67 9-2006 Ponovno zvezde na nebu Zvezdnate noči, Dušan Jelinčič, 2. dopolnjena izdaja, Sanje, Ljubljana, 2006. posamezniki, napake v odločit- vah ipd. Prav nekateri od našte- tih dejavnikov so povzročili dra- matično dogajanje pred koncem odprave na Broad Peak, kjer sta v snežnem neurju avtor in sople- zalec dobra dva dneva blodila po gori in večkrat le za las ušla smrti. »Gora se naju je usmilila,« pravi. Ali pa sta imela le neizmer- no srečo. Dobro se zaveda, da je ta osemtisočak osvojil »zlahka«, mnogi se trudijo leta, pa nikoli ne presežejo te magične meje. A hkrati je v uspeh in preživetje vložil ogromno energije, tako da hitro opravi s takimi pomisleki. Knjiga je napisana v lepem jedr- natem jeziku, nekoliko odstopa- jo le avtorjevi pogovori z zvezda- mi, ki so v bistvu samorefleksija. Kot da so na trenutke malce »ne- zemeljski«, četudi se pogovor suče o zelo zemeljskih stvareh. Drugačen pristop, ki je morda prav zato navdušil ktitike, da so bili Zvezdnatim nočem tako na- klonjeni. V uvodnem eseju avtor razmišlja o uspehu knjige, ki je res imeniten – je »mednarodno najbolj nagrajena slovenska knji- ga vseh časov« (tako piše na na- slovnici), mišljeno je predvsem italijansko tržišče. A vendarle avtor v zanosu morda spregleda, da tudi kakšna druga slovenska gorniška knjiga ne govori samo o kamnih, pač pa se ozre tudi na človeka in njegovo dojemanje »dogajanja na gori«. Sicer pa so Zvezdnate noči lepe, zasanjane, včasih pa trde in lede- ne, kot so bile noči na ledeniku in predvsem tista dramatična noč na vršnih pobočjih »smotanega vrha«, kot je avtorju o Broad Pe- aku dejal soplezalec Mojmir. Bra- nje, ki ga želiš opraviti v enem za- mahu, branje, o katerem se želiš pogovarjati, tudi branje, po kate- rem bi kar stopil do avtorja in re- kel: »Poslušaj, Duško ...«. Gotovo bi bil zanimiv pogovor. O člove- ški plati alpinizma, ki je vse bolj pozabljana, o kateri se v času trž- no naravnanih vodenj na najviš- je gore sveta vse premalo govori. Pravi čas za ponatis knjige! Marjan Bradeško Karnijska potepanja Karnijska potepanja (Vodnik po gorah), Andrej in Urška Stritar, Kibuba, Ljubljana 2006. literatura Dvajset let je minilo od zelo uspešne, takrat še jugoslovanske odprave na Broad Peak in Gašer- brum 2, osemtisočaka v Karako- rumu. Brž se ustavimo ob besedi »uspešno«, kot se je večkrat usta- vil tudi Dušan Jelinčič, avtor po- natisnjenih in z uvodnim esejem dopolnjenih Zvezdnatih noči. Je uspeh, če vsi garajo, na vrh pa stopi le ena naveza? Ali je to le uspeh posamezne naveze ali po- sameznikov, ki delajo predvsem za svoj cilj? Razgaljen, sam pod zvezdami v mrzli karakorum- ski noči avtor bolj pritrjuje sled- njemu. Konec koncev si vsakdo želi stopiti na vrh. V ospredje, že po človeški naravi, kaj rada sto- pa predvsem lastna želja. Knjiga Dušana Jelinčiča Zvezdnate noči je dobila številne nagrade, pred- vsem v Italiji. Je alpinistična knji- ga, ki nekaj stvari pove drugače, naravnost, brez olepšav, nenaza- dnje avtor dodobra razgali tudi samega sebe, svoje šibkosti in napake. Pravi, da če je odprava uspešna, so za to zaslužni člani le-te, če ni, je za to vedno » krivo le vreme«, ne pa nepripravljeni Ne vem, ali bi med Julijci in Do- lomiti lahko našli lepšo vezeni- no, kot so skrivnostno vabljive, vse gorske raznovrstnosti polne Karnijske Alpe, ki jih slovenska gorniška srenja vedno bolj hiti spoznavati, saj je v njih kaj vide- ti in doživeti. Sicer pa so vsaj na vzhodnem robu nekoliko tudi naše, predvsem koroške. Zve- stejši (in predvsem starejši) bral- ci Planinskega vestnika se prav gotovo še spominjajo tehtnega pisanja dr. Viktorja Vovka, ki je v šestdesetih letih prejšnjega sto- letja v sedmih letnikih predstav- ljal Slovencem Karnijo in njene gore, iskal v njenih dolinah in na vrhovih slovenske korenine ter rešil izumrtja ali pozabe mar- sikatero slovensko ledinsko ime. Planinski vestnik je karnijskim goram prijazno naklonjen in morda s tem tudi »povzročitelj« vedno večjega slovenskega zani- manja zanje. Vendar je na knjiž- ni polici s slovensko gorniško li- teraturo dolgo zevala praznina. 9-2006 68 Med vsemi mogočimi vodniški- mi knjigami, enciklopedičnimi in izbirnimi, smo zaman iskali vodnik po gorah nad Ziljsko, Ka- nalsko in Železno dolino. Zdaj je tudi ta vrzel zapolnjena. Iz Stri- tarjeve družinske pisateljske de- lavnice smo dobili prepotrebno knjigo, ki jo bodo z veseljem je- mali v roke tudi bralci, ki ne ču- tijo velike želje po gorniškem odkrivanju Karnije. Že samo li- stanje in ogledovanje mojstrskih fotografij lahko nekoga z vsaj nekoliko pustolovske domišlji- je prestavi v osrčje njemu sicer neznanih gora, branje opisov oseminpetdesetih izletov, gor- skih popotovanj in zahtevnih vzponov na vrhove pa bo prav gotovo pustilo trajnejše posle- dice, ki se bodo končale z nepo- sredno izkušnjo. Torej je knjiga priložnost za sanjarjenje in hkra- ti vabilo na pot. Prepričan sem, da bo to drugo nalogo opravlja- la vse pogosteje in v maniri naše najboljše vodniške literature. Dandanašnji se komaj še spom- nimo, da nas je nekoč državna meja s svojimi železnimi zakoni- tostmi ločevala že od bližnjih, a tako naših Zahodnih Julijcev in da je slovenski gornik z julijskih vrhov pogledoval na Karnijske Alpe kot na nekaj daljnega, ne- dosegljivega. Časi se spreminjajo in z njimi vsakovrstne priložno- sti. Državne meje tako rekoč ni več, prevozna sredstva pa so se iz biciklov, vlakov in avtobusov prelevila v avtomobile in nekoč nepremagljive razdalje ne pome- nijo nikakršne ovire več. Tisto, za kar smo nekdaj potrebovali ves prosti konec tedna, zdaj lahko opravimo v enem samem dnevu (seveda prikrajšani za marsikaj lepega!). Celo večino v tej knjigi opisanih tur lahko ob zelo zgod- njem vstajanju in poznem več- ernem vračanju celo v osrednjo Slovenijo opravimo v enem dne- vu; več o tem nam povesta avto- rja v poglavju Izhodišča. Sploh je knjiga zastavljena tako, da manj veščemu in po svetu manj razgledanemu popotniku sproti ponuja dovolj prepotreb- nih informacij, ki mu pomagajo graditi podobo njegove izbrane gore in poti do nje. Potem pre- bere, kako splezati na zaželeni vrh – to je seveda bistvo vsake vodniške knjige – avtorja pa ga s tehtnimi besedami strokovnja- kov pripravita na težave, ki ga čakajo tam zgoraj, na vse mogo- če ovire in nevarnosti; ne naza- dnje mu svetujeta tudi pri izbiri potrebne gorniške ali celo alpi- nistične opreme. Predvsem pa ob vsakem opisu nevsiljivo opo- zarjata, naj se po Karniji potepa z odprtimi očmi, kajti veliko je videti. In to je tisto pravo. Zdaj je treba le še zbrati voljo in se odpraviti na pot. Dela, ki nam ga ponuja- ta avtorja v tej knjigi, je več kot dovolj, da ne govorim o morebit- nem ali kar zanesljivem vračanju v kakšne k srcu prirasle kotičke. Zato pot pod noge. Morda za za- četek k bolj po karavanško pri- jaznim vrhovom nad Kanalsko dolino, k Ojstrniku, Lepemu vr- šiču, Koku ali Poludniku, da po- tipamo Karnijce tam, kjer so še blage narave. Že nad Mokrina- mi, le streljaj zahodneje, pa bo šlo zares. Na Konjskem špiku in Velikem Koritniku ne bo več šale, zato le natančneje poglejte v vodnik. Ko pa bomo nekoč na najvišjem karnijskem prestolu, na Cogliansu, ki s svojimi 2780 m stopa Triglavu ob bok, konča- li svoje spoznavanje Karnijskih Alp, jih z julijskih vrhov ne bomo več gledali kot v neko skrivnost- no daljo, ampak kot prijazne, če- prav še vedno spoštovanja vred- ne znanke. Mitja Košir Dotik praznine Dotik praznine, Joe Simpson, prevod Iztok Osojnik, Sidarta, Ljubljana, 2006. Razburljiva naslovnica ostrega zasneženega in razbitega grebe- na, katere avtor je Danilo Cedil- nik, pomeni dramatičen uvod v knjigo, ki je kot do skrajnosti napet filmski scenarij. V resnici je bil o dogajanju na gori Siula Grande v Andih posnet tudi nad- vse uspešen film. Kako tudi ne! Gre za eno najneverjetnejših al- pinističnih zgodb preživetja, ki je taka, da človek ob branju na tre- nutke pomisli, da je to le dobro napisana izmišljena pripoved (in resnici na ljubo je nekaj po- drobnosti res tako natančnih, da človek dvomi, da si jih je mogoče zapomniti v tednu dni kalvarije na gori). A očitno se je vse dejan- sko vendarle zgodilo – igralca v zgodbi sta bila Joe Simpson in Si- mon Yates. Po uspešno prepleza- ni andski steni je Joe Simpson na grebenu padel in si zlomil nogo v kolenu. Na višini šesttisoč me- trov je to pravzaprav smrtna ob- sodba. Soplezalec v zanimivih refleksijah (dnevniških zapi- skih), ki so posrečeno vključeni v knjigo, pravi: »Bilo je groteskno in kruto. Izgubil sem v trenutku, ko si je zlomil nogo, in tega ne more nič spremeniti.« A vendarle je po začetnem obupu kazalo, da bosta morda vendarle preživela. Uspešno sta se spuščala preko stene, počasi in žal tudi nekoliko nepazljivo, prišla je noč, slabo vreme in – ponovni padec. Joe je obvisel na vrvi nad ledeniško razpoko in Simon je počasi lezel