rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- INTERVJU Nataša Robnik, ultramaratonka str. 26-27 IZ NAŠIH KRAJEV PRILOGA Šolski sistematski pregledi na pragu sprememb? str. 8 On Ob dnevu spomina na mrtve str. 33-38 novi Ognjeni zublji ne izbirajo Znan in priljubljen Kocbekov dom na Korošici je minuli petek pogorel v enem največjih požarov v naši regiji v zadnjem času. Razlog naj bi bila človeška napaka. Da bi bilo takih vzrokov požarov čim manj, smo v Naši temi tokrat vzeli pod lupo požarno varnost in opozorili na pomembnost samozaščitnega ravnanja. str. 12-14 VOLITVE Kako smo o predsedniku II V|" V" ■ ■■ odločali v naši regiji? str. 2-3 GOSPODARSTVO V podjetju Bragi razvili inovativno aplikacijo str. CELJE Uspešen prvi sejem Feel the future str. 6 ŽALEC Nove enote Doma Nine Pokorn Grmovje ne bo str. 7 ŠPORT Polfinalisti pokala komaj osmi na lestvici 1. SNL str. 18 PORTRET Anton Novačan: znan neznanec str. 29 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ■VI ■ TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVAUH (+ 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; CNI cca 200-250 kg! Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Ka^t&t "р>иг*ш s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Po rezultatih sodeč kmetijska podjetja v največji meri prispevajo h konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Prav tako pa so ključna za prehransko varnost države.« dr. Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS »Ljudje imajo poleg dimnika naložene stvari, kot sta les in papir. Že tu lahko storijo veliko, če v neposredni bližini ne odlagajo gorljivih snovi. Dimnik najbolj seva in je zato pri kurjenju najbolj nevaren.« Robert Kolar, gasilec »Ko sem najbolj utrujena, pretečem deset kilometrov. Domov pridem kot nova.« Nataša Robnik, ultramaratonka »Ladja je kot nekdanja vojska, naučil sem se prati in likati perilo, skrbeti za čistočo sobe, saj so to tedensko preverjali, skratka, to je bila zame šola življenja.« Gregor Pompe, fotograf na križarki »Roko na srce, podaljšek smo srečno izvlekli. Četudi bi danes zmagali, še ne bi bili tam, kjer si želimo.« Robi Ribežl, novi trener košarkarjev Celja ČETRTEK PETEK 18 3 SOBOTA NEDELJA 14 ß 4 ^ O C/3 a. < 15 5 Kako smo o predsedniku odločali v naši regiji? Tudi v vseh naših okrajih slavil sedanji predsednik države Borut Pahor je zmagal v skoraj vseh volilnih okrajih v državi, izjema so le trije, ki jih je osvojil Marjan Šarec. Gre za kamniški okraj in dva domžalska volilna okraja. A vendar bi Pahorju zmago že v prvem krogu prinesla več kot polovica glasov, kar pa se ni zgodilo. Oba najboljša iz tega kroga, Pahor in Šarec, se bosta tako pomerila v drugem krogu volitev 12. novembra. Dva kroga volitev bosta državni proračun oklestila za 5,1 milijona evrov. Dodatni stroški bodo nastali še zaradi povračila dela stroškov organizatorjem volilne kampanje, vendar le za tiste kandidate, ki so prejeli vsaj 10 odstotkov glasov. Povračila tako ne bodo prejeli organizatorji kampanje za Angelco Likovič (0,58 odstotka), Suzano Laro Krause (0,77 odstotka), Majo Makovec Brenčič (1,72 odstotka), Borisa Popoviča (1,79 odstotka), Andreja Šiška (2,22 odstotka) in Ljudmilo Novak (7,17 odstotkov). Organizatorji kampanje za Romano Tomc, ki je pre- jela 13,72 odstotkov glasov, bodo za vsak glas prejeli 12 centov. Kandidata, ki se bosta pomerila v drugem krogu, bosta upravičena do povračila stroškov le na osnovi glasov, ki jih bosta dobila novembra. Kako so volivci odločali na Celjskem? Rezultati predsedniških volitev se na Celjskem niso pretirano razlikovali od rezultatov na ravni države. Kar pa ne velja za primerjavo med posameznimi volilnimi okraji na Celjskem. Aktualni predsednik Borut Pahor je najnižjo podporo na Celjskem dobil v okraju Mozirje (36,18), kjer je njegov protikandidat v 2. krogu volitev Marjan Šarec prejel največ glasov v naši regiji (34,22). Sicer je Pahor več kot polovico glasov prejel le v treh okrajih na Celjskem, in sicer največ v okraju Velenje I (53,21 odstotkov), več kot 50 še v volilnih okrajih Celje II in Šmarje pri Jelšah. EVA POPOVIC ZANIMIVEJŠI REZULTATI VOLITEV V REGIJI (v odstotkih) Mozirje Pahor (36,18) Šarec (34,22) * Borut Pahor je najnižjo podporo na Celjskem dobil v volilnem okraju Mozirje. Velenje I Pahor (53,26) Šarec (22,38) * Borut Pahor je najvišjo podporo na Celjskem dobil v volilnem okraju Velenje I. Celje II Pahor (52,51) Šarec (22,60) Likovič (0,70) Makovec Brenčič (2,14) *Angelca Likovič je na Celjskem več kot 0,6 odstotka prejela v okraju Celje II in v volilnem okraju Velenje II. *Aktualna ministrica Maja Makovec Brenčič je več kot 2 odstotka glasov na Celjskem prejela le v okraju Celje I Šmarje pri Jelšah Pahor (50,18) Šarec (21,64) *Borut Pahor je več kot polovico glasov prejel v treh okrajih na Celjskem. Laško Pahor (48,01) Šarec (27,15) *Marjan Šarec je več kot 27 odstotkov glasov prejel v Mozirju, Laškem in okraju Žalec I Slovenske Konjice Pahor (46,07) Šarec (23,30) Romana Tomc (16,92) Andrej Šiško ( 3,63) *Romana Tomc je več kot 16 odstotkov glasov prejela še v okraju Velenje II. *Edini volilni okraj na Celjskem, kjer je kandidat Andrej Šiško prejel več kot 3 odstotke glasov. ** Rezultati, objavljeni včeraj (sreda) na spletni strani DVK. Potrebujete novo ogrevanje ali okna? Državne subvencije za nov ogrevalni sistem, nova lesena energetsko učinkovita okna in še marsikaj Za lastnike zasebnih stanovanjskih hiš je na voljo ugoden državni razpis za sofinanciranje nekaterih novih kurilnih naprav, za nova lesena okna starejših stavb in za izolacijo stropa. Obstajajo še druge možnosti. Gre za razpis Eko sklada, ki ima na voljo 16 milijonov evrov za dvanajst različnih ukrepov energetske obnove. Med drugim nudi možnost sofinanciranja vgradnje so- V Celju, ki je tudi uradno med občinami s povečano onesnaženostjo zraka, je mogoča tudi subvencija za vgradnjo plinskega konden-zacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanj -ske stavbe. Za zamenjavo stare kurilne naprave za centralno ogrevanje z novo je na voljo do pet tisoč evrov nepovratne finančne spodbude. larnega ogrevalnega sistema, kurilne naprave na lesno bio-maso za centralno ogrevanje, toplotne črpalke za centralno ogrevanje in priključitve starejše (do dvostanovanjske) hiše na daljinsko ogrevanje. Nepovratne finančne spodbude so namenjene za različne naložbe, in sicer v različni višini ter pod različnimi pogoji. Posamezni ukrepi so novi, za nekatere obstoječe je država sredstva za subvencioniranje povišala. Država nudi nepovratne finančne spodbude tudi za zamenjavo oken z novimi lesenimi energijsko učinkovitimi okni, strešnimi okni ter balkonska vrata starejših stavb. Pogoj je trojna zasteklitev. Na voljo so tudi subvencije za toplotno izolacijo fasade (do največ dvostanovanjske) starejše hiše, strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru takšne hiše ter za vgradnjo prezračevalnega sistema z vrača- Vloge morajo biti oddane pred začetkom del in to na naslov Eko sklada. K vlogi mora biti priložena dokumentacija, ki je za različne ukrepe različna. Med njo so na primer kopija gradbenega dovoljenja, soglasje lastnika, če bo oddal vlogo kdo drug, in predračun izvajalca. Vlagatelj lahko kandidira tudi za več ukrepov hkrati. Za različne ukrepe energetske obnove postavlja država vlagateljem različne roke dokončanja. Nepovratna finančna spodbuda je izplačana predvidoma v 60 dneh po prejemu dokazil o končani naložbi. njem toplote odpadnega zraka v stanovanjski stavbi (tako imenovana rekuperacija). Za novo fasado je pogoj najmanj 18 centimetrov toplotne izolacije, za streho in strop načeloma vsaj 30 centimetrov. Med drugim je na voljo tudi subvencija za celovito obnovo eno- ali dvostanovanjske hiše in to od 165 do 200 evrov na kvadratni meter. Nepovratne finančne spodbude je mogoče prejeti tudi za nakup stanovanja v novi ali celovito obnovljeni skoraj ničenergijski stavbi, ki ima vsaj tri stanovanja. V tem primeru nudi država kupcem od 100 do 150 evrov subvencije za kvadratni meter ogrevane površine in to za največ 80 kvadratnih metrov. Javni poziv (z oznako 54SUB-OB 17) je objavljen na spletni strani Eko sklada (www.ekosklad.si), in sicer pod Razpisi. Tam so omenjene tudi različne podrobnosti. Informacije so na voljo tudi na telefonski številki 01/24148 20 (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13. ure do 14.30). Dobiti jih je mogoče tudi po elektronski pošti ekosklad@ ekosklad.si. BRANE JERANKO ** AKTUALNO 3 Volilna udeležba padla tudi vsepovsod v naši regiji Najbolj na območju Velenja I in Celja II, najmanj na območju Mozirja V prihodnje realno pričakovati zmanjšanje števila volišč Nedeljski prvi krog volitev za predsednika države je zaznamovala nizka volilna udeležba. Na volišča se je odpravilo 43,58 odstotka volilnih upravičencev. Na Celjskem je bila volilna udeležba v povprečju nekoliko boljša, približno 44-od-stotna. Udeležba je bila po besedah direktorja Državne volilne komisije Dušana Vučka izjemno nizka. Prepričan je, da je skrajni čas, da za to prenehamo kriviti vremenske razmere. »Če je lepo vreme, pravimo, da je premalo udeležbe. Če je dež, naj bi to spet vplivalo na volilno udeležbo. Menim, da gre za pomanjkanje zavesti državljanov, da gre za pomembno pravico, ki je zagotovljena v ustavi, ljudje pa je ne uresničujejo. Zakaj je tako, se bo enkrat morala povprašati tudi politika.« Že tradicionalno je v vzhodni Sloveniji volilna udeležba vedno med nižjimi ter v zahodnem in osrednjem delu države med višjimi. Najnižja na Celjskem je bila v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, kjer se je na volišča odpravilo približno 38 odstotkov volilnih upravičencev. Najvišjo udeležbo so na Celjskem zabeležili v žalskem drugem volilnem okraju, kjer je bila 49,27-odstotna. Preveč volišč Glasovanje na nedeljskih predsednikih volitvah je bilo mogoče na malo manj kot 3.200 voliščih. Koliko jih je in kje so, odločajo okrajne volilne komisije. Direktor Državne volilne komisije je prepričan, da bi bilo dobro razmisliti o zmanjšanju števila volišč. »Nekateri pravijo, da bi bila, če bi zmanjšali njihovo število, volilna udeležba še slabša. Če bi to držalo, bi morala biti na območju Prlekije in Prekmurja volilna udeležba bistveno boljša, ker imajo tam Najbolj je volilna udeležba padla na območju prvega velenjskega volilnega okraja in celjskega drugega volilnega okraja. Vir: Državna volilna komisija bistveno več volišč.« Okrajne volilne komisije imajo v vzhodnem delu države tudi po sto volišč, medtem ko jih imajo na območju Radovljice le približno deset. Celje v tem pogledu sodi med rekorderje. Eno od volišč v Celju ima skoraj tri tisoč volilnih upravičencev, a je udeležba na njem prav tako zadovoljiva, še dodaja Vučko. Spet na drugi strani je veliko volišč zgolj le z nekaj desetimi volilnimi upravičenci. Od februarja prihodnje leto bodo morala biti vsa volišča tudi dostopna invalidom. Letos je bilo takšnih zgolj malo več kot 56 odstotkov. Vučko meni, da bo zaradi tega najverjetneje prišlo do njihovega združevanja. Nadomestila za uporabo različna Volišča so v prostorih šol, krajevnih skupnosti, telovadnicah in med drugim tudi v zasebnih zgradbah. Upravniki oziroma lastniki zanje dobijo plačano nadomestilo za uporabo. Sredstva za to prejmejo okrajne volilne komisije. »Nekatere krajevne skupnosti so zadovoljne že s 60 evri, spet druge želijo sto evrov. Zasebni lastniki prostorov prejmejo na podlagi zakona 42 evrov. Predlagali bomo, da država za zasebnike ta cenzus poviša. Ocenjujemo, da za ta denar ne bomo dobili posameznikov, ki bi svojo zgradbo odstopili za uporabo za volitve,« še dodaja Vučko, ki meni, da je skrajni čas, da se tudi to področje sistemsko uredi. Bogatejši za 45 evrov Pri izvedbi predsedniških volitev je sodelovalo približno 20 tisoč ljudi, večina jih je bilo članov volilnih odborov, ki jih na podlagi predlogov političnih strank določijo okrajne volilne komisije. Po šest članov sestavlja vsak volilni odbor. Nekateri so na volišču prisotni dopoldne, drugi popoldne. Po zaprtju volišč vsi preštevajo glasovnice. Za svoje delo prejmejo 45 evrov. »Ti državljani opravljajo zelo pomembno delo, ki ga marsikdo spregleda. Brez njih bi bilo težko izvesti volitve. Če niso usposobljeni, lahko prihaja do nepravilnosti,« še dodaja Vučko, ki bo predlagal zvišanje teh nadomestil, saj se mu zdi to plačilo za takšno nalogo prenizko. Ob tem opozarja, da bi bilo smiselno plačilo prilagoditi tudi številu volilnih upravičencev na določenem volišču. ŠPELA OŽIR OB ROBU Komu je še mar? ROBERT GORJANC Rezultat nedeljskih predsedniških volitev gledano z vidika, da je Borut Pahor premagal Marjana Šarca, pravzaprav ni tema, ki bi sprožala kakšen poseben navdih ali analitično globoko-umje. Glede na javnomnenjske raziskave je bilo jasno kot beli dan, da bo sedanji predsednik prejel prepričljivo največ glasov. Da bo treba še v en krog, pa je že tema, ki ji velja nameniti kakšno besedo več. Ponovno se je izkazalo, da so javnomnenjske ankete lahko tudi varljive, ko gre za povsem natančno napoved volilnega izida, torej ali bo drugi krog ali ne. S tega vidika je bila tudi razumljiva previdnost aktualnega predsednika, ki je s prvimi izjavami počakal lep čas po zaprtju volišč, ko je že bilo jasno, kakšen bo zanesljiv neuradni rezultat volitev. Ta previdnost je pri Borutu Pahorju najbrž spodbujena tudi z lastno izkušnjo pred petimi leti, ko je bil poraženec prvega kroga volitev proti takratnemu izrazitemu favoritu Danilu Tür-ku, potem pa je Pahor presenetljivo zmagal v drugem krogu. Tudi na račun (pre)velike prepričanosti nekdanjega namestnika generalnega sekretarja OZN, kar je bilo razvidno tudi iz njegove predvolilne kampanje, da je namreč drugi krog le še formalnost. »V velikem finalu, do katerega sta še dobra dva tedna in pol, se zato lahko še marsikaj zgodi,« je bilo sporočilo političnih analitikov na podlagi projekcij in kombinatorike, komu od kandidatov bodo poraženci z vplivnim deležem glasov v prvem krogu volitev namenili podporo v drugem. To, kar po »polfinalu« predsedniških volitev najbolj bode v oči, je zelo nizka volilna udeležba. Če bi bilo zanjo krivo samo vreme, kot je bilo malo za šalo in malo zares mogoče slišati v nekaterih komentarjih, potem bo morebitna sončna nedelja, 12. novembra, stvari postavila na svoje mesto. In bomo državljani spet dokazali, da nam je še mar za volilno pravico, aktivno državljanstvo, demokracijo. Je vloga predsednika države res tako zanemarljiva, da tolikšen del volilnega telesa ostane povsem ravnodušen? Predsednik v naši ustavni ureditvi res nima toliko pomembnih pristojnosti kot državni zbor in vlada, a je kljub vsemu moralna avtoriteta države in s tega vidika tudi pomemben vir politične moči. Oseba, od katere se v kriznih situacijah, ob prehudih političnih napetostih med strankami, družbenih delitvah, ko se država na kakršenkoli način znajde v slepi ulici, pričakuje, da s svojimi stališči pomirjujoče vpliva na državljane, nakaže smer izhoda iz krize, ponovno poveže razdeljeno družbo. Bodo volitve predsednika države pri nas sčasoma postale podobne nekaterim referendumom, na katerih večina sploh ne ve, o čem odloča, pri čemer so bolj ali manj vsiljeni kot del politične igre, volilna udeležba na njih pa je mizerna? Je edina rešitev, zlasti za mlajši del volilnega telesa, res uveljavitev e-demokracije in glasovanja z mobilnimi telefoni, s tablicami, z računalniki, morda kar na družbenih omrežjih, ker se je očitno mnogim težko premakniti nekaj metrov do bližnjega volišča? Neudeležba na volitvah je lahko tudi znamenje oblastnikom, da smo volivci opustili kontrolno funkcijo, s katero igralce na političnem prizorišču ob volitvah nagrajujemo ali kaznujemo, in da se odrekamo poslanstvu, da ima volivec vedno prav. Izkoristite eko Leseno stavbno pohištvo Storm je najboljša izbira za tiste, ki cenijo prednosti naravnih materialov, optimalno toplotno izolacijo prostora, trendovsko gradnjo ter zdrav, varen in varčen dom. Pri izdelavi uporabljajo le preverjeno kakovostne materiale, so dosledni pri izdelavi in natančni pri vgradnji. To potrjujejo več kot 20-letne izkušnje. Njihov prodajni program poleg stavbnega pohištva zajema tudi izdelavo lesenih teras, sakralnih objektov in protivlomnih vrat vrhunske kakovosti. Prepoznavna okna Storm so izdelana iz lesa, katerega poglavitne prednosti pred ostalimi materiali so: odlična toplotna izolativnost, uravnavanje vlažnosti v prostoru, majhna poraba energije za njegovo predelavo ter ekološka neoporečnost. Takšna okna vam bodo v zimskem času zmanjšala porabo energije, poleti pa vas bodo varovala pred soncem in segrevanjem. Hkrati je les je prijeten na dotik in v bivalni prostor vnaša občutek topline in prijetno atmosfero. Kot pravi direktor Marko Rav-nak, je Eko sklad je objavil nov subvencije pri nakupu lesenih oken Storm razpis za subvencije pri zamenjavi starih oken z novimi sodobnimi lesenimi ali alu-les okni s troslojno zasteklitvijo s toplim robom (distančnik psi<0,060 W/ mK) in skupnim toplotnim faktorjem okna Uw<1,1 W/m2K. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe (prizna se na okna, balkonska vrata, fiksne in drsne zastekli- tve; ne prizna se za vhodna in garažna vrata ter nove odprtine oz. povečavo obstoječih). Na območjih s sprejetim z Odlokom o načrtu za kakovost zraka pa višina nepovratne finančne spodbude znaša celo do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe, a je pri vsakem od ukrepov tudi nominalno omejena z najvišjim možnim zneskom ponudbe. Informacije za pridobitev sredstev Vprašanja v zvezi z nepovratnimi sredstvi lahko naslovite na info@storm-okna. si, po telefonu 031 301 702 ali osebno na naslovu Arclin 21d, Škofla vas. Kontaktna oseba: Marko Ravnak. Več tudi spletni strani www.storm-okna.si Promocijsko besedilo Kako do električnega vozila? Država nudi nepovratne finančne spodbude tudi za nakup električnih vozil. Trenutno sta odprta ločena javna poziva za občane in za pravne osebe. V okviru obeh nudi država subvencije za nakup novega vozila na električni pogon in novega priključnega hibridnega vozila ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega. Na voljo so tudi nepovratne finančne spodbude za predelavo vozila v električno vozilo tako, da bo serijsko vgrajen motor na notranje izgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem. Nepovratne finančne spodbude so na voljo za različna štirikolesna, trikolesna in dvokolesna vozila. V okviru javnih pozivov je za občane na voljo vsega skupaj 700 tisoč evrov in za pravne osebe milijon evrov. Višina državne spodbude je od 200 do 7.500 evrov. Poleg nepovratne finančne spodbude je mogoče pridobiti za nakup vozila tudi posojilo Eko sklada. Vlogo je treba oddati Eko skladu. Občani morajo k njej med drugim priložiti račun za nakup vozila, dokazilo o plačilu celotnega računa in kopijo prometnega dovoljenja vozila. Pravne osebe morajo predložiti nekatere druge priloge. BJ 4 GOSPODARSTVO Stabilno poslovanje savinjskih kmetijskih podjetij Savinjska kmetijska podjetja predstavljajo 11 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih podjetij, pri čemer je Meja Šentjur s 4,8 milijona evri tudi najuspešnejše slovensko kmetijsko podjetje po kazalniku celotnega dobička. Savinjska regija k skupne mu dobičku slovenskih kmetij skih podjetij prispeva skoraj polovico. Tako so aktualno stanje v kmetijski panogi pred dnevi predstavili v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, sklicujoč se na zadnje zbrane podatke Sursa. V letu 2016 so kmetijska podjetja v Sloveniji pridelala 24 odstotkov več pšenice, 31 odstotkov več ječmena, 21 odstotkov več koruze za zrnje in 15 odstotkov več silažne koruze od povprečja. Kmetijska podjetja imajo organizirano proizvodnjo z več kot 2.500 družinskimi kmetijami, v svojih gospodarstvih pa zaposlujejo 1.735 ljudi. S prisotnostjo na trgu skrbijo za konkurenčnost proizvodnje v celotni verigi od nabave surovin do prodaje. »Gospodarske družbe v slovenskem kmetijstvu so podvržene večjemu nadzoru nadzornih organov kot kmetijska gospodarstva, zato predstavljajo manjše tveganje za pojav bolezni živali in rastlin. Ravno zaradi večjega davčnega nadzora letno v proračun prispevajo 24 milijonov davkov in socialnih prispevkov,« je na predstavitvi poslovanja gospodarskih družb v kmetijstvu povedala dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Mleko in koruza Kot navajajo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, naravni dejavniki močno omejujejo izbor kmetijskih dejavnosti, prevladuje pa travinje z več kot 56 tisoč hektarji travnikov in pašnikov, zato razumljivo na tem območju prevladuje živinoreja, ki je pretežno namenjena prireji mleka. Kot ugotavljajo v zavodu, je v preteklih letih prišlo do koncentracije v prireji mleka, zato se je več kmetij prenehalo ukvarjati s tržno dejavnostjo in se preusmerilo v rejo krav dojilj. Na njivah s površino 5.483 hektarjev na 2.672 kmetijah prevla duje koruza za silažo. Po povr šinah ji sledijo žita s 3.177 in koruza za zrnje s 1.414 hektarji. Krompir je posejan na 200 hektarjih njiv. »Zaradi ukrepov kmetijsko-okolj-skih podnebnih plačil (KOP) in pojava koruznega hrošča se je poljedelski kolobar spet začel širiti. V njem se pojavljajo zrnate stročnice, detelje in deteljno--travne mešance, zanesljivo pa se bodo povečale še površine pod žiti in CELOTNI DOBIČEK KMETIJSKIH PODJETIJ Ostale regije 52% Najuspešnejša je Meja Šentjur oljno ogrščico,« so še povedali v celjskem kmetijsko--gozdarskem zavodu. Po površini in ekonomsko je zelo pomembna pridelava hmelja. V Sloveniji je ta kultura pretežno posajena prav na območju celjskega zavoda. V zadnjih letih ga kmetje pridelujejo na približno 1.405 hekatrjih in s povprečnim letnim pridelkom več kot 1.600 kg daleč presegajo slovenske potrebe. Izjemne težave s prodajo hmelja so močno načele ekonomsko moč kmetij in obstaja velika nevarnost, da se bodo površine pod to kulturo skrčile. »Kmetje se vedno bolj zanimajo tudi za zelenjadarsko in vrtnarsko proizvodnjo, saj tu odkrivajo nove tržne niše. Okoljske razmere pa so zelo primerne tudi za to vrsto proizvodnje. Po zadnjih podatkih je na območju 350 vrtnarjev, ki pridelujejo zelenjavo na 240 hektarjih njiv in vrtov in na 4,8 hektarja pokritih prostorov,« so še poudarili v zavodu. Pomemben vir dohodka kmetij predstavlja tudi gozd. Tega ima v lasti kar 13.690 kmetijskih gospodarstev. PRIHODKI KMETIJSKIH PODJETIJ Savinjska regija 48% Večji prihodki, večji izvoz V Savinjski statistični regiji se s kmetijstvom (brez lova, gozdarstva in ribištva) ukvarja 33 gospo- darskih družb. Te družbe so v letu 2016 skupaj zaposlovale 180 ljudi, ustvarile približno 25 milijonov evrov prihodkov in skoraj 5 milijonov evrov dobička, na tujem trgu pa so ustvarile za 1,8 milijona prihodkov od prodaje. Po prihodkih in dobičku je najuspešnejše kmetijsko podjetje v Savinjski regiji Meja Šentjur, ki je v letu 2016 ustvarila skoraj 14 milijonov evrov prihodkov in 4,8 milijona evrov dobička. Po izvozni dejavnosti prednjači Sadjarstvo Mirosan z več kot 840 tisoč evri prihodkov od prodaje, je še razvidno iz rezultatov poslovanja kmetijskih podjetij v Sloveniji, ki jih je predstavila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, katere članici sta tudi omenjeni savinjski družbi. Skupni prihodki kmetijskih podjetij so v zadnjih letih zrasli za 10 odstotkov in se ustalili pri približno 215 milijonih evrih. Še boljše rezultate kmetijska podjetja dosegajo po kazalniku dodane vrednosti. Ta je v treh letih narasla za približno 30 odstotkov. »Po rezultatih sodeč, kmetijska podjetja v največji meri prispevajo h konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Prav tako so ključna za pre-hransko varnost države. So pomembni zapo-slovalci tako z neposrednega kot s posrednega vidika, saj proizvode odkupujejo od več kot 2.500 družinskih kmetij. Prispevajo k prenosu znanja na manjša kmetijska gospodarstva, imajo pa tudi velik razvojni potencial,« je še izpostavila Tatjana Zagorc. ROBERT GORJANC Infografika: GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij Ф samopostrežna ^ restavracija tu s v Pia netu Tuš Celje | Maribor | Kranj BIOTBgtfE ZDRAVJE II NEOKRNJENE NARAVE RIMSKE-TERME S > MDCCCXLVH Ob nakupu 75. malice KOPALNA KARTA GRATIS Љ 6.10.-30.11. Več na www.plariet-tus.si T ' (j ХП1 41 Šr I ¥ i h i ji> JL* B, - : -Д iriBil S "h *^4' _ 1 3! i 9Ш VSE POTI VODIJO V www.biotermt si mSmm »TERMLSI GOSPODARSTVO 5 Fieldify za lažje delo na terenu Skupina mladih strokovnjakov iz Celja razvila inovativno aplikacijo za terensko delo - V tujini išče strateškega partnerja V celjskem podjetju Bragi, ki se od leta 2009 na trgu uveljavlja na področju vizualnih komunikacij, snovanja blagovnih znamk in celostnih grafičnih podob, so razvili aplikacijo, ki spreminja tradicionalen način dela na terenu. Projekt so poimenovali Fieldify, z njim želijo prodreti tudi na svetovni trg. Svojo inovacijo so prijavili na razpis Evropske komisije za sofinanciranje razvojnih projektov SME Instrument. Denarja sicer niso dobili, vendar so bili opaženi. Projekt Fieldify so začeli razvijati leta 2011, naročnik je bil Weishaupt iz Celja. Poleg zaposlenih v tem podjetju so aplikacijo kmalu začele uporabljati tudi njihove hčerinske družbe v Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. »Po nekaj letih razvoja smo ugotovili, da bi nov koncept dela na terenu lahko ponudili tudi drugim podjetjem, predvsem pa bi se z njim radi uveljavili tudi v tujini. Vendar moramo najprej ustvariti dobre temelje doma,« pravi direktor Urh Ferlež. Brez stalnega sledenja Aplikacija, ki jo je razvila skupina mladih strokovnjakov iz podjetja Bragi, v delovni proces uvaja nove, bolj učinkovite metode. Namenjena je sledenju aktivnosti, koordinaciji ter boljši kakovosti in večji uspešnosti na področju terenskih administrativnih procesov z uporabo mobilnih naprav. Osrednje funkcije, to je obrazce in poročila, je mogoče prilagajati potrebam podjetja in prav to je ena glavnih inovativnih lastnosti projekta. »Fieldify je namenjen predvsem malim in srednje velikim podjetjem, ki veliko dela opravljajo na terenu. Aplikacija omogoča prijazno obliko potrjevanja prisotnosti na terenu, zato stalno sledenje Ekipa podjetja Bragi (z leve): Sanja Centa, Luka Žabkar, Blaž Palatinuš, Jurij Repar, Boštjan Rojc in Urh Ferlež ali nameščanje sledilnih naprav ni potrebno,« pojasnjuje Ferlež in poudarja, da aplikacija njihovega podjetja ni samo inovativna, ampak je tudi cenovno ugodnejša od konkurence, saj je kar štirikrat cenejša. Pečat odličnosti Da bi projekt lažje razvijali naprej, predvsem pa da bi se z njim uveljavili tudi v tujini, so se prijavili na razpis SME Instruments, v okviru katerega Evropska komisija finančno podpira inovativne projekte, ki imajo tržni potencial. Kot pravi Ferlež, z agencijskim delom na področju vizualnih komunikacij zaslužijo premalo, da bi lahko sami financirali prodor na tuje trge. Čeprav so dosegli mejo za sofinanciranje, so ostali brez denarja. Projektov je bilo namreč veliko več kot sredstev. So pa dobili »tolažilno nagrado«, tako imenovani pečat odličnosti. »Tudi to je nekaj, saj sem prepričan, da je pečat pomembna referenca in bomo z njim lažje odprli kakšna vrata,« pravi Ferlež. V Sloveniji jim je že uspelo. Namesto v Bruslju bo podjetje dobilo sredstva v Ljubljani. Agencija Spirit bo namreč njihov projekt finančno podprla s 35 tisoč evri. Denar pričakujejo sredi decembra, ko bodo pripravili še študijo izvedljivosti projekta. V Evropo in še dlje V podjetju Bragi si želijo, da bi s svojim projektom čim prej prodrli na zahod in sever, vendar, poudarja Ferlež, brez strateškega partnerja ne bo šlo. »Iščemo predvsem IT-podjetja, ki bi dopolnjevala našo dejavnost, oziramo pa se tudi po lokalnih partnerjih na oddaljenih trgih.« JANJA INTIHAR Foto: GrupA Še močnejši konzorcij za prodajo Uniorja Konzorcij, v katerem so poleg Slovenskega državnega holdinga (SDH) še Kapitalska družba, Alta skladi in Zavarovalnica Triglav, je ustavil priprave na prodajo zreškega Uniorja. V SDH pojasnjujejo, da so članice konzorcija dogovor o razvezi sporazuma podpisale zaradi zagotavljanja večjih možnosti za uspešno prihodnjo prodajo, ki je v veliki meri odvisna tudi od velikosti ponujenega prodajnega paketa delnic. Konzorcij je dogovor o skupni prodaji Uniorja sklenil maja lani, prodajal pa je 55 odstotkov družbe. Kot pravijo v SDH, se prodaja sploh še ni začela. V pripravah nanjo so članice ugotovile, da mora biti konzorcij še bolj močen, zato bodo k sodelovanju pri prodaji povabile tudi druge lastnike ter oblikovale novo skupino prodajalcev. Kdaj in s kom bodo dosedanje članice konzorcija začele nov krog prodaje, v SDH niso povedali. Unior ima malo več kot tisoč delničarjev. Poleg SDH, Kapitalske družbe, Alta skladov in Zavarovalnice Triglav so med desetimi največjimi lastniki tudi Štore Steel in Kovintrade. Med deseterico je tudi poslovnež Tomaž Subotič, ki ima v lasti 0,7 odstotka Uniorja. JI SDH zbira ponudbe za odkup delnic, ki jih ima država v Cetisu. S Kapitalsko družbo je SDH malo več kot 15-odstotni lastnik celjskega podjetja. ■suzuki. sf Kombinirana poraba goriva fn izpusti CO* l/l00km in 106-135 g/km, emisijska stopica EUR06, specifična emisija dušikovih oksidov (N0x) 0,0065-0,0525 g/km, udi delci; 0,00012-0,00133 g/km, Stuwlo delcev 0,02-9.70 Ell/km. Ogljikov dioksid (C0j) je najpomembnejši toplogredm plin, ki povzroča globalno segrevanje, Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno poviSanim koncentracijam pnzemnega ozona, detcev PMio in PM2,5 ter duStkovih oksidov, Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijan С0г iz novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO?, ki ga lahko Brezplačno pridobite pn pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. ' Reprezentativni primer izračuna za SUZUKI SXfc 5-CROSS • vrsta financiranja; finančni leasmg • predračunska vrednost predmeta financiranja t 16700 • lastna udeležba {polog) * 5,56/ ■ znesek financiranja. * 11.133 ■ Število obrokov; 2 ■ letni obrok i 5,567 * slroSki odobritve € 0 - skupni znesek za plačilo brez lastne udeležhe; i 11 133 - letna obrestna mera; 0% * efektivna obrestna mera 0% na dan 26,09,2017 * V primeru dviga Euribor-ja se lahko skupni znesek za plačila poveča. Akcija velja do 31.12,2017. FRMOBIL V T O AC FRl-Mobil, d. o. o. Tel: 03 425 60 80 Dečkova cesta 43,3000 Celje www.fri-mobil.si SUZUKI Way of Life! 6 IZ NAŠIH KRAJEV Raznolika in kakovostna predstavitev digitalnega sveta V Celjskem sejmu uspešno izvedli prvi sejem Feel the future Premierna izdaja sejma inovativnih digitalnih rešitev Feel the future je upravičila in izpolnila pričakovanja. Ne le z raznoliko predstavitvijo 50 razstavljavcev, ki so se pogumno odločili za nastop na sejmu, temveč tudi z zelo kakovostnimi strokovnimi dogodki, ki so bili aktualen odziv na razgibano dogajanje in hiter razvoj na področju digitalnih tehnologij. »Vsak začetek je težak. Pot od besed k dejanjem ni samoumevna, na sejem so prišli tisti, ki o digitalizaciji ne samo govorijo, ampak imajo tudi kaj pokazati,« je ob odprtju sejma povedal Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma. Po tridnevni sejemski prireditvi pri organizatorjih ni bilo več razloga za negotovost. »Ocena je pozitivna. V naši anketi se je devetdeset odstotkov obiskovalcev izreklo, da je sejem izpolnil njihova pričakovanja, tako so menili tudi razstavljavci, saj se jih večina namerava ponovno udeležiti sejma. Prav nihče od njih ni napovedal, da ga v prihodnje ne bo,« je vtise po sejmu strnil Otorepec. Eden največjih razstavljavcev je bilo ministrstvo za javno upravo, ki je predstavilo številne digitalne rešitve za različne življenjske situacije. Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, je v svojem govoru poudaril, da želi Slovenija slediti zgledu Estonije in se uvrstiti med digitalno najbolj razvite države v Evropi. Digitalna strategija Slovenije temelji na transparentnosti, sinhronizaciji in predvsem na uporabnosti vseh obstoječih in prihodnjih tako imenovanih pametnih tehnologij. »Če pospešujemo uporabo tehnologij na temelju sodelovanja, na primer med gospodarstvom in državo, kot to odlično počne Estonija, potem me ne skrbi, da bi bile nove tehnologije škodljive. Ravno nasprotno, ključne bodo za našo osebno in poslovno uspešnost ter nenazadnje tudi za mednarodno prepoznavnost Slovenije, ki se v zadnjem času korenito spreminja tudi na tem področju,« je dejal minister. Če je za udeležbo razstavljavcev za prihodnja leta še Govorniki na odprtju (z leve): minister Boris Koprivnikar, celjska podžupana Darja Turk, predsednik UO Digitalne koalicije Igor Zorko in izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec. V strokovnem delu sejma je veliko pozornosti pritegnil Dirk Arnold, podpredsednik za električno mobilnost v podjetju BMW. Predstavil je svoj pogled na razvojne spremembe v avtomobilski industriji, ki bodo vplivale na vsa področja življenja. Da je pri avtomobilskih proizvajalcih nujno celovito - ne le delno - na posamezno področje osredotočeno razumevanje e-mobilnosti, je ugleden gost iz Nemčije slikovito ponazoril na primeru propadlega finskega telefonskega giganta Nokia. »Iz tega primera se je mogoče naučiti, da sta ne le za uspeh, marveč za preživetje nujni odprtost in povezljivost z drugimi sistemi, storitvami in tehnologijami. Prihajajoča električna doba, katere ključno vodilo in cilji so predvsem ekološki, zahteva novo, drugačno miselnost, kot smo je vajeni.« V BMW s partnerji zato razvijajo celovito infrastrukturo e-mobilnosti, nove modele električnih avtomobilov, zmogljive električne postaje, nove tehnologije, kot je na primer avtonomna vožnja, nove poslovne modele, kot je souporaba avtomobila. Naraščajoča prodaja njihovih e-modelov in vedno večji tržni delež BMW v strukturi vseh prodanih e-vozil po svetu kažeta, da so očitno na pravi poti. Med obiskovalci sejma so bili tudi mladi, ki so se ob digitalnih tehnologijah očitno lahko tudi zabavali. precej manevrskega prostora in je zagotovo mogoče pričakovati, da bodo ti napolnili tudi prvo nadstropje hale L, je že po prvem sejmu mogoče reči, da je Feel the future, kar zadeva strokovne dogodke, ponudil izjemno zanimive vsebine. Teme predavanj, kot so pametna mesta in skupnosti, vpliv digitalizacije na upravljanje in digitalna transformacija podjetij, spletna varnost, blockchain tehnologija, e-mobilnost, e-izobraževanje, e-zdravje, so nadvse aktualne za čas, v katerem živimo, v prihodnosti pa bodo le še Na prvem sejmu Feel the future se je lahko brezplačno predstavilo 10 najbolj obetavnih start up podjetij, ki so bila izbrana na natečaju iFEEL start-up 2017. Tri, ki jih je strokovna komisija najbolje ocenila, so na odprtju sejma prejela tudi denarne nagrade Nove KBM in priznanje Celjskega sejma. Zlato priznanje in 500 evrov je prejelo podjetje Viar, srebrno in bronasto priznanje pa sta prejeli zagonski družbi 45HC (300 evrov) in Opti-heat (200 evrov). bolj. Še dodatno razsežnost in odmevnost strokovnim prireditvam na sejmu je dal tudi slovensko-ruski poslovni forum s področja inovativne digitalizacije, ki ga je pripravila agencija Spirit. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Hvaležna za časopis Gradbena inšpekcija mrliško vežico zaprla VRANSKO - Gradbena inšpekcija je na vranskem pokopališču zaprla mrliško vežico, za prepoved uporabe pa se je odločila, ker Občina Vransko za stavbo nima uporabnega dovoljenja. Gradbena inšpekcija je uporabno dovoljenje od občine zahtevala že lani, ko je med vseslovensko akcijo preverjala objekte v javni rabi. Župan Franc Sušnik je odločitev označil za »neumnost par excellence« (neumnost prek vseh meja, op. a.). A odločitev gradbene inšpekcije bo imela za občino finančne posledice. Približno sedem tisoč evrov bo namreč stala pridobitev dokumentacije, ki je po besedah Sušni-ka enkrat že bila izdana, a jo je »odnesla« poplava, ali iz celjskega arhiva ali iz arhiva Upravne enote Žalec. Zgrožen župan sicer poudarja, da je sedem tisoč evrov nizka cena, če bo ta poteza uredila in okrepila pravni sistem v Sloveniji. Sušnik se je sicer na pristojne organe že pritožil, hkrati so v občini pooblaščenemu podjetju že naročili izdelavo izvedbenih projektov, gradbenih, strojnih in električnih inštalacij ter meritev, ki so nujne za razpis tehničnega pregleda. In kje se bodo sorodniki na Vranskem lahko poslovili od svojih pokojnih? Župan pravi, da še naprej v mrliški vežici. Sicer v občini v prihodnjih dveh letih načrtujejo obnovitev strehe mrliške vežice ter zaključek zunanje ureditve, kar naj bi občino stalo od 30 do 50 tisoč evrov. EP Pred več kot 20 leti se je Magdalena Urlep z možem Friderikom in še z nekaj sorodniki udeležila prireditve, ki jo je naša medijska hiša pripravila v Loki pri Žusmu. Nista pričakovala, da bo to dan, ki jima bo polepšal življenje. Na prireditvi smo pridobivali tudi nove naročnike in med tistimi, ki so se ob tej priložnosti naročili na časopis, smo izžrebali prejemnike majic in tri srečneže, ki so za nagrado dobili doživljenjsko brezplačno naročnino. »Vseh 30 majic so že razdelili in mislila sem, da nič ne bo, potem so me poklicali na oder in prejela sem doživljenjsko brezplačno naročnino na časopis,« se spominja Magdalena Urlep, ki je hvaležna za to in občasno obišče našo medijsko hišo, nam v zahvalo prinese kakšno majhno pozornost ter pove, kako rada prebira časopis. Dobro ga je poznala že prej, preden je dobila nagrado. Ko je družina še živela v Žalcu v bloku, je imela naročen časopis, a ker ga je nekdo kradel iz nabiralnika, ga je odpovedala in si ga raje kupila vsak četrtek na poti v službo. Tega so bile vesele tudi sodelavke, saj so ga lahko prelistale. Friderikov oče je bil prav tako vrsto let naročnik in doma imajo še vedno tehtnico, ki jo je nekoč dobil za nagrado. Magdalena rada prebira prispevke s področja kulture, saj se hči ukvarja z glasbo, sin rad rešuje križanke, mož pa ima malo manj časa za branje, saj je veliko dela pri hiši, vselej pa preveri, kaj kdo prodaja in kupuje v malih oglasih. Družina, ki živi v Sv. Emi pri Pristavi pri Mestinju, je tako že od nekdaj povezana s časopisom in težko si predstavlja, da bi ga ne bilo pri hiši. Vsi radi prisluhnejo tudi Radiu Celje, saj izvedo veliko novic iz regije. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 V petek odprli vrata, kot vsak dan odpirajo svoje srce Dom Nine Pokorn Grmovje zagotavlja človeka vredno življenje V posebnem socialnovarstvenem zavodu Domu Nine Pokorn Grmovje dvakrat letno pripravijo dan odprtih vrat. Ta največkrat sovpade z Gališkimi dnevi, ki jih pripravlja lokalna skupnost. Javnosti se tudi predstavijo ob dnevu duševnega zdravja, ki ga svetovna javnost obeležuje 10. oktobra. Tudi letošnji oktober so obeležili s takšnim dogodkom, ki je tokrat imel dodano vrednost. Ponosno so minuli petek vodstvo in zaposleni predstavili dva pridobljena certifikata, ki dodatno pričata o kakovostnem delu v zavodu. Mednarodni certifikat kakovosti »E qualin« priča o visoki kakovosti storitev v zavodu, ki je primerljiva z ostalimi socialnovarstveni-mi zavodi v Italiji, Nemčiji, Franciji, Luksemburgu in drugje. V zavodu so ponosni, da so edini posebni social-novarstveni zavod v Sloveniji s certifikatom, ni pa to priznanje edino, s katerim so se v petek pohvalili. Zavod je prejel tudi polni certifikat Družini prijazno podjetje. S tem zavod dokazuje, da izvaja kakovostne storitve, da je bivalni standard stanovalcev na zelo visoki ravni in da hkrati namenja velik poudarek dobremu počutju zaposlenih. »Nikoli si ne postavljamo nizkih ciljev. Trudimo se, da nudimo standard bivanja, ki zagotavlja človeka dostojno življenje. Vsakemu stanovalcu pripravimo osebni načrt, v katerem predvidimo dejavnosti, ki jih rad opravlja, lahko rečemo nek življenjski načrt. Zaposleni pa se morajo zavedati, da je vrednota ohranjanja človekovega dostojanstva vodilo vseh naših kratkoročnih in dolgoročnih načrtov,« pravi direktor zavoda Tomaž Lenart. Nove enote v Žalcu ne bo Težko pričakovane enote v Žalcu, ki naj bi stala med trgovinama Lidl in Hofer, ne bo. Sprva je bila gradnja enote predvidena že za letošnji september, a se je pri uresničevanju ustavilo pri denarnem vložku. Vodstvo zavoda že dlje opozarja na prostorsko sti- sko, predvsem na varovanem oddelku. A težava ne tiči v organizaciji zavoda, temveč v slabo urejeni zakonodaji na tem področju. Do prezasedenosti prihaja zato, ker sodišča na predlog različnih ustanov tja dodeljujejo osebe, ki po mnenju vodstva ne sodijo v omenjeni zavod. S sklepom sodišča so tja dodeljeni na primer osebe, ki ne morejo živeti v lokalnem okolju po končanem obveznem zdravljenju na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije, ali posamezniki, ki po delo-žaciji nimajo lastnega imetja. A predvidena enota v Žalcu je enostavno predraga in ni bilo mogoče uresničiti finančne konstrukcije, pojasnjuje dolgoletni direktor Tomaž Lenart: »Na razpisu za izvajalca del je izpolnjeval pogoje le en ponudnik, vrednost del pa presega naše finančne sposobnosti kljub sodelovanju države in občine za kar približno pol milijona evrov. Projekt je zato glede na pridobitev dodatnih postelj popolnoma neracionalen. Ob projektu so se pojavile tudi druge strokovne dileme - na primer neustreznost okolja za stanovalce z demenco, s čimer je bilo seznanjeno tudi pristojno ministrstvo.« A zavod ne bo obupal, zato je svet zavoda soglasno sprejel sklep, da bodo težave s prezasedenostjo poskušali rešiti s širitvijo obstoječih enot doma. A zaenkrat gre za idejne načrte, zato o uresničitvi projekta še ne morejo govoriti. Župan Občine Žalec Janko Kos sicer poudarja, da je občina storila vse, da bi projekt uresničili. EVA POPOVIČ Foto: SHERPA V zavodu so na dogodek povabili svojce stanovalcev, lokalno skupnost, bivše in aktualne zaposlene ter vso zainteresirano javnost. Nadležni tatovi in srne Tudi na pokopališču poskrbite za svojo varnost Odlok Mestne občine Celje predpisuje, da je vodenje psov na pokopališče kršitev, za kar je predpisana tudi denarna kazen. V teh dneh je v okolici pokopališč zaradi bližajočega se dneva spomina na mrtve že večja gneča. Zato seveda ni odveč v prvi vrsti predvsem opozorilo o previdnosti, saj se z večjim številom ljudi poveča tudi možnost neprijetnih dogodkov. Na Celjskem so se tako v zadnjih tednih že vrstile tatvine iz osebnih vozil na pokopaliških parkiriščih. Na udaru pa so bile tudi cvetličarne, saj so neznanci v dveh primerih kradli tudi iz njih. Ena izmed večnih težav pokopališč na Celjskem, ki so predvsem v bližini gozdov, pa so škode, ki jih po grobovih povzročajo srne. Samo v Celju se s tem problemom soočajo že vrsto let. Ravno v ponedeljek je Režijski obrat Mestne občine Celje v okolici Mestnega pokopališča Celje (v delu ob Popovičevi ulici) postavil tako imenovano kemično ograjo. »Po mnenju Lovske družine Grmada Celje je takšna rešitev najboljša in tudi najcenejša. Postavitev kemične ograje je namreč stala samo 25 evrov, sredstvo za odganjanje srn pa je nabavilo podjetje Veking,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Pokopališče spada v nelovne površine in lovci na tem območju ne smejo loviti, tudi postavitev krmilnic ne pride v poštev. Na občini dodajajo, da ograjevanje prostora sicer ni rešitev, saj se s tem omeji vstop na pokopališče tudi ljudem, ki zato iščejo bližnjice. »V preteklosti se je že zgodilo, da so neznanci s škarjami Ogromno ljudi se vedno bolj odloča za obisk pokopališč v večernih urah. Ravno slabša vidljivost poveča možnosti tatvin iz osebnih vozil, ki jih obiskovalci puščajo na parkiriščih ali ob cestah v bližini pokopališč. Zato tudi policija opozarja, naj ljudje v avtomobilih na vidnih mestih ne puščajo torbic, denarnic in drugih vrednih predmetov, vozila pa naj vedno zaklenejo. Ljudem svetujejo še, da na pokopališča ne nosijo večje količine denarja, osebnih stvari pa naj med urejanjem grobov ne puščajo brez nadzora. Včasih so obiskovalci pokopališč tudi psi, ki za seboj zaradi nevestnosti lastnikov puščajo takšne sledi. prerezali žičnato ograjo, ki meji na Vrtno in Brezovo ulico in so s tem povzročili škodo. Mirno pot pa je treba ohraniti prevozno in prehodno,« pojasnjujejo. Ograja, ki je nameščena ob cesti v Podgorje na celjskem pokopališču je sicer višja in je te težave delno odpravila, ne pa v celoti. Srne so tako te dni že uničile nekaj rož in mačeh kljub temu, da je ograja posta- vljena in da obiskovalci pokopališča vhodna vrata na pokopališko območje vestno ves čas zapirajo. Nekaj več težav s srnami v zadnjih tednih je vsaj v Celju moč pripisati tudi obsežnim gradbenim delom na cestah v okolici pokopališča in temu, da v bližnji gozd gradbeniki odlagajo večjo količino zemlje. Z enakim problemom poškodovanja grobnih prostorov zaradi srn se ubadajo tudi ostali upravljavci pokopališč na Celjskem, vendar zaenkrat neke dokončne rešitve ni. Ikebane na grobove zadnji hip Zato se upravljavci, ki hkrati tudi nekaterim urejajo grobove, pogosto odločajo, da ikebane postavljajo na grobove šele 1. novembra zgodaj zjutraj, saj, če bi jih pred tem, bi bile ikebane ponekod na dan spomina že uničene. S tem se upravljavci vsaj malo izognejo še eni nadležni stvari - tatvinam iz grobov. Zmanjkujejo ikebane, sveče, angeli in ostale dekorativni nagrobni predmeti. Storilce pa je težko izslediti. Samo ta teden so denimo bile na celjskem pokopališču takšne tatvine tri. »Zato smo se s Policijsko upravo Celje dogovorili, da bodo policijske patrulje v pozno popoldanskem in nočnem času izvajale tudi obhode po pokopališču,« nam je dejala direktorica celjskega Vekin-ga Angela Kelher. Ta omenja tudi, da bodo takoj po dnevu spomina na mrtve na pokopališču nadaljevali z nekaterimi obnovitvenimi deli. Na zgornjem območju pokopališča - v bližini dela za pogrebe z raztrosom - bodo začeli urejati odvodnjavanje. Vsako večje neurje namreč povzroči, da voda teče tudi po nekaterih grobovih, zato bodo to območje uredili tako, da se to ne bo več dogajalo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA 8 IZ NAŠIH KRAJEV Občina dokazala svoj prav Sodna pravda med gospodarskim ministrstvom in občino končana OŠ Prebold je v začetku letošnjega šolskega leta obvestila dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu, da otrok ne namerava več voziti na sistematske preglede. Težava je po besedah ravnatelja večplastna - od zagotavljanja spremljevalcev in miru v čakalnici, ko so otroci obsojeni na večurno čakanje, do zakonskih osnov, ki naj ne bi jasno opredeljevale sistematskih pregledov. Šolski sistematski pregledi na pragu sprememb? OŠ Prebold svojih učencev ne želi več voziti na sistematske preglede - Občina odločitev ostro obsodila - Ministrstvo za izobraževanje zaenkrat še brez konkretnih rešitev PREBOLD - Tamkajšnja osnovna šola je v začetku šolskega leta obvestila dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu, da učencev ne namerava več voziti na sistematske preglede. Za to se je določila, ker tovrstne dejavnosti v sklopu šole niso nikjer zakonsko opredeljene, prav tako učitelji po besedah ravnatelja Otona Račečiča niso servis za zdravstvene storitve. Z odločitvijo se ne strinjajo niti starši niti občina, medtem ko sosednja OŠ Šempeter v Savinjski dolini svoje preboldske kolege povsem razume, a se za takšen ukrep najverjetneje ne bo odločila. Ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič opozarja, da gre za večplasten problem, na katerega so ministrstvo za izobraževanje opozorili že pred leti. Poleg tega, da obstaja nejasna zakonodaja, ki konkretno ne določa, kakšna je sploh vloga šole pri izvajanju sistematskih pregledov, težave nastanejo tudi pri zagotavljanju spremljevalcev. Otroke mora po zakonu na sistematskem pregledu spremljati več pedagoških delavcev. Pri tem ima prvi zagotovljeno plačo, medtem ko mora šola za plačilo drugega poskrbeti sama. Učenci OŠ Prebold se na sistematske preglede vozijo v Žalec. Šola jim zagotovi avtobusni prevoz, občina pokrije stroške. Težava po besedah ravnatelja nasta- ne pri večurnem čakanju v majhnih čakalnicah. »Doživeli smo pritožbe zdravstvenega osebja, da so otroci preglasni in da ne morejo opravljati pregledov,« pojasnjuje. »Pred leti, ko smo se pritožili nad slabimi pogoji med čakanjem, so se v zdravstvenem domu odločili za izvajanje predavanj, ki so potem kar zvodenela. Naše delo je bilo spet obsojeno na čakanje.« Posebno poglavje naj bi bili tudi nekateri starši, ki zaradi cepljenja ne dovolijo pregleda svojih otrok. Zaradi vseh teh razlogov se je OŠ Prebold letos odločila, da otrok ne bo več vozila na preglede. Dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu je pozvala, naj to uredi sam. Ni sistemske ureditve Z odločitvijo šole se ne strinjajo niti starši niti tamkajšnja občina. Župan Vinko Debelak je jasen: »Če ministrica nima časa ministrovati, ker se ukvarja z volitvami, ni čudno, da se tudi ravnatelj ukvarja z drugimi stvarmi in ne z ravnateljevanjem. Ko sem bil sam osnovnošolec, smo na zdravniške preglede hodili z učiteljicami v šolo in tako je tudi zdaj. Občina je kot ustanoviteljica in finan-cerka osnovne šole določila, da mora šola početi tudi to. Ko bo ministrstvo področje bolje organiziralo, lahko seveda tudi naša šola pristopi k temu, do takrat pa se naj drži ustaljene prakse.« Ravnatelj na drugi strani opozarja, da bi bilo področje treba nujno sistemsko urediti. »Pojavljajo se določena vprašanja, na katera ni odgovorov. Ker smo opozorili na to, da tega naša šola brezplačno ne bo več opravljala oziroma naj se področje uredi, se je zadeva takoj zapletla. Vsi vidijo le problem naše šole in enega ravnatelja. Kar piše v zakonodaji, mi izvajamo s poukom in ne z vožnjo na sistematski pregled.« Odprta vprašanja ostajajo Zakon o osnovni šoli pravi, da mora osnovna šola sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, pri rednih sistematičnih zdravstvenih pregledih v času šolanja in cepljenj, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, ki sicer sodelovanje šol in zdravstvenih domov v praksi ocenjuje kot dobro. Ministrstvo je še opozorilo, da v zadnjih letih vedno več staršev izraža željo, da bi ti pregledi bili individualni in bi lahko pri njih sodelovali, na kar opozarjajo tudi ravnatelji. Ministrstvo izpostavlja, da je na podlagi vseh teh opozoril nujno, da skupaj ponovno razmislijo o odprtih vprašanjih. V tem času prosi šole, naj bo sodelovanje med njimi in zdravstvenimi zavodi kot običajno. ŠPELA OŽIR, foto: arhiv NT BISTRICA OB SOTLI - V proračunu se bo sprostilo skoraj 350 tisoč evrov, ki jih je občina rezervirala za najbolj črn scenarij. Po triletnem pravdanju med občino in gospodarskim ministrstvom je sodišče namreč odločilo, da občini ni treba vračati evropskih sredstev za gradnjo ceste Sv. Križ. Sodišče je zavrnilo očitke tožnika, da je občina projekt izvedla nestrokovno, v manjšem obsegu in za nižjo ceno, kot je predvidevala pogodba. Rok za morebitno pritožbo države se bo iztekel po praznikih. Odločitev sodišča je na zadnji seji občine Bistrica ob Sotli požela veliko odobravanja. Najbolj navdušen nad njo je bil zagotovo župan Franjo Debelak, ki je zaradi tožbe v zadnjih treh letih na sodišču preživel kar nekaj dni. »Po treh letih pravdanja in precej prelite gnojnice na račun občine in osebno na moj račun sem res vesel, da se je tako končalo. Pravno sicer še ni povsem končano, ker se država še lahko pritoži. Čeravno ne vem, zakaj bi se, glede na dosedanje dokaze. Zame je zadeva končana, posvetil se bom drugim, pomembnejšim projektom za našo občino.« Debelak je v času pravda-nja večkrat nakazal, da gre za osebne zamere in posledično zlorabo politične moči. Tudi tokrat bolj na- u »<-a ob < Vi Župan Franjo Debelak upa, da je pravdna zgodba končana. tančen ni želel biti. »Lahko samo rečem, da je milo rečeno čudno, če državna komisija najprej pregleda projekt, odobri sredstva, potem pa si nenadoma premisli in je naenkrat vse narobe. Informacije, ki o tem krožijo, so različne, vendar neuradne. Zato bom tudi jaz molčal. Je bila pa zadeva milo rečeno nenavadna.« Država bo morala občini povrniti približno devet tisoč evrov sodnih stroškov. To bo s sproščenimi sredstvi v prihodnjem proračunskem obdobju dober obet za investicijsko načrtovanje. Trenutno sta med najpomembnejšimi projekti vzpostavitev delovanja mladinskega hotela v Gabronki in gradnja čistilne naprave. StO Foto: GrupA Požežnik odhaja, Rovšnik ostaja CELJE - Janko Požežnik ni več predsednik celjskega mestnega odbora SDS, izstopil je tudi iz stranke. Da je konec minulega tedna odstopil na seji občinskega odbora stranke, je mestni svetnik potrdil v pogovoru za našo medijsko hišo, a podrobnosti ni želel komentirati. Prav tako ne tega, da se namerava pridružiti neodvisni listi Bojana Šrota, s katero naj bi celjski župan kandidiral na lokalnih volitvah prihodnje leto. Navedbe, da je odstopil z mesta člana izvršilnega odbora celjske SDS in da prav tako zapušča stranko, je zanikal Miloš Rovšnik, celjski mestni svetnik in pooblaščenec župana. Sicer pa je tudi Bojan Šrot za naš medij potrdil, da bo prihodnje leto na lokalnih volitvah kandidiral za župana kot neodvisni kandidat in s svojo listo za mestni svet. RG Občina za Štegra DOBRNA - V občini izbirajo novega ravnatelja osnovne šole, ki vključuje tudi vrtec. Na razpis v Novem tedniku so se prijavili trije kandidati, med njimi sedanji ravnatelj Marko Šteger. Občinski svet, ki se je sestal prejšnji teden, je podal pozitivno mnenje Štegru. Ta vodi zavod - z izjemo enega mandata - od leta 1999. Po zakonu mora svet zavoda pridobiti mnenje sveta staršev, učiteljskega in vzgojiteljskega zbora ter občine. Osnovno šolo Dobrna obiskuje v tem šolskem letu več kot dvesto otrok, v vrtcu pa jih je še 135. BJ Izkušnje drugih šol Uroš Vidmajer, ravnatelj OŠ Šempeter v Savinjski dolini: »Tudi v naši šoli imamo zadnja tri leta pomisleke glede spremljanja otrok na sistematske preglede. Prepričani smo, da gre za občutljivo, predvsem pa intimno zadevo, ki bi jo morali otroci opraviti s svojimi starši. Nemalokrat med učenci zaradi tega prihaja tudi do šikaniranja. Preboldske kolege povsem razumemo, a se za takšen ukrep najverjetneje ne bomo odločili. Kljub vsem pomislekom bo šola še naprej vozila učence na sistematske preglede. Za pot v Žalec, kjer je zdravstveni dom, uporabljamo javni lokalni avtobusni prevoz, stroške za to pokrijejo starši.« Marjan Kuhar, pomočnik ravnatelja I. OŠ Celje: »Pri nas učiteljice že vrsto let spremljajo otroke na redne zdravstvene in zobozdravstvene preglede v Zdravstveni dom Celje. Za nas je to lažje, ker otroci odidejo peš tja in nazaj in ne potrebujejo prevoza. Ministrstvo ne predvideva dodatnih ur za izvajanje teh pregledov in pri odsotnosti učiteljic si pomagamo z dnevi dejavnosti in s podobnim. Tega sistema v šoli ne mislimo spreminjati.« TC, ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Najprej snuješ, nato seješ Zmagi Slatinčanov in Žalčanov Znani so rezultati letošnje akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Gre za vsakoletno tekmovanje, ki ga zveza pripravlja že četrt stoletja. V akciji sodeluje več kot dve tretjini slovenskih občin. Tekmovalo je 86 mest in drugih krajev, 10 kampov, 26 tematskih poti, mladinska prenočišča, Petrolovi bencinski servisi ter vojašnice. Med zdraviliškimi kraji so vsa tri prva mesta zasedli kraji z našega območja. Zmagala je Rogaška Slatina, ki ji na drugem mestu sledi Podčetrtek ter na tretjem Dobrna. V kategoriji manjših slovenskih mest je zmagal Žalec, med večjimi mesti se je na tretje mesto uvrstilo Velenje. Med kampi je na prvem mestu Menina iz Zgornje Savinj- ske doline. Naše območje se je izkazalo še v drugih kategorijah. Na drugo mesto se je med izletniškimi kraji uvrstilo Olimje, med najboljšimi tematskimi potmi je bila druga Škratova učna pot na Rogli, med bencinskimi servisi je najboljši mozirski. V okviru prizadevanj za »lepo in gostoljubno deželo« je pomembna vloga slovenskih turističnih društev, saj vključujejo več kot štirideset tisoč članov. »Novo strateško vizijo slovenskega turizma bo mogoče doseči samo s skupnim delom; in prostovoljci igrajo pri tem pomembno vlogo. Turistična društva so marsikje ključna za razvoj turizma,« je med slovesno podelitvijo priznanj najboljšim poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. BJ Kamnoloma ne bo ŽALEC - Občina, kjer pivo vsakodnevno teče v potokih, niza priznanja. Po zlatem priznanju na tekmovanju Entente Florale ter priznanju za najlepše mesto v kategoriji manjših mest v izboru Moja dežela - lepa in gostoljubna je občina dobila še priznanje sejalec. Priznanje sejalec podeljuje Slovenska turistična organizacija (STO) za ustvarjalne in inovativne dosežke na področju novih proizvodov, procesov ali trženjskih pristopov k turizmu. Sejalca sta letos prejela največja interaktivna razstava o Krasu na svetu Expo Postojnska jama in Fontana piva Zeleno zlato. Kot je povedala podžupanja Hana Šuster Erjavec, si v občini poleg priznanja štejejo v čast tudi, da je STO žalsko fontano uvrstila ob bok najbolj obiskani turistični destinaciji v Sloveniji. STO je v obrazložitvi zapisala, da je Fontana piva Zeleno zlato zgodba o uspehu, primer dobre turistične zgodbe, ki lahko navdihuje vse, predvsem pa manjše in manj prepoznavne kraje ali občine. Projekt je primer dobre prakse tudi zato, ker povezuje različne turistične ponudnike in ustvarja novo turistično ponudbo v kraju in širše. Srez snovanja težje do sejanja Sicer je občina lani za Fon-tano piva Zeleno zlato prejela že snovalca. Gre za priznanje za ideje v turizmu, ki ga spremljata denarna nagrada pet tisoč evrov in možnost brezplačne promocije. Predvsem denarna nagrada je po besedah Hane Šuster Erjavec pripomogla, da je fontana luč sveta ugledala pravočasno in tako, kot so si v občini zastavili, torej lani 6. septembra. Kar seješ, to žanješ Da je fontana postala svojevrsten navdih mnogim, priča tudi posebno povabilo. Svetovna zveza inovatorjev in raziskovalcev v turizmu in glede gostoljubnosti (Alliance for Innovators and Researchers in Tourism and Hospitality -AIRTH) je predstavnike občine povabila, naj fontano kot primer dobre prakse predstavijo v globalni AIRTH-enciklo-pediji inovativnosti v turizmu, ki bo v spletni enciklopediji nastajala s pomočjo njenih članov. Fontana piva Zeleno zlato bo svoje pipe zaprla na zadnji oktobrski dan, ko bodo na tržnici pripravili tudi 5. dobrodelno čarovniško tržnico in druge otroške delavnice. EP, foto: kraji.eu POLZELA - Občina je končala obnovo ceste proti domu krajanov v Andražu in s tem začela večletni naložbeni projekt obnove občinskih cest v skupni dolžini približno 25 kilometrov. Občina Polzela je kot prvega obnovila 700 metrov dolg odsek lokalne ceste, ki povezuje regionalno cesto Velenje-Polzela in središče Andraža. Cesta je bila dotrajana in je nujno potrebovala obnovo, pravi župan Jože Kužnik. »Šlo je za enega najbolj dotrajanih odsekov naših lokalnih cest, zato je bilo nujno, da smo projekt obnove lokalnih cest začeli ravno na tem odseku.« Občina se je obnove ceste lotila celovito. »Najprej smo obnovili spodnji del cestišča s posebno tehnologijo, ki obstoječo asfaltno zmes zmelje in doda posebno vezivo z vodo. Na ta način nastane betonu podobna snov, ki se utrdi, nanjo pa nato dodamo končno plast asfalta,« še dodaja župan. Obnova, ki naj bi občino po prvih ocenah stala približno 80 tisoč evrov, je prvi del večletnega projekta obnove lokalnih cest v skupni dolžini 25 kilometrov. V nižinskem delu bodo najprej obnovili tri odseke cest. Nekoliko daljši bo odsek na Bregu, v Ločici ob Savinji pa bodo vzporedno z obnovo ceste postavili tudi pločnik. V nižinskem delu bo prav tako na vrsto prišla cesta med tovarno nogavic in mostom čez Strugo. V višinskem delu bodo obnovili cestne odseke od Podvina mimo Andraža do Založ, tako imenovani avtobusni krog, in oba kraka proti Mestni občini Velenje, skozi zaselka Lovče in Topolovec. ŠO Žalska fontana prejema vse več priznanj. ŠMARJE PRI JELŠAH - Na zadnji seji občinskega sveta občine Šmarje so med drugim v prvem branju sprejeli nov občinski prostorski načrt. Svetniki so se opredelili do vseh podanih pripomb, ki so jih strokovne službe zbrale v času javne razgrnitve. Umestitev kamnoloma v državnih gozd krajevne skupnosti Tinsko so zavrnili. Svetniki so dobili dokument, potem ko so se strokovne službe opredelile do posameznih pripomb. Kot pravi župan Stanko Šket, so upoštevali vse pripombe, ki so bile zakonsko sprejemljive. Zaradi ostrega nasprotovanja domačinov so iz predloga občinskega prostorskega načrta umaknili umestitev kamnoloma Tinsko v državni gozd v tej krajevni skupnosti. In to kljub temu, da je investitor v predhodnih postopkih pridobil vsa soglasja državnih inštitucij, zavodov in komisij. »Osebno mi je žal, da je projekt izpadel iz načrtov, saj verjamem, da bi bil za občino Šmarje koristen. A ker je bila civilna pobuda proti tej umestitvi, smo to skupaj z občinskim svetom spoštovali,« je dejal Šket. Območje na Tinskem torej ostaja nedotaknjeno in primerno za geološko izkoriščanje kdaj v prihodnje. StO Obnavljali bodo lokalne ceste Ob svetovnem dnevu hrane Krajevne organizacije Rdečega križa Območnega združenja Žalec so v sodelovanju z osnovnimi šolami ob svetovnem dnevu hrane tudi letos pripravile dobrodelno akcijo Drobtinica. V zameno za prostovoljne prispevke mimoidočih so jim na stojnicah pred trgovskimi središči v Spodnji Savinjski dolini izročali kruh in domače dobrote. Stojnice so bile postavljene pred Mercatorjem v Žalcu, Levcu, Preboldu in Šempetru ter pred Tušem na Polzeli, pred trgovino Bala v Petrovčah ter pred Jagrom v Braslovčah in na Vranskem. Poleg kruha, ki ga je prispeval Mercator, so svoje izdelke donirali še številni lokalni ponudniki. Prostovoljci so skupaj zbrali 3.696 evrov. Največ so zbrali na Polzeli, in sicer kar približno 745 evrov. Približno 633 evrov so nabrali v Šempetru ter po približno 500 evrov še na Vranskem in v Preboldu. Območno združenje Rdečega križa bo zbran denar namenilo zdravstvenemu letovanju socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču naslednje leto in ostalim šolskim aktivnostim. ŠO Patriot je nazaj Prireditveni center Mladinskega centra Dravinjske doline Patriot ima obnovljene prostore, ki sta jih uredila na podlagi dveh uspešnih projektnih prijav. V enem delu bodo izvajali vinske de-gustacije, v drugem pa bodo izobraževanja s 3D-tehnologijo. Mladinski center Dravinjske doline in Mladinska zadruga Kreaktor sta bila s projektoma Izobraževalno-tržni model Vinske vibracije in Patriot 3D: Work&shop uspešna na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Evropskega sklada za regionalni razvoj. »Projekt Vinske vibracije se nanaša na naše lokalno območje, saj živimo v okolju, kjer je prebivalstvo tesno povezano z vinogradništvom. Opažamo, da mladi še vedno precej zlorabljajo alkoholne pijače, zato smo iskali primeren način, kako jih ozavestiti o posledicah prekomernega pitja alkohola. Ker še vedno menimo, da je vino alkoholna pijača, ki zahteva posebno rokovanje človeka, bomo mlade izobrazili na ta način. V sklopu projekta želimo, da bi mladi do vina kot produkta razvili spoštljiv odnos in zavedanje, da je del lokalne in nacionalne folklore,« je povedala direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline Neža Pavlič Brečko. Mentorji bodo v drugem projektu v 3D-delavnici in co-working prostoru mlade učili rokovanja s 3D-tehnologijo. Vsak projekt je vreden 20 tisoč evrov in je razdeljen na dve leti, kar pomeni, da sta prijavitelja v letošnjem letu porabila en del, drugi del jih bosta v naslednjem. Neža Pavlič Brečko je še dodala, da sta bila oba prostora Patriota obnovljena v duhu zelenega, nizkoogljičnega in krožnega gospodarstva. BGO 10 KULTURA Celjski godalni orkester s tematsko oblikovanim abonmajem vstopa v novo sezono. Zanimiva glasbena zgodba kot uvod v prvi abonmajski koncert Celjski godalni orkester, ki se lahko pohvali z 72-letno zgodovino, je tudi letos pripravil Koncertni abonma. Vseh pet abonmajskih koncertov je tematsko oblikovanih in pretekli teden so v Narodnem domu Celje predstavili prvi letošnji abonmajski koncert. Celjski godalni orkester je v sezoni 1990/91 predstavil svoj prvi lastni Koncertni abonma. Na prvem letošnjem abonmaj- skem koncertu so se godalci spomnili dveh pomembnih nemških skladateljev - Johanna Sebastiana Bacha in Felixa Mendelssoh-na Bartholdyja. Čeprav sta skladatelja živela v različnem časovnem obdobju, ju povezuje zanimiva in skorajda ganljiva zgodba. »Bach je bil po svoji smrti nekoliko pozabljen, njegovih skladb niso izvajali. Mendelssohn pa je skoraj sto let po Bachovi smrti obudil izvajanje njegovih del in se tudi osebno anga- žiral ter svojemu velikemu predhodniku postavil prvi spomenik na svetu. To je zgodba, ki je v glasbenem svetu zelo znana in je prvi primer, da se je določen skladatelj v tako veliki meri poklonil kolegu. Mendelssohn je bil človek neverjetne energije, popotnik, pisatelj in je v svojih 38 letih življenja ustvaril navdihujoč opus skladb,« je zanimivo zgodbo predstavil dirigent Celjskega godalnega orkestra Nenad Firšt. Na prvem koncertu so celjski godalci izvedli Mendelssohnovo osmo simfonijo za godala in tudi Bachovo suito za orkester številka 3 v D-duru. Naslednji koncert bo že novoletni koncert in tudi letos po besedah Nenada Firšta godalci pripravljajo poleg klasičnega programa tudi presenečenje. BGO Foto: GrupA 25 let iskrenega pevskega prijateljstva Mešani komorni pevski zbor Celje že 25 let neguje prijateljstvo z dvema zamejskima pevskima zboroma. V Narodnem domu Celje je bil slovesen koncert ob srebrni obletnici prijateljstva. Tradicionalni koncert prijateljstva je vsako leto v drugem kraju. Letos je bilo na vrsti Celje. Gostitelj koncerta Mešani komorni pevski zbor Celje je odprl koncert. Poleg njega sta na celjskem odru nastopila še dva zbora, in sicer Moški pevski zbor Foltelja Hartmana iz Pli-berka in Mešani pevski zbor Skupnosti Italijanov Pasquale Besenghi degli Ughi iz Izole. Vsak zbor je predstavil svoj repertoar pesmi. Celjani so lani zamenjali zborovodjo in z novim, Primožem Leskovcem, so začeli novo sezono in izbrali nov nabor pesmi. Skupna rdeča nit jesenskega koncerta je bil preplet slovenskih zimzelenih melodij in popevk. »Ker je skupni koncert ponavadi jeseni, pevcem zaradi poletnih počitnic zmanjka časa pri usklajevanju skupnih pesmi, ki bi jih zapeli na odru. Vsekakor pa je čas za skupno prepevanja v zaodrju po koncu uspešnega koncerta,« je dodala predsednica zbora Jasna Drgajner. BGO Foto: GrupA Moški pevski zbor Foltelja Hartmana iz Pliberka na celjskem odru Nova številka Vsesledja Celjsko literarno društvo je izdalo novo številko revije Vsesledje. Podobno kot pretekla leta je v njej tudi letos veliko poezije. Razporeditev vsebine je tudi v novi številki podobna kot vsa leta prej. Najprej je uvodnik, nato je intervju, sledita sklopa poezije in proze ter za konec še kakšen esej. Letos je v številki tudi novost. Novi predsednik literarnega društva Bojan Ekselenski je na koncu revije dodal sklop izdaj tistih knjig, ki so jih člani društva izdali v tem letu letu. Revija se vsebinsko prilagaja članom društva. V vseh letih izhajanja nekateri avtorji ostajajo na isti kakovostni ravni, drugi tudi s pomočjo društva napredujejo. »Med člani imamo najboljšega mladega literata na Slovenskem, imamo kar nekaj takšnih, ki objavljajo v bolj uveljavljenih literarnih revijah, kot sta Sodobnost in Literatura. Je pa res, da imamo nekako ves čas od pet do deset kakovostnih avtorjev, drugi se ukvarjajo s književnostjo zato, da jim mine dan,« je razložil urednik revije Zoran Pevec. Veliko strani je namenjenih poeziji. »Slovenska književna pokrajina je narejena tako, da zelo veliko ljudi piše poezijo in je posledično ta sklop tudi pri nas najbolj obširen,« je dodal Zoran Pevec. V društvu so objavili že razpis za novo številko revije Vsesledje. Zbirajo prozo, poezijo in dramatiko. Poseben del revije bo posvečen mlajšim avtorjem. BGO KULTURA 11 Društvo, ki podira stereotipe o lutkah Ponosni na lutkovni maraton Kulturno društvo Smeško iz Celja letos praznuje deset let, že šesto leto zapored pa je tudi letos pripravilo Smeškov kulturni maraton. Kulturno društvo Smeško z desetletnim delovanjem dokazuje, da je na kulturni sceni prostor tudi za lutkovno udejstvovanje. Pred desetimi leti so za to zbrale pogum učiteljice v Ljudski univerzi Celje, ki so se odločile, da bodo lutkam namenile čas in prostor, ki si ga zaslužijo. Po prvem letu se je društvo preoblikovalo v Kulturno društvo Smeško, kakršnega poznamo danes. Kot pravi predsednik društva Damir Kolarič, takratni časi niso bili rožnati za lutkovne navdušence, a to je bilo za društvo največji izziv. Pot sicer ni bila lahka. Majhna skupina je najprej pripravljala hiperprodukcijo predstav. A vsako leto se je društvu pridružilo nekaj članov in počasi se je izoblikovalo v takšno, kakršnega spremljamo danes. Šteje deset članov, ki vsi sodelujejo pri pripravi lutkovnih predstav. Maraton je ponos društva V Kulturnem društvu Smeško so najbolj ponosni na Smeškov kulturni maraton. Gre za sklop lutkovnih predstav, prva letošnja je letošnji maraton odprla minuli petek. Petkove predstave so sicer namenjene odraslim. V Celjski kulturnici je društvo pripravilo Butalce, ki so jih s 70 let starimi marionetami odigrali člani Marionetnega gledališča Jurček iz Hrastnika. Maratonsko so nadaljevali v soboto, ko so dopoldne namenili otrokom. Ti so si lahko ogledali tri lutkovne predstave in uživali v druženju s čarodejem Andrejem. EP Foto: SHERPA Kot pravi Damir Kolarič, so predstave za odrasle, na primer Romeo in Julija ali Mali princ, narejene tako, da jih odrasli razumejo in v njih uživajo. Tako je bilo tudi minuli petek v Celjski kulturnici. Kulturna dediščina Balkana v plesu Slovenska premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project Vol. 3 V Domu kulture Velenje je bila pretekli teden premiera mednarodnega plesnega projekta. V plesnem triptihu je sodelovalo šest plesalcev in trije koreogra-fi. Predstava je nastala v produkciji Festivala Velenje, Tanzelarije iz Sarajeva ter Inštituta za umetniško igro iz Srbije ter je bila že četrta mednarodna produkcija Festivala Velenje. Z gibi modernega baleta so trije koreografi osvetlili literarne junake, ki so zaznamovali kulturo jugoslovanskega prostora. Aleksander Ilić je v sodelovanju z Mojco Majcen in v režiji Aleksandra Niko-lića uprizoril Cankarjevo burlesko Pohujšanje v dolini šentflorjanski, v drugem delu predstave je bilo v koreografiji Ivane Hadžihasa-nović iz Bosne in Hercegovine predstavljeno literarno delo Iva Andriča Znaki ob poti, tretji del plesne produkcije pa je bil v znamenju sevdalinke z naslovom Što te nema, ki je plod makedonskega koreografa Igorja Kirova. Projekt temelji na ustvarjalnosti in vključevanju ustvarjalcev ter umetnikov s skupno kulturno dediščino Balkana. »Ideja celotnega projekta je, da se mladi umetniki združujejo, prenašajo ideje in kulture ter ustvarjajo Plesni projekt je sestavljen iz treh delov, ki jih združuje kulturna zapuščina balkanskega prostora. v nekem časovnem obdobju. Združeni smo bili koreogra-fi in plesalci iz širše regije,« je povedala plesalka Mojca Majcen. Znana celjska plesalka je še dodala, da so bili odzivi obiskovalcev dobri. Poleg tega so plesalci s projektom dobili možnost nastopanja v manjših mestih, torej izven kulturnih središč. »Zadnja predstava je imela več kot 15 ponovitev, kar je za takšno plesno produkcijo kar precej,« je še dodala Majcnova. V avli kulturnega doma je na ogled tudi fotografska razstava Nemanje Maraša iz Beograda, ki je naredil seri- jo velikih portretov baletnih plesalcev, le-ti so nastali takoj po plesnih uprizoritvah. V fotografski objektiv je ujel čutne izraze, globoke emo-cije, izčrpanost in izjemno energijo plesalcev po nastopu. BGO Foto: Ksenija Mikor Zavod Celeia Celje v imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveze kulturnih društev in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Celje, na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« in Poslovnika o delu komisije za podelitev priznanj »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« podaljšuje JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« Javni razpis za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« je objavljen na spletni strani Mestne občine Celje (moc.celje.si), kjer je objavljen tudi razpisni obrazec, in v Novem tedniku. Prav tako bo možno zaslediti javni razpis in obrazec na spletnih straneh celjskih kulturnih institucij (Zavoda Celeia Celje, Muzeja novejše zgodovine Celje, Celjskega mladinskega centra, Pokrajinskega muzeja Celje, Osrednje knjižnice Celje, Zgodovinskega arhiva Celje, Slovenskega ljudskega gledališča Celje, Zveze kulturnih društev Celje in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OI Celje). Pobude za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« 2017 pošljite na razpisnem obrazcu na naslov: Zavod Celeia Celje, Komisija za podelitev priznanja »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« za leto 2017, Krekov trg 3, 3000 Celje, do vključno 14. 11. 2017 (datum poštnega žiga) kot priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici s pripisom na sprednji strani: »Za razpis: »PRIZNANJE CELJSKE ZVEZDE ZA DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE« 2017 - ne odpiraj!« Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu Celeia Celje, Krekov trg 3 na tel. št.: 03 42 87 941 ter po e-pošti: novice.zavodceleia@celje.si radio celje 12 NAŠA TEMA Več previdnosti pomeni manj nesreč Te se pogosto dogajajo tudi zaradi malomarnosti ljudi Samozaščitni ravnanje najb preventiva Koliko ljudi zna pravilno uporabljati gasilni aparat? Koliko ljudi ima doma negorljiv prt, ki ob pravočasni uporabi prepreči požar ali ogromno škodo? Vodja četrte izmene Poklicne gasilske enote Celje Robert Kolar sicer razume, da sta vsakdanji tempo in vrvež takšna, da ljudje za preventivo ne najdejo vedno časa. Toda preventiva lahko reši življenje. Takrat postane izjemno pomembna. Na žalost se ljudje tega zavemo, ko je prepozno in ko razmišljamo: »Če bi nekatere stvari vedeli prej, se morda nesreča ne bi zgodila.« Toda po toči zvoniti je prepozno. »Stvari je težko spreminjati. Vem, da vsi ljudje niso za vse. Čeprav je na primer tudi zakonsko predpisano, da si moramo ljudje pomagati, ko se zgodi nesreča, je treba razumeti, da morda kdo ne prenese krvi in v nekem trenutku zaradi tega ne zmore pomagati tistemu, ki potrebuje pomoč. Ljudi je danes tudi strah, ali bodo ravnali prav, če bodo pomagali. Res je tudi, da mnogo nesreč, v katerih posredujemo, nastane zaradi malomarnosti.« Ljudje torej ne storimo dovolj za svojo varnost. Kadar posredujemo na terenu, opažamo, da smo gasilci razvadili ljudi. Poglejte poplave. Četudi voda samo malo zalije stanovanje, ljudje pričakujejo, da bomo gasilci tam v naslednjem trenutku. Toda lahko bi pred tem določene stvari sami naredili, morda tla ob objektu obložili s protipoplavnimi vrečami in tako preprečili dotok vode. Ali primer, ko doma nekdo kuha, samo za trenutek odide iz stanovanja ali kuhinje in zaradi pozabljenega olja na štedilniku zagori. Tudi to bi se s previdnostjo lahko preprečilo. S preventivo se da storiti veliko in res bi bilo manj nesreč. Čeprav je gasilcev, tako prostovoljnih kot poklicnih, veliko, v takšnih trenutkih ne moremo biti na vseh krajih, kjer ljudje potrebujejo pomoč, takoj. Verjetno malomarnost ni vedno razlog za požar. Seveda ne. So še drugi dejavniki, ki vplivajo na nastanek požara. To so lahko kratki stiki v pralnih strojih, štedilnikih, pomivalnih strojih, pečeh, pri čemer je malomarnost izključena, saj gre za okvaro ali tehnično napako ... ... na katero ljudje ne moremo vplivati, da se ne bi zgodila? Ljudje včasih na te stvari gledamo samoumevno, in sicer v smislu, če grem kam in sem izklopil elektriko, se zagotovo ne bo zgodilo nič takšnega. Pozabijo pa na redno letno vzdrževanje. Če govoriva o pečeh, je treba poskrbeti za njihov redni servis. Začela se je kurilna sezona, torej so nujni pregledi dimnikov. Morda je na dimniku okvara, morda iz njega uhaja toplota na podstrešje, kjer so leseni tramovi. Pregled in vzdrževanje nista namenjena sama sebi, ampak sta sestavni del preventive in skrbi za lastno varnost. Ravno dimniških požarov je vsako leto v času kurilne sezone veliko. Rad bi opozoril na preglede dimnikov. Če strokovnjak dimnik pregleda in ne ugotovi napak ali nepravilnosti, za lastnika to pomeni, da lahko kuri brez skrbi. Včasih je bilo drugače in so ljudje dimnike gradili sami, danes že veljajo določena pravila, ki jih je pri tem treba upoštevati. Namenjajo ljudje velik poudarek skrbi, da je dimnik zgrajen pravilno? Obstajajo smernice pri gradnji in če jih ljudje upoštevajo, je 95 odstotkov stvari rešenih glede varnosti. Gasilci sicer ne preverjamo pravilnosti gradenj dimnikov, ampak kolikor mi je znano, so novogradnje dobro izvedene. Do požara v teh primerih pride, če dimnik ni očiščen, redkokdaj pa se zgodi, da pri novogradnji zagori zaradi neustreznega dimnika. Še vedno pa je na našem območju veliko starih gradenj, zato so dimniški požari velika težava. Starejši dimniki Vodja četrte izmene Poklicne gasilske enote Celje Robert Kolar: »S preventivo se da storiti veliko in res bi bilo manj nesreč.« morda niso dobro izolirani ali so neustrezno zgrajeni. Ljudje pa imajo poleg dimnika naložene stvari, kot sta les in papir. Že tu lahko storijo veliko, če v neposredni bližini ne odlagajo gorljivih snovi. Dimnik najbolj seva in je zato pri kurjenju najbolj nevaren. Zanimivo je, da danes obstaja resnično veliko pripomočkov, s katerimi se da katastrofo preprečiti, pri čemer tudi ne stanejo veliko. A vendar ljudje ne pomislijo nanje. Drži. Toda kot sem že dejal, je vsakdanji tempo takšen, da ljudje o vsem tem ne razmišljajo. Včasih sta dovolj že osnovno znanje ali previdnost. Če na primer na štedilniku zagori olje, ugasneš plin ali električno ploščo in posodo pokriješ s pokrovko, saj s tem preprečiš dotok kisika. Obstaja negorljiv prt, ki ga lahko samo raztegneš čez gorljivo snov in prav tako onemogočiš dotok kisika. Imamo gasilne aparate, ki jih večina ljudi nima v kuhinji, čeprav bi jih bilo dobro imeti pri roki. Obstaja tudi posebna ampula bonpet, ki pri visoki temperaturi poči, pri čemer gasilna tekočina lahko pogasi požar. Tudi pozorni moramo biti. Če nekaj počnemo, moramo biti pri tem popolnoma prisotni in pazljivi. In če se kaj zgodi, nas ne sme zgrabiti panika . Panika nikoli in v nobeni situaciji ni dobra. Gre za trenutek, ki v večini primerov nek odziv pripelje do negativnega izida. Velikokrat se je zgodilo, ko smo prišli posredovat ob požaru v stanovanje, da se je oseba tudi poškodovala. Ko je zagorelo olje na štedilniku, ga je v paniki poskušala zliti v umivalnik ali skozi okno. Pri tem se je tudi opekla. Torej oseba ravno zaradi panike ravna tako, da dobi tudi telesne poškodbe, poleg tega se požar hitreje razširi in povzroči še večjo škodo. Se vam zdi, da je več požarov v mestih ali na podeželju? Kmetije na podeželju so nekoliko specifične. Ljudje imajo na gospodarskih poslopjih ogromno gorljivega materiala. Vendar ne bi mogel reči, da je na kmetijah, če pride do požara, razlog velikokrat malomarnost. Zgodita se na primer samovžig sena ali napaka na električni napeljavi, kljub temu da so ljudje previdni. Je pa enako kot v mestih, preventiva in skrb za varnost morata biti na prvem mestu. Vedno je treba gorljive snovi ločiti od negorljivih. Pogosto na podeželju zagorijo seniki, ker seno ni dovolj suho, zgodijo se kemične reakcije, na katere ljudje ne morejo vplivati, in lahko pride do nesreče. Vas kdaj ljudje pokličejo za kakšno posredovanje, ki morda ni nujno in bi lahko zadevo rešili sami? Seveda ljudje včasih kličejo zaradi dogodkov, ki morda sploh ne spadajo na področje našega dela. Vsako leto imamo kar nekaj primerov reševanja živali. Mačke na drevesih so najbolj aktualne. Če mačka spleza na drevo, se bo tudi vrnila nazaj dol, to je splošno znano. Nekateri ljudje tega ne razumejo. Ampak praviloma se na takšno reševanje vedno odzovemo. Tu smo, da pomagamo. Je pa ob tem seveda treba vedeti, da so pri takšnem reševanju lahko težave, postavitvene površine za gasilsko opremo niso vedno primerne, z avtomobilom ali lestvijo tudi ne moreš vedno dostopati do kraja, tudi gasilci smo kdaj v nevarnosti pri tem. Nismo pa nikoli odklonili pomoči. Veliko živali smo rešili tudi iz različnih kanalov ali ko so bile zasute. Gasilci ste eni tistih, ki ste ves čas dosegljivi. Ali ljudje pokličejo in vprašajo morda za katero stvar, s katero bi se samozaščitili? Na leto je takšnih klicev od deset do petnajst. Nikoli ni težav s tem, da ljudem ne bi svetovali. Če morda ne moremo odgovoriti na dokaj specifično vprašanje, klicatelj dobi odgovor zagotovo v eni uri. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA Oktober je mesec požarne varnosti. Gasilci so v svojih občinah, krajih in krajevnih skupnostih pripravili številne aktivnosti, vaje in prikaze posredovanja ob različnih nesrečah, za krajane so ves čas na voljo za nasvete in osveščanje o tem, kako delovati preventivno. Ljudje za svojo lastno varnost in varnost svojega premoženja še vedno storimo premalo. Tako poklicni kot prostovoljni gasilci imajo isto poslanstvo - pomoč ljudem. In tega se zaveda sleherni gasilec. Kljub temu poudarjajo, da smo ljudje nekoliko razvajeni. Mislimo, da bodo gasilci na kraju že v naslednjem trenutku po našem klicu, kadar Izpostavljamo štiri stvari, ki lahk preprečijo katastrofo! Požarna odeja Požarna odeja je namenjena gašenju majhnih požarov. Sestavljena je iz materialov, ki so odporni proti ognju. Odeja je uporabna v kuhinji in jo lahko za primere nesreče prepognete za lažje shranjevanje. Če v kuhinji na primer izbruhne požar na štedilniku, z odejo samo prekrijemo goreči del. Tako prekine dovod kisika do ognja. Pri uporabi požarne odeje je pomembno, da so roke zaščitene. Bonpet ampula ' _3 Ampula je učinkovito gasilno sredstvo za požarno zaščito manjših zaprtih prostorov brez stalne prisotnosti ljudi. Pri požaru v zaprtem prostoru se z naraščanjem temperature segreje tudi gasilna tekočina, ki se razteza v stekleni ampuli. Njeno raztezanje povzroči, da se steklo zdrobi, vsebina pa pade v prostor, kjer se začne gašenje. Na površini gasilne tekočine nerazpadle snovi tekočine tvorijo film, ki preprečuje ponoven vžig. Foto: bonpet.si Senzor ogljikovega monoksida Ogljikov monoksid je plin, ki nastaja pri nepopolnem gorenju trdnih, tekočih in plinastih goriv. V prostor se sprošča zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih peči. Zaradi vdihovanja ogljikovega monoksida, ki je tudi posledica požara, v Sloveniji umrejo tri osebe letno, zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom kot posledica nepravilnega delovanja plinske peči pa je število smrti še višje. Zastrupitev s tem plinom, če oseba preživi, pogosto vodi v trajno invalidnost, saj plin poškoduje možgane. Največja možnost zastrupitve s Gasilni aparat Gasilni aparati so zelo koristni predvsem pri gašenju požarov v začetni fazi, vendar je to uspešno le s pravim tipom gasilnega aparata. Glede na gorečo snov in njene lastnosti razlikujemo štiri skupine požarov. Skupina A: gorijo trdne snovi, večinoma organske narave, ki običajno zgorijo s tlenjem, na primer les, papir, slama, tekstil, oglje, avtomobilske gume. Skupina B: gorijo tekoče snovi ali snovi, ki se utekočinijo zaradi vročine, na primer bencin, benzol, olja, maščobe, laki, bitumen, eter, alko- Kaj moramo vedeti o gasilnih aparat - Gasilne aparate razlikujemo glede na vrsto gasilnih sredstev in glede na način, kako so izdelani. Ločimo aparate, ki niso pod tlakom, in tiste pod stalnim tlakom. Pri gasilnikih, ki niso pod tlakom, je treba najprej odpreti vgrajeno ali zunanjo plinsko kartušo, nato traja približno dve sekundi, da se ustvari dovolj velik tlak. - Standardni gasilnik za gospodinjstvo je z gasilnim praškom za skupine požarov ABC s ponavadi 6 kg gasilnega sredstva. - Gasilni aparati z vodo so primerni le za gašenje požarov skupine A (tleče trdne snovi). Pri uporabi gasilnih aparatov z vodo na električnih napravah z nizko napetostjo (pod 1000 V) je treba imeti varnostno razdaljo vsaj meter, pri na- NAŠA TEMA 13 o »oljša Na podeželju bolj povezani Vsak pozna vsaj enega gasilca, ki lahko svetuje, kako pomagati pride do tega, da potrebujemo pomoč. Gasilci seveda pridejo hitro. Vendar sta pomembni tudi vprašanji, ali znamo ljudje samozaščitno ravnati in kaj storimo za to, da se nesreča ne bi zgodila. o v domu Poklicni gasilci opravljajo svoje delo poklicno, medtem ko prostovoljne gasilce v naši državi združuje Gasilska zveza Slovenije. Na terenu, ko morajo gasilci posredovati, razlike med njimi niso opazne. Poklicni gasilci so le nekoliko bolj specifično opremljeni za posamezne primere posredovanj - v prometnih nesrečah ali nesrečah z nevarnimi snovmi. Vse druge, to je naravne nesreče lahko obvladujejo prostovoljni gasilci, ki delujejo na območju svojih občin. Med gasilskimi zvezami, ki na Celjskem pokrivajo večje območje, je Gasilska zveza Vojnik-Dobrna, ki letos predseduje vsem zvezam naše regije. »Vse enote v naši zvezi smo opremljali dvajset let, v zadnjih letih predvsem z gasilskimi vozili, zato lahko vsaj v našem primeru rečem, da imamo dobro in sodobno opremo,« pravi predsednik zveze Beno Podergajs. Ni pa povsod enako. »Marsikaj slišim na terenu, da v nekaterih zvezah ni tako in Predsednik GZ Vojnik-Dobrna Beno Podergajs: »Pomembno je, da si ljudje znajo pomagati tudi s preventivnimi nasveti.« da bi bilo treba glede opreme v določenih zvezah in društvih storiti še marsikaj,« še dodaja. Njegovo mnenje o posredovanjih na terenu je enako kot mnenje poklicnih gasilcev. »Opažamo, da so ljudje tudi nekoliko razvajeni, od gasilcev pričakujejo, da se bodo odzvali tudi ob primerih, ki morda ne spadajo na področje gasilskega dela.« Čeprav se gasilci sicer vedno odzovejo, tudi Podergajs opozarja na nujnost osveščanja o preventivi. »Tudi sami v zvezi in društvih v krajih na našem območju z osveščanjem in s predavanji poskušamo vzgajati ljudi na področju samozaščite. Ker z osveščanjem dosežemo manj posredovanj, saj je samozaščita učinkovita in pogosto prepreči nesrečo. In tudi ljudje vedo, kako si med seboj pomagati,« dodaja. Poudarja tudi, da je na podeželju morda drugačna situacija kot v mestih. Gasilska zveza Vojnik-Dobrna na primer pokriva dve občini, v katerih živi približno enajst tisoč prebivalcev. »V naši gasilski zvezi pa je operativnih in drugih članov, ki so kakorkoli vpeti v gasilstvo, približno tisoč. To pomeni, da je vsak deseti izobražen na področju pomoči v nesrečah. Torej vsak pozna nekoga, ki mu lahko svetuje in s svojim preventivnim delovanjem v okolju pripomore k večjemu zavedanju o tem, kako si med seboj pomagati, ko pride do trenutka, ko je pomoč potrebna,« dodaja sogovornik. SIMONA SOLINIČ tem plinom je ponoči med spanjem ali kadar ima oseba plinsko peč na notranji vlek zraka vgrajeno v prostoru, ki ga ne prezračuje dovolj. Za zaščito je priporočena vgradnja enega senzorja v vsako etažo doma, če je kurilna naprava v bivalnih prostorih. Predvsem je priporočljiva namestitev senzorja v vsaki spalnici in na hodniku. Naprava naj bo, če je možno, nameščena na sredini stropa. Cena znaša od 20 do 50 evrov. hol, stearin, parafin. Skupina C: gorijo plini, na primer metan, propan, vodik, acetilen, zemeljski plin, mestni plin. Skupina D: gorijo kovine, na primer aluminij, magnezij, natrij, kalij in njihove zlitine. Cene gasilnih aparatov so različne, in sicer glede na velikost. ih? pravah z visoko napetostjo (čez 1000 V) jih ne smemo uporabljati. - Gasilne aparate z gasilno peno uporabljamo na zasebnem in obrtniškem področju kot tudi v industriji. Primerni so za za požare iz skupin A in B. Pri gorečih tekočinah tlak hlapov tako pade, da tekočina ne more več proizvajati zadostne količine gorljivih hlapov. Poleg tega pena Na Celjskem je osem gasilskih zvez, in sicer GZ Celje (14 PGD), GZ Laško (8 PGD), GZ Radeče (4 PGD), GZ Slovenske Konjice (7 PGD), GZ Šentjur (12 PGD), GZ Šmarje pri Jelšah (24 PGD), GZ Vojnik-Dobrna (6 PGD) in GZ Zreče-Vitanje (6 PGD). OB ROBU Ko nasvet prepreči katastrofo Pred leti mi je kolega gasilec dejal, naj vedno na jeklenki zaprem ventil za dotok plina, ko neham kuhati. Vedno. Četudi bom plin potrebovala že čez pol ure. Še danes temu človeku nisem povedala, da mi je s tem nasvetom rešil življenje. Dobesedno. Ravno v teh dneh mineva leto, odkar bi se lahko zgodila tragedija. Zaradi dotrajanosti plinske cevi, ki vodi od jeklenke do štedilnika, je prišlo do uhajanja plina. Če ventila na jeklenki ne bi zapirala, bi plin uhajal ves čas in bi ponoči napolnil prostor, ne da bi to vedela. Takrat bi bila potrebna samo ena iskra... Pomembno sporočilo je: ni spuščala jeklenka. Dotrajana je bila namreč druga napeljava, na katero sem - kot nešteto ljudi - v vseh teh letih pozabila. In ta primer je odprl vprašanje rednega letnega vzdrževanja. Kdaj sem sploh nazadnje zamenjala cev za plin? Regulator plina? In je bila jeklenka tista, ki sem se je bala . Vam morda doma vodni grelec dela »malo čudno« in si rečete »saj bo še zdržal«? Vmes potem tako ali tako pozabite, da bi lahko bilo z njim kaj narobe. Ni časa za menjavo. Ni denarja. Potem se zgodi kratek stik. Kdo je kriv oziroma kdo je odgovoren za to, da pride do požara in škode? Škoda zaradi požara se ne meri v nekaj deset evrih za popravilo. Praviloma se meri v nekaj tisočih evrih. Kolikokrat smo že v zadnjih letih poročali o tem, da je na Celjskem ogromno starejših hiš z neustreznimi dimniki in dimniškimi napeljavami, in osveščali o tem, da bi bilo stanje treba urediti. Kurilne sezone minevajo, dimniški požari se vrstijo. Glavni razlog? Še vedno neustrezno urejeni dimniki. Mimogrede. Javnost zelo rada bere o tragedijah in katastrofah. Pri tem v vsakem posamezniku v ozadju tiči psihološki fenomen v smislu »hvala bogu, da se to ni zgodilo meni«. Javnost nerada bere nasvete, kako ravnati, da do tragedije sploh ne bi prišlo. Če bi to ljudje brali, bi danes vsak doma imel gasilni aparat. Vedel bi tudi, kako ga pravilno uporabiti... Vi veste? Ali pa bi enostavno »pogrnili« na usodnem izpitu, če bi zagorelo pri vas doma? Če gasilni aparat doma sploh imate. - Vedno imejmo dovolj veliko varnostno razdaljo do ognja, saj je domet vode ali praška do pet metrov in se šele pri tej razdalji razvije poln učinek gasilnega sredstva. - Vedno gasimo v smeri vetra, nikoli proti njemu. - Požar vedno gasimo od spodaj in gasilni oblak usmerimo v žarišče požara. - Vedno gasimo v sunkih (s presledki). Tako se ne bo zgodilo, da bi se gasilni aparat prehitro izpraznil. (najkrajši čas škropljenja 6-kilogramskega gasilnega aparata z gasilnim praškom traja približno 10 do 12 sekund). To pravilo ne velja, ustvari penasto preprogo, ki ne prepušča kisika. - ABC gasilni aparati z gasilnim praškom delujejo tako, da ohladijo in zadušijo ognjene zublje. ABC gasilnih aparatov z gasilnim praškom ne smemo uporabljati pri visoki napetosti (čez 1000 V), pri uporabi na električnih napravah z nizko napetostjo (pod 1000 V) je treba imeti varnostno razdaljo vsaj meter. Za skupino D se dobijo posebni gasilni če gorijo bencin, olje ali maščoba, ki jih je treba pogasiti naenkrat. - Če gori plin, gasilni aparat usmerimo neposredno v mesto, kjer uhaja plin. Plinsko pipo zaprite tako hitro, kot je le mogoče, da preprečite nadaljnje uhajanje plina. - Če je možno, uporabljajte več gasilnih aparatov naenkrat. - Gasilnih aparatov nikoli povsem ne izpraznite, da boste imeli rezervo v primeru nenadnega novega izbruha. - Gasilni aparati v zadostnem številu naj bodo vedno na dobro vidnem in lahko dostopnem mestu. Vsako leto naj jih pregleda serviser. Po uporabi je treba gasilne aparate ponovno napolniti, tudi če so le delno izpraznjeni. aparati s kovinskim gasilnim praškom. - Gasilne aparate na ogljikov dioksid uporabljamo pri požarih skupin B (gorljive tekočine) in C (gorljivi plini), na primer v kuhinjah, laboratorijih in delavnicah, in delujejo tako, da hladijo in ogenj zadušijo. Ogljikov dioksid je gasilno sredstvo brez škodljivih ostankov, s katerim lahko brez posledične škode gasimo tudi elektronske naprave. Vir: GZS Ko gasilci izgubljajo dragocene sekunde zaradi brezvestnih voznikov H , a ' -'F* ^ ^■ffi*' I ■ iflfB * ^ I t i f! 1 r -V, 14 KRONIKA »Bilo je temno kot v rogu, reševalci in gasilci smo nemo opazovali, kako ogenj požira >Korošico<,« so zapisali člani celjske postaje gorske reševalne zveze Slovenije, ki so bili na kraju in so posneli ti fotografiji. Sloviti Kocbekov dom popolnoma uničen Na Korošici zagorelo že v preteklosti Petkov požar v Kocbekovem domu na Korošici na območju Luč je zagotovo eden največjih v celjski regiji v zadnjih letih. Škode je namreč kar za 400 tisoč evrov. Celjski kriminalisti preiskave še niso popolnoma končali. Trenutno preiskujejo sum kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti. Ognjeni zublji so priljubljeno planinsko kočo popolnoma uničili. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so bili v času požara v koči trije tuji državljani, 41-letna državljanka Poljske, ki sicer biva na območju Za-dra na Hrvaškem, in njena mladoletna sinova. Družina je nameravala v koči prespa-ti. V tako imenovani zimski sobi, ki je za obiskovalce odprta ves čas - dom je v tem času že obratoval v zimskem režimu in bil zaprt - so našli plastenko s tekočino, ki jo je 41-letnica v dobri veri, da je v njej voda, nameravala prekuhati na plinskem štedilniku in pripraviti čaj. Pri tem je prišlo do vžiga tekočine. »41-letnica, ki jo je ogenj poškodoval po obrazu, vratu, prsnem košu in rokah, je plinski štedilnik takoj ugasnila, vnetljivo tekočino pa poskušala odstraniti iz objekta, pri čemer se je najverjetneje del polil, tako da je celoten prostor zajel ogenj,« so v izjavi za javnost zapisali celjski policisti. Vsi trije so se sicer uspeli rešiti iz gorečega prostora. Največje poškodbe ima mati, eden od sinov je lažje poškodovan po roki in stopalu, drugi sin poškodb ni dobil. Na kraj so po obvestilu o požaru prišli gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Kamniška Bistrica, Kamnik in Luče ter tudi gorski reševalci GRS Celje in Kamnik. Večino Notranjost uničenega doma. (Foto: Beno Karner, Planinsko društvo Celje - Matica) reševalcev in opreme je na kraj dogodka pripeljal helikopter policije, s katerim so člane družine tudi odpeljali v UKC Ljubljana. SIMONA ŠOLINIC Znan Kocbekov dom dan po uničujočem požaru. (Foto: Beno Karner, Planinsko društvo Celje - Matica) Kocbekov dom na Korošici leži na višini 1.808 metrov ob južnem vznožju Ojstrice. Prvo kočo je leta 1876 postavilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Leta 1881 je pogorela, naslednje leto so zgradili novo. Planinsko društvo Celje je dom v preteklosti večkrat obnavljalo. Leta 1990 so začeli dom postopoma posodabljati. (Foto: Beno Karner, Planinsko društvo Celje - Matica) Načrtujejo gradnjo novega doma Številka računa za prostovoljne prispevke je: 051 008 015 958 723, sklic 00 005, Kocbekov dom na Korošici. Kocbekov dom je že od nekdaj priljubljena planinska postojanka in izhodišče za številne poti na okoliške vrhove. Nedavni požar v zimski sobi je kočo povsem uničil, pravi Mirko Dober-šek, predsednik Planinskega društva Celje - Matica, ki je lastnik postojanke. Vse člane društva in planince iz vse Slovenije je dogodek pretresel. »Požar je vzel 15 let našega prostovoljnega dela,« pravi Doberšek. Toliko časa je namreč društvo obnavljalo dom s pomočjo posojil in s prostovoljnim delom. »Prenova je bila končana šele letos, ko smo uredili nova stranišča in s pomočjo denarja z mednarodnega razpisa namestili fotovoltaiko, s čimer smo povečali električno jakost v domu. Spomladi bi dom spet odprli in zaživel bi brez bremen kreditov ter lepo urejen. Uspelo nam je namreč poplačati kredite v višini 150 tisoč evrov, tako da nismo nič dolžni,« povzema tragedijo Doberšek in dodaja, da je uničen eden najlepših domov v tem delu Savinjskih Alp, ki je bil znan tudi po vsakoletni nogometni tekmi na najvišje ležečem nogometnem igrišču pri nas. Na srečo zavarovan Na upravnem odboru društva so že določili gradbeni odbor in se odločili za gradnjo nove koče, saj druge možnosti ni. Kot pravi Mirko Doberšek, ocenjujejo, da bo naložba stala od 400 do 500 tisoč evrov, saj bodo dragi zlasti prevozi materiala s helikopterjem. Tudi nova koča naj bi imela vsaj 75 ležišč, kot jih je imela dosedanja. Kakšno rešitev predvidevajo za naslednjo sezono, Doberšek še ne ve, saj bodo o tem še razpravljali. Možno je, da bodo postavili začasno brunarico, ki jim jo je poleg lesa že ponudila pašna skupnost iz Luč. Pomoč ponujajo tudi številni planinci iz vse Slovenije, zato je društvo pri Abanki odprlo poseben račun, kamor lahko ljudje nakažejo svoje prispevke. Doberšek stavi na prizadevnost planincev in prostovoljno delo, računa pa tudi na pomoč širšega gospodarstva regije. »Na srečo smo imeli dom zavarovan, letos celo za malo več, saj je bil bolje urejen,« zaključuje predsednik društva. TATJANA CVIRN Dom na Korošici je bil odprt od 15. junija do 15. septembra, v zimski sezoni je bil planincem na voljo bivak, medtem ko so morali ključ zimske sobe prevzeti na kmetiji Mlinar v Podveži pri Lučah, kjer so obiskovalce tudi popisali. PD Celje - Matica ima več postojank, poleg Kocbekovega doma na Korošici še Frischaufov dom na Okrešlju, Dom planincev v Logarski dolini in razgledno točko Orlovo gnezdo. KRONIKA 15 Vendarle dosegli Ste vedeli za to pomembno novost? Letos je začela v praksi veljati posebna novost, ki je vezana na razporeditev vozil na avtocesti v primeru posredovanja intervencijskih vozil. Na nujnost te spremembe so opozarjali ravno gasilci. Trideseti člen Zakona o pravilih cestnega prometa zdaj namreč določa: »V primeru ustavljanja ali zastoja prometa na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer morajo vozniki med kolonama vozil takoj vzpostaviti reševalni pas, ki je dovolj širok za varno vožnjo intervencijskih vozil. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na ostalih prometnih pasovih, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.« Gre torej za novost, da se lahko zdaj vozniki umaknejo intervencijskim vozilom, ki hitijo na kraj nesreče, tudi skrajno desno na odstavni pas. Do uveljavitve te novosti so se vozila lahko umaknila namreč samo do skrajnega roba desnega pasu. To je namreč pomembna stvar, saj se za nujna vozila tako ustvari več prostora. SŠol Drugo leto s na tem odse pet enak nadzor i Zaenkrat sekcijskega merjenja hitrosti ^^ še ni Sistem merjenja povprečne hitrosti vožnje na avtocestnem odseku čez Trojane, na podlagi katerega je policija kršiteljem izrekala globe, je začel delovati konec januarja letos. Po okvari ene od kamer sistema merjenja povprečne hitrosti vožnje na odseku štajerske avtoceste čez Trojane, so dobavitelji ta sistem za t. i. sekcijsko merjenje hitrosti na tem odseku odstranili. Kot je znano, je šlo za pilotni sistem, na podlagi katerega je policija izrekala kazni kršiteljem. Pri Darsu so se po okvari odločili, da bodo pripravili razpisno dokumentacijo za novo tovrstno opremo. Razpis bo objavljen, ko bodo končani dogovori s policijo. »Objavo javnega razpisa sicer načrtujemo predvidoma do konca tega meseca. V objavi javnega razpisa bodo v razpisni dokumentaciji razvidni tudi avtocestni odseki, na katerih bodo namestili sistem merjenja povprečne hitrosti,« so sporočili iz Darsa. Kršiteljev je manj Takšen sistem merjenja povprečne hitrosti na odseku štajerske avtoceste med Trojanami in Podmiljem proti Ljubljani se je izkazal za pozitivnega pri umirjanju hitrosti vožnje in povečanju prometne varnosti. Število nesreč se je občutno zmanjšalo, še dodajajo v Darsu. Povprečna hitrost, s katero vozniki vozijo na tem odseku, se je po njihovem zmanjšala, pri čemer se tudi ni povečalo število voznikov, ki so jo bistveno prekoračevali pred uvedbo sistema. Analize hitrosti pred postavitvijo sistema so namreč pokazale, da je kar nekaj voznikov peljalo skozi predore s hitrostjo več kot 150 kilometrov na uro. »Glede na stanje pred namestitvijo sistema, ko je hitrost 110 kilometrov na uro prekoračilo trideset odstotkov vseh vozil, predstavlja zdajšnje stanje bistveno izboljšanje. Analiza prometnih nesreč še ni bila izdelana, ker še nimamo vseh podatkov o letošnjih prometnih nesrečah. Za postavitev sistema smo namreč analizirali podatkovno bazo prometnih nesreč policije za triletno obdobje. Analiza letošnjega leta bo narejena konec leta, po naši oceni pa se je varnost izboljšala,« so sporočili iz Darsa. Na podlagi analiz, ki so bile izdelane za potrebe prihodnje postavitve sistemov sekcijske-ga merjenja hitrosti, je odsek štajerske avtoceste čez Trojane predviden tudi za nov sistem merjenja povprečne hitrosti. »Nov sistem bo nameščen do začetka poletja 2018 in bo zaobjel vse štiri predore na odseku med Vranskim in Blagovico ter obe smerni vozišči avtoceste, proti Ljubljani in proti Mariboru. Dosedanji sistem je bil namreč omejen le na smerno vozišče avtoceste proti Ljubljani (na tem odseku sta predora Trojane in Podmilj), v preostalih dveh predorih (Ločica, Jasovnik) je promet potekal brez nadzora,« še pojasnjujejo pri družbi za avtoceste. SŠol, foto: SHERPA Kamenik bo moral v zapor Končalo se je sojenje za napad na policista Na okrožnem sodišču se je minuli teden končalo sojenje Konradu Ka-meniku zaradi napada na policista Policijske postaje Slovenske Konjice. Policist Alan Hrapot je bil v napadu lažje poškodovan. Sodnica Saša Kovačič je Kameniku dosodila leto zaporne kazni. To kazen je združila s kaznijo iz drugega kazenska postopka, kjer je bil obsojen za enako kaznivo dejanje, in mu tako izrekla enotno kazen dve leti in enajst mesecev zapora. Kamenik je sodno dvorano zapustil med razlago sodbe in dejal, da se ne bo pritožil ter zaprosil za predčasno prestajanje zaporne kazni. Kot smo že poročali, je Konrad Kamenik 10. maja letos vkorakal na konjiško policijsko postajo, se želel pogovoriti s tamkajšnjim komandirjem, nato je fizično napadel njegovega namestnika Alana Hrapota, ki zdaj Policijsko postajo Slovenske Konjice tudi vodi. Kamenika sta nato umirila in vklenila dva policista, a še vedno ni prenehal groziti. Govoril naj bi, da bo ubil prvega konjiškega policista, ki ga bo videl. Umiril naj bi se šele, ko so prišli kriminalisti iz Celja, ki so nato prevzeli preiskovanje dogodka. Kamenik je od dogodka v priporu, kjer bo ostal tudi do pravnomočnosti sodbe. SŠol Našli neznano tekočino Sredi preteklega tedna so delavci na območju novogradnje poslovne stavbe v Petrovčah med pospravljanjem našli kovinski sod, iz katerega je iztekala neznana nevarna snov. Na kraj so prispeli celjski poklicni gasilci in gasilci iz Žalca in Levca. Med posredovanjem so ugotovili, da je šlo za približno 150 litrov mešanice naftnih derivatov. Gasilci so protipožarno zavarovali kraj dogodka, preprečili nadaljnje iztekanje, prečrpali tekočino in jo prepeljali v začasno skladiščenje v za to namenjene prostore v svoji enoti, kjer jo bo prevzel koncesionar, ki jo bo odpeljal za uničenje. Hudo se je poškodovala Pretekli teden se je pri mostu čez Savinjo v Celju, in sicer pri Savinjskem nabrežju, zgodila huda nesreča. Z mosta je namreč padlo mladoletno dekle. Na kraj so prispeli ekipe nujne medicinske pomoči, celjski poklicni gasilci in policisti. Mladoletnico so uspeli rešiti, a naj bi utrpela hude telesne poškodbe, zaradi katerih se še vedno zdravi v Splošni bolnišnici Celje. Kriminalisti okoliščine primera še preiskujejo. Skoraj istočasno trčila v divjad V ponedeljek sta se na Celjskem zgodili kar dve nesreči, kjer sta voznika trčila v divjad. Prva se je zgodila na območju Bistrice ob Sotli, druga na območju Levca. Obe nesreči sta se zgodili skoraj istočasno, in sicer med šesto in sedmo uro zjutraj. Voznika nista bila poškodovana. Našli bel prah Velenjski policisti bodo zaradi prometa z mamili kaznovali Velenjčana in Celjana. Pri obeh so v hišni preiskavi v začetku tega tedna zasegli drogo. V Velenju so našli tri zavitke z belim prahom, digitalno tehtnico in več tablet. Pri Celjanu so našli zavitek heroina. Doma hranila orožje in drogo Konjiški policisti so minuli teden v sodelovanju s policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov na tamkajšnjem območju opravili hišno preiskavo pri dveh občanih, starih 67 in 35 let, in pri njiju zasegli kup orožja. Našli so namreč 12 kosov dolgocevnega orožja, med katerim je bilo šest kosov vojaškega orožja, večjo količino raznih delov vojaškega orožja, dva bokserja in večjo količino raznovrstnih nabojev ter vojaških vžigalnikov. Pri njiju so našli celo približno 50 sadik konoplje in približno kilogram posušene konoplje. Dvojico so po prijetju privedli tudi na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Preiskovalni sodnik je za oba odredil sodno pridržanje. Zaradi posesti lovskih pušk, streliva in hladnega orožja bodo policisti zoper njiju uvedli še postopek o prekršku zaradi kršitve določil Zakona o orožju. Foto: PU Celje Za orožje nista imela ustreznih dovoljenj ... ... za drogo seveda tudi ne ... 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo aliodlično storitev? POZOR! 1 t-- Preglejte aktualno ponud ^oj Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov in hišni sejem podjetja Uniforest V soboto, 14. oktobra, je bilo v Latkovi vasi pri Preboldu že četrtič zapored sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Slovenije Uniforest 2017. Hkrati je je bil tudi hišni sejem podjetja Uniforest. Na tekmovanju je sodelovalo šest društev lastnikov gozdov. Sestavljali so 13 ekip, v katerih so bili po trije tekmovalci. Tudi letos so bile med tekmovalci tri predstavnice nežnejšega spola. Kot posamezniki in ekipno so se pomerili v disciplinah kom- biniran rez, precizni rez, zasek in podžagovanje, podiranje na balon in kleščenje. Prvo mesto ekipno je zasedla ekipa Brlec, drugo mesto ekipa Duseti Šoštanj in tretje ekipa Gornji Grad. Med posamezniki je prvo mesto v skupnem seštevku zasedel Janko Mazej, za kar je prejel rezalne klešče RK 250 podjetja Uniforest, drugo mesto je zasedel Marko Jelšnik in tretje Mihael Brlec. Obenem je bilo ta dan še prvo izbirno tekmovanje za ZGS OE Celje - Agra 2018, kjer je prvo mesto zasedel Darko Uratnik, drugo Aleksander Bobovnik in tretje Stanislav Bobovnik. Lepo vreme je privabilo veliko obiskovalcev, ki so si poleg tekmovanja lahko ogledali demo predstavitev rezalnih klešč RK 250 na bagru, novega rezalno-cepilnega stroja Titan 42/20, rezalno-cepilnega stroja Titan 40/20 premium z do-zirno mizo, vitla s konstantno vlečno silo 70 GK ter cepilnik Titanium podjetja Uniforest, traktorje Massey Ferguson podjetja Agritech in prikolico podjetja Profi Kmet. Dodatno je prodajalna Uniforest na ta dan ponujala obilo popustov. Še posebej je bilo poskrbljeno za najmlajše, saj so lahko uživali v ustvarjalni delavnici, ki so jo izvedle animatorke Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Foto: Tomaž Škorjanc Zakaj Hyundai? вмго№ВТ, 1 Najbolj prodajan' B Tucson že za 19.990iL" H.T i k l^hrii'j 1 Najboljši avto и i20 že za 109 ■ iSi^ J JsfiiS^ 1 A " (QlimQbile O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo Zdaj boš stisnila zobe zanju! < Tedaj sem >borbala< za Luko in Liu. Na primer v Beogradu sem opazovala Bogdana, da prezeba. Pa sem >fajtala< zanj.« zanimala. Luka niti nima časa, da bi razmišljal o lumparijah. V dijaškem domu vlada red. Še vedno je odličnjak. Morda je hči bolj po mami. Je pridna, a bomo videli čez nekaj let. Še pred nekaj leti sta z možem redno vstajala zelo zgodaj in pretekla tudi do 20 km pred službo. Zdaj to počneva redkeje. Otroka sta zrasla in zato imam več časa čez dan. Liu ima na primer štiri treninge na teden po uro in pol. Tisti čas izkoristim zase. Če pa nanese drugače, tečem tudi zjutraj. Kaj pa pravi šef, ko pridete utrujeni v službo? Saj ne pridem utrujena. Po 20 km teka pridem v službo polna energije, »naspidiriana«. Sem popolnoma zbujena, nadiham se svežega zraka in komaj čakam, da začnem delati, drugi so pa zaspani. Torej imate recept za delodajalce? Seveda. Toda mnogi dejansko nimajo časa teči pred odhodom na delo. Zato naj se gibajo vsaj po službi. Imam prijateljico, ki pravi, da mora, ko se vrne domov, najprej leči za pol ure. Zakaj pa? Po pol ure je še bolj utrujena kot prej. Saj ni treba teči, lahko greste na sprehod. Ko sem najbolj utrujena, pretečem deset kilometrov. Domov pridem kot nova. Med daljšim tekom začnemo razmišljati o marsičem. Kam vas odnese z mislimi? Ne vem. Na to vprašanje nimam odgovora. Grem v svoj svet, a ne znam povedati, o čem razmišljam. Očitno sem preveč osredotočena na tek. Katera kriza je hujša med tekmo, fizična ali psihična? Pojavi se bolečina v enem delu telesa, a izgine in se pojavi na drugem mestu. Tudi žulj nastane. A vse to moraš enostavno odmisliti. Psihična kriza pa te najeda. Če ne znaš najti izhoda, toneš globlje. V brezno sem padla lani v Šparti. Podzavestno sem si priklicala bolečine. Maserka je preverila moje noge in dejala, da je z njimi vse v redu. Mene pa so grozno bolele. In sem odstopila. Pri ultramaratonih v osemdesetih odstotkih odloča glava. Toda znali ste se tudi rešiti, kajne? Ko je v Šparti nastopila kriza, sem bila pred vzponom. Tedaj sem razmišljala o otrocih. Za en teden sem ju zapustila. Rekla sem si: »Zdaj boš stisnila zobe zanju!« Tedaj sem »borbala« za Luko in Liu. Na primer v Beogradu sem opazovala Bogdana, da prezeba. In sem »fajtala« zanj. Primorci pravijo, da najboljše ribe ne ulovi najboljši, najspretnejši ali najbolje opremljeni ribič, temveč tisti, ki je najbolj vztrajen . Da, pri mojem športu moraš biti res vztrajen. Tudi čez sebe moraš iti. Tekačev je iz leta v leto več. Sploh v zadnjih dneh je gneča ob Savinji. Pozna se, da je pred vrati Ljubljanski maraton. Ločim sezonske in redne tekače. A kakršnikoli že so, samo da tečejo. Osveščenost glede koristnosti gibanja je na visoki ravni. So štartnine na množičnih tekih visoke? Morda. Sama se krajših tekov ne udeležujem. Grem raje sama v naravo. Sicer je pa »Logarska« zelo ugodna, za 35 evrov dobiš še druge stvari. Za tek ob Blatnem jezeru je treba plačati 150 evrov, za Spartatlon več kot 500. Vzporednice? Recimo ta, da »Logarske« ne moreš primerjati z ostalimi. Toliko krajša je. Letos se mi je zdelo, da je bilo kar naenkrat konec. Po 75 kilometrih? Zablesteli ste tudi z izjavo na cilju v Logarski dolini, ko ste vi na kolesu spremljali Bogdana. Prav razhudili ste se. Če sem se morala. Kako sem bila jezna, ko je hotel odstopiti po 38 kilometrih. Dejal je, da se mu ne da več. Potem je dosegel dober čas, šest ur in petnajst minut. A moj mož zmore več. Prva vaša nepozabna izjava je nastala na dan, ko se je začela vaša tekaška kariera. A ko sem stala pred ogledalom? Da, rekla sem si, da takšna res ne morem na morje. Je lahko tek nevaren? Lahko. V Migojnicah me je ugriznil pes. Lastnik je bil poleg, a napada ni zmogel preprečiti. Skočila sem s pločnika na cesto, veliki ovčar me je vseeno uspel »šavsniti« v komolec. Kri je tekla, huje pa me ni poškodoval. Najlepši spomini? Prihod v Šparto s solzami v očeh po 245 kilometrih teka, zmaga od Celja do Logarske doline. Lepo bi bilo oboje ponoviti. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA, arhiv NT, osebni arhiv 28 REPORTAŽA »Kaj je bilo najtežje? To, da sem moral vsako jutro zelo zgodaj vstati.« Gregor Pompe je na ladji preživel dolge mesece in postal drug človek. Takšno delo sicer ni za vsakogar, a ga priporoča vrstnikom. Šola življenja na ladji Mlad Celjan Gregor Pompe se je »našel« pri delu na razkošnih križarkah »Tovrstno izkušnjo priporočam vsem mladim. Zame je bila to neke vrste šola življenja. Dala mi je toliko življenjskih in delovnih izkušenj, da se ničesar več ne bojim, povsod se bom znašel,« pravi mlad Celjan Gregor Pompe, ki se bo v prihodnjih dneh odpravil na novo pomorsko pot z ogromno razkošno ladjo. A na njej ne bo turist, ki uživa v vsem, kar ponuja križarjenje, ampak eden od množice zaposlenih z vseh koncev sveta, ki skrbijo za udobje in dobro počutje gostov. To bo njegova zadnja takšna delovna pot, pravi Grega, ki se je po treh polletnih odsotnostih od doma odločil, da je za nekaj časa dovolj spoznavanja sveta. Rad bi se ustalil, si našel delo in bil čim več z družino in dekletom, ki ga medtem po- trpežljivo čaka. »Za vsako zvezo je to resna preizkušnja,« pravi Grega, ki ga je dekle že na prejšnjih poteh podpiralo in spodbujalo, da je lažje preživel dolgo odsotnost. Malo izgubljen Številni mladi se po končani šoli iščejo, zanima jih tisoč in ena stvar, a nič ni tako odločilnega, da bi se z vsem srcem ogreli za eno. Podobno je bilo pri Gregorju. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo, a je hitro ugotovil, da to ni zanj. Prestavil se je na računalniško srednjo šolo v Velenje. Ker je že od otroštva obiskoval tečaj nemškega jezika, je bil uspešen na tovrstnih tekmovanjih in na praksi v Nemčiji. V Maribor je šel nato študirat računalništvo, a ni šlo čisto po pričakovanjih. »Imel sem krizo, v šoli nisem bil več zagnan, odločil sem se za premor in začel iskati službo. V Avstrijo sem se šel prijavit na zavod za zaposlovanje, da bi morda kaj našel v sosednji državi, saj imam certifikat C2 iz znanja nemščine, kar je najvišja raven,« pojasnjuje sogovornik, ki je vmes kar nekaj časa kot študent delal pri Mateju Nareksu v njegovi foto agenciji. Pomagal je pri vseh delih in se navdušil za fotografijo. Tudi sam je začel raziskovati to področje, ki se mu je zdelo zanimivo, a tudi delo med ljudmi na terenu mu je bilo všeč. Čudno povabilo V začetku lanskega leta je na elektronski naslov prispelo povabilo ladijske družbe Aida, češ da je bil izbran za delo na ladji in da naj pride na pogovor v Zagreb. »Najprej sem mislil, da je to kakšna potegavščina. Poklical sem na sedež družbe in potrdili so, da sem res vabljen.« Na hitro se je moral odločiti, saj je bil pogovor že naslednji dan. »Imel sem občutek, da nekaj iz tega bo. Tudi mama je nekoč delala na križarki, odgovorna je bila za vinsko ponudbo,« se spominja Gregor, ki je prišel na pogovor skupaj z dvajsetimi mladimi in bil po pisanju testa in ustnem zagovoru izbran za delo na ladji. »Ni bilo lahko. Moral sem poznati strokovno področje dela s fotoaparati in fotografiranje, zagotovo pa je bilo zelo pomembno tudi moje znanje nemščine. Če sem se včasih jezil, ko sem moral na tečaj, sem takrat spoznal, kako dobro in koristno je bilo. Vsem mladim priporočam, da se res učijo tuje jezike.« Napredovanje v pisarno Še nikoli prej ni bil na razkošni križarki in tako kot večina je imel pred očmi podobe uživanja na palubi, zabave, odlične hrane in vmesnih ogledov zanimivih krajev na obali. A to velja za tiste, ki so tam na počitnicah, ne pa za tiste, ki pridejo na ladjo delat. Spomladi 2016 se je po obsežnih pripravah in zbiranju najrazličnejših potrdil v Hamburgu vkrcal na svojo prvo ladjo Aido Stello, ki je To mu je bilo sicer všeč, ker je sistem na ladji naravnan tako, da se moraš dokazati, da dobiš novo priložnost. A delo v pisarni, ki ga je dobil na drugi ladji, je pomenilo dvanajst ur in več sedenja ob računalniku, obdelavo fotografij, skrb za tiskalnike in drugo opremo, kar je lahko po nekaj tednih zelo utrujajoče. »Menil sem, da bom imel po šestih delovnih dneh en dan prosto, ampak tega na ladji ni. Ves čas si vprežen, ne smeš pa delati več kot 14 ur na dan.« Zgornja nadstropja ladje so namenjena gostom, zaposleni živijo v spodnjem delu, kjer ponekod kabine nimajo niti okenca. »Na ladji ni vse samo lepo in tudi ne samo slabo, zaposleni smo imeli zelo lepe skupne trenutke, od zabav do skupnega pranja perila in vmesnega klepetanja. To izkušnjo priporočam vsem mladim.« Nepozaben severni sij A pri takšnem delu vse ni le črno, je tudi cel kup dobrih plati, pravi Gregor. Spoznal je vrsto novih prijateljev, ki so na ladjo prišli z vseh koncev sveta, in z njimi je preživel tudi veliko zabavnih in prijetnih trenutkov. Tudi z nekaj gosti je spletel prijateljstva. »Najbolj me je navdušila pestrost ljudi, ki so prisiljeni skupaj delati in živeti. S tem nastanejo dobra prijateljstva, ki se ne prekinejo z odhodom domov.« Edinega Slovenca je v tem času srečal na drugi ladji in zanimivo je, da je bil tudi on fotograf. Posebej privlačni so bili obiski kopnega, kamor so fotografi spremljali goste in jih tudi med ogledi fotografirali. Odkrival je lahko tako tople obmorske kraje Sredozemlja kot območja ledeno mrzlega severa. Z eno od ladij je namreč odplul celo na Grenlandijo in med norveškimi fjordi do Nordkapa ter videl čarobni severni sij, imenovan aurora borealis. »Takšne lepote so nepopisne, a kljub temu imam raje toplejše kraje,« pravi mladenič, ki se bo kmalu odpravil proti Kanarskim otokom. Na koncu tudi vse to postane enolično in gledaš predvsem prihodek, pravi Gregor, ki je imel na ladji hrano in pijačo zastonj, časa za zapravljanje pa skoraj nobenega in je plačo prihranil skoraj v celoti. Ko ga vprašam o višini plače, pove, da natančnega zneska ne sme razkriti, dobil naj bi približno 1.600 evrov na mesec. Veliko ali malo, naj presodi vsak sam. Nekaj je nesporno. »Ladja je kot nekdanja vojska, naučil sem se prati in likati perilo, skrbeti za čistočo sobe, saj so to tedensko preverjali, skratka, to je bila zame šola življenja. Mama je po prvem potovanju ugotovila, da sem postal drug človek. Sam sem zelo vesel za to izkušnjo,« zaključi Gregor Pompe. TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv nato odplula proti Sredozemskemu morju. »Prihod na ladjo je bil šok, sobice, v kateri sta le dve postelji, so res miniaturne, živiš z nekom, ki ga prvič srečaš. Vse sobe niti nimajo oken, saj so v spodnjih nadstropjih ladje, povsem ločene od tistih za goste.« Ko je prispel, je imel dve uri časa, da se je namestil, potem je moral na delo. »Na prvi ladji sem fotografiral goste, če so se s tem strinjali. Morali smo jih čim bolj navdušiti, da so se želeli fotografirati in da so nato fotografijo kupili.« Ker Gregor obvlada Fotoshop in se je izkazal pri vzdrževanju računalnikov ter fotoaparatov, je kmalu napredoval. PORTRET 29 Anton Novačan: znan neznanec Letos mineva 130 let od rojstva svetovljana in literata dr. Antona Novačana »Malo je tako pestrih in razburljivih biografij med slovenskimi literati, kot je Novačanova,« so prve besede, ki jih ponudi spletni biografski leksikon celjskozasa-vski.si v biografiji dr. Antona Novačana. Vsi sogovorniki in avtorji besedil o Novačanovem delu in življenju se strinjajo glede te raz-burljivosti življenja, enako glede tega, da je njegovo delo premalo cenjeno. Letos mineva 130 let od njegovega rojstva, čas, ko lahko spomin nanj ponovno oživimo. »Dr. Anton Novačan ni pomemben samo za Celje in za vso slovensko književnost, temveč je pomemben tudi nasploh za naš duhovni prostor. Kajti ni bil samo literarni ustvarjalec, temveč je bil tudi, kot je pri nas pogosto, politik in je bil prvi od tistih, ki so zahtevali samostojno slovensko državnost. Zato se danes kaže kot vizionarski, nekoč pa to ni bilo tako v ospredju. Njegova literatura podobno kot pri večini avtorjev, ki živijo v Celju, ni dovolj priznana. Enaka usoda je doletela tudi pisatelja Vladimirja Levstika, ki v naši zavesti nima mesta, kot bi ga moral imeti,« je razložil ddr. Igor Grdina, ki v novejšem času raziskuje dela dr. Antona Novača- Spomin na Antona Novačana hrani njegova literatura. na. Pred leti je organiziral simpozij o Novačanu, kjer so z različnih področij avtorji pripravili zapise o celjskem literatu. V Sloveniji se je Novačanu prvi poklonil Josip Vidmar, ko ga je prikazal kot upornika, svetovljana in nadarjenega literata, največ zaslug za izdajo Nova-čanovih del pri nas je imel Bruno Hartman, prav tako neutrudna je kulturna delavka Božena Orožen, ki je strnila njegovo zanimivo življenje. Potomec Celjskih grofov? Anton Novačan je bil rojen 6. julija 1887 v Za-dobrovi pri Celju in je kot nižješolec obiskoval celjsko gimnazijo, višjo šolo pa v Zagrebu, Karlovcu in Varaždinu. Še preden je doštudiral pravo v Pragi, je potoval v Pariz, München in Moskvo. Neverjetno voljo po raziskovanju sveta, ki ga je Leta 1930 sta se Anton Novačan in Josipina Mahne poročila v Vojniku. vodila že od mladih let, je pojmoval kot dediščino znane celjske grofo-vske družine. Prepričan je namreč bil, da je po vsej svoji mogočnosti, po obrazu in visoki miselnosti zagotovo potomec Celjskih grofov. Zato si je tudi zamislil dramsko trilogijo, v kateri bi bili v ospredju trije junaki, Herman II., Friderik II. in Ulrik II. Dokončal je le prvo knjigo, dramo Herman Celjski, ki je izšla leta 1928. »Drama o Hermanu Celjskem je najmočnejša drama o Celjskih grofih, ki jo je kdajkoli kdo napisal. To delo je res veliko, kajti ni samo dramska kronika, ni samo variacija na temo zgodovine, temveč je popolno dramsko besedilo, kjer se nietzschejanski nadčlovek sooča z zlim na eni strani in dobrim na drugi ter je proti obema zmagovit. Na koncu si v boju proti njemu zlo in dobro podata roko. To je precej nenavadna drama in težavna za uprizoritev, ker je drama idej, ki v slovenskih gledališčih nima pravih podpornikov,« je ocenil Grdina. V zgodovinski drami Herman Celjski je zapisal najlepše besede, ki so bile izrečene o grofih Celjskih. »Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj se tudi dviga k zvezdam.« V času pred prvo svetovno vojno je Novačan napisal dve knjigi novel in črtic Naša vas, dramo Veleja je napisal leta 1921. O njegovi poeziji ni veliko znanega, ker je nikoli ni zbral v samostojno knjigo. Zbral pa je obsežno zbirko sonetov Peti evangelij, v kateri je hotel upesniti Jezusovo življenje in njegov mi-sterij. Novačan politik Anton Novačan je doktoriral iz prava v Pragi. Čeprav je bil pravnik, je nihal med literaturo in politiko. Na koncu je pristal v diplomaciji. Povojni politični razvoj je Nova-čana postavil na čelo Slovenske republikanske stranke, majhne tvorbe, ki naj bi združevala kmete in delavce. Prvi med Slovenci se je po pisanju dr. Janka Prunka izrekel Novačan je bil več let tudi kraljevi diplomat, med drugim tudi konzul v Braili v Romuniji. Celjsko bitko so ovekovečili v Totem listu s karikaturo Alberta Sirka. za radikalno federalistično ureditev jugoslovanske republike in federalni status Slovenije v njem. Novačan je bil prepričan, da je federacija več kot avtonomija, to je popolna upravna samostojnost Slovenije. Kasneje je svoje politično prepričanje spremenil, saj na volitvah leta 1923 ni bil več izvoljen in se je iz republikanca prelevil v monarhista ter sprejel službo na dvoru kralja Aleksandra. Kralj ga je nagradil z diplomatsko službo, služboval je v Varšavi, Romuniji, Celovcu, Grčiji, na Baliju. Prekomerna vzkipljivost Anton Novačan je v zgodovinskem spominu zapisan tudi kot človek nemirne narave, kot nekdo, ki je bil nagnjen k pretepom. »Novačan je eden redkih slovenskih pisateljev, o katerem obstaja veliko slikovitih in sočnih anekdot. Ena govori tudi o tem, da je nekoč pomeril svoje moči tudi z najmočnejšim človekom na svetu v Pragi,« je dejal Grdina. Dr. Tone Kregar je v razpravi v reviji Zgodovina za vse povzel Novačano-vo celjsko bitko, ki je dobila oznako kar Celjska bitka. »Z močjo svojega telesa je v mladosti branil slovenske nacionalne interese in uveljavljal svoje politične ideje, sloves vročekrvneža pa je ohranil tudi v zrelejših letih. Konec leta 1939 je bil glavni akter neprijetnega dogodka v celjski kavarni Evropa, ki je zaradi družbene pomembnosti vpletenih ter drugih tudi narodno-političnih konotacij končno privedel do sodnega epiloga, obenem pa pri celjskih družabnih omizjih povzročil dobršno mero zabave, saj so nekateri najbolj duhoviti kronisti omenjeno zgodbo porogljivo poimenovali kar Celjska bitka«. Bolečina ob odhodu To je bil tudi čas, ki je Novačana odtrgal od doma. Leta 1942 je iz okupiranega Beograda zaradi strahu pred nemškim zaporom zbežal v Turčijo in nato v Jeruzalem, nato v Kairo, Italijo in Trst. Ni si upal v domovino, saj je bil nasprotnik komunizma in vedel je, da bo težko brzdal svoj jezik. Kot piše Josip Vidmar v svojih spominih, je Nova-čan dolgoletnega prijatelja prosil, naj njemu in ženi pomaga oditi v Argentino. Tam sta kupila kmetijo in se z njo preživljala. V letih loče- nostih od doma je pisal spomine in večino misli je namenjal Sloveniji in domačim. Delo na kmetiji ga je fizično izčrpalo, oddaljenost od doma pa ga je izžemala psihično, zato je leta 1951 nenadoma umrl. Zelo si je želel biti pokapan na domačem pokopališču v Vojniku. Njegova žena Pepuša je tej želji ugodila, saj je žaro z njegovim pepelom po mnogih peripetijah skrivoma prenesla leta 1966, ko se je vrnila v domovino. Pri rojstvu jo je določil za ženo Po več letih pogovorov je zdaj v SLG Celje Novačanu postavljeno spominsko obeležje. Na odkritju je bila tudi njegova nečakinja po ženini strani Magdalena Mahne Malone, ki je razkrila zanimivo zgodbo, kako sta se Anton in Pe-puša »zagledala«. »Moj stari oče Anton Mahne je bil tesno povezan z Novačanom. Bil je njegov sodelavec in kasnejši tast. Dedek mi je veliko pripovedoval o Novačanu. Ves čas je sledil njegovi življenjski poti, bil mu je nekakšen mentor. Z dedkom sta politizirala, oba sta bila liberalno usmerjena. Ko se je rodila moja teta Josefina, je bil Novačan na počitnicah. Prišel je v hišo Mah-netovih, jo vzel v naročje in rekel, da se bo z njo nekoč poročil. Da jo bo čakal, da bo odrasla in postala njegova žena. To se je zgodilo leta 1930, ko ju je v Vojniku poročil Fran Saleški Finžgar. Čeprav je No-vačan slovel kot moški, ki je imel rad veliko žensk, ji je ostal zvest in skupaj sta šla skozi bolečine.« »Morda je bil Anton Novačan, kot ga je označil Joža Glonar, veliko kolo brez osi v tistem obdobju svojega življenja, ki ga je posvetil politiki, a vseeno je to veliko kolo imelo svojo os, ljubezen do doma in domovine. Zaradi družbenih okoliščin domovine Novačan kljub svojemu hrepenenju ni več videl, a je bil z njo. Njegova beseda živi med nami, veliko kolo je vendarle doseglo svoj cilj,« je na recitalu v SLG Celju zaključila Sonja Mlej-nik, ki je s pomočjo ostalih članov Ljubiteljskega gledališča Teharje na podlagi besedila Božene Orožen pripravila kulturni program ob odprtju spominskega kipa na aleji slavnih v celjskem gledališču. BARBARA GRADIČ OSET Foto: domoznanski arhiv Osrednje knjižnice Celje 30 PORTRET Z znamkami pripoveduje zgodbo Filatelist Veni Ferant iz Žalca nad znamkami navdušen že skoraj vse življenje -Zadnja leta osredotočen predvsem na hmeljske in pivovarske motive »V nabiralniku se danes vedno redkeje znajde pismo, na katerem je poštna znamka, zato se še posebej razveselim pošiljke, na kateri je še nalepljena,« pravi Veni Ferant, priznan filatelist in predsednik Filatelističnega društva Žalec. »Že kot otrok sem iz gozdov >vlačil< vse živo. V mojem otroštvu namreč na izbiro ni bilo veliko zanimivih zbira-teljskih predmetov,« se danes svojih najzgodnejših zbi-rateljskih začetkov spominja priznan žalski filatelist Veni Ferant, ki se zadnja leta navdušuje predvsem nad znamkami z motivi hmelja in pivovarstva. Da znamke niso zgolj suhoparne tiskovine brez zgodbe, dokazuje s svojo zadnjo razstavo v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, kjer je na ogled filatelistična zgodba o prijateljih, ki so se po končani službi odpravili na kozarček piva. Upokojen grafik, ki je prvo polovico svojega življenja preživel v Celju, zdaj pa že več kot trideset let živi v Žalcu, že vse življenje nekaj zbira. V mladosti se je navduševal nad prtički, različnimi sličicami in cigaretami, lističi od pijač, stekleničkami alkoholnih pijač. Nekoliko kasneje je zbiral tudi kovinske pokrovčke penin. »Nekaj časa sem bil celo prepričan, kako edinstven sem, da sem edini, ki jih zbiram, a sem potem na nekem sejmu v Italiji odkril, da prodajajo celo albume, namenjene tovrstnim zbirateljem,« v smehu pripoveduje Ferant, ki še danes z veseljem v žep spravi kakšen zanimiv pokrovček. Še posebej lepi so namreč na pravih šampanjcih. Strasten zbiratelj Med zbirateljskimi predmeti so njegova največja ljubezen zagotovo znamke, ki jih je začel zbirati že kot osnovnošolec. Če so bila sprva njegov pomemben vir zanimivih poštnih znamk tetina pisma, ki jih je pošiljala iz tujine, je kasneje pri zbiranju postajal vedno bolj zahteven. V vseh teh letih je oblikoval bogato zbirko najrazličnejših poštnih znamk, ki jih ima v zadnjih letih vedno manj. Ferant jih namreč marsikdaj velikodušno odstopi otrokom v filatelistič-nih krožkih, ko morajo na tekmovanjih s filatelističnim materialom ilustrirati določeno zgodbo. »Ker otroci večinoma nimajo dovolj materiala, jim ga odstopimo starejši filatelisti. Znamke z najrazličnejšimi motivi namreč nimajo velike zbirateljske vrednoti,« dodaja Žalčan, ki ga v zadnjih letih še posebej zanimajo znamke z lokalnimi motivi. »Zelo sem se omejil. Ne zbiram več znamk s celega sveta, temveč so mi v prvi vrsti zanimive tiste, na katerih je upodobljena točno določena tematika.« Njegova prva tovrstna zbirka je bila na temo tiskarstva, sledila je na temo božiča in novega leta. V zadnjem času ga še posebej zanimajo znamke z motivi piva in hmelja. »Če si vztrajen, jih je mogoče najti veliko,« pojasni predsednik Filatelističnega društva Žalec, ki tako kot vsi ostali resnejši filatelisti zbira tudi ves spremljajoč material, kot so telegrami, pisma in žigi. »Kot otrok sem naredil veliko škode, ko sem poštne ovojnice rezal zaradi znamk, danes bi bile v celotni obliki veliko več vredne.« pivovarstva Slovenije v Žalcu, ki je začela nastajati po letu 2000. Ognjeni krst je doživela na tekmovalni razstavi v Trbovljah leta 2003, kjer je Ferant zanjo prejel pozlačeno medaljo. Za razstave v tujini je moral zbirko nadgraditi in preve- sti v angleški jezik. Da je bila preureditev zbirke uspešna, priča rezultat s filatelistične razstave v Washingtonu leta 2006, kjer je zanjo prejel prvo zlato medaljo za slovensko filatelijo na velikih svetovnih razstavah. »Zbirka je nato ne- kaj časa mirovala, a material sem zbiral naprej. Pred tremi leti sem jo povsem obnovil.« Na tekmovanjih v tematski filateliji namreč niso dovolj le znamke, temveč morajo te biti podkrepljene z dobro zgodbo. Še korak več je potreben na tekmovanjih v odprtem razredu, kjer mora biti vse gradivo smiselno nadgrajeno z najrazličnejšim tematsko povezanim nefilatelističnim Na razstavi v žalskem ekomuzeju je poleg filatelističnega gradiva predstavljena zanimiva zgodba, povezana s hmeljem in pivovarstvom, ki jo je Ferant podkrepil z najrazličnejšim nefilatelističnim materialom. Čevo pivovarno v Žalcu, Kukec, ki je v laiki materialom. Ferant je svoji zbirki dodal pivske podstavke, etikete, dele embalaže. Tekmovalno gradivo je prilagodil razstavnim prostorom v ekomuzeju, kjer je na ogled od lanskega leta. Tudi glasba Ferant je dolgoletni predsednik Filatelističnega društva Žalec in tajnik Filatelistične zveze Slovenije, pod okriljem katere deluje 28 društev. Na njegovo zbiranje znamk je vsekakor vplivala tudi njegova izobraževalna in poklicna pot, saj kot grafik na znamke gleda z drugačnimi očmi. Kot srednješolec je obiskoval grafično šolo v Ljubljani, nato je bil vse do upokojitve zaposlen v različnih podjetjih, povezanih z grafiko in s tiskarstvom. V času službovanja v celjskem Fotoliku se je navdušil tudi nad razglednicami. V svojem bogatem arhivu ima tekmovalno zbirko razglednic Celja in zbirko razglednic Žalca. Glede na to, da je prav tako velik ljubitelj fotografiranja, je pred nekaj časa pripravil zanimivo razstavo, na kateri je na ogled postavil stare razglednice Žalca skupaj z današnjimi motivi. Ferant je namreč poskušal fotografirati vsa mesta, ki so jih prikazovale sto in več let stare razglednice. Da se v zadnjih letiš še posebej posveča lokalnemu okolju, je dokazal prav tako s filatelistič-no razstavo, ki jo je pripravil ob 150-letnici žalske pošte. Morda se bo v prihodnje lotil tudi zbiranja znamk na temo glasbe, ki mu nikakor ni tuja. Ferant se namreč ves čas tudi pevsko udejstvuje. Pel je pri moškem zboru Ivana Cankarja, nato v mešanem zboru Franceta Prešerna, leta 1979 je bil celo med ustanovnimi člani vokalne skupine Terca, ki se je nato preimenovala v Celjski oktet. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Veni Ferant iz Žalca je znamke začel zbirati kot osnovnošolec. V zadnjih 15 letih se je usmeril predvsem v tematsko zbiranje znamk. Še posebej ga zanimajo lokalni motivi, povezani s hmeljem in pivom. V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije je na ogled njegova filatelistična razstava z naslovom Pjebi, pejmo na pir, s katero je Ferant uspešno sodeloval na številnih domačih in mednarodnih filatelističnih tekmovanjih. Zlate in pozlačene medalje je prejel v Trbovljah (2ÜÜ3), Washingtonu (2ÜÜ6), Istanbulu (2ÜÜ7), Sofiji (2Ü1Ü), Parizu (2014), Londonu (2Ü15) in Tirani (2016). PORTRET 31 Spomin na Simona Kukca še živi Njegova pravnukinja napisala knjigo Sklenjen krog Družinsko kroniko je pred kratkim izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Začetek zanimive pripovedi je namenjen najznamenitejšemu avtoričinemu predniku po materini strani Simonu Kukcu. Sledi pripoved o štirih generacijah družine, ki so bile priča pomembnim in viharnim zgodovinskim dogodkom 19. in 20. stoletja. Člane družine so življenjske poti vodile na vse konce sveta. Olga Kabalin, pravnukinja Simona Kukca, je o tem napisala knjigo Sklenjen krog. Kot osemletna deklica je z mamo odpotovala v Južno Afriko, kjer si je kasneje ustvarila družino in tam ostala več kot petdeset let. Pred desetimi leti se je z možem vrnila v Žalec, kjer danes živi v Kukčevi hiši v središču mesta. Aleksa, ki se je z ženo zaradi njene službe preselil v London, kjer sta živela 12 let. Pred petimi leti sta se z družino vrnila v Capetown. »Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji začel komunizem. Bili smo premožna meščanska družina. Očeta, ki je izhajal iz zelo bogate družine iz Maribora, so zaradi političnih razlogov zaprli. Mami so onemogočili kakršnokoli delovanje. Ni ji preostalo drugega, kot da se je z mano izselila iz takratne Jugoslavije,« pogovor v kavarni na žalskem Šlandrovem trgu, od koder je izvrsten pogled na Kukčevo hišo, začne Kabalinova. Kovčke sta spakirali leta 1954 in iz Trsta z ladjo odpluli v Južno Afriko k mamini sestrični, ki jima je z ureditvijo papirjev pomagala pri selitvi. Kakšno je bilo to dolgo in naporno potovanje, se Kabalinova ne spominja več, še danes pa so pred njenimi očmi žive podobe, kako se ji je na drugem koncu sveta odprl povsem drug svet. Prvič je ugriznila v banano, ananas, ki ju pred tem ni niti poznala. »Vse je bilo drugače. Težko mi je bilo. Za sabo sem morala pustiti popolnoma vse, kar mi je bilo znano, tudi tete, mamine sestre, s katerimi sva živeli v Žalcu.« V svojem novem domu si ni mogla veliko pomagati s slovenščino. Angleško ni znala, razumela je le besedo prosim. Mama se je kmalu na novo poročila, jezik sporazumevanja v družini je postala izključno angleščina in prav vanjo se je med drugim poleg psihologije v času svojega študija tudi usmerila. »Da bi se čim prej naučili angleško, nama je z mamo očim, ki se je ukvarjal s trgovi- no z znamkami, prepovedal, da bi se med seboj pogovarjali v slovenščini,« mu je danes hvaležna Kabalinova, ki je svojega pravega očeta, ki je služil dosmrtno kazen, po selitvi v Južno Afriko videla le še enkrat. Obiskala ga je v ZDA, kamor se je odselil, potem ko ga je Tito pomilostil. Raztreseni po Evropi Med študijem je spoznala svojega sedanjega moža Igorja Kabalina, čigar stari straši so se v Južno Afriko preselili s Hrvaške. Službovala je kot bibliotekarka, samostojna podjetnica na področju knjižničarstva in urednica strokovne revije o arhitekturi, stroki, ki je vse življenje spremljala tudi njenega moža arhitekta. Kabalinova je prejela priznanje za odlično delo v novinarstvu. Pri svojem delu sta zelo uspešna tudi njuna otroka. Sina ekonomista in hčer psihiatrinjo je življenjska pot vodila v ravno nasprotni smeri kot njuno mamo. Danes 44-letna hči Marina si je celo otroštvo želela študirati medicino. Ker je ravno v času njenega vpisovanja na fakulteto v Južni Afriki začel veljati nov zakon, s katerim se je na študij medicine lahko vpisalo 80 odstotkov črncev in le 20 odstotkov belcev, med katerimi je bila zato res huda konkurenca, je študij medicine nato končala v Belgiji, kjer je spoznala Rusa in se z njim poročila. Danes z družino živi v južni Franciji, kjer ima psihiatrično ordinacijo. Prav tako je v Evropo pot zanesla danes 46-letnega sina Malo Slovencev, več Hrvatov Selitev njunih otrok na staro celino je bila poleg denacionalizacijskih procesov v Sloveniji pred desetletjem tudi razlog, da sta se zakonca Kabalin odločila, da bosta v Južni Afriki prodala vse premoženje in se vrnila na dom Olginih prednikov. »Ko sem zapuščala Slovenijo, je bila moja slovenščina na ravni osemletnice. Ob vrnitvi v Žalec sem spoznala, da mi manjka veliko besedišča odraslih, tudi kletvic,« v smehu pripomni Kabalinova, ki sicer govori tekoče slovensko z rahlim angleškim naglasom. Drugače je z njenim možem, ki zaradi svojih hrvaških korenin pozna nekaj osnov tega jezika, kar mu v Sloveniji v vsakdanjem življenju pride še kako prav. »Danes mi je žal, da svojih otrok nisem naučila slovensko, a ni bilo niti priložnosti, saj je bilo v času njunega odraščanja v Južni Afriki zelo malo Slovencev, bila pa je velika hrvaška skupnost, zato je bilo bolj smiselno, da sta se prej naučila vsaj malo hrvaščine kot slovenščine,« prizna sogovornica, ki jo v Sloveniji danes motita predvsem neprilagodljivost in ozkomiselnost ljudi, česar v Južni Afriki kljub apartheidu Olga Kabalin, ni bilo. pravnukinja Simona Kukca, se je v Južno Afriko skupaj z mamo preselila kot osemletna deklica. Tam se je poročila in ustvarila družino. Pred desetimi leti se je skupaj z možem vrnila v Žalec, kjer sedaj živita v Kukčevi hiši v središču mesta Raje v angleščini kot slovenščini Kabalinova mora vedno znova odgovarjati ljudem na dve vprašanji - kako se je znašla v Južni Afriki in zakaj sta se z možem preselila nazaj v Spodnjo Savinjsko dolino? Ker so nad njeno edinstveno življenjsko zgodbo vedno znova navdušeni, se je odločila, da jo bo predstavila v knjigi. Sprva jo je v samozaložbi izdala v angleškem jeziku, saj jo je v prvi vrsti napisala za svoje potomce, ki ne govorijo slovensko. Da bi jo bilo dobro prevesti v slovenščino, je predlagal direktor Muzeja Kabalinova je napisala knjigo Sklenjen krog, v kateri predstavi svoje prednike, ki so jih poti vodile na vse konce sveta. se je pri nastajanju knjige obrnila po podrobnejša pojasnila, kaj točno se je v takratni Jugoslaviji dogajalo po drugi svetovni vojni in zakaj so zaprli njenega očeta. Za širšo javnost je v knjigi, ki jo je nedavno predstavila v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, še posebej zanimiv prvi del, ki govori o Simonu Kukcu, njenem prade-du, o katerem ji je v Južni Afriki veliko pripovedovala mamina se-strična, ki je bila prav tako njegova vnukinja. Žalski zavod je temeljito raziskal podrobnosti o življenju Simona Kukca leta 2010, ko je ob stoletnici njegove smrti v Ekomu-zeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pripravil razstavo. Kukec je bil zaveden Slovenec, ki je bil za tisti čas zelo napreden in pogumen. Zaradi njegove domoljubno-sti so imeli v njegovih pivovarnah pri zaposlovanju pred Nemci prednost Slovenci in drugi slovanski narodi. Prav tako je želel, da bi se njegovi hčeri poročili s Slovencema. V knjigi je Kabalinova poleg tega predstavila ostale svoje prednike, ki so bili pomembni člani žalskega in mariborskega poslovnega sveta, in zgodbo zaokroži s svojo vrnitvijo v Žalec, s čimer je tudi sklenila svoj krog, kot je tudi naslovila družinsko kroniko, ki je naprodaj v žalskem Ticu. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA 32 REPORTAŽA Ko buče velikanke oživijo Pred nočjo čarovnic smo se pogovarjali z mojstrico izrezovanja buč Veroniko Randl iz Šempetra v Savinjski dolini - Do zdaj izrezala tudi že Einsteina, za letos napoveduje Trumpa Pred nami je noč čarovnic, čas, ko marsikdo v roke vzame bučo in oster nož ter se loti ustvarjanja najrazličnejših podob. Izrezovanja buč je še posebej vešča Veronika Randl, ki s svojimi spretnimi prsti in z izvirnostjo poskrbi, da buče postanejo prave male umetnine, bolje rečeno kar velike. Najrazličnejše podobe namreč izrezuje iz buč velikank, ki zrastejo na vrtu njenih staršev na Bregu pri Polzeli. Doma vzgojena semena veliko dela imajo z njimi po-posadijo maja. Še posebej leti, ko ne sme miniti dan, da Ob razstavah vedno poskrbi za dekoracijo. Za eno od razstav je sešila pajka. jih ne bi zalili. Orjaške buče zelo slabo prenašajo sušo in vročino, zato Veronikin oče poleti ob jutrih nanje zlije tudi dvesto litrov vode. Najboljši čas za njihovo spravilo je september, nekoliko manj oktober, ko buče že počasi minevajo, a kljub vsemu se Veronika Randl vedno znova potrudi, da noč čarovnic v njihovi ulici ne mine brez tistih čisto pravih izrezanih buč. Primernejše orjaške buče Bistvena pri tem sta zajemalka in oster nožič. Najprej odreže zgornji del buče. Z zajemalko jo previdno izdolbe. Sredice nikoli ne zavrže, ampak iz nje pripravi najrazličnejše jedi. Sledi najzanimivejši in obenem tudi najpomembnejši del - izrezovanje podob. Do zdaj se je lotila že risanih junakov, čarovnic, znanih osebnosti, živali in številnih drugih oblik. »Ponavadi si najprej s flomastrom narišem motiv, ki ga nato počasi izrezujem. Primernejše so orjaške buče, ki so v primerjavi z manjšimi bolj mehke. Iz njih lahko ustvariš čudo stvari,« pojasni Veronika, ki se sicer ukvarja tudi s šivanjem, kvačkanjem, slikanjem ter z izdelovanjem ogrlic in rožic. Tuja ji ni niti glasba. Poleg tega, da že dolga leta v cerkvi igra orgle, v zadnjem času rada poprime tudi za harmoniko. Na žalost ji poleg službe in dveh otrok, osemletnega sina in trinaj- stletne hčerke za vse konjičke ostane bolj malo prostega časa. Za izrez približno šestih buč velikank, ki imajo premer meter in pol, tehtajo pa približno sto kilogramov ali več, potrebuje dva dni. Bučijada za vse sosede Nad izrezovanjem buč se navdušuje že vse življenje, še posebej zadnjih nekaj let. Da se je temu še posebej posvetila, jo je spodbudila orjaška buča, ki ji jo je pred šestimi leti podaril stric iz Andraža. Kmalu zatem je s pomočjo družine že organizirala čisto pravo bučijado na Bregu pri Polzeli, kjer je preživela otroštvo. Nanjo je bila povabljena vsa soseska ob Strugi. Domiselno izrezane buče, ki jih je Veronika razstavila po vsej ulici, namesto sveč pa je vanje napeljala kar luči na elektriko, si je prišlo ogledat kar 60 sosedov, za katere je z mamo pripravila najrazličnejše jedi iz buč. Postregli sta jim bučni zavitek, pito, ma-fine, rulado, kruh, celo enolončnico. Prijetno jesensko tradicijo so nadaljevali tudi v prihodnjih letih, le s to razliko, da so druženje ob bučah s Polzele preselili v Šempeter in nato spet nazaj na Polzelo. Randlova v tem času ni manjkala niti na drugih bu-čijadah in delavnicah, med drugim je dve leti sodelovala na bučijadi na Polzeli. Letos bo svoje izdelke v torek, 31. oktobra, ko praznujemo noč čarovnic, na povabilo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec razstavila ob žalski fontani piva. Kakšne podobe točno bo izdelala, zaenkrat ostaja še skrivnost, namignila pa nam je, da najverjetneje ne bo manjkal niti obraz najslavnejšega slovenskega zeta Donalda Trumpa. ŠPELA OŽIR, foto: osebni arhiv Pred nočjo čarovnic se loti izrezovanja predvsem motivov, povezanih s tem ameriškim praznikom, ki je vedno bolj razširjen tudi v Sloveniji. Lotila se je tudi že izrezovanja cvetličnih motivov. Bučo je v tem primeru izrezala okrog in okrog ter ne zgolj na eni strani kot ponavadi O) dnevu spomina na mrtve PRILOGA MARKETINGA NT&RC Ohranjanje spomina je lah ko različno Pred leti, ko sem obiskala Pariz, je bilo na seznamu obveznih ogledov tudi tamkajšnje znano pokopališči Pere La-chaise. Krzji poslednjega počitka so v vseh mestih in vaseh zanimivi za ogled, a ne zato, da bi človek preverjal, kako (ne)urejeni so, ampak da lahko s sprehodom med pomniki zasluti delček preteklosti. Pariško pokopališče in njemu podobna so še nekaj več: to so kraji, kjer se lahko pokloniš mogočnosti človeškega uma. Toliko pomembnih pisateljev, slikarjev, glasbenikov, politikov, znanstvenikov in drugih, ki so zaznamovali svoj čas, ne najdeš pokopanih nikjer drugje kot na znanem pariškem pokopališču. Več kot 44 hektarjev velike površine seveda ne moreš prehoditi v enem popoldnevu, s pomočjo zemljevida, ki ga dobiš pri vhodu, pa lahko najdeš nekaj najbolj slavnih. Kraj je med najbolj obiskanimi turističnimi točkami v mestu. V Celju o čem takšnem sevedane sazjamo, bi pa zagotovo lahko iz tiskege, kar imamo, narediši nekaj več. Tudi pokopališče rta Golouru je podoben majhen delček lokalne z^dovine, a kaj, ka so nekatera obeležja v taluo slabem stanju, de komaj prebereš napis. Pred leti je bilo (območje še v bolj oavrnem atanju, natuo so ga malo uredili in morda bo v prihodnosti le dočakalo lepše čase. V času okrog dneva spomina na mrtve so tudi na tem po-kopališčuprižgane številne rvečke, nekatere grobove krasi sveže cvetje. Čas, ko ljudje na zadnjih počtvatiščih svojcke opravljajo šk zadnja lepotne posege, je tu, Cvetni aranžmčjj so vsačo teto bolj umekelni, marmtrne plošre ponekod jemljejo rapo, sveč vreh barv in občk nt zmanjka. A novo jasi prinašajo tudi nevostepri ižbirizadnjegapojivajišča. Mnogi so že ugotovili, daje odlekžtev o žaverm grobu s ptoščo naj- boij enostavna. Vedno aeč jjudi če že v aasusrojega žlvjjenja adloči, bz ne žajjjo nobenih »parcel«, ampak se odločajo za raztroz. S tem raradnikam prihranijo marsikateri evrot, a budi jezo in slabo vojjo, ko ugotovilo, d a so z groba izjinile kvežeparajene mazjhe ali čisto nova sveča, ki ni bila poceni. Doma prižgana svečka, prstaneb v vjakoditievnerz hilenjz in obujanje kepih trenutkov načas, Ire so bili naši najdražji še z n ami - tudl jako je mogoč j ohranjati spomin nanje. A načini žakovanjo in rpomira na svojce ro pač različni in šz dobrov da so tudi možnosji zvdnjega počitka takšne. Vsaki se odloki, kaj žeii, pri čemer je za večino omejltvoni eujavnik cina najrzajUčnejšШ storitev, povezanih s sivesom. Ne le življenje, žaj je vodno dražje tjidi slovo in vse, kar je poveuvno z njim. Folo: SHERPA 34 OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Grobnica družine Hraševec Mravljak, kjer je pokopan prvi slovenski župan v Celju dr. Juro Hraševec. Po prvi svetovni vojni, ko so Nemci v mestu morali prepustiti oblast Slovencem, so bila v Celju nekaj časa začasna vodstva mestne občine, z občino so najprej upravljali regenti. Leta 1921 je bil kot prvi pravi župan izvoljen Juro Hraševec, ki je zaslužen za to, da se je mesto uspešno znašlo in razvijalo v novih razmerah po vojni. Grobnica družine Gologranc, ki je bila med obema vojnama poleg Jezernikov najbolj znana družina stavbenikov, ki so v Celju in drugod zgradili številna poslopja. Pokopališče kot turistična znam Zaradi znanih meščanov in izjemne vedute si pokopališče na Golovcu zasluži boljši status Anton Kolenc je bil znan celjski mecen in veletrgovec s špecerijo ob začetku 20. stoletja, ki si je ustvaril relativno veliko premoženje. Zapustil ga je svojemu štipendijskemu skladu, ustanovljenemu za revne otroke iz Celja in okolice, ki so se v glavnem odločili za trgovsko šolo. Te finančne pomoči so lahko bili deležni tudi otroci njegovih sorodnikov, zanje pa je sicer veljalo, da so se lahko izobraževali tudi izven Celja. »Njegov nagrobnik je mogočen, zanimiv in še posebej lep tudi zato, ker ga je oblikoval znan slovenski kipar Vladimir Štoviček,« je povedala dr. Marija Počivavšek pred grobom Antona Kolenca. Potem ko so po drugi svetovni vojni svoj večni mir na pokopališču na Golovcu v Celju našli le še redki prebivalci mesta, je z desetletji to pokopališče vedno bolj načenjal zob časa. Danes je v precej klavrnem stanju, lahko pa bi bilo tudi drugače. Kot je praksa marsikje po svetu, bi zadnje počivališče s toliko pokopanimi znanimi meščani Celja in z izjemno veduto lahko postalo tudi mikavno parkovno mesto za oglede in turistična znamenitost. V tridesetih letih 19. stoletja, ko se je tudi v Celju začela modernizacija na vseh področjih, se je ta proces dotaknil tudi pokopališč. Tako so odločeval-ci v mestu razmišljali, da bi obstoječa pokopališča opustili in uredili novo. Po desetletjih razglabljanja o tem se je to naposled zgodilo ob ločitvi nekdanje enotne celjske občine na dve novi, na Celje mesto in Celje okolico. Ločeni občini, ločeni pokopališči Vsaka od novoustanovljenih občin je tako ustanovila svoje pokopališče, in sicer ob približno istem času, to je v drugih polovici 19. stoletja, med letoma 1878 in 1880. Mestna občina je za pokopališče kupila zemljišče na Selcah, okoliška občina pa je uredila pokopališče na Golovcu. »Zavzemanje dveh občin, da bi vsaka imela svoje pokopališče, je mogoče označiti kot politično dejanje. Če vemo, da so imeli v mestni občini večino Nemci, v okoliški občini pa Slovenci, je bila posledica tega političnega dejanja ločitev ljudi na nacionalni osnovi tudi po smrti. Slovenci, ki so pretežno živeli v okoliški občini, so pokopavali svojce na Golovcu, Nemci v Selcah, in sicer na današnjem mestnem pokopališču,« je tedanje razmere opisala dr. Marija Počivavšek, vodja oddelka za muzejsko gradivo v Muzeju novejše zgodovine Celje. Prelomnico v razvoju pokopališča na Golovcu je pomenila druga svetovna vojna, saj so po njej bili na tem mestu pokopani le še redki ljudje. »V glavnem je šlo za primere, ko so ljudje imeli družinski grob ali grobnico in so želeli svojca še pokopati na tem mestu. Po drugi svetovni vojni so v Celju pokope prestavili na današnje mestno pokopališče,« je še pojasnila Marija Počivavšek. Zadnje počivališče znanih celjskih osebnosti Na Golovcu ob običajnih ljudeh - navadnih smrtnikih, kot radi rečemo - počiva tudi veliko znanih ljudi, ki so imeli pomemben vpliv na razvoj mesta in na raz- »Pred dvajsetimi leti, ko smo na poletni delavnici pripravljali topografijo pokopališča na Golovcu, nismo uspeli razbrati groba znanega celjskega pesnika Frana Roša. Danes vidimo, da ta grob označuje tabla, ki je bila postavljena v zadnjih letih, kar je hvalevredno dejanje, da je mogoče počastiti spomin na tega znamenitega Celjana,« je z zadovoljstvom ugotovila Marija Počivavšek. Fotografije so najbolj zgovoren pokazatelj, v kako klavrnem stanju so nekateri grobovi. OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE 35 Zadnje počivališča Petra Majdiča, znanega celjskega podjetnika, industrialca in trgovca, v družinski grobnici. »Poleg tega, da je bil lastnik mlina, je bil tudi lastnik tekstilne tovarne v Škofji Loki, znan je bil tudi kot trgovec z železnino v Celju in je kot slovenski veletrgovec edini lahko konkuriral nemški Rakuschevi veletrgovini z železnino«, je povedala Marija Počivavšek, dobra poznavalka zgodovine trgovine v Celju, o čemer je napisala tudi knjigo. lenitost V Mestni občini Celje se zavedajo, da trenutno stanje pokopališča na Golovcu mestu ni v ponos, in si prizadevajo za celovito rešitev, ki bi temu mestu namenila podobo, kot si jo zasluži. V občini tako pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt za to območje, pokopališče pa želijo urediti kot spominski park. Da bi preprečila vanda- lizem na pokopališču, celjska občina od leta 2012 z medobčinskim inšpektoratom in redarstvom ter s Policijsko postajo Celje izvaja obhode in preglede na tem pokopališču. Ob prazniku dneva spomina na mrtve celjska občina sicer na Golovcu vsako leto pripravi krajšo komemoracijo. mah ter uveljavitev slovenstva v mestu. Na tem mestu so tako pokopani politiki in odvetniki Josip Vrečko, Alojz Brenčič, Josip Sernec, Ivan Dečko, Janko Lešničar in prvi slovenski župan v Celju Juro Hraševec (župan v letih 1921-27). Na Golovcu je pokopan tudi dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik in minister v eni prvih jugoslovanskih vlad v letih 1920-21. Zadnje počivališče so na tem mestu našli tudi veletr-govca Peter Majdič in Anton Kolenc, mestna stavbenika Karel Jezernik in Ferdinand Gologranc, profesorji na prvi celjski gimnaziji Emili-jan Lilek, Vatroslav Oblak in Josip Kožuh, igralec Rafael Salmič, predvojni ravnatelj celjske bolnice Ivan Rajšp ... Kot je še povedala Marija Počivavšek, so se v Muzeju novejše zgodovine Celje v eni od poletnih delavnic pred približno dvajsetimi leti lotili izdelave topografije pokopališča na Golovcu (ki je bilo takrat v podobno slabem stanju kot danes), da bi zapisali vsa imena in priimke ljudi, ki so tam pokopani. Pokopališče na Golovcu spominja na zelen park, a veduta pokopališča ob sedanjem nezavidljivem stanju na tem mestu sploh ne pride do izraza. Obiščite nas na spletu! www.nt-rc.si/novi-tednik/ www.nt-rc.si/radio-celie/ Najpomembnejše informacije iz regije za vas! Pogrebna služba - cvetličarna Tel: 03 7000 640 GSM: 041 672115 GSM: 041 536 408 E: info@morana.si Aleksander Steblovnik, s.p., Parižlje lic, Braslovče PE Žalec, Šlandrov trg 42 Kulturni spomenik, ki si zasluži lepšo podobo »Na delavnici smo ugotovili, da je na pokopališču, na katerem je približno dva tisoč grobov in kjer že 70 let ni pokopov, 40 odstotkov nagrobnikov ohranjenih, berljivih pa jih je samo približno 20 odstotkov,« je povedala naša sogovornica. Pokopališče na celjskem Golovcu ima od leta 1986 status kulturnega spomenika lokalnega pomena, kar zagotovo zgovorno priča o njegovem pomenu in o tem, da si zasluži boljšo podobo, kot jo ima danes. »Ne samo da bi pokopališče lahko bilo turistično zanimivo in vredno ogleda zaradi znanih osebnosti, ki so tu pokopane, marveč tudi zaradi naravnih značilnosti. Posebnost tega pokopališča so terasasta parcelacija, parkovna ureditev in edinstvena veduta, zato si to pokopališče zagotovo zasluži boljšo podobo, kot jo ima danes,« ocenjuje Marija Po-čivavšek. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA POGREBNA SLUŽBA d.o.o., Arclin 21 A, 3212 Vojnik 36 OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Naj bo pestro tudi v hladnejšem delu leta V Vrtnariji Naglič na Ljubečni smo preverili, katere rastline so primerne za zasaditev na grobovih, s katerimi še lahko uredimo tudi obhišne gredice in zasadimo korita ali okrasne lonce. Pri tem je pametno upoštevati tudi nekaj strokovnih nasvetov preizkušenih vrtnarjev. »Ko pade sneg, je dobro v lonce in korita nasuti sneg, da na ta način zaščitimo rastline. Korita ali lonce je dobro oviti z juto ali s katero drugo zaščito, da so zaščitene tudi korenine. Ponavadi namreč rastlina propade, ker korenine pozebejo,« pravi Aljoša Naglič in dodaja, da največ trajnic pozimi propade, ko je vreme suho in vetrovno. »Če je zima mokra in ni zamrznjeno, ne smejo biti zaščitene, ker jih že sneg duši. Takšne zgnijejo.« Gaulterija je lepa zaradi jagod. Ta trajnica zacveti spomladi, jeseni naredi jagode in jih obdrži do naslednje pomladi. Je izjemno lep okrasni dodatek za jesensko-zimski nasad, ki dobro preživi zimo. Okrasno zelje lahko tudi prezimi, če je zima normalna. Če pa so temperature res nizke (minus 15 stopinj Celzija ali celo manj) in je zima suha, zelje propade. Spomladi ga zamenjamo z drugo rastlino. Hebe so zanimive nizke vedno zelene rastline, ki imajo obliko nizkega grmičevja. So trpežne, le hudo mrzle zime ne marajo. Ime teh grmičkov izhaja iz grške mitologije - Heba je grška boginja mladosti. Okrasne trave tudi pozimi ostanejo lepe, ker so izjemno trpežne. Res pa je, da jih je treba zalivati, sicer propadejo. Največ trav propade prav zaradi suše, zlasti v loncih. Hojhera je rastlina za več let, odporna na sušo in vročino. Če jo želimo obdržati majhno, jo s spomladno rezjo obnovimo. Če želimo, da zraste v večjo rastlino, se obrezovanju odpovemo. Ajanija je lepa zaradi barve in strukture. Velja za zelo priljubljeno rastlino. Medtem ko njen nadzemni del pozimi propade, korenine prezimijo. Resa je priljubljena jesensko-zimska izbira za vse, ki imajo radi barve in zanesljivo dolgo cvetenje. Na voljo je v naravnih barvah - beli, roza, vijolični - ali v številnih pobarvanih različicah. Za uspešno nego je pomembno redno zalivanje, spomladi pa jo moramo porezati na višino pet centimetrov, da se obnovi. Pore-žemo tudi barvane rese - te so v osnovi namreč ponavadi bele. OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE 37 Ciklama uspeva do temperature približno minus 4 stopinje Celzija. Je lepa in popestri cvetlični nasad, vendar je vedno dobro imeti še kakšno rastlino, ki jo lahko damo na njeno mesto, če zaradi mraza propade, na primer travo, reso ali mačeho. Krizantema je trajnica, pozimi nadzemni del propade, potem zraste ponovno. Iz lonca jo lahko presadimo v vrt, kjer lahko do naslednje zime podvoji svojo velikost. V vrtu zacveti prej, kot zacvetijo krizanteme, gojene v rastlinjakih. In še ena zanimivost: temnejše barve kot so cvetovi, manj se na rastlini poznajo posledice mraza. Kalocefalus je strukturna rastlina, ki velja za izjemno trpežno, in sicer tako ob vročih kot mrzlih temperaturah. Grmički dobro prenašajo tudi obrezovanje. Grmiček, kot ga bomo zasadili v tem času, bo ostal enak do naslednje pomladi. Plamenka je trajna trpežna rastlina, odporna na sušo. Cveti od aprila do junija, potem pa še celo leto pocvita. Lahko jo obrezujemo in oblikujemo. Zelo primerna je za grobove kot pokrovna rastlina. Mačeha je železna in preverjena klasika. Nikakor je ne smemo pozabiti zalivati, v primeru suhe in mrzle zime pa tudi ustrezno zaščititi. Ciprese lahko kupimo majhne in jih nekaj let uporabljamo za nasade na grobu, v loncih ali koritih. Kasneje, ko prerastejo, jih presadimo v vrt. lesk SVEČARSTVO I TRGOVINA I GALANTERIJA Nekateri jih skrbno urejajo vse leto, drugi se posebej potrudijo pred dnevom spomina na mrtve. (Foto: arhiv NT, GrupA) Še zadnje olepšave Te dni dobivajo grobovi še posebej lepo in urejeno podobo. Ste vedeli, da lahko naročite enkratno ureditev groba in se sami ne ukvarjate s tem, če za to nimate časa? Lahko se dogovorite tudi za letno oskrbo groba ali za mesečno. V ureditev groba tako sodijo čiščenje, ureditev in zalivanje nasadov, obrezovanje grmovnic in dreves, zamenjava peska in zemlje, dostava aranžmajev in sveč, urejanje in vzdrževanje trate ... V letno vzdrževanje je običajno zajeto urejanje groba v času od pomladi do jeseni, kar pomeni, da si lahko ljudje privoščijo brezskrben dopust, storitev pa jim pomaga tudi premostiti čas kakšne bolezni. V primeru, da zaradi starosti sami ne morejo skrbeti za grob, je takšna storitev prav tako dobrodošla Vanjo je običajno zajeto: sajenje cvetja, vzdrževanje rastlin, čiščenje, pletje in zalivanje nasadov, čiščenje nagrobnih plošč, dostava sveč in aranžmajev, zamenjava peska in zemlje ... Lesk, d. o. o., Svečarstvo Liptovska 34 3210 Slovenske Konjice Telefon: +386 (0)3 75818 80 Fax: +386(0)3 7581884 Pester izbor visokokakovostnih sveč za različne priložnosti, gobe za ikebane, rože, kipci, vaze, podstavki in še veliko izdelkov MOŽNOST NAROČILA NASPLETU Več na www.lesk.si Pogrebne storitve ROPOTAR Ivan, s.p. Starovaška ulica 12, 3311 Šempeter v Savinjski dolini tel: 03/700 1485 041/613 269, 041/784 904 ivan.ropotar@gmail.com www.pogrebne-storitve-ropotar.si OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Živi ogenj ljudem še ved no veliko p om en i Z Boštjanom Jelen kom o novih smernicah v svečarstvu Jelenkovi se s svečao-stvom ukvarjajo že jd leta 1989. Proizvodno podjetje s j zas novili na temelju obrti, ki ima stoletno tradicijo in mnogotere pomene. Sodobni čaa je svečam vvdno manj naklonjen integv ee zavedajo. »Danes se ve bvlj posvečamo kakovosti in še več pozornosti namenjamo ekološkim različicam klasičnih sveč. Ampak živi ogenj še vedoo ostvja bistvo sveče in njeneaa vporočila,« pravi Boštjan Jelenko. Žalne sveče so pomemben prodajni del , e še zdaleč ne več razvojno najbolj podprt. V podjetju so namreč specialicti za izdelavo okrasnih dišečih sveč, sveč za posebne priložnosti, kot so krsti, in podobno. Iz garažne proizvodnje se je podjetje z leti razvilo v vsestranskega proizvajalca na tem področju. Z družinskimi člani danes zaposluje dvanajst ljudi. »Sveče še vedno predstavljajo večinski delež prometa, ampak smernice na tem področju se izjemno spreminjajo. Pred tem si nikakor ne zatiskamo oči.« Sveče počasi izumirajo Na grobovih vsako leto prižgemo manj sveč. Ve- liko je k temu pripomogla ekološka osveščenost, po drugi strani pa je danes za kaj takšnega žal tudi manj volje in časa. Proizvajalci potrošnike vsako leto nagovarjajo z novostmi, kot so nove oblike in posebne barve. A kot pravi Jelenko, takšne modne muhe praviloma nimajo dolgotrajnega učinka. »Razmišljati je treba na daljši rok in se prilagajati sodobnemu času. Edina stalnica pri sveči je živi ogenj, vse ostalo lahko prilagajamo in spreminjamo - seveda predvsem v smeri večje kakovosti, boljše gorljivosti, uporabnosti in lažje reciklaže.« Klasičnih sveč ekolvške različice ne nadomeščajo prav hitso. Kljub temu njihova prodaja počasi in vztrajno raste. »Še vedno to izdelane iz klasičnih materialov, kot vo steklo in PVC ter s vetilno olj e. Uporabnik hoč e, da sveta dogori do kvnca. Tudi če jo mvčan veter ugavne, jo lahko prižgsmo anove iv zno-vi, kar pri klasični sveči ni mogoče. PVC kot material ni problemativen, či nima dodatkov in ča kot odpadek ni onesnažen s parafinom. Ostanke naših sveč lahko brez težav zmeljemo in porabimo za izdelavo novih.« Malo denarja, malo »munike« Pogoj za vsaj načelno ekološko neoporečnost sveče so boljše in temu primerno dtažje surovine za izdalavo. In kot pravi naš svgovoenik, akcijske cene sveč v velikih trgov skih središčih tega ne dopuščajo, kaj šele podpirajo. Zato bi se pri tradiciji prižiganja sveč na grobovih veljalo držati navela, daje bolje izbrati manj in bolj kakovostno. Kakv pa je z brlečimi svečami z baierij-skim vložkom? Če bi hoteli vzdrževati živi plamen nekaj mesecev, kolikcr naj bi zdržale elektronske sveče, bi se v rsvnici izvgnili desetinam odpadkov klasičnih svač. Po drugi strvni j e reci-klaža ene elektronske sveče bisteeno bolj problematičen in zapletem postopek, kol; je to pri klasiani sveča Tako bomo tudi č prihodnje iskali načine, kaVo prižta-ti živi plamen spomina na preteklost, ne da Iti obremenjevali prlhoCvost. StO Foto: GvupA Proizvoelnja in prodada Laze pri Dramljah 14a, 3222 Drami je 03/748 80 26 041/638 194 info@zalujka.si www.zalujka.si NAGROBNEpvc, steklene, elektro, ekološke DEKORATIVN š dišeče, namizne.viKne NAkOŽNE SRECARSTVO Rt SoRtio JeknJos.p. -Vekingdo^ Tehatskace čtaS^aOOO СоЏе vcking@t-2.net mzenirinag za pokopališko m pogrebno dejavnost trgovina in gostšnstvo (j. o.o. pokceališea inpogrebnadejavevt 03Zn2t 13 bj O 24tjrna drOuiisstuia 0б1/330 3G0 daoloviSsj Vvo rasa zastopstvo in prodaja komunalnih strojev tomnosvšts/o www.veking.si cvetličarstvo in trgovina tel : G3 42813 08 in 041325 DIG e i a i oo Q O PODLISTEK / BUKVARNA 39 NOVICE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ustanovljena Komisija za Goropevškove nagrade Na zadnjem volilnem občnem zboru ZBDS v Podčetrtku, 28. septembra letos, so bile prve volitve članov Komisije za Goropevškove nagrade. Komisija, ki jo sestavljajo Srečko Maček (predsednik) iz Osrednje knjižnice Celje, dr. Vlasta Stavbar (članica) iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Zdenka Žigon (članica) iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina, bo svoj štiriletni mandat prevzela sredi letošnjega decembra. Nagrade, poimenovane po vidnem slovenskem do-moznancu in prvem predsedniku sekcije za domoznan-stvo in kulturno dediščino, pred petimi leti preminulem zgodovinarju in nekdanjem direktorju celjske knjižnice, mag. Branku Goropevšku (18. 10. 1966-13. 9. 2012), bodo podeljene za izjemne uspehe na področju domo-znanstva in kulturne dediščine. Gre za uspehe, ki so širšega družbenega pome- www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Mag. Branko Goropevšek ob odprtju prenovljene knjižnice leta 2010. na in prispevajo k napredku domoznanske dejavnosti v knjižnicah. Podeljene bodo članom Sekcije za domo-znanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS, ki so s svojim strokovnim odnosom in delom pomembno prispevali k razvoju domoznanske dejavnosti (v lokalnem okolju oziroma širše na regionalnem območju, v državi in mednarodnem okolju) ter h krepitvi ugleda domoznanske dejavnosti. Goropev-škova listina bo podeljena partnerjem, podpornikom, sponzorjem in donatorjem, ki s svojim delom spodbujajo in podpirajo delovanje domoznanske sekcije pri ZBDS. Goropevškove nagrade bodo podeljene bienalno, prvič predvidoma prihodnje leto na Domfestu, na posvetovanju slovenskih domoznancev. Pobudnica za ustanovitev nagrade je bila iniciativna skupina v celjski knjižnici, ki sta se ji pridružila tudi Stane Rozman (Pokrajinski muzej Celje) in Matjaž Neudauer (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj). Slednji je med strokovno javnostjo pridobival podporo za ustanovitev nagrade in pri tem tudi vodil vse formalne postopke. Pravilnik o podeljevanju Go-ropevškovih nagrad je sprejel najvišji organ ZBDS na redni seji v Kranju 13. maja 2016. Pripravil: Srečko Maček Foto: arhiv knjižnice Naslovnica krajevne kronike z naslovom Stoletje v Celju 19002000. Avtor je mag. Branko Goropevšek, uredil jo je Jože Volfand. Izšla je leta 2001 pri celjski založbi Fit media. Mag. Branko Goropevšek je bil avtor kronike ob 50-letnici časopisne hiše Novi tednik. Goropevškovo priznanje je oblikoval Jože Domjan, izdelavo je omogočila Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA - OB 500-LETNICI REFORMACIJE Evangeličanska Kristusova cerkev na celjskem Otoku, 1917 Na prelomu stoletja se je vedno več celjskih Nemcev navduševalo nad gibanjem »los von Rom« (proč od Rima), ki je Nemce nagovarjalo, naj iz rimokatoliške prestopijo v evangeličansko cerkev, saj naj bi prva delovala proti nemškemu narodu. Tako se je celjska evangeličanska skupnost vztrajno povečevala in leta 1901 so v Celju ustanovili samostojno evangeličansko občino. Tri leta kasneje so na Otoku v psevdogotskem slogu zgradili novo cerkveno poslopje. V temeljni kamen so simbolično vzidali tudi delček ruševine stare protestantske cerkve iz Govč pri Žalcu. Po drugi svetovni vojni je bila cerkev nacionalizirana in dana v uporabo starokatolikom. Ker nihče (niti država kot lastnica niti starokatoliki kot uporabniki) ni skrbel za njeno obnovo, je nezadržno propadala. Porušili so jo julija 1964. Razglednico je založil Gori-čar in Leskovšek, Celje, 1917 Hrani: Osrednja knjižnica Celje Vira: - Stare razglednice Celja / [izbor razglednic in besedilo Alenka Hren Medved, Janja Jedlovčnik]. - Celje: Osrednja knjižnica, 2015, str. 58 - V hiši mojega očeta je mnogo bivališč, o porušenih celjskih cerkvah / [besedilo Bojan Himmelreich, Bojan Cvelfar, Branka Primc]. - Ce- www.nt-rc.si lje: Zgodovinski arhiv, 2003, str. 13-18 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Vir: www.kamra.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in % Starine, ne pa crkovine Dom za upokojence se običajno zdi kraj, kjer se nič ne dogaja, njegovi prebivalci pa so prepuščeni pogovorom o bolezni in vremenu med pesimističnim čakanjem na svoj konec. Svoje bivanje v domu ostarelih se s pisanjem dnevnika odloči popestriti 83-letni upokojeni učitelj Hendrik Groen. Pisati začne nekega prvega januarja in kot pravi, »noben stavek ni zlagan, ni pa vsaka beseda resnična«. V svojem dnevniku skuša bralcem dokazati, da je življenje tudi po osemdesetem letu lahko še kako razgibano in veselo. Brez dlake na jeziku in z obilico humorja Hendrik Groen opisuje dogodivščine, ki so se pripetile njemu in njegovim sostanovalcem. Skupinica, ki se odloči, da bo z združenimi močmi poskušala z življenjem narediti še kaj, in v kateri so poleg Hendrika še Evert, Eefje, Edward, Gri-etje in Greame, ustanovi društvo Starine, ne pa crkovine. Društvo ima nekaj pravil, njegov cilj pa je z izleti polepšati življenje v zlatih letih. Izleti se začnejo po enajsti uri ob ponedeljkih, sredah, četrtkih ali petkih, udeleženci ne smejo tarnati, treba pa je upoštevati različne zdravstvene omejitve in višino osnovne državne pokojnine. Organizator izleta vnaprej ne sme izdati več informacij, kot je nujno treba, do nadaljnjega pa sprejem novih članov ni več mogoč, čeprav medse kasneje sprejmejo še dva člana -Rio in Antoinea, ki njihove izlete in srečanja kot gurmana popestrita z jedačo in s pijačo. Življenje starčkov spet dobi smisel. Vsakih nekaj tednov se skobacajo v minibus in se odpravijo na degustacijo vina, tečaj slikarstva, na obisk sodobne kinodvorane, v gurmanske restavracije ali na sprehod po živalskem vrtu. Čeprav jih noge ne ubogajo več tako kot včasih, jih to ne odvrne od vsakodnevnih sprehodov in obiskov najboljših prijateljev. Tudi za lumparije, ki jih povzročajo direktorici doma in sitnim sostanovalcem, imajo še vedno dovolj moči. Strog hišni red upokojencem ne preprečuje, da si pravil, ki veljajo v domu, ne bi priredili kar najbolj po svoje. Tako lahko iz Hendrikovih zapisov med drugim tudi izvemo, da je ena od stanovalk kljub prepovedi bivanja domačih živali svojega jazbečarja skrivala v omarici pod umivalnikom kar dolgih sedem tednov. Dnevnik Hendrika Groena, ki ga je marsikdo označil kot Jadrana Krta za tretje življenjsko obdobje, s številnimi podrobnostmi ponuja vpogled v tipičen vsakdan skoraj vsakega doma upokojencev in njegovih stanovalcev. Izginule proteze, izbiranje pravega rolatorja ali sprehajalne palice, kritiziranje hrane, igranje tombole ter drugi nesrečni ali manj nesrečni pripetljaji starostnikov bodo vsakega bralca, tudi če na glavi nima še nobenega odtenka sive, zagotovo nasmejali do solz. Roman, ki je izšel leta 2014, je na Nizozemskem in drugod po svetu postal pravi fenomen, saj je knjiga izšla že v 25 jezikih. Hendrik Groen ima svoj Facebook profil, velik klub oboževalcev, po knjigi pa so posneli tudi televizijsko serijo. Čeprav se knjiga konča malce bridko, Hendrik nadaljuje svoje zapise v knjigi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 85 let. JI O avtorju: Hendrik Groen je psevdonim nizozemskega avtorja. V medijih je bilo že veliko špekulacij, kdo se skriva za njim. Je to res kakšen upokojenec ali gre morda za kakšnega znanega nizozemskega pisatelja ali komika? Odgovor pozna le Hendrikov založnik. radio ceiie novi tednik Jabolčna pita Testo Za pripravo sem potrebovala 300 gramov moke, 100 gramov sladkorja, 200 gramov masla, jajce, polovico pecilnega praška, vanilijev sladkor, dve žlici ruma in malo limonine lupinice. Na vrsto je prišel moj multipraktik. Vanj sem vsula vse sestavine in »na hitro« pripravila testo. »Na hitro« zato, ker testo vsebuje veliko masla, ki se na toploto ne odziva, kot bi si želeli. Z multi-praktikom sem se izognila gnetenju testa, vendar sem ga zaradi masla, kot sem pojasnila zgoraj, izklopila takoj, ko so se sestavine lepo povezale in spojile. Namig: maslo pred uporabo vedno hranim v hladilniku do trenutka, ko ga potrebujem. Ne želim namreč stopljenega, temveč kompaktno maslo, ki lepo poveže sestavine v testo. Testo sem zavila v živilsko folijo in ga pustila v hladilniku približno uro (različni recepti priporočajo dve uri, vendar nikakor manj kot 30 minut). Namig: masleno testo, ki vsebuje veliko maščob, se med peko naj ne bi prijelo pekača. Ker menim, da je bolje preprečiti kot reševati in zvoniti po toči, pekač vedno premažem z maslom. a dan a stran? Nadev Medtem ko je testo počivalo v hladilniku, sem pripravila nadev. Zanj sem potrebovala tri velika jabolka, limonin sok in sladkor. Jabolka sem olupila (in s tem odstranila največji del hranljivih snovi v sadežu, tako da sem kasneje zaradi zdravja zaužila vsaj dva kosa pite), jih naribala in pokapljala z limoni- nim sokom. Slednjega dodam vedno, ker mi poleg tega, da prepreči potemnitev sadeža, ustreza tudi kislost. Jabolka sem nato po okusu sladkala. Preliv V multipraktiku sem zmešala dve jajci, 2,5 decilitra sladke (alpske) smetane in žlico sladkorja. 4 Jablana je kulturna rastlina. To pomeni, da je rezultat človeka, ki je jabolko vzgojil s pomočjo križanja različnih sort. Jabolk naj bi danes obstajalo več kot 7.500. Jabolka naj bi izvirala iz Azije. Leta 2010 naj bi svetovni pridelovalci vzgojili kar 69 milijonov ton teh okusnih sadežev. Od tega naj bi bila Kitajska zaslužna za kar polovico, velik delež so prispevale tudi Združene države Amerike. Med največje izvoznice poleg Kitajske in ZDA spada Poljska. Jabolko na dan naj bi odgnalo zdravnika stran, kar je pojasnila tudi sodobna znanost. Jabolko je bogato z vlakninami. Če pojemo en sadež, zaužijemo od 10 do 15 odstotkov vseh vlaknin, ki jih človek potrebuje na dan. Ker je večina vlaknin netopljivih, jabolko pospešuje pretok hrane, topljivi del pa ščiti pred holesterolom. Jabolko je sicer bogato z vitaminom C (največ ga najdemo okoli peščišča), sicer je največ zdravju koristnih sestavin v lupini, ki pa je žal največkrat »bogata« tudi z ostanki pesticidov. Nekaj se jih lahko znebimo, če jabolko operemo z vodo. Zaradi vseh teh lastnosti in ker sama nisem velika ljubiteljica jabolk v njihovi prvotni obliki, se rada potolažim in spečem jabolčno pito. Sprehod meH trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem tokrat položila moko, sladkor, maslo, jajca, pecilni prašek in vanilijev sladkor, rum, limono, cimet, sladko smetano in jabolka. OCENA Priprava ker z valjarjem nisem spretna, je pita super za pripravo Okus Pita Testo sem najprej razdelila na dva neenakomerna dela. Večji del sem uporabila najprej, ostanek na koncu za »kačice«. Priprava pite ni težka. Sama sem si jo poenostavila, da testa nisem razvaljala, temveč natrgala, koščke pa razporedila po pekaču in jih z rokami potlačila ter spojila. Z valjanjem se ne ubadam, saj ta del priprave pite ne vpliva ne na okus ne na videz. Na testo sem nato le še razporedila jabolka, jih rahlo posipala s cimetom (če ga ne marate, ga enostavno izpustite). Na vrh sem razporedila »kačice«, narejene iz manjšega dela testa, nato sem vse skupaj prelila s prelivom. Pito sem pekla 45 minut na 180 stopinj, bolj kot na minute pa sem bila pozorna na zlatorjavo barvo. Pečeno pito sem rahlo ohladila, posipala s sladkorjem v prahu in še mlačno ter hrustljavo postregla. BRALCI POROČEVALCI 41 S pesmijo na pot V petek, 13. oktobra, je bil v Narodnem domu v Celju slavnostni koncert ob 10-letnici delovanja vokalno-inštrumen-talne skupine in 15-letnici mednarodnih projektov v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Več kot 40 udeležencev je gostom pripravilo nepozaben večer, ki je navdušil tudi najzahtevnejše vokalne sladokusce. Organizatorica dogodka predvsem ljubezen do petja. mag. Ingrid Slapnik je po prireditvi povedala, da jo je k oblikovanju vokalno-in-štrumentalne skupine vodila Pri pouku umetnosti se je z dijaki veliko pogovarjala tudi o glasbi in tako odkrila številne pevske talente, ki so se nato pridružili skupni. V desetih letih se je število članov spreminjalo, saj vsako leto nekaj pevcev odide, nadomestijo pa jih novi, ki izkušnje šele nabirajo. »Najprej smo imeli kvartet, nato je število naraščalo skoraj do zbora, zdaj pa smo se omejili na 16 članov, med katerimi je lahko vsak solist,« je povedala Slapnikova. Kon- cert je bil plod štirimesečnega trdega dela, saj je bilo treba načrtovati celoten dogodek, je še dodala mentorica. Goste so ob prihodu pričakale v ulične lutke kostumi-rane dijakinje s koncertnimi listi, ob vstopu v dvorano pa je bila domiselna scena. Koncert je postregel s številnimi pesmimi domačih in tujih avtorjev, ki so jih mladi pevci izvrstno interpretirali. Med odličnimi vokali posebno pozornost zbuja Jerneja Lobni-kar, dijakinja četrtega letnika, ki je ob šoli končala izobraževanje na novomeški podružnici ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet. »Zelo rada nastopam s šolsko vokalno-inštrumentalno skupino, saj smo pevci in mentorica zelo povezani. Pojemo s srcem in tudi občinstvo to zazna,« je povedala Jerneja. »Usklajevanje vaj s šolskimi obveznostmi je seveda naporno, a na srečo imam razumevajoče sošolce in profesorje,« je še dodala. Jan Šuberger, ki v skupini poje drugo leto, pravi, da se je navadil tudi nastopanja pred večjim občinstvom in treme skoraj ne čuti več. »Smo prava mala družina, profesorica pa je naša druga mama,« je dodala njegova sošolka Nadja Voglar. Mednarodni projekti S koncertom so obeležili tudi 15-letnico sodelovanja v mednarodnih projektih. Darja Štiherl, ki je koordinirala prvi mednarodni projekt in tako začela uspešen postopek internacionalizacije šole, je povedala, da s ponosom pogleda na prehojeno pot od prvega projekta, kjer so sodelovali s prestižnim hotelom Las Dunas na španski obali. »Listina kakovosti Erasmus+ za mobilnost v poklicnem izobraževanju je priznanje nacionalne agencije za dobro delo, ki smo ga v teh letih opravili. Omogoča nam, da lahko mednarodno izkušnjo na številnih področjih dela in izobraževanja omogočimo ne le dijakom, ampak tudi profesorjem in socialnim partnerjem. Število udeležencev se na letni ravni približuje številu sto, na kar smo zelo ponosni,« je povedala Štiherlova. »Zdaj je v šoli mednarodna pisarna, ki se ji je pred časom pridružila še kolegica mag. Natali Borinc, s katero zdaj delava v tandemu,« je še dodala. Po njenih besedah je glavni cilj v prihodnosti upravičiti pravico do listine s kakovostnimi in z odmevnimi mednarodnimi projekti. VID BURNIK 42 BRALCI POROČEVALCI Ustvarjalnost in predanost Letošnji, osmi simpozij Civilna družba in šolski sistem v organizaciji Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko ŠC Celje, društva Aktivni šolniki - šolsko športno društvo, Muzeja novejše zgodovine Celje in Mestne občine Celje se je imenoval Ustvarjalnost in predanost in je bil posvečen dejavnostim, pri katerih prideta še posebej do izraza kreativnost in predanost vseh udeležencev. To so interesne dejavnosti, izbirne vsebine, krožki ali druge aktivnosti in dejavnosti, ki niso natančno opredeljene z učnim načrtom, organizirajo in izvajajo pa jih vzgojno-izobraževalne in civilno-družbene ustanove ali druga združenja. Gre za področje, ki v osnovi nima kuriku-larne zasnove in posledično standardiziranih znanj. Vsebine dejavnosti so nad standardnimi in s kurikulom opredeljenimi znanji in veščinami. Kljub temu pomenijo zelo pomemben element v razvoju osebnosti vse od vrtca naprej. Pogosto so dejavnosti organizirane tudi za širše okolje, na primer športni ali kulturni dogodki. Prav zaradi vsega naštetega so te dejav- nosti polje neizmerne ustvarjalnosti, ki zahtevajo od izvajalcev/mentorjev/organizatorjev veliko domišljije, iznajdljivosti, entuziazma in predanosti za doseganje zastavljenih ciljev. Zanje je velikokrat treba žrtvovati prosti čas in veliko energije za pripravo ali izvedbo. Na posvetu so izpostavili dosedanje delo na tem področju. Primeri dobrih praks tako domačih kot tujih udeležencev so motivirale vse sodelujoče za tovrstne aktivnosti. Na plenarnem delu so trud za naše delo s svojo prisotnostjo in svojo življenjsko dejavnostjo tako na kulturnem kot športnem področju potrdili gostje Milena Zupančič, Tadej Golob, Borut Mačkovšek, Roman Pungartnik in Branko Tamše. Družba postaja vedno bolj multikulturna in pred nami so izzivi integracije v slovenski šoli. O tej temi sta spregovorili Vera Haliti in Astrite Humski. Zavedamo se, da prenašanje znanja na mlajše generacije pomeni izziv za ustvarjalno družbo, ki deluje na osnovi pozitivne energije in dobrih medsebojnih odnosov. MHV Milena Zupančič in Tadej Golob, s katerima se je na plenarnem delu pogovarjal Tone Kregar. Štiri srednje šole na prireditvi Že desetič so štiri šole, ki delujejo v Kosovelovi ulici v Celju, pripravile kultur-no-družabno prireditev 3-Kons. Na petdesetih različnih delavnicah je prejšnji torek sodelovalo 2.100 dijakov. Rdeča nit letošnjega festivala je bila: 10 + Kosovel + konstruktivizem. Dopoldanskega slovesnega odprtja festivala so se udeležili številni gostje z Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda RS za šolstvo, Mestne občine Celje in nekateri ravnatelji šol s Celjskega. Na delavnicah so se mladi delali poskuse s plini, spo- znavali so okusno britansko hrano, oblikovali koledar, raziskovali svet konzervator-stva, plesali salso in družabne plese. Nekateri so se učili osnov borilnih veščin, drugi so razvijali poslovne ideje, se merili v šahu, ustvarjali eko kozmetiko in vrteli kuhalnice na kuharski delavnici. Veliko zanimanja sta požela tudi nogometni in odbojkarski turnir ter Dififest, festival kratkega dijaškega filma. Delavnicam je sledila osrednja kulturna prireditev na glavnem odru, na katerem je sodelovalo 200 dijakov. Ti so, med drugim, z uspešnicami legendarnih skupin Queen, Led Zeppelin in Red Hot Chilli Peppers in avtorskimi skupni priredbami dvignili na noge polno dvorano Gimnazije Celje - Center. Za piko na i je poskrbel priložnostni »bend« profesorjev. Kot se za 10-letnico spodobi, so ustvarjalci 3-Konsa letos pripravili novost, to je fotostoj-nico Bodi 3-Konsfaca, ki so jo pripravili dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. Fotografije so objavljene na spletni strani 3-Konsa: www.3kons.si. Ker so dogajanje ves čas spremljale kamere, je na isti strani objavljen tudi priložnostni film o festivalu, posnetek o prireditvi pa je na dijaški spletni televiziji VI-TV: www.vitv.sc-celje.si. ŠK Foto: SHERPA Hudija je zakon -tokrat že desetič Megleno in hladno jutro ni prestrašilo nadebudnih mladih animatorjev in strokovnih delavcev, ki so že zgodaj zjutraj hiteli pripravljate še zadnje stvari za tokratno jubilejno deseto prireditev Hudija je zakon. Ponovno smo želeli zbrati mlade z istim ciljem: imeti se dobro v dobri družbi in na zdrav način. Odločili smo se, da k sodelovanju povabimo tudi druge ustanove, ne samo tiste, ki delujejo v naši hiši. Z veseljem so nam popestrili program in se predstavili s svojim delom in omogočili, da so mladi iz hudinjskega okolja pridobili nove izkušnje. Na prireditvi smo sodelovali vsi tisi, ki delujemo v Don Bo-skovem centru. Mladi iz Zavoda Za vas živim s programom PUM-O (projektno učenje za mlajše odrasle) so poskrbeli za okusen golaž in kreativne delavnice, predstavili so tudi, kako si lahko sami naredijo zdrav obrok. Društvo Salezijanski mladinski center je poskrbelo za najrazličnejše športne turnirje (nogomet, odbojka, ulična košarka, namizni nogomet) in za velik napihljiv grad, ki je bil velika privlačnost za naše najmlajše obiskovalce. Animator-ji so za otroke pripravili tudi različne družabne igre. Vrtec Danijelov levček, enota Slomšek, je s strokovnimi sodelavkami pripravil kre- ativno delavnico iz slanega testa, Župnija blaženega A. M. Slomška pa je poskrbela, da nam je dišalo po pečenem kostanju in da smo se lahko z njim posladkali prav vsi. Skala, mladinska ulična vzgoja, je iz Ljubljane pripeljala svoj Minibus veselja in popestrila dogajanje z najrazličnejšimi družabnimi igrami. Predstavila se je tudi kreativna skupina Fuskabo, ki temelji na cirkuški pedagogiki. Člani skupine so nas učili najrazličnejših cirkuških akrobacij. Zavod Vozim nam je predstavil svoja očala »drunk busters«, v sodelovanju z Društvom paraplegikov JZ Štajerske pa so se mladostniki lahko preizkusili v košarki na vozičkih in vožnji s kolesi na ročni pogon. Skupina mladih mamic, ki je povezana v društvo Raste-mo skupaj, je z malimi nade-budneži nenehno ustvarjala jesenske dekoracije, skupaj so oblikovali tudi veliko drevo z odtisi rok, navduševali pa so tudi s plesno delavnico. S prihodom prvih mladostnikov na prireditev se je tudi sonce razbohotilo v vsej svoji razsežnosti in pozitivna energija se je razširjala po vsej Hudinji. Zbralo se nas je približno dvesto. Ob koncu smo podelili nagrade za zmagovalce in raz-rezali slavnostno torto. Kreativna skupina Fuskabo nas je navduševala z najrazličnejšimi akrobacijami. Poslovili smo se z obljubo, da se bomo prihodnje leto spet vsi srečali. VERONIKA BEZGOVŠEK BRALCI POROČEVALCI 43 Dobili smo se vmestu Na lepo, čeprav malo hladno soboto, 5. oktobra, je biloponovnolepov našem Celju, seveda po zaslugi Zavoda Celeia Celje. Kot vedno smo se vabilu odzvali tudi kulturniki iz Škofje vasi,tokrat že z novim vodstvom društva. Ko je posijalo sonce in se je? segrel naš kotliček za kuhanje žganja, s katerim je rokoval naš izkušen član Lojzi, smo se tudi mi ogveli in »oživeli« skupaj z obiskovalci, Ivi so sen radi ustavljali pred našo stojnico, kot je to že vnavadi. Kakšnih novosti nismo prikazali, saj smo še vedno opravljali dela »»iz starih časov«, Vot temu pravimo. Marsikoga sta zanimala okus in moč žganja, ki je v tankem curku teklo iz kotlička, drugi so občudovali spretnosti Simona, ki je »z vrbo oblačil« steklenice. Dušan pa bi lahko zelje, ki ga je pripravljal za ozimnico, tudi prodajal. Mimoidoči so se lahko malo okrepčali z domačim orehovcem in s koščkom sveže pečenega koruznega kruha. Ob delu, klepetu in občudovanju izdelkov na vseli stojnicah je do poldne kar prehitro minilo in ponovno bo ostal lep spomin vse do drugega leta, ko se bomo zopet srečali. HC > V Na sliki nagrajenec Vlado Robič in mag. Andrej Ocepek iz Meje Šentjur Rezultat nagradne ig re Kj e se skriva nasmejano jajce ^ Pa smo ga dobili. Nagrajenca naše nagradne igre namreč, ki je v Novem tedniku odkril nasmejano jajce in se izvrstno odrezal še v hitrem kvizu na Radiu Celje. Na vsa vprašanja, ki mu jih je zastavila voditeljica Andreja Petrovič, je odgovoril pravilno! Vlado Robič iz Dobja je prejel več jajc, kot tehta. Dobil jih je kar 120 in to »tadebelih«, pravijo v Meji Šentjur. Prejel jih je v posebni embalaži. Njegova žena se je takoj lotila peke in del sladkih dobrot smo lahko okušali tudi v uredništvu. 60-letnica mature I. gimnazija v Celju, stara več kot dvesto let, je vedno uživala status zahtevne, stroge in kritiko spodbujajoče ustanove. Naša generacija se spominja Matjaža Kmecla, Stanka Lorgerja, Mojmirja Sepeta in nekoliko mlajšega Ota Pestnerja ter njegovih nastopov na vrtu gostilne Koper in seveda zdajšnj ega direktorja Gorenja Franja Bobinca. »Gimnazija je veliko več stven, ambiciozen način kot le pouk in učenje, je življenja in razmišljanja, je ponos, pripadnost, je svoj- uspešna šola za življenje,« pravi sedanji ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Septembra smo proslavili 60-letnico mature dijaki 8.b-razreda I. gimnazije v Celju. Čeprav manjka že tretjina dijakov, se nas je na Dobrni zbralo še vedno 20 čilih in mladostnih upokojencev -bivših ministrov, direktorjev glasbenih ustanov in lesnih podjetij, zdravnikov, akademskih slikarjev, profesor- jev/, znanih fotoreporterjev, inženirjvv in drugih. Večina je imela izjemne poklicne kariere. Ponosni smo, da smo bili soustvavjalci slovenske novejše zgodvvine na njenem kulturnem.1 gospodarskem, znanstvenem in umetniškem področju. SA ŠA KOKOL Foto: JOCO ŽNIDARŠIČ Priprave na srebrni turnir Oldbeginersi smo že 24. prekrižali loparje na avgustovskem teniškem turnirju na igriščih AC Kladivar. Vreme tokrat ni bilo naš prijatelj, zato smo uspeli odigrati le prvi del tekmovanja. Po hudi nevihti in močnem nalivu smo morali nadaljevati ob kulinaričnih dobrotah, ki nam odlično uspevajo ne glede na vreme. Vseeno smo ob zanimivem žrebanju speljali turnir do konca. Zdaj nas čakajo priprave na 25. turnir, ki ga želimo obeležiti na primerno slovesen način. OTMAR KOŠTOMAJ - OMI O čem sanjam? SNG Drama je razpisala natečaj za dijake z željo, da bi mladi razmišljali o svetu, v katerem živijo, in da bi želeli živeti. Med izbranimi avtorji natečaja je tudi dijak drugega letnika Gimnazije Velenje. O čem sanjam? Nekoč sem o tem razmišljal. Je kje razlog, da ta svet ostane nespremenljiv? Ali je nujno za svet, da je neskončen? Včasih sanjam o tem svetu. Vendar bi se raje zbudil in sanjal o Utopiji, skriti in zviti. Visoko nad oblaki, varno pred vsemi zlimi prevlekami. Sanjam o tej Utopiji, o svetu, kjer vsak otrok v rokah drži rog izobilja. Svet, ki ni sam po sebi svet, temveč je le sprememba v našem načinu razmišljanja. In jaz sanjam in razmišljam in svet se pojavi in izgine vsakič, ko zaprem oči. Varno je zaklenjen, v globinah mojih misli, stran od pohlepa človeštva. In jaz spim in sanjam. In se zbudim in zakričim. Saj tu ni več čistih vrtnic. Vse so oskrunile naše roke, tako hladne roke. Vendar se v Utopiji vsak otrok vedno smeji. Nihče ne prehodi neskončnih milj, da bi po potovanju svojega življenja odkril, da se je boril zaman. Zato v Utopijo, kjer trata je večno zelena, kjer dobrota vedno je vidna, v Utopijo jaz grem, ko temu svetu vlada pošastno gorje. Duh, ki vedno se plazi in udari, ko svet joče. Ko pogledam otroka, ki se smeji, vem, da domišljija njegova je divja. Saj starejši kot postajamo, nasmeh počasi bledi. Ujeti v kletki kamna, kovine in stekla. Kot roboti smo mi, množina. Si videl veselje odraslega, ko je prejel denar, katerega posledica je bilo veselje? Mi dihamo, da zaslužimo, a nikoli se ne naučimo, da tisto, kar je po-memb-no, je naše srce, ne papir, ki ga bomo zapravili na trgu. A v Utopiji se odrasli smejijo kot otroci! Človeški pohlep iz src njihovih bil je pregnan. Vedo, da življenje je zato, da se ga živi, da uživamo vsak dih narave odpu-stljive. Toliko stvari je, kar ta svet bi lahko bil, a nikoli ni, zato sanjam o njem in ta živi v meni. Končno bi lahko videli luč, lahko bi končali vse grozote. Nič več svinčenih metkov, vojna bi se lahko ustavila, če bi le uporabili lastno glavo. Vendar še zmeraj so vojaki vojni stroji, njihove žene plešejo na njihovih pogrebih. Pravijo, da se borijo za nas, a vsi vemo, da to ne drži. Denar, pohlep, vojna, to je nekaj, kar iščejo. In mi živimo vsak dan, a nikoli nimamo kaj reči. Saj spremembe bi lahko bile, a nihče jih ne želi videti. Mi, prebivalci, naša želja nikoli jih ne doseže. Lahko bi končali sovraštvo, lahko bi končali bolečino. Ni nujno, da solze lijejo kot dež. Samo malo drugačni, vsi smo si različni. Rasa, spol, videz, svet bi bil lepši, če bi le prebrali celotno knjigo. Že je lažje prešiniti platnico, a lahko bi vsaj odkrili resnico. Če le bi imeli moč, svet bi se spremenil in žalost bi se pogu-bila. Solze ne bi bile iz žalosti, temveč iz veselja za jutri. Če bi le nehali ocenjevati ribe po njeni sposobnosti plezanja po drevesu, ji ne bi bilo treba živeti in misliti, da je neumna, temveč bi bila svobodna in bi plavala v neskončnem morju. Lahko bi porušili meje med vero, vsi lahko izberemo, ali imamo raje goloba ali golobico. Zakaj bi se zato sovražili zaradi vere? Ne bi raje prenehali in uživali v izdihih olajšanja? Te spremembe nikoli ne bi mogle biti, zato v Utopijo jaz zbežim. Tam ceste se svetijo v zlatu. Zgodbe junakov in zmajev pripovedujejo. Pojoči pevci pojejo pesmi in ni potrebe po straži. Sanje in upi niso več na vrhu pobočij iz slapov. V Utopiji jaz in ti sva ista. Mi smo ljudje, le z različnimi imeni. Ni pomembna rasa, ni pomembna vera, z vsakim od nas ravna se prijazno. Nič več sovražnih besed, govori se slepo. Razlike so med vsemi, a nobena ni naša slabost, ki bi nas usmrtila. Glasba zveni vsem enako, okus svoj ljubimo brez sramu. V moji Utopiji imaš besedo mojo, si le človek in vsi smo isto slišali. Nič sovraštva, le ljubezen. Dolgo učakana, neskončna golobica. Čas, kaj je čas? V Utopiji teče tekoče in resnično, drobci peska so zrcalo tvoje duše. Staraš se in plima peska raste. In ko umreš, ta izgine. Da prostor novi duši, da nov otrok lahko hodi. In v Utopiji ni revnih in ni bogatih, denarja ne potrebujemo. Nimamo kralja in nimamo kraljice, skrbimo drug za drugega, mar ni prečudovit ta prizor? Drevesa so tako visoka in tako zelena, kot jih svet naš še ni videl. Trata in veter me mirita. Petje ptic naša je melodija, vonj rož naš parfum. Z naravo ravnamo prijazno in ta nam da toploto benigno. Pod zvezdami spimo in nikoli ne jočemo. Luna sije svetlo, edino, kar razsvetli nam noč. In v odsevu lune dva ljubimca se poljubita, njun smeh najlepša je melodija. Saj v Utopiji ljubezen je večna, dve duši sta kot ena notranjost. In ta traja vse življenje, nikoli se ne spremeni. In ko minejo leta, njuna strast je le močnejša, njuna zveza je le daljša. Še po smrti ponovno se združita, saj v Utopiji osnovna pravila ne držijo. Vendar kaj je neskončnost, morda se čudiš? Za odgovor ni treba premišljevati. Neskončnost ni nič več kot spomin. Ko umremo in ležemo v senco večno, naš duh nikoli ne bo zbledel. Žal, ko Utopija je v mojem dosegu, izgine in jaz zasopem. Ker ni stvari, kot je Utopija, a vseeno jaz sanjam. In živim za sebe in hodim po Utopi-jinem toku. Njenim pravilom sledim, saj kot sanjač in kot norec brez upov sem prazen. In tako pustim telesu, da počije, zaprem oči in moj duh zaide na zahod. In spet obiščem svoje sanje, v Utopijo vrnem se in tako je. JAN VOVK Potep med brezami in vrtačami Dvodnevna ekskurzija velenjskih gimnazijcev v Belo krajino Meseca junija poletne počitnice že mamljivo trkajo na vrata, zato se vsaka šolska ura zdi precej daljša kakor sicer. Da bi lažje, bolj sproščeno in zabavno dočakali konec šolskega leta, smo se dijaki drugega letnika Gimnazije Velenje podali na dvodnevno ekskurzijo, ki je bila prvi dan obarvana z geografskimi temami, drugi dan pa smo s pestrim športnim programom uživali na zaključnem izletu. V petek, 9. 6. 2017, smo se v jutranjih urah gimnazijci drugega letnika splošnih in športnega oddelka odpravili na dvodnevno ekskurzijo v Belo krajino, ki nam je poleg sončnega in toplega dneva postregla s številnimi zanimivostmi. Pot nas je najprej popeljala v Krško jamo, kjer smo si ob zanimivem vodenju lokalnega vodiča lahko ogledali različne kraške pojave, ob teh pa niso manjkali niti netopirji. Naša naslednja postojanka je bil grad Žužemberk, kjer naj bi nekoč strašile čarovnice, zagotovo pa je marsikoga zmrazilo ob obisku grajskih ječ z nič kaj prijaznim in ne preveč prijetnim vzdušjem. V podzemnih prostorih smo prisluhnili viteškim zgodbam gospe vodičke, nato pa si zasluženo privoščili eno-urni odmor za kosilo. Z novo nabranimi močmi smo bili pripravljeni na nadaljevanje ekskurzije. Tokrat smo res vznemirljivo čakali izstop iz avtobusa - ne samo zaradi skoraj neznosne vročine, temveč zaradi čudovite narave, ki nam jo je obetal izvir reke Krupe. Sošolki sta nam predstavili nekaj najpomembnejših značilnosti reke ter same pokrajini, nato pa smo se brezskrbno sproščali v objemu mirnega rečnega okoliša. Seveda se manjši obveznosti nismo mogli izogniti, saj smo za časa ekskurzije reševali delovne liste, ki pa kljub vsemu niso bili prezahtevni. Sledil je ogled Šokčevega dvora. Mnogi smo pomislili na še en ogled Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Velenje. gradu, vendar pa je šlo za tipično belokranjsko kmetijo. Pričakala sta nas prijazna, v tradicionalno belo oblečena Belokranjčana in nam postregla z nadvse okusno belokranjsko pogačo in nas deloma tudi v hrvaškem jeziku poučila o nekdanjem skromnem kmečkem življenju na tem, nekoč precej nemirnem območju. Naša zadnja postojanka geografskega dela ekskurzije je bila pravoslavna cerkev v Miličih, ki je bila zanimiva zaradi svoje drugačnosti, kar se je kazalo predvsem v okrasju in drugi opremi. Precej utrujeni smo se peljali do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti v Radencih in po odlični večerji, druženju ob igranju odbojke in košarke ter večernem prepevanju ob tabornem ognju prenočili. S tem se je tudi uradno pričel zaključni izlet, ki se je s polno paro nadaljeval naslednji dan. Po sladko prespani noči in okusnem zajtrku smo se v treh skupinah preizkusili v lokostrelstvu, kolesarjenju in veslanju po Kolpi, tisti najpogumnejši pa so se v njej tudi ohladili. Na žalost je bilo prelepo, da bi dvodnevni izlet končali brez zapletov. Naša sošolka se je namreč na vožnji s kolesom hudo poškodovala, a na srečo brez posledic že okrevala. Dvodnevno druženje smo preživeli prijetno, sproščujoče in v pričakovanju novih skupnih izletov prihodnje šolsko leto. URŠA IRMAN 144 N v J novi tedniki radio celie NAGRADNO ŽREBANJE med VSEMI naročniki!! 21.12. 2017 Ff Postanite naročnik Novega tednika in se tudi vi potegujte za lepe nagrade! Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov П za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: FOTOGRAFIJE NAPRAV SO SIMBOLIČNE! Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje podatkov skladno z veljavnim zakonom o varstvu osebnih podatkov. Veljavnost akcije od 7. septembra do 21. decembra 2017. OTROŠKI VRTILJAK 45 шж Gozdne radosti so naložba v prihodnost otrok Čofotanje po vodi, sladki ali slani, predstavlja otroške radosti, rezervirane predvsem za poletje. Zima, ki pobeli ceste in travnike, prinese drugačno veselje. Ne glede na letni čas pa pre-malokrat pomislimo na gozd. Ta je jeseni, ko doživlja hitre spremembe, še toliko bolj zanimiv tako za odrasle kot za otroške oči. A ne ponuja le veliko možnosti za igro in spoznavanje drugačnega ekosistema, temveč tudi zdrave, umirjene in nasploh optimalne možnosti za razvoj otrok. Tako so vsaj prepričani v eni od dvanajstih enot Vrtcev občine Žalec, v Vrtcu Griže, kjer smo se minuli teden pogovarjali z vzgojiteljico Anjo Podver-žen in njeno pomočnico Metko Funkl, ki vodita skupino 21 otrok, starih od tri do pet let. Otroci gozd obiščejo vsaj enkrat tedensko. Na učni gozdni poti Hrastje, ki je nastala v sodelovanju z OŠ Griže, spoznavajo naravo - različna drevesa, podrastje, plodove dreves in gozdno zemljo. A v naravnem okolju ne prejmejo le »formalnega« znanja - tam lahko odlično prepoznavajo različne potrebe in se naučijo, kako se nanje odzvati, sta o t. i. gozdni pedagogiki povedali vzgojiteljici. Temu primerno za vsak obisk zaposleni pripravita tudi program, ki ga otroci z zanimanjem izvajajo v gozdu, del narave pa prinesejo tudi v igralnico, kjer ustvarjajo z listi, s plodovi, rišejo zgodbe gozda in se pogovarjajo o novih spoznanjih. EP, foto: SHERPA Dokler roke še niso umazane od zemlje in gozdnih plodov, si privoščijo zdravo malico. Tudi listom je treba najti ustrezen par. Malici sledijo igre, ki jih predhodno pripravita vzgojiteljica in njena pomočnica. Med drugim otroci v gozdu iščejo drevesa in liste, prikazane na fotografijah. Drevesa prepoznavajo kar po drevesnem lubju. Če eno od čutil izločimo iz procesa zaznavanja, se lažje osredotočimo na druga čutila. Tako otroci z zavezanimi očmi ugotavljajo, kaj skrivajo vrečke presenečenja. Pri tem si pomagajo predvsem s tipanjem, pri čemer predmeti tudi različno dišijo in ob dotiku proizvajajo različne zvoke. »Nič kukanja,« se otroci opozarjajo kar med seboj. Seveda je čas tudi za najbolj brezskrbno igro, kjer otroci »potrošijo« nekaj energije s tekom, hkrati pa na svežem zraku popolnoma samostojno odkrivajo lepote narave. Čeprav je starostni razpon v skupini kar velik, Podverženova meni, da takšna razlika ni nujno slaba, saj se otroci učijo drug od drugega, starejši mlajše večkrat vzamejo pod svoje okrilje, jih vodijo pri spoznavanju novega, tudi opozarjajo na nevarnosti in se tako naučijo skrbeti drug za drugega. NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE P Vse o zdravilnih zeliščih in čajih ™| I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! | Dve knjigi po ceni 14fS + poštnina Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico. Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga. Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. 7 93 _ EUR _ + poštnina i ^J^ubarćbe bub ve vladanje, dhranjeuanje in zamrzouanje zivil Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom? Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva. Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. 46 RAZVEDRILO Šalo nam je poslala Mira Milec. Neprostovoljno Direktorica televizije je v opoldanskem odmoru prišla v napol prazno gostilno. Komaj je sedla, že je natakarica postavila pred njo krožnik z vampi. »Kaj pa je to?« je začudeno vprašala direktorica. »To so vampi!« jo je poučila natakarica. »To vem, ampak nisem jih naročila.« »Danes strežemo vampe. Boste tudi kruh? Potem je 7,20 evra!« »Kaj si pa vi dovolite?« je vzrojila direktorica. »Boste dva kosa kruha? Potem je 7,40 evra.« »Tristo zelenih!« »Tristo zelenih ne strežemo. Danes samo vampe. 7 evrov brez kruha!« Direktorica je preblede-la. »Nisem jih naročila, ne bom jih pojedla in ne bom jih plačala!« Tudi natakarica ni bila več prijazna. »Če hočete, jih jejte, če nočete, pa nič. Plačali jih pa boste!« Direktorica vedno bolj nervozno: »Kakšen način pa je to?« »Vaš način!« je butnilo iz natakarice. »Jaz tudi nisem naročila tistih vaših butastih oddaj, tudi gledam jih ne. Plačevati jih pa moram! 7 evrov so vampi!« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Kot žolna Franc je pripeljal domov na kosilo svojega sodelavca in prijatelja Štefana. Med kosilom Štefan vidi, da ga gostiteljev sin Mihec nepremično opazuje. »Zakaj me pa tako gledaš?« Mihec: »Rad bi videl, kako piješ, ker je moj oče rekel, da piješ kot žolna.« Pet minut Žena možu: »Za pet minut skočim k sosedi, ti pa vsake pol ure premešaj golaž.« Razlika Nekega dne je odšel cvetličar k frizerju. Po striženju je prosil za račun, a mu je frizer odgovoril: »Ne morem sprejeti plačila, saj ta teden opravljam delo v splošno korist.« Zadovoljen cvetličar je zapustil salon, naslednje jutro pa je frizerja pred vrati čakal šopek rož. Pozneje je v salon stopil policist. Ko je hotel plačati račun, mu je frizer odvrnil: »Ne morem sprejeti plačila, saj ta teden opravljam delo v splošno korist.« Zadovoljen policist je zapustil salon, naslednje jutro pa je frizerja pred vrati čakala škatla dvanajstih krofov. Zatem je v salon vstopil poslanec. Ko je hotel plačati račun, mu je frizer odvrnil: »Ne morem sprejeti plačila, saj ta teden opravljam delo Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. v splošno korist.« Poslanec je zadovoljen zapustil salon, naslednje jutro pa je frizerja pred vrati čakalo dvanajst poslancev. Izbira Žena: »Ti izberi večerjo.« Jaz: »Pica.« Žena: »Ne.« Jaz: »Kebab.« Žena: »Ne.« Jaz: »Hamburger.« Žena: »Ne.« Jaz: »Kaj bi rada jedla?!« Žena: »Ti izberi.« Z lopato skozi okno Zakonski par opazuje pla-volaso sosedo Mojco v hiši čez cesto, ki evrske bankovce kar z lopato meče skozi okno. »Kaj pa počne, ji je čisto utrgalo?« ogorčeno sprašuje mož. Žena pojasni: »Morda me je včeraj malo narobe razumela ...« »Kaj si ji spet rekla?« »Razlagala sem ji o tem, koliko denarja sva vrgla skozi okno, preden sem te prepričala v menjavo oken!« Prestavite uro! Mama pokliče hčer blon-dinko: »Tina, si prestavila uro tako, kot sem ti naročila?« »Sem, iz kuhinje sem jo prenesla v kopalnico.« Kadar je moški tiho, je mislec, a ko je ženska tiho ... ... takrat je mislec v težavah. REŠITEV SUDOKU 279 Z-80 Rekla je, da za 20 evrov naredi karkoli. 1 5 6 3 2 7 9 4 8 2 7 4 9 8 1 5 6 3 9 8 3 6 4 5 1 7 2 8 3 1 2 6 4 7 9 5 7 4 9 8 5 3 6 2 1 5 6 2 1 7 9 8 3 4 4 9 7 5 1 2 3 8 6 6 2 5 7 3 8 4 1 9 3 1 8 4 9 6 2 5 7 Vse slikovne šale vir: splet 9 2 7 5 3 6 4 9 6 1 2 4 7 5 4 8 5 6 2 9 6 1 9 Po polževo Pri vožnji po naših cestah ne moreš nikoli vnaprej vedeti, kako se bo končala, kaj se bo zgodilo vmes, koliko zastojev in obvozov bo na poti in kdaj boš sploh prišel na cilj. Tudi če optimistično domnevaš, da zdaj, ko je turistična sezona mimo, res ni razlogov za pomikanje po polževo, se na lepo sobotno jutro izkaže, da ta domneva nima veliko skupnega z našimi cestnimi razmerami. Dogovorili smo se, da bomo na izlet proti Primorski krenili bolj zgodaj, ker cilj ni tako blizu in ker smo imeli v načrtu še kar nekaj pešačenja. Tokrat sem vozila sama, a ne samo zaradi novega avta, ki se mora malo razživeti na avtocesti, ampak tudi zaradi vinjete. Za razliko od sorodnika, ki ponavadi vozi, jo imam. On po »bob stezi«, kot pravi, ne bo vozil, saj si tam ves čas ogrožena vrsta. Tako smo običajno do želenega cilja iskali pot po regionalnih in krajevnih cestah ter seveda vedno uspešno zašli. Tokrat smo želeli prihraniti čas, zato se je zdela avtocesta odlična rešitev. Do Vranskega je šlo brez težav, tam pa se je ustavilo. Avtocesta je bila zaprta, zastoji na izvozu pa so bili dolgi kot ponedeljek. Sopotniki so seveda pametovali, da bi morali že prej zaviti na staro cesto proti Ljubljani. »Lepo vas prosim, zakaj pa imam vinjeto, če ne zato, da se vozim po avtocestah?« sem jih zavračala. Nekje za Trojanami smo lahko spet preverjali, kako dobro pospeši moj avto. Krasno je šlo mimo Ljubljane in že se nam je prikazovala kava na Lomu. Vmes smo z enim ušesom ujeli, kako je zaradi del na cesti promet speljan po enem pasu. Modrovanje iz ozadja avta, da bi lahko šli z avtoceste, sem spet preslišala. »Če pa imam vinjeto!« sem razlagala. Po ka-vici smo se odpeljali proti Postojni, a že po kilometru smo spet stali. Tokrat konca kolone ni bilo videti, ob nas, pred in za nami so se zdolgočaseni vozniki že sprijaznili, da bodo vsaj uro izgubili zaradi pomikanja s polževo hitrostjo. Glas iz ozadja avta je očitajoče opozoril, da bi morali res prej z avtoceste, ob čemer je drugi sopotnik modro ugotovil, da je zagotovo tudi na regionalki zastoj. Poročilo na radiu je to tudi potrdilo. Ko smo se nazadnje le privlekli do normalnega dela avtoceste in se zapodili proti cilju, je bilo sonce že kar visoko na nebu. Nič kaj milostno ni žgalo na nas, ko smo se mimo grmičevja in skalovja prebijali do želenih naravnih lepot. Nazadnje smo še pri tem zgrešili pravo smer. Vsaj pri vračanju domov ni bilo del na avtocesti in tudi ne povsem zaprtih odsekov. Končno je vinjeta prišla do izraza. A za prihodnjič razmišljam, če ne bi bilo pametno upoštevati sorodnikovega nasveta o izogibanju »bob stezi«. Človek ima namreč občutek, da se cestarji trudijo, da je vsak drugi dan vsaj en pošten zastoj. S tem verjetno skrbijo za naše denarnice. Si predstavljate, koliko bi šele stala vi-njeta za vožnjo brez zastojev, če je tako draga že za stanje v koloni? VOZNICA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Lojze je zaspal . DRAMA OSCARJA WILDA (ORIG.) DEFOR-MITETA SLOVENSKI KIRURG (ZORAN) IZBOKLOST ORGANA KOZJI GLAS DELO IVANA CANKARJA TEKOČI DEL KRVI ODPRTINA V STENI SLOVENSKI LUTKAR MAJARON SESTI DEL CELOTE PREBIVALEC ARTIČ VULKANSKO ŽRELO SLOVENSKI HOKEJIST KOPITAR VETROVKA S KAPUCO ORGLAR (STAR.) 4. ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA SL. MISS 2005 (SANJA) POLITIČNI VODITELJ SVEDSKA IGRALKA ULLMANN ŽIVA EMERŠIČ MORALNO OČIŠČENJE 22 KNITTLOV ROMAN DELO BREZ UMET. VRED. Križam Ke & ugamKe ČLAN RASNE SKUPINE SLOVENSKI PISATELJ IZ KOTELJ EDVARD KOCBEK SLOVENSKI KARIKATURIST (BOŽO) ŽIVAHEN PLES VRTEČI SE DEL MOTORJA KODA ZA GSM ANG.PO-MORŠČAK (JAMES) MAJHEN KOLOBAR GLAVNO MESTO KUBE NAPRAVA ZA PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE 24 23 TATINSKA PTICA NENADNA SMRT NEKDANJA PERZIJA 16 ELEKTRIČNI VOD SLEPAR, GOLJUF ASSOCIATED PRESS VRTINČAST TROPSKI VIHAR NADA VIDMAR NEKDANJI ARABSKI EMIRAT NEKD. SL. TOLAR JASNO NEBO ŠTORKLJA (PREKM.) PRIJATELJ (ŠP.) 20 KDOR ŽIVI V HRIBIH DALMATINSKO MESTO OB IZLIVU CETINE RIMSKA BOGINJA JEZE MESTO V ITALIJI AZIJSKA KULTURNA RASTLINA 19 DELAVEC V PROIZVODNJI KOSITRA Povsod z vami SPOLNOST ANGLEŠKA PEVKA WILDE SLOVENSKA REVIJA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE MUSLIMAN. VERSKI POGLAVAR SONJA LOKAR NEOBDELANA SNOV, NAMENJENA PROIZVODNJI EDGAR HOOVER POTUJOČI TRGOVCI Z BLAGOM NA ORIENTU 17 MEJNI ZNESEK PREBIVALEC SRBIJE GLAVNO MESTO JORDANIJE In nobenega udarca . SLOVENSKA IGRALKA TKAČEV AM. IGRAL. PRIESTLEY RIMSKI HIŠNI BOGOVI ILUSTRATOR MUSTER JOŽEF ŠKOLČ ŽELEZOV OKSID STARO-EGIPČANSKI BOG MAKARSKA SRBSKO MOŠKO IME, ALEK-SANDAR KDOR JE SLEP NA ENO OKO MAJHNA KANTA NAGRADNI RAZPIS Nagrade podarja Domača štacuna Barbara Ivezič Vučenović, s. p., Stanetova ulica 1, Celje domacastacuna@gmail.com FB: Domača štacuna 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3ik Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 31. oktobra. Geslo iz številke 42: Prvak v deseteroboju Izid žrebanja 1. nagrado, bon za masažo abhyangam v Thermani Laško, prejme: Irena Zidar, Lesično. 2. nagrado, bon za fizioterapevtsko obravnavo v Thermani Laško, prejme: Franci Tevžič, Polzela. 3. nagrado, dve vstopnici za kopanje za odrasle v Thermani Laško, prejme: Marija Recek, Laško. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Očem prijazna ugankarska revija z VELIKO PISAVO Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Tehtni ca Tudi tokrat boste zainteresirani za konkretno akcijo, v kateri bo adrenalin vaš stalni spremljevalec. Nikakor vam ne bo dolgočasno, ne vam in ne ljudem, ki se bodo znašli v vaši okolici. Gostota planetov v znamenju škorpijona spodbudno deluje na vas, zato boste vse zadeve, ki so nedokončane, razrešili v tem obdobju in naredili korak naprej. Kar nekaj napetosti se bo pojavilo, zato bodite prijazni in nadvse previdni pri svojih izjavah. Mimogrede lahko naredite kakšno zmešnjavo, ki bi jo bilo kasneje težko popravljati. Uspeli boste uskladiti nasprotja in ob tem se boste počutili odlično. Pred vami se bo pojavila oseba, ki je bila že v preteklosti jedro težav, tokrat temu ne bo tako. škorpijon Največja nevarnost je, da boste trmasti in nepopustljivi v ne tako pomembni zadevi. Iz majhne težave lahko tako naredite veliko, zato bodite taktni v svojem delovanju. Sprašujete se, kam vas vodi vaša pot, kam usmerja življenje s svojim delovanjem. V določenih trenutkih se počutite nemočni, v naslednjih pa bi objeli svet. Pred vami je pomembna odločitev. Dvojčka Mars biva v znamenju škorpijona, zato bodite dvojno previdni, še posebej pri vsem tistem, kar govorite. Neizgovorjena beseda bo vaš suženj, izgovorjena pa vaš gospodar, to bo še kako močno pravilo za vas. Trudili se boste, da uravnotežite vse energije, trudili se boste za pozitivne pristope in prenehali s strahom gledati naprej. V partnerstvu se vam obeta harmonija. Rak Položaji planetov v vašem znamenju bodo močneje vplivali na vašo nezavedno plat narave. Prav je, da poslušate svoj notranji glas, ki vas vedno in povsod vodi po vaši poti. Nekdo vas bo prijetno presenetil in odkril globine svojega srca. Kar veliko dogodkov se bo odvijalo te dni, počutili se boste, da imate vse niti v rokah. Močnejši in bolj prodorni boste, kar se bo pokazalo na vseh področjih življenja. Strelec Dnevi bodo ugodni za načrtovanje, popoldanske ure pa za konkretno akcijo, ki bo žal obremenjena z manjšimi težavami, iz katerih bo razvidno, kaj ste naredili napačno. Dobro morate preučiti svoje delovanje, saj Saturn od vas zahteva konkretne akcije in dobre odločitve ter korak v nujno potrebno smer. Naredili boste korenite spremembe. Kozorog Besede so eno, prazne obljube pa drugo. Nikar ne nasedajte vedno znova. Vzemite si tisto, kar vam pripada. Vse lahko obrnete z dobro voljo in pozitivnim razmišljanjem. Pomembno je, da se ob vseh vibracijah planetov sprostite in dovolite, da energije preplavijo vaše življenje. Včasih je potreben samo korak, da se doseže zmaga. Pred vami je pomembno srečanje. lev V tem obdobju se lahko zgodi usoden preobrat. Z vsem hrepenenjem se boste ozirali v preteklost in v njej iskali ključ do svojega srca. Pomembno je, da ste srečni. Na delovnem področju se vam obeta uspeh, za katerega boste odgovorni sami, imeli boste prodorno, močno energijo in željo po večjih projektih. Z navdušenjem se boste odločali za pomembnejši nakup. Vodnar Planeti bodo v napetem aspektu konec tedna, zato delujte z dvojno previdnostjo. Morda boste imeli potrebo riniti z glavo skozi zid ali pa se boste samo obrnili in odšli. Ne obračajte se nazaj, glejte svoje korake, ki ustvarjajo vašo prihodnost. Začetek tedna bo mnogo bolj obetaven, zato si boste zavihali rokave in delovali z večjo močjo. Pričakujete lahko ugodne razplete in nove priložnosti. Urice v naslednjih dnevih so lahko nekoliko napete, vendar jih lahko z dobro voljo in nasmehom odlično preživite. Konec tedna bo kot nalašč za kakšne nove dogodivščine. Usklajevali boste nasprotja, ki so se pojavila že v začetku tega leta in skušali pozabiti vse. Spremembe razpoloženja bodo močneje vplivale na vaše počutje, potrudite se za stabilnost in zbranost. Ribi Devica Energija se vam bo kot po čudežu vrnila in lažje in bolj sproščeno boste zadihali in si nabrali novih moči. Zamišljeno boste zrli za nekom in si predstavljali od srečanja več kot bežno znanstvo. Morda je tokrat ljubezen dovolj. Prav bi bilo, da se prepustite toku in ne zamujate lepih priložnosti. Obvladovati morate svoj strah. Vaš vladar v znamenju škorpijona bo tokrat deloval na vas močneje in vam dajal moč in energijo. Še vedno je čas, da nekoga potolažite ali pa sami poiščete tolažbo, če boste nesrečni in nemočni. Položaj se bo spreminjal iz ure v uro, ne glede na to, da so zadeve vedno iste. Življenje piše različne zgodbe, vaša bo ta dan izjemna. Stelij planetov v znamenju škorpijona bo močno dvignil raven vaše energije in močneje poudaril intuitivno stran narave. Naredite lahko večji, usodnejši korak. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 6 13 10 18 3 NEM. ČLEN 2 9 14 21 BARIJ 5 12 8 4 15 7 11 48 RUMENA STRAN Sami mladi Pred tridesetimi leti je v Celju nastala legendarna zasedba The Young Ones. Skupina mladeničev si je nadela to ime in preigravala rok skladbe. »Kljub temu da so v svojem bistvu prezirali popularnost, se jim je pri igranju rok muzike pridružilo kar nekaj slavnih in pomembnih,« so zapisali na vabilu ob praznovanju jubileja. Med člani tako zasledimo poleg ustanovitelja Borisa Juga - Sikersa še Borija Zupančiča, Tomaža Črneja - Tužija, Mitjo Korberja - Miča, Braneta Mihajloviča - Kosto, Damirja Korošca, Aleša Mačka in druge, siva eminenca pa je bil Andrej Vovk - Vuki. Večino nekdanjih članov je življenje iz muziciranja odneslo v druge vode, njihovo pot pa danes nadaljuje zasedba She & The Young Ones, ki jo poleg Bojana Kljakoviča, Andreja Pavline in Gorazda Tratnika sooblikujeta še mlajša člana Maja Antončič in Uroš Pavlina. Skupaj z gosti so v znani celjski gostilni oblikovali nostalgičen glasbeni večer. Foto: SHERPA »Čuteče« o električni prihodnosti Po odprtju premiernega sejma Feel the future v Celju so se živahno pomenkovali ekskluzivni gost sejma Dirk Arnold (levo), podpredsednik BMW za električno mobilnost, ki je navdušil z imenitnim predavanjem na to temo, Robert Otorepec, izvršni direktor Celjskega sejma, in Boris Koprivnikar, minister za javno upravo. Da njihovi nasmehi izvirajo iz dobrega razpoloženja ob »čutenju« električne prihodnosti, ki jo je predstavil premierni sejem v hali L, je očitno. Če so za nasmeške »krivi« tudi kakšni dobro sklenjeni posli za BMW e-lepotce, ki jih je bilo bilo mogoče občudovati na sejmu v smislu elektrifikacije ministrskega in sejemskega voznega parka, pa nam ni uspelo izvedeti. Foto: GrupA Digitalizacija za medije in knjižnice Sejma Feel the future sta se udeležili tudi direktorica Osrednje knjižnice Celje Polona Rifelj in direktorica NT&RC Anica Šrot Aužner. Tako knjižnica kot naša medijska hiša sta pri opravljanju svoje de- Ana Praznik s svojima kosmatincema in Tim Kores - Kori Simona Oset Hliš, lastnica prodajaln Pepe Jeans in Brooklyn Energy, se je razveselila nove ponudbe. Za ljubljenčke Med nami je vse več psov in mačk ter drugih hišnih ljubljenčkov in tudi ponudba zanje je vse večja. Na otvoritvi nove prodajalne za male živali v celjskem Citycentru ni manjkalo zvezdnikov, od katerih se nekateri prav tako ponašajo s štirinožnimi kosmatinci. Takšen primer je radijka Ana Praznik, ki je imela s seboj kar dva konkretna primerka. Otvoritev je povezoval Tim Kores - Kori, nastopili pa so Duo BQL, raper Trkaj in plesna skupina Plesne šole Sebastian. Foto: arhiv Citycentra javnosti usodno odvisni od informacijske tehnologije, zato so znanja o tem in o digitalizaciji poslovnih procesov ne le zaželena, marveč tudi nujna. Celjska osrednja knjižnica že zdaj ponuja vrhunske informacijske storitve za uporabnike, v prihodnje jih želi že nadgraditi, kot je nedavno tudi v intervjuju za naš časopis napovedala Polona Rifelj. Pohvalimo se lahko tudi v naši medijskih hiši, da smo v zadnjih dveh letih precej izboljšali tehnološko infrastrukturo in opremo, pomembno za naše delo, ambiciozno digitalno pa se seveda nameravamo razvijati tudi v prihodnje. Foto: GrupA Okusi Primorske Zadnje čase imajo nove trgovine v Celju predvsem izdelke s Kitajske, vmes pa je na srečo kdaj tudi kakšna malo drugačna. Pred dnevi je eno takšnih odprlo podjetje Vina Koper, v njej pa bo ponujalo tudi okusne dobrote s Krasa. V Celje je ob tej priložnosti prišel direktor podjetja Robert Fakin (levo) in nazdravil z Bojanom Pilihom iz marketinga NT&RC ter s Tonetom Turnškom, dolgoletnim prvim možem Pivovarne Laško, ki očitno ne prisega zgolj na pivo. Foto: SHERPA