RAZLAGANJE

keršanskega katoliškega

Spisali

nekteri duhovni

ljubljanske škofije.


Pervo poglavje;

Od vere.

V CELOVCU uu.

Natisnila Jan. & Frid, Leon.

59427  -1 ( l

I  Ai - d  3 ^ '? ? ■-f (j

b) Kaj mora verovati katoliški kristjan?

VII. Od božjega razodenja in zapisane božje besede . . 44

VIII. Bukve prerokov. Bukve nove zaveze ... 51

IX. Listi sv. Pavla . . . . . . .56

X. Listi drugih aposteljnov. Skrivno razodenje sv. Janeza.
Pisavci sv. pisma so bili od Boga poslani in raz-
evitljeni

63

Stran

XI. V sv. pismu stare in nove zaveze je resnica. Sv. pismo

se sme brati 69

XII. Kako brati sv, pismo. Ustno izročilo . . .75

XIII. Od ustnega izročila na dalje. — Ena sama in scer

katoliška vera je prava . . . . . .82

XIV. Ktere resnice mora vsak vedeti in verovati? Duša je

neumerjoča 89

XV. Kaj je vsacemu kristjanu znati zapovedano? Kje je
sosobno zapopadeno, kar mora katoliški kristjan
verovati ?

II. Razdelek.

XXXVII. Od razločka božjih oseb (perSon) in od sv. križa .

XXXVIII. Kakšen namen in pomen imate besedi: „v imenu
Boga?“ kaj pomeni beseda: „Amen?“ ali je koristno
se prekriževati ? .......

XXXIX. b) Od stvarjenja. Od stvarjenja sploh in od angeljev
posebej. 1. Od angeljev.

XL. Kaj dobrega nam storč angelj varhi? kaj smo jim
dolžni?

XLI. Od zaverženih angeljev

XLII. 2. Od Človeka . .

XLIII. Namen in cilj in konec Človekov ....
^LIV. Greh pervih staršev ......

XLV. Od žalostnih nasledov pervega greha
XLVI. Bog obljubi Odrešenika. — Zgodbe sv. pisma. I. Od
Adama do vesolnega potopa ....

XLVII. II. Od Noetovih mlajšev in od neverstva
XLVI1I. III. Od poklica Abrahamovega do Egiptovske sužnosti
XLIX. IV. Od odhoda Izraelcov iz Egipta do njihovega

prihoda v obljubljeno deželo.

L. V. Izraelci pod sodniki in kralji do razdelitve

kraljestva.

LI. VI. Doba prerokov ......

Lil. VII. Od povernitve Judov iz Babilonske sužnosti do
prihoda Odrešenikovega .....

LIH. Sveti adventni čas ......

LIV. §. 2 Od drugega člena vere: In v Jezusa Kristusa,
Sina njegovega edinega, Gospoda našega
LV. Od imena Jezus (na dalje) in od imena Kristus
DVI. Jezus, edini Sin Boga Očeta, naš Gospod, učenik in
sodnik .........

LVII. §. 3. Od tretjega Člena vere. Kteri je spočet od
sv. Duha; rojen iz Marije device. — a) Od Jezuso¬
vega rojstva in njegove mladosti ....

LVIII. Oznanovanje Jezusovega rojstva . . .

LIX. Kaj se je zgodilo po oznanenju rojstva Jezusovega?
Kaj vemo od Jezusove mladosti? ....

Stran

249

257

265

274

282

290

296

302

306

312

318

323

328

334

340

345

350

355

363

371

378

386

394

Stran

Stran

LXXXII. §. 9. Od devetega člena vere: Sveto keršansko

katoliško cerkev, občestvo Svetnikov. A. Od svete
katoliške cerkve in njenega poglavarja . .

LXXXIII. Od lastnost prave cerkve in zakaj imenujemo sveto
cerkev svojo mater ......

LXXXIV. Od znamenj, po kterih se prava cerkev loči od
vsake druge cerkve ......

LXXXV. B. Od občestva svetnikov .....

LXXXVI. §. 10. Od desetega člena vere: OdpuŠčenjo grehov

LXXXVII. §. 11. Od enajstega člena vere: Vstajenje mesa .

LXXXVIII. Od vstajenje mesa (na dalje) ....

LXXXIX. §, 12. Od dvanajstega člena vere: In večno življenje.

Amen. ........

594

603

610

620

630

639

647

655

1


1

i

v ' J

< - . •)


■' . -•

r

’ • — •  *. .

- . W.




I. Keršanski nauk.

V Y O (1.

Kaj je keršanski nauk? Od kod ime kristjan? Da bo človek kristjan,

kaj je k temu potreba? K čim nas veže ime kristjan?

*

Ljubi moji poslušavci! prav močno me veseli, da se vas
je tako veliko zbralo, poslušat keršanski nauk. „Kdor je iz
Boga, posluša božjo besedo", veli usmiljeni Jezus (Jan. 8, 47).
Tudi vam veljajo te lepe besede. Pa ne le danes, ampak vselej
radi bodite h keršanskim naukom, ako le morete in priložnost
imate. Oznanoval vam jih bom prav po domače in kratko¬
časno, kar in kolikor bo dopustila ta sveta reč in moja moč.
In zdaj začnem v imenu Jezusovem, ter pridem naj poprej na
tole vprašanje:

Kaj je keršanski nauk?

Beseda, „keršanski nauk" je sostavljena iz dveh besed,
namreč iz besede „keršansko", in iz besede „nauk."

Nauk  je sploh vsako podučenje v eni, ali v več, ali v vseh
resnicah. Če, postavim, koga podučujem, kako naj obdeluje svoje
polje, da bo obilno rodilo, sem mu že nauk dal; ali če ga podu¬
čujem, kako naj ravna s tim, kar ima, da bo dobro izhajal, sem
mu tudi nauk dal. Toda y takih posvetnih rečeh vas ne bom
podučeval; učil vas bom vse bolj imenitnih resnic, namreč božjih
resnic, ter vam razkladal, kaj mora človek verovati, kaj vedeti in
kako živeti, da se bo zveličal.

Ta imenitni nauk, kterega vam bom razlagal, je od Kristusa
za  kristjane; zato se keršanski  imenuje.

1

2

Keršanski nauk je zapopadek vseh Jezusovih naukov,
ktere je on sam z besedo učil tri leta, ktere so oznanovali njegoyi
aposteljni, ktere katoljška cerkev uči, in bodo v njej v pervi čistosti
ostali neprenehoma do konca sveta.

Od kod i me k ris tj an?

a) Naj pervi pravoverni so se učence  imenovali, in scer
zato, ker so prostovoljno hodili k Jezusu v šolo, to je: poslušali
njegove nauke, in verovali vanj.

b) Imenovali so se pervi pravoverni tudi bratje,  in to zato,
ker so bili po ljubezni tako zvezani, da so bili enega serca in
enega duha. Tolikanj so se ljubili, da so se še do neverniki
čudili nad njih ljubeznijo, in so rekli: „Glejte! kako  priserčno se
ljubijo, da so pripravljeni cIo v smert iti eden za drugega." In
tudi zato so se brate imenovali, ker so vse premoženje skupej
imeli; karkoli so namreč imeli, vse je bilo vseh.

c) Pervi pravoverni so se imenovali tudi kristjane,  kakor
se imenujejo še zdaj. S. Pavelj in s. Barnaba sta prišla v Antio¬
hijo, oznanovat ljudem Jezusa in njegove nauke; sta celo leto
bila pri tej cerkvi; sta veliko ljudi spreobernila k Jezusovi veri,
in ti so naj pervi bili kristjani imenovani. (Acta. 11, 26.) Od
Kristusa so dobili ime, ker so verovali v njegove nauke. S. Ana¬
stazij pravi: „Pravoverno ljudstvo še ni nikoli nikjer imena dobilo
od svojega škofa, ampak le od Gospoda, v klerega je verovalo.
Resnično (je), da od aposteljnov nimamo imena, ampak po Kristusu
smo in bomo imenovani. Kteri pa imajo od kod drugod začetek
svoje vere, in ne od Kristusa, je prav, da imajo ime od človeka,
kteri je krivoverstvo med nje zasejal. Marcijona, ki je krivovero
znajdel in zatrosil med ljudstvo, smo izbrisali iz naše družbe; in
tisti, ki so se poprijeli njegovih naukov, nimajo več imena kristjani,
ampak Marcioniti (Marcionarji) so imenovani."

Pravoverni se tudi zato imenujejo kristjane, ker so deležni
maziljenja Kristusovega. Kristus pomeni to, kar pomaziljenec.
On je bil maziljen od svojega nebeškega Očeta. V ta spomin, da
so kristjani deležni maziljenja Kristusovega, se otroci, preden 9°
kerščeni, to je preden so obliti s kerstno vodo, pomažejo s oljem;
pomažejo se pa s s. oljem (s. križmo) tudi potlej, ko so s. kerst
že prejeli.

- 3 -

d) Zdaj vam imam še povedati, od kod pride ime „kat oljski
kristjan/' — Ime katoljški kristjan pride od aposteljnov; apo-
steljni so ga dali pravovernim. — Od začetka so se vsi pravoverni,
kakor sem vam poprej pravil, naravnost kristjane imenovali. Ko
so se pa pozneje tudi krivoverci kristjane imenovati začenjali, so
aposteljni v apostoljški, od njih zloženi veri izrekli, da pravoveren
je le tisti, ki je ud splošne (vesoljne) ali katoljške cerkve, ki je
katoljški kristjan. In od tistega časa imamo mi, da se ločimo od
krivovercov, zraven imena „kristjan" tudi priimek „katoljčan." Po
priimku „kato!jčan" se mi od drugih kristjanov ter kriyovercov v
veri tako ločimo, kakor se ljudje med seboj po svojih priimkih
ločijo od eden drugega. ^Kristjan je moje ime", pravi s. Pacijan,
„katoljčan (mi) je priimek; pervi me imenuje, drugi me razločuje."

Da ho človek katoljški kristjan, kaj je pa k
temu potreba?

Potreba je: 1) daje  kerščen; — 2) da Kristusove nauke
spozna in veruje; — 3) da se nobenih pomot ne derži.

1) Potreba je, da smo kerščeni,  in scer zato, ker smo
otroci grešnega Adama, v grehih spočeti in v grehih rojeni; tadaj
smo, kakor s. Pavelj pravi, „že po natori otroci jeze božje",
(Efez. 2, 3.) ker kmo vsi v Adamu grešili, tadaj je tudi treba,
da smo vsi po s. kerstu prerojeni, kakor je Jezus Nikodemu pove¬
dal rekoč: „Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen

iz vode in s. Duha, ne more iti v božje kraljestvo (Jan.3, 5)."
Božje kraljestvo je pa dvojno, vidno namreč in nevidno. Vidno
kraljestvo božje na zemlji je cerkev Kristusova. Nevidno kraljestvo
božje so pa nebesa. Kdor hoče v cerkev Kristusovo stopiti,
kristjan postati, se mora kerstiti dati; zakaj vrata v Kristusovo
cerkev so s. kerst. Zatorej je rekel s. Peter na binkuštno nedeljo
Judom, kleri so ga vprašali, kaj jim je storiti: „Storite pokoro",
jim reče, „in naj se dd sleherni kerstiti v imenu Kristusovem."
Kleri so sprejeli njegovo govorjenje, so bili kerščeni; in še
tisti dan se jih je okoli 3000 pridružilo Kristusovi čedi. Acta.
2, 37. —

Ravno tako je tudi potrebno, da je človek kerščen, ako
hoče v nevidno kraljestvo božje, namreč v nebesa priti, ker
brez s. kersta ne more nobeden k Bogu priti; zakaj Kristus

1 *

— 4 -

pravi: „Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz
duha, je duh (Jan. 3, 6)“, to je: Bogu dopadljivo.

Majhen otrok, dokler se pameti ne zave, je že katoljški
kristjan, da je le kerščen; sam s. kerst ga že stori katoljškega
kristjana. — Ako hoče pa odraščen človek biti katolišk kristjan,
pa ni zadosti samo to, da je kerščen, ampak on mora zraven
tega tudi

2) Kristusove nauke spoznati.  Kristusov nauk je
pa vse to, kar je Jesus Kristus učil, in kar so njegovi učenci
od s. Duha razsvilljeni ljudem oznanovali ali z besedo ali po
pismih.

Kristusove nauke spoznati se pravi, vanje verovati, in se
jih ne sramovati. In to je odraščenim tako potrebno, da brez
tega ne morejo biti katoljški kristjani. Da je resnično tako,
se lahko prepričamo iz mnogih izrek s. pisma. Bog nam je
svojega edinorojenega Sina na svet poslal, in dal za učenika,
in na Taborski gori, kjer se je Kristus spremenil, je rekel:
„Tega poslušajte!" Ko bi tedej Kristusa poslušati ne hotli, in
ne verovati v njegove nauke, kako bi bili po lem takem nje¬
govi, kako pravi katoljški kristjani? Kristus pravi: „Kdor se
mene sramuje in mojih besed, tega se bo tudi Sin človekov
sramoval, kadar pride v svojem, Očetovem in svetih angelov
veličastvu (Luk, 9, 26 ).“  Tudi te besede nam pričajo, da
Jezus Kristus pri sodbi ne bo nobenega za svojega spoznal, kdor
na tem svetu noče verovati v njegove nauke.

Vendar pa še ni zadosti, da človek Jezusove nauke veruje;
on mora po njih tudi živeti, ako hoče biti pravi katoljšk kristjan.
S. Jakob (2, 24) pravi: „Ali ne vidite, da je človek zavoljo

dobrih del opravičen, in ne samo zavoljo vere. £<  (2, 24) „Kaj
vam bo pomagalo, bratje moji! če kdo reče, da vero ima, če pa
del nima? Bo mar zamogla vera njega zveličati?" To tudi
s. Pavelj pričuje, da je treba po Jezusovih naukih živeti, ter
pravi: „Ako Jezusa z ustrni spoznaš za gospoda, in v sercu

veruješ, da ga je Bog vbudil od mertvih, boš zveličan; zakaj s
sercom se veruje, in to je k pravičnosti; z ustmi se pa spozna
(to je: se vera razodeva), in to je k zveličanju (Kimlj. 10, 9). ft
Glejte, kako potrebno je odraščenemu človeku Kristusove nauke

spoznati, to je: vanje verovati in po njih živeti, ako hoče biti
pravi katoljšk kristjan.

3) Ako hoče človek biti pravi katoljšk kristjan, je treba, da
se ne de rži nobenih pomot,  ktere so nasprot čistim naukom
prave cerkve. Kdor tedaj zaverže ali popači kako versko
resnico, ali če rimskega papeža noče spoznati za poglavarja
vesoljne čerkve, tak ni več katoljšk kristjan, ampak je krivo¬
verec postal. — Ravno tako tudi nič več niso katoljski kristjani
tisti, kteri se derže naukov takih zapeljivcov, temveč so krivo¬
verci, in imajo ime od svojega zapeljivca. Tak zapeljivec, popa¬
čene nauke med ljudi trosivši, je bil Martin Luter; in tisti, kteri
so se poprijeli njegovih popačenih naukov, niso več katoljski
kristjani, ampak Lutranarji so; od svojega zapeljivca Lutra imajo
ime. — Tak krivoverec in zapeljivec ljudstva je bil Kalvin; in
tisti, kteri so se poprijeli njegovih zmot, se Kal vinarji imenujejo.
— Iz tega zopet lahko vidite, da tisti, kdor hoče biti katoljšk
kristjan, se mora deržati čislih naukov Jezusovih, kteri so in
bodo po obljubi Jezusovi nepopačeni hranjeni v katoljski cerkvi
do konca sveta.

K čim nas veže ime »kristjan?«

To lepo ime »kristjan«, ki ga od Kristusa imamo, nas uči
in veže, kako nam gre živeti v tem, kar zadeva Boga, bližnjega
in samega sebe.

1) Ime »kristjan«, nas veže, da pred Bogom  živimo
sveto in neomadeževano. — Ko je Bog Judom obrezo zapovedal,
jim je rekel: „Sveti bodite, ker sem jaz, vaš Gospod, svet, in
sem vas odločil od drugih narodov, da bi vi moji bili (Lev.
20, 26).«

Te besede, kristjan moj 1 je Bog tudi tebi rekel, kadar te je
po s. kerstu poklical h keršanstvu; rekel ti je: „Svet bodi; zakaj
tudi jaz, tvoj Gospod, sem svet, in sem te po posebni gnadi izvolil
zmed toliko drugih, da bi meni zvesto služil s svetim neoma-
deževanim življenjem!« — Sv. olje, s kterim je bilo pamaziljeno
tvoje telo; kerstna voda, s klero si bil oblit, sta na nevidno in
duhovno vižo tekla tudi v tvojo dušo, in ti jo z neizbrisljivim
znamnjem zaznamovala v božjo službo, da bi ves bil božji službi
uddn. — Kristus te je izvolil v to, da bi njemu služil s pobožnim

6  -

in svetim življenjem; tedaj brez greha nikoli ne moreš in ne
smeš opustili te službe. —

Kaj bi rekel, kristjan moj! ako bi vidil kakega duhovnega
v mašnem oblačilu iti od altarja naravnost na terg ali v kako
pivnico; ko bi ga vidil v mašnem oblačilu noreti, skakati, plesati;
ako bi ga slišal preklinjevati? Kaj ne, da bi rekel; »To je pač
velika hudobija in grozno veliko pohujšanje!" Rekel bi: „Du-
hovnemu se spodobi obnašati se zmerom pobožno, sosebno pa,
kadar je v mašnem oblačilu!" In prav bi govoril! —

Ali ti, kristjan moj! si pri s. kerstu oblekel še kaj veliko
več, kakor so duhovniške ali mašne oblačila; samega Jezusa Kri¬
stusa si oblekel. To ti pravi s. apostel Pavelj rekoč: »Vsi, ki
ste v Kristusu kerščeni, ste Kristusa oblekli (Gal. 3, 27");“ tedaj
se tudi za tebe ne spodobi, pregrešno, hudobno živeti, ampak
prizadevaj si, kolikor je v tvoji moči, tako živeti, kakor je Kri¬
stus živel, dokler je na svetu bil; vse tvoje djanje in nehanje,
vse tvoje zaderžanje in vedenje (obnašanje) bddi obravnano po
Kristusovem, kterega si oblekel pri s kerstu. Prizadevaj si, živeti
tako sveto in pobožno, da boš zmerom bolj enak Kristusu!

2) Ime „kristjan" veže človeka, da je ljubezniv in usmiljen
do svojega bližnj ega,  Jezus Kristus je ljubil vse ljudi, clo naj
hujše svoje sovražnike, kteri so ga preganjali in umorili na lesu
s. krtža; ravno tako moramo tudi mi ljubiti svojega bližnjega, če
pa po Kristusovem zgledu ne ljubimo svojega bližnjega, in nismo
usmiljeni do njega, tudi nismo vredni prelepega imena »kristjan."

3) Ime »kristjan" nas veže, da ojstro ravnamo sami seboj,
in živimo v zatajevanju. Le pomislite, kako ojstro je živel
Jezus Kristus, naš učenik in naš zgled; kako ojstro seje  postil; po
cele noči prečul v molitvi, si clo spanje pritergovaje! Po njego¬
vem zgledu se je ravnati tudi nam, ako hočemo vredni biti
lepega imena »kristjan." S. Pavelj pravi: »Tisti so Kri¬
stusovi, kteri križajo svoje meso z željami vred." Kristus
pravi: »Resnično, resnično, vam povem, da bote jokali in žalo¬
vali; svet pa se bo veselil (Jan. 16, 20)“; vsi ti nauki nam
zapovedujejo, živeti v zatajevanju, ako hočemo biti Kristusovi, biti
pravi kristjani. Tako so pervi kristjani živeli v zatajevanju;
zatajevali so vse svoje počutke: oči, ušesa in jezik; zatajevali so

7

poželjenje po blagu in premoženju; zatirali nezmerno poželjenje
po jedi in pijači!

Kako pa ravnajo nekteri kristjani dandanašni? Tako ravnajo,
da jih zadeva očitovanje s. Pavlja, ki pravi: „Njih Bog je tre¬
buh 1“ In po vsi pravici so vredni tega očitovanja, ker gledajo
le na to, kako bi bolj postregli svojemu telesu, kterega nezmerno
pasejo, čez mero napajajo; vso prostost dajejo svojim ušesom in
svojemu jeziku, neizmerno lišpajo in zaljšajo svoje telo: toda
tako, ljubi moji! se ne živf v zatajevanju! Živite toraj, ljubi pos-
lušavči! v prihodnje v zatajevanju, ker k temu nas veže že ime
„kristjan", zgled Kristusov, od kterega ime »kristjan"
imamo; zgled svetnikov, zvestih Kristusovih služabnikov. Ko je
bil svoje dni s. Konkordij iz ječe pripeljan pred sodnika Tor-
kvata, in ga je Torkvat vpraševal po njegovem stanu in po
njegovem imenu, mu svetnik neprestrašenopove in pravi: »Krist-
jan sem"! »Vprašujem te", zaverne sodnik, „kako ti je ime?"
in s. Konkordij odgovori: „Kristjan mi je ime!" Ves jezen reče
Torkvat; „Kdo te vprašuje po tvojem Kristusu; le tvoje ime
mi povej!" Jn spet mu svetnik odgovori: ,,Kristjan sem! od
Kristusa imam svoje ime. Kristusov sem; njemu bom zvest ostal
živ in meriev." Po teh besedah je ves vesel šel v novo terpljenje
in v smert.

O da bi se tudi mi vselej vredne skazovali častitljivega
imena, imena »kristjan." Amen.

- 8  -

II. keršanski nauk.

Od vrednosti kristjanove in od dolžnosti poslušati kerš. nauke.

V zadnjem keršanskem nauku sem vam povedal, da ime
„kristjan“ imamo od Kristusa; priimek „katoljčan" pride pa od
apostelnov; zakaj oni so pravo cerkev v apostoljški veri, ktero
so zložili, katoljško imenovali, tadaj njene ude kaloljčane. Tudi
sem vam povedal, da mora človek, ako hoče biti pravi katoljšk
kristjan ; a) kerščen biti; b) mora Kristusove nauke spoznati in
vanje verovati; c) se ne sme nobenih pomot deržati. — Dans
pridemo pa do vprašanja :

Ali keršanstvo človeka k veli ki vrednosti povzdiguj  e?

Da je človek s tim, da je kristjan, visoko povzdignjen, in
da je s tim velike vrednosti, lahko vidimo, če premislimo :

1. Koliko je Jesus za nas storil, in koliko preterpel, da
nas je naredil kristane. Marsikako reč na svetu mi visoko
cenimo, postavim: kako veliko kmetijo, kako grajščino, kar se
da kupiti za zlato in srebro ; pa kaj je to ? to ni nič pro¬
ti tisti ceni, ktero je Kristus dal za nas, da nas je storil krist¬
jane ! „Za veliko ceno ste odkupljeni," pravi s. apostelj Pavelj
(I. Kor. 6, 20.). In s. Peter nam razloži, s kakšno ceno da
smo odkupljeni, ker pravi ‘. „Vedite, da niste rešeni s slroh-
ljivim zlatom ali srebrom ; — ampak z drago kervjo Kristusa,
dezevane B a in čistega Jagnjeta," (I. Petr. 1, 18. 10.). S.
Pavelj pravi: „On je sebe dal za nas, da bi nas odrešil od
vse krivice, in posvetil sebi v dopadljivo ljudstvo, ktero bi se
ravnalo po dobrih delih" (Tit. 2, 14.).

Glejte, ljubi moji! koliko smo stali Jezusa, in koliko je on
za nas dal, da nas je storil kristane! Zlata in srebra, ki ga
visoko čislamo, ni dal; dal pa je, kar je veliko več,  dal je
svojo kerv in samega sebe za nas. Oj h koliki vrednosti je
nas povzdignil Kristus, ki nas je odkupil z lastno kervjo, in je
samega sebe za nas dal!

— 9 -

V koliko vrednost da je človek povzdignjen s tim, da je
kristjan,

2. vidimo tudi lahko iz pravic, ktere ima pred drugimi, ki
niso kristjani. Kristjan je soseben otrok božji, je brat in ud
Jezusa Kristusa.

a) Da je kristjan otrok božji, uči s. Janez rekoč: „Glejte,
kako veliko ljubezen nam je skazal Oče, da smo otroci božji
imenovani, in da smo tudi res," (I. 3, 1.). Od tistega časa, od
kar sinemo Boga imenovati svojega Očeta, se smerno tudi šteti
k njegovim otrokom, in on nas tudi za take spozna.

b) Kristjan je otrok božji, tedaj je tudi brat Jezusa Kri¬
stusa, kteri je božji Sin. Jesus je božji Sin po natori, kristjan
je pa do v zet za božjega otroka. Jesus Kristus sam nas v apo-
steljnib imenuje brate, ker je rekel Magdaleni: „Pojdi k mojim
bratom, in jim povej." (Jan. 29, 17.)

c) Kristjan je tudi ud Jezusa Kristusa. Vsi kristjani so eno
telo, in Kristus je glava tega telesa. Ravno tista zveza, ktera
je med udi in med glavo, je tudi med nami in med Kristusom.
O kako imenitne bi se mi imeli, ko bi bili otroci kakega cesarja,
ali bratje ali sestre kakega kralja ; in vendar bi bili s tim otroci,
bratje in sestre le zgol človeka; s tim pa, da smo kristjani,
smo otroci božji, bratje in udje Jezusa Kristusa. — Glejte, h
koliki imenitnosti in vrednosti nas keršanstvo povzdiguje. Ob,
nikar ne zapravljajmo z grešnim življenjem tolike vrednosti!

3. H kako veliki vrednosti je človek povzdignjen s tim,
da je kristjan, spet iz tega lahko spoznamo, če premislimo, kako
nezmerno veliko čast mu je Bog pripravil, Pripravil mu je
večno krono nebeškega veličastva. ,,Kadar se bo prikazal pogla¬
var pastirjev, bote prejeli nezvenljivo krono časti," pravi s.
Peter (I. 5, 4.). In na drugem kraju pravi: „IIvaljen bodi Bog
in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas je po svojem
velikem usmiljenju prerodil k živemu upanju skoz vstajenje
Jezusa Kristusa od mertvih, k nestrohljfvemu, neognušenemu in
nezvenljivemn deležu, kteri je v nebesih prihranjen za vas,"
(1. 1, 3, 4.). S. Ludovik, kralj Francozki, je dobro spoznal vred¬
nost, h kteri keršanstvo človeka povzdiguje; zatorej se nikoli
ni hvalil, da ima veliko kraljestvo, ampak naj bolj ga je vese¬
lilo le to, da je kristjan. Naj rajši se je znajdel v mestu Poisi

10  -

v kterem je bil kerščen in vzet v katoljško cerkev. Večkrat je
rekel: „To mesto mi je napravilo več časti in veličastva, kakor
vse druge mesta mojega kraljestva \ u  Oh kristjani spoznajte tudi

vi iz tega, kar sem vam zdaj povedal, vrednost kristjanovo;
in varujte se skerbno, da je ne zapravite. Skerbno se tedaj
varujte greha ; zakaj kdor grešno živi po svojem hudem nag-
nenju in poželjenju, ni pravi kristjan , in tudi ne bo dosegel
krone večnega veličastva. Jezus pravi: „Ne vsak, kteri pravi:
Gospod, gospod! pojde v nebeško kraljestvo, ampak kteri stori
voljo mojega Očeta, kteri je v nebesih, tisti pojde v nebeško
kraljestvo,* (Mat. 7, 21.).

K visoki vrednosti smo, kakor ste slišali, povzdignjeni,
vendar pa to ni zadosti za zveličanje; ako se hočemo zveličati,
moramo spolnovati božjo voljo, božje zopovedi. —

Da bomo pa zamogli spolnovati božjo voljo, jo je treba
vedeti; vedeti je treba, kaj moramo verovati, kaj upati, kaj
ljubiti, kaj storiti, kaj opustiti, kako se posvečevati s svetimi
zakramenti. — Pa kje zamoremo zvedeti vse to ? — Vse to
zamoremo zvedeti v keršanskih naukih, ktere v cerkvi oznanu-
jejo božji namestniki. Zakaj keršanski nauk uči, kar ne moremo
vedeti po natornem umu; uči, da smo vsi grešili v Adamu, da
smo spačeni, in nezmožni, živeti no volji božji, ako nam Bog
ne pomaga s svojo gnado. Uči pa tudi, da je Bog naš Oče, da
nam rad pomaga po Odrešeniku Jezusu Kristusu. Keršanski nauk
uči vse potrebne resnice, kaj da gre verovati, kaj upati, kaj
ljubiti, kaj da je, in kaj da ni Bogu všeč, in kako se je posvečevati s
s. zakramenti, da bomo zveličani. Keršanski nauk je tedaj vsakemu
potreben k zveličanju.

Ali je dolžnost, hoditi h keršanskemu nauku?

Vsi bi imeli radi hoditi h kerš. nauku, v kterem se zapo¬
redoma verstijo vsi potrebni nauki, in nič ne izpušča , kar je
potrebnega v zveličanje; sosebno pa so nevedni ljudje dolžni,
poslušali keršanske nauke, postavim: otroci, ki so še vsi nevedni,
in potrebujejo veliko podučenja. Starši! skerbite tedaj, da bodo
vaši otroci hodili h keršanskim naukom, in nikar jim ne pustite,
da bi ob nedeljah in zapovedanih praznikih doma lenobo pasli
namesto keršanskega nauka, ali po vasi hodili, ali se Yam v

- 11

protje, ali gojzde, ali na spašnike ali kam drugam odtegovali in
igrali! — Pa tudi odraščeni so dolžni hoditi h kerš- naukom, in
niso brez greha, ako jih iz nemarnosti opuščajo ali pa iz lenobe;
zakaj tudi odrašcenim je potreben keršanski nauk. Zakaj koliko jih
je med njimi, ki so nevedni v verskih resnicah, akoravno so že
stari po 20, 30, 40 let. In naj bi bili odraščeni tudi prav dobro
podučeni v verskih resnicah, jim je vendar pri vsem tem potreba
hoditi h keršanskemu nauku, in scerzato,da ga ne pozabijo. Le pomi¬
slite, kako lahko se pozabijo verske resnice, ako jih človek večkrat
ne sliši, in nanje ne misli. In tudi zalo je treba hoditi h kerš, nauku,
ker zaslišana beseda božja človeka za dobro vnema, in mu dela
stud pred grehom; če je pa večkrat ne posluša, pa tako re¬
koč mertva v njegovem sercu zakopana leži. Glejte, odraščeni!
tudi vi ste dolžni poslušati keršanske nauke, in prazni so vsi
vaši izgovori. Dolžni ste jih poslušati, da ne hote nevedni, in
da tega, kar veste, ne pozabite.

Keršanske nauke poslušati nas veže božja zapoved. Kadar
je Mozes dal Izraelcom božje zapovedi, jim je zapovedal, da
jih imajo večkrat vzeti v roke, in premišljevati. Rekel jim je:
„Vzamtte si k sercu te moje besede, denite si jih v znamnje na
roke, in postavlajte si jih pred oči; uči jih svoje otroke, da bodo
mislili nanje, kadar sediš v svoji hiši, ali greš po potu, moje besede
ali kadar se vležeš, ali vstaneš, zapisuj jih na vrata svoje hiše,
da se pomnožd tvoji in tvojih otrok dnevi v deželi (V. 11, 18.
21.). Tudi je bilo očetom zapovedano, čudeže, ktere je Bog delal
nad njimi, pripovedovati svojim otrokom. Otroci so pa tudi radi
poslušali. — Ko so se pa Judje podučiti dali v verskih res¬
nicah, in so jih radi poslušali, ali hočemo mi slabejši od njih
biti ? Ali bi ne bilo to grozno gerdo in nehvaležno za nas ? —
V novi zavezi je Jezus Kristus zapovedal aposteljnom, vse ljudi
učiti njegovih naukov. Rekel je : „Pojdite po vsem svetu,

učite vse narode." Kakor jim je Jezus zapovedal, so aposteljni
tudi storili, po vsem svetu so se razkropili, in so oznanovali
ljudem Jezusa in njegove nauke. In še dandanašni hodijo misi¬
jonarji v druge kraje sveta med nevernike in divjake oznanovat
s. evangelje. Pa tudi vi imate duhovne pastirje, in vsaka fara
svoje, kteri vam ob nedeljah in praznikih razlagajo Kristusove
nauke po zapovedi Kristusovi; „Pojdite po vsem svetu; učite
vse narode." — Ko so pa duhovni pastirji dolžni, razlagati in

12  —

oznanovati nauke Jezusove, tadaj mora biti tudi vaša dolžnost,
jih poslušati, se v njih podučiti dajati. Da, to je tudi res vaša
dolžnost, in to ne majhna, ampak velika. Ce jo opuščale, hote
grozno slabo izhajali pred Bogom, kadar vas zakliče na sodbo.
To vam pove prerok Jeremija rekoč: „Preklet bodi, kdor ne
posluša besede zaveze. 44  (11, 3.) To vam pove Jezus Kristus
ko pravi : „Kdor je iz Boga, posluša božjo besedo ; zato je ne
poslušate, ker niste iz Boga/ 4  (Jan. 8, 47.).

Iz tega, kar sem vam dozdaj pravil od poslušanja kerš.
naukov, ste se lahko prepričali, da so dolžni otroci in odrašceni,
keršanske nauke poslušati. — Kako, vprašam, se pa dopolnuje
ta dolžnost? Od nekterih staršev, gospodarjev in gospodinj,
otrok in poslov moram reči, kar se tudi očitno vidi, da imajo
veselje nad kerš. nauki, jih radi poslušajo, prav radi v cerkev
pridejo, in se brez veljavnega zaderžka nikoli ne odtegnejo
božji besedi. Takim rečem : „Blagor vam ; zakaj iz Boga ste“,
pravi Jesus. Tudi v prihodnje se nikar ne naveličajte božje
besede; deržite se je ; ona je luč, ktera vam bo razsvilljevala
pravi pot, in vas pripeljala v nebesa. — Veliko kristjanov je
pa takih da jim božja beseda presdda — Spolnujese zdaj,
kar je 'že zdavnej poprej napovedoval s. Pavelj rekoč:
„čas bo prišel, da bodo ljudje ušesa odvernili od resnice, in se
h kvantam obernili 64  (I[. Tim. 4, 3.). Zdaj je tako, da mar-
sikaka deklica odverne ušesa od resnice, od kerš. naukov, in se
oberne večkrat skoz leto ob nedeljah in zapovedanih praznikih
k noriji in plesu; marsikak mladeneč je že s tiho mašo zadovo¬
ljen, in potlej se oberne k igram ; marsikak mož se znajde, ki
odvrača svoje ušesa od božje besede, je ne posluša, in se
rajši oberne k pijančevanju; marsikaka žena v nernar pušča
kerš. nauke, in se oberne k lenobi; je mladina, ktera se nau¬
kom odteguje, in zahaja v slabe tovaršije po hišah, kjer se
kvante vganjnjo. Pač je resnico govoril s. Pavelj, ki je rekel :
„Cas je prišel, da bodo ljudje ušesa odvernili od resnice, in se
h kvantam obernili !' 4  — O naj se v prihodnje poboljšajo vsi
taki, ktere zadeva očitovanje s. Pavlja ! Če jim je nemogoče, ob
nedeljah in zapovedanih praznikih besede božje poslušali po
dvakrat na dan, naj jo poslušajo vsaj po enkrat, in naj vedo, da
Jezus pravi: „C!ovek ne živi samo od kruha, temveč tudi od
vsake besede, ktera pride iz božjih ust. 44  Kakor telesu kruh,

13 —

e duši potrebna božja beseda! Nikodem je clo po noči hodil k
Jezusu, poslušat njegove zveličanske nauke. S. Martin še ni bil
deseto leto spolnil, in že je imel toliko volje do božje besede, da
je skrivši in zoper voljo svojega neverskega očeta zahajal v družbo
kristjanov, kjer se je razlagal keršanski nauk. Postal pa je tudi
imeniten škof in velik svetnik. Tudi mi vsi v časti imejmo ker-
šanske nauke, božjo besedo, ter jo radi poslušajmo, zvesto spol—
nujmo, in bomo enkrat tudi veliki svetniki pri Bogu v nebesih.
Amen.

Ili. keršanski nauk.

Kako gre keršanske nauke poslušati in spolnovati?

Zadnjič sem yam skazal, da je kristjan dolžen, poslušati
kerš. nauke. Dans pa pridemo do vprašanja:

Kaj nam je storiti, da nam bodo  kers. nauki v
zveličanje?

1) Da nam bodo kerš. nauki v zveličanje, jih moramo
radi  poslušat hoditi, kakor s. Nikodem, skrivni učenec Jezusov,
od kterega sem zadnjič povedal, da je še po noči hodil poslušal
Jezusa: ali kakor s. Martin, kteri seje, daje  to mogel, zmuznil
spred oči svojega očeta, nevernika, in kar rad zahajal na take
kraje, kjer seje  razlagal kerš. nauk, je pa tudi postal imeniten
in svet škof katoljške čerkve. Če pa kerš. naukov neradi
hodimo poslušat, ali le prisiljeni in primorani, se nas gotovo
ne bodo prijeli, in nam ne bodo v zveličanje!

2) Se moramo za kerš, nauk pripravljati;  zakaj nauk
je po besedah s. pisma seme; njiva je pa naše serce, na kte¬
rega ima vsejano bili to seme. Le pomislite, kako sejavec
zemljo pripravlja za seme. Prejden začne seme sejati, pobere
iz zemlje kamnje in ternje, ktero bi semenu branilo

- 14  —

pasti v zemljo in sad roditi. Ravno tako poberimo tudi mi, že
preden pridemo poslušat kerš. nauk, iz svojih sere vse mnogo
kamnje in ternje hudega nagnenja in posvetnih skerbf, da bodo
molčale, ko se bojo oznanovali kerš. nauki in bo Bog k nam
govoril.

Če bodo naše serca tako pripravljene za kers. nauk, bo
seme božje besede padalo na dobro zemljo, bo korenine nare¬
dilo in sad rodilo; če pa naše serce za božjo besedo ne bo
tako pripravljeno, bomo scer slišali božjo besedo iz ust duhov¬
nih pastirjev, toda ona nam ne bo dalje prišla, kakor do ušes,
in se bo spet nazaj vernila, in nam serca nič ne bo omečila.

3) Moramo vselej pred poslušanjem kerš. nauka s, Duha
prositi razs vitljenja,  da bi umeli vse, kar se nam bo ozna-
novalo. Duhovni pastir moli pred kerš. naukom; molite ž njim
tudi vi, in prav željno Boga prosite tega razs vitljenja; po za¬
slišanem nauku pa zdihujte k Bogu za pomoč, da bi zamogli
tudi tako storiti, kakor ste podučeni, in gotovo vam bodo nauki
segali v serce.

4) Moramo kerš. nauke poslušati s pravo vero in s
svetim spoštovanjem,  če so ravno bodeči in ojstri; toraj
smo dolžni, svete nauke prejemati iz učenikovih ust, kakor iz
samih Jezusovih ust; zakaj duhovni uče vpričo Boga in namesto
samega Jezusa Kristusa — Os koliko vero in s kolikim spo¬
štovanjem bi pač poslušali Jezusa Kristusa, ako bi med nas prišel
v človeški podobi, in nas začel učiti, kakor je učil nekdaj po
Judovskem. Pa glejte! mašnike nam pošilja namesto sebe, da
vas uče v njegovem imenu; ali jih mar tedaj ne bote poslušali
z živo vero in s svetim spoštovanjem? „Kdor vas posluša,
mene poslušaj je rekel Jezus svojim aposlelnom, „kdor pa vas
zaničuje, mene zaničuje« (Luk. 10, 16.).

Od Tesaloničanov (Solunjčanov) nam pove s. apostelj Pa-
velj, da so božjo besedo iz njegovih ust prejemali kakor iz samih
božjih ust, in jih je pohvalil. „Neprenehoma Boga hvalimo, jim
piše, ker ste vi, kadar ste prejeli od nas besedo oznanila bož-
jega, jo prejeli ne kakor človeško besedo, ampak (kar je res)
kakor besedo, samega Boga, kleri dela v vas, ki ste verni poslali,«
(I. Tes, 2,13.).

— 15

Posnemajte tudi vi v tej reči pohvaljene Solunjčane, in
nikar ne bodite zmed tistih hudobnih kristjanov, kteri se med
božjo službo radovoljno ozirajo, pogovarjajo, posmehujejo, su¬
vajo. Taki, ki se tako nespodobno obnašajo, gotovo ne bodo
imeli nobenega prida!

5. Moramo keršanske nauke poslušali zvesto in z vso
skerbjo. Ko bi nam cesar poslali svojega namestnika, naj nam
pove, kako naj ravnamo, da bomo čez nekoliko tednov po¬
polnoma srečni na tem svetu, in da bomo zadobili vse, česar
poželi naše serce; česa pa se moramo varovati, da ne bomo
čez nekoliko tednov v ječo verženi za ves čas svojega živ¬
ljenja; kaj ne, da bi prestregli in zamerkali vsako njegovo
besedo, da bi vedeli, kaj storiti in česa se varovati, da ne bomo
čez nekaj tednov verženi v ječo, ampak da bomo dosegli vse,
česar poželi naše serce? In ali bi ne imeli za neumnega, kdor
bi ne hotel poslušali teh besed ?

Glejte! kralj nebes in zemlje, Jezus Kristus, vam pošilja
mašnike, svoje namestnike, da vam pripovedujejo, kaj storite,
da bote čez nekoliko let neizrečeno srečni, in česa se varujte,
da ne bote čez nekoliko let v peklensko ječo verženi na večne
čase: ali ne bote toraj skerbno prestregli vsake besede iz njih
ust, ali ne hote zvesto poslušali učenikov, ker vas toliko pro¬
sijo? — Kdor je tedaj pri keršanskem nauku, kakor da bi
bil ušesa doma pozabil, ali dremlje, ali vse skoz kaj drugega
misli, kako bi tak vedel, kar se je učilo? kako razumel, kar
se v skrivnosti pcve? Tak poslušavec vč po kerš. nauku ravno
toliko, kolikor pred naukom. če pa tudi prestreže sem tertje
kako besedico, kaj to pomaga, če pa vendar ne ve zveze in
zapopadka od tega, kar je povedal duhovni učenik? Kerš. nauki
se morajo poslušati zve c to in z vso skerbjo, ako hočemo imeti
kaj prida in sodu iz njih!

6. Moramo, kar slišimo, obračati  na  se, ne pa na
druge. Med poslušanjem kerš. nauka zmerom izprašujmo sami
sebe, ali smo živeli tako, kakor nas božja beseda uci, ali ne?
Če nam vest očituje, d^i ne, precej sklenimo, v prihodnje ži¬
veti po zaslišanih naukih. Ce nam pa vest pove, da že tako
živimo, pa natihoma v sercu hvalimo Boga, da nam daje živeti
po njegovih naukih, in ga prosimo, da naj nas tudi v prihodnje

— 16 -

varuje grehov, kterih ostudnost in hudobija se ravno popisuje
in nas ohrani v tistih čednostih, kterih lepoto in imenitnost
učenik popisuje.

Ne bilo bi pa prav, ko bi med poslušanjem kerš. naukov
presojevali in pregledovali le življenje drugih ljudi, ali se
po božjem nauku ravnajo, ali ne; in vse, kar slišimo, zavra¬
čali le na druge. — Pa kakor človek ložej zagleda pezdir v
očesu svojega bližnjega, kakor pa bi čutil bruno v lastnem
očesu, ravno tako tudi med poslušanjem kerš. naukov, kar sliši,
rajši obrača na druge, kakor pa sam na sebe. In namesto da
bi rekel: „Y tem sem jaz zadet!“ pravi le rajši: „Dans je
pa kerš. nauk tegale dobro zadel; le škoda, da ga zraven ni
bilo!" Ali tako, ljubi moji! kerš. nauke poslušati ni prav, ni
človeku v prid. V prid so mu le takrat, kadar jih na se obrača.

7. Moramo kerš. nauke poslušati iz dobrega namena
namreč, da bi vedeli po njih živeti in delati. Ali se pa poslušajo
kerš. nauki zato? O naka! Veliko je takih kristanjov, ki kerš. nauke
poslušajo le iz navade, in nimajo nobenih želj, po božjih naukih rav¬
nati svoje življenje. Kako bi se jih potlej nauki prijeli in kaj sadu
obrodili v njih ? Nekteri so pa clo taki, da so jim keršanski nauki
clo zoperni, ker jim ukazujejo, zatirati hudo nagnenje, in krotiti
meseno poželjenje. Ne puste se prepričati, da je hudobno njih
življenje; nočejo verjeti, da je vasovanje, ples, norčevanje, nečis¬
tost, mehkužno življenje in druge lake reči greh: kako se jih bodo
potlej kerš. nauki kaj prijeli? kako kaj obrodili v njih? O, če taki
zaslepljeni reveži zdaj nočejo verjeti kerš. naukom, jim bodo pa
radi verjeli v nevarni bolezni! Vi pa, kristjani moji! kerš. nauke
poslušajte vsekaj iz dobrega namena, da bi vedeli po njih živeti; in
zvedeli bole iz lastne skušnje, koliko vam bodo kerš. nauki poma¬
gali, da hote sveto živeli in zveličali se.

8. Moramo kerš. nauke ohraniti in premišljevati,  da
nam bodo v zveličanje. Ako hočemo, da bo seme rodovitno mora
priti v zemljo ; če pa ostane le naverh zemlje, ne more skaliti,
korenin zagnati in roditi, ali pa pridejo ptice, in ga pozobljejo.
Ravno tako je tudi s s. nauki; globoko v serce morajo priti, da
bodo rodovitni. Ne smemo jih pozabiti, ker jih poslušamo zato, da
bi živeli po njih. Kako bomo pa po njih živeli, ce jih naglo poza¬
bimo, če nam gredo skoz eno uho noter in skoz drugega berž vun?

17 -

Kralj David pravi: „V svojem sercu branim tvoje besede, da se
ne pregrešim zoper tebe.“ (Ps. 118, 11.) Kakor kralj David, bra¬
nimo tudi mi besedo božjo v svojem sercu. Vem, vseh naukov ne
moremo hraniti v spominu, vendar pa hranimo vsaj zapopadek
vsega potrebnega poducenja.

Premišljujmo s. nauke tudi po dokončani službi božji ob
nedeljah in zapovedanih praznikih, in kadarkoli vtegnemo. Kar
slišimo v nedeljo, naj nam bo dušna hrana čez teden. Ako
jih ne premišljujemo, bodo v nas mertvi ležali brez vse moči;
serca nam ne bodo ogreli za dobro, in naše volje ne bodo
nagnili k pobožnosti! — Sosebno jih premišljujmo v skušnjavi,
v hudi priložnosti; takrat smo jih najbolj potrebni. Ta nauk
je dal Jezus svojim aposteljnom in vernikom, ko je rekel:
„To sem vam povedal, da se spomnite, kadar ura (skušnjava)
pride.“ (Jan. 16, 4.) O da bi nikdar ne pozabili tega po¬
trebnega nauka ! Kdor si v skušnjavi božjo besedo živo po¬
stavlja pred oči, večidel premaga ; kdor jo pa pozabi, pade v
skušnjavi. Premisli, kristjan! nedolžnega mladenča, Egiptov¬
skega Jožefa, čisto ženo Suzano, in druge svete duše, ktere
so se greha serčno ubranile, ker so v skušnjavi pred očmi
imele Boga in njegove besede. Ozri se pa tudi na Petra :
Malo poprej je terdno obetal, da bo zvest ostal Jezusu; pa v
skušnjavi se ni spomnil besed Jezusovih in svoje obljube, in

je grešil; še le po grehu se je spomnil, in je milo objokoval

svojo nezvestobo. Tudi ti slišiš kerš. nauke; serce se ti
vnema pri poslušanju; zvest biti obetaš ; pa y nevarni pri¬
ložnosti pozabiš na kerš. nauke, pozabiš na svoje obljube, in

grcš : š! O da bi te vsaj tvoje nesreče spametovale in zmodrile,

da bi vsaj v prihodnje v hudih nevarnostih in skušnjavah pred
očmi imel kerš. nauke, in jih premišljeval ; gotovo bi te va¬
rovali, da bi ne padel.

9. Moramo tudi živeti  po božjih naukih. Jezus Kri¬
stus je zato oznanoval ljudem svoje nebeške nauke, da bi po
njih obravnovali svoje življenje. Mašniki, namestniki Jezusovi,
tudi še zdaj nauke Jezusove oznanujejo iz ravno tega cilja in
konca. Tedaj ni še zadosti, Jezusove nauke zvesto poslušati
bi v sercu hraniti, ampak tudi spolnovati jih je treba. Tako
uči s. Jakob, ker pravi: »Bodite delavci besede božje, in ne

Kerš. nauk, 2

18 —

samo poslušavci 44  (1, 22.) In s. Pavelj pravi : „Pred Bogom
niso pravični tisti, ki slišijo postavo; temveč tisti, ki jo spol—
nujejo. 44  (Rimlj. 2, 13.) Vendar pa nikar ne mislite, da je
že zadosti, spolnovati le nektere nauke; po vseh naukih je
treba živeti, kakor je Jezus oznanovati rekel svojim apostelj-
nom: „Učite jih spolnovati vse, kar sem vam zapovedal. 44
(Mat. 28, 20.) S. Jakob tudi pravi: „Kdor spolnuje vso po¬
stavo, greši pa le v enem, je vsega kriv; ker, kdor je re¬
kel: „Ne prešestuj! je tudi rekel: Ne ubijaj! 44  (2, 10. 11.)
Bodite tadaj spolnovavci vseh naukov, in ravnajte se po Da¬
vidu, kteri je rekel Bogu: „Jaz živim po vseh tvojih zapo¬
vedih, in sovražim vsako krivično pot. 44  (Ps. 118, 128.)

Zdaj sem vam razložil, kako je treba poslušati kerš. nauke,
in kaj storiti, da vam bodo v zveličanje : Ravnajte se po tem
nauku!

Zdaj vam imam pa povedati še to: koliko poglavit¬
nih delov ali poglavij ima kerš. nauk,  kterega je treba
poslušati in spolnovati.

Kerš. nauk ima pet poglavitnih delov: Vero, upanje, lju¬
bezen, s. zakramente in keršansko pravico.

Vera  je najpotrebniša, ker je korenina vsega dobrega,
in ker brez vere ni upanja, ni ljubezni in tudi ne zveličanja.
Brez vere je nemogoče dopasti Bogu. Mora pa ona biti čista,
da se veruje vse, kar je Bog razodel, da se razodeti veri nič
ne pridene in nič ne odvzame.

Upanje  izhaja iz vere, pomaga v ljubezen in v resnično
božjo službo. Pravo upanje je potrebno, ker človeka stori volj¬
nega, da Boga časti, hvali in moli. če pa upanje ni pravo,
če je prederzno, odvzame človeku strah božji, ga zaderžuje,
da ne služi Bogu. Nauk od upanja zapopada v sebi nauk od
molitve.

Ljubezen  je iz čiste vere in iz pravega upanja, je
kraljica vseh čednost, začetek in konec vsega dobrega; brez
nje je vse nevredno pri Bogu. Nauk od ljubezni zapopada v
sebi božje in cerkvene zapovedi, ali razlaganje vseh dolžnost,
ki jih imamo do Boga, do sebe in do bližnjega.

S. zakramenti  so izvir božje gnade in studenci našega
posvečenja. Kadar se razlaga nauk od s. zakramentov, se

— 19  —

skazuje, kdo je postavil s. zakramente, kakošne gnade da
delijo, in kako mora človek pripravljen biti, ako jih hoče
vredno prejeti.

Keršanska pravica,  pravičnost ali svetost je spolno-
vanje (zverševanje) vseh dolžnost. Ona je tadaj iz čiste vere,
iz keršanskega upanja, iz delavne ljubezni in vrednega pre¬
jemanja s. zakramentov. Kadar se razklada nauk od keršan-
ske pravice, se govori od dobrih del in lepih čednost, ktere
je treba doprinašati, in tudi od grehov, kterih se je treba va¬
rovati, ako hoče človek živeli pobožno in sveto.

K tim petim poglavjem pride še pristavek,  kteri raz¬
laga štiri poslednje reči človekove, ktere so: smert, sodba,
pekel in nebesa.

Vseh teh pet delov keršanskega nauka s pristavkom vred
je pa po navadi zloženih v bukvice, ktere se katekizem
imenujejo. Lahko tadaj verjamete, da so katekizemske bukve
res imenitne bukve, ker hranijo v sebi dragi zaklad vseh nau¬
kov Kristusovih ; in vsak veren kristjan, ki brati zna, bo go¬
tovo v veliki časti imel te drage, zlate bukve. Pripovedujejo,
da je imel Dabšelim, nek Indijanski knez, sila veliko bukvar-
nico. Sto Indijanskih učenikov je imelo zadosti opravila samo
v red djati to bogato bukvišče, in tisuč kamel je bilo treba,
spraviti ga iz enega kraja v drugega. Ker mu ni bilo mogoče,
prebrati vseh bukev, je naročil učenikom, naj napravijo iz njih
kratek zapopadek vse učenosti, ktera je bila hranjena v njih.
Učeniki se marljivo dela lotijo, in izdelajo v kakih dvajsetih
letih svoje delo, ktero je pa še zmerom bilo tako obširno, da
je obsegalo več tisuč zvezkov in bi ga imelo dosti nositi kakih
SO kamel. Ko pa Dabšelim pravi, da tudi teh bukev ni v
stanu vseh prebrali, skrajšajo svoje okrajšano delo na kakih
50 zvezkov. Pa Dabšelim se je bil med tem časom postaral;
°ci so mu odpovedale in spoznal je, da ne bo zvedel, kako
In koliko lepih reči je založenih v njegovi bukvarnici; in ven¬
dar bi to bil tako rad zvedel. Oberne se toraj do svojega
Pobožnega in modrega služabnika, po imenu Pilcaj, kteri se je
kil že poprej pokristjanil ; pa njegov gospod tega ni vedel.
Temu pobožnemu možu tadaj sporoči, naj bi mu na kratko
razložil jedro unega še zmerom obširnega dela, kterega so

2 *

— 20

složili učeniki. Pobožni Pilcaj pa je že davno iskal pripravne
priložnosti, svojega gospoda soznnniti s s. vero Jezusovo.
Verne se toraj že drugi dan k Dabšelimu z malimi bukvicami
v rokah. Bile so katekizemske bukvice, ki jih je Pilcaj v
dar dobil od misionarja (duhovnega gospoda), po kterem je
poaučenje v resnicah s. vere sprejel in s. kerst. Te bukvice
Pilcaj odpre kar na pervi strani, vzame v roko list, ter na¬
piše nanj nekoliko besed rekoč: »Veličastni gospod, le to le,
glejte, zamore biti zapopadek vsega vašega obširnega bukvišča;
če te le kratke besede prav spoznate, bote imeli gotovo pravo
učenost, resnično modrost! Sprejmite toraj ta list in bukve!“
Dabšelim se čudi, vzame radoveden list v roke, ter bere:

»Verovaj, upaj, ljubi; obračaj si v prid milost svojega
Boga; varuj se hudega, delaj dobro. In potem se ti ni treba
bati smerti; tudi ne tega, kar pride po smerti. Neizrekljivo
zveličanje ti bo v večno plačilo!“

Dabšelim bere in zopet bere; milost božja posije v serce,
da resnico spozna in sprejme. Dal se je kerstiti, je živel po
keršansko, umeri po keršansko.

Bog daj, da bi tudi mi vsi živeli po keršansko, umerli po
keršansko! Amen.

IV. keršanski nauk.

I. Poglavje.

Od vere.

I. Razdelek.

a) Kaj da je k a t o 1 j š k a vera.

Katoljbka vera je dar božji , bežna tor na lub, od Boga vlita bednost.

Zadnjic sem vam povedal, da ima kerš. nauk pet pogla¬
vitnih delov: vero, upanje, ljubezen, s. zakramente in kerš.
pravico.

Navada in naj bolj prav je, od konca začeti vsako reč,
da pervo naj poprej pride na versto, potlej še le drugo za¬
poredoma. Kdor misli hišo zidati, postavi najpoprej podlago,
potlej še le drugo ozidje stavi na podlago. Ravno tako pride
v katekizmu nauk od „vere“ naj poprej na versto, ker vera
je podstava, na ktero se stavijo vse druge resnice. Brez vere
ne more nobeden Boga viditi, ne najti, nobeden Boga moliti
in nobeden Bogu dopasti. S. Pavelj pravi: „Kdor hoče k Bogu
priti, mora verovati, da je. ft  (Hebr. 11, 6.) „Kdor veruje, bo
zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen/ 4  (Mark. 16, 16.)
„Kdor ne veruje, je že sojen“, pravi Kristus (Jan. 3, 18.)
S. Auguštin pa od tega takole govori : „Golovo je, da nobe¬
den drugi zveličanja ne doseže, kakor tisti, ki Bogu dopade:
Bogu pa se ne dopade drugač, kakor po veri, to je : če ve-
ruje. a  Vera je tadaj podlaga vseli božjih darov, začetek in
vrata našega zveličanja. Brez vere ne more nobeden vzet

— 22  —

biti v družbo božjih otrok, nobeden opravičen biti, nobeden v
nebesa priti.

Kaj je tadaj vera katoljškega kristjana?

Vera katoljškega kristjana je dar božji, čeznatorna luč,
od Boga mu vlita čednost, po kteri vse za res ima in terdi,
kar je Bog razodel, in kar katoljška cerkev verovati zapove¬
duje, naj bo v s. pismu zapisano, ali ne.

Vsaka beseda, ktero ste tedaj slišali, ima svoj pomen ;
zatoraj vam hočem zdaj zaporedoma vse razložiti, da jih bole
razumeli.

Zakaj pravimo, da je vera dar božji?

Dar se imenuje vsaka dobra reč, ktera nam je dana, pa
je nismo zaslužili in ne sami si pridobili, če postavim dela¬
vec čez dan dela, zvečer pa plačilo dobi, to plačilo ni dar,
ampak je zaslužek, ker si ga je zaslužil; če gre pa ubožček
prosit od hiše do hiše, in dobi kak krajcar ali kak košček
kruha, je ta krajcar in la košček kruha za njega dar, ker ga
ni zaslužil, ampak mu je dan iz gole milosti.

Ravno tako je tudi vera dar božji, ker vere nobeden
vreden ni, nobeden je ni in bi je ne bil našel, nobeden s
svojimi deli ne zaslužil, ampak Bog jo je dal iz sosebne mi¬
losti. To nas uči Jezus rekoč: „Nihče ne moro priti k meni,
če ga ne vleče Oče, kteri je mene poslal 44 . (Jan. 6, 44.)
In s. Pavelj pravi: „Iz milosti ste oteti, po veri, in to ne iz
sebe: zakaj božji dar je to. 44  (Efez. 2, 8.) Vera je eden
tistih dobrih darov, ki pridejo od zgoraj doli, od Očeta svit—
lobe, (Jak. 1, 17.) Vera je tadaj dar božji.

Aposteljni so bili priprosti, nevedni ljudje ; ribči so bili:
in glejte! Jezus jih je zvolil za svoje učence in jih pravoverne
storil. Kako pa so si oni zaslužili toliko srečo zmed toliko
drugih ljudi ? Brez njih zasluženja, iz gole milosti jih je Jezus
pravoverne storil; tadaj je bila vera za aposteljne dar božji.

Vi ste od katoljških staršev rojeni, precej po rojstvu ker-
šceni, v kaloljški veri izrejeni, pač neizrečeno velika sreča !
Pa kdo je to storil, da niste rojeni od Turških nejeverskih
staršev, in da niste izrejeni v nevednosti in v pomotah? Do-

- 23

brotljivi Bog je to napravil, on vas je pravoverne storil brez
vašega zasluženja; tadaj je tudi za vas vera dar božji :

Pa tudi odraščeni, ki imajo Judovske, molikovavske, kri¬
voverske starše, in so v veri svojih staršev izrejeni, ne mo¬
rejo drugač prave vere dobiti, kakor če jim Bog da tognado;
tadaj je tudi takim vera dar božji!

O koliko takih zgledov imamo, ki jih je Bog že na pre¬
čudno vižo poklical k pravi veri, in še clo ravno takrat, ko
na pravo vero nič niso mislili, je niso nič želeli, in resnic
prave vere nič poslušati niso hotli. Tako je bilo s s. Pavlom, po¬
prej Savelj imenovanim. Ravno, ko je v Damask šel pre¬
ganjat pravoverne, se mu je iz neba oglasil Jezus in mu re¬
kel : „SaveIj, Savelj! zakaj me preganjaš ?“ In pri tej priči
je bil Savelj spreobernjen. Jezus ga je storil pravovernega.
Savelj gotovo ni zaslužil daru prave vere, ker je preganjal
pravoverne; Jezus mu jo je dal iz posebne milosti in na pre¬
čudno vižo ; tadaj je bila vera zanj dar božji.

Placid je bil imeniten rimsk vojščak in molikovavec, po
natori dober mož. Enkrat se poda na lov, vgleda jelena, in
gre za njim, da bi ga dobil. Ali glejte! kar zagleda med
njegovimi rogovi lepo podobo britke marlre, ob enem zasliši
tudi preprijeten glas, ki mu pravi, naj kristjan postane. Placid
vboga, se da v pravi veri podučiti in kerstiti, in dobi ime
Evstabij : pa tudi njegova žena in otroci so se dali kerstiti.
Glejte! tudi za s. Evstahija je bila vera dar božji.

Po navadi Bog pravo vero da le takim, kteri se resnici
ne ustavljajo, temveč jo zvedeti žele in jo radi poslušajo. Da
je res tako, imamo neizrečeno dosti zgledov. V Indiji je bil
nek človek, David po imenu, ki je nedolžno živel, pa je bil
molikovavec. Zmerom se mu je zdelo, da njegova vera ne
more biti prava vera; da les, kamnje, ruda in druge stvari ne
morejo biti pravi bogovi. Zmerom je bil nepokojen zavoljo
svoje vere ; ni mu serca potolažila ! Sam si pa tudi ni mogel
znajti boljše vere, in ni ga bilo, da bi ga bil podučil. — Pa
kaj stori, da bi zvedel resnico ? On prehodi več dežel v Tun-
kinu, v Kini in Kohinkini; kjerkoli zve za kakega imenitnega
učenika,, ga gre poslušat; pa nobeden mu ni bil po volji,
nikjer ne najde zadovoljnosti, ker vsi ti učeniki so bili moli-

- 24

kovavci. Bil je zdaj 60 let star, in je že skor obupal, najti
tako vero, ktera bi mu serce potolažila in ga storila zado¬
voljnega. Pa ravno zdaj mu da Bog pravo vero. Nek mi¬
sijonar, s. Frančišk Ksaverij iz družbe Jezusove (Jezuit), je
prišel v tiste kraje. — David molikovavec berž k njemu hiti,
zvesto posluša njegove nauke, jih preudarja, in Bog mu da,
da jih resnično spozna in veruje vanje. Da se v njih pod¬
učiti, se da kerstiti, in postane katoljšk kristjan.

Ravno tako dd Bog še dandanašni po Ameriki, po Aziji
in drugod pravo vero navadno le tistim nevernikom, kteri ho¬
čejo resnico zvedeti in Jezusove nauke poslušati. Takim raz¬
svetli um, da resnico spoznajo, in se prepričajo, da Jezusovi
nauki so pravi nauki, in da vanje verujejo. Tudi za take je

vera dar božji, ker bi oni brez božjega razodenja ne ve¬

rovali,

Takim nevernikom ali krivovercom, kteri resnice zvedeti
nočejo in se pravi katoljški veri ustavljajo, tak6, da še od nje
nič slišati nočejo, jo za nespamet imajo, ali iz neumnosti, ali
pa zato, ker je prava vera njih grešnemu življenju nasprot:

takim ne da Bog daru prave vere, ker so hudobni in nevredni

tega božjega daru. Jezus pravi od njih: „Luč je prišla na
svet, in ljudje so bolj ljubili tamo ko luč...  in (tak človek
ne pride k luči, da niso svarjene njegove dela. 44  (Jan. 3, 19.)
Neverniki in krivoverci, kteri se zavoljo svoje terdovratnosti
in hudobije nočejo poprijeli prave vere, so sami krivi svojega
pogubljenja !

Vi, kristjani moji! pa nikoli nikar ne pozabite, kako do¬
brotljiv in milostljiv je vam Bog bil, ko vas je precej od
malih nog brez vsega vašega zasluženja po s. kerslu poklical
k pravi veri. In hvalite Boga s s. Petrom (I. 1, 3.) za ta
predragi dar rekoč: „IIvaljen bodi Bog in Oce Gospoda na¬
šega Jezusa Kristusa, kteri nas je prerodil po svojem velikem
usmiljenju k živemu upanju večnega življenja. 44  Ohranite Je¬
zusovo vero z vso skerbjo kot najdrajši zaklad! In goreče
prosite Boga, naj se spreobernejo neverniki in krivoverci, da
bi Bog tudi njim dal pravo vero, da bi bila ena čeda, en
hlev in en pastir. 44  (Jan. 10, 16.)

- 25  -

Vera je drugič tudi čeznatorna luč.

Zakaj pravimo, da je vera čeznatorna luč?

Vsakdo ve, da ima natorna luč to lastnost, da nam osveti
reči, ktere so okoli nas, da jih vidimo, kterih bi brez luči
nikakor ne vidili. če gremo na kak tamen kraj, poiskat si
kake reči, si berž svečo ali svetilnico prižgemo, da vidimo in
najdemo tisto reč. Če se o tamni noči na pot podamo, si
zažgemo baklo, da nam sveti, kaže pot, da ne zaidemo.

Ravno tako je tudi vera luč, ker po njej vidimo in spo¬
znamo k zveličanju potrebne resnice, kterih bi nikoli ne bili
spoznali s svojo pametjo. Ker je vera iz nebes, od Boga, in
nam odkrije resnice, kterih naša pamet vedeti ne more, se
zato imenuje čeznatorna luč.

Tudi naša pamet je luč, toda le natorna, in po njej že
spoznamo nektere resnice; čeravno ne prav dobro, pa vsaj
nekoliko ; tako postavim že s samo pametjo lahko spoznamo,
da je Bog, da vse od njega imamo, da smo ga dolžni ljubiti
in hvaliti. Toda vseh resnic, ktere so nam potrebne k zveli¬
čanju, s pametjo spoznati ne moremo, ker ona ni vsegavedna.
Tako ne spoznamo s pametjo, kako je treba Boga častiti, da
mu bo všeč; od kod da pride, da je človeška natora vsa k
hudemu nagnjena ; ali kaj je storiti, ako smo grešili, da bi se
spet z Bogom spravili. S pametjo ne spoznamo s. Trojice,
vclovečenja Sinu božjega in veliko drugih potrebnih lepih
resnic. Naša pamet po svoji natori ni vsegavedna ; vsegave-
den je le sam Bog; in po izvirnem grehu je nam pamet olam-
nela tako, da le nektere resnice, in še teh prav ne spozna. —
človek je potreben božjega razodenja, to je razodete vere, in
Bog nam jo je tudi dal. Razodeta vera razpodi tamo, in ozdravi
um ; po njej še le prav spoznamo Boga in njegove popolnosti,
spoznamo, kaj smo dolžni Bogu, kaj sebi, kaj bližnjemu in kaj
drugim stvarem ; po njej spoznamo veselo resnico, da Oce
nebeški vlada cel svet, da božja previdnost skerbi za vse
stvari, posebno za človeka; spoznamo resnico, da bojo pra¬
vični v nebesih večno zveličani, grešniki pa v peklu večno
pogubljeni; spoznamo resnico, da je človeška duša neumerjoca;
sv. vera nam kaže pripomočke, kterih nam je treba za večno

- 26  -

zveličanje itd- Teh resnic bi nikoli ne bili spoznali, ako bi
nam jih Bog ne bil razodel, nam uma ne bil razsvetlil in na¬
šega serca s svojo gnado pripravnega ne bil storil, da veruje.
_ Vsi nevedni bi bili, kakor so neverniki! — Da pa vemo
vse resnice, ktere so potrebne k zveličanju, pride od s. vere;
ona nam jih je obsvetila in pokazala ; ona je tadaj luč. —
Toraj pravi prerok Izaija: „Ljudstvo, ktero je v tami hodilo,
je zagledalo veliko svitlobo; prebivajočim v deželi smertne
sence je luč zasijala 44  (9, 2.) to je : ljudem, ki so bili v ne¬
vednosti, v neveri, se je prikazal Jezus, nebeška luč, jim je
oznanoval sv. vero in jim pamet razsvetlil, da spoznajo, kaj
jim je verovati in storiti, da dosežejo večno življenje. Ko je
tadaj naša s. vera čeznatorna luč, in riam je vlita pri s. kerstu,
tadaj smo mi otroci luči. Živimo toraj tako, kakor se spodobi
otrokom luči. S. Pavelj pa nam pove, kako se otrokom luči
živeti spodobi, ter pravi: „Mi, ki smo otroci luči, bodimo
trezni, oblečeni z oklepom vere in ljubezni, in z čelado (že¬
lezno kapo) upanja za zveličanje/ 4  (I. Tes. 5, 8.) Hvalimo
Boga, da nas je obvaroval pred tamo nevere, v kteri jih tiči
še neizrečeno veliko, in nas je razsvetlil s prečudno lučjo vere.
Prosimo ga, da bi nam luč vere tudi v prihodnje zmerom sve¬
tila, in da bi se prikazala tudi tistim, kteri zdaj še tiče Y tami!

Zakaj pravimo, da je vera kristjanu od Boga
vlita čednost  ?

Zato, ker posvečujoča gnada božja, ki jo je kristjan prejel
že pri kerstu, človeško voljo pripravno stori, da vse to za
res ima in terdi, kar je Bog razodel in obljubil, da veselje
do teh resnic zadobi, in ž nje pomočjo po resnicah s. vere
živi, in se večnega življenja vrednega stori.

Človeške besede, obetanje, preganjanje, sila in druge enake
reči človeku volje ne spreobernejo, mu uma ne prepričajo, da
bi on terdno veroval, česar ne vidi in ne razume; ampak
gnada s. Duha človeka prepriča in podverže veri. — Kdo je
prepričal molikovavce, da so zapustili molike in molili nevid¬
nega Boga ? Kdo je dopovedal narodom, da je Jezus Kristus
pravi Bog, akoravno je na križu umeri? Ali človeške besede?
ali obljube? ali preganjanje? ali sila? Nič od tega ne! ampak

27  -

Bog sam jim je dal moč, verovati to in drugo, po veri živeti,
in tudi za vero umreti! Tadaj iz tega lahko spoznate, da je
vera od Boga človeku vlita čednost!

Zdaj naj vam odgovorim še na tole uprašanje:

Kaj se pravi keršansko katoljško verovati?

Keršansko katoljško verovati se pravi: vse za res imeti,
vse verjeti, kar je Bog razodel, in kar sveta mati katoljška
cerkev verovati ukazuje, hodi si v s, pismu zapisano ali ne.

In zdaj, prejden sklenemo, premislimo še to: O kako
srečni smo, da smo v pravi veri rojeni in izrejeni, zakaj velik dar
božji nam je sv. vera ! Iz serca moramo zanj Bogu hvaležni
biti ; ta nebeški dar skerbno varovati, in ga zvesto hraniti;
zraven pa nikogar ne smemo zaničevati, ki prave vere nima,
zakaj tudi mi bi je ne imeli, ko bi nam je Bog ne bil v dar
dal po svojem neskončnem usmiljenju. Posebno prijaznost imeti
z neverniki in krivoverci varno ni, jim vse zaupati bi bilo
nespametno ; kerščansko ljubezen do njih imeti, in jim jo ska-
zovati tudi v djanju, nam je pa še do zapovedano. Ljubeznivo,
keršansko obnašati se je pa tudi naj pripravniši pripomoček,
zmotence za resnico vneli in pripraviti na pravo pot. V Egip¬
tovski puščavi, v kteri je živelo veliko pravovernih puščavni-
kov, je živel tudi neki mnih, kteri je bil vdan Manihejski kri—
voveri. Nekega dne se poda ta krivoverec na pot, pa je
zgrešil pravo pot, in ga je noč prehitela. Prigodi se pa, da
je prišel k sreči do stanja nekega pravovernega puščavnika.
Dolgo je stal pred durmi, in ni vedel, ali bi prosil ondi sta¬
novanja, alj ne? Toda nevgodno vreme in strah pred divjimi
zverinami ga primora, da poterka na duri. Puščavnik odpre,
in kar na pervi pogled spozna krivoverca ; pri vsem tem pa
ga le vendar prijazno sprejme, pelje v svoje stanovanje, mu
lepo postreže, ž njim večerja, in mu poskerbi pripravno ležišče.
Po noči pa krivoverec sam med seboj tako le prevdarja in
pravi : „Ta mož me dobro pozna, me za krivoverca ima, in
vendar je ves poln ljubezni do mene ! Moji tovarši bi njega
nikakor ne bili sprejeli tako prijazno. On je zares pravi slu¬
žabnik božji. V djanju je to pokazal. Saj je ljubezen naj
gotovejše znamenje pravega učenca Jezusovega. In Jezus sam

- 28  -

je rekel, da se po tem znamnju spoznajo njegovi učenci \ u
V jutro tadaj krivoverni mnih pred pravovernega poklekne, ter
mu reče: »Zdaj sem tudi jaz tvoje vere; dovoli, da sva si
prijalla odsihmal!“ In res sta se večkrat obiskovala, in v Bogu
razveselovala. — In tako je bila z ljubeznijo uboga duša re¬
šena ; mislim, da bi mnih ne bil toliko opravil, ko bi bil ne¬
priljudno in ojstro ž njim ravnal. Keršanska ljubezen ga je
omečila in za pravo vero vnela. O ljubezen, ti nebeška hči,
hči prave vere Jezusove, bodi ljuba in draga tudi nam! Amen.

V. keršanski nauk.

Kristjan se mora c verskih resnicah podučiti, jih mora verovati ■'
kakšna mora vera biti?

Zadnjič sem skazal, da je vera dar božji, čeznatorna luč,
od Boga vlita čednost, po kteri človek vse zares ima in terdi,
kar je Bog razodel, in kar katoljška cerkev verovati zapove¬
duje, naj bo v sv. pismu zapisano ali ne.

Ker je vera dar božji in pri s. kerstu od Boga
vlita čednost, se tadaj človeku ni potreba vere
učiti, ko mu je že pri s. kerstu vlita?  bi znal kdo
misliti.

Takemu odgovorim in rečem : Vera je zares dar božji in
pri s. kerstu človeku vlita čednost, kar tudi s. Pavelj terdi,
ker pravi: „Po zasluženju Jezusa Kristusa vam je dano, da v
njega verujete,“ (Fil. 1,29.): vendar se je treba v veri pod¬
učiti ; zakaj k temu, da se prav veruje, je treba dvojnega:
Pervič mora biti serce pripravno ali nagnjeno k verovanju,
in to nagnjenje k veri ne pride od poslušanja božje besede,
ampak dar gnade božje je. Le pomislile, da so farizeji Jezu¬
sove čudeže vidili, tudi slišali njegove nauke ; in vendar se
niso spreobernili, ker te gnade niso imeli; niso je bili namreč
vredni. — Drugič mora človek verske resnice vedeti;

29 -

zakaj če jih ne ve, kako bo vanje veroval ? Zvedo se pa
verske resnice po poslušanju; bolj skerbno ko jih posluša, bolj
jih ve, bolj je v njih podučen. Tadaj se je treba učiti ver¬
skih resnic. Kornelija stotnika je gnada božja močno priprav¬
nega storila, in ga nagnila, sprejeti keršansko vero, ker je bil
pravičen mož in bogaboječ; vendar to še ni bilo zadosti: an-
gelj mu je tudi ukazal, s. Petra k sebi poklicati, in se njemu

podučiti dati v resnicah s. vere. (Acta. 10, 22.)

Učiti se verskih resnic je potrebno, ker one uče člo¬
veka božjo voljo, ktera je naznanjena v božjih za¬
povedih.  Nek mladeneč je prišel k Jezusu, in ga je vpra¬
šal rekoč : „Dobri učenik ! kaj naj storim, da zadobim večno

življenje ?" Jezus mu odgovori: „Ako hočeš v življenje iti,
spolnuj zapovedi!" (Mat. 19, 17.) Ni tadaj druge poti v zve¬
ličanje, kakor spolnovati božje zapovedi. Kakor pa hlapec ne
more postreči svojemu gospodu, ako ne ve njegove volje:
ravno tako tudi človek ne more spolnovati volje božje, ako je
ne ve, ako ni podučen v božjih zapovedih. Glejte! kako po¬
trebno je človeku v zveličanje, da je dobro podučen v božjih
zapovedih, da vse dobro ve, kar nam Bog po njih zapoveduje
in prepoveduje.

Učiti se verskih resnic je potrebno, ker nas one uče
moliti.  Molitev je pa vsakemu kristjanu tako potrebna, kakor
gnada božja. Brez gnade božje nič ne zamoremo; še clo
kake dobre misli ne moremo imeti brez nje : z gnado božjo
pa zamoremo vse, ker „naša zmožnost je iz Boga," pravi s.
Pavelj (II. Kor. 3, 5.). Ako pa hočemo gnado božjo doseči,
moramo moliti in zanjo prositi. „Prosite, in se vam bo dalo",
pravi Jezus Kristus, če pa molimo in prosimo, moramo tudi
Vedeti, kaj prosimo. Glejte! kako nam je spet od te strani
poduk potreben.

Podučenje v verskih resnicah uči, kako se je treba
kristjanu pripravljati, da bo vredno prejemal s.
Zakramente.  S. zakramenti so zakladi božjih gnad; so stu¬
denci, iz kterih zajemamo božjo gnado. Kdo ne ve, kako po¬
trebno je vsakemu kristjanu vedeti, ne le samo koliko je s.
zakramentov, ampak tudi, kaj so in kaj v sebi zapopadajo,
kakšne gnade dele, in kako se je treba zanje pripravljati, da

- 30 -

jih bo vredno prejemal ?! — Iz tega, kar sem vam zdaj pove¬
dal, se pač lahko prepričale, da se je le vendar treba učiti
verskih resnic, akoravno je s. vera s posvečujočo gnado člo¬
veku v serce vlita pri s. kerstu.

Ali je pa zadosti, da je človek podučen  v ver¬
skih resnicah?

Ni še zadosti, da je človek podučen v verskih resnicah,
in da jih ve in zna;  samo to, da zna verske resnice ga še
ne more zveličati, zakaj koliko jih je, ki dobro vedo verske
resnice, in vendar se pravi od njih, da nič vere nimajo:
človek mora to, kar je Bog razodel in kar s. cerkev uči,
tudi verovati, za resnico imeti, ako se hoče zveličati. — Da
je res tako, nas s. pismo uči na več krajih. S. Pavelj pravi:
„Brez vere je nemogoče Bogu dopasti. Zakaj kdor hoče k
Bogu priti, mora verovali, da je, in da je plačevavec tistim,
ki ga iščejo.“ (Hebr. 11, 6.) „Kdor veruje v Sina, ima
večno življenje, kdor je pa Sinu nejeveren, ne bo življenja
vidil, temveč jeza božja ostane nad njim.“ (Jan. 3, 36.) „Bog
je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da,
kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno živ¬
ljenje. Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet, da bi svet
sodil, temveč da bi po njem bil svet zveličan. Kdor vanj ve¬
ruje, ne bo sojen; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne
veruje v ime edinorojenega Sina božjega \ u  (Jan. 3, 16 — 18.)
Iz tega, kar sem vam zdaj povedal, ste prepričani, da je vera
člčveku tako potrebna, da brez nje ne more zveličan biti.

Kaj pa mora kristjan verovati?

Kristjan mora verovati vse, kar je Bog razodel, kar je
Jezus Kristus razodel, kar so aposteljni pridigovali, in kar nam
s. mati katoljška cerkev verovati zapoveduje.

Zakaj je treba verovati, kar je Bog razodel?

Zato, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost,
ki ne more ne lagati, ne goljfati. — Ljudem že ni vselej ver¬
jeti, kar pripovedujejo, ker znajo lagati; če pa tudi nočejo
lagati, so pa morda od drugih nalaganj, in po tem takem ven-

- 31

dar ni res, kar pripovedujejo. Ali vse drugač je pri Bogu;
on ne more lagati in tudi ne nalagan bili; karkoli nam je
tedaj razodel, vse je gola, čisla resnica; toraj moramo pa tudi
vse verovati terdno, pokojno in veselo.

Zakaj je treba verovati, kar je Kristus učil?

Zato, ker je Jezus Kristus božji Sin, k nam poslan od
nebeškega Očeta, naš učenik, ki je svoj nauk poterdil s tim,
da je veliko čudežev delal in vesel od smerti vstal.

Za kaj je treba verovati, kar soaposteljniozna-

novali?

Zato, ker so aposteljni oznanovali to, kar jim je bil Kri¬
stus naročil, in so z čudeži poterdovali nauk Kristusov, in zanj
Prelivali svojo kerv.

Zakaj je treba verovati, kar nam s. cerkev
Verovati veleva?

Zato, ker je Kristus zapovedal verovati in poslušati cer¬
kvene učenike. „Kdor vas posluša, mene posluša. — Kdor pa
eerkve ne posluša, naj ti bo kot nevernik in očitni grešnik 44 ,
pravi Jezus (Luk. 10, 16. Mat. 18, 17.) In zato, ker se ona
nikoli ne zmoli v resnicah s. vere; steber in podlaga vse
r esnice je ona ; zakaj Jezus jo varuje vse pomote, in je bo
Varoval noter do konca sveta, kakor je sam obljubil svojim
nčencom rekoč : (Mat. 28, 20.) „Jaz sem z vami vse dni do
konca sveta. 44  — Verujmo, ljubi moji! vse resnice s. vere, in
Jih terdimo tako terdo, da smo pripravljeni, rajši vse martre
preterpeti in clo smert, kakor da bi zavergli kako resnico s.
vere. „Nekteri so, 44  pravi s. Pavelj, „ki vas motijo in hočejo
Prevernili evangelje Kristusovo. Ali povem vam : Ako bi tudi
n>i ali kak angelj iz nebes prišel, in vam kaj oznanoval razun
le ga, kar smo vam oznanovali, naj bo preklet. 44  (Gal. 1, 8.)

— 32 -

Kakšne lastnosti mora imeti vera, da bo dobra in 'človeku  e

zveličanje ?

1) Vera mora biti živa,  to je: Kristjan mora bolj ver¬
jeti božji besedi, kot svojim počutkom, očem, ušesom in rokam.
Zakaj počutki, oci, ušesa in roke večkrat človeka goljfajo;
Bog ga pa ne more in ga nikoli ne goljfa; tadaj moramo
Bogu veliko bolj verjeti, kakor sami sebi. Ako o tanini noči
gledaš v nebo, kaj ne, da se ti mesec zdi veliko veči, kot
zvezde ? Pa ni tako, kakor se ti zdi. Mesec se ti tako velik
zdi le zato, ker je blizo zemlje, akoravno je sto in še večkrat
manjši kot stalne zvezde. Glejte! kako oči človeka goljfajo!

— Izak je svojega sina Jakoba prejel za roko, in je mislil,
da je Ezavova roka. Glejte! kako tudi človeka roke goljfajo.

— Marsikdo zmed nas je mislil, da je to ali uno reč prav
zastopil, prav slišal; in vendar je ni. Glejte! kako tudi ušesa
človeka goljfajo. — Kar pa nam vera kaže, je vselej gola,
čista resnica. Ilavno zato moramo živo vero vanjo imeti.
Tako živo vero je imel Francozki kralj Ludovik. Krivoverni
Albigenzarji niso hotli verjeti, da je Jezus Kristus zares pri¬
čujoč v najsvetejšem zakramentu. Pa kaj se zgodi! Ravno
takrat, ko mašnik povzdignejo spremenjeno hostijo, se jim po¬
kaže Kristus v podobi prelepega fantiča. Nekteri teko berž
kralju povedat, naj bi šel gledat ta čudež. On pa ne gre, ter
jim reče : „Tisti naj gredo gledat božjega otroka, kteri dvo¬
mijo, da je pričujoč Jezus v zakramentu s. Rešnjega Telesa.
Kar mene zadeva, verujem bolj živo, kakor da bi vidil z očmi,
da je moj Zveličar pričujoč s kervjo in z mesom.* Tako živo,
ljubi moji! verujte tudi vi. Taka vera ima veliko zasluženja
pred Bogom. Jezus pravi: „Srečni so, kteri niso vidili in so
verovali.“

2) Vera mora biti tudi terdna in nepremakljiva,
to je:  v veri moramo biti tako stanovitni, da nas nobena reč
ne bo mogla pripraviti, da bi odstopili od nje, ne obljube, ne
žuganje, ne zaničevanje, ne ubožlvo in tudi smert ne. Tako
terdno in stanovitno vero je imela s. Perpelua. Bila je viso¬
kega stanu, še le 22 let stara; vdova je bila, in je imela

— 33 —

majhnega otroka; in je bila zavoljo vero zatožena pri never-
skein oblastniku. Prejden pa so jo zavoljo vere Jezusove pe¬
ljali v ječo, jo je oče, ki je bil nejevernih, ljubeznivo prosil,
naj odstopi od Jezusove vere in moli molike, da ne bo umor¬
jena ; in ker jo z lepo ni mogel pregovorili, jo je neusmiljeno
pretepal. Perpetua se ni vdala in je voljno terpela bolečino;
le samo to jo je bolelo, da je bi! oče razžaljen. Vergli so jo
zdaj v tamno ječo in smradljivo, ktera jej je strašna bila, ka¬
kor sama pravi, in le misel: ,.zavolj Jezusa sem tukaj!“ jej
jo je prijetno storila. — Bogastvo, imeniten rod in življenje
zgubiti jej je bilo lahko, dasiravno je bila še mlada ; ali očeta
svojega zapustiti in otroka, kterega je dojila, to so bile grozno
velike brhkosti in bolečine. Kadar oče zve, da jo bodo na
morišče peljali, teče v ječo, joka, jej roke poljubuje, in jo
prosi kleče rekoč: „Ljuba moja hči! usmili se mojih sivih
las, usmili se svojega očeta ; spomni se, kako skerbno sem te
redil, bolj kakor tvoje brate te ljubil ! Glej svojo mater, glej
svojega sina, ki ne bo mogel živeti brez tebe; odpovej se
svoji terdovratnosti, da od žalosti ysi ne pomerjemo!“ —
Kako težko je s. Perpetua premagala vse to, ko je priserčno
ljubila očeta, mater in sina ; pa s pomočjo gnade božje je ven¬
dar le zmagala, in Jezusu zvesta ostala! — Rekla je očetu:
„Ljubi moj oče ! na morišču bomo vidili, kaj je volja božja ;
vsi smo v božji oblasti in ne v svoji lastni!“ — Ker je pa
Perpetua pred sodnikom in pred ljudmi očitno povedala, da je
kristjana, in da moli kov ne moli, je oče prinesel otroka, ker
je mislil : „Jaz se jej ne smilim, se jej bo smilil vsaj otrok,
ko ga bo vidila in slišala jokati in jej reče: „Zarotim te,
usmili se vsaj svojega otroka !“  Žalostno je bilo viditi: oče
joka ; otrok k materi sili ; Perpetua žalostno stoji pred sodni¬
kom, ker vidi, da mora zapustiti svoje ljube. Toraj jo sodnik,
sam ves mehek in v živo ginjen, začne pregovarjati, naj za¬
voljo očeta in otroka zapusti vero Jezusovo, in moli molike,
da bo še živela. Ali stanovitna je ostala Jezusovi veri, in
sodnik jo je obsodil, naj jo zverine raztergajo. Od silne ža¬
losti omoteni oče potegne in vleče svojo ljubo hčer spred
sodnika; sodnik mu zapove, proč iti; ker se pa ni mogel od
nje ločiti, ga sodnik zapove udariti s palico. Ko Perpetua to
Kere, nauk, 3

— 34 —

vidi, zavpije: „0h, da ste vdarili očeta, je mene bolj speklo,
kot očeta ! Oh, kako ine boli, da zavoljo mene z mojim starim
očetom delate tako gerdo!“ Ker se pa nikakor ni dala pre¬
makniti od ljubezni do Jezusa, so jo vergli divji kravi, da bi
jo raztergala ; pa krava je ni še umorila do dobrega ; zaloraj
jo je rabelj z mečem prebodel, in šla je iz časne žalosti v
večno veselje!

Kakor sv. Perpetua, so nam dali tudi aposteljni in drugi
marterniki naj lepše zglede, naj smo terdni v veri. Sovražniki
sv. vere so jih martrali gerši in hujši, ko so mogli, ter jih
na kole razpenjali, po živinsko bičali, s sekirami sekali, žgali
z razbeljenim železjem, pekli na žerjavici, jih mazali z gore¬
čimi rečmi in nato zažigali, v vrelem olju kuhali, s kamni po¬
bijali, s kolmi bili do mertvega, jih metali divjim zverinam za
jed: pa vendar so vse to voljno lerpeli za Jezusa (Hebr. 11,).
Tako stanovitni, terdni in nepremakljivi v veri bodimo tudi mi.

Omahljivo in nestanovitno vero sovraži Bog. Le pomislite,
kako močno sta se Mozes in Aron takrat zamerila Bogu, ko
sta dvomila, da bo voda pritekla iz skale, na ktero s palico

udariti je Bog rekel Mozesu. Rekel jima je : „Ker nista ve¬

rovala, in me nista častitljivega storila pred Izraelovimi otroci,
ne pojdeta v obljubljeno deželo . a  (Deut. 32, 51.)

3. Vera mora tudi ponižna  biti. „Vera je“, pravi sv.
Pavelj, „prepričanje od tega, kar se ne vidi. £<  Kar vidimo in
občutimo, tega ne verujemo, ampak to vemo. V veri je več
skrivnost, kterih ne moremo pregledati in zapopasti ; toraj je
treba, da se ponižno podveržemo, se vsega nepotrebnega pre¬
iskovanja varujemo ; zadosti naj nam bo, da vemo, da jih je

razodel Bog, ki je neskončno moder in svet. Le pomislite,

kako je Abraham Bogu dopadel, ko je berž pripravljen bil, na
božje povelje darovati Bogu svojega preljubega sina brez vsega
preiskovanja, zakaj da mu je Bog to zapovedal, dasiravno so
mu bile ravno na tega sina navezane božje obljube. Marsikdo
drugi na Abrahomovem mestu bi nikakor ne bil verjel, da bo
Bog spolnil svoje obljube, ce mu daruje sina, na klerega so
navezane obljube ; Abraham pa je terdno veroval, ker je bila
ponižna njegova vera.

— 35 -

Ravno tako se pa tudi mi ponižno podverzimo vsem
skrivnostim sv. vere, in ji terdno verujmo, da bo tudi naša
vera ponižna.

4. Vera mora biti tudi popolnoma,  to je:  verjeti in
zares moramo imeti vse brez razločka, kar je Bog razodel.
— Lep zgled o tem nam daje sv. Bazilij Veliki. Cesar Va-
lens je bil vdan Arije vi krivoveri, in je iskal tudi sv. škofa
Bazilija spravili na svojo stran. Toraj pošlje svojega služabnika,
deželnega poglavarja Modesta v Cezarejo. Modest v Cezarejo
pridši svetega škofa pred se pokliče, ga . prav lepo sprejme in
se prijazno ž njim razgovarja. Polagoma pa oberne besedo na
vero in verske reči, ter prigovarja svetemu možu, naj se nikar
ne derži tako terdovralno vsake picice katoljške vere, in naj
nekoliko odjenja ; s svojo lerdovratnostjo bi sveti veri več
škodoval kot koristil. Ce se s cesarjem potegne, mu bo cesar
mil in prijazen. Sv. Bazilij pa cesarjevemu poslancu serčno
odgovori rekoč: „Sveta cerkev je od Boga sprejela nauke,
za to vero postavim svoje premoženje in svoje življenje. Tudi
ene same besede in do ene same čerke ne pustim izbrisati iz
te vere ; kakor zvest čuvaj božji bom stal in branil sveto vero
zoper vsako krivoversko zmoto, in ce bi mi pri tem tudi za
življenje šlo. Pojdi in povej to cesarju ! Jaz spoštujem nje¬
govo prijaznost, toda le takrat, kadar je pobožna, brez pobož¬
nosti mi tudi njegova prijaznost nič ne pomaga, mi nima cene!"
Poglavarja so te serčne besede Bazilijeve budo razžalile, toraj
sv. škofu preti, da ga bojo ob službo djali in pregnali. Reče
mu, da mu še odlog pusti do drugega dne, naj si bolj premisli
vso to reč. Sv. Bazilij pa neprestrašeno odgovori: Nepo¬
treben mi je vsak odlog;  kakoršne sem danes, ravno take
misli bom jutre ! u  Modest se zavzame, da je škof tako nepre-
strašen, se verne k cesarju, mu vse dopove in sklene : ^Pre¬
magani smo. Ta mož ne porajta, če se mu žuga, pa tudi ne, če
se mu obeta."

Tudi mi, ljubi moji! ne smemo ne spremeniti ne zavreči
nobenega nauka naše sv. vere : zakaj vsi nauki sv. vere so'
v tesni zvezi; če enega zaveržeš, boš polagoma zametoval
tudi druge, in na zadnje ob vso vero prišel. Naša sveta vera
je kakor zvon: dokler je zvon cel, je lep in čist tudi glas

— 36  —

njegov ; če pa poči le na eni sami strani, bo zgubil ves svoj
prijetni glas.

Zatoraj ne smemo ne zavreči, ne spremeniti tudi naj
manjše resnice ne. Majhna betvica kvasu skvari vso drugo
moko in ena sama zmota v sercu bi nam polagoma skalila vso
našo vero. Ena sama špranja je zadosti, potopiti vso ladijo,
in dna sama zmota nas zamore pripraviti ob vso vero, ob vso
resnico. Zatoraj lerdno verujmo brez razločka vse, kar je
Bog razodel, in kar sveta mati katoljška cerkev verovati uka¬
zuje. Amen.

VI. Keršanski nauk.

Vera se mora v delih in z besedo spričevali.

Razlagal sem vam v zadnjem keršanskem nauku, da mora
odraščeni človek biti podučen v verskih resnicah, da mora
vanje verovali, in kakošna da mora vera biti.

Danes pridem pa na to vprašanje :

Ali je k zveličanju zadosti, da katoljški krist¬
jan le v sercu veruje, kar je Bog razodel?

To še ni zadosti. On mora tudi še: 1. Svojo vero
z deli kazati; 2. kar v sercu veruje, če je treba, z
ustmi očitno spoznati in pričati.  — In scer mora:

1. Svojo vero v delih kazati,  to je:  on mora po
veri živeti; zakaj vera nam ne oznanuje samo takih resnic,
ki jih je treba verovati, ampak tudi lake, po kterih je treba
živeti; nam naklada dolžnosti, ki jih je treba spolnovati ; nam
daje zapovedi, ki jih je treba deržati; nas uči čednosti, ki jih
je treba doprinašati; nam prepoveduje grehe, ki se jih je treba
varovati: tedaj ni zadosti, da človek samo um podverže res¬
nicam sv. vere, temveč jim mora podvreči tudi svoje djanje,

— 37

njegova vera mora biti delavna. Glej, kristjan ! ti, postavim,
veruješ, da je v cerkvi pravi Bog pričujoč ; pa to še ni za¬
dosti, temveč se moraš v cerkvi tudi tako obnašati, kakor se
spodobi pred pričujočim Bogom ; ga moraš častiti, hvalili in
moliti. Ti veruješ, da je Bog napuhu sovraž; pa to še ni
zadosti, ti se moraš napuha tudi varovati in ponižen biti. Ti
veruješ, da je nezmernost in pijančevanje greh ; pa to še ni
zadosti, ti se moraš pijančevanja tudi varovali, ga zapustiti in
trezno živeti. Ti veruješ, da lenoba v službi božji pelje v
pogubljenje ; pa to še ni zadosti, ti moraš k božji službi tudi
rad hoditi, rad moliti in prejemati sv. zakramente itd.

„Kaj pomaga 44 , pravi nek cerkven očak, „ako imaš vero
katoljško, živiš pa po pagansko (ajdovsko). 44  Ali ni Jezus
preklel figovega drevesa, ktero je le perje imelo, sadu pa ni
bilo na njem? (Mat. 21, 19.) Ravno la nesreča bo zadela
lenega kristjana, kteri vero ima, dobrih del pa nima. Prišel je
človek brez svatovskega oblačila na ženilnino, ktero je bil kralj
pripravil svojemu sinu ; pa zvezane so mu bile roke in noge,
in je bil veržen v unanje tame, kjer je bil jok in škripanje z
zobmi? Vero, pravijo cerkveni očetje, je imel; lepote, ljubezni
in dobrih del mu je pa manjkalo; zavoljo vere je bil prijatel
imenovan ; zavoljo tožljivosti, ktera ga je mudila, po veri ži¬
veti, je pa zašel v nesrečo in kazni. (Mat. 22, 11 — 13.) Iz
tega zdaj lahko spoznate, da vera nam ni dana samo zato, da
vemo in verujemo razodete resnice, ali da prav mislimo; am¬
pak tudi zato in še veliko bolj zato, da po veri pravično ži¬
vimo, Bogu služimo, in se zveličamo.

Bila sta dva brata, ktera sta v lepi prijaznosti živela med
seboj. Priromal pa je romar v hišo, in brata sta ga prijazno
sprejela. Romar pa se je obnašal scer prijazno, vendar pa le
bolj resnobno. Prejden se je poslovil, dal je vsakemu bratu
čudovito zernice in jima sporočil, noj ga v zemljo deneta, ter
pridno oskerbujela, da jima izraste iz njega drevo, ktero bo
dalo prežlahten sad. Starejši brat gre, ter si poišče priprav¬
nega prostora, ga lepo prerahla in verze zerno vanj. Mlajši
krat pa mu očiluje, da je nespametno ravnal, ter dal zernice pod
«lo, ker bi ga lahko kak merčes pokončal, ali pa, če skali, ga
bo slana zamorila. Jaz bom, je pristavil, ravnal vse previdniši

— 38 —

ter skerbno shranil čudovito zernice, da ostane meni in mojim
naslednikom v spomin in v veselje, kadar ga bomo ogledo¬
vali." In je tudi res djal zernice v pušico, in je vsak dan
hodil pušico odpirat in zernice ogledovat, ter se razveseljevat.
Kadar je pa njegovo zernice skalilo, iz zemlje prirastlo in
ozelenelo, ga je starejši brat prav pridno oskerboval, ter trebil
plevel krog njega, mu skerbno prilival, zemljo rahlal, da je
drevesce prav veselo rastlo in se kviško spenjalo. Mlajši pa
se mu je posmehoval in je med tem pripovedni, koliko veselja
da ima vsak dan nad svojim zernicom, kadar ga ogleduje, in
da pri tem nima do nobenega truda in nobene težave. Minulo
pa je za tem veliko let, in tudi brata sta se že zlo postarala.
In glej, nekega dne spet stopi v hišo romar, kteri je zernici
razdelil med brata, ker jima je rekel : „Dajta zdaj odgovor,
ter mi povejta, kaj sta storila z mojim darom, in mi skažila
sad mojega daru, da se ga z vama vred tudi jaz veselim."
In starejši brat pelje na te besede romarja vunkaj pred košato
drevo, ktero je bilo ravno vse polno žlahnega sadja, in mu
reče: „GIej, gospod! kako lepo se mi je splačal tvoj dar.
Res sem imel mnogo truda ž njim in dosti skerbi, pa mi jih
vse obilno povračuje, ker mene in mojo družino leto za letom
tako lepo hrani in živi. Neznano veselje imam nad tem dre¬
vesom, in to tem bolj, ko ga vidim vsako leto veje višej
spenjati gori proti nebesom, kakor bi mi hotel v lestvo biti v
deželo izvoljenih.“ Tako je govoril starejši brat, ter hvaležno
obračal na drevo oči svoje. Mlajšega so pa v živo spekle te
besede. In romar je rekel starejšemu: „0 blagor ti, ko si ve¬
roval in po veri ravnal, in v ljubezni zaupal. Tako zernice je
tudi vera, ktera, ako je v ljubezni delavna, človeka zveliča.
Ce pa nima del, je mertva sama na sebi." — Ta prilika nam
lepo razkazuje, kako potrebna je živa vera in kako vesel sad
rodi; nasproti pa tudi vidim, da je malo vredna mertva vera,
ktera nima dobrih del.

Oh, kristjani! premislite, ali živo vero imate ali je ni-
njate ? ali svojo yero kažete v delih, ali je ne kažete ? Ako
najdete, da nočete storili tega, kar vam zapoveduje sveta vera,
in ne opuščate tega, kar vam prepoveduje: vam povem, da
nimate od katoljškega kristjana nič drugega, kakor samo ime ;

- 39

ime samo pa ni zadosti v zveličanje. Tadaj naj vam bo vsaj
v prihodnje ležeče na tem, da bole po naukih sv. vere ob-
ravnovali svoje življenje, ker drugač ni zveličanja. „Kaj po¬
maga, bratje moji! ako kdo pravi, da vero ima, del pa nima;
ga bo le zamogla (sama) vera zveličati ? —- Kakor je telo
brez duše mertvo, je tudi vera brez del mertva.“ (Jak. 2,
14. 26.)

2. Da bo vera človeku v zveličanje, jo mora, kadar je
treba, spričevati tudi z besedo.

Ali je dolžen kristjan, svojo vero vsakemu
razodeti?

Katoljški kristjan ni dolžen, vselej in vsakemu vpraševavcu
z besedo razodeti svoje vere ali mu jo povedati; in scer ta¬
kemu ne, kteri nima pravice, vpraševati ga po veri. Na vpra¬
šanje takega se lahko molči, kakor da bi ne slišal; če tako
molčanje ni škodljivo božji časti, in če ni bližnjemu v pohuj¬
šanje ; ali pa se mu lahko reče: Kdo ti je dal oblast, me po
tem vpraševati? Tako molčanje ni pregrešno, ker vpraševavec
iz njega še ne more skleniti, da nisi katoljšk kristjan, in ker
ni nobena laž.

Lagati je vselej greh, pravijo cerkveni učeniki, resnico
zamolčati pa ni greh, kadar tako molčanje ne škoduje božji
časti in ni bližnjemu v pohujšanje. Ko je Abraham na božje
povelje svojega sina Izaka hotel zaklati in ga Bogu darovati,
je povedal svojemu sinu le toliko, da hoče Bog dar imeti od
njega: tega mu pa ni povedal, da je on la dar, da mora njega
darovati. — Sv. Pavelj je tudi vbežal iz mesta Damaska, ko
mu je deželni poglavar stregel po življenju. (II. Kor. 11,32. 33.)

Včasih pa pride človek v take okoljščine, da ne sme za¬
molčati svoje vere, in jo mora razodeti z besedo ; zakaj sv.
Pavelj pravi: „Ako boš s svojimi ustmi skazal vero v Go¬
spoda Jezusa, in veroval v svojem sercu, da je Bog njega
obudil od mertvih, boš zveličan. Zakaj s sercom se veruje
v  pravičnost, z ustmi se pa vera kaže v zveličanje . a  (Rom.
10, 9.)

- 40 -

Kdaj je pa dolžen kristjan, svojo verospričati
z besedo ?

Kristjan je dolžen, z besedo spričati svojo vero.  a)  Ka¬
dar to terja božja čast; b) lastno zveličanje ; c)
zvelič anje bližnjega.

a) Božja čast terja, da poveš, da si katoljšk kristjan,
kadar te gosposka vpraša, kakšne vere da si, in ko bi bil tudi
potlej zavoljo vere preganjan; zakaj Jezus Kristus ne pravi:
„Bojte se teh, ki zamorejo telo umoriti 1“ ampak on pravi:
„Bojte se tega, ki zamore dušo in telo pahniti v pogubljenje. 44
(Mat. 10, 28.) Papež Inocencij XI. spozna za krivoverca
tistega, kteri bi terdil, da sme človek pred deželsko gosposko
svojo vero zamolčati brez vsega greha. Jezus Kristus nain je
lep zgled dal v vseh rečeh; pa tudi v tej reči nam ga
je dal, in pokazal s svojim zgledom, da se mora vera razo¬
deti oblastnikom, kadar vprašujejo po njej. Kajfež je rekel Je¬
zusu : „Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si
Kristus, božji Sin ?“ Kristus mu je povedal rekoč: „Ti praviš,
jaz sem !“ Na vse druge tožbe in krivo pričevanje je molčal,
in ni odgovoril nobene besede; na to vprašanje je pa berž
odgovoril, akoravno je vedel, da mu gre za življenje, ker
molčanje bi bilo Bogu v nečast, bi bilo zatajevanje resnice.
Sv. Peter in sv. Janez sta tudi pred velikim zborom očitno
spoznala svojo vero. Zbor jima je rekel! ^Nikakor nimata go¬
voriti in učiti v imenu Jezusovem!“ Ona sta pa odgovorila in
rekla: „Sodite sami, če bi bilo pred Bogom prav, ako bi vas
rajši poslušala, kakor pa Boga. Ne moremo opustiti, moramo
govoriti od tega, kar smo vidili in slišali. 44  (Acta. 4, 19.)
Iz tega ste zdaj prepričani, da moramo pred oblastnikom svojo
vero razodeli z besedo, kadar smo vprašani po njej.

b) Svojo vero mora kristjan razodeti, kadar mu je tega
treba zavoljo lastnega z'veličanja:  kadar bi bil siljen k
takim rečem, ktere mu vera prepoveduje, postavim : ko bi bil
siljen, o petkih, sabotah in drugih zapovedanih postnih dneh
meso jesti, ali hlapčevske dela delati ob nedeljah in zapove¬
danih praznikih, ali hoditi k službi nevernikov ali krivovercov.
V teh in drugih takih okoliščinah mora kaloljški kristjan svojo

— 41

vero razodeti in reči: „Tega ne smem ; zakaj jaz sem kato-
Iišk kristjan ; meni to ni pripuščeno!“ Da je tako storiti, raz¬
ločno uci sv. apostelj Pavelj rekoč : „Nikar ne vlecite jarma
z neverci: zakaj kakšno družbo ima pravičnost s krivico ? ali
kakšno lovaršijo luc s tamo ? kakšno družbo Kristus z Belia-
lom ? kakšen delež veren z nevercom (II. Kor. 6, 14. 15.)

c) Svojo vero mora kristjan razodeti, kadar je to po¬
trebno zavoljo zveličanja bližnjega.  To je potrebno,
kadar bi s tim, da pričuješ od vere, spreobernil kakega krivo¬
verca ali nevernika, ali poterdil slabe in omahljive v veri, ali
pohujšanje odvernil od njih, ali zavernil zaničevavce sv. vere
in jih ustavil. Zakaj Jezus pravi: ,,Kdorkoli me bo spoznal
pred ljudmi ; spoznal ga bom tudi jaz pred svojim Očetom.
Kdor pa me bo zatajil pred ljudmi; zatajil ga bom tudi jaz
pred svojim Očetom.“ (Mat. 10, 32. 33.)

Na svetu je veliko hudobnih ljudi, akoravno se imenujejo
katoljške kristjane; ki hočejo veljali za učene v vseh naukih
sv. vere, pa so prav nevedni; ki modrujejo čez skrivnost sv.
vere ; zaničujejo, česar ne zastopijo in ne zapopadejo ; pripo¬
vedujejo zapeljive govore, kteri vero slabč v drugih, posta¬
vim : „Ko drugi goljfajo, zakaj bi jaz ne!“ — „Ko me drugi
sovražijo, zakaj bi pa jaz ž njimi dober bil! “ — „Ko drugi
ob petkih in sabotah meso jedd brez pripuščenja, zakaj bi ga
pa jaz ne smel !“ Take zaničevavce sy. vere je treba zuver-
niti ; treba se je za sv. vero potegniti 1

Ali smemo kterikrat vero zatajiti?

Vere nikoli ne smemo zatajiti; temveč si moramo rajše
premoženje vzeti dati, rajše zaničevanje in preganjanje terpeti,
r ajše se martrati in umoriti pustiti, kakor vero zatajiti.

Tako so storili aposteljai in marlerniki. Neizrečeno veliko
so terpeli, ker niso hotli in niso smeli tajiti, da so kristjani.
Neverniki so jih nečloveško tepli, z razbeljenim železom žgali,
n a žerjavci pekli, žive prežagovali, zverinam metali v jed in
drugači mučili ali martrali; in vendar niso tajili Jezusa, ali
rekli, da niso kristjani. Radi so umerli v tem spoznanju, ker
so vedeli, da Jezus pravi: „Kdor se bo mene sramoval in

- 42

mojih besed, sramoval se ga bom tudi jaz, kadar pridem v
svoji, v Očetovi in v vseh angeljev časti."

Kako se pa vera zataji?

Vera se zataji po dvojnem potu; ali naravnost,  ali pa
od  strani.

Naravnost  se vera zataji, če se z besedo reče: „Jaz
nisem katoljšk kristjan !“ ali pa če se človek za kakega kri¬
voverca spozna. To je pa grozno velik greh. Sv, Avguštin
pravi: „Kakor je spoznanje Jezusa Kristusa človeku v zveli¬
čanje, ravno tako mu je tajitev v pogubljenje/' Sv. Peter ni
tajil, da je Jezus Kristus pravi Sin božji, in da je njegov nauk
božji nauk; tajil je le, da je on Jezusov učenec, in vendar je
on zatajil Kristusa, kar se tudi iz besed Jezusovib, ki mu je
rekel: „Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš že ti tri¬
krat zatajil." Jezus mu ni rekel : „Ti boš tajil, da si
moj učenec!“ ampak rekel je: „Ti boš mene zatajil \ u
Ko je tadaj Peter tajil, da je Jezusov učenec, je ravno takrat
zatajil Jezusa.

Od strani  se pa zataji' vera, če kristjan svojo sv. vero
zakriva tako, da ljudje od njega mislijo, da ni katoljšk kristjan.
To bi bilo postavim, ko bi katoljšk kristjan ob nedeljah za¬
poredoma hodil v krivoverske cerkve, h krivoverskim pridigam,
h krivoverski službi božji, in bi Obhajilo prejemal s krivo¬
verci. — Ne na eno stran in ne na drugo vižo ne smemo
zatajiti svoje vere. Mati katoljška cerkev je ojstro poko¬
rila take, kteri so vero zatajili ali iz strahu ali na kako
drugo vižo.

Kaj je pa storiti katoljškemu kristjanu, da
ostane stanoviten v veri?

Katoljški kristjan, da bo terden v veri in da ostane sta¬
noviten, mora:

1. Ukrotiti svoj napuh, nepremerjeno radovednost in se
poniževati. Kdor se rad podverže sv, veri, je stanoviten in
raste v njej.

43 -

2. Varovati se mora žlobodravastih ljudi' in razuzdanih
jezikov, kteri zaničujejo vero in kar je božjega, da v njih hu¬
dobni družbi ne opeša, ali da se ne pokaži njegova vera.

3. Skerbno mora poslušati učenike katoljške cerkve,
brati svete bukve, in popraševati pobožne in modre ljudi, da
ga božja beseda in sveti nauki čez dalje bolj uterdujejo v
sv. veri.

4. Premagati mora svoje hudo poželjenje, če ne mu bo
jarm sv. vere in božjih zapoved pretežek.

Kako se pa kristjan zoper vero pregreši?

Zoper vero se lahko mnogo greši:

1. če se človek ne uči potrebnih resnic, ali če zaničuje
božjo besedo.

2. Ce ne veruje vsega, kar uči katoljška cerkev in ve¬
rovati zapoveduje, ali dvorni nad kako razodeto resnico.

3. Ce mu je vse eno, ali je ali ni v pravi zveličavni
veri; ali lažnjivo meni, da se v sleherni veri zveličati zarnore.

4. Ako se vere sramuje.

5. če hodi v tako drušnjo, kjer slabi' njegova vera.

6. Z molčanjem, kadar sliši druge veri ali postavam sv.
evangelija nasproti govoriti, pa molči, akoravno previdi, da bi
pomagalo in zdalo njegovo svarjenje ; ali pa, da bi jim dopa-
del, clo potegne ž njimi in zaničuje resnico.

Vi pa, kristjani moji! nikoli nikar ne zaničujte sv. vere,
a *npak velikoveč si prizadevajte, zvesto živeti po resnicah sv.
vere. Vem, da iz lastne moči ne morete zvesto živeti po sv.
Veri, ker je popačena vsa natora; s pomočjo gnade božje pa
že zamorete živeti po sv. veri ; zato tudi vsak dan prosite
dobrotljivega Boga, da vam potrebno pomoč in gnado da.
Amen.

VII. Keršanski nauk.

Od božjega razodevja in zapisane božje besede.

Ni še zadosti, da človek lf> v sercu veruje, kar je Bog
razodel, temveč mora svojo vero tudi v delih kazati; zakaj
Bog nam ni razodel samo takih resnic, ki jih je treba vero¬
vati, ampak tudi take, po kterih je treba življenje ravnati;
naložil nam je dolžnosti, ki jih je treba spolnovati: dal nam
je zapovedi, ki jih je treba deržati: priporočil nam je čed¬
nosti, ki jih je treba doprinašati; prepovedal nam je grehe, ki
se jih je treba varovati, ako hočemo zveličani bili; tadaj ni
zadosti, da človek resnicam sv, vere podverže samo um, tem¬
več tudi svoje djanje jim mora podvreči, to je: svojo vero
mora v delih kazati. Vse to sem vam skazoval v zadnjem
keršanskem nauku. — Tudi sem vam skazal, da še ni zadosti,
da človek svoje življenje obravnava po resnicah sv. vere, tem¬
več mora tudi, kadar je treba, spričati svojo vero z besedo,
z ustmi. — Z ustmi je pa treba spričati svojo vero, kadar to
terja božja čast, lastno zveličanje, in zveličanje bližnjega. —
Tudi sem skazal, da kristjan nikdar ne sme zatajiti svoje vere;
pripravljen mora biti, priti ob premoženje, čast, dobro ime,
terpeti raji bolečine in martre ali clo smert, kakor pa zatajiti
sv. vero. — Pravil sem tudi, kaj je treba kristjanu storiti,
da stanoviten ostane v veri, in kako da se vtegne pregrešiti
zoper vero.

Kaj pa je kristjanu storiti, kadar ga nadležujejo
skušnjave zoper vero?

1. Si mora prizadevati, takih skušnjav znebiti se prej
ko more.

2. Obuditi vero v tisto resnico, zavoljo ktere je skušan.

3. Se pred Bogom ponižati, in ga prositi za gnado, da
bi ga poterdil v tej resnici, in ne sme zavolj tega biti preveč
nepokojen, temveč mora zaupati v Boga,

45 -

Danes pride pa še na versto nauk: od božjega
raz ode nja,  aii od tega, kar mora kristjan verovati.

Katekizem pravi, da moramo verovati vse, kar je Bog
razodel.

Kaj se pa pravi r a z odeti?

Razodeti se pravi znano storiti to, kar je neznanega, in
odkriti, kar je zakritega. Ko je Jonataz povedal svojemu pri—
jatlu Davidu, da ga Savelj misli umoriti, mu je nevarnost razo¬
del. — Bog nam je oznanil veliko neznanih in prikritih res¬
nic, oznanil ali sam ali po svojih poslancih, kterih resnic bi
mi nikoli ne bili znajdli s svojim umom, in te resnice se ime¬
nujejo božje razodenje.

Ali je nam potrebno božje razodenje ali p o d-
učenje od zgoraj (od Boga)?

1. Božje razodenje ali podučenje od zgoraj (od Boga)
je človeku potrebno k zveličanju, ker po natornem umu ne ve
poti v nebeško kraljestvo, ne ve vsega, kaj mu je storiti in
kaj opustili, ako ga Bog ne uči. — Sama pamet bi ne vedela
povedali, kaj je človeku storiti, ako hoče odpuščanje grehov
zadobiti; ne vedela bi povedati, kakšno plačilo čaka pravičnih
v nebesih za njih dobre dela in lepe čednosti, ali kakšne kazni
čakajo hudobnih v peklu za njih grehe in hudobije. Vse to
pa nam je treba vedeti ; in ker bi nam pamet, sama sebi pri—
puščena, vsega tega ne mogla povedati, se že iz lega vidi,
kako potreba je človeku k zveličanju božjega razodenja. Za¬
torej je modri mož v sv. pismu Boga modrosti prosil rekoč :
»Pošlji jo iz svojih svetih nebes in iz sedeža svoje visoke
časti, da bo ona z menoj, in da z menoj dela, da bom vedel,
kaj je tebi dopadljivo ; zakaj ona vse \6  in zastopi; ona me
ko previdno vodila v mojih delih in varovala s svojo močjo. 44
(Modr. 9, 10. 11.)

2. Tudi hude zmote vsega človeštva obilno pričajo, da
človek po svojem natornem umu ne more spoznati Boga in
njegove volje. Kako bo pa potlej po božji volji živel in se
zveličal? —

— 46

Ljudje, ki so bili najmodrejši na svetu, (Kaldejci, Egip¬
čani, Fenicani, Greki, Rimljani), in v drugih rečeh, v umet¬
nostih prav znajdeni, so bili v ozir vere otrokom enaki, grozno
neumni in oslepljeni; imeli so solnce, mesec, zvezde za Boga in
druge stvari, ktere so jim donašale kak prid, in tudi take, ki
so jih naredili s svojimi rokami, in so jih po božje častili, molili,
in jim darovali ljudi ; tako gerdo so zašli! Prav je tadaj David
govoril rekoč: „Vsi so zašli in nepridni postali. 44  (Ps. 13,3.)
Iz take nevednosti in slepote, v kakoršno je zašlo ljudstvo po
izvirnem grehu, zamore pomagati le božje razodenje ali na¬
vzgor n o podučenje. Glejte, kako potrebno je človeštvu božje
razodenje! —

O kako nesrečni bi mi bili, ako bi nam Bog v tej po¬
trebi pomagati ne bil mogel, kakor mi večkrat svojemu bliž¬
njemu pomagati ne moremo, kadar ga vidimo v potrebi, —
Toda Bogu je vse mogoče ; in lahko razodeva svojo voljo an-
geljem in ljudem, ker je gospodar svojih stvari. On jim lahko
daje vedeli svojo voljo s samim notranjim prepričanjem, ali z
zunanjimi znamnji, ali kakor le koli hoče.

Bog je pa tudi res po svoji veliki milosti popače¬
nemu človeku razodel svojo voljo, in ga je ali sam, ali po
svojih prijatlih, patriarhih, prerokih in poslednjič po svojem
Sinu Jezusu Kristusu dobrotljivo učil, kaj mora verovati od
njega, svojega Stvarnika in Gospoda, in kako mu dopadljivo
služiti, da doseže namen, zavolj kterega ga je Bog stvaril.
Sv. Pavelj pravi : „Mnogoterikrat in po mnogih potih je nek¬
daj Bog govoril očakom po prerokih; zadnjic pa je nam go¬
voril po (svojem) Sinu. 44  (Hebr. 1, 1. 2.)

Ali je zapisano ali ni zapisano, kar nam je
razodel ali Bog sam ali pa po svojih služabnikih in
po svojem Sinu?

Kar je nam Bog oznanil, je večidel zapisano; vendar pa
ne vse, nekaj je nezapisanega; toraj je božja beseda razdeljena
v zapisano in nezapisano  besedo božjo.

- 47 —

Kje je beseda božja zapisana?

Beseda božja je zapisana v starih bukvah, kterim se reče
sveto pismo.  Te bukve se imenujejo sv. pismo zato, ker je ravno
tako, kakor da bi bil Bog pisal nam ljudem, in nas učil, kako
mu zamoremo dopusti. Te bukve se imenujejo sveto pismo tudi
zato, ker uče in zapovedujejo, kako naj sveto živimo in se
zveličamo. Sv. Pavelj pravi : „Ysako pismo, od Boga navdih¬
njeno, je dobro k prepričanju, k učenju, k svarjenju, (k po¬
božnemu življenju), da bo človek božji (služabnik božji) popol¬
noma v stan postavljen, opravljati vsako dobro delo. ft  (II. Tim.
3, 16. 17.) — Sv. pismo je dvojno: stare in nove za¬
veze,  ali stari in novi testament.

Stari testament  so vse tiste sv. bukve, ktere so bile
na božje navdajanje pisane pred Kristusovim rojstvom, in jih je
45, in obsežejo 4000 let.

Novi testament  so pa liste sv. bukve, ktere so bile
na božje navdajanje pisane od aposteljnov, in jih je 27.

Da bote pa nekoliko vedeli, iz kterih bukev obstoji sv.
pismo stare zaveze, vam hočem nektere povedati:

Naj starejši bukve sv. pisma stare zaveze so : petere
M o z e s o v e bukve.  Te obsežejo 2552 let, to je: od stvar¬
jenja sveta do izhoda Izraelcov iz puščave v obljubljeno deželo.

Perve Mozesove bukve  popisujejo, kako je Bog
stvaril nebo, zemljo in človeka, kako so pervi starši v para¬
dižu padli in se pokorili; kako se je popačilo vse človeštvo
in potopilo ; kako so se ljudje po svetu razkropili; tudi živ¬
ljenje Abrahama in njegovih mlajših do smerli Jožefove.

Druge Mozesove bukve  popisujejo velike nadloge
Izraelcov v Egiplu; kako jih je Bog rešil po Mozesu; kako čudno
peljal v puščavo skoz rudeče (kervavo) morje, njim oznanil
božje zapovedi, mano njim dal v jed; kako so bili nezvesti
'n kako zavolj tega kaznovani.

Tretje Mozesove bukve  popisujejo unanjo božjo
službo, kakošne daritve in sv. opravke je Bog Izraelcom za¬
povedal.

Če ter te Mozesove bukve popisujejo rodove in število
Izraelskega ljudstva, tudi mnoge zapovedane opravke pri božji

— 48 -

službi, in razdelitev Kanaanske dežele, ki jo bodo dobili v last;
kazen Koreta, Datana in Abirona.

Pete Može so ve bukve:  v teh se vse to ponavlja,
priporočuje in zapoveduje, kar je Bog poprej v unih štirih
bukvah zapovedal, da Izraelci prijetih dobrot in zapoved ne
pozabijo, ampak jih zvesto spolnujejo.

Jozvetove bukve:  V teh je zapisano, kar se je v
17 letih godilo pod vojvodom Jozvetom. Kako so bili Izraelci
razdeljeni v 12 delov, peljani skoz Jordan v obljubljeno deželo,
in se je takrat Jordan razdelil tako, da je na gorenji strani
voda stala nakopičena kakor zid, na spodnji je pa odtekla, in
so po suhem šli čez strugo ; kako so se Izraelci vedno voj¬
skovali in dobili obljubljeno deželo v last; kako je solnce stalo
na nebu med tem, ko so se vojskovali, in ni zatonilo ; kako
so se zidovi mesta Jeriho podirali na bučanje trobent.

Rutine bukve:  Te so pridružene ali prištete bukvam
sodnikov, in povedo, kako pobožna je bila udova Rut; da se
je omožila v drugič; da je potlej iz nje rodovine bil David in
Jezus Kristus.

čvetere bukve kraljev:  Te popisujejo, da so Izraelci
zavergli sodnike, od kterlh so bili vladani, in da so si kralje
izvolili po zgledu drugih narodov. Perve dvoje se kličejo tudi
Samuelove bukve.

Perve bukve kraljev  popisujejo žalostno prigodbo
velikega duhovna Belita in hudobno življenje njegovih malo¬
pridnih sinov Ofni-ja in Fineza, in kazen, ktera jih je zadela;
popisujejo, kako je bil Savi izvoljen v kralja, kaj je delal,
kako ga je zavergel Bog in kako nesrečno smert je storil.

Druge bukve kraljev  popisujejo, kako je bil pov¬
zdignjen David na kraljevski sedež, in kako je zmagal svoje
sovražnike v 40 letih svojega kraljevanja; kako pa je padel,
koko se je spuntal Absolon zoper očeta Davida, in kako je
Absolon nesrečno umeri.

lretje bukve kraljev  popisujejo Davidovo smert; go¬
vore, kako modro je Salomon pričel kraljevati; da je v za¬
četku svojega kraljevanja bil ves pobožen; da je zidal Go¬
spodu neizrečeno lep tempelj; nazadnje pa zašel v molikovanje,
ter molikovavske tempeljne postavljal svojim ženam, ktere jo

— 49  -

ljubil čez mero ; popisujejo, da je po Salomonovi smerti od¬
stopilo 10 rodov od njegovega sina Roboama, in si izvolilo
drugega kralja, Jeroboama; popisujejo tudi življenje preroka
Elija in kako je bil od zemlje vzet.

Četerte bukve kraljev  popisujejo čednosti in hudobije
drugih kraljev Izraelskega in Judovskega kraljestva, kakor tudi
hudobije ljudstva ; kazni, s kterimi jih je Bog tepel in čudeže
preroka Elizeja ; kako je bil tempelj razdjan, mesto požgano,
in Judje od kralja Nabuhodonozorja odpeljani v Babilonsko
sužnost.

Dvoje časoslovske  (kroniške) ali dopolnovavne
(paralipomenon) bukve:  Te popisujejo rodovino od Adama
do Abrahama, in nadopolnujejo marsikaj, kar je v bukvah kra¬
ljev spuščenega.

Dvoje bukve Ezdrove in Nehemijeve  popisujejo,
kar se je godilo pod kraljem Čirom, da so pod njim izpuščeni
iz Babilonske sužnosti šli domu, in so spet zidali tempelj in
Jeruzalem.

Tobijeve bukve  popisujejo, kako pobožna, poterpežljiva
in usmiljena sta bila oče in sin Tobija, in kako je Bog obema
pomagal po angelju Rafaelu.

Juditne bukve:  Te kažejo posebno božjo pomoč, ktero
je Bog judom po pobožni vdovi Juditi sltazal, ktera je glavo odse¬
kala vojvodu Holofernu.

Esterne bukve:  Te popisujejo, da je Bog Estero po¬
višal zato, da je otel po njej svoje ljudstvo, kterega je pokon¬
čati sklenil prevzetni Aman.

Job o ve bukve:  Te popisujejo, kakšne bolečine, terp-
Ijenje, brilkosti in zaničevanje so zadele nedolžnega Joba, in
kako voljno, poterpežljivo in v božjo voljo vdan je vse te
nadloge preterpel. Te bukve so polne lepega tolaženja za
vse kristjane, kteri na duši ali na telesu kaj terpe; govorč
tudi razločno, kako bojo enkrat od mertvih vstali vsi.

Bukve psalmov,  to je: svetih pesem. Te je večidel
David zložil in prepeval; povišujejo dušo k Bogu, da yanj upa
Ker«, nauk. 4

50  -

in ga prosi; govori od Jezusa in njegove svete cerkve.
Bukve psalmov se lahko imenujejo splošne molitevne bukve
kristjanov.

Bukve pripovest  (pregovorov) so spisane od Salomona
na božje navdajanje, in so polne lepih naukov za vse stanove,
sosebno pa za tiste, kteri hrepene po lepih čednostih, in žele
zboljšati svoje življenje in Bogu dopadljivo živeti.

Bukve pridigarjeve  (eldeziast): Te bukve je tudi
modri Salomon spisal; (so polne djanskih naukov); v njih
mogočni kralj ves žalosten spozna, da so prazne in nečimurne
dobrote, veselja in sladkosti, ki jih je vžival, in uči, naj se
človek odpove časnim rečem, naj se Boga dem, in hrepeni
po lepih čednostih.

Visoka pesem:  Salomon jo je zložil, in popisuje v
podobi mesene (posvetne, pozemeljske) ljubezni veliko ljubezen,
ktera je med Bogom in med pobožno dušo, in veliko ljubezen
Jezusovo, ki jo ima do svoje neveste, katoljške cerkve.

Modrostne bukve:  Te uče kralje, da ne smejo za¬
tirati božjega ljudstva; priporočajo modrost, in uče, kako je
imeti.

Sirahove bukve  (ckleziastik) so polne sila lepih na¬
ukov, kteri obilno uče, kako služiti Bogu.

Vse te bukve, ktere sem vam zdaj le naštel, so sveto
pismo stare zaveze; pa te še niso vse. K sv. pismu stare
zaveze gredo tudi preroške bukve, kterih pa vam danes ne
bom razkladal, da se predolgo ne zamudim. Bom pa vam jih
razložil v prihodnem keršanskem nauku, če je božja volja.
Amen.

- 51  -

VIII. Keršanski nauk.

Bukve prerokov — bukve nove zaveze.

Zadnjič sem vam več bukev naštel, ktere se sv. pismo
imenujejo; pa ne še vseh. Sv. pismo so tudi tiste bukve,
ktere so preroki pisali. Preroki so sveti možje, kterim je
vsevedni Bog razodeval prihodne reči, da so jih ljudem napo¬
vedovali ; sosebno so pa veliko napovedovali od Kristusa,
Zveličarja, in scer od njegovega spočetja, rojstva, življenja,
čudežev, ktere je delal, od njegovega lerpljenja in njegove
smerti, in od sv. cerkve, ktero je postavil, in od njenih pri—
godb. —

Zraven tega so oni napovedovali več prigodb, ktere so
se še ob njih času dopolnile, in scer ravno tako natanjko,
kakor so jih bili napovedali. In scer ravno zato je Bog dal,
da se je nekaj prerokovanja dopolnilo že ob njih času; za¬
voljo tega dopolnjenega prerokovanja, ki so ga ljudje vidili,
so se od resnice že prepričali, terdno verovali, da se bo tudi
gotovo spolnilo vse, kar je napovedanega na prihodnje čase.
— Preroki so v svoje bukve zapisali veliko lepih naukov,
kteri uče, kako se pobožno živi in Bogu dopadljivo.

Prerokov je bilo v stari zavezi veliko; zmed teh se eni
veliki preroki imenujejo, drugi pa mali preroki. — Veliki
preroki se imenujejo zato, ker so njih bukve velike, v kterih
je zapisano prerokovanje ali napredovanje prihodnjih reči in
prigodb. Mali preroki se jim pa pravi zato, ker so majhne
ejih bukve, v kterih je zapisano njih prerokovanje.

Veliki preroki  so štirji: Izaija, Jeremia, Ecehiel,
Daniel.

Mali preroki,  ki  so manj zapisanega prerokovanja za¬
pustili, so pa ti le: Baruh, Ozea, Joel, Amos, Abdija, Jona,
Mihej, Nahum, Habakuk, Zofonija, Agej, Caharija in Malahija,

4 *

52  —

Izaija  je bil kraljevega rodu in velik prerok. Jude je
neprenehoma opominjal, naj spreobernejo se k Gospodu; pa
niso ga poslušali, in zato so bili ojstro pokorjeni. On je 780
let poprej rojstvo, terpljenje in smert našega Zveličarja Jezusa
Kristusa popisal tako natanjko, kakor ko bi bil pod križem stal.

Jeremija:  Ta prerok je bil pred rojstvom posvečen.
Prerokoval je, da bo Jeruzalem razdjan, ljudstvo v sužnost
odpeljano, ker ne jenja molikovati. Prerokoval je, da po
terpljenju Jezusovem bo svet odrešen, da se bodo neverniki
spreobernili k Jezusovi veri.

Ecehiel  je v Kaldejski sužnosti prerokoval, kar je pre¬
rokoval prerok Jeremija v Jeruzalemu, in je pravil nadloge
namenjene nepokornim Judom, in pa tudi, da bodo rešeni.
Govoril je v visokih prilikah, berž ko ne za to, da ga sov¬
ražniki niso umeli, ter jude zaničevali in ž njimi hudo ravnali.

Daniel:  Visokega rodu je bil, in z drugimi judi odpeljan
v Babilonsko sužnost. Ondi je kraljema Nabuhodonozorju in Bal¬
tazarju prerokoval skrivne prigodbe, in je bil povišan. Veliko
je delal in terpel za božjo čast. Prerokoval je čas, kdaj pride
Odrešenik, in da bodo končane vse druge kraljestva, kraljestvo
Kristusovo pa večno ostane. Prerokoval je tudi od prihodne sodbe.

Od malih prerokov (kterih je 12, ker Bafuha devajo
za Jeremijem) vam pa samo Malahija  v misel vzamem, kleri
je bil naj zadnji prerok. Svaril je duhovne in ljudstvo, ki so
malopridno služili Bogu. Napovedal je, da pride Janez Kerst-
nik, kteri bo pripravljal pot obljubljenemu Odrešeniku. Povedal
je tudi, da bodo daritve stare zaveze overžene, in da se bo
po vsi zemlji darovala Bogu prijetniša daritev. Ta prerok je
živel okoli 450 let, predenj je Odrešenik prišel, in potem do
Kristusa ni bilo nobenega preroka, da bi bili Njega, Gospoda
vseh prerokov, skerbnejše poslušali.

Zadnje bukve sv. pisma stare zaveze so dvojne bukve
M a kabe  j ev.

Te bukve popisujejo, kako serčno so se vojskovali Ma¬
kabejci zoper nevernike, kako stanoviten je bil veliki duho¬
ven Eleazar, koliko so terpeli in kako strašno smert storil*
makabejski brati, in kako nesrečno je umeri hudobni kralj
Antioh.

— 53  -

Vse te bukve, ki sem jih vam zadnjič povedal, in bukve
prerokov in Makabejcov, ktere sem vam danes razlagal, se
imenujejo sv. pismo stare zaveze.  — Vse, kar je popisa¬
nega v teh bukvah, je gola, čisla resnica, ker so jih sveti
možje pisali na božje navdajanje.

Ko tolikokrat slišite imenovati sv. pismo nove zaveze
ali novi testament, vam hočem tudi povedali, kdo je pisal sv.
pismo nove zaveze, in iz kterih bukev da je.

Na vprašanje: „Kdo je pisal sv. pismo nove zaveze ?“
je že marsikdo odgovoril: „Kristus !“ Pa Kristus ni pisal sv.
pisma nove zaveze; on je le enkrat pisal s perstom na tla,
kadar so mu farizeji in pismarji pripeljali prešestno ženo, da
bi jo bil obsodil. Teh bukev in listov pa, ki jih mi imenujemo
sv. pismo nove zaveze, ni on nobenih pisal, ampak aposteljni
so jih pisali. Oni so pisali, kar so slišali iz Jezusovih ust, in
kar jim je navdihnil sv. Duh. — Te bukve so : čvetere bukve
štirih evangelistov, apostoljsko djanje, listi, in skrivno razodenje
sv. Janeza.

Sv. evangelje'so  pisali: sv. Matevž, sv. Marka, sv.
Lukež in sv. Janez. In ravno zalo, ko so pisali sv. evangelje
jim pravimo evangelisti.

Pervo evangelje je pisal sv. Matevž.  Bil je pa sv.
Matevž čolnar ali cestninar, in je pred Kafarnaumom pobiral
col ali cestnino za Rimske cesarje. Jezus gre memo, in mu
reče: „Pojdi za menoj!“ Matevž berž popusti svojo službo,
gre za Jezusom, postane njegov apostelj, in se je, kakor drugi
aposteljni, le Jezusa deržal; toraj je slišal Jezusove nauke,
vidil njegove dela in čudeže, bil priča njegovega vstajenja,
in je na binkoštno nedeljo z drugimi aposteljni vred prejel sv.
Duha. — Najpervič je potlej učil po Judovski deželi, in je
veliko Judov spreobernil k Jezusovi veri. Ko jim je pa pove¬
dal, da ne more zmerom pri njih ostati, temveč da mora
na Jezusovo povelje iti tudi nevernikom oznanovat sv. evan¬
gelje, so ga prosili, naj jim zapusti spisano, kar jim je ozna-
noval z besedo. Rad je dovolil sv. Matevž v njih prošnjo, in
je v njih jeziku spisal sv. evangelje, da bi nikdar ne pozabili,
kar je Jezus delal in učil.

- 54 -

Začel je svoje evangelje z bukvami rodu Jezusa Kristusa,
in imenuje vse njegove predstarše (dede in dedov dede);
pisal je od Jezusovega rojstva, in kaj se je takrat godilo, da
so ga prišli modri iz Julrovega molit, da mu je kralj Herod
stregel po življenju; Jezus je pa vbežal v Egipt, in je še le
po Herodovi smerti prišel nazaj na Judovsko. Piše od sv.
Janeza Kerstnika, da je v puščavi ljudi pripravljal za Kristu¬
sov nauk, jih učil in kerščeval, in tudi Kristusa kerstil. Piše,
da se je Jezus postil 40 dni in noči, in se tako pripravljal za
svoj uk, da je čudeže delal, neizrečeno veliko terpel in bil
umorjen, in da je od smerti vstal. Vse to, glejte! je popisal
sv. Matevž v svojem evangelju, in scer bolj natanjko, kakor
drugi evangelisti.

Drugo evangelje je pisal sv. Marka.  Sv. Marka je
učenec in pomagavec sv. Petra. Kadar je Peter šel v po¬
glavitno mesto Rim oznanovat vero Jezusovo, je sv. Marka
seboj vzel; oba sta skerbno oznanovala vero v Jezusa in
spreobračala nevernike. Spreobernjeni Rimljani so prosili sv.
Marka, da naj jim spiše, kar je sv. Peter učil z besedo, da
bodo spisano imeli življenje in nauke Jezusove. Njih želje so
bile prav dobre in všeč sv. Marku ; zatoraj jih je rad uslišal,
in jim spisal sv. evangelje, kakor ga je slišal iz ust sv. Petra;
potlej ga je dal sv. Petru prebrali, in ta ga je poterdil in dal
vernim, da bi po cisti besedi božji čisti bili v veri. Evangelje
sv. Marka je bilo pisano po greško, ker je ta jezik bil znan po
Rimu in povsod drugod.

Kakor je sv. Matevž popisal včlovečenje, rojstvo, življenje,
nauke, čudeže, terpljenje in smert Jezusa Kristusa, Sina bož¬
jega, tako je vse to popisal tudi sv. Marka. Sv. Marka pa
je bolj natanjko popisal nezvestobo sv. Petra, kakor drugi
evangelisti.

Tretje evangelje ali evangeljske bukve je pisal sv. L li¬
ke ž. Bil je od neverskih staršev rojen v Antiohiji in po
svojem stanu je bil zdravnik. Berž ko ne je bil od sv. Pavla
spreobernjen k Jezusovi veri. Ril je zvest tovarš sv. Pavla
in njegov pomagavec v oznanovanju sv. evangelja. Sv. Lukež
je sv. evangelje pisal zato, da bi verni brali in ložeje ohranili,
kar so slišali z besedo učiti; in tudi zato, ker se jih je takrat

- 55 -

prizadevalo več drugih, ki niso bili aposteljni, popisovati to,
kar je Jezus delal in učil, pa niso vsega dobro vedeli: da bi
bili imeli čiste nauke brez zmot, jim je sv. Lukež spisal sv.
evangelje. Sv. Lukež je popisal ravno to, kar sta že poprej
popisala sv. Matevž in sv. Marka, vendar je pa v svoje evan¬
gelje zapisal še marsikaj, kar sta bila izpustila poprejna dva
evangelista.

Četerto evangelje je popisal sv. Janez  apostelj v Efezu,
kjer je škof bil. Berž ko ne ga je pisal potlej, ko je prišel
iz otoka Patem, malo pred svojo smertjo. Bil je zlo star;
leta 101 po Kristusovem rojstvu je umeri.

Ob njegovem času so vstali krivoverci, in so zatrosili
veliko napčnega med verne, ter jih zapeljati skušali. Več
škofov in vernih je ponižno prosilo sv. Janeza, da naj jim
pusti zapisano, kar je učil z besedo, da bi nepremagljivo orožje
imeli zoper krivoverce; sosebno so ga prosili zalo, ker so
bili vsi drugi aposteljni že pomorjeni. Rad je dovolil sv. Janez
v to prošnjo, in dasiravno poln sv. Duha je vendar le napo¬
vedal molitev in post, da bi prosili Boga pomoči, in potem je
spisal sveto evangelje.

Drugi evangelisti so bili že veliko spisali od človeške
natore Jezusove; sv. Janez je pa visoko pisal od njegove
božje natore, in skazal, da je Jezus Kristus pravi Bog od pra¬
vega Boga. Vsi kristjani so scer to verovali, vendar je sv.
Janez to pisal, da bi ne tadajšni ne poznejši krivoverci ne
mogli zapeljati tistih, kteri bi se deržali božje besede. —• Sv.
Janez nam pripoveduje več reči, ktere je Jezus storil od tistega
časa, ko je začel učiti, noter do tistega časa, ko je bil sv.
Janez Kerslnik vjet in umorjen, in kar ne najdemo pri drugih
evangelistih.

Te svete bukve, v kterih so sv. Matevž, sv. Marka, sv.
Lukež in sv. Janez popisali včlovečenje, rojstvo, nauke, ču¬
deže, terpljenje in smert Gospoda našega Jezusa Kristusa so
perve bukve sv. pisma nove zaveze, in se imenujejo sv. evan¬
gelje. „Evangelje“ je gerška beseda, in pomenja toliko, ka¬
kor : ,,veselo oznanilo".

Za štirimi evangeljskimi bukvami pridejo druge bukve,
ktere je sv. Lukež spisal okoli leta 63 po Kristusovem rojstvu.

- 56

Tem bukvam sv. pisma se reče: apostoljsko djanje,  in
obsega, kar se je zgodilo v 27. letih po Kristusovem odhodu
v nebo. Te bukve popisujejo izvoljenje sv. Matija v aposteljna;
prihod sv. Duha v aposteljne; začetek in razširjenje ali rast
katoljške cerkve; skerb, prizadevanje in terpljenje aposteljnov
in sosebno sv. Pavla, čigar tovarš je bil sv. Lukež; čudeže,
ktere so delali aposteljni v poterjenje njih svetih naukov. Te
bukve so prav lepe in podučne, in prav bi bilo, ko bi jih
verni brali radi in z veseljem v njih časni in večni blagor.
Amen.

IX. Keršanski nauk.

Listi svetega Pavla.

V poslednjem keršanskem nauku sem vam povedal vse
bukve sv. pisma stare zaveze; tudi sem vam v misel vzel
nektere bukve nove zaveze, in scer evangeljske bukve in
bukve apostoljskega djanja. V pretečenem keršanskem nauku
ste slišali, da so Jezus in aposteljni z besedo učili in oznano-
vali sv. evangelje. Pozneje so ga spisali štiri evangelisti, ker
so bili prošeni. Na Judovskem so prosili sv. Matevža spreo-
bernjeni Judje, naj jim zapusti spisano, kar je učil z besedo ;
in tako jim je v njih jeziku spisal sv. evangelje. — V Rimu
so verni prosili sv. Marka, naj jim zapusti zapisano, kar jim
je oznanoval sv. Peter; sv. Marka je dovolil v njih prošnjo,
in jim spisal sv. evangelje.

V Efezu je sv. Janez oznanoval Kristusa in njegove
nauke. Verni so ga prosili, naj jim zapusti spisano, kar jih
je učil z besedo, da ne bodo pozabili, kar je Jezus delal in
učil, in da bodo imeli nepremagljivo orožje zoper krivoverce.
Sy. Janez je uslišal njih prošnjo in jim je spisal sv. evangelje.

- 57 -

Iz tega vidite, da je bilo sv. evangelje spisano večidel zato,
ker so verni za spisanega prosili.

Za apostolskim djanjem pridejo bukve listov  na versto.

Nekteri listi so bili pisani do posameznih mož, kaker po¬
stavim : do Tita, Timoteja, nekteri so bili pa pisani celim
cerkvam (keršanskim občinam), postavim: do Rimljanov, Korin-
čanov, Efežanov itd.

Ko ste slišali, kako da je bilo, da so bile pisane sv.
evangelja bi morebiti tudi radi vedeli, kako da se je naneslo, da
so bili listi pisani ? Tudi to vam hočem povedati.

Liste ali pisma so aposteljni pisali takim, ki so bili že z
besedo podučeni v Kristusovih naukih ; pisali so jih pa zato,
da so verne bolj vterdili v resnicah sv. vere ; ali zato, da so
razpertje končali med vernimi, kadar je vstalo med njimi za¬
voljo kake reči; ali zato, da so jih bolj dobro podučili v kaki
resnici. Pa v zgledih se bote še bolj prepričali, da so bili
listi pisani iz takih vzrokov (namenov); zatoraj vam hočem
liste nekoliko razložiti.

Za apostoljskim djanjem pride naj poprej na versto list, ki ga
je pisal sv. Pavel do Rimljanov.  Pisal ga je proti koncu leta 57.
po Kristusovem rojstvu iz Korinta. Priložnost so mu dali verni v
Rimu. Pravoverni v Rimu so bili iz spreobernjenih Judov in iz
spreobernjenih nevernikov, in je prepir vstal med njimi. Spre-
obernjeni Judje so hotli biti boljši in več veljati, in so se
hvalili s tim, da je Bog dal njih očakom zapovedi in preroke,
da so vselej verovali v pravega Boga, da je iz njih ljudstva
prišel Odrešenik ali Zveličar. Spreobernjeni neverniki pa tudi
niso hotli biti slabeje, in so očitovali spreobernjenim Judom,
da so zavergli Mesija, akoravno je bil prišel zmed njih ljud¬
stva, in da so večidel neverni ostali. Sv. Pavel jim piše list,
ter jih v njem podučuje, da se ne smejo poviševati ne eni,
ne drugi. Neverniki se ne smejo hvaliti s svojimi modrijani, ,
ker ti, če so tudi Boga spoznali, ga le vendar niso po spoz¬
nanju častili, temveč pa zoper svojo vest molili lažnjive bo¬
bove. Judje se ne smejo hvaliti s postavo, ker so jo toliko¬
krat radovoljno lomili in grešili zoper njo. Pove jim, da so
°pravičeni le po veri v Jezusa Kristusa, in da je k tej veri
Poklicala Jude in nevernike posebna gnada božja, V pervi

58 -

polovici tega lista je sv. Pavel verne v Rimu miril; v drugi
polovici pa jim je dal nekaj prav lepih naukov, ter jih je
podučil, kako naj žive v zadobljeni pravičnosti, in kako naj
se varujejo razuzdanosti.

Verni so z veseljem sprejeli ta list, ga skerbno hranili
in ohranili, da je ohranjen noter do današnjega dne.

Do Korinčanov  je pisal sv. Pavel 2 lista, ki jih še
zdaj imamo.

Pervi  list jim je pisal leta 57. po Kristusovem rojstvu,
da bi bil zadušil razpertje, ktero je vstalo med njimi. V Ko¬
rintu so bili nekteri spreobernjeni k Jezusovi veri od sv. Pavla,

kteri je bil naj bolj goreč oznanovavec; nekteri od Apolona,

kteri je znal sosebno dobro govoriti in pisati; drugi od sv.

Petra (Kefa), kteri je pervak aposteljnov bil, in so se prepi¬

rali med seboj, kteri da so med njimi naj pervi in naj več
vredni. Sv. Pavel pa, ko to zvč, jih okrega, in jim pravi, naj
Še nobeden ne imenuje Pavlov, ali Apolonov, ali Kefov (Pe¬
trov), ampak vsak le Kristusov. Jih ponižuje, ter jim graja
napuh posvetnih modrijanov; jim pravi, da Kristus ni sveta
odrešil s posvetno modrostjo, temveč s križem, kteri je bil
Judom pohujšanje, in nevernikom nespamet. Lepo jih je pod¬
učil, kako naj po svojem stanu žive device ali samski ljudje,
in kako zakonski, da bodo dopadljivi Bogu. Pripoveduje, kako
je bil pri zadnji večerji postavljen najsvelejši zakrament, in
kako naj ho človek pripravljen, kadar ga prejema, in še veliko
drugih lepih naukov je v tem listu sv. Pavel dajal Korinčanom.

Korinčani so imeli ta list v veliki časti, in so ga ohranili
za vse prihodne čase.

Drugi  list do Korinčanov je sv. Pavel pisal iz mesta
Filipe, in Tit jim ga je prinesel. V tem listu kaže veselje, da
so Korinčani pokorni bili njegovemu pervemu listu; jih opo¬
minja, naj se ogibljejo nevernikov, in se ž njimi ne pečajo \
naj voljno terpč vse nadloge in preganjanje zavoljo vere ; >**
naj vbogim vernim v Jeruzalemu pomagajo s svojim premo¬
ženjem. Da bi bili verni Korinčani bolj verjeli njemu, kakor
lažnjivim učenikom, kteri so takrat vstajali v Korintu in motil*
ljudi, je sv. Pavel v tem listu sam od sebe povedal marsikaj
lepega in dobrega, postavim : kolikošno moč da je dobil

- 59

Boga; kako po širokem da je razširjal Jezusovo vero; koliko
da je terpel; da mu je Bog razodel skrivne reči; da je pri¬
kazni imel; da je Korinčane zastonj učil. Vse to in še več
drugega lepega je sv. Pavel pisal od sebe v tem listu; pa ne
zato, da bi se bil hvalil, ampak vernim v prid, da so mu bolj verjeli.

List sv. Pavla do Galačanov.  Galačani so bili bolj
dobri in bolj podučljivi, kakor druge ljudstva po Aziji. Sv.
Pavel je večkrat prišel jim oznanovat sv. evangelje; oni so
pa njegove nauke radi poslušali in vanje verovali, in so visoko
spoštovali njega in druge aposteljne. Med tem pa, ko je sv.
Pavel od njih šel, se je privleklo iz Judeje ali Jeruzalema
nekaj lažnjivih učenikov, in so jim rekli: „Ako se obrezati ne
daste, vam Kristus nič ne pomaga!“ Oni so tudi Kristusa ozna-
novali; toda zraven so tudi lažnjivo lerdili, da zapovedi Mo-
zesove, sosebno zapoved obrezovanja, ktera je bila dana Abra¬
hamu in drugim očakom, vežejo vse pravoverne, ako hočejo
biti Abrahamovi otroci, in tudi kristjane; da po Abrahamovi
postavi je človek opravičen in otrok Abrahamov, in ne samo
po zasluženju Jezusa Kristusa. Tudi so jim pravili, da sv. Pavel
ni od Jezusa podučen in postavljen, kakor drugi aposteljni.
Nekteri Galačani so jim verjeli, in so se jim dali zapeljati.

Kaj pa stori sv. Pavel, da bi zapeljane Galačane očistil
od njih pomot, in v resnici poterdil tiste, kteri so se zvesto
deržali njegovih naukov ? List jim piše 1 V tem pismu
jim pokaže, da je od Kristusa samega izvoljen v apo-
steljna, in od njega podučen; da jim oznanuje ravno tisto
evangelje, kakor drugi aposteljni; in jim pravi, naj bo preklet
vsakdo, kdor bi jim oznanoval kako drugo evangelje, ko bi ta
bil tudi angelj iz nebes, ali kak apostelj, ali kdo drugi ; povd
jim, da šege stare zaveze kristjanov ne vežejo, da v delavni
veri v Jezusa Kristusa je zveličanje. — Krivi učeniki so tedaj
dali priložnost, da je sv. Payelj pisal Galačanom list, kterega
imamo še zdaj.

List sv. Pavla do Efežanov.  Tega je pisal sv. Pavel
'z Rima, kjer je v ječi bil, in jim ga je po diakonu Tihiku
poslal leta 6‘L po Kristusovem rojstvu. V njem hvali Efežane,
ker je zvedel, da se derže njegovih naukov, in da so stano¬
vitni v ljubezni, klero jim je priporočal. Ker se pa boji, da

60  -

bi se Judom ne dali premotiti, jih opominja k serčnosti, ter
jim prav živo stavi pred oči, da jih je Bog obdaroval s po¬
sebnimi gnadami, jih deležne storil odrešenja Kristusovega, jih
iz nevere poklical v cerkev božjo ; jih opominja, naj se tudi
v prihodnje ne dajo zmotiti lažnjivim učenikom ; in jim daje
veliko lepih naukov, kako se zamore pravično živeti.

List sv. Pavla do Filipljanov.  Ko so Filipljani zvedeli,
da je sv. Pavel v Rimu v ječi, so mu darov poslali po svojem
škofu Epafroditu. Iz hvaležnosti jim piše sv. Pavel iz ječe list,
jih zahvali za prejete darove in jih opominja, naj se ne dajo
zapeljati tistim, kteri terdijo, da se morajo zraven sv. evangelja
deržati tudi Judovske šege; jim priporoča, rasti v vseh čed¬
nostih, sosebno v ponižnosti in ljubezni posnemati Kristusa, v
miru in edinosti živeti med seboj.

List sv. Pavla do Kološanov.  Kološani niso bili od sv.
Pavla spreobernjeni k Jezusovi veri, ampak od enega njegovih
učencov, od Epafraza. Ta učenec pride k sv. Pavlu v Rim,
kjer je on v ječi bil, in mu pove, da so tudi Kološani sprejeli
sv. evangelje, in da hočejo zdaj krivoverci podreti vse to, k 01
je on pri njih izzidal. — Na to jim piše sv. Pavel iz ječe lis 1 ?
v kterem jih prosi, naj se ne dajo premotiti lažnjivim učenikom,
kteri terdijo, da so tudi kristjanom prepovedane ravno tiste jedi,
kakor Judom, ali kteri pravijo, da se morajo angelji po božje
častiti, da oni svet vladajo; in jih prepričuje v tem listu, 00
ne angelji, ampak Kristus je srednik med Bogom in človekom,
da ne po angeljih, ampak po Kristusu smo odrešeni; in ji 111
razloži sosebne dolžnosti, ki jih vsak kristjan ima.

Lista sv. Pavla do Tesaloničanov  (Solunjčanov). v
Tesaloniki (Solunju) je sv. Pavel sam oznanoval sv. evangelja
in je veliko ljudi, sosebno ženskih pridobil za Jezusa, pa ravno
S tim si je pri nekterih (Judih) si na glavo nakopal tolik 0
sovražtva, da je moral pobegniti. Vendar pa on ne pusti v
nemar Solunjčanov, akoravno so ž njimi tako gerdo ravnal]-
Pošlje jim kje namesto sebe Timoteja, da bi jih poterdil v veri-
Ko pa pozneje zve po Timoteju, da so Solunjčani stanovitni v
veri, ga to močno veseli.

Zvedel pa je tudi mnogo žalostnih reči. Eni namreč
bili razuzdanosti ydani in goljufiji, eni pa lenobi, in kar zadev"

61  -

vero v drugi prihod Kristusov na syet in vstajenje mesa, se
je bilo marsikaj napčnega med nje vrinilo. Iz teh vzrokov
tadaj piše sv. Pavelj iz Korinta Solunjčanom pervi list, ki se
razdeli v dva dela. V pervem delu hvali apostelj gorečnost
Solunjčanov, ter jih zagotovi, da jih je prav nerad zapustil in
sicer le zavoljo sovražnih Judov, pa jim je poslal Timoteja,
ker mu je njih blagor in sreča pri sercu. V drugem delu pa
jim daje za njih okolščine primerne, koristne nauke.

Toda v Korintu še je moral sv. Pavelj zvedeti, da se po
njegovem listu do Solunjčanov ni vse tako zgodilo, kakor je
želel. Bili so namreč nekteri, ki so za gotovo hotli vedeti, da
ima Gospod kmalo spet priti, ter so kazali celo podtaknjen,
zmišljen list od sv. Pavlja, da bi ž njim poterdili svoje marnje.
Zategavoljo je apostelj spisal drugi list do Solunjčanov, v kte-
rem hvali njih stanovitnost v veri in po potrebah razloži tudi
nauk od drugega prihoda Kristusovega ; h koncu jih podučuje
pobožno živeti, jih pozdravlja in jim vošči vse dobro. Zmed
vseh listov sv. aposteljna Pavlja sta dva do Solunjčanov bila
naj poprej pisana.

Dva lista sv. Pavla do Timoteja,  škofa v Efezu. Oče
sv. Timoteja je bil nevernik (v Listri) ; njegova mati (Evnice)
in njegova stara mati (Lois) sle bile pa judinje; pa obe ste
se spreobernile k Kristusovi veri, in ste sv. Timoteja od nje¬
govih mladih nog sveto redile in ga podučevale v Kristusovi
Veri — Ko sv. Pavelj za njega zve, ga k sebi vzame, in ga
ima za pomngavca. Potlej ga postavi tudi za škofa v Efezu in
•nu piše dva lista.

V pervem  listu piše iz Filip od lepih lastnost, ki jih
- morajo škofje imeli in tisti, ki hočejo posvečeni biti v škofe
in diakone; ga uči, kako zvesto mora vladati svojo škofijo, in
kako pobožno in sveto živeti, da bo dober zgled dajal vernim
'n nevernim. V tem listu priporoča, moliti za kralje, cesarje
'n druge oblastnike; uči hlapce, kako naj služijo svojim gor
s podarjem in kako naj se do njih zaderže; uči ženske in možke,
kako naj se v cerkvi obnašajo.

Drugi  list je sv. Pavelj Timoteju pisal iz Rima, kjer j.e
v  ječi bil, in bil kmalo na to umorjen. Tudi v tem listu je
s v. Pavelj Timoteju dal veliko lepega podučenja in svarjenja,

- 62  -

Priporočal mu je, ohraniti čisto vero, serčno oznanovati sv.
evangelje, se hudobijam vstavljati in krivovercom, in jih zav-
račevati: priporočal mu je poterpežljivost in stanovitnost, in h
koncu lista mu tudi pove, da ura njegovih marter in njegove
smerti je že blizo.

List sv. Pavlja do Tita  na otoku Kreti. Tit je bil ne¬
vernik, in od sv. Pavlja spreobernjen h Kristusovi veri. Za¬
voljo njegovega pobožnega in neomadeževanega življenja ga je
sv. Pavelj ljubil in imel za pomagavca, in ga je postavil v
Kreto za škofa. Tudi njemu je sv. Pavelj pisal list, v kterem
ga je, kakor poprej Timoteja podučeval, kako mora vladati
svojo škofijo.

List sv. Pavlja do Filemona.  Filemon je imel hlapca,
nevernika; Onezim mu je bilo ime, ki je okradel svojega go¬
spodarja, in potlej pobegnil in prišel v Rim. Ondi je bil od
sv.' Pavlja spreobernjen k Jezusovi veri, in je milo obžaloval
storjeno krivico. Tega hlapca pošlje sv. Pavelj nazaj, ter mu da
pismo do Filomena, v kterem ga priserčno prosi, naj Onezima
spet nazaj vzame v svojo službo, ter naj pozabi na vse, kar
je se bilo poprej zgodilo, in naj ga v prihodnje ima ne kakor
sužnjega, ampak kakor brata. Ta list je prav kratek, in tako
ljubeznjiv, da serce vname slehernemu, ki ga bere.

List sv. Pavlja do Hebrejcov.  Tega je pisal sv. Pavelj
iz ječe v Rimu. V njem govori od visokosti Jezusove, da je
viši od angeljev in Mozesa; da je daritev, ktero je opravil na
križu, veliko imenitniša od daritev, ktere so bile zapovedane
po Mozesovi postavi; govori, da so daritve stare zaveze Kri¬
stusa pomenjale; in prav veliko drugih lepih naukov daje. H
koncu jim priporoča, ljubezen in usmiljenje imeti sosebno z
jetniki in bolniki.

To, glejte 1 so listi, ktere je pisal sv. Pavelj, in se pri¬
števajo bukvam sv. pisma nove zaveze. Ti listi pa niso polni
lepih naukov samo za tiste, kterim so bili pisani; ampak tudi
mi najdemo v njih prav veliko lepih naukov, ktere je treba
verovati, in po klerih je treba živeti, ako hočemo Bogu do-
pasti in se zveličati. Amen.

63  -

X. Keršanski nauk.

Listi drugih aposteljnov. Skrivno razodenje sv. Ja¬
neza. Pisavci sv. pisma so bili od Boga poslani in

razsvitljeni.

Zadnjič sem razkladal liste, ki jih je pisal sv. Pavelj.
Listov pa ni pisal samo sv. Pavelj; pisali so jih tudi drugi
aposteljni, namreč: sv. Jakob, sv. Peter, sv. Janez in sv. Ju¬
dež Tadej.

Sv. Jakob  manjši je bil škof v Jeruzalem, in je list
pisal spreobernjenim Judom, ki so bili razkropljeni po mnogih
kraljestvih in deželah. V tem listu daje sv. Jakob veliko po¬
trebnih naukov, sosebno pa, naj kroti vsak svoj jezik; ker
jezik je scer majhna reč, majhen ud na človeškem telesu, pa ve¬
liko hudega se izhaja po njem; in da še ni zadosti božjo be¬
sedo samo poslušati, temveč jo je tudi treba spolnovati, ker
vera brez dobrih del je mertva; uči, da iz lakomnosti izvira
nevošljivost, prepir in druge hudobije; in da tisti, ki so neu¬
smiljeni, in ki delavcoin in najemnikom zaslužek tergajo, sebi
jezo nakopavajo za poslednji dan;  zatertim pa pravi, naj svojih
zatiravcev ne kolnejo, in jim hudega ne voščijo, da ne bodo
s tim sami sebi škodovali, in si kazni božje na glavo nakopa¬
vali. Bolnikom veleva, prejemati zakrament sv. poslednjega olja,
ker po tem zakramentu jim bo pomagano, in če so v grehih,
jim bodo odpuščeni. Priporoča, naj molimo eden za drugega,
da bomo zveličani; opominja, grešnike boljšati in zavračevati
na  pravo pot;  in obeta, da bo Bog grehe odpustil temu, ki greš-
n ‘ka zaverne od njegove krive poti. — Glejte! koliko lepega
Podučenja v sebi zapopada ta list sv. Jakoba.

Dva lista sv. Petra.  — Sv. Peter je bil brat sv. An¬
dreja in pervak aposteljnov, on je pisal dva lista.

- 64  -

P er vi list je pisal sv. Peter vernim, ki so bili razkrop¬
ljeni v Pontu, Galacijl, Kapadociji, Aziji in Bitiniji. V njem
pripoveduje, h koliki sreči smo povzdignjeni po Kristusu; da
nam bo, če ohranimo njegovo vero, dana v nebesih nestroh-
ljiva, neognušena, in nezvenljiva krona ; priporoča opustiti vso
hudobo, vso goljufnost, hlinjenje, nevošljivost, opravljivost in
vse mesene želje, ktere se vojskujejo zoper dušo; in biti tako
dobrega in lepega zaderžanja, da bodo neverniki lepo govorili,
in od (dobrega in lepega obnašanja) dobrih del omečeni častili
Boga ; priporoča ženam, naj so pokorne svojim možem, in da
njih snaga nima biti unanja, v spletenih laseh, v zlatu in v
žlahtnih oblačilih, ampak notranja mora biti njih snaga, lepe
lastnosti, krotkost, čistost, da bo njih zaderžanje može boljšalo
in jih pridobilo za Boga ; uči možč, naj žive po pameti s svo¬
jimi ženami, naj jih spoštujejo kot slabši, šibji spol, in ž njimi
poterpljenje imajo, da ne bo kletve, rotenja med njimi, da se
molitev ne opusti in nerodovitna ne postane. Uči, da je ce¬
sarje, kralje, vojvode, oblastnike treba vbogati in jim podložen
biti zavoljo Boga; da morajo hlapci svojim gospodarjem po¬
korni biti, ne samo dobrim in krotkim, temveč tudi čimernim.
Opominja škofe in duhovne, naj pasejo izročeno čedo, nad njo
čujejo in jo varujejo ; čedi pa zapoveduje, da mora biti po¬
korna svojim duhovnim pastirjem. In še več drugih lepih in
potrebnih naukov je dal sv. Peter vernim v pervem listu.

Drugi  list je sv. Peter pisal ravno tistim vernim, pa

pozneje, in scer, ko mu je bil Bog razodel, da je ura njegove

smerti že blizo. V tem listu se sv. Peter od vernih poslovi,

kakor umirajoč oče od svojih otrok, kakor učenik od svojih
učencov. Kakor oče na smertni postelji svojim otrokom pri¬
poroča to, kar je zanje naj boljši, in jih svari pred tem, kar
bi bilo zanje slabo in hudo: ravno tako sv. Peter v tem
listu priporoča verni čedi to, kar je zanjo naj boljše, namreč
čednost v veri, v čednosti pa poterpežljivost, v poterpežljivosti
pa pobožnost, bratovsko ljubezen in dobrotljivost, če bote imeli
te reči, jim pravi, vas ne bodo pustile praznih in brez sadu y
sjpoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa ! Nasprot pa opominja
verne, varovati se tega, kar bi bilo zanje naj hujše, namreč

lažnjivih učenikov, kteri so že med njimi, in jim prerokuje, da

- 65

bodo vstali še hujši, kteri bodo verne zapeljevali s slabim
zgledom, sejali nauke pogubljenja (pogubljive nauke), človeško
zmišljevanje terdili namesto božje besede, in tajili Gospoda, ki
jih je odkupil. Piše tudi od končanja sveta, da bo nebo
prešlo z velikim pokanjem (prasketanjem), in se bodo elementi
razpustili od vročine, zemlja bo zgorela in stvari, ktere so na
nji: da naj tedaj rastejo v gnadi in v spoznanju Gospoda našega
Jezusa Kristusa, in se z dobrimi deli pripravljajo za prihodno
sodbo.

Listi sv. Janeza  aposleljna. Sv. Janez je pisal tri liste.
— Pervega  je berž ko ne pisal Partijanom. V tem listu
skazuje sv. Janez, da je Jezus pravi Bog in pravi človek; da
brez dobrih del ni prave vere in tudi ljubezni ne do Boga;
da Boga ne ljubimo, ako ne ljubimo bližnjega; bližnjega pa
ne ljubimo, ako mu, kedar je mogoče, ljubezni v djanju ne
skazujemo.

Drugi  list je pisal sv. Janez do Elekte, ktera je bila
vdova, in jej vošči, da bi bili njeni otroci prav pobožno iz¬
rojeni, in da bi živeli po božji volji.

Tretji  list je pisal sv. Janez do svojega učenca Gaja,
klerega je on spreobernil. V tem listu hvali Gaja, da tako
pobožno živi, in se popotnikov usmili, in jih s potrebnim
živežem oskerbljuje in pod streho jemlje. Nad Diotrefom pa se
Pritoži, ker je tako hudoben, da nobenega popotnika noče pre¬
nočevati, in da še preganja take, kteri jih pod streho jemljejo
■n s potrebnim oskerbljuje.

List sv. Judeža Tadeja.  V njem priporoča vernim,
na j ne žive po gerdem zgledu razuzdanih, kteri so polni na¬
puha in nečimurnosti, se ravnajo le po duhu spačenega sveta,
temveč naj bodo stanovitni v veri, in naj se ne ravnajo po na¬
ukih in zgledih gerdih zapeljivcov, da jih ne bo zadela ne¬
soča, kakoršna je zadela Sodomitarje in nezveste angelje.

Zadnje bukve sv. pisma nove zaveze so skrivno raz-
°denje sv. Janeza.  Skrivno razodenje je sv. Janez pisal
ua otoku Palmos. Tukaj mu je Bog razodel, kako sveti pa
tudi kako mlačni da so nekteri škofje; tudi, kako ojstro bo

pokoril preganjavce katoliške cerkve, in kaj se bo hudega
godilo v poslednjih časih. To je sv. Janez pisal v visokih

Kerš, nauk, 5

66  —

prilikah, in se ravno zato reče: „skrivno razodenjV*. In ker
te bukve napovedujejo, kako se bo s katoliško cerkvijo godilo
v prihodnjih časih, se jim tudi „preroške bukve“ pravi.

Zdaj ste slišali vse bukve, ktere obsega sv. pismo stare
in nove zaveze : tudi je bilo ob kratkem povedano, kaj vsa-
ktere v sebi zapopadajo.

Zdaj pa pridemo do vprašanja:

Kaj pričuje, da možje, ki so sv. pismo pisali,
so resnično poslani  od  Bog, in da je sv. Duh v
njih bil?

Da je Bog poslal te može, in da je sv. Duh v njih bil,

1) pričajo čudeži,  ktere so delali pisavci sv. pisma.
Sv. pismo stare zaveze so preroki pisali; pa kdo ne ve, ko¬
liko čudežev so storili! Mozes, ki je pisal naj starejše bukve,
je veliko čudežev storil v Egiptu, kjer so bili Izraelci v suž-
nosti, da bi jih bil rešil; čudež je storil pri kervavem (rode¬
čem) morju, kjer je s palico nanj vdaril, in se je morje raz-
gernilo ; čudež v puščavi, kadar je s palico vdaril na skalo,
in je voda iz nje pritekla.

Jozua, drugi pisavec sv. pisma, je na božje povelje uka¬
zal duhovnom, da morajo s skrinjo zaveze stopiti v vodo, in pri
tej priči se razdeli' globoka voda, da na gorenjem kraju v
otočju stoji' kakor zid, dolenja voda v otočju je pa odtekla, in

Izraelci so šli po suhem čez otočje (strugo) Jordanovo v ob¬

ljubljeno Kanansko deželo. Jozua je na božje povelje zapo¬
vedal duhovnom, skrinjo zaveze vzeli, in jo nesti okoli mesta
Jeriho, in drugim sedem duhovnom je zapovedal, 7 trobent
sv. leta vzeli in trobiti nanje pred skrinjo zaveze, in ozidje

se je razsulo. — Prerok Elija je storil, da vdovi v Sarepti,

ktera mu je bila jesti dala, ni zmanjkalo ne moke v predalu,
ne olja v verču. — Elizej je mertvega mladenča obudil v živ¬
ljenje, — Kakor ti, ravno tako so tudi drugi preroki delali
čudeže, kterih pa vam ne bom v misel jemal, ker mislim, da
so že ti dosti poterditi resnico, čudežev pa nobeden drugi
delati ne more, kakor le sam Bog, in la, kteremu Bog moč
da. Ko je pa Bog prerokom stare zaveze dal to moč, da so
delali čudeže, je to očitno spričevanje, da je Bog ž njimi bil*
da jih je Bog poslal, in da so resnico pisali.

- 67 -

Sv. pismo nove zaveze so pa aposteljni pisali. Tudi oni
so veliko čudežev storili v božji moči. Peter in Janez sta
šla v tempelj molit, in pred durmi tempeljna je sedel mož, ki
je bil hrom od maternega telesa, in je vsak dan vbogajme
prosil v tempelj gredoče. Kadar ugleda Petra in Janeza v
tempelj iti, jih prosi daru. Peter z Janezom se pa nanj ozre,
ter reče : „Poglej v naju!“ On pogleda naravnost vanju, ker
upa od nju kaj prejeti. Peter pa reče: „Srebra in zlata
nimam, kar pa imam, ti dam. V imenu Jezusa Kristusa Naca-
renskega vstani in hodi!“ In prime hromega za desnico, ga
vzdigne, in berž se vterdijo njegove noge, in hodi. Vsi, ki
so vidili ta čudež, so se zavzeli in so slermeli ! — Ananija
in Satira sla prodala njivo, en del cene skrivaje zase vderžala,
en del pa prinesla, ter položila ga kot celi sprejeti dnar pred
aposteljne. Sv. Peter, od sv. Duha razsvitljen, je vedel njih
goljufijo, in je rekel Ananiju: „Zakaj je satan zmotil tvoje
serce, da si lagal sv. Duhu; nisi se lagal človeku, ampak
Pogu!“ In pri tej priči se je Ananija zgrudil, in je umeri.
Mladenči pristopijo, ga dvignejo, in neso pokopat. Kake tri
ure kasneje pride njegova žena Satira, in nič ne ve od tega,
kar se je z možem godilo. Kadar noter stopi, jej reče Peter :
»Povej mi, žena ! ali sta res za toliko (ceno) prodala njivo ?“
Ona reče: „Res za toliko. 44  Na to reče Peter: „Zakaj sta se
pogovorila med seboj skušati Duha Gospodovega ? Glej! tisti,
ki so pokopali tvojega moža, so pri durih, in tudi tebe vunkaj
poneso.“ Pri tej priči se je sosedla in je umerla. Mladenči
noter stopijo, jo dvignejo in pokopljejo k njenemu možu.
Velik strah je obšel vse zbirališče, in vse, ki so to slišali. —
Sv. Pavel je v Listri v življenje obudil mladenča, ki je bil z
°knja padel in se ubil. — Sv. Janez je bil veržen v vrelo
olje, pa mu ni nič škodovalo. — Te in še več drugih čude¬
žev so storili aposteljni. Ko jim je pa Bog dal to moč, zakaj
lastne moči nobeden človek čudežev delali ne more, je to
očitno spričevanje, da so aposteljni bili sveti možje, da je bil
Pog ž njimi, in da so resnico pisali.

2) Da so pisavci sv. pisma bili navdahnjeni od sv. Duha,
pričujejo tudi njih prerokovanja. Prerokovati ali prihodnjih reči
vedeti in napovedovati ne more nobeden drug, kakor sam Bog.

5 *

68  —

Ko je pa Bog tudi pisavcom sv. pisma dal prihodnje reči vedeti
in napovedovati, ktere so se o napovedanem času spolnile,
ravno tako na tanjko, kakor so bile napovedane, je to očitno
spričevanje, da so pisavci sv. pisma bili sveti možje in da so
resnico pisali.

3) Da so možje, ki so pisali sv. pismo, resnično poslani
od Boga, nam pričajo njih čisti nauki. Oni so učili tako čiste
in svete resnice, da jih iz svoje lastne pameti niso mogli ve¬
deti, ampak le iz razodenja božjega; so učili čisto božjo
službo, so odvračali ljudi od hudega in jih v dobro napeljevali;
in tako se kaže, da jih je Bog poslal.

4) Njih sveto življenje je tudi znamnje resnicoljubnega
pisanja. Zakaj Bog nima navade, po hudobnih razodevati
ljudem svojo voljo, ampak po pravičnih.

Iz tega, kar sem vam povedal zdaj od pisavcev sv. pisma,
ste lahko prepričani, da so bili oni od Boga poslani; da je
bil Bog ž njimi; da vse, kar so oni učili in pisali, je božji
nauk, gola čista resnica ; toraj moramo vse to verovati tako
terdno, da bi dali rajši življenje, kakor pa zavergli kako za¬
pisano resnico sv. pisma.

Sv. pismo so častitljive bukve, pisane po božjem navda-
janju. Sam Bog nam iz njih govori. Zatoraj moramo v ve¬
liki časti imeti te svete bukve. Sv. Anton puščavnik je s
svojimi učenci živel v samotni puščavi. In vendar je bil tako
visoko v časti, da mu je cesar Konštantin Veliki sam pismo
pisal, in lastnega poslanca odposlal s pismom do svetega pu-
ščavnika. Cesarjevemu pismu sta svoje pisma pridjata tudi
cesarjeva sina, Konštancij in Konštans. Učenci Antonovi se
čudijo toliko milosti cesarjeve hiše. Sv. Anton pa pisma v
stran položi, kakor bi mu ne bilo dosti mar zanje. Učenci pa
ga prosijo m opominjajo, naj pisma prebere in odgovor nanje
odpiše, da milostnega cesarja ne razžali. In svetnik jim reče :
„Po čemu se čudile, da nam je pismo pisal cesar, kleri je
vendar le samo človek, kakor smo mi ? Veliko več bi se
imeli čudili, da je Bog, naj viši Gospod nebes in zemlje in
kralj vseh kraljev, nam ljudem kakor kako pismo v roke dal
sveto evangelje, in vse sveto pismo! Zares bi bili vsega ka¬
znovanja vredni pred njegovim obličjem, ko bi tega pisma ne

69 -

spoštovali, ga ne prebirali, ali ga clo ne hotli spolnovati.*
Po tem lepem nauku je odgovoril na cesarjevo pismo prav
ljubeznjivo in podučivno.

Kakor sv. Antonu naj bo tudi nam sv. pismo v časti kot
beseda samega živega Boga, kteri po sv. pismii z nami govori,
da po njem zvemo njegovo sveto voljo in jo spolnujemo ! Amen.

XI. Keršanski nauk.

V sv. pismu stare in nove zaveze je resnica.

Sv. pismo se sme brati.

Zadnjič sem vam skazal, da so pisavci sv. pisma bili od
Boga poslani.

Danes pridemo do vprašanja: Kako se spriča, da je
Sola, čista resnica, kar je zapisanega v sv. pismu
'o scer naj poprej v sv. pismu novega testamenta?

a) Da je resnica, kar je zapisanega v sv. pismu nove
zaveze, se ve že iz tega, ker so sv. pismo pisali aposteljni,
ki so bili sveti, bogaboječi možje in zvesti tovarši Jezusovi,
°d njega v vsem podučeni, priče vseh njegovih del;  so tadaj
dobro vedeli, kar je učil in delal; so toraj lahko povedali
resnico.

b) Oni pa resnice niso le samo vedeli, ampak so jo
tudi pisali, kar priča več reči. Oni so zapisali svoje slabosti,
uevednosti, malovero, nezvestobo ; da je Peter Jezusa zatajil,
Judež Iškariot ga izdal;  da je Tomaž bil tako neveren, da ni
hotel verovati v Kristusovo vstajenje, dokler se mu ni sam
Prikazal; da so bili prenagli, ter so ognja iz neba prosili nad
uiesto, ktero jih ni hotlo sprejeti. Glejte! še svoje slabosti,
ktere vendar človek prikriva, kolikor more, so oni pisali; in
ravno to priča, da so resnični.

c) Aposteljni niso pisali v enem kraju ali mestu, in tudi
ne  ob enem času; postavim : sv. Matevž je pisal svoje evan-
S e lje na Judovskem 4. leto po Kristusovi smerti. Sv. Janez

70 —

je pisal svoje evangelje v Efezu v 64. lelu po Kristusovi
smerti. Sv. Lukež je v 16. letu po Kristusovi smerti pisal svoje
evangelje pa spet na drugem kraju; in vendar so v resnicah
enakošni, vzajemni; kar spet priča, da so resnico pisali.

d) Vemo tudi, da so aposteljni pisali s pomočjo sv.
Duha, on jim je pomagal, on jih je navdihoval; toraj se zmotiti
niso mogli. Jezus pravi : „Jaz bom Očeta prosi], in vam bo
dal druzega tolažnika, da pri vas ostane vekomaj, Duha resnice,
klerega svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in tudi ne
pozna ; vi ga pa bote poznali, ker bo pri vas ostal, in bo v
vas/ 4  (Jan. 14, 16.) „Kadar vas bodo izdajali, ne skerbite,
kako ali kaj imate govoriti; zakaj tisto uro vam bo dano, kaj imate
govoriti. Zakaj vi niste tisti, kteri bo govoril, ampak Duh va¬
šega Očeta je, kteri bo skoz vas govoril. 44  (Mat. 10, 19.)
„Tolažnik sv. Duh, kterega bo Oče poslal v mojem imenu,,
tisti vas bo učil, in vas opominjal vsega, karkoli sem vam po¬
vedal/ 4  (Jan. 14, 26.) Iz tega vidite, da je bil sv. Duh z
aposteljni sklenjen tako, da jih je opominjal vsega, kar jih je
Jezus poprej učil, in jim je navdihoval vse, kar imajo govoriti
in pisati. Ko pa sv. Duh ne more navdihovati nič takega,
kar bi res ne bilo, nam spet to spriča, da je resnica vse,
karkoli so aposteljni pisali.

e) Sv. apostel Pavl ni živel z Jezusom, ni ž njim okoli
hodil, ni poslušal njegovih naukov, ni priča bil njegovih ču¬
dežev ; spreobernil se je še le po Jezusovi smerti na potu v
Damask, ko se mu je Jezus oglasil iz neba, in mu rekel:
„Savelj, Savelj! zakaj me preganjaš ? 44  Vendar je oznanoval
sv. evangelje, kterega je zapisal sv. Lukež, ker mu ga je
Jezus sam razodel, kakor sv. Pavel sam pravi rekoč: „Evan-
gelje, kterega sem jaz sam oznanoval, ni od človeka; jaz
namreč ga nisem prejel ali se naučil od človeka, ampak po
razodenju Jezusa Kristusa/ 4  Ko je tedaj Jezus sam evangelje
razodel sv. Pavlu, nam to spričuje, da je sv. Lukež pisal
resnico, kadar je pisal sv. evangelje.

f) Aposteljni tudi sami terdijo, da so nauki resnični,
ktere so oznanovali ali zapisali. Šv. Janez pravi od sebe in
od tega, kar je pisal: „In ta, ki je vidil, pričuje, in njegovo

- 71

pričevanje je resnično; in on ve, da resnico govori, da tudi
vi verujete. 44  (Jan. 19, 35.) In sv. Lukež pove od sebe in
od sv. evangelja tako le : „Kakor so nam izročili ti, kteri so
od začetka sami vidili, in so bili služabniki (Gospodove) besede,
se je tudi meni prav zdelo, kteri sem skerbno izprašal vse od
začetka, po versti zapisati tebi, preljubi Teofil !“ (Luk. 1, 2. 3.)
Glejte! tudi aposteljni sami nam povedo naravnost, da so
resnico pisali; toraj se smemo in moramo terdno zanesti, da
vse, kar je v sv. pismu, je res.

g) Da je resnica, kar so pisali aposteljni, nam priča
tudi to, ker so vse to poterdili s svojim terpljenjem, in niso
učili ali pisali zavoljo svoje hvale ali lastnega dobička. Apo¬
steljni so učili, in so hudo prejemali za dobro. To so pa že
poprej vedeli, ker jim je Jezus velikokrat pravil, da bodo pre¬
ganjani, mučeni in umorjeni. Rekel jim je : „Jaz vas pošiljam,
kakor ovce med volkove. 44  (Mat. 10, 16.) Akoravno so apo¬
steljni vedili že naprej, kaj vse hudega bo prišlo nad nje
zavoljo naukov, ktere so oznanovali in pisali, se vendar niso
dali ostrašiti, temveč so se zavoljo resnice radi podvergli
uiavtram in terpljenju in smerti. Kar nam zopet priča, da so
resnico pisali.

h) Jezus Kristus je najbolj poznal svoje aposteljne, in
kakor Bog je že naprej vedel, kaj bodo učili in pisali po
njegovi smerti; in on zapoveduje vernim poslušati aposteljne,
ter pravi: „Kdor vas posluša, mene posluša. 44  (Luk. 10, 16.)
Tega bi on gotovo zapovedal ne bil, ako bi aposteljni ne bili
resnice učili in pisali!

Iz vsega tega, kar sem vam zdaj povedal, lahko spoznate,
da bi pregrešna ošabnost bila, dvomiti nad resnicami sv. pisma,
>n ne verovati Jezusu in sv. Duhu, kteri govori v sv. pismu.
Taka nevera bi bila človeku v pogubljenje, v večno nesrečo!

Zakaj se smemo tudi na sv. pismo starega
testamenta zanesti ravno tako terdno, kakor na
S Y. pismo novega testamenta?

a) Na sv. pismo stare zaveze se smemo ravno tako
terdno zanesti, ker so ga pisali sv. možje, preroki, po kterih
je Bog napovedoval prihodne reči in delal čudeže, da bi jim
kili ljudje verjeli. Ako bi pa preroki resnice pisali ne bili,

— 72 —

in bi bili ljudi zapeljevali; bi Bog, neskončna svetost, ki so¬
vraži vsako naj manjšo laž, gotovo ne bil po njih delal čude¬
žev, in poterdoval s tim njih pomot.

b) Da je sv. pismo stare zaveze resnično, se ve tudi
iz tega, ker ga Jezus in njegovi aposteljui poterdujejo in jem¬
ljejo v pričevanje. Pri vsaki priložnosti kažejo na zgodbe,
prerokovanja, zapovedi in nauke sv. pisma starega testamenta,
in poterdujejo ž njimi svoje nauke; kar bi gotovo ne bili
storili, če bi ne bilo od Boga razodeto. „Preiskujte pisma ;
tiste so, ki pričajo od mene. 44  (Jan. 5, 39.) „Kakor je bil
Jona v trebuhu morskega soma tri dni in tri noči; ravno tako
bo tudi Sin človekov v sercu zemlje tri dni in tri noči. 44
(Mat. 12, 40 ) S temi besedami je Jezus poterdil, da je bil Jona
v stari zavezi njegova prepodoba. „Vse mora biti dopolnjeno,
kar je pisano v postavi Mozesovi in v prerokih in v psalmih
od mene. 44  (Luk. 24, 44.) S temi besedami poterduje Jezus,
da je v Mozesovih in v preroških bukvah zapisana resnica.

c) Preroki so pravili vse, kaj da bo Jezus terpel, in
so tudi zdavnej poprej oznanovali čast njegove cerkve. Mozes
in Elija sta se prikazala Jezusu na Taborski gori, ko je se
bil spremenil, in sta ž njim govorila, da sta kazala zavezo s
poglavarjem nove zaveze, z Jezusom Kristusom. Nova in
stara zaveza ste sklenjene ena z drugo. — Vse je tedaj gola,
čista resnica, karkoli je zapisanega v sv. pismu stare ali nove
zaveze; tadaj ne smemo dvomiti nad nobeno resnico sv. pisma,
temveč moramo terditi vse, in ko bi bilo treba zanje tudi
življenje dati, kakor so ga dali marlerniki ali mučenci.

Ko zdaj vemo, da je resnica vse, kar je zapisanega
v sv. pismu, vam moram zdaj od branja sv. pisma  kaj
povedati.

Je potrebno, dobro, ali škodljivo, brati sv.
pismo?

Sv. pismo brati je učenim, kakor duhovnim, potrebno,
ker je njih dolžnost, verne podučevati v božjih naukih, kteri
so zapisani v sv. pismu. — Sv. pismo brati je dobro  vsa¬
kemu vernemu, ako resnico išče; — škodljivo  pa je to
napuhnjenemu človeku; da pa je tako branje škodljivo ne

- 73  -

izhaja iz sv. pisma, temveč iz napuhnjenega serca člove¬
kovega. —

Ko ste pa morebiti že več ljudi slišali reči, tudi jaz sem
ga slišal , ki je rekel, da je priprostim, neučenim (ljudem)
kristjanom sv. pismo brati prepovedano; ni zadosti, da se reče,
ludi taki smejo brati sv. pismo, temveč je treba to bolj na-
tanjko razložiti. — Ob času Luter Martina je bila mati ka¬
nska cerkev resnično prepovedala, brati sv. pismo, ktero ni
kilo poterjeno od škofov. Pa zakaj ? Zato, ker je Luter Martin
s  svojimi tovarši sv. pismo popačil, in tako popačeno sv. pismo
v  nemškem jeziku trosil med ljudi; ja, nek krivoverec, Trobar
P° imenu, je tako popačeno sv. pismo prevodil ali prestavil
hidi na slovenski jezik, ga ljudem brati ponujal, da bi bil po¬
mote med nje zatrosil. Oh, v kolike pomote bi bili ljudje
za šli, ako bi bili brali popačeno sv, pismo 1 Kako prav tadaj
J 6  imela mati katoljška cerkev, ko je takrat kristjanom sv.
Pismo brati prepovedala. Tako popačene sv. pisma se v na-
Se m (slovenskem) jeziku več ne dobijo, ni jih med nami;
y nemškem jeziku so pa še, in jih še dandanašni mati katolj—
®ha cerkev pravovernim kristjanom ravno tako terdo brati pre¬
poveduje, kakor ga je brati prepovedovala nekdaj.

Brati pa tako sv. pismo, v kterem so verske resnice
mste ohranjene, je dobro, in mati katoljška cerkev ga tudi
nikoli ni prepovedovala.

Da je pravo sv. pismo kristjanom brati pripuščeno, in da
J e  še dobro, če ga berejo, se vidi iz tega:

n) Ker je dobrotljivi Bog ljudem dal sv. pismo ravno
Zal ° 5  da bi se iz njega učili, kar jim je verovati in storiti,
pridejo v nebesa. — Mozes, preroki, Jezus in aposleljni
®° učili modre in nevedne ; zakaj pa bi se ne smelo brati,
k ar  so oni govorili in pisali ? Sv. pismo imamo ; ko bi ga pa
rati ne smeli, kakšen prid bi potlej od njega imeli ? Glejte !
Ze  zdrava pamet lerdi, da se sme sv. pismo brati, in da je
P ra v in dobro, če ga verni berejo.

. _ b) Pa tudi več besed ali izrekov najdemo v sv. pismu,

iteri nam sv. pismo brati priporočajo. „Ne pusti bukev po-
j tav , e . P r * t ' °d svojih ust; ampak premišljuj jih noč in dan, da

derži

s  m storiš vse, kar je v njih zapisano ; takrat boš prav

— 74

in zastopno ravnal.“ (Jozua 1, 8.) Aposteljni so zapovedovali
kristjanom, naj liste ber<5, in tudi drugim cerkvam brati dajejo.
Sv. Pavelj je ukazal Kološanom rekoč: ,,Kadar bo pri vas
prebran ta list, storite, da se tudi v Laodicejsko cerkev pošlje,
naj se tudi tam bere ; in tega, kleri je do Laodicejcev, vi
berite.“ (Kol. 4, IB.)

c) Aposteljni listov niso pisali le škofom in duhovnom,
ampak občinam kristjanov. Sv. Pavelj je pisal Rimljanom,
Korinčanom, Galačanom, Efežanom, Filipljanom itd., kar kaže,
da je hotel, naj bi jih brali, in se iz njih učili, kako naj živč.
Kar je bilo pa pripuščeno tem, je pripuščeno tudi sedajnim
kristjanom.

d) Judje so neizrečeno skerbno brali sv. pismo. Kadar
sta sv. Pavelj fin Sila prišla v Berejo, in Judom oznanovala
Jezusa, so oni besedo prav željno sprejemali, in vsak dan pre¬
gledovali pisma, če je tako, kakor slišijo Pavlja in Sila učiti.
Ker so pa oni ravno tako našli v sv. pismu, je veliko mož
verovalo v Jezusa. (Acta. 17, 11. 12.)

Iz tega, kar sem vam povedal, ste lahko prepričani, da
je pripuščeno in dobro, brati sv. pismo.

Ker pa, kakor ste slišali, sv. pismo obstoji iz veliko bu¬
kev, navstane na dalje vprašanje:

Ktere bukve sv. pisma je naj boljše brati?

Tiste bukve sv. pisma je naj boljše brati, ktere so naj
bolj podučne. Naj bolj podučne so pa: Perve Mozesove bukve,
psalmi, Modrostne, Tobijeve bukve, evangelje, djanje apostelj-
nov in listi sv. aposleljnov. Te je naj bolje brati ; pa tudi
druge so dobre. Sv. Pavelj pravi: „Ysako pismo (sleherne
bukve sv. pisma) od Boga navdahnjeno je dobro k podučenju,
k prepričanju in k svarjenju, da bo popolni človek bolje pri¬
pravljen k vsakemu dobremu delu.“ (II. Tim. 3, 16.)

Sv. Avguštin si je neskončno tolažilo zajemal iz branja
sv. pisma in neizrekljivo veselje, kakor nam sam pove, ko
pravi : „Kar mi na svetu naj bolj v živo gre, in kar naj bolj
ljubim, je tvoja beseda, o Bog! Ona mi je veselje nad vse
drugo veselje. Brezbožniki so mi ponujali svojega nečimur-

— 75 -

nega veselja, toda vse to veselje nikakor ni primerjati z ve¬
seljem, kterega občutim, kadar prebiram tvojo postavo. 44

Pridno prebirajmo tudi mi sveto pismo ; in kdor sam ne
zna brati, ga zvesto poslušaj, kadar ga sliši brati ali v cerkvi
ali pa doma; in sv. pismo bo tudi nam nevsahljiv studenec
Veselja in tolažila. Amen.

XII. Keršanski nauk.

Kako brati sv. pismo. Ustno izročilo.

Povedal sem vam v poslednjem keršanskem nauku nektere
dokaze, kteri spričujejo, da je v svetem pismu pisana čista
resnica ; tudi sem skazal, da clo priprosti in neučeni kristjani
smejo sv. pismo brati, in da je dobro, če ga berejo.

Danes pride na versto naj poprej to le vprašanje:

Kakšen bodi  vsak človek, če hoče prav umeti
sv. pismo?

Vsaki bodi dobrega serca in resnice željnega, kakoršnega
je bil sv. Avguštin, kadar je bral liste sv. Pavla, in se je v
branju vnel, služiti Bogu. Zakaj kdor je dobrega ali resnico¬
ljubnega serca, mu resnica naproti gre, in ga razsvitli. Salomon
prav lepo poterduje in priča, da je to res, ker pravi: „Mo-
drost okoli hodi, in išče teh, ki so nje vredni; ona se jim
Veselo prikaže, in jim naprot priteče z vso previdnostjo. Nje
začetek so resnične želje po nauku. 44  (Modr. 6, 17. 18.)

Kaj naj stori na dalje kristjan, ako hoče sv.
pismo brati in umeti v svoje boljšanje in zveli¬
čanje?

To le, kar bo zdaj rečeno ;

- 76 -

1. Pred branjem sv. pisma, kakor pred poslušanjem besede
božje naj kristjan prosi Boga, da mu da razsvitljenje in dobro
voljo; ker tega mu je treba, da mu bodo sveti nauki v bolj-
šanje in zveličanje.

2. Naj ima resnične želje greh opustiti in v dobrem rasti,
ker tudi to mu je potrebno ; zakaj kdor greh ljubi, ni pri¬
pravljen brati in poslušati besede božje, se mu zoperna zdi,
ker je njegovemu grešnemu življenju nasprot; modrost ne gre
v hudovoljno dušo.

3. Da mu bodo nauki sv. pisma v boljšanje in zveličanje,
naj tiste nauke, ki so mu primerjeni in potrebni, skerbno pre¬
mišljuje, v svoje serce globoko vtisne, in si prizadeva, po njih
živeti. Tako je storil sv. Avguštin. Slišal je božji glas:
„Yzemi in beri!“ Imel je pri sebi bukve listov sv. Pavla.
Vzel jih je v roke na povelje božjega glasu, jih odperl, in
zadel na te le besede : „Pošteno živimo, ne v požrešnosti in
pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu in ne-
vošljivosti; temveč oblecite Gospoda Jezusa Kristusa, in ne
strežite mesu po njegovih željah.“ Te besede sv. pisma si je
globoko vtisnil v serce, jih premišljeval in močno voljo imel,
Bogu služiti, in nikdar več ne poslušati svojega hudega po-
željenja.

Naj vam povem od tega še drug zgled: Ubogi osemletni
fantič je hodil sem ter tje po deželi ves zapuščen. Oče mu
je na vojski umeri, in dobro mater mu je vzela zgodnja smert.
Brez očeta in brez matere je sirota hodil po svetu in z hva¬
ležnim sercom prejemal milodare, ktere so mu dajali miloserčni
ljudje. Ko je nekega dne spet hodil od hiše do hiše vbo-
gajme prosit, je prišel tudi do hiše poštenega mestnjana v
mestu Aimbek (Eimbeck). Bila je nedelja, in mestnjan je na
glas bral iz svetega pisma. Prišle pa so ravno na versto
besede Zveličarjeve, ki pravi: „Kdor enega teh malih sprejme
v mojem imenu, mene sprejme.“ Ko je te besede izbral, je
nekoliko postal, se ozerl na svojo ženo, in jej rekel : „Žena !
si slišala ?“ — „Da“, je pridna žena odgovorila, „bova pa
storila, kar nam veleva usmiljeni Jezus!“ In sta poklicala
fantiča v hišo, ter ga za svojega otroka dovzela in skerbno
izrejaia nič manj ko druge svoje otročiče. — Vsi, ki se krist-

77 —

jane imenujejo, ali slišijo ali berejo sveto evangelje; toda
pravi kristjani so le tisti, kteri store in spolnujejo, kar slišijo
in berejo.

4. Pri branju sv. pisma se mora človek deržati razla¬
ganja in razsoje katoljške cerkve, in ne sme sv. pisma razla¬
gati po svojem natornem umu in svoji spačeni volji; če se
v  tej reči noče cerkvi podvreči, zaide v zmote, v kakoršne
s o zašli krivoverci.

5. Ponižnost je tudi potrebna pri branju sv. pisma, da
besede sv. pisma ne škodujejo; in še ne malo temveč najbolj
je ponižnost potrebna ; nikoli je ni preveč. Napuh je znamnje
krivovercov, ponižnost pa znamnje katoljškega kristjana.

Zakaj je ponižnost v branju sv. pisma toliko
Potrebna in zakaj se je treba deržati razlaganja in
•'azsoje katoljške cerkve?

Zato, ker ima sv. pismo veliko svitlobo, pa tudi neiz-
f ečeno tamo in nezapopadljive skrivnosti, to je : nektere res-
R ice so primerjene neučenim, jih lahko razumejo ; nektere so
Pa tako skrivnostne, da presegajo um vseh modrih; kdor tadaj
ui ponižen, in meni vse vedeti, in razlaga, kar bere, po 'svoji
spačeni volji, in se ne derži razlaganja matere katoljške cerkve,
z aide v zmote, obrača besede večnega življenja v svoje po¬
gubljenje.

Včasih se morajo besede, povesti in zgodbe sv. pisma
Umeli le po čerki, včasih le po duhu, včasih po čerki in po
duhu. Kdaj da se morajo umeti tako, in kdaj tako, pa uči
sv. cerkev. Tadaj se pri branju sv. pisma ne sme y  nemar
Puščati razlaganje katoljške cerkve.

Da se sv. pismo ložej ume, pomaga, če se ve, zakaj
J® pisar to pisal; ali če se vedo navade in okoljščine tistih
časov; kdor pa tega ne ve, mu je tamno tudi to, kar je
s °er svitlo.

Sv. pisar povč včasih govorjenje hudobnežev; v njih
uuonu govorf. Tako postavim se bere v modrostnih bukvah:
pl J o smerti ni povernjenja. Pridite tadaj, in vživajmo priču¬
jte dobrote ; napolnujmo (zalivajmo) se z naj boljšim vinom
111  z mazili, in ne zamujajmo našega časa; vijajmo si vence

— 78

iz rož (cvetlic), dokler ne zvenejo ; nobena senožet ne sme
biti, da bi se na njej ne sledila naša razuzdanost. 44  (Modrost.
2, 1 — 8.) — Kdor hoče te besede sv. pisma prav umeti,
mora vedeti, da hudoben tako pravi!

Včasih so v sv. pismu popisane pregrešne dela ; pa niso
ondi obsojene, temveč na drugih mestih, in neumnež ali ne¬
veden človek se lahko pohujša.

Včasih besede na dvoje gredo, imajo dva pomena, in
kdor jih premišljuje le od ene strani, se lahko zmoti. V sv.
pismu postavim se bere, da je gospod rekel svojemu hišniku:
„Daj odgovor od svojega hiševanja ; zakaj posehmal ne boš
mogel več gospodariti. Hišnik pa je rekel sam pri sebi:
Kaj bom storil, ko mi moj gospod odvzame hiševanje? Kopati
ne morem, . ubogajme prositi se sramujem ? Vem, kaj bom
storil, da me, kadar sem odstavljen od svojega hiševanja,
vzamejo y svoje hiše. Tadaj je poklical vse dolžnike svojega
gospoda, in je rekel pervemu: Koliko si dolžen mojemu go¬
spodu ? On pa je rekel: sto čebrov olja! In mu je rekel <
Vzemi svoje pismo, vsedi se hitro, in zapiši petdeset. Potlej
je rekel drugemu: Ti pa, koliko si dolžen ? On pa je rekel:
Slo starjev pšenice. In mu reče: Vzemi svoje pismo, in zapiši
osemdeset. In gospod je hvalil krivičnega hišnika, da je bil
modro storil. 44  (Luk. 16, 1 — 8.) On ni hvalil njegove krivice,
ampak da je tako prebrisan.

Besede sv. pisma so včasih zlo lamne, pa razloži jih le
kratko in hitro so ti jasne in svitle. Postavim, Jezus je rekeO
„Jaz in Oče sva eno! 44  (Jan. 10, 30.) Pri zadnji yečerji je
pa djal svojim učencom : „Oče je viši od mene ! 44  Oboje je
resnično, ker je pervič govoril od svoje božje natore, dru¬
gič od svoje človeške. Po božji natori je res z Očetom eno;
po človeški je pa manj od Očeta. Sv. Janez Kerstnik je rekel
poslancoin : „Nisem Elija! 44  (Jan. 1, 21.) Jezus pa je djal :
„Janez je Elija. 44  (Mat. 11, 14.) Oboje je res: Janez jo bil
v gorečnosti Eliju enak ; Elija pa le vendar ni bil. — Sv*
Pavel pravi: „Adam ni bil zapeljan ; žena pa je bila zape'
Ijana. 44  (I. Tim. 2, 14.) Sv. Pavel hoče reči: Adam fl*
hudiču verjel, in ni bil od njega zapeljan. Eva mu je verjele;

79 -

in je bila zapeljana od njega. Vendar je tudi Adam grešil,
ker je iz slabosti, da ni svoje žene žalil, sad jedel.

Včasih so besede sv. pisma, kakor se dozdeva, ena drugi
nasprot (navskriž). Benadad, kralj Sirije, je zbolel, in je svojega
služabnika Hacajela poslal k preroku Elizeju, ga uprašat: Ali
kom ozdravel ? Prerok je poslancu odgovoril: Pojdi in reci
mu: Ozdravljen boš; vendar Gospod mi je pokazal, da bo res
umeri. Prerok mu je rekel oboje, da bo ozdravel in umeri.
Kako je to ? Prerok je govoril resnico ; kjer kraljeva bolezen
ui bila smertna bolezen ; previdil je pa, da bo kralj umorjen ;
in ravno Hacajel, kteremu je prerok to govoril, ga je zadušil.
(IV. Reg. 8, 7.)

Sedecija, Jeruzalemski kralj, je hudo delal zoper Gospoda;
zato mu je rekel prerok Jeremija, da bo odpeljan v sužnost
v Babilon. Prerok Ecehiel mu je ravno to pravil, in zraven
Pristavil: ,,Babilona ne boš Vidil.“ (12, 13.) Oboje je bilo
res. Nabuhodonozor, Babilonski kralj, je Sedecija vjel, oslepil,
iu ga poslal v Babilon. Šel je Sedecija v Babilon ; Babilona
Pa ni vidik — Sv. Matevž (27, 44.) in sv. Marka pravita,
^a oba razbojnika sta Jezusa preklinjevala. Sv. Lukež (23, 39.)
Pa le od enega to pravi. Kako je to res? kako se to vjema?
Kesnično je vse to. V začetku sta obadva razbojnika pre-
klinjevala Jezusa ; desni se je pa spreobernil, in levi sam je
lerdovraten ostal.

Glejte ! vsega tega je treba človeku vedeli, ako hoče prav
unieti sv. pismo.

Ker sem vam zdaj vse povedal, kar je treba vedeli od
s v. pisma, pride zdaj na versto nauk od ustnega izročila
uli od nezapisane božje besede.

Zraven zapisane imamo tudi še nezapisano božjo be¬
sedo,  ktera se je oznanovala od ust do ust, in se po tem
ustnem izročilu ohranila od roda do roda. Po ustnem izročilu
Se  je vera ohranila in razširjala že v stari zavezi  od za¬
četka sveta dolge leta. Eden drugemu so pripovedovali raz-
°denje božje in prigodbe, klere je popisal Mozes, ki je živel
250J let po stvarjenju. Pa se ni treba bati, da bi po ustnem
izročilu bile kaj popačene ali da bi bile od svojega izvirnega
Za popadka prigodbe in razodenja kaj zgubile, prejden so bile

- 80  —

zapisane ; zakaj živeli so takrat ljudje silno silno dolgo let,
tako, da ni bilo treba, da bi se bile izročevale po ustih veliko
zarodov. Metuzalem je prednjih 243 let živel z Adamom,
poslednjih 600 let svojega življenja pa je živel z Noetom;
Noe pa svojih zadnjih 58 let že Abrahama tovarša imel. Kako
je Bog svet slvaril, kako sla Adam in Eva grešila, kaka se
je njih sinom in mlajšim godila, in od vsega, kar jim je Bog
razodel, je tedaj Metuzalem slišal od Adama, in sporočil Noetu,
kakor je slišal, Noe pa Abrahamu. Zraven tega je Noe Abra¬
hamu povedal tudi prigodbe, ktere je on doživel, kakor po¬
stavim čudno zgodovino od vesolnega potopa in kako je on
bil ohranjen v barki itd. —• Vidi se ladaj, da si skoraj več
kakor štirih zarodov misliti treba ni, po kterih se je ohranilo
vse spominavredno od začetka sveta in do Abrahamovega časa;
in pri teh imenovanih očakih se sporočila gotovo niso popa¬
čile, temveč se čiste ohranile; zakaj pervi pobožni očaki so
sebi sporočene zgodbe zelo čislali in spoštovali, jih imeli za
steber svoje vere in božjega razodenja, ter jih globoko y  serce
vtiskoyali svojim sinovom, jim jih brezštevilnokrat ponavljali
še v svoji sivi starosti, tako, da se niso mogle napak zastopiti
ali kaj popačiti.

Ob Abrahamovem času, kteri je živel okoli 2100 let po
stvarjenju sveta, so pa že znali pisati, zatoraj je bilo brez
dvoma že ob Abrahamovem času ali kmalo za njim zapisanih
veliko zgodb po ustnem izročilu 'ohranjenih, in so bile tako
Iožeje obvarovane popačenja.

Mozes, le-ta sveti mož, po kterem je storil Bog toliko
čudežev, je pa zapisal vse razodenje in vse prigodbe, ktere
so se do njega ohranile po ustnem izročilu ali pa v spiskih,
in tako je nastopila zapisana božja beseda, ktera se imenuje
sv. pismo ; ustno izročilo je pa nehalo, ker je bilo vse zapi¬
sano v sv. pismu.

Ko sem vam zdaj ,skazal, da so že v stari zavezi celih
2000 let in še dalje resnice ohranjene in oznanovane po
ustnem sporočilu, in je potlej ustno izročilo bilo vse popisano
od sv. mož, ki so bili navdahnjeni od sv. Duha, navstane
vprašanje;

81

Ali imamo tudi v novi zavezi ustno izročilo?

Tudi v novi zavezi imamo ustno izročilo, to je: imamo
veliko resnic, ktere niso zapisane v sv. pismu, temveč so se
do nas ohranile od ust do ust.

Da v sv. pismu novega testamenta ni popisano vse, kar
je Jezus učil in storil, in kar je sv. Duh navdihnil apostelj—
*iom, nam pričajo pisavci sv. pisma sami. Sv. Pavl pravi:

Bratje! bodite le stanovitni, in deržite izročenje, klerega ste
s e naučili ali po govorjenju ali po našem listu." (II. Tes. 2,
14.) Sveti apostelj in evangelist Janez tudi priča, da ni vse
Opisano, ter pravi: „Jezus je še veliko drugih čudežev storil
vpričo svojih učencov, kleri niso zapisani v teh bukvah. Ti
s<)  pa zapisani, da verujete, da je Jezus Kristus Sin Božji."
(Jan. 20, 80.) In na drugem kraji pravi sv. Janez: „Je pa
Se  veliko drugega, kar je Jezus storil; in ko hi se to vsako
Posebej popisalo, menim, da bi celi svet ne mogel nositi bukev,
ktere bi bile popisati. 44  (Jan. 21, 25.) Glejte! oba aposteljna,
Sv - Pavl in sv. Janez, nam pričata, da niso vse resnice sv.
v ere v sv. pismu zapisane, ampak da se jih je mnogo ohranilo
Po ustnem izročilu. Ker je pa tako ustno izročilo beseda božja
'dč manj kot sv. pismo, mu moramo verjeti ravno tako terdno
kakor svetemu pismu. Amen.

®terš, nauk.

6

— 82

XIII. Keršanski nauk.

Od ustnega izročila na dalje. — Ena sama, in scer
katoljška vera je prava.

Govoril sem vam zadnič od ustnega izročila ali nezapisane
božje besede, in skazal, da pisavci sv. pisma nove zaveze
pričajo sami, da v bukve sv. pisma niso zapisali vseh naukov,
ktere so slišali iz Jezusovih ust ali oznanovali na božje nav-
dajanje, temveč da so jih veliko oznanovali z besedo.

Ali so se pa mar zgubili tisti nauki, tiste
verske in djanske resnice, kterih aposteljni niso
zapisali?

Niso se zgubili, temveč so se ohranili po ustnem izročilu.
Nastopniki (nasledniki) aposteljnov so resnic, ktere so slišali
od aposteljnov, učili druge, in ti spet druge; in tako so se
od ust do ust čiste hranile resnice, ktere so cerkveni očetje
pozneje popisali.

Kaj je tadaj ustno izročilo?

Ustno izročilo so tisti verski nauki, ki jih moramo vero¬
vati in po njih živeti, ktere so aposteljni slišali ali iz ust sa¬
mega Jezusa Kristusa ali pa zvedeli po božjem navdajanju, ter
razsvitljeni od sv. Duha, in so jih le oznanovali, pa ne
zapisali.

Je ustnemu izročilu verjeti?

Ustnemu zročenju se mora verjeti ravno tako, kakor
sv. pismu, ker je v ustnem izročenju božja beseda ohranjena
ravno tako čista in nepopačena, kakor v sv. pismu. Na tem
ni nič ležeče, ali je zapisano ali nezapisano ; in noben pame¬
ten človek še ni rekel: „Jaz verujem zato, ker je zapisano 1 “

83 -

ampak vsak je rekel in pravi: „Jaz verujem zalo, ker je Bog
razodel 1“

Ali je ustno izročilo potrebno?

Ustno izročilo je zelo potrebno :

1) zato, ker ravno ustno izročilo nas zagotovlja, da bukve
sv. pisma niso podtaknjene, temveč da so resnične in pisane
od ravno tistih aposteljnov in učencov, kterim jih pripisujemo.

2) Je potrebno, ker uči, kaj ti ali uni izreki sv. pisma
pravijo in pomenjajo, ali kako se je po njih ravnati. Da je
potreben sv. kerst, postavim je v sv. evangelju zapisano
! ‘ekoč: „Resnično, resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz
vode in iz sv. Duha ne more iti v božje kraljestvo/ 3 4  (Jan.
3, 5.) Sv. pismo ne pove, alj zadeva to tudi majhno otroke,
olj je sv. kerst tudi njim tako potreben, da brez njega tudi
za nje ni zveličanja; to uči le ustno izročilo. — Spet na
drugem kraji govori sv. evangelje, da je potrebno sv. obhajilo:
»Resnično, resnično vam povem: Ako ne hote jedli mesa Sinu
človekovega in pili njegove kervi, ne hote imeli življenja v
s ebi/‘ (Jan. 6, 54.) Ni pa zapisano, če to velja tudi za
Majhne otroke, če je tudi njim sv. obhajilo deliti. Verujemo
Pa, da majhnim otrokom je le samo sv. kerst potreben, ne pa
s v. obhajilo. To imamo iz ustnega izročila.

3) Je potrebno ustno izročilo tudi zato, ker hrani vse
liste resnice, ktere je Jezus učil in so jih oznanovali aposteljni
r azsvitljeni od sv. Duha, pa jih niso zapisali. Tako postavim
Ni zapisano, da je zakon zakrament, da je nedelja posvečevati
lla mesto sabote, kako naj se opravlja daritev sv. maše, kako
lla j se dele sv. zakramenti, da svetnike častiti je dobro in

koristno. Take resnice so nam znane le iz ustnega izročenja,
‘N jih moramo verovati ravno tako terdno, kakor une, ktere
So  zapisane v sv. pismu, ker so ravno tako božja beseda, in
s ° jih ravno tako aposteljni oznanovali, akoravno jih niso
Za pisali.

6 *

84

Kako se pa ve, da ustno izročilo je res božje
razodenj e?

Iz tega se ve, ker ga je katoljška cerkev ob vseh časih
verovala in oznanovala za nauk Jezusov in njegovih aposteljnov.

Kje je hranjeno ustno izročilo?

Samo v rimsko-kaloljški cerkvi je branjeno stanovitno,
zvesto in nepopačeno. Ona sama je od časov Jezusovih in
aposteljskih, in bo do konca sveta ; ona je vselej po redu
imela papeže in škofe, kleri so pravi nastopniki (nasledniki)
aposteljnov; oni čujejo, da vera ostane in se oznanuje v
pervi čistosti ; tora j jej mora kristjan verovati vse, kar mu
oznanuje za božjo besedo, ce tudi m zapisano v sv. pismu;
ker jo vodi sv. Duh po obljubi Jezusovi : „Jaz sem z vami

vse dni do konca svela“. (Mat. 28, 20).

Poslušajmo tadaj našo mater kaloljško cerkev kakor po¬
korni otroci ; ona je svete izročila prejela od Jezusa in nje¬
govih aposteljnov; ona jih hrani nepopačeno : in hvalimo Je¬
zusa, ki vedno skerbi za naše zveličanje!

Vse tadaj, kar moramo verovati, a ko se hočemo zveličati,
najdemo v sv. pismu in v ustnem izročilu.

Od edinozveličavne vere.

So vse vere, ktere so na svetu, dobre, Bogu
dopadljive in zveličavne?

Ena sama vera je dobra, Bogu dopadljiva in zveličavna:

To terdi : 1) Sv. pismo;  zakaj sv. Pavl pravi: „En
Gospod je, ena vera, en kerst.“ (Efez. 4, 5).

2) Priča tudi človeški um, zdrava pamet, da ena sama
vera je prava in zveličavna. Zakaj že človeški um (pamet)
pravi, da nikakor ne morejo vsi prav imeti, kadar od ene
in ravno tiste reči pravi eden tako, drugi drugač, in tretji spet
drugač; temveč le eden zamore imeli prav. Ravno laka je
tudi, kar vero zadeva: če eden veruje tako, drugi drugač,

- 85 -

tretji spet drug-ač, gotovo ne verujejo vsi prav; če ima eden
pravo vero, drugi gotovo prave nimajo. — Le pomislite, kako
so vere na svetu ena drugi nasprot. Neverniki molijo veliko
bo<rov; Judje terdijo, da Odrešenik še ni prišel ; kristjani
molijo le enega Boga in verujejo, da je Odrešenik prišel, in ta
je Jezus Kristus ; krivoverci v enem ali drugem drugač veru¬
jejo, kakor katoljški kristjani. Ali zamorejo vse te vere prave
biti? Zdrava pamet nam pravi, da le ena vera je prava, in
scer tista, ktero je Bog razodel ; vse druge so pa človeško
zmišljevanje, zoperne in nedopadljive Bogu, ki je neskončna
resnica, in sovraži vsako zmišljevanje.

V čem se Judje ločijo od kristjanov?

Oni se samo v tem ločijo od kristjanov, ker ne verujejo,
da je Jezus Kristus Odrešenik sveta. Judje so pravo vero imeli,
sveto pismo stare zaveze imajo kot mi, in verujejo, kot mi
kristjani, vse poglavitne resnice; v enem samo se motijo,
kakor je bilo zgorej rečeno : ne verujejo v Odrešenika Jezusa
Kristusa, kterega je Bog berž po pervem grehu obljubil, kterega
so preroki napovedovali: oni so ga sovražili in križali, namesto
da bi ga bili spoznali, molili in vbogali; in ravno to jim je
zaslužilo, da jih je Bog zapustil, kakor jim je prerok Daniel
poprej pravil : „Vain povem, da bo kraljestvo božje (vera, po
kteri se gre v nebeško kraljestvo) vam odvzeto, in bo dano
ljudstvu, ktero bo rodilo njegov sad.“ (Mat. 21, 43.) Ravno
l ako je Judom sv. Pavl rekel: „Vam je šlo najpoprej ozna-

flovali besedo božjo; ker pa njo od sebe pahate in se nevredne
štejete večnega življenja, glejte, se oberneva k nevercom ; ker
ta ko nam je Gospod zapovedal.“ (Djanje. 13, 46).

So v pravi veri vsi tisti, kteri so hvalijo s kor¬
enskim imenom?

Veliko jih je, ki se imenujejo kristjane, in vendar niso
pravoverni. Ti so Luteranarji, Kal vinarji, Greki (staroverci) in
v ®č drugih krivovercov. Toda:

Samo katoljški kristjani imajo pravo, čisto in zveličavno

vero.

— 86

Kaj pričuje, da samo mi katoljški kristjani

imamo resnično in zveličavno vero?

Veliko reči pričuje, da samo mi katoljški kristjani imamo
resnično in zveličavno vero. Sosebno pa tole:

1) Svetost in čistost katoljške vere pričuje, da

je Bog razodel samo to. Vsaka vera ima nekaj dobrega, dobro

je pa namešano s slabim ; katoljška vera le je vsa sveta in

čista, ker jo je razodel Bog, večna svetost in resnica. —
Katoljška vera nas uči, spoznati vsegamogočnega Boga, in

zakaj da je on človeka vstvaril, in kako usmiljeno zanj skerbi,
in kako da zamoremo njemu dopasti. — Vsak naj premisli,
kakšni bi bili ljudje, ako bi zvesto živeli po katoljški veri.
Bili bi pokorni svojemu vsegamogočnemu Stvarniku, njega
usmiljenega Očeta bi ljubili iz vse duše in mu zvesto služili.
Bili bi ponižni, čisti, krotki, poterpežljivi, usmiljeni, pravični in
vsega dobrega polni. Z čisto ljubeznijo bi ljubili svojega
bližnjega; ljubezen, edinost, mir in vse drugo dobro bi v obilni
meri bilo med njimi. Zemlja bi bila podoba nebeškega kra¬
ljestva, ako bi vsi zvesto živeli po katoljški veri. Ta svetost,
h kteri človeka povzdiguje katoljška vera, nam priča, da
katoljška vera je prava, resnična, zveličavna, in da jo je
usmiljeni Gospod Bog razodel v našo časno in večno srečo.

2) Prerokovanja  spričujejo, da samo katoljška vera
je resnična. Vse, kar so preroki poprej pravili od obljublje¬
nega Odrešenika Jezusa, od njegovega rojstva, življenja, naukov,
čudežev, smerti, spreobernenja nevercov in drugega, se je
natanjko spolnilo.

3) Čudeži  pričajo, da katoljška vera je resnična in
zveličavna. Mozes in drugi preroki so pričali z velikimi ču¬
deži, da resnico govorč. Jezus je storil veliko čudežev in
poterjeval svoje svete nauke, kterih niso mogli tajiti ne Judje,
ne neverniki. Aposteljni, ki so oznanovali Jezusa in njegove

— 87

evangelje, so tudi delali velike čudeže, ker jim je Jezus dal
to oblast, da se ljudje tem rajši vdajo sveti veri.

4) Majhno število in stan izvoljenih  a p ost e 1 j—
nov  pričuje, da vera, po njih oznanovana, je sveta in od
Boga razodeta. Aposteljnov je bilo malo;  slepih, spačenih in
vražnih ljudi pa ves svet poln. Aposteljni so bili neučem in
vbogi; šli so pa pred oblastnike, mogočne in modre sveta, in
so njih veliko prepričali, da križani Jezus je pravi Bog in
Odrešenik vsega sveta. Spačeni ljudje so se podvergli sveti
veri, in so živeli po naukih Jezusovih.

5) Marterniki a 1 j mučenci  so pričevali, da katoljška
vera je resnična in edinozveličavna. Bog je pripustil, — naj
se poterdi razodeta vera, da so se Judje in neverci vzdigovali
zoper vero Jezusove cerkve, in da so se krog 300 let voj¬
skovali zoper njo. Neusmiljeno in mnogo so mortraii in morili
duhovne in verne; niso pa cerkve premagati mogli. Učeni in
neuceni, bogati in ubogi, stari in mladi, možki in ženske so
radi merli za sv. katoljško vero; in je bilo vendar le čez
dalje več vernikov. Od kod je njih moč, serčnost in sta¬
novitnost ? Iz nebes ; ker človek sam ob sebi kaj tacega ne
premore! Ravno zato pa so verni raji umerli, kakor se veri
odpovedali, ktero so prejeli po Jezusu; ker vse druge vere
so lažnjive in pogubne; sama katoljška pa je resnična in
zveličavna.

Kaj nas vse to uči?

Vse to nas uči in priganja, naj vedno hvalimo usmiljenega
Boga, kteri nam je dobrotljivo dal sosebno dar svete vere,
ktere nismo vredni; uči nas tudi in priganja, naj živimo v tej
sv. veri, in po njej ravnamo svoje življenje, da bomo zveli¬
čani. „Brez vere je nemogoče dopasli Bogu.“ (Hebr. 11,6,)
Sama vera ne zveliča, ker so dobre dela potrebne. »Pravični
živi iz vere.“ (Hebr. 10, 38.) Kdor misli, govori in dela po
Sv * veri, on je pravičen!

— S8 —

•

Ko je vladal Genzerik, Vandalski kralj v Afriki, so kri¬
voverni Arianci tiščali v nekega imenitnega moža po imenu
Satur, naj sprejme tudi on njihovo krivovero. Satur se brani.
Žugajo mu vzeti njegovo hišo, njegovo premoženje, njegovo
družino, in lastne otroke, in do ženo priserčno ljubljeno, in jo
prepustiti malopridnemu hlapcu. Saturova žena to sliši, pa vsa
preplašena k njemu priteče. Jokaje jo spremljajo njeni otročiči.
Do svojega moža pridši se predenj na kolena verže, ter ga
priserčno prosi z milim glasom in solznim očesom, naj se
usmili nje in njenih otrok, in naj jih nikar ne pusti pahniti v
tako strašno sramoto in nesrečo, v kakoršno bodo gotovo
pahnjeni, če on ne odjenja in ne potegne z Arianci. Ko je to
govorila, jo je rudečica oblila, kmalu na to pa je obledela kot
zid, in omedlela. Tako silno se je bala sramote in nesreče,
ktera jej je protila! Saturn je bilo med tem neizrečeno tesno
pri sercu. Ves omamljen sperva ne ve, kaj bi storil. Pa
kmalu se zave, ter si v spomin pokliče besede Zveličarjeve :
„Kdor ženo, ali otroke, ali kako drugo reč bolj ljubi kot mene,
mene ni vreden.“ Te lepe besede si v spomin pokliče, in
zvest ostane Jezusu. (Richter Geschichte: f. p. 347). — Zvesto
se tudi mi deržimo svete vere Jezusove, in pridno molimo, da
dobrotljivi Bog živo in delavno vero v nas pomnoži bolj in
bolj, od dne do dne. Amen.

89 -

XIV. liersanski nauk.

K t e r e resnice mora vsaki v e d e l i in
verovati?

Duša je n e n m e r j o 6 a.

Ko sem vam od vere že veliko povedal v pretečenih
keršanskih naukih, pride danes na verslo to-le uprašanje:

K t e r e resnice je t r e h a vsakemu kristjanu

vedeti in verovati, kadar se pameti zave, da bo

2  v e 1 i č a n ? •

Vsak človek, kadar k pameti pride, mora vedeti in ve¬
rovali, ako hoče zveličan biti:

1. Da je en Bog. Razlago te resnice hote kmalu slišali.

2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri vse dobro plačuje

>>i vse hudo kaznuje. Razlago te resnice hote pa slišali v
kozjih lastnostih.

3. Da so tri božje osebe (peršone), enega bitja in ene
oatore : Oče, Sin in sv. Duh. Bolj natanjčno podučenje hote
dobili od teh božjih oseb (peršon), kedar pride na versto nauk
°d sv. Trojice.

4. Da je Bog Sin, druga oseba (peršona) v sv. Trojici,
Za  nas človek postal, terpel in umeri na križu, da nas je
odrešil od večnega pogubljenja. Tudi to se bo pozneje na-
kinjko razlagalo.

5. Da je človeška duša neumerjoča.

6. Da je gnada božja k zveličanju potrebna, in da brez
gnade božje človek nič za večno življenje zasluženja vrednega
ne  more storiti.

Te resnice se imenujejo poglavitne resnice katoljške vere,
ln  scer zato, ker jih je vsakemu umnemu človeku vedeti in

— 90 -

verovati tako potrebno, da bi drugač ne mogel zveličan biti.
Potreba, te poglavitne verske resnice vedeti in verovati, se
vidi iz lista sv. Pavla, ki pravi: „Kdor hoče k Bogu priti,
mora verovati, da je, in da je plačevavec tem, ki ga iščejo . u
(Ilebr. 11. 6.) In sv. Janez ravno to terdi, ter pravi: „Kdor
veruje v Sinu božjega, ne bo sojen ; kdor pa ne veruje, je
že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Sinu božjega .“
(Jan. 3,18.) — Keršanski starši! zamerkajte (zapomnite) si
to vsi, in imejte sosebno veliko skerb, da bote' svoje otroke
berž, kakor se jim pamet odpre, podučevaii v teh resnicah;
vaša dolžnost je, večkrat opominjali otroke, da je Bog, in da
naj vanj verujejo, upajo in ga ljubijo; da je Bog pravičen
Gospod, ki bo greh postrahoval, lepe čednosti pa poplačal; da
so tri božje osebe (peršone) enega bitja in ene natore, tedaj
le en sam Bog; da je Bog Sin človek postal, lerpel in umeri,
da nas je odrešil od greha in večnih kazen. Vse to pripo¬
vedujte svojim nedolžnim otrokom, in to tako dolgo, da bodo
zamerkali in v spominu ohranili. če pa lega ne storite, ne
spolnujete svoje dolžnosti, in si težek odgovor nakopavate
na glavo.

Od pervih štirih poglavitnih resnic za zdaj ne bom na

dalje govoril, preskočil jih bom, in bom ostal pri peti po¬
glavitni resnici: Človeška duša je neumerjoča !

Kaj se pravi: človeška duša je neumerjoča?

človeška duša je neumerjoča se pravi: človeška duša ne
bo nikoli umerla, temveč bo tudi po smerti telesa še vekomaj
mislila in hotla, vekomaj živela bo.

Da je ona resnično neumerjoča, najdemo že v svetem
pismu.

a) stare zaveze  dokazano. V bukvah pridigarja se

bere: „Prah (t. j. telo) se verne v perst nazaj, iz ktere je

vzet; duh (t. j. duša) se poverne k Bogu nazaj, kteri ga je

dal.“ (12, 7.) Duša ni končana, kadar telo konec vzame;
ona je neumerjoča.

V Mozesovih bukvah se bere, kadar je človeka stvaril,
da je rekel Bog: »Naredimo človeka po svoji podobi.“
(I. Moz. 1, 26.) človek je tadaj podoba božja. Ko pa Bog

- 91

od vekomaj živf in bo vekomaj živel, tedaj bo tudi naša duša,
ki je podoba božja, večno živela, in ne bo nikoli umerla; je
neumerjoča.

Ko se je Bog na Horeb-ski gori y  gorečem germu pri¬
kazal Mozesu, mu je rekel: „Jaz sem Bog Abrahama, Bog
Izaka, Bog Jakoba, (kteri so že poprej umerli) : Bog pa ni
(Bog) mertvih, ampak je (Bog) živih*, veh' Jezus Kristus.
(Mat. 22, 32.) Toraj morajo ti očaki tudi po smerti njih teles
še zmeraj živeli, to je : morajo imeti neumerjoče duše.

Iz tega in drugega razodenja božjega so Judje že v stari
zavezi vedeli in verovali, da je človeška duša neumerjoča. —
Juda Makabej je 12.000 drahem srebra poslal v Jeruzalem, da
bi bila za mertve opravljena daritev. Tega bi on gotovo ne
bil storil, ako bi terdno veroval ne bil, da po smerti teles
duše še zmiraj naprej živd, da so neumerjoče. Kakor pa je
Juda Makabej veroval neumerjočnost duše, so verovali tudi
drugi Judje.

Tudi neverniki (ajdje), ki pravega Boga niso spoznali in
prave vere niso imeli, so terdili, da po smerti telesa čaka
človeka boljše življenje; zatoraj so svoje mertve k grobu
spremljevali, in voščevali jim za uni svet vse lepo in dobro.
Kadar Arbanezarji pokopljejo svojega duhovnika, pravijo pri
njegovem grobu: „Ti, ki greš zdaj v nebeško veselje, ne
zapusti nas v tej revščini !* — Pa tudi še dandanašni verujejo
neverniki, Judje, Turki, ajdje, da je duša neumerjoča, in si
listi, ki žive po svoji veri, boljše življenje obetajo po smerti
telesa. Glejte, že v stari zavezi - so ajdje in Judje verovali,
da je neumerjoča človeška duša!

b) Poglejmo zdaj tudi v sv. pismo nove zaveze,  v
kterem so verske resnice razložene še bolj umevno, kakor v
s v. pismu stare zaveze. — Jezus Kristus, ki je z Bogom Očetom
in sv. Duhom vred stvarnik vseh reči in tudi človeške duše,
nčf, da je človeška duša neumerjoča.

Ko so bili Jezusovi učenci in aposteljni žalostni, da bodo
zavoljo njegovega nauka morali preterpeti grozno veliko ter-
Pljenja in preganjanja, jim je Jezus rekel : „Ne bojte se teh,
ki teld umord, duše pa ne morejo umoriti; temveč bojte se
veliko bolj tistega, kteri zamore dušo in telo pogubiti v pekel.*

~ 92

(Mat. 10, 28.) S temi besedami je Jezus pray lepo povedal,
da se duša ne da umoriti, da je ncumerjoča.

Tudi v priliki od ubogega Lacarja in neusmiljenega bo¬
gatina nas je Jezus lepo podučil, da je človeška duša neumer¬
joča. »Umeri je, pravi on, ubogi Lacan, in je bil od angeljev
nesen v naročje Abrahamovo. Umeri je tudi bogatin, in je bil
pokopan v pekel. ££  (Luk. 16, 22.) To pa ni rečeno od nju
teles, ktere na svetu, v zemlji ostanejo po srnerti, temveč od
njunih duš, ktere so neumerjoče. Da so eno nesli v kraj ve¬
selja, drugo pa pokopali v kraj terpljenja, spričuje, da sle bile
duši neumerjoče.

Ko je Jezus na križu umeri, se je njegova duša ločila
od telesa, in ni umerla, temveč je šla v predpekel tolažit stare
očake. To nam spričuje, da je človeška duša neumerjoča;

zakaj ko bi duša ne bila neumerjoča, in ko bi po srnerti telesa

ne živela, bi ne mogla duša Jezusova iti v predpekel, in duše
očakov bi ne bile odrešenja čakale pred peklom.

c) Pa tudi prikazni,  v kterih so se duše rajnih zopet
pokazale, so nam priče, da so duše neumerjoče.

Ko se je Jezus na Taborski gori spremenil, da se je
njegovo obličje svetilo kakor solnce, in so bile njegove oblačila
bele kakor sneg, sta se pričujočim učencom prikazala Mozes in
Elija. Pa kako, uprašam, bi se bil zamogel Mozes prikazati,

ki je umeri že tisuč in še več let poprej, ako bi ne bila

neumerjoča njegova duša?! — Ob Kristusovi srnerti so se grobi
odpirali, mertvi ustajali in se prikazali svetim v Jeruzalemu.—
Prikazala se je tudi že večkrat Marija, prečista Devica, in
tudi drugi svetniki; vse to priča, da je človeška duša ne¬
umerjoča.

Zdaj sem vam skazal, da sv. pismo stare in nove zaveze
in prikazni, od kterih beremo v sv. pismu in v življenju svet¬
nikov, nam pričajo, da je človeška duša neumerjoča.

d) Pa tudi zdrava pamet  nam spričuje, da mora člo¬
veška duša nestrohljiva in neumerjoča biti, in to pričevanje
leži že v natori duše.

Reči ali stvarf, ktero so okoli nas, postavim: ruda,
kamnje, les, zelišča itd. imajo telesa, so tadaj iz delov ali
udov sostavljene. Ti udje ali deli se dajo od njih trupla proč

93

vzeti, razdelili, in tako se njih truplo konča. Postavim od
človeškega telesa se lahko proč vzame roka, noga, glava,
kerv itd. Od drevesa se lahko odseka korenina, veja, koža
se lahko prekolje; in ker imajo take reči telesa, se jih lahko
gnjiloba prime in jih konča. — Ali duša je čist duh, nima telesa,
in ni iz nobenih udov ali delov sostavljena ; nič se ne more
od nje odvzeti, ni rasti podveržena in tudi starosti ne, je
zmeraj enako popolnoma v mladih kakor v starih ljudeh, je
nespremenljiva, tadaj tudi neumerjoča.

Po pameti spoznamo, da je Bog, in pamet nas tudi uči,
da je Bog pravičen. Ker je pa Bog pravičen, mora duša ne-
Vmerjoča biti. Zakaj ker je Bog pravičen, mora on vse, kar
se zavoljo njega dobrega stori, poplačali, hudo pa po zaslu-
ženju kaznovati. Ali je pa tako v sedajnem življenju ? Nak,
ne vselaj ! Včasih se res pobožni človek ob raj ta zavoljo nje¬
govih dobrih del in lepih čednost, in se mu dobro godi. To
pa ni vselaj. Velikokrat se pravični ravno zavoljo njegovih
dobrih del in lepih čednost zaničuje, preganja, in se mu prav
hudo godi. Ko tadaj pravični Bog pobožnih na tem svetu ne
plačuje po zasluženju, jih bo gotovo na unem svetu poplačal,
scer bi pravičen ne bil. Da bo pa zamogel pravične na
unem svetu plačati po zasluženju, morajo neumerjoče biti
njih duše.

Hudobni človek zasluži kazni zavoljo svojega grešnega
življenja, in Bog, ki je neskončno pravičen, ga mora tudi ka¬
znovati po zasluženji. Ko pa vidimo, da se hudobnim večkrat
dobro godi na tem svetu, in da niso kaznovani po zasluženju,
j'h mora pa Bog na unem svetu, ker jih tukaj ne, kaznovali
Po zasluženju; scer bi pravičen ne bil. Da jih bo pa na
unem svetu kaznovati zamogel, morajo neumerjoče bili njih
duše. _

Glejte, tudi pamet nam spričuje, da človeška duša mora
biti neumerjoča.

Vsi ti dokazi, ki sem vam jih do zdaj povedal, in veliko
jih je, ki jih še povedal nisem, človeka od neumerjočnosti duše
prepričajo tako, da ne more noben dvomiti nad to resnico.

Vendar se pa bere v sv. pismu, da so že v stari zavezi

bili, ki so tajili, da je duša neumerjoča in so rekli: „Iz

- 94 -

nič smo na svet prišli, in po tem življenja bomo, kakor da bi
nas nikoli ne bilo; sapa v našem nosu je kakor dim, in go¬
vorjenje je, kakor iskra, ktera giblje naše serce; kadar ta
vgasne, bo naše telo pepel in duša zgine kakor tenek zrak."
(Modr. 2, 23.) In morebiti se še dandanašni znajde lak, ki
pravi, da duša ni neumerjoča, in da taji to poglavitno resnico,
v ktero je treba verovati tako zelo, da drugač ni zveličanja.

Kaj mislite, kdo zapelje ljudi v .tako grozovito zmoto?

Sv. Duh, ki človeške serca veliko in veliko bolj pozna,
kakor mi, nam pravi, da hudobije zapeljejo človeka tako dalječ:
»Njih hudobija jih je oslepila", pravi on, »da tako mislijo in
se tako motijo." (Modrost. 2, 21.)

Kadar človek do vrata zabrede v pregrehe in hudobije in
se vanje zakoplje, pokoro delati se mu pa pretežavno zdi, začne
želeti, da bi bila umerjoča njegova duša, da bi nehala s telesom
vred, da bi odšel tako večnim kaznim, kterih se boji, in tako
pride sčasoma v to grozovitno nejevero. — Ako bi kdo zmed
vas slišal kdaj kakega takega zaničevavca sv. vere, nikar naj
ga ne posluša, in naj si misli, da si zaničevavec tolaži s tim
svojo hudo vest, ktero so mu napravile njegove doprinesene
pregrehe in hudobije, in ga strašijo z nesrečno večnostjo.

Dans, ljubi moji! sem vam skazal, da nam sv. pismo
stare in nove zaveze, zdrava pamet in clo neverske ljudstva
pričajo, da je človeška duša neumerjoča, da bo večno živela.
Ta resnica je polna veselja pravičnim in pobožnim, ker jim
priča, da po smerti telesa bodo večno živeli v nebesih in
vživali nezapopadljivo veselje. Za grešnike je pa polna groze
in strahu, ker jim priča, da po smerti telesa bodo večno živeli
v peklu in terpeli nezapopadljive martre.

Kaj nam je zdaj storiti in kako ravnati, ko
vemo to resnico?

Tako ravnajmo, da bomo v prihodnje največo skerb imeli
za svojo neumerjočo dušo, da si jo bomo ohranili zmeraj v

95 -

svetosti in pravičnosti, in opustili vse in se skerbno varovali
vsega, kar škoduje neumerjoči duši, ko bi nam bilo tudi še
tako prijetno in dopadljivo, ker škoda, ki se duši godi, pre¬
sega vso drugo škodo. „Kaj pomaga človeku, ako tudi ves '
svet pridobi, svojo dušo pa pogubi? Ali kaj bo človek zamenjal
za svojo dušo ?“ pravi Jezus Kristus. (Mat. 16, 26.) Amen.

XV. lierštinski nauk.

Kaj je vsakemu kristjanu znati zapovedano?
Kaj priča,  da  je  Bog, in le en sam Bog?

V zadnjem keršanskem nauku sem vam povedal, kaj mora
Vsak človek, kedar se pameti zave, vedeti in verovali, ako
koče zveličan bili; tudi sem vam skazal, da je človeška duša
neumerjoča.

Dans bi vam imel govoriti od šeste poglavitne resnice,
namreč, da je gnada božja vsakemu človeku potrebna, in da
brez gnade božje človek nič za večno življenje zasluženja
vrednega storili ne more. Ta tolikanj potrebna gnada božja
Je notranji, čeznatorni dar (pomoč), kterega Bog pametnim
stvarem obljubi brez njih zasluženja. Ona je za vsako dobro
delo neobhodno potrebna. Brez nje bi naše dobre dela ne
nnele nobene cene pred Bogom, in ne imele za nas nobenega
zasluženja. Jezus pravi: „Brez mene nič ne morete storiti 411 .
(Jan. 15, 5.) Pa te resnice vam ne bom obširniši razkladal,
ker pride pozneje na versto.

Danes pa pridemo naj poprej na to le uprašanje:

Kaj je vsakemu katoliškemu kristjanu znati za¬
povedano?

Vsakemu katoljškemu kristjanu je znati zapovedano:

— 96

a) Apostoljsko vero.

b) Gospodovo molitev ali Očenaš.

c) Deset božjih in pet cerkvenih zapoved.

d) Sedem sv. zakramentov.

e) Keršansko pravico.

Kdor teh reči ne ve, in je že odraščen, ima greli.

Starši ! ne zamerite, da se zdaj zopet k vam obernem,
in vam rečem, da je vaša dolžnost, s svojimi otročiči, kadar
se jim pamet odpirati začne, vsak dan moliti apostoljsko vero,
Očenaš, Ceščenasimarijo, božje zapovedi in tudi cerkvene in
sedem sv. zakramentov, da se bodo otroci teh molitev naučili;
in tako razločno in po času jim naprej molite, da bodo otroci
dobro zaslopili vsako besedico. — Kadar pa z otroci molite,
se zaderžile prav lepo in pobožno; roke sklenite in naviš
deržile, da se bodo otroci od vas učili, kako spodobno zader-
žali se pri molitvi; in pazile tudi na to, da bodo otroci čisto
in popolnoma izrekovali vsako besedo; zakaj nekteri otroci
vse prežežnajo, le na pol izrekujejo tako, da sami ne zastopijo,
kar molijo, in jih tudi drugi ne morejo zastopiti.

Kje je sosebno zapopadeno, kar mora katoliški
kristjan verovati?

Kar mora katoljški kristjan verovati, je sosebno zapopa¬
deno v apostoljski veri,  ktera se lako-le glasi:

„Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnega Stvarnika nebes in
zemlje. — In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edinega, Gospoda
našega. — Kteri je spočet od sv. Duha, rojen iz Marije Device. —
ferpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umeri, in v grob položen.

— Doli je šel pred pekel; tretji dan od mertvih vstal.— Gori
je šel v nebesa ; sedi ob desnici Boga Očeta vsemogočnega.

— Od ondot bo prišel sodit žive in mertve. — Verujem v
sv. Duha. — Sveto (kerščansko) kaloljško cerkev ; občestvo
(gmajno) svetnikov. — Odpuščanje grehov. — Vstajenje
mesa. — In večno življenje. Amen.“

— 97 —

Ta vera  se  apostoljska  imenuje zato, ker so jo apo-
steijni zložili. Zložili so jo malo poprej, preden so se razšli
po vsem svetu, po Jezusovi zapovedi sv. evangelje oznanovat
vsem narodom; in so jo zložili zato, da bi pravovernim v
roke dali kratek zapopadek celega evangelja, da so se vedeli
po njej deržali in varovati pomot, ktere so krivoverci sejali
že takrat med ljudi, ter hotli popačiti Jezusovo vero.

Ali je dobro in koristno nam kristjanom, vedeti
apostoljsko vero?

Dobro jo je vedeti:

1) ker se ob kratkem spominjamo na vse poglavitne
resnice sv. vere, kadar jo molimo;

2) smo v naši veri močno poterjeni, ker vemo, da
verujemo ravno te resnice, ktere so aposteljni verovali in
učili.

Koliko delov ali členov ima apostoljska vera?

Apostoljska vera ima 12 členov.

II. Eazdelek.

Od dvanajstih členov  vere.

§. 1. Od pervega člena vere.
a) Od Boga.

Kteri je pervi člen vere?

Pervi člen aposloljske vere je : „Verujem v Boga Očeta,
v segamogočnega Stvarnika nebes in zemlje c ‘.

Te besede zapovedujejo, terdno verovati, da je Bog. Da je
en  sam Bog, je tudi perva poglavitna resnica od tistih šestih,
0(1  kterih sem zadnjič govoril, in rekel, da jih mora vsak

Kerš, nauk. T

— 98

vedeti in verovati, kakor hitro k pameti pride, da bo zveličan.
Ko vam zadnjič nisem razložil te resnice, temveč jo preskočil,
vam jo hočem razložiti dans, v pervem členu apostoljske
vere, kteri ravno od tega govori; tadaj pridemo najpoprej na
uprašanje:

Ali je Bog?

Da je Bog, nam pričajo: 1) st varjen e reči; 2)
vest; in 3) ljudstva; 4) sv. vera.

1) Res je, da Boga ne vidimo ; in Boga viditi nam je
nemogoče zato, ker je duh. Saj tudi duše ne vidimo, in ven¬
dar nobeden ne dvomi, da jo imamo. Ko pa Boga ne vidimo
v obličje, kakor druge reči, ki so okoli nas, ga pa vidimo v
njegovih stvareh.  Vse stvari, ki jih dosežejo naše oči in
naši počutki, nam pravijo na ves glas: ,,Sam Gospod nas je
stvaril, in mi se nismo same vstvarile“. (Psalm. 99, 3.) —
Poglejmo zemljo, po kteri hodimo, in kako lepo se štiri letni
časi in noč in dan spreminjajo na njej. — Poglejmo gore in
doline, polja in gojzde, vode in nezmerno morje. — Poglejmo
živali po vodah in po morju, kako prečudno je stvarjenje;
vsaka sorta (pleme) je druge podobe, druge velikosti. Pre¬
mislimo drevje, koliko in koliko plemen ga je na zemlji, kako
se po sadju loči eno od drugega, in nam daje potreben živež.
Ali vinsko terto, koliko mladik požene; kako se okoli kolo
ovija, raste in sad rodi. Premislimo, da tudi naj manjša žival
je čudno delo; ni jo skoraj mogoče z očmi viditi, tako majhno
je, in vendar ima glavo, noge, želodec in druge ude. Vse te
in druge stvari nam oznanujejo vsevednega, dobrotljivega i n
vsemogočnega Stvarnika, in ta je Bog. Pobožni Job, od kle"
rega imamo ene bukve sv. pisma, svetuje človeku, da bo Bog 11
spoznal, v šolo iti k neumni živini, ter pravi: „Vprašuj nam"
reč živino, in te bo učila; ptice pod nebom, in ti bodo p°"
vedale; ogovori zemljo, in ti bo odgovorila; in ribe v morj 11
ti bodo pripovedovale, da yse to je naredila Gospodova roka-“

(Job. 12. 7 9). Vse stvarjene reči nam oznanujejo, d 3

je Bog.

2) Nam priča tudi vest,  da je Bog. Kaj ne, da l] '
vse eno, če človek na svetu dela, ravna in živi tako ali tako

- 99 -

Kaj ne, da človek razločuje, kaj je prav in kaj ni prav, kaj je
dobro in kaj hudo, kaj je čednost in kaj hudobija, kaj zapovedano
in kaj prepovedano, kaj je dolžnost in kaj ni dolžnost. Ta razloček
dela vest v človeku. Po vesti ve človek, da ima dolžnosti, ktere
mu gre spolnovati, in da je vreden plačila, če jih spolnuje, pa tudi
kazni, če jih prelomljuje. — Ali si pa človek sam radovoljno na¬
pravlja to čutilo? to postavo? te vestne dolžnosti? O nakl
Marsikdo bi bil rad brez njih. In ko čednosti niso poplačane
na tem svetu, kakor vest hoče, in hudobije tudi ne kaznovane,
kakor vest terja, kaj pride iz tega? To, da mora eden biti,
kteri vestne dolžnosti v serce poklada vsem ljudem; da mora
eden biti čez ves svet, kteri na uneni svetu vse dobro plačuje
in vse hudo strahuje. Ta, ki nam vest budi in po vesli go¬
vori, kaj je prav in kaj ni prav; ta, ki zamore na unem svetu
vse dobro poplačati in vse hudo postrahovati, je Bog. Po
vesti tadaj lahko spoznamo, da je Bog. Ajdje (neverniki),
kteri niso Boga spoznali po božjem razodenju, so ga nekoliko
spoznali po svojem natornem umu, in ker niso bili po veri
učeni, da je en sam Bog, so si izmišljevali več Bogov; teh
so se bali, te so prosili in vtolažili skerbeli, ako so po svoji
vesti menili, da so jih žalili. Sv. Pavelj pravi: „Nekteri,
kteri nimajo postave, sami od sebe to delajo, kar je zapove¬
dano v postavi; oni so, ker postave nimajo, sami sebi postava,
in kažejo, da je delo postave v njih sercih zapisano, ker jim
pričuje njih vest, in njih misli se med seboj ali tožijo ali
izgovarjajo.“ (Rom. 2, 14.) To zopet pričuje, da človekova
duša po svoji natori veruje Boga pričujočega in plačevavca
dobrega in hudega.

3) Da je resnično Bog, nam tudi vse ljudstva  pričajo.
Od tistega časa, kar so se začeli ljudje y barkah vozili po
neizmernem morju, kjer so zašli v vse dežele in vse kraje
sveta; pa povsod, kamorkoli so prišli in našli človeške družbe,
so našli, da imajo zapopadek od Boga. — Katoljški kristjani,
krivoverci, Judje, Turki, ajdje, divjaki, vsi lerdijo in pričajo,
da je Bog, akoravno nimajo vsi enakih in pravih misel, kdo in
kaj je Bog. Že neki nevernik (ajd) je to opomnil in rekel:
»Nobeno ljudstvo ni tako sirovo in divje, ter bi ne vedlo, da je
treba Boga imeti, akoravno ne vč, kakšnega se spodobi imeti. ft

7 *

100

4) Da je resnično Bog, nam pa še najbolj priča sv.
vera,  to je : božje razodenje. Že v Mozesovih bukvah se
bere, da nekdaj ni bilo ne zemlje, ne solnca, ne lune, ne
zvezd ; z eno besedo : nic ni bilo ; vse to je vsemogočni Bog
iz nič vstvaril. Bog je govoril z našimi pervimi starši, in je
prepovedal jesti od enega sadu ; govoril je s Kajnom potem,
ko je vbil svojega brata Abeljna ; govoril je z Abrahamom,
Mozesom i. t. d. V novi zavezi je poslal svojega edinoroje-
nega Sina Jezusa Kristusa v naše odrešenje na ta svet. Sv.
pismo stare in nove zaveze je le božji nauk. — Glejte, tako
nas tudi sv. vera prepričuje, da je resnično Bog.

če pa kdo misli, da ni Boga ; ali če dvomi, ali je Bog,
ali ne; kaj mislite, kdo da ga zapelje v to hudo zmoto in
hudobno pregreho ?

V to hudo zmoto in pogubno pregreho mu pomaga hu¬
dobija in razuzdanost. Kdor prav živi, se veseli resnice, da
je Bog, plačevavec njegovih dobrih del. Kdor pa hudobno
živi, se boji Boga, maščevavca grešnih del, in želi, da bi ga
ne bilo, da bi tako odšel kaznim. Resnične so besede Davi¬
dove, ki pravi: „Neumnež pravi v svojem sercu: Ni Boga."
David pa tudi pove, od kod so take misli in želje. „Spačeni

so", on pravi, „in nagnjusni v svojih delih. 44  (Ps. 13, 1. 8.)

To je: polni so grešnih del, in po živini ravnajo svoje živ¬
ljenje ; žele poginili ko živina, da bi se po smerti hudega ne
bali. Ajdje so si zmišljevali bogove spačene in ostudne, ka-
horšni so oni bili; razuzdani žele, da bi Boga ne bilo, ker
se njega pravičnega Sodnika boje. Pa naj želi hudobnež,
kolikor hoče, da bi Boga ne bilo; Bog je le vendar in ostane
vekomaj.

Koliko je Bogov?

Le en sam Bog je, in več jih tudi ne more bili. To
nam priča zdrava pamet  in tudi sv. pismo:

a) Kaj ne, da bi nič po redu ne šlo, ko bi v enem

kraljestvu bila dva kralja in v eni hiši dva gospodarja, in bi

obadva gospodovala, šlo bi si vse večkrat navskriž. Ravno
tako bi po vsem svetu in v naši vesti ne bilo in ne šlo vse
po tako lepem redu, ako bi več Bogov bilč kakor eden. Mi

— 101

od Boga mislimo, da je naj bolj popolnoma bitje. Ko bi bil pa
še en tak ali več takih, bi nobeden ne bil naj bolj popol¬
noma ; tadaj nam že zdrava pamet pravi, da je le en sam Bog.

b) Pa tudi sv. pismo nam priča, da je le en sam Bog.
Mozes pravi : „Poslušaj Izrael: Gospod, naš Bog, je le en sam
Gospod !“ (V. Mos. 6, 4.) Bog sam pravi po preroku Izaiju
(44, 6.) „Jaz sem pervi in poslednji in razun mene ni Boga. 44
Sv. Pavl pravi: „Vemo, da nobenega Boga ni razun enega ;
akoravno so eni, kteri so bogovi imenovani ali na nebu ali na
zemlji. 44  (I. Kor. 8, 4. 5,) Perva zapoved božja je : „Veruj v
enega samega Boga. 44  Iz tega vidite, da je le en sam Bog.

V enega Boga moramo verovati, vanj upati in ga ljubiti,
in ga čez vse drugo čislati, in se varovati vsega molikovanja!
Ali pa storimo tako?

Sv. Klemenz, škof Aleksandrijski, je že tako storil. Ne-
verski cesar Dioklecijan ga je pred se poklical, in je na eno
stran postavil zlata, srebra, lepih oblačil, obljube visokih služb
in druge take dragine, kar svet visoko čisla, in od česar se
dajo posvetni ljudje le radi premoliti. Na drugo stran je po¬
stavil šibe, biče, klešče, ros, meč, kolo in drugo orodje, s kte-
rim so kristjane mučili. Nagovori sv. Klemenza rekoč: „G!ej,
vse te dragine, zaklade in časti ti dam, če daruješ molikom. 44
Kaj pa stori sv. Klemenz? Proč oberne svoje oči od teh dragin
in zakladov, pokaže svojo nevoljo nad njimi, si rajši terpljenje
zvoli in smert; z veselim glasom pravi: „Moj Bog mi je čez
vse 1“ Kakor je bil sv. Klemenzu Bog čez vse, in ni hotel
molikovati ; ravno tako naj bo tudi vam Bog naj bolj pri
sercu, in nikar ne molikujte; to je : nikar svojega serca na
kako reč preveč ne navezujte, in nikar grehu ne služite;
zakaj po besedah sv. Pavla ima človek tolikanj molikov,
kolikor hudobij in hudih navad. Če si jezi vdan, je jeza tvoj
oiolik; če imaš pregrešno zvezo s kako peršono, je tista peršona
tvoj molik; če lepo obleko nespametno ljubiš, in se povišuješ
zavoljo nje, je obleka tvoj molik; če se pijančevanju vdaš, je
Vl no tvoj molik; tega ljubiš bolj, kakor Boga. Sv. Pavl pravi:
»Njih Bog je trebuh. 44  Takega molikovanja, ljubi moji! se zlo
Varujte, če vas tudi veliko truda stane in zatajevanja 1 Amen.

102

XVI. lieršanski nauk.

Od božjih lastnost.

Zadnjič sem govoril od pervega člena apostoljske vere,
kteri je: „Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega Stvarnika
nebes in zemlje. 44  Z besedo „verujem 44  damo na znanje, da
vse prav terdno zares imamo, kar apostoljska vera v sebi ima.
Govoril sem, da je Bog; in da je resnično, nam pričajo : a)
vse stvarjene reči na zemlji, in vse, ktere so na nebu nad
nami, ker so vse modro storjene, in nobena sama sobe storiti
ne more. „Nebo nam oznanuje božjo čast, obok in nebes nam
skazuje dela rok njegovih, 44  pravi David. (Psalm. 18, 2.) b)
Pa tudi vest, naše serce nam priča, da je Bog naj više bitje,
Stvarnik in Gospod vseh reči. To je tako globoko zapisano
v naše serce, da se ne da nikakor popolnoma izbrisati iz njega,
c) V pričevanje nam je tudi to, ker od začetka sveta do zdaj
ni še bilo ljudstva, da bi ne bilo spoznalo naj višega bitja ali
kakega, dasiravno dostikrat napčnega Boga. d) In Bog se je
v stari zavezi ljudem večkrat razodel, ter s tim skazal, da je,
ker se je prikazal, je ž njimi govoril, jih učil, jim zapovedi
dajal. — Vse to, sem rekel, nam spričuje, da je Bog.

Tudi sem vam zadnjič pravil, da ni več Bogov, temveč
le en sam. Da je en sam Bog, in ne več, nam priča zdrava
pamet in božje razodenje.

Dans pridemo na uprašanje:

Kaj je Bog?

Otrok vedeti hoče, kaj da je oče; hlapec, kaj da je nje¬
gov gospodar; ubožček, kaj da je njegov dobrotnik ; menim,
da tudi vi prav goreče želite vedeti, kaj da je Bog? Zadosti
gerdo je za kristjana, ako nima gorečih želj, pravi zapopadek

103

imeti od svojega Boga! Pa tudi te želje vam hočem spolniti,
ter povedati, kaj je Bog.

Bog je sam od sebe naj bolj popolnoma bitje, je zgol
duh, stvarnik in gospod vseli reči, plačevavec vsega dobrega,
maščevavec vsega hudega.

Po tem popisu že nekoliko spoznamo Boga, in ga vidimo,
kakor v megli in zerkalu. Popolnoma Boga spoznati, nje¬
gove popolnamosti spregledati nam je nemogoče; zakaj Bog je
nezapopadljiv. Saj je še okoli nas veliko reči, ki jih imamo
vsak dan pred očmi, kakor so : ogenj, voda, zrak, sobice itd.
poznamo nektere njih lastnost, njih natore pa vendar ne po¬
znamo in ne pregledamo ; kako bi mogoče bilo, Boga popol¬
noma poznati in pregledati njegovo natoro in njegove popol¬
namosti ? —

Nek knez (kralj, po imenu Hieron) je vprašal modrijana
Simonida : Kaj je Bog? Simonid pa mu reče: „Daj mi en dan
odloga, potlej ti bom povedal, kaj je Bog.“ Drugi dan pride
Simonid pred kneza, in si sprosi še dva dni odloga. Čez dva
dni pa prosi do štiri dni odloga in posihmal vselej za polo¬
vico več od poprej. Knezu se na zadnje vsa ta reč vendar le
preveč čudna zdi; toraj modrijana poprašuje, zakaj da tako
dela ? Modrijan Simonid pa mu veli: „Bolj ko to premišljujem,
težeje mi je odgovoriti, ter povedali, kaj je Bog“. Kakor
Simonid ni mogel vedeti, kaj je Bog; ravno tako tudi nam ni
mogoče vedeti, kaj je Bog po svoji nalori in v svojih popol¬
nostih, in ko bi si glavo belili tudi leta in leta. — In ko bi
mi tudi Kerube in Serafe uprašali, kaj je Bog, bi nam ne
vedeli povedati, akoravno Boga gledajo, in imajo veliko bolj
popolnoma um, kakor mi; in ko bi jim dali tudi 1000 let
odloga, misliti čez to, bi nam na zadnje vendar le odgovorili,
da ne vedo popolnoma; zakaj „Bog prebiva v luči, v ktero se
ne more priti. Kdor bi hotel Boga popolnoma poznati, bi moral
Bog biti« (L Tim. 6, 16.)

O ko bi mi Boga prav poznali in prav umeli, kaj da je
on, bi gotovo vsi goreli od ljubezni do Boga, in bi se bali,
razžaliti ga s kakim grehom, če tudi naj manjšim.

Bolj popolnoma, kakor v sedajnem življenju,^bomo spoznali
Boga v prihodnjem, v večnem življenju, kjer bomo ž njim

- 104 —

sklenjeni, ga večno ljubili in vžgali brez konca in kraja.
„Zdaj spoznani le nekoliko ; potlej ga bom pa spoznal, kakor
sem sam spoznan“, pravi sv. Pavel (I. Kor. 13,12.). Ta
veseli nauk naj nas na svetu tolaži in priganja, v pobožnosti in
svetosti živeti, ker brez svetosti nobeden ne bo gledal Boga.

Akoravno pa Boga popolnoma poznati ne moremo, si vsaj
prizadevajmo ga poznati toliko, kolikor nas učita pamet in
božje razodenje ; zakaj tako spoznanje nam je potrebno. Sv.
Janez pravi: „To je večno življenje, da spoznajo tebe edinega
Boga, in Jezusa Kristusa, kterega si poslal.“ — Da bote Bogo
bolj jasno in tanjko poznali, vam bom popisal in kazal na
drobno, kakšen je Bog; razkladal vam bom božje lastnosti.
Ce bote nauk od božjih lastnost pazno poslušali in zvesto,
bote, kar je človeku mogoče, dobro in prav spoznali, kdo in
kaj je Bog.

Od božjih lastnost sploh.

Ktere so naj imenitniše lastnosti  božje?

Naj imenitniše lastnosti božje, ktere niso v vseh katekiz¬
mih enako zverstene, so:

1" Bog je večen,  je vselej bil, je in bo vselej.

2. Bog je zgol duh,  bitje, ki ima naj bolj popolnoma
um in naj boljšo voljo, telesa pa ne.

3. Bog je v s ega v e de n, ve vse, preteklo, sedanje in
prihodno; ve tudi vse naše naj skrivnejše misli in želje; toraj
mu ne moremo nič prikrivati.

4. Bog je neskončno moder;  stori vse iz najbolj¬
šega konca, in izvoli vselaj naj pripravniše pripomočke, svoj
konec doseči.

5. Bog je v se ga mogoče  n;  je stvaril nebo in zemljo
in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storili.

6. Bog je v se gapričuj  o č;  povsod je, v nebesih in
na zemlji.

— 105 —

7. Bog je najsvetejši; hoče in ljubi vse dobro, in
sovraži vse hudo.

8. Bog je neskončno resničen in zvest:  vse, kar
reče, je res, in kar obljubi ali žuga, vse spolnuje.

9. Bog je ne prem  e ulj  iv;  je od vekoniej do vekomej
ravno tisti.

10. Bog je neskončno dobrotljiv;  po očetovo skerbi
za vse svoje stvari ; vse dobro imamo od njega.

11. Bog je neskončno pravičen;  poplačuje vse dobro
'n kaznuje vse hudo, natanjko tako, kakor si kdo zasluži.

12. Bog je neskončno usmiljen;  odpušča nam naše
grehe, ako se resnično poboljšamo.

Te lastnosti božje so naj imenitnejše; treba je, da jih
vsak kristjan prav ve in umi, kaj rečejo te lastnosti; ker
brez tega ni mogoče, prav poznati Boga.

Preden vam (pa) božje lastnosti posebej ali posamezno
^zlagati začnem, pridem na to-le uprašanje :

Kaj je treba vedeti od božjih lastnost počrez
(v sploh)?

Od božjih lastnost je sploh ali po črez to-le treba vedeti:

a) Da niso pridobljene.  Človek si mora lepe last—
n °sti pridobiti, ako jih hoče imeli, Postavim, kdor hoče moder
b“ti, se mora veliko učiti. Kdor hoče krotek biti, se mora
*elo zatajevati, človek, glejte! ako hoče lepe lastnosti imeti,
s ‘ jih mora pridobiti. Pri Bogu pa ni tako ; on je sam od
Se be tak;  sam na sebi je neskončno svet, neskončno pra¬
len i. t. d.

Od vekomaj ima le—te lastnosti:

b) One niso ena zoper drugo,  niso ena drugi
tla sprotljive, temveč so ena z drugo združene. Postavim : Bog
' e  nepremenljiv, čeravno odpušča in šibo odlašča. Bog je
n 6skončno svet, ako ravno greh pripušča. Božja milost se ne

106  -

vstavlja božji pravici, in ne pravica milosti. Neumno in hu¬
dobno bi bilo misliti, da so božje lastnosti ena zoper drugo,
da je Bog razdeljen sam zoper sebe.

Preden pričnem razlagati vsako božjo lastnost posebej,
naj vam povem še par besed o premišljevanju božjih lastnost
v sploh. Tako premišljevanje je silno potrebno kristjanu, kteri
želi v čednostih rasti in hoče kaj naprej priti v keršanski
popolnosti.

Med ljudstvi v julrovih deželah se pripoveduje naslednja
pravljica. Abraham je bil rojen ob času Nimroda, mogočnega
Babilonskega zapovedovavca. Molikovavski popi pa so nazna¬
nili Nimrodu, da bo o tistem letu rojeno dete, ktero bo raz-
djalo altar molikov in turn zapovedovavcev, in da bo tisto
dete postalo oče brezštevilnega zaroda. Konec leta toraj
Nimrod zapove, pomoriti vse novorojene deca do enega leta
stare. Pomorjenih je bilo na to povelje veliko tisuč nedolžnih
otrok ; le Abraham sam je smerti odšel, ker ga je njegova
mati kar po rojstvu zanesla v neko duplino (berlog) zunaj
mesta, in ga ondi skrila. Tri dni si ni upala do dupline.
Bata se je kraljevih zasleduhov, kteri so na vse kraje sledili,
kje bi bilo kako tako dete dobiti. Od druge strani pa jo je spet
skerbelo, da bi za lakoto ne umerlo dele, kterega je komaj
komaj smerti olela. S trepečim sercom hiti tedaj četerti dan
do dupline, in glej, o čudo ! zdravega in veselega najde ondi
svojega dojenčika.

Položila je zdaj mati jed in pijačo pred dete, zadelala
vhod v duplino, da ga ni bilo znati, in se je po obstranskem
polu verni la v mesto. Tako je delala vsak mesec. Ko je
Abraham spolnil svoje osemnajsto leto, je bil lep, cveleč
mladenč. Zdaj Nimrod umerje. Mati kar naglo hiti pripove-
dovat Abrahamu to novico, in mu veli, naj le še poterpi ne¬
koliko dni, in potem bo prišla, ter ga peljala iz dupline.

Nekoliko časa po tem pa, ko mati odide, stopi Abraham
iz dupline, da bi se enmalo ogledal krog sebe. Stal je zdaj
pervikrat pod milim nebom. Bila je nemirna, viharna noč.
Vihar je pihal in tulil po obližju in daljavi, in po obnebju
se preganjali in podili lamni oblaki; le ena sama zvezda S 0
je lesketala skoz pretergane megle.

- 107  -

Abraham ničesar ne vidi krog sebe razun goste lame, in
ne čuje ničesar kakor le vihar tuliti; in tadaj misli, da zvezde
cista mirna luč je gotovo naj viša moč, je Bog, kteri v redu
in edinosti derži druge stvari. In Abraham poklekne, in moli
prijazno zvezdo. Ko je pa zvezda zašla in zginila, je spoznal
Abraham svojo zmoto in je samega sebe zavernil rekoč : „Ne
bom ne molil kaj takega, kar se spreminja in nima stano¬
vitnosti.

Zdaj je vihar oblake razgnal, in polna luna se je prika¬
zala v svoji sreberni svitlobi. ,,Ta je moj Gospod 44 , reče
Abraham, poklekne in luno moli. Ko pa luna zaide, se spet
zaverne in pravi: „Ta ni moj Gospod; ne bom ne molil tega,
bar se spreminja in nima stanovitnosti . 44  — Med tem je dan
napočil. Juterna zarja oblije nebo, in za juterno zarjo prisije
solnce v vsi svoji lepoti izza gor, in v solnčni svitlobi se
razgerne vsa lepota stvarjenja pred Abrahamovim očesom.
»Ta je moj Bog in moj Gospod 44 , je zaklical Abraham ves
Vesel, je pokleknil in solnce po božje častil. Solnce pa je
ebteklo svoj tek in zvečer zašlo za gore. In Abraham
zdihne : „Tudi solnce ni moj Bog in moj Gospod, in nikakor
n e bom molil, kar se spreminja in stanovitnosti nima; obernil
Se  bom k nevidnemu Gospodu, kteri je vslvaril majhno in
v ečo in največo luč, k Gospodu in Stvarniku nebes in zemlje.
On je moj Bog in Gospod; njega bom molil ves ponižen ! 44

Ne bom preiskoval in preduhtovai, ali se je ta pravljica
1 '®s ravno tako godila, ali pa ne; opomnim le, da nam lepo
s pričuje, kako da premišljevanje božjih lastnost človeka od
Pinote odvračuje in k resnici napeljuje. Zvezdo in luno in
s °lnce je Abraham po božje častil, dokler jih še ni poznal.
Kakor hitro pa je spoznal njih nestanovitnost, je iskal drugega,
ter  nevidnega Boga, kteri je stanoviten, večen in nespremenljiv.
Tudi nas bo premišljevanje božjih lastnost zmerom bolj od
Sfeha odvračevalo, nas v dobrem vterdovalo, v keršanski po¬
polnosti naprej peljalo. Ravno zato nam sv. Terezija nobene
re či ne priporoča tako goreče, kakor pogostno, pridno pre¬
mišljevati božje lastnosti. Spoznali bomo tako, kdo je Bog in
bd° smo mi ! Ona pravi: „Kakor se meni dozdeva, prave
Ponižnosti in prave čednosti ne bomo nikoli dosegli, če ne

- 108  -

bomo k Gospodu povzdigovali svojih oči. Duša, ktera pre¬
mišljuje božjo visokost, tem natanjčniši spregleda svojo nizkost,
nevrednost in revščino. Če premišljuje njegovo svetost, bo tem
popolniši spoznala svoje madeže in pregrešite, če premišljrje
njegovo poterpežljivost, bo spoznala, kako dalječ, da je ona
od vsake poterpežljivosti. Ob kratkem: kolikor pogostniši opira
svoj pogled v božje popolnosti, toliko natanjčniši zagleda nad
seboj svoje velike in obilne nepopolnosti, da je s tim do
čistega osramotena, ter prisiljena, priserčno Gospoda prositi, da
bi jo rešil vseh teh nepopolnost. 44  Amen.

XVII. Keršanski nauk.

Od božjih lastnost posebej.

Ker sem vam zadnjič povedal, kar je sploh vedeti tre
od božjih lastnost, vam moram zdaj tudi še nalanjko razloži b
kaj vsaka lastnost posebej v sebi ima; ker po božjih lastnosti
še bolj natanjko Boga spoznamo, in razvidimo, v kakšni zvez'
smo ž njim, in kakošne dolžnosti imamo do njega ; lastnos^
božje nas tudi močno spodbadajo, dolžnosti zvesto dopolnovati-
Kdor pa Boga ne pozna, hodi po tamoti. To, da ljudje Bog a
niso poznali, ni le samo posameznih ljudi zapeljalo, temveč c 0
cele narode je zavleklo v nar gerše zmote in pregrehe. Božj®
lastnosti je tedaj treba toliko spoznati, kolikor jih je človeš^
slabosti na tem svetu spoznati mogoče. — Perva lastnoS
božja je:

1. Bog je večen.

Bog je večen, je vselej bil, je, in bo vselej.

Od kod vemo, da je Bog večen?

t) Da je Bog večen, nam že um ali pamet  pr> ca '
Pred več tisuč leti nobene ni bilo zmed vseh teh reči, kterč

— 109

zdaj vidimo okoli sebe po zemlji ali nad seboj na nebu. Ni
bilo človeka, ne angelov, ne neba, ne zemlje, ne solnca, ne
mesca, ne zvezd, ne suhe zemlje, ne morja, ne hribov, ne
dolin. Vse te reči imajo svoj začetek, so s časom dobile
svoje bitje. Bog jih je stvaril. „V začetku je stvaril Bog
>iebo in zemljo/ 4  Ker je Bog vse vstvaril, je bil, ko še ni
bilo nobene reči, je bil poprej ko svet, poprej ko nebo ; scer
bi on ne bil mogel st variti sveta in neba. Bil je sam; zakaj
bo bi ne bil sam, bi on ne bil vstvaril vseh reči.

Bil je tudi naj pervi, toraj mu nobeden ni dal bitja ali
začetka, temoč ga ima sam od sebe. Zopet bi bilo nespa¬
metno misliti, da bi bil Bog sam sebe kdaj stvaril, scer bi bil
toora! poprej moč imeli, prejden je bil, kar pa misliti ni mo¬
goče. Tadaj nam pamet priča, da Bog nima ne začetnika, ne
začetka, da je vselej bil,  da je sam od sebe od vekomaj.

Kakor po pameti spoznamo, da je Bog od vekomaj, ravno
tako spoznamo po pameti, da je Bog še zdaj.  Le pomislite,
v  kako lepem redu so vse stvari, solnce, mesec, zvezde, zemlja
N) vse drugo. Kdo jih brani in derži v tako lepem redu in
Vsako na svojem mestu ? Kaj ne, ta, ki je vsegamogočen ?
Ko bi opešala ta roka in prejenjala biti, bi kar na enkrat vse
s( opilo \z lepega reda, vse bi pobegnilo, vse bi se povernilo
v  pervi nič! Ko pa vsegamogočnost božja še zdaj vse hrani
111  vlada, nam že pamet spričuje, da je Bog še zdaj.

In kakor že po pameti spoznamo, da je Bog od vekotnej
bil, in da je še zdaj; ravno tako spoznamo tudi po pameti,
ba bo Bog v e ko mej.

Na tem svetu vidimo, da nobena reč nima obstoječe sta¬
novitnosti. Drevje strohneli' in drugemu prostor naredi. Žival
postara, pogine in gre pod zlo. Rod se rodu umika. Smert
bonča sleherno živo stvar 1 Tudi naše telo bo obnemoglo in
| 0  v prah zdrobilo. Le tako dolgo bo solnce sijalo, dokler
*° Bog hotel! Le toliko časa bo luna svetila in bodo zvezde
'niglale na ponočnem nebu, dokler bo božja volja 1 Zakaj nje-
g°va je moč; on jo po svoji modrosti in previdnosti posojuje
jndem in jo spet lahko vzame, kadarkoli hoče 1 On je Gospod
Vse h rečil Ce on hoče, da reči prejenjajo, prejenjajo pri lej priči
VSe > in zginejo iz sveta ; zakaj nobena stvar nima moči saina od

110  —

sebe, tadaj se tudi po svoji lastni moči ne more ohraniti.
ga tadaj bilja, da bi imelo drugačno moč, kot od Boga p 0 "
sojeno; ni ga tadaj vsegamogočnega bitja razun Boga.
ima pa samo Bog vsegamogočno moč, ktera moč je toraj J
stanu storiti, da bi Bog prejenjal ? Kaj ne, da nobena n e '
Pamet nam tedaj priča, da Bog ne bo imel konca, da nikd at
ne bo prejenjal bivati. Bog bo vselej, ker ni moči čez nfeS 9 '
Ker pa Bog nima začetka, temuč je vselej bil, je zdaj, in 110
bo imel konca, temveč vselej bo, se imenuje večen.

Po pameti tadaj spoznamo, da je Bog vselej bil, da j 0 ’
in da bo vselej, da je večen.

2) Poglejmo zdaj še v božje razodenje,  da zven 10 ’
kaj nam listo pove od te božje lastnosti; zakaj po bo^' 1 !

razodenju ložej Boga prav spoznamo, kakor po pameti.

Tu d'

90

sv. pismo, božje razodenje, nam na več mestih spričuje, da
Bog večen. Po preroku Izaiju (41, 4.) govori Bog sam
sebe tako-le: „Jaz sem pervi in posledni." David p ra ^
„Gospod, ti si naše pribežališče od roda do roda ; prejden
bile gore, in prejden je bila zemlja, in prejden je bil svet,
ti, o Bog! od vekomej do vekomej." (Ps. 89, 1. 2.)
je od vekomej do vekomej ; nič se mu ne more pridjati, •
ne odvzeti." (Sirah. 42, 21.) Iz lega vidite, da že v s
zavezi je bilo ljudem razodeto, da je Bog večen.

Pa tudi sv. pismo nove zaveze nam spričuje, da je ^
večen. Po sv. Janezu govori Bog sam od sebe v skri vn
razodenju (1,8.): „Jaz sem Alfa in Omega, začetek in' 10  ^
kteri je bil, kteri je, in kleri bo prišel, vsegamogočni. y
posledne sodbe govori Jezus tako-le: „Hudobni pojdej 0
večno terpljenje, pravični pa v večno življenje." Bog bo j.
spokorjene grešnike večno kaznoval, pravične pa večno P ,a  r i
tadaj ne bo imel konca, večen bo. Res da tudi nekterih s
nikoli konec ne bo, namreč angelov in človeških duš, b e
neumerjoče in bodo vekomej živele; vender le niso v ° i e j
ker so biti začele, so začetek imele; Bog je pa bil od '
in bo na vselej; on sam je večen. • je

Opomniti mi je še pri tej priložnosti, da Bogu, ktel ., aS ii
. čez vse čase in prostore, ne teče čas tako, kakor nam v  |,j
rojenim, in na čas in prostor navezanim ljudem. Pri ’

111

je večen, ni nikoli včeraj, nikoli pred enim letom, nikoli pred
sto, nikoli pred ali čez tisuč (tavžent) let; pri Bogu ni nič
Pretečenega, nič prihodnjega, temveč vse mu je sedajno, kar
se nam pretečeno vidi in prihodno ; pri njem ga ni drugega
easa, kot gola pričujoča večnost. Vsi časi so razgernjeni pred
Pjim; milijon milijonov njemu še toliko ni, ko bi trenil z
očesom. To visoko in častito misel od božje večnosti nam
tudi sv. pismo poterduje in spričuje. Sv. apostel Peter piše :
»Preljubi! naj vam to ne bo neznano, da je pri Gospodu en
dan, kakor tisuč let, in tisuč let, kakor en dan.** (II. Petr. 3, 8.)

3) Prepričali smo se zdaj iz pameti in božjega razodenja,
da je Bog večen; poglejmo zdaj še v pisma cerkvenih
očetov,  da zvemo, kaj oni povedo od te božje lastnosti.
Tudi cerkveni očetje nam z enim glasom oznanujejo resnico :
»Bog je večen.** Nekdaj je Bog Mozesu rekel: „Jaz sem, ki
Se m.** „S lemi visokimi besedami/* pravi sv. Avguštin, „je Bog
r azodel večnost svoje božje natore, in nič bolj primerjenega
ne  more biti rečenega od Boga, kakor da je večen. Njegovo
kilje nima ne začetka, pretečenosti, in tudi ne prihodnosti.** —
Efrem pravi: „če je Bog star, bo nehal biti;  če je pa
n °v, ga enkrat ni bilo. Novost razodeva začetek, starost žuga
j 11  napoveduje konec. Bog pa je tako dalječ od začetka in
konca.** — Tertulijan pravi : „Ako hočeš stanovitno in večno
Ve selje imeli, se derži tega, ki je večen, namreč Boga.**
»O večna resnica, o prava ljubezen, o preljubezniva večnost,
si ti, moj Bog! po tebi zdihujem, po tebi hrepenim noč in
(lan ;  kdor tebe pozna, pozna resnico, pozna večnost!** je
z dihoval sv. Avguštin. Iz tega vidite, da tudi cerkveni očetje
| ei 'dijo, da je Bog večen ; in vsa katoljška cerkev živo veruje
0  resnico; loraj nad to resnico noben pameten človek dvomiti
"e more.

Ktere nauke nam daje ta božja lastnost?

. Ta lastnost, Bog je večen, nam daje pa tudi mnogo prav
le P'h naukov.

1) če vam odmerjejo starši, dobrotniki in drugi ljudje,
^ ktere slavite svoje zaupanje, in vam njih smert serce pobije
11  z žalostjo polni, tolažite se s to resnico, da še živi vaš

112

nebeški Oče, ki prav po očetovo za vas skerbi, in vam tudi
vselej pomagati zamore, da ga nikoli ne bote zgubili, ker j e
večen, in da vos bo obdaroval z vsem potrebnim in bote poto¬
laženi. — Prav lepo je nekdaj poštena žena z božjo večnostjo
tolažila in vtolažila svojega moža; dovolile, da vam povem to
lepo in podučno zgodbo: Pošten mož je v nesrečah prišel ob
svoje premoženje. Ves pobit je poslal, in to tem bolj, ker
ni imel upanja, da bi si bil zamogel še kdaj spet opomoči-
Njegova žena pa je terdno zaupala v Boga ; in močno jo j e
serce bolelo, ker jo vidila svojega moža tako maloserčneg 3 -
Vse si prizadeva, ga vtolažiti, ter mu serce spet razveseliti 5
zatoraj ga opomni na božjo dobroto in previdnost božjo. Nj e
prizadevanje pa nič ni zdalo. Pride jej pa v glavo drug 3
misel, da bi serce svojega moža spet obudila. In kako ?
Tako-le : Nekega jutra se prav žalostno dela in pobiteg 3
serca. Možu se to čudno vidi, in jo toraj skerbno vprašuj 0 ?

zakaj da je tako žalostna. Ona pa le zdihuje in molči. Mo*

jo toraj lem bolj nadleževa in sili vanjo, naj mu pove, kaj j e J
serce teži. Na to pa mu ona z milim glasom pove in pravi-
Imela sem nocoj sanje, da je ljubi Bog umeri. Angeli so g 8
sprevajali in pokopali. Dolgo časa se mož ni že bil nasmej 3 '?
na to besedo pa ga vendar le smeh posili, in začne očitovM 1
svoji ženi, kako nespametna je, da si serce vžali zavoljo taki' 1
sanj ; reče jej, kaj ne veš, da je Bog večen, in da nikoli n 0
umerje ? Žena pa mu seže v besedo rekoč: Kaj je Bog l ' eS
večen ? kaj res nikoli ne umerje ? Da, Bog je večen in 116
umerje nikdar, jej mož odgovori. Če je pa taka, pravi že« 3
na dalje, zakaj pa ne zaupaš vanj, ki nikoli no umerje, ,8
šteje vse lase na naši glavi in vodi vse naše stopinje ? N T ik 3r
tadaj tudi ti posihmal nič več ne žaluj nezmerno čez nadlog 01
če namreč stari Bog še živi, nama tudi lahko še pomaga. ^

odsihmal je bil mož bolj miren in zadovoljen, je pridno dela >

terdno v Boga zaupal. Božji blagoslov se mu je povernil v
hišo, in hiševanje se mu je vidoma obračalo na boljše.

2) Resnica, da je Bog večen, nas uči voljno prenaša 1
vse časne še tolikanj britke težave, in v njih obraniti mi' 3
serce; zakaj tukaj vse le kratek čas terpi, premine, kak° r
memogredoča senca. Le malo časa so terpele muke pregani 8 '

113 -

kristjanov, zaničevanje svetnikov, ojstra pokorila spokorni¬
kov ; zdaj pa je njih plačilo pri Bogu nezmerno veliko in
Ve čno. Spomnite se besed sv. Pavla, ki pravi : „Svest sem
da se terpljenje sedanjega časa ne da primerjati prihodni
Ca sli, ktera bo razodela nad nami.“

3) Bog je večen. Ta resnica nas priganja, Bogu zvesto
lužiti, od njegove službe nikdar ne odstopiti. Ker Bog ostane
v ekomej, nas bo vekomej srečne storil, ako mu bomo zvesto
stožili. Ta resnica je že veliko in veliko ljudi na¬
gnila, da sp zapustili vse svoje blago in premoženje in s celim
Ser com iskali Boga. V Bogu so svojim dušam našli mir in
totooj, kakoršnega jim svet ni mogel dati. Cezarij, brat sve-
toga Gregorija Naciančana, je bil žlahten in bogat gospod, in
J e  prebival v mestu Niceji. Postal je pa v tem mestu tako
sjton potres, da tudi naj starejši ljudje niso pomnili enakega.
*'še so se podirale, ter posule veliko ljudi, Cezarij je z
^kolikimi drugimi srečno odšel nesrečni smcrti, pa je po tem
u to ves drugačen človek postal. Ta žalostna dogodba mu je
Vse  serce spreobernila, ter je njegovč misli od tega sveta od¬
grnila, ter na večnost obernila.

Pokop njegovih znancov pod grobljami je bilo njegovo
hlajenje, njih smert je bila njegovo življenje. Prav s pre-
ptolikom je rekel : „Proč s teboj, minljivi svet, proč s teboj.
0ls kal si bom hišo, ktera nikoli ne bo razpadla . u  In od
s ‘tonal se je podvergel večnemu Bogu, kterega nam noben
i res  odnesti ni v stanu, in nam ga nobena sila pokončati ne
° re - Tako piše sv. Gregor sam od svojega brata.

4) Bog je večen. Ta resnica je pa za grešnika strašna

in

gi’ozepoina. Strah, groza in trepet nam prevzame serce,
‘čar premišljujemo, kaj čaka grešnika, kadar pride v roke
av ičnemu in večnemu Bogu. čaka ga večna zguba neskončne
ote, večnega Boga. S to zgubo je^ sklenjeno večno terp-
l p  n J e 5  večna ječa, večna žeja, večni jok, in vse hudo, kar se
L t0  * na j hujšega misliti da, in bo po smerti terpeti začel
j, |*. Vs akega upanja, da bi bil kdaj več rešen iz tega lerpljenja;
žav aj  - Bog ’ maščevavec vsega hudega, je večen, in tadaj tudi
j Cr ženih ne bo pokoril le kakih sto ali tišuč let, ampak večno
na  vekomaj,
nauk,

8

114 -

5) Premišljevanje božje večnosti nam kaže, kako neči-
murne da so vse časne, posvetne in pozemeljske reči. Ravno
zato so se pravični trudili vselej le za večne, neminljive do¬
brote ; so iskali le enega edino potrebnega, ter božjega kra¬
ljestva in njegove pravičnosti; pozemeljskih reči pa so s®
poslužili le kot popotniki, ter si ž njimi nabirali dobre dela i®
jih obračali bližnjemu v podporo in pomoč.

Bil je častit deželsk služabnik, ki je veliko dobrega storil
s svojim premoženjem. Pred smertjo pokliče k sebi svojeg 8
sina, ter mu pokaže vse svoje blago in premoženje rekoč'
„Ljubi moj sin ! Yem, da ne bom več dolgo na svetu, zat®
želim lepo poravnati vse svoje reči; in ravno zato sem
pred se poklical. Pa prejden začnem, ti zastavim vprašanj®;
toda dobro prevdari, kaj boš odgovoril, da si zvoliš naj bolj 81
del. Glej, tukaj so moji dnarji, moji zakladi in vse m®j e
blago in premoženje! Zberi si zdaj, kar hočeš, vse to le blag 0
in premoženje, da te bo živilo in hranilo, ali pa Boga, da
bo on varh in oskerbnik!“ Sin mu odgovori: „ Neminljivo i"
večno mi je ljubše, kakor pa minljivo in trobljivo ; zatoraj 80
hočem rajši na Boga zanesti, ki ostane vekomaj,' kakor p® 11(1
premoženje, kterega reja konča, moli razglodajo in tatje kd^ 0
pokradejo.“ Kakor ta sin so tudi drugi pobožni ljudje najb°J
skerbeli, najti in pridobiti si večnega Boga.

Glejte, koliko lepih naukov nam daje perva lastnost bozj 8 ^
„Bog je večen!“ Ko je Bog večen, toraj skerbni bodimo, ®
si Boga pridobimo za prijatla, in on nas nikoli ne bo zapil® 11  ’
ljubil nas bo z večno ljubeznijo. Amen.

XVIII. Keršaiiski nauk.

2. Bog je zgol Duh.

V zadnjem keršanskem nauku sem govoril od perve last¬
nosti božje, ter rekel : „Bog je večen, je vselej bil, je in bo
vselej/ 4  Bogu ne teče čas, kakor nam v času rojenim in na
prostor navezanim; pri Bogu ni nikoli jutro, nikoli večer;
nikoli čez eno leto, nikoli čez sto, nikoli čez tisuč let; pri
Bogu ni nič pretečenega, temveč mu je sedajno vse, kar se
nam pretečeno in prihodno zdi; pri njem ga ni druzega časa
kot sama pričujočnost. Sv. Peter (II. 3, 8.) piše : ^Preljubi 1
naj vam ne bo neznano, da je pri Gospodu en dan kot tisuč
let, in tisuč let kot en dan. 44  Da je Bog zares večen, brez
začetka in konca, sem vam skazal iz zdrave pameti, iz sv.
Pisma stare in nove zaveze in iz cerkvenih očetov.

Bog je večen ; tudi naša duša je stvarjena za večnost.
To nas mora spodbadati, da hrepenimo po večnem, in da
časnih dobrot nikoli ne iščemo in ne vživamo v škodo
večnosti.

Nas zapuste prijatli, nam odmerjcjo ljubi stariši, otroci,
dobrotniki, nas tolaži spomin, da nad nebom nam ostane večni
Pvijatel in oče, kteri nas nikoli zapustil ne bo, ako mi njega
ne  zapustimo.

Danes pa pride na versto nauk od druge božje lastnosti,
'Bera se tako glasi: „Bog je zgol duh, bilje, klero ima naj
' )0 lj popolnoma um in naj boljšo voljo, telesa pa ne/ 4

Duh v sploh se imenuje tako bilje, ktero ima um in voljo,
l °lesa pa ne, Ko nima nič telesnega, se ne more viditi, ne
°Bčutiti 5  ne prijeti.

Še bolj umevno nam bo, kaj je duh, če svoje

Bdsli obernemo na svojo dušo; zakaj ona je tak duh;

8 *

— 116

njej je lastno, da misli in poželi, to je : ona stori, da
človek spozna mnoge reči, njih lastnosti, njih namen, njih
vrednost; ona stori, da zna človek razločiti, kaj jo prav 'in
kaj je napčno, kaj dobro in kaj slabo, kaj koristno in kaj
škodljivo: duša misli, sodi in sklepa, in tora j pravimo, da ima
um. Nadalje duša stori, da človek kaj poželjuje, ali pa da se
mu nad čem studi; toraj zamore pravo in dobro ljubiti,
ko bi se mu tudi še tako neprijetno zdelo in težavno, in

se zamore napčnega in slabega varovali , ko bi se mu
tudi še tako prijetno zdelo in lahko; zato pravimo,
da ima prosto voljo. Naša duša ima ura in voljo, in vendar
ni nič telesnega, je breztelesno in nerazdeljivo bilje. Bistvena
natora duha je tadaj pamet in volja in breztelesnost. Kolikor
popolniša pa je pamet in kolikor prostejša je volja kakega
duhovnega bitja, tolikanj viši in imenitniši je duh.

Angeli imajo bolj popolnoma um in boljšo voljo, kot

človeška duša, to je: oni bolj spoznajo, kaj je dobro ali slabo,
pravo ali napčno; telesnega pa nic nimajo ; tadaj so viši in
imenitniši od človeške duše,

V Bogu pa je vse naj popolniše; on ima neskončno
popolnoma um, neskončno dobro voljo, to je: on najbolj pozna,
kaj je dobro ali slabo, pravo ali napčno, in pravo in dobro

na j bolj ljubi ; on nima nič telesnega, se ne more ne viditi,

ne prijeti in z nobenim počutkom ne občutili. — Zdaj, mislinu
veste, kaj imajo v sebi besede: Bog je duh! Bog je po svoji
natori bitje, ki ima neskončno popolnoma um in voljo, telesa
pa ne !

Od kod vemo, da je Bog zgol duh?

1) Da je Bog zgol duh, nam spričuje sv. pismo  ah
božje razodenje : Že v stari zavezi  govori modri Sirah
(43, 35) : „Kdo je vidil Gospoda, da bi ga zamogel (prav)
popisali ?*‘ Po tem spričevanju modrega Siraha je Bog neviden?
je zgol duh.

Bolj umevno ko sv. pismo stare zaveze nam sv. pišu 10
nove zaveze  spričuje, da je Bog duh. Jezus je rekel
marjanki pri Jakobovi Šterni (vodnjaku): „Bog jo duh, in liter*

117

ga molijo, ga morajo moliti v duhu in v resnici.** (Jan. 4, 24.)
Sv. Janez pravi: „Boga nikoli nihče ni vidil.*‘ (Jan. 1, 18.)
Sv. Pavl veh': „ Kralju večnemu, neumerljivemu, nevidnemu
samemu Bogu bodi čast in hvala vekomej." (I. Tim. 1, 17.)

Vsi ti izreki božjega razodenja, ki sem vam jih zdaj po¬
dal, spričujejo, da je Bog zgol duh.

2) Da je Bog zgol duh, se vidi tudi iz božje pov¬
sod n e delavnosti;  zakaj Bog dela v naj notranjiših krajih
telesnih stvari, kamor bi ne mogel priti, ako bi ne bil duh.

3) In iz zapopadka  naj  vece popolnamosti  božje
s e tudi spozna, da je Bog zgol duh; zakaj ko bi bil on, kakor
smo mi, po telesu navezan na kak kraj, bi ne bil povsod pri—
c ujoč, ne bil bi vsegaveden.

4) Da je Bog duh, učijo tudi cerkveni  očetje. Sv,
Avguštin, visoko učen učenik božje cerkve, si je prizadeval,
Vsako resnico sv. vere pojasnili ali s kakim zgledom ali kako
primerno priliko. On pravi, da bi bil tudi s svojimi unajnimi
P°čulki rad poiskal in našel Gospod Boga; torej je enkrat vse
Sv oje počulke poslal po svelu, ter jim zapovedal, iskati in najti
Nevidnega Boga. Počutki, to je: oči, ušesa, roke in noge so
Se  podali na pot, kakor jim je bilo zapovedano. Toda oči ga
n ,s o nikjer ugledale, ušesa nobenega glasu od njega niso sli—
® a te, roke ga niso mogle prijeti, noge ga niso mogle doteči.
počutki so sc vernili, in niso nič opravili. Rekli so: „Bog je

neviden in nezapopadljiv. Tukaj na svetu zamore le serce
Ve rovati, enkrat pa ga bodo gledale dušne oči.*‘

Glejte, tako lepo nas je podučil sv. Avguštin, da Bog nima
e tesa, da je duh. — Ravno tako uči tudi sv. mati katoljška
Ce rkev, klera je obvarovana vsake zmote.

če je pa Bog zgol duh, in nima ne barve, ne
j 10  d obe, ne udov, zakaj pa sv. pismo vendarle
govori od njegovih udov? in zakaj  nam  ga podo-
‘ lr j> kot starega moža postavljajo pred oči?

, Res pravi sv. pismo, da Bog govori, da ima ušesa, roke
'I\ n °ge. Govoril je Bog z našimi pervimi starši, z Noetom,
mahnmom, Izakom, Jakobom i. t. d., vendar pa zavoljo tega
c  smemo mislili, da ima res usta in jezik kot človek; on je

- 118  -

vsegamogočen duh, in s svojo vsemogočnostjo lahko stori, da
človek besede sliši. Pobožni Job govori v svojih nadlogah :
„Božja roka me je zadelaDavid  zdihuje k Bogu rekoč:

„Nagni svoje ušesa k našim prošnjamin  spet na drugem

kraju se bere v sv. pismu, da Bog v nebesih svoj sedež ima,
in da je zemlja podnožje nog njegovih. Vendar pa nihče ne
sme misliti, da iina Bog oči, ušesa, usta, roke, noge. Sv.
pismo tako govori od Boga zavoljo naše slabosti, da ložeje
zapopademo njegove dela in njegove lastnosti ; govori v po-
dobniškem pomenu. Oči in ušesa pomenjajo, da Bog vse vidi
in vse sliši, ker je vsegaveden in povsod pričujoč. Ko sv.
pismo pravi, da Bog svoje ušesa nagne k njim, ki vanj kličejo,
je s tim na znanje dano, da on prošnje in ljudi rad posluša.
Usta, ustnice in govorjenje božje pomenjajo, da nam je Bog

razodel svojo sveto voljo. Roke pomenjajo njegovo vsega-

mogočnost, po kteri zamore vse storili. Ko se bere, da ima
Bog v nebesih svoj sedež, in da je zemlja podnožje nog nje¬
govih, je s tim naznanjeno božje veličastvo, in da je on kralj
nebes in zemlje. — Iz tega zdaj že lahko vidite, da Bog vseh
teh udov nima, od kterih govori sv. pismo, temveč da ti udje
pomenjajo le božje lastnosti.

Morebiti bo pa kdo mislil: Sej se je Bog že večkrat pri¬
kazal, toraj mora vendar le imeti kako podobo ? Res se j e
Bog že večkrat prikazal, ter prikazal Abrahamu v podobi sta¬
rega moža, Mozesu v podobi ognjenega germa, se prikazal
sv.- Duh v podobi goloba pri Jezusovem kerstu, v podobi g°"
rečih jezikov na binkuštno nedeljo ; pri vsem tem pa je Bog
vendar le zgol duh, ki nima ne telesa, ne podobe, akoravno
se je prikazoval y  podobah ; vidna podoba ni njegova lastnina?
ni bistvena, temveč le po njegovi vsemogočnosti dovzeta za
nekoliko časa, zato, da je po svoji modrosti pri ljudeh izp e "
ljaval svoje svete namene; ko je pa izpeljal svoje svete na¬
mene, je spet odložil to podobo. Pa tudi takrat, ko se j e
prikazal v podobi, ni nehal duh biti, ker njegova bistvena h 1
neprenehoma lastna podoba je duh.

119

Ker je pa Bog duh, je mar napak, da rabimo
's imamo njegove podobe?

Ni napčno, da imamo podobe božje; zakaj mi nismo čisti
duhovi, temveč smo telesni, in le od telesnih reči zamoremo
Prav misliti ; tega pa, kar je duh in duhovega, si ne moremo
drugač postaviti pred oči, kakor če mu damo kako podobo.
Podobe božje so nam še clo zlo služne in koristne, da njih
ogledovanje našo dušo opominja na nevidnega Boga, na njegove
Ustnosti, na njegove dela in dobrote, in nas budi k češčenju.
Napak bi le bilo, in bi se motili, ko bi mi podobo imeli za
Boga, jo po božje častili, jej kako posebno moč pripisovali,
a 'i od podobe kak dar ali kako dobroto prosili in pričakovali.
Boga Očeta, postavim, nam podobarji pred oči postavljajo kot
starega moža z dolgo sivo brado, zato, ko je starost naj bolj
Pripravna opominjati nas na božjo večnost, zraven lega nas
Sv * pismo uci, da je Bog dovzel podobo postarnega moža, ka¬
dar se je Abrahamu prikazal in ž njim govoril, da bo pokončal
®°domo. Tudi devljejo podobarji Bogu krono na glavo in žeželj
(kraljevo palico J v roko, da nas opominja vse to na njegovo
" a j više gospostvo ; dajejo mu kroglo v levico, da nas ona
opominja na njegovo vsegamogočnost, po kteri je vse vstvaril,
j 11  še zdaj vse vlada in hrani. Glejte, kako dobro je, da podobe
"uamo od Boga, akoravno je čist duh.

Kteri nauki se izhajajo iz te lastnosti božje?

Tudi ta lastnost: „Bog je zgol duh«, nam daje mnogo
e P>h naukov •„

1) Človek je iz dveh poglavitnih delov, iz duše in telesa,
j^enitniša polovica človekova je duša. ■ Pozemljiške stvari je
®°g zavoljo duše vstvaril, dušo pa je vstvaril zavoljo sebe, da
.' namreč spoznavala njega, njegove lastnosti in njegovo voljo,
' n  Po tem spoznanju prihajala vedno bolj popolnoma. Popolna-
Ul °st uma in volje je nje namen, je nje lepota ; toraj je tudi
"fša dolžnost prizadevati si, da Boga in njegove lastnosti in
''Jugovo sveto voljo vedno bolj spoznavamo, vedno umniši pri—
!' a jamo, in zmerom zvestejši spolnujemo božjo voljo. Naša duša
1,6  duh. Le po duši smo podobni Bogu, in ne po telesu; toraj

- 120  -

nam mora tudi, kar je duhovnega, imenitniše biti metno teles¬
nega, in varovati se moramo, da s telesnimi željami, duhu na¬
sprotnimi, ne bomo omadeževali v sebi božje podobe,

2) Nam Jezus iz te lastnosti daje prežlahtni nauk, rekoč:
,,Bog je duh, in ki ga molijo, naj ga molijo v duhu in v
resnici." V duhu in v resnici moliti ga se pravi: moliti z no¬
tranjo pobožnostjo, svojo pamet in svojo voljo podvreči božji
volji, živeti le za Boga in za njegovo čast, pripravljen biti.
zanj vse storiti, vse terpeti.

V tem nam lep zgled daje neko Indijansko dete. Ob času,
ko je sv. Frančišk Ksaverjan v Indiji oznanoval sveto evangelje,
je doprinašal Gospod Bog mnogo čudežev svoje božje milosti-
Marsikterokrat je clo po otrocih poveličeval svojo čast in ozna¬
noval svoje sveto ime- Neko Indijansko, od svojih staršev prav
lepo podučeno in bogaboječe izrejeno dete se je znašlo nekega
dne med ljudmi, kteri so bili ali še neverniki, ali pa so bivši
poprej kristjani zdaj se spet iznevt.ili, in so clo gerdo in
zaničljivo govorili od keršanskega Boga in od naše svete vere-
Dobro dete je prav z nejevoljo zaslišalo to gerdo govorjenje,
in se mu je na vso moč vstavljalo, ter se res prav modro in
goreče poganjalo za svojo sveto vero. Viditi pa, kako možko
da se dete poteguje za božjo čast, ga po nekolikem razgo-
varjanju vpraša eden hudobnežev rekoč: „I(je pa je tvoj Bog?
za kterega se tolikanj poteguješ ? Hodi in pokaži nam ga 1
Dete pa na to odgovori mirno in krotko : „Moj Bog, kterega
jaz molim, je Stvarnik sveta ; on je najčistejši in naj popolni
duh, in vam ga ne morem pokazati; kmalu kmalu pa vam
bom pokazal vašega Boga." — In dete je šlo, in vzelo kamen?
in je narisalo na kamen neko človeku podobno stvar, jo pn'
stavilo po tem na zemljo, ter jo z nogo bacnilo na tla rekoč-
»Glejte, vi neumneži! to je vaš bog, zakaj vi molite ljudi in
zemljo, in njene sladnosti in njeno veselje, ki vam ga daje, in
ktero mine, kakor ta le kamen: jaz pa molim tistega, kteregn
ne vidi nobeno oko!"

3) »Bog je duh, in kteri ga molijo, naj ga molijo v
duhu in v resnici." Te drage besedo nam še dalje odpiraj 0
oči, in kakor s perstom kažejo imenitno resnico, da je Bog 0
zoperno vse, kar je le zunajno v njegovi službi, za kar duh

121

ne ve, kar ne pride iz serca, iz ljubezni, iz zaupanja do
Boga, iz resnične notranje ponižnosti, iz gorečih želj, njega
spodobno častiti, in iz spokornega duha. — Vsa zunajna pobožnost,
za ktero duh, serce nič ne ve, je zoperna Bogu. Taka je z
molitevjo, če jo opravljamo le z ustnicami; taka z obiskovanjem
cerkev, če se duh z mislimi ne povzdiguje k Bogu ; laka s
telesno pričujočnostjo pri sv. maši, če serce nič ne čuti velikih
skrivnost, ki se gode na altarju; taka je z poslušanjem besede
božje, če sega le samo do ušes in ne globokeje; taka je s
slednim telesnim ali unanjim počeščenjem, pri kterem se duh
sprehaja po posvetnih rečeh in pase nad posvetnimi ali clo
pregrešnimi rečmi. Sv. Avguštin pravi: „Ako bi Bog bil kako
telesno bilje, bi že bil počaslen z zgol telesom, in zadosti bi
m  bilo že zgol zunajno češčenje. Toda Bog je zgol duh in
Neskončno popolnoma bitje, loraj gleda na duha ali na službo,
bakoršno mu opravlja naša duša, na počeščenje, kakoršnega mu
°na daje. Brez take službe, brez takega počastenja se naj
svetejši Bog nad nami pritoži rekoč : „To ljudstvo me le z
"simi časti, njegovo serce pa je dalječ od mene.“

Razložil sem vam, kakšna mora biti naša molitev, naša
služba božja, da bo prijetna in dopadljiva Bogu, ki je zgol duh.
Beke] sem, da mora opravljena biti v duhu in v resnici; zatoraj
Sl  prizadevajmo, da bomo vselej iz ljubezni in v zaupanji do
Boga goreče molili, da bomo pri sv. maši čutili skrivnosti, ki
godijo na altarju, da bomo ukaželjno poslušali božjo besedo
ln  sklepe delali, po njej živeli; potem bo naša molitev in naša
služba božja opravljena v duhu in v resnici, bo Bogu dopadljiva,
""•n pa bo zalegla v zveličanje. Amen.

122

XIX. Keršanski nauk.

3. Bog je vsegaveden.

Zadnjič sera vara razlagal nauk od božje lastnosti, kteia
se glasi : „Bog je zgol duh, bilje, ktero ima naj bolj popol¬
noma um in naj boljšo voljo ; telesa pa ne/* Bistvena natora
vsakega duha je um in volja brez telesnosti. Bog vse naj bolj
pozna, kaj je dobro ali slabo, kaj pravo ali napčno, kaj ko¬
ristno ali škodljivo, tadaj ima on neskončno popolnoma um.
On tudi dobro in pravo naj bolj ljubi, tadaj ima tudi neskončno
dobro voljo.

Da je Bog zares zgol duh, smo se prepričali iz sv. pisma
stare in nove zaveze, iz pričevanja zdrave pameti in cerkveni
učenikov. Akoravno pa je Bog zgolj duh, vendar govori sv.
pismo od njega, da vse vidi, vse sliši, da ima oči, roke, ušesa,
noge ; to pa zato, da ložeje zapopademo njegove dela in nje¬
gove lastnosti. Tudi pripoveduje sv. pismo, da se je Bog
prikazal v kaki vidni podobi, da bi speljal pri ljudeh po svoj'
modrosti kake svete namene; toda podobe, v kterih se je p rl "
kazal, niso njegova lastnina, niso bistvene, temveč jih je le na
kratek čas dovzel po svoji vsegamogočnosti.

Ko pa je Bog duh, nam mora ljubši in dražji biti, kar j 0
duhovnega metno tega, kar je telesnega, in varovali se moramo,
da ne bomo s telesnimi željami, duhu nasprotnimi, omadeževa 1
v sebi božje podobe. , .

Bog je duh ; zatoraj ga moramo molili v duhu in resni 01 )
to je: z notranjo pobožnostjo, svojo pamet in svojo voljo m 0 "
ramo podvreči božji volji, le zanj živeti in za njegovo čast, ' n
pripravljeni biti, zanj vse storiti in preterpeti.

Bog je duh; tornj mu jo zoperna vsa naša božja službo,
ktera je samo zunajna, za ktero duh ne Ye, ktera ne pride

123

serca, iz ljubezni in iz zaupanja do njega, iz resnične notranje
ponižnosti, iz gorečih želj, ga spodobno častiti.

S tem sem skončal zadnjič nauk od druge božje lastnosti;
toraj pridemo dans v keršanskem nauku na tretjo lastnost
božjo, ktera se glasi tako-le:

„Bog je vsegaveden; ve vse sedaj no, preteklo
in prihodno; ve tudi naše naj skrivnejše misli in
želje ; toraj mu ne moremo nič prikriti."

Božja vsegavednost je neomejeno spoznanje vseh reči,
lo  je : neskončno popolnoma spoznanje. On vč vse pretečeno,
je: vse, kar se je od začetka sveta godilo po vsem svetu;
on ve vse pričujoče, to je: vse, kar se godi po vesoljnem
svetu; on ve vse prihodno, lo je : vse, kar se bo še kdaj
godilo po svetu; on spozna vsako reč po njeni naiori, po
Njenih lastnostih in spremenili; on je pregledovavec in pre~
s °jevavec našega dušnega stanu, spozna natanjko naše naj
skrivnejše misli, čutila in želje, nič se mu ne more prikriti;
°n spozna vse to ob enem, brez prevdarjanja ali sklepanja,
kakoršnega se morajo poslužiti ljudje, da se povzdignejo k
poznanju nevidnih stvari; njegova vednost je brez spremena,
z merom enaka, nikoli ne manjša ne veča; nikoli nič ne po-
Za bi; tudi se ne spomni, ampak le ve, in ob enem ve, ker je
Vse  golo, razgernjeno in odkrilo pred njim.

Ko sem vam zdaj razložil, kaj božja vsevednost v sebi za-
P°pada, menim, da bote zdaj lahko zaslopili ali razumeli, kaj
Se  pravi: Bog je vsegaveden.

Bog je vsegaveden, ve vse, pretečeno, sedajno in pri—
kodno, ve tudi naše naj skrivnejše misli in želje, zatoraj mu
N e  moremo nič prikriti.

1) Da je Bog vsegaveden, vemo iz tega, ker je on vse
Naredil, karkoli se je nekdaj godilo, ker on dela vse, kar se
Zt,a j godi, in sc bo tudi zanaprej godilo vse tako, kakor bo
! )n  hotel. Vse nekdnjno, sedajno in prihodno stvarjenje izvira
’ z  božje vsemogočne volje. Ker pa že človek pozna svoje
' (i 'a, mora tudi Bog poznati vse reči, ker so vse delo njegovih
r °kj in‘mora vedeli vse, kar je bilo, kar je, in kar še bo ;

— 124 -

zakaj kar Bog naredi, to tudi ve ; Bog pa naredi vse, toraj
tudi ve vse.

Bog nam je vstvaril tudi dušo, ktera misli in želi. Ali pa
mar tisti, kteri nam je dal misliti in želeti, ne bo natanjko
vedel, kaj da naša duša misli in želi ?

To raj so znane Bogu tudi naj skrivnejše misli in želje.

Ko bi se zamoglo Bogu kaj prikriti, ali ko bi on kdaj
kaj pozabil, in bi vsegaveden ne bil, bi on tudi ne poznal
vre nosfi ali nevrednosti vsakega človeka ; in bi mu tudi no
mogel povračevati po njegovem zasiuženju ; on bi tadaj pra-
>ieen ne bil, kar pa po pameti ne moremo misliti od Boga.
ejle, kako nam že pamet  spričuje, da je Bog vsegaveden.
~) I oglejmo zdaj še v sveto pismo,  na klero se
moramo še bolj zanesli, kakor na svojo pamet. Glejte, tudi
sv. pismo nam spričuje, da je Bog vsegaveden, in scer :

. a ) da on pozna vse st varjen  e reči. (Job 28, 24.)
ptavi.  „Bog vidi na p okraj n 6 sveta, in ogleduje vse, kar jo
pod nebom." — David govori : „Gospod gleda iz nebes, in
vidi vse človeške otroke. Iz svojega stanovanja se ozira na
vse, ki prebivajo na zemlji. (Psalm. 32, J 3 -15.) — Sv. Pavl
piše . »Nobena stvar ni nevidna pred njim, ampak vse je golo
m odgernjeno pred njegovimi očmi." (Hebr. 4, 13.)

k) Spričuje, da Bog ve za vse človeške dela  in z a
nj! naj skrivnejše misli in želje;  zakaj David pravi:  „Po"
(ončaj hudobijo grešnikov in poterdi pravičnega, o Bog! ki
serea prekuješ in ledje." (Ps. 7, 10.) Sirah govori: »Vse
< e a judi so pred Bogom kakor na solncu, in njegove oči so
neprenehoma obernjene na njih pota." (17,14.) In na drugem
mestu veli: »Človek, ki prelomi zakonsko zvestobo,, (zaničuje
svojo uso), ter sam pri sebi pravi:  Kdo me vidi ? Okoli
mene je tamno-, stene me zakrivajo, in nihče me ne opazuje;
{Oga se )om bal ? p a  , )e  pomisli, da Gospodovo oko VS®
vidi, ni ne spozna, da so Gospodove oči svetlejši od solne®
in a og e ujejo yse člo ke pota in brezna globočine in da
gledajo v naj skrivnejše kote človeških sere." (23, 25-29.)

c) Sv. Matevž (6, 8.) spričuje, da Bog vse ve, česar
potrebujejo njegove stvari,  ter pravi: »Vaš Oče vd,

česar potrebujete, prejden ga prosite "

- 125

d) Spričuje, da Bog ve za naj manjše stvari,  re¬
koč : »Nobeden vrabič ne pade na zemljo brez vašega Očeta.
Vaši lasje na glavi pa so vsi razšteti.® (10, 29. 30.)

e) Spričuje, da ve Bog tudi pri hodne reči.  Dolgo
poprej je Bog Abrahamu povedal, kaj se bo godilo ž njim in
njegovim zarodom. —Vedel in napovedal je Bog, da bo oterp-
nelo serce Egiptovskega kralja Faraona, in da se bo le z hu¬
dimi šibami (stiskami) tepen dal primorati, Izraelce spustili. —
Oznanil je Izraelcom veliko poprej, da bodo odpeljani v lerdo
sužnost in spet izpuščeni iz sužnosti. — Zamolčim brez števila
veliko prigodb, ki jih je Bog od posameznih ljudi in od celih
narodov naprej pripovedoval, in opomnim le še, kako natanjko
je Bog prihod, življenje, terpljenje, smeri, pokop, vstajenje in
Vnebohod prihodnjega Mesija in našega Zveličarja Jezusa Kri¬
stusa popisal. — Kdo zamore tako natanjko naprej povedati
tolike in tako daljne dogodbe ? Le on, kteremu so vsi časi
odgernjena pričujocnost! Bog jih je naprej povedal; tadaj je
vse odgernjeno pred njegovim obličjem, tadaj vse ve.

Glejte, kako lepo smo se prepričali tudi iz sv. pisma, da
je Bog vsegaveden.

3) Poglejmo zdaj še v bukve cerkvenih očetov,
da zvemo, kaj oni govori? od te lastnosti božje.

Tudi cerkveni učeniki uče, da je Bog vsegaveden. Sv.
Alfonz Liguorijan pravi: »Živi tako, kakor bi razun tebe in
Boga nikogar drugega na svetu ne bilo. Božje oko le povsod
Vidi; če vunkaj greš, te vidi; če nazaj prideš, te vidi; ce luč
§ 0 ri, te Bog vidi;  če se vgasne, te vidi; zaloraj boj se njega,
kteri vse vidi;  ali si pa poišči kak kraj, kjer te Bog ne bo
Vidil, in ondi počni, kar se ti poljubi.“ Sv. Avguštin pravi .
»Karkoli delam, vidiš bolj, kakor jaz, ki delam .“

Ker nam pa Bog svojih lastnost ni razodel samo zato, da
bi jih vedeli in verovali, temveč tudi zato, da bi živeli tako,
da bi naše življenje ne bilo nasprot božjim lastnostim, marveč
Po njih obravnano, pridem na to vprašanje:

126

Kakšno podučenje nam daje božja vsegaved-
n ost?

1. Bog je vsegaveden ; njegovemu bistremu in jasnemu
očesu ni clo nič prikritega; nobena misel ni njemu neznana in
noben občutljej ali nagib serca; zatoraj skerbimo na vso moč,
da so vse naše misli in želje  takšne, da ne bo ž njimi
žaljeno, temveč počasteno njegovo sveto oko. Nikar se toraj
ne molimo in ne mislimo, da smo Bogu že dopadljivi, če se I 0
zunajnih slabih reči in del zderžujemo, ali pa kaj dobrega sto¬
rimo ; on, ki pregleduje oserčje in obisti, gleda pri vseh naših
delih najbolj na serca, na naše misli in namene.

Ce so naše misli in naši nameni dobri in Bogu dopadljivi*
so mu dopadljive tudi naše .ela ; če mu pa misli in nameui
niso dopadljivi, mu tudi naj lepše zunajne dela ne dopadejo,
kakor mu Kajnov dar ni dopadel, in nimajo ne cene, pe vred¬
nosti, ne zasluženja. Glejte, kako potrebno je, vedno dobr 0
misli, pravične želje in poštene namene imeti pred vsegaved-
nim Bogom.

2. Bog je vsegaveden; njegovo oko vidi vse, kar S 0

godi na naj bolj skrivnih krajih, samotnih in tamnih, kakor 01
se na svitlem solncu, pri belem dnevu godilo. Kajn je svoj 0 S a
brata Abelna odpeljal na polje, kjer ga ni vidil nobeden čl 0 ""
vek, in ga je ondi vbil. Akoravno je Kajn ljudem prikriva
svoje hudobno delo, in ga skrivaj v samoti doprinesel,
vendar Bogu ni mogel prikriti. O kako nespametno je tadaj,
brezskerbno grešiti zato, ker si obetamo, da nas ne vidi n 0 '
beno človeško oko. Ali nas ne vidi neskončno bitje, ktereflj 11
nikoli nikjer prikrili ne moremo še clo svojih misel ne? ^
ali nam ni več ležeče, da nam je prijazen vsegavedni
kakor pa, kaj mislijo, kako sodijo ljudje ? Kadarkoli nas tor 0 J

mika, grešiti ali očitno ali skrivaj, si naglo spomnimo: B 0 $

me vidi; on, ki me bo pravično sodil po mojih delih.

misel je greha obvarovala že veliko ljudi in jih posvetila, j’

so si ž nje pomočjo in pomočjo gnade božje nebesa pridobi •,
pozabljivši božje vsegavednosti bi bili grešili in vekomej g° ,c
v peklu.

— 127 —

Ne bom vam v misel jemal, kako da je misel na božjo
vsegavednost greha ovarovala Egiptovskega Jožefa in cisto Su¬
zano, kadar sta bila v greh napeljevana. Znane so vam nam¬
reč le prigodbe. Povedal pa vam bom neko drugo podučno
povest, ktera nam tudi lepo spričuje, da misel na božjo vse¬
gavednost človeka greha obvaruje. Neki fantič je stopil v so¬
sedovo hišo klicat drugega fantiča, svojega tovarša, da bi skupaj
v šolo šla. V hišo stopivši ne najde v njej nobenega človeka,
najde pa pri oknu jerbas lepih jabelk. To so lepe jabelka, si sam
pri sebi misli, in bližeje stopi, ter jih željno ogleduje. Dalj ko
jih gleda, lepše se mu zde. Že je roko stegnil, da bi jih ne¬
koliko odnesel; pa je še o pravem času samega sebe zavernil
rekoč: „Nikar, to bi ne bilo prav, tega ne smem storiti; če
me tudi nobeden človek ne vidi, me vidi pa Bog, ki ve za
vse reči \“  To reče, pusti jerbas in jabelka na miru, in se
odpravlja iz hiše. Ko pa ravno čez prag misli stopiti, zakriči
nekdo nad njim, ter pravi: „Stoj!“ Fantič se prestraši, in
scer tem bolj, ko iz za pečjo prileze starček, kterega fantič
Poprej ni vidil v hiši. „Ne boj se !“ veli starček, „vidim, da
si priden fantič, ker si imel Boga pred očmi, in nisi hotel
jabelk skrivaj vzeli, jih vzemi zdaj, kolikor jih le hočeš, in si
zapomni ves svoj živi dan prelep nauk:

Bog vse vidi in vse ve,

Greh se delali ne sme !

Tudi nas bo greha obvarovala  misel: „Bog je vse-
gaveden“ nas obvarovala krivice, goljufije, hinavščine, zape¬
ljevanja nedolžnosti i. t. d.

3. Bog je vsegaveden. Ta misel nas priganja, tudi skrivaj
dobro delati,  in spolnovati svoje dolžnosti, akoravno nas
nobeden ne vidi in nas nihče ne hvali; zadosti naj nam bo,
da nas Bog vidi. Bog me vidi, si mislimo pri vseh svojih
molitvah, ki jih na skrivnem storim, pri premišljevanju svetih
jmči, ki jih na samem opravljam, pri svojih bogoljubnih željah
' n  pobožnih zdihlejih, klere na tihem k Bogu pošiljam. Jezus
P r avi: „Kedar molite, ne molite kakor hinavci, kteri radi
molijo po šolah (shodnicah) in na voglih ulic, da se skazujejo
ljudem; resnično vam povem, prejeli so svoje plačilo/ 4

128 —

Bog me vidi, si mislimo, kadar svojega bližnjega svarimo
iz dobrega namena, podučujemo nevedne otroke, usmiljenje
skazujemo potrebnemu. Z eno besedo: ta misel nam bodi
vedna zvesta tovaršica pri vseh naših delih in opravilih, pri
naših pogovorih, naših mislih in željah. Jezus sam nam jo
priporoča rekoč : „Kadar milošno deliš, naj tvoja levica ne ve,
kaj dela tvoja desnica; da bo tvoja milošna na skrivnem ; in
tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil."

Tobija je bil že od malih nog prav pobožen in boga¬
boječ. Ko je bil z drugimi Izraelci vred v Ninive v sužnost
prišel, sc nikakor ni dal zapeljali v molikovanje ali kako drugo
pregreho, ne po prigovarjanju, ne po slabih zgledih drugih,
marveč je noč in dan doprinašal dobre dela. Karkoli si j e
pridobil, je delil s potrebnimi tovarši, in jih je tolažil, in ji« 1
pomagal, kar in kolikor koli je le mogel. Od kod pa je prišlo,
da je Tobija v sredi hudobnih ljudi vendar le tako pravično
živel ? Prišlo je od tod, da je imel Tobija vsegavednega Boga
vedno pred očmi. In ravno zato je tudi svojemu mlademu sina
dajal lep nauk rekoč: „Vse svoje žive dni imej Boga y  svojem
sercu, in varuj se kdaj privoliti v kak greh in v nemar p 11 "
ščati zapovedi Gospoda našega Boga!" (Tob. 4, 6.)

4. Božja vsegavednost tolaži pravičnega v nadlo¬
gah  in v terpljcnju. Kako oveselivno in vtolaživno je terpijo'
čemu sercu, ako ima kterega, h komur se v svoji žalosti zateče,
ter najde pri njem sočutja in tolažbe. In glejte! gori ned
seboj imamo vsevednega Očeta, kteri ve za naše britkosti 111
naj skrivnejše terpljenje, kteri sliši zdihleje zatcrtega, in štej e
njegove skrivne solze ; kteri ne pozabi zapuščene vdove, in
se milostno ozira na sirote in njih revščino; kteri je p°| n
usmiljenja in ljubezni, in do kterega se sme vsak terpijoč m
potert približati z otročjim zaupanjem, in od njega pričakoval*
očetovske pomoči.

S to mislijo se je tolažil pobožni Job v svojem nežnim’'
nem terpljenju, in ni zgubil svojega zaupanja v Boga, in njo'
govo zaupanje ga ni ogoljufalo. — S to mislijo se je tolažim
tudi sveta Elizabeta, ktera je mogla po nedolžnem tolikanj p*'®'”
terpeti. Po smerli njenega moža je bila krivično tožena, da j e
preobilno vbogajme dajala in tako zapravila deželno premoženja

129

Na lo krivično tožbo jej pobero vse njeno premoženje,
in jo clo iz dežele spode. Vsa revna je mogla s svojimi
tremi otroci iskati pomoči pri tujih ljudeh, kteri so jo včasih
prav gerdo imeli. Vse jo je zapustilo; ostala jej je le še kar
edina tolažna misel: „Božje oko, ktero čuje nad slehernim
človekom, ve, da sem nedolžna. Bog bo mojo nedolžnost že
razodel o pravem času. a  In res je prišla na dan njena ne¬
dolžnost, povernjena jej je bila čast in premoženje, kterega je
z daj še tem radodarniši obračala v dobre dela, dokler ni leta
1231. v Gospodu zaspala.

5. Božja vsegavednost poterduje spokornika v
spokorjenju  in  poboljšanju, ker dobro ve, da vsegavedni
Bog gleda z milostnim očesom na spreobernjenega k njemu se
Vernivšega grešnika, da vidi njegovo poterto in zares skesano
serce, in mu po Jezusu Kristusu odpušča vse njegove grehe,
111  da se z dopadenjem ozira na njegovo spremenjeno in spo¬
korno življenje, in zapisuje v bukve življenja vse njegovo
■vojskovanje in zmage zoper poželjivost in svet, vse njegove
Molitve, milošne in poste.

Glejte, kako lepo se tolaži pravi spokornik z božjo vse-
gavednostjo !

Ljubi moji! imejmo božjo vsegavednost vedno pred očmi,
'o k velikemu pridu nam bo. K dobremu nas bo nagibala,
k dobrim delom nas priganjala in k lepim čednostim, greha
Pa nas varovala in nam dajala moč, da se no bomo dali v
8|’eh zapeljati ne z obljubami, ne z žuganjem, ne s priliznje¬
nim govorjenjem. Zatoraj pravi sv. pismo: „Blagor človeku,
kteri se vedno spomni božjega vsevidečega očesa ! <{  (Sir.

U, 22.)

nmik,

9

130 -

XX. Keršanski nauk.

4.  Bog je neskončno moder.

V zadnjem keršanskem nauku sem vam razlagal tretjo
božjo lastnost, ktera se glasi: „Bog je vsegaveden; ve vse,
preteklo, sedajno in prihodno; ve tudi vse naše naj skrivnejše
misli in želje; toraj mu ne moremo nič prikriti.* Da je Bog
vsegaveden, vemo iz tega, ker je on vse naredil, kar se je
nekdaj godilo; ker on dela vse, kar se zdaj godi, in ker se
bo tudi zanaprej vse godilo tako, kakor bo on hotel; ker je
on stvaril našo dušo in jej dal zmožnost, misliti in želeti, ali
ne bo vedel, kaj z dušo mislimo in želimo ? Pa tudi sv. pismo
stare in nove zaveze nam spričuje, da je Bog vsegaveden,
kakor tudi cerkveni učeniki.

Ko vemo, do je Bog vsegaveden, na vso moč skerbimo,
da bodo naše misli in želje vedno lake, da ne bo ž njim'
žaljeno božje presveto oko, temveč, da bo posvečeno božje ime^

Ko je Bog vsegaveden, ter na tanjko vidi vse, kar so
godi clo v skrivnih krajih, samotnih in tamnih; ne živimo po¬
šteno samo pred ljudmi, ampak tudi, kadar smo sami in naS
ne vidi nobeno človeško oko. če smo pa nadleževani, da bi
grešili ali skrivaj ali očitno, spomnimo se, da nas vidi Bog,
kten nas bo pravično sodil po vseh naših delih.

i i. t' vse g a Ycden, naj nas ta resnica priganja, dobro

e a i tudi skrivaj, in natanjko spolnovali svoje dolžnosti, ako-
ravno nas nihče ne vidi in nihče ne hvali; zadosti naj nat 11
bo, da nas Bog vidi.

Bog nas vidi. Ta lastnost nas tolaži v pokorjenju,
kei vemo, da vsegavedni Bog vidi naše sedajno poterto i"
z resničnim kesanjem napolnjeno serce in milostno nanj gleda-

Ker sem zadnjič skončal nauk od tretje božje lastnosti,
pridemo danes do četerte božje lastnosti, ktera ima ta glas:

131

„Bog je neskončno moder."

Bog je neskončno moder, se pravi: On stori vse iz naj
boljšega konca, in izvoli vselej naj pripravniše pripomočke, da
doseže svoj konec ali namen. — Kaj je namen?  Kaj so pri¬
pomočki?  Namen je misel ali volja, to ali uno storiti; pa
tudi cilj in konec, to ali uno doseči ali od sebe odverniti.
Zakaj bolnik zdravila vživa? Kaj ne, zato, da bi dosegel
zdravje? Zdravje, kterega si želi, ga priganja in nagiba, po¬
slu/,iti se zdravii; tadaj je zadobiti zdravje njegov namen. To
pa, česar se kdo posluži, ali kar obrača v to, da namen do-
Se že, se imenuje pripomoček. Vsaka pametna ali umna stvar
iuia pri svojih prostovoljnih delih kak namen, in da zadobi,
da doseže namen, se posluži pripomočkov. — Nameni pa, za-
v oljo kterih s pametjo in umom obdarovani ljudje opravljajo
svoje delo, so mnogoteri: so dobri in slabi  nameni. Ce
kdo kaj dela zato, ker je to dobro in prav, ali zato, ker Bog
koče tako imeti, ima dober namen. Postavim, če kdo bližnjega
s vari, da bi ga poboljšal, ima dober namen. Ce pa kdo dela
'di hoče storiti kaj takega, kar je zoper njegovo vest, zoper
božjo voljo, kar je slabo, ima slab ali grešen namen. Slab
na ®en, postavim, bi imel človek, ako bi molil zato, da bi ga
ljudje hvalili in obrajtali. — Kakor so nameni mnogoteri, so
Mnogoteri tudi pripomočki, kterih se človek posluži, da bi
dosegel svoj namen:  so namreč pripravni, pripuščeni,
k°bri;  in so tudi nepripravni, nepripuščeni in pre¬
pesni  pripomočki, če, postavim, mlad človek želi, imeti v
Trosti potreben živež, in nikomur ne nadležen biti, ima dober
llat uen; če je pa on zavoljo tega v mladosti priden, varčen,
s ° pa tudi pripomočki, kterih se v to posluži, pripravni, pri¬
učeni in dobri. — Evangelski hišnik se je hotel tudi pre-
skerbeti za svoje stare dni, da bi takrat ne terpcl pomanjkanja;
fdoraj je sklical vse dolžnike svojega gospoda, in da bi ga,
if) dar bo odstavljen od hiševanja, sprejeli v svoje hiše, je rekel
Purvemu: Koliko si dolžen mojemu gospodu? On pa je rekel:
l ° čebrov olja. In mu je rekel : Vzemi svoje pismo, vsedi
? e  hitro, in zapiši petdeset. Potlej je rekel drugemu : Ti pa
°'*ko si dolžen? On pa je rekel: Slo starjev pšenice. In mu

9 *

reče: Vzemi svoje pismo in zapiši osemdeset. Glejte, pri¬
pravnih pripomočkov se je scer hišnik poslužil, da bi se mu
hudo ne godilo na stare dni; toda ti pripomočki niso bili pri-
puščeni, marveč so bili pregrešni, ker so bili krivični.

Kdo tedaj je zares moder imenovati? Le tisti, kteri dobre,
svete namene ima, in se pripravnih, pripuščenih, dobrih pri¬
pomočkov poslužuje, da bi dosegel svoje dobre namene, je
zares moder, ter vreden tega lepega, častitega imena, in nje¬
gova obnaša je prava modrost. Iz kolikor boljšega namona
kdo kaj stori in kolikor bolj pripravnih in boljših pripomočkov
se poslužuje, da bi dosegel svoj namen, toliko inodrejši je.
Kdor pa scer dober namen ima, pa se poslužuje slabih in ne-
pripravnih pripomočkov, je nespameten, je neumen, bedast,
kakor so nespametne bile device, ktere so ženina pričakovale
s praznimi svetilnicami. Bog pa ima pri vseh svojih naredbah
naj boljše in zgol svete namene, in da dosega te namene, sc
posluži naj pripravniših, naj boljših pripomočkov, zatoraj g a
imenujemo najmodrejšega ali neskončno modrega.

1. Ker je Bog neskončno svet in dober, mora naj boljša
in naj svetejše nameno imeti; kor je vsegaveden, ve vse
obračati tako, da doseže svoje svete namene. Pri ljudeh P a
ni tako. Nekteri imajo res prav dobre namene, in si volij 0
prav pripravne pripomočke; toda hudobni ljudje jih opoverajo>
da ne morejo s pripomočki doseči svojih dobrih namenov-
Nekteri starši bi radi prav dobro in heršansko izcedili svoj®
otroke; zatoraj si prizadevajo, kolikor morejo : toda hudobi«
otroci ne poslušajo njih lepih naukov, ali pa jih drugi hudob« 1
ljudje zapeljajo in popačijo, in tako jo prazen ves njih trud*
brez sadu, brez vspeha vse njih prizadevanje. Pri Bogu P a
ni tako; on je vsegamogočen, in nobena stvar se ne iu° rC
vstavljati njegovim namenom ali jih razdirati; on je tadaj labK°
neskončno moder.

L Po kom še spoznamo, da je Bog neskončno moder-
Iz dela se spoznava umen delavec; ravno tako se tudi iz božji *
del, iz stvarjenih reči spozuava delavcova, stvarnikova neskonč« a
modrost. Kamorkoli obernemo svoje oči, ali po zemlji ah ^
nebo; ali če premišljujemo vidne in nevidne stvari, nam m®
stvarjenje v sploh in vsaka stvar posebej oznanuje stvarnikom

133

neskončno uiodt-osl, — Le pomislimo, s kako pripravnimi udi
jo obdarovana vsako, tudi naj manjša žival, da se zamore
prehraniti in sovražnikom braniti. Nektere živali imajo orožje,
ter roge, ojstre zobe, hude parklje, da se branijo; druge so
zvijačne in nagle, da zamorejo nevarnosti ubežati. In vsaka
žival si po svoji nalori živeža išče. čebelica leta od cvetlice
do cvetlice, si živeža iz njih nabiraje. Pajk sprede pajčevno,
da muhe vanjo lovi in se od njih živi. Vlastovicam in drugim
gorkotoljubnim pticam je že prirojeno, da o jeseni pred zim¬
skim mrazom severne merzle kraje zapuste, in se v južne
gorke dežele podajo. Kdo pa jim napoveduje zimo in sneg?
Kdo jim kaže pot v južne dežele? Kdo jih varuje, da ne za¬
idejo? Glejte, kako moder je Bog, Stvarnik vseh reči! — Ali
ec se ozremo gori na nebo, nam tudi nebo oznanuje božjo
neskončno modrost. Solnce je tako veliko, da bi šlo lahko v
njega, ko bi votlo bilo, miljon zemelj takih, kakoršna je naša;
'n je tako dalječ od naše zemlje, da bi krogla sprožena iz
topa (kanona), dasiravno neznano hitro leti, letela do solnca
celih 25 let. In vendar solnce ni predalječ ne preblizo od
*>as. Ko bi nam bilo solnce bližej, bi vse zgorelo v hudi
v ''očini; ko bi bilo pa bolj dalječ od nas, bi nam vse pozeblo
v  strašni zmerzlini, zelišča in drevesa bi ne rastle, in mi bi
ne imeli potrebnega živeža. Glejte, kako nam tudi solnce
ra zodeva božjo modrost. Kakor pa solnce razodeva božjo
Modrost, jo razodeva tudi luna in brezštevilna truma zvezd.

Če premislimo človeka, lahko vidimo in spoznamo, da so
že njegove oči, ušesa in roke delo božje modrosti. Kdo za-
niore zapopasti, kako vidi duša skoz oči, kako reči in stvari,
htere so okoli nas, eno od druge loči, in se razveseluje nad
njih lepoto? Kako se zave glasu, petja, muzike, šuma ravno
S W. ušesa? Kako gibčna in pripravna za vsako delo je roka s
Peterimi persti. Žival nima uma, kakor človek, toda Bog jo
Je obdaroval z nalomim gnanjem (nagonom), kteri jej nado-
'nesluje um. Ali ne oznanuje vse to božje neskončne modrosti?

Na svetu je vsaka reč na svojem mestu, na kterem služi
y kak prid. Divja žival prebiva v gojzdih in berlogih; druga
z, val pa, ktero človek za delo potrebuje in za živež m obleko,

134  -

je krotka in se derži prebivališča ljudi, kakor postavim goved,
ovca itd.

Reke in vode teko po verhu, da gonijo mline, si ljudje
v njih perejo svoje oblačila, napajajo živino; studenci pa izvi¬
rajo globoko pod zemljo, da donašajo ljudem dobro, hladno in
zdravo pijačo. Tudi to, da je vsaka reč na pravem mestu,
nam oznanuje božjo neskončno modrost.

Na svetu se tudi godi vsaka reč o pravem času. Noč in
dan se spreminjata, da zamore človek delati in počivati. Štiri
letni časi: spomlad, poletje, jesen in zima se zaporedoma verste
leto za letom. O zimskem času si zemlja odpočije in si rodo¬
vitnost dobiva; spomladi zelišča in drevesa zelene in cvete, o
poletnem času nastavljajo sad in zorijo, in o jeseni dozori vse,
kar je v živež potrebno ljudem in živalim. Glejte, kako lepo
božjo neskončno modrost oznanuje tudi to, da se na svetu
vsaka reč godi o pravem času!

Vsaka reč in vsaka stvar na zemlji je že za nekaj dobra;
nobena ni sama zase, ampak je tudi drugim stvarem v prid.
Vse na svetu je v tesni zvezi. — Solnce' ima neizrečeno veliko
gorkoto, pa ne samo za se, ampak tudi za našo zemljo, ter jo
ogreva in ji rodovitnost daje; luna svojo svillobo od solnca do¬
biva, pa razsvitljuje po noči tudi našo zemljo. — Iz zemlje?
vodovja in morja se vzdiguje toparea, iz soparce se meglo
nareja, in iz megle dohaja rodoviten dež, kteri napaja zelišča,
drevesa in žita. — Drevje nam daje sadje v živež, les za
kurjavo in orodje. — Žival daje človeku jed in obleko, in mu
delati pomaga. — Velike živali pa je manj kot majhne; da hi
se pa mala žival preveč ne zaredila, se po božji naredbi veliko
živad živi z malo živaljo. Glejte, kako modro je vse na svetu
storjeno, kako moder je Bog!

Res je scer, da je tudi veliko lakih žival in zelišč, kterih
prida, hasni in koristi še ne poznamo; pa kar mi zdaj še ne
spoznamo, vtegnejo ljudje za nami kdej spoznali. Veliko teg a ’
kar nam je zdaj znano, je bilo v starih časih neznano. P°"
stavim od zelišča, ki se imenuje astramontana, ljudje pred ne¬
kolikimi leli niso nič vedeli, kako čudno moč da ima; zdaj P* 1
vemo, da je gotovo zdravilo zoper kačji strup, če se to zdra¬
vilo ;vžije 3  in tudi rana ž njimi obvezuje. Nekdaj nič nis°

135

vedeli, kako čudno moč ima soparca; v sedajnih časih pa goni
mašine, mline, vozove itd. Če ladaj mi zdaj prida vsake reči
še ne poznamo; si moramo pa misliti, da bodo morebiti ljudje
za nami spoznali, in da je Bog gotovo stvaril vse iz modrega
namena.

Še clo take reči, ktere se nam nekoristne vidijo ali clo
škodljive, in so tudi res škodljive, kedar se napak obračajo,
so v kak prid, in clo v veči prid, kakor pa v škodo. Ogenj,
Postavim, včasih strašno škodo naredi, in večidel po nerodnosti
ljudi; Kdo pa je nasprot v stanu popisati, koliko dobrega
nam ogenj stori? Nektere zelišča so res škodljive; umeri bi,
kdor bi jih vžival; pa ravno tiste strupene zelišča so bolnikom
•nnogokrat v zdravilo, tudi se barve delajo iz njih. Bog je
dal pn tudi človeku pamet, da se ve yarovati strupenih in
škodljivih reči. Strela in vihar res večkrat veliko škode na¬
pravita; sla pa zraven tega dobra v to, da zrak čistita škod¬
ljivih sopuhov (hlapov), kteri ob hudi vročini iz zemlje puhte,
In napravljata kužne bolezni. Glejte, še take reči, ktere se
nam škodljive zde, imajo svojo dobro stran, in imamo od njih
Ve č prida kot škode, in nam razodevajo božjo neskončno mo¬
drost. — Iz vsega tega, kar sem vam do zdaj povedal,
lahko spoznate, da nam vse slvarjene reči oznanujejo božjo
neskončno modrost.

Ko je tadaj Bog vse modro naredil, nikar ne zaničujmo
božjih del, ampak, če tudi vsega ne zapopademo, vendar le
''ecimo : Bog je vse dobro naredil in modro!

Od mladega kraljeviča berem, da muh in pajkov ni mo-
§el terpeti, in je večkrat rekel sam pri sebi: čemu je Bos
stvaril vse to? Ta merčes vendar ni človeku v noben prid!
^enkrat bi vse pokončal po vsem svetu, da le morem 1
Južneje se je prepričal, da so mu tudi pajk in muhe bile v
Ve 'ik prid. In to lako-le: Kraljevič je šel na vojsko, na vojski
^ je bil premagan in je moral bežati pred svojim sovražnikom.
Nes truden in obnemogel pribeži v gojzd, se vleže pod drevo
1,1  zaspi. Zmed sovražne trume pa pride vojščak, ter ga za¬
suje, da bi ga umoril. Med tem pa, ko se vojščak približuje,
Se  *nuha vsede kraljeviču na lice, in ga piči tako močno, da
Se  zbudi. In ko se zbudi, skoči na noge, prime za meč, in

— 136 —

vojščak zbeži. Na lo se kraljevič skrije v berlog. Pajk pi'
čez noč vse s pajčevino prepreže. Na jutro ga prideta iskat
dva vojščaka, in ko prikoračita do berloga, pravi eden : „T«
noter bo skrit.® Drugi pa pravi : „Nolre ga ne bo, zakaj
noter gredč bi bil gotovo pretergal vso pajčevino !® To re¬
četa in gresta naprej. Ko odideta, povzdigne kraljevič roke,
in pravi: ^Zahvalim te, o Bog! včeraj si mi po muhi, danes
po pajku ohranil življenje. O kako velika je tvoja modrost,
in vse, kar si storil, je prav in dobro !®

Tudi mi nikar ne grajajmo božjih stvari, če tudi ne vemo,
počem so dobre, ali če se nam clo škodljive zde; ampak
vselej recimo: „Bog je neskončno moder, in vse, kar jo
storil, je prav in dobro storjeno.® Amen.

XXI. Keršanski nauk.

4. B o g j e neskončno moder.

(Na dalje.)

Zadnjič sem govoril od četerte lastnosti božje, od božje
neskončne modrosti. Zares moder je tisti, sem rekel, ki dobre
in svete namene ima, in se pripravnih, pripuščenih in dobrih
pripomočkov posluži, da bi dosegel svoje dobre namene. ^
kolikor boljšega namena kdo kaj stori, in kolikor bolj p rl "
pravnih pripomočkov se poslužuje, da doseže svoj namen-
toliko modrejši je.

1. Bog je neskončno dober in svet, ladaj mora naj
boljše in naj svetejše namene imeli; on ima neskončno pamet;
je vsegnveden in vsegamogočen, tadaj se vč in zamore p°"
služiti naj pripravniših pripomočkov, da dosega svoje namene •
on je toraj neskončno moder,

2.  Da je Bog neskončno moder, nam napovedujejo v ® e
stvnrjene reči. ker so toliko lepo storjene; vsaka naj manjs* 1
žival je obdarovana s pripravnimi udi, da se zemore ohranit’
in sovražnikov branili: vsaka reč je na pravem kraju, na kt®"

137 —

rcm je v kok prid: vsako reč na svetu se godi o pravem
času; vsaka reč na svetu je za kaj dobra, nobeno ni samo
zase, ampak je v prid tudi drugim stvarem; še clo od takih
reči, ktere se nam škodljive zdč, imamo več dobrega kot
slabega. Vse st varjene reči nam spričujejo, da je Bog ne¬
skončno moder.

Danes bom še na dalje govoril od božje modrosti.

3. Da je Bog neskončno moder, nas uči sv. pismo
stare in nove zaveze z razločno besedo. David pravi: „Go-
spod, kako zale in lepe so tvoje dela; vse si dobro naravnal •«
(Ps. 103, 24.) „Gospod je po modrosti zemljo vterdil, in po
razumnosti nebesa naredil. Po njegovi modrosti vodč iz zemlje
Hahljajo in napojeni oblaki rose.« (Prip. 3, 19.) Sv. Pavel
premišljevaje božjo modrost tako-le piše : „0 visokost boga¬
stva, božje modrosti in znanja! kako nezapopadljive so nje¬
gove sodbe in kako neizvedne njegove pota! Kdo je pre¬
gledal Gospodove pota? in kdo je bil njegov svetovavee?«
(Rimlj. 16, 27.)

4. Pa ne le samo besede sv. pisma, ampak tudi veliko
Prigodb sv. pisma nam razodeva božjo neskončno modrost. In
se clo marsikako hudobijo ljudi je vedel Bog oberniti tako, da
je bila ali posameznim ljudem ali pa tudi celim narodom v
Ve lik prid.

Znano vam je, da je Jožef bratom pripovedoval svoje
sanje, ter rekel: „Zdelo se mi je, da smo na polju vezali
Sn °pje, in da se je moj snop vzdignil in po koncu postavil;
v aši snopi pa, ki so stali okrog, so se priklanjali mojemu
snopu.« Njegovi bratje pa so bili nanj nejevoljni zavoljo teh
s nnj, in so mu rekli: „Boš mar naš kralj? iti mi tebi podložni?«
Pravil pa jim je v svoji nedolžnosti tudi še druge sanje rekoč;
»Vidil sem, da se mi vklanja solnce, luna in enajst zvezd.«
Pče mu rečejo: „Koj boš s temi sanjami? Ali seti  bom mar
i az  vklonjal in tvoja mati in tvoji bratje?« Od tega časa so
p bratje silno sovražili; clo umoriti so ga sklenili, in le na
Pnbnovo prošnjo ga niso naravnost umorili, temveč vergli v
suho rupo (šterno); potlej pa ga prodajo Izmaelcom v Egipt.
Potujočim, da bi dolječ od njih nikdar čez nje ne gospodoval.
n  vendar je Bog z Jožefom dosegel svoj namen, ter ga po-

138

vzdignil čez njegove brale, in bratje so ravno s lini, tla so ga
v sužnost prodali, pomagali Jožefu k visokosti, akoravno lega
niso vedeli in niso hotli. Zato je Jožef bratom rekel, kadar
so po zernja (žito) v Egipt prišli. „Vi ste hudo sklenili *
menoj; Bog pa je hudo obernil v dobro, ter me povišal, in
v vašo srečo pred vami tu sem poslal/' — Aman, mogočni
služabnik kralja Asuera je smertno sovražil juda Mardoheja,
ker ga Mardohej ni tako častil, kakor je Aman pričakoval.
Ze je bil dobil od kralja dovoljenje, pokončati Jude po vsem
kraljestvu, in Mardoheju je še posebej vislice pripravil 50 ko-
molcov visoke. Pa kaj stori božja modrost, da nedolžne otme
in napuhnjenea poniža? Po noči ne da kralju spati. In ker
spati ne more, si da brali zgodovinske zapisnike, iz kterih
zve, da mu je Mardohej življenje otcl, ter razodel zaroto dveh
služabnikov, ktera sta kotla kralja umoriti. Kralj to slišati,
oprašuje: Kakšno plačilo je Mardohej zato prejel? Služabnik
mu odgovori, da nobenega ne. Kralj se tega sramuje, pa tudi
sklene, Mardoheja prav kraljevo počastiti. Na vse zgodaj vstane
Aman in gre h kralju, da bi mu svetoval, naj Mardoheja obesi-
Kralj ga čuti pred vrati in reče: Kdo je zunaj? Služabnik mu
odgovori : Aman. Kralj ga veh' poklicali. Aman pride, iu
kralj mu reče: Kako naj se stori z človekom, kterega hoče
kralj počastiti? Aman misli, da ta čast ne more nikomur dru¬
gemu namenjena biti, kakor le njemu samemu, in toraj reče
kralju: „Človek, kterega hoče kralj počastiti, naj se obleče
v kraljeve oblačila, kraljeva krona naj se mu postavi na
glavo, in na kraljevega konja naj se posadi. Pervak kra¬
ljevih služabnikov naj mu derži konja, in ga vodi po mestnih
ulicah, ter kliče : „Tako se časti tisti, kogar hoče kralj poča¬
stiti." „Hiti", mu reče kralj, „in kar si rekel, stori judu Mar'
doheju, ki sedi zunaj pri vratih. Pa varuj se, da ne opust )S
kake reči." Ravno toži Aman, od tega pota domu pridsh
svoji ženi in prijatlom, kaj se mu je prigodilo, kar prideju
kraljevi služabniki, vabit ga na obed h kraljici, kamor je hn e
tudi kralj priti. Pri obedu je bil kralj prav dobre volje, in J e
rekel kraljici: „Povej mi vsaj zdaj svojo prošnjo, da ti Storm'
po volji.“ Poprej že mu je bila kraljica razodela, da ga ,0
nekaj prosila; pamu ni še bila povedala, kaj da ga ho prosi"

139 —

Reče jej kralj: „če je ludi polovica kraljestva, dal ti ga bon>!“
Kraljica odgovori: „če sem milost našla pri tebi, o kralj!
obrani življenje meni in mojemu ljudstvu, ker pokončati nas
so sklenili naši prolivniki ! C{  Kralj vprašuje, kdo da jim streže
po življenju? In kraljica pove, da Aman je naj hujši sovražnik
Judov. Silno se kralj razserdi, vstane od mize in gre na vert.
Aman pade pred kraljico na kolena, ter jo prosi, naj mu reši
življenje. Kralja iz verta prišlega ta reč še hujše raztogoti.

tej priči ga ukaže obesiti na vislice Mardoheju namenjene.
Alardohej pa je prišel na mesto Amanovo; kralj mu je izročil
kraljevi pečatnik, in je preklical neusmiljeno povelje, po kte-
re ni bi bili mogli umreti vsi Judje.

Zdaj pa premislite, kaj je prišlo iz majhne okoliščine, da
kralj ni mogel spati, in lahko bole spoznali neskončno modrost
k°žjo, ktera tudi majhne reči ve prečudno obračati, in tako
( J°polnovali svoje namene.

Ko pa Bog tudi hudobije in pregrehe ljudi
Jako obrača, da se spolnujejo njegovi nameni in
s  k 1 e p i, ali je mar on greha kriv?

Bog je neskončno svet, in ni kriv hudega, čeravno ga
aopusča. Greh pride iz človekove proste volje: Bog pa obrača
iudo po svoji modrosti v dopolnenje svoje volje. Judje po-
s Javim so prostovoljno umorili Jezusa, in so grešili, čeravno
J e  kilo sklenjeno, da bo Jezus terpel in umeri v odreščenje
Sv eta. Neverniki so dolgo in neusmiljeno preganjali božjo
^ e rkev; grešili so, vendar pa, dasiravno nevedama, dopolnili
lo žji sklep, da božja moč cerkev podpira, in da je nihče ne
Premaga, kakor je Jezus že poprej povedal rekoč: „Peklenske
'ruta je zmagale ne bodo. a  (Mat. 16, 18.)

5. Da je Bog neskončno moder, uče tudi cerkveni
u Ce n i k i. Sv. Avguštin  pravi: „Božjih naredb ne smemo
Presojevati po svoji slabi razvidnosti; zakaj Bog se poslužuje
f° Sv °ji modrosti mnogih pripomočkov in polov, klerih mi še
‘Popasti ne moremo; reči, ktere se nam nepripravne ali še
v ° škodljive zde, so prav dobri in prav pripravni pripomočki
rokah božje modrostih »Večkrat se zgodi,“ pravi na dalje,

pride neveden človek v kakšno delavšnico, kjer vidi mnogo

- 140  -

orodje; ker pa orodja ne pozna, in ne ve, zakaj d« je, »»
ktero delo da služi, se primeri, da kterikral zaničljivo govori
od njega, ter pravi, da ni za nič, da ni za rabo. Mojster po?
kteri se na vse to dobro zastopi, se posmehuje njegovemu
nespametnemu zaničevanju, in naprej dela svoje delo. „Tako
nespametno ravnate vi“, sklene sv. Avguštin, „kteri grajate in
zaničujete kake božje stvari, kterih se Bog poslužuje v dosegu
svojih skrivnih namenov. Ali mar hočete bili bolj zastopni?
kakor modri Bog v nebesih, kteri je vse to naredil ?“

»Go sliši kdo citre peti prijetno in vbrano (soglasno) 1 *, pravi
sv. Gregor,  „si misli, da je umen listi, ki na nje brenka-
Ge pa kdo premisli, v kako lepem redu in soglasju in edinost'
so vse reči na svetu, si mora mislili, da jih vlada neskončno
moder Gospod.“ Tako, glejte, nam spričujejo tudi cerkveni očetje?
da je Bog neskončno moder.

Ko je Bog neskončno moder, zakaj pa dopušča
tolikanj hudega na svetu?

Akoravno Bog na tem svetu dopušča veliko hudega, je le
vendar neskončno moder, ker njegova modrost vse, in clo
hudo, obrača v to, da bi nas tukaj  na zemlji naredila pobožne*
po smerti pa večno srečne. K pobožnosti in zveličanju nam
pa večkrat pomagajo križi in težave in nadloge; bodimo si uh
pravični ali grešniki.

1. Časne nadloge in težave so pripravne nas učiti, ^
vemo božje dobrote prav ceniti in čislati in zanje Boga hvalit'-
Kdaj človek zdravje naj bolj ceni? Kaj ne, kadar bolezen
poskusi ?

Nadloge in težave pusti neskončno modri Bog čez
grešnika priti zato, da ga odvračujejo od greha in primorajo
misliti na Bo„a in zdihovati po njem. Kdaj človek naj rajo'
in naj hitrejši pozabi na Boga? Kadar je srečen in mu vse
ravno gre in po volji! Kadar mu pa Bog pošilja križe, težave?
revščino, bolezen ali kaj druzega hudega, začne še le Bog"
spoznavati, k njemu zdihovati in moliti. O kako rad se

človek zateka k Bogu, kadar se mu huda g 0 ^ 1.

zmerom

Grešnik ne misli ne na Boga, ° n e na kaj božjega, dokler
mu dobro godi: bogoljubni pogovori so mu zoperni. Naj 8®

- 141

pa kaka bolezen zadene ali kaka druga nesreča, bo sam v se
šel in začel klicati v Boga.

3. Časne tožave in nadlogo odtergajo tudi naše serce
od ljubezni do posvetnih reči, in nas opominjajo, da nam ni
vekomaj ostati na tem svetu, temveč da je v nebesih naša
prava in večna domačija; da ladaj v nadlogah in težavah
hrepenimo po nebesih, kjer se nam bo boljša godila, kjer nič
v eč ni ne težave, ne žalosti, no britkosti, ne solze.

4. Težave, nadloge in britkosti pusti Bog priti tudi čez
pravične, da jim daje priložnost, dosti dobrega storiti za nebesa,
,n  se v dobrem zmerom bolj uterdovati.

5. Zadnjič so pa časne težave tudi pripravne, poskuše-
v ati našo pobožnost, uterdovati našo pravičnost. Marsikdo lepo
živi in tudi kaj dobrega stori, ker mu do zdaj ni še bilo nič
Ifeba terpeti za pobožnost; stanovitnost v dobrem pa se še le
'akrat kaže, kadar v ležavab zvest ostane svojemu Bogu.

Iz tega, kar sem vam do zdaj povedal, pač lahko
poznate, da to ni božji modrosti nasproti, ako nam težave in
Nadloge pošilja, ker so one le nam v prid, v našo večno
^ečo.

Kaj nam je še pomisliti pri časnih nadlogah in
l ®žavah?

To nam jo pomisliti, da dostikrat in naj večkrat s svojo
^stno nerodnostjo somi sebi nakladamo butaro križev in težav,
^ekteri v mladih letih zapravi vse, kar si pridobi, od varčnosti
n >č noče vedeli, ali ni tak človek sam kriv, da pomanjkanje
ter pi na stare dni? Drugi se prav lahkomišljeno spuste v zakon,
pravno jim vsakdo napoveduje, da ne bodo mogli shajali;

niso sami krivi, da se jim terda godi? itd. Ko bi pa ljudje
lav nali po božji volji in po božjih zapovedih, in po pameti,
s  htero jih je Bog obdaroval, bi ne bilo toliko križev in težav
ltle d ljudmi.

Kaj se moramo učili iz toga, ko vemo, da je
"°g neskončno moder?

1. Ker jo Bog neskončno moder, moramo biti zadovoljni
x  vsem, kar nam Gospod Bog pošilja, in ne smemo nič drngao

142 -

hoteti in želeti, kot ravno tako, kakor nam Bog pošilja po
svoji neskončni modrosti, to je: v vseh okolščinah se podajmo
v voljo neskončne modrosti. Tudi v tem nam daje Jezus lep
zgled. Tako-le je molil pred svojim terpljenjem : „Oče, ako
je mogoče, vzemi ta kelh terpljenja od mene; pa ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodi \ u

2. Ker je Bog neskončno moder, je tadaj gotovo prav
in dobro vse, karkoli nam zapoveduje. Neskončno srečni bomo,
če bomo spolnovali njegovo postavo. Ta resnica naj nas pri¬
ganja in spodbada, vselej radovoljno, zvesto in natanjko spol¬
no vati vse, kar nam Bog zapoveduje, akoravno bi nam to
težavno bilo. Tudi ne uprašujmo: zakaj? Zadosti naj nam bo,
da nam to zapoveduje neskončno modri Bog.

3. Bog je neskončno moder, mi pa smo stvarjeni po
njegovi podobi; tadaj moramo tudi mi v svojem življenju
skerbeti za pravo in sveto modrost. Prava modrost pa obstoji
v tem, da časne, pozemeljske reči ljubimo le zato in toliko,
kolikor so nam dobrotne in služne za večno srečo, ne pa da
hi v njih in pri njih iskali svoje sreče. Prava modrost obstoj’
v tem, da si prizadevamo z dobrimi deli, z lepimi čednostm’
doseči večno zveličanje, in da zavoljo večne sreče v nema r
puščamo vso časno srečo; ob kratkem: prava modrost obstoj*
v tem, da človek Boga, naj višo dobroto ljubi čez vse, h’
v tej sveti ljubezni zadobi večno zveličanje; zakaj to je njegov
namen.

Take modrosti je učil svoje otroke pobožen in bogaboječ
oče, po imenu Maks. Pri vsaki priložnosti jim je razkazoval
božje dela, da bi tudi iz božjih del Boga spoznavali in g a
hvalili in ljubili, in mu tem zvestejši služili. Marsikterikrat
so ga upraševali njegovi otroci, zakaj da je ta ali una rec
tako in ne drugač; in oče jim je dal vselej tak odgovor, da
so bili ž njim zadovoljni. Nekega večera je sedel na honicu
v senci pod drevesom, in njegov mlajši sin je bil pri njen 1 ;
Pod homcom se je pasla čeda ovac. Ondi memo pride popotuj
mož s psom. Ovce zagledajo psa in zbeže v germovje m®
lernje, da bi se ondi ovarovale, ko bi jih pes napadal. Ternj®
pa je marsikteri ovci kaj volne oskubilo. Ko fantič to zaglcdjb
je bil nejevoljen in je rekel: „Glejte, oče! kako je gerdu

- 143

Icrnjo volno poskubilo vbogim ovčicam. To ternje bi sc imelo
kar na mestu posekati, da bi posihmal nič več škode ne delalo
ljubim nedolžnim živalicam.« — Oče nekoliko časa molče.
Potem pa pravijo: „To ternje, praviš, bi se moglo posekali?«
»Ba«, odgovori fantič, „le proč ž njim!« Oce na to nič ne
odgovore, in grede zdaj domu s svojim sinom. Drugi dan sta
šla na ravno tisti kraj in sla vzela sekiro seboj. Dete je bilo
vse veselo, pa kmalo spet nevoljno, da se oče niso kar
Mahoma ternja lotili in ga posekali. Oče se pa spet na homec
Vs edejo, in rečejo svojemu sinu : „ Ali slišiš, kako lepo pre¬
pevajo ljube ptičice? Ali ti ne dopade njih žvergoljenje? Ali
nišo tudi ptičice ljubeznive živalicc?« „Da, da«, odgovori fantič,
^ptičice imam še posebno rad.« Ravno takrat pa je ptičica
zletela v ternje, si nabrala nekoliko volne, ter jo v kljunu
zanesla v votlo drevo. „Glej«, povzamejo oče besedo, „s to
v °lno bo gorko posteljo napravila svojim mladičem v gnjezdu.
B kako prav bo prišla ta volna ubogim, golim mladičem!
Bvce pa lahko prebojo brez te male bitvice volne. Ali grem
zdaj, da ternje posekam?« „0 nikar ne!« zavernc fantič, kteri
le med lem prišel na drugo misli. Oče mu reko: »Nikar tadaj
,1e  grajaj! Ge ne razumeš kake reči, si pa misli: Bog je vse
P r »v storil, in modro naravnal, akoravno mnogih reči ne mo-
1 c Mo zapopasti: „Kar Bog stori, vse prav naredi!«

Od kod in kako se pa zadobi prava modrost?

Sam od sebe je nima nihče. Job pravi: »Bog pozna
in ve za nje prebivališče.« Toraj ga ponižno in pri—
zanjo prosimo v vseh svojih molitvah, in Oče dobrih
mn bo gotovo dal svojega dobrega duha, kterega nam
Je  dali obljubil po svojem ljubeznivem sinu Jezusu Kristusu.

Amen.

"J« pot,
s erčno
darov n

144

XXII. Keršnnski nauk.

5.  Bog je vsega mogoče n.

V zadnjem keršanskem nauku sem vam skazoval, da j c
Bog neskončno moder, in sem dokončal nauk od te božje
lastnosti; danes pa pridemo v keršanskem nauku do pete last¬
nosti božje, ktera se glasi: „Bog je vsegamogocen; je slvaril
nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nic nemogoč 6
storiti.* 4

Bes je, da zamere človek storiti velike in prečudne reči;
vsegamogocen pa le vendar ni, ker blaga ali priprave potrebuje
v to, kar stori; brez tega pa nič no more storiti. Da bo hiše
naredil, mora zidar imeti'kamnja, apna, peska itd. Ako hoče
stol narediti ali krov na hišo, ali kako drugo reč, mora stena 1 "
(tesar) les imeti. Iz nič pa nismo v stanu storili ne travic®?
ne lasu, in nobeno, tudi naj manjšo reči no: tadaj človek 1,1
vsegamogocen.

Angeli imajo rnerno človeka veliko večo moč, ker
služabniki vsegamogočnega Boga. Bere se v sv. pismu, da ) e
en sam angelj v eni noči pokončal vse pervorojeno Egipčan 6 '
En sam angelj je na nagloma pokončal 185.000 Asirskih
vojščakov; vsi oboroženi so bili, in vondar se mu niso mog' 1
vbraniti. Kadar je angelj sv. Petra peljal iz ječe, v ktero gj*
je bil vergel kralj Herod, je storil, da so verige same 60
sebi padle od sv. Petra, in so se železne vrata same ob se® 1
odklenile in odperle. Glejte, ljubi moji! koliko moč im 9 ! 0 ,
angeli in kako mogočni so ! Pa vendar vsa njih moč ni niC
proti božji moči; zakaj vso moč, ktero angeli imajo, i nia j°
kakor vse druge stvari le od Boga. Bog pa ima neskončč 0
moč; le on sam je vsegamogočen. On zamore storili vS °’
kar hoče; vse ohraniti, kar hoče; njemu ni nemogoča nobe ,,n

145 -

reč; nobena mu ni pretežka; in nihče se ne more ustavljati
njegovi vsegamogočnosti!

1. Da je Bog vsegamogočen duh, nam spričuje že to,

ker je stvaril vesoljni svet.  Nekdaj ni bilo ne nebes,
ne zemlje; ne angelov, ne ljudi; ne solnca, ne lune, ne zvezd,
‘n tudi drugih reči ne, ktere zdaj vidimo okoli sebe; le samo
vsegamogočni Bog je bil. Zdaj pa vidimo vse te reči; od
kod so? ali so se same storile? Misliti, da so se same nare¬
dile, bi bilo silno nespametno! Ko se namreč nobena reč, in
°lo majhen klas ali mala travnata bilka, sama storiti ne more,
koliko manj bi se bil zamogel neizrečeno velik svet sam
vstvariti! Vse stvarjene reči, vidne in nevidne, je vstvaril
Bog. In pri stvarjenju sveta ni Bog nič drugega potreboval
razun svoje vsegamogočne volje. Kar hotel je, naj bo nebo
'n zemlja, in pri tej priči sta bila nebo in zemlja ! Glejte, v
koliki svillobi se je že pri stvarjenju pokazala božja vsega-
^ogočnost! — Res je, da zemlja, ko je prišla iz božjih rok,
n ' še bila v tako lepem redu, v kakoršnem je zdaj. Ali v
s estih dneh je Bog zemljo djal v tako lep red, v kakoršnem
J e  še dandanašen, in v to ni potreboval nišesar drugega razun
Sy oje vsegamogočne volje. Kar hotel je, naj bo luč, in luč
j 6  bila. Kar hotel je, naj bo podnebje (nebes), in ponebje

J e  bilo. Kar hotel je, naj se voda loči od zemlje in razteče

na  svoje kraje, in pri tej priči se je voda raztekla, in je

P°stalo morje, jezera, reke, potoki in studenci. Kar hotel je,
na j zemlja rodi, in pri tej priči je rodila travo, zelišča in
drevesa. Kar hotel je, naj luči svetijo na nebu, in sijalo je
®°lnce, svetila luna, in migljalo zvezd nezmerno število. Kar
k ot el je, naj bodo ptice pod nebom, ribe v vodi in druge
ZlVa Ii na zemlji; in so ptice zažvergolele pod nebom, so vode
Mrgolele raznoverstnih rib, in je bila zemlja polna živali
Vsakega plemena. Glejte, kako vsegamogočna je božja volja!

2. Da je Bog vsegamogočen, nam spričuje tudi, ker

o* 1  ran uje stvarjene reči.  Ozrimo se okoli sebe po zemlji:
J koliko živih stvari je na njej, ktere vsak dan potrebujejo
Z| veža! Pomislite, koliko živeža že en sam človek potrebuje!

°da na zemlji ne živi le en sam človek, ampak tisuč in tisuč
J u di, milijon in milijon, in zraven ljudi je tudi še neizrečeno

mrak, 10

146  -

veliko žival in zverine vsakega plemena, ktere tudi živeža
potrebujejo dan na dan. Iti bolj ko bote to premišljevali, bolj
vam bo na jezik silila beseda malovernih učencov : „0d kod
bomo dobili kruha, da bi vsi ti jedli?“ Pa glejte! vsegamo-
gočni Bog ve živeža dati vsem tem stvarem, ne scer s tim,
da bi s svojo vsegamogočno voljo vsak dan stvarjal nove reči,
ali jih z čudeži živil, kakor lačno množico v puščavi; ampak
s tim jih hrani, da blagoslovlja in nezmerno množi to, kar
je že stvarjenega. Malo zernja se verže v zemljo, ostane v
zemlji nekoliko časa, potem požene, raste, nastavi klasje, in
da veliko več zernja enakega plemena. Kar človek lahko na
rami zanese na njivo, Bog množi tako, da se z vozom odpelje
z njive; in kar bi bilo poprej komaj enemu človeku v živež
zadostovalo, daje tako obilen pridelk, da zadostuje sto in sto
ljudem za celo leto. — Drobna pečka se vsadi, in iz nje pri¬
raste drevo, ktero rodi toliko sadja, da se ž njim nahranuje
in nasituje veliko ljudi. Že iz tega premišljevanja, kako da
Bog vse stvari na zemlji hrani, moramo spoznati, da je Bog
vsegamogočen duh.

Povzdignite zdaj še prot nebu svoje oči; poglejte ondi
solnce, mesec in zvezd nezmerno število : tudi vse te stvari
nam oznanujejo na ves glas, da je Bog vsegamogočen. Zemlja,
to veste, je neizrečeno velika; veliko je suhe zemlje, še več
pa morja na njej. Zdaj pa pomislite, kakšno je še le solnce,
ki je milijonkrat veče metno naše zemlje; in kakšne so zvezde,
od kterih terdijo učeni možje, da so še veče od solnca; i°
koliko nezmerno težo da imajo vse te stvari. In vse le reči,
neizrečeno težke in velike, niso nikamor naslonjene, na n°'
beno reč ne operte, kakor tudi naša zemlja ni; kdo pa j'*’
vzderžuje vsako na svojem mestu? Kdo derži našo zemljo, da
ž njo vred — Bog ve, kam — ne pademo? Bog s svojo
vsegamogočno voljo ohranuje in derži vse te nezapopadljiv 0
težke in velike reči vsako na svojem kraju; Bog jim odkazujo
pota in steze, po kterih morajo hoditi. Glejte, tudi to, da Bog
ohranuje vse stvari na nebu, nam oznanuje božjo vsegamO'
gočnost.

Ko bi pa Bog hotel razdjati ves svet in vse stvari kon¬
čati, bi mu ne bilo treba drugega, razun da bi zapovedal m

hotel, in konec bi bilo vseh stvari, in v nič bi se spremenil
ves svet. Kaj takega ne zamore noben človek storiti, in tudi
n oben angelj ne, temveč le samo Bog, ki je vsegamogočen.

3. Da je Bog vsegamogočen duh, lahko vidimo tudi iz
f e ga, ker so mu pokorne vse stvarjene reči;  kar reče
111  hoče, vse se zgodi!

O koliko lepih izgledov imamo v svetem pismu, kteri
na m spričujejo, da se res zgodi vse, karkoli Bog zapove ali
Sa m ali pa po kakem človeku, kteremu je dal dar delati
fudeže. Mozesu je zapovedal, naj s palico vdari na morje,
morje se je razgernilo, ter stalo na desni in levi kakor
da so Izraelci lahko s suho nogo šli čez strugo morja. —
^ puščavi je Bog zapovedal Mozesu, naj s palico vdari na
in voda je pritekla iz skale, kakor je Bog hotel.

Ko

se je Jozue vojskoval s sovražniki, je Bog zapovedal

s °lncu, naj stoji, in solncc je stalo na nebu tako dolgo, dokler
Jozue premagal in pokončal sovražnike. — Kadar so bili
Pobožni Izraelski miadenči verženi v razbeljeno peč, ker niso
i°tli molikovati, je Bog hotel, da jim ogenj nič ne sme ško-
0v ati; Jn ogenj jim nič žalega ni storil, jih ni ne pekel ne
z gal-, v sredi strašnega ognja so hodili zdravi in veseli, kakor
118  hladnem zraku. — Bog je hotel, naj se zemlja odpre, in
P°žre puntarskega Korela, Datana in Abirona; in zemlja se je
operla, in jih žive požerla. — Kadar je Jezus umiral na križu,
j hotel Bog, naj zemlja žaluje in se solnce zatamni; in solnce
: °ele tri ure zakrivalo svoje obličje, in zemlja se je tresla,
^ s o skale pokale, in se grobi odpirali. — Vse te zgodbe in
ru &ih veliko spričujejo, da je Bog vsegamogočen.

4. Da je Bog vsegamogočen, nam pa ne spričujejo le
03° zgledi, ampak tudi razločni izreki sv. pisma  stare in
''o zaveze. David tako le govori od božje vsegamogočnosti:
j 1 Se > kar hoče, Gospod naredi v nebesih, na zemlji, v morju
0( j P° vseh globočinah." (Ps. 134, 6.) Tobija (13, 4.) pravi
^ tzraelcov: „Zato vas je Bog razkropil med sovražnike,
ne  P ozna j°’ da j' m  oznanujete njegove čudeže, in jih
kujete, da razun njega ni nobenega vsegamogočnega

10 *

148 -

4

Boga/ — Job govori: „Bog dela velike, nezapopadljive in
prečudne reči, kterih ni števila; on je neskončno moder in
vsegamogočen/ (Job. 9, 4—10.)

Pa tudi sveto pismo nove zaveze nam oznanuje božjo
vsegamogočnost. Sv. Lukež (1, 37.) pravi: „Pri Bogu ni
nemogoča nobena reč/ V skrivnem razodenju (1, 8.) govori
Bog in pravi: „Jaz sem, govori Gospod: Vsegamogočni/
„Po njem so stvarjene vse reč/, beremo pri sv. Janezu (1,3.)*
In sv. Payl piše: „V njem je stvarjeno vse v nebesih in na
zemlji, vidno in nevidno, naj si bodo troni ali gospostva, ali
poglavarstva ali oblasti; vse je stvarjeno po njem in v njeni/
(Kol. 1, 16.)

5. Ravno tako nas tudi cerkveni očetje  prav lop 0
uče, da Bog vse zamore, grešiti pa ne more, ker greh ni
popolnamost, ampak slabost. Sv. Avguštin pravi prav lepo '■
„Bog je vsegamogočen, lahko stori velike in majhne reči?
nebeške in pozemeljske, večne in časne, vidne in nevidne;
umreti ali goljufati ali grešiti pa ne more;  vse zamore, teg n
pa ne more; ako bi hudo zamogel, bi pravi Bog ne bil-
Na drugem mestu veli: „Ne rečem : pokažite mi kakeg 3
kristjana ali kakega juda; rečem pa: pokažite mi kakeg a
nevernika, kteri bi ne terdil, da je Bog vsegamogočen.
Sv. Bernard govori : „Bog je vsegamogočen, in si podvei'« 0
vse, nektere zoper njih voljo, in taki so nesrečni; nekter e
pa ž njih voljo, in taki so srečni/

6. Pa tudi djanska pamet  nas uči, da mora Bog
vsegamogočen biti; zakaj ko bi Bog ne bil vsegamogočen;
bi ne mogel vsakega poplačali po zasluženju; hudobnega n*
ne mogel postrahovali, pravičnemu bi ne mogel plačila dah’
kakšen Bog pa bi potlej bil, ko bi ne bil vsegamogočen!

Iz vsega tega, kar sem vam dans povedal, ste pač l a ^ {0
prepričani, da je Bog vsegamogočen. Molimo Boga vseg a
mogočnega, in prav veseli ga bodimo, ker vemo, da nanj
Bog lahko pomaga tudi takrat, kedar nam nobeden drag
pomagati ne more. Zaloraj nikar obupljivi ne bodimo v gl

L

149  -

in nesreči! — Bog je vsegamogočen; tedaj zamore pa tudi
vse dobro poplačati in yse hudo postrahovati natanjko po
zasluženju. Ta misel naj nas toraj odvračuje od greha
in hudobije, in naj nas vnema za lepe čednosti in dobre dela.

Španjski kralj Filip II. je nekega dne svojega mladega
sina Filipa vzel na lov. Vzdignil pa se je silni vihar, in za
viharjem se je neznana ploha vlila izpod neha. Mladi sin je
berž ko ne prav dostikrat slišal povzdigovati očetovo moč in
oblast. Ko mu je tadaj neprenehano deževanje že prav nevšečno
in nadležno postalo, se je obernil do kralja, svojega očeta,
ter ga je lepo prosil, naj se vendar posluži svoje kraljeve
'noči in oblasti, in naj zapove oblakom, da naj mirujejo, in
"e vlivajo tako silno vod iz pod neba. „Ljubo dete!“ mu
seže kralj v besedo, „to ni v moji moči; čez to gospoduje
vse viša oblast/ 4  In zdaj s perstom pokaže proti nebu, in
govori na dalje rekoč : „Tam gori biva kralj, kteri edini ima
°blast, zapovedovali oblakom, naj dalje gredo ali pa stoje na
mestu. Ta nebeški kralj je vse mogočniši memo vseh drugih
pozemeljskih kraljev. Njega moraš ljubiti, njega se bati; njega
moraš hvaliti, njega moliti; on namreč daje kraljem krone in
oblast!“ To so pač lepe in podučne besede iz ust mogočnega
kralja; bile so pa te besede mlademu kraljeviču lep dobiček,
Prežlahni plen, kterega si je iz lova domu prinesel. Odsihmal
namreč ni nič več iz spomina spustil misli, da le Bog je sam
Vsegamogočen, in je tudi vedno sveto ljubezen in ponižno
spoštovanje imel do Boga, vsegamogočnega.

Tudi nas bo pridno premišljevanje božje vsegamogočnosti
Vedno bolj ogrevalo in vnemalo za vse dobro. Le nikar ne
Pozabimo, prav dostikrat premišljevati te lepe božje lastnosti!

Amen.

*

150

XXIII. Keršannki nauk.

5.  Bog je vsegamogočon.

(Na dalje.)

Govoril sem zadnjič od pele lastnosti božje, od božje
vsegamogočnosti, in rekel sem, da božjo vsegamogočnost lahke
spoznavamo že iz tega, ker je on vstvaril, ker vso ohrani in
vlada. Pa tudi sv. pismo stare in nove zaveze nam vsega¬
mogočnost božjo spričuje z mnogimi zgledi in razločno besedo,
kar tudi cerkveni očaki poterdujejo, in zdrava pamet zahteva:
ker bi Bog, ko bi vsegamogočen ne bil, ne mogel pravičnega
poplačati, ne hudobnega postrahovati po zasluženju. Iz vsega
tega smo se prepričali, da je Bog vsegamogočen.

Da bote pa od božje vsegamogočnosti imeli pravi zapo-
padek, vas moram opomniti, da božja vsegamogočnost ni p 0 '
ljubna ali samovoljna, ampak modra in sveta,  to je: da
Bog ne vsega brez razločka, ampak le kar je dobro, kar j°
modrosti, svetosti in pravici primerjeno, po svoji vsegamogoč¬
nosti storiti zamore. Tadaj je napčno in pregrešno, od Bog 9
dočakovati kaj tacega, kar je pameti in svetosti nasprot, p 0 '
stavim : meniti, da zamore Bog grehe odpuščati brez pravega
kesanja in resničnega poboljšanja, ali čudeže delati brez potrebe
in brez svetega namena.

Ali je mogoče Bogu, človekovo voljo nagnil 1 ’
kamor hoče, da pa ona pri tem vendar le ostan 9
pr ostovoljn  a?

Bogu je mogoče, človekovo voljo nagniti, kamor hoče,
ker je vsegamogočen Gospod, in ima oblast nad človekov 0
voljo, kakor nam sv. pismo spričuje, ter pravi: „Kak°r |'°
(perst) v rokah lončarjevih, kterega on vpodobljuje in izdeluj 6 ’

- 151

m ravna ž njim prav po svojem dopadanju, je tudi človek
v  rokah Stvarnikovih.^ (Sir. 33, 13, 14.) Zgled le resnice
nnamo nad sv. Pavlom, poprej Savi imenovanim. Savi je
neusmiljeno preganjal cerkev božjo, pa le toliko časa, dokler
mu je Bog dopustil. In tega Savla je Bog spreobernil na
nagloma, kadar je bil ravno najbolj hudovoljen, ko se je
namreč znašel na potu v Damask, da bi tudi ondi preganjal
kristjane. Akoravno je pa Bog sv. Pavla spreobernil tako na
nagloma, vendar le ne smemo misliti, da ga je k spreober-
njenju prisilil; naka, prisilil ga ni; zakaj, ko bi ga bil prisilil,
ki mu bil prostost odvzel; prostosti pa mu ni odvzel, temuč
mu je le voljo tako spreobernil, da je potlej on sam prosto-
v °ljno hotel, kar Bog hoče, da je prostovoljno sovražil, kar
°°g sovraži. — In ker zdaj vemo, da vsegamogočni Bog voljo
človekovo lahko nagne, kamor hoče; vendar le od njega pri¬
čakovati ne smemo, da bo tudi nas spreobernil ravno tako
c ndno, kakor sv. Pavla. Spreobernjenje sv. Pavla je bil čudež
kožje gnade; tolike gnade pa nam Bog ni obljubil, in jo tudi
fiismo zaslužili, in je tudi nismo vredni!

Kteri djanski nauki izvirajo iz božje  vsegaino-
£°čnosti?

Iz božje vsegamogočnosti izvirajo ti le nauki :

1. Bodimo Bogu pokorni in pokorni tudi vsem njegovim
spovedim, ktere nam je dal le v naš prid. Sej veste, da
s mo že tukaj na zemlji pokorni mogočnim ljudem in kolikor
^agočniši je kdo, tolika veča pokorščina se mu skazuje.
koliko veča pokorščina pa gre še le Bogu, ki je vsegamogo-
Cet b in smo mi prot njemu zgol revne stvari, prah in pepel,
^k, kaj bo enkrat, ko se ravno ta pokorščina tako močno
P°greša med kristjani, nasprot pa je povsod obilno viditi grešne
Pokorščine !

2. Ker je Bog vsegamogočen, terdno zaupajmo, da nam
0  dodelil vso potrebno pomoč, in ga zanjo prosimo. Blagor

c| oveku, ki ima vsegamogočnega Boga za svojega prijatla;

ga bo gotovo varoval! Ako nas pa varuje vsegamogočen
“°g 5  kdo nam zamore škodovati ! Kralj David pravi: »Gospod

152

je moja luč in moje zveličanje, koga se bom bal (Ps. 26,1-)
Dokler Bog Jobu ni odtegnil svojega varstva, je bil Job naj
srečniši mož v deželi, bil je v časti pri ljudeh, bil premožen
in zdrav, imel je veselje nad svojimi otroci, in vse mu je šle
po sreči. Kadar mu je pa Bog odtegnil svojo roko, je na
enkrat prišel ob vse; zgubil je zdravje, čast in premoženje,
prišel je ob ljubljene otroke. — Kadar je bil Bog z Izraelci,
se jim je prav dobro godilo; lepo je zanje skerbel, jih pre-
čudno varoval sovražnikov; prav očitno se je vidilo nad njimi
božje varstvo. — O kdo bi tadaj ne zaupal v vsegamogočnega
Boga ! Pa glejte, veliko je kristjanov, pri kterih se pogreša
to keršansko zaupanje; le na svojo lastno moč se zanašajo,
vsegamogočnost božjo pa v nemar puščajo, zato se jim p a
tudi le večidel slaba godi'!

3. Misel na vsegamogočnega Boga ohranimo kot zvesto
tovaršico na potu pobožnosti in pravičnosti, na potu prot ne¬
besom; ona nam bo razveseljevala pobito serce in serčnost
dajala obnpljivi duši. Zakaj resnične so besede Zveličarjeve,
ki pravi: „Siroka so vrata in prostorna je pot, ktera pelj e
v pogubljenje, in veliko jih je, ki hodijo po njej; ali ozke so
vrata in tesna je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih j e >
ki jo najdejo." Hudobni svet, zalezovanje hudega duha, grešne
priložnosti, slabi zgledi človeka odvračujejo od dobrega in g°
vlečejo na pot pogubljenja; vse to bi ga vtegnilo narejat*
obupljivega, da se ne bo mogel ohraniti v dobrem, ne obder-
žati na potu pravičnosti. Toda misel na božjo vsegamogočnost
je že tolikim ljudem dala zaupanje in jih serčne storila v
skušnjavah, in jim pomagala doseči mir v lem življenju 111
zveličanje na nnem svetu. Toraj se zaupljivo obračajmo k
vsegamogočnemu Bogu; k njemu povzdigujmo svoje serce, kadar
čutimo, da nam omaguje na potu prot večnemu življenju : ]1i
serčnost se nam bo povernila, srečno bomo premagali vso
skušnjave in močnodušno prenašali vse težave!

4. Kadar se znajdemo v stiskah in nadlogah; kedm
nam pod težko butaro križev serčnost omaguje in moč pojema
in se nas maloserčnost prijemlje in obupljivost, ker ne najdem 0
pomoči ne v sebi, ne pri svojem bližnjem; takrat obernim 0
prot vsegamogočnemu Bogu svoje oči, in se ž njim potolažit 110

- 153 —

r ekoč : „Sej je Bog vsegamogočen; on mi zamore pomagali,

cc  mi tudi noben človek več pomagali ne more; on, ki je
bidi neskončno dobrotljiv, me bo še rešil, če bo previdil, da
Je dobro zame in moji duši v zveličanje, vanj zaupam, nanj
Se  zanašam.“ Tako se je tolažil pobožni Job z vsegamogočnim
®°gom v terpljenju in v bolečinah, ter je rekel: „Gospod je
( tal 5  Gospod je vzel. Kakor je njemu dopadlo, zgodilo se je.

Gospodovo bodi češčeno!“ — Tako so se tudi Izraelci v
nadlogah tolažili z vsegamogočnim Bogom. In kedar je bila
njih nadloga naj veča, jim je bila vsegamogočna roka božja
na j bližej, da bi jih bila rešila iz nadlog, iz kakoršnih po
človeško ni bilo upati nikakoršnega rešenja.

5. Iz tega, da je Bog vsegamogočen, se učimo prav
poslužiti se oblasti, ktero nam je Bog dal čez druge, če si
[''daj tj 5  kristjan! postavljen čez druge ljudi, čez svojega
bližnjega, si misli, da vsa oblast čez druge ti je dana od Boga,
' n  je ne smeš obračati v hudo, v zatiranje svojega bližnjega,
a Mpak se je poslužiti tako, da se bo ž njo pripomoglo v
s polnovanje božjih zapoved in v odvernenje hudobije. Modri
Mož v svetem pismu govori : ,,Naj ojstrejša sodba čaka tistih,
deri imajo podložne.“

6. Ker je Bog vsegamogočen, ti pa, o človek ! revna
^ v ar, delo njegove vsegamogočne roke, se nikar čez druge
,le  povzdiguj; nikar ne bodi ošaben in prevzeten, če te je
[[’di Bog postavil v imeniten stan, v premožen stan in srečen!

°nižen bodi, kakor je bil kralj Kanut. Bil je on svoje dni
les  mogočen, vendar pa vedno ponižen; prilizovavcev, ki so

čez mero povzdigovali, ni mogel terpeti. Nekega dne ga
•1° eden njegovih služabnikov imenoval kralja kraljev, in go-
s P°da zemlje in morja, ter mu reče, da se njemu ne more
v stavljati nobena reč.

. Kralj se ne zmeni za to hvalo in to povzdigovanje;
dene pa prepričati svoje prilizovavce, da je revna stvar tudi
° n > akoravno ga tako visoko povzdigujejo. Ko se je tedaj
^ 0t 'j e  nekoliko pomaknilo od suhe zemlje, kar se pri morju
°®krat zgodi, je ukazal svoj kraljev sedež postaviti na listi
čhi kraj, kjer je bilo poprej morje, se vpričo svojih služnb-
lls °v in prilizovavcov vsede na sedež, in lako-le govori:

154 -

»Morje, tudi ti spadaš pod mojo kraljevo oblast, ker si del
mojega kraljestva; toraj mi moraš biti podložno; zapovem ti
tedaj, da nič več ne smeš stopiti tu sem, kjer zdaj moj kra¬
ljevi sedež stoji \ u  Komaj pa izgovori te besede, je že morje
nepokojno postalo; je clo v kraljevi sedež metalo svoje valove,
in spet zalilo ves kraj, na kterem je kraljevi sedež stal. Kralj
pa je ves moker in z velikim trudom komej komej unesel
svoje življenje. In zdajci se oberne k svojim služabnikom
rekoč: »Tukaj zdaj vidite, kako slab je tudi naj mogočnim
kralj, in do je le ena sama moč, ktera zamore morju zapove¬
dovati ; do tukaj smeš, in ne naprej! Prazna in nečimurna j e
vsa kraljeva moč; Bog sam le je vsegamogočen, mi pa sm°
revne stvari \ u  To reče, si vzame kraljevo krono raz glave,
in jo podobi Križanega postavi na glavo.

Bodi vedno ponižen tudi ti, o kristjan! če si tudi obda¬
rovan z močjo, oblastjo in premoženjem, ter reci sam pri sebi ;
»Revna stvar sem, prah in pepel; nič ne premorem iz lastne
moči; le Bog je mogočen čez vse, on je vse vstvaril, on vse
ohrani; pod njegovo oblastjo je vse; njemu bodi čast in hvaleč

7. Bog je vsegamogočen. Ta resnica naj nas spodbad* 1
k dobremu. Akoravno pravični v tem življenju za svojo p r£K
vičnost ne zadobi vrednega dostojnega plačila; vendar le zavoljo
tega nikar ne omagujmo v pravičnosti, ker ne tukaj na zefldjb
ampak tam na unem svetu je čas žetve, je kraj plačila, ktereg 9
je vsegamogočni Bog pripravil njim, kteri njega ljubijo, in ,z
ljubezni do njega pravično žive.

Kolikor veči je gospod, toliko obilniše plačilo, tolik 0
žlahnejše darove daje svojim zvestim služabnikom. Ker je P 3
Bog naj veči gospod, bo tudi njegovo plačilo neizrečeno velik 0 ’
ter veče, kakor ga svet zamore dati. Toraj pravi sv. Pavelj •
»Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in nobenega človeka serce n'
občutilo, kar je Bog pripravil tistim, kteri njega ljubijo-
Pobožni kristjan! bodi tedaj vesel, da je Bog vsegamogočen.
za vse tvoje dobre dela in vse tvoje čednosti te bo on p r °'
po zasluženju poplačal z nebeškim veseljem, kterega ti nihče
ne bo mogel ne odvzeti, ne zmanjšati, ne prikrajšali.

7. Kakor pa je resnica, da je Bog vsegamogočen v
veliko tolažilo in v veliko veselje pravičnemu, ravno tako j°

— 155 -

pa tudi v strah in trepet nespokornemu, terdovrntnemu grešniku.
Pisano je: „Gorje človeku, ki se vstavlja vsegamogočnemu
Bogu ! fc  „Strašno je pasti živemu Bogu v roke", pravi sv. Pavl
(Hebr. 10, 31.). Kadar koli nas tedaj v greh zapeljuje naša
spačena nalora, zapeljivi svet ali zaveržen angel (satan), se
spominjajmo vselej na vsegamogočnega Boga, in bojmo se ga.
Boj se bojimo že pozemeljskih oblastnikov, in se zderžimo
toarsiklerih nerodnost, da bi v kazen ne prišli. Kolikanj bolj
hi se imeli še le bati Boga, ker nas zamore on vse ojstrejši
postrahovati, postrahovati z časnimi in večnimi kaznimi na
duši in na telesu; in memo tega njemu tudi ne moremo vbe-
žati, kakor se vbeži deželskim oblastnikom; mu ne moremo
v bežati ne v življenju, ne v smerti, ne po smerti, ne na tem
svetu in ne v večnosti. Kdo bi se tedaj ne bal? Bojte se
loraj, ljubi moji! Boga vsegamogočnega, kteri vam zamore
dušo in telo pogubiti za vselej, pogubiti na vekomaj! Bojte
Se  ga : Jezus sam nam to veleva, ker pravi: „Bojte se njega,
kteri vam zamore dušo in telo pogubili v pekel." In kar je
re kel, še enkrat poterdi rekoč ; „Res, povem vam, tega se
bojte!“ Boga vsegamogočnega se boj, lerdovratni grešnik!
ker on te bo razdjal v svoji jezi zavoljo tvojega grešnega
Oljenja, ako se ne spreoberneš in ne spokoriš 1

Bog daj, da bi nam bila posihmal vedno pred očmi
'esnica : Bog je vsegamogočen ! Bog daj, da bi se v sleherni
skušnjavi spomnili na vsegamogočnega Boga, kteri bo grešnike
r uzdjal v svoji jezi! in gotovo ne bomo privolili v greh! Bog
dej, da bi terdovratni grešniki začeli misliti na Boga vsega-
^ugočnega in na njegov serd, kterega ima na grešnike; go-
l °Y 0  bi jih premišljevanje te božje lastnosti priganjalo k spre¬
obrnjenju in poboljšanju! — Glejte, ljubi moji! koliko dobrega
* z vira iz premišljevanja božje vsegamogočnosti! Le pridno jo
Izmišljujmo ! Amen.

XXIV. Keršanski nauk.

6. Bog je povsod pričujoč.

Zadnjič sem skončal nauk od pete lastnosti božje, od božje
vsegamogočnosti. Danes pa pride na verslo šesta lastnost, ktci" 1
se tako glasi : „Bog je povsodpričujoč; je povsod, v nebesih
in na zemlji . u

1. Da je Bog povsod pričujoč, lahko spoznamo iz leg' 3 ?
da on povsod vse vstvarja, vse ohranuje in vs°
vlada.  Ko ladaj povsod dela, mora tudi povsod biti. Bo?

je

v
od

krajih in pri vseh stvareh, ali pa bolj prav govoriti: vsi kroj 1
in vse stvari so v Bogu.

2. Pa tudi sv. pismo  stare in nove zaveze nam Spi'"
čuje, da je Bog povsodpričujoč. Očaku Jakobu je bilo pi' aV
britko pri sercu, ko je moral bežati pred svojim serditi 01
bratom Ezavom, ter zapustiti očetovo hišo; sosebno težko se
je ločil od svoje domačije tudi zato, ko je menil, da je Bo?
le samo v njegovi domači deželi pričujoč. Ko pa pride v tuj 0
deželo, in ga noč prehiti, prejden pride do kakega človeškeg 3
stanovanja, se vleže na zemljo in zaspi pod milim nebo°'
kamen pod glavo. V spanju pa je vidil gred (leslvo), ktei' n
je stala na zemlji, in se z verhom dotikala nebes; in an? e °
božji so hodili po njej gori in doli; in na verhu je bil Bo??
ki mu je tako le govoril: „Jaz sam Bog tvojega očeta Abr°"
hama in Izaka. Varoval te bom, kamorkoli pojdeš, in to h 031
nazaj peljal v to deželo . a  Ko se Jakob prebudi, reče: »B 09
nično je Gospod na tem kraju, in jaz nisem vedel.« In P 0 ^
tolažilo se mu je žalostno in pobito serce, ko zdaj vč, da Bo?

na zemlji, kjer vse obrača in gospodari; nad zaverženii' 11
peklu skazuje svoje Ojstro pravico; v nebesih se izvoljeni' 01

obličja do obličja gledati in vživali daje. Bog je po vse 1

h

- 157 -

le samo v njegovem rojstnem kraju, temveč da je povsod
pučujoč. — Po preroku Jeremiju (23, 23.) govori Bog tako
1° od svoje vsegapričujočnosti: „Meniš, da sem jaz Bog le v
°bližju, in ne tudi Bog v daljavi, govori Gospod? Se bo le
kdo skril v skrivališče, in bi ga jaz ne vidil? Ali ne napol¬
njeni jaz nebes in zemlje?" — Prav lepo častito opeva kralj
David božjo povsodpričujočnost, ter pravi: „Kam bom odšel
Pred tvojim duhom? in kam vbežal pred tvojim obličjem?
Be grem v nebesa, si ti tamkej; ako se podam v pekel, si ti
tudi ondi. Ako bi si izposodil peruti od juternje zarje, in se
v seli! na pokrajne morja, me bo tudi kje peljala tvoja roka,
me vzderžavala tvoja desnica." (Ps. 138, 7 — 10.)

Prav očitno in poveseljivno nam tudi Sin božji, ki naj
bolj pozna svojega Očeta v nebesih, spričuje njegovo vsega-
pričujočnost v pogovoru z Samarijanko pri Jakobovem vod-
ujaku. Vpraševala ga je, kje da Bog molitve sprejema, ali v
Jeruzalemskem tempeljnu, kakor so Judje terdili, ali pa na
Doričimski gori, kakor so Samarjani sodili? Jezus jej odgovori:
»Žena, verjemi mi, ura pride, da ne boste ne na tej gori, ne
v  Jeruzalemu molili Očeta, temveč povsod in na vsakem kraju."
Ker tadaj po Jezusovem nauku zamoremo povsod moliti ali
Povsod z Bogom govoriti, se iz tega lahko spozna, da je Bog
Povsod pričujoč. — Sv. Pavl tudi pravi: „V Bogu živimo, se
Ubijemo in smo." (Acta. 17, 28.).

Le pomislite, kako velik je svet in kako po širokem in
P° dolgem so ljudje po njem; pa Bog vd za vse, vidi vse;
Vs ‘ živimo in se gibljemo v njem: vse on ohranuje; tadaj mora

Povsodpričujoč biti.

3. Da je Bog povsodpričujoč, spričujejo tudi sveti cer¬
kveni učeniki.  Med drugimi pravi sv. Gregor Veliki: „Bog,
stvarnik vseh reči, vsegamogočni oče, je povsod in je povsod
f el “- Sv. Avguštin govori: „Bog je eden, in ta je povsod,
ke r nikogar ni razun njega, in tudi ni nobenega praznega
P r °stora, kjer bi kdo drugi bili zamogel." Sv. Hilarij Poatieški
^Pričuje: „Nobenega kraja ni brez Boga, in vsak kraj je v
|°gu. Bog je v nebesih, je v peklu, je nad morjem." Sv.
Krizolog uči : „Kadar moliš: Oče naš, kteri si v nebesih! ne
sm eš misliti, da Boga na zemlji ni, in (te reči) ne tako za-

stopiti, kakor da bi bil v kakem kraju zaklenjen on, kteri vse
oklepa (v sebe oklenja) K . Sv. Efrem piše: „Gospod napolnuje
nebesa in zemljo, potem takem je povsod in se razveseljuje
svojega poveličevanja. — Ali je pa tudi pri brezbožnih ljudeh
pričujoč? Je 1 toda — da strahuje njihove hudobije; ne pa>
kakor bi dopadanje imel nad grehom.“

Ce je paBogvsegapričujoč, zakaj se pa go¬
vori, da on prebiva v nebesih, v cerkvah, v duši
pravičnega? da je iz nebes prišel na zemljo? da se
od grešnika loči in ga zapusti?

Ti izreki nikakor ne taje božje vsegapričujočnosti, kar
bomo kmalu spoznali, kakor hitro zapopademo, kaj se hoče *
njimi povedali:

Ko se reče, da Bog v nebesih prebiva, pomenja ta be¬
seda, jda se Bog izvoljenim v nebesih v neizrečeno plačilo
njih pravičnosti in njih ljubezni od obličja do obličja gledati
daje in vživati, ko ga med tem mi ljudje na zemlji gledam 0
le y  podobah, kakor v megli ali v zerkalu, ne pa takega)
kakoršen je sam na sebi, in ga spoznavamo le nepopolnoma-
— Bog v nebesih prebiva — se pravi ob kratkem reči:
Bog je v nebesih izvoljenim plačevavec in neizrekljivo plačilo-

Ko se reče, da Bog v cerkvah stanuje, pomenja ta izrek)
da, akoravno je on s svojim bitjem povsod pričujoč, vendar
s svojo neskončno milostjo in dobroto nekako sosehno v cer¬
kvah stanuje, ker v teh svetiščih svoje naj veče gnade 01
dobrote deli na prošnjo svojih svetnikov po Jezusovem
neskončnem zasluženju, in verne ž njim redi' na duši in ,lil
telesu.

Ko se reče, da ima svoje stanovanje v duši pravičnega)
pomenja to, da jo s svojo pričujočnostjo obdaruje s sosebnim 1
gnadami in mnogimi dobrotami, ker ima svoje dopadanje
nad njo.

Ko se reče, da je iz nebes stopil na zemljo, si moram 0
misliti, da se je približal ljudem na zemljo s svojo milostj 0 ’
s svojo dobroto, akoravno s svojim neskončnim bitjem vedn°
Stanuje pri njih.

159

Ko se reče, da se od grešnika loči, da ga zapusti, po¬
denja to, da se s svojo gnado od njega loči, da ga s svojo
milostjo zapusti, in da začne ž njim ravnati po svoji pravici.

Glejte! vsi ti izreki ne taje božje vsegapričujočnosti ali
Povsodnosti, ampak jo velikoveč oznanujejo.

Ali pa ni to za Boga nespodobno, bi vtegnil
k do misliti, da je povsod, tudi v naj bolj zaničlji-
v *h in gerdih rečeh pričujoč?

Naka ! odgovorim. Da bote pa to ložeje zapopadli, vas
ll P>'ašam : Ali je mar za solnce nespodobno, da ne obsija le
' e pib reči, temveč tudi gerde luže, smradljive mlakuže, in da
Sv °je svitle žarke združuje z gerdimi rečmi? Ali je solnce kaj
°wiadeževano od gerdih reči? Ali svoje svitlobe in čistosti kaj
? ‘§ubi? Kaj ne, da ne? Kolikanj manj si smem kaj takega
'"'šiiti od Boga, ki je naj čistejši duh, in pred čigar obličjem
"* nagnusnega nič drugega, kakor le samo greh.

, Slišali ste, da so nam vse do zdaj razlagane lastnosti
.°žje dale veliko lepih djanskih naukov; ravno tako izvira tudi
' z  božje vsegapričujočnosti veliko lepega podučenja; toraj

Mašujem :

Ktero podučenje dobivamo iz tega, da vemo,
" a  je Bog vsegapričujoč?

fta i^’. Je  P 0VS0( i en > ves  svet je njegov tempelj, in vse
^P°lnuje s svojim bitjem; povsod nam je blizo; povsod je okoli nas
^ nas; povsod zamore uslišati naše molitve; povsod nam deliti

s Vo

'Je gnade in dobrote. Povsod ga zamoremo častiti in hvaliti; ni

> treba

potovati v daljne kraje, ne hoditi na visoke gore, da

l t  molili:  lahko ga molimo doma, po domačih cerkvah, z eno
Sv 6se d° '• povsod mu zamoremo razkazovati in pripovedovati
j Je potrebe; in ponižno ali vsaj skesano serce je njemu
°Padljivši altar.

naj

T a  ?' Bog j® vsegapričujoč;

je vedno v nas in pri nas.
' a ni 'sel je pripravna zadosti, z božjo pomočjo oslabeti naj
"enejše skušnjave, vkreniti naj nadležnišc poželjenje. Hlapec,

Ka J n e

vtihne preklinjati vpričo vestnega gospodarja? dekla

- 160  -

jenja marnje razkladati vpričo modre gospodinje? Mi pa ve¬
rujemo, da smo vedno pred obličjem vsegamogočnega Bog®?
kralja nebes in zemlje, v čigar oblasti je življenje in snierb
sreča in nesreča, zveličanje in pogubljenje; ali nas ne bo ta
misel prav močno odvračala od greha?

Kako je pa to, si morebiti kdo misli, saj vsi kristjan*
verujejo Boga povsodpričujočega, in vendar jih je toliko, kter*
brez vse skerbi derejo v priložnosti, v nevarnosti in skušnjav®?
v greh privolijo, brez strahu greh nakladajo na greh? — As e
to je res, le preveč res; toraj je že sv. Efrem zdihoval: „Ak°
nas človek zaleze na kakem grehu, nas kar naenkrat oblij e
silna sramota; pred božjo pričujočnostjo pa se nič ne sramu¬
jemo!" Strašna nespamet! Kdo pa je tega kriv? Ni to, kak 01
da bi misel na vsegapričujočega Boga zadosti močna ne bil®?
od greha odvračevati kristjana; temveč to je, da ima prev® 0
mertvo vero nanj! Kdo si pač prizadeva, pogostoma si nfl
misel jemati in prav živo: „Ysegamogočni in večni Bog r
pri meni; on me vidi, on me sliši; on, ki bo kmalu in mor« 0
poprej ko se zanašam, moj sodnik, kteri bo ali večni blag 0 ^
izrekel nad menoj ali pa večno gorje." Obudi toraj, kristjan;
v nevarnostih in skušnjavah živo vero, da je Bog pri te
pričujoč, da te vidi in sliši, in ta misel te bo ovarovala gr e ® j
kakor je obvarovala Egiptovskega Jožefa, in ovarovala tu
veliko drugih ljudi. Dovolite, da povem le en sam zg' e  j
Jakec in Ančica sta bila nekdaj sama doma. Jakec reče A®
čici: „Pojdi z menoj, hočeva prav dobrega kaj za jed poisk® ’
kar se nama bo prav dobro prileglo." — Ančica reče: ,fi ie ((
s teboj, če me pelješ v tak kraj, kjer naju nihče vidil ne b°'
— „No", reče Jakec, „le pojdiva v mlekarnico (shrambo ^
mleko) ; tam bova polizala polno skledo sladke smetane. g
Ančica pravi: „Ondi bi naju vidil sosed, ki derva cepi ®
dvorišču." — „p a  pojdi z menoj v kuhinjo", je djal J® ie g -
„v kuhinjski omari je poln lonec sterdi (medu); na kruh
jo bova namazala." — Ančica odgovori: „Tam naju 1®
ugleda soseda, ktera pri oknu sedi in prede. " -
tedaj v klet jabelka jest", reče Jakec, „tam je tako tem®? .
naju nihče vidil ne bo."— Ančica pravi: „0 moj ljubi J®
ali zares misliš, da naju tam doli nihče vidil ne bo? Ah 1

161

veš za tisto oko nad nami, klero skoz zidovje vidi in tudi
tamo progleda? — Jakec se prestraši in pravi: „Prav imaš
ljuba sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju ne vidi človeško
°ko. Nikjer tedaj hudega ne storiva!

Bog vse vidi, Bog vse vč,

Greh se delati ne sme!

3. Misel: „Bog je povsodpričujoč“ naj nas spodbada k
lepim čednostim in dobrim delom. Kamorkoli se podamo, šteje
Bog naše stopinje; naj se nahajamo ali tu ali tam, gleda na
v se naše opravila; vidi vse, kako se vedemo s telesom in za¬
držimo v duhu; po našem zaderžauju nam on umerja plačilo;
ali si toraj ne bomo prizadevali na vso moč, vpričo vsega-
P''ičujočega Boga doprinašati take čednosti in opravljati take
dla, ktere njemu dopadejo in so večnega plačila vredne?

4. Misel : „Bog je povsodpričujoč“ zamore kristjanu
^vdihniti močno zaupanje v nevarnostih in nesrečah, tudi ondi,
ao človeške pomoči ni viditi od nobene strani, ker ve, da je
Vs egamogočni in neskončno dobrotljivi Bog na vseh krajih pri
n jein, in mu zamore povsod pomagati, in mu bo gotovo tudi
Pomagal, ako človek stori to, kar je v njegovi moči. Toraj
•ukar preveč ne skerbimo, ako se naši prijatli, znanci in do-
Bfotniki, polovaje po tujih krajih, znajdejo brez prijatlov in
kancev; Bog je povsoden, on je pri njih, on naj močnejši in
dj dobrolljivši Oče in njih varh in pomočnik.

Bog je povsodpričujoč! Oj kako potolaživna in osrečivna
la misel sleherni duši, ktera je zapuščena od ljudi, in po
dolžnem pride ob svojo službo in čast! Priča tega nam je
Sodba iz življenja sv. Krizostoina. Temu slovečemu učeniku

do

in

patrijarhu Carjigradskemu je nekega dne žugala hudobna
"strica Eudoksija, da ga bo pognala ir, tole. In l*l ) J
Ogovorit sveti mož na to žaganje? Rekel jej je s veseli
Sep com: »Cesarica! kaj - oslrašiti me mislis? Ali mar ne
v «, da Bog povsod pričujoč, in ta njegova nezmernost
"»Pelnnje nebesa in zemljo? Poslati me znaš po svetu, kamor-

f\\’

p 0li  hočeš;
oog a !«

pa svest sem si, da bom našel ondi svojega

lij 0>  Bog je povsoden. Povsod nam njegove dela in
8°ve dobrote oznanujejo njegovo pričujočnosl; posnemajmo
Kerš . nauk. 11

L

t

- 162  -

tudi mi dobrotnost pričujočega Boga; naznanujmo tudi mi svojo
pričujočnost z dobrimi deli, z deli ljubezni; pristopimo radi i°
z usmiljenjem k terpijočim in žalostnim, in bodimo jim v po¬
moč in tolažbo; bodimo dobrotljivi svetovavci dvomnih in ne¬
vednih, vladniki zmotenih in zapeljanih, varhi in pomočnik'
zatertih in sirot.

6. Ko je Bog povsodpričujoč, naj nam bo ta svet kot
kraljev, ja še velikoveč, kot božji dvor, častito stanovanje
vsegapričujočega pa nevidnega Boga. Slednja stvar na nje' 11
nas opomnuje, naj zaderžamo se tako, kakor se spodobi pred
Bogom povsodpričujočim. Podložni (služabniki) na kraljevem
dvoru z nekim posebnim strahom in ponižnim spoštovanjem
do svojega poglavarja tiho stopajo, se spodobno zaderže, ' n
si komaj upajo na tihem govorili. Ravno tako se tudi m'
spodobno zaderžujmo na svetu in na vsakem kraju, ter zdihujmo
z očakom Jakobom: „Resnično je Gospod na tem kraju; tukaj
ni drugega kot hiša božja in vrata nebeške!

Ni mi treba še posebej hvaliti in priporočevati: imenu'
nosti in žlahnosti naukov, kteri se izhajajo iz božje vsegap rl "
čujočnosti. Vsak kristjan, kteri ima še občutljej za resni 00 ;
jo že sam spozna iz tega, kar sem vam pravil do zdaj. To rn J
bom sklenil današni keršanski nauk z besedami sv. Efr eI * a |
kteri prav lepo govori od te božje lastnosti rekoč: „Gosp °°'
kdor si tebe pričujočega v misel jemlje, njega nič ne m'
nespodobno poželjenje; njegov duh, ki se s treznim serc°
na te ozira, ne bo žalosten, ne bo nepokojen postal!“ Am e

163

XXV. Keršanski nauk.

7.  Bog je neskončno svet.

V zadnjem keršanskem nauku sem vam razlagal šesto
as tnost božjo, ter vam pravil, da je Bog povsodpričujoč, da
povsod v nebesih in na zemlji. Tudi sem vam povedal
^koliko lepih naukov, kteri izvirajo iz te lastnosti.

Danes pride na versto od sedme lastnosti božje, ktera se
b as ' :  »Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in
s °Vraži vse hudo.“

Svetost vsploh je pripravnost ali stanovitna volja, ljubili
! n  storiti, kar je prav in dobro, in soyražiti in opustili, kar
^ kudo. Ta lastnost se pri nekterih ljudeh popolnoma pogreša,

clo

nič je nimajo; pri nekterih je pa pomankljiva; pri nekterih
veča, pri nekterih pa manjša; zakaj nekteri tega, kar je
av - iz lastnega zadolženja ali clo ne spoznajo ali pa le ne~

P°P°lnoma spoznajo; neklerim pa večkrat tudi ne manjka volje,

»esl,

u j<'>nju spolnovati to, kar za dobro spoznajo. V Bogu, ki je

“ c sKončno popolnoma bilje, pa ni nobene nepopolnosti; Bog
^ Se  dobro naj bolj spozna in ljubi, in vse tudi naj manjše
'ndo sovraži in zaverže; on je neskončno svet; on vse dobro
■* Ua i, vse hudo sovraži.

Od kod vemo, da je Bog neskončno svet?

iz H J e  Dog neskončno svet, vemo in spoznamo lahko
u šne človekove  nat-ore. Ko je namreč Bog človeka

„ o

J slv «ril tako, da mu je dal pamet in vest, po kterih dobro in
Ul ^° spoznava, in je dolžen, dobro ljubiti in storiti, hudega
P a  varovati; mora tudi Bog sam dobro ljubiti in
° Vra žiti, to je; Bog mora bili svet.

hudo

L

164 -

2. Da je Bog neskončno svet, nam spričujejo tudi
zgodbe sv. pisma,  ker nam kažejo, koliko je Bog storil
od začetka sveta, da bi ljudi napeljal k svetosti, in jih od-
vračeval od greha; kako je cele narode in posamezne ljudi
vodil k svetosti skoz srečo in nesrečo, plačila in kazni.

Dal je ljudem v starem zakonu zapovedi, po kterih jim hudo
prepoveduje, dobro zapoveduje. Pošiljal je preroke, da so
ljudi učili, od greha odvračevali, k dobremu opominjevah-
Poslal je Bog clo lastnega Sina, kteri nam je naj bolj razodel
božjo voljo, nam dal obilno najsvetejših naukov, je postavil
sv. zakramente, v kterih nas od greha očiščuje, in nas posve^
čuje. — Glejte, koliko je Bog storil, da bi nas posvetil! A 11
bi pa bil Bog toliko storil, ko bi dobrega ne ljubil, hudeg a
ne sovražil? ako bi svet ne bil? Kaj ne, da ne? Tadaj že lž
tega, ko je Bog toliko storil, da bi človeka posvetil, labk°
spoznamo, da je Bog neskončno svet.

3. Tudi razločna beseda sv. pisma stare in noV e

zaveze  nam oznanuje božjo svetost. Seralimi so klicali edej 1
drugemu rekoč: „Svet, svet, svet je Gospod, Bog vojski * 1 ' 11
trum, vsa zemlja je polna njegove časti.“ (Izaija. 6, 3.) ^°.

Mozesu govori Bog:  „Jaz sem Gospod, vaš Bog; sv etl
bodite, kakor sem tudi jaz svet.“ (III. 11, 44. in 19, l-"^
Kralj David pravi: „Ti nisi Bog, kteri bi ljubil krivico; 1)0  j
dobnež ne bo prebival zraven tebe, in krivičnik ne bo obs ta ,
pred tvojim obličjem. Ti sovražiš vse, kteri lažnjivo govore-
(Ps. 5, 6 — 7.) Ker tadaj Bog po besedah sv. pisma dok*
ljubi in hudo sovraži, mora svet biti.

V novi zavezi nas Jezus in njegovi aposteljni zi’ aVe, j
drugih lastnost božjih uče tudi njegove svetosti. Jezus j e  P.^
svojem odhodu iz sveta tako-Ie molil : „Sveti Oče, ohrani
v svojem imenu . . . Posveti jih v resnici; tvoja beseda J
resnica. “ (Jan. 17, H. 17.) To se pravi: O Bog, ki d° ^
ljubiš in hudo sovražiš; stori, da bodo tudi ljudje dobro zm el °
bolj spoznali in ljubili, vse hudo pa sovražili in opuščali-
fr v. Peter (I. 1, 15.) uči:  „Po njem, ki vas je pokh' ca 1

je svet, tudi vi v vsem

svojem

obnašanju sveti bodite-

s?

In ravno tako, kakor smo poprej slišali od preroka Izaija,
je tudi sv. Janezu prikazala božja svetost. Sv. Janez je vld

165 -

v  skrivnem razodenju (4, 8.) štiri živali, ktere niso jenjale
v piti noč in dan: „Svet, svet, svet, Gospod vsegamogočni Bog,
kteri je bil, in kteri bo prišel.® Ta glas oznanuje vesoljnemu
s Vetu božjo svetost.

4. Da je Bog neskončno svet, nam spričujejo tudi sveti
Ce ''kveni očaki.  Sv. Anzelm pravi: „Bog je svet; on clo
ne  more grešiti, in sicer ne zalo, ker ga ne more nobena reč
P*'ivoljnega storiti, da bi grešil.® — Sv. Frančišek Salezijan
P a  govori: „Beseda „svet“  vse božje lastnosti take rekoč v
e «o sklepa (in edini). V Bogu je vse sveto, neskončno lepo,
Neskončno dobro, in ker je Bog vse to sam iz sebe, je on
^dinosve  ti.® — Vidite, kako lepo tudi sveti cerkveni učeniki
govore od božje svetosti,

Ali se ne najdejo v sv. pismu besede, ktere so
^sprotne božji svetosti?

k ti

V sv. pismu sOsebno stare zaveze, so res izrečene ne-

, 6 >’e besede, ktere so na pervi pogled viditi kakor nasprotne
°*ji neskončni svetosti. Postavim : „da Bog človeka oslepi,®
r~, »da je vterdil serce Faraonovo.® Toda ti izreki nam ho-
Ce i° le povedati, da Bog nekteremu človeku odtegne svojo
Posebno usmiljeno pomoč, ker se je nevrednega storil s svojim
P re grešnim zaderžanjem in hudobnim življenjem, in da ga pre-
l st > samemu sebi, in ga izda spačenosti njegovege serca.

*ler _i. i_ _ -i j.i _ __ _

•tl

Hlu

s atn

pa človek brez gnade božje nič dobrega ne more storiti,
dobrega ne more sprejeti v svoje serce, se zgodi, da

postane serce oterpnjeno, za vse dobro zaslepljeno. Bog
pa nikogar ne napeljuje v greh.

Kterega človeka imenujemo svetnika?

, Bog je dal človeku pamet (um), prosto voljo in vest;
° a!  »u je svoj sveti nauk, svete zakramente in druge pripo¬
nke v posvečenje in zveličanje, ob kratkem: Bog je človeku
Prelil take talente, da bo človek gotovo čedalje imenitniši
, Q  Pobožniši, ako le božje dari ali talente prav obrača. — Ce
človek posluša glas svoje pameti ali vesti; če si priza-

“«Va,

°Pust

iti

.4 D v v 7 I

ljubiti in storili le to, kar za prav in dobro spozna, in
kar je napčnega in slabega in božjim zapovedim na-

166 -

sprotnega, z eno besedo, če si prizadeva, sveto živeti, bo p°
takem svetem prizadevanju gotovo če dalje boljši in pobožniši,
ce dalje popolniši in svetejši; in kadar tak človek umerje?
pride k Bogu v nebesa, in mi ga imenujemo svetnika.

Kteri nauki izvirajo iz božje svetosti?

1. Ko je Bog neskončno svet, je naša dolžnost, ga ča¬
stiti in molili. Angeli in svetniki v nebesih neprenehoma čas| e
presvetega Boga in ga molijo rekoč: »Svet, svet, svet j e
Gospod, Bog vojsknih trum \ u  Pridružimo se tudi mi angelom
in svetnikom, in ž njimi sklenjeni prepevajmo Bogu najsvetej'
šemu čast in hvalo, in ga s ponižnim sercom molimo!

2. Bog je neskončno svet; on ljubi, kar je dobro 111

prav, in sovraži, kar je hudo in slabo. Tadaj natanjko vemO>
kaj nam je storiti, ako hočemo Bogu vstreči in njemu dopusti*
Nič drugega namreč nam ni treba storiti razun tega, da t ll(|1
mi ljubimo in storimo, kar Bog ljubi in hoče, in da sovražit 110
in opustimo, kar je slabega in napčnega, ali kar Bog sovrag
— Ako tako ravnamo, nas bo gotovo Bog ljubil, bodimo s '
visokega ali nizkega stanu, bogati ali revni, naprejpostavlj eI1 ‘
ali podložni, stari ali mladi, ker Bog ne gleda ne na stan 0
na veljavo ljudi. Kdorkoli dobro dela, tisti pri njem obveu '
Zavergel je prevzetnega kralja Savla, in ljubil je ponižne!/
pastirja Davida; zavergel je bogatega moža, dasiravno g a  ^
hvalilo veliko prilizovavcev in vzel je.v  svoje naročje p oter i
pežljivega revnega Lazarja, na kterega pred durmi boga'
vbogajme prosivšega se nihče ni ozerl. n

3. Ker je Bog noskončno svet, se moramo var0 . V< 0
vsake pregrehe v mislih in v djanju, ker pregreha je e  '
hudo, ktero Bog sovraži, in ktero nas nevredne dela njeg ^
vega dopadenja in njegove prijaznosti in nas loči od

če umerjemo v smertnem grehu, nas bo Bog, neskončna sV ^ (|
tost, večno sovražil, večno od sebe ločil, ker v večnost 1
smertne grehe ni nobene sprave več; zakaj čas mil° s '  j :
pokore, dnevi zveličanja so le v sedajnem življenju; če e
grešnik zamudi ta čas pokore, in se v grehu loči ^
sveta, ne najde tam več časa pokore.. Bog pa, ki j e
skončno svet, greh večno sovraži, toraj večno g reS


167  —

°d sebe zaverže v pravično sovraštvo, in ga mora zavreči,
da ostane svet.

Kako gerd in ostuden da je pred božjim obličjem smertni
greh, je prav dobro spoznal nek pobožen in bogaboječ kme-
tovavec, iz čigar življenja vam bom povedal to-le lepo do-
godbo: Bilo je prav rodovitno leto, in res veselo je bilo gle¬
dati obilnega blagoslova božjega na polju in drugod povsod.
Le še nekoliko dni naj bi bilo stalo, in vse bi bilo lepo
'zzorilo, in bogata žetev bi bila ljudem napolnila žitnice z
zernjem (žitom), serce pa z veseljem. Zdaj pa se v zahodu
ftebo zoblači, Černe goste megle se po obnebju pode, v krat¬
kem času pa se oblak vterga in se toča vsuje, in siplje na
Ze mljo tako gosta in debela, da stari ljudje take niso pomnili.
^ malo trenutlejih je zdrobila vso žetev pri čistem, in jim
°dnesla vse upanje, odnesla ves trud. Oh to je bil jok in
s tok na vsakem kraju, in marsikteri materi se je serce po¬
dprlo, marsklerega očeta je v živo vrezalo, ko so lačni otroci
kruha prosili, pa kruha ni bilo! Le en sam že prileten mož,
kteri si je že dosti hudega skusil na svetu, serca ni zgubil.
^ l) di le z eno samo besedo se potožil ni, temveč je vedel

tudi

svoje pobite sosede prav podbudno in milo tolažiti. Rekel
Lm je: „Res velika nesreča nas je zadela; ali glejte, smerten
S r eh ja še vendar ni; zakaj še v vso večo nesrečo nas pri-
Pfavi smertni greh, ker nas na vekomaj pahne spred božjega
°Lličja, spred obličja Najčistejšega in najsvetejšega, kteri se
°gibije clo sence pregrehe!" — In res, greh je naj hujše,
* la j strašnejše zlo na zemlji: greh je oče vsega zla, ker otme
■Mem na tem svetu pokoj, na unem svetu pa večno zveličanje.

Varuj se tadaj, kristjan moj! smertnega greha, in če si
a ko nesrečen bil, da si smerten greh storil, ga objokuj s
skesanimi spokornimi solzami, očisti se ga v zakramentu sv.
P°kore, bodi pravi spokornik, da prijaznost neskončno svetega
°!=u spet zadobiš.

Pa ne le samo smertnih grehov in velikih hudobij, tem-
tudi majhnih grehov se moramo varovati, kar in kolikor—
nam je le mogoče, ker je Bog neskončno svet: zakaj če
t^ierjemo v majhnih grehih, ne more naša duša sklenjena bili
1  Eogom neskončno svetostjo, dokler ni očiščena vsakega in

- 168

Uidi najmanjšega greha, dokler ni čista, kakor soinčni žarki.
„Nič nečistega ne more iti v nebeško kraljestvo*, pravi Jezus,
nič neomadeževanega ne more gledati neskončno svetega Boga-
Poglej, kristjan! kako močno se ti je treba varovali tudi maj-
hinih grehov, na ktere morda nič ne porajtaš, in praviš:
„Majhen greh in pa nič !* Na vso moč se varuj tudi majhnih
grehov, ako hočeš dopasli neskončno svetemu Bogu, in p°
smerti ž njim sklenjen biti.

Kolika huda reč da je vsak greh pred Bogom, je pač
dobro vedela sv. Blanka, svetega kralja Ludovika sveta mati.
Marskterikrat je prigovarjala svojemu sinu in mu rekla z milil 11
in resnobnim glasom, ki jej je prišel iz dna, serca: „0 drag 0
dete! zares te ljubim, ljubim priserčno, da morda redko ktera
mati tako ljubiti zamore; pri vsem tem pa bi te vendar ! e
rajši tisuč potov mertvega gledala ležati pred seboj, kakor p a
da bi te vidila tudi le en sam greh storiti.* — Tudi sv. Ed"
mund, Kanterburški veliki škof, je marsikterikrat rekel: „K°
bi vidil ob desno gorečo apnjenico, ob levi pa greh, bi rajši
v ogenj skočil, kakor pa v greli privolil!* — Enako je g°"
voril sv. Anzelm rekoč. „Ko bi od ene strani peklensko
žrelo v me režalo, od druge pa bi se mi greh prilizoval, hi
se le vendar rajši živega zagnal v pekel, kakor pa da bi se
grehu vdal.*

4. Ker je Bog neskončno svet, si prizadevajmo tudi a 1 *’
od dne do dne zmerom bolj sveti postajati, in Bogu podobm sl
prihajati. Bog sam nas k temu priganja, ker pravi po p 1 ' 6 '"
roku: ,,Sveti bodite v svojih mislih, da ne mislite nič takeg a ’
kar se ne spodobi, in kar je zoperno svetemu Bogu; — sv etl
bodite v svojem govorjenju, ter nikoli nič takega ne izreci te?
kar se ne spodobi in kar žali svetega Boga; — sveti bodil®
v svojem poželjenju, da bo obernjeno zmerom na svete rečh
in da bo hrepenelo po večni ljubezni božji; — sveti bodite v
svojih delih, da bodo le take, ki so po božji volji, in ne P°
zabite, da bodo enkrat pretehtane na tehtnici (vagi) svet° s
in pravice božje; — sveti bodite v vsem svojem življenj 11 ^
takšno naj bo, da bo podobno življenju Jezusovemu, da se
nad nami kazala njegova svetost. K taki svetosti, glejte! n°

169  -

Va bi sv. Bog in nas sklicuje, ter pravi: „Sveli bodite, kakor
Se m jaz svet, vaš Bog in Gospod.*

Vsi brez razločka smo dolžni, hrepeneti po svetosti, po¬
sebno pa listi, kteri so več gnad prejeli od Boga. Kolikor
več talentov kdo od Boga prejme, toliko ojstrejši odgovor se
bo terjal od njega. — Posebno po svetosti hrepeneti morajo
tudi še tisti, kteri so tako nesrečni bili, da so grešno živeli.
Kolikor več in večih grehov si storil, o človek! toliko veče
•flora biti ludi tvoje pokorjenje, da boš za storjene grehe za¬
dostoval razžaljeni pravici božji. Kolikor bolj grešno je tvoje
življenje nekdaj bilo, toliko svetejše mora biti zdaj. Ce si
nekdaj bil grešnik,, moraš biti zdaj velik svetnik, da pred sve¬
tim Bogom popraviš in poravnaš, kar si zadolžil.

Kaj je pa človeku storiti, da se bo ohranil
v  svetosti? da bo svet in če dalje svetejši pri¬
hajal?

a) Da se bo človek v svetosti ohranil, in da bo v sve¬

tosti rastel, se mora varovati in ogibati hudih priložnost, in
Se  ločiti od hudobnih in zapeljivih tovaršij: zakaj šege, zgledi
' n  nauki sveta so bili vselej škodljivi svetosti, so že marsi-
kterega kristjana pripravili ob svetost; in dokler se človek
P e ča z zapeljivim svetom, toliko časa ni pričakovati, da bi se
Poprijel svetosti. Kdor hoče tedaj s pomočjo gnade po ozki

P°ti svetosti priti v nebesa, naj se loči od velike posvetne

'Kuhali, ktera po široki cesti hiti v pogubljenje.

b) Potreba je, da se zatajujemo in sami sebi silo de-
a, flo, ker smo,polni  hudega poželjenja. V tem zatajevanju
Se  nikoli ne smemo utruditi, nikoli ne smemo opešati; ker bo
°hljubljeno krono večnega plačila dosegel le tisti, ki v dobrem
s k>noviten ostane do konca.

Naj vam k temu povem tudi še lep zgled: Proti koncu
I 41. leta je neka katoliška družina, ter oče, mali in deset-
e,na  hčerka, zapustila mesto Alepo, da bi se v Egipt pre-
S( dila. [{ 0 s0 laf j a j sve i 0  deželo obiskali in Judejo prehodili,

s ° prišli v puščavo po ravno tistem potu, po kterem je nekdaj

družina bežala pred grozovitim Herodom. Že so zagle-
a h v daljavi zidovje mesta El-Arih, po starem Gerara, ko

170 —

plane nad njo druhal Albanežkih vojakov, ki očeta in mater
ubijejo, deklico pa zgrabijo, v Kairo odpeljejo, in ondi zapro
v hišo nekega Arnauta ali Albanežkega vojščaka. Ondi sirota
joka in prejoka svoje dni, in ne zastonj; staršev ni več imela,
in je svobodo zgubila. Kar edina tolažba je ostala deklici
sveta vera, ktere se je terdno deržala, pa jo tudi serčno bra¬
nila. Večkrat je djala svojemu gospodarju: „Vedi, da tvoja
sužnja je kristijana!“ Nevernemu Turku je bila prav zoperna
ta beseda, in si je zdaj s prilizovanjem zdaj z žaganjem pri¬
zadeval, deklico pripraviti ob sveto vero; pa nič ne opravi.
Jokala je sicer in zdihovala uboga sirota; vere pa ni zatajila.
Zastonj se jej Turk grozi rekoč: „Ti si jetnica turškega go¬
spodarja, in moraš njegovo vero sprejeti; ako ne, te bom
umoril z lastno roko.“ Deklica pa mu odgovori: „Vzemi mi
življenje; le Boga mi pusti! Dete, ki je že vse zgubilo im
tem svetu, si ne pusti še nebes zakleniti!“ — Z zobmi j e
škripal od jeze in sramote neverski vojščak, da ga majhna
deklica zmaguje; vendar pa se ni mogel pripraviti, da bi j°
bil umoril, zakaj čudil se je njeni 1  nenavadni serčnosti.

Dve leti je že deklica zdihovala v Turkovi hiši. Nekega
dne, ter 18. dan januarja 1843. leta, pa zagleda, J 0
so vežne vrata le na pol priperte. To zagledati hitro šin e

skoz vrata v sosednjo hišo, v kteri je njej v srečo prebival
nek katolišk Armenec. Ko Armenec preplašeno deklico z 0 "
gleda, jo oprašuje, od kod da je in kaj da išče. Deklica p 0
vsa v strahu je komaj komaj spregovorila besede: „Reši me,
kupi me!“ Armenec jo tadaj pri sebi obderži, in ko se je 00
strahu nekoliko zavedela, mu je dopovedala vso svojo nesrečo,
ter ga milo prosila, da bi je nikar nazaj ne dajal morivc 0
njenih staršev in sovražniku njene vere! Armencu se deklic 0
smili in jo ima pri sebi nekoliko dni. Ker se pa boji, J 0
se to ne razvedelo, in da bi ne prišel zavoljo lega v kakšn°
kazen, je naznanil vso to dogodbo turški gosposki. Na
naznanilo poklice egiptovski poglavar pred sodbo deklico i 0
albaneskega vojščaka, ter uprašuje deklico, od kod da je dom 0 ,
kdo da so njeni starši in ktere vere je? Deklica odg oV °' 1
nepreslrašeno, da je kristjana, iz mesta Alepo doma, od alb 0
nežkih vojščakov v puščavi silama ugrabljena, in ker zimj

171

Plavili staršev več nima, spoznava armenskega fajmoštra za
svojega (duhovnega) očeta. — Tudi tukaj poskušajo po vsa¬
kem potu deklico pripravili, da bi zatajila sveto vero; toda z
junaško serčnostjo in sveto gorečnostjo je premagala vse na¬
klepe svojih ljutih sovražnikov. — Toliki serčnosti in stano¬
vitnosti se čudi vse od kraja, sodniki in pričujoče ljudstvo,
Turki nič manj kot kristjani. — Med poslušavci pa se je zna¬
šel tudi mlad katolišk Kaldejec. Njemu je deklice nenavadna
čednost tako močno dopadla, da se je goreče zanjo potegnil,
in jo k sebi vzel.

c) Treba je vredno prejemati svete zakramente, ker so
posebni pripomočki k svetosti. Zakrament sv, pokore nas oči¬
ščuje od grehov; zakrament sv. rešnjega Telesa v dobrem
vterdnje našo dušo, jej daje moč, sveto živeli: zatorej pravi
Jezus: „Ako je kdo žejen, pridi k meni, in pij! — Pridite k
nieni vsi, ki se trudite in ste obloženi, in jaz vas bom po—
živil. K  Amen.

XXVI. Kersanski nauk.

8. Bog je neskončno resničen in zvest.

Sedma lastnost božja je: Bog je neskončno svet; hoče in
ljubi y Se  dobro in sovraži vse hudo. Da je Bog res neskončno
SVe t, sem vam zadnjič skazoval s pameškimi in svetopisem¬
skimi spričleji; tudi sem povedal nekoliko lepih naukov, kteri
'Zvirajo iz te božje lastnosti. S tim sem sklenil nauk od božje
Neskončne svetosti.

Danes pride na versto nauk od osme božje lastnosti, klera
glasi : „Bog je neskončno resničen in zvest, to je: vse,
l ' nr  reče, je res; in kar obljubi ali žuga, vse spolnuje: ne more
lagati ne go!jfali.“

172

Od kod vemo, da je Bog neskončno resničen in
zvest ?

f. Da je Bog neskončno resničen in zvest, spoznamo
iz tega, ko je vsegaveden, neskončno svet in dobrotljiv in
vsegamogočen.

Res je, da ljudem ne moremo vselej verjeti, ker oni do¬
stikrat resnice ne vedo, če bi jo tudi radi povedali; včasih se
motijo ali pa so nalagani od drugih, včasih se pa nalašč la¬
žejo, in nočejo resnice razodeti; toraj šeni  ljudem vselej zana¬
šati na njih besede. To pa, kar nam je Bog razodel, moramo vse
verjeti, če tudi z lastno pametjo ne moremo vsega zapopasti
in pregledati; zakaj ker je Bog vsegaveden, zamore tudi po¬
vedati vse, kar je res; ker je neskončno svet, in dobro ljubi,
hudo pa sovraži, sovraži toraj sleherno laž in ne more lagati,
ker je laž greh. Bog mora tadaj hiti neskončno resničen.

Na obljube ljudi se tudi ne moremo vselej zanašati, ker
oni ne morejo vselej deržati svojih obljub, postavim: oni obo-
žajo, ali ohole, ali umerjo, in to jih opovira, da ne morejo
spolniti svojih obljub; včasih pa tudi nočejo deržati svojih
obljub, akoravno bi jih lahko deržali; se premislijo, kar s°
danes obljubili, tega jim je že jutro žal. Pri Bogu pa ni tako?
on zamore vselej deržati in spolnovati svoje obljube, ker J e
neskončno svet in dobrotljiv. Bog je, kakor se iz tega vidi,
neskončno resničen in zvest.

2. Da je Bog neskončno resničen in zvest, pa tudi rz
tega lahko spoznamo, ker že pri ljudeh sovražimo laž, goljhj 0
in hinavščino, in sramota obide vsakega, ako je laži prepriča 0
in goljfije, kar je gotovo znamnje, da je lažnjivost in goljuj®
pregrešna. Kdo nek je človeško natoro napravil tako, da studi
laž, goljlijo in hinavščino? Bog jo je tako naravnal, da stu 1
tako djanje; tadaj mora biti tudi on resničen in zvest.

3. Vsak, kteri k laži vzame svoje pribežališče ali k g 0 '
ljufivosti, ima večidel kako potrebo, ktera ga k temu priganj 0 ’
v Bogu pa ni nobene take potrebe, ker je od ene strani sai°
sebi zadosti, in od nikogar nič ne potrebuje; od druge strani
pa je vsegamogočen, in zamore storiti s samo svojo voljo vse,
kar obljubi: Bog zamore bili tedaj neskončno resničen in &ves •

— 173 -

4. Sveto pismo stare in nove zaveze nam tudi ozna¬
čuje, da je Bog neskončno resničen in zvest. Mozes pravi :
jjBog ni, kakor človek, da bi lagal, tudi ne, kakor sin člo¬
vekov, da bi se spreminjal". (IV. 23, 19.) Jezus je molil
k svojemu nebeškemu Očetu rekoč: ,,Sveti Oče — posveti
j*h v resnici; tvoja beseda je resnica." (Jan. 17, 17.)

O drugi priložnosti je rekel: „Kteri je mene poslal, je
resničen, vsak človek je pa lažnjiv“ , Korinčanom (I. 1, 9.)
pa : „Zvest je Bog, po kterem ste poklicani v družbo njego¬
vega Sina Jezusa Kristusa, Gospoda našega. 44  Kralj David poje:
»Beseda Gospodova je resnična, in on je zvest v vseh svojih
delih. 44  (Ps- 32, 4.) Tako nam tudi sv. pismo spričuje, da
je Bog resničen in zvest.

5. Preglejmo zdaj še zgodbe sv. pisma; prepričale nas
hodo, kako natanjko so se spolnile vse božje obljube. Karkoli
je Bog ljudem napovedal ali dobrega ali hudega, se je zgodilo
tako, kakor je napovedal. Našim pervim staršem je napove¬
dal, da bodo morali umreti, ako bodo jedli od sadu drevesa,
klerega jim je prepovedal jesti; jedli so, in umerjoči postali,
kakor jim je Bog napovedal. — Ob Noetovem času je Bog s
Potopom žugal hudobnemu ljudstvu, ako se ne bo poboljšalo
in spreobernilo. In ker se poboljšati niso hotli, je Bog res
z vodo potopil ves svet, kakor je zažugal; le edinega Noeta
ž njegovo družino je čudoma ohranil v barki. — Abrahamu
jo Bog obljubil, da bo njegov zarod namnožil kot zvezde na
nebu ali pisek ob morju; in kakor je obljubil, se je spolnilo.
"Premislite tudi še, kako natanjko so se spolnile vse obljube,
ktere je Bog storil po prerokih. — Jezus Kristus sam je na¬
povedal terdovratnim Judom, da bo zavoljo njih hudobije Jeru¬
zalem razdjan in tempelj razsut, da kamen verh kamna ne bo
ostal. „Vaša hiša 44 , jim je rekel, „vam bo pusta puščena."
Kar jim je napovedal, se je natanjko dogodilo v 70. letu po
Kristusovem rojstvu. Prišli so Rimljani in so mesto zajeli in
te mpelj razdjali kakor je Jezus napovedal. — Cesar Julijan,
m °ž sila hudoben, je hotel Jezusa na laž postaviti, ter poka-
Zal b da ne bo resnično njegovo prerokovanje, po kterem bi
Jeruzalemski tempelj imel biti razdjan za vselej. Kaj tadaj
stori? Gre in pošlje Jude iz vseh krajev v Jeruzalem, na novo

174  -

zidati razdjani tempelj. Zidarji kopljejo novemu tempeljnu pod¬
lago ; ko pa pokončajo in razkopljejo podlago starega tempeljna?
šine ogenj iz zemlje in delavce pokonča. In kolikorkrat koli
so spet delati pričeli, tolikokrat so bili odgnani od tega bož¬
jega ognja. In namesto da bi bil cesar Julijan na laž djal
Kristusa, je še le bolj polerdil njegovo prerokovanje, ker zdaj
tudi v podlagi starega tempeljna ni več kamen verh kamena
ostal.

Glejte, kako resnične so vselej božje besede! Pač je Kri¬
stus prav imel, ko je govoril: „Nebo in zemlja bota prešla;
moje besede pa ne bodo prešle . a

6. In zdaj še svete cerkvene očake vprašajmo, kaj nam
bodo oni povedali od božje neskončne resničnosti in zvestobe.
Sv. Peter Krizoiog pravi : „Košček papirja (golo pismo) tnars-
kterikrat primora človeka, da se popolnoma zanese na drugega
človeka in mu vse zaupa. Nikakor ne dvomi, da mu bo ta
besedo deržal in ga plačal. Prav tako; nočem unemu jemat'
zaupanja; toda zakaj pa z Bogom ne delamo ravno tako-
Bog je cele bukve (sv. pismo) napolnil s svojimi obljubami?
v kterih nam je porok za vse; in mi se nikoli nočemo na-nJ
zanašati, in nikoli ne verjamemo, da smo zadosti zagotovljen'?
da nam bo tudi res dal, kar nam je tako praznično (slovesno)
obljubil l u  — Enako spricuje tudi sv. Efrem, da neskončna
modrost in neskončna ljubezen ne more biti drugačna kakor
resnična v besedah in zvesta v obljubah. Ta sveti mož o ten'
lako-le govori: „Ravno kakor solnčna svitloba in svitlolm
brezštevilnih zvezd od stvarjenja sem nic ni zatemnela in se
nič ni postarala, in so vsi rodovi mesa in kervi prizor (zemljo)
zapustili in ob svojem času bili požeti kakor zrelo žito (stern)?
solnčna svitloba pa in svitloba druzega ozvezdja vedno nova
in vedno v enaki moči ostane po stvarnikovi uravnavi; ravno
tako gotovo bo Bog po svoji obljubi nebeško kraljestvo >n
neskončno veselje dal tistim, ki ga ljubijo. Zakaj kakor j e
resničen v enem, je resničen tudi v drugem“.

Iz tega, kar sem vam danes pravil, ste lahko prepričani?
da je Bog neskončno resničen in zvest v svojih obljubah.

175 —

Zdaj pa pridemo do vprašanja :

Kteri nauki se dajo posneti iz božje resnič-
n0 sti in zvestobe?

Iz božje resničnosti in zvestobe izvirajo ti le nauki:

1. Bog- je neskončno resničen; karkoli govori, je čista
re snica, ker on po svoji natori sovraži sleherno laž in nikoli
ne  more goljfati. — Tadaj je naša sveta dolžnost, vse terdno
Ve rovali, karkoli nam je Bog razodel, ali karkoli nas uči po
Sy oji sveti cerkvi, če že to s svojo pametjo zapopademo ali
ne ! Tako in še bolj zares moramo imeti vse to, kar z očmi
Vl dimo, ali po kakih drugih počutkih spoznamo; zakaj oči in
aru gi počutki nas lahko gojjfajo, Bog pa nas ne more goljfati,
ne  on sam, ne po svoji cerkvi. Ker je Bog neskončno res-
n >čen, moramo verovati in terditi vse resnice, ktere so zapi¬
sane v sv. pismu, in vse nauke, ktere nam sv. mati katoliška
Cer kev oznanuje v pridigah in keršanskih naukih, ker so razo-
^ e *ije neskončno resničnega Boga; in nikar se ne dajmo za¬
bijati hudobnežem, kteri zaničujejo resnice svete vere in
M hočejo pripraviti ob veljavo! Taki ljudje so lažnjivi
Poroki!

2. Ko je Bog neskončno resničen, in le resnico ljubi;
.š, hinavščino in goljlijo pa sovraži, si prizadevajmo, vselej
j n  povsod resnico govoriti, in tudi v tej lastnosti podobni pri—
" a jati svojemu nebeškemu Očetu.

Solnce je čisto, in toraj le čiste žarke razpušča na vse
s I p ani; s svojimi žarki nič ne zatamni, ampak razsvitljuje vsako

na  ktero padajo. Tudi naša duša naj je čisto solnce,
cisto resnična, in žarke resnice naj širem razpušča, ali ravne,
resnične besede naj izgovarja, da nikogar ne zapelja y zmote,
e Wveč da vsak resnico zve od nje. Nikoli se nikar ne
a Š a jmo; nikoli ne hlinimo; zakaj z lažjo se podobne delamo
® a lanu, kteri je pervi lagal in je oče laži; z resnico se pa
I °8' u  podobne storimo, kteri je večna resnica, in se nikoli
a gati ne more>  Kakor sta si noč in dan nasprot, in luč in
a *na, ravno tako nasprot sta si tudi resnica in laž. Ker je
** a  taž resnici nasprot, se nam ni čuditi, da jo sovraži Bog,

176 —

večna resnica, in da je ž njo omadeževani človek pred božjim
obličjem vselej bolj ali manj zopern po velikosti laži.

Bog pa tudi včasih laž kaznuje kar na mestu, kakor
imamo v sv. pismu zgled nad Gijecijem, Elizejevim služabni¬
kom, kteri je gobov poslal zavoljo laži; ali pa y  novi zavezi
nad Ananijem in Safiro, ktera sta pri tej priči umerla nagl e
sinerti, ko sta lagala. Še drugi zgled naj vam povem iz živ—
•jetija svetega Jakoba, škofa Nizibiškega v Mezopotamiji (Sred-
otocju). Ta svetnik zadene nekega dne na reveže, kteri so
ga prosili milodara, da bi zamogli pokopati merliča, kteri jim
je ravnokar umeri. Da jim, kar ga prosijo, ob enem pa tudi
za pokojnega (ranjcega) moli, da bi mu Bog odpustil njegove
grehe, ter ga je sprejel med družbo izvoljenih. Berač pa m
bil res umeri, ampak se je le mertvega delal zalo, da bi bili
tem gotovejši od škofa dobili kak dar. Ko tadaj škof odidO)
kličejo tovarši sleparja, naj vstane in se spravi spet na noge-
Ali glej čudo! mož, ki se je poprej mertvega hlinil, je bil
zdaj zares mertev. Tovarši tedaj vsi preplašeni za svetnikom
teko, se predenj na kolena spuste, ter obstanejo, da jih j e
njihova velika revščina v laž zapeljala. Lepo ga prosijo, n3 l
jim odpusti, in njih tovarša spet v življenje obudi. Sv. Jakob
moli nad merličem, in merlič je spet oživel. — Z lažjo S e
nikar ne norčujmo! Laž je greh, kterega Bog sovraži, pa tud)
strahuje.

Zapomni si to resnico in si jo k sercu vzemi, kteri m
vajen lagali, in si nič ne storiš iz tega; opusti posihmalo l° ž ’
ako hočeš Bogu dopasti. Tudi sv. Pavl te k temu opominj 3 ’
ter pravi: „Odložimo laž, in vsakteri resnico govori s svojim
bližnjim.«

3. Bog je zvest v svojih obljubah. On scer nič ne
obljubi, nič ne zažuga, kar bi bilo nasprot njegovi modrost')
svetosti, pravici ali kaki drugi lastnosti; kar pa obljubi o 1
zažuga, natanjko spolni. Tako tudi mi nikoli nič grešnega o e
obljubimo; če smo pa kdej tako nespametni bili, in kaj g l ' e *".
nega obljubili, nikar ne spolnujmo take obljube, da na pe' vl
greh ne bo še drugi nastopil. Kar pa komu dobrega obljubim 0
ali vsaj pripuščenega, zvesto spolnujmo, da bomo podobni n 0 "
skončno zvestemu Bogu!

177

Ludovik Bavarski in Miroslav (Friderik) Avstrijanski sta
Se  v vojsko spustila zavoljo nemške cesarske krone. En del
^olivnih knezov si je namreč Ludovika izvolil v cesarja, drugi
e ' pa Miroslava. Ludovik pa Miroslava premaga, vjame in
v  E'ausnicu zapre. Tri leta je bil ondi pripert. čez tri leta
P a  mu je Ludovik svobodo ponudil proti temu, da se odpove
cesarski časti in tudi svoje brate pregovori in pripravi v to,
a  se podveržejo in mu pokorščino skazujejo; ako bi pa ne
*veršil vsega tega, se mora nazaj poverniti v jetništvo (zapor),
m rosi a v vse to obljubi, in je bil na to spuščen iz zapora 13.

. atl  marca 1325. leta. Pošteno si prizadeva, besedo rešiti
ln  obljubo spolniti. Leopold pa s priimkom Slavni, junaški
^'lez, terdi, da Miroslav ni zavezan, deržati se tacih dogodb.

°da Miroslav, viditi, da ne more zveršiti, kar je obljubil, se
Ve i'ne y  Monakovo ter se postavi pred svojega nasprotnika
v  novo jetništvo. Tolika zvestoba pa je Bavarca tako močno
Povzela, da ga je priserčno objel, kakor prijatla pri sebi ob-
e ržal, pri eni mizi ž njim jedel, v eni postelji ž njim spal,
! n  bi! pripravljen clo kraljevanje ž njim deliti. — Zvestoba je
■Ma poštenim ljudem, še bolj pa Bogu. Zatorej pošteno spol—
nu jmo, kar smo poštenega obljubili ljudem !
j  Sosebno zvesto pa spolnujmo Bogu storjene obljube!
,. a “ a j kolikor viši je on, kteremu besedo damo ali kaj oblju-
. ltn °j toliko veča je krivica, če besedo snemo, besede ne
e, 'žimo. Iz tega lahko spoznamo, kakšen je greh, če Bogu
° r jenih obljub ne spolnujemo. Naj imenitniše Bogu storjene
a 'jube so pa tiste, ktere smo storili in jih še delamo pri
^ ctih zakramentih. Obljube smo storili pri sv. kerstu, pri sv.
Irtn i, pri sv. pokori, pri sv. mašnikovem posvečevanju, pri
j.T’ Za konu. Obljube smo storili še pri družili priložnostih. Ali
J? P a  tudi vestno spolnujemo? Ali smo zvesti svojemu Bogu?
, 1( *ili pa, da mi njemu nismo zvesti, bo vendar le on do nas
- es L toda le s svojim žuganjem. če smo pa mi njemu zvesti,
0  tudi on nam zvest, in scer z obljubljenim povračilom.

4- Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče,
n  res 5  in kar obljubi, ali žuga, vse spolni. Ta resnica je za
^pokorjenega grešnika strašna in grozovita, in zakaj? Zato,
61  Neskončne kazni obeta nespokorjenim grešnikom, kterira

Je

Ke :

nauk.

12

- 178 -

poreče: ^Poberite se od mene, vi prekleti! v večni ogenj?
kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom (služab-
nikom)“; in kar obeta neskončno resnični Bog, bo tudi
natanjko spolnil in zvesto. Nobeno zdihovanje, nobene prošnje?
noben jok nam nič ne bo pomagal, ako se v smertnem grehu
ločimo iz tega sveta. Zatoraj verzimo od sebe dela tame, * n
oblecimo orožje svitlobe, da nas po smerti ne bo zadelo božje
žuganje. „[Iodimo pošteno^, veli sv. Pavl, „kakor po dnevii?
ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti?
ne v kregu in nevošljivosti c ‘. (Rom. 13, 13.)

5. Bog je neskončno resničen in zvest. Ta resnica je
za spokorjenega človeka polna tolažbe in veselja, in zakaj •
zato namreč, ker ve, da mu odpuščenje obeta neskončno resnični
Bog, kteri ne more lagati; ker ve, da ta neskončno resnič®
in zvesti Bog mu pravi po preroku: „Ako bote pokoro delali?
in bi bili vaši grehi rudeči, kot škerlat, bodo beli kot sneg-' 1

— „Ako se brezbožnež (hudobnež) spokori, in se spreoberi®
od vseh svojih hudobij, ktere je storil, — bo živel, in ne umeri?
in tudi nočem več misliti na njegove grehe(Eceb.  18, 2 2-)
ker ve, da Bog ne obeta samo, ampak da mu tudi res greh®
odpusti v zakramentu sv. pokore, ako se grešnik iz ljubezni
do njega svojih grehov skesa, jih zapusti, in terdno voljo i®®
nikoli več ne grešiti.

6. Bog je neskončno resničen in zvest. Ta resnica J e
tudi pobožnemu kristjanu prav oveselivna, in zakaj? zato na®"
reč, ker Bog neskončno in večno veselje obeta pravični®’
kteri po pravičnosti hrepene, se za pravičnost trudijo. ??BIag® r
vbogim v duhu“, obeta Jezus, „ker njih je nebeško kraljestvo •

— „Blagor jim, ki so čistega serca, ker oni bodo gl®*®
Boga.“ In vsem, kteri se greha skerbno varujejo, dobre d®
doprinašajo, si lepe čednosti nabirajo, obeta nebeško kraljesR®
in na sodbi jim poreče: »Pridite k meni, vi izvoljeni moj e »‘
Očeta! in vzamite v posest kraljestvo, ktero vam je pripraylj en °
od začetka sveta.“ Kaj bi pravičnega zamoglo bolj razveS e
ljevati, ko ta obljuba, klera ni prišla iz ust kakega človek®
ki zamore lagati, ampak iz ust neskončno resničnega in r ^ e
stega Boga, kteri nikdar ne more ne lagali, ne goljufati.

- 179 -

Me

Glejte! koliko lepih naukov izvira iz osme lastnosti,

r a se glasi: „Bog je neskončno resničen in zvest; vse,
)r  reče, je res, in kar obljubi ali žuga, vse spolni«: in od
ere  je s tim nauk dokončan. Amen.

XXVII. Keršanski nauk.

9. Bog je nespremenljiv.

Zadnjič sem vam razlagal osmo božjo lastnost, ktera
• e e  &'asi: „Bog je neskončno resničen in zvest; vse, kar reče,
*' es 5 in kar obljubi ali žuga, vse spolnuje.« Da je Bog
končno resničen in zvest v svojih obljubah, nam spričujeta
^ me t in sveto pismo, kakor ste zadnjič slišali.

v er,

Ker je Bog neskončno resničen, smo dolžni, vse terdno
r °Vati, kar je Bog razodel, ali kar nas uči po svoji cerkvi,
v ap  Ze 1:0 s sv °j° pametjo zapopademo ali ne; — dolžni smo,
s  ° Va ti se laži, resnico pa govoriti; — dolžni smo, zvesto
p^° n °vati vse dobre (poštene) obljube, ki jih ljudem, sosebno
tiste, ki jih Bogu storimo; — ker je Bog neskončno res-
v  en  zvest v svojih obljubah, se skerbno skerbno greha
je !} °’ In rat ^* dobro delajmo; zakaj nespokorjenim grešnikom
ob]' zazu £ a *  ve čno gorje, pravičnim pa in spokornikom je
jubil večno veselje v nebesih! Kar je po obljubil, bo tudi
° V0  spolnil, ker je neskončno resničen in zvest.
j e  Ganeš pridemo do devete lastnosti božje, ktera je: „Bog
nespremenljiv; je od vekomaj do vekomaj ravno tisti."

Kap ^ e( ^ no s P re mmja se vse na svetu, vse reči in vse stvari.

s vet vstvarjen, se že verste štiri letni časi. Prijetna
dre - d P režene  merzlo zimo, in vse oživi, ter hribe in doline,
v l e  in polja ogrinja v svojo praznično obleko. Pa tudi
vedno ne terpi, temveč premine, ter se umakne vro-

12 *

- 180

čemu poletju, ki cvet v sad izdeluje. Pa tudi moč poletja S®
stara, njegova vročina se ohladi, in na njegovo mesto stop 1
bolj dolgočasna jesen, ktera zgodi sadje in poljske pridell !e '
Potlej pride zima, ktera osmerli in zamori vse, kar rast®-
Tako se spreminjajo tudi vse druge reči. Stvar spodriva stva r »
jej mesto jemlje in prostor daje. Poglejmo drevje, kako S®
vedno spreminja; zeleni in se osiplje; raste in se debeli, kada f
pa doseže namenjeno visokost in starost, začne pešati, slabet')
trohneti, dokler ne razpade. Zver, ktera se redi, debeli
kervi in mesa drugih žival, postane poslednjič kosilo drug 111
žival. Tako, glejte, je vse na svetu pod postavo sprem® 11 '
ljivosti !

Kakor pa je na svetu z vsemi drugimi živimi in neživi 011
stvarmi, da se vedno spreminjajo, ravno tako je tudi s sleh® r
nim človekom posebej in z celimi narodi sploh. Vse slabo ,0
omahljivo, revno in nezmožno pride dete na svet; ne more 51
življenja ohraniti z lastno močjo; le ječi in solzi se, in tal * 0
drugih serca meči. Pa ravno to dete, ktero si sperva ^ 0
solz iz očesa samo ne more obrisati, postane sčasoma mo°®,
mož, postane včasih strah veliko ljudem. Toda pri tej i 110 ^
ne ostane zmerom. Polagoma začne pešati, roke in noge 01
odpovedo, glava se mu pobeli, obličje mu opada, oči zastoji
zadnja ura mu odbije, in telo njegovo je červom v jed. j".
In kakoršna s posameznim človekom, taka je tudi s cel°
narodi. Rod gre za rodom, cele ljudstva se iz zemlje zg°^ e ’
in druge ljudstva stopijo na njih mesto. Oh, koliko velik 3110 .
in mogočnikov je že nekdaj živelo na svetu, pa zdaj jih.
več; še sledu ni za njimi; še njih spomin se je zgubil! ^ j
malo let se bo ravno taka godila imenitnikom sedajnega ea ® 0
Spremenjenje je tadaj delež vseh stvari in vseh ljudi

vn°

Kakor pa vidimo, da se spreminjajo telesne reči, ra
tako to čutimo tudi znotraj v svoji duši. Misli in želje, s ° d
in sklepi, nagnenje in hrepenenje, veselje in žalost, prijeta*
neprijetni občutleji se pri nas spreminjajo bolj naglo l {al(  ^
hudo vreme, tako, da po pravici reči smem : človek se Sp ,e ^
minja vsako minuto! Kar človeka mika v otročjih letih, lT1 ^,
denča več ne veseli; kar se mladenču prileže, možu ne ug°J !
kar mož zahteva, ni starčku več po volji! Kar človek z

181

sklene, zaverže pozneje. Misel mu misel preganja. Ravno se
P°da na pot pobožnosti, pa ga le že spet kmalu in prekmalu
Za  seboj potegne vabljivi greh, kteremu se je bil malo poprej
Spovedal za zmerom in na vekomaj! Kar danes zida s toliko
Srečnostjo, julre podira ! Zdaj obeta temu ali unemu zvesto
Praznost, in se vsega srečnega šteje zavoljo nje; ob kratkem
P a  se mu oberne serce, in njega, kterega je ravnokar prijatla
imenoval, čerti toliko, da ga še poznati več noče! Še clo
v  spanju se človek spreminja, ker se mu vedno kaj sanja-

Iz vsega do zdaj rečenega lahko spoznate, da človek in
^'a njegovih rok, zemlja z vsemi stvarmi, vse vse se spre¬
dnja, nobena reč na svetu ni stanovitna.

Z Bogom, Stvarnikom vseh reči, pa ni taka : Bog se
nikdar ne spreminja, Bog je nespremenljiv.

Od kod vemo, da je Bog nespremenljiv?

1. V Bogu, v kterem so od vekomaj strinjene vse lepe
nstnosti v neskončni popolnosti, se ne da nič ne zvišati, ne
tanjšali, ne spremeniti; temveč v njem vse njegovo bitje,
Vfi s njegov um, vsa njegova volja vekomaj ostane ravno tako
P°Polnoma, kakor je vse to popolnoma bilo od vekomaj in do
? da i; pri njem ni sence spremenenja! Njegov um je vsegaveden
' a  naj modrejši; nič se mu ne da pridjati, nič odvzeti; njemu
r] '  nič pretečenega, nič prihodnjega, ampak vse mu je
Se dajno, vse pričujoče, vse na enkrat spozna in ve, na veko-
ma j spozna in ve; tedaj ne more ničesar pozabiti, se ničesar ne

je neskončno popolnoma in nespremenljiv.
ysegamogočna, neskončno sveta, pravična,
a; vsa popolnoma je; nič boljša ne more
j* 111  in tudi nič slabejša ne; vekomaj vse dobro ljubi in vse
kdo sovraži; njegova volja je nespremenljiva. Ce tadaj pre¬
kajujemo božje bitje in njegove lastnosti, po takem premišlje-
J an ju in preudarjanju že z svojo pametjo  lahko spoznamo,
a  J e  Bog nespremenljiv.

2. Pa tudi sv. pismo  stare in nove zaveze nam pri—
P° v eduje, da je Bog nespremenljiv. Po preroku Malahiju (3, 6.)
ako-le govori Bog od svoje nespremenljivosti: „Jaz sem

0s Pod, in se ne spremenim* 4 . — Mozes govori: »Bog ni —

182 -

kakor sin človekov, da bi se spreminjal. 44  (IV. 23, 19.)
Kralj David pravi: „Ti, o Gospod ! si zemljo vterdil v
četku, in nebesa so delo tvojih rok; one preminejo, ti P 3
ostaneš. Postarajo se kakor oblačilo; in kakor obleko j 1 ' 1
spreminjaš, in se spremene; ti pa ostaneš ravno tisti, in tvoj e
leta ne bodo potekle. 44  (Ps. 101, 26 — 28.) Sv. Pavl p** e
Rimljanom (1, 23.) : „Nenmneži so spremenili veličastvo n e '
minljivega  Boga v podobo minljivega človeka, in ptic, j*
čveteronogatih in lazečih žival. 44  Sv. Jakob (1, 17.) pravi •
„V Bogu ni spremenenja, tudi ne sence spreobračanja. 44  '
svojemu učencu Timoteju (I. i,  17.) piše sv. Pavl : „Ki , °'J l !
večnemu, neumerljivemu,  nevidnemu, samemu Bogu b°?
čast in slava vse vekomaj ! 44  Glejte, kako lepo nam terdij 0
tudi izreki sv. pisma, da je Bog nespremenljiv.

3. Da je Bog nespremenljiv, nam spričujejo tudi S v '
cerkveni očetje.  Sv. Avguštin pravi: „Kadar nam sv. p' slll °
Boga, ki je zgol ljubezen, postavlja pred Oči v jezi in v serdu

ne smemo misliti, da se pri njem kako spremenjenje godi.

Ti

si se spremenil; nikar pa Bog! Cio svojega sklepa Bog
more spremeniti, ali pa drugega storiti. K novemu delu ^
ni treba novega sklepa, temveč večni sklep mu je zadosh*
— In na drugem mestu govori: „Bog ima življenje. Ru vl1 ^
zato pa, ker nima ničesar, kar bi zamogel zgubiti, in a  ^
ničesar ne potrebuje razun tega, kar že ima, se ne mor®
njem in ž njim nobeno spremenjenje zgoditi. 44

Ce je Bog nespremenljiv, kako pa so limeti v  j
sede sv. pisma, ktere govore od božje jeze,
božjega sovraštva, maščevanja, kesanja, usu*
lj  e n j a ?

Besed sv. pisma, ktere govore od božje jeze, od bo*J®»
sovraštva, maščevanja, kesanja, usmiljenja, ne gre umeti t a  ’
kakor da bi se Bog kterikrat kaj spremenil, kakor P ostaV L
človek, kteri se v jezi raztogoti, v sovraštvu bližnjega z l e P .
očesom še ne pogleda, o maščevanju nad bližnjim kriči, r0 ^J
o kesanju žalost občuti, in pri usmiljenju bližnjega miluje- ^
S temi besedami se od Boga govori ie po človeško; in
tudi ne moremo govoriti, kakor po človeško. Ko bi hoth

— 183

Boga prav govoriti, bi morali imeti besede, ktere niso narejene
Za  ljudi. Če se reče: Bog se nad grešnikom jezi, pomenja
lo , da je greh božji neskončni svetosti zopern. če se reče,
da se Bog maščuje nad grešnikom, pomenja to božjo pravico,
ktera po zasluženju strahuje nespokorjene grešnike. Če se reče,
da ima Bog usmiljenje z grešnikom, pomenijo te besede božjo
milost, po kteri nam Bog rad odpusti, če se le s skesanim in
Poboljšanim sercom k njemu vernemo. Sv. pismo pove, da se
je ob času Noetovem Bog kesal, da je človeka vstvaril. To
je spet po človeško povedano, in nič druzega ne pomenja,
kakor to, da Bogu ni prav bilo, da so ljudje živeli tako raz¬
dano, da jih je moral pokončali v vesolnem potopu. Kesati
namreč se ni mogel, ker je od vekomaj vedel, kako bodo
Hudje živeli. — Vse besede sv. pisma, ktere so viditi na¬
sprotne božji nespreminljivosti, so izrečene le po človeško.

Kaj nas uči božja nespremenljivost?

1. Ker je Bog nespremenljiv, zastavljajmo v njega vse
Sv °je zaupanje; zakaj vedno nam je dober, vedno nas ljubi;
nikoli se nam ni bati, da bi kdaj zgubili njega, dobrotljivega
Očeta, ali da bi se nam kdaj spremenil, kakor se nam spre¬
hajajo ljudje, ki so nam danes prijazni, jutre pa že sovražni.
® ta rši in prijatli nam pomerjo, Bog nam pa zmirom ostane;
' n  če nam tudi vsi prijatli in znanci nezvesti postanejo, nam
Bog vendar vedno zvest ostane; nas vedno ljubi, da si le
Prizadevamo vredne se storiti njegove ljubezni. — O kako
modro tadaj raynamo, če v Boga zastavljamo vse svoje za¬
upanje !

2 Bos ie nespremenljiv. Prizadevajmo si podobnim
biti Bogu tudi v ozir te božje lastnosti, to je: naše misli,
»ase želje, naši sklepi in vse naše prizadevanje naj bo ne¬
spremenljivo dobro in sveto. Kaj bi nam pomagalo, ko b. bdi
7 M  gorki, zdaj merzli; danes za dobro vsi goreči, jutro spet
mlačni in leni; danes bi delali dobre sklepe, jutro pa bi jih
že  prelomili. ’ Zatoraj, da bomo stanovitni in nespremenljivi
°stali v dobrem, si prizadevajmo sami sebe premagati, skušnjavo
*adušiti kar v začetku, in Boga, od kterega pride vse dobro,
Prositi gnade stanovitnosti.

184 —

3. Bog je nespremenljiv; zmirom ravno tisto hoče in
ljubi in plačuje, zmirom ravno tisto čerti in sovraži in stra¬
huje, to je: on je večno svet, je večno pravičen; toraj se
nikar ne motimo, ko vidimo ljudi greh delati okoli in okoli
nas, in nikar ne mislimo, da to božje zapovedi kaj slabi, ali
da to grešivše ljudi kaj izgovarja, ali da to greh kaj zmanj¬
šuje. Tega ne! zakaj Bog je nespremenljiv, nespremenljiv 0
so tudi njegove zapovedi. Ob Noetovem času so bili razu«
osmih vsi drugi ljudje v grehih zakopani; vendar se pa zavoljo
tega Bog ni dal primorati, odjenjati kaj od svoje svetosti, od¬
stopiti od svoje pravičnosti. Ravno taka je bila o Lotovih
dneh; ko na vsi Sodomski zemlji še deset pravičnih ni bilo?
vendar te splošne nerodnosti in hudobije nobenega niso izgo¬
varjale. Kar je bilo nekdaj dobro in prav pred božjim naj'
svetejšim obličjem, ravno to je še zdaj dobro in prav; in kar
je bilo nekdaj slabo in krivično, to je še zdaj slabo in kri¬
vično.

4. Bog je nespremenljiv; to naj nas navdaja z veselje« 1 ?
ker ne služimo kakemu čmernemu gospodu, kterega spreminjaj 0
časi in ure, ki je zdaj dober, zdaj hudoben, ampak vedn°
dobremu Gospodu, ktereinu bomo vedno dopadli, da le ne od-
stopimo od dobrega, če bi nas pri tem tudi ves svet zaničeval
Nasprot naj nas pa tudi s svetim strahom napolnuje ta lastnosb
če imamo z grehom ognušeno dušo; zakaj ne stan, ne čash
ne bogastvo in nobena oblast nas ne more Bogu dopadljiv*} 1
storiti tako dolgo ne, dokler nismo od greha oprani in očiščen 1.

Grof Busi se je zameril svojemu kralju, kteremu je dolg 0
časa služil vdano in zvesto, da Bogu ne tako. Toda ta zamer 9
mu ni bila v nesrečo, temveč v pravo srečo in v zveličanj 0.
Oči so se mu namreč odperle, in je spregledal, da se dosih'
malo ni znašel na pravem potu. Ravno zato pa tudi ni žal° vil
čez svojo nesreča, marveč je rekel: „Bolj hvaležen sem svo¬
jemu kralju zato zamero, kakor ko bi me bil naredil zapove-
dovavca (maršala) čez vso Francosko deželo. Zakaj ^dnJ
spoznam, da sem dosihinalo služil spremenljivemu gospod«?
čigar volja se po vetru obrača; odsihmal pa bom služil Go¬
spodu, ki se ne spreminja na vekomaj ne!“

J

— 185 —

5. Resnica, da je Bog nespremenljiv, nas pa tudi uči,
da Bog svojih pravičnih sodeb, po smerti slehernega človeka
storjenih, nikoli spremenil ne bo. Za vedno in večno bo iz¬
rečena sodba, ktero bo Bog izrekel čez hudobne v njih po¬
gubljenje, in sodeb, ktero bo izgovoril čez dobre in pravične
v njih zveličanje! Toraj naj nas ta lastnost priganja, dobre
dela delati, si lepe čednosti nabirati, da bomo po smerti za¬
slišali srečno sodbo, ktera nam bo prisodila večno veselje.
Naj nas ta lastnost tudi odvračuje od greha; ali če smo že
grešniki, naj nas priganja k pokori, da ne bo po smerti izre¬
čena čez nas sodba za vselej nesrečna.

častitljivi Tomaž Kempčan je bil že od mladih nog ne¬
navadno pobožen in bogaboječ; sosebno častil in ljubil pa je
v  mladem sercu preblaženo devico Marijo. V poznejših bolj
nevarnih letih pa ga je zrnirom bolj zapuščala ta sveta goreč¬
nost. Ko je pa nekega večera svojo večerno molitev spet z
b olj zbranim duhom opravljal, in med lem natanjčniši pregledal,
kako je ž njim, je spoznal in čutil z bolečim sercom, da se
jo na potu pobožnosti in bogaboječnosti nazaj pomaknil, in z
vžaljenim duhom je tožil Očetu nebeškemu, da ga je zapustil
s  svojo očetovo ljubeznijo, in mu tako močno odtegnil svojo
gnado. V svoji nespameti je mladeneč Boga dolžil, kakor da
ki bil Bog svoje dobrovoljno serce do njega spremenil. —
^ takih mislih zaspi. — Skrivnostne sanje pa ga podučijo,
kako močno da se je s tim pregrešil. Zdelo se mu je, kakor
k> se bil znašel v učilnici, ter s svojimi sošolci pridno poslušal
Oauk, kteri se je razlagal. Zdaj pa mu je, kakor bi vidil
Uebeško kraljico na oblakih priplavati z leskečim obličjem in
v  sneženobelem oblačilu. Spustila se je do slehernega učenca,
je prijazno ž njim govorila in mu očitno na znanje dajala svojo
Priserčno, materno ljubezen. Tomaž željno pričakuje, da bo
P r esveta Devica tudi k njemu prišla, in z milim pogledom po¬
gleduje za njo. — Po dolgem pričakovanju se vendar le tudi
prednj vstopi sveta božja Mati. Toda resnobno namesto pri¬
jazno vpira vanj svoj pogled, in namesto da bi mu svojo
ljubezen na znanje dajala, mu še le očituje njegovo vedno
Ve čo nemarnost za službo božjo, in še bolj to, da se je britko
Potožil y svoji molitvi, kakor bi ga bil Bog zapustil, ter mu

odtegnil svojo očetovo ljubezen, ko je le vendar on sam Boga
zapustil, ter svoje serce spremenil in zgubil svojo nekdanjo
otročjo ljubezen do Boga. — Po tem resnem pa priserčnem
posvarjenju je sveta Devica šla spred osupnjenega mladenča in
je zginila. — Tomaž se prebudi in vstane za nov dan pa tudi
za novo življenje. Sveta Devica mu je nauk dala, da se Bog
ne spreminja, in da se tudi mi ne smemo spreminjati in v
dobrem omahovati, ako hočemo bili Bogu prijetni in dopadljivi,
in ako se hočemo vredne storiti nekdajnega plačila v nebesih.

Glejte! tudi deveta lastnost božja: „Bog je nespremenljiv,
je od vekomaj, do vekomej ravno tisti 46 , nam daje veliko
lepega podučenja. Le pridno si ga na serce navezujmo!
Amen.

XXVIII. Keršaiiski nauk.

10. Bog je neskončno dobrotljiv.

Zadnjič sem vam razložil deveto lastnost božjo, ktera
glasi: „Bog je nespremenljiv; je od vekomaj do vekomaj
ravno tisti. 44  Vedno se spreminjajo na svetu vse reči, vge
stvari in tudi človek; le samo Bog se ne spreminja, temveč
ostane vekomaj tisti.

Da je Bog nespremenljiv, vemo iz tega, ker je neskončno
popolnoma duh; torej ne more nič boljši biti, in nič slabejši ne;
on se ne more ničesar priučiti, ne more ničesar pozabiti; ni nikoli
mlajši, in nikoli starejši; on je nespremenljiv. Tudi sv. pisni®
stare in nove zaveze nam na več krajih oznanuje nespremen'
Ijivost božjo, kakor ste slišali v zadnjem keršanskem nauku.

Sv. pismo scer govori od božje jeze, od božjega sovraštvi
maščevanja, kesanja, usmiljenja; pa je le vendar Bog pri vse' 11
tem nespremenljiv, ker te besede so le po človeško rečen®
od božjih lastnost, in od Boga tudi drugač govoriti ne morem®)
kakor po človeško. Božja jeza in sovražtvo božje pomenjfl)

187  -

da je greh Bogu zopern; božje maščevanje ne pomenja nič
drugega, kakor pravico božjo, po kteri grešnike po zasluženju
kaznuje; božje usmiljenje ne pomenja nič drugega, kakor božjo
milost, po kteri grešnikom odpušča njih grehe, ako se resnično
poboljšajo; božje kesanje ne pomenja nič drugega, kakor da
Bogu ni bilo prav, ko so ljudje živeli tako razuzdano, da jih
je moral pokončati s potopom. Tako, glejte ! gre razumevati
le besede sv. pisma, ktere se kažejo na videz nasprotne božji
nespremenljivosti, pa jej vendar niso.

Bog je nespremenljiv; zmerom nas ljubi, zmerom nam je
dober; in nikoli se nam ni treba bati, da bi ga kdaj zgubili,
nli da bi ga nam sinert odvzela; zatoraj vse svoje zaupanje
na njega postavljajmo. — Ker je Bog nespremenljiv, naj bodo
Uidi vse naše misli, naše želje, naši sklepi, naše prizadevanja
nespremenljivo dobri in sveti, da bomo tudi v tej lastnosti
Bogu podobni. — Bog je nespremenljiv; to naj nas navdaja
z  veseljem, ker ne služimo kakemu čmernemu gospodu, kte-
re ga spreminjajo časi in ure, kteri je zdaj dober, zdaj hudoben;
nnipak služimo stanovitno dobremu Gospodu, kteremu bomo
gotovo dopadljivi, če smo le dobri. — Ravno ta lastnost nas
P a  tudi uči, da Bog nikoli spremenil ne bo svojih pravičnih
sodeb, ktere stori po smerti slehernega človeka; za vselej bo
‘^rečena sodba, ktero bo Bog čez hudobne izrekel v njih po¬
gubljenje, in čez pravične v njih zveličanje. — Od vsega tega
Se »i zadnjič govoril.

Danes pride na versto deseta lastnost božja, ktera se
glasi : „Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za
Vs e svoje stvari; vse dobro imamo od njega.“

Bog je dobrotljiv se pravi: On — večna ljubezen — je
0( 1 vekomaj sklenil, vse svoje stvari osrečevali in oblagrovati
P° svoji neskončni modrosti in svetosti. — Božja dobrotljivost
ui slepa, kakoršna se večkrat nahaja pri ljudeh, po kteri bi
Bog — neskončna dobrota — ne mogel nikomur nič odreči,
^ ar  ga kdo prosi, ali da bi mu mogel skazovati take dobrote,
ktere so pameti nasprot. Take slepe dobrotljivosti ni v Bogu,
a mpak je le v ljudeh. Marskaka mali postavim je do svojega
°Uoka tako mehkega in občutljivega serca, da mu dovoljuje
Vse 5  karkoli jo prosi, če je tudi otroku škodljivo; dostikrat

188

mu še clo dovoljuje kaj takega, kar je pregrešno in pameti
nasprotno. Prošnje otrokove tolikanj ginejo nje serce, da se
mu nikakor ne more vstavljati, naj si že prosi kaj dobrega
ali kaj slabega, kaj pravičnega ali kaj krivičnega. Nje dobrot¬
ljivost je slepa in nespametna, — Božja dobrotljivost pa ni taka!

Božja dobrotljivost je:

1. Sveta in pravična,  to je: nje najviši namen je
posvetiti in zveličati; zatoraj božja dobrotljivost obsega sosebno
pametne stvari, in nje pervi namen je, svojim pametnim stva¬
rem, ljudem, deliti tiste dobrote, ktere jim naj bolj pomagajo
k svetosti, pobožnosti in zveličanju; druge pa, ktere zadevajo
telo, le tolikanj, kolikor jim k pobožnosti pripomorejo ali vsaj
niso škodljive.

2. Božja dobrotljivost je modra,  to je: da Bog na
višo in popolnišo srečo bolj gleda, kakor na manjšo in nepo-
polnišo, in da nam toraj zavoljo obilniše sreče v večnosti
odreče marsktero časno srečo, ali pa pošilja clo nesreče in
težave, da bi nas vredniše storil zveličanja. — Po tem toraj
lahko vidite, da nespametnih prošenj Bog ne more uslišati,
akoravno je neskončno dobrotljiv.

Takšna, kakor sem vam zdaj pravil, je dobrota božja do
stvari, sosebno pa do človeka.

Bog je pa tudi sam na sebi neskončna dobrota.

Kaj se pravi: Bog je sam na sebi neskončna
dobrota?

Bog je sam na sebi neskončna dobrota se pravi, da j e
on sam od sebe nestvarjena, nezmerna dobrota, on je zapopa"
dek in nezmerno morje vsega, karkoli je imenitnega, častitega?
mogočnega, lepega, dobrega, ljubeznivega, pravičnega, pop 0 ''
nega, in vse to v toliki meri, da se mu nič dodjati, in E ot
pameti nič višega domišljevati ne more; on je tedaj neskončn 0
dobrotljiv sam na sebi.

Kaj priča, da je Bog neskončno dobrotljiv?

1. Da je Bog neskončno dobrotljiv, se že iz tega lahk°
skaže, ker že prosta, zdrava pamet  to spozna; zakaj to, drug 10 ’
veselje delati, njih srečo in blagost množiti in vterdovati, lž

189 —

ljubezni do njih, se že človeku lepo poda; kakor je nasprol
Merzla, le samo zase skerbna samopridnost pri človeku prava
gerdoba; toraj ni mogoče, da bi Bogu naj popolnišemu bitju
Manjkalo te lepe lastnosti, lastnosti dobrotljivosti.

2. Da je Bog neskončno dober, vidimo iz tega, ker
imajo vse stvari od njega vse dobro;  od njega imajo
življenje, ude, moč, počutite, živež, prebivališče; on preživlja
Mlade oroslane (leve), ki rujovejo po puščavi, ptice pod ne¬
bom, ribe po vodah. „PogIejte ptice pod nebom ft , pravi Jezus,
»ker ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš
Oče nebeški jih živi.“ (Mat. 6, 26.) Pa ne samo življenje
M kar k življenju gre, ampak  tudi veselje daje Bog neumni
živali; on da, da spomlad in poletje nastopi, in vse se oživi
M veseli svojega življenja; iz drevja in germovja se razlega
drobnih ptičic veselo žvergolenje, po gozdih in gozdičih (logih)
skaklja in se norčuje štirnogata žival; po rekah, vodah in po
Morju veselo plavajo ribe v velicih kardelih; povsod se veseli
brezumna žival in nam oznanuje božjo dobroto. — Kakor po-
Uočna rosa ne pade samo na visoke gore, temveč tudi po
globokih dolinah, in kakor ona ne prerosi le visokih dreves,
temveč tudi male in naj manjše zeljišča, ravno tako slterbi
Oče nebeški za vse svoje stvari; vse oklepa s svojo dobroto;
Vs em pošilja roso svojih dobrot po njih lastnobi in razpolu;
Povsod se kaže dobrotnost.

3. Sosebno nas prepričajo, da je Bog dobrotljiv, brez¬
številne dobrote, ki jih Bog skazuje vsemu človeškemu rodu
sploh in posameznim ljudem posebej. Pomisli, o človek! da
te je Bog iz nič poklical v življenje; ker nič ni tebe potre¬
boval, in vendar ti je dal tolikanj lepo podobo, s petimi
Počutki in drugimi tako žlahnimi udi obdarovano telo. Le
POMisli, koliko veselja ti store tvoje oči, če jih prot nebu
°berneš ali pa po zemlji spustiš in pregleduješ božje stvari.—
Kolika dobrota božja je zopet posluh, ne le, ker po njem za¬
dišimo marsikak prijeten glas ali govorjenje svojih prijatlov,
z uancov, staršev, temveč tudi po njem svoji duši pridobivamo
toliko lepih, zveličanskih naukov. — Koliko dobrota božja je
, r  govorjenja, s klerim zamoremo drugim razodeti svoje misli,
* e lje, občutleje; v dvomih sveta, v žalosti tolažbe iskati pri

190 -

svojih prijatlih in se pogovarjati ž njimi. — Bog nam je dal
okus, da nas žejne opominja do pijače, lačne do jedi. — Roke
in noge so nam potrebne za vsakdanje dela in za sprehajanje.

— Im  ravno to se zamore reči od drugih udov in počulkov.

— Glej, o človek! koliko bogastvo božjih dobrot imaš in nosiš
že samo na svojem telesu, na svojih udih!

Dal nam je neskončno dobrotljivi Bog tudi po svoji po¬
dobi vstvarjeno dušo, ktera je neumerjoča in obdarovana z
mnogimi darmi. Dal jej je pamet in prosto voljo, da zamore
dobro spoznati in storiti. — O koliko veselja dela človeku
pamet, kadar po njej resnico zve. Marskdo je od veselja po¬
skakoval, kadar je resnico zvedel, kako se ima ta ali una reč.

— Koliko veselja mu napravi vest, ktera človeka razveseljuje
in vsega zadovoljnega dela, kadar človek dobro stori, se greha
varuje in pobožno živi! — Koliko veselja nam izhaja iz zaveze
in obhaje, ktero imamo z drugimi ljudmi, postavim s starši, s
prijatli, znanci in dobrotniki. In če ravno tega veselja ne
vživa vsak vsega in v enaki meri, mora vendar vsak, ako
hoče resnico govoriti, spoznati in reči, da je v svojem življenju
veliko več dobrega prejel, kakor pa hudega; in da bi jih dosti
vživalo lahko veliko obilniši veselja, ko bi si ga sami ne
bili [skalili in odvernili s svojim napčnim djanjem.

4. Božjo dobrotljivost nam oznanuje tudi vesoljni stvar-
jeni svet; on kaže, da mora prebivati v nebesih neskončno
dober oče, kteri je vse reči obernil v naš prid. Za koga j e
vsegamogočni Stvarnik gorko solnce pripel gori na nebo? Za
koga cvete drevje spomladi tolikanj lepo? Za koga rodi polje
svoj sad? Za koga redi dobrotljivi Bog zverino po gozdih,
ptice pod nebom in ribe v vodi? Zavoljo nas, glejte! je do¬
brotljivi Bog vstvaril vse te reči, da dobivamo od njih potrebno
gorkolo, potrebno oblačilo, potrebno jed, potrebno pomoč p 1 ' 1
svojih delih in opravilih. O kako dober nam je Bog! D a ’
zares je božja dobrota visokejša od nebes, širokeja od zemlje?
globokejša memo morja. Vse, kar smo in kar imamo, je dar
dobrote božje! —

Zatorej se spodobi, da sklenemo svoje roke, jih hvaležno
povzdignemo prot Bogu, in rečemo z Davidom : „Kaj je člo¬
vek, da se spomniš nanj, in sin človekov, da ga obiščeš!

- 191  —

Malo od angeljev si ga ponižal; s slavo in častjo si ga obdal,
postavil čez dela svojih rok; vse si podvergel njegovim
nogam, ovce in goved, zraven tega tudi zverino, ptice pod
nebom, ribe v morju, ktere se prepeljujejo po pomorskih
stezah« 1

Glejte, kako dobrotljiv nam je Bog! O da bi mu pač mi
kotli skazovati čast in hvalo primerjeno tolikim dobrotam! —
Ko se je bila ravno žetev pričela, je nek pobožen učenik ob¬
ljubil svojim učencom, da jim bo pokazal sila veliko mizo, pri
kteri v obilni meri živež dobivajo lisuč in tisuč ljudi, cele
mesta in vasi z vso živaljo, ktera v njih živi. Otroci se temu
nudijo in željno pričakujejo, kdaj jim bo njih ljubljeni učenik
Pokazal tisto čudno mizo. In nekega dne učenik res otroke
seboj vzame, ter pelje na visoko goro, da bi jim od ondot
Pokazal tisto mizo. Iz gore pa se je vidilo daleč okoli več
Ur  dolgo in široko po rodovitnem polju, po kterem je zrela
'■utnena stern kimala pod težkim klasjem; po prijaznih vertih,
na  kterih je žlahna terta grozdje rodila. Učenik pa zdaj vzdigne
v °ko, ter kaže učencom s perstom siroma in na okrog in
pravi : Glejte, ljubi moji otročiči! veliko mizo, ktero dobrot¬

ljivi Oče v nebesih vsako leto pogerne za svoje stvari in jo
z  živežem in hrano obilno obloži. Vsi hodimo k njemu v
gosti, in nas vse z vso živaljo vred radovoljno nahrani in
dobrotno oskerbi. O da bi ga pač tudi vi vselej s hvaležnim
Se rcom molili, kolikorkrat koli bote spet pogernjeno vidili to
mizo božjo.« Otroci so čutili, kaj pomenjajo te besede, in so
res  s pobožnim sercom hvalili in zahvalili dobrotljivega Očeta
ne beškega; pa tudi posihmalo vso svojo molitev vse lepši
°Pravljali, ter sosebno pred jedjo in po jedi molili vse bolj
Pobožno in z zbranim duhom kakor poprej. — O da bi bili
P a o tudi mi vsi taki dobri, pobožni in hvaležni otroci neskončno
dobrotljivega Očeta v nebesih! Amen.

192 —

XXIX. Ker,sanski nauk.

10.  Bog je neskončno dobrotljiv.
(Na dalje.)

Zadnjič sem vam začel razlagali deseto lastnost božjo '•
„Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo za vse svoj®
stvari; vse dobro imamo od njega.

Od kod vemo, da jeBog neskončno dobrotljiv?

1. Da je Bog neskončno dobrotljiv, nam spričuje že naša
pamet; zakaj že naša pamet nam pravi, da je pripravnost i 11
radovoljnost, drugim veselje delali, njih srečo in blagost mn°'
žiti iz ljubezni do njih in jo vterdovati, ena naj lepših lastnost
človekovih; Bog pa, ki je neskončno popolnoma bitje, bi m af
ne imel te lastnosti?

2. Da je Bog neskončno dober, lahko spoznamo tudi
tega, ker on vsem stvarem vse dobro deli. Od njega imajo
vse živali življenje, ude, moč, prebivališče, živež in vse. Jez |lS
pravi : „GIejte ptice pod nebom; ne sejejo in ne žanjejo 10
tudi v žitnice ne spravljajo, in vaš Oče nebeški jih živi!“

3. Sosebno nas prepričajo od božje dobrotnosti bre*"
številne dobrote skazovane celemu človeškemu rodu sploh in
posameznim ljudem posebej. Premisli, o človek! da te j e Bog
v življenje obudil, akoravno te ni potreboval. Dal ti je modro*
lepo podobo in z petimi počulki obdarovano telo. Le pomish*
kolika dobrota božja so oči, posluh, dar govorjenja; in lahko
boš spoznal, kako dober je Bog, ki ti je dal dušo po s v °J l
podobi vstvarjeno, in jo obdaroval z umom in svobodno volj 0 *
da zamoreš dobro spoznali in storili!

4. Božjo dobroto nam oznanuje tudi vesoljni svet, ol '
nain spričuje, da mora v nebesih prebivati neskončno dobe'
oče, kleri je vse reči obernil v naš prid. Za koga je vseg a

193

Mogočni Stvarnik rumeno solnce pripel na visoko nebo? Za
koga oblake na nebu napojil z rodovitnim dežjem? Za koga
Cy eti spomladi drevje tolikanj lepo? Za koga rodi polje svoj
Sa d? Za koga redi dobrotljivi Bog zverino v gozdih, ptice pod
ne bom in ribe v vodi? Zavoljo nas, glejte! je Bog napravil
lu di vse te reči. O kako dober je tadaj Bog!

5. Da je Bog neskončno dober, nam spričujejo tudi
čeznatorne dobrote,  ktere smo prejeli iz božjih rok, in
j'* 1  še sprejemamo. Glejte, svojega edinorojenega Sina Jezusa
Kristusa nam je Oče nebeški poslal, da bi nas odrešil in večno
Zy eličal. In Jezus, koliko lepih naukov nam je dal, kleri nas
°d greha odvračujejo, in nam kažejo pot v zveličanje; in
Sv elih zakramentov je postavil ravno toliko, kolikor jih potre¬
bujemo, da nas posvečujejo. Vseh teh duhovnih dobrot nismo
Vre dni, in jih tudi nismo zaslužili, Bog nam jih pa le vendar
aa je; ali ni tedaj res neskončno dobrotljiv?

6. Božjo dobroto nam pa tudi oznanuje sv. pismo
sta re in nove zaveze. Kralj David tako le opeva božjo ne¬
botično dobroto, ter pravi: „Vseh oči so obernjene v tebe,
0  Gospod! in ti jim daješ jed o pravem času. Ti odpreš svojo
r °ko, in s svojim blagoslovom nahraniš vse, kar živi.“ (Ps.
(44, [145,] 10-170  Jezus pravi: „Oče v nebesih daje
Sy ojemu solncu sijati na dobre in hudobne, in deževati na
Pravične in krivične.“ (Mat. 5, 45.) Sv. Jakob (1, 17.) veli :
»Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj, in
Pride od Očeta svitlobe, pri kterem ni spremenenja, tudi ne
Se *ice kake spremenljivosti.Po  teh besedah se tadaj od
ne skončno dobrotljivega Boga izhajajo vse dobrote, ktere imamo
1,1  vživamo. Na dobrote božje opominja tudi sv. Pavl, kadar
v Prašuj e  rekoč: „Kaj imaš, o človek, da bi ne bil prejel?
^ko si pa prejel, kaj se hvališ, kakor bi ne bil prejel?"
G- Kor. 4, 7.)— Na dalje nam še Jezus, božji Sin, spričuje

!J ž io neskončno dobroto, ko pravi: „Eden je dober, Bog."
(Mat. 19 ?  17.) Na drugem kraju pravi: „Kteri človek je
Med vami, kleri, ako ga njegov sin kruha prosi, bi mu kamen
P°dal? Ali če ga ribe prosi, mu bo le kačo podal? Ako
te<Ja j vi, ki ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim
otr okom, koliko bolj bo vaš Oče, kleri je v nebesih, dobro

k«rs, nauk. ^ ^

b

194 -

dal tem, kteri ga prosijo ! 44  (Mat. 7, 9—11.) — Glejte, tudi
sv. pismo stare in nove zaveze nam spričuje, da je Bog ne¬
skončno dobrotljiv!

7. Da je Bog neskončno dobrotljiv, poterdijo tudi sveti
cerkveni očaki.  Sv. Efrem pravi: „Bog vsem svoji« 1
stvarem dobro hoče, in pospešuje njih blagor po vsakem potu-
Njegova očetovska dobrota tudi nespametnih žival ne prezre.
On daje živali hrano in živež mladim orlom, ki vanj kličejo.
(Ps. 146, 9.) Ce je tedej Bog tolikanj skerben že za blagor
živali, koliko bolj skerben bo še le za zveličanje naših duš;
ktere si je odkupil za tako drago ceno? Večna hvala bodi
tedaj njemu, kteri že s svojo skerbjo za nespametno žival n«
znanje daje svojo nezmerno dobroto in ljubezen do nas. 44  •"
Sv. Frančišek Salezijan pa uči : „Sludenec njegove dobrote j®
neusahljiv in si je vedno enak, če jih tudi na milijone zajem«
iz njega. 44

Če je Bog tako dobrotljiv, si bo morebiti kdo
mislil, zakaj pa pošilja nekterim ljudem tolik®
nesreče? in zakaj tolikanj hudega nad nje pril*
pusti ?

Akoravno Bog nekterim pošilja tolike nesreče in tolika«)
hudega nad nje priti pusti, je le vendar pri vsem tem «®"
skončno dobrotljiv, ker vse take žalostne prigodbe obrača takm
da nas od greha odvračujejo, k pobožnosti spodbadajo, in Ar
zasluženje množijo. Tako postavim je pijancu velik prid, da
mu vseh reči pomanjkuje, če mi to reč natanjko presodimo p®
nauku svete vere, zakaj če bi pijanec zmerom v obilnosti bik
bi zmerom naprej pijančeval in pil; če pa pride pomanjkanj®
nadnj, ga vstavi in sčasoma nagne, da se spreoberne in p°"
boljša. Hudobnemu in razuzdanemu človeku skaže Bog velik®
dobroto, ako mu pošlje bolezen; bolezen ga vstavi na p°| u
hudobije, ga zmodri, ter mu oči odpre, da spoznava svoj®
krivice in se poboljša. Glejte, še take nadloge, kterih j®
človek si sam kriv, in si jih sam nakoplje, so mu v P rl  ’
ker ga poboljšajo. — Pa tudi če so nam od drugih ljudi « a '
kopani, so nam križi v prid, ker nam dajo priložnost, vad' tl
ge v lepih čednostih, kakor v krotkosli, poterpežljivosti iw sG

195  -

vt erdovati v ljubezni do sovražnikov; brez zopernosli in križev
S|  pa človek ne more pridobiti teh lepih čednost. Križi in
tež ave so človeku dobre, da se ž njimi očiščuje od storjenih
Bellov, da ga varujejo, serce preveč navezovali na svet, in
(ii ' ga primorajo, hrepeneti po nebesih, kjer večno stanujejo
Goljeni. — Če nam tadaj Bog tudi križe in nadloge pošilja,
j 6  le vendar neskončno dobrotljiv; zakaj njegova dobrotnost
j e  modra, klera gleda na našo pravo in večno srečo bolj,
( akor na časno; zatoraj pripusti križe in nadloge čez nas priti,
la  bi nas večno osrečil.

dob

K

aj se učimo iz tega, da je Bog neskončno

ro  t lj  j v?

1 • Ker je Bog neskončno dobrotljiv, in vse dobro od
Ijiilf 3  ' mamo ’ se raoi ’ amo  vselej z veseljem, dopadenjem in

daj
da

On

e znijo spominjati svojega dobrotnika, kadar vživamo njegove
° Ve » duhovne ali telesne. Da je to res naša dolžnost, in
koče Bog od nas to imeti, se spozna od tod, ker se je
°nr 0 tljivi ]j 0 g sam pritožil nad Izraelci, ker so vživali nje-
Ve  dobrote in darove, zraven pa pozabili na njega
in o' e ° P rav * :  »»Vol pozna svojega gospodarja, in osel pozna
ljud' SV °i ega  £ os P°d a - Izrael pa ni mene spoznal, in moje
j n  slv ° se ni razumelo.“ Na to dolžnost nas tudi Jezus opominja
Scer  ob prav imenitnem času, pri zadnji večerji rekoč:

ite v moj spomin.“ Spomni
( | r  j^ a j> o človek, ali natihoma sam pri sebi, ali očitno vpričo

r/ . prav ime

§ fi V ° ‘borkratkoli bole to storili, storite v moj spomin.“ Spomni
tadaj,

^ da tudi v sercu drugih obudiš take dobre občutljeje;
j n  ®. )a ° če si oče ali mati, se spomni vpričo otrok z veseljem

»bzi

eznijo svojega božjega dobrotnika, postavim pieden k
ali od mize greš, kadar se je noč približala, kadar si

>° od

& kak sv. zakrament, kader si kako drugo dobro delo do¬
ločal.

2- Moramo hvaležnost skazovati s tim, da prav obra¬
sla ^ bloga prejele dari. Ko bi mi kakemu revežu dobrote
nJ , '° Vaii , mu dari> delili, on pa bi dobrote zaničeval, dari z
tako- 1 -' . la f )la *» bi ga silno nehvaležnega imenovali. Bavno kaj

ol) poO O" ~ —. J  p« v/.«--

‘>mo, da nezmerno, požrešno uživamo in se ošabno nosimo;

13*

c g a  in še geršega storimo mi, če časno premoženje narobe

- 196 -

če zdravje zalratimo in zapravimo v grehu in v nepokori, ce
gnado božjo zgubimo, sv. zakramente nevredno prejemamo
jih prejemati opuščamo itd.

3. Res je, da ima Bog nad pravičnimi in nedolžni!* 11
naj veče dopadanje, in da jim sosebno skazuje svojo ljubezen?
vendar pa Bog tudi hudobnim deli veliko dobrot! „On ^
solncu sijati nad dobre in hudobne, in deževati na pravične i* 1
krivične*, pravi Jezus; toraj bodimo po njegovem zgledu >*}
povelju tudi mi dobrotljivi do svojega bližnjega, če je tudi **f
sovražnik; saj nam je zapovedano, da moramo dobro slo r j t |
tudi sovražnikom, ako hočemo biti božji otroci. Jezus prav* ■
„Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro j |fll
storile, kteri vas sovražijo, in molite zanje, kteri vas preganjaj 0
in obrekujejo.“ (Mat. 5, 44.)

4. Svoje hvaležnosti Bogu ne moremo skazovati tak°>
kakor kakemu človeku, da bi mu namreč dar dali za ^
dobroto vernih za dobroto; on je samemu sebi zadosten in

n®

jei*" 1

en* 11

potrebuje nikogar in ničesar; bodimo pa iz ljubezni do n.
dobrotljivi do svojega bližnjega, in po tem takem bo **°
darove sprejemal ravno tako, kakor ko bi jih dajali **J
samemu. Saj pravi Jezus Kristus: »Karkoli hote storili en
zmed najmanjših svojih bratov, ste meni storili. 44  «

5. Ker pa Bog ni le samo ljudem dobrotljiv, ampak 1

bodimo P

ker i* alfl

nespametni živini, in ker tudi zanjo lepo skerbi,

njegovem zgledu do nespametne živine dobri tudi mi, ^
je ona velik dar božji; in je nikar neusmiljeno ne teph* 10  ^
brez potrebe ne bijmo, občutljiva je, kakor človek, in j° .
kakor človeka; in tudi zato ne tepimo živine ali živali **
potrebe; živino pretepati človeka kazi, vse v človeškem se
zaduši in postane človek potem tudi neobčutljiv do sv°J
bližnjega, kadar ga vidi v stiski in terpljenji, ali ga pa se
sam pripravi v stiske in potrebe. .

6. Ker je Bog neskončno dobrotljiv, nam bo tudi P
magal, kadar pridemo v potrebe. O kako nas tolaži *** 0
seluje ta resnica! Kaj ne, da na dolgem težavnem P 0 *' 0 '^,
potnika to naj bolj tolaži in veseli, če ima zraven sebe tova>
ki nevarnosti od njega odvrača, težave od njega odganj 1 ’ .
pa mu jih vsaj polajša? Naše življenje pa kaj je drugeg 3

197 -

potovanje iz časnosti v večnost? Na tem potovanju nas zadeva
toarsktera težava, nam žali' serce marsktera britkost, nas pri¬
jema revščina, bolezen ali kaka druga nesreča, iz kterih si
Sa mi ne moremo pomagati, od drugih ljudi pa tudi ne priča¬
kovati pomoči. O kako oveseljivno nam je toraj, da imamo
v  nebesih Očeta, kteri je neskončno dobrotljiv, in nam vselej
b°če pomagati!

7. Slišali smo tudi, da Bog ni le do nas neskončno
dobrotljiv in drugih stvari, temveč da je tudi sam na sebi
neskončna dobrota. Iz tega se toraj kaže, kako neizrečeno
srečen je človek, kteri njega gleda in vživa; in ravno za to
®*’ečo smo stvarjeni, da bomo nekdaj njega, neskončno do¬
broto vekomej gledali, večno vživali; tadaj naj naše serce
*n povsod le po Bogu hrepeni, če nas pa motijo pozemeljske
re či, in nase vlečejo naše serce, če vživamo kake dobrote,
btere nas napajajo s preobilnim veseljem, si vselej mislimo in
b Bogu zdihnimo rekoč: „0 moj Bog, kako dober, kako lep
si  še le ti, ko že tvoja stvar s toliko prijetnostjo zaliva naše
s erce! O da bi te pač tudi v večnosti gledali in vživali! 44

S tim je skončan nauk od desete lastnosti božje, ktera
Se  glasi: „Bog je neskončno dobrotljiv, skerbi po očetovo
vse svoje stvari; vse dobro imamo od njega. 44  Pa prejden
jenjam govoriti, naj vam povem še to le podučno povest:

svetega Gerazima pride nekega dne ranjen lev. Liže in
suče se krog njega in mu kakor ve in zna na znanje daje,
b® išče pomoči za ranjeno taco, iz ktere se mu je curkoma
Ce dila kerv. Svetnik mu rano izpere, jo obloži z zdravilnim
bliščem, ter obveže, in lev je kmalo ozdravel do dobrega.

tistihmal pa hvaležna žival ni več zapustila svetega mniha,
ray *«n za kako uro, da si je v bližnjem gozdu hrane poiskala.

noči je spal lev pred celico svojega dobrotnika, in kamor¬
koli je šel, ga je lev verno spremljeval. Kadar je svetnik
Ut uerl, j e  ’ ludi hvaležni lev šel za pogrebom, je noč in dan
bul na grobu svojega rajnega gospoda, ni vžil nobene hrane
Ve č, dokler na zadnje mertvega ne najdejo na gomili, pod
| Ue ro so počivali ostanki njegovegajjdobrolnika. — Glejte, divja
?,v erina je bila tolikanj hvaležna za majhno dobroto: in mi bi
Ueskončno dobrotljivemu Bogu nobene hvale ne vedeli za

— 198 -

nezmerne dobrote, ktere dan na dan dobivamo iz njegovi' 1
milih rok? 0 ljube duše, tega nikarmo! To bi bilo neizrečeno
gerdo in nehvaležno, bi bilo sila pregrešno, bilo naj vočib
kazen vredno! Oh dobrotljivi Bog! nikoli ne pozabimo tvoji' 1
neskončnih dobrot, večna hvala ti bodi za vse ! Amen.

XXX. Keršanski nauk.

11. Bog je neskončno usmiljen.

Zadnjič sem vam razložil deseto lastnost božjo, ktera &
glasi: „Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po očetovo 23
vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega^ 4  Bog je n e '
skončno dobrotljiv, to je: on ni le sam na sebi naj bolj P 0 ".
polnoma in najboljše bitje, ampak je tudi naj boljši m
dobrotljivši do svojih stvari; vse dobro imamo od njega. •"
Da je Bog neskončno dobrotljiv, že po pameti lahko spoznan 10 ’
ker nam ona pravi, da Bog mora imeti dobrotnost, to prelep 0
lastnost, ker je naj bolj popolnoma bitje; scer bi ne bil ne '
skončno popolnoma. — Sv. pismo stare in nove zaveze
ravno to terdi. — Da je Bog neskončno dobrotljiv, vidin' 0
tudi iz tega, ker on po očetovo skerbi za vse svoje stva 11 ’
sosebno pa za človeka; vse dobro imamo od njega. — Bi

clo, če križe, nadloge in težave nad nas priti pusti, nam J e

dobrotljiv; ker vse to obrača v našo pravo ter večno S reC °j
— Ker nam pa je Bog skazal že toliko dobrot, in nam J
še zmerom skazuje, mu bodimo hvaležni, ter vse telesne
duhovne dobrote obračajmo v svoje posvečenje, v svoje z ye  ^
Čanje. — Z veseljem se spominjajmo svojega neskončne? 1
dobrotnika, kadar vživamo njegove dobrote. — Po božje
zgledu bodimo dobrotljivi do svojega bližnjega, naj si že ’

kdorkoli hoče, ali prijalel ali neprijatel! — Ker pa Bog 111

samo človeku dobrotljiv, temuč tudi neumni živali; naj bo 10
naša volja do živali dobrotljiva: nikar je čez moč ne obk la "

- 199 -

dajmo, nikar brez potrebe ne terpinčimo. — Ker je Bog sam
n a sebi neskončna dobrota; toraj naj naše serce vselej in
Povsod hrepeni, v posest dobiti in vživati to neskončno
dobroto.

Danes pride na versto nauk od enajste lastnosti božje,
ktera se glasi : „Bog je neskončno usmiljen; nam odpušča
naše grehe, ako se resnično pobo!jšamo.“

Božja milost pa obstoji v tem, da ima Bog z grešnikom
Poterpljenje, da ga ne udari ali ne strahuje precej, kakor je
* a služil, temveč mu prizanaša, mu pomaga poboljšati in spre-
°bernili se; in kadar se spreoberne, mu iz serca odpusti.

Kako se spozna, da je Bog neskončno mi-
'ostljiv?

1. Da je Bog neskončno milostljiv, nam že zdrava
Pamet spričuje. Kaj ne, da je že za človeka neizrečeno lepo,
če je prizanesljiv in usmiljen? če rad poterpi s svojim bližnjim?
Mu rad odpušča, kadar je bil žaljen od njega, in se rad ž njim
spravi? Nasprot je pa grozno gerdo za človeka, ako bližnjemu
uic noče prizanesti, ako mu noče odpustiti in se ž njim spraviti,
hadar je bil razžaljen od njega! Ko je pa že pri človeku, ki
je nepopolnoma stvar,fusmiljenje tako lepa lastnost; kako smemo
Misliti, da bi Bog, ki je neskončno popolnoma bitje, te last¬
nosti ne imel? Glejte, že zdriava pamet nam spričuje, da je
&og milostljiv.

2. Se vidi božja milost iz njegovega p ri za na š a n j a.
0 kolikokrat so se ljudje pred Bogom pregrešili tako močno,
fla  so zaslužili pri tej priči postrahovani biti in pogubljeni;
Bog p a  j e  j me i ž  njimi poterpljenje, in je čakal njih pobolj-
šanja. Ob Noetovem času so se hudobije človeškega rodu
narnslle do verba tako, da je Bog bil primoran, iz sveta po-
Debiti pregrehe in hudobije. Pa glejte! milost njegova ga je
'Mzoj deržala, da ni nanagloma sveta z vodo pokončal, temveč

jim je dal veliko let odloga za pokoro, in. da jih je med
te m časom vedno opominjal po Noelu, naj se poboljšajo in
Pokoro delajo. — O kako poterpežljiv in prizanesljiv je bil
®°g z neusmiljenim kraljem Faraonom, kleri je Izraelsko
'judstvo stiskal tako silovito! Kadar je bilo preganjanje

200

zatiranje že od sile veliko, je Bog- preroka Mozesa poslal
do Faraona: in Mozes je v božjem imenu zapovedal
kralju, naj ljudstvo izpusti. Kralj Faraon pa ga je le zasme¬
hoval. V božjem imenu pošlje zdaj Mozes stiske nad Egipt-
Faraon se prestraši, in obeta ljudstvo spustiti; ne spusti S a
pa le vendar ne. Devetkrat pride Mozes od Boga poslan
pred kralja, prejden kralj ljudstvo spusti. O kolika prizanes¬
ljivost usmiljenega Boga s terdovratnim kraljem Faraonom*
kteri je vreden bil, da bi ga bila maševavna roka božja na-
nagloma zadela. — O kako poterpežljivo je Bog prenašal
svoje nezvesto ljudstvo! Koliko čudežev je storil, da bi bil na
pravo pot pripeljal zgubljene ovce Izraelskega ljudstva! Pošiljal
jim je preroke in učenike, pa so jih morili; na zadnje jim
pošlje clo edinorojenega Sina, da bi jih bil večno srečne
storil, pa tudi njega so zgrabili, in kot hudodelnika umorili na
lesu sv. križa! O kolika hudobija! koliko neusmiljenje! i* 1
vendar terpi Bog terdovratne Jude do današnega dneva, jih
terpi gotovo zato, da jim še čas pusti, sprejeti pravo katoliške
vero in zveličati se. — O kako močno prizanaša Bog še
fiandanašni molikovanju, ki se nahaja med neverniki, kteri
preklinjajo božje ime; krivovercom, kteri zaničujejo njega 1,1
njegovo sv. cerkev; kristjanom, kteri že toliko časa in take
razuzdano žive ! — Spomni se, kristjan! vseh svojih grehoS
ki si jih storil v svojem življenju; vse je Bog vidil, vse slišal?
bil vseh priča; in vendar ti je prizanesel, in te ni kaznoval?
kakor si zaslužil. Vidil je krivice, ktere si delal svojenm
bližnjemu, da si množil svoje premoženje; slišal je obrekovanje
in hudo govorjenje, s kterim si svojega bližnjega pripravljal
ob čast in dobro ime; vidil je tvoje hlinjenje, tvojo hinavščino?
slišal tvoje rotenje in preklinjevanje; vedel je za sovraštvo?
ktero si v svojem sercu redil zoper svojega bližnjega; znam
so mu vsi naši grehi, ki smo jih storili pred njegovim očesom?
in vendar nas ne strahuje, kakor si zaslužimo; o kako priza¬
nesljiv, kako milostljiv je Bog! — Zares ravna Bog z nami
ravno tako prizanesljivo, kakor evangeljski vertnar z nerodo¬
vitnim drevesom. Gospod mu je ukazal, posekati malopridno
drevo. Vertnar pa se je zanj potegoval, ter prosil rekoč ■
»Še eno leto počakaj, da ga okopljem, mu pognojim, morebiti

201

bo potlej sad rodil?" To nerodovitno drevo smo mi grešniki.
Božja pravica nas hoče posekati in v ogenj vreči; božja milost
pa za nas poteguje, in nam odloga sprosi. „Se en čas naj
živi ta hudobnež^, pravi božja milost, „morebiti bo vendar le
še poslušal glas svoje pameti in očitovanje svoje vesti, ter se
poboljšal in spreobernil!“ Tako, glejte! nam Bog prizanaša,
ter čaka našega poboljšanja in spreobernjenja !

Že Abraham v stari zavezi je terdno veroval, da je Bog
prizanesljiv; zato je goreče prosil Boga, da bi prizanesel hu¬
dobni Sodomi in Gomori, in da bi ne končal teh nesrečnih
mest! In Bog obljubi, jim prizanesti, ako bi bilo le deset pra¬
menih v njih.

3. Bog pa ni samo prizanesljiv, ampak pomaga tudi
grešniku, da se poboljša in spreoberne.  Oj v koliki
svitlobi se spet od te strani kaže božja milosti Kakor vertnar
Nerodovitno drevo okopava, mu gnoji, priliva in ga obrezuje,
da bi ga storil rodovitnega; ravno tako ravna tudi Bog z
grešnikom, da bi ga poboljšal in spreobernil: on gre grešniku
na  pomoč s svojo milostjo, da mu pomaga, kadar se hoče
lešnik k njemu verniti; gre tudi za njim, da ga vstavi na
P°tu hudobije in pregrehe, in da ga oberne na pot poboljšanja
' n  spreobernenja. Tak zgled imamo nad sv. Pavlom, ki je v
j^ a mašk hitel preganjat pravoverne. Kdo je pač bil Kristusu
“°li nasprot? Kdo bolj neusmiljenega in terdovratnega serca,
«akor je bil takrat Pavl, imenovan še Savi? Pa glejte! gnada
a °žja ga je spreobernila iz grešnika v pravičnega, iz never-
^ga v pravovernega, dasiravno tega ni bil vreden. Tako,
v >dite, se je pokazala milost božja nad sv. Pavlom!

Pa tudi še dandanašni Bog grešnikom skazuje svojo
?»<«, po kteri jih k poboljšanju vabi in k spreobernjenju, ter
Jltl  navdaja z dobrimi mislimi, ali pa jim budi vest, ktera jim
£ e Pokoj dela zavoljo storjenih grehov in grešnega življenja,
«akor je nekdaj nepokoj delala sv. Petru, ki je Jezusa zatajil,
P°tem pa ves v solzah sam nad seboj zdihoval: „Kaj sem
Mislil? Kaj sem storil, da sem zatajil svojega Gospoda?“

Bog nomaga grešniku k zveličanju tudi po križih in
^logab, kar nam zopet razodeva božjo milost. Nikar ne
da Bog ni milostljiv zato, ko človeka terdo derži, mu

L

- 202

križe in nadloge pošilja in tako pomaga k zveličanju! Taka
misel bi bila napčna misel, bi bila zmota! Ali boš mar ne¬
usmiljenega imenoval tistega zdravnika, kteri bolniku zapiše
grenke zdravila, kterc mu pa naj bolj pomagajo? Ali imenuješ
neusmiljenega takega človeka, kteri je kar za lase potegnil
svojega bližnjega iz globoke vode, v klero je padel? Kaj ne,
da ne? Ravno tako tudi Bog ni neusmiljen, kadar človeku v
zveličanje pomaga po križih in težavah, kteri so pa zanj
naj boljši.

Jezus Kristus nas je pa tudi v priliki podučil, koliko Bog
stori, da bi nas osrečil, v priliki od tistega moža, kteri im 3
sto ovec, in če eno zmed njih zgubi, popusti devet in devet¬
deset drugih na gorah, in gre za zgubljeno, dokler je ne najde;
in kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje rame, in jo ne? e
nazaj k svoji čedi. (Mat. 18, 12. Luk. 15, 4. 5.) Kaj pomeni
zgubljena ovca v tej priliki?

Zgubljena ovca je duša, klera se po storjenem grehu l« 31
od izvoljene čede božje, zaide na pot pogubljenja, in se p°
tem takem zgubi. Pa kakor se je trudil evangeljski mož, tcl '
prebodi! hribe in doline, da bi našel zgubljeno ovco, ravn"
tako išče Bog grešnika s svojo sveto gnado; in kadar g a
najde, ga podpira, mu 'pomaga priti na pravo pot zveličanj 3 '
Ali ni ladaj res milostljiv?

Prav lepo nam razkazuje božjo milost in usmiljenje na"
slednja dogodba. Ob času Fran coske prekucije je živel y  mest 11
Lj on ne k mož, kteri je zgubil vso vero, in se ni zmenil vC °
ne za Boga ne za božjo službo. Ta nesrečni človek sreč' 1
nekega dne mašnika, kteri je sveto popotnico nesel k bolnik 3 ;
Misel, da bi se moral zdaj vsaj zavoljo drugih ljudi odkrit 1
pred najsvetejšim zakramentom, ga nekama omami in nej P "
voljnega naredi zastran tega, da je na duhovnnega zadel in n ‘'
sveto rešnje Telo; ravno zavoljo lega pa naprej beži i«
v ulice. Pa glej čudo! mašnik mu povsod za petami sledi, k el
ga njegova pot ravno ondot pelje do bolnika. Neverni č!ov ev
zdaj že ne ve, kam bi se djal; toro j se umakne v pervo hiš 0
skoz odperte duri, in mašnik stopi za njim v ravno listo bis°»
ker ravno ondi je prebival umirajoči bolnik. Nevernež
znajde zdaj naenkrat v sredi ljudi, kteri so spremljevali

J

— 203  —

rešnje Telo. Ves osupnjen nikamor več ne more ubežati.
In v tem trenutleju mu šine žarek gnade božje v dušo, ter
mu vso pretrese. In mož začne sam sebi prigovarjati rekoč:
»Kaj je to? Jaz bežim pred Bogom, in Bog za menoj hiti?
0 Gospod nič več se ti ne bom vstavljal! Verno serce ti
prinesem v dar; terdna in nepremakljiva bodi moja vera.
Odsihmalo se odpovem vsi svoji nejeveri, in ti bom zvest
ostal, zvest do smerti.“ — Usmiljenja vredni grešnik! tudi za
teboj hodi neskončno usmiljeni Bog po vseh tvojih potih, po
vseh tvojih zmotah, da bi te reši! in zveličal. Glej! kadar te
*adene kaka nesreča, se Bog pred tebe vstopi in ti po no¬
tranjem glasu prigovarja rekoč: „Glej, moj sin! moja hči!
začetek in korenina vsega tvojega terpljenja je v tvojem sercu,
v tvoji duši, in dokler po pregrešnem življenju spred mene
hežiš, srečen ne boš! 44  — In kadar oboliš, ti že spet Bog
Pred posteljo stoji, in ti prigovarja: „Moj sin! moja hči! tvoja
duša je še vse bolj bolna, kakor tvoje telo! 44  — In kadar se
°a počitek podajaš, gre spet Bog za teboj z milo besedo:
»Moj sin! moja hči! Ali je mirna tvoja duša? Je zadovoljno
tvoje serce? Ko bi ti bilo umreti naslednjo noč, bi te peljala
pot iz postelje v grob, iz groba morda v pekel? Oh, verni
se nazaj, dokler je še čas!* 4  — Blagor mu, kdor posluša in
sluša glas božje ljubezni in usmiljenja božjega!

Kristjani moji! slišali ste zdaj, da Bog, ki je neskončno
Usmiljen, večidel poterpljenje ima z grešnikom, in da ga ne
vdari precej, kakor si grešnik zasluži, ampak mu prizanaša in
pomaga, da se poboljša in spreoberne.

Bodimo toraj Bogu hvaležni, da grešnika kar po storjenem
grehu ne strahuje po zasluženju. O kje bi bila že zdaj naša
duša in kako bi se jej godilo, ko bi nas Bog pogubil kar
precej po storjenem smertnem grehu?! Glejte, kako dobro je za
»'as, da ima Bog poterpljenje z grešnikom, da mu prizanaša!
Ko vemo, da Bog grešniku prizanaša, pa vendar le zavoljo
te ga pokore nikar no odlašajmo; zakaj mera božje prizaneslji¬
vosti se zna spraznili za nas, in smeri nas vtegne nepriprav¬
ljene zadeli. Kaj pa bo potlej za nas!

Ko vemo, da Bog grešniku pomaga k poboljšonju in
spreobernjenju, bodimo potolaženi! če se nam tudi težayno

- 204  -

zdi razbiti verige hudih navad, skušnjave premagati, greh za¬
pustiti, se smemo zanašali, da nam bo Bog pomagal, ker je
neskončno usmiljen! Z božjo pomočjo pa zatnoremo vse!

Neki pleme nitaš, ki je bil sicer imenitnega stanu, pa sil«
razuzdanega življenja, pride svoje dni v Rim, in vidi ondi
svetega očeta, papeža. Gledati tega častitljivega starčka je
plemenitaša tako prevzelo, da je prosil svetega očeta, naj bi
ga spovedali. Sveti oče so pri tej priči uslišali njegovo

prošnjo, so ga voljno poslušali, in bili prav zadovoljni, da se

je mož tako odkritoserčno in s skesanim sercom spovedoval.
Ko so mu pa hotli pokoro naložiti, mu ni bila nobena pokora
prav, nobena všeč in po volji. Da bi se postil, se je pre¬
slabega delal. Da bi molil in premišljeval, ni časa imel. Da

bi si bil kaj spanja pritergal ali na terdih tleh spal, mu zdravje
ni dalo. Opravljati druge pokorila pa, je rekel, da ne ve ®

ne zna. Sveti oče mu dajo toraj zlat perstan, na perstan pa
so bile vrezane besede. „Memento mori", to je .po naše:
»Spomni se, da boš umeri.“ Naložijo mu za pokoro, noj te
perstan natakne na perst, in besede, ktere so pisane na njem,
prebere vsaj enkrat vsak dan. Ves zadovoljen s tako lahko
pokoro se verne plemenitaš spet na svoj dom. Toda ta majhna
pokora mu je lepo pomagala k vsemu drugemu. Misel n a
smert se mu je pri tem tako močno vtisnila v dušo in g a
tako močno prevzela, da je rekel sam med seboj: „Ker mo¬
ram vendar le umreti, kaj mi je toraj na tem svetu storit)
bolj pametnega, kakor da se prav pripravljam za srečno
smert? Kaj bi si tolikanj skerbno varoval zdravja, kterega n® 1
bo vendar le smert razdjala ? Po čemu bi tolikanj skerbno
varoval telesa, ktero bo vendar le enkrat v zemlji strohnelo?
Po takem premišljevanju pa se mu nobena pokora več ni zdel®
preležavna. Vsako je radovoljno prevzel, do konca v pokori
stanoviten ostal, in njegova smert je bila draga pred Bogo®?
bila podbudna za druge ljudi, in vsa polna tolažila za njeg a
samega. — O kako čudne so pač pota Gospodove! in us®)'
ljenja njegovega ni ne konca ne kraja! Amen.

- 205

XXXI. K e rs a liski nauk.

11. Bog-  je neskončno usmiljen.
(Na dalje.)

Zadnjič sem vam začel razlagati enajsto lastnost božjo,
ktera se glasi: „Bog je neskončno milostljiv, nam odpušča
naše grehe, ako se resnično poboljšamo 1“

1. Da je Bog neskončno usmiljen, nam spričuje že zdrava
Pamet; zakaj ko je že pri človeku neizrečeno lepa lastnost,
ce svojemu bližnjemu rad prizanaša, če mu rad odpušča, in se
rad ž njim spravi; bi mar Bog, ki je neskončno popolnoma
bilje, te lepe lastnosti ne imel?

2. Se vidi božja milost iz njegovega prizanaša  n ja.
0 kolikokrat že so se ljudje pregrešili, in kolikokrat že tudi
•ni, in tako močno, da smo zaslužili pri tej priči biti postra-
bovani in pogubljeni; pa Bog ima poterpljenje z nami in čaka
našega poboljšanja in spreobernjenja! Ali ni tadaj Bog zares
milostljiv?

3. Bog pa ni samo prizanesljiv, ampak pomaga tudi
grešniku, da se poboljša in spreoberne.  V koliki
svitlobi se spet od te strani kaže božja milost!

4. Da je Bog neskončno milostljiv, pa tudi vidimo iz
lega, ker nam odpušča grehe, ako se resnično poboljšamo. —
Od božje milosti, ktera nam grehe odpušča, govori že v stari
zavezi Mozes (II. 34, 6. 7.) rekoč: „Ti, o Gospod in Bog,
bi si milostljiv in dobrotljiv, prizanesljiv in obilnega usmiljenja
'n resničen; — ti odjemlješ krivico, hudobije in pregrehe 1“
— Kralj David pravi: »Gospod je milostljiv in usmiljen in
dolgo prizanesljiv in poln usmiljenja, on se ne jezi neprene¬
homa, in tudi ne žuga na vekomaj. On ne ravna z nami po
naših grehih, in nam ne povračuje po naših hudobijah, zakaj

206 -

kakor visoko so nebesa nad zemljo, tako veliko je njegovo
usmiljenje do teh, klcri se njega boje. Kakor dal ječ je jutro
od večera, tako daleč odpravi on od nas naše grehe; kakor
se oče usmili svojega otroka, se Gospod usmili vseh, kleri se
njega boje; zakaj on ve, kakšne^(slabe) stvari smo. u  (Ps. 102,
8 — 14.). Prerok Ecehiel (IS, 21 — 22.) pravi: „Ako kri—
vičnež sam v se gre, in se odverne od svojih hudobij, ktere
je storil, in dopolnuje vse zapovedi, in prav dela in po pravici :
ho gotovo živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih krivic se
ne bom spomnil: zavoljo pravice (pokore), ktero je delal, bo
živel/ 4

Pa tudi sv. pismo nove zaveze  nam pripoveduje od
božje milosti. Sv. Lukež pravi: „Njegovo usmiljenje je od
roda do roda vsem, ki se njega boje/ 1  (1, 50.) „Sin člove¬
kov ni prišel duš pogubljevat, ampak rešit/ 1  (9, 56.) — Tudi
je povedal Jezus več takih prilik, ktere nam razodevajo božjo
milost; postavim priliko od zgubljenega sina. Zgubljeni sin je
terjal svoj delež od svojega očeta, in kadar ga je prejel, je
zapustil očetovo hišo. Podal se je v tujo deželo, je ondi
razuzdano živel in pregrešno, ter zapravil vse svoje premo¬
ženje. O kako je pač serce bolelo očeta, ko je vse to slišal!
Ko je pa sin poznal svojo nerodnost, in se ves skesan nazaj
vernil k svojemu očetu, je oče pozabil na vse poprej no raz-
žaljenje, mu je naprol hitel, se ga oklenil in ga objel, mu dal
lepo novo obleko, in ga spet sprejel za svojega sina! Kdo je
oče v tej priliki? kdo sin? Oče jč Bog; zgubljeni je pa vsak
grešnik. Kakor je oče svojega zgubljenega pa spet najdenega
sina z veseljem sprejel, ravno tako tudi Bog z veseljem sprejema
grešnika, ki zapusti svoje grešno življenje, in se k njemu nazaj
poverne. Ali ni tadaj Bog zares neskončno milostljiv?

Zraven lepih prilik imamo v sv. pismu tudi veliko lepih
zgledov,  kteri nam spričujejo, da Bog skesanim grešnikom
grehe odpušča. Odpustil jih je Davidu kralju, ki je milo ob¬
jokoval svoj padec. Odpustil jih je Jezus prešeslnici, ktero so
k njemu pripeljali, da bi jo obsodil; odpustil Samarijanki in
Mariji Magdaleni; odpustil sv. Petru in očitnemu grešniku
(cestninarju) v tempeljnu, ker sla obadva iz serca obžalovala
svoje grehe; odpustil desnemu razbojniku na križu, ki ga j®

207

Prosil ves skesan, naj se spomni nanj, kadar pride v svoje
kraljestvo; odpustil jih je tudi vsem drugim grešnikom in greš-
nicam, kteri so se spreobernili in poboljšali. — Milost božja
se  pa vidi tudi iz tega, da je dal Jezus Kristus apostelnom in
n jih naslednikom oblast grebe odpuščati  rekoč: „Prejmite
sv. Duha, klerim bole grehe odpuščali, so jim odpuščeni."
(Jan. 20, 22. 23.)

5. Božje usmiljenje nam »pričujejo tudi sveti cerkveni
učeniki.  Sv. Ciprijan pravi; „Od božje prijaznosti človeka
Uič ne loči, ne velike pregrehe, ne kratka doba, ktera mu je
še odmerjena za življenje, ne huda sila poslednje ure. Nje¬
gova neskončna ljubezen in milost oklepa (sprejme) vse, kteri
Se  k njemu vernejo.“ — Sv. Efretn spričuje: „Prejden še
prosivec pride do vrat, mu ti že odpreš, o Gospod; prejden
Pred tebe poklekne, mu že podaš roko; prejden se mu oko
Posolzi, ga že osiplješ s svojim usmiljenjem: tvoja ljubezen,
željna našega zveličanja se sama ob sebi k nam obrača (na¬
giba).« _ Sv. Laurenc Justinijan uči: „Grešnik komaj objo¬
kovali začne svoje grehe, ter se kesati, da jih je storil, in v
te m trenulleju je Naj viši že potolažen.« — Sv. Avguštin pravi:
»Ko bi Bog ne bil prizanesljiv in poterpežljiv, bi bil davno
že  pokončal človeški rod. Ko bi Bog bolel grešnike kaznovati
kar na mestu, bi nikdar iz nobenega grešnika nobeden pravi-
čon ne bil postal.« — Sv. Krizoslom pa veli: „Človeškemu
•'avnanju ravno nasprot je božje ravnanje; naše poslopja po-
hebujejo veliko časa, da se dozidajo; naglo pa se dajo podreti
in  razdjali. Nasprot pa je Bog hiter v postavljanju (zidanju),
Počasen pa v razdiranju. V šestih dneh je zgotovil ves vidni
svet; v razdjanje edinega Jerihonskcga mesta pa je odločil
Se dem dni.«

Iz vse°a tega, kar sle zdaj slišali, lahko razvidite in
s poznate, da je Bog neskončno milostljiv, ker nam grehe od-
Pušča, ako se resnično poboljšamo.

Ne smete pa misliti, da je božja milost nekako mehka,
kakoršna je človeška, človeka res večkrat k milosti nagne
ali  kaka unanja mila beseda, ali kaka lažnjiva obljuba; pri
K>gu pa, kteri vsakega človeka pregleda in pozna, ni tako,
bi se samo zavoljo kakih unanjih znamenj k milosti dal

208 -

omečiti. Kdor hoče omečiti božjo milost, da bi mu odpustila
grehe, mu še ni zadosti, da bi le rekel: „Gospod, Gospod!"
temveč mora res spreoberniti svoje serce in poboljšati svoje
življenje; zakaj milostljivi Bog je tudi vsegavedoč, neskončno
svet in pravičen. Božja pravica mu ne pripusti, grešnikom
grehov odpuščati in božja svetost mu ne dovoli grešnikov v
gnado in ljubezen sprejemati; le tadaj neskončno usmiljeni Bog
odpušča, kedar grešnik sam v se gre, svoje grehe spozna,
priserčno obžaluje, sklene se poboljšati, in se toraj skerbno
ogiba sleherne priložnosti, ktera napeljuje v greh, zraven p a
skerb ima popraviti škodo storjeno z poprejnim grehom. Nad
komur se vse to ne najde, njemu solnce milosti božje ne izhaja,
temveč je le božji pravici prihranjen v maščevanje.

Kakšna je pa božja milost?

Božja milost se zlo loči od človeške milosti; zakaj ljudje
so milostljivi ali le do nekterih ljudi, ali le zavoljo lastnega
prida, ali le v nekterih rečeh, ali le za nekoliko časa; božja

milost je pa splošna, ni samopridna, se skazuje v vseh rečeh,

in je stanovitna.

1. Božja milost je splošna;  ona obsega in objema

vse ljudi, mlade in stare, bogate in revne, imenitne in nizke,
učene in neučene, naprejpostavljene in podložne, pravične i n
grešnike; božja milost se čez vse razteguje, tadaj je splošna.

2. Božja milost ni samopridna.  Ljudje so že taki,

da so do nekterih milostljivi zato, ker od njih pričakujejo, da
jim bojo po vračali; do drugih so pa neusmiljenega serca, ce
so tudi milosti še tako vredni in potrebni, ker od njih n e
upajo nobenega povračila; njih milost je samopridna. — Božja
milost pa izvira iz čiste ljubezni do nas. Bog nam je v dušnih
in telesnih potrebah milostljiv le zato, da bi nam bilo poma-
gano; in pa sej mi Bogu nič pomagati ne moremo, ker ničesar
ne potrebuje od nas, in ničesar ne bo potreboval: Božja mil° sli
tadaj ni samopridna.

3. Bog nam je milostljiv v vseh okoliščinah.  Ljudje
so večkrat terdega serca do svojega bližnjega: če so milost
prošeni, mu pravijo: „Jaz ti ne morem pomagati"; dostikrat
mu pa tudi res ne morejo pomagati, akoravno bi bližnjemu prav

— 209 -

radi pomagali, ker se jim v serce smili. Pri Bogu pa ni tako;
on nam zamore na pomoč priti v vseh potrebah, ker je vse-
gamogočen, in se nas hoče usmiliti vselej in povsod, ker je
neskončno dobrotljiv. Sv. Pavl pravi: „Eden je Gospod vseh,
bogat za vse, kteri vanj kličejo. 4 * (Bom, 10, 12.)

4. Božja milost je stanovitna.  Težko si je serca
ljudi pridobiti, lahko pa zgubiti. Ena sama beseda, kaj po¬
zabiti, majheno kaj zavoziti je že zadosti, in milostljivo serce
drugih se od nas oberne, nam je zgubljeno. Božja milost je
stanovitna; spremlja nas od zibelke do groba, od rojstva do
smerti. Zatoraj pravi David: »Usmiljenje Gospodovo je od
vekomaj do vekomaj vsem, kteri se njega boje. 44  (Ps. 102, 17.)
Na drugem kraju poje: »Tvojo hvalo bom prepeval; zakaj ti
s ' Bog, kteri me sprejema, moj Bog in moje usmiljenje. 44
(Ps. 58, 18.)

Kteri nauki izvirajo iz božje milosti?

1. Božja milost nam serce tolaži in razveseljuje. Zakaj
grešniki smo, in starim grehom vsak dan še kakega novega
Priložimo. „Ako rečemo, da greha nimamo, sami sebe zape¬
ljemo, in resnice ni v nas 44 , pravi apostel. (I. Jan. 1, 8.) Oh
N bi lauaj počeli, oko bi ne vedeli, da je Bog neskončno
•milostljiv, ter po svoji neskončni milosti pripravljen grehe od¬
puščati spokornemu grešniku! Nikdar v svojem življenju bi ne
,,l0 gli imeti vesele ure; vedno bi se nam bilo treba bati božje
Pravice! Tresli bi se in obupali vsi, kadar bi se smert pri¬
bliževala! Zdaj pa, ko nas je Jezus podučil od božje neskončne
•milosti, po kteri nam Bog rad odpušča grehe, če se le kakor
z gubljen sin vsi skesani k njemu vernemo, se nam ni treba
več bati smerti in pred njo trepetali, temveč zamoremo veselo
z mupati in mirno serce imeti in tako se bližati hiši večnosti,
biši svojega nebeškega Očeta.

2. Dasiravno vemo, da je božja milost neskončna, se
v 'endar le varujmo zavoljo tega bolj brez skerbi v kak greh
Privoliti ali se v kako grešno priložnost podati; zakaj s tim
‘i se vdeležili ostudne nehvaležnosti in prederznega zaupanja
^ božjo milost, kar je greh v sv. Duha. Od teh grehov pa

ez «s pravi, da ne ho odpuščeno, ne na lem ne na unem

nauk. 1  ^

— 210

svetu, to je: tak človek se težko ali pa nikoli ne spokori na
tem svetu, njegov greli pa je tako velik, da ž njim ognušeni
človek ne pride v vice na unem svetu, temveč v pekel, ker
ni več odpuščenja, in tudi ni več časa delati pokoro.

3. Ker je Bog do nas milostljiv, moramo tudi mi usmi¬
ljeni biti do bližnjega, scer bi ne mogli Bogu, ki je neskončno
milostljiv, podobni biti, ne deležni postati njegove milosti-
Jezus nas tega uči rekoč: „Bodite usmiljeni, kakor je vaš

Oče usmiljen.—Odpuščajte, in vam bo odpuščeno.— S kakoršno
mero namreč bote merili, s tako se vam bo odmerjalo."
(Luk. 5, 36 — 38.) - Vbogajtno tadaj Jezusa, in bodimo do¬
brotljivi do eden drugega in usmiljeni; radi si odpuščajmo
razžaljenje; saj mi še večkrat in še vse hujše Boga žalimo,
in vendar nam odpušča naše grehe! Odpuščajmo mu, če nam
tudi kako krivico stori; saj mi s slehernim grehom Bogu de¬
lamo še vso yečo krivico! — Se cIo svojim sovražnikom n°
želimo nič hudega, jim nič hudega ne privoščimo; velikove®
si prizadevajmo, kolikor je le v naši moči, nesrečo odvrače-
vati od njih, in jim dobrega storiti, kolikor le zamoremo-
Vse to nam Jezus naroča, ter pravi: »Ljubite svoje sovražnik®?
storite dobro njim, kleri vas sovražijo, molite za nje, ki v ° s
preganjajo in obrekujejo, da bole otroci svojega Očeta, ki j e
v nebesih, kteri da solncu sijati nad dobrimi in hudobnimi, 1,1
priti dežju čez pravične in krivične. 44  (Mat. 5, 44. 45.)

S tim je skončan nauk od ednajste lastnosti božje, kl® 1 ’ a
se glasi: »Bog je neskončno milostljiv, nam odpušča naše greh®?
ako se resnično poboljšamo. 44  — Le skerbni bodimo, da
zares poboljšamo; zakaj brez resničnega poboljšanja in prave 00
spokorjenja se ne smemo zanašati, da nam bo Bog odp" sl1
naše grebe. Sveti papež Gregor Veliki nam pripoveduje straši' 0
prigodbo, ktera se je dogodila njegove dni, in je res p raV
pripravna, v strah pripraviti terdovratnega grešnika. Neki b °'
galin, Krizakrij po imenu, je že dalj časa živel prav razuzdan 0
„Bil je“, pravi sv. Gregor, „ves posveten, ter ves zatoplj 61 ’
v lakomnost in zakopan v nečistost. Dolgo — dolgo mu 1°
Bog prizanašal, na zadnjega ga je udaril z nevarno bolezmJ 0-
Prejden pa se mu je duša ločila od telesa, se mu v zasluž®" 0
kazen že na tem svetu odpro duhovne (dušne) oči, in j e

J

211

gledal krog svoje posteljo obilno drnbal neznanih pošast. Z vso
silo zavzdigne še enkrat svoj že umirajoči glas, in kliče v
neznanem strahu svojega sina Maksima na pomoč. „Maksim,
m oj sin! 1 -' kliče bolnik s trepečim glasom. Maksim hitro pri-
lft ee. „Ljubi moj Maksim", ječi bolnik na dalje, »spomni se,
'le sem te vedno z dobrotami obkladal! Vzemi me zdaj v svoje
Cvetje 1« Na lo bolnikovo ihtenje in ječanje je skupej pri-
hitela vsa bolnikova družina. Zastonj gledajo vsi na vse strani.
P® nič ne zagledajo; zastonj prestaknejo vse kote, pa nič ne
Najdejo; le bolnik sam je vidil tiste strašne pošasti; okrog-
st °ječi pa niso vidili nič drugega ne razun strah in grozo
Nesrečnega grešnika. Kakor bi bil ves iz pameti se zdaj
Krizakrij na postelji vzdigne, da bi vbežal tem strašnim mukam,
^daj $e oberne proti okolistoječim, zdaj spet v steno. Pa
kamorkoli se ozre, povsod vidi le strašne reči. Na zadnje
Za čne kričati na vso moč rekoč: „Poterpljenje, odlogi vsaj
'1° jutro zjutraj!“ Pa komaj je izihtil te besede, je že dušo
spustil. — Strašno je, znajti se v smertnem grehu, in pasti
ž, ‘vemu Bogu v roke! Sam Bog nas tega varuj! Amen.

XXXII. liersanski nauk.

12. Bog je neskončno pravičen.

Zadnjič sem govoril od ednajste lastnosti božje, klera se
&J«W: „Bog je neskončno usmiljen, nam odpušča naše grehe,
* ko  se resnično poboljšamo. Ha je Bog neskončno usmiljen,
vi dimo j* lega, ker večidel grešnika ne kaznuje precej po
slor jenem grehu,’ kakor si zasluži, temveč mu prizanaša, ker
J ft ka njegovega’spreobernjenja in poboljšanja. - Milostljiv je,
on sam grešniku pomaga, da se poboljša in spreoberne.
yi| lostlji v  je, ker nam grebe odpušča, ako se poboljšamo m

14

212  —

spreobernemo. To nam spričujejo izreki sv. pisma stare i”
nove zaveze, spričujejo različni zgledi, iz kterih razvidimo, da
je Bog resničnim spokornikom res grehe odpuščal, spričujejo
tudi sveti cerkveni učeniki.

O kako oveseljivna nam je ta resnica, ko vemo, da j e
Bog neskončno milostljiv, in da rad odpušča grešniku grehe,
ako so le poboljša in spreoberne. Ni nam treba brezupu 0
trepetati, kadar smo grešili, ker neskončno usmiljeni Bog j e
vedno pripravljen nam odpustiti. Zato naj nas pa tudi l a
resnica priganja, greh zapustiti in pravo pokoro delati, da sp e ^
zadobimo božjo prijaznost. — Varujmo se pa prederzno grešil 1
zavoljo tega, ker je Bog neskončno usmiljen, ali pa si mislit’’
»Kaj pa je, če grešim! sej je Bog milostljiv, mi bo že od'
pustil!“ Vedite, da kdor tako govori, in tako prederzno greši*
se pervega greha v sv. Duha krivega stori, od kakoršnil'
grehov Jezus pravi, da ne bodo odpuščeni ne na tem, ne 113
unem svetu! — Ker je Bog milostljiv do nas, in nam grel’ e
odpušča, bodimo tudi mi miloslljivi do svojega bližnjega; rad’
mu odpuščajmo, kedar nas je razžalil, da bomo dopolnili božj 0
zapoved, in da bomo Bogu podobni tudi v tej lastnosti. "

Od vsega tega sem vam zadnjič govoril. Danes pa val11
bom razlagal dvanajsto božjo lastnost, ktera je: „Bog je n °"
skončno pravičen; poplačuje vse dobro in kaznuje vse bu ° 0
na tanko, kakor si kdo zasluži": in začnem s tim le vpraS e "
vanjem:

A l • • v :

Ali si te dve lastnosti, božja pravica in bo*J
milost, niste nasprot?

Božja pravica uči, da mora Bog zavoljo svoje svet° s |!
slednji greh nad slednjo pametno stvarjo, naj si je angelj 8
človek kaznovati kakor zasluži, in scer majhni greh časO° ;
smertni greh pa večno.

Božja milost pa nam pravi in nas zagotovi, da Bog P 1 ^
vemu spokorniku odpušča greh in zaslužene kazni. Ravno * a  ^
bi pa znal kdo misliti: če Bog pravemu spokorniku odp 1 '^
greh in zaslužene kazni, njegova pravica ne kaznuje po zaS .^i
žen ju; če ga pa po zasluženju kaznuje, ne more biti miloslo'

— Slehernemu, ki tako misli, to-le odgovorim: Res jo,

— 213

Bog pravičen, in da greli po svoji pravici kaznuje nad sleherno
pametno stvarjo in scer kakor le zasluži, ako razžaljeni pravici
božji ne zadostuje; pa je tudi to res, da Bog skesanemu člo¬
veku odpusti greh z zasluženimi kaznimi vred, da je toraj
Milostljiv. Pa si vendar te dve lastnosti niste nasprotne, temveč
si še le prav prijazno podajate roke, rešiti grešnega človeka
jz večne nesreče; in vendar pri tem ni treba, da bi kaj od-
jenjala božja pravica. In to tako-le: Ker sc je Sin božji včlo-
večil, in je nase vzel vse grehe vsega človeštva, in je za vse
Prelil svojo sveto kerv, je božja pravica nad njim kaznovala
greh sveta; on je tadaj božji pravici zadostil, in kar je Jezus
Bog storil je bilo neskončne vrednosti, toraj obilno zadostilo,
M nam ž njim pridobil božjo milost. Kar poterduje sv. Peter
(I. 1, 18.) rekoč: „Veste, da niste za strohljive reči, za zlato
srebro rešeni od svojega nečimurnega obnašanja po očetov¬
skem zročilu, ampak za drago kerv Kristusa kakor neomadež-
Va «ega in nedolžnega Jagnjeta.« Kdor se svojih grehov skesa
‘n spokori, se Kristusovega zadostenja deležnega stori, in po
teit » takem mu božja milost lahko odpusti, in vendar ni treba,
da  bi morala božja pravica zavoljo tega kaj odjenjati.

Zdaj še le se dalje prestopimo v razlaganju dvanajste
Ustnosti božje: „Bog je neskončno pravičen; plačuje vse dobro
' n  strahuje vse hudo natanko, kakor si kdo zasluži.

Bog- je neskončno svet, toraj mora terjati, da po pameti
^Vnajo vse stvari, klerim je pamet dal, ali da storč to, kar
Je  prav in dobro, in se ogibajo vsega, kar je pameti
rias prot ali kar je hudobno; po svoji pravici pa mora
b°teti, naj se pravične, dobre djanja izidejo dobro, hudobne
d janja pa hudo, ali z drugimi besedami da naj se pobožnost
s  srečo konča, hudobija pa z nesrečo; in ker je vsegamogocen,
Za More tudi vsakega ali poplačati ali kaznovati, kakor si zasluži.

Pri ljudeh se pa taka popolnoma pravičnost ne naide; in
Wje t n di ne  morejo biti tako pravični, akoravno bi še tako
ra() ': 1. že zato ne, ker niso vsegavedni, in tadaj ne morejo
Ivanjko vedeti, koliko plačila zasluži ta in koliko kazni nnf;
ln  2. zato ne, ker ljudje niso vsegamogočni, tadaj ne morejo
jakega dobrega poplačati po zasluženju, ko bi še toliko radi,
* er  jim manjka premoženja, tudi ne morejo vsakega kaznovati:
P° zasluženju, ker jim manjka zmožnosti. Koliko je pa takih,

— 214 -

ki nočejo strahovati bližnjega zavoljo prevelike posvetne ljubezni,
ktero imajo do njega! Koliko je takih, ki jih jeza ali sovraštvo
do bližnjega odvračuje, da niso pravični 1 Popolnoma pravičnost
se pri ljudeh ne najde, ampak le pri samem Bogu; le samo
Bog je neskončno pravičen, on sam vse dobro plačuje natanjko
po zasluženju, on sam vse hudo kaznuje natanjko po zasluženji-

Iz česa spoznamo, da je Bog neskončno  pra¬
vičen?

1. Da je Bog neskončno pravičen, lahko spoznamo že in
tega, ker je že na svetu tako uravnal, da iz dobrih del rodijo s®
dobre, vesele, iz hudih pa hude, žalostne reči. Tako postavim,
vidimo, da je zmeren človek po navadi zdrav.in vesel; delaven
in priden ima potreben živež; mirnega in prijaznega vsi ram
imajo; poštenega, čistega vsi čislajo in spoštujejo'; usmiljenega
se tudi drugi rajši usmilijo v njegovi potrebi, kakor neusmiljenega.
—■ Ravno tako je pa tudi pravičen Bog naredil, da na hude dela
nastopijo hude reči; da se greh sam ali precej ali pozneje maščuj®
in kaznuje nad grešnikom, ker mu dostikrat časno srečo odvzam®
ali vsaj skrajša, mu križe in nadloge nakopava. Leni človek mor®
večkrat pomanjkanje jn revščino terpeti, lažnjivcu se ne verjam®
še takrat ne, kadar resnico govori; zapravljivec in igravec sča¬
soma vboža, in pride v velike stiske in nadloge; prevzetnega se
vse ogiblje, boji in ga zaničuje; nečistniku njegova huda pregreh®
nanaša veliko hudih reči, mu napravi sramoto; zaničevanje, pi’ e "
ganjanje in mnoge druge nadlege; pijancu napravijo njegov®
pijače ravno tako veliko hudega. Glejte, vse to pričuje od bozj®
pravice!

2. Da je Bog neskončno pravičen, spričuje tudi p a m el '
zakaj že pamet terja, naj se dobre dela dobro izidejo, hude djan,l‘ l
pa hudo; ali naj se pravični plačuje dobro, hudobni pa kaznuj®-
oba kakor zaslužita. To čuti, tako sodi vsak pameten človek-
Kdo ni vesel, ako se pravičnemu po prestanem terpljenju nazadnj®
dobro godi? in kdo ni žalosten, ako krivičnemu vse po volji g re ‘
ako dožene svoje hudobne namene, ako zadobf čast, bogastvo m
oblast, ktero obrača v škodo, v zatiranje pravičnih ? Kdo bi se
zayzel, le misliti, da med pravičnim in hudobnim ne bo nij 1 ®
nobenega razločka, da ne bo nobenega časa, o kterem bi bi

215 -

nedolžnost spoznana in poveličana, hudobija pa po zaslnženju
®nlerta in kaznovana? Kdo bi ne bil ves žalosten, ko bi moral
mislili, da so marskleri pravični, ki niso ničesar zadolžili, in se
vselej in povsod lepo in pošteno obnašali, le obsojeni da terpijo
vse dni svojega življenja: nasprot pa marsikleri hudobneži, ki
doprinašajo še toliko in tako strašnih hudobij, že popred izvoljeni,
naj tukaj vživajo vse pozemeljske dobrote in sladkosti, in da po
lem 'življenju pravičnemu ni nič dobrega pričakovati, hudob¬
nemu pa nič hudobnega se bati ?

Bog je toraj v glavo in serce človeško zapisal globoko, da
čuti in sodi pravično; mora po tem takem tudi sam pravičen bili
nli hoteti, da se pobožnosti in hudobiji povrača, vsaki po nje
Za služenju; ker se pa to ne spolnuje v sedanjem življenju,
da se bo spolnovalo v prihodnem življenju; ker ni mogoče,
da bi hotel Bog zapeljati svoje stvari, in da bi jim delal
npanje, kterega bi spolniti ne mogel ali ne hotel. Glejte, ludi
zdrava oamet spričuje, da je Bog neskončno pravičen.

3. Da je Bog neskončno pravičen, se vidi tudi iz tega,
ker on pobožnega človeka plačuje z dobro, mirno vestjo,
hudobnega pa kaznuje z hudo in n e pokoj n o vestjo.  Aboravno
Bog za dobre dela in lepe čednosti pobožnega človeka ne obda¬
ruje vselej in precej na tem svetu z unanjimi časnimi in vidnimi
dobrotami, mu pa vendar že tukaj y življenju daje v plačilo še
haj boljšega in prijetnišega, namreč mir, pokoj in zadovoljnost
dobre vesti. O kako prijetno je življenje človeku, kleri nič
hudega nima na vesti! In to je že na tem svetu pobožnemu plačilo
Za  njegovo pobožno življenje.

Kakor Bog pobožnega plačuje z mirno, pokojno vestjo;
r «Vno tako kaznuje grešnika z hudo, nepokojno vestjo. Greh
lešnika dela resnično nesrečnega, ker mu dostikrat prinese že
Ca sno škodo, ga pripravi ob poštenje, čast, zdravje, premoženje
ln  pokoj vesti, in ga s tim pripravi ob najboljšo, največo dobroto
na  svetu. O kako nesrečen je pač potem človek, kadar zgubi
mir  in pokoj vesti, veselje svojega serca. O kam pač ne zapelje
rdoveka hudobna vest! Strah me spreleti, kadar na to zmisliin.
dostikrat taki hudobni ljudje sami sebe končajo, ker več prenašali
morejo grizenja hude vesti. Porok sta nam dva strašna zgleda,
h' jih imamo v sv. pismu, namreč zgled hudobnega Kajna,
meri je vbil svojega nedolžnega brata Abelna; potlej pa je ga yest

216

pekla tako neizrečeno, da mu nikjer pokoja ni dala: in žalostni
zgled Judeža Iškariota, kleri je prodal nedolžnega Jezusa, pa ga
je potlej vest tako pekla, da je obupal in se obesil. Tako Bog
hudobnega že na tem svetu strahuje z nepokojno vestjo, in to
nam spričuje, da je Bog pravičen.

Ker zdaj iz zdrave pameti in tudi iz vesti, in tudi iz tega?
ker je Bog na svetu vravnal vse tako, da na dobre djanja pridejo
dobre in na hude djanja pa hude reči. vemo, da je Bog neskončno
pravičen. Varujmo se greha in dobro delajmo, da nas Bog ne
kaznuje na tem in na unem svetu, temveč da nas bo plačeval, in
nam dal časno in večno srečo!

Bogaboječa Portugaljska kraljica Elizabeta je imela mladega
služabnika, kterega je zavoljo njegove pobožnosti in zvestobe
močno obrajtala. Zavoljo tega pa mu je bil silno nevošljiv nek
drugi kraljev služabnik, kteri se je bil s svojo hinavščino in pri"
huljeno zvestobo v serce vlezel kralju Dioniziju. Hudoben, ki je
bil, je vedno pazil na pripravno priložnost, da bi si bil iz pot'
spravil bogaboječega kraljičnega služabnika. Ko tadaj nekega
dne s kraljem domu gre, je jel kralju na uho šepetati, da mn
kraljica ni zvesta, in da ima pregrešno zvezo s svojim mladim
služabnikom. Kralj, to slišati, se silno razserdf, in pri tej priči
sklene, umoriti nedolžnega mladenča. V teh mislih pride do
plavža, v kterem se je železo topilo in varilo. Ondi postoj 1 ?
ter zapove vodju, brez vsega vgovora in obotavljanja v razbeljeno
peč (plavž) vreči listega človeka, kteri drugo jutro pervi prid 0
do plavža vpraševaje, ali se je spolnilo, kar je zaukazal kralj*
Domu pridši ukaže kralj nedolžnemu mladenču, drugo jutro
na vse zgodaj podati se do plavža, ter vpraševali, ali je spol'
njeno kraljevo povelje. Ubogljivi mladeneč zjutraj zgodaj vstane?
opravi svojo jutranjo molitev in gre. Ko pa pride do bližnjo
vasi, se s turna zvon glasi in vabi k sveti maši. Mladen 00
je pri sercu, kakor bi mu kdo prigovarjal, naj gre poprej k
sv. maši, in potem še le k plavžu. In tadaj gre, in ponižn 0
in pobožno služi sveto mašo. Njegov nasprotnik pa ni mog el
pričakati mladenčeve smerti. Toraj hiti do plavža, ter oprašuj 0
delavce, ali so spolnili kraljevo povelje. Komaj pa te besef 0
spregovori, ga popadejo in veržejo v strašni ogenj. Kmm°
na to pride nedolžni kraljični služabnik, in kakor uni uprašuj e

217

tudi ta, če so spolnili kraljevo povelje. Delavci polerdijo, da
So  ga spolnili. Kralj se začudi, kadar zve, kaj se je zgodilo
in kako, in spozna v tem božjo pravico, klera marsiklerikrat
tukaj pravičnemu plačuje, hudobneža pa strahuje, in s kraljico
vred moli kralj božjo sveto in modro previdnost.

Božjo sveto in modro previdnost molimo tudi mi, ter
nikoli nikar ne pozabimo, da gori nad nami kraljuje neskončno
pravični Bog, kteri poprej ali pozneje vse dobro plačuje in
vse hudo strahuje na tanjko po zasluženju. Amen.

XXXIII. Keršanski nauk.

12. Bog j c neskončno pravičen.

(Na dalje.)

Zadnjič sem govoril od dvanajste lastnosti božje, klera
Se  glasi: „Bog je neskončno pravičen, poplača vse dobro in
strahuje vse hudo, natanjko, kakor si kdo zasluži.“

Da je Bog neskončno pravičen, nam spričuje pamet
in vest,  in tudi to, ker je na svetu vpeljano vse tako, da
a dobre dela pridejo dobre, na hudo dela pa hude
r eči. Že iz lega smo spoznali, da je Bog neskončno pravi¬
čen. Danes vam bom pa še bolj jasno in zastopno skazoval
llož jo pravico; pravil vam bom, kako lepo in jasno spričuje
Sv - pismo, da je Bog neskončno pravičen.

4. Da je Bog neskončno pravičen, nam spričuje tudi
hožja beseda.  Kraljevi prerok David tako le opeva božjo
Pravico: „Ti, o Gospod, povračuješ slehernemu po njegovih
J el ih.“ (Ps. 61, 13.) „Ti nisi Bog, kteri bi ljubil krivico, in
hudobnež nima deleža s teboj, tudi ne bo krivičnik obstal pred
tv °jim obličjem. 44  (Ps. 5, 6.) »Gospod je pravičen in ljubi
pravico, in se z dopadanjem ozira na pravične. 44  (Ps- 8.)

— 218 —

To pa veste, da po znsluženju povračnje listi, ki jo pravičen.
Po Mozesu ( V. Mo/. 11,26  — 28.) govori Bog: Glejte, danes

položim pred vas blagoslov in prekletstvo: blagoslov, ako bole
pokorni zapovedim Gospoda svojega Boga, klere vam danes
nakladam; prekletstvo, ako ne bote spolnovali zapovedi Go¬
spoda, svojega Boga, ampak bote zapustili pot, klero vam zdaj
kažem, in bote zahajali za tujimi bogovi, kterih ne poznate.“
Sv. Pavl pravi: „Po svoji terdovratnosti pa in nespokornem
sercu si nakopavaš jezo in razodenja pravične sodbe božje,
kteri bo povernil vsakemu po njegovih dehh.“ (Rom. 2, 5. 6.)
,,Kdorkoli da piti komu zmed teh naj manjših le kozarec merzle
vode v imenu učenca; resnično vam povem, ne bo zgubil
svojega plači!a‘ £ , veh' Jezus (Mat. 10, 42.), in na drugem
mestu pravi: „Povem vam pa, da za vsako prazno besede,
ktero bodo ljudje govorili, bodo odgovor dajali sodnji dan.“
(Mat. 12, 36.) In 'spet na drugem kraju pravi Jezus °d
sodnjega dneva, ter dneva povračila rekoč: „Ura pride, o kteri
bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sinu božjega. In bode
prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so [ ,H
hudo delali, v vstajenje obsojenja.“ (Jan. 5, 28. 29) Al'
nam ne pričujejo vsi ti izreki sv. pisma, ktero sem vam zdaj
povedal, da je Bog neskončno pravičen, ker vse dobro plačuje,
vse hudo kaznuje natanjko po zasluženju?

5. O koliko lepih zgledov  ali prigodb nam pripoveduje
sv. pismo, kteri nam spričujejo, kako skerbno je pravični Bog
že v tem življenju varoval in blagroval svoje dobre, nedolžne,
pobožne, zveste služabnike,  in jim dobrote delil, kar nam
tudi priča božjo pravičnost! Kdo ne ve, kako dobro je bilo
našim pervim staršem Adamu in Evi, dokler sla bila nedolžna -

— Komu je neznano, kako skerbno je cul Bog nad Noetom
in njegovo družino ob času vesolnega potopa? — Kdo ne ve.
kako obilno je Bog oblagodaroval pravičnega Abrahama in vso
njegovo hišo? kako skerbno varoval pravičnega Lola, ter rešjj
iz Sodomske strašne nesreče? — V koliko čast je povzdign^
Bog Jožefa, Davida, Estero zavoljo njih resnične pobožnosti-

— Kako prečudno je ohranil Daniela v levnjaku? — Kak°
lepo je Jobu povračeval! — V novi zavezi je dal pobožnim
pastirjem, bogoljubnemu starčku Simeon« in Ani in pravic 0

- 219  -

lačnim in žejnim Modrim iz Julrove dežele naj poprej spoznati
Jezusa! — Ali nam ne spričujejo vsi ti zgledi, da je Bog
pravičen, ker pobožne, pravične blagoslovljnje in jim deli svoje
dobrote?

6. Božja pravica se pa kaže tudi iz tega, ker je Bog
grešnike večkrat že na tem svetu strahoval in jih še strahuje;
kakor nam spričujejo mnogi zgledi sv. pisma. Glejte, nekoliko
angelov se je pregrešilo, da so bili prevzetni, in Bog jih je
kaznoval tako ojstro, da jim ni dal nobenega odloga za pokoro,
ampak jih je za vekomaj zavergel v pekel. — Ker je pervi
človek nepokoren in Bogu nezvest, postal, je božja pravica
vdarila ga s hudimi kaznimi; um se mu je stamnil, volja se
spridila, umreti je moral. — Božja pravica se kaže tudi iz
rnzdjanja Sodome in Gomore, ktere je Bog zavoljo njih silnih
hudobij končal z žvepljenim ognjem iz nebes. —Božjo pravico
vidimo tudi nad Egipčani, ktere je Bog strahoval z mnogimi
kaznimi, ker so zatirali Izraelce, in se je kralj vstavljal božji
v °lji, ter jih ni hotel spustiti iz Egipta. — Da je Bog neskončno
Pravičen, je očitno tudi iz tega, ker je Bog tolikokrat in s
lako mnogoterimi kaznimi kaznoval Izraelce zavoljo njih pre¬
greh v puščavi, v obljubljeni deželi; in kadar so njih pregrehe
Je verha prikipele, jih je dal odpeljati v sužriost, tempelj pa
1,1  mesto Jeruzalem je dal razdjati. — Glejte, kako je Bog
n ekdaj kaznoval hudobijo na svetu! Ali nam ne spričujejo te
kazni božje pravičnosti? — Kakor pa je Bog nekdaj greh
kaznoval, ga kaznuje tudi še dandanašni nad nami, ter nam
Pošilja kugo, lakoto, vojsko in druge nadloge, in nam razodeva
Sv °jo pravico s tim, da nam pošilja razne kazni in nesreče.

Ko ste zdaj slišali, da Bog že na tem svetu večkrat
Pobožne plačuje in grešnike strahuje, bi menda kdo vprašal:

... . „3  da ie kdo srečen, soditi,

je tu ^pobožen, in iz tega,.;di» je kdo nesrečen,
soditi, da je hudoben in grešnik.

Tega Bog prenesi; po Mnajnem ne smemo nikoli smW>-
soljfali bi se strašno. Le samo Bog zamer. prav,eno od
storiti če-,, človeka, ker ga vsega pregleda od zunaj '
znotraj; človek pa nikomur ne more viditi v seice, p

— 220

gleda le na vunanje, kar rado zmoti; zatoraj nam je Jezus
prepovedal, tako sodili. Šel je Jezus nekega dne mcrno reveža,
od rojstva slepega. Njegovi učenci sodijo, da je la slepota
nasledek greha, tadaj vprašujejo Jezusa in mu pravijo: „Uče-
nik, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da je slep prišel na
svet?" Jezus je odgovoril: „Ni grešil ne on, ne njegovi
starši, temveč da se razodenejo božje dela nad njim." (Jan.
9, 1—3.) — Bili so eni pri Jezusu, kteri so mu pripovedo'-
vali od Galilejcov, kterih kerv je Pilat zmešal med daritvami,
to jei ktere je Pilat pomorili dal med daritvami, ker je od
njfh mislil, da se hočejo vzdigniti zoper Rimljane. Jezus pa
jim je odgovoril in rekel: „Menite, da so ti Galilejci veči
grešniki bili od vseh Galilejcev, ker so toliko preterpeli ? Povem
vam, da ne?" (Luk. 13, 1 — 3.) — Sv. Pavl pravi: „Ti pa, kaj
sodiš svojega brala? ali ti, zakaj zaničuješ svojega brata? Sej
bomo stali vsi pred sodnim stolom Kristusovim!“ (Rom. 14,10.)-"
Iz tega ste zdaj lahko prepričani, da ne smemo vselej iz sreče
bližnjega soditi, da je pobožen, in iz nesreče, da hudobno živi.
— Resnično je, da Bog pobožnega ne plačuje vselej že na
tem svetu po zasluženjti in tudi ne kaznuje grešnika vselej,
kakor si je zaslužil; da se pobožnim ljudem ne godi vselej
dobro, še clo hudo se jim dostikrat godi celo življenje, s e
znajdejo v terpljenju, v pomanjkanju, v mnogih stiskah > n
nadlogah, velikokrat so clo stiskani in preganjani od grešnikov,
tako, da se sme reči, da nihče, ako je tudi še tako dober, 1,1
popolnoma srečen v tem življenju, da nihče ni brez težav.
Tudi nas skušnja uči, da se na svetu včasih clo hudobnemu
dobro godi, ima postavim bogastvo, čast pri ljudeh, terdn°
zdravje, mnogo veselje. Zakaj tako? si morda kdo zmed vas
misli? zakaj dopušča Bog, ki je neskončno pravičen, da se n a
svetu dobremu pobožnemu dostikrat hudo godf, grešniku p a
dobro? — Akoravno mi s svojo slabo, omejeno pametjo n e
moremo zapopasti vseh božjih nezapopadljivih potov, misel m
sodeb, nam vendar že pamet spričuje, da Bog zmerom P°
pravici ravna, in scer tudi takrat, če pobožnemu v tem živ¬
ljenju pošilja kake stiske in težave, grešniku pa časne dobrote
deli v sedanjem življenju. Le poslušajte in premislile, bar vam

- 221

bom zdaj povedal, in prepričali se bote tudi od le resnice, in
ne hote omagovali in pešali v veri na božjo pravico, ampak
clo vterdili se bote v njej: -

a) Pomislite, da sedajno življenje ni čas povra¬
čila,  da Bog zemlje ni odločil v to, da bi bili pobožni za
vse dobro že tukaj poplačani popolnoma po zasluženju, in hu¬
dobni za vse hudo po zasluženju kaznovani; v to, glejte! je
Bog odločil uno življenje; ondi bo vse dobro popolnoma po¬
plačal, vse hudo popolnoma kaznil; ondi bo vsak prejel,
kakor je zaslužil. „Ura pride“, pravi Jezus, „ob kteri bodo
vsi, ki so v grobeh, zaslišali glas Sina božjega. In bodo
Prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa
budo delali, v vstajenje obsojenja.“ (Jan. 5, 28. 29.) Ondi v
večnosti se bo Bog skazal pravičnega Sodnika, in bo povernil
vsakemu po njegovih delih. Ondi pričakujte popolnega pov¬
račila za vse dobro in vse hudo.

b) Bog dopušča, kot skerben oče, nad pravičnega mar-
sikako težavo in časno nesrečo tudi zato, da ga ž njo bolj
pripravnega stori za večno življenje.  Saj je sedajno
življenje priprava za prihodnje življenje. To pa veste, da
človek, če se tudi še tako skerbno greha varuje, ni tako po¬
polnoma, da bi ne imel nobene slabosti nad seboj in nobenega
pregreška, in da nič omadežvanega ne more iti v nebeško
kraljestvo; toraj Bog nadnj, kterega ljubi, rajši v sedajnem
življenju pošilja križe in težave, in ga zdaj ž njimi očiščuje,
d 0  mu bo v večnosti prizanesel. Ker so križi in nadloge
človeku v toliki prid, kdo poreče, da Bog ni pravičen, ako jih
nad nas dopušča priti?

c) časne reči silno močno poželjujemo; časne reči nas
*lo mikajo; in ko bi Bog slehernemu kar v sedajnem življenju
Z{ * pobožno življenje dajal časne dobrote, bi marsikdo pobožno
živel le zavoljo časnih dobrot, in ne iz ljubezni do Boga;
domišljeval bi si, da je prav pobožen, pa bi le samopriden bil.
Bogu pa taka pobožnost nič ne dopada; njemu je dopadljivo
,e  samo to, da se mu iz ljubezni do njega pokorščina
s kazuje.  Ker Bog križe in težavo pošilja tudi nad dobrega
u * pobožnega, mu ta pokaže, da mu je resnično zvest, kadar
l «di med težavami spolnuje njegovo voljo.

- 222  -

d) Po svoji neskončni ljubezni in previdnosti želi Bog
z dobrotami omečiti terdo vratne serca,  in jih k
spoznanju pripeljati in pokori; zatoraj jim deli mnoge dobrote,
jih ž njimi k sebi vabi in kliče, da bi jih obvaroval pred
večno nesrečo. Ali je mar to krivica? Ali je mar to krivično
bilo, da je Jezus Petra pogledal z milim očesom, po tem, ko
ga je bil Peter zatajil, in da ga je s tako ljubeznivim pogle¬
dom zbudil, da je obžaloval svoj greh? Gotovo ne; ampak to
je bilo le znamnje ljubezni, ktero je Jezus do njega imel!

Iz tega spoznate, da Bog zmerom pravičen ostane, če
ludi včasih čez pobožne hudo in čez hudobne dobro priti pusti-

Pri svetem Frančišku Ksaverijanu' so se bili pritožili Ja¬
ponci (Japanezi), da je Bog pri toliki skerbi, ktero je imel za
druge narode, na njih dede in preddede skor popolnoma po¬
zabil, in jih ni pripeljal k spoznanju pravega Boga, marveč jih
pustil pasti v pogubljenje. Sv. Frančišek pa jim je odgovoril
in je rekel: ,,Naloma postava božja je vtisnjena v dušo vseh
ljudi, naj bi bili vaši dedje spolnovali tisto postavo, gotovo bi
jih bila razsvetila nebeška luč; ker pa tiste postave niso spol¬
novali, so si sami zaslužili svoje pogubljenje/' Ta odgovor je
res apostoljsk odgovor, ves vreden apostoljskega moža, pravi
sv. Frančišek Salezijan, in se popolnoma vjema s tem, kar
tudi apostelj narodov pravi in uči od pogubljenja nekdanjih
nevernikov, kteri po njegovi razsodbi ne zaslužijo nobenega
izgovora, ker so dobro lahko spoznali, pri vsem tem pa ! e
Vendar hudo delali. (Rimlj. 1, 21.)

Nikar se toraj, ljubi poslušavci! nikdar nikoli ne prito¬
žimo zoper božjo pravico! Kadar pride nad nas kaka nadloga?
ktero smo si sami zaslužili s pregrešnim življenjem, jo imejmo
za pokoro, in jo prenašajmo s spokornim duhom, in skesani 111
sercom. Boljši nam je pokoriti se na tem kakor pa na unei«
svetu! Pride pa nad nas kaka nadloga, ktere si nismo sami
zaslužili, jo imejmo za poskušajo, in jo prenašajmo vsi vdan'
v sveto božjo voljo, ter se tolažimo z obljubo aposteljnovo,
ki pravi: »Blagor človeku, kteri poskušajo prelerpi; ker skuše«
bo prejel krono življenja, ktero je Bog obljubil tistim, ki g°
ljubijo." (Jak, J j 12.) Amen.

— 223

XXXIV. Keršanski nauk.

12.  Bog je neskončno pravičen.
(Na daije.)

Od dvanajste lastnosti božje, od božje pravičnosti, sem
govoril že v dveh keršanskih naukih. Zadnjič sem vam skazal

r,  ‘  besedami sv. pisma, da je Bog neskončno pravičen, in tudi
' 7 ‘  tega, ker že na tem svetu grešnika inarsikterikrat kaznuje
zavoljo njegovega pregrešnega življenja, kakor vidimo iz mnogih
svetopisemskih zgledov; pa tudi dan današni vidimo med nami,
da se  marsikomu hudo godi zavoljo njegove nerodnosti in
njegovih hudobij, Nasprot je pa Bog svojo pravico nad pra¬
vičnimi razodel tako, da jim je dal srečo, svoj blagoslov, za¬
dovoljnost in notranje veselje, kar nam zopet spričuje mnogo
Ogledov sv. pisma. — Rekel sem tudi, da Bog na tem svetu
li(i  plačuje vselej vsakega po zasluženju, ker la svet ni čas
povračila, v to je odločeno prihodno življenje. — Dostikrat
Pripušča Bog po svoji neskončni previdnosti in modrosti, da
Se  pravičnemu na lem svetu hudo godi, da je v stiskah, po¬
manjkanju in zaničevanju, ali zato, da se očiščuje od majhnih
pregreškov, kterc ima zavoljo slabosti vendar le še nad seboj,
Ce  se jih tudi še tako skerbno varuje; ali zato, da mu daje
priložnost, nabrati si veliko zasluženja za večno življenje, če
i'l> le voljno prenaša in iz ljubezni do Boga. Dostikrat greš¬
niku v tem življenju dobro daje zato, mu daje srečo, čast,
Premoženje zato, ker tudi on kterikrat kaj dobrega stori, da
&*> na tem svetu poplača zavoljo njegovih dobrih del, ker ga
Po smerti ne ho mogel poplačali, ali pa mu na svetu dobrote
<le| > zato, da bi ga z dobrotami pripeljal k temu, da se po¬
boljša in spreoherno. —- Rfjkel sem tudi, da časne siece ne

s,  nemo si le zn priče imeti, da pobožno živimo in smo Bogu do-

— 224 -

padljivi; ravno tako pa tudi nasprot ne smemo hudo sodili
drugih, kterim Bog pošilja križev in težav.

7. Se najbolj se je pokazala božja pravica nad Jezu¬
som Kristusom,  kteri je naše grehe nase vzel in grehe
vsega sveta, ker še njemu ni Bog prizanesel, mu ni odvzel
keliha terpljenja, ko je vidil obloženega z našimi grehi, ampak
je moral terpeti, da je bilo zadostovano božji neskončni
pravici.

8. Božjo pravico nam oznanujejo tudi sveti cerkveni
učeniki.  Sv. Avguštin pravi: „BoInim očem je luč zo-
perna, zdravim prijetna tvoja pravica, o Bog!* In na druge®
mestu govori: „Bog j p pravičen; in to nam je v tolažilo?
zakaj pod vlado pravičnega Boga ne more nobeden biti sir 0 '
mašk razun tistega, kteri to zasluži.“ — Učeni Bernieres p a
vel(: „Cudna je božja pravica, pa nič manj ljubeznjiva. Povsod
jo vidiš vladati; gori v nebesih gospoduje, na zemlji svoj 0
sodbe izrekuje, in v peklu svoje kazni izpolnuje. Krono pr 0 '
vice na glavo postavlja tistim, kteri so se pravično bojevali?
in jim z neskončnim veličastvom povračuje njih majhne, včasih
sila krotke nadloge... Toda, o strašna pravica, ktera gr 0 h
sovražiš in grešnika strahuješ! Večen, grozovito goreč plan* 011
imaš, da nespokorjenega grešnega raztopiš pod težo svoj 0
vsegamogočne roke.*

Zdaj vstane vprašanje:

Zakaj pa Bog na smertne grehe naklada veča 0
kazni? Ali mar to ni nasprot njegovi pravici * n
dobroti ali kaki drugi božji lastnosti?

Bog na smerlni greh naklada večne kazni, kar ni nob 0 ®
božji lastnosti nasprot, in scer ni nasprot božji pravici, zalo ;

1. Ker je greh večnih kazen vreden že zavoljo straši®
velike svoje hudobije. Kaj je greh, če ga prav premisli® 0-
Greh lomi božjo zapoved, in to je strašna reč! To se prav* •
zaničevati samega živega Boga, puntati se zoper njega, ki j e
naj svetejše bitje, Z grehom tadnj stvar zaničuje svojeg 1 '
Stvarnika; pozemeljski červ se vzdiguje zoper neskončno sv 0 ®
in popolnoma bitje. Kolikor više in častitljivše, in zrav® 1

225 -

kolikor dobrotljivše je bitje, ktero se zaničuje, in zoper ktero
se vzdiguje, toliko veča je hudobija, in toliko yeče kazni
v *'edna. Bog je pa naj imenitniše in uajčastitljivše bilje, bitje
neskončne popolnosti, in zraven še do nas neskončno dobrot-
'J ,v ; loraj je tudi hudobija pregrehe neskončno velika, toraj
v ečnih kazen vredna. — l)a je res tako, se lahko prepričamo
hidi iz tega, ker za greh ni mogel noben angelj in noben
človek zadostili božji pravici, ampak le božji Sin sam s tim,
( ' a  je strašno terpel in umeri na sramotnem križu! Neskončni
Pravici božji je zamogel zadostiti le samo božji Sin, ki je bitje
Neskončne vrednosti, človek bi pa sam nikoli ne mogel zadostiti
Razžaljeni pravici božji, ker ni neskončne vrednosti; tadaj bi
,n °ral zavoljo smertnega greha večno terpeti, da bi bilo zadosti
s t°rjeno božji pravici.

2. Da so kazni za smertni greh večne, izhaja tudi odtod,
j, er  v nebeško kraljestvo ne more priti nič omadežvanega.
", e  * a daj grešnik umerje v smertnem grehu, mu po smerti greh
'"koli več ne moue odvzet ali zbrisan biti; pa tudi njegova
‘Udobna in puntarska volja ne more za smertne grehe nikdar
Ve " pokore storiti. V kakoršneiu smertnem grehu se loči
človek iz sveta, v takem ostane večno; tadaj mora tudi Bog,
" jo neskončno pravičen, takega grešnika večno strahovati,
j ei ' grešnik večno grešnik ostane. In kakor grešnik svojo hu-
' °bno voljo, v kteri se iz sveta loči, večno ohrani, mora tudi
"" večno ločen biti od neskončno svetega in čistega Boga.

Ali pa večne kazni za smertni greh niso na¬
sprotne božji neskončni dobroti? — Tudi  ne!

Res je, da je Bog neskončno dobrotljiv; ves svet je poln
"Jegovih dobrot. Vendar je pa dal Bog človeku na prosto voljo,
Sl  "jegove dobrote v prid oberniti ali pa ne, kakor sam hoče
s ' izvoli. Če si človek s svojim djanjem in nehanjem na-
življenja izbere smert, si namesto blagoslova napravi
5  to je: če rajši stori to, kar mu Bog prepoveduje, in
P"šča, kar mu zapoveduje, on sam ne mara za zveličanje,
ar ° mu Bog ponuja, in se rajši nesrečnega stori. Ali tadaj

takemu krivico stori, ce ga po njegovi lastni volji in
l e gOYem zasluženju večno zaverže? Toraj ostane Bog pravi-

Rora. nauk, 15

— 226

čen in dober, če ludi greh večno kaznuje. — Pa ne samo to,
ampak še več: ravno lo, da Bog žuga in gotovo spolnuj 6
večne kazni še le spričuje in terdi, da je Bog neskončna do¬
brota. Zakaj ravno to je silno močna in pripravna pomoč
človeka od greha odvernili, in marsikterega v zveličanje pri'
peljati. O koliko je zdaj v nebesih svetnikov, ktere je ravno
strah pred večnimi kaznimi iz greha zavernil na pravo P° l '
in kdo zamore povedali, koliko jih bo še? — Iz lega vidimo,
da večne kazni niso nasproti božji dobroti. In ravno tako tud'
nobeni drugi božji lastnosti ne.

Ker nam pa izvira iz vsake lastnosti božje kaj lep>b
naukov, pride zdaj na versto uprašanje:

Kteri nauki izvirajo iz dvanajste  lastno** 11
božje: Bog je neskončno pravičen?

1. Ker je Bog neskončno pravičen, si prizadevajo 10 ’
neskončno pravičnemu Bogu zmerom bolj in bolj podobni bib;
— Pravični bodimo do sam sebe,  lo je: dajmo svoji do? 1
in svojemu telesu, kar jima gre. — Svojo telo  pa moram 0 )
ako hočemo pravični bili do njega, zatirati, ga devali v su /j "
nosi’ duha, ga križati, in zlasti, če smo- ga spridili z grebo* 11
in hudimi navadami; zakaj sv. Pavl pravi: „Tisti so Kristusovo
to je: dobri kristjani, kteri križajo svoje meso z željami vred-
če pa svoje telo nezmerno pasemo in napajemo, če mu vs e
zaželjene sladnosti iu veselja privolimo, ali če dovolimo v?0 '
kar požele oči, meso, napuh življenja ali drugi počutki, lie
ravnamo po pravici s svojim telesom, ne tako, kakor je
povedano.—Pravični bodimo do svoje duše;  in pravični sm°
do nje, če imamo zanjo toliko večo skerb, kolikor imenitni 1
je ona od telesa; če jo tedaj imamo za gospodinjo, telo P‘
za nje hlapca in služabnika; če imamo naj večo skerb am
večno srečo, in da bi jej jo dosegli, si prizadevamo za veda 0
višo popolnost. — Pravični bodimo tudi do bližnjega?  ^
zadeva njegove telesne ali časne reči. Varujmo se, da g a
poškodujemo ne na zdravju ali življenju, ne na poštenje d
dobrem imenu, ne na premoženju. Enako in še bolj pravi 00
bodimo do duše svojega bližnjega. Na vso moč ga varujmo gre> n ’
poducujmo, svarujmo ga, lepe zglede mu dajajmo; in ^

22 ?

tako

nesrečen, da je že v kak greh zašel, kolikor moremo,

prizadevajmo si, ga na pravo pot zveličanja pripraviti z besedo
ln  z lepim zgledom. Tako nam je zapovedano od Boga, in
00  tako ravnamo, smo pravični do bližnjega. Kdor pa bližnjega
P°hujša, ter po tem ali unem potu pripravlja v greh in po—
Subljenjo, stori bližnjemu neizrečeno krivico, in je gerd krivičnik!

2. Ker je Bog neskončno pravičen, delajmo dobro zme-
' 0tn  in povsod, če nas tudi nihče ne vidi, nihče ne hvali; zakaj
ne skončno pravični zraven pa tudi vsegavedni Bog bo naše na
skrivnem storjene dobre dela očitno poplačal. — Radi in z veseljem
°bro delajmo, če nam Bog tudi precej v tem življenju za dobre
e ' a  ne pošilja plačila; še le veselili nas mora to, da nam je v
Ve čnosti prihranjen zaklad boljšega plačila. Nasprot pa bi nas moglo
10  strašili, ko bi nas Bog za vse dobre dela plačeval že v tem
2lv ljenju, ker bi morebiti potem v večnem življenju plačila upati ne
— Radi in z veseljem dobro delajmo, akoravno Bog
'°pušča, da nas svet zaničuje zavoljo dobrih del in se nam
Posmehuje, ali pa nas še clo preganja. Vedeti nam je, da je
40  °d nekdaj tako, da pobožnim od hudobnega sveta ni pri—
^kovali boljšega plačila, temveč da si ga morajo upati le tam
^° r * v nebesih. Abel je bil ves dober in nedolžen, Bogu pri—
! etoi ‘ in ljub, pa je bil od hudobnega Kajna sovražen, zavidan
] ( n -vbit. 'Naj pravičniši, naj nedolžniši zmed Jakobovih sinov,
°§oboječi Jožef je bil od slabih bratov prodan tujcom v sužnost.

3.

Ker je Bog neskončno pravičen, naj nam ne vpade
!* ;i 'ce, če ne moremo storiti toliko dobrega, kolikor bi radi.

bo obilno poplačal vsako dobro (sveto) misel, vsako dobro
(pobožno) željo, vsako tudi naj manjše dobro delo. V zgled
J an » je udova’ ktero je Jezus pohvalil, ter rekel, da je ona
! sti  dan naj več Bogu v dar dala v tempeljnu, akoravno je
kovala le silno majhen darek; toda imela je zares

V . ol i°, več dati; dala pa je, kolikor je uterpela
"božtvu.

dobro
pri svojem

1

Vs  4. Ker je Bog neskončno pravičen, pa ni le plačevavec
nu^' dobrega, .temveč je tudi knznovavec vsega hudega; naj
Ha !V tlv ™čuje od slehernega greha, če si ga ravno še Inko
bo i' Vnem  doprinesti obetamo: sej božji neskončni pravici ne
c  o nič odšlo, le li le ena sama slaba misel ne, in nobena

15*

228

huda želja ali nepripuščena beseda, ati kako pregrešno djanje-
če ludi še tako skrivaj dopriueseno. — Sosebno strašna J e
božja pravica za oterpnjenega grešnika, kleri se nikakor noč e
spreoberniti in poboljšati, temveč brezskerbno živi v svoji'*
grehih, in si nič hudega ne obeta, ker ga božja roka ne vd0 f
precej po storjenih hudih delih. Takim grešnikom se je tresjj
in trepetati zavoljo božje pravice; zakaj akoravno po času ho' 11
kazen božja, vendar le nikdar pota ne zgreši, ampak vsel^J
gotovo pride, in je toliko hujša, kolikor dalj počakuje, da
grešniki sami v se šli, se spoznali in spokorili.

5. Misel na božjo pravico je tudi pripravna, grešn' 11
budili k pokori, in tako rekoč po sili vleči k poboljšani 11 '
Sv. pismo nam pripoveduje, da je prerok Jona šel v spride' ,( j
mesto Ninive, k pokori budit lerdovratne prebivavce. Poved'
jim je, da le še 40 dni imajo odloga, in božja pravica jih D .
zadela, ter pokončala Ninive, ako se ne poboljšajo. Ninivlja" 1 !
to slišati, se zboje maščevavne pravice božje, se postijo vS '
od kraja, od kralja do zadnjega hlapca, in zdihujejo k
da bi jim prizanesel. Pravica božja, s ktero jim je Jona žug‘ j
da se bo nad njimi zmaščevala, ako ne zapuste svojih hn
polov, jih je k spreobernenju nagnila in k poboljšanju. j

Tudi naslednja dogodba nam spričuje, kako da je
na božjo pravičnost prav pripravna, grešnika k spoznanju P 1 ’
praviti in poboljšanju. Neki mladeneč je svoje dni pot° ‘ ’
potoma pa je z voza padel, in si hudo poškodoval desno n °°^\
'Pako hudo se mu je razbolela rana na nogi, da so mu W° l  9
odrezati celo nogo. Eden njegovih prijatlov je prav iz * e  ^
miloval mlndenča zavoljo le nadloge, in je zraven pristavil?
Bog ni prav storil, da je toliko nesrečo dopustil nad usmilj el1 j 0 ,
vrednega mladenča. Mladeneč pa ga zaverne in mu r  ,
„Prijatel! nikar se ne pregreši zoper neskončno pravic" »
Boga; vedi, da z ravno to nogo, ktero sem zdaj zgubil? g
nekdaj v svoji otročji lahkomišljenosti in togoti bacnil
dobro mater. Materno serce je bilo zavoljo tega tako
užaljeno, da so jih britke solze polile in da so se milo 0, ‘^\\
gori prot nebesom. Pravični Bog v nebesih je vidi! ta |
pogled in mi kar zasluženo kazen svoje večne pravice p°
to nadlogo za mojo veliko pregreho/*

— 229  —

Glejte, koliko lepih naukov nam daje tudi dvanajsta last-
,1( >st božja, klera se glasi: „Bog je neskončno pravičen, po-
p!«ca vse dobro in kaznuje vse hudo natanjko, kakor si kdo
Za sluši.“

S tim je skonean nauk od dvanajste ali zadnje kakor tudi
0(1  vseh drugih božjih lastnost. Da vam bodo ti nauki, ki ste
j; 1 ' slišali, v prid in zveličanje, obravnajte po njih svoje živ-
'jenje. Prizadevajte si, božje lastnosti posnemati, in s tim Bogu
?, merom podobniši prihajati. Če ste pravični, pa vas križi in
težave zadevajo, le spomnite se božjih lastnost, in hote poto¬
čeni. Če ste grešniki, pa tudi nikar ne pozabite božjih
Ustnost, temveč jih vedno imejte pred svojimi očmi, in vas
^°do navdajale s svetim strahom pred grehom, vas bodo bolj—
s ale, vam bodo k spreobernenju pomagale in v nebesa. Glejte,
v  koliki prid vam bodo božje lastnosti, ako jih bole vedno
ltne li pred očmi! Amen.

XXXV. Keršanski nauk.

Od božje previdnosti.

Zadnjič sem skončal nauk od božjih lastnost. Danes bi
Va m rad še eno lastnost božjo razlozd, namreč božjo pre¬
dnost. . , ,

Bog je vse vstvaril, kar je vstvarjenega in kadar je
Pregledoval svoje stvari, je vidil, da je vse dobro storjeno.

pa ni v nemar spustil stvarjenih reči, ne porajtaje ali
" a j se ohranijo, ali naj konec vzamejo in poginejo, ampak vse
okrannje, kar je stvarjenega, in vse prav obrača, ker se no-
stvar ne more sama ohraniti in prav vladati.

In glejte, ravno v tem, da Bog ohranuje in vlada vse
Sv °je stvari, obstoji božja previdnosti

4

— 230 —

Od kod vemo, da Bog' vse o h ra nuj e?

I)a Bog resnično vse ohranuje, nam spričuje a) s v-
pismo,  Kralj David poje od Boga in pravi: „Ti daš stud® 0 "
cem izvirati v dolinah, in da vode teko med gorami, da pij e
iz njih vsa živina na polju, in si divji osli gase svojo žejo-
Poleg njih prebivajo ptice neba, in iz med pečovja pošilja) 0
svoje žvergoljenje. Iz višav namakaš gore, in zemlja je pob’ 0
sadu tvojih del. Ti daš travo rasti za žival in zeljšči v služb 0
ljudi; ti pripravljaš kruh iz zemlje, in vino, ktero razveseljuj 0
človeško serce." (Ps. 103. 10 — 15.) „Vse (živali) čakaj 0
tebe, da jim daš jesti ob svojem času. Daješ jim, in pobirajo)
svojo roko odpiraš, in vse bodo z dobrotami napolnjene; c °
pa oberneš od njih svoje obličje, se prestrašijo: če jim vz°'
meš njih dih, obnemorejo, in se povernejo v prah." (Ps. 10^?
27 — 29.) Jezus pravi: „Poglejte ptice pod nebom, ker
sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, in vaš 0° e
nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one?" (M” 1,
6, 26.) Sv. Paul (Acta ap. 17,28.) govori: „Y Bogu živim 0 ?
se gibljemo, in smo." Sv. Peter (I. 5, 7.) uči: „Vso svoj 0
skerb nanj (na Gospoda) zvernite, ker on skerbi za vas."
Glejte, kako lepo nam sv. pismo oznanuje božjo previdnost
ter nas tako lepo in zastopno, da lepši in zastopniši ne mor 0 ?
uči, da Bog vse ohrani.

b. Tudi vsa natora, ktero imamo pred svojimi očm 1 ?
nam spričuje, da Bog za ves svet in za vsako stvar skerbi 1,1
jo ohrani. Bog daje življenje ljudem na zemlji, zverini P°
polju in po gozdih, pticam pod nebom, ribam po vodah. P 3
tudi potreben živež, da si zamorejo življenje ohraniti.
daje solncu stanovitno gorkoto in svitlobo, da ogreva in r®*'
svitljuje nas in našo zemljo, da zemlja rodi mnogotere želiš 0 * 1
in drevesa z lepim cvetjem in žlahnem sadjem. Vse natora 0
moči ostanejo, ena drugi pomagajo; nič se ne zgubi v nato* 1 '
Zgine in pride na dan; zdaj zvene, zdaj spet ozeleni, ia f
prikaže v drugačni podobi. Zelišča in drevesa in živali rastej 0 ?
se množe, minejo in se spet druge enake rode. Tako, gW e -
nam priča vsa natora pred našimi očmi, da Bog vse ohrani«

c. Pa tudi cerkveni očetje nam pravijo, da le Bog ohra-
nuje vse, kar ie vstvarjenega, da ne gre pod 7,1 o. Sv. Efrem
pravi: „Kdor terdi, da se na svetu vse ie po naključju godi,
Boga taji. Pregledoval sem hiše, in spoznal sem, da ima vsaka
svojega gospodarja; pregledoval sem tudi svet, in spoznal sem
božjo previdnost. Vidi! sem, da se je čoln potopil, ker brod¬
nika ni imel; pa sem tudi vidil, da so človeške dela prazne
brez božje voditve. Vidi! sem mnoge mesta in razne dežele,
ktere so bile dobro vravnane, in spoznal sem, da vse le po
božji naredbi in napravi obstaja, čedo postavi le dober pastir
v  dober stan; Bog pa daje rast in tek vsemu, kar je na zemlji. a
kv. Bernard pa veli: „Veličastvo Gospodovo vlada svet; ono
s kerbi za vse stoletja, in skerbi tudi za mene.“ — Glejte,
kako lepo nam pripovedujejo tudi cerkveni očetje, da Bog vse
°hranuje in hvalo prepevajo previdnosti božji.

So bili, in so morebiti še zdaj kaki taki maloverni, da
Pravijo: „Kaj se nek Bog zmeni za majhne reči ? Majhne reči
še vredne niso, da bi se Bog za-nje zmenil, in bi mu tudi v
čast ne zaleglo, se pečati s takimi rečmi in jih ohraniti .“

Takim moramo v odgovor dati, da pred Fogom ni nobena
r eč majhna, da so manjše reči večini v prid, in v taki ozki
zvezi z drugimi, da niso nepotrebne, če tudi mi ne spoznamo
njih potrebnosti. Toraj je potrebno, da jih Bog ohranuje. In
ne Bog ni za nečast imel, jih vstvariti, kako si bo v nečast
ste ' 5  jih ohranovati?

2. Bog pa ne ohrani le vsega, ampak tudi vse stvari
k*ko obrača, vlada in vodi,  da dosežejo svoj namen.

Stvari so pa dvojne: nektere imajo pamet kakor angeli
‘n ljudje; nektere pa nimajo pameti, kakor solnce, zvezde,
živali, kamnje itd. Stvari, ktere pameti nimajo, Bog tako vodi,
da  svoj konec doseči morajo, in da ga nikoli zgrešiti ne mo-
re jo; postavim: solnce mora zmerom sijati in gorkoto dajati;
zemlja mora rodovitna biti, in se temu sama ne more ustaviti
‘ n  vpreti. — Stvari pa, ktere so s pametjo obdarovane, vodi
l,, di Bog do njih cilja in konca, toda ne tako, da bi bile pri¬
žene doseči svoj cilj in konec, da bi jih v to primoral; one
znajo tudi zgrešiti svoj cilj in konec, ker imajo prosto voljo;
ga pa zgreše, so same krive, ne pa Bog. Postavim: Bog

- 232

vodi človeka proti zveličanju; vendar se človek lahko Bog«
vstavi, in zapusti pot zveličanja, ker ima prosto voljo.

Od kod vemo,  da  Bog' vse vlada?

Da vsegamogočni in neskončno modri Bog vse vlada, in
vodi vsako stvar k njenemu namenu, njenemu cilju in koncu,
nam spričujejo izreki sv. pisma, zdrava pamet, več svetih i«
drugih zgodb.

a) V Modrostnih bukvah (14, 3. 4.) beremo: „Tvoj«
previdnost, o Oče! vlada ladijo, ker si tudi po morju pot na¬
ravnal in varen tir med vaiovjem, da bi pokazal svojo moč,
po kteri zamoreš oteti iz sleherne nevarnosti, in če bi kdo
tudi nezveden stopil v ladijo.“ Prerok Daniel (2, 20. 21.)
tako le govori od božje vladije: „Hvaijeno bodi ime Gospo¬
dovo od vekomaj do vekomaj, ker njegova je modrost in moč.
On spreminja čase, prestavlja kraljestva in druge vterduje, dajo
modrim modrost in vednost zastopnim", to je: Bog vse modro
vlada. In Jezus pravi: „Vaši lasje na glavi so vsi razšteti-“
(Luk. 12, 7.) Tako tadaj nam sv. pismo spričuje, da Bog
vse vlada in vodi.

b) Tudi zdrava pamet nam spričuje, da, kakor so pre-
modro naravnane vse reči, tako tudi vsaka božja stvar hit 1
Svojemu namenu nasprot, da doseže svoj cilj in konec. Zeljišč«
in drevesa nam služijo v živež in druge potrebe, toraj rastejo-
cveto in sad obrode, da dosežejo svoj namen; živali so name¬
njene, da nam dajo živež, obleko, da so nam v mnogo korist
in razveseljevanje, toraj se množe in rastejo, da dosežejo svoj
cilj in konec. Solnce je namenjeno, razsvitljevali in ogrevat 1
nas in našo zemljo, toraj sleherni dan vzhaja in zahaja, da
doseže svoj namen. Vsega tega pa bi božje stvari ne mogi®
storiti, ko bi jih Bog ne vodil in ne vladal. Tadaj nam tud'
pamet spričuje božjo vladitev.

c ) To resnico poterdujejo tudi mnoge zgodbe sv. pisrnč-
Le pomislite, koliko skerb je imel Bog za naše perve starš®’
on sam jih je skerbno hranil in redil. Kadar so se pregrešili’
je on skerbel za njih zveličanje; in ker je vidil, da se sam 1
ne morejo očistiti ^od greha, jim je Zveličarja obljubil. ) 6
obljube je večkrat ponovil Abrahamu, Izaku in Jakobu, in l e

233

tadi res na svet poslal Zveličarja. Sosebno lepo pa sije božja
Saditev iz vseh prigodb Egiptovskega Jožefa. On sam je
spoznal, da vse, karkoli se mu je primerilo, se je prigodilo
po božjem pripuščenju in po božji naredbi. Rekel je nam-
re č svojim bratom: „Nikar se ne bojte! — zakaj v vaš blagor
tne  je poslal Bog pred vami v Egipt. — Ne na vaš svfct,
a mpak po božji volji sem bil tu sem poslan, in me je Bog
stori! oskerbnika Faraonovega in gospoda vse njegove hiše, in
Poglavarja vse Egiptovske dežele . a  (I. Moz. 45,5—8.) Ravno
tako se tudi božja vladitev lepo razkazuje nad Mozesom, Da¬
nielom, Estero, Suzano, nad sv. Paulom in mnogimi drugimi.

d) Zraven svetopisemskih nam tudi še mnoge druge
z godbe spričujejo, da Bog vse vodi in vlada. Dovolite, da
Vam vsaj eno povem v spričevanje: Sv. Patricij, veliki apo-
stelj Irlandije, si je več ko enkrat v svojem življenju skusil,
'ta ga vodi ljuba previdnost božja. Bil je sv. Patricij prot
koncu četertega stoletja v Škocii rojen od bogatih staršev.
Bil je še le šestnajst let star, ko je druhal pomorskih roparjev
v deželo planila, oropala očetovo hišo, in mladega Patricija
seboj v sužnost odpeljala. Tolovaji pripeljejo Patricija v Irlandijo,
' n  ga prodajo ondi nevljudnemu možu, kteremu je moral po
gozdih in planinah čedo pasti, in marsiktero noč prebiti pod
tailim ali prav za prav zanj nemilim nebom. Sest let je ostal
v tej terdi sužnosti, in se med tem do dobrega naučil Irskega
tazika. V sanjah opominjan se je podal nekega dne na breg
m ° r ja. Ondi najde ladijo, ktera je bila ravno namenjena, od
k r »ja odriniti in se po morju spustili. Milo prosi neverske
krodnarje, dokler jih ne preprosi, da so ga seboj vzeli na
tadijo. Barka po morju splava, in priplava v Škociji spet na
ta'eg v nekem samotnem in nevljudnem kraju. Ves živež je
k'l že brodnarjem pošel, in oglasila se jim je huda lakota.
” ricij je bil poprej že svojim neverskim tovaršem na-
dal, da spoznava Kristusovo vero, in jim je veliko
in čudapolnega pripovedoval od božje vsegamogočnosti,
neskončne dobrote in ljubezni. Zato ga pa tudi neverniki zdaj
Uganjajo, da bi jim v toliki sili pomoč in rešenje sprosil pri
svojem^dobrotljivem in mogočnem Bogu. Sv. Patricij je bil
Pri tej^priči pripravljen uslišati njih prošnjo: vendar pa je

*uanje

tapeg a

- 234

nevernike spodbuda!, naj tudi oni svojo molitev sklenjejo i"
»družijo z njegovo molitevjo. Pošteni neverniki ga vbogajo.
in Bog je res kmalo pokazal svojo milost in dobroto. Pr*'
kazala se je brezštevilna truma divjih prešičev, in izstradan*
brodnarji so imeli zdaj živeža zadosti tudi še za vse naslednje
potovanje in brodarenje, klero je terpelo še kakih 24 dni-
Ko so pa živež povžili, so privozili do brega vljudnega, ob¬
delanega in rodovitnega kraja. — O drugi priložnosti se Patricij
vleže na zemljo pod neko goro, da bi si nekoliko odpočil-
Pri tej priči pa se vterga strašna pečina raz gore in se *
neznano silo prot Patricijo vali. Ravno bi se bila imela nanj
zavaliti, in ga razmleti do drobnega. Sv. Patricij pa zauplji' 0
zakliče sveto božje ime, in skala se nenadoma oberne ** a
drugo stran, in Patricij se vzdigne zdrav in vesel iz smert** c
nevarnosti. — Kmalo na to je stopil v duhovski slan, in j°
sklenil, se v Irlandijo podati, ter ondi sv. evangelije oznanoval'-
Bil je v škofa posvečen, in potem je šel na svoje apostolsko
delo. Gospod Bog je bil ž njim, je dajal njegovim beseda*' 1
dober pospeh, da je sveti mož skor vso Irlandijo Kristus* 1
pridobil. — Tako čudomilo vodi božja roka njih, kteri zvest* 1
služijo Bogu, svojemu nebeškemu Gospodu!

o) Katoljška cerkev nam je tudi očitna priča, da jo Bog
vlada. Le pomislite, koliko sovražnikov se je nad katoljško
cerkev vzdignilo že kar v njenem začetku, in kako neusmiljen 0
so jo preganjali judje in neverniki nad 300 let skor neprene¬
homa, in vendar se je ohranila in je še clo čudovito naglo
se širila po svetu. In tudi še zdaj ima veliko sovražnikom
ki jo zatirajo in spodkopavajo, pa se le vedno ohrani v očitno
spričevanje, da jo Bog vodi in vlada.

Iz do zdaj povedanega se lahko prepričate, da Bog vS °
vlada.

Ker so ljudje najimenitniše stvari božje na zemlji, ktere
imajo um in svobodno voljo, zastavim zdaj lo le uprašanje*

- 235

Kako vodi in vlada Bog ljudi, da dosežejo
8  v o j namen, in vendar prosti ali svobodni osta¬
ne] o ?

Po mnogih potih vodi Bog ljudi njihovemu cilj in koncu
Masprot :

a) Bog je slehernemu človeku v serce zapisal postavo,
Po kteri zamore spoznati, kaj je dobro in kaj hudo. In, še
več : Bog je tudi z besedo učil in zapovedoval, postavim Adamu,
Noelu, Abrahamu; po Mozesu je dal Bog Izraelcom pisano
postavo ali zapovedi, po Jezusu Kristusu pa vsemu svetu. In
da je svojim zapovedim dal večo moč in veljavo, je naravna!
luko, da ima mirno in pokojno vest tisti, kteri živi po zapo¬
vedih, nasprot pa ima hudo in nepokojno vest, kdor jih pre-
lomljuje. Spolnovavcom zapoved obeta Bog večno zveličanje,
P r elomljevavcom žuga z večnim pogubljenjem. Glejte, kako
•Močno nagiba in vodi Bog človeka, da pobožno živi in se
večno zveliča.

b) Dal je Bog ljudem zmožnost in moč, in jim jo tudi
ohrani, da zamorejo spolnovati njegove zapovedi; dal jim je
um in prosto voljo, in jih razsvitljuje in k dobremu nagiba s
svojo sveto gnado.

c) Akoravno pa je Bog dal človeku prosto voljo, po
kteri prostosti zamore božje zapovedi tudi prelomiti in grešiti,'
Vendar le človeka varuje greha po mnogih potih:

1, Odvzame Bog človeku priložnost ali zmožnost za greh,
ker mu pošlje nadloge, bolezen ali smert, ter kaj takega, kar
človeku greha varuje; mu odvzame časne reči, da mu večne
da; mu rani telo, da mu dušo ozdravi.

2. Če pa Bog pripušča, da sc greh stori, ve to oberniti
tako, da se izide v dobro, kakor vidimo nad Egiptovskim
Jožefom, kterega so bratje prodali. Bratje so hudo storili s
li m, da so ga prodali; Bog pa je obernil tako, da se je prav
dobro izšlo. Jožef je bil povišan, vsa dežela in še druge
dežele so bile po njem lepo oskerbljene; bratje so bili
spokorjeni, ter primorani, spoznati svojo hudobijo in jo obža-
lovati.

- 236 -

3. Kolikokrat vodi Bog človeka tudi z dobrotami več¬
nemu zveličanju nasproti

Glejte, po kako različnih potih vodi Bog ljudi do njih
namena, njih cilj in konca, zavoljo kterega so stvarjeni!

Ta lastnost, po kteri vsegamogočni in neskončno modri
Bog ohranuje in vlada svoje stvari, da dosežejo svoj namen,
se imenuje božja previdnost. Te lastnosti ne more nihče vtajiti.
Pako gotova je, kakor gotov je Bog.

3Iorebiti da se med nami kdo znajde, kteri bi ne hotel
verovati v božjo previdnost; kaj mislite od njega? Nič drugega
ne, kakor da je hudobija vsega premotila. Ravno to poterdi
pierok Ecehiel (9, 9.), ko pravi od Izraelcov: „Hudobija hiše
Izraelove in Judove je silno velika, — zakaj oni pravijo:
Gospod je zapustil deželo, in Gospod (lega) ne vidi; a  to je'
hudobija jih je tako premotila, da še tega ne verujejo, kar j e
naj bolj verjetnega na svetu, in kar so do neverniki spoznali
s samo pametjo, in da tajd to, kar imajo vsak dan pred očmi?
zakaj božja previdnost se nam vsak dan razodeva.

Ker smo pa zdaj zadosti prepričani od božje previdnosti?
s® prestopimo zdaj do uprašanja:

Kteri nauki izvirajo iz božje previdnosti?

1. Ker Bog na svetu vse ohranuje in vse vlada, in ker
previdnost božja sosebno čuje nad človekom, zaupajmo po
otročjem nanj in izročujmo se v njegovo previdnost. Ne sker-
bimo nezmerno, kaj bomo jedli ali s čim se oblačili; vse take
skerbi Bogu prepuščajmo, ker on za nas skerbi. (I. Petr. 5, 7.)

2. Vendar pa ne mislile, da mora človek vso skerb za
časne reči popolnoma v nemar spuščati, ker božja previdnost
čnje nad nami, ali da bi smel zavoljo lega pričakovati, d 0
nam bo kakor nekdaj Izraelcom mana kar naravnost iz neba
padala jed, obleka in druge potrebne reči. Tako slepo zau¬
panje božje previdnosti ne časti, ampak jo še clo žali. — Ker
božja previdnost nad nami čnje, nam je nezmerna in neumna
skerb za časno prepovedana; pametna skerb pa zapovedana.
Res je, da Bog daje zeliščem rast, drevju in polju rodovitnost;
toda mi moramo zemljo obdelovati, seme sejati, in večkrat na
pomoč priti kali, ktera požene iz semena, ako hočemo imeti

- 237 —

potreben živež, zakaj v to smo obsojeni že zavoljo pervega
greha. Če bi pa roke le navskrižema deržali, nam zemlja ne
bo rodila drugega ko plevel in osat, nikar pa potrebnega
živeža! — Če si pa po svojem stanu živeža iščemo z delom,
'n si ga tudi pridobimo, moramo vendar le spoznati, da nam
g« le Bog daje; ker ves naš trud bi bil zastonj, vse naše
prizadevanje bi bilo prazno, ako bi božja previdnost nad nami
oe cula, in za nas ne skerbela!

*

3. Smo dolžni hvaležni biti za dobrote božje previd¬
nosti. Kaj ne, da našega dobrotnika naj bolj veseli, če
go hvalimo za prejete dobrote, in naša hvaležnost nam tako
»ločno pridobi njegovo serce, da je pripravljen, nam tudi
v  prihodnje še odpirali svojo dobrotno roko! Vživaje preobilne
dobrote božje previdnosti bi pa merzli ostali in neobčutni?
0 kako nehvaležni bi bili božji previdnosti in nevredni božjih
dobrot, ako bi ne zahvalili Boga za ljubo zdravje, za življenje,
za živež, za obleko, za pijačo, in za vse dobrote, klere nam
dan na dan deli božja previdnost!

S tim naukom sem skončal nauk od božje previdnosti,
kteri je tako rekoč dostavek k poprejnim lastnostim božjim.
Nog daj, da bi bili vsi li keršanski nauki padli na dobro
zemljo, ter obrodili obilno sadu v vaših sercih! Bog daj, da
'd bili vi vsi tudi delavci božje besede, in ne samo poslu-
šavci! Amen.

- 238

XXXVI. Keršanski nauk.

Nauk od svete Trojice.

V poprejšnih keršanskih naukih sle slišali zaporedoma
razlagati božje lastnosti, iz kterih ste se učili Boga spoznavali
bolj in bolj. Bog daj, da bi si te nauke obračali vsi v svoj
prid in v svoje zveličanje, ter si prizadevali, Bogu vedno pO'
dobniši in podobniši prihajati, kakor Jezus zapoveduje, ki pravi-
„Bodile popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma"-
(Mat. 5, 48.) Bog daj, da bi nauki od božjih lastnost terdo'
vratnim grešnikom presunili njih terdo serce in ga omečili)
ter jih zbudili iz grešnega spanja, in jih pripravili na pot pO'
boljšanja, na pot prave in resnične pokore! Bog daj, da hi
nauki od božjih lastnost v dobrem vterdili pravične in ji' 1
ovarovali greha! Bog daj, da bi Bogu, ki je neskončno p°'
polnoma bitje, vselej in povsod skazovali listo čast in hvalo?
ktera mu gre. — Danes pa bomo slišali nauk, da je en sa»>
Bog in da so tri božje osebe ali peršone. Tadaj naj poprej:

Koliko je Bogov?

Bogov ni več, ampak le en sam Bog je, ki je stvari!
nebo in zemljo. Le slepi molikovavci so verovali po nespamet'
in molili veliko bogov. Ker z lučjo svete vere niso bili raz-
svitljeni, so za bogove imeli in molili take reči, ktere je Bog
vstvaril, in take, ktere so sami izdelovali s svojimi rokami-
— O kam človeka zapelje zatemnjena pamet brez razsvitljenja
božjega ?

Od kod vemo, daje  le en sam Bog?

Da ni več bogov, ampak da je le en sam Bog, kleri j e
stvaril nebo in zemljo, nam sv. pismo spričuje in zdrava p fl '
met, in terdijo tudi cerkveni učeniki.

- 239

1. Sv. vera spričuje, da je le en sam Bog, ker Bog
S; "ii po Mozesu (V. 32, 39.) govori rekoč: „ Vedite tadaj, da
s em jaz sam, in da ni druzega Boga razun mene. a  Po preroku
Izaiju (44, G.) | )a  pravi: „Jaz sem pervi in poslednji, in razun
mene ni druzega.“

Ravno tako uči tudi sv. Pavl rekoč: „En Bog je, ena
v «ra, en kerst.“ (Efež. 4, 6.) — Da se Judje niso motili in
s ' domišljevali več bogov, so imeli zavoljo tega le en sam
tem peij, en sam allar in tudi eno samo mesto, kamor so se
shajali, opravljat Bogu žgavne in klavne daritve.

2. Pa že tudi zdrava pamet nam spričuje, da je le en
sam Bog. Lastnosti, ktere Bog ima, so neskončno popolnoma,
m vse popolnosti so strinjene v njem. Čemu tadaj več Bogov
v erovati, ko en sam zamore vse? Več bogov ne more biti,
’' ei ' bi, ko bi več bogov bilo, nobeden ne bil popolnoma, ker
fr nobeden ne bil sam gospod in gospodar vseh in vsega.

3. Da je le en sam Bog, lerdijo tudi cerkveni očaki.
Med drugimi prav lepo govori učeni Laktancij, ter pravi: „Da
fr Yeč Bogov svet vladalo, nikakor ne more biti, ravno kakor
“e more bili, da bi bilo v eni Indiji več kormanov (vodnikov),
Pri eni čedi več pastirjev, pri enem roju več matic, na enem
lebu več solne, v enem telesu več duš.“

Ko pa je le en sam Bog, moramo tudi v enega samega
llog a  verovati, ga moliti in častiti. — Ali pa vsi to store?

Kristjan! ti praviš, da veruješ v enega samega Boga;
7 -akaj pa zraven tega tudi druge bogove imaš in moliš? Ti
s cer ne molikuješ kar naravnost, kakor so molikovali neverniki,
!ii  so po božje častili in molili solnce, luno, zvezde, slavne
'frdi, živali in druge reči; vendar pa si tega greha vselej kriv,
badar svoje serce grešno navežeš na kako stvar, in jo ljubiš
ta ko ali še bolj, kakor Boga, in če si pripravljen Boga raz¬
biti iz ljubezni do nje. „Kar kdo nespametno ljubi in časti,
je njegov bog“, pravi sv. Avguštin, in sv. Pavl piše Filip—
'janem (3, 18. 19.): ,.Veliko jih živi, od kterih sem vam že
Ve čkrat pravil, zdaj pa tudi jokaje povem, da so sovražniki
Kristusovega križa — kterih Bog je trebuh“; in v listu do
Kološanov (3, 5.) molikovanje imenuje tudi nečistost, nesram¬
nost, hudo poželjenje, soselmo pa lakomnost. — Med moliko-

- 240

vavcem in med grešnikom ni drugega razločka kakor nied
tolovajem in med tatom. Tolovaj napada ljudi pri bele 10
dnevu in s silo; tat pa bližnjemu premoženje jemlje le skfl'
vaje, v samoti ali pri tamni noči, — Ravno kakor tolovaj ^
tudi moiikovavec ne sramuje očitno častiti molike, jim zidal'
tempeljne, postavljati altarje in darovati na njih; grešnik naspr 0 *
pa ravna bolj sramožljivo, ter Bogu čast jemlje pa bolj skrivaje •"
nalikoma. Zatoraj pravi sv. Krizostom od grešnika: „Ti satanu " e
daruješ volov in jagnjicev, ampak mu, kar je še hujše, v d" 1
daješ svojo lastno, edino, žlahno, in neumerjočo dušo.“ „Smel' a
vredno je“, pravi sv. Hieronim, „za molikovavca imeti sa" 10
tistega, kteri kaki stvari daruje kaka dva ali tri zerna kadila
ktero gre pravemu in vsegamogočnemu Bogu; tistega pa " e ’
kteri svoje telo, svojo dušo, svoje življenje in vse v dar daj 0
časnim, pozemeljskim, nečimernim rečem.“ Kolikor greho" 1 ’
kolikor strastim, kolikor hudim navadam je grešnik vdan, tolik 0
molikov ima, tolikim molikom streže. Če si jezi vdan, je } e7 ‘ 9
tvoj bog ali tvoj molik; če v nečistosti živiž, je nečistost
molik; če si v požrešnosti ali pijanosti zapopaden, je jed ' 11
pijača tvoj molik; če je tvoje serce vse navezano na lips 1,1
lepo obleko, je napuh in nečimernost tvoj molik. Na k* 11
človek naj bolj misli, kar najrajši gleda, kar najbolj gore 00
išče, v čemur ima največo tolažbo, največe veselje, najve° e
zaupanje, to ima pervi sedež na altarju njegovega serca, 1° I 0
njegov bog, to njegov molik!

Vedi tedaj, o človek! da le en sam Bog je, in da l f
Bog je neskončno popolnoma bitje, vreden vse naše ljube*" 1 ’
vsega našega požel jenja in zaupanja; vreden, da mu služi" 10
iz celega serca, iz cele duše in na vso moč; vreden, da
molimo in čez vse častimo. — Nauk, da je en sam Bog,
nas tedaj odvračuje, da ne navežemo svojega serca
minljive stvari; naj nas zavračuje, da ne bomo stregli bude"" 1
poželjenju!

24i

Koliko je božjih oseb ali peršon?

Tri božje osebe ali peršone so: Oče, Sin in sv. Duh.

Ni še zadosti, verovati v enega samega Boga, ampak je
todi treba verovati v tri božje osebe ali peršone: Očeta, Sina
' n  sv. Duha. To niso le tri imena enega samega Boga ali
ene osebe (peršone), ampak so tri resnične osebe (peršone),
kterih perva je Oče, druga Sin in tretja sv. Duh.

Od kod pa vemo, da so tri božje osebe  (per¬
šone)?

Da so tri božje osebe (peršone) in le en sam Bog, nam
spričuje razodeta beseda božja, kakor tudi nauk svete cerkve,
kteri je vselej zastavljen na božje razodenje.

1. Naj poprej naj povem, kaj sv pismo uči od treh
božjih oseb (peršon). Kadar je Bog vstvaril nebo in zemljo,
živali in vse drugo, in je človeku pripravil prebivališče, je
re kel: „Naredimo človeka po svoji podobi.« Iz tega izreka

Se  pa tudi vidi, da imajo vse tri božje osebe (peršone) le eno
Samo natoro; ako bi imele več nalor, bi Bog ne bil rekel:
»Po svoji podobi«, ampak „po naših podobah naredimo člo¬
veka.« v bukvah preroka Izaija beremo, da angeli v nebesih
Neprenehoma pojejo: „Svet, svet, svet Gospod, Bog vojskinih
tr um!« Trikrat zaporedoma prepevajo „svet“, in to pomenja
osebe (peršone) božje; in le enkrat pravijo „Gospod«, kar
Pomenja le eno natoro. — Pa še bolj jasno nam to spričuje
s v. pismo nove zaveze. — Sv. r l rojica se je razodela tudi o
Jezusovem kerstu. Kadar je sv. Janez kerščeval Jezusa v Jor-
danu, so se nebesa odperle, in sv. Duh je prišel v podobi
8°loba nad Jezusovo glavo; Oče pa se je iz nebes oglasil
vekoč: „Ta je moj preljubeznjivi Sin, nad lderim imam svoje
d°padenje.« Tukaj so bile pričujoče vse tri božje osebe
(-Peršone): Bog Oče s svojim glasom, Bog Sin je bil v mesu
P r 'čujoč, in sv. Duh v podobi goloba. — Pa tudi takrat, ko
se  je Jezus spremenil na Taborski gori vpričo svojih učencov,
Se  je po besedah sv. Tomaža Akvinčana razodela sv. Trojica:

Oče se je razodel s syojim glasom, Sin v človeštvu m
Sv - Duh v svitlem oblaku. V svitlem oblaku se je sv. Duh

Kerž. nauk. ^ ®

- 242

razodel, ker on ravno kakor svitel oblak človeka obsenčuje i 11
razsvitljuje. — Jezus Kristus je skrivnost sv. Trojice razodel?
ko je po svojem vstajenju rekel učencom: „Pojdite, in učite
vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina in sv-
Duha.“ (Mat. 28, 19.) Še očilniši in razločniši govori o fl
tega sv. Janez v svojem pervem listu (5, 7.) rekoč: „Tnj e
so, kteri pričujejo v nebesih: Oče, Beseda in sv. Duh; i« 11
trije so eno“, s kterimi besedami spričuje tri božje osebe
(peršone) zraven pa tudi, da so vsi tri edine natore in bistva-
—Judom scer ni bila razodeta ta skrivnost.Razodeto in zapovedan 0
jim je bilo le, naj v enega Boga verujejo; sv. Trojica pa jim ni bij 9
razodela, ker so bili preslabi, da bi bili to skrivnost prav sprejeli, 1,1
so bili preveč nagnjeni k molikovanju. Motili bi se bili ber*
ko ne, in nespametno menili, da so trije bogovi. Učeniki sv-
katoljške cerkve so tudi prav varno in skrivnostno pisali 0
sv. Trojice, da bi se neverniki ne bili motili in ne mislili?
kristjani molijo tri bogove ali da več bogov častijo.

2. Poslušajte še, kar sv. cerkev uči, od le
skrivnosti. Sv. cerkev uči to, kar sv. Atanazij gov° rl
rekoč: „Katoljška vera pa je ta, da častimo edinega Boga ^
Trojici, in Trojico v edinosti. Druga jo oseba (peršoiW
Očetova, druga Sinova, druga sv. Duha; toda Očetu in S« 111
in sv. Duhu gre enaka čast, enako večno veličastvo. “

3. Da so tri božje osebe (peršone), učijo tudi SV°

cerkveni učeniki.  Sv. Justin pravi: „Mi molimo Stvarni^
sveta, na drugem mestu Sina, na tretjem pa svetega Duha-
— In sv. Polikarp je molil: „0 Oče ljubega in blaženega Si' 19 ’
našega Gospoda Jezusa Kristusa, nad vse te hvalim, častim 1,1
poveličujem po večnem velikem duhovnu Jezusu Krist« 39 ’
svojem ljubem Sinu, po kterem ti bodi ž njim vred v svet« 9 }
Duhu čast od zdaj in na vekomaj/' Tako je molil ta s ve
marternik Kristusov v pervem stoletju ravno pred svojo smertj 0 ’
ktero je prelerpel za sveto vero Jezusovo. ■

4. Tudi zdrava pamet  po nekoliko spoznava, d« 1

nemogoče, da so tri božje osebe, in vendar le en sam B°£'
Voda izvira iz studenca; iz studenca postane potok, iz potoka P
reka. Tu imamo tri imena in vendar le eno samo vodo- ■ *

solncu vidimo njegovo okroglo postavo (plošo), vidimo svitl°’ )0j

- 243 -

čutimo gorkoto; spet tri reči, in vendar le eno samo solnce.
~~ Naša duša ima pamet, um in voljo, tri zmožnosti, in je
vendar le ena sama duša. — To so nam tri, akoravno le
r evne podobe svete Trojice, ktere nam, če ne več, skazujejo
v ? a j toliko, da nauk od enega Boga v treh osebah (peršonah)
r " nasproten zdravi pameti naši.

Iz sv. pisma tadaj in iz nauka sv. matere katoljške cerkve,
spričevanja svetih cerkvenih očakov in po nekoliko tudi iz
Pameti vemo, da so tri božje osebe (peršone).

. Koliko nator  ima Bog Oče? koliko Bog Sin?
ko 1  »ko  sv. Duh?

I Bog Oče ima eno samo natoro, in scer božjo; toraj je
e  B°g. _ B 0 g. gj n  ima dve natori, eno božjo in eno člo-
esk°. on  j e ta( j a j p rav j B 0 g j„ p rav i človek. — Sv. Duh
a  tudi le samo eno natoro, ter božjo; in toraj je tudi le
*no Bog. — Akoravno pa ima vsaka oseba (peršona) božjo
toro, vendar le niso trije bogovi, temveč le en sam Bog,
er  imajo te tri božje osebe (peršone) vse le eno božjo natoro.

To je visoka skrivnost, ktere nihče ne more razumeti, pa
j 6  vendar le vsak dolžen jo lerdno verovati, in sicer tako
i r(i,10 > da je pripravljen, clo svoje življenje dati za to vero
0  ^ treba bilo!

Kaj se prilasluje vsaki teh treh božjih oseb (peršon) ?

j Vsaki teh treh božjih oseb se prilastuje: 1) božja nalora
bistvo; 2) božje lastnosti; 3) božje ime; 4) božje dela;
J  božja čast.

I- Bogu Očetu se prilastuje:

n  , 1) božja nalora in bitje: Jezus sam pričuje od svojega
u e ®bega Očeta rekoč: „To je večno življenje, da spoznajo
e  edino pravega Boga. a  (Jan. 17, 3.)

2) Božje lastnosti: vsegamogočnost: „Pri Bogu ni ne-
j °§oča nobena reč“, je rekel angelj Gabriel Mariji; svetost:
6zus  snm Očeta svetega imenuje; in tako tudi druge lastnosti.
U 3) Božje ime: „Ali mar nisem jaz tvoj Oče?“ govori
* 6 V s * ar ‘ zavez ‘ Izraelcom (Deut. 32, 6.). Pri Jezusovem
rs ^ u  in na Taborski gori se je Bog Oče razodel. Jezus sam

16 *

- 244

velikokrat svojega Očeta razločno po imenu imenuje, enako
tudi aposteljni.

4) Božje dela: „Bogu Očetu namreč pripisujemo stvar'
jenje; stvarjenje pa je božje delo; stvariti ne more nobeden
človek, nobeden angelj, ampak le Bog.

5) Božja čast: Jezus sam se je vedno poganjal za čas 1
svojega nebeškega Očeta. Tudi sv. cerkev mu jo vedno ska'
zuje. Vedno moli: „čast bodi Bogu Očetu.“

Toraj je Bog Oče pravi Bog.

II. Pa ne le samo Bogu Očetu, ampak tudi Bogu Sin u
se prilastuje: ^ ^

1) Božja nalora: Že prerok Izaija (25, 4.) pravi ®
obljubljenega Odrešenika: „Bog sam bo prišel, in vas bo ° a '
rešil. 46  In sv. Janez (1,1.) piše: „V začetku je bila Besed 3 ?
in Beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda. 44

2) Božje lastnosti in popolnosti. Kakor je Bog Oče vsegatf 10 '
gočen, je vsegamogočen tudi Bog Sin. „Dana mi je vsa obla^
nebesih in na zemlji 44 , pravi Kristus pri sv. Matevžu (28, 18.). 45  ‘
Janez pravi: „Vse je po njej (Besedi, to je po Jezusu Kristus^
storjeno, in brez nje ni nič storjenega, kar je storjenega
(Jan. 1, 3.) — Kakor je Bog Oče vsegaveden, je vsegaved
tudi Bog Sin. On ve vse preteklo: Samarjanki je razodel ^
njeno življenje. (Jan. 4, 18.); ve vse sedanje, če tudi še t a
skrito: od Natanaela je rekel: „Glej, to je pravi Izraelec^
kterem ni zvijače. 44  Natanael mu reče: „Od kod me poznaj
Jezus je odgovoril, in mu rekel: „Prejden te je Filip pokh c  ’
ko si bil pod ligoyim drevesom, sem te vidil 44  (Jan. 1, 47,

on je vedel vse misli in namene ljudi; on ve vse prihodom

že naprej je vedel, da bo padel sv. Peter; pobegnili učen ’

■> 0 *•*
v $e

razdjano Jeruzalemsko mesto. — Kakor je Bog Oče p° vS ° c

pričujoč, je vsegapričujoč tudi Bog Sin: „Jaz sem z vam 1
dni do konca sveta 44 , je obetal svojim učencom. 44  (Mat. 28

20 .)

gin ;

Sv. Pavl Jev!" r B ° g0če bož i e irae > ga ima tudi Bog**:
sem jaz sam p ko pravi:

iz kterih ie k, 1, ’ ,0cen od Knstusa  za svoje brate-"

vekomaj. 44  (Rimli.o u° k 6SU ’ IUeri  d e čez vse ’ B °g’ bva /*!!

J' ? ^ 5.) Ravno tako ga sv. Janez v svoje^

- 245 -

Pervem listu (5, 20.) Boga imenuje, rekoč: „Vemo, da je Sin
h °žji prišel, in nam dal razumnost, da spoznamo pravega Boga,

'n smo v pravem Sinu njegovem. Ta je pravi Bog in večno
življenje.“ Tudi sv. Tomaž Jezusa Boga imenuje, ko pravi:
»Moj Gospod in moj Bog. 44  (Jan. 20, 28.) Pa že tudi pre—
r °lu stare zaveze so Jezusa napovedovali kakor Boga. Prerok
lza 'ja (6, 9.) govori: „Dete nam je rojeno, in sin nam je
^n..,  Imenoval se bo čudodelnik, Bog, mogočni. 44

4) Kakor se Očetu pripisujejo božje dela, ko je stvarnik
' n  ^hranitelj sveta in delivec vseh dobrot, ravno tako se tudi

Sinu prilastujejo božje dela. „Moj Oče dela (to je:
°hranuje in vlada svet), in jaz delam 44 , je djal Jezus Judom,
»kakor Oče mertve obuduje in oživlja, tako tudi Sin oživlja,
kl ere hoče. 44  (Jan. 5,17. 21.) „Gnada Gospoda našega Jezusa
^ r 'stusa bodi z vami vsemi 44 , pravi sv. Paul (II. Tes. 3, 18.)

5) Kakor gre Očetu hvala in čast, gre tudi Sinu. O tem
nas  sv.Janez prav lepo uči, ko pravi: „Oče nikogar ne sodi, temveč
i e  VSO sodbo Sinu dal, da vsi časte Sina, kakor časte Očeta. Kdor

ne časti, ne časti Očeta, kteri ga je poslal. 44  (Jan. 5, 22, 23.)
Sv - Paul pravi: (Hebr. 1, 6.) „ln kadar vpelje Pervorojenega
( to  je: Jezusa) zopet na svet (to je: na sodbo), reče: In vsi
an geli božji naj ga molijo: 44  in Filipljanom (2, 9 — 11) piše:
»Zato je tudi Bog njega (Jezusa) povišal, in mu dal ime,
lte ro je čez vse imena, da se v imenu Jezusovem piipogne
v sak 0  koleno, teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo,
da vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti
“°ga Očeta. 44  Iz teh besed vidimo, da se Sinu božja čast in
v ala skazuje v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Pri sv.
Matevžu (28, 19.) beremo te le besede Jezusove. ,,Kerščujte
{ h  v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. 44  Ker smo tadaj
koščeni ne le samo v imenu Očeta, ampak tudi v imenu Sina
' n  sv. Duha, smo s sv. kerstom zavezani, Sina in sv. Duha
rav no tako moliti, kakor Očeta, jima ravno tako čast in hvalo
s kazovati, kakor Očetu.

In kar sv. pismo spričuje, uči tudi sv. cerkev, kakor je
' Zr ekla v veri (in symbolo Constantinopolitano) rekoč: »Ve¬
rjem v enega Gospoda Jezusa Kristusa, Sina božjega edinega,
ln  od Očeta rojenega pred vsemi veki, ki je Bog od Boga,

L .

- 246

luč od luči, pravi Bog od pravega Boga.“ Ravno lo spozna' 8
tudi v svojih molitvah pri očitni službi božji, in sosebno l e P ( '
v predglasju od sv. Trojice pri sv. maši, kjer prepeva: „z areS
je spodobno in pravično, — da vedno in povsod hvalimo teh 6.
Gospod, sveti Oče, vsegamogočni, večni Bog: ki si s svoj 11 "
edinorojenim Sinom in sv. Duhom edini Bog, edini Gospod- 4
Iz izrekov sv. pisma in iz nauka sv. cerkve ladaj vidin’ 0,
da ima Bog Sin božjo natoro in bitje, božje lastnosti, božf
ime, božje dela, in božjo čast, ravno kakor Oče.

III. Pa ne le Oče in Sin, ampak tudi sv. Duh ima:

1) Božjo natoro in bitje: pri sv. Matevžu (28,
pravi Jezus aposteljnom: „Torej pojdite, in učile vse narod j
in kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duh 8 ;
Tukaj se sv. Duh z Očetom in Sinom vred imenuje, ker t
ž njim vred enega bitja in ene natore.

2) Božje lastnosti in popolnosti. Jezus obeta aposteln 0 ,
sv. Duha, in scer vsegavednega in vsegamogočnega, ko pr 8 '^'
„Kadar pa pride on, Duh resnice, vas bo učil vso resnico, 1
prihodne reči vam bo oznanovaI.“ (Jan. 16, 13.) ;

vas bodo izdajali, ne skerbite, kako ali kaj bi govorili; 28  j
dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Niste namreč vi,
govorite, ampak Duh vašega Očeta je, kteri v vas govor 1,
(Mat. 10, 19. 20. Luk. 13, 11.12.) Tudi aposteljni P rila '
stujejo sv. Duhu božje lastnosti. Sv. Paul piše Korinčano
(I. 2, 10.): „Nam pa je Bog razodel po svojem Duhu; 28 ‘
Duh vse preišče, tudi globokosti (to je: naj globokejše skr |V ^
nosti) božje.“ Sv. Peter (II. 1, 21.) spričuje rekoč: ,,Fr eI ^
kovanje nikdar ni prišlo iz človeške volje; temveč od s
Duha navdihnjeni so govorili sveti možje božji.

6) Sv. Duhu se prilastuje božje ime. Kadar je
iz mutastega človeka izganjal hudega duha, in so se far* 1 ^
nad tem. spodlikali, jim je rekel Jezus: „Ako jaz z božj" ((
Duhom izganjam hudiče, je tadaj k vam prišlo božje kraljestvo?
(Mat. 12, 28.) to je: Ako jaz z božjo močjo hudiče izgnnj aI)1 ’

247

j 11  je tadaj Bog z menoj, mora resnična biti moja beseda, da
je k vam prišlo božje kraljestvo. Sv. Peter tudi sv. Duha kar
naravnost imenuje Boga, kadar govori Ananiju: „Zakaj je
skušal (prevzel) satan tvoje serce, da si lagal sv. Duhu,...
nisi lagal ljudem, ampak Bogu.« (Ap. dj. 5, 3. 4.) Sv. Pavl
P'še Korinčanom (l. 3, 16.): „Ali ne yeste, da ste tempelj
k°žji, in da Duh božji v vas prebiva.« Torej je sv. Duh res
B °g, ker tempeljna nima drugi ko Bog, kakor ga tudi, res sv.
Bav l naravnost Boga imenuje ko piše: ,,Ali ne veste, da so

Vi 'ši udje tempelj sv. Duha... častite in nosite Boga v svojem

telesu.« (I. Kor. 6, 19. 20.)

4) Kakor Očetu in Sinu, se tudi sv. Duhu prilaslujejo
k°žje dela. Le pomislite, kako čudno je spremenil sv, Duh
^Posteljne na binkoštno nedeljo, ter iz maloserčnih

naredil serčne, iz nevednih vedne, iz neučenih učene
^ ar  v enem trenutljeju. Kaj takega ne more nikdo

storiti razun Bog sam. Lepo nam tudi sv. Pavl spričuje to
resnico, ko pravi: ,,Zato vam na znanje dajem, da nihče, ki v
B uhu božjem govori, Jezusa ne kolne 5  in nihče ne more reči.
G °spod Jezus, drugač ko v sv. Duhu. Darovi so mnogoteri,
B uh je pa eden; in službe so mnogotere, Gospod pa je eden;
' n  dela so mnogotere, Gospod pa je eden, kteri dela vse v
Vs eh. Slehernemu pa je dano razodenje Duha v prid. Enemu
j® Po Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa govorjenje
lenosti po ravno tistem Duhu; enemu vera v ravno tistem
B "hu; enemu dar ozdravljanja v ravno tistem Duhu, enemu
'klanje čudežev, enemu prerokovanje, enemu razločenje duhov,
ene mu mnogoteri jeziki, enemu razlaganje govorov. Vse to
Pa tlela eden in ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu kakor
h °če.“ (I. Kor. 12, 3-11.)

5) Kakor imata Oče in Sin božjo čast in hvalo, jo ima
tudi sv. Duh. Jezus je zapovedal ljudi kerščevati v imenu
0če ta, in Sina in sv. Duha (Mat. 28, 19.). Ker smo kerščeni
lud i v imenu sv. Duha, smo ga dolžni molili in častiti, kakor
°četa in Sina.

— 248  —

Da je sv. Duh pravi Bog in se mu prilastuje božja natorf>
božje lastnosti, božje ime, božje dela in božja čast, uči tud 1
sv. cerkev, ker spoznava in moli v apostoljski veri: „Verujei' 1
v sv. Duha.“ In sv. Atanazij pravi: „Večen je Oče, večen
je Sin, in večen je sv. Duh, in vendar niso trije večni, aiflp 3 * 1
eden je večen. Ravno kakor tudi niso trije neslvarjeni, ,,e
trije nezmerni, ampak je le eden nestvarjen in eden nezmere 11 '
Ravno tako je Oče vsegamogočen, Sin vsegamogočen, sv. B" 3
vsegamogočen; in vendar niso trije vsegamogočni, ampak ' e
eden je vsegamogočen. Enako je tudi Oče Bog, Sin je Bo£>
sv. Duh je Bog; in vendar niso trije bogovi, ampak le en
sam Bog je.“

Iz vsega tega tadaj vemo, da je sv. Duh pravi Bo£>
kakor Oče in Sin, in vsi trije so le eno, to je: vse tri ose^
(peršone) so le en sam Bogi

Res nam je to visoka skrivnost, da so tri božje osek®
(peršone), pa le en sam Bog. Tega mi ne moremo zapop^ 1 '
s svojo pametjo, in moramo svojo pamet podvreči božje* 1111
razodenju. Saj še drugih reči ne zapopademo, ktere im 9 * 113
vsak dan pred očmi, postavim: kako trava raste, kako bi ** e .
zapopadli skrivnost vseh skrivnost! Sv. Avguštin je preiskoV 3
skrivnost sv. Trojice, in se nekega dne ves zamaknjen v 1°
skrivnost sprehaja o bregu morja, kar zagleda kraj m 01 ! 3
angela v podobi zalega fantiča, ki je morje spravljal
majhno jamico. Ko se sv. Avguštin čudi temu del* 1 ’

mu reče fantič: „Vedi, Avguštin! da bom jaz poprej
morje spravil v to jamico, prejden boš ti preduhtal sv. Troji® 0,
To reče in zgine. — Terdno verujmo edinega Boga v Troj'
in Trojico v Edinosti, ker nam je to resnico razodel Bog s3, "j
ki je večna resnica in neskončna modrost, in ne more golj 11 * 1 '^
ne goljufan biti, in ker nam je to verovati v zveličanje P°
trebno. Sv. marterniki so svojo kerv prelivali za svojo ve'
v sv. Trojico, in jo s svojo smerljo poterdovali; kakor 0  ^
terdno verujmo tudi mi v to veliko skrivnost! Kerubini*
Serafitni čast in hvalo prepevajo sv. Trojici; s temi nebešk'* 1 ^
duhovi se združimo tudi mi, ter s svetim strahom mol' 111 ,
edinega Boga v sv. Trojici rekoč: „Svet, svet, svet, Gosp 0  ’
Bog vojskinih lrum!“ Navadimo se vselej pred jedjo in "

- 249 -

jedi, pred delom in po storjenem delu, prejden gremo v cerkev
in kedar iz cerkve pridemo, prejden se vležemo, in kadar
vstanemo, v samoti in v lovaršiji, v veselju in v žalosti izre¬
zovati tiste častivne in hvalivne besede, klere so bile že od
nekdaj navadne v katoljški cerkvi in bodo do konca sveta,
izrekovati s pobožnim sercom presvete besede: „Čast bodi
Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu: kakor je bilo o začetku,
Bodi še zdaj in vselej in na vekomaj!“ Amen.

XXXVII. Keršanski nauk.

Od razločka božjih oseb (peršon) in od sv. križa.

Kako se tri božje osebe (peršone)  -med seboj
r 0  z 1 o č i j o ?

Akoravno ima vsaka božja oseba (peršona): 1) božjo
na toro in bitje; 2) božje lastnosti; 3) božje ime; 4) božje
dola; 5) božjo čast; je le vendar razloček med božjimi osebami
(peršonami), in sicer ta-le:

1. Bog Oče je sam od sebe od vekomaj (to je: ni iz
nobenega drugega); Bog Sin je (po božji natori) rojen od
Boga Očeta od vekomaj; in Bog sv. Duh se izhaja iz Boga
Očeta iu iz Boga Sina od vekomaj. — Tako uči tudi sv.
Atanazij, ter pravi: „Oče ni od nikogar rojen, ne vstvarjen;
Bin je samo iz Očeta, ne vstvarjen, ampak rojen; sv. Duh je
iz  Očeta in Sina, ne vstvarjen, ne rojen, ampak  se izhaja.“
— Pa zavoljo tega razločka ni ena oseba (peršona) veča ali
jnanjša memo druge; ampak vse tri osebe (peršone) svete
Trojice so enako svete, pravične, modre in popolne od ve¬
komaj.

— 250

2. Drugič se božje osebe (peršone) ločijo po imenu:
perva je Oče, druga Sin, in tretja sv. Duh. Sam Jezus je to
ime dal božjim osebam (pcršonam), ter je rekel svojim učen-
com: ..Pojdite (po vsem svetu) in učite vse narode, in kerščujte
jih v imenu Očeta, in Sina in sv. Duha“. (Mat. 28, 19. Mark.
16, 15.) — Pervi osebi (peršoni) svete Trojice se Oce pravi
zato, ker je rodil sebi enakega Sina od vekomaj. Tako go'
vori že po kraljevem preroku Davidu, ter pravi: „Pred zgodnjo
danico sem te iz sebe rodil". (Ps. 109, 3.) Pa Oče ni veci
od Sina, in Sin ni manjši od Očeta po božji natori, ampak
duh je od duha, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga od
vekomaj. To je visoka skrivnost, ktere nihče ne more raz-
umeti, pa jo je vsak dolžen verovati, verovali tako terdno,
da je pripravljen, zato vero dati cIo svoje življenje, ako ki
treba bilo. — Pa tudi zato se perva oseba (peršona) oče
imenuje, ker nas je ustvaril, nas za svoje otroke dovzel, i' 1
prav po očetovo za nas skerbi. „Vsak dober dar in vsako
popolno darilo je od zgoraj, in pride od Očeta svillobe," uči
sv. Jakob (1, 17.)

Druga oseba (peršona) svete Trojice se imenuje Sin
zato, ko je rojen od Boga Očeta. Sin je rojen, in ne vstvarjen,
je pravi Bog od pravega Boga, Očetu enak od vekomaj. Bog
Sin se imenuje tudi Beseda in Modrost Očetova.

Tretja oseba (peršona) svete Trojice se imenuje sv. Dum
in scer zato, ko je sv. Duh večna ljubezen, s ktero se 0č e
in Sin ljubita od vekomej. Sv. Duh se izhaja iz Očeta in Sina;
vendar pa je Očetu in Sinu enak od vekomej.

3. Tretjič se božje osebe (peršone) ločijo po delih?
ktere jim prilastujemo.

Ktere dela se vsaki božji osebi (peršoni)
posebej pri lastujejo?

Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenja
svetemu Duhu posvečenje.

Bogu Očetu prilastujemo stvarjenje. Zatoraj molimo v

aposloljski veri: „Verujem v Boga Očeta, vsegamogočnegn

Stvarnika nebes in zemlje". Bog Oče pa ni le samo

nebes in zemlje ustvaril, ampak on tudi še zdaj

ohranuje in vlada. Bog Oče zapoveduje solncu in odkazuje l unl

- 251

in zvezdam njih tire in steze. Bog Oče dd, da na zemlji
1‘aste drevje, zelišča, žito in druge reči; on ljudi in živali na-
hranuje in ohranuje; on nam daje srečo in veselje, pa pošilja
tudi žalost in britkost; pa vse le zato, da bi nas v nebesa
Pripravil, v večno življenje pripeljal.

Bogu Sinu prilastujemo odrešenje. Iz ljubezni do nas je
zapustil Sin božji sedež svojega veličastva, ter človek poslal,
in cele tri leta očitno ljudi učil Boga spoznati; učil, kakšne
dolžnosti imamo do Boga, sami do sebe in do svojega bližnjega.
Tri leta je sam učil, potem pa tudi svoje aposteljne razposlal
po svetu ljudi učit, in vse to zato, da bi nas odrešil duhovne
slepote in izpeljal iz tarne nevednosti. — Sin božji je preterpel
tudi veliko zaničevanja, zasramovanja in preganjanja, in na
zadnje je tudi še na zaničevanem lesu svetega križa za nas
umeri, da nas je rešil greha in pekla in večnega pogubljenja.
Zatoraj odrešenje pripisujemo božjemu Sinu.

Svetemu Duhu pripisujemo posvečenje. Sv. Duh nas po¬
svečuje s svojo gnado v zakramentu sv. kersta in sv. pokore
in kedarkoli kak drugi sv. zakrament vredno prejemamo. Sv.
Duh nam razsvitljuje um po besedi božji, ktera se nam ozna-
nuje v pridigah in keršanskih naukih; in nam voljo k dobremu
nagiba. Sv. Duh nas od greha odvračuje in nas k dobremu nape¬
ljuje zdaj po starših, učenikih in prijatlib ; zdaj po vesti, ktero nam
drami in budi; zdaj po sreči in veselju, s kterim nam serce na-
paja; zdaj spet po britkostih in nadlogah, ki nauk jih pošilja. Ker
nas ladaj sv. Duh posvečuje, mu prilastujemo posvečenje.

O kako lepo nas pač razveseljuje in tolaži naša sveta vera,
ktera nas uči, da sleherna oseba (peršona) božja posebej za nas
skerbi. Kako pololaživno in razveseljivno je slišati, da imamo gori
v  nebesih vsegamogocnega Očeta, ki prav po očetovo za nas
skerbi, ter nam vedno dobrote deli in vse obrača tako, da bi bilo
k našemu pridu in zveličanju. — Kako nesrečni bi bili, ko bi se
nas božji Sin ne bil usmilil, in bi se zavoljo naših grehov ne bil
dal Očetu nebeškemu v klavni in spravni dar! — Kako srečni
smo, ko vemo, da nas sv. Duh posvečuje, v dobrem vterduje, in
nam vedno deli toliko gnad, kolikor nam jih je treba v zveličanje!
— Glejte, vse tri božje osebe delajo delo našega zveličanja! —
Dajajmo jim loraj čast in hvalo in zahvalo, kakoršna jim gre!

\

- 252

Kako se imenujejo vse tri božje osebe (per-
šone) skupaj?

Vse tri božje osebe (peršone) skupej se imenujejo presveta
Trojica.

t

S čim spoznava katoliški kristijan presveto

Trojico?

Katoliški kristjan spoznava presveto Trojico z znarnnjem
sv. križa, ker takrat, kadar se prekriža, imenuje vsako teh treh
božjih oseb (peršon) rekoč: „V imenu Boga Očeta, in Sina in
svetega l)uha.“ Amen.

Sv. križ je pa tudi poglavitno znamnje, po kterem se ka-
toljški kristjan loči od krivovercov. Je scer več drugih znamenj,
po kterih se katoliški kristjan loči od krivovercov, postavim:
molitev sv. rožnikranca, molitev za verne duše v vicah, molitev
angeljevega češčenja itd., ker krivoverci sedanjih časov ne oprav¬
ljajo teh molitev: pri vsem tem pa je le vendar sveti križ pogla¬
vitno ločivno znamenje, ker se krivoverci po navadi ne prekri¬
žajo, kedar moliti začnejo; mi katoliški kristjani pa se pred
molitevjo in po molitvi vselej spodobno prekrižamo; in sveti križ
nam je častitljivo znamnje, kakor je bil že sv. Pavlu, hi
piše: „Mene pa Bog varuj,  da bi so hvalil z drugim,
kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa.“ (Gal-
6 , 14 .)

Z znamnjem svetega križa kaže katoliški kristjan tudi
vero v Jezusa Kristusa, odrešenika sveta, ki je na sv. križu
za nas umeri, da bi nas odrešil od greha in večnega pogubljenja-
Kadar koli se tadaj prekrižamo, se moramo z hvaležnim sercom
spominjati Jezusovega terpljenja in našega odrešenja. Ravno i®
tega namena se nam tudi po raznih krajih sv. križ postavlja
pred oči. Križ se postavlja verh lurnov in po cerkvah n °
altarje; križ se postavlja ob potih in cestah; križ se nosi
v obhodih (procesijah) pred nami; križ si po svojih hišah
obešamo na steno, si ga privežemo na molek (paternošler),
ga umirajočemu podamo v roke in ga merliču postavimo na
grob. In kjerkoli zagledamo to častitljivo znamnje, nam natiboma

- 253

na serce govori rekoč: „0 človek! bodi hvaležen Jezusu, ki le je
na sv. križu odrešil od večnega pogubljenja!“

Kdaj je sv. križ vpeljan?

Prekriževati se s znamnjem sv. križa ni nič novega, ampak
je že stara navada, berž ko ne od apostoljskih časov, in nekteii
učeniki so clo te misli, da so se aposteljni od samega Jezusa
naučili, prekrižati se. — Ko je Jezus v puščavi blagoslovljal
ječmenove kruhe in ribe, da je bilo po tem ž njimi čudoma
nasitenih veliko tisuč ljudi; ko je pri zadnji večerji kruh in
vino posvečeval; ko je ob svojem vnebohodu aposteljne blago—
slovljeval, menijo nekteri razlagavci sv. pisma, da je tudi on
vselej z roko križe delal, in da se od tod izhaja navada pri
katoliških kristjanih, da mašniki z roko križajo vse reči, ktere
blagoslovljujejo, postavim kadar blagoslovljajo sol in vodo ali
velikonočne jestvine, ali kadar kerščujejo kakega otroka, ali kadar
na koncu svete maše ljudi blagoslovljujejo.

Da so pervi kristjani v sploh navadi imeli prekriževati
se, nam spričuje Tertulijan, ki je živel v drugem stoletju, ter
Piše: „ Kad ar kam gremo, kadar vstanemo, kadar se oblečemo ali
spat gremo, kadar se za mizo vsedemo ali na kako delo gremo;
tolikokrat si čelo zaznamovamo s križem.“ Iz teh besed se
vidi, da so pervi kristjani v navadi imeli, prekriževati se
pred vsakim delom, če je tudi še tako majhno bilo, in pied
vsakim opravilom. — Pa tudi vi, kristjani! nikar ne opuščajte
te lepe in koristne navade, in nikar ne pozabite, večkrat čez
•lan zaznamovati se s znamenjem sv. križa.

Kako se dela sv. križ?

Sv. križ se dela z desnico, in scer tako, da se pavec
Položi na kazavec tako, da nekako podobo križa naredi, potlej
pa s pavcom od zgorej doli vlečemo, in s tim na znanje damo,
da  je božji Sin od zgoraj doli prišel na zemljo, odrešit nas
»a svetem križu; potlej pa s pavcom počez potegnemo od leve
strani proti desni, in s tim naznanjamo, da nas je Odrešenik
s  sv. križem od leve strani jeze božje postavil na
d esno stran milosti božje, to se pravi, da je s svojo
smertjo na križu potolažil jezo božjo in da nam je zasluzil

254 -

vse gnade. Zaznarnovamo pa se naj poprej na čelu, in takrat
pravimo: „V imenu Boga Očeta*; potlej na ustih, in takrat
rečemo: „in Sina*; in na zadnje se zaznarnovamo tudi še na
persili in pravimo: „in sv. Duha. Amen.*

Zakaj pa zaznarnovamo z znamnjem sv. križa
samo čelo, usta in persi? in zakaj tudi drugih
udov ne?

a) Na čelu se najpoprej prekrižamo zato, ker je glava
najpervi in naj viši del našega telesa, in se s pervo osebo
(peršono) svete Trojice, z Bogom Očetom namreč, zaznamo-
varno zato, ker je Bog Oče začetnik in stvarnik vseh reči-
Celo in možgane si tudi zato zaznarnovamo naj poprej, ker so
čelo in možgani sedež vseh naših misel, da bi nam toraj pe¬
klenski sovražnik dobrih misel ne vnesel, in da bi nam namesto
dobrih v glavo ne vsilil nečimurnih, posvetnih, nečistih m
drugih pregrešnih misel. Da si dobre misli ohranimo, moramo
čuječi biti. Hudi duh nas le dosti in predostikrat nadležuje i‘
hudimi mislimi, in nam jih vriva v glavo. „Hudič, vaš zoper-
nik, hodi okoli kakor rujoveč lev, in išče, koga bi požerl
(išče dušo, da bi jo zapeljal in pogubil)*, uči sv. Peter (I. 5, 8.)>
Hudemu duhu pa se moramo terdo vstavljati, ter od sebe od¬
ganjati in odbijati misli, ktere nam on v glavo sili. Sv. križ
pa nam je močno orožje, s kterim se branimo in vstavljamo
peklenskemu sovražniku. Sv. križ je hudičem strašilo, in jih
v beg zažene. Hudi duh se tega znamnja boji, ker ve, da g a
je Kristus s križem udaril in premagal. — Keršanska duša!
prekrižaj se na čelu vselej s pobožnim sercom, kadarkoli te
nadležujejo hude misli, in z orožjem svetega križa boš pre-
magala svojega skušnjavca. — Nadalje je čelo, ki ga zazna-
movamo s križem, vedno odperto vsem očem, ker si čela ne
zakrivamo; in to naj nas opominja, da se nikoli ne smemo
sramovati svetega križa. „Nikar se ne sramujte svetega križaj
uči sv. Avguštin, „nikar se ne sramujte svetega križa, ktereg* 1
se tudi Kristus ni sramoval, in si ga je naložil, temveč recite
z aposteljnom Pavlom: „Mene pa Bog varuj, da bi se hvalil
z drugim, kakor s križem Gospoda našega Jezusa Kristusa.
(Gal. 6, 16.) — Sv. Justin mučene je bil na sodbo postavljen

— 255

»avoljo svete vere; in neverni oblastnik Rustik je zaničeval
Justina, služabnika Kristusovega, ter mu je rekel: »Sram te
bodi neumne katoliške vere." Kaj pa je storil Justin, ali se
je sramoval svoje vere? Nikakor ne! ampak je dal nespamet¬
nemu oblastniku tak odgovor, kakoršnega zamore dati le pravi
kristjan. Rekel mu je: »Bog me obvaruj, da bi se sramoval
svoje vere. Nimam ničesar, zakaj bi sramoval se svoje
vere; veliko več si štejem v naj večo čast, da sem kristjan
ter prištet med tiste, kteri Kristusa spoznavajo."—Ravno tako,
kakor je storil sv. Justin, storite tudi vi, ljubi moji poslušavci!
ter se nikoli nikar ne sramujte svoje vere, če bi vas zavoljo
tega hudobneži tudi še tako zaničevali in zasramovali. In si
še clo štejte v naj večo čast in naj večo srečo, da vam sveti
luč prave vere, za ktero so aposteljni in marterniki clo svojo
kerv prelivali in svoje življenje darovali. Kadarkoli se tadaj
prekrižate na čelu, si spomnile, da se kristjan ne sme sramo¬
vali svoje vere, in da, če se vi ne bole sramovali spoznavati
Jezusa in njegovo sveto vero pred ljudmi, se tudi on ne bo
sramoval, spoznovati vas za svoje pred svojim nebeškim Očetom.

Glejte, na vse to nas opominja sv. križ, kadai se zaznamo—
vamo ž njim na čelu!

b) Zakaj se pa tudi na ustih križamo in pri tem Boga
Sina imenujemo? — Zato, glejte! ko se v svetem pismu božji
Slu imenuje Beseda. V čast te Besede ali druge božje osebe
(peršone) si usta zaznamovamo, ter s tim kažemo, da verujemo
tudi v božjega Sina. Zraven tega se pa na ustih prekrižamo
tudi zato, da bi si posvetili jezik, kteri v ustih tiči, in čez
kterega teče vse naše govorjenje. ,,Z njim (jezikom) hvalimo
Boga in Očeta, in ž njim kolnemo ljudi, ki so vstvarjeni po
božji podobi", veli sv. Jakob (3, 9.) — Zatoraj, ljubi moji!
kadarkoli se na ustih križamo, si spomnimo, da s križem po¬
svečujemo svoje govorjenje tako, da bi nikoli bližnjega ne za¬
devali, ga nikoli ne opravljali in ne obrekovali, nikoli ne
kleli in ne kvantali, nesramnih in pregrešnih pesem ne pre¬
pevali; — s i spomnimo, da hočemo s križem hudemu duhu
zapahnili yrata svojih ust, da bi nas nikoli ne mogel zapeljati
v kak greh, ki se stori z besedo ali govorjenjem. — Kedarkoli
Se  križamo na ustih, si spomnimo, da moramo tudi z usti

- 256 -

spoznati in z besedo pričati vero v Jezusa in njegove svete
nauke, kadarkoli je potrebno. Le nikar se ne bojmo in ne
sramujmo pred ljudmi pričati svoje vere! Nikoli naj nikar ne
uide iz naših ust, križanemu Jezusu posvečenih, nobena taka
beseda, ktera bi bila nasprotna naukom svete vere. — Že kralj
David je prosil Boga rekoč: »Gospod! zastavi stražo pred moje
usta in plot krog mojih ustnic, ter ne dopusti, da bi se moje
serce nagnilo k hudobnim besedam, in govorilo pregrehe, kakor
hudodelniki delajo." — Leta 166. po Kristusu je preganjanje
vstalo v keršanski cerkvi. Neverniki zgrabijo svetega škofa
Polikarpa in si veliko prizadevajo, odvernili ga od svete vere
Jezusove. Prigovarjajo mu z obljubami, žugajo z mukami'
Kako pa je sv. Polikarp pričal svojo vero? Proti nebu j e
obernil svoj pogled in je rekel: „86 let sem služil Jezusu, ,n
mi še nikoli nič žalega ni storil, velikoveč mi iz njega izhaja
večno življenje. In lega svojega kralja bi žalil (preklinjal) a 3
svoje stare dni?" Neverni oblastnik pa ga le še naganja,
bi se Kristusu odpovedal in molike častil. Svetnik pa ga za¬
vorne rekoč: „Zaslonj pričakuješ od mene kaj takega! Kristja”
sem in se bom Kristusa deržal do zadnjega zdihljeja svojeg 1 ' 1
življenja!" Ves serdit se mu na to zagrozi oblastnik:
nočeš molikov častiti, te bom vergel med divjo zverino!"
verzi me med divjo zverino", reče sv. Polikarp, „ne boj' 111
se je, marveč radovoljno terpim vse muke za sveto vero
zusovo." — Vam, kristjani! se sicer ni treba bati, da bi m
zavoljo pričevanja vere martrani ali pomorjeni, kakor
Polikarp; vendar pa bi mogli pripravljeni biti, preterpeti tu* 1
vse to, ko bi potreba bila, rajši kakor pa da bi nehali z llS
pričati svojo vero. In tega vas opominja sv. križ, kadar se ,ia
ustih ž njim zaznamovate.

c) Zakaj pa se na persih križamo? — Kader se 1,0
persih križamo, imenujemo tretjo božjo osebo (peršono),
Duha. S križem na persih, ter nad sercom, počastimo ta I 1 .)
tretjo božjo osebo (peršono), svetega Duha, ki je Bog
ljubezni, ktera v sercu svoj sedež ima. »Božja ljubezen *
pravi sv. Pavl, „je v naše serca vlila po sv. Duhu, kteri na
je dan." Kadar nad sercom križ delamo, dajemo na znanji
da svoje serce odpiramo ljubezni svetega Duha, in da želi' 11

posvetiti svoje serce, da bi nas ne nadleževale in v kak greh
ne zapeljale hude želje.

Križamo se tadaj na čelu, da hi se ne pregrešili z nii-
s| imi, — na ustih, da hi z jezikom ne grešili, — na persih,
Ja hi v hude želje ne privolili; — in zato, da pokažemo, da
se svoje vere ne sramujemo, temveč jo pričamo z besedo in
Jjanjem in z vsem svojim zaderžanjem. Amen.

XXXVIII. Kcrsanski nauk.

Kakšen namen in pomen imate bes.edi; „v imenu
Kog a?“ kaj pomeni beseda: »imen ? 8  ali je koristno
se prekrizevati?

Kteri namen in pomen imate besedi. „v imenu
Boga?“

Pcrve besede, ktere izgovarjamo, kader se prekrižamo,
s °: »v imenu Boga«, in nas opominjate, da moramo vse,
^rkoli storimo, storiti v božjem imenu in k veci časti božji.
Kar nam sv. Pavl priporoča rekoč: „Vse, karkoli delate z
kcsedo ali v djanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa Kn-
stusa, in zahvalite Boga in Očeta po njem. C 0  • j ‘j
Korinčanom pa piše: „Ali tadaj jeste ali pijete, ali kaj drugega
delate delajte vse Bogu k časti.« (L Kor. 10, 31.) Ce se
^daj pobožni kristjan, ki ne vtegne veliko moliti, vsaj prekriža,
P*ejden zaspi, ali kadar zjutraj vstane, kadar delati začne ali
dela t> jenja, posvečuje s tim vse svoje djanje in nehanje sveti
trojici v čast, in v zahvalo za včlovečenje Sina božjega, k
dasti njegovega britkega terpljenja in njegove smerti na križu
111  v zahvalo'’ vseh božjih dobrot, ktere nam izvirajo iz ne¬
skončnega zasluženja Kristusovega. In s tim postanejo rodo¬
ve vse njegove dela in opravila, in imajo zasluženje za
Nebesa, ker so storjene v božjem imenu. Glejte, kako^ lahko

»mik.

258 -

si človek s svojim delom in opravilom nebesa služi! — Zapiši
si to v serce, o človek, ki praviš, da nisi dosti podučen, >*i
skoraj ne veš, kako bi opravljal svoje dela in opravila, da bi
bile Bogu dopadljive. Glej, prekrižaj se na čelu, na ustih i* 1
na persih, in začni delati v imenu svete Trojice, če tudi no¬
bene druge molitve ne znaš, da bi ž njo Bogu daroval svoj**
dela, prekrižati se vendarle znaš in reči: „V imenu Boga Očet 9
in Sina in sv. Duha bom začel, opravljal in skončal vse svoj e
dela in opravila." S križem bodo posvečene vse tvoje delu
in opravila, imele bodo čeznatorno zasluženje, in ti bodo obilo 0
poplačane enkrat v nebesih. In da ne pozabiš, večkrat s£!
prekriževati, se ti znamnje svetega križa na različnih krajih
postavlja pred oči, ter po hišah in po cerkvah, na turnih j"
na pokopališčih, ob potih in na polju. Resnično se spola#
prerokovanje Izaijevo, ki pravi: »Tisti dan (takrat) bo a#
Gospodov v sredi Egiplovske dežele, in spominek (spomenik
Gospodov na njeni pokrajni, v znamnje in spričevanje Gosp 0 ^ 1
vojsknih trum v Egiptu", (19, 19. 20.) to je: ondi, kjer m#"
kovavci kadilo zažigajo svojim moli kom, ondi se bo bral 1,3
križu spominek Gospodov ali napis: »Jezus Nazareški, kr* 1 "
Judovski"; ondi bodo križi stali v spričevanje, da mora Je#
povsod moljen bili, in v spomin, da vse, karkoli se dela 1,1
počne, mora v božjo čast obernjeno biti. — Oj kako #
pomen ima sv. križ! in tebi, o kristjan, bi ta lepi pomen #
ne segal v serce, in bi le nič ne spodbadal, Bogu darov 9 '
svoje dela in opravila s to kratko pa priserčno molitevjo
z znnmnjem svetega križa?

ter

Kaj pa pomenja beseda: »Amen"?

Zadnja beseda, ktero izrečemo, kadar se prekrižamo,#
»Amen". Amen je hebrejska beseda, in pomenja to, kar naš 9,
»resnično", ali: »tako bodi" ali: »tako naj se zgodi". K#® r
se prekrižamo in potlej »Amen" izrečemo, hočemo s tim r# 1 '
»V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha hočem to
pričeti, v tem imenu ga opravljali in tudi skončali. —
v čast bom molil, delal, jedel, pil, spal in čul. — Resnično r
tako; tako bodi; tako se zgodi!"

Zdaj pa pridemo do uprašanja:

- 259

A!i je koristno in nam v prid, ako se prekri-
žujemo?

Prekrižati se je dobro in koristno, ker nam je križ močno
orožje zoper zaverženega duha, ki je s križem premagan.
Kadar se človek prekriža, je ravno tako, kakor bi rekel:
»Zarotim te, satan! v imenu trojedinega Boga in po zasluženju
Jezusa Kristusa, ter po njegovem terpljenju in njegovi smerti,
da se proč pobereš od mene!“ — S sv. križem ponavlja človek
kerstno obljubo, in se iz novega odpove hudiču in vsemu
njegovemu napuhu. — Sv. križ, kadar se pobožni kristjan ž
njim zaznamova, omami satana, razdore njegove naredbe in v
nič deva njegovo moč. S sv. križem namreč je bilo razdjano
njegovo kraljestvo; s sv. križem se razdira njegovo zalezovanje
htdi še zdaj.

Še clo pri hudobnih ljudeh, svojih služabnikih, ne more
s ntan sterpeti svetega križa, in proč beži, kadar se prekrižajo.
^  tem pripoveduje sv. Gregor Naciančan to le dogodbo: Moli—
bovavski popje so pregovorili cesarja Julijana, da bi se podal
* njimi v nek berlog, posvetovat se z ondimi hudimi duhovi zavoljo
neklerih reči? Ali ko pridejo v berlog, začne cesar trepetali
in  bled prihajali. Na božje dopuščenje namreč je zagledal
veliko množico hudih duhov. Neznana groza ga obide, lasje
Se  mu ščetinijo, udje trepečejo, noge omahujejo. Davno poprej
* e  se je bil odpovedal pravi veri, in je iz pravovernega

kristjana postal preganjavec kristjanov. V tem strahu pa se je

s Pet pokristjanil. Na misel mu pride svetega križa čudapolna
‘noč. Prekriža se, in peklenske pošasti spred njega zbežijo,
pravi sv. Gregor. Če ima pa satan pred križem toliki strah

že  takrat, kadar se kak hudobnež ž njim zaznamova; koliki

slra h bo imel še le takrat, kadar se s sv. križem prekrižajo
Pobožne dušo, svetega križa zveste služabnice 1 Vse to so prav
Jobro spoznali pervi kristjani, zato so se pa tudi prekriževali
v »elej, kadar jih je satan nadleževal, skušal in zapeljeval, in
S()  ga premagali.

Sv. križ je pa tudi močno orožje zoper tiste skušnjave,
ktere se izhajajo iz spačene natore in iz slabih zgledov sveta.
° sv ' križem premagamo vse te skušnjave. Sv. Janez^ Krizo-

- .260  -

stom pravi: J; Sv. križ ni le samo duhovom peklenskega kra¬
ljestva strašen; ampak tudi hude strasti se vležejo, in hudo
nagnenje in poželjenje vpada pred sv. križem, in strepela pred
njim, kakor puntarski hlapec strepeče pred hicem Zakaj to raj
tožiš čez skušnjave, o kristjan, ko imaš v sv. križu tako
močno in gotovo orožje zoper skušnjave? Glej, če peklenski
brezen opaše svojega naj močnejšega orožnika z orožjem zoper
tebe, če tudi kak Golijat zmed zaverženih duhov na noge stop 1
in te sklicuje na boj, in če tudi seboj vzame še sedem drugi ' 1
: duhov, kterih slehern je močnejši memo njega; če pekel odpre
svoj goltanec, in zoper tebe spusti vse svoje duhove: ne
bodo le premagali, ako se prekrižaš, ampak ti boš premog 8 '
vse s svetim križem, kakor je David premagal Golijata.
David je moral iti v bližnji potok, da si je izbral pet gladki ' 1
kamnjev; tebi pa ni treba drugega razim da vzdigneš roko 3
petimi persti, ki pomenjajo pet Kristusovih kervavih ran, in 30
prekrižaš, in na enkrat je satan pregnan. — Ravno tako ko
tudi vgasnil ogenj jeze, bo oslabelo vse poželjenje, se bodo
vlegli valovi nevošljivosti, ako se zaupljivo in častitljivo p re '
.križaš, in se v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha na koj
podaš: — poskusi, in lastna skušnja ti bo pričala, kako resničn®
je vse to!

Res mogočne in svete so besede, ktere izrekujemo, kada 1
se prekrižamo: v njih imamo zveličanje! V imenu Boga Oc$ A
in Sina in sv. Duha smo bili pri sv. kerstu v božje otrok®
prerojeni, pri sv. birmi v veri poterjeni, dobivamo pri spo ve  ,
odpuščanje grehov. Ni je gnade, ne opravičenja razun v sv®.
Trojici. Zatoraj bo tudi mašnik, v zadnjem boju nam na stran*
stoje v imenu svete Trojice v večnost izročal naše duše,
poreče: „Loči se, keršanska duša! v imenu Bogu Očeta, ki *
je ustvaril, Sina, ki te je odrešil, in sv. Duha, kteri te d®
posvetil . 44  O svete mogočne besede! Ž njimi se prosi umu ' 8
jočim tista pomoč, ktera jim je tolikanj potrebna na tem taK
nevarnem potovanju v neznano večnost.

Znamnje sv. križa pa je tudi telesu v blagor in prid, k®
vam bom spričal clo s tem, kar povem iz stare zaveze,
času Ecehijela preroka so Jernzalemijanje zašli v strašne p re
grehe in clo v molikovanje. Bog je sklenil, jih z meč®

- 261

pokončali. Zvolil in oborožil je v lo šest angeljev. Bilo pa
je v mestu nekoliko pobožnih mož, kteri se z molikovanjem'
niso pregrešili, temveč so še clo objokovali hudobijo svoji i'
sosedov. Njih ni hotel Bog pokončati, in je toraj poslal ne¬
kega drugega angelja s pisarsko pripravo, ter mu je rekel:
„Pojdi po sredi mesta, po sredi Jeruzalema sem ter tje, in
začerkaj čerko Tau (T) na čelo tistim možem, kteri zdihujejo
in žalujejo zavoljo gnusob, v mestu storjenih“ Potem pa je
rekel unim šesterim angeljem: „Zdaj se pa vzdignite vi in poj¬
dite po mestu na poboj. Nikogar se ne usmilite nikomur ne
prizanesite. Starega in mladega, mladenča in deklico, dete in
mater pomorite do zadnjega. Nobenega pa ne smete umoril
zmed unih mož, ktere je uni angelj z čerko Tau zaznamoval
na čelu.“ In tudi res nobenega zmed njih niso umorili, Cerka
Tau, s ktero so bili zaznamovani, jih je smer« obvarovala,
torka Tau pa, kakoršno je angelj pobožnim možem na cela
zapisal, je bila podobna latinski ali pa naši čet lu I, m je
pomenjala sv. križ našega Zveličarja, n kterem je on s svojo
kervjo odrešil Jude in nevernike, kteri so se spreober ■ .
Glejte, že v stari zavezi ob času preroka Ecehijela je cerka
Tau, podoba sv. križa, smer« rešila pobožne Jeruzalemljane!

Z močjo svetega križa so bili tudi že sovražniki prema¬
gani v boj«. Leta 311. po Kristusu se je vnela vojska med
cesarjem Konštantinom in nevernim Maksencijem. .
štantin s svojo vojsko iz Francozkega piu e na _ J ^ ’

P« se silno prestraši, ko vidi, da njegova vojska je slabejsa
metno vojske Maksencijeve. V silnem strahu se ne ve kam
djati ne ve kje pomoči iskati. In ko od nobene stran, po¬
moči ne dobi, jo išče še pri Bogu, lUerega molijo kristjani.
In Bog kristjanov ga res ne zapusti. Pr> belem dnevu se
Prikaže na nebu križ, iz kterega so se vtrinjal, sv,tl, žarki
in v sredi je bito pisano: „V tem znamnju bos zmagali
To znam nje pa je vidila tudi vsa vojska. Cesar premišljuje
'n premišljuje, kaj bi to znamnje pomenjalo. Po noči pa se
mu, prikaže Kristus z ravno tim znamnjem, ter mu ukaze za
stavo (bandero) narediti po ravno tej podobi, m jo P™
vojsko nositi v boj nad sovražnike,

262  —

Zjutraj na vse zgodaj skliče cesar zn tako delo pripravne
može, in jim sam načertn obris za zastavo. Križ je bil na¬
rejen iz sulice z zlatom okovane, poprek čez sulico pa je bil
pripel drog, da se je naredila podoba križa. Od droga doli
pa je visela tanjčica z zlatom všivann. Nad križem j e
bila pripeta krona iz žlahtnih kamnjev in biserov; v sredi p fl
so se lesketale perve čerke imena Kristusovega. Verh tanjčicc
se je znašla cesarjeva podoba in podobe njegovih otrok-
Imenovali so to zastavo „labarum“. Cesar je izvolil 50 vojšča¬
kov, najserčnejših in najpobožniših, kleri so se verstili, in za¬
poredoma nosili zastavo. Ves serčen se zdaj Konštantin v
moči svetega križa verže nad sovražnika, kteri je imel sicer
veliko močnejšo vojsko, pa je bil vendar le premagan, v beg
zapoden, in je v begu padel v reko Tiber, v kteri je vtonil-
Rimljanje pa Konštantinu odpro mestne vrata, in ga kar zma-
govavca slovesno sprejmejo. Konštantin pa se je dal v sveti
veri podučiti, in je živel potem prav pobožno in sveto.

Od več svetnikov se bere, da so z znamnjem sv. križa
hudiče izganjali, bolnike ozdravljevali. Pripovedujejo, da so
svoje dni molikovavei tiščali v svetega Janeza evangelista, n 0 j
jim z čudežem spriča, da je keršanska vera edinoprava vera-
Podali so mu kelih z vinom namešanim s strupom. Hotli so
poskusili, ali mar ta pijača ne bo škodovala njemu, ki veruj®
v Kristusa. Sv. Janez vzame pijačo, jo prekriža, in pri tej
priči se vzdigne strup v podobi kače, ter šine iz keliha, ‘ n
sv. Janez je kar brez vse škode in brez vsega kvara pijačo
popil. — Sv. Avguštin piše od pobožne gospe Inocence, da
jo je rak na persih jedel. Ona pa se je prekrižala, in j e
ozdravela. — Sv. Gregor papež pravi od sv. Benedikta, da so
mn hudobni tovarši (mnibi) strupa namešali med pijačo. Ko
pa je pijačo prekrižal, prejden jo je izpil, se je posoda pri tej
priči razletela na drobne kosce. — Prav pametno se mi l° r£1 J
zdi, da matere prekrižajo svoje otroke, kadar jih položč v
zibeljko.

Sv. križ pomaga človeku tudi k tisti ljubezni, brez ktere
ni zveličanja. „Kdor ne ljubi, ostane v smerti“, uči sv. Janez-
Sv. križ nas postavlja v duhu na Kalvarsko goro pod križ)
na kterem je božji Sin terpel in umeri za naše odrešenje 111

zveličanje. Kdo pa bo mislil na Jezusovo lerpljenje in nje¬
govo smeri, na ktero ga opomnuje križ, s kterim se prekriža,

‘o bi Jezusa ne ljubil? Kdo bo v duhu gledal Jezusovo rešnjo
kerv leči iz njegovih ran po njegovem svetem telesu in kapati
oa zemljo v naše odrešenje, in bi Jezusa ne ljubil? Kdo bo
poslušal Jezusov žalostni glas in milo besedo: „Moj Bog, moj
Bog! zakaj si me zapustil?“ ali pa poslušal prerokove besede,
ktere Jezusu na jezik poldada rekoč: „0 vi vsi, ki memo
greste tu po polu; postojte in poglejte: ali je bolečina taka,
kakoršna je moja bolečina ? a  Kdo bo — pravim — poslušal
vse te besede, ktere mu sv. križ, s kterim se prekriža, na
serce govori, in bi Jezusa ne ljubil? Sv. križ tadaj, če ga
prav delamo in s pomislikom, vnema ljubezen božjo v naših

sercih.

Prekrižati se je pa dobro tudi zato, ker nas to vnema
' n  spodbada hoditi za Jezusom. Poslušajte, kaj sv. Pavl o tem
pove, ko pravi: „Na Jezusa se ozirajmo, začetnika in dokon-
cevavca vere, kteri je namesto veselja, ktero mu je bilo pri¬
pravljeno, rajši križ prenašal, in ni porajtal na zasramovanje;
2daj pa sedi na desnici božjega sedeža . u  Te besede nas opo-
minjajo, hoditi za Jezusom. Sv. Pavl hoče reči: Na Jezusa,
ki je od grešnikov terpel toliko zopervanja, glejte, da vam
serce ne upade in se ne utrudite v svojem terpljenju. Kadar¬
koli se prekrižate, se spomnite na Jezusa, in se od njega učite
krotkosli, poterpežljivosli in ponižnosti, in si z znamnjem sve-
tega križa globoko v serce zapišite te čednosti. Kadarkoli
vam je piti grenjek kelih terpljenja, prekrižajte se, in se
spomnite križanega Jezusa in da ste njegovi služabniki, in da
morate toraj za njim hoditi.

Glejte, koliko prida za časno in večno srečo bi imeli,
koliko dobička si dobivali za dušo in telo, ako bi križ prav
delali! l)a nam bo torej križ zares v pomoč, in da nas bo
opominjal na vse to, na kar nas mora opomniti, ga ne smemo
delati tako razmišljeno in raztreseno, da bi ne vedeli, kaj
delamo in kaj govorimo, kadar se križamo; ampak celo podobo
svetega križa ^moramo naredili spodobno, besede izgovarjati

- 264  -

počasno in pobožno, ter sveto, kakor se spodobi za svet«
reči. Nikar v neinar ne puščajmo svarjenja svetega Ruperta,
ki pravi: ,,Zakaj je tako malo tistih, klen' bi občutili n 10 ®
svetega križa? — zalo, ker ljudje (po navadi) križ sicer na
svojem čelu nosijo, Križanega pa v svojem sercu ne nosijo;
zakaj križ se ne sme le samo s pavcom vpodobljevati p°
unanjem, ampak se mora z vero naredili tudi znotraj v sercu.“
Le takrat namreč, kadar v sercu čutimo, kako neizrečeno
imenitno, močno in častitljivo znamnje da je križ, in kadi"'
se s premislikom in zaupanjem, spodobno in pobožno zazna-
inovamo s tim svetim znamnjem, nam bo križ kakor nekdaj
cesarju Rudolfu kraljeva palica (žeželj), kleri bo podložna naša
natora, ter naši počutki in naše želje: — nam bo, kakor
svetemu Tomažu Akvinu, v bukve, iz kterili se bomo učil'
prave keršanske, ter nebeške modrosti; — nam bo, kakor
zveličavnemu Janezu Folignijanu, v zerkalo, v k t ere m bomo
vidili vse svoje madeže v vsi njih gnjusobi, in se jih bomo
očedili; — nam bo, kakor svetemu Avguštinu, v pridižnico
(lečo), s ktere bomo vsak dan slišali goreče besede večno
učenosti; — nam bo, kakor svetemu Benediktu, v oltar, J* 8
kterem bomo vsak dan sami sebe darovali Večnemu v solzni
svete ljubezni in zvestobe; — nam bo. kakor sv. Tomažu,
v palmovo vejo, s ktero bomo zmaga to vno hiteli v stano vanjo
večnega miru; — nam bo, kakor vsem svetnikom božjim*
v ključ, s kterim si bomo odperli vrata v raj, ter stopil'
v nebeški Jeruzalem, da bomo ondi kraljevali z Jezusom, &
kterim smo bili, da z besedo nposteljnovo povem, na kriz
pribiti tudi mi! Amen.

— 265 -

XXXIX. Keršanski nauk.

b)  Od stvarjenja.

Od stvarjenja sploh in od angeljev posebej.

O začetim ni bilo ne nebes, ne zemlje; »te angeljev, ne
ljudi; ne solnca, ne mesca, ne zvezd; z eno besedo: nobene
—■ tudi naj manjše reči ni bilo; le samo Bog je od vekomaj
bil v svoji mogočnosti in svojem veličastvu. Od kod tadaj so
prišle vse vidne in nevidne reči? Vse vidne in nevidne reči
imajo svoj začetek v vsegatnogočnem Bogu. Tako uči sveto
Pismo, ko pravi: „0 začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo."
Nebo in zemljo in vse drugo je ustvaril Bog z svojo vsega-
mogočno voljo; karkoli je in karkoli je bilo, je Bog iz nič
naredil.

Kdo je (tadaj) vse ustvaril?

Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse kar je.

Kaj pomenja beseda ustvariti?

Beseda ustvariti pomenja: iz nič kaj storiti, iz nic kaj
narediti. Iz nič kaj storiti ne more nobeden človek. Noben
človek ne more tudi naj manjše reči ne, do majhine travnate
bilke ne, iz nič narediti. Noben človek ni dal samemu sebi
življenja. Pa tudi angelji ne morejo iz nič kaj storiti: to
zamore le vsegamogočni Bog! Le samo vsegamogočni Bog
zamore stvariti. 0  in je tudi res iz nič naredil vse, karkoli je
Svarjenega.

Pa zakaj je Bog ustvaril nebo in zemljo in vse,
kar  j e ?

Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je na svetu,
v  svojo čast, da iz vsega lega spoznamo njega, svojega

266  -

usmiljenega Stvarnika, in ga hvalimo s svojim svetim življen¬
jem. Ravno (o uči modri mož v sv. pismu, ter pravi: „Vse
je Bog ustvaril zavoljo samega sebe/ (  Bog sicer ni naše hvale
potreben; hoče pa in zapoveduje iz milosti, da ga hvalimo i»
mu služimo, ker brez lega ne moremo srečni hiti, ampak bi
bili le vekomej nesrečni. — Bog pa tudi hoče, da si stvarjene
reči obračamo v svojo večno srečo, in sicer tako, da po
skvarjenih rečeh spoznavamo Boga vsegamogočnega, neskončno
modrega in usmiljenega; — da stvarjene reči vživamo zmerno
in previdno; — da hvaležno služimo svojemu dobrotljivemu
Stvarniku, ki nam je tolikanj radodaren. — Močno bi se pre¬
grešili, ko bi bili napuhnjeni, leni, požrešni, nečisti ali sicer
hudobni; ko bi božje dari ali vidne božje stvari v božje raz¬
galjenje obračali namesto v božjo čast in hvalo. Hudo zadolženje
bi si pisali v božje sodne bukve; nezmerno kazen si na glavo
nakopavali!

Slišali sle, da je Bog vse iz nič naredil, vse zlahkom 0
ustvaril in brez truda. Ko pa pri stvarjenju nikogar ni bilo
pričujočega, bi mi vsega tega ne vedeli, ko bi nam tega Bog;
sam ne bil razodel po Mozesu, kteri nam je stvarjenje lep 0
popisal v svetem pismu.

Kaj nam (tadaj) sv. pismo poye od stvarjenj 0
sveta?

Mozes nam v sv. pismu to le pripoveduje od stvarjenj 0
sveta:

1. V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlj 0
pa je bila pusta in prazna; voda in tarna ste jo pokrivale-
Na zemlji ni bilo ne zelišč ne dreves, ne žival, ne ljudi, * n
nobene druge reči. Vse je bilo skupaj zmešano: zemlja
voda, lama in svitloba, dokler ni Bog rekel: „Bodi svitloba",
in je bila svitloba. Ta svitloba ni pa bila solnčna svitloba,
ampak le namestovavka solnčne svitlobe, klero je Bog ustvaril
še le čelerti dan. Bog je svitlobo imenoval dan, tamo P 0
noč. Svitloba pa nam je velik dar božji; brez nje bi bival*
v vedni lami, naša zemlja bila bi nerodovitna, prerevno' bi bil°
vse naše življenjej Pa tudi noč je božji dar, in jo potrebujemo,
da si odpočijemo od truda in dela preteklega dne, in da naš e

— 267

utrujeno telo novo moč dobiva za novo delo novega dne.
Nebo in zemljo in svitlobo je Bog pervi dan ustvaril. Sv.
Avguštin pa in ž njim več drugih cerkvenih očakov je te misli,
da je Bog tudi angelje ustvaril pervi dan. Dostavlja pa, da
Mozes od stvarjenja angeljev zato ni pisal bolj umevno, da
bi jih meseni (bolj posvetni) ljudje ne bili molili. Takrat
namreč so bili ljudje silno nagnjeni k molikovanju.

2. Drugi dan je stvaril Bog nebes ali firmament. Rekel
je: „Bodi nebes med vodami, in loči naj vode od vod«. In
zgodilo se je. Razpel se je lepi, višnjevi obok gori nad nami.
Tezeja voda je ostala še na zemlji in je zemljo pokrivala.
Lagleja voda pa se je v soparco stopila in je kviško spuhlela,
ter se zbirala v oblake. Iz nje dobiva naša zemlja potrebno
roso in mokroto, ktera napaja zelišča in drevesa in vse rastline;
iz nje dobiva pa tudi naše telo potrebni zrak, brez kterega
bi mu živeti ne bilo mogoče.

3. Tretji dan je Bog zapovedal: „Vode, ktere so pod
Nebom, naj se zbero na posebni kraj, in suho naj se prikaže.*
Ugodilo se je; in Bog je suho imenoval zemljo; zbrane vode
pa je imenoval morje. Naredili so se zdaj tudi studenci, potoki,
reke in jezera. Prikazali so se hribi in doline, griči in plan¬
jave. Bog zapovč, da naj zemlja obrodi travo, zelišča in
drevesa; in tako je bilo. Zemlja je pognala vsakoršnih zelišč
in dreves, ker se same zasevajo. Velik dar božji nam je morje,
ne  le zavoljo obilnega števila rib, ktere živi; ampak sosebno
zavoljo tega, ki kakor vodena cesta sklepa bližnje dežele z
daljnimi! — Velik dar božji so zelišča in drevesa, bodisi ro¬
dovitne ali nerodovitne; ljudem in živali so v živež, v zdravila
■n mnoge druge potrebe.

4. četerti dan je Bog rekel: »Luci naj bodo na nebu,
naj kažejo čase, dneve in leta« In tako je bilo; bile so luči
na  nebu, solnce, luna in zvezde. In Bog jih je djal v prečudno
,e P '‘ed, da nam oznanujejo njegovo vsegamogočnost, neskončno
mit ost in modrost. Po solncu se obračajo noč in dan, leta in
časi - S svojo čudno svitlobo nam sveti, s svojo milo gorkoto
°greva zemljo in rodovitno dela. Brez solnca bi bila vsa
zemlja strašna, nerodovitna puščava. Luna sveti po noči, z njo
vred brezštevilna truma zvezd, ki na r.ebu migljajo in se

- 268 - |I

vtrinjajo, in človeka z začudenjem napolnujejo. Po zvezdah
zvemo solnčni stan, lunine »premene in zemeijni tek. N«
zvezde se brodnar ogleduje, da se ve ogibati kernic in se
prav obračati nad globočinami morja. Ti podnebesni svetovi

so tako silno lepi in v tolikanj soglasnem redu, da so jih

neverniki osupnjeni molili in po božje častili. Nam kristjanom
pa, podučenim po božji besedi, njih čudna lepota in čudolepi
red oznanuje neskončno modrega in vsegamogočnega Boga.

5. Peti dan je Beg rekel: „Mergo!i naj po vodi

lazijoča žival, in pod nčbesom naj letajo ptice." In Bog j 0

ustvaril velike some in vso žival po vodah, in pa vse ptic 0
po njih plemenih.

G. Šesti dan reče Bog: „Zemlja naj da živino, laznin 0

in vsakoršno žival po njih plemenih . u  In zgodilo se je. Bil 0
so na zemlji vsakoršne mnogotere živali po njih rodovih.
Velik pripomoček nam je živina. . Ž njo obdelujemo zemljol
od nje dobivamo živež in obleko in še druge reči. Kako težko
bi živeli, ko bi delavne in druge živine ne imeli. Silno nfl'
hvaležni so ladaj tisti, ki živino preklinjajo, stradajo, preobla-
gajo in neusmiljeno pretepajo. Nektere živali so nam t' e9
nadležne in škodljive; vendar pa nikakor ne smemo reči,

Bog ni prav storil, ko jih je ustvaril. Sv. Avguštin nam v
ozir tega lep nauk daje, ko pravi: „Če so nam živali dobr 0 *
hvalimo Boga; če so nam nepridne, molčimo; če so a 0111
škodljive, poterpimo." Mi ne vemo, zakaj je Bog ustvaril ,e
ali une živali; on ve, zakaj: in toraj ne sodimo stvarnik 0
svojega in vseh reči. Sv. pismo pričuje in pravi: „Bog ! e
ogledal, kar je bil ustvaril, in vse je bilo prav dobro."
naj nam bo zadosti, da ne ogovarjamo in ne zaničujemo d 01
svojega Stvarnika.

Slvarjene so bile zdaj vse druge reči. Po suhem 00
rastle mnogotere trave, zelišča in drevesa, se sprehajale različne
živali in zverine. Po vodah je mergolelo rib brez števil 0
majhnih in velikih, pod nebom so ptice žvergolele; na nebo
se zvezde lesketale. Toda po vsem svetu je ni bilo še noben 0
pametne stvari, da bi lepe dela božje pregledovala, premišlj 0 "
vala, občudovala in Bogu čast in hvalo dajala. Vse je hi 0
pripravljeno; le gospodarja še ni bilo, da bi bil vžival te božje

— 269  —

stvari. Toraj je Bog konec šestega dne ustvaril človeka.
Rekel je: »Naredimo človeka po svoji podobi; naj gospoduje
čez, ribe morja, ptice neba, čez zveri in čez vso zemljo."

Sedmi dan pa Bog ni nič stvari), temveč je počival od
v seh svojih del: ne kakor bi truden bil, ampak je le nehal
slvariti, da je ta dan posvetil. Sedmi dan je zadnji dan tedna
'n se „sabota" imenuje, kar pomenja: »počitek Gospodov".
Posvetil pa je Bog sedmi dan zato, da ga tudi mi posvečujemo
z dobrimi deli. Počitek ali prenehanje od vsakdanjih hlapčev¬
skih opravil je zapovedan zato, da imamo čas in pripravno
voljo, Boga moliti in svojo dušo posvečevali. Mi kiistjani
Namesto sabote nedeljo posvečujemo. Aposteljni so iz svetih
Namenov naš praznik prestavili iz sabote na nedeljo. Naš
praznik je tadaj premaknjen od zadnjega na pervi dan v tednu;
zapoved božja pa je ostala nepremakljiva, zapoved namreč,
da nedeljo, naš praznik, prav posvečujemo. In gorjč zaniče-
vavcom tega dne, kterega posvečevati zapovedujeta Beg in
sveta cerkev!

Zdaj pridemo do upraševanja:

Ktere stvari božje so naj imenitniše?

Naj imenilniše stvari božje so angelji in ljudje.

1. Od angeljev.

Kaj so angelji?

Angelji so zgolj duhovi, ki imajo um in voljo, telesa
pa ne.

Dasiravno so ljudje prišli iz tiste stvarivne, vsegamo-
gočne božje roke, kakor angelji, in dasiravno je tudi angeljev
veliko 'padlo in grešilo; so angelji vendar le vse imenitniše
stvari božje kakor ljudje. Angelji niso iz mesa in kervf,
Njih duša ni obdana s telesom, klero nas loko močno veže na
e»sne, minljive, trohljive reči; ampak angelji so zgolj duhovi;
imajo um in voljo, telesa p« in telesnih udov in potreb angelji
nimajo. — Um angeljev je bolj popolnoma memo našega uma,

- 270 -

Angelji vse bolj popolnoma Boga spoznajo, kakor ljudje. —
Njih volja je boljša memo človeške volje. Njih volja jih ne
vleče k hudemu, kakor nas vleče naša spačena volja. — V
sv. pismu se sicer večkrat bere, da so se angelji prikazali v
človeški podobi. Angelj postavim se je prikazal Abrahamu,
Jakobu, Lotu, Mozesu, Tobiju in mnogim drugim ljudem. Ven-
dar pa ne smemo misliti, da bi bila človeška podoba, v

kleri so se prikazali, njim lastna podoba; ampak angelji so to

podobo le za nekoliko časa dovzeii, da so se zamogli ljudem,
do kterih jih je Bog poslal, pokazati in ž njimi govoriti.

/  Kdaj je Bog angelje ustvaril?

Sv. pismo govori od stvarjenja, in nam pripoveduje, kdaj

je Bog ustvaril to in uno reč; tega pa nam nič ne pove, kdaj

je Bog ustvaril angelje. Ravno zato pa tudi ne vemo

gotovo, kdaj so bili ustvarjeni. — Naj bolj prav je, če mislimo,
da je Bog pervi dan z svitlobo vred ustvaril tudi angelje-

Zakaj v Jobovih bukvah se bere nekaj takega, iz česar se da
posneti in sklepali, da so bili angelji pri stvarjenju sveta že
pričujoči, ter so Bogu čast in hvalo dajali. „Kje si bil*, go¬
vori Gospod Bog Jobu (38, 4. 7.) in v Jobu vsem ljudem,

„kje si bil, kedar sem zemljo uterdovnl? — Kadar so mo

juternje zvezde hvalile z enim glasom, in so veselo prepeval'
vsi božji otroci?* Juternje zvezde in otroci božji tukaj uio
drugega ne poinenjajo, kakor angelje, kleri so stali pri stvar¬
jenju okrog Boga, in mu hvalo prepevali, ko so gledali pr 0 '
čudne dela njegove. Toraj je hotel Bog s lemi besedami reči-
»Človek! nisi še bil ustvarjen, ko so že angelji ogledoval'
stvaritev nebes in zemlje, in se čudili delom, ktere so vid'! 1
vsak dan priti iz mojih rok, in so me namesto človeškega
roda hvalili za vse to, kar sem človeštvu pripravljal, še predeč
sem ustvaril človeka.* Na le besede nanaša in zastavlja tud*
sv. Avguštin svoje besede, ko pravi, da je Bog z besedo-
„Bodi svilloba* naj poprej angelje ustvaril, potlej še le svitlobo-
—Akoravno pa ne vemo gotovo, kdaj je Bog angelje ustvaril,
vendar le vemo za lerdno to, da so bili angelji slvarjeni P°'
prej, preden je bil ustvarjen človek; ker je hudič, zaveržen'
angelj, skušal Evo, našo pervo mater, in jo zapeljal v greh.•—

— 271

Na lem pa tudi ni tolikanj ležeče, ali vemo ali ne vemo
nalanjčno, kdaj da je Bog angelje ustvaril: zadosti nam je, da
vemo le to, kar nam je potrebno vedeti od angeljev. Vemo
pa, da je Bog ustvaril čiste duhove, kakor je tudi on sam čist
duh, namreč angelje; vemo pa tudi, zakaj jih je ustvaril.

Zakaj je Bog angelje ustvaril?

Bog je angelje ustvaril, da bi ga spoznali, častili, ljubili,
molili, mu služili, in da bi ljudi varovali. — Da angelji Boga
hvalijo in mu služijo, že kralj David spričuje, ko pravi:
5 5 Hvalite Gospoda, vsi vi njegovi angelji: ki sle mogočne moči,
spolnujtc njegovo voljo, ki slušate na glas njegovih besed.
Hvalite Gospoda, vse njegove vojskine (bojne) trume, vi slu¬
žabniki njegovi, ki spolnujete njegovo voljo.“(Ps. 102,20.21.)
In da nas angelji varujejo, poterduje sv. Pavl, ko pravi: „Ali
niso vsi služni duhovi, v strežbo poslani tistim, kteri bodo
prejeli delež zveličanja?“(Hebr. 1, 14.) (Confrtr.Ps.90,11—14.
-II. Mo/, 23, 20.)

Iz tega se vidi, da ima vsak človek angelja varha. In
da so clo majhni otroci angeljem v varstvo izročeni, posna¬
memo iz besed Jezusovih, ki pravi: »Glejte, da ne zaničujete
kterega lih malih! ker povem vam, da njih angelji v nebesih
vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih/ 4

(Mat. 18, 10.)

Zakaj pa jc Bog človeku angelja dal v varha?
Ali mar ne more Bog sam varovati č ove ui.

Bog sam zamore vse; vendar je pa svojim angeljem za¬
povedal varovati človeka, da človeku skazujejo svojo jubezen.
Tudi nam je Bog zapovedal, da pomagamo eden drugemu,
Bkoravno zamore on sam vse storili, sam vsacemu pomagat.;
m sicer zalo nam je zapovedal na pomoč bit. eden drugemu,
d« bližnjemu ljubezen skazujemo, sami selu pa služimo ljubezen
P r ' Bogu. . .

Vsak človek tadaj svojega angel j varha ima. O kako
velika je res božja dobrota, božja milost in ljubezen! Nikdar
nikoli nismo v stanu zadosti zahvalili Boga za to dobroto, ua
nam je v varhe dal čiste duhove, ki stoje krog sedeža nj

- 272 -

govega in čakajo na njegovo službo. Nikar pa tudi nikoli ne
pozabimo, koliko vredna da je človeška duša, ker clo angelja
za varha ima! Nikoli je nikar z nobenim grehom ne omade¬
žujmo m ne oskrunujrno! Nikoli je nikar na la svel ne nave¬
zujmo, ker nima na tem svelu slanovitnega prebivališča; ampak
ga v nebesih ima med angelji, nebeškimi duhovi!

Ali je Bog veliko angeljev ustvaril?

Bog je neizrečeno veliko angeljev ustvaril; pravega
števila pa le vender ne vemo, Pobožni Job pravi: „Kdo
zamore prešteti njegovo vojsko". (Job. 35, 3.) Prerok Daniel
govori: „Tisuč tisučev mu je služilo, in desetkrat sto tisučev
jih je stalo pred njim." (Dan. 7, 10.) Jezus sam pravi:
„Moj Oče bi mi zamogel poslati več ko 12 legionov angeljev/'
(Mat. 26, 53.) Tudi sv. Janez piše v skrivnem razodenju
(5, 11.): „In sem vidil in slišal glas veliko angeljev okrog
sedeža in žival in starašin, in njih število je bilo tisue
tisučev."

Kakšni so bili angelji precej po stvarjenju?

Bili so dobri, v gnadi božji, in v veliki popolnosti.

Vsi angelji so bili v gnadi božji, vendar pa niso bili vsi v
enaki popolnamosli, enim je Bog več gnad dal, drugim manj
po svojem dopadanju. Ravno zato se angelji razdele v devet
verst ali korov:

1. Serafimi. 2. Kerubimi. 3. Troni. 4. Oblasti. 5. P 0 '
glavarstva. 6. Gospostva. 7. Moči. 8. Verhangelji (Arh'
angelji). 9. Angelji. Zadnjih opravilo je, človeka oskerbovab
v vsem, kar mu je potrebno v časno in večno srečo. — P°
imenu pa nam ni veliko znanih. Znan nam je po imenu le
sv. Mihael,  ktera beseda pomenja to, kar: „KdojekotBog  •
Sv. Mihael je premagovavec Lucifera in branivec sv. cerkve
božje. — Drugič nam je znan sv. Gabriel,  čigar ime p°'
menja: „Božja moč". Sv. Gabriel je Mariji oznanil včlove-
čenje Sina božjega. — Tretji, ki nam je znan, je Rafael?
to je: »Zdravilo božje", spremljevavec mladega 'fobija.

— 273

Kedarkoli je hotel Bog razodeli ljudem kako posebno skrivnost,
,i e  poslal kakega angelja.

Ali so angelji močni in mogočni?

Angelji so neizrečeno močni in mogočni, ker so služab¬
niki vsegamogočnega Boga, in ker je božja moč v njih. Od
mogočnosti in moči angeljev beremo več zgledov v sv. pismu.

En sam angelj je v eni noči pokončal vse pervorojene
Egipčane. — En sam angelj je prišel na pomoč kralju Ecekiju,
stiskanemu po Asircih, in je v eni noči pobil 185.000 Asir-
skih vojšakov.

Glejte! kako mogočni so angelji! kako mogočne stvari
stoje krog sedeža božjega in čakajo na službo! Kako mogočne
' n  imenitne stvari nam je dobrotljivi Bog v varhe dal!
Zaloraj rečem: Spoštujte angelje; velikega spoštovanja so
V|, edni; in Bog sam jih spoštovali zapoveduje, ker govori po
Mozesu rekoč: „Glejte, jaz bom poslal svojega angelja,
kteri pojde pred teboj. — Spoštuj ga, in poslušaj njegov
gtas, j n  (] a  ga ne zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar

grešiš, in moje ime je v njem. Ako poslušaš njegov glas,
jn storiš vse, kar govorim, bom sovražnik tvojim sovražnikom,
111  bom nasprotoval tvojim nasprotnikom." (Ib M° z - 23,
^0—23.) Amen.



Kerš. nauk.

18

- 274

XL. Ker,sanski nauk.

Kaj dobrega nam store angel j varili? kaj smo
jim dolžni?

Po njih natori angelje duhove imenujemo. Beseda „angeli*
pa ni domača, ampak je gerška beseda, in po naše pomenja
kar poslanec. Poslanec ali angelj pa le nebeške duli» vC
imenujemo zato, ker jih Bog pošilja ljudem pomagat ali pa i'* 1
strahovat, kakor se mu prav zdi ali to ali uno.

„V božji cerkvi (pa) ima vsak, tudi naj bolj zaničova 111
človek svojega dobrega angelja, kteri je zalo dan, da vla (,a
naše dela, in nam prosi božjo milost«, pravi učeni Origen.

Kaj pa nam angelji dobrega store?

1. Angelji so naši besedniki pri Bogu. Angelji liaS
priserčno ljubijo, in žele, da bi tudi mi enkrat vživali tisi"
srečo, ktero oni vživajo že zdaj, zatoraj neprenehoma za
Boga prosijo. Angelji hodijo tako rekoč po Jakobovi l eS . tV !
gori in doli, in urno, ko bi z očesom trenil, nosijo pred se^
milosti božje vsako dobro delo, vsako prav opravljeno moh
tcvco in vsak pobožni zdihljej. Da je res taka, je sam ang c J
Rafael Tobiju razodel, ter mu rekel: „Ko si s solzami v oče 1
molil, merlve pokopaval, svoje kosilo popuščal in po dneV' 1
mertve v svojo hišo skrival, po noči pa pokopaval, sem j až
tvojo molitev nosil pred Gospoda.“ Sv. Bernard pa p raV1 '
„Mi verujemo, da se angelji pridružijo tistim, ki molijo; 111 c °
vidijo, da povzdigujejo čiste roke brez hinavščine, nosijo Bog"
v dar njih zdihovanja i n  dobre sklepe.« Pa če tudi umerjem 0
in v vice pridemo, pokoriti se za male grehe, ali pa opravlja 11
pokoro, kar smo jo še dolžni ostali na tem svetu, angeh 110

275

bodo nehali, nam besednikom bili pri Bogu. Nosili bodo pred
sedež božjega veličastva vse daritve svete maše, vse dobre
dela, vse poste, vse molitve, vsako inilošno, vse odpustke,
in vse, karkoli bodo verni na zemlji za nas dobrega storili,
ravno kakor zdaj nosijo Ije gori vse, kar dobrega storimo za
duše v vicah. In nam bodo pomagali iz terpljenja vic, in nas
peljali v nebeški večni mir in pokoj!

2. Angelji nas varujejo mnogih skušnjav in grešnih
nevarnost. V sedajnem življenju se nam godi ne dosti drugač,
kakor se je godilo Izraelcom na njihovem potovanju iz Egipta
v obljubljeno deželo. Ves serdit dervi za njimi kralj Farao
s svojo vojsko. Za nami hodi pa satan, ter nas v greh za¬
peljuje zdaj z zvijačami, kakor zvila kača, zdaj s silo kakor
dereč lev. Kaj pa delajo angelji varhi? Varujejo nas, kakor
jim je zapovedano. Hodijo pred nami in za nami, z nami in
okoli nas. Kakor se je nekdaj med Izraelce in Egipčane an-
gelj vstopil, in ni pripustil, da bi bili Egipčani silo delali
Izraelcom; tako se tudi dandanašni angcljvarhi vstopijo med
»us in naše sovražnike, in nas ne puste zapeljati in v nesrečo
Pripraviti. Dostikrat se človeku primeri, da po nevedama ali
Po svojem poklicu zaide v take nevarnosti, v kterih bi prav
lahko zapravil posvečujočo gnado božjo, zgubil božjo prijaznost
in svoje poštenje in dobro ime. Angeljvarh pa si vse priza¬
deva, ovarovati nas take nesreče. Toraj obuja v našem sercu
lak strah pred grehom, da se ne damo premotiti in zapeljali
v  greli ne s prilizovanjem, ne z obetanjem, ne z žuganjem,
,le  s tistimi zapeljivimi nauki, klcri od ene strani velikost
Sreba zmanjšujejo, in od druge strani oznanujejo, kako lahko
J e  pokoro delati. — Angeljvarh stori, da se pobožna duša tudi
v  samoti in tamni noči, kadar nobenega človeka vpričo ni, ne
du zapeljati. Kako resnično da je to, je morda že marsikdo

skušal sam nad seboj. Marsikdo je že rekel: „Sam
angeljvarh me je varoval, da nisem v tej ali uni tolikanj za-
peljivi priložnosti grešil!« To je tudi že pobožna Judita
spoznala, ter je rekla: „Kakor resnično Gospod živi, me je
neoskrunjeno k vam nazaj pripeljal, da se veselim njegove
zmago, svojega ohranjenja in vašega odrešenja.« (Jud. 13,20.)
Glejte, kako lepo nam s tim pričuje sv. pismo, da nas angelj-
*  18 *

276 —

varhi varujejo v mnogih skušnjavah in grešnih nevarnostih!
Oj kako veliki dobrotniki so nam angelji že samo od le strani.

3. ' Angeljvarhi obujajo v nas dobre misli in sklepe in
nam dajejo zveličavne svarila. Tako uči sv. Bernard, ko pravi:
„Angelji so nam tako rekoč vedno na ušesih." Tudi sveto¬
pisemski zgledi nam spričujejo to resnico. Naj vam le enega
v misel vzamem. Kadar je sklenil Bog z žvepljenim ognjem
pokončati hudobne Sodomljane, je poprejni večer dva angelja
poslal do pravičnega Lota. Zjutraj zgodaj pa v pervem svitu
juternje zarje sta angelja rekla Lotu: „Ohrani si življenje;
nikar se nazaj ne ogleduj; ne mudi se v lej strani, temveč
vbeži na goro, da tudi ti z drugimi ne pogineš." (I. M o%-
19, 17.) Tako je angelj Lotu govoril; tako govori angeljvarh
tudi nam, zamaknjenim v hude reči; razgorelim v plamenu
napuha, lakomnosti in hudega poželjenja. „Moj otrok!" nam
angeljvarh prigovarja po dobrih mislih, „ohrani si življenje 44 ,
ter svojo dušo, da dragega zaklada posvečujoče gnade božje
ne zgubiš, in se z hudobnim svetom vred ne pogubiš. „Nikar
se nazaj ne oziraj 44 , to je: če si se spravo pokoro iz grešnega
spanja prebudil, se nikar nazaj ne vlezi v-stare grehe. „Ne
mudi se v tej strani", to je: nikar se ne pečaj s hudobnimi
ljudmi, beži iz njih tovaršije; beži iz drušinje, ktera ti j e
v spodtiko in pohujšanje; beži iz tistega kraja, v kterem si
že tolikokrat grešil, ako se tje podaš; beži pred hudo p 1 ' 1 '
ložnosljo, zakaj kdor nevarnost ljubi, bo v nevarnosti poginil-
„Zbeži na goro", to je: na nebesa navezuj svoje serce,
ondi gori so pravi nestrohljivi, večni zakladi; na Kalvarsko
goro obračaj svoj pogled, — lam gori je Jezus Kristus umeri
za naše grehe; v Boga in Zveličarja zastavljaj svoje zaupanje?
pri njem išči pomoči in gnade, in te ho podpiral v tvoj 1
slabosti, da boš serčno in stanovitno hodil po potu njegovih
zapoved! — Tako, glejte! nas angeljvarhi navdajajo z dobrim 1
mislimi, in nam dajejo zveličavne svarila! Tako nas varujejo
v dušnih in telesnih nevarnostih in nam pomagajo v zveli"
Čanje!

4. Po angeljvarbih nam dobrotljivi Bog dobrote delf-
Angeljvarhi so po spričevanju svetega Avguština povsod in ob
vsakem času pri človeku, in močno skerbe, da mu pomaga) 0

27 ?

v potrebi. Veliko imamo v sv. pismu zgledov, kteri nam
»pričujejo, (la so angelji po božji volji in božjem povelju ljudem
dobrote delili. Kadar je A ga ra bodila po puščavi, je bilo
Izmaelu, njenemu detetu od žeje umreti, in vode nikjer ni bilo.
Agara je pod drevo položila svoje žejno dete, in se je proč
podala, ter je djala: „Ne morem gledati deteta umirati!“ in je
milo jokala. Bog pa je slišal njeni in detetov jok, in angelj
Gospodov je Agari iz nebes zaklical rekoč: „Kaj delaš, Agara?
Ne boj se; Bog je uslišal detetov glas!" in jej je pokazal
studenec v puščavi. — Prerok Elija je beže pred hudobno
kraljico Jecabelo prišel na goro, ali lakota in žeja ga je
‘zdelala do smerti; pa angelj se ga je usmilil, ter mu glad
vtolažil in žejo vgasil. — Kralj Nabuhodonozor je dal tri
mladenče vreči v strašno razbeljeno peč, ker niso hotli moliti
Nabuhodonozorjeve zlate podobe; pa se jim je angelj pridružil
v  podobi mladenča, in je ogenj od njih otepal, da se jim nič
žalega ni zgodilo. Cio obleke in las se ni ogenj prijel; le
samo vezi je požgal, s kterimi so zvezani bili. — Kralj Herod
je dal sv. Petra vjeti, v železje zakovati in v ječo vreči, da
ki ga drugi dan umoril; pa je angelj božji prišel k sv. Petru
v  ječo po noči, ter ga je zbudil in mu rekel: „Peter, vstani!"
Peter vstane in pri tej priči mu padejo verige od rok. Na to
mu reče: „Opasi se, in obuj čevlje; ogerni plašč in pojdi za
menoj!“ Peter je storil tako, in je šel za njim. Ko sta odšla
metno perve in druge straže prideta do železnih vrat, ktere
se se jima same ob sebi odperle. Ko skoz vrata pridela in
še nekoliko dalje gresta po ulicah, angelj od njega zgine. —
Še bi vam lahko naštel več drugih zgledov, kteri nam spri—
kujejo, da nam Bog po angeljih deli' svoje dobrote; pa so nam
že te zadosti v poterdenje te resnice. — Nikar pa ne mislite,
da imajo angelji toliko moč le takrat, kadar se prikažejo v
človeški podobi. Angelji so čisti duhovi vselej in tudi takrat,
kadar se prikažejo v človeški podobi, in njih moč je vedno
uezraerno velika, akoravno niso pri nas v človeški podobi,
ampak le kot čisti duhovi. — Ko pa angelji toliko skerb
‘majo za naše telo in našo časno srečo; kohkanj veča je še
le njih skerb za našo dušo in našo večno srečo! Angelji
namreč vse bolj spoznajo ceno in vrednost človeške duše,

278 —

kakor pa mi. Angelji vse bolj vejo, kako draga da je naša
duša, ker je odkupljena z drago ceno svete rešnje Jezusove
kervi, in namenjena, enkrat v nebeškem raju veseliti se a
nebeškimi duhovi!

Kako pa nam je živeti, da nas bodo angelji
varovali?

Tobija je bil ves pobožen, ravno tako tudi prerok Elija
in tisti Izraelski mladenči, ki so bili verženi v razbeljeno pee.
Tudi sv. Peter, Marija, sv. Janez in drugi aposteljni, od kterih
sv. pismo spričuje, da so bili pod posebnim varstvom angelj-
skim, so bogaboječe živeli. Tudi mi moramo pobožno živeti,
zvesto spolnovati svete božje zapovedi, ako hočemo, da nas
bo angeljvarh varoval in ljubil; zakaj angelji so le varhi pra¬
vičnim, grešnikom pa ojstri kaznovavci. Tako uči že sveto
pismo, ter pravi: »Spoštuj angelja, in poslušaj njegov glas, in
glej, da ga ne zaničuješ; ker ne bo zanesel, kadar grešiš.“
(II. Moz. 23, 21.) Ravno to terdijo tudi zgledi svetega pisma.
Od Heroda na primer nam sv. pismo pove, da je bil od an¬
gelja Gospodovega vdarjen, ker Gospodu časti ni dajal, in da
je bil sneden od červov.

Na zadnje naj vam od angeljev povem še to, da nas ne
varujejo le samo takrat, dokler smo zdravi, ampak da boga¬
boječemu človeku tudi še na smertni postelji na strani stoje,
in ga ne puste brez tolažbe in razveseljevanja. In kadar sc
nam bo duša ločila od telesa, jo bodo angeljvarhi sprcmljevali
pred božji sodnji stol, in bodo ondi Boga zanjo prosili. Tako
uči Kristus sam, ter pravi od Lazarja: »Umeri je pa tudi

Lazar, in nesli so njegovo dušo angelji v naročje Abraha¬
movo. £<

Glejte, kako srečni smo, da v svojih zdrayih dneh, P°
tudi o smertni uri angelje imamo za varhe.

V fobijevih bukvah beremo, da je mladi Tobija svojemu
očetu rekel v ozir angelja Rafaela: »Kaj bomo dali temu sve¬
temu možu, da bo vredno njegovih dobrot? Zdravega me je
pripeljal tje in nazaj, ženo mi je oskerbel, dnar od Gabela
iztirjal, hudega duha je od mene pregnal, njene starše je raz¬
veselil, mene varoval, da me riba ni požerla, tebi je pomagal?

279

da vidiš svitlobo neba, in po njem smo oblagodarjeni z do¬
brotami. S čim bi mu zamogli vse lo dostojno poverniti ?“
Jako je mladi Tobija skerbel, poverniti dobrote angelju, dokler
še angelja ni bil spoznal.

Kaj pa smo mi dolžni poverniti angeljvarhom za
dobrote, ktere nam dele?

Ker angeljvarhi skerbe za našo časno srečo, sosebno pa
za  našo večno srečo, ter naše zveličanje, smo jim dolžni:

1. Spoštovati jih.  Angelji so naj imenitniše božje

stvari, so premogočni duhovi, oblečeni v oblačilo gnade božje,
So  naj pervi služabniki vsegamogočnega Boga in kralja nebes
m zemlje, pred čigar tronom stoje, in ga gledajo od obličja
do obličja, iz oči v oči. Ko imaš tolikanj mogočnega angelja
Za  varha, o človek! ga toraj spoštuj; sej ti ga Bog sam spo¬
štovati veleva rekoč: „Glej, jaz bom poslal svojega angelja,
kteri pojde pred teboj, in te bo varoval na polu, in pripeljal
v  kraj, kterega sem pripravil. Spoštuj ga in poslušaj njegov

glas, in glej, da ga ne zaničuješ, ker ne bo zanesel, kadar

Smešiš, in moje ime je v njem.“ (II. Moz. 23, 20. 21.)

sv. Bernard pravi: „Bodi, kjerkoli hočeš, ali v kaki hiši,
ali  kjerkoli si bodi, spoštuj svojega angeljvarha. In nikoli
v pričo angeljvarha ne stori nič takega, kar si vpričo mene ne
u Paš storiti!‘ 4  O kristjani nikar tadaj nikoli ne pozabi, da imaš
n °č in dan na strani svojega angeljvarha, kteri čuje nad vsem
' ,v °jim djanjem in nehanjem. Spoštuj ga, ljubi ga, in mu

s poštovanje in ljubezen skazuj s tim, da se varuješ vsega,

kur njega žali, in storiš vse, kar je njemu všeč in dopadljivo.

2. Bodi pa tudi hvaležen  svojemu angeljvarhu. Po
Vs i pravici jim gre zahvala za vse, kar nam dobrega store.
Noben dan naj toraj ne premine, da bi angeljvarhu v jutranjih
'O večernih molitvah hvale in zahvale ne dajali, in mu tudi
Za  naprej ne priporočevali svoje duše in svojega telesa.
Kadar uidemo kaki dušni ali telesni nesreči, zahvalujmo do¬
brotljivega Boga in svojega angelja, ki nas je na božje povelje
rešil nesreče. Skazujmo svojemu angelju hvaležnost tudi s
Km, da ga večkrat čez dan v mislih imamo, in poslušamo
ojegovo opominjevnnje in svarjenje. Kdor pa od vsega tega

- 280 —

nič ne slon', je sila nehvaležen svojemu angeljvarhu, in se
nikakor ne sme zanašali, da ga bo angeijvarh ljubil, da ga bo
varoval!

3. Imejmo zaupanje  do angeljvarha, in iščimo pomoči
pri njem v dušnih in telesnih potrebah. Angeijvarh namreč
nam je najboljši prijatel, ki tako dobro z nami misli, da noben
človek nasvetu ne tako; angeijvarh nam je mogočen  prijatel,
ter nam zamore vse več pomagati, kakor pa ljudje; angeijvarh
nam je moder  prijatel, ki skerbi naj poprej za naše zveli¬
čanje, potem še le za druge potrebe; angeijvarh nam je zvest
prijatel, ter nas nikoli ne zapusti, in nam tudi v nesrečah i n
-nadlogah še na strani stoji. Zakaj bi tadaj za Bogom,
Jezusom in Marijo največega zaupanja ne zastavljali na angelj¬
varha, in se na njegovo varstvo in na njegove prošnje terdno
ne zanašali? Sej spada to že v njegovo službo, da znaša naše
molitve pred sedež Najvišega, in prosi za nas neskončno
usmiljenega Boga.— In Bog bo tudi gotovo rad uslišal prošnjo
naših angeljvarhov za nas grešnike prosivših, zakaj angelji s °
božji zvesti služabniki, ljubljenci in prijalli božji. Na njih prošnjo
se bo Bog ozerl na naše potrebe, ter nam dal, kar potrebujemo
za dušo in telo.

4. Posnemajmo  angeijvarhe. To jim bo naj bolj všeč
in dopadljivo; jih bo najlepše počastilo, jim najslajše Yeselj e
narejalo, nam vso njih ljubezen naklonilo. — Poslušajte p a >
kako jih posnemajmo;

a) Angeijvarh noč in dan skerbi za naše zveličanje.
Kristjan moj! če podložne imaš, si v nekem pomenu tudi ti
njih angeijvarh; zakaj Bog ti jih je izročil, ter ti zapovedal,
skerbeti za nje in njih časno in večno srečo. To storiti si
terdo zavezan. Posnemaj toraj svojega angeljvarha. Ne utrudi sc
v čuvanju in podučevanju, v spominjevanju in svarjenju p rI
svojih podložnih. Dajaj jim lepe zglede v vsaki reči, da j e
z besedo in djanjem od hudega odvračuješ, k dobrem nape¬
ljuješ, in v nebesa pripelješ!

h) Angeijvarh pozna visoko ceno in vrednost naše duše;
toraj se trudi na vso moč, pripraviti jo v večno življenje.

Od njega se uči, o kristjan 1 prav ceniti svojo neumerjočo dušo
in ueutrudeno skerbeti za nje zveličanje! — Ne loži v težavah.

- 281  -

ne tarnjaj (javkaj) v terpljenju; ampak voljno in poterpežljivo
prenašaj trud in težave — ves vdan v sveto voljo božjo, da
rešiš in zveličaš svojo dušo!

c) A n gel ji so neizrečeno imenitni duhovi; pred sedežem
božjim stoje v nebesih in gledajo Boga iz oči v oči; pri vsem
tem pa vendar le ljubijo tudi nas, se ponižajo do nas, nam z
Veselim sercom strežejo vsaki čas. — Po zgledu svojega angelj-
varha skazuj tudi ti, o kristjan! ljubezen in usmiljenje svojemu
bližnjemu, svojemu bratu, če si je tudi reven in siromašk.
Vedi, da take dobre dela, dela usmiljenja tvoj angeljvarh ves
vesel znaša pred sedež božje milosti.

tl) Karkoli nam angeljvarhi dobrega store, store le zato,
ker je to dopadljivo Bogu. — Tako stori tudi ti, kristjan moj
ljubi! Kedar kaj dobrega storiš, ne stori zavoljo ljudi ali za¬
voljo lastne hvale in časti; ampak posvečuj z dobrim namenom
Sv °ja dela: stori jih, da bi bil ž njimi Bogu dopadljiv. —
Angeljvarhi imajo vedno z nami opraviti, vendar pa jih vse to
nič no zaderžuje, da bi zavoljo tega Boga ne gledali, ne
ljubili in ne hvalili. — Stori tudi ti tako, ljubi kristjan! V
Sl ‘edi svojih del in opravil povzdiguj k Bogu svoje serce, ter
«iu v kratkih molitvicah, pobožnih zdihljejih, daruj svoje dela
*n opravila, izročuj vse svoje djanje in nehanje!

e) Angelji so čisti in neomadežvani duhovi, in jim je
silno zoperna vsa nečistost in vsaka pregreha. Božja volja jim
§ r e čez vse. Zvesto jo spolnujejo vselej in povsod.
Ravno tako naj bo tudi naše prizadevanje. V mislih in željah,
v govorjenju in djanju čisti bodimo, sramožljivi v vsem svojem
°bnašanju, vdani in pokorni božjim zapovedim!

Če bomo spolnovali vse te dolžnosti do svojih angelj-
v arhov, jih bomo s tim gotovo naj lepše častili, ob enem pa
buli dostojno zahvalili Boga, ki nam je angeljvarhe dal. An¬
geljvarhi ' nas bodo ljubili, nas varovali po vseh naših potih,
P° smerti pa nas peljali v sveti raj, kjer bomo gledali Boga,
Neskončno lepoto, vživali njega, nezmerno dobroto, in mu z
Angelji in izvoljenimi vred čast in hvalo peli rekoč: ,.Svet,
svet, svet Gospod Bog bojnih trum! Njemu, ki sedi na sedežu,
Jagnjetu bodi čast in hvala in veličastvo od vekomaj do
Vekomaj 1« Amen.

XIil. Keršanski nauk.

Od z a v e r ž e n i h a n g e 1 j e v.

1. Dobri angelji, od kterih sem dosehmal govoril, se
v pod obl j ujejo in nam pred oči postavljajo v človeški podobi?
in sicer iz teh le namenov ali vzrokov:

a) zato, ko so se večkrat prikazali v človeški podobi;

b) zato, da imamo podobe, klerc nas večkrat na angelje
opominjajo;

č) zato, ker smo mi ljudje za angelji najimenitniše
stvari.

Angelje vpodobljamo mlade, kar pomenja, da se nikoli at'
postarajo; jih pred oči postavljamo v podobi majhnih otrok?
kar pomenja njih nedolžnost; jim pridevljemo perutnice, kai’
pomenja njih urnost in pripravnost spolnovati sveto božjo voljo-

Bog je angelje vslvaril v veliki popolnosti. Obdaroval jih
jo z natornimi darmi, dal jim je, da so vedni in umni, mogočni
in lepi; pa tudi čeznatorne dari jim je dodelil, dal jim je raz'
svitljcn um, čisto ljubezen in gnado božjo.

2- Ali so pa vsi angelji ostali v gnadi božji?

Veliko angeljev jo bilo, kteri so gnado božjo zgubili p°
grelni napuha.—Bog je vse angelje vstvaril, da bi bili večno
srečni; vendar pa je hotel, da bi se zavedli, da so proste
volje, da bi se bili angelji večne sreče nekama vredne storili?
in si jo deloma sami zaslužili z lepimi čednostmi. Zatorej jih
je nekoliko časa postavil na poskušnjo, to je: postavil je v tak
stan, da so zamogli božjo voljo spolnovati in se zveličati,
pa božji postavi nasprot ravnati in se pogubiti. Kakor smo
mi zdaj na poskušnji, ter zamoremo dobro delati in se zveličati?
ali pa hudo storiti in se pogubiti; ravno tako so bili enkrat

283 -

an gelji na poskušaji. Bog pa, ko je angelje na poskušnjo djal,
i’b je tudi podučil, zakaj jih jc vslvaril, in kaj jim je storiti,
d ; ' bodo večno srečni, večno zveličani. Tisti angelji, kleri so
Ro gu zvesti ostali, se zdaj v Bogu vesele in se bodo veselili
Vekomaj.

Lucifer pa in veliko drugih angeljev je bilo prevzetnih
napuhnjenih zavoljo popolnamost, v kakoršnih jih je Bog
kvaril. Niso hotli spoznati, da je Bog Stvarnik in začetnik
Vseh reči, ga niso hotli častiti, ne mu zvesto služiti. Speili
s ° se zoper njega, svojega Boga in Stvarnika, in so mu bili
ne hvaležni, nepokorni.

3. Kako je Bog kaznoval napuhnjenc angelje?

Napuhnjene angelje je Bog na vekomaj vergel iz nebes,
Je v stvaril pekel in jih je vanj pahnil in pogreznil. - Kadar
*° grešili Lucifer in njegovi lovarši, se je hud boj vnel med
u °brimi in hudobnimi angelji. Sv. Janez nam v skrivnem
‘bodenju (12, 7—9.) tako le popisuje ta čudni boj: „In je
pa 1 velik boj v nebesih. Mihael in njegovi angelji so se
b °jevali z drakonom, in drakon se je bojeval in njegovi an-
In niso premagali, in njih mesto se tudi ni več našlo
^ Nebesih. In doli je bil pahnjen tisti veliki drakon, stara
!a ha, ki se jej pravi hudič, in satan, kteri zapeljuje ves svet,
P' je bil pahnjen —, in njegovi angelji so bili ž njimi ver-
Ze ni." Vendar pa ne smemo misliti, da so se angelji bojevali

I  'nečem ali orožjem, kakor se dandanašni bojujejo vojščaki;

nt "pak angelji so se vojskovali z voljo dobro in hudo. Dobri

jegulji so terdili: „Vsa hvala gre Bogu, kteri nam je vse dal!«

‘Udobni angelji pa so terdili: „Iz svoje moči smo, kar smo!

II  dobri angelji, kterih poglavar je bil Mihael, so premagali

'udobne angelje, kterih poglavar je bil Lncifer, kar je toliko,

kak °r „božja luč«; in so bili pahnjeni v peklenski brezen,
]  večni ogenj, kakor nam sv. pismo spričuje na več krajih.
Jez "s pravi pri sv. Lukežu (10, 18.): „Vidil sem satana kakor

blisk

12  neba pasti.« — Sv. Peter (II. 2, 4.) govori: „Bog

— «vwu J/OPI

l, di angeljem, ki so grešili? ni zanesel, temveč jih je s pe
ženskimi ver vrni v brezen potegnil, in v terpljcnje izdal, da
Se  *a sodbo prihranijo. 44 —Sv. Judež(6.)aposlelj piše: »Angelje

284 -

pa, kler« niso ohranili svoje imenitnosti, ampak so » a P lb 1 .
svoje stanovanje, je k sodbi velikega dneva z večnimi vez _
pod lamo prihranil* In na sodu ji dan poreče Jezus, prav |CI
sodnik, zaverženim: „Pobcrite se spred mene, prekleti! v veča
ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelj®®/
(Mat. 25, 41.) Vsi ti svetopisemski izreki nam spričujčM
da so zaverženi angelji za vselej zapravili nebesa, in da
obsojeni vekomaj terpeti v peklenskem breznu, vekomaj g° re
v peklenskem ognju. (

O strah in groza, kako lahko je pač pasti v greh- ^
angelji, tolikanj imenitni in popolni duhovi, niso bili varni p
padcem, in ti, o človek, revna, slaba stvar bi se smel zan^
sati na svojo lastno moč? V slabi, persteni posodi nosiš
zaklad posvečujoče gnade božje; z vsako stopinjo si v nev<
nosti, se spodtakniti, rahlo posodo zdrobiti, gnado božjo ?<g n
— pa bi brezskerben bil? — če ladaj stojiš, varuj se, a
padeš; če zdaj pravično živiš, glej in čuj, da se poznej® ^
pregrešiš! Lucifer, „luč božja 44 , s svojimi tovarši je g r .9
grešil z napuhom: in ti, o človek! meniš, da grešiti ne nU)  ^
Varuj se toraj, skerbno se varuj, da tudi tvojega seic^ ^
prevzame napuh, in ti ne gospoduje v mislih, besedah 1
obnašanju! Napuh je začetek vse hudobije, studenec vse
čenosti! ^ jc

Pomisli, kako ojstra je božja pravica! En sam g 1  ^

storjen, in že jo stvarjcn zanj strašen pekel, g° rei;  J* e( J
večen pekel! O kolika strašna reč je toraj smertni gr etl
božjim obličjem, da je Bog, ki je neskončno dobrotljiv ' n 11  )ie „
Ijen, vendar le zavoljo njega zavergel tolikanj lepih m
nitnih duhov, zavergel je na vekomaj, in jim nobenega 0
ni dal za pokoro. — Keršanska duša! naj ti bo ta „ s  „ 0 ga
dogodba v zveličavno svarilo, da se skerbno varuješ ^

kdaj žaliti s kakim takim grehom! — Da, greh je n ‘ j,j
hudo na svetu! Potokov grenkih solz bi bilo treba,
človek zadosti objokoval zgubo in škodo, ktero g lC  , e( j e !
»ureja, zadosti obžaloval smertnega greha prežaloslne na  j e
_ Glej, ljubi kristjan! dokler se nahajaš v gnadi bo *^ eg ta
tvoja duša ljubljena hči Očeta nebeškega, izvoljena n  l0
božjega Sina, živ tempelj svetega Duha; smerlni g reh v

mahoma oropa vse te časti; po smerlnem grelni postane tvoja
duša sužnja hudičeva in njegovih strast. — Gnada božja dela
lv °jo dušo lepo pred Bogom, prijetno in dopadljivo pred bož-
jun obličjem; smertni greh pa jo pripravi ob vso njeno lepoto,
ln  jo naredi ostudno in nagnjusno pred obličjem presvetega
Boga. — Dokler se nahajaš v gnadi božji, si z vsakim, tudi
na jmanjšim delom, clo s slehernim pobožnim zdihlejem zaslu-
Ze uje nabiraš za večnost; smertni greh pa te, ko bi trenil, pri¬
pravi ob vse zasluženje. Postavimo si pred oči ladijo ali barko,
obloženo z žlahnim blagom in mnogimi dragocenostmi. Morda je
Preplavala že dolgo pot po morju, morda nima več daleč do
suhega in do brega, na enkrat pa ob skalo zadene, se razbije in
' / ‘drobf, ter pogrezne z vsem žlahnim, dragim blagom vred.
^ kako žalostno je to! — Žalostna podoba duše, ktera se je v
Sm ertni grehj zagreznila. Smertni greh jo pripravi ob vse zaslu-
Ze nje, morda z velikim trudom in zatajevanjem nabrano o preteku
klikih let, jej vgonobi yse dobre dela vsega morda dolgega živ¬
lja, in jo potisne v nezmerno revščino, nedopovedljivo siroščino!
" Dokler se v gnadi božji nahajaš in si v gnadi božji z Bogom
sklenjen, vživaš notranji mir in dušni pokoj: kakor hitro pa smerlno
^ re šiš, ti gre na zgubo dušni mir in pokoj: červ hude vesti te razjeda,
noč in dan ne da pokoja, živ pekel imaš že na lem svetu! Greh
i!l(Ja j ti dela obilno zlega že na tem svetu, strah in trepet na
smertni postelji, nezmerno gorje pa še le v večnosti! Smertni
^reh ti pot zadela v večno srečo, edinopravo, nebeško domovino,
Za  vekomaj pahne spred božjega obličja! Smertni greh ti pe-
1 e nski brezen na stečaje odpira, večne nesterpljive muke ti na
p v o sipa! Zatoraj le greha nikar, le smertnega greha nikar,
, J Cf * je clo angelje, preimenilne nebeške duhove spremenil v pe-
kle »te pošasti!

d„. 4 - Kje so pa zdaj zaverženi angelji ali hudi

u  n ov i ?

gor" 4(4  budili duhov se nahaja v peklu, kjer za svoj greh
n e i‘ J0 v  večnem ognju, delajo večno pokoro. Veliko jih je pod
tla '° m ’ .Rimajo svoj pekel do sodnjega dne. Veliko pa jih je tudi
r pj Ztt, dji, kjer jih božja pravica strahuje nič manj ko une v peklu.
s ° n aši naj hujši sovražniki, ki nam zalezujejo dušo in telo,

— 286

nam prizadevajo veliko skušnjav, nas zapeljujejo v greh, da bi nas
deleže in deležne storili svoje večne nesreče.

5. Od kod vemo, da hudi  duh  res  človek 11
s k u š a?

Da hudi duhovi ali hudiči res človeka skušajo, nam spričuj 0
sv. pismo na mnogih krajih. Med drugim pravi sv. Peter (L 5, 6-)
„lludič, vas zopernik, hodi okoli, kakor rjuveč lev, in išče, k°p a
hi požerI.“ In sv. Pavl spričuje rekoč: „Nam se ni vojskoval'
zoper meso in kerv, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zop 1 ''
gospodovavce tega tamnega sveta, zoper hudobne duhove v p°'|'
nehju.“ (Elež. 6, 12.) Ti izreki nam zadostno spričujejo, da hud 1 ’ 0
človeka skuša in v greh zapeljuje.

Pa tudi zgledi nam terdijo, da hudi duh človeka zalezuje •"
v greli napeljuje. Že našim pervim staršem je bil nevošljiv, k°
je vidil, da jih je Bog za nebesa vslvaril, in jim odločil listo srečo«
ktero je satan zapravil z napuhom. Zatoraj jima je lagal, da hi j'|
premotil ter nepokorne storil Bogu, njihovemu Stvarniku >" n ”l
večemu dobrotniku. — In še Jezusu, božjemu Sinu, ni prizanese ,
ampak ga je nadleževal in skušal s trikratno skušnjavo. Naj pop'‘d
ga je skušal v puščavi, ter hotel, da bi bil Jezus iz kaninja kru’
naredil. Drugič ga je skušal, ko ga je naganjal, da bi se bil
veih tempeljna spustil na zemljo. Tretjič ga je skušal na vis° vl
goii, ter ga nagovarjal, da bi Jezus prednj padel na kolena h'
molil. Pa tudi še po Jezusovi smerti je ljudi mnogo skušal '0
zapeljeval. V življenju svetnikov beremo, da je hudi duh svetega
ntona puščavnika neizrečeno hudo nadleževal, skušal in zapeli 0

postom ihf zakajeva^em! Premagal Z moIitev j° in  premišljr

in želje ne i!v° ” ain . s P nčl| j e tu di naša sveta vera, da hude
dostikrat od J J! aj ° ° samo en krat ali drugikrat, temveč p'“ lV

Ako,»v ZCne « a an ^Ija.

Vn ° na ie hmBA nH tiatihmfl] fco je grešil, božji

ima š°

v .. . P a  J e  hudič od tistihmal,
soviaznu in tudi sovražnik človeškega rodu; akoravno
zmeiom svojo moč (če tudi ne tolike kakor pred Kristus 0
smei jo), in nam je njegova moč nevarna: vendar le n.i c 8°
moc • v

greh

ni nepremagljiva. n vu ij ,j u h nas  zamorc le skušati 111

uci

zapeljati, v greh siliti

pa nas ne more.

Tako

sv-

— 287  —

Avguštin, ko primerja hudega duha priklenjenemu psu, kteri
zamore sicer lajati in razsajati, popasti pa ne more, razun če
se mu sami nespametno in prederzno približamo.

6. Kaj pa nam je storiti, da nas hudič zapeljal
ne bo?

Da nas hudi duh ne bo zapeljal, nam je sosebno to le
potrebno: Vstavljati se mu moramo z vso močjo in resnico;—
v  sercu moramo imeti vedno sovražtvo do njega; — odpove¬
dali se moramo, zvesti svoji kerstni obljubi, hudiču, vsemu
njegovemu djanju in vsemu njegovemu napuhu; — treba je,
da se opašemo in bojujemo z božjim orožjem živo vere, kakor
nam sv. Pavl priporoča rekoč: „Braljc! hodite močni v Go¬
spodu in v mogočnosti njegove moči. Oblecite božje orožje,
da zamorete obstati pred zalezovanjem hudičevim; ker se nam
ni vojskovati zoper meso in kerv, ampak zoper poglavarstva
■n oblasti, zoper gospodovavce tega tamnega sveta, zoper hu¬
dobne duhove v podnebju. Zavoljo tega primite za božje
orožje, da se zamorete branili ob hudem dnevu, in v vseh
rečeh popolni obstati. Stojte ladaj opasani okrog svojih ledij
7 ‘  resnico in oblečeni z oklepom pravice, in obuti na nogah za
oznanovanjo evangelija miru;  pred vsem pa vzamite v roko
skit vere, s kterim zamorete vgasiti vse ognjene psice hudob¬
nega (duha); in vzamite čelado zveličanja, in meč Duha, kar
J e  beseda božja". (Efež. 6, 10 — 17.) Če nas ladaj zapeljivi
duh navdaja z hudimi mislimi in hude želje vnema v naših
Se rcih, in če nam gerde reči stavi pred oči, da bi nas zapeljal:
takrat čujmo in molimo, ter radi premišljujmo božjo besedo,
Se  radi postimo, in bomo zmagali. Tudi Jezus sam nam pri¬
poroča ravno te pripomočke, ter pravi: „čujte in molile, da
v  skušnjavo ne padete. 44  S čuvanjem, molitevjo in premišlje¬
vanjem, postom in zatajevanjem samega sebe bomo svojega
skušnjavca premagali ravno tako, kakor ga je premagal sv.
Anton.

Hudič nam pa tudi na blagu in premoženju, na zdravju
' a  na telesu škodovali želi, in je tudi res ljudem veliko ško¬
doval pred Jezusovo smertjo, dokler je imel še večo moč,
iar  nam spričujejo mnogi zgledi svetega pisma. V Tobijevih

288  —

bukvah beremo, da je bila Sara sedmim možem v zakon dana,
pa je hudi duh vse poda vil, ker niso iz pravega namena v
zakon stopili in niso v božjem strahu s Saro živeli. — Od
Joba se bere, da ga je satan na božje pripuščenje vdaril z
neznano boleznijo; ves poln turov je bil, in červi so se pasli
po njegovem telesu. — In sv. pismo nove zaveze nam pri-
po\e uje, a je hudi duh veliko ljudi obsedel in jih neizrekljivo

tcrpmciL Med drugim pripoveduje sv. Matevž (8, 28_32.) :

„ aiai je prišel (Jezus) na uno stran morja, v deželo Gera-
zenov sta ga srečala dva obsedena, ki sta prišla iz grobov,
silno divja, tako da nihče ni mogel iti po tisti poti. In glej!
vpila sta rekoč: Kaj'nam in tebi, Jezus, Sin božji? Ali si sem
pnsel, nas martrat pred časom? Ne dalječ od. njih pa je bila
ceda veliko svinj na paši. Hudiči pa so ga prosili, rekoč:

,. na ®  ®.  l ° d  izženeš, pusti nam v čedo svinj iti. In jim je
ie ie . oj ite . Oni pa so šli vunkaj, in so se spustili v svinje,
in glej. vsa čeda se je z močjo po stermem zagnala v morje

in so v vodi potonile.^ — In spet na drugem kraju beremo,

da je Kanaanejska žena k Jezusu prišla, in za njim vpila rekoč:
»Usmili :se me, Gospod, Sin Davidov! moja hči veliko terpi
o iu  iča. ...In  ko je Jezus vidil njeno veliko vero, je rekel:

Z6 ? a ! velika  J e tv oja vera! Zgodi se ti, kakor hočeš.« I«
njena hci je bila zdrava od tiste ure. (Mat. 15, 22. 28.) "

vsi ti zgledi spričujejo, da je hudič nekdaj ljudem tudi na

čh)veka Ve 110  ^ UC * e ^ a stor ‘!j da  j e  ladaj veliko moč imel čez

čez č f daj , pa . hl,di duh  nima več tolike oblasti in tolike moči
brez nos 7  ^ I . 1 j e §’ ovo du šo in čez njegovo telo, in m®

zakaj jpy 6 n ,? ga  'ožjega pripuščenja ne more več škodovati,
na svetem S križn US je , S SVOjim ter Pljenjem in svojo smertjo
klenski brezen P i e !" agal ’ mu moč vzel in  ga priklenil v pe¬
sem videl angelia nam , S P ri f l, j e sv ' Janez > ter  P iše:  ” "
veliko verigo (keU™/' neba ’ .. klen . J e r imeI kl J™ brezna, m

(zmaja), staro kačo fe epa  . SV ,° J '. r0CI * ,n  J e zgrabil drak  , «
ISkr raz 90 1  o v „ a Je budic in satan > in  g a  j e  zvezah

božja moč mu brad škotv^ T' 77 i" “hi*

vo,ji atoriii žet. - iJo ov :r mo ;: r sS; P k : r s rz%-£

289 -

Peljati pa človeka ne more, če se le človek v Bogu ž njim
vojskuje; zakaj če je Bog z nami, kdo bo zoper nas? In
skušnjave, če jih človek premaga, mu niso škodljive, temuč
mu še clo v zveličanje pripomorejo. Tako terdi tudi nek
cerkven očak, ter pravi: „Brez skušnjav ni boja, brez boja
ni zmage, brez zmage ni zasluženja, brez zasluženja ni zveli¬
čanja.« Kadarkoli te tadaj satan zalezuje in skuša, o človek!
vojskuj se ž njim v Bogu, ter klici Boga na pomoč, in zma¬
gal boš. Zakaj, kadar se v Bogu vojskujemo,. se ne vojskujemo
v lastni moči, ampak se vojskujemo v božji moči. Če je pa
”°g z nami, nam nihče ne more škodovali!

7. Poprej sem vam povedal, kako nam podobarji dobre
:,n gelje postavljajo pred oči, zdaj vam imam pa tudi še pove¬
sti, kako se hudiči vpodobljujejo in izrazujejo. Hudiči ali
zaverženi angelji se vpodobljujejo v podobi kače, ker je hudi
d nh v podobi naše kače zapeljal naše perve starše, in ves
človeški rod potisnil v nezmerno nesrečo, in ker zmerom
slr eže, kako bi se nam v dušo vlezel, da bi si jo spravil pod
svojo oblast. — Izrazuje se tudi v podobi zmaja ali drakona,
gerde, strašne živali, kar pomenja njegovo moč in njegovo
div jost in serditost; — z odpertim žrelom (gobeom), kar po¬
denja njegovo vedno nevošljivost in njegovo vedno oprezo-
Va nje, nas požreti in večno nesrečne naredili. Izrazuje se

ludi v podobi černega angelja s perutnicami, kar pomenja, da
jc zapravil nebeško kraljestvo in da ima zdaj v peklenskem
r eznu svoje stanovanje in v večnem ognju; in njegove pe¬
rnice kažejo, kako hitro da je zapeljevanje.

koli

Sati

Strah bi nas imel obiti in nas groza spreleteti, kolikorkrat
zagledamo podobo hudičevo in zaslišimo njegovo ime.
anovo ime in njegova podoba nas namreč opominja, kako
m °gočnega sovražnika da imamo, ki nam zalezuje dušo in telo,
ln  nas hoče časno in večno nesrečne storiti. — Vprašujem pa:

Ali  nas je res kaj strah in groza pred hudičem? — Nič
Prav ne!

Zakaj neizrečeno veliko je brezvestnih staršev, kteri hu-
d ‘č« in njegovim peklenskim tovaršem izdajajo to, kar imajo
P°d solncom naj dražjega, svoje otroke namreč, ki so morda
Se  vsi nedolžni in so tako rekoč angelji v človeškem telesa,
nauk, ^

290 -

— Neizrečeno veliko je nehvaležnih gospodarjev in neotesanih
hlapcov, kleri celo druhal peklenskih pošast in hudih duhov
sklicujejo nad ubogo živino, ktera jim daje živež in obleko i 11
toliko teže prevleče namesto njih. — Neizrečeno veliko de-
lavcev, dninarjev in težakov, kterih navadna beseda pri vsaki
reči, ktera jim ni prav po volji, je reci in izreči: „Da bi t e
vrag vzel! — da bi te zlodej odnesel—  da bi te hudič
razlerga! 1 “  ali kaj drugega enakega, nič manj strašnega.

O ljube duše! to se pač ne pravi bati se hudiča, strah i n
grozo imeti pred hudim duhom! Velikoveč se pravi to: hudiča
služiti, njega ljubiti, njega častiti, njega moliti! — Opustil 0
loraj, ljubi moji! navadno rotenje in prcklinjevanje, da ne bo
hudič, ta peklenski orel in dušožerni zmaj, nobene moči i” 10 ^
do vas o smertni uri, da vas takrat ne bo motil in oh zflU-
panje pripravljal, da takrat ne bo v oblast dobil vaše duše ' n
da je ne povleče v večno gorje: temveč da vam bodo takrat
angeljvarhi in drugi angel j i božji na strani stali, vas varovali
in vaše duše ločivšo se od telesa spremili v sveti raj. Am 011,

Xrjl. Kersanski nauk.

2. Od človeka.

na sveki? era 28 an ^ e *J 1 na j i en i t niša stvar božja

človek

Ta za an £ e li’ naj imenilniša stvar božja na sveti’-

krmni in n! angel -) ev si  ga ponižal, s slavo in častjo si g a
kronal m postavil čez dela  J oJih rok Vsc si da l pod

o , ovco m goveda, poveril pa še živilu, na polja, [' IL  '
pod nebom in ribe v morju.« (p s . 8, 6—9.1 S lemi lep'" 1 '
besedam, opeva kralje, p ,, erok D „; id tae „l l00st  elovekov«-
- Ljubi kristjani ko bi bili mi  pričujoči takrat, ko jo «

— 291 —

m >slil človeka vstvariti, in bi bili gledali, kako se je Bog
pripravljal, prejden je človeka vstvaril, bi bili že iz tega pri¬
pravljanja prav lahko spoznali, da je hotel Bog nekaj prav
imenitnega narediti s tim, da je vstvaril človeka. Angelji,
namenjeni človeku v varhe, so že bili vstvarjeni; nebo in
zemlja z vso svojo lepoto sta bila dogotovljena; solnce, luna
'n zvezd brez števila se je sukalo in obračalo v naj lepšem
re du po nezmernem obnebju; zemlja je bila vsa živa žival
vsakega plemena, vsa polna sadja vsake verste; vse stvarjenje
je bilo pripravljeno, in je čakalo gospodarja, kteri bi gospodo¬
val čez stvarjenje: in zdaj se oberne Bog Oče k unima dvema
°sebama (peršonama) rekoč: »Naredimo človeka." (I. Moz.
č 26.) Pri vseh drugih rečeh je Bog rekel: »Bodi!" —
'n bilo je; kadar pa je stvaril človeka, je besedo obernil, je
delal nekako posebno pazljivo in sprevidno, se je tako rekoč
Posvetoval sam s seboj. In vsega tega neskončno modri Bog
n > storil, kar tje v en dan, ampak je to storil z dobrim pre-
mislikom in prevdarkom. Vse, kar koli je bilo vstvarjenega,
je bilo vstvarjeno le zavoljo človeka, je bilo vstvarjeno le
eloveku v porabo in prid. Človek je imel ladaj imenitniši biti
memo vseli drugih stvari razun angeljev.

2. Po čigavi podobi pa je Bog člo veka vstvaril?

Ali ga je mar podobnega naredil leskečim zvezdam na
n ebu? ali pa naj lepši živali na zemlji? Naka! Akoravno so

^ e Pe in čudopolne vse te božje stvari, bi vendar le človek,

v stvarjen po njih podobi, nikakor ne bil pripraven doseči na-
me n, doseči cilj in konec, za klerega je hotel Bog človeka
Ustvariti, človek, zvezdam podoben ali živali, ne bi bil mogel
sv °jega Stvarnika molili, ne gospodovati nad drugimi božjimi
st varmi. — Morda je pa Bog človeka enakega storil angeljem,
Polepim nebeškim duhovom? Tudi ne! Zakaj za človeka je
“H® zemlja vstvarjena z vso svojo lepoto; zanj je solnce sijalo, •
j e  luna svetila, so se zvezde lesketale na nebu; zanj je zemlja
r °dila svoj sad; zanj so ribe mergolele po vodah, zanj ptice
Popevale pod nebom: človek, gospodar zemlje, je moral biti
tak° bitje, laka stvar, ktera bi imela dušo in telo. I n  tako

bil je je Bog tudi res vstvaril. tako stvar tudi res naredil,

0  1Q»

I

- 292

„Gospod Bog je človeka izrazil (vpodobil) iz ila zemlje", nam
pripoveduje sv. pismo, „in mu je duha življenja vdahnil v obličje,
in s tim je bil človek vstvarjen (obujen) v živo bitje. 44
(I. Moz. 2, 7.) „Bog je človeka vstvaril po svoji podobi, p°
božji podobi ga je vstvaril." (I. Moz. 1, 27.) Bog pa je per~
vega človeka imenoval Adama,  ta je perstaka, ker je i®
perstt bil.

Iz česa je tadaj človek?

človek je iz telesa in neumerjoče duše, ktera je vstvar-
jena po božji podobi.

3. Imenitno je že telo  človekovo v svoji čudopoln*
sostavi. Le samo človekovo telo je stvarjeno tako, da ravno
po koncu hodi in ima proti nebu obernjeno obličje; le človek
sam zamore z razločno besedo drugim na znanje dajati svoje
misli in želje; le človek sam ima roke, s kterimi zamore
zverševati naj različniše dela, izdelovati čudopolne umetnije-
Prečudna Yez posameznih udov po brezštevilnih kitah in miškah,
po kterih je’ zvezanih 260 kosti in košic, in vsa druga sosta va
človeškega telesa, daje človeku že v ozir telesa posebno pred'
nost in imenitnost pred vsemi drugimi stvarmi božjimi na zemlj 1 -
— Živel je svoje dni med neverniki mož, po imenu Epiku 1 )
kleri je terdil, da ni Boga. Njega pa je zavernil nek drugi
nevernik, sloveč zdravnik Galen, ter mu rekel: „Le samo
svoje telo pregleduj in njegovo čudno sostavo, in po tem m*
povej, ali ti je še mogoče, dvomiti, da je Bog! Glej, sto J et
odloga ti dam, da preiščcš, ali bi ne zasledil kake pomanklji"
vosti na človeškem telesu, in ali bi ne mogel udov na telesu
premakniti tako, da bi pri tem telo ne zgubilo svoje lepote,
svojega zdravja, svoje moči. Le Bog in ne kak človek j®
zamogel vstvariti tolikanj lepo podobo, tolikanj imenitno stvar.

. vse  imenitniša meill0  telesa je duša  človeške-

Duša je duh. S telesom sklenjena oživlja telo, ter mu d »
da se giblje, da sliši, da vidi, da čuti. Toda to ni še na J
imenitniša reč nad človekom, da ima dušo in telo. l e }°  ! n
neko dušo (paio) imajo tudi živali, in nekteri živali imaj°
elo nektere posebne lastnosti, kakoršnih še človek nima. P l f
se kvišku dvigne s svojimi perutnicami, človek pa se kvisk°

293 -

dvigniti ne more. Nektere živali imajo vse bolj tanjke
ušesa, vse bolj droben pogled, vse večo hitrost in moč memo
človeka: toda živalska duša ali para umerje s telesom vred ;
človeška duša pa ne umerje, »zakaj Bog je človeka neumer-
jočega vstvaril.* (Modr. 6. 2, 23.)

5. To pa je naj imenitniši pri človeški duši, da ima um,
s  kterim zamore Boga spoznovati in njegovo sveto voljo; in
da ima svobodno ali prosto voljo,  s ktero zamore Boga
ljubiti. Takega uma in take volje nima nobena žival. Govedu,
ktero v škodo sili; mački, kadar ti kaj ukrade; ptici, ktera se
v  cerkev zgubi, in ondi kako nesnago naredi, vtegneš sto in
stokrat povedali, da to ni prav, ampak da je greh, ker je
z 'Oper božje zapovedi, pri vsem tem le vendar žival nič ne
ko zaslopila od božje volje in božje zapovedi. S šibo in silo
j° vtegneš odgnati, in morda je več tje ne bo, kadar bo tebe
čutila in zapazila bič in šibo; od Boga, od pravice in greha
P a  nikdar nič ne bo zaslopila. Le človek sam ima um in voljo.
— Te prelepe lastnosti in zmožnosti človeško dušo Bogu po¬
dobno delajo, in ker človeška duša te zmožnosti že po svoji
ni) tori ima, jih imenujemo natorno podobo božjo.

6. Zraven teh preimenitnih natornih zmožnost pa je Bog
Prvima človekoma dal še druge posebne gnade in darove.
a ) Telo pervega človeka je bilo krepko, terdno in popolnoma
Zf h'avo; ni ga nadleževala ne vročina, ne zima, ne lakota, ne
N a , ne britkost ne bolečina, in v takem srečnem stanu bi bil
Ve dno lahko ostal; večna spomlad bi bila kraljevala v rajskem
Ve rtu, v kterem je prebiva!; drevo življenja bi ga bilo vedno
žiy ilo s sladkim sadjem; preprijetno ptičje žvergoljenje mu
Neprenehoma serce razveseljevalo; pisane cvetlice in različne
z dišča bi bile v enomer preprijeten duh v njega hlapile; in
Vse  živali in vsa natora bi mu bila zmerom radovoljno pokorna.

b) Zraven tega je bila njegova duša ozaljšana s posveču¬
jmo gnado božjo. Bila je pravična in sveta, in loraj pri-
Jetna pre d božjim obličjem in Bogu dopadljiva. Človek, pridši
‘ z  Stvarnikovih rok, ni imel sam seboj tistega notranjega boja,
kteri zdaj tudi naj pravičnišega človeka nadležuje mnogo in
Mnogokrat, kadar ga hudo poželjenje v hudo naganja; takrat
88  ni še v njegovem sercu postava mesa vojskovala zoper

- 294 -

postavo duha; takrat človek ni še imel nobenih strast, s kte-
rimi bi se bil moral vojskovati; ni še občutil nobenega nered¬
nega poželjenja, kterega bi bil moral premagovati; njegova
natora (poželjenje) je bila pameti popolnoma podložna. — Te
gnade in te darove, kteri človeka nad njegovo natoro povzdi¬
gujejo in Bogu podobnega delajo, imenujemo čeznatorno po¬
dobo božjo.

7. Kadar pa je bil Adam, pervi človek, že vstvarjen,
je rekel Bog: »Človeku ni dobro samemu biti. Naredimo mu
pomočnico, njemu enako. In tadaj je Bog Adamu dal terdo
spanje, in ko je zaspal, mu je vzel eno rebro in ga je na¬
domestil z mesom. In Gospod Bog je iz rebra, kterega j e
Adamu vzel, vstvaril ženo, ter jo pripeljal k Adamu. 1 '
(I. Moz. 2, 18. 21. 22.) Ta žena je bila perva žena, i* 1
mati vseh ljudi, in jej je bilo Eva ime.

8. Tako je Bog vstvaril perva dva človeka, in enako
je vstvaril tudi tebe, ljubi kristjan! »Jaz ne vem, kako sto
življenje dobili K , je prav in po pravici rekla serčna Makabejka
svojim otrokom, „zakaj jaz vam nisem dala duha, duše > n
življenja, tudi vam nisem jaz ud z udom sklenila: temveč
Stvarnik sveta, kteri človeka vstvari o njegovem spočetju.
(II. Makab. 7, 22. 23.) — Glej, ljubi kristijan! Bog ti je dal
čudno vstvarjeno telo in je ž njim sklenil neumerjočo dušo?
pa to ni tolikanj imenitno in spomina vredno, da telo imaš?
temveč to je naj imenilnišc, da imaš neumerjočo dušo, kte>a

, je stvarjena po božji podobi. Tvoje telo je morda hromo *'i
pritiikasto, slabotno in bolehno; toda na vsem tem ni do? 1 '
ležeče; vse pa je ležeče na tem, da je tvoja duša krepka ut
zdrava in lepa podoba božja: in blagor, trikrat blagor ti, ak°
ta ro lepo dušo imaš. — Sveti škof Gregor Touronski je svojo
dni potoval v Rim, kjer je takrat na Petrovem stolu sede
sveti mož (papež), kteremu je bilo tudi Gregor ime. ¥ap eY '
pa je ll že velike, veličastne in častitljive postave; sveti ško
Gregoi pa je bil ves pritlikast, sila majhen in neznatne posta ve '
Papež pa je bil že veliko slišal od učenosti in prelepih čet
nosf svetega škofa Gregorija, dasiravno ga poprej ni še 1
vidil iz oei v oči. Ko tadaj papež svetega škofa per v i kr 8 .
zagleda, se je začudil sam pri sebi, kako da zamere tolikt’ 11 .'

295  -

•epa duša tičati v tako majhnem pritlikastem telesu, in kako
da je Bog- razraščenega možička zamogel napolniti s tolikanj
dragimi duhovnimi darovi. Sv. Gregor Touronski pa je spoz¬
nal, kaj papež premišljuje sam pri sebi, in mu toraj reče:
»Gospod nas je vstvaril, in nismo se sami naredili: majhni in
pritlikasti ljudje imajo z velikimi in lepo izraščenimi ljudmi
vred pravico, biti zakladnica (shramba) božjih čeznatornih
darov.“

In ker tolikanj imenitno dušo imaš, o človek! jo varuj,
°h varuj skerbno, da je ne pogubiš.— Sloveči podobar (malar)
Leonardo jo bil ravno dodelal prelepo podobo, berž ko ne naj
•epšo zmed vseh, kar jih je bil zgotovi! dosehmal. Od blizo
‘n daleč so se shajali ljudje ogledovat in občudoval Leonardovo
Prelepo podobo (sliko). Vse to zve nek hudovoljen mož,
Leonardov nevošljiv? nasprotnik, ter sklene zmaščevali se nad
hlagim umetnikom, mojstrom Leonardom. Nekega dne, ko je
•dl Leonardo na pluje odšel, se splazi hudobnež v njegovo
hišo, prelepo podobo najpoprej z nesnago omeče, in na zadnje
še z nožem čez sredo prereže. Leonardo vernivši se s pota
Za gleda strašno zamazano in razdjano podobo, klera mu je
P°prej tolikanj veselja narejala, tolikanj časti in slave nosila.
^ silni žalosti se mu lerga serce, in britke solze ga polijajo
0  veliki zgubi in škodi, ktero mu je hudobnež naredil. — Ali
h‘ pa ti, o človek! ne ravnal še vse hudobniši, še vse nehva-
• e žniši, ko bi prelepo neprecenljivo podobo božjo, ktero ti je
L°g sam v dušo položil, zanemarjal, zamazal ali do razdjal i
Ali mar meniš, da bi Boga, stvarnika tvoje prelepe duše, ne
l8z žalil strašno hudo, ko bi gerdo ravnal z njegovo podobo,
ter z grehi zamazal in oskrunil svojo dušo? O ljubo ker-
šansko serce! spoznaj veliko imenitnost svoje duše, in reši jo,
na j velja, kar hoče! Amen.

296  -

XLI11. Keršanski nauk.

Namen ali cilj in konec človekov.

1. Veliko je ljudi, kteri so napčnih misel, da jih je Bog
vstvaiil le zato, da bi na zemlji čast in veljavo imeli pri
ljudeh, da bi si nabirali posvetnega blaga, ali pa vživali po-
svetne sladnosti in pozemeljske razveseljevanja. S takimi
napčnimi mislimi'v glavi je prišel svoje dni nek inladeneč k
svetemu Filipu Neriju, in mu je pripovedoval ves vesel, da so
mu starši po mnogih prošnjah dovolili učiti se pravdarstva.
Sv. Filip mladenča pohlevno posluša, dokler se ne izgovori-
Kadar pa izgovori, ga uprašuje sv. Filip, in mu pravi: „Kaj
pa bo po tem?" Mladeneč odgovori: „Potem bom postal
pravdarski dohtar." Sveti mož pa reče: „In po tem ?" „Pe
le m< ‘, nadaljuje mladeneč, „si bom s svojo bistroumnostjo pre-
skerbel veljavo pri ljudeh, in ljudje mi bodo donašali svojo
pravde, in jaz jim bom pravde dobival." „In po tem?" upra-
suje svetnik še na dalje. „Po tem si bom zaslužil veliko
dnarja«, odgovarja mladeneč, „si bom kupil veliko hišo in lepo
grajsčino, bom imel konje in kočijo, se bom bogato oženil, in
živel, prijetno in veselo življenje.“ In še enkrat mu sv. Filip
uprasanje zastavi, ter pravi? „In po tem?" „Po tem", začne

* n  o- e h 6C -- °-^ za ^ e § n J eno  in počasno, in prijazno obličje se m n
nager anci, in mu za čno resnobne misli po glavi hoditi; pred
oci mu s opi smert in grob in to, kar pride po smerti, sodbo
nam f ec  ! n  7 ečn ost. In pošlo mu je vse veselje do pravd in
grajscin m o ženitvanja, in je postal ves otožen o pogledu
na svoj onec. Glej, ljubi kristjan! ko bi ti imel le same
e .° , . n ,,inei j OCO ( kakor  ju imajo živali, bi pač sme
misliti, da si le za to na zemlji, da bi jedel in pil, da bi spal
in s© Y©sejii m vžival sladnostno življenje. Ali pa, to bi upanj®

- 297

imel, da bog vekomej na zemlji ostal, bi ti ne bilo zameriti,
ako bi menil, da je ta tvoj namen, da se trudiš in natezuješ,
ier denar na kupe spravljaš in posvetno blago, in ga po tem
vživaš. Ker imaš pa s pametjo in voljo obdarovano, neumer-
jočo dušo, stvarjeno po božji podobi, ni in ne more biti tvoj
namen, tvoj cilj in konec, da bi srečen bil le samo o sedajnem
kratkem življenju, ampak tvoj namen, tvoj cilj in konec je,
da dosežeš večno zveličanje, da bi srečen bil na vse vekomaj.

2. Kaj pa mi je storiti, da dosežem večno srečo,
v ečno zveličanje? me boš morda vprašal, moj krislijan!
ke poslušaj, to ti bom zdaj povedal, in sicer z besedami Zve¬
ličarja samega. Kristus namreč je o neki priložnosti to le
govoril: Na sodbi, pri kteri bo razsojeno, ali bo človek zveli¬
čan ali pogubljen, se bo godilo kakor se je godilo z človekom,
kteri je na ptuje šel, ter poklical svoje hlapce, in jim izročil
Sv °je blago. In je dal enemu pet talentov, enemu pa dva,
e nemu pa enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in je zdajci
odrinil. Šel je pa, kteri je bil pet talentov prejel, in je
kupčeval ž njimi, in je pridobil pet drugih. Ravno tako je
tu di, kteri je bil dva prejel, pridobil dva druga. Kteri je bil
P a  le enega prejel, je šel in je zakopal v zemljo, in skril
denarje svojega gospoda. Čez veliko časa pa pride gospod
listih hlapcov, in ima ohrajt ž njimi. In je pristopil, kteri je
pet talentov prejel, in je prinesel pet drugih talentov,
’ e koč: Gospodi pet talentov si mi izročil, glej! pet drugih sem
Pridobil. Njegov gospod mu je rekel: Prav, dobri in zvesti
klapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil;
Pojdi v veselje svojega gospoda. Pa tudi, kteri je bil dva
jalenta prejel, je pristopil in rekel: Gospod! dva talenta si mi
'uročil, glej! dva druga sem pridobil. Njegov gospod mu je
r ®kel: p r av, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest,
5® kom čez veliko postavil; pojdi v veselje svojega gospoda.
Ko  je bil pa tudi, kteri je bil en talent prejel, pristopil, je
r ekel: Gospod, vem da si lerd človek, da žanješ, kjer nisi
Se K in pobiraš, kjer nisi razsipal; in sem se bal, ter sem še!
I”. skril svoj talent v zemljo; glej! tukaj imaš, kar je tvojega.
%gov gospod pa je odgovoril in mu rekel: Hudobni in leni
“lapec! vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in pobiram, kjer

— 298 —

nisem razsipal; toraj bi bil mogel moje denarje dati menjavcon),
in kadar bi bil jaz prišel, bi bil prejel svoje z obrestjo.
Vzamite mu toraj talent, in dajte ga unemu, kteri ima deset
talentov. Zakaj vsakemu, kteri ima, se bo dalo, in bo obilno
imel; kdor pa nima, mu bo še, kar se zdi da ima, odvzeto.
In nepridnega hlapca verzile v vunanjo tamo; lam bo jok in
škripanje z zobmi. (Mat. 25, 14-30.) Kaj da ta priliko
pomenja, ni težko umeti. Gospod, kteri je šel na pluje, j e

Bog; njegovi hlapci smo mi ljudje. Vsakemu zmed nas je dal

Bog talente, dal dušo in telo z različnimi zmožnostmi in lepimi
lastnostmi enemu v veči, drugemu v manjši meri. Kdor prav
in pridno obrača svoje talente, naj si jih je že prejel vec ali
manj, pojde v večno veselje; kdor pa jih noče prav obračati,
ali pa jih morda še clo v hudo obrača, bo veržen v vunanjo
lamo, v večno terpljenje.

3. Glej, ljubi kristijan! Bog ti je dal um ali pamet, da

s svojim umom, s svojo pametjo zamoreš Bogo spoznavati.

Ako se hočeš zveličati, si moraš tudi res prizadevati, da boš
Boga spoznaval vedno bolj in bolj; prizadevali si moraš, da
se naučiš, kakšen da je Bog, in kaj je Bog že storil in kaj
hoče še posihmalo storili, da bi te zveličal, in kaj moraš ti
storiti, da se zveličaš. „Oče! — poveličaj svojega Sina", ) e
molil Jezus ravno pred svojim terpljenjem, „da večno življenja
dodeli vsem, ktere si mu dal. To pa je večno življenje, da
spoznajo tebe samega pravega Boga, in Jezusa Kristusa, kte-
rega si poslal." (Jan. 17, 1- 3.) „Tebe, (o Gospod!) spoznati
je popolna pravičnost, tvojo pravičnost in moč spoznati je ko¬
renina neumerljivosti", govori modri mož v svetem pismu-
(Modr. 15, 3 .} — Če tadaj svojo pamet obračaš v to, da 1
pieduhtal mnogo in mnogih reči, Boga in njegovo sveto volj 0
spoznavati si pa nič ne prizadevaš; ali pa če svoj talent za¬
koplješ, in se svoje pameti ne poslužiš, da bi se kaj nauči,
ali pa če svojo pamet morda še clo v hudo obračaš: ti povem,
da se ti ne bo boljša godila, kakor hudobnemu in nemarnemu
hlapcu, kleii je svoj talent skril. In, bodi Bogu milo! da s^
bo mnogim in mnogim enaka godila! — Le nekoliko se kroj
sebe oglej po svetu, in porečeš: Ali bi se Bog ne mogel W

- 299 -

še dandanašen ravno tako pritožiti, kakor se je pritožil že
davno v stari zavezi: „Vol pozna svojega gospodarja, in osel
jasli svojega gospoda; Izrael pa mene ne pozna, in moje
ljudstvo ne ume, kdo da je njegov dobrotnik." (Izaija. 1, 3.)

4. Bog ti je dal spomin, s kterim zamoreš v Boga
»Misliti in se nanj spominjati, če na Boga prav misliš, si
zamoreš le samo dobro misliti od njega. Od, koga dobro misliti
P a  je toliko, kolikor je častiti ga znotraj v sercu. S svojim
s Pominom tadaj moraš Boga častiti. „čnst bodi Bogu na
višavah", so prepevali angelji o Jezusovem rojstvu, in nas
s  tim opominjajo, da Bogu čast zkazujemo in hvalo; in Bog
sam pove v svetem pismu, da je slehernega, kterega je izrazil
' n  vstvaril, stvaril v svojo čast." (Izaija 43, 7.) — če bi pa
ce l* dan in celi teden in celo leto in ves čas življenja mislil
sicer na mnogotere in različne reči, pa le redkoma in skor
uikoli ne s spoštovanjem na Boga, bi enako osodo imel z
Idapcom, kleri je zakopal svoj talent.

5. Bog ti je dal voljo, s ktero moraš po njem hre¬

peneti, s ktero ga zamoreš ljubili. In da bi vedel, po čem
ll  je dal Bog svobodno voljo, ti je razločno zapovedal rekoč:
»Ljubi Gospoda svojega Boga." (Mat. 22, 37.) — čo pa
*' Ce r poželjenje imaš po posvetnem premoženju, po denarju in
bla gu in lepi obleki, po časti in veljavi, ali pa še clo po
nes podobnih, nesramnih rečeh; po Bogu pa clo malo ali še

°l° nobenega poželjenja nimaš; si spomni na hlapca, ki je

okopal svoj talent, in na njegovo osodo!

6. Bog ti je dal tudi telo, s kterim zamoreš očitno

Ukazati in na znanje dajati to, kar znotraj misliš in ljubiš.
A ko se hočeš zveličati, se moraš tudi svojega telesa prav
P°služiti. Bogu, kterega v sercu častiš, moraš tudi vunanje
ceščenje skazovati, moliti  ga moraš; svojemu Bogu, kterega
v ser cu ljubiš, moraš svojo ljubezen tudi v delih, v djanju
s kazovati ;  ter njegovo sveto voljo, kolikor jo spoznaš, tudi
Vse 'ej spolnovati, moraš mu služiti; njegovo sveto voljo
tooraš spolnovati sosebno takrat, kadar ti on sam to veleva

— 300 —

z razločno besedo, moraš mu pokoren bili.  „ Pisano j e:
Gospoda, svojega Boga, moli, in le njemu samemu služi."
(Mat. 4, 10.) In: „Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje,
ta je, ki me ljubi/- (Jan. 14, 21.)

7. Kteri je tadaj namen, kteri je cilj in konec človekov?
ali: zakaj je Bog človeka vslvaril?

Bog je človeka vslvaril, da bi ga človek spoznal, častil,
ljubil, ga molil, mu služil, mu pokoren in večno zveličan bil.

8. Živali je dal Bog različne zmožnosti, različne last¬
nosti, različne namene. Psu postavim je Bog dal, da varuje
hišo; konju in volu je dal Bog, da tovori in vozi; ptici j e
dal Bog, da prepeva. Tebi pa, o človek! je dal Bog vse lepše
zmožnosti, ti odkazal vse viši namen. Dal ti je zmožnost, da
zamoreš Boga spoznati, ga častiti, ga ljubiti, ga molili, 11,11
služiti, mu pokoren in zveličan biti. Če pa nočeš Boga spoZ'
navati, častiti, ljubiti, moliti, mu služiti in pokoren biti: povej,
ali ni kuže, ki varuje hišo, konj in vol, ki tovorita in vozit 8 ’
ptica, ktera prepeva, vse bolj vredna nebeškega plačila, kakor
pa ti? Žival pa ne more zveličana biti; pa tudi ne more zaveržen 8
biti. Tebi pa, če prav obračaš svoj talent, Bog nekdaj poreče:
»»Pojdi v veselje svojega gospoda!" Če ga pa prav ne obračaš, bo
vse druga tvoja obsodba. Sodnik ti poreče: „Nepridnega hlape 8
verzite v vunanje tame; ondi bo jok in škripanje z zobmi “

9. Nikar pa napak ne obračaj mojih besed, ljubi kristjan;
m ne misli, da si pamet, spomin in voljo in telesne zmožnost'
prejel le zgol in samo zato, da bi Boga spoznal, častil, Ijob^
molil, mu služil, mu pokoren in večno zveličan bil; prejel si
svoje dušne in telesne moči tudi zato, da si oskerbiš in vterdis
svojo časno srečo. Skerben za svojo časno srečo pa vendar 1®
nikoli ne smeš pozabiti tega, kar je iinenitniši, in to je, da 9'
sivarjen za večno zveličanje, in da moraš toraj Boga spoznavah,
častiti, ljubili, molili, mu služiti in mu pokoren bili.

301

Pri lem pa, da skerbiš naj poprej in pred vsem drugim
za  svojo večno srečo, nič ni ležeče, ali se znajdeš v gospo¬
skem ali le v kmetijskem stanu; tudi na tem ne, ali si sam¬
skega ali zakonskega stanu, ali si star ali mlad, ali si učen
a h neučen: „Le eno je potrebno^, (Luk. 10, 42.) in sicer to,
da talente, ktere ti je Bog dal, obračaš po božji volji in
Kogu k časti. Ravno to so storili svetniki, in so se s tim
Posvetili in zveličali. Le prebiraj življenje svetnikov; in vidil
koš, da niso vsi po enem potu v nebesa prišli. Eden je
v  nebesa prišel po potu, da je vedno molil in premišljeval
nebeških reči, drugi po potu, da je trudopolno delal; eden
je zveličal v samotni puščavi, drugi v sredi posvetnega
šnndra; ta si je nebeško krono zaslužil s tim, da je bil
neumorno goreč, uni vedno krotek in pohleven; eden si je
nebeško kraljestvo pridobil s tim, da se je pridno učil, drugi
s ' je nebesa pridobil v obilnosti in bogastvu, drugi v revščini
in  ob beraški palici; eden je bil s kraljevega sedeža poklican
na  nebeško plačilo, drugi iz revne kmelijške koče; nekteri
s ° si z velikimi slavnimi deli prislužili nevsahljivi nebeški
Ve nec, drugi niso opravljali nobenih posebno imenitnih del,
' n  so za nebesa morda le samo terpeli: Vsi pa so se zveličali
s  tim, da so v tistem stanu, v kterega jih je Bog postavil,
po svojem poklicu Bogu služili, ter v službo božjo obračali
Svo je dušne in telesne moči. — O da bi to tudi mi vsi storili
prav zvesto! Amen.

302 -

XLIV. Kersanski nauk.

Greh pervih staršev.

1. Že  sem vam pravil, kako srečni so bili naši pervi
starsi v rajskem vertu, v paradižu. Ondi bi bila mogla Bog^
spoznavati, častiti, ljubiti, moliti, mu služiti in mu pokorna bit'-
Jostorivsi bi se bila dolgo dolgo svoje sreče na zemlji ve¬
selila; enkrat pa bi ju bil Bog kar žive k sebi vzel v nebesa,
m bi jima ne bilo treba umreti. Da sta zamota Bog«
spoznavati, jima je Bog dal um ali pamet; da sta ga° zamogla
ljubiti, jima je dal prosto ali svobodno voljo; da sla m«
zamogla svoje spoštovanje in češčenje tudi očitno skazovati,
er ga moliti, jima je dal telo; da sta mu zamogla služiti, j 11
je djal v prelep vert, v paradiž, da bi ga bila obdelovala in
varovala; (I. Moz. 2, 15.) da bi zamogla tudi spoznali, dasta
prosta m mu zamogla pokorna biti, jima je moral dati tudi
Kako zapoved ali prepoved. In tako zapoved ali prepoved
J e  e? tudi res človeku dal, ter mu rekel: „Od vsega drevja
od . drevesa  spoznanja dobrega in hudega pa n 0

umreti^ Vto Z ? e k . aj hn- teri koli  ? d njega je3 ’ * bo3

16 17) JG ‘ 03 umer J oc  P°stal na telesu) (I. Moz. 2,

2. Ali je pa človek Bogu pokoren ostal?

Ni, ampak že pervi človek Adam z Evo, svojo ženo, I 0
bil Bogu nepokoren.

- 303 -

3. Žalostno prigodbo, kako da je pervi človek Bogu
nepokoren postal, ste sicer že dostikrat slišali, vendar pa vam
jo bom še enkrat povedal tako, kakor nam jo popisuje sveto
P‘smo. Zaverženih angeljev eden, satan, je zavidal človeku
Sl 'ečo, ktero je vžival v paradižu. Sam zaveržen bi bil tudi
človeka rad pripravil v pogubljenje; zato je iskal zapeljati ga
v  nepokorščino do Boga. Vergel se je v podobo kače, in je
re kel ženi: „Zakaj vama je Bog zapovedal, da bi ne jedla od
v sega drevja v raju?« Žena reče: „Od sadu vsega drevja

v ra ju jeva; od sadu drevesa pa, ktero je v sredi raja, nama
je Bog zapovedal, ne jesti, in ne dotakniti se ga, da ne
nmerjeva.« Kača pa je rekla ženi: „Kratko nikar, ne bota
utnerla ne. Zakaj, Bog ve, da kleri dan koli bota jedla od
njega, se vam bodo. oči odperle, bota kakor bogova, in spoz¬
nala dobro in hudo.« Žena vidi, da je sad lep in prijeten na
v klez, ga vzame z drevesa, in je. Da pa tudi možu, in tudi
°n ga je. (I. Moz. 3, 6.) In s tim je bil pervi greh storjen.

Na uprašanje ladaj: Kako je bil pervi človek Bogu
Spokoren?  odgovorimo:

Pervi člevek je jedel v raju sad drevesa, ki mu ga je
kil Bog prepovedal, in je v tem grešil.

4. Greh pervih staršev je velik velik greh. Sv. Avguštin
P r avi; , 5 Ne smemo misliti, da je bil greh majhen in nepomenljiv
*ato, ko se je le z jedjo zgodil. Zapoved, le samo ene jedi
!* e  jesti, je bila prav lahko spolnovati, ker je bilo toliko obilno
•Mi na izbero; bila je tudi lahko v spominu ohraniti, ker je
bi| a (ta zapoved) edina (zapoved); memo tega pri pervem
cl °veku poželjenje ni še nasprotovalo volji. Pri vsem tem sta
Adam in Eva vendar le grešila, kar je bila tem veča krivica
Zo Per zapoved Gospodovo, kolikor lagleje bi bila to zapoved
*Polnovala. — V tistem edinem grehu je zapopadenih veliko gre-
, 0V - V njem tiči napuh, ker jo hotel človek rajši sam svoj biti,
kakor pa pod božjo oblastjo (Bogu pod pokorščino); v njem tiči
P°koj, ker je človek samemu sebi smeri zavdal; v njem tiči
duhovno prešestvanje, ker je bila nedolžnost človeškega duha

L

- 304

oskrunjena po kačjem zapeljevanju; v njem tiči tatvina, ker seje
brez pravice segalo po prepovedani jedi; v njem tiči lakomnost,
ker je človek poželel več, kakor mu je treba bilo. — In kar je
naj hujše, je to, da je bil s tim grehom zaničevan Bog, kteri je
zapoved dal, kteri je človeka vstvaril, kteri ga je povzdignil nad
vse druge stvari, kteri ga je v paradiž postavil, kteri mu je dajal
v obilni meri svoje dari in zveličanje, kteri mu ni nakladal več in
težkih zapoved", ta Bog je bil z grehom zaničevan in satanu zad
postavljen. Če se pa kdo hudemu duhu v greh zapeljati da, je to
pred Bogom, ki je vseveden in povsodpričujoč, toliko, kakor ko
bi se hudi duh pred Boga vstopil in se vanj zarežal rekoč: ,,Glej 1
temu človeku si dal življenje, česar ni zaslužil; oblagodaril si g a
z dobrotami; zanj si umeri; nebesa si mu obljubil, če ti pokoren
ostane; s peklom si mu žugal, če ti pokorščine ne skazuje; j aZ
mu ne morem nobenih dobrot deliti, jaz nisem zanj življenj 8
postavil, jaz mu ne morem dati večnega zveličanja, mu ne morem
žugati s peklom: in vender le mene vboga in ne tebe!" "
Iz tega se lahko prepričamo, da je bil greh pervih staršev res
velik greh.

5. Ljubi kristijani! morda ste se že tudi vi večkrat čudih
ter prevdarjali sami med seboj, kako da so zamogli naši per yl
starši pri tolikanj lepih zmožnostih in lastnostih vendar J e
hudega rajši poslušati, kakor pa Boga, in kako da jim i e
bilo mogoče, Boga zad postavljati hudemu duhu? Pa glejte
to ni nič posebno čudnega, ampak se je pri tem godilo ravne
tako, kakor se godi pri vsakem človeku, kadar greši. „^ aS !
pervi starši bi (prepovedanega sadu) ne bili jedli", govor 1
o tem sv. Pavlin iz Ogleja, „ko bi se jim poželjenje ne bile
zbudilo, poželjenje bi se jim ne bilo obudilo, ko bi ne bila
skušana; skušana bi ne bila, ko bi jih ne bila zapustila gnada
božja; gnada božja bi jih ne bila zapustila, ko bi se ne bi a
povzdignila v lastnem dopadanju, in bi ne bila nehvaležne
v nemar pustila podobe božje, po kteri sla bila stvarjenj-
Adam in Eva sta pozabila na svojega Gospoda in Stvarnik 8 ’
in sta le sama na-se mislila, in po tem takem sta p 1 '* 31 '
pologoma do strašnega odpada od Bog8. — Živel je v stare"

305

davnih časih moder in mogočen vitez Henrik Vida po imenu,
ki se je nekega dne s svojo gospo pogovarjal od žalostne
Pogodbe pervega greha. Gospa pa se je britko pritožila nad
našo pervo mater Evo, ktera je ves človeški rod v nezmerno
nesrečo potisnila s tim, da je jedla sad, kterega bi se bila
vendar tako lahko zderžala. „Nikar ne sodi tako hudo“, jej
seže vitez v besedo, „berž ko ne, bi tudi ti ne bila obstaia
v  enaki skušnjavi; bila bi ravno to storila, kar je storila Eva!“
^°spej se prav za malo zdi, da jo gospod tako v nič deva,
‘ n  da tako malo zaupa njeni čednosti in stanovitnosti; zatoraj
" e  jenja terdili in zagotovljati, da bi ona v enakih okoljščinah
gotovo nikdar padla ne bila. Vitez pa pravi: „Prav močno
me  mika, postaviti te na poskušajo. In jaz bi ti nekaj naložil,

lrn» • - -

kar

do

je vse lagleje, in kar bi mogla ti spolnovati iz ljubezni
‘o mene; pa se bojim, da bi ti lega ne spolnila.“ „ln ktera
‘‘ec bi la bila? 44  uprašuje kar hitro gospa. Gospod odgovori:
»Na dvorišču, kakor veš, imamo lužo, v kteri se race kopljejo.
^ to lužo smeš vsak dan stopiti, kadarkoli in kolikarkratkoli
kočeš, v tistih dnevih pa, o klerih hodiš v kopel, ne smeš
stopiti v račjo lužo.“ Gosp? se smeja temu sporočilu, in pravi,
( ^ a  je vse lagleje, spolnili to zapoved, kakor pa jo prelomiti.
In vitez znverne gospo in pravi: ,,če je tudi tolikanj lahka ta
Za poved, vendar le hočem, da je plačilo in kazen postavljena
na «jo. Ako boš zvesta ostala, boš v plačilo prejela 40 mark
Sr ebra; ako pa ne, boš morala ti meni v kazen plačati ravno
toliko.“ Vsa vesela se gospa v to stavo poda. Henrik pa je
skrivaj nastavil opazovavce, kteri so skerbno opazovali vsako
stopinjo, klero je bila storila gospa. In opazovavci so vitezu
sporočili, da gospa gerdo lužo vselej nekoliko časa ogleduje,
kolikorkratkoli & gre čez dvorišče, sosebno pa v tistih dneh,
0  klerih je v kopali bila. Kmalu na to so slišali, da je rekla
® v °ji dekli: ..Ne vem, od kod to pride? umerla bom, če ne
boi » enkrat stopila v to mlako!“ In ko je drugi pot iz kopali
8 re de spet mRino ra čje luže šla, se je ogledala na vso strani,
ln  ko nikogar ni zapazila, je s svojo spremljevavko prav
P^vidno vanjo stopila. Dasiravno pa je pri tem več strahu
Vz ‘la kakor veselja, je vendar le nekoliko časa po luži brodila,
P° tem pa se jaderno domu podala. Njen mož pa je ze bil

nauk. 20

— 306

vse zvedel, kar se je bilo zgodilo; toraj jo že na stopnicah
pričakuje, in jej reče: „0 ti bogaboječa žena ti! kje si pustila
svojo stanovitnost, v ktero si tolikanj zaupala? V vse manjše
reči si bila na poskušnjo djana, kakor Eva, in si vendar le
slabejše obstala kakor ona. Plačaj zdaj zgubljeno stavo! (kazen)! ft
In ker ni imela toliko, da bi bila stavo plačala, jej je vzel
vitez njene najdražeje oblačila, in jej jih nekoliko časa ni hotel
nazaj dati.

6. Učimo se iz tega, da nikdar ne zaničujemo in no
zasramujemo človeka, ki je padel v greh. Tudi nam se vtegne
enaka zgoditi. Skušnjave se nam naslavljajo od vseh strani-
Naše lastno hudo nagnjenje, svet in satan nas vedno zalezujejo
in nam zanjke nastavljajo. David, mož po volji božji, je padel?
Salomon, naj modrejši kralj, je Bogu nezvest postal; sv. Peter,
Jezusov apostelj, je grešil, in mi bi se zanašali, kakor hi
grešiti ne mogli?! Ponižajmo se toraj, ter spoznajmo svojo
slabost in nezmožnost, in se nikar ne zanašajmo na svojo lastno
moč in krepost; ampak terdno zaupajmo v Boga in njegovo
milost in pomoč, da se nam ne zgodi enaka, kakoršna se J e
zgodila vitezovi gospej in naši pervi materi Evi. Amen.

XLV. Keršanski nauk.

Od žalostnih nasledov pervega greha.

1. Kadar sta Adam in Eva bila grešila, jima je bilo n«

enkrat vse drugači. Oči se jima odperajo; sama sebo se sra¬

mujeta, in si iz smokvinega listja ogrinjala delala. Ko sta

glas Gospod Boga zaslišala, ju je strah spreletel, in sta J 1 * * * * 6

pred njim skrivala med drevjem raja. Bog Adama poklic 0 ?
in mu očita, zakaj da je jedel od prepovedanega sadu. Ad‘ llT1

se izgovarja. „Žena, ktero si mi dal, mi je dala sadu;
sem ga pa jedel." Bog tadaj reče ženi; »Zakaj si to storilo ■

307

Je odgovorila: „Kača me je zapeljala, ter sem jedla. 44  Nobeden
n ' hotel kriv bili; bila sta pa oba. Gospod Bog pa sodbo
sklene, in reče zapeljivi kači: „Ker si to storila, bodi prekleta
med vsemi živalmi zemlje! Po trebuhu se boš plazila in prah
jedla vse svoje žive dni. Sovražlvo bom naredil med teboj
■n ženo, med tvojim in njenim zarodom. On bo tebi glavo

sterl, in ti mu boš v peto zalezovala. 44  Na to Bog reče ženi,
bo veliko lerpela s svojimi otroci, in možu bo pod oblastjo;
°n bo čez njo gospodoval. Adamu pa je rekel: „Ker si po¬
slušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa: bodi prekleta

zemlja zavoljo tebe, v trudu se boš živil od nje vse svoje

žive dni. Ternje in osat ti bo rodila; s potom po obrazu boš
jedel kruh, dokler se ne poverneš v žemljo, iz ktere si vzet;
zakaj prah si, in v prah se boš povernil 44 , (to je: umreti boš
moral). Gospod Bog jima je dal še obleko iz živalskih kož,

m potlej ju je pahnil iz verta veselja. Pred raj pa je postavil

angelja z ognjenim in švigajočim mečem, da bi jima zabranil
Pot do drevesa življenja. (I. Moz. 3, 7 — 24.)

2. Ti so pervega greha žalostni nasledi za perve starše:
zgubila sta nadnatorno podobo božjo, a) Adam in Eva sta
s P0znala, da sta bila naga in gola, ne le na telesu, ampak
tudi na duši. Prejden sta bila grešila, je bila njuna duša ozal-
šana s svetostjo in pravičnostjo bila sta lepa pred božjim
obličjem, bila Bogu všeč in dopadljiva; zdaj pa jima je šla na
zgubo perva svetost in pravičnost; gerda in ostudna sta bila
zdaj pred božjim očesom, padla sta v večno smert: „Kteri

dan koli boš jedel sad od tega drevesa, boš umeri (časne in
v ečne smerti) 44 , je Bog žugal Adamu, — in zdaj se je spolnilo
10  žuganje.

b) Pred storjenim grehom njihovemu telesu ni bilo ter-
P e ti in umreti, in zemlja jima je bila radovoljno pokorna: zdaj
P a  je bilo njuno telo podverženo boleznim, bolečinam, mnogim
ležavam in na posled smerti; natora jima nič več ni bila po¬
korna; terdo sla morala delali, da sta si pridelala vsakdanji
k>'uh. „Veliko boš lerpela s svojimi otroci 44 , je Bog rekel Evi.
»Kodi prekleta zemlja zavoljo tebe; v trudu se boš živil od
n Je vse svoje žive dni. Ternje in osat ti bo rodila, s potom

- 308 —

na obrazu boš jedel svoj krub, dokler se ne poverneš v zemljo,
iz ktere si vzet“, je Bog zažugal Adamu.

c) Božje prekletstvo pa ni zadelo le samo duše in telesa
človekovega, ampak je doletelo tudi 'vso natoro, in jo potisnilo
v nesrečo, kakoršna je človeka zadela. „Zemlja bodi prekleta
zavoljo tebe 4 ‘, je Bog rekel Adamu. In zgodilo se je, kar je
Bog rekel. „Vemo namreč, da zdaj vsa stvar zdihuje in stoka
kakor na porodu“ (to je: željno hrepeni, si prizadeva, se po¬
ganja po tistem pervem, srečnem stanu, v kakoršnem se je
znašla od začetka) (Rimlj. 8, 22.) uči sv. Pavl. Od kar je
greh na svet prišel, človeku priložnost v greh daje clo to,
kar nam je Bog vstvaril v pametno porabo in v nedolžno
razveseljevanje, postavim: zlato, srebro, ogenj, zelišča in dre¬
vesa in sad zemlje, živali itd. Te in druge reči obrača človek
marskterikrat vse narobe, napaja ž njimi svoje grešno pože-
Ijenje, svojo lakomnost, svoj napuli in svojo nečimernost.

3. Toda to še ni vsa jiesreča, ktero je greh na svet
pripravil. Greh je tudi natorno podobo božjo razdjal v človeku.

a) Človekova pamet je zatemnela. Adam in Eva, ki sta
hotla v spoznanju Bogu enaka postati, sta na enkrat postala
tolikanj zmotene pameti in zmedenega uma, da sta popolnoma
pozabila na božjo vsegapričujočnost, in da sta se skrivala pred
Bogom.

b) Njuna volja je oslabela, jo spridena postala, in se
bolj k hudemu, kakor k dobremu nagnila, kakor se je kmalu
kmalu pokazalo. Adam je svoj greh in svoje zadolženje na
Evo zavračeval, Eva pa na kačo.

4. To je strašna, neizrečeno žalostna prigodba, pa se
vse strašnejši je to, da ta greh ni samo pervemu človeku
škodoval, temveč tudi nam, ki smo njegovega rodu; časno m
večno smert, pa tudi še veliko drugega hudega nam je prinesel.
„Adam je rodil sina, ne po božji podobi, ampak po svoji lastni
podobi 4 ’, to je: spridenega, popačenega, kakoršen je on sam
bil, nam pripoveduje sveto pismo. „Misli in želje človeškega
serca so k hudemu nagnjene že od njegovih mladih dni“,
vori Gospod Bog sam. (I. Moz. 8, 21.) „G!ej, v grehih
sem spočet, in v hudobijah me je spočela (znosila) moja mati j
zdihuje kraljev prerok David. (Ps. 50, 7.) „Težek jarm ^

309 —

na Adamovih otrocih od dne njihovega rojstva do dne, o kte-
re m bodo pokopani v zemljo, ktera je nas vseh mati. Njih
misli in skerbi njih serca se vtapljajo v to, da premišljujejo
prihodnost in dan svoje smerti. Taka je pri njem, ki na pre¬
lepem tronu sedi, kakor tudi pri njem, ki v prah in pepel
ponižan živi: pri njem, ki s krono na glavi se v višnjevo
obleko oblači, kakor tudi pri njem, ki se s hodnikom (debelim
platnom) ogrinja. Togota, zavidljivost (ljubosumnost), nepokoj,
omahljivost, smertni strah, vedna jeza in prepir ga stresajo.
K temu pritiskajo še smert, prelivanje kervi, razpori, meč,
otiranje, lakota, pogubljenje in muke 44 , govori Jezus, Sirahov
sin. (Sir. 40, 1—4, 9.) In sv. apostelj Pavl piše: „Bili smo
vsi že od natore otroci jeze. 44  (Efež. 3, 2.) „Po enem člo¬
veku je prišel greh na svet, in po grehu smert, in je tako
v vse ljudi smert prišla po njem, v kterem so vsi grešili/ 4
(Rimlj. 5, 12.) In sv. Pavl je žalostne nastopke greha skušal
tudi sam nad seboj, kar nam s to le besedo na znanje daje:
»Jaz sem mesen, prodan pod greh. —Vem namreč, da v meni,
to  je v mojem mesu dobrega nič ne prebiva: zakaj voljo sicer
nahajam v sebi; da bi pa dobro tudi storil, tega ne najdem/ 4
(Rimlj. 7, 14. 18.) Glejte, ljubi kristijani! da moramo umreti,
da smo z ogerdeno, zamazano dušo kot otroci jeze božje na
svet prišli, da si moramo s trudom in težavo svoj vsakdanji
Kuhelj služiti, da se nam tudi k vživanju pozeineljskega raz¬
veseljevanja vedno kaj grenkega primeša, da imamo slabotno,
s Prahljivo telo, da nas tako dostikrat obiskujejo bolečine in
bolezni; na dalje, da smo marsikterikrat tako pozabljivi, da
nam pamet tolikokrat zastaja, da je naša volja tako slabotna,
za  dobro tolikanj otožna, za hudo tolikanj pripravna, da nam
je marskterikrat tako težavno, premagati hudo poželjenje, ktero
nas naganja zdaj v ta, zdaj v uni greh: vse to so prežalostni
nasledi perveo-a greha. Ko bi Adam ne bil grešil, bi se mi
ledi še zdaj v paradižu znašli, v raju veselili, dokler bi Bogu
ne  dopadlo, nas k sebi vzeti v nebesa.

5. Ta greh, klerega smo vsi poerbali od Adama, svojega
Pervega očeta, se imenuje poerbani greh; in ker iz tega greha
izvirajo vsi drugi grehi, mu pravimo tudi izvirni greh.

- 310  -

6. Vzdignili so se sicer krivoverci, kteri terdijo, da „je
nauk od izvirnega greha nespameten nauk, ker je človek že
od natore božji otrok, in zemlja natorno kraljestvo božje.*
Pač prav bi bilo, ko bi se zamogel človek izvirnega greha in
vseh njegovih žalostnih nasledov ravno tako zlahkoma znebiti,
kakor zlahkoma se zamore la resnica tajili! Človeku, ki je
v ječo obsojen za vse svoje žive dni, se tudi vtegne po noči
sanjati, da se prost in sloboden znajde doma v očetovi hiši,
in da ima v obilo vsega, česar le njegovo serce poželi; pa
kmalu se spet prebudi, se prebudi in zave svojega žalostnega
stanja v močvirni ječi, in spet ga žulijo železne verige na
nogah, in ga nadležuje lakota ob pičli hrani, in mora rad ali
nerad na terdo delo. Pa tudi v čuječem stanu, dokler je terden
in zdrav, in ljubi mir in dostojno premoženje ima, si vtegne
človek domišljevati, da nam je zemlja pozemeljski raj. Ali vse
drugač bo sodil, kadar ga revščina tare, ga posojevavci stiskajo,
mu razvajeni in razuzdani otroci sramoto delajo, mu huda bo¬
lezen zdravje spodjeda in življenje grem', in se smert oglasi
vso svojo grozo! S čem si bo človek razložil vse stiske in
težave sedajnega življenja? Od kod cela nepretergana versta

nesreč in nadlog, britkost in bolečin na tem svetu? Je mar

Bog človeka že kar o stvarjenju postavil v tolikanj reven m
nesrečen stan? Tega ne! Kaj takega ne smemo misliti od ne¬
skončno modrega in dobrotljivega Boga. Ali pa si je morda
človek vselej sam kriv nesreč in nadlog, ktere ga zadevajoj?

Tudi tega po pravici ne moremo lord iti, ker le mnogo in pre-

mnpgokrat sami vidimo, da se hudobnemu človeku na tem
svetu dobro godi, pravičen pa bolezen prenaša, revščino j 11
druge nadloge terpi, in večkrat clo nedolžno dete v strašnih
bolečinah pojema, dokler v presilni siromaščini in neznanem

terpljenju duše ne izdihne. Kamorkoli se obernemo, in kakor¬

koli si obravnavamo svoje življenje, vselej in povsod si sku-
samo britko resnico, da na tem svetu ni nebes; in naj 91
širokoustni demagogi, ter nesrečni osrečevavci deržav in
rodov tudi še tolikanj prizadevajo, da bi srečo sejali na vs®
kraje sveta, prave in stanovitne sreče vendar le nikakor 11 e

bodo posejali med vse ljudi; in če tudi temu ali unemu n*'

klonijo začasno srečo, pa pri tem morda sto drugih potisnej 0

— 311

v nezmerno nesrečo. Kaj pravite, od kod lo pride? Sam ob
sebi si človek vsega tega nikakor ne ve razložiti; lepo pa
nam sv. pismo vse to razloži. Sv. pismo nam pove: Ko je
bil Bog po stvarjenju ogledal vse, kar je bil ustvaril, je vidil,
da je bilo vse prav in dobro storjeno. (I. Moz. 1, 31.) »Bog
saierti ni naredil. Vstvaril je vse, da bi živelo, in da bi v
blagor bilo vse, kar se znajde na zemlji; škodljivega strupa ni
bilo vmes, tudi ne peklenskega kraljestva na zemlji.^ (Modr.

1, 13. 14.) Toda v takem srečnem stanu ni ostala naša
zemlja. „Po enem človeku je prišel greh na svet, in po grehu
saiert, in je tako v vse ljudi smert prišla po njem, v kterem
smo vsi grešili . a  (Rimlj. 5, 12.)

7. „Ali je pa to po pravici, da moram zadolženje svo¬
jca pervega očeta tudi jaz nositi, se za njegov greh tudi jaz
pokoriti?“ vtegne vprašati eden ali drugi. Mu odgovorim: Po
Pavici je; zakaj Bog, ki pravico ljubi in krivico sovraži,
(Ps. 44 5  8.) je lo reč tako naravnal. „Pravičen je Gospod
P° vseh svojih potih (naredbah).“ (Ps. 144, 17.)

Mi sicer res vsega tega ne moremo prav zapopasti, ker
J e  kratkovidna, zatemnjena naša pamet; akoravno pa božjih
sklepov in sodb po vsi širjavi in daljavi nikakor ne moremo
premeriti, je vendar le po vsem pravična beseda Davidova, ki
pravi: ^Pravičen si, o Gospodi in pravična je tvoja sodba.“
(Ps. 118, 137.) Pri vsem tem namreč lahko zapopademo, da
slabo drevo ne more storili dobrega sadu (Mat. 7,18.); lahko
Za popademo, da človek ne more zapustiti svojim otrokom pre¬
moženja, kterega je zapravil, zapustiti pa jim zamore dolgove,
ki jih je naredil; lahko zapopademo, da dete sužnjega ne more
na  svet priti kot žlahten gospodič. Ko bi kak kralj ali cesar
e nega svojih podložnih brez vsega njegovega zasluženja za
svojega otroka dovzel, ga s častjo in bogastvom oblagodaroval,
mu obljubil, da bo tudi njegove otroke in otrok otroke lepo
Preskerbel, ako se bo vrednega skazoval vseh teh dobrot;
Podložnik pa bi šel, ter se vzdignil zoper svojega dobrotnika
’n gospod 'pa bi opornega nehvaležneža spodil iz svoje hiše,
izgnal iz svoje dežele; in bi la nesrečni človek v svojem
novem, žalostnem stanu otroke dobil: bodo žalostno csodo
očetovo delili tudi njegovi otroci. Marsikterikrat se jih ho

— 312

morda res otožnost prijemala in jim žalost serce zalivala, če
bodo svojo sedajno nesrečo primerjali s srečo, ktero bi vživali,
ako bi bil njih oče svojemu gospodu in kralju zvest ostal;
morda bodo tudi še clo kterikrat nejevoljni nad svojim ne¬
spametnim očetom: tega pa le vendar nikakor ne morejo ter-
diti, da bi jim bil kralj ali cesar kako krivico storil.— človek
po svoji natori ni imel nikakoršne pravice do tistih čeznalornih
prednost in imenitnost, s kterimi ga je Bog oblagodaroval;
tudi Bog nikakor ni bil dolžen, da bi mu bil moral nebesa
dati v dedščino: toraj nikakor ne smemo reči, da je Bog
človeku, kteri njega nič več ni hotel spoznali za svojega go¬
spoda, rekel: „Vzemi, kar je tvojega, in pojdi“.

8. Kar pa je naj strašnejšega in naj bolj žalostnega p'' 1
tej prigodbi, je to, da si ljudje sami nikakor niso mogli po¬
magati. Kakor človek, ki sam nič nima, drugim nič ne more
dati, in kakor lerdo zvezan jetnik drugega zvezanega jetnik* 1
ne more razvezati; ravno tako tudi nobeden človek ni mogel
ne sebe ne drugih greha rešiti. Amen.

XLVI. Keršanski nauk.

Bog obljubi odrešenika.

Morrl« Kristijan! ali si že bil kdej v kaki bolnišnici?

nolna ° ” e  j e  bolnišnica ? Bolnišnica je hiš* 1

nimajo nobenega” mT' b " lni ! i " v ’  h' 0 " P° s0(l '“

bolnišnici S eS si aTT,H- n-' Itde J ozdraveli. Vlak

n  , J J0  |J ud J e ? kl  so gobovi in turovi po vsem

in nn/ ni norm.^ ud j e » k ,enm  je rak razjedel vse obličje?

m jim pomagalo nobeno zdravilo; - zdihujejo betežnih

ktenm je ^vodenica telo napihnila do neznane debelosti, ali P a
jih nadležn e huda Valentinova bolezen (božjast); -se vidijo
siromaki, ktere je udaril mertud, da ne morejo ganili ne rok?

- 313

ne nog; — in še mnogih drugih terpincov je vidili ondi v
mnogoterem terpljenju, v različnih bolečinah, ki ondi zdihujejo,
pričakujejo — gotovo smerti. In takih revnih bolnikov se po
bolnišnicah ne nahaja le samo kakih deset ali dvajset, ampak
rj° po sto in sto. in marsikteremu, ki je pervikrat bil v taki
'"ši, je bilo tako lesno pri sercu, in ga je sprehajala tolika
& l '°za, da mu je sapo zapiralo in mu je kerv zastajala po
^lah; in kadar je spet stopil iz tiste hiše, se še ogledal ni,
nnipak je, kar molče dalje hitel, da mu tein poprej izpred oči
z gme tista hiša. In zdaj si pred oči postavi, ljubi krislijan!
bo bi prišel kak gospod iz Angleškega ali iz daljne Indije,
j le  kak širokoustni bahač, ampak kak pošten in usmiljen gospod,
ln  hi stopil v bolnišnico, in bi rekel bolnikom: „Vem vam
zdravnika, kteri zamore pomagati vam Ysem, in tega zdravnika
Vam  bom poslal;" — oh to bi bilo veselje po vseh posteljah,
na  vseh stolih, v vseh sercih, nedopovedljivo, nepopisljivo
Veselje! — In glej! kakoršne so telesne nadloge in pretežnosti
P° bolnišnicah pri revnih bolnikih, take in še hujše so duhovne
Oadloge in težave po vsem svetu nad vsim človeškim rodom.
J d kar sta Adam in Eva grešila, pride vsak človek bolen in
^dložen, hrom in kruljev, grintov in gobov na duši na svet;
ln  tudi ti, ljubi kristijan! si tak na svet prišel; in v toliki
tjadlog^ v toliki nezmerni nesreči ti ni mogel pomagati nobe-
ten  ne. Ali glej! — kdo bi se ne razveselil, kadar se spomni
** a  to! — čudodelni Zdravnik, kteri edini je pomagati zamogel,

% ni pustil ljudi v toliki nezmerni siroščini, temveč se je

B

v  svoji neskončni ljubezni usmilil grešivšega človeka. Akoravno
j« bil neizrečeno velik greh naših pervih Staršev vendar le
z nepokornim človekom ni hotel ravnati tako kakor s

Prevzetnimi angelji. Angelje, ki so imeli vse popolni« um m

Vs « boljšo voljo memo človeka, in ki so |am. ob seb. grešil.,
je Bog kar brez vse milosti in brez vsega usmiljenja zavergel;
'•Nje pa, ki niso sami ob sebi, ampak le po peklenski kac,
fepeljani grešili, so usmiljenje našli pri Bogu: človek m bil,
ka bor napuhnjeni angelji, vekomaj zaveržen od Boga.

2. Še poprej, prejden je sodbo sklenil nad grešnim clo-

v ekom.

je Bog v prekletstvu, klerega je izrekel nad kačo,

v , J  V V/UI • —J  — J V UJl VUVI ■■V-'-   J

c Uno na znanje dal, da ga je volja, človeka rešiti. „Ker si

314 —

to storila," je rekel kači, „bodi prekleta med vsemi živalmi
zemlje! — Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med
tvojim in njenim zarodom. On (eden njenih mlajših) bo tebi
glavo sterl, in ti ga boš v peto zalezovala." (I. Moz. 3, 14.15.)
S tim je hotel Bog hudemu duhu na znanje dati, da bo ena,
zmed vseh blažena žena ljudem rodila odreščenika, kteri bo
njemu, satanu, sterl glavo, to je: pokončal njegovo moč i 11
oblast; kteremu pa z vsemi svojimi zvijačami in vsemu svojen»i
prizadevanju vkljub ne bo mogel prizadjati nobenega drugeg 6
terpljenja razun tistega, kterega mu bo prizadjal na njego v j
človeški natori, po kteri je hodil po zemlji, kakor hodimo tudi
mi, opiraje se na svoje pete. Tako tedaj je Bog v odrešenj 6
človeka zavoljo greha zaverženega obljubil poslati odrešenik 6 *
ki se mu tudi Mesija pravi.

3. Te svoje obljube pa Bog ni spolnil kar takrat, kadar
jo je bil storil. Bog je bolel, da bi se ljudje po dolgi skušaj'
sami prepričali, kako revne in spačene, kako nevedne in n®'
zmožne za dobro da jih je naredil greh, kako da si sami
nikakor ne morejo pomagali, in kako potreben da jim je od¬
rešenik. Vse, kar koli se je zgodilo odlistihmalo, ko je bil
Zveličar obljubljen in do tistihmalo, da je res na svet prišli
je Bog naravnal ali dopustil le zalo, da bi človeka preprič a |
od le resnice, ktera nas tako močno ponižuje, in zato, da b'
ljudi pripravljal na prihod Zveličarjev. Ko bi vi zgodbe tis 1 '* 1
časov, kakor so popisane v svetem pismu, zamogli sami p re "
brati i n  jih prav umeti, bi se kmalu kmalu prepričali, kak 6
dalječ sega slepota uma in spačenost serca pri človeku, kadar J 6
samemu sebi prepuščen, in kako pomanjkljivi in nezdatni d 6
so bili vsi pripomočki, kferih so se pred prihodom Odrešenj"
kovim poslužili, da bi se zboljšalo in popravljalo in odverni 0
vse, kar je človeku napravil nesrečni greh. Ker pa vsi sV e "
tega pisma ne morete sami prebrati, vam bom v naslednj'
keršanskih naukih prav na kratko razlagal najimenitniše d 6
godbe tadajnih časov. Moram vas pa že kar naprej opomni >*
da moramo vse te dogodbe premišljevali od dvojne strani, ['
sicer a) najpoprej kakor djanja, ktei 'e so se zares godil e * j,
b) potem tudi kakor predpodobe tega, kar se je imelo g°
še le po prihodu Zveličarjevem, kakor to resnico tudi s v- ^

J,

315

Rustin razlaga rekoč: »Cela stara zaveza je skrita v novi

Zavez ' '• očaki, njih zveze, njih besede, njih djanja, njih otroci,
Vse  njih življenje je bilo vedno prerokovanje od Kristusa in
•'jegove cerkve. Vse Judovsko ljudstvo, vsa njihova voditev
vbadanje) je bila veliko prerokovanje od Kristusa in keršan-
Sae ga kraljestva/*

I. Od Adama do vesoljnega potopa.

(Pervih 2000 let od stvarjenja sveta.)

4 - Že pervi sin Adamov, Kajn,  je bil silo hudoben.

0  'kanj slep je bil na svoji pameti, in tolikanj spačenega
^ erca > da je iz gole nevošljivosti vbil svojega nedolžnega

la * a  Abeljna. Po lem je pobegnil in po samotah se potikal,

1  zadnje obupal. — Abel,  ki je bil nedolžen umorjen od
stnega brata, nam je predpodoba Mesijeva. Kakor je ne¬
bnega Abeljna umoril lastni brat, je tudi Jezus nedolžen

,,Ia °rjen bil od lastnih rojakov in svojih domačinov, od Judov.

5. Namesto Abeljna je dal Bog Adamu drugega pobož-
e Sa sina, po imenu Set. Kajn pa, kakor tudi Set sta imela
v. 'k° otrok. Setovi mlajši so bili zavoljo svojega svetega
i v  J 0n ja božji otroci imenovani. Kajnovi mlajši pa so bili
l, dobni; toraj so jih človeške,  to je, posvetne otroke ime-
. Bili so sicer v posvetnih rečeh zlo znajdeni, v božjih
Cea  pa vsi nevedni in nepridni. Sčasoma je bilo zmerom
ec  ljudi. Tadaj so se „otroci božji** pridružili k »človeškim
^ r °kom**, in kmalu so bili ravno tako hudobni, kakor le ti.—
imamo žalostni zgled, kako hitro se dobri spačijo, ako se

Za0 nejo pajdažiti s hudobnimi

«uhr r J

Henoh,  eden zmed Setovih

ujsev, j e  jjjj p rav  pobožen in bogaboječ mož. Opominjal je
dost -  k P°k° r, \ (Jud. 14, 15.); pa njegovo opominjevanje ni

Ijudi  k pokori, (Jud.‘14, 15.);

zdalo. Zmerom Yeč in več je bilo ljudi na zemlji, pa

bil; .. t hudobni; nič niso marali za Boga, in

ll ' so tudi zmerom bolj hudo ’ . R s uienil,

y groznih pregrehah so živeli. Zavoljo trgaje » g let
Mudi in  živali na zemlji pokončati. Vendar jim je se
ddloga dal, da bi se poboljšali.

- 316

6. Med hudobnimi pa je živel Noe. Noe je bil pravi¬
čen in popolnoma mož med svojim rodom; loraj je mil° s *
dosegel pred Gospodom. Njemu je Bog ukazal: „Naredi barko
iz obdelanega lesa; 300 komolcev naj bo dolga, 50 široka i"
30 visoka. Glej, razlil bom povodenj po zemlji; vse, kar
živi in diha, bo pokončano. S teboj bom pa zavezo storil^
ter pojdeš v barko ti in tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih
sinov. Vzemi tudi k sebi v barko po dvoje in dvoje vseh
žival, ki so na zemlji. — Vzemi tudi seboj vsakoršnega živeža
da se bote preživili ti in one." — Noe je storil, kakor mu ) e
Bog ukazal. Sto let je barko delal, in ljudi k pokori budil -
Pa ljudje se niso menili za njegove svarjenja, ter so svoj P°*
živeli v hudobijah. Tadaj reče Gospod Noetu: ^Pojdi v barka
ti in vsa tvoja družina. Zakaj še sedem dni je, in pot e,a
bom rekel deževati na zemljo štirdeset dni in štirdeset n očh
ter bom polrebil iz zemlje vse stvari.“ Noe gre s svoj 0
družino in z živalmi v barko: in Gospod sam je od % ane \

red eri'

duri za njim zaperl.

Ko je sedem dni minulo, so pre

rli: 113

vsi studenci iz globočine, in oblaki neba so se odperl
zemljo je dež lil 40 dni in 40 noči. Voda narašča, vzdig oe
barko od tal na kviško, in slopi petnajst komolcev visoko n a "
hribe, ktere je pokrila. — Kako so zdaj pregrešni ljudje jokoljj
in v groznem strahu k Bogu klicali; pa čas milosti je bl1
zamujen, ker terdovratni, ki so bili, poprej niso hotli posluša* 1-
Plezali so na drevesa, na hribe in višave lezli — pa vse j°
Ho zastonj! — Vse, kar diha na zemlji, je bilo pokončan 0 ’
oodi človek ali živina, bodi ptica pod nebom ali červ v pral' 1 ’’
oe sam je bil otet, in kar je bilo ž njim v barki. — ^ .

tudi

po svoje' 11
družino ' n

dni je voda stala po zemlji. — Zdaj Bog reče Noetu: r Id'
barke ti in tvoja žena, tvoji sinovi, in žene tvojih sinov;

393. dan

vse živali, ktere so bile s teboj." u

odhodu v barko je Noe spet šel iz barke s svojo druz ^
z vsemi živalmi. — Hvaležni Noe je Gospodu altar p° ^
in mu žgavni dar na njem zažgal. To je bilo Gospodu^ e i.
Toraj je blagoslovil Noeta in njegove sinove, in je ^„1!
„Glejte, zavezo naredim z vami in z vašim zarodom5 j,o
več v prihodnje ne bo potop razdeyal zemlje. D° K

~ 317 -

ze m]ja, ne bo prejenjala ne setev ne žetev, ne poletje ne
z ‘ m a, ne noč ne dan. Svojo mavrico postavim v oblakih;
° na  bodi znamnje zaveze med menoj in med zemljo." —
T° neznano, preslrašno povodenj v sploh imenujemo vesoljni
P°top. Da se je la grozepolna povodenj res godila, nam
f azun svetega pisma spričujejo tudi školke (mušelni), pomorski
P e sek, ostanki neznanih povodnih žival, ki se še dandanašni
shajajo po vsem svetu, zdaj globoko pod zemljo, zdaj spet
v erh naj viših gor. — Tudi Noe nam je predpodoba Mesijeva,
' ler  je svet otel vesoljnega pogina, in zemljo spet obljudil in
na Polnil z božjimi otroci. Vesoljni potop, ki je zemljo opral
' n  očedil pregreh, s kterimi je bila omadežvana, nam je pred¬
soba svetega kersta. (I. Petr. 3, 21.) Barka, v kteri je

, Noe s svojo družino pogina ovarovan in otet, nam je po¬
doba

*velič

ki

canja.

® svete cerkve Kristusove, zunaj klere ni rešenja, ni
Henoh, Noe in drugi pobožni možje in očetje,

dami prosto okrog hodili
še naselili po mestih in

0( j So  s svojimi družinami in svojimi čedami prosto okrog hodili
kraja do kraja, in se niso bili
j* in so priprosto in bogoljubno živeli, se v svetem pismu
enujejo patriarhi,  kar je po naše toliko kakor očaki.
^ ’ ^ a|, al. 8, 28.) Njih sveto, bogoljubno življenje nam daje
dandanašni prelep zgled, da se nanj oziramo in ga posne-

'natno

Amen.

- 318  -

XLVII. Keršanski nauk.

II. Od Noetovih mlajših in od ne verstva.

(Od 1660. do 2083. leta po stvarjenju sveta in naprej.)

1. Noetovi sinovi, ki so ž njim iz barke prišli, so

bil'

Sem, Kam in Jafet. Od teh je ves človeški rod na zemU|
Noe je kmetoval, in je zasadil vinograd. Ko je pa vino P j

čigar moč ni poznal, se je preveč napil, in je razgaljen J

ležal

v šotoru. Kam je to vidi], je zasmehoval svojega očeta i' 1
povedal zunaj svojima bratoma. S takim obnašanjem je

to

pokazal svoje silno hudobno in spačeno serce. Sem in
pa sta bila dobra in sramožljiva otroka; plašč sta vzela

rame, z odvernjenim obrazom šla k očetu, ter ga

odela

Bog pa jim je

Kam

Jafo 1

n®

1 ti  vu T VI IJJV1JIIU VVVIMJ 5'

plaščem. Ko se Noe prebudi, in Kamovo hudobijo zve, S a  ^
grozna žalost obšla. Po božjem razodenju je prerokoval,
se bo Kamovim mlajšim huda godila, in da bodo sužnji » el
vim in Jafetovim mlajšim. Semovim in Jafetovim mlajšim
je Noe srečo prerokoval, kar se je tudi res spolnilo, in se  - 0
spolnuje. Od Šema  izhaja izvoljeno božje ljudstvo,

Judje ali Izraelci, iz kterih je Zveličar. Jafetov  rod j e
naj bolj obilen; tudi izhajajo od njega Evropejci, kristjj» n
naj bolj olikani. Kamovi  pa so bili Semovcem in J'w]ivjb
cem sužnji. Od njih izhajajo zamorci, še zdaj večide
ali pa sužnji. Tako sadje rodi nesramnost in hudobija na ^
dolge čase. — Noetovih mlajših je bil sčasoma velik 11  ^

in razširjali so se na vse strani po zemlji. Ko s° °d J oB( ji

vega dalje šli, najdejo ravnoto v deželi Senaar, in j, 0 j,

vselijo. Ošabna misel jih obide, in prigovarjajo se me< ^

rekoč: „Sozidajmo si mesto in stolp (turn), čigar ven ^
neba dotikal, in storimo slavo svojemu imenu, prejden * yjl
Hropimo po vsi zemlji,« _ Boi? Da iim ie overi m

- 319

n J*h nečimurno delo. Do tistega časa so ljudje na zemlji go-
v °rili le en sam jezile; zdaj pa jim je Bog jezik zmedel, da
e den drugega niso umeli. Tako jih je Gospod razkropil, in
s ° morali jenjati od svojega prevzetnega početja. Tisto mesto
P a  je bilo imenovano Babel, to je zmešnjava, ker je bil
°adi zmešan jezik vsega sveta. In od ondot jih je Gospod
ra *vel po vseh deželah. Semovci so ostali v Aziji, Kamovci
s ° šli večidel v Afriko, Jafetovci pa v Evropo.

2. Kolikor bolj so se ljudje po zemlji razširjali, toliko
h °li so na Boga pozabili in toliko bolj so se razširjale tudi
Pregrehe in se razsevalo molikovanje po vseh deželah. Tekali
So  za razuzdanim posvetnim veseljem, navezovali so svoje
Serce  na minljive, pozemljiške reči. V posvetnih, pozemljiških
le čeh so bili sicer znajdeni in prebrisani, v spoznanju božjem
P a  vedno bolj nevedni in zaslepljeni. Vera v enega, edino-
Pravega Boga je vedno bolj vgasovala in umirala med njimi,
Srozepolno, razuzdano molikovanje se je vedno bolj širilo in
s °pirilo med narodi: zašli so v strašno neverstvo (ajdovstvo).

imeli upanja obljube, in so bili brez Boga na tem svetu."
p*ež. 2, 12.)'\,Modre so se imenovali, in so neumni postali.
.. n  so spremenili veličastvo neminljivega Boga v podobo min-
J' v ega človeka, in ptic, in čveteronogatih in lazijočih žival";
v vimlj. 1 ?  22. 23.) ali pa so „dela človeških rok, zlato in
e bro, umetniške izdelke", ali tudi „ogenj ali veter, ali sonce
y n lu 'io imeli za bogove." (Modr. 13, 10. 2.) To je: Ne-
rske ljudstva niso imele upanja, doseči zveličanje, ktero je
,  0  Judom obljubljeno; tudi niso nič spoznale pravega Boga.

I “ušli so se med njimi ljudje, kteri so umerle ali tudi še žive
1  molili in po božje častili, na primero; Greki in Rimljani
Cevza (Jupitra), svojega Eškulapa, svojo Diano in
1  brez števila. Drugi so molili ptice in druge živali,
št Vl ' m:  Egipčani svojega Apis-a, posebnega junca, Ibis-a,
tod P°^°b no  ptico, Krokodila, kušarju (zelencu) podobno
,YHa  veliko, hudo, povodnjo žival, kače, mačke in drugo
ij, a  • Spet druge ljudstva so imele različne umetnijske izdelke
al 7 ata ’ sr ebra, iz rude, lesa, kamnja, kterim so božjo čast
Sevale; tako so imeli Filistejci svojega Dagona (I. Kralj.

5  "^), Babilonci svojega Bela ali Bala (Dan. 14,). Spet

dra gih

— 320

drugi, kakor postavim Perzijani in druge ljudstva v Aziji so
molili ogenj, ali veter, ali solnce, ali luno. Molikovanje j 0
bilo tolikero in tako različno, da je neverski zgodovinar Heziod,
ki je živel kakih 800 let pred Krislusovim rojstvom, naštel
trideset lisučev molikov, kterini so neverniki božjo čast
skazovali.

3. In kakoršna je bila njih vera, tako je bilo tudi njih

zaderžanje in nravno življenje. „Bog jih je prepustil spačenemu
poželjenju, da delajo, kar se ne spodobi, da so polni vse kri¬
vice, hudobije, nesramnosti, lakomnosti, polni nevošljivostk
ubijanja, prepira, goljufije, hudodelnosti, da so podpihovavci,
obrekovavci, Bogu sovražni, zasramovavci, prevzetni, napuh-
njeni, izmišljevavci hudobij, staršem nepokorni, neumni, raz¬
uzdani, brez ljubezni, brez zvestobe, brez usmiljenja. (Rimlj-
1, 24. 28 — 31.) — Žalosten in strašen zgled, kako moča 0

spačeni in sprideni da so bili neverniki, nam kaže, sv. pis® 0
nad Sodomljani in Gomorani. Prebivavci v Sodomi, Gomori
in v drugih sosednjih mestih so doprinašali tolikanj strašno?
ter vnebopijoče pregrehe, da je neskončno pravični Bog poslal
nad njih žvepljen ogenj iz nebes, kteri je pokončal vse te
nesrečne mesta z vsemi prebivavci vred. Le edini pravic®
Lot ni bil pokončan v tistem strašnem ognju. Prišla sta dva
angelja po njega in njegovo družinjo. Vsi drugi so revn 0
poginili v prestrašnem ognju. In po lem strahovitem požaru
so tisti nekdaj tolikanj lepi in rodovitni kraji se v zendj 0
vderli, da za njimi zdaj nič več ni ne sledu in tiru. Smradijo 0
jezero, mertvo morje, se razprostira zdaj ondot v večni sporni®
kako da Bog pregreho sovraži in strahuje; in neka neznan 0
groza sprehaja potnika, ki potuje po tistem kraju.

4. Vtegnil pa bi kdo misliti in reči sam med seboj •
j,D osti boljši kot med nekdajnimi neverniki tudi med sedaj®®
svetom ni. Hudobije, kakoršne so doprinašali neverniki, ® 1 "
hajamo tudi še zdaj prav pogostoma med kristjani!" To J®
sicer res; toda to pride le od tod, ker se mnogi ljudje, da®
ravno se kristjane imenujejo, kar nič ne zmenijo za keršans
postavo. Kdor Jezusov nauk pozna, tudi lahko spozna, (
slehern, ki hudo dela in po veri ne živi, prav ne dela, nmp a ,
da greši. Pri nevernikih p a  je bilo to vse drugač.

321

njimi se jih je znašlo mnogo in mnogo, kteri so po naših
za popadkih prav hudobno živeli, pri vsem tem pa so pre¬
slepljeni po napčnih zapopadkih svoje napčne vere terdne misli
kili, da prav ravnajo in prav žive. Tim nesrečnim sirotam je
bila clo njih vera sama neusahljiv studenec različnih pregreh.
Oai „n : so imeli upanja obljube", (Efez- 2, 12.) niso imeli
npanja, da bodo dosegli zveličanje, zatoraj so mislili, da je
človek vstvarjen le za to, da bi vžival posvetne sladnosti,
čast in veljavo med ljudmi; „bili so brez Boga«, zatoraj so
mislili, da nobenega razločka ni med dobrim in hudim, da je
vs e eno čednost in hudobija. Od vecega dela svojih molikov,
ktere so po božje častili, so si pripovedovali mnoge razuzda¬
nosti in različne gerde dela. Še clo tako daleč so zašli, da
s ° različne pregrehe imele tudi različne molike in posebne
v arhe med bogovi. Rimljani na primero so imeli Baha, ki je
|**1 bog pijanosti in pijancov; Merkurija, ki je bil bog goljufije
‘ n  laži', varil tatvine in tatov: Venero, ktera je bila boginja
" e čislosti in nečistnikov. Nekteri neverniki so se še tako hudo
motili, da so mislili clo dobro delo storiti, kadar so ljuni klali
Sv °jim molikom v dar.

5. Neskončno usmiljeni Bog pa vendar le nevernikov
ni  Postil popolnoma potonili v spridil in pogubljenju. Včasih jih
i e  Po nenavadnih kaznih, včasih po njihovi vesti dramil in budil
lz  Pregreh in hudobij. Skerbel je, da se je začemši od Noeta
posihniaio vedno nekoliko njegovega svetega razodenja med
n i ! mi ohranilo po ustnem izročilu. Tudi Judje so prišli mno-
§®krat v dotiko z neverniki, in poznejše leta clo v sužnost
ne vernikov. Ravno zavoljo tega se ni čudili, da se tudi med
neve rniki nahaja nekoliko znanja od enega, edinega Boga, od
kvarjenja človekovega, od njegovega nekdanjega, nedolžnega
Slatlu  in od njegovega greha, od obljube Odrešenika, od vesolj¬
ih potopa itd., akoravno je to znanje bilo silno pomanjkljivo
! n  silo popačeno. Po ustnem izročilu in posebnem razsvilljenju
10ž .iem se je tudi zgodilo, da so o različnih dobah med never-
posamezni možje,- kteri, akoravno niso
pa vendar le vsaj čutili in si

»liki

na noge stopili

*meli popolnega prepričanja, s" g0 ge  g er _

«omiš|jev»li, d« je le eden, edmopiavi B g. navdihniti

^biji in gnjnsobi uoverslva vstavljali, m s. piMdeval, ^

Kerš, nauk.

322 -

ljudem čistejše in boljše zapopadke od Boga in svete volje
božje; literi so pobožno živeli, in so ladaj z naukom in zgledom
tudi druge opominjevali, naj čistejše in lepše živijo, in so s ti®
svoje ljudstvo obvarovali, da ni popolnoma propadlo.—Da va®
to resnico dopričain, vas opomnim na Perzijane. Med njimi se
je kakih 2000 let pred Kristusom znašel mož, po imenu Co-
roaster, ki je učil, da morajo zavoljo greha pervega človeka
umreti vsi drugi ljudje, da je človeška duša neumerjoča, da
bo človek po smerti sojen, in da prejme po lem ali plačilo ali
pa kazen, da bodo mertvi spet vstali, in drugega več, kar se
vse še lahko bere v nekih silo starih buhvah, Cendavesla ime¬
novanih. — Med Kitajci (Kinezi) je 550 let pred Kristusovi®
rojstvom na noge stopil učenik, po imenu Konfucij,  ki j e
tudi učil, da je človeška duša neumerjoča, in je opominja'
svoje rojake, da morajo v časti imeti svoje starše, se pošten«
poročiti, duše ranjcih v časti imeti itd. in si je nabral velik 0
število vernikov, in ima še (landanašni po Kitajskem in Kokin-
kitajskem svoje nasledovavce. — Greški modrijan Sokrat  j°
žiyel kakih polpeto slo let pred Kristusom, in si je prizadeva'
v sredi molikovanja razširjati vero v enega samega, edin°-
pravega Boga; trudil se je, vesoljne spri de ovarovali vsaj mla¬
dino, in jo zdaj z besedo, zdaj z zgledom vnemati za čednost
— Tudi sveto pismo včasih v misel vzame kakega pobožnega
nevernika. Tako nam pripoveduje od Nam a na, ki je l”.
Sirskega kralja veliki vojvoda, bi! silo bogat, toda gobov. P fl
njem je služilo Izraelsko dekle. Le-ta reče nekega dne N a '
manovi ženi: „Oh, naj bi bil moj gospod pri preroku v S°-
mni 'iji, gotovo bi ga gob očistil/ 4  Naman, to .zvedeti, se napi' aVI
k Eiizeju. Elizej mu reče v božjem imenu: „Pojdi in okopaj S e
sedemkrat v Jordanu, ter boš očiščen/ 4  Naman gre, se skoplj 6
v Jordanu sedemkrat, in očiščen je bil od gob. Potlej se ver° e
k preroku in reče: „Zdaj vem, da ga ni Boga na veso!jn e ®’
svetu, razun Izraelskega/ 4  — Tolikanj ljubeznivo in milo sk® ’
je imel Gospod Bog clo za nevernike: bodi mu čast in hva 11
vse vekomaj! Amen.

— 323 -

XLVIII. Keršanski nauk.

M-  Od poklica Abrah amovega do Egiptovske

sužnosti.

(Od 2084. do 2369. leta po stvarjenju sveta.)

1. Zgodovina Noetovih mlajših očitno spričuje, kako
Prašno da človek zaide v svojem spačenem stanu, kadar je
samemu sebi prepuščen, in mu ne pride Bog na pomoč s svojo
jr e *natorno pomočjo. — Dasiravno pa so bili ljudje silno hu-

°^ n b jih Bog vendar le ni pozabil. Da hi molikovanje, ktero
Se  je zmerom dalj in dalj širilo med ljudmi, ne okužilo vsega
°loveškega rodu, je sklenil Bog, odbrali in izrediti si ljudstvo,
P r * kterem bi se spoznanje edinopravega Boga in njegove svete
Vo| je in upanje na obljubljenega Odrešenika vedno ohranilo,
ln  ktero bi z vso svojo zgodovino bilo očitna priča božje
Previdnosti, božje dobrote in pravice božje, in iz kterega ljudstva
1 r °jen bil obljubljeni Mesija.

2. Za očeta tega ljudstva si je Bog odbral pobožnega
^ c ‘ilta Abrahama.  Abraham je bil doma v mestu Ur na

Rejskem. Da bi se tudi njega molikovanje in hudobija ne
P' 'jela, mu je Bog ukazal domačijo zapustili. Rekel mu je:
l.. 1  ' z  svoje dežele, in od svoje sorodovine (žlahte), in iz
'®e svojega očeta, in pojdi v deželo, ktero ti bom pokazal.
°ota te bom storil velikega naroda, in te bom blagoslovil, in
^  tvoje ime. Bo tebi bodo oblagodarjeni vsi narodi zemlje.*
12, 1.2.  3.) S temi besedami mu je Bog obljubil,
iz njegovega rodu prišel Zveličar, po kterem bodo
n  ece ni vsi narodi na zemlji. — Abraham vboga, dasiravno
j , Ve ; kam ga Bog kliče, ter vzame seboj Saro, svojo ženo,
ki je bil sin njegovega brata, in vso družinjo in pre-
0/jen je, in gre iz dežele. — Ko so prišli v deželo Kanaan

21 *

- 324

ali Palestino, se Gospod Abrahamu razodene in mu reče:
»Tvojemu zarodu bom dol to deželo, in ga namnožil kakor
pesek ob morju in zvezde na nebu/ 4  (I. Moz. 12, 7. —13, 6.
— 15, 5.) Bila je zmed najlepših dežel na zemlji, od ktere
se je po pregovoru reklo, da se po njej cedi mleko in ined.
In Abraham je ondi oltar postavil Gospodu, ki se mu je bil prikazal.

3. Abraham in Lot sta si'bila deželo razdelila, da bi
med Lotovimi in Abrahamovimi pastirji prepira ne bilo zavoljo
spašnikov. Lot si izvoli lepo stran ob Jordanski reki, kjer j e
bilo Sodomsko in Gomorsko mesto; Abraham je ostal o 0
Kanaanskem, čez nekoliko časa ropnejo tuji kralji v deželo,
pobero vse premoženje iz Sodome in Gomore, vjamejo tudi
Lota in odidejo ž njim in njegovim premoženjem. Abraham,
to zvedeti, zbere svojih 318 urnih blnpcov, in plani po noč 1
nad kralje. Užugal jih je, jim vzel ves rop, in je rešil tod'
Lota in njegovo premoženje. — Nazaj grede je šel Abraham
memo mesta Salem, ktero se je pozneje imenovalo Jeruzalem-
Melkizedek, Salemski kralj, pa je iz hvaležnosti za Abrahamovo
zmago Bogu daroval kruh in vino, ker duhoven je bil Bog 0
Najvišega. Od tega Melkizedeka ne vemo ne očeta ne matere,
tudi nam nič ni znanega ne od njegovega rojstva ne od nje"
gove smerti. Melkizedek nam je lepa podoba božjega Sin 0-
Tudi Jezus ni imel začetka; od vekomaj je bil skrit v naročj 0
Očetovem, in se je na zemlji prikazal s tim, da je človešk 0
natoro nase vzel, in zalo, da je opravil daritev, od ktere nam
je pod podobami kruha in vina spomin zapustil v najsvelejšem
zakramentu in dokončavši daritev se nam je umaknil nazaj v
nebesa, Kjer „je po redu Melkizedekovem veliki duhove 11
postal na vekomaj/ 4  (Hebr. 6, 20.)

4- Ko je Abraham dosegel svoje 99. leto, mu je
ponovi! obljubo, ktero mu je bil že poprej storil. Naredil j e
z njim zavezo, in v znamnje storjene zaveze mu ukaže Bog
obrezati slehernega fantiča osmi dan po rojstvu. Obrezovanj 0 ’
ktero je še dandanašnji med Judi v navadi, je bilo podob 0
očiščevanja iu posvečevanja, ktero se godi pri svetem kcrshb
pri kterem bo človek očiščen od poerbanega greha in dov* e
za božjega otroka. Ob enem je imelo obrezovanje tudi še
namen, da bi opominjevalo slehernega, naj si obrezuje sv 0 j e

325

serce s tim, da zatira v sebi svoje hudo poželjenje, ako hoče
Bogu dopasti.

5. O tistem času, kadar mu je bil Bog obljubo storil,
Abraham ni še imel nobenega sina. Pri vsem tem pa je le
vendar terdno zaupal in zvesto pričakoval, da bo Bog rešil
svojo besedo in spolnil svojo obljubo. Iti res mu je Sara
sina povila v svojem 90. letu. Imenoval ga je Izaka. —
Gospod Bog je djal svojega zvestega služabnika Abrahama na
terdo poskušnjo. Ko je bil odrastel Izak, na kterega so bile
navezane vse božje obljube, ukaže Bog Abrahamu, Izaka za¬
klati in mu ga v žgavni dar darovati. Abraham vboga, ter
P e !je svojega sina na goro Morijo, ktero mu je Bog pokazal,
in ktera se je pozneje Kalvarska gora imenovala. Ondi se
Abraham pripravlja, da bi daroval svojega preljubega sina
Izaka. Izak je sam prinesel derva na goro na žgavni dar, in
Se  je radovoljno podvergel božjemu povelju. Pustil se je
zvezati in položiti verh derv na oltar, ki ga je bil Abraham
postavil. In zdaj stegne Abraham svojo roko in prime za nož,
da bi zaklal in daroval svojega sina. — Pa angelj Gospodov
je z neba zaupil: „Abraham, ne steguj svoje roke nad mla-
denča, in nič žalega mu ne stori. Zdaj vem, da se Boga
Bojiš, ker zavoljo mene nisi zanesel svojemu edinemu sinu.*
Abraham se ozre, in za seboj zagleda ovna, ki je za roge
hčal med ternjem. Prime ga, ter ga daruje namesto svojega
sina v žgavni dar. In Bog mu je spet ponovil obljubo, da
ko njegov zarod namnožil, kakor zvezde na nebu, in kakor,
pesek ob morju; da bodo njegovi mlajši v last dobili obljubljeno
deželo; in da bodo po nekom iz njegovih mlajših osrečeni vsi
Narodi zemlje, to je: po Mesiju ali Zveličarju. Izak, ki se je
kotel zaklati pustili po božjem povelju, nam je predpodoba Je¬
hova, ki je tudi po volji svojega nebeškega Očeta sam nesel
na  Kalvarsko goro les svetega križa, na kterem je bil darovan,
ter od Judov zaklan.

6. Kar je Bog Abrahamu obljubil, je obljubil tudi Izaku,
II- Moz. 26,) in Izak je blagoslov, kterega je bil Bog nad-nj
‘■ozlil, p 0  božji narediti izročil svojemu drugemu sinu Jakobu.
II- Moz. 28, 14.) In en del božjih obljub se je tudi res
kmalu začel spolnovali; zakaj Jakob je imel dvanajst sinov,

328 -

klerih mlajši so se bili v kratkem času nezmerno namnožili-
Jakob se je zval tudi Izrael, to je: božji bojevavec. Potem
Jakobovem priimku se je judovsko ljudstvo imenovalo tudi
Izraelsko ljudstvo, in Jakobovi dvanajsteri sinovi so očetje
dvanajsterih rodov Izraelskega ali Judovskega ljudstva.

7. Enemu Jakobovih sinov je bilo Jožef  ime. Jožef
nam je ena najlepših predpodob Mesijevih. Svojim bratom je
Jožef na znanje dal svoje prihodno veličastvo, ktero mu ,j e
Bog v sanjah razodel, in njegovi bratje so ga zayoljo tega
nezmerno sovražili; med seboj se pogovorijo, ter sklenejo, ge
umoriti; po tem se premislijo, in nedolžnega brata tujcoin
prodajo; na tujem je bil Jožef obdolžen hudobije, ktere nikoli
ni bil storil; po nedolžnem je bil v .ječo verzen; v ječi se je
znašel med dvema hudodelnikoma, kterih enemu je napovedal
rešenje, drugemu smert na vislicah; na posled je bil Jožef i z
ječe pripeljan, in iz naj večega zaničevanja vzdignjen v naj
večo čest. Kralj ga je naredil poglavarja vse Egiptovske de¬
žele, in Jožef je v sedmih rodovitnih letih spravljal zernje v
žitnice, da je v naslednjih nerodovitnih letih lakote in pogin 0
rešil vse, kteri so pri njem iskali pomoči. (I. Moz. 37,39 — 45.)
Tudi Jezusa so po nedolžnem sovražili Judje, njegovi rojaki?
eden njegovih aposteljnov jim ga je prodal; po nedolžnem s°
ga v smert obsodili, in pribili na križ, na kterem je visel
med dvema hudodelnikoma, kterih eden je bil zveličan, drugi
pogubljen. Na svetem križu je umeri, in bil v grob položen,
pa je častit in veličasten iz groba šel, kakor Jožef iz ječe-
Zdaj je povzdignjen in povišan nad vse stvari, v nebesih on
božji desnici sedi, in milost in pomoč deli' vsem, ki se k njem 11
zatekajo in vanj zaupajo.

8. Izmaelski tergovci, kterim je bil Jožef prodan, so g°
bili seboj v Egipt odpeljali in ondi prodali. Putifar, kralje v
služabnik, je Jožefa kupil. Ker je bil Jožef pobožen in zvest,
je bil Bog ž njim, in je dal tek in srečo k vsemu, karkoli je
počel. Zavoljo tega ga je njegov gospod ljubil, si ga izvob
svojega strežaja, mu vse zaupal in mu izročil celo hišo. "7
Žena Putifarjeva pa je bila hudobna, in je hotla Jožefa v g r6
pregovoriti. Nedolžni Jožef, ki je imel vedno Boga pred očmb
se prestraši in reče: „Kako bi mogel toliko hudobijo storiti?

- 327 -

in zoper svojega Boga grešiti!“ Ker pa je za plašč prijela,

J e j Jožef popusti plašč v rokah, in beži iz hiše. Hudobna
žena se je na to močno raztogotila. Ko mož domu pride,
svojo hudobijo na Jožefa verže, se čez-nj laže in ga hudo toži.
in da bi jej verjel, mu plašč pokaže. Gospod to sliši, se
razserdi nad Jožefom in ga ukaže v ječo vreči. — Dve leti
je prezdihoval Jožef v ječi med hudodelniki. Zdaj se ga Bog
usmili. Imel je kralj Farao čudne sanje, kterih mu nihče ni
'nogel razložiti. Jožef, od Boga razsvitljen, mu jih razloži,
kakor jih je bil poprej v ječi razložil kraljevemu točaju in
kraljevemu peku, kterih eden je bil v svojo poprejno službo
spet sprejet, drugi pa na vislice obešen. Kralj postavi zdaj
Jožefa za svojega namestnika in poglavarja vse Egiptovske
dežele. Prišlo je sedem rodovitnih let, in Jožef spravlja zernje
v  žitnice; nasledovalo pa je tudi sedem nerodovitnih letinj,
kakor jih je Jožef napovedal; in Jožef odpira svoje zaloge in
preskerbi ne le Egiptovske, ampak tudi še sosednje dežele
* živežem in kruhom. Tudi v Kanaanski deželi je postala
lakota, jn Jožefovi bratje pridejo v Egipt zcrnja kupovat.
Jožef jih kar hitro spozna; oni pa njega niso bili spoznali.
Terdo jih dene'na poskušnjo, da bi zvedel, ali so se poboljšali,
a,i  ne; in ko jih poboljšane najde, se jim da spoznati, in jih
pošlje z darili nazaj k staremu očetu Jakobu, naj mu spoioče,
da njegov sin Jožef še živi, ter ga povabi k sebi v Egipt.
Jukob je bil terdne misli, da je njegov preljubi sin Jožef že
davno mertev. Ko toraj zve, da Jožef še živi, se močno
obveseli in na pot odpravi v daljni Egipt z vso svojo družinjo
'N z vsem svojim premoženjem. Vseh duš iz Jakobove hiše,
k' so prišli na Egiptovsko, je bilo razun žen njegovih sinov,
šest in šestdeset; 0  z Jakobom in Jožefom, in njegovima sino¬
doma Eprajmom in Manasetom pa jih je bilo sedemdeset.

9. Kadar Jakob čuti, da se mu smert približuje, skliče
k sebi vse svoje sinove, jim daje primerne nauke in zveličavne
svarila, i n  jjh blagoslovi, slehernega posebej. Judata pa je
blagoslovil z naj večini blagoslovom, ter mu rekel: »Kraljeva
P a lica ne bo vzeta od Juda, ne vojvoda od njegovega ledja
0 ° je : od njegovih mlajših), dokler ne bo Tistega, ki je
Namenjen poslan biti." S temi besedami je bolel stari očak

— 328

Jakob to le na znanje dati: Juda! ti boš poglavar in gospodai'
svojih bratov; iz tvojega rodu bo prišel tisti, kteremu se bodo
uklanjali tvoji bratje in njih mlajši; in toliko časa boš imel
kraljevo palico, ter kraljevo oblast v rokah, dokler ne prid®
obljubljeni Mesija, kterega željno pričakujejo vsi narodi 99
zemlji. Tako so Jakobove besede razlagali že Judje sami, h’
tako jih razlaga sveta cerkev tudi še zdaj, V tem preroko¬
vanju očak Jakob napoveduje tudi čas, o klerern ima Mesij 9
na svet priti; takrat namreč ima na zemljo priti Odrešeniki
kadar bo Judov zarod zgubil pozemeljsko oblast, in kadar bo
prišel ob kraljevanje. Amen.

XLIX. Iversanski nauk.

IV. Od odhoda Izraelcov iz Egipta do njihoveg 8
prihoda v obljubljeno deželo.

(Od 2369. do 2560. leta po stvarjenju sveta.)

J.  Jakob je umeri; umerli so tudi njegovi sinovi; njih
m ajši pa so ostali v Egiptu. Bilo jih je sčasoma zmerom več;
oezelo so polnili in močni prihajali. (II. Moz. 1, 7.) Egipčani
so jim bili zavoljo tega zavidljivi, in nov kralj, kteri se i»

. ze a me ni hotel zmeniti, je sklenil jih zatirati. Rekel je

bPcanom: »Glejte, narod Izraelovih otrok je velik, in moč-
3* n 8 * Dajm ° ga zalirati > <la se ne  "»»oži, in ko bi vojske
i e potegne z našimi sovražniki.* — Toraj jim je kralj

! “!"i"*’ N * »«"*> klv

* r p I1 ? 0ra . 1  opravljati po opeknicah (ceglovnicah) in 119

polj«. Pa hujs, ko s „ i nji ,„| <lclali  vejčji,: je  |, ilo / -foraj

zapove kralj vso rojeno možkegu spola ', vodo pometa«-
Žaloval, so Izraele, i„ 7 , lihova|i) pomagati pa  „ „, og li.
Pog se j.li asm.li m jim j e  poskerbel odrešenika, Jlozesa, ' n

— 329 -

s 'cer po čudnem potu. Neka žena namreč je svoje dete skri¬
vala že tri mesce. Zdaj ga ne more več prikrivati; vzame
bičnat jerbasček, ga znotraj zasmoli, položi dete vanj, in ga
dene pri kraju reke v ločje. Njegova sestra pa se je od daleč
vstopila, ter dočakovala, kaj se bo zgodilo z otročičkom. In

glej! kraljeva hči pride k vodi s svojimi deklami. Ko ugleda
jerbasček v vodi, zažene eno svojih dekel ponj. Odpre ga,
^ zagleda v njem dete, ktero je vekalo. Smili se jej, in

reče: „To bo ktero zmed Izraelovih detet.“ Otrokova sestra

Pa stopi k njej, in uprašuje, če sme poklicati Hebrejsko ženo,

da  bi otroka redila? Jej reče: »Vzemi tega otroka, in redi
,ni  ga; ti bom plačala. Mali je svojega otroka vzela, in ga
redila; ko je pa odrastel, ga je izročila kraljevi hčeri. Kraljeva

bči ga je sprejela za svoje dete, in ga imenovala Mozesa,

to  je: iz vode otetega. - Ko je Mozes odrastel, je vidil

nadlogo Izraelcov, svojih bratov, in se je zanje poganjal.

Faraon je to zvedel, in je iskal Mozesa umoriti. Mozes pa
bežal iz Egipta v Arabijo, v deželo Madijan. Bil je Mozes
dobroserčen in postrežljiv; toraj ga je duhoven Jetro v Madi-
janu vzel na svoj dom. In Mozes mu je služil 40 let. —
Zdaj reče Bog Mozesu verniti se v Egipt in iz sužnosti rešili
njegovo ljudstvo. In da bi se bil Mozes skazal kar božjega poslanca,
,nu  je dal Bog dar čudežev, ki jih bo delal s svojo palico.

2. Mozes toraj gre v Egipt, in s svojim bratom Aronom
s topj v  božjem imenu pred kralja Faraona, ter mu reče: „To
pravi Gospod, Izraelov Bog: spusti moje ljudstvo, da mi daruje
v  Puščavi!« Toda Faraon noče pravega Boga spoznati in mu
Pokoren biti, tudi ne ljudstva spustiti; temveč le še hujše
stiska Izraelce. Mozes je različne čudeže delal pred kraljem:
^  spremenil vso vodo v kerv, da je nihče ne more piti in
v se ribe pomerjo; — je priklical iz egiptovskih vod brez
števila veliko žab, da pokrijejo vso deželo, in oblazijo hiše,
peč b jedi in postelje pri kralju in njegovih podložnih; — je
spremenil prah zemlje v komarje, ki so pikali in nadleževali
dudi  in živino po vsem Egiptu; — je nagnal grozno veliko
'Uub v kraljevo poslopje in poslopja njegovih služabnikov po
Vsi  deželi, da je bila zemlja od njih vsa zasmrajena; — pošlje
grozovito kugo, da živina počepa Egipčanom; — verze pepela

k

330  -

v zrak, iti se mehurji iti otekljine izpahnejo po živini in po
ljudeh; — vzdigne svojo palico proti nebu, in bliska se vse
križema in se vsuje toča, kakoršne še ni bilo v Egiptu, da
vso zeljenav po polju pakonča, drevje lomi, pobija živino in
ljudi; — vzdigne zopet svojo palico nad Egipt, in gorek veter
prinese kobilic brez števila, da so pokrile ves Egipt, in po¬
končale vse, kar je toča zelenega popustila; — stegne proti
nebu svojo roko, in se je naredila tako gosta tarna, da tri dni
človek človeka ni yidil: pa vse to kraljevega serca ne omeči*
Dokler je stiska terpela, obeta ljudstvo spustiti; kadar pa na
Mozesovo molitev stiska prejenja, Faraon zopet oterpne in noče
spustiti iz dežele delavnega ljudstva. Zdaj pošlje Bog angelja
morije nad Egipčane, in je s smerljo vdaril vse pervorojene
po Egiptu, od Foraonovega pervenca do pervenca sužnje*
Tudi vsa pervina živine je poginila. Nobenemu Izraelcu pa se
ni nič žalega zgodilo, ker so bile vse njih duri zaznamovane
z jagnjičjevo kervjo. Bog je bil namreč po Mozesu Izraelcom
ukazal, da mora vsak gpspodar zaklati enoletnega jagnjičk®,
kteri je brez vse skaze; in nobena kost se mu ni smele
zlomiti. Ž njegovo kervjo so morali namazati hišne podboje
in naddurje, in ga pečenega snesti tisto noč. — Še v noč'
reče kralj Mozesu in Aronu, njegovemu bratu: »Pojdite daro¬
vat Gospodu, kakor pravite; vzamite tudi svoje ovce in goveda?
kakor ste prosili, in blagoslovite me.“ Egipčani sami so Izraele®
priganjali, da naj berž gredo iz dežele, in so rekli: »Vsi bom®
pomerli!“ — Izraelci tadaj gredo, in Bog jih je peljal sko ž
puščavo, ktera je pri rudečein morju, ktero jim zdaj na enkrat
pot zapre. Na božje povelje pa je stegnil Mozes roko
morje, in morje se je razgerrplo na dve strani, in voda j®
stala kakor stena ob desni in ob levi. Veter je posušil dno,
in Izraelci so po suhem šli skoz morje. — Faraon pa se j®
skesal, da je ljudstvo spustil. Svojo vojsko zbere, hiti za nji 11 "’
in jih doteče pri rudečem morju. Že so bili Izraelci S suh®
nogo čez morje prišli. Egipčani z vso vojsko za "j ' 1111
planejo. Gospod pa je na nje spustil grom in neviht®’
In Mozes stegne na božje povelje roko nad morje, 1,1
morje se je zagernilo in je pokrilo vso Faraonovo vojsk®!
kolikor je je za njim v morje šlo. Ne eden zmed njih

331

nsel. — Da je Bog rešil Izraelce iz terde Egiptovske sužnosti
! n n .jih ohranil po hišah, kterih duri so bile zaznamovane z
J a gnjičkovo kervjo, je predpodoba našega odrešenja. Potovanje
Izraelcev skoz rudeče morje pa je predpodoba svetega kersta,
'j kterem bodo zbrisani in pokončani naši grehi. — V spomin,
<a  j° Bog Izraelce čudno rešil iz egiptovske sužnosti in otel
prvorojence njihove, je Bog Judom zapovedal, obhajati vsako
po velikonočne praznike, o kterih so jedli velikonočno jagnje,
'uero je bilo pripravljeno ravno tisto noč, o kteri so bili
prinib jz Egipta. Velikonočno jagnje je bilo podoba Jezusa
. lstusa  križanega, ki je neomadeževano Jagnje (I. Pelr. 1, 19.);
n J e gova kerv nas od smerti greha reši, in njegovo meso in
'l) e gova kerv se nam zavživati daje. Izraelci niso jagnjetu
‘osti lomili; tudi Jezusu se ni nobena kost zlomila, dasiravno
1,6  Pri drugih križanih to v navadi bilo. Izraelsko velikonočno
J^uje je bilo z dvema lesoma — z enim poprek pri prednjih
”°gah, z drugim podolgoma — prebodeno, obešeno, in tako
e koč križano, kakor naš Zveličar.

3. Od rodečega morja so Izraelci dalje šli, ter prišli čez

. koliko časa v veliko puščavo Sin. Vse, kar je Bog stori!
1,1  naredil z Izraelci v puščavi, je nam lepa predpodoba, ima
^ Vo j lep pomen. — Izraelci so v puščavi živeli kot tujci in
Potniki, ter niso imeli ondi stanovitnega, stalnega prebivališča:

1  kristjan se mora kot tujca in popotnika imeti v puščavi
j zemljiškega življenja in ne sme nikoli svojega serca preveč
gQ  e zovati na minljive, pozemljiške reči. — V puščavi
j Bmaelci za živež dobivali mano, čudopolni kruh, ki je padel
n > ne ^ es:  tudi kristjan se na zemlji hrani in živi s pravim
, t  ts kim kruhom, kteri med sveto mašo pride iz nebes na
j '%>, in nas živi, krepča in tolaži. (Jan. 6, 49. 50. —
y  h°r. io, 3 .) _ Izraelci so pili v puščavi skrivnostipolno
tl v  k' era  j e  skale izvirala: „ska!a pa <£ , uči sv. Pavl

Kor. 10, 4 .) „je bil Kristus, ki nam deli svoje milosti in
^j ’ ktere so studenci žive vode. (Jan. 4, 13. 14.-7,38.)
, zraelskct ljudstvo je bilo v puščavi obdano od sovražnikov,

er ‘ so hotli Izraelce vstavljati na potu v obljubljeno deželo;
P a  so sovražnike premagali po molitvi Mozesovi, kteri

^raelci
je

na

gori svoje roke iztegoval in razpenjal (II. Moz. 17.):

— 332

tudi kristjan ima v svojem sedajnem življenju, na svojem po-
zemeljskem potovanju vedno vojsko z mnogimi sovražniki, '»
jih premaga le v moči in s pomočjo tistega, ki je zanj na
križu razpel svoje roke. — Izraelce, pičene od strupenih)
ognjenih kač, je Bog ozdravljal s tim, da je ukazal Mozesu
narediti in kviško na ogled razpeti brončeno kačo; kdorkoli
se je vanjo ogledal, je ozdravel: (IV. Moz. 21, 9.) mi p"
bomo ozdravljeni od popadljejev peklenske kače, to je: od svojih
grehov s tim, da se s skesanim sercom in spokornim duhom
oziramo nanj, ki je bil na križ povišan. (Jan. 3, 14.)

4. V tretjem mescu po izhodu iz Egipta pridejo Izraele'
po puščavi do gore Sinaja, in postavijo šotore pod hribom-
Ondi jim da Bog svojo postavo, in sicer tisto postavo, kter°
je tudi Jezus poterdil, razložil in spolnovali veleval; dal j" 11
je deset božjih zapoved, ter jim jih z lastrfim perstom zapis" 1
na dve kamnitne tabli. — V spomin tega postavodajanja s °
bili postavljeni binkoštni prazniki, ki so se obhajali 50 dni P°
veliki noči, ker je Bog 50. dan no izhodu iz Egipta da'
Izraelcom svoje svete zapovedi. (II.Moz. 22, 29. III.Moz.23,

5. Zraven desetih zapoved je dal Bog Judom tudi š 0
mnogo drugih postav, ktere so vravnovale deloma njih def'
žavno vladanje, deloma pa službo božjo. V teh postavah j e
bilo natanjcno določeno, kako se morajo obnašati pri sodbah)
kako praznike praznovati, kako daritve opravljati, Ukazal j" 1 !
je, za božjo službo naravnati sveti šotor, in vanj postav' 1 '
skrinjo zaveze, v kteri so bile hranjene tabli z božjimi zap 0 '
vedmi. Za oskerbovanje in opravljanje službe božje je odhr"
posebne služabnike, ter v to odločil ves Levijev rod, po kteren'
so se ti služabniki božji Leviti imenovali. Leviti so mora 1
sveti šotor, pozneje pa Jeruzalemski tempelj varovati*,' za snaž¬
nost skerbeti, svete posode hraniti itd. Leviti iz hiše Arono ye
pa so bili odbrani za duhovnike. Duhovni so morali daroval
za ljudstvo moliti, mu zapovedi in postave razlagati. (III*

10, 11* — V. Moz. 17, 8-12.) Aron pa in za njim vs"^
pervorojenec iz njegovega rodu je bil v velikega duh< )VI1
odbran. Veliki duhoven je bil srednik med Jehovom (Bog 0,I M
in med ljudstvom, in priprošnik za ljudstvo; mogel je daro'^
pred vsemi drugimi duhovniki in za ljudstvo moliti; in i e 0


f*


- 333

edini je smel na veliki dan sprave v presvetišče stopiti. —
Vso te navedbe in naprave so merile v lo, da bi bile Izraelce
ločile od drugih narodov, kteri bi jih bili prav lahko spet v
■nolikovanje zapeljali. „Bili so z mnogimi vidnimi skrivnosti-
polnimi opravili obloženi, da bi jih bili kakor s hlapčevskim
bremenom zavirani in vzderžani zastran vživanja jedi, zastran
živalskih daritev in zastran brezštevilnih drugih reči, ktere so
pa vse bile znamnja in predpodobe duhovnih reci, našega
Gospoda Jezusa Kristusa in njegovo cerkev zadevajočih«, go-
v °ri o tem sv. Avguštin.

6. Tudi Mozes je bil predpodoba prihodnjega Mesija.
Gekel je Izraelskemu ljudstvu : „Preroka, kar sem jaz, iz tvojega
ljudstva in zmed tvojih bratov bo obudil Gospod, tvoj Bog :
"jega poslušaj.« Med Izraelci pa do Mesijevega prihoda ni
bilo nobenega preroka, kteri bi se bil smel merili z Mozesom.
Nobenemu se ni Bog tako natanjčno razodel, nobenemu se ne
l*>ko blizo pokazal, kakor Mozesu; nobeden ni dal lakih zapo¬
ved, nobeden ni skazal božjemu ljudstvu tolikih dobrot, kakor
M-ozes: Jezus sam je Mozesa dosegel, jn še clo nezmerno
Presegel. Zraven tega je Mozes, ker je hotel rešiti svoje
ljudstvo, zapustil slastno življenje na Faraonovem dvoru: in
Jezus je zapustil nebeško veličastvo^ da bi nas odrešil. Mozes
■i e  živel 40 let na tujem daleč proč od svoje domačije; in
Je «us je čez 30 let bival v solzni dolini, na zemlji. Mozesu
j* 1  Jezusu je zopergovorilo in zopervalo ljudstvo, klerega sta
b°tla rešiti itd. Mozesovo prerokovanje je moglo po tem takem
ž P'jo po obljubljenem Mesi ju budili v sercu Izraelcov, in je
' /,lu ven tudi še pripomoglo, Izraelcom znatnega narediti Mesija,
' a dar bi prišel.

7. Mozesu ni bilo dano, da bi bil sam peljal Izraelsko
'judslvo v obljubljeno deželo. Iz verh gore Nebo mu jo Bog
Pokaže, in Mozes je umeri, ko je že kakih štirdeset let na
!°žje povelje Izraelsko ljudstvo deržal v puščavi. - V spomin
^‘''desetletnega bivanja v puščavi so Izraelci v poznejšem času
obhajali praznik zelenih šotorov, ker so v puščavi le v šotorih
Prebivali, in ne po hišah. — Velikonočni in binkoštni praznik
' n  Praznik zelenih šotorov so bili Judovski naj imenitnejši praz-
n ‘k'} ki so se iz pervega le v snidnici obhajali, pozneje pa

- 334 -

y Jeruzalemskem tempeljnu. O teh praznikih so morali vsi
odraščeni Izraelci možkega spola v Jeruzalem priti k božji
službi, kar jih je ohranilo in poterdovalo ne le v vzajemni
bratovski ljubezni, ampak tudi v veri na enega, edinopraveg"
Boga.

8. Se le Jozua, ki je že po svojem imenu (Jozua p"'
menja namreč to kar Jezus) še bolj pa po svoji službi pred-
podoba Jezusova, je na božje povelje peljal božje ljudstvo v
obljubljeno deželo. — Obljubljena dežela nam je podoba pre'
svetih nebes, v ktere Jezus svoje izvoljene popelje iz puščave
tega sveta. Izraelci so prišli v obljubljeno deželo po mnogi!'
hudih bojih, v kterih so le z božjo pomočjo premagali svoj e
sovražnike: ludi krislijan zainore le po mnogem vojskovanj"
in bojevanju, v kterem mu le božja gnada zmagati pomaga
priti v presrečno deželo, ktera mu je obljubljena, priti v vesel"
nebeško domovino. Amen.

L. Keršanski nauk.

V. Izraelci pod sodniki in kralji do razdelitve
kra Ijestva.

(Od 2560. do 3029. leta po stvarjenju sveta.)

1.  Kadar so bili Izraelci pod Jozuatovim vodstvom K""
naansko deželo v posest dobili, so jo razdelili med dvanajster"
Izraelove rodove. Levjev rod je dobival desetino od vse'
pridelkov dežele, in to raj ni dobil svojega posebnega zemljišč" ‘
namesto njega pa so dobili Jožefovi mlajši, v dva rodova, ^
Kprajmovega in Manasetovega razdeljeni, vsak svoj del.
smerti Jozuatovi so modri in serčni možje vladali božje ljudstvo
kakih 300 let. Sodnike so jih imenovali. Naj imenitniši m e<
njimi so bili Gedeon, Samson in Samuel. V tem času
Izraelci zopet večkrat hudo delali pred Gospodom. Bog" s °

i

335

zapustili, se z neverniki združili, in služili njih molikom. Bog
Pa le vendar ni pozabil svojega ljudstva; kolikorkrat koli se
je pregrešilo, ga je v strah vzel, ter dal sovražnikom v roke,
d a so jih povsod stiskali in premagovali; kakor hitro pa se je
'judstvo s spokornim duhom k njemu vernilo, in obžalovalo svoje
hudobije, se ga je Bog spet usmilil, ter šibo iz nad njega
odmaknil. Po takem polu je moglo Izraelsko ljudstvo vedno
bolj spoznati, kako nezmožen za dobro da je človek sam ob
s ebi, in da si sam nikakor ni v stanu pomagati, da pa ljubez¬
nivo čuje nad njim modra previdnost božja, klera je vedno
pripravljena človeku pomagati. Po takem potu se je pa tudi
vera v tega močnega, mogočnega in pravičnega, pa tudi toli¬
kanj dobrega in usmiljenega Boga, in poželjenje in hrepenenje
P° Odrešeniku vedno živo ohranilo med ljudmi.

2, Samuel se je bil postaral, in Izraelsko ljudstvo je
zahtevalo, naj mu kralja da, ker tudi druge ljudstva kralja
'majo. Samuelova sinova namreč, Joel in Abija, ktera jim je
sodnika postavil, nista bila pravična in bogaboječa, kakor njun
°oe. Samuel se v motilvi posvetuje z Bogom, in Bog mu
'‘kaže, Izraelcom kralja dati, ter Saula y kralja pomaziliti.
Kmalu pa je Saul pravo pot zapustil, ter v hudobije zašel, in
K°g ga je zavergel. Na njegovo mesto je izvolil Davida, Je-
sovega naj mlajšega sina iz Judovega rodu. — S tim, da so
braelci kralja dobili, se je imel spolniti božji sklep, po kterem
J 6  imel Mesija rojen biti iz kraljevega rodu.

3. Davida, ki je bil mož po volji božji, je bil prerok
^rnnuel v Bellehcmu pomazilil v kralja, in David je po Saulovi
smerti kraljevanje prevzel. 1 rideset let je bil star, ko je
k^ljevaii začel, in je kraljeval 40 let. Kralj David je lepa
Prodpodoba Mesijeva. Dolgo časa je živel David natihoma pri
Sv °jem očetu; njegovi rojaki ga niso poznali, se niso zanj
me ndi :  tudi Mesija je živel dolgo časa v Nazareški tihoti pri
sv °jem redniku, svetem Jožefu. David se na to očitno
Pokaže med svet in premaga ošabnega velikana Golijata z
orožjem, ktero na videz ni bilo nič kaj pripravno za boj: in
mdar se je Jezus očitno prikazal, je premagal satana, premagal
SV|; t s svetim križem, kterega so imeli neverniki za nespamet,
' n  i e  bil Judom v pohujšanje in spodtiko. Kakor Mesija pozneje.

- 336

je bil tudi David poprej zaničevan od lastnih rojakov, bil
sovražen in preganjan od tistih, kterim je dobrote delil, po¬
stavim od Saulna, Absaloma; bosonog in s solznim očesom j e
bežal čez Cedronski potok na Oljsko goro, je bil v svoji
žalosti od Semeja zasmehovan in preklinjan; pri vsem tem p a
je bil David vendar le ves usmiljen do svojih prevzetnih
sovražnikov, in tudi on je imel med svojimi nasprotniki enega,
ter Ahitofela, kteri ga je bil gerdo izdal, in se je na zadnje
v obupnosti obesil. Po več kot tridesetletnem terpljenju in
preganjanju, kterega mu je prizadjal med drugimi tudi še clo
lastni brezbožni sin Absalon, se je David spet slovesno verni!
v Jeruzalem, kjer so ga z obilnim češčenjem sprejeli njegovi
podložni: tudi naš Zveličar se je po več ko tridesetletnem
ponižanju in terpljenju, kterega je prestal in preterpel tukaj
na zemlji, preterpel clo od lastnega ljudstva, ktero se je bilo
vzdignilo zoper njega, častit in veličasten vernil v nebesa,
kjer so ga angelji sprejeli s svetim češčenjem in se mu uklanjal'
kar svojemu Gospodu in svojemu kralju.

4. David, od Boga razsvitljen, je tudi veliko in sic 01 '
prav določno in natanjčno prerokoval od Mesija. Prerokoval
je, da eden zmed njegovih mlajših bo božji Sin, bo duhovnik?
ne po redu Aronovem, ampak po redu Melkizedekovem, ker
namreč ne bo imel ne sebi enakega predhodnika, ne enakega
predhodnika, ne enakega naslednika, kakor ga Melkizedek 1,1
imel. V ozir tega velikega duhovna in božjega Sina poklal
Očetu nebeškemu te le besede na jezik: „Ti si moj sin; dan eS
(to je: od vekomaj) sem te rodil1" (Ps. 2, 7.) „Ti si mašnih
po redu Melkizedekovem na vekomej." (Ps. 109, 4.) —
dalje David tudi popisuje, kako se Sin božji svojemu Očetu v
spravni dar ponuja za naše grehe, koliko da bo na križu terpnh
in da ne bo v grobu strohnel. V svojih duhovnih pesmih, v
psalmih, vpelje Jezusa tako-le govorečega k njegovemu n®'
beškemu Očetu: „Klavnih daritev in darov nisi hotel, "
žgavnih darov in spravnih daritev za greh nisi terjal: takra
sem rekel: Glej, jaz pridem," (Ps. 39, 7 — 10.) jaz prid 001 ’
da bi spolnil tvojo voljo. — „Več kot las na moji glavi j 0
listih, ki me sovražijo brez vzroka: močni so poslali m 0 Jj
sovražniki, kteri me preganjajo po krivici. — Tuj sem p° sta


337

reši; pomaga naj mu, ker ima dopadanje nad njim.
moje kosti so se razklenile. — Moja moč se je vsušila
čepinja, in moj jezik se dem nebesa mojih ust. — Truma

svojim bratom, in neznan otrokom svoje matere." (Ps. 68, o. 9.)
" „Moj Bog, moj Bog! ozri se na mene; zakaj si me za¬
pustil?« — „Zasramovanje ljudi sem in izveržek ljudstva. Vsi,
ki me vidijo, se mi posmehujejo; se z ustnicami pačijo in
stresajo z glavami", in pravijo: „V Gospoda je zaupal, naj ga
*dai
Vse
ko

hudobnežev me je oblegla. Roke in noge so mi pribili; vse
^oje kosti so razšteli. — Moje oblačila so si razdelili, in za
mojo suknjo so vadljali." (Ps. 21, 2. 7 9. 15, 17. 19.)

»jžolca so mi dali jesti, in v moji žeji so me s kisom (Jesi¬
hom) napajali." (Ps. 58, 22.) — „Ne boš me pustil v grobu,
111  ne boš pripustil, da bi strohljivosti zapadel tvoj svetnik."
(Ps. 15, 10.)—Tudi opeva David poveličanje Mesijevo, raz¬
širjanje njegove cerkve in njeno zmago nad vse njene soviaž—
nik e,' ter pravi: „Gospod", moj Bog, „je rekel mojemu Go¬
spodu", Mesiju: „Vsedi se ob moji desnici, dokler ti ne po¬
ložim tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog." (Is. 109, 1.)
»Prosi me, in dal ti bom nevernike v dedščino, in pokrajne
Ze m!je v tvojo lastnino. Kraljeval boš čez nje z železno
Palico («:|o), in sterl jih boš, ko persteno posodo. — Zakaj
J 0  se neverniki togotili, in ljudstva si izmišljevale prazne reči?
^ ra lji zemlje so vkup stopili, in poglavarji so se posvetovali
z °per Gospoda in zoper njegovega Kristusa. Raztergajmo
»jih zveze, (pravijo,) in od sebe verzimo njimjarm. Ali kteri
v n °besih prebiva, se jim bo smejal; Gospod se jim bo po¬
smehoval." (2, 8. 1—4.) „ Ostal bo, dokler bo solnce in luna,
od  roda do roda. — In bo gospodoval od morja do morja,
*u od reke do pokrajin zemlje. Zamorci bodo pred-nj padali,
njegovi sovražniki zemljo lizali. Kralji od 1 arza in iz
ot bkov mu bodo darove darovali, kralji iz Arabije in Sabe mu
Ponesli dan'. Vsi kralji na zemlji ga bodo molili, vsi narodi
(n everniki) mu bodo služili. — Njegovo ime bodi hvaljeno na
v eke ;  njegovo ime bo dalje ostalo, kakor solnce. In vsi rodovi
Ze mlje bodo blagrovani v njem." (Ps. 71, 5. 8 11. 16. 17.)

5. Pod Davidovim kraljevanjem se je Jeruzalemsko
'nesto povzdignilo v pervo Judovsko mesto, v kterem so kralji

Ker;

s * nauk.

22

— 338 —

prebivali. Tudi skrinja zaveze je bila praznično prenesena v
Jeruzalem, in v kraljevem Sionskem dvoru postavljena v prelep
nov šotor. In ko je bil kralj David srečno premagal vse svoje
sovražnike, se je pripravljal, da bi pozidal edinopravemu Bog 11
lep in veličasten tempelj. Zatoraj je ukazal obrise narejati,
je nabiral zaklade za zidanje in dragega gradiva; pa še l e
Salomon, ki je za svojim očetom Davidom 40 let mirno i"
srečno kraljeval na Izraelskem, je zamogel to veliko delo
začeti in skončati. Bil je pa tempelj tudi res sila lep in veli'
časten. Obriz tempeljna pri tleh je imel podobo svetega SO'
tora; je bil namreč razločen v dvor in svetišče, svetišče p 3
v sveto in presveto. Dvor pred svetiščem je bil na dvoje
razdeljen, v zunanji in notranji ali duhovski dvor, v kterem j e
bil altar za žgavne darove. V obeh je bilo veliko pohištev
in slanic, v kterih so duhovni in leviti stanovali za čas duhov-
nega opravila. Svetišče je bilo sezidano iz rezanega kamnj 3 *
znotraj in zunaj obito z cedrovimi deskami. Med svetim > n
presvetim je bilo drago pregrinjalo. V svetem je bil z zlatom
prevlečeni kadilnik (kadilni altar), deset zlatih svečnikov, deset
pozlačenih miz, in še veliko druge posode iz čistega zlat 3,
V presvetem je bila skrinja zaveze, in zraven, nje sta stala dva
keruba z zlatom prevlečena. Slednji je eno perutnico razpr°"
stiral nad skrinjo, druga je segla do stene. V svetem in p*' e "
svetem so bile vse stene z izrezanimi kerubi, drevesi in cvet¬
licami opisane, in vse z zlatom prevlečene. Tla so bile *
zlatom vložena, vrata z zlatom obite, clo žeblji so bili zlati-
Sedem let so delali, preden so tempelj dodelali. Kedar je ^
tempelj dodelan, zbere Salomon vse starašine in pervake rodov,
da bi se skrinja zaveze iz Siona praznično prenesla v tempelj'
Duhovni zadenejo skrinjo zaveze, in jo neso. Salomon in vsa
množica je šla pred njo, in grede so darovali ovec in voIo v b
da jih ni bilo ne ceniti, ne prešteli. Leviti so vbirali in ig l ’ a 1
na cimbale, harpe in citre; 120 duhovnov je trobilo na t r0
benlc. In peli so na ves glas, da se je daleč razlegel 0 ;
,j!ivalite Gospoda, ker dober je On, in njegovo usmiljenje teip 1
vekomej !‘ £  Duhovni skrinjo zaveze postavijo v presveto p°
peruti kerubiinov. Ko vun pridejo, se je razgernil oblak P°
Gospodovi hiši. In Salomon jim reče: „Gospod je govd 1 ?

339  -

da  hoče v oblaku stanovati. 8  Salomon gre zdaj k altarju,
Poklekne, razpne roke prot nebesom in priserčno moli. In Bog
se  Salomonu razodene, in mu reče, da je uslišana njegova
molitev, da bo vsaki čas v tej posvečeni hiši, in da bo po¬
slal molitev svojega ljudstva. Tudi je Bog zapovedal, da se
mu  na nobenem drugem kraju ne smejo klavne daritve oprav¬
iti. (ii, p ai . a | 5_7.) _ Salomonova modrost, njegovo bo¬
gastvo in veličastvo je bilo tako veliko, da so ga občudovale
Vse  ljudstva na blizo in daleč. Pod njegovim vladanjem so
mnog; narodi Judom pod dacijo prišli, in Jeruzalem se je po¬
mignil v naj bogatejše mesto na Jutrovem. — Veličastni
te mpelj in sveto mesto Jeruzalem, in mirno, častitljivo vladanje
Salomonovo so nam predpodobe svete keršanske cerkve, pa
hali podobe nebeškega veličastva.

6. Ko je pa Salomon že star poslal, je začel Boga

^puščati, in mu ni več služil s celim, nerazdeljenim sercom.

Se clo v molikovanje je zašel, in molikom hrame (tempeljne)

zid al. Nejeverske ženske so mu bile serce spridile. Milost božja

zdaj zapusti, in njegova svitlost olemnuje. Bog mu straho-

v< mje napove in reče: „Ker si to storil, in nisi spolnil moje

? av eze, in mojih postav, ktere sem ti dal, bom razderl tvoje
«ral; PS ,„. . J  i  , . . •

ji • V;> . in ga bom dal tvojemu hlapcu. 8  Le en sam rod, mu
j n  , °hljubi, da bo še ostal njegovemu sinu, „zavoljo Davida
zavoljo Jeruzalema. 8  In tako se je tudi res zgodilo. Veliko

in

s ° v ražnikov se je vzdignilo zoper Salomona, in tudi Jeroboam,

nj . e Sov služabnik. Po Salomonovi smerti je deset rodov odstopilo
od ,

s

'jestvo, in je imelo Samarijo za svoje poglavitno mesto.

N°Vo
ir
S«

Hoboania, njegovega sina, P "f°je'reklo Izraelsko

, j« kraljestvo so napravili, ., og lavitno mesto.

S«vo, in je imelo Samarijo » J« S Roboamu Ives t

Jmla, z Benjaminovim kraljestvo, z velikim

»ijT kr ?' ieSlVU  Bili'ie“etiko manjše od onega. Te dve
Z* Ži vele  prijaznosti in ljubezni do eden
Sega; še do fcertile in sovražile ste se med seboj.-Glejte,
ta bko hudega zaseje nesrečni g 11 1 116

aa >pak

e med posamezne ljudi,
buli med ceio narode! Bog nas loraj greba varuj! Amen.

2

A

LI. Keršanski nauk.

VI. Doba prerokov.

(Perva polovica četertega tfsučletja po stvarjenju sveta.)

1. Naslednji Izraelski in Judovski kralji so bili vecid®
vsi sila hudobni. Že Jeroboam, pervi Izraelski kralj, je v 1
svojemu ljudstvu, da bi v Jeruzalemski tempelj ne zahaj 8 ' 0 ’
dve zlati teleti, in je rekel: „Glej, Izrael! to sta tvoja bogo' ,! !
ki sta te iz Egiptovske dežele izpeljala." Ljudstvo je l a<
molikovalo! In Roboara, Judovski kralj, ni bil dosti boljši
Jeroboama, Po takem polu je obedvojno ljudstvo pravega
zmerom bolj pozabilo, in vedno globokejše zabredlo v ne ve
nost, pregrehe in hudobije. Oni so na Boga pozabili; Bog P
na njih vendar le ni pozabil. Boljšali kralje in ljudstvo, J
pošiljal Bog svete može, ki se jim je preroki reklo. Bre' (, L
so jih imenovali zalo, ko so prerokovali, to je: prihodne 1
napovedovali. Naj imenilniši preroki so bili: Elija, El 1 z
Izaija, Jeremija, Eceliiel in Daniel.  Preroki so
prav pomenljivi možje tako pri Izraelskem, kakor tudi p rl
dovskem ljudstvu. Bog se jim je razodeval po mnogih P°

in odkritoserčno in neprestrašeno so z besedo in po P^
tudi kraljem in velikašem oznanovali božjo voljo pa tuh‘ ‘
ganja božje. je

2. Pred vsem drugim so bili preroki zavezani, up

na prihodnjega Odrešenika pri Judih buditi in oživljevati. B 8 ^.

ved° Vl
Ijenj 8 ’
eB''

zato so od Mesija govorili prav dostikrat; so pripov
piav o očno in veliko od njegovega čudopolnega živ
od njegovega britkega terpljenja, pa tudi od njegovega
castva. Prerok Izaija (11, 1. 2.) na primero je Iia P° V ^
doval, da bo Odrešenik izšel iz Davidovega rodu, da bo devh*
v mater imel, in da bo sam Bog ta Odrešenik." Mladika bo P°
gnala iz korenine Jesetove, in duh Gospodov bo počival 11

341

njim.«

,Glej, devica bo spočela, in rodila Sina, in ime

njegovo bo Emanuel«, to je: Bog z nami. (7, 14.) — »Dete
nam j e  rojeno, in Sin nam je dan; na plečih mn je gospostvo,
in  njegovo ime je: Čudni, Svetovavec, Bog, Močni, Oče pri¬
hodnosti, Poglavar miru.« (9, 6.) — Prerok Mihej (5, 2.)
je prerokoval, da bo Jezus v Betlehemu rojen. Rekel je:
»Ti, Betlehem Efrata, si sicer majhno med tisuči (mest) na
■Judovskem; pa iz tebe mi pride Gospodovavec v Izraelu,
kterega izhod je od začelka, od vekomej.« Prerok Daniel
24. 26.) je zapisal, kar mu je verhangelj Gabriel na znanje
dni, da bo Zveličar sveta čez 490 let stopil med ljudi, jih
rešil s svojo smerljo, in da bo zavoljo njegove smerti kazno-
Va no Jeruzalemsko mesto s tempeljnom vred, ter vse razdjano.

Od Mesijevega čudopolnega življenja in dela piše prerok
^aija (35, 4. 6.): ,,Bog sam bo prišel, in vas odrešil. Tadaj
se  bodo od p eri e slepim oči, se odmašile gluhim ušesa; poska¬
kal bo kraljevi kakor jelen, in mutastim se bo jezik razve-
Za, '“ — In od Jezusovega terpljenja in njegove smerti piše
rav no ta prerok: „Zares, On nosi naše bolezni, .in na-se
"aloži naše bolečine: in mislili smo, da je gobov in udarjen
°d Boga in ponižan. On pa je bil ranjen zavoljo naših grehov,
U)  stert zavoljo naših hudobij; zavoljo našega miru je terpljenje
ait  njem, in po njegovih progah smo ozdravljeni. Vsi smo
aot  ovce zašli, slehern se je obernil na svojo pot; ali Gospod
Ju nas vseh pregreho nanj položil. Darovan je bil, ker je sam
a °’el, in ni odperl svojih ust; kakor ovca, klera se v zaklanje
B e 'je, in kakor jagnje, ki molči pred njim, kteri ga striže, ni
(u Wl svojih ust... V smert je dal svoje življenje, in je bil
lr ' e d hudodelnike štet, ker je grehe njih veliko nosil, in za
pesnike prosil.« (53, 4 — 7. 12.) Na dalje pristavlja prerok,
se bodo ljudje zmed vseh narodov k Jezusu spreobernili,
Se  spokorili, ga molili in romali k njegovemu grobu, ter pravi:
” G H poroka za ljudstva sem ga naredil, poglavarja in učenika
Uarodom postavil. Glej. ljudstva, kterih nisi poznal, boš k sebi
Priklical; ljudstva, ktere tebe niso poznale, bodo k tebi pri—
hlle 'e. zavoljo Gospoda, tvojega Boga, Svetega v Izraelu.«

(55,
do m

T- o.) „0 tistem dnevu bo korenina Jesova stala naro-
v zastavo, ljudstva ga bodo molile, in veličasten bo njegov

- 342

grob.' 4  (11, 10.) — Prerok Malahija (1, 10, 11.) je pisal,
da se bo namesto različnih daritev stare zaveze po vsem svet 11
obhajala le ena sama daritev, ter daritev sv. maše. „Nobeneg 8
dopadenja nimam nad vami, govori Gospod bojnih trum, in ne
sprejemljem nobene daritve iz vaših rok. Zakaj od sončneg 8
vzhoda do njegovega zahoda bo yeličastno med narodi moje
ime, in po vseh krajih bo mojemu imenu darovano, in čist 8
daritev dajana v dar.“ — Kar sem vam zdaj v misel vzel,
je pa le komaj majhen del čudopolnih podob, klere je IM
prerokom razkazoval. Ti sveti možje so zraven tega tudi še
pripovedovali, da se bo Jezus nekoliko časa zaderžal v Eg>p' 11
(Ozej. 11, 2.); da bodo nedolžni otročiči pomorjeni za volj 0
n j e g a  (Jerem. 31, 15,); da bo prodan za trideset srebernilM
(Mal. 3, 1.), in še veliko drugega. Če bi zamogli vi, Ij 8 ' 1 '
moji! sveto pismo brati, in bi umeli ves njegov pomen, bi
gotovo čudili, kako natančno in določno da je popisan v te' 1
svetih bukvah ves značaj kakor tudi posamezni odstavki življenj 8
obljubljenega Mesija, popisan po teh svetih možeh veliko st°
let poprej, prejden je Mesija sam na svet prišel.

3. Preroki pa niso le samo z besedo opisovali prihod"
njega Odrešenika, ampak so tudi s svojim lastnim življenje 118
ljudem pred oči postavljali življenje in terpljenje Zveličarje^ 0 ’
bili so ne le samo napovedovavci, ampak tudi predpodobe J e "
zusa Kristusa. Kakor Kristus so tudi preroki živeli v revščm 1
in zatajevanju samega sebe. Tudi njim je Bog dal moč, čudež«
delali, in napovedovati prihodnje dogodbe, bližnje in dalj° e-
Kakor je v Jezusa verovalo nekoliko Judov in clo nekteri n e '
verniki, so se tudi prerokov deržali nekteri boljši ljudje
ljudstva; in clo v Jeruzalemskem kraljestvu, v kterem je m 0 ' 1 "
kovanje gospodovalo, so se znašle še neklere duše, ktere
piaznovale s preroki saboto, Judovski svetek. Skoraj vsi p r< |7
roki so za pravice del mnogo nnsprotvanja in preganjanja terp° b
in nekteri so morali clo umreti in življenje dati za resni« 0-
Prerokoma Eliju in Elizeju, postavim, se je vedno žugal 0 111
streglo po življenju, Ecehiel je neprenehoma bival v stiS'"' 1
in nadlogah, Jeremija i n  Caharija sla bila s kamnjem p ollHn j
Daniel je bil verzen v levnjak ir.ed divje zveri, Jona je
tri dni in tri noči v trebuhu morskega soma, iz liter ega P 8  ■'

- 343

na  zadnje vendar le živ in zdrav prišel, kakor je Jezus časlit
' n  veličasten iz groba prišel tretji dan po smerti.

4. Poltretjih sto let je Bog Izraelce po svojih prerokih
dramil in budil k pokori. Ker pa niso holli zapustiti moli-
tavanja in pregrešnega življenja, jih je Bog dal nevernikom
v  oblast. Neverske ljudstva so nad Izraelce planile, jih vžugale
in  odpeljale iz njih dežel. Deseteri Izraelski rodovi so bili
razdeljeni in razpotaknjeni po Asirskem kraljestvu. Le malo
malo jih je bilo še puščenih v deželi. Ti majhni ostanki
^raelskega ljudstva so se pomešali z nevernim ljudstvom, ktero
■i e  bilo po odpeljevanju Izraelcov vseljeno na Izraelsko zemljo.
Nj'h mlajši so spoznavali vero, ktera je bila zmes molikovanja
' n  Mozesove postave. Imenovali so se Samarijane ali Sama-
dtane. Deseteri razkropljeni Izraelski rodovi pa se niso nič več
ne  vernili na svojo domačo zemljo, temveč so se porazgubili
' n  so potonili med neverniki.

5, Kmalu po razdjanju Izraelskega kraljestva je Babilon¬
ci kralj Nabuhodonozor planil tudi na Judovsko deželo, je
deželo razdeval, zajel Jeruzalemsko mesto, oropal in požgal
v eličastni tempelj, in večidel ljudstva s kraljem vred odpeljal
v  babilonsko sužnost. Pa tudi v sužnosti Bog svojega ljudstva
ni  pustil brez tolažila in brez upanja. Tisti preroki, Izaija in
Premija, ki so terdovralnemu ljudstvu napovedovali njegovo
ne srečo, ter njegovo sužnost, so naprej vidili in prerokovali

tudi

da se bodo veselo vernili iz sužnosti. Jeremija je določil

f», o kterem se bo obnovilo .n spet vle Jl '° j'*” J
fctvo; Izaija pa je 200 let poprej, preden je rojen l il po
»en« povedal moža, Cir-a, Meri bo ljudstvo rešil (Ižaija 44,
28. J  , o Tudi ob časa njegove sužnost. je Bo« preroke
Pošiljal Judovskemu ljudstvo. V sužnosli namreč je Eceh.el
Ožnanoval svojim rojakom Gospodovo besedo, m  Daniel je clo
»» kraljevem dvoru v Babilonu s svojim prerokovanjem. Mero
* JO natančno spolnovalo, veliko pripomogel, da je se lud,

iipv , . "c il in spoštovalo moč in mogočnost

'jeversko ljudstvo spoznalo m 1 , - bes

židovskega Jehova, ler edinopravega Boga in Gospoda

C zemlje.

6 .

P« tem, ko so Judje že celih 70 let prezdihovali v
. Sužn °sti) s P et  dovoljenje dobili, vernili se v svojo

L

aci j°5 in Jeruzalemski tempelj iz nova pozidati, Corobabel,

— 344

mož iz kraljeve Davidove rodovine, jih je peljal v domačo
deželo. Ljudstvo se je naglo spet namnožilo po Judovski zemlji?
in viditi je bilo iz pervega, da se bo zdaj terdno deržalo
svojega Boga in mu zvesto služilo. Akoravno pa v gerdo
molikovanje niso zašli, vendar le Judje niso bili še do dobrega
spreobernjeni. Tempelj so zidati sicer pričeli, kmalu pa zidanja
spet v nemar pustili; in ni jim bilo mar, da bi se bila sp ct
obnovila in vpeljala očitna služba božja. Nasprot pa so se
veliko trudili in si dosti prizadevali, da bi bili sami sebi na¬
ravnali zložne in veličastne stanovanja in prilične pohištva; * n
jim je bilo močno na skerbi, da bi v sloves pripravili svojo
deželo in pomnožili svoje dohodke brez ozira na pripomočke?
naj so že bili pravični ali krivični. Bog pa, neskončno usmilj e "
ki je, ni hotel jih kar na mestu zatreti, temveč vedno skerben za
njih blagor jih je po raznih potih k sebi vabil in klical:
jih je opominjal in svaril in jim žugal po svojih prerokih; zdaj
jih je z dobrotami osipal in s svojim blagodarom obkladal; zdaj
jim je spet sušo pošiljal in lakoto, in jih tepel s tim, da nji¬
hove dela in opravila niso imele nobenega pravega teka ' n
vspeha. Ali glejte, nobena reč jim ne pride do živega: svaril 3
prerokov jih ne poboljšajo, dobrote božje ne omeče, šibe božjo
jih ne spokore. Hudobni, ki so bili, so hudobni tudi ostali :  ' n
pisma prerokov tiste dobe so prenapolnjene z žalovanjem,
se sabote ne praznujejo, da se vgnnja nečloveška odertija
tujci stiskajo, da se Gospodovim služabnikom desetine vderžujej 0 ?
dacije terdovratno odbijajo, da ljudje po krivem prisegajo, P I ’ e '*
šestujejo, eden drugemu (s strupom) zavdajajo, se pečajo z ne-
verskimi ženami, in doprinašajo še mnoge druge hudobij 6 ?
neznane hudobije in grozovito velike.

_ Poglejte, ljube duše! kako daleč so Judje zašli, a kora vn 6
jih je Bog vodil s tako veliko skerbjo in nezmerno ljubeznijo
Kolikanj hudobniše in nesrečniše pa so bile še le druge ljudstva?
kterim Bog ni bil tako blizo! Vse to nam kaže, kako reve 3
in nezmožen da je človek sam ob sebi, kako potreben da j‘
človeškemu rodu Odrešenik in Zveličar, kako potrebna lj l,(l< 11
nadnatorna pomoč iz nebes! Amen.

da

in

- 345 -

Lil. Keršanski nauk.

Vil.  0<i  povernitve Judov iz Babilonske sužnosti
do prihoda Od rešenih ovega.

(Druga polovica četertega tisueletja po stvarjenju sveta)

1. Po povernitvi iz Babilonske sužnosti Judje niso več
bneli lastnih kraljev. Corobabel, kraljevič iz rodu Davidovega,
bi je bil Jude pripeljal v domovino, je sicer še zmerom ljudstvo
v °dil j n  vladal, pa sloboden na kraljevem tronu ni sedel, in
l 'i vžival neodvisne kraljeve visokosti, tudi ni samostalne oblasti
nad Jude imel. Cio tako daleč je prišlo na zadnje, da je Da-
v idov rod zgubil vso svojo prednost in imenitnost in vnnanjo
Sv itlost; in da je revna in nepoznana v malem Nazareškem
me slieu živela Marija, mati Jezusova, akoravno je bila kralje-
v °ga Davidovega rodu; in da se je z bornim tesarskim roko¬
delstvom živil sveti Jožef, Marijin ženin in Jezusov rednik,

ako

bil

favno je tudi on iz Davidove žlahte bil. Tako namreč je
"a sklenila neskončno modra previdnost božja, da bi Zveličar

b'l sicer iz kraljeve Davidove hiše, in da bi sedel na tronu
SV() jega očeta Davida in kraljeval v hiši Jakobovi na vekomej;
l )r > vsem tem pa naj bi svet že kar o njegovem rojstvu spo-
zt *al. da njegovo kraljestvo ne bo od tega sveta, ne bo poze-

"»eljsko, ampak bo duhovno kraljestvo; in loraj je moral rojen
bili v revščini in nizkoti.

2. Kakih 200 let po svoji vermtvi iz sužnosti so Judje
ž 'veli pod milo vlado Perzijanskih kraljev; potem so pod oblast
I )r '®Ii Aleksandru velikemu, pod kterim so tudi mir vživeli in
obrambo imeli. Po Aleksandrovi smerti pa so se egiptovski
' n  sirski kralji v hudih vojskah bojevali za Judovsko deželo,
dokler so si jo na zadnje Sirci pribčjevali. — Vtegml pa bi
^orda kdo misliti; , 5 Po tem takem je bila tadaj kraljeva palica

346

od Juda že odvzeta; Judje niso že nič več ne imeli lastnih
kraljev: toraj bi bil imel Mesija že na svet priti?“ Toda,
glejte! vsi ti tuji kralji so imeli svoje namestnike v deželi,
kteri so imeli, kakor je bilo na Jutrovem v navadi, kraljevo
oblast, in ti oblastniki ali kraljevi namestniki niso nikoli bili
izvoljeni zmed tujcev, temveč vselej le zmed Judov, in sicer
iz Judovega rodu.

3. Eden teh sirskih kraljev, ki mu je bilo Antioh
(Epifanes) ime, je Jude grozovito stiskal. Hotel je namreč
Mozesovo vero zatreti, in Jude spet v nevernike spremeniti-
Njegovemu nespametnemu započetju se je vstavljalo mnogo
Judov, in so deloma rajši svoje življenje darovali v naj straš¬
il ej s i h mukah, kakor pa bi bili vero zatajili in odstopili od
Mozesove postave; — med njimi je bil stari Eleazar, serčna
Makabejka in njenih sedem sinov: — deloma po so se vzdignili?
in se junaško bojevali za svojo vero in za svoje pravice-
li hrabri bojevavci so se imenovali Makabejci po svojem
vodniku Judežu, kterega so zavoljo njegove nenavadne serc-
nosti imenovali Makabejca, to je: kladvarja, Judež Makabej je
premagal Judovske sovražnike, in njegovi nasledniki so še
kakih sto let po njegovi smerti vodili in vladali Judovsko
ljudstvo.

4. O tem času se je med Judi nagnjenje do terdega
molikovanja sicer večidel porazgubilo in razkadilo; zašli pa S°
v molikovanje druge verste. Bili so namreč vsi polni neči-
murnosti in napuha, ter so sebe in svoj narod nezmerno po'

■ VZ( %ovali, druge narode pa gerdo zaničevali. Ponašali so sc
s tim, da so Abrahamovi otroci, in so se zanašali, da so bolj
raior vsi drugi narodi na zemlji prijetni in dopadljivi Bogu že
samo zavoljo tega, ker so Abrahamovi mlajši. Mesija ali Od'
rešenika so sicer pričakovali, toda le bogatega in slovečega
med svetom, i n so se zana g a |j ? ( j a  jji,  ij 0 re g,| tujih nasilnikov,
da bo premagal vse njihove sovražnike, in da bo Judovsko
ljudstvo povzdignil v naj imenitniši in naj slavniši narod na
zemlji.

5. Se večo zmešnjavo v verskih zadevah so delalo
različne verske stranke (sekte), k tore so se po Babilonski

- 347

sužnosti spočele in izlegle med Judi. Zmed \seh teh verskih
•očnic ali strank so tri posebnega spomina vredne, in sicer:
farizejska, saducejska in esejska stranka.

a) Farizeji  (kar je to, kar: odločenci) so bili ljudje,
ki so se delali, kakor da bi bili naj bolj natančni v razlaganju
'n spolnovanju postave; prav za prav pa je bilo vse njih djanje
•n ravnanje večidel le hinavščina in hlinjenost, in oni sami so
kili vsi polni zavida, vsi polni napuha, vsi polni prepirljivosti,
v si polni sovraštva. Farizejem so se prištevali Judovski pis-
ma rji ali pismouki.

ki

b) Sad uceji  (to je: pravični ali ostri) so bili ljudje,
1  so druge prav ostro sodili, sami pa prav slastno in samo-
P^sno živeli. Saduceji so zmed svetega pisma le samo petere
Uikve Mozesove sprejeli, v neumerjočnost duše, v vstajenje
olesn, v arigelje, v večno plačilo in večne kazni pa niso
i°tli verovati. Saducejem so se pridružili večidel velikaši in
b °gatini.

c) Esejci  (kar je toliko, kolikor: pobožni) so bili
•judje, ki so se potikali po nevljudnih, samotnih krajih in so
Sa mi za _ se  in ostro živeli, in po svoji glavi in lastnem
z, m'šljevanju Bogu služili, pri tem pa se ogibali očitne službe
“ožje, akoravno je bila ta od Boga samega predpisana in za-

povedana.

V takem žalostnem stanu so se znašli Judje, v takem
'“ilovanjavrednem stanu je bivalo ljudstvo, kterega si je Bog
Zn 'ed vseh narodov zemlje izvolil, da bi bilo njemu posebno
posvečeno in da hi njemu posebno služilo.

6. Kakšna pa je bila o tistem času z drugimi narodi
lla  zemlji, ktere je Bog, da s Pavlovo besedo povem, (Dj. ap.
K 15.) pustil hoditi po njih lastnih potih, in je bilo vidili,
bi| kor bi jih bil Bog pozabil? Vse druge ljudstva na zemlji
se znašle v neznabožtvu in molikovanju, in so vedno glo-
b °kej« in globokeje zašle v brezen naj ostudniših pregreh in
““jgerših hudobij, kakor nam to sv. Pav! v listu do Rimljanov
21- 32 .) prav živo popisuje, ter med drugim pravi (v. 25.):

348  -

»Oni so spremenili resnico božjo v laž, in so častili in služil'
rajši stvarem, kakor stvarniku."

7. Tako ta d a j so bili Judje in neverniki vsi pod gre¬
hom (Rimlj. 3, 9.), in kdor je zamogel pregledati vso ne¬

zmerno siroščino, v kakoršni se je znašel takrat ves človeški
rod, je pač lahko spoznal, kako neizrečeno potrebna da j®
ljudem posebna in nenavadna božja pomoč. Imevši božje

obljube pred očmi so toraj boljši in pobožniši Judje tudi reS
pričakovali in sicer željno pričakovali obljubljenega Odrešenika.
Klicanje: »Ve, nebesa, ga rosite, in vi, oblaki, nam dežujte
Pravičnega", ktero napomočklicanje se je čulo že ob Izaijevem
(45, 8.) času, se je slišalo zdaj še vse močneje. Od tega se
prav lahko prepričamo iz življenja bogaboječega starčika

Simeona, ki je čakal oveseljenja Izraelovega, in mu je bile
od svetega Duha razodeto, da ne bo vidil smerti, dokler ue
vidi Gospodovega Kristusa. (Luk. 2, 25. 20.) Ravno to s po*'
namo tudi iz evangeljske pripovesti od pobožne vdove An®-
ktera, kadar je v tempeljnu Jezusa zagledala, ga je na ves
glas častila, in je govorila od njega vsem, kteri so čakaj 1
Izraelovega odrešenja. (Luk. 2, 36. 38.) In ko sv. evangelij®
od Jožefa Arimatejca govori, tudi od njega pove, da je čakal
božjega kraljestva. (Mark. 15, 43.)

8. In še clo med neverniki so pričakovali o tistem času
nekoga, kteri bo nadložnemn človeškemu rodu prinesel pomo®
'n tolažilo, in vstavil sprido in spačenost, ktera je vedno dalj
segala po svetu. Rimski zgodovinar Tacit, ki popisuje zgodbe
ta daj nega časa, pravi med drugim, da je »pisano v starih du-
hovskih bukvah, da bo ravno o tistem času Jutrova dežel-' 1
mogočna postala, in da bodo iz Judeje vladarji prišli." (H' st ‘
V, 18.) Svetonij, popisovaje življenje cesarja Vespazijan^
piše. »Po vsem Julrovem se je bila raznesla neko stara ne¬
pozabljiva govorica, po kteri je bilo odločeno od osode. d* 1
bodo o tistem času prišli vladarji iz Judeje." In trije M® (lrI
iz Jutro vega, sveti trije kralji, so gotovo že poprej, preden s ®
jim je zvezda prikazala, kaj vedeli od Judovskega kralja, kt®'J
je imel priti in prinesti ljudem blagor in zveličanje;


349 -

zvezda, ktero so zagledali, jim vsega tega ni mogla povedati,
ompak jim je samo na znanje dala, da je zdaj na svet prišel
Tisti, kterega so pričakovali že davno — davno.

9. Prerok Daniel je prerokoval, da bo Rimsko cesarstvo
razmetalo in pokončalo vse druge kraljestva. Zdaj se je spol-
novalo, kar je Daniel napovedoval. Rimsko cesarstvo je do¬
spelo na verhunec svoje slave, prišlo na naj višo stopnjo svoje
imenitnosti. Raztegovalo se je čez kakih 200.000 štirjaških
‘»lij, in poldrugi milijon ljudi je živelo v samem Rimu, ki je
bil poglavitno ali pervo mesto tega nezmernega cesarstva.
Med lem so pa nasledniki nekdanjih slavnih Makabejcev pravo
P°t zapuščali vedno bolj in bolj. Velike hudobije so doprinašali
Pred Gospodom, in se vedno prepirali med seboj. Bratje so
Se  vojskovali zoper brate, in se morili med seboj, ter so pri¬
klicali mogočne Rimljane, da bi med Judi razsojevali. Rimljani
so se njih dežele polastili, in Judom postavili tujega kralja :
Heroda Idumejca. Herod je bil pervi tujec na Judovem kra¬
ljevem sedežu, in po tem takem napovedovavec, da se je
koncu približalo kraljestvo Judovsko. Spolnilo se je tadaj, kar
je stari očak Jakop svoje dni napovedoval: kraljevnica ali
kraljeva palica je prešla od Juda,— in na svet je imel priti tisti,
kteri je imel poslan biti, kterega so preroki napovedovali,
eelih 4000 let vsi pravični ljudje željno pričakovali, — na
Sve t je imel priti Odrešenik in Zveličar sveta, Jezus, kteri
j e  tudi  Mesija imenovan.  Amen.

- 350

LIH. Keršaiiski nauk.

Sveti adventni čas.

1. Preljubi poslušavci! v poslednjih keršanskih naukih
ste slišali zgodovino človeškega rodu od njegovega pervegf
začetka do prihoda Zveličarjevega. Slišali ste, kako so ljudje
v greh zašli, in kako da bi se bili radi spet izkopali iz greha,
in se k Bogu nazaj obernili, da pa tega z vsemi nalomim'
pomočki, ki so jih poskušali, niso mogli zveršiti; ampak so le
dalj in dalj zašli od Boga in spoznanja božjega, se le bolj
in bolj pogrezovali v nesrečo, v kakoršno je greh človeka
pripravil. Vedno bolj so mogli spoznavati, da se znajdejo v
neizrečeno žalostnem, nenatornem stanu, in da si z navadnim'*
natornimi pomočki nikakor ne morejo pomagati. In kakor
bolnik, ki se nahaja v nevarni bolezni, in se je sam — toda
brez vspeha — zdravil z navadnimi, domačimi zdravili, ^
spoznanju pride, da si iz svoje hude bolezni sam nikakor ne
bo mogel pomagati in toraj željno zdravnika pričakuje: ravno
tako so tudi ljudje priserčno zdihovali po nenavadni, čeznatorm
pomoči; po pomoči in odrešenju, ktero bi jim iz nebes došloi
po pomočniku in Odrešeniku, kterega bi jim Bog poslal.
Kralj David se je bil hudo hudo pregrešil. Prerok Natan j°
bil k njemu poslan, da bi Davida pripravil k spoznanju njegove
pregrehe. Iz tega namena mu je povedal priliko od bogateg a
moža, ki je veliko ovec imel. Prigodilo pa se je, da je p°"
potnik k njemu prišel; bogatin pa gre, in namesto da bi eno
zmed obilnega števila svojih lastnih ovec zaklal, vzame svojemu
revnemu sosedu edino ovčico, ter jo zakolje, da bi ž njo po¬
gostil doprišlega popotnika. David, slišati toliko krivico,
zagrozi in pravi: „Kakor resnično živi Gospod, umreti moin
mož, ki je to storil! c<  Na to pa reče Natan: „Ti si tisti mož!

— 351

Preljubi kristijan! morda si tudi ti eden ali drugikrat nevoljen
M in se jezil nad Judi, kadar si slišal, kako nepokorni, kako
nehvaležni, kako lahkomišljeni in kako hudobni da so bili,
akoravno jim je Bog vedno dobrote delil in jim tolikanj usmi¬
ljenja skazoval? Glej! namesto preroka pa jaz tebi zakličem:
»Ravno tako nepokorno, nehvaležno, lahkomišljeno in hudobno
'•ndovsko dele si ti!“ Kakor je Bog Adama nedolžnega vstvaril,
je tudi tebe pri svetem kerstu v nedolžnost ogernil; ti
Se  nazaj povernil v svoje poprejne ali pa morda še
grehe. Kakor nekdaj svoje ljudstvo po očakih in
P°g tudi tebe zdaj po starših in duhovnih

ter

li

zavračuje

zdaj po
na pravi

opominja

pot,

ter pot njegovih svetih
P a  komaj kako stopinjo storiš po pravem potu,
s Pet kreneš na nnpčno stran. Kakor Izraelci nekdaj
te z enim samim očesom v Boga oziraš, in g
.rut, kadar se znajdeš v stiskah in težavah.

‘tebrejci
darovali,

pa si
clo hujše
prerokih,
in svari,
zapoved;
in kmalu
se tudi ti
i iščeš le

se znajdeš v stiskah in težavah. Kakor so nekdaj
le prepogostoma pravega Boga zapustivši molikom
daruješ tudi ti še zdaj nesrečnim molikom, kterim se
P !> avi; poželjenje mesa, poželjenje oči in napuh življenja! Ali
ni ar po lem takem krivico delam, ako te primerjam nezve-

li

Sl ‘ m > omahljivim Judom? Pa kaj govorim! Res, — delam kri—
' lc ° :  toda ne tebi, ampak Judom! Za Jude stare zaveze nam-
tc 111  še bil Zveličar prelival svoje kervi: za tebe pa je Jezus

Hočeš
11,1  e m

križan bil in umeri, in vendar le tako naglo pozabiš na njegov
Prihod, na njegovo življenje, na njegovo terpljenje in na njegovo

i. tner t, in na vse milosti in gnade, ktere ti je zasluzil. In ako
mir, kakoršnega svet ne more dali, najti na lem in

svetu, bi li bilo tako neizrečeno potrebno, da bi prav
t )Pav  dostikrat, da ne rečem: zmerom — v spominu imel božjo

j ,  e skončno ljubezen in njegove nezmerne dobrote, pa tudi svojo
,lsll 'o nehvaležnost.

2. In glejte, ljube duše! ker človek med posvetnim
%u| rom in hrupom tako lahko pozabi na to, kar je edino
j Jolr ebno, je naša skerbna mati, sveta katoliška cerkev vsako
, to  razdelila v tri posebne dele, namreč v božični, velikonočni in

^kostni ‘ '

da bi

1,lie nitnise

čas, kterih vsak ima svoje lastne godove in praznike,
nas prav resno opomnila vsaj enkrat vsako leto na naj

dobrote, ktere je Bog storil človeškemu rodu, in

- 352 -

tadaj storil tudi nam. Po tej cerkveni razdelitvi se leto ime¬
nuje cerkveno leto.

3. Zdaj naj vam pa tudi še v misel vzamem, da je v
vsakem cerkvenem letu odločen poseben čas, o kterem nas
sveta cerkev opominja, da se spominjamo priserčnega hre¬
penenja, s kterim so pobožni očaki stare zaveze pričakovali
prihoda Zvelicarjevega; in nam ob enem tudi prigovarja, d 3
pridno pregledujemo in preiskujemo svojo serce, in če najdemo,
da se Jezus ni še vanj vselil in še ne stanuje v njem, sl
skerbno prizadevamo, ter mu vredno prebivališče pripravljam 0
v svojem sercu, da bo rad in z veseljem vanj prišel. — 1°

čas se obhaja kar o začetku svetega cerkvenega leta, in sG
imenuje advent in adventni čas.—Advent se imenuje po latinsk'
besedi „adventus“, kar je po naše to, kar »Prihod.“— Prih 00
ali čas prihoda pa se imenuje ta sveti cerkveni čas: a) zato,
ker o tem času obhajamo spomin tistega časa, o kterem s °
stari očaki s priserčnim hrepenenjem pričakovali prihoda ob¬
ljubljenega Odrešenika; b) zato, ker se moramo o lem svetem
času spet lepo pripravljati na Jezusov duhovni prihod, ter m
njegov prihod v naše serce; in c) je misel na poslednje « eCl
človekove posebno pripravna, priganjati nas, da pridno skerbim 0
za svoje zveličanje; loraj sveta cerkev želi, da se o svetem
adventnem času prav pridno spominjamo tudi Kristusoveg 3
drugega prihoda na zemljo, ki se bo godil na sodni dan.

4. Sveta cerkev obhaja sveti adventni čas štiri ted« e
ali vsaj štiri nedelje pred božičem, in sicer zato, ker so lj u °J

' 4000 let čakati morali, preden je obljubljeni Mesija p r ’ se
na svet. .

5. Vsak cerkven čas pa je ali čas žalovanja ali p a c
svetega razveseljevanja, to je: o nekterem času sveta cera ^
želi, da ž njo vred žalujemo, o nekterem času pa želi, <1°

ž njo razveseljujemo. Včasih pa nam sveta cerkev v si’ 0
žalovanja pripravi kako duhovno veselje, in nam v S‘ e
veselja pred oči postavlja kaj žalostnega, kakor si že nan®s •
prazniki, ki jih obhajamo v tistem času.— Kakšen čas jo 13  ^
sveti adventni čas? ali je čas žalovanja, ali je čas razvesej 0 ^
vanja? Adventni čas je prav za prav čas žalovanja. ^ aV
zato a) mašujejo duhovni ob nedeljah v svetem advent« 0

- 353

času v višnjevem ali plavem oblačilu; plava obleka pa je obleka
pokore; pokora pa je grenka, je britka, in toraj žalostna.
Tudi se pri sveti maši „GIorija“ ali „SIava" ne poje; in na¬
mesto z besedo „Ite, missa est", to je: zdaj smete iti, zakaj
sveta maša je končana, razpusti duhoven verno množico iz
cerkve z besedo „Benedicamus Domino", s čimur hoče to le
na  znanje dati: Zdaj je prav sveti čas; če se tudi razidemo,
ter gremo vsak po svojem potu, moramo v duhu vendar le
skupaj zbrani ostali in Boga hvaliti! Tudi svete evangelija, ki
s e berejo o svetem adventnem času, nas opominjajo k pokori
' n  poboljšanju življenja. — Ker je sveti adventni čas čas žalo¬
vanja, je bj v lem času vsako sredo in vsak petek zapovedan
[ )0 st; in je c) o tem času prepovedano ženitovanje in vsako
sumeče razveseljevanje.

6. Čas pred Kristusovim prihodom na zemljo pa ni bil

vseskoz žalosten čas. Bog namreč ljudi ni zavergel na vse ve-
k°mej, kakor hudobne angelje, temveč jim je Odrešenika obljubil.
^P a nje na golov prihod Zveličarjev je bil dobroten sončen
*ark, ki je tu in tam prav prijazno in milo posijal v žalostno

l umo tadajnih sini. Ravno zato ima pa sveti adventni čas tudi

Uekaj veselega, kar se razodeva v raznih mašah ali zornicah,
ktere sc o svetem adventnem času obhajajo v spomin na po-

t°laživno in oveseljivno obljubo, pd kteri je bil Odrešenik ob-

'i u blj en grešivnemu človeku.

7. Zorne ali svilne maše ali Zornice imajo svoje ime
0( t tega, da se obhajajo — ne pri belem dnevu — ampak o
Juternji zori, s komur nas misli sveta cerkev opo/nniti, da je
Uckdajne tamne, žalostne čase razsvitljevalo in razveseljevalo

e dino upanje na obljubljenega Odrešenika. Imenujejo se
svete maše tudi Rorate, po latinski besedi „Rorale", ker

le
le

začenjajo z besedami: „Rorate coeli desuper... u  to je po
? Se / „Rosite ga nebesa..." s klerimi besedami z vsemi pra-
s ‘ CnitI »i stare zaveze vred zdihujemo po Odrešeniku. —Opravljajo
e  Gornice v belem mašnem oblačilu, in se pri njih bere sveto

l^angeiije, | { j nam  p r jp 0 veduje, da je bil angelj Gabriel poslan
* ar 'ji, oznanovat jej veselo oznanilo, da je ona izvoljena
‘‘laier Odrcšenikovo. (Luk. 1,26  — 38.) Bela barva pomenja

VeSfvl' -~ —- V/. ^-- 1  r 

ei J e  nad tem, da se imajo zdajci spolniti božje obljube
kerš, nauk, 23

— 354

zastran prihoda Zveličarjevega. — Pri letih Zornicah so po
navadi prepevajo pesmi: „Vi, oblaki, ga rosite!“ in „Bod’,
Marija! počeščena“, ali kaka druga primerna pesem materi božji
na čast. Perva pesem nas opomnuje na ljubezen božjo, ktera
grešivšega človeka ni pustila v pogubljenju potoniti, in naW
na serce navezuje, da se vredno pripravljamo na duhovni pri'
hod Zveličarjev v naše serce. V drugi pesmi pa se Marij'
v čast opeva oznanovanje skrivnosti od Jezusovega včlove-
čenja.

8. Kaj pa moramo mi storili in kako se zaderžali
o svetem adventnem času, sosebno kadar hodimo k Zornicatn?

a) Po polu k Zornicam, posebno če se kaj spodtakneš)
ker ti slabo berleča baklja pota zadosti ne razsvitljuje o p°'
nočni lami, in te merzla zima stresa, se spomni, o kristija"-
na žalostni stan, v kakoršuega nas je grelr pripravil; kako da
je namreč zemljo pokrivala grozepolna tarna, tarna nevednost'
in pregrehe, preden je na svet prišla luč sveta, ki je Jezus,
naš Odrešenik in Zveličar; in kako da smo si zaslužili verzen'
biti v večno lamo, kjer je jok in škripanje z zobmi... in se
pri tem uprašuj, ali mar ni tudi v tvojem sercu tarna? in kdo
da v njem na tronu sedi, ali Kristus, kralj večne časti? a *‘
pa poglavar tame? Zraven lega si k sercu ženi opominjevaPr
Pavlovo, ki pravi: »Bratje! -- čas je, da iz spanja vstanemo-
— Noč je prešla, dan pa se je približal. Verzimo tadaj
sebe dela lame, in oblecimo orožje svitlobe. Kakor po dne' T 'J
pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistost'
in nesramnosti, ne v krogu in nevošljivosti; temveč obleod®
Gospoda Jezusa Kristusa, in ne strezile mesu v poželjenju-
(Rimlj. 13, 11 —14.) Glej, ljuba duša! vse to premišljaj ' n
si na serce navezuj med potjo v cerkev k Zornicam.

h) V cerkvi pri Zornicah pa hvali neskončno usfflilr
nega Očeta nebeškega, ki nas revnih, grešnih sirot ni na ve "
kornej zavergel, leiriuč nam obljubil Odrešenika; hvali Jezusov®
nezmerno ljubezen, ki se je svojemu nebeškemu Očetu pon" 11
jn dal v spravno daritev za nas in naše grehe; hvali ponižno 3 >
čistost in pokorščino preblažene Device Marije, ktera jo bi a
zavoljo svojega lepega, svetega življenja vredna spoznam 1 ’
izvoljena biti y mater Zveličarjevo.

c) Ves adventni čas pa, in sosebno takrat, kadar se
sveta maša bere v spokornem višnjevem oblačilu, pripravljaj
s  pokoro in poboljšanjem življenja svoje serce na prihod Zve¬
ličarjev; zraven tega pa v svetem adventnem času svojega
Gospoda in Odrešenika Jezusa tudi res sprejmi v svoje serce
P° vrednem svetem obhajilu.

Kaj bi namreč pomagalo, da je angelj Manjo pozdravljal

Nekdaj, . ...

če pa pozdravljevanje njegovo ni v blagor m življenje
ledi tebi zdaj! Amen.

LIV. Keršanski nauk.

§. 2 .  Od drugega člena vere.

In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega,
Gospoda našega.

V pervem členu apostoljske vere ste slišali nauk od Boga
, čela, vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje. > lsa 1  s e,
, a!s o je Bog vse vstvaril, in tadaj vstvaril tudi človeka; pove¬
di sem vam, kako je pervi človek grešil in sebi in nam
^ se m večno pogubljenje na glavo nakopal. Skazoval sem vam,
da  človek ni mogel samega sebe rešiti od večnega pogubljenja,
f a  tudi noben angelj bi ne bil mogel lega storiti; da je bil
lora j Odrešenik potreben. Povedal sem vam, pripovedovaje
z godbe svetega pisma, kako je bil Odrešenik obljubljen in na¬
jedam Ta Odrešenik pa je sam Jezus Kristus, v klerega
Hrovati nam zapoveduje drugi člen apostoljske vere.

K teri je drugi čl e n-a pos t o 1 jske vere?

D mgi člen apostoljske vere je: Verujem v Jezusa Kri-
lUSf S Sinu njegovega edinega, Gospoda našega.

‘2  3*

- 356 -

Kdo j e Jezus Kristus?

Jezus Kristus je: Edinorojeni Sin Boga Očeta; je Bog 111
človek skupaj; — je naš Gospod, postavodaj in učenik.

Vse te lastnosti, zedinjene v Jezusovi edini osebi (jperšoni)
vam bom zdaj na drobno razložil, ker so res prav pripravne
živo vero v nas obuditi, gorečo ljubezen v našem sere"
vžgati.

Kako potrebno je Jezusa spoznati in v njega verovati)
se že iz tega vidi, da brez tega spoznanja in brez te vere n"
moremo zveličani biti. Toraj pravi sv. Paul: „Mislil sem nam"
reč, da mi ne gre kaj drugega vedeli med vami, kakor Jezus"
Kristusa in njega križanega .“  (I. Kor. 2, 2.) In se ni čudit'
aposteljnom, da so Jezusa oznanovali tako goreče, ker so g"
holli znanega storiti vsemu svetu, in po njem zveličati vS"
ljudi. Vemo, da je Adamov greh popačil vso našo natoro, ter
nezmerno revščino na svet pripravil in grozepolno sffi ert '
Naslede izvirnega greha močno čutimo nad seboj, čutimo, d"
je zatemnjen naš um, neveden in nezmožen naš duh, spaček
naša voija, da smo nagnjeni k grehu, da majhno čislamo ",
hrepenimo po nebeških dobrotah, nasprot pa smo preveliko nagoj enl
in navezani na to, kar razveseljuje počutke, bolezni in tel<*" e
slabosti, k te rim smo podverženi že od perve mladosti, še predo"
smo bili v stanu grešiti. Vse to nas sili in naganja spozna ’
da smo v grehu že na svet prišli in rojeni bili v božjo'
sovražtvu. Pa blagor nam!  kadar je bilo naj hujše naše
dolženje, je Bog odperl naj obilniši studenec svojih gnad, tcl
nam obljubil Odrešenika in ga tudi poslal. „Kjer je greh ob' ®
bil“, pravi sv. Pavl (Rimlj. 5, 20.) „je bila milost še obilo' 3 ^
da, kakor je kraljeval greh v smert: tako tudi milost kralj"!
po pravičnosti v večno življenje po Jezusu Kristusu, Gosp 0
našem.“ Če pa lega Odrešenika in Zveličarja ne pozna" 1 .’
kako se bomo k njemu zatekali, in pri njem iskali P° m °^
tolažbe in zveličanja? Godilo bi se nam, kakor bolniku, k' \
zdravnika ne ve in ga ne pozna, in toraj tudi ne more P
njem zdravja iskati in dobiti. — Jezus Kristus je edini zdrav" ^
naše duše. Oče nebeški nam ga je poslal, da bi nas °d ,e '^
ozdravil in ohranil za večno življenje. , 3 Nobeno drugo "

- 357

P°d nebom ni dano ljudem, v kterem bi mi mogli zveličani
hiti“, pravi sv. Peter (Ap. dj. 4, 12.). Tudi zmed angeljev, ki so
Bogu zvesti ostali in gorijo od božje ljubezni, bi nam nobeden
ne bil mogel pomagati, bi nas nobeden ne bil mogel odrešiti;
' ia kaj „le en Bog je«, uči sv. Pavl, „in loraj tudi le eden
Srednik med Bogom in človekom, in le je Kristus Jezus.“
Brez Jezusa bi se ne bili mogli izkopati iz lame nevednosti
in  pregrehe; brez njega se ne more človek z Bogom spravili,
' n  pravice zadobiti do nebeškega kraljestva. On sam je „pot,
Pesnica in življenje 44 ; on sam je „ v ra ta 44 , skoz ktere mora iti
slehern, kdor se hoče zveličati; on je „dobri pastir«, kteri
v aruje svoje ovce pred zgrabljivim volkom. Kdor pa noče
hoditi po polu, noče skoz te vrata noter iti, in ne glasu lega
pastirja poslušati, mu bo gnada božja odvzeta, bo oslepljen,
zapuščen, oslabljen, bo oblasti njegovega sovražnika prepuščen,
ho zaveržen in pogubljen. — Ko se toraj človek le po Jezusu
Kristusu zveličati zamore, je potrebno, da v Jezusa tudi veruje,
hdor hoče zveličan biti. „Kdor vanj veruje, ne bo sojen;
hdor pf i ne  veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edino-
rojenega Sina božjega/ 4  (Jan. 3, 18.) Pa ne le zdaj po Kri¬
stusovem prihodu na zemljo, ampak tudi še poprej pred Kri¬
stusovim rojstvom je bilo potrebno v njega verovati, in nikoli
še ni nobeden drugač očiščen in od greha rešen in opravičen
bil, kakor le po tej veri v Jezusa. Kakor je od zdaj potreba
v erovati v Jezusa, kteri je rojen bil; bilo je poprej potieba
v erovati v njega, kteri je obljubljen bil. Jezus je „giava ,
h le ra vsem udom življenje deli; če se hočemo tadaj življenja
v deležiti, se moramo skleniti s Kristusom, ki je naša glava.
K'<>ko se bomo ž njim sklenili, ako vanj ne verujemo? In kako
h°mo vanj verovali, ako ga ne spoznamo? Jezusa spoznati je
tadaj ravno ta j 50  potrebno, kakor vanj verovati. In če je
P°trebno bilo Jezusa spoznavati in v njega verovati, še preden
i e  na. svet prišel; koliko bolj potrebno je, njega spoznavali in
v  njega verovati zdaj, ko je že na zemlji bil, in s svojimi
nauki in čudeži svet prepričal , da je od Boga poslan,
zda j ko luč njegovih naukov sveti po vsem svetu, in se glas
Rogovih besedi razlega na pokrajne zemlje. — In vendar —
°j koliko je ljudi, koliko je narodov še dandanes na svetu, ki

- 358

v Jezusa ne verujejo deloma iz nevednosti, deloma pa tudi i*
hude volje, kakor spričuje sv. Janez rekoč: „Luč je prišla na
svet, in so ljudje bolj ljubili tarno ko luč; zakaj njih dela SO
bile hude/ 4  Zatoraj pa tudi: „Kdor je Sinu neveren, ne bo
življenja vidi], temveč jeza božja ostane nad njim/ 4  (Jan. 3,
19. 36.) — Vse to nas uči, kako potrebno je Jezusa poznali
in vanj verovati. Ko bi pač Jezusa tako spoznali, kakor mora
in želi spoznan biti; ko bi si k sercu jemali in posnemali
njegovo življenje, njegove čednosti in zglede, o kako sveto bi
bilo potem naše življenje. Razperlje, sovražtvo in nevošljivost
bi zginilo zmed nas, ter se umaknile krotkosti, poterpežljivosti
in ljubezni. Jezusovo življenje bi nam bile bukve, iz klerik
bi se učili vseh lepih čednost. Iz teh bukev bi se učili po¬
korščine do staršev in predpostavljenih po Jezusovem zgledu?
ki je tudi pokoren bil svojemu nebeškemu Očetu in sicer do
smerti na križu. Iz teh bukev bi se učili vdanosti v sveto
voljo božjo, kakoršno zagledamo nad Jezusom, ki je mold :
„Oče, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi ! 44  Iz teh bukev
bi se učili tudi vseh drugih lepih čednost nam v večno živ¬
ljenje potrebnih in pomožnih.

Mesiju, v stari zavezi napovedanemu in obljubljenemu ah
včlovecenemu Sinu božjemu je bilo dano posebno ime, namreč
ime „Jezus 44 . — To ime božjemu Sinu ni bilo dano po golem
naključju, temveč mu je bilo dano na božje povelje. Sam
Oče nebeški je dal Jezusu to visoko in primerjeno ime, in da
bi mu dal to sveto ime, je nalašč poslal svojega angelja
nebes na zemljo. In angelj Gabriel je prišel k Mariji v Nacaret,
in  j° je tako le nagovoril: „Ne boj se, Marija, ker milost sr
našla pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila
Sina, in imenuj njegovo ime, Jezus/ 4  (Luk. 2, 30. 31.) P a
tudi k sv. Jožefu, kadar je mislil deviško mater Marijo zapo-
stiti, pošlje Bog angelja, ki mu reče: „Jožef, Davidov sin, ne
boj se k sebi vzeti Marije svoje žene; zakaj, kar je y njej
rojeno, je od svetega Duha. Rodila pa bo Sina, in imenuj
njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo m
njih grehov.« (Mat. 1, 20. 21.)

- 359 -

Kaj pomenja ime »Jezus"?

»Jezus" pomenja to kar Zveličar.

Zakaj pa se Jezusu pravi »Zveličar"?

»Zveličar" se mu pravi, ker nam je po njem zveličanje
došlo, ker nas je rešil od zadolženja in kazni greha, od večne
smerti.

I. Ime »Jezus" ni brez pomena, temuč pomenja to, kar
»Odrešenik" in »Zveličar". Oče nebeški je svojega edino-
r ojenega Sina na svet poslal zato, da bi nas rešil od greha
j 11  večnega pogubljenja, zatoraj mu je pa dal tudi priinerjeno
im e »Jezus", to je: »Odrešenik". Jezus se je temu velikemu
delu voljno podvergel in ga tudi zgotovil. Sam pravi pri sv.
Janezu (3, 17.): »Bog namreč ni poslal svojega Sina na svet,
da bj SV( ^ godil, temveč da bi bil svet po njem zveličan."
,r ' pri sv. Matevžu (18, 11.) govori: »Sin človekov je prišel
Zve ličat, kar je bilo zgubljenega." Brez njega bi bili zgubljeni
Vsi  od konca do kraja. Vsi smo zašli, ter zgrešili pravo pot
v  večno življenje. Kakor slepci smo tavali po tami, in brez
Posebne voditve božje bi nobeden ne bil mogel nazaj priti na
pravo pot. Po grehu je bila zapravljena božja prijaznost,
'aztergana zveza, ktera je bila med Bogom in človekom,
dokler je človek še nedolžen bil. Zdihovali smo v terdi
s, *žnosti pregrehe; in nismo bili zmožni otresti težkega jarma,
^ jo nad nami slonel, in razbiti verig (ketinj), v ktere nas je
s <Uan vklenjene imel. — Božja pravica je že bila iztekla nad
' l!, s sodbo večnega pogubljenja. Ni nam bilo mogoče odtegniti
Se  večni smerti, ker nismo bili v stanu zadostiti razžaljeni
Pravici božji. Vsi tadaj bi bili zaverženi, vsi pogubljeni, ako
hi s e nas božji Sin ne bil usmilil. V tem žalostnem stanu,
v  kterem nam še clo noben angelj iz nebes pomagati ni bil
v  sta nu 5  nam je pomagal božji Sin, ter je prišel, in nas odrešil.

je tamo pregnal, v kakoršni smo se znašli; nam je pokazal
P ra vo pot v zveličanje, ktero smo bili zgrešili; je razbil verige,
v  jBere smo bili vklenjeni; nas je proste storil, ter rešil iz
sužnosti hudičeve, v ktero smo zašli; je poplačal za nas dolg, s
kterim smo se bili zadolžili pred Bogom, in nas je spet z Bogom

- 360  -

spravfl. — Glejte! kako lepo se tadaj prileže in pristoji božjemu
Sinu ime „Jezus“ ali „ Odrešenik 4 ' ktero mu je bilo dano osmi
dan po rojstvu pri obrezovanju. Bog je poslal svojega Sim 1
zato, da bi človeški rod odrešil; zatoraj je bilo to imenitno
delo, ter delo našega odrešenja cilj in konec vsega Jezusovega
djanja in nehanja, in naše zveličanje je sad njegovega terpljenja
in njegove smerti. Po vsi pravici je tadaj zamogel ob koncu
svojega življenja reči: „Oče ! skončal sem delo, kterega si
mi naložil. 44

Ime „ Jezus 44  nas opominja tudi na včlovečenje Sinu
božjega. S tim, da Sina božjega imenujemo Odrešenika, po-
kažemo, da verujemo, da je bil on pravi Bog in pravi človek
skupaj, da je imel zraven božje natore tudi človeško natoro,
tudi človeško dušo in telo. Ako bi bil Jezus samo Bog, človek
pa ne, bi ne bil mogel terpeti; ali pa, ko bi bil le samo člo¬
vek, Bog pa ne, bi njegovo terpljenje ne bilo imelo neskonč¬
nega zasluženja, in bi ne bil mogel zadostovati razžaljeni pra¬
vici božji. Ko tadaj božjega .Sina imenujemo Odrešeniku,
kažemo s tim, da verujemo, da je on Bog in človek skupuj
bil, da nas je odrešil po božji in človeški nalori: po človeški
natori je terpel; božja natora je pa njegovemu terpljenjn daln
neskončno zasluženje. — To ime, ter ime »Odrešenik 44 , si j e
božji Sin od svojega nebeškega Očeta zaslužil s svojo pokor¬
ščino, kakor spričuje sv. Pavl rekoč: »Ponižal je sam sebe,
in je bil pokoren do smerti, do smerti na križu. Zalo ga j e

tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je čez vse imena; da

se v imenu Jezusovem priklanja vsako koleno teh, ki so v
nebesih, na zemlji in pod zemljo/ 4  (Fil. 2, 8—10.) —
ime gre po vsi pravici božjemu Sinu, ime »Odrešenik 44  ) e
njegova lastnina, če bi si kdo upal, odrešenike imenovati
take ljudi, kteri se ne vstrašijo nobenega truda in nobene
nevarnosti, in storijo, kar je le koli v njih moči, da bi duše

Bogu pridobili: kaj ne, da bi to ime naj bolj pristalo in ?e

spodobilo aposteljnom, kteri so svet razsvitljevali, molikovavsl' 0
razdirali, pregreho zatirali in ljudi spreobračali s svojimi nauki,
ktere so učili z lepimi izgledi, klere so dajali, s čudeži, k tc!<
so delali, in z lastno kervjo, ktero so prelivali? Delali so
velike reči, toda ne iz lastne moči, ampak po Jezusu Kristusi

361

kteri je v njih delal. Ves svet se je spreobernil in to je bilo
s »d odrešenja, kterega je Jezus Kristus opravil na svetem
križu. Toraj tudi ime „Jezus« ne gre nobenemu aposleljnu,
temveč le samemu božjemu Sinu. Aposteljni so se tudi res
sami vstavljali, kadar so jim nevedne ljudstva kaj pripisovale,
kar jim n i šlo. Ko je sv. Peter z Janezom vred čudoma
ozdravil tistega hromega ubožčika, ki je vsak dan sedel pri
durih Jeruzalemskega tempeljna in vbogajme prosil, se je
ljudstvo nad tem zavzelo in je stermelo. Sv. Peter pa, to
viditi je rekel ljudem: „Možje Izraelci! kaj se čudite nad tem,
ali kaj naju gledate, kakor da bi bila iz svoje moči ali oblasti
storila, da ta hodi?« (Ap. dj. 3, 12.) In ko so veliki duhovni
zavoljo tega čudeža Petra in Janeza na odgovor postavili, ter
ju opraševali: „V čigavi moči, ali v čigavem imenu sta vidva
l ° storila? jim je tadaj Peter, napolnjen s svetim Duhom, rekel:
Poglavarji ljudstva in slarašmi, poslušajte! Ako sva danes pre¬
kovana zavoljo dobrote nad bolnim človekom, v kom je ta
ozdravljen bil, bodi znano vam vsem, in vsemu Izraelovemu
ljudstvu, da v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa Nazaren¬
skega, ki ste ga vi križali, kterega je Bog obudil od merlvih,
v  tem stoji ta pred vami zdrav.« (Dj. ap. 4, 7 — 10.) Ravno
t°ko uči sv. Pavl v listu, ki ga je pisal Korinčanom (I. 1, 13'.),
kteri so bili oznanovavcom svete vere preveč priverženi, ravno
kakor da bi bili od njih zveličanje imeli, in jih tako le po-
sv ari : >? Ali je bil Pavl za vas križan? Ali ste bili v Pavlovem
kenu kerščeni?«—Ime „Jezus« ali »Odrešenik« in „Zveličar«
Jadaj nobenemu drugemu ne gre, kakor samo božjemu Sinu,
kor nobeden drugi ni sveta odrešil in ga tudi odrešiti ni mogel,
kakor l e  on, ki je bil brez greha, in tedaj sam ni potreboval
°drešenika, in je le kakor Bog in človek razžaljeni pravici božji
zatriogel zadostovati za grebe celega sveta!

Ko tadaj ime „Jezus« le samo božjemu Sinu prisloji in
S re , in je njegova lastnina; ko tolike skrivnosti v sebi zapo-
t u 'da in tolike reči, ktere so se zgodile zavoljo našega zveli-
Ci ’ n ja: bi moglo nezmerno spoštovanje in neskončno češčenje
°l ) uditi v sercu slehernega kristjana! — Pri vsem tem je pa le
'endar veliko kristjanov, kteri to sveto in častitljivo ime ne¬
podobno i n  nepotrebno izrekujejo in kar tje y en dan! — Mi

362  —

pa nikar tako ne ravnajmo; temveč v vseh okoljščinah sedajnega
življenja spodobno in častitljivo izgovarjajmo Jezusovo presveto
ime, kterega do angelji v nebesih časte, in pred kterim se
mora vpognili vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in
pod zemljo, in pred kterem se tresejo in trepečejo hudi duhovi,
ker jih opomni, da so bili v njem zmagani! Zaupljivo kličimo
vanj v vseh stiskah in nadlogah, in pomagano nam bo! — Ne
daleč od mesta Paula se je znašla ladija na morju, ktera je
hotla splavati v ondotno luko (pristanišče). Nenadama pa se
dvigne neznan vihar, kteri nikakor ni dal ladiji v luko, ampak
jo je proč podil od brega, ter zaganjal dalj in dalj prot sredi
morja, ter jo zibal gori in doli, da je bilo strah in groza gledati-
Ljudje, ki so stali kraj morja, so bili terdne misli, da se bo
ladija razbila in potopila. Hiteli so pripovedovat sv. Frančiško
Paulanu, v kakšni nevarnosti da se znajde ladija. Sv. Frančišk,
to slišati, popusti vse druge opravila, hiti na breg morja, in ko
vidi veliko nevarnost, v kakoršni se je barka znašla, je ves
poln zaupanja v Boga barko od daleč prekrižal, in potem 00
glas zaklical: »Jezus, Jezus 1“ — In glej! vihar je slušal na to
besedo, in je potihnil. Nebo se je zjasnilo, in ljubo solnce sp et
prijazno sijalo izpod neba na morje in zemljo. Ladija je srečno
splavala v zavetje. Vsi pa, ki so se znašli na ladiji, so spoznal'
moč Jezusovega presvetega imena, in so hvalili in zahvalil 1
Boga, ki jim je tolikanj čudno pomagal, ter jih rešil iz smertn 6
nevarnosti. — Tudi naše sedajno življenje je nevarna vožnjo
po morju. Viharji hudih skušnjav in drugih nevarnost žugaj 0
potopiti in pogubiti šibek čolnič našega življenja. Ali blag° r
nam, da imamo v Jezusovem presladkem imenu varno zavetj e
in gotovo pomoč! častitljivo in zaupljivo izrekovaje to sveto
ime si bomo sprosili v sedajnem življenju za dušo in telo P°'
trebno pomoč, hladilo in tolažilo v smertnih težavah, po smert'
pa večno zveličanje pri Jezusu v nebesih. Amen.

363 -

LV. Keršanski nauk.

Od imena Jezus (na dalje)  in od imena Kristus.

V zadnjem keršanskem nauku sem vam pravil, kaj po-
•Henja beseda „Jezus“, ter rekel, da to hebrejsko ime po naše
Pomeni „Odrešenik“ in „Zveličar“, in da to presveto ime le
božjemu Sinu gre in nobenemu drugemu ne. — Vendar pa
heremo, da so po tem imenu imenovani bili že trije sloveči
"“ožje stare zaveze. Jožefa,  sina Jakobovega, so Egipčani
‘•flenovali „Jezus", to je: »odrešenik«, ker jih je s svojo
Modrostjo in' previdnostjo obvaroval, da v sedmih nerodovitnih
jelinjah niso pomerli za lakoto. — Na dalje je bil »Jezus
|menovan Jozue,  vojvoda Izraelskega ljudstva, kterega je peljal
' z  puščave v obljubljeno Kanaansko deželo, in mu v last dobil
^ _ lepo deželo. — „Jezus“ je bil imenovan tudi sin velikega

duh

babe!

Jud

0v ua Jozedeka,  kteri je po babilonski sužnosti z Coro-

om tempelj zidal v Jeruzalemu,jn je^

•uidovsko ljudstvo (Agej. 2, o.) _ . .

bi 'o njih lastnina, temveč so bili tako imenov dobrotniki

jo bil! predpodoba Jezusova, in so b.h todi vehb dob otmk
božjeea lindstva dasiravno je med dobrotami, ktere so oni
s kazovali izvoljenemu^^judstvu, in med dobrotami, ktere je
Jezus skazal vsemu svetu, tako velik razloček, kakor med lamo
ln  med svitlobo - Egiptovski Jožef je bil predpodoba Jezu¬
sa, ker  je časno življenje ohranil Egipčanom m sosedn.m
deželanc

"^elanom, dajnje jim kruha o sedmih hudih letinah; Jezus pa
ohrani večno življenje vsem svelovoljnim in dobroserčnim ljudem
s  kruhom svojih zveličanskih naukov in svetih zakramentov,—
f 0aue  je bil predpodoba Jezusa Kristusa, ker je bil naslednik
"Jozesov, in Je  s tim pcočiloval (predpodebljeval) postavo gnade,
Stera  je nastopila za Mozesovo postavo, in ker je Izraelsko

364 -

ljudstvo peljal čez Jordan v obljubljeno deželo, ter jim v posest
dobil to deželo, in je s tim poočiloval (predpodobljeval) Jezusa
Kristusa, Id nas v zakramentu svetega kersta od grehov očiščuje,
in nas dediče (erbe) nebeškega kraljestva stori, —Ravno tako
je bi! tudi sin velikega duhovna Jozedeka, predpodoba Jezusa
Kristusa s tim, da je razdjani tempelj zopet postavil, kakor je
Jezus Kristus postavil duhovni tempelj božji, ter sveto cerkev
božjo, ktera bo stala do konca sveta. Iz tega že lahko spo«'
nate, da vse to, kar so ti sloveči možje stare zaveze storili
v prid človeškega ljudstva, nikakor ni v eno versto staviti
s tim, kar je storil Jezus Kristus v zveličanje vesoljnega sveta.
Ti možje so osrečevali po večem le eno posamezno ljudstvo,
Jezus pa je zveličanje prinesel vsem ljudem. Uni možje so
tolažili in pomoč skazovali le Izraelcem, ki. so zdihovali v
sužnosti pozemljiških poglavarjev; Jezus Kristus pa je rešil
vesoljen svet iz strašne sužnosli pregrehe in hudega duhu,
peklenskega poglavarja, Uni možje so pomagali Judom v p°'
sestvo obljubljene dežele; Jezus pa nam je pridobil pravico do
nebeškega kraljestva, za kterega smo stvarjeni, pa smo ga bib
z grehom zapravili! — Glejte, kako velik razloček je med
Jezusom, božjim Sinom in unimi pobožnimi, mogočnimi možu 11
stare zaveze. Akoravno so z božjo pomočjo Jude rešili
sužnosti pozemljiških poglavarjev, vendar le niso mogli n e
sebe, ne kterega drugega rešiti od greha in večnega pogub'
Ijenja, kar pa je storil Jezus, naš Odrešenik in Zveličar. Toruj
pa tudi unim možem stare zaveze, ki so bili „Jezus* imenO'
vani, ni šlo to visoko in častilo ime, temveč gre le sa®°
božjemu Sinu, ker le on je pravi Odrešenik in Zveličar, 11,11
možje pa so le predpodoba njegova.

Ime „Jezus“ je pa božjemu Sinu v veliko čast in hvalo*
To uči sv. Pavl, ter pravi: „Ponižal je (Kristus) sam sebe hj
je bil pokoren do smerti, do smerti na križu. Zato ga je tu 1
Bog povišal,^ in mu dal ime, ktero je čez vse imena*. (FibP*
2, 8. 9.) Že prerok Izaija govori sicer od častitih imen ob'
ljubljenega Odrešenika, ko pravi: „Dele nam je rojeno, SItl
nam je dan, gospodarstvo sloni na njegovih ramah, in njeg 0 '^
ime je: Prečudni, svetovavec, Bog, mogočni vitez (junab^
oče prihodnjih časov, poglavar miru"; (Izaias 9, 6.) vendar j c

A

— 365

pa ime „Jezus« čez vse le imena, ker v'sebi zapopada vse,
te imena na znanje dajejo le posamezne dobrote, ktere je Jezus
storil v naše zveličanje; infe „Jezus" pa zapopada vse, karkoli
je Jezus storil v naše zveličanje. V tem imenu je zapopaden
v es pot, klerega je potil po svojem svetem telesu; vse ne¬
žnosti, v kterih se je znašel; vse terpljenje, kar ga je pre¬
stal; vsa ker v, ktero je prelil v naše zveličanje; z ono
besedo: v tem imenu je zapopadeno vse delo našega od¬
rešenja.

Ime „Jezus“ je veselje angeljem, ker pomenja odrešenje
ir > zveličanje, po kterem nas je Jezus Kristus storil dediče (erbe)
Nebeškega kraljestva, in nam v posest odločil tiste sedeže, iz
kterih je hudobne angelje vergel zavoljo napuha, da se po
Jezusu Kristusu množi število nebeških prebivavcev, kar je
dob rim angeljem v veliko veliko veselje.

Ime „Jezus« je ljudem tolažilo in zaupanje. V moči
' tega imena se spokornim grešnikom grehi odpuščajo v zakra¬
mentu sv. pokore; v moči tega imena so se čudeži godili in
Se  še godijo. „V mojem imenu bodo hudiče izganjali", veli
Jezus, „nove jezike govorili, kače prijemali; in ako kaj stru-
Penega pijejo, jim ne bo škodovalo; in na bolnike bodo roke
P°kladali, in bodo zdravi.« (Mark. 16, 17. 18.) Ime „Jezus«
mim j e  studenec, iz klerega nam izvirajo mnogotere dobrote.
»Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal«,
(Jan. 16, 23.) nam obeta Jezus. „Ime Jezus nam je luč«,
govori sv. Bernard, ,.jed in zdravilo. V slabosti nas podpira, v
na s upanje budi, hvaležnost in ljubezen množi.“ Da, če člo—
Ve k v kaki potrebi zaupljivo kliče Jezusovo sveto ime, ne bo
ostal brez pomoči. Porok tega nam je mnogo zgodb. Naj
Povem le eno: Francozki kralj Klodovej je imel prav pobožno
z eno, Klotildo po imenu, ktera je bila katoliške vere. Veliko
je prizadevala, da bi bila svojega nevernega moža pripravila
?  spoznanju Jezusa Kristusa. Prigodilo pa se je, da je imel
‘ ll 'a!j vojsko z Alemani, to je: Nemci. Tadaj se poslovi od
.svoje žene in gre na boj. Pri odhodu mu Klotilda reče :
»Ako hočeš zmagati, kliči v Jezusa, Boga kristijanov: v njem
U) š zmagal! On je Bog bojnih trum in Gospod sreče in ne-
St ' e če: če pri njem iščeš pomoči se ti nobeden ne bo vstavljal!«

- 366 —

Klodovej gre s svojo vojsko nad sovražnika, se v boj spusti,
pa obnemore. Od vseh strani se nazaj umikajo njegovi voj¬
ščaki. To viditi se kralj spomni Klotildinc besede, se vpričo
vse vojske verze na kolena, ter kliče na glas: „Jezus Kristus,
Bog pobožne Klotilde, v tvoje varstvo se izročim; dodeli mi
zmago nad sovražnike, in ne bom molil nobenega druzega
Boga razun tebe!" Na to molitev je čudna moč in serčnost
šinila v njegove vojščake, Aleinane pa je neznan strah prevzel,
na vseh straneh so bežati začeli, in njih kralj je obležal v boju-
Klodovej je rešil svojo besedo, ter spolnil obljubo, se je dal
kerstiti in je živel prav pobožno.

Ime „Jezus“ je groza in strah zaverženim duhovom. To
ime namreč jih opominja na tistega, kteri je njih hramu
(tempeljne) poderl, njih moč zaterl, njih kraljestvo razdjal-
O ko bi pač ljudje, kadar so nadleževani in skušani od hudih
duhov, klicali v presveto Jezusovo ime, gotovo bi zmagal*
zalezovavca v moči tega imena.

II. Božji Sin se še drugač imenuje, imenuje se namreč
„Kristus“. — Kaj pa p omenja beseda „Kristus“?

„Kristus“ pomenja to kar „maziljenec“. — V stari zavezi
so bili maziljenci imenovani preroki, duhovni in kralji, in sicer
preroki zato, ker so bili maziljeni z oljem, da so od Boga
sprejemali povelja in jih ljudstvu oznanovali, da so s poduče-
vanjem, s čudeži in prerokovanjem vnemali ljudi za spolnovanje
božjih zapoved. — Duhovni pa so bili maziljeni in s tim v
službo posvečeni zalo, da so za ljudstvo molili, in žgavne,
spravne in klavne darove opravljali. — In kralji so bili ma-
ziljeni zato, da so prejemali oblast, ljudstvu zapovedi dajati,
skerbeti za njegov blagor in prid, in ga varovati pred sovraž¬
niki. — Ko je pa Jezus v to na svet prišel, da je prerok,
duhoven in kralj postal, ni bil maziljen od kakega človeka,
temveč od nebeškega Očeta; in sicer ne s pozemeljskim ma¬
zilom, temveč z duhovnim oljem, to je z močjo svetega Duha,
ktere je bila polna njegova duša. Od tega maziljenja govor*
že prerok Izaija (61, 1.) rekoč: „Gospodov duh je nad menoj,
zakaj on me je mazilil. Poslal me je, oznanovat pohlevnim
zveličanje, ozdravljevat poterle serca, oklicovat vjctim (priperlimj
prostost in jetnikom rešenje.« Od tega maziljenja je govoril

- 367 -

tudi David, ter rekel od Odrešnika: „Ti ljubiš pravico in
sovražiš krivico, zato te je Bog, tvoj Bog mazilil z oljem ve¬
selja. 44  (Ps. 44, 8.)

1. Jezus Kristus je bil velik prerok in učenik. Ze Mozes
ga kot takega napoveduje Izraelskemu ljudstvu rekoč: „Gospod
mi je rekel: — Preroka tebi enakega jim bom obudil zmed
njih bratov, ter mu bom svoje besede na jezik položil, in jim
bo govoril vse, kar mu bom jaz ukazal.(V.  Moz. 18,18.)

Na to prerokovanje je Jezus sam Jude opomnil, ter jim rekel:
j,Ako bi Mozesu verovali, bi morebiti tudi meni verovali;
''•akaj on je od mene pisal. 44  (Jan. 5, 46.) Preroke stare
zaveze je Bog obudil zato, da so napovedali velikega preroka
Kristusa, kteri ima priti in vse zveličati. In Jezus je res la
v eliki prerok, je prerok čez vse preroke, ker on ni učil enega
samega ljudstva kakor preroki, temveč je v enega samega Boga
verovali in ga častiti ves svet učil (ter aposteljnom učiti za¬
povedal), je nevednim oči odpiral, vodil molikovavce k spoz-
nanju pravega Boga, kterega mora moliti vsaka pametna stvar.

Po

vsi pravici je tadaj zamogel reči na koncu svojega živ¬
ljenja; „Oče! jaz sem le poveličal na zemlji; skončal sem
delo, kterega si mi naložil, da ga zgolovim. 44  Jezus je
prerok vsCli prerokov, ker ni le skrivnih reči oznanoval in
Prihodnjih napovedoval, kakor tudi preroki, temveč je tudi vse
d°polnil, kar so prerokovali od njega. Za takega so ga tudi
Judje spoznali o tisti priložnosti, ko je s petimi ječmenovimi
Kruhi in dvema ribama nasitil okoli 5000 lačnih mož. ?kiditi
la  čudež, kterega je bil Jezus storil, so rekli: „On je resnično
prerok, kteri ima na svet priti. 44  (Jan. 6, 14.) - Kristjani!
Kadarkoli vam duhovni pridigujejo, ter besedo božjo oznanujejo,
Kkral vselej Kristus, ta veliki prerok, iz njih do vas govori:
Zal{ aj duhovni nič iz svojega ne učijo, temveč učijo le to, kar
So  Prejeli od Kristusa. ' Zatoraj je rekel Jezus aposteljnom :
l>Ne imenujte se učenikov; zakaj eden je vaš učenik, Kristus 44 .
Jj sv. p a v] p^. ^Namesto Kristusa smo poslani, kakor da bi
. po nas opominjal 44 . (II. Kor. 5, 20.) — Kako pa, upra-
su jem, poslušamo Jezusa Kristusa? Bog daj, da bi se nobeden
’’ e  znašel med nami, kteri bi bil oglušil za Jezusove nauke,
heršanski nauki, ljubi moji! so zerkalo, ktero nam madeže

- 368 -

greha razkazuje; ali kaj bi pomagalo, ko bi v tem zerkalu
svojo dušo sicer ogledovali, madežev pa bi si iz nje ne kotli
obrisali s spokornim in pobožnim življenjem? Sv. Krizostom j e
imel veljko poslušavcev. Radi so ga poslušali; pa se jim j®
vendar le enkrat takole pritožil: „Veliko poslušavcev ima®
pred seboj; pa kaj pomaga, ce me ie samo poslušate, storiti
pa nočete, kar vas v Kristusovem imenu učim? Tako prazno
(nerodovitno) poslušanje vam bo še te v veče pogubljenje! 44

2. Jezus je tudi mašnik, in sicer mašnik nad vse mašnik®
Sv. Pavl pravi: „Spodobilo se je namreč, da imamo takega
velikega duhovnega, svetega nedolžnega, neomadeževaneg®
odločenega od grešnikov, in višega ko so nebesa. 44  (Hebr. 7,26.)
Nobeden si pa take časti, časti mašnikove, sam ne daje; tako
tudi Kristus ni samega sebe častitljivega storil, da bi bil viši
mašnik postal, ampak on, ki mu je rekel: ,,Ti si moj Si* 1 ?
danes sem te rodil. 44  (Hebr. 1, 5.) V stari zavezi je bilo
dvojno duhovstvo: eno je bilo po redu Araona, kteri je mnog®
živali Bogu daroval; drugo je bilo po redu Melkizedeka, kteri
je kruh in vino Bogu v dar dajal. Obadva sta bila predpodol®
Kristusa. Kristus je bil duhoven po redu Amonovem, ter j®
sam sebe nebeškemu Očetu za nas daroval v klavni dar. Bi|
je Kristus tudi duhoven po redu Melkizedekovem, ter je p 1 ’ 1
zadnji večerji svoje sveto telo in svojo sveto kerv darove'
pod podobo kruha in vina, in ju daruje še zdaj vsak dan p 1 ’ 1
sv. maši. Toraj je sveta maša ravno tolike veljave, kakor
Je>y ovo terpljenje na sv. križu. — Zatoraj rečem, kristij anl
moJV: bodite pri sveti maši z ravno takimi mislimi, željami ®
občutljeji, s kakoršnimi bi bili na Kalvarski gori, ko bi bih
pod križem stali, na klerem je Jezus za nas umiral in s ®
daroval nebeškemu Očetu. Kaj pravile, kaj bi bili pač mislilo
želeli in občutili, ko bi se bili tako podučeni, kakor ste z^aj
podučeni, znašli takrat na Kalvariji, kadar so Jezusa na kri^
razpenjali, pribijali in morili? ko bi bili vidili iz njegovih r® 1
kerv po križu se cediti in na tla rgsiti ? ko bi bili glcdo 1
Kristusove nezmerne bolečine? slišali mile zdihleje, ktere posili 3
jz dna serca gori v nebo do svojega Očeta? Kaj bi bili mislilo
želeli in čutili, ko bi bili zraven še premislili, da je Je® 1 ^
Kristus zavoljo naših grehov tako vdarjen, zavoljo naših hudobij

- 369 -

tako ranjen, in da v neznanih bolečinah umira v bogospravm
dar za naših grehov del in zavoljo grehov vsega sveta.
Gotovo bi nam bilo, kakor bi nam v serce rezal nož »brusen
na obedve strani! V veliko žalost bi nas vtopili naši grehi,
ker so le naši grehi krivi tolikanj britke smerti Jezusove!.
Peklo bi nas, da nobena druga rec ne tolikanj! Kar bi bili
na Kalvariji pod križem mislili, želeli in občutili, ravno to
mislimo, želimo in občutimo v cerkvi pred altarjem božjim ,
Pri sveti maši. Saj Jezus Kristus pri sveti maši po nekervavo
opravlja ravno tisto daritev, ktero je na Kalvariji opravljal po
kervavo! Pod križem stoje bi gotovo ne bili razmisljeni Nikal¬
ne obračajmo svojih oči po drugih ljudeh in njih obleki! Nikar
s e ne posmehujmo in ne teptajmo! Nikar ne bodimo tako
nerodni, da bi že na konec sv. maše mislili, še prejden se je
Pričelal' Varujmo se sleherne nerodnosti in nespodobnosti!
Zakaj vedite, da je Kristus, veliki mašnik, pričujoč pri vse 1
svetih mašah, in ' da se po mašnikovih rokah za nas daruje
svojemu nebeškemu Očetu in da prosi za nas!

3. Jezus Kristus pa ni samo prerok in veliki duhoven,
°n j e  tudi kralj  vseh kraljev. Za kralja je bil oklican in
° z nanjen že v stari zavezi. „Vcseli se, liči Sion«, pravi
Prerok Caharija (9, 9.), »zaukaj hci Jeruzalem! Glej, tvoj kralj
P r ‘de k tebi pravičen in kakor Odrešenik,« Jezus sam se je
Pred Pilatom za kralja spoznal. Pilat ga je uprasal rekoč:
"Ali si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš da sem jez
kralj. __ (Toda) moje kraljestvo ni od tega sveta. (Jan. 1«,
3 6. 37.) Pilat sam je Jezusa za kralja spoznal, ter „je na-
Pisal napis, in ga djal veri, križa. Bilo je pisano: Jezus
Nazarenski, kralj Judovski.« (Jan. 19, 19.) Jezus Kristus je
l »daj kralj- toda njegovo kraljestvo ni časno in pozemljisko,
te mveč j c ’duhovno in večno kraljestvo. On ni svojega kra-
'jestvo od ljudi prejel, akoravno jc bil iz kraljevega rodu
Davidovega, temveč prejel ga je od svojega nebeškega Očeta,
kte ri mu je dal vso oblast v nebesih in na zemlji. (Luk. 1, 3~.J
Jez «sovo kreljestvo na zemlji jc sveta katoliška cerkev, ktere
pikoli zapustil ne ho, in jo ho varoval, da je vse pe¬
kinške moči zalagale ne bodo. V večnosti so pa^ nebesa

Kerš, nauk.

370  —

njegovo kraljestvo, v kterem bo pravične plačeval z večnim
plačilom.

Glejte, ljube duše! ta kralj nas vse za seboj vabi in Ulice,
in blagor jim, kteri poslušajo njegov glas, ter hodijo za njim
in pridejo k njemu v nebeško kraljestvo! Ondi napaja svoje zveste
služabnike s potoki nebeških sladkost; ondi jim daje vživati
tolikošno veselje, kakoršnega si zdaj še domišljevati ne mo¬
remo in ga občutiti nismo v stanu. In to rajsko veseljo m
le nebeške sladkosti ne bodo vsahnile, kakor vsahne pozein-
Ijiško veselje, ne bodo prejenjale, kakor prejenjajo in preminejo
posvetne sladčice! — Pa koliko jih je, ki nočejo hoditi * a
svojim kraljem Jezusom, si nočejo prizadevati, priti v njegovo
večno nebeško kraljestvo! Rajši se derže — o strah in groza!
— satana, poželjivega mesa in zapeljivega sveta! — Vi P 3 ’
ljubi moji poslušavci! nikar tako ne ravnajte, temveč hodim
za Kristusom, svojim ljubim kraljem. Nikar se ne pustite od
njega ločiti, če bi vas tudi satan še tolikanj zvito naganjaj
poželjivo meso vas še tolikanj nadleževalo, in vas zapeljiv
svet še tolikanj vabljivo klica! za seboj. Storile danes zavedo
s Kristusom svojim kraljem; obljubite mu, da mu bote vsigdm'
zvesto služili, ter recite: „Kristus, moj kralj! kamor ti g re ^l
grem tudi jaz; kjer ti ostaneš, ostanem tudi jaz, če g r ° s
v terpljenje, grem tudi jaz s teboj v terpljenje! če na križ 11
visiš in umerješ, sem pripravljen tudi jaz na križu viseli in
umreti! Tvoje pokopališče naj bo tudi moje pokopališče! S teboj,
o Kristus, želim sklenjen ostati živ in merlev!“ Amen.

— 371

LVI. Keršanslri nauk.

Je zus, edini Sin Boga Očeta, naš Gospod učenik

in sodnik.

HI. Dalje pravimo v drugem členu apostoljske vere :
' na  njegovega edinega". Pri teh besedah moramo
' erovati, da je Jezus Kristus edini Sin Boga Očeta po božji
‘ t0ri i in tudi edini sin Marije po človeški natori.

1- Da je Jezus Kristus edini Sin Boga Očeta  (in
<Ua J pravi Bog), nam spričuje:

, a ) Oče nebeški sam.  Ko je bil Jezus od Janeza
e ''sčen v Jordanski reki, sc je Bog Oče iz nebes oglasil
°č: ^T a  je moj preljubi Sin, nad kterim imam svoje do-
an je." (Mat. 3, 17.) Ravno tako je Oče nebeški Jezusa
J e ° Znf> I 7,3  svoj 6 ?«* Sina na Taborski gori, kedar se je bil
. Zl| s spremenil, in se mu je obraz svetil kakor solnce in so
f n jegove oblačile bele kot sneg. Tudi takrat se je Oče
°g |3si, > > n  J e re i ie i :  »Ta je moj preljubeznjivi Sin,

.J kterim imam svoje dopadanje, njega poslušajte." (Mat.
G 5.)

p .. k) Tudi aposteljni  so spoznali Jezusa za Sina božjega.
«}  J e  Jezus nekega dne v kraje Cezareje Filipove, in je

o| Fas3 * svoje učence rekoč: „Kdo, pravijo ljudje, da je Sin
° v eko “■
teri

tlO.C« T * • • ■ . - ■ .

J e  Jezus jim pa reče: „Vi pa, kdo pravite, da sem?"

tekt,

vekov?"'' Oni pa so rekli: ^Nekteri, da je Janez Kerstnik;
pa, da Elija; nekleri pa, da Jeremija, ali prerokov

h 0  f 0vor *l Simon Peter in rekel: „Ti si Kristus, Sin živega
h Jezus je odgovoril in mu rekel: „Blagor ti,
at nn°?’ ^ 0nov  Sin! ker meso in kerv ti nista tega razodela,
j 6  m °J Oče, ki je v nebesih." (Mat. 16, 13 — 17.) Ko
r ‘stus rekel, da je Natanaela (Jerneja) vidil, preden ga je

24*

— 372

Filip zaklical, mu je Natanael rekel: „Učenik, ti si Sin božji,
ti si kralj Izraelski .“  (Jan. 1, 49.).

c) Jezus Kristus tudi sam od sebe spričuje, da je Si* 1
božji, in da je Bog njegov Oče, ter pravi: „Vse mi je izrO'
ceno od mojega Očeta, in nihče ne ve, kdo je Sin, kakor I 0
Oče; in kdo je Oče, kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti- 1 *

Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval, in moj 0e e
ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala- 1 ’
(Jan. 14, 23.). Tukaj kakor tudi pri mnogih drugih priložnostih
imenuje Jezus Boga svojega Očeta; torej je on njegov Si"'
In ko so Jezusa postavili na sodbo, ga je veliki duhoven
vprašal, če je on res božji Sin, mu je Jezus kar naravno® 1
odgovoril, da je. In ko so ga v smert obsodili zaveli 0
tega, ko se je božjega Sina imenoval, Jezus ni preklical svoj e
besede, temveč se je dal umoriti, in je s svojo smerljo P°'
terdil, da je res božji Sin.

d) Da je Jezus res božji Sin, spričujejo čudeži, bt erl
so se godili ob njegovem rojstvu in o njegovi smerti; in
deži, ktere je on sam delal, dokler je hodil po domači deže 1
oznanovaje svoje zveličanske nauke; in tudi čudeži, ktere s °
delali o postelj n i in drugi pobožni ljudje v njegovem iffl
Zato pa tudi ravno s čudeži zavračuje Jezus Jude, kteri »' s °
hotli vanj verovati, ter pravi: „Ako bi med njimi ne bil s* 01 ’
del, kterih nihče drugih ni storil, hi ne imeli greha; zdaj p a s °
jih vidili, in sovražijo mene in mojega Očeta—in nimajo izg 0 '
vora za svoj greh.« (Jan. 15, 24. 22.)

e) Da je Jezus res božji Sin, spričujejo zraven čudež 0 ^
še njegove prerokovanja.  Napovedoval je namreč sv°J
terpljenje in vstajenje, svoj vnebohod in prihod svetega
napovedoval, da ga bo Judež izdal, Peter zatajil; napoveduj
razdjanje Jeruzalemskega mesta in lepega tempeljna in še v °
drugega; i n  kar je prerokoval, spolnilo se je; kar se še

se  pa se le bo tako gotovo, kakor uno, ktero se j e
spolnilo.

Kako pa j e  Jezus božji Sin? Ali tako,  bak°
ljudje, kteri se tudi božji otroci imenujejo?

Sv. Pavl imenuje božje otroke liste, ktere vodi božji
ter pravi: j>Kteri koli namreč so po Duhu božjem gnani? h

otroci božji. Sej niste prejeli duha sužnosti spet v strah,
ampak prejeli ste duha posinovljenih otrok, v kterem kličemo:
Aba ( 0 če')l Duh sam namreč daje pričevanje našemu duhu, ua
smo otroci božji.« (Rimlj. 8, 14-16.) Pri svetem kerstu
smo prerojeni, in Bog nas dovzame za svoje otroke, ter nas
posvečuje s svojo sveto gnado, in nas stori dediče nebeškega
kraljestva. Vendar pa nikar ne mislite, da smo m. bozj, otroci
po natori, kakor Jezus, ampak le po milost, m gnad. Bog
nas je po svoji milosti in gnadi za svoje otroke le dovze .
- Jezus Kristus je pa božji Sin po natori, je od Boga Očeta
rojen od vekomaj: tadaj ima ravno tisto natoro, ravno tiste
lastnosti, kakor Bog Oče, in mu gre ravno lista čast, kakor
Očetu. Jezus je Bog od Boga, luč od luči, prav. Bog od
Pravega Boga, rojen ^ od Boga Očeta od vekomaj, ladaj n.
nič mlajši od Boga Očeta, je enako svet in pravičen, enako
dobrotljiv in mogočen, kar Jezus sam spričuje rekoč: „A . ne
verujete, da sen, jaz v Očetu in Oče v meni Besed ktere
vam jaz govorim, ne govorim sam od sebe, ampak : Oce,
kteri v meni prebiva, on dela opravlja. (Jan. 14, •)

Ih ravno tega hudovoljni Judje niso hoti, verjet,. Vidd, so
J ezusa drugim ljudem enakega; vidil, so, da je potreboval
s Panja, živeža, jedi in pijače, kakor drugi ljudje, m da je se
H reven in zaničevan, kakor drugi ljudje; loraj so ga imel,
drugim ljudem enakega. Dasiravno je Jezus s ^ez, spričeval
svoj nauk, ter s tim skazoval, da mora vec biti, kakor kak
cl °vek; vendar le niso hotli verjeti, da je Bog, ted.j so  se
Pobujšali, kadar jim je rekel, da je eno s svojim Očetom,
^'slili so, da preklinja, in so kamnje pobirali, da ln ga 'anj
'»hali. In ko jim je Jezus rekel: »Veliko dobrih del sem vam
Pokazal od svo ega Očeta: zavolj kterega tel, del me kamnjujete?«
80  mn Judje odgovorili: .Zavoljo dobrega de a te ne kamnjamo,
>ak zavoljo bogokletstva, in ker se, človek k, si, Boga

dela š.“ (Jan. 10, 32, 33.)

Da je Jezus božji Sin, vemo toraj ,z tega, ker ga je
> Oče nebeški spoznal za svojega Sina, ker so ga aposteljm
J«li za božjega Sina, ker je sam od sebe pričal, da je bozp
Sln 5 in je to pričevanje poterdil ne le s svojim pobožnim

374

življenjem in zveličanskim naukom, ampak tudi s čudeži > n
prerokovanjem.

Kako pa je to, da je Bog Sin od Boga Očeta od vekofflfj
rojen? To je velika skrivnost, ktere ne spreume in spregled
noben človeški mn. Že prerok Izaija (53, 8.) govori' od 1°
skrivnosti rekoč: „Kdo bo izrekel to rodovino?" Skrivnostjo
da Jezus, akoravno je božji Sin, po božji nalori le vendar n'
nič mlajši, kakor je njegov Oče, ampak je od vekomaj kakor
njegov Oče.

2. Jezus Kristus pa ni imel samo božje nalore, temveč
tudi človeško.  Po božji natori je bil od Boga Očeta od
vekomaj rojen; po človeški natori pa je bil rojen od Marij®
prečiste Device, in je bil tudi edini sin Marije. Po božji
natori je bil Jezus eno (t. j. enega božjega bilja, ene božj®
natore) z Bogom Očetom in sv. Duhom: po človeški natori P a
je nam enak v vsem razun greha. Imel je telo, kakor m'*
dušo po božji podobi vstvarjeno, z umom in voljo obdarO'
vano kakor mi. Po božji natori je večen, in od vekom 11 !
in je z Bogom Očetom in sv. Duhom vse ustvaril in vS< j
ohrani; po človeški natori pa ni večen, temveč je lo ° (
tistega časa, od kar se je včlovečil iz Marije, prečiste Devic 6,
Po človeški natori je Jezus razun greha nam v vsem enak’
toraj je po človeški nalori manj kakor Bog Oče.

Da toraj v zmoto ne zaidemo, moramo vedeti in verovat';
da je Jezus Bog in človek skupaj.  Tudi moramo vedetb
kaj gre Jezusovi božji natori, in kaj pripada njegovi človoš 1
natori, da bomo nauke, ktere slišimo ali beremo, po tem ver '
skem razločku vedeli prilastovali ali lej ali uni Jezusovi nato r ‘-
Zakaj Jezus je govoril včasih kakor Bog, včasih kak" 1
človek. Kadar je rekel: „Jaz in Oče sva eno", t° i e '
enega božjega bilja, ene božje natore, enakih božjih lastno 3  ’
(Jan. 10, 30.) je govoril kar Bog. Kadar je pa učencoj 11
govoril; „Oee je veči od mene", je govoril kar člove ’
ker po človeški natori je Jezus manj kakor Oče. Kar člo' 6
je govoril tudi takrat, kadar so ga učenci opraševali, kdaj ^
sodnji dan, in jim je odgovoril: „Tistega dne pa in ure ni m
ne ve, tudi ne angelji nebeški, ampak sam Oče(Mai.24,3-'  ^
Mark. 13,32.) zakaj po božji natori je Jezus ravno tako vt< ^
kdaj Jbo sodni dan, kakor Bog Oče. toda ni bolel tega raz odo

- 375 -

Po navadi sicer pravimo: „Bog Sin je umeri«; toda
'imerla je le njegova človeška natora, božja pa ne; zakaj Bog
ne more umreti. Tudi velimo: „Jezus je bil žalosten v Gece-
roanskem vertu, žalosten do smerti;« toda žalosten je bil le po
svoji človeški natori, nikakor pa ne po svoji božji natori, zakaj
Rog ne more biti žalosten. Tako, glejte! se mora vse prav
razločiti, da se vse prav ume, ter pripisuje Jezusovi božji
natori, kar gre njegovi božji natori, in prilastuje njegovi člo¬
veški natori, kar pripada k njegovi človeški natori, in se s
tim v okom pride ysaki zmoti.

Jezus Kristus je imel tadaj dve natori, eno
božjo, in eno človeško.  Zdaj pa nastane vprašanje:

Ali je morebiti vJezusu tudi več oseb(peršon?)

Naka! V Jezusu Kristusu je ena sama oseba (peršona),
ker ste obedve natori združene v eni sami osebi in sicer v
božji osebi Jezusovi. To razumeti je nam ljudem nemogoče,
»»kaj včlovečenje Sina božjega je velika skrivnost, ktera pre-
Se ga naš um in vse naše misli!

IV. V drugem členu apostoljske vere pravimo tudi še.
R°spoda našega«.

Jezus Kristus je tadaj naš Gospod. Naš Gospod pa je:

1. Zato, ko je stvarnik, in kar stvarnik tudi Gospod
vseh reči. če verujemo, da je Jezus edinorojeni Sin Boga
Rdela in po natori božji Sin; moramo tudi verovati, da je
Jezus ravno tistega bilja, kakor Bog Oče, in je tadaj pravi
H, kakor Bog Oče. Zatoraj pravi Jezus, da vse, kar je
Očetovega, je tudi njegovo, in kar je njegovega, je tudi Oče-
lov °. (Jan. 17, 10.) Kakor je tadaj Bog Oče Stvarnik vseh
re6i > je tudi Bog Sin Stvarnik vseh reči: „Vse je po Besedi
R° je: p 0  Jezusu Kristusu) storjeno, in brez nje ni nič stor-
•’ 0ne ?a, kar je storjenega.« (Jan. 1, 3.) Ni je stvari ne v
tle besih, ne na zemlji, da bi ne bila od Jezusa stvarjena; Jezus

»»četnik vseh stvari, kar spričuje tudi sv. Pavl, ko pravi:

njem je vse vstvarjeno v nebesih in na zemlji, vidno in
n ®vidno, naj si bodo troni ali gospostva, ali poglavarstva, ali
plasti, vse je po njem in v njem vstvarjeno.« (Kol. 1, 16.)

je pa Je ŽUS z  Očetom vred stvarnik vseh reči, je z Oče-

— 376 —

tom vred Uidi Gospod vseh stvari; zakaj kdor jih je vstvaril?
je tudi njih Gospod. ''In ker je Jezus vstvaril tudi nas, je tudi
naš Gospod, kakor uči sv. Pavel rekoč: „Enega samega Boga
imamo, Očeta, od kterega je vse—;  in enega Gospoda Jezusa
Kristusa, po kterem je vse.*

2. Jezus Kristus je naš Gospod tudi zato, ker ima kar
Bog vso moč čez nas in vso oblast, kakor sam pravi rekoč:
„Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.* (Mat. ‘28,18-)

3. Jezusa Kristusa imenujemo Gospoda našega zalo, ker
nas je odrešil. Kdor kakega človeka iz sužnosti reši, in si g a
v last dobi, je potlej njegov gospod. Tudi Kristus se naš
Gospod imenuje, ker nas je s svojim terpljenjem in svojo
smerljo odkupil od večnega pogubljenja, nas rešil iz peklenske
sužnosti, in si nas v last dobil. In Jezus nas ni odkupil * 8
minljiv denar, temveč nas je odkupil in nas v svojo lastnino
pridobil za lastno kerv. Zato pravi sv. Peter (I. 1, 18. 19.R
„Veste, da niste s trohljivimi rečmi, z zlatom ali srebrom
rešeni od svojega nečimurnega obnašanja po očetovskem zro-
čilu, ampak z drago kervjo Kristusa, kakor neomadeževaneg 8
in nedolžnega Jagnjeta.* — Ko je toraj Kristus naš Gospod?
ki nas je odkupil s tolikanj drago ceno, mi nismo sami svoji?
temveč smo od Kristusa pridobljeno ljudstvo; toraj moram 0
živeti za Kristusa, svojega Gospoda, in moramo v vseh rečeh
njemu popolnoma pokorni biti. Kaj ne, da bi bil hudoben ^
človek, kteri bi bil iz terde sužnosti rešen od kakega gospod 8 ?
potlej pa bi ves nehvaležen z nepokorščino žali! svojega do¬
brega gospoda? Ravno tako in še clo bolj hudoben bi bil
kristjan, kteri je rešen iz hudičeve sužnosti, pa bi ne bot®
spolnovati zapovedi svojega Gospoda Jezusa Kristusa, in bi

še clo žalil z razuzdanim življenjem! Kristjani! zdaj pa p 1 ’ 1 "
merjajte svoje življenje z Jezusovim evangelijem, ter se vpr 8 "
šujte, kje vam je ponižnost? kje čistost? kje ljubezen do Bog 8
in do bližnjega? kje poterpežljivosl? kje gorečnost za boi) 0
službo? kje druge čednosti, kakoršne priporoča Kristus?
to se vprašujte, in potlej bote lahko sodili, ali res tudi vas°
serce Kristusa spozna za svojega Gospoda in ne le sam j® 2 "* -

4. Jezus Kristus je naš Gospod tudi zato, ker smo
mu radovoljno podvergli p r j sve t em  kerstu. »Odpovem ge

A

— 377  -

hudiču«, smo rekli, kadar smo bili kerščeni, „in vsemu nje¬
govemu djanju in vsemu njegovemu napuhu!« Nasprot pa smo
obljubili verovati v Jezusa, svojega Gospoda. Zavezo smo
storili, deržali se le njega, le njemu pokorščino skazovati in
P° njegovih naukih živeti. Vprašujem pa: kako spolnujemo to
sv °jo obljubo? Ali ni veliko takih kristjanov, kterim še zmerom
Ve ij a jo besede sv. Bernarda, ki pravi: „Odpovedal si se vsemu
njegovemu (satanovemu) djanju; zdaj pa delaš take dela, in
jubiš take reči, ktere so satanove! Obljubil si zvesto služiti
ez, isu in živeli po njegovih naukih; zdaj pa naravnost nasprot
' a vnaš tim naukom! Sramuj se pred svojini Gospodom Jezu-
s °ni, in grenko objokuj svojo dosedanjo nezvestobo!«

V. Jezus Kristus je tudi naš postavodajavec in naš uče-
In to visoko in častitljivo ime prav za prav res le njemu
zakaj on je naj viši postavodajavec in naj modrejši učenik.

s e njegove postave namreč so modre, in vsi njegovi nauki
So  sveti. On je kazal pravo pot, ktera pelje v nebesa, ter je
Uc 'l vse, kar posvečuje človekovo življenje, in človeka sreč-
lle ga dela in zadovoljnega. Učil nas je dolžnosti, ktere rno-
1 arn ° spolnovati do Boga, do bližnjega in do samega sebe;
n<1,n  priporočal čednosti v zveličanje potrebne. Jezus je tadaj
res  naš učenik in naš postavodajavec.

VI. Jezus Kristus je tudi še naš prihodnji Sodnik; ker
v  s °dil vse ljudi, žive in mertve, pravične in krivične,
koP erv ’č precej po smerti pri posebni sodbi, v drugič pa na

ncu sveta pri poslednji sodbi, in bo slehernemu povernil po
^l e govih delih. Jezus je Odrešenik vsega sveta, in ravno zato
Uid' ,UC ^ sodil ves svet, vse ljudi, in je toraj svojim aposteljnom
1  zapovedali, naj ljudem pričujejo, da je on sodnik živih in
t)a e . rlv ‘h. —Kristijani! skerbimo in prizadevajmo si, da bo Jezus,
Pohodni Sodnik, tudi naš prijatel: nikar ga toraj nikdar
grehom ne žalimo, temveč si ga s pobožnim življenjem
sled'"'' nare( bmo, da bomo na dan svoje smerti in na dan po-
dar n * e So< ^ )e  milostno sodbo zaslišali iz njegovih ust! Njemu
bes^r* 0 - VSe SV0 J e m,s i' ' n  želje, njemu darujmo vse svoje
hak 6 in d i an j e 5 njemu darujmo vse svoje križe in težave,
svel * Frančišek (Asisijon). O nekem merzlem zimskem
u vidi  svetega Frančiška posega in revno oblečenega in

bo

k.

378 —

tadaj od mraza vsega Irepečega njegov brat memo hiše iti, irl
da bi ga zasmehoval, pošlje hlapca za njim, noj bi ga uprašal-
ali bi ga ne bila volja, prodati mu nekoliko kapljic (en lot")
svojega puta? Na tolikanj žaljivo vprašanje svetnik vendar 1°
noče dali žaljivega odgovora, ampak ves prijazen zaverne 1,1
pravi: „Pojdi, in povej mojemu bratu, da nimam ničesa vec
v prodaj dajati; vso svojo lastnino namreč sem izročil Kristusu,
svojemu Gospodu, kteri me je z drago ceno svoje smerti n#
križu kupil v last in si mene sužnega naredil. Moje solze i n
moj put je tadaj lastnina mojega Gospoda, in so le majhno
nadomestilo (odškodovanje) za drage kaplje hervf, ktere j e
dal v odkupnino za mene, svojega nevrednega hlapca. 0  Ta
modri in pobožni odgoyor je pač lahko v živo zadel F ran-
čiškovega nevrednega brata; nam pa lep nauk daje, da so
tudi mi Jezusu popolnoma vdamo in izročimo, njemu darujem 0
vse svoje djanje in nehanje, da nam bo v sedanjem življenj 11
zvest prijatel, o smertni uri mili tolažnik, na sodbi usmilj el1
sodnik, v nebesih predobroten plačnik. Amen.

LVII. liersanski nauk.

3. Od tretjega člena vere.

Kteri je spočet od sv. Duha; rojen iz Marije  Devic°-
a ) Od Jezusovega rojstva in njegove mladosti.

1- Kteri je tretji člen apostoljske vere?

Tretji člen apostoljske vere je: „Kteri  je  sp°° cl
od sv. Duha, rojen iz Marije  Device. 0

Kadar izrečemo te besede, moramo verovali, da je drug 0
oseba (peršona) v sveti Trojici, Bog Sin, človeško nat 01 " 0
dovzel, in da ga je Marija, prečista Devica, od sv. D l0lfl
spočela, na svet rodila, in vendar vedno devica ostala.

379 —

A. Kteri je spočet od svetega Duha.

2. Kako se je godilo včlovečenje Sina kozjega, nam sv.
Lukež (I, 26 — 38.) tako le popisuje: „Ko je bila Elizabeta
noseča v šestem mescu, je bil angelj Gabriel od Boga poslan
v  mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k devici, zaročeni
možu, kteremu je bilo ime Jožef, iz hiše Davidove in

devici je bilo ime Marija. In angelj je prišel k njej,

m je rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena
s ' med ženami! Ko je pa to slišala, se je prestrašila nad nje¬
govim govorjenjem, in je mislila, kakošno bi bilo to pozdrav-

ijenje. In angelj jej je rekel: Ne boj se, Marija! ker milost
si našla pri Bogu. Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila
Sina, in imenuj njego\o ime Jezus. Ta bo velik in Sin Nar-
'išega imenovan; in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida,
njegovega očeta, in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomej in
njegovemu kraljestvu ne bo konca.“ — Nad teboj, jej hoče
fngelj reči, se bo spolnilo prerokovanje preroka Izaija,

ki

pravi: Glej , devica bo spočela

in

rodila sina, in

Njegovo ime bo Emanuel, to je: Bog z nami. — Marija pa je
‘‘ekla angelju: Kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam?
hi angelj je odgovoril in jej rekel: Sveti Duh bo prišel v te,
m moč Najvišega te bo obsenčila, in za tega voljo bo sveto,
Idero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin božji. In glej, Eli—
Z! 'bela, tvoja leta, je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta

mesec je že šesti tiste, ktera je imenovana nerodovitna; ker
pri ~

dekl

kesedami je Marija privolila v naj veče delo, ktero je Bog
s !°ril za človeštvo, privolila namreč, da se je božji Sin v njej
Ploveči!. Sv. Duh je dal začetek Kristusovemu telesu; Marija
spočela v svojem telesu, in je božja mali poslala. „In an-
§fi| J j° šel od nje.“

ho pa pravimo, da je Jezus spočet od svetega Duha, ne
s mele misliti, da je Marija Jezusa spočela le od svetega Duha
mnega, temveč morate verovati, da so se vse tri božje osebe

in da je bilo

Bogu ni nemogoča nobena reč. Marija pa je rekla: „Glej!
a  sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi . a  8 temi

ss

(peršone) vdeležile včlovečenja Sina božj r/ nU) qo

lcto  v Mariinem Velesu «tvsrjee» ne ^

telega Duha, ampuli slvurjeno tadl od Boe« O « 1

380 -

Sina. Da pa včlovečenje Sina božjega pripisujemo le svetem«
Duhu, pride od tod, ker je to včlovečenje znam nje največe
ljubezni božje do nas; v svetem pismu se pa ljubezen prila-
stuje ravno svetemu Duhu, kakor se pripisuje Bogu Očetu
vsegamogočnost in Bogu Sinu modrost, akoravno so vse tri
božje osebe (peršone) enako mogočne in enako modre.

3- Zdaj pa še nekoliko premislimo, kako se je zader-
žala Marija, kadar jej je angelj Gabriel oznanoval včlovečenje
Sina bošjega:

Sv. Lukež pravi, da se je' Marija prestrašila, kadar jo j e
angelj nagovoril. Pa zakaj se je prestrašila? Sveti cerkveni
očetje pravijo, da se je prestrašila zato, ker se jej je angelj
prikazal v podobi mladenča. Angelj je bil ves v nebeški
svitlobi, in vidilo se je nad njim, da je prišel iz nebes. Marij«
se ga je pa vendar le vstrašila; vstrašila se ga je, ker je bil«
sramožljiva devica, in jej je bila čistost in nedolžnost posebno
pri sercu; in tadaj se je tudi silno bala vsake grešne prilož¬
nosti. O da bi se pač vsi mladi ljudje razgledovali nad tim
lepim zgledom, ter se učili, kako se imajo obnašati do drugeg 3
spola, ako hočejo ohraniti svojo čistost in nedolžnost! Kad« r
k enemu ali drugemu pride kaka oseba (peršona) drugeg 3
spola, in nima pri njem nobenega posebnega opravila, naj nik« r
ne bo brez skerbi, zakaj njegova čistost vtegne priti v nevar¬
nost. Tem bolj v strahu pa mora še le biti, ako ga začne
hvaliti in se mu prilizovati; vtegne se mu namreč sladkal'
ravno iz lega namena, da bi ga neprevidoma zalezla in g 3
zapeljala v greh. Da na kratko povem, rečem: Kdor boč e
ohraniti svojo čistost in nedolžnost, se mora ogibati nepotreb¬
nega razgovarjanja in varovati preprijaznega pecanja z osebam*
drugega spola, in mora lepo ponižno, bogaboječe jn pobož« 0
živeti; zakaj gotovo znamnje je, da sveta čistost umira ali P 3
da je že umerla v sercu takemu človeku, kdor se preprijaz" 0
peča z osebami drugega spola, rad v njih drušinjo zahaja, ?e
rad razgovarja ž njimi!

Naj vam v misel vzamem tudi to, da je Marija B°§ 11
obljubila, v vednem devištvu živeti. Da bote pa spoznali velik 0
vrednost te obljube, naj vam to le povem: Judovske b° el j e
so si štele v veliko sramoto, če je ktera zmed njih ost« a

381

neomožena. Judje so namreč mislili, da bo Mesija rojen od
zakonske žene (ker niso umeli Izaijevega prerokovanja, iz
k te rega je očitno, da bo devica mati Zveličarjeva.) Ko bi se
tadaj ktera zmed Judovskih deklet ne bila holla omožiti, bi se
kila s tim po njih misli odpovedala imenitni časti, po kleri bi
kila vtegnila postali mati obljubljenega Mesija. Toraj so šteli
take dekleta clo med nepoštene ženske. Marija pa se za tako
osramotenje clo nič ni zmenila. Vedela je, koliko ceno in
vrednost devištvo pred Bogom ima, torej je Bogu zaobljubila
svoje devištvo, in je deviško živela tudi po svoji poroki s
svetim Jožefom, kar lahko posnamemo že iz njenega odgo¬
vora, kterega je dala angelju, kedar jej je govoril od sina.
Kekla mu je: „Kako se bo to zgodilo, ker moža ne spoznam?«
Nad Marijo imamo tadaj pervi izgled vednega devišlva, kterega
J e  posihmalo posnemalo tisuč in tisuč bogoljubnih ljudi obojega
spola, ki so ob času preganjanja kristjanov rajši preterpeli naj-
gfozovitniše muke in rajši clo življenje dali, kakor da bi bili
svoje devištvo darovali. Bilo je veliko devic možkih in ženskih,
ktere so posnemale in nasledovale Marijo, ter ljubile čistost in
de vištvo, in tudi še dandanašni se jih znajde, kteri se v ozir
sy ete čistosti ravnajo po Marijnem zgledu. O da bi pač sveto
kislost ljubili sosebno vsi samski ljudje! Toda znajde se jih
krez števila veliko, kteri imajo svojo čistost na prodaj že za
kako priliznjeno besedo, že za kako prazno obljubo. Ne
°gikljejo se nobene grešne priložnosti, ne boje nobene grešne
nevarnosti; še clo sami iščejo grešnih priložnost in se prešerno
Podajajo v grešne nevarnosti! In clo ob nedeljah in zapove¬
dih praznikih, kadar bi mogli tem bolj za božjo čast sker-
keli, tem večo skerb za svojo dušo imeti, iščejo le po pivni—
Ca k in plesiščih zapeljivih lovaršij! Oh, ljube duše! po takem
P°lu se sveta čistost ne ohrani, ampak le zgublja. Vsi, ki
ta ko delajo, nikakor ne posnemajo Marije, ktera se je clo an-
| e| ja vslrašila in se tresla pred njim; posnemajo pa nespametno
®vo, ktera se je z zapeljivo peklensko kačo v pogovor spu-
sl ‘'a! In kakor je Eva padla, padejo tudi taki ljudje v greh in

v  nesrečo!

Marija je bila izvoljena v mater Sina božjega in s tim
Povzdignjena v naj večo čast. Pri vsem tem pa je bila toli-

382 —

kanj ponižna, da sc je imenovala Gospodovo deklo. In ravno
la Marijna tolika ponižnost sklenjena ž njeno deviško čistostjo
je bila Bogu tako močno všeč, da jo je izvolil v mater svojega
božjega Sina. Iz tega vidimo, kako veliko vrednost ima pred
Bogom ponižno in cisto serce, in da Bog človeka tem bolj
povišuje, tem bolj ko človek samega sebe ponižuje. O kako
nespameten je toraj človek, ves reven na duši ki je, pa se
vendar le povzdiguje ali zavoljo svoje telesne lepote ali pa
zavoljo svoje necinmrne obleke, ktere reči pred Bogom nimajo
nobene cene in nobene vrednosti! Marija, mati božjega Sina,
je bila iz serca ponižna; mi pa, revni grešniki ki smo, bi se
napihovali!?

4. Zakaj se je Sin božji včlovečil?

Sin božji se je včlovečil: a) da je po svoji človešk'
natori terpel in umeri, in nas s svojim terpljenjem rešil od
večnega pogubljenja. Ker smo v Adamu vsi grešili, bi bil*
vsi zaverženi in pogubljeni, ako bi nas Jezus ne bil odrešil
s svojim terpljenjem in svojo smertjo.

b) Da nas je učil z zgledom in z besedo, po kteren*

potu se gre v nebeško kraljestvo. Ko bi nas Jezus tega ne

bil učil, bi nam nič ne bilo pomagalo njegovo lerpljenje i (l
njegova smert. Njegovi nauki pa nas prepričajo, da je Jezus
umeri za naše odrešenje, in kako se moramo deležne storil'
tega odrešenja.

c) Da nam je razodel božjo ljubezen in pravico. Nihče

ni Boga prosil, da bi nam odrešenika obljubil in poslal. Ob'
ljubil in dal ga nam je sam ob sebi po svoji neskončni milosti?
in to nam kaže njegovo neskončno ljubezen do nas. — Ravno
tako nam je tudi božja neskončna pravica razodeta po Jezusov'
smerti. Ko vidimo, da je Bog greh tako hudo strahoval clo

nad lastnim ljubeznivim Sinom, kteri sam ni storil nobene# 9

greha, ampak je le naše grehe nase vzel, se iz tega labk°
prepričamo, kako ostra da je božja pravica. Ravno zato
ramo pa tudi greh sovražiti in se ga skerbno varovati.

383  —

o. Zakaj se je pa Marija zaročila s svelim Jo-
J efo,n ? in zakaj je bil božji Sin rojen od zaročene
ey ice in ne od neomožene?

To se je zgodilo po posebni previdnosti božji, in sicer:

a) Zalo, da se je vedlo, da je Kristus res iz Davido¬
ma rodu, kakor je bilo napovedano po prerokih. Sv. pismo
namreč spričuje, da je bil sv. Jožef iz Davidovega rodu; in
’ 5er  je moral po judovski postavi slehern mož ženo vzeti si le
lz  svojega rodu, je morala tudi Marija biti iz Davidovega rodu;
s ' Ce r bi se sv. Jožef ne bil smel zaročiti ž njo. In toraj je
* ll( ii Jezus iz Davidovega rodu.

k) Zato, da je bilo Marijno deviško poštenje v zavetju,
' n  da Judje od nje niso mogli nič hudega soditi. Ko bi Marija
" e  bila zaročena s svelim Jožefom, in bi jo bili Judje nosečo
Ogledali, bi bili od nje govorili, kakor so govorili od kake
lle Poštene ženske; tega pa Bog ni dopustil, ker je pravičen
111  svet.

c) Je bila Marija zaročena zato, da jej je bil sv. Jožef
)' ai 'h in pomočnik. Le pomislite, kako strašno hudo bi Mariji
)i '° 5  ko bi bila mogla sama bežati z božjim detetom v Egipt.

d) Da je Jezus ostal brez očitanja. Nezakonsko dete
P'ed Bogom ni deležno greha svoje matere, deležno pa je pri
jndeh njene sramote. Jezus je imel veliko sovražnikov; ko
n jegova mati ne bila poročena s svetim Jožetom, bi mu
'b gotovo očitali njegovi sovražniki, da je rojen iz nepoštene
'čalere, kar se pa nikakor ni spodobilo.

Zavoljo tih vzrokov je Bog hotel, da je bila Marija za—
r °bena pravičnemu Jožefu.

6 .

Zidaj nam je govoriti še od besed:

384 -

B. Bojen iz Marije Device.

Da je Marija Jezusa spočela od svetega Duha, ste 2 #J
slišali :

Kako pa se je zgodilo, da je rodila v Betlehem^

To nam sv. Lukež (2, 1—7.) pripoveduje tako-le: „P rl '
godilo se je pa tiste dni, da je povelje prišlo od cesarja A''"
gusta, da naj se popiše ves svet. To popisovanje je bil°
pervo pod Cirinom oblastnikom v Siriji. In vsi so šli, da s°
se popisali, vsak v svoje mesto. Sel je pa tudi Jožef iz Galil#’
iz mesta Nazareta v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imen#
Betlehem, zato ko je bil iz hiše in iz rodovine Davidove, £ * <1
bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ktera je b^ 9
noseča. Prigodilo se je pa, ko sta tam bila, so se dn#
dopolnili, da bi porodila." Po mestu prenočevanja iščeta, P 9
ga ne najdeta. Bilo je že drugih ljudi veliko v mestu, kt erl
so bili tudi prišli k popisovanju, loraj zanje ni bilo več p 1 ' 0 '
Štora. Zraven tega sta Marija in sv. Jožef tudi še i' eVlia
bila, in tadaj so jih ljudje še rajši od sebe odrivali.
Betlehema pa je bil hlev, kamor so pastirji svojo čedo žganj 3 .
o hudem vremenu. Ta hlev je bil duplina v skali in bolj j 3 ' 1 "
ali berlogu podoben, kakor pa hlevu, kakor nam spri čaj#
cerkveni očaki: Origen, sv. Ambrož, sv. Epifanij, sv- J# |9 j
sv. Hieronim. V tem hlevu sta si sv. Jožef in Marija pren°
čevanja poiskala. In ker so ravno tisto noč pretekli dne
Marijne nosečnosti, je Marija ondi Jezusa rodila, ga v pl er "
povila in v jasli položila. V toliki revščini je bil od Maj 1 '
Device rojen Gospod vseh gospodov, kralj nebes in zemlje-
Kristijani! nikar ne mislite, da se je le po golem n9 ^
ključju zgodilo, da je ravno o tem času cesar Avgust P°P |S ^ {
vanje zapovedal. To se ni zgodilo po golem naključju, amp
je božja naredba; božja previdnost je to reč tako vpelj 3  ^
Preroki so prerokovali od Mesija, da bo rojen v Bell# 0  ,.
rekoč: „In ti? Betlehem, zemlja Judova, nisi nikakor nnjm^J .
med vojvodi Judovimi, zakaj iz tebe bo prišel vojvoda,
bo vladal moje ljudstvo Izrael." (Mat. 2 ,  6. Mihej. 5, 5.)

f e  je toraj prerokovanje spolnilo, je bilo Ireba, da sta sv. Jožef
' n  Marija svoje stanovanje v Nazaretu zapustila in se v Betle-
letn  podala, in takrat ondi bila, kadar so potekli dnevi no¬
sečnosti Marijne. Preroki pa so zraven kraja na znanje dali
|udi čas Jezusovega rojstva. Povedali so, da bodo pred pri¬
hodom Mesijevim razdjane kraljestva: babilonsko, asirsko in
Perzijansko, in da bo Zveličar rojen takrat, kadar bo rimsko
{ raljestvo zmagalo in gospodovalo čez vse druge kraljestva;

‘č ravno takrat je res segala rimska cesarska oblast skor po
v sem znanem svetu. Preroki so napovedovali, da bo Mesija
P r išel iz Davidove hiše; in Jezus je bil res iz Davidovega
rodu. — y se  [ e  prerokovanja so se ladaj natanjčno spolnile
aa< l Jezusom. Bog je namreč bolel, da bi bili Judje Jezusa
? a  ^ljubljenega Mesija spoznali in sprejeli ravno zavoljo tega,
10  so se vse prerokovanja spolnile nad njim.

7- Jezusovo rojstvo je pa nam kristjanom v lepo pod-
I| Cen je in v lep zgled. Uči nas, da moramo podložni in po-
0| ' n * bili deželskim gosposkam. Poglejte, Jezus je bil rado-
' ol jno pokoren neverskeinu cesarju še preden je bil rojen, ter
Se  J e  dal od svoje matere nosili iz Nazareta v Betlehem k
P°P>sovanju. Koli kanj lep zgled je to vsem tistim, kteri bi
1  radi kar brez vse gosposke, in le neradi, ter godernjaje
o. 01 ’ 0 ^ kar jim ukazuje deželska gosposka! Ko se je sam božji
? ln  podvergel deželslti gosposki in jej je pokoren bil, kdo
j' tll0 d nas bi se jej smel še vstavljati?! — Pa še veliko drugih
je h- nau ^ ov nam  ^j 0  rojstvo Jezusovo: — Jezus, božji Sin,
l ’1 po svojem rojstvu v revne plenice povit in v borne jasli
Prozen. Oj kolika ponižnost, klora nas uči, da moramo ves
jeT^ V SV0 J em sercu  razdjati in se ponižnosti vdati! — Jezus
j„ “jj ro jen v merzlem, zimskem času, na terdi slami je ležal,
^ ul) °g'a živina ga je grela; s tim nas uči, da moramo tudi
Za l a j 0 vati samega sebe in merlviti hudo poželjenje. —
^ Oravno  je njegovo nebo in zemlja in vse, kar je v nebesih
bitj na zem l)'> j 0  hotel Jezus vendar le v veliki revščini rojen
^ 5  , ( l a  ki nas učil, ne nespametno navezovati svojega serca
l iva | miri| j ive  posvetne reči. — Iz solz, ktere je božji Sin pre¬
da R >X  rev ® 0 ine in siroščine, v kakoršni je rojen bil, se vidi,
°o no |j u [)j pozemljiškega veličastva in posvetnega bo-
nauk, 25

— 386 —

gasiva, ampak le svetost in pravičnost in lepe čednosti.
Glejte, koliko lepih in potrebnih naukov nam je že o svojem
rojstvu dal Jezus, božji Sin! Bog daj, da bi se po njih vm
zvesto ravnali! Amen.

L VIII. K er sanski nauk.

Oznanovanje Jezusovega rojstva.

Jezus je bil iz device Marije rojen o polnoči 25. & ne
mesca grudna (decembra) okoli 4000 let po stvarjenju sve' 3.
Ravno ta dan sveta cerkev praznično obhaja god rojstva Z ve
ličarjevega v hvalni spomin, da kristjani ne pozabijo neskoiič ,lC
milosti božje, in da z veselim sercom služijo Bogu.

Kakor hitro pa je bil Jezus rojen v Betlehemu, j e  * )1
oznanjeno njegovo rojstvo.

. 9

Komu pa je bilo oznanjeno Jezusovo rojstvo-

Jezusovo rojstvo je bilo oznanjeno: ^

1. Po angelju pastirjem. Bila je sicer zima, toda

taka merzla, huda zima, kakor pri nas o božiču. Toraj
pastirji čuli v Betlehemskem obližju, in so na ponočnih sti’ aZ
bili pri svoji čedi. Bilo je takrat veliko ljudi v Betlene
zavoljo popisovanja. Pastirji so tadaj čuli in pazili, da hi J
ne bil kdo kake škode naredil. In glej! angelj Gospodo v
stal pri njih, in svitioba božja jih je obsvetila, in so se S1  ^
bali. In angelj jim je rekel: „Ne bojte se; zakaj glejte! o* 11 ^
nujem vam veliko veselje, ktero bo vsemu ljudstvu; ker
vam je rojen Zveličar, kleri je Kristus Gospod, v mestu . c0
dovem. In to vam bodi v znamnje: Našli bote dete v f' etl  p
povito in v jaslih ležati." In zdajci jih je bilo pri an ^]\
množica nebeške vojske (drugih angeljev), kteri so Bogu hv ,
in rekli: „Slava (čast) Bogu na visokem, in mir na ze

- 387 -

ljudem

bila

svete volje.* (Luk. 2, 8 — 14.) — Tako glejte! je

Jud

ta velika skrivnost in milost oznanjena pastirjem, drugim

0tn  pa še ne. Bogu je dopadlo, revnim pastircom najpoprej

na  znanje dati rojstvo Jezusovo, ker so bili pastirji, samotni
in  nedolžni pa so bili s tim tudi naj pripravriiši, sprejeti to

Pa-., l

fazodenje.

Na angeljevo oznanenje so se pastirci vzdignili, da bi šli
Je *usa iskat in molit. Zakaj mislili so si, da jim Bog le velike

skri

vnosti ni zastonj razodel, in znamenj ni po nepotrebnem
aa  znanje dal, temveč zato, da gredo novorojenega Zveličarja
m °'it in častit. Ko so tadaj angelji od njih v nebesa odšli,
So  pastirji rekli med seboj: „Pojdimo do Betlehema, in
glejmo to reč,
znanje dal.®

po-

dete

ktera se je zgodila, ki nam jo je Gospod na
In so hite prišli in našli Marijo in Jožefa in
* v  jasli položeno. In so prednj pokleknili in ga ponižno
r  ' n In ko so odmolili, so pripovedovali, kar jim je bilo
tP° angelju) rečeno od tega deteta. In vsi, kteri so slišali,
, Se  čudili temu, kar so jim pravili pastirji. Marija pa je
ra nila vse le besede in premišljevala v svojem sercu. In
sli ,5  • so se  vernili ‘ n  Doga častili in hvalili za vse, kar so
a l* >n vidili, kakor jim je bilo povedano. (Luk. 2, 15--20.)

0

7*. 7  “  " » v- 7 J

d/ no/ ali pa so tudi drugim to visoko skrivnost, da bi tudi
Ugi

£ e li> hvalijo Boga za rojstvo Jezusovo, ga moramo veliko

an - ,Va lili Boga in molili Jezusa. Zakaj mislili so si:
S hvaliti

Ce

mi, ker Zveličar ni rojen angeljem, temveč nam,

Dn  i llain  vsem prinese mir vesti, ako smo pokorne volje ga
F S1 ušati.

^ a j pa nas učijo pobožni pastirji?

Pobožni pastirji nas učijo in opominjajo:
d e j a ^ Da samotno in nedolžno živimo, in se s tim pripravne
o*®. 0 « dobivati božje gnade. Razmišljene in napuhnjene duše
g na j a J° v  grehih; priprostim in ponižnim ljudem pa Bog svoje
Pastir; ^ e '*’ kakor jih je delil priprostim, ponižnim in nedolžnim

tlr jetn.

kilo ? asti  rji pa so imeli živino v posesti, in potrebno je
Vs en ^ ri n i e j čuti, da jim ni bilo odpeljano jkako živinče. Pri
’ em  pa so le vendar popustili svojo čedo, ter so šli

25*

L

388 -

Jezusa molit, kadar jim je bilo po angelju oznanjeno njegovo
rojstvo. Ravno tako se tudi mi odpovejmo posvetnemu do"
bičku, kadar drugač ne moremo Jezusa pajli in mu služili!

c) Kadar smo grešili, hitimo k Jezusu po potu pr aV °
pokore, kakor so pastirji hiteli kar v sredi noči do njegov 1 '
jasel. Kdor le odlaša in odlaša, rad za zmerom odloži, i" ge
v nevarnost postavlja, da Jezusa nikdar našel ne bo.

d) Dobri pastirji so eden drugega nagovarjali, da bi hil'°

šli Jezusa iskat in molit. Tudi mi eden drugega nagovarjaj 1 " 0 ’
ter si pomagajmo Jezusa iskati, da-ga najdejo vsi, mu zve" 10
služijo, in pravi mir imajo v njegovi službi. ^

2. Rojstvo Jezusovo je bilo oznanjeno tudi modri" 1
jutrovi deželi, kar se je takole zgodilo. Neznana, čudna zvez '
se je prikazala na nebu, in modri so iz lega spoznali, d" ^
rojen Zveličar sveta. — Koliko je modrih bilo, se prav ^
gotovo ne ve; vendar pa splošna menitev lerdi, da so a'
trije, ker so darovali trojne darove. — Tudi ni do dobr"|.
znano, od kod ravno da so prišli; verjetno pa je, da so P r v ’,j
iz Arabije, ker Arabija meji na Judejo, in se v tej d"^ 0
nahaja veliko zlata, kadila in mire. Da so modri iz A'" 1

prišli, kaže tudi Davidovo prerokovanje, ki pravi: „

Kralj' J

Tarza in otokov bodo prinesli dari.“ (Ps. 71) Tudi

b) Modri so pa tudi lahko brali od te zvezde;

preiok Balaam je v jutrovi deželi prerokoval od te zvezd"?
njegovo prerokovanje je bilo zapisano v svetem pismu, kj er  .
povedano, da se bo prikazala o prihodu Mesijevem ali ^ ve  ^
čarjevem. Sv. pismo je bilo prevodeno v mnoge jezik"? jj
razširjeno tudi med neverne ljudstva. Judje namreč so se

V

spričano pri čistem, ali so modri res kralji bili, ali ne; g°'

or

id" 0

pa je, da so bili bogati in mogočni možje.

Kako pa so modri po novi čudni zvezdi sp
nali, da je rojen Odrešenik,  se ve  iz  tega$ ker:

a) So bili ti možje na zvezde učeni; so zvezde P j -1
ogledovali, ogledovali pa tudi druge stvari, da so spozna * ^
njih vsegamogočnega Boga. Kakor hitro so tadaj zagleda
novo čudno zvezdo, ktera je stala nad Judejo, so kar 1
spoznali, da ta nenavadna zvezda pomeni kaj posebnega. ^

yečkrat v sužnosti; sveto pismo pa so tudi v sužnost seboj
Jemali, in ga terž ko ne tudi nevernikom brati dajali, in jim
w>emo tega pripovedovali, da terdno pričakujejo Odrešenika,
ida j da ima Odrešenik na svet priti, in kaj se bo takrat godilo
Posebnega. Tadaj so Judje od te zvezde lahko kaj zvedeli ali
P a  še clo sami brali v svetem pismu.

o) Gotovo jih je tudi sv. Duh razsvetlil, da zvezda ne
Pomeni drugega, kakor prihod Zveličarjev, in gnada božja jih
Jo nagibala in jim serčnost dajala, da so se nemudoma odpravili
na  P°t, ter šli iskat Jezusa, da bi ga molili.

3. Rojstvo Jezusovo je bilo oznanjeno tudi kralju Herodu
,. P 1Sf noukom, in sicer po modrih iz Jutrovega tako-le: Kakor
^ r ° so modri spoznali, da zvezda pomenja prihod Mesijev,
.. se  jaderno vzdignili in so šli za zvezdo v Judejo. Ko se
^ . ,P a  zvezda skrije, gredo v Jeruzalem, in skerbno popra¬
li 0  po mestu rekoč: „Kje je kralj Judov, ki je rojen?
' j a J vidili smo njegovo zvezdo na Jutrovem, in smo ga prišli
'k* Herod kralj pa, to slišati, se je prestrašil, in ves Je-
, Zfl 'em ž njim. Pa zakaj se je prestrašil kralj Herod? Pre-
as ‘l se je, ker je bil preveč zaljubljen v posvetno blago in
P°zemljiško čast, in je mislil, da mu bo novi kralj vzel
pa ^° V0 b °g a slvo in  kraljevo čast. Jeruzalemski prebivavci
j e  ^ se prestrašili, ker so se bali punta in prekucij. In Herod

‘Zpra

In

vse velike duhovne in pismarje ljudstva, in jih je
kje bi imel Kristus rojen biti? Oni pa so mu rekli:
j* ^ e ilehemu na Judejskem; zakaj tako je pisano od preroka.“
; 7  tada j je Herod modre skrivaj poklical, in jih je skerbno
P |,f >ševal

Poslal
Po
hi d
so

o kterem času se jim je zvezda prikazala. I 11  jih je
v Betlehem, ter je rekel: „Pojdite, in skerbno oprašujte
detetu, in kadar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da
jaz grem in ga molim “-Kadar so modri kralja zaslišali,

. šli ; in gleji zvezda, ktero so vidili na Jutrovem, je pred
^  šla, dokler ni prišla, in zgoraj obstala, kjer je bilo dete.
, adar  so pa zvezdo zagledali, so se silno obveselili. In so
, v  hišo, in so našli dete ^  Marijo njegovo materjo, ter so
padli in ga molili; in so odperli svoje zaklade, m mu
7 0V »H zlata, kadila in mire. (Mat. 2, 1-12.) - S-tem.
drov > so na znanje dajali svojo živo vero v Jezusa, Jezusa

- 390

kar kralja, kar pravega Boga in kar človeka. Zlato in denar
se je namreč kraljem dajalo v dar: toraj so modri s tim, da

so zlata darovali Jezusu, Jezusa za kralja spoznovali. Kadila
se zažiga Bogu v čast pri očitni božji službi: kadila darovaj 0
so toraj modri Jezusa častili kar pravega Boga. Z miro
mazilili trupla merličev, da so ostale nestrohljive: z darom
mire so modri na znanje dali, da spoznavajo nad Jezusom
zraven njegove božje tudi njegovo človeško natoro. Zraven
tega imajo ti darovi še drugi pomen; zlato pomeni ljubezen)
kadilo molitev, mira pa zatajevanje m pokorjenje samega sebe 1
Kdor ima pravo živo vero v Jezusa, kakoršno so modri imel')
bo tudi kakor oni ljubil Jezusa iz vsega serca, ga ponižno m
pobožno molil in zatajeval samega sebe in svoje poželenj 6
krotil. Tem ljubši in prijetniši pa so bili Jezusu darovi, ke f
so jih modri darovali z dobrim sercom. Pisano je: „Pravi c "
nega dar je prijeten, in Gospod nanj pozabil ne bo.“

Modri pa niso šli nazaj Herodu pravit, kje da so. n 03
Zveličarja. Bog jim je v spanju razodel Herodove peklens^ 1,
misli; toraj so se po drugem potu vernili v svojo dofli 0C °
deželo.

Kaj nas modri učijo?

a) Berž ko so modri zvezdo zagledali in spoznali, .kfJ
pomenja, so šli Jezusa iskat. Branili so jim njih prijati' ^
znanci, zaderževale so jih domače opravila, strašila jih jo D ®.
varna, dolga in trudopolna pot; pa so močnodušno pretn 0 2‘ o
vse le zaderžke, ker so imeli pokorno dušo, Bogu ,
voljo. Ravno tako hitro bodimo pokorni Bogu tudi mi, k 0  ‘
nas k sebi kliče s svojo gnado, in ako nas vstavljajo Ij u  *
ali nas opovirajo kaki drugi zaderžki; premagajmo serčno
močnodušno vse te zaderžke in napotleje! Ako bi bili 11,0  ^
odložili svoje potovanje do priložnišega časa, bi morda

nič več ne bili našli v Betlehemu. Kdor odlaša in noče P rl  ’
kadar ga Bog kliče, morda Briga nikdar našel ne bo.

b) Zvezda se je modrim skrila, in se vendar I e
vernili nazaj, marveč so v Jeruzalem šli in ondi skerbno vp^
sevali po božjem detetu, dokler niso zvedeli, kje da j e - ^
Tudi mi nikar ne obupajmo, kadar se nam skrije zvezda g !1

i

391

božje, ali če nam vlihne opominjevanje in svarjenje vesti, ali
^ nam vsahne studenec notranjih sladkost in tolažil; temveč
v prašajmo učenike, svoje duhovne vodnike, kaj je storiti, ter
v  dobrem stanovitni bodimo; in kakor se je modrim zvezda
Pokazala, se bo tudi nam Bog spet prijaznega skazal.

c) Modri so v borni štalici kleče molili Jezusa. S tim
Oos uče, da moramo tudi mi ponižno moliti Jezusa povsod in
na vsem kraju, moliti ga doma v svojih hišah, moliti ga pa
-še sosebno v cerkvi pri očitni božji službi. Kdor se pa pred
Jezusom noče ponižati, na sodni dan ne bo povišan, ampak
Ponižan in zaveržen.

d) Modri so drage darove darovali Jezusu; mi pa da-
ru jmo sami sebe Jezusu v dar, in karkoli delamo, delajmo z
dobrim sercem, čistim namenom, zavoljo Jezusa in iz ljubezni
do  Jezusa. Kdor to stori, je z Jezusom sklenjen in Jezus ž

in kakor je modre varoval in srečno pripeljal v domačo
de žel 0 , bo Jezus varoval slehernega svojega zvestega služab-
n 'ka p 0  trudopolnem potovanju sedanjega življenja, in ga srečno
Pripeljal v nebeško domačijo.

Osmi dan po rojstvu je bil Jezus obrezan po zapovedi
ozesove postave, in je dobil svoje sveto ime, ime „Jezus a ,
kak °r je bil Bog ukazal po angelju Gabrielu, še preden je bil
s P°čet v maternem telesu. Obrezovanje je Bog najpoprej za-
P°vedal Abrahamu, kteri je bil po mesu (kervi) oče vseh
udov, po duhu pa oče vseh vernih. Obrezovanje je bilo
Kamnje zaveze, ktero je Bog storil z Abrahamom, in po kteri
s ° se Judje ločili od vseh drugih narodov, in so bili podučeni,

, So  božje ljudstvo,, in toraj ne smejo svojemu poželenju
Služ 'ti, kakor druge ljudstva, temveč da morajo Bogu služiti.

Postava obrezovanja je bila težavna postava; vendar pa
S(!  H je Jezus podvergel, dasiravno on, ki je Gospod postave,
V . to  ni bil zavezan. Podvergel se je postavi, da nas je vper-
l, čil popolne pokorščine do vsake pravične postave; in v
Uru 8'č, da nas je prepričal, kako močno nas ljubi, ker je komaj
? Sem  dni star že hotel bolečine terpeti iz ljubezni do nas in
' erv  prelivali, da bi se tudi mi ne branili terpeti kaj iz lj«“

a/ ui do njega. _ Obrezovanje, kakoršno je bilo zapovedano

^"rahamu in njegovemu zarodu, nam zdaj ni zapovedano.

M

— 392

Zapovedano pa je nam kristijanom drugo obrezovanje, namreč
obrezovanje duha. Judje so obrezovali svoje telo, in so p rI
tem bolečine terpeli; mi kristjani pa moramo obrezovati svoje
serce, ter premagati svoje hude želje in vse, kar se ustavlj 0
božji volji, akoravno je boleče; drugač ni zveličanja!

4. Rojstvo Jezusovo je bilo oznanjeno po Simeonu i®
Ani ljudem v tempeljnu, kar se je takole zgodilo: Šlirdeseti
dan po porodu je Marija nesla Jezusa v Jeruzalemski tempelj)
kakor je Bog zapovedal po Mozesu, da ga je postavila pr e( *
Gospoda, ter ga darovala in z darom rešila. Bogatim je bil®
zapovedano, o tej priložnosti v dar dati jagnje in goloba ®b
gerlico, revnim pa ali dva mlada goloba ali dve gerlici. 9®$
je zapovedal, z darom rešiti vsakega pervorojenega otrok®
v spomin, da je angelj pomoril nekdaj v Egiptu vse egiptovske
pervorojence, Izraelski pervorojenci pa so bili rešeni.
zapoved pa ni vezala Jezusa, gospoda postave; in ker je priš e
druge rešit, tadaj ni bil potreben, da bi ga bili z darom rešilb
in vendar je, kakor druge žene svoje otroke, tudi Marija J e '
zusa v tempelj nesla, pred Gospoda postavila, in ga z d aro® 1
odkupila. — In glej! bil je človek v Jeruzalemu, kteremu j®
bilo ime Simeon: in ta človek je bil pravičen in bogaboj eC ’
in je čakal oveseljenja Izraelovega, in sveti Duh je bil v nj®^'
In mu je bilo razodeto od sv. Duha, da ne bo vidil sme^ 1 ’
preden ne vidi Gpspodovega Kristusa. In je prišel v d® 11
(po nagibanju sv. Duha) v tempelj. In ko so prinesli otro<
Jezusa njegovi starši, da bi storili zanj po šegi postave, g a  j®
tudi on vzel na svoje naročje, ter je hvalil Boga in rek® '
„Zdaj spustiš svojega hlapca, Gospod! po svoji besedi v mi rU ’
ker so vidile moje oči tvoje zveličanje, ktero si pripravil p r ®
obličjem vseh narodov, luč v razsvitljenje nevernikom, in v
Izraelu, svojemu ljudstvu.® Simeon je na glas te besede g°^
voril, in s tim na glas Jezusa ljudem oznanoval kar obljub j®
nega Odrešenika in Zveličarja. — In je bila prerokinja.
Fannelova hči, iz Aserjevega roda; ta je bila zlo v letih?
je po svojem devištvu živela s svojim možem sedem l et ' j 0
ta vidova je bila pri štiri in osemdesetih letih, ktera 111

od tempeljna, in je s postom in molitvami noč in dan

Bog 0

A

- 393

služila. In ona je ravno tisto uro tje prišla, in je Gospoda
častila, in od njega govorila vsem, kteri so čakali Izraelovega
odrešenja. (Luk. 2, 21—38.) Tako tadaj sla Simeon in Ana
ljudem v tempeljnu oznanovala rojstvo Jezusovo.

Obernimo pa zdaj še enkrat svoje oči v mater Jezusovo,
v  Marijo, ktera je tisti dan v tempelj prišla opravljat svoje
očiščevanje. Marija božjega Sina ni spočela po natorni postavi,
kakor kaka druga mati svoje dete, ampak Marija je Jezusa
s poče!a od svetega Duha. Zapoved očiščevanja tadaj, ktera je
v sem drugim materam veljala, preblažene device Marije nikakor
111  vezala. In vendar je Marija prišla v tempelj opravljat svoje
očiščevanje. Ponižna in zvesta služabnica božja, ki je bila,
J e  hotla spolnovati tudi še tiste zapovedi, do kterih ni bila
uvezana, da bi s tim pokazala svojo pokorščino do Boga, in
/j|>a ven tega ljudem ne dala nobene priložnosti, da bi se kdo
*j a d njo spodtikal in pohujšal, ko bi jo v idil obnašati se
aru gač, kakor so se obnašale druge matere. Kolikanj lep
z gled nam vsem, da radovoljno spolnujemo svete božje zapo¬
vedi !

sramujejo v pričo hudobnih ljudi svojo vero spoznavati, ter
Ravnati po svetih božjih zapovedih! In oh, koliko je drugih,
e, 'i se nič ne sramujejo, gerdo obnašati sc v pričo drugih
•l u di, | er  jj m  dajali pohujšanje, zavoljo k te rega- je Jezus
Aa zugal svetu tolikanj strašno gorje ! Mi, ljubi moji ! se nikdar
'kar ne ravnajmo po njih, ki ne poznajo ne Jezusa, ne
ar 'J e - Amen.

Kolikanj lep zgled nam vsem, da se varujemo pohujšanje
drugim ljudem! Toda oj koliko je ljudi med nami. kteri

- 394 -

LIX. liersanski nauk.

Kaj se je zgodilo po oznanenju rojstva Jezusovega?
Kaj vemo od Jezusove mladosti?

Zadnjič" sem vam začel pripovedovati, komu je bilo
oznanjeno rojstvo Jezusa Kristusa; danes bom od tega na dalje
govoril, in vam naj poprej povedal, kaj se je godilo po ozna¬
nenju rojstva Jezusovega.

Ko je bilo rojstvo Jezusa Kristusa oznanjeno:

1. So pastirji naglo prišli gledat, kar jim je bilo ozna¬
njeno po angelju. (Luk. 2, 14-16.)

2. Kristus je bil osmi dan po zapovedi postave obrezan,
in Jezus imenovan. (Lak. 2, 21.)

3. Modri iz jutrove dežele so ga molili, in mu zlata,
kadila in mire v dar prinesli. (Mat. 2, 11.)

4. Herodovi grozovitosti se odtegniti je ubežal v Egipt'
(Mat. 2, 13.)

5. Od tod je bil po Herodovi smerti v Nazaret nazaj
pripeljan in v tem mestu izrejen.

Kako da so pastirji Jezusa častili, modri iz Julrovega g 9
obdarovali, in kaj se je osmi dan po rojstvu Jezusovem godilo
in kako sla Simeon in Ana Jezusa v leinpeljnu ljudem razka¬
zovala, sem vam razlagal že v zadnjem keršanskem nauku.

Da hote pa vedeli, zakaj je Jezus ubežal v Egipt, vam bom
danes nalanjko dopovedal vso to dogodbo:

Kadar so modri iz jutrove dežele prišli v Jeruzalem, ter
skerbno vpraševali po novorojenem judovskem kralju, se j e
kralj Herod silno prestrašil. Mislil je, da bo Jezus kak p°'
zemeljsk kralj, kteri bo njega, Heroda, spodrinil iz kraljeveg 9
sedeža; toraj je sklenil v svojem sercu, umoriti Kristusa, j 11
si ž njegovo smerljo ovarovati njegovo kraljevo visokost 19
čast. Zavoljo tega je modre skerbno popraševal, o k teren’

— 395  —

času se jim je zvezda prikazala, da bi bil iz tega prerajtai
starost Jezusovo. Po tem jih je poslal v Betlehem, in jim je
rekel: „Pojdite, ter skerbno oprašujte po detetu, in kadar ga
najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem, in ga
molim.“ Mislil pa ni Jezusa moliti, ampak le umorili ga je
mislil. Modri niso vedeli, kaj Herod misli; vedel pa je Bog,
im j namerja, ker mu je vidil v hudobno serce. Toraj je mo¬
drim v spanju zapovedal, ne vračevati se k Herodu. In modri
vbogajo, ter gredč po drugem polu v svojo domačijo. Kadar
so pa modri odšli, glej! se je angelj Gospodov prikazal Jožefu v
spanju rekoč:,,Vstani, vzemi dete in njegovo mater in beži vEgipt,
m bodi tam, dokler ti ne porečem: zakaj Herod bo deteta iskal,
(la  bi ga končal ® In Jožef je vstal in vzel dete in njegovo mater po
noči, in se je uganil v Egipt. In je bil ondi do Herodove
smerli. — Ko je tadaj Herod vidil, da je od modrih zapeljan,
se  je silno razserdil, in je poslal in pomoril vse fantiče, kar
j'b je bilo v Betlehemu in v vseh njegovih pokrajinah po dve
^ e ti in manj starih po času, ki ga je bil izprašal od modrih.
(Mat. 2, 1 — 16.) Mislil je neusmiljeni kervolok, da bo s
rnorjenimi fantiči vred končal tudi Jezusa; pa mu je spodletelo:
Je zus je bil takrat že v Egiptu v zavetju. - Akoravno pa je
trinog Herod tolikanj neusmiljeno ravnal z nedolžnimi otročiči,
jim je vendar le njegova grozovitost več koristila, kakor ško¬
dovala. Bili so namreč kerščeni v lastni kervi, in Bog jim je
bomesto časnega dal večno življenje, in sveta katoliška cerkev
j'b vedno časti kot marternike, ter obhaja njih sopraznik tretji
d an  po božiču.

Da bote pa Heroda, morivca nedolžnih otročičev, neko-
liko  bolj poznali, vam bom o tej priložnosti tudi od njega kaj

Povedal.

Herod je bil tako neusmiljen, de ni le samo veliko ne-
d°lžne kervi prelil, ampak je še do lastne sinove moril, iz
sll>a bu, da bi mu ne segali po kraljestvu. Zatorej je rekel
r, mski cesar Avgust, da je boljši Herodov psiček biti, kakor
P a  njegov sin. Prišla pa je tudi nadnj zaslužena kazen. Huda
bolezen, ktera ga je pod zemljo spravila, je bila tako straho-
v 't a , da so j 0  i me |, vsi ljudje za očitno kazen božjo, kakor
s Pi'ičuje judovski zgodovinar Jožef Flavij. Znotraj je žgal

- 396 -

Heroda počasen ogenj, in je terpel vedno nesterpljivo lakoto.
Po trebuha je imel tolike rane, da se mu je oserčje vidilo;
noge so mu silno zatekle. Po živem telesu so se mu červi
redili, ga razjedali in se mu sipali iz ran. Težka sapa mu j e
komaj dihati dala, silnega smradu, kteri mu je puhtil iz ran,
ni mogel nobeden prenašati; do njemu samemu je presedal-
Ves obupen si je hotel sam življenje vzeti z nožem, kar p a
mu je vbranil eden njegovih vnukov. Ker je Herod vedel,
bodo Judje silno veseli njegove smerti, je sklical najimenilniše
može in pervake svojega kraljestva v mesto Jeriho, v ktereffl
je ležal v smertnih težavah. Ondi jih je priperl v hišo, ter
ukazal in terdo zapovedal svoji sestri in svojemu zetu,
morata precej po njegovi smerti nemudoma vse pomoriti, * n
sicer zato, da bodo mogli Judje po njegovi smerti zoper svojo
voljo jokati in žalovati. V taki neznani bolezni in po taken 1
grozepolnem pripravljanju je sklenil Herod svoje grešno življenje,
ter zgubil kraljestvo, zavoljo kterega je prelil toliko nedolžno
kervi, in zavoljo kterega je cIo božjega Sina zalezoval in m u
stregel po življenju ! '

Kadar je pa umeri neusmiljeni Herod, se je angelj Go'
spodov v Egiptu prikazal Jožefu v spanju rekoč: „Vstani, ,n

vzemi dete in njegovo mater, in pojdi na Izraelsko zem!j°>
zakaj pomerli so, kteri so detetu stregli po življenju.“ ®

Jožef je vstal, in vzel dete in njegovo mater, in je prišel n ‘

Izraelsko zemljo. Ko je pa slišal, da Arhelaj kraljuje v Jn
namesto Heroda svojega očeta, se je bal tje iti; in v spaM
opomnjen se je uganil na Galilejsko, kamor ni segala Arhe
jeva oblast. In je prišel in prebival v mestu, kleremu je ild

Nazaret, da se je dopolnilo, kar je govorjeno po prerokih, d ‘

bode Nazarej imenovan. (Mat. 2, 17 — 23.)

Naj zdaj še odgovorim na uprašanje:

Zakaj pa je Jezus ubežal v Egipt?

Jezus je v Egipt ubežal: ,

1. Da so se dopolnile besede preroka Ozeja (H,
ki pravi v božjem imenu: „Iz Egipta sem poklical svojeg
Sina." (Glej * l, di 15.)

— 397 -

2. Da uči svoje verne voljno terpeti preganjanje, ako
so ravno nedolžni.

3. Da je svoji ljubi materi in svojemu redniku, svetemu
Jožefu priložnost dal, si veliko zaslužiti pri Bogu.

Ko pa vidimo svetega Jožefa toliko skerbeti za Jezusa
in ga varovati, nastane uprašanje, kdo je bil sv. Jožef?

Ali je mar sv. Jožef oče Jezusov?

Sv. Jožef, akoravno ženin Marijin, ni oče Jezusov, temveč
le njegov rednik in varil. Dokler ni bila la skrivnost razodeta,
so  ljudje sicer mislili, da ima Jezus očeta in mater, kakor vsi
drugi otroci. Apostoljska vera pa uči, da je Jezus spočet od
sv. Duha, da po človeški natori nima očeta, temveč le mater,
Marijo prečisto devico. — Sv. Jožef in Marija sla Jezusa
Po navadi drugih staršev imenovala svojega sina. Tako na
Primero je rekla Marija dvanajstletnemu Jezusu, kadar ga je
P° skerbnem iskanju v lempeljnu našla: „Sin! kaj si nama to
storil? Glej! tvoj oče in jaz sva le z žalostjo iskala." (Luk.
3, 48.) In Jezus je tudi svetega Jožefa spoštoval kakor svo¬
jega očeta. Vendar nam sv. evangelije spričuje, da Jezus nima
človeškega očeta, temveč le mater, in da sv. Jožef ni Jezusov
°ee, temveč le njegov rednik. Rednik pa ga imenujemo zato,
! ter  je Jezusa redil in živil s tim, kar si je tesaje zaslužil, ko
je bil tesar, in je Jezusu skerbel tudi za zdravje in obleko.
Varh pa mu pravimo zato, ko je Jezusa varoval.

Kar zadeva Jezusovo mladost, le prav malo vemo pove¬
dati od nje, ker nam je sveti evangelisti niso popisali. Jezus
je liho in samotno živel v Nazaretu pri svoji ljubi materi
Mariji in pri Jožefu, svojemu svetemu redniku, do 30. leta,
je čakal priložnega časa, o kterem se bo ljudem očitno
P°kazal kar obljubljenega odrešenika.

Kar od Jezusove mladosti posebnega vemo,  je:

1- Ko je bil Jezus dvanajst let star, je prišel v Jeru-
Zi dem k prazniku s svojimi starši, da bi ondi svojega nebeškega
^četa očitno molil in častil- Po Mozesu (II. 23, 15. — 34,
1^- V. 16, 1.) je Bog zapovedal, da morajo vsi možki po
trikrat na leto priti pred Gospoda. Marija in sv. Jožef sla

- 398 -

dosihmalo sama hodila v Jeruzalem k očitni službi božji. Kadar
je pa Jezus dvanajst let star bil, sta ga seboj vzela, akoravno
je bilo iz Nazareta v Jeruzalema čez 30 ur hoda. — Marija
in sv. Jožef s tim prav lep nauk dajeta vsem keršanskim
staršem, kako naj z lepim zgledom svetijo svojim otrokom,
kako naj svoje otroke ne pošiljajo le samo, temveč tudi vodijo
k božji službi, in jih učijo, prav in spodobno Boga moliti. —
Od malega Jezusa pa, ki se je radovoljno podvergel vsem
težavam trudapolne poti, se učimo, da se posihmalo tudi mi ne
dajmo odverniti po nobeni težavi od božje službe in od poslu¬
šanja božje besede.

2. Po dokončanih praznikih sta se sv. Jožef in Marija v
Nazaret vernila. Jezus je pa v Jeruzalemu ostal, in njegovi
starši tega niso vedeli. Menili so pa, da je pri družini,
so šli dan hoda. Zvečer se snidejo, toda oh kako se pre¬
strašita, ko vidita, da sta se zmotila. Iščeta ga med rodovine!
in znanci, kar jih je pred njimi došlo, pa ga med njimi ni bilo?
poprašujela pri muh, ki so pozneje dohajali, pa tudi pri njih
od zgubljenega Jezusa nič ne zvedo. Vsa žalostna se verneta
v Jeruzalem nazaj. Kogar koli srečala na potu, ga poprašujeta
po Jezusu. V Jeruzalem prideta in ga spet ondi skerbno iščeta.
Vse ulice prehodita in preprašala, in nihče jima od njega kaj
povedati ne ve. Ne vesta si zdaj ne svetovati ne poma¬
gati. Že je bil tretji dan, in Jezusa le še ni. Zdaj gresta v
tempelj Boga prosit, da bi jima ga najti dal, kar sta ga gotova
že tudi vso pot prosila. In tukaj —oj veselje, kdo ga izreče?-
— najdeta Jezusa sedečega v sredi učenikov, ki jih jo poslušaj
in popraševal. Vsi pa, kteri so ga slišali, so se čudili nad
njegovim umom in nad njegovimi odgovori. Močno sla se
Marija in sv. Jožef obveselila, ko sta Jezusa zagledala; P 11
vsem tem pa mu je vendar rekla: „Sin! kaj si nama take
storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala.“ In J eZllS
jima reče: „Kaj je, da sta me iskala? Nista le vedela, da mo¬
ram biti v tem, kar je mojega Oče ta?—  Ljubi kristjan 1
sv. Jože! in Marija nam dajeta neizrečeno lep zgled s tim, “ a
sta za zgubljenim Jezusom iz serca žalovala in ga skerbno
iskala. Iz serca žalujmo tudi mi, kadar Jezusa zgubimo, in » a
skerbno iščimo, dokler ga ne najdemo! Jezusa pa z grehom

— 399

zgubimo, in s pravo pokoro ga spet najdemo. Varujmo se
loraj greha, da Jezusa ne zgubimo; če pa smo ga grešivši
zgubili, nikar ne jenjajmo, dokler ga spet ne najdemo po polu
resnične pokore! Zakaj revni smo brez Jezusa in vsi nesrečni;
a ko je pa Jezus z nami in Jezus pri nas, smo vsi bogati in
res srečni tu in lam !

3. Na dalje vemo od Jezusove mladosti, da se je S
svojimi starši spet v Nazaret vernil in je ondi ostal.

4. Da je bil svojim staršem pokoren. Otroci, majhni
in veliki! poglejte Jezusa: 30 let je bival pri svojih starših,
in je vse dolžnosti dobrega otroka do njih natanjko spolnoval
in zvesto. Nad njimi se tudi vi razgledujte, ter po njegovem
zgledu v časti imejte svoje starše in jim pokorni bodite in
Podložni. Sv. Bernard pravi: Bog, kteremu so angelji podložni,
je bil podložen Mariji in Jožefu. O kolika ponižnost! poniž¬
nost, da enake ni! Trideset let je bil Bog podložen svojim
staršem, da jo ozdravil rane, Klere je vsekala nepokorščina
vsem Adamovim otrokom. — Trideset let je Jezus liho živel,
in  se ukvarjal z bornim, nizkim delom, da bi nas podučil, da
B °g naših del ne ceni in ne sodi po vunanjem blišču, temveč
ie po notranjem namenu, in so mu všeč in dopadljive, da jih
le  opravljamo z dobrim namenom, ter iz ljubezni do Boga, naj
bi bile same ob sebi in pred svetom tudi še tako majhne in

neprecenljive. . , ..

5. Na dalje pravi sv. evangelije od Jezusove mladosti,
da  je Jezus rastel v starosti, modrosti in prijetnosti pri Bogu

pri ljudeh. (Luk. 2, 42-52.) - Ali je pa mogel Jezus
v  modrosti rasti in v umnosti? Sv. Pavl pravi, da so v Jezusu
skrite vse zaloge modrosti in znanja. Po božji natori je bil
Jezus neskončno moder, ter tako moder, da nič bolj moder
biti  ni tn 0 o- e | To modrost pa, ktera je bila v njem skrita,
je Jezus le sčasoma razkrival in ljudem na znanje dajal po
Pomeri svoje starosti. Kolikor bolj je v starosti rastel, toliko
Ve6  modrosti je razodeval in kazal. — Ljubi kristjani! to Je¬
zusovo ravnanje nam je v lepo podučenje, da moramo tudi mi,
ako-

uttini

nas

ravno smo slabe in nepopolne stvari, od dne do dne bolj

'n modri, od dne do dne bolj popolnoma biti. K temu
veže tudi razločna zapoved Jezusova, ki pravi: »Bodite

— 400  —

popolnoma, kakor je vaš Oče v nebesih popolnoma 1“ Vsak
dan, ki ga doživimo, nam naklada novo dolžnost, hrepeneti po
popolnamosti. Keršanska duša! danes si dolžna bolj popolnoma
biti, kakor si včeraj bila, in jutro boš k temu spet bolj zave¬
zana kakor danes, ker boš prejemala z novim dnevom tudi
nove milosti in gnade, in boš spet en dan bližej tistemu dnevu,
o kterem bo treba stopiti pred Jezusa, ki bo terjal tvojim
dnevom, mescom in letom primerjeno popolnost.

To, glejte! je vse, kar vemo od Jezusove mladosti <j°
njegovega tridesetega leta, o kterem je učiti začel. Kaj pa j e
Jezus do tridesetega leta delal pri svojih starših? Z delom
svojih rok je pomagal svojim staršem živež služiti, in je tesani
s sv. Jožefom, kleri je bil tesar in rokodelec. Sv. Jožef p a
je berž ko ne poprej umeri, preden je Jezus dosegel svoj e
trideseto leto. Zakaj sv. evangelije nam v tisti dobi, o klen
je Jezus učil, od svetega Jožefa nikjer nič ne pripoveduje, ko
vendar mater Marijo večkrat imenuje. Jezus je moral toraj
tesaje svojo mater sam rediti nekoliko časa in skerbeti za nj e0
živež. — To je pač milo tolažilo vsem tistim ljudem, kt erl
se vkvarjajo z bornim, nizkim delom, in si morajo ž njim
služiti potrebni živež! O kako jim pač pri njih priprosteu 1 ;
revnem delu serce povzdigne misel, da je tudi Jezus, božji S' 11 ’
tesaril, in se vkvarjal in pečal z bornim, nizkim delom!

Pobožni poslušavci! le malo nam je znanega od Jezusov 0
svete mladosti; pri vsem tem pa je tudi to malo, kar ven 10 ’
prav prav pripravno, napeljevati nas in nam pomagati k bog 0
ljubnemu življenju. Le pridno je treba Jezusovo mladost p re
mišljevati in si jo k sercu gnati, kakor jo je premišljeval "j
si jo k sercu gnal sv. Anton Paduan, pa tudi za to dobi v ‘^
čudne razsvitljevanja in tolaživne notranje obiskovanja od t*
spoda. Na svojem apostoljskem potovanju se je oglasil in j
prenočeval pri nekem pobožnem prijatlu. Prijatel mu odk 0 ^
v prenočišče samotno stanico, v kteri je sy. Anton priserčn^
molil, kakor je doma v navadi imel. Ponameroma p a  f l
Antonov prijatel memo Antonove stanice, in ves osupnj®
ostermi, ko vgleda skoz vrata svetnika vsega v rajski svit o
in na njegovih bukvah stati ljubeznjivo božje dete, v
je sv. Anton ves zamaknjen svoje oko opiral, in ga

- 401

Uidi priserčno objemal, kakor bi se bil bal, da bi ga mili Je-
ž ušcek ne zapustil. Ko pa s. Anton zve, da njegov prijatel ve
Za  to nebeško prikazen, ga je lepo prosil, naj je nikar niko¬
mur ne razodene pred njegovo smertjo. Enake nenavadne milosti
in  gnade je s. Anton večkrat dobival; in od tod se izhaja
lu di njegova nenavadna modrost in nadnatorna moč, s ktero je
°mecil clo terdovratne grešnike, in jih na tisuče pripravil k res¬
nični pokori. — Pridno premišljujmo tudi mi Jezusovo sveto
mladost, zvesto spolnujmo nauke, ki nam jih ona daje, in ljubi
Je «as bo tudi nas podpiral s svojo pomočjo in gnado, da bo-
g°ljubno živimo na tem svetu, po smerti pa pridemo v nebeško
sianovanje, v klerem ne bomo, kakor s. Anton, Jezusa gledali
v  podobi lepega deteta, ampak ga gledali iz oči v oči v nje-
Š°vi nebeški lepoti! Amen.

LX. Keršauski nauk.

b) Od očitnega življenja Kristusovega.

° d  s. Janeza Kerstnika. Kaj vemo od Jezusa, prejden
je učiti začel?

V svojem tridesetem letu se je Jezus podal v puščavo, da

1  ondi od Janeza keršcen.

Da bole pa vedeli, kdo da je Janez in kako velik moz
vam bom povedal vso njegovo zgodbo.

Na Judovskem v mestu Hebron, osem milj od Jeruzalema,
sla  živela dva zakonska človeka, Caharija in Elizabeta. Bila sta
prav >cna pred Bogom, ter sta stanovitno živela po vseh zapo¬
rih in postavah Gospodovih. Otrok nista imela, tudi ni bilo
u P a n.ja, da bi jih kdej več dobila, ker sta bila priletna; vendar
P® nista nehala Boga zanje prositi. Caharija pa je bil judovski
lu h°ve n , i n  [ i0  j e  versla nanj prišla, je moral iti v tempelj službo

tf , iv VJ

<verB. nauk.

402

božjo opravljat. Zadelo ga je, da je moral kadilo zažigat, in
šel je v tempelj Gospodov, to je: v svetišče. Jn vsa množica
ljudstva je bila zunaj, v tempeijnovih preddvorih, in je molila
ob uri kajenja, ko so kadilne darove zažgali. In glej! prikazal
se mu je angelj Gospodov stoječ na desni strani kadilnega al-
tarja. In ko ga je Caharija ugledal, se je ustrašil, in ga j e
groza obšla. Angelj pa mu je rekel : „Ne boj se, Caharija!
zakaj tvoja prošnja je uslišana; in tvoja žena Elizabeta ti bo
sina rodila, in njegovo iine imenuj Janez. In boš vesel in
veselja poskakoval, in veliko se jih ho veselilo njegovega
rojstva. Zakaj velik bo pred Gospodom; in vina in močne p 1 '"
jače ne bo pil, in bo že v maternem telesu napolnjen s sve'
tim Duhom. In veliko Izraelovih otrok bo preobernil k GoS'
podu, njih Bogu. In pojde pred njim (pred Kristusom) v duh 11
in v moči Elijevi, da oberne serca očetov k otrokom (to j e '
da duha očakov prinese svojim rojakom), in neverne k m 0 '
drosti pravičnih, pripraviti Gospodu popolnoma ljudstvo.“ ^
Caharija je rekel angelju: „Po čem bom spoznal (da je r e f’
kar mi praviš)? zakaj jaz sem star, in moja žena je že p r ‘'
letna/ 1  In angelj je odgovoril in mu rekel: „Jaz sem angelj G & '
briel, ki stojim pred Bogom, in sem poslan, s teboj govor 11 !
in ti oznaniti. In glej! mutast boš, in ne boš mogel govorih
do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker nisi verjel mojim be
sedam, klere se bodo dopolnile ob svojem času.* In ljudstvi
je čakalo Caharija, in seje čudilo, da se je tako dolgo
v tempeljnu. Ko je pa vun prišel, ni mogel govoriti, in lj u ^i e
so spoznali, da je prikazen vidil v tempeljnu. Iri on j' 01  l e
migal in mutast ostal. In zgodilo se je, ko so bili dopolnj e0 '
dnevi njegove službe, je šel na svoj dom. Po teh dnevih P a
je Elizabeta njegova žena spočela, in se je pet mescov prik rI "
va \ a .». ^erž ko ne je hotla iz hvaležnosti v tihi samoti B°£ a
služiti, in je rekla: „Tako mi je Gospod storil v dnevih, v
kterih se je ozerl, mi odvzeti necast pri ljudeh.* Ko se r
znašla Elizabeta v šestem mescu, je angelj Gabriel tudi k
riji prišel, in jej je oznanil, da bo od s. Duha spočela, in
božjega rodila. Ob enem jej je na znanje dal, da bo tudi E 1
zabeta, njena teta, dobila sina. Na to angeljevo oznanenje s
je Marija vzdignila, in je jaderno šla v gore, v kterih je sta

— 403 —

Neslo Hebron. In je stopila v hišo Caharijevo, in je pozdravila
Elizabeto. In zgodilo se je, ko je zaslišala Elizabeta pozdrav-
Ijenje Marijno, je poskočilo dete v njenem telesu, in ji bil s.
^nez posvečen v maternem telesu, ter očiščen izvirnega greha.
In  Elizabeta je bila napolnjena s svetim duhom, in je zavpila
* Velikim glasom, in rekla : »Blažena si med ženami, in bla-
že n je sad tvojega telesa! In od kot to meni, da pride mati
Nojega Gospoda k meni." In Marija, to slišati, je zapela Bogu
v čast prelepo pesem (Magnificat), ktero še zdaj dan na dan
Nolijo in prepevajo duhovni v svojih duhovskih molitvah. In
kotlar se je spolnil Elizabeti čas, je rodila sina. In njeni sosedje
N sorodniki so slišali, da je Gospod skazal svoje veliko usmi-
M e nje nad njo, in so se ž njo vred veselili. In zgodilo se je
0s Ni dan, da so prišli obrezovat dete, in so ga imenovali po
! me nu njegovega očeta Caharija. In njegova mali je odgovorila
' n re kla: „Tega ne, ampak Janez naj se imenuje." In so jej
! e kli: „Saj ni nikogar v tvojem rodu , kleremu bi bilo tako
'Ne." Pomignili so pa njegovemu očetu, kako hoče, da bi se
'Nenoval. In si je ukazal dati tablico, in je zapisal rekoč: „Janez
]e  njegovo ime." In so se vsi čudili. Pri tej priči pa so se
od perle njegove usta, in se je razvezal njegov jezik, in je
Ogovoril in hvalil Boga. In opadel je strah vse njih sosede,
N •'azglasile so se vse te reči po vseh judejskih gorah. In vsi,
, leri  so slišali, so si k sercu vzeli rekoč : „Kaj neki bo iz tega
e teta? Zakej roka Gospodova je bila ž njim.“ (Luk. 1,5 — 80).

S. Janez je bil pol leta poprej rojen kakor Kristus, in je
1  P° mesu in kervi Kristusu v rodu (žlahti). Bil je pa že iz
ti d ega y p U gčavi izrojen. Več cerkvenih učenikov, in med
^Ni s. Peter, Aleksandrijski škof, je teh misel, da je Herod
i" * svetemu Janezu stregel po življenju,^ker je zvedel, ka-
t ° Sn e čudne reci da so se godile o njegovem rojstvu. Elizabeta,
° bedeti, je vzela Janeza, svojega deteta, in je v puščavo ž
a Jl N zbežala. Ondi ga je božja previdnost berž ko ne po kakem
I? e li« ohranila in redila. Drugi cerkveni očetje pa terdijo, da

^ JG S To . * . - J~,

gorečih , nez že V svo i em  Petjem letu v puščavo podal, gnan od
dni D  n- Bo « u  7 ' vesl<) služitl in se  Pripravljali za avoj pri-
n_ H°kIic.  I n 0  lem c | 0 n jč n j dvomiti, da bi Janez v svojem

cetertem letu kaj takega storiti ne bil mogel; zakaj

26*

- 404 -

s. Janez je bil že v maternem telesu posvečen, in tadaj tudi
njegov um poprej razsvitljen, kakor pri drugih ljudeh. Ce na 111
pa tudi vse to ni do dobrega znano, toliko pa vendar l e
vemo za gotovo, da se je Janez že v otročjih letih podal v
puščavo.

V puščavi je živel Janez sila ojstro in spokorno. Nj e '
gova hrana so bile kobilice in koreninice in podlesni medI»
njegova pijača le sama voda. Suknja (rasovnik) iz kamelja 111
dlak in usnjat pas krog ledij je bila vsa njegova obleka.
je bil krog 30 let star, je božje povelje dobil, se očitno p°'
kazati in ljudem zveličarja napovedovali in jih nanj pripravlja 11 '
In je prišel na vso stran Jordansko, in je oznanoval kerst P 0 "
kore v odpuščenje grehov. (Luk 3, 3.) Od vseh krajev m
celih trumah so se ljudje zbirali krog njega. In on j m 1
rekel: „Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je pribl*"
žalo! — Storile vreden sad pokore ! — Zakaj sekira je ze
drevesom nastavljena v korenino. Vsako drevo tadaj, klero n ®
stori dobrega sadu, ho posekano in v ogenj verženo." O' 1 * 1 '
3, 2 .  8. 10.) Judje, presunjeni od teh in drugih Janezov^
naukov, še bolj pa od njegovega svetega življenja, so obj^
kovali svoje grehe, in Janez je spokorne Jude kerščevak 1
zato dobil ime „Kerslnik.“ Janezov kerst ni grehe °dp llsC .^
kakor kerst Kristusov, ampak je bil le znamnje obljube
zaveze, da bodo pokoro delali tisti, kteri so kerst prejemali*

Opravilo svetega Janeza je toraj bilo:

a) K pokori opominjevati ljudi, da bi pripravljeni l^ 1 ’
Mesija sprejeti ;

b) Jezusa Kristusa kar obljubljenega Odrešenika 'j ua  .
oznanovati zato, da bi precej vanj verovali, kadar bo 11
začel ;

c) Z vodo ljudi k pokori vezati.

Zdaj naj vam povem, kaj posebnega da vem° fl
Jezusa, prejden je učiti začel?

1) Med drugimi je l t  Janezu prišel tudi Jezus, da bi £
Janez kerstil* Ko je Janez Jezusa od daljec ugledal, ga je 11

- 405  -

s po*nal, je pričujočim ljudem s perstom nanj kazal in pričal re¬
koč: „Glej Jagnje božje, (Jan. 1, 36.) klero odjemlje grehe
sveta«.

2) Kadar Jezus bližej pride, in hoče kerščen biti, mu je
Janez branil rekoč: „Meni je potreba od tebe kerščenemu biti,
‘n ti prideš k meni?,, Jezus pa je odgovoril, in mu rekel:
»Pusti za zdaj; zakaj tako se nam spodobi spolnili vso pra¬
vico (to je: vse božje naredbe).,, Tadaj mu je Janez voljo
pustil in ga je kerstil.

3) In ko je bil Jezus kerščen, je zdajci šel iz vode, in
Slej! nebesa so se mu odperle, in je vidil Duha božjega kakor
goloba doli iti in nad njega priti.

4) In glej! glas iz nebes rekoč: „Ta je moj ljubi Sin,
Oad kterim imam dopadanje!« Glejte! vse te posebne reči so
Se  godile o Jezusovem kerslu. (Mat. 3, 13 —17.)

, Zakaj pa je hotel Jezus od s. Janeza kerščen
*>iti? J H

Jezusu ni bilo treba s kerstom se k pokori zavezovati,
!r  nikoli nobenega greha ni storil; vendar se je dal kerstiti:

a) Zato, ker je naše grehe radovoljno nase vzel, in
Se  je hotel toraj zanje pokoriti in med grešnike štet biti;

b) da je s svojim kerstom veljavo dal Janezovemu pri—
d 'govanju;

c) da nam je zapustil zgled ponižnosti, ker se je dal ker-
s liti kot grešnik;

d) da so ljudje, kteri so se znašli pri Janezu, prilož¬
nost imeli, na lastne ušesa slišati spričevanje nebeškega Očeta,
da je Jezus res pravi božji Sin.

o) Po kerstu je bil Jezus od s. Duha v puščavo peljan,
^ er  se je postil 40 dni in 40 noči. Ves ta čas ni nič ne jedel,
" e  Pil, ker mu je njegova božja natora podpirala človeško na-
0r °> da ni obnemogla; lačen je pa le vendar bil. V spomin
e gu Jezusovega posla je sveta mati katoliška cerkev tudi nam
Spovedala post 40 dni pred velikonočjo, da si s postom in
j“°Jtevjo svojo dušo očiščujemo, in Jezusa Kristusa, Jagnje
° ž J e > Vredno prejemamo v zakramentu svetega rešnjega Telesa.

406 -

Zakaj je pa šel Jezus v puščavo?

Jezus je v puščavo šel nam v podučenje, da tudi mi:

a) Po njegovem zgledu samoto iščemo in v samoti z 1 '
vimo. V samoti pa takrat živimo, če nepotrebne skerbi od seb®
odpravimo, če se zapeljive družbe varujemo, in se, kolikor je
mogoče, doma deržimo pri svojih poštenih opravilih in
Jezusa je sveti Duh peljal v puščavo; hudi duh pa pelje člo'
veka v slabe tovaršije, v grešne priložnosti, in oh koliko J c
takih neumnežev, ki se dajo hudemu duhu voditi v večno n®"
srečo. Samotoljuben kristijan zmerom najde kaj časa, prem' 5 "
ljevati, moliti in delati za večno življenje; kdor pa ljubi p°'
svetni šum in šunder, bo naglo v dobrem opešal, Boga po* 8 '
bil in zapustil. O kako prav bi pač bilo, da bi mi tudi v ^
te reči posnemali Jezusa!

b) Jezus v puščavi nas uči, v samotnem življenju z n]0 '

titevjo in postom tem serčnejši premagovati skušnjave, tel11
lagleje ovarovati nedolžnost, kar nikakor tako lahko ni mog 0 ° e
tistemu, kteri živi v sredi posvetnega šundra, ali v lenobi, 8
pa v samopašnosti in nezmernosti. Lenoba namreč je začet
vsega hudega; samopašnost in požrešnost pa podžiga skušnjo'' 6 '
In kdor hoče svoje poželjivo telo svoji duši podvreči in P 1 ^
slušno storili, se mora skerbno varovati sleherne nezmernost 1
jedi in pijači. , 0

c) Prejden je Jezus učiti začel, se je hotel za veliko 11
in imenitno opravilo, oznanovati božjo 'besedo, pripravljat'
samoti z molitevjo in postom. Akoravno ni bil potreboval
benega pripravljanja, se je vendar le pripravljal zato,
zgled zapustil in nauk dal vsem naprejpostavljenim kakor
drugim ljudem, naj poprej sami store, kar drugim ukazujejo,
bodo imele njih besede moč in dober vspeh. Ako pa dru?
živijo, kakor pa učijo, kdo jih bo poslušal? kdo radovoj
sprejemal njih svarjenje? Vsak le poreče: Izderi poprej bei’ v ^
iz lastnega očesa, in potem še le glej, kako boš pezdir sp ra
iz bratovega očesa."

Ko se je Jezus 40 dni in 40 noči postil, je bil p°
od hudiča skušan. Trikrat ga je skušal hudi duh, da bi bil z
del, ali je Jezus božji Sin, ali ni?

- 407

a) ' Se mu je prikazal v podobi usmiljenega človeka, m

g« je skušal po poželjenju mesa, ktero v eno mer hrepeni
PO tem, da bi se dobro počutilo. Zatoraj mu je rekel: „AKO

si Sin božji, reci, naj ti kamnji kruh bodo.« Jezus mu je od¬
govoril in rekel: »Pisano je: Človek ne živi le od kruha am¬
pak od vsake besede, klera pride iz ust božjih,« to je: človek
ne živi samo od navadnega živeža, ampak tudi od božje besede,
ktera vse vstvari in ohrani. Ona zamore v živež odločit, tudi
druge reči, kakor postavim pri Izraelcih mano, ali tud. mol.tev
in premišljevanje. — Satanu podobnih je tudi se zdaj veiko
ljudi, ki se usmiljene hlinijo, in s tim bližnjega nagovarjajo,
naj zaničuje posle, pijančuje in dela druge hude dela ; toda vsi
taki, akoravno se prijatle delajo, niso drugega, kot neusmiljeni
Najemniki in hlapci satanovi.

b) Kadar je satan vidil, da Jezus noče kamnja v kruli

spremeniti, nastavi drugo zanjko napuh življenja, da bi Je¬
zusa vjel in zapeljal. Toraj vzame Jezusa seboj v sveto mesto
in  ga postavi na verh lempeljna, in mu reče : „Ako si Si

b ožji, verzi se doli; zakaj pisano je: Svojim angeljem je za-
v °ljo tebe zapovedal, in na rokah te bodo nosili, da kje s
svojo nogo ob kamenje ne zadeneš« Jezus mu je rekel: „Spet
i e  pisano: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga. e piemis

liujemo tukaj satanovo ravnanje in Jezusovo o inasanje, 1  s
»vogli res čuditi satanovi prederznosti in Jezusov, poterpez-
'jivosti. Pa s. Gregor papež pravi: „N. se čuditi, da se j
Je zus satanu skušati pustil, ko se je njegovim udom clo kri¬
pti pustil.« Udje ali hlapci satanovi pa so b.l. Judje in ne-
Ver niki, ki so ga zaničljivo križali, ker jim je sam to pripustil.
-Hudiču, ki je besede svetega pisma napak obračal m z
* až mi Jezusa skušal, so podobni vsi krivoverci in drug. hudob¬
ci, kteri božjo besedo kazijo in napačno obračajo, ter mar-
sik tero močno pregrešno reč za nedolžno razglasujejo, m S
tin > motijo priprosle ljudi, da jih vjamejo v svoje želje m za-
P el jejo v večno pogubljenje. - Kristijan, moji! tukaj vas m -
ra * še posebno opomniti, da pridno premišljujete besede Jle¬
sove, k, ere je ?olamJ  odgovoril rekoč: ,.Ne skusaj Gospoda,
Sv °jega Boga “ Nikar ne pričakujte, da bo Bog čudeže z n. n
«•1.1 kar fl  dopadanj«, in še do lalrat, kadar gremo

- 408 -

zoper njegovo sveto voljo v grešno priložnost! Kdor koli bodi
v slabe priložnosti ali kdor v hudi priložnosti ostaja, ko ven¬
dar ve, da se v njej ne bo mogel greha zderžati; vsak tok
Boga skuša, in je nevreden božje pomoči, in je tudi ne bo
dosegel, in bo padel.

c) Ko je satan vidil, da Jezus ni hotel kamnja v kr«' 1
spremeniti, in da se ni hotel iz tempeljna navzdol spustiti, J e
menil, da je Jezus zgol človek, in prederzniši kakor poprej # 9
vzame seboj na silno visoko goro, in mu nastavi tretjo mrež 0 *
po žel je n je oči, da bi ga vanjo zadergnil. Pokaže mu vSfi
kraljestva sveta in njih veličastvo, in mu reče: „Vse to bom
tebi dal, ako (predme) padeš in me moliš. „Tadaj mu
Jezus: „Poberi se, satan! zakaj pisano je: Gospoda svoje# 9

Boga moli in njemu samemu služi. (Mat. 4, 1 —11.) G!ej le
tukaj je hudič spet pokazal, da je lažni k, ker obeta dati, oesm
ne more dati, da bi človek storil, česar ne sme storiti. b |lU '
pa hudi duh veliko hlapcov, ki so vsi polni medenih besed m
sladkih obljub, da pripravijo maloserčne in nevedne ljudi
svoje hude želje. Ljubi Kristijani ! kadar vas nadležujejo ta
skušnjavci, storite tudi vi po Jezusovo, ter recite: „Gosp°o >
svojega Boga, moli, in le njemu služi!“ ..

Viditi, da nič ne opravi, je zdaj satan Jezusa zapu s , ‘
Odgnala ga je božja moč. In angelji so k Jezusu pristopil 1 1
so mu stregli. Angelji so pristopili, in so Jezusa molili, P 9
tudi prinesli, kar je potrebovalo njegovo lačno telo. -- To u a
kaže, da so angelji tudi naše zmage nad skušnjave neizreče
veseli, ker niso le božji, ampak so tudi naši prijalli. Oh ka
srečen je, kdor skušnjavca odpodi in skušnjavo premaga! P re ^
jemal bo namreč tem obilniše gnade, Bog ga bo ljubil tem
nejše, vžival bo sladki mir vesti, serce mu bo povzdigo va  ^
tem močnejše upanje, da bo gotovo v nebesa prišel, kar v
velja in je boljši memo vseh kraljestev vesoljnega sveta-

Amen.

"a

oumg isbfirf <J8'i;i6i uu  - Ja

t u (, u '

- 409

LXI. Keršanski nauk.

^ a j posebnega vemo od Jezusa, kadar je učiti začel?
Zakaj je Jezus na svet prišel?

Jezus Kristus je v tridesetem letu svoje starosti začel
°čitno učiti, in je učil nekoliko čez tri leta. Splošna misel je,
ta jo učil tri leta in tri mesce. Od teh treh let Jezusovega

očitnega življenja nam je toliko popisanega, da bi vam mogel

tar zversljo pripovedovati ali brati vse, kar so spisali vsi
®taji evangelisti v svojih evangelijih, ako bi vam hotel dopo-

v edali vse, kar je Jezus govoril in storil. Ker bi nas pa to

^ Se  predolgo zaderževalo, vam bom od teh treh let Jezusovega
očitnega življenja le bolj poverhoma in ob kratkem kaj povedal.

Kaj t a daj vemo sosebnega od Jezusa, kadar je
začel?

Kar sosebnega vemo  od  Jezusa, ko je učiti  začel,
Je to:

1) Jezus je po svoji domači deželi hodil od kraja do
taaja. (Jan. 3, 22.) Ko je Jezus učil, ni ostal zmerom na
onem kraju, ampak je po judovski deželi hodil od kraja do
taaja, jn je učil, kjerkoli so se ljudje zbrali krog njega, da bi

Poslušali, zdaj v tempeljnu, zdaj v shodnicah, po vaseh, clo po
Puščavah in kjerkoli je le pritožno bilo.

2) Zbral si je 72 učencov, in zmed njih izvolil dva-
aposteljnov. (Luk. 6, 13.) Oni so slišali vse, kar je

J ezus učil, vidili vse, kar je delal. Njim je zapovedal, prejden
Se  je vernil v nebesa, iti po vsem svetu in oznanovati, kar so
s 'išali iz njegovih ust, kar so vidili z lastnimi očmi, in kar jim
ta razodel s. Duh, kterega jim je obetal, da ga bo poslal. —
® es eda aposlelj  pomenja to kar poslanec ali človek, kleri je
P°slan, — Aposteljni so bili nizkega stanu, priprosti, ubogi,

- 410  —

nevedni možje, večidel ribči. — Priproste, uboge, nevedne
ljudi si je Jezus izvolil v aposteljne in oznanovavce svele vere?
da bi se s tim očitno skazalo, da Jezusova vera ni vsajena
na posvetno mogočnost, pozemljiško bogastvo in učenost, ampak
je uterjena z božjo močjo, ktera tudi slabe ljudi pripravne sto 1 ' 1

za naj bolj težavne reči.

3) Jezus je pridigoval in oznanoval postavo milosti; J* 5
razodeval resnice, ktere moramo verovati, in je učil čednost'?
ktere moramo v djanju spolnovati.

4) Je svaril nejevero in pregrehe, je razdeval pomot*
Judov, pismoukov in farizejev.

5) Je poterdoval svoj nauk z besedami svetega pisma, ' 1 ‘
čudeži in lastnimi zgledi.

6) Je prihodne reči prerokoval.

7) Je povsod dobrote skazoval. (Ap. dj. 10, 38.)

Nauk, kterega je Jezus oznanoval, se s. e va ngelije i°* e '

nuje. Beseda „evangelje“ pomenja to, kar veselo oznani' 0 ;
— Jezusovi nauki uče, da ne smemo živeti po svoji spa° eI ^
volji, ako hočemo v nebesa priti, ampak moramo vedno k r °
titi in premagovati svoje hudo poželjenje. S. Pavl pravi:
so Kristusovi, so križali svoje meso z željami vred. 4 * Po J e/t '
sovem nauku ni le samo hudo djanje greh, ampak tudi h° ^
želja in misel, ako človek vanjo privoli, Kristusovi nauki p re ^
povedujejo, kar strega sprideni nalori, in zapovedujejo, kar ^
sprotuje natornemu poželjenju. — Ako nam pa s. evangelje p ,e ^
poveduje prijetne reči in zapoveduje zoperne, zakaj ga
nujemo„veselo oznanilo?" Evangelje je veselo oznanilo, a k° ri,V j. el .
nam prepoveduje prijetne reči in zapoveduje neprijetne,
namen vsega svetega evangelija je naše boljšanje in ve
zveličanje. S. evangelije nam oznanuje, da je Odrešenik ^
že prišel, zbrisat grehe sveta, nas rešit iz sužnosti hudičeve,
z Bogom spravit, nam odpirat vrata v večno življenje, »
so bile 4000 let zaperte zavoljo Adamovega zadolženja. A

ž n:l il,)l

zadobil? Kaj ne, da se ne bo? marveč bo hvalil in

pri,Z°“ 8 „t ? k Seb ° :

- ■ ■■'•> tr-i  , d  g*enke, ko je vendar zdravje z .
j -ii . . ’ 1  ' 1  in zabv « 1

Zli™™, to, d. mu J« ,z bolezni pomogol , lovili, če tudi gre«'
k,nul Bavno loko lud, mi hval(mo  ^ her

A

- 411

la  majhen čas zapoveduje vojsko s sprideno natoro, da s lim
°dpušcenje grehov zadobimo in večno življenje.

Jezusov nauk je vsega spoštovanja vreden zato:

a) Ker ima vse dobre lastnosti, je čist in brez vsake
*mote, ter pogubljuje vse grehe in napake, in ne zapoveduje
ta samo, kakošne morajo biti naše unanje dela, ampak tudi,
kakošne morajo biti naše misli in želje in naj bolj skrivne nag¬
anja serca. In ko bi vsi ljudje na svetu živeli in ravnali na-
ta njko po Jezusovih naukih, pravi s. Avguštin, bi že na zemlji
tako rekoč nebesa imeli!

b) Jezusovi nauki imajo v sebi vse, kar nam je vedeti
P°trebno, nas učijo vsega, kar moramo verovati in storili, da
dosežemo svoj cilj in konec, nam razlagajo vse dolžnosti, ktere
'mamo do Boga, do samega sebe in do bližnjega.

c) Jezusov nauk je primeren umu tudi naj nevedniših
ljudi. Kristus je hotel zveličati vse, in tudi naj bolj priproste
ljudi; zatoraj je učil tako, da so ga lahko umeli tudi naj niži
ljudje. Če pa mi Kristusove nauke, ki se nam tolikokrat v evan-
£ e hjih bero in v pridigah razlagajo in v keršanskih naukih
ta ko slabo vemo in malo znamo, niso tega krivi Kristusovi
tamki, kakor bi nam previsoki bili in nedosegljivi, ampak je
na še nevednosti kriva naša lastna nemarnost in zanikernost, ker
n °čemo božje besede zvesto poslušati in zaslišane doma pridno

Premišljevati.

d) Kristus je oznanoval svoje nauke z oblastjo, je govoril
u°t gospod in zapovedovavec, in je z čudeži dajal svojim nau-

°m še večo moč. Njegova oblast se je tudi očitno razkazo-
Va ta njegovim poslušavcom. Enkrat so veliki duhovni hlapce
P°slali, (| a  bi Jezusa vjeli. Hlapci so šli, ko so pa slišali Je-
z«sa govoriti, si nobeden ni upal roko nanj položiti. In ko so
•!' m  viši duhovni očitovali, zakaj jim niso Jezusa pripeljali, so
-Pm hlapci odgovorili in rekli; „Tako, kakor ta človek, še ni-
°li nobeden ni govoril!* —■ Bog daj, da bi Jezusovi nauki
, u d' čez nas imeli toliko moč in oblast, ter nas morali, da bi
1,1  vsigdar pokorni zapovedim Jezusovim.

412

Kje je pa hranjen Kristusov nauk?

Kristusov nauk je hranjen v listih, ki so jih apostelj nl
pisali, v ustnem izročilu, in sosebno v svetih evangelijih’
ktere so spisali štirje evangelisti: Matevž, Marka, Lukež
Janez. — Nikar pa ne mislite, da so evangelisti pisali kar p°
lastnem domišijevanju ali po svoji glavi! Tega ne, ampak S°
bili od s. Duha navdihnjeni in vladani, da so pisali golo, čisto
resnico. S. Matevž in s. Janez, ki sta vedno pri Jezusu bil 3 ’
sta popisovala to, kar sta sama vidila in slišala. S. Lukež in 3 '
Marka pa sta popisovala to, kar so jima drugi aposleljni p rl '
povedovali od Jezusa. — Vi, ljubi poslušavci! si morda vcasia
mislite: „Blagor jim, ki so tako srečni bili, da so Kristusov®
nauke slišali iz njegovih lastnih usl!“ Ali glejte! tudi vi m°
manj srečni niste: Berite v svetem evangeliju, kar je Kristo^
govoril in storil; poslušajte pridige in keršanske nauke, ki varfl
jih oznanujemo: in bote slišali ravno to, kar je Kristus nekd a J
na zemlji učil; zakaj njegove nauke vam razlagamo in ^
svojih lastnih zmišljevanj. — Nikar pa se ne zanašajte, da ] 0
v zveličanje zadosti že samo poslušanje naukov Jezusovih! S anl0
poslušanje še ne zadostuje, ampak je treba tudi po njih živ®h
in ravnati. Živeti in ravnati po Jezusovih naukih pa so dolž ® 1
vsi ljudje, bogati in revni, oblastniki in podložni, stari in ml 33  ’
vsi od kraja se morajo podvreči svetemu evangeliju, in ni
izgovora, ne takega časa, ne take navade ali dežele, da bi P ra
vico imela, ravnati kdej soper sveto evangelije. Jezus je rek ^
„Beseda, ktero sem govoril, bo poslednji dan človeka sodih' 1,
Ako pa Kristusove nauke le samo poslušamo, in nočemo P.
njih obravnati svojega življenja, nismo nič bolj srečni, kflkP
tisti ljudje, kteri so živeli o Jezusovem času, so Jezusa vi 1
in slišali, pa niso hotli živeti po njegovih naukih. Nič bi 1,3  ^
ne pomagalo, ako bi bili tudi še tako močno podučeni Y
sovih naukih, ampak bi nam vsa naša učenost zalegla tem
vejše v pogubljenje. Zakaj s. pismo pravi: „IIIapec, kteri voj
svojega gospoda ve, pa je ne stori, ho dvakrat tepen.“

413 -

Zakaj je pa Kristus na svet prišel?

Kristus je na svet prišel zato, da je popravil ža-
'°stne naslede (nastopke), ktere je storil izvirni greh
na ši duši.

Ji) Izvirni greh, kakor veste, je oslepi! našo pamet, naš
utn. Človek, samemu sebi prepuščen, bi Boga nič prav ne
^Poznal, pa tudi ne vedel, po čemu je na svetu in zakaj je
človeka vstvaril. Kristus pa je pregnal tamoto uma iz naše
au še, ker nas je učil, prav spoznati Boga, in nam je povedal,
. ;%je Bog duh, in kleri ga molijo, ga morajo moliti v duhu
in  resnici. 44  (Jan. 4, 24.) Razložil nam je, ktere dolžnosti
lm amo do njega, kako ga moramo častiti, čez vse ljubiti. Tudi
nas  je Jezus podučil, da človek ni vstvarjen za ta svet, za
P° s vetno veselje, temveč za večno veselje v nebesih, kamor
” a J vedno obernjene imamo svoje misli in želje, na zemlji pa
1  >meli živeti le kakor tujci in popotniki. Za zveličanje svoje
Use  naj skerbimo bolj ko za vse drugo. ,,Kaj bi človeku po¬
dalo, ako bi si tudi ves svet pridobil, na svoji duši pa bi
®k°do terpel? 44  pravi Kristus. In da bi v nevednost nikoli ne
Zas b’, je postavil Kristus aposteljne in njih namestnike, keršanske
Idilike, kteri bi v njegovem imenu učili ljudi, kaj je Bog,
a J človek, zakaj je človek vstarjen, in kaj mora storili, da bo
ase ge[ svoj cilj in konec, ter večno zveličanje. — Tako,
& e Jte! j e  Kristus popravil pervi nasledek izvirnega greha, ter
119111  pregnal iz duše nevednost in tamoto uma.

2) Znano vam je, da nam je izvirni greh popačil tudi
°J°- Bolj smo k hudemu nagnjeni kakor k dobremu. Lagleje
^ 111  je storiti kaj hudega kakor kaj dobrega. Z neznano silo
'nočjo nas v pogubljenje vleče hudo poželjenje. Pri toliki
n Pr “ dl  ^ človek sam ob sebi brez posebne pomoči nič dobrega
j e 6 m °gel storili. Pogubil bi se bil, ker ga spridena natora vleče
budo in greh. Kristusu pa se je smilil usiniljenjavredni

g. f °j e b, loraj je šel, ter popravi! tudi ta nasledek izvirnega

dob 13  ■i e ’ da  človek brez božje pomoči in gnade nič

Sy  le ga ne more storiti, zalo nam je s svojim terpljenjein in
°J° smertjo zaslužil vse potrebne milosti in gnade. Zato je

s av il svete zakramente kot zveličanske studence, po kterih

- 414

nam doteka božja gnada in pomoč. Tako ladaj je Jezus naši
spačeni natori na pomoč prišel s svojo gnado, da, akoravno
smo še zmerom bolj k hudemu nagnjeni kakor k dobremu, s
pomočjo gnade božje vendar zamoremo dobro storiti, ako I 0
hočemo. Resje, da mora človek tudi še zdaj vojskovati se
s svojo spačeno naloro, ako se hoče v dobrem ohranili; da mora
samemu sebi silo delati, če se hoče obvarovati greha; in da
mora naj bolj premagovati svojo sprideno natoro tisti, ki je
dolgo časa tičal v slabih navadah, zdaj se pa hoče spreober-
niti: vendar pa nobena sprida ni tako velika, da bi se « e
dala popraviti s Kristusovo pomočjo in njegovo gnado. Ljudem
samim ob sebi je to res nemogoče; Bogu pa je mogoče. K al '
ljudje sami ob sebi ne premorejo, premorejo pa s Kristusovo
pomočjo. Kadar človeka napolni goreča ljubezen , in ga pre¬
vzame čeznatorno veselje do Boga in do pravičnosti, mu postane
vse lahko in prijetno. Naj loraj vsakteri iz serca k Bogu zdi¬
huje, in ga v goreči molitvi prosi milosti in gnade, naj vredno
prejema svete zakramente, ki so studenci vseh milost in dobrot;
in gotovo bo dobival potrebno gnado in pomoč, ktera bo p°"
polnoma od hudega odvračala njegovo voljo in mu jo nagibni
k dobremu.

3) Tudi to veste, da nam je izvirni greh prisluž 1  večne
kazni. Sami sebi prepuščeni bi nikdar ne bili mogli potolažit'
razžaljene pravice božje, brez pomoči puščeni bi bili vekoinej
pogubljeni. Kristus je popravil tudi to nesrečo izvirnega grelm-
Iz ljubezni do nas je naše grehe nase vzel, in je za nas terpe
in umeri. S svojim terpljenjem in svojo smertjo je potolaži
razžaljenega Boga, je zadostoval božji pravici in nas olel več¬
nemu pogubljenju. Zdaj še le smo v stanu, pokoro delati za stor¬
jene grehe s tim, da od svoje strani storimo toliko, koliko'
nam je storiti mogoče. Kar pa sami nismo v stanu, storiti, na-
domestuje zasluženje Kristusovo. — Zaloraj nikar ne mislite?
da grešnikom pokore delali zdaj ni treba, ko se je Jezus
nas pokoril in zadostoval. Potreba jo je delati, in veči grešni 1
ki jo, ojstrejše se mora pokoriti, ker se ne more drugac de
ležnega storiti Jezusovega terpljenja in njegovega zadostenja-

Zdaj sem vam povedal, zakaj je Jezus na svet prišel. *
tega, kar sem vam pravil, lahko posnamete, da je Jezus 1,83

- 415 -

na j veči dobrotnik, in da ga za njegove neskončne dobrote ni¬
koli nismo v stanu zadosti zahvaliti in ljubiti. Zraven lega je
kilo vse Kristusovo življenje tako sveto, da mu tudi njegovi
na j hujši sovražniki nič očitovati niso mogli. V ubožtvu je bil
r °jen, v ubožtvu je prebil ves čas svojega življenja. Sam je
re, *ei: „Lesice imajo svoje luknje (berloge), ptice svoje gnjezda;
,e  Sin človekov nima toliko lastnine, kamor bi položil svojo
&lavo.“ Trideset let je natihoma živel, in kadar se je očitno
Prikazal, se je prikazal brez šuma in hruma, iz česar se je
lahko spoznalo, da od sveta ne išče nobene časti. Kristus ni
gledal ne na časno bogastvo, ne na posvetno imenitnost, ne na
Pozemljiško mogočnost, ne na veljavo ljudi; ampak gledal je
l e  na dobro, pošteno serce. Nikoli se ni Jezus jezi! razun ta¬
krat, kadar se je nečast godila svojemu nebeškemu Očetu.
Nikoli

ni hudega z hudim povračeval. Nikoli ni nikogar žalil,
r azun takrat, ko je dajal Judom nauke, kteri so bili zoperni
n j‘h hudovoljnemu sercu: kakor se tudi še zdaj duhovni pa—
sli, 'ji marš kteri krat zamerijo ljudem, oznanovaje jim nauke in
‘esnice, ktere se ne priležejo njih spačenemu sercu. Kristus je
Vse 'ej voljno prenašal slabosti svojih učencov. In je povsod
(la jat zglede tistih lepih čednost, ktere je naj bolj priporočal,
j ei  zglede ponižnosti, krotkosti, radodarnosti, zmernosti, goreče
■i u bezni do Boga in do ljudi. Ženo  besedo: Jezus nam je za-
Pistil vseh čednost naj popolniši zgled, da bi s svojim lepim
Ogledom tudi nas vnema! za vse dobro, in nam veselje delal
|° lepih čednost. Po vsi pravici je loraj on smel reči, in sicer

10  on edini je smel reci: „Kdo zme< ^ ^

JJan. 8, 46.) Pa nam je tudi pokazal '"Jo  oko ni vidilo, no-

b ® l ° “eskoncno veselje, kterega občutilo. Amen.

l,e «o uho ni slišalo, m nobeno seice se

416  -

LXII. Keršanski nauk.

S čem je Jezus svet prepričal, da je on res božj 1

učenik?

Da je Jezus res božji učenik, in da resnico uči, je sp'’ 1 '
čal s svojim svetim življenjem, s prerokovanjem in s čudeži.

1) Jezusovo sveto življenje spricuje, da je resnico g°"
voril. Jezus, ves svet in nedolžen, je živel v ubožtvu, pok° r '
jenju in zatajevanju samega sebe. Lastnine, kaj svojega ni i II,e '
Bil je usmiljen in krotek, je odpuščal do naj hujšim sovražni'
kom. Bil je ves skerben za zveličanje ljudi, ves goreč za božj 0
čast. Včasih je pol noči, včasih vso noc v molitvi prečul. S al0
je rekel terdovratnim Judom: „Kdo zmed vas me bo g re  (
prepričal? Ako vam resnico govorim, zakaj mi ne verjamete •
(Jan 8, 46.)

2) Jezus je s prerokovanjem spričal, da je božji učen' j

in da resnico govori. Jezus je Yidil v prihodnost, in je razo
svojim učencom, da ga bojo umorili, da pa bo sopet od sm er
vstal; jim je pravil, da ga bo Judež izdal, Peter zatajil, dag*
bodo pred njegovim terpljenjem vsi zapustili. Napovedal
Judom hudo kazen, ki jih čaka za njih terdovratnost, le r  ^
razdjano bo Jeruzalemsko mesto in veličastni tempelj, da
men verh kamnja več ne bo ostal. Vse to in še vec drug e »^
je Jezus prerokoval, da bi ga bili spoznali in sprejeli za
jega Sina. In kar je Jezus prerokoval, se je natanjko spol° a
valo. Toraj je rekel svojim ucencom: „To sem vam go voj >

da se spomnite, kadar ura pride, da sem vam jaz to p , ’ a ^ 1 •
(Jan. 16, 4.) In učenci so mu prav odgovorili rekoč:
vemo, da vse veš, in ne potrebuješ, da te kdo vprašuje: 7,9
verujemo, da si od Boga izšel.“ (Jan. 16, 30.)

3) Jezus je tudi s čudeži spričal, da je božji učenik, ^
da resnico govori. Delal je čudeže ter take čudne dela, M e{

— 417

sam ob sebi ne more storiti nobeden človek, ampak le sam
Bog, in listi človek, kteremu Bog sam v to moč daje in ob¬
last. In čudežev je Jezus storil mnogo in premnogo in tako
Poterdova! svoje nauke. Delal pa je čudeže nad mertvimi
rečmi in nad živimi stvarmi. V Kani Galilejski je na ženitnim
spremenil vodo v vino. (Jan. 1 — 11.) Nerodovitnemu figo¬
vemu drevesu je zapovedal, da mora vsahnili, in pri tej priči je vsah-
nilo. (Mat. 2t 19.) Po vodi je hodil, kakor mi po suhem in
se mu ni vdiralo. (Mat, 14, 25-31.) Zapovedoval je morju
>« vetrovom, ki so mu bili kar na besedo pokorni. (Mat. 8,
23 — 27.) Z malo kruhi in ribami je nasitil veliko lisučev
Mi, in kadar so se vsi najedli, jim je še koscev ostalo ve¬
liko več, kakor je bilo poprej vsega kruha in vseh rib sku-
P a j. (Mark. 8, 1 9. Jan. 6, 1-15.) Na Taborski gori se

i e  Jezus spremenil v pričo svojih naj ljubših aposteljnov Petra,
J{l koba in Janeza. (Mat. 17, 1-9.) Naj več čudežev pa je
storil Jezus nad usmiljenja vrednimi bolniki. Očiščeval je gobove.
(Mat. g, 1-4. Luk. 5, 12. 13.-17, 12-14.) Ozdravljal je
kruljeve in mertvoudne, kakor bolnika, kteri je 38 let bolen
Mi, in mu je Jezus le rekel: »Vstani, zadeni svojo posteljo

in  hodi;“ in je tisti človek zdajci ozdravel, ter vzel svojo po-
Mjo, in j e  hodil; (Jan. 5, 1 — 9.) stotnikovega hlapca in več
Mgih. (Mat. 8, 5-10-9, 1—7. — Mark. 2, 2 — 12. Luk.

'8—25._7 1 —10.) Dal je mutastim govoriti, (Luk. 11, 14)

MM slišati, (Mat. 11, 5. Mark. 7, 32-35.) slepim viditi,
(Mat.9, 27-30.-20, 29 - 34.Mark. 8, 22-25.-10, 46-52.
M. Ig, 35 — 43. Jan. 9,' 1-11.) Jz obsedenih je Jezus iz-
5 a «jal hudiče. (Mat. 8, 28-29,9,32-33.-12,22 -15, 22,
Mark. 5, 1  - l3.Luk. 4, 33-35, 8,27-30-8, 38-43.)
M mertve je Jezus v življenje budil, ter obudil Jajrovo hčer,
^ ei> a je ležala na mertvaškem odru; (Mat. 9, 18 25.) obudil

'Mljanskega mladenca, kterega so nesli že na pokopališče;
M k- 7, H-15)  obudil Lazarja, kteri je že štiri dni ležal v
grobu - (Jan. 11, 1-44.)

Glejte, tako velike čudeže je delal Jezus. Ž njimi je svet
^Pričal, da je res Sin božji, ter poslan od svojega nebeškega

Cela  ljudem v zveličanje. S čudeži je tudi ljudi k sebi vabil,

Ke »'š. nauk. 27

L

- 418 —

in tako priliko imel, jih podučevati, ter jim oznanovati sveteg 9
evangelija zveličanske nauke.

V svetem pismu sicer beremo, da so čudeže delali tudi
aposteljni, ter čudoma ozdravljali, slepim dajali spregledati,
kruljevim hoditi, in so clo inertve budili v življenje. — Vpr 9 '
šujem pa: Ali je kak razloček med čudeži, ktere so apostelj 111
delali in med čudeži, ktere je Jezus doprinašal? — Je razlO'

ček. Jezus je čudeže delal v svojem imenu, v svoji lastni inocu
Rekel je bolniku: „Bodi zdrav, bodi očiščen!“ in pri tej p 1991
je bolnik ozdravel. — Aposteljni pa čudežev niso delali v svO'
jem imenu in v svoji lastni moči, ampak le v Jezusovem imen 11
in v Jezusovi moči. Ko je s. Pavl prišel v mesto Filipe, j e
prišla proti njemu neka deklica, ktera je bila obsedena od hu¬
dega duha, skrivne in prihodnje reči oznanovala in veliko do¬
bička prinašala svojim gospodarjem. Ta je šla za Pavlom in nje¬
govimi tovarši, in je vpila rekoč: „Ti ljudje so služabniki
visokega, kteri vam oznanujejo pot zveličanja. 44  To je delni 9
veliko dni. Pavla je pa to boielo, in se je obernil, ter reke
duhu: „Zapovem ti v imenu Jezusa Kristusa, da greš iz nj e>
In je izšel tisto uro. (Ap. dj. 16, 16 —18.) Tudi naslednjo do- 4
godbo beremo v svetem pismu: Peter in Janez sta gori šla ^
tempelj ob devetih, molitveni uri (to je: po našem računu 0)
treh popoldne.) In nekega moža, ki je bil hrom iz matdr«^
telesa, so nosili, in ga posajali vsak dan pred tempelju 0 ^ 6
vrata, ki se imenujejo lepe (vrata), da je vbogajme prosil nj' 1 ;
kteri so v tempelj hodili. Ko je on vidil Petra in Janeza, ''
sla imela iti v tempelj, je prosil, da bi kaj vbogajme dob 1.
Pogledal pa je vanj Peter z Janezom in rekel: „Pogl p j
naju, (ter veruj in zaupaj, da ti zainoreva, akoravno revo 9 ’

• ■ -"ii

,Srebra 1(1

j-, v™ v« v. «—~-, - uto

vendar le veliko ljubezen skazati). In on je pogledal v ‘ j n
ker je upal od nj
zlata nimam, kar

ker je upal od nju kaj prejeti. Peter pa je rekel:

pa imam, ti dam. V imenu Jezusa Krisj 1 ^
Nazarenskega vstani in hodi! 44  In ga je prijel za njegovo

podplati (njegove noge in gležnji). In je poskočil, - a
hodil, in j e  šel za njima v tempelj, se je sprehajal, P os

nico, in ga vzdignil, in berž so se vterdile njegove sleg 9l | j„

;0

in Boga hvalil. (Ap. dj. 3, 1—8.) V obedveb teh P ri » 0( *t

... i _• , . __ i _&r rv»nP,l uv


vidimo, da aposteljni niso v lastnem imenu in v lastni moči

— 419

tali čudežev, ampak da so jih delali v Jezusovem imenu in v
■Jezusovi moči: Jezus pa je čudeže delal v lastnem imenu in
v  lastni moči.

Ali so vsi verovali v Jezusa in njegove nauke?

Veliko jih je verovalo v Jezusa in njegove nauke, ker so
še prepričali, da bi Jezus nikakor ne mogel delati tolikanj
eudnih reči in vedeti prihodnjih dogodb , ako bi Bog ne bil
ž  njim. Veliki duhovni pa, pismarji in farizeji so ga sovražili
zavoljo njegovih naukov, in so ga iskali umorili. Sovražili so
g a , ker jih je svaril, svaril iz tega namena, da bi jih pobolj—
® a l, jim večkrat očital njih hudobije, razkrival njih hinavščino,
tar jih imenoval gadjo rodovino (zalego), pobeljene grobe, zu-
na .i lepo olikane, znotraj pa polne ostudnosti. Sovražili so ga
tadi i z  nevošljivosti, ker je ljudstvo popuščalo njih šole in vrelo
Za  Jezusom, kteri je tako lepo učil, da nobeden tako , in je
tadi s čudeži podpiral svoje nauke, kakor je iNikodem sam kar
naravnost spoznal, ter rekel Jezusu: „ Učeni k! vemo, da si
nnenik od Boga prišel (da si od Boga poslan prerok); zakaj
nihče ne more delali teh čudežev, če Bog ni ž njim." (Jan.

2.) Dasiravno pa je imel Jezus svoje sovražnike večidel y
v ‘ših stanovih, ter med visokimi in bogatimi Judi, vendar le ne
Sme mo misliti, da iz med ljudi iz viših stanov nihče ni veroval
v  Jezusa. Tudi zmed bogatih in imenitnih Judov jih je veliko
^ e rovalo v Jezusa, toda še premalo vterjeni v svoji veri niso
razodeti in očitno na znanje dajati te svoje vere iz strahu
P'ed farizeji, ker so se bali, da bi jih iz shodnic ne bili pah-
jn'1 ti sovražniki Jezusovi. Posvetna čast namreč jim je bila
)0 !j pn sercu kakor božja časti

Mi pa, ljubi moji! se nikoli nikar ne bojmo in ne sra-

' nu jmo, očitno spoznati svoje vere v Jezusa, če bi nam bilo

re ba zavoljo tega tudi kaj lerpeti ali še do umreti. V zgled

na J na m bodo anoslelini Jezusovi po prihodu svetega Duha, v
z gled v

“"l nam no brezštevilna iruma mučenčev in mucenic
ls tusoyih 5  ki so rajši naj strašnejše muke prestali, rajši živ-
p 0 ' njo  ‘tarovali, kakor da .bi bili Jezusa zatajili in mu nezvesti
b a  *' p °glejte svetega Štefana, kako sercno se poganja za

27*

420 —

Jezusovo čast ne le pred Judovskimi modrijani, kteri so s 0
prepirali ž njim, ampak tudi pred zborom, pred kterega so g a
postavili, dasiravno njegovi sovražniki z zobmi vanj škripljejo,
vsi razdivjani nanj planejo, ga iz mesta vlečejo in s kamnje®
pobijajo. — Poglejte s. Pavla, kako neizrečeno veliko je pi' e '
stal in preterpel zavoljo svetega imena Jezusovega. SvOJ e
obilno lerpljenje nam sam popisuje v listu do Korincanov (li¬
li, 23 — 30.), ter med drugim pravi: „Sem bil v mnogi* 1
nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez rnero^- velikokrat v
smertnih nevarnostih. Od Judov sem jih petkrat po štirdeseb
eno manj, prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kani'
njan, trikrat sem se z barko potopil, noč in dan sem bil v
globočini morja; velikokrat na potih, v nevarnostih na vodah,
v nevarnostih med razbojniki, v nevarnostih med rojaki, v n e "
varnostih med neverniki, v nevarnostih v mestu, v nevarnostih v
samoti, v nevarnostih na morju, v nevarnostih med lažnjivio 11
brati, v trudu in revi, v mnogem čuvanju, v lakoti in žeji, v
pogostnih poslih, v mrazu in nagoti. Zraven tega, kar je ' /jU '
najnega, imam svoje vsakdanje opravke, in skerb za vse cerkve-
Kdo oslabi in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša, in bi m er,e
ne peklo? Ako se je hvaliti treba, se bom hvalil z reca 11
svoje slabosti. Bog in Oce Gospoda našega Jezusa Kris* llSl ’
kteri je hvaljen vekomej, ve, da ne lažem. V Damašku je na
mestnik kralja Arela Damaško mesto z varhi obdal, da bi 1,1 e

vjel; pa skoz okno sem bil v košu po zidu spuščen, in
sem ubežal njegovim rokam.“ — Poglejte sveto Agato,

tak 0

kako

dni« 1
n a
še

ona, šibka deklica, serčno spoznava Jezusa do prod so«
stolom neverskega oblastnika. Imela je s. Agata v Siciliji
Poljanskem žlahtne in bogate starše. Bila je zalega lica, p a s
lepšega, nedolžnega serca. Deželski poglavar Kvincijan jo \ e
poze el, j 0  ukazal prijeti, in nesramni ženski Afrodiziji dat 1 ’
naj jo s svojimi razuzdanimi hčerami zapelja in ob nedolžno 3
pripravi Kadar j e  s. Agata vidila, da jo bodo v hudo g* 11 ' 1 '’
je pokleknila in Jezusa lepo prosila rekoč: „Moj Gospo«

Jezus Kristus, ti gospodar vseh stvari, saj vidiš serce moje, u '
veš, kaj želim, le samo tvoja naj bom. Ti si moj pastir, ja* P 41
tvoja ovcica; ovaruj me neusmiljeneža, in pomagaj, da prem a
gam hudobo.« Cel mesec j e  morala Agata poslušali in terpe* 1

421

nesramno nagovarjanje prešernih ženstev, ali Jezus jej je po¬
magal stanovitni ostati. Afrodizija je oblastniku povedala, da ž
njo nič ne opravi. Ukaže jo predse prignali, in jej reče: „Ali
te ni sram, žlahna (žlahnega rodu) hči ki si, Jezusa moliti?*
Serčno mu Agata odgovori rekoč: „Mene ni sram moliti Je¬
zusa, pravega Boga, le tebe naj bo sram, ki moliš nesramne
molike.“ — Na to jo zapove s pestmi bili in v ječo zapreti.
— Drugi dan jo je ukazal oblastnik spet pripeljati, se jej grozi
' n  jej proti, jo strašno mučiti in umoriti, če svoje vere ne za¬
taji. Ali serčno mu ona pove: „Jezus je moje življenje in zve¬
ličanje. * — Na to jo ukaže na tezavnico razpeti, in z žele¬
zom žgati; Agata je pa za vse to Boga hvalila. Grozovitnež
Ve s serdit jej persi odrezati veli. V sveti sramoti mu reče
Agata terdo in ojstro: „Grozoviti kervolok! kaj ti tudi persi
niso več svete, s kterimi te je dojila tvoja mati?* — Tisto
noč se je vsa ječa osvetila, in častitljiv mož, sam s. Peter, se
jej prikaže, in jo ozdravi. Celo noč je po tem premolila in
hvalila Boga. — Oslepljeni oblastnik se začudi, kadar vso
zdravo prednj pripeljejo; ali spet jo ukaže sleči in po ojstrih
lepinjah obračati in po živem oglju. Na to se je jela zemlja
tako strašno tresti, da se je poderlo nekoliko zida, in je ubilo
^va oblastnikova svetovavca. Hitro spet marternico v ječo za-
P p ejo. Zdaj je s. Agata serčno želela, skoraj k Jezusu priti, in
i e  začela moliti rekoč: „Moj Gospod in Stvarnik, ki si me od
mladih let čisto ohranil, meni moč dal, vse bolečine preter-
P e ti, in ne ljubili tega sveta; oh, vzemi mojo dušo gori, da
Se  ločim od revne zemlje in grem vživat tvoje usmiljenje.*
je izmolila, in sladko v Gospodu zaspala.

Po teh lepih zgledih tudi mi serčno in neprestrašeno
°čitno spoznovajmo svojo vero v Jezusa. Zakaj Jezus pravi:
»Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoz-
md pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa mene za-
ta j' pred ljudmi, ga bom tudi jas zatajil pred svojim Očetom,
kl  J e  v nebesih.* (Mat. 10, 32, 33.) Amen.

- 422  =r

LVII. Keršaiiski nauk.

§. 4. Od četertega člena vere.

Terpel pod Poncijem Pilalom, križan bil, umeri, in v

grob položen.

Kteri je četerti člen apostoljske vere?

četerti člen apostoljske vere je: „Terpel pod Poncije’”
Pilatom, križan bil, umeri, in v grob položen.“

Jezus je vedel, da bo terpel in umeri; on je tudi žel«? 1
terpeti in umreti, ker je na svet prišel zato, da bi s svojin 1
terpljenjem in s svojo smertjo odrešil vse ljudi. -• Svoje terp"
ijenje in svojo smert je Jezus svojim učencem tudi naprej pi’ 8 "
vil, da bi se ne pohujšali nad njim, kadar ga bodo vidili H* v
terplenje in smert. Skazoval jim je, da mora iti v Jeruzalem'
in veliko terpeti od starašin in pismarjev in viših duhovnov, 1,1
umorjen biti. (Mat. 16, 21.) Nekoliko dnj pred svojo srnertj 0
je spet ponavljal to svoje napovedovanje rekoč: „Glejte! gr e '
mo gori v Jeruzalem, in vse se bo dopolnilo, kar je pisano 01
Sinu človekovega po prerokih. Izdan bo namreč nevernikom, j"
bo zasramovan, in bičan in zapijuvan; in po tem, ko ga bo
bičali, ga bodo umorili.* (Luk. 18, 31—33.) — Vse to
je res zgodilo, kakor nam spričuje sveta aposloljka vera
četertem členu rekoč: „Terpel pod Poncijem Pilalom, križa”

bil, umeri in v grob položen." — Terpel je Jezus takrat,
Judje niso imeli več lastnega kralja, ampak so se znašli P°
oblastjo Rimljanov. Rimski cesarji so takrat gospodovali lu  ^
po Judovski zemlji, in oblastnik ali namestnik tadajnega ce
sarja Tiberija je bil Poncij Pilat. Judje niso smeli sami ob se ^
nikogar umorili; cesarjev namestnik je moral poprej sme' 10
obsodbo čeznj izreči.

A

423  -

Jezus je zamogel lerpeti le kakor človek, ne pa kakor

B °g.

Jezus je resnično terpel na duši in na telesu.

Na svoji duši je terpel veliko britkost in žalost; in na
sv °jem telesu veliko rev in težav, veliko tepenja in ran; bičan
Je bil in s ternjem kronan.

Naj vam zdaj razložim Jezusovo brilko terpljenje, kakor
So  ga popisali štirji evangelisti in na to popisovanje vam
n avežem nekoliko primernih naukov.

Jezus na Oljski gori v vertu Getzemani. *)

1) Prišel je tadaj tisti žalostni čas, da se ima Jezus brit—
keniu terpljenju podvreči v odrešenje sveta; približala se je
l 'sla žalostna noč, da ima Jezus izdan biti svojim sovražnikom;
n ' bila že več dalječ tista žalostna ura, ko bo začel Jezus piti
Špenki kelih terpljenja. In vse to je bilo na tanjko znano Je¬
zusu, ppg(j čigar očmi ni skrita nobena prihodna reč. Toraj hoče
Jezus še enkrat in sicer zadnjikrat v Jeruzalemu večerjati s
Sv ojimi aposteljni. Ljubeznivo se jež njimi pogovarjal pri tej
Zadnji večerji, prijazno je od njih slovo jemal! •— Umival jim
J e  noge v znamnje nezmerne ponižnosti; postavil s. rešnje Telo
v  znamnje neskončne ljubezni — kar vstane iz za unize Juda
Iskarijot, kteri je že bil sklenil Jezusa Judom izdati, in gre iz
j|'še, pa ne, da bi svoj hudobni sklep kje na skrivnem objo-
k° v al, temveč da bi ga še le v djanju izpeljal; šel je k Je¬
zusovim sovražnikom. Še nekaj časa potem se je Jezus Ijubez-
niv o razgovarjal z unirni enajstimi aposteljni, ki so vsi žalostni
mizo sedeli. Med drugim je rekel: „Otročici! še malo časa
Se >n pri vas. Me bole iskali, in kakor sem Judom rekel: Kamor
j* grem, vi ne morete priti, tudi vam zdaj rečem.« Simon
Peter  mu reče: „Gozpod! kam greš?« Jezus je odgovoril:
»Kamor jaz grem, zdaj ne moreš iti za menoj: potlej pa poj-
de ® za menoj.« — Peter pa mu je rekel; „Gospod! s teboj

*)

Te premišljevanja so po vežem posnete iz Pekecpvik postnih pridig, v
kterih je terpljenje Jezusovo opisano kratko pa prav določno.

- 424

sem pripravljen ili v ječo in smert. Svoje življenje bom za 10
postavil. 44  Jezus mu je odgovoril: »Svoje življenje boš za 100
postavil ? Resnično, resnično ti povem, da nocoj to noč, prej"
den bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil. Vsi se
bote pohujšali to noč nad menoj; zakaj pisano je: Vdaril bon)
pastirja, in razkropile se bodo ovce. 44  — Peter mu reče: »D 0
bi se ravno vsi pohujšali nad teboj, jaz vendar ne. 44  Jezus P a
je rekel: »Povem ti, Peter! petelin ne bo danes pel, prejde' 1
trikrat ne utajiš , da me poznaš. 44  On pa je še več govoril*
»Ako bi mi bilo tudi umreti s teboj, te ne bom zatajil, 44  Ravno
tako so pa tudi vsi rekli. — Oh, koliko je tudi med nann
prederznih kristijanov, Petru enakih. Naj jim spovednik tudi sc
tolikanj prigovarja, ne zahajati v to ali uno tovaršijo, ne hod ;l '
v to ali uno službo, ne pečati se s to ali uno osebo, bolj gl e '
dali na večni dobiček kakor na časni, večo skerb imeti
dušno zveličanje kakor za telesno zložnosl: oni ga ne poslu"
šajo, ker sami v sebe preveč zaupajo. In tako se zgodi, (|li
trikrat padejo ali pa še večkrat, prejden dvakrat zaslišijo sva'
rivni glas, padejo morda hujši ko Peter. Pa Peter je pan 0  ’
in je spet vstal: taki prederzni kristijani pa padejo, in mor'
nikdar več ne vstanejo!

2) Po zadnji večerji se Jezus vzdigne iz za mize, ing |C
z enajstimi učenci ves žalosten iz mesta čez potok Cedron
Oljsko goro, ktera je bila kake pol ure od Jeruzalema.
sredi žalostnih aposteljnov pride Jezus pri tihi noči in pri 10
motni svitlobi blede lune na Oljsko goro , na kteri je rast
dosti oljk, in gre ž njimi na vert Getzemani. Že marsktero 11,,c
je Jezus na Oljski gori prečul in premolil, ali tako žalost' 10
noči še ni imel, kakor je bila ta. Jezus, kteri z enim sao ll!I '
pogledom pregleda vso večnost, je dobro vedel, kako se 10
bo godilo nocojšno noč. Jezus je vidil, kakor da bi s svoj 111
telesom v pričo bil, kako je Juda Iškarijot k Judom šel- ]
pri njih celo druhal vojakov in beričev dobi, da ga poj 00 ^
lovit. Toraj ko z aposteljni navert Getzemani pride, se k ''J"
oberne in jim reče: »Tukaj sedite, jaz pa grem naprej, in

bom

ob

molil. Pa tudi vi molfto ul .

te, da pod skušnjavo ne omagate m

ven, v me ne pr,dele, kad , P r bole  1  b0  ,

menoj godilo.- Le Pelra, J akoba io  ^ je  ^ wl>  j,

- 425  -

§Te bolj v vert ž njimi. Te tri aposteljne je hotel imeti priče
sv oje človeške slabosti, ki jih je na Taborski gori imel priče
Sv oje božje časti.

Ko je Jezus s temi tremi aposteljni pri tihi noči in pri
sv| tli luni pod oljkami bolj v vert šel, se ga velika žalost loti.
»ritkost ga opade , groza ga spreleluje, težave ga sprehajajo,
h^sti se začne in pa trepetati. Reče tadaj trem aposteljnom:
'jMoja duša je žalostna do smerti; ostanite tukaj, in pa z menoj
® n R e  in molite . 44  In je stopil en lučaj dal ječ od njih, in je po¬
kleknil in molil, da bi se ga, če je mogoče, terpljenje ognilo;
zakaj njegova človeška natora se je terpljenja grozno bala.
»Oce! u  je djal, „ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih;
^ e ndar ne moja, ampak tvoja volja se izidi.“ Pa v teh svojih
vitkostih in težavah vendar ne pozabi svojih ljubih učencev.

. molitve vstane, in se verne nazaj k trem aposteljnom; pa
s P | joče najde vse tri. Žalostno jih ogovori in pravi: „Simon, da

ti spiš! Da vendar še eno uro niste mogli čuti z menoj!
^h, čujte, čujte in molite, da pod skušnjavo ne omagate! Duh
J e  sicer voljen, ali meso je slabo . 44

Spet obidejo Jezusa težave; popustil je toraj aposteljne,
m se verne na svoj poprejšni kraj, ter se verže na kolena z
01 ) ra/,om do tal, in moli še priserčniši: ,,Oče! ljubi Oče! če je
Mogoče — in pa saj ti je vse mogoče — odvzemi mi ta ke-
'h- Vendar ne, kakor jaz, ampak kakor ti hočeš, naj se
z godl.“ p 0  [ em se S p e t k aposteljnom poverne, pa spet jih
" a i d e terdo spati, in pravi: „Kako morete vendar zdaj spali!
stanite, molite, čujte, da v skušnjavi ne padete . 44  Pa od ža-
° st i in zaspanca so bili tako omamljeni, da sami ne vedo, kaj
e zusu odgovarjajo.

j . ®P e t jih popusti in v tretje gre molit. Prave smertne
ez ave g a  obhajajo. Tolikošna žalost in tolikošna britkost se
1  njegovega duha, da ves trepeče, da se začne politi po vsem
n ' V() tu; in take jagode potu začnejo iz njegovega telesa kapati
0 jJ kakor kaplje kervi. V teh strašnih brilkostih Jezus na
razu leži pred svojim nebeškim Očetom; in ker spozna, da
0v eški rod ne bo rešen pogubljenja, če on zanj ne terpi,
ra J moli v teh smerlnih težavah; „Moj ljubi Oče! ako se me

426

ne more ogniti kelih terpljenja, da bi ga ne pil, tvoja volja se
zgčdi. 44

Tukaj zdaj nekoliko postojino, ter premišljujmo, kako se
Jezus zaderži med molitevjo. Njegovo obnašanje in zaderžanje
nas bo učilo, kako se moramo obnašati in zaderžati tudi mb
kadar molimo:

Jezus je molil:

a) Ponižno;  vergel se je na kolena z obrazom do tab
Ponižna bodi tudi vsa naša molitev. Kadar molimo, spoznajmo?
da smo pred Bogom nevredne stvari, ki ne zaslužimo, da bi se
Bog ozerl na nas in na našo molitev. Bolj ponižna ko je, bolj
prijetna bo pred Bogom naša molitev; tem hitrejši bo uslišana-
»Bog se prevzetnim vstavlja; ponižnim pa daje svojo gnado-‘ (

b) Jezus je molil z vdanostjo v sveto božjo voljo-
Jezus ni molil, da bi kelih terpljenja moral  iti od njega, ampob
le, da bi memo njega šel, ako je božja volja. Z enako vda'
nosijo v sveto voljo božjo molimo tudi mi. Kadar nas revščina
stiska, kadar nas nadloge tarejo, kadar nas bolezen terpič 01
ali kaka druga težava pride nad nas,  vtegnemo sicer Bog a
prositi, da bi nas rešil vseh teh zlegov, vendar pa moram 0
njemu na voljo pustiti, da nam ali nadloge preloži, ali pa naS
še dalj časa terpeti pusti, kakor si je že za naše zveličanj®
vspešniši ali to ali uno. V takih primerlejih vselej po Keisl 11 '
sovo molimo rekoč: „Moj Oče! reši me teh nadlog; pa
moja, ampak tvoja volja se zgodi. Sej ti naj bolje veš, kaj j e
zame naj bolj prav.“

c) Jezus je molil stanovitno.  Trikrat namreč je pros^
svojega Očeta, da bi memo njega šla la ura, ako je mogo 00.
Stanovitna bodi tudi naša molitev. Ne jenjajmo in ne utrudim 0
se v molitvi, ako nas Bog tudi enkrat ali dvakrat ali trikrat ° 0
usliši. Molite neprenehoma 41  opominja Kristus sam in njeg° v
apostelj. (Luk.' 18, 1, I. Tes. 5, 17.)

Tako tadaj Jezus leži na obrazu pred svojim nebeški 01
Očetom, tako medli, tako žaluje, tako moli in kliče, pi' 08 * 'J!
zdihuje, se trese po vsem životu in kervavi pot poti. Nil‘°. 1
ga nismo vidili poprej v laki in tolikošni žalosti in britko 8 * 1 '
Jokal je res, ko se je ozerl na neverno Jeruzalemsko mesi 0 ’
v klerem so bili zaničevani njegovi sveti nauki, in ko je p 1-0

— 427 -

v >dil, kolika šiba božja bo Jeruzalem zadela zavoljo tega zani¬
čevanja; jokal je tudi pri grobu Lazarja, svojega ljubega pri-
jatla. Ali v tolikošni brilkosti, kakor v verlu Getzemani, ga
še nismo vidili. Kervavi pot je stal po njem, in je tudi ž

njega kapal na tla, in omedljeval je pod smertno britkostjo.
Kdaj je že kteri človek terpel tolikošno žalost?

3) Pa zakaj, ljubi kristijani! Jezus tolikanj žaluje, zakaj
tolikanj zdihuje, zakaj kervavi pot poti? Zakaj ga sprehajajo
tolikošne težave, da bi se duša ločila od njegovega telesa, ko
bi ga no podpirala njegova božja natora in ne privarovala še
k grenkejšemu terpljenjn? — Oh, pregrehe sveta mu delajo
tolikošno britkost; grenko trepljenje, ki ga bo nase vzel v
°drešenje vsega človeštva, ga je na tla poderlo; nehvaležnost
tolikanj kristijanov in drugih ljudi, ki se bodo pri vsem njegovem

topljenju radovoljno pogubili, mu je kervavi pot iztlačila iz
telesa. '

a) Jezus, on Bog in človek skupaj, ima na vertu Getze-
n*ani pred očmi vse pregrehe, storjene od začetka do konca
Sv eta. Jezus se je pri nebeškem Očetu poioka storil za vse
l )r egrehe; toraj je pa tudi nebeški Oče, kakor govori prerok
lza 'ja, nanj naložil nas vseh grehe. S to težo pregreh se čuti
J ezus obloženega, in vidi nad seboj Adamovo nepokorščino v
J“ B io in Kajnov uboj, Davidovo prešestvo in Salomonovo moli-
Kovanje, Petrovo zatajenje in Judovo izdajanje, Pilatovo kri-
v *enost in slepoto Judov. Si postavi pred oči tvoje pregrehe, kri-
s tljan! kakor pregrehe vesoljnega sveta: tvoja prevzetnost in ošab-
’ l0 st,tvoja lakomnost in skoparijo, tvoje nečistosti inprešestva, tvoja

"evošP’

in k Vf

tv

J'VQst in opravljivost, tvoja požrešnost in pijanost, tvoje kletve

vantanja, tvoja lenoba in zanikernost, tvoje krivice in goljufije,
ojiin moji obilni grehi in grehi vsega človeštva so mu zdaj

Pred

t  ° Cl slo P‘l>- O kako bi tadaj ne bilo žalovalo pod tolikanj
zl< o bni n Vn  iknAivnnli TAnnOAUA riPAGVAln CATAA nt., J! i

i  - J

butaro' pregreh Jezusovo presveto serce, ktero studi in
lar  -i vsako tudi naj manjšo napčnosl! Res, zavoljo težke bu-

s °' ? raži

] o v y | ^ )r ^ r °h vesoljnega sveta, s ktero je bil obložen, je ža-

kerv'. - 1 z< K* ,oval  > se  tresel in  šepetal, prosil, molil, klical,
* avi  P ot  potil. Ogreli! ti strašna hudoba! da si Sinu božjemu
k ra i' avi * l °liko žalosti in toliko britkosli! Pod tvojo težo pade
J uebes in zemlje na kolena in kervavi pot poli.

428  -

b) Jezus pa tudi žaluje in kervavi pot poti, ker na
krat vidi pred seboj vse britko terpljenje, ktero ima nadnj pr^b
zato ko se je on poroka storil za grehe vsega sveta. Jezus, ° a
Bog in človek skupaj, je prev idil, kako gerdo ga bodo beric'
kmalu kmalu vezali, kako nesramno sem ter tje suvali in p a '
hali, kako da bo od nesramnega hlapca za uho udarjen, od du-
hovske gosposke po krivici obsojen, od hudobne druhali zasr»'
movan, zapljuvan in tolčen, kako da bo vpričo Heroda znnicc'
van, da bo po ,svojein životu ves razmesarjen, v svojo glavo s
lernjevo krono ranjen, od Pilata po nedolžnem v smert ob-'
sojen, nag na križ pribit, in s sulico v serce preboden; o
kratkem, vidil je vse svoje terpljenje, kar ga bo prestal
zadnjega zdihleja. Kaj čuda tadaj, da Jezusa strah opade, a ‘
je žalosten do smerti, da se trese in kervavi pot poti! Sej 111
bil Jezus le Bog, ampak je bil tudi človek, nam razun g re * ,a
enak v vseh rečeh. Kolikanj pa ne trepeta človeška nator a
pred terpljenjem! Le hudodelnika je treba pogledati, kteri j e v
smert obsojen. O, kako on obledi in zmedli, kadar se mu n a7 '
nani smertna obsodba, dasiravno ni obsojen v dolgo terplj e,1 J c *
temveč se ob enem mahleju konec stori njegovemu življenj 11 -
O greh, greh! ti strašna hudoba! da ti tolikanj terpljenja na
praviš Jezusu! Jezus je hotel preterpeti tiste kazni ali štrafeng^
ktere bi mi morali v peklu vekomaj terpeti zavoljo greha, (
nas je rešil tega terpljenja , in glejte, kolikanj on že v ver
Getzemani terpi!

c) Zadnjič je pa Jezus v vertu Getzemani tudi zato
sosebno zato žaloval, da mu je bilo skoraj žalosti umreti, 11  ^
je vidil, koliko duš se bo pri vsem njegovem brilkem te, P
ljenju le vendar radovoljno pogubilo; ker je vidil, da bo njeg 0  ^
terpljenje, ktero je dobrim kristijanom studenec vseh milos 1
začetek zveličanja, da bo to njegovo terpljenje veliko kristJj
nom še le vzrok večega pregrešenja in hujšega pogubljonj^.
Grenki kelih terpljenja, kterega mu je Oče nebeški podal,
bil Jezus z veseljem izpil do zadnje kaplje, ko bi bil P reVI  * ’
da bo vse ljudi v nebesa pripravil s tim svojim terplj** 11 ^

Ali ker je vedel, da ne bo zlo veliko ljudi zveličanih, dasirav^
mu je bilo zanje tolikanj terpeti; ker je vedel, da bo nad v
liko ljudmi zgubljena njegova kri in njegova ljubezen, * al °

- 429  -

'te bodo zanj marali, ker je vedel, da bo veliko ljudi le še
^je pogubljenih, zato ker bo on zanje terpel: toraj je žaloval v
y ertu Getzemani, toraj je zdihoval, molil, prosil: »Oce, on

ljubi Oce! če je mogoče, naj gre kelih terpljenja memo inene.“
Pojdite tadaj na Oljsko goro, vi terdovratni grešniki
‘n greš niče, ki brez strahu in še veseli greh na greh na¬
kladate, stopite v vert Getzemani, in poglejte, kako bledo je
Jezusovo obličje; poglejte, kako ž njegovega svetega telesa
kervavi pot kaplje na zemljo; poslušajte, kako Jezus zdihuje k
Sy ojemu nebeškemu Očetu, in si mislite, da ravno vi ste krivi,
Je Jezus žaluje in zdihuje in kervavi pot poti. Jezus vas je
kotel povzdignili k nebeškim dobrotam, vi po le iščete po-
Ze niljiških dobrot, ter posvetnega blaga, posvetnega veselja in
P°Svetne časti. Jezus vas je rešil od pekla; vi pa hočete po
s 'k priti v pekel. Nad vami bo tadaj zgubljena Jezusova kerv,
terpljenje Jezusovo ne bo pomagalo v nebesa, ampak vam
k° zaslužilo še le hujše pogubljenje! To je Jezus dobro vedel,
ier  on vse ve, kar je bilo in kar še le ho; zato je pa tudi
^ Getzemanskem verlu tolikanj žaloval, in lolikošne dušne brit—
k°sti terpel, da je jel kervavi pot potili.

Pojdite na Oljsko goro, in stopite v vert Getzemani, vi
orni grešniki!  kteri ste svoje grehe spoznali, se jih
s l ) ovedali, jih zapustili, in zdaj že zanje pokoro delate; pojdite
Oljsko goro, in stopite v vert Getzemani, da se bote od
e zusa učili, svoje grehe prav obžalovati in objokovali, in jih
svoji moči zbrisovati s spokornimi deli. Glejte Jezusa v
^Uflu  Getzemani, kteri je nase vzel vse grehe vesoljnega sveta,
U)| >kanj on žaluje in zdihuje pod njih težo, se trese, in ker-
Vavi  Pot poti; in spoznajte iz tega, kolikanj morajo tudi vas
V ser ce peči  storjeni grehi, ker ste se ž njimi zamerili svo-
|emu  ljubeznivemu nebeškemu Očetu, ga razžalili, ga zaniče-
Vali - Pa Jezus ni le žaloval, ker se je vidil z grehi oblože-
. ne 8u, ampak hotel je tudi kelih terpljenja piti, da bi s tim svo-
'j! m tei 'pljenjem potolažil razžaljenega nebeškega Očeta, in za-
, ° sl °val za  gi-ehe vsega sveta. Zato je pa tudi v tretje molil

s Poko

" Sv °jemu nebeškemu Očetu: „Moj Oce! ako se me ne more
f aili  >a kelih, da bi ga ne pil; tvoja volja se zgodi.“ Vidiš,
Pokorni grešnik! kako moraš tudi ti z voljnim terpljenjem m

— 430  —

s pokorili zadostovati za svoje grehe, da potolažiš razžalje"
nega Boga in zbrišeš svoje grehe. Kolikor si veselja vžil v
Svojih grehih, toliko moraš žalosti vziti v svoji pokori!

Pojdite na Oljsko goro, in stopite v vert Getzmani, v j
pravični, bogaboječi kristjani! in ozrite se v Jezusa, " l
stoji mu kervavi pot po vsem njegovem životu, in tudi na zemU 0
kaplje. Glejte, Jezus, dasiravno je v smertnih britkostih, le ven'
dar ne pozabi svojih ljubih aposteljnov, temveč jih tudi še 0
uri strašnega terpljenja obiskuje, tolaži, jim serce daje in J 1 ,
izgovarja; in ker so bili še slabi, še noče Jezus pred njih oč " 11
terpeti, ampak spred oči se jim terpet umakne. Tudi vi ste
zusovi učenci, ker si prizadevate ne po svojem poželjenju,
po spačenih navadah zapeljivega sveta, ampak po njegovih svet'
naukih in lepih zgledih živeti; toraj nikar ne mislite, da
vas Jezus zdaj pozabil, ko že sedi na desnici nebeškega
ker še ob strašnem terpljenju ni pozabil svojih aposteljnov. ^ ilS
prijalel je Jezus, in kadar se bodo iztekle ure vašega časnega
življenja, bo on tudi vas obiskal na smertni postelji, kakor r
aposteljne obiskoval v vertu Getzemani, in vas popelje v sv J
nebeški dom, kjer je večno veselje doma. Ali dokler ste
na tem svetu, vas Jezus zmerom opominja, kakor je a poste ll ^
v Getzemanskem vertu opominjal, in vam pravi: Čujte

molite, da pod skušnjavo ne omagate! Duh je sicer voljem
meso je slabo." če ste tudi v dobrem že uterjeni, le ve
čujte  nad Svojim sereom, da se kaka pregrešna želja
ne ukorenini; čujte nad svojimi očmi, da kje kake skušnjave
poberete; čujte nad svojimi ušesi, da vas poslušanje pregreS
reči v kak greh ne zapelje ; o čujte nad seboj, da ne g reS ' J
zakaj meso je slabo! Ker pa iz svoje lastne moči ne morete ^
dobrem stanovitni ostati, molite  tudi, in prosite svojega
beškega Očeta, da bi vas obvaroval vseh skušnjav in žap el J
vost; če pa kterikrat ponevedama naletite v kako skušnja ^
da bi vas podpiral s svojo močjo, da bi skušnjavo pretuag
kakor jo je nekdaj premagala Suzana, v greh siljena od n  .
sramnih sodnikov, kakor jo je premagal mladenec Jožef, v ^ q |j
napeljevan od nečiste Putifarjeve žene, kakor so jo prcinak
drugi svetniki.

„d3 r

vanj

n e

A

- 431

Pojdite na Oljsko goro, in stopite v vert Getaemani, vi
žalostni, revni Kristijani! in glejte Jezusa žalovati m po
slušajle ga zdihovali: „Oče! naj gre kelih terpljenja me.no mene
Pa vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor t. hoces, naj se
zgodi« Tako moli, tako prosi, tako zdihuje, tako klice Jezus
k svojemu nebeškemu Očetu. Od njega se učite vdanost, v
sveto voljo božjo v vseh okoljšinah, in tud, v težkih ,n žalostnih
orah življenja, in hote zares bogaboječi bote zares prav, posne-
mavci, pravi učenci Kristusovi. - Jozelma, edina hc, premožnih
P a  pobožnih staršev, je nevarno obolela v cvetju svojih let.
Zdravnik jej je zapisal sila grenko in zoperno zdravilo, ktero
se  je bolnemu dekletu že o pervem požirku tako močno pris u-
d 'lo, da je nikakor niso mogli pripraviti, naj hi ga vzila se
v  drugič. Njena mali pa je hčerko prisercno ljubila; toraj bi
bila le tolikanj rada, da bi bila deklica zdravilo vzila, m po
"jem svoje zdravje spel nazaj dobila In tadaj vzame nekega
^ne v eno roko grenko zdravilo, v drugo pa P iee P P .
*velifc.rjev 0  ter stop, ž njo k postelji svoje bolne hčerke. Na
Podobi pa je bilo vidili Zveličarja, na Oljski gon klečečega,
kako ves vdan v voljo svojega nebeškega Očeta iz angeljevih
p °k sprejema britki kelih terpljenja. In modra mali razkazuje
bolni Jozefini milo podobo Zvelicarjevo, m jej pravi: „blej
'joba hčerka! to lepo podobo: glej ljubega Jezusa kako rado-
Vol jno sprejema kelih terpljenja od svojega nebeškega Očeta n
P iz pije, izpije do zadnje kapljice. Ko bi on n P

ke ga keliha tcrpljčnjč, bi naša duša ne bila rešena. In ti bi
lel ‘ kapljic grenkega zdravila ne kotla vziti, klere ti bodo
zdravje prinesle? Pametno skerb za z dravje imet, pa ves da je
banska dolžnost! Jezus je brez mere britkost vzil ,z ljubezni
tio  tebe, bi mar ti iz ljubezni do njega ene zlicice britkega
zdravila ne  hotla popiti?« - Tako pri eni meri mati prigo-
P»ja svoji bolni hčerki. Deklica jo -gleda, si dolgo ne perniš¬
ke in seže po tenkem zdravilu rekoč: ,,Lj„ba mali! le dajte
mi  zdravilo Z<rOdi se volja božja! Iz ljubezni do mojega Jc-
iz serca r°adč povžijem to grenko zdravilo.« To reče vpre
Sv °j Pogled na podobo Zvelicarjevo, m popije vse zdravilo o
zadnje kapljice. — Ljubi kristjan! kadar nebeški zdravnik
e bi dušo ozdravlja z grenkim zdravilom britkost m težav, se

— 432

vstopi v duhu na Oljsko goro, v Getzemanski vert, poglej ondi
Jezusa, ki v smerlmh težavah na zemlji leži; poslušaj ga, kako
vdano moli k svojemu nebeškemu Očetu, in uci se od njeg a
vdanosti v sveto voljo božjo,

O stopite, vi ysi, na Oljsko goro v vert Getzemani, i"
sklenite svoje prošnje z Jezusovimi prošnjami, svoje zdihovanj 6
z Jezusovim zdihovanjem, da bi nas Bog obvaroval nesreč i°
nadlog, ktere smo si zaslužili s svojimi grehi 1 Obljubite Bog 11
poboljšanje, in prosite ga, da bi iz rok djal meč, ki ga že u a( '
nami izteguje, in nam ž njim žuga.

Oh, nebeški Oče ! zaslužili smo res , da bi nas udaril s
posebno šibo, ker se ne ravnamo po tvojih zapovedih ! Ni
dolgo, kar si nas tepel! pa tvoja šiba nas ni nic poboljšal 0 )
ampak še le hudobniše in razuzdaniše nas je naredila. Vem°)
da te na maščevanje kličejo naše pregrehe: pa zanesi nam & a '
voljo Jezusa, kleri je za nas na Oljski gori kervavi pot p (,t 'h
saj spoznamo svoje grehe, in obljubimo resnično poboljšanj«-
Ce naš pa vendar udariti misliš, zgodi se tvoja volja. Tepi n 0S
na tem svetu, da nam le na unem prizaneseš. Amen.

LXIV. Kersaiiski nauk.

Jezus  vjet.

Jezus Kristus je začel v vertu Getzemani lerpeti, da
je rešil večnega pogubljenja, ker se je tudi na vertu, v raju?
začel greh, kteri nas je bil zakopal v večno pogubljenje.

/us je začel na vertu terpeti,“ pravi s. Ciril, „da se del°
našega zveličanja začne na tistem kraju, na kterem se ja 7,a '
čelo vse hudo. Kjer se je pervi Adatn pregrešil s svojo n e
pokorščino, ondi je drugi Adam, (namreč Jezus Kristus.) P°'
pravil njegovo pregreho, ko se je podvergel povelju svoje*"

— 433  -

Očeta.* O koliko žalost, kolikošno britkost je Jezus že n*
Verlu Gelzemani terpel za vsakega zmed nas! „Za se namreč,
pravi sveti oče Ambrož, „ni imel za kaj terpeti; kar je terpel,
je le za nas terpel«, toda terpel za marsikterega da bo se
kaje pogubljen, ker noče živeli po naukih Jezusovih, in n po
tem takem Jezusovega terpljenja obern.ti v svoje zveličanje.
Pa dasiravno Jezusa boli nehvaležnost m slepota lakih ljudi,
Uleri se bodo pogubili vkljub vsemu njegovemu terpljenja,
koce le vendar kelih grenkega terpljenja izpit, do zadnje kaplje
*avoljo malega števila tistih kristjanov, od ktenh je vedel, da
kodo vanj verovali, vanj zaupali, ga ljubili, m po njegovih
naukih natanjko živeli. Jezus je bil tedaj pripravljen v smert iti.

Danes bomo toraj še enkrat stopili na Oljsko goro v vert
Getzemani, v kterem smo zadnjic popustili Jezusa, da bomo
v 'dili j ia [ t0  j e  bi! od sovražnikov vjet. Zadnjič smo vidili,
kolikanj je Jezus po človeški natori terpel, danes omo pa
lU( li vidili, kako je na znanje dal svojo božjo naloro.
t  1. Jezu, Kristus je na Olj* gor. medlel pod toto

kntoro pregreli vsega sveta, je žaloval, zdihoval, in kervav
P« polil; V Jeruzalemu se pa v Kajfa, vehkcga duhovna, h,si
snidejo i„ zbero pismouki, farizeji in starasm. ljudstva m
kepajo Jezusovo smert. Juda Iškarijot, eden zmed dvanajsterih
Rusovih aposteljnov, je pri njih, in obljubi Jezusa, jun v roke
Pripravili za trideset Slehernikov. - O lakomnost, l, gerda
Pregreha! da si ti Juda tako oslepila, da je pripravljen v smert
lzd «ti clo dobrotnika in prijatla, Gospoda in Zveličarja. O, kaj
ne  stori vsega lakomni človek, da le spolni svoje lakomne
Juda iz lakomnosti clo Boga ponuja in prodaja pismo¬
ukom in farizejem! ,. ,

. In kolikanj da je bila la Judova ponudba pismoukom m
f ? ri ^jem všeč, sami lahko spoznale, če le nekoliko pomislite,
da  so bili duhovni, pismouki in farizeji Jezusov, naj hujši
Prazniki, i„ da nič niso tolikanj želeli, kakor s, ,z pot.
S P r «viti božjega učenika, Jezusa Kristusa, ker so jim bili nje-
?° vi  »»nki in zgledi tolikanj nasprot, in ker jim je J«*«J-
i ra ; očital njih hinavstvo in hudobije. Njih sovraztvo doJezusa
J  kilo tolikošno da so vedno iskali priložnosti, v kaki leu
V]eU  ga, zatožiti’ ga in v smert obsoditi. Kakor hudoben človek,

nttuk,

- 434  -

ki kaj hudega storiti želi, vedno priložnosti išče in ne . ,

poprej, dokler hudo stori; tako tudi pismouki in farizeji. ^ sl
veseli so Judu obljubili in dali trideset srebernikov, ako j 1111
Jezusa v roke pripravi. Dajo mu veliko druhal vojakov ®
beričev, še čez pet sto jih je bilo vseh skupaj, da pojd e z
njimi Jezusa lovit. Vojaki in beriči vzamejo meče, sulic e ?
kole, vervi, verige, da bi se jim Jezus ne mogel branit'»
vzamejo bakle in svetilnice, ker je bilo že pozno v noc, v
bi se jim Jezus ne mogel skriti. — Juda, poprej Jez uS ° v
aposlelj, zdaj pa njegov izdajavec, je dobro vedel, da je
večkrat zmed Judov mahoma zginil, kadar so mu hotli j u ’J
žalega storili; toraj se je zdaj z vsem preskerbel, da bi j'
Jezus ne mogel nikakor uiti. In ker se vojaki, ki so ®
neverniki, in beriči duhovnov, kakor sicer vsi robavsi, n ' s
nikoli pečali Jezusa poznati, jim je Juda obljubil, po nel* e ®
znamenju, odkazati Jezusa, da bi namesto njega kterega ll "
enajst aposteljnov ne zgrabili. „Kogar poljubil bom“, j 1 ®^
rekel, „on je Jezus; njega zgrabile in varno ženite.“ ^

znamnje jim je pa Juda lahko dal, ker je bila pri Judih S P '

navada, da so podložni svoje prednike poljubovali v zna® J ’

da gorijo serčne ljubezni do njih. , a

S to veliko druhaljo vojakov in beričev se vzdigne J
Iškarijot že pozno po noči iz Jeruzalema, in jih pelje na OlK
goro Jezusa lovit. — O strašno spremenenje Jezusovega a P
steljna v vojvoda njegovih sovražnikov in ubijavcev! O •
zgubljenec! zakaj greš sovražnikom izdajat svojega u ® eI1
gospoda, dobrotnika in naj boljšega prija tla V Kdaj te je " :

razžalil? Kakošno krivico ti je storil? O, le denar te je to'
oslepil, le lakomnost te je tako daleč zapeljala! Glejte, k r)
jani! tako zlo se zamore zgubiti človeško serce, če se P ,

kdo ne tre^h

grešnemu poželjenju vda
kteri sliši to prigodbo!

Kdo bi se ne bal,

Pa kaj počnejo pismouki, farizeji in starešini Ij 11

dstva

usf

V Jeruzalemu, ko je bil Juda z vojaki in beriči odsei y
lovit S pismouki, farizeji in slarašini ljudstva so med * .
Jeruzalemu berž najeli in podkupili krivih prič, da bof e  y

čale zoper Jezusa, kedar ga pripeljejo; zakaj želeli s °
pmert obsoditi tako, da bi se pravično zdelo vsaj po z l,n

435  —

in na videz. Ko so bili dobili krivih prič, pričakujujejo v hiši
velikega duhovna Kajfa zbrani Jezusa, kdaj da jim ga bodo
prignali poslani vojaki in beriči. . ,

2. Med tem je bil Juda z veliko trumo vojakov m Pe¬
ričev že blizo Oljske gore. Jezus pa še zmerom na Oljski
gori v vertu Getzemani žaluje in zdihuje, se trese in kervavi
Pot poti. O preljubi Jezus! kmalo bodo divji lovci ropmli na
veri, na kterem zdihuješ, in te bodo popadli, kakor hudodel¬
ska, te vezali in vklepali kakor tolovaja!

Pa Jezus, on Bog in človek, je dobro vedel za vsako
stopnjo svojih neusmiljenih lovcev. Ko je tadaj v tretje od¬
molil’ k svojemu nebeškemu Očetu, in se vdal v njegovo voljo,
hoče piti kelih terpljenja v odrešenje sveta; se mu angelj
božji prikaže iz nebes, in ga potolaži in poterdi. Ves pokojen
in  k stnerli pripravljen vstane po tem Jezus od molitve, m
gre nazaj k aposteljnom; pokazati jim hoče, da ve za vsako
stopinjo svojih sovražnikov. Kadar k njim pride, j.h najde
spijoce; prijazno jih zbudi, in jim reče z ljubeznivim glasom .
»Vi zdaj spite in počivate! Pa pri kraju je z vas.m spanjem.
2e je prišla ura, da bo Sin človekov grešnikom v roke dan.
Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajavec se ze približuje -
In  komaj je Jezus izgovoril le besede, kar slopi Juda Lkanjo
PH vratih na veri Getzemani. Za njim pride velika druhal
Vo jakov in beričev s svclilnicami in baklami, z meči ra sn i-
««i, s kalmi, vervmi, verigami. Ko bi trenil, je ves vert
° d  bakel in svet.lnic v svillobi, in po vsem vertu orožje rožlja.
Ju( la Iakarijol je šinil pred druhaljo, m se naravnost k Jezusu
s P Us ti, in, kakor bi bil njegov najzvestejsi prijatel, ga pozdravi,
!' eti °č: „Pozdravljen bodi, učenik!" In potem sc Jezusa poljubi,
W  je bilo z n a m nj e priserčne prijaznosti, samo da Juda ne
P°'j«bi Jezusa iz priserčne prijaznosti, temveč da ga tako od-
^že vojakom in beričem, kakor jim je bil obljubil. .

O Kristus Jezusi zakaj nisi zapovedal streh, da bi bila w
3f ; sne ga udarila v Juda, prejden te je poljubil po hinavsko.

, Etniji, da bi se bila pod njim odperla, in ga živega po-
!terlf >, prejden te je izdal sovražnikom? O, naš Odrešenik se
,u  maščeval nad sovražniki, kakor se mi majščujemo. v&i  je
sv °jem življenju: ^Ljubite svoje sovražnike, da bole otroci

v

— 436  —

svojega Očeta, ki je v nebesih, ki daje svoje solnce nad dobre
in hudobne, in dež pravičnim in krivičnim/ 4  In kar je ucil»
to je tudi sam spolnoval. Pogledal je Juda z očesom, klero
ga je milovalo in svarilo, in mu ljubeznjivo reče: „PrijateljI
čemu si prišel? Juda aii poljubiš Sinu človekovega, in ga tak®
izdajaš?« - O, ko bi bilo le še s čem mogoče poboljšati
Jezusova krotkost in ljubezen do njega! Pa vse je zastonj?
Juda je nespokoren, Juda je terdovraten, Juda je oterpnjen?
Juda je zgubljen. O lakomnost, lakomnost! ti gerda pregreha-
da si ti Juda tako oslepila, da ga ni mogoče več spreoberniti-
Pa, kristjani! tako oslepi' in zaplete v hudičeve zaderge člo¬
veka vsaka druga pregreha in hudobna navada, če se preč
konca ne premaga.

Ker je Jezus vedel, kaj ga čaka, je šel sam poln svet®
serčnosli in brez vsega straha lovcom nasprot, in jim reče-
»Koga iščete?« Vsi z enim glasom nagovore: „Jezusa Nace"
renškega!« Jezus jim hoče očitno pokazati, da bi ga zop er
njegovo voljo ne mogli vjeti, in da gre v smert, le ker s« 111
hoče, da se jim radovoljno, neprisiljen v roke da; toraj j' 1 ^
reče po božje z mogočno pa pokojno besedo: „Jaz sem-
In glejte, pri tej besedi vsi nazaj odskočijo, in kakor da h 1
bili od strele zadeti, so vsi na pol mertvi popadali na
O, da bi bili pač iz tega čuda spoznali, da imajo pred seboj
Boga v človeški postavi, kteri ima ukazovati z vsem svctoflb
v čigar roči je njih življenje in vsa njih moč, kteri popih° e |
in se zemlja trese, kteri pomigne, in se gibljejo nebeške n 1()Cl '
Pa hudobni so ostali. — Jezus jim da, da se odsopejo, i n  ^
noge  skolehajo. Potem jih pa spet upraša : „Koga iščete-
Spet mu reko: „Jezusa Nacarenškega.« Jezus jim odgovc' 1 ;
toda jim ne da več skusiti svoje božje moči, in pravi:
sem vam že povedal: Jaz sem. če tedaj mene iščete«, j e  ^
pridjal poln ljubezni do svojih aposleljnov, klere je in |e * ?
seboj, „če mene iščete, pustite te le, da gredo«, in P 0 * 1 ' 1 !
na svoje aposteljne. Res, velika je bila Jezusova ljubezen

aposleljnov!

Vojaki in beriči so zdaj pristopili k Jezusu, in ga P I ’ |II, ^ ! «
To vidijo aposteljni in še le zdaj čutijo, kam to kaže. „Gosp° (
mu rečejo, „jih ne bomo z mečem, kakole?« Toda

437

svojem svelem ognju za Jezusa ni dolgo vpraševal; kar mefe
izdere, ki ga je imel pri sebi, in mahne, in Malhu, velikega
duhovna hlapcu, odseka desno uho. Peter je to storil iz lju¬
bezni do Jezusa, ker ga je hotel hraniti. Pa Jezus hoče druge
znaninja ljubezni, ne pa sile delati sovražnikom. Jezusova
ljubezen nas mora navdati s pohlevnostjo in krolkostjo tudi do
kačjih sovražnikov. Jezus je toraj aposteljne zavernil. „Le
Pustite«, je djal; „in ti Peter! berž vtakni meč v nožnice.
Kdor k6li drugim z mečem namerja, zasluži z mečem umorjen
biti- Meniš kaj le, da bi ne mogel še zdaj Očeta prositi, in
več kakor dvanajst vojsk angeljev bi mi on poslal? Toda kako
Se  bodo pa spolnile pisma prerokov, ktere označujejo, da se
uioru z menoj tako zgodili? Ne bom kaj le pil keliha, kterega
ln i Oce poda? Zakaj bi se ne začelo terpljenje, ktero mi je
Vložil Oce nebeški?« Na to se je Jezus dotaknil Malhovega
ušesa, in pri tej priči mu ga pričeli. Ali bi ne bili mogli že
P r i tem spoznati Jezusove milosti in dobrotljivosti, in se le zoper
njegove sovražnike oberniti, ne pa zoper njega? Pa terdovratni
So  ostali. Jezus jim tadaj radovoljno poda svoje nedolžne roke,
ktere so bile ljudem že toliko dobrega storile, in mu jih zve¬
rjo. j ezus<i sama  nedolžnost in svetost, pred čigar očmi tudi
•una ni svitla, in zvezde niso čiste, je zdaj v rokah neusmi¬
ljenih in divjih vojščakov in beričev. Zdaj je prišla tista ura,
ktere je svojim aposleljnoin tolikokrat pravil, da bo »Sin
c l°vekov grešnikom v roke izdan.«

Aposteljnom pa niso vojaki in beriči nič žalega storili;
Za kaj primorala jih je božja nevidna moč, da so pri miru
Pustih aposteljne, ia polein takem spolnili povelje Jezusovo,
Jim je rekel: „Če mene iščete, pustite te-le, da gredo.«
Pasiravno bi bili mogli po postavi zvezati tudi aposteljne, ker
Je  šlo z učenikom prijeti tudi učence; si le vendar ne upajo
®J’ 0 .i'h rok na kterega položiti, še na Petra ne, kteri je bil
a *bu odsekal desno uho.

Med tem je bilo nekaj duhovnov in starašinov ljudstva iz
f p Uzalema prišlo v vert Getzeinani. Sovražtvo do Jezusa jim
j' dalo čakali, da bi ga bdi pripeljali v Jeruzalem. Ko jih
ez «s zagleda, jim reče: »Kakor razbojnika ste me prišli lovit
Z nie m, sulicami in kolmi. Sej sem bil vendar vsak dan pri

- 438 -

vas v tempeljnu, in sem očitno uči!; pa niste po meni rok iztegnil')
in me niste prijeli. Zdaj pa po noči ste me prišli lovit. F 0
to je vaša ura, to je moč noči. Le po noči in pri tami S'
upate izpeljati svoj hudobni naklep . u

3. In na to vzdignejo Jezusa, in ga peljejo kakor h 0 -
dodelnika zvezanega in vklenjenega v Jeruzalem pred velik 0
Judovsko sodbo. Ko aposleljni vidijo, da se Jezus ne brani,
temveč se da v Jeruzalem peljati; se vsi prestrašijo in zbeže,
ker se boje, dr bi morebiti tudi njih ne popadli. — Zapuščen
je zdaj Jezus cd svojih ljubih aposleljnov, obdan je od sirovih
vojakov in beričev; zvezane so njegove roke, ktere so iz ° |C
napravile nebo in zemljo. Pa sam rad, ne prisiljen je J° zuS
vse to terpel. Lahko bi bil z eno besedo pokončal svoje lovc e
in podrobil v prah; lahko bi jih bil ostrašil s svojim skrivni' 11
božjim strahom, da bi si ne bili upali pritaknili se ga; ali P a
v sredi med njimi bi lahko bil, da bi mu ne bili mogli n' c
žalega storili. In tako je res ravnal s svojimi sovražnik'?
dokler še ni bila prišla njegova ura. Ko je pa dodelal del°j
ktero mu je bil naložil njegov nebeški Oče, in je hotel p 0 "
slednjič Očetu popolnoma poplačali naše dolge, in nam t 0 k°
popolnoma razodeti vso ljubezen božjo; se je dal voljno svoj" 0
sovražnikom v roke, da so storili ž njim, kar so holli, ali a
bolj rečem, kar je Jezus sam hotel iz neizrekljive ljubezni °
nas. Res je prišel Jezus popravit, kar je bil Adam poka*'j
in premagat tistega, ki nas je imel pod oblastjo, ki jo 01
našim pervim staršem in nam večno prekletstvo navlekel 1,0
glavo, in nas vse zapeljal v večno pogubljenje. .

Pa kdo bi mogel verjeti, ko bi nam tega ne poveda
sveto evangelje, kdo bi mogel verjeti, da je človek v sl° 0 ^
tako zlo zdivjati, da svojega Boga proda—sovražnikom, P r0
v smeri! In glejte, Juda Iškarijot je tako dalječ zdivjal. . O
nehvaležni Judai kako ti je bilo vendar pri sercu, ko si G 0
Spoda po hinavsko poljubil, ga poljubovaje izdal, in ko si p ot  .
vidil, da se je dal zvezati in vkleniti? Ali se nisi sraw° v ^
svoje kupčije? Ali te ni vest pekla, ker si iz lakomnosti P r °,
dal nedolžno kerv svojega Gospoda in Učenika? —
razgleduj se nad Judom, in spoznaj iz njegovega grozo vib* 0
padca, kam te zamore pripeljati tvoje hudo nagnjenje,

439  -

že vleče, v Utori greli si bodi, ako se mu ne vstavljaš precej
v  začetku. Prevelika ljubezen do denarjev je Juda tolikanj
oslepila, da za trideset srebernikov svojega božjega učenika
proda sovražnikom. Pa že davno je moglo vse hudobno biti
njegovo serce, že davno mu blizo drugega ni bilo v mislih,
kakor denar in dobiček; zakaj človek ne pade kar ob enem
tako globoko. Od začetka je Juda v sebi čutil le posebno
nagnjenje do denarjev; pa ne da bi ga bil krotil in moril, še
lo redil' ga je, in rediti ga je imel dosti priložnosti, ker je
nosil mošnjo, v ktero so aposleljni devali, kar so vbogajme
dobivali od vernih, in česar so sicer potrebovali za svoje
^‘ v ljenje. In iz te mošnje je menda Juda že davno po malem
^mikati začel; ker sveto evangelje nam pove, da je bil tat.
Po tem takem so pri njem vedno močnejše prihajale želje po
denarjih, in nazadnje so bile že tako narastle, da za trideset
srebernikov ali po naše za trideset goldinarjev proda svojega
"cenika, potem pa obupa, se obesi in pogubi.

In tako je Juda s svojim žalostnim zgledom pokazal, kako
desnične so besede sv. Duha, kteri nam pove, da „ni nič hu-
dobnišega, ko denar ljubiti, ker tak človek ima tudi dušo na
prodaji. ’i n  gotovo, lakomnost tolikanj oslepi človeka, da ne
s P°zna ne resnice ne postave, ne zapovedi ne dolžnosti, da
* e  ne zmeni ne za nedeljo ne za praznik, da ne mara ne za
b °žjo službo ne za božjo besedo. Vse to se v nemar pušča,
d" se le kak vinar časnega dobička vlovi. In kar je pri
lakomnosti naj žalostniši, je lo, da se nagnjenje do drugih
Pogreb s starostjo zmanjšuje, ali nagnjenje do časnega pre¬
moženja z starostjo le narašča. — Kakor je pa Juda nagnjenje
d° denarjev, ker se mu v začetku ni vstavljal, tako daleč
Os!e pdo in zapeljalo; da je Jezusa prodal in se pogubil, ravno
lako  je že marsiderega kristjana nagnjenje do grešnega mesnega
y e se!ja, ker se mu ni vstavljal precej od konca, tako oslepilo
!" Speljalo, da je jel doprinašati pregrehe, ktere bi se po
bes edal> sv. Pavla oposteljna cIo imenovati ne smele med
kpisl J»ni, ker so poklicani k svetosti, in se je potlej zvernil s
Sv °j'in telesom v grob, s svojo dušo pa v pekel. Kakor je
"da nagnjenje do denarjev, ker se mu ni vstavljal v začetku,
a *° daleč oslepilo in zapeljalo, da je Jezusa prodal, m se

- 440

vekomej pogubil; ravno tabo je že marsikterega kristjan 3
nagnjenje do vina, ker se mu ni precej od konca vstavlja')
tako oslepilo in zapeljalo, da se je jel z vinom nalivati,
dokler ga je vanj moglo, in se je potlej zvernil s svoji 31
telesom v grob, s svojo dušo pa v pekel. Bodite toraj,
kristijanje! previdni, in vstavljajte se vsakemu hudemu nagnjen ] 0
kar o začetku, da vas na zadnje v velike grehe ne zapelje
ne pogubi, kakor je Juda zapeljalo in pogubilo.

Dasiravno je bila pa velika Judova pregreha, je bu
vendar še veča Jezusova ljubezen do njega; in če moram 0
nad Judovo pregreho stermeti, se moramo nad Jezusovo lj°"
beznijo do njega zavzeti. Vedel je Jezus, da ga bo J° .
sovražnikom izdal; vendar ga je obderžal med svojim 1
apostelni, in mu delil posebne milosti. O, kako lepo g 3
opominjal pred grehom pri zadnji večerji, in s koliko ljub° ? ^
nijo ga je svaril, ko ga je prišel izdajat na veri Getzema 111-
Še takrat ga je p rij at la imenoval. „Prijalel! čemu si p r ‘ se  ’
mu reče, in s tim uprašanjem ga opominja njegove g ef
pregrehe, njegovega izdajanja, da hi Juda v se šel, in se p°
boljšal. Juda poljubi Jezusa, da ga sovražnikom izda; J e? '
pa prijazno z Judom ravna, da bi ga spreobernit s sv°J^
prijaznostjo. Ni ga kregal, ni ga zmerjal vpričo vojakov
beričev, ni se maščeval nad njim; ampak ljubeznivo in kro ^
mu reče: „Juda! ali poljubovaje izdajaš Sinu človekovega • ^

O nesrečni Juda! da bi se bil vsaj takrat zbudil iz svojV
grešnega spanja, kadar se ti je Jezus poljubiti dal, in 11  j
prijazno rekel: „Prijatel! po kaj si prišel? ali poljubovaj^
izdajaš Sinu človekovega ?“ ali vsaj takrat, ko je bil te ^ e v si
tvojo trumo ogovoril, in ste od skrivnega božjega straha ^

popadali na tla! Pa vse je bilo zastonj ; Juda je bil dop
mero svojih pregreh, je ostal terdovraten in se je P 0 t- n
Kakor je bila pa Jezusova ljubezen do Juda velika, lavno

velika je njegova ljubezen do grešnikov. Glejte, g reS °

iak°

iki

njegove nauke zaničujejo, Jezus pa molči; grešniki njeg° v
zapovedi prelomljujejo, Jezus pa prenaša; grešniki g a  P.
besedah svetega Pavla „vnovič križajo® , Jezus pa l er P'^
Lahko bi jih po pervem storjenem smertnem grehu 0
vekomaj zavergel v pekel, ' kakor je zavergel P 1 ^

- 441  -

vzetne angelje; pa jim še le dobrote skazuje, jim daje zdravje,
daje premoženje, daje čast pri ljudeh. Jih prijazno opominja
k poholjšanju po spovednikih, jih na pot pokore napeljuje po
pridigarjih, jih k spreobernenju kliče po vesti; toda gresnui
večidel vse 'to Jezusovo opominjevanje v nemar puščajo kakor
Juda Iškarijot, gredo po potu pogubljenja ko Juda Iškanjot,
in se bodo blizo tudi pogubili, kakor Juda Iškarijot. Pa kakor
je rekel Jezus na verlu Getzemani svojim sovražnikom, ki so
ga vjelega, zvezanega in vklenjenega imeli: »To je vaša ura,
zdaj vam je dano z meno ravnati, hakor vam vaša neusmilje¬
nost na misel da“;. ravno tako tudi jaz rečem terdovratnim
grešnikom: „To je vaša ura. Zdaj je čas milosti božje, zdaj
vam je dano živeti, kakor vam na misel daje vaše hudo po-
željenje, ker zdaj Jezus molči, zdaj Jezus terpi, zdaj Jezus
voljno prenaša; pa iztekle se bodo ure milosti božje, nastopil
ho čas pravice, in takrat vam poreče Jezus. „Jaz sem
J e z us! In popadali bote pred njim, kakor so lovci popadali
v verlu Getzemani; klicali bote hribe, da bi vas pred Jezuso¬
vimi očmi skrile in zagernile: pa vse bo zastonj; plačilo bote
Prejeli po svojih delih, kakor ga je Juda prejel.

Mi pa, ljubi kristjani! nikar ne posnemajmo takih gresm-
hov, ki za nobeno opominjevanje nič ne marajo, ampak pre¬
grešno žive, in si božje prekletstvo na glavo nakladajo v dan
Maščevanja; temveč prizadevajmo si po njegovi nauu  zi yo *>
^ ne pridemo v pogubljenje, od klerega nas je ezus lesi s
Sv °jim terpljenjem. Ozirajmo se večkrat na Oljsko goro v
Getzemanski vert, v kterem nam Jezus z besedo m djanjem
Prelepe nauke daje. Sv. Terezija se je v mislih sosebno rada
prehajala po Getzemanskem verlu, in je premišljevala zdaj
Veliko žalost na obličju Gospodovem, zdaj njegovo neznano
^rio brilkost, zdaj kervavi pot, kteri se mu je po čelu cedil,
ktereo-a bi mu bila rada izmila s svojimi solzami. Spet
d|, ugi po? je po tem verlu hodila, in si tergnln duhovnih cvetlic,
ter  rudečo vertnico goreče ljubezni, belo lilijo čistosti in ne¬
dolžnosti, nebeško vijolico ponižnosti in druge cvetlice, _je
s P'etala h  n jih duhoven venec, in si lepšala ž njim svojo dušo.
Sama je obstala, kako da ima noč in dan take premišljevanja,
10  kako močno da so jej pomagale na potu proti kersansKi

- 442

popolnamosti. Ko bi so tudi mi v duhu pogostoma sprehajali
po Getzemanskem vertu, bi gotovo tudi mi zvesto živeli P°
svetih Jezusovih naukih, bi v čednostih raslli in naprej prišli
v keršanski popolnosti. Radi se toraj ozirajmo na Oljsko goro
v Getzcmanski vert!

Ti pa, Jezus Kristus! ki si se dal v našo odrešenje divjin'
vojakom in beričem popasti na vertu Getzomani, in zvezati i"
vkleniti, kakor hudodelnika, pomagaj nam živeli po tvojih svetih
naukih. Amen.

LXV. Keršanski nauk.

Jezus  pred A no m in Kajfotn.

Duhovni, pismouki, farizeji in starešini ljudstva so t a< | fl J
po noči vojake in beriče poslali na Oljsko goro Jezusa lo vl  ’
sami pa so ostali zbrani v Kajfovi hiši, in željno pričakuje) 0 ’
kdaj da jim bodo Jezusa prignali. Zaslišati in presodili P?
hočejo. Ko bi bili to pravični sodniki, bi mi pač smeli up 3 * 1 ’
da bo Jezus izpuščen, ker je bil ves nedolžen in največi d°^_
brotnik ljudi; ali če pomisl.mo, da so sodniki že davno skle'' 1
Jezusovo smert, si pač ne smemo obetati, da bo Jezus ' 5
več prišel iz njih rok. Že takrat so sklenili umoriti Jezn^j
ko je bil Lazarja, svojega prijalla, obudil v življenje; z> ’ *!
kakor hitro so zvedeli ta Jezusov čudež, so se precej zhi" ’
in se med seboj posvetujejo, kaj z Jezusom začeti, ker e .
tolike čudeže. Eni so sklenili Jezusa umoriti, in pravijo: »
ga pustimo tako delati, bo svet vanj veroval. In p° ° e  -j
ljudstvo spozna svojega Mesija in kralja, bodo Rimljanje,
gospodje, menili, da se zoper cesarja vzdigujemo, in bodo P rlS ’ ’
naš tempelj razdjali, in vse ljudstvo pokončali.“ Drugi so ^
terdili, da bi bilo bolje pri miru pustiti nedolžnega Jezus 3 ’

pravijo, da ni lepo in častilo življenje vzeti kakemu človeku,
kleri ni kriv nobene hudobije, temveč še le povsod dobro
dela. Tako so se sodniki med seboj prepirali, — kar vstane
Kajfa, kleri je bil v tem zboru veliki sodnik, in pravi: „Vi ne
pomislile, da je bolje, da en človek za vse ljudstvo umcrje,
kakor da bi konec vzelo vse ljudstvo." Tako je bila sklenjena
Jezusova smert, in od tega časa so vedno iskali priložnosti,
ga iz poti spraviti. Pa po dnevu si ne upajo Jezusa prijeti,
strahu pred ljudstvom; zakaj priprosto ljudstvo je bilo Jezusu
v dano, ker je veliko dobrega prejemalo od njega. Toraj so
P° noči poslali Jezusa lovit. In da bi se vsaj po zunanjem
z delo, da ga po prayici umore: ga hočejo poprej zaslišati in
Presodili, in že komaj čakajo, da bi bil Jezus skoraj pred
s °dbo prignan, ker ga želijo v smert obsoditi.

Danes bomo tadaj Jezusa vsaj od dalječ spremili naj
poprej pred Ana, potlej pa pred Kajfa. Zvesto bomo poslu-
kako bo Jezus sojen; in potem pojdemo za Jezusom na

^ a jfovo dvorišče: lam bodo beriči Jezusa varovali do drugega
dne.

h

'n ne bo Jezus to noč nobenega očesa stisnil; zatoraj

°mo tudi mi iz ljubezni do njega čuli, in gledali, kaj bo
e zus od beričev in hlapcev to noč imel preterpeti iz ljubezni
a ° nas.

j 2e pozno v noč je bilo, in ves Jeruzalem je bil pri miru
k Pokoju. Le sovražniki našega Odrešenika še čujejo, in že
ma j čakajo, da bi bil skoraj Jezus pripeljan iz Oljske gore;
t  kar vojaki
Jer uza! eni>

in beriči z našim Odrešenikom pridivjajo v
Gnali so Jezusa pred duhovsko gosposko, zalo ker
So  kotli Jezusa soditi zavoljo njegovih naukov, v ven pa je
s '° sodili le duhovnom.

, 1. Pervič ženejo Jezusa k Anu, klen je bil poprejsno

lel ° veliki duhoven, in tast sedajnega velikega duhovna kajfa.
je bil že terd starec, in ves plesnj.v grešnik, pa vendar

dodef'- t Veljave  J° zus ne dolžni stoji zdaj kakor hu-

Ddike

v  k zvezan in vklenjen pred grešnim Anom, in Ana ga
da S , V ° j ‘' mogočnosti takole nagovori: ,.Znano nam je vsem,
1  * e  nekaj let po vsi deželi učiš. Povej nam, kaj si učil?
pa !!! ^ es lvo i‘ nau k' Mozesovi postavi tolikanj nasproti? In
zp kaj imaš tolikanj učencov? Kaj misliš? Ali res meniš

- 444  -

Judovsko kraljestvo razdreti, in sebe kralja postaviti? Odgovori
na to, da se bo vidilo, ali si nedolžen, ali te ljudje po pravici
sovražijo."

O kako lepe, kako hinavske besede! Kak hudodelnik bi
se jih bil res vstrašii; ali Jezus, on čisla nedolžnost, se j'b
uc more vstrašiti. Krotko in serčno mu odgovori: „Kaj so h
moji nauki neznani? Nikoli jih nisem skrival, temveč očit«°
pred vsem svetom sem jih oznanoval. Po shodnicah in v te®'
peljnu sem učil, kamor se vsi Judje shajajo, in na skrivne« 1
nisem nikoli govoril. Vaši učenci so bili moji poslušavci-
Kaj toraj mene oprašuješ? Uprašuj rajši te, ki so me slišali*
te, ki me tožijo; oni vedo vse, karkoli sem je učil,"

Ali bi bil pač mogel Jezus bolj spričati, da je le resnico uci!»
kakor ravno s tim, da vzame svoje sovražnike na pričo? ^
glejte, ta Jezusov odgovor vendar ni bil Anu všeč; toraj
je komaj Jezus izgovoril, ga je neki hlapec, ki je zravc«
njega stal, za uho udaril, rekoč: „Ali tako odgovarjaš veli'
kemu duhovnu?"

vidite za uho udarjenega svoje? 3
poglej svojega Sina, nad kter |[ ”
imaš dopadanje, kako je za uho udarjen od hudobnega hlep c3 i

krivice ves kmalu v togoti, 111  !
maščeval nad razžalnikom! Tudi Jezus,
Gospod in Odrešenik, bi bil lahko, kakor nekdaj Mozes, uk" ? ' a
zemlji, naj se odpre, in naj hudobnega hlapca živega pe* re ’
tudi Jezus, naš Gospod in Odrešenik, hi bil lahko, kak° r
nekdaj prerok Elija, ogenj spod neba poklical, naj lega hudo '
neža konča; tudi Jezus, naš Gospod in Odrešenik, bi bil lab^*
kakor nekdaj prerok Elizej, divje zveri iz berlogov poklic« j
nuj tega nesramneža raztergajo na drobne kosce. Alj kaj sl ° r '
Jezus, naš Gospod in Odrešenik? Oh, spoznajte tukaj božr*
ne človeško krotkost in poterpežljivost! Jezus se noče waš ce ^
vati nad hudobnim hlapcom, temveč maščevanje odloži 11
veliki dan sodbe, in pohlevno in krotko mu reče : „če se ,.
rekel kaj napčnega, napčnost skaži; če sein pa prav P oV ° r ! ( !
zakaj me biješ?" In hlapec ni vedel kaj reči; zakaj le ^

Stermite nebesa! ki
kralja. In ti nebeški Oče!
in

O marsikdo bi bil od take
se po svoji moči

ga je bil udaril, da bi se bil Anu prikupi

Spoznajte*

farizeji! iz te neizrečeno velike krolkosti nad Jezusom S'

ojeg a

__ 445 -

Boga in Gospoda: zakaj noben človek ne more tako
biti m tako poterpežljiv. Vi, krislijani! pa se spomnite tukaj
besed, ktere nam je Jezus v svetem evangelju zapustil rekoč
»Zgled sem vam dal, da tudi vi tako storile, kakor sem jaz
storil- ; in posnemajte ta zgled, kakor ga je svoje dni posne¬
mal grof Elcearij. Kakor sicer pobožni človek je imel tudi
grof Elcearij prestajali mnogo preganjanja, obrekovanja m za¬
ničevanja; Elcearij pa je vse radovoljno pre erpel m poter-
pežljivo prenašal. Neka devica, po imenu Delfina je večkrat
vidila Elcearijevo mocnodušnosl in nepremagljivo poterpezlj.vost.
Vpraša ga tedaj, kako mu je mogoče, tolikanj poterpezljivo
Prenašali vse obrekovanja in zaničevanja njegovih bi ezve.tn h
sovražnikov. In Elcearij jej reče: »Povej mi. De fina, kaj b
'n' pomagala jeza in togota? Z njo bi ne poboljšal ne svojih
sovražnikov, pa tudi sebi bi nič ne pomagal. Zato sem si
iz <nishl pripomoček, kterega tudi tebi povem da sega  v

P^hodnje poslužiš. Kolikorkralkoli me kdo zak jn zaničuje
S' pred oči postavim Zveličarja, pred sodnikom stoječega od
krivih m-ič Lenega, od rabeljnov tepenega, od nehvaležnih
Ju( iov zasmehovanega in zaničevanega; in pri tem si m is hm:
ka J je pac to malo razžaljenje, kterega jaz revni grešnik ter-
P'"n, proti nezmernim krivicam, ktere je hotlo “ vo !/® ” e “®
Preterpeti in prestati nedolžno Jagnje božje, moj P
Zveličar. In mahoma se mi serce umiri, in se je f . ,
tolikanj rada skipela, spet vlcže in ohladi se. .

2. Zdaj reče Ana Jezusa zvezanega in vklenjenega gnati
h  Kajfu, k ,e' ri  je bil Ušlo lelo veliki duhoven Tud. n,, pojdimo
«• Jezusom v Kajfovo hišo, da bomo vidi,,, kako se bo ondi
8°dilo z Jezusom Pii Kajfu so bili zbrani najhnjsi Jezusovi
»vratniki, namreč duhovni, pismouki, farizeji in ataraaini Ijnd-
*«. Tudi podkupljenih krivih prič so imeli pripravljen,h, da
b »d 0  pričale zoper Jezusa, kadar ga pripeljejo. O polnoč, je
« skoraj, kar pridejo z Jezusom v Kajfovo h,so, in ga po¬
nvijo v veliki zbor Precej žačno podkupljene priče ena za
S» po krivem pričali zoper Jezusa. Pa njih pričev an je »o
5  v je,nalo i„ stikalo, kar jo eden rekel, je že drugi overgeb
* ie kdo že nekaj prič izgovorilo, se P» s  »dnjic d». po
»dvorila, da sla oba eno govorila. Jezus je bil o Usu pmoz

246  -

nosli, ko je govoril od svoje smerti, rekel, naj Judje ta tempelj
podero, namreč njegovo telo, in on ga bo v treh dneh spet
sozidal; in s temi besedami je na znanje dal, da bo od Judov
umorjen, pa tretji dan od smerti vstal. Teh besed sta se spom'
nila dva zmed tožnikov, in sta hotla Jezusa tožili kakor pi’ e '
derznega, da si upa reči, da bo poderl božji tempelj v Jere'
zalemu. Toraj sla pristopila in djala: „Slišali smo Jezusa reči-
Ta tempelj, ki je z rokami narejen, hočem podreti, in v treh
dneh postaviti drugega, ki ni z rokami narejen." Pa tudi t°
pričevanje ni obstalo, ker je Jezus rekel: „Poderfte la tempelj)
in v treh dneh ga bom spet postavil", in te besede je govoril
od svojega života, ne pa od kamnencga lempeljna. Nobene? 8
hudega dela niso mogli tadaj Jezusa prepričati. Jezus jh j e
poslušal, in je molčal.

Dasiravno so bile vse tožbe lažnjive in zmešane, je K# 8
le vendar bolel, da bi Jezus odgovoril. Vzdignil se je tadaj

v sredo zbora, in

reče Jezusu: 1

s svojega sedeža, stopi . ... .. a

nič ne odgovoriš k vsemu temu, kar ti zoper te pričujejo-,
— O neumni sodnik! kaj hoče Jezus k temu odgovoriti, ko J e
že dosti odgovora, da je pričevanje vse zmešano?

Jezus res kar besede ni odgovoril. Lahko si niisld 6 ’
kako hudo je Kajfu djalo Jezusovo molčanje, ker je bil
Jezusov najhujši sovražnik. Pa zdaj si Kajfa sam zvijačo iz ,rllS  '
Poln hinavske pravičnosti na svojem obrazu, pomigne vse
zboru, naj molče, in je na znanje dal, kakor da bi se bo
sam skusiti z Jezusom. „Prav", je rekel, „na vse to, kar
zoper tebe pričujejo, nočeš besedice odgovoriti; toraj te J' !
tvoj sodnik, zarotim pri živem Bogu, resnico govori: Ali
Kristus, Sin hvaljenega Boga?" — Jezus je dobro vedel,
kaže to vprašanje, če poreče, da ni, bi sam sebi naS P^.
ravnal, ker se je poprej Sina božjega imenoval in skazov
če pa poreče, da je, ga bodo božjega preklinjevavca imeno v
Tako zvile vprašanja so mu že poprej večkrat dajali far' 2  ,
pa jim je vselej tako odgovoril, da so osramoteni šli sp
Tudi zdaj bi bil lahko tako odgovoril. Toda ura rl J

red

njega.

z avolj p

govega terpljenjn je prij |, dobl . 0 je ye(|e| bo(Jo 2ave

res “' ce  v sme« obsod.n, i„ j, vendar Ka fu  J cm  in  „„r»»
nost povedal: „Kar si rehe , Jaz 5em , J ,„ , .

- 447 -

povem, ne bo dolgo, in Sin človekov bo sedel na desnici
vsegamogočnega Boga, in tudi vi ga bote nekdaj vidili priti na
Oebu v oblakih." ..

Strašne besede! Koga bi ne pretresle! Ali Kajfovega
oterp ni ene.ra serca ne ganejo. Kakor da b. bil zdivjal, preterga
oblačilo na sebi, in pravi: „Boga je klel! Kaj potrebujemo vec
prič. Vidite možje! vi sami ste slišali bogokletstvo. Kaj se
vam zdi, kaj zasluži tak človek?« Kakor pijani od veselja
vsi nn eno gerlo zavpijejo: „Smerli je vreden« -O Strašna
neusmiljena sodba! Kdaj ste, ljubi moji! slisali veco krivico.
Jezus je v smeri obsojen samo zato, ko se je imenoval Sina
božjega, kar je tudi res bil. Nevošljivost je zapeljala sodnike,
da so pozabili vse postenje in dolžnosti svojega stanu, in se
obrali le maščevat se, ne pa sodit po pi a vici.

3 Ko je bil Jezus v smert obsojen od Judovske sodbe,
ga zgrabijo vojaki in heriči, in ga iz Kajfove sodne h.se
Pijejo doli na dvorišče, in ondi so ga varovali kar je se noči.

moj Bog! kako grozno gerdo so ondi vojaki in benci delali
* Jezusom! Krotko Jagnje božje je prišlo zdaj med derece
Volkove Karkoli je kteremu na misel dala neusmiljenost in
sirovost' to so počenjali z Jezusom. Nekten mu pljujejo v
njegov sveti obraz, in ga s pestmi bijejo za ušesa. Drug, mu
°ei zavezujejo, rekoč: »Kriste! veliki prerok si, je 1« . 1 re-

r °buj nam, prerokuj, kdo te je udaril?" Pa kdo vam cc pri¬
povedovali vse, kar so ti smetje ljudi, U mercesi hudega po¬
nujali z Jezusom? Sv. evangelije nam druge hudobije, klere
So  to noč vojaki in beriči počenjali nad Jezusom, le sploh
? temi besedami na znanje daje, da pravi: „In se druge ge,-de
kletve so jim šle iz ust.« Jezus pa je pr, vsem tem terpljenju,
blerega so mu delali, le molčal, in voljno terpel vse krivice.
^ O pelerpežljivost, o kratkost! ti nisi človeška ti s, božja
G >ejte, Samsona so Fil.ščanje oslepili, m ukazovali, naj ga ob
ne klerih godovih in praznikih vodijo v svoj molikovovski tem¬
pelj, da so o a  za norca imeli in se mu posmehovali. Enkrat
f h  je bilo okoli 3000 F.liščanov v tempeljnu, in ukažejo ne
kemu mladencu naj jim slepega Samsona za roko pripelje
]  tempelj; neumno veselje so holli ž njim imeti. Samson se
fl «la slabega, in prosi mladenča, naj ga pelje k stebru, na se

— 448 -

bo nanj naslonil. Samson, od Filiščanov zaničevan in zasme¬
hovan, prime zdaj oba stebra, na ktera se je opiral ves tem¬
pelj se zruši, in podsuje in pokonča njega in Filiščane. Tako
se je močni Samson zmaseeval nad svojimi zasmehovavci-
Jezus pa, od nesramnih hlapcov zaničevan in zasmehovan, z fl '
pljuvati in za uho bit, vse voljno terpi, in se ne maščuje nad
njimi. O resnične so tvoje besede, o preljubi Jezus, ki si
rekel, da si „ krote k in iz serca ponižen!“

4. Tako ste pa spet vidili, moji ljubi krfstijani! kolikanj

je Jezus terpel, terpel za nas, da bi nam ne bilo treba v peki®

vekomaj terpeti.

Ce ste že kdaj skusili, kako grozno človeka boli, kadar

se njegove dobrote vracujejo le z nehvaležnostjo; si lahko

mislite, kolikanj je moralo boleti Jezusa, da se mu plncujej®
njegove dobrote toliko nehvaležno. Karkoli je storil dobrega

vse je zdaj pozabljeno; s hudim se mu zdaj vracujejo vse

do¬
brote, ktere je skazoval. Kolikokrat je Jezus stegnil svoj®
svete roke, da je nedolžne otročiče blagoslovil, bolnik®
ozdravljal, mertve v življenje budil! Zdaj so mu pa le dobrot'
Ijive roke zvezane, kakor roke najhujšega hudodeinika. Koh'
kokrat je odperl svoje svete usta, da je nevedne podučil, *®'
lostne poveselil, grešnike posvaril! Zdaj pa morajo molčat 1 ’
če govorijo, je že pripravljen hudoben hlapec, da ga udari *®
uho. Kolikokrat je odperl svoje usta, da je oznanoval svet®
nauke, kleri zamorejo človeka greha ovarovati, in v neb® sf J
pripeljati! Zdaj pa morajo molčali; če govorijo, ga že krivi® n J
sodniki obdolžijo, da Boga preklinja, in ga vsi kmalu v sm®
obsodijo. Kolikokrat je s svojimi ocini milo se oziral
grešnike, in je na svoje prijat le in vse božje služabnike Ir
beznjivo pogledoval! Zdaj mu jih zaničevaje zavezujejo. Nje? .
obraz se je na Taborski gori svetil kakor solnce, in j®.
aposteljne napolnil s tolikim veseljem, da Peter ves zamaknj®
zavpije: „Gospod, tukaj je dobro bili“; zdaj je pa ta ob 1 ’®'
ves opljuvan. Milo je grešnikom napovedoval, kakšna ši ^
božja jih bo zadela unkraj groba, ako se ne poboljšajo,
pravičnim, kakošno veselje jih čaka v nebeškem Jeruzalem ’
ako v dobrem do smerti stanovitni ostanejo; zdaj ga pa im®J
za lažnjivega preroka, in ga zaničujejo iu zasmehujejo. Tolik® 3

A

— 449

čudeže je očitno delal, da je reči smel: „Če mojim besedam
ne  verjamete, da sem Sin božji, verjamite mi vsaj zavoljo
mojih dei ft ; zdaj ga pa s pestmi bijejo za uho. O kakšnim
divjačinam je vendar Jezus v roke prišel, Jezus, kteri je iz
ljubezni do nas zapustil nebeško čast, v kteri ga je molilo
v seh devet verst angeljev! — Kes, silno hudobni so bili Je¬
hovi sovražniki. Toda, kristjani 1 ni ga greha, da bi tudi
mi  vanj ne padli, ko bi nas ne varovala božja milostljiva roka.
Udor se vdaja svojemu hudemu nagnjenju, leze zmerom v veče
grehe, in kmalu pride v oterpnjenost in v dušno slepoto, da
P'i vseh grehih mirno in pokojno živi, in potlej se oh -
l ® ž bo kdaj spreoberne, in skoraj gotovo je njegovo pogubljenje!
, °j se, hoj se te skrivne in najstrašnejše šibe božje vsak, kteri
koli  meniš.

hud

ega.

da ierdno stojiš! Prevzetnost je začetek vsega

som

Grozno neusmiljeno, grozno gerdo in hudobno so z Jezu-
ravnali njegovi sovražniki. Jezus pa je pohleven in krote
[ ri  vseh teh krivicah, nam v zgled, kako moramo tudi mi
kr 'vice terpeli. Krive priče so pričale zoper Jezusa, in on je
rtl °lčal. v Jezusa so pljuvali in ga prav po divje zaničevali
la  nečloveško: in on je molčal. Kadar se je spodobilo mol—
Cali > je molčal; in kadar se je spodobilo govoriti, je govoril.'

Kako vse drugač pa mi delamo! Kadar je treba govorili,
^'einio; in kadai” je treba molčati, govorimo. O kako berž
^ Potožimo, kadar se nam godi kaka krivica, če tudi le
na jbna! Kako pripravni smo druge krivično dolžiti in soditi,
S n atni  svojih hudobij pa ne vidimo! Kako močno smo v tem
°d°bni judovskim pismoukom in starašinom in faiizejem, Je¬
lovim neusmiljenim sodnikom! Kako zlo nas zaboli zaničljiva
® Se da! Kako urno vemo na bodečo besedo sto drugih hujših
j §°voriti! Za kako majhno obrekovanje in opravljanje nas
j e e *o zgrabi in togota, in radi, kolikor moremo, hudo povraču-

Kar

bud

^ ske ga serca! kako polno je lastne ljubezni, in kako malo je
f av e ia- 1,nK ’

s  hudim; dasiravno dostikrat tudi sami druge raznašamo,
drugi slabega store, ne moremo terpeli:

kar pa sami

e §a storimo, ne vidimo in ne spoznamo. O hudoba člo-

Itrist" lesii 'uue ljubezni do drugih v njem! Kristjani, ljubi
l an '! po Kristusu se tako lepo imenujemo; pa kako malo
***• *»«uk. 29

- 450

smo mu še podobni v svojem življenju! Učimo se tadaj 0( |
Kristusa keršanskega življenja; zakaj Kristus nam je „zapusb
zgled, da tudi mi storimo, kakor je on storil K .

Pojdi toraj, ljubi kristjan! ki se tako rad vsaj z besed 0
maščuješ nad svojim razžalnikom, pojdi v Anovo his°»
v kteri je bil Jezus od hudobnega hlapca udarjen za uho, j 11
uči se poterpežljivosti od svojega lerpečega Odrešenika.
nekdaj je kralj Jeroboam le roko iztegnil po božjem prerokb
in pri tej priči se mu je usušila! Oča se je le skrinje zave * 6
nespodobno dotaknil, in na mestu je umeri. Jezus pa, ki J 6
več ko božji prerok, več ko skrinja zaveze, se vendar
maščeval nad hlapcom, temveč krotko mu je rekel: „Ce $ e ^
kaj napčnega rekel, napčnost skazi; če sem pa prav gov° r  ’
zakaj me biješ?* Kristjan! kako se boš mogel sodnji 0
izgovarjati pred Jezusom, če si tolikanj hudoben, da svoje?
razžalnika ne moreš vidili, in mu nobene prijazne besede ’
tudi takrat ne, ko te odpuščenja prosi, in se kesa svoj e ^.
greha? O, zakaj vendar nočeš še bodeče besedice ne p re ” e
brez maščevanja zavoljo Jezusa, kteri je zavoljo tebe zaus°
prenesel! In se hočeš še kristjan imenovati? O, slabo je tv
keršanslvo! Vse drugač so svetniki ravnali. Sv. Vince .
Pavlan je bil velikokrat obrekovan, in se vendar n, 'kd ar
pritožil zavoljo tega, še clo svoje nedolžnosti ni hotel
varjati z nobeno besedico. „Le s svojimi deli se bom °P .
vičil“, je rekel svojim duhovnim tovaršem. Nekega dne s °
znašel pri kraljici, in kraljica mu pove, da je pri njej obdo ^ 0
hudobije, in da ona ne more verjeti, da bi bil on storil
hudobijo. Na to reče svetnik ves miren in pohleven* "
Veličanstvo, jaz sem velik grešnik!* Kraljica
varja, da se mora potegniti za svoje poštenje,
na dan pride njegova nedolžnost. Sv. Vincencij pa jej
vori : „Gospoda Kristusa so dolžili še vse hujših reči,
vendar le ni zagovarjal.“ — Enakega duha je bil tudi p°

obdolžen veliko ^ Il *' rat Je  kil v ne kem duhovskem
bil /avolio to pregTe * )e ’ ktere nikdar ni bil doprinesel, > a

bil zavoljo te pregrehe vpri5o vseh ay 0 / tr0  graja n
svarjen. Poideva, paler se M  f en0  s ain „ besed-«"
m izgovarjal ne zdaj, no je To moinoduS „ 0

oni P r «j;

451

inu  j 0  pa tudi Bog' plačeval s tim, da mu je dajal nenavadnih
mi| ost in darov.

Pojdi, nevošljivi kristjan! v Kajfovo hišo, in slišal boš
na  enkrat vse sodnike z enim glasom zavpili: ,,Jezus je smerti
pedenj* Pa zakaj so ga v smert obsodili? O, ne zato, kakor
a  b* zametoval postavo Mozesovo, saj je sam rekel, da „je ni
P r išel ovreč, ampak dopolnit*; tudi ne zato, kakor da bi
'ranil cesarju davkov dajati, saj je sam zapovedal „dati cesarju,
var  je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega"; tudi ne zato,
. la ‘ 50r  bi bil ljudi zapeljeval, in jih dražil zoper gosposko, saj
l e  sam podložen bil viši gosposki. Obsodili so ga v smert iz
R e  nevošljivosti. Djali so: „Ta človek toliko čudežev dela.
e  ga tedaj pustimo, bo vse vanj verovalo, mi pa pridemo ob
I s ° veljavo pri ljudstvu.* Toraj, kristjan! ne pojdi poprej iz
a J'ove hiše, dokler vse nevošljivosti do bližnjega iz serca ne
s P r avig, da ne boš podoben tim sleparskim sodnikom, kteri so
'l Zus a v smert obsodili iz same nevošljivosti. Zakaj le pomisli,
! °'ikanj nevošljivost še dandanašni človeka skazi. Nevošljivost
'"'Pelje človeka, da zares pobožnega kristjana hinavca imenuje;
Rešljivost zapelje človeka, da skrivnih krivic obdolžuje
lžt) jega, kteri je priden in varčen in si pomaga k premoženju;
ne voš|jivost zapelje človeka, da obrekuje in černi soseda, kteri
jjudeh veliko velja. Pa kdo ti zamore sošteti vse grehe,
er ' izvirajo iz nevošljivosti!

1, . v  P°jdi, kristjan! tudi na Kajfovo dvorišče, kjer vojaki in
a 'iči Jezusa varujejo, kar je še noči; stopi y  kak kotiček, in
. °j °d dalječ, kako gerdo ravnajo z Jezusom, kako ga zani-
R 0  in zasmehujejo, kako mu v obraz pljujejo, kako mu oči
Rezujejo, ga s pestmi bijejo, in potlej vprašujejo, naj jim
R’ kdo ga je udaril, ker ga imajo za lažnjivega preroka !
jj. ^b, kdo bi se ne čudil, kdo bi ne sterinel nad hudobijo
j' vojakov in beričev! Koga ne zgrabi sveta jeza nad temi
R*mi ljudmi, kakor je zgrabila Petra na Oljski gori, ko
^ Jezusa popadli in prijeli! Ali ne jezi se nad njimi, moj
R l jan! ampak jezi se rajši nad svojimi grehi; zakaj tvoji in
R 1  gPehi so krivi, da je Jezus zaničevan in zasmehovan, zaplju-
n in  s pestmi bit. O greh, greh! Iz tega pač njegovo

29 *

L

- 452

hudobo vsaj nekoliko zapopademo, če premislimo terpljenja
ktero je napravil Jezusu.

Prosim vas tadaj vse skupaj pri ljubezni, ktero imate do
svojega terpečega Jezusa; pri svetih željah, ktere imate P°
nebeškem veselju; pri zveličavnem strahu, ki ga imate prod
peklenskim terpljenjem: zapustite svoje grehe, kteri so Jezusu
napravili toliko zaničevanja, zapljuvanja in terpljenja; obžalujte
jih, prekolnite jih, zbrisujte jih, pokorite jih. Oh, ne ponav¬
ljajmo Jezusovega terpljenja z novimi pregrehami! Saj je dosti
terpel in dosti bolečin prestal, ko je naše dolge plačeva
nebeškemu Očetu. Jezus nas želi k sebi, in zato je dal svojo
sveto obličje zaplju vati, da bi bili mi vredni ga kdaj glodatj
vso dolgo večnost; toraj nikar ne silimo z grehi Jezusa, da b 1
nas zavergel, ko nas je tako drago odkupil od pogubljeoj 9 ;
Ker pa iz svoje moči ne moremo tako živeti, da bi po smer 1 *
prišli k Jezusu; ga toraj prosimo vsak dan potrebne pomob*
po njegovih naukih živeti, in se potem takem nebeškeg 8
kraljestva vredne storiti; danes pa vsi skupaj k Jezusu zdih"
nimo in molimo:

O Jezus, ljubi, presladki Jezus! kteri si bil zavoljo našd*
grehov vpričo Ana od hudobnega hlapca udarjen za uho, ^
Kajfovi hiši od sodnikov z enim glasom po krivem v sm er
obsojen, in na Kajfovem dvorišču od divjih vojakov in berič® v
zaničevan in zasmehovan, zapljuvan in s pestmi bit; daj, te
ponižno prosimo, da nas to tvoje terpljenje po potu poniža 031
vodi, v križih in nadlogah tolaži, v žalosti in britkosti razve'
seljuje, in po smerti pripelje v nebeško kraljestvo, ktero 31
zaslužil s svojim terpljenjem. Usliši nas, o Jezus! Amen.

- 453

LXVI. Keršanski nauk.

Jezus pred Pilatom, Herodom in vštric Baraba.

Prav veseli so bili Jezusovi sovražniki, da je naš Odre¬
šenik pred njimi naravnost povedal, da je on Kristus, sin
živega Boo-a. V tem je njih terdovratna slepota nekoliko
na šla nad ^Jezusom, da so ga mogli smerti vrednega soditi.
Vendar si ga pa sami ne upajo umoriti, ker je bilo Judovsko
la krat že pod Rimsko oblastjo, in je veliko oblast na Judov¬
skem imel Poncij Pilat. Zato so morali Jezusa prednj peljati,
’ n  ga pred njim tožiti. Pa Jude je skerbelo, da bi Pilat
Jezusa drugač ne presodil, kakor oni. Zakaj bali se jim je
kdo, da bi Pilat prič ne zavergel, in Jezusa ne spustil, če
k°do priče pred njim ravno tako rtavskrižem in zmešano
borile, kakor pred Kajfom. Ko bi bili pa tudi vsi z enim
S’ a som govorili, da se je Jezus Sina božjega imenoval, in ko
Jezus tudi pred Pilatom lerdil, in morebiti clo s kakim
eudežem spričal, da je Sin božji; se jim je bilo bali, da bi
m . u  Pilat ne verjel, in ga ne spustil; zakaj Pilat je bil never-
!*'k, in neverniki so že tako imeli več bogov, in so radi ver-
Jeli , da je kdo Bog, če le kaj imenitnega more storili. Na
^ Se  strani so tadaj Judje pred prevdarjali, kaj in kako bodo
f v °nli, preden z Jezusom pred Pilata gredo. Zato so se
J. p «go jutro zgodaj, ko se je komaj dan naznal, spet Ana,
, i fa  in vsi drugi sodniki zbrali, in se posvetujejo, kako bi
' e zusa pred Pilatom tožili, da bi ga tudi Pilat smerti vrednega
®P°znal. Sklenili so zamolčali, zavolj česa so prav za prav
Ze  °ni Jezusa v smert obsodili; dolžiti ga mislijo le takih reči,
° a  kterih so menili, da bodo najhujše v Pilatovih očeh. Tožiti
So  ga sklenili, da ljudi zapeljuje in podpihuje, da prepoveduje
esa rju davke dajati, da sebe kralja Judovskega dela, Us,

454  -

SO si mislili, Če bo Pitat to slišal, kar bo dovolil, da g"
umorimo, ker mora vnet biti za cesarjevo čast in oblast.
glejte, Judje so bili vendar Jezusa v smert obsodili sani°
zavoljo tega, ker je rekel, da je Sin božji; zdaj so pa sklenil'
pred Pilatom Jezusa tožiti vseh drugih reči. O prekanjeno? 1
Jezusovih sovražnikov! Kadar so se bili tako pogovorili, s °
ukazali Jezusa zvezati, in ga gnali pred sodno hišo Pilatovo*
Tudi mi, ljubi moji! bomo danes za Jezusom hodili,
bomo vidili, kako se mu godi. Vidili ga bomo pred Pilat 01 "’
rimskim oblastnikom, vidili pred Herodom kraljem, vidili vštr> c
Baraba razbojnika; in povsod bomo veliko lepih naukov dobil'
za svoje življenje.

1. Jezusovi sovražniki so tadaj rekli našega Odrešenik"
zvezati, in ga gnati pred sodnjo hišo Pilatovo, in sami g r0
za Jezusom, da ga bodo tožili pred Pilatom. To se je g 0 " 1 ,
veliki petek zjutraj. Ob velikonočnih praznikih po postavi
v sodnjo hišo niso smeli. Kdor je le z nogo stopil v sodnj^
hišo, je že bil nevreden jesti velikonočno jagnje. Toda J eZl |.
sovi sovražniki, ti prekanjeni hinavci, so si znali pomag" J
Oni ne gredo v Pilatovo sodnjo hišo, da bi ne bili omadez
vani, temveč zunaj pred hišo obstoje z Jezusom, in P r ° s
Pilatu, da bi iz hiše k njim prišel. x

Pilat pride, in se začudi, da Jude tako zgodaj vidi P
svojo sodno hišo, in med njimi zagleda zvezanega clove
Vpraša jih: „Kakošno tožbo imate zoper tega človeka?'
so bili Jezusa že sami v smert obsodili, bi bili radi, da n' *
bil Pilat kar križati rekel; toraj mu nekako prevzet« 0  ^
pikavno odgovorijo: „Ko bi ta ne bil čudodelnik, bi g"
bili pred te pripeljali." — Pilat jim na to nekakošno se L- \\
reče: „Vi ga vzamite, in po svoji postavi ga sodite." , J g0
so: „Mi ne smemo nikogar devati ob življenje." I« z
še le začeli Jezusa tožiti, ker vidijo, da ta reč ne bo
lahko iztekla, kakor bi bili radi. Kakor so se bili pog 0 ^ 0  , a

dnvk"

je ljudi zapeljeval in podpihoval, da je prepovedal cesarju
plačevati, da je samega sebe delal kralja Judovskega.

— 455

Pilat se oberne v Jezusa, in ga vpraša: »Ali si res ti
Judovski kralj?« Jezus mu odgovori: „Res sem/ Na tožne
pa, kterc <o pravili duhovni in slarašini ljudstva, m dal od¬
govora, temveč poslušal jih je in molčal. Toraj mu je Pilat
še rekel: „Ali ne slišiš, kaj le vsega tožijo? Ali nič na to ne
odgovoriš?« Jezus je pa le molčal, in besede ne reče, da se
je Pilat sam čudil nad tem.

Jezus se je Pilatu že po obrazu prenedolzen zdel, da bi
se bil kaj takega pregrešil, česar so ga Judje tozdi; in kmalu
je Pilat čutil, da so mu duhovni le iz nevosljivosti id sovraštva
Prignali Jezusa. Toraj se verne v svojo hišo, in migne Jezusu,
na j gre za njim, da razkačenih duhovnov zraven ne bo. Zdaj
je Pilat spet vprašal pred seboj stoječega Jezusa: »Ah res

oieniš, da si ti Judovski kralj?« Jezus reče: »Moje kraljestvo
ni tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo tega sveta, bi se
bili moji služabniki zame potegnili, da bi me Judje ne bili v
r °ke dobili. Ko bi bil jaz oblasti in časti iskal na svetu, bi
bil jaz in moji učenci vse drugač ravnali, in bi gotovo ne stal
z daj zvezan red teboj.« Ko je Pilat slišal, da Jezus govor,
°d nekega kraljestva, ktero ni tega sveta; ga se vpraša m
Pravi: „Tadaj s. ti vendar le kralj?« Jezus odgovori: »Prav
* rekel: res sem kralj; pa kralj božjega, ne posvetnega Ura¬
rstva, kralj resnice sem. Zalo sem rojen in zalo sem prišel
na svet, da pričujem od resnice. Vsak, klen je » resnice,
Posluša moje besede. Moje kraljestvo je duhovno kra jestvo,
je čez serca človeške. Moj namen, da sem na svet prišel, je
nčiti ljudi v  njih nevednosti, njih merzle m hudobne serca
vnemat, za lepe dela in za pobožnost. Toraj pa tudi posluša
m °je besede, kdor moj namen pozna, in kdor resnico ljubi in

j° želi spoznati.« .. . ... ,

Pilat toraj, ker je vidil, da Jezus n,c manj ne isce ko
Posvetne Časti, je kmalu spoznal, da je nedolžen, m da so
Hjogovi tožniki hudobni. Šel je ladaj vun k Judom, in reče
Govnom: „Jaz ne najdem nobene krivice nad njim.« - P a
* da j še le duhovščina s tožbami prav pritisne v Pilata. .
v  Punt bo ljudi spravil«, so djali, »po vsi deželi tros. svoj
Za peljivi nauk iz Galilejskega do lesem, do Jeruzalema,

Je  Pilat slišal imenovali Galilejsko, je vprašal, ah je J e us

456

morebiti Galilcjec. Povedo mu, da je Galilejec in pod gosposb 0
kralja Heroda. Tadaj reče Pilat Jezusa gnati k Herodu, b |erl
je bil ravno v Jeruzalem prišel na velikonočne praznika
Pilat je bil namreč prepošten, da bi bil nedolžnega Jezusa
obsojeval tje v en dan; pa preboječ, da bi si ga bil upal oletb
in se duhovnom zameriti. Rad je toraj zgrabil priložnost, ° (
sebe odpraviti te reči, in jih zverniti na Heroda.

2. Jezusa zdaj beriči vzdignejo spred Pilatove hiše, 111
zvezanega peljejo pred kralja Heroda. Vsi sovražniki gred°
tudi pred Heroda tožit Jezusa. Herod je bil prevzeten in veS
hudoben. Kadar sliši, da mu peljejo Jezusa, se močno obveseb?
ker je vseskoz toliko slišal od Jezusa, ga je mikalo Jezusu
poznati, in vidili kak čudež Jezusov. Berž se je toraj usede
v svoj kraljev sedež, in vse svoje imenitne služabnike zbere
okoli sebe, in že komaj čaka, da bi mu skoraj pripeljali J e '
zusa; kar stopijo ž njim v njegovo hišo. Herod ga pred-s e
vzame, in je bil silno zgovoren iz nečimurnosti in prevzetnost
da ima takega moža v svoji oblasti. Menil je, Jezus mu
dal kaj kratkočasnega vidili in slišati; toraj mu zastavi marši"
ktero vprašanje. Berž ko ne, ga je vpraševal, ali je res ^
Kani na Galilejskem vodo spremenil v vino; kako je vnog  _
z malo kruhi nasititi več tisuč ljudi; ali bi ne hotel tudi zd J
storiti kakega čudeža. Kakor rad in ljubeznjivo, ko se j e
Jezus pogovarjal z še tako nizkim človekom, kedar je šlo
kterega zveličanje; se le vendar do bedakov nikoli ni zne
nepotrebne besede. Toraj tudi kralju Herodu na nobeno nj e ,
govih nečimurnih vprašanj kar besedice ne odgovori, lem ve ^
le molči. In kakor rad je Jezus čudeže delal, da je kog^
ozdravil ali k pravi veri pripeljal; vendar ni nikoli storil cU
deža, da bi komu kratek čas delal. Toraj tudi pred Ilero
nobenega ne stori, ker je Herod le za kratek čas že e
čudežev.

Ker pa Jezus le molči, in na nobeno Herodovo u P ,aS ^
vanje kar besedice ne odgovori; ga začnejo duhovni in P' girl  ■„
uki terdo tožiti, da ljudi zapeljuje in podpihuje, da cesa r j^
davke plačevati prepoveduje, in samega sebe kralja Judovs
dela. Pa tudi na te tožbe svojih sovražnikov Jezus kar sl var1 ,^

ni odgovoril, Toraj se je Herodu zmesna zdela ta tožba,

- 457 —■

Jezusovo molčanje je razžalilo prevzetnega in radovednega
Heroda. Herodovi služabniki pa po nobeni ceni ne morejo
nikomu djati, zakaj da Jezus le molči, zakaj da ne išče Hero¬
dove prijaznosti, in zakaj da ga milosti ne prosi. Posmehoval,
so se začeli Jezusu Herod in njegovi služabniki, zaničujejo ga,
in norca se delajo iž njega. Da bi še veči smeh imeli z
Jezusom, ga je rekel Herod djati v belo svitlo oblačilo, m
takega nazaj pošlje k Pilatu, ker ni nič smertivrednega dobil
na njem. — Jezus je molčal in voljno prenašal vse zaniče¬
vanje. Tako je hodil noš Odrešenik od sodnika do sokmka;
Pa nobeden ga ne more prepričati tudi ne enega greha ne
3. Jezus je spet ko hudodelnik zvezan, in v belem
svitlem oblačilu k Pilatu nazaj pripeljan, in pred njim vnovič
t°žen, ker ga Herod ni v smert obsodil. Pilat bi ga bil pa
grozno rad otel, ker ni ne on, ne Herod našel nad Jezusom
Nobene krivice. Bilo je o veliki noči navada, da jim je vselej
'opustil kakega jetnika, za kterega so prosili; Pilat se prime
te  priložnosti, in si prizadeva spustiti Jezusa. Imel je nekoga
hied jetniki pripertega, po imenu Baraba; bi je v ječo pahnjen
'»»voljo punta in ubijanja. Tega razbojnika, vidite, vsega
Robljenega v obraz, vsega plašnega v oci, « hterili mn je
ubijavec gledal, pripeljejo vklenjenega; in vštric njega po¬
stavijo lepega in prijetnega Jezusa, ki se mu je Bog vidil v
očeh. Na P  to se Pilat oberne k duhovščini in starasinom ljud¬
stva, in  v Jezusa pokaže rekoč: »Tega človeka sle m, pngna ,
in  rekli, da ljudi zapeljuje. Pa vpričo vas sem g* zrisal,
'h nič tega nisem našel nad njim, česar ga ozi e. 1 e
'od ni nobene krivice nad njim dobil. Vas same sem poslal
k  njemu; in glejte, nič smerti vrednega se n. znašlo nad njim.
P a navada je da vam o veliki noči jetnika izpuščam; kterega
»aj vam toraj izpustim, Baraba razbojnika in ub.javca, ali Je¬
zusa, ki se mu Kristus pravi?« In komaj je Pilat le besede
»»govoril kar pride k njemu služabnik, ki ga je poslala njegova
Zer) a. Nekoliko na stran pokliče Pilata, in mu reče: »Tvoja
že "a ti sporoči: Nikar se ne vtikaj, da bi obsojeval tega pra-
vi čnega; za kaj zavoljo njega sem nocojšno noč veliko terpeia

v  sanjah.«

- 458

Tisti čas pa, kar je Pilat s hlapcom govoril, so duhovni
in starašini berž ljudstvo šuntali in pregovarjali, rekoč: „B a '
raba si izprosite, in Jezusovo smert zahtevajte." In kaj vse
opravijo slabi zgledi sosebno viših pri priprostem ljudstvu!
Kadar Pilat poslanega hlapca odpravi, se spet oberne v duhovne
in ljudstvo, in ponovi poprejšnje vprašanje: „Kterega naj vam
izpustim, Baraba ali Jezusa?" In — oh, zavzemite se nebesa
nad to krivico! — vsa druhal je v en glos zakričala:
tega ne! iz poti ž njim! Baraba nam izpusti!"

Pilat, kteri bi bi! rad Jezusa izpustil, oslermi nad ti' 11
krikom, in vdrugič jim reče: „Kaj pa hočem storiti z Jezusom,
ki so mu Kristus pravi?" Vsi iunalo zavpijejo: „Križaj g a ;
križaj ga!" — Pilat se prestraši nad tim vpitjem, in še vlretjie
reče: „I(aj pa je hudega storil? Nič smerti vrednega ne najdem
nad njim! Pa bičati ga vendar porečem, potlej ga bom p a
izpustil." Pa strašno vpitje vzdignejo, in z enim hrupom s °
gnali: „Križaj ga! križaj ga!" Pilat njih sili odjenja, in j'* 1
izpusti Baraba.

Tako le, vidite, je to razdivjano in oslepljeno ljudstv 0
strašnega hudodelnika raji hotlo, kakor ljubega in dobreg 4 * * * 8
Jezusa, razbojnika in spako od človeka raji kakor tistega, j 51
je bil noj veči dobrotnik ljudi, ubijavca raji kakor tistega, ki J c
mertve od smerti obudoval.

4. V lem terpljenju, kar smo ga danes premislili, nam
je Jezus dal veliko lepih zgledov, da jih posnemamo. P*’®"*
mislimo ga ali pred Pilatom ali pred Herodom, povsod nam
P^vi : „Zg!ed sem vam dal, da tudi vi storite, kakor semj až
storil.«

Tebi, ljubi kristjan! kteri si od bližnjega obrekovan, ,n
marsiktere reči po nedolžnem obdolžen, tebi svetujem danes?
da se se poverni pred sodno hišo Pilatovo, pred ktero
Judje Jezusa obdolžili po krivem marsiktere reči, in uči se 0
Jezusa, kako so ti je obnašati v obrekovanju in krivem

' ‘ ‘ ' • -Ir ril

dolženju. Ozri se v Jezusa, kteri je pred Pilatom po

liri vem

tožen

Glej

7?.’ uc/ ' u ^<*5 n «« ii j«, jjivu i __ r -

en, in premišljuj g a , kako pri teh krivih tožbah ravn®-
j, precej o začetku pravijo Judje, da je Jezus hudodelm •

- m  -

»Ko bi ta ne bil hudodelnik«, pravijo Pilatu, »bi ti ga ne bili
prignali«; in vendar niso oni pred Kajfom nobene krivice našli
nad njim. Kolikošna laž je ladaj to? Hudodelnika imenujejo
Jezusa, kleri je iz obsedenih hudiče izganjal, bolnike ozdravljal,
gobove očiščeval; gluhim dajal, da so slišali; mutastim, da so
govorili; slepim, da so vidili; kruljevim, da so hodili, m je
olo merlve obudoval v življenje. »Ko bi ta ne bil hudodelnik ,
pravijo Pilatu od tega dobrotljivega Jezusa, »bi ti ga ne bili
prignali«. Ali bi bili mogli Jezusa huje obrekovati in bolj po
krivem soditi? Pa kaj stori Jezus pri tem krivem obdolženju?
On molči, dokler ni od gosposke govoriti prisiljen; molči, ker
vd, da bi z govorjenjem le še huje razdražil svoje sovražnike.
— Judje pred Pilatom Jezusa tožijo, da ljudi zapeljuje ln
Podpihuje, da cesarju davke dajati prepoveduje, da samega sebe
kralja Judovskega dela. Kako lažnjivo govorjenje in gerdo
obrekovanje je to? Pravijo, da Jezus ljudi zapeljuje, kei jim
°*na nuj e nauke, ki so Mozesovi postavi nasprot; pa njegovi
nauki so ljudem kazali in priporočevali le pripomočke, po
kterih se da Mozesova postava natanjko spolnovali. Pravijo,
J« prepoveduje cesarju davke plačevati; pa ni le samo rekel:
»Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega
ampak je clo čudež storil, da je za-se in za Pe ra davek
opravil. — Pravijo, da se je kralja Judovskega delal; pa ko
je bil v puščavi ' več tisuč ljudi nasitil z malo kruhi, so ga
kotli prijeti, in kralja postaviti, on pa se jim je skril.

Vidiš kristjan! kolikanj je bil Jezus pred Pilatom obre¬
kovan, in kolikih reči po krivem obdolžen, pa se ni jezil nad
Sv ojinrii obrekovavci in krivičnimi tožniki, jih m oponašal, m
terjal, S e nad njimi ni maščeval, temveč molčal je, ker je
v 'd'l, da je bolje molčati, ko izgovarjati se, m je voljno pre¬
dal vse obrekovanje. Stori tudi ti po njegovem zgledu.
Ce  te bližnji obrekuje, in te ali une reči po krivem obdolžuje ;
ne  jezi se, ne togoti se nad njim, ne zmerjaj ga, ne maščuj
Se  nad njim, temveč z lepo mu povej, da ti tega nisi kriv,
cesa v te dolži. Če to nič ne pomaga, potlej molči, kakor je
Je zus molčal, in voljno prenašaj obrekovanje, kakor je Jezus
v °ljno prenašal krivične tožbe. Dosti ti bodi, da je tyoja

460

nedolžnost znana Jezusu, tvojemu prihodnjemu sodniku, kteri jo
bo veliki dan sodbe tudi razodel vsemu svetu. — Neki slu¬
žabnik božji je bil prav užaljenega serca. Hudobni jeziki so
ga prav gerdo obrekovali, in to obrekovanje mu je sovražtvo
nakopalo in preganjanje. Ves žalosten se toraj oberne k Go¬
spodu, in pravi: „0 moj Zveličar! kako dolgo boš še terpeU
da bom še tako preganjan? Ti veš, da sem nedolžen v ozir
tega, česar me hudobni jeziki dolžijo! a  Ko je tako zdihoval in
molil, se mu je zdelo, da vidi Jezusa pred sodniki stoječega)
od ljudstva zaničevanega, zasramovanega in terpinčenega, ki
mu prigovarja rekoč: „In kaj sem jaz zadolžil, da so z menoj
ravnali tako gerdo ? a  Te besede so tako vživo šle služabniku
božjemu, da se nič več ni pritožil, ampak da je radovoljno
terpel obrekovanje, in da se je še clo veselil svojeg a
terpljenja.

Pojdi ljubi kristjan! kteri si tolikanj zamaknjen v ta svet,
da clo pozabiš skerbeti za svojo dušo; tolikanj navezan u a
časne reči, da večnost v nemar puščaš; tolikanj lakomen čas¬
nega premoženja, da žaluješ, ko ti Bog bogastva ne da;
tolikanj hrepeniš po časnem blagu, da goljfuješ svojega bliž"
njega v marsikteri reči! pojdi ti v Pilatovo hišo, v kteri Je» uS

s Pilatom na samem govori: slišal boš iz Jezusovih ust besede,

ktere so vredne, da bi jih premišljeval vsak dan k manjšemu
enkrat, zlate besede namreč : „Jaz sem kralj, toda moje kra¬
ljestvo ni tega sveta; kralj resnice sem/‘ Jezusovo kraljestvu
tadaj ni tega sveta. Po njem je sicer vse vstvarjeno, kar j°
stvarjenega; njemu je nebeški Oče dal vso oblast v nebesih i°
na zemlji: pa rayno zato je vse preimeniten za posvetn e g a
kralja. Svpt jpojde z vso svojo lepoto, z vso svojo nečimui
nosijo, %  vsemi svojimi slepoti jami, in naj veče kraljestva ° a
zemlji polagoma razpadejo; Jezusovo kraljestvo pa ostan®
vekomaj. Na svet je prišel z lučjo svojih naukov razsvitlj e ' ,a
zatemneli človeški um, in ljudi učit, kakošen je Bog, iu
od njih hoče; na svet je prišel z gorkoto svojih naukov ogre
vat merzle človeške serca, in jih od hudega prenagibat k 0
bremu. Jezus je tadaj kralj človeške duše. — Kristjan! ali
pa ti znajdeš v lem Jezusovem kraljestvu? če si prizadeva

- 461  —

zrnirom bolj spoznavati sveto voljo božjo, zmerom bolj zvedeti
sv °je dolžnosti, zmerom bolj natanjko živeti po Jezusovih
naukih; o veseli se, to je dobro znamnje, to je znamnje, da
Sl  v kraljestvu Jezusovem! Ali ce dosti ne maraš za Jezusove
na uke, če strežeš svojemu grešnemu poželjenju, spolnuješ svoje
mesne  želje, hrepeniš po posvetni hvali in časti; pa nisi v Je¬
lovem, ampak si v hudičevem kraljestvu, ne spoznaš Jezusa za
Sv °jega kralja, ampak duha prevzetnosti in nečistosti.

Jezusovo kraljestvo ni tega sveta. Še toliko nima na
z emlji svojega, da bi imel kam nasloniti svojo glavo. Zapuščen
° a  vseh znancov, zapuščen od svojih najljubših prijatlov, za-
Pusčen od vseh, ki jim je dobrote skazoval, sloji po hudodel-
i °vo zvezan pred Pilatom. Gotovo, njegovo kraljestvo ni
sveta! — Kako bi se tadaj mogel, moj kristjan! šteti za
ezusovega prijatla, kako bi mogel upati priti po smerti v Je-
* Us °vo nebeško kraljestvo, ko bi le po posvetni časti in hvali
are Penel, svoje serce le na časno premoženje navezoval, le
* a  posvetnim napčnim veseljem hodil? Tudi tvoje kraljestvo,
Jobi kristjan! ni tega sveta. Smeš sicer na zemlji premoženja
ltne 6, smeš marsiktero nedolžno veselje vživati; ali zatelebali
v  ta svet, tega ne smeš. Dolžen si sosebno na kup zbirati
)0 gastvo dobrih del, ktere boš tudi v večnost seboj vzel; Ic
Je  gori proti nebesom morajo obernjene biti tvoje oči; zakaj
aiT > gori je tvoje pravo kraljestvo.

Tebe pa, ljubi kristjan! kleri si prizadevaš natanjko živeli
P° Jezusovih naukih, pa ravno zato od posvetnjakov prejemaš
e  iko zaničevanja in zasmehovanja, tebe peljem danes pred
j C| °dov sodni stol, pred kterim je bil tvoj Jezus zaničevan
j zasmehovan. Premišljuj Jezusovo djanje in nehanje pred
ka7 0d0m ’ da tudi li v takih oI{o| j ščinah rav no tako delaš,
Je. ° r on s ^ or '^ Kralj llerod ni nobene krivice našel nad
jim USOtn ’ P a  S a ven< j ar  zasmehovati in zaničevati začne s svo-
služabniki. In da bi se iz Jezusa prav norca podelal, ga
tak 6 d, * a '’ v ktdo SVI ^° oblogi 0 ? in takega nazaj pošlje k Pilatu;
k p? 0ra  Jezus od Heroda po Jeruzalemskih ulicah nazaj iti
rilalu j da so sovražniki ž njim smeli imeli. Jezus pa je

462  —

k vsemu lemu molčal, in s tiho poterpežljivostjo prenašal
zaničevanje in zasmehovanje. — O, živi tudi ti tako, da ti
tvoji najhujši sovražniki ne bodo mogli očitati nobene velike
pregrehe, da sleparski posvetrijaki ne bodo mogli drugega
gledati nad teboj, ko to, da natanjko spolnuješ svoje dolžnosti,
da se greha skerbno varuješ, da ne privoliš v njih zapelje¬
vanje, da zametuješ njih goljufivo obetanje, in se nočeš
vdeležiti njih posvetnih sleparij in norost. In če res živiš p°
naukih Jezusovih, naj potlej posvetni psi od vseh strani lajaj 0
v tebe; naj malovredni kristjani brusijo nad teboj svoj 0
strupene jezike, kakor hočejo; naj govore zoper tebe in tvoje
učenike, kakor ved6 in znajo; naj le zaničujejo in zasmehujejo?
kakor jim na misel daje njih hudoba: nič zato ne maraj, nikar se
tega ne ustraši; ozri se v molčečega Jezusa, ki je bil zasmehovan
od Heroda in njegovih služabnikov, in veseli se v svojem serca?
zakaj če si Jezusov tovarš v zaničevanju, boš tudi njegov tovai’ 3
v nebeški časti. Oziraje se na zaničevanega pa molčečega Jezusa
boš lagleje prenašal in voljnejše preterpel vsako zaničevanj 0
in sleherno razžaljenje. Junaški vitez Hildebrand je bil hud°
ražžaljen od drugega viteza, Brunola po imenu. Jeza ga zgi’ a * , ‘
zavoljo tega razžaljenja, in je sklenil se kervavo maščev« 1 '
nad svojim razžaljivcom. Sovražno serce mu spati ni dalo, 111
težko izčakuje belega dne, da bi se znosil nad svojim I,a '”
sprotnikom. O pervem juternjem svitu je že na nogah, si op ase
meč, in se na pot. odpravi do svojega razžaljivca. Ker je P 3
še prezgodaj bilo, je stopil v kapelico, ktera je stala poleg p° ta ’
ter je sklenil ondi pričakati belega dne. Da bi si dolgč° s
preganjal, se v kapelici vsede, ter ogleduje podobe, ktere »°
visele na steni, in jih je ravno obsvitljevati začela juternja zarja-
Med drugimi se je znašla tudi podoba Zveličarjeva, ki stoj* j
belim plaščem ogernjen pred Herodom; pod podobo pa j° sta .
napis: „Ko je bil preklinjevan, ni preklinjal". Vitez llildebrao
podobo ogleduje, in bolj ko jo ogleduje, bolj se mu taja 1
topi sovražtvo v sercu: poklekne in moli. — Kadar p°
jz kapele, mu naprot pridejo Brnnotovi hlapci, ter mu P ra ^j
„Hotli smo k Vam. Naš gospod je hudo bolen, in želi z ( j
govoriti.“ Hildebrand gre k njemu. Ko pa v hišo stopi p 1 e
bolnega viteza, mu reče Bruno: „Oh, odpusti mi mojo krivic 0 ’

- 46.3

hudo sem te razžalil!« In Hildebrand ga zaverne rekoč: „Pri-
jatel, nimam ti ničesar odpuščati!« In sta si roke podala, se
objela, eden drugega tolažila. In ko se je Hildebrand zvečer
domu vračeval, mu je večerna zarja vse prijazniši sijala ko
juternja zarja.

Tebi pa, terdovratni grešnik, terdovratna grešnica! danes
Pred oči postavljam Judovsko ljudstvo, ktero je z enim hrupom
vpilo pred Pilatom: „Baraba nam izpusti, in Jezusa križaj!«

Tebe je groza slišati kaj takega; in vendar-kdo bi mislili —
ti ravno tako vpiješ, kadar storiš kaj takega, kar Jezus pre¬
poveduje. Z eno besedo, tako vpiti bi bilo groza, ali z deli
tE >ko kričati te ni strah. Oh, grešnik, grešnica! tudi ti imaš
rajši Baraba ubijavca, kakor Jezusa nedolžnega, rajši nektere
drobtince kratkega časa, kakor veselo dolgo večnost, rajši po¬
gubljenje kakor zveličanje, rajši pekel kakor nebesa. In pa,
kar se' najstrašnejšega da mislili, Jezusa zaveržeš, in se satanu
izdaš! O kako dolgo ti bo Baraba ljubši ko Jezus? kako dolgo
greh prijetniši ko čednost? kako dolgo pekel dopadljivši ko
ne besa?

Oh Jezus preljubi Jezus! zbudi s svojo vsemogočno mi¬
lostjo vse grešnike iz njih grešnega spanja, da se spreobernejo
in  poboljšalo; obrani spokornike v pokorjenju, da storjene
grehe zbrišejo, in razžaljenemu Bogu zadoste; poterdi boga¬
teče kristjane v dobrem, da do konca stanovitni ostanejo, in
s ' zaslužijo venec življenja. Saj si bil le zavojo nas pre
Pilatom po krivem tožen, pred Herodom zaničevan, in od Ju¬
rskega ljudstva v smert klican. Naj nam bo to tvoje terp-
ijenje studenec vseh potrebnih milost, da bomo mogli na lem
s Yetu po  tvojem zgledu voljno terpeti, in po smerli pri tebi
Se  veseliti vso večnost. Usliši nas, o Jezus! Amen.

- 464

LXVII. Keršanski nauk,

Jezus bičan, s ternjem kronan, v smert obsojen.

Tako dalječ je bila nevošljivosl zapeljala više Jude, in
tolikanj so bili duhovni in farizeji preslepili nizko ljudstvo,
ktero je sicer Jezusa rado imelo, da so pred Pilatom vsi na
eno gerlo vpili, naj jim izpusti Baraba, Jezusa pa da križati-
Pilat se je tega dolgo branil, ker je spoznal Jezusovo nedol*'
nost, in vedel, da ga Judje umoriti žele le iz sovražtva i°
nevošljivosti. Ali na zadnje vendar odjenja njih sili, in j lrtl
izpusti Baraba ubijavca, Jezusa pa reče gnati in bičati, ker J e
menil, da bodo vsaj potlej Judje ž njim usmiljenja imeli, ko
ga bodo vidili vsega raztepenega in razmesarjenega. Jezusi
so pa bičali ajdovski vojščaki, kteriin ni bilo prepovedano kom 11
čez štirideset tepežev dati; ko bi ga bili Judje bičali, bi vendar
Jezus ne bil več ko štirideset tepežev prejel, ker je bilo Judom 0
Boga prepovedano komu več ko štirideset tepežev dati. Bičanj 0
je bila grozovita kazen pri ajdih, in loraj odločena le za sužnj e >
ubijavce in druge velike hudodelnike. Kogar so pa mislili bičal 1 ’
so ga do pasa slekli, in za roke privezali k stebru, pri ktere
je moral nekoliko pripognjen stati, in na herbet prejema^
tepeže. Na to so mu pervič kožo raztergali in razbili s t 01
njevimi šibami, potlej ga pa bili z biči iz jermenov, ki
imeli svinčene ali pa železne vozle ob koncih.

_ ^ e J te j k tej grozovitni kazni, ktera je bila ° f '
menjena le za velike hudodelnike, je bil nedolžni J eZllS
obsojen. S solznimi očmi bomo toraj danes gledali bičal'

našega ljubega Jezusa, ga kronati s lernjevo krono, in
soditi v smert na križu.

- 465 -

!• Ko je Pilat svojim vojakom rekel Jezusa vzeti in
“ a  bičati, ga berž popadejo te divje, dereče zveri v človeški
postavi, in ga ženejo v sodnjo hišo. Gerdo delati s kom,
Rositi se nad kom, je bilo tih divjačin največe veselje. Toraj
‘ tro  pokličejo še vse druge vojake, in vsa druhal zdaj Jezusa
°hstopi z divjimj veseljem. Vsi, kar jih more, nanj planejo,

'J 1  z  veliko prederznostjo mu potegnejo oblačilo ž njegovega
e viškega telesa. Slečenega in nagega berž k stebru prive-
Ze J» za roke in noge, in nekoliko pripognjen mora stati, da
^ a  bodo ložej raztepali po herbtu, in mu razmesarili ves život.
n z daj — oh, žalujte, nebesa! in tresi se zemlja! — že
yzdig u j e  nekaj neusmiljenih rabeljnov ternjeve šibe, in začno
n J|wi neusmiljeno mahati na Jezusov herbet. Že je Jezusovo
ovišlto truplo rudeče in progasto, že je razpraskano in raz¬
dano, že teče kerv curkoma po njegovem životu, že visi
° za  po Jezusovem truplu. Ajdovski rabeljni pa, od samega
Sal ana podšuntani, še zmerom mabajo, še zmerom bijejo, še
Zttl erom tolčejo, še zmerom bičajo in raztepljejo Jezusovo telo.

n eusmiljenost, o hudobija! In o nebeška polerpežljivost!
ezus  molči in vse voljno terpi. — Pa oh, oh! Jezusa še
heroin bijejo, še zmerom ga raztepljejo. Že vse šibe so si
stolkli, pa ga še ne nehajo tepsti; namesto šib vzamejo
J e fmenaste biče z železnimi vozli ob koncili, in s temi biči
= a  začnejo mesarili, in mu meso tergati z života. Oh, biči
er ^, tepeži se razlegajo, meso se terga, zmerom globokeje
f* ne  se kažejo, kerv se cedi po bičih, teče po stebru, in ga
Se  nehajo bičati, dokler še kaj zdravega vidijo na Jezuso-
! em  telesu; če se eni vpebajo, berž drugi pristopijo, in ga
bičajo!

.. O nebeški Oče! ki gledaš iz visokih nebes na svojega
Ju ega že vsega razbičanega Sina, ali ga ne boš iz rok otel
g ltn  divjačinam? Pa oh, grozno je božja pravica razžaljena
^pregrehami sveta, ker pusti Bog svojega Sina zanje tolikanj
^ r Peti! Jezus je že ves v ranah, ves v bolečinah, ves raz-
P e n, ves razmesarjen, da bi se mu skoraj soštele vse nje-
kosti — pa ga še zmirom bičajo. Toda nič več ne more
P' e 'iašati tepežev, o bičanju omedli; i n  ker je k stebru pri—
ezan > ne  pade na tla, ampak kakor na pol rnertev na stebru
Kerš. nauk, 30

— 466 —

obvisi. Zdaj ga nehajo bičati, iz strahu, da bi jim Jezus 0
bičanju ne umeri, in ga odvežejo, in spet vsega ranjenega
vsega raztepenega in po vsem životu razterganega oblečejo v
njegovo oblačilo.

O kristjan! ali imaš še kaj pameti? ali imaš še kaj vere*
Oh, poglej v Jezusa, kteri je zavoljo tvojih in mojih greh°' r
tako razmesarjen, tako raztepen, da še nikoli noben hudodelu'®
ni bil tako. Oh spoznaj, o človek! svojo vrednost; vzemi Sj
k sercu, kolikanj si dolžen svojemu Bogu; pomisli, kolikanj s j
bil Jezusu drag! Glej, kako je Jezus naše dolgove plačevu
nebeškemu Očetu, da bi mi v peklu vekomaj ne terpeli.
neizrečena, neizmerna, nezapopadljiva Jezusova ljubezen
nas! Nobene vervi bi ne bile mogle Jezusa prideržati P rl
stebru, da bi tepeže prejemal, ko bi ga ne bila k stebru P 1 ’ 1 '”
vezala čista ljubezen do nas. O grešniki, moji tovarši! kek°
morete še tolikanj streči svojemu mesu, ko vidite Jezusa P
vsem životu vsega razmesarjenega? Kako zamorete še spolu 0
vati in nasitovati svoje nesramne želje, ko vidite Jezusa ra  ^
njenega od glave do nog? O Jezus, ljubi, za nas bičani Jezus
razsvetli nas, in pomagaj nam po tvojih naukih prav žive ?
da ne bo nad nami zgubljeno tvoje terpljenje; vtisni s v °J
rane v naše serca, in daj, da nam bodo v zveličanje, ke*
so bile sv. Brigiti. Sv. Brigita je v svojem desetem le
slišala milo pridigo od Kristusovega terpljenja, ktera j e J ^
močno v živo šla. Naslednjo noč je v sanjah vidila P^°
seboj Jezusa po vsem životu razbičanega in vsega v ran* '
Ob enem je slišala glas, ki je rekel: „Moja hči, glej uu 0 J
rane!" Brigita se prestraši in oprašuje: „Oh, kdo te j e J;
grozovito raztepel?" In glas jej odgovori in pravi: »t e ®

niso storili le samo Judje, ampak tudi vsi tisti, kteri zaničuj^
mojo ljubezen." Teh skrivnostnih sanj ni mogla nič vec
pozabili, in odsihmal je vedno premišljevala britko terplj en
Zveličarjevo. Že sama misel na terpečega Zveličarja j e J
tolikanj prevzela serce, da se solz ni mogla zderžati. . :

2. Kedar so vojaki nehali bičati Jezusa, jim je P* e
druga hudobija na misel prišla. Zaničevati in zasramovat’

začeli Jezusa. Zvedeli so bili, da se je Jezus pred P‘j° ^

kralja imenoval; torej ga začno zasmehovati, kakor da h*

- 467  -

lažnjiv kralj. Potegnejo mu z života njegovo oblačilo, v ktero
so  ga bili ravno kar djali, in ga oblečejo v star rudeč šker-
latast plašč, zakaj v škerlat so se tistokrat kralji oblačili; na-
m esto v kraljevi sedež ga posade na zaničljiv ploh; urno spleto
krono iz dolgega lernja, in mu jo kakor kraljevo krono pri¬
tisnejo na glavo; namesto kraljeve palice mu lerst v roko dajo.
Potlej pa hodijo zdaj ta, zdaj uni, in smeje prednj poklekujejo,
ga pozdravljajo, in se mu pačijo rekoč: „Pozdravljen bodi,
Judovskih In vanj pljujejo, ga za uho bijejo, mu terst
' il  rok pulijo, in ga ž njim po glavi tolčejo, da se ternje še
bolj zadira v čelo in v senca. - In tako ga zasramujejo in
zaničujejo, kakor lažnjivega kralja. Tako delajo z Jezusom,
P r * kterega rojstvu so angelji sveto pesem prepevali nad Be-
tlehemom; tako zaničujejo Jezusa, kterega so prišli trije kralji
m °'it iz jutrove dežele; tako zasramujejo Jezusa, kterega je

bil

c astii|jiv starček Simeon v tempeljnu vzel na svoje naročje,

rn se ea  ni moo-el nagledati in naveseliti; tako oponko
liter! je Se le dvanajst let star v JeraM e ”j ‘™ d
dajal učenikom že take odgovore da so vs, nad np.
s termeli; tako se pačijo Jevusa, nad kter m m* jebejk, Oce

dopadanje; lako je ž»P>j"™ e S  s F ,e r „jom kronan Jezus,

"'^r^STefli: in kralj resnice, kralj božjega
kraljestva bil. Kako so boš, napuhnjenc! njsovajl*pred J
“»»m, ki p  vidiš tako žaničevanega? Sv “tf. ' J? avi
v °jvodinia ie nekega dne z drago demanlno krono na glavi

\s*» A %  p ;, ie „x t—■

»Nikakor se 0 ni 0 s V p P od»btda bi J» stvar ž drago krono

* «tavi, Stopila pred svojega Gospoda ,n Zvebcarja, kter, je

KOt \z  , j• r a  r - i -J ‘

iz i Kla  j ne bes in zemlje nosil ternjevo krono na glavi, in je
bil' L bezn ' me ne umeri naj strašnejše smerli.“ — O da bi
1  kakor ona iz serca ponižni tudi mi!
jj a . Še so vojaki, te spake človeške, zaničevali in opo-
kl e a  * ^ e7 ' nsa > kar pride Pilat, in stori konec tem krivicam,
bič' 1 ?- S ° Se  &°dile z0 P er n j e o 0V0 vo li°; zakaj on ga je bil le
Jud ' rekel - Le viditi Jezusa, se je že vžalilo Pilatu. Tudi
° m > je menil, se bo britko storilo nad Jezusom. Pilat gre

30 *

— 468  —

iz syoje hiše, in tudi vojakom je rekel za njim iti z Jezusom-
Pilat se vstopi pred svojo hišo na visok kraj, s kterega r
pregledal vse ljudstvo; in tudi Jezus pride za njim ves v
ker vi; ves raztepen, ves razmesarjen, ves v ranah in progah
ves v bolečinah, z bledim mertvaškim obrazom, s ternje^ 0
krono na glavi, s škerlatastim plaščem ob ramah. Zdaj r e ° e
Pilat k duhovščini: »Poglejte, še vam ga pripeljem, še enkm
vam rečem, da ne najdem nobene krivice nad njim.* 1° *
milim glasom še pristavi: „Poglejte človek!* Kakor bi ho te
reči: »Poglejte ga, saj je vendar le človek! Ne bodite toro)
do njega tako nečloveški, vsaj človeka nad njim spoštuj 1 ®'
Tako gerdi in nečloveški, je mislil Pilat, vsaj menda ne bo«’
da bi še tirjali njegovo smert, kadar ga bodo vidili v ta
žalostnem stanu. — Ali oh, kako dalječ se zamore zg ua [
človeško serce, če se hudemu poželjenju vda! Komaj so J u fJ._
Jezusa zagledali zraven Pilata, so že vsi v en glas jeli V P' 1 ' 9
»Križaj ga, križaj ga! C£  Pilat je ves nejevoljen djal: „P a 1 “
vi vzemite in križajte, če ga po vaši postavi križati gre.
ne dobim nič krivega nad njim.* i e

Ker so duhovni in pismouki vidili, da Pilat Jezusa
izpustiti želi, so ga začeli tudi v tem smerli vrednega t°® J
da se je Sina božjega imenoval. »Mi imamo postavo*) '
djali, »in po tej postavi mora umreti; zakaj Sina božjeg«
je delal.* Ko je Pilat to slišal, se je še bolj začel a

Spoznal je Jezusovo nedolžnost, slišal od čudežev, ki J 1 ”.. (
delal; in če je Jezus sam rekel, da je Sin božji, si j e  ‘
mislil, kako hudobno bi ravnal, ko bi ga, že vsega razu® 6  . fl
jenega še v smert obsodil! Torej je spet Jezusa seboj v  •
peljal, in ga je začel izpraševali, od kod da je, kaj so B] e S .
starši; toda Jezus mu na to nič ni odgovoril. Pilat mu
»Kaj, ali meni ne odgovoriš? Ali ne veš, da imam 0  ‘ 0
križati le ali pa izpustiti?* Jezus reče: »Imaš res obl« st ’ ^
križati ali pa izpustiti; toda to oblast bi ne imel do mene ’-je
bi ti ne bila od zgorej dana. Tega Gospoda, od kterega P
vsa oblast, ti ne poznaš; naši duhovni pa in pisniou 41

poznajo; zalo imajo oni tudi veči greh kakor ti.“ . gg

Pilat Še bolj spozna Jezusovo nedolžnost; izpusti i o

torej želi, iti s to mislijo gre zdaj iz hiše pred dubo vS

- 469  -

Ali duhovščina je hmalo čutila, kaj misli; nasprot mu že vpi-
jejo: „Ti nisi cesarjev prijatel, če tega izpustiš! Zakaj zoper
ce sarja se punta, kdor se kralja dela.« Ko je Pilat to slišal, je
bilo pri kraju ž njegovo pravico; zakaj pri cesarju veljavo
imeti, mu je bilo čez vse. Vendar pa še eno poskusi, da bi
Jezusa otel. Postavi ga pred ljudstvo, in pravi: »Poglejte
tukaj svojega kralja! Po vsi pravici bi šlo, ga spoštovati in
ljubiti, pa tako neusmiljeno ž njim ravnate.« Pa še huje so
Z(la j vpili in divjali: »Križaj ga! križaj ga!« »Kaj? vašega
kralja bom križal?« reče Pilat. »Cesarja imamo«, zavpijejo,
»'n nobenega kralja!“ In vpitje duhovnov in ljudstva se tako
Vrašča, da Pilata prevpijejo, in ga ni bilo mogoče več slišati.
Pilat vidi, da nič ne opravi, še le punt bi vlegnil vstali.
Torej se usede v sodnji stol, in piše: »Jezus je smerli vreden.«
'"Oh, strašna, krivična sodba! Kako je mogoče, človeka ime-
n °vati nedolžnega, in ga ob enem v smert obsoditi? Pilat je
lo  krivico spoznal, pa je iz strahu pred ljudmi vendar vanjo
dovolil. Oh, nesrečna strahljivost pred svetom! koliko hudobe
Se  je že zavoljo tebe na zemlji zgodilo! — Pilat si reče v
Posodi vode prinesti, in vpričo vsega ljudstva si roke umiva.
^ Se  je potihnilo, vse gleda, kaj bo. Pilat pa reče: »Jez sem
ne dolžen kervi tega pravičnega, vi glejte!« Vse ljudstvo
Zav Pije: »Na nas in naše otroke pridi njegova kerv!«

4. „0 nestanovitnost človeškega serca!« zavpije sv.

Bernard, ko je premišljeval oslepljeno Judovsko ljudstvo, ktero
l e  zahtevalo Jezusovo smert, »o nestanovitnost človeškega
Sep ca! Kdo bi verjel, da bo ravno tisto ljudstvo, ktero je Je-
ZUSa  s toliko častjo in tolikim veseljem sprejelo v Jeruzalemu,
tla  bo ravno tisto ljudstvo in na ravno tistem kraju čez pet
dni  že tako neusmiljeno in gerdo ravnalo z Jezusom?« Cvetno
Nedeljo so slačili svoje oblačila, in ž njimi čast skazovali
J e *usu; danes pa mu njegovo oblačilo potegnejo s telesa, da
bi  «a s tim zaničevali. Cvetno nedeljo so vpili: »Hozana,

kravje sinu Davidovemu! češčen bodi, kteri pride v imenu
j*°Spodovem.« Danes pa vpijejo: »Stran ž njim, križaj ga!«
bvetno nedeljo so ga spoznali svojega kralja; danes pa pra-
V| K da imajo le cesarja in nobenega kralja! Cvetno nedeljo
s ° sekali veje z dreves, in jih stlali po potu, po kterem je imel

- 470

Jezus prijezditi; danes pa so sekali ternje, da mu ga pritisnejo
v glavo. Cvetno nedeljo je tolikanj ljudi Jezusa v JeruzaleBj
spremljevalo z velikim veseljem in veliko častjo; danes pa nI
kratko nobenega, da bi se hotel zarij obnesti. Vse ga je
pustilo, vse ga v smert obsojuje, vse kriči in vpije : »Kn^J
ga! križaj ga!« — Pa od kod je vendar tolikošen razloček-
Glejte, hudobija in nevošljivost duhovnov, farizejev in pismo¬
ukov je v štirih dneh tolikanj preslepila priprosto ljudstvo
Judovsko, ktero je sicer Jezusa rado imelo zavoljo prejet '* 1
dobrot. Judovski duhovni, farizeji in pismouki so priprosto
ljudstvo vedno slepili s svojo hinavsko pobožnostjo, in so t° re J
za pravične obveljali pred ljudstvom. Duhovni, farizeji * n
pismouki pa niso mogli Jezusa živega videti, zato ko jim r
njih hinavščino očital in razodel njih zvijače, s kterimi SO
goljufovali priproste ljudi. Zdaj so si toraj ti sovražnik'

Jezusovi vse prizadjali, da so v svoje hudobije prešunlali m
pregovorili nekaj malovrednega ljudstva, druge pa, ki se m®°
dali pregovoriti, z žuganjem primorali k molčanju.
število Jezusovih prijatlov je toraj molčalo, in na skrivnem s °
žalovali; Jezusovi sovražniki pa in podkupljeno ljudstvo e

zahtevalo Jezusovo smert. In od tod je prišlo, da se vel'

petek nobeden ni obnašal za Jezusa, in da je vse ljudsko

vpilo: „Križaj ga! križaj ga!«

Tako zamorejo poglavarji in predniki svoje podloz
zapeljati v naj veče hudobije, če so sami hudobni in b* j
vere. O gorje ljudem, če njih predniki drugega nimajo
kerščanstva, kakor prazno ime! Kristjani! ne da se poved 3  >
in ne da se prešteti, koliko ljulike oni zasejejo med pšenico-
Kako rado je imelo priprosto ljudstvo Jezusa, ker je od nje 0
prejelo tolikanj dobrot! Kako radi so za njim šli clo v puščaj
po več dni pri njem ostali, jed in pijačo pozabili, da so
njegove nauke poslušali! Ali duhovni, farizeji in P' srnaU . e ’
ti strupeni sovražniki Jezusovi, so jim dajali slabe %g' e
so jih šunlali in pregovarjali in glejte! v štirih dneh so
tako pohujšali, tako zapeljali, tako preslepili, da zdaj z enl  •
hrupom ženo: „Križaj ga! križaj ga!« Kakor požrešni og e
pri velikem viharju hišo za hišo požira; ravno tako pogl ava .
in predniki pohujšujejo priprosto ljudstvo, če so mal° vre

- 471

kristjani. Ti pa, o Bog! najbolj veš, od kod pride toliko
pohujšanja, toliko nevere med ljudstvo. Tebi, o Jezus! je
znano, od kod pride, da že dosti nizkega ljudstva ne mara
ne za božje, ne za cerkvene zapovedi. In tudi ti, sv. Duh!
Poznaš listi strupeni studenec, iz kterega se hudobija raztaka
t priprosto ljudstvo, da se vstavljajo tvojemu lepemu opo-
m injevanju k dobremu. Torej pa tudi Jezus takim, ki so
postavljeni na visoko stopnjo, veče gorje žuga, če ne bodo
živeli po njegovih naukih. — Ohranite si to v spominu, vi
starši in vi gospodarji in gospodinje! vam je izročena skerb
za  podložne. 0  Vaše življenje je zgled, po kterem vaši otroci
rav najo svoje življenje; torej gorje vam, če se slabo obnašate in
®te jim v spodtiklej! zakaj po tem takem Jezusovo kerv
sklicujete na se in na svoje otroke, da bi se maščevale nad
Vat ni, kakor jo je pred Pilatom sklicalo Judovsko ljudstvo.
0, nesrečni so otroci, Utori imajo malovredne starše! Zakaj
a 'i se ne zgodi večidel, da otroci posnemajo hudobije svojih
staršev? Zastonj in prazne bodo vse vaše opominjevanja k
dobremu, če bote vi hudobno živeli. Zastonj bole svoje otroke
Poganjali k molitvi, če bodo vidili, da sami neradi molite;
Za stonj jih bote opominjevali k ljubezni do bližnjega, če bodo
sovraštvo vidili že v hiši med vami; zastonj jim bote prepo¬
tovali govoriti kaj napčnega, če bodo vas slišali kvantati,
terjati in kleli; zastonj jih bote opominjevali, naj so pravični
v  vseh rečeh, če bodo vidili, da vi sami bližnjega radi
Š°liufujete, in v škodo pripravljale, kjer le morete. Gorje
l ®daj vam, starši! gorje vam, gospodarji in gospodinje! če
nis te bogaboječi, in se ne zderžite vsega, kar bi vtegnilo biti
Podložnim v spodtiklej!

če prav premislimo, kaj vse je Jezus storil nad Judi, se
na *n njih nehvaležnost do Jezusa v svoji ostudnosti slavi pred
°či. Glejte, cele tri leta je Jezus po Judovskem hodil od
tla do mesta, od terga do terga, od vasi do vasi, oznano-
J 8 J vesele resnice, ozdravljal bolnike, očiščeval gobove, slepim
da j a l, da so vidili, gluhim, da so slišali, mutastim, da so go-
T° r *li, po več lisučev jih je nasitoval z malo kruhi, in mertve
j® obudoval v življenje. Zdravje in življenje je kapalo od
n j e S a - Kamor je stopil, ni bilo več ne zdihovanja, ne ječanja.

472

Veselje je sejal povsod. Neizrečeno veliko otrok je
zdrave dobivalo očete in matere, ki so bili bolni; neizrečeno
veliko staršev je spet žive in zdrave prejemalo otroke, ki j^
je smert že deržala. Zdaj pa, glejte, Jezusove dobrote vrs-
čujejo s tim, da vsi z enim glasom vpijejo: „Križaj g 8-
križaj ga!“ O nehvaležnost! o hudobija! o slepota! —- P 8 ’
kristjan moj! ne čudi se tolikanj nad nehvaležnostjo Judov do
Jezusa, ampak čudi se veliko bolj nad svojo nehvaležnostjo
do njega. Tebi je Jezus že več dobrot skazal, kakor takrat
Judom; in vendar tudi ti še gerše ravnaš z Jezusom, kakor
so takrat Judje ravnali. Jaz vem, da ti sicer z besedo n®
vpiješ: „Križaj ga! križaj ga! <{  pa zato nisi nič boljši od

Judov, ampak veliko hudobniši si: ti sam Jezusa križaš, prav*
sv, apostelj Pavl, kadar vedoma in prostovoljno lomiš njegovo
zapovedi. Spoznaj tadaj svojo nehvaležnost do Jezusa, in d 8
jo boš spoznal, premisli dobrote, ki ti jih je že Jezus skazak
in ti jih še zdaj skazuje. Glej, komaj si bil rojen, si bil * c
v vodi svetega kersta opran od izvirnega greha, in vzet v
število božjih otrok. Ko si bil nekoliko veči, si prejel z 8 '
krament svete birme, da si bil od sv. Duha vterjen v ven-
Ko si bil že precej odraste!, te je Jezus v zakramentu sv-
rešnjega Telesa redil s svojim lastnim mesom in napajal s svoj 0
lastno kervjo. Zapustil ti je pridigarje, da ti kažejo v nebes 8
pravo pot; zapustil spovednike, da te vodijo po potu pobo*'
nosti; dal ti je vest, da te odvračuje od hudega, in k dobrenj 8
priganja; dal angelja varha, da te varuje telesnih in dušni

nevarnost. Pa čemu bi ti našteval dobrote, ki si jih že ° (

Jezusa prejel, ker sam lahko spoznaš, da Judom ni še skazov
takošnih, kakor jih tebi skazuje? Pa to neizrečeno dobroto
Jezusovo naj ti vendar še vzamem v misel, da Jezus ni ^

bil svoje kervi prelil za Jude, kakor jo je zate že p re  \ ‘

Ali ni toraj tvoja nehvaležnost do Jezusa tolikanj veča, ko J e
bila Judov, kolikor veče dobrote si že prejel od Jezusa? n
kar tvoj greh še povišuje, je to, da po besedah sv. Pavla
grehom vnovič križaš Jezusa, kterega z jezikom svojega
imenuješ in moliš. Ali se ne sme tadaj reči, da ti še g erS
ravnaš, ki z grehom Jezusa zaničuješ, kakor so Judje ravn 8  ’
kadar so pred Pilatom tirjali Jezusovo smert? Judje so & c

473  -

ve like kazni vredni; Bog varuj, da bi jih jaz hotel izgovarjati.
Pa njih greh bi vendar smeli pripisovati temu, da niso prav
Ve dili, kaj počenjajo; scsebno ker sv. Pavl pravi, da bi oni
»Jezusa Kristusa ne bili nikoli križali, ko bi ga bili poznali
kralja časti«. Judje so hudo grešili, ne tajim, ko so tirjali
Jezusovo smert, dasiravno ga niso spoznali Sina božjega;
n j'h nevednost jih ne izgovarja, ker bi ga bili lahko spoznali,
k° bi jim ne bilo branilo njih hudobno nagnjenje. Zakaj vsi
Preroki so ga že toliko časa prej napovedovali in popisovali
tako, Ja bi g a  bil lahko vsak spoznal, ko bi bil hotel. Ali
Pregrešno serce se vedno ustavlja resnici in Bogu. Judje so
že leli Odrešenika bogatega, Jezus pa je bil reven; hotli so
& a  v posvetni časti, Jezus pa je bil ponižen. Judje so menili,
d a  jih bo obljubljeni Mesija odrešil iz oblasti Rimljanov;
Je *us pa je preganjanje, terpljenje, pomanjkanje in veliko
drugih britkost in nadlog obetal tistim, kteri hočejo priti v
njegovo sveto kraljestvo. Mislili so, da jih bo obljubljeni
^ e sija obogatil, imenitne in sloveče storil; Jezus je pa revščine
'skati priporočal in časti pri Bogu, ne pri ljudeh. Ker je vse
to  Operno posvetnemu sercu, toraj ga niso hotli, ampak so
? a  zavergli, sovražili, goljufa imenovali in zapeljivca; in ker
i e  svaril njih nevero, so mu stregli po življenju, in ga tudi
Pripravili ob življenje.

V sklep današnjega tako žalostnega premišljevanja ne
^rem storiti nič boljšega, kakor da vam pokažem bičanega
” e ziisa in s  lernjem kronanega, kakor ga je Pilat Judom po-
J aza k Poglejte človeka, nad klerim ima Bog Oče dopadenje,
f ako  je s ternjem kronan, vam v podučenje in v sramoto,
p leH  tolikanj hrepenite po nečimerni časti in po posvetni hvali!
P °glejte človeka, kterega devet verst angeljev moli, kako je
"i e gov obraz ves v pljunkih in kervi, vam v podučenje in
v  samoto, kteri se tolikanj čislate zavoljo svoje lepe podobe
' n za 'e postave, in se povzdigujete čez druge! Glejte človeka,
P° kterem so koperneli vsi pravični starega zaveta, kako je
* rudeči m  škerlatastim plaščem ogernjen po ramah, vam v
Podučenje i n  v sramoto, kteri se tolikanj lišpate, se zavoljo
sv °je obleke ošabite, drugim pohujšanje dajete, in denar za-
B ra vljate p 0  nepotrebnem! Poglejte človeka, kterega so napo-

474  -

vedovali preroki stare zaveze, kako je zdaj ves razmesarjen
in s kervjo oblit, vam v podučenje in v sramoto, kleri s v0 '
jemu telesu vse pripuščate in dovoljujete, kar le nesramne ? 3
in nečistega poželi! Poglejte človeka, kleri je le ljudi zveličal
prišel na svet, kako je zdaj po vsem životu ranjen, vam v
podučenje in v sramoto, kteri le za časno, le za truplo, le za
živež skerbile, svoje truplo pitate, in se z vinom nalival®«
večno pa, svojo dušo, pobožnost v nemar puščate! Glep
človeka, kteri bo prišel sodit žive in mertve, kako ima «nj a
obličje, vam v podučenje in v sramoto, kteri ste v svoj 1 "
grehih veseli, jih še drugim pripovedujete, in se ž nji 1111
hvalite! — Ali morete gledati Jezusa, zavoljo vaših greb° v
po vsem životu raztepenega, od glave do nog ranjeneg 3 *
z mertvaškim bledim obrazom, s ternjevo krono na gl aV '!
z rudečim plaščem ob ramah, in vsega s kervjo zalitega, 3
ga morete v tem žalostnem stanu gledati in še grešiti, 111
po tem takem vse to Jezusovo lerpljenje ponavljati? G >
kristjani! ljubi kristjani! ne bodite tolikanj nehvaležni svoje° ,u
Odrešeniku, kleri je za vas tolikanj terpel. Zarotim vas p rl
živem Bogu, kteri je svojega edinega Sina iz ijubezni do vaS
dal bičati in s ternjem kronati, spoznajte to neskončne
ljubezen do nas, pomislite to dobroto, vzemite si k sercu
božjo milost, in bodite zanjo hvaležni svojemu Jezusu ^
saj nič drugega ne tirja od nas, kakor da živimo po n J e ^
govih naukih, da ne bo prisiljen nas zavreči, dasiravno je
nas preterpel toliko bolečin. Ali hočemo mar Jezusovo ker
klicati nad sebe?

Hipolit Galeatin, pobožni mašnik v Fiorenci na Ital '.] 3
skem, si je dal obrisati podobo presvete, s ternjem krona
Kristusove glave. Pred to podobo je stal marsiktero u
v pobožnem premišljevanju, in si k sercu gnal neskonc
ljubezen Kristusovo do nas revnih ljudi. — Njegovemu stan
vanju nasprot pa je stanovala nečimurna prevzetna žen® ’
ktern ni vedla, da stoji Hipolit tolikokrat pred sveto P 0 ^ ra |

3 ni pok jo mislila 1

ogleduje.  To jej lma , Z<?1 ia *°’ v  kterega se tako doslit
vprašuje, kakšno j e  merz f tora j  S a  nekega dne

ves zamaknjen, in se t a kn ‘ s 0  ferkalo,  v ktero je lolikokm

0  dostikrat v njem ogleduje? Pobožn 1

475  -

Hišnik je bil ves privoljen pokazati to zerkalo. Vzel je torej
Sv °jo podobo, ter jo nesel v hišo prevzetnice. Zveličarjeva
podoba je! ternjevo krono nosi na glavi, oči so vse solzene,
»sinice višnjeve zatekle s kervjo zalite, obličje je opljuvano :
Jezus je v tolikanj revnem in žalostnem stanu, da skoraj ni
Ve č človeku podoben. To ženska vidi, se prestraši in je
v  živo ginjena. — Mašnik pa jej reče; „Glej, to je moje
*erkalo, v njem bi se mogli vsi ogledovati vsak dan. Če te
lo  zerkalo ne omeči, in tvojega serca k pokori ne obudi, je
Vs » zgubljeno nad teboj! Tu le na tem obličju poglej, koliko
j® moral tvoj Zveličar terpeti zavoljo tvoje nečimurnosti in
P re vzetnosti. Tu le imaš pred očmi tistega, pred kterim boš
*»°rala enkrat na sodnji dan dajati ostri odgovor od vseh duš,
*tere si le koli kdaj pohujšala in zapeljala!" — Te besede so
pesnico tako v živo zadele, da je jela objokovati svoje grehe,
da se jih je mašniku odkritoserčno obtožila. Kmalo na to
j® svetu popolnoma slovo dala, se v klošler podala, in živela
v  °stri pokori. — To bogoljubno spokornico posnemajmo tudi
mi 5 in nikar ne sklicujmo nad sebe Jezusove kervi!

Pač, tvoja kerv, o Jezus! pridi nad me in nad moje
P°slušavce, pa ne pogubit, ampak zveličat nas. Pridi nas
®©istit od hudobnih skušnjav in pregreh; pridi nad naše serce
' n  telo, da bo tebi posvečeno; pridi nad naše misli in želje,
bodo tebi dopadljive; pridi nad vse naše življenje in djanje,
a  bo oznanovalo tvojo večno čast in hvalo! Amen.

476  -

LXVI!I. Kersanski nauk.

Jezus križ vleče.

Dosegli so Jezusovi sovražniki, česar so tolikanj želeli •
Pilat je iz strahu pred ljudmi privolil v Jezusovo smeri'
„Toda Jezus ni hotel", pravi sv. Krizostom, „v kaki hiši, ,,e
v tempeljnu, tudi ne v mestu umreti, da bi kdo ne mislil, &
je le za Jude umeri, temveč hotel je umreti zunaj mesta
gori, nam v spričevanje, da je dar opravil za vesoljni sv®b
in da so ga deležni vsi ljudje." Jezus, vi veste, je na kri žU
sklenil svoje sveto življenje, in ta križ je moral sam vleči 11
Jeruzalema na Kalvarsko goro, na mesto Golgota, po n a ® e
mesto mertvaških glav, kjer je bil križan. Pač žalostno r
bilo za vsako usmiljeno serce, Jezusa viditi na potu p r0
Kalvarski gori s težkim križem na rami! — Meni že 1,11
solze priigrajo v oči, kadar berem žalno prigod bo, da j e
starem zavelu Izak na svojih ramah nesel na goro Mor'J°
derva, na kterih je imel on sam sožgan in Bogu darovan b'* 1-
In tudi vam, menim, se britko stori in inako, kadar vm'
kakega hudodelnika iz mesta peljali na morišče, če se l ,a
človeškemu usmiljenemu sercu vžali že nad hudodelnik (,rI b
kadar ga peljejo v smert; komu bi se še le britko ne stori >
če premišljuje nedolžnega Jezusa, največega dobrotnika ave  ^
na žalostnem potu proti Kalvarski gori s težkim križem
rami?

Mi, ljubi kristjani! ki smo bili s svojimi mislimi pri
zusu na vertu Getzemani, pred duhovskimi in deželskimi soda' ^
spremimo ga v duhu tudi na Kalvarijo. Dozdaj smo vide 1
neusmiljene sovražnike in krivične sodnike okoli njega; | u ^.
na potu proti Kalvariji bomo pa vidili tudi nektere boljše J 11 ^’
kleri so ga milovali j n  se jokali nad njegovim terplj eD J e

- '477  -

tudi nad Jezusom bomo vidili, da, kakor nam je v vsem
sv ojem življenju in terpljenju lepe zglede dajal, nam jih daje
Posebno na polu proti Kalvariji; zakaj na lem polu nas vsa¬
kega za seboj klice in pravi: »Kdor hoče za menoj priti, naj
z adene svoj križ, in naj bodi za menoj.“ Po pravici sme tudi
tukaj reči od sebe: »Zgled sem vam dal, da tudi vi storite,
k 0 r sem jaz storil . a

1. Ko je Pilat dovolil v Jezusovo smert, je berž nekaj
rojakov popadlo Jezusa, in škerlatasti plašč potegnejo ž njega,
in  ga oblečejo v njegovo lastno oblačilo; drugi vojaki hite po
križ, kteri je bil zbit iz težkih brun, drugi po vervi in lestve
(lojtre), drugi pa po kladva in žeblje, drugi po gobe in jesih;
* ono besedo, oskerbeli so se z vsem, česar so potrebovali
P r ' križanju.

Prinesen je težki križ, na kterem ima Jezus umreti. Milo
g« Jezus pogleda, radovoljno ga vzame na svojo raztepeno in
tarvavo ramo, da ga povleče na Kalvarsko goro. Zdaj
Mignejo Jezusa s križem na rami, in ga peljejo med dvema
Razbojnikoma iz Pilatove hiše naravnost skoz mesto na goro
Kalvarijo. Ljudstva brez števila se tare okoli Jezusa; zakaj
grozno veliko Judov je bilo iz vseh krajev na velikonočni
Praznik prišlo v Jeruzalem, in vse hoče viditi človeka, kteri
Se  je Boga delal. Jezus pa gre molčč, in moli, in se opoteka
P a d težkim križem, ker je bil že ves slab, in se poti po vsem
^> v oiu, in s kervjo zaznamuje svoje stopinje.

Pervi za Jezusom so šli njegovi sovražniki, posebno fari-
*eji. Ti  so šli za Jezusom z neizrečenim včseljem, in so že
komaj čakali, da bi ga skoraj mertvega vidili; zakaj grozno
80  ga sovražili, ker jim je do zdaj povedal toliko grenkih
Resnic, ji ra  očital njih skrito hinavščino, njih krivice in hudo¬
bije razodel, očitne storil njih zvijače, s kterimi so dosihmal
l^vedne p 0 ’ temi vodili in goljufovali. — Drugi ljudje, posebno
Kteri so od daljnih krajev v Jeruzalem prišli velike noči ob-
" a i at > so se čudili nad tem, kar so vidili. »Ali ni to ravno
Jezus«, so govorili med seboj, »ali ni to ravno tisti Jezus
lz  Nacareta, ki je med nami toliko lepega in toliko dobrega
star il; ki je toliko slepim dal zdrave oči, toliko gluhim zdrave
^esa, toliko mutastim besedo, ki je bolnike ozdravljal, in clo

- 478  -

mertve budil v življenje? Kaj je na enkrat storil toliko hu¬
dobnega, da si je smert zaslužil?*

Med trumo ljudi so bili pa tudi dobri ljudje, ki so Jezu¬
sovo nedolžnost spoznali, ga ljubili in milovali, in bi mu bil*
radi pomagali, ko bi bili mogli. Med terni dobrimi ljudmi so
bile, kakor pravi sveti evangelist Luka, sosebno pobožne, bo¬
gaboječe žene. Te so od žalosti pokale z rokami, in s solz¬
nimi očmi zdihovale nad nedolžnim Jezusom. „Oh*, so med
seboj govorile, ali vsaj mislile same pri sebi, „oh, tukaj p e '
ljejo v smert naj boljšega zmed vseh ljudi, našega ljubega J e "
zusa! O, ko bi njega ne bilo, bi že davno v zemlji ležal* 1
moja hči; on pa jo je za roke prijei, in je od smerti vstalo*
kakor kdo, ki se iz spanja zbudi! Ko bi njega ne bilo, bi nd°J
brat Lacar že v grobu gnil; on pa ga je iz groba poklic 91 *
in vstal je iz groba, kakor kdo, ki iz postelje vstane. Ko b*
njega ne bilo, bi bila jaz revna vdova že davno brez pom 001 ’
on pa mi je mojega edinega sina, ki so ga že v grob nesm
živega spet nazaj dal, da imam pomoč od njega svoje star 0
dni*. „Veliko dobrega je storil*, so se pogovarjale drug 0
žene, „in nič drugega ga ni bilo, kakor ljubezen in prijazno? 1,
O, kako priserčno je on ljubil vse dobre ljudi, zlasti pa ne '
dolžne otročiče; kako vesel jih je bil, ki smo mu jih prednj
vodile in nosile; s kolikim veseljem jih je objemal in blag 0 '
slovil! Noben oče svojih otrok tako ne ljubi! In ta tako <j°
brotljivi, tako ljubeznjivi Jezus mora zdaj umreti! Oh, kakos 0 **
je zdaj njegov sveti obraz! Bled je, mertvaški put že po nj e jjj
sloji, po čelu in po vsi glavi mu leče kerv; kako slab '
truden je že od tolikega terpljenja, sem ter tje se že opot e
pod težkim križem! In nečloveški trinogi vendar tako neusm'
Ijeno ž njim delajo! Pač bi moral človek terd biti ko kam 01 *’
da bi se solzam ubranil.* . g0

Tako so govorile ali mislile bogaboječe žene, k* ^
šle za Jezusom. Jezus je slišal njih jok, slišal njih stok, slišal °Jj^
govorjenje; zalo se oberne s težkim križem proti njim, in jio* ,n '
reče; „0 hčere Jeruzalemske! ne jokajte nad menoj, ampak j°
nad seboj in nad svojimi otroci; ker čas se bliža, ko s 0  ^
reklo: Blago*’ neporodnim, ktere niso imele otrok, in P er ®’
ktere niso dojile! Tačas bodo rekli hribom: Padite na n 0S

— 479  —

gričem: Pokrite nas! Zakaj če se zelenemu lesu tako god
kakošna se bo suhemu godila?« S temi besedami je hotel Jezus

toliko reči- ,, Ve hčere Jeruzalemske! ki prebivate v Jeruzalemu
in po vsi deželi, vi ste večkrat slišale moje nauke m Ste
vidile, kobkanj sem si prizadeval srečne storiti vse ljudi, loaa
kaj so moji nauki pri večem delu mojih poslušavcev pomagali,
to tudi vidite Za vse dobrote, ktere sem skazoval, me zdaj
v smert peljejo, kakor hudodelmka. Moje terpljenje, vem, vam
gre k sercu, in resnično, ne hinavsko jokate nad menoj.
Vendar pa nikar ne jokajte nad menoj; jaz sem storil to
»voljo česar sem bil poslan od Očeta m grem rad na Uto
kraj, kamor me je obsodila hudoba mojih sovražnikov Jokajte
raji nad seboj in nad svojimi otroci: zakaj ce se tako hudo
godi z menoj, ki sem nedolžen, in sem le zavoljo vas podobe
grešnika nase vzel, in sklenil božji pravic, zadostiti za vase
grehe; kako se bo še le godilo z Judi, ki so polu. krivice
J hudobije! Šiba božja jih bo dosegla, in sirnim dnevi iprav.ee
kodo nadnje prišli; povsod bo razdjanje in gnjusoba, n tudi to
>epo mesto Jeruzalem bo sama groblja. Takrat s, ote vos,^
da  b, ne bile nikoli matere, da b. vas.h otrok taka bntkost
^ nesreča ne bila zadela. Zato vam rečem: ta jokajte nad
“tenoj, ampak jokajte nad seboj m svojimi otroci.

Ko je bil Jezus bogaboječim ženam izrekel te besede je
Šel  dalje proti Kalvariji. Pa zmeram bolj se ^tje opo eka

Pod težkim križem; pešati začne m P ada  ' K  J\tno z
^voljo prestaneta lerpljenja že ves oslabljen. R« 10 daj
iik J  - pr jsmne^u ” J J  ,■ = še | v me sto, in se tnerao
Jltl  sreča Simon Cirencan; s polja je sei v .

ravna. Da bi se sovražniki na polu z Jezusom predolgo ne
Za nuudili in da bi ga , pri varovali še za hujše terpljenje; so
ka r zgrabili lega Simona Cirenejca, ko ravno misli memo iti,
križ na ramo navalijo, in ga prisilijo za Jezusom kriz nesti

na  goro Kalvarijo. ... .. , ;i t

Tako gre Jezus proti gon Kalvariji, zapuščen od svoh
f e «cev, in obdan s svojimi naj hujšim, sovražniki. Mest®
7 'uzalem ga ni spoznalo, ampak ga je zaverglo v svoj. st.asm
Sle Poti, daslavno je vidilo njegove čudeže, in slišalo njegove
na uke. Oh, grozna sodba ga je zato zadela! Vse, kc r j
Je 2us na potu proti Kalvariji z žaloslnim sercem napovedoval

480 —

bogaboječim ženam, vse to se je štirideset let po tem natanjko
spolnilo nad Jeruzalemskim mestom. Kakor je bila velika > n
nepozabljiva hudobija slepega in terdovratnega Judovskega
ljudstva, da so vpili pred Pilatom: „Njegova kri naj pride 1,8
nas in naše otroke", ravno tako je bilo tudi strašno inašče'
vanje božje nad njimi, ktero jih je štirideset let po tem zadelo-
Jeruzalem je bil razdjan od Rimske vojske, da kamen 118
kamenju ni ostal; tisuč in tisuc Judov je umerlo za lakoto*
ktera je tolika bila, da so tudi roke usmiljenih žen kn'
hale svoje otroke; tisuč in tisuč jih je pokončala kug 8 *
ktera je neusmiljeno divjala po mestu; tisuč in tisuč jih je bij 0
z mečem pomorjenih; tisuč in tisuč od sovražnika vjetih, 111
potlej križanih ali pa razprodanih po svetu. In ko je že kr°g
osemnajst sto let preteklo, se še zdaj vidijo nad Judi znam 11 ! 3
jeze božje, ker se razločijo od vseh narodov, in se potikaj 0
po svetu, kakor se je potikal Kajn, kadar je bil vbil svoje!? 8
brata Abeljna. To strašno nadlogo je previdil Jezus, on b°g
in človek skupaj; toraj jo rekel bogaboječim ženam, ktere s °
ga objokovale: „0 hčere Jeruzalemske! ne jokajte nad menoj*
ampak jokajte nad seboj in svojimi otroci; ker se bliža
ko se bo reklo: Blagor neporodnim, ktere niso imele oh' 0  ’
in persim, ktere niso dojile. Tačas poreko hribom: Padite ° 8
nas! in gričem: Pokrite nas! Zakaj če se zelenemu lesu 18
godi, kakošna se bo suhemu godila?"

2 .  Ali kar je Jezus žugal Jeruzalemu, žuga tudi vs
nevernim in nespokornim. Dnevi pridejo, ko bodo terdovra
grešniki Jezusa iskali, pa ga ne bo; bodo pred veliko sram
vpili hribom: „Padite na nas!" in gričem: „Pokrite nas. .
se bodo potem pogreznili v pogubljenje in bodo večno ° s  ‘

v pogubljenju brez odrešenja. — Pridite tedaj vi vsi,
nočete živeti po Jezusovih naukih, ampak živite po

liter 1

i * —- vv<  t j '- r  UMU...., umi  svoje 01

m em pozeljenju in po spačenih navadah hudobnega sveto*
prione, m premišljujte Jezusa, ki gre s križem obložen ° a
Kalvarsko goro. Zdaj je on še vaš usmiljeni Odrešenik; *<W
je on so vas jubi prijatelj, in nese križ na Kalvarijo, 0
na nj e m za vas umeri; da bo nebeškemu Očetu s svojo smerU 0
poplačal dolge, ki ste jih vi storili; da vas bo rešil od P 0 "
gubljenja, v ktero vas je zakopal izvirni greb. Glejte, toliko^ 0

- 481

ljubezen ima zdaj do vas, da je pripravljen za vas umreti!
Ker vas pa njegova ljubezen ne omeči, ker vas njegovo
trpljenje od greha ne odlerga; o jokajte, pa no jokajte nad
Jezusom, on stori voljo svojega nebeškega Očeta, ampak jokajte
na d seboj, ker se bliža čas, ko bote od velike sramote in
groznega terpijenja rekli hribom: „Padite na nas!" in gričem:
»Pokrite nos! Zakaj če se zelenemu lesu taka godi, kakošna
Se  bo suhemu godila!" če Jezus zavoljo grehov sveta toliko
ler P‘, on, ki je* gola nedolžnost, kakošno terpljenje čaka še
le v as, ki sle hudobni, in svojih hudobij ne zapustite! Jezus,
bleri vam je hotel Zveličar biti, bo vaš oster sodnik; Jezus,
bi vas je [hotel v nebesa pripeljati, vas bo moral v pekel
Ovreči, ker ne spolnujelc njegovih svetili naukov, ampak po
Sv °jem hudem nagnjenju živite in po pregrešnih navadah za-
peljivega sveta.

Spomni se Jezusa, ljubi kristjan! spomni se Jezusa, kteri
§ r e s težkim križem obložen na Kalvarsko goro; spomni se
S a , kadar zapustiš pri lamni noči svoj dom, in misliš svojega
bližnjega poškodovati na premoženju, ali pri njem nasitili svoje
nes ramne mesne želje. Glej Jezusa kako nosi težki križ na
Kalvarijo, da bi na njem tudi tebe rešil pogubljenja, tudi tebi
°Jperl nebeško kraljestvo. O, nikar ne pridevaj nove teže
Ivovemu težkemu križu s svojimi pregrehami; nikar ne sili
^ e &usa ?  Ja hi te moral zavreči, ki te je odkupil lako drago .
letnveč verni se na svoj dom, padi na kolena pred nebeškega

Očeta; obžaluj, kar si mislil hudega storiti, in ne podaj se

Nikoli Yeč ne na pot pregrehe!

Spomnimo se Jezusa na križevem polu, kadarkoli nas
P°željenje naganja v kak greli, kadarkoli nas slabi zgledi
drugih vlečejo* v hudobijo, kadarkoli nas hudi duh v hudo vabi
® svojimi skušnjavami, spominjajmo se takrat Jezusa na križe—
Vem  potu, kteri nas je šel rešit pogubljenja, in recimo sami
Pri sebi: Ne ne! tako nespametno, lako nehvaležno, tako

hudobno nočem ravnali, da bi greh storil, in spet silil

V  Pogubljenje, iz kterega me je ljubi Jezus potegnil

® tolikošnim lerpljenjem; ampak hvaležen bom svojemu
odrešeniku za to  neprecenjeno dobroto, in s tim mu hočem
s «azati svo jo hvaležnost, da bom njegove nauke vselej rad
&>rš, nauk. ^ *

482

in na tanjko spolnoval." 0, blagor nam, če bomo tako mišk' 1 ’
govorili in storili v vsaki skušnjavi! Ti, ljubi Jezus! daj n 8111
k temu svojo vsegamogočno pomoč.

Pa še drugi nauki se nam posilijo, če spremljamo Jezus 8
v duhu na Kalvarsko goro, na kleri ima umreti. Saj veste?
če kdo umerje, ali pa ima y kratkem umreti, da človek' 1
na misel hodijo vse njegove besede in vse njegove dela.
smert prijatlu vzame prijalla, o koliko časa mu hodijo 1,3
misel besede in dela rajnega prijatla! Koderkoli gre, že zaeue
zdihovati: „Kolikokrat je moj prijatel tod hodil, zdaj pa nebu
nikdar več! Kolikokrat mi je to in to pravil, zdaj ga pa 110
bom nikoli več slišal!" Pridite tedaj, ljubi kristjani! na križev
pot, in spremite Jezusa na Kalvarijo, in kmalo vam bodo p 1 ' 1 ^ 0
na misel besede, ktere je Jezus nekdaj govoril, rekoč:
beško kraljestvo silo lerpi, in le silni ga ugrabijo." k) t 0
njegove besede vas bodo podučile, da se je treba truditi, 91
prizadevati za nebeško kraljestvo. — Spremljajte Jezusa 1,8
križevem potu na Kalvarijo, in kmalu vam bo na misel pr' 9 ' 0 ’
da jih je Jezus ^blagroval, kteri žalujejo, in zavoljo pravih
preganjanje lerpe"; tistim pa je žugal „gorje, kteri se smejaj 0
in vživajo posvetno grešno veselje". In le Jezusove bese
vas bodo opomnile, da si zastonj nebesa obeta, kdor >'° c0
premagovali svojega hudega poželenja, noče sebe poko r >
zavoljo storjenih grehov, noče zavoljo pobožnosti prenaša
zaničevanja posvelnjakov, ampak hrepeni le po tem, steguj 0
svoje roke le po lem, kar se slabi natori prileže, kar ^
mesu prilizuje. — Spremljajte Jezusa po križevem potu
Kalvarijo, in kmalo vam bodo prišle na misel besede, ktere J;
Jezus poprej govoril rekoč: „Kdor hoče za menoj priti?
zadene svoj križ, in naj hodi za menoj." In te Jezusove
sede vam bodo na znanje dale, da moramo za njim križ nosi
če hočemo za njim v nebeško kraljestvo priti.

Torej je pa tudi Bog že tako obernil, da ni človeka ^
svetu, kteri bi mogel reči, da je na zemlji vedno in nep r  ^
nehoma srečen, da ga ne zadene nobena težava. Bodi si
tem ali unem stanu, v tej ali tej starosti, v tem ali v
kraju, med terni ali temi ljudmi, bodi si grešnik ali

tem

483

člfivek, vsakega zadene inarsiktero lerpljenje, lega veče, tega
manjše. Bog nam izbira križe in brilkosti, ki naj bolj ve,
koliko zamoremo prenašati, in daje moč, da preterpimo, kar
na m naloži. Božja beseda in božja ljubezen do nas nam spri¬
mejo, da nam Bog nikoli nič ne naloži, česar bi ne mogli
prestati ž njegovo pomočjo. Vemo pa tudi po božji obljubi,
da  „nam je °vse dobiček, če voljno preterpimo, in da vse
lerpljenje teo-a sveta ni vredno prihodnje časti, ktera se bo
nad  nami razodela«, če zdaj vse radi prenašamo iz ljubezni
(l ° Boga. Kdor zdaj v ljubezni in v duhu pokore terpi vse
križe, reve in nadloge; bo vidil, da ima res veliko zasluženje
Pri Bogu. Torej se ne smemo potožiti, če nam Bog večkrat
križe pošilja in naklada po ljudeh, ne smemo godernjati in
nev oljni biti; ker tako z nami dela le božja nezapopadljiva
m odrosl in milost, ki tudi Jezusu Kristusu iz ljubezni do nas
ni  prizanesla. Jezus je bil zelen les, mi pa smo suh les in
Irohel; Jezus ni storil nobenega greha, mi pa smo jih storili
h *'ez števila. Jezus je ljubi Sin, nad klerim ima nebeški Oče
Vse  dopadanje; mi pa smo veliki grešniki, tolikokrat že vredni
Ve čneg a  pogubljenja. Torej je po pravici, in znamnje božje
P° s ebne ljubezni, da nos lepe, s križi obklada in pokori, da
bi  nam potlej večno prizanesel. Blagor mu, kdor križ nosi
Zl * Jezusom, in za njim grede milo objokuje, in s spokornimi
s °*zami zbrisuje svoje grehe, ki so tolikanj težili božjega Sina.

Vsak pa moramo svoj križ nositi, kakor ga je Jezus nosil,
^ * P<* vsaj, kakor ga jo nosil Simon Cirenčan. Iii iž po Kri-
s lusovo nosili se pravi: križ ljubiti, ga želeti, ga iskati, ga z
Vese *jem na ramo zadeti, in z veseljem nositi. Pa le malo
je ta ko popolnih duš, da bi si križ radovoljno izvolile, in ga
z  Oseljem nosile. Po Jezusovo so križ nosili aposteljni, od
Ueri h nam sveto pismo povč, da so z veseljem šli spred
p° Vra žnikov, kadar so bili zavoljo Jezusovega imena tepeni.
. 0  Jezusovo so križ nosili tudi mučenci ali marterniki, 0(1
| ler ‘h nam popisovanje življenja svetnikov spričujc, da so želeli
tnreli  za Jezusovo vero, in so tudi zanjo z veseljem prelivali
l Vo j° kerv. — Križ nositi pa, kakor ga je Simon nesel na
kvarijo, se pravi: križa interpljenja ne sicer želeti in iskati,

31 *

— 484  —

pa ga vendar poterpežljivo in voljno nositi, kadar nam ga Bog
naloži tudi zoper našo voljo. Po Simonovo nosijo križ vsi
bogaboječi kristjani, kteri žele po smerti priti v nebeško ve¬
selje, in nihče si ne sme po smerti obetati nebeškega veselja
kteri noče po Simonovo križa nositi.

Toraj, kristjan moj! če ti je nebeški Oče naložil ta kri*,
da pri vsem svojem trudu in prizadevanju, pri vsi svoji prid¬
nosti in delavnosti, pri vsi svoji skerbnosti in varčnosti l e
vendar zmerom pomanjkanje terpiš, in dostikrat stradaš; o nik al '
preveč ne žaluj, ako pri tem le bogaboječo živiš, ampak i ,lie J
vedno v spominu besede, ki jih je Jezus govoril rekoč: „Kd° r
hoče za menoj priti, naj zadene svoj križ, in naj bodi * a
menojZadeni  tedaj svoj križ na ramo, nosi ga za Jezusom
na Kalvarijo, da boš tudi za njim prišel na nebeški Tabor,
kjer boš prepeval ves vesel: „Gospod! tukaj nam je dobro
biti.*

če ti je nebeški Oče ta križ naložil, da pri vsem svoje 111
poštenem, pametnem, zderžnem življenju le vendar vedno
bolehaš, in marsiktere težave terpiš; o nikar preveč ne žaluj,
ako pri tem le bogaboječe živiš, ampak imej vedno v spom' nU
besede, ki jih je Jezus govoril rekoč: „Kdor hoče za menoj
priti, naj zadene svoj križ, in naj bodi za menoj!* Zadeni
tedaj svoj križ na ramo, nosi ga za Jezusom na Kalvarijo, da
boš tudi za njim prišel v nebeški Jeruzalem, kjer se da g le '
dati in vživati od obličja v obličje.

Posvetnjaki °in  li o-orrl '• 6  zan, ® u j e j° in  preganjajo malovredni
zato, bo si ?  prizadeva” ^ ,raen f dajejo, in le hinavca imenujejo ,
naukih; 0  nikar'nr-P s . sveito v  in  bogaboječe živeti po Jezusovih
besede, Ktere t  VG ° Ke Ža u d’ ampak imej vedno v spomina
priti, naj zadene 6ZUS  f° V .° rd re ^°^ :  »Kdor hoče za menoj

ledaj svoj križ na^rtm  ,iodl za rnen0 J ! “ Zade ' U

da boš tudi  za niim I ?’ T za Jezusom  ”» Kalvarij 0 ,
Veselje. ^  Jse med sve ^ n| ke in angelje v  nebeško

- 485  -

Vsak kristjan, naj že ima križ, kakoršen hoče, Ysak
kristjan naj posluša glas svojega Zveličarja: „Kdor hoče za
me noj priti, naj zadene svoj križ, in naj hodi za menoj!«
N a j tedaj vsak kristjan stori po nauku in zgledu Jezusovem,
""j vzame križ na ramo, in naj ga vesel nosi za Jezusom.
Komur Bog terpljenje naloži, nadloge pošlje in težave; naj jih
P p enaša poterpežljivo iz ljubezni do Boga. Kdor pa ravno
z daj nima nobenega posebnega križa, nobene posebne težave,
na j pa vsaj v mislih, ter zatopljen v pobožno premišljevanje
»osi križ za Kristusom, kar bo Kristusu posebno všeč in ljubo.
Neki služabnik božji je živel prav popolno, pa le bolj samotno
življenje, in je iz serca želel prav zvesto služiti Gospodu,
kavno zato bi bil tudi prav rad zvedel, in je tudi priserčno
ln  goreče Boga prosil, naj bi mu razodel, ktere dela in po¬
božne vaje da so mu naj ljubše, da bi jih potem spolnoval iz
ljubezni do njega. Ko tedaj nekega dne spet ravno to prošnjo
v  molitev poklada pred Boga, se mu je Kristus pokazal ves
v  ranah s težkim križem na ramah, ter mu je rekel: »Kar
®i je bolj všeč, kakor kaj drugega, in s čem mi moji služab-
n 'ki tem obilniše služijo, je to, da mi pomagajo nositi ta križ;
lo  pa storijo s tim, da me premišljevaje spremljajo v vseh
ni °jih mukah in v vsem mojem terpljenju, in muke in terp-
Ijenje z menoj vred čutijo v svojem sercu . a  1 o mu Jezus
r eče, in zgine. — Kar je Jezus svetoval temu svojemu slu—
Babniku, je zvesto opravljala sveta Klara s priimkom „de
Monte Falko". Noč in dan je premišljevala Kristusa, ki nosi
Kžek križ na Golgato za naših grehov voljo; priserčno je
"smiljenje do terpečega Zveličarja čutila v svoji duši. Ko je
bila nekega dne spet vsa zatopljena v svojo sveto premišlje-
Van .je, se°jej prikaže mladeneč s križem na rami, ki jej reče:
»Klara, moja hči! iskal sem pripravnega prostora, na kterega
zamogel postaviti ta križ, in glej, našel sem tvoje serce:
v  tvoje serce ga bom postavil. Ta križ moraš posihmal nositi,
"bo hočeš biti°moja hči in dedinja (erbinja)!“ Vsa vesela je
sveta devica sprejela križ iz rok Gospodovih, in posihmal ni
v jdila drugega pred seboj, kol križ Kristusov; če je jedla ali
P'1"? molila ali premišljevala, vselej in povsod jej je bil pred
°čmi križonosni Jezus, in oblivale so jo vroče solze, solze

svetega sočutja. In ko so po sraerti odperli serce te svete
device, so našli v njega vtisnjeno znamnje križa, kterega j e
tako radovoljno sprejela iz Kristusovih rok. Nezmerno veliko
je bilo nje dušno in telesno lerpljenje, pa ga je prenašala
voljno in veselo, Z Gospodom je terpela, z Gospodom je zdaj
poveličana. — Po njenem zgledu naj nosijo križ za Kristusom
vse pravične, bogoljubne duše! — Kdor pa spozna, da je ve-
likrat razžalil Boga, in da je kazni vreden; naj si še sam
naloži terpljenja, naj se zatajuje, naj zatira svoje meso, naj
vzame križ pokore, in naj ga s spokornim sercem nosi za
Jezusom. Tako naj nosi vsak svoj križ na goro Kalvarijo,
in na gori Kalvariji naj križa samega sebe, svoje pregrešno
spačeno meso, da se bo, z Jezusom vred križan, tudi nebeške
časti pri njem udeležil.

Torej te, ljubi Jezus, vsi skupaj prosimo, da nam pomagaš
križ za teboj nositi na Kalvarijo, ker si ga hotel ti iz ljubezni
do nas vleči na Kalvarijo. Daj, da pod tem križem, ki nam
ga ti nakladaš, zbrišemo in spokorimo vse svoje grehe, j n
po smerti z gore Kalvarije za teboj pridemo v nebeško veh'
častvo. Amen.

- 487

LXIX. Keršanski nauk.

Jezus križan.

Žalostna je podoba, v kteri so preroki Judom oznanovali
obljubljenega Mesija, Odrešenika in Zveličarja sveto. »Nima
Podobe, ne časti«, tako so preroki v starem zaveta govorili
°d obljubljenega Mesija, „nima podobe, ne časti, vsa lepota je
»Rinila ž njegovega obličja. Od nog do glave m me zdravega
na  njem Povsod so rane na njem in proge, ki niso obezane,
k ijih nobena roka ne celi, in olje ne hladi. Njegove roke
So  prebite, in prebodene od tistih, kter.m je toliko dobrega
storil, kteri bi ga mogli bolj ko drugi ljubiti. Ves ]e obne¬
mogel ves ie slab in poln bolečin, zaničevan, ponižan in
»Vrček ljudi, bolj podoben je červu kakor človeku: aasramo-
> .meta., in preklinjevnn je. Pa pr. vsem len, je
k, »trk in pohleven; ne odpre svojih ust, kakor ovca, ero s
Pelje v mesnico, in ko jagnje, ki molči pred njim, klen »a
striže." ... .

Glejte, ljubi kristjani! tako so od Boga razSV . ll, J e "' l ,re -
r °ki v starem zakonu popisovali obljubljenega Mesija, Odreše¬
na in Zveličarja sveta. In kako natanjko se je vse to spel¬
jalo nad Kristusom! -Veliko njegovega terpljenja sem vam
že  Postavil pred oči, in danes vas popeljem se na Kalvarijo,
mesto mertvaških glav, da bole v.d.l., kol.kanj je Jezus
tudi  tukaj še za nas terpel. Na gori Kalvariji hote se le prav
s P°znali, kako na tanjko se je nad Jezusom Kristusom spolnilo
!f e > kar so v stari zavezi preroki prerokovali od obljubljenega
Mesija, o, da bi pač prigodbo Jezusove smerti poslušali um«
sl °boko, da bi obrodila v njih lep sad pobožnosti!

1. Okoli devete ure pred poldnevom so bili Jezusa pri¬
dali na Kalvarijo. Na Kalvariji stoji zdaj Jezus, on nede zno

- 488  -

Jagnje božje, in pred njim na tleh leži križ, na ktereni i® a
on umorjen biti. Piti mu ponudijo vina namešanega z grenko
miro in žolčem. S to pijačo so mamili tiste, ktere so križali?
da niso prehudo čutili smertnih bolečin. Jezus pokusi to pijačo,
pa je ne pije, nazaj jo je dal,  zakaj ves zaveden i°
brihten je hotel terpeli in umreti, da dobro dela še do zad-
njega pojemljeja. Zdaj mu oblačilo potegnejo z raztepenega
života, na ktero so se bile rane že nekoliko prisušile; in p r *
tej priči se mu hraste odero po životu, in rane se ponove.
Zdaj Jezusa nagega denejo znak na križ, kteri je še zmir°®
na tleh bil. In zdaj — oh, molimo jo, molimo njegovo ne-
izrečeno ljubezen do nas! — zdaj mu z vervmi roke in noge
raztegujejo po križu, že mu jih z ostrimi žeblji predirajo, že
mu jih s klad vi na križ pribijajo; že ljubega Jezusa križaj 0-
O neizrečena ljubezen božja! Da nas grešnike odreši,
svojemu lastnemu Sinu ne prizanese! O ljubeznjivi Gospod Jezu®
Kristus! kako te zamoremo zahvalili za tolikošno dobroto, ( | a

si se za nas dal križati? Ko bi tudi ves čas svojega življenja
diugega ne delali, kakor te vedno na vso moč in na ves
glas častili in hvalili, bi te vendar za tolikošno dobroto ,ie
mogli zadosti zahvaliti.

Kadar so bili Jezusa že na križ pribili, vzdignejo križ
od tal, in ga po koncu zasade v jamo, ktera je bila za križ
že pripravljena. — Potem pa križajo tudi una dva hudodelnika?
enega na desnici, enega na levici. — Imeli pa so Rimlj ani
navado, kadar so kterega obsodili, da so njegovo zadolženje
napisali na tablo, in mu jo nabili nad glavo. Tudi nad Jezu¬
sovo glavo je Pilat postavil napis; toda ker nad nedolžni®
Jezusom ni našel nobene krivice, je napisal: „Jezus Nacarenskb
kralj Judovski.« Ta napis je bralo veliko Judov: kraj namreč
kjer je bil Jezus križan, je bil blizo mesta. Bilo je pa piša« 0
po hebrejsko, po greško in po latinsko. Veliki duhovni ta
n ^P ls oere j° 5  in sram jih je, ko vidijo, da tudi drugi ljudj e
lahko eiejo, da so križali svojega kralja. Hiteli so torej v
Jeruzalem Pilata prosit, naj napis prenaredi, ter napiše, da
je Jezus Judovskega l ira ij a (]e]i)L Pi j al  j e bi | s j cer  preboje 0
in premehek, pi 1  vsem tem pa vendar le ni hotel privoliti ^
njih prošnjo, ampak jim j e  odgovoril in rekel: »Kar sem P> aal ’

- '489  -

Se m pisal". — Vojščaki pa, ko so bili Jezusa križali, so vzeli
Njegove oblačila, in so naredili štiri dele, vsakemu vojščaku
del, in suknjo. Suknja pa je bila brez šiva, od verha sceloma
tkana. Rekli so tedaj med seboj: Nikar je ne režimo, ampak
vadljajmo (lozajmo) zanjo, čigava bo. Da se je dopolnilo
Pismo, ki pravi: »Razdelili so moje oblačila med se, in za
®ojo suknjo so vadljali." Vojščaki so tadaj to storili, in so
Se deli in Jezusa varovali. — Jezus pa, Sin božji, visi zdaj
roed nebom in med zemljo v sredi dveh hudodelnikov, kakor
da bi bil on naj veči hudodelnik, in njegova draga kri teče
prebitih žil na tla. Ta grozna krivica je bila tedaj hvala
Za  vse tolike dobrote, ktere je Judom skazoval. Pa v sredi
neznanih bolečin in med tolikimi grenkotami je ljubeznivi
dezus še svoje oči v nebo obernil in djal: »Oče, odpusti jim;
Se j ne vedo, kaj delajo!" In to je bila perva beseda zmed
1'stih sedmih besed, ktere je Jezus govoril s križa.

Jezus visi zdaj v neznanih bolečinah na visokem kiižu,
* okervavljeno ternjevo krono na glavi, in ves bled in vpaden
^ obraz, in po vsem životu raztepen in razmesarjen. Bolj in
Hj so žeblji razganjali rane, bolj in bolj se rane razboljujejo,
lr)  Njegova nedolžna kerv še zmerom ere na grešne tla. Vse
Se  tare ljudi okoli križa, vsi imajo na križ obernjene oči v
'Spetega Jezusa.

Duhovni, pismouki in farizeji so zdaj prevzetno stopili pred
r 'š; zasmehujejo Jezusa in se mu pačijo. »Drugim je po¬
žgal", so djali, „sebi pa ne more. Ce je res Sin božji in
kra| j Judovski, naj vpričo nas s križa stopi, in bomo verovali
Vf| Nj. Vedno’je v Boga slavil svoje zaupanje; zdaj naj ga
reš h če je njegov preljubi Sin. Sej je djal in djal: Božji Sin
Se m.“ _ vdiko drugih metno križa hodečih Judov je ravno
lak( > klelo Jezusa; glave so zmajevali, in v Jezusa so na križ
! pili:  »Dabite, dabite! kako božji tempelj podiraš, in v treh
(nek  spet postaviš! Sam sebi pomagaj, sam sebi, in s križa
?'°Ph če si Sin božji!" — Tudi vojaki zasramujejo Jezusa.
. odi 'i so in mu jesiha ponujajo rekoč: »Če si kralj in Odre-
Sf! N’k Jud ov? gam se be reši!" — Tudi levi hudodelnik zasra-
mu Je i n  preklinja Jezusa, »če si Kristus ti", se je vanj pačil,
5 > Sa «i sebi pomagaj in nama, ki sva s teboj vred križana."

- 490  -

Desni hudodelnik pa ga je svaril, in mu reče: „Da so tudi ti
Boga ne bojiš, lu si ravno v takem! In pa nama se po pra¬
vici godi; plačilo le prejemava, lUero gre naju delom. Ta p a
ni nič hudega storil.« Potlej pa še Jezusu reče, ves skesan
svojih grehov in ves žalosten svojih hudobij: „Gospod spomni
se mene, kadar prideš v svoje kraljestvo!« Jezus, kleri se
je do zadnjega pojemljeja prijatla skazoval spokornim grešnikom,
mu reče: „Gotovo, ti povem, še danes boš z menoj v raju!*'
To je bila druga beseda, ktero je Jezus s križa govoril.

Tako so zaničevali Jezusa že na križ razpetega, tako so
ga zasramovali, tako oponašali njegovi kačji sovražniki.
zusovi prijalli pa si ne upajo priti do križa iz strahu pred
Judi, le daleč okoli so obžalovali in objokovali svojega kri¬
žanega Učenika in Očeta. Le Marija, Jezusova mati, in Marij 3
Kleolovn, njena sestra, in Marija Magdalena, in zmed apostelj-
nov edini preljubi Janez, se niso dali oslrašiti z nobeno rečjo?
prav na Kalvarijo so spremili Jezusa, in zdaj sloje pod križem
te zveste ljubeznjive duše, prav kakor britke podobe, in s
kolikim usmiljenjem da so v Jezusa v tem stanu pogledovale
in v tih bolečinah, kdo premore to izreciI Njegovi materi
zlasti, — kje namreč je kaj cez materno ljubezen? — njegov*
materi se godi, kakor bi jej meč na obe strani oster rezal
serce. Jezus, ko jih s križa vidi tako enega pri drugem stati,
poln mile otročje ljubezni pervič pogleda v svojo mater, in j e J
z očmi migne v Janeza, in reče z umirajočim glasom: „Žena,
glej, tvoj sin!" Ves ljubeznjiv potlej pogleda v Janeza, in mn
v Marijo migne, rekoč: „Glej, tvoja mali!« To je tretja be¬
seda Jezusova, ktero je govoril s križa.

Med tem je Jezus že skoraj tri ure previsel na križu,
in opoldne je že, kar na enkrat solnce olamnf, strašna lem 3
nastopi, j n  pokriva vso deželo, in celo tri ure je zemlja m
nebo v noči in temi. Natorno solnce je čudno zatemnelo na
nebu, ker je bilo križano in zaničevano čeznatorno Solnce na
zemlji. Vsi Jezusovi zasmehovavci so se prestrašili in umolk¬
nili. Kakor v zemljo vzidano je stalo prestrašeno ljudstvo,
kakor pred hudim vremenom, in gleda, kaj bo. Tudi Jezus j e
molčal. Vsem je bila to strašna tihota! Jezus je bi! ves ta čas
v groznih bolečinah, neskončne težave ga sprehajajo! Ob, to

- 491

80  bile za Jezusa tri strašne, britke ure! Vse lerpljenje, kar
ga je človeku mogoče, mu je dano poskusiti po božjem mo¬
drem sklepu. Ob treh popoldne, kadar do verha prikipi nje¬
govo terpljenje, je Jezus priserčno in s preljubim zaupanjem
Smolil pervi konec 21 ..Davidovega psalma, s kterim je David
v el)ko sto let poprej prerokoval vse to, kar Jezus zdaj terpi.

glas je torej Jezus ta psalm zamolil, da Jude opomni, kako
*daj sami spolnujejo Davidovo prerokovanje. Rekel je po he¬
rojsko z očmi prot nebesom obernjenimi: »Eli! Eli! lama
Sa baktani?“ kar se pravi po naše: »Moj Dog! moj Bog! zakaj
s ' me zapustil?« To je s križa Jezusova čelerta beseda. In
P ra v zdaj je začela tarna ininovati.

In glejte terdovralnast zarujavelib grešnikov! Komaj se
i e  nebo nekoliko spet razsvetlilo, kmalo začnejo sovražniki
s P e l uklinjati in zasramovati Jezusa. Ker je Jezus z besedo:
»Eli! Eli!« klical k nebeškemu Očetu, so nekteri okoli križa
te  besede iz neumnosti, ati pa še berž iz hudobije nalašč na
J°be slišali in so djali: »Poslušajte, preroka Elija kliče.«

^ r ugi so djali in se posmehujejo: »čakajte! bomo le vidili,
8li  pride Elija, da ga bo sneli« - Vidite, ljubi moji! tako le
^jo še smeh z Jezusovimi zdihljeji, ki se mu priglasijo iz

°bkanj boleče duše. .

Ker je Jezus vedel, da je dopolnjeno vse, kar je bilo
Prerokovanega od njegovega terpljenja in od njegove smerti,
, e  »ekaj sv. pisma še ne, je potlej na glas zavpil s križa peto
ae8 edo: »Žejen sem!« Kmalu blizo križa je bil jesih v posodi.

, J Vojak leče, vzame gobo, jo z jesihom napoji, na terst na-
a * ne i in jo Jezusu k ustom pomoli, da pije. Pač reven
7Thljej je bil to za Jezusa pri tako žgeči žeji! Znano je,
a  človeka huda žeja ima, kedar je ranjen in veliko kervi
6ubf. j n Jezus  j e bil ves  v ranah od nog do glave, in je
| n ? ub 'l že skoraj vso svojo kerv; o kako silna je bila tedaj
^ e g°va žeja! In v toliki nezmerni žeji ga še požirek merzle
L? de  ne zadene! Pa s tim se je spolnilo mesto svetega pisma,
' Pravi; »V moji žeji so me z jesihom pojili.«
m  Ko je Jezus jesiha zavžil, je zavpil z velikim terdmm
3  s °m šesto besedo: »Dokončano je!« Hotel je reči: »Opravil
Cln  vse, kar mi je moj Oče v nebesih naložil, da opravim

- 492  -

v odrešenje ljudi; dopolnil sem, kar so preroki napovedovali)
da bom dopolnil in terpel v odrešenje človeškega roda; zver¬
in 0  je veliko delo človeškega odrešenja.“ In preden Jezus
zadnjič povzame, reče še sedmo ali poslednjo besedo: „Oce!
v tvoje roke izročim svojo dušo.“ Ko je to izgovoril, je glavo
nagnil, in umeri.

In glejte, zendja se začne tresti, skale pokajo, grobje se
odpirajo, in zagrinjalo, ktero je v Jeruzalemskem tempelj nU
viselo pred presvetiščem, se po sredi prepara od verha do tab
Stotnik, kteri je zraven križa stal, in z lastnimi očmi vse 1°
vidil, je na glas Bogu čast dal, na glas zavpije: „Golovo, I* 1
človek je bil pravičen, je bi! Sin božji!“ Tudi v vojake,
kteri so bili s stotnikom vred pri križu na straži, je velik
strah udaril, kadar so vse to vidili, zlasti pa zemljo pod seboj
se gibali čutili, in slišali pečovje okol na kup hrumeli'
V en glas s stotnikom vsi prestrašeni rekč: „Gotovo, gotovoI
božji Sin je bil to!“ In vse ljudstvo, ki je bilo gledat prišlo*
in ki je vidrlo, kaj se godi, je trepetaje na persi lerkalo,
se molče razide.

Kadar so Jezusa mertvega vidili, mu je eden vojakov
s sulico prebodel serce, in kerv in voda se mu vlije iz serca-
Tako, ljubi moji! je Jezus končal svoje življenje. Zap e, ! e
so zdaj njegove prijazne oči, ktere niso mogle nikjer bro*
usmiljenja viditi nadlog in težav; umolknile so zdaj njeg ()VC
usta, ktere so oznanovale toliko lepili naukov; 1’°
zdaj raztegnjene njegove roke, s kterih .je toliko
dobrot prišlo med ljudi; prederte so zdaj njegove noge, kl firt/
so ga tolikokrat nosile k revežem in bolnikom; prebodeno J e
njegovo drago serce, ktero je tolikokrat žalovalo nad terdo'
vralnosfjo grešnikov; bledo, merzlo in terdo je njegovo s vel
tiuplo, ktero je bilo zares pravi tempelj božji.

J- Ali kaj, ko bi bil naš Odrešenik s tim že vse P r ®

terpel! kaj, ko bi bilo njegovo terpljenje že dokončano I ^

—  oh, žalostno resnico vam moram povedati! — grešniki s

pam

resnične
križu so

dandnnašni ponavljajo Jezusovo terpljenje. To resnico
spričuje sveto pismo, in jo spričujejo sveti cerkveni uc e
In pa tudi naša pamet nam že nekoliko kaže, da grešni 1

- 493  -

navijajo Jezusovo terpljenje. Le pomislite nekoliko Jesusovega
terpljenja, in kmalu hote spoznali, da ga grešniki ponavljajo.

V' Jezusovem terpljenju najdete, da ga je zapustil njegov
apostelj Juda, in se podal na stran njegovih sovražnikov. In
kaj stori grešnik, kadar greši, drugega, kakor da zapusti Jezusa,
kteremu je zvestobo prisegel pri svetem kerstu, in se oberne
na hudičevo stran? — V Jezusovem terpljenju najdete, da so
ga beriči in vojaki na Oljski gori zvezali. In kaj stori grešnik,
kadar greši, drugega, kakor da zveže Jezusa? Zato je govoril
^ kraljevi prerok David v Jezusovem imenu: „Vervi grešni¬
kov so me zvezale« - V Jezusovem terpljenju najdete, da
je bil Jezus zaničevan, zasmehovan in zasramovan. In kaj
stori grešnik, kadar greši, drugega, kakor da zaničuje, za¬
smehuje in zasramuje Jezusa, ker zametuje njegove nauke,
brneče njegove zglede, in sramoto dela njegovemu evangeliju (

'  v Jezusovem terpljenju najdete, da je Judovsko ljudstvo hu¬
dodelskega Baraba rajši hollo, ko nedolžnega Jezusa. In kaj
stori grešnik, kadar greši, drugega, kakor da hoče hudodelskega
Baraba rajši ko nedolžnega Jezusa, ker ima raji napuh in prevzet¬
nost ko ponižnost in pohlevnost, raji nesramnost in nečistost
ko sramožljivost in čistost, raji požrešnost in pijanost, ko
zmernost in treznost, raji greh ko čednost, raji hudobijo ko
dobre dela? — V Jezusovem terpljenju najdete, da je bil Jezus
bičan. I„ kaj stori grešnik, kadar greši, drugega, kakor da
Je zusa biča? Zato pravi sv. Avguštin: »Kakor je bil Jezus
nekdaj od Judov bičan, tako ga zdaj grešniki z grehi bičajo.'
- V Jezusovem terpljenju najdete, da je bil Jezus s ternjem
kronan. In kaj stori grešnik, kadar greši, diugega, kakor da
Jezusa s ternjem krona? Zato pravi Hugon: »Hude misli,
grešne želje so ternje za Jezusa-« - V Jezusovem terpljenju
najdete, da je bil Jezus križan. In kaj stori grešnik, kadar
greši, drugega, kakor da Jezusa križa? Zato pravi sv. apostelj
Pa vl: »Grešniki Jezusa v novič križajo«

Kdor je tedaj grešil, je Sina božjega v novič križal; m
kdor bo v prihodnje še grešil, bo Jezusovo terpljenje spet
Ponavljal, in ravno tako delal z Jezusom, kakor so nekdaj
Jndje ž njim delali. Ali kaj govorim? Bog hotel, da hi
kr ‘stjani v hudobiji Judov ne presegli, in v grozovitosti ne

494  -

premagali! Pa z žalostnim sercem vam moram povedati, da s°
hudobni kristjani bolj neusmiljeni z Jezusom, kakor so Judje
ž njim bili. Zakaj ko so Judje vidili Jezusa razbičanega, kri¬
žanega, inertvega, so vergli neusmiljeno orožje z rok;
grešnik ne stori tako, on divja še nad Jezusovo razbodeno
glavo, nad njegovimi raztegnjenimi udi, nad njegovim že umor¬
jenim truplom, in vse terpijenje, vse rane mu z grebi ponavlja-
O hudobija! o neusmiljenje! Ali je vendar mogoče, da more
kristjan tako neusmiljeno ravnati z Jezusom, kteri je iz ljubezni
do njega umeri na križu? Po vsi pravici se tadaj Jezus p a
svetem Avguštinu pritoži in pravi: „Zakaj tešeš, grešna duša-
v svojem sercu zame težji križ, kakor je bil Judovski ?
Judovskem križu, na kterem sem umeri, sem imel saj to to¬
lažbo, da bo moja smert v zveličanje sveta; ali kaj me n> ol ’ e
tolažiti na tem križu, na kterega me ti pribiješ z grehi ?“
pravici se Jezus po svetem Bernardu pritoži, ko grešnika tako
le ogovori: r/ Ali nisem že zadosti ranjen zavoljo tebe? Zakaj
mi še ti rano nakladaš na rano? Oh, rane, ktere so mi J u( *J e
usekali, veliko ložeje prenašam, ko rane, ktere mi ti z g re 1
delaš! Poglej, kaj zate lerpim: Poglej žeblje, ki so me p 1 ' 0 '
vertali! Tako velike ko so moje telesne bolečine, je le vendar
britkost mojega duha še veča, ker skušam tvojo nehvaležnost-
Komu, kristjani moji! bi to k sercu ne šlo? Kdo bi greha u e
sovražil, ker se ž njim ponavlja terpijenje Jezusovo? "
Neverski kralj Obo je slišal nekega dne, kako gerdo so z *J e
zusom ravnali, kadar so ga križali, in kolike grozovite bole
čine da je ljubi Jezus pri tem preterpel. To slišati se »raj
Obo razgrozi, in vprašuje: „Kdo se je podstopil doprinašati
grozovito hudobijo? ktero ljudstvo? kteri narod? v kteri deže
prebiva? kako se mu pravi? In ko je zvedel, da je bilo u
dovsko ljudstvo doprineslo to hudobijo, se je hotel z vojs
vzdigniti zoper Judovsko ljudstvo, ter ga popolnoma pokonča
in polrebiti j z  zemlje. Koliko bolj bi se bil kralj Obo še
razgrozil nad grešniki, ko bi bil zvedel in spoznal, da grešni
hujši delajo z Jezusom, kakor so Judje delali! — O grešni^
grešnice! nikar ne ponavljajte s svojimi grehi Jezusovega teip
Ijenja, nikar Jezusa na novo ne križajte!

- 495 —

O da bi pač to pomislili ljudi v uni hiši, kjer ni drugega
kakor prepir, jeza, sovraštvo, preganjanje in prekhnjevanje 1
Da bi pač to pomislili ljudi v uni tovaršiji, kjer ni drugega,
kakor opravljanje, kvantanje, pohujšanje, nesramnosti in neči¬
stosti! Da bi pač to pomislili ljudi pri uni prodaji in kupčiji,
kjer ni drugega, kakor laž in goljufija!

Kristjan, ti vidiš zate zapljuvanega, razbičanega, s ternjem
kronanega, na križ razpetega Jezusa, in vendar še grešiš!
Jezus je na križu umorjen, umorjen zavoljo tebe; pa ob, lo ti
še ni zadosti! Njegova' že prelita kerv ne more še pri tebi
Pogasiti ognja jeze, sovraštva, nečistosti; ampak v novic ga
še terpinčiš. Jezus je že ves razmesarjen, pa ti ga hočeš
v endar še bolj razmesariti; Jezus je od glave do nog že ves
v  ranah, in ti mu jih hočeš še več narediti. O, če je bila
Jezusova kri že nad Judi tako težka, ko vendar Jezusa niso
svojega Boga spoznali, kakor ga mi spoznamo; kolikošno božje
Prekletstvo si še le kristjani nakopavajo na glavo, ako z grehi
Jezusa v novic križajo, ker oni Jezusa svojega Odrešenika
s Poznajo, in z jezikom molijo! Judje so takrat Jezusa mučili,
ko  je p 0  zemlji hodil v človeški postavi, in se hotel nebeškemu
^cetu darovati v odrešenje sveta; kristjani ga mučijo, ko je
že  v svoji nebeški časti. »Judje so ga zaničevali« prav. sv
Avguštin, „ko je v človeški postavi na križu visel, nasprot
P a  ga hudobni kristjani zaničujejo in v novic križajo, ko ze
Se di v božjem kraljestvu na desnici svojega Očeta.

Gorje tedaj hudobnim kristjanom, kteri s svojimi hudo¬
urni ponavljajo Jezusovo terpljenje! Zgubljeno bo nad njimi
Vsa  Jezusovo terpljenje, če v tem žalostnem stanu sklenejo
Sv °je življenje. Kristjani, ljubi kristjani! kteri tolikokrat brez
sl rahu privolite v greh, kje bote o smertm uri v svojih dušnih
te žavah iskali pomoči in tolažbe? Ali pri svojih grešnih to-
^rših in lovaršicah? O, zastonj bote obračali oči okoli sebe,
da  bi kterega zagledali! Nobenega ne bo, da bi vas potolažil
V Za dnjih dušnih brhkostih. In ko bi tudi jokali okoli vase
fctelje, bi te solze za vas ne imele nič tolažbe, ampak se
H bi vam ranile serce. Ali pri pobožnih kristjanih? 0 }  pa

- 496

tudi ti vam no bodo mogli dati nobene tolažbe ! Ali morebiti
pri križanem Jezusu? Dala se vam bo morebiti v roke podoba
križanega Jezusa, kteri je na smcrlni postelji edini prijatel
bogaboječih kristjanov, in edini lolažnik skesanih in spokornih
grešnikov, kakor je bil na križu tolažnik desnega, skesanega
razbojnika Dizma; ali kakošno zaupanje bote mogli vi postaviti
v križanega Jezusa, če bote v grehih živeli do zadnje bolezni -
Kako bote mogli upati milost zadobiti pri Jezusu, gledali bote
križanega Jezusa, pa se tudi spomnili, da ste z nogami tepta 1 '
njegovo kerv? Kako bole mogli upati milost zadobiti pri Jezusu,
če pogledale v križanega Jezusa, zraven vam pa rečeta vera
in vest: „Poglej, o grešnik! križanega Jezusa, kterega si toli¬
kokrat v novič križal s svojimi pregrehami?" Tako se ti bo
očitalo; ali je tedaj mogoče na smertni postelji zaupanje imet'
v Jezusa?

Dva misijonarja sta se že delj časa trudila, neko terdo-
vratno ljudstvo pripraviti na pravo pot; pa je bil prazen njun*
trud, brez vspeha njune pridige. Zdaj pa še eden poskusi
zadnjo poskušnjo, omečili in k pokori nagnili lerde sercu
poslušavcev. Govori in govori s toliko gorečnostjo, kakoršnf
le koli zamore priti iz serca, vsega gorečega od keršansk e
ljubezni do bližnjega. Na enkrat pa mu poči v persih ž i,a »

drug'

kervjo

kerv ga zalije, zgrudi se in umerje. Njegov tovars,
misijonar, stopi še tisti dan na pridižnico, okervavljeno s g
mučenca ljubezni, umerlega misijonarja. In zdaj povzdig n
besedo kazaje na pridižnico in na svojo suknjo s kei J
tovarševo oškropolano, in pravi: ,,Poglejte kerv, ktera je ^
za vas prelita! In vi hočete hudiču dati duše, ktere so 1
stale tolikanj drago?" Poslušavci, kerv viditi in te . ■
slišati, se veržejo na kolena, oblivajo cerkvena tla s svoj ^
solzami, in se vsi skesani terkajo po persih. Odpovedo i
se razuzdanemu življenju, in iz druhali grešnikov je po s  j
truma spokornikov. — O da bi pač njih zgled posnema'
grešniki, za ktere je Jezus sam prelival svojo kerv, /j!i
daroval Očetu nebeškemu svoje življenje!

— 497  -

Kdor tedej med vami čuti, da ima s kakim smertmm
8*’ehom obloženo vest; o naj nikar ne odlaša od dne do dne
spreobernenja, da mu ne bo zmanjkalo časa, volje, ali pa milosti
k°žje, začeti drugačno, bogaboječe življenje, temveč posnema
na j stotnika, vojake in vse tiste, kteri so pri Jezusovi smerti
spoznali, da je on resnično Sin btjžji, in so torej vsi skesani
torkali na svoje grešne persi! Tako naj stori' vsak, če mu
Ve st teži kak smerten greh, in naj gre uprašat božjega
^mestnika, kaj mu je storiti, da bi še dosegel božjo prijaznost,
ker je z  grehom vnovič križal Jezusa.

Pridite tedej, grešniki, grešnice! Pridite na Kalvarijo,
vstopite se pod križ, na ktcrem je Jezus za vas križan; pre¬
seljujte ga zapljuvanega, razmesarjenega, kervavega, mertvega;
Premišljujte petere kervave rane Jezusove, namreč prederte
1  °Ue, prevertene noge in prebodeno serce. To premišljevanje
Vas ' bo opominjevalo, naj da ste serčno usmiljeni do Jezusa,
j 11  Priganjalo, naj se spreobernete in naj ne ponavljajte v pri—
h °dnjič več njegovega lerpljenja. Ne hodite poprej s Kalvarije
lz  pod križa Jezusovega, dokler ne prekolnele svojih pregreli,
Sv °je tolikošne nehvaležnosti do Jezusa ne objokate, in reš¬
eno ne sklenete, v prihodnje na tanjko živeti po Jezusovih

Da ukih.

J

pa, zame in za moje poslušavce zaklano nedolžno
g, božje, usmiljeni Jezus! bodi milostljiv nam revnim
Iti.;. 8 - °*n, usmili se nas, zanesi nam! Sej spoznamo, da smo

a gnj e

kr;

kri

da

kr'n* lv °j e g a  terpljenja, prelivanja tvoje svete kervi, krivi tvoje
ie  smerti: pa žal nam je zdaj, v serce nas boli in peče,

Stt >o že tolikokrat ponovili tvoje terpljenje; in pripravljeni

j ? P° svoji moči plačevali, kar smo zadolžili. Odverni tedej,
riza tl j

.In v no! Hir/UA Ani rvfl n os ih nt’P.0’ pp.ll in rini nam wk 1 1 v.I"

.J5

"«ni Je«! svoje oči od naših ^ M  »

' , zavoljo nas so N« sn | ic0 p P ret)0 a e „„ zavoljo

>J, zavoljo nas jetvoj«> » , h pregr eh.

a,  -l e  tekla tvoja kerv; open = • , , ju;  Jezus

Hlini, spokorniki, grešniki, m  kličejo v te, sladkJez
Sc 'iomilosti in pomoči pod tvojim križem; o, ushsi Jih-

kerš.

nauk.

32

A.

— 498

O sveti križ našega Zveličarja, zastava našega odrešenja!
bodi češčen, bodi nam moč v skušnjavah, tolažba v žalosti,
pribežališče ob smertni uri, da nas Jezus po tebi sprejme v
nebeško veselje, v veselo družbo angelov in svetnikov, ki n aS
je na tebi odrešil večnega pogubljenja! Amen.

LXX. Keršanski nauk,

Jezus s križa snet in v grob položen.

1. Ob deveti uri po Judovskem ali ob treh popoldne
po našem je usmiljeni Jezus na osramotivnem lesu svetega
križa izdihnil svojo dušo. Na osramotivnem lesu, pravim, zakaj
križanje je bila naj osramotivniša kazen, v kakoršno so bili
obsojeni le sužnji in drugi naj veči hudodelniki. — Nad smertjo
Zveličarjevo je ostermela vsa natora, ravno kakor bi jo g'' 025 ' 1
bilo nad toliko krivico, kakoršna se je bila na zemlji zgodila*
Solnce je zatemnelo, zemlja se je tresla, skale so pokale i»
grobi se odpirali. Strah je obšel pri tolikih čudežih vse ljudi?
ki so stali krog Jezusovega križa. Prestrašili so se ne l e
Jezusovi sovražniki, temveč so se zavzeli tudi še clo njeg oV j
znanci, in žene, ktere so bile prišle za njim iz Galileje;'m ed
njimi je bila Marija Magdalena, in Marija Jakoba manjšega m
Jožefova mati in Saloma, ki so od dalječ stali, in gledali vse
e čuda. Od dalječ so stali znanci Jezusovi, ne, kakor bi
serca ne bili imeli za Jezusa, ampak le zato, ker zavoljo
preobi ne množice ljudstva za njih pod križem prostora ni bil<j;
Od daleč so sicer stali s svojim telesom, toda blizo so mu b‘ 1
s svojim sercom. Te blage duše so Jezusu zveste ostale,
so ga bili vsi drugi že zapustili, in so nam sporočile prelep
zgled, da tudi mi svojemu ljubemu Jezusu zvestobo ohranim 0
v vseh okoljšcinah življenja, bodi si veselih ali žalostnih*

499

2. Zdaj pridemo pa do vpraševanja:

Za kter e ljudi je Jezus ter pel in umeri?

Jezus je terpel in umeri za vse ljudi; za vse, ki so kdaj
živeli na svetu; za vse, ki zdaj živijo na zemlji; in za vse,
ki bodo še posihmalo zagledali beli deri! — Bogoljubni očaki
stare zaveze so sicer pravično živeli, pri vsem tem pa vendar
le v nebesa niso mogli in bi nikoli ne bili mogli, ako bi Jezus
ne bil zanje terpel In umeri. Ravno tako bi tudi še zdaj in
zanaprej nobeden človek zveličan ne bil, ako bi Jezus s svojim
terpijenjem in svojo smertjo ne bil odrešil sveta!

3. Ali bodo pa vsi ljudje zveličani, ker je Jezus
z a vse terpel in umeri?

Akoravno je Jezus za vse ljudi terpel in umeri, vendar
le vsi ne bodo zveličani, temveč le samo tisti, kleri se nje¬
govega terpljenja in njegovega zasluženja vdeležijo s tim, da
sveti kerst prejemejo in pobožno živijo. Kdor se pa ne vdeleži
Jezusovega terpljenja in zasluženja in ni keiščen, keršansko
ne živi, ne bo zveličan, marveč pogubljen. Jezus sam pravi:
»Kdor veruje in je kerščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje,
ko pogubljen u  (Mark. 16, 16.) »Povem vam: Tisto noč bota
dva v eni postelji: eden bo sprejet, in eden puščen. Dve bote
vkupej mlele: ena bo sprejela in ena puščena; dva bota na
njivi: eden bo sprejet in eden bo puščen . u  (Luk. i7, 34. 35.)

resnico poterduje tudi sv, Pavl, ko piavi. „To namreč
Vedite in premislite, da noben prešestnik, ali nečistnik, ali
ls »komnik, kar je molikovanja, nima deleža v kraljestvu Kristu¬
sovem in’ božjem.« (Efež. 5, 5.) Z Jezusom vred sta bila
križana še dva druga moža; eden zmed njih, desni skesani
vazbojnik, je bil sprejet v sveti raj; drugi pa, levi terdovratni
čudodelnik, je bil zaveržen in pogubljen.

4. Zakaj pa je Jezus terpel in umeri?

Jezus je terpel in umeri:

a) Da nas je odrešil od večnega pogubljenja. Bin smo
otr °ci jeze božje, otroci večnega pogubljenja, Jezus nas je pa
Postavil v stan božjih otrok; v Adamu smo vsi umerlk v Je-

32

- 500

zusu pa spel oživeli; bili smo vredni večne smerti, Jezus pa
nam je s svojo smertjo pridobil večno življenje.

b) Da nam je pokazal, kako neskončno nas Bog ljubi,
in nas učil, Boga resnično ljubiti. „Bog je svet tako ljubil,
da je dal svojega edinorojenega Sina, da, kdorkoli vanj veruje,
se ne pogubi, temveč ima večno življenje." (Jan. 3, 16.) I n
Jezus božji Sin, je na svet prišel, ter umeri — ne za svoje
prijalle, ampak za nas, svoje sovražnike. O nedopovedljiva
ljubezen božja, vredna vse naše ljubezni! Vsegamogočni Bog
bi bil lahko tudi po drugem potu svet odrešil, pa ga je hotel
odrešiti z britkim terpijenjem in grenko smertjo svojega edinega
Sina, da bi nam s tim na znanje dal svojo neskončno ljubezen,
in naše serca vnel, da Jn i le njega samega ljubili iz celega
serca in iz vse svoje duše.

c) Da bi spoznali, kako gerda, huda reč da je greh,
in da bi se greha skerbno — skerbno varovali. Ugenj in
povodenj, hude vremena in toča, vojska, kuga, lakota in kar
je še kaj drugega hudega na svetu, nam sicer na znanje daje,
kolikanj huda reč da je greh v božjih očeh; šo bolj nas od
tega prepričajo večne, peklenske muke, terdovratnim grešnikom
pripravljene; nobena reč pa nam gerdobe in hudobije greha
tako živo pred oči ne postavlja, kakor nam jo postavlja prod
oči grenko terpljenje in britka smcrt Zveličarjeva, ki je zavoljo
naših grehov tolikanj terpel. In nobena reč nam.tako resno
ne prigovarja, naj greh sovražimo in se ga skerbno varujemo,
kakor ravno sveti križ, na klerern vidimo božjega Sina tolikanj
terpeti in med tolikimi bolečinami umreti.

d) Da pokorimo in merlvimo svoje grešno telo. Jezus,
božji Sin, je terpel lakoto in žejo, vročino in zimo, jo bil do
kervavega raztepen, s ternjem kronan, in na križ pribit, ako-
ravno je ves nedolžen bil; mi pa smo vsi od kraja revni
grešniki pred Bogom, in bi ne hotli nobenega terpljenja pi' e "
vzeti v pokoro za svoje grehe? Jezus ni terpel samo zato, da bi
nas S svojim terpijenjem rešil večnega pogubljenja, tudi zalo,
da bi nam zgled zapustil, kako naj se tudi mi pokorimo za svojo
grehe. Ravno to nas|uči sv. Peter (I. 2, 21.), rekoč: „K tem«
namreč (k terpljenju in poterpežljivosti) ste poklicani, ker j e
tudi Kristus za nas terpel, in V am je zapustil zgled, da hodit®

- 501

po njegovih stopinjah.^ S lemi besedami sv. Peter ne pravi,
da nam ni treba terpeti, ker je Kristus za nas terpel, temveč
naravnost pove, da smo k terpljenju poklicani, ker je Kristus
za nas terpel.

e) Da tudi mi vse nadloge po njegovem zgledu prena¬
šamo voljno in poterpežljivo. Jezus je neizrečeno veliki? terpel
iz ljubezni do nas, pa je radovoljno in poterpežljivo prenašal
vse terpljenje. Božja previdnost tudi nas ne pusti brez terpljenja,
terpljenja se ne moremo ogniti; hote ali nehote moramo terpeti.
Ali velik razloček je, alj terpimo dragovoljno alj nejevoljno.
Vse terpljenje nam nič ne pomaga, ako ga dragovoljno ne pre¬
našamo. Zatoraj pravi sv. Pavl; „Poterpež!jivost vam je po¬
trebna, da spolnujete voljo božjo in dosežete večno življenje. 1 "

5. Veliki duhovni, farizeji in pismouki so želeli, da bi
se v petek popoldne truplja obsojenih snele in pokopale; pa
tega niso smeli storiti sami ob sebi brez privoljenja deželnega
oblastnika Pilata. Posvetujejo se toraj med seboj, in gredo
v Jeruzalem Pilata prosit, da ukaže obsojenim kosti polomiti,
njih truplja sneti in pokopati, da bi ne ostale na križu veliko
soboto, imenitni Judovski praznik, kterega so že veliki petek
zvečer praznovati pričeli. Pilat, ko zasliši njih prošnjo, jim
dovoli, kar prosijo, in vojščaki gredo, ter desnemu in levemu
razbojniku kosti podrobijo. Desni skesani grešnik je voljno
prenašal bolečine, ktere je pri tem terpel, in jih je Bogu
daroval v odpuščenje in zadostovanje svojih velikih grehov,
hi jih je bil poprej doprinašal, je potolažen umeri, in njegova
duša je šla z Jezusom v raj, kakor mu je bil Jezus sam obljubil.
Levi razbojnik je terpel z desnim razbojnikom enake bolečine;
jo tudi na križu umeri pa smert brez tolažila, in njegova duša
ni šla v večno življenje, ampak je šla iz časnega v večno
trpljenje, ker je terdovraten ostal v svojih grehih. Vojaki
L* bili tudi Jezusu kosti sterli, kakor je bila v sploh navada
P ri ’ obsojencih; ko so pa vidili, da je Jezus že mertev, mu
n jso sterli nobene kosti; ampak eden vojakov je s sulico odperl
Njegovo stran, in zdajci je tekla kerv in voda iž nje. To se je
namreč zgodilo, da je dopolnjeno pismo, ktero pravi: „Nobene
k °sti mu ne strite«. (H. Moz, 12, 46. — IV. 9,12.) spet

- 502 -

drugo pismo, ktero govori: „ Gledali bodo vanj, kterega so
prebodli/ 4  (Cahar. 12, 10.)

6. Kadar se je večer storil, je prišel Jožef Arimatejec,
da bi Jezusovo telo s križa snel in pokopal. Bil je Jožef
bogat, dober in pravičen mož, in tedej na glasu med Jeru-
zalemljani, kteri so ga ravno zato tudi v zbor sprejeli med
svetovavce, Jožef pa nikakor ni bil privolil v to, kar so
drugi svetovayci sklenili in storili zoper Jezusa. Bil je namreč
tudi on učenec Jezusov, toda skrivaj zavoljo strahu pred Judi,
da bi ga ne bili čertiii in preganjali. Ta pošteni in pravični
mož je serčno šel k Pilatu, in ga je prosil, da bi smel Kri¬
stusovo telo s križa sneti in pokopati. Bal se je namreč,
da bi Jezusovi sovražniki njegovega telesa kam ne vergli i n
ga nepokopanega ne pustili, ali pa da bi ga kar pod križem
ne bili pokopali, kakor se je po navadi zgodilo s trupli 1
obsojenih ljudi. Pilat se čudi, da bi bil Jezus že umeri-
Malo poprej namreč so bili Judje pri njem, in so ga prosili)
naj ukaže obsojenim kosti streti in jih pokopati, da čez praz¬
nike na križu ne obvise. Komaj pa so Judje odšli, je že
Jožef pritekel, ter Pilata prosil, da bi mu prepustil Jezusovo
inertvo telo, Pilat torej pokliče stotnika, kteri je stražo im 6 *
pod križem Kristusovim. In ko je zvedel od stotnika, da j 6
Jezus res že umeri, je dovolil, in dal Jožefu Jezusovo mertvo
telo, da ga s križa sneme in pokoplje. Jožef gre, ter kupi
tanjčice, in biti na goro, Jezusovo telo snemat in pokopovat-
Prišel je pa tudi Nikodem, kteri je bil tudi dober mož m
skriven Jezusov učenec, ki je bil v pervič po noči prišel k
Jezusu, in je prinesel zmesi mire in aloe sto liber. Vzela
sta tedej Jezusovo telo, in ga zavila v tanjčico z dišavami
vred, kakor je pri Judih šega pokopovati. Bil je pa na tistem
kraju, kjer je bil Jezus križan, vert, in na vertu nov grob)
v kterega še nikdor ni bil položen, in kterega je bil dal Jožef
izsekati v skalo. Tam sta tedej zavoljo dneva pripravljanja
Judov Jezusa položila, to je : zavoljo velike sabote, ktera j 6
bila že nastopila, nista smela Jezusovega telesa dobrega uma-
ziliti in prav pokopali; torej sta ga za toliko 6 asa, da bi sa-
bota minula, kar naglo položila v bližjni grob, ker sta g a

- 503  -

mislila še le po saboti prav popolnoma umaziliti in pokopati.
In Jožef je zavalil velik kamen k dnrim groba.

Kaj ne, ljubi kristjani! da sta vam všeč Jožef in Niko-
dem, ki sta tako močno hitela Jezusovo telo s križa snemat
in pokopavat. S svojim lepim ajanjem in ravnanjem sta nam
zapustila lep zgled, da ga posnemamo, ter Jezusa s križa
snamemo. Ali pa to tudi res storimo? Glej, o grešnik! po
nauku svetega Pavla ti na novo križaš Kristusa; tvoji grehi
mu tešejo težeji križ memo unega, kterega so mu Judje
iztesali; tvoji grehi mu kujejo ostrejše žeblje memo unih,
s kterimi so ga Judje na križ pribijali; tvoji grehi spremenijo
tvoje serce v Kalvarijo, na kteri se ponavlja vse Jezusovo
terpljenje. S svojim nečistim življenjem, s svojim pijanče¬
vanjem in rotenjem in z drugimi pregrehami in hudobijami
si Jezusa na križ pribili kdaj se ga že boš še usmilil, ter ga
s križa snel s pravo resnično pokoro?! Vedi, če ga ti brez
“smiljenja in sočutja zamoreš gledati na križu visečega, ga pa
sveta cerkev ne more gledati v takem stanu; torej ti veleva,
v saj enkrat v letu se čisto spovedati, in s pravo resnično
Pokoro s križa sneti Jezusa.

1  Jožef in Nikodem sta Jezusovo telo s kriza snela
položila v nov, iz skale izsekan grob. Jezus tedaj leži
*daj v <rrobti od kterega je že več sto let poprej prerokoval
Prerok Izaija (11, 10.) rekoč: „Njegov grob bo veličasten«.
Učeni Alfons Salmeron, razlagovaje te prerokove besede, pri¬
stavlja in pravi: „Nekdaj so v grobe pokladali zaklade, kteri
so bili velike vrednosti. Nikdar nikoli pa še m noben grob
v  sebi hranil zaklada, kteri bi veči bil, kot je Jezus Kristus.«
1“ torej je prerok že zavoljo tega prav po pravici povedal:
»Njegov orob bo veličasten.« Da, zares veličasten je Jezusov
§'mb; in ravno zavoljo tega roma leto za letom toliko vernih
kristjanov iz vseh krajev sveta v Jeruzalem, da na tem častitem
kraju, pri Jezusovem grobu pokleknejo in molijo, in Jezusu
svojo ljubezen skazujejo in svojo hvaležnost na znanje dajejo.
Ravno zalo se je pred kakimi 800 leti vzdignila vsa Evropa,
da bi ta dragi zaklad vseh keršanskih ljudstev iztergala never¬
nikom iz rok; ravno zato so kralji in cesarji, knezi in vitezi
Ve seli šli s svojimi vojščaki in drugo brezštevilno trumo romarjev

- 504 -

v sveto deželo na boj zoper sovražnike božjega groba.
Veličasten je grob Gospodov; zakaj Bog sam ga je že veliko¬
krat poveličal s posebnimi milostmi, ktere je ondi skazoval, m
z velikimi čudeži, ktere je tamkaj delal. Sveta Pavla, svet’
Hieronim in drugi so si dobivali pri svetem božjem grobu bre*
števila gnad, si tam zajemali dušni mir in pokoj, kakoršneg 9
bi na nobenem drugem kraju sveta našli ne bili." — Zmed
preobilnih čudežev, kteri so poveličevali Jezusov grob, naj vam
jih le kak par v misel vzamem: Posebno imenitno prigodbo
dopoveduje sv. Avguštin. Nek imeniten, veljaven gospod, He-
sperij po imenu, si je bil prinesel iz svete dežele perišče persti
od božjega groba, Po nasvetovanju in dovoljenju sv. Avgn-
ština in sinicenskega škofa Maksimina so to perst zakopali na
poseben kraj, in nad njo izzidali cerkev, Nek siromašit, na
vseh udih sklučen mladeneč jo slišal od te cerkve in od perst'
iz božjega groba, ktera je bila v cerkev zakopana, in je torej
milo milo prosil, da bi ga zanesli na ta sveti kraj. Zanese
ga, in mladeneč je tamkaj molil prav pobožno in priserčno, ' n
pri tej priči zadobil popolno zdravje, ter se je na to ves vesel
vernil iz cerkve na dom k svojim preveselim staršem. —
Zofronij, Jeruzalemski škof nam popisuje čudno spreobernenje
in spokorjenje dveh oseb na božjem grobu, namreč spreober¬
nenje blažene Kozmijane in spreobernenje svete spokornim 5
Marije Egiptovske; perva izmed n ju je bila poprej zapopadem'
v severjanovi krivoveri, druga pa celih 19 let v razuzdanem
življenju. — Znano vam je, kako veliko čudežev se je godile
na grobih in pri ostankih (svetinjah) božjih prijatlov. svetni'"
kov, kdo bi tedej rad ne verjel, da se je še več in vecj i
čudežev godilo pri svetem božjem grobu, pri grobu Najsvetej¬
šega zmed vseh svetih, pri grobu tistega, od kterega je pisano.
»Njegov grob bo veličasten 1“  Amen.

- 505 -

/

LXXI. Keršanski nauk.

§.  5.  O d p e l e g a člena vere.

Doli

je šel pred pekel; tretji dan od mertvih vstal.

1. Kadar sla Jožef Arimalejec in Nikodem Jezusovo

telo s križa snemala in pokopavala, nista bila sama, ampak
s<)  bili pričujoči tudi še drugi prijatli in znanci Jezusovi, Rila
je pričujoča Marijo, mati Jezusova, sveti Janez, njegov ljubljeni
učenec, žene, ktere so z Jezusom prišle iz Galileje. Te bo-
£°ljubne duše so sedele z žalostnim scrcom grobu naspi ot. in
So  gledale, kam in kako je bilo položeno Jezusovo telo. Rade
to bile Jezusu zadnjo čast skazale, ter njegovo telo spodobno
P°kopale, pa kar takrat tega niso mogle; zakaj o solnčnem
y ahodu je po Judovskem že nastopil sv. večer velike sobote,
n i'h velikega praznika, in so morale biti torej po postavi pri
P°koju. Ko sta tedej Jožef in Nikodem kamen zavalila k dumn
? r °l>a, so se razšle'tudi te dobre duše, ter so pripravile dišav
ln  mazil, terdge volje, da bodo, kakor hitro saboia mine, do¬
bile, kar so zdaj zamudile, ter lepo spodobno pomazilile
Svet o Jezusovo telo. ......

2. Pokop Jezusov pa daje tudi nam, ljubi kristjani! lepo
P°dučenje, in sicer:

a) Jezusov grob smo tudi mi, kadar sprejemljemo sveto
reš nje Telo. GrobJ kamor sta bila Jožef in Nikodem položila
Jezusovo telo, je bil čisto nov, in nikdo še ni bil vanj po-
*°pan, torej ’ tudi nič nesnažnega ni bilo v njem. Vse to
daje lepo podučenje, da mora biti čisto in čedno tudi
aše  serce, kadar pristopimo k svetemu Obhajilu,
v i. k) Jezusov grob je bil v skalo izsekan, kar je. gotovo
toiko truda prizadjalo, prejden je bil grob dodelan m zgo-

- 506 -

tovljen. To nas liči, da moramo tudi mi za gnado svetega
Duha pripravno storiti svoje serce, če bi bilo tudi terdo
kot skala.

c) Pred duri Jezusovega groba je Jožef zavalil velik
kamen, da je telo Zveličarjevo namiroma ležalo v grobu-
Ravno tako skerbimo tudi mi, da nam kdo Jezusa ne vzaW e
iz serca, kadar smo ga prejeli pri svetem Obhajilu.

3. Slišali smo, da je Jezus umeri, in ko je umeri, se
je njegova duša ločila od telesa. Zdaj pa se uprašuje: Kje J e
bila pa Jezusova duša med tem časom, ko je njegovo tele
v grobu ležalo? To nam pove peti člen aposloljske vere?
kteri se takole glasi:

Doli je šel pred pekel; tretji den od mertviu
vstal.

Pomudimo se danes pri pervem delu, pri pervein odstavil
petega člena apostoljske vere, ki pravi:

A. Doli je šel pred pekel.

4. Kadar molimo v aposloljski veri: „Doli je šel p 1 ®

pekel*, ne smemo misliti, da je Jezus pred pekel šel z
in s telesom. Telo Jezusovo namreč je v grobu poči

dušo
val 0 :
oov i

pied pekel je šla le njegova duša, kadar se je bila o nje;
smerti od telesa ločila, in je šla k pravičnim dušam, ktere so
pred peklom odrešenja čakale; ondi je ostala tako dolg 0 ’
dokler je Jezusovo telo v grobu ležalo.

5. Akoravno pa je bila duša Jezusova telo zapustila, se
vendar le njegova božja natora ni ne od duše, ne od teles«
ločila, ampak je ostala vedno sklenjena z dušo in s telesom-

6 Ker pravimo: „Doli je 'šel pred pekel*, naj va»>
zdaj odgovorim tudi še na vpraševanje:

Kaj  P 0m enja beseda »pekel«?

Beseda „

znajdejo duše merLih^T^  Skrile kraje > v Iiterih  ii
-  Takih skrivnih knjJ" , I ! ebeske Š a  zveličanja niso doseg''-

in sicer:  J V ’ 5 erim se  »P eJ{eIft  pravi, j® v  ’

- 507  -

a) „Pekel" se imenuje tisti strašni kraj, v kterem za-
v erženci večne muke lerpijo v družbi hudih duhov ali hudičev.
V tem strašnem kraju se /.najde nesrečni Kajn, ki je bil ubil
svojega nedolžnega brata; nezvesti Iškarijot, ki je izdal svojega
Gospoda in Zveličarja; neusmiljeni bogatin, od kterega dopo¬
veduje sveto evangelije rekoč: »Umeri je tudi bogatin, in je
W v peke! pokopan." Prav za prav se le samo ta kraj
»pekel" imenuje.

b) Pomenja »pekel" tudi kraj, v kterem se morajo duše
čistiti od majhnih grehov« v kakorsnih so se znašle, kadar so
Se  ločile iz tega sveta; ali v kterem časne kazni terpe za
£ re be, za ktere se niso v življenju še zadosti spokorile. Temu
j^ju pravimo »vice". Ta kraj ima sveta cerkev v mislih,
‘ ie dar pri maši za verne mcrlve moli rekoč: »Gospod Jezus

Kristus,
Pekla!«
Pek!

kralj časti, reši duše vseh vernih mertvih od kazen
V tej molitvi sveta cerkev ne govori od pervega
a ) ampak le od vic.
jj c ) »Pekel" pomenja tudi kraj, v kterem so bile

8n Jene duše bogaboječih, pravičnih ljudi, kteri so umerli,
J e .lden j e  j ezus SV et odrešil, in so ondi v zveličanskem
jP a pju namiroma in brez bolečin čakali svojega Odrešenika.
d(i >u kraju pravimo po navadi »predpekel". Ondi niso
j e J e  nobene bolečine lerpele; vendar pa še niso gledale bož-

Peiz

obličja, in niso uživale nebeškega veselja, po kterem so
re čeno hrepenele, in torej težko čakale odrešenja.

hUn  Zokai pa

so morali pravični stare zaveze

p - pred peklom? in zakaj njih duše niso šle
e ° e j nazaj v nebesa?

tj  , , M£> w a  ker so bila nebesa celih 4000

'« 4e°teTvo«o S S e reI 1 a“ V™«™  *>*"«■• Nobe " a  "*

% «l> ‘pravičnih ljudi, Meri K, pred Kristusovim terpljenjem

živeli in sveto umeril ni mogla poprej v nebesa

jo Jezus božji pravici zadostoval. In dokler se to "
"Mio  KgodUo, so šle duše pMV.cmh pred pekel ter so ™
odrešenja. Med njimi » » ™as!r svel. *•““
? k ’>ri je Jeznsa kerslil v Jordanski reki; ^

klet > jo Jezusa na svojem naročju nosil v Jeruzalemskem

- 508  -

peljnu; bogoljubna prerokinja Ana, ktera je Jezusa v tempelj 1111
gledala in ljudem razglaševaln. Pravični stare zaveze so terdn°
verovali,- da bo Odrešenik prišel, in so zvesto pričakovali?
jih bo odrešil.

8. V ta kraj, pred pekel, je šla Jezusova duša, kada’
je njegovo telo v grobu počivalo, in sicer zato:

a) da je na tem kraju čakala tistega časa, o k tereni
je imela zopet s telesom skleniti in od merlvih vstati;

b) zato, da je duše starih očakov, prerokov in dru? 1
pravičnih tolažila z veselo novico, da so zdaj že rešene, in
pojdejo čez 40 dni s svojim Odrešenikom v nebesa.

9. Da bo duša Jezusova šla pred pekel, tolažit očaK »

je bilo prerokovano že v stari zavezi. Že po modrem 8' rfl
(24, 45.) govori Jezus rekoč: »Prederl bom vse skri vl j®
podzemeljske kraje in pregledal vse spijoče, in razsvet
(razveselil) vse, ki zaupajo v Gospoda.* Prerok CaharjF
(9, 11.) pravi: „Po kervi svoje zaveze si spustil svoje jetri'
iz jame (ječe)." In prerok Izaija (49, 8. 9.) govori: «
reče Gospod: Ob času milosti... porečem jetnikom: 1 1-1
vunkaj! in v tami bivajočim: Stopite na svitlobol* 8e r* 1 *
ločniši pa govori o tem sveto pismo nove zaveze. Sv. 1 e
(I. 3, 18. 19.) pravi: „Bil je (Kristus) umorjen ,po 111
oživljen pa po duhu: v kterem (duhu) je tudi prišel in ° z
noval duhovom, kteri so bili v ječi.* In sv. Pavl P'
„Šel je (Jezus) na visoko, in vjete peljal jetnike (duše P .
vičnih iz predpelda); dal je darove ljudem. Da je pa »

šel, kaj je drugega, kakor da je poprej tudi doli šel v sp° j
kraje zemlje? Kteri je doli šel, ravno tisti je tudi gor*
čez vse nebesa, da bi vse napolnil.* (Efež. 4, 8 —10) j n

Sveta mati katoliška cerkev je tudi vedno verova^^
učila, da je Jezusova duša po smcrti telesa šla pred P®
kjer so bile hranjene duše pravičnih, jih tolažit in jim ° c
šenje oznanovat. , aV j;

Ravno to terdijo tudi cerkveni očetje. Sv. Justin P g0
„Gospod, Sveti v Izraelu, se je spomnil svojih mertvib, 5
spali v grobu zemlje, in je doli šel k njim.* Sv. Irenč!
vorl: »Gospod se je kake tri dni mudil na tistem krajj? . g

kterem so bili mertvi.« Sv. Ignacij piše: »Pred p eK ‘

- 509

® atn  šel; pripeljal jih je pa veliko iz predpekla in jih peljal
Seb oj v nebesa.

10. S tira, da je njegova duša šla pred pekel šla v ta
la erzli, tamni kraj, se je Jezus res močno močno ponižali
a  nikar se teinu ne čudimo, ko vemo, da se tudi ni branil,
Z£ »voIj 0  zveličanja revnih, grešnih ljudi devet mescov prebivati
! {^čistem telesu prečiste device Marije! In Jezus ni šel k
‘nšam p re d pekel kakor kak ječar, da bi jim bil kak ječar,
,. a  I 1 ' jim bil kak nov strah naredil ali jih v kako novo terp-
ien J e  pripravil: temuc je stopil k njim kakor premagovavec
1 ^'erti j n  pekla, da bi tolažil in rešil svoje zveste prijatle,
] { eri  so že tako željno pričakovali njegovega prihoda. • Vsi,
a < koli jih je dosihmalo šlo pred pekel, očaki, preroki in drugi
^ a vični ljudje, so bili smerli pod oblastjo in sužnji pekla, ker
So  nis ° mogli rešili iz tamnega, nevljudnega kraja, v kterem
0  hranjeni. Jezus Kristus pa, ki je razlergal naše dolžno
s  tn °? zadostoval razžaljeni pravici božji s svojo smertjo na
‘ ^etn križu, je šel kakor častitljiv zmagovavec smerti in
• na ta kraj, da bi odtegnil peklu njegov rop in ga v
stilljivem sprevodu odpeljal seboj. Obdan je šel kje doli in
//■etnije Van  od nezmerne trume angeljev, kteri so vsi veseli
i t | eva li njegovo zmago rekoč: ^Poglavarji! odprite svoje vrata,
k r  |! e ® n e vrata vzdignite (odpahnite) se, da pojde skoz nje
v  I J  časti. Kdo je ta kralj časti? močni in mogočni Gospod,
(p °J U  veljavni Gospod. — Gospod vojsk, on je kralj časti!“
l 0 | S ,' 7. 8. 10.) In kadar je Jezus, po kterem so duše

r c ^ ian -i hrepenele, stopil med nje pred pekel, oh kako neiz-
ia( e ‘ 10  so se obveseliie! Da si bole njih veselje vsaj nekoliko
Ohj!° gli  Postaviti pred oči, naj vam ga v neki priliki enmalo
Kakih 70 let so se znašli Jeruzalemljani in drugi
( Wei V  ® a hilonski sužnosti daleč daleč proč od svoje domače
8pug.. e ; Jeruzalema le niso mogli pozabili, ne iz misel
ittjglj 11 ’ Sionskega hriba, na kterem so nekdaj svoj tempelj
it) L  ^ e prenehoma so zdihovali po Jeruzalemu, po tempeljnu,
rek 0 ° ' e * )i  domačiji. Eden zmed njih je pel žalostno pesem
s^o ° ’ »Ob Babilonskih vodah, ondi smo sedeli in jokali, ko
8 q j.  Se  spominjali Siona. Tisti, ki so nas v sužnost peljali,
j am  Prigovarjali in rekli: Zapojte nam hvalico iz Sionskih

- 510 -

pesem! Ali kako bomo peli Gospodovo pelje v tuji deželi-
Ako tebe, Jeruzalem, pozabim, bodi pozabljena moja desnica-
Glejte, tako živo so Judje mislili na Sion, in kolikor bolj žiy®
so nanj mislili, toliko bolj goreče so po njem zdihovali. V P) 1 ,
terpljenju jih je tolažila le edina misel, da bo Bog Babilonsk*
jarm od njih otresil, jih terde sužnosti rešil, in da pojdejo zop el
nazaj v domačo deželo, da bodo ondi iznova izidali mesto 1,1
tempelj, in da bo on, ki je Judovsko ljudstvo razkropil,
zopet skupaj spravil in varoval, kakor dober pastir varuje svoj e
čede. Ta željno pričakovani čas jim je napočil z Čirom, P el '
zijanskim kraljem, ki je Babilon premagal, Jude iz sužno
spustil, ter jim dovolil vernili se v domačo deželo, zidati vn eS
in tempelj. Oh kako veseli so bili Judje tega kraljevega oklic^j
Iz dna serca so hvalili Gospoda, svojega Boga, ki jih je re
terde sužnosti, in nazaj pripeljal na ljubljeno domačo zemljo - "

Judje v Babilonski sužnosti so nam nekama podoba tistih 0  ^
ktere so bile ločene od nebeškega Jeruzalema in so w° l ‘
pred peklom čakati odrešenja. Kako goreče so zdihovale 1^
tisti večni domačiji, ktera je vse lepša, vse bogateja, vse
stilljivsa memo une domovine, v ktero je sužne Jude ^
tužno serce! Kako priserčno so hrepenele po nebeškem de'^
zalemu, od kterega piše sv. Janez, da je sozidan iz cist^
zlata. Kakor žejni jelen hrepeni' po merzli vodi, so hrepd 1  ^
duše pred peklom po svojem Odrešeniku in Zveličarju. Res
sicer, da duše pravičnih pred peklom niso terpele martet^
muk, kakoršne morajo terpeti zaveržcnci v peklu ali pa
v vicah; pri lem pa tudi pred peklom niso uživale nom ^
tolažila razun tistega, kterega jim je delalo upanje, da bo o
rešenih prišel, in jih* rešil in izpeljal iz predpekla. O * ^
razveseljene in potolažene so tedej bile, ko je Jezus P 1  ^
vrata njih ječe odperl, prijazno med nje stopil in jim o/ , ii ‘ ro0 i
da je zdaj greh že končan, pekel premagan, mir z °^o
storjen, delo zveličanja dogotovljeno, in da čez 40 dm
ž njim vred častitljivo šle v nebesa. Gotovo so z ^ )l0 |iti,
pravičnih pred peklom ena drugo vnemale, Jezusa >' ^
častiti in hvaliti y,a toliko dobroto, ktero jim je skazai
da jih je odrešil, in jim sam prinesel odrešenja vese o Q
nilo. Gotovo so rekle same med seboj: »Novo pesem

- 511 -

Gospodu, zakaj čudne reci nam je storil. Njegova desnica in
njegova sveta roka nam je prinesla zveličanje. Gospod nam
je skazal svoje zveličanje." (l 5 s. 97, 1 — 3.) „Ta je dan,
klerega je Gospod naredil, radujmo in razveselujtno se ga!“

Resnica, da je Jezusova duša šla pred pekel tolažit duše
očakov, nam pa tudi lahko služi v lepo podučenje:

Ta resnica nas uči, naj v sedajnem življenju s svojim
duhom in s svojimi mislimi večkrat gremo v pekel, da ne
komo nekdaj po smerti pahnjeni v ta strašni kraj. Pa v pekel
moramo stopiti, ne pred pekel, v kterega je bila šla Jezusova
duša po smerti njegovega telesa na svetem križu. Zakaj la
Predpekel je nehal biti o Kristusovem vnebohodu, v kterem je
Jezus vse duše iz predpekla seboj vzel v svete nebesa. V
pcavi pekel se moramo večkrat podati v svojih mislih, v listi
P r eslrašni kraj, v kterem zaverženci vse vekomaj gore, vse
Vekomaj lerpe, v kraj neusahljivega terpljenja, \ brezen ne¬
verne nesreče, v kterem Bog smerlni greh na vekomaj po¬
kori in strahuje. Tako popotovanje v pekel ali prav za prav-
Premišljevanje peklenskega terpljenja nam bo gotovo v velik
Pnd in dušni dobiček. Zatoraj pravi nek pobožen cerkven
učenik: , Lačni lev, ki ogenj zagleda, se od ropa oplaši;
ravno tako se hudobni grešnik, lu živo premišljuje peklenske
Plamene, odverne od svoje hudobije." -- »Premišljuj o človek!
P e klenski ogenj hudega poželjenja", uči lerlulijon. „li< oi. se
Zn »jde še zunej pekla, pa s svojimi mislimi zahaja v pekel,
gotovo ne bo pahnjen v pekel", prav lepo poye sv. Krizostom;
in  sv. Bernard nos opominja rekoč: „Večkrat v svojem živ¬
lju st0[)i v  pekel, da ne boš po svoji smerti prisiljen vanj
kopiti.« _ Od svetega Krizostoma pripovedujejo, da je imel

V svojem stanovanju obešeno podobo peklenskih muk. In
kolikorkratkoli so ga skušnjave nadleževale, in kadar je iz
Postelje vstal ali se v posteljo vlegel, je vperl svoje oči na
to  strašno podobo. Prav dostikrat se je v sedanjem življenju

V  Pekel podajal, da bi v prihodnjem življenju v pekel ne bil
Prišel. — Sveteta Hieronima je vedno premišljevanje peklen-
ske ga brezna s tolikim strahom napolnilo, da je tako rekoč
Satl > sebe živega pokopal v tamen berlog, in da j_e skor ne¬
prenehoma v duhu pred očmi imel terpljenje zaveržencev, da

__ 512  -

bi nekdaj tudi njega ne zadevalo to terpljenje. — Sv. Avguštin
si je prasketanje ognja in rujovenje zaveržencov v večnem
terpljenju tako živo postavljal pred oči, da je celi ljubi den
v božjem strahu živel, in tudi druge nagovarjal in vnemal * a
bogaboječnost. Nikogar ni imel zadosti varnega, ker tudi sa¬
mega sebe zadosti varnega ni imel. „Pekla se bojim!" je bila
njegova navadna beseda. — In kaj še le od svetega Fran¬
čiška Borgia porečem? Ta sveti mož je svojo kerstno nedolž¬
nost neomadeževano prinesel v zakonski stan, iz zakonskega
stana jo neoskrunjeno nesel v duhovski stan in iz duhovskega
slana jo čisto položil v grob. In vendar se je ta božji m°ž
tako močno zamaknil v premišljevanje peklenskih muk, da se
je tresel po vseh udih, da mu je serce tripalo in trepetalo
v persih, in da ga je merzel put sprehajal po vsem životu.-'
ludi mi, ljubi moji! se prav dostikrat zamišljajmo v premišlje¬
vanje peklenskega terpijenja. Stopimo prav dostikrat s svojimi
mislimi v peklenski brezen, ter premišljujmo, kako se zavcr-
žencom tamkaj gpdi. Poglejte, za vse Vekomaj so ločeni od
Boga, ki je neskončno lep, neskončno dober! Za vse vekomaj
gorijo v prestrašnem ognju, kteri je proti pozemeljskemu ognja
to, kar pravi ogenj proti namalenemu ognju! Za vse vekomaj
jih vest grize in ujeda, kakor bi jih noč in dan strupene kače
pikale! Za vse vekomaj se znajdejo med peklenskimi pošastim
in zaverženimi v  ljudmi, med kterimi je vedni jok in škripanje
z zobmi. . . ! Živo premišljevanje pekla in peklenskih muk bo
ludi nas k pokori budilo, nas od greha odvračevalo, nas v
dobrem vterdovalo in ovarovalo večnega pogubljenja. Amen.

LXXII. Keršanski nauk.

Tretji dan od m e r t v i h vstal.

1. V zadnjem keršanskem nauku sem govoril od per-
v ega dela ali pervega odstavka petega člena apostoljske vere.
Ukazoval sem vam, da je po Jezusovi smerli na svetem križu
šla njegova duša pred pekel, tolažit duše očakov in pravičnih
ljudi stare zaveze, in jim napovedovat, da so rešeni iz pred-
P e kla: danes pridemo pa do drugega odstavka v petem členu
s Vete vere, ki je:

B. Tretji dan od mertvih vstal.

2. Jesusovo telo je bilo veliki petek zvečer pokopano.
V eliki duhovni, farizeji in njih tovarši so bili silno veseli, da
So  si zdaj Jezusa iz poti spravili in da je bil mertev. Kma o
na to pa jim je na misel prišlo prerokovanje Jezusovo po
kterem bi imel tretji dan od smerti vstali. a tnise ji 1  je

Popravila v silni nepokoj. Rekli so in se pogovarjali med
seboj: „Kaj bo, če učenci Jezusovi pridejo, njegovo truplo iz
groba vzamejo, in ga pokopljejo na drugo nam neznano mesto?
Gotovo bi po tem prazni grob kazali ljudem rekoč: Vstal je!
ta bi Jezusa molili. Ljudstvo je vse preslepo in preneumno,
in  bo vse prerado verjelo! Zavoljo božje časti in zveličanja
bratov j e  torej potrebno odverniti to nevarnost!« Tako so se
posvetovali med seboj, ter sklenili, piositi i ilata, da bi §fro
Za varoval do tretjega dne. In kakor so se bili dogovorili,
ta ko so tudi storili.

Stopivši pred deželnega oblastnika Pilata, mu reko s pri¬
pojenim jezikom: »Gospod! spomnili smo se, da je za P e ~

nauk,

- 514 -

Ijivec, ko je še živ bil, rekel: čez Iri dni bom vstal! Ukaži
tedej grob obvarovati do tretjega dne, da kje ne pridejo nje¬
govi učenci in ga ne ukradejo, in ne reko ljudstvu: Od mertvib
je vstal; in poslednja zmota bo hujša od perve.« Pilata j e
vest pekla, da je bil nedolžnega Jezusa v smert obsodil; te®
bolj nevšečna mu je bila torej nadležnost Judovskih višib;
neiama nejevoljno jim tedej odgovori in pravi: „Imate stražo,
pojdite, obvarujte, kakor veste.« Oni pa so šli, in so grob
obdali z varhi, in kamen zapečatili. Varhi so pred grobo®
čuli, ter skerbno varovali noč in dan, da ne pridejo učenci
in drugi prijatli Jezusovi, in iz groba ne vzamejo njegovega
telesa.

3. Tri dni je v grobu ležalo Jezusovo sveto telo. \
petek proti večeru je bilo v grob položeno, in to je bil perv‘
dan. Celo saboto je v grobu ležalo, in to je bil drugi dan.
In ko je bila Jezusova duša spet sklenjena s telesom je postal
velik potres. In Jezus je vstal živ in častitljiv in se prikazal
iz zapertega groba. Potem je angelj Gospodov prišel iz nebes,
je pristopil, ter kamen odvalil in nanj sedel. Njegovo obličj 0
je bilo žareče kakor blisk, in njegovo oblačilo belo kakor
sneg. Varhi so od straha strepetali, popadali na zemljo ®
bili kakor mertvi. Ko so se zopet zavedeli, so vstali in v
mesto bežali.

4. Kristus je resnično od mertvih vstal.  Porok
tega so:

a) Varhi pri Jezusovem grobu. — Veliki duhovni >a
farizeji so varhe postavili pred grob iz tega namena, da bi
kdo iz groba ne vzel Jezusovega telesa, in ne mogel reči,
da je Jezus od mertvih vstal. Božja previdnost pa je to reč
obernila tako, da so ravno ti varhi postali naj verniše in naj
zvestejše priče Jezusovega vstajenja. Ko bi tolikanj skerbn®
var ov ne bilo pri grobu, bi bili o Jezusovem vstajenju rek 1
njegovi sovražniki: „Ni res, da je Jezus od mertvih vsta,
ampak je po tatinsko iz groba prišel; njegovi učenci so g a
groba vzeli; zdaj pa lažejo in pravijo, da je od smerti vstal
Ker so pa varhi p r j g ro j,u bili, in so vidili in slišali vse, kf r
se je bilo godilo, so varhi naj verjetniše in naj gotovejso
priče Jezusovega vstajenja. I n  varhi so tudi res pričali, da J e

- 515  -

Jezus zares od mertvih vstal. Kakor hitro so se namreč iz
straha zavedli, so bežali v Jeruzalem, pravil velikim duhovnom
in farizejem, kar so vidi 1 i in slišali, in jim razkladat, da je
Jezus resnično od mertvih vstal. Veliki duhovni in farizeji,
le slišati, se silno prestrašijo, in ne vedo, kaj bi počeli. In
ledej se zbero in posvetujejo, ter sklenejo varhe z denarjem
podkupiti, da bi med ljudi trosili laž in pripovedovali rekoč :
»Spali smo, med tem so prišli Jezusovi učenci, in so iz groba
vzeli njegovo telo.'' Varhom ta ponudba ni bila nič kaj po
volji. Vedeli so namreč, da se po vojaških postavah s smertjo
kaznuje nemarni vojak, kteri bi na straži zaspal. Bali so se
lorej za svoje lastno življenje, ko bi bili med svet trosili, da
s o na straži spali. Veliki duhovni in farizeji pa jim obetajo,
da se bodo pri Pilatu oni za njih potegnili, in se jim nič
hudega bati ni. Zdaj še le se varhi vdajo, ter vzamejo denar,
in trosijo laž med ljudi, kakor so jih bili naučili Jezusovi
sovražniki. Ali glej, ravno s temi zvijačami, s kterimi so
mislili resnico prikriti, so jo še bolj odkrili in poteidili. Laž
namreč, ktero so med svet trosili, resnici ne le nič ni škodo-
vala, temveč jo je še le tem bolj dopričala in poterdila. Kdo
hi namreč spijočim pričam verjel? Saj spijoči človek ne ve,
kaj se krog njega godi. če so tedej spali, in bi bilo med tem
Jezusovo telo iz groba prešlo, nikakor niso mogli vedeti, kam
in kako je iz groba prešlo, in tedaj brez laži ali natolcevanja
niso močili dolžiti učencev Jezusovih, da so ga oni ukradli, in
odnesli; če pa niso spali, bi ga bili lahko branili. Aa dalje
Se  tudi ne da lahko po pameti misliti, da bi bil zamogel kdo
tisti silno velik kamen od duri groba brez vsega šundra in
>’opota odvalili tako, da bi se pri tem nobeden stražarjev zbudil

ne bil. _ Tudi ni lahko verjeti, da bi bili vsi stražarji na

straži pospali, ker so dobro vedeli, da je smerlna kazen po¬
stavljena na to ako bi kdo zmed varhov na straži zaspal. —
In kdo bi verjel, da so učenci, kteri so Jezusa, kedar je bil
v jet, vsi plahi 'in prestrašeni zapustili in spred njega zbežali,
zda J na enkrat tako serčni postali, da bi bili k grobu šli,
Pečate polero-ali, kamen od groba odvalili in Jezusovo telo iz
grobu vzeli,°in’bi se nič ne bili bali varhov, ki so oboroženi
krog groba’stali? — če vse te reči dobro prcvdarimo, nam

33 *

L

- 516  -

zdrava pamet veli, da moramo verovati to, kar so varili s perva
pripovedovali od potresa, od angelja in od Jezusovega resnič¬
nega vstajenja; nikakor pa ne smemo verjeti tega, kar so
pripovedovali pozneje, kedar so bili že z denarjem podkupljen*
in podmitani od velikih duhovnov in farizejev.

b) Da je Jezus resnično od mertvih vstal, nam pričajo
tudi zveste svete žene, ktere so Jezusa spremile na Kalvarsko
goro in od ondot k grobu, od kterega se niso ganile, dokler
ni bilo pokopano Jezusovo telo. Med njimi je bila Manja
Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salome. Že poprej so
bile nakupile dišav, da bi Jezusa mazilile. Zjutraj pa so šle
k grobu, ko je solnce vzhajalo. Ali veliko skerb jim dela
kamen pri durih groba. Grede so med seboj govorile: „^°
nam bo odvalil kamen od duri groba?" Ko pa pridejo na vert,
in so se tje ozirale, so vidile, da je kamen že odvaljen-
Osupnile so in ostermele! Marija Magdalena je tekla precej
nazaj, in prišla k Petru in Janezu, in jima reče: „Vzeli so
Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili." Tedej
sta obadva skupej tekla k grobu. Une dve ženi ste med te * 11
v grob šle, pa niste našle telesa Gospodovega. Ko ste bi
zavoljo tega silno žalostne, glej! sla dva angelja zraven nj*
stala v svitlem oblačilu. Ostermele sle. Angelj na desni
strani pa jim reče: „Nikar se ne ustrašite! Jezusa iščete ™a
zarenskega križanega; vstal je, ga ni tukaj! Pojdite, povej
njegovim učencom in Petru, da gre pred vami v Galilej*^
tam ga bote vidile, kakor vam je rekel." Berž ste šle *
groba s strahom in velikim veseljem, in ste tekle pove
njegovim učencom.

c) Zraven teh svetih žen imamo še več drugih P r) ^
ktere spričujejo, da je Jezus resnično od mertvih vstal-
Jezusovi smerti je vstalo veliko mertvih iz grobov, ki s° *
v Jeruzalem, in so ondi prikazali svojim prijallom in znane 01
Ti od mertvih vstali pravični ljudje so gotovo tudi priča 1 ^
Jezusa, da je res obljubljeni Odrešenik, in da je resnično
mertvih vstal. — Potlej se je Jezus v podobi vertnarja P^
kazal tudi Mariji Magdaleni v vertu, in je ž njo govoril-

Se je prikazal tudi Petru. — Ravno tako se je prikazal
dvema učencoma v Emavs gredočima, — Se je prikazal

- 517 —

posameznim ljudem; prikazal pa tudi zbranim. Enkrat je bilo
zbranih krog 500 glav. — In da bi ga ne bili imeli za kako
prikazen, ampak da bi bili terdno verovali, da resnično živi,
in ima pravo telo, jih je hotel še tem terdnejši prepričati, in
sicer tako—le:

d) Zvečer tistega dneva, ko je bil Jezus od smerti
vstal, so bili aposteljni zbrani, in duri so bile zaklenjene za¬
voljo strahu pred Judi. In Jezus pride, je v sredo med nje
stopil in jim je rekel: „Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se.«
Prestrašili so se pa in zbali, ker so menili, da duha vidijo.
On jim je pa rekel: Kaj ste prestrašeni, in kaj take misli ob-
hnjajo vaše serca ? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz
sam; potipajte, sej duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da
jaz imam.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke, noge in
stran. Ko pa niso verovali od veselja, in so se čudili, je
rekel: „Imate kaj jesti tukej ?“ Ponudili so mu kos pečene
ribe in sat medu. In on je v pričo njih jedel, ter vzel ostanke
in jim dal. — Tomaža pa ni bilo pri njih, ko je Jezus prišel.
Drugi učenci so mu povedali: „Gospoda smo vidili.« On jim
J e  pa rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah znamenj žeb¬
ljev, in ne denem svojega persla v rane žebljev, in ne polo¬
žim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.« Cez osem
^ni so bili učenci zopet zbrani in iomaž ž njimi. Jezus pride
z °pet pri zapertih vratih, in je stal v sredi med njimi, in je
rekel: „Mir vam bodi!« Potlej reče Tomažu: „Vloži svoj perst
Se mkej in poglej moje roke: in podaj semkej svojo roko, in
Položi jo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren.«
T omaž je odgovoril in rekel: „Moj Gospod in moj Bog!«
Jezus mu reče: „Ker si me vidil, Tomaž! si veroval; blagor
i' m j kteri niso vidili in so verovali!' 1

5 Da je Jezus Kristus resnično od mertvih vstal, je
tertna 'dognan, resnica. In da ‘° *e™jemo, dajemo na .nanje
8  Petim členom »nosloljske vere, kedar pravimo: „Tretji dan
od mertvih vstal « Te besede pa ne učijo le samo tega, da

i e  Jezus zopet oživel in grob zapustil, ampak zraven tega tudi

še  na znanje dajejo, da je čudež Jezusovega vstajenja posebno
v elik zatoj ko je Jezus iz lastne moči iz groba sel. ua

Mrtvih je že bilo več drugih vstalo, toda nobeden m prišel

- 518

iz groba iz lastne moči; vse je le božja vsegamogočna moč
priklicala iz groba: Jezus pa se je sam ob sebi rešil iz pod
smertne oblasti, kteri se je poprej radovoljno podvergel, je z
lastno božjo močjo življenje dal svojemu merlvemu v grob
položenemu telesu. Jezus edini je zamogel samega sebe obuditi
v življenje. Torej je rekel pred svojo smertjo: „Nihče mi
življenja ne vzame, ampak jaz ga sam od sebe dam, in imam
oblast ga dati, in imam oblast ga spet vzeti .“  (Jan. 10, 18.)
Nevernim Judom, kteri so terjali od njega znamnje v spriče-
vanje, da je res od Boga poslan, je Jezus rekel; „Poderite
ta tempelj, in v treh dneh ga bom (spet) postavil." (Jon.
2, 19.) Te besede je obračal Jezus na svoje telo, kterega j e
mislil tretji dan po smerti spet obuditi v življenje iz lastne
moči. Da je zamogel Jezus to tudi res storiti, lahko posna¬
memo iz tega, da njegova božja natora ni bila ločena n®
od telesa, ktero je v grobu ležalo, ne od duše, ktera je bila
pred peklom; ampak v duši in v telesu je ostala božja moč?
po kteri se je zamogel duh s telesom skleniti in Jezus spel
oživeti.

6. Povedati vam moram zdaj še eno reč, ktero Jezu¬
sovo vstajenje častitljivo dela, in ga loči od vstajenja vseh
drugih ljudi, kar jih je kdaj vstalo od mertvih. V svetem
pismu beremo, da je prerok Elija sina neke vidove obudil v
življenje; Jezus sam je oživel jajrovo hčerko, Najmlanskega
mladenča, in svojega prijatla Dacarja; sv. Pavl je rnertvo Tabito
poklical v življenje: toda vsi ti in drugi, kar jih je kdaj o'*
mertvih vstalo, so vstali k umerljivemu življenju, so bili P®
svojem vstajenju terpljenju in nadlogam in smerti podveržem
kakor drugi ljudje; so živeli le toliko časa, kolikor jim g a  J e
Bog še odkazal v življenje, in po lem so morali umreti. Jezu 5
Kristus pa ni vstal k takemu umerljivemu življenju, ampak j®
vstal neumerjoč, častitljiv, vstal kar premagavec greha in smeitj-
„Vemo“, uči SVi  p av j 5 jj( ]a K r i s t u s, ko je od mertvih vstal?
več ne umerje; smert več ne bo gospodovala čez njeg 8,
(Rimlj. 6, 9.) Glejte, tako častitljivo je bilo vstajenje J e '
zusovo!

- 519 —

7. Naj vam zdaj odgovorim na vpraševanje:

Zakaj je Kristus od mertvih vstal?

Jezus je od mertvih vstal:

a) Da se je dopolnilo sveto pismo in njegovo lastno
prerokovanje. Kralj David je Jezusu te le besede položil na
jezik: „Ne boš me pustil v grobu, in ne boš pripustil, da bi
trohljivosti zapadel tvoj Svetnik.(Ps.  15, 10.) Jezus sam
je večkrat pravil, da bo od mertvih vstal. (Luk. 18, 33. Mat.
12, 39. Jan. 2, 19.) Za to prerokovanje so clo sovražniki
'Jezusovi dobro vedeli, in so torej rekli Pilatu: »Spomnili smo
Se , da je ta zapeljivec, ko je še živ bil, rekel: Cez tri dni
bom vstal.“ Ako bi Jezus ne bil vstal, bi se ne bile spolnile
Je prerokovanja; s tim pa, da je od mertvih vstal, je spolnil
•Jezus svetopisemsko napovedovanje in svoje lastno pre-

rokovanje.

b) Jezus je vstal, da je v veri poterdil svoje učence in

druge ljudi. Učenci Jezusovi, že poprej boječi in maloverni,
So  po Jezusovi smerti še bolj maloserčni in omahljivi postali.
8° bi Jezus ne bil od mertvih vstal, bi bili kmalu pozabljeni
Njegovi nauki  in  čudeži. Učenci bi Jezusovih naukov po nje¬
govi smerti ne bili drugim oznanovali, in ljudje bi bili mislili,
,i{ > je Jezus res zapeljivec, kakor so ga veliki duhovni pred
P ‘latom imenovali. Vstajenje Jezusovo je bilo torej take> po-
lre bno, kakor potrebna je bila njegova smert. Zastonj bi bil
Je *us umeri, ako bi ne bil tudi od mertvih vstal. „Izdan je
bil zavoljo naših grehov, in vstal je zavoljo našega opravi-
denja ft 5  uči sv. Pavl. . „

c) Jezus je vstal, da mu je bila povernjena čast, ktero
»a je smert odvzela. Dokler je Jezus hodil po Judovski
žemlji, j e z  čudeži pričal, da je od Boga poslan, in ljudje so
lr( >poma za njim hodili, in ga ko kralja častili. Kadar je bil
Wara obudil in cvetno nedeljo v Jeruzalem šel, mu je ljudstvo
Naprot prišlo, in je veje sekalo in jih stlalo na pot, drugi pa
So  clo svoja’ oblačila razgrinjali po cesti, po kteri je imel
Je zus iti, i a  so vesel glas gnali rekoč: »Hvaljen bodi, kteri
P r >de v imenu Gospodovem!“ Ko je bil pa Jezus na Getze-
•»»Nnskem verlu vjet, na sodbo gnan, kervavo razbičan, s ter-

- 520 -

njem kronan, v smert obsojen; je bila pozabljena vsa ta čast?
je zatemnela vsa njegova visokost; in nobeden bi ne bil Sin a
božjega spoznal v njem, ki je bil razbojnikom prištet, in j e
v sredi hudodelnikov umeri. S tim pa, da je od- mertvih vstal,
je skazal, da je res božji Sin; čast, ktera mu je bila s smertjo
vzeta, mu je bila z vstajenjem povernjena, in poveličano j e
bilo po vsem svetu njegovo presveto ime.

d) Jezus je vstal, da lagleje verujemo vstajenju mertvih
in tem zvestejši pričakujemo lastnega častitega vstajenja. D a
bomo vsi od mertvih vstali, so verovali vsi pravoverni ljudje;
s svojim vstajenjem nas je pa Jezus v tej veri še tem bolj
poterdil. Sv. Pavl pravi: „Po človeku (Adamu) je smert, i n
po človeku (Jezusu) vstajenje mertvih. In kakor v Adam«
vsi umerjejo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.“ (I. Ko''-
15, 21. 22.) Vstajenje Kristusovo nas tedej razveseljuje m
nas s sladkim upanjem napaja, da bomo tudi mi nekdaj častit¬
ljivo vstali; zakaj če je On, naša glava, častitljivo vstal, bom 0
častitljivo vstali tudi mi, njegovi udje, dokler smo po bogabo¬
ječem življenju terdno sklenjeni s telesom, čigar glava J e
Kristus.

8. Vstajenje Jezusovo nam daje tudi lepo podučenje,
kako da moramo vstati iz groba pregrehe, in sicer:

a) Kristus ni vstal le na videz, ampak je resnično za-
pustil svoj grob. Ravno tako resnično moramo tudi mi vstal'
iz groba pregrehe; to je: resnično se moramo poboljšati in n 0
le na videz in ne za to, da bi nas ljudje za dobre imeli;
resnično moramo zapustiti hude navade, in ne le toliko časa,
dokler nas spovednik k sv. Obhajilu ne spuste, ali dokler p r *'
ložnosti nimamo, da bi spet grešili. Vsa hudobija mora p 1 ' 1
čistem iz serca. Komur pa po spovedi vedno še stari nap «' 1
in poprejna nečistost ali nekdanje sovražtvo ali kaka druga
hudobija v sercu kraljuje; ni resnično vstal s Kristusom,
ampak še vedno leži v grobu pregrehe.

- 521  -

b) Kristus je po svojem vstajenju bolj od ljudi ločen
bodil, in le za svojega nebeškega Očeta živel. Ravno tako
se moraš tudi ti, ljubi moj! po spovedi od spačenega sveta
ločiti, se slabih tovaršij ogibati, in posihmalo le samo Bogu
živeti. „Ako ste vstali z Kristusom, iščite, kar je gori, kjer
je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tistem, kar je
zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji«, uči sv. Pavl (Kol.
3, 1. 2.) Ako bi pa še vedno ljubili svet in njegovo ne-
čitnurnost in razveseljevanje bi ne bili še vstali z Kristusom.

c) Kristus je vstal, in nič več ne umerje. Ravno tako
tudi tj, kristjan! ki si od smerti greha vstal, ne smeš več
Umreti, ne več v grob greha pasti; če pa padeš, tvoje vsta—
i en je ni bilo resnično.

d) Da je Jezus od mertvih vstal, so pričali njegovi pri-
jatli, pa tudi njegovi sovražniki. Tudi ti, o grešnik, se spre-
oberni tako resnično, in živi tako sveto, da dobri in hudobni
°<1 tebe poreko: „Zares je zdaj ves drugi, zares je ves spre-
°bernjen in spremenjen!« in da bodo tvojega spreobernjenja
v eseli tudi angelji in svetniki v nebesih. Amen.

- 522 -

LXXI1I. Keršanski nauk.

§. 6. Od šestega člena  vere.

Gori je šel v nebesa; sedi ob desnici Boga Očeta
vsegamogočnega.

1. V zadnjih dveh keršanskih naukih sem vam pravil,
da je po Jezusovi smerti njegova duša šla pred pekel, tolaži 1
slare očake; njegovo telo pa je bilo v grob položeno. Kedar
pa se je bila njegova duša ločila od telesa, se s tim nikakor
ni ločila tudi njegova božja natora ne od njegove duše, ne
od njegovega telesa; ampak Jezusova božja natora je združena
ostala z dušo in s telesom. Tudi sem vam pripovedoval, da
se je Jezusova duša tretji dan s telesom sklenila, in da j e
Jezus potem častitljivo od mertvih vstal.

Akoravno pa je bil Jezus Kristus s svojim britkim terp'
Ijenjem in prečudnim vstajenjem delo zveličanja dokončal, n '
šel kar precej v nebesa, temveč je še štirdeset dni n1 ^
zemlji ostal, kakor nas uči šesti člen apostoljske vere, ki
pravi :

Gori je šel v nebesa; sedi ob desnici Bog n
Očeta vsegam ogočnega.

2. Tudi ta člen svete vere ima dva odstavka, klerik
pervega bomo danes premišljevali, drugega pa si za prihodu*
keršanski nauk prihranili, — Pervi odstavek tega člen a
tedej je:

—• 523

A. Gori je šel v nebesa.

3. Štirdeset dni je Jezus še na zemlji ostal po tem, ko
J e  bil od mertvih vstal. To je bilo prav prav potrebno, in
sicer zato, da je svoje učence do dobrega prepričal od res¬
ničnosti svojega vstajenja, iz kterega namena se jim je tudi
večkrat prikazal; — da jih je v mnogih rečeh še bolj pod¬
učil; — da jih je v veri poterdil; — da jim je naročil, kako
imajo posihmalo vladati sveto cerkev božjo. Tudi zato se je
Jezus še štirdeset dni na zemlji mudil, da je postavil nektere
svete zakramente, na primero: sveto pokoro, po klerem svetem
Za kramentu je oblast dal svojim nčencom, grehe odpuščati.
Rekel jim je: „Prejmite svetega Duha. Kterim hote grehe
Opuščali, so jim odpuščeni; in kterim jih bote zaderžali, jim
bodo zaderžani.« (Jan. 20, 22. 23.) Postavil je o tem času
tudi sveti kerst, ko je rekel: „Pojdite, in učite vse narode,
m kerščujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha«“
(Mat. 28, 19.) Zročil je svetemu Petru ključe nebeškega
l5ra ljeslva,’ ter ga postavil v vidnega poglavarja svoje svete
Cei 'kve. (Mat. 16, 13-19.)

Zraven tega ?  da je Jezus svoje učence podučil in vterdil,
j'm je dal tudi moč čudeže delati; obljubil jim je svojo pomoč,
s ktero jim bo na strani stal do konca sveta; obetal jim je
poslati svetega Duha, ter jim zapovedal pričakovati ga v Je¬
ruzalemu. Vse to in še veliko drugega je Jezus učil, razodel

1,1  storil v teh štirdesetih dneh.

4. Ko je pa preteklo teh štirdeset dni, pelje Jezus svoje
"čenče vun v Betanijo in na Oljsko goro, ktera je bila v obližju
Jeruzalemskega mesta. V sredo med nje se vstopi, se sosebno
Praznega skazuje svoji ljubi materi Mariji, svojim aposteljnom
ln  vsem svojim učencem, vzdigne svojo roko, jih blagoslovlja,
, a  bi neomadeževani ostali na zemlji. Med tem se je vzdignil
tn  je po času šel v nebesa, da so ga lahko spremljevali z
“ čtni , dokler svitel oblak ne priplava, in jim ga ne prikrije.
' s pomin te čudne dogodbe obhaja sveta cerkev, 40 dni po
v ®bki noči, praznik, kteremu pravimo praznik Jezusovega ča-
stite ga vnebohoda.

- 524 -

Kaj pravite, kakšni občutleji so pač sprehajali aposteljne
in učence Jezusove, kadar so ga vidili v nebesa iti? Od ene
strani se jim je sicer milo storilo, da zdaj svojega nebeškega
Učenika ne bodo imeli več vidnega med seboj; od druge
strani pa je spet veselje napajalo njih serca, ko so vidili?
v koliki časti in v kolikem veličastvu da gre njih ljubi Jezus
v nebesa. In oni sicer s telesom niso mogli za njim v nebesa,
spremljevali pa so ga z očesom in z sercom. Vsi zamaknjeni
so stali, ter vpirali svoje oči v svojega nebeškega Gospoda,
kteri se je svitlejši od solnca vpričo njih v nebesa vzdigoval,
dokler jim ga oblak ni prikril. Nič več že niso vidili Jezusa,
vendar so pa še zmerom proti nebesom gledali vsi zamaknjeni,
in gotovo bi svojih oči ne bili še obernili od ondot, ako bi
jim se ne bila prikazala dva angelja v belih oblačilih, ki sta
rekla. „Možje Galilejci! kaj stojite in gledate v nebo? Ta
Jezus, ki je spred vas v nebesa vzet, bo ravno tako zopet
prišel, kakor ste ga vidili iti v nebesa.* In oni so Jezusa
molili, in se vsi veseli v Jeruzalem vernili, pričakovat ondi
svetega Duha, kakor jim je Jezus zapovedal.

5. Pri Jezusovem vnebohodu je tudi to še posebnega
spomina vredno, da je Jezus z lastno močjo v nebesa šel, i*j
ne s kako drugo močjo; tedej ne, kakor prerok Elija, kteri
se je y ognjenem vozu z zemlje odpeljal v nebesa, ali kakor
Habakuk, klerega je angelj zgrabil, in skoz zrak zanesel v
Babilon pred levnjak, v kterem je Daniel zdihoval, ali kakor
Filip, kterega je Gospodov duh vzel, in zanesel proč od de"
narničarja Zamorske kraljice Kandace, da ga potem, ko g a  J®
bil Filip kerstil, nič več ni vidik Jezus ni šel z nobeno drugo
pomočjo v nebesa, ampak je šel z lastno močjo, šel kakor
Bog in človek.

. J e  bil pa že odhod Jezusov iz tega sveta tolikanj

častitljiv, kolikanj častitljivši je moral biti še le njegov prihod
v nebesa! Vsega tega mi še prav razumeti ne moremo, kor
so meje postavljene našemu umu. Meseni, pozemeljski smo,
in toraj ne moremo prav občutiti in zapopasti tega, česar
dosežejo naši počutki; vendar le bom nekoliko popisal Jezusov
častiti vhou v nebesa potem, kar nam sveto pismo od nje§®
na znanje daje in kar nam sveti cerkveni učeniki o njem pvi

- 525 —

Povedujejo. — Kraljevi prerok David popisuje z živo besedo,
kako so se nebeški duhovi zavzeli in čudili, kako so stermeli
0  prihodu Zveličarjevem v nebesa. (Ps. 23,7 —10.) »Angelji
so stermeli«, pravi sv. Ciril, „ko so vgledali kralja časti,
Gospoda vojsknih trum, oblečenega v človeško meso (telo).
Kdo je ta, — so vpraševali —, ki pride iz zemlje, čigar
oblačila so v rudeče omočene? Lep je pred drugimi, in se
sprehaja z veliko močjo! Od kod je njegova suknja rudeča?
kaj pomenijo rane v sredi njegovih rok? Takega pogleda še
nismo imeli mi angelji, zakaj v nebesih se še nikoli ni vidilo
kaj takega!« Božji Sin je bil zdaj, ko je v nebesa prišel,
v  veči časti, kakor takrat, ko je iz nebes na zemljo sel, ne
sicer p 0  božji natori, klero je imel eno z Bogom Očetom,
ampak po človeški natori, ker je imel mogočno, častitljivo,
neumerjočo in duhovno telo. Takega vidili, so angelji po¬
vzdignili glas, ter rekli: »Poglavarji! odprite svoje vrata, in
vzdignile se večne vrata! da kralj časti skoz nje pride. Kdo
je la kralj časti? Je močni in mogočni Gospod, v boju mo¬
gočni Gospod.« (Ps. 23, 7. 8.) - Spet na drugem kraju
Pripoveduje kralj David, ko v duhu premišljuje Kristusov častiti
vnebohod' in pravi: „Bog je gori šel med veselim petjem in
Gospod (se kviško vzdignil) med trobentnim glasom. Pojte
kvalo našemu Bogu, prepevajte mu hvalo: pojte hvalo našemu
kralju, prepevajte mu hvalo! Zakaj Bog je kralj vse zemlje...
* n  sedi na svojem svetem sedežu.« (Ps. 46, 6 9*)

Za Jezusom so šli v nebesa očaki in prerok, in vs.
Pravični stare zaveze, kteri so poprej umeril, prejden je Jezus
Sv et odrešil in so torej pred peklom odrešenja pričakovali.

Jezusom’ so šli v nebesa, in so poveličeval, njegov vne¬
bohod. Iz nebes pa so mu naprot prišle vse angeljske verste;
in  angelji so pred njim šli in ga spremljevali: za njim pa so
šli  vsi rešeni pravični, in so mu na ves glas prepevali veselo
Pesem rekoč: , Čast in slava bodi Odrešeniku našemu, usmi-
'jenemu in mogočnemu Gospodu!« Tako častitljiv, glejte, je bil
Jezusov vnebohod!

Jezus je šel v nebesa na Oljski gori, na tisti gori,
Ueri  J e bil  P0P re j ‘ udi  svoje terpljenje pričel. Na tistem

526 -

mestu, na kterem se je v nebesa vzdignil, je zapustil znamnje
svojih nog v zemljo vtisnjeno, ktero znamnje se ni dalo vee
izbrisati iz zemlje. Zraven tega se je še več drugih čudežev
godilo pri teh Jezusovih stopinjah. Med drugimi pripovedujejo
tudi tega le: Sveta cesarica Helena je na tistem mestu, 113
kterem je Jezus v nebesa šel, sozidala lepo cerkev. Delavci
so hotli stopinje Zveličarjeve pokriti z marmelnasto plošo, p a
ni bilo mogoče; karkoli so namreč položili na listo mesto, j e
bilo proč verženo od nevidne moči, izhajoče iz zemlje, klera
ni hotla nič več ne na sebi nositi po tem, ko je Gospod 3
nosila. In po takem potu so bili delavci prisiljeni odkrit 0
pustiti tisto mesto.

8. Zdaj naj vam odgovorim tudi še na upraševanje:

Zakaj je šel Jezus v nebesa?

Vzrokov Jezusovega vnebohoda je Yeč in sicer:

a) Jezus je šel v nebo, da nam je nebeške vrata od'
perl> ktere nam je bil greh pervih staršev zaperl; in torej
tudi y  nebesa ni mogel nobeden pravičnih, ki so umerli p>' ed
Kristusovim terpljenjem in vstajenjem, ampak pred peklom so
morale čakati njih duše, dokler jih je Kristus odrešil s svojo
smertjo in na dan svojega vnebohoda peljal seboj v nebes 3 '
»Šel je (Jezus) na visoko, in je vjele peljal jetnike (duš®
pravičnih iz predpekla)«, uči sv. Pavl (Efež. 4, 8.) — Ne-
beške vrata so nam zdaj odperte: oh, kolika sreča, kolik®
dobrota nam je to! Glejte, če zdaj keršanski človek v gn 3 ^ 1
božji in popolnoma spokorjen umerje, ni nikjer nič več zadel 1 '
žan > gre kar naravnost v večno srečo in začne pri tej p ricl
vživati nevsahljivo, nebeško veselje.

b) Jezus je šel v nebesa, da je našo naloro povišal?
ter posadil na desnico Očetovo, in s tim poterdil našo vero
in pomnožil naše upanje, da tje, kjer je on, naša glav®?
pridemo tudi mi, njegovi udje, ako smo njemu vdani in nje' 1111
pokorni. Vse to nam je obljubil rekoč: „V hiši mojega Ocel®
je veliko prebivališč. Ako bi tako ne bilo, bi vam bil p 0-

— 527 —

vedal; ker grem, vam mesto pripravljat, In ko odidem, in
vam mesto pripravim, bom spet prišel, in vas bom k sebi vzel,
da bote tudi vi, kjer sem jaz." (Jan. 14, 2. 3.)

c) Jezus je šel v nebesa, da opravlja službo našega
višega mašnika in srednika pri Bogu. Jezus je opravil daritev
na svetem križu, ter je v smert dal svoje telo, in je prelival
svojo kerv, in ta Jezusova kerv se mora Očetu v nebesih
Vedno skazovati. In da se skazuje, je šel Jezus častitljivo
v  nebesa. Od te skrivnosti pripoveduje sv. Pavl rekoč: „Le
enkrat v letu sme samo veliki duhoven v drugi šotor (pre-
svetišče), in ne brez kervi, ktero daruje za svoje grehe in
grehe ljudstva. — Kristus pa je pristopil kakor veliki dukoven
prikodnih dobrot skoz viši in veliko boljši šotor, kteri ni z
f°ko storjen, to je ne tega stvarjenja; tudi ne s kervjo kozlov
in juncov, temveč je z lastno kervjo enkrat šel v svetišče,
*n je našel večno odrešenje", to je: Kristus je po tem, ko je
s  svojo darovavno smertjo dobrote prihodnjega življenja: opra¬
vičenje, posvečenje in zveličanje pridobil, enkrat in za vselej
v  nebesa šel, in ondi ni daroval živinske kervi, ampak zaslu-
*enje svoje lastne kervave smerli svojemu nebeškemu Očetu,
in  je s tim zgotovil odrešenje, ktero obsega časno in večno
živ *jenje. (Hebr. 9, 7. 11. 12.) Ondi v nebesih Jezus ne
°Pravlja nove daritve, temveč le listo, ktero je opravil na
Sv etem križu. Svoje telo, kterega je za nas v smert dal,
Sv ojo kerv, ktero je prelival, svoje terpljenje, kterega je
P r eterpel, vse to daruje Jezus zdaj v nebesih svojemu Očetu
Za  nas; in kakor srednik med Bogom in med ljudmi nam
v ed no  prosi milosti in usmiljenja. Tega pa ne dela po božji
natori, ampak po svoji človeški natori; zakaj po svoji božji
natori on sam sluša in usliši naše molitve, in nam milosti in
dobrote deli. Oh, kako dobro je tedej, da je Jezus v nebesa
s®l, i n  (j a  j e tam  gori zdaj naš veliki mašnik in besednik
P r * Bogu. Besednika imamo pri Očetu, Jezusa Kristusa,
^“vičnega, ”in on je sprava za naše grehe; pa ne samo
* a n aše, ampak tudi za (grehe) vsega sveta", piše sv. Janez.
«' 2 , 1 . 2 .)

- 528 -

d) Jezus je v nebesa šel tudi zato, da je svojim učen¬
cem svetega Duha poslal, z čigar pomočjo so zamogli serčno
in neprestrašeno, goreči in močnodušni sveto evangelje ozna-
novati po vsem svetu, ne boječi se nobene nevarnosti in no¬
benega terpljenja. Rekel jim je: „Za vas je dobro, da j aZ
grem. Zakaj ako ne grem, Tolažnik ne bo k vam prišel?
ako pa grem, vam ga bom poslal.“ (Jan. 16, 7.) Poslal j' 111
ga je deset dni po svojem odhodu v nebo, na binkoštno
nedeljo, in sveti Duh je prišel nad učence Jezusove v podobi
gorečih jezikov, in jih je napolnil s svojimi darmi. Pošiljk
je Jezus vedno in vedno svetega Duha svoji sveti cerkvi?
ktero je postavil in vterdil tukaj na zemlji; in ga pošilja s®
dandanašnji svojim vernikom, da jim um razsvitljuje in volj®
nagiba k pobožnosti, ter jih ogreva in vnema za lepe čednost*
in dobre dela, brez kterih ni zveličanja.

e) Jezus je šel v nebesa, ker nam je hotel pokazati?
da so nebesa naša prava domovina, in da moramo tje g° rl
ravnati svoje misli, tje gori obračati svoje želje. Na nebesa
moramo prav dostikrat misliti, tje gori se pogostoma ozirat'?
po nebesih moramo priserčno hrepeneti, in jih bolj ljubit'?
kakor vse časne minljive reči. časne, pozemeljske reči m°'
ramo clo zaničevati in se jim odpovedati, ako je potrebno?
da nebeško kraljestvo v posest dobimo. Ta nauk nam Jez" 5
večkrat na serce navezuje, med drugim tudi v tisti prilik')
v kleri pravi: „Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skn*"
temu v njivi, kterega je človek, ki ga je našel, skril, in
veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto
njivo.“ (Mat. 13, 44.) Še bolj očitno nas tega uči, kadar
pravi: „Šlehern, kteri zapusti hišo ali brate, ali sestre, ali očeta?
ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njivo zavoljo mojega imen 3 ?
bo stoterno prejel in večno življenje dosegel.^

Kaj ne, kaj takega storiti je težavno? Pri vsem teni P 3
se moramo vendar le podvreči tudi takim težavam, kadar J®
to potrebno zavoljo nebeškega kraljestva. — Jezus je P 11
svojem vnebohodu človeško natoro postavil v tisti srečni stan?
kterega jej je zaslužil s svojim terpljenjem in dobrimi deli? 1,1

— 529  —

nas s tim uči, da si moramo tudi mi z dobrimi deli in voljnim
Prenašanjem lerpljenja služili nebeško srečo. — Zemlja je nam
kristjanom tuja dežela, v kteri nam je ostati le nektere dni
' a li nektere leta; zatorej moramo na zemlji živeti kakor ptujci
in popotniki, moramo svoje misli vedno obračati na svoje
Pravo domovanje, na nebeško kraljestvo, moramo po njem
hrepeneti, se zanj truditi in zanj delati. Zatorej pravi sveti
Pavl: ,,Bratje! prosim vas, zderžite se kakor tujci in popotniki
'nesnih želj, ktere se vojskujejo zoper duha/ 4  — Popotnik,
ki hodi po tuji deželi, vidi marsiktere lepe leči, kteie ga
mikajo; pri vsem lem pa le vendar želi, da bi skoiej v svojo
ljubo domačo deželo prišel, zakaj domovina mu je bolj pii
sercu, kakor vsa tuja lepota in tuje blago. Ravno tako mora
l udi kristjan za nič imeli vse pozemljiske dobrote, in hrepeneti
1° po nebesih, kamor je Kristus pred njim šel. Ko bi sedajni
kristjani po nebesih tako močno hrepeneli, kakor popotnik
v  tuji deželi hrepeni po svojem domovanju, gotovo bi se ne
Zljubili tako naglo v spačeni svet, ne navezovali bi svojega
Se rca tolikanj nespametno na pozemljiske dobrote, ne dali bi
s e tako lahko v greh zapeljati; ampak pripravljeni bi bili,
Preterpeti rajši muke in smert, kakor pa bi nebesa zapravili.
Upanje na prihodno plačilo v nebesih je že marskterega vter-
dilo, da je v dobrem terden stal kot skala, in ga tud. naj
k"jše skušnjave niso mogle premagati. V zgled vam vpejem
j e  samo Tomaža s priimkom Morus, enega naj v.sih gospodov
in  naj imenitniših kraljevih služabnikov na Angležkem. An-
gležki kralj Henrik Vlil., mož ves razuzdan in silo hudoben,
d al je postave, sveti cerkvi prav hudo škodljive. Tomaž pa,
Pravičen mož in goreč kristjan ki je bil, se kralju vstavi, ter
"oče poterditi tih krivičnih postav. Zavoljo tega pa kralj
Tomaža v ječo verže, ter ga naganja in sili, naj se vda ali
Pa umerje. Več imenitnih gospodov pride v ječo, Tomažu
Prigovarjat, naj bi odjenjal in kralju prav dal; pa nobeden ne
Za niore omajati stanovitnega moža. Na zadnje tudi še njegova
§°spa Alojzija z otroci v ječo prijoka, ter ne jenja prositi in
Moledovali, naj bi se usmili! vsaj nje in njegovih otrok,
kralju se vdal smerti ušel, in še dalj časa srečno živel na zemlji
ž njo in z  otroci. Tomaž dalj časa molče posluša svojo

if . 34

*.ers, nauk,

- 530  —

objokano ženo, na zadnje pa jo vpraša in reče: „Ljnba
Alojzja! ker mi tolikanj pripoveduješ od pozemeljske sreče,
povej mi, kaj se ti zdi, kako dolgo bi zamogla mi dva se
skupaj živeti na tem svetu?« „Naj manj kakih 20 let«, m 1 11
žena odgovori. „0  nespametna žena!« jej Tomaž seže
v besedo, „glej, kako nespametno ravnaš, ko hočeš, da bi
jaz zavoljo 20 srečnih let na zemlji večne nebesa za vselej
zapravil, ter se zakopal v večne terpljenje, peklenske muke 1
Kaj takega nikakor ne storim: moje serce zdihuje le P°
nebesih!« In Tomaž Morus je zavoljo nebes stanoviten ostal
v dobrem, in bil ob glavo djan leta 1534.

Kristjani! tako si mislimo in tako govorimo tudi mi,
hedar nas skušnjave motijo in v greh napeljujejo. Nebesa
naj nam bodo pred očmi, kakor Tomažu: Tje gori za Jezusom
hodimo že zdaj s svojimi mislimi in željami, dokler enkral
resnično vanje ne pridemo z dušo in s telesom ! Amen.

LXXIV. Kersanski nauk.

Sedi ob desnici Boga Očeta vsegamogočnega.

1. Govoril sem v zadnjem keršanskem nauku od p er ''
vega odstavka šestega člena svete vere, ki je: „Gori je s e ‘
v nebesa«; in pripovedoval sem vam, kako da je Jezus štir-
deseti dan po svojem vstajenju na Oljski gori častitljivo šel v
a vpričo SV0 J'h učencev, in da v spomin te prečudne

dogodbe obhajamo praznik, kteremu se pravi praznik Kris lu '
sovega častitega vnebohoda. Danes pa bom govoril od drU"
gega dela šestega člena svete vere, in ta je:

A

531

B. Sedi ob desnici Boga Očeta vsegamogočnega.

2. Kadar pravimo: »Sedi ob desnici Boga Očeta vsega¬
mogočnega", ne smete misliti, da ima Bog Oče desnico m
levico, desno in levo roko, kakor človek, ki ima telo. Bog
je duh, torej nima ne telesa, ne udov, ne rok, ne nog. Tudi
niso te besede umeti tako, kakor bi Jezus v nebesih drugega
ne  delal kakor le sedel. Besede: »Sedi ob desnici Boga
Očeta vsemogočnega« imajo vse drugi pomen; pomenjajo
namreč to da se nahaja Jezus v enaki časti, da ima enako
oblast, kakor Bog Oče in Bog sveti Duh. Pomen teh besed
je posnet od navade, kakoršna se še dandanašen nahaja med
gospodo. Če obiščeš kakega gospoda, in ti hoče gospod po-
Se bno čast skazati, posadil te bo na svojo desno stran; s tim
tedaj, da sediš ob njegovi desnici, zgodila se ti je posebna

čast. _ Tudi Jezus v nebesih vživa z Bogom Očetom m

letini Duhom enako čast, ima ž njima vred enako oblast.
Od velike časti in oblasti, kakoršno ima zdaj Jezus v nebesih,
govori sv Pavl rekoč: »Veliko moč je skazal Bog nad Kri¬
stusom, ker -a je od mertvih obudil, in ga posadil v nebesih
ob svoji desnici, čez vse poglavarstvo in oblaslvo, m moc m
gospostvo in vsako ime, ki se imenuje ne le na tem svetu,
a mpak tudi v prihodnjem, in podvergel je vse njegov.m nogam
>« postavil ga glavo čez vso cerkev.« (Klez. 1, 41 )

® v - Kpizostom, premišljevale te besede Pavlove, ktere nazna-
"i»jo Jezusovo močin oblast, zavzame se m pravi. „A n. b o
»dosti, do se je (Jezus) v nebesa povzdignil, ali m bilo
Zadosti d« je bil postavljen med angeljsko kore? Nakal ampak
Povzdignil se je nad angelje in verhangelje nad Ken.be m
Serafe, nad vse moči; povzdigoval se je tako dolgo, da je
Prišel do sedežev božjih!« Nad čimur se je naj bolj čuditi,
je to, da se V toliko veličastvo ni povzdignil samo z božjo
"atoro, kakoršno ima z Bogom Očetom in svetim Duhom
aaako, temveč d» se je povzdignil tud. z našo nalom
10  je: z človeško nalom, IHero je nase vzel iz ljubezni
d “ nas, i„ 0 d ktere se reče: Brali si in v pral. se bes spre
Božji Sin se ni mogel me bolj ponižati, Imuoi se je

— 532 -

ponižal s tim, da je vzel človeško natoro; pa tudi človeške
natore ni mogel nič bolj povišati, kakor jo je povišal s tim,
da se je vsedel na božji sedež. — Od časti in oblasti, v ktero
je Oče nebeški svojega Sina postavil po njegovem prihodu
v nebesa, govoril je že davno poprej tudi prerok Daniel
(7, 9. 10. 13. 14.) rekoč: „Vidil sem postavljati (častne)
sedeže, in da se je Starodnevni (Večni) vsedel: njegovo
oblačilo je bilo belo, kakor sneg, njegovi lasje na glavi C s °
bili) kakor čista volna, njegov sedež (je bil) zgol ognjen
plamen, sedeževe kolesa (so bile) goreč ogenj. Iz njegovega
obličja se je izlivala dereča ognjena reka. Tisuč tisučev n* n
je streglo, in deset tisučkrat sto tisučev je stalo pred njim na
službi. In vidil sem v ponočni prikazni, in glej, prišel j e  ' L
oblaki neba nekdo kakor človešk sin, in prišel je do Star 0 "
dnevnega, in postavljen je bil pred njegovo obličje. In (Staro"
dnevni) mu je dal oblast in čast in kraljestvo, da bi mu služd e
vse ljudstva, vsi rodovi in jeziki. Njegova oblast je večna
oblast, in njegovo kraljestvo je nepogubljivo kraljestvo."
Tudi egiptovski Jožef je bil podoba poveličanja Jezusovega-
Znano vam je, koliko hudega je moral Jožef prestati pri svoj' 1 '
nevošljivih bratih. Neusmiljeno so ga preganjali, vergii v sta' 0
rupo (vodnjak), prodali ga na tuje v sužnost. Pa Jožef je "J
povišan ravno po tem potu, po kterem so ga hotli pogub' 1 '-
Pervi za kraljem je postal, vso Egiptovsko deželo oskerbova»
in vsa dežela ga je častila; do njegovi bratje so iz daljnega
prišli in se mu vklanjali. Veste pa tudi, kako neusmiljeno J e
bil Jezus preganjan od hudobnih Judov, kolikih hudobij so g a
po krivem obdolžili, kolikih zvijač se poslužili, da bi ga »\
iz poti spravili in umorili: ali glejte, ravno po lem pot" J
prišel Jezus v nebesa na desnico svojega vsegamogočneg
Očeta. „Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to terpel, in ta'

v svojo čast šel?“ je rekel Jezus sam učencoma v
gredočema. (Luk. 24, 26.) In njegov apostelj piše:

EmaVS

»Stori 1
6lo-

je On sam sebe v nič, ko je podobo hlapca nase vzel, čio"
vekom se vpodobil, in po vunanjem najden bil kakor človek-
Ponižal je sam sebe, in bil je pokoren do smerti, smerti p a
na križu. Zato ga j e  tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero
je čez vse imena, da se v imenu Jezusovem priklanja vsak 0

533 -

koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da
vsak jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga
Očeta/' (Filip. 2, 7 —11.) Mislite si Jezusa v njegovem

kraljestvu, kako visoko je poveličan, kako povsod moljen,
kako mu vse služi, kako mu strežejo nezmerne trume zveli¬
čanih duhov: ali je po tem takem pač spoznati, da je to ravno
tisti Jezus, ki je na zemlji živel v toliki revščini, ki je bil
tako močno poniževan, tako gerdo zaničevan, da ga je prerok
»zasramovanje ljudi« in „izveržek ljudstva imenoval? In
vendar le je to ravno listi Jezus, ki je bil rojen v bornem
betlehemskem hlevcu, in so ga zaničevaje imenovali »tesarje¬
vega sina", in bil je od enega svojih učencev sovražnikom
izdan, po krivem tožen in obsojen, nedolžen križan in umorjen,
ravno ta Jezus je bil po svojem terpljenju in vstajenju po¬
vzdignjen na božji sedež, in zdaj častitljivo in veličastno

kraljuje v nebesih. Akoravno pa je Jožefovo povišanje ne¬
koliko podobno poveličanju Jezusovemu, je vendar^ le med
°bad voj ni m še zmerom velik razloček: Oblast Jožefova je

segala le samo čez Egiptovsko deželo, in njegovo kraljevanje
je nehalo po njegovi smerti; Jezusovo kraljestvo pa se . raz¬
teguje čez vse stvari, in njegovo kraljevanje ima večni ob¬
stanek. Od njega je že kralj David prepeval rekoč: „Tvoje
kraljestvo je večno kraljestvo, in tvoje gospostvo je čez vse

rodove.« In prerok Mihca (4, 7.) pravi: ,,Gospod bo cez

n jih kraljeval na Sionski gori (to je: v svoji cerkvi) od zdaj
na vse vekomej.« Ravno to je angelj Gabriel na znanje
H kadar je devici Mariji govoril rekoč: »Gospod Bog mu
1)0  dal sedež Davida njegovega Očeta, in kraljeval bo v hiši

Jakobovi vekomej." (Luk. 1. 32.)

3. Besede: „Sedt ob desnici Boga Očeta vsegamogoč-
noga« pomenja tudi to, da je Oče nebeški svojega Sina Jezusa
Kristusa sodnika postavil, ter mu oblast dal, svet soditi. Od
te  oblasti govori Kristus sam rekoč: „Oče nikogar ne sodi,
temveč je b vso sodbo Sinu dal, da vsi časte Sina, kakor časte
Očeta«, (Jan. 5, 22.23.) kar je že tudi David na znanje dal,
ter rekel: , Prišel bo On zemljo sodit, sodil bo svet po pravici,
in  ljudstva (sodil) kakor je prav.« Jezus tedaj na svojem
Se dežu sedi ne le kakor kralj, ampak tudi kar pravičen sodnik.

- 534 -

Pravične so njegove sodbe, akoravno so nam včasih prikrito-
Ob koncu sveta bo Jezus ves svet prepričal, da je p ra '
vični sodnik živih in mertvih, pa že zdaj se marsikterikrat
kar takega skazuje, ter hudobnim dostikrat odtegne blagoslov
in srečo, pravičnim pa daje blagor in plačilo. Toda vselej se
to v sedajnem življenju ne godi; po smerti pa se bo gotovo
zgodilo, ter bo vsakteri prejel ali plačilo ali kazen natanjko
po zasluženju: pravičnim bo večno plačilo v nebesih v del,
grešniki pa bodo verženi v pekel v večne muke.

4. Kristjani moji! ako hočete kdaj v nebesa priti, ter
Jezusovega veličastva deležni postati, morate hoditi po tisti
poti, po kteri je Jezus hodil, in pokazal je tudi nam, ter nas
podučil, da nas le ona v nebesa pelja. Ta pot pa je trojna-
a) Perva pot je pot križa, križeva pot. Na Oljski
gori, na kteri je terpeti začel, šel je Jezus tudi v nebesa,
v znamnje, da pot terpljenja je tista pot, ktera ga je pripeljal 3
v nebeško veličastvo, in da moramo tudi mi po tej poli hoditi,
ako hočemo^ v nebesa priti in z Jezusom vživati nebeško
veličastvo. Še le potem je Jezus po svoji človeški natori
okusil sladkost nebeškega kraljestva, ko je že bil kelh terp¬
ljenja izpil do zadnje kaplje. Poprej je moral kakor lažnjiv
Judovski kralj na osramotivnem lesu, na križu umreti; potlej
še le so ga nebeški duhovi pozdravljevali kot kralja večne
časti. Ravno taka je tudi z nami. Naj poprej moramo kelih
terpljenja piti, in potem še le bomo vživali sladkost nebeškeg 3
veselja. „Skoz veliko nadlog moramo iti v božje kraljestvo^
uči' sveto pismo, in sv. Pavl piše: „Ako namreč ž nji« 1
(z Jezusom) umerjemo, bomo tudi ž njim živeli; 3,10
ž  njim terpimo, bomo tudi ž njim kraljevali; ako ga P a
zatajimo, zatajil bo tudi on nas.“ (II. Tim. 2, 11 — 13 )
Križevi pot je pravi pot v zveličanje! — Po tem potu, Ij"' 31

moji! poterpežljivo hodile, ter voljno prenašajte križe in težave,

nesreče in nadloge, ktere vam Dog pošilja, jih voljno prena¬
šajte zavoljo Boga in zavoljo svojega zveličanja. Na ta P°
vas Zveličar sam sklicuje rekoč: „Ako hoče kdo za menoj
priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj križ, in naj bo 1
za menoj.“ (Mat. 16, 24.) Ni ga zveličanja, ni ga up 3 «J a .
do večnega življenja drugej, razun v križu. Radovoljno torej

— 535 —

zadenite vsak svoj križ, ter poterpežljivo hodite za Jezusom
P° križevem potu proti večnemu življenju.

b) Druga pot, ktera pelje v zveličanje, in nam jo je
Jezus odkazal, je zaničevanje sveta. Svet moramo zaniče-
vati, ako hočemo priti v večno življenje. Pa kakšen svet
moramo zaničevati? ali morebiti zemljo, solnce, luno, zvezde
in druge božje stvari, ker se vse te tudi svet imenujejo?
Naka! — ampak zaničevati moramo tisti svet, ki tiči v hudo¬
bijah ; in ta svet so tisti popačeni ljudje, kteri se ravnajo po
duhu sveta, po posvetnem duhu; duh sveta je pa nečistost,
napuh, lakomnost in druge hudobije in hude strasti, od kterih
sv. Janez (I. 2, 16.) piše: „Vse, kar je na svetu, je pože¬
lenje, kar ni iz Očeta, ampak iz sveta.“ Ta svet so tisti
imdobni ljudje, kteri zapeljive nauke trosijo med ljudi, pohuj¬
šanje dajejo, in bližnjega v la ali uni greh zapeljujejo.- Svet
sovražiti se pravi nadalje: svojega serca ne navezati na po¬
svetno čast, pozemeljsko bogastvo in posvetno razveseljevanje.
— Vse to, učil je Jezus, da moramo storiti, ako hočemo v
nebesa priti. Vse to je učil s svojimi nauki, ki jih je ozna-
noval, s postavami, ktere je dajal, z lastnimi zgledi, ki nam
jih j e  zapustil. Zaničevanje sveta nas je učil tudi v dan
svojega vnebohoda s tim, da je znamnje svojih nog v zemljo
Usnjeno zapustil, kar nas uči, da moramo svet zaničevati, ter
ga tako rekoč z nogami teptati, ker drugače m mogoče v
nebesa priti. — Ljube duše! nikar se tedaj ne pečajte z za¬
peljivim svetom, in nikar ne poslušajte njegovih zapeljivih
naukov, kteri peljejo le v greh in nesrečo; nikar svojega
serca nespametno ne navezujte na minljive, nečimurne, po¬
svetne reči. in zavoljo tega skerbi za zveličanje v nemar ne
Puščajte, Vbogajte sv. Janeza, ki vam tako ljubeznjivo pri¬
govarja rekoč:” „Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je v njem.
Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v njem«; (I. 2, 15.)
ln  navezujte si na serce svetopisemsko oporninjevanje, ktero
P r avi: „iščite tega, kar je zgoraj, kjer Kristus sedi ob božji
desnici; ne pa tega, kar je na zemlji!«

c) Tretja pot, ktera pelje v nebesa, in po kteri je Jezus
P l 'ed nami šel v nebesa, je spolnovanje božjih zapoved.
Jez us Kristus je na svet prišel, da je spolnil voljo svojega

536 -

nebeškega Očeta. „Z nebes sem prišel", 'pravi on, „ne da
bi delal svoje volje, temveč voljo tistega, ki me je poslal"-
In res ni še nikdo tako natanjčno spolnoval volje božje, kakor
je Jezus spolnoval voljo svojega nebeškega Očeta. „Pokoren
je bil", piše sv. Pavl, „pokoren do smerti, smerti pa na križu.
Zato ga je tudi Bog povišal, in mu dal ime, ktero je če«
vse imena, da se v imenu Jezusovem priklanja vsako koleno
teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak
jezik spričuje, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta."
(Filip. 2, 8 —11.) — Pokorščina do božjih zapoved je tretja
pot, ktera pelje v nebeško čast. Po tej poti je Kristus hodil;
po tej poti moramo hoditi tudi mi, ako hočemo v nebesa priti;
če pa nočemo hoditi po tej poti, zveličali se nikakor ne bomo.
Vse to nas Kristus sam uči. Neki mladeneč je pristopil k
njemu, in rekel mu: „Dobri Učenik, kaj naj storim dobrega?
da zadobim večno življenje?" On mu je rekel: „Ako hočeš
v življenje iti, spolnuj zapovedi!" (Mat. 19, 16. 17.) In na
drugem mestu pravi: „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, G°'
spod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak, kteri stori volj 0
mojega Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo-"
(Mat. 7, 21.) — Spolnujte tedaj, ljubi poslušavci! spolnujte
božje zapovedi zvesto in natanjčno; pa ne le samo ene ali
druge zapovedi, ampak vse brez razločka spolnujte! Zakaj
vedite, da, kdorkoli le eno samo zapoved prelomi, ne more
v nebesa, razun da se prav in resnično spokori. Sv. Jakob
(2, 10. 1.) pravi: „Kdorkoli pa vso postavo spolnuje, se P a
v enem pregreši, je vsega kriv. Zakaj kteri je rekel: N c
prešeštuj! je tudi rekel: Ne ubijaj! Ako sicer ne prešestuješ?
ubijaš pa, si prestopnik postave", se pregrešiš nad vso postavo,
»n ako se resnično ne spokoriš, pogubljen boš, kakor ko bi
ne bil deržal nobene postave, nobene zapovedi.

To glejte, je tista trojna pot, po kteri moramo hodili,
ako hočemo v nebesa priti. Od nje že kralj David govori,
ko pravi: „Gospod! kdo bo prebival v tvojem šotoru? ali kdo
bo počival na tvoji sveti gori? On, ki nedolžno živi, in dela
pravico; ki resnico iz serca govori, ki goljufije ne dela z j e
zikom: ki svojemu bližnjemu ni storil hudega, in krivega
obdolženja zoper bližnjega ne sprejema (ne posluša) •

- 537  -

ki nobenega dopadanja nima nad hudobneži, v časti pa
ima tiste, ki se Gospoda boje: ki svojemu bližnjemu prisega,
pa ne z goljufijo, ki svojega denarja ni razdajal na krivični
dobiček, in ni sprejemal daril nedolžnemu na škodo; kdor tako
dela, ne bo spodmajan na vekomaj ne!“ (Ps. 14.) — In zdaj,
kristjani! pomislite, ali hodite ali ne hodile po tem trojnem
polu, ki derži v večno srečo, pelje v večno zveličanje, dem
in pelje tje gori, kjer zdaj naš Zveličar ob božji desnici sedi?
Kaj vam bo povedala pri tem premišljevanju vaša vest? O da
bi pač vsem — vsem dajala dobro spričevanje! Toda veliko
jih je, ki bi sicer radi bili deležni Jezusovega veličastva; malo
pa jih je, kteri bi hotli v britkostih in težavah voljno ž njim
Poterpeti! Veliko jih je, kteri bi radi z Jezusom vživali ne¬
beške sladkosti; pa malo jih je, da bi voljni bili piti ž njim
gi'enjek kelih terpljenja! Veliko jih je, ki Jezusa ljubijo, dokler
so brez terpljenja, ga hvalijo in častijo, dokler jim tolažila
deli; če se jim pa prikrije, in jih za kak kratek čas same
sebi prepusti, se kar hitro pritožijo, ter omahujejo in pešajo
v  dobrem! Poglejte, tako napčno ravnamo! Ne po tistem potu,
kterega je Jezus odkazal, ampak vse po diugem potu bi ladi
prišli v tisto čast, v kteri se znajde naš Zveličar in ne pomislimo,
da to ni mogoče! Zatorej rečem, kristjani moji! deižimo se
pota križa, pota zaničevanja sveta, pota spolnovanja božjih
*apoved. To je edinopravi pot, ki pelje v življenje. 1 o njem
je Kristus hodil, in prišel v nebeško veličastvo, po njem ho¬
dimo tudi mi, da pridemo v večno življenje, v nadzemeljsko
east! Amen.

- 538 -

L XX V. Keršanski nauk.

g. 7. Od sedmega člena.

Od ondot bo prišel sodit žive in mertve.

1. V poprejnih keršanskih naukih, začemši z drugi« 1
členom svete vere, govoril sem od Jezusa Kristusa kar odre¬
šenika, ter vam razkladal, kaj in koliko je ljubi Jezus storil
v naše odrešenje in zveličanje. Danes pa začnem govoriti od
Jezusa Kristusa kar sodnika  živih in mertvih, ter pravičnih
in krivičnih, v kterega verovati nas uči sedmi člen apostoljske
vere, ki pravi:

Od ondot bo prišel sodit žive in mertve.

2. Sveti »postelj Pavl pravi: „Vsi moramo razodeti biti
pred sodnjim stolom Kristusovim, da slehern prejme po te« 1 )
kar je storil v svojem telesu ali dobro ali hudo.“ (II. R° r ‘
5, 10.) Kakor hitro se o smerti človekovi duša loči od teles«)
mora se vstopiti pred sodnji stol neskončno pravičnega Sodnik«-
Ondi mora ojster odgovor dajati od vsake misli in želje, 0< *
vsake besede in od vsakega djanja, in od vsake zamude do¬
brega; in na to zasliši svojo obsodbo, po kteri bo ali vzet«
v večno življenje, ali pahnjena v večno pogubljenje, ali [ ,a
obsojena v vice v časno terpljenje in očiščevanje. In ta sodb«)
ktera se godi z človeško dušo kar po smerti telesa posebej
ali posamezno, se imenuje posebna ali perva sodba. Od I®
sodbe vam zdaj nič ne bom v misel jemal, ker tudi sed««
člen svete vere od nje ne govori, in bote nauk od perve « 1
posebne sodbe slišali takrat, kadar bo na versto prišel « atl
od štirih poslednjih reči. Nasprot pa vam bom začel dane«

- 539 -

razlagati nauk od druge ali poslednje sodbe, ker od tiste
govori sedmi člen svete vere.

Od poslednje sodbe.

3. Da bo prišel dan, o kterem se bodo vsi ljudje vsto¬
pili pred božji sodnji stol na sodbo, je resnica, res pripravna,
da maloktera tako, človeka od greha odvračevati in ga k po¬
božnemu življenju buditi. Ravno zato je bila ta resnica že
v starem zakonu  razodeta, in že od nekdaj ljudem znana,
kakor nam spričuje sveti apostelj Judež (14. 15.), ki pravi.
»Prerokoval je pa od njih tudi Henoh, sedmi za Adamom,
rekoč: Glejte! Gospod pride s tavženti svojih svetih, sodit vse,
in  pokorit vse hudobne zavolj vseh njih hudobnih del, s kterimi
s o pregrehe delali, in zavoljo vseh terdih besed, ki so jih
govorili zoper Boga hudobni grešniki." Pobožni Job, ki je
Poprej živel, prejden je bila postava dana po Mozesu, jc luči
v edel in veroval to resnico, kar je lahko posneti iz teh le
besed, ktere je govoril rekoč: „Kaj bi počel, ko bi se Gospod
vzdignil na sodbo? in ko bi me izpraševal, kaj bi mu odgo¬
voril?« (Job. 31, 14.) In akoravno si svoje vesli z grehom
ni  obtežil, imel je vendar le toliki strah pred sodbo, klero je
v duhu gledal, da bi bil rad prikrit ostal pred ojstrira Sodnikom
toliko časa, dokler bi se ne vlegel njegov serd. .

Kedar je bila pa že postava dana po Mozesu, so preroki
0(1  Boga navdahnjeni še bolj očitno in zastopno govorili od
Poslednje sodbe. Prerok Izaija (2. 10-12.) prav,: Stisnile

v dupline in poskrile se v berloge pred obličjem Gospodo¬
vim in pred njegovim častitljivim veličastvom, lakrat  se bodo
Pobesile človekove ošabne oči, in ponižan (potert in potlačen)
1,0  napuh ljudi in Gospod sam bo poveličan tisli dan. Zakaj
da n Gospoda bojnih trum (to je: sodnji dan) bo prišel nad
v se prevzetne in yisoke in nad vse ošabne, da bodo ponižani.*
Prerok Daniel (7, 9. 10.) govori: „Videl sem postavljati se¬
deže ( za  sodbo)’ in da se je Starodnevni (Večni) vsedel;
Jugovo oblačilo je bilo belo ko sneg, njegovi lasje na glavi
u 'bor čista volna, njegov sedež zgol ognjen (žareč) plamen,
Se deževe kolesa goreč ogenj. Iz njegovega obličja je žarela

- 540

dereča ognjena reka. Tisuč tisučev mu je streglo, in deset
tisučkrat sto tisučev je stalo pred njim na službi: in sodba se
je vsedla (in začela), in bukve (božje vsegavednosti) so se
odperle.“ Ta resnica tedaj, da bo prišel Sodnik na svet z
veliko oblastjo in častjo sodit vse ljudi, bila je že v stari
zavezi znana očakom in prerokom, ki so jo ljudstvu oznanovali,
vendar pa še niso vedeli, kdo bo ta Sodnik.

V novi zavezi, v postavi milosti in gnade, pa nam j e
Bog že več razodel od te sodbe, ter nam ni le samo na
znanje dal, da bodo ob koncu sveta sojeni vsi ljudje, in da
se tej sodbi nihče ne bo mogel odtegniti, bodi si že ali bogat
ali reven, visokega ali nizkega stanu, kar so že tudi Judje
dobro vedeli in verovali; ampak razodel nam jo tudi še, da
ta sodnik bo božji Sin, da nas bo sodil Jezus Kristus, česar
pa Judje nočejo spoznati in verovati. Zakaj terdovratnost in
slepota, v ktero so grešno zašli, jih je zmotila tako močno,
da niso svetega pisma omeli tako, kakor bi ga bili mogli
umeti, in da niso hotii za odrešenika spoznati Jezusa, akoravno
jim je z brezštevilnimi čudeži skazova! svojo vsegamogočnost,
marveč imeli so ga le za zgol človeka, in torej niso mogli
zapopasti, kako bi Jezus, klerega so le za človeka imeli?
imel toliko oblast, da bi sodil ves svet, kakoršno oblast,
da bi sodil ves svet, so le samemu Bogu pripisovali. Ravno
zato so pa tudi rekli, da Jezus Boga preklinja in da je srnerti
vreden, kedar je na uprašanje: ali je on res božji Sin ali ne?
velikemu duhovnu odgovoril, da je, in pristavil še zraven te
le besede: „Povem vam, posihmalo bole vidili Sinu človeko¬

vega sedeli ob desnici moči božje, in priti v oblakih neba.
(Mat. 26, 64.) Nam pa, ljubi moji! je lahko verovati, da j e
Jezus Sodnik živih in mertvih, in da bo na dan poslednje
sodbe sodil ves svet, ker nam je bolj odpert in bolj jasen
razgled v skrivnosti kraljestva božjega, in ker verujemo, da j e
Jezus pravi Bog in pravi človek skupej, in ker se terdno za¬
našamo, da bota nebo in zemlja poprej prešla, preden l>°^ 0
prešle besede Jezusove.

4. Akoravno pa nam Bog od sodbe ni povedal ne dneva
ne ure, nam je vendar le Jezus razodel, da bo sodnji dan gotov 0
prišel, in da bo On takrat prišel sodit z veliko oblastjo 10

— 541

močjo. O pervem prihodu je prišel sicer ves ponižeifin reven
na zemljo, da bi svet odrešil; o drugem prihodu pa se bo
Prikazal v velikem veličastvu, da bi ljudi sodil. „Sin člove¬
kov«, pravi sam od sebe, „bo prišel v veličastvu svojega
Očeta s svojimi angelji, in takrat bo povernil vsakteremu po
njegovih delih.« (Mat. 16, 27.) In na drugem kraju pravi:
»Takrat se bo prikazalo znamnje Sinu človekovega na nebu,
>n tedaj se bodo jokali vsi rodovi na zemlji, in bodo vidili
Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in
veličastvom.« (Mat. 24, 30.) In spet na drugem mestu go¬
vori ; „[{edar pa pride Sin človekov v svojem veličastvu, in
vsi angelji ž njim, takrat bo sedel na sedežu svojega veli¬
častva. In zbrali se bodo pred njim vsi narodi, in jih bo
narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. 1-  (Mat. 25,
31. 32 .) Glejte, tako razločno in zastopno govori Jezus, da
ko poslednja sodba in da bo On sodil vse ljudi. Zraven tega
Pa se posluži tudi še mnogih prilik, da bi to resnico še bolj
Pojasnil in jo svojim učencom tem globokejsi vtisnil v serce.
Med drugim jim pripoveduje in pravi: »Nebeško kraljestvo je
Podobno ° človeku, kteri je dobro seme vsejal na svojo njivo.
Kedar so pa ljudje spali, prišel je njegov sovražnik, in pri¬
sojal je ljulike med pšenico, in je proč sel. ho je pa zelenje
»rastlo in sad storilo, tedaj se je tudi ljubka prikazala Pri¬
stopili so pa hlapci hišnega gospodarja, in so mu rekli: Gospod!
a 'i nisi dobrega semena vsejal na svojo njivo? Od kod ima
tedaj |j u bko ?  In jim reče: Sovražen človek je to storil.
Hlapci pa so mu rekli: Hočeš, da gremo, in jo poberemo?
In  reče- Nikar da kje ljubko poberjaje ž njo vred tudi pšenice
ne  porujete. Pustite oboje rasti do žetve, in ob času žetve
Porečem ženjcom: Poberite pervič ljubko, in jo povežite v
sn °pke, da se sožge, pšenico pa spravile v mojo žitnico.«
In  ko so učenci Jezusa prosili, naj jim priliko razloži, jim je
Ogovoril in rekel: „Kteri dobro seme seje, je Sin človekov.
%va pa j e  svet; dobro seme pa so otroci kraljestva; ljubka
P a  so otroci hudobe. Sovražnik pa, kteri jo je vsejal, je hudič;
f et ev j e  konec sveta; ženjci pa so angelji. Kakor se tedaj
Mika pobere in v ognju sožge, tako bo ob koncu sveta.
Sitl  človekov bo poslal svoje angelje in bodo pobrali iz nje-

— 542 —

govega kraljestva vse pohujšanje, in tiste, ki krivico delajo,
in jih bodo vergli v peč ognja. Tam bo jok in škripanje
z zobmi. Takrat se bodo pravični svetili, kakor solnce v kra¬
ljestvu svojega Očeta.« (Mat. 13, 24-30. 36-43. 47 — 50.)

Aposteljni, v ozir te resnice od Jezusa samega podučeni,
so pisali, oznanovali in verovali zapovedovali, da bo Jezus od
ondot, to je: z nebes, kjer ob božji desnici sedi, prišel sodit
žive in mertve. Sveti Peter pravi: „Nam je ukazal (Jezus)
ljudstvu oznanovati, in pričevali, da je on listi, kterega je Bog
postavil sodnika živih in mertvih.“ (Dj. ap. 10, 42.) Sv. Pavl
piše Solunjčanom (II. Tes. 1, 7 — 10.): „In vam, ki sle stiskani,
pokoj (to je: večno zveličanje) z nami vred, kedar se prikaže
Gospod Jezus iz neba z angelji svoje moči v ognjenem pl a '
menu (v ognjenih mukah), in se bo maščeval nad tistimi,
kteri ne spoznajo Boga, in niso pokorni evangelju Gospodo
našega Jezusa Kristusa; kteri bodo večne kazni terpeli v po-
gubljenju po obličju Gospodovem in po njegovi veličastni moči,
kedar pride poveličan biti v svojih svetih, in se skazat čudo-
polnega v vseh, kteri so verovali; zakaj verovalo se bo našo
pričevanje zastran vas tisti dan.“ Sv. Janez spričuje v skriv¬
nem razodenju (20, 11. 12.) rekoč: „In videl sem velik bel
sedež, in njega, ki je na njem sedel, spred kterega oblioj 3
sta pobegnila zemlja in nebo, in jima ni bilo mesta najti*
In videl sem mertve velike in male (brez razločka stanu i* 1
starosti, dobre in hudobne) stati pred sedežem, in (mnogo)
bukve so se odperle; in druge bukve so se odperle, klere so
bukve življenja; in mertvi so bili sojeni po tem, kar je bilo
zapisano v bukvah, po svojih delih.« V tej veri, v veri
namreč, da Jezus pride sodit vse ljudi, poterdila sta apostelj 110
tudi tista dva angelja, klera sta se jim po Jezusovem vnebo¬
hodu na Oljski gori prikazala, ter jim rekla: „Možje Galilej 01  •
kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, kteri je bil vzet od
vas v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga vidili iti v nebo.

(Dj. ap- 1, 11.)

Tudi sveti cerkveni očetje, ki so luči svete cerkve, 0
Boga samega razsvitljeni možje, nam v ozir poslednje sodbo
z aposteljni enako spričevanje dajo. Med drugimi pravi s v*
Bernard: „Gospodov prihod je troj in: do človeka, v človek

- 543 -

zoper človeka. Pervi je njegov prihod na svet po njegovem
skrivnostipolnem včlovečenju: drugi je njegov prihod v posa-
oiezne ljudi po posvečujoči gnadi; trelji je njegovo veličastno
ra zodenje (prihod) na sodnji dan." Sv. Avguštin pa govori
re koč: „Sedel bo Zveličar tamkaj kar sodnik, ki je tukaj pred
s °dnikom stal; pogubljeval bo zares krivične on, ki je tukaj
nedolžen tožen bil."

Kar je Jezus razodel, in so aposteljni oznanovali in sveti
Ce rkveni učeniki spričevali, terja tudi zdrava pamet, ter zahteva,
pride kdaj zatirana nedolžnost pravičnega človeka na dan
)n  da se razodene pred svetom skrivna hudobija hinavskega
hudobneža, in da pravični prejme dostojno plačilo, krivičnik
P* dobiva zasluženo kazen, kar se pa v sedajnem življenju ne
S°di vselej, ampak se mora še le na sodbi razrešiti in v
Ve čnosti zveršiti.

Vse to, kar sem vam dosihmalo pravil od sedmega člena
® v ele vere, nam spričuje, da poslednja sodba je gotova, in da
"° Jezus sodnik.

5. Zdaj pridemo do upraševanja:

Kakšne znamnja se bodo godile pred sodnjim
dnevom?

Znano nam je iz svetega pisma, da je Kog včasih po-
S| 'jal posebne znamnja na nebu, kedar je mislil kake posebne
ne sreče na svet poslali. O tistem času, postavim, v kterem
Se  je kralj Antioh mislil v boj spustiti, ter vdariti nad Egip-
Can e, so Jeruzalemljani 40 dni zaporedoma vidili vojake v
*luti opravi na nebu semterlje dirjati, in se bojevati med seboj.
J 11 - Makab. 5, 1—3.) Enaka se bo godila pred sodnjim
Uevom. Vidi le se bodo znamnja, ktere bodo napovedovale
a  strašni dan.

a ) Vidile se bodo znamnja na nebu. Solnce bo za-
umnelo, mesec ne bo dal svoje svitlobe, zvezde bodo padale
neba in moči nebeške se bodo gibale. Glej, o grešni clo-
e .h! takrat ne bo nič več ne sijalo iz pod neba ljubo solnce,
jj n  nigar Ieskeči beli luči greh na greh nakladaš! Takrat ne
0 v eč svetil na ponočnem nebu bledi mesec s svojo sreberno
Vl Uobo, ktera je bila priča tolikih tvojih tatvin, tolikih tvojih

544 —

nesramnih del, tolikih tvojih pregreh in hudobij! Mile zvezde,
ki se leskečejo na tihem ponočnem obnebju in se vtrinjajo,
ravno kakor bi jim solze kapale iz oči zavoljo vseh hudobij,
ktere se na zemlji godijo, bodo padale z nebes, in bodo S
strahom napolnile vso zemljo. Blisk se bo z bliskom vžigaj
strela padala na strelo, grom na grom vdarjal. Od straha bo
trepetalo, od groze kopernelo vse, kar bo takrat še živega
na zemlji. — Kristjani moji! kako bi vam bilo pri sercu, l'°
bi vse to sami doživeli, in bi vidili in slišali yse te strašne
reči, ktere se bodo na nebu godile pred sodnjim dnevom-
Pa, če tudi ne dočakate vseh teh strašnih reči, jih vendar l e
nikar iz misel ne spustite; zakaj v velik prid vam bo pridno
premišljevanje grozepolnih znamenj, ktere se bodo na nebu
kazale pred sodnjim dnevom. To premišljevanje vas bo S
svetim strahom napolnilo, vas pred grehom svarilo, vas p°'
božno živeti učilo, in se tako prav pripravljati na prihod
Sodnika na sodbo.

b) Znamnja, ktere bodo napovedovale sodnji dan, se
bodo godile tudi na zemlji. Vstal bo Antikrist, kteri b°
tako prederzen, da bo v tempeljnu božjem prebival, kakor da
bi bil Bog, in da bo neizrečeno hudo preganjal tiste, kteri g a
ne bodo hotli moliti. Take britkosti je ni bilo, in je ne bo,
kakoršna bo o poslednjem času nad cerkev prišla. Vsi bi $ e
dali premotiti in premagati, in nihče bi ne bil ohranjen, ko
Bog teh strašnih dni poskušnje (skušnjave) ne prikrajšal zavolj
izvoljenih. Ta hudobnež bo delal velike čuda in znamnja, lfl ,
veliko hudobnežev mu bo pomagalo, da bi bili zapeljani tu
izvoljeni. Kedar se bo pa Bogu zadosti zdelo, bo J eZ
Antikrista pokončal. — Ob času Antikristovem, pripoveduje,)
sveti očetje, bota Henoh in Elija prišla, se bota Antilom
vstavljala, in Judom in nevernikom pokoro oznanovala. Hen° j
veren in svet mož, je živel pred vesoljnim potopom, > n
umeri, ampak je bil prestavljen v kraj, kteri je samemu B 0 ^
znan. Od njega piše sv. Pavl rekoč: „Po veri je bil Beno
prenesen, da ni videl smerti, in ni bil najden, ker ga j e
vzel.“ (Hebr. li, 5.) In Modri mož pove od njega v sve
pismu in pravi: »Henoh je Bogu dopadel, in je bil v

— 545 —

Predjan, da bo (o poslednjih časih) narode k pokori budil.«
(Sir. 44  16.) Elija je bil imeniten prerok, ves vnet za
božjo čast. V viharju je bil z zemlje vzet. Na ognjenem
vozu z ognjenimi konji se je peljal proti nebesom. Pred
končanjem sveta bo spel prišel, in pokoro oznanoval, kakor
»pričuje prerok Malahija (4, 5.) rekoč: „Poslal vam bom pre¬
roka Elija, [prejden pride veliki in strašni dan Gospodov« -
Po Antikristu ne bo še precej svet končan, ampak bo se
nekoliko časa stal. - Preden bo sodnji dan, se bodo Judje
spreobernili k Jezusu. Ob Jezusovi smerti se je veliko

J udov spreobernilo, veliko več pa jih je se terdovratmh
ostalo: pa preden bo konec sveta, se bodo Judje

s Preobernili k Jezusu, kterega so njih očetje izdali ne¬
vernikom , da je bil križan. To napoveduje sv. Pavl,

ko piše: „Ako bi bilo število Izraelovih otrok, kolikor
je peska ob morju, bodo (vendar le) ostanki oteli.

(Uimlj. 9  27.) „Če je njih odstop sprava sveta, kaj bo pri¬
stop drugega kakor oživljenje od mertvih?« ( 11 , lo.) to je:
cerkev je zgubila jude, pa pridobila si ajdovski svet, kaj z -
more h  teol da vsi popolnoma pristopijo, priti drugega, kakor
vstajenje mertvih; z čim ur apostelj uči, da za spreobernenjem
Judov pride konec sveta in vstajenje mertvih. K temu se
Pristavlja in pravi: ,In tako bodo vs. Izraelci zveličam
(H, 26) Na spreobernjenje Judov in neveimko 7 ; e J°

l udi besede Jezusove, ki pravi, da „bo en hlev m en pasnr.
(Jan. io 16) - Pa še druge znamnja se bodo godile na

žemlji pred strašnim sodnim dnevom. Vsa zemlja se bo stresala
v silnem potresu, in bo s strahom in trepetom napolnila serca
Vs eh ledajnih ljudi. Morje bo divjalo in neznano šumelo, m
Prestopilo S voje bregove. Divje zverine se bodo vdirale iz
svojih berlo-ov in bodo z grozepolnim tulcnjem bližnjo smert
Spovedovale ljudem. Otoki se bodo pogrezovali v morje in
kribje vdirali v zemljo. In ljudje bodo vsi zbegani in ornam¬
ent koperneli od strahu in čakanja tistega, kar ima čez svet
Peki. Kajnu podobni in vsi obupani se bodo sem ter• tje
Potikali, dokler jih smert ne zaleze. Nektere bo kuga pom
vila , nektere bodo groblje njih pohištev podsule, nektere bo

kers, nauk.

— 546

morje požerlo, nektere slrela ubila, nektere slrah končal'
Pred smerljo bodo bežali, pa jim bo smert povsod nap rot
prišla; pribežališča bodo iskali, pa bodo povsod le pogubljenje
našli. Pred Sodnikom se bodo skrivali, pa jim bo povsod
petami; iz rok se mu bodo hotli iztergati, pa mu bodo
naravnost v roke prišli. — Tako, glejte! bo zemlja razdjana-
Pa še bolj jo bo razdjal in pokončal strašni ogenj, ktereg 8
bo Bog poslal. (II. Petr. 3, 10.) Ta ogenj bo morje in rek 0
posušil, požgal njive in senožeti, hribe in doline, požgal vso zemljo
in jo spremenil v prah in pepel, spremenil v novo zemljo i 0
novo nebo. — O takrat bo zdihovala grešnikova neumerjoča
duša, ter rekla: „0 jaz nespametna stvar, da sem po t 0in
minljivem svetu tako močno hrepenela, se zanj tako goreče
potegovala, zavoljo njega tolikanj grehov storila! Minul j e
svet in s svetom vred mi je vse minulo! Ni ne ljudi, 0e
žival, ne mesta (sela), ne polja, ne bogastva! Nad svetom 0e
vidim drugega, kakor znamnja maščevanja božjega 1 “

O ljube duše! da ne bo treba tudi nam nekdaj tako zdibo—
vati, nikar svojega serca ne navezujmo na prazne in minlj* ve
reči, ktere bodo zginile in prešle; lemoč si naberajmo
minljivih zakladov za nebeško kraljestvo, kterih nam nikd 0
ne bo pokončal, nikdo ne vzel, ampak jih bomo vživali vs 0
vekomaj! Amen.

- 547 -

LXXVI. Keršanski nauk.

Od poslednje sodbe.

(Na dalje.)

1. Zadnjič sem vam začel razlagati nauk od sedmega
člena svete vere, in sem vam skazoval, da se bo poslednja
a b vesoljna sodba gotovo godila, in da prišel bo Jezus sodit
Vse  ljudi, žive in mertve, pravične in krivične. Tudi sem

pravil, kakšne znamnja se bodo godile na nebu, ter na
s °lncu, mescu in na zvezdah, ktere bodo napovedovale po-
s, ednj 0  sodbo; in kakšne znamnja se bodo godile na zemlji,
^ a  bo namreč Antikrist prišel, ter pravoverne silno preganjal,
sveto cerkev pripravil v take stiske, v kakoršnib še nikoli
j 1 ' bila; da bota takrat prišla Henoh in Elija, ter se Anti-
'>stu vstavljala, in Jude in nevernike opominjevala k spre-
°b e rnjenju, k pokori in poboljšanju; da se bodo Judje k pravi
Yer * spreobernili, in Kristusa spoznali kar svojega Odrešenika
ln  Kralja; da bo ob koncu sveta prišel žareč ogenj, ter požgal
Vs ° zemljo, in jo spremenil v prah in pepel. Vse to sem
? af n zadnjič pravil; danes pa vam bom na dalje pripovedoval,
ka j da se bo še godilo ob koncu sveta in ob poslednji sodbi.

2. Poslal bo Gospod Bog svoje angelje s trobento, in
911  gnij bo trobil in klical rekoč: »Vstanite, vi mertvi! in pri-
, te  na sodbo.« To je tista neznana trobenta, ktera je sve-
6m n Hieronimu delala toliki strah, da se je tresel in trepetal
P° vseh udih, ako je le nanjo zmislil. Glas te trobente se

0  razlegal od enega do drugega kraja sveta, šinil bo v glo¬
bne morja bučal bo po zemlji, slišal se po taninih berlogib

ln  zbudil • ..

§la s Se
grobj

bo vse mertve v življenje. Na ta strašni trobenlni
bodo — kakor bi z očesom trenil — odperli vsi
in bodo vstali in prišli na sodbo vsi merliči slehernega

35 *

- 548 -

stanu, sleherne starosti, obojega spola, merliči vseh časov > n
rodov, bogati in revni, imenitni in neimenitni; bodo prišli lž
jam in pokopališč, iz travnikov in gozdov, iz hribov in dol uh
iz rek in iz morja, če bi bili tudi udje telesa še tako daleč

po svetu raznošeni, če bi bilo telo tudi še tako na drobno
razprašeno in razpepeljeno, zbralo se bo le vendar pri tej P[ |Cl
vse skupaj, in sklenila se kost s kostjo, kita navezala na kito>
meso se k mesu prirastlo. In duše bodo prišle iz nebes, ,/;
vic in iz pekla, in vsaka bo svoje telo poiskala, ter se ž nj 1111
sklenila, da bi se posihmalo od njega nikdar več ne ločila
In oživeli in vstali merliči bodo šli vsi v dolino Jozafat n a
sodbo. Tukej se bodo zbrali vsi ljudje, kar jih je pred nami živel
na zemlji, kar jih še zdaj živi, in kar jih bo še posihmal za na 1111
živelo na tem svetu. Bo jih nezmerno število! Nobeden ge
ne bo mogel gluhega storiti, kedar bo trobenta zabučala, n °'
beden se ne bo mogel božjemu povelju vstavljati, kedar e
poklican na sodbo. Vsi od pervega do zadnjega bodo niot‘ a
vstati in pred sodni stol Kristusov stopiti, da zaslišijo sodb°?
po kteri bodo natanjko po zasluženju z dušo in s telesom
sprejeti ali v večno življenje ali pa obsojeni v večno terplj eI tP
Zakaj Jezus pravi: „Ura pride, ob kteri bodo vsi, ki s ° ^
grobih, slišali glas Sina božjega. In bodo prišli, kteri

dobro delali, v vstajenje življenja, kteri so pa hudo

delalh

in

in

v vstajenje obsojenja. 44  (Jan. 5, 28. 29.) In sv. Pavl P’ s ^
„Sam Gospod bo ob povelju in glasu velikega angelja m
trobento božjo prišel iz neba; in kteri so umerli v Kristu >
bodo vstali pervi. 44  (I. Tes. 4, 15.)

3. Kadar bodo vsi mertvi na trobentni glas vstali;
se v Jozafatovi ali Jožefovi dolini zbrali, ter sodbe pričakoV ^
prikazal se bo Jezus, pravični Sodnik, po oblakih neba, z
liko oblastjo in veličastvom, obdan od svojih angeljev.
vsedel se bo na veličastni sodni stol. Pri neznani sv ' l ‘ v ,^'
ktera mu bo sijala iz obličja, bodo zvezde lamnele. Sv. r  ’
svitlejši memo solnca, bo pri njem. To častito znamnje n ase ^.
odrešenja in zveličanja bodo vidili vsi ljudje, in časti i
rodovi zemlje. Svete Jezusove rane se bodo lesketale v •
beški svitlobi, in Judje bodo primorani spoznati, kar v
nem življenju niso hotli spoznati, da so namreč na
umorili svojega Odrešenika in Zveličarja. Vse to vidit*

- 549

jokali vsi rodovi zemlje (Mal. 24, 30.), to je: vsi hudobni,
k' se bodo svojih grehov kesali, pa prepozno kesali. — Zdaj
Sodnik, sede na svojem božjem sedežu, poslal luč, ktera
ko obsijala in vsem odkrila in na znanje dala vse djanje in
ne hanje slehernega človeka začemši od njegove perve mladosti
do konca njegovega življenja na zemlji. Svitlo solnce, kadar
>z za gor prisije, obsije in vidne stori vse reči, ktere je
Poprej pokrivala temna noč. Tudi Jezus, solnce pravice, bo
°k svojem prihodu na sodbo vsemu svetu odkril in na znanje
da l vse misli in želje, vse govorjenje in djanje slehernega
človeka, če bi bilo to poprej tudi še tolikanj skerbno prikrito.
0 slrah in groza vsem hudobnim! Ves svet bo vedel pregrehe
v sakega posameznega človeka, in vsak posamezni človek bo
Vedel pregrehe vsega sveta. Takrat bodo na dan prišle in
118  sramoto djane skrivne ostudnosti marsikterega zakonskega
m °ža in marsiklere zakonske žene, ktera sta bila poštena
s P0znana tukej na zemlji, pa zakonske zvestobe nista poznala.
Takrat bo hudobnim prištetih mnogo lakih, ki jih zdaj za ne¬
dolžne imamo; in bo osramotenih njih veliko, ki se nam zdaj
Pobožni vidijo, ker se bodo razvedele vse njih skrivne krivice
in  prikrite hudobije. Takrat se bodo pokazale vse pregrehe
[0'adih in starih, ki jih zdaj tolikanj skerbno prikrivajo, in
So izgovorov kar na kupe, kadar so svarjeni in opominje-
vani. __ p 0  tem, ko bo grešno življenje slehernega grešnika
'Kodelo vsem ljudem, pravičnim in hudobnim, bo vstala strašna
to žba od vseh strani. Tožile bodo grešnega človeka poze-
Sske reči, ktere je obračal v greh in grešno rabo. Tožili
b°do neverniki kristjane, ki so imeli tako lepo priložnost,
dobro delati, pa dobrega niso hotli storiti. Tožili bodo kri-
?'čno stiskani in zatirani svoje sliskavce in zatiravce. Tožili
S o vsi zapeljani ljudje svoje zapeljivce in zapeljivke,

/zdignil se bo na tožbo clo satan sam: in na vse te tožbe
Ogovora ne bo. Morda se bo grešnik iskal izgovarjati s tim,
da  je bil slabe nalore in k hudemu nagnjen; pa mu bo Jezus
na štel vse milosti in gnade, ktere je od njega prejemal;
'? n geljvarh mu bo očital nevbogljivost in svojoglavnosl; Marija
! n  drugi svetniki mu bodo kazali na svoje življenje, svoje
e P e  zglede, in bodo pripovedovali in pričali, kako močno so

- 550 -

zanj prosili. — Kolikor več človek lukej na zemlji prejem 4 * * * * 9
in ima, pa v svoje zveličanje ne obrača, toliko hujša bo tožba?
toliko hujša obsodba. — Grešnik, grešnica! vzemi si k sercu
to resnico; zakaj vse to tudi tebe čaka. Zdaj se z vero nor"
čuješ, in ne maraš ne za ljudi, na za vpitje svoje vesti; se
bojiš ne Boga, ne hudiča, in se kar brez vse skerbf s p re '
grešnim veseljem zalivaš; ali verjemi mi, da to grešno veselje
te bo minulo in ga boš britko obžaloval; pa bo zastonj, bo
prepozno! Prišel bo čas, da boš želel pogreznjen biti v naj
globokejši brezen. Takrat tudi ti porečeš goram: „Padite na nie!
in hribom: Pokrite me! a  (Luk. 23, 30.)

Pa tudi vse dobro, kar so pravični storili, bo razodeto
na dan poslednje sodbe, in bodo naznanjene vse krivice, ktere
so se nedolžnim godile in so jih voljno preterpeli. Takrat
ho v čast prišel marsikteri nedolžen in pravičen človek, ki j e
bil tukaj na zemlji malo obrajtan, ali pa še clo zaničevan i®
preganjan, ker so mu hudobni jeziki vzeli poštenje in dobro
ime. Takrat bodo pred vsem svetom razodele molitve, ktere
so pravični opravljali, vsi posti, s klerimi so se zatajevali, vse
miložne, ktere so delili. Razodeta bo njih goreča ljubezen,
ktero so imeli do Boga in do bližnjega: razodeta bo njih g 0 '
rečnost za službo božjo in za poslušanje božje besede; razodeto
bo njih junaško vojskovanje zoper vse skušnjave hudega duha,
zapeljivega sveta in grešnega poželjenja; razodete bodo vse
njih čednosti: z eno besedo: razodelo bo vse, karkoli so
hudega opustili in karkoli so dobrega storili, bodisi v mislih
ali v željah, bodi si z besedo ali djanjem. — Pravični bo stat
pred vsem svetom v svitlobi svojih dobrih del; grešnik pa v
ostudnosti svojih hudobij!

4. Pravični Sodnik pa ne bo pustil hudobnih z dobrin®
združenih, temveč bo hudobne ločil od dobrih,  kako*

pastir ovce loči od kozlov (Mat. 25, 32.), kar bo zaverženji®
spet v veliko osramolenje, pravičnim pa v veliko oveseljenje-

Angelji pojdejo vunkaj, in bodo odločili hudobne iz sred 6

pravičnih (Mat. 13, 49 .); in bodo pravične postavili ob de

zusovi desnici, hudobne pa odločili na Jezusovo levo str 9 ®'

(Mat. 25, 33.) Na desni strani bodo stali pravični,

— 551 —

poterpežljivi... in vsi, ki so zapovedi božje spolnovali, svoje
življenje po Jezusovih naukih ravnali, in tudi tisti, ki so sicer
kdaj grešili, pa so potlej v solzah resnične pokore svojo dušo
oprali od vsakega madeža greha. Na levo stran pa pojdejo
krivičniki, nečistniki, požrešneži, nepoterpežljivi...in vsi listi,
kteri nočejo živeti po svetem evangelju, ampak se ravnajo po
zapeljivih naukih sveta; kteri nočejo poslušati božjega razodenja
in naukov svete vere, poslušajo pa svoje hudo poželjenje in
m  dovolijo vse, kar poželi; kteri bi radi živeli pobožno in
P°svetno ob enem, služili Mamonu in Bogu ob enem; kteri
bi  radi pokoro delali za storjene grehe, pri tem pa greha ne
zapustili in sami sebe ne zatajevali, kar pa m mogoče. —
Oh, koliko veselje bo takrat serce zalivalo pravičnim, ^ lu so
zdaj zaničevani in preganjani tukej na zemlji in prištevam
med zveržek ljudi! Oh, koliko sladkost bo vživalo njih serce,
kedar se bodo znašli na desni strani svojega Sodnika v družbi
izvoljenih božjih! Nasprot pa tudi oj kolika brilkost bo vjedala
Udobne ki so morda na tem svetu obrajtam in na glasu,
hudar bodo potisnjeni na levo stran pravičnega Sodnika v
družbo zaverženih ljudi in peklenskih duhov! Urn bodo bla¬
grovali in poveličevali vse zaničevanje in preganjanje in vse
hudo, kar so voljno preterpeli iz ljubezni do Boga; ti nasproti
hudo preklinjevali krivično blago, nečimurno hvalo in čast,
Pregrešne sladnosti, ktere jim je dajal priližnjem zapeljivi svet,
ln  vsi obupani se bodo v pravične ozirali in rekli zdihovaje.
.»Ti so, ktere smo nekdaj zasmehovali in v zasramlj.v pogovor
'Neli. Mi neumni smo njih življenje imeli za nespamet in
"jih konec za nečast; glejte, kako so zdaj prištet, med božje
°lroke, in njih del je med svetniki. Tako tedaj smo zgrešili
Pot resnice in luč pravice nam ni svetila, m solnce spoznanja
uatn ni vzhajalo! Na potu hudobije in pogubljenja smo se
vtr »dili, in smo hodili po težavnem polu; Gospodovega pota
Pa nismo spoznali. Kaj nam je prevzetnost pomagala? m

huhanje z bogastvom kaj nam je doneslo? Vse to je prešlo
kakor senca, * in kakor memohiteči posel (poslanec), in kakor
'adija, ktera’ reže po valovitih vodah, od ktere, kedar je memo
°dšla, se ne  najde ne sled ne steza gredeljna na valovih.
Olodr. 5, 3-10.)

552 -

5. Po tem, ko bo pred vsem svetom razodeto pravič¬
nim, kar so dobrega storili, in hudobnim, kar so hudega do¬
prinesli, in ko bodo pravični ločeni od hudobnih, in bodo stal*
pravični ob desnici, hudobni pa ob levici Sodnikovi, se bo i*
sodnjega sedeža oglasi! pravični Sodnik, in bo sodbo sklenil
nad pravičnimi in nad hudobnimi. Ta sodba bo pravičnim
neizrečeno vesela, ker jim bo napovedala, da bodo z dušo in
s telesom za vselej vzeti v nebesa; strašna pa bo za hudobne,
ker jim bo naznanila, da bodo z dušo in s telesom na vse
vekomaj pahnjeni v pekel.

Naj poprej se bo pravični Sodnik ves ljubezniv in pri'
jazen obernil k pravičnim, in jim poreče: „Jaz sem Jezus,
čigar zapovedi ste na zemlji zvesto spolnovali, po čigar naukih
se na lanjko ravnali! Pridite (tedaj), blagodarjeni mojega Očetu,
vzamite v posest kraljestvo, ktero vam je pripravljeno
začetka sveta. Zakaj lačen sem bil, in ste mi dali jesti;
žejen sem bil, in ste mi dali piti; tujec sem bil, in ste me
pod streho vzeli; nag sem bil, in ste me oblekli; bolen sem
bil, in ste me obiskali; v ječi sem bil, in ste k meni prišli-
Tedaj mu bodo pravični odgovorili rekoč: Gospod! kdaj sme
le vidili lačnega, in smo te nasitili? ali žejnega, in smo te
napojili? Kdaj smo te pa vidili tujega, in smo te pod streho
vzeli? ali nagega, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidi* 1
bolnega, ali v ječi, in smo k tebi prišli? In kralj bo odg°'
voril, in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili kte-
remu teh mojih naj manjših bratov, ste meni storili." (M a1,
25, 34-40.)

Potlej se bo Jezus obernil k tistim, kteri bodo stali no
levi strani, in jim poreče — pa ne prijazen, ampak ves serdit-
»Jaz sem Jezus, čigar naukov na zemlji niste spolnovali, amp flIt
ste jih še clo zasmehovali! Jaz sem Jezus, kterega ste z rfl '
nami obdali od nog do glave, ter mu glavo s ternjem
budali,. ioke in noge z žeblji (čavlji) prebili, stran s suh c °
prederli in ga na križu vmorili! Jaz sem Jezus, čigar I' el  ^
ste sklicovali nad sebe in nad svoje otroke! Jaz sem J eZl,s ’
ki sem vam tako dobro hotel, kakor vaš Odrešenik, vil ^
k sebi klical kakor vaš prijatel, vas opominjal kakor vaš bru >

— 553

vas v strah jemal, kakor vaš skerben oče. Jaz sem Jezus,
toda zdaj nič več ne vaš Odrešenik, temveč vaš pravičen
Sodnik. »Poberite se toraj spred mene, prekleti! v večni
ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovim angeljem.
Zakaj lačen sem bil, in mi niste dali jesti; žejen sem bil,
>n mi niste dali piti; tuj sem bil, in me niste pod streho
vzeli; nag sem bil, in me niste oblekli; bolen in v ječi,
in me niste obiskali. Tedaj mu bodo tudi oni odgovorili
rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačnega, ali žejnega, ali
tujega, ali nagega, ali bolnega, ali v ječi, in ti nismo po¬
stregli? Takrat jim bo odgovoril rekoč: Resnično, vain
Povem, kar niste storili kteremu teh naj manjših, tudi meni
niste storili.“ (Mat. 25, 41-45.) - S tim bo sodba
sklenjena. O kako močno se bodo takrat izvoljeni veselili,
so v sednjnem življenju prav obračali svoje dušne in
telesne moči, prav obračali svoje blago in premoženje,
ter obračali Bogu v čast, sebi v zveličanje, in bližnjemu
v pomoč in podporo, in si nestrohljive in neminljive zaklade
nabirali za nebesa! Kako se bodo pa takrat tudi vsi obupni
kesali zaverženci, da so na tem svetu božje dar. napcno
obračali ter zapravljali z nezmernostjo v jedi in pijač,
nečimurno nošo, pregrešnim razveseljevanjem in drugimi
hudobijami! Hiteli bodo se izgovarjat, pa vsi 'govori nic
ne bodo pomagali, vse izgovarjanje nič ne io z a 0
Nastopila bo zdaj strašna ločitev, ločitev za celo, dol e o
Večnost. „Dva bota na njivi'', pravi Jezus, »eden bo vzet,
ln  eden popuščen. Dve bole mlele v mlinu; ena bo vzeta,
j n ena p0 puščena.“ (Mat. 24, 40. 41.) Otroci se bodo ločili
°d staršev in starši od otrok; mož bo zapustil ženo, in zena
moža; brat bo slovo dal svoji sestri, in sestra svojemu bratu;
zmed dveh znancev bo šel eden navzgor, drugi pojde navzdol!
Pravični pojdejo v večno življenje, v veselje svetega raja, m
nebeške vrata se bodo za vselej za njim zaperle. Hudobni
Pa Pojdejo v večno pogubljenje, v peklensko terpljenje, m
Vrata večnega brezna se bodo za njim zapahale za vse ve
komej. — Terpljenje pravičnih bo s lem jenjalo za zmerom
' n z a vselej; terpljenje krivičnih se začelo in ne več končalo.

- 554

6. Ljubi posiušavci! vse to, kar sem vam do zdaj
pravil od sodnjega dneva, bomo enkrat vidili z lastnino
očmi, slišali z lastnimi ušesi, in z lastnim sercem občutili.
Ure in dneva sicer ne vemo, kdaj se bo vse to godilo;
to pa vemo, da se nam zmerom bolj približuje tisti strašni
dan, tista grozepolna ura, in da sodbi nikakor ne moremo
uiti. Da se nam bo torej ta strašna sodba dobro izšla,
se greha varujmo skerbno — skerbno, in dobro delajmo
pridno — pridno! Dobre dela namreč nas bodo rešilo?
dobre dela nam pri Jezusu milost sprosile ! Ako smo P a
grešili, delajmo resnično pokoro! Grešnik brez resnične po'
kore v nebesa ne more; neodpuščeni in nespokorjeni grob 1
mu bodo na glavo nakopali večno prekletstvo! — P raV
pridno tudi premišljujmo strašno poslednjo sodbo! Pridno
premišljevanje vesoljne sodbe nas bo na potu pregrehe
vstavljalo , nas priganjalo bogaboječe živeti, nam pomagal 0
srečno umreti. Prav dostikrat sami sebi zastavljajmo to J e
uprašanje: Duša moja! kaj ti poreče Kristus na sodbi;
ali ti bo rekel: Pridi k meni in z menoj v nebeško

kraljestvo! ali pa : Poberi se spred mene v večni ogenj 1 •
Oh! da bi nam vsem Jezus rekel: ,,Pridi k meni v nebeško
kraljestvo 1“ Amen.

- 555  -

LXXVII. Keršanski nauk.

Od poslednje sodbe.

(Na dalje.)

1. V poslednjem keršanskem nauku sem vam pravil,
da bo angelj na Irobenlo zatrobil, in vsi mertvi bodo glas
^obente zaslišali in vstali. Njih truplja bodo prišle iz poko¬
pališč, duše pa ali iz nebes, ali iz vic, ali iz pekla, in se
b°do s telesi sklenile. Vice bodo jenjale po sodnem dnevu,
pekel in nebesa pa bota ostala vekomej. Kedar bodo vstali
Vs « mertvi, prišel bo Sodnik z veliko močjo in oblastjo na
tlakih neba, odperPbo bukve življenja, in vpričo vsega sveta
ra zodel vsakemu človeku, kar je storil dobrega ali hudega v
svojem življenju; ločil bo dobre od hudobnih, kakor loči pastir
° v ce od kozlov; postavil bo dobre ob svoji desnici, hudobne
P a  ob svoji levici. Po tem se bo obernil ves prijazen na
desno stran, in poreče pravičnim: „Pridite, blagodarjeni mojega
Očeta, vzamite v posest kraljestvo, ktero vam je pripravljeno
od  začetka sveta!“ Potlej se bo obernil tudi na levo
s|,l 'an, ter poreče hudobnežem ves serdit: ^Poberite se spred
"»»ne, prekleti, v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in
n i e govim angeljem!" Na to obsodbo bo strašna ločitev. Iz¬
meni bodo°z dušo in s telesom vzeti v prelepe nebesa;
^udobni pa bodo z dušo in s telesom pahnjeni v vunanje tame,
v  Peklenski brezen, kjer bo jok in škripanje z zobmi na
Ve komej.

2. Danes pa vam botn naj poprej odgovoril na vpra¬
šanje :

L

- 556

Ali bo Jezus Kristus pri poslednji sodbi imel
tudi kake tovarše, da bodo ž njim vred svet sodili?

Imel jih bo. Njegovi lovarši pri sodbi bodo svetniki,
sosebno aposteljni. Zato pravi sv. Pavl: „AIi ne veste, da
bodo sveti (svetniki) ta svet sodili. “ (I. Kor. 6, 2.) In apo-
steljnom je Jezus sam obetal rekoč. „Resnično, vam povem,
da ob prerojenju, kedar bo Sin človekov sedel na sedežu
svojega veličastva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli
na dvanajstih sedežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove . u
(Mat. 19, 28.) Marija, prečista devica, angelji in vsi svetniki
bodo na strani pravičnegaa Sodnika stali v nedopovedljivi
svillobi in v neizrečeno veliki časti; in akoravno bodo tudi
oni sojeni od pravičnega Sodnika, bodo vendar le za Jezusom
poterdili in ponavljali obsojenje, klerega bo on izrekel nad
hudobne ljudi in zaveržene angelje, ter poreko: „Poberile se,
vi prekleti! v večni ogenj \ u  Nobenega pomočnika zdaj greš¬
niki  ne bodo več imeli, nobeden prijale] jim ne bo več na
strani stal, nobenega pribežališča ne bodo več našli. In naj
si tudi jezik zgrizejo zavoljo svojih silnih bolečin, vendar ! e
nikdo se jih več usmilil ne bo; in pravični ne bodo pravič¬
nega Sodnika nič več ne zanje usmiljenja prosili, ampak g a
bodo le hvalili in mu čast prepevali rekoč: „Ti si pravičen,

o Gospod, in pravične so tvoje sodbe!“ Jenjal bo čas milost 1
in usmiljenja! Materi na Sodnikovi desnici se nič več ne b°
smilil njen edin sin, ki ga bo vidila med zaverženimi; 111
zveličanemu sinu ne bo več k sercu šla večna nesreča za-
veržene matere; izvoljeni oče ne bo hotel zaverženega sin a
in pogubljene hčeri za svoja spoznati, in izvoljeni otroci se
ne bodo več zmenili za zaverženega očeta; brat in sestra na
desni strani ne bota več prosila za brata in sestro na le^ 1
strani; in prijallu med svetniki ne bo več mar za prijatla a '
znanca ali soseda med zaverženci: temveč izvoljeni člove
poreče: „Drugo žlahfe in drugih znancev zdaj  ne poznaj 11
razun tistih, ki so dediči (erbi) nebeškega kraljestva. Tisti J e
moj sin, tista moja žena, moja hči, tisti so moji bratje, n 1(, J®
sestre, moji prijatli, ki so  besedo božjo poslušali in tu 1

_ 557 -

spolnovali! Ne spoznam pa nikogar in ne obžalujem nikogar,
kteri je Gospodovo voljo vedel, pa je ni spolnoval!«

Zakaj bodo pa svetniki z Jezusom zaveržene

sodili?

a) Zato, da bodo svetniki, ki so bili na tem svetu
poniževani, na unem svetu po vrednosti povišani in po zaslu-
ženji počeščeni;

b) da bo osrainoten napuh hudobnih, ki so na zemlji
pravične zaničevali in zasramovali;

c) da se bo pokazalo, da so svetniki z Kristusom eno
duhovno telo, in da so združeni ž njim, svojo glavo.

3. Zakaj ali čemu pa bo poslednja sodba?

Akoravno je vsak človek kar po smerti sojen pri posebni
sodbi, bodo vendar le vsi ljudje skupej še čnkrat sojeni pri
poslednji sodbi, in sicer ne zato, kakor bi Sodnik pri poslednji
sodbi kako reč moral popravljati ali prenarejati, ampak iz teh
lo namenov ali vzrokov:

a) Da bodo vsi ljudje vidili, spoznali in molili Jezusa
Kristusa kar božjega Sina, nebeškega učenika in Odrešenika
Vsega sveta. — Kralj David imenuje Jezusa kralja, kteremu
bodo ljudstva dane v dedščino in čigar lastnina so pokrajne
zemlje. V 109. psalmu prepeva, da bodo njegovi sovražniki
Podnožje njegovih nog, da bo sodil vse ljudi. Jezus sam je
rekel, da mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji.
(Mat. 28, 18.) Sv. Janez ga imenuje kralja vseh kraljev,
gospoda vseh gospodov. — Akoravno pa božje razodenje stare
'U nove zaveze na mnogih krajih in o različnih priložnostih
govori od oblasti in moči Jezusove, ga vendar le ne never-
n *ki, ne Judje niso hotli in ga še zdaj nočejo spoznati za
svojega Odrešenika, ter obljubljenega Mesija. Ko je Jezus ve-
okemu duhovnu Kajfu in krog Kajfa zbranim sodnikom rekel:
»Povem vam: Posihmalo bote vidili Sinu človekovega sedeti
desnici moči božje, in priti v oblakih neba«, je veliki du¬
hoven raztergal svoje oblačila rekoč: „Boga je preklinjal, kaj
Potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali preklinjevanje!
Kuj se vam zdi?« Oni pa so odgovorili in rekli: »Smerti je
ledeni« Imeli so namreč Jezusa le za človeka, nikar pa za

— 558 -

Sina božjega in Odrešenika; zato so mislili in rekli, da pre¬
klinja, kedar si prilastuje tisto visokost in oblast, ktera gre le
samemu Bogu. Ko tedej Jezus tukaj na zemlji ni še bil po-
kazal vse svoje velikosti, vse svoje oblasti in vsega svojega
veličastva, temveč je bil še cIo reven in nizek, in pokoren
človeški oblasti, po kteri je bil zaničevan, preganjan, in clo
na zaničevavnem lesu svetega križa umorjen kakor hudodelnik;
zdelo se je nevernikom nespametno, zaničevanemu in križa¬
nemu Jezusu se podvreči, vanj verovati in njemu služiti; Judje
pa so se spodtikali in pohujšali nad njegovo smertjo. Ravno
za to pa bo prišel sodnji dan, kteri bo razodel vse, kar je
bilo prikritega. Prikazal se bo Jezus Kristus; vidili ga bodo
vsi hudobneži in vsi neverniki z lastnim očesom, pa ne več
revnega, ubogega in zaničevanega, temveč kakor veličastnega
gospoda in kralja, sodnika in zapovedovavca. Takrat se nič
več ne bodo mogli vstavljati resnici, in zoper svojo voljo in
nehote bodo morali spoznati, da je Jezus tisti, kterega so
preroki napovedovali, aposteljni oznanovali, in v kterega je
vsigdar verovala sveta mati katoliška cerkev. Akoravno j e
bila Jezusova smert Judom v pohujšanje, nevernikom za ne¬
spamet, bodo vendar le na sodnji dan primorani spoznati in
častiti ga kar Sina božjega in Odrešenika in Zveličarja sveta.

b) Poslednja sodba bo, da pravični prejmejo očitno hvalo
in čast, hudobneži pa očitno osramotenje. Pravični so živeli
na svetu kakor majhno število dobrega zernja sred velikega
števila košate ljulike, ali pa so bili zaničevani in preganjani
od hudobnih; sodnji dan pa se bodo pravični lesketali kako 1 '
se leskečejo zvezde na nebu, hudobni pa bodo zaničevani-
Hudobni sami bodo spoznali pobožnih modrost in svojo nespa¬
met, in bodo rekli: „Mi neumni smo njih življenje imeli za
nespamet in njih konec za nečast; glejte, kako so zdaj pri'
šteti med otroke božje, in njih del je tudi med svetniki-
(Modr. 5, 3.)

c) Poslednja sodba bo, da očitne postanejo pravičnih
dobre dela in hudobnih hude dela. Znajdejo se prav pobožn>
in pravični ljudje, in vendar nimajo dobrega imena pri ljudeh,
ker so bili po krivem obdolženi te ali une pregrehe; drugi S°
vsi hudobni, in vendar so v časti in na imenu med svetovi

- 559 -

PH poslednji sodbi pa bo vse to razodeto. Jezus pravi: „Nič
ni skritega, kar bi se ne razodelo; tudi nič skrivnega, kar bi
s e ne zvedelo." (Luk. 12, 2 .) Od Jezusa in njegovih apo-
steljnov in njegovih svetnikov so hudobni ljudje silno hudo
govorili, in tudi še zdaj grešniki hudo obdolžujejo pravične;
hinavci se pa hlinijo, hvale iščejo pri ljudeh, in jo tudi do¬
sežejo, akoravno so veliki grešniki pri Bogu: tedaj mora priti
dan, o ktcrem bo pred vsem svetom razodeta nedolžnost pra¬
vičnih in oklicana hudobija hinavskih, skrivnih grešnikov. In
zgodilo se bo to na dan poslednje sodbe.

d) Poslednja sodba bo, da bodo očitno pred vsem svetom po¬
plačane dobre dela in lepe čednosti, ktere nam vera priporoča in
napoveduje, in očitno pred vsem svetom postrahovane pregrehe in
hudobije, ktere nam vera prepoveduje. Ondi bodo ponižni povišani,
na puhnjeni pa ponižani; nedolžni in spokorniki bodo odbrani za
Večno veselje v nebesih, posvetnjaki in razuzdanci pa bodo odločeni
Za  večno terpljenje v peklenskem breznu. Takrat bodo od strahu in
groze trepetali vsi posvetni ljudje, kteri nimajo nobene skerbi za
zveličanje svoje duše, in se ne zmenijo ne za Boga ne za božjo čast;
Hasproti pa bodo plavali v rajskem veselju, kteri so pred vsem
drugim iskali božjega kraljestva, ter božje časti in dušnega
zveličanja. Da na kratko povem: Takrat bo svet primoran
s Poznati, da pozemeljska sreča hudobnih ni nobena prava sreča;
Zr aven tega, da le malo časa terpf, spremeni se jim na zadnje
Ni še v strašno nesrečo, ktera bo večno terpela. Primoran
“° svet spoznati, da sedajna nesreča pravičnih ni bila nobena
Prava nesreča, ker je le malo časa terpela, in na zadnje jih
Pripeljala v večno zveličanje, nevenljivo srečo. Spomnite si
na  tisto zapeljivko, ktero je sv. Janez vidi! v skrivnem raz¬
enju ( 17 , 4 . 18, 1. 2. 7. 8 . 19, 1. 2.) in tako le od nje
Pripoveduje: „In žena je bila ogernjena s karmezinom in
fherlatom in ozaljšana z zlatom, z dragimi kamni in z biseri,
imela je v svoji roči zlat kozarec, poln gnjusobe in ne-
jNnosli njene nečistosti." Ta zapeljivka je s svojo vunanjo
e P°to in z draginjami, s kterimi je bila nališpana, nase vlekla
^vedne in neprevidne ljudi, ki so pili j z  njene drage kupe
‘ n  so se vpijanili z vinom nesramnosti. Na to je sv. Janez
v ‘dil iz neba priti drugega angelja, kteri je imel veliko oblast;

560 —

in zemlja je bila razsvitljena od njegovega veličastva. In j e
močno zavpil rekoč: Padla je, padla velika Babilon; in j e
postala prebivališče hudičev, in shramba vseh nečistih duhov...
Kolikor se je povzdigovala in v sladnosti bila, toliko jej daj te
stiske in žalosti; pravi namreč v svojem sercu: Sedim kraljica,
in nisem vidova, in ne bom vidila žalosti. Za to bodo en dan
prišle njene nadloge, smert in žalost, in lakota, in bo z ognje« 1
požgana; ker mogočen je Bog, kteri jo ho sodil...* „Potem
je sv. Janez slišal kakor glas veliko trum v nebesih, ki S°
rekle: Aleluja! češčenje in slava in moč bodi Bogu našemu-
Ker resnične in pravične so njegove sodbe, ki je obsodil
veliko nečistnico, ktera je pačila zemljo s svojo nečistostjo,
in se je zmaščeval zavoljo kervi svojih služabnikov nad nje-
nimi rokami.* — Ta gerda nečistnica je podoba sveta. Nad
njo vidimo, kako se bo svetu godilo na dan poslednje sodbe.
Svet se zdaj vidi bogat, visok, vesel, in njegova sladnost m
lepota veliko ljudi nase potegne. Ponuja jim piti iz drage
kupe svojih strupenih sladčic. Pijejo, vpijanijo se in ostrupe"
nijo. Na dan poslednje sodbe pa se bo svet vidil ves drU'
gačen, in bo imel žalosten in prežalosten konec. Gospod Bog b°
hudobne v svoji jezi razdjal; pravični pa bodo prejeli svoje plačilo •

e) Poslednja sodba bo, da bodo skrivnosti razodete, 111
da bo znano vsemu svetu, da je Bog vse človeštvo vladal 111
vodil po svoji neskončni milosti, pravici in modrosti. Nesp a '
metni ljudje le radi prenaglo in napčno presojujejo božje sodbe,
sklepe in naredbe, in marsikterikrat čez nje mermrajo in g°"
dernjajo; na sodnji dan pa bodo spoznali, da vse pota bozj e
so pravične, resnične in milostipolne. Na tem svetu se včasj
pobožni ljudje znajdejo v nadlogah, hudobni pa v pozemeljsk^
dobrotah; včasih krivica premaguje, pravica pa se stiska 1
zatira. Zakaj to? Sv. Pavl odgovori: „Ne sodite pred čašo« 1 ,
dokler Gospod ne pride, kteri bo razsvetlil, kar je v tam
skritega, in bo misli sere razodel.* (I. Kor. 4, 5.)

f) Poslednja sodba bo, da bo vsak vidil, koliko ^ re ^ n
ali hudega je prišlo iz njegovih del; zakaj še le sodnji
bodo dobre in hude dela popolnoma dokončane in primerj en
poplačane ali postrahovane. — Kak krivoverec postavim 111
gamo tega greha kriv, da si je izmislil in da je skoval nov

561

/

vero, temveč je kriv tudi vseh tistih grehov, kteri so se po
njegovi smerti godili zavoljo njegovih naukov; torej bo sodnji
dan kaznovan zavoljo vseh tistih grehov, ki so jih storili ljudje
po njegovih krivoverskih naukih zmoteni in zapeljani.
Ravno taka se bo godila tudi tistim, kteri nedolžne pohujšajo,
ali kteri slabe navade med ljudi vpeljujejo, ali staršem, kteri
svoje otroke slabo izrejajo. Zatorej pravi Jezus. „Gorje tistemu
človeku, po kterem pride pohujšanje!“ (Mat. 18, 7.) — Na-
sprot pa dobri učenik na sodnji dan ne bo plačila prejel le
samo zato, ker je prav učil, ampak tudi zavoljo vseh duš,
ktere se bodo po njegovih naukih zveličale. Tako bodo tudi
duhovni, ki za svoje ovčice zvesto skerbe; slaiši, kteri si na
vso moč prizadevajo, zveličali svoje otroke; vsi drugi, ki
bližnjemu pomagajo v zveličanje, prejeli hvalo in plačilo za
vse 'dobro, ktero se bo po njih prizadevanju pri drugih godilo
ln  razširjalo.

g)' Poslednja sodba bo, da bo duša sojena s svojim
Elesom vred, in ž njim vred prejela ali plačilo ali kazen,
ker je tudi s telesom ali dobro ali hudo delala na lem svetu.
Naše telo je sprideno, spridena je tudi naša duša; toda duša
ima um s kterim zamore spoznati dobro in hudo, spoznati
sveto voljo božjo, in torej nima izgovora, če privoli v skuš-
n jave neumnega telesa. Če pa duša premaguje telesno pože-
tenje, je hvale in plačila vredna, in ga tudi res prejme precej
P° smerti. Telo pa se v zemljo položi in se ondi v prah m
P e pel spremeni, in torej ne prejme še plačila, iterega si je
zaslužilo s tim, da se je duši podverglo in jej pokorščino
skazovalo. Ravno tako tudi duša, ktera se je dala poželji¬
vemu telesu v sužnost ukovati, kazen prejema kar po smerti,
telo pa še ne dokler v grobu trohni in prahm. Sodnji dan
Pa bo telo oživelo, z dušo se sklenilo, in bota skupaj ali
Večno srečna ali večno nesrečna, kakor sta ali dobro ali hudo
'telala na tem svetu. .

4. Ljubi kristjan! ako nočeš po poslednji sodbi z dušo
1,1  s telesom nesrečen biti na vse vekomaj, greha se skerbno
Vai '«j, in pridno delaj dobro! Ce si pa grešil, delaj pravo,
re snično pokoro, kakoršna le zares z Bogom spraviti
*amore! O nikar' ne bodi tako nespameten, da bi svojemu

IT 36

"-ora. nauk.

- 562  -

spovedniku prikrival svoj notranji, dušni stan, in mu kak greh
zamolčal iz tega namena, da bi le lagleje shajal pred njim!
Kaj ti pomaga po takem polu pred spovednikom lagleje shajati,
ko pa enkrat vendar le ne boš mogel shajati pred vsegavednim
Sodnikom, kteri ti bo dušo in telo obsodil v pekel?! O da bi
pač ta strašna resnica pretresla, spametovala in k pravemu
poboljšanju pripeljala slehernega grešnika, ki na spovedi nalašč
prikriva kak smerten greh, in božje rope dela!—Nek puščav-
nik je delj časa prav nemarno živel in kar brez vse skerbi
za svoje zveličanje. Na zadnje pa prav nevarno zboli. Zdaj
se zamakne, ter celo uro leži na postelji kar brez vse zaved¬
nosti. In v tem stanu vidi in spozna, kako ojslra in pravična
da je sodba božja. Zbudivši se iz zamaknjenosti je bil tako
neizrečeno preplašen in prestrašen, da sklene delati ostro po'
koro. Torej prosi okoli stoječe tovarše, da bi se spred njega
podali, ter duri njegove celice zazidali. In v svojo tesno
stanico zazidan celih 12 let živi, ves ta čas z nikomur nobene
besedice ne spregovori, ter ob samem kruhu živi in ob sami
vodi, ktera se mu je skoz malo linico podajala v celico; ' n
ves ta čas verno premišljuje, kar mu je bilo razodeto v pri'
kazni, in obilne solze pretaka vmes. Ko se mu smert pribli"
žuje, predero tovarši vrata v njegovo celico, in ga iepo pro-
sijo, naj bi jim spregovoril kako podbudno besedo. Po dolg enl
prigovarjanju se vda, in jim reče: „Ne zamerite mi, bratje
moji! ako vam le to edino povem: Zares, ko bi ljudje vedeli?
kako strašna da je sodba božja, bi Boga nikdar ne razžalili
To reče in v Gospodu zaspi. — O da bi ta strašna resnic«?
ter resnica od strašne sodbe božje prevzela in pregrela tud 1
nas, da bi nikoli nobenega greha ne storili, in ako smo g a
storili, da bi se resnično spokorili! Amen.

563 -

LXXVIII. Kersanski nauk.

§.  8.  Od osmega člena vere.

Verujem v svetega Duha.

1. V sedmem členu svete apostoljske vere smo slišali
n0 uk od Jezusa kar Sodnika živih in mertvih in od poslednje
S0( ibe. Za sedmim členom svete vere pa pride na versto
0s «ii člen, ki se glasi:

„Ver ujem v svetega Duha.“

Kedar te besede izrekujemo ali molimo, spoznavamo
* n j i ni i, da verujemo, da je sv. Duh tretja oseba (peršona)
v  sveti Trojici, z Bogom Očetom in Sinom enak Bog, ki se
°d obeh, od Boga Očeta in od Boga Sina kakor čista ljubezen
lj haja od vekomej. —

2. Tretja božja oseba se „sveti Duh“  imenuje ne le
S0 m o  v apostoljski veri, ampak tudi v svetem pismu stare in
n °ve zaveze. Že kralj David v 50. psalmu (50. 13.) govori
10  prosi: ^Svojega svetega Duha mi nikar ne vzemi! Modli

"»ož pa pravi: „Kdo bo vedel tvojo misel, ako ti ne daš
^drosti, in ne pošiljaš svojega svetega Duha iz visokosti . u
Wodr. 9, 17.) In Sirah (1, 1. 9.) govori: „Vsa modrost je
°d Gospod Boga. — On jo je vstvaril v svetem Duhu." Tako
8e  tedaj sv. Duh s tim imenom imenuje že v svetem pismu
8l0 re zaveze. Pa tudi sv. pismo nove zaveze ga imenuje tako.
^ e dar j e sv . Jožef mislil zapustiti Marijo, ktera se je znašla
V  drugem stanu, prikaže se mu angelj Gospodov v spanju, in
nui  reče: „Jožef, Davidov sin! ne boj se (k sebi) vzeti Marije
žene; zakaj, kar je v njej rojeno, je od svetega Duha.“
(Mat. 1 ;  20.) Jezus sam tretjo osebo (peršono) v sveti Irojici
Vefc krat imenuje z imenom svetega Duha. Tako postavim,
J  36*

- 564 -

pravi: „Povem vam: Vsak greh in preklinjevanje bo človeku
odpuščeno; preklinjevanje pa zoper svetega Duha ne bo n 0
v tem,’ne v prihodnjem življenju odpuščeno.(Mat. 12, 13.)
Kedar je svoje učence izvolil v oznanovavce svetega
evangelija, jim je rekel: „ Poj J i te in učite vse narode, ' n
kersčujte jih v imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha; a  (Mat«
28, 19.) in kedar jim je dal oblast, grehe odpuščati, jim j e
rekel: »Prejmite svetega Duha. Kterim bole grehe odpuščali)
so jim odpuščeni; in kterim jih hote prideržali, so jim pri'
deržani.“ (Jan. 20, 22. 23.) Iz vseh teh in še mnogih drugih
besed se vidi, da se tretja božja oseba (peršona) v svetem
pismu stare in nove zaveze imenuje sv. Duh. Tega se tudi
sveta cerkev derži, da, kjerkoli slišimo imenovati svetega Duha?
s tim ne zastopimo nič drugega, kakor tretjo božjo oseh 0
(peršono) v sveti Trojici.

3. Zakaj da tretja božja oseba (peršona) nima lastnega
imena, kakor ga imata perva in druga oseba (peršona) božja?
in zakaj ima tretja oseba (peršona) božja tako ime, da p 0 ^
tem imenom lahko tudi perve dve božji osebi (peršoni)
zastopimo?

Perva oseba (peršona) božja se imenuje Oče, in sicer
zato, ker je Bog Oče Boga Sina rodil od vekomaj; in to ime
je pervi božji osebi (peršoni) tako pristojno in lastno, da p 0(1
tem imenom ne moremo zastopiti ne druge, ne tretje osebe
(peršone) božje, ampak le samo pervo. Druga oseba (peršona)
božja se imenuje Sin, in sicer zato, ker je Bog Sin od Bog 1 '
Očeta rojen od vekomaj; in to ime je drugi osebi (peršoni)
božji tako prikladno in lastno, da pod tem imenom ne morem 0
ne perve, ne tretje osebe (peršone) božje zastopiti, ampak I 0
samo drugo. Tretja oseba (peršona) božja ni nič rodila, z at0
se ne more Oče imenovati; in tudi rojena ni bila od noben 0
druge, zato tudi ne more Sin imenovana biti; tretja oseh 0
(peršona) v sveti Trojici se imenuje sveti Duh, ker se s bm
imenom najlepše naznanjajo dela svetega Duha, ktere opra^J 3
z Očetom in Sinom vred. Sv. Duh je namreč začetnik dU'
hovnega življenja, in brez njegovega navdihovanja ne more®’®
nič storiti, kar bi vredno bilo večnega življenja. Naše t 0l °

- 565 -

brez sape in dihanja ne more živeti; tudi naša dušo duhovnega
življenja ne more imeti in ohraniti brez gnade božje in brez
Davdajanja svetega Duha. Karkoli si z mislimi ali željami,
z besedo ali djanjem dobrega naberemo, vse to je delo sve¬
tega Duha; sami ob sebi bi ne storili druzega, kot greh in
hudobijo. Telo nam umerje, kedar se duša od njega loči;
tudi duša zgubi duhovno življenje, ter umerje za Boga in za
nebesa, kakor hitro jo oživljajoči Duh božji zapusti. Kar le
koli dobrega in zasluženja vrednega storimo, vse to sv. Pavl
Pripisuje svetemu Duhu, ter pravi, da še „nihče ne more reči:
Gospod Jezus, drugači, ko v svetem Duhu/ 4  (I. Kor. 13, 3.)
Dokler božji Duh človeka vlada in vodi, tako dolgo človek
prav živi in prav ravna; če pa sv. Duh človeka zapusti, zaide
elovek na napčno stran, v pregrehe in hudobije. Resničnost
H besed si je skusilo že mnogo ljudi. Skušal si jo je med
drugimi kralj Saul. Dokler je bil božji Duh ž njim, je Saul
Prav kraljeval, je pravično kraljeval in po božji volji; kakor
hitro pa ga je božji Duh zapustil, začne ves nevošljiv pre¬
ganjati nedolžnega Davida in uganjati še druge hudobije, in
Opustila ga je božja pomoč, na vojski je bil nesrečen, in na
zadnje je sam sebe končal. — Ravno taka se je tudi kralju
Davidu godila. Kedar je prešestoval bil in od sebe odgnal
božjega Duha, postal je tudi vbijavec, in bi bil gotovo zašel
še v mnoge druge hudobije, ko bi ga prerok Natan k pokori
ne bil pripravil. Zatorej pa tudi potlej za nobeno drugo rec
n i tolikanj goreče prosil, kakor za božjega Duha.

4. Sv. Duh se pa „svet 44  ne imenuje le samo zato,
ker je kar Bog sam ob sebi neskončno svet, ampak tudi zato,
ker od njega izhaja vsa svetost, ter on ljudi posvečuje. Po¬
večuje nas v svetih zakramentih, v kterih nam grehe zbrisuje,
in  nam posvečujočo gnado božjo ali iz novega deli' ali pa
Pomnožuje. Pa ne samo pri svetih zakramentih, ampak tudi
0  drugih priložnostih nam sv. Duh daje svojo pomoč ter
djansko gnado, ktera nam razsvitljuje um, nagiba voljo, nam
deja serčnost da Bogu zvesto služimo, oživlja v nas vero, strah,
spanje, i n  nam tudi še drugač pomaga. Zato se pa tudi sv.
^ u h imenuje „Posvečevavec 44 .

566

Kd o nas pa prepriča, da ima gnada svetega Duha
res tako veliko moč?

Da ima gnada svetega Duha res neizrečeno veliko moč,
spričuje nam božja beseda in spreobernjenje veliko ljudi.

Božja beseda nas uči, da sami ob sebi nič dobrega storiti
ne moremo, da nam je pa z gnado božjo vse mogoče. Rekel
je Jezus svojim učencom: „Jaz sem (vinska) terta, vi mladike.
Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker
brez mene ne morete nič storili. 8  (Jan. 15, 5.) In sv. Pavl
piše: „Vse zamorem v njem, kteri me močnega dela.“
(Filip. 4, 13.)

Pa tudi spreobernjenje mnogih in mnogih ljudi spričuje,
kako močna da je gnada božja, ter gnada svetega Duha.
Spreobernjenje obilno terdovratnih Judov, kteri so se po pri'
digah svetega Petra in drugih Jezusovih učeneov spreobernih
in so sveto Jezusovo vero sprejeli, in spreobernjenje brez-
številne trume spačenih nevernikov spričuje, da gnada sveteg 8
Duha vse premore. Sv. Pavl tako le piše Korinčanom: „Ne ne¬
sramneži,  ne molikovavci, ne prešestniki, ne mehkužni, 00
nečisti s svojim spolom, ne lalje, ne lakomni, ne pijanci, 110
preklinjevavci, ne roparji ne bodo posedli božjega kraljestva-
In taki ste sicer nekteri bili; ali oprani ste, ali posvečeni ste,
ali opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa in
v Duhu našega Boga. 8  (I. Kor. 6, 9 — 11.)

Sv. Duh razsvitljuje um, da zamore človek dobro spoznati,
ter dobro od hudega ločiti. Sv. Duh voljo meči in nagiba,
da človek tudi to stori, kar za dobro spozna, če se mu tudi
težavno zdi; in da se skerbno varuje vsega, kar je hudo, če
se mu tudi še tolikanj prijetno vidi. Če ste, kedar berete kake
dobre bukve, razsvitljeni, ginjeni in omečeni za kako čednost ah
dobro delo; če čutite, kedar pridige ali keršanske nauke poshi'
šalo, da vas zadene, kar slišite; če vas tu ali tam začne močne
skerbeti, kaj bo za zveličanje; ali če vam pri nesrečah, kte r< ’
vas zadevajo, pravi notranji glas: Bog se nad nami maščuje,
časne kazni nam pošilja, da bi nas poboljšal in nas ovarov' 8
večnih kazen: če vas prestraši in pretrese nagla in neprevi'
dena smert, ktera je zadela vaše znance, vaše prijalle. n\\  j 0

- 567 —

kar nanagloma pokosila morda clo kakega takega človeka,
s kterim ste v grešni zvezi živeli, ter jim ni pustila časa,
z Bogom spraviti se, in vam je oči odperla, da ste spoznali,
v kaki veliki nevarnosti se grešnik znajde, kako lehko v grehih
Hitlerje in pogubi svojo dušo; če kdaj kako dobro misel obudite,
ali kako sveto željo spočnete, ter sklenete poboljšati svoje
življenje in pravično živeti: vedite, da vse take misli in želje,
vsi taki sklepi pridejo od svetega Duha, kteri človeka od bu-
dega odvračuje, k dobremu ga nagiba in napeljuje.

Moč svetega Duha in njegove svete gnade se je obilno
razodela nad aposteljni. Razsvillila jim je um. Poprej niso
mogli prav umeti Jezusovih naukov; kedar so pa svetega Duha
Prejeli, umeli so clo visoke skrivnosti, kakor nam lepo spričuje
sveto pismo. Slaba je bila poprej njih volja; po prihodu sve-
tega Duha pa so bili serčni in v dobrem stanovitni; niso se
bali ljudi, kakor poprej; ampak so neprestrašeno oznanovali
Jezusa, in umerli za njegov nauk, kterega so sprejeli. V po¬
dobi gorečih jezikov se jim je prikazal sv. Duh, in jim je
nebeški ogenj v serce vlil, ki jim je švigal na jezik, ter
Vnemal serca drugih ljudi in velik ogenj napravil po vsem
svetu, ogenj božje gnade in božje ljubezni. .

5. p a  g e  druge imena nahajamo v svetem pismu, ktere
se dajejo svetemu Duhu, in sicer: Učenik, Tolažnik,  Be¬
sednik.

Sv. Duh se „Učenik“ imenuje zalo, ker sveto cerkev
Hči, ter jo varuje, da ne zaide v kako zmoto, in bo pri njej
°stal, in jo vodil in vladal do konca sveta. Jezus je rekel
svojim aposleljnom, stebrom svete cerkve: „I(ader pa pride
°n, Duh resnice, učil vas bo vso resnico." (Jan. 16, 13.)
In  res, karkoli so preroki prerokovali, aposteljni oznanovali, in
drugi učeniki učili ali pisali, vse so prejeli, od sv. Duha. —
Sv. Duh j e U čenik tudi zato, ker naše serca pripravne stori,
da radi sprejemamo nauke svete cerkve in njenih učenikov,
in  se po njih ravnamo. — Sv. Duh je učenik tudi zato, ker
na m navdihuje dobre misli in nas razsvitljuje v mnogih rečeh,
ktere moramo spolnovati. Le to je žalostno, da se mi temu
Ožjemu Učeniku tolikokrat ustavljamo in njegovega svetega
^vdajanja ne poslušamo, [temveč le poslušamo in se ravnamo

568 —

po naukih zapeljivega sveta, ki nas vse popači, v časno in
večno nesrečo pokoplje. Po vsi pravici zaslužimo ravno tako
očitovanje, kakoršnega je dajal sv. Štefan terdovratnim Judom
rekoč: „Terdovratni in neobrezani na sercih in ušesih, vi se
vedno vstavljate svetemu Duhu, kakor vaši očetje, tako tudi vi.®
(Ap. dj. 7, 51.)

Sv. Duh se imenuje tudi „ToIažnik B , gotovo zato, ker
nas tolaži v stiskah in nadlogah. Berite apostoljsko djanje
v svetem pismu, in vidili hote, kako boječi, plašni in strahlji v >
so bili aposteljni pred prihodom svetega Duha. Kedar so p a
na sveto binkoštno nedeljo prejeli Tolažnika svetega Duha,
bili so vsi vpokojeni, potolaženi in oveseljeni. Nič več se
niso bali Jezusovih sovražnikov; v čast so si šteli, da so bili
zavoljo imena Jezusovega preganjani, zaničevani, mučeni * n
morjeni. — Ali pa mučenci in drugi svetniki od kod so do¬
bivali toliko tolažbe, od kod zajemali toliko poterpežlji-
vost in stanovitnost pri svoji revščini in svojem pomanjkanju,
v svojih stiskah in smertnih težavah? Od nikodar drugod,
kakor od svetega Duha, nebeškega Tolažnika! — Kristjan
moj! če se ti težavno vidi, greha se varovati in dobro delati;
če ti žalost zaliva serce; če se znajdeš v potrebi in pomanj¬
kanju; če te bolezen zdeluje, stiske te obiskujejo in nadloge
tarejo: išči pomoči in tolažila pri svetem Duhu, in dobil j 11
boš gotovo, dobil brez vse primere več memo unih, kteri ju
iščejo pri ljudeh ali pa clo v posvetnih kratkočasili in p r '
drugih rečeh, pri kakoršnih posvetni ljudje iščejo tolažila iu
hladila. Sv. Duh ti bo dal serčnost in moč, da boš srečno
premagal vse skušnjave, ktere ti zavirajo pot proti nebesom1
Tolažnik sv. Duh te bo potolažil, ter ti žalost pregnal i*
užaljenega serca, in nebeško zadovoljnost po njem razlil!

Sv. Duh ti bo škodo, ktero terpiš na časnem blagu, nadomestil
in poplačal z nebeškimi zakladi! Sv. Duh ti bo dal bolečine,
ktere ti bolezen prizadeya, voljno preterpeti in si z vdano
poterpežljivostjo nebesa služiti! Sv. Duh te bo v stiskah 1,1
težavah podpiral, da maloserčen ne postaneš, vzel te bo v
svoje zavetje, da ne obnemoreš, varoval in branil te, da se
ne pogubiš .

- 569 -

Sv. Duh je tudi naš »Besednik«. Sv. Pavl piše Rimlja¬
nom (8, 26.): »Sam Duh pa prosi za nas z neizrekljivimi
zdihljeji.« To se pravi, kakor razlagajo sveti cerkveni očetje:
Sv. Duh nam pomaga prositi; on stori, da priserčno, zaupljivo
in stanovitno k Bogu zdihujemo in molimo. Dobra molitev,
s ktero Boga prosimo za to, kar nam je k pridu, je tedaj
dar svetega Duha. Če nas pa molitev ne veseli, in je prav
in dobro ne opravljamo, pride to morebiti od tod, ker pied
molitevjo nismo svetega Duha poklicali na pomoč.

6. Ko vemo, da je sv. Dul) naš Razsvitljevavec. naš
Tolažnik in naš Besednik, kaj mu moramo tedaj storiti ? kaj
8 >no mi njemu dolžni? .

Če drugega ne storite, ljubi poslušavci! vsaj nikar ne po¬
zabite, da smo živ tempelj svetega Duha tako dolgo, dokler
sniertnega greha ne storimo, kakor nam sv. Pavl spričuje re¬
koč: »Ali ne veste, da ste tempelj božji, in da Duh božji v
v as prebiva. Ako pa kdo tempelj božji oskruni, ga bo Bog
končal. Zakaj tempelj božji je svet, kar ste vi.« (I. Kor.
3, 16. 17/) Svete so cerkve, ker so prebivališče živega
*%a; ravno tako in še bolj sveti smo mi, dokler smo v gnadi
kožji brez smertnega greha, ker smo živ tempelj sv. Duha.
Oj kakšno spoštovanje bi mogli torej imeti do samega sebe,
kakšno do svetega Duha, ki prebiva v naših telesih. Kako
'nočno bi se mogli pač varovati, da bi ne giesi i,  empe jna
žetega Duha ne oskrunili, in svetega Duha ne pregnal, iz
svojega serca! Pa bodi Bogu položeno, da m tako! Cerkve
'•namo še nekama v časti, in malokdo je tolikanj hudoben, da
bi  se upal v njih zarotiti, ali kako nesramnost uganjati. Svoje
lel o pa, ktero je tempelj svetega Duha, pa skrunimo in one-
nastujemo z različnimi hudobijami! Le premislile, koliko jeze
'n sovraštvo, koliko nevošljivosti in zavida tiči v našem sercu,
koliko nečistih misel in želj se pase in redi v njem, ki bi
•noglo biti sedež svetega Duha! Koliko je ljudi, kteri se z
nezmerno pijačo pod živino ponižajo! Koliko jih, ki z nesram-
["'m delom, s pohujšljivo nošo skrunijo in gerdijo svoje telo,
kterega bi mogli v časti imeti, v sramožljivosti in svetosti
graniti, ker je°tempelj svetega Duha. Nič se ne zmenijo in
s * nič k sercu ne ženejo besede svetega Pavla, ki žuga, da

L

—. 570  —

bo Bog končal tistega, kteri svojemu telesu, božjemu tempeljnu,
nečast dela! Kaj pa bo na sodbi s takimi, kader se bo začelo
dopolnovati in zverševati božje žuganje! — Kristjani moji! m>
nikar tako ne ravnajmo, marveč prizadevajmo si na vso moc,
v časti in svetosti ohraniti svoje telo, živ tempelj svetega Duha?
da nam bo sv. Duh Razsvitljevavec, skerben Učenik, mili To -
lažnik in nevtrudljiv Besednik, Amen,

LXXIX. Keršanski nauk.

Sveti Duh je pravi  Bog. — Sv. Duh se izhaja  1 11
Boga Očeta  in  Boga Sina. — V kakšnih podobah se
je sveti Duh ljudem prikazal?

1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam pripovedoval*
da se tretja oseba (peršona) v sveti Trojici imenuje „sveti Duh‘S
in sicer v svetem pismu stare in nove zaveze, in da se p°
tem imenu loči od perve in druge osebe (peršone) božje-
Zraven lega imena pa ima sv. Duh še druge imena, ktere
razodevajo njegove dela. Te imena so: „Posvečevavec“»
„Učenik “, „TolažnikV  »Besednik*. — Danes bom P fl
najpoprej skazal, da je sv. Duh pravi Bog, ter ene natore *
Bogom Očetom in Sinom.

I.  Kader v osmem členu svete vere molimo: „VerujefU
v svetega Duha", s tim spoznavamo sv. Duha za pravega
Bogo, ki je z Bogom Očetom in Sinom enega bistvo in eIie
natore.

Da je sv. Duh pravi Bog, nam spričuje A. sv. p is 111,(1 '
in B. us tno izročilo.

571 -

A. Sv. pismo nam spričuje, da sv. Duh ima:

a) božjo na tor o in bistvo. Jezus je rekel svojim - 1 .
učencem:,, Pojdite in učite vse narode, in kerščujte jih v
imenu Očeta, in Sina, in svetega Duha. (Mat. 28, 19.)
Tukaj imenuje Jezus svetega Duha z Bogom Očetom in Bogom
Sinom vred, kar je očitna priča, da je sv. Duh enega bistva

>n ene natore z Bogom Očetom in Bogom Sinom. Sv. Janez
piše (I. 5, 7.): „Trije so, kteri pričujejo v nebesih; Oče,
Beseda in sveti Duh; in ti trije so eno/ 1  le Jezusove besede
prav razločno na znanje dajejo, da je sv. Duh z Bogom Očetom
in Sinom vred enega božjega bistva, enake božje natore.

b) Sv. pismo prilasluje svetemu Duhu božje lastnosti.

Sv. Duh je večen, kakor Bog Oče in Sin, kar nam zg Mozes
s pričuje, ko pripoveduje, da se je že o začetku „Duh božji
sprostiral nad vodami« (I. Moz. 1,2.): torej je moral že poprej
hiti in bivali, preden je bilo kaj vslvarjenega. Sv. Duh je
^egamogočen. Angelj Gabriel je rekel Mariji: „Sveti Duh
ho prišel v te, in moč Najvišega te bo obsenčila; in za tega
v oljo bo Sveto, klero bo rojeno iz tebe, imenovano Sin^ božji.

1  Ker pri Bogu ni nemogoča nobena reč.« (Luk. 1, 3o. 37.)

Te angeljeve besede nam lepo spričujejo, da je sv. Duh vse¬
mogočen, kar tudi sv. Pavl poterduje, ko pravi: »Enemu je
P° Dahu dano govorjenje modrosti; enemu pa govorjenje uče¬
nosti po ravno tistem Duhu; enemu vera v ravno tistem Duhu;
e uemu delanje čudežev, enemu prerokovanje, enemu lazločenje
'kihov, enemu mnogoteri jeziki, enemu razlaganje govorov.

Tse to pa dela en in ravno listi Duh, kteri slehernemu deli,
kakor hoče.« (I. Kor. 12, 8—11.)-Sv- Duh je jsegaveden,
kar sv. Paul spričuje, rekoč: »Nam pa je Bog razodel po
Sv ojem Duhu; 'zakaj Duh vse preišče, tudi globokosti božje.
Zakaj kdo med ljudmi ve, kaj je v človeku, kakor duh člo-
Ve kov, ki je v njem? Tako tudi, kar je božjega, nihče ni
s Poznal, kakor Duh božji.« (I. Kor. 2, 10. 11.) Ravno to
le, ‘di tudi sv. Peter (II. 1, 21.) s temi le besedami: »Zakaj
Prerokovanje ni nikdar prišlo iz človeške volje, temveč od
petega Duha navdihnjeni so govorili sveti možje božji.« —

Sv > Duh jc povsodpričujoč, kakor povč že Modri mož v sve-

k

- 572 -

tem pismu, ko pravi: »Gospodov Duh napoinuje vesoljni svet,
m njemu, ki vse obsega, znan je vsaki glas.« (Modr. 1, 7.)
fee iepsi opisuje pobožni kralj David to lastnost, ko pravi:
»Glej Gospod! ti veš vse novo in staro... Čudovita je zame
tvoja vednost previsoka je, ne morem do nje. Kam pojdem
n ^ uk om ? in kam pobežim pred tvojim obličjem,

j..I ■ 1  ff v nebo, si ti ondi; ako bi se podal v pekel, si
aj. Ako bi vzel peruti od juternje zarje, in bi prebival na
'ju morja, bi me tudi tje peljala tvoja roka, in me deržala
tvoja desnica « (P s . i 38 , 5-10.) - Sv. Duh je neskončno
lesnicen, zakaj neskončno resničnega Duha je Kristus sam
obetal svojim apostcljnom rekoč: »Kedar pa pride on, Duh
resnice, vas bo učil vso resnico.« (Jan. 16, 13,)— Sv. Duh
je neskončno moder, kar se lahko posname iz Jezusove obljube,
ktero je aposleljnom dal rekoč: »Kedar vas bodo izdajali, ne
Gl ,e ’. kako al ' 1{a .l bi govorili; zakaj dano vam bo tisto

uro kaj govorite. Niste namreč vi, kteri govorite, ampak

j, vaSega 0četa  -i e ’ kleri iz  vas govori.« (Mat. 10, 19. 20.

Luk- 12, 11. 12.)

c ) Svetemu Duhu prilastuje sv. pismo tudi božje ime.

kar se očitno kaže iz Petrovih besed, ktere je govoril lažnji-
vemu Ananiju, rekoč: »Ananija! zakaj je skušal satan tvoje
serce da si lagal svetemu Buhu, in prideržal nekoliko njivine

cene. Ali !ii ne bila, ko bi jo bil obderžal, tebi ostala, > n

prodana ali ni bila v tvoji oblasti? (Kdo ti je naložil dolžnost,
njivo prodati in skopljeni denar dati nam v oblast?) Zakaj si
sklenil to reč v svojem sercu? Nisi lagal ljudem, ampak Bogu!“^
(Ap. dj. 5, 3. 4.) Sv. Peter t e daj ni imel svetega Duha z a
manjšega metno Boga, ampak imel ga je za pravega Bogu-

e 1  razloček namreč dela med lažjo, ktera se Bogu stori-
in me lažjo, ktera se ljudem stori: nobenega razločka pa no
e a mei lažjo, ktera se Bogu stori, in med lažjo, ktera s e
sve emu ubu stori, kterega kar naravnost Boga imenuje, ' n
mu torej božje ime prilastuje.

d) Svelemu Duhu prilastuje sveto pismo tudi božje del«.
Pripisuje mu stvarjenje, kar spričuje kralj David rekoč: »v
Gospod! — ti izpošiljaš svojega Duha, in (živali in drug®
stvari) so vstvarjene, in obnavljaš zemlji obličje.« (Ps. 103,30.)

- 573 —

— Svetemu Duhu se pripisuje prerojenje, kakor pripoveduje
Nikodemu Kristus sam rekoč: »Resnično, resnično ti povem,
a ko kdo ni prerojen iz vode in svetega Duha, ne more iti v
božje kraljestvo." (Jan. 3, 5.) — Svetemu Duhu se prilastuje
posvečenje po nauku sv. Pavla, ki Korinčanotn piše, ter pravi:
»Oprani ste, posvečeni ste, opravičeni sle v imenu Gospoda
Našega Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga," (I. Kor. 6,11.) —
Svetemu Duhu se prilastuje delenje vseh duhovnih dobrot, kar spri—
boje sv. Pavl, ki pravi: »Darovi so mnogoteri, Duh je pa eden...
Enemu je po Duhu dano govorjenje modrosti, enemu pa govorjenje
učenosti po ravno tistem Duhu, enemu vera v ravno tistem Duhu,
e nemu delanje čudežev, enemu prerokovanje, enemu razločenje
duhov, enemu mnogoteri jeziki, enemu iz laganje jezikov. Vse
l ° pa dela eden in ravno tisti Duh, kteri deli slehernemu, kakor
boče." (I. Kor. 12, 4, 8 —11.) In Rimljanom (5, 5.) piše
Sv - Pavl: »Ljubezen božja je izlita v naše serca po svetem
^uhu, kteri nam je bil dan." — Sv. Duh je začetnik včlove-
čenja Kristusovega, kakor je angelj Gabriel sam povedal Mariji,
ter  jej rekel: »Sv. Duh bo v le prišel, in moč Najvišega te
bo obsenčila, in za tega voljo bo Sveto, kar bo rojeno iz
l °be, imenovano Sin božji." (Luk. 1, 35.) Ravno to je an-
§elj Gabriel povedal tudi svetemu Jožefu rekoč: »Jožef, Davi¬
dov sin! ne boj se (k sebi) vzeli Marije, svoje žene; zakaj
je v njej rojeno, je od svetega Duha." (Mat. 1, 20.) —
Ev. Duh je Jezusa mazilil in napolnil s svojimi gnadami, kar
Kristus sam spričuje, ko govori po preroku Izaiju (61, 1.)
ln  pravi: »Gospodov Duh je nad menoj, zakaj Gospod me je
m azilil, m me poslal, da oznanujem krotkim (revnim) resnico,
da ozdravljam tiste, ki so potertega serca, da oznanujem jet-
n *kom rešenje, in pripertim prostost." — Sv. Duh je aposteljne
Vse  spremenil, ter jih rešil strahljivosti in nevednosti, jih obda¬
jal z učenostjo, napolnil z modrostjo, dal jim govoriti v tujih
J e zikih, klerih se nikoli niso učili, dal jim cIo moč, čudeže
e lati. (Ap, dj. 2, 4.) Z močjo svetega Duha so aposteljni
Jadem grehe odpuščali, (Jan. 20, 22. 23.) kerščevali, jih
(Mal. 28, 19.) birmovali, (Ap. dj. 8, 17.) in druge svete
zakramente delili. — Slvarjati, prerojevati, posvečevati in
e >»ti druge duhovne gnade pa so dela, ktere zamore le

574 -

opravljati; in ker sv. Duh opravlja vse te dela, mora biti sv.
Duh pravi Bog.

e) Svetemu Duhu prilastuje sveto pismo tudi božjo čast.
Rekel je Jezus svojim aposteljnom: »Pojdite in učite vse na¬
rode, in kerščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha.“
(Mat. 28, 19.) Ker smo tedaj kerščeni tudi v imenu svetega
Duha, in ne le v imenu Boga Očeta in Sina, mora tudi sv.
Duh z Bogom Očetom in Sinom imeti enako natoro, in torej
mu gre tudi enaka čast, kakor Očetu in Sinu. Tako čast so
mu aposteljni tudi res skazovali, kar se med drugim lahko
posname, iz lista sv. Petra (I. Petr. 1,1....)  pa tudi i z
besed, ktere je govoril lažnjivemu Ananiju. (Ap. dj. 5, 4.)

B. Da je sv. Duh pravi Bog, uči nas tudi ustno izročilo:

a) Sveti cerkveni učeniki spričujejo, da je sv. Duh
pravi Bog. Naj vam v misel vzamem zmed vseh drugih l e
samo svetega Bazilija Velikega, ki pravi: „Ko se od Bog 8
reče, da po (svetem) Duhu v nas prebiva (Efez. 2, 21. 22.)>
ali bi mar ne bilo zares brezbožno, ko bi hotel kdo terditb
da (sveti) Duh ni Bog? In če tiste, ktere je čednost pripeljal 3
do popolnamosti, tako rekoč bogove imenujemo, ko se vendar
čednost od (svetega) Duha izhaja: kako bi pri tem takem Bog
ne bil tisti, kteri druge v bogove predeluje, (to je: po p°*' u
popolnamosti do Boga povzdiguje)?"

b) Kar sveti cerkveni učeniki spričujejo, je vsesko*
verovala in učila sveta cerkev. To svojo vero jo očitno
spoznala in oklicala v cerkvenem zboru Aleksandrijskem 18
Carigradskem, v kterem je zavergla zmoto Macedonijevo, kteri
je terdil, da je sv. Duh le gola stvar božjega Sina. — 1
svojo vero spoznava sveta cerkev tudi v svojih molitvah’
posebno v prelepem počeščenju, v kterem pravi: »čast bo *
Bogu Očetu, in Sinu in svetemu Duhu: kakor je bila o * 8 '
četku, bodi še zdaj in na vekomej. Amen."

3, Imam vam od svetega Duha še nekaj povedati, 1,1
sicer to, da se sveti Duh izhaja od Boga Očeta in Boga Biu 8
(kakor čista ljubezen) od vekomej. — Te skrivnosti sicer v
sedanjem življenju ne moremo razumeti, vendar jo moram 0

- 575

verovati, ker je v svetem pismu razodeta, od svete matere
katoliške cerkve poterjena, in toraj dognana resnica.

a) Da sveti Duh izhaja iz Boga Očeta, vidi se iz Je-
zusovih besed, ki pravi: „Kadar pa pride Tolažnik, kterega
vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kteri se od Očeta
iz haja, on bo pričeval od mene.« (Jan. 15, 26.) — Ravno to
Se  vidi tudi iz nauka svete cerkve, ktera je v Carigradskem
Pervem zboru pridjala Nicenski veri k besedam: „Verujem v
s vetega Duha« pridjala: „ kteri se izhaja iz Očeta.«

b) Sv. Duh se izhaja tudi iz Boga Sina.  Jezus je
re kel svojim aposteljnom: »Vse, kar ima Oče, je moje. Zato
Se >n rekel, da bo (sv. Duh) od mojega vzel, in vam oznano-
Val.« (Jan. 16, 25.) Dalje se ne reče od Duha, da je Sin
ali  Oče, ampak le: da ima vse od Sinove in Očetove lastnine;
^siravno je sv. Duh božja oseba (peršona), vendar le nima
Ustnosti izdihati kakega drugega božjega Duha, temveč se od
Očeta in Sina izhaja. — Na dalje pravi Kristus: »Tolažnik
s Veti Duh, kterega bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo

, Učil vse, in vas opomnil vsega, karkoli sem vam rekel.«

(Jan. 14, 26.) »Kedar pa pride Tolažnik, kterega vam bom

ju* poslal od Očeta, Duh resnice, kteri sc od Očeta izhaja,
°u bo pričeval od mene.« (Jan. 15, 26. Luk. 24, 49.) „Za
v as je dobro, da jaz grem. Zakaj, ako ne grem, lolažnik
ne  bo k vam prišel; ako pa grem, vam ga pošljem.« (Jan.

7 .) Vsi ti izreki Kristusovi kažejo, da se sy. Duh izhaja
lu di od Boga Sina, in ne samo od Boga Očeta. Ako je nam-
r ®č sveti Duh poslan ne le samo od Boga Očeta, ampak tudi
ud Boga Sina, se mora tudi izhajati od Boga Sina, kakor od
J°ga Očeta. — Sv. Pavl piše Rimljanom (8, 9.) „Ce pa kdo
K,, ‘stu S ovega Duha nima, ta ni njegov«; in Galacanom (4,6.)

pra vi: „Bog je poslal Duha svojega Sina v vaše serca.« Če

■>  j® tedaj sv. Duh „Kristusov Duh« ali »Duh Sina«, je očitno,

'K* s e sv. Duh ludi od Sina izhaja; zakaj Duh pride vselej
tistega, čigar je.—Ko bi se sv. Duh samo od Boga Očeta
®bajai, in ne tudi od Boga Sina, bi med Sinom in svetim
Uu bom ne bilo nobenega razločka, in pri svetem kerstu bi se
Sv - Duh lahko na drugo mesto postavil, Bog Sin pa na tretje
da bi se reklo: »Kerstim te v imenu Boga Očeta in

1

- 576 -

svetega Duha in $ina ft ; kar pa ne gre, in se tudi v sveti
cerkvi nikoli nikjer ne nahaja. — Vse to nam spričuje, da se
sv. Duh izhaja od Boga Očeta in od Boga Sina.

4. Razložil sem vam zdaj, kar je bilo potrebno razložiti
vam od svetega Duha. Naj vam zdaj tudi še povem, v kakšnih
podobah se je sv. Duh kdej prikazal ljudem.

Akoravno sv. Duh telesa nima, in torej tudi nobene p 0 '
dobe ne, se je vendar le v novi zavezi v dvojni podobi pri¬
kazal ljudem: v podobi goloba in v podobi ognja.

a) V podobi goloba se je sv. Duh prikazal o tisti pri¬
ložnosti, o kteri je sv. Janez Jezusa kerslil v Jordanski reki*
Sv. Lukež (3, 21. 22.) nam tako le pripoveduje to dogodbo:
„Prigodilo se je pa, kader je vse ljudstvo kerščeno bilo, ' n
je tudi Jezus kerščen bil, in molil, odperlo se je nebo; 111
sv. Duh je v telesni podobi, kakor golob nad njega prišel."
Ravno zavoljo tega nam podobarji še dandanašni svetega Duha
pod podobo belega goloba poslavljajo pred oči.

Zakaj se je pa sv. Duh prikazal v podobi go¬
loba?

Zastran tega so sveti cerkveni očetje raznih misel. Ven¬
dar pa se najbolj vjemajo v tem, da se je sv. Duh v podobi
goloba prikazal zalo, ker jc golob podoba snažnosti in čednosti*
Golob je ptica, ktera se nesnage ogiblje, snažnost pa ljubi*
Ko je bil Noe po vesoljnem potopu krokarja spustil iz barke,
nesnažni krokar se ni več vernil v barko. Našel je dosti
mertvih trupelj, je nanje posejal, in se z nesnago gostil, ^o
je pa Noe pozneje goloba spustil iz barke, priletel je g 0 ' 0 ^
kmalu spet nazaj v barko. Zemlja mu je bila namreč še vsa
blatnata, nesnažna in smradljiva, in ni ga še našel snažnega
prostora, na kterega bi se bil spustil. — Ko se je tedaj s y *
Duh prikazal v podobi goloba, hotel je s tim na znanje dati,
da prebiva ondi, kjer so lepe čednosti; stanuje v tistih serci 1
in tistih hišah, v klerih se najde krotkost, poterpežljivost, fl 111 ’’
čistost in druge lepe čednosti, ktere nam sv. evangelje P rl '
porocuje in zapoveduje. Kjer pa greh gospodini, ondi sv. Rj 11
ne prebiva; zakaj pregrešne in nečiste reči so svetemu R 111 ’ 1
tolikanj nagnjusne in zoperne, da se dalječ — daljec proč 0

577 —

njih odtegne. — Kristjan moj! to je tebi rečeno, da se učiš,
kako čisto, sveto in nedolžno mora hiti tvoje serce, ako hočeš,
da bo prebivališče svetega Duha. — Gospodarji in gospodinje!
to je vam rečeno, da obvarujete svoje hiše ostudnega greha, in
jih zaljšale z lepimi čednostmi, ako hočete, da prebiva med vami,
od kterega izhaja ves sveti blagoslov.

b) V podobi ognja se je pa sv. Duh prikazal aposteljnom
na binkoštno nedeljo. Sv. Lukež nam tako le popisuje to pri-
godbo: „Ko je bilo 50 dni (po veliki noči) dopolnjenih, so bili
Vsi skupej na tistem mestu. In vstal je nanagloma iz neba šum,
kakor prihajajočega silnega piša, in napolnil je vso hišo, v kteri
so  sedeli. In so se jim prikazali razdeljeni jeziki kakor ognja, in
je sedel na njih slehernega. In so bili napolnjeni vsi s svetim
Duhom, in so začeli govorili v mnogoterih jezikih, kakor jim je
s v. Duh dajal izgovarjati." (Ap. dj. 2, 1—4.)

Zakaj se je pa sv. Duh aposteljnom v podobi
°gnja prikazal?

Zalo, ko ima ogenj mnoge lepe lastnosti, ktere na znanje
Sejejo prelepe darove, ktere so aposteljni prejeli po svetem Duhu.
Ogenj namreč svil I o b o od sebe daje, da vidimo in lazločimo
reč od reči; ravno tako je tudi sv. Duh razsvetlil aposteljne, da
so Jezusove nauke na tanjko spoznali, do dobrega umeli.—Ogenj
°meči mnoge terde reči; tudi sv.Duh je aposteljnom omečil terde
serca, da so bili vsi voljni, v vsem storiti in spolnovati voljo svo¬
jega božjega Učenika. - Ogenj mnoge reči do dobrega o oistj^
očisti postavim zlato od vsakega madeža in vse žlindre; tudi sv.
°uh j e  aposteljne očistil vseh slabost in napak, ktere so poprej
•meli nad seboj. - Ogenj tudi gr eje: in sv. Duh je aposteljne
ogreval z ognjem božje ljubezni, ktera jih je tako razgrela in
Prevzela, da se niso bali nobenega žuganja in nobenega terp jenja,
in  so bili pripravljeni, za Jezusa in njegovo sveto vero preterpeli
Oej grozovitniše muko in naj strašnejšo smeit.

5. Glejte, ljubi moji! tako je sv. Duh aposteljne spremenil;
s Preminja pa tildi še dandanašni s svojo gnado vse tiste, kteri ga
s  Ponižno molilevjo iz nebes sklicujejo, in mu s pobožnim življen-
i e m prijetno prebivališče pripravljajo v svojem sercu. Amen.

fors. nauk.

37

578

LXXX. Keršauski nauk.

Od sedmih daroy svetega Duha.

1. Akoravno se nam sv. Duh več ne razodeva v kaki
telesni podobi, kakor se je bil razodel o Jezusovem kerslu v
podobi goloba, prikazal se na binkoštno nedeljo v podobi g°'
rečih jezikov nad glavami aposteljnov; vendar le tudi še zhaj
ne neha delati v nas in nam deliti svojih gnad in darov.
Vseh posebnih milost in gnad, ktere prejemljemo od svetega
Duha, vam ne bom razkladal, ampak ostal bom le pri tistih;
ktere imenuje katekizem darove svetega Duha.

2. Darov svetega Duha je sedem, in sicer:

a. Dar modrosti, b. dar umnosti, c. dar sveta ali sveto-'
vanja, d. dar moči, e. dar učenosti, f. dar pobožnosti, g. ^
strahu božjega.

3. Te darove imenujemo darove svetega Duha, in sic el

ne zato, kakor bi se perve dve osebi (peršoni) božji, B°g
Oče in Bog Sin, ne vdeležile, kedar se nam ti darovi deli,) 0 ’
zakaj kar Bog stori, store vse tri božje osebe (peršone), h eI
vse tri skupej so en Bog. Ti darovi se svetemu Duhu P rl "
lastujejo zato, ker so darovi sosebne božje ljubezni, in h el
človeka pripravnega store, da se voditi daje božjemu navda
janju in se tako posvečuje. Gnade ali darovi pa, ki človek
posvečujejo, se svetemu Duhu prilastujejo. ■

4. Zdaj pa premislimo vsak dar svetega Duha pose J
ali posamezno:

a. Pervi dar svetega Duha je dar modrosti. Ta n>°
drost stavi človeku živo pred oči, da so nečimurne posvet 11 ^
reči, veliko vredne pa nebeške tako, da do pozemljiskih g°J u .
sobo do nebeških in večnih pa veselje dobi, in da ve in ll 11  ^
le to, kar mu služi v zveličanje. Ta dar človeku
storiti vse, karkoli stori, iz pravega namena, ter iz Ijubez^
do Boga, in ga razsvitljuje, da si ve v to vselej tudi naj p rl

- 579 -

pravniše pripomočke izvoliti. To je prava in res potrebna
modrost, ktero Bog daje njim, kteri njega ljubijo. Kteri to
modrost imajo, imajo svoje prebivanje v nebesih; zaničujejo
vse časno, da bi se z Jezusom sklenili; žele rešeni biti od
vezi telesa, da bi se s Kristusom zedinili; nimajo gnjusobe
nad mano, ktera pada iz nebes, in ne hrepene po (Egiptov¬
skem) mesu, kakor Izraelci v puščavi. Blagor kristjanu, kteri
ima to nebeško modrost! Boljša mu je memo zlata in srebra
>n vsega posvetnega blaga! Posvetni modrijani vedo veliko in
Velikih reči; ali kaj jim pomaga, če tudi nebesa premerijo in
*vezde preštejejo, če pa nimajo prave modrosti? če zaničujejo
to, kar jim služi v zveličanje. — Ljubi poslušavci! da bote to
modrost dosegli, in si jo ohranili, varujte se greha in dobro
delajte; zakaj Modri v svetem pismu pravi: »Modrost ne gre
v hudovoljno dušo, tudi ne prebiva v telesu, ktero je grehom
vdano; zakaj sveti Duh krotitve beži od hinavca, in se odtegne
mislim, ktere so nespametne.* (Modr. 1, 4. 5.)

b. Drugi dar svetega Duha je dar umnosti ali za-
stopn osti. Dar umnosti razsvitljuje dušo, da ve in umč, kako
Visoke, skrivne in lepe da so razodete resnice, kolikor je to
s poznati človeku mogoče. Ta dar so prejeli učenci, kakor jim
je Jezus sam obetal rekoč: »Še veliko vam imam povedati;
toda zdaj ne morete nositi. Kadar pa pride on, Duh resnice,
Vas bo učil vso resnico.* (Jan. 16, 12.) — Kdor pa daru
Umnosti ali zastopnosli nima, so mu resnice svete vere vse
tamne, vse merzle in nevljudne. — Razodete resnice so ne¬
izrečeno lepe; toda tistim ne, kteri nimajo daru umnosti, am¬
pak le tistim, ktere razsvitljuje sv. Duh. Nekteri kristjani so
viditi sicer priprosti, umejo pa in ljubijo, kai je božjega. Diugi
s » viditi visoko učeii, so v mnogih rečeh močno prevedeni
(bistroumni); prava učenost pa jim je neznana. Od njih go¬
vori sv. Pavl in pravi: »Modre so se imenovali, in so neumni
bili.* (Rimlj. 1, 22.) Taki ljudje so podobni otrokom, kteri
v  bukvah ogledujejo in občudujejo podobo čerk, kaj pa po¬
menijo čerke, pa ne vedo in ne umejo. Veliko vedo pripo¬
vedovati od slvarjenih reči; popolnamosli Stvarnikove pa nič
ne  poznajo, ker jim manjka lepega daru umnosti ali zastopnosli,
kterega si želi vsak bogoljuben človek. Po tem dragem daru

580 -

je že svoje dni kralj David zdihoval, ter molil rekoč: »Gospod!
daj mi umnost, in premišljeval bom tvojo postavo,“ — Toda
ta dar bo dan le tistim, kteri so žive vere in ponižnega serca.
Zatorej jo rekel Jezus: »Zahvalim te, Oče, Gospod nebes in
zemlje! da si to (skrivnost) skril modrim in razumnim, in si
razodel jo malim“ to je: ponižnim. (Mat. 11, 25. Luk. 10,21-)
c. Tretji dar svetega Duha je dar sveta  ali  sveto-
vanja, po kterein razločuje človek dobro od hudega, in si
zvoli to, kar dopade Bogu, in kar mu služi v večno življenje-
Ta dar nam je močno močno potreben, ker v človeških mislih
in tudi v vunanjih rečeh se nahajajo čudne zvijače, in kdor
si prav svetovali ne ve, izvoli si hudo, in misli, da si j e
dobro izvolil, in streže svojemu hudemu poželjenju, da sam ne
ve kdaj. la dar je luč, s ktero nam Bog obsveti in pokaže
zvijače in zalezovanje hudobnega duha, kteri se zvijač poslužb
kader ne more človeka po sili ali z hudim navdajanjem v greh
zapeljali. Zatorej hudim rečem lepo podobo daje: kader misli?
postavim, človeka zapeljati, da bi človek svoje serce preveč
navezal na časne reči, in gluh in neobčutljiv bil do vbogih
siromakov; navdihuje mu in ga moli s takimi mislimi, da j e
človek dolžen skerbeti za svoje premoženje, in da mora pri -
hranljiv in varčen biti. Kader ga misli v nečistost zapeljal'?
prigovarja mu, da ni že vsaka mala reč greh; da drugi vse
hujši delajo in se jim nič žalega ne zgodi. Kader misli koga
nadražiti, da bi se raztogotil nad razžaljivcom in zmaščeval nad
sovražnikom, navdihuje mu, da bi slabo skerbel za svoje po¬
štenje in dobro ime, če bo le molčal in vse liho preterpei-
Po takih in enakih potih človeka skuša in zapeljuje, do bi g a
v greh pripravil. — O kako dobrotljiv je torej sveti Duh, k'
nam v takih okoljščinah in dvomih dar sveta daje, s k ter im
se v bran poslavljamo skušnjavam zapeljivega peklenskega dulm
in njegovih najemnikov, in se no damo odverniti od prave pel'?
ktera pelje v zveličanje! Kako dober je sveti Duh, ki nam svetuj 6 ?
kaj nam je storiti, kakor je svetoval Egiptovskemu Jožefu, rajši
plašč popustiti v rokah nečiste Pulifarce, kakor pa grešiti; ah
kakor je svetoval kralju Salomonu, da je pravično sodbo ste''*
med dvema ženama, ktere sle se prepirale zavoljo živega ' n
mertvpga deteta. Prišle ste namreč dve ženi, nečistničij ^

— 581 —

kralju, in ste stale pred njim. In nju ena reče: Prosim, moj
gospod! jaz in ta žena sve stanovale v eni hiši, in porodila
sem pri njej v hramu. Tretji dan pa po tem, ko sem bila
jez porodila, je porodila tudi ta; in bile sve skupej, in nikogar
drugega ni bilo z nama v hiši razu n naju dveh. Umeri je pa
sin le žene po noči; spijoča namreč ga je zadušila. In je
pred časom natihoma vstala po noči, ter vzela mojega sina od
moje strani, ko sem spala jaz, tvoja služabnica, in ga je po¬
ložila v svoje naročje. In ko sem bila zjutraj vstala, da bi
kila dojila svojega sina, tedaj se je pokazalo, da je merlev;
in ko sem ga bolj skerbno ogledovala pri belem dnevu, našla
sem, da ni bil moj, kterega sem jaz rodila. In odgovorila je
druga žena: Ni tako, kakor govoriš, ampak tvoj sin je umeri,
moj pa živi. Nasproti je rekla una: Lažeš, moj sin namreč
živi, in tvoj sin je mertev. In tako ste se prepirale pred
kraljem. Na to reče kralj: Ta pravi: moj sin živi in tvoj
sin je mertev; una pa odgovarja: ne, ampak tvoj sin je mer¬
tev, moj pa živi. Rekel je tedaj kralj: Prinesite mi meč.
In ko so bili prinesli meč pred kralja, reče: Razdelite živega
otroka v dva dela, in dajte polovico eni, in polovico drugi.
Rekla pa je žena, ktere sin je bil živ, kralju (ginilo se je
namreč njeno serce nad njenim sinom): Prosim, gospod, dajte
"ni otroka živega, in nikar ga ne umorite! Nasprot je govorila
»na: Naj ne bo ne moj, ne tvoj, ampak razdeli naj se. Od¬
govoril je kralj in je rekel: Dajte uni otroka živega, in naj
Se  ne umori; zakaj ta je njegova mati. (IIT. Kralj. 3,16 — 27.)
Glejte, kako modra je bila ta sodba Salomonova; sveti Duh
mu jo je bil nasvetoval!

' d. Četerti dar svetega Duha je dar moči. Ta dar daje
človeku serčnost, da se ne vstraši in ne zboji ne zaničevanja,
ne preganjanja, ne terpljenja, ampak da neprestrašeno prema¬
guje vse skušnjave, vse napotleje in zaderžke, kteri mu bra¬
nijo Bogu zvesto služiti. Ta dar je silno potreben vsakemu
človeku, zakaj človek je slab, grešnih priložnost in pohujšanja
pa je silno veliko, in svet je ves poln zapeljivosti in zapelje¬
vanja.—-Ta dar se je prečudno razodeval nad svetimi mučenci
Kristusovimi, kteri so se z neznano močjo vojskovali za sveto
Vero, in z? nedopovedljivo stanovitnostjo in clo z veseljem se

- 582 -

podvergli grozovitim mukam in grozepolni smerti. „V tej
moči svetega Duha'', pravi sv. Avguštin, „so satanu zaperli
vrata svojega serca, in so jih odperli Kristusu .“  Svet jih j e
na svojo stran spravljal z obljubami; oni pa so zaničevali
njegove obljube. Kervoločni trinogi so tiščali in silili v nje,
naj odstopijo od keršanske vere; ako ne, žugali so jim z de-
rečo zverino, kteri jih bodo pometali, da jih bo raztergala;
protili jim z ognjem, v kterega jih bodo oometali, da bodo
zgoreli; grozili so jim z drugimi nesterpljivimi mukami, s kte-
rimi jih bodo terpežili, da umerjo v nepopisljivih bolečinah:
oni pa se niso vstrašili tega, kar se jim je protilo, se niso
zbali tega, kar se jim je žugalo, niso nič porajtaJi na to groženje.
V sredi svojih muk in bolečin so Kristusa spoznavali pred svetom-
Zakaj globoko v serce vpisane so jim bile besede Zveličarjeve,
ki pravi: „Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi ja^
spoznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me zataji
pred ljudmi, zatajil ga bom tudi jaz pred svojim Očetom, ki j e
v nebesih.« (Mat. 10, 32. 33.) — Kako, kristjan moj! se p«
moč svetega Duha razodeva v tebi, ki gledaš le na to, kaj
bo svet rekel, in ne na to, kaj Bog poreče; ki zavoljo ljudi
nočeš zapustiti slabih tovaršij, in nočeš odstopiti od grešnih
navad? Glej, kako vse drugače ravnaš, kakor so ravnali mar-
terniki, ki so dar moči prejeli od svetega Duha. Kako bi dal
svoje življenje za vero, ko se že vsake besede zbojiš, in 1°
vedno praviš, kaj bo svet rekel, kaj ljudje poreko?!

Pa ne samo mučenci, ampak tudi spoznovavci in device
so imeli ta dar svetega Duha, ter dar moči. Sad te čezna-
torne moči je bila tista serčnost, ktera je storila, da so se
odpovedali premoženju, bogastvu, imenitnim službam in drugim
sprednostim; da so voljno terpeli nadloge in težave, pregan¬
janje in druge nesreče, in se nepremagljive storili, ko jih J e
zalezoval in zapeljeval svet. Ta dar je imel sveti Pavl, ki pravi-
»Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? a ‘‘
stiska? ali lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje-
ali meč? . . . Pri vsem tem pa premagamo zavoljo njega?
kteri nas je ljubil.« (Rj m lj. 8, 35. 37.) — Kristjan moj! dar
moči je tudi tebi potreben, in sicer toliko bolj potreben, koli¬
kor slabejši si, in kolikor silniši in močnejši so sovražniki, s

- 583 -

feritni se imaš bojevati. Le pomisli, kako močne so skušnjave,
ktere ti prizadeva satan in svet in lastno hudo nagnjenje in
grešno poželjenje. Da se vsem tim serčno vstavljaš in jih
s|, ečno zmagaš, ti je več potreba kakor lastna moč; potrebna
b je čeznatorna moč, ktero dar moči imenujemo, ker v tej
moči se zamorejo zmagovati skušnjave. Prosi torej vsak dan
te moči, zakaj vsak dan ti je potrebna. Vedna vojska namreč
J e  naše življenje. Vsak dan zdihuj k Bogu, ter reci: „0 Bog!
Podpiraj neprenehoma mojo slabo dušo in moje slabo telo z
močjo tvojega božjega Duha!“

e. Peti dar svetega Duha je dar učenosti. Ta dar
''ozsvitljuje kristjana, da spozna Boga, njegove popolnainosti in
druge visoke skrivnosti. — Ta dar so prejeli preroki in apo-
steljni. — Svetemu Petru nikakor ni šlo v glavo, da mora
'tezus terpeti in umreti; kedar je pa na binkošlno nedeljo dar
Učenosti prejel od svetega Duha, je ravno to skrivnost ljudem
° z nanoval, ter skazoval, da se je moralo tako zgodili. — Ta
( ^ ft r so prejeli tudi še nekteri drugi prijatii božji, kterim so bile
Kodele posebne skrivnosti, in so torej Boga goreče hvalili,
lf)  drugim ljudem oznanovali njegovo čast.

f. Šesti dar svetega Duha je dar pobožnosti. Po¬
lnost stori, da se človek po božji volji ravna, da ljubi Boga
kakor največega dobrotnika čez vse, da ga vredno moli, po¬
koren mu je iz ljubezni, in zvesto spolnuje njegovo sveto voljo,
blagor človeku, ki ta dar ima, zakaj: »Pobožnost je k vsemu
^°bra, ker obljube ima za sedajno in prihodnje življenje", uči
*tes sveto pismo. Toda veliko je takih, ki so na videz Bogu
pokorni, in ga po vunanjem molijo, njih serce pa nič zato ne
v d- Taki ljudje so gerdi hinavci, ki daru pobožnosti nimajo,
pobožni ljudje so Bogu zvesti v sreči in nesreči, v veselju in
Za losti, kedar mir in pokoj vživajo, pa tudi, kedar se znajdejo
^ skušnjavah in v preganjanju; zakaj vedno so Bogu vsi po-
korni, ker ga ljubijo čez vse. — Pobožni ljudje pa tudi bliž—
n J e ga ljubijo, ljubijo zavoljo Boga, kakor same sebe. Dobro
teo želč, pa tudi dobro store, kar in kolikor morejo, ga pred
§ r ehom varujejo in ga k dobremu napeljujejo.

- 584

g. Sedmi dar svetega Duha je dar strahu  božjega
Toda vsak strah ni od svetega Duha. Strah je trojni: je pO'
zemeljski, hlapčevski in otročji. — Pozemljiski strah je, ako
se človek bolj boji za premoženje, za visoke službe, in * a
življenje, kakor pa za nebesa. Tak strah, to veste, ni od
svetega Duha, ampak je pregrešen strah, kakoršnega Jezus
zaverže rekoč: „Ne bojte se jih, kteri telo umore, duše P a
ne morejo umoriti; temoč bojte se velikoveč tistega, kteri
zamore dušo in telo pogubiti v pekel. “ (Mat. 10, 28.) Tak
strah je imel Pilat, ki je raji dovolil v Jezusovo smert, kakor
da bi se bil cesarju zameril. Tak strah imajo tisti kristjani?
kteri rajši prelomijo božje zapovedi, kakor da bi prišli ob kak
dobiček, kterega se nadjajo. Tudi to je pozemeljski strah,
ako se človek greha zderži samo zalo, ker se boji po grehu
pasti v kako časno nesrečo: tak človek ne sovraži greha,
ampak le hude nasledke, kteri iz greha izvirajo. Tak strah
so imeli Judovski veliki duhovni in pismarji, ki zato niso hotli
Jezusa na praznik umoriti, ker so se bali, da bi hrup ne vstal
med ljudstvom. (Mark. 14, 1. 2.) Tak strah imajo tudi tisti
kristjani, kteri se nekterih grehov zderže samo zato, da hi
škode ne terpeli na svojem dobrem imenu in na svojem p°'
stenju, ali pa da bi ne padli v tiste kazni, ktere so od dežel'
ske gosposke postavljene za neklere hudobije. Tak strah J e
pregrešen strah, in ni šteti med darove svetega Duha.

Hlapčevski  strah je pa tisti strah, po kterem se človek
greha zderži zato, ker se boji, da bi ga Bog vekomej n e
kaznoval v peklu. Tak strah zna biti dober ali pa tudi pre¬
grešen. Pregrešen  je, ako se človek iz strahu pred več¬
nimi kaznimi varuje greh doprinašati v djanju, v sercu P*
vendar le hude strasti pase in redi, in bi grešil in Boga raz¬
žalil, ko bi si upal kazni se odtegniti. Vsak lahko vidi, a
je tak strah hudoben in pregrešen strah, pri kterem člove
več na kazni porajta, kakor na Boga. — Dober  pa je hlap'
čevski strah takrat, kedar človeka pripravlja, da išče Bog a ?
in ga voljnega dela, greh zapustiti. Če začne človek na ta
strah greh sovražiti, in upanje ima, da mu bo Bog odpusti ?
potem je tak strah tudi dar božji, in človeku v zakramen
svete pokore odpuščanje grehov pridobi. Tak strah so it 116 *

- 585 -

Ninivljani, kedar jim je prerok Jona napovedoval, da bo čez
40 dni zavoljo njihovih hudobij pokončano njih mesto. Tega
Spovedovanja so se Ninivljani prestrašili, pokoro so začeli
delati, in Bog se jih je usmilil, ter jim prizanesel.

Otročji  strah ali dar strahu božjega pa daje kristjanu,
da se boji Boga, ker Boga ljubi, in se greha boji zato, ker
greh Boga žali. Blagor človeku, kteri ta strah ima; zveličan
bo, ako ostane v tem strahu. „Kdor se Boga boji, dobro se
mu bo godilo, in oblagodarjen bo v dan svoje smerti", uči
•Modri Sirah. (1, 19.) Imenuje se pa ta strah otročji strah
zato, ker se dobri otroci skerbno varujejo vsega, kar bi očeta
a !i mater razžaliti vtegniio. Ta strah stori, da se človek
skerbno varuje vseh grehov, malih in velikih, da bi ne raz—
žalil ž njimi dobrotljivega Boga. Ta strah priganja človeka,
Vs e zapovedi božje nalanjko spolnovati, v lepih čednostih rasti,
111  po naukih svetega evangelja nalanjko živeti. Ta strah je
dar svetega Duha in podlaga našega zveličanja. Prosimo sv.
Duha, da nas bo vredne in deležne storil tega daru, ter nam
s^ah božji vlival v našo dušo.

5. To je nauk od sedmih darov svetega Duha. Ta nauk
s P r ičuje, da je srečen tisti človek, v kterem prebiva sv. Duh
s  svojo gnado in svojimi darmi; in nas uči, goreče prositi in
zdihovati po gnadi in darovih svetega Duha, kakor je prosil in
zdihoval kralj David rekoč: „Pošlji svojo luč in svojo resnico,
da me peljete in pripeljete na tvojo sveto goro." (Ps. 42, 3.)

Pa veliko je kristjanov, ki za vse to ne prosijo, in clo
1,6  vejo, kako potrebni so darovi svetega Duha. — Mi pa,
'juhi moji! nikar ne bodimo tožljivi v lej reči, marveč posne¬
majmo aposteljne: kakor so aposteljni v stanovitni molitvi pri¬
čakovali svetega Duha, kterega jim je Jezus obljubil, ravno
teko ga tudi mi prosimo s stanovitno molitevjo, dokler ga ne
Pfejmemo. Amen.

- 586 —

LXXXI. Ker;sanski nauk.

Od sadov svetega Duha.

V poslednjem keršanskern nauku sem vam razlagal darove
svetega Duha. — Zdaj pa bi me morebiti rad kdo uprašal ter
rekel: Od kod se pa pozna, da sv. Duh v nas prebiva,
in da je napolnil naše serce s svojimi darmi?

Na to uprašanje odgovorim: Kakor se iz sadu spozna,
ali je drevo dobro ali slabo; ravno tako se tudi iz sadu, to
je: po govorjenju, po delih, po zaderžanju spozna, če božji
Duh v človeku prebiva ali ne. Sv. Pavl piše v listu do
Galačanov (5, 22. 23.) od sadov ali od del svetega Duha,
ter jih našteje dvanajst, in sicer: „Ljubezen, veselje, mir, po-
terpežljivost, miloserčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost,
zvestoba, zmernost, zderznost, čistost/*

1. Pervi sad svetega Duha je ljubezen,  po kteri čip"
vek Boga ljubi čez vse, in bližnjega kakor sam sebe. Ge
tedaj ogenj v sebi čutite, kteri vas vnema za Boga; če vaS
veseli, da je Bog neskončno velik, neskončno dober, neskončno
svet in ves popolnoma; če si prizadevate, poveličevati njegovo
presveto ime, in kolikor je v vaši moči, storili vse zavoljo
njegove časti; če bi rajši prišli ob vse, kar vam je ljubega in
dragega na svetu, kakor pa da bi zgubili ali razžalili Boga,
največo dobroto: če sle tako močno vneti za Boga, smete so
zanašati, da sv . j) u fj v vas  prebiva, in da vas je napolnil S
svojimi darmi. Sv. Pavl je bil ves poln svetega Duha, zato
je pa tudi ves gorel od ljubezni božje, ter rekel: „Kdo nas
bo ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska?
lakota? ali nagota? ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč?
(Rirnlj. 8, 35.) Ves poln svetega Duha je bil tudi sv. Peto*,
zato je tudi on ves gorel za Boga. Rekel je Judovskemu
zboru, ki mu je prepovedoval oznanovati sveto evangelje :

- 587

»Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi. ft  (Ap. dj. 5» 29.)
Svetega I)jha so imeli mučenci Kristusovi, kteri so zavoljo
Boga dali in darovali svoje življenje. Svetega Duha so imeli
hidi spoznovavci, kteri so zapustili časne dobrote, da jih niso
odvračevale od Boga.

Če ljubite tudi bližnjega, ter mu želite vse dobro, kakor
sami sebi, in mu po svoji moči pomagate v potrebi, bodi si
že  v dušni ali telesni, ker je po božji podobi vstvarjen, in je
Vf >š brat v Kristusu: smete se zanašati, da sv. Duh v vas pre¬
biva, in da vas je napolnil s svojimi darmi. „Bog je ljubezen,
' n  kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem ft ,
P'še sv. Janez (I. 4, 16.)

Kaj pa porečem od tistih posvetnjakov, kteri Boga v ne-
m ar puščajo, in bolj kakor Boga ljubijo le časne reči, ter po¬
svetno veselje in pozemeljske kratkočnse ? Kaj porečem mladini,
ktero starši ali gospodarji v cerkev pošiljajo k božji službi, pa
se  po pivnicah potika in pijančuje, namesto da bi pridige po¬
slušala in h keršanskim naukom hodila? Kaj porečem od tistih,
Bteri rajši Boga gerdo razžalijo, kakor pa da bi se kakemu
hudobnemu človeku kaj zamerili? Nič drugega jim ne porečem,
kakor sv. Janez (L, 2,  15.) pravi rekoč: „Ako kdo svet
ljubi, ni Očetove ljubezni v njem.“ Ko se sad greha in kri—
v >ce razodeva nad njimi, je gotovo, da božjega Duha, ni v
n J'h, in torej tudi ne darov svetega Duba, ampak je v njih
duh sveta, duh mesa, in duh hudega duha, kteri jih gospoduje.

2. Drugi sad svetega Duha je veselje. To veselje pa
Ue izvira iz posvetne časti, ali iz bogastva, ampak iz mirne
ln  Pokojne vesti, ktera človeka zadovoljnega in veselega dela
l  vseh okoljščinah življenja, ter mu nima nič hudega očitovati.
človek, ki natančno spolnuje božje zapovedi, ima upanje do
ne beškega kraljestva; in to upanje ga zadovoljnega dela in
Ves elega, če se tudi v stiskah znajde in v nadlogah. Tako
Ve selje j e  imel sv. Pavl, ki pravi: »Naša slava je ta, priče-
' ,{ 'nje naše vesti, da smo v priprostosti serca in čislosti pred
Bogom i n  ne v meseni modrosti, temveč v gnadi božji živeli
,la  tem svetu.“ (II. Kor. 1, 12.) Enako veselje je sv. Pavl
v °ščil tudi Filipljanom (4, 4.) rekoč: »Veselite se vselej v
v  Gospodu; še rečem, veselite se,“ — Kteri Bogu zvesto

- 588 -

sluzijo, in svetega Duha imajo v svojem sercu, niso pobitega
rca, kar tudi kralj David spričuje, ki pravi: »Svetega Duha
smo prejeli, da z veseljem služimo Gospodu."

Grešniki pa in posvetnjaki nimajo stanovitnega veselja in
s anovitne zadovoljnosti, akoravno se radujejo in razveseljujejo
v posvetnih kratkočasili, da meseno ljubijo, se smejijo, nor-
cnjep, prep ev, j a jo i n  tikajo. Vse to namreč jih le malo časa
e, P‘, jih naglo mine, in kedar jih mine, so zopet otožni, ža-
os ni, pobiti. Grešnik ima žalostno serce, če se tudi snieja
m veselega kaže, zakaj nepokojna vest, ktera mu grešno ve¬
se je stavi pred oči, ga dela otožnega, samega seboj nezado-
vojnega, in sicer še tem bolj nezadovoljnega, kedar se ozira
v prihodnje življenje, v kterem bo vsak greh natančno pre¬
tehtan na tehtnici božje pravice in postrahovan po zasluženju.

Veselje pa,, kterega sv. Duh daje človeku, je stanovitno
in vedno veče, in še cIo med terpljenjem človeka ne zapusti.

0  resnico nam spričuje marternikov brezštevilna truma, kteri
so v sredi nesterpljivih bolečin in grozepolnih muk vsi veseli

Gospod !'^ 06  Iiak ° S,adk ° ^ t6ipeti zavoljo febe ’ °

In zdaj, ljubi moji! prevdarite tudi vi, ali se v Bog«
veselite ali v svetu. Če je v svet zastavljeno vaše veselje*
povem vam, da nimate svetega Duha v svojem sercu; če
imate pa pri Bogu svoje veselje, zagotovim vas, da sv. Duh
prebiva v vaših sercih!

3. Tretji sad svetega Duha je mir. Kdor svetega Duha
v sercu ima, ima tudi mir v svojem sercu, in sicer tisti mir*
terega je Jezus svojim učencom tolikanj želel in priporočal;
tisti mir, kteri je tako prijeten, da se še dopovedati ne da,
Itako prijeten da je. Sv. Avguštin pravi: „Ko bi človek tudi
nobenega drugega plačila ne imel za svoje dobre dela, mir
sam ob sebi mu je že plačila zadosti." In to tem bolj, ker
mir kristjana dela božjega otroka po obljubi Kristusovi, k'
pravi: „BIn£or mirnim; božji otroci bodo imenovani".

9-) “ ^ or  božjega Duha v sebi ima, ima in vživa trojni
mir: mir z Bogom, mir sam s seboj in mir s svojim bližnjem-
Mir ima z Bogom, zato ko se varuje greha, kteri zatira mj r
med Bogom in človekom; in dokler se varuje greha in grešnih

- 589

priložnost, ima Bog svoje dopadanje nad njim, in vživa božjo
prijaznost, božjo ljubezen. Mir ima sam seboj, ker mu vest
ne dela nepokoja zavoljo storjenih grehov in razžaljenja božjega.
Mir ima tudi s svojim bližnjim, ki je krotek, pohleven, odjen-
lj*v in prizanesljiv, in se torej skerbno varuje prepira in raz-
pertij, varuje se brez potrebe kaj takega storiti ali govoriti,
iz česar bi se znal izleči kak prepir ali kako sovražtvo; in
je prepričan, da ni ne božjega Duha ne blagoslova božjega
la m, kjer je kreg in prepir.

Grešniki pa nimajo božjega Duha, in tudi miru tega ne. Radi
1)1  ga sicer imeli, in ga torej iščejo v posvetnem blagu, v
Posvetni časti, v posvetnem razveseljevanju; pa ga ne najdejo:
Pri tem namreč, da strežejo svojemu hudemu poželjenju, padajo
v nove grehe in nove krivice, in s tim tudi v nov nepokoj,
v  nov nemir.

Kdor hoče doseči in uživati pravi mir, naj greh zapusti,
■n se k Bogu oberne s pravo pokoro, in potlej bo zvedel iz
talne skušnje, da mir in pokoj vživa le nedolžno serce, ktero
jo prebivališče svetega Duha.

4. Četerti sad svetega Duha je poterpežljivost. Kdor
božjega Duha v sercu ima, on je poterpežljiv v vseh okolišči¬
nah življenja, bodi si tudi še tolikanj britkih in grenkih: po¬
trpežljiv je y bolezni, ktero mu Bog pošlje, in jo prenaša s
pokornim duhom, prenaša zavoljo Boga in zavoljo zveličanja
Sv °je duše ves voljen in vdan v sveto voljo božjo; poter-
Pežljiv je pri vseh težkih delih svojega stanu; poterpežljiv je,
tedar ga kaka nesreča zadene ali kaka nadloga obišče; in
na j mu tudi še tolikošna britkost dušo zaliva, vendar le nikdar
nikoli obupal ne bo, marveč poreče s poterpežljivim Jobom:
»Gospod je dal, Gospod je vzel; kakor je njemu dopadlo,
z §odilo se je! Ime Gospodovo bodi češčeno!“

Ge si pa, ljubi moj kristjan! če si nejevoljen v svoji
bolezni, s ktero te je Bog obiskal, če težke dela in težavne
opravila svojega stanu opravljaš z nejevoljo; če v nesrečah,
.tre te zadevajo, preklinjaš in se rotiš: s tim očitno kažeš
* n  na znanje daješ, da nisi poterpežljiv in da božji Duh v tebi
Ue  prebiva.

- 590 -

5. Peti sad svetega Duha je miloserčnost ali pri'
jaznost. Kdor božjega Duha ima, je usmiljenega serca do
svojega bližnjega, ta je priljuden s slehernim človekom, prija'
zen je v besedi in v obnašanju.

Znajde pa se jih veliko, kteri nikoli prijazno besede ne
spregovori s svojim bližnjim, ki nikomur ne privoščijo lep e
besede in se zmerom jčzijo in togotijo, kedar imajo s kom
kaj opraviti. Tudi od takih se sme reči, da nimajo svetega
Duha, in tedaj tudi ne potrebne keršanske prijaznosti.

Prijaznost dela človeka ljudem prijetnega in ljubega, i"
lahko izhajajo ž njim. Ravno zato priporoča sv. Pavl Efeza-
nom (4, 32.) in pravi: „Zanašajte eden drugemu, kakor j e
tudi Bog po Kristusu vam zanesel.« — Ta čednost je znamnje
velike svetosti; zatorej se lahko sklene, da je polna svetega
Duha in njegovih gnad tista duša, ktera ima to čednost. T"
čednost je imel stari očak Abraham, ki se je ogibal vsega?
kar bi vtegnilo med njim in med Lotom, med njegovimi i"
med Lotovimi pastirji napraviti kako razpertje ali kak prepiri
ravno zato je pa tudi Lotu na voljo dal zbrati si v prebivanje
ali desno ali levo stran, kakor se mu zljubi. O pač prijetne
je, skupej živeti s takim človekom, ali kaj opraviti imeti ž njim?
ki je priljuden in prijazen !

6. Sesti dar svetega Duha je dobrota ali dobrot¬
ljivost. Kdor božjega Duha v svojem sercu ima, je tudi do¬
brotljiv. Naj lepši zgled dobrotljivosti imamo nad nebeški" 1
Očetom, kteri daje svojemu soincu sijati nad dobre in hudobne?
in deževati na njivo pravičnega in krivičnega: in nad njeg°"
vim ljubim Sinom Jezusom, kteri je hodil od kraji do kraj"
po Judovski deželi, ter povsod ljudem dobrote delil dušne > n
telesne. In dobrotljivi kristjan, v čigar sercu sv. Duh prebiva?
posnema Jezusov zgled, in je vsakemu dober, ter rad pomaga
kedar more, bodi si že z dobrim svetom ali djanjein ali P 1 ' 6 '"
moženjem, da potolaži žalostnega, povzdigne ma oserčneg a >
podpira potrebnega, ker ve, da je vse to Bogu všeč in do¬
padljivo, in da bo Jezus po svoji obljubi stoterno in slotei'" 0
poplačal, karkoli v njegovem imenu dobrega storimo kakem"
človeku, če tudi naj revnišemu in naj manjšemu.

— 591 -

7. Sedmi sad svetega Duha je dolgo zanašanje ali
prizanesljivost.  To prizanašanje v tem obstoji, da človek
krivico, ktera se mu godi voljno preterpi zavoljo prihodnega
Plačila, ktero ga unod groba čaka, in da serčnosti ne zgubi,
če si tudi plačila ne more kmalu obetati. Lep zgled te čed¬
nosti imamo nad svetim Janezom Gualbertom, ki je bil v Fio-
renci na Italijanskem doma, žlahtnih in bogatih staršev sin.
Prigodilo se je pa, da mu je nekdo zmed žlahte umoril ljub¬
ljenega brata, Ugo-ta po imenu, in Janez sklene, umoriti
morivca. In res sreča ravno na veliki petek v neki soteski
Janez oborožen morivca bratovega neoboroženega. Ko morivec
vidi, da Janezu ne more uteči, prosi Janeza, naj bi mu pri¬
zanesel zavoljo Jezusovega britkega terpljenja ip njegove grenke
smerli, ktero je preterpel ravno la dan. Janez se ga usmili,
mii prizanese, in ga sprejme na bratovo mesto. (Breviarum
12. Julii.)

Če pa starši ali drugi naprejpostavljeni svojim otrokom
ali podložnim po Helijevo skoz perste gledajo, kedar jih vidijo
kudobno živeti, ter jim prizanašajo, jih ne svare, kakor si
zaslužijo, takrat je njih prizanašanje pregrešno prizanašanje, in
N* od sv. Duha.

8. Osmi sad svetega Duha je krotko  st,  ktera stori,
‘la dobre duše jezo premagujejo, kedar so k jezi dražene, in
Iz ljubezni do Boga voljno poterpe, kedar se ž njimi gerdo
dela. Krotek človek je duhovski in deželski gosposki in
Sv ojini naprejpostavljenim ponižno podložen, in voljno slon' in
brez godernjanja in vgovarjanja, kar se mu ukaže. Kdor pa
godernja nad oblastniki in se jim vstavlja, ali kdoi se rad jezi
m prepira s svojim bližnjim, nima krotkosti, nima te lepe čed-
nosti, in je zopern Bogu in ljudem. Lep zgled krotkosti nam
je Bog sam: akoravno ga tolikokrat žalimo, vendar je vedno
Popravljen, nam odpustiti. Posnemajmo Boga, da bomo vredni
°troci njegovi, kakoršen je kralj David bil, od klerega sveto
Pismo pravi, da je bil mož po volji božji, ter radi in iz serca
Opustimo svojemu bližnjemu, kedar nam je kaj žalega storil
ali  kaj hudega, ravno kakor je David iz serca rad odpustil
Preklinjevavcu ’semei-u in drugim svojim razžalnikom. Sosebno
lep zgled krotkosti pa imamo nad samim Jezusom, od kterega

- 592 -

sv. Peter (I. 2, 23.) piše: „0n, ko je bil preklinjati, ni klel;
ko je terpel, ni protil; temveč se mu je vdal, kteri ga j e
krivično sodil .“  Ta božji učenik hoče, da ga tudi mi posne¬
mamo v tej čednosti; torej nam veleva in pravi (Mat. 11,29.) :
„U6ite se od inene; zakaj jaz sem krotek in iz serca ponižen.“
OJ tega božjega učenika so se svetniki učili krolkosti; 0( *
tega božjega učenika se je učimo tudi mi. Ona bo pričala,
da božji Duh v nas prebiva; ona pa nam bo tudi pomagala
v večno zveličanje.

9. Deveti sad svetega Duha je zvestoba,  ter zvestoba
v službi božji in v spolnovanju dolžnost svojega stanu.
Kristjan v čegar sercu sv. Duh prebiva, bo Bogu zvesto služil?
naj bi mu bilo to tudi še tolikanj težavno^ bo pa tudi dolžnost
svojega stanu zvesto spolnoval, naj se že znajde ali v tem ali
unem stanu . . .—

Kdor je pa ves merzel ali mlačen za službo božjo, i®
mu je vsak in tudi najmanjši zaderžek zadosti, da ga od-
vračuje od svete maše ali od spolnovanja božjih zapoved,
in kdor dolžnost svojega stanu ne spolnuje, akoravno bi jd 1
lahko spolnoval, s tem očitno kaže, da sv. Duh v njem ® e
prebiva.

10. Deseti sad svetega Duha je zmernost,  ktera ob¬
stoji v lem, da si človek ve in ohrani v jedi in pijači pravo
mero in da je zmeren in trezen tudi v govorjenju in v ne¬
dolžnem razveseljevanji.

Ce pa keršanski človek čez mero in potrebo je in pij e >
dragi zlati čas trati z nepotrebnim razgovarjanjem, ali kedai
vživa kako veselje, ktero bi samo ob sebi sicer bilo nedolžno,
pa vživa ga brez vse mere, in morda clo tako, da s tim * a '
nemarja svoje dolžnosti, s tim na znanje daje, da sveteg fl
Duha ni v njegovem sercu.

H. Enajsti sad svetega Duha je zderžnost.  Tudi
čednost se izhaja od svetega Duha, in obvaruje dušo neoina-
deževano, obvaruje jo pred skušnjavami hudega požeijenj 9
(mesa), obvaruje tudi drugih pregreh in hudih strast. Ta čed¬
nost prepoveduje oči obračati na reči, klere v greh zapeljujej 0  ?
zapoveduje ušesa zatiskati pred pohujšljivim govorjenjem; za '
poveduje jezik krotiti; prepoveduje roko stegovati po tujem

- 593 -

blagu, hoditi po grešnih potih, in vživati veselje, če bi bilo
tudi še tako prijetno našim počutkom, pa bi bilo duši škodljivo.

Ta čednost se zderžnost imenuje zato, ker zapoveduje v
berzdah imeti počulke, in se zderžati vsega, kar je greh, če
bi bilo tudi še tolikanj prijetno telesnim počutkom. To
čednost nam je Jezus posebno priporočal, ter rekel: „Ako
hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame

svoj križ, in naj hodi za menoj.« (Mat. 16, 24.) Na drugem

kraju pa pravi: „Ako te tvoja roka, ali tvoja noga pohujša,
odsekaj jo, in verzi jo od sebe; boljši te je hromemu ali kru¬
ljavemu iti v življenje, kakor dve roki ali dve nogi imeti, pa
Vrženemu biti v večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša,
izderi ga in verzi ga od sebe; boljše ti je z enim očesom iti

v  življenje, kakor dve očesi imeti, pa verženemu biti v

Peklenski ogenj.« (Mat. 18, 9. 9.) In s. Pavl pravi: „Kteri
s ° Kristusovi, so svoje meso križali z grehi in željami vred . 1
(Gal. 5, 24.) -

12) Dvanajsti sad svetega Duha je čistost. Čistost je
Ned čednostmi to, kar je lilija med cvetlicami. Ta čednost
dela človeka angeljem podobnega, Bogu posebno prijetnega,
zatorej pravi Jezus: „Blagor njim, ki so čistega serca; oni
bodo gledali Boga.« (Mal. 5, 8.) In tudi s. Janez piše v
s krivnem razodenju, da bodo čiste device vživale v nebesih
Posebno čast, in bodo hodile za Jagnjetom, kamorkoli pojde,
'n bodo pesem pele, ktere nobeden drugi peti ne ume. Pa
hidi ljudje spoštujejo in v časti imajo čiste duše, in sicer ne
l e  samo pobožni ljudje, ampak clo taki, ki sami gerdo in nečisto
ž 'vč, primorani so jih spoštovati, če tudi ne z jezikom, pa
Vsaj v sercu.

S tim šem vam na kratko razložil, kakšen sad obrodi
s - Duh v keršanskem sercu, v kterem prebiva. Ce tedaj naj¬
dete v sebi te sadove, smete si svesti biti, da s. Duh v vas
prebiva, in da vas je napolnil s svojimi svetimi gnadami. Ce
pa zapazite v sebi tem sadovom svetega Duha nasprotne grehe,
če vidite, da vam je serce od več navezano na svet in posvetne
r ®či, če živite v kregu in prepiru, če sle nepoterpežljivi in
trdega serca, če ste neusmiljeni in neprizanesljivi, če ste
to gotni, nezvesti in nezmerni, če ste nezderžni, nesramozljivi
p  , 38

Kerš. nauk.

- 594

in nečisti, gotovo je to znamnje in očitno spričevanje, d®
svetega Duha v sebi nimate. Torej naj pogleda zdaj vsak v
svoje serce, in naj preišče svojo vest, in če najde, da tiči v
enem ali drugem teh grehov, naj ga kar hitro in nemudoma
potrebi iz svojega serca, in naj dela pravo, resnično pokoro
in spravi se s svetim Duhom, kterega je razžalil; in potlej
bo sveti Duh spet vanj prišel, stanoval bo v njegovem sercu,
in v njegovi duši obilno obrodil drag sad teh lepih čednost-
Amen.

f

IiXXXll. Keršanski nauk.

; §• 9. Od devetega člena vere.

S ( veto katoliško cerkev, občestvo  (gmajno) svetnikov.

1) Razlaganje osmega člena apostoljske vere sem skončal
v zadnjem keršanskem nauku, v kterein sem govoril od dva'
najstih sadov svetega Duha. — Danes pa pridemo do
člena svete vere, ki je:

Verujem, „sveto katoliško cerkev, občestva
svetni  ko  v.«

Tudi la člen svete vere obstoji iz dveh delov ali dveh
odstavkov. Pervi je: »Verujem v sveto katoliško cerkev« ; drug'
pa, „Verujem v občestvo (gmajno) svetnikov.«

Ostanimo danes pri pervem odstavku devetega člena,
ki veli:

A) Sveto katoliško  cerkev.

2) Po prihodu svetega Duha na binkoštno nedeljo so se
aposteljni Jezusovi raztekli po vsem svetu, in so Kristusove
nauke oznanovali Judom in nevernikom. In Judje in nevernik'?
kteri so svete Jezusove nauke sprejeli, bili so kerščeni ' n
kristijani imenovani. Tudi zdaj se kristijane imenujemo vsi,
ki v Jezusa in njegove svete nauke verujemo, in smo svet'

- 595 -

kerst prejeli. Vsi verni kristijani pa smo zbrani v veliko
zbirališče, zvezani v mnogoštevilno družbo, kteri „cerkev“
pravimo, in klera, kakor vsaka druga družba, svojega pogla¬
varja  ali gospodarja ima, le ta razloček je, da ima cerkev
tako vidnega  kakor tudi nevidnega  poglavarja.

3) Kteri pa je nevidni poglavar svete cerkve?

Nevidni poglavar svete cerkve je po besedah
svetega Pavla  (Efez. 5, 23.) Jezus Kristus sam.

Dokler je Jezus Kristus na zemlji živel, bil je on tudi
vidni poglavar svoje svete cerkve. Kader je pa zemljo zapu-
stivši vernil se k svojemu nebeškemu Očetu, ni več vidni,
a mpak je le še nevidni poglavar svoje svete cerkve. Akoravno
Namreč zdaj v nebesih na božji desnici sedi, vendar le svojo
c erkev zmerom ljubi in varuje, zmerom zanjo skerbi in jo vodi
s  svojim duhom.

4) Vedel je pa Jezus, da bo njegova cerkev po njegovem
odhodu iz tega sveta potrebovala tudi vidnega poglavarja. Že
v  hiši, v kteri je družinja le majhna, bi šlo vse križema in
Kavprek, ko bi v njej no bilo nikogar, kteri bi drugim zapo¬
vedi in povelja dajal, in bi slehern le po svoji glavi delal, in
Se  deržal le svoje lastne terme. Če je tadaj že v vsaki hiši,
* e  pri majhni družinji potreba gospodarja, koliko bolj potreben
J e  gospodar in poglavar še le v sveti cerkvi božji, ktera je
P° vsem svetu razširjena, da v njej zmešnjava ne naustane, in

se vse lepo zredoma godi. Zatorej je Kristus prav prav
aiodro storil, da je svoji cerkvi namesto sebe postavil vidnega
Poglavarja.

Kterega pa jo Jezus postavil vidnega poglavarja
Sy oje svete cerkve?

Pervi vidni poglavar za Kristusom  je  bil  s. Peter.

Njega je Zveličar sam postavil poglavarja svoje cerkve.
r ° se je dogodilo po neki posebni dogodbi, ktera se jo go-
dda v krajih Cezareje Filipove, kjer je s. Peter Jezusu pre-
le P0 spričevanje izgovoril, lepši memo vseh drugih nposteijnov.
^P r ašal je namreč Jezus svoje učence rekoč: „Kdo, pravijo
ljudje, d ft  j e  Sin človekov ?“ Oni pa so rekli:  „Nekteri, da je
^nez Kerstnik, nekteri pa, da Elija, nekteri pa , da Jeremija

38 *

- 596

ali prerokov kdo. 8  Jezus jim reče: „Vi pa, kdo pravite, da
sem? 8  Je odgovoril Simon Peter in rekel: „Ti si Kristus, Sin
živega Boga. 8  In Jezus je odgovoril in mu rekel: „Blagor ti,
Simon, Jonov sin ! ker meso in kerv ti nista tega razodela,
ampak moj Oče, ki je v nebesih. Pa tudi jaz povem tebi: Ti
si Peter (skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev , in
peklenske vrata je ne bodo zmagale. In tebi bom dal ključe
nebeškega kraljestva; in karkoli boš zvezal na zemlji, zve¬
zano bo tudi v nebesih, in karkoli boš razvezal na zemlji, raz¬
vezano bo tudi v nebesih. 8  (Mat. 16, 13 — 19). Te besede
očitno spričujejo, da *je Kristus postavil Petra poglavarja svoje
cerkve. — In kar vidnega poglavarja svoje cerkve je Jezus
svetega Petra poterdil še o neki drugi priložnosti, in sicer o
tisti priložnosti, o kteri se je Jezus po svojem vstajenju pri'
kazal svojim učencem pri Tiberijaškem morju. Takrat je Jezus
rekel Simonu Petru; „Simon Janezov (Jonov)! ali me ljubiš
bolj kakor ti le? 8  Mu reče: „To je da, Gospod! ti veš, da l e
ljubim. 8  Mu reče: „Pasi moje jagnjeta. 8  Mu reče spet: „Simon
Janezov! me ljubiš? 8  Mu reče: „To je da, Gospod! ti veš, da
te ljubim. 8  Mu reče : „Pasi moje jagnjeta. 8  Mu reče v tretjič:
„Simon Janezov! me ljubiš? 8  Peter (pa) je žalosten bil, k el
mu je tretjič rekel: „Me ljubiš? 8  (Spomnil se je namreč, da
je bil poprej trikrat zatajil ravno tega Gospoda, kteri ga zdaj
trikrat zaporedoma vprašuje: „Me ljubiš? 8 ) in mu je rekel-
„Gospod! ti vse veš; ti veš, da te ljubim. 8  Mu je rekel: „P aS ‘
moje ovce. 8  (Jan. 21, 15 — 17). Tudi te besede Jezusove raz¬
ločno na znanje dajejo, da je Jezus svetega Petra postavil
naj višega pastirja in vižarja svoje cerkve.

5) Toda s. Peter je bil umerjoč človek, ki ni mogui
vedno in stanovitno ostati vidni poglavar svete cerkve Jezu¬
sove.

Kdo je bil tedaj za s. Petrom vidni poglava r
svete cerkve ?

Vsi pravoredni nasledniki svetega Pe tra, Rimski
papeži, so vidni poglavarji svete cerkve in namest¬
niki Jezusovi na zemlji.

- 597  -

Sveti Peter se je po Jezusovem vnebohodu deržal naj po-
Prej Jeruzalema, kjer je bila keršanska cerkev postavljena na
podlago sinagoge (shodnice), ter Judovske vere. Od ondot je
svoj sedež prestavil v Antiohijo, poglavituo Sirijsko mesto. V
tem mestu so se verniki naj poprej imenovali kristijane. Na
zadnje se je podal s. Peter v Rim, v kterem mestu je posta¬
vil svoj stanoviten sedež, in v kterem mestu je tudi umeri,
umeri na križ pribit kakor njegov nebeški Gospod, s tem raz¬
ločkom, da je imel glavo navzdol obernjeno, noge pa navzgor.
Tisti tedaj, ki je bil, po Petrovi smerti postavljen na Petrovo
mesto, ter izvoljen v Rimskega škofa, bilje tudi naslednik Pe¬
trove apostoljske službe, namestnik Kristusov na zemlji in vidni
Poglavar svete cerkve Jezusove. Ravno zato imamo slehernega
Rimskega škofa, kterega, da se loči od drugih škofov, papeža,
t° je očeta imenujemo, za Petrovega naslednika na njegovem
stolu (sedežu), v njegovi službi, v njegovi časti, imamo ga za
na mestnika Kristusovega na zemlji, imamo ga za vidnega po¬
glavarja in vladarja svete cerkve Jezusove.

6) Kakor pa je s. Peter dobil in še dobiva svoje nasled-
n ‘ke i n  namestnike, dobivali so jih in jih še dobivajo tudi
drugi aposteljni. Hodili so aposteljni od soseske do soseske, in
v  kterem kraju koli se jim je potrebno zdelo, so škofe po¬
stavljali namesto sebe v apostoljsko delo. Zbirali so si v to
pripravnih mož, so roke nanje pokladali, nad njimi molili, jim
delili s tim duhovno oblast in božjo gnado, kakoršno so bili oni
sumi poprej prejeli, da so zamogli svoje apostoljsko delo oprav¬
iti sveto in prav, Bogu v čast in dušam v zveličanje.

Iz tega vidimo, ljubi moji! da so škofje s papežem vred
re snični in pravi nasledniki in namestniki aposteljnov, in spred¬
li Kristusove cerkve. Nje sv. Duh razvitljuje in vodi, da vla-
dpjo sveto cerkev božjo, in čujejo nad Jezusovimi nauki, da se
ne popačeni in neskaljeni ohranijo do konca sveta.

Kolikor krat koli tedaj vstane kdk krivoverec, ali se vname
* a k prepir zavoljo resnice Jezusovih naukov, imajo škofje s pa-
Pežem, vidnim poglavarjem svete cerkve, oblast, krive nauke
presojevati in zavreči, in čiste in nevskrunjene nauke vernim raz¬
dati, da jih verujejo in obderže, in to tudi vselej store, kadar-
“ oli  se kaže kaka taka potreba. V ta namen se snidejo v kakem

— 598 —

odločenem meslu, da se združeni pomenijo med sebojzavolj tega ali
unega nauka, zastran te ali une resnice svete vere, in krive
nauke zaveržejo, prave pa poterdijo. Taki škofijski shodi se
imenujejo cerkveni zbori ali cerkvene zbirališča. Tak cerkven
zbor je sklical papež Pij IV. v mesto Trident na Tirolih o tistem
času, o kterem je Luter Martin na Nemcih sejal svoje krive
nauke. Zbralo se je v zbor kakih 300 škofov, ki so po
natanjčnem preiskovanju in pretresanju zavergli nove krive
nauke, in na tanjeno določili in poterdil stare Kristusove nauke,
ktere je cerkev zmerom skerbno varovala, sama verovala in
verovati ukazovala. Vse te določila so škofje spisali, in spisane
vernim v roke dali, da so se jih lahko deržali. In vsi, kteri so
Tridentinski zbor vbogali, ostali so pravoverni Kristijani; kteri
se pa niso hotli podvreči sklepom tega cerkvenega zbora, bili so
za krivoverce spoznani. In la škofijski shod je ravno tisti Tri¬
dentinski cerkveni zbor, kterega vam v pridigali in keršanskih
naukih več kot enkrat v misel jemljemo.

7) Ali so pa kristijani dolžni, verovati in sto¬
riti vse to, kar določi jo škofje zbrani v cerkvenem
zboru?

Da, slehtrn kristijan je dolžen škofom v cerk¬
venem zboru zbranim verjeti in tudi storiti in spolno-
vati, kar velevajo in ukazujejo.  To namreč je že Jezus
sam zapovedal, ter rekel: „Kdor vas posluša, mene posluša; > n
kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, za¬
ničuje njega, kteri je mene poslal." (Luk. 10, 16). Zraven
tega se tudi nikomur ni treba bati, da bi ga cerkev v kako
zmoto zapeljala; zakaj škofje zbrani v cerkvenem zboru se ne
morejo motiti, da bi za Jezusov nauk spoznali to, kar ni Je¬
zusov nauk, in da bi zapovedovali kaj, kar bi bilo Kristusovemu
evangeliju nasprot. Kristus namreč je svojim aposteljnoin > n
vsem njih naslednikom obljubil svetega Duha, Duha resnice, 10
zraven tega jim je tudi še obljubil, ter rekel: „Jaz sem *
vami vse dni do konca sveta." (Mat. 28. 20.) Če tedaj s. Duh
vodi in vlada sveto cerkev božjo, in se Jezus vedno pri njej
nahaja, sveta cerkev nikakor ne more priti v zmoto. Slebern
kristijan se more in mora torej s pokojnim sercotn podvreči
vsem, kar sklenejo cerkveni zbori, in si sme svest biti, da g a

- 599 -

cerkev nikdar ne bo zapeljala v zmoto, ker ona ne govori sama
iz sebe, ampak Bog sam iz nje govori.

8) Kako daIječ pa se sveta cerkev raztegne? ali
kaj vse obseže in oklepa sve ta cerkev Jezuso va ?

A ) Beseda „c e r k e v“ v daljnem ali š i r j e m
Pomenu  pomenja zbor vseh pravovernih kristijanov na tem
in na unem svetu, kleri so po veri poklicani k resnici in
spoznanju božjemu, in prosti lame nevednosti in zmote v Boga
verujejo in ga v duhu in resnici časte. Zatorej pravi s. Av¬
guštin : „Cerkev je po vsem svetu razkropljeno verno ljudstvo.
Ona obsega vse verne iz vseh krajev in vseh časov; obsega
tiste, ki na tem svetu žive , kakor tudi tiste, ki so srečno
umerli, in so zdaj že v večnosti

a) Sveta cerkev obsega verne iz vseh krajev sveta, naj
s c že znajdejo ali v tem ali v drugem delu sveta, naj že
žive v beli Europi, v kleri mi živimo , ali v soparni Aziji, ali
v  zamorski Afriki ali daljni Ameriki ali kodar si koli bodi, —
Včasih se res tudi posamezne družbe pravovernih kakega po¬
sebnega kraja cerkev imenujejo. Tako na primero jih s. Pavl
imenuje ko Rimljanom (16, 16) piše: »Pozdravljajo vas vse
Kristusove cerkve. “ In s. Janez v skrivnem razodenju (1, 4)
piše »sedmerim cerkvam, ktere so v Aziji: Gnada in mir vam
kodi od njega, kleri je, in kleri je bil, in kleri bo prišel. 44  Pri
Vs em tem pa vendar le ne smete misliti, da je več pravih
cerkev. Vse te posebne cerkve namreč so le posamezne ker-
šanske občine ali soseske, nikar pa vesoljna cerkev; so le udje
en ega duhovnega telesa, ktero duhovno telo je vesoljna cerkev.
Take posamezne cerkve imajo tiste nauke, tiste zakramente in
r avno tistega poglavarja, kakor vesoljna cerkev. Vendar pa
nimajo vseh tistih pripomočkov , ki jih ima vesoljna cerkev,
ludi ni Kristus posameznim cerkvam obljubil liste posebne po-
m oči in nebeške voditve, ktero je obljubil vesoljni cerkvi: zato
pa tudi posamezne cerkve v to ali uno zmoto pasti zamorejo;
Ve soljna cerkev pa nikoli ne. Prava, vesoljna Kristusova cerkev
obsega vse pravoverne iz vseh krajev, iz vseh delov sveta,
izmed vseh narodov, iz med vseh jezikov, iz med vseh stanov.
Pravoverni krislijani iz vseh krajev so udje enega duhovnega

- 600

telesa, čegar glava je Kristus; so otroci ene in ravne tiste
matere, svete katoliške cerkve.

h) Prava cerkev na dalje obsega verne vseh časov,
obsega ne le samo tistih, ki so že živeli, ali zdaj žive, ali
bodo še živeli začemši od tistega časa, od kar je Kristus ua
svet prišel in delo našega zveličanja dokončal: ampak obsega
tudi une verne, kteri so v stari zavezi živeli, stare očake
namreč, preroke in vse pobožne ljudi, kteri so živeli po božjem
razodenju. Vsi ti so udje ene in ravno liste cerkve, ker so
bili opravičeni po zasluženju Jezusovem, ki je edini srednik
med Bogom in človekom. Verni stare zaveze so verovali, do
bo Zveličar prišel; mi pa verujemo, da je že prišel; tedaj smo
vsi udje enega in ravno tistega duhovnega telesa, vsi udje
svete keršanke katoliške cerkve.

c) Sveta cerkev na posled ne obsega le samo listih ver¬
nih, kteri na tem svetu živč, ampak  obsega tudi  vs®
tiste verne, kteri  so časno življenje že zapustili, s®
v gnadi božji ločili iz tega sveta, in so že pred
nami  v večnost šli, šli ali v nebesa,  kjer zdaj že uživajo
večno plačilo izvoljenih, ali pa v vice, kjer se morajo vicali
in pokoriti za tiste grehe, za ktere v sedajnem živijenju š®
niso bili zadosti pokore storili.

Če tedaj sveto cerkev premišljujemo od te strani, ter od
strani različnih krajev na lem in unem svetu, v kterih se znaj¬
dejo njeni verniki, razdelimo jo v tri dele ali tri verste '  v
bojevavno, v zmagatevno in v terpivno cerkev.

a) Bojevavna ali vojskovavna  cerkev je na tem svetu,
na kterem se morajo verni močno vojskovali s skušnjavami, ktere
jim prizadeva grešno poželjenje, zapeljivi svet in hudi duh, ako
hočejo Bogu zvesti ostati.

b) Zmagatevna ali poveličana  cerkev se znajde v ne¬
besih, kjer ni nobene vojske več, in kjer se izvoljeni napajajo
iz potokov nebeških sladkost.

c)  Terpivna ali terpijoča  cerkev pa ima svoje stanj®
v vicah, v kterih se verne duše v ognju terpljenja čistijo
grešnih madežev, kterih se niso še bile zadosti očistile na
tem svetu.

To, glejte 1 je cerkev v daljnem ali širjem pomenu.

_ 601

B) Premislimo zdaj še cerkev v njenem bližnjem ali
le snejem in o že jem pomenu,  ter odgovorimo na vpra¬
šanje :

Kaj je sveta keršansko katoliška cerkev na

žemlji?

Sveta keršansko katoliška cerkev je vidni zbor
v seh pravovernih kri st i ja nov pod vidnim poglavarjem,
timskim papežem, kieri ene nauke verujejo in ene
žakramente prejemajo.

Zbor pravovernih kristjanov je telo svete cerkvo, njena
(l »ša je pa gnada božja in ljubezen. Brez ljubezni bi
bili udje mertvi, ne imeli bi življenja, ne imeli bi moči
mladiki enaki, ktera od terte soka ne dobivši sadu ne
®lorf, ampak vsahne. — Nekerščeni pa, ter Judje, Turki in
jkogi neverniki in molikovavci tedaj niso udje prave cerkve,
tar nimajo vere, ne kersta, ne drugih zakramentov, in tudi

Pastirjev svete cerkve ne poznajo in ne poslušajo njih glasu.

I  Udje cerkve pa tudi niso krivoverci, kteri so sicer kerščeni, pa

j Potlej od prave vere odstopijo; ali kteri se ne deržd resnic,

bterih se sveta cerkev deržl marveč se terdovratno deržd
*mot, ktere so resnici nasprot; ali ločenci (razkolniki), kteri
Rimskega papeža, naslednika svetega Petra, nočejo spoznati kar
Poglavarja svete cerkve. Vsi ti niso udje svete cerkve, ker
hočejo verovati, kar sveta cerkev veruje, in nočejo pokorščine
ftazovati sveti cerkvi. Ravno tako tudi niso udje svete cerkve
'žobčenci kteri so sicer kerščeni in verujejo vse, kor so
kovati dolžni, pa so zavoljo kakih velikih pregreh ali silne
trdovratnosti izobčeni, iz cerkvene družbe pahnjeni ali v cerkveno
Pano djani. In tudi tisti niso udje svete cerkve, kterim so
SVe li zakramenti vstavljeni in odreceni.

Naj vam zdaj memogrede odgovorim tudi še na vpra¬
šanje:

Kdo se znajde v krivi veri z lastnim zadolženjem ali *
tadobno voljo?

V pervič ‘isti, ki spozna pravo cerkev, pa se jej zavoljo
te  ali nne reči ne podverže. Drugič listi, kteri bi po resničnem
P r i*adevanju lahko spoznal pravo cerkev, pa zavoljo tega ali
Ulle ga vzroka resnice no išče.

i

602

Ali pa kdaj smemo soditi in reči: ta je krivoverec P°
lastnem zadolženju, ta pa brez vsega zadolženja ?

Tega no smemo; zakaj sodbo je Bog prideržal samem 11
sebi, le ori sam preiskuje serca in obisti in sodi človeške
skrivnosti (Ps. 7, 10. Rimlj. 2, 16.).

Kaj pa porečem od grešnikov, ter tistih krislijanov, kterib
dela so nnsprot veri, ktero terdijo, in kterib življenje j e
nasprotno naukom svetega evangelija ? Nič drugega ne porečem*
kakor to, da so taki ljudje le s telesom svete cerkve združeni*
nikakor pa ne ž njeno dušo. S telesom svete cerkve so sklenjena
ker imajo ravno t sto vero, ravno tiste svete zakramente in
pod oblastjo ravno tistega višega pastirja, kakor vsi drugi pravo¬
verni krislijani. Z dušo svete cerkve pa niso združeni, ker
v njih sercu greh prebiva, ne pa ljubezen in gnada božja, kter a
je dušno ali duhovno življenje, Oni so rnertvi udje cerkveneg 3
telesa; od telesa sicer niso ločeni, vendar pa od njega nimaj 0
ne življenja, ne gibanosti, ne moči. — Sveta cerkev namreč
na tem svetu obstoji iz dobrih in hudobnih ljudi, iz pravičnik
in grešnikov. Sveto pismo jo primerja njivi, na kteri rast 0
dobro zernje in ljulika skupej; primerja jo z gumnom (skednjem)*
na kterem je pšenica s plevami zmešana; primerjajo z mrežo*
ktera je napolnjena z dobrimi ribami in malopridnimi, primcrj"
jo z hlevom, v kterem se znajdejo kozli in ovce. Pravični so
žlahni del, so žlahni udje svete cerkve, grešniki so pa malo'
pridni del, so nevredni udje svete cerkve. Grešniki so udj 0
svete cerkve, kakor je bil Judež ud aposteljnov, to je, p rl,vl
s. Avguštin, grešniki so po številu, ne pa po zasluženju, nl ’
videz, ne pa po čednosti udje cerkve; oni spadajo le k telesn'
družbi ne pa k dušni. — Akoravno pa na tem svetu grešnik'
s pravičnimi skupej v sveti cerkvi žive, vendar le bo po Kn-
slusovih besedah prišel dan, o kterem bo grešnike ločil o
pravičnih, kakor loči hišni gospodar ljuliko od pšenice, rib>°
dobre ribe od malopridnih, pastir kozle od ovec. — Vse 1°
nas uči, da bi nam nič ne pomagalo, ako smo kerščeni, ak°
le samo verujemo, kar sveta cerkev uči, in brez pravega p rl
pravljanja prejemamo svete zakramente, in se znajdemo P^ v
oblastjo pastirjev svete cerkve sklenjeni; vse to bi nam 1,1 1
ne pomagalo, če ne bomo tudi v delih skazovali svoje ver 0 >

— 603 —

Vl>e dno prejemali svetih zakramentov, radovoljno ubogali duhovnih
Pastirjev in če ne bomo po takem potu sklenjeni tudi z dušo
Sy ete cerkve. Amen.

LXXXIII. Keršanski nauk.

iJd lastnost prave cerkve in zakaj imenujemo sveto
cerkev svojo mater?

t)  Kako ljuba da je sveta cerkev Jezusu, vidi se iz
amogih izrekov svetega pisma; vidi se iz tega, da je ž njo
storil večno zavezo, kakor prerokuje prerok Ozej (2, 19. 20.)
r eboč: „Zaročil se bom s teboj na vekomej: in zaročil se
b°m s  teboj v pravici, in v sodbi, in v milosti, in v usmiljenju.
Zaročil se bom s teboj v veri (zvestobi); in spoznala boš, da
jaz sem Gospod." Kako ljuba mu je, vidi se iz besed Pavlo-
vil b ki piše Efežanom (5, 25. 27.): »Kristus je cerkev ljubil,
' n  sam sebe zanjo dal, da bi jo posvetil, ker jo je očistil v
koplji vode z besedo življenja; da bi napravil sam sebi častilo
Cer kev, ktera nima ne madeža, ne gerbe, ali kaj drugega takega,
,e mveč daje  sveta in neomadeževana." Kako ljuba mu je, vidi se
| U( b iz bukev pregovorov ali pripovest kralja Salomona (8, 31.),
ki  pripoveduje od Jezusa, božje Modrosti, da govori rekoč: »Moje
Ves elje je bivati z človeškimi otroci." Kako ljuba mu je, vidi
Se  iz visoke pesmi, v kteri kliče Jezus svojo cerkev s tolikanj
Prtserčnimi imeni, ter jo imenuje svojo prijatelico, svojo sestro,
SVo jo golobico, svojo neomadeževano. Ker je sedaj prava
^rkev tolikanj’ ljuba Jezusu, da se iz tega skleniti, da jo je
Jezus gotovo s posebnimi gnadami obdaroval in ozalšal s po-
s el»niini lastnostmi, ktere jo poveličujejo pred nebom in pred
Sv elom.

2) lina pa prava cerkev štiri posebne lastnosti ter je;
vidna; b) nezmotljiva; c) neminiji oča,  obstoječa do
* 0n ca sveta; d) zveličavna, in sicer edinozveličavna.

604 -

: a) Prava cerkev je vidna. Prava cerkev Jezusova se

zamore vselej spoznati in od vseh drugih ločiti; Kristus natnrec
je vidno cerkev vstanovil z vidnimi znamnji. Ako bi Kristus
tega ne bil storil, bi ne bil smel z večnim pogubljenjem žugat'
tim, ki ne poslušajo njegove cerkve. Rekel pa je: „Ak°
greši zoper tebe tvoj brat . . . povej cerkvi. Če pa cerkv®
ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." (M®*-
18, 15. 17.) In svojim učencom je naročal rekoč: „Pojdd e
po vsem svetu, in oznanujte evangelije vsi stvari. Kdor veruj®
in bo kcrščen, bo zveličan, kdor pa ne veruje, bo pogubljen-
(Mark. 16, 15. 16.) — Jezusova cerkev je vidna, ker nj® nl
nauk oznanujejo in njene zakramente dele vidno pooblasteni 'J 1
vidno združeni predniki. Njena vera, njeni nauki niso skrdb
ampak so očitni in se očitno oznanujejo pred vsem svetom-
Njeni zakramenti so vidne znamnja nevidne gnade božje, in
očitno deld. Že po preroku Izaiju (61, 8. 9,) je Bog govorih
da se bo prava cerkev poznala rekoč: „Večno zavezo boi®
storil ž njimi. Njih zarod bo znan med narodi, in njih otroci
(bodo na imenu) med ljudstvi: vsi, ki jih bodo vidili, jih bodo
spoznali; zakaj oni so rodovina, klero je blagoslovil Gospod
To prerokovanje se lepo spolnnje nad cerkvijo, ker ona j e
vidna, je očitna, kakor je prerok od nje prerokoval. Tu
Jezus sam je rekel svojim učencom: „Vi ste luč sveta. M® 9 ^
se ne more skriti, ktero na gori stoji", (Mat. 5, 14.) to ] e '
Vi ste namenjeni, svet s svojim naukom razsvitljevati, po" 11
čevati; stopite tedaj serčno na noge, ne bojte se preganjani 3,
Te besede razločno kažejo, da je Jezusova cerkev vidna-
Kakor luč sveta ali solnce obseva vse kraje, na ktere raZ P^
šilja svoje žarke, in kakor se mesto na gori stoječe vidi 0
blizo in dalječ, ravno tako tudi sveta cerkev razpošilja
svete vere na vse kraje sveta, oznanuje sveto evangelij®
jugu in severu, ob vzhodu in zahodu. Skoraj ga ne bo ljuds v
na svetu, da bi od keršanstva še nič ne bilo zvede ^
Previdnost božja premodro skerbi, da 3e sveto evang®' 1 -)^
oznanuje vsem stvarem, in da keršanstva zveličavno drevo S^oj^
veje širi in razteguje zmerom dalj in dalj na vse štiri ® 1
sveta, dokler bi vse ljudstva ne prišle v edinost Yore
spoznanja Sina božjega (Efež. 4, 13,). In v ta namen ° zD

- 605  -

nuje keršansko vero brez števila nevtrudljivih učenikov v bližnjih
'n daljnih deželah, in clo divjim divjakom se v serca poklada
seme Kristusovih nebeških naukov, kakor ga je pokladal nas
Pokojni Knoblehar z drugimi našimi rojaki vred v serca čermh
zamorcev, in ga pokladajo goreči škof Baraga z drugimi našimi
domačini v serca Amerikanskih Indijanov. — Prava cerkev je
tedaj vidna; lahko jo vidi, lahko jo najde, kdor jo viditi hoče,
koče iskati in najtil .

b) Druga lastnost prave cerkve je, da je nezmotljiva.
Sveta Jezusova cerkev je nezmotljiva v ozir nauka, ki ga uči,
Istran vere in obnašanja. To se pravi: katoliška cerkev uči
v edno čisli in neskaljeni nauk, kakoršnega je prejela od Jezusa,
'n še člo ne more nič drugega in nič drugači učiti, kakor kar
je Jezus učil; zato jo s. Pavl (L Tim. 3, 15) imenuje »steber
' n  temelj (podlago) resnice«, in piše Efežanom (4, 14.), da
je Jezus svoji cerkvi zapustil pastirje in učenike, „da nismo
več otroci omahljivni in sem ter tje mnjani od vsakega vetra
uka p 0  hudobiji ljudi, po zvijačini, s ktero zapeljujejo v zmoto.«

Da je katoliška cerkev res nezmotljiva, nam spričuje trojna
J ezusova obljuba, in sicer obljuba, da »bo on pri njej ostal
vse dni do konca sveta«; (Mat. 28, 20.) obljuba, da »duh
re snice pri njej ostane vekomej«; (Jan. 14, 16, 17.) in obljuba,
d« je tudi peklenska moč ne bo premagala. Ako bi se cerkev
y ozir Kristusovega nauka zmotila, bi jo premagala moc pekla,
kterega je laž doma. če tedaj s. Duh, ki je duh resnice,
vodi Jezusovo cerkev, in je Jezus sam vedno pri njej, m
m °goče, da bi ona zašla v kako zmoto.

Kes je sicer, da se je zastran Kristusovega nauka zmotil
že  marsikteri katolišk učenik; toda sveta cerkev njegove zmote
oikoli ni poterdila, marveč je izobčila ali iz med svoje družbe
Puhnila vsakega takega učenika, ki ni hotel preklicati svoje
z mote. Dar nezmotljivosti namreč ni dodeljen vsakemu posa¬
meznemu udu ali učeniku, temveč le vesoljni cerkvi.

Ako bi torej kdaj v cerkvi kak prepir ustal zastran uka,
m °ramo poslušati tiste učenike, kteri ostanejo s papežem zedinjeni.
**ekel je namreč Jezus svetemu Petru, pervaku izmed aposteljnov
‘ n  Poglavarju svete cerkve: »Simon, Simoni glej, satan vas je
hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. Ja* P* sem

606  -

prosil zale, da ne jenja tvoja vera; in ti, kadar se boš nekdaj
spreobernil, poterdi svoje brate.“ (Luk. 22, 31. 32.)

Ko bi bila sveta cerkev zmotam podveržena, bi Jezus ne
bil tolikanj priporočal in zapovedoval, poslušati jo in jej p°'
korščino skazovati. Ker je pa njegova cerkev nezmotljiv 3 ’
rekel je svojim aposteljnom in vsem njih naslednikom: »Kdor
vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zani¬
čuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me j e
poslal , u  (Luk. 10, 16.) — Glas cerkve je tedaj Kristusov
glas, je glas resnice. In sveta cerkev se v ozir nauka ravno
tako ne more zmotiti, kakor se ne more zmotiti Kristus, kteri
jo vodi. Iz tega se izhaja, da je prava cerkev nezmotljiva.®

e) Sveta cerkev je neminijoča  ali obstoječa do konca

sveta.

Le pomislite, kako se je sveta katoliška cerkev lep 0
ohranila v preteklih časih, v kterik se je znašla v neznanih
stiskah; kako je zmagala in vžugala vse sovražnike, kteri ao
jo hotli pokončati. Le pomislite, koliko so si Judje  prizade¬
vali, zatreti in vgonobiti sveto cerkev Jezusovo že kar o nje¬
nem pervem začetku. Mislili so, da bo že zaterla in v nič
djana, ako le umore Jezusa, njeno glavo. Umorili so ga, P a
cerkev se je še zmerom ohranila. Ko vidijo, da so se zmo¬
tili, dvignejo se nad aposteijne in učence Jezusove, ter ji 31
lerdo prepovedujejo, oznanovati križanega Jezusa. Ko P®
Judje vidijo, da jih aposteljni ne vbogajo, in še zmerom ozna-
nujejo nauke Jezusove, začeli so neusmiljeno preganjati apO'
steljne in učence Kristusove; pa bolj ko jih preganjajo, glasn#
se je glasila beseda Gospodova, in bolj se je naraščala 13
množilo število pravovernih v Jeruzalemu. Judje začno zdaj
Jezusovim učencom po življenju streči in jih moriti. Učene 1
so morali Jeruzalem zapustiti, in se vmakniti v sosednje dežela
pa tudi to nič ni zmanjšalo Jezusove cerkve, ampak jo jo se
cIo množilo, zakaj učenci Jezusovi so oznanovali Jezusovo
nauke povsod, kamorkoli so se bili raztekli, brez števila Ij 11 ^ 1
so spreobernili in pridobili Kristusovi cerkvi.

Zraven Judov so tudi neverniki  neusmiljeno preganjal’
in stiskali Jezusovo cerkev. Zatiral jo je ves neverski svet?
zatirale so jo gosposke s svojo oblastjo, modrijani s svoji« 111

— 607 —

nauki, in priprosto ljudstvo jo je sovražilo. Imeli so pravo¬
verne Kristijane za krivoverce, kteri mir razdirajo med ljudmi,
*a rovarje in puntarje, ki prekucije delajo zoper poglavarje in
oblastnike. Režali so nad vernimi, zasramovali so jih, tepli
so jih, kamnjali so jih, metali jih v ječe, križali jih, z mečem
in ognjem neusmiljeno mučili m morili. Zadosti jim je bilo,
je kdo rekel: »Kristijan sem!“ in že so ga obsodili v muke
in smert. Pa hujše ko so verne morili, več jih je bilo.
»Kerv mučencov je bila seme novih kristijanov , spiičuje nek
‘meniten cerkven učenik. Cerkev se je ohranila vsem stiskam
‘n vsemu zatiranju vkljub, vedno je rastla, vedno se množila
in vedno veča prihajala. — To nam je očitna priča in živo
spričevanje, da cerkev terdno stoji, da ne bo zginila, da je
ne minijoča, obstoječa do konca časov.

In ni se nam čudili, da se je cerkev v sredi tolikih stisk
Vendar le ohranila! Ona ni človeško delo, temveč je delo
P r ernodrega in vsegamogočnega Boga; zatorej je niso mogli
streti ne Judje, ne neverniki. — In Bog, ki jo je ohranil
do zdaj ohranil jo bo tudi za naprej do konca sveta. In
k akor gotovo božje obljube ne bodo ostale nedopolnjene, ravno
ta ko gotovo tudi cerkev Jezusova ne bo prešla. Zakaj Jezus
pravi: »Nebo in zemlja bola prešla, moje besede pa ne bodo
Prešle. 4 ' (Mat. 21, 35.) — Že v stari zavezi je kraljevi prerok
Prerokoval od cerkve božje, ter rekel: »Tvoje kraljestvo je
kraljestvo za večne čase in tvoje gospostvo za vse rodove.
(Ps. 104 12.) Prerok Daniel (2, 44.) je rekel kralju Na-
kuhodonozorju: »Tiste dni bo Gospod iz nebes obudil kraljestvo,
ktero na vekomej ne bo razdjano; in (to) njegovo kraljestvo
bo dano nobenemu drugemu ljudstvu, in bo podro¬
bno in pokončalo vse druge kraljestva: ono pa bo stalo na
y se vekomej, C£  In ko je angelj Gabriel Mariji cescenje prine-
®ol, ter jej oznanil, da bo spočela Sina božjega, jej je rekel:
»Glej, spočela boš v svojem telesu in rodila Sina, in imenuj
n i e govo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišega imenovan;
itl  Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega Očeta, in
k° kraljeval v hiši Jakobovi vekomej, in njegovemu kraljestvu
J e  bo konca.“ (Luk, 1, 31. 33.) — V novi zavezi je pa
Kristus sam obljubil, da bo njegova cerkev obstala do konca

608  -


časov. Rekel je Pelru: „Ti si Peter (skala), in na to skal°
bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagal 0 -
(Mal. 16, 18.) In svojim učencom je obljubil: „Jaz sem 2
vami vse dni do konca sveta.« (Mat. 28, 20.) — Ko tedej
nobena in clo peklenska moč ne more zmagati cerkve Krist 11 ''
sove, gotovo je da je neminijoca ali obstoječa. — Akoravno
tedaj satan nevernike podkuruje, da neusmiljeno ravnajo s kristi-
jani; akoravno zaterduje serca krivovercov, da razpertije delaj 0
v cerkvi, akoravno podpihuje hudobne katoliške kristijane, d®
svoji lastni materi sekajo kervaverane: vendarle satan z vsem
tim nič ne bo opravil! Cerkev bo zmagala in vžugala vse, k 1
jo hočejo končati in zatreti, zakaj Jezus Kristus se zanjo bojuj®
in poteguje, varuje in brani jo in jo bo varoval in ohranil
konca sveta. Ona je neminijoča ali obstoječa!

d) Katoliška cerkev je zveličavna  in sicer edino zveb'
Čavna. To se pravi: da se zamoremo odrešenja in večneg®
zveličanja le vdeležiti, ako s katoliško cerkevjo ostanemo v
zvezi ali v občestvu, ker le ona ima moč nas zveličati. '''
Da nas pa le samo katoliška cerkev zveličati zamore, pr 1(|e
od tod, ker le katoliška cerkev ima vpervič edinopravi Jezus° v
nauk, in vdrugič k zveličanju potrebne syete zakramente,

Po tem takem tedaj ni še zadosti y zveličanje, da človek
v enega Boga veruje, naj si jo že pri lem ali katolišk k fl
slijan ali ne. Da ni vse eno, ali je človek katolišk krištj® 11
ali ni katolišk krislijan, vidi se najpoprej že iz 1 e S°’
ker Boga gotovo ne časti, kdor terdovratno zametuje kterok°
božjih resnic, ali kterega svetih zakramentov, ali kdor zaničuj®
kterega teh, ki jih je sveti Duh postavil, da vladajo sve ^
cerkev božjo (ap. dj. 20, 28.). Na dalje Kristus kar naraV^
nost pravi: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor neverm
ali očiten grešnik.« (Mat. 18, 17.) Torej pravi s Avgusti 0  •
»Kdorkoli je ločen od katoliške cerkve, ravno zavoljo teg>
ker je po tem takem ločen tudi od edinosti Kristusove, n®
imel večnega življenja, ampak jeza božja ostane nad njim, 0  ^
tudi še tako hvalevredno živi.« —- Kdor hoče tedaj y eCl1 ^
življenje doseči in se zveličati, znajti se mora v katoliški cer ^
kvi, mora biti ud svete matere katoliške cerkve, mora ver 0 ^
vati vse, kar sveta cerkev uči, mora pokoren biti pap eZ ?
pokoren biti svojemu duhovnemu višemu pastirju.

- 609 -

3. Dostikrat že ste slišali, ljubi moji! da Jezusovo cer¬
kev imenujemo „našo mater". Kaj pravite:

Zakaj nek Jezusovi cerkvi pravim o: „naša m ati"?

Jezusovo cerkev pač po vsi pravici svojo mater kličemo,
' n  sicer naj poprej zato, ker nas je ona v svetem kerslu du¬
hovno prerodila in v otroke božje posvetila; na dalje zalo,
ker nas ona hrani z božjo besedo, klero nam razlaga v pri¬
žgali in keršanskih naukih, in nas živi in redi z angeljskim
kruhom v zakramentu svetega rešnjega Telesa; svojo mater jo
‘menujemo tudi zato, ker nas ona v strahu božjem redi, ter
°d greha odvračuje, k dobremu napeljuje; in na posled zato,
ker nam ona z molitvijo, tolažbo in pomočjo vsegdar na strani
stoji

v življenju, o smerti in po smerli.

4. Častimo torej in ljubimo sveto cerkev, kakor svojo
mater; radi poslušajmo njene nauke, in se ponižno podverzimo
Vse m njenim zapovedim, da nas bo ona, naša mati, srečno pri—
Peljala tje gori v nebesa k Bogu, našemu Očetu!

Da zamoremo v naši sveti cerkvi zveličani biti, nam clo
krivoverci ne morejo vtajiti. Kraljevična Elizabeta Kristina
^elfenbiteljska se je znašla v Lutrovi krivoveri. Imela pa se
je zaročiti z Dragotinom (Karolom) Avslrijanskim, kteri je
Pozneje nemški cesar postal z imenom Dragotin ali Karol VI.,
j 11  je bil naše katoliške vere. Pred poroko pa bi bila imela
ruljeva nevesta svojo krivo vero zamenjali za ženinovo pravo
* e ro, da bi bila ženin in nevesta ene, in sicer katoliške vere.
,er si pa sama svetovati ne ve, ali bo prav storila, ali ne,
Ce  svojo poprejno vero zamenja za drugo vero, obernila se je
a ° imteranov, kterih vere se je dosihmal deržala, in je pri njih
SVe la iskala. V mestu Helmstadt zbrani protestantiški bogo-
s| °vci ali luteranski učeniki pa so to vprašanje rešili takole,
<a  se katoličani v ozir verskih resnic ne znajdejo v zmoti, in
® a  zamore človek tudi v njih veri doseči večno zveličanje.
’’^ e  je pa taka", reče kraljeva nevesta, kader je slišala to
.ločilo, „se kar nič več ne bom pomišljevala, in bom kar
Jul ro prestopila v rimsko-katoliško cerkev; zakaj gotovo je
na i bolj pametno, v tolikanj imenitni reči deržati se naj var-
žšega pota." Enakih misel je bil tudi njeni oče, in je s svojo
K «rs. nauk, 39

- 610

hčerjo vred svojo krivo vero zamenjal za našo pravo sveto
vero, ter prestopil v našo sveto edinozveličavno cerkev.

O blagor, trikrat blagor nam, ki se že od svojega rojstva
sem znajdemo v naročju edinoprave katoliške cerkve; v krilu
za naše zveličanje tolikanj skerbne matere! Bodimo tudi mi
njeni vbogljivi, vsegdar verni in pokorni otroci, da se bo božja
obljuba, navezana na četerto božjo zapoved, spolnovala tudi
nad nami, da bomo dobro in dolgo življenje imeli že na tem
svetu, na unem pa večno življenje v nebesih! Amen.

LXXXIV. Ker,sanski nauk.

Od znamenj, po kterih se prava cerkev loči od
vsake druge cerkve.

1. Mi katoljški kristjani pravimo, da mi imamo resnico*
in da naša cerkev je prava cerkev. Pa tudi krivoverci terdijo,
rekoč: „Pri nas je resnica! Naša cerkev je prava cerkev
Torej vprašujem: kako se prava Jezusova cerkev spozna?
ali: po kterih znamnjih se prava cerkev Jezusov 8
loči od vseh drugih krivoverskih cerkev?

Prava cerkev Jezusova, zunaj ktere ni zveličanja, ima štiri
vidne znamnja, po kterih se spoznavlja in loči se od vseh
drugih. Ona je: a) edina; b) sveta; c) vesoljna  ali ka-
toljška; in d) apostoljska.

a) Prava cerkev Jezusova je edina.  Jezus namreč n'
več cerkev postavil, ampak le eno edino. Da je le samo ena,
edina Jezusova cerkev, uči nas sveto pismo stare in nove
zaveze, in nam spričuje ustno izročilo, Od ene, ter edin®
Jezusove cerkve govori žo sveto pismo stare zaveze,  kader
pripoveduje od ženina v Visoki pesmi (6, 8.) tako le govo-
rivšega: „Ena je moja golobica, moja popolna, edina je svoje
matere." Od ene edine cerkve govori med drugimi tudi sv-
Pavl v novi zavezi  rekoč: „Eno telo je in en duh." (Ef®*'
4, 4.) Ravno to spričuje tudi sv. Krizostom, ko pravi:
je cerkev iz Boga, mora biti edina, tedaj ne le Korintarsk®,
ampak vesoljnega sveta, ker ime cerkev  ne naznanja kak®
ločitve, ampak le edinost i n  soglasje." To eno in edino cerk^

- 611

primerja sv. Pavl človeškemu lelesu, ko pravi: »Kakor imamo
v enem telesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega
opravila; tako nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa
s mo eden drugega udje.* (Rimlj. 12, 4. 5.) Udje tega du¬
hovnega telesa imajo sicer vsak svoj poseben poklic, vendar
80  pa vsi združeni v eno telo po veri, po svetih zakramentih,
Po poglavarju. Tedaj se sveta cerkev edina imenuje tudi zato,
her imajo pravoverni kristjani vesoljnega sveta vsi ravno tisti nauk,
ra vno tiste zakramente, ravno tistega poglavarja, rimskega papeža.

Prava cerkev mora hiti naj poprej edina v veri,  to je;
vsi udje prave cerkve morajo imeti ravno tisto vero, morajo
Se  deržati ravno tistih naukov, morajo verovati ravno tiste
resnice, spolnovati ravno tiste čednosti. Zatorej piše sv. Pavl:
»Ena vera je, en kerst, en Bog in Oče vseh.* (Efež.4,5.6.)
h da se ta ljubezniva edinost v veri ohrani, je po besedah
ravno tega aposteljna „ene Bog v cerkvi postavil, v pervič
^posteljne, v drugič preroke, v tretjič učenike, potlej moči,
P° tem dari ozdravljati, pomagali, vladati, mnogotere jezike
govoriti, govore razlagati.* (I. Kor. 12, 28.)

Kakor je pa cerkev v ozir vere eno telo, mora tudi v
°zir svetih zakramentov edinost imeti. Njeni udje morajo

Vs > in povsod prejemati ene in ravno tiste svete zakramente,
se kaže lepa edinost in zveza med njimi, kakoršna mora
h‘ti med udi enega in tistega telesa. Ravno v to merijo
“esede Pavlove, ki pravi: »Kterikoli ste v Kristusu kerščeni,
ste  Kristusa oblekli. Tukej ni Jud, ne Grek; ni suženj, ne
P r °st; ni možak, ne ženska. Zakaj vi ste eno (telo) v Kri¬
stusu Jezusu.* (Gal. 3, 27. 28.) „V enem Duhu namreč smo
vsi v eno telo kerščeni, ali Judje ali neverniki, ali sužnji
ali  prosti; in vsi smo bili v enem Duhu napojeni.* (I. Kor.

13.) Enakega pomena so tudi tiste besede aposteljnove,
htere govori od svetega obhajila rekoč: »Posvečeni kelih, ki
P Posvečujemo, ali ni vdeleženje kervi Kristusove? in kruh,
ga lomimo, ali ni vdeleženje telesa Gospodovega? Ker smo,
“asi nas je veliko, en kruh, eno telo vsi, kteri se enega kruha
V( leležujemo.“ (I. Kor. 16, 17.)

Kakor je prava cerkev edina v veri in v zakramentih,
edina biti tudi v poglavarju. Ko bi cerkev glave ne

39 *

— 612

imela, ne bila bi popolno telo; ko bi pa več glav. imela)
vstalo bi iz tega mnogo zmešnjav in razpertij, in v cerkvi bi
nobene edinosti ne bilo. Cerkev mora tedaj glavo imeti, i°
sicer le eno glavo. In ker je cerkev vidno telo, mora zraven
nevidnega poglavarja Jezusa Kristusa sedečega ob desnici
Očetovi v nebesih, imeti tudi vidno glavo ali vidnega pogla-
varja. In pervi vidni poglavar, kterega je Jezus namesto sebe
postavil v cerkvi, bil je sv. Peter. Ža sv. Petrom so pa
rimski papeži nasledniki svetega Petra in glava ali poglavarji
svete cerkve. Vsi verni morajo biti pod pokorščino rimskega
papeža in morajo sklenjeni biti ž njim, svojim najvišim pa-
stirjem. In ta družba, ter družba pravovernih kristjanov pod
vidnim poglavarjem, rimskim papežem, je prava Jezusova
cerkev. Kdor pa noče rimskega papeža spoznali za papeža ali
poglavarja prave cerkve, se v tem od cerkve loči, in neha
biti ud prave cerkve.

Tako tedaj mora prava cerkev Jezusova edina biti v veri)
edina v zakramentih, edina v poglavarju.— In oj kako ljubez¬
niva in lepa je la edinost. Pojdi v Azijo ali Afriko; prepelji
se v Ameriko ali Avstralijo; povsod se ti bo v pravi cerkvi
oznanovala ena in tista božja beseda, povsod boš prejemal en®
in ravno tiste zakramente, povsod se boš znašel pod ravno
tistim poglavarjem, rimskim papežem. In posebne šege ali
ceremonije (obredi), ktere vtegnejo različne biti po različnih
krajih, pri različnih narodih, te miloljube edinosti kar nič ne
kale, ker ne zadevajo ne verskih resnic, ne nauka svete
cerkve.

b) Prava cerkev mora vdrugič biti sveta. Da mora
biti cerkev Jezusova sveta, spričuje sv. Pavl, ko pravi: „KristnS
je cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal, da bi jo posvetih
ker jo je očistil v kopelji vode z besedo življenja, da bi na¬
pravil sam sebi častito cerkev, ktera nima ne madeža, ne gerbe?
ali kaj drugega takega, temveč da je sveta in neomadeževana.
(Efež. 5, 25. 26.)

Prava cerkev pa je sveta, ker je svet njen začetnik
Jezus Kristus, ker je svet njen nauk, ker so sveti njeni za¬
kramenti, ker svoje ude k svetosti napeljuje, ker se v njej
vedno nahajajo svetniki in čudeži gode.

- 613  —

Prava cerkev je sveta, ker je svet njen začetnik in
poglavar Jesus Kristus. Jezus Kristus je pravi božji Sin,
kralj nebes in zemlje, je najsvetejši Gospod, je Najsvetejši
zmed vseli svetih, izvir in studenec vse svetosti. Prava
cerkev je nevesta Jezusova, tedaj mora tudi ona sveta biti;
tar on, neomadeževan, ne more imeti omadeževane neveste.
In da je prava cerkev Jezusova res sveta, spričuje sv. Peter,
rekoč: „Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevo duhovstvo, svet
narod, pridobljeno ljudstvo, —božje ljudstvo. 44  (I. Peter 2 , 9 . 10.)

Prava cerkev je sveta, ker je njen nauk  svet. Nauke,
ktere Jezusova cerkev oznanuje in razlaga, prinesel je Jezus
sum iz nebes od Očeta svitlobe, in so tako čisti, tako popolni
>n sveti, da med njimi clo nobenega ni, kteri bi ljudi ne na¬
peljeval, kako naj bogoljubno, popolnoma sveto živimo.

Prava cerkev je sveta, ker so njeni zakramenti sveti.
Sveti zakramenti so nevsahljivi studenci, naj močnejši pripo¬
močki pravičnosti in svetosti, kadar jih človek prav pripravljen
vredno prejema.

Prava cerkev je sveta, ker svoje ude k svetosti na¬
peljuje. Nauki, ktere nam sveta cerkev oznanuje, —
'^kramenti, ktere nam deli, — prazniki, ktere posvečuje, —
britev, ktero dan na dan obhaja, — božja služba, ktero
°pravlja, — obredi in običaji, šege in ceremonije, kterih se
Posluži pri božji službi, — vse njene zapovedi in prepovedi
Merijo le na to, da se poviša in poveliča božja čast in se
Posvečujemo in zveličamo mi vsi.

Prava cerkev je sveta, ker se v njej vedno svetniki
J a tajajo in se čudeži v njej gode.  Ona je bila, je in
1)0  mati svetnikov. V njej so živeli »posteljni, Jezusove vere
Pervi oznanovavci; mučenci in mučenice, kteri so v grozovitih
mukah svojo kerv prelivali za Jezusa; svete device, Jezusove
'^oljene neveste, sveti spokorniki in spoznovavci, Jezusovih
na ukov zvesti spolnovavci, in drugi svetniki izmed vseh stanov,
Vsa ta starosti, obojega spola. V njej nahajamo tudi še zdaj
v  vsakem stanu vernih ljudi mladih iti starih, ki Bogu zvesto
fuzijo in sveto žive. — In življenje svojih zvestih služabnikov
Rog mnogokrat poveličal in ga še poveličuje z čudeži, ktere
s ° ^prinašali v njegovem imenu. Bog pa ni podpiravec laži,

L

- 614 -

da bi z čudeži podpiral krive nauke in laži. Kadar je tedaj
Bog življenje tega ali unega svetnika z čudeži poveličal, dajal
je s tim ljudem na znanje njegovo zvestobo, njegovo svetost,
in kadar je Bog čudeže delal po njegovi smerti na njegovem
grobu ali pri njegovih svetih ostankih alj svetinjah, hotel j 6
s tim pokazati ljudem, da se ta njegov zvesti služabnik znajde
med svetniki v nebesih.

Tako, glejte, je svetost znamnje prave cerkve, kakorš-
nega ne more pokazati nobena druga cerkev.

Res je sicer, da se tukaj na zemlji zraven pravičnih tudi
veliko grešnikov nahaja v pravi cerkvi, in da niso sveti vsi
udje, iz kterih obstoji unanjo telo svete cerkve. Judež izdal
je Jezusa. Ali mar zavolj tega ni bila sveta družba apostelj-
nov? Naj so torej hudobni in grešni nekteri kristjani; sveta
cerkev ostane vendar le sveta. Prava cerkev ne jenja sveta
biti zato, ko jej nečast delajo nekteri udje. Hudobije udov
niso hudobije cerkve, in cerkev jih nikakor ne poterjuje, am¬
pak sovraži, zavračuje in zatira. Grešniki niso zdravi, ampak
so bolni udje svete cerkve, če pa cerkev bolne ude na svo¬
jem telesu terpi, terpi jih le zato, da bi jih ozdravila in p°'
svetila. In s tim ona nobene zgube ne terpi' na svoji svetosti!
zakaj njeni nauki, njene postave, njene opravila, z eno besedo 1
njen duh je svet in ostane svet.

c) Tretje znamnje prave cerkve je ta, da mora kit'
vesoljna alj katoljška. Vesoljna pa je, ker jo je Krist* 15
postavil za vse ljudi, za vse kraje, za vse čase.

Da mora biti cerkev Jezusova vesoljna, spričuje i )£1111
sveto pismo stare in nove zaveze in vsa zgodovi* 10
svete cerkve. — Že v starem zakonu  prepeva k r0 l
David in pravi: „Po vsi zemlji se njih glas (glas cerkve >°
aposteljnov) razlega, in njih besede do konca sveta." (Ps-
5.) In prerok Malahija (1, 11.) prerokuje rekoč: „Od solu* 5
nega vzhoda do solnčnega zahoda bo moje ime veliko m®
narodi, in na vseh krajih mi bo darovana čista daritev; zak**J
veliko bo moje ime med rodovi .“

V novi zavezi  pa je Jezus sam napovedal, da se 0
vsem svetu razširila njegova cerkev. Prilika od ženofoveg
zerna in od kvasu nam to resnico lepo postavlja pred ° cl '

- 615

(Mat. 13 ?  31 — 34.) Pa tudi i  razločno besedo je to povedal
o tisti priložnosti, ko je govoril od znamenj, ktere se bodo
godile pred sodnjim dnevom. Rekel je: „Iri med vsemi na¬
rodi mora poprej evangelje oznanovano biti.* (Mark. 13, 10.
Mat. 24, 14.) In ko je Jezus v hiši Simona gobovega po¬
hvalil ženo, ktera mu je dragega mazila na glavo razlila,
rekel je: „Resnično, vam povem: Kjerkoli se bo oznanovalo
lo evangelje po vsem svetu, pravilo se bo tudi, kar je ta
storila, v njeni spomin .“  (Mark. 14, 9.) Zraven tega je Jezus
svojim učencem naravnost zapovedal in rekel: „Pojdite po vsem
sv etu, in oznanujte evangelje vsi stvari.* (Mark. 16, 15.)
»Pojdite, in učite vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta
' n  Sina in svetega Duha.* (Mat. 28, 19.)

Zraven razločnih izrekov svetega pisma spričujejo tudi
z godbe svete cerkve,  da je Jezus svojo cerkev postavil
Za  vse ljudi, za vse čase, za vse kraje. — Zbirališče pravo-
Ve rnih kristjanov ali keršanska cerkev ima svoj začetek v Je¬
ruzalemu. Ondi so začeli aposteljni sveto evangelje oznanovali,
in o kratkem času je veliko Judov v Jezusa verovalo, in so
hili kerščeni in sprejeti v sveto cerkev božjo. Kakih 3000 je
Ve rnih postalo že na saino binkoštno nedeljo. — O drugi pri¬
ložnosti, ko sta Peter in Janez pri tempeljskih vratih čudoma
ozdravila kruljevega človeka, jih je kakih 5000 sprejelo Je¬
zusovo vero. — Da se je cerkev Jezusova tako naglo dalje
Ž'Hla, pripomoglo je veliko tudi pervih kristjanov lepo pošteno
’ n  pravično življenje, nagla smert goljufnega Ananija in njegove
,0 žnjive žene Safire, in obilni čudeži, ki so jih aposteljni do-
PHnašali v Jezusovem imenu. — Tako hitro je rastlo število
v ernih, da so jeli terdovratni Judje bati se za svojo vero, in
s ° začeli neusmiljeno preganjati aposteljne in druge kristjane.
^ er vi je sv. Štefan svojo kerv prelil za Jezusa; za njim so
^nge zapirali, mučili in morili. Aposteljni so bili prisiljeni,
*! e ruzalem zapustiti. Raztekli so se po bližnjih deželah, ter
undot oznanovali križanega Jezusa in množili število vernih
kristjanov, in to tem bolj po spreobernjenju Savlovem, ki je
“d poprej naj hujši sovražnik imena Jezusovega, zdaj pa je
Pavl imenovan — postal goreč apostelj Jezusov. Širila
Se  je sveta vera Jezusova po Judeji, Galileji, Samariji. —

616

Kmalu na to so bili tudi neverniki poklicani v cerkev Jezu¬
sovo. Rimski stotnik Kornelij je bil s svojo družinjo in mno¬
gimi znanci pervi sprejet v keršansko cerkev. Sam sv. Peter
ga je podučil in kerstil. — S tim so bile tudi nevernikonj
vrata odperte v Kristusovo cerkev. In zdaj so se raztekb
aposteljni na vse kraje sveta, in oznanovali sveto evangelje
vsem narodom, podučevali in kerščevali jih, kakor jim J e
Kristus zapovedal. — Sv. Peter je v Rimu postavil in vterdil
sedež vidnega poglavarja svete cerkve, ter modro poskerbel,
da se je tudi po drugih deželah oznanovala Gospodova besed* 1.
Kakor on, so tudi njegovi nasledniki, Rimski papeži, vsegda'
zvesto skerbeli, da je rasla in razširjala se Jezusova cerkev
vsem zaprekam in vsemu silovitemu preganjanju vkljub, ktereg a
so jim prizadevali s perva Judje in neverniki, potem krivoverci)
in jim ga še zdaj prizadevajo bogotajci in malopridni kristjan'-
— Vse te dogodbe očitno spričujejo, da je Jezusova cerkev
res vesoljna cerkev, ter postavljena za vse ljudi, za vse kraje?
za vse čase, in se nad njo lepo spolnuje prerokovanje B a '
nielovo (2, 44.), ki pravi! „Gospod nebeški bo obudil kra¬
ljestvo, ktero ne bo razdjano na vekoinej ne.“

d) Ceterto znamnje prave cerkve je to, da mora bil*
apostoljska. — Apostoljska je naj poprej zato, ker veruje > n
uči, kar so aposteljni verovali in učili; na dalje zato, ker so
aposteljni po Jezusovem povelju njeni nauk razglaševali P°
vsem svetu; in na zadnje zato, ker so njeni škofje pravi na¬
sledniki aposteljnov.

Nauki prave cerkve so ravno tisti nauki, ki so jih apo¬
steljni prejeli od svojega nebeškega Učenika. Zatorej p 1 ® 6
sv. Janez (I. 1—3.): „Kar je bilo od začetka, kar smo sljša h
kar smo vidili z lastnimi očmi, kar smo gledali, in so tipaj
naše roke, od Besede življenja; — kar smo vidili "*
slišali, oznanujemo vam, da tudi družbo z nami imate,
da je naša družba z Očetom in ž njegovim Sinom Jeznso' 1
Kristusom.“

Jezus je le po Judovski deželi oznanoval sveto evangelij
V daljne dežele med nevernike se on ni podal. Tje je svoj
aposteljne razposlal, ter jim zapovedal vse narode učili po vSfI ,.
svetu (Mat. 28, 19. Mark. 16, 15.). In aposteljni so se < u

- 617 -

res raztekli po vsem svetu, oznanovali so povsod Jezusove
nauke, napravljali so iz spreobernjenih vernikov več posamez¬
nih cerkev, združenih z vesoljno cerkevjo, izročili so jim nauke,
htere so oni oznanovali, navezovali so jim terdo na serce,
na j čiste in nepopačene obvarujejo in hranijo te nauke, kakor
Posnamemo iz tistih besed, klere je sv. Pavl pisal Solunjčanom
(II. Tes. 2, 14.) ,/Bratje! stojte tedaj terdno, in se deržite
znočil, kterih ste se naučili ali po (našem) govorjenji ali po
našem listu f  kakor tudi iz tistih, ktere je sporočal Galačanom
(1, 8.), ter jim pisal: »Pa ko bi tudi mi, ali angelj iz nebes
v am drugače oznanoval, kakor smo vam oznanovali, bodi pre¬
klet," _ Od aposteljnov je tedaj cerkev pravo vero prejela;
'n jej je tudi izročeno, da cisto in neomadežvano ohrani ta dragi
zaklad. Kar je sv. Pavl priporočal Timoteju (II. 1, 13.), pri¬
poročeno je vsem tistim, kteri verne vodijo, podučujejo jih,
Sosedo božjo oznanujejo jim. Rekel mu je: „Derži se podobe
zdravega nauka, ki si ga od mene slišal v veri, in v ljubezni
^ Kristusu Jezusu." — In predniki svete cerkve so tudi res
v sak cas skerbeli, da so dragi zaklad prave vere čist in
ne popačen ohranili, česar nam je med drugim porok tudi apo-
stoljska vera, ktera se nam je ohranila do današnjega dne še
r avno tako, kakor so jo aposleljni zložili. — Kar so tedaj
aposteljni verovali, veruje sveta cerkev še zdaj; kar so oni
aoili, uči sveta cerkev tudi še zdaj.

Prava cerkev se imenuje apostoljska tudi zato, ker so
njeni predniki pravi nasledniki aposteljnov. Da se bo prava
Cer kev po božji obljubi ohranila do konca sveta, potreba je,
da začemši z aposteljni zaporedoma in v nopretergani versti
Pfednike ima, ki jo varujejo zgrabljivih volkov, branijo jo in
/j 've z nauki svetega evangelja in s svetimi zakramenti. In
dezus je res poskerbel, da njegova cerkev vedno prednike ima,
nnkor uči sv. Pavl rekoč: „In on (Kristus) je ene postavil
nposteljne, ene pa preroke, ene pa evangeliste, ene pa pastirje
'n učenike v popolnost svetih, v opravljanje službe, v raz-
Slr .janje telesa Kristusovega, dokler se ne snidemo vsi v edi-
U°sl vere in S p 0 znanja Sinu božjega." (Efez. 4, 11 — 13.)
^ ; 't°rej je dal Kristus aposteljnom oblast, voliti si naslednike,
ler  jim izročiti vso tisto moč in oblast, ktero so sami prejeli

618 —

od Kristusa, Rekel jim je: „ Kakor je mene moj Oče poslal, tudi
ja* vas pošiljam.«—„Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas
zaničuje, mene zaničuje« (Luk. 10, 16.) — In ti škofje, kteri
so bili posvečeni in postavljeni od aposteljnov, imeli so oblast,
izvoliti si druge naslednike in jih posvetiti v službo božjo,
kar vidimo iz lista, ki ga je sv. Pavl Timoteju (I. 5, 22.)
pisal, rekoč: „Rok na nikogar prenaglo ne pokladaj, in se n®
delaj deležnega tujih grehov.« Oblast tedaj, ktero imajo Škofjo
v sveti cerkvi, je ravno tista oblast, ktero so imeli aposteljni*
In škofje, kteri zdaj žive, posvetili si bodo naslednike, ter ji 01
izročili ravno tisto oblast, ktero je Kristus dal svojim apostelj"
nom. — Iz tega se vidi, da so predniki prave cerkve zareS
nasledniki aposteljnov, in da je prava cerkev res apostoljsk 0
cerkev tudi v ozir prednikov svete cerkve.

2, Razložil sem vam zdaj znamnja, po kterih se prav 0
cerkev spoznavlja od vseh drugih cerkev; zdaj pa pride i ,a
versto vpraševanje:

Ktera cerkev pa ima vse te znamnja?

Odgovorim, da teh znamenj v nobeni drugi cerkvi i ,e
najdemo, razun v rimsko-katoljški cerkvi; zakaj le naša rimsko"
katoljška cerkev je:

a) edina,  ker ima, če je tudi po vsem svetu razširjen 0 ’
vendar le enega poglavarja, eno vero, eno daritev, ene zakril"
mente. — Druga cerkev pa nobena ni edina, ker nobena nim 0
enega samega poglavarja, nobena nima prave edinosti v ver'
in zakramentih; eden veruje to, drugi kaj drugega, temu n 0 '
sprotnega; eden dovzame dva zakramenta, drugi tri, drugi sp el
nobenega ne.

b) Naša cerkev je sveta,  ker je svet njen začetnik,
svet njen nauk; sveti so njeni zakramenti; svoje ude k svetost*
napeljuje, in se v njej zmerom nahajajo svetniki, kterih svet° s
Bog z čudeži poterduje. — Druga cerkev pa nobena s ve ^ 0
biti ne more, ker začetnik nobene ni svet . . .; ker noben 9
svetnikov nima v sebi, in nektere so še cIo nekaj svetih * 0
kramentov in daritev svete maše zavergle, in uče verske nao

ki so svetosti kar naravnost nasprot.

c) Naša cerkev je vesoljna alj katoljška,  ker 110
namen in lastnost, vse ljudi vseh časov vdeleževati odrešenj

619 —

Jezusovega; ker v se sprejema vse narode; ker se je po
vsem svetu razširila in se še [vedno širi; in ker je ves Jezu¬
sov nauk ohranila in ga še vedno nespremenjenega hrani. Za
te ga voljo so jo katoliško imenovali še clo krivoverci vseh
časov, in jo še zdaj ves svet tako imenuje. — Druga cerkev
P 8  nobena ni katoljška, ker ni nobene, ktera bi bila kakor
naša od Kristusa sem do današnjega dne, ampak se je vsaka
pričela še le o poznejših časih; ker ni nobena po vsem svetu
foed vsemi narodi razširjena; tudi ni nobena ohranila vsega
Jezusovega nauka.

d) Naša cerkev je apostoljska;  ker so njeni pred—
slojniki, papež namreč in školje, pravi nasledniki aposteljnov,
s  kterimi so zvezani v nepretergani versti; ker hrani Jezusov
tla uk, kakor so ga oznanovali aposteljni. —. Druga cerkev pa
n obena ni apostoljska; ker se je vsaktera ločila od prave
a Postoljske cerkve; večidel tudi zato ne, ker nimajo škofov,
je apostoljskih naslednikov.

Ker tedaj nobena druga cerkev razun naše nima znamenj
P ra ve Jezusove cerkve, vidi se iz tega, da le naša cerkev je
Prava Jezusova cerkev, ktero imenujemo rimsko  - katoljško
Zato, ko je Rim sedež poglavarja svete cerkve in središče
e dinosti.

3. Blagor nam tedaj, ki se znajdemo v pravi edino-
Zveličavni cerkvi! Toraj a) vedno hvalimo usmiljenega Boga,
da nas je po Jezusu poklical v svojo sveto cerkev; b) ljubimo,
s Poštujmo in vbogajmo sveto cerkev, svojo dobro, skerbno
toater; c) molimo, da Bog svojo cerkev vedno bolj povišuje in
posvečuje z darmi svetega Duha, in jo dalj in dalj razširja po
vsem svetu; d) imejmo mi kristjani sosebno ljubezen do eden
drugega, ker smo otroci ene matere, svete kaloljške cerkve,
j 11  kakor bratje in sestre skerbimo eden za drugega, da se zve¬
čamo. Amen.

620

LXXXV. Keršanski nauk.

Od  občestva svetnikov.

1. V zadnjem keršanskem nauku sein govoril od za a '
tnenj, po kterih se prava cerkev loči od vsake druge cerkve-
Rekel sem, da prava cerkev mora biti: a) edina, b) sveta?
c) vesoljna alj kaloljška, d) apostoljska. — Tudi sem skazovab
da teh znamenj ne nahajamo pri nobeni drugi cerkvi, razaii*
pri rimsko-katoljški alj naši cerkvi, ktera se rimska imenuj 6
zato, ko je sv. Peter naj viši pastir in za Jezusom pervi vidu'
poglavar cerkve Rimljanom oznanoval sveto vero, in ker j e
v Rimu terpel in umeri,  in ker večidel ondi prebivaj 0
njegovi nasledniki, s kterimi mora združena biti vsa cerkev-
— In s tim sem skončal pervi del ali pervi odstavek devetega
člena apostoljske vere; danes pridemo pa na drugi del devetega
člena svete vere, kteri se tako glasi:

B. Občestvo (ali gmajno) svetnikov.

2. V pravi cerkvi Jezusovi imajo pravoverni kristja' 11
med seboj posebno zvezo,  ktera je neizrečeno velike cen 6
in vrednosti. Sklenjeni in zvezani so pravoverni kristjani m
seboj, kakor so sklenjeni in skupej zvezani udje našega teles ^
Oči v človeškem telesu gledajo za vse telo, roke delajo
vse telo, roke delajo za vse telo, noge hodijo za vse t®
jezik govori za vse telo. Nobeden ud ne more drugim udo ^
reči, da so mu nepotrebni. Glava ne more reči rokam: ■
vas ne potrebujem! Roke ne morejo reči nogam: Nepotre ®
ste nam! Kar enemu udu dobro de, tudi drugim udom koris
in če se enemu udu kaj hudega pripeti, tudi drugi udje le ^P.
in mu na pomoč hitd. Če si kdo tern vbode v nogo, za
ga po vsem životu, obraz poslane žalosten, oko solzno, S

in trepeč, in vsi udje si prizadevajo pomagati ranjeni nogi;
truplo namreč se sklone ldižeje noge, oko ternja išče, roka
ga iz noge izdere. Udje človeškega telesa niso vsi enako
imenitni, pri vsem tem pa le vendar nobeden ni nepotreben;
tu di nimajo vsi enakega opravila, ampak ima vsak svoje po-
Se bno opravilo, vendar pa noben ud ni sam zase, ampak vsak
je za vse. Ravno taka je s skrivnostnim duhovnim telesom,
^ je sveta cerkev. Vsi pravoverni kristjani so udje tega telesa.
Vsi  udje pa nimajo enake oblasti, nimajo enakih opravil, nimajo
e nake časti in enakih darov. Eni teh udov so naprejpostavljeni
(predniki), drugi so podložni; eni uče, drugi se uče. Eni so
lako rekoč oči tega telesa, drugi noge, in spet drugi roke;
Vse  pa živi eden in ravno tisti Duh, vsi imajo eden in ravno
Usti cilj in konec, ki je: ohraniti celo telo. Vse to sv. Pavl
lepo razlaga v listu do Efežanov (4, 15. 16.) ko pravi:
»Delajmo pa resnico v ljubezni, in rastimo v vsem v njem,
k' je glava, Kristus, po kterem je vse telo staknjeno in skle¬
njeno, in po sleherni zvezi pomoči, poleg opravila vsakemu

odmerjenega, telo raste in se vterduje v ljubezni.« In
v  Ustu do Rimljanov (12,4.5.) piše: „Kakor imamo v enem
te lesu veliko udov, vsi udje pa nimajo ravno tistega opravila;
* a k° nas je veliko eno telo v Kristusu, slehern pa smo eden
dni gega udje.«

Kako pa imenujemo to zvezo ali družbo pravo-
Ver nih kristjanov?

To zvezo alj družbo pravovernih kristjanov imenujemo
»občestvo alj gmajno svetnikov."

4. Zakaj imenujemo to občestvo  »občestvo
Sy otn  i k ov«  ?

Imenujemo ga „občestvo svetnikov« zato, ker so temu
°,bestvu prišteti le udje prave Jezusove cerkve, ktere sveto
»svetnike« imenuje.

Imenuje jih pa ,,svetnike« zalo:

, f 0 Ker so vsi poklicani k svetosti, in jo tudi zamorejo
° ae či, ak 0  | e  uničilo hočejo, kakor opominja sv. Peter

— 622 -

(:I. 1, 15. 16,) rekoč: „Ravnajte se po njem, ki vas j e
poklical in je svet, tudi vi v vsem svojem obnašanju sveti
bodite 44 .

b) Ker so vsi bili posvečeni v svetem kerstu, kakor
piše sv. Pavl, ki pravi: „Oprani ste, ali posvečeni ste, o* 1
opravičeni ste v imenu Gospoda našega Jezusa Kristusa in v
Duhu našega Boga 44 . (I. Kor. 6, 11.)

c) Ker jih je že veliko zveličanih svetnikov.

5. Na vprašanje: v čem obstoji občestvo svetni'
kov?  odgovorim:

Občestvo svetnikov obstoji v tem, da so vsi udje Jezil"
sove cerkve kakor udje enega telesa v Kristusu za časno > n
za večno življenje v zvezi med seboj, in da se vsi vdeležuj®) 0
njenih duhovnih dobrot.

O kako ljubo je ta zveza, kako drago nam je to občestvo-
Da bomo to dobrotno in zveličavno občestvo prav obrajtali i n
po vrednosti cenili, le pomislimo:

6. Klere so duhovne dobrote, kterih se vsi udj 0
svete cerkve vdeležujejo?

Te duhovne dobrote so: a) Jezusov nauk; b) sveti za¬
kramenti; c) daritev svete maše; d) molitev; e) dobre de
in zasluženja vernih kristjanov.

a) Perva duhovna dobrota, ktero so vsi udje Jezuso y0
cerkve deležni, je Jezusov nauk ali božja beseda, ktera
vsem potrebna, zakaj človek ne živi samo od kruha, anl P
dobiva duhovno življenje od vsake besede, ktera pride
božjih ust; in kakor telo ne more živeti brez jedi, ravno t 0 ^
tudi duša brez božje besede vedno bolj peša, vedno bolj n
Boga pozabi, se da tem lagleje pohujšati in zapeljati, dok.
ne pade v duhovno smert. Kolika dobrota božja nam je ^
beseda božja. In ta dobrota božja se nikomur ne krati ; vr f
v božjo hišo so odperle slehernemu, ki hoče poslušati bozj^
besedo, ktera se razlaga v pridigah in keršanskih naukih? j
bukve keršanskega nauka so na prodaj vsakteremu, ki I®

- m  —

y°ljo ima si jih kupiti. Nobeden se na sodbi ne bo mogel
Ogovarjati, da je bil neradovoljno, nezadolženo nevedenl

b) Drugi duhovni dar, kterega so deležni vsi udje, ki
Se  znajdejo v občestvu ali gmajni svetnikov, so sveti zakra-
mei Ui. Sveti zakramenti niso le samo za nektere ljudi po-
stavljeni, ampak za vse; vsi imajo pravico do njih. Res je,
aa  oblasti ali moči, grehe odpuščati, kruh in vino v Jezusovo
telo in njegovo kerv spreminjati, nima nobeden razun duhov-
*J° V  in mašnikov; toda duhovni imajo to moč in oblast zato,
j* 9  vernim dele svete zakramente, ki so za verne postavljeni.
j* a kor Jezus Kristus nobenega razločka ne dela med njimi,

. v n jega verujejo, in kakor je on Gospod vseh, in milostljiv
! n  dobrotljiv vsem, ki ga kaj prosijo; ravno tako hoče on, da

‘ bili vsi brez razločka, ki so po veri in ljubezni ž njim
9r nženi, deležni teh skrivnost, deležni svetih zakramentov.
a kor jih tedaj duhovni zamorejo prejemati, zamorejo jih pre-
J e tnati tudi neduhovni, svetni ljudje; in kakor se jim imenitni
S0le jo približati, smejo se jim približati tudi priprosti in nizki;
r ev °i in neučeni ljudje imajo ravno toliko pravico do njih,
°likoršno imajo bogati verniki in učeni. Vsi pravoverni
rist jani, da so le vredni, smejo iz teh duhovnih studencov,
SVe tih zakramentov, zajemati potrebne milosti in gnade, kterih
Potrebujejo v svoje dušno ali duhovno posvečevanje; ker smo
Vs * otroci enega Očeta v nebesih, naj se že znajdemo v tem
1 Un em stanu, na tem ali drugem kraju. Vsi imamo svoj
6  pri teh duhovnih dareh, ki jih je Jezus zapustil svoji
r bvi, temu duhovnemu telesu, čigar udje smo.

c ) Tretji duhovni dar, kterega se vsi udje Jezusove
i? r kve vdeležujejo, je neprecenljiva daritev svete maše,

. era  se opravlja v imenu vse cerkve. Daritev svete maše
j Cer  le duhovni opravljajo; toda duhovni ne opravljajo ‘te

ar itve v svojem imenu, temveč v imenu vse cerkve, ktere
a Uza bniki so. Mašniki svete maše ne darujejo samo za-se,
.^Pak darujejo za vse verne, ki so udje prave cerkve, kakor
I tudi Kristus na lesu svetega križa daritev opravil za vse
p '• Duhovni pri sveti maši molijo za vse verne, prosijo
Q. tr ebne pomoči vsem, darujejo Jezusa Kristusa nebeškemu
c ® lu  «a vse, in a raašnikom vred darujejo tudi verni.

- 624

Mašniki mašujejo za-se, mašujejo za vse ljudi na zemlji, m®'
šujejo za vse verne duše v vicah, posebno pa se spominjajo
tistih živih in mertvih, kteri so jim posebno priporočeni. I®
ker se po vsem svetu dan na dan bere toliko tisoč in tisoč
svetih maš, sklene se iz tega lahko, koliko duhovnega prid 3
da verni imajo iz občestva svetnikov. Blagor nam tedaj, ljub'
moji! da se znajdemo v naročju svete cerkve, v občestvu
svetnikov, v kterem smo deležni tolikih duhovnih dobrot!

d) Četerta duhovna dobrota, ktere so deležni udje zrn®®
občestva svetnikov, je molitev;  zakaj nobeden ne moli satu®
za-se, ampak vsak moli tudi za druge. Kristus nas je za vs®
moliti učil; zato molimo v Gospodovi molitvi in pravim®’
„Doj nam danes naš vsakdanji kruh. Odpusti nam naše dolg®”'
Ne vpelji nas v skušnjavo. Reši nas od hudega*; ne p a ’
„Daj meni danes moj vsakdanji kruh. Odpusti meni m®J e
dolge. . . Ne vpelji me v skušnjavo. Reši me od hudega."''
Molitve pa so dvojne: so splošne iu posamezne. Splošni,
očitne ali občne molitve so tiste, ktere duhoven v družbi vem 1
opravlja ali pri sveti maši ali pri drugih priložnostih, postav ® 11
po keršanskem nauku, pri litanijah i. t. d.; zakaj take molijo,
se obmolijo v imenu vsega ljudstva, in gnade, ktere se ž nj® 11 '
prosijo, prosijo se za vse ljudstvo. Posamezne ali osebne moli tv0
so pa tiste molitve, ktere kristjan sam opravlja, ali po dnevu a
po noči, ali v pričo drugih ljudi, ali pa skrivaj in na same® 1.
Za splošne, očitne molitve je odločen poseben čas, postav ® 11
nedelje in prazniki; odločene so in odmenjene tudi posebne m e '
Posamezne ali osebne molitve se pa lahko opravljajo ob vS ®
kem času, ob vsaki uri. Zatorej pravi sv. Avguštin: »N* ^
dneva, ne ure, da bi svete duše svojih molitev k Bogu
pošiljale . 44  Bled tem, ko nekteri noč in dan pri pojedin®
sede in jedo in pijo, drugi počivajo in spijo, in spet drugi
S posvetnimi opravili veliko opraviti dajo, ne jenjajo one S
reče moliti. — Te splošne in posamezne molitve so vs
vernim v prid; vsi imajo nad njih obilnim sadom svoj
„Po njih 44 , pravi sv. Ambrož, „se spokorniki očiščujejo, ^
grehi zbrisujejo, in se gnada božja človeku ponavlja . 44  ’’ a
njih 44 , spričuje sv. Avguštin, „razdirajo se močne vezi g re  ,
Na molitev gleda Bog, in se da sprosili, da gine serce t® 1(

— 625 —

pralnega grešnika s svojo mogočno gnado, in da mu da du-
^vno življenje na prošnjo njegove matere, kakor je Lazarja
v  življenje obudil na prošnjo Marte in Marije. Zatorej pravi
Sv - Jakob (5, 16.): „Molite eden za drugega, da bote ohranjeni:
Veliko namreč premore stanovitna molitev pravičnega. 44  — Oj
Kolika tolažba nam je to, da za nas, znašle se v revščini in
težavah, v nevarnostih in skušnjavah, prosi toliko Gospodovih
sl užabnikov in služabnic, toliko pravičnih duš goreče molitve
Za n as pošilja pred sedež božje milosti! Oj kolika tolažba, da
Ce rkev, naša dobra, skerbna mati, neprenehoma k Bogu zdihuje
Za  naš blagor in prid! Blagor nam, da se znajdemo v ob-
cestvu svetnikov, v klerem smo deležni tolikih duhovnih
dobrot !

o) Pela duhovna dobrota, ktera nam dohaja iz občestva
svetnikov, so dobre dela in zasluženja vernih kristjanov.

koravno dobre dela najbolj pomagajo tistim, kteri jih oprav¬
ijo, vendar le tudi drugim zaležejo v prid; zakaj zgledi spri—
c «jejo, da je Bog zavoljo zasluženja enega svojih služabnikov
Ze  mnogokrat mnogim ljudem skazal usmiljenje. Spokorne dela,
jere opravljajo spokorniki; milošna, ktero usmiljeni ljudje
* °gim dele; ves put in pot duhovnih pastirjev pri spreobra¬
čaj 11  grešnikov; vse dela ponižnosti in ljubezni do Boga in
0  bližnjega, ktere opravljajo pravične duše, napravljajo velik
. ted zasluženja, kterega se vdeležujejo vsi pravoverni krist—
| a di, ki se znajdejo v občestvu svetnikov, v klerem so tako
® Sno  zvezani med seboj, da, kar eden dobrega in zaslužljivega
,.° ll 5  tudi drugim zaleže v prid. — Tu sem spada ne le samo
t ,sto  ^služenje, kterega je Jezus Kristus s svojim zasluženjem
j 6r s  svojim terpljenjem in svojo smerljo vsi cerkvi pridobil,
s ? ,* 5a kor glava ga čez vse ude razširil; ampak tudi tisto za-
v u *enj e  j n  tiste dobre dela spadajo sem, ktere so opravljali
i i Sl  P ra vični od začetka sveta. To resnico polerjuje sv. Pavl,
0  piše Korinčanom (II. 8, 14.): ,,Zdaj naj vaša obilnost
^°maga njih pomanjkanju, da bode tudi njih obilnost vaši potrebi
v  P 0, noči.“ O kako vesela nam je spet ta resnica, da se
l^raiki zmec ) občestva svetnikov vdeležujejo vsega zasluženja,
d a, ' e ga si je cerkev kdaj nabrala, in si ga tudi še zdaj pri—
° biva  po dobrih delih syojih udov! Po vsi pravici se smemo
nauk. 40

J

- 626 -

veseliti, in z Davidom govoriti rekoč: „Združen sem
vsemi, ki se tebe bojd, in dopolnujejo tvoje zapovedi.
(Ps. 118, 63.)

7. Ali imajo tudi grešniki, ki so pa še zdru¬
ženi z cerkevjo, delež teh duhovnih dobrot?

Grešniki, ki so v smertnem grehu, so mertvi udje,
ne morejo deleža imeti pri duhovnih dobrotah pravičnih?
vendar pa po priprošnjah pravičnih zadobivajo veliko gn aC *
v spokorjenje.

8. Zdaj pa se vprašuje: Kteri udje pa imajo to
duhovno zvezo med seboj in se znajdejo v občestvu
svetnikov?

Povedal sem vam že, da sveta cerkev obstoji: a) |Z
bojevavne  cerkve, ali iz pravovernih kristjanov na zemlji;

b) iz zmagatevne  cerkve, ali iz izvoljenih v nebesih;

c) iz terpivne  cerkve, v ktero spadajo duše v vicah. tfdjo
te trojne cerkve tedaj, kteri vsi skupej so strinjeni v
samo keršansko katoljško cerkev, so tedaj tisti udje, kteri iuioj 0
zvezo ali družbo med seboj, ktera družba se občestvo svetnih 0 ^
imenuje.

9. Na vpraševanje pa: Kakošno zvezo da imaj°

udje te trojne cerkve med seboj?  odgovorim:

a) Verni na zemlji imajo to zvezo med seboj, da o^eo
za drugega molijo. „Molite eden za drugega^, pravi sv. Jah°
(5, 16.), čigar besede sem vam povedal ravno poprej,
bote ohranjeni; veliko namreč premore stanovitna molitev p 1 ' 3 "
vičnega.* In na dalje imajo verni med seboj tudi še to zvezo?
da si tudi z drugimi dobrimi deli pomagajo. Kar eden živ ®
dobrega stori, tudi drugim živim udom zaleže v blagor h*
zveličanje. Živi udje svete cerkve pa so pravični kristj a,li ’
ki v gnadi božji žive. Grešniki so mertvi udje tega duhoV"
nega telesa, in dokler po pravi pokori duhovnega življeuj 3
nazaj ne dobe, nimajo deleža pri teh duhovnih dobrotah razuu
tistega, da jim na goreče prošnje in molitve živih udov

R «

— 627 —

tem poprej dodeli' gnado pravega spokorjenja, kakor sem vam
že poprej povedal.

b) Verni na zemlji imamo zvezo s svetniki v
nebesih  s tim, da hvalimo Boga, ki je svetnikom dal srečno
zmagati, da se veselimo njih sreče, da jih častimo, priporočamo
se jim in jih na pomoč kličemo. — Svetniki v nebesih pa
imajo zvezo (družbo) z nami s tim, da nas ljubijo, za nas
Boga prosijo in skerbe, da bi tudi mi v nebesa prišli, in ž
njimi Boga'hvalili vekomej. — Ta družba obsega vse svetnike
in svetnice božje, vse angelje in vse zveličane duhove.
Zvezo tedaj imamo z očaki, kterim je Bog storil tolikanj
imenitnih obljub; zvezo imamo s preroki, kterim je dal Bog
gledati skrivno prihodnost; zvezo imamo z aposteljni, kleri so
nauke svetega evangeija oznanovali do pokrajin zemlje; zvezo
imamo z mučenci, kteri so s terpljenjem in smerljo pričali
Pravo vero Jezusovo; zvezo imamo s spoznovavci, kteri so
dobrote sveta zaničevali zavoljo Boga, in so srečno premagali
skušnjave mesa, satana in sveta; zvezo imamo z vsemi ne¬
beškimi prebivavci, kteri se že pri Bogu vesele in uživajo
nebeške sladkosti: vsi skupaj smo ena družinja, eno občestvo,
ena sveta cerkev, — O kolika sreča, da imamo toliko in
toliko prijallov pri Bogu, ki vedno za nas skerbe,
tteprenehoma za nas prosijo 1 Od tega imamo zgled že
v  svetem pismu stare zaveze. Ondi se bere o Onija,
bivšega velikega duhovna, pobožnega in dobrotljivega moža,
do je tudi po svoji smerli molil in prosil za Judovsko
ljudstvo. (II. Mak. 15, 12.) Tudi od preroka Jeremija je brati,
da je po svoji smerli molil za ljudstvo in celo sveto mesto.
Besnico tedaj, da svetniki za nas Boga prosijo, verovali so
že v stari zavezi, in mati katoliška cerkev, ktera je nezmotljiva
v  svojem uku, ’ je vselej učila, uči in bo učila to resnico.
Bavno zalo imamo tolikanj lepih molitev in molitvic, s kterimi
Se  angeljem in svetnikom izročujemo v njih priprošnjo, in jim
ča st in hvalo skazujemo. Bavno zato obhajamo godove, praz¬
nike in sopraznike angeljev in svetnikov, in ker je svetnikov
toliko nezmerno število, da ne moremo vsakemu posebej od¬
ločili in posvečevati posebnega dneva, obhajamo vsako leto za
skupej poseben praznik, ter god vseh svetnikov.-Vendar

— 628  —

vas moram o tej priložnosti opomniti, da bi se silno motil,
kdor bi menil, da mu je v zveličanje že zadosti, ako se le
v občestvu svetnikov znajde. Nikar naj ne misli, da ga bodo
zveličale molitev, post, milošna in druge dobre dela, ktere so
nekdaj svetniki opravljali, dokler so na tem svetu živeli, in jih
še zdaj opravljajo bogoljubni ljudje in božji prijatli na zemlji-
Zasluženje svetnikov res veliko pomaga k pobožnosti in v
zveličanje tim, ki se znajdejo v družbi, v občestvu svetnikov,
in so živi udje svete cerkve; terdovratni grešniki pa, ki so
mertvi udje tega duhovnega telesa, ne smejo se nikakor za-
našati, da jim bode v zveličanje pomagale dobre dela 1,1
zasluženja svetnikov! Kako bi smel kdo tirjali, da bi se vdeležd
milošne, ktero so svetniki delili, ako s krivicami, ter tatvino
in goljufijami tuje blago na-se vleče? Kako bi se vdeležd
postov in zatajevanja svetnikov, kdor je nezmeren v jedi i"
pijači, in ves vdan samopašnosti in pijanosti? Kako bi zamog e ^
zasluženja izvoljenih duhovnih pastirjev, ki so oznanovali svet«
evangelje in darovali svete maše in tako božje ime častili in
poveličevali, deležen postati tisti, ki dan na dan preklinja in
nečast dela božjemu imenu? Kako bi zamogel svoj del imet'
pri zasluženju čistih devic in nedolžnih mladenčev, ki so P°
angeljsko čisto živeli, kdor bi stregel svojemu spačenemu p°'
željenju, poželjivemu mesu?—Vse to dobro premisli, o grešnik-
ter skleni, resnično poboljšati se, ter po potu prave pokore
mertvega postati živ ud svete cerkve; po tem še le ti bodo
v zveličanje zalegle dobre dela in zasluženja svetnikov.

c) Pravoverni kristjani imamo tudi zve* 0 /'
dušami v vicah.  Tiste duše, ktere se v sedanjem življunjn
še niso zadosti spokorile, ali ktere so se v kakem majhnem
grehu iz tega sveta ločile, ne morejo iti kar naravnost v nebesa-
Te duše pridejo v vice, kjer imajo vsaka po svojem zasluženi 11
veliko lerpljenje. Sosebno to terpljenje v tem obstoji, da S®
ne izpolnijo njih priserčne želje, Boga gledati in vživati. Ven 1
tega imajo še drugo terpljenje in pokorjenje, kterega jim J e
naložila božja pravica. S temi dušami, glejte! imamo tudi zvezo,
ter se nam smilijo, in za njih Boga prosimo, da bi jih vzel v
svoje kraljestvo, in za njih dobre dela doprinašamo in opm v '
Ijamo daritev svete maše. Z vsem tim jim pomagamo, in

629 -

krajšamo njih terpljenje. — Verne duše v vicah so pa z nami
združene s tim, da nas ljubijo, in so nam, svojim dobrotnikom,
hvaležne, in za nas Boga prosijo. — Da se dušam v vicah
z molitevjo pomagati zainore, verovali so že pobožni ljudje
stare zaveze. Bere se v drugih Makabejskih bukvah (12, 46.):
»Sveta in dobra je misel, za mertve moliti, da bi bili grehov
rešeni." In da se z daritvami pomaga dušam v vicah, so tudi
verovali že v stari zavezi, kakor spričuje sv. pismo, ki pravi:
//Tiste dni je Juda, najserčniši mož, ko so bili biro storili,
dvanajst tisuč drahem srebra poslal v Jeruzalem, da bi opravil
daritev za grehe merlvih, ker je dobro in verno mislil od
vstajenja." (II. Mak. 12, 43.) In v novi zavezi je sveta
cerkev vsak čas za duše v vicah molila in daritev svete maše
Za nje opravljala.

Kristjani moji! ki se z dušami v vicah v zvezi znajdete
jim pomagati zamorete, nikar ne opuščajte svetih dolžnost,
klere imate do njih spolnovati. Keršanski otroci! nikar ne
Pozabite molili za duše v vicah; morebiti se znajdejo med
ojimi vaši ranjki starši, za ktere ste že iz hvaležnosti moliti
dolžni! Vi reveži in siromaki! nikar v nemar ne puščajte
Molitve za duše v vicah; morebiti se znajdejo med njimi tudi
Va ši dobrotniki, kterim ne smete biti nehvaležni! In da na
kratko povem: Vsi od kraja smo dolžni molili za verne duše
v  vicah, ker smo vsi ž njimi v zvezi, v družbi, v občestvu.
Akoravno niso po mesu naši bratje, naše sestre in naši do-
“Colniki, so pa po duhu; vsi so naši bratje v Kristusu, udje
ra vno tistega Kristusovega telesa; tedaj se moramo med seboj
'jubiti, kakor se ljubijo udje enega telesa; in eden drugemu
Pomagati, kakor si pomagajo udje enega telesa ! Amen.

— 6B0 —

LXXXVI. Keršanski nauk.

§. 10. Od desetega člena vere.
Odpuščenje grehov.

1. V  zadnjem keršanskem nauku sem govoril od občestva
ali gmajne svetnikov. Povedal sem vam, da pravoverni kristjan'
na zemlji imajo zvezo alj družbo med seboj, zvezo s svetnik'
v nebesih, zvezo z dušami v vicah, ktera zveza se imenuj®
»občestvo svetnikov**, in obstoji v tem, da prošnje, molitvi
zasluženja, dobre dela, ktere en ud te družbe opravlja, v p' ,|( *
zaležejo tudi vsem drugim udom. Kadar, postavim, mi moli« 10 ’
naša molitev no pomaga le nam samim, ampak tudi drugi'”
vernim, če tudi dalječ proč od nas žive; pomaga tudi verni'”
dušam v vicah, ter jim terpljenje lajša in krajša; in zaleže tud'
svetnikom v nebesih v hvalo in čast. Nasprot pa molit® v
vernih duš v vicah, zasluženje in priprošnje svetnikov v n®'
besih in dobre dela pravičnih kristjanov na zemlji tudi n®'”
zaležejo v blagor in prid. Kaj ne, kako neizrečeno vesel”
nam je ta resnica! Toda le takrat se je smemo veseliti, kadar
se znajdemo v gnadi božji; zakaj le listi, ki se znajde v gnad'
božji, zamore se vdeležiti zasluženja, kterega so nabrali in g”
nabirajo udje te svete družbe, udje občestva svetnikov.

2. Danes gremo spet eno stopinjo dalje v razlaganj”
Svete apostoljske vere:

]\aj veča milost in dobrota zmed vseh, kar nam jih j”
Jezus zaslužil in dodelil, je gotovo odpuščenje grehov. Od t”
preobilne dobrote govori deseti člen vere, ki pravi: Veruj®'”
v »odpuščenje  grehov**.

- 631 —

3. Kaj nas tedaj uče v apostoljski veri besede
jjodpuščenje grehov"?

Te besede nas učč, da je Jezus Kristus svoji cerkvi dal
oblast, po njegovem zasluženju odpuščati grehe in z grehi
zaslužene kazni.

Moč in oblast, grehe odpuščati iina le sam Bog, kar nam
že v stari zavezi sam na znanje daje po preroku Izaiju (43,
25.) rekoč: „Jaz sem, jaz sam sem, ki zbrisujem tvoje hudo¬
bije zavoljo mene samega (po svoji lastni volji in iz same
Milosti), in se nič več ne spominjam tvojih grehov. " Greh je
prelomljenje božje zapovedi, božje razžaljenje je, dolg je, s kterim
Se  človek pri Bogu zadolži. Veste pa, da nam razžaljenja ne
More odpustiti nobeden drugi, razun tisti, kterega smo razžalili;
dolga nam ne more spregledati nobeden drugi, razun tisti, kteremu
s Mo kaj dolžni; in tedaj nam tudi grehov ne more odpustiti
Nobeden drugi, razun Bog sam, kterega smo z grehi razžalili.
Havno zalo molimo v „Očenašu“: „Odpusli nam naše dolge,
bakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". — čudeže delati
jo božje delo, je božja lastnina; in nobeden ne more čudeža
storiti razun Bog sam ali pa tisti človek, kteremu Bog sam
v  to daje moč in oblast. In tedaj tudi nad grešniki nobeden
dfugi ne more čudežev delati, kakor le sam Bog. Grešivši
lešnik božji sovražnik postane, postane suženj pekla, otrok
satanov'. Iz takega grešnika storiti spet pravičnega človeka,
'N ga iz nova posvetiti, pa je velik čudež, po besedah svetega
^ v guština je veči čudež, kakor bi bil, ko bi kdo mertvega
^°veka v življenje obudil. — Bog je dal že v stari zavezi
^Mogim ljudem moč, čudeže delati; nikomur pa pred Kristusom
dal oblasti grehe odpuščati. Od Mozesa beremo, da je
b p ®čudne dela delal s svojo palico; Jozua je solnce vstavil
z besedo; Elija je ogenj zaklical iz nebes, Elizej mertvega
, a Ntiča obudil v življenje (IV. Kralj. 4, 35.); nikjer pa ne
? ep emo, da bi bil ta ali uni komu grehe odpuščal. Prerok
, a tan je rekel grešivšemu Davidu: „Gospod ti je greh odvzel";
!!' P« ne rekel: „Jaz namesto Boga ti greh odpustim." —
U() i farizeji so dobro vedeli, da le sam Bog grehe odpušča;
žat °rej so se spodtikali nad Jezusom, kadar je mertvoudnemu

- 632 —

grehe odpuščal, in so rekli, da preklinja, ter si prilastuje
oblast, kakoršna gre le samemu Bogu.

Jezus Kristus, naš Gospod in Zveličar, pa je oblast, grehe
odpuščati, iz nebes prinesel na zemljo. Ta oblast je bila Je¬
zusova lastnina, ker je Jezus z Bogom Očetom in sv .Duhom
en Bog; torej ima ravno tisto oblast, ktero ima Bog Oče in
Bog s. Duh. Sam pravi: „Dana mi je vsa oblast v nebesih
in na zemlji .“  (Mat. 28, 18.) Jezus ni le samo slepim dal
gledati, gluhim slišati, mutastim govoriti, gromim hoditi, rnertvim
živeti, ter čudežev ni delal le samo nad človeškimi telesi;
ampak je svojo moč in oblast raztegnil tudi čez človeško
dušo, ter je grešnikom grehe odpuščal, in s tim delal čudeže,
kakoršnih še dosihmal ni delal nobeden drug človek. Da imf
oblast, grehe odpuščati, pokazal je Jezus večkrat v djanjm
Skazal je to oblast nad mertvoudniin. Prinesli so mu mertvo-
udnega, ležečega na postelji. In ker je Jezus vidil njih vero,
rekel je mertvoudnemu: „Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoj'
grehi!« In glej! eni pismarjev so sami pri sebi rekli: ,,T"
preklinja«. In ko je Jezus vidil njih misli, rekel je: „Zakfj
mislite hudo v svojih sercih? Kaj je lagleje, reči: Odpuščen'
so ti tvoji grehi; ali reči: Vstani in hodi? Da pa veste, d”
ima Sin človekov oblast, na zemlji grehe odpuščati, (reče
tedaj mertvoudnemu): Vstani, vzemi svojo posteljo, in pojdi na
svoj dom.« In je vstal, in šel na svoj dom. (Mat. 9,2-'^
Tako, glejte! je Jezus z čudežem spričal, da ima oblast greho
odpuščati.

Oblasti, grehe odpuščati, pa Jezus ni prihranil sam za-s e ’
ampak dal jo je svoji cerkvi, ktero je postavil. Hotel je, ^
tudi po njegovem odhodu v nebesa ostane na zemlji Ijnd eI jj
v blagor in zveličanje. Zatorej je svoji cerkvi na zenilj'
izročil oblast, grehe odpuščati, ter postavil zakrament sveteg"
kersta in svete pokore, in je zapovedal svojim učencem, n ‘’J
vernim delijo ta dva sveta zakramenta. Rekel jim je: „Dan‘'
mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite,
učile vse narode, in kerščujte jih v imenu Očeta in Sinu
svetega Duha.« (Mat. 28, 18. 19.) S temi besedami je P°'
stavil Jezus zakrament svetega kersta, in zapovedal svoji'"
učencom, vernim ga deliti. Jezus Kristus je pa svojim učeO"

633 -

cem tudi rekel': „Kakor je mene Oče poslal, tudi jaz vas
pošiljam", to je: ravno tisto oblast, ktero mi je moj Oče
dal, oblast namreč: ljudi grehov očiščevati, opravičevati in
posvečevati, cerkev vstanovili in voditi, tudi vam dam.
In ko je bil to izrekel, dihnil je v nje in jim rekel:
„Prejmite svetega Duha. Klerim bote grehe odpustili, so jim
odpuščeni, in kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani."
(Jan. 20, 21—23.) S tem je postavil Jezus zakrament svete
pokore, in s tim so aposteljni prejeli oblast, grehe odpuščati
ali pa zaderževati. Aposteljni so to oblast izročili svojim
naslednikom, škofom in drugim mašnikom, in tisti škofje spet
drugim škofom in drugim mašnikom, dokler ni oblast prišla na
sedajne škofe in mašnike. Po takem polu je oblast, grehe
odpuščati, vedno ostala v pravi cerkvi, in ostala ho do konca
sveta.

Na vprašanje tedaj: kdo ima v pravi cerkvi oblast
grehe odpuščali?  odgovorim:

Škofje in mašniki imajo v pravi cerkvi oblast grehe
odpuščati.

4. Toda dobro si zapomnite, ljubi moji! da je bila
aposteljnom in njih naslednikom dana dvojna oblast. Dana jim
je bila oblast, grehe odpuščati, pa tudi oblast, grehe prider-
*evali. Pa čemu jim je dal Jezus to dvojno oblast? Gotovo
ne zato, da bi se je poslužili po svoji lastni volji, in da bi
grehe odpuščali kar brez razločka vsem grešnikom bodi si
vrednim ali nevrednim: ampak Jezus Kristus je svojim apo-
s teljnom in njih naslednikom oblast grehe odpuščati ali pa
priderževati dal zato, da bi se je modro in previdno posluže¬
vali, in ravnali po Jezusovi volji, ter grehe odpuščali zares
s pokorjenim in poboljšanim grešnikom, priderževali pa jih tistim,
hteri se nočejo poboljšati in spokoriti. Jezus sam je tudi tako
ra vnal: Skesanim grešnikom je grehe odpuščal, prideržal pa
jih terdovratnim. Odpustil je grehe žalovavnemu Petru, vjokani
Mariji Magdaleni, poboljšanemu Caheju, skesanemu desnemu
razbojniku na križu in mnogim drugim; zaderžal pa je grehe
trdovratnemu levemu razbojniku, zaslepljenim farizejem in
(ir,1 gim zastaranim in nepoboljšanim grešnikom. Kakor je
nekdaj Kristus delal, in so njegovi aposteljni ravnali, morajo

- 634 —

delati in ravnati škofje in mašniki tudi še zdaj, ter le vrednim
grešnikom grehe odpuščati, nevrednim pa ne. Iz tega pa že
lahko sklenete, da ne ravnajo po Kristusovi volji tisti spoved¬
niki, kteri vsakemu grešniku brez razločka dajo sveto odvezo,
in da napčno ravnajo tudi tisti spovedenci, kteri v greh še vsi
zamaknjeni si poiščejo nalašč takih spovednikov, od kterih
vedo, da jim odveze ne bodo odrekli, da si je ravno niso
vredni. Odveza nespokorniin grešnikom podeljena je spoved¬
niku nevarna in grešniku škodljiva. „Bog bo zavergel sodbo
svojega služabnika, ako nevredno odveže^, pravi sveti
Ciprijan.

5. Oprašujem na dalje: Ali se zamore grešnik od-
puščenja grehov zaslužiti?  Na to vprašanje odgovorim:

Grešnik si ne more odpuščenja grehov sam zaslužiti.
Grešnik bi bil vedno v grehu ostal, in pogubil svojo dušo,
ako bi nam Jezus Kristus odpuščenja grehov zaslužil ne bil*
Jezus Kristus nam je tedaj zaslužil odpuščenje grehov s svojim
terpljenjem s svojo smertjo. Le po njegovem neskončnem
zasluženju in njegovi neskončni milosti zamoremo zadobiti od¬
puščenje grehov, ako se namreč svojih grehov iz serca kesamo,
resnično jih sovražimo, in terdno sklenemo, poboljšati se m
ne več grešiti, in posihmalo le Boga ljubiti. Grešnik p a ?
kteri svojih grehov ne sovraži, noče jih zapustiti, noče se
poboljšati, te milosti ni vreden, in odpuščenja grehov zado-
bil ne bo.

6,  Kje pa škofje in mašniki grehe odpuščajo?

Odpuščenje grehov se zadobi v zakramentu svetega kersta
in svete pokore; in sicer v svetem kerstu bo odpuščen izvirni
greh in vsi pred svetim kerstom storjeni grehi; v sveti pokori
pa vsi po svetem kerstu storjeni grehi.

Velik razloček tedaj je med kerstom, kterega je Janez
Kerstnik delil, in med kerstom, kterega je postavil Jezus
Kristus. Kcrst Janezov grehov ni zbrisal, ampak je ljudi I®
pripravljal k pokori, da bi bili s tim lagleje od Jezusa zadobili
odpuščenje grehov. Kerst Jezusov pa grehe zbrisuje, dušo
opravičuje in posvečuje, Zatorej je rekel Janez svojim učen-

- 635

com: »Jaz va 9  sicer z vodo kerščujem, pride pa močnejši
kakor jaz, kteremu nisem vreden odvezati jermenov od njegovih
čevljev; on vas bo kerstil v svetem Duhu in ognju. “ (Luk.
3, 16.) Po Jezusovem kerstu odmerje človek grehu, kteremu
je živel, in vstane k gnadi, za ktero je bil poprej merlev.
Sv. Pavl pravi: „Ali ne veste, da kteri koli smo kerščeni v Kristusu
Jezusu, smo v njegovi smerti kerščeni. Pokopani smo namreč
ž njim po kerstu v smert, da, kakor je Kristus vstal od
mertvih po veličastvu Očetovem, tako tudi mi hodimo v novem
življenju.“ (Rimlj. 6, 3. 4.) Sveti kerst imenuje sv. Pavl
kopel prerojenja in prenovljenja v svetem Duhu. Kakšno moč
ho imel sv. kerst, pravil je Jezus že naprej v pogovoru,
kterega je imel z Nikodemom. Rekel je Nikodemu: „Resnično,
resnično ti povem, ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega
Duha, ne more iti v božje kraljestvo.“ (Jan. 3, 5,) In sveti
Tridentinski cerkveni zbor iz cerkve pahne vsakega, kdor bi
terdil, da v svetem kerstu ni odpuščen po Jezusu Kristusu
izvirni greh z drugimi pred svetim kerstom storjenimi grebi
vred. Sv. kerst zbriše človeku vse grešne madeže in zaslužene
kazni, in ga vsega prerodi, vsega posveti. Ko pa po svetem
kerstu nagnjenje do greha še zmerom ostane v človeku; ne
sme zavoljo tega nobeden misliti, da mu greh ni odpuščen.
Zakaj vse kaj drugega je nagnjenje do greha, vse kaj drugega
je greh. Nagnjenje do greha samo ob sebi še ni pregrešno.
De se mu človek vstavlja, zatira ga in premaguje z božjo
Pomočjo, mu je hudo nagnjenje še clo v prid in zasluženje, in
Dog mu bo take vojske in zmage plačeval z večnim plačilom
v nebesih.

Če pa po svetem kerstu človeka hude skušnjave prema¬
lo, če ga poželenje mesa ali zapeljivost sveta ali zvijačnost
stanova ^zapelje v kak smerten greh, ali ni potlej zanj nič
več nobene pomoči, nobenega odpuščenja? Ali mu je mar
°hupati nad zveličanjem? Nikakor ne. Sv. Janez tudi takim,
kteri so po svetem kerstu grešili, odpuščenje obeta rekoč:
»Moji otročiči! to vam pišem, da ne grešite. Ako je pa kdo
grešil, imamo besednika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega,
' n  °n je sprava za naše grehe; ne samo pa za naše, ampak

- 636 -

tudi za grehe vsega sveta« (I. Jan. 2, 1. 2.) Če se
svojih grehov iz serca skesamo, odkritoserčno spovemo in
resnično spokorimo, je zvest in pravičen, da nam odpušča
naše grehe, in nas očisti od vse hudobije. Jezus Kristus tedaj
ni brez pomoči pustil grešnikov, ki se po svetem kerslu pre-
greše, temveč je tudi zanje skerbel; tudi njih hoče zveličati,
zatorej je postavil zakrament svete pokore, in je zapovedal
svojim aposteljnom in njih naslednikom, naj delijo ga skesanim
in potertim grešnikom, ter jim rekel: „Prejmite svetega Duha.
Kterim bole grehe odpuščali, so jim odpuščeni in kterim jih
bole zaderžali, so jim zaderžani.« (Jan. 20, 22. 23.)j

Kakor se pri svetem kerstu odpušča izvirni greh in tudi
vsi pred svetim kerstom storjeni grehi; ravno tako se v za¬
kramentu svete pokore odpuščajo vsi tisti grehi; kteri so bili
po svetem kerstu storjeni. Naj bodo grehi veliki, kakorkoli
si hočejo, naj bo njih število še tako obilno, vsi, pri čistem
vsi bodo odpuščeni. Sveta odveza, podeljena skesanemu greš¬
niku, zbriše mu vse grehe. Od tega je že v stari zavezi
govoril s. Duh po preroku Izaiju (1, 18.) rekoč: „če bi bili
vaši grehi kakor škerlat, postali bodo beli kakor sneg; in ako
bi bili rudeči kakor baržun, beli bodo kakor volna.« — Enako
tolaživno govori po preroku Ecehielu (18, 21. 22.) rekoč:
„Ako pa brezbožnež pokoro stori za vse grehe, ktere je storil?
in dopolni vse moje zapovedi, in dela prav in po pravici ;
živil bo gotovo, in ne bo umeri. Nobene njegovih hudobij,
ktere je storil, ne bom pomnil; živel bo zavoljo svoje pravice,
ktero je delal. Hočem li smert hudobnega pravi Gospod Bog,

■ n ne le veliko bolj, da se spreoberne od svojih hudih pot m
živi?« — In s  Janez Kerstnik pričuje od Kristusa, rekoč:
»Glej, Jagnje božje, glej, ktero odjemlje greha sveta.« (Jan.
1, 29.) S svojim namestovavnim in zadostivnim terpljenjem
in s svojo britko smertjo tedaj odjemlje Jezus greh sveta,
to je: vse grehe vseh ljudi. — To resnico poterduje tudi učeni
Terlulijan, ko pravi: „Beremo, da božji Duh Efežanom oči tuj e
pomanjkanje ljubezni, vernim v Tiatiri nečistost, unim v Sarde
pomanjkanje dobrih del, unim v Pergamu popačenje nauka,
unim v Laodiceji preveliko zaupanje v posvetno blago; vse te
kliče z ojslrim žuganjem k pokori: gotovo bi jim ne žugui)

337  —

ako bi se ne odpustilo takim, kteri se skesajo in poboljšajo .“
— V zakramentu svete pokore tedaj odpušča usmiljeni Bog
spokornim grešnikom vse njih grehe, če bi bili tudi še tako
veliki, in če bi bilo njih število tudi še tako silno; prerodi jih
v dediče nebeškega kraljestva, vzame jih v število svojih otrok;
objame jih in poljubi, kakor oče svojega zgubljenega sina v
znamnje, da je mir med njimi; obleče jih v oblačilo posve¬
čujoče gnade božje, brez kterega nobeden ne more iti na
nebeško ženitnino. In tega usmiljenega odpuščenja spokornim
grešnikom ne podeli le samo enkrat, ampak vselej, kolikor-
krat koli se skesani in spokorni zatakajo k zakramentu svete
pokore.

Arnulf je bil vojvoda in imeniten služabnik Frankovskega
kralja Klotarja II.; poznej pa je bil v škofa posvečen za

Mesto Mec (Metz). Svoje mlade dni ni živel ravno v vsem

po volji božji; zatorej mu je po njegovem spokorjenju o neki
priložnosti delj časa nepokoj delala misel, ali mu je pač Bog

vse grehe njegove mladosti odpustil, ali mu jih ni odpustil ?

Ta misel ga je tolikanj nadleževala, da dolgo dolgo ni bilo
n e miru ne tolažila v njegovo serce. Ves sam v se zamišljen
gre o lem času nekega dne v mestu Mec čez Mozeljski most.
No mostu pa kar na enkrat postojf, sname si perslan iz
Persta, ter ga verže v reko Mozeljo, rekoč : „Ako ta perstan
s pet nazaj dobim, veroval bom, da so mi odpuščeni moji
grehi/ 4  Preteklo je za tem več časa, in želja Arnulfova
Se  ni spolnila; ali glej čudo! na zadnje vendar le najde
perstan v trebuhu ribe, ktero so mu bili pripravili za obed.
—- Paul Warnefried terdi, da mu je to povesi pripovedoval
slavni cesar Dragotin Veliki, kteri je sam vidil listi perslan,
kterega so iz ribjega želodca vzetega hranili in vsako leto
ljudem razkazovali v cerkvi s. Boštijana.

Mi, ljubi moji! ne potrebujemo, da bi Bog slehernemu
zmed nas z čudežem poterdoval in zagotovljal odpuščenje gre¬
hov; nam je namreč že zadosti, da vemo, da je Jezus svojim
'^mestnikom na zemlji izročil oblast grehe odpuščati. K njim
Se  bomo zatekali vselej, kadar nas grehov butara teži; k njim
Se  bomo zatekali s spokornim duhom, in težek kamen se nam

- 638 -

bo od serca odvalil. Ljubi mir se nam bo spet povernil v
razbegano serce, kar ni nič manjši čudež merno unega čudeža
z Arnulfovim perstanom. In ta čudež božjega neskončnega
usmiljenja nam bo zvest porok in očitna priča, da ima sveta
cerkev Jezusova oblast, nam grehe odpuščati, in naj bi bib
tudi še tolikanj veliki, in naj bi bilo njih število tudi še
tolikanj obilno, da se le resnično spokorimo in poboljšamo.

7. O kako velika nam je ta sreča, da je Jezus Kristus
svoji cerkvi dal oblast grehe odpuščati! To je sreča, kakoršne
nikakor nimajo tisti, ki so zunaj prave cerkve, in se ne
znajdejo v občestvu svetnikov! Škofe in mašnike, ki so ljudje,
slabostim podverženi, kakor mi, postavil je Jezus namesto sebe
sodnike, ter jim dal oblast, grehe odpuščati ali zaderževati.
Oni imajo v svojih rokah ključe, kteri nam odpirajo nebeške
vrata, vrata svetega raja. Kadar grešnika, ponižno pred njim*
klečečega in se grehov skesano obtožečega, prekrižajo in nad
njim izrečejo mogočno besedo: „Odvežem te od tvojih grehoY
v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha", izrečejo le besede
kakor od Boga postavljeni in pooblastjeni sodniki: tedaj J e
njih sodba polerjena in podpisana tudi v nebesih; in takrat j e
grešnik odvezan od vseh svojih grehov; njegova duša je očiščena
in posvečena; pravica, ktero mu je bil greh odvzel, mu je sp et
nazaj dana; zopet postane božji otrok in prijatel vsegamogoc'
nega Boga. Poglejte dobroto nad vse dobrote! Za to dobrote,
da je Bog svoji cerkvi dal oblast grehe odpuščati spokornim
grešnikom, pač nismo v stanu nikdar zadosti zahvaliti neskoncn 0
dobrotljivega in usmiljenega Boga! O da bi mu hvaležni b»
zanjo vsaj toliko, kolikor nam hvaležnim bili pripusti nasn
slaba moč 1 Amen.

- 639 -

LXXXVIf. Keršanski nauk.

§,11.  Od enajstega člena vere.

Vstajenje mesa.

1. Zadnjič sem govoril od duhovnega vstajenja, danes
pa bom govoril od telesnega vstajenja ali vstajenja teles.
Duhovno vstajenje se godi' po odpuščenju grehov, od kterega
odpuščenja govori' deseti člen svete vere, vstajenje teles pa
uči enajsti člen opostoljske vere, ki se glasi:

Verujem v »vstajenje mesa“.

2. Kaj spoznavamo z besedami: „Vstajenje

tnesa“ ?

S temi besedami spoznavamo in na znanje dajemo, da bo
Dog poslednji dan obudil vse mertve, in da bodo ljudje vstali
s  svojim mesom, ter z ravno tistim telesom, kterega so imeli
v sedajnem življenju, in da bo potlej vsako telo s svojo dušo
Ua vekomaj združeno ostalo.

Bog je pervega človeka vstvaril neumerjočega, in neu-
uierjoči °bi bili vsi ljudje, ako bi pervi človek grešil ne bil.
Ko je pa Adam grešil, je grešivši zapravil ta dragi dar, za¬
pravil neumerjočnost, in je umerjoc postal. S tem grehom,
kterega smo vsi podedovali, zgubili smo tudi mi neumerjočnost,
in  smo umerjoči postali. Vsi moramo umreti, vsi od pervega
do  zadnjega. Smert je kazen za greh. Tako nas uči sv.
Davi, ko °pravi: »Kakor je po enem človeku greh na svet
Prišel, in po grehu smert, in je tako nad vse ljudi prišla, ker
®o v njem vsi grešili.^ (Rimlj. o, 12.)—Kadar pa uineijemo,
86  nam bo neumerjoca duša ločila od telesa. Telo se bo v

— 640

zemljo povernilo, iz ktere je vstvarjeno, ondi bo strohnelo in
se spreverglo v prah in pepel. Duša pa gre precej po smerti
telesa na sodbo, in od sodbe ali v nebesa, ali v vice, ali v
pekel, kakor si je že zaslužila v sedajnem življenju. Taka
se je godila z ljudmi, ki so pred nami živeli; enaka se godila
bo z nami in z vsemi, ki bodo za nami na svet prišli. Duše
umerlih prednamcov so zdaj ločene od njih telesa: toda ne za
zmerom. Prišel bo dan, prišel bo sodnji dan, o kterem se
bodo duše spet sklenile s telesom. Telesa, ktere zdaj po vsem
širokem svetu zaprašene in razpepeljene počivajo v maternem
krilu zemlje, oživele bodo na novo in vstale iz svojih po-
kopališč.

Jezus Kristus je s svojim britkim terpljenjem in častitim
vstajenjem smert premagal, in tudi nam prislužil vstajenje teles.
„0 smert! Jaz sem tvoja smert“, govoril je Kristus po preroku
Ozeju (13, 14.), kar tudi s. Pavl na znanje daje, ko pravi:
„Smert! kje je tvoja zmaga? Smeri! kje je tvoje zelo ?“
(I. Kor. 15, 55.) Končana je po spričevanju aposteljnovem
smert, ktera je naš zadnji sovražnik. Vso škodo tedaj, [ktere
je greh napravil, popravil je Jezus, naš Odrešenik in Zveličar-
S svojim svetim terpljenjem in svojim neskončnim zasluženjem
je plačal ves naš dolg, klerega mi sami nikakor nismo mogl'
plačati; in v svetih zakramentih nam la dolg zbrisuje. P>' e '
kletstvo božje je od nas odvzel, in nam zopet zadobil gnado,
prijaznost in ljubezen božjo. S svojimi nebeškimi nauki nam
um razsvitljuje, s svojo božjo gnado nam voljo k dobremu
nagiba, s svojim svetim zgledom nam kaže pot v večno žiV'
Ijenje, in še clo naši smerti je moč odvzel, ter nam pridobi*
vstajenje teles. Do sodnjega dneva bo pustil, da bo smert
gospodovala čez naše telo; ob sodnjem dnevu pa bo smert
popolnoma pokončana. Oživele bodo telesa, ktere nam
smert poprej razderla in pokončala, in bodo vstale iz
počivališč, prišle iz svojih grobov.

Nad to resnico ne smemo in ne moremo imeti nikakoveg"
dvoma. Božji vsegamogočnosti namreč niso postavljene nobene
meje. Ko je Bog zamogel človeka iz nič vstvariti, bi nm r
človeškega telesa^ iz praha, v klerega se je spremenilo, " e
mogel poklicati v življenje? Saj že tudi v natori z lastni' 111

je

gvojik

- 641 —

očmi vidimo mnoge take čudne reči, ktere nam naše vstajenje
od mertvih prav lepo postavljajo pred oči. Semensko zerno
se v zemljo vseje; v zemlji strohni, umerje; ali glej! iz mer-
tvega strohnelega zernica požene zdrava kalica, zelena bilka,
rumeno klasje.” Po zimi počiva vsa nalora kakor odmerla.
Travnate bilke zrumene in vsahnejo, cvetlice zvenejo in zgi¬
nejo, drevje se osuje in mu le suhi stremlji v nebo šterle ;
Pride pa spet mila, prijazna spomlad, in iz nad hribov pri—
pihljajo gorke pomladanske sape, in iz pod visokega neba pii-
greva toplo solnce, in prebudi vso natoro iz ledenega zimskega
spanja; in trava oživi, drevje ozeleni in se cvetlice spet raz-
cveto, in zaljšajo hribe in doline z miljeno svojo lepoto. Bi
mar Bog, ki tolike čuda dela v natori, ne mogel tudi mertvega
človeškega trupla spet v življenje obuditi? Bi mat Bog, ki

gerdo gosenčjo golazen prestvarjo y lepega, pisanega metulja,
ne mogel tudi razpepeljenega človeškega telesa prenovili in
°živiti? Vsegamogočnemu Bogu je mogoče storili lo in uno ! In
res imamo v svetem pismu mnogo zgledov, kleri nam spričujejo,
d a zatnore Bog tudi mertvega človeka spet v življenje obuditi.
^ prošnjo preroka Elija se je duša nekega umerlega fantiča
s Pet nazaj vernila v njegovo telo, in fantič je oživel. (III.
Kralj. 17.) Nek zamerli mož je bil položen v grob preroka
Elizeja; kakor hitro pa se je njegovo telo dotaknilo
Elizejevih kosti, oživel je mož in od mertvih vstal.

(IV. kralj. 13.) Jezus sam je več ljudi obudil v življenje.
Med drugimi je obudil Jajrovo hčerko, ktera je ze na

Mrtvaškem odru ležala; obudil je Najmlanskega mladenca,
Merega so ravno pokopat nesli; obudil je Lazarja, brata Mar¬
inega in Marijnega, kteri je že štiri dni ležal v grobu, in
J® bila že trohljivost nanj padla. Bi mar Bog ki je

že  toliko mertvih obudil v življenje, ne mogel obuditi
ludi  vseh mertvih? Nad lo resnico tedaj nikakor ne smemo
dvomiti. Vsegamogočni Bog zamore obudili telesa vseh mertvih,
travno bi se 'znašle na dnu morja ali v sredi zemlje, in
na J bi si bilo naše telo tudi še tako na drobno razprahnjeno,
‘n naj bi bil prali naših kosti razpihan in raznesen na vse
Miri kraje sveta. Vsegamogočna božja previdnost, ktera vse
°brani i n  do naše lase na glavi razštele ima, zamore zbrati

» . 41

Kers, riOTit,

- 642 -

vsako drobtinco prahu, v kterega se bo spreverglo naše
telo, zbrati in zediniti ga v celo telo in telo spet obuditi v
življenje.

Ali bo pa Bog hotel to storiti, in vse mertve spet v
življenje obuditi? Da, Bog bo to storil! Od tega nas prepričajo
mnogi izreki svetega pisma stare in nove zaveze. Razodel j e
Bog to resnico že svojemu zvestemu služabniku, poterpežlji'
vemu Jobu, kteri je živel kakih 3000 let pred Kristusovi®
rojstvom. S to resnico se je tolažil ta zvesti prijatel božji v

svojem obilnem terpljenju, ter je rekel: „Vem namreč, da moj

Odrešenik živi, in poslednji dan bom vstal iz zemlje; in zop® 1
bom obdan s svojo kožo, in v svojem mesu bom vidil svojeg 3
Boga. Jaz sam ga bom vidil, in moje oči ga bodo gledal®?
in ne drugi; to upanje je hranjeno v mojem sercu.“

19, 25 — 27.) Prerok Daniel (12, 1. 2.) pravi: „Prišel b°

čas, kakoršnega še ni bilo, odkar so se ljudstva začele • • ;

In množica teh, ki spijo v prahu zemlje, prebudila se bo, en ‘
v večno življenje, drugi v osramotenje, kteri jim bo na v®'
komej v del.“ Lepo govori od vstajenje teles tudi prej®
Ecehiel (37.) ko pravi: „Roka Gospodova je nad me pris| <1 ’

in me je v duhu vunkaj peljala, ter me postavila sred p°'J a ’

ktero je bilo polno (mertvaških) kosti. In on me je vodil P°
sredi med njimi in na okrog: bilo pa jih je neznano veji
po planjavi, in so bile silno suhe. In mi je rekel: Sin cl
veški! kaj se ti zdi, bodo li oživele te kosti? In sem mu 0
govoril: Gospod, Bog! to veš ti. In mi je rekel: P rer ° ,
od teh kosti, ter jim reci: Ve suhe kosti! poslušajte bes®
Gospodovo. Tako govori Bog, Gospod, tistim kostem: P° s  .
bom duha v vas, in bole oživele. Obdal vas bom s k ,ta .j
in bom dal meso rasti čez vas, in vas bom s kožo o ge® ’

in vam dal duha, da bote oživele, in zvedele bole, da jaz s

Gospod. In sem prerokoval, kakor mi je bil zapovedal,
ko prerokujem, začelo je šumeti, in glej, gibalo se je: in
se je sklepala h kosti, vsaka k svojemu udu. In sem g e  ’
in glej, kite in meso je čez nje prišlo, in se je koža ®ez ^
raztegnila: duha pa niso še imele. In mi je rekel: P rer l? ^
duhu, prerokuj, sin človeški! in reci duhu: Tako govori ^
Gospod: Pridi duh od štirih vetrov, in dihni y Ig  merli® 6 )

- 643 —

spet ožive. In sem prerokoval, kakor mi je bil zapovedal:
in duh je vanje šinil, in so oživele, in se postavile na noge,
(in jih je bila) velika, silo velika množica (vojska)«. Da bodo
mertvi vstali, so Judje terdno verovali, kar se med drugim vidi
tudi iz tega, kar je drugi sin Makabejske matere govoril ne¬
vernemu kralju Anliohu, ter rekel: „Ti hudobnež vseh hudob¬
nežev nam sicer vzameš sedajno življenje; toda kralj sveta
bo nas umerle za njegovo postavo ob vstajenju obudil v večno
življenje. (II. Mak. 7, 9.)

To resnico nam lepo spričuje tudi sveto pismo nove za¬
veze. Jezus je to resnico poterdil z razločno besedo. Dekel
je: „Ura pride, ob kteri bodo vsi, ki so v grobeh, slisali glas
Sinu božjega. In bodo prišli, kteri so dobro delali, v vstajenje
življenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja.
(Jan. 5, 28. 29.) Saduceje pa, kteri vstajenja merlvih niso
verovali’ pokregal je Jezus rekoč: »Motite se, ker ne umete
ne pisem, ne moči božje. Ob vstajenju namreč se ne bodo
ne ženili, ne možile, temveč bodo kakor angelji božji v ne¬
besih. Od vstajenja mertvih pa, ali niste brali, kar vam je
govoril Bog rekoč: Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov,
in Bog Jakobov? Bog ni mertvih, ampak živih. (Mal. 22,
29 — 32.) Marta je Jezusu na znanje dala, da veruje na vsta-
[enje mertvih. Rekla je k Njemu: »Vem, da ho vstal (moj
b rat Lazar) ob vstajenju, poslednji dan. (Jan. 11, 24.)

Jezus te vere jej ni podori.- Sv. Pavl je od vstajenja mertvih
Prepričan, in terdi da morajo tudi vsi drugi mertvi vstat, zato,
ko  je Kristus od mertvih vstal. On pravi: „Ako se od Kri¬
stusa oznanuje, da je od mertvih vstal, kako pravijo nekter.

1  ^ed vami da ni vstajenja mertvih? Ako pa n. vstajenja
m erlvih, tudi Kristus ni vstal. Ako pa Kristus m vstal,
j tedaj prazno naše oznanovanje, prazna tudi vaša
I Vera Zdaj pa je Kristus vstal od mertvih, pervma

spijočih' Ker po človeku je smert, in po človeku vstajenje
mertvih In kakor v Adamu vsi umerjejo, tako bodo tudi v
J^istusu vsi oživeli.« (I- Kor. 15, 12 — 14. 20 -22.) Iz teh
f es ed moramo to le skleniti: Kristus je od mertvih vstal tedaj
u°nio tudi mi vstali. Ravno tisti dub, ki je Kristusa obudil,

41*

- 644 -

obudil bo tudi nas v življenje. Vse to, glejte, nas zadosti
prepriča, da bodo mertvi zares vstali od mertvib, kakor ter-
dirao in spoznamo v enajstem členu apostoljske vere, kadar
pravimo: »Verujem v vstajenje mesa“.

3. Zdaj pridemo do vpraševanja: Zakaj bo Bog
obudil naše  telesa? in zakaj bomo vstali v ravno
tistem telesu, kterega zdaj imamo?

Bog bo obudil naše telesa, da bodo z dušo vred ali večno
plačilo prejele ali pa večno kazen. Telo je tovarš naše duše*
orodje naše duše je. Karkoli v sedajnem življenju storimo*
ne storimo samo z dušo, ampak tudi s telesom; telo pomag a
duši delati dobro ali hudo, torej ima tudi telo svoj delež P r |
dobrem in pri hudobnem delu, in je kakor duša vredno a' 1
plačila ali kazni. Zatorej bo pravični Bog nam obudil ravn°
to telo, kterega zdaj imamo, da ga bo z dušo vred ali P°'
plačal ali pa kaznoval nalanjko po zasluženju.

Ta nauk nam Jezus sam daje, ko pravi, da bodo mert vl
iz grobov prišli, „kteri so dobro delali v vstajenje
Ijenja, kteri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenj 8 -
(Jan. 5, 29.) Ravno to tudi sv. Pavl uči rekoč: »Mi vS j
moramo pokazati pred sodnjim stolom Kristusovim, da prej 111 ®
slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali h u ^°'
(II. Kor. 5, 10, Rimlj. 14, 10.)

4. Neizrečeno imeniten pa tudi tolaživen in oveseIjR el1
nauk je nauk od vstajenja mesa, nauk od vstajenja teles. Nik ar
ga nikdar ne spustimo spred oči, ampak si večkrat z živo ver«
nanj spomnimo, in se ž njim tolažimo v vseh revah in n* 1 ^
ogah, stiskah in težavah sedajnega življenja! — Ako si
olen, 0  kristjan! in ti hude bolečine prizadeva tvoja bolez e, h
-o aži se z upanjem na svoje prihodnje srečno vstajenje, kab° r
se je tolažil pobožni Job, v ranah in v bolečinah sede n a
gnojnem kupu;  ali kakor se je tolažila serčna Makabejk 8  f
svojimi sedmimi sinovi v grozovitnih mukah, s kterimi jih ^
mučil in martral neusmiljeni trinog Antioh. Misli si, ter re ®j
sam pri sebi: „€e tudi moje telo zdaj terpi, in ječi v ran 01

in bolečinah, in je spred silnih bolečin že vse obnemoglo, to
nič ne de; kolikor več zdaj terpi iz ljubezni do Boga, tolikanj
lepše in častilljivše bo od mertvih vstalo na dan poslednje
sodbe! Koliko jih je, ki grozovitim bolečinam podveržejo svoje
telo, si dajo odžagati roko ali nogo, rano ožigati z razbeljenim
železom, da bi si le še za nekoliko časa podaljšali časno
življenje; zakaj pa bi jaz voljno ne terpel v svojem mesu,
da bom nekdaj k večnemu življenju vstal!?«— Spomni se na
ta oveseljivni nauk, ljubi kristjan! in se ž njim tolaži, kadar ti
srnert pobere tvoje starše, tvoje brate ali sestre, tvoje prijalle in
znance, tvoje žlahtnike ali dobrotnike, in se ti milo stori, da se
>noraš ločiti od njih, za ktere je bilo vse goreče tvoje serce, in
bi bil rad svoje življenje dal za njih življenje, ako bi mogoče bilo.
Ne žaluj nezmerno o njih zgubi, kakor žalujejo neverniki, kteri
svojega upanja ne zastavljajo v prihodnje življenje, od kleiega
nič ne vedo; temveč tolaži se, da bomo resnično nekdaj vstali!
Misli si: „Čez nekoliko časa bom svoje ljube zopet vidil; spet
s e bomo zedinili, za vekomej sklenili, in nikdo nas vec ločil
ne bo. Če se tudi v sedajnem življenju več ne vidimo, vidili
Se  bomo pa v prihodnjem življenju, in se pozdravljali vsi veseli,
kadar bomo vstali iz svojih grobov!« - Spomni se tega tola-
Mvnega nauka, ter nauka od vstajenja mesa, kadar se ti bo
s Mert napovedovala, in se bodo iztekali dne\i tvojega se aj
nega življenja, da se ne boš smerti nezmerno bal, in da ne
k°š nespametno žaloval po tem svetu, kterega os mora za¬
lotiti; ampak da boš smert voljno sprejel, kakor poslanca
b °žjega, kteri te je prišel klicat iz pluje v domačo deželo, iz
lerpljenja te vabit na počitek, iz časnega življenja le preselit
v  večno življenje, v kterem boš po poslednjem dnevu prejel
Vs e lepše in častitljivše telo, kakor ga zdaj tukaj zapustiš, ter
Oteri černi zemlji' izročiš. Misli si, da zerno ne skali in ne
P°žene, ako poprej v zemlji ne umerje in ne strohni, in iž
tl i e ga ni ne žita ne žetve. »Ravno taka bi bila«, reci sam

pri  sebi, tudi z menoj, ako ne strohnim in ne sprahmm v
žem lji; moje telo bi po tem ne bilo nekdaj obujeno v večno
Oljenje!« Tako je mislil in se tolažil sv. Hilarij, ter je rekel:
^eseli mo  se, da bomo razdrobljeni kakor lončarska posoda!

646  -

s tim namreč bomo prerojeni, in iz tega bomo dosegli tisti
srečni prid, da bomo spremenjeni v Bogu dopadljive posode."
Ta resnica je podpirala in krepčala tudi mučence in muče¬
nice , da so vsi veseli darovali svoje ude v muke i n
martre, ker so unod groba pričakovali boljšega življenja in n 0
sodni dan častitega vstajenja. Svetemu Jakobu Intercisu j 0
Parzijanski kralj Ilzdegerde ukazal posekati ud za udom, tako,
da je njegova muka lerpela celih devet ur. Pa kadar mu j 0
bil odsekan kak ud, ga je sv. Jakob tako-le nagovarjal, t 0r
mu rekel: „Le pojdi, ti, moja roka! moja noga! i. t. d.
vstajenju bova spet skupej prišla. Večni Stvarnik vas bo sp 0t
zbral in vse prelepo zedinil." — Živimo pobožno in bog 0 '
boječe tudi mi, ter v Bogu, z Bogom in za Boga, in sm 0rt
nam ne bo delala nobene nezmerne groze, marveč se bom 0
tudi mi lahko tolažili s tim, da nekdaj častito vstanemo vsi-
Amen.

647  -

LXXXV!1I, Keršanski nauk.

Od vstajenje mesa.

(Na dalje.)

1. Razlagati sem vam začel zadnjič enajsti člen svete
vere, ki govori od vstajenja mesa. Pravil sem vam, da z
besedami „verujem v vstajenje mesa“ spoznavljamo in verujemo,
da naše telesa ne bodo ostale vedno v zemlji, kamor se po-
kladajo po smerti, temveč da bodo na dan poslednje sodbe
zopet v življenje obudene, in bodo zopet prišle iz svojih
grobov. Bogu, kteremu je mogoče bilo, človeka iz nič vslvariti,
tudi ne bo nemogoče, umerlega človeka zopet v življenje
obuditi. Naj bi bil tudi prah nekterih teles raznesen in raz¬
tresen na vse štiri kraje sveta; naj bi bile tudi truplja ne¬
kterih ljudi na vojski pobite, in njih kosti sem ter tje raz¬
metane, naj si tudi nektere trupla konec jemljejo v morju in
Po drugih vodah, v kterih jih ribe obero in druge živali snejo;
»aj si tudi mnoge telesa raztergajo in razmesarijo divje zveri;
Naj si tudi mnogo ljudi ogenj v pepel spremeni: vsegavedni
®°g Ye za vsak prah našega telesa, za vsako drobtinco naših
kosti, in vsegamogočni Bog jih zamore spet skupej zbrati,
v  telo skleniti, in mertvo telo spet v življenje obudili. In da
k° Bog to tudi res storil, ter vse merlve poslednji dan v
življenje obudil, razodel je sam v svetem pismu stare in nove
z aveze. Mertve telesa pa bo v življenje obudil zato, da tudi
te 'o z dušo vred prejme ali plačilo ali kazen, kakor si je že
^oši pomagalo delati dobro ali hudo. — Vse to sem vam zad—
n J'č razlagal. Danes pa gremo dalje v razlaganju enajstega
j ^ ena  svete vere, in pridemo naj poprej do vprašanja:

- 648 —

2.  Kako se bo godilo vstajenje teles?

Gospod Bog po poslal svojega velikega angelja s trobento
in z velikim glasom. Nekteri cerkveni očetje mislijo, da ta
veliki angelj je verhangelj Mihael, ki je veliki varh cerkve,
kakor je bil pred Kristusom varh svete občine. (Dan. 10, 21.)
fn angelj bo zatrobil na trobento, in glas te trobente se bo
razlegal po globočinah morja, po breznih zemlje, po naj glo-
bejših jamah in duplinah, po naj tamnejših in najskrivnejših
krajih, od konca do kraja sveta. „In sam Gospod (Jezus

Kristus) bo ob povelju in glasu velikega angelja in na trobento
božjo prišel iz neba*; (I. Tes. 4, 15.) „in vsi, ki so v gro-
beli, bodo slišali glas Sinu božjega, in bodo prišli* (Jan. 5,
28. 29.) iz svojih grobov in počivališč. Vsi bodo slišali po¬
velje Sina božjega, ktero povelje jim bo na znanje dal po ve¬
likem angelju in njegovem trobentanju, in vsi od pervega do
zadnjega bodo morali hote ali nehote od mertvih vstati.

3. Zdaj pa naj vam povem, kakšne bodo naš®

telesa po vstajenju od mertvih.

Vstali bomo z ravno temi telesi, ki jih imamo v sedaj-
nem življenju; pri vsem tem pa le vendar ne smete misliti?
da se naše telesa po vstajenju kar nič ne bodo spremenilo?
ne smete misliti, da bodo naše telesa po vstajenju imele ravno
liste slabosti in pomanjkljivosti, kakoršne imajo v sedajnein
življenju; ne smete misliti, da bodo po vstajenju tisti slepi, kterj
so zdaj slepi; ali da bodo hromi in kruljevi tisti, kteri so zdaj
hrumi in kruljevi; ali da bodo brez rok in nog tisti, kteri** 1
so zdaj roke odsekane ali noge odžagane. Kakor je Bog p eI ^
vega človeka vstvaril popolnoma brez vse pomanjkljivosti?
ravno tako bo tudi naše telo po vstajenju brez pomanjkljivosti?

nič ne bo imelo na sebi, kar bi ne bilo popolnoma. P°

vstajenju ne bo viditi nobenih slepih oči, ne gluhih ušes, n0
kraljevih nog, ne sključenih udov, ne težavne debelosti. P 0
vstajenju tedaj bodo imeli pravični in grešniki vse ude in celo?
popolno telo. — Pri vsem tem pa vendar nikar ne misl* le ?

— 649 -

da bi med lelesi pravičnih in grešnikov ne bilo nobenega
razločka! Pravični, kleri so tukej na zemlji Jezusu Kristusu
podobni v svetem življenju, vstali bodo v častitljivem, nestroh-
Ijivem telesu, podobnem Kristusovemu častitljivemu telesu; vsi
pa, ki tukaj na zemlji pregrešno žive in v smertnem grehu
umerjo, vstali bodo sicer tudi v polnem nestrohljivem vse ude
imevšem telesu, ktero bo pa pri vsem tem vendar le silo
ostudno, pogubljenju zapadlo in v večni ogenj namenjeno.

4. Da bodo trupla izvoljenih  po vstajenju častitljive
in Jezusovemu telesu enake, spričuje nam sv. Pavl rekoč:
„Kristus bo premenil naše revno telo, ker ga bo vpodobil
svojemu častitljivemu telesu po moči, s ktero si tudi zamore
podvreči vse reči.“ (Fil. 3, 21.) „Je živalsko telo, in je tudi
duhovno, kakor je pisano: Postal je pervi človek Adam živa
duša, poslednji Adam oživljajoč duh. Pervi človek, iz zemlje,
je zemljsk: drugi človek, iz nebes, je nebešk: (to je: pervi
človek je iz zemlje narejen, in zato je njegovo telo zemeljsko;
drugi človek, Kristus, je iz nebes, in njegovo telo je sicer
človeško, pri tem pa tudi nebeško). Kakoršen je zemeljski,
tako so tudi zemeljski; in kakoršen je nebeški, taki so tudi
nebeški:* (to je: kakor je bil nebeški Kristus v svojem in po
svojem vstajenju na duši in na telesu poveličan, ravno tako
bodo tudi vsi njegovi duhovni otroci, to je, verni ob vstajenju
na telesu in na duši poveličani.) (I. Kor. 15, 44—48.) Po¬
glej, pravični kristjan! kako oveseljivna ti je spet ta resnica.
Bodi mlad ali star, majhne ali velike, čedne ali nečedne po¬
stave, nosiš vendar le zdaj telo zemeljskega Adama, nosiš
trohljivo, umerjoče vse revno telo: po vstajenju pa boš nosil
telo nebeškega Adama Jezusa Kristusa, ktero bo neumerjoče,
brez vsega hudega poželjenja, častitljivo bo in duhovno! —
Pa preglejmo še bolj na drobno to potolaživno resnico. Sv.
Favi metno tega, kar sem že poprej od njega v misel vzel,
tudi še to le pripoveduje od spreinenjenja teles po vstajenju:
j,Seje se v trohljivosti, vstalo bo v nestrohljivosti; seje se
v nečasli, vstalo bo v časti; seje se v slabosti, vstalo bo
v lerdnosti; seje se živalsko telo, vstalo bo duhovno telo,“

650 -

(I. Kor. 15, 42 — 44.) Po besedah svetega Pavla tedaj bo
telo pravičnih ob vstajenju:

a) nestrohljivo, to je: da potlej nikoli več ne bo
strohnelo, ampak bo vekomej živelo; nikoli več ne bo se
v prah in pepel spremenilo, ampak celo dolgo večnost bo
ostalo tako, kakoršno bo od mertvih vstalo. V sedajnem živ¬
ljenju mora telo terpeti stiske in težave, mnoge nadloge, bo¬
lezni in bolečine in več drugega hudega, kar telo razdeva in
vkončuje: po vstajenju bo pa telo rešeno vsega tega, bo
prosto slehernega terpljenja, nobena reč ga ne bo mogla po¬
končati. Dopolnilo se bo nad njim, kar je pisano: „Požerla
je smert v zmagi. Smert! kje je tvoja zmaga? Smert! kje je
tvoje zelo?" (I. Kor. 15, 55.)

Telo izvoljenih bo ob vstajenju:

b) častitljivo,  to je: imenitno, čisto in svitlo. Svetilo
se bo kot najsvillejša luč, kar priča Kristus sam, ki pravi:
„Takrat se bodo pravični svetili kakor solnce v kraljestvu
svojega Očeta." (Mat. 13, 4 5.) Pa tudi modri mož v svetem
pismu stare zaveze že od tega govori, ter pravi: „Pravični se
bodo svetili, in kakor iskre v terstju (na sternišču) bodo tekali."
(Modr, 3, 7.) Podobo te svitlobe so imeli Izraelci v puščavi
nad Mozesom, čigar obličje se je od pogovora z Bogom svetilo
tako, da ga nobeden ni mogel gledati. Podobo te svitlobe
so imeli trije ljubljeni učenci: Peter, Jakob in Janez nad Je¬
zusom, kader se je bil vpričo njih spremenil na Taborski gori,
in se je njegovo obličje svetilo kakor solnce, in so bile nje¬
gove oblačila bele kakor sneg. Glejte, tako lepe in častitljive
bodo telesa izvoljenih ob vstajenju, kakor lepo in častitljivo je
bilo njegovo telo o spremenjenju; zakaj sv. Pavl pravi, kar
sem že poprej rekel: „Kristus bo spremenil naše revno telo,
ker ga bo vpodobil svojemu častitljivemu telesu po moči, s
ktero si tudi zamore podvreči vse reči." (Fil. 3, 21.)

- 651 -

Telo izvoljenih bo po vstajenju:

c) terdno, to je: močno, urno, hitro in gibčno. Kamorkoli
bo duša hotla in si želela iti, tje pojde tudi telo z neznano
lahkoto in gibčnostjo, kakor pričuje prerok Izaija (40, 31.),
ki pravi: „Kteri v Gospoda zaupajo, obnavljajo svojo moč, se
operutničijo kakor postojne (dobijo perutnice kakor poslojne);
tekajo, in se ne vpehajo; hodijo, in se ne ytrudijo.“ Teža
telesa je človeku v življenju večkrat težavna in nadležna; po
vstajenju pa telo nobene teže več imelo ne bo!

Telo izvoljenih bo po vstajenju:

d) duhovno.  Duhovno telo, pravi sveti Avguštin, se
ne imenuje zato, kakor da bi se v duha spremenilo, ampak
zalo, ker bo duhu popolnoma podložno, ker bo prosto vse
slabotnosti, betežnosti in vsakega madeža, in bo večno živelo.
Duhovno telo izvoljenih bo podobno Jezusovemu telesu, ka-
koršnega je imel po vstajenju, ktero je bilo sicer pravo, ob¬
čutljivo, ošlatljivo telo, vendar pa tudi tako duhovno, da se je
zamoglo od kraja do kraja, kakor duh naglo premikati, in druge
reči prešiniti. Zatoraj beremo v svetem evangelju, da je Jezus
po svojem vstajenju kar pri zapertih durih stopil v sredo svojih
aposteljnov. (Jan. 20, 19.)

Poglejte, kako lepe imenitne in častitljive bodo telesa
izvoljenih po vstajenju! — Nikar pa ne mislite, da bodo po
vstajenju telesa vseh izvoljenih enako lepe, enako imenitne,
enako častitljive. Več dobrega ko kdo stori, tem lepše, tem
imenitniše, tem častilljiviše bo tudi njegovo telo. In po tem
takem bo tudi med telesi izvoljenih ob vstajenju razloček,
kakor je razloček med luči na nebu. Vse to uči sv. Pavl,
ko pravi: „Druga je svitloba solnca, druga svitloba lune, in
druga svitloba zvezd; zvezda se namreč od zvezde razločuje
po svitlobi. Tako bo tudi vstajenje mertvih.“ (I.Kor. 15,41.42.)
— Pri vsem tem pa le vendar lahko rečem, da bo telo naj
zadnjega zmed izvoljenih po vstajenju sto in stokrat lepše in
•nienitniše in častilljivše, kakor je naj lepše, najimenitniše in
častilljivše človeško telo tukaj na zemlji. — Zatorej bodo pa
tudi duše izvoljenih vse vesele prišle iz Yic in iz nebes.

652 -

in se bodo radostno sklenile vsaka s svojim telesom, v kterem
bodo imele tolikanj lepo, imenitno in prijazno stanovanje na
vse vekomej. Vsa vesela bo izvoljena duša pozdravljala svoje
lepo telo, blagrovala ga in mu hvalo dajala, da je ž njo vred
se greha skerbno varovalo in Bogu zvesto služilo. ,,Pozdrav¬
ljene mi, moje ljubeznjive oči!“ poreče izvoljena duša svojemu
častitljivemu telesu, „ki se niste holle ozirali po grešnih rečeh;
zdaj bote zares srečne, srečne na veke, ker bote na vekomej
gledale prelepega Boga od obličja do obličja. Pozdravljene mi,
moje ljube roke! ktere se niste vlrudile v Gospodovih delih,
in ste tolikokrat v duhu pokore grenke solze brisale si iz oči,
otirale si iz lic. Pozdravljene mi, moje mile noge! ki ste za
Zveličarjem stopinje pobiraje nevtrudeno hodile po ozki poti,
klera pelje v življenje: prišel je čas, da tudi ve plačilo prej¬
mete za ves vaš trud. a  — Ravno tako bo pa tudi telo dušo
pozdravljevalo in jo hvalilo, da mu ni njegove lastne volje
pustila, ampak ga zvesto po božji volji vodila. — Eden dru¬
gega bota blagrovala, eden drugega se veselila. Izvoljena
duša se bo veselila častitljivega telesa, in častitljivo telo se
bo veselilo izvoljene duše. — Vstajenje od mertvih bo tedaj
izvoljenim zares neizrekljivo veselo!

5. Vse drugačno pa bo vstajenje mesa zaveržencem;
neskončno žalostno bo! Vstali bodo sicer nestrohljivi in ne-
umerjoči tudi zaverženci, zakaj sv. Pavl piše: „To trohljivo
namreč mora obleči nestrohljivost, in to umerljivo mora obleči
neumerljivost; (I. Kor. 15, 53.) pa ravno la neumerljivost
jim bo zalegla v večno nesrečo, ker bodo neumerjoči zato,
da bodo zamogli večno lerpeli. Zraven tega bodo telesa
zaverženih ob vstajenju silno gerde in ostudne, in sicer tem
gerše in tem ostudniše, kolikor gerša in osludniša bo duša,
s ktero se bo"do sklenile te telesa, O tem tako le govori
sv. Pavl, in pravi: „Gtejte! skrivnost vam povem: Vsi bomo
sicer vstali, toda spremenjeni ne bomo vsi/* (I. Kor. 15,51-)
to je: Povem vam do zdaj neznano resnico: Ravno zato,
ker nimajo vsi nad seboj podobe nebeškega, ampak nosijo
nad seboj podobo živalskega Adama, bodo sicer vstali vsi, ne
bodo pa vsi oblečeni ž  veličastnim telesom. Hudobni bodo

653 -

tudi vstali, pa ne v veličastvu; zakaj to je le pravičnim
obljubljeno. »Hudobni bodo", pravi sv. Avguštin, „nestrohljivi
vstali, pa prevzele jih bodo bolečine, ktere kazen nanaša".
(Jan. 5, 29. Mark. 9, 48.) — Oh, kako se bodo takrat
prestrašile zaveržene duše svojih teles, s kterimi se bodo
morale skleniti, kader jih bodo zagledale vse gerde in ostudne
priti iz pokopališč! Takrat bota preklinjevala eden drugega;
duša bo preklinjevala telo, telo pa dušo, da sta skupej greh
delala, in si zaslužila terpljenje brez konca in kraja.
»Prekleto telo!" poreče zaveržena duša, „že zdaj sem tako
dolgo terpela v prestrašnem peklenskem breznu zavoljo tvojega
poželjenja, kteremu sem stregla in mu vse dovolila. Zmerom
si se vstavljalo mojim poveljem, dela luči si sovražilo, dela
tame pa ljubilo in doprinašalo; pojdi zdaj z menoj v večno
tamo! Na svetu nisi hollo nič terpeti zavoljo Boga; zdaj boš
pa terpelo brez konca in kraja, brez prenehanja in polajšanja
v peklenskem breznu; ondi bo jok in škripanje z zobmi,
ondi ločitev od Boga na vedno večne veke!" — Strahu in
groze polno bo tedaj vstajenje mesa za zaveržene ! — Ravno
tako strašno in grozensko bo vstajenje mertvih tudi za tebe,
grešni človek! če se ne poboljšaš, in ne odstopiš od lakom¬
nosti, se ne odpoveš nečistosti, ne odjenjaš od pijanosti, se
ne posloviš od napuha, nevošljivosti, jeze in drugih hudobij,
kterim si dosehmalo stregel in jim strežeš še zdaj. Gorje ti,
ako se morda zdaj ne zmeniš za nobeno opominjevanje in
svarjenje, in le še zmerom greh na greh nakladaš, ter nočeš
spoznati, kaj ti je v blagor in zveličanje! Pa prišel bo dan,
o kterem boš to spoznal in se britko in britko kesal, da si
vse dovolil svojemu poželjivemu telesu, toda prepozno bo!
Spokori se rajši zdaj, dokler je še čas, ter pokori svoje telo,
in ga v berzdah imej; zakaj ravno s tim si boš prislužil in
pridobil častitljivo vstajenje. Ako si pa služen svojemu po¬
željivemu telesu, nečastitljivo bos vstal na sodnji dan, in boš
na vekomaj pogubil svojo dušo in svoje telo. Ne pozabite,
kar Jezus, večna Resnica, pravi, ter govori: „Kdor ljubi svoje
življenje, zgubil ga bo; in kdor sovraži svoje življenje na tem
svetu, prihranil ga bo v večno življenje." (Jan. 12, 25.)
Ravno zato nas sv. Krizostom tako lepo opominja k bogo-

— 654  —

ljubnemu življenju, ter pravi: „Vprašujem te, kristjan moj! ko
bi ti že star bil, ves nadložen in slab, in ko bi pri tem še
v silnem vbožtvu omedleval: prišel pa bi nekdo, ki bi ti
obetal, da te bo spet mladega in lepega naredil in močnega,
in te zraven tega tudi še za 1000 let prerodil v mogočnega
in bogatega gospoda, tako, [da bi ti pri tem preživel (ves ta
čas) v iniru in pokoju, v radosti in v veselju, v sreči in
v obilnosti: povej mi, kaj bi ti pač vse ne terpel in ne storil
na tako obljubo? Gotovo bi se za nekoliko časa podvergel
vsem mogočim mukam, da bi po tem 1000 let vživljal veselje
in veličastvo: kaj ne, da bi? — Ali glej, Kristus, naš Bog in
Zveličar nam obeta še vse lepših reči, ter kraljestvo, ktero
ni na tem svetu, ampak je v nebesih; krono, ktere ne boš
nosil le samo 1000 let, ampak vedno in večno. O kristjan!
kaj si pač ne boš vsega storil in terpel, če se spomniš nekdaj'
nega častitega vstajenja in tistega večnega veličastva, ktero ti
bo po tem vstajenju v del!“ Amen.

LXXXIX. Keršanski nauk.

§. 12. Od dvanajstega člena vere.
In večno življenje. Amen.

1. Premišljevali smo v zadnjih dveh keršanskih naukih
resnico od vstajenja teles na sodni dan, ktero resnico terdimo
in spoznavamo z enajstim členom svete vere. Kadar bodo pa
ljudje na sodni dan od mertvih vstali, ne bodo potem nič več
ne umerli. Nastopil bo za ljudi njih zadnji slan, njih poslednje
stanje, ktero bo terpelo vekomej. To resnico nam pred oči
postavlja apostoljske vere dvanajsti člen, ki pravi:

Verujem v „večno življenje^.

2. Kaj pa verujemo in spoznavamo z besedami
dvanajstega  člena svete  yere?

S temi besedami verujemo in spoznavamo, da po sedaj-
nem življenju pride drugo, namreč večno življenje; verujemo
in spoznavamo, da naše duše ne bodo nikdar umerle, ampak
da bodo tudi po smerti telesa živele, živele vekomej; verujemo
in spoznavamo, da se bodo sodni dan duše zopet sklenile
s telesi, in da bodo potlej tudi telesa z dušami vred večno
živele ali v peklu ali pa v nebesih.

Po tem takem je dvojno večno življenje: eno srečno,
drugo nesrečno.

3. Nesrečno večno življenje bodo imeli zaverženci v
peklu, v strašnem ognjenem in žvepljenem jezeru, (Skr. raz.
20, 9.) v kterem bodo vekomaj terpeli, vekomej umirali, in

- 656

vendar le nikoli ne umerli. Njih življenje je hujše kakor naj
strašnejša smert. Ravno zato se tudi njih večno življenje
imenuje večna smert. Sv. Avguštin pravi: „V strašnem terpljenju
vekomej mučen biti,, prav za prav ni nobeno življenje, ampak
je vedno umirati.* — Kader nespokorjeni grešnik umerje, loči
se njegova duša od telesa, in bo obsojena in pahnjena v pekel;
tu mora z hudimi duhovi vred goreti v ognju, ki nikdar ne
vgasne. Se vse veča nesreča pa se bo za nespokorjenega
grešnika pričela sodnji dan. Na sodnji dan namreč se bo duša
spet sklenila s telesom, in bo s telesom vred veržena v večno
pogubljenje, v neminljivo terpljenje, v kterem ni oddihleja,
v kterem ni polajšanja, iz kterega ni otetbe, iz kterega ni
rešenja! Ondi doli bodo zaverženci na vekomej ločeni od Boga,
kterega gledati je rajsko veselje, kterega vživati je nebeška
sladkost. Ondi doli bodo terpeli večne muke, nedopovedljive
bolečine, neizrekljive spečenine. Ondi doli jih bo huda vest
vjedala in pikala noč in dan, in dan na dan brez vsega pre¬
nehanja in nehanja. Edini razloček med peklenskimi terpenci
bo ta, da bo manj terpel tisti, ki je manj hudega storil, in
več terpel tisti, ki je več hudobij doprinesel, kakor priča sv-
Janez v skrivnem razodenju (18, 7.) rekoč: „Kolikor se je
povzdigovala (zaveržena duša) in v sladnosti bila, toliko jej
dajte stiske in žalosti.* Takrat bodo zaverženci smerti iskali,
pa smert bo bežala od njih. Smert bi bila zaveržencom močno
zaželjena dobrota in velika sreča, pa smerti takrat več ne bo.
S končanjem sveta bo končana tudi smert po spričevanjn
svetega pisma, ki pravi: „Požerta je smert v'zmagi!“ (I. Kor-
15, 54. Izaija 25, 8.) Radi, iz serca radi bi zaverženci umerli,
umerli z dušo in s telesom; toda umirali bodo v strahovitem
terpljenju, umerli pa le vendar nikdar nikoli ne bodo! Tako
življenje v večnem, grozovitem terpljenju zares ni nobeno
pravo življenje. In od tega peklenskega življenja v večnem
terpljenju tudi prav za prav ni govorjenje, kadar molimo v
apostoljski veri: Verujem v večno življenje!

4. S tem členom aposloljske vere prav za prav veru¬
jemo in spoznavamo ve-čno življenje v nebesih.

- 657 -

Kadar se duše pravičnih ločijo iz tega sveta, gredo na
sodbo, in od sodbe v nebesa, v kterih vživajo nezmerno ve¬
selje, nebeško čast in vse dobro. Vendar bo njih sreča še le
sodni dan popolnoma zveršena, kadar se bodo duše izvoljenih
s  telesi sklenile, in bodo s telesi vred vzete v nebesa, da
bodo večno veselje vživale za svojo pobožnost in bogoljubnost,
'o zveličano življenje živele v svetem raju.

V čem pa obstoji večno, zveličano življenje
izvoljenih pravičnih v nebesih?

Večno življenje pravičnih v nebesih obstoji v lem, da
bodo pravični za zmerom rešeni vsega terpljenja, da jim bodo
spolnjene vse želje, da bodo Boga gledali in vživali od obličja
d <> obličja. Sv. Pavl pravi: »Božje kraljestvo . . . je pravič¬
nost, in mir in veselje v svetem Duhu.“ (Rimlj. 14, 17.)
Te besede govori sicer apostelj od božjega kraljestva na tem
svetu, pa se dajo tudi na božjo kraljestvo na unem svetu
°berniti.

a) Božje kraljestvo je pravica ali pravičnost,  uči sv.
Pavl. Torej bomo v nebesih, kjer je večno srečno življenje
doma, obvarovani od slehernega greha; zakaj greh je krivica,
storjena naj svetejšemu Bogu, in naj veče zlo na svetu.
Večega zla ni in ne more biti, kakor je smertni greh, ki nas
loči od Boga, naj veče dobrote, nam vzame Boga, neskončno

sladkost.

Dokler pa človek na tem svetu živi, nahaja se v vedni
Nevarnosti, da bi v greh ne padel. Zatorej opominja sv. Pavl,
'N pravi: »Kdor tedaj meni, da stoji, naj gleda, da ne pade.“
0* Kor. 10, 12.) V sedajnem življenju nosimo božjo gnado
v  rahli, persteni posodi) kako lahko se taka posoda zdrobi, in
Za k!ad gnade božje zgubi, ako se varno ne nosi! Sovražniki
Našega zveličanja od vseh strani na nas preže, močni sovražniki
'N nevtrudeni v zapeljevanju; zatorej si ni nobeden svest pred
speljevanjem; nobeden ne more reči, da podel ne bo! Padli
s ° možje, ki so stali kakor stebri; majhne grešne priložnosti

Ker s, nauk,

— 658 —

so jih poderle. En sam nepreviden pogled je v prešestovanje
in ubijanje pripravil Davida, moža po volji božji. Nespametno
pečanje s tujimi ženami je v molikovanje zapeljalo mogoč¬
nega Salomona, naj modrejšega kralja. Eno samo uprašanje
revne dekle je zmotilo in zbegalo Petra, da je zatajil svojega
nebeškega učenika, s kterirn je tri leta bodil, ter poslušal
njegove nauke, gledal njegove čudeže. Tam gori v nebesih
pa vseh tih nevarnost in skerbi ne bo. Ne bo se treba bati
izvoljenim, da bi kdaj v kak greh padli, in grešivši zgubil*
nebeško srečo. Tam gori v nebesih bo tedaj večno srečno
življenje !

b) Božje kraljestvo je mir;  toraj morajo biti v nebesih
želje izvoljenih popolnoma spolnjene. Kadar zdaj na svetu
sreče iščemo v časnih rečeh, ne najdemo je; časne reči n 0 S
srečnih ne store! Zatorej pravi sv. Avguštin: „če prave sreč®
iščete na tem svetu, našli ne hote je, ker tukaj je ni; z 0 k 0 J
(časno) blago je trohljivo, (pozemeljsko) veselje minljiv^’
(posvetna) čast goljufna; če je pa v nebesih iščete, hote on^
našli stanovitne zaloge, neminljivo veselje, in resnično čast.
V nebesih bodo izvoljeni na duši in na telesu na vekon*®J
vživali vse dobro, kar si le koli zamore misliti in želeti nj' n
pošteno serce! „Oko ni vidilo, uho ni slišalo, in v
človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo ’
uči sv. Pavl. (I. Kor. 2, 9.) Tam gori v nebesih se ho
izvoljenim serce umirilo in vpokojilo. Tam gori v nebes*
tedaj bo večno srečno življenje!

c) Božjo kraljestvo je tudi veselje;  torej morajo izvo¬
ljeni v nebesih prosti biti vsega lerpljenja, da zamorejo vživat*
čisto in nekaljeno veselje. Tega pa spet nimamo na tem svetu-
e premišljujemo sedajno življenje, prepričamo se, da ved** 0
terpimo na duši in na telesu, da več žalosti vžijemo, kakor p 0
čistega veselja. Zatorej pač pray ima pravični Job (14, 1. 2>)»
ki pravi: „Clovek, od žene rojen, živi le malo časa, in \ 0
obdan z mnogimi nadlogami. Kakor cvetlica on izhaja, in se
potepta, in beži kakor senca, in nikoli ne ostane v enen*
stanu. Zdaj ga stiska lakota, zdaj žeja; zdaj na nadležuj®

— 659 —

vročina, zdaj mraz; zdaj ga zadene preganjanje, zdaj zaniče¬
vanje; zdaj pride nad-nj bolezen, in na vse zadnje smeri.

Od vsega lega bodo izvoljeni v nebesih prosti na vse
Vekomaj. Bog bo iz njih oči obrisal vse solze, in vedno
Veselo in večno srečno bo njih življenje v nebesih. Gledali
bodo Boga iz oči v oči, od obličja do obličja v njegovi
neskončni lepoti; gledali ga bodo, ljubili in vživali vse
Vekomaj. In ravno to jim bo zaleglo v naj veče veselje,
v naj slajšo sladkost, tako, da si ne bodo želeli nič lepšega
>n nič boljšega, nič slajšega in veselejšega. Spolnjene bodo
vse njih serčne želje. Vživali bodo zares večno zveličanje,
večno življenje. To je tisto večno življenje, od kterega go¬
vori dvanajsti člen svete vere, in kterega verujemo in spoz¬
navamo, kader molimo: »Verujem v večno življenje*.

5. Večno življenje izvoljenih v nebesih pa ni le samo
božji dar, ampak je tudi plačilo,  kterega si morajo izvoljeni
zaslužiti. Le tisti, ki si večno življenje zasluži, prejme ga, in
?a prejme le v toliki meri, kolikor si ga je zaslužil.

a) Naj poprej pravim, da večno življenje prejme
le  listi', ki si ga zasluži.  Kdor si ga pa ne zasluži,
ga tudi ne dobi. Bog bi nam bil sicer večno življenje
lahko dal, kar zastonj, ter tako, da bi se nam kar nič ne
b*lo treba truditi zanj;  toda Bog tega ni hotel storiti,
ai npak je to reč tako vredil in naravnal, da si moramo
Večno življenje ali zaslužiti, ali pa se odpovedati. In sveta
Vera nas uči, da večnega življenja nikakor ne bomo deležni
Postali, če bi o svoji smerti ne imeli zasluženja, s kterim
s ' zaslužimo večno zveličanje. »Pridite, blagodarjeni mojega
Očeta*, poreče Kristus izvoljenim na soilnji dan, »in vzemite
v  posest kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka
s Veta*. In zakaj jim bo dal to kraljestvo ? Dal jim ga
bo zavoljo dobrih del, s kterimi se zasluži nebeško kraljestvo.
Poreče jim namreč: »Lačen sem bil, in ste mi dali jesti;
že jin sem bil, in ste mi dali pili; tujec sem bil, in ste me
pod streho vzeli; nag sem bil in ste me oblekli; bolen sem

— 660

bil, in sle me obiskali; v ječi sem bil, in sle k meni prišli-“
(Mat. 25, 34-36.)

b) Večnega življenja tedaj ne doseže, kdor ga n®
zasluži; dobi ga pa v plačilo, kdor ga zasluži, in sicer

v taki meri, v kakoršni ga zasluži.  Akoravno bodo
torej svetniki vsi Boga gledali, in bodo vsem popolnoma

spolnjene njih želje; bodo vendar le tisti, ki so več dobrega

storili v sedajnem življenju in bolj popolnoma živeli na tem
svetu, tem veče plačilo dobivali na unem svetu, lem obilniše
zveličanje vživali v nebesih. Sv. Pavl pravi: „Vsak bo lastne
plačilo prejel po svojem delu.« (I. Kor. 3, 8.) Kakoršno

delo, tako bo tudi plačilo; in kakoršno zasluženje, tako tudi
večno življenje, ter ali bolj ali manj veselo po meri, kakor
si kdo zasluži. Kdor si je s petimi talenti pridobil pet drugih*
uživljal bo metno drugih petkrat večo čast in petkrat veče
veličastvo v nebesih; kdor si je pa z dvema talentoma le
dva druga prislužil, imel bo metno drugih le dvojno plačilo
na unem svetu, tako, da bo slehernemu po meri njegovega
zasluženja odmerjeno plačilo, kakor spričuje sv. Duh, ki pravi:
„Vsako usmiljenje pripravi mesto slehernemu po zasluženju
njegovih del;« (Sir. 16, 15.) in za njim poterdi tudi
sveti Pavl rekoč: „Bog bo povernil vsakemu po njegovih
delih.« (Rimlj. 2, 6.)

Pri vsem tem pa nikakor ne smete misliti, da ta

razloček med večitn in manjšim zveličanjem in veličastvom

dela med svetniki v nebesih kako nevošljivost, ali žalost,

ali nepokoj, ali nejevoljo, ali kako nezadovoljnost. Tega ne;
kaj takega ni in ne more biti v nebesih, klere so dežela

večnega miru in pokoja, domovina neusahljivega veselja in
nezmerne radosti. Slehern bo popolnoma zadovoljen s tistim
delom zveličanja, kterega bo prejel, ker bo vsakleri prepričan,
da prejma nalanjko po zasluženju.

- 661

6. Dasiravno pa je večno življenje plačilo, kterega

si moramo zaslužiti, vendar le nikar ne mislile, da imamo
večno življenje le mi sami v rokah, in da je v naših
dobrih delih toliko zasluženja, da nam Bog zavoljo tega

našega zasluženja mora nebesa dati: marveč ne smemo

nikdar spred oči spustiti, da imajo naše dobre dela
svojo ceno in vrednost edino le od Jezusovega
neskončnega zasluženja,  ktero zasluženje se združi in
zedini z našimi dobrimi deli, kadar jih doprinašamo v gnadi
božji in zavoljo Boga. Jezusovo neskončno zasluženje daje
eeno in vrednost našim dobrim delom, ter jih dela zasluživne,
in vredne večnega življenja. Iz tega pa se izhaja, da moramo
pri vseh svojih tudi še tako obilnih dobrih delih vendar le
spoznati in obstati, da smo nepridni hlapci; (Luk. 17, 10.)

ker namreč sami ob sebi nič dobrega ne moremo storiti, in
ker so vse naše dobre dela le božji dar. Iz tega se izhaja,
da se zavoljo svojih dobrih del nikakor ne smemo hvaliti,
ampak da moramo hvaliti le Boga, od kterega pride vsak

dober dar:  „Kdor se hvali,  naj se hvali v Gospodu.*

(I. Kor. 1, 31.) — To je, ljubi moji! kar vam je treba
vedeti od večnega življenja izvoljenih v nebesih.

7. Zdaj pa naj vam le še povem, kaj pomen ja
beseda „Amen“ v apostoljski veri?

Beseda „Amen* pomenja: Resnično je, torej terdno
verujem vse, kar sem govoril v apostoljski veri.

8. Ljubi poslušavci! razlagal sem vam danes nauk od
dvanajstega člena svete vere, nauk od večnega življenja.
Vere v večno življenje, kterega sem vam zdaj razlagal, tedaj
nikdar ne zgubimo iz serca, nikdar ne spuščajmo spred oči !
Ce pa res verujemo, da nas po sedajnem življenju čaka
Večno življenje na unem svetu, in da se bomo ali vekomej
v  nebesih veselili, ali pa da bomo vekomej v peklu terpeli;
Moramo zdaj tudi res tako živeti in ravnati, da se bo
Pokazalo, da smo prepričani od te resnice, če nas ni še
Popolnoma vdarila duhovna slepota, na vso moč si bomo

- 662 -

golovo prizadevali, da se ovarujemo grozepolne osodo
zaveržencov v večnosti, in da dosežemo tolikanj zaželjeno
srečo izvoljenih v nebesih. Da se pa uni odtegnemo, in to
dosežemo, nimamo nobenega druzega pomočka, razim tega, da se
greha varujemo, ter z zapeljivim svetom ne potegujemo, marveč
se zatajujemo, Bogu zvesto služimo, božje zapovedi natanjčno
dopolnujemo, in vestno spolnujemo vse svoje dolžnosti in
keršanske vaje, ktere nas pred Bogom posvečujejo in ohranjajo
v božji gnadi. Teh potrebnih pripomočkov se tedaj pridno
poslužujmo. Pri tem pa tudi svoj pogled večkrat v večnost
obračajmo! Stopimo v duhu v neznani peklenski brezen, ter
premišljujmo bolečine, žalost, tugo, togoto in obupnost tolikih
in tolikih nesrečnih ljudi, ktere je zadelo božje prekletstvo
in jih pahnilo v ta prestrašni brezen. In kadar vidimo to
zaveržence tako strašno terpeti, vprašujmo sami sebe, ali bi
zamogli tudi mi preterpeti vse to, kar oni terpe? „Kdo bo
zamogel stanovati v žgečem ognju in v večni žerjavci
(Izaija 33, 44.) Premišljujmo na dalje, da ti zaverženci,
kterih osoda se nam tako milovanjavredna vidi, v svojem
življenju na tem svetu niso bili hudobniši, kakor smo mi, in
da so nekteri zmed njih še clo manj hudobni bili, kakor
smo mi. Premišljujmo, da bi se marsikteri zmed nas kar
pri tej priči zagreznil v ravno la peklenski brezen, ko bi
umeri v tem stanu, v kakoršnem se zdaj nahaja. Te strašne
premišljevanja nas bodo golovo do živega pretresle, če nismo
še popolnoma olerpnili; in nas bodo naganjale, da se usmilimo
svoje duše, in se skerbno varujemo, pripraviti jo v ta strašni
kraj, v večno gorje.

Neki bogatin, po imenu Falko, živel je prav posvetno.
Iskal je le na tem svetu veselja; za uni svet in njegovo
veselje pa se ni zmenil. Prigodi pa se, da neko soparno
poletno noč ni mogel spati. In med tem, ko spanje spred
njega beži, mu stopijo pred oči različne reči, na ktere poprej
še mislil ni. „GIej!" pravi na to sam med seboj, „tu na
mehki postelji mi je ležanje že tako nadležno; kaj bi še I®
bilo, ko bi moral z evangeljskim bogatinom na vekomej
pokopan ležati v peklenskem plamenu?" To premišljevanje

- 663  -

ga je lako močno pretreslo, da se je temu svetu odpovedal
in se umaknil v puščavo, da bi le za uni svet živel.

Tudi nas bo pogled v peklenski brezen in premišljevanje
prestrašne osode zaveržencov naganjal, varovati se hudega in
dobro delati. — Obernimo pa svoj pogled tudi navzgor, ter
poglejmo v duhu v večne prebivališča izvoljenih. Tje gori
poglejmo, ter recimo: Tukaj je tisto blaženo mesto, v kterem
se znajde naš zaklad, naš cilj in konec, naše tolažilo, naš
pokoj in naše zveličanje. Vsi veseli sreče izvoljenih, ki se
ondi znajdejo, moramo si med nje želeti, ter hrepeneti, da bi
se tudi mi znašli v njih veseli družbi. To priserčno hrepenenje
po nebeški tovaršiji bo vnemalo našo gorečnost, in nas pri¬
ganjalo, da si vse prizadenemo, doseči kdaj večno življenje
izvoljenih v nebesih. Amen.

•--


\r*

/




keršanskega katoliškega

*

Spisali

nekteri duhovni

ljubljanske Škofije.

Drugo poglavje:

Od upanja.

V CELOVCU 1861.

Natisnila Jan. & Frid. Leon.

Kazalo in obseg

I. Keršanski nauk: Stran

II. Poglavje. Od upanje.

I. Razdelek.

Kaj da je keršansko upanje.

Kaj je keršansko upanje? — Keršansko upanje je
potrebno, — Kaj upamo od Boga? ... 1

II. Zakaj vse upamo od Boga ? — Kakšno mora biti

naše upanje? .......  10

III. Česa se nam je varovati v ozir keršanskega upanja?

Kaj moramo premisi' Q vati, da bo vedno terdnejše

naše upanje? . ..... 19

II. Razdele^ Od molitve.

Od molitve sploh.

IV. Kaj je molitev?— Kdo zamore moliti?—Kolikera

je molitev? — Ali smo dolžni moliti? ... 26

V. Po Čemu molimo? ali: zakaj molimo? ... 33

VI. Ali smo dolžni tudi za bližnjega moliti? — Ali je

molitev močna? ali: kaj nam da dobra molitev? . 41

VII, Kakšne lastnosti mora imeti molitev? ... 48

VIII. Kako se k molitvi pripravljati? — Kdaj je raz-

mišljenost pri molitvi greh? in kdaj ni greli? , 59

IX. Kje moramo moliti? ......  66

X. Kdaj moramo moliti? ......  72

XI. Od molitve posebej. Od križevega pota in od

pobožnih zdihljejev ...... Bi

Stran

I. Keršanski nauk.

II. Poglavje.

Od upanja.

I. Razdelek.

Kaj da je ker. sansko upanje.

Kaj je keršansko upanje? — Kerš. upanje je potrebno.

— Kaj upamo od Boga?

1. Ves keršanski nauk, kakor ste slišali, razdeli se v
Pet poglavij ali pet delov. Fervi del govori' od vere, drugi
°d upanja, tretji od ljubezni, čelerti od svetih zakramentov,
peti od keršanslie pravice.*

Razlagal sem vam dosihmalo nauk od pervega dela, in
zadnjič sem la nauk dokončal. Od vere sem naj poprej go¬
voril, ker je vera podlaga upanja in tudi ljubezni. Kakor iz
korenine deblo prirasle, priraste tudi upanje  iz vere. Zatorej
Pravi sv. Pavlin Nolan: »Upanje v Gospoda se izhaja iz vere,
in vera v Gospoda vedno novo življenje dobiva iz upanja. —
Kdor vero ima, ima tudi sladko čutilo upanja v svojem sercu;
Kdor pa tega presladkega čutila v svojem sercu nima, gotovo
tl »di vere nima, in ne spozna ne Boga, ne razodenja božjega,
in  tudi nima ^repi-ičanja od vsega tega. Vera  nam povd,
Kdo da je Bo° r , in klere popolnosti da ima, in kaj da nam je
že  storil, ter°nas je vslvaril, nas odrešil in nas posvetil, in
Kaj da nam hoče v svoji nezmerni ljubezni tudi še posihmnlo

nauk.

— 2

/, storiti; upanje  pa nam v spomin sklicuje vse d ari, ktere nam
je Bog obljubil, in nam jih bo tudi gotovo dal, če pridno
obračamo njegovo gnado in zvesto živimo po svoji sveti veri.

Ko tedaj iz vere naj poprej upanje izvira, bomo tudi naj
poprej od upanja govorili, in to tem bolj, da se deržimo lepega
reda, po kterem so resnice naše svete vere zverstene v ka¬
tekizmu. — Začnem pa z uprašanjem:

2. Kaj je keršansko upanje?

Keršansko upanje je čeznatorna od Boga vlita čednost,
po kteri se zvesto zanašamo, od Boga zadobiti vse, kar nam
je obljubil zavoljo neskončnega zasluženja Jezusovega.

Upati  se pravi: zvesto pričakovati kake vesele reči, ktera
nam je obljubljena. — če nam je to, česar pričakujemo, obljubil kak
človek, je tako pričakovanje na tor n a čednost. —Če pa to, kar
nam je božji Sin, Jezus Kristus, obljubil, zvesto pričakujemo, tako
pričakovanje je čeznatorna  čednost. — Keršansko upanje se
pa imenuje tudi od Boga vlita čednost,  in sicer zato, ker
človek nima pravega upanja sam iz sebe; on ne more sam
sebe upati tako, kakor je treba, ampak Bog mu iz sameg a
usmiljenja da to nezasluženo moč, po kteri zvesto pričakuje
vse, kar nam je božji Sin obljubil. Da od Boga izvira tako
upanje, nam spričuje sv. Peter (I. 1, 3.), ki pravi: „IIvaljeu
bodi Bog in Oče Gospoda našega Jezusa Kristusa, kteri nas j 0
zavoljo svojega velikega usmiljenja prerodil v živo upanje P°
vstajenju Jezusa Kristusa od mertvih." To čeznatorno upanj®
nam se vlije pri sv. kerstu, zatorej imenuje se od Boga vli |a
čednost.

3. Govorivši od upanja rečem na dalje: Kakor nam J 6
vera potrebna, nam je potrebno,  tudi upanje. Kaj bi nam
namreč pomagalo, da nam vera' nebeško veselje postavlja pr® (
oči in nam kaže potoke nebeških sladkost, ko bi pa upnnj a
ne imeli, da bomo kdej v nebesa prišli in uživali raj s k®
sladčice? Kaj bi nam pomagalo, da nam vera razodeva in
razkriva grozovito terpljenje zaveržencev v peklenskem breznu,
ko bi pa upanja ne imeli, da se bomo odtegnili temu terplj erl j tl
z božjo pomočjo? Iz tega lahko posnamete, da bi bil človek,
nko bi samo vero imel, upanja pa ne, še bolj nesrečen, kakor

- 3

bi bil, ko bi nobene vere ne imel. Vera brez upanja bi člo¬
veka pripravila v strašni strah, potisnila ga v nezmerno brit—
bost, zagernila ga v obupljivost. Brez upanja bi bil človek
najbolj nesrečna stvar na svetu. Brez upanja bi grešnik ob¬
upal, kakor obupajo zaverženci v peklu, ki nobenega upanja
več nimajo; brez upanja bi pobožni terpinec obnemogel v
svojem terpljenju, in pravični kristjan bi opešal na polu pra¬
vičnosti. — Upanje pa: a) grešnika podžiga, da dela pokoro;
b) tolaži tistega, ki se znajde v terpljenju; c) krepča pravič¬
nega, da je serčen in stanoviten na polu čednosti in pobož¬
nosti; d) odganja strah od umirajočega.

a) Upanje grešnika vnema za pokoro. — Marija
Magdalena je bila velika grešnica, očitna grešnica, povsod so
bile znane njene hudobije. In vendar je Jezus tudi tej veliki
gvešnici odpustil grehe. Kaj jo je nek k Jezusu gnalo, k
Jezusu vleklo? Poglejte, upanje jo je k Jezusu peljalo, sladko
upanje, da se je bo Jezus usmilil, in jej grehe odpustil, kar je
tudi res storil. — Upanje je tudi naganjalo desnega raz¬
bojnika  na križu, da se je obernil k umirajočemu Zveličarju,
ter prosil ga, rekoč: „Gospod, spomni se me, kedar prideš
v svoje kraljestvo \“  In kmalu na to je zaslišal iz Jezusovih
ust oveseljivno besedo: »Resnično ti povem: še danes boš
z  menoj v raju. ft —Enako je zgubljeni sin z upanjem v dobroto
in ljubezen očetovo podpiran se vernil na očetov dom. —
Zatorej zaupaj, grešno serce, upaj in zaupaj v Gospoda! Tvoje
upanje ne bo osramoteno,

b) Keršansko upanje povzdiguje človeka, ki se znajde
v  nesrečah in v terpljenju in nadlogah življenja. — Upanje je
Ze  v stari zavezi serce dajalo pravičnemu Jobu v njegovem
preobilnem terpljenju, bogoljubnemu Tobiju pri njegovih silnih
nadlogah, zvesti Makabejki in njenim sedmim sinom pri ne¬
znanih mukah, ktere jim je prizadjal neusmiljeni trinog Antioh.
Upanje je tudi v novi zavezi podpiralo mučence Kristusove
v  grozepolnih bolečinah in kervavih mukah, ktere so preterpeli
zavoljo svete vere Jezusove. Upanje tudi še zdaj podpira
* v este služabnike božje v stiskah in težavah sedajnega življenja.
^ e l je svoje dni imeniten gospod na lov, divjačine sledit.

se je pa znašel na lovu, slišal je nekoga veselo prepevati.

r  A M.

4  —

Za glasom gre, in naleti na gobovega berača, čigar telo je
bilo vse v ranah in turih. In gospod ga vprašuje, ali je on
prepeval ali kdo drugi. Ko berač priterdi, da je on popeval,
zaverne ga gospod, rekoč: »Povej mi, kako ti je nek mogoče,
veselo prepevati pri tolikih bolečinah, ktere ti bodo kmalo —
kmalo življenje končale.“ In berač mu odgovori in pravi:
»Poglejte, gospod! od Boga me zdaj nobena druga reč več
ne loči, kakor moje revno persleno telo; kakor hitro ono
(telo) razpade, vžival bom Boga. Ker pa vidim, da vsak dan
bolj razpada, veselim se in prepevam. Upanje v prihodnje
boljše življenje mi z vedno novo sladkostjo in radostjo dušo
napaja . u  —  Poglej, kristjan! koliko moč upanje ima. Kolikorkrat
se tedaj nahajaš v kakem terpljenju, kviško povzdigni svoje oko,
kviško povzdigni svoje serce, gori proti nebesom, v kterih boš
po prestanem terpljenju večno zveličanje v plačilo dobil!

c) Keršansko upanje podpira pravičnega, da je serčen
in stanoviten na trudopolnem potu čednosti in pobožnosti. —'
Sv. Frančišek Ksaverijan, Indijanov veliki apostelj, opravljal j e
tolike dele, da se jim le čudimo, kedar jih slišimo ali beremo-
Kaj pravite, kdo ga je podpiral, da je zamogel vse to storiti?
Podpiralo ga je keršansko upanje, da se pri tolikanj težavnih
delih ni vtrudil, in da pri tolikih opravilih ni obnemogel-
Kedar se je vpehal v službi Gospodovi, pri oznanovanju sve¬
tega evangelja, pri spreobračanju nevernikov, v nebo operi j 0
svoje oko, in je rekel: »Gospod bojnih trum! v tebe je z 0 '
slavljeno moje upanje; ti, ki si mi dal začeti, dal mi boš tud'
zveršiti.“ Kedar se mu je vroči put curkoma po čelu cedil,
tedaj so se mu usta prijazno in ljubeznivo nasmehljale, ,n
marsikterikrat je rekel: Le puti se za svojega Gospoda;

enkrat ti že bo čelo obrisal, in ti pri svoji milosti ne bo
kratil obljubljenega plačila / 4  — Take in enake misli so na¬
vdajale svetega Frančiška. Razcvetale so se iz njegovega
keršanskega upanja, in ga podpirale, da se pri spreobračanj 11
neverskih ljudstev ni utrudil; in njegov trud je bil obilno p°'
plačan na lem in unem svetu. — Kakor se je Frančišek, ravno
tako se tudi ti, ljubi kristjan! vnemaj za svoje vsakdanje dela
in opravila svojega stanu s keršanskim upanjem. Zaupaj vsegdar
V Gospoda, in plačilo za tvoje upanje ti ne bode zaostalo!

- 5

d) Keršansko upanje odganja strah od umirajočega
človeka. — To veste, da se vsak človek ali bolj ali manj
umreti boji. Smert nam je strahu in grozepolna zato, ker je
greh njen oče; greh namreč je smert na svet pripravil. Pri
vsem tem pa le vendar beremo v življenju svetnikov, da so
mnogi zmed njih tolikanj mirno in sladko v Gospodu zaspali.
Kaj pravite, kako je to? Glejte, to je moč keršanskega upanja.

— Svetemu Bernardu je delal hudi duh gerde in nezaslužene
očitovanja, ko je ležal la sveti mož na smertni postelji.
S pomočjo keršanskega upanja pa je sv. Bernard kmalu zmagal
zalezovanje satanovo, ter ga zavernil rekoč: „Vem sicer, da
sem grešnik, in da zavoljo tega nebes ne zaslužim; toda za¬
upam v zasluženje Jezusovo; on, ki nebesa kakor dedšino
v posesti ima, dal jih bo tudi meni v del po svojem zasluženju.“

— In sv. Miklavž, ko se mu je smert približevala, spregovori
ves miren in udan besede Psalmislove (Davidove), rekoč :
„V tebe, o Gospod! sem zaupal; ne bom osramolen na veko-
mej ne!“ To reče, mirno zatisne svoje oči, in se preseli v
veselo nebeško domovino, —O sladka moč keršanskega upanja!
O da bi pač tudi nam serce zalivalo v neznani smertni uri!
O Gospod, moj Bog, dodeli nam to milost!

Iz tega, kar sem vam dosihmalo pravil, že lahko sklenete,
kako imeniten da je tudi nauk od upanja, in kako potrebno
da je, da ste dobro podučeni v lem nauku. Zatorej rečem :
Hodite radi poslušat keršanski nauk od upanja; razlagal yam
ga bom, kolikor bom mogel, umevno in po domače. Bog daj
zdravje in svoj sveti blagoslov! — Pa pojdimo naprej [do
upraševanja:

4. Kaj upamo od Boga?

Od Boga upamo vse, česar potrebujemo, ker Bog vse
ima; sosebno pa večno življenje, to je: večno zveličanje in
vse pripomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo.

a) Od Boga pričakujemo večnega zveličanja, kar je
neizrečeno imenitna reč. Kaj ne, da si nobeden zmed vas
upanja ne dela, da bo kdej kralj poslal? In ko bi si kdo tako
upanje delal, drugi bi se mu posmehovali; zakaj stopnja iz
vašega nizkega stanu na visoki kraljev prestol je previsoka.

6  -

Ali še vse viša stopnja je iz sedajnega bornega življenja
v večno zveličanje, iz pozemljiške revščine v nebeško čast;
in vendar moremo tudi tega pričakovati, ker nam je Bog sam
obljubil večno življenje. In še do greh, ter smertni greh bi
imeli, ako bi ne upali, ker nam je Bog sam upati zapovedal.
„Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice",
veli usmiljeni Jezus. (Mat. 6, 33.) »Bratje! ... iščite, kar
je gori , kjer je Kristus, sedeč ob desnici božji", uči

sv. Pavl (Kol. 3, 1.). In Jezus nam je moliti zapovedal,

rekoč: „Oče naš! kteri si v nebesih." Ako je tedaj

Bog, ki je v nebesih, naš Oče, smo mi njegovi otroci;

in če smo njegovi otroci, smo po besedah sv. Pavla njegovi
dediči (erbi) in dediči njegovega kraljestva, to je nebes in
nebeškega zveličanja. Iz vsega tega se vidi, da smo dolžni
upati zveličanja. — V tem upanju, večno življenje doseči, nas
poterduje tudi to, kar je Jezus Kristus storil zavoljo našega
zveličanja. Zavoljo našega zveličanja namreč je nebesa za¬
pustil, učlovečil se je, na zemlji prestal nezmerno težav, cele
tri leta nevtrudeno učil, preganjan je bil, zaničevan in zasra¬
movan, ranjen in na zadnje na lesu svetega križa neusmiljeno
umorjen je bil; vse to je on storil in terpel zavoljo našega
zveličanja, storil in terpel, da bi v nebesa pripravil nas revne
grešnike. Kako bi bilo tedaj mogoče, da bi Jezus tudi pri—
serčno ne želel, zveličati vse duše, ktere je ljubil tako močno,
da je zavoljo njih zveličanja prelil cIo svojo sveto kerv.
Resnično je, kristjan moj ljubi! da Bog bolj goreče želi, dati
ti zveličanje, kakor si ga sam želiš: zakaj bi torej zveličanja
ne upal?

b) Vtegnil pa bi si kdo misliti, ter reči sam med seboj:
„Bog ve, ali je moje ime zapisano v bukvah življenja, ali ni?
Bog ve, ali bom zveličan ali ne bom? Vidim, da sem ves
reven in slab in ves nezmožen, kako si bom tedaj zamogel
zaslužiti zveličanje pri tolikih nevarnostih, ktere me obdajajo,
pri tolikih skušnjavah, ktere se mi na pot nastavljajo?"
Kristjan, kristjana! nikar si s takimi mislimi upanja ne podiraj-
Res je sicer, da si zveličanja iz lastne moči zaslužiti ne moreš
ne ti, in nobeden drug ne; vendar pa moraš upati zveličanja,
ker ti ga je Bog obljubil, ker ti ga je Kristus upati zapoveda,

7

in ker je on tvoji nezmožnosti na pomoč prišel. In Bog
v svoji neskončni dobroti nam ni le samo zveličanja obljubil,
ampak tudi vse pripomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo.
Naj potrebniši pripomoček za zveličanje pa je gnada božja.
In ker nam je Bog med drugimi tudi ta tolikanj potrebni pri¬
pomoček za zveličanje obljubil, moramo ga tudi zvesto priča¬
kovati. Zatorej uči sv. Pavl, rekoč: „Bog pa je zvest, ki vas
ne bo pustil skušati bolj kakor premorete, temveč bo storil
tudi s skušnjavo izid, (ter bo gnado dal), da jo zmagate.**
(I. Kor. 10, 13.) In kar je sv. Pavl učil, si je tudi sam
skušal. Znašel se je namreč v silnih skušnjavah. Trikrat je
prosil Gospoda, da bi ga rešil teh strašnih skušnjav. Gospod
pa mu je odgovoril, ter rekel: „Dovolj ti je moja gnada,
*akaj moč se v slabosti spopolnuje.** (II. Kor. 12,9.) Terdno
tedaj tudi mi zaupajmo v Gospoda, da nam bo po Jezusovem
neskončnem zasluženju dal potrebno pomoč in gnado, s ktero
zamoremo bogoljubno živeti in si nebesa služiti.

Morebiti pa kdo poreče: „Svetniki so že zamogli zveli¬
čanja upati, zakaj njih življenje je bilo pobožno in sveto:
kako pa bčm tako upanje imel jaz, ki sem grešnik, zapleten
v  mnoge pregrehe, zavozljan v velike hudobije?** — Ljubi
kristjan! tudi zavoljo tega ne smeš upanja zgubiti. Slišal si,
da nam je Bog zraven zveličanja obljubil tudi pripomočke,
ki jih potrebujemo v zveličanje. Odpuščanje gre¬
hov  pa je za zveličanje neobhodno potreben pripomoček.
Stori tedaj to, kar sveta vera grešnikom storiti zapoveduje, in
po tem zamoreš tudi odpuščenje grehov upati od neskončno
usmiljenega Boga, kteri hoče bolj zavoljo neskončne milosti
časten biti, kakor zavoljo drugih svojih popolnost. — Saj veš,
kaj sveta vera pravi, da noben greh ni tako velik, in da
število grehov ni nikoli tako obilno, da bi jih Bog ne odpustil
grešniku, kteri se jih iz serca kesa, jih resnično obžaluje in
Ponižno spove. Bog sam pravi namreč po preroku Ecehielu
(18, 21. 22.): „Ako krivičnik pokoro stori za vse grehe,
ktere je storil, in dopolni vse moje zapovedi, in dela prav in
po pravici; gotovo bo živel, in ne bo umeri. Nobene njegovih
hudobij, ktere je storil, pomnil ne bom.** — Saj veš, da je
J*eter hudo padel, da je bila Marija Magdalena velika in očitna

- 8  -

grešnica, da je bil desni razbojnik na križu velik hudodelnik;
pa nobeden zmed njih ni obupal, ampak vsi so iz serca ob¬
žalovali svoje grehe, in so odpuščenja upali, in so ga tudi
dobili, ter prišli v zveličanje, če si pa grešil, in obupaš nad
odpuščenjem, si Kajnov brat, in ravno tako nesrečen, kakor
on, ki se je ves nepokojen klatil po zemlji, ter tulil in rekel:
»Moja pregreha je prevelika, kakor da bi odpuščenja upati
zamogel/* Če si tedaj grešil, nikar ne obupaj, ampak resnično
obžaluj svoje grebe, in v Boga zaupaj, in potlej boš pri ne¬
skončno usmiljenem Bogu odpuščenje zadobil.

Vtegneš mi pa v besedo seči, ter reči: „Jaz bi že upal,
da bom dosegel večno zveličanje, ko bi le pravo žalost (gre-
vengo) nad grehom imel; pa kaj, ko mi ravno tega manjka!"
— Ali glej, kristjan! take resnične žalosti nad grehom moraš
ravno od Boga upati, ako jo hočeš doseči. Zakaj kakor je
Bog zapovedal, da moramo upati zveličanja, ravno tako
je pa tudi zapovedal, da moramo upati vse pripomočke
v zveličanje potrebne. Žalost (grevenga) nad grehom je p a
vsakemu grešniku tako potrebna, da brez nje ne more zveličan
bili; in nobeden je ne more imeti sam od sebe, zakaj ona
pride le od Boga. Zatorej mora grešnik tudi pravo žalost
(grevengo) nad grehom od Boga upati; in Bog tudi res še
nobenemu grešniku ni odtegnil prave žalosti nad grehom, ako
ga je le grešnik zaupljivo zanjo prosil.

c) Zdaj pridemo do uprašanja: Ali smemo (udi čas¬
nih reči in telesnih dobrot  od  Boga upati?  — Zraven
zveličanja, zraven gnade božje in odpuščenja grehov in drugih
v zveličanje potrebnih pripomočkov smemo tudi časnih reči in
telesnih dobrot upati od Boga; zakaj saj nas je Jezus učil
moliti in prositi za vsakdanji kruh, za rešenje od hudega?
tedaj moremo tudi časnih reči in telesnih dobrot upati in pri'
čakovati od Boga. Vendar moramo med časnimi darmi in
telesnimi dobrotami storiti nekak razloček. Nektere namreč
so nam tako potrebne, da bi brez njih nikakor ne mogli obstati-
Tako so: jed, pijača, obleka, stanovanje, zdravje, obvarovanju
pred kužnimi boleznimi, pred lakoto in vojsko. Takih dobrot
smemo upati, ker usmiljeni Bog dobro ve, da jih zares potre¬
bujemo. Zatorej nas pa tudi nikdar ne zapusti, in kakor j 0

vstvnril majhnega in velikega, ludi za vse enako skerbf. Bog,
ki redi ptice pod nebom, ribe po vodah, zverino v gojzdu in
vso drugo žival; imel bo gotovo tem večo skerb za nas
umne stvari ter nas preskerbil z vsem potrebnim. — Druge
dobrote pa, na primero: veliko bogastvo, visoka čast, sivn
starost itd. niso človeku ravno tako potrebne, in so še clo
nespametnemu človeku dostikrat v škodo in spodtiko; zatorej
pa tudi ne moremo imeti upanja, da nas bo Bog ž njimi ob¬
daroval. če nas pa Bog vendar le ž njimi obdaruje, obračajmo
jih tako, da bo vse zaleglo Bogu v čast, nam pa v zveličanje.
— In v sploh se v ozir časnih dari in telesnih dobrot vsegdar
zvesto deržimo nauka, kterega nam sam Jezus daje, ki pravi:
„Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravičnosti;
in vse drugo vam bo naverženo.“ (Mat. 6, 33.) K tim be¬
sedam dostavlja sv. Krizostom in pravi; „Mi nismo vslvarjeni,
da bi jedli in pili in se oblačili, temveč da bi dopadli Bogu
in deležni postali prihodnjih darov. Kakor tedaj take reči le
memo grede vživamo, moramo jih ludi le memo gredč .prosili.
Jezus ni rekel: dane vam bodo, ampak: priveržene vam bodo,
zalo da razloček delamo, da zmed listih reči, klere nam bodo
sedaj dane, nobena ni velika, če jo primerjamo z velikostjo
prihodnjih reči. — On, ki deli to, kar je večega, deli tem
bolj tudi to, kar je manjšega. a  Amen.

10

II. Keršanski nauk.

Zakaj vse upamo od Boga? — Kakšno mora biti naše

u panje?

1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam pravil, kako
potrebno da je keršansko upanje, ki je čeznalorna, od Boga
vlita čednost, po kteri se zvesto zanašamo, od Boga zadobiti
vse, kar nam je obljubil zavoljo neskončnega zasluženja Jezu¬
sovega. Tudi sem vam razlagal, da upamo od Boga večno
življenje, in zraven tega tudi še pripomočke, kteri nam poma¬
gajo v večno življenje.

2. Danes pa začnem z vpraševanjem:

Zakaj vse od Boga upamo?

Zato upamo od Boga, ker je Bog neskončno resničen,
v spolnovanju svojih obljub vselej zvest, ker je vsegamogočen,
neskončno dobrotljiv in usmiljen, vsegaveden, in ker je sam
zapovedal, da moramo vanj upati.

Bog ni kakor kak človek, da bi ne hotel ali ne mogel
vselej spolniti svojih obljub. Ljudje včasih kaj obetajo, ali
kedar je treba obljubo spolniti, marsikterikrat ne morejo aii
pa tudi nočejo spolniti, kar so obetali. Z Bogom pa ni taka.
Bog vselej spolnuje, kar je obljubil. Zakaj Bog je:

a) neskončno resničen in zvest  v svojih obljubah.
»Bog ni kakor človek, da bi lagal; tudi ne ko sin človeka,
da bi se spreminjal. Rekel je tedaj, in bi ne storil? Govoril
je, in bi ne spolnil?* pravi Mozes (IV. 23, 19.) Kralj David
pa prepeva: »Gospodova beseda je prava (to je: resnična),
in vse njegove dela so v zvestobi, (to je: yse, kar obljub’,
zvesto spolnuje.* (Ps. 32, 4.) In sv. Pavl piše: »Imamo upanje
večnega življenja, kterega je Bog, ki ne laže, obljubil pred
začetkom sveta.* (Tit, 1, 2.) Kedar sta bila sveta Tiburcij

11

in Valerijan peljana v muko in smert, bila sta vsa serčna in vesela.
Maksim, služabnik cesarjevega namestnika, vidi ju, in se raz¬
joka nad njima. Tiburcij pa ga prijazno pogleda, in mu pravi:
»Nikar ne jokaj! zakaj v svojem sercu hraniva terdno upanje
v večno življenje, in zato se veseliva, ko sedajno časno živ¬
ljenje zgubiva." — »O da bi bilo vse to res, kar govoriš?"
zaverne ga Maksim, »tudi jaz bi rad zgubil časno življenje,
ko bi vedel, da bi ga zamenjal za večno življenje." — »Kako
bi nek mogel o tem še dvomiti", seže mu Valerijan v besedo,
»naj viši Gospod nebes in zemlje, naš Bog, ki je neskončno
resničen in zvest, obljubil je večno, neizrekljivo zveličanje
vsem , ki ga ljubijo. In da se prepričaš, kako res¬
nična je njegova obljuba, ti bo, ako se resnično skesaš
svojih grehov, in sprejmeš njegovo zveličavno vero, dal znamnje,
po kterem boš spoznal, da bo imel pobožni človek po tem
življenju drugo, ter večno življenje." — In res, komaj sta
sveta mučenca svoje življenje sklenila v nedopovedljivih mukah,
zagledal je Maksim nektere angelje božje, svitle kot solnce,
kleri so duše svetih mučencov v veličastnem sprevodu peljali
v nebesa. Ta čudna prikazen je Maksima resnice prepričala,
da je Bog svojim zvestim služabnikom pripravil večno življenje.
Pri tej priči je sprejel sveto Jezusovo vero, in je kmalu na
to tudi on kot mučenec sklenil svoje življenje, ter šel po
častito krono tje gor v nebesa, kjer bo na vekomej poveli¬
čeval resnico in zvestobo tistega, ki nam je obljubil večno
življenje.

b) V Boga upamo tudi zato, ker je Bog vsega mo¬
gočen,  in nam torej lahko da, kar potrebujeta naša duša in
naše telo. »Pri Bogu ni nemogoča nobena reč", rekel je an-
gelj Gabriel Mariji, kedar jej je prinesel oznanenje, da bo od
svetega Duha spočela in rodila Sina božjega. (Luk. 1, 37.)
In sv. Pavl piše Timoteju: »Vem namreč, komu sem veroval,
'n sem prepričan, da je mogoče, kar mi je zročeno, ohraniti
f i° tistega dne; (to je: moje apostolske dela kot zastavo
obraniti do sodnjega dneva, da jih bo takrat po zasluženju
zamogel poplačati.)" (II. Tim. 1, 12.) Le v Boga moramo
le daj tudi mi staviti vse svoje zaupanje, ker razun Boga nobena
stvar ni vsegamogočna. »Mislite sem ter tje, kar le koli ho¬
čete", pravi sv. Bernard, »in če najdete le eno reč, da bi je

12

Bog -  storiti ali dali ne mogel, vam na to porečem: Prav imate,
če tudi na kako drugo reč stavite svoje zaupanje 1 Toda povem
Yam, da nikoli ne bole po resnici reči zamogli: Bog mi tega
ali unega storiti ali dati ne more; zakaj on je vsegatnogočen,
in zamore vse dali in vse storili." Zatorej opominja sv. Av¬
guštin rekoč: „Zaupaj v Gospoda, če je tudi rana huda, ne¬
varna, smertna; ali mar ni tudi zdravnik vsegamogočen?" —
Kedar se je Jonatan podal v boj nad sovražne Filiščane, rekel je
mladenču, svojemu oprodu: „Fridi pojdiva k zasedi neobrezanih;
morda nama bo Gospod pomagal; zakaj Gospodu ni težko rešiti
ali z velikim ali z majhnim številom ljudi." (I. Kralj. 14, 16.)

— Pa že tudi stari očak Abraham je imel nepremakljivo
zaupanje v Boga, vsegamogočnega. O njem piše sv. Pavl in
pravi: „Abraham je zoper vse upanje upal in veroval, da bo oče
veliko narodov, kakor mu je bilo rečeno: Tako (kakor zvezde na
nebu) bo tvoj zarod. In ni omahoval v veri, in ni premišljeval
svojega velega telesa, ko je bil že skorej slo let star, tudi ne
Sarijnega velega maternega telesa. In nad božjo obljubo tudi ni
pomišljeval z nezaupanjem: temveč je bil vterjen v veri, in je
dajal čast Bogu, ker je bil popolnoma prepričan, da mu je
mogoče tudi storiti, kar koli je obljubil." (Rimlj. 4, 18—210

— Enako zaupanje v vsegamogočnega Boga je imel tudi
sv. Ambrož, ki pravi: „Vem in sem prepričan, da tisti Bog,
v kterega zastavljam svoje zaupanje, tudi bo moj plačnik;
zakaj jaz sem svoje zveličanje popolnoma položil v njegove
roke, in on je mogočen zadosti, da mi tistega privaruje do
moje smerti, in mi ga potem dodeli."

c) V Boga upamo tudi zato, ker je neskončno do¬
brotljiv in usmiljen;  torej tudi rad pomaga. Bog je nas
Stvarnik, naš Odrešenik, naš Posvečevavec, naš predobrollji v j
Oče; torej nas gotovo ljubi, če nas pa ljubi, hoče nam tudi
dobro; zakaj ljubiti se pravi dobro hoteti in dobro storiti-
„Zamore le mati svojega deteta pozabiti, da bi se ga n°
usmilila. In akoravno bi mati pozabila svojega lastnega deteta,
ko bi tudi mogoče bilo, da bi ga iz spomina spustila,
vendar le jaz tebe ne bom pozabil", govori Gospod Bog P°
preroku Izaiju (49, 15.). In kakor na tem najdemo še m'
več drugih mestih svetega pisma zapisano in polerjeno, J

13 -

nam Bog hoče dali vse dobro, česar od njega upamo. „Pri
Gospodu je usmiljenje in pri njem je obilno odrešenje", pre¬
peva kraljevi prerok David (Ps. 129, 7.). In Jezus pravi:
„Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobrih darov dajati svojim
otrokom, koliko bolj bo vaš Oče, kteri je v nebesih, dobro
dal tem, ki ga prosijo." (Mat. 7, 11.) — Od svetega Miklavža
beremo, da je strahoma in trepetaje prevzel težavno škofovo
službo. Ponižen, ki je bil, mislil je, da je preslab prenašati
tolikanj težavno butaro. Pri vsem tem pa se je vendar moral
v božjo voljo vdati, ter prevzeti škofovo čast. Kedar je pa
to ravno tako sveto kakor težavno butaro imel že na svojih
ramah, vperl je v nebesa svoj pogled, ter molil goreče in
priserčno: „Zaupam v tebe, moj Bog in Oče! ti me ne boš
zapustil, ampak mi boš pomagal nosili butaro, klero si mi
naložil. Kar Bog mi zamoreš pomagati, in kar Oče mi hočeš
na strani stati. Po svoji povsod znani očetovski dobroti ti ne
boš v nemar pustil svojega otroka." — Tako je govoril, in
njegovo upanje ga ni zapeljalo. Bog mu ni dal le samo toliko
pomoči, kolikor je je potreboval, ampak še več, kakor je
potreboval. V

d) Na dalje upamo v Boga, ker je Bog vsegaveden;
torej ve, kdaj, koliko in kaj potrebujemo. Modri Sirah (23,28.)
pravi: „Gospodove oči so veliko svillejše, kakor solnce, da
ogledujejo vse človeške pota (in globočine brezna), in da
gledajo ljudem v serca v najskrivnejše kote"; torej mora tudi
vedeti naše potrebe, v klerih se nahajamo. Učeni pater Hunolt
pripoveduje v svojih pridigali naslednjo prigodbo: Nek imeniten
plemenitaž je na vojski služil svojemu gospodu in cesarju, in
cesar ga je v stotnika povzdignil. Akoravno pa se je ta
stotnik znašel v sredi bojnega hruma, vendar le nikdar ni
zanemarjal svojih keršanskih dolžnost; marveč se je Boga oklepal
tem terdnejši, kolikor nevarniši je bil njegov stan in kolikor
Protivniše so bile okoljščine, v kterih se je znašel. Izbral si
je vestnega spovednika, kteremu je natanjko odkrival vse svoje
serce. Enkrat je kar naravnost povedal, da še vse svoje žive
ni storil nobenega smertnega greha. In ko ga vprašujejo,
s  kakšnimi pripomočki je tolikanj čisto ohranil svojo dušo pri
t°likih nevarnostih, v kakoršnih se znajde vojak v vojaškem

14 -

stanu, odgovoril je, da si je že svoje mlade dni prav globoko
v dušo vtisnil nauk, kterega so mu dajali njegovi skerbni učeniki,
ter rekli: »Bog te vidi! 4 * Teh besed ni nikdar več pozabil.
Kedar so ga skušnjave naganjale v jezo, v sovražtvo, mašče¬
vanje, v rop, v nečistost itd. vselej jih je premagal mislč :
»Bog te vidiPri  sleherni skušnjavi je rekel sam pri sebi:
»Ko bi bil cesar tukaj pričujoč, in bi me gledal, bi se gotovo
ne podstopil storiti lega ali unega hudega djanja: kako pa bi si
upal kaj hudega storiti zdaj, ko me gleda vsegavedni, neskončno
veličastni Bog? O, tega ne morem, ne smem, in nočem storiti! a
S takimi in enakimi mislimi je verli stotnik premagal ne le
samega sebe, ampak mnogokrat tudi svoje sovražnike. Povedal
je namreč odkritoserčno, da ga je ravno misel na božjo vse-
gavednost v bitvah navdihnila z neznano serčnostjo. Sred
bojnega hruma namreč si je večkrat mislil: „Vsegamogočni

Bog je tukaj pričujoč; on vidi nevarnost, v ktero me je pri¬
pravil moj stan in moj poklic; on vidi stisko, v kteri se
znajdem; on mi zamore in tudi hoče pomagati!" — Z enakim
zaupanjem povzdigujmo tudi mi k Vsegavednemu svoj pogled
v vsakem terpljenju in v vsaki skušnjavi, ter nikdar ne poza¬
bimo, da on vidi naše terpljenje, vidi naše solze, in da nam
zamore in tudi hoče polajšati terpljenje, obrisati solze.

e) Mi upamo v Boga, ker je Jezus s svojo lastno
rešnjo kervjo podpisal obljube svojega nebeškega Očeta, ' n
s tim poterdil naše upanje. Zatorej piše sv. Pavl: »Bog tudi
svojemu lastnemu Sinu ni prizanesel, temveč ga je dal za nas
vse; kako, da bi nam ne bil tudi ž njim vsega podelil ?“
(Rimlj. 8, 32.) In sv. Ambrož pravi: »Premisli, kterega
Sodnika da imaš! Oče namreč je vso sodbo izročil svojemu
Sinu Jezusu Kristusu. Ali te bo mar ta zamogel pogubiti;
ki te je odkupil od smerli, za tebe se daroval, ki je tvoje
življenje za plačilo svoje smerli sprejel? Ali mar ne poreče:
Kaj bo koristila moja kri, ako pogubim tistega, kterega sem
sam odrešil?" — O kako terdno zamoremo tedaj zaupati v
Boga, v Jezusa!

f) Na zadnje tudi še zato upamo v Boga, ker on sam
zapoveduje vanj upati. Kralj David pravi: »Zaupaj v Gospoda?
možko ravnaj; tvoje serce naj se ojači (vterdi), in čakaj G 0 '

— 15 —

spoda.* (Ps. 26, 14.) Modri Sirah govori (2, 9.): „Kteri
se Gospoda bojite, vanj zaupajte, in v razveseljevanje vam bo
prišlo usmiljenje.* — In sv. Pavl piše: „Deržimo se nepre¬
makljivo spoznanja svojega upanja (to je: spoznanja, da
bomo enkrat nebesa dosegli, ako stanovitni ostanemo)*.
(Hebr. 10, 23.)

3. Ker sem vam do zdaj že toliko povedal od keršan-
skega upanja, bi morda vtegnil kdo na napčno misel priti, in
reči: „Ako le prav terdno upam, in če pri tem tudi nič dru¬
gega ne storim, potlej je že vse dobro: nebesa mi ne morejo
oditi!* — Toda ljubi kristjan! nikar se ne moli s takim
goljufivnim upanjem. Tako zaupanje ne pelje v večno življenje,
ampak v večno pogubljenje. — Da nam bo upanje služilo v
večno življenje, mora:

a) v Boga obernjeno, v Boga zastavljeno bili, to je :
svojega zaupanja ne smemo zastavljati na denar, na bogastvo,
na posvetno blago, ali na ljudi, ampak le v Boga. S kraljevim
prerokom Davidom moramo reči: „Gospod je moj pomočnik;
ne bom se bal, karkoli bi mi storil človek. Gospod mi je
pomočnik, in jaz bom pod seboj gledal svoje sovražnike. Bolje
je upati v Gospoda, kakor upati v človeka. Bolje je upati v
Gospoda, kakor upati v pervnke.* (Ps. 117, 6 — 9.) — Tudi
sv. Terezija je le y Boga stavila svoje upanje, in je torej
rekla: „Zdaj spoznam bolj kakor kdaj, da se nikakor ni za¬
našali na obljube ljudi. Edini prijatel, na kterega se smem
Vnašati, je moj Bog v nebesih. Kedar se nanj opiram, čutim
Se  tolikanj močno, da se mi dozdeva, da bi se zamogla vstav¬
ljati vsem (ljudem), ki so na svetu, ako bi se tudi vsi skupej
vzdignili nad mene.*

b) Naše upanje mora opirati se na Jezusovo neskončno
*asluženje. Mi vse upamo od Boga po Jezusu Kristusu, kteri
nam je s svojim terpljenjem in svojo smerljo milost zaslužil.
»Nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterem bi
*ni mogli zveličani biti*, razun ime Jezus. (ap. dj. 4, 12.)
Jezus je naš Odrešenik, naš Srednik in Besednik, in le po
njem dosežemo milost in usmiljenje, in ravno za tega voljo
Ce rkev sklene skorej vsako molitev in prošnjo z besedami:
»jfo Gospoda našem Jezusu Kristusu . . O lem piše sv.

16 -

Pavl, in pravi: „Takošno zaupanje pa imamo po Kristusu v
Boga, ne kakor da bi premogli iz sebe kaj misliti, kakor iz
sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga. 44  (II. Kor. 3, 4. 5.)

— Kedar si je sv. Avguštin nazaj spomnil na pregrehe svoje
mladosti, bilo mu je marsikterikrat prav tesno pri sercu, in
neznana otožnost bi se ga bila lotila, ko bi ga ne bilo spet
povzdignilo upanje v Jezusovo neskončno zasluženje.

c) Upati moramo terdno in zvesto, to je: nikoli ne
smemo omahovati v svojem upanju; upali moramo, akoravno
bi se nam od vseh strani upanje podiralo. Zakaj naše upanje
je zastavljeno v Boga, ki je večen in nespremenljiv. Ravno
zato piše apostelj narodov Hebrejcom (10, 23.) rekoč: „Der-
žimo se nepremakljivo spoznanja svojega upanja, (spoznanja
da bomo enkrat nebesa dosegli;) zvest je namreč, kteri j e
obljubil/ 4  — Tako terdno zaupanje v Boga je imel že pobožni
Job v stari zavezi. Zgubil je vse svoje obilno premoženje,
zgubil vse svoje ljubljene otroke, in na vse zadnje še zdravje-
In na vse to ga še njegova lastna žena zaničuje in ga njegovi
prijatli zasmehujejo zavoljo njegovega zaupanja v Boga. Job
pa reče ženi: »Govoriš kakor nespametna žena: ako smo
dobro prejemali iz Gospodovih rok, zakaj bi tudi hudega ne?
In prijatlom pravi; „Ako bi me (Bog) tudi umoril, (vendar le)
bom vanj zaupal/ 4  (Job. 2, 10. 13, 15.) — Tudi čista Suzana
ni zgubila svojega upanja, da bo kdaj več rešena iz rok
krivičnih sodnikov. „V nebesa je vpirala svoje solzno oko,
in njeno serce je bilo polno upanja v Gospoda/ 4  (Dan. 13, 35.)

— O da bi pač tudi mi ravno tako terdno in nepremakljiv 0

zaupali v Gospoda. „Ako kdo v Boga postavlja vse svojo
zaupanje, sprejme ga Bog v svoje posebno varstvo; in P°
tem si sme svest biti, da se mu nič žalega ne bo zgodilo ,
pravi sv. Vincencij Pavlan. In sv. Ambrož dostavlja: „P re "
pričani bodimo, da nam je božja pomoč takrat naj bližejn,
kedar je sila do verha prikipela. Takrat tedaj, kedar je vidit/
da nam je vsahnila božja neskončna dobrotljivost, in da nam J®
zaklenjeno božje očetovsko serce, takrat moramo tem terdnejsi
zaupati, in naše upanje nam bo poplačano. 44  ...

d) Pravo keršansko upanje mora vedno združeno 1
g svetim in zveličaynim (zdravilnim) strahom. Ta strah boAl

— 17

vjema. »Blagor človeku, ki vedno ostane v Gospodovem
strahu 44 , veli' sveto pismo. (Pregov. 28, 14.) »Njemu, ki se
Boga boji, godilo se bo dobro na zadnjo uro, in bo oblago-
darjen v dan svoje smerti. 44  (Sirah. 1, 13.) — Strahoma in
trepetaje moramo tedaj delati delo svojega zveličanja; zakaj
uobeden si ni popolnoma svest, ali je božje ljubezni vreden
ali pa sovražtva božjega; nobeden ne ve, ali bo v dobrem
stanoviten ostal do konca življenja in ali si bo obvaroval gnado
Božjo ali ne. Če si spomnimo na svojo slabost in nezmožnost,
J n pogledamo na obilne nevarnosti in skušnjave, ktere nas v
greh naganjajo, pač lahko spoznamo, da se nam je treba bati
in trepetati vsemu našemu upanju vkljub. Padel je David, ki
Je bil mož po volji božji; padel je Salomon, čigar modrost je
v es svet občudoval; padel je Peter, pervak zmed aposteljnov;
koliko lagleje bi padli še le mi, ki smo vsi revni in slabi!
Bavno zato nas Kristus sam opominja, da se moramo bati
tistega, ki nam zamore dušo in telo pogubiti v pekel.
(Mat. 10, 25.).

e) Keršansko upanje mora biti stanovitno in poler-

pežljivo, to je: upanja ne smemo zgubiti, če tudi kar hitro ne
prejmemo tega, česar upamo; popolnoma se moramo vdali v
sveto voljo božjo, ter poterpežljivo pričakovati, kdaj da bo
Popadlo Bogu, vgasiti nam naše serčne želje, in spolniti naše
Upanje. Tudi v ozir upanja veljajo besede Zveličarjeve, ki
Pravi: »Kdor do konca stanoviten ostane, bo zveličan/ 4

(Mat. 10, 22.) Zatorej piše sv. Janez v skrivnem razodenju
(2, 10.): »Bodi zvest do smerti, in boš prejel krono življenja."

f) Keršansko upanje mora na zadnje biti tudi še živo
Mi delavno, to je: mi ne smemo le samo upali, ampak moramo
Zr aven tega tudi delati take dela, s kterimi si služimo to, kar
upamo, namreč večno življenje. »Jaz pa sem kakor rodovitna
°l)ka v božji hiši; upam v božjo milost zmiraj, in od vekomej

vekomej 44 , (Ps. 51, 10.) pravi kralj David, to je: pri svojem
upanju nisem bil len in nemaren, ampak sem tudi sad donašal
Za  večno življenje, rodoviten sem bil kakor oljka. Tudi 15,
ljubi kristjan! moraš bili rodovitni oljki podoben, če več storiš
Za  nebesa, boljše je tvoje upanje; če pa manj storiš za svoje
Zv eličanje, slabejše je tvoje upanje; če pa nič ne storiš za

Kerš, nauk, 2

— 18  -

večno življenje, in živiš le za pekel, pa vendar le meniš, da
boš v nebesa prišel, ti kar naravnost povem, da se boš pri
takem nedelavnem upanju na vekomej pogubil. Vprašujem te,
kaj bi ti rekel od kmeta, kleri bi si upanje delal, da bo dobro
žetev imel na njivi, na ktero nič ni vsejal ? »Nespameten je! a
porečeš, kaj ne, da? Glej! ravno tako nespametno ravnaš tudi
ti, kedar si upanje delaš, da boš v nebesa prišel, pa nočeš
delati za nebesa, in se nočeš poslužiti pripomočkov v zveli¬
čanje potrebnih. Ali mar meniš, da delo našega zveličanja je
le samo božje delo, naše pa ne? Ako tako misliš, se zlo
goljufaš v svojo večno nesrečo! Res je, da brez gnade božje
ne moremo nič dobrega storili, z gnado božjo pa vse; toda
tudi to je res, da Bog pomaga le tistim, daje svojo gnado lo
tistim, kteri po svoji moči delajo in se trudijo za svoje
zveličanje. Gnada božja mora združena bili z našim lastnim
prizadevanjem.

Bog nam hoče zares dati, kar nam je obljubil; toda mi
moramo pri tem tudi storiti, kar on od nas terja. Bog pravi:
Upajte odpuščenja grehov: hočem vam jih odpustiti, toda le
proti temu, da jih iz serca obžalujete. Spreobernite se k men'
iz vsega svojega serca, s postom, jokanjem in žalovanjem 1
(Joel. 2, 12.) — Upajte gnade, ktera obudi pravo žalost
(grevengo) nad grehi; pa le proti temu, da me zanjo prosite-
Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in hote našli; terkajte,
se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme;
kdor išče, najde; in kdor terka, se mu bo odperlo. (Luk. ll>
9. 10.) — Upajte gnado pobožnega življenja: dal vam j°
bom, pa le proti temu, da se bole poslužili zveličavnih pripo¬
močkov k pobožnemu življenju potrebnih, ter se vojskovali
zoper skušnjave, zatirali hude strasti, se ogibali grešnih prilož¬
nost. »Ne hodi za svojim poželjenjem, in obračuj so od svoje
volje.“ (Sir. 18, 30.) — Upajte nebes: za vas sem jih vstvarij,
in dal vam jih bom v posest, pa le proti temu, da se jm
vredne storite. Pomagal vam bom s svojo gnado: hočem P a
tudi, da si s pomočjo te gnade nevtrujeno nabirate dobre dela,
svete čednosti in zasluženje. »Zaupaj v Boga, in on te bo
v svojo skerb vzel; hodi po pravem potu, in zaupaj v njega--*
Kteri se Gospoda bojite, mu verjamite; in vam ne bo odšlo

19  -

plačilo. (Sir. 2, 6. 8.) — Iz vsega tega, ljubi moji! se vidi,
da samo upati še ni zadosti v zveličanje; ampak je treba za
zveličanje tudi delati. Le živo delavno upanje nam bo zaleglo
v  časni blagor in v večno srečo! Amen.

III. Keršanski nauk.

česa se nam je varovati v ozir keršanskega upanja?
Kaj moramo premišljevati, da bo vedno terdnejše

naše upanje?

1. Razlagal sem vam v poslednjem keršanskem nauku,
zakaj da vse od Boga upamo; tudi sem vam popisal lastnosti
keršanskega upanja, ter vam pravil, kakšno da mora biti naše
upanje; danes pa pride naj poprej na versto vprašanje:

2. česa se nam je varovati v ozir upanja?

V ozir upanja se nam je treba varovati, da ne bomo
Premalo ali pa preveč upali v Boga. Po tem dvojnem potu
Se  upanje skali. Kdor premalo upa, zaide v obupnost, kdor
P a  preveč upa, zaide v prešernost ali pa prederznost.

a) Z obupnostjo ali premajhnim zaupanjem se pregreši,
kdor radovoljno od sebe odbija vse upanje, in kedar je greh
sloril, vso serčnost zgubi, in meni, da mu nič več ni mogoče
P°kore delati, in pobožno, keršansko živeti, in si noče spomniti,
*| a  je človeku z gnado božjo vse mogoče. Premalo zaupa v
. °ga tisti, kdor se od Boga zapuščenega in zaverženega misli,
ln  meni, da zanj ni nobene milosti več, po kteri bi mu bili
grebi odpuščeni, in nobenih pripomočkov k poboljšanju in zve¬
čanju. Premalo upa v Boga tudi tisti, kdor se v potrebah
k Bogu ne obrača, in pri njem pomoči ne išče, ravno kakor
U' mu Bog pomagati ne mogel ali ne bolel; — ali pa, če
u^koliko časa moli in Boga prosi, potlej pa vso molitev opusti,
kakor da bi zanj nobene pomoči več ne bilo.

2 *

20  -

Vedite pa, ljubi kristjani! da se tisti, ki obupa ali premalo
v Boga zaupa, hudo pregreši, in stori' greh zoper sv. Duha,
kteri greh človeka v večno nesrečo pripravi. Kaj, vas vpra¬
šujem, je Kajna pogubilo? Ali mar to, da je svojega nedolž¬
nega brata Abeljria vbil? Bila je to res strašna, vnebovpijoča
hudobija; toda ona bi ga še ne bila pogubila, ko bi se bil
resnično ^spokoril in poboljšal. Pogubila ga je le njegova
obupnost. Namesto da bi se bil obernil k neskončno usmilje¬
nemu Očetu nebeškemu, ter ga prosil milosti in odpuščenja,
zdihoval je le brezupno: „Prevelika je moja pregreha, da bi
zaslužil odpuščenje.« (I. Moz. 4,13.) Obupnost tedaj je Kajna
pogubila. — Ali kaj je nesrečnega Judeža pripravilo v večno
pogubljenje? Ali mar to, da je izdal svojega Gospoda in Zve¬
ličarja? „0 ne to«, pravi sv. Avguštin, „on bi bil ravno tako
lahko odpuščenje grehov zadobil, kakor sv. Peter, ko bi bil I e
obžaloval svoje grehe.« Vzrok njegovega pogubljenja j e
bilo premajhno zaupanje v božjo milost. Vest ga je grizla i 11
pekla, ko je bil izdal svojega Gospoda. Sreberniki, ki jih j c
v plačilo prejel, mu ne delajo več veselja, temuč mu,z  brh¬
kostjo zalivajo dušo. Od sebe jih verže, ter reče: „Grešil seflb
ker sem izdal nedolžno kerv!« Hudi duh ga sliši, in se boj h
da bi se Judež ne spokoril, in se mu iz krempljev ne izlekeb
Torej gre in mu s presilnim strahom dušo zaliva, dokler g 9
v obupnost ne pripravi in iz obupnosti v samomor in pogubljenj e -
Ko bi bil Judež pri božjem usmiljenju iskal pomoči in zavetja
bi ne gorel zdaj v peklenskem breznu, ampak bi bil zadobil
odpuščenje grehov, in bi se bi! zdaj svetil, kakor zvezda 1,0
nebu med izvoljenimi. — Kristjani! akoravno ste grešili,
vas obvaruj obupnosti!

b) Takih pa, ki premalo zaupajo v Boga, ni še tolik 0 ?
kolikor je unih, kteri preveč upajo. Zmed teh nekteri prev 00
zaupajo v posvetne reči ali pa sami na sebe, in njih preobiI°°
zaupanje se imenuje prešernost ali nečimurno zaupanje; drug'
pa preveč upajo v Boga, in njih pregreha se zove prederznos
ali prederzno zaupanje.

Z nečimurnim ali prešernim zaupanjem se pregreše vSI
tisti, ki svojo zaupanje stavijo v denar in posvetno blago, v
čast in slavo, v moč in veljavo, v žlahtni rod ali imenh en
(Stan, v prijatle in znance, v poglavarje in oblastnike. nik° r

21

pa v Boga. — Z nečimurnim zaupanjem se na dalje pregreše
l >sti, kteri se zanašajo, da ne morejo pogubljeni in zaverženi
biti, zato ne, ker opravljajo to ali lino molitevco, ali ker so
napisani v to ali uno bratovščino; akoravno namreč so take
in enake reči pomožne v zveličanje, vendar le niso zagotovilne
pisma za večno življenje. — S prešernim zaupanjem se pre¬
greše tudi tisti, ki se preveč zanašajo na svojo lastno moč,
na svojo lastno zmožnost, na svoje lastno zasiuženje, in menijo,
da bodo sami ob sebi, brez božje pomoči in gnade, zamogli
s e greha varovati in dobro delati. Tako zaupanje je grozno
Prešerno zaupanje, klero človeku božje prekletstvo na glavo
nakopava, kakor pričuje prerok Jeremija (17, 5.), ki pravi:
»Preklet bodi človek, kteri v človeka zaupa, in ima meso
(to je: umerljive ljudi) za svojo moč!“ In to prekletstvo
obstoji v tem, da Bog takega človeka v gerde in velike pre¬
grehe pasti pusti; zakaj v svetem pismu se bere, da Bog
poniža liste, kteri sami v sebe zaupajo in se ponašajo s svojo
lastno močjo. — S takim nečimurnim in prešernim zaupanjem
Se  je bil svojo dni pregrešil ošabni farizej v tempeljnu, ki je
°ndi našteval Bogu v obličje vse svoje dobre dela, in svoje
veselje na znanje dajal, da ni kakor so drugi ljudje, razbojniki,
krivičniki, prešestniki, sosebno pa, da ni, kakor uni revni
Ponižni cestninar, ki je v lihem kotičku skesano molil. Ta
prevzetni farizej naj bo v svariven zgled vsem tistim, ki sami
v sebe preveč zaupajo. Nad njim naj se razgledujejo, kako
nevreden da je lak človek v božjih očeh! Ubogi cestninar je
šel opravičen iz lempeljna; prešerni farizej pa ne. — Tudi
^ eter je preveč zaupal sam v sebe. Kedar je Jezus pravil po
Zadnji večerji svojim učencom, da ga bodo tisto noč vsi za¬
poslili, se je Peter oglasil, ter mu rekel: „ln ako bi se tudi
Vs j pohujšali nad teboj, jaz se ne bom pohujšal!« Ali glej,
' ia j se zgodi! Kedar so učenci vidili svojega nebeškega Učenika
Rezanega, od bričev in vojščakov na sodbo peljanega, zapustili
s ° ga vsi, in so proč zbežali. Zbežal je tudi Peter v pervem
s| rahu; potem pa se spet nekoliko ojači, in s prevelikim za-
opanjem v svojo lastno moč stopi na dvorišče velikega duhovna
,n ed druhal sodnjih hlapcov in drugih služabnikov, da bi vidil,
bako se bo pravda z Jezusom razrešila in sodba iztekla. Po

22

njegovem obličju in po njegovem jeziku pa so okolistojeci
sodili, da bi vtegnil Peter učenec Jezusov biti, in so mu tudi
kar naravnost povedali, da ga imajo za učenca Kristusovega.
Peter pa ni le samo tajil, ampak je še clo s prisego poterdil,
da ne pozna tega človeka, da ne pozna Jezusa. — O strah in
groza! poglejte, apostelj Jezusov, in sicer pervak zmed apo-
steljnov Kristusovih je padel tako hudo, ker je preveč zaupal
sam v sebe in svojo lastno moč! Kolikanj hujša bi se godila
še le nam, ki smo vse slabejši inemo Petra, ako bi se kar
brez vse skerbi podajali v grešne priložnosti in nevarnosti)
ter se zanašali, da jih bomo premagali kar ob svoji lastni
moči!

S prederznostjo ali prederznim zaupanjem v Boga se p 0
pregreši vpervič tisti, ki meni, da se bo zveličal brez posebne
pomoči in gnade božje; vdrugič tisti, ki brezskerbno greh na
greh naklada, in si pri lem misli: „Se bom pa spet spovedal")
ali pa: „Saj je Bog neskončno usmiljen, in vedno pripravlj 60
nam odpustiti; se bom že še poboljšal; tudi na smertni postelj 1
se vlegnem še spokoriti 44 , itd.; ako tedaj pokoro odklada
dne do dne, ali pa morda še clo meni, da se bo kar brez vs e
pokore znebil svojih grehov; tretjič listi, ki Boga tako reko°
skuša, in od njega pomoči pričakuje po nenavadnih potih, s f’
na primero, kedar oboli, noče poslužiti navadnih, nalomih p rl "
močkov, ampak pričakuje, da mu bo Bog s čudežem pomagal*
in četertič listi, ki meni, da je v zveličanje zadosti, ako se
varuje le velikih grehov, in da post, zatajevanje samega sebe)
žalost nad grehom itd. so nepotrebne reči. — Takih grešnikom
ki tako prederzno upajo v Boga, je sila veliko. Bog daj,
bi med mojimi poslušavci nobenega ne bilo! Če bi se pa ven¬
dar le kteri znašel med vami, zarotim ga pri zveličanju njego '' 6
duše, naj kratko nikar ne odlaša svojega spokorjenja, zakaj
povem vam, da s takimi prederznimi grešniki se polni peklens * 1
brezen, v kterega se bo zvernil slehern, ki ima tako prederzu 0
upanje. Sv. Avguštin pravi: „Eni povišujejo božjo milost
svoje pogubljenje / 4  — Prederzni grešnik, ki od dne do dne
pokoro odklada, in brezskerbno greh na greh naklada, podob crl
je človeku, ki k težki butari vedno kaj priklada, pri lct f
pa se zanaša, da bo yso težo kar zlahkoma nesel napr e J'

23

Opat Arzenij je sedel nekega dne v svoji izbici, kar zasliši
glas, ki mu veli: „Arzenij! pridi, in ti bom pokazal dela ljudi.*
Arzenij gre, in med drugimi zagleda moža, ki je sekal derva,
jih v butaro povezoval, in poskušal, butaro na rami odnesli.
Ker je bila pa butara prevelika in pretežka, ni mogel je dalje
spraviti. Namesto da, da bi bil iz butare kaj derv proč od¬
metal, in si s tim težo zlajšal, gre, in si naseka novih derv,
ter jih pridevlje k poprejnim. In ker to delo večkrat ponavlja
•n k poprejni teži novo prideva, čudi se Arzenij silno nespa¬
metnemu možu, ki se tolikanj trudi in ukvarja s praznim delom.
In glas se mu spet oglasi, in pravi: „Ta mož ti pred oči
postavlja vse tiste, kteri so obloženi z mnogimi in velikimi
grehi; kedar se je pa treba pokoriti in poboljšati, nočejo nič
slišati od pokore in poboljšanja, marveč nove grehe nakladajo
v si prederzni na stare grehe, dokler jih velikost in teža njih
grehov za seboj ne potegne v peklenski brezen.«

3. Morebiti pa kdo poreče: „Ce se človek preveč boji,
pregreši se z obupljivostjo; če pa preveč upa, pregreši se s
prešernostjo in prederznosljo. Kaj je tedaj storili, da človek
'm zaide ne na to, ne na uno stran?« — Kristjan, kristjana!
la to ti la odgovor dam, ter rečem, da je obedvojno potrebno:
strah in upanje:  toda obedvojno se mora naslanjati na vero,
'le ti bo v zveličanje. Strah moraš imeti, ker ne veš, ali si
v  gnadi božji, ali nisi, in še nimaš pisma, da boš gotovo
Veličan. Strah moraš imeti ne zavoljo Boga, kakor bi te Bog
ne  hotel zveličati, ampak zavoljo svojih slabost in grehov, ker
®e ne veš, ali si že zanje vredno pokoro storil, ali ne; vendar
Pa ta strah ne sme nikoli tako velik biti, da bi te v obuplji-
v °st pripravil; ampak le ponižati te mora ta strah. Upanje pa
moramo imeti, ker nas sveta vera uči, kako usmiljen je Bog,
m koliko da je storil zavoljo našega zveličanja. Upanje in
strah sta ob enem potrebna in morata združena biti. Ravno
' a ko uči tudi sveto pismo. Kralj David pravi: „SIužite Go¬
spodu v strahu, ter se ga veselite s trepetom.« (Ps. 2 ,  11.)
UKteri se Gospoda boje, upajo v Gospoda; on je njih pomoč-
n 'k in varh.« (Ps. 113, 19.) Modri pravi: „V Gospodovem
strahu je močno zaupanje, in njegovi (Gospodovi) otroci imajo
"panje.« (p r ip. 14, 26.) In modri Sirah (2, 8. 9.) govori:

— 24

„Kteri se Gospoda bojite, verjaniite mu, in vam ne bo odšlo
plačilo. Kteri se Gospoda bojite, vanj zaupajte, in usmiljenje
vam bo prišlo v razveseljenje/ 4  Upanje daje človeku serčnost,
in ga priganja moliti, da si z molilevjo sprosi potrebno gnado,
in da ž njeno pomočjo zvesto Bogu služi. Strah pa brani, da
ni prederzno njegovo upanje, in dela človeka ponižnega in
paznega. Ker se boji, rad moli; ker rad moli, terdno upa,
serčno Bogu služi vsem tudi še tolikanj silnim skušnjavam
vkljub. Kedar skušnjavo premaga, še tem bolj terdno upa, da
bo spet premagal. — Poglejte! obe dva, strah in upanje sta
človeku potrebna v zveličanje. O tem lepo govori sv. Krizo-
stom, ko pravi: „Slrah in upanje morata skupej bili. Kogm’
strah pred peklom plaši, njemu bo nebeška krona v del. Njega,
ki se znajde v strahu, ne bo ne lakomnost nadleževala, ne
jeza, ne hudo poželjenje, ne strast. Kakor si v hišo, klero
varuje oborožen vojščak, ne upa ne tat, ne ropar ali kak drug
sovražnik; ravno tako si tudi v naše serce, ako je strah v
njem, ne bo upal noben sovražnik našega zveličanja. — Kakor
se krovec, in bodi si tudi še tolikanj izurjen, vedno
boji, da bi morda s strehe ne padel; moraš tudi ti v vednem
strahu biti, in še clo takrat, ko bi bil dospel že verhuneo
popolnosti/ 4

4. Zdaj uprašam: Kaj naj kristjan večkrat  pr e '
mišljuje, da bo v upanju močnejši prihajal?

Da bo kristjan vedno močnejši v upanju, naj:

a) večkrat premišljuje božje neskončne popolnosti, SO"
sebno božjo vsegamogočnost, po kteri je vse vslvaril, in zanioro
tudi še zdaj vse storiti; božjo neskončno modrost, po ktei*
stori vse iz najboljšega namena, in si v to tudi vselej zV0‘*
najpripravniše pripomočke; božjo nezmerno dobrotljivost, P°
kteri prav po očetovo za nas skerbi, ter nam daje vse, česm
potrebujemo za dušo in telo; božjo neizrekljivo usmiljenje, P°
kterem nam clo grehe odpušča, ako se resnično poboljšam^’
božjo vsegavednost, po kteri vse ve, clo naše naj skrivnej se
misli in želje, in tedaj vse naše potrebe; božjo nedopovedlj> v .
svetost, po kteri sovraži vse in clo naj manjše hudo, in li_
vse dobro; božjo neskončno resničnost, ktera nikdar ne l aZt5j
ampak vedno govori čisto neskaljeno resnico.

25

Da bo v upanju močnejši prihajal, naj si kristjan

b) spomni velikih božjih obljub, ktere so se ravno tako
spolnile, kakor so bilo storjene; na primero obljub, ktere so
bile storjene našim pervim staršem in starim očakom v ozir
prihodnjega Odrešenika, Izraeljskemu ljudstvu v ozir obljubljene
dežele, aposteljnom v ozir prihoda svetega Duha, sveti cerkvi
v ozir posebne božje voditve in varstva božjega.

Da bo v upanju raslel, naj si kristjan

c) pred oči postavlja lepe zglede, ktere so nam dajali
sveti ljudje iz vseh časov in krajev, postavim Abraham, Job,
Tobija, kralj David in mnogi drugi v stari zavezi, aposleljni in
mučenci Kristusovi v novi zavezi, kteri tudi v sredi naj slraš-
nejšega lerpljenja niso zgubili svojega zaupanja v Boga.

Da se bo lem bolj vterdil v upanju, naj kristjan

d) premišljuje, kaj je že Bog za svoje ljudstvo storil, da bi
ga zveličal; da nam je clo edinega Sina na svet poslal, da bi
nas odrešil od večnega pogubljenja in nas v nebesa pripeljal;
da nam je la edinorojeni božji Sin zraven tega, da nas je
odrešil, tudi še zapustil svoje nauke in sporočil svoje svete
zakramente kakor zveličavne pripomočke za večno življenje.

Da bo v upanju terdnejši in močnejši prihajal, naj kristjan:

e) pridno moli in prosi Boga, da bi ga Bog razsvetlil
s svojo gnado, in mu dal moč, da v vseh zopernoslih, v vseh
nadlogah in v vsakem lerpljenju stanoviten ostane v dobrem
in zvest Bogu, svojemu nebeškemu Gospodu. V tem nam
z lepim zgledom sveti pobožni kralj David, ki je ves poln
zaupanja v Boga molil rekoč: „Gospod je moja luč, in moja
pomoč; koga se bom bal? Gospod je varh mojega življenja;
pred kom se bom tresel ?...Zakaj on me je skril v svojem
šotoru, ovaroval me ob hudem dnevu v skrivališču svojega
šotora^, to je: pri njem v svetem šotoru sem bil obvarovan;
lam me je skril pred vsako nevarnostjo, in lam me bo varoval
tudi v prihodnje. (Ps. 26, 1. 5.) Amen.

26 -

IV. kersanski nauk.

II. Razdelek.

O tl molitve.

§. 1. Od mo li tve sploh.

Kaj jo molitev? — Kdo umore moliti? — Kolikor«
jo molitev? — Ali smo dolžni moliti?

1. Upanje je poglavitna čednost keršanstva, ktera je
vsakemu odraščenemu človeku, ki se svoje pameti zavč, tako
potrebna, da brez nje ne more zveličan biti. Modri Sirah
(2, 15.) pravi: „Gorje njim, ki so nezaupljivega serca, in
Bogu ne verujejo; in zavoljo lega jih on ne obvaruje!"

In, glejte, te tako potrebne čednosti se vadimo z molitevjo.
Zakaj če molimo, če Boga potrebnih gnad prosimo, v potrebah
ga na pomoč kličemo, s tim kažemo, da svoje zaupanje v Bog«
postavljamo, od njega pomoči pričakujemo; ko bi namreč v
Boga ne upali, od njega pomoči ne pričakovali, bi ga gotovo
ne prosili, bi ne molili. Ker tedaj iz upanja molitev izhaja in
molitev upanje vterduje in povišuje, nam gre naj poprej govoriti
od molitve.

2. Kaj je molitev?

Molitev je pogovor z Bogom, je povzdigovanje duha «1'
serca k Bogu.

Molitev je pogovarjanje z Bogom, človek namreč, ki
moli, ne dela drugega, kakor to, da se s svojim nebeškim Oče¬
tom prijazno in po otročje pogovarja. Zato pravi sv. Avguštin •
„Tvoja molitev je pogovarjanje z Bogom; kedar bereš, Bog
s teboj govori: kedar pa moliš, ti z Bogom govoriš." ^

— 27

kar je pervi greh storjen, in človek iz paradiža izgnan, ne
moremo se po drugem polu Bogu približali in se ž njim pogo¬
varjati razun z molitevjo.

Molitev je pa tudi povzdigovanje duha ali serca k Bogu.
Moliti se tedaj pravi, svojo dušo, svoje serce, svoje misli in
želje in občutje svojega serca k Bogu pošiljati iz tega na¬
mena, da bi Boga častili, hvalili, prosili. Zatorej pravi kar¬
dinal Hugo: „Molitev nam tako rekoč Kristusov vnebohod po¬
stavlja pred oči; kaj se pravi namreč moliti drugega, kakor
v nebesa hoditi s svojim sercem!* In sv. Avguštin govori
rekoč: „Kaj se pravi moliti drugega, kakor peljati dušo od
časnega k nebeškemu; iskali tega, kar je zgorej; hrepeneti po
tem, kar nam je še nevidno.*

3. Če me oprašujete: Kdo zamore moliti?  vam ta le
odgovor dam:

Vsaka stvar, ktera Boga spozna, in je zmožna, ljubiti ga,
zamore molili. — Res je, da včasih pravimo, da ptice pod
nebom Bogu hvalo prepevajo in druge živali Boga časle in še
clo od solnca, lune in zvezd pravimo, da Bogu čast in hvalo
dajo; toda, kar le stvari božje store, ne slorč radovoljno, ne
s spoznanjem, ampak le gnane po neki natorni moči, ktera jih
vodi po Stvarnikovi volji. In ker one Boga ne spoznajo, prav
za prav ga tudi ne molijo.

4. Na nprašanje: Kolike ra je molitev?  odgovorim:

Molitev je dvojna: notranja  ali serčna in vunanja  ali

ustna.

Moliti tedaj zamoremo:

a) z not rej ali v sercu, s tim, da le samo misli svo¬
jega duha in želje in občutleje svojega serca k Bogu pošiljamo,
z besedo pa jih ne izrekujemo. Tako molitev je opravljala
kogoljubna Ano, Samuelova mati v stari zavezi. Prišla je
v Gospodovo svetišče, sklonila sc pred sveti šotor, dolgo je
molila, ter le v svojem sercu govorila, glas pa se clo ni slišal
iz njenih ust. Torej je Ileli mislil, da je pijana, in jej je rekel:
5,Kako dolgo boš pijana? Prekuhaj nekoliko vino, ki si ga
polna.* In Ana je odgovorila, in je rekla: „Nikakor ne, moj

- 28 -

gospod! zakaj silno nesrečna žena sem jaz, in vina in vsega,
kar zamore vpijaniti, nisem pila, lemveč odkrila sem svoje
serce pred Gospodom. Ne imej svoje dekle ko eno zmed
Belialovih (hudobneževih) hčer; zakaj govorila sem dozdaj iz
prevelike svoje žalosti in britkosti." Na to jej je Heli rekel:
„Pojdi v miru, in Izraelov Bog naj ti da, česar si ga prosila."
(I. Kralj. 1, 13 — 17.) — Enako molitev je že tudi Abel
opravljal, kedar je Bogu daroval žgavni dar, kteri je bil Bogu
posebno ljub zavoljo le notranje molitve, s ktero je bil sklenjen
Abelnov dar.

b) Od zunaj  ali z usti se pa moli, če svoje misli in
želje tudi z besedo izrekujemo; če z razločno besedo na znanje
dajemo, kar naš duh misli, in občuti in želi naše serce. —
Taka molitev je Bogu posebno dopadljiva in nam in bližnjemu
v velik prid. Sveto pismo poterduje to molitev, ko pravi :
„Modri (človek) odpera svoje usta v molitvi, in zavoljo svojih
grehov prosi. Ako pa veliki Gospod hoče, napolni ga z du¬
hom razumnosti; in on govore svoje modrosti kakor dež
izliva, in Gospoda v molitvi hvali." (Sir. 39, 7 — 9.) —

Z besedo moliti je dobro in potrebno, ker s tako raolitevjo

sami sebe in druge, ki nas vidijo ali slišijo, k pobožnosti
vnemamo. Ko bi le v sercu molili, bi drugi tega ne vidih
in ne vedeli, in mi bi jim lepega zgleda ne dajali, in bi jih
ne vnemali za molitev, kedar je čas molili. — Skerbeti pa se
mora pri vunanji molitvi, da naša duša ravno to misli, hoče
in želi, kar z usti izgovarjamo, sicer bi bila pa molitev prazen
glas, golo blebetanje, nad kterirn bi Bog ne imel nobenega
dopadanja, in ktero bi Bogu še clo zoperno bilo, kar nam

Jezus sam pove, kedar se pritoži nad tako molilevjo rekoč:

,,To ljudstvo me le z ustnicami časti, njih serce je pa daleč
od mene." (Mat. 15, 8.)

5. Molitev se na dalje razdeli v posamezno  molitev,
v združeno  molitev, v očitno  molitev.

a) Posamezna  molitev je tista molitev, ktero kdo
sam obmoli, in ne v drušinji; obmoli postavim zjutrej, kedar
vstane, zvečer, prejden gre spat ali kak drugi čas, pred za¬
četim delom ali po skončauem delu, v cerkvi pred službo
božjo ali po službi božji.

29

b) Združena molitev ali molitev v drušinji je tista
molitev, kedar jih več skupej moli, postavim, kedar molila
gospodar in gospodinja s svojo družinjo ali angeljevo češčenje,
ali pred jedjo ali po jedi, ali sv. rožnikranc.

c) Očitna  molitev je pa tista molitev, ktero verni
opravljajo pri očitni službi božji, opravljajo postavim pri sveti
maši, pri litanijah, pri procesijah i. t. d.

V ozir posamezne  molitve vas moram opomniti, naj se
vsakdo skerbno varuje, da ne bo svojih molitev opravljal za¬
voljo lastne hvale, ter iz lega namena, da bi s svojo molitevjo
dosegel hvalo pri ljudeh. Zakaj če z našo molitevjo ne iščemo
božje časti, in si ne prosimo potrebne gnadc in pomoči, naša
molitev nič ne velja, kar se lahko posname iz besed Jezusovih,
ki pravi: „Kedar molite, ne bodite, kakor hinavci, kteri radi
v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, da bi jih
ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo/'
(Mat. 6, 5.)

Kar pa molitev v drušinji in očitno molitev zadeva, prav
močno jo vam priporočam; zakaj prav potrebna nam je, da se
bolj pokaže edinost vernih v ljubezni, da eden druzega k
molitvi bolj vnemajo, in da vse, kar prosijo, tem Iagleje dosežejo
od Boga. K takim molitvam naj pravični in grešniki radi in z
veseljem hite. Pravični in pobožni naj k njim hite, da število
pravičnih pomnože, in s tim molitev tem vspešnišo store.
Jezus pravi : „Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu,
sem jaz v sredi med njimi." (Mat. 18, 20.) — Pa tudi
grešniki naj radovoljno prihite k takim združenim molitvam,
da bodo po prošnjah pravičnih dosegli gnado pravega spokor-
jenja. Sv. Jakob (5, 16.) pravi: „Veliko premore stanovitna

molitev pravičnega." Na prošnjo pobožnega očaka Abrahama

bi bil Bog Sodomi in Gomori prizanesel, da bi ne bile po¬
končane z žvepljenim ognjem, ko bi se bilo le deset pravičnih
znašlo v teh nesrečnih mestih. — Ljubi poslušavci! radi tedaj

molite doma v združeni, tolikanj močni in vspešni molitvi;

pa tudi v cerkev radi hodile k očitnim molitvam, in gotovo
bote dobivali iz takih molitev obilen sad za svojo časno in
'Večno srečo.

- 30

6. Zdaj pridemo do vprašanja: Ali smo dolžni molili?

Dolžni smo molili. Da smo moliti dolžni, so vedeli in
vedo vsi ljudje; in skorej bi rekel, da ga ni tako hudobnega
človeka, kteri bi nikdar nič ne molil, ali vsaj ne vedel, da je
dolžen molili. Se clo slepi neverniki, ki niso dobivali razo-
denja božjega, po svojem natornem umu so spoznali to dolž¬
nost; in ker pravega Boga niso poznali, molili so lažnjive
bogove, in se vklanjali molikom. Molili so tedaj in po božje
častili solnce, luno, zvezde, različne živali, in druge reči, ktere
so si izdelali z lastnimi rokami. Pravoverni vseh časov pa
so pravega Boga molili in častili. Noe, Abraham, Job, Mozes,
Daniel in vsi drugi pobožni in verni ljudje stare in nove za¬
veze so dobro vedeli, da so moliti dolžni, in so tudi radi
molili. — Moliti pa smo dolžni:

a) ker nam je Bog molitev zapovedal.  Ze
v stari zavezi govori modri Sirah v božjem imenu rekoč:
„Ne pusti se odvračevati od vedne molitve." (Sir. 18, 22.)
Jezus sam tudi veleva „ vselej moliti, in ne jenjati". (Luk.
18, 1.) Ravno tako piše sv. Pavl, ter pravi: „Neprehoma
molite." (I. Tes. 5, 17.) Sveta cerkev dobro spozna, da je
Bog zapovedal molili; zatorej pravi pri sveti maši pred Oče-
našem: „Po zveličavnem povelju opominjani in po božjem
razodenju podučeni molimo : Očenaš, kteri si v nebesih . . •“

Moliti smo dolžni:

b) ker je tudi Jezus molil, in nam s tim dal zgled,
da ga posnemamo. Jezus je prav rad in prav dostikrat molil
ne le po dnevu, ampak tudi po noči. Včasih je polnoči,
včasih clo celo noč v molitvi prečul. Med drugim pripove¬
duje sv. Lukež (6, 12.), da je Jezus po tem, ko je celi dan
učil svoje učence in druge ljudi, šel na goro molit, in je
prenočeval v molitvi božji. Z vsem tim nam je zapustil Jezus
prelep zgled, da bodimo po njegovih stopinjah. (I. Petr. 2, 21-)

Moliti smo dolžni:

c) ker smo dolžni Bogu skazovati živo zaupanje, pri—
serčno hvaležnost in naj večo čast. Mnogo in premnogokrat
pridemo v take okoljščine, da nam clo nobeden ni v stanu
pomagali razun Boga, ki je vsegamogočen. Prisiljeni smo zaupljivo

- 31 -

iskati pomoči ondi, kjer se vselej gotovo dobi, pri Bogu. Zaupljivo
pa pri Bogu pomoči iščemo, in svoje terdno zaupanje v Boga na
znanje dajemo s tim, da pridno molimo.—Bog je naš naj veči
dobrotnik. Dušo in telo, in vse, kar imamo, imamo le od Boga.
Za toliko dari smo mu tudi vso svojo hvaležnost dolžni. In
kakor svoje zaupanje v Boga z molitevjo skazujemo, skazujemo
z molitevjo tudi svojo hvaležnost do Boga. — Bog je naš
Stvarnik, naš nebeški Kralj, naš naj viši Gospod, in kar takemu
smo mu dolžni naj večo čast in hvalo. Čast in hvalo pa
Bogu skazujemo z molitevjo. — Iz vsega tega se vidi, da
smo res dolžni moliti.

Moliti pa smo dolžni tudi še:

d) ker brez molitve ne moremo in ne smemo priča¬
kovati božjih gnad, ktere nam je Bog le obljubil dati, če ga
prosimo, če molimo. Jezus pravi : „Ako bote Očeta kaj
prosili v mojem imenu, vam bo dal.“ (Jan. 26, 33.) „Prosite,
in se vam bo dalo; iščite, in bole našli; lerkajte, in se vam
bo odperlo. c<  (Mat. 7, 7.) Naše potrebe tedaj nas morajo in
silijo moliti. Ako se hoče zveličati, mora se človek poslužiti
Vseh potrebnih pripomočkov, da se bo ohranil na pravem potu
pri tolikih nevarnostih, v kakoršnih se nahaja. Molitev je pa
eden naj polrebniših pripomočkov v zveličanje, in je tako
potrebna, da brez nje nobeden odraščen človek ne more
zveličan biti, Ako bi bila molitev kaka reč, ktera bi se dala
kar brez škode opustiti, bi nam gotovo ne bila tako močno
Priporočevana, tako terdo zapovedana. — Molitev nam je tedaj
zares potrebna. Ako bi ne molili, bi ne dobivali nobene
gnade, bi ne prejemali zmago v skušnjavah, ne pomoči v
stiskah in težavah. Duša, ktera ne moli, podobna je vojščaku
brez orožja, ki se znajde v sredi ljulih sovražnikov, ki že
komej čakajo, da bi ga pogubili; podobna je brodniku, ki se
znajde v sredi viharnega morja na ladiji brez vesla in jadra;
Podobna je neograjenemu in nezabranjenemu mestu, ktero je
obdano in obleženo krog in krog od sovražnikov, kteri ne
Poznajo ne usmiljenja, ne prizanašanja. Gorjč mu tedaj, kdor
He spozna, kako potrebna da je molitev, in tedaj molitev za¬
nemarja, molitev opuščal

- 32 -

Ker nam je tedaj molitev tolikanj potrebna, lahko se i*
tega posname, da smo dolžni moliti. Zatorej radi molimo.
Bog bi nam sicer tudi kar brez vse molitve zamogel dati vse
dobro; pa Bog tega noče. On je naš Gospod in naš Bog,
zatorej hoče, da ga prosimo, in s tim spoznavamo tem bolj,
da smo njemu pod oblastjo in pod pokorščino. Bog je naš
Oče; torej terja od nas, svojih otrok, da si vse od njega
izprosimo, kar terjajo tudi vsi modri stariši od svojih otrok,
da po takem potu spoznamo, da le Bog sam je delivec vseh
gnad in dobrot, ktere so nam vspešne in potrebne v našo
časno in večno srečo. Bog dela z nami skorej ravno tako,
kakor so delali Lacedemonci s svojimi otroci. Lacedemonci so
hotii svoje otroke izuriti in izučiti, da bi bili verli strelci.
Torej jim niso dajali kruha kar naravnost iz roke v roko,
ampak so jim ga vsegdar pokladali na kak visok tram ali na
kako zvišeno bervno. Kedar so bili otroci lačni, vselej so
si morali z lokom in pšicami izstrelati kruh iz višine, dokler
ga niso na tla spravili, in si ž njim glad potolažili. Rekli so
jim : „GIej, moj sin ! tu ti je kruh : ako ga hočeš imeti, ter
ga jesti, prav! le pridno nanj meri, ter strelaj, dokler ga na
tla ne izbiješ. 44  — Poglej, govori tudi Bog, nebeški Oče,
k svojim dovzetim otrokom, poglej ! moja neskončna gnada in
pomoč ti je na ponudbo vsako uro, vsak trenutlej: ako j°
hočeš imeti, prav! meri nanjo; povzdiguj svojega duha k meni,
moli in kliči, in padlo ti bo doli toliko gnad, kolikor jih bos
zadel in z vredno molitevjo od mene zahteval. Ako tega ne
storiš, in me za to še prositi nočeš, pa lakoto terpi in samemu
sebi in svoji nemarnosti pripisuj pogubljenje svoje duše.

O tem prav lepo piše sveti Alfonz Liguorijan, ter pravi:
„Kakor mlada lastovica sem čveričil, rekel je pobožni kralj
Ecekija. (Izaija 38, 11.) Mlade lastovice le s čveričenjem
prosijo pomoči in hrane od svojih mater. Ravno tako morama
mi vsi storiti, ako si hočemo svoje duhovno življenje (življenj e
v gnadi božji) ohraniti. Vedno moramo klicati in Boga pomoči
prositi, da odidemo duhovni smerti (smerti pregrehe), in na¬
predujemo v njegovi sveti ljubezni. 44  — Da smo moliti dolžni,
so pač prav dobro spoznali pervi kristjani, in so tolikanj
radi molili, da nas zares v prav veliko sramoto pripravijo?

- 83 -

kedar njih gorečnost v molitvi primerjamo svoji merzloti in
mlačnosti. Po dnevu in po noči so se zbirali pervi kristjani,
da bi Gospoda hvalili, v molitvi pred njega svoje serca izlivali,
svoje nadloge mu tožili, in ga prosili varstva zoper sovraž¬
nike, miru in blagodara za verne Kristusove ovčice, ktere so
se polagoma zbirati začele krog svojega nebeškega pastirja.
O ponočnih urah, kedar so neverniki spali, culi so pervi
kristjani po zapertih hišah, temnih stanicah, podzetnljiških duplinah,
kamor so se tudi po dnevu marsikterikrat shajali, da so oprav¬
ljali ondi svoje molitve. Ondi je bilo treba zavoljo tame luči
nažigati, in v spomin na to tudi še zdaj sveče prižigamo pri
očitni službi božji. — O kako dalječ smo mi zaostali za per-
vimi kristjani! O da bi se nam povernila in tudi med nami
vdomačila njih velika gorečnost za molitev! Bog daj, da se
zgodi! Amen.

V. Keršanski nauk.

Po čemu molimo?  ali: Zakaj molimo?

V

1. Slišali ste v poslednjem keršanskem nauku, da se
z  molitevjo vadimo v keršanskem upanju. Tudi sem vam
pravil, kaj je molitev, — kdo zamore moliti, — kolikera je
molitev. Ravno tako sem vam razlagal, da smo dolžni moliti,
in zakaj da smo dolžni molili. — Danes pa vam bom naj-
Poprej povedal:

2. Zakaj molimo? ali: po čemu molimo?

Molimo zato, da s svojo molitevjo:

a) častimo in poveličujemo Boga.  Bog je naš
Stvarnik, mi smo njegove stvari; on je naš Gospod, mi nje¬
govi služabniki; on je naš Oče, mi njegovi otroci. Po svoji
nezapopadijivi modrosti nas vodi, po svoji modri previdnosti
nas varuje, po svoji nezmerni milosti nam grehe odpušča, po
s voji neskončni dobroti nas z vsem potrebnim oskerbljuje in

K«š. nauk, 3

- 34 -

has oblagodaruje s preobilnimi gnadami in dobrotami svoje
nevsahljive ljubezni. Zatorej se spodobi, da spoznavamo toli¬
kanj ljubeznjivega Stvarnika, poveličujemo tolikega Gospoda,
in častimo tolikanj dobrega in usmiljenega Očeta. In kako bi
ga ne častili! Saj že častimo človeka, nad kterim vidimo kake
lepe lastnosti, če postavim vidimo, da je pravičen, moder,
dobrotljiv, za dobro vnet: Boga pa bi ne poveličevali in ne
častili, ko vendar vidimo, da ima naj bolj popolnoma lastnosti,
zavoljo kterih je vse časti in hvale vreden, in to tem bolj,
ker te lepe popolnosti in lastnosti ima v naš blagor in prid?
Dolžni smo ga tedaj častiti; častimo ga pa, kedar molimo.

Da se z molitevjo Bog časti, so že pravični ljudje stare
zaveze  verovali, in tudi res z molitevjo Boga častili. Med
drugimi je prerok Daniel vsak dan po trikrat se podal verh
svoje hiše, in je proti Jeruzalemu obernjen kleče molil in
Boga častil. In Bog je Daniela ljubil, ter ga obdaroval s pre¬
lepimi dušnimi in telesnimi darmi; pa tudi kralj Darij ga je
močno spoštoval in obrajtal. Pervaki kraljestva pa in drugi
imenitni kraljevi služabniki so bili Danielu nevošljivi, in bi si
ga bili radi iz poti spravili. Torej gredč, in kralja pregovore,
da s terdo postavo zapove in okliče, da bo v levnjak (to j e
berlog poln divjih zven' ter hudih levov) veržen slehern, kdor
bi se skoz 30 dni podstopil ali svojega Boga ali kakega dru¬
gega človeka kaj prositi razun kralja samega. Postava J°
dana, in ljudstvo jo zvesto spolnuje, da bi se kazni odtegnil 0 -
Ali je pa tudi Daniel pokoren bil tej krivični postavi? Nikakor
ne, temveč je kakor poprej, tako tudi zdaj po trikrat na dan
molil edinopravega Boga, dasiravno je bil zato v levnjak ver¬
zen, x  kterem pa ga je Bog čudoma pri življenju ohranil v
sredi izstradanih divjih zveri. (Daniel 6.) — Tudi pobožni krau
David nam v ozir tega z lepim zgledom sveti; zakaj prav ra
je molil, in z molitevjo Boga častil, kakor sam spričuje rekoč-
„Moje usta naj bodo polne tvoje hvale; da prepevam tvoj 0
hvale; da prepevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo-
(Ps. 70, 8.)

- 35

In v novi zavezi nam je Jezus sam ravno to zapove¬
dal ter ukazal, z molitevjo Boga častiti in poveličevati, rekoč:

Tako le molite: Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bodi
tvoje ime.* (Mat. 6, 9.)

Dolžni smo po tem takem, z molitevjo Boga častiti; torej
je pač res žalostno, da jih je takih ljudi, kteri, bodi si zjutraj,
ali opoldne, ali zvečer na nobeno reč tako malo ne mislijo,
kakor na to, da bi vredno, spodobno molitev opravljali in po¬
častili Boga, svojega stvarnika! Marsikteri se sicer izgovarja
in pravi: „Kako bom molil, ko nimam kar nič časa? in imam
tolikanj skerbf za hišo? in imam toliko dela in tolikanj opravil?*
Toda, kristjan, kristjana! vsi taki in enaki izgovori ne veljajo
nič. Zakaj naj poprej ti rečem, da ti mora biti Bog čez vse /
drugo. Bog ti mora bili bolj pri sercu, kakor tvoja hiša,
tvoji vinogradi, tvoji travniki in tvoje polja, pa tudi še clo
bolj pri sercu, kakor tvoja naj bližneja žlahtat ali tvoji lastni
otroci. Saj veš, da Jezus pravi: „Kdor ljubi očeta ali mater
bolj kakor mene, ni mene vreden; in kdor ljubi sina ali hčer
bolj kakor mene, ni mene vreden.* (Mat, 10, 37.) — Na
dalje ti povem, da vse tvoje dela in opravila ne bodo imele 7
pravega teka in zaželjenega vspelia, ne blagoslova božjega,
če jih z Bogom ne začneš, z Bogom ne skončaš, če jih Bogu
ne daruješ in njemu v čast ne obračaš. Na božjem blagoslovu
pa, to veš, ležeče je vse. — In na zadnje ti tudi nič kaj prav
Verjeti ne morem, da bi toliko časa ne mogel dobiti, da bi
Vsaj kratko molitevco opravil in Boga hvalil in častil sleherni
dan. Le prav dobro prevdari vse svoje djanje in nehanje, in
vidil boš, da se ti dan na dan kolikor toliko zlatega časa
pozgubi s praznim razgovarjanjem, nepotrebnim pohajkovanjem,
kteri čas bi prav lahko in kar brez vse škode obračal v božjo
čast. Poglej, David je bil kralj, in je po svojem stanu in
Poklicu imel veliko velikih in imenitnih opravil, vendar pa
z avoljo lega ni opuščal, zjutraj, opoldne in zvečer z molitevjo
Počastiti Boga, svojega stvarnika. Tudi po noči si je spanje
bratil, ter opolnoči vstajal, da je molil in Boga častil. In še

c l° takrat, ko se je na vojskah znašel, molitve ni opuščal,

ani pak je molil po sedemkrat na dan. — Posnemaj Davida,

liubo keršansko serce! in nikdar nikar ne zanemarjaj molitve,

- 36 -

bmpah rad moli zjutraj, opoldne in zvečer in pri drugih pri¬
ložnostih, in ne jenjaj, z molitevjo častili Boga, svojega
stvarnika.

b) Molimo zato, da neskončno dobrotljivega
in usmiljenega Boga zahvalimo za vse prejete do¬
brote.  Vse, karkoli se lepega in dobrega znajde na svetu,
dar božji je. Vse, karkoli smo in kar imamo, smo in imamo
le od Boga. Božji dar je naše telo z vsemi svojimi udi in
zmožnostmi, in z vso svojo močjo; božji dar je vsaka dobra
misel, ktero spočnemo, vsak dober sklep, kterega storimo.
Božji dar je tudi vse drugo, kar je zunej nas v natori: ljubo
solnce, ki razsvitljuje in ogreva nas in našo zemljo, mila luna
in prijazne zvezde, ktere nam noč razjasnujejo in prijazniše
delajo; vsaka noč, ktera nam počitek daje, vsako jutro, ktero
nas zbudi na delo in opravilo; naša zemlja, ktera nas z žive¬
žem in obleko preskerbljuje, z eno besedo: vse, karkoli je,
je od Boga, in je nezaslužen dar božji. Kaj hočemo Gospodu
poverniti za vse te dari in dobrote, ktere nam je že dal, in
nam jih še daje? Poverniti mu nič ne moremo, ker on ničesar
ne potrebuje in tudi nimamo nič lastnega, da bi mu povernili-
Bog ima vsega zadosti; in kar mi imamo, imamo le od njega.
Toraj ga vsaj hvalimo, in poveličujmo njegovo nezmerno mi -
lost in dobroto. Tako je kralj David storil, in nam zapustil
zgled, da ga posnemamo. Rekel je (Ps. 115, 3. 4.): „K a J
bom povernil Gospodu za vse, kar mi je dodelil? Kelih (kupo)
zveličanja bom vzel, in ime Gospodovo bom klical 44 , to je ;
zahvalno kupo bom vzel, ter jo bom Bogu v čast in hvalo p' 1 -
Pri pojedinah namreč, ktere so imeli po opravljenih zahvalnih
daritvah, so si na okrog podajali zahvalno kupo, ktero so izp'"
vali Bogu v čast in hvalo. Kristjan s temi besedami obeta
opravljati naj prijetnišo zahvalno daritev, ter daritev molitv®
in daritev svete maše, in ž njo hvaliti Boga za prejete dobrote-
— Radi tedaj hvalimo Boga z molitevjo; tem rajši, tem ve c
in tem pobožniši ko molimo, tem bolj hvaležni smo Bogu * a
prejete dobrote.

c) Molimo zato, da Boga ponižno prosimo dušnih
in telesnih darov in dobrot.  — In sicer naj poprej
pred vsem drugim moramo prositi darov in dobrot, ktere zal®'

37 —

žejo Bogu v čast, našim dušam pa v zveličanje; časnih darov
pa smemo in moramo prositi le tako in toliko, kolikor so nam
pomožne in potrebne v ta namen, da se namreč doseže božja
čast in zveličanje naše duše. »Iščite naj poprej božjega kralje¬
stva in njegove pravice, in vse to (to je: časne reči) vam
bo priverženo«, veli usmiljeni Jezus, naš nebeški učenik.
(Mat. 6, 33.)

Duhovnih dari in dobrot  moramo po tem takem naj
poprej prositi. — Res je, da veliko takih dari in dobrot nam
je Bog dal, akoravno ga nismo zanje prosili. Bog Oče nas je
vstvaril, Jezus nas je odrešil, sveti Duh nas je posvetil pri
svetem kerstu, in še veliko drugega dobrega smo od Boga
prejeli za svojo dušo, akoravno ga nismo prosili, in ga nismo
mogli prosili. Toda to še ni vse, česar potrebujemo v svoje
duhovno življenje; je še veliko drugih gnad in dobrot, kterih
smo potrebni, da srečno dosežemo svoj cilj in konec, ter
večno zveličanje. Teh pa nam Bog ne bo dal, ako ga zanje
ne prosimo. In za tega voljo pravi Jezus: „Prosite in se vam
bo dalo.« (Luk. 11, 9.) Pa tudi kraljevi prerok David je
spoznal in vedel, da vse dobro pride le od Boga; zatorej je
molil rekoč: „Jaz pa sem reven in ubožen; o Bog, pomagaj
mi! moj pomočnik in moj odrešenik si ti; Gospod, nikar se
ne mudi!« (Ps. 69, 6.) — Molitev duši življenje daje, dušo
oživlja; zatorej moramo moliti, ako si hočemo dušno ali du¬
hovno življenje ohraniti, se obderžati v božji gnadi, posvečujočo
gnado božjo ohraniti. To resnico je sv. Janez Ivrizostom v
prilikah prav lepo razložil in tako umevno, da jo zamore raz¬
umeti vsakteri, in ko bi tudi nevernik bil. „Ali veste«, pravi
ta sveti cerkveni učenik, „po čemu so kite v človeškem telesu?
Za to so, da ud za udom sklepajo, da se zamore telo po koncu
deržati, da ima telo moč in gibčnost za vsako delo in opravilo,
če bi se pa kite porezale, bi se telo ne ohranilo; ud bi se
od uda ločil in telo bi razpadlo. Ravno to, kar so kite telesu,
je molitev duši; brez molitve se ne more ohraniti duhovno
življenje. — Ali ste vidili drevo o veliki suši«, prayi na dalje,
„ki ga nobena rosa ne obrosf, in čigar korenine nimajo po¬
trebne mokrote? Tako drevo mora vsahniti, ali pa ne more
več (čversto) rasti, ali pa več zdravega sadu ne rodi, ali če

38 -

kaj sadu rodi, sad ne bo dozorel. Ravno tako se godi člo¬
veški duši brez molitve; ali bo namreč ali popolnoma umerla,
če pa še živi, ne rodi' sadu svetosti in popolnamosti, ker ni
obrosena z nebeško roso svete molitve." — Molitev je bramba
(orožje) zoper dušne sovražnike; zatorej moramo goreče moliti,
ako hočemo svojo dušo obvarovati, da jo hudi sovražniki ne
bodo pokončali. „Kar je obzidje za mesto", pravi sv. Krizo-
stom, „to je molitev za dušo. Ce mesto nima obzidja, sov¬
ražniki vsako uro lahko vanj pridejo, lahko ga zmagajo in
oropajo; ravno tako tudi peklenski sovražnik lahko zaleze,
zmaga in oropa tisto dušo, ktera se mu z molitvijo ne brani.
Molitev je nebeška bramba, ktera nas varuje pred zaverženim
sovražnikom. Ce on vidi, da smo oboroženi s tim orožjem,
bežt od nas, kakor beže roparji z ceste, kedar vidijo priti
oborožene vojščake". — In Jezus je rekel učencem, pa tudi
nam vsem: „Cujte in molite, da v skušnjavo ne pridete", da
v skušnjavi ne padete. (Mat. 26, 41.) — Pa tudi ko bi bili
padli v skušnjavi, nam molitev spet na noge pomaga. Z mo-
litevjo si sprosimo od Boga gnado pravega spokorjenja, si
sprosimo odpuščenje grehov. Ravno zato nas je Jezus učil
moliti rekoč: „Odpusti nam naše dolge." (Mat. 6, 12.) —
Molitev je vir ali studenec vseh lepih čednost in potrebnih
djanskih gnad. Brez molitve se ne more človek v gnadi božji
obderžati, ne more v dobrem rasti, ne more naprej priti v
keršanski popolnamosti. Brez molitve ne more človek vstati
iz grešnega življenja; in če je tudi s pomočjo gnade božje iz
grešnega življenja vstal, vendar le v dobrem ne bo stanoviten
ostal, ako goreče ne moli. Hudo poželjenje ga bo spet poderlo
in spravilo pod svojo oblast, zapeljivi svet ga bo zvabil in
izlekel na svojo stran, in ga bo spet v svoje zanke vjel hudi
duh, od kterega sv. Peter pravi, da hodi okrog kakor rujoveč
lev, iskaje, koga bi požerl. (I. Petr. 5, 8.) Z molitevjo pa
si sprosimo od Boga potrebne pomoči in gnade, da se zamo-
remo vsem nevarnostim vkljub vendar le na pravem potu
obderžati, v dobrem stanovitni ostali, v čednostih rasti, v ker¬
šanski popolnosti napredovati. Pridno torej molimo, ter do¬
brotljivega Boga prosimo, da nam da potrebne moči in pomoči,
po kteri bomo v dobrem stanovitni ostali, in bo od dne do

39

dne živejša naša vera, terdnejše naše upanje, gorečniša naša
ljubezen, bo od dne do dne bogatejša naša duša tudi v drugih
djanskih čednostih in rodovitniša v dobrih delih. — Poglejte,
kolikih gnad, kolikih duhovnih dobrot si zamoremo z molitevjo
sprositi od Boga. In za take, ter duhovne dari in dobrote
moramo naj poprej in pred drugim Boga prositi. Zakaj Bog je,
da vam z besedami sv. Avguština povem, Bog je Gospod, ki
je neskončno mogočen in bogat; ravno zato ga ne smemo
prositi majhnih, malovrednih reči, ampak prav velikih reči.
In take velike, neprecenljive reči so duhovne dari in dobrote.
Takih je prosil že svoje dni modri kralj Salomon je o za¬
četku svojega kraljevanja Boga ljubil, in živel po opominje-
vanju svojega očeta Davida. Gospod se mu torej po noči v
spanju prikaže, in reče: „Prosi, kar hočeš, dal ti bom.*
Salomon odgovori: „Ti, o Gospod! si me postavil kralja na¬
mesto mojega očeta Davida; pa mlad sem še, in ne vem kaj
in kako? In tvoj služabnik je v sredi naroda, ki si ga izvolil,
brezštevilnega naroda. Daj tedaj svojemu služabniku modro
serce, da bo prav sodil to ljudstvo, in razločil dobro od hu¬
dega.* Prijetna je bila Bogu ta molitev in ta prošnja, in mu
reče: „Ker to prosiš, in ne dolgega življenja, ne bogastva,
ne hudega svojim sovražnikom, ampak modrosti; glej! storim ti,
kar si prosil, in ti dam modro in umno serce, da ga ni bilo
tebi enakega pred teboj, in ga ne bo za teboj. Pa dam ti
tudi, česar nisi prosil, bogastvo namreč in slavo. In če boš
po mojih potih hodil, kakor tvoj oče: dal ti bom tudi dolgo
življenje.* (III. Kralj. 3, 5 — 13.) — Poglejte, kako močno
Bogu dopade, ako ga prosimo takih reči, klere zaležejo Bogu
v čast, nam in bližnjemu pa v blagor in zveličanje. Na take
prošnje nam da Bog večidel več, kakor ga prosimo. Salomon
je prosil le samo prave modrosti, da bi zamogel prav in po
božji volji vladati božje ljudstvo; in Bog mu ni dal le samo
modrosti, ampak tudi časnih darov in zakladov v obilno. Od
vseh strani so se zbirali ljudje, da bi občudovali njegovo mo¬
drost, ogledovali njegovo veličastvo. — Tudi mi prosimo naj
poprej duhovnih darov, in po tem smemo prositi—tudi časnih
dari in telesnih dobrot, ako le niso škodljive našemu zveli¬
čanju. — Prerok Elija je prosil za dežja, da bi bil razrušeno

- 40 -

zemljo napojil in rodovitno storil, in Bog je uslišal njegovo
prošnjo. — Gobovi, od kterih piše sv. Lukež (17, 11 — 19.)
v svetem evangeliju, prosili so Jezusa, da bi jih očistil in
ozdravil. Povzdignili so glas rekoč: „Jezus, učenik, usmili se
nas!'' In Jezus jim je dal ljubo zdravje, kterega so ga prosili.
Zraven teh imamo še mnogo drugih zgledov v svetem pismu,
kteri nam spričujejo, da so si ljudje tudi telesnih dobrot s svojo
molitevjo sprosili od Boga. — Ravno tako tudi mi prosimo
Boga časnih in telesnih darov in dobrot, kedar se znajdemo
v kakih potrebah. Saj nas je Jezus sam učil moliti in prositi:
„Daj nam danes naš vsakdanji kruh.“ (Mat. 6, 11.) — Ker
pa v ozir časnih in telesnih dobrot ne vemo vselej prav raz¬
ločiti, ali nam bodo pomožne v zveličanje, ali ne, moramo
vselej le Bogu na voljo pustiti, da nam po svoji modrosti in
previdnosti da to, česar ga prosimo, ali pa kaj drugega bolj¬
šega. — V takih okoljščinah se razgledujmo nad svojim Go¬
spodom in Zveličarjem, ki je na Oljski gori trikrat molil in
prosil Očeta nebeškega, da bi memo njega šel kelih terpljenja,
pa je vselej pristavil: „Ne moja, ampak tvoja volja naj se
zgodil^ Amen.

4t

VI. keršanski nauk.

Ali smo dolžni tudi za bližnjega moliti? — Ali je
molitev močna? ali: Kaj nam da dobra molitev?

1. Po čemu ali zakaj da molimo, sem vam zadnjič pravil.
Rekel sem: Molimo zato, da Boga, svojega naj višega Gospoda,
Po dolžnosti častimo,  da ga za prejete dobrote zahvalujemo,
in da ga prosimo  potrebnih reči, zlasti odpuščenja grehov in
pomoči v vseh dušnih in telesnih potrebah, pomoči v vseh
nadlogah. —Molitev je po lem takem trojna: je častivna, je
zahvalivna, je prosivna.

Danes pa vam bom naj poprej odgovor dal na uprašanje:

2. Ali naj le za-se molimo? ali pa smo morda
dolžni tudi za bližnjega moliti, da bi mu Bog dal,
kar potrebuje v blagor in zveličanje?

Ni zadosti, da bi le samo za-se molili, ampak tudi za
druge moramo moliti; za vse ljudi smo moliti dolžni.
Sv. Jakob (5, 16.) nas tako uči, ter pravi: »Molite eden za
drugega, da bote ohranjeni", da bote zveličani. Nobenega ne
S| nemo od svojih molitev ločiti, naj si bo znan ali neznan,
Ipjec ali domačin, žlahtnik ali ne žlahtnik, prijalel ali sovražnik,
Pravoveren ali krivoveren. Kakor moramo vse ljudi ljubiti,
ra vno tako moramo tudi za vse moliti. „Prosim vas tedaj
Pred vsemi rečmi", piše sv. Pavl (I. Tim. 2, 1.) „naj se
°Pravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vse
ljudi." _ Po tem takem moramo moliti za vse ljudi, za žive
ln  mertve; pri vsem tem moramo pa še posebno moliti:

42

a)  Za papeža, škofe in druge duhovne pastirje,
kteri verne ovčice Jezusove uče, tolažijo, delijo jim svete za¬
kramente in tako poterdujejo v veri in gnadi božji, da bi bili
napolnjeni s svetim Duhom, in bi zvesto pasli in po pravem
potu vodili čedo božjo. Duhovni pastirji molijo za druge, in
drugi naj molijo za njih. Tako je storil sv. Pavl, ter je molil
za verne ovčice Jezusove, pa se zraven tudi priporočal v nji¬
hovo molitev. Med drugim je Filipljanom (1, 3. 4.) pisal:
„HvaIo dajem svojemu Bogu, kolikorkrat se vas spomnim, in
vselej v vseh molitvah z veseljem prosim za vas vse." V listu
do Kološanov (1, 3.) pa pravi: „IIvalo dajemo Bogu in Očetu
Gospoda našega Jezusa Kristusa in zmerom za vas molimo.
In Solunjčanom (I. Tes. 1, 2.) piše: „Hvalo dajemo vselej
Bogu za vas vse, in vas imamo neprenehoma v spominu v
svojih molitvah." Kakor pa sv. Pavl s tim spričuje, da mol'
za verne ovčice Jezusove, ravno tako na drugih krajih od njih
zahteva, da bi zanj molili. Rimljanom (15, 30.) postavim
tako le priporoča: „Prosim vas, bratje! po Gospodu našeu 1
Jezusu Kristusu, in po ljubezni svetega Duha, da mi pomagaj! 6
v svojih molitvah zame pri Bogu." Solunjčane (I Tes. 5, 25.)
pa prosi rekoč: „Bratje! molite za nas." In Kološanom (4,3)
piše: „Molite zraven tudi za nas, da nam Bog odpre vratu
besede za oznanovanje skrivnosti Kristusove"; to je: da na« 1
Bog da priložnost in moč oznanovati besedo božjo. — Teg a
nauka Pavlovega so se zvesto deržali pervi kristjani, ter pridu 0
molili za svoje duhovne pastirje. Sv. pismo nam pripoveduj 6 ?
da je cerkev, to je: ves zbor in vsa družba vernih kristjanov
neprenehoma k Bogu molila za svetega Petra, ki je bil v j eC °
zapert in obsojen, da bi bil umorjen. (Ap. dj. 12, 5.)

Tudi mi zvesto posnemajmo perve kristjane, in pridno molim 0
za papeža, škofe in druge duhovne pastirje!

b) Moliti moramo za cesarja, njegove namest^
nike in oblastnike in vso deželsko gosposko,  naj 0
jih Bog razsvetlil in podpiral s svojo gnado, da bi modi°>
usmiljeno, pravično in v miru vladali deželo v blagor in src°

• irrmm nnillD7.nim V Irofnlicln* r»n»»lr?iri cn mnllll Z3 ‘

uuiuDHtmJii vguujunu ui m« uygto f uw»»»» w j-

- 43  -

nauka, kterega je sv. Pavl vernim dajal, ter pisal Timoteju
(1.2,1.2.) rekoč: „Prosim vas tedaj pred vsemi rečmi, da naj se
opravljajo prošnje, molitve, priporočanja in zahvaljenja za vse
ljudi, za kralje, in vse oblastnike, da bi mirno in pokojno
živeli v vsi pobožnosti in čistosti." Da se je sveta cerkev
zvesto deržala tega Pavlovega nauka, nam lepo spričuje učeni
Tertulijan rekoč: „Mi kristjani molimo za cesarja z v nebo
obernjenim pogledom, z razpetimi rokami in gologlavi; mi pro¬
simo, da bi jim Gospod dal dolgo življenje, da bi dodelil njih
hiši mir, deržavi varnost, vojski serčnost in hrabrost, stara-
šinstvu zvestobo in pravičnost, ljudstvu čednost in pobožnost,
v 'esoljnemu svetu mir in edinost, in da bi spolnil pobožne želje
cesarjeve, kakor tudi (pobožne želje) vseh dobrih ljudi." In
kakor so o pervih časih keršanstva kristjani verno molili za

deželske gosposke, molili so tudi v poznejših časih in molijo

se zdaj. Sv. Ignaci Lojolan je imel v navadi, vsak dan moliti
z a vse kralje in cesarje, za vse oblastnike in pozemeljske
Poglavarje, ter Boga prositi, da bi njih misli in započetja
(djanja) vodil in vladal v srečo ljudstev in v blagor svoje

svete cerkve na zemlji. — O da bi pač tudi mi tako radi

dolili za deželske gosposke, gotovo bi ne bilo slišati tolikanj
tožeb nad krivično deželsko gosposko ! Hudobne ljudstva tepe
B°Or s tim, da jim pošilja hudovoljno deželsko gosposko.

c) Moliti moramo za svoje starše, brate in
sestre, za dobrotnike; moliti morajo pa tudi starši za
svoje  otroke. — Moliti morajo starši za svoje otroke,
ktere jim je Bog sam v skerb in izrejo izročil, pa jih bo spet
Nekdaj nazaj terjal iž njih rok. Če se znajdejo vaši otroci na
sla bih potih, morate pridno moliti, da se spreobernejo, kakor
^ svoje dni molila sveta Monika za svojega razuzdanega sina
Avguština. Če so pa vaši otroci pobožni in bogaboječi, morate,
kakor nekdaj bogoljubna Francozka kraljica Blanka za svojega
Pobožnega sina Ludovika, tudi vi molili za svoje otroke, da
k' jim Bog dal stanovitnost v dobrem, in vedno rast v čed¬
nostih in v pobožnosti. — Otroci pa morajo moliti za svoje
starše, ker po starših nam je Bog dal dragi dar življenja; oni so
n!, s izrodili z velikim trudom; oni so skerbeli za vse naše
duš ne in telesne potrebe. O kako gerda nehvaležnost bi bila,

44 -

ko bi neprenehoma Boga ne prosili, da bi našim dobrim staršem
v nebesih obilno poplačal vse, kar so nam dobrega storili na
tem svetu! Kakor prijetna je namreč Bogu molitev skerbnih
staršev za otroke, ravno tako prijetna mu je molitev dobrih
otrok za starše. Sv. Avguštin je bil svoje mlade dni malo¬
pridno živel in je svoji dobri in pobožni materi veliko skerbi in
žalosti prizadjal. Kedar se je bil pa k Bogu spreobernil in
na pot čednosti povernil, o kako priserčno je molil in prosil
Boga, da bi njegovo dobro mater obilno oblagodaroval za vso
njeno ljubezen in vse njene skerbi, ktere je imela zavdj 0
njega. In kedar mu je bila umerja, ni le samo zanjo pretakni
vročih solz, ampak se je vedno na-njo spominjal pri sveti
maši, je sam pridno zanjo molil, in jo tudi drugim priporočal
v molitev. — Moliti moramo za svoje dobrotnike. Hvaležnost
je ljuba Bogu in ljudem; nehvaležnost pa žali ljudi in Bog 11 -
Saj veste, kako milo se je Jezus potožil nad nehvaležnimi
bovimi, kterim je čudoma dodelil ljubo zdravje, pa razu«
enega ni nobeden prišel, da bi mu bil skazal svojo hvaležnost-
• »Ali ni bilo jih deset očiščenih^, rekel je Jezus, „kje pa je un'h
devet?“ (Luk. 17, 17.) Ravno zato moramo hvaležni hit 1
svojim dobrotnikom, in moramo pridno moliti, naj bi jim
stoterno povernil vse, kar so nam kdaj dobrega storil- | n
sicer tem pridniši moramo za dobrotnike moliti, ker jim mf> rS1 '
kterikrat skoraj ne moramo drugač svoje hvaležnosti skazovn 11 !-
razun s tim, da za njih molimo. — Moliti moramo za SVoj e
brate in sestre in vso svojo žlahto. Če smo namreč dolžni?

svojega bližnjega ljubiti, in mu svojo ljubezen skazovati tu 1
s tim, da zanj molimo; smo gotovo tem bolj dolžni, z moj 1 '
tevjo skazovati svojo ljubezen tistim, kteri so nam naj bližoj e?
in ti so naši bratje, naše sestre, naši žlahtniki.

d) Moliti moramo za svoje prijatle in neprijntlo-
Pravi prijatel je velik dar božji. „Zvest prijate! je moč>j a
bramba; in kdor ga je našel, zaklad je našel. Z zvestim P rl .,
jatlom se nobena reč ne meri, teža zlata in srebra ni
vredna proti ceni njegove zvestobe. Zvest prijatel je zdravi
življenja in neumerljivosti", govori modri Sirah (6; 14 —
Pravi prijatel nas varuje zmot in nesreče; nam pomaga kviš t0 ’
če pademo; nas tolaži v nadlogah; nam slajša življenje, 1

45 -

stori še mnogo drugega dobrega. Ravno zato smo dolžni
pridno zanj moliti. — Moliti moramo pa tudi za svoje nepri-
jatle in sovražnike. Jezus sam nam je zapovedal, da moramo
zanje moliti. Rekel je: „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim
storite, kteri vas sovražijo, in molile zanje, kteri vas pre¬
ganjajo in obrekujejo. 44  (Mat. 5, 44.) Po tej zapovedi Jezu¬
sovi so vselej zvesto ravnali vsi pravi služabniki božji od sv.
Stefana sem in do danešnjega dne. Naj vam zmed mnogih
drugih v zgled vpeljem le samo svetega Frančiška Salezijana.
Nek hudovoljen mož je svetega Frančiška prav hudo razžalil,
pa namesto da bi bil popravil storjeno krivico, je novo nakladal.
Svetega Frančiška je hujši bolelo, da je togotnež s svojo
to goto žalil Boga, kakor pa da je njega žalil; torej reče hu-
dovoljnežu: „Verjemite mi, če mi v svoji jezi tudi eno oko
*z glave izbijete, Vas bom vendar le še z drugim očesom
favno tako prijazno pogledal, kakor bi bili moj naj ljubši pri¬
jate!. Tajiti sicer ne morem, da se nam počutnijska natora
Vzdiguje nad tistega, kteri nas žali; toda našo jezo mora nazaj
deržati beseda Gospodova, ki pravi, da ne smemo grešiti,
kedar se jezimo; in vedno nam mora v takih primerlejih pred
očmi biti zgled Gospodov, kteri je še na križu molil za tiste,
kteri so ga umorili/ 4

e) Moliti moramo za grešnike in za pravične.—
Za grešnike moramo moliti, da bi se spokorili, poboljšali in
Boga nič več ne razžalili. Grešnika na pravi pot spet za-
Verniti je res imenitno dobro delo. Sv. Jakob (5, 19. 20.)
Pravi: „Bratje moji! ako kdo zmed vas zaide od resnice, in
ga kdo verne, naj ye,  da, kdor grešnika verne od njegove
krive poti, rešil bo njegovo dušo smerti, in pokril veliko število
grehov/ 4  Zato je res lepa bratovščina Marijnega neomadeže-
Vanega serca, ktere poglavitni namen je, za grešnike moliti,
kr jih z Bogom spraviti. — Pa tudi krivoverci in neverniki
So z grešniki vred enakega usmiljenja vredni; tudi za nje
Moramo torej moliti. Sv. Frančišek Ksaverijan je neprenehoma
molil za spreobernenje nevernikov. In njegova molitev zdru¬
žena z božjo besedo, ktero je oznanoval, priklicala je iz nebes
obilni božji blagoslov. Tisuč in tisuč nevernikov je sprejelo
sveto vero Jezusovo. — Molili moramo pa tudi za pravične,

- 46

da bi v gnadi božji ostali in v popolnosti raslli; zakaj ni še
dosti, dobro začeti, tudi dobro končati je treba. „Kdor do
konca stanoviten ostane v dobrem, bo zveličan«, uči naš ne¬
beški Učenik.

3. Zdaj pridemo do uprašanja: Ali je molitev močna?
ali z drugo besedo: Kaj nam da dobra molitev?

Molitev je neizrečeno močna;  ona nagne usmilje¬
nega Boga, da stori' po volji tistemu, ki moli, ako le prav
moli in za dobre dark V svetem pismu imamo mnogo takih
izgledov, kteri spričujejo prečudno moč molitve. Na molitev
Jozuatovo je solnce stalo na nebu in se ni ganilo z mesta.--
Na Mozesovo molitev se je rudeče morje na dvoje razgernil 0 ?
in je obakraj stalo nakopičeno kakor zid, dokler niso Izraelci
s suho nogo prišli na uni kraj morja. — Na molitev Elijevo
je ogenj šinil iz nebes, in je požgal pripravljeno daritev. -"
Z molitevjo so aposteljni clo mertve v življenje budili. —

Tudi nam bo dobra molitev storila:

a) da dosežemo, česar Boga prosimo,  ako nato
je v zveličanje. Porok tega nam je Bog sam, ki govori' p°
preroku Jeremiju rekoč: „Klici v me, in jaz te bom uslišal^ 5
(Jerem. 33, 3.) in po Izaiju (58, 9.): „KIical boš, in j aZ
porečem: Glej, tukaj sem!« Ravno to poterdi tudi sv. Peter
(I. 3, 12.) rekoč: „Oči Gospodove so obernjene v pravične
in njegove ušesa v njih molitve.« In Jezus sam nam pravi:
„Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in bote našli; ter'
kajte, in se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi?
prejme; in kteri išče, najde; in kteri terka, se mu bo odperlo- ‘
(Mat. 7, 7. 8.) Ninivljanom je Bog na njih molitev spregledal
napovedano kazen, skesanemu cestninarju v tempeljnu je grehe
odpustil: tudi nam bo dal, česar ga prosimo, ako prav molim 0
in s pravim namenom.

b) Dob ra molitev nas bo v nadlogah potolažila
in vpokojila, da jih bomo lagleje poterpeli.  — Ko j e
Jezusa na Oljski gori neizrekljiva žalost in britkost zalivala,
šel je in trikrat molil priserono, in molitev ga je potolažila m
pokrepčala. — Tudi nas opominja sv. Jakob (5, 13.) rekoč:
„Je kdo žalosten med vami, naj moli.«

- 47 —

c) Dobra molitev nas močne dela v skušnjavah,
da jih Iagleje premagamo. Jezus obeta svojim učencom
rekoč: „Vaš Oče bo dal z nebes dobrega duha njim, ki ga
prosijo.« (Luk. 11, 13.) — Pobožni Placid se je podal v
Afriko v deželo divjih Namaguanov, da bi jim oznanoval sveto
evangelije. Nekega dne se je znašel na polju, in je ondi v
sredi divjega ljudstva govoril od imena božjega", pri tej priči
pa se priplazi iz peska strašna strupena kača, in se svetemu
možu krog nog ovije. Ko Namaguanci to zagledajo, silno se
prestrašijo. Bili so namreč terdne misli, da bo kača Placida
umorila; in niso si upali, kače se dotakniti iz stiahu, da bi je
še hujši ne razdražili. Placid pa je namiroma stal, sklenil je
svoje roke, in v nebo vperl svoj pogled. Kača pa se ga je
ovijala krog kolen, krog stegnjev in ga je opasala čez pas.
Množica se še hujši prestraši. Od strahu in groze komaj dihajo
ljudje. Placid pa še zmerom namiroma stoji in gleda v nebo.
In le §e viši se spenja grozna žival, ter oklepa svetega moža
čez pleča, okrog vratu in okrog glaye. Oči se jej svetijo
kot žareče oglje in iz odpertega žrela jej jezik sika v Placida.
Placid pa se ne gane, in vedno v nebesa vpira oči. Vse
plaho stoji in gleda ljudstvo, in si misli. »Zdaj mu bije zadnja
ura; kdo bi ga rešil?« Kača pa Placidu nič žalega ne stori,
ampak se polagoma, kakor se je bila nanj namotala, spet ž
ujega izmota, in se zmuzne nazaj v svojo luknjo pod zemljo.
Temu se ljudstvo ne more zadosti načuditi, in hoče Placida
Po božje častiti. Placid pa jih zavračuje in vstavlja rekoč:
»Molite Njega, v kterega jaz zaupam, in čigar delo opravljam,
Ali me mar ni on poklical, in ali ni on kače vstvaril? Kaj
čuda tedaj, da me je rešil!« — Tudi krog nas se marsikteri-
krat kača ovija, in sicer ravno tista kača, ktera je nekdaj v
paradižu naše perve starše zapeljala, in bi tudi nas rada spra¬
vila v nesrečo in pogubljenje. Gorje nam, ako v takih okoli¬
ščinah po Placidovo ne ravsamo; in pri Bogu z molitevjo ne
iščemo pomoči; nasproti pa blagor nam, če ravno tako, kakor
ta pobožni služabnik božji svoje roke k molitvi sklenemo, in
Boga prosimo varstva in pomoči. Čudoma bomo tudi mi moč
molitve občutili; kakor hitro bomo svoje serce k Bogu po-

- 48 -

vzdignili, bo kača skušnjave spred nas zbežala, in nam ne bo
mogla nič žalega storiti.

d) Dobra molitev stori, da prihajamo vedno
boljši, pobožniši in Bogu prijetniši.  — To nam spričuje
življenje Marije, prečiste device, aposteljnov, pervih kristjanov
in vseh svetih ljudi. — Sv. Nil je pisal nekemu svojih prijat-
lov: „V velik blagor nam je, ako se obhodimo s kakim po¬
božnim možem; v (tolikanj veči prid in dobiček nam še le bo,
ako prijazno obhojo imamo z Gospodom vseh reči!“ Amen.

VII. Keršanski nauk.

Kakšne lastnosti mora imeti molitev?

1. Veliko sem vam že povedal od molitve, in v zadnje« 1
keršanskem nauku sem vam razlagal, da bi ne bilo zadostb
ako bi le samo za-se molili. Tudi za bližnjega moramo molit’*
in sicer za vse ljudi sploh posebno pa za duhovsko in deželsk 0
gosposko, za starše, brate in sestre, in za dobrotnike, za pr 1 '
jatle in neprijatle, za grešnike in za pravične. Ravno ta' 50
sem vam popisoval molitve čudno moč, ter vam pravil, ^
nam da dobra molitev.

Danes pa uprašujem naj poprej:

2. Ali je vsaka molitev dobra?

Da ni vsaka molitev dobra, nam sv. Jakob (4, 3.) spr>'
čuje, ki pravi: »Prosile, in ne prejmete, zalo ker slabo p r °'
site.“ — Da bo naša molitev dobra, mora imeti naslednj e
lastnosti:

a) Molitev mora biti pobožna ali premišljena,  to je-
pri molitvi moramo vselej misliti v Boga, in v to, kar govo¬
rimo; k Bogu moramo povzdigniti svoje misli tako, da je
%  Bogom združena, kterega pričujočega veruje, in ga moli a

- 49

prosi, kakor bi vidila njegovo veličastvo; prizadevati si mo¬
ramo, da vse posvetne skerbi iz serca spravimo, kakor svoje
dni sveti opat Štefan (od Cileaux). Kedar je ta sveti mož
v cerkev stopil, zaperl je vrata terdo terdo za seboj rekoč :
»Ve časne skerbi in pozemeljske misli! ostanite med tem tukaj
le zunaj, dokler se spet k vam nazaj ne povernem; zakaj
z daj imam resnobno, imenitno opravilo; govoriti moram s svojim
Bogom, in vas torej ne morem potrebovati.* — „Zakaj Bog

je duh, in kteri ga molijo, morajo ga v duhu in v resnici

moliti.* (Joan. 4, 24.)

Taka molitev je zapovedana, ker je božja visokost tega
vredna. In saj že mislimo, kaj da pravimo, kedar s kakim
človekom govorimo. Ali je pa mar vsegamogočni Bog tako
majhnega spoštovanja vreden, da bi, kedar molimo, žlobodrali
kar tje v en dan in ne vedoči, kaj da pravimo? — Varujte
s e torej, ljubi moji! radovoljnega razmišljenja pri molitvi, zakaj
taka razmišljena molitev je Bogu zoperna, in Bog je no more
uslišati. Kakor nekdaj Judovskemu ljudstvu bi na tako molitev

Jezus tudi vam očital rekoč: „To ljudstvo me le z ustnicami

časti, njegovo serce pa je dalječ od mene.* (Mat. 15, 8.)

b) Molitev mora biti . Sje-niai a, to je: v sercu moramo
čutiti, kar z besedo izrekujemo. tedaj ne le samo misli, am¬
pak tudi želje in serčne čutila morajo besedo spremljevati pri
molitvi. Bog gleda na serce, in no na besede. Jezus pravi:
»Kedar pa molite, nikar ne veliko ne govorite, kakor moliko-
vavci, kteri menijo, da bodo uslišani zavoljo svojih obilnih
besed.* (Mat 6 7.) — „Ljudje pretehtujejo serce po besedah;
Bog pa pretehtuje besede po sercu*, uči sv. Gregor. — Nek
moder opat je rad v prilike zavijal svoje nauke, ktere je raz¬
lagal svojim učencom. Nekega jutra tedaj stopi med nje, ter
jim reče: „PosIušajte čudne sanje, ktere sem imel nocojšno
noč! Zdelo so mi je, da se nahajam v naši molitevnici. V
ujej so bili bratje, zbrani, in so kleče molili. Angelj božji ves
v  svitlobi, stal je med njimi, in je na popir zapisaval njih
molitve. Nektere molitve je pisal s černimi, druge z rudečimi
(škerlatnimi), tretje z zlatimi čerkami. Kaj pravite, kaj nek
Pomenjajo te sanje?* Bratje ugibajo sem ter tje, pa pravega
Pomena vendar lo ne morejo vganiti. Torej jim reče opat:

Kerš, nauk, ^

- 50  -

»Molitve, pri kterih so samo usta molile, serce pa zato nič
ni vedelo, zapisaval je angelj s čemim černilom. Molitve,
ktere sla jezik in serce praviloma obmolila, pisal jo angelj *
rudečim pisanjem. Molitve pa, ktere je serce molilo tako pri—
serčno, da so morale pri tem usta omolkniti, zaznamoval je
angelj z zlatimi pismenkami. — Ni mi treba pristavljati, ktere
molitve da se morale pred drugimi deržati."

c) Molitev mora biti resnična,  to je: kristjan mora
resnično želeti, in si tudi sam prizadevati, da to doseže in
zadobi, česar prosi. — Pri tem bi znal kdo misliti, da je
vsaka molitev resnična; zakaj ako bi človek ne želel tega
doseči, kar v molitvi prosi, bi tudi ne molil! Toda v ozir
časnih reči in telesnih dobrot vam priterdim, da vtegne človek
lakih reči zares želeti, kedar zanje prosi in moli; da vtegne
res iz serca želeti, da bi dosegel, česar prosi, kedar prosi
postavim sreče, zdravja ali pa da bi ga Bog ovaroval ognja,
lakote ali kakega drugega hudega. Vse drugač pa vtegne
biti, kedar prosi človek duhovnih dan' in dobrot, kedar posta¬
vim ponižnosti, čistosti, potrpežljivosti ali kaj drugega takega:
v takih primerlejih vtegne marsikterikrat molitev bili neresnična
in lažnjiva. —

Kdaj pa je molitev lažnjiva? ali:  kdo moli lažnjivo?
Lažnjivo moli on, ki greh ljubi, ki v grehih terdovraten ostane,
ki se poboljšati noče, pa vendar le moli. Tak človek ne misli
tako, kakor moli, in za tega voljo je lažnjiva njegova molitev.
Tak terdovraten grešnik morda moli, morda clo vsak dan moh
in pravi: »Posvečeno bodi tvojo ime"; pri vsem lem pa 1®
vendar grešivši vsak dan božje ime zaničuje; — moli in pravu
»Zgodi se tvoja velja, kakor v nebesih tako na zemlji"; P a
se grešivši vsak dan vstavlja božji volji: — moli in pravi '■
»Reši nas od hudega"; pa se hudega vendar le noče varovati,
zapeljivih priložnost noče ogibati, greha noče opustiti, in pr°-
stovoljno hiti v pogubljenje. — Vsak lak grešnik lažnjivo
moli, tudi ne more uslišana biti njegova molitev, — Resnična
molitev pa jo vsa drugačna. Resnično moli tisti, ki je svetosti,
resnice in pravice in vsega dobrega lačen, ki je prepričan,
da je gnada božja več vredna memo vseh pozemljiških zakla¬
dov, in si je torej iz serca želi; ki v živo čuti svojo velik®

5i -

slabost, greha se močno boji in varuje; ki hrepeni po nebeškem
kraljestvu; ki priserčno Boga prosi, da bi ga on v dobrem
podpiral in inu v nebesa pomagal: on prav moli, ker resnično
želi in si prizadeva zadobiti, česar v zveličanje potrebuje.

d) Molitev mora biti ponižna,  to je: prepričani moramo /
biti, da smo zlasti zavoljo svojih grehov pred Bogom vsi ne¬
vredni, in da nam Bog dobrote skazuje le iz samega usmi¬
ljenja. „Molitev ponižnega oblake predere", pravi modri Sirah
(35, 21.) v svetem pismu. Kralj David poje: „Gospod bo
gledal na molitev ponižnih, in ne bo zaničeval njih prošnje.*

(Ps. 101, 18.) In sv. Jakob (4, 6.) govori, rekoč: „Bog
se prevzetnim vstavlja, ponižnim pa daje svojo gnado." — In ?
zares, kaj se pač ubo žčeku  bolj spodobi, kakor da se ponižuje
Pred tem, kogar kaj prosi? Ošabnemu in napuhnjenemu beraču
kdo bo kaj dal? „Tudi mi, kedar molimo, smo berači, ki Boga
Složne prosimo", uči sv. Avguštin, torej se moramo poniže¬
vati. Pomanjkanje ponižnosti je bilo že mnogokrat krivo, da
Molitev ni bila uslišana. Pred božjim sedežem se, kakor vera
uči, pripogujejo in trepetajo Moči, Oblasti in Gospostva; človek
Pa, revna grešna stvar ki je, bi se še takrat ne hotel poni¬
ževati, kedar svojo revščino skazuje in Boga pomoči prosi, in
bi z napuhnjenim in prevzetnim sercotn stopil pred Gospodove
altarje? — Taki, ljubi moji! mi nikar ne bodimo, ako hočemo,
da so naše molitve dobre. Ubogi smo zmerom, sosebno pa,
kedar molimo; zakaj napuhnjenega prosivca nikdo rad ne usliši,
ir > tudi Boga ne; ponižnega pa vselej rad usliši. Kako poni¬
žen je bil 'stotnik, ki je bolnega hlapca imel, in je prišel prosit
Jezusa, naj bi mu ga ozdravil! Rekel je: „Gospod! nisem
Vreden, da greš pod mojo streho; temveč reci le z besedo, in
'noj hlapec^ bo ozdravljen." (Mat. 8, 8.) In kako hitro je
bil Jezus pripravljen, mu prošnjo uslišati, ter dali, česar je
Prosil 1

Ali je vunanja ponižnost zadosti?

Vunanja ponižnost brez notranje je Boga nevredna, je
Bogu zoperna. Taka ponižnost je gola, ostudna hinavščina,
kako ponižnost so imeli farizeji. Poslali so svojih učencov do
Jezusa, ki so ga opraševali, rekoč: „Učenik! vemo, da si res-

4*

- 52  -

ničen, in pot božjo po resnici učiš, in da ti ni mar za nikogar,
ker ne gledaš na veljavo ljudi. Povej nam tedaj, kaj se ti
zdi, ali se sme dacija dajati eesarju ali ne? 44  Jezus pa je
poznal njih hudobo, in je rekel: „Kaj me skušate, hinavci ?
Pokažite mi dacni denar In oni so mu podali denar. Ia
Jezus jim reče: „čigava je ta podoba in napis V 1  Mu reko:
»Cesarjeva 44 . Tedaj jim reče: »Dajte torej cesarju, kar je ce-
sarjega, in Bogu, kar je božjega.' 4  (Mat. 22, 15 — 21.) Gotovo
je tedaj , da vunanja ponižnost brez notranje ponižnosti
ni prava ponižnost, ampak je le hinavščina. — Vunanj a
ponižnost je sicer potrebna; zakaj Kristus sam nam je na
Oljski gori zgled zapustil, po kterem moramo obravnavati
svoje vunanje zaderžanje pri molitvi. Da bo pa vunanja po¬
nižnost veljavo imela, mora se izhajali iz notranje ponižnosti in
inora združena bili z notranjo ponižnostjo. Kdor ima ponižno
dušo, ponižuje se tudi s telesom, nosi se ponižno, ponižno s®
obnaša, da svojo dušo in svoje telo Bogu podverže, in da lop
zgled daje svojemu bližnjemu. — Vunanja prederznost in pre-
šernost pa na znanje daje, da tudi v sercu nobene ponižnosti
ni. Kdor se nečimurno nosi, svoje telo neprimerno lišpa in
lepoliči, in ne moli tako, kakor po navadi molijo pobožni
kristjani, ta je napuhnjenega serca, in s svojo molitevjo ne
moli in Boga ne hvali, ampak ga le žali. — Poglejte, ljube
duše ! kako potrebna da je ponižnost pri molitvi, ako hočemo,
da bodo dobre naše molitve, in da bodo uslišane. Zatorej p a ®
prav pove sv. Avguštin, ko pravi: „Kdor je ponižen, sprosi
si vse; kdor pa ni ponižen, no sprosi si ničesar.

e) Molitev mora biti s kesa na,  to je: kedar molimo,
moramo pravo žalost nad svojimi grehi občutiti, in terdno
skleniti, da bomo poboljšali svoje življenje. Taka molitev j e
Bogu posebno všeč, in Bog je vedno pripravljen, uslišati j 0>
Porok tega nam je mnogo zgledov v svetem pismu stare iu
nove zaveze. Grešivšim Ninivljanom je bila že napovedana
kazen na štirdeseti dan;  Ninivljani pa se s skesanim in poter-
lim sercom k Bogu obernejo, in prosijo milosti in usmiljenja ;
in Bog se jih usmili, ter jim kazen preloži. — Spokorni kralj
David je ves skesan molil in prosil Gospoda, da bi ga n®
zavergel v svoji jezi in ne zaterl v svojem serdu, in Bog se

- 53 -

ga usmili, usliši njegovo molitev, in greh od njega odvzame.
— Z gubljenega sin a je usmiljeni oče ljubeznjivo sprejel, kedar
je bi! ves skesan prednj pokleknil, in prosi! odpuščenja. —
C estninar  je ves skesan terkal na persi in molil: „Bog, bodi
milostljiv meni grešniku!“ in sveto evangelje pove, da je šel
opravičen iz tempeljna. — Magdalena se vsa objokana zgrudi
k Jezusovim nogam, in usmiljeni Jezus ves dolg odpusti ske¬
sani očitni grešnici. — Tu se pač lepo spolnuje beseda Av¬
guštinova, ki pravi : „Molitev v nebesa puhti, božje usmiljenje
pa na zemljo rosi.“ — O grešno serce ! tolika ljubezen božja
te mora šiloma priganjali, da moliš tudi ti prav skesano in
poterto. In ako to storiš, bodi si svest, da bo Oče nebeški
raztergal in pokončal dolžno pismo, kterega so napisali in
Bogu v roko podali tvoji grehi!

f) Moliti moramo v Jezusovem imenu. — Jezus
Kristus  nam to sam zapoveduje rekoč: „Ako  bote Očeta kaj
prosili v mojem imenu, vam bo dal. 44  (Jan. 16, 23.) Vedite
pa, da v Jezusovem imenu moliti se pravi : svoje molitve
sklepati s prošnjami Jezusovimi,  ki  je naš besednik pri
Očetu. V Jezusovem imenu moliti se pravi: moliti z za¬
upanjem v njegovo zasluženje,  in tako, kakor je on
zapovedal, po njegovi volji in po njegovih naukih, in kakor
nas uči njegova sveta cerkev. — Naša sveta mali, katoliška
cerkev dobro ve, da vse gnade in vse dari, ki jih potrebujemo,
dobivamo le po Jezusu Kristusu; zatorej pa tudi skorej vse
svoje molitve sklepa s temi le besedami: „Tega le prosimo po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem itd. 44  — Ravno tako, ljubi
moji!  tudi mi molimo in prosimo po Jezusu Kristusu vsega,
česar potrebujemo, ako hočemo, da dosežemo, kar prosimo;
zakaj Jezus Kristus je naša glava ; je srednik med Bogom in
med nami;  jžTnaš besednik, ki se pri svojem Očetu za nas
poteguje; je veliki mašnik, ki se vedno za nas daruje; je naš
Odrešenik in naš Zveličar, ki pozna našo revščino in ve naše
potrebe, in prosi za nas svojega Očeta, ob kterega desnici sedi.
— če pa grešni človek Je v svojem imenu Boga moli, in se
zanaša na svoje lastne dobre dela, nikar pa na Jezusovo za¬
služenje, njegova molitev ne bo Bogu prijetna in dopadljiva,
kor človek brez Kristusa ni nič, in ne premore nič. Bogu

- 54 -

namreč smo ljubi in prijetni le v Jezusu Kristusu, nad kterim
ima Oče vse dopadenje.

Vendar pa naj nikar nobeden ne misli, da bo njegova
molitev že uslišana, ako le Jezusovo ime imenuje pri molitvi,
ali če zaupa v njegovo neskončno zasluženje. To je sicer
potrebno, zadosti pa še ni. Človek mora zraven lega tudi še
prositi le takih reči, ktere Jezusu dopadejo,  in ka-
koršne je on prositi zapovedal. Ko so bili njegovi učenci
prosili takih reči, ktere niso bile po njegovi volji, jih je Jezus
prijazno posvaril rekoč: „Do zdaj niste nič prosili v mojem
imenu. Prosite, in bote prejeli.« (Jan. 16, 24.) Vemo pa,
da je Peter prosil Jezusa, da bi ostali na Taborski gori, kjer
se mu je bil Jezus pokazal v nebeški lepoti. (Mat. 17, 4.)
Tudi je znano, da sta Jakob in  Janez prosila Jezusa, naj bi
perva bila v njegovem kraljestvu, (Mat. 20, 21. 22.) ker sta
mislila, da bo Jezus napravil tukaj na zemlji kako posvetno
kraljestvo. Učenci so tedaj Jezusa prosili teh reči, pri vsem
lem pa vendar le Jezus pravi: „Do zdaj niste nič prosili v
mojem imenu«; in te besede jim je rekel le zato, ker niso
prosili po njegovi volji, niso prosili takih reči, ktere bi bile
njemu dopadle.

Vprašujem pa: Kaj moramo prositi, da bomo

prosili po Jezusovi volji?  Po Jezusovi volji bomo prosili,
ako prosimo potrebne gnade božje, žive vere, delavne ljubezni,
ponižnosti, čistosti, pobožnosti in vsega, česar potrebujemo
v svoje zveličanje. Dušnih darov in duhovnih dobrot moramo
naj poprej prositi, ker so nam potrebniše memo časnih i n
telesnih, kakor Jezus sam uči rekoč: „Iščite noj poprej božjega
kraljestva in njegove pravice, in vse to (česar potrebujete za
svojo telo) vam bo priverženo.« (Mat. 6, 33.)—Tudi telesnih
darov in časnih dobrot smemo in moramo prositi, kakor nas
Jezus sam uči molili v Očenašu rekoč: „Daj nam danes nas
vsakdanji kruli.« (Mat. 6,11.) Toda naj poprej in pred vsem
drugim moramo prositi duhovnih darov, potlej še le telesnih in
časnih. — Toda veliko je ljudi, ki časnih in telesnih darov
prav nadležno prosijo , na svojo revno dušo in njej potrebne
dan pa le radi pozabijo. Taki pač ne prosijo po Jezusovi
volji, Mi pa, ljubi moji! nikarmo tako; temveč iščimo

55 -

prosimo naj poprej tega, česar duša potrebuje, in po tem
še le tega, česar je telo potrebno. In če tako pro¬
simo, ter prosimo po Jezusovi volji, bomo gotovo uslišani,
kakor spričuje sv. Janez (I. 5, 14.) rekoč: „To je zaupanje,
kiero yanj (v Jezusa) imamo: da nas usliši, česar koli prosimo
Po njegovi volji."

g) Moliti moramo v veri in z zaupanjem.  Jezus
sam je od tistih, kteri so ga prosili, terjal, da vanj verujejo.
In tistim, pri kterih je našel tako vero, rekel je: „Kakor si
veroval, naj se ti zgodi! Tvoja vera ti je pomagala." — In
kakor je človeku pri molitvi vere treba, treba mu je tudi za¬
upanja. Sv. Jakob (1, 6, 7.) pravi: »Prosi naj z zaupanjem
brez vsega premišljevanja; zakaj kdor si pomišlja, enak je
morskemu valovju, kterega veter goni in meče sem ter tje.
Naj tedaj ne misli lak človek, da bo kaj prejel od Gospoda."
Zaupljivo molitev priporoča tudi sv. Pavl, rekoč: »Stopimo
z zaupanjem k sedežu milosti, da usmiljenje dosežemo, in mi¬
lost najdemo ob času potrebne pomoči." (Hebr. 4, 16.) »Nikar
tedaj ne zgubljajte svojega zaupanja, ktero ima veliko plačilo.
(Hebr. 10, 35.) Lepo govori o tem tudi sv. Avguštin rekoč:
«0 Bog! naš Oče si ti; več ni potreba govoriti, ker nam to
ljubeznjivo ime veliko upanje daje.“ Sveti Jedeiti je Bog
razodel, da mu človek, ki zaupljivo moli, tako rekoč silo dela,
in ga primora, dati mu vse, česar prosi. — K temu pristavlja
sv. Janez Klimak: »Zaupljiva molitev silo dela Gospod Bogu;
ta sila je pa taka sila, ktera mu je ljuba in dopadljiva." .

h) Molitev mora bili stanovitna,  to je: moliti ne
smemo jenjati, če tudi nismo precej uslišani. Vsaki čas in
neprenehoma moramo moliti, nas Jezus opominja (Luk. 21,36.)
to je* zmerom moramo v sercu Boga ljubiti, vedno ga želeti,
da tudi z besedo vedno ne molimo. - Taka stanovitna molitev
je zapovedana zato, ker smo vedno dolžni, skazovati Bogu
svojo podložnost; in drugič zalo, ker smo gnade in drugih
božjih darov vedno potrebni. — Da stanovitna molitev Bogu
‘lopada, in da ima veliko moč, spričuje nam več zgledov sv.
pisma. ’ Jezus pravi: Sodnik je bil v nekem mestu, kteri se
Boga ni 'bal, in za človeka ni maral. Bila je pa tudi neka
vdova v tistem mestu, in je prišla k njemu rekoč: »Stori mi

— 56 —

pravico zoper mojega nasprotnika." In dolgo časa ni hotel.
Potlej je pa sam pri sebi rekel: „Ako se ravno Boga no
bojim, in za človeka ne maram, vendar, ker mi ta vdova
nadlego dela, jej bom pravico storil, da zadnjič ne pride prav
hudo me nadlegovat." Gospod pa je rekel: „Poslušajte, kaj
krivični sodnik pravi! Ali Bog pa ne bo pravice storil svojim
izvoljenim, kteri vpijejo k njemu noč in dan, in ali bo po-
terpljenje imel v ozir njih? Povem vam, da jim bo hitro
pravico storil. 44  (Luk. 18, 2 — 8.) Prigodilo se je, ko se je
Jezus Jerihi približal, sedel je neki slepec poleg pota, in je
vbogajme prosil. In ko je slišal množico memo iti, vprašal je,
kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, da Jezus iz Nazareta
memo gre. In je vpil rekoč: „Jezus, sin Davidov, usmili se
me!" In spredej gredoči so ga svarili, naj molči. On pa je
še bolj vpil: „Sin Davidov, usmili se me!“ Jezus pa je obstal,
in ga je rekel k sebi pripeljati. In kedar se je približal, g a
je vprašal, rekoč: „Kaj hočeš, da ti storim?" On pa je rekel:
„Gospod! da vidim." In Jezus mu je rekel: „Spreglej! tvoja
vera ti je pomagala." In zdajci je spregledal, ter je za njim
šel, in Boga častil. (Luk. 18, 35 — 43.)

Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o
polnoči, in mu rekel: Prijatel, posodi mi tri hlebe, ker je
moj prijatel prišel k meni s pota, in nimam kaj predenj polo¬
žiti; in uni bi znotrej odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege,
duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; n 0
morem vstati in ti dati. In ako uni le še terka, vam povem :
ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov pri¬
jatel, vendar bo zavoljo njegove nadležnosti vstal, in mu dal,
kolikor potrebuje. (Luk. 11, 5 — 8.) — Ko je prišel Jezus v
svoje kraje Tira in Sidona, prišla je kanaanejska žena iz listih
krajev, in je vpila za njim rekoč: „Usmili se me, Gospod,
sin Davidov! moja hči veliko terpi od hudiča." On pa jej ni
besede odgovoril. In njegovi učenci so pristopili in ga prosili?
rekoč: »Odpravi jo, ker za nami vpije." On pa je odgovoril
in rekel: „Nisem poslan, kakor le k zgubljenim ovcam Izrae¬
love hiše." Ona pa je prišla in ga je molila rekoč: »Gospod,
pomagaj mi!" On pa je odgovoril in rekel: »Ni prav jemati
kruha otrokom, in ga psom metati." Ona pa je rekla: „K 0 J

- 57 -

pa da, Gospod! saj tudi psički jedo drobtine, klere padajo od
'nize njih gospodov.« Tedaj je Jezus odgovoril, in jej rekel:
„0 žena! velika je tvoja vera. Zgodi se ti, kakor hočeš.«
In njena hči je bila zdrava od tiste ure. (Mat. 15, 21—28.)
— Vsi ti zgledi nam lepo spričujejo, kako resnične so besede
nekega svetega učenika, ki pravi: »Molitev prosi, stanovitnost
pa prejme.« Zatorej tudi mi stanovitno molimo!

Vtegnil pa bi kdo misliti, da ni mogoče stanovitno in
neprenehoma moliti? Jaz pa pravim: Mogoče je. Glej, ljubi
kristjan! Zjutrej, kedar vstaneš, zahvali Boga, ki"te je ohranil
eez noč; zvečer ga spet zahvali za vse čez dan prejete do¬
brote, in ga prosi, da te čez noč obvaruje vsega hudega.
Cez dan se večkrat spominjaj na Boga, in vse svoje dela
Prični in končaj v božjem imenu, in stanovitno voljo imej, v
vseh rečeh Bogu dopasti. In to bo vedna, stanovitna molitev,
kakoršno Bog ljubi in usliši.

i) Molitev mora biti izročena ali vdana v sveto
voljo božjo,  to je: Bogu moramo prepustiti, da nas po svoji
previdnosti ali usliši ali pa ne. Tako je molil gobovi v svetem
evangelju. (Luk. 5, 12.) On ni rekel: „Gospod, očisti me!«
ampak je prosil: „Gospod, ako hočeš, me zamoreš očistiti!«
Tako je molil tudi Jezus sam na Oljski gori rekoč: „Moj
Uče! ako je mogoče, naj gre memo mene ta kelih; pa vendar
ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.« (Mat. 26, 39.)
la iz življenja svetega Tomaža, Kanterburškega škofa, dopove¬
duje se, da je nekega dne na njegov grob prišel bolnik, in je
°adi molil in prosil, naj bi mu Bog zavoljo zasluženja tega
svetnika zdravje dodelil. Bog je uslišal njegovo molitev; pri
te J priči bolezen bolnika popusti, in zdrav in vesel se poverne
na svoj dom. Naslednji praznik gre k službi božji in k pridigi,
j n v pridigi sliši, kako mora kristjan moliti, ter vselej ves
vdan v sveto voljo božjo, rekoč: »Gospod! dodeli mi to in
UR o, dodeli mi zdravje i. t. d. če je to po tvoji sveti volji in
meni v zveličanje!« To slišati se mož kar nemudoma verne
" a  grob svetega Tomaža, in ondi moli in prosi Boga, naj bi
Se  nad njim spolnila božja volja; in ako bi mu zdravje ne
bilo v blagor in prid, iz serca rad spet prevzame poprejno
bolezen. In res se mu spet poverne poprejna bolezen, —

58

Tako tudi mi molimo, naj se nad nami izide božja volja, in
ne naša volja; naj se zgodi z nami to, kar Bog hoče, in
zato, ker Bog hoče,

k) Moliti moramo iz dobrega namena,  to je: zato
moramo moliti, da bi Boga po dolžnosti častili, in vedno boljši
in svetejši prihajali, ne pa, da bi nas ljudje hvalili. Jezus
pravi: „Kedar molite, ne bodite kakor hinavci, kteri radi v
shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, da bi jih ljudje
vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. — Ti
pa, kedar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojega
Očeta na skrivnem; in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo
povernil/ 4  (Mat. 6, 5, 6.)

3. Glejte, kristjani moji! take lastnosti mora imeti mo¬
litev, da bo Bogu prijetna in dopadljiva, in da bo uslišana.
Po teh naukih lahko presodite svoje molitve, ter prevdarite,
ali imajo vse te lastnosti ali jih nimajo. Ce najdete, da imajo
vaše molitve take lastnosti, blagor vam! Gotovo ne bole nikoli
zastonj molili ! — če pa sicer molile in molile, pa vendar le
niste uslišani, izhaja se to iz tega, ker ali prav ne molite, ah
pa prosite takih reči, ktere bi vam vtegnile škodljive bili, kar
morda sami ne spoznale; Bog pa, ki to ve, vam jih ne da,
ker je dobrotljiv in usmiljen. — Prizadevajmo si torej, da
bomo vselej prav molili, in da ne bodo tudi nam veljale be¬
sede Jakobove, ki pravi: „Prosite, in ne prejmete, zalo, ker
slabo prosite/ 4  (Jak. 4, 3.) Amen,

59 -

VIII. Keršanski nauk.

Kako se k molitvi pripravljati? — Kdaj je razmišlje-
nost pri molitvi greh? in kdaj ni greh?

1. Ni že vsaka molitev tudi dobra molitev, ampak da
bo molitev dobra, mora imeti naslednje lastnosti: Biti mora

a ) pobožna ali premišljena; h) serčna; c) resnična; d) ske¬
sana; f) v Jezusovem imenu; g) v veri in z zaupanjem;

b) stanovitna; i) izročena ali vdana v voljo božjo; k) z do¬
brim namenom opravljena. — Vse te lastnosti sem vam zad¬
njič obširniši razkladal. Danes pa vam bom povedal:

2. Kako se je treba k molitvi pripravljati?

Ako hoče kristjan prav in dobro moliti, mora se k mo¬
štvi pripravljali, in sicer tako le:

a) Mora premišljevati Boga in božje lastnosti in
Razodete resnice; zraven pa tudi svoje slabosti  in
Nezmožnosti. Ravno spoznanje svojih slabost in svoje nezmož¬
nosti priganja človeka goreče moliti in Boga prositi, da bi mu
Pomagal. V zgled nam je kralj David, ki je prav pogostoma
Premišljeval svoje slabosti, in je zavoljo tega goreče molil,
ker se  j e  bal zaveržen biti. Rekel je: „Prežaljen sem v svojem
v °jskovanju (to je: v svoji brilkosti ali v premišljevanju svojih
Nadlog) in sem zbegan. - * Mole serce mi v persih trepeče,
'N smertna groza me prepada; strah in trepet je prišel nad me,
in  tamote so me pokrile. - Jaz pa kličem v Boga; in Gospod
me  ho otel.“ (Ps. 54, 3. 5, 6. 17.)

b) Mora ljubezen do greha v sercu zadušiti  ali
serca pregnati. Kakor skerben kmctovavec polje obdelovaje

let, Nje in osat iž njega potrebi, in ga vsega plevela očisti, da
žainore njiva lep sad roditi; ravno tako moramo tudi mi iž njive
Sv °jega serca pospraviti in potrebiti greh in vse druge napotleje,

— 60 —

ako hočemo od svoje molitve sad vživati, in okušali, kako
prijetna da je pobožnost. — Kdor greh ljubi, zraven pa moli,
on Iažnjivo prosi, da bi mu Bog pomagal. Sv. Bazilij pravi:
„Ko bi kdo kraljevega sina umoril, po tem pa bi še ves
okervovljen pred kralja stopil, ter ga prosil kakega daru;
ali si mar tak človek ne bo velikoveč skušal kraljeve jeze
kakor pa kraljeve radodarnosti? — Ravno taka je z človekom,
kteri ima z velikimi grehi omadeževano serce, pri tem pa l 0
vendar gre pred kralja nebes in zemlje, ter kviško povzdiguje
svoje zadolžene roke v molitvi, da bi si od njega kaj sprosib
Ali si ne bo tak človek velikoveč jeze pravičnega Boga na
glavo nakopal, kakor pa milosti njegove dosegel?“ — Kdor j 0
pa slab in še pod jarmom greha, pa vendar želi rešenja in
pravega spokorjenja, in ravno iz tega namena moli, in Boga
potrebne gnade prosi, naj si bo svest, da je njegova molitev
dobra, in da bo dosegel, kar prosi.

c) Mora vsem sovražnikom iz serca odpustiti, kdor
hoče prav in dobro moliti. Kdor svojega bližnjega sovraži i°
mu noče odpustiti, zastonj išče milosti pri Bogu; zakaj zoperna
je Bogu njegova molitev. Jezus pravi: „če svoj dar prineseš
k altarju, in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe:
pusti ondi svoj dar pred altarjem, in pojdi poprej spravit se
s svojim bratom, in tedaj pridi, in daruj svoj dar.® (Mat. 5,
23. 24.)

d) Mora posvetne zmotnjave in časne skerbi  od
sebe odpraviti,  da ima mirno dušo, ako hoče prav moliti-
Ze potrebne opravila motijo slabega človeka, veliko bolj P a
še le nepotrebne skerbi, naj hujši pa pregrešne skerbi, p°"
stavim lakomne, nečiste, nevošljive, togotne in druge enake
skerbi. Jezus mirne blagruje, in božje otroke imenuje; in r 0S
„blagor mirnim® tudi od te strani, ker oni lahko molijo 10
prav Bogu služijo.

In zdaj naj vam odgovor dam na vprašanje:

3. Ali je 1 ahko moli  ti?

Kolikor bolj kdo Boga ljubi, lem rajši in tem lagleje
moli; kdor pa Boga ne ljubi, ali je od Boga popolnoma

- 61

obernjen, mu tudi za molitev ni mar. — Greh nam tedaj
molitev ovira.

Molitev nam pa ovirajo in v molitvi nas motijo tudi še
raztresenja in razmišljenosti, to je: vunanje časne reči in po¬
svetne skerbi, ki le prerade naše misli nase vlečejo tudi med
Molitevjo.

4. Kaj pa je treba vedeti od razmišljenosti in
raztresenosti? Ali je vsaka razinišljenost in raztre¬
senost greh, ali ni vsaka greh?

V ozir tega je treba gledati na to, če so take raztresene
misli radovoljne ali pa n eradovolj  ne.

a) Če je človek rado voljno  razmišljen in raztresen
Pri molitvi, ima greh. Zakaj mi moramo moliti v duhu in
v resnici, to je: mi moramo tudi misliti na to, kar govorimo,
*n tudi želeti to, česar prosimo, kedar molimo. S samim jezi¬
kom izgovarjati lepe in svete besede, z mislimi pa kdo ve
kje in kod se sprehajati — se ne pravi moliti, ampak le ble¬
betati, in taka molitev ne gine božjega serca, in ne potolaži
Boga, temveč ga še le žali in draži. Kaj ne, saj že  vi, ako-
ravno ste ljudje, za zlo vzamete, ako kdo z vami govori, pa
sam ne ve, kaj in koga? In Bog, ki je naj viši Gospod in
kralj nebes in zemlje, kteremu vsa čast in hvala gre, bi se
?e pritožil nad radovoljno raztreseno in razmišljeno molitevjo,
in hi je v greh ne štel!? Da, Bog se tudi  res pritoži po pre¬
roku Izaiju (29, 13.) nad tako molitevjo, ter pravi:  „To
ijudstvo me časti le z ustnicami, njegovo serce pa je daleč
od mene.“ In z ravno temi besedami se tudi Jezus pritožuje
n ad molitevjo, klera se opravlja le samo z jezikom, s sercom
P a  ne. (Mat. 15, 8.) Tudi v bukvah Pridigarjevih (5, 1.)
beremo: „Ne govori nič prederzno, in tvoje serce naj se ne
Prenagli govorili pred Bogom ; ker Bog je v nebesih, in ti na
zemlji; zatorej bodi malo tvojih besed .“  S temi besedami
hoče reči : Ne govori nič prederzno, in ne moli nič razmiš-
^eno;  zakaj spomni si, da si reven červič zemlje, in bodi
Pozen in imej zbrane svoje misli, kedar govoriš z naj visim
Gospodom nebes in zemlje; zakaj Bog sam pravi kar narav-

- 62 -

nost po svojem preroku: (Jerem. 48, 10.) »Preklet bodi,
kdor nemarno opravlja Gospodovo delo.“ Gospodovo delo pa
je, kdo tega ne ve ! — tudi molitev. — Nikar se nič ne
čudite, da je radovoljno razmišljena in raztresena molitev Boga
tolikanj zoperna, ker nam zraven svetega pisma že tudi zdrava
pamet terdi in spričuje, da mora Bog razžaljen biti, če molimo
tako, da sami ne vemo, kaj molimo in kako. Zatorej prav
po pravici govori sv. Ciprijan, ko pravi: „Kako se sinete
zanašati, da vas bo Bog poslušal, ko že tudi vi sami sebe ne
poslušate ? 8  In vse to velja že takrat, kedar je človek med
molitevjo radovoljno razmišljen in raztresen po takih mislih,
ktere same ob sebi niso še pregrešne, ampak so le prazne
in nepotrebne.

„Se vse bolj pregrešno pa je“, pravi sv. Bernard, „ce
človek med molitevjo kake nečimurne, lakomne, togotne
ali nečiste misli  radovoljno prenaša po glavi .“  Takrat
ravna, kakor ravna človek, ki s kom govori, pa med go¬
vorjenjem svojo smradljivo, kužno sapo vanj diha. — Res je,
da sv. Janez v skrivnem razodenju (8, 3.) pripoveduje od
angelja z zlato kadilnico, ki je dišeče kadilo poldadal na zlati
altar pred sedež božji, in da to dišeče kadilo je molitev
svetnikov. Toda, glej usmiljenja vredni kristjan 1 kako bi se
smel zanašati, da bodo angel ji božji pred sedež Najvišega
znašali tudi tvojo molitev, klera prav za prav ni nobena
molitev, ampak le prazno, pregrešno blebetanje ?! — Iz vsega
tega, ljubi moji! pač lahko sklenete, da radovoljno razmišljena
in raztresena molitev Bogu nikakor ne more prijetna biti,
ampak da mu je le zoperna, in da si s tako nevredno moli¬
tevjo nikdo ne more sprositi potrebne gnade in drugih božjih
darov in dobrot, ampak da si ž njo velikoveč prekletstvo božje
nakopava na glavo.

Morebiti pa porečeš, da takega razmišljenja in raztresenja
pri molitvi nimaš rad, in da želiš, da bi te ne motile take
misli, kedar moliš. — Če je res, kar praviš, da razmišljenja
in raztresenja pri molitvi nimaš rad, moraš pa tudi skerbeti,
da si ne boš sam kriv, da te motijo med molitevjo take
nepotrebne ali do pregrešne misli. Nikar se torej pri'molitvi
ne oziraj po rečeh, od kterih veš, da te motijo in ti skušnjav«

— 63 —

delajo; — nikar svojega serca ne navezuj na nečimurne ali
pregrešne reči; — nikar svojih ušes ne nastavljaj pohujšlji-
vemu govorjenju : — zakaj take reči, ktere človek poprej
večkrat v mislih ima, se mu tudi med molitevjo le rade silijo
v glavo ; in če je glava vedno polna nečimurnih misel, serce
vedno polno posvetnih želj, kriv si je sam, če ga tudi med
molitevjo motijo nepotrebne ali clo pregrešne reči, akoravno
pravi, da bi jih ne imel rad med molitevjo. — človeško serce
je kakor mlin, ki vedno melje. Melje pa lo, kar mlinar
zasipa. Iz lepega zerna se mu bo namlela lepa moka, iz
podrešetine pa in plev ho dobil le slabo moko in poseje ali
otrobe. Če bi mlinar tožil, da mu njegov mlin le otrobe
melje, bi se mu ljudje smejali, ter mu rekli: „Zasipaj lepega,
čistega zernja, in boš tudi moko lepo dobil; veš, da pridne
moke iz plev dobil ne boš !* Enak odgovor bi se dal
tudi človeku, čigar glava je vedno polna praznih misel, in
čigar serce je vedno polno posvetnih želj, in se pri tem
pritoži, da ga tudi med molitevjo motijo take misli in želje.
— Kdor tedaj resnične želje ima, obvarovati se razmišljenosti
in raztresenosti pri molitvi, naj si zagradi' svoje serce, da se
vanj ne vlezejo prazne in nečimurne reči ; — zraven tega
naj si prav živo pred oči postavi povsod pričujočega Boga;
naj živo čuti svoje potrebe, zastran kterih z molitevjo išče
pri Bogu pomoči ; — naj dene svoje delo z rok; — naj
poklekne, in roke sklene, ter kviško povzdigne; — naj svete
besede, ktere, jezik izgovarja, zvesto spremlja s svojimi mislimi
in željami: in obvaroval se bo razmišljenja in razlresenja med
molitevjo. — Prerok Elija  je molil verh Karmelske gore, in
da bi ga v molitvi nobena reč ne motila, pokleknil je, k
zemlji nagnil svojo glavo, in med svoje kolena skril svoje
obličje. (III. Kralj. 18, 42.) O drugi priložnosti je s plaščem
zagernil svoj obraz, kedar je z Bogom govoril. (III. Kralj.
19, 13.) Tako se je ta sveti mož pri tolikanj svetem opra¬
vilu, pri molitvi in pogovarjanju z Bogom, varoval razmišlje-
Uosti in raztresenosti nam v lep zgled in zveličansko pod-
učenje, kako skerbno da se moramo varovati tudi mi, da ne
bomo razmišljeno molili in raztreseno. — Ravno tako lep
zgled imamo tudi mi nad starim očakom Abrahamom, kteri jo

- 64 —

vse druge reči na stran pustivši bil tolikanj zamaknjen v dar,
kterega mu je bil Bog sam darovati zapovedal, da ga je
moral Angelj dvakrat zaklicati preden ga je slišal. (I. Moz.
22, 11.) v

b) Ce pa človek ni radovoljno razmišljen in
raztresen, in če ni sam kriv razmišljenja in raztre-
senja  pri molitvi; če ima goreče želje, da bi molil prav
pobožno; in če se drugotnim mislim, ki se mu med molitevjo
v glavo silijo, na vso moč vstavlja : mu njegova razmišljenost
in raztresenost ni prištela v greh, ampak mu služi še clo
v zveličanje, če se serčno in srečno vojskuje zoper take
skušnjave. Bog namreč vidi njegovo vojsko, in ve, koliko si
prizadeva, da bi Bogu vredno čast skazal; in ga torej tudi no
bo pustil brez plačila.

Bog pa pusti tako razmišljenost in suhoto nad
človeka priti iz raznih vzrokov, in sicer:

V pervič zato, da dene človeka  na  p os ku šnj Sa
ali mu bo zvest ali pa ne zvest. Včasih se primeri, da človek
rad moli zato, ker mu je molitev prijetna, in ker najde v
molitvi kako notranje veselje ali kako notranjo tolažbo, i»
tedaj moli bolj zavoljo teh notranjih sladkost, kakor pa zavoljo
Boga. Bog pa se mu odtegne za nekoliko časa, ter pusti, da
suhota in raztresenost nadnj pride, da se pokaže, ali moli za¬
voljo samega sebe ali zavoljo Boga. In blagor mu, kdor po-
skušnjo prebo, in ne odjenja, ampak le še dalje moli vsem
težavam in vsi suhoti vkljub, kakor poterpežljivi Job v stari
zavezi, ki je sicer tožil, rekoč : »Mojo misli so raztresene, in
stikajo mojo serce 44 , (Job. 17, 11.) pa vendar le ni jenjal
moliti in upati v Boga ; — ali pa kakor pobožni kralj David,
ki je sicer rekel : „Moje serce me je zapustilo 44 , pa se J°
vendar le zmerom terdno Boga deržal in je molil noč in dan j
— ali kakor sv . Avgušti n, ki se je sam obtožil svoje raz-
mišljenosti v molitvi rekoč: »Kolikokrat, o Gospod ! sem pred
teboj stal, in sem le nečimurne, nepotrebne reči nosil po svoji
glavi. Malokdaj sem prav zbrano in premišljeno opravljal svojo
molitev 44  ; pa pri tem vendar le ni jenjal pridno moliti in v
Boga zaupati; — ali kakor bogoljubni Tomaž Kempčan, ki J e

— 65

tako le prosil: „Odpusti mi, o Gospod! kedar pri molitvi mislim
na kaj drugega, kakor na tebe. Spoznam, da sem velikokrat
razmišljcn, in da velikokrat s svojimi mislimi nisem ondi, kjer
s svojim telesom stojim ali sedimin  pri tem ni nehal po¬
nižno in priserčno moliti in z molilevjo tudi Boga častiti in
hvalili. — Če tedaj tudi tebe, kristjan! kristjana! motijo pri
molitvi raztresene misli, kakor so motile te pobožne duše,
nikar ne obnemagaj, vojskuj se ž njimi in premaguj jih, kakor
so so vojskovale, in jih premagovale te svete duše, in s tim
boš pokazal, da Boga res ljubiš, ker se zanj vojskuješ, in
tvoja molitev bo še več zasluženja imela pri Bogu; zakaj
resnično je: Kolikor več človeka stane kaka dobra reč, toli¬
kanj več zasluženja ima pri njej.

Drugič pusti Bog razm išljenost in raztresenost
pri molitvi v človeka priti, da bi se človek pred
Bogom ponižev al:  zakaj taka duhovna suhota in nerado-
voljna razmišljenost človeku oči odpira, da spozna, kako slab
in nezmožen da je, ter sam ob sebi še kake dobre misli ne
more obuditi, ne molitve prav opraviti, če mu Bog ne pomaga.
V takem poniževanju, ter v taki ncradovoljni razmišljenosti in
duhovni suhoti opravljena molitev ni Bogu nič manj prijetna,
kakor prav s pomislikom in z zbranim duhom storjena molitev,
in nam, kakor pravim, še clo zasluženje povišuje. Sveta Angela
Foligniška je marsikterikrat rekla: „Tista molitev je Bogu naj
prijetniša, ktera se tako rekoč posilama in s silo opravlja,
to je: tista molitev in tisto delo je Bogu naj ljubše, kterega
se lotimo ne zavoljo kake prijetnosti ali sladkosti, ktero iž
njega pričakujemo ali dobivamo, ali pa ker imamo veselje do
njega (do tistega dela ali molitve), ampak le samo zato, ker
želimo ž njim Bogu dopasti.“

Silno napčno pa bi bilo, ako bi človek zavoljo take du¬
hovne suhote in takega neradovoljnega razmišljenja molitev
opustil. Da bi v takem stanu molitev opuščal, satan res pri¬
govarja marsikteremu maloserčnemu človeku, ter mu navdihuje
in na uho šepta, rekoč: „Po čemu boš molil? saj vidiš, kako
nezmožen si, kako revna in slaba je tvoja molitev; ni mogoče,
da bi Bog dopadanja imel nad tako molitevjo! Opusti torej
molitev; zakaj če moliš, še greh delaš zavoljo svojega raz-
Kwa, nauk, ^

- 66  -

mišljenja in svoje raztresenosti.* Da se res tako godi, spričuje
nam med dragimi sv. Izidor, ki pravi, da si hudi duh nikoli
silniši ne prizadeva, motiti nas s posvetnimi mislimi, kakor
takrat, kedar vidi, da molimo in Boga milosti prosimo. In to
dela zato, ker dobro ve, da si nikoli ne nabiramo tolikih za¬
kladov nebeških darov, kakor takrat, kedar molimo. — In
kakor si prizadeva, pri molitvi nas motiti, ravno tako se na¬
teguje, od molitve nas odverniti. — Toda, kristjani moji! nikar
ne poslušajte navdajanja zapeljivega peklenskega duha, in se
po nobeni ceni ne pustite odverniti od molitve; temveč vsakteri
naj reče v enakih skušnjavah: ^Prizadeval si bom, moliti tako
dobro, kakor mi je le koli mogoče. Žal mi je, da sem tako
slab in razmišljenosti podveržen; pa Bog bo mojo dobro voljo
za ljubo imel, in mi poplačal moje prizadevanje!* Amen.

IX. Keršanski nauk.

Kje moramo moliti?

1. Pravil sem vam v zadnjem keršanskem nauku, kako
se moramo za molitev pripravljati. Ako hočemo prav moliti,
rekel sem, moramo živo premišljevati božje popolnamosti in
lastne slabosti; — moramo ljubezen do greha v sercu vdušiti;
— moramo vsem sovražnikom iz serca odpustiti; moramo po¬
svetne misli in časne skerbi od sebe odpraviti. — Tudi sem
vam razlagal, da razmišijenost in raztresenost pri molitvi j e
takrat pregrešna, kedar je radovoljna; in kedar človek pri
molitvi ni radovoljno razmišljen in raztresen, in si tudi ni sam
kriv svoje razmišljenosti in raztresenosti, in se zraven tega
serčno vojskuje zoper skušnjave, ktere ga pri molitvi motijo*
tedaj je njegova molitev dobra in Bogu dopadljiva, in si ž njo
tem veče zasluženje pred Bogom nabira, lem hujšo vojsko ko
ima ?  in tem serčnejši ko skušnjave premaguje.

- 67

Zdaj pa pridemo do vpraševanja:

2. Kje moramo moliti?

Povsod  moremo in moramo moliti; zakaj ves svet je
tempelj božji, tudi naše serce je tempelj božji; povsod je Bog
pri nas; povsod je milostljiv in nespremenljiv; vendar je pa
cerkev  posebni kraj, v klerem moramo molili, in v kterem
je Bog posebno pripravljen, nas poslušati in uslišati.

a) Moliti moremo in moramo povsod;  pod milim
nebom, kakor v tihi, samotni Staniči, na polju in doma, zakaj
Bog je povsod pričujoč, ker napolnuje ves svet, kakor sam
pove, po preroku Jeremiju (23, 23. 24.) rekoč: „Aii meniš,
da sem jaz le Bog v obližju, govori Gospod, in ne tudi Bog
v daljavi? Se mar zamore kdo skriti na skrivnem, da bi ga
jaz ne vidil? reče Gospod. Ali mar ne napolnujem nebes in
zemlje?" — In kedar je Samarijanka ob Jakobovem vodnjaku
vpraševala Jezusa, ter mu rekla: »Gospod! vidim, da si prerok.
Naši očaki so na tej gori (Garicim) molili; in vi pravite, da v Jeru¬
zalemu je mesto, kjer se mora moliti:" jej je Jezus odgovoril,
rekoč: „Žena, verjami mi, da pride ura, ko ne bote ne na tej
gori, ne v Jeruzalemu molili Očeta.— Pride ura, in je že zdaj,
ko bodo, kteri prav molijo, Očeta molili v duhu in v resnici;
tudi Oče namreč hoče, da so taki, kteri ga molijo." (Jan. 4,
19—23.) Po razlaganju nekterih cerkvenih učenikov hoče
Jezus s temi besedami na znanje dati, da bodo ljudje povsod
■n na vsakem kraju Boga molili. — Lepo govori o tem tudi
sv. Knzostom, ki pravi: »človek se vtegne po tergu sprehajati,
ali v sodniji sedeti, in vendar le opravljati dolge molitve. Ta
vtegne delati v svoji rokodelnici, in vendar le svojo dušo
vedno Bogu darovati. Hlapec, ki skupljuje, ter sem ter tje
bodi, kuhar ali kdo drugi vtegne dobro moliti, kedar (brez
lastnega zadolženja) v cerkev ne more. Zakaj Bog ne zametuje
nobenega kraja, temveč terja edino le pobožno serce in trezno
dušo. Sv. Pavl je molil do v ječi, vkovan v železje in okove."
— Zraven tega nam spričujejo še mnogi drugi zgledi, da je
Prav opravljena molitev Bogu všeč in dopadljiva, naj se že
opravlja na lem ali unem kraju. Daniel je molil v levnjaku,
in njegova molitev je bila uslišana. Ecekija je molil na svoji
postelji, prerok Jona v trebuhu morskega soma, pobožni Job

- 68  -

na gnojnem kupu, in uslišana je bila njihova molitev. Trije
mladenči v Babilonskem mestu in mnogi marterniki nove za¬
veze so v sredi ognja in plamena molili in Boga hvalili, in
njih molitev je kakor dišeče kadilo kviško puhtela pred sedež
božje milosti. Mnogotere svete device so bile peljane in tirane
v nesramne hiše, da bi se jim silama poropal dragi dar ne¬
dolžnosti; toda te svete duše so tudi na lakih nesnažnih krajih
kviško povzdignile svoje oči in svoje serce, ter klicale Boga
na pomoč. Med drugimi je sv. Teofila tako-le molila: „0 moj
Jezus, ti moja ljubezen, moja luč in moje življenje, ti varil moje
nedolžnosti! ozri se na svojo nevesto, hiti mi na pomoč: zakaj
dereči volkovi žugajo vgonobiti mene, revno stvar; o ženin!
brani svojo nevesto! O studenec čistosti! obvaruj mojo nedolž-
nost! £<  In Gospod je slušal njeno zdihovanje, ter jej poslal
angelja, ki jo je varoval zoper vse napade samopašnih raz-
uzdancov. — Sv. Frančišek Salezijan je povsod, kamorkoli je
prišel, po premišljevanju vidnih reči k Bogu ravnal svojo dušo,
ter nam z lastnim zgledom pokazal, da zamoremo povsod
moliti. Kedar je zagledal lepo polje, rekel je: „Tudi mi smo
polje, kterega je Bog sam obsejal, da bi lep sad rodilo/ 4  Je
zagledal kako lepo cerkev, djal je: „Tudi mi smo tempelj
živega Boga; kako tedaj, da naše duše niso olepšane s svetimi
čednostmi? 44  Viditi žlalino cvetje je spregovoril rekoč: „Kako,
da cvetje naših čednost sadu ne stori? 44  Mu je prišla kaka
zala, draga podoba na oko, rekel je: „Nobena reč ni lepša,
kakor je po božji podobi stvarjena duša. 44  Je kak vert za¬
gledal, djal je: „Kdaj že bo vert naše duše, prav obdelan in
ozaljšan, obnesel se z lepim cvetjem in obilnim sadjem! 44  Ako
je zagledal kak studenec, zdihoval je po tistem srečnem dnevu,
o kterem bomo neprenehoma pili iz sludencov Zveličarjevih.
In kedar je kako reko zagledal, rekel je : „Kdaj že pojdemo tudi
mi k Bogu, kakor gredo in hite valovi proti morju, v kterega
se izlivajo? 44  Da na kratko povem: Ni je bilo reči, ktera bi
njegovih misel ne bila obračala k Bogu, kterega je ljubil tako
priserčno, in s kterim skleniti se je želel tako goreče.
Svetemu pastirčku Paskalu je mogla v altar služiti clo njegova
pastirska palica. Vanjo namreč je bila vrezana podoba pro-
blažene Device, in nanjo je bil križec priterjen. Kedar j e

— 69

moral tedaj pri svoji cedi ostati, in mu v cerkev iti ni bilo
•nogoče, zasadil je v zemljo svojo palico, in je pred listo prav
pobožno opravljal svojo molitev.

Akoravno pa povsod moliti zamoremo, je vendar le kak
tih, samoten kraj vse bolj pripraven za molitev,
kakor kak drugi kraj; in vsak ve sam po sebi, da na tihem,
mirnem kraju se lagleje prav moli, kakor pa v sredi posvet¬
nega šundra. Zatorej Jezus sam veleva rekoč: „In kedar
molite, ne bodite kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na
voglih polov sloje in molijo, da bi jih ljudje vidili. Resnično,
povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kedar moliš, pojdi
v svoj hram, zapri duri, in moli svojega Očeta na skrivnem,
in tvoj Oče, kteri na skrivnem vidi, ti bo povernil." (Mat. 6,
5. 6.) — K temu pristavlja sv. Efrem, in pravi: „Pobožna,

čista molitev je (kakor) devica; devici pa nobena reč bolj ne
pristoji, kakor samota. Resnica jej postelje ženilvansko postelj,
ljubezen jej splete ženitvanski venec, in dva čuvaja jej stojita
pred durmi, (ki sta:) mir in tihota." — In ravno zato, da bi
tem lagleje prav in dobro molile, so bogoljubne duše vsegdar
samoto ljubile, sosebno pa o pervih časih keršanstva, o kterih
se je brez števila vernih kristijanov po samotah in puščavah
poskrilo ali po samostanih potaknilo.

b) Sosebno pa je cerkev kraj molitve.  Cerkve
namreč so v božjo službo odločeni in posvečeni kraji, da se
v njih opravlja molitev, obhaja daritev svete maše, delijo sveti
zakramenti, oznanuje božja beseda. Jezus sam cerkev imenuje
»hišo molitve", in sicer o tisti priložnosti, ko je v tempelj
božji šel, in vidil nespodobnosti, ktere se ondi gode. In je
izgnal vse, kteri so v tempeljnu prodajali in kupčevali, in je
zvernil mize menjavcem in stole tistim, kteri so golobe pro¬
dajali. In jim je rekel: Pisano je: Moja hiša se hiša molitve
imenuje, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov." (Mat. 21,12.13.)
In kralju Salomonu je Bog tako-le govoril v ozir Jeruzalem¬
skega lempeljna: „Tudi bodo moje oči odperte, in moje ušesa
bodo nastavljene molitvi tega, ki moli na tem mestu. Zakaj
izvolil in posvetil sem to mesto, da je moje ime ondi na
vekomej, in da ostanejo moje oči in moje serce ondi vse dni."
(II. Kron. 7, 15. 16.) — Kolikanj častitljivše in kolikanj sve-

- 70

iejše pa so še le naše cerkve proti lepemu Jeruzalemskemu
tempeljnu; v naših cerkvah namreč prebiva pravi živi Bog
v zakramentu svetega rešnjega Telesa. Naše cerkve tedaj so
sosebni kraji molitve, v kterih hoče Bog češčen in hvaljen
biti, in vTiterih je naj poprej pripravljen, uslišati naše prošnje.
— Zraven tega imamo v cerkvi tudi še lepo priliko, da eden
drugega vnemamo za pobožnost in gorečnost. — In na zadnje
imamo pri molitvi v cerkvi tudi še ta dobiček, da je ondi
opravljena združena, očitna molitev tem močnejša in vspešniša,
kakor Kristus sam pove, rekoč: „Ako se dva zmed vas zedi¬
nita na zemlji, se jima bo, za ktero reč koli prosita, zgodila
od mojega Očeta, kteri je v nebesih/ 4  (Mat. 18, 19.) če ima
združena molitev dveh ali treh ljudi že toliko moč, kolikanj
večo moč bo še le imela združena molitev cele soseske, ke-
dar je zbrana v cerkvi pri očitnih molitvah! — Že pervi
kristjani so se torej prav pridno zbirali k združenim molitvam,
ker so spoznali take molitve čudno moč. Tertulijan piše:
„Zbiramo se v obilnem številu, da silni vojski podobni s strinjeno
močjo in zedinjenim glasom po svoji molitvi uslišanje najdemo
pri Bogu, in dosežemo, česar prosimo: po takem potu Vse¬
mogočnega, Nepremagljivega tako rekoč primoramo, in mu silo
delamo, dokler nas ne usliši. In glej, ta sila mu je še clo
prijetna/* — Ravno zato tudi sveti mučenec Ignacij opominja
verne v Magneziji, rekoč: „Pridite vsi skupej k molitvi (v božji
hiši)! Bo naj ena molitev, en duh, eno upanje, v nehlinjeni
ljubezni in radosti; zakaj Kristus je le eden, in nad njim ni nič
dražejega/* — In sv. Krizostom je govoril vernim v Antiohiji:
„Tudi v samoti sicer vtegnemo moliti, toda ne tako, kakor
v cerkvi, kjer klicanje kar enoglasno k Bogu puhti. Ne boš
(po vsem) tako uslišan, ako le sam zase moliš, kakor pa, če
s svojimi brati skupej moliš/* — Dva oglarja sta večkrat
skupej zadela pri svojem delu, ker sta se znašla pri enem in
ravno tistem gospodu v službi, v čegar gozdih sta se skorej
celo leto mudila, ter oglje žgala. Eden zmed njih, Mariin, j e
bil pošten mož in bogaboječ kristjan, ki je rad hodil v cerkev
in je zvesto služil Bogu; drugi pa, Rudolf, je bil vse bolj
mlačen in nemaren za molitev in božjo službo, in je komej
kake štiri ali petkrat med letom v cerkev prišel. Martinu j 0

71

bilo žal za svojega tovarša Rudolfa, in bi ga bil prav iz serca
rad pripravil na pravo pot; torej je marsikterikrat besedo
obernil na lo reč. Rudolf pa je svojo nemarnost po navadi
zagovarjal s tim, da je rekel: „Ali mar ni Bog povsod pri¬
čujoč? Ali tedaj ne morem povsod moliti? Po čemu bi tedaj
tolikanj v cerkev hodil? Doma v hiši, kakor v gojzdu, in tu
pod milim nebom, ker je vse tako ljubo in prijazno, mirno in
tiho, zamorem prav iz dna serca pošiljati svoje misli in želje
k Očetu nebeškemu; in gotovo mu je taka molitev vse bolj
všeč, kakor ko bi vedno v tesnobi cerkvenega ozidja tičal, in
ondi molil 1“ S takimi in enakimi odgovori se je marsikterikrat
ves razpaljen odrezal Martinu, ki ga s hudo in z gerdo ni
hotel zavračevati, ampak mu je z mirno in pohlevno besedo
ta-le odgovor dal: „Glej, Rudolf! ti imaš sicer prav, ko pra¬
viš, da se da doma v hiši in tukej v gozdu lepo in namiroma
moliti; toda povem ti, da se da še vse bolj tečno in vspešno,
ter priserčniši in pobožniši moliti v hiši božji. Le poslušaj me,
razložil ti bom to v neki priliki." To reče, vzame poleno
zmed derv, ter ga Rudolfu poda, in mu reče, naj ga nažge.
Rudolf poleno vzame, ter ga nažiga in nažiga, pa se mora
dolgo in dolgo truditi in ukvarjati, preden je poleno gorelo.
Zdaj pa Martin gre, in veliko polen nakopiči enega verh
drugega. Zažgati to nakopičeno germado deiv pa je bilo vse
manjega prizadevanja in truda treba, kakor z unim posameznim
polenom. Med tem pa, ko so derva gorele z visokim pla¬
menom, reče Martin svojemu tovaršu: „Poglej, kako težavno je,
nažgati posamezno poleno, če ga tudi še tako pridno nažigaš!
Če pa več polen skupej deneš, in enega verh drugega naložiš,
ima že majhna iskrica moči zadosti, celo germado v plamen
pripraviti; še clo sirovega lesa in zelenega protja in dračja
smeš verho nametati, in se bo vendar le vse razgorelo, ker
plamen moč daje plamenu. Ravno tako pa je z združeno
molitevjo; pri taki molitvi eden drugemu pomaga, eden dru¬
gega podpira, eden drugega za pobožnost in gorečnost vnema
in podžiga." — Na te besede Rudolf ni vedel kaj govorili;
čutil je namreč kako resnične da so, in si jih je tudi k sercu
vzel, ter posihmalo prav pridno v cerkev hodil z Martinom.

72

3. Res tolaživna resnica je, da zamoremo povsod moliti,
povsod svoje serce pred Bogom razlivati. — Zatorej radi
molimo, naj se že znajdemo ali tu ali tam, na tem ali unem
kraju! Posebno radi in posebno priserčno pa molimo v cerkvi,
ktera je božja hiša, je hiša molitve. Tukej naj nam prav
gladko teče naš jezik, toda ne sam, ampak vselej sklenjen
s sercom. Lepe besede in svete molitve, ktere z besedo
izrekujemo, naj čuti tudi naša duša, in potem takem bo do¬
brotljivi in usmiljeni Bog v cerkvi posebno rad poslušal in
uslišal naše molitve in prošnje. Zatorej vsi lepo pripravljeni
v cerkev stopimo, kakor priporoča sv. Nil, ki pravi: „Nič
drugači ne stopaj v cerkev, kakor ko bi ti bilo v nebesa
stopiti Amen.

X. lieršanski nauk.

Kdaj moramo moliti?

1. Moliti moramo in zamoremo povsod in na vsakem
kraju; zakaj ves svet je tempelj božji, v kterem prebiva pov-
sodpričujoči Bog, vedno pripravljen, poslušati in uslišati naše
prošnje in molitve. Vendar pa je sosebno cerkev tisti kraj,
kteri je pred drugimi odločen in posvečen v to, da v njem
Bogu svoje češčenje skazujemo, ondi svoje prošnje prednj po-
kladamo, in tem gotovejši dosežemo, česar ga prosimo na tem
svetem kraju, na kterem nam je še vse bolj milostljiv in
radodaren, kakor na drugih krajih. Od vsega tega smo se
zadnjič dogovorili, danes pa stopimo spet za eno stopinjo na¬
prej v razlaganju keršanskega nauka od molitve, ter odgovo¬
rimo na uprašanje:

2. Kdaj moramo moliti?

Jezus je rekel, da moramo vselej moliti in ne jenjati
(Luk. 18, 1.) in sv. Pavl uči, rekoč: ^Neprenehoma molite;"
(I. Tes. 5, 17.) to je: noben dan ne smemo molitve opuščati,
in moramo vse svoje djanje in nehanje z dobrim namenom
posvečevati, Sosebno pa moramo moliti: a) zjutrej in zvečer;

- 73 -

b) pred jedjo in po jedi; c) kedar nas zvon k molitvi vabi;
d) kedar nam žuga kaka nevarnost ali nas zalezuje kaka
skušnjava; e) pred vsakim imenitnim delom in po skončanem
takem delu.

Naj poprej ledaj pravim, da moramo vedno ali nepre¬
nehoma moliti? — Ali je pa mogoče neprenehoma
mol iti?

Da, mogoče je, in sicer s tim, da vse svoje djanje in
nehanje opravljamo iz ljubezni do Boga, vse svoje misli in
želje, vse svoje besede in djanje z dobrim namenom Bogu
darujemo in posvečujemo, kakor sv. Pavl veleva rekoč: „Ali
jeste ali pijete, ali kaj drugega dopočnete, storite vse Bogu
k časti. " (I. Kor. 10, 31.) — Da bi se zahtevanje Pavlovo,
ki pravi: »Neprenehoma molite", natanjčno spolnilo, in sicer
prav po čerki in besedi, je sv. Aleksander, ki je leta 430
umeri, na bregu reke Evfrat vslanovil samostan za 400 me¬
nihov, ktere je razredil v štiri trume (kore), zmed kterih je
zmerom ena psalme prepevala, in tako noč in dan Boga častila.
—Mi nismo v stanu, tako po čerki spolnovati terjatve Pavlove;
v duhu pa jo vendar le zamoremo spolnovati s tim, da pri
svojih vsakdanjih delih in opravilih večkrat svoje serce k Bogu
povzdignemo rekoč: »Gospod! naj se zgodi' vse iz ljubezni do
tebe." Sv. Klemens Aleksandrijski zastran tega tako-le go-
vorf: »Pravi kristijan vedno moli in neprenehoma; ne sicer
tako, da bi se vidilo, ampak moli v sercu, moli pri obhoju
z ljudmi, moli po svojih sprehodih, moli med delom in pri
počitku. Z neizrekljivimi zdihljeji zdihuje k Očetu, in Oče mu
je blizo, kedar vanj kliče."

Sosebno pa moramo moliti:

a) Zjutrej, kedar vstanemo, in zvečer, prejden
se vležemo.

Da smo dolžni zjutrej moliti,  nam sv. pismo pove
Y mnogih izrekih. Med drugim pravi modri mož: »Vsem bodi
znano, da je treba pred solnčnim vzhodom tebi (o Gospod 1)
bvalo dajati, in te moliti ob (juterni) zarji." (Modr. 16, 28.)

-n-

»Modri človek — svoje serce daje, da o zoru čuje pri Go¬
spodu, kteri ga je vstvaril, in moli pred obličjem Najvišega«,
beremo v Sirahovih (39, 6.) bukvah. In kralj David prepeva,
rekoč: »Dobro je, slaviti Gospoda, in prepevati tvojemu imenu,
Najviši! Da se zjutrej oznanuje tvoja milost, in tvoja resnič¬
nost po noči.« (Ps. 91, 2. 3.) In kar je ta sveti pevec za
dobro spoznal, to je tudi sam spolnoval, kar se lahko posname
iz naslednjih besedi: »Vstajam pred svitom, in kličem, ker se
na tvoje besede prav zanašam. Moje oči te prehilujejo pred
svitom, da premišljujem tvoje besede«, (o Gospod! - ) (Ps. 118,
147. 148.)

Tudi je Bog zapovedal, da se mu morata vsak dan dva
neomadeževana jagnjeta v dar darovati, eno zjutrej, drugo pa
zvečer; ravno tako pa je bilo zaukazano, Bogu darovati vso
pervino od žival in sadja. Akoravno Bog v novi zavezi lakih
darov nič več ne tirja od nas, nas pa vendar le v teh pred-
podobah uči, da mu moramo vsak večer namesto jagnjet v
molitvi v dar dati svoje serce, in namesto pervine žival in
sadežev mu posvečevati pervi čas dneva, začetek dneva, m«
posvečevati perve misli, kedar se zbudimo, in pervo opravilo
dneva, to je: jutranjo molitev.

K jutranji molitvi nas priganja tudi hvaležnost, klcro smo
dolžni Bogu, ki nam je dal učakati novega dneva; — pa tudi
lastne potrebe nas priganjajo, se kar zjutrej izročiti v božje
varstvo, ter Boga prositi vsega, česar bomo čez dan potrebo¬
vali za dušo in telo.— Priganja nas, pravim, k jutranji molit v '
hvaležnost, ktero smo Bogu dolžni. Le pomisli, ljubi kristjan!
kako velika dobrota božja je to, da st zdrav in vesel dočakal
današnjega dneva! Gotovo je pretečeno noč veliko ljudi zbolelo
in pomerlo; tudi tebi bi se bilo lahko ravno to primerilo-
In ko bi te bila smert postavila pred sodnji stol pravičnega
Sodnika, kje bi bil zdaj? Morebiti bi bil zdaj že v večnem
pogubljenju ali pa bi v vicah lerpel? Pa glej! dobrotljivi Bog
ti je dal tudi današnji dan doživeli, da se lahko pokoriš, si
lahko dobre dela in zasluženje nabiraš za večno življenje. Alj
tedaj Bog ni vreden, da ga za vse to precej zjutrej zahvališ
z molilevjo. Torej nas že hvaležnost, ktero smo vsako jutro

— 75  -

Bogu skazovati dolžni, priganja, zjutrej moliti ali jutranjo mo¬
litev opravljati.

Pomisli na dalje, ljubo keršansko serce! koliko hudega te
zna zadeti čez dan, da vtegneš zaiti v dušne in telesne ne¬
varnosti, na duši in na telesu se poškodovati, v grehe se za¬
kopati, ob zdravje priti, dobro ime in premoženje zgubiti in
vse, kar imaš. In kdo te zamore obvarovati lakih nesreč?
kdo te iz nevarnosti rešiti? Kaj ne, da nikdo drugi ne, kakor
vsegamogočni Bog? Ali pa zamoreš in smeš po pameti pri¬
čakovati, da te bo Bog obvaroval in rešil, ako ga poprej ne
prosiš? ako ravnaš tako, kakor bi božje pomoči ne potrebo¬
val? Iz tega lahko spoznaš, da ti je potrebno, precej zjutrej
k Bogu se oberniti, ter goreče moliti, in ga prositi, da bi te
v svoje varstvo vzel, obvaroval te dušnih in telesnih nesreč.
Po tem takem nas že tudi naše dušne in telesne potrebe pri¬
ganjajo, zvesto opravljati jutranjo molitev. Le verjamite, da je
Bog že marsikterega človeka v kako nesrečo pasti pustil tisti
dan, o kterem je opustil in zanemaril svojo jutranjo molitev,
'n da bi bil Bog od njega odvernil tisto nesrečo, ako bi se
mu bil v varstvo izročil zjutrej, kedar je vstal. In marsikdo
zmed vas iz lastne skušnje ve, da mu je vse prav po sreči
šlo tisti dan, kedar je dobro opravil svojo jutranjo molitev in
se lepo Bogu priporočil; nasprot pa, da ni bil nič kaj srečen
Usti dan, o kterem je opustil in zanemaril svojo jutranjo

molitev.

Iz tega vidite, da ni le samo spodobno, ampak da je tudi
koristno, ako človek prav in dobro opravi svojo jutranjo molitev.
Nikar ne recite: „Nimain časa precej zjutrej moliti, ker moram
berž iti na svoje delo in po svojih opravilihTak  izgovor je
prazen izgovor lenih in nemarnih kristjanov, kteri ž njim izgo¬
varjajo in zagovarjajo svojo nemarnost in lenobo. Če se ti
rp s na delo hiti in mudi, vstani nekoliko minut poprej, da pred
delom opraviš svojo jutranjo molitev, in tudi svoje delo zgo-
I°viš o pravem času. Saj je duša veče cene, kakor pa telo,
m dušno zveličanje več vredno kakor časna sreča. Torej mora
®kerb za božjo čast in dušno zveličanje naprej iti; potlej pride
le skerb za časne opravila na verslo. In več ko imaš
dela in časnih opravil, bolj potrebna ti je molitev, da si ž njo

- 76

za svoje dela in opravila od Boga izprosiš blagoslova, brez
kterega bi bilo prazno tvoje delo, prazno Ivoje prizadevanje,
če tudi ne moreš opravljati dolgih molitev, kakor so jih
opravljali nekteri svetniki, ki so po cele ure molili; saj nikar
kratkih molitvic ne opuščaj! Tudi kratke molitvice, prav oprav¬
ljene, so dobre, imajo ceno in vrednost pred Bogom, in do¬
brotljivi Bog ti bo obilno povernil tisti čas, kterega oberneš
v take molitvice. — Kedar pride čas, da je treba vstali, nikar
se ne obračaj na postelji, kakor vrala na svojih tečajih, temveč
naglo in urno vstani, in opravi Bogu prijetni dar, dar priserčne
jutranje molitve. Navadi se, svojo perve misli Bogu darovati,
in tudi vunanje počitke obračati v božjo čast, kedar se zbudiš.
Navadi se, svoje oči obračati proti nebesom, za ktere si
vstvarjen, ali pa jih vpirati v podobo Križanega ali v podobo
kakega svetnika! Navadi svojo roko, prekrižati se, kedar se
zbudiš! Navadi svoj jezik Boga častili in hvaliti, kedar te za¬
spanec zapusti! Po takem potu boš z jutranjo molitevjo Boga
zahvalil, da ti je življenje ohranil čez noč, obvaroval te ne¬
sreče na duši in na telesu; po takem polu pa se mu boš tudi
izročil v varstvo, in si sprosil potrebnega blagoslova, in si
posvetil vse svoje dela in opravila.

Kakor nas k jutranji, tako nas tudi k večerni molitvi
priganjajo obilne dobrote božje, ktere nam je Bog skazoval
čez dan; priganjajo pa tudi naše lastne potrebe, ker smo tudi
čez noč potrebni božjega varstva. — Kristjan mora slehern
dan, kterega je preživel, skončati tako, kakor da bi bil listi
dan poslednji dan njegovega življenja. To nam svetuje Jezus
sam, ki priliko od petih pametnih in petih nespametnih devic
sklene s temi-le besedami: „čujte tedaj, ker ne veste ne ure,
ne dneva.“ (Mat. 25, 13.) Spanje namreč je res smerti prav
podobno. Kakor smeri tako tudi spanje človeka nekama ne¬
zavednega stori; in nobeden, akoravno se zvečer zdrav in
vesel v posteljo vleže, ni si svest, da se bo drugo jutro
gotovo spet prebudil in iz postelje vstal. Ob smerlni uri p a
pravi kristjan daje hvalo Bogu za vse dobrote, ktere je v
svojem življenju prejemal iz božjih rok; obžaluje svoje grehe,
ki jih je kdaj storil; in Bogu izroči svojo dušo in svoje telo-
Ravno to nam je storiti vsak večer, kedar se izteka en dan

77  —

našega življenja. In tedaj moramo zvečer moliti, da Boga
zahvalimo za dobrote, ktere nam je čez dan skazoval za dušo
in telo; da ga zahvalimo, da je tolikanj hudega milostljiv od
nas odvernil, ter nas po storjenem grehu ni precej zavergel,
kakor smo si zaslužili. — Zvečer moramo molili, da od Boga
zadobimo odpuščenje grehov, kar smo jih storili čez dan, ter
se jih iz serca skesamo, in Bogu za terdno obetamo, nič več
ne grešiti. — Zvečer moramo moliti, ter Boga prositi, da bi
po noči, kedar vse počiva in spi, On čul nad nami in nad
vsem, kar imamo; zakaj tudi po noči nismo varni pred dušnimi
in telesnimi nevarnostmi; in marsikaj hudega nas vtegne zadeti,
če nas Bog ne vzame v svoje varstvo in v svojo obrambo.
Zatorej se spodobi in je potrebno, prositi Boga, da bi bil on
po noči naš oče, naš varh, naša obramba in naš pomočnik.

Kako in kaj pa hočem moliti, da prav opravim
svojo večerno molitev?  vtegne morda vprašati ta ali uni.

Vsak človek, naj si že zna brati, ali ne, zamore prav in
dobro opraviti večerno molitev. — Glej, ljubi kristjan! če
znaš brati, najdeš gotovo v svojih molitevnih bukvicah lepo,
primerno večerno molitev. Gotovo ni zastonj postavljena v
»nolilevne bukvice! če tedaj to večerno molitev prav pre¬
mišljeno in priserčno obmoliš, bodeš gotovo se Bogu prav in
dobro priporočil. — če pa brati ne znaš, ter iz molitev¬
nih bukvic moliti ne umeš, vtegneš lako-le pri eni meri moliti:
»Zahvalim le, Oče nebeški! po Jezusu Kristusu, Gospodu na¬
šem, da si me ta pretečeni dan tolikanj dobrotljivo varoval,
in mi skazoval tolikanj dobrot dušnih in telesnih. Prosim te
ponižno, odpusti mi moje grehe, s kterim sem te žalil čez dan
ali v poprejnem življenju; iz serca se jih kesam, ter terdno
sklenem, nikdar več ne razžaliti te z nobenim grehom! Varuj
me nocojšno noč vsega zlega na duši in telesu! V tvoje roke
Uročim svojo dušo in svojo telo, in vse, kar si mi dobrotljivo
dodelil. Tvoj sveti angelj naj mi na strani stoji, da hudi duh
nobene moči in oblasti čez mene ne dobi.“ Če za temi
zdihljeji kak „Očenaš“ in kako „češčenasimarijo“ zmoliš, če
žalost nad grehi in vero, upanje in ljubezen obudiš, je s tim

78 -

opravljena večerna molitev. In če si tudi še tako truden,
mislim, da vendar le zamoreš opraviti tako kratko molitev.

Kar sem dozdaj pravil od jutranje in večerne molitve,
velja za slehernega človeka, naj si že ali sam obmoli ali pa
v družbi opravlja svoje jutranje in večerne molitve. Akoravno
pa je dobro in Bogu všeč, če človek sam moli te molitve,
vam vendar le prav goreče priporočam, da v drušinji, ter
združeni opravljale jutranje in večerne molitve. Zakaj vse
večo moč kakor posamezna molitev ima taka združena molitev
po obljubi Jezusovi, ki pravi: „Kjer sta dva ali kjer so trije
zbrani v mojem imenu, sem jaz y  sredi med njimi." (Mat. 18,
20.) — Obernem se tedaj k vam, očetje in matere! k vam,
gospodarji in gospodinje ! in vam rečem : če dozdej niste bili
vajeni, združeno opravljati svoje jutranje in večerne molitve,
vpeljite posihmalo to lepo in Bogu dopadljivo navado po svojih
hišah, ter vsi skupej s svojimi otroci in s svojo združinjo
opravljajte te molitve. Taka lepa navada se nahaja že tu in
tam po naši deželi; Bog daj, da bi se vpeljala tudi ondi, kjer
je dosihmalo še ni bilo !

b) Zdaj pridemo do molitve pred jedjo  in  po  jedi-
Tudi od nje vam moram na kratko nekoliko povedati in tedaj
rečem: Kakor potrebna nam je jutranja in večerna molitev,
ravno tako potrebna nam je molitev pred jedjo in po jedi, in
bogaboječi kristijani so vsegdar v navadi imeli, moliti pred
jedjo in po jedi. Preden je namreč Jezus razdelil sedem
kruhov med lačno množico, zmed ktere je bilo samih mož
krog 4000, je kruhe vzel, in je zahvalil, ter razlomil in dal
svojim učencom, da bi pred nje položili, in so položili pred
množico. In ko so imeli tudi še nekaj ribic, je blagoslovil
tudi tiste, in ukazal pred nje položiti. (Mark. 8, 6. 7.)
o drugi priložnosti je bilo zbranih kakih 5000 mož, živeža
pa le pet ječmenovih kruhov in dve ribi. Pa tudi zdaj J e
Jezus kruhe vzel, in je zahvalil, ter jih razdelil med sedeče,
ravno tako tudi rib, kolikor so liotli. (Jan. 6, 11.) Ravn°
tako je storil pri zadnji večerji, kedar je postavljal sveto rešuje
Telo. Vzel je namreč kruh, in ga je posvetil, in razlomi,
ter dal svojim učencom; Vzamite, in jejte, to je moje telo-

- 79 —

In je vzel kelih, je zahvalil, in jim dal rekoč: Pijte iz njega
vsi.« (Mat. 26, 26. 27.) Vse to nam lepo spričuje, da je
Jezus navado imel moliti pri obedu. Po Jezusovem zgledu
tedaj so ravnali pervi kristjani, ki so bili vsi vneti za božjo
čast in za vse dobro. Cio neverski zgodovinar Filo jim lepo
spričevanje daje, ter pravi: „BlagosIovljevali so svojo mizo
ravno tako, kakor darove, in so po svojih hišah ravno tako
Boga častili, kakor v cerkvah.« Preden so se vsedli, so se
krog mize vstopili, so k Bogu povzdignili svoje roke in svoje
serce, in so prosili, da bi jim Bog jed in pijačo blagoslovil,
po jedi pa so Boga zahvalili za povžite božje dari. — Ljubi
moji ! tudi vi ravnajte ravno tako, in nikakor nikar ne po¬
snemajte tistih merzlih kristjanov, kteri se za mizo vsedejo in
od mize gredo, kakor ljuba živinica k jaslim in od jasel, ter
si ne spomnijo, da je jed in pijača dar božji, za kterega smo
Bogu čast in hvalo dolžni; ampak pred jedjo vselej svoje
serce k Bogu povzdignite, ter zdihnite: „0 Gospod, nebeški
Oče! blagoslovi nas, blagoslovi pa tudi te dari, ktere smo
Prejeli iz tvojih dobrotljivih rok po Jezusu Kristusu, Gospodu
našem.« Potlej molite še kako drugo primerno molitev ali pa
»Očenaš« in „češčenasimarijo«. Pa tudi po jedi, kedar od
mize vstanete, ravnajte, kakor so ravnali pervi kristjani, ter
zahvalite Boga, in recite: „Zahvalimo te, Oče nebeški ! za te
Jari, ktere smo prejeli iz tvojih dobrotljivih rok po Jezusu
Kristusu, Gospodu našem.« Potlej spet molite „Očenaš« in
»Ceščenasimarijo«, ali kako drugo primerno molitev. — Naj
si je jed in pijača tudi še tako revna in slaba, vendar je le
Vredna, da Boga zanjo zahvalimo; in ne smemo pozabiti, da
še take ne zaslužimo, ker smo grešniki; in ne smemo spred
°či spustiti, da, če majhnih dari hvaležni ne sprejemamo, tudi
Velikih in obilnih nismo vredni.

c) Moliti moramo, kedar nas zvon k molitvi skli¬
cuje, kar se po navadi zgodi po trikrat na dan, kedar k an-
Seljevemu češčenju zvoni. Zvonovi so svete cerkve bronasti
jezik, ki nas s svojim ljubeznivim, milim glasom v imenu svete
Ce rkve sklicujejo k molitvi; in vsak veren kristjan zvesto po¬
sluša ta glas. Svetemu Ignaciju še clo ni bilo zadosti, da bi

- 80

bil molil, kedar je k angeljevemu češčenju zvonilo, ampak je
tudi še zbral svoje misli in k Bogu povzdigoval svoje serce,
kolikorkrat je slišal uro biti. — Enako je delal tudi sv. Vin¬
cencij Pavlan. In kedar se je znašel o taki priložnosti v kaki
druščini, in drugega ni mogel storiti, storil je vsaj to, da se je
prekrižal, in kak pobožen zdihljej poslal proti nebesom.

d) Moliti moramo, kedar nam žuga kaka nevar¬
nost, ali nas zalezuje kaka skušnjava;  zakaj le Bog,
ki je vscgamogočen, zamore vsako nevarnost in nesrečo od
nas odverniti, in le on nas podpira s svojo gnado, da zamo-
remo serčno in srečno premagali sleherno skušnjavo. Nekega
mladega samotarca v Siriški puščavi je huda skušnjava skorej
v obupanje prignala. V tej strašni stiski obišče starega samo¬
tarca, ter mu jokaje na znanje daje svojo nadlogo. Častitljiv'
starček pa mu reče:  „Moj sin ! v molitvi bova zavetja po¬
iskala/* Padla sta tedaj na svoje kolena, sta priserčno molilo,
in zapustila je mladega samotarca tista strašna skušnjava. —
Tudi mi se k molitvi zatecimo, kolikorkrat koli nas kaka
skušnjava v greh naganja, zakaj stanovitna molitev premaguje
napade hudih strast. — S kolikor večo silo se hude misli v
nas zaganjajo, s tolikanj večo gorečnostjo se moramo v molitvi
zaderžati.

e) Pred vsakim imenitnim dolom moramo tudi
moliti; ravno tako po skončanem delu.  Sv. Ciprijo”
pravi: „Veliko ljudi je bilo pri vsi njihovi razumnosti vendar
le nesrečnih pri svojih opravilih, ker so molitev zanemarjali."
Zatorej moramo pred delom in po delu moliti, da si z molj-
levjo božji blagoslov skličemo iz nebes na svoje dela. Koli¬
korkrat koli se je Jozua bojeval s svojimi sovražniki, in J e
pri tem Boga klical na pomoč, otepel je svoje sovražnike;
enkrat pa ni bil poklical Boga na pomoč, in bitev se mu n'
bila iztekla po sreči. (Jozua 9.) — Ko se je Mardohej z vsem
Judovskim ljudstvom vred znašel v veliki nevarnosti, je bogu-
ljubna Estera s svojo ponižno molitevjo, ktero je k Bog u
pošiljala, omečila serce kralja Asuera, in je po tem sprosil a >
da je kralj prizanesel Judovskemu ljudstvu, in končal njihoveg 3
sovražnika Amana. (Ester. 7.) —Tudi Jezus je molil, preden J®

— 81

v življenje obudil Lazarja; (Jan. 11, 41.) — molil, kedar je
ozdravljal gluhomulca; (7, 34.) — molil je tudi prav goreče
in stanovitno pred svojim terpljenjem. (Luk. 22, 41—43.)
In kakor Jezus so molili tudi njegovi aposteljni, kedar so imeli
kako posebno delo. Molili so, preden so Matija zvolili v
aposteljna (dj. ap. 1, 23) Molil je sv. Peter, preden je Tabito
obudil v življenje, (dj. ap. 9, 36.) sv. Pavl je molil s svojimi
lovarši, preden so se na morje podali, in so se s tem mnogim
nevarnostim odtegnili. (Ap. dj. 20 in 27.) — Enako tudi mi
vse svoje dela in opravila z molitevjo pričenjajmo, z molitevjo
skončavajmo, da bodo zalegle Bogu v hvalo in čast, nam pa
v resnični blagor in večno zveličanje ! Amen.

XI. Keršanski nauk.

Od križevega pota in od pobožnih zdihlejev.

1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam razlagal, kdaj
da moramo moliti. Rekel sem, da moramo vedno in neprene¬
homa moliti; tudi sem vas podučil, kako da zamoremo nepre¬
nehoma moliti. Posebej pa sem še govoril od jutranje in
v ečerne molitve, od molitve pred jedjo in po jedi, od molitve
°h cerkvenem zvonenju, od molitve, kedar nam proti kaka
nevarnost ali nas zalezuje kaka skušnjava, od molitve pred
začetim delom in po storjenem delu. Zdaj pa bom govoril

§.2. Od molitve posebej

'n sicer danes vam bom nekaj povedal od posebne molitve,
klera je že davno v navadi pri pobožnih kristjanih, in se
imenuje:

Kerš, nauk.

6

- 82

Sveti križev pot.

2. Znano vam jo iz svetega evangelja, da je bil Jezus
Kristus na dvoru deželnega oblastnika Pilata v smert obsojen,
in iz tega dvorišča je bil nedolžni Jezus peljan skoz Jeruza¬
lemsko mesto na goro Kalvarijo, da bi bil ondi križan. In
vsa la pot od Pilatovega dvorišča do Kalvarijske gore, ktero je
prehodil Jezus s težkim križem obložen, imenuje se križevi
pot; in ima po tem takem ime od križa, kterega je prenašal
usmiljeni Jezus. Pervi po tem potu je tedaj hodil Jezus Kristus
sam, ki tudi nas za seboj kliče na ta pot, rekoč: „Ako hoče
kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj vzame svoj
križ, in naj hodi za menoj/ I. * * 4  (Mat. 16, 24.) — Za Jezusom
pa so pervi po tem potu hodili: Marija, Jezusova mati, sveti
Janez apostelj, Marija Magdalena in druge pobožne žene, ktere
so bile pri križanju pričujoče. Spremljevale so namreč Jezusa
po vsem tem žalostnem polu, kterega je bil zaznamoval s svojo
lastno kervjo. — Pa tudi pobožni verniki te dežele so hodili
precej potlej obiskovat le svete kraje, po kterih je naš Zveli¬
čar Jezus Kristus za nas nosil težki križ, in so pobožno ob¬
hajali spomin tega kervavega pola.— Ko so pa kristjani začeli
te svete kraje čez dalje obilniši obiskovati, in so, kakor zgo¬
dovina spričuje, tudi iz daljnih krajev in tujih dežel v Jeru¬
zalem na božjo pot hiteli, da bi molili na teh svetih krajih,
po kterih je hodil naš Zveličar, bil je križevi pot našega
Gospoda in Odrešenika razdeljen v 14 postaj ali štacijonov,
in Rimski papeži so odpustike delili tistim, kteri so na teh
krajih molili in Jezusovo lerpljenje premišljevali.

Križevi pot v Jeruzalemu je pa tako-le  raz-
deljen :

I. postaja  je ondi, kjer je bil Jezus v smert obsojen?

ter v sodnji hiši Pilatovi.

II. postaja  je 26 stopinj ali 65 pedi naprej, ,n

sicer lam ?  kjer je bil križ naložen na Jezusove svete
rame.

- 83 —

III. postaja je spet 80 stopinj ali 200 pedi naprej,
ter na tistem mestu, na kterem je Jezus pervikrat padel pod
križem.

IV. postaja je nekoliko čez 60 stopinj ali 153 pedi
dalje, ter ondi kjer je Jezus srečal svojo žalostno mater.

V. postaja nekoliko čez 61 stopinj ali 179 pedi od
četerte naprej, in sicer ondi, kjer je bil Simon Cirenejec pri¬
moran nositi Jezusov križ.

VI. postaja je nekoliko čez 191 stopinj ali 440 pedi
dalje, ter ondi, kjer je pobožna Veronika podala Jezusu potni
pertič.

VII. postaja  je nekoliko čez 336 stopinj ali 842 pedi
od te naprej, in sicer na tistem mestu, na kterem je Jezus
v drugič omedlel pod težkim križem.

VIII. postaja  je okoli 348 stopinj ali 872 pedi dalje,
ter tam, kjer so stale žalostne žene, ktere je Jezus tolažil.

IX. postaja  je od tod nekoliko čez 161 stopinj ali 404
Pedi naprej že na gori Kalvariji, kjer je Zveličar v tretjič
padel pod križem.

X. postaja  se znajde 18 stopinj ali 45 pedi dalje, na
tistem mestu, na kterem so Jezusu njegove oblačila potegnili
ž njegovega svetega telesa, in ga z žolčem napajali.

XI. postaja  je 12 stopinj ali pa 30 pedi naprej, ter
°ndi, kjer so Jezusa na križ pribili.

XII. postaja je 14 stopinj ali 35 pedi dalje od poprejne,
in  sicer na tistem kraju, kjer so povzdignili križ, na kterem je
Jezus visel in umeri.

XIII. postaja  je 13 stopinj naprej, to je tam, kjer je
kd Jezus s križa snet položen v Marijno naročje.

XIV. postaja

na prej na tistem mestu,
j en  in pokopan. (Glej:
1  tečaj N. 7.)

se znajde od poprejne 30 stopinj
na kterem je bil Jezus v grob polo-
doktor Giese-tov Pastoralblatt 1863.

Tako razdeljen tedaj je križevi pot v Jeruzalemu.

6 *

84 -

Nektere skrivnosti križevega pota so znane iz svetega
evangelja, od nekterih pa nič ne pripoveduje sv. evangelje,
ampak jih vemo iz ustnega izročila, ktero je bilo popisano
v silo starih bukvah, postavim: da je Jezus trikrat pod križem
padel, da je srečal svojo ljubo mater, da mu je neka žena
pert podala, da je s križa snetega Marija v naročje vzela.

Tu sem v Jeruzalemu so torej iz vseh krajev sveta verni
kristjani na božjo pot hodili, ter ondi molili in premišljevali
Jezusovo britko terpljenje in njegovo grenko smert. Božja
pot v Jeruzalem je bila in je še naj imenitniša zmed vseh
božjih potov. Še dandanašnji se znajde ondi Frančiškanski
samostan, v kterem postrežljivi menihi gostoljubno sprejemajo
keršanske romarje. Tudi se živi' ondi več revnih kristjanov
s tim, da delajo paternoštre ali molke, in jih romarjem pro¬
dajajo.

Toda potovanje v Jeruzalem ni bilo zmerom varno in
lahko. Sveta dežela z Jeruzalemom vred je prišla nevernikom
v oblast, in se znajde pod Turško palico do današnjega dne.
Marsikteri romar je svoje življenje v nevarnost postavljal?
kedar se je spustil na božjo pot v svete kraje. Ravno zavoljo
tega so Rimski papeži dovolili, napravljati si križeve pote
v podobah, in jih postavljati po cerkvah, kakor jih imamo
veči del po vseh farnih cerkvah. Papež Benedikt XIV. P a
so dovolili, take križeve pote blagoslovljevati in odpustke nanje
navezovati tako, da kristjan, ki pri takem blagoslovljenem
križevem potu opravlja svoje molitve, deležen postane ravno
tistih odpustkov, kakoršne so dobivali romarji, ki so v Je¬
ruzalemu molili sveti križev pot.

3. Ali je dobro moliti sveti križev pot?

Dobro je moliti sveti križev pot. To posnamemo že i*
tega, da svetega križevega pola niso vpeljali kaki priprosti?
poredni ljudje, ampak so ga poterdili in vpeljali po keršanskem
svetu poglavarji svete cerkve. In ne le samo eden, ampak
več papežev ga je vernim moliti priporočevalo, med drugih 11
Inocencij XII., Klemen XII. in XIV., Benedikt XII. in XIV.

Sveti križev pot moliti je dobro zato, ker odpustka
zadobi tisti, kteri ga prav obmoli in opravi. Veste pa, kako

85  -

dobro je nam revnim, grešnim sirotam, da imamo v odpustkih
pripomoček, s kterim si zamoretno zbrisati časne kazni z grehi
zaslužene.

Sveti križev pot moliti je dobro zato, ker nam križevi
pot pred oči postavlja terpljenje in smert našega
Zveličarja,  in nas opominja, koliko je usmiljeni Jezus prestal
'n preterpel zavoljo našega zveličanja. Živa misel na Jezusovo
terpljenje ali premišljevanje Jezusovega brilkega terpljenja in
njegove grenke smerti pa vnema ljubezen do Jezusa v naših
sercih, nam dušo očiščuje, in boljša naše življenje in naše
zaderžanje po spričevanju svetega Bernarda, ki pravi, da no¬
bena reč ne more naših misel tako močno skušnjav obvarovati,
greh od nas odganjali in nam čistost ohraniti, kakor ravno
premišljevanje terpljenja Jezusovega.

Sveti križev pot je pa tudi lepa pobožnost.  Lepo je
viditi, kedar gospodar in gospodinja s svojo družinjo vred
združeno opravljata svoje navadne vsakdanje molitve. Lepo je
viditi keršansko mater, ktera zjutrej, kedar vstanejo in zvečer,
preden se vležejo, poklekne s svojimi otročiči, in moli ž njimi
Ponižno in pobožno. Lepo je viditi keršansko družinjo, kedar
°b nedeljah ali zapovedanih praznikih krog mize zbrana po¬
sluša branje kakih pobožnih, svetih bukev. Prav lepo je pa
tudi viditi, ako verni kristjani ob nedeljah in zapovedanih
Praznikih nekoliko poprej v cerkev pridejo, ali nekoliko dalj
v  cerkvi ostanejo, ter pred božjo službo ali pa po skončani
službi božji obmolijo sveti križev pot, kedar jim ravno prilož—
n °st nanese ali čas dopusti, ter s tim premišljujejo Jezusovo
trpljenje in njegovo smert, in hvalijo Boga za odrešenje,
hterega nam je zaslužil Jezus Kristus naš Gospod in Odrešenik,
s  svojim lerpljenjem in svojo smertjo.

Ljubi kristjani! molite tedaj radi sveti križev pot, in
n >Itar se ga ne sramujte. Marsikteremu kristjanu, in sosebno
^dadenču in deklici bi vse bolje bilo, pomuditi se še nekoliko
v  cerkvi po skončani službi božji, in obmolili sveti križevi pot,
'* a  se med tem razide njuna slaba in zapeljiva tovaršija,
ktera bi jima, ako bi ž njo vred iz cerkve šla, spet iz serca
okradla ali v sercu zatopila seme božje besede, ktero jima je
°d° pri službi božji v serce položeno. In v sploh ysak

— 86  -

kristjan bi se iz križevega pota lahko učil mnogih lepih čed¬
nost, na primero: krotkosti, poterpežljivosti, vdanosti v božjo
voljo, ljubezni do sovražnikov in mnogih drugih takih čednost,
ktere so človeku vsak dan potrebne, in brez kterih človek
pred Bogom nič ne velja, in brez kterih ni vreden lepega
imena „kristjan“. In od druge strani bi se kristjan odvadil
marsikakih slabost in hudih strast, ako bi pobožno molil sveti
križev pot. Sv. Avguštin pravi: „Napuh, lakomnost in togoto
zamore ozdravili ponižnost, revščina in krolkost božjega Sina."

4. Kako pa moramo molili sveti križev pot?

Kdor hoče z molitevjo križevega pota odpustike zadobiti,
mora sveti križev pot moliti:

a) z čistim ali vsaj skesanim sercom.  Sveta
cerkev uči, da, kdor želi dobiti odpustike, mora biti v stanu
gnade božje, to je: vsaj brez smertnega greha; zakaj od¬
pustih ne odpusti' greha, tudi naj manjšega ne, ampak le časne
kazni, ktere bi moral grešnik po odpuščenem grehu terpeti ah
na tem ali na unem svetu. Kdor tedaj želi dobiti odpustike
križevega pota, pa ima smerten greh na vesti, naj vredno
prejme zakrament svete pokore, ali naj se vsaj s pravo po¬
polnoma žalostjo nad svojimi grehi postavi v stan gnade božje,
in naj lerdno sklene, kmalu se spovedati svojih grehov. Dobro
je tedaj, da človek takrat moli sveti križevi pot, kedar je
vredno spoved opravil in pri svetem Obhajilu bil. Vendar
naj pa nikdo ne misli, da grešniki ne smejo moliti kri¬
ževega pota ali da grešnikom molitev križevega p ota
ni v nobeno korist. Večkrat že se je prigodilo, da so
grešniki pri križevem potu spregledali, ostudnost svojih grehov
spoznali, in da so bile njih lerde serca omečene za pravo
pokoro. Zavoljo tega naj tudi nespokorjeni grešniki molit ve
križevega pota nikar ne opuščajo; temveč naj ga mohj 0
s skesanim polertim sercom, in sveti križevi pol bo tudi njun
v velik prid. In ko bi tudi z molitevjo svetega križevega
pola sami za sebe odpustikov ne mogli dobiti, dokler se
znajdejo v smertnem grehu, jih pa le vendar po besedah ne-
kterih imenitnih učenikov zamorejo v prid obernili verni
dušam v vicah.

87 -

b) Da se zadobe odpustki križevega pola, mora se
križevi pot moliti z zbranim duhom ali s premislikom;
zapovedano je namreč, pri vsaki postaji premišljevati Jezusovo
terpljenje. Dobro je sicer, da se premišljuje pri vsaki postaji
ravno to, kar podoba postavlja pred oči; vendar pa to ni ne-
obhodno potrebno, in je v zadobljenje odpuslikov že zadosti,
da kristjan le nekoliko časa premišljuje terpljenje Jezusovo,
ter po svoji zmožnosti pobožno misli na to ali uno okoljščino
terpljenja Jezusovega. Vendar se tudi priporoča, pred vsakim
križem moliti en „Očenaš“ in eno „Cešenasimarijo“ in žalost
obudili nad grehi.

c) Treba je štirnajstere postaje obhoditi;  nobena

se ne sme izpustiti. Treba je tedaj pri vsaki postaji postati,

mesto spremenili, in od postaje iti, razun ko bi mogoče ne

bilo,  tega kratkega in pobožnega pota storiti ali zavoljo

telesne slabosti, ali zavoljo pretesnega prostora, ali zavoljo
prevelike množice vernega ljudstva. O takih primerlejih je
zadosti, premakniti se nekoliko in oberniti se proti naslednji
postaji. Ta pobožna vaja je nekako majhno posnemanje hoje
Po križevem polu v Jeruzalemu. Telesno premikanje, to je:
vstajati in poklekovati je tedaj neobhodno potrebno pri vsaki
postaji, da se odpustiki zadobe.

d) Treba je vse postaje za verstjo ob enem

obiskati.  Ko bi tedaj kristjan polovico postaj zjutrej obhodil,
drugo polovico pa bi odložil za popoldne, ne bil bi odpuslikov
deležen. Da bo odpustike zadobil, mora obhoditi vse ob enem
1,1  za verstjo.

e) Odpustiki se zadobe le pri blagoslovljenem
križevem potu.  Ravno zalo se križevi poti blagoslovljujejo.
Oblast pa, križeve pota blngoslo vije vati, izročili so papeži
frančiškanskemu redu, zalo ko sinovi svetega Frančiška že
nad 500 let čujejo nad sveto deželo in svetimi kraji, ter ondi
noč in dan molijo našega Zveličarja. Vsaki drugi mašnik,
kteri hoče križevi pot blagoslovljevati, mora v to dobiti po¬
sebno pooblastenje od svetega apostolskega sedeža. — Vse to,
glejte, je potrebno v zadobljenje odpustikov križevega pota.

— 88  —

Vtegnil pa bi mi kdo vgovoriti, ter reči: „Rad bi molil
sveti križev pot, toda ne vtegnem se pomuditi toliko časa, da
bi obmolil vseh 14 postaj.“ — Na ta vgovor odgovorim:
Glej, ljubi kristjan ! če ne moreš vsega križevega pota ob-
moliti ob enem, obmoli vsaj kake tri ali štiri postaje enkrat,
in drugikrat obmoli spet druge, če tudi s tim odpustikov ne
zadobiš, zadobil boš pa mnoge druge milosti in dari, in če po
taki molitvi postaneš bolj ponižen in krotek, bolj poterpežljiv
in v sveto voljo božjo vdan, bo to očitno znamnje, da je
tudi taka okrajšana molitev svetega križevega pota v velik
prid tvoji duši.

5. Zdaj pridemo spet do druge molitve, ktera se imnuje:

Goreči ali pobožni zdihleji.

Goreči ali pobožni zdihleji  so kratki zdihleji k Bogu,
ki včasih komej iz ene same besede obstoje, ktera pa serce
vnema za Boga in za vse dobro. Te verste molitev so po¬
božni ljudje vsegdar radi opravljali, in jo tudi še zdaj radi
opravljajo pri vsem svojem djanju in nehanju.

Taki goreči ali pobožni zdihleji so nam v velik prid.
Odtergujejo nam namreč serce od posvetnih reči in ga pov¬
zdigujejo proti nebesom; odvračujejo nas od greha, in če smo
grešili, pomagajo nam, da spet sami v se gremo, in se pobolj¬
šamo; delajo nas pripravne in voljne za vsako čednost.

Zatorej, ljubi kristjani ! prav radi kviško pošiljajte take
goreče pobožne zdihleje pri vseh svojih delih in opra¬
vilih.  Lahko jih namreč kviško pošiljate povsod in ob vsakem
času. Kratki so, in torej ž njimi nič časa ne zgubite. Zraven
tega vam boljšajo vse vaše dela in opravila, vam jih blago-
slovljujejo, posvečujejo in večnega plačila vredne delajo. Tako-l e
ali enako zdihnite k Bogu, preden za delo primete: »Oče
nebeški! naj bo s tim le mojim delom posvečeno tvoje presveto
ime. Iz ljubezni do tebe se bom lotil tega dela. Pomagaj mj»
da ga prav opravim tebi v čast, moji duši pa v zveličanje!
In tako delati, glejte, se pravi delati za večno življenje.
Goreče zdihujte k Bogu s pobožnimi zdihleji, kedar vaS
skušnjave nadležeyajo,  ter recite tako-le ali enako:

- 89  -

spod! rajši umerjeni, kakor pa lebe žalim, ki si naj veča do¬
brota in neskončna svetost. Pomagaj mi, o Bog ! da ne po¬
ginem l a  Taki zdihleji ti bodo močna obramba v skušnjavah,
kakor so bili nekdaj Egiptovskemu Jožefu in čisti Suzani.
Nedolžni Jožef, od nesramne Putifarce v greh napeljevan,
zdihnil je: „Kako bi zamogel kaj takega storiti, in zoper
svojega Boga grešiti in čista Suzana, od hudobnih starcev
v greh naganjana, zdihnila je: „Kje smem grešiti pred obličjem
Gospodovim l a  In obadva, Jožef in Suzana, sta s temi zdihleji
zadobila od Boga toliko moč, da sta serčno premagala skuš¬
njavo. In če le je skušnjava premagala, o kristjan! in si padel
v  greh, ti zna tudi en sam pobožni zdihlej oči odpreti in ti
žalost nad grehom obuditi, da se ga resnično skesaš in se
spokoriš. — Pošiljajte take pobožne zdihleje k Bogu v stiskah
'n težavah sedanjega življenja,  v bolezni in slehernem
drugem terpljenju. Zdihujte s svetim Avguštinom : „Gospod !
lukej reži, tukej žgi in peci, da boš le v večnosti prizanesel!"
a h z bogoljubnim Jobom: „Ako  smo dobro prejemali iz božjih
r °k, zakaj bi tudi hudega ne ?“ ali z Zveličarjem: „Ne moja,
ampak tvoja volja naj se zgodil" Taki pobožni zdihleji so pač
prav pripravni, v stiskah in nadlogah od nas odbijati malo-
sorčnost in obupljivost, presilni strah in nepoterpežljivost in
mnogo drugega hudega, in oživljati v našem sercu poterpežlji-
y ost in krotkost in vdanost v sveto voljo božjo.

Zatorej nikakor nikar ne opuščajte in ne zanemarjajte
takih gorečih zdihlejev, ki so nam v toliki prid, ampak vsak
dan po večkrat in v vseh okoljšinah življenja jih radi k Bogu
Pošiljajmo, in obljubim, da se nam bo serce vnelo za Boga in
za vse dobro, in si bomo vedno nabirali za večnost mnogo
^služenja, in bomo enkrat bogati dobrih del šli po plačilo iz
sedajnega na uni svet. Amen.

90 -

XII. Keršanski nauk.

Od „0čenaš a" vsploh in od ogovora posebej.

1. Večkrat zaporedoma že sem govoril od molitve.
Zadnjič sem vam pripovedoval od križevega pota, ter vam
skazoval, da je v katoljški cerkvi že stara navada, moliti sveti
križev pot. Pravil sem tudi, da je dobro in koristno, moliti
sveti križev pot, in kako ga je treba moliti. Na zadnje sem
še od pobožnih ali gorečih zdihlejev nekoliko omenil, ter vam
povedal, kaj so, kako koristni so in da naj se jih torej poslu-
žimo v vseh okoljšinah življenja, — Danes pa pojdemo do
neke druge molitve, kteri se pravi:

Očenaš.

2. Naj imenitniša in naj boljša zmed vseh molitev j e
„Očenaš“ ali „Gospodova molitev".  — Naj imenitniša in
naj boljša je pa ta molitev a) zavoljo Jezusa, ki jo je vpeljal,
b) zavoljo besed, ki jih obsega, c) zavoljo sladkosti, ki j*b
deli, d) zavoljo svoje moči, ki jo ima.

a) V ozir začetka  „Očenaša“ vam moram povedali,
da ima „Očenaš" od Kristusa samega svoj začetek. Ravno
zavoljo tega se jej pravi tudi ^Gospodova molitev", ker nas
jo jo učil Kristus sam, ki je naš Gospod, kakor jej pravimo
„Očennš“ zavoljo tega, ker se začne z besedami „Oče naš!“

Že pred tisuč in tisuč leti so ljudje molili poskušali p°
različnih potih, zdaj da so izgovarjali besede in se priklanjali,
zdaj da so peli in kričali ali pa cIo da so mučili samega sebe.
Toda vsa ta molitev je bila večidel nerodovitno in breztolažno
opravilo. — Zdaj pa vidi enkrat eden Jezusovih učencev
Zveličarja, ki je ravno molitev opravljal, ter molil neznano
goreče in pobožno. Učenec, ki je to vidil, vnel se je tudi z a

- 91

molitev. Rad bi bil molil ravno tako pobožno, kakor je
molil njegov Gospod in njegov Bog. Zaupljivo se torej prednj
vstopi, rekoč: „Gospod! uči nas moliti.* (Luk. 11, 1.) In
Gospod Jezus se ljubeznjivo ozre na svoje učence, ter jim
pravi: „Kedar molite, nikar veliko ne govorite, kakor moli-
kovavci, ker menijo, da bodo zavoljo svojih obilnih besed
ulišani. Ne bodite tedaj njim enaki; zakaj vaš Oče ve, česa
potrebujete, preden ga prosite. Vi tedaj tako molite :

„Oče naš, kteri si v nebesih.

Posvečeno bodi tvoje ime.

Pridi (k nam) tvoje kraljestvo.

Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim

dolžnikom.

In ne vpelji nas v skušnjavo;

Temveč reši nas od hudega.

Amen.*

(Mat. 6, 7 —13.) O preblažena, zares nebeška molitev! Od
kar jo je Jezus izustil, jo je za njim molilo tisuč tisučev ljudi,
m vsi, ki so jo prav molili, morajo spoznati in reči, da je ni
lepše, ne žlahlniše, ne priserčniše, ne imenitniše molitve memo
m ‘loljube Gospodove molitve. „Kaj čuda \“  zakliče učeni Ter-
tolijan, „Bog sam je zastopil, on sam torej tudi učiti zamogel,
kako hoče prošen biti." — V svetem pismu beremo, da so
°čaki stare zaveze svoje otroke učili moliti, skazati Bogu spo¬
dobno čast in hvalo, in ga prositi vseh potrebnih milost in
d ari; nas pa niso očaki ali kaki drugi pozemeljski učeniki
Goliti učili, temveč Kristus sam, on — nebeški Učenik, ter
odinorojeni božji Sin. Torej je „Očenaš“ gotovo naj imenit¬
na, pa tudi naj boljša molitev, kar sv. Ciprijan kar narav¬
nost spričuje, ko pravi: „Ni je boljše molitve memo Očenaša.*
Kaj ne, ljubi moji 1 da bi veliko spoštovanje in veliko
hupanje imeli do tiste molitve, od ktere bi vedeli, da so jo

- 92  -

zložili, angelji božji in svetniki v nebesih, in da je kar narav¬
nost iz nebes prinesena na zemljo? Še veče spoštovanje in
zaupanje bi pa imeli do molitve, od ktere bi vedeli, da jo je
zložila in nam iz nebes poslala sama Marija, preblažena de¬
vica ! Tako molitev bi v časti imeli, in neizrečeno veliko
zaupanje vanjo stavili zato, ker vemo, da nas angelji in svet¬
niki resnično ljubijo, in ker dobro vedo, kako nam grč Boga
častiti, kako ga prositi v različnih potrebah, v kterih se
znajdemo. Pa bolj kakor angelji in svetniki, nas ljubi Kristus,
ki je iz ljubezni do nas na svet prišel, iz ljubezni do nas
svoje življenje daroval, iz ljubezni do nas svojo kri prelival
do zadnje kapljice, da bi nas rešil peklenske sužnosti. Jezus
tudi gotovo ve bolj kakor angelji in svetniki, kako moramo
njegovega nebeškega Očeta hvaliti in častiti, kako ga prositi,
ker so mu naj bolj znane vse naše potrebe! Ravno zato
moramo v veliki časti imeti „njegovo“ molitev, in veliko
zaupanje staviti v „Očenaš“, kterega nas je on učil.

Kakor je pa „Očenaš“ naj imenitniša in naj boljša moli¬
tev že zavoljo svojega začetka, je naj imenitniša in naj boljša
molitev tudi

b) zavoljo svojega zapopadka.  — Ali veste, kaj
„Očenaš“ vse zapopada ? kaj vse v sebi ima ? — Glejte

„Očenaš ft  ima v sebi vse to, kar moramo od Boga upati, ' n
kako in za ktere reči moramo Boga prositi. —- Zapopadek
„Očenašev“ je neizrečeno obširen in prostran. Od njega
govori slavni pridigar Anibas, rekoč: „Ta molitev je jedro
vseh drugih molitev. — V „Očenašu“ imamo zapopadek ne¬
beških in pozemeljskih dari;  „Očenaš K  je obilni studenec vseh
milost; je mogočni zvon, ki nam nebeške moči na pomoč
sklicuje zoper naše sovražnike ; je draga mana, ktere se usta
nikdar ne naveličajo ; je milo vbrana harpa, klera s preprijet-
nim glasom udarja na človeško uho;  je zaklad človeškemu
sercu vse bolj priljubljen memo zlata in žlahtnih biserov.
„Očenaš“ je zlati ključ do nebeških zalog ; je pervi ključ d°
rajskih vrat;  je dovolivni list, s kterim se pride na ženitovanj®
nebeškega Jagnjeta.—  Kaj čuda tedaj, da sveti cerkveni
učeniki „Očenaš“ v toliki časti imajo zavoljo njegovega bo-

93  -

gatega obsežka in imenifnega zapopadka! — Sveti Gregor
Veliki primerja „Očenaš“ reki, ktero zamore jagnje prebresti
kakor tudi slon preplavati, in sicer zato, ker ga zamorejo od
ene strani clo otroci zapopasti, od druge strani ga pa clo naj
bolj razsvitljeni in naj bolj učeni kristjani ne morejo popol¬
noma preduhtati. In ravno to je naj očitniša priča, da ga je
Bog sam zložil, in ne kak človek; zato se tudi po vsi pravici
imenuje Gospodova molitev. — Sv. Avguštin piše : „Če tudi
zmed naj boljših molitev pretebtuješ vsako posamezno besedo,
boš — menim — vendar le težko kaj našel, kar bi Gospo¬
dova molitev v sebi ne imela." — Učeni Tertulijan pravi :
»Kako kratka glede besedi in kako bogata glede zapopadka je
Gospodova molitev! Ona ne obsega le samo molitve, kakoršna
niora (molitev) biti; ne uči le samo, kako se mora Bog prav
častiti, in za ktere reči mora človek prositi: ampak zapopada
vse, kar je Gospod učil in naravnal, tako, da je zares vse
evangelije ob kratkem strinjeno v „Očenašu" ; na to molitev
se morajo opirati vse druge molitve; s to molitevjo se morajo
poterditi vse druge molitve."— Sv. Ciprijan govori: „Preljubi
bratje! kako skrivnostna je pač molitev Gospodova ; kako
veliko velikega ima slrinjenega v malih besedah! kako razli¬
čen je njeni duhovni zapopadek! Tako, da se kar nič ne sme
izpustiti, in vse, za kar zamoremo prositi in moliti, hranjeno
je v tem kratkem zapopadku nebeških naukov."

„Očenaš" je na dalje naj imenilniša in naj boljša molitev

c) zavoljo svoje prijetnosti.  Kako prijetna da je
Molitev „Očenaša", vsakdo lahko ve iz lastne skušnje, ako je
le kdaj prav obmolil to sveto molitev. Pa tudi naj slavniši
svetniki nam spričevanje dajejo, kako prijetna da je ta molitev.
Oj kako radi so ti prijalli božji molili Gospodovo molitev!
Včasih so po cele ure prebudeli pri premišljevanju enega
samega „Očenaša", in jim je nezmerna sladkost in radost
Se rce zalivala pri lej ljubeznivi molitvi. Sv. Robert se je
v  Petem letu svoje starosti od svoje pobožne matere naučil
»Očenaš" moliti. In odsihmalo se mu je ta lepa molitev
klikanj priljubila, da nikdar ni šel na počitek, preden ni
členil svojih nedolžnih ročic, ter se z otročjo priprostostjo

- 94

pogovarjal s svojim nebeškim Očetom v „Očenašu a . Viditi je
bilo nedolžnega fantiča, kakor bi se bil v angelja spremenil,
zakaj sveta gorečnost mu je žarela iz obličja in rajska slad¬
kost se mu je vtrinjala iz serca in mu iz očesa sijala, kedar
je molil sveto molitev Gospodovo. In marsikterikrat se mu je
na to tudi ponoči sanjalo od nebeškega Očeta, s kterim se je
bil v „Očenašu“ tako pobožno pogovarjal, preden mu je spanje
zatisnilo trudne oči. — Sv. Jakob Alemanski, minih Domini¬
kanec, molil je obilno različnih molitev Bogu in svetnikom na
čast; pri vsem tem pa je le vendar rekel, da mu ni nobena
molitev bolj prijetna kot „Očenaš“. Pravil je tudi, da mu je
vselej, kedar je „Očenaš“ molil, sladkost serce zalivala, kakor
bi bil med v ustih imel. — Kedar se je sv. Hugo na smertni
postelji znašel, molil je tri stokrat „očitno spoved“ in „Očenaš“'
Vpraševali pa so ga, kaj da naj mu naprej molijo o poslednjih
trenutlejih njegovega življenja. In odgovoril jim je: „Očenaš,
Očenaš !“ Glejte! tolikanj prijetna je bila molitev Gospodova
zvestim služabnikom božjim !

Očenaš je na zadnje naj imenitniša in naj boljša moli¬
tev tudi

d) zavoljo svoje vspešnosti in moči.  „Očenaš“
pa je močna molitev zato, ko v „Očenašu“ molimo z besedami
samega božjega Sina, molimo z besedami, ktera je modrost
božja zložila in nam na jezik položila. Zatorej opominja sv-
Ciprijan in pravi : „Bralje! molimo tako, kakor nas je sam
božji Učenik učil! To je zares prijazna in priserčna molitev,
če Boga prosimo s tistimi besedami, klere nas je on sam
učil; če molitev Kristusova dohaja do njegovega ušesa. Oce
spozna besede svojega Sina, kedar opravljamo to molitev • • •
In če nam bo že dal, ker ga v imenu Kristusovem prosimo •
Še tem bolj gotovo bomo prejeli to, kar v Kristusovem imenu
zahtevamo, če tega prosimo s samimi Kristusovimi besedami 1
— V svetem pismu (II. Kralj. 14.) beremo, da se je nepo"
korni sin Absolon svojemu očetu, kralju Davidu, hudo zameri •
Cio pred oči ni smel svojemu očetu nevredni sin. Absalonu 1°
to hudo djalo. Da bi med njim in očetom spet spravo naredi,
priporočal se je torej Joabu, usmiljenemu možu in pervem

95 -

kraljevemu služabniku, kterega je kralj sam tudi res močno
obrajtal. Joab se ga usmili, in da bi naredil spravo med
očetom in sinom, poslužil se je neke modre žene, vidove
Tekuanke, ter jo je naučil, kako ima govoriti, kako prositi za
Absalona. Tekuanka gre, verže se pred kralja na kolena, in
prosi za Absalona. David se zavzame nad njenim govorjenjem,
■n prav v živo mu segajo njene besede. Vprašuje jo torej,
kdo jo je učil tako govoriti. Rekla mu je : „Moj kralj in
gospod ! vse te besede, ktere sem ti govorila, mi je na jezik
položil tvoj zvesti služabnik Joab.® In David, to slišati, je
pri tej priči uslišal njeno prošnjo, in spet pred se spustil svo¬
jega vpornega sina Absalona. — Ko se dajo že ljudje omečiti
in preprositi po prošnjah svojih prijatlov, mar se Oče nebeški
n o bo dal omečiti in preprosili z besedami svojega lastnega
Preljubeznivega sina, nad kterim ima vse svoje dopadanje 1
Kakor vidova Tekuanka pred kralja Davida, zamoremo se tudi
®', ltedar molimo „Očenaš®, vstopiti pred nebeškega Očeta,
ter inu reči: „Moj kralj in moj Gospod ! vseh teh besedi,
ktere zdaj izgovarjam, me ni učil tvoj zvesti služabnik Joab,
a Mpak mi jih je na jezik položil tvoj lastni Sin !® In ali ne
ko božjega serca omečilo tako govorjenje, da nam bo dovolil
v se, česar ga prosimo ? — O kako tečna in vspešna, kako
Močna je tedaj Gospodova molitev! — Akoravno pa je

"Očenaš® tolikanj močna molitev, znajde se vendar le veliko
kristjanov, kteri po slo in stokrat molijo „Očenaš“, pa vendar
te nimajo nobenega prida in nobene koristi od svoje molitve.
Kaj pravite, od kod to pride? Sv. Jakob (4, 3.) nam na to
Ogovori, rekoč: „Vi prosile, pa ne prejmete, zato, ker prav
ae  prosite®. Nekteri namreč „Očenaš® molijo vsi razmišljeni
in  raztreseni, da sami ne vedo, kaj molijo in kako. Takim
Pravi sv. Ciprijan : „Kako hočeš, da bi le Bog poslušal, ko
samega sebe nočeš poslušati. Drugi „Očenaš® molijo, pri lem
P a  terdovratno ostanejo v svojih grehih. Tudi takih Bog ne
ttl °re slišati. „Dalječ od zemlje so nebesa®, pravi sv. Avguštin,
» v endar pa Bog usliši prošnjo tistih, kteri imajo mirno vest.
Usnikov pa, kteri se nočejo poboljšati, kteri nimajo žalosti
nad  storjenim grehom, Bog ne usliši, in so gnjusoba v nje¬
nih očeh.«

- 96

3.  Ali je  potrebno, znati moliti „Očenaš 44 ?

Potrebno je vsem odraščenim, da znajo molili „Očenaš“
ali Gospodovo molitev; v „Očenašu 44  namreč so hranjene vse
naše dušne in telesne potrebe; z „Očenašoin“ si sprosimo od
Boga pomoči v vseh dušnih in telesnih potrebah. Toda to še
ni zadosti, da zna človek „Očenaš“ moliti, temveč mora tudi
vedeti, kaj „Očenaš“ v sebi ima, kaj zapopada, da ve po tem
tudi z mislimi spremljevati svoje besede, in tudi na djanje
obračati, bar v prošnjah „Očenaša“ govori. In ravno zato
vam bom zdaj razlagal „Očenaš“.

4. In sicer naj poprej vam bom odgovor dal na
vprašanje:

Iz česa je „Očenaš 44 ? ali kako  se „Očenaš“
z azdelf?

„Očenaš“ je iz ogovora in iz sedmih prošenj.

Ogovor.

5. „Očenaš“ se začne z ogovorom ali nagovorom-
Kedar kakega imenitnega gospoda kaj prosimo, ne pravimo
kar naravnost: „Dajte mi denarja! — dajte mi kruha 44  itd-
ampak vselej gledamo in skerbimo, da lepo spodobno ogovo-
rimo tistega gospoda, po tem še le prednj položimo svojo
prošnjo. Spodobi se, da tudi ljubega Boga, nebeškega Go**
spoda, spodobno nagovorimo, preden ga kaj prosimo. Kedat
je pa treba imenitnega gospoda prav nagovoriti, pridemo
marsikterikrat v zadrego in skerb, ter ne vemo, s kterimi
besedami bi ga nagovorili, da bi se mu ne zamerili. Kedai
pa ljubega Boga v molitvi nagovarjamo, nam ni treba ime 1 '
nobenih skerbf, kaj in kako mu bomo rekli, da bi ga 1,(3
razžalili in se mu zamerili. Jezus sam nas je učil, kako S a
moramo nagovoriti. Učil nas je molitev začeti z besedami •
„Oče naš, kteri si v nebesih 14 . Oh, v kako lepo in
serčno zvezo z Bogom stopimo s temi besedami! —
besede so tedaj neizrečeno imenitne. Treba je, da jih P°'
gamezno pregledamo :

— 97

6. Zakaj pravimo Bogu »oče«?

Boga imenujemo očeta po vsi pravici, in sicer

a) zato, ker nas je vstvaril, in sicer še do posvoji
podobi vstvaril on, ki je stvarnik vseh reči. »Njegovega rodu
smo,« to je: njegovi otroci smo, govori s. Pavl v apostoljskem
djanju (17, 28.). če smo pa mi njegovi otroci, gotovo je on
naš Oče. Po vsi pravici tedaj govori prerok Malahija (2, 10.)
rekoč: „Ali mar nimamo vsi enega očeta, in ali ni nas vseh
vstvaril en Bog?" ImMo&es pravi (V. Moz. 32, 6.): „Ali ni
on (Gospod) tvoj oče, ki te je pridobil (to je: posebno izvo¬
lil), in te naredil in vstvaril?« Kra lj Davi d pa poje: »Vedite,
da Gospod sam je Bog; on nas je naredil, in ne mi sami sebe;
njegovo ljudstvo smo, in ovce njegove paše.« (Ps. 99, 3.)
Na dalje piše s. Pavl: r ,En Bog (je) in Oče vseh, kteri je
čez vse, in po vsem in v nas vseh.« (Efez. 4, 6.) Zatorej
Pripogujem svoje kolena pred Očetom Gospoda našega Jezusa
Kristusa, kteri je oče vsega, kar je v nebesih in na zemlji.«
(Efez. 3, 14. 15.)

Boga imenujemo očeta tudi še

b) zato, ker prav po očetovo zanasskerbf.  In še
clo večo ljubezen in večo skerb, kakor jo imajo naši pozem-
ljiski očetje in naše pozemljiske matere, ima Oče nebeški za
nas. Sam namreč pravi po svojem preroku Izaiju rekoč. »Zomore
li mali pozabiti svojega deteta, kterega je rodila, in ga gledati v po-
trebi, da bi mu ne pomagala? Pa ko bi tudi mali pozabila
svojega deteta; jaz pa tebe ne bom pozabil, govori Gospod
Bog.« l n  Jezus sam pove in pravi; „Kdo pa zmed vas očeta
kruha prosi, pa mu bo kamen dal? ali ribo, mu bo li namesto
ribe kačo dal? Ali če ga za jajce prosi, mu bo li škorpijona
podal? Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste dobre darove
dajati svojim otrokom; koliko bolj bo vaš Oče iz nebes
dobrega duha dal njim, ki ga prosijo!« (Luk. 11, 11 — 13.)
Sveti Mehtildi pa je Bog razodel, in jej rekel: »Veseli me,
»ko me ljudje očeta imenujejo in zaupajo v mojo očetovsko
dobroto: bom jim v sedajnem življenju vedno kar oče na strani,
P° smerti pa jim bom dal vse veče plačilo, kakor si ga zaslu¬
žijo.« _ y e c j 0  hedar smo grešili, in si jezo božjo zaslužili,

Kera, nauk.

- 98 -

ostane nam Bog dober oče, če se s skesanim in poter-
tim sercom k njemu povernemo in se v njegovo milost izro-
čujemo. Kakor je oče sprejel zgubljenega sina, sprejema tudi
Oče nebeški spokorne grešnike, svojo zašle otroke. — Zaupljivo
se torej k njemu zatekajmo v vseh okoljščinah življenja. On
je vedno pripravljen, poslušali nas in vslišati. Njegovo uho je
vedno nastavljeno našim prošnjam, in vrata do njegovega serca
so nam odperte vsako uro po noči in po dne. Lepo govori
/,o tem sv. Krizostom rek oč: ,,Kedar pridemo do kakega člo¬

veka, kterega hočemo kake reči prositi, vprašujemo poprej
njegovih služabnikov, ali mar ne bomo nadlege delali njiho¬
vemu gospodu. Odgovorijo nam: Gospod zdaj je, ali spi, ah
nima časa; zdaj nas torej pred se ne spusti. Pri Bogu je p a
vse drugač. Pred božjimi durmi ne straži vojščak, kteri bi m e
nazaj zavernil; ne čuje služabnik, kteri bi mi rekel: Danes ne
bo nihče pred gospoda spuščen, idi in jutrej pridi; pri Boga
mi ni treba prijatla, kteri bi me prednj peljal. — Da le zakli¬
čem: „Oče!“ in že me sliši Oče, že so mi odperte vrata
njegovega grada, in že se znajdem pri njem, da me objame.

7. Zakaj pa pravimo: Oče „naš“ in ne: Oče „moj  •
in to še clo takrat, kedar posamezno molimo, in ne druženi?

Bogu pravimo „naš“ Oče naj poprej
a) zato, ker Bog ni le samo oče tega ali unega,
ampak  je  vesoljci oče vseh ljudi,  bogatih in revnih*
učenih in neučenih, imenitnih in porednih, naprejpostavljenm
in podložnih; ravno zato je nas Jezus učil moliti „naš“ Oce.
ne pa „moj“ Oče! „Moj“ Oče! je zamogel moliti Kristus, ker
on edini je pravi ponatorni sin Očeta nebeškega, in ker nas
je veliko, molimo: Oče „naš“! in ne: Oče „moj“! — Kedar
pa izgovarjamo te svete besede, moramo si k sercu gnati,,’
koliko imenitnost smo povzdignjeni s tim,  da nas je Bog dovze
za svoje otroke, in ne za svoje hlapce. Ravno zato se moramo
pa tudi obnašati tako, da bo vse naše djanje in nehanje tako,
kakoršno se spodobi božjim otrokom. Bodimo torej posnemava'
božji kakor preljubi otroci, da nam bodo po pravici velja e
besede Pavlove, ki pravi: „Vi ste otroci luči in otroci dneva,
nismo (otroci) noči ali tame.“ (I. Tes. 5, 5.)

— 99 —

S lim, da molimo: „naš« Oče! in ne: „moj« Oče!
hočemo

b) na znanje dati, da smo med seboj bratje in
sestre, in da moramo tudi res pravo bratovsko lju¬
bezen imeti do eden drugega. Po tem takem hranite perve
dve besedi v „Očenašu« tudi dve naj imenitniše zapovedi ker-
šanstva v sebi, ktere ste: „Ljubi Boga iz vsega serca, in
bližnjega, kakor samega sebe!« hranite pa ob enem v sebi
tudi vzrok, kteri te dve zapovedi tako tesno skupaj zvezuje.
„Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega serca zato, ker je
°če; ljubi bližnjega, kakor samega sebe zato; ker je Bog tvoj
m njegov oče, zato, ker je naš oče!« — Nihče tedaj ne
more s pridom moliti „Očenaša«, ne more brez laži obinolili
Gospodove molitve, kdor postavim kako sovražtvo kuha v
svojem sercu do svojega bližnjega. Bo mar oče ljubil in z do¬
brotami osipal človeka, od kterega mu je znano, da čerti in
sovraži enega ali drugega njegovih otrok? Gotovo, ne!

8. Zakaj pravimo: „kteri si v nebesih?«  — Ali
naar ni Bog povsod pričujoč?

Bog je povsod pričujoč. To resnico nam pričuje sveto
P is mo, uči jo naša sveta vera, in jo poterdi zdrava pamet.
»V Bogu živimo, gibljemo se in smo,« uči sv. Pavl (ap. dj.

28.). In mi tudi ne molimo: „kteri si nebesih« iz tega
na mena, kakor bi te misli bili, da je Bog le samo v nebesih
pričujoč, nikar pa povsod. S temi besedami hočemo le na
znanje dati:

a) da Bog, akoravno je povsod pričujoč, vendar
| e  posebno v nebesih prebiva, kjer se svojim izvol¬
jenim od obličja do obličja kaže in vživati daje.
(I. Kor. 13, 12.) Ravno zato so nam pa tudi te besede res
j Prav tolaživne v slehernem terpljenju. Gotovo je prav pripravna
blažiti nas v terpljenju nasledna misel: „Ce se mi tudi huda

š°di na tem svetu in mi je s ternjem nastlana pot mojega
sedajnega življenja, vendar le obupal ne bom! Tam gori nad
zvezdami mi predobrolljivi Oče prebiva v prelepi deželi, v kteri
n* ternja in težav ampak večno cveteča, večno vesela spo-
ntlad. Po kratkem ,  terpljenju bom tudi jaz k njemu prišel in

100  -

ga gledal iz oči v oči." — Misel, da imamo Očeta v nebesih
je svetnike tolažila v njih terpljenju. Svetemu Frančišku
Serafinskemu je njegov pozemljiski oče odtegnil vso dedšino
zato, ker se je bil sv. Frančišek odmenil za duhovski stan.
Ta nesreča pa svetega Frančiška nikakor ni vznemirila in
vžalila; marveč je rekel mirnim sercom: „Prav tako; ker zdaj
nimam več pozemljiskega očeta, bom tem lagleje molil: Oče
naš! kteri si v nebesih!" — Enako je govoril tudi sv. Kri"
zostom, kedar je bil zavoljo svoje zvestobe v službi božji od
hudobne cesarice Evdoksije iz domače dežele na tuje pregnan,
ter rekel: „Rad sprejmem to obsodbo; zakaj kamorkoli gre®,
povsod so nebesa nad menoj, in ondi gori prebiva moj Oče,
kteri me je v življenje poklical, in bo gotovo tudi zdaj prav
po očetovo zame skerbel, ter me vodil in vladal, ljubil i n
tolažil, oblačil in hranil!"

„Kteri si v nebesih," pravimo

b) zato, da na znanje dajemo,  da  smo  na  zeffllj*
le popotniki, kterim so nebesa prava domovina.

Naš Oče je v nebesih; nebesa so tedaj tudi naša domovine'
Ravno zato so pa tudi mnogi zmed mučencov Kristusovih}
vpraševanj po svoji domovini, neverskim sodnikom v nebes 3
kazaje odgovarjali: „V nebesih smo doma; nebesa so naš 3
domovina! — Z besedami: „kteri si v nebesih" tedaj tudi ®*
na znanje dajemo, da imamo nebesa za svojo pravo domačije,
nikar pa te zemlje!

Resede: „kteri si v nebesih," nas

c) opominjajo, da svoje serce odtergujmo od
posvetnega in le v nebesa po vsdiguj e mo, keda*
molimo.  — Sv. Bernard je vselej kedar je moliti začel,
v nebesa povzdignil svoje oči, da bi svoje serce in svojeg 3
duha odtergal od posvetnega in obernil do nebeškega. Tudi ofl
bi bil lahko govoril z aposteljnom. „Naše bivanje je v nebe"
sih." (Filip 3, 20.) In ker se mu je maj boljši zdelo in naj P rI '"
pravniši, tako moliti, nagovarjal je tudi druge, naj en®* 0
molijo. Rekel je med drugim: „Gotovo se spodobi, da laki' 3 ’
kedar molimo, stopimo v nebeški preddvor, stopimo v l* s 1
prelepi grad, v kterem kralj kraljev sedi na svojem blišeče®
tronu, obdan od brezštevilne trume zveličanih duhov. “ —

101

se med molitevjo tako rekoč v nebesa ne povzdigne, ampak
na zemlji biva s svojimi mislimi; kdor s svojim jezikom kliče
k Očetu v nebesa, s svojim sercem pa je zamaknjen v po¬
svetne reči, zastonj bo molil: „Oče naš! kteri si v nebesih.“

9. Iz predgovora „Očenaševega“ si zamoremo posneti
mnogo lepih naukov. Med drugimi te le:

a) Ljubi kristijan! Bog je tudi tvoj Oče, ki te je vstvaril,
pri svetem kerstu za svojega otroka dovzel, za večno življenje
namenil. Bodi tudi ti njegov dober otrok, in kedarkoli moliš
»Očenaš“, se v mislih vselej podaj k svojemu nebeškemu
Očetu z zaupanjem, ljubeznijo, spoštovanjem in vdanostjo v
sveto voljo božjo.

b) Ko je pa tudi Bog nas vseh oče, imej vse ljudi za
svoje brate, ljubi jih, in zanje moli.

c) Zdihuj pa tudi po nebeškem kraljestvu, v kterem pre¬
biva naš Oče nebeški! Prosi ga priserčno vseh gnad, ti v zve¬
ličanje potrebnih, in si jih pridno obračaj v svoj pravi blagor!
Zdihuj z Davidom rekoč: „Kako ljube so mi tvoje prebivališča,
Gospod bojnih trum! Moja duša hrepeni in medli po lopah
Gospodovih. Moje serce in moje meso se veseli' v živem Bogu...
Blagor jj m?  kteri prebivajo v tvoji hiši, o Gospod! vekomej in
v ekomej te bodo hvalili . u  (Ps, 83, 2. 3. 5.) Amen.

102  —

XIII. Keršanski nauk.

Posvečeno bodi tvoje ime.

1. Začel sem vam razlagovati naj imenitnišo in naj boljšo
zmed vseh molitev, ter „Očenaš* ali Gospodovo molitev. Pravil
sem, da je ta molitev naj imenitniša in naj boljša zavoljo svo¬
jega začetka, zavoljo svojega zapopadka, zavoljo svoje prijet¬
nosti in zavoljo svoje moči. Tudi sem vam povedal, da se
Očenaš razdeli v en ogovor in sedem prošenj. Slišali ste, ktefl
je ogovor, zakaj imenujemo Boga „očeta*, zakaj ga imenu¬
jemo „našega* očeta, in zakaj pravimo: „kteri si v nebesih"-
Danes pa prestopimo na pervo prošnjo  „Očenaša“,
ktera je:

Posvečeno bodi tvoje  ime.

2. Že od nekdaj je Bog lirjal, da bi se posvečevalo
njegovo presveto ime. „Ako sem jaz Oče, kje je moja čast?
Ako sem Gospod, kje je strah (spoštovanje) pred menoj?
govori Gospod bojnih trum* po preroku Malahiju (1, 6.). I n
Jezus kakor nas na mnogih drugih krajih tako nas tudi v
„Očenašu“ uči posvečevali presveto božje ime rekoč: »Posvečeno
bodi tvoje ime.* In to ravno je perva prošnja Gospodove molitve.
S to prošnjo tedaj prosimo, da bi bilo božje ime vselej in povsod
prav spoznano in posvečevano ali češčeno. In to je tudi res
ne le spodobno, ampak tudi pravično, da naj poprej in pved
vsem drugim gledamo na to, kar zadeva božjo čast, po tem
pa še le se oziramo na svoje lastne potrebe in na potrebe
svojega bližnjega. Karkoli namreč je stvarjenega, slvarjeno je
le zavoljo božje časti; in pervi cilj in konec, zavoljo ktereg 3
smo stvarjeni in na ta svet postavljeni tudi mi ljudje, je, da
povišujemo božjo čast. Ker pa brez božje pomoči ne moremo
storiti nič dobrega, in tedaj tudi ne moremo prav posvečevali
božjega imena, prosimo v to božje milosti in pomoči, kedar
izgovarjamo v „Očenašu“ besede: „Posvečeno bodi tvoje ime.“-~

103 -

S tim bi bila prav na kratko razložena perva prošnja Gospo¬
dove molitve. Pa je preimenitna, da bi vam je nekoliko obšir-
niši ne razložil. Dovolite tedaj, da vam bolj določno odgovo¬
rim na vprašanje:

3. Kaj prosimo s pervo prošnjo „Očenaša“ ali z
besedami: „Posvečeno bodi tvoje ime?“

S temi besedami prosimo:

a) Da bi vsi ljudje na zemlji božje lastnosti in
popol namosti bolj in bolj spoznavali, pravega Boga
častili in molili. Veliko namreč je ljudi na zemlji, ki prave
vere nimajo, ki pravega Boga ne spoznajo in ga torej tudi ne
časte. Veliko je molikovavcev, ki molike molijo, ter božje
stvari po božje časte. Veliko je bogotajcev, kteri zametavajo
vse verske resnice, da bi v spanje zazibali svojo nepokojno
vest in mirno živeli v svojih grehih. Veliko je krivovercev, kteri
v nič devajo to ali uno resnico naše svete vere, in Boga ne
časte tako, kakor hoče on češčen in hvaljen biti. Koliko je
Judov, kteri ne verujejo v Jezusa, božjega Sina in našega
Gospoda in našega odrešenika! Za vse te in za vse ljudi
P« vsem širokem svetu prosimo s pervo prošnjo Očenaša, da
bi jim Bog s svojo vsemogočno gnado oči odperl, da bi pra-
vega Boga spoznali, molili, in častili, kakor zasluži.

Kedar molimo: „Posvečeno bodi tvoje ime,“ s tim prosimo:

b) Da bi se grešniki spokorili, k Bogu spreober-
n ' li, in da bi jenjalo vse pohujšanje, ter bilo vse po
volji božji na zemlji. — Ko bi tudi grešniki božje ime
Posvečevali, kakor so ga posvečevati dolžni, o kako dobro bi bilo
Po lem na zemlji! Greh bi tako rekoč z zemlje zginil, ljubezen in
mir bi med ljudmi kraljevala, in božji blagoslov bi v obilni meri lil
na človeški rod. Ali kaj-ko ni tako! Grešniki nočejo Boga spoz¬
navali tako, kakor so ga spoznavati dolžni; zavoljo tega pa
tudi božjega imena ne posvečujejo tako, kakor bi ga pozveče-
y ati imeli. Iz lega pa pride tolika sila pregreh, ktere svet za¬
dajo , pride toliko natolcevanja in krivih sodeb med ljudmi,
toliko lakomnosti pri posojevanju, krivic in goljufij pri kupčijah
}u barantijah, nezvestobe clo med zakonskimi, toliko preklin¬
janja in vjedanja clo med bližnjo žlahto, toliko nevošljivosti

- 104

in sovražtva clo med sosedi. Ko bi človek prav spoznal Boga
in njegove lastnosti, prav v živo čutil, da je vsegapričujoč in
vsegaveden, kako bi zamogel pač tako prederzno grešiti pred
njegovim očesom! Ko bi prav spoznal in v živo čutil, da je
Bog večno srečo v večnem življenju obljubil tistim, kteri nje¬
gove zapovedi spolnujejo in mu dolžno čast skazujejo; in da
nasprot večno gorje v večnem pogubljenju žuga tistim, kteri
njegove zapovedi prelomljujejo in mu z vsem svojim pregreš¬
nim življenjem nečast delajo: ali bi mu bilo pač mogoče, da
bi tako prederzno prelomljal zapovedi vsegamogočnega Boga,
in tako gerdo zaničeval svojega nebeškega, naj večega dobrot¬
nika? Zatorej je potrebno, moliti za grešnike, da bi Boga spo¬
znali, spreobernili se in spokorili. In to storimo s pervo
prošnjo Gospodove molitve, kedar molimo: „Posvečene bodi
tvoje ime.“

Z besedami: „Posvečeno bodi tvoje ime“ pa prosimo

c) tudi za vse pravične, da bi v dobrem rastli 10
nikdar Boga ne zapustili.  — Ko bi vsi ljudje na zemlji
božje ime posvečevali, bi ne bil le samo greh s sveta potreb-
Ijen, ampak bi se tudi lepo razcvetle na zemlji vse lepe čed¬
nosti, ktere so dopadljive Bogu in všeč poštenim ljudem-
Zginile bi zmed ljudi nevošljivost, sovražtvo in krivica, in namesto
njih bi se med njimi vdomačila mila ljubezen, ktero nam
Kristus tolikanj priporoča, in ktera se veseli, kedar se bližnje¬
mu dobro godi. Božje presveto ime bi nikdar ne bilo ponido-
ma izrekovano, nikdar ne zaničevano ali preklinjevano, tem¬
več bi bilo vsegdar hvaljeno in visoko češčeno. Bližnjemu
sleherno razžaljenje iz serca odpuslivše bi nas podpi'
ralo terdno vpanje, da bi dobrotljivi in vsmiljeni Bog tudi
nam odpustil vse naše grehe. Prizadevali bi si enaki postal 1
svetemu Krizostomu, čegar serce ni čutilo drugega razžaljenjs
kakor božjega, in kteri se ni ničesar drugega bal razun greha. T®
sveti mož je pač prav posvečeval sveto božje ime; zatorej J e
pa tudi ves gorel za božjo čast in zveličanje duš. Neprene¬
homa je svaril pred napakami in nerodnostmi takrat med ljudm 1
navadnimi; nepreslrašeno je prijemal razvade in pregrehe ledaj-
nega sveta, akoravno se je s tim hudobni cesarici EvdoksiJ 1
zameril tako močno, da mu je clo po življenju streči jela. In lt0

je ravno premišljevala, ali bi svetega moža umorila ali bi ga
le iz dežele spodila, jej reče eden njenih služabnikov, da se
Krizostom ne boji ne tega, ne unega. Pregnanstva iz dežele
se ne boji, ker razun nebes ne pozna nobene druge domačije.
Pa tudi smerti se ne boji, ker želi ločen biti od tega sveta,
da bi tam na unem svetu prišel v tisti srečni kraj, v kterem
bo Boga gledal iz oči v oči. Krizostom se ne boji nikogar
drugega razun Boga, in nima strahu pred nobeno drugo rečjo
razun pred grehom. Tako, glejte, je bil ta sveti mož vnet za
Boga in za vse dobro, ker je vedel prav posvečevati sveto
božje ime. Tudi mi bi bili enako vneti za Boga in za vse
dobro, ter skerbni za lepe čednosti in dobre dela, ko bi božje
ime posvečevali tako, kakor smo ga posvečevati dolžni. Ker
pa človek vsega tega ne more dospeti iz lastne moči, ako ga
pri tem Bog ne podpira, potrebno je prositi Boga, da nam on
pri tem na pomoč pride, da bomo zmerom bolj in bolj v do¬
brem rastli, in da bi Boga nikoli ne zapustili. In vsega tega
prosimo Boga s pervo prošnjo „Očenaševo,“ ter z besedami:
5 5 Posvečeno bodi tvoje ime“.

Z besedami. »Posvečeno bodi tvoje ime , u  prosimo
poslednjič:

d) Da bi se Bogu nikoli nobena nečast negodila
ne  z nevero ali krivovero, ne s preklirijevanjem in drugimi
hudobijami, ne z nekeršanskim življenjem, temveč da bi vsi
ljudje živeli Bogu v čast, in da bi vsi prav posvečevali sveto
božje ime.

4. Kdo pa prav posvečuje sveto božje ime?

Božje presveto ime prav posvečuje tisti, ki Boga časti
ne  le z jezikom, ampak tudi z djanjem.

a) Božje prosveto ime posvečuje tisti kristijan, kteri
s  svojim jezikom  Bogu čast in hvalo prepeva, ter rad moli,
Se  rad pogovarja od svetih reči, in vsak čas in ob vsaki pri¬
ložnosti poveličuje presveto božje ime, kakor ga poveličujejo
ne beški duhovi, ki v enomer prepevajo rekoč: „Sy et, svet
SVet  je Gospod Bog bojnih trum(Izaija  6, 3,) ali kakor ga
Je  poveličeval pobožni Joh_ (1, 21.), ki je cIo v sredi svojega
ter pljenja govoril, ter rekel: »Kakor je Gospodu dopadlo.

- 106  -

zgodilo se je. Ime Gospodovo bodi češčeno!" — Enako je
poveličeval tudi kraljevi prerok David presveto božje ime, ter
je v prelepem psalmu skliceval vse stvari, naj bi čast in hvalo
dajale Gospodu. Prepeval je: „Aleluja! Hvalite Gospoda z nebes;
hvalite ga na višavah! Hvalite ga vsi njegovi angelji; hvalite
ga vse njegove bojne trume! Hvalite ga solnce in luna; hva¬
lite ga, vse zvezde in luč! Hvalite ga nebes nebesa, in vse
vode, ktere so nad nebesi (to je: nad podnebjem)!.. Hvalite
Gospoda na zemlji zmaji in vsi brezni! Ogenj, toča, sneg, led,
vihar, ki njegovo povelje spolnujejo! Hribi in vsi griči, rodno
drevje in vsi cedri! Zverina in vsa živina, laznina in perut¬
nina! Kralji zemlje in vse ljudstva, poglavarji in vsi sodniki
zemlje! Mladenči in device, stari in mladi naj hvalijo ime Go¬
spodovo! ker njegovo ime samo je visoko." (Ps. 148, 1—-4,
7 — 13.) — Ravno tako so poveličevali presveto božje im°
trije Izraelski mladenči v Babilonski razbeljeni peči, v ktero
so bili verženi, ker Nabuhodonozorjeve zlate podobe niso hotli
moliti in po božje častiti. Kakor kralj David so tudi ti trije
bogaboječi mladenči v sredi nesnanega ognja sklicevali vse
božje stvari, da bi prišle, in hvalile Gospoda. (Dan. 3.)

In od s vetnikov  beremo, da so ves čas življenja clo do sad-
njega zdihleja Boga hvalili in poveličevali njegovo sveto ime-
Da od drugih nič ne povem, naj le samo svetega Frančišku
Serafina v misel vzamem. Znano je od tega svetega moža, da
nikdar ni izgovoril presvetega imena Jezusovega razim z
večim spoštovanjem, če je tu ali tam ponameroma našel kak
listek ali papir, na kterem je bilo zapisano presveto božj°
ime, pobral ga je spodobno in skerbno shranil v svoji slanic'
(celici). In tudi svojim podložnim je veleval, naj delaj 0
ravno tako.

b) Nikakor pa še ni zadosti, božje ime le v sercu častit',
in ga z jezikom hvaliti, temveč je potrebno, posvečevati g a
tudi z djanjem.  Same besede brez djanja so prazen glas, s °
kapnica brez vode. Posvečuj torej, ljubo keršansko serce! p°"
svečuj presveto božje ime z čistim in svetim življenjem, ^ el
se clo sence greha ogibaj! Posvečuj Gospodovo ime z dob' 0
mislijo, z dobrim, svetim namenom pri vsem svojem djanju
nehanju, kakor nam sveto pismo veleva rekoč: „Ako jeste a

— 107 -

pijete ali kaj drugega dopočnete, storite vse v božjo čast.«
Posvečuj presveto božje ime tudi s ponižno vdanostjo v pre¬
sveto voljo božjo, ter voljno prenašaj, kar ti Bog hudega
pošilja ali težavnega naloži. Srečo in nesrečo, veselje in žalost
radovoljno sprejemaj iz božjih rok in z hvaležnim sercom.
Posvečuj božje ime tudi z zvestim spolnovanjem vseh dolžnost
svojega stanu, in se v vseh rečeh pravičnega skazuj pred
Bogom in pred ljudmi. — Kdor tako ravna, v djanju, posve¬
čuje sveto božje ime, kakor prosimo v pervi prošnji Go¬
spodove molitve, kedar molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime!«

5. Ali je pa zadosti, da človek sam za sebe
skerbi, da božje ime posvečuje, in da Bogu na čast
živi?

To še ni zadosti, ampak je treba skerbeli zraven tega,
( la tudi drugi ljudje posvečujejo sveto božje ime. Kedar tedaj
molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime,« 3  temi besedami med
drugim tudi prosimo božje pomoči, ktera naj bi nas podpirala,
kedar se trudimo in si prizadevamo, da bi tudi druge ljudi
napeljali, naj posvečujejo božje ime. — Pripomoči pa, da tudi
drugi ljudje božje ime posvečujejo, zamoremo:

h} da se lepo obnašamo,  in tako jim svetimo, s po¬
božnim zgledom, s kterim jim pot kažemo. Kdo ne ve, kako
v elilt 0  moč ima lep zgled do človeškega serca! Lep zgled
bližnjega k dobremu spodbada, mu serce meči, da svojo ne¬
rodnost spozna, se svojega pregrešnega življenja kesa, in si
Prizadeva poboljšati se. Marskterega togolneža je poterpežljivost
njegovega pohlevnega soseda ozdravila od njegove hude jeze
'n togote. Marskteremu nečistniku je ljuba nedolžnost, ktera je
tako milo iz obličja sijala pobožnemu človeku, tako  močno
v  serce segla, da se je začel sramovati in kesati svo¬
jca razuzdanega življenja. Marskterega mlačnega krislijana
j 0  gorečnost njegovega tovarša vnela za enako goreč-
nost. Zatorej lepo pravi sv. Frančišek Salezijan: „Ena sama
. ^ nca  zgleda je več vredna, kakor sto funtov besedi.«
Premišljevanje življenja in zgledov svetnikov je svetega Avgu¬
ština ogrelo in vnelo, da jih je začel posnemali, in da je tudi
0,1  sam svetnik postal. — Pervi kristijani so živeli tako lepo
ln  sveto, kakor bi angelji bili v človeškem telesu. Vse njih

- 108  -

djanje in nehanje je merilo le v to, da bi češčevaii in poveličevali
presveto ime božje. In njih lepe čednosti so pripomogle, da se
je tako naglo širila po svetu sveta vera Jezusova. — Veliki
Judovski duhoven je v zlat trak vrezano božje ime na svojem
čelu privezano imel, da bi njegov pogled opomnil slehernega
Izraelca na njegovo pervo in naj imetnišo dolžnost, da posve¬
čuje sveto ime božje. Enako moramo tudi mi prenašati pred
svojimi brati presveto božje ime, to je poveličevali ga moramo
z vsem svojim djanjem in nehanjem, da vidijo nase lepe zglede,
ter z nami vred poveličujejo presveto Božje ime. To dolžnost nam
tudi naš Gospod in zveličar prav močno na serce navezuje rekoč:
»Luči ne prižigajo, da bi jo pod mernik stavili, ampak na
svečnik, da sveti vsem, kteri so v hiši. Tako naj sveti vaša
luč pred ljudmi, da vidijo vaše dobre dela, in časte vašega
Očeta, kteri je v nebesih." (Mat. 5, 15. 16.) Ravno to nam
tudi sv, Peter (I. 2, 12.) priporoča, ko pravi: „Imejte lepo
življenje med neverniki, da, ko vas obrekujejo ko čudodelnike,
vaše dobre dela vidijo, in Boga časte dan obiskovanja." —'
Glejte, ljube duše! po takem polu skerbirno s svojim djanjem
in ravnanjem, da tudi drugi ljudje posvečujejo sveto božje ime-
In oj kako blago delo, kako sveto opravilo je to! Gotovo ne
moremo boljšega dela delati, ne svetejšega opravila opravljati,
kakor je to, če kako dušo rešimo in jo Bogu pridobimo!

Da drugi ljudje božje ime posvečujejo, pripemoremo tudi
b) da svarimo, opominjamo in strahujemo svoje
brate.  S. Bernard pravi: „če Gospoda, svojega Boga, ljubiš
iz celega svojega serca, in bi vidil, da ga kdo preklinja in
zaničuje, in da namesto posvečevati božje ime, ga prav gerdo
onečastuje, povej mi, bi mar zamogel to prenašati z mirnim
sercom?" Gotovo ne! Ravno zato so moramo na vso m° c
potegovati za božjo čast in poveličanje božjega imena. Koliko
duš je, ktere ravno zavoljo tega ne posvečujejo svetega božjeg 3
imena, ker nimajo človeka, da bi jih z ljubeznijo svaril m
opominjal! Koliko duš je, ktere bi ne padle v pogubljenje,-ako
bi njih naprejpostavljeni nad njimi čuli, in jih s keršansko lju¬
beznijo zavračali in strahovali, ter napeljevali, prav posveče¬
vati božje ime. Za take, ljubi moji! skerbite, da bodo vredno
posvečevali presveto božje ime.

— 109

Nikar se ne izgovarjajte, kakor nekdaj hudobni Kajn, ki
je nedolžnega brata ubil, po tem pa še prešerno Bogu odgo¬
voril: „Sem mar jaz varil svojega brata?" Nikar ne recite,
da imajo pamet in urn, in naj se po njem ravnajo; in da imajo
duhovne pastirje, ter naj jih poslušajo!" Ali mar ne veste,
da smo tudi za zveličanje svojega bližnjega skerbeti dolžni, in
sicer toliko kolikor je v naši moči? S takim izgovorom na
jeziku bi nikakor ne mogli prav moliti perve prošnje „0če-
naševe": „Posvečeno bodi tvoje ime." S temi besedami nam¬
reč na znanje dajemo, da želimo, da bi bilo posvečevano
božje ime. če pa pri lem ne storimo, kolikor zamoremo, da
bi tudi drugi ljudje posvečevali presveto božje ime; bi nikakor
ne bila resnična naša molitev. Tudi nikar se ne bojmo, da se
bomo ljudem zamerili, ako se goreče potegujemo za božjo
čast. Pametnim in poštenim ljudem se zamerili ne bomo, ako
Se  pa nespametnim in hudobnim ljudem zamerimo, kaj si je
na tem! Boljši je, ljudem se zamerili, kakor pa Bogu! S. Lu-
d.ovik ,  Francozih kralji, je ves gorel za božjo čast. Da bi vse
preklinjevanje in vse bogokletstva potrebi! iz svojega kraljestva,
dal je postavo, po kteri se je slehernemu bogoklelnežu in
preklinjevavcu z žarečim železom znamnje užgalo na ustnice,
in je tudi res vkazal nad enim naj imenilniših prebivavcov
Parižkega mesta zverševati to postavo. Ljudstvo je sicer
mermralo in godernjalo nad to ojstro postavo. Bogoljubih kralj
Pa se za to ni zmenil, marveč je rekel: „Naj me obirajo in
ogovarjajo, kolikor le koli hočejo; za vse to mi ni mar. Prav
r ad preterpim vse to, ako le s tim vse bogokletsvo polrebim
'z svojega kraljestva." — Enako naj tudi nas nobena nepri¬
jetnost in zamera pri ljudeh nazaj ne derži in ne vstavlja,
kedar se poganjamo za božjo čast in se potegujemo za posve¬
čevanje božjega imena!

Da bodo drugi ljudje božje ime posvečevali moramo:

c) tudi za nje moliti,  da bi Bogu v čast živeli in
božje ime posvečevali. Oh koliko tisučev, koliko milijonov
ljudi živi brez spoznanja božjega imena, in po temi tavajo,
ker se znajdejo v neveri ali krivoveri! Tudi oni bi mogli
božje ime posvečevati, tudi uni bi mogli Očeta nebeškega po¬
dati in ljubili. Tudi njih se moramo torej v ljubezni spomin-

- 110  —

jati, kolikorkrat koli molimo: ^Posvečeno bodi tvoje ime!“
in moramo Boga prositi, da bi tudi oni kmalu ravno tako z
nami vred molili, ter posvečevali in poveličevali presveto božje
ime. — Marskterikrat vtegnemo priti tudi v take okoljščine,
da svojega grešivšega bližnjega ne moremo in tudi ne smemo
kar naravnost svariti in opominjevati, akoravno vidimo, da je
svarjenja potreben. Ko bi ga namreč svarili, bi s svojim svar¬
jenjem več hudega storili, kakor dobrega. O takih primerlejih
molimo zanj, da mu Bog serce omeči in ga na pravi pot
za verne, ter zaverne na pot pokore in poboljšanja. Posne¬
majmo sveto Moniko, ktera je tako pridno molila za svojega
zašlega sina Avguština, dokler mu ni gnade pravega spokor-
jenja od Boga sprosila. — O da bi pač tudi mi prav pridno
za spreobernenje grešnikov Boga prosili, kako tečna in vspeš-
na bi bila taka molitev! Gotovo bi marskteri spokornik, ki je
poprej pregrešno živel in nečast delal božjemu imenu, zdaj z nami
vred priserčno molil v „Očenašu“: „Posvečeno bodi tvoje ime.“
Molil bi to prošnjo z jezikom in sercom, in jo spričeval z
besedo in djanjem!

6. Preden sklenem, naj vam še na to le vprašanje
odgovorim:

Ali mar Bog potrebuje, da mi skerbimo  za  nje¬
govo čast?

Nikakor ne! Bog ne potrebuje, da bi mi le skerbeli za
njegovo čast. Zakaj božje ime je in ostane sveto, če ga tudi
mi ne častimo. Toda gorje nam,  ako nočemo častiti presve¬
tega božjega imena! Bog nam zapoveduje: naj ga mi molimo,
hvalimo in poveličujemo, ker je to naša velika in preimenitna
dolžnost. Bog namreč je naš Stvarnik in mi smo njegove stvari.
Torej moramo spoznati od ene strani, da vse imamo le od
Boga in od druge strani, da je Bog neskončno visok in veli¬
časten, in brez tega spoznanja ne moremo doseči svojega
zveličanja. Bog nam je zapovedal, da ga molimo, hvalimo m
poveličujemo, in je tako veliko več za nas skerbel, kakor pa ^
samega sebe. In kedar molimo: „Posvečeno bodi tvoje ime-
prav za prav s to prošnjo nič ne pridevamo božjemu veh'

111

častvu, ktero je že samo ob sebi neskončno popolnoma, am¬
pak le bolj skerbimo za svoje lastno zveličanje in nekdajno
veličastvo v nebesih, kar lahko posnamemo iz Pavlovih besed,
ki pravi: „Božja volja je vaše posvečenje. 44  (L Tes. 4, 3.)
Amen.

XIV. Keršanski nauk.

Pridi k nam tvoje kraljestvo.

1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam razlagal pervo
Prošnjo keršanskega „0čenaša“, ktera je: »Posvečeno bodi tvoje
ime.“ V pervi prošnji — sem vam pravil, prosimo: da bi vsi
ljudje na zemlji božje lastnosti in popolnosti bolj in bolj spo¬
znali, in Boga prav častili in molili; da bi se grešniki k Bogu
spreobernili; da bi pravični v dobrem rastli in nikdar Boga
ne  zapustili; da bi se božjemu presvetemu imenu nikoli nobena
nečast ne godila ne z nevero, ne s kri vero, ne s preklinje-
Van jem ali nekeršanskim življenjem. Povedal sem tudi, kako
da moramo z jezikom in djanjern Boga častiti in posvečevati
Prosveto božje ime. Skazoval sem vam na dalje, da še ni za¬
dosti, da človek le sam posvečuje presveto božje ime; treba
j® tudi, sem rekel, skerbeti, da tudi drugi posvečujejo sveto'
božje ime, zato pa skerbimo: če se lepo obnašamo, svarimo
°pominjevamo in strahujemo grešnike in če za nje molimo.
^ a  zadnje sem vam še pravil, da Bog nikakor ne potrebuje,
da mi skerbimo za njegovo čast. Božje ime je in ostane sveto,
če  ga tudi mi ne posvečujemo. Bog pa nam zapoveduje,
častiti, hvaliti in poveličevali ga, ker je to naša preimenitna
dolžnost, in ker se ne moremo drugač vredne storiti večnega
zveličanja. — Danes pridemo pa do druge prošnje  Gospo¬
dove molitve, ktera je;

- 112  -

Pridi k nam tvoje kraljestvo.

2. Ker smo božji otroci, prosimo po vsi pravici naj po¬
prej in in pred vsem drugim, da bi bilo božje presveto ime
povsod spoznano in češčeno. Ker se pa to naj lepši in naj
boljši godi v cerkvi Jezusovi, v človeškem sercu, o kterein
prebiva posvečujoča gnada božja, in v nebesih, v kterih svet¬
niki in izvoljeni Boga časte in hvalijo, molimo za besedami:
„Posvečeno bodi tvoje ime" — kar druge besede: „Pi'idi
k nam tvoje kraljestvo.“

Cilj in konec vseh naukov svetega evangelija je božje,
je nebeško kraljestvo. S. Janez kerslnik je svoje pridigovanje
s temi besedami začel: „Delajte pokoro, zakaj nebeško

kraljestvo se je približalo.'* (Mat. 3. 2.) Tudi Jezus je pričel
svojo imenitno gorsko pridigo s tem, da je obetal nebeško
kraljestvo, rekoč: „Blagor ubogim v duhu; njih je nebeško
kraljestvo." (Mat. 5, 3.) Kedar se jo iz Kafarnauma Jezus
podal v pust kraj, iskale so ga množice in prišle do njega?
in so ga priderževale, da bi ne šel od njih. On pa jim j e
rekel: „Tudi drugim mestom moram oznanovati božje kral¬
jestvo, ker sem zato poslan." (Luk. 4, 42. 43.) O tistih
štirdesetih dneh, o kterih je Jezus po svojem vstajenju še na
zemlji bival, jo on večkrat govoril s svojimi učenci, ot ^
nebeškega kraljestva. In vsem ljudem brez razločka kliče:
„Iščite naj poprej božjega kraljestva!" (Mat. 6, 33.) Ravno
tako nas u „Očenašu" moliti uči: „Pridi k nam tvoje kral¬
jestvo!

Ker se tedaj tolikrat od božjega ali nebeškega kraljestva
govori, vprašujem:

Kaj je in kolikero je božje kraljestvo, za ktero
prosimo v drugi prošnji Gospodove molitve?

Odgovorim, da beseda „božje kraljestvo" ima po nauku
svetega pisma in svetih cerkvenih učenikov trojni pomen,
in sicer:

a) Božje kraljestvo je sveta katoliška cerkev,  kt el °
je Jesuz Kristus postavil, in jo neprenehoma vlada on, n j en
nevidni poglavar;

— 113

b) Božje kraljestvo je kraljestvo gnade,  s ktero Bog
po veri, po upanju in po ljubezni kraljuje v pravičnih dušah.

c) Božje kraljestvo so tudi v nebesa,  v kterih Bog
kraljuje čez vse angeljske verste, in čez vse izvoljene, in je
njih večno plačilo in njih naj veča sreča. Glejte! po teh treh
kraljestvih segajo naše želje, kedar molimo : „Pridi k nam
tvoje kraljestvo."

3. Pa poglejmo bolj na drobno svete besede: „Pridi k
nam tvoje kraljestvo", ter drugo prošnjo „Očenaševo".

a) V drugi prošnji Gospodove molitve sami za sebe
sicer ne prosimo, da bi nas Bog vzel v svoje božje kraljestvo
tukaj na zemlji, ktero kraljestvo je sveta cerkev Jezusova.
Mi namreč se že nahajamo v tem božjem kraljestvu, ter v
sveti cerkvi Jezusovi, ker smo kerščeni in smo kristjani.
Prosimo pa sami za sebe, da bi nas Bog do konca našega
življenja ohranil v pravi cerkvi in sveti veri Jezusovi.
V ozir drugih ljudi pa prosimo v tej prošnji, da bi Bog
svoje kraljestvo, to je svojo cerkev in pravo vero po vsem
svetu razširjal in ulerdoval; da bi se Judje in neverniki pod-
vergli sveti veri Jezusovi, spoznali pravega Boga in sprejeli
resnico; da bi se tudi razkolniki in krivoverci povernili v pravo
cerkev, ktero so zapustili; in da bi bil po tem takem le en
hlev in en pastir. Sv. Frančišek Rsaverjan je ^arsikterikrat
cudovaje se gledal, kako francozki in španjski tergovci svoje
življenje v nevarnost poslavljajo samo zavoljo tega, da bi
°bogateli na časnem blagu. To gledaje je zdihoval, ter rekel :
»Kako je to! Ali je mogoče, da so ti možje vse bolj goreči,
da bi si vterdili svojo časno srečo in si nabirali minljivih za¬
kladov, kakor pa sem jaz, da bi Bogu duše pridobival, in
razširjal njegovo kraljestvo ! Vsak dan molim : „Pridi k nam
tvoje kraljestvo!" in sem vendar le prelen in prenemaren,
da bi v razširjanje tega božjega kraljestva kaj pripomogel!“
Ta misel ga spodbode, da prime palico v roke, potuje v daljno
Indijo in v odročno Japonijo, da bi ondi duše klical in spreje¬
mal v božje kraljestvo. Ne vslraši se nobene nevarnosti ne
na  kopnem ne na mokrem, ne vstavljajo ga ne hribi ne doline,
ne  zmaga ga ne lakota ne žeja, ne vžugajo ga ne pusti kraji
ne  divji ljudje. Z britko martro v rokah hiti med molikovavce,
K«š, ntrak, B

- 114 -

da bi neznani svet pridobil Kristusu in njegovi sveti cerkvi,
in revne satanove sužnje pripravil v miljeno prostost božjih
otrok. Frančišek sam je po spričevanju verjetnih mož spre-
obernil 52 dežel, znamnje svetega križa v čast pripravil3000
milj na dolgo in široko, in skorej tisuč tisučev molikovavcev
kerstil z lastno roko. Ta sveti mož je pač res ne le z be¬
sedo, ampak tudi z djanjem molil: „Pridi k nam tvoje kralje¬
stvo \ u  — Kaj pa mi, ljubi moji! storimo za razširjanje božjega
kraljestva ? Vem, da se ne moremo vsi podati na misijon v
daljne tuje kraje, neverskim ljudstvom oznanovat sveto evan¬
gelije in razširjat in uterdovat med njimi božje kraljestvo: P 1 '*
vsem tem pa le vendar zamoremo moliti, priserčno moliti, da
bi se sveta cerkev božja zmerom dalj razširjala in ulerdovala
na zemlji. Zraven tega zamoremo tudi podpirali z miložnjo
misijonarje ali oznanovavce svete vere Jezusove, ki med ne¬
verniki in molikovavci y  daljnih pokrajinah zemlje oznanujejo
svetega evangelija zveličanske nauke. Priložnosti za odrajto-
vanje takih milodarov nam ne manjka, ker nam je clo od više
gosposke zapovedano, milodare nabirati leto za letom med
očitno službo božjo za oznanovavce svete vere- po Turških
pokrajinah in po zamorski Afriki.

Kakor pa od ene strani prosimo v drugi prošnji Gospo¬
dove molitve, da bi Bog svoje kraljestvo, to je svojo cerkev
in pravo vero po vsem svetu razširjal in uterdoval; ravno
tako prosimo s to prošnjo od druge strani, da bi Bog razdeval
kraljestvo hudičevo, to je pregrehe, nevero in vse zmote. Te
rečr morajo goreče prositi tako grešniki kakor tudi pravični-
— Pravim, da morajo grešniki priserčno prositi, da bi Bog
razdeval in zatiral kraljestvo satanovo. Ako Bog ne gospoduje
v človeškem sercu, gospodujejo pa v njem satan, hude strasti
in pregrehe. To je pa zares žalosten in prežalosten slan, ako
človek služi takim trinogom ! Zatorej je res potrebno, da grešni
človek prav goreče moli: „Pridi k nam tvoje kraljestvo !“ i°
da pray priserčno Boga , prosi, naj bi se ga Bog usmilil, lei
ga rešil iz sužnosti hudičeve in iz sužnosti pregrehe, iz ktere
se sam rešiti ne more. — Pa tudi pravični  morajo v drugi
prošnji „Očenaševi“ prositi pomoči božje, da bi jih obvarovala
kraljestva hudičevega. Akoravno so namreč pravični j arin

— 115 —

satanov otresli in jarm pregrehe od sebe vergli; vendar le
niso še varni, da bi se v staro sužnost ne mogli povernili.
Sv. Pavl pravi: „Kdor stoji, naj gleda, da ne pade." Če so
tudi hude strasti vkrolili, jih vendar le niso popolnoma vdušili
in iz sebe potrebili. Zmerom še čutijo s svetim Pavlom vred
postavo v svojih udih, ktera se bojuje zoper postavo duha, in
jih v sužnost j deva pod postavo greha, ktera je v njihovih
udih; (Rimlj. 7, 23.) zmerom še čutijo vojsko med duhovnim
in mesenim človekom. V tej hudi vojski pa ne morejo obstati
brez božje pomoči. Tedaj morajo tudi pravični moliti in goreče
Prositi, da bi jih Bog obvaroval pred kraljestvom hudičevim in
Pred kraljestvom greha zdaj in vselej do konca življenja. —
In kakor prosimo, da bi Bog med nami in v našem sercu
zaterl kraljestvo satanovo in kraljestvo pregrehe, prosimo ob
e nem, da bi tudi med drugimi ljudmi po vesoljnem svetu
razdiral in zatiral kraljestvo hudičevo, ter pregrehe, nevero in
*se zmote.

h) V drugi prošnji Gospodove molitve na dalje prosimo,
da bi nam Bog dodelil svojo gnado, vero, upanje in
ljubezen, in v nas vedno množil.  Ni še namreč zadosti,
da bi le samo božje kraljestvo na zemlji k nam prišlo, to je,
da bi bili sprejeli v sveto cerkev' božjo. Zakaj veliko se jih
nahaja v sveti cerkvi božji, pa se pri tem vendar le pogube.
Ravno zato prosimo v drugi prošnji „Očenaševi" tudi še za
kraljestvo gnade,  to je: mi prosimo, da bi Bog ne le
^ našem sercu, kakor smo že poprej v mislih imeli, zalerl
kraljestvo pregrehe, ter polrebil iz njega vse pregrešne misli
in želje in vse dela taine, in pokončal v njem vso oblast sa¬
tanovo; ampak da bi v našem sercu tudi prebival s svojo vse¬
mogočno gnado, po kteri bi v čednostih rastli in se bogatili na
d °brih delih. Gnada božja namreč je listi studenec žive vode,
°d kterega je Jezus Samarijanki govoril pri Jakobovem vod¬
njaku rekoč: „SIehern, kteri pije od te vode (to je : od na-
t°rne vode iz Jakobovega vodnjaka), bo spel žejin; kdor pa
P‘je od vode, klero mu bom jaz dal, ne bo žejin vekomej :
ai npak voda, ktero mu born jaz dal, bo njemu studenec vode
hirajoče v večno življenje." (Jan. 4, 13. 13.) človek
namreč zamore pokoj najti le samo v Bogu, za kterega je

8 *

116  -

vstvarjen, v spoznanju njegove resnice, v svetem življenju,
pravi sveti Avguštin. Resnico pa spoznava in sveto živi le
takrat, kedar se znajde v gnadi božji. Srečen tedaj človek,
v kterem Bog prebiva s svojo gnado, da zamore reči s svetim
Pavlom: „Živim, pa ne toliko jaz, ampak Kristus živi v meni. tf
(Gal. 2, 20.) Gnada božja mu vero oživlja, mu upanje vter-
duje, mu ljubezen vnema, da se v vseh rečeh ravna po božji
volji, zvesto spolnuje svete božje zapovedi. Ako Bog prebiva
v naših sercih s svojo gnado, nam gnada božja vlada nas 0
serca, da se ne ravnamo po hudem nagnenju in spačenem p°'
željenju, temveč po naukih svete vere, po pameti in po vesti,
in po tem takem vživame notranji mir in pokoj, kakor sprt'
čuje sv. Pavl rekoč: „Božje kraljestvo ni jed in 'pijača, ampak
pravičnost in mir in veselje v svetem Duhu.“ (Rimlj. 14, 1?;)
Naša duša, dokler je čisla in greha prosta, je sedež božji m
veselje nebes. Glejte! kako srečen je človek, v čegar sercu
je zastavljeno kraljestvo božje gnade, za ktarega prosimo v
drugi prošnji Gospodove molitve. Kaj čuda tedaj, da so svet¬
niki tako goreče prosili za to zveličavno kraljestvo gnade
božje? Med drugimi je sv. Tomaž (z pridevkom: „Tomaž o,
Jezusa^) večkrat prav goreče molil to le molitev: „Pridi ^

serca, o predobrolljivi Oče! kraljuj v njih, o najviši Gospod •
in vterdi si ondi svoje stanovanje, če je moja duša tolikanj
srečna, da zamore tukaj na zemlji tvoje kraljestvo poslati, sem
ves vdan, ako mi tudi, dokler je tebi dopadljivo, nekoliko da J
odmakneš nebeško kraljestvo, ter podaljšaš moje časno revno
življenje. V nebesih namreč kakor tudi na zemlji ničesar
drugega ne želim, kakor le samo tebe; in da le ti v meni s
popolno močjo in neomenjeno oblastjo kraljuješ, so s tim sp 01 '
njene vse moje želje .“  — Ali pa čutiš tudi ti kristjan ! krist¬
jana ! kako velika je sreča, ako Bog kraljuje s svojo gu a
v človeškem sercu ? Ako bi to prav čutil, bi gotovo P ri \ (
goreče molil mile besede: „Pridi k nam tvoje kraljestvo •

bi gotovo prav priserčno prosil božje gnade. In bi j e  ®.
prosil samo, ampak bi tudi vse storil, kar je potrebno, da
Bog s svojo gnado prebivati zamogel v tvojem sercu, v tvoj^
duši. Kazal bi z vsem svojim djanjem in ravnanjem, da za*
hrepeniš po kraljestvu božje gnade, Pripravljen bi bil,

- 117  —

umreti, kakor pa dovoliti, da bi greh gospodoval v tvojem
trohljivem telesu. Greh namreč prežene Boga in njegovo sveto
gnado iz človeškega serca. Skerbno bi odpravljal iz svojega
serca vse, kar bi vtegnilo v njem razdreti božje kraljestvo.
Varoval bi se napuha, lakomnosti, nečistosti, nevošljivosti, po¬
žrešnosti, jeze, lenobe in vsega hudega, klero bi ti gnado
božjo prepodilo iz tvojega serca. Vse tvoje misli in želje, vse
Ivoje besede in djanja bi bile tako obravnane, da bi se iz njih
°čitno kazalo, da hrepeniš po gnadi božji, po božjem kraljestvu
v  svojem sercu enako tistemu človeku, kteri je našel zaklad, v
n j'vi skrit, in je šel, ter od veselja nad njim prodal vse, kar
je imel, in je kupil tisto njivo; in enako tistemu lergovcu,
bleri išče dobrih biserov, kteri, ko je našel en drag biser, je
Se l, in prodal vse, kar je imel, in ga je kupil. (Mat. 13,
44 — 40 .)

c) Na zadnje v drugi prošnji Gospodove molitve tudi še
Prosimo, da bi po sedajnem življenju vsi v nebesa
P r 'šli,  da bi nas Bog po smerti vzel v kraljestvo svojega
Veličastva, v kterem bomo ž njim vred kraljevali vsi vekomej.
Tistega nebeškega kraljestva prosimo v drugi prošnji „Oče-
uaševi“, kterega je prosil desni razbojnik na križu, ter rekel
Jezusu: „Gospod ! spomni se me, kedar prideš v svoje kralje—
stvo.« (Luk. 13, 42.) Tistega veličastnega nadzemeljskega
kraljestva prosimo z drugo prošnjo Gospodove molitve, ktero je
v ečno srečno prebivališče izvoljenih božjih po poslednji sodbi.
Res je sicer, da duše pravičnih, ako se v gnadi božji znajdejo
°b svoji ločitvi iz lega sveta, in clo nobenega greha nimajo
nad seboj, in jim nobenega dolga ni treba plačevati, — res je,
Pravim, da duše takih pravičnih kar naravnost gredo v kralje¬
stvo veličastva božjega; toda njih telo takrat še ne gre v
nebesa; s telesom vred pojdejo te svete duše v vesele nebesa
f e  le po poslednji sodbi, ktera se bo godila po vstajenju teles,
In pri kteri bodo iz Sodnikovih ust zaslišali prevesele besede:
»Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! in vzemite v posest kra¬
ljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta .“  (Mat. 25,
34.) To kraljestvo je naš cilj in konec, je noša edino prava,
v ečno srečna domačija, v kteri ni ne lakote ne žeje, ne vro-
c ‘ne ne zime, ne žalosti ne solz, ne terpljenja ne bolečine,

i 18

ne bolezni ne smerti, ampak večno veselje in neminljiva sreča.
V tem kraljestvu tudi ni ne sebične samosvoje ljubezni, ne
spačenega poželjenja, ne hudih strast, zakaj Bog sam bo ondi
gospodoval nad našimi željami, nad našim sercom, nad našo
dušo. — Po tem kraljestvu je tolikanj goreče hrepenel prerok
David__rekfijč.: „Eno sem Gospoda prosil, to ga bom še prosil,
da bi prebival v Gospodovi hiši vse dni svojega življenja."
(Ps. 26, 4.) „Kakor hrepeni jelen po studenčnici, tako hre¬
peni moja duša po tebi, o Gospod! Mojo dušo žeja po močnem,
živem Bogu; kdaj bom prišel, in se prikazal pred božje obličje?"
(Ps. 41, 2. 3.) „Gorje meni, da se moje potovanje zdaljšuje!"
(Ps. 119, 5.) „Pelji me iz ječe, (o Gospod!) da prestavljam
tvoje ime." (Ps. 141, 8.) — Po tem kraljestvu so tudi drugi
prijatli in izvoljeni božji zdihovali. — Zdihujmo torej tudi mi
prav iz dna serca po tem nebeškem kraljestvu, in to tem bolj,
ker nas tolikanj reči priganja in naganja, da prav goreče po
njem zdihujemo, da Boga prav priserčno zanj prosimo. Le
pomislite, kako revno je naše življenje na tem svetu; koliko
hudega na človeka leti od zibelke njegove do groba njegovega;
koliko _zime in vročine si vžije, koliko lakote in žeje prestane,
koliko truda in terpljenja prebo, koliko zaničevanja in pre¬
ganjanja prelerpi! Vse to človeka priganja, hrepeneti po boljšem
kraljestvu, kterega je Bog obljubil vsem pravičnim, in v kterem
ne bo nič več ne nobene stiske, nič več ne nobene brhkosti,
nič več ne nobene solze. — Pojoilii smo na tem svetu, ki iz
časnega življenja potujemo prouvečnemu življenju v obilnem
trudu in mnogih težavah. Kakor se tedaj pozemljiški potnik
željno ozira proti tistemu kraju, v kterega je namenjen, ravno
tako moramo tudi mi priserčno hrepeneti proti svoji večno
srečni domačiji, proti nebeškemu kraljestvu. — Vedno vojsko¬
vanje je naše življenje na tem svetu. Vojsko imamo z hudim
duhom; vojsko imamo z zapeljivim svetom; vojsko imamo s
svojim lastnim hudim nagnenjem in grešnim poželjenjem. Ti
trije sovražniki našega zveličanja si neutrudeno prizadevajo,
da bi nas pogubili. Torej je pametno in prav, da si človek iz
tolikanj nevarnega življenja s svetim Pavlom vred prav priserčno
želi v boljše življenje, v kterem ne bo nobenega sovražnika,
nobenih skušnjav, nobene nevarnosti več, ampak bo večni mir in

119 -

večni pokoj. Pametno je in modro, prav goreče moliti: „Pridi
k nam tvoje kraljestvo!" — Pri vsem tem pa je le vendar
veliko ljudi med keršanskim svetom, kteri bi vedno radi na
zemlji ostali, in bi nikoli po nebesih ne vpraševali, ko bi imeli
vedno dosti pozemeljskega premoženja in časnega blaga, in bi
jim posvetno veselje nikoli ne vsahnilo. Kaj porečemo od takih
ljudi? Nič drugega ne porečemo, razun to, da so slepi in
nespametni: Slepi so, ker le po senci sreče segajo, za resnico
pa in pravi blagor se ne zmenijo. Nespametni pa so, ker
minljive, trohljivc reči bolj obrajtajo memo neminljivih, nestroh-
Ijivih, ktere človeka večno in popolnoma srečnega storili za-
morejo. — Mi pa, ljubi moji! tako nikar ne ravnajmo, .temveč
tje gori proti nebesom v enomer obračajmo svoje misli in
svoje želje.

Alj je pa že zadosti, da le samo želimo in prosimo ne¬
beškega kraljestva? — Naka! to še ni zadosti, temveč moramo
zraven tudi še delati za nebeško kraljestvo, ter zvesto po božji
volji živeti. Jezus Kristus pravi: „Nebeško kraljestvo silo lerpi
in bo le silnim v last." In mladenču je rekel: „Ako hočeš v
življenje iti, spolnuj zapovedi." (Mat. 19, 17.) Sv. Pavl uči;
>jKteri se bojuje na premaganje, ni kronan, ako se ni po postavi
vojskoval." (II. Tim.2,5.) Kralj David poje: „Ogibaj se hudega
>n delaj dobro; in prebival boš vedno in vselej" to je: večno
stanovanje boš imel v nebesih. (Ps. 36, 27.) Izraelci so morali
sedem sovražnikov premagali, preden so prišli v obljubljeno deželo.
Ravno tako moraš tudi ti, moj kristjan! braniti se in zmagali
vse sovražnike svojega zveličanja, ako hočeš kdaj priti v božje
kraljestvo v nebesih. — Pravični stare zaveze, aposteljni, mučenci
in drugi svetniki so veliko lerpell, in vse dragovoljno terpeli,
ker so si nebeškega kraljestva želeli. Ravno tako moraš tudi ti
delati in terpeli za nebeško kraljestvo. Kdor se pa noče trudili
za nebeško kraljestvo, in svojega hudega pozeljenja noče stra¬
hovali in premagovati, tudi ne bo prišel v nebeško kraljestvo,
ktero bo le silnim v del. Amen.

-120  -

XV. Keršanski nauk.

Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih
tako na zemlji.

1. Zadnjič sem vam razkladal drugo prošnjo „0čenaša“,
in sem vam pravil, da v tej prošnji prosimo : a) da bi Bog
svoje kraljestvo, to je: svojo cerkev in pravo vero razširjal in
uterdoval po vesoljnem svetu; kraljesvto hudičevo pa, to je:
pregrehe, nevero in vse zmote razdeval; b) da bi nam Bog
dodelil svojo gnado, vero, upanje in ljubezen, in v nas vedno
množil; c) da bi po lem življenju vsi v nebesa prišli. Tudi
sem vam skazoval, da še ni zadosti, le samo želeti in prositi
nebeškega kraljestva, temveč da moramo za nebeško kraljestvo
tudi delati, ter zvesto spolnovati sveto voljo božjo. Zakaj
Jezus pravi: „Nebeško kraljestvo silo terpi in bo le silnim
v last“; in da mora božje zapovedi spolnovati, kdor hoče v
življenje iti. (Mat. 19, 17.) — Danes pa vam bom razlagal
tretjo prošnjo  „0čenaša ft , ktera je:

Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako  na

zem  lj  i.

2. Kaj  pa prosimo v tretji prošnji Gospodove
molitv e?

V drugi prošnji smo prosili, da bi božje kraljestvo k nam
prišlo. Božje kraljestvo pa bo res k nam prišlo, če radi, zvesto
in vsak čas spolnujemo sveto voljo božjo. Gospod namreč sam
pravi: „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod, Gospod! pojde v
nebeško kraljestvo, temveč le tisti, kteri spolnuje voljo mojega
nebeškega Očeta . u  (Mat. 7, 21.) In ravno zato prosimo v tretji
prošnji: „Zgddi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji-"
— V tej prošnji tedaj prosimo najpoprej:

- 121  -

a) Da bi Bog nam vsem dal gnado, njegovo
sveto voljo vselej, na tanjko in voljno spolnovati,
kakor jo angelji in svetniki v nebesih spolnujejo.

Ako pa hoče človek božjo voljo spolnovati, mora jo tudi
vedeti in spoznati. Ce je ne ve in ne spozna, tudi ne more
je spolnovati in se po njej ravnati. Da bo pa človek božjo
voljo vedel in spoznal, mu jo mora Bog sam razodevati in na
znanje dati. In Bog nam jo tudi res na znanje daje deloma
po svetem pismu, deloma po svojih zapovedih, deloma po
naukih svete cerkve in po svojih namestnikih.

Božjo voljo po tem takem zvemo:

a) iz svetega pisma, in sosebno iz svetih evan¬
gelij.  Sv. evangelje pa nam pred drugim naj bolj priporoča,
spolnovati dve najimenitniše zapovedi keršanstva, v kterih so
zapopadene vse druge. Veleva nam namreč ljubili Boga čez
vse in bližnjega kakor sebe. Zapoveduje nam, ljubiti clo
sovražnike, in dobro storiti njim, kteri nam hudo store, moliti
zanje, ki naš žalijo in preganjajo. Ukazuje nam, drugim storiti
to, kar po pameti želimo, da bi drugi nam storili; nikomur pa
ne storiti kaj takega, kar bi mi ne imeli radi, da bi drugi
nam storili. Sv. evangelje nas uči, da se moramo ponižati,
ter biti kakor otroci, ako hočemo priti v nebeško kraljestvo,
ktero silo terpi in bo le silnim v last. Uči nas, da moramo
sami sebe zatajevati, svoj križ dragovoljno nositi, zvesto za
Kristusom hoditi, ako hočemo njegovi vredni učenci biti, in
nekdaj k njemu priti v nebesa. Tako tedaj nam sv. evangelije
razkriva in razodeva sveto voljo božjo, ktero moramo zvesto
spolnovati, ako hočemo doseči večno življenje.

Svojo sveto voljo nam Bog na znanje daje:

b) tudi po svojih svetih zapovedih  ali po postavi
dani na Sinajski gori in pisani na dve kamnitne tabli. V teh
svojih svetih zapovedih zapoveduje Bog, da ga častimo in
hvalimo, ljubimo in molimo, kar se po besedah sv. Avguština
zgodi sosebno, ako živo verujemo, terdno zaupamo in goreče
ljubimo. V teh zapovedih prepoveduje po nemarnem imenovati

- 122  -

njegovo sveto ime, in mu nečast delali s krivo prisego, rotenjem
in preklinjevanjem ali kakim drugim grehom. V teh zapovedih,
zapoveduje praznik posvečevati, ter zderžali se hlapčevskih del,
opravljati pa pobožne dela. V teh zapovedih zapoveduje očeta
in mater v časti imeti, jih spoštovali, ljubiti in vbogati. V teh
zapovedih prepoveduje ubijati, bližnjega v jezo geniti, ali mu
po kakem drugem potu spodkopavati dušno ali telesno zdravje.
V teh zapovedih prepoveduje kaj nespodobnega misliti, želeti,
govoriti alj kaj nesramnega v djonju doprinesli; ropati a!j krasti
alj goljufovati in tako bližnjega poškodovati, po krivem zoper
njega pričevati, alj poželeti pluje blago alj ženo. V teh svojih
svetih zapovedih tedaj nam Dog na znanje daje svojo sveto
voljo. Kdor po tem takem spolnuje božje zapovedi, spolnuje tudi
božjo voljo; in kdor nasproti ravna božjim zapovedim, s tim
tudi nasproti ravna božji volji.

Svojo sveto voljo nam Bog razodeva

c) tudi še po naukih in zapovedih svete cerkve
in svojih namestnikov.  Sveta katoljška cerkev je nevesta
Kristusova, od kterega je prejela oblast, svojim vernikom sveto
voljo božjo oznanovati in jim zapovedi dajati, in pravoverni
kristjani so dolžni, vbogati jo in njene zapovedi spolnovati.
Dolžni so tedaj pokorščino Rimskemu papežu, ker on je na¬
mestnik Kristusov na zemlji in vidni poglavar svete cerkve
Jezusove. Dolžni so pokorščino tudi svojim škofom, ktere je
sv. Duh postavil, vladati in voditi pravo cerkev božjo. Dolžni
so pokorščino tudi drugim duhovnim pastirjem, pridigarjem in
spovednikom, dokler jim božjo voljo oznannjejo v božjem imenu.
Vsem duhovnim pastirjem veljajo besede Kristusove, ktere je
nekdaj govoril svojim aposteljnom, rekoč: „I(dor vas posluša,
mene posluša. Kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Kdor po
mene zaničuje, zaničuje tega, ki je mene poslal . u  (Luk. 10,16.)
— Zraven tega, da nam Bog po duhovskih gosposkah svojo
voljo na znanje daje, na znanje daje nam jo tudi še po drugih
naprejpostavljenih in po deželskih gosposkah. — Svojo sveto
voljo Bog na znanje daje otrokom po starših, kterim je Bog
otroke izročil, da bi jih hudega obvarovali, in jih izredili v
bogoljubne in zares pobožne ljudi. Otroci tedaj, ki v poštenih

123  -

rečeh staršev ne vbogajo, ne spolnujejo božje volje, in lažnjiva
je njih molitev, kedar molijo v »Očenašu": »Zgodi se tvoja
voljo, kakor v nebesih, tako na zemlji." — Svojo voljo Bog
razodeva hlapcom in deklam po gospodarjih in gospodinjah,
kteri morajo ravno tako pridno skerbeti za svojo družinjo,
kakor skerbni starši za svoje otroke. — Svojo voljo nam Bog
na znanje daje po kraljih in cesarjih in njih namestnikih, in
dolžni smo jih vbogali, dokler nam ne zapovedujejo nič takega,
kar bi bilo nasproti božjim zapovedim. Tako nas uči sv. Pavl
rekoč: »Vsak človek bodi podložen viši oblasti; ni namreč
oblasti od drugod kakor od Boga; klere pa so, so od Boga
postavljene. Kdor se tedaj oblasti vstavlja, se božji volji vstavlja.
Kteri se pa vstavljajo, sami sebi pogubljenje nakopavajo."
(Rimlj. 13, 1 — 2.) Tega nauka so se vsak čas zvesto deržali
pobožni kristjani, ter so bili pokorni deželskim gosposkam v
vseh rečeh, klere niso bile nasprotne božjim zapovedim. Le
samo takrat niso bili pokorni, kedar so jim neverski cesarji
ukazovali kaj takega, kar jim je storiti prepovedovala sveta
vera. Če so jim, postavim zapovedovali molike moliti, so rajši
terpeli najstrašnejše muke in grozepolno smert, kakor pa da
bi bili molikovali; zakaj molikovanje je nasprot božjim zapo¬
vedim, kterih človek nikoli ne sme prelomiti. V drugih
poštenih in pravičnih rečeh pa so bili vselej najzveslejši
podložniki.

Nikar pa ne mislite, da le samo to je božja volja, kar
Uam je po svetem evangeliju, ali po božjih in cerkvenih za¬
povedih ali po naprejpostavljenih naravnost zapovedano. Volja
božja je tudi, da opravljamo toke reči, klere niso zapovedane,
vendar pa so dobre, in človeku zasluživne in mu v nebesa
pomožne. Take dobre reči' so postavim: ob kakih posebnih
Priložnostih kaj več moliti, se dalj časa v cerkvi pomuditi,
Postiti se tudi ob nezapovedanih postih. V takih rečeh božjo
Vo 'jo spolnovati je prav in dobro; vendar pa mora človek
P r i tem gledati, da zavoljo takih reči, ktere niso zapovedane,
in ktere spolnovati ga že pravica priganja. Kdor bi opravljal
lo > kar ni zapovedano, akoravno je samo ob sebi dobro, pa
bi zavoljo tega opuščal to, kar mu je zapovedanega in kar
pravica od njega terja, bi ne spolnoval božje volje. Da bote

- 124

lagleje umeli to reč, vam jo bom v zgledih razložil. Ta ali
uni bi imel postavim plačevati velik dolg, povračevati tuje
blago, poravnati storjeno škodo; pa vendar le vsega tega ne
stori, ampak le obilno miložnje revežem deli. Vprašujem vas:
Ali spolnuje tak človek božjo voljo? Naka, ne spolnuje je ne!
Pa porečete: Kaj ni miložnjo deliti dobro delo? Vam rečem:
Da, je dobro in sveto delo, toda ne vsploh za vsakega lerdo
zapovedano. Kdor sam nič nima, ni zavezan, drugim miložnje
deliti. Dolgove plačevati pa, tuje blago nazaj dajati, storjeno
škodo popravljati, je za vsacega terdo zapovedana dolžnost,
klero pravica terja. In sicer tako terdo zapovedana dolžnost
je to, da človek, ki zdaj ne more spolnili te dolžnosti, jo
mora spolniti pa pozneje; in če je popolnoma ne more zveršiti,
jo mora pa zverševati deloma, kar in kolikor mu je le koli
mogoče. In božja volja je, da se to zgodi pred unim,
ter poprej tuje blago nazaj da, preden se miložnja deli, —
Ali pa ko bi ta ali una dekla ob delavnikih v cerkev molit
hodila, na polji pa bi okopavanje in pletev in žetev opuščala,
kar je potrebno in jej po njenem stanu zapovedano. Ali
spolnuje taka dekla voljo božjo ? Naka, ne spolnuje je! Kako
je to? Kaj mar ni prav in dobro, v cerkev hoditi, ter ondi
opravljati svoje molitve? Prav in dobro je; vendar pa ni božja
volja, da bi človek zavoljo tega opuščal to, kar mu zapoveduje
dolžnost njegovega stanu.

V drugi prošnji Gospodove molitve prosimo na dalje :

b) Da bi Bog od nas odvernil  vse, kar bi nas
zaderževalo v spolriovanju svete volje božje.  —
Spolnovati sveto voljo božjo pa nas odvračuje deloma naše
lastno hudo nagnjenje, naša slabost in nezmožnost, v kakoršno
nas je pripravil greh pervih staršev. Spolnovati sveto voljo
božjo nas odvračuje zraven tega tudi še zapeljivi svet s svojimi
kužnimi nauki in pohujšljivimi zgledi. Spolnovati sveto voljo
božjo nas odvračuje na dalje tudi satan sam, kleri vedno okrog
hodi kakor dereč lev, iskaje, koga bi požerl. Kedar tedaj
molimo: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji"*
prosimo s tim Boga, da bi hudo nagnjenje v nas vkrotil, in
nas obvaroval zapeljevanja sveta in zalezovanja hudega duha ;

- 125  -

zakaj vse to nas sosebno zaderžuje spolnovali sveto voljo
božjo memo mnogih drugih reči, kakoršne so postavim : pre¬
veliko bogastvo ali pa presilna revščina i. t. d,

V tretji prošnji „Očenaševi® prosimo tudi še:

c) da bi se vsi, vselej in vvseh okoljščinah
vdali v božjo voljo.  Prosimo, da bi nam Bog pomagal,
ter nam gnado dal, da bi se zamogli vselej božji volji podvreči,
naj si nam že pošilja alj srečo alj nesrečo, alj veselje alj žalost,
alj kaj prijetnega alj kaj zopernega.

a. če je to, kar nas zadene, prijetno,  postavim: visoka
služba, alj kaka dedščina (erbšina), alj kaka druga sreča, mo¬
ramo tretjo prošnjo Gospodove molitve moliti s hvaležnim
sercom do Boga, ki nam je naklonil to dobroto, ter ga prositi,
naj bi nam pomagal, da bi to dobroto božjo vsegdar obračali
v božjo čast; ko bi pa vtegnila škodljiva bili našemu zveli-

• nanju, da bi nam jo Bog rajši odvzel. Z besedami: „Zgodi se
tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji®, prosimo namreč
tudi to, da bi Bog od nas odvernil vse, kar bi vtegnilo škodljivo
bili našemu zveličanju. Tako je storil nek slepec, od klerega
Surij (Surius) v življenju svetnikov pripoveduje. Temu slepcu
je sv. Benedikt s čudežem pomagal, da je ozdravel, ter spre¬
gledal. Kedar je pa pogled dobil, se je k Bogu obernil in
Prosil, naj bi ga Bog djal spet v poprejno slepoto, ako bi to,
da je spregledal, Bogu ne bilo dopadljivo in njegovi duši ne
bilo v zveličanje.

b. Težeje nam je vdati se v božjo voljo v rečeh, ktere
so težavne, neprijetne in zop.erne  naši spačeni natori. Pa tudi
pri takih rečeh moramo moliti, in sicer tolikanj bolj goreče moliti:
»Zgodi se tvoja volja!“ Z Jezusom moramo reči: „Oče 1 no
moja, ampak  tvoja volja naj se zgodi.® — „Oče nebeški! ti
si me z boleznijo obiskal, poslal si točo in povodenj v moje
vinograde, stiskal si mi polje s sušo in močo, poslal si mi ne¬
srečo nad živino: pa zgodi se tvoja presveta volja ! Hvala in
čast ti bodi za vse to 1 Vem namreč in spoznam, da me z
očetovo ljubeznijo strahuješ in tepeš, ker mi je to v blagor in
prid, v pravo srečo in večno zveličanje!® — Tako, glejte ! so
ravnali in molili bogoljubni ljudje in prijatli božji vsaki čas;

— 126

tako ravnajmo in molimo tudi mi v vseh britkih okoljščinah
sedajnega življenja. Sosebno lep in posnemanja vreden zgled
nam daje božji mož, poterpežljivi Job. Job je bil, kakor veste,
silo bogat mož. Imel je desetero priserčnih otrok in veliko
družinjo. Imel je žival nezmerne cede in preobilno premoženja.

Bil je terdnega zdravja in veselega serca. Ali glej ! prišla je
nadnj nesreča za nesrečo. Sovražni Sabejci planejo nad njegove
čede, ter mu poropajo in odženo vole in oslice. Ogenj šine iz
pod neba in mu pokonča ovce in pastirje. Roparski Kaldejci
udarijo na velbljude, ter jih odženo. Vihar je hišo porušil, in
groblje so podsule, vse Jobove otroke, ki so se v hiši gostovali.

Na vse zadnje tudi še bolezen pritisne nad ubogega Joba, in
ga hudo hudo zdeluje. Neznane otekline ga obdajajo od
podplata do temena na glavi. Na gnojišču sedi, in si s čre¬
pinjo gnoj sterže iz ran. In v tem žalostnem stanu ga še clo
njegova lastna žena zaničuje, in mu pravi: „Ali si še zmerom
v svoji nespameti? Le hvali Boga, pa umri!" Kako pa se jo '
Job obnašal v vsem tem terpljenju? Alj je bil mar nejevoljen
in nepoterpežljiv? Alj je mar preklinjal in se rotil? Naka,
vsega tega ne! Marveč se je v sveto voljo božjo vdal, in je
rekel: „Gospod je dal, Gospod je vzel. Kakor je Gospodu
dopadlo, tako se je zgodilo ! Ime Gospodovo bodi češčeno 1“

In svojo ženo je zavernil rekoč: „Govoriš kakor nespametna žena.
Imamo dobro iz božjih rok, zakaj bi tudi hudega ne sprejemali!"

— Tudi vi, ljubi moji! nikar ne recite : „Rad bi se v voljo
božjo vdal, ko bi vedel, da je od Boga prišla nesreča, ktera
me je zadela. Pa kako se bom vdal v božjo voljo, ko vem,
da so mi to ali uno zlo napravili moji sovražniki." —„Zadovoljen
bi bil s svojo boleznijo", pravi spet kdo drugi, „ako bi vedel,
da je res po božji volji, da sem bolen. Ko pa vidim, da me
bolezen v dobrem zaderžuje, in namesto da bi drugim kaj do¬
brega storil, sem jim še clo v nadlego, kako bi sterpel, da bi
se nikdar nič ne potožil zavoljo svoje bolezni!" Toda, preljubi!
nikar se ne izgovarjajte s takimi izgovori: goljufni so! Pobožni
Job ni iskal lakih izgovorov. Veroval je, da mu je Bog poslal
ali da je Bog nadnj pripustil vse hudo, kar ga je zadelo.
Zatorej ni rekel: „Bog mi je dal čedo; sovražni Kaldejci m
Sabejci so mi jo pa odgnali! Bog mi je dal otroke in Ijub°

— 127 -

zdravje; hudič mi ga je pa vzel!" — ampak rekel je: »Bog je
dal, Bog je vzel; kakor je Bogu dopadlo, tako se je /.godilo!"
— »Ravno tako", pravi sv. Avguštin, „se pa tudi vi ne izgo¬
varjajte z hudobijo svojih sovražnikov alj z nevošljivostjo hu¬
dičevo; ampak, kedar vas zadene kaj hudega, recite, kakor Job:
»Božja roka me je zadela." In stokrat več zasluženja hote imeli,
če se hote tako vdali v sveto voljo božjo pri nesrečah. Veče
zasluženje hote imeli, kakor ko bi miložnjo delili alj kaj drugega
dobrega storili. Sv. Krizostom pripoveduje od Joba, da si je več
zasluženja pri Bogu nabral s tim, da se je v tolikih stiskah vdal
v sveto voljo božjo, kakor pa si ga je nabiral s tim, da je
vbogajme dajal in druge dobre dela doprinašal. Glejte, tako
dobro je, da se človek pri nesrečah, naj si že pridejo od
koderkoli hočejo, božji volji podverže, in vdano in pobožno
moli: »Zgodi se tvoja volja!“

3. Dosihmaio sem vam razlagovaje tretjo prošnjo Gospo¬
dove molitve pripovedoval, kaj da prosimo z besedami: »Zgodi
se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji." Zdaj pa vam
bom tudi še povedal: Zakaj  da molimo: »Zgodi se tvoja
volja, kakor v nebesih, tako na zemlji!"

»Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji"
molimo

a) zato, ker nam je ta prošnja neizrečeno  zveli¬
čavna.  Največ namreč je ležeče na tem, da spolnujemo božjo
voljo. Spolno vaje božjo voljo bomo si večno življenje zaslužili.
Božjo voljo zaničevaje pa bi si na glavo nakopali večno po¬
gubljenje. Jezus sam pravi:  „Ne vsak, kteri mi pravi: Gospod,
Gospod! pojde v nebeško kraljestvo; ampak kteri stori voljo
mojega Očeta, kteri je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo."
(Mat. 7, 21.) Poglejte ljubi kristjani! če bi storili tudi tolikanj
molitve, kolikor so jo storili nekdaj vsi puščavniki po puščavah;
če bi se tudi tako ostro postili kakor se še postijo menihi in nune
P° naj ostrejših samostanih; če bi tudi toliko vbogajme dali,
kolikor so dali vsi bogoljubni kralji in cesarice in cesarji skupaj;
če bi tudi tolikanj terpeli, kolikor so vsi mučenci terpeli: nas
vendar le vse to ne more še Bogu dopadljivih storiti, dokler ne

- 128  —

spolnujemo presvete volje božje. Brez spolnovanja svete volje
božje bi nas tudi vse te tolike dobre dela ne zveličale.

„Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji"
molimo

b) zato,  ker nas spolnovanje božje volje Bogu
sosebno ljube in drage stori. O tem nas Jezus Kristus
sam lepo poduči, ker pravi: „Kdorkoli stori voljo mojega Očeta,
kteri je v nebesih, tisti je moj brat, sestra in mati." (Mat. 12, 50 .)
Spolnovanje volje božje nas povzdigne do največe popolnamosti.
Tem popolniši pa ko smo, tem ljubši in dopadljivši smo Bogu.
V sedajnem življenju je tisti človek najbolj svet in najbolj popol¬
noma, kteri stori, kar se Bogu najbolj dopada. Nobena reč se
pa Bogu ne dopada tako, kakor to, da spolnujemo božjo voljo.
Zakaj — vprašujem — ima Oce nebeški noj veče dopadenje nad
svojim Sinom? Zakaj mu je dal ime, ktero je čez vse imena,
pred kterim imenom se mora pripogniti vsako koleno teh, ki so
v nebesih, ki so na zemlji in pod zemljo? Gotovo zato, ker
se je Sin božji podvergel volji svojega nebeškega Očeta,
ter mu je bil pokoren do smerti, in sicer do sinerti na
križu ! — Cezarij nam pripoveduje, da je nek menili prišel
do tolike popolnamosti in svetosti, da je Bog po njem clo

čudeže delal. Med drugimi so bolniki ozdraveli, da so se l e

njegovega oblačila doleknili. Vsi, ki so to vidili, so se
čudili; čudili lem bolj, ko so vedeli, da la menih ni ne vec
molil in se tudi ne ostrejši postil metno drugih menihov. Cio
opat, njegov prednik, se je temu čudil, ter ga vpraševal,
od kod to, da Bog tolike čudeže po njem dela ? Menih mu
odgovori in pravi:  „Sam ne vem, od kod to pride. Vse
to se tudi meni samemu čudno vidi, ker vem, da nič do¬
brega ne storim, česar bi tudi drugi ne storili. Le samo t°

si na vso moč prizadevam, da vselej to hočem, kar Bog
hoče. Kedar me zadene kaka nesreča, nisem nič žalosten,
nič nepokojen zavoljo nje;  in pravim: Je že božja voIj a >
da je to nad me prišlo. Kakor Bogu dopade, tako naj p a
bo!“ — Poglejte, do kolike svetosti in popolnamosti človek 3
povzdigne, in kako močno ga Bogu dopadljivega dela to, a

129

se podverže božji volji, in da svojo voljo v vsem sklepa
z božjo voljo ! Zatorej je pač prav potrebno, da vsak dan
večkrat prav goreče molimo: „Zgodi se tvoja volja, kakor
•v nebesih, tako na zemlji/ 4  Amen.

XVI. keršanski nauk.

Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

1. V zadnjem keršanskem nauku sem govoril od tretje
prošnje „Očenaševe 44 , ktera je: ,,Zgodi se tvoja volja, kakor
v  nebesih, tako na zemlji/ 4  V lej prošnji — sem rekel —
prosimo, da bi Bog nam vsem dal gnade, njegovo sveto voljo
vselej natanjko in voljno spolnovati, kakor jo angelji in svet-
niki v nebesih spolrmjejo; prosimo, da bi Bog od nas odvernil
vse, kar bi nas zaderževalo spolnovati sveto voljo božjo;
prosimo, da bi se vsi, vselej in v vseh okoljščinah tako ve¬
selih kakor tudi žalostnih vdali v sveto božjo voljo. Tudi sem
vam pravil, da nam je ta prošnja posebno imenitna, in da jo
moramo posebno radi moliti zato, ker nam je zmed vseh naj¬
bolj zveličavna, in ker nas spolnovanje volje božje Bogu po¬
sebno ljube in drage dela. — Danes vam moram še nekaj
povedati od te prošnje, in sicer opomnili vas na to, da je
Jezus besedam: „Zg6di se tvoja volja' 4 , pristavil tudi še besede:
»kakor v nebesih, tako na zemlji/ 4  Te besede imajo še v sebi
prošnjo, da bi tudi mi sveto voljo božjo spolnovali ravno tako,
kakor jo spolnujejo angelji in svetniki v nebesih.

2. Kako  pa — vprušnjem — spolnujejo angelji in
8  v e tn i k i sveto voljo božjo?

Angelji in svetniki spolnujejo voljo božjo vsi vdani,
V8i  voljni, in z vso ljubeznijo.  — Spolnujejo jo:

a) vsi vdani,  ter so vsaki zapovedi enako pokorni, in
n ® delajo nobenega razločka med tem in unim božjim poveljem.

Keri, Bunk. ®

130  —

Oni ravno tako radi varujejo nizkega in revnega človeka, kakor
imenitnega in bogatega; imajo za krivičnega enako skerb,
kakor za pravičnega, če jim Bog to zapoveduje. Oni so Bogu
popolnoma vdani. Kar Bog hoče, to hočejo tudi oni. — Izvoljeni
božji so popolnoma zadovoljni z veličastvom, kterega vživajo,
zadovoljni tako, da si nič večega ne voščijo, kakor ga imajo.
In tudi to jih kar nič ne žali in jim nebeškega veselja clo nič
ne kali, da drugi izvoljeni veče veličastvo vživajo in višo čast
imajo. Oni namreč vedo, da je to prav in po pravici, io
spoznajo, da je to po božji volji. Božja volja pa je tudi nji¬
hova volja.

Angelji in izvoljeni božji v nebesih spolnujejo božjo voljo

b) voljno,  ter se nikdar nič ne izgovarjajo, in nične
vprašujejo; zakaj to? in: zakaj tako? Zadosti jim je, da jim
Bog svojo voljo razodene, in že so pripravljeni, spolnovati jo.
Tudi se v spolnovanju svete volje božje nikdar ne vtrudijo.

Angelji in svetniki v nebesih spolnujejo sveto voljo božjo.'

c) z vso ljubeznijo.  Oni ljubijo božje povelja, in imajo
jih spolnovaje veliko veselje nad njimi.

O kako lep zgled nam angelji in izvoljeni božji dajejo 1
Kako lepo nas opominjajo in vnemajo s svojim zgledom, da bi
jih posnemali, da bi mi ljudje na zemlji ravno tako vdano,
ravno tako voljno in z ravno toliko ljubeznijo spolnovali sveto
voljo božjo, kakor jo oni v nebesih spolnujejo! — Res j e
sicer, da mi na zemlji ne moremo ravno tako vdano, ravno
tako voljno in z ravno toliko ljubeznijo spolnovali svete voljo
božje, kakor jo spolnujejo angelji in svetniki v nebesih. Slabe
stvari smo, in naša slaba natora nas zaderžuje v spolnovanju
svete volje božje, če pa tudi svete volje božje ne moremo
spolnovati, ravno tako zvesto in na tanjko, kakor jo spolnujejo
angelji in svetniki v nebesih, si pa vsaj na vso moč prizade¬
vajmo, da jim zmerom bolj in bolj enald postanemo. Angelj 1
in svetniki vsi zvesti spolnujejo sveto voljo božjo; prizadevajmo
si tudi mi, da ne bomo opuščali ničesar, kar je sveta volj 3
božja. Angelji in svetniki služijo Bogu iz čislih namenov;
prizadevajmo si tudi mi, pri vseh rečeh iskati le Boga in božje
časti. Angelji in svetniki so v njih službah neutrudeni in sta¬
novitni; nikar se tudi mi nikoli ne vlrudimo v službi božji-

— 131

Angelje in svetnike v nebesih imejmo pred očmi, ter jih po¬
snemajmo v spolnovanji svete volje božje; nikakor pa ne po¬
snemajmo hudobnih in Bogu nepokornih ljudi. Vedite, ko bi
bil tudi ves svet poln hudobnih ljudi in hudobnežev, vendar le
zmerom je in ostane resnica, da mora božje zapovedi spol—
novati, kdor hoče v življenje iti.

3. Zdaj pridemo do če te rte prošnje „Očenaševe“,
ktera se glasi:

Daj nam danes naš vsakdanji kruh.

četerla prošnja „Očenaševa“ je prav lepo in modro
v sredo položena med perve tri in med poslednje Iri prošnje
Gospodove molitve. V pervih treh prošnjah namreč prosimo
sosebno tega, kar zadeva božjo čast; v zadnjih treh prošnjah
P a  prosimo tega, kar zadeva naše lastno zveličanje; torej
Prosimo, da bi nam Bog odpustil naše grehe, nas rešil skušnjav,
nas rešil vsega zlega, sosebno naj večega zlega, ter greha.
V sredi med tremi pervimi in tremi poslednjimi pa stoji četerla
prošnja, s ktero prosimo vsega tega, česar potrebujemo, da
zamoremo od ene strani skerbeti za božjo čast in od druge
strani za svoje lastno zveličanje. Mi ljudje smo stvarjeni za
ta  svet in nebesa. Bog nam je dal dušo in telo; torej imamo
dvojno življenje, dušno in telesno, in potrebujemo dvojnega
živeža, dušnega in telesnega; potrebujemo dvojnega kruha,
pozemljiškega in nadzemljiškega.

4. V četerti prošnji Gospodove molitve tedaj v ozir
4© 1 e s n i h potreb prosimo:

a) da bi nam Bog dal vse, česar potrebujemo,
da si ohranimo telesno življenje.  Beseda „kruh“ namreč
ne  pomenja le samo kruha, ampak tudi vsako drugo jed in
Pijačo; zapopada v sebi tudi potrebno obleko, stanovanje,
zdravje, zdravila in vse druge reči, kterih potrebujemo, da si
°hranimo časno življenje.

V tej prošnji pa tudi prosimo:

b) da bi Bog lakoto in draginjo, pa tudi greh,
kteri večkrat za seboj vodi take nesreče, dobrot¬
ljivo od nas odvernil.

9 *

132 —


5. Z besedami: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh*,
pa ne prosimo samo lega, da si ohranimo časno življenje,
temveč zahtevamo fudi vse lo, česar nam je treba, da si
ohranimo duhovno življenje.  Da si ohranimo dušno
življenje, pa potrebujemo:

a) Gnade božje in božje ljubezni,  po kteri sveti
Duh v nas prebiva. Brez gnade božje in brez božje ljubezni
je duša mertva, ker ne more v takem stanu za večno življenj e
nič zasluženja vrednega storiti, česar nam je porok sv. Janez
(I. 3, 14.), ki pravi: „Kdor ne ljubi, ostane v smerti*. D 3
ohranimo duhovno življenje potrebujemo:

b) molitve.  Sv. pismo spričuje, da Bog svojo gnado
daje tistim, ki ga zanjo prosijo. Ravno zato je molitev našim
dušam res pravi nebeški kruh. In svetniki so vselej s ti 111
nebeškim kruhom poprej pokrepčali svojo dušo, preden so
vživali kako telesno jed. In tudi mi sami smo si lahko skušah,
kako tečna in močna jed je molitev za našo dušo, kedarkok
smo prav priserčno in pobožno molili.

Duhovna hrana in kruh za dušo so tudi

c) sveti z a k ra m e n t i in s o s e b n o zakrament s v e"
tega rešnjega lelesa,  od kterega Kristus sam pravi:
sem kruh življenja; kdor k meni pride, ne bo lačen, in kdor
v me veruje, ne bo nikoli žejen. — Ako kdo od tega kruha
je, bo živel vekomej. — Ako (pa) ne bote jedli mesa Si nU
človekovega, in pili njegove kervi, ne bote imeli življenja v
sebi. (Jan. 6, 35. 52. 54.)—Oj  kako pridno bi mogli torej
prejemati sveto rešnje Telo! Če tudi ne moremo vsak dan
resnično k svetemu obhajilu hoditi; po duhovnem obhajilu
se le vendar zamoremo dan na dan z Jezusom skleniti. Torčl
ne more povedati nobenega pametnega izgovora, kdor se niord' 1
k omej enkrat v letu z Jezusom resnično sklene, za duhova 0
obhajilo pa nič ne mara, ja clo 'ne v6,  kaj je to. Njenii'
velja, kar pravi sv. Ambrož rekoč; „Ako je (sveto rešnj 0
Telo) vsakdanji  kruh, zakaj pa ga prejemaš še le čez l° 10
in dan? Sprejemaj vsak dan, kar ti vsak dan koristi; živi tako*
da boš yreden, prejemali ga vsak dan,*

— 133 -

Duhovna jed je no dalje:

d) božja beseda, ktera se nam razlaga v pridigah in
keršanskih naukih; ktero zvemo iz bogoljubnih pogovorov, in jo
beremo v svetih bukvah. Od nje Kristus sam pove in pravi;
„Človek ne živi le samo od kruha, ampak od vsake besede,
ktera pride iz božjih ust." (Mat. 4, 4.) In sv. Avguštin pri¬
stavlja: „ Božja beseda, ktera se nam vsak dan razklada, je
vsakdanji kruh." Z četerto prošnjo tedaj tudi prosimo, da bi
Ham Bog blagovolil oznanovati neskaljeno besedo božjo po
bogaboječih keršanskih učenikih, in da bi nam poskerbil v roke
svete bukve, ktere bi nas hudega odvračevale, iz grešnega
spanja budile, k pokori in poboljšanju nagibale, in k bogo-
Ijubnemu življenju napeljevale. Nad sveto Frančiško Jezusovo
P a  se razgledujmo, kako goreče moramo prositi za to duhovno
hrano, ter duhovno hrano božje besede. Imela je namreč ta
svetnica neizrečeno goreče želje po božji besedi; bila je božja
beseda njeni duši bolj priljubljena in bolj priželjena hrana,
kakor vsakdanji- kruh njenemu telesu. Kedar se je znašla pri
kaki pridigi, imela je nad lem toliko veselja, da se jej je vse
obličje veselja lesketalo. Verno je poslušala in do solz ginjena
Pobirala sleherno zernice božje besede, naj si je pridigar zgo¬
vorno govoril ali le priproslo. Dobivala je pa tudi iz poslušanja
božje besede nebeško moč, in si zajemala nadnatorno serčnost.
O blagor, trikrat blagor nam, ko di tudi mi ravno tako goreče
hrepeneli po božji besedi, ravno tako priserčno zanjo molili!

Kruh za našo dušo je poslednjič

e) tudi še vse to, kar nas v gnadi božji obrani,
' n  vse to, kar nam gnado božjo spet nazaj dobf,  ako
bi bili grešili in zapravili jo.

Poglejte, kako imenitnih reči si prosimo za dušo, kedar
tnolimo: „[)aj nam danes naš vsakdanji kruh!" S temi bese-
dami prosimo, da bi nam dal Bog v zveličanje neobhodno po¬
sebne gnade in pomoči; da bi nas v svoji gnadi ohranil, in
dobrotljivo vse od nas odvernil, kar bi nas vlegnilo v kak
£ re h zapeljali, in nam dušo poškodovati in umoriti. S lemi
besedami prosimo, da bi nam Bog dal veselje do molitve, go-

134

rečnost prejemati svete zakramente, sosebno vredno prejemati
sveto rešnje Telo, in ljubezen do božje besede.

6. Kar pa je pri tej prošnji posebnega spomina vredno,
je to, da v njej vsaka posamezna beseda svoj 1 © P
pomen ima. Le po versti jih preglejmo, da se od tega
prepričamo.

a) Pomudimo se naj poprej pri besedi: „Daj“. — Ta
beseda nas opominja, da sami od sebe nič nimamo, in da bi
nikoli nič ne imeli, ako bi nam dobrotljivi Bog iz sosebno
milosti ne dajal, česar potrebujemo. Ta beseda nam tedaj prav
otročje zaupanje poklada v serce.

b) Na dalje pravimo: Daj „nam“, in ne: Daj „meni“-
S to besedico „nam“ nas je hotel Jezus opominjati, da smo
bratje in sestre med seboj, in da moramo vsakdanji kruh eden
drugemu iz serca privoščiti, in da moramo od tega, kar v obilo
imamo, s keršansko radodarnostjo deliti svojim revnim in po¬
trebnim bratom. Ravno zato morajo pa tudi bogati in premožni
ljudje, ki več premorejo, kakor kar potrebujejo za vsakdanje
potrebe, prositi vsakdanjega kruha. Od ene strani namreč
morajo spoznati, da so svoje premoženje in bogastvo prejeli
od Boga, In Bog, ki jim je premoženje in bogastvo dal, j' 111

ga zamore tudi spet vzeti, kakor ga je vzel svojemu zvestemu

služabniku, bogoljubnemu Jobu. Torej morajo prositi, da bi j' 111
Bog premoženje ohranil in jim vsakdanjega kruha ne odtegnil*
Od druge strani pa vsakdanjega kruha ne prosimo vsak sam

za sebe, ampak vsi prosimo za vse. In tedaj morajo tud'

bogati in premožni ljudje prosili vsakdanjega kruha, če tudi ne
tolikanj sami za sebe, pa tem bolj za druge svoje potrebne 'U
revne brate. To svojo prošnjo pa morajo podpirati s tim, da
po božji volji delajo, ter radi vbogajme dajejo. Tako nam
veleva zapoved keršanske ljubezni do bližnjega, in na to naS
opominja v četerti prošnji „Očenaševi“ beseda „nam“. Teg a
pravila se je že v stari zavezi deržal bogoljubni Tobija, in j e
tudi svojega, mladega sina učil, rekoč: „Moj sin! — od svojega
premoženja dajaj miložnjo, in svojega obraza ne obračaj 0
nobenega siromaka; tako namreč se bo zgodilo, da tudi Gosp 0(1

- 135 -

od tebe ne bo obernil svojega obličja. Kakor premoreš, tako
bodi usmiljen. Ako imaš veliko, obilno dajaj; če imaš malo,
prizadevaj si, tudi malo rad podeliti." (Tob. 4, 7 — 9.)

c) Tretja beseda v četerti prošnji je „danes". Ta
beseda nas uči, da ne smemo preveč skerbni biti za prihodnje
dni, kako da se bomo prehranili in preži vili, temveč da moramo
to skerb Bogu izročiti. Bog, ki nas je dosihmalo s potrebnim
previdil, nas bo tudi posihmalo prehranil in preži vil; le terdno
hupajmo vanj. Nespametno je, preobilno skerb imeti za časne
potrebe. Pred tako nespametno skerbjo nas Kristus svari, ter
nai « pred oči postavlja žalostni konec bogatega, vsega v po¬
svetne skerbi zamaknjenega moža. Tako-Ie pripoveduje Zveličar
°d njega: „Nekega bogatega človeka polje je rodilo obilno
sadu. In je mislil sam pri sebi, rekoč: Kaj bom storil, ker
unnam, kamor bi spravil svoje pridelke. In je rekel: To bom
storil, poderl bom svoje žitnice in veče naredil; in vanje bom
spravil vse, kar mi je zrastlo, in svoje blago. In porečem
sv °ji duši: Duša! veliko blaga imaš spravljenega za prav veliko
lel ; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Bog mu je pa rekel:
Neumnež! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar si pa
spravil, čigavo bo?" (Luk. 12, 16 — 20.) — In ker je pre-
°bdna skerb za časne reči res nespametna, nas je Jezus učil
uioliti; Daj nam kruha „danes"‘, in ne za več tednov ali več
mescov, ali kakih 20 ali 30 let. In je še pristavil: „Ne
skerbite za svoje življenje, kaj hote jedli; tudi ne za telo,

S čem da bi ga oblačili. Življenje je več, kakor jed, in telo
Ve č kakor oblačilo. Premislite vrane (krokarje), da ne sejejo
ln  ne žanjejo,'in nimajo ne shrambe, ne žitnice, in Bog jih
ziy i. Kolikanj bolji sle vi, kakor oni. — Premišljujte limbarje,
kako rastejo; ne delajo in ne predejo; povem vam pa, še
Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor eden
zmed njih. Če pa travo, ktera je danes na polju, in se jutro
v  Peč verže, Bog tako oblači, kolikanj bolj bo vas, vi malo-
Ver ni!“ (Luk. 12, 22-24. 27. 28.)

Pri vsem tem pa le vendar nikar ne mislite, da za pri¬
kuje dni ne smemo nobene skerbi imeti, ker moramo vsak
dan  prositi le toliko kruha, kolikor nam ga je za vsak dan

- 136  -

potreba! Nikar ne mislite, da si ne smemo nič privarovati in
nič prihraniti za kako bolezen, ali za stare dni, ali za kako
drugo potrebo! Prepovedane so in pregrešne so le preobilna in
nezmerne skerbi za časne reči. Skerbeti pa pametno in pre¬
vidno, kako bo človek shajal prihodnje dni in kako bo pošteno
prehranil in preži vil sebe in svojo družinjo, ni prepovedano,
ni pregrešno, ampak je še cIo potrebno in je naša dolžnost-
Božja volja je, da marljivo delamo in skerbno hišujemo, in
tako sebe in svojo družinjo pošteno preživimo. Da moramo
pridno delati, nam Bog po svojem zvestem služabniku, bogo-
Ijubnem Jobu, kar naravnost na znanje daje, rekoč: „Človek jo
stvarjen za delo, kakor ptica za letanje.** In v božjem imenu
nas sv. Pavl uči: „Kdor ne dela, naj tudi ne je.“ Modri
Salomon pa lenega, nemarnega človeka v šolo pošilja clo
k mravljincu, ki si po letu živeža nabira, da se po zimi preživi,
ter mu veleva, naj se od njega pridnosti in marljivosti uči. —
Pridna delavnost in pametna skerb ste tedaj človeku potrebne,
da sebe in svojo družinjo pošteno preživi, in se obvaruje lakote
in pomanjkanja na prihodnje dni. — Močno pa bi se vendar I 0
motil, ko bi se človek po vsem zanašal le na svoje lastno
delo, le na svojo lastno skerb. Nikdar nikoli namreč ne sme
prezreti in pozabiti, da božji blagoslov vsakemu človeškemu
delu še le pravo vrednost daje in dober pospeh. O tem lep 0
pove sv. Pavl, ki pravi: „Ne ta, ki seje, ne la, ki poliva, j e
kaj; ampak Bog, ki rast daje/* In sam sv. Duh govori v
svetem pismu : „Blagoslov Gospodov je nad glavo pravičnega-^
— Pridno moramo tedaj delati, pri tem pa terdno v Bog a
zaupati in ga priserčno prosili njegovega svetega blagoslova.
Na vse to nas opominja beseda „danes*‘ v čelerti prošnji Go¬
spodove molitve.

d) Beseda „naš“ v čelerti prošnji „Očenaševi** nima
takega pomena, kakor bi Bog kaj našega imel, in bi nam bil
torej dati dolžen; ampak la beseda pomenja, da moramo Bog a
prosili le takega kruha, kteri je po pravici naš s tim, da si
ga zaslužimo po pravičnem in poštenem polu, da se trudimo
in delamo z roko ali glavo; nikakor pa ne z goljufijo, odertij 0 ?
tatvino ali z zvijačami ali po kakem drugem nepoštenem po lu ’

137  -

Tak po krivičnem potu pridobljen kruh ni naša lastnina, tem¬
več je tuje blago, literega se le prerado derži grozepolno
prekletstvo; in tedaj tudi takega kruha nikdar ne moremo
prositi; zakaj Kristus nam veleva moliti le za „naš« kruh.

e) Kaj pa pomenja v četerti prošnji beseda »vsakdanji?«
S to besedo nas Jezus naj poprej uči, da ne smemo prosili
nič preobilnega, nič nezmernega, ampak le to, kar nam je
potrebno za vsakdanjo našemu stanu primerno hrano, za na¬
vadno našemu stanu pristojno obleko; uči nas zadovoljnim in
varčnim hiti, ter nikakor ne ponidoma zapravljati ob enem
dnevu toliko, kolikor bi nam po cele ledne lahko zadostovalo,
ako bi zmerno živeli in trezno. Kdor bi živel tako nezmerno
>n samopašno, bi ne vživa! svojega vsakdanjega kruha, temveč
bi jedel pregrešni kruh. Zatorej naj nam nikdar nikar ne
uide iz spomina modrega Sokrata modra beseda: „Mi jemo,
da živimo; nikakor pa ne živimo, da bi jedli . a  — S tim, da
nam veleva Jezus moliti za vsakdanji kruh, nas je hotel pa še
tudi opominjevati, da moramo vsak dan prositi svojega kruha,
ker smo ga vsak dan potrebni. Nikdar nikoli ne smemo vživati
božjih darov, da bi za nje Boga ne prosili, za nje Boga ne za¬
hvalili. Razgledovati se moramo pri lem nad ljubimi pticami,
hi tudi le ene kapljice vode ne vžijejo, da bi pri tem svoje
glavice kviško ne dvignile; nikakor pa ne smemo posnemati
Uste nesnažne živali, ktera mermraje pod hrastom želod hrustlja,
in se nikdar ne ogleda na dobrotno drevo, klero mu želod daje.

f) Na posled naj vam tudi še od besede »kruh«  kaj
Povem. S to besedo nas je hotel Jezus učiti, da rte smemo
zahtevati sladčic im potratnih dražčic, ampak da moramo s
potrebnim zadovoljni biti po nauku Pavlovem, ki piše: „Ako
imamo živež in obleko, bodimo s tim zadovoljni.« (I. Tim. 6,8.)
Kruh namreč nam je zmed naj tečniših in zmed naj potrebniših
reci. Brez marsklere druge reči človek še še prebo, brez
kruha pa neizrečeno težko. In zadovoljnemu človeku ni treba
dragih in iziskanih jedi, da se lakote otepa; kosec kruha mu
zadostuje, da si glad potolaži. V lem nam z lepim zgledom
sveti sv. Frančišek Serafin. Ta sveti mož je bil tako zmeren
in  z malim zadovoljen, da nikdar ni več zahteval razun vsak-

- 138  -

danjega kruha, in če je imel za svojo vsakdanjo hrano kosec
suhega kruha in požirek bistre vode, bil je ves vesel in si ni
želel ničesar drugega. — O da bi bili tudi mi vsi z malim
zadovoljni kakor sv. Frančišek in drugi božji prijatli! Toda
mnogo in premnogo jih je, ki morda dan na dan molijo, da
bi jim dal Rog vsakdanjega kruha; pri tem pa le vendar vse
več zahtevajo mnogo nepotrebnih in morda še clo škodljivih reči.

7. O ljubi Jezus! ki si nas učil moliti prelepe besede :
„Daj nam danes naš vsakdanji kruh 1 * * * * * * 8 , uči nas jih tudi prav
moliti, ne le z jezikom, ampak tudi s sercom, ne le z besedo,
ampak tudi z djanjem, da ne le lepo in bogoljubno govorimo,
temveč tudi lepo in bogoljubno živimo. Amen.

XVII. Keršanski nauk.

Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo
svojim dolžnikom.

1. Zadnjič sein skončal nauk od tretje prošnje in vam razložil

tudi še čelerto prošnjo „Očenaševo 8 , klera je: „Daj nam danes

naš vsakdanji kruh 8 . V tej prošnji, pravil sem, prosimo, da

bi nam ljubi Bog dal vse, česar potrebujemo za dušno h*

telesno, za časno in večno življenje. Za dušno življenje po¬

trebujemo gnade božje, pobožne molitve, svetih zakramentov m

sosebno zakramenta svetega rešnjega Telesa, božje besede in
vsega, kar nas v gnadi božji branja ali nam zgubljeno gnado
božjo spel nazaj dobivlja. Za telesno življenje pa potrebujemo
živeža, obleke, stanovanja, zdravja. V tej prošnji pa tudi še
prosimo, da bi Bog lakoto in dragoto, pa tudi greh, kteri več¬
krat za seboj vodi lake nesreče, dobrotljivo od nas odvernib
Razlagal sem vam ob enem tudi še vsako posamezno besedo
le prošnje. — Danes pa se bomo prestopili na peto prošnjo

Gospodove molitve, ktera je:

- 139 -

Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim

dolžnikom.

2. Kaj prosimo v tej prošnji Gospodove mo¬
litve?

V peti prošnji „Očenaševi 44  prosimo, da bi nam Bog
odpustil grehe ravno tako, kakor tudi mi iz serca
odpušamo vsem tistim, ki so nas razžalili.

Ta prošnja se tedaj na dvoje razdeli. Pervi del je :
»Odpusti nam naše dolgc“; drugi del pa je: „kakor tudi mi
odpuščamo svojim dolžnikom' 4 . — Pomudimo se naj poprej pri

I. delu: „Odpusti nam naše dolge 44 .

3. V četerti prošnji Gospodove molitve smo prosili, da
bi nam dal Bog kruha za dušo in za telo. In Bog nam tudi
res dan na dan deli duhovne in telesne dari in dobrote. Mi
pa le tolikanj radi pozabimo svojega nebeškega dobrotnika, in
zdej s tim zdaj z drugim grehom žalimo svojega Očeta v ne¬
besih. Ravno zato pa tudi na četerto prošnjo: „Daj nam danes
naš vsakdanji kruh 44  — kar hitro navežemo peto prošnjo :
»Odpusti nam naše dolge 44 , ter prosimo, da bi nam Bog od¬
pustil nehvaležnost, ktere smo se krivih storili pri vživanju
njegovih dobrot; da bi nam prizanesel slepoto, ktera nas je
motila, kedar smo zanemarjali božjo besedo: da bi nam pre¬
gledal hudobijo, ktero smo na znanje dajali, kedar smo pre¬
šerno prelamljali svete božje zapovedi; da bi nas ne zavergel
zavoljo naše prederznosti, po kteri smo po nevrednem preje¬
mali svete zakramente.

Vsi smo grešniki: to veste. Sv. pismo pravi: „Ni ga
Pravičnega človeka na zemlji, da bi delal dobro, in bi ne
grešil. 41  (Pridig. 7, 21.) „Kdo je v stanu reči: Moje serce je
čisto, jaz sem brez greha. 44  To spoznavši so bogoljubni ljudje
v  stari in novi zavezi v Boga klicali, ter ga prosili, naj bi jim
odpustil grehe. Ves v žalost zatopljen je že svoje dni klical
Prerok Izaija (64, 9.) rekoč: „0 Gospod! nikar se prehudo
ne  razjezi nad nami, in se ne spominjaj na veke naših gre-
hov, 44  Daniel (9, 4.) je milo zdihoval in rekel: „0 Gospod!

- 140 -

ti veliki in prestrašni Bog, ki usmiljenje skazuješ njim, ki le
ljubijo, grešili smo in krivico delali: lebi pa se spodobi usmi¬
ljenje: dodeli nam (torej) odpuščenje: zavolj samega sebe nas
poslušaj in usliši! 44  — In kralj David je noč in dan prejokal
in klical v Gospoda, ter rekel: „Očitno spoznam svojo hudobijo,
in mislim na svoj greli. 41  Toda „ne zapusti me, Gospod, moj
Bog! ne hodi od mene. Misli v mojo pomoč, Gospod, Bog
mojega zveličanja! 44  (Ps. 37, 19. 22. 33.) — Cestnina r je
v tempeljnu molil: ,,Bog, bodi miloslljiv meni grešniku 44 :
(Luk. 18, 13) Magd alena je ob Jezusovih nogah prosila
odpuščenja grehov”; in Dizma je s križa prosil križanega Jezusa,
rekoč: ,,Gospod, spomni se me, kedar prideš v svoje kralje¬

stvo. 44  (Luk. 23, 42.) — Tudi mi, ljubi moji! smo se močno
zadolžili pred Bogom; tudi mi moramo priserčno moliti iu
prosili: „Odpusti nam naše dolge! 44  — „Odpusti nam naše
dolge 44  moramo moliti vsi od kraja, naj smo že pravični, ali
spokorniki, ali grešniki.

.,Odpusti nam naše dolge 44 , morajo prositi pravični.
Razun Jezusa in Marije ga ni bilo in ga ne bo na lem svetu
nobenega človeka, kteri bi se vsaj s kakim malim grehom
Bogu ne zameril. Po spričevanju svetega pisma do pravični
človek pade sedemkrat na dan, ter se pregreši zdaj tu zdaj
tam v kakih manjših rečeh. Vsak greh pa je razžaljenje božje,
je gnjusoba pred Bogom; in tedaj tudi majhni greh Boga žali,
in je torej tudi pri majhnih grehih treba moliti: „Odpusti nam
naše dolge. 44  Ravno zavoljo tega morajo tudi pravični ljudje,
oziraje se na svoje majhne grehe, Boga prosili, da bi jm>
grehe odpustil.

„Odpusti nam naše dolge 44 , morajo moliti tudi spokor¬
niki,  kteri mislijo, da so se že spokorili. Zakaj če tudi
upamo, da smo se že spokorili in odpuščenje grehov dosegli,
vendar le lega prav za lerdno in za gotovo vedeli ne moremo,
in torej tudi ne moremo biti brez straha. Modri Sirah (5, o )
pravi: „Zavoljo odpuščenega greha ne hodi brez skerbi. 44  I' 1
apostelj Gospodov opominja, da moramo strahoma in trepetaj 0
delati delo svojega zveličanja.

- 141

„Odpusti nam naše dolge 44 , morajo moliti posebno greš¬
niki. Če morajo namreč že pravični odpuščenja grehov prositi,
ko se le samo v manjših rečeh kaj pregreše, koli kanj bolj še
le morajo za odpuščenje grehov moliti grešniki, ki z velikimi
grehi žalijo Boga. Kolikor več greha je kdo storil, kolikor
več pohujšanja napravil, tolikanj bolj goreče mora k Bogu
zdihovati, tolikanj priserčniši mora za odpuščenje grehov moliti.
Greh namreč je toliko hudo in toliko zlo na lem svetu, ter
toliko nezmeren dolg pred Bogom, da si tega nezmernega dolga
nobeden človek pri Bogu som'zbrisati ne more in da ga tudi
drugi ljudje zanj poplačati niso zmožni; in še cIo izvoljeni v
nebesih in angeli božji ne morejo človeka greha rešiti, ampak
le Bog sam mu ga zamore odpustiti. Ravno zato veleva Jezus
molili: „Odpusli nam naše do!ge“.

In če pra v molimo, ter s spokornim duhom odpuščenja
grehov prosimo, nam  ji h  bo Bog tudi res odpustil, kakor sam
obeta po preroku Ecehielu  f f8. 21 —23.4 rekoč: „Ako krivični
pokoro stori za vse grehe, ktere je storil, in d o po 1 n u j e vse moje
za povedi, in dela prav in po pravici, gotovo bo živel, in ne
•>o umeri. Nobene njegovih hudobij, ktere je storil, ne bom
Pomnil; zavoljo svoje pravice, klero je delal, bo živel. Hočem
li smeri hudobnega, pravi Gospod Bog, in ne veliko bolj, da
se spreoberne od svojih hudih potov in živi?" In sv. Janez
(!• 1, 9.) nam ravno to na znanje daje, kedar piše: „Ako~še
spovedujemo svojih grehov, je (Bog) zvest in pravičen, da
na 'n odpusti naše grehe, in nas očisti vse hudobije. 44  To resnico
na m spričujejo tudi mnogi zgledi v svetem pismu. Zgubljeni
Sinje bil velik grešnik. Prešerno je zapustil svojega dobrega
očeta, pregrešno zapravil vso svoje premoženje. Kakor hitro
pa se je svojih grehov skesal, se ves skesan k svojemu očetu
vernil, in mu rekel: „Oce! grešil sem zoper nebo in zoper
tebe. Nič več nisem vreden tvoj sin imenovan hiti. Sprejmi
me za svojega naj poslednjega hlapca! 44  pri lej priči ga je oče
objel in mu vse odpustil, ter ga vzel spet za svojega sina: in
ne  le, da ga ni nič v strah vzel, temveč mu jo še clo gostijo
na pravil. — Cahej je bil cest ninar in očiten grešnik, in ven¬
dar se je Jezus tudi k njemu oglasil, in, ko vidi njegovo spo¬
jno serce, odpustil mu je greh in mu rekel: »Danes je tej

— 142 -

hiši zveličanje došlo." — Cio desnega.  skesanega razbojnika
na križu se je Jezus usmilil, ter mu sveti raj obljubil. —
Oj, kako potrebno nam je torej moliti; „Odpusti nam naše
dolge 1“

4. Zakaj pa grehe imenujemo „doIge“?

Grehe imenujemo dolge

a) zato, ker grešnik ne daje Bogu tiste pokor¬
ščine, ktero mu je dolžen, in mu ne skazuje tiste
časti, ktera mu gre. Bog je naš oče, in mi smo njegovi
otroci; po tem takem ima Bog neizrečeno veliko pravico do
nas, in mi imamo neizrečeno velike dolžnosti do njega. Dolžni
smo mu pokorščino v vseh rečeh; dolžni smo po vsem spol—
novati njegovo sveto voljo; dolžni smo ga častiti in moliti.
Ker pa grešnik vsega tega noče storiti, in noče Bogu skazo-
vati tiste pokorščine in časti, ktero mu je skazovati dolžen,
se s tim pred Bogom zadolži, in je ta svoj dolg popraviti in
poravnati dolžen.

Grehe imenujemo dolge

d) tudi zato, ker se vsi znajdemo v službi božji,
in smo torej dolžni Bogu zvesto služiti. Bog nas je
v službo vzel, ter poklical v svoj vinograd, da bi neutrudeno
delali, in kedar nas bo od dela poklical, prinesli mu obilno sadu
dobrih del. Kdor pa Gospodovega vinograda skerbno ne ob¬
deluje, in si dobrih del ne nabira toliko, kolikor je dolžen, ali
pa si namesto dobrih del nabira do hude dela, se s tim pred
Bogom hudo zadolži, in je božji dolžnik. — Slišali pa ste, da
tega dolga človek sam ob sebi nikakor poplačati ni v stanu,
če mu ga Bog sam ne pregleda po svojem neskončnem usmi¬
ljenju. Ravno zato nas je pa tudi Jezus moliti učil: ,,Odpusti
nam naše dolge!"

5. S tim pa da nas je Jezus učil molili: „Odpusti nam
naše dolge!" nas je hotel obvarovati od ene strani prederznosti
in od druge strani obupljivosli, zavoljo kterih grehov se jih je
že neizrečeno veliko pogubilo. Znašli so se namreč grešniki,
kteri so bili zavoljo svojih obilnih in velikih grehov v tolikem

143

strahu, da so obupali, ter so mislili, da jim Bog ne more od¬
pustili njih grehov. Taka sla bila Kajn in nesrečni Judež
Iškarijot. Take obupljivosli nas je hotel Jezus obvarovati s to
prošnjo; zakaj ako bi bili kteri grehi res tako veliki, da bi jih
Bog spokorniku odpustiti ne mogel, bi gotovo Jezus ne bil
zapovedal moliti: „Odpusti nam naše dolge.* — Znašli pa so
se tudi taki grešniki, kteri so bili zavoljo kakih dobrih del ali
zavoljo kakih čednost tako prederzni, da so se tako pravične
ali popolnoma imeli, da se jim je cIo nepotrebno zdelo Boga
odpuščenja prositi. Tak je bil farizej, ki je v tempelj prišel
samega sebe hvalit. (Luk. 18, 11.) S to prošnjo pa nas je
Jezus obvarovati bolel lake prešerne prederznosti, ter je vsem
sploh zapovedal molili ne le za druge, ampak tudi za samega
sebe: „Odpusti nam naše dolge 1 *.

(3. Pri tem pa ne sme nobeden mislili, da mu je v od-
puščenje grehov že zadosti, ako le goreče moli: »Odpusti nam
na še dolge*. Samo to še ne zadostuje v odpuščenje grehov.
■Ako hoče odpuščenje grehov zadobiti, mora grešnik tudi še
zakrament svete pokore vredno prejeti. Molili in odpuščenja
grehov prositi je pa grešniku potrebno zato, ker ravno z mo-
blevjo si zamore sprositi listih gnad, klere so mu potrebne v
spreohernjenje in poboljšanje, in ktere grešnika pripravljajo, da
v redno prejema zakrament svete pokore, v kterem se grehi
Opuščajo.

7. Kar je bilo do zdaj rečenega, bilo je rečeno od per-
Ve ga dela pete prošnje »Ocenaševe*, ki je: „Odpusti nam naše
dolge*. Zdaj pa vzamimo v premislek tudi še

II. del pete prošnje, ki je: »kakor tudi mi od¬
puščamo svojim dolžnikom.*

Kedar v »Očenašu* molile te besede, nikoli jih nikar ne
'zrekujte brez premislika. Na tem namreč je veliko ležeče.
® temi besedami si prosimo ali odpuščenja grehov ali pa pri—
‘teržanja. Odpuščenja grehov si prosimo, če tudi mi iz serca
odpustimo vsem tistim, kteri so nas razžalili; prideržanja gre-
pa si prosimo, ako nočemo odpustiti tistim, ki so nam
ka i žalega storili. Kdor namreč noče odpustiti svojim razžal-

144

nikom, pri tem pa le vendar moli peto prošnjo „Očenaševo“,
s to prošnjo in svojo molitevjo zahteva, da bi Bog ž njim
ravnal ravno tako neusmiljeno, kakor on sam ravna s svojim
bližnjim. Tak togotnež prosi in zahteva, da bi mu Bog od¬
merjal z ravno tako mero, s kakoršno on drugim meri, in da
bi se Bog nad njim zmaščeval ravno tako, kakor se on maščuje
nad svojim bližnjim. Ali pa ni vse to zares strašno? Kdor
pravi in govori: „Niko!i ne bom odpustil svojemu razžaljivcu“,
in mu tudi res noče odpustili, s to prošnjo „Očenaševo“ prosi
in zahteva, da bi mu tudi Bog nikoli ne odpustil, in tedaj
samega sebe obsodi, ter si pogubljenja prosi namesto večnega
življenja. Kdor torej drugim noče odpustiti, njemu tudi Bog
ne bo odpustil, in godilo se mu bo, kakor se je godilo ne¬
usmiljenemu evangeljskemu hlapcu. Neki kralj je hotel obrajt
delati s svojimi hlapci. Ko je pa začel rajlati, bil je prednj
postavljen eden, kteri mu je bil dolžen deset tisuč talentov.
Ker pa ni imel s čem plačati, ukazal je njegov gospod prodati
njega in njegovo ženo in njegove otroke, in vse, kar je imel,
in poplačati. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil,
rekoč: Poterpi z menoj, in vse ti bom povernil. In gospod
se je usmilil tistega hlapca, in ga je spustil, in mu je dolg
odpustil. Spred njega grede pa je tisti hlapec našel enega
svojih sohlapcev, kteri mu je bil dolžen sto denarjev, in ga J 0
zgrabil in davil rekoč: Plačaj, kar si dolžen! Tedaj je njegov
sohlapec prednj padel, in ga je prosil, rekoč: Poterpi z menoj,
in vse ti bom povernil. On pa ni hotel; temveč je šel, irl
ga je vergel v ječo, dokler ne bo splačal dolga. Ko so p a
vidili njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, bili so silno žalostni,
ter so šli in povedali svojemu gospodu vse, kar se je bil 0
zgodilo. Tedaj ga je poklical njegov gospod, in mu reče •
Hudobni hlapec! ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil,
ali nisi bil torej tudi ti dolžen usmiliti se svojega sohlapco,
kakor sem se tudi jaz tebe usmilil? In njegov gospod se J 0
rnzserdil in ga je izdal trinogom, dokler ne bo poplačal vseg 0
dolga. Pripovedovaje to prigodbo sklene Jezus: Tako bo l 0
moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vaakteri svojem 0
bratu iz svojih sere. (Mat. 18, 23 — 35.) In kar je pri tem
najstrašnejšega, je to, da si lak sovražen človek takega groz®

145

polnega obsojenja satn prosi, koiikorkratkoli s sovraštvom v
sercu na jeziku ima mile besede: »Odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom."

Tistemu pa, ki svojemu bližnjemu rad in iz serca odpusti,
je ta prošnja Gospodove molitve res tolažepolna, ker mu za-
gotovija, da si bo ž njo sprosil odpušcenja grehov. Zatorej
rečem: Kristjan, kristjana! bodi si, kdorkoli lioceš, pospravi iz
svojega serca vsako ne voljo, vsako jezo, vsako sovraštvo, in
popolnoma odpusti vsem svojim neprijallom, vsem svojim raz-
žaljivcom, preden začneš moliti sveti „Ocenaš“, da si s svojo
moliievjo ne boš primolil zaderžanja grehov in večnega po¬
gubljenja, ampak da si boš sprosil odpušcenje grehov in večno
življenje. — Nek krivoverec (protestant) si je bil zavzel,
umoriti vojvoda Guiznnskega (Guise), ki je bil goreč zago-
varjavec svete katoljške vere. Njegov hudobni naklep pa je
na  dan prišel, ter bil vojvodu naznanjen. In tedaj vojvoda
kudobneža pred se pokliče, in mu reče: „Povej mi, ali sem ti
st oriI kdaj krivico?" „Niste mi je storili", odgovori krivoverec.
»I, kaj vendar pa te je zapeljalo v toliko hudobijo, klero si
mislil storiti?" nadaljuje vojvoda. „Holel sem svojo vero
braniti", zaverne morivec. „Če je pa taka", mu seže vojvoda
v  besedo, „in ti tvoja vera veleva pomor in poboj, mi nasprot
moja vera ukazuje, odpustiti morivcu, kteri mi je stregel po
življenju. Pojdi tedaj, jaz ti tudi res iz serca odpustim."
0 blaga duša, ki zna tako lepo odpustiti. Iz takega usmilje-
ne ga serca pač res kot naj pfijetniša dišava kviško puhti verna
molitev; „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo
sv °jitn dolžnikom."

8 . Radi torej odpuščajmo eden drugemu sleherno raz-
žaljenje, in to tem rajši, ker imamo tolikanj močnih nagibov,
kteri nas nagibajo odpuščati razžalnikom. Med drugim nas

a ) Sveto pismo z razločno besedo meči k odpuščenju.
Naš Zveličar sam pravi: „Ljubite svoje sovražnike; storite jim
d °bro, kteri vas sovražijo; molile zanje, kteri vas žalijo in

Preganjajo." (Mat. 5,44.) »Odpuščajte, in vam bo odpuščeno."
v^uk. (j, 37 .) „Zakaj ako ljudem odpuščate njih grehe, bo tudi
nauk,

— 146 -

vam vaš Oče nebeški odpustil vaše grehe." (Mat. 6, 14.)
Tudi modri Sirah nam lepo prigovarja rekoč: »Odpusti svojemu
bližnjemu, ako te je razžalil, in tedaj bodo tudi tebi, ako prosiš,
grehi odpuščeni. — Spomni se strahu božjega, in ne jezi se
zoper svojega bližnjega. Spomni se zaveze Najvišega (ter
svoje zaveze z Bogom, svoje vere, ktera te uči, da srno vsi
otroci enega očeta, tedaj bratje, ki smo se dolžni ljubiti), in
bližnjemu preglej nevednost, (to je: grehe, ki jih je storil iz
nevednosti, iz nepremišljenosti)/ 4  (Sir. 28, 2. 8. 9.)

b) Posebno močen nagib, ki nas nagiba k odpuščenju,
je premišljevanje štirih poslednjih reči človekovih.
In res, ako si človek prav živo pred oči postavi svojo smert,
se spomni ostre sodbe, se v mislih pošTavi" v'grozepolni pe¬
klenski brezen ali pa se v duhu sprehaja med izvoljenimi v
nebesih, gotovo ga bo premišljevanje teh imenitnih resnic v
živo pretreslo ter primoralo, da prav iz serca odpusti vsem
svojim razžaljivcom. Zatorej pravi modri Sirah (28, 6. 7.)
v svetem pismu: »Spomni se poslednjih reči, in jenjaj sovražiti;
zakaj strohljivost in smert se bližate po njegovih zapovedih",
(to je: misli na trohljivost in smert, in pokoren boš njegovim
zapovedim.)

c) Najmočnejši nagib za odpuščenje razžaljenja pa je

gotovo zgled našega Gospoda in Zveličarja.  Res je, da
imamo že tudi v stari zavezi nekoliko lepih zgledov, kteri nam
kažejo, kako nam je treba odpuščati razžalnikom in neprijallom-
Kolikanj hudega so prizadjali nedolžnemu egiptovskemu Jožefu
njegovi nevošljivi bratje! Bogaboječi Jožef pa jim ni hudega
s hudim povračeval, temveč jim je hudo z dobrim plačeval-
Hudobni kralj Savelj je pobožnega Davida neusmiljeno preganjal,
ter mu clo po življenju stregel; strupeni Semei je grozovito
preklinjal Davida clo takrat, ko David ni več pastirčeval, ampak
je že na kraljevem tronu sedel: in vendar je David Saveljna

ljubil in je Semei-ju iz serca odpustil. Pri vsem tem pa
vendar vse te in druge zglede presega zgled križanega
Zveličarja. Zakaj nikoli nobenemu človeku se ni še godila
tolika krivica, kolikoršna se je godila nedolžnemu Jezusu; 111
še nikoli nobeden človek ni preterpel toliko muk in bolečin,

147

kolikor jih je preterpel križani Jezus; in še nikoli nobeden
človek ni bil tolikanj polerpežljiv in usmiljen clo do svojih
kačjih sovražnikov, kakor je bil naš ljubi Jezus. — Premišlje¬
vanje njegovega prelepega zgleda bo tudi nas nagibalo, da
prav iz serca odpustimo vsem svojim sovražnikom. — Premišlje¬
vanje Jezusovega zgleda je svetemu Stefanu na jezik položilo
tiste premile besede: „Gospod! ne prištevaj jun tega greha a ,
kedar so njegovi sovražniki od vseh strani kamnje nanj lucali,
in ga pobijali. — Premišljevanje Jezusovega zgleda je navdih¬
nilo svetega Frančiška Saiezijana s toliko ljubeznijo, da je
rekel .svojemu sovražniku: „Ce mi tudi eno oko iztakneš, te
bom z drugim očesom pogledal še z ravno toliko ljubeznijo,
kakor bi bil ti moj naj ljubši prijatel.“ — Premišljevanje Je¬
zusovega zgleda je vstavilo svetega Janeza Gualberta, da se
ni zmaščeval nad morivcom, kteri mu je umoril preljubega
brata. Bilo je ravno na veliki petek, ko se sv. Janez ves
oborožen z morivcom sostane v tesnih ulicah, iz kterih mu
nikakor ni mogel ubežati. Viditi pa, da nikakor ne more pre¬
begniti, verže se nesrečnež pred svetega Janeza na kolena,
dene svoje roke križema na persi, ter milo prosi svetnika, da
bi mu prizanesel v imenu Zveličarjevem, ki je ravno tisti dan
umeri za vse ljudi. In Janes se res potolaži, ter reče mo-
r ivcu: „Ker mo milosti prosiš v imenu tolikanj imenitnega
Gospoda, primoran sem ti odpustiti.“ In mu ni le samo iz
serca odpustil, temveč je raz konja skočil, morivca objel, ter
mu obljubil, da ga bo posihmalo imel kakor lastnega brata.
Ljubezni mu Jezus ni hotel pustiti brez plačila. Ko namreč
sv. Janez na to v cerkev slopi, in svoj pogled vpre v veliko
britko martro, zdelo se mu je, da je križani Zveličar svojo
glavo proti njemu nagnil, kakor bi mu bil hotel s tim na znanje
dati, kako všeč in dopadljivo da mu je, da je usmiljenje skazal
svojemu nasprotniku. Ta brilka marlra ima od tistihmalo sklonjeno
glavo do današnjega dne, in se znajde zdaj v neki cerkvi v
mestu Fiorenca na Italijanskem. Sv. Janez pa je po lej pri—
godbi svet zapustil, se pomenišil (menih poslal), prav pobožno
fcivel, in poslal velik svetnik v nebesih. — Tudi mi si prav
pridno k sercu ženimo zgled križanega Zveličarja, da nas pre-

10 *

— 148 —

mišljevanje tega presvetega zgleda navdahne z enako ljubeznijo
do naših nasprotnikov in razžaljivcov.

9. Preden skončam današnji nauk, naj vam tudi še
povem: kakšno mora biti odpuščenje, da bo Bogu
všeč in prijetno?

Odpuščenje, da bo Bogu yšeč in dopadljivo, mora biti:

a) resnično, ne pa le samo na videz, ali hvaleblepno,
da bi ž njim iskali le hvale ljudi.

Odpuščenje mora izhajati

b) iz ljubezni do Boga,  ne pa iz strahu, ali pa iz
lakomnosti ali kakega druzega enakega kalnega studenca.

Odpuščenje mora biti

c) djansko,  mora se skazovati v djanju in v delih.

Kdor tedaj svoje sovražnike resnično ljubi, ne bo I 0
samo vsega sovraštva, vse zamerze do njih iz serca pregnal,
ampak bo tudi zanje molil, in jim zavoljo Boga tudi dobro
storil, kar in kolikor bo le mogel. In kdor to stori, bo prav
molil peto prošnjo Gospodove molitve, in si bo tudi res
odpuščenje grehov sprosil, kedar bo molil svete besede:
„Odpusli nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svoji« 1
dolžnikom.“ Amen.

149 —

XVIII. Keršanski nauk.

In nas ne vpelji v skušnjavo.

1. Razložil sem vam že peto prošnjo Gospodove molitve,
klera se glasi: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬
puščamo svojim dolžnikom." Pravil sem vam, da si s to
prošnjo prosimo, da naj nam Bog odpusli grehe ali jih pa
priderža. Odpuščenja grehov si prosimo, če tudi mi iz serca
odpustimo tistim, ki so nas razžalili; prideržanja grehov pa si
prosimo, ako nočemo odpustiti svojim razžaljivcein in neprijatlom.
— Danes pa bomo v premislek vzeli šesto prošnjo  „Oce-
naševo", klera je:

In nas ne vpelji v skušnjavo.

2. Česa prosimo s to prošnjo Gospodove
Molitve?

S to prošnjo prosimo:

a) da bi Bog vse skušnjave in grešne prilož-
n 0  s ti od nas odvernil,

b) ali nam pa moč dal,  serčno se jim vstavljati,

1 n  jih premagovati.

V „Očenošu“ je prošnja s prošnjo v prelepi zvezi. V
peti prošnji smo prosili, da bi nam Oče nebeški odpustil naše
grehe, v šesti prošnji pa prosimo, da bi nas obvaroval, da se
na novo pri njem ne zadolžimo, da se spet nazaj ne pover-
nemo v stare grehe. S to prošnjo hočemo reči: „Gospod!
očisti nas od naših grehov, in kedar si nas po svojem ne¬
skončnem usmiljenju očistil, ne dopusti, da bi se na novo
omadeževali z novimi grehi, in da bi se ti iz novega ne
zamerili z novim zadolženjem: Ne vpelji nas v skušnjavo."

- 150 -

In tega prositi je pač res potrebno slehernemu človeku,
naj si že bo tega ali unega stanu, bogat ali reven, star ali
mlad, možki ali ženska. Vsak namreč je skušnjavam podveržen,
vsak se nahaja v grešni nevarnosti, sosebno pa tisti kristjan,
ki je ravno greh zapustil, in se po zakramentu svete pokore
k Bogu verni 1, in se zdaj skerbno posluži vseh pripomočkov,
da bi za naprej prav zvesto Bogu služil. Takega spokornega
kristjana namreč satan še vse hujši nadležuje, ter mu na vse
strani nastavlja zaderge, da bi ga nazaj pripravil v grešno
življenje. Ko je neusmiljeni kralj Faraon zvedel, da mislijo
Izraelci Egipt zapustiti, jih je še hujše stiskal in zatiral, ter jim
clo dvojni davek nakladal namesto enojnega. In kedar je vidil,
da že iz Egipta gredč, svoje vojščake zbere, ter za njimi vdere,
da bi jih s silo potisnil v poprejno sužnost. Ravno tako
dela satan ali sam ali pa po svojih služabnikih s tistimi dušami,
ktere so otresle težki jarm njegove sužnosti, in se k Bogu
vernile. Vse sile napne, ter si na vso moč prizadeva, da bi
jih od službe božje odvernil in spet nazaj pripravil v stare
grehe.

Kaj menite, kaj pa je Jezus storil, ki je tolikanj skerben
za naše zveličanje, da bi nam pomagal v tolik h nevarnostih
in skušnjavah? — Glejte, zapovedal nam je, k Bogu se zate¬
kati v takih okoljščinah, ter pri njem si pomoči iskati a
molitevjo. Torej nas je učil moliti: „In nas ne vpelji v
skušnjavo.''

3. Dovolite, da vam zdaj še bolj na drobno razložim,
ktere reči nas priganjajo, prav goreče moliti
prositi: „In nas ne vpelji v skušnjavo.“

Naj poprej nas priganja:

a) naša slabost,  človek je tako slab, da bi se sam
ob sebi nikakor ne mogel skušnjavam vstavljati in se greha
obvarovali, ako bi ga pri tem Bog ne podpiral s svojo sveto
pomočjo. V svetem pismu imamo mnogo takih zgledov, k ten
nam očitno spričujejo človeško nezmožnost in slabost. Lahko
bi vam od Saveljna kaj povedal, ali od Davida in Salomona-
Pa molčim od teh in drugih, in vam le aposteljne Jezusov®

— 151 —

v misel vzamem. Spremljevaje ljubega Jezusa po zadnji ve¬
čerji na Oljsko goro oj kako serčne so se delali. Vsi od kraja
so terdili, da Jezusa nikakor ne bodo zapustili. Pa kaj se
zgodi? Kedar rabeljni Jezusa zvežejo in na sodbo ženo, je
toliko silen strah opadel vse Jezusovo učence, da so vsi
pobegnili, in še clo sveti Peter, kleri je bil poprej s prisego
polerdil Jezusu, ter rekel: „I(o bi te tudi vsi zapustili, le jaz
ne bom zapustil! In ko bi mi bilo tudi umreti s teboj, zapustil
le ne bom! 44  — Ce so pa tolikanj sveti možje, zanašaje se na
svojo moč, tako hudo padli v skušnjavi; kolikanj bolj se je
bali, da bi se kaj takega ne prigodilo tudi nam, ki smo vse
slabejši memo njih! Ravno ta naša slabost naj nas priganja
moliti in z molitvijo iskati pri Bogu pomoči in varstva.

Prav pridno moliti in goreče prositi: »In nas ne vpelji v
skušnjavo 44 , moramo

b) tudi zato, ker skušnjave od yseh strani  na
nas  prežč. Zdaj nas skušajo notranj e, zdaj vunanje skušnjave,
zdaj nas zalezujejo vidni, zdaj spet nevidni sovražniki. Od ene
strani se satan sam v nas zaganja; od druge strani nas njegovi
najemniki, hudobni ljudje, v svoje zanke love; in od tretje
strani nam naše lastno hudo nagnjenje in grešno poželjenje
nadlego dela. In takih skušnjav človek nima le samo enkrat
ali drugikrat v svojem življenju, ampak veliko in velikokrat,
tako da je prisiljen poterditi besedo Jobovo, ki pravi, da^vedna
y°jska je naše življenje. Koinej človek eno skušnjavo premaga,
*e se druga vanj zaganja in zaletuje. Zatorej moramo pa tudi
vedno moliti: „In nas ne vpelji v skušnjavo 44 , ter Boga prosili,
da bi nam na strani stal s svojo pomočjo, da bi nas skušnjave
ne premagale.

»In nas ne vpelji v skušnjavo 44  moramo pridno moliti

c) zato, ker nam je to Jezus sam zapovedal.
Rekel je namreč svojim učencom na Oljski gori: „Čujte in
molite, da ne pridete v skušnjavo. 44  (Mat. 26, 41.) Kar je
Jezus s tim učencom rekel, rekel je tudi nam. Aposteljni. Je¬
zusa niso vbogali: namesto, da bi bili čuli in molili, kakor jim
3® Jezus zapovedal, niso ne čuli ne molili, ampak so spali.

152

Ravno zato so pa tudi v skušnjavi omagali, ter Jezusa zapustili
vsi do zadnjega. In Peter, ki se je poprej delal naj močnej¬
šega bi! je zdaj naj slabejši. Preden je petelin dvakrat zapel,
zatajil je trikrat Jezusa, svojega Gospoda in nebeškega Učenika.
Enaka bi se tudi nam godila v skušnjavah, ko bi ne culi in
ne molili. — In kakor nas je Jezus  z razločno besedo učil,
nas je učil tudi s svojim jastniuLzgledom, da moramo molili
in Boga prosili, da bi nas obvaroval skušnjav, ali nam vsaj
moč dal jih premagati. Šel je, kakor veste, v puščavo, da bi
’ se bil ondi postil, molil in se tako pripravljal na nauk. kterega
je mislil zdajci oznanovati po svoji domači deželi. Pa ne le
zato, da bi se bil na nauk pripravljal, postil se je Jezus in j®
molil; ampak se je postil in je molil tudi zato, ker je vedel,
da bo skušan od hudega duha. S tim nam je zapustil naš
Zveličar lep zgled, kteri nas uci, kaj je tudi nam storiti, ako
hočemo premagati skušnjave. Jezus bi ne bil skušan, ako bi
sam ne bil hotel skušan biti. Mi pa smo skušani, ter v greh
zapeljevani zoper našo voljo. Kolikanj bolj gre tedaj nam
moliti in Boga pomoči prositi: „Ne vpelji nas v skušnjavo!"
Po tem Jezusovem zgledu so se ravnali svetniki, in med drugimi
sv._ Pavl, ki je v silnih skušnjavah priserčno molil, ter si ®
molitvijo sprosil gnade, da je premagal skušnjave. Po tem

zgledu Jezusovem ravnajmo tudi mi! Glej, ljubi keršanski člo¬
vek! kolikor hujši si skušan, tolikanj priserčniši in gorečnim
moli, in molitev ti bo pomagala!

4. Zdaj pridemo do uprašanja: Kdo nas skuša?  Preden
vam odgovor dam na to vpraševanje, vam moram še poprej
povedati: kaj je skušnjava.

Skušnjava je taka priložnost ali taka okoljščina, v ktero
nas ali Bog sam postavi, ali pa nas vanjo priti pusti, da v nji
razločno pokažemo, ali bomo služili ali Bogu ali zapeljivemu
svetu, in ali se bomo podvergli sveti božji volji, ali pa svoji
lastni sprideni volji in svojemu lastnemu spačenemu poželjenju-

Iz tega vidite, da je skušnjava dvojna: je dobra, in J e
huda  skušnjava.

- 153 -

a) Dobre skušnjave pridejo od Boga, in prav za
prav niso skušnjave, ker Bog, ki je neskončno svet, nikogar
v hudo ne skuša in v greh ne napeljuje, In ravno zalo teh
dobrih ali dobrotnih skušnjav ne imenujemo kar naravnost
skušnjav, ampak jih kličemo z drugim, bolj primernim imenom.
Pravimo jim poskušnje ali obiskovanja božje. S takimi
poskušnjami Bog človeka obiskuje, da bi mu dal priložnost,
skazovati Bogu svojo vdanost in ljubezen v vseh okoljščinah
življenja; da bi mu dal priložnost, tem obiiniše zasluženje si
nabirati za srečno večnost; da bi mu dal priložnost, drugim
lepe zglede dajati v posnemanje. S takimi poskušnjami Bog
premnogokrat obiskuje svoje zveste služabnike, in morda ga
ni svetnika, ni prijatla božjega, kteri bi po lem potu nikoli
poskušan ne bil. Tako je med drugimi Bog na poskušnjo
postavil zvestobo Abrahamovo, ter mu zapovedal, zaklati m
darovati edinega sina, priserčnega Izaka. —Enako je bil skušan
lobija, kteremu je sam angelj Rafael povedal, rekoč: „Ker si
bil Bogu prijeten, bilo je treba, da te je skušala ta skušnjava
(skušnjava namreč po križih in težavah)". (Tob. 12, 13.) —
Enako je bil na poskušnjo djan tudi bogoljubni Joj h,  kteri je
Prišel ob ljubljene otroke, ob vse premoženje in na zadnje še
°b zdravje. — Ravno tako Bog tudi še dan današnji človeka
deva na poskušnjo, ter ga obiskuje z boleznijo, z revščino in
z drugimi enakimi nadlogami in težavami, da se tem lepši
izkazujejo njegove čednosti, da se tim svitlejši zaleskeče
n J e gova vera, njegovo upanje, njegova ljubezen. Take skuš¬
njave ali prav za prav poskušnje niso poslane nad človeka,
da bi mu v hudo služile in v greh; temveč so mu dane, da
bi mu teknile v tem večo svetost, zalegle v večno življenje.
Elagor tedaj človeku, kteri skušnjo preho, pripravljena mu je
brona . življenja, ktero bo dal Bog njim, ki njega ljubijo!
( J ak. 1, 12.) — Kedar tedaj v „Očenašu“ molimo: „In nas
ne  vpelji v skušnjavo", s to prošnjo nikakor ne moremo
prositi, da bi nas Bog rešil takih dobrotnih poskušenj in zveli¬
čavnih obiskovanj, ker so nam očitne znamnja, da nas Bog ljubi,
> n  nam dajejo tolikanj lepo priložnost, nabirati si tem obiiniše
zasluženje za večnost, služiti si tem častitljivšo krono v nebesih.
— Ta prošnja po tem takem velja le

154 -

b)  hudim skušnjavam, ter takim prilikam in okolj—
ščinam, ktere nas v hudo zapeljujejo, v greh naganjajo. S
takimi skušnjavami nas Bog nikdar ne skuša. On, ki je ne¬
skončno svet, in vsak greh neskončno sovraži, tudi ne more
nikogar v greh zapeljevati. Sv. Jakob (1, 13.) pravi: „Nibče,
ko je skušan, ne reci, da je od Boga skušan; zakaj Bog se
ne da skušati v hudo, in tudi nikogar ne skuša. a  Bog pa take
skušnjave nad nas dopusti, deloma da nas vedno ohrani v go¬
rečno sti i m ponižnosti; deloma da se nam zasluženje množi;
deloma pa tudi, da naš napuh kroti in nas za na naše grehe
pokori in strahuje, kakor piše sv. Pavl od nevernikov in ne-
znabogov, rekoč: „ZavoIjo tega (ter zavoljo njih preobilnih
hudobij) jih je Bog prepustil nesramnim slrastim.“ (Rimlj. 1,26.)
— Takih hudih skušnjav prosimo da bi nas Bog obvaroval,
ali nam pa moč dal, jih premagati, kedar molimo: „Ne vpelji
nas v skušnjavo."

5. Zdaj, ko sem vam razložil, kaj jo skušnjava in
kolikera je, in sem vam spričal, da huda skušnjava ne pride
nobena od Boga, naj se povernem do poprej zastavljenega
vpraševanja: Kdo nas skuša? ali Od kod pridejo skuš¬
njave?

Hude skušnjave pridejo deloma od naših vunanjih,
deloma od naših notranjih  sovražnikov. Naši vunanji so¬
vražniki so satan  in svet, naš notranji sovražnik pa je naše
meso,  ter naše lastno hudo nagnjenje in grešno poželjenje.

Skuša ali v greh nas tedaj napeljuje:

a) Satan ali hudič,  ki nam pamet slepi, vero slab),
in prelomljevavcom božjih zapoved obeta veselje in srečo.
Hudi duh je božji sovražnik, in zato, ko ga je Bog iz nebes
pahnil v pekel, zdaj Bogu ne privošči nobene časti; temveč
želi, da bi vsi ljudje Boga žalili, in ravno zato neutrudeno
skuša ljudi in jih v greh zapeljuje. Hudi duh je pa tudi naš
sovražnik, ki nam ne pri vosi nebes in večne časti, za ktero
smo namenjeni, in ktero je on sam zapravil, ker je bil na'
puhnjen; torej bi nas rad storil tovarše večnega terpljenja, v
kakoršnem se on sam znajde, in zavoljo tega ne neha zapelje'

- 155

vati nas v greh. Da hudi duh res človeka skuša, ter v greh
zapeljuje, nam sveto pismo spričuje v mnogih izrekih. Med
drugim piše sv. Pavl: „Vam se ni vojskovati zoper meso in
kerv, ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovavce
tega tamnega sveta, zoper hudobne duhove v podnebju. Za¬
voljo tega primite za božje orožje, da se zamorete braniti ob
hudem dnevu." (Efež. 6, 12. 13.) In sv.  Peter (I. 5, 8.)
pravi: „Trezni bodite in cujte, ker hudič, vaš nasprotnik, hodi
okrog, kakor rujoveč lev, iskaje, koga bi požerl.«

Akoravno pa hudič človeka zapeljuje, vendar le človek
ne more nanj zvračevati svojega greha, ker hudi duh nikogar
v greh ne jtrisil i. ampak ga le samo zapeljuje. Kakor je delal
s pervimf starši, dela tudi z nami. Delal jima je lažnjivo
obljubo, da bota kakor bogova, ako jesta sad prepovedanega
drevesa. Adam in Eva sta mu verjela, sta jedla, s tim božjo
zapoved prelomila, ter grešila. Ako bi ga ne bila poslušala,
in se mu ne bi bila dala pregovoriti, bi si bila nedolžnost
ohranila, in se v gnadi božji obderžala. Ravno taka je tudi
še dandanašnji. Kdor hudega duha noče poslušati, in se mu
ne da premotiti, kedar ga skuša s hudim navdajanjem ali po
počutkih, ali kakorsikoli bodi; njemu se ni treba bati, da bi
mu hudi duh škodoval; zakaj Jezus Kristus je njegovo moč
razdjal, ter ga, kakor sv. P eter (II. 2, 4.) pravi, s peklenskimi
vervmi v brezen potegnil, da silama nikomur škodovati ne
More. O tem sv. Avguštin tako le govori: „če je hudič
priklenjen, kako je pa to, da ima toliko moč? Res je«, si
svetnik sam odgovori, „da ima še veliko moč, toda ne čez
Vse ; on gospoduje le čez mlačne, tožljive in čez take, ki se
Boga ne boje. On je priklenjen, kakor priklenjen pes, ki ne
more nikogar popasti razim tistega, kteri se mu prederzno
Približa. Le nobene družbe ž njim ne delaj po posvetnih
m 'slih in posvetnih željah, in nič ti ne bo mogel škodovati.
Lajati sicer zamore v tebe; popasti pa ne more nikogar
razun tistega, kteri sam hoče biti popadem« S silo niko¬
mur ne more škodovati, ampak le s tim, da prigovarja in
Sy etuje.

- 156  -

Skušnjave pridejo:

b) od zapeljivega sveta, to je od hudobnih ljudi,
kteri nas zapeljujejo deloma s pregrešnim govorjenjem, kakor-
šnega je dandanašnji sila veliko slišati med ljudmi vsake sta¬
rosti, obojega spola, na vsakem kraju; deloma pa nas za¬
peljujejo s hudobnim življenjem, ter slabimi zgledi, kakoršnih
je po vsem svetu dosti. Tudi s tim, da nam svet ponuja
svoje blago, svoje veselice, svoje premoženje. Vsega tega se
moramo skerbno varovati, ter se brez potrebe z zapeljivim
svetom ne pečati, zakaj: „Vse, kar je na svetu, je poželjenje
mesa, poželjenje oči, in napuh življenja, kar ni iz Očeta, am¬
pak iz sveta.“ — ,,Svet (pa) v hudem tiči u , pravi sv. Janez
(l. 2, 16.-5, 19.)

Človek je skušan

c) tudi od svojega mesa, ter svoje spačene natore,
svojega hudega nagnjenja, svojega grešnega poželjenja. Kdo
tega ne vč iz lastne skušnje, da se počutkom najbolj dopada
ravno to, kar Bog prepoveduje; in da človeka najbolj mika
do tega, kar je pregrešnega? Naj svetejši ljudje so se pritožili,
da so nadleževani bili od napuha, od lakomnosti, nečistosti,
nevošljivosti, jeze in mnogega druzega hudega. Ravno to
poterdi tudi sveto pismo. Sv. Pavl piše: „Čutim drugo po¬
stavo v svojih udih, ktera se^Tjojuje zoper postavo mojega
duha, ktera me deva v sužnost pod postavo greha, ktera jo
v mojih udih.“ (Rimlj. 7, 23.) In sv.Jakob (1, 14.) pravi:
„Vsak človek je skušan, kedar je od svojega poželjenja vlečen
in vabljen.^

To, glejte, so tisti trije studenci, iz klerih izvirajo skuš¬
njave, klere nas v greh napeljujejo.

6. Ali je pa vsaka skušnjava greh?

Skušnjava sama ob sebi še ni greh; greh nam je le, ako se
lahkomiseljno vanjo podamo ali vanjo privolimo. Dokler pa človek
ni sam kriv, da je skušnjava nadnj prišla, in vanjo ne privoli, tem¬
več se še le ž njo vojskuje, in jo premaga, mu skušnjava ni v
greh prištela, ampak mu je še clo v zasluženje. In tem hujša
ko je skušnjava, in tem serčniši ko se jej ustavlja, dokler J c

157 —

ne premaga, tem veče plačilo ga čaka za to pred Bogom
v nebesih.

7. Kaj je človeku storiti, da bo imel manj
skušnjav?

a) Varuje naj se prav skerbno lenobe, in prav
zvesto naj opravlja dela in opravila svojega stanu. V stoječi
vodi se dosti merčesa izleže, v leni duši pa obilo hudih
skušnjav.

b) Varuje naj se vsake zapeljive tovaršije  in
se skerbno ogiblje vsake grešne priložnosti, v kakoršni bi
lehko vidil ali slišal kaj takega, kar nareja skušnjave. Kdor
je preveč radoveden in preveč radogleden, si je sam kriv,
če dosti skušnjav ima, in se s tim tudi še nevrednega dela
božje pomoči v skušnjavah.

c) Pridno naj hodi v cerkev, naj zvesto posluša
pridige in keršanske nauke, ter jih čez teden  več¬
krat premišljuje.  Sosebno naj se od hudega zavračuje
s tim, da premišljuje tiste resnice, ktere grešniku zavoljo greha
napovedujejo časne in večne kazni; in naj se v dobrem poter-
duje s tim, da premišljuje tiste resnice, ktere pravičnim obetajo
večno veselje in nebeško čest.

Kdor to stori, si bo gotovo zmanjšal število skušnjav.

8. Zdaj naj vam še odgovor dam na vpraševanje:

Kaj je treba človeku storiti, kedar se znajde
v  skušnjavah, da v skušnjavo ne bo privolil in ne
ho grešil?

Ako hočeš skušnjavo srečno premagati, ljubi kristjan,
to le stori:

a) Ako ti je mogoče, zapustiti grešno priložnost, hitro
jo zapusti, ter beži pred skušnjavo,  kakor egiptovski
Jožef, kedar ga je v greh napeljevala nesramna žena Putifar-
jeva. — Če pa vbežati ne moreš,

b) serčno se v bran postavi in zaupaj terdno
V Boga. Serčno se skušnjavi v bran postavi, in sicer kar
hitro  o pervem  začetku,  Plevel se vse lagleje iz njive

— 158 -

polrebi, dokler je še majhen; kedar je dorasle), ga boš težko
težko pri čistem potrebil iz njive. Tudi skušnjavo boš o
pervem napadu, dokler še nima toliko moči, premagal vse
lagleje, kakor pa pozneje, kedar je že narastla njena moč. —
Pri lem pa terdno zaupaj v Boga, da ti bo na strani stal
s svojo pomočjo. Terdna in resnična v olja , podpirana od
božje pomoči in gnade je močno in nepremakljivo orožje
v skušnjavah. Kdor se vojskuje s takim orožjem, lahko reče
s svetim Pavlom: „Vse premorem v njem, kteri me krepča",
in nad njim se poterduje beseda Davidova, ki pravi: „Kteri
v Gospoda zaupajo, ne bodo osramoteni."

c) Bodi zmeren in trezen v jedi in pijači.
Kdor se posti in zatajuje samega sebe, temu shujšano in
vkroleno telo ne ho narejalo skušnjav, in močna duša bo
lahko v strahu imela tako obnemoglo telo. Tega pomočka
so se svetniki prav pridno poslužili, pa tudi srečno zmagali
skušnjave.

d) Bodi prav iz serca ponižen.  Ponižnost je
podlaga vsake druge čednosti, pa tudi terdna obramba v skuš¬
njavah, zakaj po svetopisemski obljubi „daje Bog ponižnim
svojo gnado" in pomoč.

e) Bodi priden in delaven,  in se varuj
sleherne lenobe. Lenoba je začetek vsake hudobije; prid¬
nost in delavnost pa obvaruje človeka mnogega zla in tudi
mnogih skušnjav.

f) Prejemaj večkrat svete zakramente prav
vredno, moli pridno in priserčno, in premišljuj po-
gostoma zdaj to, zdaj drugo resnico svete  vere.
Sveti zakramenti delajo dušo močno in serčno, z molitevjo si
sprosiš božjo pomoč in gnado, premišljevanje raznih resnic
svete vere varuje človeka v greh. Sosebno dobro je, v vsaki
skušnjavi si pred oči postavljati Boga vsegavednega in povsod-
pričujočega; ali pa se spomniti štirih poslednjih reči človeko¬
vih; ali pa si v spomin sklicevati kak poseben svetopisemski
izrek, postavim v terpljenju  besede Jezusove: „V svoji
poterpežljivosli bole ohranili svoje duše"; (Luk. 21, 19*/

— 159 —

pri  lakomnosti izrek Zveličarjev: „I£aj bi človeku pomagalo,
ako bi si tudi ves svet pridobil, na svoji duši pa škodo terpel?«
pri nečistosti, nevošljivosti, požrešnosti, sovraštvu
besede Pavlove, ki pravi: „Od takih del vam povem, kar sem
vam napovedoval, da, kteri take reči delajo, ne bodo dosegli
kraljestva božjega .“  (Gal. 5, 21.)

Kdor se tako vojskuje zoper skušnjavo, srečno bo zmagal
sleherno skušnjavo z božjo pomočjo, in si z vsako zmago
zasluženje nabiral za nebesa.

9. Zdaj naj vam odgovorim tudi še na vpraševanje:

Kaj je človeku storiti po skušnjavi?

a) Če je človek v skušnjavo privolil,  ter grešil,
naj se ponižuje in iz serca obžaluje svoj greh, kakor ga je
obžaloval sv. Peter, Magdalena in drugi spokorniki, in naj
terdno sklene posihmalo se bolj skerbno varovati greha in bolj
zvesto služiti Bogu. Ob enem naj prosi Boga pomoči, da se
bo zamogel prav spokoriti.

b) Če pa v skušnjavo ni privolil in ni grešil,
naj hvali in zahvali Boga, ki mu je zmago dal; naj ponižen
ostane, da bo gnade božje vreden, s klere pomočjo bo tudi
še posihmalo zamogel premagali skušnjave.

c) Vselej pa, naj si je že skušnjavo premagal ali ne
premagal, naj skerbno premišljuje,  od  kod  in  iz  česa
je skušnjava prišla,  da se bo vedel posihmalo skerbno
varovali vsega, kar ga je skušalo.—Kdor bo to storil, vspešno
in s pridom bo molil šesto prošnjo „Očenaševo . Kdor pa
skušnjave sam išče, ter se po nepotrebnem peča s hudobneži
ali pa si po kakem drugem potu sam skušnjavo nakopava,
iažnjivo in nepridno moli: „In nas ne vpelji v skušnjavo«
Želim pa, da bi zmed vas nobeden ne opravljal take nepridne
‘n nelečne molitve 1 Amen,

XIX. Keršanski nauk.

Temveč reši nas od hudega. Amen.

1. „In nas ne vpelji v skušnjavo* je šesta prošnja
Gospodove molitve. Razlaganje te prošnje ste slišali v zadnjem
keršanskem nauku. V tej prošnji prosimo, da bi Bog od nas
odvernil vse skušnjave in grešne priložnosti, ali nam pa moč
dal, serčno se jim vstavljati in jih premagovati. Tega mora
prositi vsak človek, bodisi moški ali ženska, bodisi star ali
mlad, bodisi tega ali unega stanu; vsak namreč je slabe natore,
vsakteri je skušnjavam podveržen, vsem je Jezus zapovedal
moliti, in kar je zapovedal, storil je tudi sam. Pravil sem
vam tudi, kaj so skušnjave in od kod se izhajajo. Slišali ste,
da Bog nikogar v hudo ne skuša ali v greh ne napeljuje; da
pa le vendar svoje služabnike z nadlogami obiskuje, ter s tim
postavlja na poskušnjo iz tega namena, da se njih čednost in
svetost tem lepši razkazuje, da se vadijo Bogu zvestobo ohraniti
v vseh okoljščinah življenja, da si nabirajo več zasluženja za
zveličanje, da dajejo drugim lepe zglede v podbudo in posne¬
manje. Učil sem vas tudi, da hude skušnjave pridejo od hudega
duha, od zapeljivega sveta ali hudobnih ljudi, in od našega
mesa, ter hudega nagnjenja in grešnega poželjenja. Rekel sem
pa, da skušnjava sama ob sebi nam še ni pripisana v greh;
greh nam je le, ako se lahkomišljeno vanjo podamo ali vanje
privolimo. In da bomo manj skušnjav imeli, moramo se po-"
sebno varovati lenobe, ogibati se slabih tovaršij, pridno p a
v cerkev hoditi, božjo besedo poslušati in skerbno premišlje'
vati. Da pa v skušnjavah ne omagamo, moramo bežali pred
skušnjavo, če je mogoče; če pa ni mogoče, moramo se j e J
serčno vstavljali in v Boga zaupati in v božjo pomoč; moramo
biti zmerni in trezni v jedi in pijači; moramo biti pridni i n
delavni; moramo bili prav iz serca ponižni; moramo večkrat

161

prav pripravljeni prejemati svete zakramente, priserčno moliti in
pridno premišljevati zdaj to zdaj drugo primerno resnico naše
svete vere. Na zadnje sem vam razložil, kako se nam je
zaderžati, kedar je skušnjava minila in prešla. Ako je človeka
skušnjava premagala in v greh pripravila, naj se pred Bogom
poniža, iz serca se svojega greha skesa, naj terdno sklene,
ne več grešili, in naj resnično pokoro dela za svoj greh. Če
je pa človek skušnjavo premagal, naj zahvali Boga, ki mu je
v to potrebno pomoč in gnado dal; naj ponižen ostane, da bo
ludi še posihmalo vreden božje pomoči, ktera ga bo podpirala
v naslednjih skušnjavah. Vselej pa, naj si je že v skušnjavo
privolil ali ne privolil, naj pridno premišljuje, od kod in iz
česa je skušnjava prišla, da se bo vedel posihmalo skerbno
varovati vsega, kar mu je skušnjavo naravnalo. — Vse to,
glejte, sem vam razlagal v zadnjem keršanskem nauku. —
Moram vam pa zdaj razlagati še sedmo, ter zadnjo prošnjo
Gospodove molitve, ktera je:

Temveč reši nas od hudega.

2. Kaj prosimo z besedami: Temveč  reši nas
°d hudega?

Hudo, ktero vtegne človeka zadeti v sedajnem življenju,
je dvojno, ter dušno in telesno. Dušno  zlo  ali dušno hudo
je greh in vse, kar človeka v greh zapeljuje, in mu na duši
škodo dela. Telesno  zlo  ali telesno hudo pa je to, kar
človeku sedajno, časno življenje nepokojno in težavno dela.—
Dušno zlo je hujše memo telesnega zla. Dušno zlo je človeku
vselej v škodo; telesno zlo pa, postavim revščina, bolezen in
druge enake nadloge vtegnejo človeku marsikterikrat clo v zve¬
ličanje služiti, mu torej v največo srečo žaleči. Resnične so te
besede; to vam bom spričal iz neke dogodbe, posnete iz živ¬
ljenja svetega Anlonina, nadškofa v mestu Fiorenca na Italijan—
s kem. Šel je nekega dne ta zvesti služabnik božji po mestnih
Micah svojo pot. Ko pa ponameroma kviško povzdigne svoje
°či, zagleda angelje božje nad streho neke revne, borne hiše.
K° zagleda to nebeško prikazen, močno se zavzame, in stopi
v  Mšo, da bi vidil, kdo v njej prebiva. Našel je v njej ubogo
Kers, nauk. 11

— 162

vidovo, ktera je s svojimi tremi hčerkami prav pridno in
marljivo delala, da bi si bila svoj vsakdanji kruhek služila, ter
sebe in svojo družinjico pošteno preživiia. Sveti Antonin pa
je bil blaga duša, ter neizrečeno dobrega in usmiljenega serca.
Ko se je tedaj prepričal, da je bila ta družinja revna sicer in

siromaška, pri vsem tem pa le vendar poštena in bogaboječa,

sklenil je pomagati jej in jo podpirati. In res jej je ukazal
razdeliti toliko milošnjo, da je zamogla ž njo pošteno shajati,

in živeti brez truda in težav. Nekoliko časa kasneje se pri¬

meri, da svetnik spet pride merno tiste hiše. Ali ko zdej
kviško oberne svoj pogled, neizrečeno se prestraši, ko na
Strehi tiste hiše namesto angeljev zagleda hude duhove in pe¬
klenske pošasti. Zagledavši to strašno reč svetnik pozveduje
in poprašuje, kaj zdej vidova s svojimi hčerami dopočenja in
kako se obnaša. In v svojo veliko žalost zve, da so v hudo
obračale mile darove, ktere jim je delil, ter so opustile svojo
poprejno delavnost, in se vdale nečimernemu, posvetnemu,
pregrešnemu življenju. Zatorej svetnik gre, ojstro jih posvari
in opominja k poprejnemu pobožnemu življenju. Pri vsem tem
pa jim milošnje ni še odtegnil, ampak jo le nekoliko bolj pičlo
delil, da bi jim časna dobrota ne zalegla v večno škodo in
nesrečo. Ta prigodba naj vam služi v spričevanje, da revščina
in druge časne nadloge niso vselej resnične nesreče in pravo
zlo, temveč da zamorejo včasih človeku še cIo v največo srečo
biti, ter mu v zveličanje žaleči. Dušno zlo pa človeku nikdar
v dobro ne zaleže, ampak mu je vselej v neprecenljivo škodo.
Zatorej je pa tudi dušno zlo vselej in povsod edino pravo zlo,
edino pravo hudo, edino prava nesreča,

Kedarkoli tedaj v sedmi prošnji „Očenaševi“ molimo in
pravimo: „Temveč reši nas od hudega^, prosimo naj poprej:

a) da bi nas Bog obvaroval in rešil zlasti hu¬
dega na duši,  to je: g£eha; zakaj večega zla in večega
hudega ga ni na svetu, kakor je greh, sosebno smertni greh.
Greh je prinesel na svet vse drugo zlo, prinesel na svet vso
revščino in siroščino, nezmerno rajdo brilkosli in nadlog in clo
grozepolno smert, kakor spričuje sv. Pavl, rekoč: „Po enem
človeku je greh na svet prišel, in po grehu smert, in je tako

— 163 —

smert prišla rad vse ljudi, ker so vsi v njem grešili.«
(Rimlj. 5, 12.) Greh, ler smertni greh vzeme človeku božjo
prijaznost in posvečujočo gnado božjo, spremeni človeka v
božjega sovražnika, že na tem svetu vzeme mu dušni mir in
pokoj, na unem svetu pa večno zveličanje. Zares je tedaj
potrebno in več ko potrebno, da goreče kličemo v Boga, in
prisercno molimo: „Oce nebeški! reši nas najstrašnejšega hu¬
dega, reši nas greha.« Svetniki so pač dobro vedeli in v živo
spoznali, kolikanj veliko zlo da je greh. Ravno zato je pobožna
Blanka, francozka kraljica, svojemu sinu večkrat ponavljala
pomenljivo besedo: „Veš, moj sin! da te rada imam; pri vsem
tem pa bi te vendar le rajši mertvega gledala pred seboj,
kakor pa omadeževanega s kakim grehom.« In res se je ta
njen sin, sveti Ludovik, greha bolj bal, kakor vsake druge
hude reči. Vprašal je o neki priložnosti gospod Joinville-ta,
kaj bi si zbral, ko bi bil primoran, zmed dveh zlegov zbirati
si enega, ler ali gobov poslati ali pa smerten greh storiti,
doinville odgovori: „Rajši hi storil 30 smertnih grehov, kakor
pa bi gobov postal.« Takega odgovora pobožni kralj ni pri¬
čakoval, in torej reče ves osupnjen: „0 Joinville! vi pač ne
veste, kaj se pravi Boga žalili, ker bi si bili sicer vse kaj
drugega zbrali. Vedite tedaj, da ga memo smertnega greha
ni večega zla v nebesih, ne na zemlji; po smertnem grehu
so sc angelji v hudiče spremenili, in ljudje so otroci jeze božje
postali.« — Če je pa smertni greh res toliko hudo in toliko
nezmerno zlo, kako je nek vendar to, da je marsikteri človek
P r ‘ vseh svojih grehih vendar le nekama miren in pokojen.
Da si ti, o človek! miren in pokojen, kedar grešiš, in da se
greha ne bojiš, pride od tod, ker ne veš in ne spoznaš, kako
velika nesreča je to^ da človek Boga za sovražnika ima. Ko
b* to nezmerno nesrečo v živo čutil in prav spoznal, bi pač
goreče in pregoreče molil: „Ileši nas od hudega!« in bi pri—
serčno Boga prosil, da bi te varoval napuha, varoval lakom¬
nosti, goljufije, tatvine, krivice, nečistosti, nevošljivosti, nezmer¬
nosti, jeze, togote, maščevanja, sovraštva; priserčno bi prosil
D°g a , da bi te varoval hudega poželjenja, hudih navad, hudih
strast, varoval hudih priložnost in grešnih prilik in vsega, kar
človeka v greh zapeljuje; priserčno bi prosil Boga, da bi gre¬
li*

- 164 —

šivšega in v hudo zašlega rešil greha, ter mu dal gnado, po¬
boljšati in resnično spokoriti se.

b) Z grehom si zaslužimo tudi kazen, in s smertnim
grehom večno kazen in večno pogubljenje, kar je največa
nesreča in zapopadek ali jedro vsega hudega. Strašno je, kar
sveto pismo pripoveduje od večnega pogubljenja. Sveto pismo
govori namreč od červa, kteri ne bo umeri; od ognja, kteri
ne bo ugasnil; od vunanje tame, kjer bo jok in škripanje
z zobmi. Kdo bi se tega prestrašnega terpljenja ne bal? Kdo
bi priserčno ne prosil, da bi bil obvarovan tega neizmernega
terpljenja v grozepolnem peklenskem breznu? In ravno tega
tudi res prosimo v sedmi prošnji „Očenaševi“, prosimo nam¬
reč, da bi nas Bog obvaroval  večnega pogubljenja.

3. Sedma prošnja Gospodove molitve pa se ne ozira le
samo na dušno zlo, ampak obsega tudi telesno hudo. In v ozir
telesnega zla prosimo v tej prošnji

a) da bi nas Bog rešil tudi časnih nadlog in
težav, ako nam niso v zveličanje.  Take nadloge so:
različne bolezni, lakota in dragina, ogenj in vojska, kuga in
druge nesreče pri živini, suša in moča po polju in vinskih
goricah, ali povodenj in toča. Tudi v ozir takih in enakih
nadlog tedaj prosimo, da bi nas jih Bog obvaroval, da bi nas
jih Bog rešil, ako nam niso v zveličanje. — Ako so nam pa
take nadloge in težave v zveličanje potrebne, prosimo

b) da bi nam Bog dodelil gnado, vse nadloge in
težave, ktere nam pošilja, poterpežljivo preterpeti in
stanovitno ter vdano prenašati  jih.

4. Ali je pa Bogu všeč, da ga prosimo: „Reši
nas hudega ft ?

Pri tem vprašanju moramo odgovor na dvoje razcepiti:

a) Kedarkoli prosimo, da bi nas Bog rešil  duš¬
nega zlega, taka prošnja Bogu je vselej  všeč * n
dopadljiva.  Rešenje od dušnega hudega namreč nam je v
zveličanje neobhodno potrebno; zakaj ko bi ne bili greha oh-

165

varovani ali po storjenem grehu greha rešeni, bi nikakor ne
mogli v nebesa priti. Ravno zavoljo tega nas je Jezus učil
molili: „Reši nas od hudega 1“ In po Jezusovem zgledu nas
tudi njegova sveta cerkev napeljuje moliti in prositi: „Vsega
hudega — reši nas, o Gospod! — Vsega greha — reši nas,
o Gospod! — Svoje jeze — reši nas, o Gospod! — Skušnjav
hudičevih — reši nas, o Gospod! — Jeze, sovraštva in vse
hude yolje — reši nas, o Gospod! — Duha nečistosti — reši
nas, o Gospod! — Večne smerti — reši nas, o Gospod!

h) Kedar pa prosimo Boga, da bi nas varoval in
rešil telesnega zla, so tudi take prošnje všeč in
dopadljive,  če zahtevamo iz njih rešeni biti iz tega namena,
da bi Bogu zainogli tem zvestejši služiti, in da bi zamogli tem
lagleje za zveličanje svoje duše skerbeti. Zakaj telesna sreča
je včasih tudi dušna sreča, in telesna nesreča je včasih tudi
dušna nesreča, — Včasih je pa telesna nesreča ravno dušna
sreča. Marsikterikrat, postavim, je huda bolezen iz grešnega
spanja zbudila enega ali druzega lerdovratneža, kteri bi se

morda nikdar spreobernil ne bil, ako bi ga bolezen ne bila

šibala. Marskterikrat že je revščina kakega hudobneža iz nje¬
govih grehov izkopala in ga na pravi pot pripeljala. — Vendar
P a  mi lega ne vemo, kdaj je telesna sreča tudi dušna sreča,
ali kdaj je telesna nesreča dušna sreča. To ve le Bog, kte-
remu je vse odkrito in vse znano. In ravno zalo moramo,
prosivši rešenja iz telesnega zla, vselej Bogu na voljo pustiti,
ali hoče uslišati naše prošnje in Bog bo nam pri taki vdanosti v

n jegovo sveto voljo gotovo dal to, kor bo za našo dušo naj¬

bolj prav, in kar nam bo gotovo teknilo v zveličanje.

5. Zdaj vam bom še odgovor dal na uprašanje:

Kdo resnično prosi Boga, da bi ga varoval po¬
gubljenj  a?

V tej prošnji „Očenaševi“, kakor ste slišali, prosimo memo
drugega tudi tega, da bi nas Bog varoval pogubljenja, ki je
n: 'j strašnejša kazen za greh. Ali mnogo in mnogo jih moli:
»Reši nas od hudega", in vendar njih molitev ni resnična
P r °šnja, da bi jih Bog varoval večnega pogubljenja. Prav

- 166  -

podobni so tistemu popotniku, kteri je na svojem potovanju v
močvirje zašel, in se do vrata vanj zagreznil. V tem žalost¬
nem stanu na vso moč kliče na pomagaje. Usmiljen mož ga
sliši, in mu priteče na pomoč. Popotnik ga zagleda, in mu
roko naprot pomoli, da bi ga potegnil iz močvirja. Kedar ga
hoče pa dobrotni mož za roko prijeti in ga iz nevarnosti rešiti,
umakne mu popotnik roko, in na novo kliče na pomoč. Ko
pa usmiljeni mož spet v drugič in v tretjič poskuša, nesrečnega
popotnika za roko prijeti in ga na suho potegniti, popotnik pa
mu vselej spet roko umakne, ter v močvirje skrije, tedaj se
dobri mož naveliča takega abotnega dela in truda, in reče ne¬
srečnemu popotniku: „Po čemu kličeš na pomoč, in vendar le
svojeglavim ostajaš v svoji nesreči? Če ti je pogubljenje ljubo,
pa imej ga, kakor si si ga sam izvolil!" Kakor je bil la
dobroserčni mož pripravljen, nesrečnemu popotniku pomagati iz
njegove nesreče, tako je tudi ljubi Bog pripravljen, rešiti nas
pogubljenja. Toda kakor je nespametni popotnik le samo na
pomagaje klical, pa sam nič ni hotel pripomoči, da bi bil iz
močvirja prišel; ravno tako tudi mnogo kristjanov moli in moli:
„Reši nas hudega!" pri lem pa vendar le od svoje strani nič
nočejo storiti, da bi se rešili pogubljenja in večne nesreče.
Njih molitev tedaj ni resnična molitev, njih prošnja ni resnična
prošnja. Resnično moli in prosi, da bi ga Bog obvaroval in
rešil pogubljenja, tisti kristjan, kteri se greha skerbno varuje,
se vsake grešne priložnosti na vso moč ogba; in če je tako
nesrečen bil, da je grešil, se resnično spokoriti želi, in se
zvesto posluži vseh pripomočkov v pravo spokorjenje potreb¬
nih. — Kdor pa radovoljno išče skušnjav in hudih priložnost;
kdor se pajdaši ž njimi, ki mu pomagajo v pekel; kdor greh
ljubi, in sc noče spokoriti, kedar je grešil: nikakor ne moli
resnično, da bi ga Bog obvaroval in rešil pogubljenja; tak
človek lažnjivo moli lepe besede: „Reši nas hudega!" in sije
sam kriv svojega pogubljenja. — Nekega dne poterka nekdo
na vrata borne hišice svetega Antona puščavnika. Sv. Anton
stopi iz svoje hišice, ter zagleda pred seboj grozovitega veli¬
kana y  strašni podobi. „Kdo si ti?" ga vprašuje sv. Anton- '
Neznana pošast odgovori: „Jaz sem tisti, kterega satana ime¬
nujete."—»Po kaj si prišel?" ga neprestrašeno zaverne svetnik.

— 187  -

— Rad bi vedel, zakaj me tvoji tovarši (menihi) in mnogi
drugi ljudje na zemlji tolikanj zasramujejo, in me preklinjajo,
in vse hudo nad me sklicujejo, kolikorkrat jih kaj zopernega
dohiti?" reče satan. — »Kaj čuda", mu seže sveti puščavnik
v besedo, »kaj čuda, da te preklinjajo, ker od tede pride vse
hudo." — „Lažeš!" rujove pošast, »jaz nikakor nisem kriv
človeških pregreh, ker jaz tistim ljudem, kteri nočejo grešiti,
blizo ne morem; ljudje se sami pogubljajo, ker poslušajo moje
navdihovanja, eden drugega zapeljujejo, se v hude priložnosti
in pregrehe naganjajo; ravno zato naj tudi dolg in zadolženje
sami na sebe zavračujejo in na svoje pregrehe, nikar pa na
mene." To reče in zgine. —Ta prigodba nam očitno spričuje,
da si je človek sam kriv svojega pogubljenja. In naj si tudi
še tolikrat moli in moli: »Reši nas od hudega?" se bo vsi tej
svoji molitvi vkljub vendar le pogubil, ako se greha ne varuje,
grešnih priložnost ne ogiblje, in se noče poboljšati in spokoriti;
m vsa njegova molitev je pri takem ravnanju neresnična, je
lažnjiva molitev.

6. Zadnja beseda y »Očenašu" je beseda: »Amen".

»Amen" je hebrejska beseda, in v sploh pomenja to,
bar pomenja beseda: »resnično". S to besedo končamo mnogo
molitev in molitvic, —V »Očenašu" pomenja beseda »Amen":
»Zgodi se“, ali: „Zgodilo se bo“, česar smo prosili. — S to
besedo razodevamo in na znanje dajemo svoje terdno zaupanje
in zvesto pričakovanje, da nas bo Oče nebeški zares uslišal,
ter nam dal, česar smo ga prosili v najlepši, najimenitniši in
najmočnejši molitvi, to je : v »Očenašu" ali Gospodovi molitvi.
Amen.

V

- 168

I

XX. Keršanski nauk.

Od „češčenasimarij e: I. del.

1. V osmih keršanskih naukih zaporedoma sem vam
razlagal „Očenaš“ ali Gospodovo molitev. Zadnjič sem govoril
od zadnje ali sedme prošnje ,,Očenaševe“. V tej prošnji, sem
vam pravil, prosimo, da bi nas Bog rešil zlasti hudega na
duši; to je: greha, in nas obvaroval tudi hudih nasledov ali
kazen, kterih smo si zavoljo grehov zaslužili; prosimo, da hi
nas Bog rešil tudi časnih nadlog in težav, ako nam niso po¬
trebne v zveličanje; ako so nam pa v zveličanje potrebne, da bi
nam dodelil pomoči, poterpežljivo in vdano prenašati vse nad¬
loge in težave, ktere nam pošilja,— Zadnja beseda v „Očenašu a
je beseda „Amen a . Beseda: „Amen“ pomenja: „Zgodi se“
ali: ,,Zgodilo se bo“, česar smo prosili. — S tim razlaganjem

\ sem skončal nauk od „Očenaša“ ali Gospodove molitve.

Z „Očenašein“ ali Gospodovo molilevjo se naravnost k
Bogu obračamo, zatekamo se k njemu, ki je začetnik vseh
dobrot in delivec vsega dobrega, ter ga prosimo vsega, česar
potrebujemo. — Danes pa pridemo do molitve, s ktero se ne
obračamo in ne zatekamo kar naravnost k Bogu, ampak k božji
in tudi naši materi Mariji, in ktero molitev po navadi z „Oče-
našem“ sklepamo ali „Očenašu“ pridevljemo, in ta molitev j e *

češčenasimarija.

2. „Češčenasimarija“ se tako le moli: „Češčena si, Ma¬
rija, milosti (gnadej polna; Gospod je s teboj. Blažena (žegnana)
si med ženami, in blažen (žegnnn) je sad tvojega telesa, Jezus.
Sveta Marija, mati božja! prosi za nas grešnike zdej in ob naši
smertni uri. Amen.“

- 169 -

^češčenasimarija 1 " se ta molitev imenuje zavoljo tega, ker
se z besedami: „češčena si, Marija!“ začenja.

3. „Češčenasimarija" je neizrečeno imenitna molitev,
česar se prepričamo: a) iz tega, da je ta molitev tako lepa;
b) tako stara; c) in tako močna.

a) Če pogledamo na zapopadek  „češčenasimarije“,
bomo se prepričali, da je prelep; hvalimo Marijo in prosimo
Marijo. Hvalivna molitev  je zapopadena v tistih besedah,
ktere je govoril angelj Gabriel, rekoč: „češčena si, Marija!
milosti polna; Gospod je s teboj. Blažena si med ženami“, in
v tistih besedah, ktere je govorila Mariji teta, Elizabeta, ter
rekla : „Blažen je sad tvojega telesa 44 , kterim besedam pri—
devljemo tudi še besedo „Jezus“. Prosivna molitev  pa se
nahaja v listih besedah, ktere je sveta cerkev pristavila
j,češčenasimariji‘ £ , in sicer v besedah: „Sveta Marija, mati božja,
prosi za nas grešnike zdej in ob naši smertni uri. Amen." —
Ker je tedaj zapopadek „češčenasimarije“ tolikanj imeniten, in
obstoji iz besedi verhangeljevih, iz besedi od svetega Duha
razsvitljene Elizabete, in iz besedi svete nezmotljive cerkve, je
več kot gotovo, da je ta molitev Bogu in Mariji všeč, nam
pn hasnovita in koristna.

b) Imenitnost „češčenasimarije“ se ne spozna le samo
iz njenega zapopadka, ampak še tudi iz njenje starosti in
n jenje častitljivosti.  Že od nekdaj namreč je bila v
sveti cerkvi hvalevredna navada, Marijo, prečisto devico, z
»Ceščenosimarijo" poveličevati in se njeni priprošnji izročevati.
Porok tega so nam svete cerkvene molitve iz pervih časov
keršanstva; porok tega so nam tudi izreki svetih cerkvenih
očakov. Da nič ne povem od svetega Krizostoma in drugih,
naj vam v misel vzamem le samo svetega Atanazija, ki tako
' e  govori: »Hvalimo in hvalimo te, o Marija, in~TT vselej po¬
učujemo in povsod. V tebe kličemo, spomni se nas, o pre¬
sveta Devica, ktera si devica ostala tudi po porodu, češčena
s >» milosti polna; Gospod je s teboj. Tebe poveličujejo vse
ongeljske verste in vsi prebivavci zemlje. Blažena si med
ženami in blažen je sad tvojega telesa. Prosi za nas, o go-
spodovavka in gospa, kraljica in mati božja."

- 170 -

c) Kako imenitna da je molitev „Ceščenasimarija 44 , se
posname na posled tudi iz njene moči in vspešnosti, O
tem sveti Tomaž Kempčan tako le govori: „Kakor hitro pre-
blaženo Devico z angeljivimi besedapii nagovorim, ter rečem :
češčcna si, Marija! radujejo se nebesa, zemlja ostermf, satan
se umakne, pekel se strese, žalost zbeži, veselje se poverne,
serce se ljubezni topi, in sveta pobožnost ga pregreje, kesanje
(vžaljenost nad grehom) se v njem vseli, in upanje ga oživi,
resnično, toliko tolažilo čutim v svojem sercu, da nisem v stanu
z besedami dopovedati vsega lega/ 4  — Iz življenja svetega
Janeza od Boga se pripoveduje, da se je nekega dne znašel
v ladiji, in je velik vihar na morju vstal. Svetnik se je znašel
v veliki nevarnosti z ladijo in mornarji vred. V toliki sili se
z otročjim zaupanjem oberne do mogočne in usmiljene nebeške
Gospe. In glej, komej je eno „Ceščenasimarijo 44  obmolil,
že vihar odjenja, morje potihne, nevarnost mine. — Tudi nad
nas se vzdigujejo mnogoteri viharji, ter različne nevarnosti za
dušo in telo. Gotovo bi usmiljena mati Marija tudi nam bila
v pomoč, ako bi z otročjim zaupanjem in polertim in skesanim
sercom s pobožno molitevjo „Ceščenasimarije 44  pri njej iskali
pomoči !

4. Iz dosedajnega razlaganja sle že lahko posneli,
da se „češčenasimarija“ na tri dele deli,  in sicer
obstoji :

a) iz p ozd ra vij e v a n ja velikega angelja Ga¬
briela, ki je Mariji oznanil, da bo mati Jezusova postaia;

b) iz pozdra vljevanja E1 i zabetnega, ktera j®
Marija obiskala po tem, ko je od angelja oznanenje prejela;

c) iz besedi, ktere je pristavila sveta cerkev.

Sveta mati katoljška cerkev obhaja 25. dan sušca (marca)
mesca spomin tistega dneva, o kterem je verhangelj Gabriel v
Nazaret prišel k Mariji s preveselim oznanilom, da je izvoljena
v mater Sina božjega. Pozdravil pa je angelj Marijo s lemi I®
besedami: ,,Ceščena si Marija, milosti polna; Gospod je s tebej.
Blažena si med ženami/ 4  Elizabeta je zadnje angeljeve be-

— 171

sede povzela, ter rekla: »Blažena si med ženami", in je pri¬
stavila: »Blažen jo sad tvojega telesa." Sveta cerkev je pri-
djala besedo: „Jezus", in prošnjo do Marije: »Sveta Marija,
mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smertni uri."

Ostanimo danes pri angeljevem pozdravljevanju, ter pre¬
mišljajmo, kaj v sebi imajo tiste besede, s kterimi je on Marijo
pozdravljal.

5. Naj poprej je angelj rekel:

a) »Ceščena si", Te dve besedi pomenite toliko,
kakor: »Bodi pozdravljena", ali: »Raduj in razveseluj' se."
S tima besedama je angelj Marijo lepo pozdravil, spodobno jo
počastil in jej srečo voščil ob enem; in vse to za to, ker je
v edel, da bo postala mati Sina božjega, kralja nebes in zemlje,
da bo povzdignjena nad vse stvari, da bo postala kraljica vseh
svetnikov, kraljica vseh angeljev, in tedaj tudi njegova kraljica.
— Ko je pa tolikanj imeniten angelj tako lepo in ponižno
Marijo častil, kolikanj bolj moramo še le mi vbogi ljudje častiti
njo, ktero je tako visoko povzdignil in tako neizrečeno po¬
veličal! In v to smo zavezani tem bolj, ker je to tudi nam
samim v velik prid in v veliko korist. Bogoljubni Tomaž
Keinpčan nam o tem pripoveduje naslednjo prav prijazno
pravljico : Neka pobožna duša si je škorca izredila, ter ga
med drugim naučila izgovarjati besede: »Ceščena si Marija
(Ave Marija)". Tega ptička je imela v kletki priperlega, in
kolikorkrat je kdo na duri poterkal ali v hišo stopil, zaklical
je ptiček : »Češčena si, Marija". Tudi kedar se je hotel ž njm
kdo razgovarjati in se ž njim kratkočasiti, klical je škorec
v  enomer: »Češčena si, Marija". Prigodi pa se, da je bila
nekega dne kletka odperta ostala. Radovedna ptica smukne
s koz odperte vratiča na okno, in skoz okno pod milo nebo.
K° pa pod milim nebom nekoliko časa sem ter Ije ferfoli, in
se svoje svobode veseli, kar nevtegoma jastrob pridem, in
Se  za škorcem zapodi', da bi ga raztergal in požerl. Ves
Prestrašen bi škorec rad ubežal, pa ne ve ne kod, ne kam.
V  toliki nevarnosti, ter v smertnem strahu začne na vso moč
Kričati svojo navadno besedo: »češčena si, Marija! Češčena

172  —

si, Marija!“ In glej čudo! jastrob se prestraši, škorca po¬
pusti in proč zbeži. Trepetaje, pri vsem tem pa le vendar
ves vesel se škorec poverne nazaj skoz odperto okno y  svojo
kletko. — 0 koliko je ljudi nespametni ptici prav podobnih,
ki grešivši zapuste nebeškega Očeta, in žive kar tje v en dan
po svojem hudem nagnjenju in grešnem poželjenju; zapriseženi
sovražnik človeških duš, satan sam, pa vedno za njimi preži,
da bi jih v pogubljenje pripravil. O kako dobro bi bilo, da
bi v toliki nevarnosti s ptico vred tudi oni klicali: „Ceščena
si, Marija !** Tega nebeškega pozdravljevanja namreč pe¬
klenski ropar in dušni ubijavec nikakor ne more slišati in
prenašati. Proč bi pobegnil satan; Marija pa bi nesrečni duši
na pomoč pristopila, in jo nazaj peljala po potu prave pokore
k nebeškemu Očetu.

b) Memogrede naj vam tudi od besede : „M a r i j a**
kaj povem.

Beseda „Marija K  pomenja to, kar morje, jutranja zarja,
morska zvezda, gospa.

„Morje se Marija imenuje po vsi pravici 4 *, pravi sveti
Albert Veliki, „in sicer morje milost, ktere je ona prejela od
Boga, in ktere Bog po njej drugim deli.**

Jutranja zarja  se Marija kliče ne le samo zato, ker
nam je rodila solnce pravice, Jezusa, božjega Sina; ampak tudi
zato, ker se po njej razlivajo nad nas vse milosti in gnade,
ravno kakor se žarna svitloba jutranje zarje razliva po jasnem
nebu in po široki zemlji.

Z besedo Morska zvezda  sveta 'cerkev Marijo časti,
rekoč: „Zdrava Morska zvezda (Av,e maris stella) 44  in tudi
to ime je Mariji prav pristojno in primerno. Kakor namreč
zvezda cIo nič svoje svit lobe ne zgubi, če tudi še tako dolgo
in še tolikanj svitlo sije na nebu; ravno tako tudi po besedah
svetega Bernarda Marija prečisla devica cIo nič ni zgubila
svoje neomadeževane lepote in svoje deviške čistosti, akoravno
je božjega Sina spočela in rodila. Je pa tudi še nek drug
vzrok, zavoljo klerega se ime „Morska zvezda 44  Mariji prav
prav lepo poda. Mornarji na morju se na zvezde ozirajo, da

- 173  -

vedo, kam in kod veslati in se sleherne nevarnosti in nesreče
ogniti. Tudi mi se nahajamo, kakor na nevarnem morju vsem
polnem nevarnost in zapeljivost. Da se bomo tedaj srečno
odtegnili vsem tim nevarnostim in nesrečam sedajnega življenja,
in srečno splavali na breg večnega zveličanja, moramo tudi mi
proti nebu obračati svoje oko, ter se nad „Morsko zvezdo 44
Marijo razgledovati, to je za njo hodili in njeno sveto življenje
posnemati; zraven tega se pa tudi njeni priprošnji izročevati.

Gospa  se Marija imenuje, ker je mati božjega Sina,
Jezusa Kristusa, našega Gospoda.

To pa še ni zadosti, da le samo vemo, kaj da pomenja
presveto ime „Marija“; treba je tudi še, da ga z otročjim
spoštovanjem častimo, in ga s priserčno pobožnosljo izrekujemo.
In to tem bolj, ker je to presveto ime neizrečeno sladko in
ljubeznivo, in neizrečeno močno in mogočno. Da je Marijno
ime neizrečeno sladko in ljubeznivo,  nam spričujejo vsi
pobožni častivci Marije, prečiste device, ki so tolikanj radi in
tolikanj priserčno izrekovali to presveto ime. In da je Marijno
presveto ime neizrečeno močno in mogočno,  nam med
drugimi brezštevilnimi spričevavci poterjuje sv. Bernard, rekoč:
„Kedar se to ime v pridigah oznanuje, nam je luč, ktera nas
razsvilljuje; kdor ga v svojem sercu premišljuje, mu bo v jed,
ktera ga krepča: in kdor ga na pomoč sklicuje, mu bo v pomoč
v vseh potrebah . 44

c) „Milosti  polna 44 , je angelj Gabriel na dalje rekel
Mariji. Te besede pomenjajo in oznanujejo sosebno svetost
Marije od ene strani: od druge strani pa na znanje dajejo,
da je Marija s svojo mogočno priprošnjo tudi nam delivka
vseh milost in gnad. Marija je bila neizrečeno sveta, in sicer
najsvelejša stvar božja, in to zato, ker je bila obdarovana
s tolikimi milostmi, da s tolikimi še ni bila obdarovana nobena
druga božja stvar. Milost božja je dar ljubezni božje, in se
deli po velikosti te božje ljubezni. Tem bolj ko Bog dušo
ljubi, s tim večimi gnadami jo obdaruje. To pa vemo, da Bog
nobene stvari ne v nebesih ne na zemlji tako močno ne ljubi,
kakor ljubi Marijo, prečisto devico; torej je gotovo Marijo
obdaroval s tolikimi gnadami, da najimenitniših nebeških duhov,

— 174

ter Kerubov in Serafov nobenega ne s tolikimi. Marija je
bila zares polna gnad, kakor jej je angelj zagotovil, in „ker
je bila polna gnad 44 , pravi sv. Ambrož, „bila je vredna spoz¬
nana, v svojem deviškem telesu nositi božjega Sina, začetnika
vseh gnad.“

Kako je pa Marija gnadepolna zato, ker je bila od Boga
S preobilnimi milostmi oblagodarjena, je gnadepolna zato, ker
je tudi nam deiivka vseh gnad s svojo mogočno priprošnjo.
O tem sv. Tomaž Akvinčan tako le govori : „Marija ni bila
le samo za sebe milosti polna, ampak tudi za vse ljudi.

Vsakemu svetniku so bile sicer dodeljene milosti, s kterimi je
zamogel pripomoči, da so se zveličali nekleri drugi; Marija
pa je bila z gnadami tako obilno napolnjena, da je za-
mogla pripomoči, da se je zveličal vesoljni svet, kar je za
Jezusom Kristusom lastno le samo njej.“ — O blagor nam,

da imamo tako mogočno mater in pomočnico tam gori v

nebesih!

d) „Gospod je s teboj 44 , je Gabriel rekel Mariji.

Bog je povsodpričujoč, in se na vsakem kraju nahaja s svojo
vsegamogočnostjo in s svojim bistvom. V nebesih je Bog
pričujoč s svojim veličastvom, ktercga izvoljenim razodeva in
deli. V peklu je pričujoč s svojo ostro pravico, ktero skazuje
nad zaverženci. Na zemlji je Bog pričujoč povsod in na
vsakem kraju, ker povsod vse vodi in vlada po svoji ne-,
skončni modrosti. Bog je pa tudi v pravičnih dušah pričujoč
s svojo gnado, ktera mu pravične ljudi dela prijetne in ljube.
V Mariji, prečisti devici, pa je bil Bog še vse posebno pri¬
čujoč, in sicer od tistega časa, od kar se je v njej včlovečil,
in jo je s svojo posebno pričujočnostjo tudi posebno posvetil-
Jezus, božji in njeni sin, Marije ni le samo oskerbil z vsemi
gnadami, z najlepšimi čednostmi in z darovi svetega Duha,
ampak je hotel pri njej prebivati tudi kakor varli teh dragih
zalog. „On je hotel 14 , pravi sv. Avguštin, „v Marijni duši,
v Marijnem sercu in v njenem čistem, deviškem telesu ravno
tako prebivali, kakor je prišel iz naročja svojega Očeta.
Glejte, kako prav je imel angelj, ko je rekel Mariji •

— 175

»Gospod je s teboj!“ „S temi besedami 44 , pravi sv. Bernard,
„hotel je angelj reči : S teboj ni ie samo božji Sin, kteri se
je v tvojem telesu včlovečil; ampak tudi sv. Duh je s teboj,
od kterega si božjega Sina spočela; in tudi Bog Oče je s teboj,
kteri je od vekcmej svojega božjega Sina rodil . 44  O srečna
Marija, ko je po takem potu Bog bil ž njo!

*

Vedite po, kristjani! da je bila tudi Marija, prečista de¬
vica, zmerom z Bogom. Od tega nam spričevanje daje vse
njeno notranje in vunanje življenje. Kdo je pač bolj mislil
na Boga, kakor ona? kdo bolj pridno premišljeval njegove
popolnosti ? kdo ga bolj ljubil ? kdo ga bolj verno častil in
hvalil ? V vsem svojem djanju in nehanju, v vseh svojih
delih in opravilih, v vseh svojih brhkostih in težavah in
sploh y svojem obnašanju in zaderžanju je Marija kazala,
da je z Bogom, in kako da je z Bogom. Bila je Marija
z Gospod Bogom o njegovem rojstvu ; bila je z Gospodom,
ko ga je v tempeljnu darovala, in slišala iz Simeonovih ust
britko prerokovanje; bila je z Gospodom o njegovem terpljenju
in o njegovi smerti, In vse brhkosti, ktere so jo zadele, niso
mogle pogasiti njene ljubezni, ktero je imela do Gospoda. O
srečna Marija, ko je bila vselej in povsod z Bogom!

Skerben bodi tudi ti, ljubi kristjan ! da bo Bog vselej s
teboj in da boš ti vselej z Bogom. Nikar ne greši in Boga
od sebe ne odganjaj, in če si ga odgnal, delaj pravo pokoro
> n  spet nazaj privabi ga. Misli rad na Boga, ljubi ga, hvali ga,
vbogaj ga, ter zvesto spolnuj njegove svete zapovedi, da boš
tudi ti z Bogom, kakor Marija. To storivši boš tudi ti sam
nad seboj skušal, da brez Jezusa biti, je pekel poln terpljenja;
z Jezusom biti pa je sladek paradiž.

e) „Blažena si med ženami 44 , je angelj Gabriel rekel
Mariji. Blažen ali žegnan biti pomenja tukaj: posebno osrečen,
posebno oblagodarjen bili. Od mnogih žen v stari zavezi se
bere, da so bile blažene ali blagrovane. Blagrovana je bila
Sara zavoljo rodovitnosti, Jahel-a zavoljo zmage nad vojšakom
Sisarom, Rut zavoljo svojega pobožnega življenja, Judita zavoljo
zmage nažPsovražnim Holofernom in zavoljo svoje čistosti.

176  -

Pa, glejte ! vse te blažene žene stare zaveze so le majhne
v primeri z Marijo, so komaj senca proti prečisti Devici.
Marija edina je, kakor jej je angelj napovedal, najbolj žegnana,
najbolj oblagodarjena, najbolj osrečena zmed vseh žen, ko jih
je kdaj bilo in kar jih še kdaj bo na zemlji. Ona namreč je
bila obdarovana s tolikimi milostmi, obogatena s tolikimi pred¬
nostmi, da s tolikimi ni še bil in tudi ne bo obdarovan no¬
beden. Zmed tolikih tisuč tisučev žen je bila odbrana v mater
božjega Sina in Odrešenika sveta. Ona edina je bila obvaro¬
vana izvirnega greha, ona edina je bila čisla tudi vsakega
najmanjšega lastnega greha. Ona je božjega Sina rodila, in
vendar le svojega devištya ni zgubila; mati je postala, in je
deviča ostala. Iz tega se vidi, da je Marija res med vsemi
ženami najbolj žegnana, najbolj oblagodarjena, najboij osrečena,
kakor jej je angelj povedal, rekoč: „BIažena (žegnana) si
med ženami."

6. S tim sem vam razložil pervi del „Ceščenasimarije“,
ter besede: ,,češčena si, Marija, milosti polna; Gospod je s
teboj. Blažena si med ženami."

Lahko verjamete, da z molitevjo teh svetih besed v Ma¬
rij nem sercu ponavljamo tisto veselje, kterega je Marija občutila
takrat, ko je iz Gabrielovih ust pervikrat slišala to imenitno
pozdravljevanje, in da si ob enem naklanjamo tudi njeno lju¬
bezen. Zatorej rečem: Molite radi to sveto molitvico, ter ča¬
stite in hvalite ž njo Marijo, da vam bo prijazna besednica
pri Bogu in mogočna pomočnica v vseh potrebah. Amen.

177

XXI. Keršanski nauk.

Od češčenasimarije: H. in III. del.

1. Začel sem vam razlagati »Češčenasimarijo*, in sem
v zadnjem keršanskem nauku razložil te presvete molitve pervi
del, kteri obstoji iz angeljevih besed, ki je prišel Mariji ozna-
novat, da je izvoljena v mater božjega Sina, in jo je pozdrav¬
ljal z naslednjimi besedami: „Ceščena si, Marija! milosti polna;
Gospod* je s teboj. Blažena si med ženami.“ Slišali ste, kaj
da v sebi imajo vse te lepe besede. — Danes se prestopimo
na druge besede, ter na drugi  del „Ceščenasimarije“, kteri
v sebi ima Elizabetno pozdravljevanje.

2. Angelj Gabriel Mariji ni le samo oznanil, da bo od
svetega Duha spočela, ter rodila Jezusa, Odrešenika sveta;
angelj jej je tudi še povedal, ter rekel: „ G1 e j! Elizabeta, tvoja
teta je tudi spočela sina v svoji starosti, in ta mesec je že
šesti liste, ktera je imenovana nerodovitna.“ Po tem ange-
Ijevem oznanenju se Marija vzdigne, in gre jaderno čez goro,
obiskovat svojo teto Elizabeto, in jej srečo voščit, da je Bog
njo in njenega moža, pobožnega Caharija tako lepo razveselil
na stare dni, ter jima dal sina, za kterega sla že dolgo dolgo
Prosila. Kedar je pa Marija v Caharijevo hišo stopila, in po¬
pravila svojo teto Elizabeto, prigodi' se veliko čudo ! Dete,
kterega je Elizabeta nosila pod svojim sercom, bilo je pri tej
Priči posvečeno, ter bilo očiščeno izvirnega greha in obdaro¬
vano s posvečujočo gnado božjo, preden je bilo rojeno. In je
Ve selja poskočilo v maternem telesu, ravno kakor bi bilo hotlo
Pozdraviti božjega Sina, kterega je Marija nosila pod svojim
deviškim sercom. In ob enem je bila tudi Elizabeta napol¬
njena s svetim Duhom. In sv. Duh je Elizabeti razodel, da
ko Marija rodila Jezusa, Odrešenika sveta; torej je zavpila
1  velikim glasom: „Blažena si med ženami, in blažen je sad

Kerš, nauk. 12

178 -

tvojega telesa ! Od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda
k meni? Blagor ti, ko si verovala; ker dopolnilo se bo, kar
ti je povedano od Gospoda. 44  S temi besedami je Elizabeta
pozdravila Marijo. Perve besede: ,,Blažena si med ženami in
blažen je sad tvojega telesa 44 , so vzete v ^eščenasimarijo 44 ,
in zmed tih je perva polovica: „Blažena si med ženami 44  le
ponavljanje angeljevih besed, ktere smo zadnjič premišljevali;
druga polovica pa: „blažen je sad tvojega telesa 44 , je
drugi del prelepe molitve „češčenasitnarije“: in spodobi se, da
tudi te besede nekoliko prevdarjamo.

3. Zakaj — vprašujem — je rekla Elizabeta
Mariji: „Blažen je sad tvojega  telesa? 44

Glejte zato, ker je od svetega Duha razsvitljena vedela,
da je sad Marijnega telesa, to je : Jezus Kristus, prinesel bla¬
goslov, milost in gnado njej in vsemu človeškemu rodu. Ta
sad Marijnega telesa nam je božje preklestvo odvzel, in nam
pridobil božjo milost in gnado. Ta sad Marijnega telesa nas
je storil otroke božje in dediče in deleže nebeškega kraljestva.
Pač prav in po vsi pravici je tedaj rekla Elizabeta: „Blažen
je sad tvojega telesa."

Te besede pa so v „češčenasimarijo 44  vpletene tudi zalo,
da naznanjajo, v kako tesni zvezi da je češčenje, ktereg 3
Mariji dajemo z češčenjem, kterega Jezusu skazujemo, in da
mi drevo hvalimo zavoljo sadu, to je: da mater poveličujemo
zavoljo Sina, Marijo zavoljo Jezusa.

4. Zdaj pridemo do tretjega dela  „češčenasimarije“j
ki je: „Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas
grešnike zdaj in ob naši smertni  uri. 44

Elizabeta je Marijo pozdravIjevaje rekla: „Blažen je sad
tvojega telesa. 44  Sveta mali katoljška cerkev pa nam kar na¬
ravnost pove, kdo da je ta sad Marijnega telesa, ker je pri'
stavila ime „Jezus“ besedam Etizabelnim. Beseda „Jezus“ J e
ime božje Besede, ktera se je včioveoila v Marijnem telesu,
in pomenja to, kar Zveličar, ker po njem nam je došlo zve¬
ličanje. To ime je tisto ime, ktero je bilo napovedano p°
angelju, ki je rekel Mariji: „Glej! spočela boš v svojem telesu

— 179 -

in rodila Sina, in imenuj njegovo ime Jezus.“ (Luk. 1, 31.)
To ime je listo ime, od kterega je angelj govoril sv. Jožefu,
rekoč: ,Imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje
Ijuds^Vod njih grehov.“ (Mat. 1, 21.) To ime je tisto ime,
od kterega sv. Peter uči, da „v nikomur drugem ni zveličanja.
Zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v kterern
bi zamogli zveličani biti.“ (Ap. dj. 4, 12.) To ime je tisto ime,
kteremu se mora vklanjati vsako koleno teh, ki so v nebesih,
na zemlji in pod zemljo. — Z besedami: „Blažen je sad tvojega
telesa Jezus^ 6 : hvalimo po lem takem Jezusa, ki se je tako
močno ponižal, da je iz ljubezni do nas in zavoljo našega
zveličanja človek postal. S temi besedami pa tudi Marijo
častimo in hvalimo, ker jo je Bog tako visoko povzdignil, ter
v mater dal svojemu Sinu.

5. Zdaj pa vprašujem: Zakaj je sveta katoljška
cerkev  „Češčenasi marij i“ pristavila besede: „Sveta
Marija, mali božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob
naši smertni uri. Amenč‘

Te besede je pristavila sveta cerkev zato, da bi nas
podučila : a) kaj moramo od Marije V er.p vaji, in b) kaj
moramo od Marije j pali. — Verovati  moramo namreč od
Marije, da je ona Mati božja, in da je znvolj tega vredna
našega počeščenja. Upati  pa moramo od Marije pomoči v
življenju in ob smerti, zdaj in na našo smertno uro.

Preglejmo zdaj te besede bolj nalanjčno in vsako po¬
sebej :

6. Sveta mati katoljška cerkev imenuje Marijo v tej
molitvi „sv et o“, in sicer po vsi pravici. Marija namreč je
zares sveta: sveta je zavoljo svojih prelepih čednost, zavoljo
svoje ponižnosti, zavoljo svoje čistosti, zavoljo svoje goreče
ljubezni do Boga in do bližnjega, in še zavoljo mnogih drugih
čednost; sveta °je, ker njena lepa duša ni bila nikoli omadeže¬
vana tudi z najmanjšim grehom ne; sveta je, ker je bila brez
madeža izvirnega greha spočeta; sveta je, ker je bila oblogo—
darjena s tolikimi čednostmi, da še nikdo drugi ne s tolikimi;
sveta je, ker je bila napolnjena z darovi svetega Duha; sveta

- 180 -

je, ker si je nabrala tako veliko zasluženja; sveta je, ker jo je
Bog močno povzdignil ne le nad vse žene, ampak clo nad vse
stvari; sveta je, ker je hči nebeškega Očeta, nevesta in po¬
soda svetega Duha, in ker je v svojem deviškem telesu nosila
Jezusa Kristusa, svetnika vseh svetnikov in začetnika vse
svetosti.

7. Sveta cerkev Marijo v „češčenasimariji“ imenuje
»m a t e r božjo“.  Zatorej naj vam najpoprej odgovorim
na uprašanje:

a) Ali je Marija res mati božja?

Marija je zares in resnično božja mati, ker ona ni rodila
zgol človeka, temveč je rodila Jezusa Kristusa, ki ni le samo
človek, ampak je tudi pravi Bog. Ravno zalo jej je angelj
Gabriel rekel: „Sveti Duh bo prišel v te, in moč Najvišega
te bo obsenčila; in za tega voljo bo Sveto, ktero bo rojeno
iz tebe, imenovano Sin božji.“ (Luk. 1, 35.) In že veliko
poprej je prerok Izaija (7, 14.) napovedoval, rekoč: „Glej,
devica bo spočela, in rodila sina, in njegovo ime bo : Bog
z nami!“

Gotovo pa Mariji zaleže v največo čast to, da je božja
mati, in sveta cerkev Mariji s tim, da jo v ,,Ceščenasimariji“
božjo mater imenuje, zares največo čast skoznje. Sveti cer¬
kveni očetje pravijo, da nimajo nobene druge take besede,
s ktero bi skazovali Mariji toliko čast, kolikoršno jej skazujejo
z besedo „božja mati". Kolikor veči namreč in kolikor ča-
stitljivši je sin, toliko veče časti je vredna tudi njegova mati;
in časti, ktero vživa sin, je deležna tudi njegova mati. To so
ljudje vsaki čas spoznali in spoznavajo še zdej. Zatorej je
evangeljska žena, ko je slišala Jezusovo nebeško modrost in
njegove zveličanske nauke, povzdignila glas, ter rekla: „Blagor
telesu, ktero je tebe nosilo, in persim, ktere so tebe dojile 1 ,
(Luk. 11, 27.) to je: O srečna mati, ktera je rodila in redila
takega Sina! — In če pri lem premislimo, da je Jezus ne le
samo človek, ampak tudi pravi Bog; kako velika čast si je za
Marijo to, da je njegova mati. »Bog bi bil zamogel“, pravi
8V, Bonaventura, „veči svet vslvariti in veče nebesa, nikakor

- 181

pa ni mogel vstvariti veče matere, kakor je Marija, mali božja!*
In ali mar to ni res? Ali zamere kteri sin veči biti, kakor je
Jezus, božji Sin? Ko pa ne more nobeden sin veči biti memo
Jezusa, božjega Sina, ki je ob enem tudi Marijin sin; tedaj
tudi nobena mati ne more biti veča memo Marije, božje
matere.

Marija pa ni le samo božja mali, ampak je tudi naša mati.
Sej veste, da vsi verni kristjani Marijo svojo mater imenujemo.
Vprašujem pa:

b) Ali smemo Marijo imenovati „našo“ mater?

Marijo smemo po vsi pravici imenovali „našo* mater.
Če je namreč Kristus hotel naš brat postali, dal je s tim tudi
svojo lastno mater nam v mater. In res je Jezus po razla¬
ganju nekterih cerkvenih učenikov ne le svetemu Janezu,
ampak tudi nam vsem Marijo v mater dal, ko je s križa go¬
voril, rekoč: „Žena, glej, tvoj sin! — Sin, glej, tvoja mali!*
(Jan. 19, 26. 27.) — Da nam je Marija res skerbna in
usmiljena mati, je prav dobro spoznala sveta Terezija. Ko je
namreč zgubila svojo pozemeljsko mater, vergla se je na kolena,
in je priserčno zdihovala k Mariji: „Sveta volja božja je, da
sem zgubila svojo ljubo, pozemljiško mater. O Marija! ozri
se torej zdej ti na mene, svoje revno dete, ter me sprejmi v
svojo ljubezen in svoje varstvo! Bodi mi dobra mati, ter me
pripelji k sebi in svojemu ljubemu Sinu, mojemu nebeškemu
bratu Kristusu Jezusu. Kakor pokorno dete bom poslušala tvoj
glas.* In Marija jej je bila res skerbna mati, skerbnejša od
vsake pozemljiške matere, kakor se je mnogokrat skazalo v
njenem življenju. — Kako skerbna mati da nam je Marija, si
je tudi sv. Stanislav Kostka skušal o mnogih priložnostih.
Ravno zato je bil pa tudi on ves vnet za svojo nebeško mater
Marijo. O neki priložnosti ga vprašuje duhoven, naj mu pove,
kako močno da Marijo ljubi? In sveti mladeneč mu veli: „0
moj Oče ! kaj vam zamorem o tem drugega povedati, razun
tega, da je Marija moja mati.* — Ravno tako si bo še dan¬
današnji skušal, kako mila mati da nam je Marija, skušal po
lastni skušnji slehern,' ki Marijo lepo časti in posnema njene
Sv ele čednosti.

182 —

8. Da zamoremo res veliko zaupanje staviti v Marijo,
nas sveta cerkev uči s tim, da nam moliti veli. »Prosi za
nas!" S to besedo sveta cerkev na znanje daje, da se mo¬
remo in moramo zaupljivo naslanjati na Marijno priprošnjo.
Marija namreč nam je mogočna pomočnica, ter priprošnjica in
besednica pri Bogu, in sicer zalo, ker je, kakor smo slišali,
božja mati in tudi naša mali. Ker je božja mati, zatnore
za nas prositi; in ker je naša mati, tudi hoče za nas prositi.
Zatorej ne sme nobeden dvomiti, da Marija kar božja mati vse
premore pri božjem Sinu, in da bo Marija kar naša mila mati
tudi rada za nas pokladala svoje prošnje pred sedež božje
milosti. Sej veste, da mati rada stori za svojega otroka, kar
in kolikor more. Da nam Marija s svojo priprošnjo res po¬
magati za more, nam lepo spričujejo sveti cerkveni učeniki.
Sv. Ciril Aleksandrinski pravi: »Veste, da se gotovo spuščajo
na kraljev dvor tisti, za ktere se kraljica sama poteguje, in
da laki ljudje prejmejo vse, česar prosijo. Tudi mi bomo prejeli
vse, česar želimo, če sveto božjo mater imamo za svojo po¬
močnico, srednico in besednico pri kralju, kterega tako pri—
serčno za nas prosi." In sv. Bernard kliče, rekoč : „Kdo je
pač v stanu bolj občutno na serce govoriti našemu Gospodu
Jezusu Kristusu, kakor ti, o presveta in blažena Devica? Ti
namreč se znajdeš ž njim v najzvestejši prijaznosti, ali da
boljši povem, v najpriserčniši ljubezni, ker si ti njegova mati
in je on tvoj Sin! Oj koliko zaupanje smemo torej postavljati
na tvojo priprošnjo !" — In da nam Marija tudi res pomagati
hoče,  pokazala je že o mnogih priložnostih, kakor beremo
v življenju svetnikov, in sosebno že takrat, ko je v Kani
Galilejski pri svojem ljubem Sinu sprosila, da je z čudežem
pomagal svatom iz stiske, tor jim vodo spremenil v vino.

9. Zakaj pa pristavljamo besedam: „prosi za nas" tudi
še besedo: »grešnike"?

To besedo pristavljamo zato, ker smo vsi grešniki;
Marija pa je pribežališče grešnikov.—  S tim namreč, da
se grešnike spoznamo in imenujemo, ponižujemo se in tem bolj
nagibamo usmiljeno mater Marijo, da bi prosila Boga, naj bi
nas on s svojo sveto gnado k pokori nagnil, ter nam um od-

- 183  -

perl, da bi spoznali svoje pomote in pregrehe, in nam voljo
omečil in vterdil, da bi raztergali vezi grešnih navad, zapustili
hude priložnosti, slovo dali slehernemu grehu, vneli se za lepe
čednosti in pobožno keršansko življenje, in posihmalo neutru-
deno dalje hodili po potu zveličanja. Da Marija res v zavetje
jemlje skesane in spokorne grešnike, in da jo torej res po vsi
pravici imenujemo „pribežališče grešnikov", nam spričuje mnogo
in premnogo zgledov iz cerkvene zgodovine in iz življenja
svetnikov. Naj vam zmed sto drugih le samo enega v misel
vzamem, in sicer zgled Marije Egiptovske. Komej dvanajst
let stara je Marija Egiptovska skrivši zapustila očetov dom, in
se je podala v veliko mesto Aleksandrijo na Egiptovskem, J
v kterem je silno razuzdano živela in pohujšljivo. Šestnajst
let že je lahkomišljeno in brozskerbno prebila v svojih
hudobijah. Zdej pa vidi nekega dne silno veliko ljudi romat na
božjo pot v Jeruzalem, kjer se je imel prav praznično obhajati
dan znajdenja svetega križa. Marija se romarjem pridruži,
ne sicer zato, da bi tudi ona počastila križ Kristusov, ampak
le iz radovednosti in radoglednosti, in iz drugih še bolj hu¬
dobnih namenov. V Jeruzalem prišla hotla je z drugimi ro¬
marji vred v cerkev stopiti, pa jo nevidna moč nazaj deržf,
Torej poskuša v drugič, v tretje in clo v čelertič v hišo božjo
stopiti, pa nikakor ne more; vselej jej je, kakor bi jo nevidna
roka nazaj deržala. Silno se prestraši; vsa prebledi in se trese
kot šiba na vodi. Bilo jej je pri sercu, kakor nekdaj kralju
Baltazarju, kedar mu je bila skrivna roka na steno napisala
njegovo obsodbo. Stisno se na preddvoru v kotiček in pre¬
mišljuje to čudno prigodbo. Po božjem razsvitljenju spozna,
da je Bog ravno zavoljo njenega razuzdanega življenja v cerkev
ni pustil. Ponameroma povzdigne zdej kviško svoj pogled, in
ga vpre v podobo Marijno, ktera je stala na zidu pred tem—
Peljnom. Ta podoba jej v spomin pokliče, kam naj se oberne
v  tej svoji stiski, in kje naj išče pomoči v svoji nadlogi. In
res se s solznim očesom in zaupljivim sercom oberne k tisti,
htero jej je podoba postavljala pred oči, ter reče: „0 ljuba
božja mali! usmili se mene, uboge grešnice. Spoznam sicer,
da zavoljo svojih obilnih grehov nisem vredna, da bi se ti
ozerla na mene. Ker si pa ti pribežališče grešnikov, prosim te,

184 -

pomagaj mi, da v cerkev pridem; zakaj glej! pripravljena sem,
poboljšati svoje življenje in se spokoriti/' Zdej zasliši nek
notranji glas, in bilo jej je, kakor bi jo bila Marija sama na¬
govorila, ter jej rekla: „Ker pri meni zavetja iščeš, in si pri¬
pravljena poboljšali svoje življenje, stopi v cerkev, zakaj vrata
vanjo ti ne bodo več zaperte." In grešnica je v cerkev sto¬
pila, sveti križ pobožno počastila in pri lem milo jokala. Po tem
se je spet ozerla na Marijno podobo, in je rekla: „Glej, moja
kraljica! pripravljena sem; kje hočeš da delam pokoro?" In
Mati božja jej odgovori: „Podaj se unkraj Jordana, ondi boš
pokoj našla." In zdej se grešnica spove, prejme sveto ob¬
hajilo, se poda unkraj Jordanske reke, pride v neko puščavo,
in spozna, da ta kraj je tisti kraj, v klerem mora pokoro
delati. Pervih sedemnajst let je spokornica imela v tem pustem
kraju silno hude in pogostne skušnjave. Hudi duh ni miroval,
da bi jo bil spet zapeljal v poprejno pregrešno življenje. Po
tem pa so odjenjale skušnjave. Kaj pa je spokornica počenjala
v teh neznanih skušnjavah? Glejte! vedno se je k Mariji
obračala in jo je na pomoč klicala. In Marija jej je sprosila
moč, da je srečno premagala vsako skušnjavo. 57 let je prebila
v puščavi, in je dosegla že 87. leto svoje starosti, ko jo opat
Cozim najde v puščavi. Dopovedala mu je dogodbo svojega
življenja,- in ga prosila, naj jo prihodnje leto spet obišče, in jej
sveto rešnje Telo seboj prinese. Cozim pride, in jo obhaja.
O tej priložnosti ga zopet prosi, da bi jo v poznejšem času še
enkrat obiskal. Cozim jo obišče, pa več žive ne najde.
Umerla je bila, in njeno sveto telo je bilo vse v svillobi; v
pesku pa je našel Cozim zapisane naslednje besede: „PokopIji
na tem mestu telo grešnice, in prosi zame Boga!" Med tem,
ko Cozim te besede prebira, pride iz puščave lev, ter s svo¬
jimi tacami jamo izkoplje v zemljo. Cozim pokoplje v jamo telo
svete spokornice, in se verne v svoj klošter, ter pripoveduje
svojim tovaršem, koliko čudo milosti da je Bog storil nad sveto
spokornico Marijo Egiptovsko po priprošnji božje matere Marije,
klero po vsi pravici kličemo „pribežališče grešnikov." —Vidite,
kako potrebno, pa tudi kako dobro je grešnikom, ki so zares
spokorjenja željni, da se izročujejo Mariji v priprošnjo, ter pri—
serčno molijo: „Prosi za nas grešnike!"

- 185 —

10. Zakaj pa kličemo v ,,češčenasimariji“, rekoč:
»Prosi za nas grešnike — zdej {> , to je: v sedajnem življenju?

Glejte, zato kličemo in molimo, da bi Marija za nas prosila
v sedajnem življenju, ker je ni ne ure ne minule, ne po noči
ne po dnevu, o kleri bi ne potrebovali božje milosti in pomoči.
Znano vam je od ene strani, da se imamo vojskovati z neiz¬
rečeno hudimi sovražniki, kteri nam spodlezujejo naše zveli¬
čanje; od druge strani pa tudi veste, kako revni in nezmožni
da smo, in da sami ob sebi brez božje pomoči ne moremo
premagati vseh nevarnost in skušnjav, ktere nam zavirajo naše
zveličanje. To tolikanj potrebno pomoč pa zamoremo doseči
po Marijni priprošnji v sedajnem življenju. O sedajnem življenju
namreč nam zamore Marija pomagali s svojo priprošnjo; po
smerti bi nam ne mogla več pomagati. O sedajnem življenju
božja milost nad nami kraljuje, in milost nam Bog posebno po
Marijni priprošnji deli. Po smerti bo le pravica božja gospo¬
dovala ; pravico pa bo le Bog Sin skazoval; zakaj le njemu je
Bog Oče vso sodbo izročil. Kako pomenljiva je tedaj besedica
„zdej“ v „češčenasimariji a !

Da je pa Marija tudi res pripravljena sprositi nam božjo
pomoč, spričuje nam cela versta verjetnih dogodb, ktere so
sveto cerkev primorale, da Marijo tolikanj lepo in ljubeznjivo
preslavlja v Lavretanskih litanijah s pridevki: »Pomoč kristjanov
— Zdravje bolnikov — Tolažnica žalostnih. 44

It. Zdej vam naj še povem: zakaj na koncu »Češčena-
simarije a  pristavljamo besede: Prosi za nas — ob naši
smertni uri a .

Poprej sem vam pravil, da božje, pomoči vedno potre¬
bujemo; sosebno pa smo božje pomoči potrebni ob naši sinerlni
uri. Smerlna ura je naj imenitniša ura našega časnega življenja.
Je smertna ura srečna, bomo srečni na unem svetu na vse
vekomaj; je pa smertna ura nesrečna, bomo nesrečni na večno
čase. Na smertno uro pa nas čakajo velike težave in morda
prav hude skušnjave. Vest nas bo pekla zavoljo storjenih grehov,
strah nas bo imel zavoljo bližnje sodbe. Satan bo še zadnjo
silo napel, da bi nam dušo pogubil. Ce k vsemu temu prištejemo

186

še telesne bolečine, kdo ne bo spoznal, kako potrebni da smo
v lakih okoljščinah posebne podpore, posebne božje pomoči, da
poti v nebeško domačijo ne zgrešimo? In to podporo in pomoč
dosežemo po Marijni priprošnji. Marija, ktera nam je ves čas
življenja mila in usmiljena mati, nam hoče tudi ob smertni uri na
strani stati. Marija, ki je pri smerti svojega božjega Sina pričujoča
bila, hoče pričujoča biti tudi pri smerti vseh drugih svojih otrok,
ki se zaupljivo vanjo ozirajo in jo na pomoč kličejo. Ravno zato
nam sveta cerkev veleva moliti: „Prosi za nas — ob naši
smertni uri!  da nam bo ona, naša mila mati, na strani stala
na zadnjo uro, nas tolažila, in nam sprosila božjo pomoč, s
ktero bomo voljno preterpeli bolečine in smertne težave, serčno
se vstavljali vsemu zalezovanju hudičevemu, vredno prejeli sveto
popotnico, in srečno sklenili svoj pozemljiški tek.

12. Beseda „Amen“  ima v „Ceščenasimariji“ ravno
tisti pomen, kakor ga ima v „Očenašu“, ter pomenja: „Zgodi
se“ — ali: „Naj se zgodi 1“ S to besedo prosimo, da bi bila
uslišana naša prošnja, ktero smo izrekli v „Ceščenasimariji“.

13. Iz tega, kar sem vam do zdej pravil od „Češčena-
simarije“, lahko spoznate, da je ta molitev Mariji posebno pri¬
jetna, nam pa posebno koristna. Mariji je prijetna,  ker jo
ž njo tako lepo častimo, in jo hvalimo, da nam je Zveličarja
rodila, in se z hvaležnim sercom spominjamo včlovečenja Sina
božjega. Nam pa je la molitev koristna  zato, ker si ž njo
Marijo storimo svojo prijatelico, svojo besednico, svojo pomoč¬
nico, in si s to molitevjo po njeni priprošnji tolikanj in tako
obilnih gnad sprosimo od Boga. Zato vam pa tudi priserčno
priporočam, da vsi od kraja, bodi si mladi ali stari, prav radi
in prav pobožno molite to sveto molitev, iz ktere nam dote¬
kajo toliki blagri za sedaj in za nekdaj. Amen.

187

XXII. Keršanski nauk.

Od „AngeIjevega češčenja."

1. Zadnjič sem govoril od dragega in tretjega dela
prelepe molitve „Ceščenasimarije". — Drugi del „Ceščena-
simarije" — sem rekel — obstoji iz besed, ktere je govorila
sveta Elizabeta, Marijna teta, ter jej je rekla za angeljem:
„Blažena si med ženami", in je pristavila: „B!ažen je sad
tvojega telesa", s kterimi besedami je hotla reči: „Bodi češčen
in hvaljen tisti, čegar mati si ti, ter Jezus Kristus, naš Od¬
rešenik in Zveličar."— Tretji  del „Ceščenasimarije" obstoji iz
besed, ktere je pristavila sveta cerkev, rekoč : „Jezus ! Sveta
Marija, mati božja, prosi za nas grešnike zdej in ob naši
smertni uri. Amen " Tudi te besede sem vam na drobno in
vsako posebej razložil. S lemi besedami častimo Marijo kar
božjo in tudi našo ljubo mater, in se jej izročujemo v njenjo
močno in mogočno priprošnjo. Pred oči jej poslavljamo revni
stan, v kterega nas je v greh pripravil, da bi s tim tem bolj
nagnili njeno milo serce, da bi se nas usmilila, ter za nas
Boga prosila ves čas našega časnega življenja sosebno pa ob
naši smertni uri, o kteri smo najbolj potrebni božje pomoči.—
Tudi to molitev sklepamo z ravno tisto besedo, s ktero skle¬
pamo „Očenaš", ter z besedo „Amen", ktera pomenja to, kar:
„Zgodi se", ali: „Naj se zgodi, kar smo prosili."

2. Danes pa vam bom razlagal neko drugo lepo in med
nami sploh navadno molitev, kteri pravimo

Angeljevo češčenje.

Mislim, da znale ,,Angeljevo češčenje" prav vsi molili.
Ker vam pa z verstjo razlagam keršanske nauke, vam bom,

— 188  —

da nič imenitnega ne prezrem, vendar le povedal, kako se
moli „AngeIjevo češčenje" :

„Angeljevo češčenje" se tako—le moli:

a) Angelj Gospodov je Mariji oznanil  (češčenje
prinesel), in je spočela od svetega Duha.  češčena si,
Marija, i. t. d.

b) Marija je rekla: Glej! dekla sem Gospodova!
zgodi se mi po tvoji besedi,  češčena si, Marija, i. t. d.

c) In beseda je meso postala, in je med nami
prebivala,  češčena si, Marija, i. t. d.

Iz tega se vidi, da tudi „Angeljevo češčenje“ obstoji iz
treh delov, kakor „Ceščenasimarija“. — Besede pervega dela
in drugega dela so lahko razumljive; ni mi jih treba razlagati
bolj natanjčno. Težeji umeti so besede tretjega dela, torej naj
vam jih nekoliko razložim. Bog Sin, ki je na svet prišel, da
bi nas odrešil, nima le samo enega imena, ampak mu pridev-
Ijemo več imen. Imenujemo ga „Jezus", kar je toliko, kar
Zveličar. Pravimo mu „Krislus", kar pomenja to, kar Mazi¬
ljenec. Judje so mu rekli „Mesija“, in mi mu pravimo Od¬
rešenik". Kličemo ga tudi svojega „Gospoda“; nekteri pa so
mu rekli: „Beseda božja". Te besede se je poslužil tudi sveti
Janez, ko je pisal svoje imenitno evangelije, klerega je s
temi le besedami pričel: „0 začetku je bila Beseda, in Beseda
je bila pri Bogu, in Beseda je bila Bog." — Ko tedaj v
„Angeljevem češčenju" molimo:  „Beseda je meso postala",
hočemo s tim reči : Jezus Kristus, naš Odrešenik in Zveličar je
meso poslal.—Kaj pa se to pravi: »Kristus je meso poslal?"
— »Kristus je meso postal" se pravi : „Kristus je človek
postal." Človeško telo namreč obstoji iz mesa in kosti; in
Kristus, ki je pravi Bog od vekomaj, je o svojem včlovečenju
človeško natoro nase vzel, in tedaj tudi nase vzel pravo člo¬
veško telo, kakoršno je iz mesa in kervi.

Besede tretjega dela „Angeljevega češčenja" so vzete iz
svetega pisma, iz kterega so vzele tudi besede pervega in
drugega dela. Sv. Lukež (1, 28.) namreč pripoveduje, da je

— 189 —

angelj Gabriel k Mariji prišel, in jej oznanil, da bo od svetega
Duha spočela božjega Sina. Ravno ta evangelist nam tudi na
znanje daje, kaj da je Marija odgovorila na angeljevo češčenje
in oznanenje (Luk. 1, 38.). Sv. Janez (1, 14.) pa nam
pove, kaj se je zgodilo po tem, ko se je Marija na angeljevo
oznanenje vdala v sveto voljo božjo ; da je namreč »Beseda
meso postala", to je: Sin božji je človek postal.

3. Akoravno pa je „Angeljevo češčenje" v ozir svojih
besed že ravno tako staro, kakor sveto evangelje ; vendar le
molitev „Angeljevega češčenja" kar iz pervega ni še bila v
navadi tako, kakor je zdej. Sveta navada, »Angeljevo češčenje"
molili tako, kakor ga molimo zdej, je stara le kakih 500 in
nekoliko let. Krog leta 1300. (1327.) namreč je zapovedal
papež Janez XIII. vsak večer zvoniti in buditi verne kristjane,
da bi s trojno »Ceščenasimarijo" počastili Kraljico nebeško.
Slehernemu kristjanu, ki je to opravljal, dodelil je odpustek
desetih dni za vsako tako opravljeno pobožnost. Kmalo na to,
ter leta 1308. je bilo pod papežem Urbanom VIII. v Vauren-
žkem cerkvenem zboru zapovedano, tudi zjulrej  o solnčnem
vzhodu zpamnje dajati za molitev „Angeljevega češčenja",
s klero molitvijo je bil sklenjen odpustek za trideset dni. Na
posled je leta 1458 papež Kalikst III. ob kervavi vojski z raz¬
divjanim Turkom zapovedal, po vsem keršanstvu ludi opoldne
za „Angeljevo češčenje" zvonili iz tega namena, da bi si
verni kristjani s to molilevjo na Marijno priprošnjo zadobili
zmago nad temi grozovitimi sovražniki keršanslva. In pobožna
molitev kristjanov ludi res ni bila brez vspeha. Na Marijno
priprošnjo je Bog dal, da so bili neusmiljeni Turčini pri Belem-
gradu popolnoma premagani, in kristjani s temi rešeni Turške
sile in Turškega tririožtva.— To Kalikstovo zapoved je ponovil
tudi papež Aleksander, ter zapovedal, da se mora k »Ange-
ljevemu češčenju" tudi opoldne zvoniti in moliti. — Papež
Benedikt XIII. pa je hotel tej molitvi posebni pospeh dati s tim,
pa je veliko imenitnih odpustkov naklonil tistim, kteri »An¬
geljevo češčenje" z zbranim duhom molijo, vsak mesec se
spovedujejo in obhajajo, in imajo terdno voljo, resnično pobolj¬
šati svoje življenje.

— 190 —

K tej molitvi, ter molitvi „Angeljevega češčenja“ nas
sveta cerkev vabi in sklicuje dan na dan, ker trikrat zvoni.
To trikratno zvonjenje je res neizrečeno lepa, sveta in pri—
srerčna navada, s ktero nas vnema za to lepo molitev.
Vbogajmo torej radi svojo skerbno in dobro mater, sveto
keršansko katoljško cerkev, in prav pridno molimo „Angeljevo
češčenje a . — Neverski Turk se vsak dan po trikrat obrača
proti mestu Meka, da bi svojega lažnjivega preroka Mahomeda
zahvalil za dragi dar vere, ktero za pravo ima, ker edino-
prave keršanske ne pozna: koliko bolj se tedaj spodobi nam
katcljškim kristjanom, kterim sveti luč edinozveličavne vere,
da se sleherni dan z hvaležnim sercom spominjamo Jezusove
neskončne ljubezni, ktera ga je gnala, da se je v Marijnem
čistem telesu včlovečil, ter človek poslal, da bi nas odrešil in
zveličal. Vse to pa se zgodi, če prav pobožno molimo „An-
geljevo češčenje“, kedarkoli nas sveta cerkev z milim zvo¬
njenjem vabi in kliče, da molimo to prelepo molitev.

4. Iz lega pa, kar sem vam pravil dosihmalo od „An-
geljevega češčenja", si bote že kar sami lahko odgovor dali
na vprašanje :

Zakaj molimo „Angeljevo češčenje“?

„Angeljevo češčenje“ molimo :

a) zato, da se vsak dan večkrat z hvaležnim
in pobožnim sercom spominjamo včlovečenja božjega
Sina.  Včlovečenje božjega Sina namreč je največa dobrota
zmed vseh dobrot, ktere je Bog kdaj skazoval človeškemu
rodu. Le prav pridno premislile in si k sercu vzamite, da bi
nam kar nič ne bilo pomagalo, da nas je Bog Oce vstvaril,
ako bi se nas ob enem tudi božji Sin ne bil usmilil, ter se iz
ljubezni do nas včlovečil, da bi nas rešil greha in večnega
pogubljenja. S tim pa, da nam je poslal svojega edinega Sina
na svet, nam je Bog Oče skazal neskončno ljubezen in nam
storil nezmerno dobroto, po kteri nihče, ki vanj veruje, ne bo
pogubljen, ampak bo zadobil večno življenje. (Jan. 3, 15.)
Za toliko neprecenljivo ljubezen in dobroto božjo smo tudi nw
Bogu dolžni vso svojo ljubezen in priserčno hvaležnost. Lju-

191

bežen in hvaležnost za Jezusovo včlovečenje pa Bogu ska-
zujemo, če le neprecenljive dobrote božje nikdar iz spomina
ne spuščamo, ampak se je z hvaležnim sercem in pobožno
molitevjo spominjamo slehern dan, kedar nas iz visokega turna
zvonovni glas vabi in kliče k molitvi „AngeIjevega češčenja 44 .

„Angeljevo češčenje 44  molimo:

b) zato, da s to molitevjo Marijo častimo in se
njeni priprošnji izročujetno.  Marijo s to molitevjo
častimo, ker se spominjamo od ene strani največe časti, ktera
je Marijo dotekla s tim, da je mali božja postala; od druge
strani pa se spominjamo tudi Marijnih prelepih čednost, sosebno
njene nedopovedljive ponižnosti, ktere čednosti nas šiloma pri¬
ganjajo, da jih posnemamo, in s tim Moriji češčenje skazujemo.
S to molitevjo se pa tudi Mariji v priprošnjo izročujetno, ker
se v njej s trikratno „Ceščenasimarijo 44  do Marije obračamo,
ter jo prosimo, da bi ves čas našega sedajnega življenja za
nas Boga prosila, sosebno pa ob naši smertni uri nam sprosila
božjo milost in pomoč, ktere smo takrat najbolj potrebni.

„Angeljevo češčenje 44  molimo :

c) zato, da si tem obilniše zasluženje nabiramo
za nebesa.  Res je, da je vsak človek moliti dolžen, ko bi
tudi nič ne zvonilo k molitvi. Molitev namreč je slehernemu
odraščenemu človeku tako potrebna, da bi brez nje ne mogel
doseči večnega življenja. Pri vsem tem pa bi jih menda
vendar veliko bilo, kteri bi celi dan nič ne molili, ko bi jih
zvon ne opominjal na molitev. V svoje pozemeljske opravila
vsi zamišljeni in v časne posvetne reči vsi zamaknjeni ti
molitev pri čistem v nemar puščali, ko bi sveta cerkev,
naša skerbna mati, vsak dan po trikrat, zjutrej, opoldne in
zvečer ne zvonila in jih tako ne priganjala k molitvi. Ker se
pa vsak dan po trikrat iz turna zvon glasi, se marsikteri, ki
bi se sicer ne bil, spodobno odkrije in se prekriža, ter po¬
božno obmoli „Angeljevo češčenje 44 , hvali ž njim Boga za
neprecenljivo dobroto Jezusovega včlovečenja, pozdravlja Ma¬
fijo, božjo mater, in se njeni priprošnji izročuje, in tudi samemu
sebi zasluženje za večnost nabira. Še do grešniku, da le nima

- 192  —

že popolnoma oterpnjenega serca, zvonov mili glas v živo

gre, in je že marskterega zavernil na pravi pot, ter pot po¬
kore in poboljšanja. Da je res, kar pravim, vam bo poterdila
naslednja dogodba. Nek mladeneč bistre glave in poštenega
serca izučil se je mizarskega rokodelstva ali mizobojstva.
Mizobojstva izučen zapusti še ves mlad svoj rojstni kraj, in se
na tuje poda, da bi si po svetu kaj poskusil. O pervem času
je pogostoma pisaril svoji ljubi, pa bolehni materi; očeta

namreč so mu bili že dolgo poprej v zemljo djali. Pripove¬
doval je svoji skerbni materi, da se prav dobro ima na tujem.
Iz vseh njegovih pisem je vel in dihal duh resnične pobožnosti
in bogaboječnosti. Sosebno lepo je bilo brati, kako močno

da mu je na skerbi materno zdravje, in kako da ne neha dan

na dan zanjo moliti. Ali glej! ni še bilo preteklo veliko
časa, in njegove pisma so vse bolj po redkoma dohajale na
njegov dom, in še tiste, ki so dohajale na njegov dom,

bile so vedno mlačnejše in vedno merzlejše. Stari, pošteni
šolski učenik, ki je v maternem imenu mladeuču odpisaval,
si iz tega nič prida ne obeta, in mu piše mile in resnobne
svarila, ter pripoveduje od materne skerbi in britke žalosti.
Mladeneč pa, namesto da bi se poboljšal in svojo žalostno

mater razveselil, popolnoma obmolkne, in na vse materne
mile pisma ne pošlje nobenega odgovora več. Ubogi materi
'pa začne skerb in žalost zmerom bolj razjedati serce,
dokler se na zadnje za terdo ne vleže in ne umerje. Kaj

pa je nesrečni mladeneč na tujem počenjal in kako se jo
obnašal ? Oh, pokvaril je svoje zdravje dušno in telesno.

Zgubil je vero, zapravil nedolžnost, prišel ob poštenje, spod¬
kopal si zdravje. Malopridni tovarši so ga zapeljali, ter po¬
štenega mladenča prenaredili v nesrečnega hudodelca. Sladek
je bil pervi sad razuzdanosti zapeljanemu mladeuču, na posled
pa grenkejši od pelina. Razuzdanca se ogibljejo pošteni ljudje,
nikjer več ga nočejo v službo, in revščina in siroščina se
urnih nog za njim pomika. Ves izstradan in siromašk sklene,
verniti se na svoj dom, in revniši memo berača se privleče
nekega večera v domačo vas, v kleri je svoje otročje leta
preživel tolikanj mirno in srečno. Oh, kako vse drugači mu
je bilo zdej pri sercu, kakor pa nekdaj! Prijazna cerkvica

193 —

kraj lihe vasi ga zdej nič več ne razveseli, kakor ga je bila
razveseljevala nekdaj, dokler je še ves nedolžen tik svoje ljube
matere k službi božji tekal. Zelena trata sred vasi, po kteri
je svoje otročje leta z drugimi otroci vred tolikanj veselo
skakljal, mu žalost v sercu le še bolj množi. Plašen ko tat
se ogiba svojih znancov in nekdanjih tovaršev, ker nima zdej
dobre vesti, kakor je je nekdaj imel. Na zadnje vgleda iz
med zelenega drevja rujavo streho male hišice, v kteri je luč
sveta zagledal, v kteri mu je zibelka tekla, v kteri ga je ljuba
mati molili učila, v kteri je še ves majhen tik očetove mert-
vaške skrinje pretakal brilke solze, in sred revščine in siroščine
vendar le ves veren in zadovoljen služil Bogu. Serce mu
poka, ko se spominja svoje nekdanje sreče in vidi svojo
sedanjo nesrečo. Pri tem do hišice pride in pred oknom
obstoji. V hiši lučica berli. Mladeneč skoz okno pogleda,
da bi svojo dobro staro mater ugledal za mizo ali pa za
pečjo. Ali glej! kakor bi bil na tuje prišel, v hiši nikogar
ne zagleda razim neznanih ljudi. Serce ga zaboli, da mu
sapa zastaja. Da bi naglo zvedel, kaj in kako, poterka na
okno s trepečo roko. Žena, mu neznana, okno odpre, ter ga
vprašuje, kdo je, in kaj da želi? Ali ko zagleda medlega
mladenča vsega rozterganegn, prestraši se, in se urno umakne
spred okna. „Povejte mi, ljuba žena!“ mladeneč za njo
zaklikne, „a!i nič več ne stanuje tukaj stara Marjeta?“ In za
odgovor dobi: „0 ne! Marjeta že davno stanuje lam na
pokopališču. Žalost nad nesrečnim sinom jo je vjedla in pod
linijo spravila. Bog mu odpusti — nehvaležniku!“ — To
slišati se mladenču serce popolnoma podre. Ves obupen spred
hiše beži, da bi v bližnjem ribniku vlopil svoje revno življenje.
Ravno je mislil zveršiti ta strašni sklep, ter v vodo pokopati
s voje telo in v pekel zvernili svojo dušo, kar se iz turna
oglasi zvonov mili glas, in k „ Augeljevemu češčenju« zazvoni.
In glej čudo! kakor bi bila mladenča zvezala skrivna moč,
na mestu obstoji, in ne more dalje. Nejevere ledena skorja
Se  mu po sercu topi malo po malem; ojstra sodba božja mu
slopi pred oči, in misel na samomor mu zgine z glave. S perva
01  n neznana žalost serce zaliva, po tem pa se mu britka žalost

Kerš. n au ] I<  1 3

— 194 -

razpusti v rahlo milobo. Solze ga polijo. Spoznal je božji
glas in božji klic; na kolena sc spusti, in gori proti zvezdna-
lemu^nebu povzdigne trepeče roke, ter usmiljenja prosi usmi¬
ljenega Boga. Po zvonovnem glasu je nesrečni mladeneč spet
našel svojega Boga, našel svojega Zveličarja. Ravno je bil
stori učenik, ki je ob enem tudi cerkvenčevo (mežnarsko)
službo opravljal, „Ange!jevo češčenje“ odzvonil, in je poslednji
zvonovni glas odhohuel po tihem, mirnem dolu, kar nekdo do
njega prisopiha, se prenj na kolena spusti, ter ga priserčno
zahvaljuje, rekoč, da mu je znani zvonovni glas serce prederl,
in ga rešil samomora. Ko sivi, častitljivi starček mladenča
spozna, in zve njegove zmote, in vidi njegovo žalost, usmili
se ga, in ga seboj pod streho vzame. Drugo jutro ga pelje
do gospod fajmoštra; oba sta si vzajemno prizadevala in res
jima je šlo srečno izpod rok, da sta nesrečnega, zapeljanega
mladenča pripeljala spet na pravo pot, ter ga prenaredila v
poštenega, bogaboječega človeka. — Vidite, ljubi moji! čudno
moč zvonov,-kedar nas kličejo k molitvi „Angeljevega češčenja".
Le zastaranemu grešniku, in človeku, čegar serce je že popol¬
noma oterpnilo za to, kar je dobrega in svetega, zvonenje k
„Angeljevemu češčejaju c<  več v živo ne gre. Sv. Duh pravi
v svetem pismu: »Modrost ne gre v hudovoljno dušo; tudi ne
prebiva v telesu, klero je hudobijam vdano.“ (Modr. 1, 4.)
Kedar tedaj kakega takega človeka zagledamo, ki je gluh in
mutast za božje reči, in kedar sliši k molitvi zvoniti, se ne
odkrije in ne moli, nikar se nad njim ne spodtikajino in ne
pohujšujmo; marveč molimo zanj, da bi ga On, ki je vodo
spremenil v vino, in s petimi hlebi nasitil nad 5000 lačnih
ljudi, razsvetlil in k spoznanju pripravil.

5. Mi pa, ljubi kristjani! radi molimo to priserčno mo¬
litev, ter ž njo Boga hvalimo za naj večo dobroto, ktero nam
je skazal s tim, da nam je poslal na svet edinega Sina, ki se
je včlovečil, da bi nas odrešil in zveličal. Ob enem pa tudi
s to sveto molilevjo Marijo lepo častimo, ker je bila vredna
spoznana, bili mati našega Gospoda in Odrešenika, Kristusa
Jezusa, božjega Sina, in se verno izročujino v njeno močnO
in mogočno priprošnjo, če imamo tudi kako delo v rokah,
kedar se zvon oglasi, in nas k molitvi vabi, denimo delo iz

— 195 —

rok, ter priserčno in pobožno obmolimo „AngeIjevo češčenje‘‘.
— Sosebno bodi staršem priporočeno, da že od malih nog
vadijo svoje otročiče, vselej moliti, kedar k „Angeljevemu
češčenju" zvoni. Kedarkoli se tedaj zvon iz turna oglasi, naj,
če je le mogoče, krog sebe zberejo svojo družinico, ter s
svojimi otročiči spodobno in pobožno obmolijo to priserčno
molitev, da ž njo Boga hvalijo in Marijo časle, in si ž njo
sprosijo božji blagoslov za sedajno življenje, in večno srečo
za prihodnje življenje. Amen.

XXIII. Keršanski nauk.

Od svetega „R o ž n i k r a n c a«.

1. V zadnjem keršanskem nauku sem vam razlagal
molitev, ktero imenujemo „Angeljevo češčenje«, in ktero
molimo vsak dan po trikrat, ter zjutrej opoldne in zvečer
kedar nas sveta cerkev z zvonenjem vabi in kliče, moliti to
sveto molitev, ktera iz treh delov obstoji, kakor „Češčenasi-
marija“, in jo molimo zato, da se vsak dan večkrat s hvalež¬
nim sercom spominjamo včlovečenja božjega Sina, da s to
molilevjo Marijo častimo in se njeni priprošnji izročujemo, in
da si ž njo lem obilniše zasluženje za večnost nabiramo.

Danes pa vam bom razlagal spet drugo molitev, s ktero
tudi Marijo lepo častimo, priserčno se izročujemo v njeno
varstvo, in si v obilni meri zadobivamo božjo milost in
usmiljenje božje. In ta molitev je

Sveti Rožmkranc.

2. Dovolite, da vam naj poprej nekoliko dopovem od
začetka  te lepe, koristne, od svete cerkve polerjene molitve.

13*

- 196  —

Nek poseben rožnikranc nahajamo že v pervih časih
keršanstva.j Že v pervih stoletjih svete cerkve so se puščav-
niki poslužili majhnih kamenčkov, da so ž njimi šteli število
„Očenašev“, ki so jih obmolili. — Tudi so nekteri, ki psalmov
brati niso umeli, po „Očenašu ft  molili za vsak psalm, in so si
število „Očenašev“ zaznamovali s posebnimi čaveljčki (žebljički),
ktere so si na pas pripenjali. — Sv. Albert Krešpinski in Peter
Puščavnik, ki sta živela veliko let pred svetim Dominikom,
sta tistim, ki brati niso znali, velevala namesto psalmov ob-
moliti odmerjeno število „Očenašev“ in „Češčenasimarij“.

Vpeljava svetega „Rožnikranca“ pa takega, kakoršnega
imamo zdaj, pripisuje se svetemu Dominiku, in sicer po tej le
posebni priložnosti: V okrajni Languedok se nahaja mesto, po
imenu Albi (Alby). V*tem mestu se je proti koncu enajstega
stoletja zbrala druhal krivovercov, ktere so po mestu Albi
imenovali Albigenzarje. Albigenzarji pa so a) kakor nekdaj
Manihejci terdili, da sta dva Boga, eden dober in eden hudo¬
ben, in da vse, kar je vidnega, ima svoj začetek od hudob¬
nega Boga, ter hudega duha. Na dalje b) so tajili včlove-
čcnje božjega Sina in tedaj tudi njegovo rojstvo iz Marije
prečiste device. In na posled c) so tudi še učili, da je za¬
konski stan pregrešen slan, od samega hudega duha vpeljan ;
da je prisega, če tudi pravična, vendar le nedopuščena; da
duhovni nimajo oblasti grehe odpuščali, itd. Ta strupena kri¬
vo vera se je bila neznano hitro razširila med keršanski svet,
in je v zmoto pripravila veliko število ljudi. Vse to viditi
svetega Dominika neizrečeno serce boli. Rad bi bil rešil, ter
nazaj na pravi pot pripravil toliko število zapeljanih duš; pa
sam ni mogel. Oberne se torej v goreči prošnji do preblažene
device Marije, da bi ona s svojo milo priprošnjo pri Bogu
podpirala njegovo prizadevanje. Mariji je bila ta Dominikova
prošnja posebno všeč. Naučila je torej svojega zvestega slu¬
žabnika moliti sveti „Rožnikranc ft , in mu je naročila, naj ga
tudi vernim molili priporoča. Ves vesel sveti Dominik vboga,
ter gre, in verne sveti „Rožnikranc“ molili uči, sosebno tiste,
ki brati niso znali, in jim terdo na serce navezuje, da ga
pridno molijo, in si ž njim na Marijno priprošnjo pri Bogu

197

sprosijo zmago prave vere nad zmoto in krivovero in poterjenje
v pravi veri Jezusovi. ...

S to sveto mojitevjo je sveti Dominik tudi res neizrečeno
veliko zmotenih in krivovernih ljudi nazaj pripeljal v naročje
svete matere, katoliške cerkve, in sveti „Rožnikranc« je zme¬
rom bolj v navado prišel med keršanski svet Znani so nam
svetniki, ki so molitev svetega „Rožnikranea« neizrečeno v
časti imeli, in ga skorej vsak dan molili. Naj zmed mnogih
dnio-ih le samo svetega Frančiška Salezijana v misel vzamem.
Ta ”sveti škof je vsem svojim drugim mnogim opravilom vkljub
vendar le vsak dan molil to sveto molitev. Spomina vreden
ie odgovor, kterega je nekega dne sv. Frančišek dal svojemu
tajniku (sekretarju). Nenavadne preobilne opravila so bile
svetnika zaderžale, da svetega „Rožnikranca“ ni mogel opraviti
ob odločeni uri, in še le v noči se je pripravljal, da bi ga bil
obmolil, akoravno je bil ves truden in izdelan. Tajnik, sker-
ben za 'njegovo zdravje, prosi svojega svetega škofa, da bi za
počitek skerb imel, in za drugi dan odložil molitev svetega
Rožnikranca«. Sv. Frančišek pa ga zaverne, in mu pravi :
'Vrijatel! to ne gre. Nikakor ne smemo odkladati na prihodnji
dan, ' kar so zamore zgoditi še o pravem času« — Blagor
slehernemu, ki to sveto molitev dragovoljno moli in pobožno;
obljubim mu, da je ne bo molil brez prida! Božji blagoslov
bo na Marijno priprošnjo nadnj rosil v obilni meri!

3. Zdaj vam bom pa povedal, od kod izvira ime
„Rožnikranc«? ali: zakaj se ti molitvi „Rožnikranc“
pravi?  . .

Da se tej molitvi „Rožnikranc“ pravi, izhaja se od tod :
V starih časih je bila navada, iz lepih in dišečih rož venec
ali krancelj spletati in ga darovati imenitnim ljudem, da bi se
jim s tim skazovala posebna čast. Mariji, prečisti devici, gre
pa za Bogom največa čast. Po tem takem se spodobi, da
tudi njej venec ali krancelj spletamo in jej ga darujemo. Ta
venec pa, ki se spleta Mariji devici v čast, ni spleten iz
navadnih, natornib, pozemljiskih rož in cvetlic, ampak je zložen
iz najlepših in najljubeznivših duhovnih rož, ter najlepših in
naj prijetniših molitev, s kterimi se Marija najlepši časti. Ime
pa je temu vencu sveti „Rožnikranc a .

- 198

In duhovne rože ali molitve, iz kterih je sveti „Rožni-
kranc" zložen, so te le:

a) Sveti „Rožnikranc" se prične z „Apostoljsko

vero", kar je naj bolj prav in naj bolj primerno; zakaj vera
je podlaga, na ktero moramo zastavljali vse svoje molitve,
ako hočemo, da bodo dobre, ter Bogu dopadljive in nam
vspešne. Sv. Pavl namreč pravi: „Brez vere je nemogoče

Bogu dopasli. Zakaj kdor hoče k Bogu priti, mora verovati,
da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevavec." (Hebr. 11, 6.)
— In s to molitevjo „Aposloljsko vero", ako jo prav molimo,
častimo tudi Marijo, ker se s to molitevjo spoznavamo služab¬
nike njenega Sina, in ude njegove cerkve, ktero je on po¬
stavil, in ker Jezusa Kristusa spoznavamo Odrešenika in Zve¬
ličarja, in ga vsi ponižni hvalimo in molimo za nezapopadljive
dari, ktere nam je dodelil kar naš Odrešenik in Zveličar.
Torej je sveta „Apostoljska vera" perva roža svetega „Rožni-
kranca" Bogu in Mariji posebno prijetna.

b) Druga molitev svetega „Rožnikranca“ je „Očenaš"
ali Gospodova molitev. Kako lepa, ter Bogu dopadljiva in
Mariji prijetna da je ta molitev, lehko se že iz tega sklepa,
ker nas jo je sam božji Sin moliti učil, in ker nas ta molitev
uči, prav po božji volji prositi za to, kar zadeva božjo čast,
in tudi zato, karkoli potrebujemo za dušo in telo. „Očenaš"
je tedaj druga lepa roža  svetega „Rožnikranca", nad ktero
imata Bog in Marija svoje dopadanje.

c) Tretja molitev svetega „Rožnikranca" je „češčena-
simarija".  Ta molitev se 150krat moli v svetem „Rožni-
krancu", kteri obstoji' iz 15 odstavkov, v kterih slehernem
se po desetkrat ponavlja „Ceščenasimarija". — „Ceščenasi-
marija" je molitev, s ktero Mariji skazujemo večo čast, kakor
jo skazujemo angeljem in vsem drugim svetnikom. Kedar to
molitev molimo, Marije v njej ne častimo z lastnimi besedami,
ampak z besedami, s kterimi jo je angelj Gabriel počastil,
s kterimi jo je Elizabeta pozdravljevala, in s kterimi jej sveta
cerkev češčenje skazuje in se jej y  priprošnjo izročuje. če
se tedaj oziramo na začetek „češčenasimarije" in na njen
zapopadek, moramo iz tega kar sami ob sebi spoznati, da
je „Češčenasimarija" res prelepa molitev, s ktero Marijo, pre-

199 —

čisto devico najlepši pozdravljamo in častimo. Zatorej je
»Češčenasimarija 44  tretja duhovna roža  svetega „Rožm-
kranca", ktera je Bogu in Mariji neizrečeno vsec in do¬
padljiva.

d) Četerta molitev svetega »Rožnikranca 44  so »svete
skrivnosti«  ali resnice naše svete vere, kterc se med
Češčenasimarijo« vpletajo, in pri molitvi svetega »Rožni¬
kranca 44  premišljujejo. - Te »skrivnosti 44  so trojne verste ali
trojne ločine: so vesele, so žalostne,  so častitljive.
Ravno zato pa tudi sveti „Rožnikranc 44  delimo v trf dele,
v I. veseli  del; II. žalostni  del; in III. častitljivi  del.

I. Veseli  del  svetega „Rožnikranca 4t  se moli od adventa
do posta. V tem delu svetega »Rožnikranca 44  premišljujemo
vesele skrivnosti, ktere nas spominjajo na včlovečenje Sina
božjega. Najpoprej namreč:

a) pravimo: „Kterega si devica  spočela 44 , in pre¬
mišljujemo, kako da je angelj Gospodov v Nazaret prišel k
Mariji, prečisti devici, in jej je oznanil, da bo od svetega Duha
spočela Zveličarji sveta.

b) Na dalje molimo: „Kterega si devica v obisko¬
vanju Elizabete  nosila 44 , ter premišljujemo, kako se je
Marija jaderno vzdignila, in je šla čez gore v mesto Hebron
obiskovat svojo sveto teto Elizabeto, ktera je Manjo tolikanj
lepo pozdravljevala in kar mater božjo počastila.

c) Tretjič pravimo: „Kterega si devica rodila 44 ,  in
si pri tem pred oči postavljamo, kako se je Marija s svetim
Jožefom podala iz Nazareta v Betlehem k popisovanju, in je
ondi v revnem hlevcu rodila Odrešenika sveta.

d) Potlej molimo: „Kterega si devica v tempeljnu
darovala 44 ,  in se pri tem spominjamo, kako da sta Marija in
sv. Jožef 40 dni starega Ježuška nesla v Jeruzalemski tem¬
pelj k darovanju, kjer sta ga stari Simeon in bogoljubna
vidova Ana ljudem razglaševala kar obljubljenega Odrešenika
in Zveličarja,

- 200  -

e) In na zadnje pravimo: „Kterega si devica v tem¬
pe ljnu našla", ter si s tim v spomin sklicujemo, kako sla
Marija in sv. Jožef z dvanajstletnim Jezusom v Jeruzalem šla
na velikonočne praznike, ondi Jezusa zgubila, in ga čez tri
dni spet našla v tempeljnu sedečega med pismouki in Judov¬
skimi učeniki.

II. Drugi del svetega „Rožnikranca“ je žalostni del,
in se moli o svetem postnem času. — V tem dolu svetega
„Rožnikranca" premišljujemo Jezusovo brilko terpljenje in nje¬
govo grenko smert. In sicer molimo

a) najpoprej: „Kteri je za nas kervav put putil",
ter premišljujemo pri teh besedah Jezusa na Oljski gori na
svojem obrazu ležečega, ki je k svojemu nebeškemu Očetu
molil pri tolikih serčnih bolečinah in dušnih britkostih, da
ga je kervav put oblival po vsem životu, in je kopal na
zemljo.

b) Na dalje pravimo: „Kteri je za nas bičan  bil",
in si pri tem spominjamo, kako da so rabeljni nedolžnega Je¬
zusa na Pilatovem dvoru slekli, na steber privezali, in raztepli
tako neusmiljeno, da od temena na glavi do podplatov na no¬
gah ni bilo nič zdravega nad njim,

c) Potlej molimo: „Kteri je za nas s ternjem
kronan  bil", in si pri teh besedah pred oči postavljamo ne¬
dolžno Jagnje božje, Jezusa, našega Zveličarja v rokah raz¬
divjanih vojščakov, kterim ni bilo zadosti, da so ga raztepli in
razbili do belih kosti, ampak so ga še tudi zasmehovali in
zaničevali s tim, da so mu lernjevo krono na glavo posadili,
mu star vojašk plašč čez ramo vergli, mu terst v roko dali,
prednj poklekovali in se mu spakovali, in ga v zasmeh imeli
kakor kakega lažnjivega kralja.

d) Cetertič pravimo: „Kteri je za nas težki križ
nosil",  in si s tim na premislek vzamemo, kako da so Jezusu
vsemu raztepenemu in s ternjem kronanemu težki križ navalili
na oderte rame, da ga je moral samši prenašati na kraj mer-
tvaških glav na Kalvarski gori,

201

e) Na zadnje molimo: „Kteri je za nas križan bil*,
in si s temi besedami Y spomin sklicujemo, kako neusmiljeno
da so rabeljni Jezusu na Kalvarijo dospevšemu oblačilo poteg¬
nili s telesa, ga na križ razpeli, pribili in umorili.

Ta del svetega „Rožnikranca“ ima v sebi tolikanj rezne
skrivnosti, da bi gotovo od greha odvernile slehernega, kdor
bi jih s pridom premišljeval, ter si jih resnično k sercu gnal.

III. Tretji del svetega „Rožnikranca“ se imenuje častiti
ali častitljivi del, in se moli od velikenoči'do adventa.
V tem delu premišljujemo Jezusovo veličastvo, in častitljivost
njegove svete matere, prečiste device Marije. In tedaj molimo

a) najpoprej: „Kteri je od smerti vstal“, ter pre¬
mišljujemo, kako da je Jezus premagal pekel in smert, in
ves veličasten iz groba prišel na sveto velikonočno nedeljo.

b) Za tem pravimo: „Kleri je v nebesa šel*, in si
pri teh besedah v spomin sklicujemo, kako da je Jezus štir-
deseti dan po svojem vstajenju vpričo svojih učencev na Oljski
gori z zemlje zginil, in šel v nebesa ob božjo desnico.

c) Tretjič molimo: „Kteri je svetega Duha poslal",
in prevdarjamo, kako da je Jezus 10 dni po svojem vnebo¬
hodu svojim učencem svetega Duha poslal na binkoštno nedeljo
v podobi gorečih jezikov.

d) Četertič pravimo: „Kteri te je v nebesa vzel“,
in se pri tem spominjamo prečudne prigodbe, da Marija ni bila
v nebesa vzeta le samo z dušo, ampak da so angelji prišli tudi
po njeno telo, kterega so bili aposteljni na Oljski gori v grob
položili ter s cvetlicami ozaljšali, da se zdaj Marija v nebesih
znajde ne le samo z dušo, kakor drugi svetniki, ampak z dušo
in s telesom, kakoršne sreče bodo drugi svetniki deležni še le
po sodnjem dnevu, ko se bodo ob vstajenju teles njih duše iz
nova sklenile s telesi.

e) Petič molimo: „Kteri te je v nebesih kronal*,
in pri teh besedah premišljujemo, kako da je trojedini Boff
Marijo prečislo devico, kedar je bila v nebesa vzeta, povzdignil

— 202

nad vse svetnike in clo nad vse angeljske versle, ter jo po¬
stavil kraljico nebes in zemlje.

Kedar jenjamo premišljevati eno ali drugo skrivnost sve¬
tega „Rožnikranca“, sklenemo z besedami: „Cast bodi  Bogu
Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu: Kakor je bila
o začetku, bodi še zdaj in na vse vekomej.“  Da
s temi besedami sveto Trojico častimo, vsak sam ob sebi
lahko ve.

Tako, glejte, se moli prelepa molitev svetega „Rožni-
kranca“. Pobožni ljudje so vsegdar radi molili to molitev, in
jo rudi molijo tudi še dandanašnji. Molijo jo doma v svojih
hišah s svojo družinjo, preden spat gredo; molijo jo, kedar se
huda ura približuje; molijo ga pri sveti maši, ako brati ne
znajo, da bi iz molitevnih bukev molili mašne molitve; molijo
jo o procesijah; molijo jo o sprevodih ali pri pogrebih in
drugih takih okoljščinah ali priložnostih.

4. Zdaj nastane vpraševanje: „Kakšen prid imamo iz
molitve svetega „Rožnikranca“?  in:  Ali ima sveti
„Rožnikranc u  kako posebno moč, kedar se moli premišljeno
in s čistim ali vsaj skesanim sercem?

Sveti ,,Rožnikranc u , ako ga prav molimo, nam je v velik
prid in veliko korist, in sicer:

a) Pobožna molitev svetega „Rožni k ranca ft  dela
človeka pobožnega, Bogu in Mariji prijetnega.
Tem večkrat ko kristjan prav opravlja to sveto molitev, lem
pobožniši bo prihajal in tem dopadljiviši Bogu in Mariji.

b) Molitev svetega „R o žn ikranca“, kedar je
prav opravljena, zatira krivovero.  Ne le ob času sve¬
tega Dominika, ki je vpeljal sveti „Rožnikranc“, se je širila
knvovera po keršanskem svetu; tudi še dandanašnji nastavlja
satan vernim kristjanom mreže po svojih služabnikih, hudobnih
ljudeh in njih zapeljivih naukih, da bi jih pripravil ob dragi
dar svete vere. Kakor pa je sv. Dominik s svetim „Rožni-
krancem“ prav vspešno zatiral krivovero, bi tudi mi serčno
od sebe odbijali vse zalezovanje in zapeljevanje hudega duha

203 —

in hudobnih ljudi, ako bi radi in pobožno molili sveti „Rožni-
kranc“.

c) Z molitevjo svetega „Rožn i kran ca“ si dobi¬
vamo tudi še v drugih različnih dušnih in telesnih
potrebah božjo pomoč na Marijno priprošnjo. — Tako
na primero je kristjanom došla zmaga nad sovražnike po
molitvi svetega „Rožnikranca“. Lela 1571. so imeli kristjani
s Turki strašen boj na morju. Turška vojska je bila veliko
močnejša memo keršanske vojske. V silnem strahu so se
znašli kristjani povsod, posebno pa po Italijanskem. Rimski
papež so napovedali očitne molitve za srečno zmago. Ljudje
so se zbirali v procesijah, so pobožno molili sveti „Rožni-
kranc“, ter prosili Marijo pomoči in varstva, in so uslišani bili.
Blizo mesta Akcija plane hrabra keršanska vojska nad brez¬
številno neversko Turško druhal, jo do dobrega otepe in po¬
polnoma zmaga. Rimski papež in vsi verni kristjani so to
slavno zmago pripisovali Marijnemu varstvu, kterega so si bili
sprosili s pobožno molitevjo svetega „Rožnikranca“. In v
spomin te velike dobrote je bil postavljen praznik svetega
„Rožnikranca“, kteri se še današnji dan obhaja po vsem ker-
šanskem svetu. — Naj vam povem še eno dogodbo, iz klere
bote spoznali, kako si je nek grešnik z molitevjo svetega
„Rožnikrqnca a  sprosil spokornega duha in pravega spo-
korjenja. Nek sloveč pridigar pretečenega stoletja je bil po
noči poklican k nekemu plemenitažu, od mertuda udarjenemu,
da bi ga spovedal in obhajal s svetimi zakramenti. Ko prihiti
do njega, najde bolnika kar brez vse zavednosti. Drugo jutro
zanj mašuje, ter ga pri sveti maši sosebno materi božji lepo
priporočuje. Po sveti maši mu sporoče, da je bolnik spet

prišel k zavednosti. Urno k njemu hiti, in ga najde vsega

skesanega in potertega zavoljo njegovih obilnih grehov, in
vsega voljnega in pripravljenega, clo življenje darovati za

svoje spokorjenje in spravo z Bogom. Zdaj se spove, in

prav pobožno prejme svete zakramente. Spovednik se čudi
ter ne ve, komu bi pripisoval toliko čudo božjega usmiljenja
do človeka, kteri je bil poprej povsod na glasu zavoljo svo¬
jega razuzdanega življenja. Bolnik pa mu pripoveduje z ihtečim
glasom, in pravi: „0h, moj duhovni očel te milosti ne morem

204

nikomur drugemu pripisovali, kakor le božjemu usmiljenju in
Marijni priprošnji. Gotovo je Marija uslišala Vaše molitve in
molitve moje matere. Kedar se je moja mati znašla na smertni
postelji, me pred se pokliče, in mi naj poprej pred oči po¬
stavlja obilne nevarnosti, kterim bom med svetom izpostavljen;
po lem pa reče: Izročim te v varstvo Marije device. Obljubi
mi, preljubi sin! le edino to, kar mi bo porok tvoje ljubezni
do mene, in kar te ne bo ravno težko stalo: moli namreč
vsak dan sveti „Rožnikranc“. To sem tedaj svoji materi
obljubil, ter molil z zbranim duhom sveti „Rožnikranc“ slehern
dan. Povem pa tudi kar naravnost, da kakih deset let je bila
ta molitev edino pobožno opravilo, kterega sem le koli oprav¬
ljal. K  Duhoven, vse to slišali, bil je terdne misli, da nima
plemenilaž svojega spokorjenja nikomur drugemu pripisovati,
kakor le Marijni priprošnji, ktera se ga je usmilila in ga v
zavetje vzela zavoljo pobožne molitve svetega „Rožnikranca“,
in ga je zdaj lepo pripravljal za srečen odhod iz tega sveta.

5. Iz vsega tega lahko spoznale, da je sveti „Rožni-
kranc“ res lepa in močna molitev. Radi ga torej molite,
kakor so ga svetniki radi molili. Gospodarji in gospodinje,
očetje in matere ! skerbni bodite, da se bo po vaših hišah po-
gostoma in pobožno molil sveti „Rožnikranc“. In slehernemu,
ki brati ne zna, naj služi molek ali paternošter namesto bukvic,
da moli nanj sveti „Rožnikranc“ ne le doma ampak tudi v
cerkvi pri sveti maši. Amen.

205 —

XXIV. Keršanski nauk.

Od Litanij.

1 R fl7 ložiI sem vam že veliko lepih molitev : razlagal
sem vam »Sveti križevi pot« in kaj dano »Pobožni zdibljeji«;
razlagal sem vam »Očcn»š“ ali Gospodovo molitev, govoril
som na dalje od „<5eščenasia,arije“ in od Angeljevega cescenja«;
Uzdi sem vam povedal, kar vam je od svetega »Rožu,Manna«
vedeli treba, ter vam razložil njegov začetek, njegov
zapopadek, njegovo moč. Zraven teh imamo se mnogo drugih
prelepil, molitev, Meril, vam pa ne morem vseh no drobno
razkladati, da dragim potrebnim naukom preveč easa ne od-
tergam. Le še od ene bolj navadne ,n sploh vpeljane molitve,
bom spregovoril par besedi, in sicei o

Litanij.

2. Beseda »Litanije« je greške korenine, In pomenj. po

. . , . nr j s .prrr 3  prošnja. Take očitne molitve

nase to, kar očitna, prisercna p iU01, J

in pobožnosti 'so bile naravnane ob času velikih lisk m nadlog,

postavim, kedar je kugo ljudi morila, ali lakota postala, ali
povoden razsajala, ali kako draga nesreča IH, st,skala V
šestem stoletja, ko jo PelagU « “del na Petrovem stolu,
vdorih, je reka Tibera čez bregove, m je povodenj Strašno
razsojala po Italijanskem. Ob enem je reka brez števila kač
seboj prignala, Mere so vzrokovalc lak neznan smrad, da se je
iz tega izlegla koga, Mera je neizrečeno veliko ljudi kar na-
nagloma pobrala iz tega sveta. Noj se odverne la strašna šiba
božja, napovedal je papež vesolju post in očitne procesije, pri
klerih so se molile »Litanije«, da bi Bog spet usmiljenje skazal
ljudem po priprošnji Marijni in drugih svetnikov, Ravno tako

206 -

je tudi sv. Gregor Veliki zapovedal enak obhod ali enako
procesijo za ves keršanski svet na svetega Marka dan, ter
ukazal, da se imajo litanije obmoliti pri tem obhodu, — Ko je
mesto Vienne na Francoskem silno veliko terpelo po potresih,
požarih in po drugih nadlogah, je sveti škof Mamert naravnal
procesije z litanijami z naj lepšim vspehom, in te procesije so
nanesle priložnost, da so bile vpeljane procesije križevega
tedna po vsem keršanskem svetu, pri kterih se, kakor veste,
litanije ali molijo ali pojejo. — In verni kristjani so tem rajši
hodili k takim pobožnostim, ker so vidili, kako prijetni da so
Bogu, ki je po njih svoj sveti blagoslov v tako obilni meri
razlival na svoje otroke na zemlji.

»Litanij® pa je veliko. Naj navadniše in po vsem ker¬
šanskem svetu vpeljane so: „Litanije vseh svetnikov® in
»Lauretanske Litanije®.  Naj vam tako od enih kakor od
drugih nekaj povem. In sicer vam bom najpoprej 'nekoliko
razložil:

A. Litanije vseh svetnikov.

3. Pri »Litanijah vseh svetnikov® se pred vsem drugim

a) ohernemo do trojedinega Boga,  Očeta, Sina in
svetega Duha, in ga prosimo da bi se nas usmilil, da bi naše
prošnje poslušal in jih uslišal.

h) Na dalje se obračamo do božjih prijallov, do ljubih
angeljev in božjih svetnikov in svetnic.

In ker je Marija  povzdignjena nadvse  angelje in svet¬
nike, se tudi naj poprej njej priporočujemo, da bi ona za nas
Boga prosila.

Za Marijo pridejo na versto angelji  in vse verste zve¬
ličanih duhov, zmed kterih po imenu imenujemo svetega Mi¬
haela, svetega Gabriela in svetega Rafaela, ter jih prosimo,
da bi tudi oni za nas Boga prosili.

Od angeljev se obernemo do svetih očakov in prero¬
kov  stare zaveze, zmed kterih posebej v misel vzamemo sve-

— 207

tega Janeza Kerstnika in svetega Jožefa, Jezusovega rednika,
in se jima v priprošnjo izročujemo.

Zdaj kličemo na pomoč vse aposleljne, evangeliste
in učence Gospodove,  kakor tudi vse svete nedolžne
otročiče,  ktere je zavoljo Jezusa pomoril kervoločni Herod.

Na dalje ze obračamo do vseh svetih mučencov, do
vseh svetih inašnikov in levitov,  do  vseh svetih
devic in vidov.  — Zmed svetih mučencov  posebej na¬
števamo svetega Štefana, svetega Laurencija, svetega Vincencija,
svetega Fabjana in Sebastjana, svetega Janeza in Pavla, sve¬
tega Kozma in Damjana, svetega Gervazija in Protazija. —
Zmed svetih škofov, spoznovavcov in učenikov  posebej
imenujemo svetega Silvestra, svetega Gregorija, svetega Am¬
broža, svetega Avguština, svetega Hieronima, svetega-Martina
in svetega Nikolaja. — Zmed svetih mašni kov in levitov
menihov in puščavnikov  po imenu kličemo svetega Antona
svetega Benedikta, svetega Bernarda, svetega Dominika in
svetega Frančiška. — In zmed svetih devic in vidov  po¬
sebej v spomin jemljemo sveto Marijo Magdaleno, sveto Agato
sveto Lucijo, sveto Nežo, sveto Cecilijo, sveto Katarino in
sveto Anastazijo.

Na zadnje tudi še vse druge svetnike in svetnice
božje na pomoč kličemo, in se jim priporočamo, da bi za nas
Boga prosili.

c) Zdaj se s svojimi prošnjami spet nazaj povernemo
k svojemu nebeškemu Gospodu, in ga prosimo, da bi nam bil
miloslliiv in da bi nas uslišal.

Na’dalje ga prosimo, da bi nas rešil vsega hudega na
duši in' na' telesu, sosebno pa greha, ki je naj veče zlo na
svetu in nam nakopava jezo božjo, kar je naj veča nesreča
slehernemu človeku. Zmed nadlog, od kterih rešeni biti želimo,
na drobno naštevamo: šibo potresa; tresk in hudo vreme, kugo,
lakoto in vojsko. Ravno tako prosimo, da bi nas Bog rešil
skušnjav hudičevih; jeze, sovraštva in vse hude volje; duha
nečistosti; nagle in neprevidene smerti in večne smerti. -
Vsega tega, prosimo, da bi nas naš Gospod in Zveličar rešil
zavoljo skrivnosti svojega svetega včlovečenja, zavoljo svojega
prihoda na zemljo; zavoljo svojega rojstva; zavoljo svojega

— 208  -

kersta in svetega posta; zavoljo svojega križa in lerpljenja;
zavoljo svoje smerti in zavoljo svojega pokopa; zavoljo svojega
svetega vstajenja; zavoljo svojega čudnega vnebohoda; zavoljo
prihoda Tolažnika svetega Duha. — Na zadnje še pristavimo,
da bi nas rešil sosebno na dan sodbe ali na sodnji dan, da bi
ne prišli na njegovo levo stran med zaveržence, ampak da bi
bili postavljeni ob njegovi desnici med izvoljene.

[n kakor smo prosili, da bi nas rešil vsega zlega, ga

zdaj tudi prosimo, da bi slušal in uslišal naše prošnje. In da
bi tem hitrejši pripravljen bil, nas poslušati in uslišati, se vsi
skesani pred njim ponižujemo, ter se kar naravnost grešnike

imenujemo, ki vsi polerti prosimo, da bi nam odpustil, da bi

nas k pravi pokori pripeljal. Na dalje prosimo svojega ne¬
beškega Gospoda, da bi svojo sveto cerkev vladal in ohranil;
da bi pastirja apostoljskega rimskega papeža in vse cerkvene
stanove ohranil v svoji sveti veri; da bi sovražnike svete

cerkve ponižal; da bi keršanskim kraljem in oblastnikom da¬
roval mir in pravo enovoljnost; da bi vsemu keršanskemu
ljudstvu dal mir in edinost; da bi nas vse poterdil in obderžal
v svoji sveti službi; da bi naše misli povzdignil k nebeškim
željam; da bi vsem našim dobrotnikom dodelil večne dari, da
bi duše naše, in naših bratov, bližnjih in dobrotnikov rešil
večnega pogubljenja; da bi sad zemlje dal in ohranil. — In
kedar smo vse te svoje prošnje na drobno našteli, še enkrat
prosimo kakor v „0čenašu" z besedo „Amen", tako zdaj v
^Litanijah" z besedo „Da nas uslišiš", da bi bile vse naše
prošnje Jezusu dopadljive, in da bi jih torej uslišal. — In da
bi svoje zaupanje v njega očitno na znanje dali, ga imenujemo
božjega Sina, kteri je vsegamogočen, pa tudi neskončno do¬
brotljiv in usmiljen, in nam torej zamore in tudi hoče dati,
česar potrebujemo. — In da bi tem hitreji njegovo serce k
usmiljenju nagnili, ga imenujemo Jagnje božje, ktero odjemlje
grehe sveta, ter ga prosimo, da bi nam zanesel, da bi nas
uslišal, da bi se nas usmilil.

Na zadnje Kristusa prosimo, da bi nas poslušal in uslišal,
in trojedinega Boga, da bi se nas usmilil.

d) Na to molimo „0čenaš" ali Gospodovo molitev, in
za „Očenašem" obmoliino še nektere druge molitve, naj Bog

209 —

odverne vse nadloge in nevarnosti. V teh molitvah se spo¬
minjamo (udi poglavarja svete cerkve, Rimskega papeža, in
prosimo, da bi ga vsemogočni večni Bog vodil po potu, kteri
pelja v večno življenje, in mu pomagal, da bo le to želel in
storil, kar je Bogu prijetno in dopadljivo- — V teh molitvah
v misel jamljemo višega pastirja naše škofije, ter prosimo, da
bi mu nebeški pastir in vladar vseh vernikov dodelil, da
bi tiste, čez ktere je postavljen, z besedo in zgledom
k dobremu napeljeval, in s svojo čedo dosegel nekdaj *večno
življenje. — V teh molitvah prosimo, da bi Bog, ki je varh
vseh kraljestev, našemu cesarju dodelil moč, spoznati in častiti
tisto moč, s ktero se sovražnik premaga, in da bi ga Bog
mogočnega storil pod svojim varstvom. —- V teh molitvah
prosimo, da bi Bog razsvetlil in v dobrem polerdil vse duhov—
ske in deželske gosposke, da bi nas napeljevali k vsemu do¬
bremu, kar zamore pripomoči k božji časti in našemu blagru
in zveličanju. — V teh molitvah prosimo za svoje prijatle in
neprijatle, za zdrave in bolne, za žalostne in revne kristjane,
za žive in mertve, da bi Bog nam vsem dodelil odpuščenje
grehov, pravo edinost v veri, gorečo ljubezen in priserčne
želje po vsi pravičnosti. — V teli molitvah Bogu izročujemo
vse svoje djanje in nehanje, vse svoje dela in opravila, svoje
življenje in svojo smert. — Na zadnje še prosimo, da bi vedno
pri nas ostala božja pomoč, in obmolimo še 5 „Očenašev* in
5 „Ceščenasimarij".

4. Ljubi kristjani! že iz tega malega, kar sem vam do
zdaj pravil, lahko spoznate, kako lepa molitev da so „Litanije
vseh svetnikov*, in kako pripravne da so, nam prav obilno
gnad priklicati iz dežele izvoljenih. Ravno zato bi nam mogle
biti prav priljubljene, in radi bi jih mogli moliti prav dostikrat.

Zdaj naj vam pa še nekoliko razložim:

B. Lauretansfce Litanije.

5. „Lauretanske Litanije* imajo svoje ime od imenitne
kapelice ali hišice v mestu Loreto na Italijanskem. V tej hišici
je Marija živela, Jezusa od svetega Duha spočela. Ta hišica
je bila od angeljev iz Nazareta prenesena v Tersat na Primor-

Kers, nauk, *

210  -

skem, in pozneje v Loreto, kjer še zdaj stoji. V tej hišici so
se Matere božje Litanije naj poprej molile tako, kakor jih
molimo še zdaj, in so se torej tudi po mestu Loreto imenovale
„Lauretanske 44 .

a) Začnejo se te Litanije kakor une od vseh svetnikov
s prošnjo do trojedinega Boga, da bi se nas usmilil, da bi se
na naše prošnje ozerl, jih poslušal in uslišal.

b) Zdaj pa se s svojimi prošnjami obračamo do Marije,

ter se jej lepo priporočamo, da bi za nas Boga prosila. Pra¬
vimo jej: „Sveta Marija 44  zato, ker je bila res tako sveta,
da nikdar nikoli tudi z naj manjšim grehom ni Boga žalila.—
Imenujemo jo „božjo mater 44 , ker nam je rodila Jezusa, ki
je pravi Bog. — Kličemo jo „devic devico 44 , ker je Jezusa
rodila, pri vsem lem pa le vendar devica ostala, častimo jo
s pridevkom; „mati Kristusova 44 , in s tim na znanje da¬
jemo, da spoznavamo, da Marija ni nič manj imenitna zavoljo
tega, ker je devic devica, kakor je zavoljo tega, ker je nam
Kristusa rodila. — Zdaj jo nagovarjamo z: „Mati milosti
božje 44 , ker je mati Kristusova, kteri je studenec in začetnik
vse gnade in milosti božje. — Imenujemo jo: „Mati pre-
čista 44 , ker je bila zmed vseh ljudi najbolj čista na duši in na
telesu. — Na dalje pravimo: „Mati brez madeža 44 , ker je
bila Marija vselej popolnoma prosta vsega poželjenja ali slad—

nost mesa, ker je v tej čednosti bila vsem drugim stvarem

naprej, in ker si tudi z najmanjšim grehom ni bila oma¬

deževala svoje duše. — Za tem molimo: „Mati nedolžna 44 ,
s kterim pridevkom spoznavljamo, da je Marija tudi o svojem
porodu in po porodu ostala devica, kakor je bila pred

svojim porodom. — Kličemo jo: „Mati presveta 44 , s kterim
priimkom izrečemo resnico, da častila božja mati tudi ob včlo-
večenju Sina božjega in nikdar v svojem življenju moža ni
spoznala, ampak je vedno nedotaknjena, čista neomadeževana
in sveta devica ostala. — Velimo jej: ,,Mati ljubezniva 44 ,
ker je res ne le zavoljo svoje visokosti in imenitnosti, ampak
tudi zavoljo svojih lepih čednost vse ljubezni vredna. — Pra¬
vimo jej: „Mati prečudna 44 , zato, ko njena lepota in častitlji¬
vost ni navadna, ampak velika, redka in nenavadna.—častimo
jo z: „Mali našega Stvarnika 44 , ker je mati Jezusova;

— 211

Jezus pa je z Očetom in svetim Duhom vred stvarnik vsega
sveta. — Potlej rečemo: „Mati našega Odrešenika 44 , ker
nam je rodila Jezusa, Odrešenika in Zveličarja vsega sveta.—
Zdaj pravimo: „Devica modra“, ker je bila sosebno velika
Marijna modrost s tim, da si je vedla v vsem svojem djanju
pravo izvoliti, in se je pri tem vselej poslužila naj pripravniših
pripomočkov. — Na dalje molimo: „Devica častitljiva 44 ,
ker je Marija zares vse časti vredna deloma zavoljo svoje
imenitnosti, ker je božja mati, deloma zavoljo svojih prelepih
čednost. — In ker je Marija zares tolikanj častitljiva, to je
časti vredna, jo moramo tudi hvalili, to je: jej čast in hvalo
sknzovati. Da smo dolžni, pa tudi privoljni to storiti, izrečeno
z besedami: „Dcvica hvale vredna 44 . — Na to pravimo:
„Devica mogočna 44 , ker je Marija res mogočna pri Bogu
s svojo priprošnjo; mogočna čez hudega duha, kterega zmaguje,
čez peklensko kačo, kteri je glavo sterla; mogočna čez molike,
ktere razdeva, ker je rodila Jezusa, ki je prižgal ljudem luč
prave vere. — Na dalje pravimo: „Devica usmiljena 44 , ker
vedno prosi Jezusa, da bi nam prizanesel ali vsaj zmanjšal
kazni, ktere smo zaslužili s svojimi grehi. — Po tem rečemo :
„Devica verna' 4 , ker je bila Marija verna in zvesta Bogu
in ljudem. Verna in zvesta je bila Bogu, ker je terdno ve¬
rovala Bogu in njegovim obljubam, se Boga zmerom terdno
deržala, njegove skrivnosti ohranila, in božje časti ni nase
obračala. Verna, to je: zvesta in zanesljiva je bila presveta
Devica tudi ljudem, ker je vse sprejemala in jih še zdaj spre¬
jema z materno ljubeznijo, kteri se jej zaupljivo približujejo,
ter pri njej iščejo pomoči. — Zdaj Marijo nagovorimo s pri¬
devkom: „Podoba pravice 44 , ali: „Ogledalo pravice 44 , zato,
ker se v njenem življenju ravno, kakor v ogledalu, vidi
podoba pravice, kakor se ona (pravica) v djanju razodeva.

— ,,Sedež modrosti božje 44  pravimo Mariji, ker je ona
v svojem naročju nosila Jezusa, ki je nevstvarjena Modrost.

— „Začetek našega veselja 44  jo kličemo, ker je
bila mati Jezusova, po kterem nam je došlo edinopravo ve-
selje, to je: odrešenje in zveličanje.—S „Posoda duhovna 44
jo častimo, ker je Marija sprejemala in hranila v sebi vse
nebeške dobrote, ter Kristusovo telo po njegovem vclovečenju,

212

vse njene lepe čednosti, in preobilne dari za dušo in telo, ki
nam jih dobiva s svojo priprošnjo pri Bogu. »Posoda časti¬
vredna 44  Mariji pravimo, ker jo je Bog od znotrej in od
zunej neizrečeno olepšal in ozaljšal; od znotrej jo je ozaljšal
s preobilnimi gnadami in vsemi lepimi čednostmi; od zunej jo
je olepša! z častitljivim in lepim telesom in z veličastno po¬
dobo, kakoršno kažejo njene podobe izdelane od svetega Lu-
keža. — »Posodo vse svetosti 4 ' kličemo Marijo, ker je
bila v Mariji kakor v kaki posodi hranjena vsa pobožnost,
ktera se je tako lepo razkazovala v vsem njenem življenju.
— »Skrivnostna  roža 44  pravimo Mariji, ker je ona, kakor
lepa verlnica v vertu, dajala prijeten dtih lepih čednost od
sebe. — „Turn kralja  Davida 44  jo imenujemo zato, ker je
v duhovnem pomenu Davidovemu turnu močno podobna. David
je izzidal močen lurn, kteri je odbijal vsak sovražen napad od
mesta Jeruzalema; Kristus pa je svoji sveti cerkvi, temu svo¬
jemu duhovnemu Jeruzalemu, dal za obrambo svojo sveto mater,
pred ktero naj bi bežali sovražniki našega zveličanja, in v kte-
rem bi zavetje našli njegovi služabniki. — „Turn slono-
k os te ni 44  velimo Mariji zavoljo njenih lepih lastnost in popol¬
nost. Slonova kost namreč je lepa, bela, lerdna, žlahtna; tudi
Marija je prelepa zavoljo svojih lepih lastnost in čednost, so-
sebno zavoljo svoje čistosti, zavoljo svoje stanovitnosti, in je
bila neizrečeno draga in ljuba Bogu. — Na dalje imenujemo
Marijo: „Hiša zlata 44 , ker je bilo njeno telo res prelepa hiša
ali tempelj, v kterem je prebival sam božji Sin celih 9 mescov,
in v kterem je vedno prebival sv. Duh s svojimi gnadami.—
Po tem molimo: „Škrinja miru in sprave 44  zato, ker se
nad Marijo najdejo veličastvo in prečudne lastnosti skrinje
zaveze v starem zakonu. V škrinji zaveze so bile hranjene
table božjih zapoved, po kteri h je bil Bog zavezo storil z
Judovskim ljudstvom: Marija pa ni le samo škrinja, v kteri se
je hranila božja postava, ampak sam postavodajavec Jezus
Kristus. Skrinja zaveze je bila narejena iz lepega, lerdnega
in nestrohljivega lesa, in pomenja lepe, vitežke in prav po¬
sebne čednosti Marijne, in tudi neslrohljivost njenega telesa,
kterega tudi smert in trohnoba ni pokončala. Skrinja zaveze
je bila z zlatom prevlečena od znotrej in od zunej:

213

Marija je bila od znotrej in od zunej ozaljšana z zlatom
ljubezni; od znotrej z ljubeznijo do Boga, od zunej
z ljubeznijo do bližnjega. Skrinja zaveze je imela od zgorej
zlato krono krog in krog: Marija je kronana kraljica nebes in
zemlje. — Po tem pravimo: „Vrata nebeške 44 , ker je po
Mariji včlovečeni Bog k ljudem prišel, torej tudi po njej ljudje
k Bogu pridejo. — „Zgodnja Danica 44  pravimo Mariji, ker
je ona zmed vseh pravičnih naj pravičniša, kakor je med
zvezdami zgodnja danica naj svillejša; sveto pismo pa pravične
zvezdam primerja. „Zgodnjo Danico 44  imenujemo Marijo tudi
zato, ker je ona naporedovavka ali prav za prav roditeljica
tistega, kterega imenujemo „Solnce pravice 44 , to je: Jezusa
Kristusa, ravno kakor je zgodnja Danica napovedovavka rumenega
solnca na nebu in belega dne. — S pridevkom: „Zdravje
bolnikov 44  naznanjamo, da je po priprošnji Marijni že veliko
vernih bolnikov zdravje zadobilo na duši in na telesu. —
Z imeni: „P rib ežališ če grešnikov — Tolažnica žalost¬
nih — Pomoč kristjanov 44  dajemo na znanje, kako usmi¬
ljena da je Marija do grešnikov, do žalostnih in do vseh
kristjanov sploh. — Zdaj še Marijo pozdravljamo s priimki :
„ K r a 1 j i c a angeljev — Kraljica očakov — Kraljica
prerokov — Kraljica aposteljnov — Kraljica marter-
nikov — Kraljica spoznovavcov — Kraljica devic —
Kraljica vseh Svetnikov 44 , ker jo je Bog sam tako neiz¬
rečeno povzdignil in poveličal, da jo je kraljico postavil čez
vse stvari v nebesih in na zemlji. — Na zadnje še molimo :
^Kraljica brez  madeža izvirnega greha spočeta! za
nas Boga prosi 44 , s kterim pridevkom na znanje dajemo, da
%  Marija edina je prišla brez madeža izvirnega greha na svet.

Iz tega, kar sem vam zdaj pravil, lahko spoznate, da vsi
ti pridevki, s kterimi Marijo pozdravljamo v „Lavretanskih
litanijah 44  spadajo v tri verste, Pervi znpopadajo gnade in
čednosti, s kterimi je bila presveta Devica od Boga obdarovana;
drugi obsegajo gnade, klere Marija nam od Boga zadobivlja,
tretji, ki se začne z besedami: »Kraljica angeljev 44  pa na¬
znanjajo njeno visokost in veličastvo v nebeškem kraljestvu.

c) Zdaj prosimo še Jezusa, Jagnje božje, da bi nam
zanesel, da bi nas uslišal, da bi se nas usmilil.

214

d) Na to molimo „Očenaš“ in „češčenasimnrijo“, ne-
ktere molitve, s kterimi Marijo častimo in se jej priporočamo,

— pozdravljamo svetega Jožefa, Marijnega ženina in Jezuso¬
vega rednika, — in pri Bogu pomoči iščemo v vseh potrebah;
in na vse zadnje obmolimo še 5 „Očenašev“ in 5 „Ceščena-
simarij*.

6. Kaj ne, ljubi moji! kako lepo so „Lavretanske Li-
tanije“ ali „Litanije matere božje \ u  Prav radi jih torej molimo,
ž njimi Marijo častimo, in se izročujmo njeni mogočni priprošnji,

— in Marija nam bo gotovo vsegdar dobrotljiva in usmiljena
mati, bo vedno naša srednica in besednica pri Bogu in naša
mogočna pomočnica v sedajnem življenju; po smerti naša mila
Kraljica y nebesih. Amen.