iPomeiiki o slovenskem pis an f i. XI. T. Imenu k'niga je koren k'r, kon ali v noveji obliki č'n, čin, ter znamenuje incipere in facere. ^Jezikoslovno srodstvo med k'n-iga i k'n-gz', piše učeni dr. Rački, svaki če lasno opaziti tako, da k'n§z' je samo ina forma, isto pak zname- •) Prav vstreglo se nam je s tem spisom, ki utegne koristiti marsikteremu uoeniku in učencu, ki ima govoriti o pesniitvu. Hvalal vredn. nujuca, prema više rečenoj k^nig^čij ili k^mTnik!" To nam spričuje tudi slavni Palacky, kteri kaže, da se pri Slovanih beseda knčz izvirno in koreninsko vjema z besedo kniga. Ł7. Kaj prav pomeni in kako jo razlagajo Slovani ? T. Eni menijo, da je knez izpeljevati a) iz stsl. kon' initium, principium, in v tem snaislu pravi Metelko pg. 52: ^Das erste Wort ist in der Altsl. Bibel iskoni d. h. im Anfange, in principio, šv »ojji?,; wie also princeps von principium, aQ%a>v Furst von aQ-(rj abgeleitet wird, ebenso von kon, k-n — knez". In Rački pg. 48: Bkon' initium, iskoni ab initio, kon-ati incipere. Ali kon'c' = finis t.j. početak (kon') s druge, protivne strane. Iz č'n je na - čglo initium, čin-iti facere". Drugi mislijo, da je knez razlagati b) iz kon' equus, konjik, konjnik, konjenik (serb. konjanik) eques; spet drugi c) iz nem. Knecht, češ, da ta beseda nekdaj ni bila tako zanikarna, ker je pomenila sploh to, kar pomeni zdaj minister! Nekteri terdijo, da je d) iz stsv. konr vir nobilis wedeling", ker so knezi bili sploh plemenitega stanu; nekteri pa e) iz gotovskega kuni yivog genus Geschlecht (čes. šlechta coll. der Adel, šlechetny edel, edelsinnig — miithig.) — Ako pišemo besedo k'niga in k'nez' latinski, imamo kuniga in kunenzi. V poslednjem je z postal iz g, tedaj kunengi. Primeri litv. kuningas, stnem. chuninc (kuning, konig) rex, princeps, in slovansko kneg — knez, — kneginja i. t. d. U. Po Slovenskem je mnogo tacih lastnih imen; pri Knezu, pri Knezovih pravijo sim ter tje; in Knežak je po nemški celd Grafenbrunn. T. Jarnik, Murko p. imata knežija a) das Furstenthum, b) die Grafschaft. U. Kako rabijo to ime drugi Slovani? T. Jugoslovani v pomenu glavar ali načelnik bodisi kake deržave, deželice ali tudi posamnih krajev insel; ruski se glasi knjaz, in na Rusovskem so bili nekdaj tolikanj sloviti veliki knezi ali knjazi. V poljskem in v českem imajo to besedo v dveh oblikah z različnim pomenom: čes. k n i ž e princeps; k n e z sacerdos; polj. ksi^že princeps, in ksi^dz sacerdos. Tako p. čes. kniže biskup Fiirstbischof, knižiti = co kniže panovati, serb. knezovati (imperareut knez), knez cirkevni der Weltpriester. Nsl. kneginja, pa tudi knežnja (die Furstin), nekdaj kngž'na f. principis filia, kngzija f. coll. principes i. t. d. Prilog se glasi: knezov, knežji, knezovski — kneževski, po kneško i. t. d. XII. U. Kaj se reče knez po staroslovenski? T. Staroslovenski kngz' ima mnogolere pomene : princeps, magnatum unus, tribunus, dux, prsefectus, homo liber i. t. d. Severoslovinski ali sorbski je knjez kar dominus, Iitvanski kuningas dominus, parochus. U. Kakor se iz tega vidi, se daje to ime cerkvenim in deržavnim oblastnikom, duhovskim in deželskim gospodom, in Ie pri nekterih z različno obliko. T. V poganstvu je bila duhovska in deželska oblast sklenjena v eni osebi; kerščanstvo pa je to ločilo, in le samo verhovni knez katoliški fsummus ali supremus sacerdos) itna obojno še v svoji roki. Tako je bilo tudi pri Slovanih. Knez jim je bil verhovni svetjenik ali viši duboven in vladar vsega plemena. In ker izvirate besedi knez in kniga iz jste korenine, nam kaže to, da so jiin duhovni bili tudi pervi pisatelji ali knjižniki (cf. Palacky Dej. čes. I, 191). 11. Oho! Jeli mogoče? T. ,,K'n§z' bijaše u poganskieh Slovjenov ona sveta osoba, koja im je i nabožnost, obrede i. t. d. rukovodila, i bilježila i tumačila črte, rieze, buky i knjige. Knez bijaše narodni svetjenik i knjižnik (vid. Rački pg. 48.) U. AJi so bili takrat tisti preklicani časi, o kterih naši slovenski rojaki pravijo, da so tedaj svetinje s terte vili, na ozarah pobirali in jih prostakom za čire čare prodajali? Ali takih časov ne bode več, vpijejo, naj se posamni poslanci še tako napenjajo, ker ,,luč, olika, prosveta je zdaj beseda, je občna glasilka omikanega sveta!"  T. Kdaj je že bila! In ravno duhovniki so jo imeli pervi, jo imajo in jo bodo imeli do konca v djanji in v resnici, naj se napenjajo naši kromarji (kroma stsl. margo, rus. frustum) in dežmani (degba #) stsl. rixa, nsl. degmati se) in drugi ostroverharji kakor koli! *\ nČastitemu gosp. Kobetu na njegovo vprašanje v ,,Novicah" oznanim: da na Stajarskem je beseda dežmati in degati, zanken, še obicajna (navadna); priime sosebno po Kranjskem živečih rodovin Dežman je čisto slovensko". Davorin Terstenjakv MNovic". 1853. — Zastran konca -man cf. racman, pnrman, kraoman, oarman, klešman, taterman i. t. d.