tvoje dekle. Angeli Božji jim strežejo, Kristus je za¬ voljo njih aposteljnom noge vmival, zavoljo njih bil križan, ter je vse drugo terpljenje zavoljo njih prestal. Ti pa zani¬ čuješ njega, ki ga Bog sam toliko časti. Ti gerdo delaš ž njim, kakor bi ne bi! ravno tiste natore, kakor je on. — Po¬ vej mi, ali bi bil ti zadovoljen, ako bi le Bog za vsaki greh precej kaznoval ? Gotovo ne. Toraj delaj tudi ti s svojimi, kakor želiš, da bi Bog s teboj delal". — Tako po očetovsko je posvaril sveti Tomaž terdoserčnega gospodarja. Zares kaj lep nauk! — b. Dolžnosti zakonskih do svojih starih. 1. Keršanski zakonski! ljubite svoje stare, kakor dobri otroci; naj bodo pravi starši ali sveker in svekerva ali tast in tašča. Ker sta mož in žena eno telo, mora mož starše svoje žene ravno tako spoštovati, kakor svoje lastne starše. Vedno imejte v spominu četerto zapoved, ki obeta le tistim — 1287 - dobro in dolgo življenje, kteri lepo spoštujejo svoje slarše. To bo toraj vaš dobiček. Imenujte jih povsod in vselej spo¬ štljivo, nikdar ne žaljivo. Kdor zaničljivo govori od svojih starih, ravno s tem pokaže svoje sirovo, nehvaležno serce. Vi zakonski! polajšajte svojim starim večer njihovega življe¬ nja in slajšajte jim zadnje dneve z Ijubeznjivim, spoštljivim obnašanjem. 2. Dobri otroci, ako so tudi že omoženi ali oženjeni, nikdar ne pozabijo, kaj so dolžni svojim staršem. Za Bogom so ja starši naj pervi, od klerih otroci vse imajo. Koliko noči je skerbna mati prebedela pri tvoji zibelji! S koliko zve¬ stobo in s koliko ljubeznijo skerbijo dobri starši za svoje otroke od perve njihove mladosti! Komu drugemu se imate za Bogom zahvaliti, da sle pošteno preskerbljeni, ako ne svojim staršem, ki so vam zapustili hiše, njive in travnike vinograde ali boršte! Tresejo se zdaj roke, ktere so vas perve pe¬ stovale, ktere so vam pervi grizljej prislužile. Otemnele so oči, ki so noč in dan čule nad vami. Ktero dele jih ne bo ljubilo, jih ne spoštovalo? 3. Kar starši storijo svojim otrokom, tega noben otrok popolnoma jim povernili ne more, če bi tudi še tako rad. Zdaj, ko so ostareli, je čas, da dobri otroci povračujejo, kar so jim stari storili, ter tako vsaj nekoliko svoj dolg poravnajo. Pred vsem se jim mora izgovorjen košček kruha na tanko in vestno odrajtovati. Bog ne daj, da bi se jim kaj pritergovalo. Nasprot dobri otroci raj več in vselej veselo dajejo, kar so si iz¬ govorili, dobro, polno mero, ktera jim bo že tukaj zverhoma povernjena. 4. Spoštujte vselej svet svojih starih. Ako so tudi vam yse izročili in gospodarstvo vam dali; vender jih radi za ta ali uni svet poprašujle, radi njih misel poslušajte. Tako za¬ upanje jim veselje napravi, ker vidijo, da jih spoštujete. Nikar jih ne zametujte; to bi jih bolelo. 5. Poterpite s telesnimi slabostmi, ktere starost seboj pri¬ pelje. Starost je že sama na sebi bolezen. Starim so oči 1288 - otemnele, roke se jim tresejo, ne slišijo več dobro; so čmerni, občutljivi, navtisnjeni, tudi žvekavi ali nesnažni. S vsemi temi slabostmi se mora polerpeti. Tudi tebe čaka morebiti siva sta¬ rost. Kako bi ti želel, da bi si ti postreglo? Tudi ti rad po¬ strezi. 0 koliko so stari z zdaj odraščenimi otroci mogli po¬ lerpeti? Kako težka, dolgoletna je bila izreja vaša? Koli¬ kokrat so ti jesti dajale, te snažile, spat spravljale roke, ki se zdaj starosti tresejo! Zato pa tudi ni nobene zapovedi dane z obljubo, nego le četerta. Pa tudi ni toliko gorje zrečenega v svetem pismu, kakor je zažuganega hudobnim otrokom. 6. Otročja ljubezen do starih se pa še posebno pokaže, kader zbolijo; zlasti ako nevarno zbolijo. S posebno ljubez¬ nivostjo, zvestobo in poterpežljivostjo se jim mora streči. Poklici, preskerbi jim zdravnika, ne boj se stroškov. Cuj pri njih, tolaži jih, kaži jim kakor veš in znaš svoje sočutje. Moli ali beri jim kaj, za časa, ako je nevarnost, pa Ijubez- njivo in prizanesljivo jih opomni, da se pripravijo za prejemo svetih zakramentov. Kako gerda, res černa nehvaležnost bi bila, ako bi zakonski svoje bolne starše zapustili, se za nje malo zmenili, jim le merzlo, slabo postregli; ter bi tako očitno pokazali, da ne marajo nič za nje, da so veseli, če se jih pred znebijo! Dobro dele ima takrat zadnjo priliko, svojim staršem povračevati ljubezen, ktero so njemu oni skazovali. Ne pozabite, da bote vi enkrat na njihovem mestu, čas ne¬ izrečeno hitro teče. Kotiček, kjer leži zdaj tvoj stari oče, tvoja stara, onemogla mali, bo tudi tebi kmalo v stanovanje, in tvoji otroci ti bodo odmerjali s tisto mero, s ktero ti zdaj meriš, le obresti ti bodo prideli — dobre ali slabe, kakor ti delaš. — Vse to vam je bilo bolj na tanko razloženo pri če- terti zapovedi. c. Dolžnosti zakonskih do svoje hiše. Zakonski imate tudi svoje dolžnosti oziroma do hiše, v kteri stanujete. Še na te dolžnosti vas moram ob kratkem opomniti. - 1289 - 1. Skerbite za hišno čast, Ako je tvoja hiša v časti, glej, da jo zmirej v časti ohraniš. Ako pa tvoja hiša spodobne časti nima, skerbi, da k časti pride. Kakor je s človekom, tako je z vsako hišo. Komur se ne more očitati nič hudega, temuč se ie dobro govori od njega, ta je v časti, ima dobro ime. Tako je tudi s hišo. Hiša, ki ima dobro ime, se imenuje poštena hiša, kjer so posli dobro ohranjeni, dobro preskerb- Ijeni, kjer je vse v redu. Kako žalostno pa je, ako se sliši, »Ta hiša je malopridna, je slaba, je berlog hudobnežev.* Ni torej vse eno, ali je hiša v časti ali v nečasti. Poštena hiša bo dobila, bo imela pošteno družino ; v slabo, nepošteno hišo pa bodo zahajali hudobni hlapci, slabe dekle, ki se vsake kvatre spreminjajo. Ako je tvoja hiša na glasu sloveče časti, o glej, da jo to čast svoji hiši ohraniš; s tem storiš veliko dobrega , se ogneš mnogim sitnostim, in imaš veliko manj odgovora enkrat. Kaj ti v slaboslovečo hišo ne boš lahko dobil dobrega družinčeta; slabi posli pa ti nakopavajo stra¬ hoviti račun za sodnji dan. Kaj teško pa se pridobi zgubljena, zapravljena čast. 2. Hišna čast pa se zgubi s slabim gospodarstvom. Ka- koršen gospodar, laka je večidelj hiša. Saj že streha kaže gospodarja. Ako ti svojim poslom vse nerodnosti pripuščaš, ne¬ varne shajališča v svoji hiši imaš, razuzdane hlapce ali neči- merne dekle si vdinjaš; cele večere, cele noči pod streho igravce terpiš, gotovo bo tvoje ime slabo slovelo , in tvoja hiša ne bo nobene časti imela. »Kjer je merhovina, tam se zbirajo postojne.* Marsiktera hiša po ljubi Sloveniji je zgubila svojo čast z večernimi shajališči, zlasti kjer je nespametna, nevarna navada, da hodijo na prejo. Snide se več mladine obojnega spola in nikar ne reci, gospodar ali gospodinja! saj sem zraven, nič nespodobnega se ne zgodi. Kako neumen je ta slepivni zgovor ? Ali moreš zabraniti nečiste misli in želje mladih ljudi, ki so obojnega spola skupej ? Ali pa mar nimaš za greh pregrešnih nečistih pogledov, nespodobnih marnj in gerdih norčevanj? Z vso svojo pazljivostjo, z vso svojo skerbijo ne moreš v berzdi imeti mladih sere, ne zabraniti takih nespo¬ dobnost j ja še zapazil jih ne boš. In kaj se še Ie godi na temnem polu domu? Kolikokrat je v takih shodih nedolžnost Ktri. n. IV. po*I. 81 - 5.1290 - okaljena, omadežana, na polu domu pa zgubljena ? Vse to bodo enkrat ojslro odgovorjali zanikerni gospodarji, ki kaj ta- cega v svojih hišah pripuste. Tako pa tudi podkopljujejo vso čast svoji lastni hiši. Težko, celo nemogoče je popraviti tako škodo „Ura zamujena , nedolžnost zgubljena , ne pride nobena." — Še slrašneje pa je odgovor, ako taki gospodarji lastne otroke imajo. Kake malopridne dušne rane napravijo nesrečni laki shodi nedolžnim otrokom, ki marsikaj nespodobnega slišijo, marsikaj nesramnega vidijo! Taki otroci postanejo napuhnjeni, prevzetni, se začnejo lišpati in velikrat*se zgodi, da še čisto mali že nedolžnost zapravijo. Odraščeni otroci pa gotovo grenijo živ¬ ljenje svojim neumnim staršem, ki so sami krivi hudobije svojih mlajših. Zahajali bodo kmalo tudi drugam tako razvajeni otroci, namesto da bi morebiti svojim bolnim staršem postregli. Taka razvada se celo vkorenini v hišo in gre od roda do roda naprej. O koliki odgovor nekdaj ! Dobri zakonski zalo z vso skerbijo pazijo na to, da je v hiši vše v pravem redu, v dobrem strahu ; ter tako prihranijo svoji hiši potrebno čast, sebi pa mirno vest. Kakor hitro je noč, ne sme nihče brez vaše vednosti niti v hišo niti spod hišne strehe. Dobro preglej, hišni gospodar, hišna gospodinja ! ali je vse v redu, predenj se vležeš. To skerbiš, da je tvoja živina pod pahom, o gorje, trikrat gorje ti, ako manj skerbiš za svoje posle, ali pa še celo za svoje lastne otroke ! Na domačo, sosebno večerno službo Božjo dobro pazite ! Kjer se molitev opušča, tam se hitro nered in razvzdanost vgnejzdita ; in hiša taka ne bo v časti. d) Dolžnosti zakonskih do duhovske in deželske gosposke. Zakonski morajo tudi na tanko spolnovati dolžnosti, ktere imajo do gosposke. Svojemu dušnemu pastirju skazujle vselej spodobno čast, pokorščino. Ako te kličejo, če jo le mogoče, hitro pojdi. Pri njih se rad kaj posvetuj, raj ko pri druzih jezičnih, nespa¬ metnih ljudeh. Pri njih išči tolažila v vseh britkostih; spoštuj jih, kakor namestnike Božje, kakor delivce svetih skrivnost, ker veš, da v zdravih in bolnih dneh so ti pripravljeni, po moči pomagati. Zvesto poslušaj njih nauke in dobro se ti bo godilo, ako jih prav vbogaš in spoštuješ. - 1291 - Tudi deželsko gosposko spoštujte, bodite njenim zapove¬ dim pokorni ne iz strahu pred kaznijo, ampak iz ljubezni do Boga. Rado voljno odrajtujte zapovedane davke ; ne hudujte se čez gosposko, kar bi vam nič ne pomagalo, temuč le škodo¬ valo in bi bilo še greh. c. Dolžnosti zakonskih do soseske svoje. Neizrečeno veliko je na tem ležeče, kakošne sosede da človek ima. Zlasti zakonski to naj bolj občutijo; posebno še pri izreji svojih otrok. Pred vsem pa je potreba, da si sam dober sosed, ako hočeš, da ti bodo tudi drugi dobri. Zato še o tem nekaj malo besedi: 1. Bodi prijazen svojim sosedom, nikar se jih ne ogibaj; temuč živi ž njimi v ljubezni in prijaznosti, kakor Bog za¬ pove. Bodi jim odkriloserčen ; nikdar šegav ali zvijačen, po¬ tuhnjen ali hlinljiv. Ako je tvoj sosed tudi bolj reven , manj obrajlan, kakor ti; zato no bodi ti ošaben ali napuhnjen; te- muč skaži se mu vedno prijaznega, Ijubeznjivega y besedi in v dejanju. Kajti, ako si tudi bogateji, pred svetom imitneji; nikdar ne pozabi, da vso to je le dar Božji, in sicer še ne¬ zaslužen dar; in pa da Bog ne gleda na zunajno bliššobo, temuč da smo pred njim vsi enaki, vsi po njegovi podobi vslvarjeni, vsi otroci ravno tistega Boga, vsi dediči nebeškega kraljestva. 2. Bodi pravičen svojemu sosedu. Varuj se, da ne ško¬ duješ njegovemu pravu, ali njegovemu premoženju. Skerbno glej na to, da niti družina niti živina tvoja ne stori kake škode; bodi si na polji, pri njivah ali travnikih ali kjerkoli drugod. Take male poškodovanja napravijo velikrat med sosedi razpertijo, celo kreg in prepir, ali pa še kaj hujega. Ne po¬ zabi nikdar, kar pravi sveto pismo : „Ne jemlji in ne premi¬ kaj mejnikov svojega bližnega, ki so jih postavili prededi.** (V. Mojzes 19, 14.) Ako bi se zavoljo kaj malega kaj spo¬ rekla s svojim sosedom, vzelej raj ti odjenjaj, ter dobro si zapomni: Bolje je krivico terpeti, kakor krivico storiti,. 3. Živi v miru s svojimi sosedi. Raji kaj poterpi, nego bi sovraštvo napravil. Glej, da otroci ali posli kake zdražbe ne napravijo. Ako so pa sosedovi zkočasti ljudje, ne imej po- n* - 1292 - sebne prijaznosti š njimi; bo jih srečaš, jih pozdravi, bodi jim prijazen, pa ne pečaj se ž njimi. 4. Priskoči rad svojemu sosedu, kader kaj pomoči po¬ trebuje, bodi si pri kakem silnem delu ali pri kaki nesreči ali kakoršnikoli potrebi. Kar ti želiš, da bi ti druži storili, veselej rad ti družim stori. 5. Vdeležuj se pridno pri volitvah, volji po vesti in pravici in prevzemi srenjske opravila, za klere te tvoji sosedi izvolijo. To so posebne dolžnosti, ktere vi za¬ konski imate. Na tanko jih spolnujle in Bog bo z vami. Pred vsem pa glejte, da sebe in vso svojo hišo zveličate. Naj ime- nitniše zmed vaših dolžnost so dolžnosti, ki jih imate do sebe in do svojih otrok. O da bi mogel vam globoko v serce vtis¬ niti besede : „Kolikor otrok vam mili Bog da, toliko svet¬ nikov bo tirjal od vas.« 1 Zato vam k sklepu teh imenitnih naukov povem še prelepi zgled srečnih zakonskih, kakor so ga nam povedali toliko imenitni in sveti učenik, pokojni škof Mariin Slomšek v svojih toliko dobrih „Drobtinicah:« Stari oče Podgoršek, pišejo pokojni Slomšek, so s svojo ženko Katarino zlato gostijo obhajali. Pet sinov in pa tri hčere, tri in dvajset unukov in unučic bilo je na gostiji prav Židane volje, kleri so srečo vošili očetu in dedeku, da so srečno včakali svojih petdeset zakonskih let. Tudi sosedov se je na večer nabralo, ki so prav veselo se pogovarjali od mnogo¬ terih reči, ter Podgoršeka hvalili, da ima tako verle , dobre otroke. Zares jih je bilo tudi lepo gledati, ko so sedeli okrog mize, kakor žlahtno grojzdje na brajdi , ki srečno hišo pri¬ jazno objema in venča. „Povej nam sosed, kako si ravnal, da si toliko starost včakal,« popraša županov Tomaž. „Ni mi potreba na dolgo razlagati, kako se življenje podaljša in pa zdravje ohrani«, odgovorijo stari ženin z častitljivo sivo glavo. „M o 1 i in delaj po svojem stanu, kar je prav, in se ne preženi. Pij in jej za potrebo. V z e m i z a dobro, kar ti Bog da, pa se veselja ne prevzemi, pa tudi preveliki žalosti se ne vdaj, in bodi zadovoljen, ter vedi, da Bog za vse skerbi, in kar stori, vse prav naredi. Imaš otroke, skerbno jih zredi, da - 1293 - te ne bodo prehitro pod zemljo spravili; kajti pridni otroci podaljšajo življenje svojim staršem, kakor moji meni. Slabi, hudobni otroci pa materi in očetu hitro jamo izkopljejo, ter jih v černo zemljo zagernejo ; se pa tudi za njimi naglo vde- r ejo. Pač je resnična beseda, ktero polerdi vsakdanja skušnja, ki pravi : Blagi otroci so staršem častita podpora na svetu in zlata krona v nebesih. Sprideni otroci pa so staršem ker- vava šiba na svetu, po smerti pa jim bodo peklenske kače. Te resnice sem se deržal, in Bog mi je pri otrocih srečo dal. Čast in hvala mu bodi zato! Hvala pa tudi otrokom, ki so me radi vbogali. „Baš je otrokom lahko vbogati, kteri imajo toliko mo¬ drega očeta, kakor jih mi imamo*'! se oglasi Podgoršekov Marko. „Šibo smo v kolu imeli, ali okušati je ni bilo treba. Huje smo se bali žaliti očeta ali mater, kakor tepenim biti." — Kjer so otroci, mora biti šiba doma; to je stara resnica in stara pravica ; kjer pri otrocih šibe strahovavke ni, tam tudi pokorščine ni", velijo stari oče. „Oče in mati brez šibe, in pa kralj brez meča hitro zgubijo čast in oblast. Šibe pa ne sme biti premalo , preveč pa še manj, in modremu očetu bo malokdaj treba seči po šibi, ako svoje otroke le dobro izrediti zna.“ „Kdo pa te je naučil take umnosti ? pobara sosed Mlakar. „Moj pokojni fajmošter, Bog bodi milostljiv njihovi duši! oni so me, ko sem se ženil, pa tudi mojo ženo prav na tanko in ojstro izpraševali iz keršanskega nauka; in ko so se prepričali, da sva zadosti podučena , so nama lepo ra¬ zložili, kakšne nove dolžnosti si zakonski naložijo, in kako naj jih spolnujejo, da jim bo zakonski jarm sladek in lahka bu¬ tara. Ljuba moja! so djali, ako vama Bog otrok da, veselo in hvaležno jih sprejmita. Več ko jih bo, veča bo vajna za¬ konska sreča. So neumni zakonski, kteri se bojijo veliko otrok, in če eno ali dvoje dobijo, se jih več pregrešno zo- gibajo. Kodar jagnjiče skače, da Bog tudi paše. Otroci so zakona naj drajše blago; naj vama toraj perva skerb bo, svoje otroke prav dobro izroditi. Veliko Iožoj pa bota otroke dobro izredila, ako jih bota po sedmero ali še več imela , kakor če bi le eno ali dvoje vama bilo. - 1294 - Starši, ki edino dete imajo, ga preradi zvadijo in zmeh- kužijo. Vse edinčeku dovolijo, česar le poželi, strahu pa mu ne dajo, kterega kervavo potrebuje. Taki edinček zraste na¬ vadno razposajen sin, bahavna hčer, ki očetu in materi več skerbi napravi, kakor po desetero dobrih otrok. Samo to si zapomnita, ter si globoko v serce in glavo vtisnita, so dejali: Pervo dete prav skerbno in dobro odgOjita. To je pri otroški reji naj imenitnejša umetnost. Bo pervo dobro storilo, bo vse druge po sebi učilo; ako se vama pervo iz¬ pridi, bodo drugi za njim potegnili; in potem yama gorje! Zato še enkrat vama rečem : Molita in skerbita, da bo pervo vajno dete vsem drugim lep in dober zgled !“ »Pač lakho Boga hvališ, seže mu sosed Boštjan v be¬ sedo, ki imaš toliko in tako poštenih otrok. Jaz imam eno samo dete, pa že to mi dostikrat glavo beli, da me skerbi, da ne bo kaj prida ž njega. a — »Povem ti ljubi moj sosed, da več ko Bog otrok da, več tudi sreče da. Imam jih osmero in naj bi nama jih bil mili Bog še dvakrat toliko dal, bi Boga za toliko bolj hvalila/ 4 govorijo starček dalje. „Pri per- vem ali drugem otroku sla oče in mati lahko premehka ali pa pre- terda. Če jih pa Bog jima več da, se izučita deco modro izrediti, ter tudi pri pervih popravita, kar sta pregledala. Veliko otrok je veliko : PomoziBog! in ravno toliko : B o g v a m p o v e r n i! in to pa veliko izda. Imaš veliko otrok, moraš za nje veliko moliti, veliko skerbeti in pridno delati; pa tudi za toliko bolj v Boga zaupati, ki svojih nikdar ne pozabi. In to je več vredno, kakor polni hrami žita in vino. Veča ko je družina, veča je tudi ljubezen med njo; saj vsako dete ljubezen seboj na svet prinese. Ako je starši sami ne vgas- nejo, ogreva vso družino, ter se razodeva pri vsaki priložnosti, veseli in žalostni. Veliko lepši je, ko oča v sredo lepe mno- žiče svojih otrok poklekne , pa julerno in večerno molitev ž njimi opravi, kakor pa z enim samim otrokom. In kadar k mizi sedejo, ter čedno zajmejo in radi jedo, se očetu serce smeji ter za toliko bolje diši. Vsaki otrok je nova povez zvestobe in ljubezni zakonske. Oča in mati, ki veliko otrok imata, se ne vtegneta prepirati in sitnih muh pasti; še na misel jima ne pride, da bi se krušila, ker ju otroci za toliko - 1295 - temneje vežejo. Petdeset let že skupaj živiva, pa povej mi danes, ljuba moja Katarina ! jeli sva si kdaj v jezi bila ? — »Menim, da nama ni bilo potreba in tudi ne bo. Boga zahva¬ liva za vse, kar nama je dal 1 “ Posebno pa za najne otroke, ki bodo za naju molili, kadar naju več ne bo, so dejali stara Podgoršca. „Dobri Bog bodi zahvaljen, poprime spel stari oče, zlasti ki je nama pridnega Janeza, pervega sina, dal, ki je nama pomagal svoje mlajše brate in sestre dobro spodrediti. Kaj ni bila taka, ljubi moj Janez ?* „Naj bi tudi taka bila, Janez pošteno očetu odgovori, vendar le perva in naj stareja resnica ostane, ki pravi: „Ka- koršni starši, takošni o t r o c i. a *Radi smo imeli lju¬ bega očeta in dobro mater; in kar smo pa čuli in videli, smo veliko raji in ložeji storili, kakor bi nas bili še tako skerbno učili. Resnična je beseda: Besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Nismo čuli kdaj kleli, ne lagati, ne opravljati; tako smo lahko slabih navad in grešnih napak se ovarovali. Je ktero kaj nespodobnega počelo, hitro so mati rekli: Fej te bodi! tega ne, to je gerdo! In dosti je bilo. Še dobro vem, kako ste me bili nažgali, kadar sem pri sosedu vzel mali nožek ter ga nevedoma domu prinesel. Za roko ste me gnali, da sem pipec položil na tisto mesto , kjer sem ga bil vzel. To zdravilo je za vse žiye dni pomagalo ne le meni, temuč tudi mojim mlajšim bratom in sestram. Ako sem čutil ali za¬ pazil, da bi ktero kaj slabega učinilo, hitro sem ga posvaril: Nikar tako, oča bodo hudi, mati te bodo kregali. Ovarovati otroke hudega je lahko; odvaditi pa jih razvad in hudobij je težko, večidelj celo nemogoče. Kar se Anžek pri¬ vadi, tudi Anže še zna.“ „Prav imaš, povzamejo spet starček besedo, Kebri se mladih drevesic -radi lot jo ter jih oglodajo ; slabe navade pa pokvarijo male otroke, ako jih starši skerbno ne otresajo. Olroci odrastejo svojoglavni in lermasti, ako jim dopustiš, da te ne vbogajo ; da jim po trikrat rečeš , preden kaj sto¬ rijo. Termaste otroke hoš imel, ako jih zasramuješ, psuješ ; ali eno preveč božaš in gladiš, drugo pa zaničuješ in gerdo ž njim ravnaš. Tudi dete čuti, kaj je prav ali ni prav, ter se - 1196 - ti bo hitro vstavilo, če vidi, da mu delaš krivico. — Otroci odrastejo togotni, ako jim dopustiš, da druge tepejo ali jih ti tepeš, da bi režeče dete vtolažil. Se kamna ne smeš vdariti, nad kterim se otrok spodtakne. Se otrok kuja, no stori mu po volji; naj se izkuja in te poprosi. Kujanje večidelj ozdravi brezovo ali leskovo olje; pa tudi jezo prežene. — Otroci postanejo neredni, ako jim daš, da vse križem ležali pustijo. Ne pospravljaj ti za njimi, in ne reci drugim pospravljati; sami naj si svoje reči vredijo. — Otroci bodo lahko izberljivi, ako jim jedila bolj zabeliš, kakor drugi družini. Ne hvali jim nobene jedi, zlasti ne, s kterimi jim postreči ne moreš. Otrokom smetane ali druge sladkarije dajati, se pravi lizune rediti ter jim želodec in vest pačili. Taki slinovi sladkosnedeži so naj hujša vjima pri hiši; vse mora pred njimi zaklenjeno biti. — Pa še hujši so ošabni, nečimerni otroci, kakoršne posebno bedaste matere rade zredijo, ker jih nespametno hvalijo, jih šopirijo, da druge zaničujejo, čez ramo, po strani pogledujejo, ki niso tako lepo oblečeni. Tako lepotičenje otrok je naj hujši davek, ki ga večidelj avšaste matere ubogim gospodarjem celi hiši nakladajo, da je za zjokati. — Ne daj otrokom za¬ povedovati. Kdor premlad zapoveduje, drugih vbogati ne zna, in postane naj hujši trinog svojih ljudi. Otroci naj molčijo, kadar stareji govorijo ; drugim v besedo segati , ni pošteno, ni lepo. Ne hvali in ne povzdiguj svojih otrok. Prav je otroku čast kazati, naj se za njo poganja ; pa je tudi potreba otroku previsoko glavo vklanjati, da si je sam ne vlomi. — Naj hujši zapravljivci so pijanci, ki so večidelj tudi nečistniki. Še zdaj me serce zaboli, če slišim očeta ali celo mater otroka siliti, rekoč: Le pij, le pij, da boš bolj močen. Vino ni za otroke. Kdor v mladih letih preveč vina popije, njemu mora na stare dni voda dobra biti.“ Takih in še več lepih naukov za zakonske so povedali sivi stari Podgoršek. Dolgo so kramljali, veselo se kratkočasili. Poslednjič sosed Tomaž kupice nalije in zdravico napije, re¬ koč : ^Poštena tovaršija ! Veliko zlatih naukov smo danes sli¬ šali od našega zlatega ženina, ki nam je pravil, kar je sam skusil toliko let svojega slavnega življenja. Da so starega moža nauki zares dobri, pričajo pošteni sinovi in hčere, - 1297 - urniki in unučice srečnih staršev, ki sta lepo starost svoje druge poroke včakala. Naj velja moja napitnica na zdravje našega starega ženina in njegove častite neveste, pa tudi vseh poštenih svatov in sosedov. Daj Bog 1 vsem otrokom lakih staršev, pa tudi staršem takih otrok! Daj nam vsem tolike srečne starosti včakati, po tem časnim živ¬ ljenju pa v nebeško svatovšino priti, in se tam vekomaj veseliti!^ Tako so zdravico popili in vzeli slovo. Otroci in unuki pa starčikom roko kušnejo in za očetov blagoslov prosijo, častitljiv starček v sredi svojih stoji in njegovi okrog njega klečijo. On svoje roke povzdigne, ter vse svoje z ginjenim sercem blagoslovi, rekoč : „Vsegamogočni, večni Bog blagoslovi vas, moje ljube otroke na duši in na te¬ lesu. Milost Božja noj čez vas rosi. in mati zemlja naj vam obilno rodi. na žitnem polji, kakor v vins¬ kih goricah! Angel Božji naj varuje vaše poštenje, vam ohrani tudi premoženje, ki vam ga mili Bog da. Daj vam Bog doživeti veselih in starih dni, po smerti pa meni in vam veselje nebeško! Po¬ kopljite svojega očeta in mater pošteno, kadar vas bova za¬ pustila ; lepo se med seboj imejte, kadar naju več ne bo. Mo¬ lite za naju ; tudi mi dva bova za vas molila, da vsi srečno v nebesa pridemo, kjer ne bo niti starosti, niti smerii, ampak večno veselje. Večna čast in hvala bodi za vse Bogu Očetu, Sinu in Duhu svetemu, na vse vekomaj \ tt Vsi odgovorijo: Amen. Amen. pšfSP®?